Štev. 28. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 6. julija 1928. - Leto VI. Ishaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. .Naslov: Mali list, Trieate, ca-9ella r.eutro 87. — Urad : via Valdirivo 19-111. Oilgovorni nrednlk : dr. L. REBCE. POSAMEZNA STE V. 30 8TOTINK. NlliOf NINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., Aetrt leta 8 L. - IZVEN ITAUJK celo leto 84 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POuiv. L cr. Leto VI. C> JO CEN^ J5>GI.A80V in objav Za 1 cm, vlfiine v 1 stolpcu 4 L. Pr’ 5 kratni objavi 20° 0 popusta, pri 10 kratni pri 26 kratni objavi vi 80%, pri (pol leta) leto) 50% ku.tni objavi (celo -opuara. .t.r.k . ' beseda v na-u«ano 4«* stotink beseda; z .%Ml 50 st. beseda. Pri stalnem »anju primeren popust. Mali koledar. Petek 6. julija: Izaija; Bogomila; Dominika (Nedeljka). — Sobota, 7.: Vili-badd; Puiherija. — Nedelja 8.: Evgenij; Elizabeta. — Ponedeljek, 9.: Nikolaj; Anatolijai. — Torek, 10.: Amalija; Veronika; Felicka. — 'Sreda, 11.: Pij; Olga. — Četrtek, 12.: Mohor in Fortunat. — Potek, 13.: Anaklet; Frančišek; Evgenij. — Sobota, 14.: Bonaventura; Just. MALE NOVICE. Polet v daljavo. V torek 3. t. m. zvečer ob 8. sta iz Hima odletela z aeroplanom letalca Fer-rarin in Del Prete. Vcvrla sta jo naravnost proti Južni Ameriki in se ne mislita nikjer ustaviti. Aeroplan se imenuje nSavoia 64». Motor je tvrdke Fiat in ima 520 konjskih sil. Bencina so naložili 3750 kg, olja 1500 kg, živeža pa za 10 dni. Dolžina poti znaša več ko 7000 km. Inžener Marchetti, ki je zgradil aeroplan, je izjavil, da bosta nekako t 50 urah prišla čez, ako ne bo nasprotnih vetrov. Če se polet posreči, dobila bosta De Pinedovo nagrado, ki znaša 500 tisoč lir. Izgube na severa. Pri pomožnih delih za rešitev italijanske ekspedicije sta se dozdaj izgubila dra zraki^lova. Francoski »Latham 47» je imeli tri može: Amundsena, Dietrich-sona in Guilbaudu. Ti so gotovo poginili, »Moja hiša je moj grad". Obleganje in zavzetje kmečke hiše. Redko se dogodi kaj takega, kar so doživeli v Koprivišču v okolici Kanala na Goriškem. Na dan sv. Petra in Pavla so našli v krvi leiati priletnega moža Antona Cvetrežnika. Povedal je, da ga je ranil njegov stari sovražnik Franc Okroglic. Okroglič je streljal nanj pet-hrat. Prva krogla ga je zadela, v tilnik, druga je šla v prazno, dočim ga je tretja zadela v desno roko, zadnja dva strela pa sta spet zgrešila svoj cilj. Kakor pri ka6akih Na mesto nesreče je prišel podeštat in poklical orožnike. Sli so iskat napadalca. Ko pridejo do njegove hiše, jo najdejo zaprto. Potrkajo. Napadalec Okroglič in njegov brat Andrej sta odgovorila, da ne bosta odprla in da se ne bosta podala za nobeno ceno. Brigadir je en čas prigovarjal in grozil, toda za drugi odgovor sla začela brata streljali s samokresom. Med tem se je nabrala velika množica ljudi in nekateri so jeli pritiskati na utrjeni tabor. Ker nista imela topov pri rokah, sta metala kamenje na oblego-valce. Vsa okna in vrata sta zadelala in utrdila. Strategija. Oblegovalcem je prišlo na um, kakor oni dan Grkom pred Trojo, da bi se polastili tabra z zvijačo. Poslali so pred ki je klical ker že toiiko časa ni glasu o njih. Z i vrala občinskega slugo, ki je ruske ladje <,Maligin» se je spustil v zrak ‘()^ogličc ven, češ da je prinesel ne-letalec Babuškin, ki se tudi ni več povr-' }takieli Prnzno sv°i° bilec ledu «Krasin» približal ponesre-; 'nnlho " teku odnesel izpred novega čencem na 55 milj daljave. Letalcem na-i Portarturja. gaja megla, ladjam pa led, tako da je? Pogumen (ant Avgust Močnik je slde-reševanje združeno z neverjetnimi teža-j«" Pokusit, z drugačne vrste zvijačo: Od ponesrečencev «Italije» priti oblegancem za hrbet. Prislonil je od zadaj lestvo in skušal neopažen zlezli v hišo, od tam pa skočili nasprotnikom za vrat. Tudi ta zvijača se je ponesrečila. Obleganca sla fanta pravočasno zapazila ter ga «prijaz.uo» odslovila. Vso noč so vrli Ahajci bedeli okoli Troje, naskakovali, grozili, se posvetovali.... Eden je predložil, naj bi kar zažgali vse vkup. Tega skrajnega sredstva pa oblastvo ni še hotelo uporabili. Zadnje dejanje. Vsaka pesem se izpoje. Še Homerju se je iztekla tista o Troji, čeprav je silno dolga. — Proti jutru je brigadir vnovič poklical Okrogliča ter ju pozval, naj se ndasta. Vse besede bob v steno. Zmerjala sta ga in zopet začela streljali na orožnike. Tedaj pa se je orožnikom zazdelo dovolj teh komedij in neki orožnik je zlezel s puško na senik, iz katerega se vidi skozi okno v hišo, kjer sta se branila toliko časa brata. Nameril je in sprožil. Strel■ je odjeknil, ‘začulo se je iz hiše javkanje. Obrambena artilerija s kamenjem je tudi «ustavila ogenj». Oble-govalci, orožniki in miličniki, so previdno in oprezno udrli vrata ter vstopili v premagano trdnjavo. Brata, oba ranjena, sta se zdaj vdala. Bela Kun. O njem smo pisali, ko je bij na Dunaju zasačen. Dunajsko sodišče ga je obsodilo na 3 mesece zapora in potem izgon iz Avstrije. Stari krvolok je sodnikom zelo predrzno odgovarjal. Ker ni samo političen prestopnik, ampak tudi kriv navadnih zločinov, je bilo sodišče tega mnenja, naj bi ga po prestani kazni izročili na Mažarsko, kjer naj ga naprej sodijo. Avstrijska vlada pa je sklenila, da ga ne bo dala Mažarom v roke. Čez ta sklep so se nemški nacionalci strašno razhudili ter pozvali svojega zastopnika v vladi, pravosodnega ministra Dingho-ferja, naj se pred stranko opraviči. Ding-hofer pa je ostal v Karlovih varih, kjer ima počitnice, ter pisal na Dunaj, da odstopi od ministrstva, razlagal pa da ne bo. zakaj ni Kuna izročal Mažarom. Nov škof v Mariboru. Mariborski škof mons. Andrej Karlin je dobil škofa-pomočnika (koadjutorja). Imenovan je za to službo in čast dr. Ivan Tomažič, kanonik mariborske stolne cerkve. Novi škof je štajerski rojak, rojen pri sv. Miklavžu pri Ormožu 1. avgusta 1876; ima torej 52 let. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, bogoslovje pa v Mariboru, a študije za doktorat je dovršil v Insbruku. Imenovan je za naslovnega škofa bargalenškega in dodeljen mariborskemu vladiki v pomoč, 'ker je lavantinska škofija zelo obsežna (po vojni spada k. nji tudi del Koroške in Slovenska krajina v Prekmurju). Nemčija in narodne manjšine. Graška «Tagespost» je 18. junija objavila na čelnem mestu članek o manjšinah v Nemčiji. Tri misli so zajemljive: 1. vami. — Od ponesrečencev «uauje» v Nobiilejevi skupini je bil motorist Po-mella mrtev že pri padcu; vest je bila objavljen a šele po Nobilejevi rešitvi. I Pametno. Goriški prefekt je poslal podeštatom ■ Testament gotov. Poročilo ve povedati, da so pri bratih Okrogličih našli napisan testament, oporoko, v kateri oba zapuščata vse premoženje sestri, ki živi na Nemškem. Bila Ravnanje z narodnimi manjšinami v sta torej zares na smrt pripravljena — | Evropi sploh bo zelo odvisno od rav-ali tudi na večnost? S Cvetrežnikom vred nanja nemške države proti svojim manjšo ju oddali v bolnišnico. Toda Andreju šinam. 2. V Nemčiji se pripravlja ce-so bili dnevi šteti. Umrl je v bolnišnici.! loten zakon o varstvu narodnega zna-Ilrat Frane, če ozdravi, bo pa imel še i čaja manjšin. 3. Le svobodoljubna po-otepanja s človeško pravico. j litika proti narodnim manjšinam more __________________'ublažiti narodne spore ter pripadnike j raznih narodnosti približMi skupnemu Rudniška nesreča na Francoskem. i državnemu življenju. V S. Etienne (Sent-etjen) na Franco-j širil dušeč dim s strupenim ogljikovim; Izgubljena kriiarioa. skem se je zgodila nenavadno velika ne- i d voki som. Po celem rudniku se je oglasil Angleška bojna ladja, križarica, I sreča v soboto 30. junija. V revirju, j alarm. Vse je začelo dreti k izhodu. De^ __ , , , i nazvanem Gombes (Komb), 2 kilometra I lavci so se nalagali v dvigala, katera so navodino, naj .se državna zastava ne i , ... ,, . I , . izveš a za vsak nič, posebno pa ne iz i ?d vasi R°che-la-Moli*re (Rošlamoljer), , sc z vso naglico dvigala m dobičkarskih namenov. ! J? hHo zj"tr!li ob '■ n!* (lelu 570 Bavcev. i \ eni teh jam je takrat nastal ogenj. Ce Saturnia. j jt. v rudniku vse pri rokah, se da tak S posebnim papeževim dovoljenjem bo ogenj pogasiti. Tudi v tem slučaju so na tržaški motornici Saturniji, kadar bo! delavci hiteli gasiti. Po žalostnem vozila v daljavo, v kape/lici hranjen Naj-1 naključju pa se je to pot nedaleč od svetejši zakrament v tabernaklju. Prvi-; ognja v nekem rovu udrla velika plast krat se je to izvršilo 17. junija med kamenja. Pri tem so počile cevi, po ka-vožmjo iz Amerike: po sv. maši so nesli j terih se pretaka stisnjeni zrak. Zrak Hešnje Telo v procesiji po krovu ladje ter ga potom shranili v tabernaklju. Vsi potnika so šli v procesiji Pravda za cesto. Že 24. maja bi se bila morala slovesno odpreti nova obrežna cesta iz Trsta v Tržič. To se ni zgodilo. Oblastvo je dognalo, da jc cesta nepravilno delana; podjetje, ki je delalo, je hotelo ((varčevati* ter je cesto napravilo tako, da je civilni genij noče potrditi, ampak zahteva popolnoma novo tlakovanje. Nastala je pravda, ki se bo gotovo zavlekla. Raketni vos. O kresu so na Nemškem vdrugič javno razkazovali, kako teče voz, Iki ga poganjajo rakete. Prva vožnja je šla dobro. Za drugo vožnjo so deli štirikrat toliko raket. Prasketalo in letelo je kakor ognjena pošast, a vsled hude naglice je skočilo s tira ter se prevalilo v jarek. Voz je zgorel, rakete pa so veselo pršale na vse strani kakor za parado. služi za zračenje jam in vsrkavanje strupenih plinov, ki se v premogovnikih vedno sproti delajo. Kakor hitro je bilo zračenje pretrgano, brž so se rovi napolnili s plini, vrhu tega pa je vsled ognja nastajal in se «I>auntless», težka 5000 ton, je pri vožnji v megli zadela na kleči ter se na-spuščala. • sadila gori. Mornarji, 475 mož, so se Vseh ni bilo mogoče rešiti. izkrcali v pomožne čolne. Križarica ne Smrt je imela veliko žetev. Ko so se bo več za rabo. v jamo podali reševalci, opremljeni z Nov parnik na Sniaku. maskami proti plinom, zadevali so poj Plovna družba «Oceania» na Sušaku hodnikih na mrtva trupla. Tam, kjer sej je kupila na Angleškem parnik, težak je bilo posulo, je'bila pot zaprta; kakih 5000 ton. Rabil bo za potniški in bla-40 delavcev je tam našlo smrt. Reševalci j govni promet čez ocean, so izvlekli 51 mrtvih trupel iz rudnika; i ja sirote, od teh je le 29 Francozov, ostali so bili j Kralj Aleksander je sprejel v avdijen-tujji priseljeni delavci, največ Poljaki in j ci vdovo Pavla Radiča, ubitega v skup- Maročani. Veliko delavcev so privlekli ščini. Obljubil ji je, da bo on skrbel za na dan še živih, pa omamljenih od pl\- vzgojo njenih otrok. nov; dali so jih v bolnišnico v nevarnem stanju. Številne drnilne. V Trstu so v anagrafičnem uradu šteli, koliko je družin, katere imajo (z umrlimi vred) 7 otrok ali več. Našteli so v celi občini 6347 takih družin. Vseh družin je 64 tisoč, pri čemur pa šteje za družino vsako hišno «soiitje» (tudi ena sama oseba, ki živi sama zase); pravih rodbin, z očetom in materjo in otroci je seveda manj; pri samo teh presegajo »številne* družine 10% vseh družin. Požar na Lldu. V svetovnoznanem kopališču na Lidu v Benetkah so 27. junija pogorele vse kopališke barake. Skoda je zelo velika, človeških žrtev ni bilo. Petindvajsetletnica. Leta 1913. je prišla v Srbiji na kraljevi prestol rodbina Karadžordže (Črni Jurij). Prvi kralj je bil Peter. Sedaj vladajoči Alekander je njegov sin. Letos se je slavila petindvajsetletnica spremembe dinastije. Prejšnja dinastija se j<- zvala Obrenovič. Aleksandra Obreno-viča z ženo' Drago Mašinovo so zarotniki umorili na Telovo 1. 1903. Vojaški obiski. češki generalni štab je poslal za Ubijalec Puniša Račič je bil iz radikalne stranke izključen; Alel Ušeničnik. Slavni katoliški modroslovec in sociolog Aleš Ušeničnik, profesor ljubljanskega vseučilišča, je obhajal te dni 60 letnico rojstva. Na mnoga leta! Namesto dela denar. Mlad delavec je prišel iz Parme v Me-ran dela iskat. Zaman se je potikal več dni po mestu. Naenkrat je našel v časopisu, da je zadel v loteriji. Dobil bo 74 tisoč lir. Zdaj bo nekaj časa lahko pogrešal delo. Kokaina. V starem mestu v Trstu so orožniki po dolgem opazovanju dobili sled za trgovci praznovanje Vidovega dne večje zastopstvo v Jugoslavijo. Oficirje je vodil sam j s kokaino. Več malih razpečevalcev tega načelnik generalnega štaba general; strašnega strupa so ujeli in zasegli razne Sirovv. j «zaloge». Predsedniške volitve v Ameriki. V Združenih državah ameriških imajo letos volitve predsednika. 4. marca 1929 poteče predsedniku Coolidgeu njegov drugi termin. Prvi torek v novembru bodo zato volitve novega. Oči celega sveta so obrnjene letos proti Ameriki. Velika in važna mednarodna vprašanja so na tehtnici. Kako se bodo rešila, je odvisno vsaj deloma od izida teh volitev. Katoličani celega sveta pa še posebno pazno zasledujejo ta volitveni boj. Letos je namreč prvič v zgodovini Združenih držav med kandidatu guverner države New York, Alfred Emanuel Smith, ki je katoličan in sicer katoličan po prepričanju, mišljenju in življenju. Za katoliško cerkev v Združenih državah je sicer vseeno, ali je predsednik katoličan ali nekatoličan. Kajti postave dajejo Cerkvi svojo mero svobode in tudi protestantovski predsedniki niso bili dozdaj sovražni ali nagajivi proti katolištvu. Vendar katoliški svet pazno motri sedanji volilni boj, hoteč videti, kakšno bo mnenje protestantovskih volilcev o kandidatu, ki je očiten katoličan. Volilui praznik. Prvi torek v novembru je vsako leto državni praznik — praznik volitve. Ta dan se opravijo vse volitve za vse urade zvezine, deželne in občinske vlade, kakor pač potekajo službe raznim voljenim uradnikom. Za senat in parlament je tako urejano, da nikdar ne poteče termin vsem obenem, temveč, da ostane vsekdar vsaj polovica starih poslancev, da zbornica ne trpi, kar bi se zgodilo, ako bi se z enimi volitvami v celoti spremenila. Tako pridejo vsako leto nekateri v volitev. Tudi imajo razni uradi različne službene dobe. Nekateri so za tri leta, drugi za dve, drugi zopet za štiri, nekateri za pet. Za vse te razne urade se glasuje skupno vsako leto meseca novembra na ta državni praznik. Obenem Se pri teh volitvah potom referenduma predlože narodu razne druge zadeve v rešitev, kakor so novi državni, deželni ali občinski dolgovi, nove naprave itd. Pripravljalne volitve. Za vse urade zvezine in deželne vlade se vselej dvakrat voli, za predsedniško mesto pa trikrat, oziroma štirikrat. Najprej so-tako zva-nc primarne (t. j. prve) volitve. Te so vsako spomlad. Pri teh volijo posamezne stranke svoje kandidate. Kandidatov ne določa strankino vodstvo, temveč jih določajo volivci sami v primarnih volitvah. Za vsako službo sme nastopiti kod kandidat vsakdo. Treba samo, da predloži vladi gotovo število podpisov državljanov, ki zahtevajo njegovo kandidaturo. Kateri izmed teh kandidatov bo pa za prave volitve stran- kin kandidat, o tem pa odločajo volivci v primarnih volitvah. Tako si stojijo za primarne volitve nasproti kandidati raznih strank v stranki sami, pri jesenskih volitvah pa stranke po svojih kandidatih druga proti drugi v boju. Za mesto predsednika se pa volijo pri primarnih volitvah šele delegati za strankino konvencijo (zbor stranke za celo Ameriko), ki, se vrši junija ali julija, kjer se voli — »nominira« pravijo — skupni kandidat stranke za prave jesenske volitve. Posamezne države imajo pa še vsaka zase svoje deželne konvencije (zbore strank), kjer si določajo svoj lastni deželni program in kjer se tem delegatom dado navodila, katerega kandidata naj volijo pri skupni konvenciji, ali se jim pa dado proste roke, da volijo po svoji previdnosti kandidata, katerega hočejo. Pravo volitve. Prvi torek v novembru so prave volitve, kjer narod izbira med temi kandidati, katere so postavile razne stranke za razne urade. Vendar je tudi tukaj izjema glede predsedniškega mesta. Volivci namreč ne volijo direktno predsednika, temveč samo »volivni zbor«, to je delegate, kil se kmalu po skupnih volitvah snidejo in volijo predsednika. Vendar pa morajo ti volivni možje voliti samo kandidata one stranke, ki jih je izvolila. Tako se takoj na dan volitev ve. kateri kandidat je zmagal in časniki kar poročajo, koliko glasov je kak kandidat dobil, dasi jih ni dobil sam direktno, temveč samo njegovi votivni možje. Seveda se lahko zgodi, kakor se je zgodilo pri drugi izvolitvi WiIlsona, da kdo sicer ne dobi večine oddanih glasov, pa je vendar izvoljen, ker je dobil večino vo-livnega zbora. Tistikrat so časniki že razglasili izvolitev republikanskega kandidata Hughesa. Toda v Kaliforniji pa je zmagal en volivni mož W-illsonov več, in sicer v okraju, kjer so volili zvečine sami Dalmatinci; tako je zmagal Willson. Willson je to večkrat pri raznih prilikah poudarjal, da so ga drugič izvalili samo Jugoslovani in odtod njegova naklonjenost napram jugoslovanskim težnjam. Vsled tega načina volitev je pa jasno, da traja volitveni boj v Ameriki skoraj celo leto. Spomladi je boj med raznimi kandidati po strankah samih, v jeseni pa boj med strankami, za končno zmago. V predsedniškem letu pa je še boj pred in med strankino konvencijo med kandidati, kateri bo nominiran, t. j. določen za glavnega kandidata. Srečna dežela: samo dve stranki. Sedaj sta v Združenih državah samo dve glavni stranki. Tretja je sicer tudi še, socialistična, ki je pa tako osilabela, da ne pride v splošnih volitvah v poštev. Morda samo pri krajevni politiki nekoliko malo občin. Bivša čerta stranka, prohibicijska stranka, je razpadla, ko je dosegla svoj namen — prohibicijo (t. j. prepoved alkohola). Stranki se imenujeta ena demokratska, druga republikanska. Vendar sta pa v bistvu obe demokratski in obe republikanski, ker je država demokratska republika in republikanska demokracija. Načelnih nasprotstev ni, kakor so pri nas, ne glede patriotizma, ne glede vere, ne glede oblike vlade. Stranki ločijo samo gospodarska, upravna in osebna na-sprotstva. Ustanovljeni sta glavno zato, da druga- drugo nadzirata, ker si politike v demokratski državi brez s/ran k mislili ne moremo. Za volitveni boj sestavi vsaka stranka svojo gospodarsko platformo, svoj program in s to platformo nastopa pred narod in agitira za zmago. Katera ima najboljši gospodarski program in katera najboljši spomin izza svoje vlade, tista pa zihaga. Ker ne gre za načela, imajo volivci prosto, da se odločijo letos za to stranko, drugo leto za drugo. Tudi lahko volijo kandidate v poljubni stranki. Za en urad lahko volijo moža ene stranke, za drugi urad pa moža druge stranke, kakor kdo hoče. I)a bi kdo volil celo listo iste stranke, je malokdaj, ker gleda vsak tudi na osebe, ki kandidirajo. Posebno versko vpra- šanje, ki povzroča po drugih državah toliko hudih bojev, v Združenih državah ne pride nič v poštev. Obe stranki spoštujeta vero svojih pristašev. Obe skušata zato utreza-ti raznim veram, da si tako zagotovita tudi njih glasove. Do sedaj se je samo parkrat zgodilo, da je kje kak posamezni kandidat v kakem okraju poskušal zanesti tudi versko vprašanje v politični volivni boj, ako ie mislil, da mu to more pomagati do zmage. Tako skušajo tudi letos posamezni nasprotniki governerja Smitha zavleči ▼ volivni boj tudi boj proti katoliški cerkvi, češ, «Smith je katolik, torej pod kontrolo papeža. Z zmago Smithovo bo torej zmagal papiz-em«. Vendar se je takoj oglasilo veliko vodilnih mož v obeh strankah, 'ki krepko pobijajo to vmešavanje vere v politiko. Tudi je gotovo, da nobena stranka verskega vprašanja ne bo upala dejati v svoj program. V jeseni med volilnim bojem je tudi gotovo, da bodo razni posamezni agitatorji v raznih krajih vmešavali v politični boj tudi, boj proti Cerkvi, -ker je bila do sedaj nekaka nepisana postava, da noben katolik ne more biti predsednik Združenih držav in je governer Smith katolik___________ Spošno se pa vse stranke in tudi vsi ka-ndidatje boje verskega vprašanja v volitveni borbi, ker predobro vedo, da si s tem veliko več škodujejo, kakor pa koristijo. Kaj nam z dežele pišejo POVIR. Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo se udeležili procesije v precejšnjem številu. Pri drugem evangeliju se je nepričakovano vsul dež. Vse se je razteklo, nekte-ri v cerkev, drugi domov. Praznoverneži prorokujejo vsled tega slabo -letino-. — Črešnje so nam letos slabše obrodile, nego navadno. Bile so bolj redke, pač pa debele in okusne. Pobrali so jih večidel (okrog 100 q) goriški prekupci za žve-planje in plačali po 1.10 L. — 1.00 L. kg. — Dne 23. pr. m. je vlak med Povirjem in Merčami zmečkal nekega ilaijanske-ga železniškega delavca. — Te dni so dobili brzojavko- iz notranjosti Italije, da se je tam smrtno- ponesrečil na (lan svojega godu železniški uslužbenec Peter Štok iz Povirja. Veselih novic nimamo poročati kakor kvečjem -to, da smo imeli v nedeljo 1. t. m. «bal». To nas osrečuje v današnjih težkih dneh. Ne pomaga ne graja, ne svarilo, zato bomo le pomilovali tiste, ki jih dolžijo, da so svoje devištvo zaplesale, tistim pa se bomo -smejati, ki bodo pozimi kadili po trije en čik, ko bi si lahko iz poletja prihranili kako lirco. PLEŠIVICA na Krasu. Dne 30. pr. m. so nas obiskali odlični tatovi. Popoldne istega dne, ko smo bili vsi zaposleni pri košnji in grablji-tvi sena v senožetih, so se pripeljati v avtomobilu in torej o belem dnevu opravljali svoj nečedni posel. Pobrati so posestniku Francetu Božeglavu vso boljšo oble- ko cele družine, perilo in posteljno opravo, vrednosti 3000 L. Razen- tega so mu odnesti tudi nad 2000 L. gotovine. Ti tiči so res izurjeni v svoji stroki, ko jim pride na misel, da sc v majhni vasici ob času košnje najlažje krade podnevu. GABROVICA nad Ospom. M Posestnik Andrej Purgar, star 03 let, je 18. junija izginil, ni se vedelo ne kdaj, ne kako, ne kam. Njegov sin Lovro, 31 leten, ter nevesta Ana r. Barui, si nista dosti storila iz tega, češ mo-rda je šel obiskat mlajšega sina, ki študira za in-ženerja. V ponedeljek 2. julija pa je nevesta zagledala v vodnjaku plavati mrtvo truplo svojega tasta. Začela je vpiti in tekla ljudem pravit. Potem pa je šla naznanit orožnikom. Ti so prišli v družbi s sodno komisijo in s-o s pomočjo domačinov truplo izvlekli iz vodnjaka. Mrlič je imel roke in noge zvezane in je bil obtežen s kamenjem. Ker je v vodi gnil in se napihnil, je vkljub temu prišel na vrh. Jasno je bilo, da je bil tu izvršen strašen zločin. Mladi Purgar in žena sta povedala tako: Na 18. junija zjutraj sta našla hlev odprt in notri luč. Očeta pa ni bilo nikjer. Ko ga ni bilo do večera, sta mislila da je šel k mlajšemu s-inu. Vaščani so povedali, da je bil v tisti hiši prepir med starim in mladimi zaradi dedščine. Menda je stari bil na tem, da predela dozdanje navedbe in da mlajšemu sinu še kaj zapiše. Mlada dva sta bila seveda- nevoljna, ker je študent že prej veliko porabil in dandanes je kmetu težko izhajati. PODLISTEK. Razputinova smrt. llazputinovega imena je bilo pred leti vse časopisje polno. Gregorij Razputin je bil kmečki človek brez posebne šolske izobrazbe. Imel pa je od narave silne darove. Dobro in zlo se je v njem strašno mešalo. Ko je postal dvorni in družinski zaupnik carske rodbine v Petrogradu, je dobil vpliv na usodo Rusije. Zato je imel sovražnike v plemstvu in v izobra-ženstvu: O nasilni smrti tega zagonetnega starca je sedaj izšlo prvo izvirno poročilo iz peresa edinega še živega moža izmed četverice, ki je sodelovala pri umoru. To je knez Feliks Jusupov grof Sumarokov-Elston, ki živi zdaj v Parizu in je poročen z nečakinjo carja Nikolaja II. Jusupov je -izdal v Parizu-knjigo: «Rasputinov konec«, v kateri opisuje ono strašno noč od 16. na 17. decembra 1916, ko je Rasputina v svoji palači v Petrogradu s pomočjo svojih tovarišev umoril. Dogodki so se tako-le zvrstili: Dogovorjeni večer se je približal. V Jusupovi palači na Mojki se je nahajal mladi Feliks Jusupov, poslanec dume Puriškevič, veliki knez Dimitrij Pavlovič in gardni poročnik Suhotin. Proti polnoči se je odpeljal Jusupov s svojim avtomobilom po Rasputina, da ga pripelje na dogovorjeno kramljanje v svojo palačo. V zajutrkovalnici v pritličju je šumel samovar, vino je stalo na mizi in s. ciankalijem zastrupljeno pecivo. Jusupov in Rasputin sta sedla, za čajno mizo. Ostali trije gospodje so bili v prvem nadstropju v sohi, ki se je nahajala natančno nad zajtrkovalnico. — Rasputin je govoril o tem, da ga plemstvo črti, ker se je kot preprost inužik drznil prodreti v carske sobane. »Nič se mi ne bo pripetilo!« — je vzkliknil. ((Zavarovan sem proti vsemu in že več nego enkrat me je Bog obvaroval!« — Jusupova obvladuje samo ena misel, kako bi Rasputina pripravil do tega, da bi pil iz zastrupljenih čaš in jedel zastrupljeno pogačo. Slednjič se je zgodilo: Rasputin je jedel pogačo in popil dve čaši madeire (t. j. tako vino, o. ur.) Toda o kakem učinku strašnega strupa ni bilo nobene sledi. Sedita si molče nasproti in Rasputin se prekanjeno smehlja-, kot bi hotel reči: Vidiš, vse ti nič ne pomaga, jaz sem vendar močnejši. Jusupov pripoveduje, kako se je med njim in starcem razvil nem boj. Natančno je čutil, -kako je začela njegova duševna odporna moč pojemati in kako je bolj in bolj podlegal neki hipnozi. Čutil je, kako ga obhaja slabost in kako je predmete pred seboj le nejasno razločeval. Rasputin je prosil Jusupo-va, naj mu ob spremljcvanju kitare kaj zapoje. Bilo je že skoraj ob 3 zjutraj; nad dve uri je že trajal mukepoln-i boj. Nelkaj se mora zgoditi! Tudi v prvem nadstropju so že postajali nepotrpežljivi — čul se je ropot. Jusupov pravi Rasputinu, da mora iti pogledat, ako so že vsi gostje odšli — in hiti v prvo nadstropje. Sledilo je kratko, razburjeno posvetovanje in sklep, da gre vsa četvorica skupaj v zajtrkovalnico, se vrže na Rasputina in ga s skupnimi močmi zadavi. Napotili so se, toda v zadnjem trcnotku se domisli Jusupov, da bi utegnil Rasputin, ako bi jih videl priti vse skupaj, uganiti njihovo nakano ter bi se mogel načrt ponesrečiti. Jusupov je sklenil, da dejanje sam izvrši; zato je vtaknil v žep revolver velikega vojvode in odšel zopet k svojemu nočnemu gostu. Našel ga je sedečega za mizo s sklonjeno glavo in težko sopečega. Rasputin je tožil, da ga peče v drobovju, toda ko je popil čašo vina, mu je odleglo. Obraz se mu je celo razjasnil in vprašal je kneza, ako se ne bi peljala k ciganom, da bi jima zapeli. To je Jusupova presenetilo; vse bi bil preje pričakoval nego tak predlog. Jusupov piše, da mu je bilo nepojmljivo, kaj je tisti večer Rasputina, ki je drugače na čuden način vse uganil in čutil, zmotilo, da ni spoznal Jusupovega namena. Jusupov je držal na hrbtu pripravljen revolver. Rasputin si je ogledoval umetnine na stenah ter se ustavil pred križem iz kamene strele. Tu je rekel Jusupov: »Grigorij Jefimovič, raje bi molili!,, — v Rasputino-vcm obrazu se pojavita začudenje in strah. Hitro je stopil proti knezu in mu iz neposredne bližine pogledal v oči. «čutil sem« — piše Jusupov, «da moram, če sploh, sedaj streljati. Bog mi pomagaj, sem si mislil in še z bliskovito naglico pomislil, ali naj streljam v srce ali v glavo. Rasputin je stal pred menoj s pogledom proti desni. Čutil sem, kakor bi me bila zadela strela in v tistem trcnotku slišal strel. Rasputin je zarjul kakor ranjena žival, nato pa se je težki mož zvrnil na medvedjo kožo. Takoj nato sem slišal, kako so veliki knez, Puriškevič in poročnik Suhotin pritekli po stopnicah. Stali V v r 1 LIST 3 Vsled teh okoliščin je padel sum na -Lovrota Puirgerja in njegovo ženo Ano, 'da sta kriva očetove smrti. Orožniki so ju takoj aretirali. Gotovega dokaza pa ■nii Preiskava se bo nadaljevala, da se Pojasnijo vse okoliščine. dol-otlica. Po petih letih smo imeli v naši vasi, dne 25. junija, sv. birmo. Prevzv. g. knezo-nadškof goriški je dospel že dan poprej. Ob tej priliki smo postavili 5 slavolokov, okrašenih z zelenjem in cvetjem ter dobrodošlico. Ta dan je prevzvišeni blagoslovil 3 nove zvonove, ki. jih je naša cerkev prejela na račun vojne odškodnine. Drugi dan je dolga vrsta belo oblečenih deklic in dečkov čakala na zakrament sv. birme. Najprej se je vršilo izpraševanje. Otroci so prevzvišenemu Prilično dobro odgovarjali. Sledilo je binnovanje, nato pa skupni blagoslov. 1 o končanem sv. obredu je zavladalo Veselo razpoloženje. Pred cerkvijo so se utaborili trije fotografi in ujeli v črno platno marsikaterega gorjana, kateri je Potem z začudenjem in občudovanjem strmel v lepo sliko in komaj verjel da predstavlja res njega. Birmanci so veselo hiteli pokušati običajni sladki kolač, botrčki pa namakati suha grla in se pošteno mastiti s kuretdno. še pozno v noč je hreščeči glas harmonike in zategnjeno Petje naznanjalo, da so gorjani po dolgem času spet enkrat veseli. I* DUTOVSKEGA ŽUPANSTVA. Z veseljem smo brali v lisilih vladne opomine podeštatom, naj varčujejo pri upravljanju občinskih zadev. Zato se drznemo tudi glede naše občine izraziti željo, naj bi se varčevalo, ker občinska bremena močno težijo davkoplačevalce. Tako n. pr. nam občinski zdravnik ni nujno potreben. Kmečko siromaštvo ne dopušča, da bi za vsako reč klicali zdravnika v hišo. Tudi naša davčna moč je prešibka za posebnega občinskega zdravnika. — Poljskega čuvaja tudi vzdržuje občina, dasi je jasno, da ne more čuvati uspešno ozemlja treh vasi, ki so Dutovlje, Skopo in Kopriva. — halje se nam zdi, da je preveč pisarniškega osobja, ki stane 28 do 30 tisoč na leto. Res je, da uradništvo zapisuje cdistne in smrtne slučaje in kar je takega, pa nekoč so to domači duhovniki opravili prav tako natančno in redno skoraj zastonj. — Upamo, da se nam ne bo za zlo vzelo, če te opombe javno po-sa.i če se bo varčevalo, bo to javna Koi ust za vse prebivalstvo. TOMAJ. Cerkvena slavnost o prazniku sv. Petra in Pavla je lepo. in. v redu potekla, žalibog pa se je v pohujšanje vernikov vršil isti dan — vkljub temu, da je bil petek — ples. Na plesu je bilo mnogo pohujšljivega. To norenje je ljudem toliko bolj odvratno, ko gledamo, kako nam suša uničuje letino. Ko se je mladina vračala v poznih nočnih urah v svoje vasi, so mnogi brez predpisane luči kolesarili, V Dutovljah je bilo več kaznovanih z globo 5 do 10 lir. Vse sadovi plesa. PEČINE na Tolminskem. N 73. letu starosti je umrla Uršula Hvala roj. Lapanja, s. Pečin štev. 55. Bolehala je nad 20 let. Imela je dva sina, ki sta oba umrla v vojski; hčeri sta poročeni, Izražamo svoje sožalje; pokojnici večna luč! Nekaj novega pa je bilo pri nas ob ti priliki. Mrliča je prišel pogledat in smrt ugotovit, občinski zdravnik iz Sv. Lucije in sicer z luksusom, kar je stalo L 80. Opravičeval se je, da ima ukaz, da ne sme dovoliti pokopati nobenega mrliča, ako ba ni osebno videl. To so menda čisto nove odredbe, ki se drugod ne izvajajo tako strogo, ker to ni potrebno. Saj smo jih p ogrebli že na stotine brez zdravniškega pregleda, saj je bil domači mrliški oglednik in zadostovalo je; čemu bi moral zdravnik ugotavljati smrt v navadnih slučajih in delati ljudem take izredne stroške, ker pogreb že sim na sebi veliko stane. Prosimo občinsko upravo v Sv. Luciji, naj poskrbi, da se ne bo to več ponavljalo, in da ostane, kar je veljalo do sedaj in se tudi obneslo. Obenem prosimo tudi občinski urad, naj poskrbi, da se bodo razglasi in objave tudi nadalje razglašali pri cerkvi ob nedeljah. Ljudje niti po V4 »c bodo vedeli o novih odlokih in odredbah, ako se bodo le na mlinu lepili, kot se dogaja sedaj, odkar smo pod novo občinsko upravo v Sv. Luciji. Iz VREMSKE DOLINE. Mali list, ki nosi št. 26. je bil s poštnega urada odpravljen 22. junija. Danes, ko to. pišem, je 29. junija, jaz pa svojega izvoda še nisem prejel. Drugekrati mi pride 2 ali 3 dni kasneje, zdaj pa kar cel teden. In vendar je od Britofa do nas le 10 minut hoda. Če pismonoša ne utegne raznašati po hišah, naj bi vsaj pustil Maili list v poštnem uradu, da bi šli sami ponj. Fameljc. GOLAC. še smo živi, čeprav malo pišemo v liste. Pa ne le živi, tudi vedno bolj moderni smo. To velja posebno za neke moderne gospodične. Take so že napredovale tako daleč, da zaničujejo svoje starše in prezirajo poštene domače šege. Oblačijo se, kakor bi bilo prikladno le kaki mestni gospe (o. ur.-, žal se tudi mnogo mestnih oblači tako, kakor njih ■ekologinje* v Afriki), pa pudrajo se in j barvajo; iz dalje misli človek, da so' grofice, v bližini se prepriča, da so vaš-j ke goske. — Mladi rod ne pozna več četrte zapovedi; »gospodične« hočejo komandirati svojini materam, očetje ne morejo več ukazovati sinovom. Stari so vsi glupi, le mladi vedo, kako se na svetu živi... Pri cerkvenem petju se tudi nekatere preveč ošabno vedejo. Pa še to bi radi vedeli, zakaj se ni pevska nagrada razdelila med vse pevke. Kje je tisti denar? Indijske čarovnije. Zelo uspešen način, da se najde krivec, imajo v Indiji. V neki vasi se je pripetil umor in sumili so, da je bd‘l morilec eden izmed delavcev tamkajšnjega angleškega pridelovalca čaja. Dan ali dva na to je šlo po posestvu kakor vihar: Gospodar je naročil iz Kalkute čarovnika, 'ki bo morilca odkril. Nekoga dne je čarovnik dospel — bil je velik, dobro oblečen Hindu, prodirlji-vega pogleda. Tihoto vročega popoldneva so nenadoma presekali udarci kladiva. Postavili so vešala in gospodar je skrbel, da so zvedeli to vsi njegovi ljudje. Naslednje jutro so vseh šestdeset ku-lijev odvedli za hišo, kjer so stala vešala; celo dva bolna kulija so prinesli na nosilih. Vsi so morali počeniti na tla. Nato je gospodar preizkusil vešala, če so zadosti močna in potegnil nanje vrečo peska. Kulije je stresala groza. Sloviti čarovnik je dal nato vsakemu delavcu po eno žlico grobo zmletega surovega riža. Ko so dali znamenje, je moral vsak delavec svoj riž vzeti v usta, ga v teku treh minut zgrizti v kašo, nato izpljuniti na list banane. «Tisti, ki so nedolžni, bodo riž brez težave zgrizli, morilec pa tega ne bo mogel in bo na teh vešalin umrl!« — je zaklical čarovnik. Prešli sta dve minuti, dve minuti in pol — vse je z vnemo žvečilo riž. «Samo še pol minute!* — je zaklical gospodar. Tedaj so zapazili kulija, ki je bil oči-vidno v največji muki. Njegov obraz je bil mrtvaško bled in skremžen, oči so bile široko odprte kakor pri živali, ki se je ujela v past. »Dovolj!* — je zaklical gospodar. Iz 59 ust se je prikazalo 59 testenih kopic, šestdeseti mož se je dušil. Čarovnik je stopil k njemu, mu šiloma odprl usta in pokazal se je komaj ovlaženi riž. »Glej, morilec!* — je zaklical. Pristopila sta policijski komisar in njegov pisar in začela kulija zasliševati. V teku petih minut je kuli zločin priznal in podal obsežno izpoved. Odvedli so ga v zapor. «Z'elo enostavna čarovnija, kakor vidite*, je rekel gospodar belim gledalcem, ko je stopil z njimi v hišo. «Krivec je lovil sapo in strah preprečuje, da bi se delala slina*. ZANIMIVOSTI. Hotel za pijance. Varšavska občina na Poljskem je sklenila zgraditi poseben dom, kjer bodo dobili zavetje pijanci, ki jih bodo našli onemogle na cesti. V tem «hotelu» bo 14 postelj za moške in 5 za ženske; opremljen bo s kopalnico in s posebnimi celicami za tako zvane nepoboljšljive pijance. Sredstva za zgradbo in vzdrževanje bo pa nudil fond za pobijanje alkoholizma ter globe, ki se bodo pobirale radi prestopkov proti antialkoholne-mu zakonu. Razen tega bo tudi pijanec sam moral plačati stroške zdravljenja, to pa seveda samo v slučaju, če mu bodo mogli kaj vzeti. Kadar želi danski kralj piti konjak. Na Finskem dobiš žganje le proti zdravniškemu receptu. Nedavno je bil danski kralj v Helsingforsu in je zaželel poleg limonade tudi kozarček konjaka. Ukazal je adjutantu, naj mu preskrbi eno steklenico te pijače. Ni bilo lahko. Dobiti je moral kralj zdravniško spričevalo, ga lastnoročno podpisati, nakar je adjutant prejel v apoteki steklenico ko- sino okoli Rasputina, ki je ležal na hrbtu. Od časa do časa mu je krčevito zadrgetal obraz, prsti so se zagrebli v dlako, oči so bile zaprte. Na beli svileni srajci se je prikazal majhen krvav madež. Po preteku nekaj minut nismo mogli več najti na Rasputinu nobenega znaka življenja. Krogla je truplo v bližini srca gladko prodrla. Ni moglo biti dvoma; Rasputin. je bil mrtev*. Veliki knez Dimitrij Pavlovič in poročnik Suhotin sta se odpeljala z avtomobilom, pri čemer je Suhotin oblekel Rasputinov kožuh in nataknil njegovo čepico. Puriškevič in Jusupov sta odšla v gornje nadstropje. Čakala sta na vrnitev ostalih dveh gospodov in govorila o položaju. Menila sta, da sta Rusijo rešila in bila prepričana, da jima bodo vsi pomagali in sc jima postavili ob stran. «Med pogovorom se me je nenadoma lotil čuden nemir*, piše Jusupov, «hitel sem dol v sobo, kjer je ležal mrtvec. Nagnil sem se nad Rasputina, ga prijel za roko in iskal žilo, a je nisem čutil. Sam nisem vedel zakaj delam tako, a sledeč nekemu nagibu, sem prijel Rasputina za obe roki in stresel težko truplo, tako da se je nekoliko dvignilo, nato prav tako mrtvo padlo na tla. Ravno sem hotel zopet oditi gor, ko sem opazil nekaj strahotnega: videl sem, kako se je Rasputinova leva trepalnica tresla in Irenutek nato se je oko odprlo. Takoj nalo sc je odprlo tudi desno oko in Ra-spulin je zastrmel vame z besnim pogledom. Odrevenel sem od groze in bilo mi je, kakor da so mi noge prirasle k tlom. Potem se je začel krčevito gibati, se z nadčloveško silo pognal kvišku in ravno stal pred menoj. Med ustnicami je tiščal krvavo peno in nudil strašen pogled. Njegove okrvavele oči so stopile iz duplin, roke so krčevito grabile v zrak, začel je rjoveti in njegova roka me je nenadoma z železnim prijemom zgrabila za ramo, dočim me je z drugo roko skušal zgrabiti za grlo. S hripavim glasom je neprestano ponavljal moje ime. Razvil se je med nama strahovit boj. Rasputi-nove roke so me držale kakor v precepu. Slednjič sem se iztrgal in Rasputin je padel po tleh, držeč v roki ramo mojega jopiča. Stekel sem po stopnicah v prvo nadstropje, Puriškevič mi je prišel že naproti: »Hitro revolver! Streljajte, živi!* sem zaklical. Tu sem zaslišal za seboj šum: to je mogel biti samo Rasputin. Tekel sem v svojo delovno sobo in zgrabil gumijasto palico, ki mi jo je bil dal Maiklaikov «za vse slučaje*, in stekel zopet doli. Od silnega razburjenja nisem mogel takoj opaziti, kaj se prav za prav godi. Potem sem videl, kako je dospel Rasputin po vseh štirih, godrnjaje in ječaje, na zadnjo stopnico. Od tu so vodila tajna vrata na dvorišče, Prepričan sem bil, da so la vrata zaklenjena, ker sta jih bila Dimitrij Pavlovič in Suhotin ob odhodu zaklenila in vzela ključ s seboj. Tem večja je bila moja groza in začudenje, ko so se vrata odprla in je Rasputin izginil v temi na dvorišče. Puriškevič je skočil za njim in takoj nato sta počila dva strela. Samo da nam sedaj ne uide! — sem si. mislil in stekel skozi glavna vriita na cesto, da bi Rasputina, če bi bilo treba, prestregel. Z vrta in dvorišča so vodila tri vrata na Mojkino nabrežje; srednja niso bila zaklenjena. Skozi okrižje sem videl, kako je Rasputin, sledeč živalskemu nagonu, šel ravno proti tem vratom. Sedaj je počil tretji in nato še četrti strel. Rasputin se je zazibal in pade]. Topot se je zdelo, da je v resnici mrtev. Na levem sencu je zijala; krvaveča rana*. Dalje poroča Jusupov, kako so udeleženci po končanem dejanju popolnoma njaka. Na receptu pa je bilo napisano; Zdravilo za želodčno. bolnega kralja Danske; trikrat na dan po eno veliko žlico. Tajništvo in naša pošta. Renko Katarina, Lozice 49. Ce so oblastva še aprila meseca zahtevala nove dokumente, jo znamenje, da je prošnja v teku. Mi ne moremo za vas posredovati, keir se nahaja vaša prošnja na finančni intendanci v Gorici ali še v Vidmu. Zglasite se ob priložnosti v tajništvu pri «Goriški straži*, Gorica, via Mameli 5-1. Kljun Marija, Misliče 12. Za vas smo posredovali že lansko leto («Mali list* 17. jun. 1927). Vaša prošnja je v likvidaciji že od 25. marca 1927. Prosili bomo vnovič za rešitev. Zakrajšek Franc, Prelože 11. Z dekretom 11. jun. 1928, Pos. N. 68196 vam je bila prošnja za pokojnino zavrjena, češ da ste dovolj premožni. Ko prejmete odlok, rekurirajte. Saleš Ivana, Bitinje 10. Vam je bila pokojnina dovoljena (Prs. N. 082299). V kratkem prejmete obvestilo. Zadnik Josip, Velike Loče 10. Finančno ministrstvo je že večkrat zahtevalo štiri dokumente od županstva. Sporočili vam bomo v pismu, katere dokumente morate poslati v Rim. Knafelc Anton, Koritnica 1. Rekurz se nahaja na računskem dvoru (Corte dei Conti) pod št. 41747. V kratkem dobite obvestilo o predlogu, ki ga je stavil državni' zastopnik. Na vašo prošnjo se bo potem določil dan obravnave v Rimu. Favetti-Berbuč J osipi na, Skrilje - St. Tomaž. Prošnja za prenos pokojnine se' nahaja na računskem dvoru pod št. 2941/27. Dokumenti so zdaj v redu. Zadnje dni junija je bila prošnja izročena referentu, da jo definitivno prouči. Osp. Radi Vani verjamemo, da niste zadovoljni s svojim stanjem, toda če ste hoteli odgovarjati na dopis iz Dekanov, bi morali bolj stvarno. Opišite vse te zadeve samostojno, lahko bi mnogo za j ranljivega poročali. PO«OW! Z aloga vsakovrstnih rakev, vencev, sveč in žalnih predmetov I. II. in III. razreda. 25% ceneje kot povsod drugod. L Saksida - Dornberg 3. Slovenske knjige! Največja zaloga slovenskih knjig! Vse najnovejše slovenske knjige so takoj v naši zalogi. — Imamo tudi bogato izbiro italijanskih in nemških knjig. — Posebej priporočamo slovenske molitvenike, ki so izšli v 40. vezavah. Trgovoem 25% popusti Katoliška knjigarna v Gorici, Via Carducci 2. izgubili glavo. Tako je Puriškevič policaju, ki ga je privabil strel, takoj povedal celo stvar. Jusupov som je bil kakor ob um ter je začel v nekaki obsedenosti s svojo gumijevo palico udrihati po mrtvecu. »Vse božje in človeške postave so bile poteptane*, priznava som v knjigi. Jusupov se je za več minut onesvestil. Ko se je zopet zavedel, sta veliki knez in Suhotin ravno dospela. Hitro so zavili truplo v velik kos platna in se vsi štirje odpeljali z njim na Petro-Pavlov most in pogreznili usodno breme skozi luknjo v ledu v Nevo. Brezglavost je bila tako velika, da nihče ni mislil na to, da bi mrliča obtežili in eden izmed njih je vrgel celo kožuh in galoše umorjenega za njim. Dva dni nato so našli eno Rasputinovo galošo in čez nekaj ur tudi truplo ki je bilo primrznilo na led. Celo stvar so oblasti potlačile. Veliki knez Dimitrij Pavlovič je moral oditi ▼ Perzijo, Jusupova so «izgnali» na njegovo posestvo v Kurski guberniji, Puriškevič in Suhotin sta odšla na fronto. Kmalu po tem dogodku so jeli Rusijo pretresati strašni krči boljševiške revolucije. Spet so bile »vse božje in človeške postave poteptane*. Gospodarstvo Spravljanje namiznega sadja. 1. Spravljaj namizno sadje, ko je zrelo, to je takrat, ko se sad rad loči od vejice, na kateri je rastel! Rane sorte spravljamo nekaj dni prej, preden so z drevesa užitne. Ivo' bi braLi prezrele, bi se prej zmehčale in bi ne bile več za prevoz. Pa tudi okus bi bil slabejši. Jesenske sorte so zrele za trganje, ko se jamejo plodovi jasnejše barvati in ko posamezni zdravi plodovi odpadajo. Zimska jabolka in hruške pa so tem boljše in tem trpežnejše, čim dalje ostanejo na drevesu. 2. Spravljaj sadje samo ob lepem, suhem vremenu! Ob dežju in sploh v mokrem vremenu spravljeno sadje posebno rado gnije. Pa tudi delo samo na sebi je v dežju težavno in nevarno. 3. Vse namizno sadje — zlasti pa tisto, ki je namenjeno za daljše trajanje — te treba trgati ali pa obirati. Tresti se sme samo tisto sadje, ki ga takoj uporabimo, torej na ta ali oni način predelamo. Pa rado mora iti z drevesa, ker sicer se močno poškoduje rodni les. Kdor lomasti z drevja nezrelo sadje, ne oškoduje samo istoletnega pridelka, ampak z rodnim lesom spravi z drevja tudi pridelek prihodnjih let. 4. Namizno sadje se mora pri obiranju poMadati v obšite posode. Ob trdih ši-bicah neobšitih košar se močno obtišči. kar se posebno pozna šele pozneje, ko je sadje godno. Prav tako bi morale biti obšite vsaj z vrečevino posode za prenašanje in prevažanje. Vozove obložimo s slamo. 5. Namizno sadje naj sc z največjo previdnostjo preklada in kolikor mogoče malo' pa na lahko in od blizu pretresa. Kdor ga prevaža, naj vozove dobro obloži s slamo, sadje naj naloži z vrhom, potem naj ga pokrije s slamo, obloži po-dolgem z deskami in z verigami dobro poveže (porajkla). Tako naložena najžlahtnejša jabolka Lahko vozimo brez škode. 6. Vsak sad moramo odtrgati s pecljem. Ako se pecelj odlomi ali celo izdere, je plod za polovico manj vreden. Pa tudi na drevo je treba paziti, da sc ne lomijo rodne češulje, rodne vejice ali celo cele veje. za slabe cene«. — V oktobru pa je pisala Edinost, da bo vina več ko v prejšnjem letu in zato da naj ga kmetje le brž prodajo, dokler je «dobra» cena. Dajali so ga res po 1.30, 1.50, 1.80. O »uši prihajajo vedno bolj vznemirljive novice z dežele. Fižol je ponekod že docela uničen, drugo pa več ali manj oškodovano. Trta dozdaj še ni občutila škode. iiniiiiitiiiiiiiiiiiiDiiiiiniiiiiiininininiiiitiitiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii! mali oglasi VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonco 6. Ill!l!ll!!ll!l!!llllllllll!!lli!lllllllllllllll!ll!ll!lllll!l||l!!l||ili||||l!l||||!||l||||g|!||!llll||lig|ll|{!lllll t ZDRAVNIK | i Cena življenjskih potrebščin. V maju je bil številčni indeks za cene življenjskih potrebščin v Trstu 98.92, v Napolju 98.65, na Reki 96.62, v Bariju 95.44, v Speciji 95, v Vidmu 94.09, v Florenci 93.09, v Benetkah 92.85, v Poli 92.31, v Genovi 92.11, v Gorici 92, v Livornu 92, v Rimu 91.82, v Padovi 91.38, v Turiinu 90.87. — Med vsemi terni mesti je torej v Trstu največja draginja. Za isto množino potrebščin daš v Genovi 92 lir, v Trstu pa 98. Loviti vrabce je z dekretom gospo-darstvenega ministra dovoljeno v dobi od 1. junija do 14. avgusta, koder raste pšenica, drugod pa ne; puška se ne sme rabiti v ta namen; tudi mladičev ni dovoljeno pobirati iz gnezd. Dekret ima torej namen olajšati varstvo pšeničnih njiv ob času zoritve. Cene na tržaškem trgu na debelo: čebula 40-50, česen 120-150, beluši (šparglji) 360-420, solata 5(M00, radič 80-400, špinača 120-210, zelje v glavah 80-120, rdeča pesa 60-120, korenje 100-140, kumare 80-160, fižol v stročju 120-200, fižol v stročju zrel 160, grah 50-220, paradižniki 90-240, ribez 120-220, češnje 100-340, višnje 200-300, fige 300-350, jagode 1000-1100, vrtne jagode 600, limone (zaboj) 50-70, hruške 100-180, breskve 100-550, marelice 280-700, krompir 25-50. Vlnake oene so porasle. To je ugotovila tudi Edinost 26.6. Ona piše: «žal, da se morejo okoristiti s sedanjimi lepimi cenami samo krepki večji posestniki. Male posestnike je prignala potreba iakoj po vretju, da so oddali svoja vina Kova knjiga. Slednji vitez Reberčan. Zgodovinska povest. Spisal dr. Ožbolt Ilaunig. Celovec 1927. V Koroškem Slovencu je ta povest izhajala kot podlistek. Sedaj je ižšla v posebni knjižici, izdani od ((Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem* v Celovcu. Tiskarsko delo je izvedla češka «Li,(lova ik'nihtiskarna» na Dunaju, kjer se tudi tiska «Koroški Slovenec*. Po vnanji opremi je knjiga kaj okusna, tisk lep, papir fin. Cena je v primeril s tem razmeroma nizka: 20 dinarjev s poštnino vred. Povest ((Slednji vitez Reberčan« opisuje košček srednjeveškega življenja na Koroškem, viteze in menihe onih časov, ter opeva lepoto koroške dežele, natančneje Podjunske doline. Oba predmeta bogata do neverjetnosti na iskrečih se lepotijah. Pisatelj se je nalašč držal metode starih naših piscev izpred 70 ali 80 let, metode, !'