primorske
novice
Koper, 29. marca 1991
URADNE OBJAVE
OBČ!N
!URSKA B!STR!CA, !ZOLA, KOPER, P!RAN,
!N SEŽANA
Št. 10
Občina Izola
-	POPRAVEK odloka o priznanjih in nagradah občine Izola
Občina Piran
-	ODLOK o davkih občanov v občini Piran
-	ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o redu, čistoči in varnosti v javnih morskih kopališčih
Občina Sežana
-	ODLOK o zazidalnem načrtu »PS Divača« v Divači
OBČtNA !ZOLA
Pri preverjanju objavljenega besedila ODLOKA o priznanjih in nagradah občine Izola z izvirnikom je bilo ugotovljeno, da je bila v
7.	členu izpuščena vrsta, zato dajemo naslednji
POPRAVEK
ODLOKA O PRIZNANJIH IN NAGRADAH OBČINE IZOLA
7.	člen pravilno glasi:
"Priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom in ustrezne listine podeluje občinska skupščina občanom, podjetjem, zavodom, organizacijam, obrtnikom, krajevnim skupnostim, društvom ter državnim organom za izredno pomembne zasluge za razvoj gospodarstva, znanstvenoraziskovalne dejavnosti, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in delovanje krajevne samouprave v občini Izola."
Sekretar TANJA ŽLOGAR, l.r.
OBČtNA PtRAN
Na podtagi 45. člena zakona o Gnanciranju javne porabe (Ur.i. RS, št. 48/90), 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, 12/78,6/82, 4/86, 21/86) in 2. člena odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 14/90), je Skupščina občine Piran na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. marca 1991 sprejela
ODLOK
O DAVKIH OBČANOV V OBČINI PIRAN
1.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od premoženja,
2.	davek na dobitke od iger na srečo,
3.	davek na dediščine in darila.
1 DAVEK OD PREMOŽENJA
2.	člena
Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo.
1 stavbe, dele stavb, stanovanj in garaže (v nadaljnem bese 1 stavbe) ;
2.	prostore, ki se uporabljajo za počitek oz. rekreacijo,
3.	plovne objekte dolžine nad osem metrov.
3. člen	.	..
Osnova za davek od premoženja na posest stavb po 1 m
2.	člena odloka je vrednost stavbe oziroma prostora, ki se upora J za počitek in rekreacijo, ugotovljena po merilih, ki jih pre pi
republiški upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinska skupščina z odlokom.
Dokler ne bodo ugotovljene osnove za odmero davka od premoženja na posest stavb po določilih prejšnjega odstavka se za odmero davka uporablja vrednost v točkah, ugotovljena po merilih za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. 11/73) in se določi vrednost točke za leto 1991 v znesku 50 din.
Vrednost točke se valorizira z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v Republiki Sloveniji, ki ga objavi Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora za preteklo leto.
4.	člen
Stopnje davka na posest stavb so progresivne in so različne po namenu uporabe kot sledi:
1.	stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže
nad	do	%
70.000,00	0,10
70.000.	00	392.000,00	0,20
392.000.	00	784.000,00	0,30
784.000.	00	1.176.000,00	0.45
1.176.000.	00	1.568.000,00	0,65
1.568.000.	00	2.000.000,00	0,85
2.000.	000.00	1,00
Zavezancem davka od premoženja na posest stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so več kot s tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju v letu pred letom, za katero se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnega družinskega člana.
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 28. 2. v letu, za katero se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se olajšava ne prizna.
Poleg oprostitve določene z zakonom o davkih občanov, se davek od premoženja na posest stavb ne plačuje od stanovanj in stanovanjskih hiš na območju krajevne skupnosti Sečovlje, Raven, Padna in Nova vas, ki so stare nad 50 let, če se ni zaradi popravila ali obnove vrednost povečala več kot 50 %.
Oprostitev ne velja za stavbe oziroma prostore, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo, paludi ne za poslovne prostore, ki *e ne uporabljajo za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti.
2. Prostori za počitek in rekreacijo
osnove din		stopnja
nad	do	%
	70.000,00	2,00
70.000,00	392.000,00	2,20
392.000,00	784.000,00	2,40
784.000,00	1.176.000,00	2,60
1.176.000,00	1.568.000,00	2,80
1.568.000,00	2.000.000,00	2,90
2.000.000,00	dalje	3,00
3. Poslovni prostori		
od osnove din		stopnja
nad	do	%
	70.000,00	0,15
70.000,00	392.000,00	0,35
392.000,00	784.000,00	0,55
784.000,00	1.176.000,00	0,75
1.176.000,00	1.500.000,00	1,00
1.500.000,00	dalje	1.25
Za poslovne prostore, ki jih iastnik oz. uiivaiec ne uporabija za opravijanje gospodarske oziroma pokiicne dejavnosti in jih tydi ne daje v najem za te namene, se stopnja davka poveča za 100 %.
Koper, 29, marca 1991 - št.10
5.	člen
Lastnik oziroma uživalec plovnih objektov daljših od 8 metrov plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku; nad 8 do 9 metrov dolžine 1.300,00 din in po 500 din za vsak nadaljni začetni meter dolžine.
Za vsako leto starosti plovnega objekta se pavšalni letni znesek davka zniža za 5 %, za plovne objekte stare nad 15 let pa se davek ne plačuje.
Pavšalni letni znesek davka se letno valorizira z letno stopnjo rasti povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 MK, 4/86, 21/86) je Skupščina občine Piran na skupnem tMedmju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora dne 14/3 1991 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O REDLL ČISTOČ! IN VARNOSTI V JAVNIH MORSKIH KOPALIŠČIH
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o redu, dstoči in varnosti v javnih morskih kopališčih (Uradne objave, št. 11/72).
6. člen
2. člen
Zavezanci davka od premoženja iz 2. člena tega odloka so dolžni vsako leto do 28. februarja vložiti napoved za odmero davka. Nastanek davčne obveznosti ali spremembo je dolžan zavezanec prijaviti v 15. dneh po nastali spremembi.
Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 22-12/67-91 Piran, 14. marca 1991
Predsednik FRANKO FIČUR, l.r.
7. člen
Valorizacijo vrednosti točke iz drugega odstavka 3. člena ter valorizacijo lestvic davčnih osnov iz 4., 5., in 9. člena odloka ugotavlja vsako leto Izvršni svet SO Piran s posebnim sklepom, ki ga objavi v Uradnih objavah.
2.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
8.	člen
Davek na dobitek od iger na srečo se plačuje po stopnji 15 %. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, & vrednost posameznega dobitka ne presega 2.000 din.
3.	DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA
9.	člen
Stopnje davka za dediščine in darila po 147. členu zakona o davkih občanov so:
			3 e . M	
		2 hiš -g	pT 8 s gg Sgg ES3-s R s <8 3 R	F
Od vrednosti dinarjev nad	do		<% 3 R §		a >
	133.360,00	5	8	11
133.360,00	600.120,00	6	9	13
600.120,00	1.066.880,00	7	10	15
1.066.880,00	1.533.640,00	8	11	17
1.533.640,00	2.000.400,00	9	12	19
2.000.400,00	2.467.160,00	10	13	21
2.467.160,00	2.933.920,00	11	14	23
2.933.920,00	3.400.680,00	12	15	25
33.400.680,00	3.867.440,00	13	16	27
3.867.440,00	dalje	14	17	30
10. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Piran (Uradne objave, št. 39/88, 13/89 in 19/90)
11. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1991 dalje.
St.: 416-2/91	Predsednik
Piran, 14. marca 1991	FRANKO FIČUR, t.r.
OBČtNA SEŽANA
Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. marca 1991 sprejela
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU "PS DIVAČA" V DIVAČI
1.	Člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje "PS Divača" v Divači, ki ga je pod številko 200 21 102/90 izdelal "Kars" Projektiranje-inženiring Sežana.
2.	člen
Zazidalni načrt sestavljajo:
-	Urbanistično-arhitektonski del "KARS" Projektiranje-inženiring Sežana št. proj. 200 21 102/90
-	ceste-idejni projekt
-	kanalizacijski sistem - idejni projekt
-	vodovodno omrežje - idejni projekt
-	elektro omrežje - idejni projekt
-	telefonsko omrežje - idejni projekt
3.	člen
Meja obravnavanega območja, predhodno opredeljena v programskih zasnovah obravnavnega območja je detaljno predstavljena v grafičnih prilogah (list št. 5). Območje je locirano med železniško postajo Divača ter območjem novih stanovanjskih hiš Si-9 Divača.
Celotno območje meri 8,25 ha. Meja ZN poteka od parcele št. 625/3, v njenem severozahodnem robu in v širokem loku prečka parcelo 622,31 m od njenega jugozahodnega vogala parcele št. 620,55 m od njenega jugozahodnega vogala ter parcelo št. 618 in se konča 20 m od njenega zahodnega vogala. Nato se usmeri proti vzhodu ob robu parcele št. 1042/1 ter od vzhodnega vogala parcele št. 620 se usmeri 8 m proti severovzhodu po meji parcele št. 634/1 in spremeni smeri proti vzhodu, prečka parcelo št. 634/1 14 m od njenega severozahodnega vogala. Potem poteče v smeri proti vzhodu, po mejah parcele št. 635,637/1,645/1,1042/2 in se zaključi v severovzhodnem vogalu parcele 645/2. Od tam se meja usmeri proti severozahodu E^^645/2, ^*2' 1042,18, 644/4,637/1,1042/1,468/1, spremeni smer, proti severovzhodu in poteče po 23, 521. Nato prečka parcelo 518 v smeri proti severovzhodu, 44 m od njenega severovzhodnega vogata, v btagem vzhodnem vogalu.
otem se usmeri po meji parcele št. 520 in se konča 25 m od njenega vzhodnega vogata na parceti 1528, se obme proti jugu in jo spet .20 m od njenega vzhodnega vogata, prečka parceto sbčtMa parcet 520 m 52t, prečka parceto 5t8, 20 m od J^'ìodnega ^ga a .n nadatjuje v koridorju šihne 10 m od meje ^	*041/2, 507, 506, 504, 503, 502, 501, 499 prečkajoč
nroti^f)^	32 m p. parceti št. 500 in nat. obme
prot. zahodu za 120° prečka parcete št. 499 in 496 ter nadatjuje prek
Koper, 29, marca 1991 - št. 10
URADNE OBJAVE
43
parcele št. 497 še 35 m v isti smeri od njene meje s parcelo št. 496. Potem se obrne proti jugozahodu za 25° in prečka parcele 480, 483, 1042/1, 583/1. Nato poteka proti jugu po mejah parcel 583/1, 1042/1, 617, 613/1, 625/3 in 14 m od njenega zahodnega vogala blago zarije prek parcele 625/3 in delno prečka parcelo 623/3.
4.	člen
Celotno območje meri v celoti 8,62 ha in je razdeljeno na sledeča območja;
-	območje za enodružinsko-stanovanjsko-proizvodno-storitveno dejavnost
-	območje za proizvodno-storitveno dejavnost
-	območje za enodružinsko stanovanjsko dejavnost
-	območje enodružinsko stanovanjska dejavnost (vrstne hiše)
-	območje javnih cest
-	območje ostalih javnih površin
1.	Enote št. 1, 2, 3, 5, 6, 7, 10, 11, 12, 13, 14 predvidene so za proizvodno-storitveno ter enodružinsko stanovanjsko dejavnost.
2.	Enote št. 8,9 predvidene za proizvodno storitveno dejavnost.
3.	Enote št. 15,16,17,18,19,65,66,67,68,69, 70,71,72, predvidene enodružinsko-stanovanjske dejavnosti z nemotečimi uslužnostno-sto-ritvenimi dejavnosti v pritličju.
4.	Enote št. 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64 predvidene izgradnji enodružinskih stanovanjskih hiš (vrstne hiše).
5.	Območje ostalih javnih površin, proste zelene površine so nezazidljive, ni jih dovoljeno ograjevati, dovoljeno jih je uporabljati v primerne rekreacijske namene ali peskovna območja. Zazidalni načrt določa ureditev dinamičnega in statičnega prometa.
6.	V območju, ki zajema par. št. 1-14 (enodružinsko stanovanje s proizvodno storitveno dejavnostjo) se ne sme opravljati dejavnosti, katere so ekološko nevarne in moteče, kar se bo ugotovilo za vsak primer posebej pri izdelavi lok. dok. in pri izdaji lok. dovoljenja.
5.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje objektov, oz. posegov v prostor:
a)	enote 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10, 11, 12, 13, 14
Enote 1,2 zajemata dve kraški vrtači, gradnja je možna z delnim zasutjem vrtač. Objekt se deli na stanovanjski del ter proizvodno storitveni. Max. vertikalni gabariti stanovanjskega dela je VP in max. tlorisnih dim. 15 x 9 m. Max. vertikalni gabarit proiz - storitvenega dela je P in max. tlorisnih dim. 15 x 9 m. Skupni tlorisni gabarit objektov je "L" oblike max. tlorisnih dim. 24,0 x 15,0 m.
Tlorisna površina stanovanjskega dela je 135 m^, tlorisna površina proizvodno-storitvenega dela 135 nA Skupna tlorisna površina je 270,0 m2. Uvoz na omenjene enote je iz nove ceste, ki povezuje RTP Divača ter železniško postajo Divača.
b)	Enote 6 in 7
Objekt se deli na stanovanjski del ter proizvodno storitveni del. Max. vertikalni gabarit stanovanjskega dela je VP in max. tlorisnih dim. 15 x 9 m. Max. vertikalni gabarit proizvodno - storitvenega dela je P in max., tlorisnih dim. 20,0 x 9,0 m. Skupni tlorisni gabarit objektov je "T" oblike skupne max. tlorisne dim. 29,0 x 15,0 m. Tlorisna površina stanovanjskega dela je 135 m\ tlorisna površina proizvodno storitvenega dela je 180 m^. Skupna tlorisna površina je 315 m^. Uvoz na omejene enote je iz nove ceste, ki povezuje RTP Divača z železniško postajo Divača.
c)	Enota 8
Namen objekta je striktno proizvodno storitveni dejavnosti. Max. vertikalni gabarit ie P in max. tlorisnih dim. 24,0 x 9,0 m. Tlorisna površina je 216 m . Uvoz je iz nove ceste, ki povezuje RTP Divača ter železniško postajo Divača.
d)	Enota 9
Namen objekta je striktno proizvodno storitvene dejavnosti oz. (skladiščne dejavnosti). Max. vertikalni gabarit P in max. tlorisnih dim. 42,0 x 12,0 m. Skupna tlorisna površin<f'504 m^. Uvoz je z nove ceste, ki povezuje RTP Divača ter železniško postajo Divača.
e)	Enote 15, 16, 17, 18, 19, 67, 68, 69, 70, 71, 72
Namen objektov je enodružinsko stanovanjska dejavnost z možnostjo ureditve ekološko nemotečih storitveno uslužnostnih dejavnosti v pritličju. Max. vertikalni gabarit P + 1, tlorisni dim. 12,0 x 10,0 m.
Tlorisna površina je 120 m^. Uvoz na enote 15, 16, 17, 18, 19 je z nove ceste, ki povezuje RTP Divača železniško postajo Divača. Uvoz na enote 67, 68, 69, 70, 71,72 je možen z obstoječe ceste, ki povezuje naselje Divača s povezovalno cesto RTP Divača z železniško postajo Divača. Daljša stranica objektov je vzporedna z že omejenimi povezovalnimi cestami.
f)	enote 20, 21, 22, 23, 24 , 25 , 26, 27 , 28, 29, 30, 31,	32,	33 ,	34 ,	35,
36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49,	50,	51,	52,	53,
54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64
Namembnost enot je enodružinsko stanovanjska	v nizu	(vrstne
hiše). Max. vertikalni gabarit K + P + 1, tlori. dim. 7,0 x 8,0 m, tlorisna površina je 56,0 m^. Uvoz na enote 20-53 je z nove povezovalne ceste, ki poteka po robu obstoječe doline oz. povezuje območje stanovanjsko storitveno dejavnost z obstoječim naseljem Si-9. Uvoz na enote 49 do 64 se uredi z novo dostopno cesto z obstoječe ceste, ki povezuje naselje Divača s povezovalno cesto RTP Divača z železniško postajo Divača.
g)	Enote 64 in 65
Namen enot je izključno enodružinsko stanovanjski gradnji. Max. vertikalni gabariti so P + 1, tlorisnih dim. 12,0 x 10,0 m, tlorisna površina je 120 m^. Uvoz je z nove dostopne ceste, ki povezuje obstoječe naselje Si-9 in območje stanovanjsko storitvene dejavnosti.
6.	člen
Pri izvajanju zazidalnega načrta morajo biti glede na njegova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sani-tarno-higienski, varnostni in drugi predpisi.
Ukrepi za obrambo in zaščito se izvajajo po Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Sežana, ki je začel veljati 1. aprila 1990 dalje.
7.	člen
Urbanistični zazidalni pogoji so predstavljeni v poročilu in grafičnih prilogah. V ta pravilnik so vključene le nekatere dodatne podrobnejše opredelitve.
8.	člen
Spremljajoči program in zunanje ureditve, morajo biti izvedene na način kot to določa zazidalni načrt ter v obsegu, ki omogoča nemoteno funkcioniranje posameznih gradbenih etap.
9.	člen
Objekti morajo biti grajeni v takem zaporedju, ki bo omogočalo sočasno izgradnjo komunalnih naprav, objektov za spremljajoče in druge dejavnosti ter zunanjih ureditev.
Območje se bo izgrajevalo v več fazah in sicer:
-	prva faza je omejena na prostor med novo povezovalno cesto žel. postajo - cesta Divača-Sežana in železnico, zajema pa par. št. 1-14 (izgradnja se začne v kareju s pare. št. 6-9),
-	druga faza je omejena na prostor med povezovalno cesto in cesto med Si 9 in PS ter zajema pare. št. 15-19, 67-72 in 20-32. Izgradnja se začne v kareju s pare. št. 15-19,
-	tretja faza je omejena na prostor omejen med servisno stanovanjsko ul. in vrtačo in zajema pare. št. 33-66. Izgradnja se začne v kareju s pare. št. 49-64,
-	oddajati se mora samo komunalno opremljena stavbna zemljišča,
-	skladno s tem omenjene parcele opremljati s komunalno infrastrukturo po fazah.
10.	člen
Z idejnimi funkcijskimi in oblikovalskimi izhodišči in rešitvami ter projekti ostalih naprav, so podrobnejše opredeljeni urbanistično-arhi-tektonski in tehnični pogoji:
-	programski elementi
-	konstruktivni elementi
-	tlorisne in višinske dimenzije
-	orientacija prostorov
Idejne rešitve in projekti so osnova za izdelavo nadaljne tehnične dokumentacije.
11.	člen
Striktno je potrebno upoštevati gradbene linije, gabarite ter izhodiščne tekoče zakoličbe. Naj večja gradbena prostornina stanovanjsko-proizvodno-storitvenih objektov je od 1100 - 1500 m\
Največja gradbena prostornina objekta proizvodno storitvenih dejavnosti je 3500 m^.
44
URADNE OBJAVE
Koper, 29, marca 1991 - St. 10
Največja gradbena prostornina objekta enodružinsko stanovanjske dejavnosti je 850 m^.
Največja gradbena prostornina objekta enodružinsko stanovanjske dejavnosti (vrstne hiše) je od 700 - 800 m^.
Prostornina objekta je zazidana tlorisna površina krat višina, merjena od okohškega terena, oz. od kotp pločnika ob uvozu na parcelo do kapi. Višinske kote pritličja lahko varirajo plus minus 0,5 m. Kleti so dopustne povsod.
12.	člen
Strehe so poševne, dvokapnice oz. štirikapnice. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta. Kritina in oblikovanje poševnih streh mora biti v tesni povezavi z izročilom regije.
13.	člen
Na obravnavanem območju je prepovedana gradnja samostojnih garaž, skladišč lop... Izjemoma je prizidek možen, če ne ruši celovitosti objekta in ne spreminja njegove funkcionalne namembnosti ter ne izstopa in ne moti ambienta.
14.	člen
Ureditev komunalnih naprav je trasno niveletno definirana na osnovi idejnih rešitev in projektov, ki so sestavni de! zazidalnega načrta. Manjša odstopanja so dopustna pod pogojem, da ne pogojujejo drugih sprememb v okviru zazidalnega načrta.
Projekti komunalnih ureditev in način zunanjih urejanj predstavljajo obvezne elemente za njihovo nadaljne projektiranje in izvajanje. Vse objekte v območju zazid. načrta je potrebno priključiti na komunalne naprave, ki jih predvideva ta načrt. Investitorji so dolžni plačati sorazmerni delež stroškov urejanja.
Glede komunalnega opremljanja - kanalizacijski sistem, je dovoljena sledeča toleranca:
Dokler ni zgrajen kolektor fekalnih odpadnih vod, je možno ob posameznih objektih zgraditi greznice. Po zgraditvi kanalizacijskega omrežja bo treba objekte priključiti na omrežje v največ šestih mesecih, greznice pa zasuti. Greznice morajo biti troprekatne, pretočne!
Pri izgradnji in uporabi greznic je potrebno upoštevati strokovna navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list 10/85).
Gospodinjske odpadke je potrebno zbirati v zato namenjenih kontejnerjih ali kovinskih posodah.
Ogrevanje v vseh objektih je lokalno ali centralno.
Uporablja se trda, tekoča in plinasta goriva. Cisterne tekočih goriv morajo biti dvoplaščne. Možna je uporaba alternativnih virov energije.
Za zagotovitev požarne varnosti, mora biti do vsakega objekta zagotovljen dostop za gasilska in intervencijska vozila. Za javne objekte mora biti dostop najmanj z dveh strani. Oddaljenost notranjega roba transportne ali gasilske poti od objekta ne sme biti večja od 12 m. Zunanje hidrantno omrežje mora biti izvedeno po predpisih (nadtalna izvedba, dostopnost in odmik od objektov). V javnih objektih mora biti zagotovljeno tudi notranje hidrantno omrežje, (v skladu s predpisi).
15.	Člen
Zazidalni načrt določa ureditve dinamičnega in statičnega prometa. Določeni so profili glavne nivelete in radiji prometnih ter dispozicija in velikost obrobnih zelenih površin in peš poti.
16.	člen
Podrobnejše oblikovalske in ostale ureditvene zahteve bodo podane pri izdelavi lokacijske dokumentacije.
17.	člen
Lokacijsko dovoljenje izda Komite za urbanizem, gradbene, komunalne, stanovanjske in premoženjsko pravne zadeve SO Sežana. V zahtevi za lok. dov. mora investitor navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta, naprave ali drugega posega v prostor, priložiti izris iz grafičnega dela zazidalnega načrta in strokovno presojo nameravanega posega v prostor z zazidalnim načrtom ter dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem. Strokovno presojo opravi upravna organizacija za urejanje naselij in drugih posegov v prostor.
18.	člen
Zazidalni načrt je vpogled občanom, delovnim organizacijam pri Komiteju za urbanizem, gradbene, komunalne, stanovanjske in premoženjsko pravne zadeve SO Sežana.
19.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega načrta opravlja urbanistična inšpekcija SO Sežana.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah.
Št.: 22/89-2	Predsednik
Sežana, 19. marca 1991	IVAN VODOPIVEC, l.r.