Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Ccmmerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post ) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna Ur 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna narodnima lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 550 TRST, ČETRTEK 3. JUNIJA 1965, GORICA LET. XIV. Manifestacija slovenske in demokratične zavednosti V nedeljo se je v Bazovici :pred spomenikom naših narodinih junakov zaključil spominski tek zamejske slovenske mladine v počastitev 20-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom. Ogromna množica ljudi je burno pozdravila skupimo šestih tekačev, ki so prinesli spominsko palico pred spomenik. Zaključno svečanost je začel pesnik Fidibert Benedetič, 'ki je med. drugim dejal, da 'so mladi tekači ponesli s spominsko palico v številne slovenske vasi duha idealov, za katere so skozi 45 let žrtvovali, svoje moči in padli naši najboljši možje in fantje, ter poudari1, da se slovenska mladina obvezuje, da dokonča delo, tki so ga začrtali padli za svobodo. Nato je prebral spominsko listino, ki so jo mladinci prebrali v vseh krajih, kjer se je ustavil spominski tek. Taikoj zatem so predstavniki raznih organizacij položili pred spomenik vence. Med njimi je bil tud.i lovorov venec liste Slovenske skupnosti s tribarvnimi trakovi. ZA NARODNO SVOBODO IN DEMOKRATIČNE PRAVICE Slediill je govor podpredsednika športnega združenja »Bor« Oda Kalana, ki je govoril v imenu vse slovenske mladina, ki je orga^ nizirala to veličastno manifestacijo. Poudaril je, da jč pri organiziranju spominskega teka vodila slovensko mladino le ena sama misel: misel na tiiste, bi so padli za' svobodo svojega naroda. Slovenska mladina ne 'bo nikdar pozabila na njihove nesebične napore, neizmerno trpljenje in žrtvovanje. Zatem je govornik oriisal 45-letni vztrajni boj Primorcev, iki je terjal ogromno žrtev in velik krvni davek. V tem boju so naši ljudje vztrajali, ker so (bili prepričani, da se borijo za narodno svobodo in demokratične pravice. Svoja izvajanja je govornik zaključil z ugotovitvijo, da smo še daleč od ciljev, za ‘katere so padali naši najboljši sinovii. »Še po dvajsetih letih — je poudaril govornik — odrekajo preostanki fašizma itn šovinistične miselnosti naši manjšini pravice, 'ki ji pripadajo. Poglavitno je sedaj eno samo vprašanje: ima ali nima manjšina pravice do življenja? če jo ima, kakor to jamči ustava, kakor to jamči' mednarodno pravo, je to življenje v svobodi in ne raznarodovanje«. POTEK SPOMINSKEGA TEKA Sledil je program, med katerim so mladinci prebrali nekaj spisov Stanka Vuka in Pinka Tomažiča, združeni pevski zbori so zapeli nekaj ljudskih in partizanskih pesmi, ymes je pa igrala koračnice godba iz Trebč in Gropade. Veliki spominski tek se je začel v sredo, 26. maja, ob zgornjem Belopeškem jezeru, šel čez Beneško Slovenijo, Goriško im Tržaško ‘ter se v nedeljo popoldne zaključil pred spomenikom bazoviških junakov. Povsod so im'aditrxce sprejemali z navdušenjem, v mnogih vaseh so tekače sprejeli s petjem, pozdravnimi govori in z recitacijami. Tekači in mladinci, ki so jih spremljali, so se zaustavljali na svojii poti pred mnogimi spomeniki im spominskimi ploščami, ki pričajo o velikih žrtvah, ki jih je slovensko ljudstvo dalo za zmago narodnostnih pravic in demokratičnih svoboščin. V BENEŠKI SLOVENIJI Med številnimi lepimi -sprejemi, ki so jih doživeli udeleženci spominskega teka, jih bomo zaradi pomanjkanja prostora omenili le nekaj. Zelo občuten je bil sprejem v gorski vasici Matajur v Beneški Sloveniji. Na pokopališču so se zbralii vsi vaščani z domačim župnikom Paskvalom Gujonom na čelu. Pred grobom, kjer leže posmrtni ostanki devetih partizanov, se je najprej Izidom Predan zahvalil mladincem, ki so se poklonili žrtvam, nato je pa župnik skupno z vsemi vaščani in mladinci zmolil Oče naš za padle bojevnike. V ŠTEVERJANU Zelo sugestivna je bila tudi svečanost v števerjanu, kjer se je zvečer zbrala pred spomenikom padlih vsa vas ter dočakala tekače športnega društva »Olimpija«, ki so prinesli spominsko palico. Štafeto je najprej pozdravil župan HermenegiM Podver-šič, ki je orisal preganjanje Slovencev pod fašizmom in nacizmom. Dejal je, da so nas oropali vseh narodniih in človečanskih pravic in nam prizadeli ogromno gorja, toda našega duha niiso strli. Ko je kelih prekipeval, je naše ljudstvo zgrabilo za orožje ter pomagalo uničiti fašistično itn napisi ion o nasilje. Zatem je spregovorili še dr. Karel Primožič, ki je poudaril, da je dolžnost mladine, da črpa iz preteklega odpora smernice za naš nadaljnji obstoj. Po recitacijah sta zapela nekaj pesmi zbora Slovenskega katoliškega prosvetnega društva in društva »Briški grič«. V NABREŽINI Tudi Nabrežina je pripravila spominskemu teku lep in množičen sprejem. Pred spominsko ploščo na trgu se je zbrala vsa vas, ko je župan Drago Legiiša pozdravil prihod tekačev s tehtnim in spodbudnim' govorom, v katerem je opozoril na nekatere naše realne probleme, katere lahko rešimo tudi mi Slovenci sami, če bomo zavedni!. Nato je sledila v nabito po'ini dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden« proslava, tki. so jo pripravili nabrežinski mladinci. Na njej je govoril psatelj Boris Pahor, ki je orisal preganjanje S'ovencev in njihov boj za dosego naših pravic. Nastopila sta tudi nabrežinski mešani mladinski zbor im zbor Vesna iz Svetega Križa. NERAZUMLJIV UKREP Med tekom v nabrežinski občini je prišlo do incidenta na tej sicer dobro organizirani in disciplinirani manifestaciji. Predstavnik policijskih oblasti je zahteval, da morajo prireditelji teka odstraniti bele, modre in rdeče trakove, s katerimi je bila okrašena spominska palica, ter je zagrozil, da bodo prekinili tek, če tega ne bodo storili. Zastopniki javne varnosti so dejali, da bi bili morali organizatorj v prošnji za prireditev navesti, da bo palica okrašena s trakovi. Kljub temu je pa tako ravnanje nerazumljivo, saj so tekači nosili okrašeno palico po Kanalski dolini, Beneški Sloveniji in Goriški, ne da bi jih na to kdo opozoril. S'ovenska javnost je dobila vtis, da ti trakovi niso bili komu všeč in da jih je zato dal odstraniti. V REPNU IN NA OPČINAH Lepa proslava je bila tudi v Repnu pred spomenikom 19 padlih. Spominsko palico sta pozdravila Karel Guštin in župan Mihael Guštin, ki je podčrtal 45-letni nenehni boj primorskih Slovencev za narodnostne in človečanske pravice. V tem boju so sodelovali Slovenci vseh svetovnih nazorov. Vztrajali so, ker so ljubili svoj narod in svobodo ter bili globoko prepričani v pravičnost svojega boja in končno zmago nad zatiralci. 2upan Guštin je tudi naglasil, da še vedno obstaja nevarnost za obstoj celotne slovenske manjšine. Potujčevanje se sicer ne izvršuje več z nasiljem, pač pa z drugimi metodami, ki so morda bolj Uničujoče od takrat, ko so nas s silo gonili z naše zemlje. Iz Repentabora je spominski tek krenil na Opčine, 'kjer so ga ljudje pričakali na strelišču in pokopališču. V slednjem kraju je bila zbrana množica. Spominsko palico je v imenu mladine pozdravil učitelj Ar-mando Škerlavaj, dekan Natal Silvani :n duhovniki Jože Vidmar, Franc Štuhec in Diamant čok so opravili molitve za mrtve, cerkveni pevski zbor je pa zapel pretresljive nagrobnice »Jaz sem Vstajenje«, »Žrtvam .< in »Nagrobnico«. Z Opčin so tekači krenili v Barkovlje din nato skozi Trst v Kulturni dom. V ulici Ghega se je tek za hilp zaustavil pred, plo- (Nadaljevanje na 3. strani) | RAD/O TRST A • NEDEUA, 6. junija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja, 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.00 S pesmijo na planine; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Andrejček išče botra«. Mladinska radijska igra, napisal Saša Martelanc; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; 15.00 Pojeta: Frangoise Hardy in Fausto Cigliano; 15.30 »Krokodili«. Drama v treh dejanjih, napisal Gui-do Rocca. Igra Radijski oder, režira Jože Peterlin; 18.30 Glasba s filmskih trakov; 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Sinka je zibala«; 21.00 Vabilo na ples. • PONEDELJEK, 7. junija, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Lelja Rehar: »Sinka je zibala«; 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravil Danilo Sedmak; 18.00 Ne vse, toda o vsem, poljudna radijska enciklopedija; 18.30 Koncertisti naše dežele. Kitarist Dragotin Lavrenčič; 19.00 Ansambel »Veseli Planšarji«; 19.15 Plošče za vas: 34. quiz oddaja; 21.00 Sergej Prokofjev — Mira Mendelssohn: »Zaroka v samostanu«, komična opera v štirih dejanjih in devetih slikah. • TOREK, 8. junija, ob: 11.45 Florentinski motivi; 12.15 Pomenelk s poslušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu. Spopolnjevalni tečaj; 19.15 Dante Ali-ghicri: »Dante v prevodih Župančiča in Ušenični-ka«; 20.35 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 22.00 Slovenske novele: Ivan Pregel j: »Moja krivda, moja naj večja krivda; 23.00 Komorna glasba v začetku dvajsetega stoletja: , Paul Hin-demith. • SREDA, 9. junija, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: »Don Abbondio«, prevedel Andrej Budal, za radio priredil Martin Jevniikar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov, pripravil Dušan Pertot: 19.15 Higiena in zdravje, pripravil Dr. Rafko Dolhar; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.35) Iz pesniških gajev - Josip Tavčar: »Corra-do Govoni«. • ČETRTEK, 10. junija, ob 11.45 Mali ansambli; 12.15 V Trstu pred sto leti: 17.20 Italijanščina po radiu; 17.40 iz albuma lahke glasbe, pripravila Susy Rim; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 21.00 »Dialogi«. Drama v enem dejanju, napisal Primož Kozak. [gra'o člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Jože Babič; 22.30 Glasbeni avtorji Furlanije-Julijske krajine. • PETEK, 11. junija, ob: 11.45 Novi pevci lahke glasbe; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Ne vse, itoda o vsem; 18.30 Slovenski solisti — Flavtist Fedja Rupel, pri klavirju Fred Došek — Pavel Šivic: Sonata za flavto in klavir; 19.00 Kvintet Avsenik; 19.15 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918 - Miloš Vauhnik: »Italijanski vojaki na Solunski fronti«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Socialne vede. • SOBOTA, 12. iuniia, ob: 11.45 Vokalni in inštru-menttalni solisti; 12.15 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne -Corrado Alvaro: »Dvajsetletnik na fronti«; 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine; 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 17.30 Pisani balončki. Radijski tednik za najmlajše, pripravila Krasulja Simoniti; 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Slovenski oktet; 21.00 A'essandro Manzoni - Zaročenca: »Doktor Zmešnjavec in oče Cristoforo«. Prevedel Andrej Budal, za radio priredil Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih višiih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 21.45 Vabilo na ples. | THPENSK1 KOtEDAIlCEK 6. junija, nedelja: Binkošti, Milutin 7. junija, ponedeljek: Zorica, Robert 8. junija, torek: Medard, Vila 9. junija, sreda: Primož, Prvan 10. junija, četrtek: Miloš, Marjeta 11. junija, petek: Srečko, Darinika 12. junija, sobota: Cedomir, Flora Vladni kaos in V Južnem Vietnamu še dalje vlaia zmeda na vrhu, ikjer vlada zaipira generale in častnike, ki so jo hoteli vreči, istočasno pa demonstrirajo proti njej množice 'katoličanov, ker jih zatira, verjetno na ljubo budistom, 'ki so se zadnje čase nekam pomirili. Katoliški demonstranti tudi dolžijo sedanjega predsednika v'ad,e, da želi nevtralnost Južnega Vietnama. Vse kaže, da smrdi južnovietnamska riba pri glavi. Medtem se nadaljujejo po vsej deželi .'■popadi med v'adnimi silami in Američani na eni ter gverilci Vietkomga na diugi strani. Komunistični gverilci priprav ja j o v'adnim silam zasede, v katerih so pretrpee žc huje izgube. Pred pogoni ameriških sil pa se gverilci navadno hitro umaknejo v gorovja, tako da te sploh ne dobe stika« z njimi. Kjer se to le zgod.'., imajo tudi gverilci hude izgube, zlasti še zaradi napadov ameriških 'etal. Ameriško in južnovietnamsko leitaistvc medtem tolčeta ci'je v Severnem Vietnamu, obstreljujeta avtomobilske kolone na cer stah, bcmb?.rdirata mostove in bro.ieve, ki so nad,omesti'i porušene mostove, pofan-ljata rečne ladje in uničujeta vojaška skladišča in radarske naprave. Škoda, ki jo |e povzročilo večmesečno bombard1 ran je, mo- Sleparije na račun trpljenja Poleg sleparij s tobakom, soljo, stavbišči in drugm, ki so jih odkri'i pred kratkem, je prišla na dan še nova, ki je še grša kot one. V:soki nameščenci in zdravniki pri Zavodu za socialno skrbstvo (INPS) so se okoristili skoro za eno milijardo na račun ne-do'žnih tuberkuloznih otrok. Zdravn:k Aliot-ta, sin upravnega svetnika INPS, še d.va| druga zdravnika in en odvetnik so dosegli od zavoda pravico, da odpirajo zasebna zdravilišča za jetične otrokjs Socialno skrbstvo jim je za vsakega bolnika p'aičevalo od 1400 do 2000 lir dnevne vzdrževa l n i ne. On>! so pa jetične otroke pošilja1! v neke samostanske bolnišnice, kjer so za vsakega oskrbovanca plačevali le po 800 lir dnevno. Razliko po 1200 lir na oskrbovanca so pai spravili v svoj žep in so si na ta nesramni način nabrali ogromne milijone na račun trpečih otročičev. Sleparsko so si nagrabili, kot je ugotovila sodna oblast, eno milijarda in 150 milijonov lir. Za to vsoto bodo po paragrafih sojeni. Ne bodo pa odplačali s pravno kaznijo solz in trpljenja nedolžnih malčkov, ki morajo hirati, da visoki gospodje bogatijo z denarjem, namenjenim za lajšanje bede. Pri tej grdi zadevi na je zanimivo še tole: bivši uradnik pri INPS Antonio Panzali je že pred meseci opozori svoje nadrejene, da se gode neke s'eparije s tistimi zdravilišči za tuberkulozne otroke. Njegov glas je ostal g'as vpijočega v puščavi. Še več, proglasili so poštenjaka za blaznega in ga zaprli v norišnico. Sedai pa je rimsiki državni pravdnik ugotovil, da so PanzaHjeve pritožbe pravilne, in je tiste štiri gospode pri INPS ukazal zapreti. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. £. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 boji v Vietnamu ra biti že ogromna; na srečo je v 'glavnem omejena na vojaško področje, vendar zelo trpi tudi prebivavstvo, že zaradi uničenih prometnih zvez, otežkočene preskrbe z živili in zaradi živčne napetosti, a tudi človeških žrtev, čeprav nehotenih, najbrž ni malo. Zadnje čase je zače! radio Peking groziti s kitajsko intervencijo, katero je prej ali slej pričakovati. To da sklepati še več znakov, med njimi to, da razdeljujejo kitajski vojski nove uniforme in da so odpravili vojaške šarže, verjetno zato, la bi v primeru vojne otežkočili identificiranje častnikov, ki bi padli v vojno ujetništvo. Papeževa potovanja Neki ang'ešk: list je objavil novico, da namerava Pavel VI. obiskati v prihodnjih tednih Anglijo. To potovanje naj bi pomenek) povračilo obiska, katerega je opravil v Rimu pri papežu Janezu XXIII. anglikanski nadškof iz CanteHburyja v letu 1960. Vatikansko državno tajništvo je pa to vest uradno znn:lka'o. Ni se pa izjavilo ne pritrdilno, ne odklonilno glede papeževega potovanja na Po'jf'kp. 2e dolgo se govori, da je papež spreje’ povabilo poljskega kar-d;na'a Višinskega, da bi prišel na Poljsko, ko se 'bodo obhajale velike svečanosti ob tisočletnici pokristjanjenja poljskega naroda. Ta ob:sk bi imel velikanski odmev med vsemi narodi z?> tako imenovano železn:> zaveso. I itovi obiski Jugoslovanski predfedniik Tiito je prišel v spremstvu zunanjega ministra na šestdnevni obisk v Prago. Češkoslovaška vlada namerava okrepiti trgovinske zveze z Jugoslavijo. Časopisi pišejo tudi1, da nameravajo Čehi usmeriti svoje gospodarske načrte po jugoslovanskem bolj liberalnem vzorcu. Razgovori naj bi torej načeli tudli ta vprašanja. Iz Prage bo Tito odletel tudi v vzhodni Berlin, od tam pa v Moskvo. Ta obisk ima bolj političen značaj kot praški. Predvsem kaže, d;a hoče Jugoslavija ohraniti dobre zveze tudi z Vzhodom. Obenem pa se bodo jugoslovanski državniki neposredno poučili o stališču Sovjetske zveze spričo novih političnih zapleti ja jev v svetovni politiki.. Smrt pod zemljo Pretekli petek ponoči se je pripetila v indijskem premogovniku Bhori ena največj’h rudniških nesreč v zadnjih letih. Prav med. izmeno dveh delavskih skupim je eksplodiral zemeljski plin. Pod ruševinami' je osta- lo zasutih približno 375 mrtvih. Le nekaj težko ranjenih so reševalci potegnili na dan. Največja rudniška nesreča zadnjMi sto'e-tij se je pripetila leta 1942 v mandžurskem premogovniku Honkeiiko. Zahtevala je 1549 smrtnih žrtev. Zadnjo podoibno nesrečo so 'zabeležili pred tremi leti v Saarbruckenu. Zasutih je bilo 298 rudarjev. Zdi se, da bo prišlo v Dominikanski re-pub'iki do kompromisne rešitve in da bo sestavil vlado bivši poljedelski minister v Boschovi vladi Guzman. Nova vlada naj bi čimprej pripravila nove volitve. ¥elih ameriški uspeh v vesolju Američani so v četrtek ob 15. uri izstre lili z oporišča Cape Kennedy vesoljsko kabino »Gemini IV«, v skladu z načrtom »Ge-mini«. V kabini sta dva astronavta, McDivitt in White, ki zdaj 'krožita okrog Zemlje s hitrostjo 28.000 km na uro in v povprečni oddaljenosti okrog 200 km enkrat se Zemlji bolj približata, potem se spet oddaljita od nje, ker krožita v elipsi.. V krožnici naj bi ostaja skoraj 98 ur. Določeno je, da se bosta vrnila na Zemljo v ponedeljek ob 16.50 po našem času. Pozno popoldne so radijske oddaje že oddajale sporočilo, da se je astronavtu Whiteu posrečil senzacionalni povig, da je v krožnici izstopil iz vesoljske kabine in se prosto gibal po praznem prostoru, v 9tanju breztežnosti. Gibal se je s pomočjo pištole na reakcijski pogon. Namen podviga je bil, da naj bi se White približal drugemu členu nosilne rakete, ki leti nekoliko za kabino, od katere se je odklopil. Predvidevali so, da bo člen letel za kabino v razdalji sedem do devet metrov, izkazalo pa se je, da znaša razdalja okrog 90 metrov. Tako je sicer ostal White precej dalje časa zunaj kabine, kot je bilo predvideno, vendar pa ni mogel doseči drugega člena. V hipu, ko se je White pognal v vesoljski prostor zunaj kabine, je ta letela med svojem kroženjem okrog Zemlje proti ameriški kalifornijski obali iz smeri Tihega oceana. To je bilo ob 20.44 po srednjeevropskem času. McDivitt je ostal pri krmilu kabine ter je skozi okno sledil gibanju svojega kolega ter ga tudi filmal. White je ostal zunaj 20 minut, približno sedem minut več, kot je bilo predvideno. Očitno se je zunaj dobro počutil im se celo zabaval. McDivitt ga je dvakrat poklical nazaj v kabino, a onemu je ugajalo zunaj. McDir vitt je sporočil, da je kabina poskočila kot žoga vsakokrat, ko je White »ustrelil« s svojo reakcijsko pištolo na stisnjen kisik, da si je pomagal naprej ali nazaj. Zaradi varnosti in za ohranitev radioteleroriskih stikov je ostal White povezan s kabino s skoraj 8 metrov dolgim kablom. Tudi VVhite je imel filmsko snemalno kamero, ki je začela avtomatično snemati v hipu, ko je izstopil v vesoljski prostor. Posnela je 30 metrov barvnega filma. Med svojim sprehodom zunaj kabine je McDivitt govoril in se šalil s svojim tovarišem. Ob koncu svojega sprehoda je White sporočil funkcionarju vesoljske ustanove na Zemlji, da v nobenem položaju, v katerem sc je znašel zunaj kabine, ni izgubil čuta za orientacijo. Zdravniki so nato odredili VVhitcu, naj skuša za nekaj ur zaspati, medtem ko bo McDivitt sam krmaril kabino »Gemini 4«. Ravnatelji ameriške vesoljske ustanove so izjavili, da so izredno zadovoljni s potekom poleta. Zbrali so že precej podatkov, ki bodo koristni za bodoče polete. Nekaj posnetkov o izstrelitvi ameriške Vesoljske kabine so predvajali v četrtek zvečer tudi po sovjetski televiziji'. Komentator je dejal, da je ta ameriški podvig glede na to, da so se odpovedali vesoljskemu stiku med, kabino in drugim Stadijem nosilne rakete, samo ponovitev Leonovega podviga v mesecu marcu, če bi se bi] posrečil tti stik, bi se bile Združene države prvič znašle glede vesoljskih poletov pred Sovjetsko zvezo. Leonov je ostal v vesoljskem prostoru samo približno 10 minut. Ravnatelj angleške zvezdarne Jodrell-bank, prof. Lovvell, je izjavil, da so si Sovjeti in Američani zdaj vštric v svoji tekmi proti Luni. V 20 minutah, kar se je mudil White zunaj kabine, je ta preletela vso širino ozemlja Združenih držav, od Kalifornije do Floride. Novtoo po svmtu Ker so pri nedavnih belgijskih volitvah 'napredovale v glavnem flamske stranke, je pričakovati, da bo prišlo v tamkajšnjem narodnostnem sporu do novega razvoja. •--- V Boliviji je bilo sklenjeno premirje med vladaj očim vojaškim odborom in stavkajočimi rudarji in drugimi delavci, ki so se spopadali z vojaštvom. Nemiri so zahtevali 70 mrtvih in več sto ranjenih. Vlada hoče izvesti odločne reforme v znamenju varčevanja in racionalizacije cinkovih rudnikov. Zaradi tega misli odpustiti mnogo tisoč rudarjev. ZOPET SMRT V ROVIH Komaj se je polegel glas o strahoviti rudniški nesreči v Indiji, že je pretresla svet ; novica o številnih žrtvah v japonskem premogovniku Yamaoo na otoku Kyushu. Raz-i tresk podzemskih plinov je zasul 552 rudarjev; rešilo se jih je iz ruševin 316. Mr-j tvih pa je ostalo v rovih 236. Nesreča, ki se je pripetila v ponedeljek, j je ena najhujših, ki je prizadela japonske 1 rudnike. V letošnjem letu so našteli v njih j že 461 mrtvih, več 9totin pa ranjenih. Zara- I di ponavljajočih se nesreč, je zajel val o-j gorčen ja vse rudniško delavstvo, ki je stopilo v stavko. Gospodarje rudnikov dolže, | da zanemarjajo varnostne naprave, in si kopičijo več dobička. Japonski minister za industrijo je podal ostavko z izjavo, da se čuti krivega, ker ni dovolj nadzoroval premogovna podjetja. V nevarnosti je tudi celokupna tokijska vlada. KOPRSKI PRISTAN PRENATRPAN Računajo, da bo koprski pristan letos dosegel promet 800.000 ton, od tega 200.000 ton tranzitnega prometa, v karem je nai drugem mestu med jugoslovanskimi pristani, za Reko. Nadaljnje povečanje pristaniškega prometa pa ni mogoče, dokler ne bo zgrajena železnica Koper-Prešnica'. Ta bi stala 9 milijard dinarjev. GOMULKA PROTI PRIMASU Gomulka je napadel kardinala Wyszyn-skega, zakaj ni skupaj s poljskimi škofi izda] pastirskega pisma za 20-letnico zmage nad Nemčijo. Manifestacija zavednosti DEKAN VIKTOR KOS ODLIKOVAN Viktor Kos, dekan v Komnu, je bil imenovan papeževega tajnega komornika (monsignorija). Novemu monsignorju iskreno čestitamo! (Nadaljevanje s 1. strani) i ščo, posvečeno obešencem. Tu se je zbralo ' več sto Slovencev, ki so s ploskanjem po- , zdravili tekače. V Kulturnem domu je tekače sprejel predsednik začasnega odbora za upravo doma dr. Frane Tončič, ki je naglasil, da je proga, ki so jo pretekli mladinci, slovenski Križev pot, ker ob njej počiva na stotine slovenskih žrtev ter še nosi posledice naše obupne borbe za obstanek, ki je v svoji najhujši fazi trajala nad 40 let. Lepo so dočakali tekače tudi v dvorani na stadionu pri Svetem Ivanu. Pozdravila sta jih predsednik društva »Škamperle« Niko Škamperle in predsednik športnega združenja BOR Dušan Košuta, ki je poudaril, da je prav, da je množično proslavo zmage nad fašizmom in nacizmom organizirala mladina, saj je prav mladina pred. več desetletij nosila glavno breme dolgega in krvavega boja za naš obstoj. V BREGU, MILJAH IN BAZOVICI Od Svetega Ivana je šel spominski tek skozi Lonjer, Boršt, Ricmanje, Rižarno, Milje, Korošce, Mačkovlje, Dolino, Bolju-nec in Bazovico. V Borštu je pozdravil tekače Niko Kosmač, ki je bij' na bazoviškem procesu obsojen na 25 let zapora. Kosmač je izrekel zadovoljstvo, ker je današnja mladina istih misli, kakor je jbila mladina v času fašističnega zatiranja slovenskega na-! roda. Z organiziranjem spominskega teka je današnja mladina dokazala, da zna ceniti 45-letni boj za naše narodnostne pravice. Občutena in pretresljiva je bila proslava v Rižarni, kjer je policija dala sneti tribarvne trakove z venca, ki so ga položili ške- denjski mladinci. Ko so mladihci položili venec, je duhovnik Dušan Jakomin opozoril občinstvo, da je venec brez trakov, ter je pozval vse navzoče, naj vsak moli Boga, da bi se ti časi nikoli več ne ponovili za slovenski narod in tudi za tiste, ki so v tem trenutku storili omenjeno dejanje. V Rižarni >se je spomnil spominskega telka in tamkajšnjih žrtev Klavdij Repič. Na škedenjskem pomolu je pozdravil tekače še Edi Germe k, nakar je tek krenil v Milje, kjer je pred neodkritim spomenikom govoril občinski odbornik Kilijan Ferluga. Proslava v Mačkovljah je bila prisrčno domača. Sredi vasi so se zbrali skoraj vsi vaščani. Dr. Alojz Tul je v govoru podčrtal, da so Mačkovlje sorazmerno veliko žrtvovale za zmago nad fašizmom in nacizmom ter za uresničenje narodnostnih pravic. Vas ima veliko število borcev in je bila celo požgana. Zadnja postaja spominskega teka je bila v bazoviški cerkvi, kamor so ob pritrkavanju zvonov prinesli spominsko palico bazoviški skavtje. Sledila je maša zadušnica za padle žrtve, ki se je je udeležilo mnogo ljudi. Med mašo je domači župnik Marijan Živec govori] o odporu proti nasilju ter o težnji človeka po uresničenju osebne in narodne svobode. Med, službo božjo je pel domači cerkveni zbor pod vodstvom dr. Hareja. Po maši je bila blagoslovitev spominske palice, nakar so jo mladinci odnesli pred. spomenik bazoviških žrtev. V Slomškovem domu v Bazovici je bila ves dan odprta razstava del zamejskih slikarjev, v kinodvorani, je pa bil zvečer koncert zbora »Jacobus Gallus« iz Trsta. D. D. Deželna vlada in razlaščevanje Na seji deželne zbornice, ki je bila pretekli petek v Trstu, je deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Škerk obrazložil svojo interpelacijo, v kateri je zahteval, naj deželna vlada posreduje pri pristojnih ustanovah, da bi vodstvo industrijskega pristanišča v Žavljah zvišalo odkupne cene za zemljišča, ki jih namerava razlastiti za gradnjo skladišč naftovoda Trst-Bavar-ska. Dr. Škerk je podprl svojo zahtevo po zvišanju odkupnih cen s številnimi pravnimi in gospodarskimi razlogi. Med drugim je dejal, da se tiče vprašanje razlastitve zemljišč in ustreznih odkupnih cen precejšnjega števila prebivalcev dolinske občine. Spomnil je, da je deželna uprava že proučevala razna vprašanja, ki zadevajo naftovod Trst-Bavarska. Zakonita pričakovanja lastnikov V ta namen je imenovala posebno komisijo, ki je naglo in dobro opravila svojo nalogo. Njeno zaključno poročilo vsebuje tudi priporočilo, da je nujno potrebno zadovoljiti zakonita pričakovanja lastnikov zemljišč, ki jih bodo uporabljali za naftovod. Očitno se je domnevalo — je poudaril predstavnik Slovenske skupnosti — da bodo spričo tega velikega dela, zasnovanega z ogromnimi finančnimi sredstvi, ponudili lastnikom zemljišč pravično, ceno, tako da se v vseh pogledih poplača njihova gmotna žrtev. Žal pa so šle stvari drugače. Pristojni činitelji so sledili pogubnim sistemom, kakršne so v zadnjih letih uvedle nekatere ustanove v veliko škodo zlasti malih lastnikov. Italijanska družba za naftovod SIOT — je nadaljeval dr. Škerk — se je obrnila na ustanovo industrijskega pristanišča za nakup zemljišč, na katerih namerava zgraditi skladišča in druge naprave za naftovod. Porazne posledice razlaščevanja Tako so na dolinskem županstvu pred kratkim razglasili prvi seznam lastnikov, katerim ponujajo 165 milijonov 299 tisoč lir za 336 tisoč 753 kvadratnih metrov razlaščenega zemljišča, torej po povprečni ceni 491 lir za kvadratni meter. Večina lastnikov bi tako dobila od 300 do 800 tisoč lir in samo 35 izmed njih bi prejelo, nad milijon lir. Iz tega se vidi, kako nizke so ponujene cene, zlasti če pomislimo — je poudaril dr. Škerk — da bodo mnogi lastniki izgubili velik del svojih zemljišč ter si bodo morali poiskati zaslužek za vzdrževanje svojih družin na drugih področjih. Nekateri kmetje se bodo morali celo odreči svojim kmetijskim strojem in orodju, ki so jih nakupili z velikimi žrtvami, ker ne bodo imeli več na razpolago glavnega proizvodnega vira, to je — zemlje. Nato je predstavnik Slovenske skupnosti orisal nekatere že znane operacije ustanove industrijskega pristanišča v zvezi z nakupom zemljišč, na katerih zdaj deluje. Omepil je odlok Zavezniške vojaške uprave o ustanovitvi industrijskega pristanišča ter razne druge ukaze Zavezniške vojaške uprave in vladnega komisarja. Ka- sneje — je nato dejal dr. Škerk — se je j italijanska uprava zavedla, da gre za nekaj res nedopustnega ter odredila, da se ' uporablja v tem primeru zakon iz leta 1865. Za pravično odškodnino! Kaže pa — je poudaril predstavnik Slovenske skupnosti — da se ustanova industrijskega pristanišča ne zaveda te nove stvarnosti in zlasti ne, da so zemljišča blizu mesta in važnih prometnih zvez ter da so v bližini tudi na razpolago razne javne usluge. Zdi se tudi, da se ustanova ne zaveda, da mora znašati odškodnina za razlaščena zemljišča znesek, ki je enak stvarni vrednosti nepremičnine, ter da je treba v pravni in gospodarski stvarnosti, v kateri živimo, upoštevati svobodo in nedotakljivost dobrin drugih, tudi kadar se lahko razpolaga s sredstvi, kot je razlaščanje v javno koristne namene. Pravica razlaščenega do pravične odškodnine ni drugotnega pomena. Zato je treba izplačati stvarno vrednost, to je — pravično ceno, ki bi bila v določilu za nepremičnino v svobodnem pogajanju. Poleg tega je treba tudi upoštevati vrednost obdelovalne zemlje zato, ker je je na Tržaškem zelo malo, saj se je tu ustvarilo nesorazmerje med povpraševanjem in ponudbo. Ustanova industrijskega pristanišča je v preteklosti prisilila že mnogo lastnikov, da so se obrnili na sodišče ter je doslej izguDila vse tožbe. Sodišče je ugotovilo, da so bile ponujene cene prenizke. Kljub temu pa nadaljuje industrijska pristaniška ustanova — je zaključil svojo obrazložitev dr. Škerk — po svoji stari poti. Zagotovilo deželne uprave Na interpelacijo predstavnika Slovenske skupnosti je obširno odgovoril deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpil-lero. Slednji je zagotovil, da se bodo predstavniki deželne vlade v kratkem sestali z zastopniki ustanove industrijskega pristanišča in družbe SIOT ter posredovali, da se vprašanje prenizkih odkupnih cen pravično uredi. •--- CVETLIČNA RAZSTAVA V miramarskem parku se nadaljuje 11. mednarodna cvetlična razstava, ki bo odprta do 6. junija. Letos je izredno bogata in nudi prav redke primerke iz rastlinskega sveta. Razstavljeni >so edinstveni cvetovi črnih orhidej, cvetlice iz Japonske, mesnate rože iz južnoameriških pamp.in lepo domače cvetje. Razstava obsega 70 tisoč kvadratnih metrov površine. Udeležuje se je okrog 400 razstavljavcev iz 40 držav. Med temi je šest cvetličarjev s Tržaškega, od njih trije Slovenci. V okviru cvetlične razstave so urejene tudi razstave fotograskih posnetkov in otroških risb, vse iž sveta cvetlic in rastlinja. Za otroške risbe so bili odlikovanji tudi trije slovenski šolarji. NOVA INTERPELACIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI Pokrajinski svetovalec Slovenske skupnosti inž. Milan Sosič je vložil na predsednika tržaške pokrajine doktorja Savono interpelacijo, v kateri zahteva, naj mu obrazloži, kakšne korake namerava storiti pokrajinska uprava za pravičnejšo zaščito zakonitih pravic razlaščenih lastnikov, na katerih bo družba za Čezalpinski naftovod SIOT zgradila svoje naprave na področju dolinske občine. ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV Dne 6. junija 1965 ob 16. uri bo v Kulturnem Domu zaključna prireditev vseh slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. Vabila so na razpolago na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu. NAGRAJENA SLOVENSKA KNJIGARNA V Italiji in tudi po drugih državah so v toku spominske slovesnosti, ki se hodo vrstile do konca leta. V Firencah, v Veroni in v Ravenni, kjer je Dante umrl leta 1321, se bodo zbirali dantologi z vsega sveta na študijske dneve. V Rimu se pripravlja svetovna Dantejeva razstava. Župan iz Firenc je naslovil na ves kulturni svet povabilo za obisk pesnikovega rojstnega mesta. Italijanski literarni zgodovinarji so pridno na delu, da bi izsledili Dantejeve rokopise. Te dni so imeli po vseh srednjih šolah, tudi na slovenskih, posebna spominska predavanja v počastitev genija, ki je stremel po združitvi zahodnega sveta v enoten kulturni krog. V Trstu je slovenska knjigarna v ulici Sv. Frančiška razstavila v svoji izložbi razne slovenske prevode Dantejevih del. Razstavo je uredil slikar Klavdij Palčič. Dobila je drugo nagrado pri tekmovanju izložb tržaških knjigarn. Čedad: VINSKA RAZSTAVA V soboto se je odprla v Čedadu kijub nestalnemu vremenu vsakoletna razstava domačih vin. Vrsta stojnic s steklenicami tokaja, pinota, traminca, merlota in zelenca je privabila veliko število pokuševavcev dobre kapljice. Razstave se je udeležil tudi državni podtajnik Pelizzo s predstavniki pokrajinskih oblasti. Vinski pridelek je razstavljalo okrog 25 vinogradnikov deloma iz čedajiske Okolice, še več pa iz spodnjih Brd,. S svojim vinom se je postavil tudi, Miroslav Gradnik s Plešivega. Poleg vinske pokušnje im razstave so bili na sporedu tudi folklorni nastopi, godba in p'esi, kar se je vse končalo v ponedeljek zvečer. OVČJA VES V noči med ponedeljkom i,n torkom se je zgodila na cesti blizu železniške postaje avtomobilska nesreča, ki je povzročila velikansko škodo, osebnih žrtev pa k sreči ne. Okrog 22.30 je drdrala iz Vidma proti Ovčji vesi avstrijska avtocisterna, napolnjena z bencinom. Nekaj sto metrov pred postajo je prišel nasproti tovornjak s priklopnikom. Obe vozili sta trčili in cisterna se je zvrnila s ceste na železniški tir. K sreči ni bil sunek tako močan, da bi se 'bencin vnel. Na cesti je v stoječi tovornjak sunil še tretji, ki je prihajal iz Pontebe. Na cesti in na progi so stali in ležali kar trije vozovi. Železniška proga je bila zaprta do jutra, ker so morali tovornjake dvigati ž žerjavi, da sc je mogel promet po večurni zamudi nadaljevati. . \ ■ IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Duhovni profiti Spoštovani gospod urednik, v Vašem listu ste 13. maja objavili »Razgovor to lahko dosegel samo skozi slovenski medij.« Imenitno. Strinjam se z Obema definicijama, j Triglav biti je polnost duha, to, kar je bila poprej z Alojzom Rebulo«, v katerem pisatelj odgovarja | s)ovenska s je :,daj slovenski medij. na dve vprašanja v zvezi z mojim intervjujem., V(jndar ne bQJ R & naredimo preprost Zato Vam pošiljam te svoje pripombe in Vas siI izem Najvišji človokov smisel je težnja_ da «rneim Jo 11 V* rvhiavito no Ifiiltiirm strani Vaspira J _ . . . J J ’ prosim, da jih objavite na kulturni strani Vašega lista. Najpoprej moram reči, da sem pri svojih odgovorih mislil samo, kako bi bralcem »Novega lista« odkrito in zgoščeno povedal svoje mnenje o tem, kar me je urednik spraševal; niti sanjalo se mi ni, da bi s komerkoli polemiziral, medtem ko vidim, da je kar polovica Rebulovega intervjuja polemičen spoprijem z mojimi stavki! Nalašč sem napisal stavki; zakaj Alojz Rebula se v resnici bojuje s črko in ne z duhom mojih odgovorov. Priznam, da me to zelo moti, ker je njegovo nagnjenje k nasprotovanju, ki je drugače lahko sijajno, v tem primeru nekoliko aritmično; moti pa me tudi pahljača preveč pisanih barv, s katero zaslanja svoj govor. Tako nima na .primer nikake osnove njegova bojazen, da se jaz s svojim pojmovanjem slovenstva približujem mitu. Mnenja sem, da nima človek, ki se je vrnil iz krematorijskega sveta, najmanjše sposobnosti za vero v mit. Mogoče bi lahko govorili samo o narobe-mitu, to je o apokaliptični podobi preteklosti. Pavese (ne vem več kje) pravi, da ima mit korenike v potrebah človeške notranjosti. Čisto prav ima, čeprav ni to kako posebno odkritje. Ne razumem pa, da se tako vnet zagovornik klasike, kakršen je Alojz Rebula, tako zaganja v mit. Rad bi ga moral imeti. Tudi v atomskem veku. V atomskem veku bolj kakor kdajkoli poprej! Slovenski mit? Zakaj pa ne? Judje so se s svojim mitom o izvoljenem ljudstvu pretolkli skozi vsa suženjstva. O, če bi njihova vera prinašala drugim zlo, potem prav, vredna bi bila obsodbe. A Judje so uporabljali svoj mit samo zato, da se ne bi razkrojili, zato da se ne bi asimilirali. Naj pride torej takšen mit, ki bo reševal! A prosim, kaj ima to opraviti z »enigmo bivanja«, s smrtjo in kaj vem še s kakšno kategorijo. Saj jaz nisem govoril o posmrtnem življenju, ampak o slovenstvu! Umreti bomo morali vsi, slovenstvo pa ni s to enigmo prav nič v zvezi. Lahko ga z enigmo povežemo mi, če umremo zanj. Zakaj če umremo zanj, smo rešili svojo človeško zvestobo prav tako in nič manj kakor nekoč kristjani v cesarskem Rimu ali Jud, ki je zvečer ležal poleg mene, zjutraj pa sem ga moral odnesti v predsobo peči. »V/as hist du? Jude?« ga je nekdo vprašal, ko je mumija imela še žive oči. »Leider,« (na žalost) je dahnil. To sta bila smrt in judovstvo. Na žimnici poleg Juda sta bila smrt in slovenstvo Iva, ki je prodajal oglje v Rojanu. Judovstvo in slovenstvo sta bili torej kategoriji, ki sta bili (in sta še) ogroženi, zato sta takrat dajali smrti smisel, ki ga ta drugače ne bi imela. In zato danes, ko so takšne kategorije še zmeraj ogrožene, nima smisla filozofirati o »nadnacionalnem trpljenju«. Ko bomo v intervjujih govorili o smislu trpljenja, žrtvovanja, smrti, itd., bodo vse te razlage na mestu; tako pa se Alojz Rebula zaletava v vrata, ki so na stežaj odprta. Ne, in prav nič ni res, da lahko, kakor to dela on, primerja Slovence z Madžari, če zavoljo drugega ne, zavoljo bridke resnice, da smo Slovenci rešili svojo podcibo brez pomoči kraljev in dvorov. In ne samo, da nismo nikoli nikogar teptali in zasužnjevali, ampak smo celo sami sebe zmeraj zanemarjali in si stresali pepel na glavo, tudi takrat, ko tega ni zahteval cerkveni obred. doseže polnost duha. Polnosti duha pa ne moremo doseči brez slovenskega medija. To se pravi, da je slovenski medij enakovreden polnosti duha, kajti brez njega bo ta polnost zame za zmeraj nedosegljiva- Kaj se temu ne pravi postavljati slovenstvo na oltar? Česa sem potem jaz bolj kriv? Tako bi lahko nadaljevali. Recimo ob stavku, ki pravi, da obstaja nevarnost, »da slovenski kulturnik identificira svoje slovenstvo s svojo duhovnostjo«. Kako je to povezal z mojim mitom, ne razumem; takšnih miselnih skokov nisem vajen. Kaj bo v prihodnosti z narodi, ne vem. Mogoče se bodo stopili, mogoče tudi ne, na univerzi so nas na primer učili, da že kraj in podnebje določata somatične in duševne razločke ljudi. No, o tem nisem govoril, rekel sem samo, da ni nujno, da bi jutri socializem moral zavreči narodnost kot vrednostno kategorijo. Če bomo res ustvarili bc-Ij šo človeško družino, potem bo v novi skupnosti moral biti velik narod tako duhovno velik, da bo cenil osebnost majhnega občestva. Če pa tako duhovno velik ne bo, potem bomo imeli samo novo cesarstvo, proti kateremu bosta odpor in upor plemenita dolžnost, kakršna sta danes, narod pa žlahtna kategorija, ki naj velja tako dolgo, dokler nimamo žlahtnejše. Glede te kategorije pa bi zelo rad vedel, kje vidi Alojz Rebula nevarnost, da postane danes kulturniku slovenstvo »narcisovo ogledalo«. Tukaj v Trstu? Na Koroškem? V Republiki Sloveniji? Prosim lepo, umetni ognji, prav, a takšne rakete so preveč podobne blulu. Zdaj pa še nekaj besed o reviji. Zagovarjam avtohtonost in jo bom zagovarjal, dokler levo usmerjeni ljudje ne bodo imeli skupnega ognjišča za duhovno rast skozi »slovenski medij«- Komin-form in zdaj spojitev s socialistično stranko sta nam opustošila zavesti; zato rabimo, dragi Alojz Rebula, revijo, ki bo mislila, kako bi rešila mlačne. Zakaj gorečneži so že rešeni! Zato tiste tirade o anagrafskem uradu, itd. nimajo nobene vrednosti. Prav tako nima smisla poudarjati, »da ima polnopravno kulturniško legitimacijo med nami vsak, ki je poprijel za narodno delo v našem razdejanem vinogradu, razdejanem tudi od legijona najbolj avtohtonih narodnih odpadnikov.« Jaz, prosim, takšne legitimacije nikomur ne odrekam in je nikoli nisem odrekal, čeprav so jo večkrat drugi meni. Trdim pa, in ito že dolgo, tako pred Alojzom Rebulo kakor pred nešteto drugimi, da če hočemo rešiti vsaj tiste odpadnike, ki bi rešitev sprejeli, potem tega ni mogoče početi z utopistično reviaino simbiozo, kakršno si zamišlja Aloj Rebula od Tokov sem. Naj torej živi Most, prihodnost pa bo, upam, dala meni prav. V tem upanju Alojzu Rebuli odpuščam -takšna leporečja, kakršno je na primer tisto o vihtenju »kadilnice z naftalinom pred oltarčkom svoje -lastne preteklosti.« Igrati »na karto človeka«? Saj, a na kakšno karto vendar igram, če ne na človeško? Pa še o moškem pogumu, da bi se odtrgal »iz varnega zaledja«. Saj ima vendar itudi Alojz Rebula zaledje, samo da je njegovo drugačno od mojega. Tako »horizontalno kakor vertikalno« je različno od mojega, a je zaledje! Če bi čutil potrebo po tisem zaledju, ki je zdaj njegovo, b’ ravnal, kakor ravna on. Upam, da o tem ne dvomi. Zakaj če je o tem samo malo podvomil, potem iima njegova beseda zaledje zelo zoprn pomen. A na to zdaj nočem misliti; saj če bi na to pomislil v začetku, ne bi sploh odgovarjal. Hvala za gostoljubnost. Trst, 24. maja 1965. Knjižica ..Izgubljeni poklic” Pred dnevi je izšla nova knjižica z naslovom »Izgubljeni poklic«. Spisal jo je Carlo Viglietti, priredil in prevedel pa Tone Vede. Avtor knjižice je bil duhovnik in mnogo let osebni tajnik sv. Janeza Bosca. Kot že naslov pove, obravnava knjižica zgodbo mladega človeka, ki je čutil v sebi duhovniški poklic, pa si je ta poklic zapravil, in sicer po materini krivdi. Mati mu je skušala na vse mogoče načine preprečiti, da bi postal duhovnik. Grozila mu je celo s samomorom, če jo zapusti in odide nazaj v samostan- Tako se je mladenič odločil, da ostane pri materi- Iz obupa pa je začel veseljačiti in si tako pokvaril zdravje. Vendar je umrl spokorjen in v milosti božji ter celo z redovnimi zaobljubami, kot mu je prerokoval osem mesecev pred smrtjo don Bosco. Namen knjižice je opozoriti mladeniče na važnost duhovniškega stanu in trdnost v prizadevanju, da ga dosežejo. V tem pogledu je bila knjižica prav potrebna, ker je znano, da postajajo duhovniški poklici tudi za nas in v slovenskem narodu na sploh vedno bolj redki. Vendar bi si želeli, da bi kdo spregovoril o tem tudi na bolj moderen, sodbben način, kajti ta knjižica je napisana v hudo zastarelem, sentimentalnem slogu, kakor je bil v navadi pred mnogimi desetletji, da ne rečemo pred sto leti. Zato je njena govorica že precej tuja današnji mladini. Naši mladini pa bi bilo treba spregovoriti v njenem modernem jeziku in duhu. Sodobno krščanstvo in tudi duhovništvo gleda na življenje in na njegove probleme bolj vedro in bolj pogumno, pa tudi bolj stvarno, zato se bo Da smo svojo podobo kazili in da jo še zmeraj ' marsikomu zdel mladenič, -ki ga prikazuje ta knji- znamo sijajno maličiti, je res, a prav to je čudežno da smo ti nagnusni sposobnosti ohranili svojo samobitnost. Glede nevarnosti mitizacije, ki jo (ne vem kje) Alojz Rebula zasledi v mojem pojmovanju slovenstva, pa jc zanimivo, kaj pravi on, ko odgovarja uredniku. »Slovenci se lahko povzpnemo na Triglav biti samo po slovenski smeri « To je sijajno povedano, vsa čast, vredno je Re- žica, pomilovanja vreden slabič. Kot vse knjižice te serije se tudi ta odlikuje po precej lepem jeziku. Motijo le nekatere tiskovne napake, ki pa jih ni veliko, in pa fonetično pisanje tujih imen- Na to grdo napako teh knji žic smo že večkrat opozorili. Slovenščina spoštuje pisavo tujih imen v taki obliki, kakor so v izvirniku, zato vpliva zelo neprijetno, ko najdemo v teh knjižicah vsa imena in priimke dosledno po bule, ampak, prosim, kako daleč smo od mita? slovenjene, prevedene v slovenske oblike in napi-»Slovenec, lfi bo hotel zrasti v polnost duha, bo sane fonetično, od don Bosca naprej. S tem pa se po nepotrebnem maje že tako šibki jezikovni čut mnogih bralcev. Naslovna stran in risbe so delo slikarja Jožeta Beraneka. Kaj bo igralo Slovensko gledališče V prostorih Kulturnega doma je bil pred kratkim informativni sestanek, ki ga je sklicalo vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu in na katerem je razložilo glavne smernice in okvirne meje gledališkega repertoarja za prihodnjo sezono. Sestanka so se udeležili tudi kritiki in nekateri ljubitelji gledališča. Prof. Rado Ravbar je poročal o stanju Slovenskega gledališča glede na število igralcev v ansamblu in obveznosti. Naglasil je, da je 10 premier v sezoni preveč za ansambel Slovenskega gledališča, ki je dalo doslej v tej sezoni 93 predstav. Potem je umetniški vodja Slovenskega gledališča Josip Tavčar prikazal okvirni program za prihodnjo sezono, ki bo trajala od 1. oktobra do 31- maja. Predvidenih je 7 premier, poleg tega pa še pasionska uprizoritev po vzoru letošnje in trije umetniško-informativni večeri v Mali dvorani. Na teh večerih bodo člani gledališča seznanjali javnost, zlasti ljubitelje moderne gledališke umetnosti, z novostmi dramskega ustvarjanja. Vodilno načelo repertoarja za prihodnjo sezono je nasled nje: ena slovenska novost, eno delo iz slovenske klasike, ena mladinska igra, dve deli iz italijanskega repertoarja, od tega eno klasično in eno moderno, ter dve deli iz svetovne dramatike, od katerih eno komično in eno dramatično; po možnosti bo eno teh del vzeto iz slovenske dramatike. Dr. JAKOB ŠOLAR ODLIKOVAN Papež Pavel VI. je odlikoval slovenskega slavista dr. Jakoba Solarja, prej profesorja v škofovih zavodih, zdaj pa kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja, za svojega hišnega prelata. S tem mu je hotel dati priznanje za njegovo znanstveno delo, ki ga je opravljal kot duhovnik. Hruške v državah SET-a V državah SET-a je bil lani dosežen na-sl,ednjii pridelek hrušk: Italija 10.808.000 'stotov Nemčija 4.836.000 stotov Francija 3.200.000 stotov Nizozemska 1.100.000 stotov Belg. Luks. 66.000 stotov skupaj 20.010.000 stotov Ta pridelek je zai nekaj nad, 2 mili j. sto tov višji kot 1. 1963. Za več 'kot polovico te 'količine se je povečal pridelek v Italiji, dvignil ipa se je v vseh šestih državah. Šte vilke pa povedo, da presega pridelek hrušk, v Italiji škuipno količimo pridelka ostalih 5 držav. Tudi mladih hruškovih nasadov je v Italiji več kot v ostalih državah SET-a. Pridelovanje hrušk nam nudi isto pod,o bo, 'kot pridelovanje jabolk. Pridelek hrušk se v Italiji tako naglo' dviga, da moramo v 'kratkih letih računati s prevelikim pridelkom, ki bo povzročili krizo, ker hrušk ne 'bo mogoče oddati po cenah, ki bi krile proizvajalne stroške. Na mnogo višji izvoz ni računati, iker se v vseh državah pridelek veča. Lami j(e dosege] italijanski izvoz hrušk; nekaj nad poldrugi milijon stota in je v primeri s prejšnjim letom upadel za par 'vagonov blaga, a po vrednosti se je dvignil za nad eno milijardo Idr in dosegel skoraj 15 milijard lir. Nad polovico- izvoza je šlo v Zah. Nemčijo, ki je sprejela 881.461 sto tov, Anglija 188.864, Francija 177.181, Avstrija 145.359, Svita 15.485 in druge države 110.247 stotov. Izvoz v Švico je bil nizek, iker je Švica sama imela bogato letino. Italija izvaža; hruške tudi v Prednjo Azijo in v ni n oge afriške države. — Srednja cena izkupička je iznašala 97 lir za kg. V Italiji pridelujejo hruške sicer v vseh provincah, a glavni pridelek dajo tri sosed,-ne province Bologna, Ferrara in Ravenma, kjer .pridelajo 41% vseh hrušk; največ v Bologni s 19"/o. Po približno 5% pridelka odpade tudi na province Verona, Bočen in Nad 5 milijard za jagode Lansko leto (1964) je dobila Italija za izvoz jagod nad 5 milijard lir: nekaj nad 3 milijarde iz Nemčije, poldrugo milijardo iz Šviice in okoli pol milijarde od drugih. Celotni izvoz je znašal 210.657 stotov. Razdeljeno po provincah je najvišja proizvodnja v Veronski provinci', kjer je dosegla flani 181 tisoč stotov. Sledijo Bologna s 147 tisoč stoti, Forii s 76, Ferrara 50, Rim 36, Cuneo 27 tisoč stotov in vse ostale province skupaj okoli 50.000 stotov, tako da je znašal celotni pridelek okoli 625.000 stotov. — Iz številk proizvodnje in izvoza raz-vidimo, d,a je notranji trg porabil okoli 2/3 pridelka, izvožena pa je bila ena tretjima. Pridelovanje jagod narašča. Pridelek je znašal 'leta 1963 439.000 stotov, lani pa se je dvignil na 625.000 stotov. — Najvišji hektarski donos so dosegli v Veromi in sicer 98.7 stotov. — Gojijo predvsem francoske sorte. Trident. Mnogo mladih nasadov pa je v zadnjem času nastalo v ostalih provincah Benečij. Okoli 70%> vsega pridelka hrušk dobijo iz strnjenih hruškovih nasadov, ostalih 30% pa iz mešanih, ki pa se krčijo. — Od sort prispevajo k izvozu največ viljamovka poleti, kaizerca v jeseni in »ipassa crassana< pozimi im spomladi (tudi še maja). Tehnika konzerviranja je bila namreč zglo izpopolnjena. Tudi na Biljenskih gričih, vzhodno od Vrtojbe-Šemipetra pri Gorici', so zasadili miniogo tisoč drevesc sorte »passa crasana«, a ni izključeno, da bo ta sorta prepozna. KITAJSKA SVININA NE PRIHAJA V ITALIJO Pisali smo o menjalni trgovini' med Kitajsko in Italijo: svimina za traktorje in u-metna gnojila. Vlada je pojasnila, da so' napravili zadevne poskuse, ki pa so se iz jalovih, ker je zdravstvena 'kontrola zavrgla kitajsko svinimo im so jo morali uničiti. — Kitajska bi rada dobila italijanske traktorje med drugim z zamenjavo za igrače. KONGRES O BRESKVAH 20. juMja se bo začel v Veroni mednarod,-ni kongres za breskve. Razpravljali bodo o vseh vprašanjih, ki imajo kakšen pomen za gojenje breskev: od podlag dm žlahtnih sort, vzgojnih oblik, sort, načinov gojenja in gnojenja, uničevanja parazitov in zdravljenja do razredčevanja plodov, obiranja, trgovine, konserviranja, itd. O vs,em tern bodo 4 dni razpravljali. Končno pa si bodo ogVdali še razne sadovnjake in naprave. Pri razpravah bodo dovoljeni italijanski, francoski in angleški jezik. KRIŽANJE CHAROLAIS - JERSEY Goveja pasma Charolaas (šarole) je svetovno priznana francoska pasma za meso. Danes, v dobi pomanjkanja govejega mesa, uporalbjajo to pasmo zelo izdatno za križanje z drugimi pasmami, ker so ugotovili da ipasma Charolais v palmi meri prenaša svoje lastnosti na druge pasme. — široke poskuse v tem oziru delajo v Jugoslaviji, v zadnjem času pa tudii v Angliji, čeprav so Ang'eži zelo zaljubjenii v lastne goveje pasme 'im sploh miiso verjeli, da je tudi; drugod mogoče kaj dobrega/, ai celo boljšega. Ko so se posrečila 'križanja med Charolais in angleško pasmo Ayrshire, je nek; živinorejec poskusili križanje med Charolais in 'kravo Jersey, pri kateri se skoraj vsa po-užita 'krma spremeni v mleko, vsaj alko bi sodih po dosedainijiih izkušnjah. Tudi navedeno križanje je izpadlo ze’o uspešno. Pričakujejo da bo angleški kmetijski minister sedaj dovoli1, da se sme uporabiti za križanje v svrho večje proizvodnje mesa več bikov Charoais, ker imajo z njim? večje uspehe kot z domačo pasmo Here-ford. KUNCEREJCI SE ORGANIZIRAJO V Jugoslaviji je de'ovalo in ponekod še deluje »organizacija rejcev malih živali«, med katere spadajo tudi domači zajci ali kunci. — Sedaj, oziroma 28. aprila 1965, je bila ustanovljena v Bologni itallijanska državna zveza kuncerejcev, ki bo zastopala njihove interese talko trgovsko kot pravno. VARLJIVO IZBOLJŠANJE VINSKEGA TRGA Vlada je odločila, da morajo destilerije plačevati po 550 lir za en odstotek alkohola v virnih, katera sprejemajo z destilacijo ipo fiskalno ugodnejiših pogojih. — Ta odločba je imela za posledico, da je trgovina z vinom nekoliko oživela in so cene boljših vin nekoliko zrastle. Poživ'jenje trga pa j,e trajalo le mali o časa, ker se j e kmalu izkazalo, da destilarne ne morejo prevzeti mnogo vina, ker so že močno založene. — Zopet je zavladalo mrtvilo. V Italiji se manjša honsum mesa Na svojem občnem zboru je Zveza italijanskih mesarjev ugotovila, da se je v 1. 1964 zelo skrčila prodaja mesa in da ni zadostna domača prireja goveje živine. Vzroki skrčenja mesne potrošnje so različni. Meso, t. j. govedina je draga, in kdor ima stalne srednje dohodke, si more zdaj privoščiti še manj mesa. Mnogim pa so se dohodki skrčili, zlasti zaradi krize industriji, ki ne prizadene samo tam nastavljenih, marveč tudi pomožne panoge in tudi trgovce, ki zaradi skrčenja konsuma manj prodajo. Med mnoge 'popolnoma ali delno brezposelne pa ne smemo šteti samo tistih, ki so izgubili delo, marveč tudi tiste mlajše delovne sile, ki čakajo na prvo zaposlenost. Da italijanska živinoreja ne priredi doma dovolji govejega mesa im da ga je potrebno uvoziti' velike količine, je splošno znano. Javnost pa se ni zavedala, da je potrebno uvoziti celo več kot polovico govedine. V temv. se ^a^e' da je italijanska živinoreja prešibka, premalo razvita. Hkrati pa se manjša potrošnja drugih vrst mesa, zlasti svinine, perutnine ‘n ovčjega mesa ter jajc, dragocenih boljakovinasto-proteinskih živil, ki so sorazmernima poceni. Danes je v Italiji najvažnejše nerešeno vprašanj^ mesa in živinoreje in s tem v zvezi vprašanje kmetijstva sploh. Če se v nekaj mesecih razmere ne bodo zboljšale, bodo nove mase kmečkega prehivavstva zapustite Obdelovanje zemlje in bodo v mestih povečale število brezposelnih ali premalo zaposlenih. PRED RJO VARNA PŠENICA Rja ne napada pšenične sorte »Mendos«, katero je vzgojiil prof. I. A. Wa,tsom> na univerzi v Sidneyu (Avstralija). Pr' primerjalnih poskusih je da'a ta sorta v Avstraliji najvišji hektarski donos, in 'sicer 68 stotov zrnja.. — Sorto »Mendos« so začeli preizkušati tudi v Evropi, a poskusi še niso zaključeni, ker hočejo ugotoviti, če je sorta odporna tudi proti takim vrstam rje, katerih v Avstraliji ne poznajo, v Evropj pa so. Ce hi mog’i sejati samo pšenične sorte, katerih rje ne napadajo oziroma jim ne škodijo, -bi lahko povsod povečali hektarske dnose im bi 'bil s tem napravljen velfiik korak naprej k zagotovitvi prehrane za hitro množeče ise človeštvo. VIRGILU SCEKU V SPOMIN Fašistovska zveza za Furlanijo je sklenila, da morajo odstopiti vsi občinski sveti, ki se nahajajo v rokah Ljudske stranke. Poslala je javen poziv na strankine predstavnike, ki so se zbrali na posvetovanje v Videm. Po kratki razpravi so sklenili poslati svojim občinskim svetom poziv, naj odstopijo, ker je v danih razmerah nemogoče delovati. II Friuli Fascista je pisal, da morajo občinski sveti nemudoma odstopiti, da ne pride do spopadov. »V soboto zvečer ne bo ob- 160. Dr. E. BESEDNJAK stajala niti ena ljudovska občina,« je zagrozil list. Pripomnimo, da so bile v Furlaniji tri četrtine vseh občin v rokah Ljudske stranke. V 48 urah vsi občinski sveti ljudovcev odstopili. Samo v občinah Precenicco in Sedegliano se županstvo ni hotelo ukloniti ukazu. Zato so fašisti uporabili vojaško silo in Narodna' obramba je zasedla občinske hiše.. Ob odstopu so ljudovci sklepali protestne resolucije* in priobčili proglase na prebivalstvo. Fašisti so pa demonstrirali, razobešali zastave in dali zvoniti. Narodna obramba s svojimi pet sto tisoč vojaki je bila vsekakor' izvrstno politično orodje. NA GORIŠKEM Poziv fašistov, da morajo odstopiti vsi občinski sveti, ki so v rokah italijanske ljudske stranke, se je raztegnil tudi na Goriško. Na podlagi tega poziva so odstopili občinski odbori v Villesse, Mariano,, Moraro, San Lorenzo di Mossa, Mossa in Chiopris. Fašistovska stranka je sklenila, da prevzamejo vodstvo občin domačini. Nadaljnjih posegov v občinsko politiko Slovencev na Goriškem ni bilo, če ne upoštevamo nekaj prav grobih slučajev. Uradni list je prinesel odlok ministrskega predsednika Mussolinija s katerim se odstavlja župan iz Medane Josip Gradnik. Njetove »krivde« so bile sledeče: 1. Josip Gradnik je v izvrševanju svojih poslov rovaril proti državi. 2. Dvojezični napis na občini je dal pred kratkim preložiti, tako da je ostalo italijansko besedilo skrito. 3. Proti odredbam prefekta je priobčil razglas samo v tujem jeziku. 4. Ti dogodki so vzbudili med prebivalstvom Medane in sosednih občin živo gibanje, ki bi bilo povzročilo hude nerede, da ni pravočasno posegel vmes podprefekt iz Gradiške in pomiril duhove. 5. Podprefekt se je podal v Medano, toda dasi je bil župan obveščen o prisotnosti pod-prefekta na občini, ni maral iti tja in je bil zato suspendiran od svojih poslov. Tako se je glasilo poročilo, ki ga je predložil Mussolini kralju. Vlada ima pravico, da odstavlja župane, ki se pregrešijo proti zakonom, toda navesti mora kazniva dejanja, ki jih je župan zakrivil. Odsek fašistovske stranke v Dolenjah je prisilil občinski svet v Kožbani, da odstopi. Župan in odborniki so se morali vdati. Ravno tako so poročali, kako je bil protizakonito odstavljen predsednik županske zveze Anton Mikuž. Urednik Nove dobe Bandelj je prijaznega župana Bavdaža iz Kanala spravil ob župansko službo. ZNAČILNA OKROŽNICA V ostalem lahko rečemo, da fašizem ni odstranjeval slovenskih občinskih svetov. Popolnoma drugačna pa je bila politika do pristašev Ljudske stranke. Ne samo v Furlaniji temveč tudi v drugih deželah so fašisti prisilili ljudovce, da izstopijo iz občinskih svetov. Da ima vlada proti njim posebne načrte, je bilo razvidno tudi iz neke okrožnice, ki jo je razposlalo notranje ministrstvo na vse orožniške postaje države. Okrožnica je prišla: slučajno v roke ljudovcev in se je glasila: »Prosim, da mi dopošljete popoln seznam vseh katoliških krožkov in vseh sedežev Ijudovski h organizaciji, nahajajočih se na ozemlju, ki je podvrženo oblasti vašega poveljstva. Prosim, da navedete nastopne podatke o vsakem krožku in vsaki organizaciji posebej: 1. ime krožka in sedeža organizacije; 2. kje se nahaja; 3. natančne osebne podatke o tajniku in o predsedniku; 4 delovanje, ki ga razvija krožek ali organizacija; 5. če izpoveduje načela, ki so nasprotna fašistov-ski vladi; 6. dan ustanovitve in 7. število članov.« Popolo je prinesel okrožnico in rekel, da ve dobro, kaj misli vlada ukreniti s katoliškimi krožki, ki so nasprotni fašistovski vladi. »Prisostvujemo začudeni duhu nasilja in sovraštva, ki ga slepo podpihujejo določeni časopisi,« je napisalo glasilo It. ljudske stranke. »Ti dogodki vzbujajo v ljudski duši vtis, da se ni mogoče več naslanjati na postavo in da ni več zaščite zakona. Stojimo pred uničevalnim in protizakonitim delom, ki nasprotuje namenom vlade same. Na tej podlagi sovraštva in predrznosti ni mogoče zidati,« je že pisalo omenjeno glasilo. Mladi duhovnik se ni mnogo razumel na dragocene kamne, toda Maharadžov diamant je bil tako sijajen, da je govoril sam zase. Duhovnik je kot očaran strmel v bajno lepoto dragulja in misel na njegovo neizmerno vrednost mu je zmedla duha. Dobro je vedel, da bi lahko z denarjem, kii bi ga dobi,l zanj, zgradil lepšo katedralo kakor sta elyska ali ikdlnska. Če bi mogpl razpolagati z njim, bi mu ne bilo treba več trpetil pomanjkanja in lahko bi se čisto posvetil svojemu bogoslovnemu študiju, v miru in udobnosti. Zatopljen v te misli je vrtel med. prsti dragulj, ki je metal vedno bolj žareče žarke, ki so ga zadevali prav v srce. Pogosto se odločimo za Odločjilina dejanja v hipu in brez sodelovanja razuma. Tako se je zgodilo tudi mr. Roliesu. Naglo se je ozrl naokrog, in ko ni opazil drugega kot vrt, poln sonca, visoka drevesa in spuščene zavese na hišnih oknih, jje zalprl tok, ga vtaknil v žep in odhitel kot tat proti svoji študijski sobiici. V prvih popoldanskih urah je prispela policija s Harryem, Hartleyem. Vrtnar se je hudo prestrašil in je končno pokazal, kam je slkril svoj zaklad. Identificirali so dragulje in imapravili v Harryevi navzočnosti inventar. Mr. Rolles je bil zelo slovesen in je radevolje povedal, kar je vedel o vsej zadevi. Rekel je, da mu je zelo žali, da jim ne more biti v večjo korist. »Vendar mislim, da bo vaša preiskava kmalu končana,« je prisft(uv,i:l. »Nikakor ne,« je odvrnil eden izmed policijskih častnikov, Škot po rodu. In mu je povedal o drugem ropu, katerega žrtev je postal Harry. Opisal mu je tudi najvažnejiše dragulje, katerih še niso našli. Največ pa je govoril o Maharadžovom diamantu. »Če je tako, kot pravite, je vreden celo bogastvo,« je pripomnil mr. Rolles. »Kaj, bogastvo? Deset, dvajset bogastev!« je odvrnil častnik. »Najtežje bi ga bilo prodati,« je s skritim porogom pripomnil] duhovimik. »Take reči imajo čisto svojo fiziognomijo.« »To je res, toda če je tat le mialo zvit, lahko razreže diamant v tri, štiri 'kose in bo še vedno dobil toliko zanje, da bo postal bogat. (.Dalje) H17 1 R. L. STE VENSON .iOMa <žL(j)adih