ŠKOLARICE PRI SPODNJIH ŠKOFIJAH Tina Žerjal, Matjaž Novšak 86Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S ŠKOLARICE PRI SPODNJIH ŠKOFIJAH Tina Žerjal, Matjaž Novšak ⁞ Prispevki: Iris Bekljanov Zidanšek, Jerica Brečić, Josip Burmaz, Matjaž Knap, Irena Lazar, Alenka Miškec, Jožef Medved, Aleksender Močibob, Branko Mušič, Bojana Rozman, Tjaša Tolar, Borut Toškan, Alfred Aleksander Trenz, Tomaž Verbič, Katharina Zanier 86 Školarice pri Spodnjih Škofijah ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor ⁞ Irena Lazar Recenzenta ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna urednica ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Tino Leleković ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Odsjek za arheologiju HAZU ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ Univerza na Primorskem ⁞ Ante Kovačića 5, Zagreb ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper in likovna urednica ⁞ irena.lazar@fhs.upr.si ⁞ Ivana Ožanić Roguljić ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ Institut za arheologiju ⁞ Matija Črešnar, član ⁞ Alenka Miškec ⁞ Ljudevita Gaja 32, Zagreb ⁞ Milan Sagadin, član ⁞ Narodni muzej Slovenije ⁞ Maša Sakara Sučević, članica ⁞ Prešernova 20, SI−1000 Ljubljana Lektorica ⁞ Katharina Zanier, članica ⁞ alenka.miskec@nms.si ⁞ Nina Krajnc (slovenščina) ⁞ Bernarda Županek, članica ⁞ Jožef Medved Prevajalka Izdajatelj ⁞ Oddelek za materiale in metalurgijo, ⁞ Maja Sužnik ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ Naravoslovnotehniška fakulteta, ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ Univerza v Ljubljani ⁞ Aškerčeva cesta 12, SI-1000 Ljubljana Oblikovanje in prelom ⁞ Nives Zupančič Zanj ⁞ jozef.medved@ntf.uni-lj.si ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor ⁞ Aleksender Močibob Tehnična priprava publikacije ⁞ Vanja Celin Avtorja ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Tina Žerjal ⁞ Univerza na Primorskem ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ Tina Žerjal, Matej Strašek, Borut Plohl, Rok Klasinc ⁞ tina.zerjal@guest.arnes.si ⁞ Branko Mušič ⁞ Gearh, d. o. o. Fotografije − terenski posnetki ⁞ Matjaž Novšak ⁞ Radvanjska 13, SI-2000 Maribor ⁞ Srečko Firšt, Katja Hrobat, Aljoša Ozmec, ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ in Milan Marušič, Mateja Ravnik ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ⁞ arhejdoo@siol.net ⁞ Univerza v Ljubljani Fotografije − zračni posnetki ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ Jaka Jeraša, Otmar Kovač, Jure Krajšek, Ostali avtorji ⁞ brankomusic1@yahoo.com Rafko Urankar ⁞ Iris Bekljanov Zidanšek ⁞ branko.music@ff.uni-lj.si ⁞ Arhej, d. o. o. Načrt najdišča ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ Bojana Rozman ⁞ Srečko Firšt, Matej Strašek, Rok Klasinc, ⁞ iris.bekljanov@gmail.com ⁞ Eland, Bojana Rozman, s. p. Tina Žerjal, Sašo Poglajen, Robert Erjavec ⁞ Praprotna Polica 60, SI-4207 Cerklje ⁞ Jerica Brečić ⁞ na Gorenjskem Geodetske izmere ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ elandarh@gmail.com ⁞ Sreško Firšt, Sašo Poglajen, Evgen Lazar, ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica Matej Strašek, Rok Klasinc, Tina Žerjal ⁞ jericabrecic@gmail.com ⁞ Tjaša Tolar ⁞ Inštitut za arheologijo, Arhej, d. o. o., Tica sistem, d. o. o. ⁞ Josip Burmaz ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU Risbe predmetov ⁞ Kaducej, d. o. o. ⁞ Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana ⁞ Dragica Knific Lunder, Tamara Korošec, Simona ⁞ Papandopulova 27, HR-5000 Split ⁞ tjasa.tolar@zrc−sazu.si Tomažič, Rajka Miović, Katarina Vladimirov, ⁞ josipburmaz@yahoo.com ⁞ Borut Toškan Darja Čirić, Jerica Brečić, Iris Bekljanov Zidanšek, Borut Plohl, Ida Murgelj, Jerneja Kobe, ⁞ Matjaž Knap ⁞ Inštitut za arheologijo, Andreja Izlakar ⁞ Oddelek za materiale in metalurgijo, ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ Naravoslovnotehniška fakulteta, ⁞ Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana Fotografije predmetov ⁞ Univerza v Ljubljani ⁞ borut.toskan@zrc−sazu.si ⁞ Srečko Firšt, Aljoša Ozmec, Jašar Skorupan, ⁞ Aškerčeva cesta 12, SI-1000 Ljubljana Tina Žerjal ⁞ matjaz.knap@ntf.uni-lj.si ⁞ Alfred Aleksander Trenz ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ⁞ Center za preventivno arheologijo Fotografije vzorcev ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ Jašar Skorupan, Tina Žerjal, Katharina Zanier, ⁞ alfred.trenz@zvkds.si Marko Zaplatil, Matjaž Knap, Tjaša Tolar ⁞ Tomaž Verbič Spletna izdaja ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica Ljubljana, 2020 ⁞ tomazver@gmail.com Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije ⁞ Katharina Zanier so brezplačne. ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ⁞ Univerza v Ljubljani http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/ ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ katharina.zanier@ff.uni-lj.si Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=41284611 ISBN 978-961-7069-56-3 (pdf) Vsebina 1⁞ Uvod 5 ⁞ 1.1 Uvod Matjaž Novšak, Alfred Aleksander Trenz, Tina Žerjal 5 ⁞ 1.2 Geografski oris Tina Žerjal, Matjaž Novšak 6 ⁞ 1.3 Arheološki oris prostora Tina Žerjal, Matjaž Novšak 9 ⁞ 1.4 Geofizikalne raziskave Branko Mušič 11 2⁞ Arheološka izkopavanja Tina Žerjal, Matjaž Novšak 14 ⁞ 2.1 Metodologija in potek izkopavanj 14 ⁞ 2.2 Arheološka slika najdišča 15 ⁞ 2.3 Rimska vila rustika 20 ⁞ 2.4 Ohranjenost rimskih ostankov − srednjeveški in novoveški posegi 158 ⁞ 2.5 Beneška in novoveška cesta 166 3⁞ Gradivo 172 ⁞ 3.1 Kovinsko gradivo Tina Žerjal 172 ⁞ 3.2 Keramično gradivo Tina Žerjal 178 ⁞ 3.3 Koščeno gradivo Tina Žerjal 203 ⁞ 3.4 Kamnito gradivo Tina Žerjal 204 ⁞ 3.5 Stekleno gradivo Aleksander Močibob, Irena Lazar 206 ⁞ 3.6 Stenski omet in maltne podlage Katharina Zanier 217 ⁞ 3.7 Drugi arhitekturni elementi − tlaki Tina Žerjal 231 4⁞ Analize 233 ⁞ 4.1 Novci Alenka Miškec 233 ⁞ 4.2 Živalski ostanki Borut Toškan 237 ⁞ 4.3 Arheobotanične analize Tjaša Tolar 243 ⁞ 4.4 Antropološko-osteološka analiza Zdravka Hincak 249 ⁞ 4.5 Analize žlindre Tomaž Verbič, Matjaž Knap, Jožef Medved 250 ⁞ 4.6 Radiokarbonske analize Tina Žerjal, Matjaž Novšak 261 5⁞ Sklep Tina Žerjal 264 ⁞ 5.1 Posestvo vile na Školaricah 264 ⁞ 5.2 Beneška in novoveška cesta 272 6 ⁞ Školarice near Spodnje Škofije Tina Žerjal 273 ⁞ 6.1 The Estate of the Villa at Školarice 273 ⁞ 6.2 The Venetian and Modern Age Road 279 7⁞ Kratice in okrajšave 281 8⁞ Literatura in viri 282 9⁞ Katalog stratigrafskih enot Tina Žerjal, Josip Burmaz, Bojana Rozman 306 ⁞ 9.1 Gospodarsko poslopje 307 ⁞ 9.2 Zgornje dvorišče 378 ⁞ 9.3 Terme 386 ⁞ 9.4 Deviacija 409 ⁞ 9.5 Beneška in novoveška cesta 412 10⁞ Katalog najdb Tina Žerjal, Iris Bekljanov Zidanšek, Jerica Brečič, Aleksander Močibob, Irena Lazar 457 ⁞ 10.1 Gospodarsko poslopje 460 ⁞ 10.2 Zgornje dvorišče 722 ⁞ 10.3 Termalni kompleks 740 ⁞ 10.4 Deviacija 838 ⁞ 10.5 Sonde stebri 846 ⁞ 10.6 Najdbe brez konteksta 848 11⁞ Indeks stratigrafskih enot 850 1Uvod 1.1 Uvod Zasluga za odkritje rimske vile na Školaricah pa gre, kot že zgoraj omenjeno, sodelavcu Univerze v Lundu, sicer po rodu Matjaž Novšak, Alfred Aleksander Trenz, Istranu, Giordanu Labudu. V začetku devetdesetih let prej- Tina Žerjal šnjega stoletja je ob pomoči Mateja Župančiča iz Pokrajin- Tako kot bomo pričujočo predstavitev arheološkega naj- skega muzeja v Kopru med arheološko topografijo Rižanske dišča Školarice sklenili z nekaj presežniki glede njegove doline našel na kmetijskih površinah na pobočju hriba Be-izpovednosti, ohranjenosti in izjemnosti, naj že uvodo- čajevec večje količine rimskih najdb in lokacijo opredelil kot ma izpostavimo, da gre za doslej najobsežneje raziskano najdišče Školarice pri Spodnjih Škofijah (Labud 1995, 50−52). rimsko vilo na Slovenskem; skupaj z grobiščem Križišče V okviru preventivnih postopkov pred gradnjo avtocestnega (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019) pa za najce-odseka SK 20 Klanec−Sermin so leta 2001 pod vodstvom Bo- loviteje raziskan rimskodobni kompleks v Sloveniji. Med jana Djurića in Gojka Tice izpeljali intenzivni terenski pregled in odkrivanjem več metrov visoko ohranjene arhitekture na testno sondiranje, ki sta potrdila arheološki potencial najdišča terasiranem pobočju nad prometnicami in ob stavbah in-na površini enega hektarja (Tica, Djurić 2001; Djurić 2001). dustrijske cone Dekani se je zdelo prav nenavadno, da se je najdišče v arheološko literaturo zapisalo šele v 90-ih Geofizikalne meritve Branka Mušiča so zajele 30.000 m2 letih prejšnjega stoletja (Labud 1995, 50−52). Tako im- veliko območje. Rezultati geoelektričnega kartiranja obmo- pozantne ruševine niso opazili starejši raziskovalci, ki so čja 1 so pokazali plitvo ležečo arhitekturo in njene ruševine se ukvarjali s Koprskim primorjem, kot so bili Gianrinaldo (Mušič 2001; tu poglavje 1.4 Geofizikalne raziskave). Carli, Attilio Degrassi, Alberto Puschi idr. Ob gradnjah po Zaščitna arheološka izkopavanja je leta 2002 vodil Alfred Trenz drugi svetovni vojni jih je bilo težje spregledati kot ne. O iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), Območna tem kako je, še posebej v obalnem pasu, do tega priha-enota Piran, s pomočjo Matjaža Novšaka (pogodba DARS jalo poroča Drago Svoljšak na primeru Sermina. V drugi 456/2001 in aneks št. 1 − DARS 252/2002). Izkopavanja so polovici šestdesetih let, ko so se gradili železnica Luke Ko-potekala od marca do decembra 2002, zajela pa so le obmo- per in naftni rezervoarji na Serminu, arheologi niso imeli čje uničenja zaradi avtocestnega posega, torej 6136 m2 povr-možnosti opraviti raziskave, navkljub temu da »…najdena šine. V ekipi so sodelovali še arheologi, vodje sektorjev Josip kanalizacija in zidovi kažejo, da mora biti tu rimsko poko-Burmaz, Mojca Pahor, Bojana Rozman in Tina Žerjal, takratni pališče ali naselbina, morda rimska Aegida. Obilna arhe- študentje arheologije Jožica Hrustel, Andreja Breznik, Katja ološka tvarina pa spominja na emonske arheološke pla- Hrobat, Srečko Firšt, Evgen Lazar in Alenka Ramšak, strokovni sti...« (Svoljšak 2002, 33). V prvih štirih povojnih desetletjih sodelavci Aljoša Ozmec, Janja Sukljan, Katja Zajko, Tilen Žbo-so bile tako gradnje v obmorskem pasu in urbanih conah na, Srečko Saksida, Marjan Novak, Mateja Gojković, strojnik le redko podprte z arheološko spremljavo. Moderiranje Janez Tacer ter ekipa do 20 fizičnih delavcev (Trenz et al. 2002; arheološkega fokusa je bilo tako kot drugje po Evropi ve-Novšak 2003b; Trenz, Novšak 2004; Trenz, Novšak 2006). dno posledica družbenega konteksta in političnega vpliva Predhodne raziskave je usklajevala skupina za arheologijo (v razmislek Plestenjak 2013). na avtocestah Slovenije (SAAS). Strokovni nadzor je opra- Če izhajamo iz prej zapisanega, moramo še posebej spo- vljal konservator mag. Marko Stokin (ZVKDS, OE Piran), štljivo gledati na prispevek Elice Boltin iz Pomorskega mu- nadzor naročnika za družbo DDC, d. o. o. pa Željko Babič. zeja v Piranu (danes muzej Sergeja Mašere), ki je ob eni od Na Školaricah je bil tako odkrit obsežen arhitekturni kom-prenov ankaranskega križišča dokumentirala tlak beneške pleks vile rustike z bivalnim in gospodarskim delom iz 1.−5. ceste ter pri takratnih državnih službah celo uspela izposlo- stoletja. V zahodnem delu kompleksa je bil raziskan ter- vati prezentacijo (Boltin 1979, 109). Slednja je bila vzdrže- malni del, na severu pa dobršen del gospodarskih poslopij vana vse do naših raziskav v letu 2002. posestva, ki je obsegal večje skladišče in sklop manjših pro- storov z obratom za pridelavo oljčnega olja in verjetno vina. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 5 Ohranjenost, kakovost in vrednotenje odkritih arheoloških Tassaux, Jean-Pierre Brun, Tini Milavec, Andreju Gaspariju struktur v fazi izkopavanj so vzpodbudile konservatorsko in Zvezdi Modrijan ter Maši Sakara Sučević za potrpežljivost stroko k odločitvam, ki so zajete in obrazložene v strokovnih in pomoč. podlagah za razglasitev arheološkega najdišča Školarice za kulturni spomenik državnega pomena. Odločba o razglasitvi za spomenik državnega pomena (št.: 617-38/01) je bila na 1.2 Geografski oris podlagi 14. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ura-Tina Žerjal, Matjaž Novšak dni list RS, št. 7/99) podpisana na Ministrstvu za kulturo 28. 8. 2002 in se glasi: »Za kulturni spomenik državnega pomena se začasno razglasi enota dediščine: Spodnje Škofije − Ar- heološko najdišče Školarice EŠD (14299). Enota ima zaradi arheoloških, zgodovinskih, naselbinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Ker je enota ogrožena, se začasno razglasi za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arheološkega in zgodovin- skega spomenika ter kulturne krajine.« Zaradi izjemnosti se je uspelo z naročnikom dogovoriti k preprojektiranju viadukta in delni ohranitvi rimske arhitekture neposredno pod nasipom in viaduktom nove avtoceste. Zidovi so bili prekriti z geoteks- tilom in zaščiteni s tamponom gramoza. 1 Geografski položaj arheološkega najdišča na DMR 100; ©GURS. Arhiv najdišča je v celoti hranjen v pristojnem Pokrajin- skem muzeju Koper, terenska dokumentacija pa v prostorih Najdišče Školarice leži v obmorskem predelu Koprskih brd ZVKDS, OE Piran. v Slovenski Istri, na terasiranem pobočju v bližini Dekanov Obdelavo stratigrafskih podatkov in najdb je izvedla ekipa pred Koprom (sl. 1−5). podjetja Arhej, d.o.o.1 Načrti najdišča so delo Srečka Firšta, Koprska brda so blago razgibano gričevje v obliki razbraz-Mateja Straška, Roka Klasinca, Saša Poglajna, Roberta Erjav- danih hrbtov v smeri vzhod−zahod, ki se od ok. 500 m n. v. ca in Tine Žerjal. Pri sestavljanju in rekonstrukciji keramičnih spuščajo proti obali. Kamninsko podlago tvori eocenski fliš. najdb je sodelovala Darja Čirić. Dolij, ki ga je na najdišču raz- Izrazita razgibanost reliefa pogojuje heterogene mikrokli- stavil Stanko Gojkovič, je restavrirala Lidija Gardina iz Pokra- matske in geomorfološke razmere, ki so odvisne predvsem jinskega muzeja Koper, kjer je danes tudi na ogled. Kovinske od nadmorske višine, naklona, usmerjenosti površja, oson-predmete sta konservirala Saška Colnarič (ZVKDS, OE Mari- čenosti, izpostavljenosti vetrovom ipd. bor) in Jože Lorber (Pokrajinski muzej Brežice). Gradivo so v Nad flišno geološko osnovo nastajajo različna tla v odvisno-risbi ovekovečili Dragica Knific Lunder, Tamara Korošec (obe sti od naklona. Regosol, ki nastaja na strmih pobočjih, je za IZA ZRC SAZU), Simona Tomažič, Rajka Miović, Katarina Vla-rast kulturnih rastlin neprimeren. Na bolj položnih pobočjih in dimirov, Darja Čirić, Jerica Brečić, Iris Bekljanov Zidanšek in ravnih grebenih sta se v naravnih procesih izoblikovala kar-Borut Plohl (Arhej, d.o.o.), Ida Murgelj (NM Slovenije), Jerneja bonatna rendzina in evtrična rjava tla, ki sta za rast kulturnih Kobe in Andreja Izlakar, v sliki pa Srečko Firšt, Aljoša Ozmec, rastlin ugodnejši. Tla, ki preko naravnih procesov nastajajo na Jašar Skorupan in Tina Žerjal. Najdišče med izkopavanjem so flišnem področju, so srednje rodovitna. Z globokim preko-iz zraka fotografirali Jaka Jeraša, Otmar Kovač, Jure Krajšek in pavanjem in rigolanjem so jih zato prebivalci spremenili/pre-Rafko Urankar. Ob obsežnosti gradiva je nastala tudi doktor- mešali v antropogena t. i. rigolana tla, ki so veliko bolj rodo- ska disertacija Tine Žerjal (Žerjal 2008a). vitna. Ta so močno razširjena na legah z ugodno mikroklimo, Za pregled gradiva in konstruktivne pripombe se zahvaljuje- predvsem na južnih in zahodnih legah nižjega, zahodnega mo Jani Horvat, Vereni Vidrih Perko, Božidarju Slapšaku, Bo- in srednjega dela gričevja. Ob spodnjem toku rek so nastale janu Djuriću, Eleni Schindler Kaudelka, Susanne Zabehlicky obširne akumulacijske ravnice. Zaradi zadrževanja talne vode Scheffenegger, †Tamas Bezeczky, Yoland Marion, Francise so se tu tvorila oglejena tla − gleji, ki so zaradi vlažnosti in svoje mehanične strukture manj primerni za poljedelstvo, 1  Inštitucije navajamo pri avtorjih, ki so bili v času priprave prispevkov predvsem pa za sadjarstvo. Z reguliranjem rek in izsuševa-v poslovnem razmerju z drugimi delodajalci; za ostale pa velja, da so njem se je to spremenilo. V srednjih in povirnih delih dolin so ali so bili zaposleni v Arhej, d.o.o. 6 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 obrečna tla peščeno-ilovnate teksture primernejša, vendar se Podnebje Slovenske Istre spada v submediteransko pod-tu pojavljajo inverzije (Melik 1960, 141−188; Lovrenčak 1990; nebje. Relativna bližina celinskega dela Evrope povzroča Ogrin 1995b; Repolusk 1998, 268−273.) občasne pritoke hladnega zraka. Z višanjem nadmorske vi- Za razliko od kraškega sveta je to področje zelo vodonosno. šine in oddaljevanjem od morja se mikroklimatske razmere Reke in potoki so v holocenu močno preoblikovali površje, zaostrujejo. Najugodnejše razmere so v priobalnem pasu zato so Koprska brda prepredena z dolinami, jarki in grain gričevju do n. v. 250 m, kjer morje preprečuje ekstremne pami. Med vodami velja izpostaviti reko Rižano, ki se pri temperature pozimi in poleti ter temperaturne razlike med Kopru izliva v Jadransko morje. Njena holocenska dolina na dnevom in nočjo. Povprečne temperature odgovarjajo sre-jugu zamejuje vznožje grebena. Ob izlivu je Rižana ustvarila dozemski klimi, od te odstopajo razporeditev padavin in delto, ki obliva nižji flišni osamelec, grič Sermin. Pod gričem minimalne temperature. Višji predeli gričevja imajo višje ko-je reka nanosila meljaste in glinaste sedimente, pri čemer je ličine padavin, nižje povprečne temperature, večje tempe-ustvarila rodovitno ravnico (Repolusk 1998). raturne razlike med dnevom in nočjo, prisojami in osojami, 2 Lokacija najdišča na geografski karti, M 1 : 100 000; 4 Položaj najdišča na franciscejskem katastru iz leta 1825; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d. o. o. vir: http://giskd6s.situla.org/giskd/; M 1 : 20 000. 3 Položaj najdišča na trasi avtoceste Klanec–Ankaran, 5 Položaj najdišč Školarice (rdeče) in Križišče (modro) na M 1 : 20 000; podlaga TTN5, lista B202800, B202900 in idejni digitalnem ortofoto posnetku, M 1 : 20 000; podlaga DOF, projekt DARS; ©GURS, ©DARS. lista B202861B in B202961B, ©GURS, ©DARS. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 7 daljše obdobje s slano in nevarnostjo pozeb ter močnejšo zaradi strmih pobočij in številnih hudourniških grap. Kultivi-poletno sušo. Na rastje na tem območju ima izrazitejši vpliv rane površine so bile verjetno skoncentrirane na grebenih tudi burja, ki pritiska zlasti na severna in vzhodna pobočja in položnih pobočjih (Ogrin 2005; Poglajen, Žerjal 2007). ter temena hrbtov. Na dnu dolin in kraških podolij se v vseh Ugodne geomorfološke in klimatske razmere Slovenske Istre letnih časih pojavljajo temperaturne inverzije in večja vla-so omogočale, da sta se v rimskem obdobju razširili vzgoja žnost zraka ter s tem možnost pozeb (Ogrin 1995a; Ogrin trte in oljke. Slovenska Istra je zaradi severne lege (45° se-1995b; Ogrin 2005; Repolusk 1998, 271−272). verne geografske širine) in manjšega vpliva sredozemskega Celotno območje, tako porečje Rižane kot tudi gričevnati podnebja mejno območje za uspevanje oljke. Prav zaradi svet nad reko, je v preteklosti močno preoblikoval človek. ostrejših pogojev je kakovost pridelanega olja boljša, z zna-Delto Rižane so izsuševali za soline, kmetijske površine, čilno aromo. Uspevanje oljke je danes omejeno na obalni pristanišče. Pobočja pa so terasirali, da bi preprečili erozijo pas Tržaškega zaliva in nižje gričevje do nadmorske višine rodovitne prsti. Srednjeveške gručaste vasi so večinoma po-250 m. Klimatsko skoraj celotna Istra odgovarja osnovnim stavljene na slemenih in v vmesnih dolinah (Repolusk 1998). pogojem za rast vinske trte. Najbolj problematična točka je Za poljedelstvo so primerne le površine z blagim naklonom razporeditev padavin in sušnih obdobij skozi leto. in terasirana pobočja, kjer človek vzdržuje antropogena Vila na Školaricah je bila zgrajena na obronkih spodnje-tla. Za antično obdobje lahko predvidevamo, da je bilo na ga dela Rižanske doline, kjer se dolina razpre v obalo območju flišne Istre precej površin neobdelanih predvsem Koprskega zaliva (sl. 2−7). Lokacija vile je bila izbrana na 6 Pogled na izkopani kompleks vile rustike Školarice iz zraka. 8 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 jugozahodnem pobočju flišnatega grebena, ki se od Milj- Ravenne in predvsem 6 rimskih milj od Tergesta (Natura- skega polotoka postopoma dviga do Tinjana, natančneje lis hist. 3, 127) so nekateri poimenovanje Formio pripisali na robu rahlo dvignjenega pomola na spodnjem delu po-Osapski reki (it. rio Ospo), ki bolje ustreza razdalji, drugi pa bočja hriba Bečajevec, poimenovanega Školarice. Pokrajina manj primernemu Škofijskemu potoku, poimenovanem tudi v okolici je izrazito gričevnata in večina površin je obdelana Rabujez (it. rio Rabuiese) (Vedaldi Iasbez 1994, 127–128). s poljedelskimi ali z vinorodnimi nasadi. Toponim Scoladizzi Reka Rižana je kasneje omenjena tudi pri anonimnem ge-oziroma Školarice naj bi izviral iz italijanske besede scolare ografu iz Ravene (Anon. Rav. 4, 36 p. 75) kot Rusano (Ve-oziroma mezeti, povzeti in opozarja na vodni potencial po- daldi Iasbez 1994, 155). Na Tabuli Peutingeriani (segm. IV.1) bočja. Lega je nudila dobro osončenost, zavetrje pred burjo je na severnem delu istrskega polotoka ob odseku glavne in dober razgled na celoten Koprski zaliv, rižansko ravnico in ceste, ki bi moral odražati del med Tergestom in Parentijem, današnji grič ali nekdanji otok Sermin ob ustju Rižane. narisana stavba. Simbolna upodobitev ponazarja termalno poslopje s pripisom QUAERI, kar se interpretira kot man-1.3 Arheološki oris prostora sio Aquae Risani (Bosio 1991, 221, 232−234 - po Degrassi 1939). Tina Žerjal, Matjaž Novšak Tako kot v celotni Istri je bila tudi v severni Istri ugotovljena Severna Istra je v rimskem obdobju pripadala teritoriju me- velika gostota rimskih najdišč (ANSl 1975, 142−148; Boltin sta Tergeste, današnji Trst, Avgustovi Regiji X. (delu rimske Tome 1979b; Labud 1995; Stokin 1997, 140−150; Matijašić Italije) in kasnejši provinci Venetia et Histria (delu dieceze 1998; De Franceschini 1998; Stokin, Karinja 2004, 45−54; Italia annonaria) (pregled Vedaldi Iasbez 1994, 41; Ivetić Poglajen 2007; Poglajen 2008; Poglajen, Žerjal 2007; Stokin, 2006, 105; Starac 1999a; Zaccaria 2010). Kolonija Tergeste Zanier 2011b; Žerjal, Poglajen 2012). V obalnem pasu so je bila ustanovljena za časa Cezarjevega prokonzulata, ne-prepoznani arhitekturni kompleksi z višjim bivalnim standar- kje pred letom 52 pr. n. št. Naselje naj bi le nekaj let pred dom, razkošnejšimi rezidencialnimi prostori in domnevno tem že imelo status municipija (sinteza Zaccaria 1992, 152; obsežnejšimi gospodarskimi poslopji, ki sledijo prvovrstni Zaccaria 2001). V začetku je ager mesta poleg kraškega za-italski ali rimski arhitekturi: vile suburbane, vile maritime s ledja obsegal le še skromno območje flišne Istre do reke svojimi pomoli in/ali ribogojnicami ter manjše in večje vile Rižane (Lettich 1979, 32). Reka Rižana, antični Formio, je po rustike. Z rimsko kolonizacijo se je težišče poselitve prema-Pliniju (Naturalis hist. 3, 127) predstavljala mejo Histrije in knilo z višjih predelov zaledja severozahodne Istre na nižje staro mejo Italije, prvotno pa mejo province Galije Cisalpine priobalno območje, ki je imelo boljše klimatske pogoje za (Vedaldi Iasbez 1994, 127−128). S pravno pripojitvijo Galije življenje in kmetijstvo ter lažji dostop do morja kot najce-Cisalpine Italiji leta 42 ali 41 pr. n. št. je Rižana postala meja nejšega prevoza. Območje priobalnega pasu so si po epi-Italije. Z administrativnimi reformami je nato cesar Avgust grafskih virih sodeč prisvojili italski prišleki in pripadniki pre-konec 1. stoletja pr. n. št. (med 18 in 12 pr. n. št.) mejo pre- možnejših slojev rimske družbe (Šašel 1982; Tassaux 1984; stavil na reko Rašo, antična Arsia, v vzhodni Istri, območje Zaccaria 1992; Tassaux 2001a; Tassaux 2004a), med katere pa uvrstil v Regio X. (osnovno delo Degrassi 1954, 54−60; so se sicer vzpenjali tudi pripadniki staroselske aristokraci-sinteza kasnejših mnenj Vedaldi Iasbez 1994, 39, 44−45, je (Zaccaria 2012). Območje je bilo razdeljeno na mnoge 127−128, 419 in Starac 1999a, 15, 55−60; Zaccaria 2001). zemljiške posesti, ki so bile namenjene intenzivnemu kme-Ager mesta Tergeste so tako razširili v Istro, do reke Mirne tijstvu: pridelovanju žita, vina in oljčnega olja. Stavbe na po-na jugu in reke Raše na vzhodu (Margetić 1979−80; Lettich sestvu ali vile rustike so služile tako udobju in bivanju lastni-1979; Zaccaria 1992, 163−164; Vedaldi Iasbez 1994, 422; ka ali upravnika kot gospodarskim aktivnostim na posestvu Starac 1999a, 110−119; Zaccaria 2010). S tem je bil mestu (Labud 1995; Poglajen 2007; Poglajen, Žerjal 2007). Tlorisi Tergeste verjetno pripojen tudi teritorij naselja oppidum civi-arhitekture vil so slabo poznani, saj so bila le redka najdišča um Romanorum Aegida (Plin., Naturalis hist. 3, 129), ki je lo- izkopana v večjem obsegu (Stokin 1992; Stokin 2001; Stokin ciran v okolici Kopra (Degrassi 1933; Zaccaria 1992, 155; Ve- 2006; Gaspari et al. 2007; Boltin Tome 1993; Boltin Tome, daldi Iasbez 1994, 279−283; Starac 1999a, 110−113; Šašel Karinja 2000; Stokin, Zanier 2011b; Boltin Tome 2011; Groh, Kos 2000, 282; Zaccaria 2009), adtribuirana pa so mu bila Sedlmayer 2017). Obalo pretežno zaznamujejo razkošne tudi plemena Karnov in Katalov v zaledju (Slapšak 2003). vile, ki so bile lahko del velikih posesti z mnogimi objekti in svojimi pristanišči (Jernejeva Draga, Simonov zaliv, Fizi- Izvir reke Formio omenja tudi Ptolemej (3, 1, 23) pri opisu ne, morda Koprski otok ipd.) (za pristanišča nazadnje Stokin istrske obale med kolonijo Tergeste in ostalimi tremi cen-et al. 2008). Za razliko od puljskega in poreškega agra, kjer tri. Zaradi Plinijeve pripombe o razdalji 189 rimskih milj od Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 9 velike posesti prevladujejo (Matijašić 2009; Tassaux 2011), V severozahodni Istri lahko prepoznamo štiri krajinske tipe pa je teh v Slovenski Istri le nekaj. Prevladujejo verjetno sre-rimskega podeželja (Poglajen 2007; Žerjal, Poglajen 2012, sl. dnje velike in male posesti različnih lastnikov, ki so intenziv- 3). V ožji okolici kolonije Tergeste se je razvila suburbana po- no pridelovale živila za prodajo (Žerjal, Poglajen 2012). V selitev. Na celotni slovenski obali in njenem bližnjem zaledju tem se območje približuje poselitvi akvilejskega agra, kjer je se je izoblikoval najbolj razvit tip podeželja, t. i. obalno pode-morda celo več malih posesti in naselbin, ki naj bi pripadale želje. Proti notranjosti je sledilo vmesno območje ali t.i. me-kolonistom (Prenc 2007). šano podeželje z naselbinami z visoko stopnjo italske arhitek- V splošnem naj bi bila večina rimskih vil ali posesti na trža- ture na eni in hkrati skromnejšimi naselbinskimi oblikami na ško-istrskem prostoru zgrajena v drugi polovici 1. stoletja drugi strani. To so bile vile, vasi, pomožni objekti ali kmetije. pr. n. št. in v 1. stoletju n. št. (De Franceschini 1998, 787), Četrti tip se označuje kot podeželje staroselcev. Zaznamuje v večini naj bi življenje nepretrgoma potekalo do 4. in 5. ga redka poselitev z odsotnostjo visoko razvitih italskih ar-stoletja ali celo dlje (Matijašić 1997a; Vidrih Perko, Župančič hitekturnih elementov. Pogoji za proizvodnjo vina in olja so 2003; Vidrih Perko, Župančič 2005; Žerjal 2010; Poglajen, tu slabi, tako da so prebivalci morebitne presežke ustvarjali Žerjal 2012). na področju živinoreje ali z drugimi obrtniškimi panogami. Notranjost Istre so večinoma poseljevali avtohtoni prebival- Vse rimske naselbinske točke pa ne odražajo le reziden- ci, ki pa so postopoma sprejeli rimske navade. Zaradi stanja cialnih ali gospodarskih vil. Arhitekturno skromnejša nasel- raziskav za večino prazgodovinskih kaštelirjev ne vemo, ali so binska najdišča lahko predstavljajo manjše enote znotraj domorodna naselja na njih živela naprej tudi po 1. stoletju n. posestva ali pa manjše družinske kmetije, ki so delovale na št. ali pa so bila opuščena in morda kasneje ponovno nase-obrobju večjih posesti. Tak primer imamo na najdišču Bo- ljena. Ponekod so bile namreč rimske vile rustike postavljene ško pri Stepanih, kjer je bila izkopana tri-prostorna stavba z na obronkih zapuščenih kaštelirjev (npr. Kaštelir na Jelarjih), manjšim dvoriščem (Tica 2003). drugje so bile lahko zaščitene starejše točke uporabljene kot 7 Pogled z gospodarskega poslopja proti zahodu na moderno teraso 1 z rimskimi termami vile ter gričem Sermin in Bonifiko v nekdanjem zalivu Valmarin. 10 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 pribežališča v nemirnih obdobjih poznega cesarstva (Pogla- 1.4 Geofizikalne raziskave jen 2007, 49−50; Žerjal, Poglajen 2012). Branko Mušič Vila na Školaricah je ležala sorazmerno blizu Tergesta (8 km), s katerim je imela odlično prometno povezavo. Pod Uvod vznožjem griča (sl. 7) je namreč vodila glavna istrska pro- metnica med kolonijama Tergeste in Pola. Rimljani so go- Pri geofizikalni raziskavi antičnega najdišča na lokaciji Ško- tovo izkoristili staro prazgodovinsko traso. Verjetno je bila larice pri Spodnjih Škofijah smo v marcu leta 2001 uporabili rimska cestna mreža v Istri vzpostavljena kmalu po osvojitvi upornostno metodo na način geoelektričnega kartiranja z ter predvsem z nastankom kolonij in municipijev v drugi razvrstitvijo elektrodnih dvojčkov (angl.: Twin probers array; polovici 1. stoletja pr. n. št. (Šonje 1991, 9−10, 38; Matijašić Geoscan RM15) na skupni površini 0,76 ha (sl. 8). Geofizi-1998, 418−419). Via publica med Trstom in Puljem, imeno- kalna raziskava je bila zasnovana v skladu s pozitivnimi re- vana Via Flavia, je bila obnovljena po odloku Vespazijana in zultati raziskav na antičnih arheoloških najdiščih drugje (glej Tita v letih 78−79 n. št., kot pričajo miljniki na jugu istrskega npr.: Mušič 1999), čeprav gre na tej lokaciji v smislu sodob-polotoka (Inscr. It. X, 1, 705−706; Šašel 1974; Šašel 1975, ne rabe površin s terasiranimi obdelovalnimi površinami 74−88: cesta I; Bosio 1991, 223; Tassaux 2001b, 322) in milj-na flišni geološki podlagi za posebne okoliščine, s katerimi nik v zaselku Sv. Maver pri Krkavčah (Sakara Sučević 2004, se pred tem še nismo srečali. Ker se na pedosekvencah na 12, op. 2; Poglajen 2006; Poglajen 2009). mehkih karbonatnih kamninah visokoupornostni objekti, kot so npr. zidovi iz apnenca in peščenjaka, praviloma kažejo Natančen potek javne ceste na območju rižanske ravnice kot upornostno zelo kontrastne oblike, smo za geofizikalno pod Školaricami je bil potrjen z izkopavanji pozimi 2002 in raziskavo izbrali metodo geoelektričnega kartiranja. Najve-2003. Pri tem so bili odkriti rimsko grobišče ob javni cesti in čja omejitev te metode je majhna globina dosega, ki znaša trije cestni priključki (Trenz et al. 2003; Novšak 2003a; Trenz, 0,75 do 1 m, le v posebnih okoliščinah tudi nekoliko več. Novšak 2004; Trenz, Novšak 2006; Novšak 2011; Novšak, Ta omejitev je posledica potrebe po dobri ločljivosti, ki pa Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019). Cesta v smeri Ankarana gre na račun manjšega globinskega dosega. Na večini ar-se je verjetno nadaljevala kot obalna cesta okoli Miljskega heoloških najdišč pri nas ta globinski doseg sicer zadošča polotoka. Odcep ali pot v nasprotni smeri, proti vzhodu, pa za prepoznavanje in kartiranje upornostnega učinka vsaj se je strmo povzpela do vile rustike na Školaricah. Nekoliko vrhnjih delov arhitekturnih ostankov. Na podlagi podatkov južneje se je priključila cesta iz Rižanske doline. iz arheoloških izkopavanj na lokaciji Školarice pri Spodnjih Po ustni tradiciji naj bi bila reka Rižana plovna do cerkvice sv. Škofijah (tu poglavje 2.1 Metodologija in potek izkopavanj) Marije, ki naj bi stala nekje v bližini mostu čez Rižano (Žu-pa vemo, da se na rezultatih geofizikalne raziskave vidijo pančič 1989, 18, št. 17, pril. 1: 17), neposredno pod vilo na samo nekateri deli arhitekturnega kompleksa rimske vile oz. Školaricah. Pričakovali bi, da je bil v neposredni bližini tudi v samo tisti, ki niso prekriti z zemljenim pokrovom, debelejšim rimskem času most ali prehod čez reko. od ok. 0,75 m. Najbližje večje pristanišče je bilo v obalnem naselju Sermin 1,5 km daleč (Župančič 1989, pril. 1; Horvat 1997; Gaspa- ri 1998; Sakara Sučević 2008, 440−443; Stokin et al. 2008, 67−68). Manjši pristan bi pričakovali tudi na obali zaliva Val- marin severno od Sermina (sl. 7) oziroma v bližini najdišča Križišče kot dobrega vozlišča kopenskih komunikacij, stiči- šča obalne ceste okoli Miljskega polotoka, glavne ceste od Tergesta proti Puli in izhoda cestnih komunikacij po Rižan- ski dolini in bližnjem gričevju do obale (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, 133−138; novo odkriti odseki rim- skih cest v bližini: Vale pod Bertoki: Ciglar et al. 2016; južni obronki Sermina: Urek, Josipović 2011). 8 Površina na lokaciji Školarice pri Spodnjih Škofijah, ki smo jo raziskali z geoelektričnim kartiranjem. Podlaga TTN5. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 11 Metoda na globinski doseg namreč znatno vpliva tudi namočenost terena. Vlažnost zemljišča na lokaciji Križišče − Školarice Geoelektrična upornostna metoda temelji na električnem je bila v času upornostnih meritev višja od optimalne, kar polju, ki ga pod površjem vzpostavimo preko galvanskega se odraža tudi v slabši kontrastnosti visokoupornostnih ar- člena in para tokovnih elektrod. Z drugim parom elektrod heoloških arhitekturnih ostankov. Pri razdalji 1 m med ne-merimo spremembe v potencialni diferenci, ki jo ob pozna- premičnima elektrodama so bile vrednosti upora ostankov vanju toka izrazimo v navidezni upornosti določene pro- zidov v ozkem intervalu 10−30 Ohm (sl. 9). Geoelektrično stornine tal. Ta je opredeljena z geometrijskim faktorjem, kot kartiranje smo izvajali v mreži 1 × 1 m in izmerjene vrednosti imenujemo razvrstitev štirih elektrod na površju (glej npr. zgostili z bikubično interpolacijo na 0,5 × 0,5 m. Raziskana Clark 1990, 38). Metoda elektrodnih dvojčkov se zaradi zelo površina znaša 7600 m2. dobre lateralne ločljivosti še vedno najpogosteje uporablja za geoelektrično kartiranje v arheologiji, kjer beležimo vre- Rezultati dnosti navidezne upornosti do enake globine, ki je določena z razdaljo med premičnima elektrodama. Globinski doseg Rezultati geoelektričnega kartiranja (sl. 10) so podani kot pri razdalji 0,5 m med premičnima elektrodama in optimalni električni upor (R, Ω), ki prikazuje relativne spremembe v vlažnosti tal znaša največ 1 m, pogosteje manj, le redko pa električni prevodnosti tal zaradi visokoupornostnih arheo-več kot 1 m. Poleg razdalje med premičnima elektrodama loških ostankov v odnosu do običajno nižjeupornostnega 9 Rezultati geoelektričnega kartiranja. Arhitekturni ostanki rimske vile so sicer vidni, vendar so kontrasti zaradi višje vlažnosti zemljišča in tudi zaradi večje globine zidov zelo šibki. medija, v katerem se nahajajo. Najmočnejše upornostne upornostnega učinka arheoloških arhitekturnih ostankov za anomalije so bile izmerjene na robovih sodobnih teras za-razliko od podobnih upornostnih anomalij, ki so posledica radi suhozidnih konstrukcij za utrjevanje njihovih robov. Vse sodobnih intervencij za terasiranje pobočja. Rezultati geo-ostale usmerjene upornostne anomalije so veliko šibkejše, fizikalne raziskave so v smislu ocene arheološkega poten-kar je posledica višje vlažnosti tal in dejstva, da se arheo- ciala potrdili pričakovanja na podlagi arheološkega teren- loški viri teh anomalij oziroma zidovi rimske vile ponekod skega pregleda in kljub nekaterim neugodnim okoliščinam nahajajo na globini, ki je na meji največjega globinskega vsaj deloma prispevali k oceni ohranjenosti in obsega tega dosega meritev. Na rezultatih geoelektričnega kartiranja se antičnega kompleksa. ostanki zidov razmeroma jasno prepoznajo na osrednjem in jugovzhodnem delu raziskane površine, na ostalih delih pa jih ni mogoče prepoznati. Iz arheoloških izkopavanj na- mreč vemo, da se ostanki vile nahajajo tudi na teh mestih. Nekatere od teh linij razmeroma šibkih upornostnih ano- malij potekajo v smeri terasiranja, druge pravokotno na to smer (sl. 9, 10). To je bila pri analizi rezultatov geoelektrič- nega kartiranja tudi bistvena ugotovitev za prepoznavanje 10 Interpretacija rezultatov geoelektričnega kartiranja. Linije predstavljajo usmerjene visokoupornostne anomalije zaradi zidov rimske vile in obdelovalnih teras. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 13 2Arheološka izkopavanja Tina Žerjal, Matjaž Novšak 2.1 Metodologija in potek Arheološko polje je bilo razdeljeno na sektorje velikosti izkopavanj 20 × 20 m in kvadrante površine 4 × 4 m (sl. 16). S prečnimi strojnimi jarki širine 2 m (sl. 16: kontrolni jarki: Arheološka izkopavanja so obsegala le območje posega J1−6, preseki: 1−8, 10, 14, 74, 90) sta bili ožje omejeni raz-zaradi gradnje avtoceste (sl. 3). Zaradi izjemne arhitek- širjenost in globina rimskih ostankov od 10 cm do 2 m pod ture je bilo potrebno avtocestni projekt spremeniti, če- površino (sl. 12, 13). S tem so bile ugotovljene tudi globine mur so se prilagajala tudi izkopavanja. mlajših premešanih plasti, ki so bile nato odstranjene stroj- Relativni koordinatni sistem najdišča je bil usmerjen vzpo- no. Ročnemu izkopu antičnih plasti in arhitekture je bila pri redno z modernimi terasami (sl. 11, 16), ki so odražale večjih površinah in debelejših plasteh dodana tudi pomoč tudi usmeritev rimske arhitekture. Zaradi boljše predstave gradbenega stroja (sl. 14, 15). je večina grafičnih izrisov v knjigi prikazana v tem sistemu. raziskano območje rimski arhitekturni ostanki rimska cesta beneška cesta škarpe za novoveške terase terasa 2 0–3 oznake novoveških teras terasa 3 stara magistralna cesta obcestna škarpa stare terasa 1 magistralne ceste terasa 0 11 Načrt najdišča s prikazom modernih teras in škarp (v vijoličasti barvi), rimskih struktur in poteka srednjeveške in novoveške ceste; M 1 : 1000. 14 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Zaradi odločitve o varovanju in ohranitvi arhitekturnega kom- 2.2 Arheološka slika najdišča pleksa in situ nekatera območja žal niso bila izkopana do ste- rilne osnove. Z manjšimi sondami smo le preverili arheološko 2.2.1 Geologija stratigrafijo (npr. kontrolni jarek 6). Na območju drugega para stebrov za viadukt avtoceste (iz smeri vzhoda proti zahodu) Pred izgradnjo rimskega kompleksa se je naravno pobočje smo tako izkopali dve podolgovati sondi. Sondi smo izkopali dokaj strmo spuščalo od severa/severovzhoda proti jugoza-na zunanjih robovih trase, s katero sta potekali vzporedno v hodu z nadmorske višine 27−28 m (kv. 28/E5) na zgornjem smeri vzhod−zahod (sl. 16: sonda stebri 1 in 2). Zaradi zna-robu izkopa do nadmorske višine 11 m (kv. 26/A1) na znanem čilnosti depozitov sta bili obe sondi izkopani strojno. spodnjem robu kompleksa, kar znaša približno 16 m višinske razlike med zgornjo moderno teraso 3 in spodnjo moderno teraso 0 (na približno 100 m zračne razdalje prečno na terase). 16 (strani 16–17) Načrt najdišča z označenimi sektorji, Zdi se, da je bila vila sezidana na nekakšnem pomolu, rahli kvadranti, kontrolnimi jarki, sondami in preseki; M 1 : 500. razširitvi pobočja, na delu, kjer se vznožje grebena zalomi proti severu, proti prevalu in grapam pri Valmarinu in Škofijah. Geološka podlaga je fliš eocenske starosti, ki se v okolici razte- za vse do Črnega Kala, Kubeda in Sočerge na vzhodu in linije Dragonja−Buzet na jugu. Izraz fliš označuje zaporedno me- njavanje plasti klastičnih sedimentov (v primeru eocenskega fliša v Istri je to menjavanje peščenjaka in laporovca). Te plasti so nastale na specifičen način s podmorskimi vrtinčastimi kal- nimi (turbiditnimi) tokovi. Flišne kamenine sestavljajo celotno 12 Izkop kontrolnega jarka 2 na moderni terasi 1, pogled proti severovzhodu. 14 Izkop kontrolnega jarka 6 na moderni terasi 3, pogled proti zahodu na Sermin in Valmarin. 13 Izkop kontrolnega jarka 2 na moderni terasi 2, pogled 15 Gospodarski prostori na modernih terasah 2 in 3 med proti jugozahodu. izkopavanji, pogled proti jugovzhodu. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 15 0 . 0 8 8 +J6 4 2 7 2 5 J5 J4 J3 6 2 6 raziskano območje presek sonda (S) 14 15 16 17 18 6 4 3 kontrolni jarek (J) 5 kvadrant 4 × 4 m 0 0 . 14 sektor 20 × 20 m J1 0107 2 74 9 86 28 0 0 37 + + 90 67 4 1 2 60 6 2 71 6 20 103 105 J2 2 9 10 11 88 12 24 62 13 8 18 160 2 66 26 25 6 146 38 150 89 40 64 65 87 20 101 117 106 72 23 16 145 S15 104 60 15 8 17 41 108 144 S4 34 7 142 1 92 0 61 73 7 S12 0 0 2 . S10 S9 43 + 6 0 112 6 9 5 21 4 5 93 + 2 6 4 2 7 8 10 12 53 122 128 53 0 0 2 + 0 0 S1 0 . 22 23 24 0 143 54 S8 S5 0 S14 156 + 1 2 32 0 2 29 59 83 5 4 + 6 75 2 31 5 81 51 84 S7 2 38.1 63 39.1 30 9 S2 2 157 S6 91 6 127 79 S13a 50 96 82 8 58 59 47 48 S3 9 2 J7 42 77 33 6 44 100 22 159 97 98 0 25 39 26 46 13 99 111 141 S2 45 110 27 0 . 11 S13b S11 0 4 19 109 + 21 5 9 0 8 0 2 + 5 0 2 . 0 4 2 + 0 0 8 + 5 Stebri 1 49 Stebri 2 27 2 2+92 0 3 78 0 6 0 . 7 2 0 + + 9 2 6 8 0 0 0 20 0 .0 1 76 + 5 2 0 . 0 8 8 +J6 4 2 7 2 5 J5 J4 J3 6 2 6 raziskano območje presek sonda (S) 14 15 16 17 18 6 4 3 kontrolni jarek (J) 5 kvadrant 4 × 4 m 0 0 . 14 sektor 20 × 20 m J1 0107 2 74 9 86 28 0 0 37 + + 90 67 4 1 2 60 6 2 71 6 20 103 105 J2 2 9 10 11 88 12 24 62 13 8 18 160 2 66 26 25 6 146 38 150 89 40 64 65 87 20 101 117 106 72 23 16 145 S15 104 60 15 8 17 41 108 144 S4 34 7 142 1 92 0 61 73 7 S12 0 0 2 . S10 S9 43 + 6 0 112 6 9 5 21 4 5 93 + 2 6 4 2 7 8 10 12 53 122 128 53 0 0 2 + 0 0 S1 0 . 22 23 24 0 143 54 S8 S5 0 S14 156 + 1 2 32 0 2 29 59 83 5 4 + 6 75 2 31 5 81 51 84 S7 2 38.1 63 39.1 30 9 S2 2 157 S6 91 6 127 79 S13a 50 96 82 8 58 59 47 48 S3 9 2 J7 42 77 33 6 44 100 22 159 97 98 0 25 39 26 46 13 99 111 141 S2 45 110 27 0 . 11 S13b S11 0 4 19 109 + 21 5 9 0 8 0 2 + 5 0 2 . 0 4 2 + 0 0 8 + 5 Stebri 1 49 Stebri 2 27 2 2+92 0 3 78 0 6 0 . 7 2 0 + + 9 2 6 8 0 0 0 20 0 .0 1 76 + 5 2 zaledje najdišča in predstavljajo vir materiala za aluvijalne in Pri preperevanju peščenjaki oksidirajo in dobijo rumenkasto koluvijalne nanose ter druge resedimente. V okolici najdišča rjavo barvo ter razpadejo v preperino svetlo rjave peščene do sestavljajo flišno zaporedje predvsem siv in sivo-zelen tan-meljaste ilovice svetlo rjave barve (stratigrafska enota SE 2). V koplastnat laporovec, nekaj manj je plastnatega peščenjaka spodnjem delu je preperina vsebovala tudi številne preperele in gline. V peščenjaku prevladujejo kremenova zrna velikosti kose rumeno-rjavih peščenjakov. Peščena ilovica v spodnjem od 0,2 do 1 mm, podrejeno se pojavljajo zrna glinencev in delu preperine je postopno prehajala v meljasto v vrhnjem kalcita. Vezivo je laporno do kalcitno. Laporovec sestavljajo delu talnega profila. Peščeno komponento je v vrhnjem delu predvsem glineni minerali (monotermit, montmorillonit in ka-torej zamenjala meljasta. Poleg tega so se v vrhnjem delu olinit), manj je kalcita in kremenovih klastov velikosti do 1 mm. pojavljali tudi zaobljeni kosi kamnov (ponekod v isti liniji), ki so Na površini plasti peščenjaka so bili ponekod vidni znaki bio-kazali na odprto pobočje, na katerem so ti kamni lahko oble- turbacije. Preperela, oksidirana kamenina na površju je rjave žali, ali na hodno površino (Bavec et al. 2002; Gašparič 2002). do rjavo-rumene barve. Flišne kamenine sorazmerno hitro Ponekod se je pod rušo takoj nahajal eocenski fliš (SE 2) ali pa preperevajo, zato imajo pojavi deluvijalne, koluvijalne in pro-le tanjša plast sterilne svetlo rjave ilovice. Premetana steril- luvijalne resedimentacije preperine veliko vlogo pri oblikova- na osnova je bila dokumentirana pod številkami plasti SE 2A, nju reliefa (Bavec et al. 2002; Gašparič 2002). SE 247 (predvsem na terasi 2), SE 505 (terme) itd. Na celotnem najdišču so bila naravna tla razvita v podobni Z resedimentacijo preperine flišnih kamenin (pobočno pla-pedosekvenci, kar je bilo sicer kasneje z antropogenimi po- zenje in gravitacijsko spiranje) so nastali koluvijalni sedimenti segi spremenjeno. Debeline tipičnih pedoloških horizontov − naravna plast rjave meljaste gline. Koluvij je bil v povpre-na najdišču so tudi zaradi tega močno variirale. Naravne čju debel 0,3−0,5 m. V različnih prostorih in območij izko-sedimente se je po nastanku ločilo v dve genetski skupini, ki pa je bila plast različno oštevilčena: SE 120, SE 120A, SE 183 sta se med seboj izmenjevali: avtohtono ( in situ) nastala tla (terme), SE 318 (zgornje dvorišče, gospodarsko poslopje), in material, prenešen s pobočnimi − koluvijalnimi procesi. SE 353, SE 357, SE 394, SE 443C (gospodarsko poslopje), raziskano območje arhitekturni ostanki rimske vile I–VII sklopi rimske vile 14 15 16 17 18 škarpe za novoveške terase III 20 9 10 11 12 13 I II VI 21 4 5 6 7 8 V 23 24 0 1 2 IV 25 26 27 VII 17 Tloris najdišča s prikazom sklopov arhitekturnega kompleksa: I − skladišče, II − prostori jugozahodnega dela gospodarskega objekta, III − zgornje dvorišče, IV − terme z okolico, V − osrednje dvorišče, VI − severozahodno krilo in dostopna pot, VII − jugozahodno krilo; M 1 : 1000. 18 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 550, SE 506, SE 508, SE 509, SE 541, SE 544, SE 554 (terme), 2.2.2 Rimsko obdobje SE 604 (severozahodno krilo), SE 605 = SE 600 (deviacija). Proti vznožju hriba se je plast koluvija debelila in na vznožju Na Školaricah je bil tako odkrit obsežen arhitekturni kom-dosegla tudi do 3 m debeline (sektor 21, 23, 24 − SE 600). pleks vile rustike z bivalnim in gospodarskim delom. Sezi-V sektorju 23 (kv. B−C2−3) so se na globini ok. 1,40 m spo- dan je bil v drugi četrtini ali sredini 1. stoletja, opuščen pa v radično pojavljali drobci prazgodovinske keramike. Nekate- drugi tretjini ali sredini 5. stoletja. re tanke gruščnate plasti med koluvijem bi lahko bile tako Med izkopavanji ni bila odkrita celotna površina kompleksa. naravnega kot antropogenega nastanka (SE 165, SE 166, Ostanki arhitekture so bili izkopani v več sklopih (sl. 17−22). SE 167, SE 563 − terme/prostor 3; SE 613 in SE 614 − devia- Na severovzhodu sta bila raziskana večina gospodarske- cija; SE 567, SE 568, SE 586 − zunanje dvorišče). Na deviaciji ga dela vile, ki je obsegal večje skladišče (sl. 17: I), in sklop so se pojavljale tudi bolj zaglinjene temno sive plasti, ki so manjših prostorov z obratom za pridelavo vina in oljčnega vsebovale železove in manganove okside (SE 522 = SE 515 − olja (sl. 17: II). Nad poslopjem se je razprostiralo tlakova-terme; SE 605 = SE 600 − deviacija). Osnovo pred izgradnjo no zgornje dvorišče (sl. 17: III). V zahodnem delu komple-vile so tvorila rjava pokarbonatna koluvijalna tla. ksa so bili raziskani termalni del in nekaj prostorov ob njih (sl. 17: IV). Med termami in skladiščem se je razprostiralo veliko osrednje dvorišče (sl. 17: V). Na območju bodočega avtocestnega priključka proti Škofijam in Trstu (sl. 17: VI) je bilo odkritih več ruševin brez pravih struktur in severozaho- dno krilo objekta. S strmo potjo je bila vila rustika povezana z glavno cesto ob vznožju pobočja (sl. 17: VI). raziskano območje arhitekturni ostanki rimske vile škarpe za novoveške terase A, B del rimske vile, zaznan z geofizikalnimi meritvami terasa 2 terasa 3 terasa 1 terasa 0 A B 18 Načrt najdišča na karti geofizikalnih meritev geoelektrične upornosti: A − severozahodno krilo objekta; B − jugozahodno krilo objekta; M 1 : 1000. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 19 Nadaljevanje kompleksa proti zahodu je bilo presekano z 2.2.3 Srednji in novi vek gradnjo dveh cest med Koprom in Trstom, s podobnim po- Arheološki ostanki rimske vile so bili dolga stoletja podvr- tekom ob vznožju hriba, tik nad močvirnato ravnico, kjer je ženi različnim uničenjem in posegom, ki so se stopnjevala v poplavljala Rižana. Starejša je verjetno iz obdobja beneške 20. stoletju. Načrtno ropanje gradbenega materiala iz ruše-oblasti (konec 13. do začetka 19. stoletja) ali celo starejša, vin in kmetijska obdelava površin sta bili glavni dejavnosti. mlajša pa je bila zgrajena v tretji četrtini 19. stoletja in je bila Na začetku raziskav so bile vidne vsaj štiri moderne terase, do nedavnega (izgradnja avtoceste leta 2003) uporabljena ki so potekale v smeri severozahod−jugovzhod (sl. 16, 18, kot magistralna cesta Koper−Trst. Le krajši odsek so ob gra-19). Nastajale so v daljšem obdobju, nekatere naj bi zgradili dnji ankaranskega križišča leta 1975 prestavili proti zahodu in spremenili še v drugi polovici 20. stoletja (po pričevanju (Trenz et al. 2002; Boltin Tome 1979a). domačinov v šestdesetih letih), saj so bile starejše ozke tera- se neprimerne za strojno obdelavo. Na spodnji strani teras so bili sezidani podporni zidovi v 2.3 Rimska vila rustika suhozidni tehniki − škarpe, ki so bile velikokrat postavljene Obsežni arhitekturni kompleks je v osnovnih okvirih nastal neposredno nad rimske zidove ali v linijo neohranjenih uni-kot enkraten gradbeni poseg v 1. stoletju n. št. Poslopja čenih zidov (moderna terasa 1 − SE 103, terasa 2 − SE 218, so bila razporejena po strmem pobočju okoli notranjega SE 219, SE 293, terasa 3 − SE 317 = SE 434, SE 325, SE 248, dvorišča (sl. 17, 18, 21). Znani in izkopani obrisi komple-SE 307). Mnoge plasti in tlaki so bili popolnoma odstranjeni, ksa tvorijo obris v obliki črke C. Toda domnevamo lahko, da zidovi pa ohranjeni le v temeljih (sl. 20). Večina rezidencial-je imel celoten kompleks obliko pravokotnika z notranjim nega poslopja na jugu (sl. 18: B) je bila žal popolnoma uni- dvoriščem, ki je gledalo na rižansko ravnico na jugozahodu. čena z drastičnim usekom v pobočje pri gradnji tovarniške Taka postavitev poslopij je kar najbolje izkoriščala sončne hale v šestdesetih letih 20. stoletja. žarke in nudila panoramski razgled okolice. Najvišje, na severovzhodu je bilo v pobočje vkopano gospo- darsko poslopje z velikim skladiščem (sl. 17: I) in številnimi manjšimi prostori (sl. 17: II), ki so bili zgrajeni vsaj v štirih te- rasah. Nadaljevali so se proti jugovzhodu, kamor raziskave niso segale in kjer so bili ostanki rimske arhitekture tudi že močno uničeni. Višje se je razprostiralo tlakovano zgornje dvorišče (sl. 17: III), kjer je bilo odkritih nekaj rimskih struktur. Na zahodu so bile izkopane manjše terme in nekaj prostorov 19 Terasirano območje izkopavanj ob pričetku raziskav. Pogled z moderne terase 1 (območje term) proti terasam 2 in 3 (gospodarsko poslopje). 20 Zidovi na moderni terasi 2 so bili izjemno uničeni, saj so 21 Zračni posnetek najdišča z jugozahoda. se nahajali pod tanko plastjo ornice. 20 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 ob njih (sl. 17: IV). Med termami in skladiščem se je raztezalo Ob kasnejših izkopavanjih rimskega grobišča ob glavni rim-veliko osrednje dvorišče (sl. 17: V). Na območju bodočega ski cesti med Trstom in Puljem pod vilo (lokacija ankaransko avtocestnega priključka proti Škofijam in Trstu (sl. 17: VI) so križišče) so bili ob glavni cesti raziskano grobišče, ki je ver-bili odkriti več ruševin brez pravih struktur, povezovalna pot in jetno pripadalo posestvu, odcep od javne ceste proti vili in severozahodno krilo objekta, ki je segalo od severnega dela ob njem apnenica, ki je služila za gradnjo vile (Trenz, Novšak prostorov ob termah do severnega vhoda v skladišče. Potek 2004; Trenz, Novšak 2006; Novšak 2011; Novšak, Bekljanov je razviden tudi iz geofizikalnih meritev (sl. 18: A). Zidanšek, Žerjal 2019). Faza najdišča Skladišče Gospodarski prostori Terme Severo- Zgornje Notranje Vzhodno zahodno dvorišče dvorišče dvorišče krilo Predfaza Neznana struktura A1 – Izgradnja Skladišče Prostori AA, F, G, H, M, N, Prostori 1, 2, 3, 4, 5, Prostor 18; Struktura za Notranje Mogoče vile klavdijsko O-I-D, L/P, K, R, T, U, Š, S, SS, 6, 7–11, 8, 9, 10, 12, dovozna malte, odvodni dvorišče odvodni obdobje morda FF 13, 14, 15 pot kanali, mogoče kanali in kamnito tlakovanje tlakovanje A2 Dodana linija prostorov JJ, II–HH, GG in FF, Uničene okrogle baze v O-I-D A2a Preureditev JJ, HH–II POŽAR Konec 1. (zapolnjeni kanali in nov tlak); Notranja preureditev stoletja/ Druga polovica ali konec 1. termalnih prostorov začetek 2. stoletja. (vsaj prostorov stoletja 3–5); Dvignjeno severozahodno dvorišče, novi odvodni kanali, gradnja manjše poti do term, novi prostori 16 in 17; konec 1. ali prva polovica 2. stoletja. A2b Razdeljen prostor II, HH - Mogoče 2. stoletje sredina ali druga polovica 2. tlakovanje stoletja. na območju V-EE A3 Prostor O-I-D ločen na O-I, Zasut prefurnij Dodani 3. stoletje D; Dodan prizidek C-D-D'-E v prostoru 10; prostori J, BB, in veranda A-B s stebriščem. Razdeljen prostor V, EE in VV. Hodna površina v prostorih 7-11 na 7 in 11. Na območju O-I, C-D-D'-E dvignjena. Konec 2. – začetek 3. BBB verjetno Prostora T in U združena v stoletja. dodatno T–U; preureditve v prostoru dvorišče ali T–U in Š. Prva polovica 3. skladišče. stoletja. A3a preureditve v prostoru T–U in Š (zasuti kanali, nov tlak) A4 POŽAR POŽAR Preureditve v Mogoče šele (druga Nov tlak na Preureditve v prostorih T–U, prostorih 7, 11 (novi sedaj kamnito polovica?) ruševini strehe. Š, JJ (nov tlak na ruševini kanali, nasutja). Na tlakovanje. 3. stoletje Prezidano strehe). območju 14 morda Dodan prostor v manjše Pokrito stebrišče A-B zaprto dodan prostor proti CC. prostore SK1, in pregrajeno v prostora A notranjemu dvorišču. SK2, SK3, SK4, in B. Dodan predprostor A'. SK5, SK6, SK7. Prostor J dvignjen na zgornji hodni nivo. A5 - 1. pol. 5. Pokop otroka Odpadne jame in plasti Odpadne stoletja v amfori. uporabe iz zadnje faze. jame in plasti uporabe iz zadnje faze. A6 – ruševina POŽAR POŽAR POŽAR POŽAR POŽAR POŽAR POŽAR Sred. 5. stoletja A7 – srednji koluvij koluvij koluvij koluvij koluvij koluvij koluvij vek, novi vek obdelava obdelava teras obdelava teras obdelava obdelava teras obdelava obdelava in moderno teras teras teras teras obdobje 22 Gradbene faze rimske vile rustike in glavni dogodki po poslopjih. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 21 Arhitektura vile je v dolgem obdobju njenega obstoja do- so v pobočje vkopali celotno površino prostorov, višje pa le živela mnoge spremembe in prezidave (sl. 22). Skromni del prostorov ali le jarke za gradnjo temeljev (podobno tudi ostanki nekaterih zidov in drugih arhitekturnih ostankov v termah). ne dopuščajo vedno jasne interpretacije sosledja gradbe- Osnovna tehnika gradnje v 1. fazi je razvidna iz ostankov nih faz. Domnevamo lahko, da je bila osnovna oblika kom- zidov skladišča in jugovzhodnih prostorov gospodarske- pleksa zamišljena že v prvi fazi, saj je šlo za stroškovno in ga poslopja na moderni terasi 3, kjer so bili zidovi skupaj gradbeno zahteven projekt, ki je bil domišljen do potankos temelji ohranjeni tudi do 3−4 m v višino (sl. 25a–b, 26a). sti. Poznejše preureditve so le dodale in pregradile nekaj Zidovi so bili grajeni izključno iz lokalnega eocenskega pe-prostorov, niso pa bistveno posegale v že obstoječo uredi- ščenjaka, ki se v naravni obliki pojavlja v plasteh, debelih tev. V mnogih prostorih je bil dokumentiran le en tlak, če je nekaj deset centimetrov, in je zato enostaven za obdelavo bil sploh kateri ohranjen. Za mnoge lahko domnevamo, da (Stener 1971). Večina uporabljenih kamnov zato ni bila še so bili gornji hodni nivoji uničeni, za druge pa, da je bil tlak, dodatno obdelana. Predvsem kamni, uporabljeni v temeljih, izdelan v prvi fazi prostora, v rabi do porušenja poslopja so bili enostavni lomljenci. (npr. prostor 8 v termah, prostor K v gospodarskem poslo- pju). Gradnje mnogih struktur ni bilo mogoče natančneje Lica temeljev in zidov, ki so bila vsaj v času gradnje vidna, datirati, zato so gradbene faze predstavljene po smiselnih so bila izdelana skrbno. Posebej skrbno so bili izdelani te-sklopih po prostorih in v najstarejši možni fazi. melji zidov, ki so nosili težke obremenitve (npr. prečni zidovi gospodarskega objekta). Nekateri večji lomljenci za gradnjo 2.3.1 Izgradnja vile − 1. faza gospodarskega poslopja so bili grobo obdelani v kvadre ali Tehnika gradnje so imeli grobo obdelane pravokotne stranice. Drugi večji lomljenci pa niso bili posebej obdelani, vendar so bili iz- Gradbeni poseg ob izgradnji vile je bil veličasten. Gospo- brani in postavljeni tako, da je bila v licu vidna najbolj ravna darsko poslopje so globoko vkopali v strmo pobočje. Pri ploskev kamna, ki je imela skoraj pravokotno obliko. Kamni skladišču in gospodarskih prostorih na nižjih rimskih terasah podobne višine so bili plosko položeni v krajših ali daljših 23 Presek zidu SE 462 (gospodarsko poslopje − prostor D in 24 Postopna gradnja z obilico maltnega veziva med vrstami I; 3. faza). Pogled proti jugovzhodu. kamnov. Zid SE 328 − gospodarsko poslopje 1. faza. Pogled proti jugozahodu. 22 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 25a Zid SE 363 = SE 257 v skladišču (1. faza), pogled proti jugovzhodu. 25c Lice zidu SE 363 v prostoru AA na rimskem nivoju 4, pogled proti severu. 25b Skrbno postavljene vrste kamnov v severozahodnem licu zidu SE 363 v skladišču. 25d Detajl zidu SE 363 v prostoru AA s kamnitim polnilom ali zasutjem SE 363B. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 23 vrstah, redko po celotni dolžini. Veliko manj skrbno, tudi po- strani ali navpično, so bili položeni kamni pri licih temeljev v jarku za temelj ali na strani proti pobočju. Lice je bilo tu bolj valovito in brez vrst, saj je bilo kamenje pritisnjeno ob stene jarka. Vrhnja linija razširitve ali zoba temelja je bila velikokrat skrbno izdelana s ploščatimi kamni (sl. 31). Vmesni prostor med obema licema zidu je bil zapolnjen z manjšimi lomljenci nepravilnih oblik in zalit z obilico bele apnene malte (sl. 23, 24). Med postopno gradnjo zidu so nastali mnogi odtisi čevljev gradbenih delavcev v malti (sl. 27). Na popolnoma enak način so bili zgrajeni tudi zido- vi skladišča (sl. 25a−d, 26a−c). Višji deli ali vidni deli zidov so bili grajeni iz vrst bolj skrbno obdelanih kamnitih kvadrov 26a Zid SE 310 = SE 366 v skladišču (1. faza), pogled proti ali vsaj kamnov s pravokotno oblikovano stranico. Lice je severovzhodu. bilo v tem delu bolj ravno (sl. 29). Da sta bili zasnova gradnje v različnih hodnih nivojih ter organizacija poslopij skrbno sprojektirani, se vidi pred- vsem v gospodarskih prostorih (sl. 28, 29, 30a−i). Razgi- bano gradnjo je bilo opaziti pri prečnih zidovih (SE 363 = SE 257, SE 345 = SE 625, SE 229, SE 335 = SE 228B, SE 328 ali SE 333), ki so podpirali prostore in njihove tlake na vsaj treh rimskih terasah naenkrat. Gradnja se je pri tem prilagajala potrebam posameznih prostorov. Od konfiguracije terena in lokacije zidu v sklopu kompleksa je bila odvisna gradnja posameznega zidu, saj so nekateri imeli zelo globoke in stopničaste temelje. Višine in širine stopnic ali coklov so se spreminjale na obeh straneh zidu in skoraj v vsakem pro- storu. Zidovi so imeli skrbno izdelano lice v nižjem prosto- 26b Zunanja stena gospodarskega poslopja v 1. fazi − zid ru na eni strani in popolnoma valovito lice na drugi strani, SE 366 z dobro vidnim coklom temelja. Kasnejši prostor B. kjer je bil hodni nivo višji, torej je bilo lice zidu zasuto (npr. Pogled proti zahodu. SE 363 med skladiščem in prostorom AA (sl. 25c–d), SE 335 med prostorom N in L/P ali SE 229 med prostorom L/P in K (sl. 30e–f) ali med prostoroma F in G − sl. 30c–d). Poleg tega je bila ohranjenost istega zidu na modernih terasah 2 in 3 izjemno različna (glej zid SE 229 − sl. 30a–i; ali zid SE 363 = SE 257 v skladišču − sl. 23a–d). Od opisanega so le nekoliko odstopali zidovi prefurnija (prostor 10 ob termah) − zidovi SE 533, SE 594 in SE 595. Grajeni so bili na suho, zdi se brez veziva in bistveno ožje z enim samim licem. Zato osamljena arhitekturna analiza zidanih struktur ne more obroditi sadov, saj so bile razlike v gradnji predvsem funkcionalno in le redko časovno pogojene. Šele v 4. grad- 26c Jasno vidna razlika v gradnji lica zidu in temelja zunanje beni fazi se je način gradnje zidov odmaknili od predstavlje- stene gospodarskega poslopja v 1. fazi − zid SE 366, pogled nega (glej poglavje 2.3.4 4. faza − najmlajše preureditve). proti jugozahodu. Ko so bili zidovi zgrajeni, so površino med njimi izravna- li. Polnila vkopov za zid ali izravnalnih zemljenih nasutij je bilo v tlorisu velikokrat nemogoče ločiti od naravne osnove 24 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 (sl. 32–34). Očitno so uporabili zemljino, ki je bila po svoji se- Kjer so bili prostori vkopani kot npr. v skladišču, so flišnato pre- stavi popolnoma enaka naravnim plastem. Rjavi meljasti glini perelino velikokrat uporabili tudi za izdelavo zemljenih tlakov koluvija (SE 318 = SE 120A = SE 443C = SE 394…) so bile po- (npr. v skladišču SE 271 in SE 2A; v prostoru K SE 478; prostor dobne plasti SE 120B, SE 394A, SE 396 idr. flišnati preperelini O–I–D). V nekaterih prostorih so morali pred izdelavo tlakov SE 2 pa plasti SE 2A, SE 183, SE 173, SE 247A−C, SE 271 itd. V površino izravnati ali dvigniti še s kamnitimi in zemljenimi na-teh plasteh so se izjemno redko našli drobci malte ali odlom- sutji v več plasteh (npr. prostor 1 v termah, prostori AA, F, G, H, ki antične keramike. Nekatere gruščnate plasti brez najdb bi N… v gospodarskem poslopju). Pri tem so bili kamni velikokrat lahko nastale sočasno (SE 165, SE 166, SE 167, SE 563, SE 567, skrbno postavljeni navpično na krajšo ploskev ( statumen – ka-SE 568, SE 586 terme; SE 613 in SE 614 deviacija). mnita nasutja po Vitruviju). Nad peščeno izravnavo so nato Pri nekaterih zidovih so se polnila vkopov za temelje ja- nalili eno ali več maltnih podlag in tla prekrili z različnimi tlaki. sno ločila od naravne osnove, saj so v vmesni prostor na- V spodnje maltne podlage iz apnene malte so dodali velik de- suli tudi kamenje ter kakšno tegulo (npr. pri zidu SE 363 = lež drobnega kamenja ( rudus), predvsem manjših prodnikov SE 257: polnili SE 363B (sl. 25d) in SE 257B, v prostoru H za in/ali veliko zdrobljene opeke ( nucleus), medtem ko so bili višji zid SE 330: polnili SE 394A in SE 396, v prostoru G ob zidu sloji malte finejši (npr. prostori AA, SS, N, prostor 4). SE 367 polnilo SE 380 (sl. 34)). Zaradi obilice površinskih V mnogih prostorih so bili tlaki zelo uničeni. Ohranili so se voda in podtalne vode so na notranji ali višji strani nekaterih maltni estrih (prostor AA), mozaiki iz kamnitih kock (prostor zidov izdelali drenažo, tako da so v razširjen jarek ob teme-ali stopnišče SS: manjše kocke iz belega in črnega kamna; lju nasuli večjo količino kamenja (SE 525, SE 160 v termah, prostori F, G, morda H: večje kocke iz belega kamna), moza-SE 417D, SE 363B gospodarsko poslopje). ik iz opečnatih kock (prostor 4 − faza 2), opečnati tlak opus 27 Odtis žebljičkov s podplata obuvala rimskega zidarja v 29 Zid SE 367 − severovzhodno lice v prostoru G na maltnem vezivu zidu SE 366. rimskem nivoju 4, kjer se dobro vidi razlika v gradnji zidu nad in pod tlakom SE 374/375. 28 Gospodarski prostori na različnih hodnih nivojih. 31 Zid SE 228 = SE 335 − globok temelj v prostoru Š po izkopu jame SE 205A2. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 25 30c Jugovzhodno lice zidu SE 229 v prostoru G na rimskem nivoju 4. 30a Vrh zidu SE 229 na moderni terasi 3, od zidu SE 366 v ospredju proti jugozahodu (1. faza). 30d Severozahodno lice zidu SE 229 v prostoru F na rimskem nivoju 4. 30b Vrh zidu SE 229 na moderni terasi 2, od linije moderne 30e Zgornji del jugovzhodnega lica zidu SE 229 oz. zidu SE škarpe SE 325 proti jugozahodu. 486 nad njim v prostoru L na rimskem nivoju 4. 26 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 30f Spodnji del jugovzhodnega lica zidu SE 229, ki je bilo 30h Jugovzhodno lica zidu SE 229 ob stiku z zidom SE 206 v zasuto ob strukturi SE 340, v prostoru L na rimskem nivoju 4. prostoru P na rimskem nivoju 3. 30g Severozahodno lice zidu SE 229 ometano z ometom SE 30i Jugovzhodno lice zidu SE 229 ob stiku z zidom SE 208 = 229D v prostoru K na rimskem nivoju 3. SE 208A v prostoru Š na rimskem nivoju 2. spicatum (vsaj prostor N), tlak iz oblog okrasnega kamna z robniki navzgor (SE 123, SE 135, SE 162, SE 517). Nekatere opus sectile (apsida frigidarija v termah in verjetno prostor so bile označene z žigom RVSONIS Q. CEL. Veliko kanalov 5) ter tlak iz navadnih kamnitih plošč (prostor GG) (glej po-je imelo na dno položene kamnite plošče (SE 286, SE 114, glavje 3.7 Drugi arhitekturni elementi − tlaki). SE 141, SE 542, SE 534, SE 454...). Redkeje so na dno posta- V vseh nasutjih prve gradbene faze je bilo odkritega izre- vili narobe obrnjene imbrekse (SE 211 = SE 236, SE 458 = dno malo drobnega gradiva, kar je bilo dokaj neugodno pri SE 459) ali so pustili dno neprekrito (SE 315, SE 278A). Le ugotavljanju sosledja plasti in datiranju izgradnje kompleksa. kanal SE 204C je imel tegule postavljene tudi v stranice ka- nala. Dva kanala sta bila izdelana iz tubulov (SE 282, SE 637). Pred izdelavo tlakov so zidarji poskrbeli tudi za odvodnjavo Cev kanala SE 282 je bila sestavljena iz spodnjih tubulov z površinskih voda in za dovod čiste vode. Odtočni kanali so robovi navzgor in zgornjih, ki so bili postavljeni obratno in potekali pod tlaki prostorov. Grajeni so bili v različnih tehni-so se večinoma sesedli v kanal. Kanal SE 637 je bil izdelan iz kah, ki so bile verjetno pogojene funkcionalno in časovno. tubulov pravokotnega preseka. Prekritja kanalov so večinoma izdelali iz kamnitih plošč, stra- nice pa iz kamnitih zidkov, ki so bili vezani z malto. V maltno Zunanji zidovi poslopij so bili ometani z belim fasadnim ome-vezivo so le redko dodali tudi kose opek. Največje razlike so tom, ki je bil ponekod še ohranjen (SE 117 v termah, SE 208I v gradnji dna. Pogosto so na dno položili narobe obrnjene gospodarsko poslopje, SE 365 prostor D). Notranji prostori so tegule, ki so jim odbili robove (kanali SE 207, SE 294, SE 315, bili ometani, kar lahko sklepamo po velikih količinah odlom-SE 503). Tegule so bile položene ena ob drugo. Med njimi kov ometa v ruševinskih plasteh in po ohranjenih ostankih so se izključno pojavljale tegule z žigom CRISPINI. V termah na mnogih zidovih. Nekaj barvnega, morda slikanega ometa so bile tegule na dnu kanalov postavljene tudi v kaskade in je bilo najdenega v termah. Ohranjeni so bili tudi odlomki stropnega ometa, ki je imel na notranji strani odtise kanel. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 27 V termah so bili nekateri prostori okrašeni s štukaturami (glej poglavje 3.6 Stenski omet in maltne podla ge). Poslopja so prekrili z opečnato kritino, kar odražajo razmer- ja med odkritimi odlomki tegul in imbreksov. Pri gradnji le- senega ostrešja so uporabili veliko železnih žebljev. 32 Na meji med flišno preperino SE 2 in premetanim koluvijem SE 120 so vidni drobci malte. Severozahodni presek sonde ob zidu SE 143 v termah (1. faza). 33 Presek vkopa SE 333B in kamnitega polnila SE 333C na se- 34 Presek vkopa SE 380A in kamnitega polnila SE 380 ob verozahodni strani temelja zidu SE 333 (3. faza). Severovzhodni temelju SE 367 v prostoru G (1. faza). presek sonde. 35 Gospodarsko poslopje. 28 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Gospodarsko poslopje iz glavne fronte poslopja. Poslopje je bilo tako v prvi fazi široko 16 m (brez razširitve O–I–D) in dolgo vsaj 71,5 m. Do V prvi gradbeni fazi vile je bilo sezidano celotno gospodar- kam je poslopje segalo in kje je potekalo jugozahodno krilo sko poslopje, na severozahodu skladišče in na jugovzhodu kompleksa ob izgradnji, pa lahko za sedaj le ugibamo. gospodarski prostori (sl. 35, 36). Oba dela sta bila enako široka in povezana z nekaterimi obodnimi zidovi. V tej Jugovzhodni del gospodarskega kompleksa fazi je zunanji severovzhodni zid poslopja predstavljal zid Dolžina izkopanega dela gospodarskega objekta brez skla-SE 366, ki se je proti severozahodu (v skladišču) nadaljeval dišča je vsaj 28,5 m, dolžina njegovega nadaljevanja proti kot nekoliko ožji zid SE 310 in je bil na severozahodu vezan jugovzhodu ni znana (sl. 37–39). Zaradi časovne stiske iz-z zidom SE 270. Jugozahodni obod kompleksa je tvoril zid kopavanje ni poseglo na območje izven predvidene trase SE 208B, ki je bil vezan z zidom SE 208C = SE 208E v skladi-avtoceste. Ponekod je izkop segel le do ruševin in zgornje- šču. Vogale poslopja na jugovzhodni strani v prvi gradbeni ga nivoja zidov. Širina odkritega objekta v času njegovega fazi je težko ugotoviti. V stikih zidov SE 208 in SE 277 ter največjega razpona je bila 25,6 m (brez nejasnega prostora SE 366 in SE 328 ne moremo prepoznati zunanjih gabaritov CC na severu). Na jugozahodu so bili arheološki ostanki stavbe. Od zidu SE 328 oziroma SE 277 proti jugovzhodu ohranjeni le do škarp moderne terase 2, in sicer spodnje se prostori nadaljujejo, toda odnosi zidov niso popolnoma škarpe SE 219. Na nižji moderni terasi 1 so bili vsi rimski jasni. V najstarejšo fazo lahko nedvomno uvrstimo le pro-ostanki gospodarskega poslopja uničeni. stora O–I–D in U (morda U–FF), ki sta simetrično izstopala raziskano območje 1. faza 2. faza 3. faza rimska vila 4. faza 14 15 16 17 5. faza škarpe za novoveške terase CC Zgornje dvorišče - vzhod Zgornje dvorišče - zahod D' A' E A B C D 9 10 11 12 Gospodarski 13 I prostori G H J /obrat F SK3 SK2 AA BB SK1 L N O BBB Skladišče K P R SS V VV SK4 F5 G5 SK6 SK5 T U SK7 M S Š EE F4 G4 HH FF JJ 5 6 7 8 KK II GG F3 G3 F2 G2 Notranje dvorišče F1 G1 1 2 36 Načrt celotnega gospodarskega poslopja z označenimi prostori in gradbenimi fazami; M 1 : 500. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 29 317 13 660 659 BBB VV 458 459 239 265B BB 312D Gospodarski prostori /obrat V 204A 314 265A 204C EE 218 219 E 313 463 CC 425 278A 651 454 J 653 333A1 654 404 344 365 333 315 333 GG 333A 402 399 I 403 348 230 O 230 211 284A 222 462 261A FF 332 334C 334B 334A 210 226 D' D 211 223 441 476 412 R 277 328 329 242 312E 417 T U N 208 215 HH II H 427 276B C 330 243A 427A 228 208A 243 414A 41AB 335 415A 339 384 8 415B 12 276A G L P Š 279 325 208B 291 367 206 207 B 415C 340 383 JJ 657 366 229 295A 229 486 285 415D 267 269 vorišče - vzhod 269 267A 355 471/2 431 482 F 470 K SS S 295C 415E A 253 252 479 Zgornje d 292 475 465 345 415F 450 345 282 276 ostori in gradbenimi fazami; M 1 : 250. AA M 448A A' 290 434 257D 452 257 363 455 255A 483 652 325A ov z označenimi pr 294 309 644 7KK ostor 11 272A 225 208C 298A 293 skih pr rimska vila 310 SK1 SK7 255 t gospodar raziskano območje 1. faza 2. faza 3. faza 4. faza 5. faza škarpe za novoveške terase 272B Načr 37 30 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 6 9 5 317 325 17 13 659 660 BBB VV 458 459 239 G5 G4 G3 G2 BB 265B 312D V 204A 314 265A EE 651 313 F5 F4 F3 F2 E CC 425 278A 454 218 219 J 204C 653 333A1 404 654 463 365 344 315 333 333 GG 333A 403 348 230 284A 222 462 O 230 211 261A 402 332 FF 334C I 334B 334A 210 226 399 U 211 D' D 412 223 441 476 R 277 328 242 312E 417 208 215 427 16 HH II H 330 329 C 12 T N 276B 243A8 427A 228 208A 243 414A 41AB 335 415A 276A 339 384 t); M 1 : 250. 415B vorišče - vzhod G L P Š 279 367 208B 295A 291 206 207 B 415C 340 383 JJ Zgornje d 657 366 229 229 486 285 415D 267 269 269 267A 355 471/2 431 482 470 295C 415E F K S SS 253 252 A 479 292 475 ostorih v 1. gradbeni fazi (načr 465 345 415F 450 345 282 276 skih pr 317 rimska terasa 4 rimska terasa 3 rimska terasa 2 rimska terasa 1 448A AA M 325A 290 A' 11 257D 7 293 452 434 257 363 455 483 255A 652 325B 294 KK 309 644 248 rimska vila 272A 225 208C 298A 310 SK1 raziskano območje 1. faza 2. faza 3. faza 4. faza 5. faza škarpe za novoveške terase SK7 255 Prikaz rimskih hodnih nivojev v gospodar 272B 38 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 31 flišna osnova 399 opeka Zgornje dvorišče - vzhod 417 malta 318 2A 365 estrih 451 422F kamni 11 455 12 D 334C kamnito nasutje 366 405 309 koluvij novi vek 318 366 I 387 394 394 310 378 G H 476 334B 652 382 382 432 433 F 380A 644 229 335 483 345 396 367 652 432A 367 374 348 651 385 338 330 375 385a 348 486 337 363 358 355 353 357 N 328 470 AA 466/7 340 327 334A 479 L 339 655 471/2 468/9 O 364 323 460 K 229 461 340 478 332 465 329 657 363A 482 481 478 363B 211 259 2A 2A R 230 2A 269 P 228 267A 257 SS 229 215 206 253 2A 230B F5 238a 2A 267 2A 252 2A 345a T 277 U Š 236 284A 278A 623 625 207 261B 2A S 267A 207 257A M 257C 257B 261A 269 208 208B 208A 621 F4 257D 294 208C 663 2A KK 623A 7 267A 271~2A 290 282 8 39 Natančen načrt gospodarskih prostorov 1. faze; M 1 : 100. F3 32 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 flišna osnova 399 opeka Zgornje dvorišče - vzhod 417 malta 318 2A 365 estrih 451 422F kamni 11 455 12 D 334C kamnito nasutje 366 405 309 koluvij novi vek 318 366 I 387 394 394 310 378 G H 476 334B 652 382 382 432 433 F 380A 644 229 335 483 345 396 367 652 432A 367 374 348 651 385 338 330 375 385a 348 486 337 363 358 355 353 357 N 328 470 AA 466/7 340 327 334A 479 L 339 655 471/2 468/9 O 364 323 460 K 229 461 340 478 332 465 329 657 363A 482 481 478 363B 211 259 2A 2A R 230 2A 269 P 228 267A 257 SS 229 215 206 253 2A 230B F5 238a 2A 267 2A 252 2A 345a T 277 U Š 236 284A 278A 623 625 207 261B 2A S 267A 207 257A M 257C 257B 261A 269 208 208B 208A 621 F4 257D 294 208C 663 2A KK 623A 7 267A 271~2A 290 282 8 F3 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 33 Stavba Prostor Tlak Nadmorska višina Rimska terasa Faza Gospodarsko AA SE 432 - estrih 24,17 m 4 A1−A5 poslopje SE 433 - stopnica 24,38 m 4 A1−A5 G SE 378 - estrih 24,82 m 4 A1−A5 SE 375 - bel mozaik 24,74 m 4 A1−A5 K SE 473 - estrih nad stopniščem 24,31 m 4 A1−A5 SE 442C - zgornja površina SE 478 22,97 m (vrh) 3 A1−A5 SE 482 - prekritje kanala 22,89 m 3 A1−A5 SE 443B - ožgan zemljen tlak SE 443C/vrh SE 478 22,97 m 3 A1−A5 SE 443C/vrh SE 478 - zemljen tlak 22,97 m 3 A1−A5 L/P SE 383, SE 384 - vrhnji maltni sloj na strukturah SE 339, 340 24,48−24,58 m 4 A1−A5 SE 353 - vrhnja površina koluvija 23,40 m 3 A1 SE 460, SE 338 - vrhnji nasutji med zidovi in strukturama 24,30−24,51 m 4 A1−A5 SE 339, 340 SS SE 259 - mozaik iz malih belih kock 22,73 m 3 A1−A5 N SE 337 - opus spicatum 23,50–23,46 m (vrh) 3 A1−A5 O–I–D SE 426B - zemljen tlak 23,22 m 3 A1 O SE 353 - vrh koluvija 23,15 m 3 A1 SE 323 - zemljen tlak 23,28 m 3 A2 I SE 426 - zemljen tlak 23,78 m 3 A2 D SE 446 - zemljen tlak 24,34 m 3 A2 R SE 2A - ohranjen vrh zemljene izravnave 22,15 m 2 A1 Š SE 2A - ohranjen vrh zemljene izravnave 21,70 m 2 A1 T SE 2A - ohranjen vrh zemljene izravnave 21,70 m 2 A1 U SE 2A - ohranjen vrh zemljene izravnave 21,70−21,39 m 2 A1 SE 207 - vrh plošč kanala 21,54 m 2 A1 SE 236 = SE 211 - vrh plošč 21,64 m 2 A1 FF SE 202B - nasutje izravnalno 21,65 2 (A1) A2 GG SE 296 - tlak iz kamnitih plošč 20,96−21,09 m 1 A2 SE 296B - tlak iz kamnitih plošč 21,01–21,13 m 1 A2 HH SE 263 - nasutje 21,25 m 1 A2a II SE 245 - zemljen tlak 20,81−21,00 m 1 A2 JJ SE 281 - zemljen tlak 20,41–20,78 m 1 A2 SE 620 - kamnit tlak 20,32 m 1 A2 J SE 318 - vrh hodne površine dvorišča? 23,85 3 A1−A2 SE 368 - kamnito nasutje 24,13 m 3 A3 SE 389 - kamnito nasutje 24,07 m 3 A3 SE 320 - kamnito nasutje z zemljenim tlakom 24,67 m 4 A4 SE 381 - kamnito nasutje 24,35 m 4 A4 BB SE 347 - estrih 23,26 m 3 A3−A5 A'–A–B–C SE 440A - hodna površina nadstreška 24,54−23,86 m 4 A3 A' SE 443 - zemljen tlak 24,76 m 4 A4 SE 448 - ognjišče 24,62 m 4 A4 SE 449 - ognjišče 24,33 m 4 A4 A SE 436 - podlaga za tlak SE 435 24,78 m 4 A4 SE 435 - zemljen tlak 24,84 m 4 A4 B SE 406 - podlaga za tlak 24,80 m 4 A4 SE 406C - maltni sloj - tlak 24,89 m 4 A4 SE 361 - zemljen tlak 24,92 m 4 A4b SE 413 - ognjišče 24,96 m 4 A4 C SE 311 24,92 m 4 A4 D–D' SE 311 24,95 m 4 A4 E SE 311 24,90 m 4 A4 Skladišče skladišče SE 2A, SE 271 - zemljena izravnava 20,18−20,30 m 2 A1−3 SE 2A, 271 - kv. 9/C-E1 20,32 m 2 A1−3 v jugovzhodnem vogalu zidov SE 310/363 20,70−20,90 m 2 A1−3 SK6 SE 280 - tlak - utrjena ruševina 20,45−20,50 m 2 A3−5 SK1, SK4, SK5 SE 275 - tlak - utrjena ruševina 20,45−20,95 m 2 A3−5 40 Nadmorske višine tlakov po posameznih prostorih v gospodarskem poslopju. 34 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 skladišče N O L K R AA P SS 41 Razlike v hodnih nivojih gospodarskih prostorov in njihovi ohranjenosti. Prikazana je vmesna rimska terasa 3, ki se je skrivala pod korono med modernima terasama 2 in 3. Prostori jugovzhodnega dela gospodarskega objekta so bili razporejeni na vsaj štirih hodnih nivojih ali rimskih terasah2 (sl. 38, 39). V tej fazi je bil najvišji hodni nivo (rimska terasa 4) v prostorih AA, F, G, deloma L in verjetno H. Nekoliko nižji, vmesni nivo (rimska terasa 3) smo zasledili v prostorih K, L/P, N, D, I, O, J, BB, BBB. Tretji hodni nivo (rimska tera- sa 2), ki je bil enak hodni površini v skladišču, domnevamo v prostorih S, Š, T, U, R, V, VV, EE. Najnižji nivo (rimska terasa 1) domnevamo v prostorih južno od zidu SE 208 = SE 208B (GG, HH, II, JJ, FF, KK), ki so bili sezidani šele v naslednji grad- beni fazi. V prvi fazi je bilo to območje notranjega dvorišča. Tlaki na najvišji rimski terasi 4 so bili močno uničeni. Prostor AA (13,80 × 3,10 m) je mejil na skladišče, toda s skoraj 4 m višjim hodnim nivojem. Prostor je bil deloma vkopan v pobočje (v plasti SE 2, SE 443C), deloma dvignjen z več plastmi kamnitih nasutij, ki so bila ohranjena le v seve- rovzhodnem delu prostora, na območju recentne terase 3 do škarpe SE 325 (sl. 41, 42). Na notranji strani zidu SE 363 je bil prazen pas do raščenega terena zasut z obilico kame- nja (polnilo jarka za temelj SE 363B − sl. 44, 25c–d). Nasutja iz srednje velikih peščenjakov SE 364A, manjših peščenjakov SE 364 in večjih peščenjakov SE 358 so bila izdelana tako, da 42 Gospodarski prostori jugovzhodno od skladišča. so bili kamni (lomljenci nepravilnih oblik) zloženi poševno, na krajšo stranico in z odklonom proti jugozahodu (sl. 45, 46, 48). Nanje so nasuli plast drobnega peščenjakovega grušča SE 432B in čez njo nalili podlago SE 432A iz grobe bele malte. Hodno površino je tvoril gladek maltni estrih rja- ve barve SE 432 (VZ 217), stene prostora pa so bile ometa- ne z belim ometom SE 433 (sl. 49). Debelina ometa SE 433 (26 cm) morda nakazuje stopnico ali prehod med prostori. Neposredno nad tlakom SE 432 sta bila v recentno preme- šani ruševinski plasti SE 408AA z obilico žganine najdena tudi dva novca iz sredine 4. stoletja (G2067−2068, kovana 2  Zaradi lažjega razumevanja teksta so različni hodni nivoji oz. rimske 43 Gospodarski prostori med izkopavanji. terase na območju gospodarskih prostorov oštevilčene. Iz tega so izvzeta ostala območja izkopa. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 35 SE 2 - flišna osnova SE 364A - spodnje kamnito nasutje, podlaga za tlak SE 363B - polnilo vkopa za temelj zidu SE 364 - kamnito nasutje, podlaga za tlak kamni SE 432B - gruščnato nasutje, izravnava za tlak opeka SE 358 - kamnito nasutje, podlaga za tlak malta kamni prostor AA skladišče prostor AA 11C1 11D1 7C5 432B 363 363B 363A z = 23,66 z = 21,75 358 2 345 364 257 364A 44 P61. Presek zidu SE 363 = SE 257 s kamnitim polnilom SE 45 P106. Prečni presek prostora AA. Severovzhodni presek 363B. Pogled proti jugovzhodu; M 1 : 50. prečne sonde; M 1 : 50. SE 2 - flišna osnova SE 443C - koluvij SE 364A - spodnje kamnito nasutje, podlaga za tlak SE 364 - kamnito nasutje, podlaga za tlak SE 358 - kamnito nasutje, podlaga za tlak SE 432 - maltni estrih, tlak prostora AA SE 432A - maltna podlaga za tlak SE 432B - gruščnato nasutje, izravnava za tlak SE 408AA - premešana ruševinska plast kamni malta prostor AA 11C2 11C1 432 P106 432A 432B 408AA 432B z = 23,50 366=310 358 364 sonda 358 364 364A 364A 443C 443C 2 2 46 P104. Presek plasti po dolžini prostora AA. Na notranji strani moderne škarpe SE 325B; M 1 : 50. 36 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 47 Prostor AA. Pogled iz skladišča na zahodu. 48 Zloženo kamenje v nasutjih prostora AA. med letoma 348 in 361), kar bi kazalo, da je bil prvotni tlak v Na istem nivoju je bil izdelan beli mozaik SE 375 v prostorih rabi do konca poselitve. Dostop v prostor je potekal iz proF (5 × 3,90 m) in G (8,50 × 2,80 m). Na naravno plast koluvi-stora F na isti rimski terasi in preko domnevnega stopnišča ja SE 394 je bila v obeh prostorih nasuta večplastna kamnita nad zidom SE 252 iz spodnje rimske terase 2. Jugovzhodni podlaga za tlak SE 382 (debelina 80 cm), ki je bila podobna del prostora na moderni terasi 2 je bil z izgradnjo srednje-nasutjem v prostorih AA (sl. 50, 51, 54). V prostoru G je bila veških ali modernih teras in njihovo obdelavo popolnoma pod njo še tanka uravnalna peščena plast SE 387 z drobci uničen (sl. 95). Jugozahodna zidova SE 257C in SE 625 = malte. Deli mozaičnega tlaka so ohranjeni le v prostoru G. SE 345A je skoraj popolnoma odnesel moderen drenažni V severnem vogalu prostora (sl. 367) je bil in situ ohranjen jarek SE 621, saj nista imela tako globokih temeljev kot oko-2 × 2 m velik del maltne podlage (SE 378) z razsutimi mozaič- liški zidovi. Zaradi tega sumimo, da je moral bili v severo- nimi kockami iz belega apnenca (dimenzije 2,5 × 2,5 × 4,6 cm). zahodnem delu prostora AA hodni nivo nižji, saj omenjena Na drugi strani prostora, nad zidom SE 367, je bil ohranjen zidova ne bi zdržala sil pritiska težkih nasutij. ogromen blok maltne podlage SE 375 (2,04 × 1,27 m) s še 49 Estrih SE 432 in ostanki ometa SE 433 ob jugovzhodni steni prostora AA. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 37 SE 1 - ornica SE 327 - maltna podlaga tlaka v prostoru N SE 2 - flišna osnova SE 440 - nasutje za tlake prostorov A’, A in B SE 394, 443C - koluvij SE 311 - kamnito nasutje, podlaga za tlak prostora C SE 394A - premešan naravni sediment, izravnava prostora SE SE 321 = SE 379 = SE 321A , SE 321 = SE 316 - premešana SE 396 - premešan naravni sediment, izravnava prostora ruševinska plast SE 393 - zemljena plast z drobci malte SE 418 - tlakovanje zgornjega dvorišča SE 405 - polnilo moderne jame SE 405A kamni opeka malta prostor N prostor H prostor C zgornje dvorišče 12C2 12C3 12C4 12C5 1 321A 316=321 317 321A 393 418 311 312A 1 321=379 440 443C 405 405A z = 23,98 330 396 394A 394 366 327 2 50 P67. Presek plasti na moderni terasi 3. Prostori N, H (1. faza), C (3. faza) in zgornjega dvorišča. Pogled proti severozahodu; M 1 : 75. SE 1 - ornica SE 378 - maltna podlaga za mozaični tlak prostora G SE 2 - flišna osnova SE 440A - nasutje, zasutje kanala SE 422F SE 321 = SE 370 - premešana ruševinska plast SE 440 - nasutje za tlake prostorov A’, A in B SE 326 - kamnito nasutje nad škarpo SE 325 SE 406 - kamnito nasutje, podlaga za tlak prostora B SE 394, 443C - koluvij SE 361 - zemljen tlak prostora B SE 394A - premešan naravni sediment SE 361A - premešana plast SE 361, plast uporabe prostora B SE 382 - kamnito nasutje, podlaga za tlak SE 382A - premešana plast SE 382 kamni opeka prostor L/P prostor G prostor B zgornje dvorišče 8A5 12A1 12A2 12A3 12A4 12A5 378 361A 422F 382A 1 z = 24,91 1 321=370 2 317 406 361 312 321 440 326 382 440A 443C 340 2 366 367 394A 394 325 2 51 P17. Presek plasti na moderni terasi 3. Prostori L/P in G (1. faza), prostora B (4. faza) in zgornjega dvorišča. Pogled proti severozahodu; M 1 : 75. 38 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 ohranjenim belim mozaikom SE 374 (sl. 52). Le-ta je bil si-SE 1 - ornica SE 327 - maltna podlaga tlaka v prostoru N cer nekoliko premaknjen pod recentno škarpo SE 317, kjer SE 2 - flišna osnova SE 440 - nasutje za tlake prostorov A’, A in B se je ohranil (sl. 367). V ohranjenem delu mozaika SE 374 je SE 394, 443C - koluvij SE 311 - kamnito nasutje, podlaga za tlak prostora C bil izdelan poglobljen kanal širine 30 cm, globine 10 cm in SE 394A - premešan naravni sediment, izravnava prostora SE SE 321 = SE 379 = SE 321A , SE 321 = SE 316 - premešana ohranjen v dolžini 85 cm, ki je bil usmerjen severovzhod−ju- SE 396 - premešan naravni sediment, izravnava prostora ruševinska plast gozahod in nagnjen proti prostoru L. Ob robovih je bil kanal SE 393 - zemljena plast z drobci malte SE 418 - tlakovanje zgornjega dvorišča SE 405 - polnilo moderne jame SE 405A kamni opeka malta obdan s podolgovatimi belimi mozaičnimi kockami (velikosti 8−7 × 6 × 4 cm). Na severovzhodnem koncu so bili v zgor- njem delu estriha, pravokotno na ohranjeni kanal, vidni štirje prostor N prostor H prostor C zgornje dvorišče 12C2 12C3 12C4 12C5 odtisi podolgovatih kock, ki so zamejevale drugi kanal. Mozaik je bil z globokim oranjem močno uničen. Premeša- 1 321A na ruševinska plast SE 382A z veliko mozaičnimi kockami je 316=321 317 393 segala čez oba prostora. Recentno uničenje je v jugovzho- 321A 418 311 312A 1 dni polovici prostora G (kv. 12/B2) poseglo izjemno globoko 321=379 440 443C 405 405A ter v celoti uničilo mozaik in podlago. Morda je bil že v z = 23,98 330 396 rimskem obdobju ta del prostora nižji. 394A 394 366 327 Popolnoma uničeni so bili tlaki v prostoru H, ki so bili tako 2 kot v sosednjih prostorih najverjetneje na najvišji rimski te- rasi 4. To je razvidno iz pregleda lica zidu SE 328, kateremu ni bilo namenjeno biti viden. Za učvrstitev temelja SE 330 so na severozahodni strani zidu vkop za temelj (SE 330B) zasuli z nasutji SE 396 in SE 394A, ki sta bili po svoji struk- turi zelo podobni naravni meljasti glini SE 394 (med njima SE 1 - ornica SE 378 - maltna podlaga za mozaični tlak prostora G je bil ugotovljen le rahel pas koncentracije drobcev malte) SE 2 - flišna osnova SE 440A - nasutje, zasutje kanala SE 422F (sl. 50). Celotno površino prostora je prekrivala tanka plast SE 321 = SE 370 - premešana ruševinska plast SE 440 - nasutje za tlake prostorov A’, A in B SE 393 z drobci malte podobna plasti SE 387 v prostoru G. SE 326 - kamnito nasutje nad škarpo SE 325 SE 406 - kamnito nasutje, podlaga za tlak prostora B Najverjetneje sta plasti nastali pri gradnji. Plasti nad SE 393 SE 394, 443C - koluvij SE 361 - zemljen tlak prostora B SE 394A - premešan naravni sediment SE 361A - premešana plast SE 361, plast uporabe prostora B so bile vse premešane, saj je novoveška loščena keramika SE 382 - kamnito nasutje, podlaga za tlak segala do nje oz. do nivoja, primerljivega z dnom podlage SE 382A - premešana plast SE 382 kamni opeka SE 382 v prostoru G. Prostor G je bil proti jugozahodu verjetno odprt v prostor L−P prostor L/P prostor G prostor B zgornje dvorišče (sl. 55, 56). Zid SE 367 sta z jugozahodne strani podpirali dve 8A5 12A1 12A2 12A3 12A4 12A5 zidani pravokotni strukturi SE 340 in SE 339 (4,20 × 2,40 m, 378 361A 422F ohranjena višina 1,80 m in 1,76 m). Ploščadi sta bili prekriti s 382A 1 z = 24,91 slabo ohranjenima estrihoma iz bele apnene malte (SE 383 1 321=370 2 317 406 361 312 in SE 384). Prostor med zidovi SE 229 in SE 335 ter struktu- 321 440 326 382 rama je bil ob gradnji zasut vsaj do višine estrihov SE 383 440A 443C 340 2 in SE 384. Nasutja (SE 461, SE 385, SE 385A, SE 460, SE 338) 366 367 394A 394 pa so z jugozahodne strani podpirali manjši podporni zid- 325 2 ki. Ohranjen je bil le zidek SE 657 (sl. 56) med strukturo SE 340 in zidom SE 229, medtem ko je bil drugi uničen z gradnjo škarpe SE 325. Spodnje tanke plasti z manjšimi ka- mni (SE 385, SE 385A in SE 461) so prekrili z večjimi lomljenci (SE 338 in SE 460) do višine estrihov. Prostor med struktura- ma, širok 2,20 m, ob gradnji ni bil zasut, saj je bil ob od- kritju zapolnjen z lečami najmlajše ruševine (SE 341, SE 351, SE 352). Vanj je vodil mozaični kanal SE 374. Hodno površi- no v vmesnem prostoru je predstavljal vrh koluvija SE 353 = SE 357na vmesnem nivoju ali rimski terasi 3. Nadaljevanje Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 39 52 Mozaik iz belih kamnitih kock (SE 374) v prostoru G. 53 Pogled na prostore F, G in H po odstranitvi vseh vmesnih plasti. Dobro so vidni cokli temeljev. 54 Kamnito nasutje SE 382 v prostoru F ali G. SE 2 - flišna osnova; SE 478 - zemljen SE 385 - zemljeno nasutje SE 327A - vrhnja maltna podlaga za tlak prostora K SE 338 - kamnito nasutje tlak prostora N SE 353 = SE 357 - koluvij SE 383 in SE 384 - vrhnji maltni sloj SE 327B - spodnja maltna podlaga SE 365 - struktura za dolije na strukturah SE 340 in SE 339 za tlak prostora N SE 365A - omet na strukturi SE 465 SE 321 - premešana ruševinska plast kamni SE 473 - estrih na platoju SE 472 SE 341 - vrhnja ruševina opeka SE 461 - zemljeno nasutje SE 351 - vmesna ruševina oglje 1:50 SE 460 - kamnito nasutje SE 352 - spodnja ruševina malta prostor K prostor L/P prostor N 11D1 11E1 12A1 351 12B1 12C1 383 321 384 338 473 z = 24,49 460 341 335 365B 352 340 339 229 385 zid 461 470 327A stopnice 353 345 353 327B 357 365 357 2=478 2 55 P16. Presek struktur in plasti v prostorih L/P, K in N; M 1 : 50. 40 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 prostora proti jugozahodu (prvotno poimenovano prostor P) je moralo potekati na enakem nivoju, čeprav so bile naravne plasti zaradi oranja na moderni terasi 2 ohranjene bistveno nižje (za vsaj 0,5 m). Čemu sta bili ogromni zidani strukturi namenjeni, ni jasno. Deloma sta podpirali zgornji nivo rimske terase 4 kot podaljšek prostora G. Preko zahodne ploščadi (SE 340) je potekal dostop iz zgornjega nivoja oz. prostora G na kamnito stopnišče v prostoru K (mimo zidu SE 486 nad temeljem SE 229). Toda njuna osnovna funkcija je morala slu- žiti podpori neke večje konstrukcije. Morda sta bila nad njima postavljena lesen opaž ali balkon na nivoju zgornje etaže, 56 Prostor L/P s strukturama SE 339 in SE 340. sledi vodoravnih gred (sl. 57) naj bi se celo videle v večjih količinah zoglenelega lesa (v ruševini SE 351) ob zidu SE 367. Prazen vmesni prostor bi lahko služil za odtekanje stisnjene tekočine iz stiskalnice v zgornjem nivoju v posode, namešče- ne v njem, ali pa je bil prostor namenjen kontrapezu stiskalni- ce. Iz jugovzhodne ploščadi je morda potekala tudi povezava ali neke vrste odprtina proti prostoru N. K sklopu prostorov (AA, F, G, H) na zgodnjem nivoju lahko pripišemo še prostor N (sl. 58−64), s tlakom na rimski te- rasi 3 − vsaj 1 m nižje od rimske terase 4. Jugozahodni zid 57 Zahodno lice strukture SE 339 s praznim prostorom za vodoravne lesene gredi. SE 2 - flišna osnova; SE 478 - zemljen SE 385 - zemljeno nasutje SE 327A - vrhnja maltna podlaga za tlak prostora K SE 338 - kamnito nasutje tlak prostora N SE 353 = SE 357 - koluvij SE 383 in SE 384 - vrhnji maltni sloj SE 327B - spodnja maltna podlaga SE 365 - struktura za dolije na strukturah SE 340 in SE 339 za tlak prostora N SE 365A - omet na strukturi SE 465 SE 321 - premešana ruševinska plast kamni SE 473 - estrih na platoju SE 472 SE 341 - vrhnja ruševina opeka SE 461 - zemljeno nasutje SE 351 - vmesna ruševina oglje 1:50 SE 460 - kamnito nasutje SE 352 - spodnja ruševina malta prostor K prostor L/P prostor N 11D1 11E1 12A1 351 12B1 12C1 383 321 384 338 473 z = 24,49 460 341 335 365B 352 340 339 229 385 zid 461 470 327A stopnice 353 345 353 327B 357 365 357 2=478 2 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 41 59 Presek maltnih podlag SE 327 nad coklom zidu. (velikosti 2−7 cm). Tako pripravljene podlage so bile nato prekrite s tankimi sloji fine malte (SE 327C). Prostor je bil tlakovan v tehniki opus spicatum (SE 337). Pravokotni opeč- nati tlakovci (velikosti 2 × 5 × 10 cm) so bili ohranjeni le še ob zidovih SE 330 (ok. 20 kosov) (sl. 61, 63) in SE 335 (trije kosi) (sl. 64). Odtisi tlakovcev v tehniki ribje kosti so bili vidni v ostankih najvišjega maltnega sloja − posteljice SE 327C (sl. 60, 62). Kot drugi je bil tudi ta prostor verjetno ometan, saj so bile vidne sledi malte na stenah (zidovi SE 335, SE 330; 58 Prostor N - Bazen za zbiranje vinskega mošta ( lacus), tlakovan v tehniki opus spicatum, in prostor O pred njim. sl. 63, 64). Pod tlakom se je v sosednji prostor O pretakal zidani odvodni kanal SE 348. SE 329 (s temeljem SE 332) je bil praktično uničen z gradnjo moderne škarpe SE 325. Nad naravno plastjo SE 357 in cokli V mnogih istrskih rimskih vilah so gospodarske prostore zidov SE 328, SE 335, SE 330 in SE 329 je bila postavljena tro-obratov za predelavo oljčnega olja, posebej prostore sti- slojna maltna podlaga SE 327 (sl. 59). Spodnji sloj (SE 327B) skalnic in torkelj, opremili s tlakovanjem v tehniki opus spi-iz drobnih lomljencev zalitih z malto je bil prekrit s slojem catum (pregled Matijašić 1998). Na osnovi analogij bi lahko (SE 327A) malte premešane z manjšimi prodniki peščenjaka v prostoru N prepoznali lacus, bazen za zbiranje mošta. 12D2 SE 337 - opus spicatum 330 SE 327C - najvišji sloj maltne podlage 12C2 SE 327A - maltna podlaga kamni 327C 337 328 337 327C 335 327C 337 327A 12C1 12D1 60 Načrt prostora N; M 1 : 50. 42 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 61 Detajl tlakovcev SE 337. 62 Odtis tlakovcev v vrhnjem sloju malte SE 327C. 63 Ohranjeni tlakovci ob zidu SE 330. Viden je tudi omet na 64 Pogled na severni vogal prostora N (zidova SE 330 in steni. SE 335, ostanki tlaka SE 337). Bazen je bil dolg 3,76 m in širok 3,3 m (ohranjeno 2,74 m), deloma jasni. Vzhodni del prostora (kasnejši prostor D) je bil torej s površino 12,4 m2 (ohranjena površina estriha 10,3 najgloblje vkopan v pobočje in je štrlel izven linije zunanje m2). Vsi obodni zidovi bazena niso bili sezidani do ostrešja, stene poslopja (SE 366). Odsotnost trdnejšega temeljenja temveč je bil običajno vsaj eden od zidov nižji, da je omo-zidov SE 417, SE 399 in SE 365 najverjetneje nakazuje, da gočal dostop (Brun 2004a, 22−24; Matijašić 1998, 231). V niso nosili težje strešne konstrukcije. Zidovi SE 417, SE 399 prostoru N je bil najverjetneje nižji zid tisti, ki je bil uničen in SE 365 so bili ometani z belo sivim ometom na notranji pod moderno škarpo SE 325. Tudi zid SE 328, ki je bil uničen in zunanji strani (notranji omet SE 417C, SE 399C, SE 365C, do maltne podlage SE 327, bi bil lahko nižji, čeprav se na zunanji fasadni omet SE 399D, SE 365D) (sl. 65–67, 69). stiku z zidom SE 330 tega ni bilo mogoče ugotoviti. Lacus V prostoru so bile postavljene tri zidane krožne baze ali bazen za zbiranje mošta je moral biti povezan s prostori (SE 334A, SE 334B in SE 334C − povprečen premer 1,5 m), ki za stiskalnico, ki so se praviloma nahajali na višjem nivoju so bile med seboj oddaljene 2 m in 2,10 m (sl. 68, 70−72). kot bazen zaradi lažjega odtoka stisnjene tekočine (Caran- Vse tri baze so bile vkopane v naravne plasti (ok. 0,5 m glo- dini 1984, I, 126, 128; Brun 2004b). V našem primeru bi bili boko). Z jugovzhodne strani je bila na zid SE 328 naslo-prostori stiskalnice lahko v prostorih H, G ali F. njena pravokotna struktura SE 476 (izkopane dimenzije Prostori O–I–D so v prvi fazi delovali kot en prostor (dolg 3,10 × 0,96 m, višina 0,27 m) (sl. 68, 70−72). Le ta bi lah-9,35 m in širok 4,40 m) s hodno površino na rimski terasi 3 ko predstavljala stopnišče v višji prostor H ali kaj drugega, (sl. 68−73). Območje je v dolgem življenjskem obdobju vile povezanega s krožnimi bazami. Na krožne strukture so bili doživelo veliko prezidav, dvigovanj tlakov in menjav na-morda postavljeni mlini za žito. Za stiskalnico (za vino ali membnosti. Obodni zidovi prostora v najstarejši fazi so le oljčno olje) je prostor O–I–D preozek, za mline za oljke pa Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 43 je medsebojni prostor med bazami preozek (pri domnevi kamnitih plošč. Prečno je sekal prostor proti jugovzhodu in uporabe živalskega pogona). se nadaljeval v prostor BB. V najstarejši fazi je bil v rabi zemljen tlak, ki ga je deloma Na robu recentne terase 3 in debelim ruševinskim slojem predstavljala flišna geološka osnova, deloma nasuta zemlje-je bil odkrit najbolje ohranjen prostor v celotnem komple- na plast rumene barve SE 426B, ki je prekrivala polnila vko- ksu. Prostor K (sl. 74−87) je bil prehoden prostor med pov za krožne baze (npr. SE 334B3) (sl. 68). zgornjimi prostori na rimski terasi 4 in spodnjimi prostori Skozi zgornji del temelja SE 328 je iz prostora N pritekel poslopja na rimski terasi 2. Hodna površina prostora K se zidani odtočni kanal SE 348, ki je imel dno zgrajeno iz večjih je raztezala na rimski terasi 3. Vsaj v zadnji fazi so v njem shranjevali živila. Zemljen tlak sta tvorili geološka osnova c 65 Zid SE 365. a – tloris zidu, b – zunanja stena in c – notranja stena z ometom; M 1 : 30. 44 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 2 in plast SE 478, ki ji je bila podobna. Povsod kjer origi- prostora je bila postavljena zidana podporna konstrukcija nalna hodna površina ni bila prekrita z zidanimi strukturami, SE 472 v obliki črke L (sl. 76, 83, 86). Segala je 0,88 m visoko je bila v požaru ob koncu vile močno ožgana (SE 442B in nad hodno površino prostora (SE 478). Vrh podesta je bil SE 442C). Ohranjeni zidovi SE 345, SE 355 in SE 229 so bili prekrit z belim estrihom SE 473 s površino sivo-rjave bar-ometani z rdeče obarvanim ometom od hodnega nivoja do ve (sl. 82). Od tam se je v notranjost prostora spuščalo pet vrha ohranjene ruševine in nanje so bile kasneje naslonjene stopnic SE 470 (sl. 79) iz večjih kamnitih blokov in z manjšim mlajše strukture (omet SE 464 na zidu SE 345 (sl. 80), omet podestom SE 479 na dnu, v višini ene stopnice. SE 474 = SE 356 na zidu SE 355 (sl. 77, 80), omet SE 229D Morda je bil že v prvi fazi severozahodni pas shrambnega na zidu SE 229 (sl. 30g)). prostora K prezidan z zidano ograjo SE 465 (sl. 75, 77, 78, Dostop v shrambo iz zgornjih prostorov, iz prostora L oz. G, 80), ki je potekala vzporedno z zidom SE 345 na razdalji je potekal preko zidanega stopnišča. V vzhodnem vogalu 1,25 m. Vmesni pas za ograjo je bil zapolnjen z nametanimi c 66 Zid SE 399. a – tloris zidu, b – tloris cokla temelja na zunanji strani in c – notranja stena z ometom; M 1 : 40. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 45 1: c 67 Zid SE 417. a – tloris, b – presek, c – zunanja stena in d – notranja stena z ometom; M 1 : 50. SE 2 - flišna osnova SE 446, SE 426 - zemljeno nasutje, tlak v fazi 2 SE 334C3 - polnilo jame ob strukturi SE 334C SE 334B3 - polnilo jame ob strukturi SE 334B SE 426A - žganinska plast 1. faze SE 426B - zemljen tlak v prostoru I v 1. fazi kamni malta prostor D’ prostor D prostor I 12D3 12D2 12D1 z = 25,09 312 334C3 462 399 446 412 2 426 426A 334C 2 426B 334C2 2 334B 334B3 334B 334B2 68 P101. Presek struktur v delu prostora O–I–D in zgornjem dvorišču oziroma presek čez prostore D, D‘ in I; M 1 : 50. 46 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 70 Krožna baza SE 334B (prostor I). 69 Pogled na zunanjo steno zidu SE 399 s temeljem, ki nakazuje vrh koluvija ob gradnji. 71 Prostor O in baza SE 334A. 73 Struktura SE 476. 72 Tloris prostorov I in D z zidanima krožnima bazama SE 334B in SE 334C in strukturo SE 476. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 47 SE 478 = SE 2 - flišna osnova SE 442C - premetana flišna osnova SE 442B - ožgana flišna osnova ali zemljena hodna površina SE 442A - čista žganinska plast SE 442 - žganinska ruševinska plast, spodnji del ruševine SE 349 - ruševinska plast z veliko kamenja in strešnikov, zgornji del ruševine kamni opeka keramika prostor K 11E1 349 355 470 468 z = 23,33 G1204 442 442A 442B 478 442C 74 P60. Presek plasti v prostoru K; M 1 : 50. kamni opeka keramika malta omet (465B, 464, 474, 473B) 11D2 11E2 474 355 486 474 G1204 470 473 467442 473B 473A 466 465 471 465B 469A 345 472 465A 442 464 468 469 G1242 229 11D1 11E1 7D5 7E5 75 Načrt shrambenega prostora K z ruševinskimi plastmi; M 1 : 50. 48 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 76 Prostor K, pogled z zahoda. 77 Prostor K, omet SE 474 na zidu SE 355. 78 Prostor K, zidana ograja SE 465. Pogled s severovzhoda. 79 Kamnite stopnice SE 470. 80 Prostor K, pogled z jugozahoda. V ospredju zidana ograja SE 465. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 49 81 Podstavek SE 466 za kamnito posodo SE 467 (G25) na 82 Vrhnji podest SE 472 z ostanki estriha SE 473 v vogalu. podestu SE 479. 84 Zazidan dolij SE 469 (G24) obzidan s strukturo SE 468. 83 Jugovzhodni del prostora K in prehod v spodnje prostore. 85 Svinčena plošča SE 469C (G24a) v doliju SE 469 (G24). 50 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 86 Struktura SE 472 z jugozahoda. 87 Začetek kanala SE 467, prekritje SE 482B, struktura SE 482C. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 51 kamni in malto, v kateri so se ohranili odtisi vzidanih dolijev. Zidana ograja je lahko držala tri dolije, ki so bili postavljeni v maltni ovoj debeline 3 cm in premera 0,63 m (sl. 39, 78, 80). Ta del je bil sicer močno poškodovan pri odstranitvi dolijev pred porušenjem poslopja. Med čiščenjem ostankov strukture je bil najden novec iz tiberijevega obdobja (G1248 − as, cesar Tiberius (Divus Augustus), kovan 22−30). V kotu med stopnicami SE 470 in podestom SE 472 je bil po- stavljen dolij (SE 469), obzidan s strukturo SE 468 (sl. 83−86). Za lažjo uporabo je bil dolij dvignjen ok. 0,5 m nad podom. Dolij (G24) je imel premer 1,04 m in je bil skoraj popolnoma ohranjen. Na dnu je bil obložen z okroglo svinčeno ploščo SE 469C s premerom 53 cm (G24a). 88 Prehod iz prostora K v prostor S. Na spodnjem podestu SE 479 je bil verjetno pozne- je sezidan podstavek SE 466 v obliki četrtine kroga (0,87 × 0,74 × 0,48 m), na katerega je bila postavljena po- soda iz apnenca SE 467 (premera 80 cm; G25) (sl. 81). Gradnja podstavka je bila podobna kot pri strukturi SE 468. Naslonjen je bil na omet zidane ograje SE 465 in le 20 cm oddaljen od spodnje stopnice SE 470. Tako je v enih mlajših faz nekoliko otežil prehod po stopnišču. Prostor je bil v taki obliki uporabljen do opustitve vile, saj so bile pod ruševino najdene cele amfore in situ (glej opis zaprtega konteksta v 6. fazi). Zaradi uničenosti plasti na moderni terasi 2 ni jasno, do kam je segal prostor. Lahko bi bila jugozahodna stena postavljena v liniji moderne škarpe SE 325 ali je to predsta- vljal šele zid SE 253. Jugovzhodni vogal prostora je bil tlako- 89 Mozaik SE 259, prostor S. van s kamnitimi ploščami (SE 482), ki so prekrivale začetek zidanega odtočnega kanala SE 267 ob zidu SE 229 (sl. 87). Iz shrambnega prostora K je preko vhodne stopnice SE 481 vodil prehod v prostor SS na nižji rimski terasi 2 (sl. 93). Neposredno ob stopnici in 20 cm nižje je bil odkrit bel mozaik SE 259 (širine 1,20 m) (sl. 88−89), ki se je ohranil pod recentno škarpo SE 325. Bele mozaične kocke veliko- sti 1,5 × 1 × 2,5 cm do 1 × 1 × 2,5 cm so bile vstavljene v 34 cm debel sloj malte. Mozaik je potekal nad odtočnim kanalom SE 267A, ki je ob zidu SE 229 strmo tekel iz prosto- ra K in pod tlaki v prostorih S in SS ter se skozi obodni zid SE 208B izlival na spodnjem dvorišču (v poznejšem prostoru JJ) (sl. 90−92). Kanal je bil vkopan globoko pod tlaki pro- storov. Pas nad kamnitimi ploščami kanala je bil zato zasut in zazidan s kamenjem in malto (SE 269). Le v vogalu med 90 Kanal SE 467 ob zidu SE 229. zidovi SE 252, SE 253 in SE 229, ki so ga zamejevale pokonč- no postavljene tegule SE 238A (sl. 91), te strukture ni bilo. Dostop do plošč, ki so kanal prekrivale, je bil morda potre- ben za čiščenje kanala. 52 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Na moderni terasi 2 je bila večina antičnih struktur skoraj popolnoma uničena. V prostorih SS, S in M (sl. 93–95) sta bili pod recentno premešano plastjo SE 201 po večini ohra- njeni le naravni plasti SE 2A in SE 2. Skozi ozek hodnik M je potekal prehod med skladiščem in gospodarskimi prostori (sl. 95). Tudi prostor S je imel prehodno funkcijo, saj v njem domnevamo stopnišče na zgornji nivo v prostor AA. Stopni- šče bi lahko potekalo nad zidovoma SE 252 in 253. Drugače težko razložimo njuno fukncijo. V ozkem prostoru R (sl. 96) je bil ohranjen le kanal SE 211 = SE 236 iz narobe obrnjenih imbreksov (sl. 97) in s prekri- tjem iz kamnitih plošč, ki se je nadaljeval v prostor T ter se izlival v kanal SE 207 (sl. 99). Še en narobe obrnjen imbreks 91 Kanal SE 467 in struktura SE 238A. je bil nato položen od kanala SE 207 do zidu SE 208, skozi katerega je bil speljan kanal SE 211 = SE 236 na spodnje dvorišče (sl. 188). Kar bi lahko pomenilo, da je kanal SE 207 kasnejši. Prostora T in U (sl. 97−105) sta bila v prvi fazi ločena z zidom SE 277. Dimenzije prostorov so bile podobne: prostor T (4 × 3,40 m), prostor U (4 × 3,80 m). Prostor U bi pogojno lahko obsegal še prostor FF kot simetrično protiutež pro- stora D. Iz prostora Š (sl. 100) je skozi zid SE 228B pritekel v pro- stor T odvodni kanal SE 207 s tegulami z žigom Crispini (G26−29) (sl. 98, 99). Narobe obrnjene tegule na dnu ka- nala so imele odbite robove. Kanal je prečil zid SE 277 do prostora U, kjer se je ob južnem vogalu prostora pod pra- 92 Izliv kanala SE 467 na spodnjem dvorišču. vim kotom zalomil proti severovzhodu v razširitev SE 284A (1,11 × 0,70 m) (sl. 101−102). Voda je skozi odprtino v zidu SE 230B (poznejšemu zidu SE 261B = SE 333) nad njim od- tekala naprej proti jugovzhodu v kanal SE 278A na vzho- dnem dvorišču (sl. 103). Na kanal SE 207 se je verjetno priključil kanal SE 211 = SE 236, ki je pritekel z vzhoda iz prostora R. Najstarejši tlaki v obeh prostorih niso poznani, saj so bili s poznejšimi posegi odstranjeni (mlajše gradbene faze, novoveško kmetijstvo in usek SE 621). Severozahodni polovici prostorov sta bili zato ohranjeni višje (sl. 174). Ge- ološka podlaga SE 2A je bila v tem delu morda blizu prvotni višini, kar je nekoliko višje od tal v skladišču. Vhod v gospodarske prostore obrata s spodnjega dvorišča bi lahko zaznamovala zunanja stopnica SE 663 (sl. 39, 188). 93 Rimska terasa 2. V ospredju prostora S–SS in Š. Ob jugozahodni strani zidu SE 208 je bil nad temelj SE 208F postavljen večji kamnit kvader, obdan s pokončno postavlje- nima tegulama na severozahodni strani. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 53 94 Prostora S, SS. 97 Kanal SE 211. Prostor R. 98 Presek kanala SE 207. Prostor U. 95 Prostor M, južni del prostora AA in prehod v skladišče. 99 Stik kanala SE 207 in kanala SE 211 = SE 236. 96 Prostori na rimski terasi 2. V ospredju prostor R in za njim 100 Prostora Š in T–U v ospredju. prostor T–U. Pogled proti jugozahodu. 54 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 101 Razširitev kanala SE 284A in južni vogal prostora T–U. 102 Razširitev kanala SE 284A in južni vogal prostora T–U. Pogled s severa. 644 363 272a 103 Prepust kanala SE 284A v zidu SE 333. Pogled iz 257 prostora V. 104 Zid SE 215. a – tloris, b – jugozahodno lice v prostoru T–U; M 1 : 60. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 55 c 105 Zid SE 206. a – tloris, b – jugozahodno lice v prostoru Š in c – severovzhodno lice proti pobočju v prostoru L/P; M 1 : 60. 56 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Skladišče Ogromen skladiščni prostor (sl. 17: II, sl. 114, 115 in 322) je bil sezidan v prvi gradbeni fazi skupaj z ostalimi prosto- ri gospodarskega poslopja. Obod skladišča so tvorili trdno grajeni zidovi SE 310, SE 363 = SE 257, SE 208C = SE 208E in SE 270, ki so bili med seboj vezani in dobro temeljeni. Med- tem ko sta bila zidova SE 208C = SE 208E in SE 270 ohra- njena le v temelju z več nivoji (sl. 106−113), sta bila druga dva odlično ohranjena (sl. 25a−c, 26a, 123): zid SE 310 do višine 2,01 m in SE 363 celo do 3,10 m nad hodno površino (brez temelja). Temelj zidu SE 363 = SE 257 je bil globok še vsaj 0,6 m (sl. 118), saj je podpiral velike pritiske zemljine in nasutja prostora AA. Skladišče je bilo dolgo 41,7 m in široko 15,6 m, torej je ce- lotna površina merila mogočnih 650 m2. Iz dostopne poti, ki je vilo povezovala z glavno cesto v nižini, se je v skladišče vstopalo skozi vhod v zidu SE 270 (sl. 111−113). Na notra- nji strani sta vhod ob straneh poudarjala večja obdelana kamnita kvadra, ki sta služila podboju. 4,85 m širok prehod je bil tako primeren tudi za vozove. Vhod v zidu SE 208C = SE 208E je bil ožji (sl. 108), »le« 3,60 m širine, in je vodil na 106 Pogled na skladišče iz gospodarskih prostorov proti notranje dvorišče. Ker površina vhoda ni skrbno izdelana severozahodu. 107 Pogled na skladišče z zahoda. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 57 108 Vhod v zidu SE 208 iz notranjega dvorišča. Skrbno postavljeni kamni ob podboju na severozahodni strani. 111 Zid SE 270 z glavnim vhodom. Pogled proti jugozahodu. 109 Zid SE 208. Zahodni vogal skladišča. Pogled proti vzhodu. 110 Zid SE 270. Zahodni vogal skladišča. Pogled z območja dostopa s ceste proti jugu. 112 in 113 Detajl vogalnih kamnov vhoda v zidu SE 270. 58 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 366 317 M 448A A 325A 290 A' 434 257D 7 452 257 363 218 455 483 255A 294 652 325B 11 255 225 651 KK 644 272A 293 298A 310 248 SK1 309 SK7 632 ob) 272B (gr 208c 422 208C 631 624 622 630 SK2 vorišče 487 SK4 488 272C 643 638 Notranje d 637A 208D 6 637 SK3 650 622A Zgornje dvorišče - zahod 286A 10 629 489 272D SK5 622B 208e 218 272E SK6 208E ostori in gradbenimi fazami; M 1 : 200. 272F 9 307 307A 5 rimska vila 270 270A t skladišča z označenimi pr raziskano območje 1. faza 2. faza 3. faza 4. faza 5. faza škarpe za novoveške terase Načr 645 114 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 59 4 flišna osnova 1. faza malta 419 estrih rimska vila 2A kamni kamnito nasutje 318 4. faza novi vek 9 10 455 451 Zgornje dvorišče - zahod 366 309 422 652 432 310 644 382 433 F 645 483 432A 651 271~2A 358 355 270 466/7 363 628 470 Skladišče 364 479 471/2 468/9 AA 270A K 465 482 478 272A 270C 270B 272C 272B 363A 272D 363B 272E 272F 345a SS 257 253 2A 238a 257A 252 257B M 623 270B 270C 625 257C 294 257D 5 208D 6 623A 208C 298A 282 208E 7290 S 271~2A Notranje dvorišče 286A 115 Natančni načrt skladišča v 1. gradbeni fazi; M 1 : 150. 60 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 flišna osnova 1. faza malta 419 estrih rimska vila 2A kamni kamnito nasutje 318 4. faza novi vek 9 10 455 451 Zgornje dvorišče - zahod 366 309 422 652 432 310 644 382 433 F 645 483 432A 651 271~2A 358 355 270 466/7 363 628 470 Skladišče 364 479 471/2 468/9 AA 270A K 465 482 478 272A 270C 270B 272C 272B 363A 272D 363B 272E 272F 345a SS 257 253 2A 238a 257A 252 257B M 623 270B 270C 625 257C 294 257D 5 208D 6 623A 208C 298A 282 208E 7290 S 271~2A Notranje dvorišče 286A Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 61 (0,6 m po hodno površino), domnevamo, da je bila nad njo še kamnita stopnica. Prehod v druge gospodarske prostore je bil poudarjen z zamikom zidu SE 363 = SE 257 (SE 257C) in stopnico (SE 257D) v južnem vogalu skladišča, kjer se je vstopalo v domnevni ozki povezovalni hodnik − prostor M (sl. 117, 118). Prostor je bil globoko vkopan v pobočje in geološko osnovo SE 2. Ta je v najstarejši fazi predstavljala hodno površino. Nepravilnosti so bile izravnane s premešano plastjo prepe- relega fliša SE 271. Strešno konstrukcijo je nosila vrsta stebrov v sredini, posta- vljenih na šestih zidanih podstavkih SE 272A−F pravokotne oblike (1,20 × 0,75 m, dimenzije temelja 1,80 × 1,20 m, glo- 116 Baza za steber. bina 0,20 m), na medsebojni razdalji ok. 4,5 m (sl. 116). V vzhodnem vogalu prostora sta se na zid SE 310 nasla- njala dva manjša prečna zidova: SE 483 (1,50 × 0,50 × × 0,15−0,30 m), ki je bil zgrajen v vogalu zidov SE 310, in SE 363 (sl. 119, 120), ter 2 metra oddaljen zidek SE 644 (1,24 × 0,50 × 0,15−0,30 m). Zidova SE 483 in SE 644 bi lah- ko podpirala dvignjeno leseno polico, ki je bila v skladiščih pogosta (predvsem v Venetu, glej poglavje 5.1.1). Lesena konstrukcija bi lahko služila tudi lesenemu stopnišču za do- stop v prostor AA ali v višje nadstropje skladišča, če je to obstajalo. Ob dolgi stranici zidu SE 483 sta ležala opečnata cev ali le imbreks SE 652, ki je bil obrnjen z robovi navzdol (sl. 119). 117 Južni vogal skladišča s kanalom SE 294. Prostor V zidu SE 310 in njegovi ruševini (SE 438, SE 423) ni vidnih M z vogalom SE 257C in stopnico SE 257D, ki vodi v večjih odprtin, s katerimi bi lahko domnevali okna. Le v ju- gospodarske prostore. govzhodnem vogalu je bil na višini 2 m nad hodno površino skladišča in na nivoju zgornjega dvorišča v zidu SE 310 še ohranjen izredno dolg kamnit blok (sl. 121, 122). Le-ta je lahko služil kot okno ali odprtina za vrata in prehod iz zgor- njega dvorišča v skladišče. V vogalu med zidovoma SE 310 in SE 363 je bilo v ruševini še nekaj večjih kamnitih blokov, ki so zdrsnili v globino skladišča (sl. 121, 123−124). Natančen pregled ali jugovzhodne stene skladišča (lica zidu SE 363) je odkril tudi nekaj manjših odprtin ali vrzeli, ki bi lahko služile umestitvi lesenih tramov (sl. 123). V najstarejšo gradbeno fazo lahko uvrstimo tudi ostanke od- točnega kanala SE 294 v južnem vogalu skladišča (sl. 117), ki je bil grajen podobno kot kanal SE 207 v prostorih Š in T–U. Tegule z odbitimi robovi na dnu kanala, med katerimi 118 Stopnica SE 257D (severozahodno lice) med zidom SE je ena nosila žig TERENTIOR (G30), so bile položene direk- 257C in SE 208B. tno ob zid SE 208C. 62 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 119 Zidek SE 483 z imbreksom SE 652 v vzhodnem vogalu skladišča. 122 Kamnit blok na zidu SE 310. Pogled od vzhodnega vogala z zidom SE 363 proti severozahodu. 123 Zid SE 363 = SE 257 v skladišču. 120 Zidek SE 483. 121 Večji kamniti bloki v vzhodnem vogalu skladišča. 124 Večji kamnit blok ob zidu SE 363 v skladišču. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 63 Zgornje dvorišče zidu SE 310 je ozek zidek SE 645 podaljšal kanal SE 422 ter s tem preprečeval, da bi se meteorna voda, ki je pritekla po Na severovzhodni strani skladišča oz. zidu SE 310 je potekal kanalu, izlivala neposredno pred vhod v skladišče. Hodna drenažni kanal SE 422 (sl. 125, 126), ki je odvajal meteorno površina pred severozahodnim vhodom je bila verjetno na vodo s celotnega zgornjega dvorišča (sl. 17: III, načrti za geološki osnovi SE 2. V daljšem obdobju uporabe so jo po-zahodni del sl. 114, 115 in 322; načrt za vzhodni del sl. pravljali in izravnavali s plastjo SE 628, ki je bila deloma že 133) proti severozahodu. V zidani kanal SE 422 se je na-tudi ruševinska. mreč stekal odvodni jarek (negativ SE 422F) na zunanji stra- ni zidu SE 366 na vzhodnem delu zgornjega dvorišča ob Pobočje nad podpornim zidom SE 309 je bilo v 4−5 m ši-gospodarskih prostorih. Dejansko sta jarek tvorila naraven rokem pasu tlakovano z zlomljenimi tegulami, opekami in padec strmega površja koluvija SE 443C in vrh temelja ob majhnimi kamni (SE 419, kv. 10/A−E3−4) (sl. 134). Tlak se je zidu SE 366 (približne širine 1,70 m) (sl. 127, 284, 304–306). rahlo spuščal do drenažnega kanala SE 422 in je bil močno Zunanjost je bila za 0,5−0,8 m nižja od tlakov v notranjosti poškodovan, predvsem na najvišjem delu. Spodnji del na-stavbe. Na stiku s skladiščem je bil jarek tlakovan s kamni- sutja so tvorile tanke plasti SE 420, SE 420A, SE 420B ugoto- timi ploščami SE 451 (sl. 128) in kaskadami SE 455 (sl. 126, vljene le v preseku. 128–132). Stopničasti prehod SE 455 so tvorile plošče pe- Na zgornjem dvorišču je bila najdena krožna konstrukci- ščenjaka v osmih stopničkah, ki so bile globoke 10−20 cm ja (sl. 133, 135−138). Obodni suhi zid SE 427 = SE 427A in visoke 8−12 cm. je obdajal jamo (SE 428A), globoko 68 cm in s premerom Drenažni kanal SE 422 je bil širok 56−80 cm in dolg okoli ok. 5 m. Jama SE 428A je bila prevlečena z lečastim slo-33 m (sl. 125, 126). Poleg zidu SE 310 sta kanal omejevala še jem apna (SE 428). Kasneje so ga prekrile zemljene plasti podporna zidova SE 480 (pod stopničkami SE 455) (sl. 130) SE 421B, SE 421A, SE 421, ki so verjetno nastale z naravno in SE 309, ki je držal pobočje nad skladiščem. Na severoza-sedimentacijo. Krožna konstrukcija je domnevno služila za hodnem koncu je bil podporni zid SE 309 še za nekaj me- mešanje apna in pripravo malte pri gradnji vile (ali pri ka- trov daljši od skladišča, s čimer je varoval dovoz v skladi- snejših dograditvah in popravilih). šče, ki je bilo prav tako vkopano v pobočje. V nadaljevanju 125 Kanal SE 422 za skladiščem, pogled proti gospodarskim 126 Kanal SE 422 za skladiščem in gospodarskimi prostori, prostorom proti jugovzhodu. pogled proti jugovzhodu. 64 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 127 Zid SE 310 − zunanja stena gospodarskega poslopja − 129 Stopničasti prehod SE 455 nad zidom SE 480. s širokimi cokli temeljev. Pogled proti jugovzhodu. 128 Stopničasti prehod SE 455 s kamnitimi ploščami SE 451. 130 Zid SE 480 v kanalu SE 422. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 65 131 Stik zidov med skladiščem in gospodarskimi prostori. 132 Stopničasti prehod SE 455 nad zidom SE 480. Pogled Pogled proti jugovzhodu. proti jugozahodu. 14 flišna osnova 1. faza 15 16 2A 17 18 2. faza 459 rimska vila 3. faza 318 459A 4. faza 428 5. faza 6. faza ruševine 458 novi vek 427 463 458A koluvij 316 418 403 malta 427A opeka 370 402 Zgornje dvorišče - vzhod 315 441 315A 370 = 386 CC 314 321 408A 419 321 404 370 370 312E 312D 408A 415F 415E 415B 415D 415C 312E 312F 415A 312F 312F D’ 311 454 312F 312F 414A 399 365 417 450 455 11 E A’ C A 431 B 12422F D 13 303a 452 414B 334C 366 462 313 451 366 309 328 476 335 T 318 422 310 425 133 Natančen načrt zgornjega dvorišča s plastmi, strukturami in zidovi vseh rimskih gradbenih faz ter z novoveškimi zidovi; M 1 : 150. 66 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 135 Zgornje dvorišče med izkopavanji. Pogled proti jugovzhodu. 134 Tlakovanje SE 419. Pogled proti jugu. 14 flišna osnova 1. faza 15 16 2A 17 18 2. faza 459 rimska vila 3. faza 318 459A 4. faza 428 5. faza 6. faza ruševine 458 novi vek 427 463 458A koluvij 316 418 403 malta 427A opeka 370 402 Zgornje dvorišče - vzhod 315 441 315A 370 = 386 CC 314 321 408A 419 321 404 370 370 312E 312D 408A 415F 415E 415B 415D 415C 312E 312F 415A 312F 312F D’ 311 454 312F 312F 414A 399 365 417 450 455 11 E A’ C A 431 B 12422F D 13 303a 452 414B 334C 366 462 313 451 366 309 328 476 335 T 318 422 310 425 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 67 Na skrajnem vzhodnem koncu izkopnega polja sta bila od- krita dva odvodna kanala (sektorji 13, 16, 17) (sl. 133, 139). Kanal SE 459 = SE 458 je tekel od vzhoda proti zahodu. Na dnu kanala so bili postavljeni narobe obrnjeni imbreksi, v stranici kanala pa ena do dve vrsti plosko položenih ka- mnov, ki so bile prekrite s peščenjakovimi ploščami. Stranice kanala so se razširile v manjši okrogel zbiralnik (SE 458) pre- mera 1,80/2,20 m. V sektorju 13 je bil kanal že močno uni- čen zaradi kasnejših posegov, med katerimi ga je presekala tudi gradnja kanala SE 315. Mlajši odvodni kanal SE 315 je 136 Krožna konstrukcija za mešanje malte na zgornjem potekal prečno na kanal SE 459 = SE 458 v smeri sever−jug. dvorišču. Pogled z juga na P107. Dno kanala ni bilo posebej obloženo. Ohranjene so bile le stene kanala iz kamnov in nekaj opek. Vse strukture na tem območju so bile močno poškodova- ne z oranjem, največkrat so se nahajale neposredno pod ornico ali premešano ruševinsko plastjo. Glede na ostanke kanalov so bile hodne površine v sektorjih 13, 17 in 16 od- nešene oz. je ornica posegla ravno do sterilnih plasti pred izgradnjo vile. 137 Detajl konstrukcije SE 427 in plasti SE 428. 139 Kanala SE 459 in SE 315. SE 2 - flišna osnova SE 421A - plast meljaste gline SE 421 - premešana plast peščenega melja SE 428 - plast zdrobljenega grudastega apna kamni opeka malta zgornje dvorišče 16C1 16B1 z = 25,48 427 427 421 2 421A 428A 428 138 P107. Presek konstrukcije SE 427 in plasti v njeni notranjosti; M 1 : 50. 68 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Notranje dvorišče Območje pod skladiščem in celotnim gospodarskim poslo- 17,96 pjem je bilo namenjeno notranjemu dvorišču vile (sl. 17: V). Hodna površina dvorišča na območju moderne terase 1 je bila na površini geološke osnove SE 2, kar je bilo razvidno iz prekritja kanala SE 286A na istem nivoju. Odvodni kanal SE 286A (sl. 140, 141) se je strmo spuščal po pobočju nav- zdol (za 0,9 m višine v 11 m dolžine), v smeri severovzhod− jugozahod. Za prekritje in dno kanala so bile uporabljene kamnite plošče. 17,89 17,72 dno kanala 6 V neposrednem pasu ob skladišču je bilo odkritih še ne- kaj manjših struktur, ki pa so bile zaradi poznejših posegov močno poškodovane. Odtočni kanal SE 298A (sl. 114, 115) je bil usmerjen po pobočju navzdol in izdelan iz kamnitih 286A 2A 2A plošč, tako dno kot stranice. Na tem območju je hodno po- vršino predstavljala plast preperelega fliša SE 271, ki je tako bila tako kot v skladišču verjetno uporabljena za izravnavo terena. Na hodni površini sta bila v najmlajši ruševini SE 209 poleg drugih najdb najdena afriška oljenka Atlante VIIIc (datirana v prvo polovico ali sredino 5. stoletja) (G1283 in 17,69 G1336) in novec iz sredine 4. stoletja (G13), kar bi kazalo, da je bilo dvorišče do porušenja vile odprto in v uporabi. Notranje dvorišče je segalo do bivalnih prostorov jugo- vzhodno od term, ki se še najbolje vidijo na geofizikalnih meritvah (sl. 18: B − širina približno 25 m). 17,39 2 16,85 dno kanala 17,12 17,05 vrh stranice 16,94 16,90 140 Kanal SE 286. 141 Načrt odvodnega kanala SE 286 na dvorišču; M 1 : 50. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 69 Terme z okoliškimi prostori dogajanjem na drugih območjih kompleksa. Ostanki zidov ali temeljev SE 130, SE 593 in morda SE 589 v obliki črke L V zahodnem izkopnem polju (sl. 17: IV, 142−145) so bili kažejo na neko starejšo gradbeno fazo pred izgradnjo term odkriti manjše terme, ruševine stanovanjskega poslopja in (sl. 146). Kakšen prostor ali poslopje so obdajali temelji, je za-notranja komunikacija. radi uničenosti prostora težko ugotoviti. Prav tako kronološko Večina termalnih prostorov je bila domnevno sezidana so- vrednotenje najdb ne nudi nobene opore. Plast rumeno-rja- časno. Arheološke ostaline so bile močno poškodovane. ve meljaste gline (SE 522 = SE 515 oz. SE 183) v prostorih 4 in Večina zidov je bila ohranjena le pod hodno površino, v 5 bi lahko pri tem predstavljala zemljeno izravnavo za tlake. nivoju temeljev. Notranji tlaki/podi so bili ohranjeni le ob Gradnja obeh temeljev v splošnem z ničemer ni odstopala od notranjem robu recentne škarpe SE 103 (škarpa za moder-klasičnega načina gradnje zidov oz. temeljev vile v zgodnjih no teraso 1). Zaradi močnega uničenja je bilo težko slediti fazah, zato bi lahko predstavljala tudi neko vmesno stopnjo fazam arhitekture, saj so bili ponekod izropani celi zidovi in pri gradnji term. S postavitvijo termalnega kompleksa so bili uničeni njihovi medsebojni stiki. Prav tako v termalnih pro-omenjeni zidovi namreč uporabljeni kot temelj. storih ni bilo ohranjenih ruševin, ki so bile zaznane le v pro- Termalni del je obsegal vsaj šest prostorov (prostori 1−6) storih severozahodnega krila (prostori 8, 9 in 15). z dvema apsidama, ki sta bili postavljeni sicer simetrično, Med močno uničeno arhitekturo je bilo nekaj zidov mor- toda ne povsem enakih dimenzij. Edini zanesljivi vogal stav- da starejših, kar težko definiramo in še težje povežemo z be je bil jugozahodni vogal prostora 1 (stik zidov SE 104 in raziskano območje 1. faza 2. faza rimska vila 3. faza 4. faza 193 škarpe za novoveške terase 0 1 15 8 559 565 582 557 Notranje dvorišče 9 565 510 142 513A 525 513B 146 14 12 546 3 6 513C 521 517 594 139 105 501 502 10 595 143 Zunanje dvorišče 11 533 173 503 106 593 542 103 26 2 5 7 13 141 511 162 534 27 114 514 535 161 140 4 130 180 123 181 1 524 589 113 107 121 104 109 560 108 599 16 109 134 122 17 135 119 142 Načrt termalnega dela z oznakami prostorov in gradbenimi fazami; M 1 : 200. 70 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 105), ki je bil na zunanji strani sezidan iz večjih vogal- je na tegulah pojavljal žig RVSONIS. Q. CEL (sl. 151). Po nači- nih kamnov in ometan z belim fasadnim ometom SE 117 nu zidave bi lahko v isto obdobje pripisali tudi gradnjo kanala (sl. 147) do domnevne hodne površine dvorišča (kamnito SE 135 = SE 137 s tegulo z žigom CRISPINI, ki pa se veže na tlakovanje SE 116). Fasadni omet SE 117 je bil ohranjen tudi gradnjo zidov SE 121, SE 122 v prostoru 16 v drugi fazi. v vogalu razširitve prostora 4 (zid SE 108, sl. 148a−c). Stav- Hodne površine v termah so bile večinoma uničene, le v ba se je od termalnih prostorov nadaljevala tako proti po- prostoru 1 se je pod recentno škarpo SE 103 ohranilo ka- bočju ali severovzhodu (prostora 8−9, predprostor 15) kot mnito nasutje za tlak SE 115 (sl. 153). proti jugovzhodu (območja prostorov 7, 10−14). Prostor 3 (5,60 × 4 m) je bil na severozahodu zaključen z Sočasno s stavbo sta bila zgrajena vsaj še dva odtočna ka- večjo apsido (5,70 × 2,60 m) − bazenom za hladno vodo ( fri- nala, morda tudi več. Značilnost kanalov na območju term gidarium), ki je bil nižji od ostale hodne površine in je imel v 1. gradbeni fazi je bilo dno iz tegul, ki so bile postavljene z vsaj dve fazi ureditve notranje opreme (sl. 154−160, 214). robovi navzgor in v kaskadah. Iz sredine prostora 2 je kanal Pri prvotni ureditvi je imel bazen največjo prostornino, čeprav SE 162 skozi odprtino v zidu SE 105 odvajal vodo na dvorišče ni obsegal celotne površine apside. V zahodnem vogalu je (sl. 149−151). Kanal SE 123 = SE 125 (sl. 144, 152) na zuna-bila izdelana kamnita klop SE 147. Notranjost bazena je bila v njem dvorišču je bil grajen na enak način. Pri obeh kanalih se tem obdobju obdana z marmorjem (talne marmorne plošče SE 151, stenske marmornate plošče SE 149, marmorni robnik SE 150) in vodotesnim ometom (talni estrih SE 155, stenski omet SE 152). V odprtini polkrožnega zidu SE 146 je bil ohra- njen odtis manjšega odtoka SE 157, premera 8 cm (sl. 155, 156). Odtok je bil morda izdelan iz svinčene cevi − fistula (primerjaj odtise Fentress, Goodson, Maiuro 2016, 71−72, fig. 5.10) in je povezoval notranjost apside z odtočnim kanalom SE 123 = SE 125 zunaj objekta. Prostor 4 (3,75 × 3,80 m) je bil zaključen z manjšo apsido (3 × 1,20 m) (sl. 161−163). Na prehodu med prostoroma 4 in 5, v zidu SE 514, je bil ohranjen prag SE 540. Pravokotna plo- šča je bila iz andezitne kamnine, ki je bila dobra za pohodne površine, ker na njej ni drselo. Čeprav naj ne bi bila dolgoroč- no obstojna, pa naj bi zaradi svoje hrapavosti in poroznosti v suhih prostorih dajala občutek toplote (Bavec et al. 2002). Na jugozahodni strani objekta je bil prostor 4 še posebej oja- čan z razširitvijo SE 107/108 (sl. 162). Prvotni tlak prostora ni bil ohranjen. Nad naravno rjavo zemljeno plastjo SE 120 je bila odkrita plast SE 128 z antičnimi najdbami in žganino, ki bi lahko predstavljala spodnjo ruševinsko plast prve notranje ureditve termalnega kompleksa oz. plast uporabe prostora, 143 Terme z okoliškimi prostori (fotomozaik). podlago za tlak ali hodno površino v tej fazi. Nad njo je bila ohranjena ruševinska plast SE 551, ki je bila uporabljena kot podlaga za poznejši tlak v drugi fazi. Plast je bila poleg manj- ših kamnov, drobcev opeke in keramike večinoma sestavljena iz malte in belega ometa iz prve notranje ureditve prostora, ki je bila dokaj razkošna, saj smo med drugim našli tudi kose ometa s štukaturami (sl. 164, G3141). Na moderni terasi 0 je bila že preorana v plast SE 102. Prostor bi bil lahko v prvi fazi tudi ogrevan, na kar bi kazali pogosti kosi tubulov v pla- steh SE 551 in SE 102 ter prisotnost žganine v plasti SE 128. Prostor 4 je bil tako lahko uporabljen kot tepidarium ali cal- darium, mogoče celo z manjšim bazenčkom v razširitvi zidu 144 Termalni prostori v sektorju 26. Pogled proti jugu. SE 107/108. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 71 flišna osnova 1. faza kamen - 1. faza zemljeno zasutje - 1. faza 2. faza 193 ruševina 2.–6. faza kamen - 2. faza rimska vila 0 nasutje 2. faze, ruševine 1. faze 1 557 nasutja/ruševine 2. faze 554 kamnito nasutje - 1. in 2. faza 3. faza 550 15 8 4. faza 2 559 novi vek 508 koluvij 509 geološke plasti z več kamenja 582 565 508 Notranje dvorišče malta opeka 183 24 9 509 512 120 565 177 142 510 509 567 146 513A 525 544 586 165 148 513B 139 14 518 513C 12 166 546 563 521 594 3 6 596a 105 501 2 506= 186 126 167 515 515 10 147 120 581 143 176 175 143 502 595 2 570 566 556 11 173 138 5 Zunanje dvorišče 522 158 2 533 593 507A 511 516 162 503 159 25 141 7 541 13 123 159 126 26 106 590 542 178A 120 514 549 140 27 540 114 523 161 520 519 523 549 551 520 576 169 116 115 185 181 1 4 128 180 117 585 524 120 589 130 160 121 560 104 109 113 117 107 108 599 16 120 17 119 135 126 122 145 Natančni načrt termalnega dela z izrisom plasti in struktur 1., 2. in deloma 3. faze; M 1 : 150. 72 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 flišna osnova 1. faza kamen - 1. faza zemljeno zasutje - 1. faza 2. faza 193 ruševina 2.–6. faza kamen - 2. faza rimska vila 0 nasutje 2. faze, ruševine 1. faze 1 557 nasutja/ruševine 2. faze 554 kamnito nasutje - 1. in 2. faza 3. faza 550 15 8 4. faza 2 559 novi vek 508 koluvij 509 geološke plasti z več kamenja 582 565 508 Notranje dvorišče malta opeka 183 24 9 509 512 120 565 177 142 510 509 567 146 513A 525 544 586 165 148 513B 139 14 518 513C 12 166 546 563 521 594 3 6 596a 105 501 2 506= 186 126 167 515 515 10 147 120 581 143 176 175 143 502 595 2 570 566 556 11 173 138 5 Zunanje dvorišče 522 158 2 533 593 507A 511 516 162 503 159 25 141 7 541 13 123 159 126 26 106 590 542 178A 120 514 549 140 27 540 114 523 161 520 519 523 549 551 520 576 169 116 115 185 181 1 4 128 180 117 585 524 120 589 130 160 121 560 104 109 113 117 107 108 599 16 120 17 119 135 126 122 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 73 146 Zid SE 106 in starejši temelj SE 593 v prostoru 5. Pogled proti severovzhodu. 147 Zunanja stena term na zahodno dvorišče − zid SE 104. Omet SE 117 in tlakovanje SE 116. c 148a–c Zunanja stena term na spodnje dvorišče - zid SE 108. Omet SE 117: a – prednji pogled, b – poševni pogled proti vzhodu in c – presek. 74 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 149 Kanal SE 162a v prostoru 2. 152 Kanal SE 123 = SE 125 na dvorišču. 150 Izpust kanala SE 162a na dvorišče. kamni opeka malta 26D3 105 162 153 Ostanek nasutja SE 115 v prostoru 1. 151 Kanal SE 162 (tlorisni izris M 1 : 50) in žig na teguli G3123 (M 1 : 2). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 75 26C5 kamni marmor 157 152 odtis cevi v malti 146 153 152 26C4 150 151 151 159 152 154 154 156 153 147 150 148 148 149 105 152 143 150 26D4 26D5 154 Bazen frigidarija. 156 Odtok iz frigidarija SE 157 − odtis v malti. 155 Odtok iz frigidarija SE 157 − izpust v zidu SE 146. 157 Zunanji nosilni zid apside (SE 146) je bil globoko temeljen. 76 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 160 Vzhodni vogal bazena (stenske marmornate plošče SE 149 in stenski omet SE 152) − jugovzhodna stena. 158 Severozahodna stena bazena z oblogami: talne marmorne plo šče SE 151, stenske marmornate plošče SE 149, marmorni robnik SE 150; prvotni stenski omet SE 149 in omet druge faze (SE 153). 161 Prostor 4. 159 Vzhodni vogal bazena (SE 149, SE 152) − severna stena. 162 Ostanki niše SE 107/108 v zunanji steni in plasti SE 102 med izkopavanji, pred rušenjem škarpe SE 103. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 77 163 Stik med apsido SE 542, zidom SE 560 in temeljem 166 Prostor 5. Struktura SE 590 in prag SE 540. Pogled proti SE 589. zahodu. 167 Prostor 5. Struktura SE 590 in prag SE 540 ter vkop SE 164 Štukatura G3141. 178A. Pogled proti severovzhodu. 165 Prostor 5. Pogled proti severozahodu. 168 Prostori 7–10, 13. Pogled proti zahodu. 78 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 V jugozahodni polovici prostora 5 (3,75 × 3,60 m) je bila v li- niji praga SE 540 postavljena struktura SE 590 (sl. 165−167). Na razdalji 1,03 m sta bila pravokotno na zid SE 514 posta- vljena dva stranska zidka (pribl. 0,21 × 1,70 m in višino pribl. 0,15 m), vezana z malto. Nanje je bila nato postavljena ve- lika, močno prežgana kamnita plošča (1,68 × 0,93 × 0,26 m) iz andezita, torej iz istega materiala kot prag SE 540, s kate- rim je bila vezana s fino sivo malto. Plošča je bila močno po- škodovana z mlajšim vkopom SE 178A, v katerega je med drugim padla tudi večja plošča peščenjaka. Struktura SE 590 169 Moderna terasa 0. Prostora 1 in 4 med izkopavanji, bi lahko predstavljala del tlaka prostora 5. pred rušenjem škarpe SE 103. 170 Izpust v zidu SE 560. 173 Plast SE 175 pred zidom SE 594. 171 Prostor 10, pogled z jugovzhoda. 172 Kamniti plošči SE 176 z ostanki SE 175. 174 Kanal SE 503 s polnilom. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 79 175 Ruševine SE 536 in stičišče kanalov v zidu SE 502 v 176 Stenski omet SE 562 z odtisi kanel. Prostor 9. prostoru 7–11 ob moderni škarpi SE 103. Poslopje se je od termalnih prostorov nadaljevalo proti ju- na odtočni kanal SE 503 v prostoru 7. Prostor morda ni bil govzhodu in oklepalo notranje dvorišče. Prostori 7, 10, 11, zaprt. Nadaljevanje zidu SE 510 proti jugovzhodu bi lahko 12, 13, 14 (sl. 168) so zaradi slabe ohranjenosti najbolj za-pripadalo le nadstrešku na notranjem dvorišču. gonetni del izkopane površine tega območja, zato jih težko V prvi fazi bi lahko prostora 7 in 11 funkcionirala skupaj, uvrstimo v gradbene faze. Večina ostankov plasti in zidov je saj se zdi, da je bil zid SE 502 zgrajen šele v tretji fazi. Obod bila ohranjena pod hodnim nivojem (predvsem na moderni prostora bi potemtakem predstavljali zidovi SE 501, SE 511, terasi 0 − sl. 169, kot pričajo ostanki kanalov in predvsem SE 524, SE 560, izropani zid SE 521 ter linija na meji s prosto-izpust v zidu SE 560 (sl. 170)). roma 10 in 13. Ostanki ruševine SE 536 bi bili lahko tudi po- Prostor 10 (2,6 × 1,9 m) je bil globoko vkopan v fliš, vsaj vezani z neko pregrado (sl. 174). Poseben problem pri fa-0,65 m nižje od okoliške hodne površine (sl. 171). Obdajali ziranju predstavlja temelj SE 589 pod zidom SE 560 (sl. 78). so ga trije povezani zidovi SE 533, SE 594 in SE 595. Grajeni Med njima je bila namreč ugotovljena plast SE 182, kar kaže so bili na suho, brez veziva, tako da so bili večji kamni s na jasno ločnico med njima. Toda ne vemo, ali gre le za po-pravokotnimi stranicami postavljeni v eno lice, manjši kamni stopno gradnjo, gradnjo v dveh fazah ali popravilo. ter nekaj opek pa so bili zatrpani za njimi do stene vkopa. Od stika med zidoma SE 510 in SE 501 (prostor 14) je bil Le za zidom SE 595 je bila kamnita zapolnitev SE 581 širša proti jugu in skozi domnevni zid SE 521 speljan kanal SE 503 (do 1,15 m). Tla prostora so bila na zgornji površini flišnate (sl. 174), ki je bil na tem delu vile edinstven po svoji izgra-osnove SE 2. Prostor je bil morda uporabljen za prefurnij, dnji. Stranice je imel zidane iz opek in kamnov, na dnu pa saj je bil globoko vkopan, tla pa je prekrila velika količina so bile položene tegule, s posnetimi robovi navzdol. Stekal pepela (plast SE 580). V severnem predelu prostora so se se je proti stičišču kanalov v zidu SE 502, kjer pa je bil z gra-pod dvema kamnitima ploščama (SE 176 − sl. 84a), ki bi dnjo le-teh uničen. Morda se je nadaljeval do zidu SE 560, v lahko predstavljali ostanke kamnitega tlaka prostora ali del katerem je bil ugotovljen iztok. ruševine, ohranili še domnevni ostanki tlaka ali izravnave (SE 175), plast bele malte iz lupin morskih mehkužcev (pol- V prvi fazi so za niveliranje prostora 7−11 uporabili tudi žev in školjk) (sl. 84a−b). plasti, ki so vsebovale nekaj najdb (SE 549, SE 516, SE 598). Plast SE 549 (med apsido SE 524, zidom SE 560 in kasnej- Prostora 12 in 13 sta popolnoma hipotetična, saj ni ohra- šim stikom kanalov) je edino nasutje na celotnem obmo- njenih zidov, ki bi pričali o njunem obstoju. Na njihovo pri- čju kompleksa, kjer nam najdbe pomagajo pri dataciji prve sotnost bi kazale le ravne meje naravne rjave meljaste gline gradbene faze. Odlomki sigiliatne skodelice in krožnika ter SE 518 in SE 541 na obeh straneh prostora 10. Kvadratna skodelice tankih sten datirajo plast v čas od Klavdija do Ne-tlorisa obeh plasti bi bila lahko posledica tega, da so bili rona, morda v čas flavijske dinastije. okoli njiju vkopani zidovi, ki pa so bili kasneje uničeni. Taka situacija je bila dokumentirana na več koncih najdišča. Tudi območje prostora 14 je bilo izredno slabo ohranje- no, večina zidov je bila iztrgana in ostali so le plenilni jarki SE 513A, SE 513B in SE 513C. Negativ SE 513C se je vezal 80 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 177 Prostori 3, 8, 9 in 15 in zahodno dvorišče. Od termalnih prostorov se je proti severovzhodu nadalje- valo severozahodno krilo kompleksa. Severovzhodno od prostora 3 sta bila odkrita zelo slabo ohranjena prostora 8 in 9 (sl. 177). Stiki zidov SE 557, SE 582, SE 559, SE 565, SE 142 so bili večinoma uničeni, kar je poleg občutnih razlik v njihovi gradnji predstavljalo poseben problem pri fazi- ranju. Arheološke plasti so bile po večini površine uničene do geološke osnove in nasutij za izravnavo terena (SE 2, SE 120b, SE 177, SE 183, SE 509, SE 508). V prostoru 9 so ta še v zadnji fazi predstavljale hodno površino, ki se je ohra- nila pod ostanki ruševine strešne konstrukcije SE 561. Ru- ševina stenskega ometa SE 562 (sl. 176) pod njo je poleg nivoja hodne površine nudila tudi podatke o ureditvi pro- stora. Stenski omet je bil bele barve in na zgornji strani so 178 Baza stebra v ruševini SE 552. Prostor 15. se poznali odtisi šibja na stropu. je ruševinska plast podaljšala v jezik SE 172 (širine 1,10 m do Na severozahodni strani zidu SE 557 je bil narejen nadstre- 2,07 m in dolžine pribl. 6,61 m), ki ni bil izkopan. Velika količi- šek − območje 15. Strešno konstrukcijo so verjetno podpirali na večjih in srednjih kamnov, in odlomkov tegul in imbreksov stebri, morda leseni. Površino nadstreška lahko rekonstruira-bi morda kazala na neko strukturo, npr. kanal. Hodna povr- mo po obliki ruševinske plasti SE 552, ki se je nadaljevala v šina območja in severozahodnega dvorišča je bila na zgornji presek proti severu in severovzhodu. 90 cm od zidu SE 557 površini nasutij za izravnavo okoli apside (SE 183, SE 177) in je bil v ruševini najden velik grobo obdelan kamen (SE 193) v naravne plasti SE 550 = SE 554 = SE 120. obliki prisekanega stožca (premer 0,48 m, višina 0,23 m − sl. 178), ki je imel na spodnji strani vidne sledove orodja oz. klesanja. Služil bi lahko za podstavek nečesa, verjetno ste- bra. Pod strnjeno ruševino na jugozahodni strani bi se sicer lahko skrival še kak zid, čeprav v sondi ob severnem prese- ku izkopnega polja ni bil odkrit. V jugozahodnem vogalu se Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 81 Severozahodno dvorišče ob termah Le neposredno ob zidu SE 105 so bila tla severozahodne- ga dvorišča ob termah tlakovana z večjimi in manjšimi ka- mni, ki so bili plosko položeni in vezani z malto (tlak SE 116) (sl. 147). Hodno površino okolice termalnega kompleksa pa je po večini predstavljala zgornja površina naravne plasti SE 120A = SE 550 = SE 554, ki se je spuščala po pobočju navzdol (sl. 179). Na nekaterih območjih je bila izravnana z nasutji grušča (SE 567, SE 568, SE 586). Tudi že omenjeni kanal SE 123 = SE 125, ki je odvajal vodo iz bazena v apsidi, se je strmo in v loku spuščal proti zahodu (sl. 152, 179). Voda s strehe apside je bila morda vanj spe- ljana preko presegajoče postavljenih tegul SE 173 (sl. 180), 179 Sektor 26, pogled proti jugu na severozahodno v trikotniku med apsido in mlajšima kanaloma SE 114 in dvorišče in terme. SE 141, ki sta strukturo uničila. Na zahodnem koncu kana- la SE 123 = SE 125, pri izlivu, je bila na njegovi južni strani dodana suhozidna kamnita struktura SE 181 trapezoidne oblike (sl. 181). Z njo bi bila lahko povezana krožna ka- mnita konstrukcija SE 161, premera 0,54 m. Kamnita pod- laga bi lahko služila kot podpornik za lesen steber ali kaj podobnega. Severozahodno krilo Območje izkopa na izvozu iz bodoče avtoceste proti Škofi- jam in Trstu je obsegalo 7 metrov širok pas v dolžini 80 m. V njem je bilo odkritih nekaj sklopov arheoloških ostankov (sl. 17: VI, sl. 182). Na območju sektorja 4 smo pod premešano rigolano pla- stjo SE 201 odkrili ostanke prostora 18. Ohranjen je bil le 180 Tegule SE 173 ob robu apside. severozahodni zid prostora (SE 603) (sl. 183). Naravna rjava zemljena plast SE 604 na njegovi jugovzhodni strani je bila podobna naravnim plastem SE 318 in SE 120A pred izgra- dnjo vile. Njen tloris kaže, da je bil pravokotno na zid SE 603 postavljen drugi zid, ki je bil kasneje verjetno odnešen (iz- ropani zid SE 615). Zid SE 603 je potekal v liniji z zidom SE 557 prostora 8 nad termalnim kompleksom. Med njima bi bilo lahko severoza- hodno krilo kompleksa, ki pa ni bilo izkopano. Na geofizi- kalnih posnetkih se na vmesnem območju vidijo anoma- lije, ki bi to potrjevale (sl. 18: A). Zahodno ruševino nižjih prostorov smo prepoznali v plasti SE 601. Tlaki v prostorih severozahodnega krila so bili verjetno zgrajeni v različnih nivojih, ki so se po pobočju spuščali do prostora 9. 181 Struktura SE 181 ob kanalu SE 123 = SE 125. 82 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 A2 B2 C2 D2 E2 307 fliš (SE 605, SE 600) koluvij (SE 604) koluvij z drobirjem (SE 614) 20 628 615 cesta (SE 628, 608) A1 B1 C1 D1 E1 19,31 19,38 ruševina (SE 601, 602, 606, 607) 19,14 603 škarpe za novoveške terase 18,79 18 A5 B5 C5 D5 E5 A5 B5 C5 D5 E5 opeka 604 malta 18,96 A4 B4 C4 D4 E4 A4 18,18 B4 C4 18,56 D4 E4 18,20 17,94 601 608 602 21 4 17,64 A3 B3 C3 D3 E3 A3 B3 C3 D3 E3 612 610 17,17 609 611 16,63 607 16,45 A2 B2 C2 D2 E2 A2 B2 C2 D2 E2 16,18 16,53 605 614 16,61 16,12 16,35 A1 B1 606 C1 15,92 D1 15,33 E1 A1 B1 C1 D1 E1 15,66 218 14,92 15,20 14,66 600 182 Natančen načrt arheoloških ostankov na območju deviacije; M 1 : 250. 24 14,88 14,92 Cesta do vile 0 Severozahodno od zidu SE 603 in prostora 18 je bila izdelana dovozna pot k vili (sl. 184), ki je vodila z javne ceste v dolini. Kamnit tlak ali utrditev SE 608, debeline 0,15−0,70 m, je bila izdelana predvsem iz manjših in srednje velikih prodnikov (50 %), različno velikih kamnov in odlomkov antičnih opek, ki so bili zelo zaobljeni. Površina tlaka je bila valovita. Pot se je v 17 m širokem pasu, vzporedno z zidom SE 603, dvigala po pobočju navzgor do dovoza v skladišče. Enako nasutje je zapolnjevalo tudi dve poglobitvi, ki sta potekali pod tla- kom: plitko globel SE 609 s polnilom SE 612 in globljo SE 611 s polnilom SE 610, ki je imela veliko večji odstotek antičnega gradbenega materiala (tegul, imbreksov in malte) ter pred- vsem veliko večjih kosov in nekaj skoraj celih amfor (sl. 185). Keramika in opeke so bile močno zaobljene, obrabljene in predvsem zabite med kamenje. Po keramičnih najdbah, predvsem po zgodnjih amforah Dr. 6B, amforah Dr. 6A in Dr. 2−4, poznorodoških amforah in odlomkih skodelic Sarius bi gradnjo poti umestili v prvo polovico ali sredino 1. stoletja. Mnoge najdbe, na primer novec (G4159 − druga četrtina 4. stoletja) v najvišji ruševinski plasti SE 602, so odraz dolge uporabe poti, ki je terjala večkratna popravila. Na osnovi fo- kajskega vrčka v SE 612 je bilo eno od teh že v drugi polovici 183 Prostor 18 z zidom SE 603 in koluvijem SE 604. Pogled s ali morda proti koncu 1. stoletja. severozahoda. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 83 Severovzhodno od prostora 18 je bil speljan dovoz do Deviacija − ostalo skladišča. Prvotno je hodno površino verjetno predstavlja-Na robu moderne terase 2 (kv. 21/B−C1, kv. 21/C−D2, kv. la zgornja površina geološke osnove SE 2, ki je bil vkopan 24/A−C5), ob škarpi SE 218, je ohranjen drugi sklop antičnih na nivo vhoda. Nad tem je nato z uporabo nastajala plast ruševin, ki ga je škarpa deloma presekala, deloma pa zava-SE 628, ki je vsebovala veliko kamnov, zdrobljene opeke rovala (na notranji strani terase) pred nadaljnjim uničenjem. (16 × 8 cm), drobce malte in oglja, kar je verjetno posledica Pod rigolano plastjo SE 201 sta bili tako izkopani kamniti ru-končnega rušenja poslopja. ševini SE 606 in SE 607, ki se deloma stikata (sl. 186, 187). Skupaj obsegata trikotno območje 7,4 × 7,7 m in se obe na- daljujeta v preseku proti severovzhodu. Pod njima nismo odkrili nobenih struktur. Te se nedvomno nahajajo severne- je. Ruševini ležita na naravnem ali antropogenem nasutju SE 614 iz flišnatega grušča in manjšega kamenja. Ta pa na geološki osnovi iz glinenega melja SE 604. V nadaljevanju deviacije nismo zasledili drugih konkretnih antičnih struktur, le razpršene in premešane ostanke na te- rasi 1. Na območju sektorja 23 (kv. 23/A1, kv. 23/A−C2−3) pa smo pod recentnim nasutjem (SE 526) naleteli na na- daljevanje asfaltne magistralne ceste Koper−Trst (SE 531) s pripadajočo obcestno škarpo SE 530. Na območju do »da- našnje« trase magistralne ceste (sek. 22, 23) se tako ponovi stratigrafija iz sond Stebri 1 in 2. 184 Dovozna pot (SE 608), ki je vodila iz doline strmo navzgor do skladišča. 186 Sklop antičnih ruševin za škarpo SE 218. Pogled z zahoda. 185 Za popravilo ceste so nasuli tudi odslužene amfore. Na 187 Presek škarpe SE 218, antičnih plasti in ruševin na sliki amfora Dr. 6B. območju deviacije. Pogled z juga. 84 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Datiranje 1. faze hlodi zelo starih dreves (primerjaj Fentress, Goodson, Maiuro 2016, 79; Salvo 2007). Mednje spadata dva vzorca oglja iz V koluvijalni plasti SE 443C je bila na območju zgornjega sicer žganinskih plasti mlajših požarov v skladišču: VZ 360 ali dvorišča (in kasnejših prostorih A‘, A, B) v času gradnje 1. LTL17641A (nekalibrirano 2034 ± 45 BP; kalibriran razpon med faze najdena fibula Aucissa (G11), ki datira začetek gradnje leti 101 pr. n. št. in 23 n. št. z 68,2% verjetnostjo (1 sigma); med do sredine ali tretje četrtine 1. stoletja n. št. leti 167 pr. n. št. in 57 n. št. z 95,4% verjetnostjo (2 sigma)) in Edini zaprti kontekst iz časa izgradnje term je nasutje SE 549 VZ 356 ali LTL17642A (nekalibrirano 2034 ± 45 BP; kalibriran v prostoru 7−11 v termah. Padska sigilata in severnoitalska razpon med leti 201 in 86 pr. n. št. z 58,4% verjetnostjo in med keramika tankih sten postavljata plast v klavdijsko-neronsko leti 79 in 54 pr. n. št. z 9,8% verjetnostjo (1 sigma); med leti obdobje. Gradnjo dovozne poti bi po keramičnih najdbah, 356 in 282 pr. n. št. s 14,7% verjetnostjo in med leti 235 in 36 predvsem zgodnjih amforah Dr. 6B, Dr. 6A, Dr. 2−4, pozno- pr. n. št. z 80,7% verjetnostjo (2 sigma)). Vzorec lesnega oglja rodoških amforah in odlomkih skodelic Sarius datirali v sre- v žganini zadnjega požara v shrambnem prostoru K − VZ 149 dino 1. stoletja. ali LTL17646A (nekalibrirano: 2095 ± 50 BP; kalibriran razpon Zaradi pomanjkanja najdb iz zaprtih kontekstov smo se opr- med leti 176 in 49 pr. n. št. z 68,2% verjetnostjo (1 sigma); med li še na splošen pregled najdenega materiala. Za datacijo leti 350 in 300 pr. n. št. s 5,9% verjetnostjo ter med leti 210 pr. nastanka vile je pomembna minimalna prisotnost keramike n. št. in 20 n. št. z 89,5% verjetnostjo (2 sigma)) kaže, da je s črnim premazom in sive venetske keramike, ki se na se-prvotno ostrešje zdržalo do konca. Na postavitev prvotnega vernem Jadranu sporadično pojavljata še v prvi polovici 1. ostrešja termalnih prostorov bi morda kazal datum lesnega stoletja (Stokin 1990; Buora 2001; Merlatti 2003, 7). Redki od-oglja iz odpadne jame v prefurniju: VZ 176 ali LTL17645A (ne- lomki aretinske in padske sigilate so datirani v prvo četrtino kalibrirano: 2033 ± 45 BP; kalibriran razpon med leti 101 pr. n. 1. stoletja, medtem ko so pogostejše oblike, ki so značilne št. in 24 n. št. z 68,2% verjetnostjo (1 sigma); med leti 167 pr. za obdobje od sredine do konca 1. stoletja. S prvo četrtino n. št. in 58 n. št. s 95,4% verjetnostjo (2 sigma). 1. stoletja zamejene oblike (aretinska Consp. 22.1 in padske Druge zvrsti najdb ne nudijo oprijemljivejših dokazov. Na Consp. 22.6, delno Consp. 18.2) so številčno preskromno za-osnovi predstavljenih podatkov izgradnjo vile datiramo v stopane, da bi lahko izgradnjo vile pomaknili v čas njihove drugo četrtino 1. stoletja. izdelave. Zanje raje domnevamo dolgotrajnejšo uporabo, kar velja tudi za redke sočasne novčne najdbe − npr. asi iz zače- 2.3.2 Širjenje gospodarskega poslopja tnega obdobja Tiberijeve vladavine (15−16 n. št.). proti jugozahodu in preureditve Toda visok odstotek severnoitalske reliefne sigilate potrjuje, termalnih prostorov – 2. faza da moramo začetek vile le postaviti že v prvo polovico 1. Že v drugi polovici 1. stoletja so gospodarsko poslopje raz-stoletja, oziroma vsaj v klavdijsko obdobje. Podobno sliko širili na spodnje dvorišče. Dodali so nove prostore JJ, II–HH, odražajo oblike keramike tankih sten, med katerimi so obli-GG in FF, ki so bili v 2. stoletju nekajkrat preurejeni (faza 2a ke značilne za prvo polovico 1. stoletja redke (glej poglavje in 2b). V prostoru O–I–D so bili uničeni okrogli zidani teme-3.2.1 Fino namizno posodje). Pomenljiva je odsotnost oljenk lji in urejen nov tlak. Konec 1. stoletja ali v prvi polovici 2. Loeschcke IA, značilnih za avgustejsko in tiberijsko obdobje stoletja je termalne prostore zajel požar. Med obnovo so z (glej poglavje 3.2.2 Oljenke). Proizvodnja amfor Dr. 6A pa ruševinskim materialom dvignili severozahodno dvorišče ob naj bi se končala kmalu po sredini 1. stoletja (glej poglavje termah, izdelali nove odvodne kanale in novo pot. 3.2.3 Amfore). Gospodarsko poslopje Med fibulami številčno izstopajo fibule Aucissa, značilne za čas do sredine 1. stoletja (glej poglavje 3.1.1 Bronasti pred- Kmalu po izgradnji vile so gospodarskemu poslopju do- meti). Fibula Gorice, značilna za čas 1. stoletja pr. n. št. do dali novo vrsto prostorov jugozahodno od zidu SE 208 = začetkov n. št., bi kazala predvsem na dolg čas uporabe, kot SE 208B (sl. 37, 188). Uporaba večjih obdelanih kvadrov v nekateri Tiberijevi novci. spodnjih linijah zidu je izjemna značilnost zidov prostorov JJ, II–HH, GG in FF (sl. 189−190, 193, 195, 196). To kaže, Nekatere radiokarbonske datacije vzorcev lesnega oglja se da so očitno nastali s skupnim gradbenim posegom v drugi gibljejo nekje med 3. ali 2. stoletjem pr. n. št. in začetkom ali gradbeni fazi. Prostor FF je imel edini hodni nivo v višini sredino 1. stoletja n. št. (glej poglavje 4.6 Radiokarbonske prostorov Š, T, U in skladišča (rimska terasa 2). Hodna po-analize). Sklepamo, da pripadajo prvotnemu ostrešju, morda vršina v ostalih prostorih pa je bila nižja, na rimski terasi 1 večjim lesenim elementom, za katere so bili potrebni debelejši (sl. 38, 40). Za večino se domneva zemljen tlak. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 85 236 278A flišna osnova 2A 621 228 207 1. faza 228 261B kamen - 1. faza zemljeno 208 261A 621 208A zasutje - 1. faza 208C 2. faza 663 333A 333A1 299 299A 260B kamen - 2. faza rimska vila 243 223 260A FF 2A nasutje/ruševina HH 263 654 1./2. faze 242 tlak 2. faze 296A 222 3. faza - zid 297 296 II 296B 2A 4. faza - zid GG 243A novi vek 281~2A malta 8 297A245 226 218 opeka 276B 276A 219 188 Načrt jugozahodnega prizidka − prostorov JJ, KK, II–HH, FF–GG; M 1 : 100. 189 Severozahodno lice zidu SE 243. 190 Severozahodno lice zidu SE 223. 0 191 Prostor GG. Pogled z jugozahoda. 193 Zid SE 226: tloris. 192 Prostora FF in GG. Pogled z jugozahoda. 86 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Jugozahodni zidovi prostorov so bili poškodovani z gradnjo modernih škarp SE 218 in SE 219, ki so sedle nadnje. Zidovi SE 276, SE 276A, SE 276B so bili ohranjeni le v eni liniji ka- mnov, jugozahodni zid prostora GG pa ni bil ohranjen. Hodni nivo v prostoru FF (sl. 192, 284), ki bi lahko obstajal že v prvi fazi, je bil nekoliko dvignjen z nasutjem SE 202B. Prostor je bil ometan z belim ometom (SE 223B), ohranje- nim na zidu SE 223. Manjši prostor GG (4,7 × 2,14 m) je bil še dodatno razdeljen (sl. 191−193). Vzporedno z zidom SE 223, v oddaljenosti 80 cm, je bil sezidan zidek SE 226. Površina prostora je bila na obeh straneh zidu SE 226 tlakovana s kamnitimi plošča- mi peščenjaka, ki so bile vezane z malto (SE 296, SE 296B). Tlak je bil rahlo nagnjen proti jugozahodu. V zidu SE 226 je bil vdelan narobe obrnjen imbreks na višini hodnega nivoja tlakov SE 296 in SE 296B. Omet bele barve SE 296A je bil na- nesen sočasno na zidova SE 222 in SE 226 ter tlak SE 296B. 194 Prostora HH in II. c 195 Zid SE 222: a – tloris, b – lice v prostoru GG in c – lice v prostoru FF. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 87 2A 2A 621 SK7 225 M 212 207 625 Š flišna osnova 621 S 267A 207 1. faza 623 257C kamen - 1. faza 269 208 208A zemljeno zasutje - 1. faza 294 257A/B 257D 208B 2. faza 663 208C 299 299A ruševina 2.–6. faza 281~2A HH kamen - 2. faza rimska vila 260A nasutje 2. faze, ruševine 1. faze 656 267A 260 623A JJ nasutja/ruševine 2. faze 664 242 656A 297A 243A 263 kamnito nasutje - 1. in 2. faza 260B 297 297 297A novi vek 7 290 287 282 287 295A 287 295B 287 8 KK 271~2A II malta 245 223 298A 281~2A opeka 287 lončenina 276B 620 620 293 276A 276 295B 279 219 285 218 295C 2A 196 Načrt jugozahodnega prizidka − prostorov KK, JJ; M 1 : 100. 198 Zid SE 276A in baza SE 279. 197 Prostor JJ med izkopavanji. Pogled s severozahoda. 199 Baza SE 279. 88 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2A 2A 621 SK7 225 M 212 207 625 Š flišna osnova 621 S 267A 207 1. faza 623 257C kamen - 1. faza 269 208 208A zemljeno zasutje - 1. faza 294 257A/B 257D 208B 2. faza 663 208C 299 299A ruševina 2.–6. faza 281~2A HH kamen - 2. faza rimska vila 260A nasutje 2. faze, ruševine 1. faze 656 267A 260 623A JJ nasutja/ruševine 2. faze 664 242 656A 297A 243A 263 kamnito nasutje - 1. in 2. faza 260B 297 297 297A novi vek 7 290 287 282 287 295A 287 295B 287 8 KK 271~2A II malta 245 223 298A 281~2A opeka 287 lončenina 276B 620 620 293 276A 276 295B 279 219 285 218 295C 2A 201 Zahodni del prostora JJ in območje KK. 200 Baza SE 285. 202 Kanal SE 282 ob strukturi SE 290. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 89 Najprej je bil prostor HH–II enoten (4,30 × 4 m) (sl. 194). Neposredno ob zidu SE 208 se je začenjal jarek SE 297A (0,43 m širok, 0,30 m globok). Potekal je vzporedno z zidom SE 243 in nato pod skoraj pravokotnim kotom zavil proti se- verozahodu ter pod zid SE 243, kjer je bil čezenj postavljen izredno dolg obdelan kvader. Jarek je bil lahko odprt ali pre- krit, npr. s ploščami, ki so bile kasneje odnešene, oziroma z le- senim podom. Nedaleč od začetka jarka SE 297A je bil odko- pan drugi močno uničen jarek SE 299A (širok 0,42 m, globok 0,26 m), ki se je verjetno navezoval na izpust v zidu SE 276A iz dveh tegul (SE 276C). Med kanaloma SE 297A in SE 299A je 205 Izliv SE 295C. 203 Sklop struktur od baze SE 285 proti zahodu. Pogled iz 206 Izpusta SE 289C in SE 289B. poslopja. 204 Zid SE 276, drenaža SE 620 in zapolnjen kanal SE 295C. 207 Vzhodni del kanala SE 295A. 90 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 (SE 620) (sl. 203, 204, 207). Drenaža in okoliška površina (SE 2 in SE 2A) sta bili prekriti s ploščami peščenjaka. So- časno je bil izdelan tudi odtočni kanal SE 295A = SE 295C (sl. 207). V vzhodnem delu so bile stene jarka SE 295D ob- dane z grobo obdelanimi kamni in redkimi kosi opek, kanal pa je bil pokrit s kamnitimi ploščami, ki so bile le mestoma ohranjene. Začetek kanala je bil kasneje uničen in presekan z mlajšim jarkom SE 260A, ki je deloma prevzel njegov po- tek. Valoviti kanal je bil usmerjen na zid SE 276, skozi katere- ga je bil narejen zelo močan in širok izliv (SE 295C − sl. 205). Tu sta bila tako dno kot pokritje narejena iz kamnitih plošč. Višinska razlika med obema ohranjenima koncema je bila 208 Izpusta SE 289A in SE 289B v zidu SE 208B. 0,5 m. Začetek kanala je bil morda vezan na izpuste SE 289B in SE 289C v zidu SE 208B (sl. 206, 208). Nanj bi se lahko navezoval tudi jarek SE 297A, ki je odvajal odpadno vodo iz sosednjega prostora HH–II, pritekel izpod zidu SE 243 in bil kasneje presekan z jarkom SE 260A. Na severozahodnem koncu prostora je bil ugotovljena še cev iz pravokotnih tubulov SE 282A, ki je potekala v obli- ki črke L (sl. 202). Začenjala se je v vogalu zidu SE 208B s strukturo SE 290, potekala ob zidu SE 208B in se nato pra- vokotno zalomila proti jugozahodu. V vogalu med zidom SE 208C in strukturo SE 290 je bil v po- globitvi SE 656A (sl. 201) odkrit večji odlomek dolija SE 656, ki bi bil sem lahko postavljen tudi namenoma. Z jugozaho- 209 Izkop plasti SE 426 v prostoru I. dne strani je dolij obdajala linija kamnov. nad temeljem SE 208 stal večji kamnit kvader SE 663, ob ka- Verjetno so v drugi fazi spremenili namembnost prostora terem sta bili pokončno postavljeni dve teguli. Služil je lahko O–I–D. Krožne baze SE 334A, SE 334B in SE 334C ter pravo-za vhodno stopnico v prvotni kompleks. Na jugovzhodnem kotno strukturo SE 476 so prenehali uporabljati in jih deloma licu zidu SE 243 se je ohranil bel omet SE 243C. uničili. Na jugozahodni strani baze SE 334B je bila nad ze- Velik prostor JJ (4,50 × 17,80 m) (sl. 196, 197) sta z južne mljenim tlakom prve faze (SE 426B) izkopana tanka črna plast strani zapirala vezana zidova SE 243 in SE 276A. Zid SE 276A (SE 426A), ki bi lahko dokumentirala uničenje na koncu 1. faze je segal do kvadratne kamnite baze SE 279, nato je bil v ali bila le plast uporabe prostora v 1. fazi (sl. 39, 68). Nad vse razdalji 5,60 m prekinjen ter se nato od kamnite baze SE 285 omenjene strukture, tlak in plasti so nasuli 0,29−0,50 m de-nadaljeval kot zid SE 276. Na obeh straneh prekinitve sta belo zemljeno plast z nekaj drobci malte in redkimi kamni bila tako postavljena zidana podstavka za stebre SE 285 (SE 426 v prostoru I = SE 446 v prostoru D = SE 323 v prosto- (sl. 200) in SE 279 (sl. 198, 199), ki sta morda poudarjala ru O − sl. 209). Najdbe v plasti ne nudijo dobre datacije, saj vhod v prostor. Zidani bazi sta bili kvadratne oblike z neko-se gibljejo med drugo polovico 1. in 2. stoletja, posamezne liko širšim temeljem. S severozahodne strani bi prostor lah- rezidualne najdbe pa še v 3. ali 4. stoletje. ko zapirala struktura SE 290 (sl. 201, 202), čeprav se način gradnje ne ujema z ostalimi zidovi prostora. Ohranjena je bila le najnižja linija kamnov, ki so bili pokončno in pošev- no, drug ob drugem, položeni v vkop SE 290A ter vezani z malto. Po podobnosti z zidovi iz kasnejše faze 4 bi lahko bil zgornji del strukture narejen klasično z velikimi kamni, ki so bili z ravnimi in pravokotnimi stranicami postavljeni v lice. Jarek na notranji strani zidu SE 276 in podstavka SE 285 sta bila zapolnjena z obilico kamenja, ki je služilo za drenažo Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 91 Faza 2A (SE 297B). Verjetno sočasno so s podobnim polnilom SE 295B zasuli tudi jarek SE 295A = SE 295C. Njegovo funk- Kmalu po izgradnji linije prostorov FF–GG–HH–II–JJ, je bil cijo je nato prevzel jarek SE 260A (širine 0,30−0,45 m), ki jarek SE 297A v prostorih JJ in HH–II zapolnjen z mehkim je imel stene obdane z večjimi lomljenci peščenjaka. Od polnilom z redkimi kamni in pogostimi drobci oglja, mal-zidu SE 243 je posnemal potek starejšega jarka SE 295A = te, zdrobljene opeke, številnimi odlomki kosti in predmetov SE 295C, od katerega se je nato odvojil in se v ravni liniji, približno v smeri vzhod−zahod, razširil (na 0,80 m) in se iztekel v večjo kotanjo SE 260C (sl. 210a−b). Nepravilnosti površine so bile nato v obeh prostorih izrav- nane z zemljenim tlakom (SE 245 v prostor HH–II, SE 281 v prostoru JJ). Predvsem v jugozahodnem delu prostora HH–II so bile globeli zapolnjene še z utrditvijo iz pokončno postavljenih kamnov in nekaj opeke (sl. 194), medtem ko je zemljeno nasutje oker barve nad njim prekrivalo celoten prostor in segalo čez zobe temeljev SE 243, SE 223 in SE 208 (sl. 211, 212). Tudi pri zemljenem tlaku SE 281 v prostoru JJ so bili veliki kamni, grušč in odlomki opeke nametani za utr- ditev tlaka. Nekatere najdbe so morda prišle v plast v času uporabe hodne površine. Nivo tlaka ponekod prepoznamo po lisah ožgane zemlje SE 287, ki so nastale ob delovanju ognja ob koncu 3. faze (sl. 210b). 210 Jarki SE 295A in SE 260A na vzhodnem delu prostora JJ. 211 Stik zidov SE 276A, SE 243 in SE 276B. Nad ostanki zidu SE 276B je viden presek spodnjega nasutja tlaka SE 245. SE 201- premešana plast, spodnji del ornice SE 209 - premešana ruševinska plast SE 263 - nasutje, izravnava za tlak SE 218 - škarpa za moderno teraso 2 SE 245 - zemljen tlak kamni SE 241 - ruševina strehe opeka prostor HH prostor II 8C3 8C2 201 z = 21,31 209 663 241 263 242 218 208A 245 2 - flišna osnova 212 P50. Presek plasti v prostorih II–HH; M 1 : 50. 92 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Prerezi najdb v obeh polnilih jarkih SE 297B, SE 295B in na- Faza 2B sutjih ali tlakih SE 245 in SE 281 kažejo na čas konca 1. in Gradnja zidu SE 242 je razdelila prostor HH–II na dva: ve- še verjetneje prve polovice 2. stoletja. V polnilu SE 297B je čji prostor II (4 × 2,50 m) in manjši, toda višji, prostor HH veliko odlomkov poznopadske sigilate, skodelic keramike (4 × 1,45 m) (sl. 194). Zid SE 242 je imel le eno lice in to je tankih sten, italskih volutnih ali reliefnih oljenk, italske ku-bilo v prostoru II ometano (sl. 213). Prostor HH za zidom hinjske keramike, lokalne namizne in kuhinjske keramike. SE 242, ki je imel le eno, jugozahodno lice, je bil za 45 cm Odlomki pečatne oljenke iz 2. stoletja so med najmlajšimi dvignjen s plastjo SE 263 z veliko kamnov in malte. Najdbe najdbami. En odlomek je prisoten tudi v polnilu SE 295B. v plasti SE 263 zajemajo čas druge polovice 1.−2. stoletja V tlaku SE 245 je poleg že omenjenih zvrsti prisotnih nekaj (poznopadska sigilata, keramika tankih sten, reliefne oljen-odlomkov vzhodne sigilate B, fokajskega vrčka, amfor Dr. 6B ke). Prisotnost afriške amfore Africana IIA, ki je najmlajša, bi in Dr. 2−4 ter novca Tiberija in Tita (G102, kovan leta 15−16, kazala na nasipavanje v sredini in drugi polovici 2. stoletja. G101, kovan leta 80). V tlaku SE 281 so najmlajši elementi odlomki egejske kuhinjske keramike. Termalni kompleks V 2. stoletju je bilo nekaj gradbenih posegov izvedenih tudi na območju term. Območje severozahodnega dvorišča je bilo dvignjeno. Dodani so bili nov prostor 16 in strukture pred jugozahodno fasado (prostor 17). Iz ruševinskega ma- teriala nasutij dvorišča je razvidno, da so bile preureditve notranje opreme obeh prostorov z apsidami sočasne (pro- stor 3, 4). Ostanki žganine v ruševinskih plasteh SE 128 in SE 551 v prostoru 4 (sl. 214, 145) bi kazali na požar v termalnih pro- storih ob koncu 1. faze. Notranja oprema obeh prostorov z 213 Omet na zidu SE 242 v prostoru II. 27A3 kamni 590 514 511 keramika 514 malta, omet 540 estrih 537 26E3 523 575 27B3 523 537 27B2 519 537 520 520 576 551 129 130 106 524 2 585 589 560 26E2 27A2 107 108 26E1 27A1 117 27B1 214 Prostor 4 − tloris; M 1 : 50. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 93 apsidama je bila spremenjena. V mlajši fazi je bil prostor 4 ponovno ometan z drugim, mlajšim vodoodpornim ome-tlakovan z opečnatim mozaikom SE 523, ki je bil ohranjen tom SE 153 (sl. 219−220). Ostanki marmornatega robnika ob notranjem robu škarpe SE 103 (v širini 0,97 m) (sl. 215, SE 154 so ohranjeni ob novi klopi (sl. 218−221). 216). Mozaik je bil narejen iz rdečih opečnatih kock rombo- V prostoru 5 je bila struktura SE 590 močno poškodovana idne ali trapezoidne oblike (velikosti ok. 5 × 3 × 2 cm). Vsta- z vkopom SE 178A (1,52 × 0,98 × 0,13−0,56 m), v katerega vljene so bile v maltno podlago SE 519 ( nucleus) ter spodnjo so bili nabutani močno prežgano kamenje in nekaj kosov podlago SE 520 = SE 585 iz pokončno postavljenega kame-antičnega gradbenega materiala, drobci oglja in malte nja in apnene malte ( rudus). Mozaik ni prekrival celotnega (SE 178). Prostor 5 je bil prekrit s črno do temno rjavo plastjo prostora, temveč je bil del apsidalnega zaključka zazidan s polkrožno zazidavo SE 576 (2,43 m × 0,63 m × 0,21 m). Spodnja podlaga SE 520 za mozaik in zazidava SE 576 sta bili postavljeni nad ruševinsko plastjo 1. faze (SE 551), ki je bila uporabljena kot podlaga za tlak v 2. fazi. Stene prostora so bile ometane z belim ometom SE 575, debeline 2 cm, ki je bil ohranjen na zidu SE 524 in zazidavi SE 576 (v višino 3−5 cm) (sl. 217). Sočasno je bil morda predelan bazen za mrzlo vodo v prostoru 3. Pri tem so zmanjšali prostornino bazena (sl. 154). Iz tal so pobrali marmornate plošče in zgradili predelni zid SE 148 v širini 0,60 m ob zidu SE 105 in novo klop v severovzhodnem vogalu. Sočasno je bil na prvotni estrih SE 155 nanesen drugi estrih SE 156. V njem so vidni 216 Prag SE 540 med prostoroma 4 in 5. odtisi manjših marmornih ploščic (sl. 222). Ni jasno, ali so bile večje marmornate plošče 1. faze le deloma popravljene ali so na novo tlakovali celoten bazen. Zožen bazen je bil 217 Ostanki ometa SE 575. 215 Mozaik SE 523. 218 Robnik SE 154. 94 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 507 s pogostimi drobci oglja in manjšimi zaplatami pepe- izredno temperaturo, je razvidno iz 8−10 cm debele plasti la, oglja in rdeče ožgane zemlje. V ruševini so bili pomešani ožgane zemlje SE 179 pod kamnito ploščo SE 590 (sl. 225). kamni, odlomki tegul, imbreksov, ometa in drobci kamnitih Predelavi obeh prostorov z apsidama (prostora 3, 4) ne more-plošč od strukture SE 590 (sl. 223). Na sredini prostora je mo jasno datirati, saj nimamo nikakršnih najdb, ki bi to omo-bila ovalna poglobitev SE 507A (sl. 224), zapolnjena z večjo gočale. Požaru ob koncu 1. faze bi lahko pripisali ostanke v koncentracijo žganine in pepela SE 507B. V njej so bili naj-prostoru 5. Čeprav so se sicer nahajali neposredno pod pre- deni tudi odlomki kadilnic. Kamnita plošča strukture SE 590 mešanimi modernimi plastmi, pa najdbe v plasteh kažejo na je bila v požaru močno prežgana. Da je ogenj dosegel čas 2. stoletja. V žganinski plasti SE 507 so bili veliko odlomkov 219 Mlajši omet frigidarija SE 153. 222 Odtisi manjših plošč v maltnem tlaku frigidarija. 220 Ohranjen omet na novi klopci. 223 Žganinska plast SE 507 v prostoru 5. 221 Detajl frigidarija. 224 Poglobitev SE 507A. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 95 pozne severnoitalske keramike tankih sten, odlomki velikih in malih amfor Dr. 6B, severnojadranske Dr. 2−4 idr. V plasti SE 138 nad starejšim zidom SE 593 je bil ohranjen cel posne- tek egejskega lončka, datiran od druge polovice 1. do sredine 3. stoletja. Tudi v premešani plasti SE 102 v prostorih 1−3 in prostoru 4 na terasi 0 se večino najdb lahko datira v isti čas. Severozahodno dvorišče ob termah je bilo po požaru ne- koliko preurejeno (sl. 226, 145). Siva žganinska plast SE 169 (debeline 20 cm) nad rjavo zemljeno plastjo SE 120, ho- dno površino iz 1. faze, priča o požaru, ki je zajel termalne prostore. Kot podaljšek jugozahodnega zidu SE 104 je bil nato zgra- 225 Ožgana plast SE 179 pod kamnito ploščo SE 590. jen zid SE 113 s suhozidanim temeljem SE 121 in kamnito drenažo SE 160 (sl. 227), s katerim so zaprli dvorišče z ju- gozahodne strani. Dvorišče so dvignili z različnimi nasutji z obilico ruševinskega materiala (SE 159, SE 126, SE 169, SE 556, SE 186, SE 566, SE 569, SE 570) tudi do 0,5 m viso- ko. Ker je bilo v njih odkritih veliko odlomkov poslikanega ometa, opek in tubulov, bi bili lahko povezani z notranjo preureditvijo term. Hkrati z zidom SE 113 sta bila sezidana tudi dva kanala (SE 114, SE 141), ki sta imela dno in prekritje iz kamnitih plošč (sl. 226, 228). Kanal SE 114 (sl. 228, 230, 231) je presekal predhodni kanal SE 123 = SE 125 in vodo iz bazena v veliki apsidi speljal proti jugu, kjer se je skozi odprtino v zidu SE 113 226 Severozahodno dvorišče po dvigu. nadaljeval proti jugu. Na zunanji strani zidu SE 113 je bilo dno kanala tlakovano s tegulami, ki so bile postavljene ena ob drugi (SE 119). V krajši in višji kanal SE 141 se je po vsej verje- tnosti stekala voda s strehe objekta (sl. 228, 230). Kanal SE 123 = SE 125 iz 1. faze ni bil več v uporabi in je bil za- sut s temno rjavim polnilom ter drobnim kamenjem (SE 124). Z dvigom hodne površine je bil zasut tudi izpust kanala SE 162 v prostoru 2, začetek kanala pa zaprt z nekaj kamni, ki so bili vezani z drugačno malto (polnilo SE 163) (sl. 232). Polnilo SE 163 je vsebovalo tudi nekaj odlomkov keramike, datirane širše v čas od konca 1. do 3. stoletja. Medtem je začelo nastajati polnilo kanala SE 114 (polnilo SE 118). Vsebovalo je zbito polnilo temno rjave barve z drob- nimi kamenčki, večjimi količinami gradbenega materiala, kosi poslikanega ometa, tanjšimi in debelejšimi odlomki okenske- ga stekla ter obilico rimskih predmetov. Med keramičnim ma- terialom prevladujejo fino namizno posodje (poznopadska sigilata skupine B z barbotin okrasom, vzhodna sigilata B2 in severnoitalska redukcijska keramika tankih sten), uvožena kuhinjska keramika (egejska kuhinjska keramika in italska ku- hinjska keramika), italske reliefne in volutne oljenke, amfore Dr. 6A, Dr. 6B, Dr. 2−4, ki bi funkcijo dvorišča lahko povezale 227 Zid SE 113 in drenaža SE 160 na notranji strani. 96 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 228 Kanala SE 141 in SE 114 ob apsidi. 230 Kanal SE 114 na zunanji strani. 229 Kanal SE 141. 231 Izpust iz frigidarija skozi zid SE 146 v kanal SE 114. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 97 z gostijami. Močno je zastopan material iz časa Flavijcev in oblike, ki se pojavljajo še do sredine ali konca 2. stoletja. Ena- ke oblike so prisotne tudi v nasutju SE 159 in SE 126. V polnilu kanala SE 114 (SE 118) sicer nekateri odlomki egejske kuhinj- ske keramike, italske kuhinjske keramike in pečatnih oljenk podaljšujejo čas zasipavanja še nekoliko v 3. stoletje. Verjetno je bila z ureditvijo dvorišča v tej fazi povezana tudi gradnja utrjene poti SE 546, ki je morda vodila od glavne dostopne poti proti skladišču. Pot je bila rahlo dvignjena nad okolico in je potekala v smeri sever−jug, v rahlem loku proti vzhodu. Pred apsido frigidarija se je nenadoma zožila in zaključila (sl. 233). Z zidom SE 113 in njegovim temeljem SE 121 je bilo dvori- 233 Pot SE 546. šče ob termami fizično ločeno od območja pod njim, kjer je hodna površina ostala na prejšnjem nivoju (območje 16, 17). Pravokotno na zid SE 113 je bil sezidan še zid SE 122, ki je ustvaril nov prostor 16 (sl. 234). V vogalu zidov SE 122 in SE 113 = SE 121 je bil morda šele v tej fazi sezidan kanal SE 135 = SE 137 s tegulo z žigom CRISPINI (sl. 235), ki je po načinu zidave podoben kanaloma SE 123 = SE 125 in SE 162 iz 1. faze. Sočasna bi bila lahko tudi kvadratna prizid- ka ali podstavka SE 109 in SE 599 na obeh straneh razširitve SE 107/108 (območje 17) (sl. 236 in 237). 234 Prostor 16. 232 Zapolnitev kanala SE 162. 235 Kanal SE 135 = SE 137 s tegulo CRISPINI. 98 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 237a–b Podstavek SE 599: a − pogled, b − jugovzhodno lice. c 236a–c Podstavek SE 109: a − tloris, b − severozahodno lice, c − jugozahodno lice. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 99 2.3.3 Širjenje gospodarskega poslopja na zgornji nivo − na rimsko teraso 4. Na jugovzhodnem robu – 3. faza kompleksa so bili dodani prostori J in BB, ki so imeli prvotne tlake na rimski terasi 3, in prostori V, EE in VV na rimski terasi Ena od večjih sprememb se je v prvi polovici 3. stoletja do- 2. Na območju BBB domnevamo dodatno dvorišče ali skla- godila na zgornjem dvorišču in na vzhodnem delu gospo- dišče. Prostora T in U sta bila združena v skupni prostor T–U darskih prostorov. Prostor O–I–D je bil razdeljen na manjše z nekaj dodatnimi preureditvami, ki so zajele tudi prostor Š. prostore (sl. 238). Na severovzhodnem robu kompleksa sta bila dodana prizidek C–D–D‘–E in veranda A−B s stebriščem. Konec 2. ali v začetku 3. stoletja so na območju term zasuli Hodna površina v prostorih O–I, C–D–D‘–E je bila dvignjena prefurnij v prostoru 10 in razdelili prostor 7−11 na dva podolgovata prostora. flišna osnova 2. faza 3. faza 4. faza malta 1. faza zemljen tlak - 2. faza nasutje - 3. faza 5. faza kamen - 1. faza kamen - 2. faza kamen - 3. faza novi vek opeka nasutje - 1. faza nasutje 2. faze, ruševine 1. faze peščeno nasutje koluvij kamnito nasutje - 1. faza nasutja/ruševine 2. faze kamnito nasutje nasutje 404 314 318 418 312D 312E 415A 312E 311 312C 454 D' 414A 399 C E 311 440 417 342A 365 D 414B 12 446 311A 313 313 13 462 405 366 390 J 426 387 393 389 425 H I 333 328 397 368 344 335 396 317 344 330 344 412 347 BB 411 337 328 O 327 323 339 338 655 N 332 329 325A 2A 211 238 Natančen načrt jugovzhodnih prostorov rimske terase 4 v 3. fazi; prostori O–I–D, J, E, B, BB; M 1 : 100. 100 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Gospodarsko poslopje prostor O težko interpretiramo. Ploščad SE 412 bi lahko podpirala nova nasutja, hkrati pa služila kot stopnišče in Skupni prostor O–I–D je bil razdeljen na manjše prostore O, prehod iz spodnje na zgornjo teraso. Poseg lahko datiramo I in D z zidom SE 462 in strukturo SE 412 (sl. 238). Sočasno le s skromnim naborom najdb v plasti SE 390: volutno oljen-so bile hodne površine dvignjene na nivo rimske terase 3. ko in odlomki amfor Dr. 2−4, katerih izdelava se je zavlekla Nad temeljem SE 230 v prostoru R je bil sezidan zid SE 333 v začetke ali prvo polovico 3. stoletja. (sl. 239), ki je očitno uničil predhodni zid v isti liniji v prosto- rih O in I. Na severovzhodnem koncu je bil vezan z zidom Prostora I in O sta bila očitno večinoma povezana tako v SE 462 (sl. 240), ki je ločil prostora D in I. Ta je bil vkopan v najstarejših fazah, ko sta funkcionirala skupaj s prostorom D, starejše nasutje SE 426 = SE 446 in postavljen neposredno kot v mlajših fazah, ko je bil prostor D od njiju ločen in so bili na krožno bazo SE 334C (sl. 241). Gradnja obeh zidov se hodni nivoji dvignjeni. ni razlikovala od načina gradnje zidov v predhodnih fazah. Na zgornjem dvorišču so v tretji fazi območje poznejših Prostora O in I sta bila v tej fazi verjetno ločena z izgradnjo prostorov A‘, A, B, C izravnali z zemljenim nasutjem SE 440 strukture SE 412, ki je bila močno poškodovana in ohranje- = SE 443B (sl. 245, 246, 304−306). S tem so zasuli drenažni na le na moderni terasi 3 (sl. 242, 243). Po načinu gradnje jarek ob zidu SE 366, tlakovanje SE 451, kaskade SE 455 in in dimenzijah je bila podobna ploščadima SE 339 in SE 340 del odvodnega kanala SE 422. Nad kaskadami SE 455 je bil v prostoru L/P iz 1. faze. Preostanek prostora O in prostor I odkrit slabo ohranjen suhi zid SE 452, ki bi bil lahko narejen so zasuli s kamnitim nasutjem (SE 411 v prostoru O, SE 397 sočasno z nasutjem SE 443B = SE 440 kot meja oz. podpov prostoru I) in nato še s peščeno plastjo SE 390 (debeline ra nasutju. Kljub temu ni izključeno, da gre za recentni suhi 0,69 m) z nekaj večjimi kamni, pogostimi odlomki opeke, zid, ki bi bil narejen kasneje na podobnem mestu kot rimski drobci malte in rdeče obarvanega ometa. Močno uničen 310 644 363 310 630 643 631 630 629 637 488 638 487 489 624 272a 272b 272c 272d 257 272e 622 622a 255 208c 208f 208e c 333 3.faza 261B 333A1 3.faza 3.faza 230 333A 2.faza 1. faza 239 Zid SE 333: a – severozahodno lice na rimski terasi 3 v prostorih I in O in b – na rimski terasi 2 v prostorih R in U, c – tloris s temeljem SE 230 in nadaljevanjem SE 261A (c). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 101 zid in bi pri tem omenjena nasutja presekal. V zidku SE 452 je bil najden odlomek kamnitega mlina za oljke (G2535) (sl. 247). Sočasno z izravnavo območja prostorov A, B, C, A‘ ali ne- koliko kasneje je bil zasut tudi kanal SE 422 za skladiščem. Uporabljeni so bili peščeni melj, veliko oglatih kamnov raz- ličnih velikosti, ogromno odlomkov keramike (predvsem amfor), opek, kosti in drobcev malte. V spodnjem polnilu SE 422B je bila veliko večja količina keramike in manj ka- menja kot v zgornjem polnilu SE 422A (sl. 248). Sicer je bil kanal do dna izkopan le na manjših odsekih. V skrajnem jugovzhodnem koncu kanala so zasutje SE 422A prekrile še plast SE 409A in nato plast SE 409, ki je prekrila tudi kaska- de SE 455 (sl. 247). Plast SE 409A je vsebovala veliko več 242 Pogled na kamnito nasutje SE 411 in strukturo SE 412 v grobih sestavin opek, keramike in kamnov kot zgornja plast prostoru I. SE 409. Ta je bila verjetno vezana z izgradnjo zidka SE 452 in plastjo SE 443B = SE 440, s katero je bilo območje pro- storov A, B, C, A‘ izravnano. 240 Zid SE 462 nad bazo SE 334C. Prostor D. 241 Vzhodni vogal prostora I − stik zidov SE 462 in SE 333. 243 Struktura SE 412: a – lice v prostoru I; b − jugovzhodno S poševnim kamnom je poudarjen nivo nasutij za tlak. lice. 102 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 V nasutjih SE 440 in SE 443B so bile najdene predvsem zgo- prvo polovico stoletja. Nekatere poznejše najdbe v zgornjih dnje najdbe (odlomki skodelice Sarius, amfor Dr. 6B in Dr. 6A), plasteh in polnilih so rezidualne ali so bile kasneje primešane. ki odražajo izgradnjo in zgodnjo uporabo zgornjega dvori- Po izravnavi terena na območju zgornjega dvorišča je bil z šča. Bogati skupki najdb iz polnil SE 422A−B in plasti SE 409, gradnjo zidu SE 312 kompleks gospodarskih prostorov raz-SE 409A, kjer so bile najdene tudi cele amfore in novci, bi širjen na severovzhodni strani za 3,80 m. Dodan je bil pri-kazali na čas 3. stoletja. Da so bile naštete plasti sočasne, se zidek C–D–D‘–E, ki je bil proti severozahodu podaljšan s vidi po mnogih odlomkih, ki so bili najdeni v različnih plasteh pokritim stebriščem − verando (območje A−B, A‘) (sl. 245). in so pripadali istim posodam. Veliko je bilo odlomkov egej- Šest zidanih baz SE 415A−F (sl. 249) je podpiralo stebre za ske kuhinjske keramike, pečatnih oljenk Loeschke X, amfor nadstrešek. Baze za stebre so bile kvadratne oblike s stranico z ravnim dnom, večjih in manjših amfor Dr. 6B, odlomkov okoli 1 m in v višino ohranjene 0,28−0,45 m. Hodno površino afriških in mavretanskih amfor Dr. 30, skoraj cela španska stebrišča je tvorila plast SE 440 = SE 443B (sl. 246, 304–306). amfora Keay 16, odlomki egejskih sljudastih vrčev MRA3 z Z gradnjo zidu SE 462 je bil prostor D v 3. fazi ločen od oblikami 3. stoletja in afriška sigilata proizvodnje A2 in A/D preostalega dela prostora O–I–D in verjetno hkrati pridru-oblike Hayes 32 in 27, odlomki kuhinjske in namizne kera- žen liniji prostorov C, D‘, E. Verjetno v prvem trenutku zid mike. Odlomek korintske reliefne keramike iz konca 2. do 3. SE 312 ni bil sezidan v celotni dolžini, temveč le na območju stoletja v spodnjem polnilu SE 422B in novci cesarja Antonina prostorov C, D, D‘, E (SE 312E). Temelj SE 312C na obmo-Pija in Komoda iz sredine in druge polovice 2. stoletja v plasti čju prostora D‘, ki se je končal v liniji zidu SE 365, bi lahko SE 409 bi potrjevali datacijo v 3. stoletja in jo morda zožili v c 244 Zid SE 414: a – tloris, b − severozahodno in c − jugovzhodno lice; M 1 : 50. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 103 370 314 321 370 flišna osnova ožgana zemlja 370 = 386 418 408A 321 312E kamen malta 415F 415E 312E ostanki tlakovanja opeka 312F 312F 312F 312D 370 415A 312E ruševina estrih 415B 312C 454 448A 415D 415C 312F nasutje ostanki estriha 312F 311 406 D' 399 3. faza novi vek 377 377A 437A 437 414A kamen 435 436 450 440B 413 406C 406B 448 417 peščeno nasutje 443 = 440 406C D E 430 342A 365 A' C 429 nasutje 452 A B 406C 311 449 395 414B 4. faza 406 395A 12 nasutje za tlak 455 11 311A 431 361 406A 313 313 462 405 366 zemljen tlak 390 kamen (zid) 422A 366 328 389 ognjišče 387 393 5. faza I 432 335 397 229 345 378 425 jama 363 382 J 432 G H 368 245 Načrt zgornjega prizidka s plastmi v 3. in 4. gradbeni fazi, prostori A‘, A, B, C, D, D‘, E; M 1 : 100. SE 2 - flišna osnova SE 443C - koluvij SE 443B = SE 440 - nasutje za tlake prostorov A’, A in B SE 443A - plast uporabe prostora A’ SE 408A - premešana ruševinska plast SE 409 - premešana ruševinska plast SE 443 - plast ruševine SE 452 - suhi zid kamni opeka 247 Mlin za oljke v zidu SE 452. prostor A’ 11C3 443 443A 452443B 443C 2 408A z = 23,68 409 455 249 Baza SE 415B. 246 P88. Presek plasti v prostoru A‘ nad kaskadami SE 455; M 1 : 50. 104 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 370 314 321 370 flišna osnova ožgana zemlja 370 = 386 418 408A 321 312E kamen malta 415F 415E 312E ostanki tlakovanja opeka 312F 312F 312F 312D 370 415A 312E ruševina estrih 415B 312C 454 448A 415D 415C 312F nasutje ostanki estriha 312F 311 406 D' 399 3. faza novi vek 377 377A 437A 437 414A kamen 435 436 450 440B 413 406C 406B 448 417 peščeno nasutje 443 = 440 406C D E 430 342A 365 A' C 429 nasutje 452 A B 406C 311 449 395 414B 4. faza 406 395A 12 nasutje za tlak 455 11 311A 431 361 406A 313 313 462 405 366 zemljen tlak 390 kamen (zid) 422A 366 328 389 ognjišče 387 393 5. faza I 432 335 397 229 345 378 425 jama 363 382 J 432 G H 368 250 Kamnita nasutja v prostorih C, D, D‘, E. predstavljal ostanek te starejše faze zidu. Vhod iz stebrišča je potekal skozi zid SE 414 (širina 1,10 m) na severozahodni strani prizidka (sl. 244). Zelo verjetno bi bil lahko prostor E zaključen z zidom v liniji zidu SE 239 ali SE 314, kamor arheološki izkop ni segel. Ker je uničenje poseglo pod ho- dno površino, organizacija prostorov v prizidku ni jasna. Morebiti so bili obodni zidovi prostora D (SE 417, SE 399 in SE 365) uničeni in je bilo območje C-D-D‘-E združeno v en večji prostor (dolžine 13 m, širine 3,80 m). Če so zido- ve SE 417, SE 399, SE 365 obdržali, je bil prizidek razdeljen na štiri prostore: prostor C (velikosti 3,80 × 3,80 m), prostor D (2,40 × 4,45 m), prostor E (3,50 × 3,80 m) in povezovalni hodnik D‘ (4,45 × 0,50 m). 248a–b Izkopavanje polnil kanala SE 422. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 105 Kot pri prostoru O in I je bilo tudi tu hodna površina dvi- gnjena s kamnitimi nasutji (sl. 250, 347), ki so vsebovala tudi veliko odlomkov opek, malte in keramike (spodnje na- sutje prostora D − SE 311A, zgornje nasutje ali izravnava celotne površine prizidka C–D–D‘–E − SE 311). Najdbe iz obeh plasti so široko datirane v 1.−3. stoletje. V spodnjem nasutju SE 311A in SE 311B se sicer pojavljajo predvsem najdbe iz 1. in 2. stoletja, ki so lahko rezidualne ali povezane s hodno površino prejšnje faze. Medtem ko lahko material v nasutju SE 311 datiramo zelo široko od 1. do 5. stoletja, pri čemer je lahko starejši material (1. in 2. stoletje) rezidualen, mlajši pa infiltriran s kasnejšim vkopom SE 342. Skozi zid SE 312E sta iz zgornjega dvorišča v prostor E vo- dila odtočni kanal SE 312D ob stiku z zidom SE 314 (sl. 251) in odtočni kanal SE 454 (sl. 252), ki je imel dno iz kamnitih plošč v prostoru E in veliko ploščo pokončno postavljeno ob zunanjo stran zidu SE 312 na dvorišču. Hkrati z gradnjo zidu SE 333 in SE 462 je bilo verjetno gospodarsko poslopje razširjeno tudi proti jugovzhodu s prostori J, BB na območju recentne terase 3. Kot SE 333 in SE 462 so bili tudi novi zidovi (SE 344, SE 239, nekoliko 251 Kanal SE 312D. 252 Kanal SE 454: a − na zgornjem dvorišču, b − v prostoru E. 253 Zid SE 344: a − v prostoru BB; b − v prostoru J. 106 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 manj SE 313), ki so se nanju naslanjali, po načinu gradnje podobni večini preostalih odkritih zidov (večina jih je da- tirana v 1. fazo). Hodna površina obeh prostorov verjetno ni bila dvignjena na najvišjo rimsko teraso 4 kot pri ostalih okoliških prostorih, temveč je bila na rimski terasi 3 oz. ne- koliko više (sl. 38, 260). Prostor J je bil najprej zasut s kamnitimi nasutji SE 389 in SE 368, katerih vrh je sovpadal s slabo ohranjeno strukturo SE 425 (morda odvodnim kanalom), nekoliko nad rimsko teraso 3. V obeh nasutjih so bili najdeni odlomki iste posode afriške sigilate (oblika Hayes 31) iz časa prve polovice 3. sto- letja. Pomembni so še odlomki fokajskega vrčka in odlomki afriških amfor ter kopača (G292) in del poznorimske pasne garniture (G291). Prostor BB (sl. 255, 256, 257, 260), katerega jugozaho- dni zid je odnesla recentna škarpa SE 325, je imel hodno površino na rimski terasi 3, na prvotnem nivoju prostora O–I–D. Antične plasti so bile izkopane le v severozahodnem delu prostora. Geološka osnova (SE 2, SE 357 = SE 318 = SE 443C) se je pričela spuščati nekoliko pred jugozahodnim koncem prostora, kjer je bil prostor zniveliran z žganinsko 255 Prostor BB ob zidu SE 333: a − ob robu škarpe SE 325, b − v vogalu z zidom SE 344. 254 Zid SE 313: a − v prostoru J, b − v prostoru E. 256 Prostor V in BB med izkopavanji. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 107 plastjo SE 331 (morda sledi prehodnih aktivnosti na tem ugotovili obodnih zidov, ali morda stebrišče peristila − no-delu kompleksa) in kamnitim nasutjem SE 362, ki bi lahko tranjega dvorišča. celo predstavljal ostanke rimskega zidu pod moderno škar- V kotu med rimskim zidom SE 239 in recentno škarpo po SE 325 (sl. 255a). Nad geološko osnovo, nasutji in od- SE 317 je bilo odkrito ognjišče SE 658 iz opečnatih tlakov- vodnim kanalom SE 348 je bil izdelan maltni estrih SE 347 cev ali narobe postavljenih tegul, ki so bile deloma ožgane. (sl. 255b), ki je bil ohranjen le v vogalu med zidovoma SE 333 in SE 344, medtem ko je bila površina ostalega pro- V nadaljevanju prečne linije prostorov E, J in BB je bil so- stora posuta z zdrobljenimi koščki apnene malte. časno zgrajen prostor V (6,60 × 4,30 m) na rimski terasi 2 (sl. 258, 260, 268). Na jugozahodnem koncu je bil podalj- Na območju BBB (sl. 258, 260) so bile arheološke plasti šan z nekoliko ožjim prostorom EE (4,40 × 5 m) na rimski slabo ohranjene in tudi izkop je segal le do spodnjega dela terasi 1 (sl. 261) in zelo uničenimi obodnimi zidovi (SE 265, ruševine (SE 410), ki je bila sicer že na nivoju hodne povr-SE 654, SE 333A1). Neravna, padajoča površina geološke šine v zadnjem obdobju. Ta je sovpadala s hodno površino plasti SE 2A je bila nasuta z večjo količino kamenja, odlomki v prostoru BB na rimski terasi 3. Poleg zidu SE 239 bi bil opek, drobci malte in mnogimi drobnimi najdbami, med ka-lahko rimski še zid SE 659 na notranji strani recentne škar- terimi so bile tudi kamnite mozaične kocke (nasutja SE 203, pe SE 325, ki je večino rimskega zidu uničila. 4,40 m od SE 202A) (sl. 268). Na osnovi najdb bi nasutja lahko nastala zidu SE 239 je stala štirioglata struktura iz kamnov SE 660 že v drugi polovici ali konec 1. in v začetku 2. stoletja (npr. v (0,90 × vsaj 0,90 m). Nadaljevala se je v presek pod recen-fazi 1, 2 ali 2a) kot tlak vzhodnega dvorišča zunaj poslopja. tno škarpo SE 317 in kamnito ruševino SE 661 (sl. 259). Njena gradnja spominja na zidane štirikotne baze za stebre Z vrhom nasutij so sovpadali vrhovi plošč, ki so prekrivale v skladišču. Prostor BBB bi lahko predstavljal že zunanjost kanale v prostoru EE. V najstarejši fazi je odpadna voda iz objekta, saj se je ruševina SE 661 pod zidom SE 317 izkli-prostora T–U odtekala v kanal SE 278 (sl. 262, 263), ki je njala proti jugovzhodu, kjer se je končala nekje ob strukturi imel grajene stranice in kamnito prekritje. Najdbe iz polnila SE 660. Ta bi lahko podpirala stebre nadstreška ali strešno SE 278B so datirane nekako v 2. stoletje. konstrukcijo nekega večjega prostora, za katerega nismo 257 Tloris ruševine prostora BB. 258 Tloris prostora BBB. 259 Presek pod recentno škarpo SE 317, kjer je vidna ruševina SE 661. 108 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 313 313 12320 425 13 J 391 317 344 344 344 661 660 347 658 348 410 239 BB BBB 659 333 325 264 V VV 239 215 273A 273B 203 230 F5 G5 265A 278A 284A 278B 204C 204B 653 621 653 EE 333A1 flišna osnova 261B 204B 265B 1. faza F4 G4 kamen 333A 2. faza 260B kamen 260A 3. faza 654 kamen 222 202A nasutje 8 4. faza kamen 2A GG jama F3218 G3 nasutje 5. faza 6. faza 219 novi vek malta opeka 260 Načrt jugovzhodnih prostorov poslopja − prostori BB, BBB, V, VV, EE; M 1 : 100. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 109 263 Presek kanala SE 278. 261 Prostor EE. 262 Zidek SE 654 in kanali SE 278, SE 204C s polnilom 264 Kanal SE 204A. SE 204B. Pogled proti jugozahodu. 265a–b Ostanki kanala SE 204C. 110 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Kmalu je bil kanal SE 278A presekan z gradnjo kanala SE 204C~204A, ki je bil odkrit v dveh delih. Pri gradnji pr- vega kraka kanala (SE 204C) so bile tegule uporabljene za stranice in dno (sl. 264), v drugem (SE 204A) pa le v stra- nicah (sl. 265). Ker sta pri območju VV (sl. 260, 266) znana le dva obodna zidova (SE 239, SE 659), bi bila lahko površina tudi že izven poslopja. Nad flišno geološko osnovo SE 2 je bilo nasuto peščeno nasutje SE 264, podobno SE 203 v prostoru V, le da je vsebovalo veliko manj kamnov. Hodna površina je bila v uporabi verjetno do konca vile, saj je bil na njej najden novec iz druge četrtine 4. stoletja (G356). 266 Prostor VV. Prostora T in U sta bila z uničenjem zidu SE 277 in popra- vilom ali izgradnjo zidu SE 215, ki je sekal kanal SE 211 = SE 2 - flišna osnova SE 236, združena v prostor T–U (8,30 × 4 m) (sl. 269). Zid SE 235B - ostanki estriha v prostoru T–U SE 230B je bil popravljen z gradnjo zidu SE 333 = SE 261B. SE 256 - žganinska plast v prostoru T–U Sočasno je bila verjetno s kamnom zatrpana povezava med SE 221 - ruševinska plast strehe v prostoru T–U razširitvijo SE 284A in kanalom SE 207, kanal pa zapolnjen s SE 237B - polnlilo jarka SE 237A polnilom SE 227. Najdbe v njem lahko širše datiramo v čas opeka od konca 1. do sredine 3. stoletja. Sedaj je deloval jarek SE 237A (sl. 267), ki je prav tako pri- hajal iz prostora Š skozi prebit zid SE 228B in se priključil na razširitev SE 284A. V obeh prostorih sta bila površina in jarek SE 237A prekrita z dvoslojnim maltnim estrihom iz zgornjega rdečega in spodnjega belega sloja (prostor Š − SE 235A, prostor T–U − SE 235B − sl. 270, 271). Na dnu razširitve SE 284A (v polnilu SE 284B − sl. 273) so bile naj- prostor T–U 8C5 8C4 dene opečnate mozaične kocke, ki bi lahko pričale o tlaku, z = 21,99 ki je prekrival estrih SE 235B v prostoru T–U. 221 256 2 235B 2 237B 237A 267 P54. Presek jarka SE 237A in plasti nad njim; M 1 : 50. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 111 SE 1 - ornica SE 224 - premešana moderno nasutje v jarku SE 261 SE 2A - flišna osnova (ponekod premešana) SE 203 - nasutje za tlak prostora V ali plast uporabe SE 218, SE 219 - škarpe za moderno teraso 2 SE 204B - polnilo kanala SE 204C SE 220 - kamnito nasutje med škarpami za moderno teraso 2 SE 250 - premešano moderno nasutje SE 201 - premešana ruševinska plast, spodnji del ornice kamni SE 217 - premešana ruševina ali površinska plast opeka prostor EE prostor V 8F2 8F3 8F4 8F5 13A1 224 202 261 z = 22,26 2A 1 201 203 217 202 278B 2A 219 218 2A 204 250 204B 278A 1 220 2A 268 P10. Presek plasti v prostorih V in EE; M 1 : 50. 269 228 VV 239 345a 267A P R 229 273A SS raziskano območje 215 273B 1. faza 206 203 kamen 253 235A 237A 2. faza F5 216 G5 210 238a kamen 267 237B 237B 265A V 205A1 3. faza 252 205B U 345a 205B1 213 205B2 T 230 278A kamen 205A2 221 nasutje 278B 256 estrih 236 251 284B 204B 204C 625 621 Š 4. faza kaj je 272e?? EE kamen S 7 277 269 212 227 207 261B 653 267A 207 227 žganinska plast 261A 265B ožgan tlak 208A 208 621 F4 G4 208B ruševinska plast 333A 333A1 novi vek 208C malta 263 HH 223 FF 333A 204A opeka 222 654 291 240 JJ 202A 242 292 226 288B 296B 287 296 287 287 287 287 II 8 GG 243A 218 F3 G3 281~2A 240A F2 620 276B 276A 219 F1 G1 276 295B 279 285 295C 112 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 1 - ornica SE 224 - premešana moderno nasutje v jarku SE 261 SE 2A - flišna osnova (ponekod premešana) SE 203 - nasutje za tlak prostora V ali plast uporabe SE 218, SE 219 - škarpe za moderno teraso 2 SE 204B - polnilo kanala SE 204C SE 220 - kamnito nasutje med škarpami za moderno teraso 2 SE 250 - premešano moderno nasutje SE 201 - premešana ruševinska plast, spodnji del ornice kamni SE 217 - premešana ruševina ali površinska plast opeka prostor EE prostor V 8F2 8F3 8F4 8F5 13A1 224 202 261 z = 22,26 2A 1 201 203 217 202 278B 2A 219 218 2A 204 250 204B 278A 1 220 2A 269 228 VV 239 345a 267A P R 229 273A SS raziskano območje 215 273B 1. faza 206 203 kamen 253 235A 237A 2. faza F5 216 G5 210 238a kamen 267 237B 237B 265A V 205A1 3. faza 252 205B U 345a 205B1 213 205B2 T 230 278A kamen 205A2 221 nasutje 278B 256 estrih 236 251 284B 204B 204C 625 621 Š 4. faza kaj je 272e?? EE kamen S 7 277 269 212 227 207 261B 653 267A 207 227 žganinska plast 261A 265B ožgan tlak 208A 208 621 F4 G4 208B ruševinska plast 333A 333A1 novi vek 208C malta 263 HH 223 FF 333A 204A opeka 222 654 291 240 JJ 202A 242 292 226 288B 296B 287 296 287 287 287 287 II 8 GG 243A 218 F3 G3 281~2A 240A F2 620 276B 276A 219 F1 G1 276 295B 279 269 Načrt prostorov Š in T–U s plastmi v mlajših fazah; 285 295C M 1 : 100. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 113 270 Presek in preboj jarka SE 237 v zidu SE 228. 271 Tloris jarka SE 237 v prostoru Š in preboj v zidu SE 228. 272 Estrihi v vzhodnem vogalu prostora Š: a − estrih SE 235A ob zidu SE 206, b − SE 235B v jarku SE 237A. 273 Polnilo SE 248B s keramičnimi mozaičnimi kockami. 114 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Terme je bila jama odkopana ob preseku v širini 0,5 m, njena funkcija ni jasna. Polnila SE 596 in SE 597 so po keramičnem materia- Prostor 10 je bil v tej fazi opuščen in zasut (sl. 274–276). lu in sestavi podobna plastem SE 580 in SE 543. Dno prostora je prekrivala siva ruševinska plast SE 580, de- beline 12−22 cm, v kateri je bilo več zaplat belega pepela. Večina najdb v teh plasteh obsega čas druge polovice ali Nastajala bi lahko tudi z rabo prostora kot prefurnij. Prostor bolje konca 1. stoletja do konca 2. oz. začetka 3. stoletja. je bil nato zapolnjen in popolnoma prekrit še s sivo-rjavo ru- Vsebujejo tako starejše odlomke poznopadske sigilate, ševinsko plastjo SE 543, ki je vsebovala tudi veliko antične ke- skodelic Sarius, keramike tankih sten (predvsem oblike 2. ramike in gradbenega materiala. Med odkritimi najdbami bi stoletja), vzhodne sigilate B2, egejske kuhinjske keramike in izpostavili kamnit možnar, ostanke dolija, amfor, veliko finega italske kuhinjske keramike, veliko jadranskih amfor, lokalne namiznega in drugega posodja. Nekoliko pozneje je bila v kuhinjske in namizne keramike. Odkrita sta tudi kamnit mo-zahodni predel prostora vkopana jama SE 596a (globoka vsaj žnar in odlomki večje melnice. Najmlajše najdbe predsta-1,4 m), ki je presekala zid SE 594 (sl. 277, 278). Na dnu je bila vljajo kosi afriške amfore, afriške kuhinjske keramike (Hayes zapolnjena s sloji pepela (SE 596C), oglja (SE 596E) in vmes 181) in odlomki afriške sigilate (Hayes 50A, odlomki afriške postavljenimi kosi opek in kamnov. Ruševinski polnili SE 596B sigilate A/D), katere so začeli izdelovati konec 2. in v začetku in SE 597 na vrhu sta bili podobni ruševinski plasti SE 543. Ker 3. stoletja. To je čas, ko je bil prostor zapečaten. Morda je bil začetek zasipavanja že povezan s preureditvami v 2. fazi. SE 1 - ornica SE 543 - ruševinska plast 1. faze SE 2 - flišna osnova SE 596B - zgornje polnilo jame SE 596A SE 541, 518 - koluvij SE 596E - oglje, polnilo jame SE 596A SE 512 - naravni sediment peščenega melja SE 596C - sloj pepela, polnilo jame SE 596A SE 101 - premešana ruševinska plast, spodnji del ornice SE 597 - ruševinska vrhnja zapolnitev jame SE 596A SE 525 - drenaža ali temelj kamni opeka školjke SE 580 - pepelnata plast oglje malta, omet kosti notranje dvorišče prostor 12 prostor 10 prostor 13 27D4 27D5 1D1 1 z = 15,42 SE 1 - ornica SE 543 - ruševinska plast 1. faze 512 101 525 SE 2 - flišna osnova SE 596B - zgornje polnilo jame SE 596A 512 518 SE 541, 518 - koluvij SE 596E - oglje, polnilo jame SE 596A 2 597 SE 512 - naravni sediment peščenega melja SE 596C - sloj pepela, polnilo jame SE 596A 525A SE 101 - premešana ruševinska plast, spodnji del ornice SE 597 - ruševinska vrhnja zapolnitev jame SE 596A 541 543 2 596A SE 525 - drenaža ali temelj kamni opeka školjke 580 533 SE 580 - pepelnata plast oglje malta, omet kosti 596B 2 notranje dvorišče prostor 12 prostor 10 prostor 13 596E 27D4 27D5 1D1 2 1 z = 15,42 512 101 525 512 518 2 597 525A 541 543 2 596A 580 533 596B 2 274 P77. Jugovzhodni presek izkopnega polja; M 1 : 50. 596E 2 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 115 Območje 7−11 je bilo verjetno v tem obdobju prezidano na iz kamnitih plošč. Njun stik je bil uničen z gradnjo recentne dva prostora (morda že v fazi 2) z zidom SE 502, ki je bil na škarpe SE 103, nadaljevanje pa z oranjem na recentni terasi koncu povezan z odtočnim kanalom SE 542 (sl. 279−281). 0. Nivo kanala SE 534 kaže na to, da je bila hodna površina Pri tem je bil uničen kanal SE 503. Kanal SE 542 je imel dno prostora na tem območju bistveno višja kot ohranjeni ostanki. grajeno 509iz kamnitih plošč, kar ga povezuje s kanaloma SE 114 508 Jugovzhodno od zidu SE 502 je bil ohranjen še en odtoč- Notranje dvorišče in SE 141 na zahodnem dvorišču v 2. fazi. Verjetno se je 512 ni kanal SE 517 (sl. 282, 283), ki je bil zelo uničen, vkopan vanj stekal kanal SE 534, ki je imel prav tako dno grajeno 510 513A 525 544 513B 14 518 513C 12 521 594 596a 506= 501 2 543 flišna osnova 515 516 175 176 1. faza 515 517 kamen - 1. faza 143 504 502 577 503 10 zemljeno zasutje - 1. faza 2. faza 595 ruševina 2.–6. faza 11 kamen - 2. faza 522 533 nasutje 2. faze, ruševine 1. faze 541 511 nasutja/ruševine 2. faze kamnito nasutje - 1. in 2. faza 7 13 3. faza 591 4. faza 549 542 novi vek 514 koluvij 536A 27 geološke plasti z več kamenja malta omet 534 536 opeka 523 185 592 535 275 Načrt jugovzhodnega dela termalnega kompleksa v 3. in 4. fazi (prostori 11–14); M 1 : 100. 276 Zasutje prostora 10. 277 Prostor 10, pogled proti jugovzhodu na jamo SE 596 in presek P77. 116 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 v starejšo ruševinsko plast SE 543 in po zidavi popolnoma podoben kanalom iz 1. faze termalnega kompleksa (dno iz tegul s kaskadami). V njem je bil najden novec iz trajanske- ga obdobja. 280 Zid SE 502, kanala SE 542: pogled z zahoda. 278 Jama SE 596 v vogalu prostora 10. 281 Polnilo kanala SE 542. 279 Zid SE 502, kanala SE 542 in SE 543: tloris. 282 Kanal SE 517, jugovzhodni zaključek s prekritjem ob 283 Kanal SE 517, pogled proti severovzhodu. preseku P77. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 117 Faza 3A SE 205A2 z jarkom SE 237A. Obe jami SE 205A1 in SE 205A2 sta verjetno nastali še v času delovanja jarka SE 237A (po uni- V tej vmesni fazi je prišlo do nekaj posegov v prostorih Š čenju estrihov) in bili zasuti sočasno z njim (polnilo SE 237B, in T, ki so težje razložljivi (sl. 164). V obeh prostorih sta bila SE 284B). Površina geološke osnove SE 2 na obeh straneh estriha SE 235A in SE 235B odstranjena (ostali so le manjši jarka SE 237A se je spuščala proti jarku. To kotanjo SE 205A kosi ob zidu SE 206 in v jarku SE 237A). Ker je po večini je zapolnila 10−15 cm debela plast sivega meljastega peska prostora žganinska plast SE 256 iz konca 3. faze legla na SE 205B2, ki je bila po sestavi enaka zgornjemu delu polnila gornjo površino SE 2 oz. SE 2A, je tlak verjetno predsta-SE 237B in je zapolnila tudi jami SE 205A1 in SE 205A2 (nad vljala zemljena površina (sl. 174, 175e). Zaradi neravnosti polnilom SE 244). Podobno zemljeno sestavo najdemo tudi terena je verjetna uporaba lesenega poda. pri nasutju SE 251 iz kamnov in opek nad polnilom SE 284B V prostoru Š sta bili izkopani dve večji jami: ovalna jama v prostoru T–U (sl. 174). SE 205A1 (sl. 175a) in globlja jama SE 205A2 (sl. 175b−c), ki V polnilu jarka SE 237B je bil novec Hadrijana (G384, ko-je v južnem vogalu prostora presekala zapuščen kanal SE 207. van leta 117−138). Odlomki poznopadske sigilate, kerami-Jama SE 205A2 je bila zapolnjena z več izmenjajočimi se sloji ke tankih sten, volutnih in pečatnih oljenk, egejske kuhinj- žganine in rdeče-oranžne ožgane zemlje (SE 244) (sl. 175c). ske keramike in amfor z ravnim dnom pripadajo oblikam, Plitek jarek SE 205A3 ob zidu SE 228B je povezoval jamo SE 2 - flišna osnova SE 227 - polnilo kanala SE 207 SE 2A - premešana flišna osnova SE 251 - nasutje, izravnava prostora T–U SE 296B - kamnit tlak v prostoru GG kamni SE 221 - ruševina strehe v prostoru T-U opeka SE 256 - žganinska plast v prostoru T-U malta, omet SE 224 - premešana moderno nasutje v jarku SE 261 prostor T–U prostor FF prostor GG 8E5 8E4 8E3 221 215 621 z = 21,82 224 256 251 227 296B 2A 2A 261A 222 284A 2 2A 207 284 P33. Presek plasti v prostoru T; M 1 : 50. 285 Jama SE 205A1. 286 Jama SE 205A2 − presek. 118 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 značilnim predvsem za 2. stoletje, izdelava nekaterih se 2.3.4 Najmlajše preureditve − 4. faza podaljša še v (prvo polovico) 3. stoletje. Glede na najmlaj- šo amforo Africana IIA je polnilo nastalo verjetneje v času V drugi polovici ali koncu 3. stoletja so večje preureditve med drugo polovico 2. in prvo polovico 3. stoletja. Podoben doživeli prostori T–U, Š, JJ in skladišče. V njih so dokumen-sklop najdb iz 2.−3. stoletja je najden tudi v polnilu SE 244. tirani tudi ostanki požara ob koncu 3. faze. Del ostrešja in zidov se je porušil v notranjost prostorov, ki so bili kasneje ponovno obnovljeni. Pokrito stebrišče na severovzhodnem koncu kompleksa go- spodarskih prostorov je bilo v tej fazi zaprto in pregrajeno v prostora A in B, hkrati je bil dodan še predprostor A‘. Na zgornjem dvorišču je bil zgrajen nejasen in slabo ohranjen prostor CC, medtem ko je bilo odprto zgornje dvorišče tla- kovano s kamnitim nasutjem. V prostoru J je bil tlak dvignjen na zgornjo rimsko teraso 4. Manjše preureditve so doživeli tudi termalni prostori. Morda je bil pri tem dodan prostor proti notranjemu dvorišču. Gospodarsko poslopje Požar je opustošil prostora Š in T–U. Polnila jam SE 205A1, SE 205A2, jarka SE 237A in geološko osnovo je prekrila 5−7 cm debela plast črne pepelnate žganine (SE 205B1 = SE 212, SE 256), ki je vsebovala še kose žgane opeke 287 Izkopan del jame SE 205A2, desno polnilo SE 247. in redke ožgane lomljence peščenjaka (sl. 269, 290). Oba 288 Jama SE 205A2 z vrhnjim polnilim in ožganim polnilom SE 244. 290 Žganinsko polnilo SE 205B v prostoru Š. 289 Prostor Š z vkopi SE 205A1-3. 291 Prostor Š s plastjo zdrobljenih opek SE 213 = SE 216. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 119 prostora je nato prekrila plast zbitih zdrobljenih tegul in imbreksov (SE 213 = SE 216, SE 221, SE 221A − debelina 10−30 cm) (sl.  267, 284, 291–293). Večja količina žebljev, nekaj keramike, dokaj velikih odlomkov tegul, ki nosijo žige CRISPINI, C.L.HER in CLODI AMBROSI, ter večja koncentracija kamnov na površini bi prej kazali na ruševino strešne konstrukcije in dela zidov kot na namensko nasutje. Strešna konstrukcija je verjetno popustila zaradi požara. Vsekakor je bila kasneje plast uporabljena kot nova hodna površina, 292 Posedle plasti v jamo SE 205A2-3. 293 Prostor T–U s plastmi 4. faze − ruševinske plasti ostrešja SE 221. 295 Zidek SE 210: a − severozahodno lice; b − 294 Prostor T–U s plastmi 4. faze − žganinske plasti SE 256. jugozahodno lice. 120 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 ki je bila na območju med zidovi SE 210, SE 215 in SE 333 imajo najdbe široke datacije od sredine 1. do 3. in 4. stoletja. dodatno utrjena s slojem malte. Plasti so se na območju Odsotnost afriškega materiala bi kazala bolj na 2. ali 3. sto-starejših jam in jarka vanje posedle, ker so bila polnila meh- letje, kar celoten dogodek umešča v čas 3. stoletja. kejša od okolice. V prostoru T–U je bil nad novim tlakom S požarom v prostorih Š in T–U ob koncu 3. faze smo po-sezidan nov zidek SE 210 (sl. 294, 295). vezali tudi dogajanje v prostoru JJ, kjer je prav tako pusto- Najdbe v žganinski plasti SE 205B lahko datiramo predvsem šil ogenj in se je ostrešje zrušilo v notranjost (sl. 196, 263, v 2. in 3. stoletje. Le odlomek mlajše afriške amfore je glede 296, 297, 298, 301). Lise ožgane zemlje SE 287 so se razna lego infiltriran. V ruševini strehe prostora T–U (SE 221) prostirale po celem prostoru JJ na nivoju zemljenega tlaka SE 281. Hodno površino in plasti, ki so nastale z uporabo prostora, so prekrile ruševinske plasti SE 240, SE 288B in SE 240A, pretežno iz zdrobljenih opek, tegul in imbreksov, SE 209B - ruševinska plast ometa med katerimi so bili tudi večji odlomki. Na tegulah smo opa- SE 288B = SE 288 - ruševinska plast, predvsem strehe SE 268 - žganinska plast v prostoru JJ zili žige CRISPINI, T. COELI, Q. CLODI AMBROSI, TERENTI-kamni OR. Med strešniki je bilo pomešanih tudi nekaj kamnov, kosi opeka estriha, ožgan črno-siv droben pesek, odlomki kosti, kera- mike, stekla, žlindre, veliko kovinskih predmetov in večja količina drobcev oglja. S porušitvijo strehe so bile spodnje plasti zapečatene. V spodnjem sloju ruševine, neposredno nad tlakom SE 281 in SE 287, je bilo najdenih največ najdb (SE 240B). Koncentracija kamnov je bila povečana v kv. 7/ E3 in 8/A3 in v južnem vogalu prostora (SE 240A). Ruše- vina SE 240 je proti severozahodu prešla v podobno plast SE 288B. Ruševino (SE 240, SE 288B in SE 240A) so utrdili in jo uporabili kot hodno površino. Za izravnavo so ponekod prostor JJ 7E3 nalili večje zaplate malte. Na novem dvignjenem tlaku sta 209B bila ob zunanji steni zidu SE 208B sezidana dva pravokotna 268 z = 20,53 podesta: SE 291 (sl. 297, 299) in SE 292 (sl. 300). 208B V ruševinskih plasteh SE 240, SE 240A in SE 240B sta opa- 267A zni dve seriji najdb. Odlomki iz teh plasti so se spajali z od- 288B lomki posod iz spodnjega tlaka SE 281 in spodnjega dela 296 P79. Presek plasti SE 288B nad ploščami iztoka kanala ruševinskih plasti SE 240B. Veliko materiala iz konca 1. in SE 267; M 1 : 50. SE 2 - flišna osnova SE 209A - ruševinska plast ometa SE 288B = SE 288 - ruševinska plast, predvsem strehe kamni opeka malta prostor JJ 7E3 8A3 8B3 291 209A 240 z = 20,62 2 288B 297 P82. Jugovzhodni presek sonde 11 in jugozahodno lice strukture SE 291; M 1 : 50. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 121 (prve polovice) 2. stoletja (padska in poznopadska sigila- Večina keramičnih najdb v plasti SE 288B je datiranih v 3. ta, vzhodna sigilata, keramika tankih sten, italska kuhinjska in 4. stoletje. Skromne zgodnejše najdbe, ki so bile števil-keramika, reliefne oljenke, novec cesarja Trajana G781) bi ne v plasteh SE 240, SE 240A in SE 240B, bi lahko kazale lahko kazalo na obilo aktivnosti na jugovzhodnem delu na neuporabo prostora v zgodnejših fazah. Nekoliko več je območja JJ v tem času. Najdbe pečatnih oljenk, korintske ohranjenih tudi najdb, datiranih v najmlajše faze vile. oljenke, egejske kuhinjske keramike, egejskih sljudastih vr- V 4. gradbeni fazi je bila linija stebrišča A−B zazidana. Pri- čev MRA3, padske sigilate srednjega in poznega cesarskega dobili so dva prostora (A, B) in predprostor A‘ (sl. 245, 302). obdobja (G535 − KP2 polkrožna skodelica, druga polovica Novi zidovi SE 312F, SE 431, SE 450, SE 448A so imeli v te-2.−3. stoletja), afriške sigilate (Hayes 32 − 3. stoletje) in afri- melju oz. spodnji liniji kamne nametane ali postavljene po- ških amfor Africana IIA, Dr. 30, vzhodnosredozemskih amfor ševno (sl. 303−306). V višjih vrstah pa so bili večji kamni Dr. 24 pa kažejo na verjetno porušenje strehe v 3. stoletju. večinoma postavljeni plosko, z ravnimi štirikotnimi ploskva-Redke najdbe 4. in 5. stoletja so verjetno infiltrirane oz. iz- mi v lice zidu. Enaka gradnja je značilna tudi za zidove 4. kopane z vrha tlaka. faze v skladišču. V prostorih A in B je bil tlak dvignjen s podlagami iz manj- ših kamnov in opek (SE 436 in SE 406 − sl. 302). Na kamni- to podlago je bil v isti ali kasnejši gradbeni fazi nasut ze- mljen tlak iz zbitega rumenega meljastega peska (SE 435 in SE 361). V prostoru B so bili med kamnito podlago SE 406 in zemljenim nasutjem SE 435 odkriti zaplate ožgane zemlje SE 406A, zaplate malte SE 406B = SE 398 in ostanki mal- tnega estriha SE 406C, ki je segal med zidovoma SE 414A in SE 414B tudi preko nasutja SE 311 v prostoru C. Ostanki so nastali s postopno gradnjo ali s kasnejšim popravilom tlaka. 298a–c Ruševinske plasti 4. faze v prostoru JJ (od zahoda proti vzhodu). 122 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 299 Struktura SE 291: a − pogled z zahoda, b − pogled z juga. 301 Presek plasti v prostoru JJ. Pogled proti severozahodu. 300 Struktura SE 292: a − navpični pogled s severovzhoda, b − jugovzhodno lice, c − jugozahodno lice. 302 Prostori A‘, A in B (tlaki SE 436 in SE 406). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 123 303 Jugovzhodni del prostora B (tlak SE 435 in zaplate 306 P105. Lice zidu SE 431 v prostoru B. SE 406A–C) in prostor C. 304 P103. Profil plasti in SE 2 - flišna osnova stranski pogled lica zidu SE 443C - koluvij SE 450; M 1 : 50. SE 450 - zid 4. faze SE 440A - nasutje, zasutje kanala SE 422F SE 440 - nasutje za tlake prostorov A’, A in B kamni meja med prostoroma A’ in A 11D2 11D3 450 312E 443C z = 24,11 310=366 312B 440 440A 2 422F 305 P105. Presek plasti in SE 2 - flišna osnova stranski pogled lica zidu SE 443C - koluvij SE 431; M 1 : 50. SE 431 - zid 4.faze SE 440A - nasutje, zasutje kanala SE 422F SE 440 - nasutje za tlake prostorov A’, A in B kamni meja med prostoroma A in B 11E2 11E3 431 312 366 440 443C z = 24,10 440A 2 422F 124 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1:50 Na hodnem nivoju SE 361 je bilo v prostoru B postavljeno SE 2 - flišna osnova ognjišče SE 413 (sl. 307, 308). Tegule so bile položene na SE 421A - plast meljaste gline tla z zgornjo površino navzdol. Posledice porabe ognjišča SE 421 - premešana plast peščenega melja so bile vidne pod in okoli njega, kjer se je raztezala ožgana SE 428 - plast zdrobljenega grudastega apna lisa zemlje rdeče in črne barve. kamni opeka Na severozahodni strani prostora A je bil dodan prostor A‘ (sl. 264, 309), ki je bil s severovzhodne strani zavarovan z zidkom SE 448A. Ne moremo vedeti, ali je bil prostor po- polnoma zaprt ali ne, saj so kasnejša uničenja lahko odstra- nila nadaljevanja zidov SE 448 in SE 452. Ob zidu SE 450 sta bili na starejšo izravnavo SE 440 = SE 443B položeni dve ognjišči iz ožganih tegul: ognjišče SE 448 v vzhodnem vo- galu in ognjišče SE 449 na razdalji 1,03 m (sl. 310). 377A 12A4 V isti gradbeni fazi je bil verjetno dodan tudi prizidek CC na 12A3 zgornjem dvorišču (sl. 133, 311). Vse strukture so bile močno poškodovane z oranjem in so se nahajale neposredno pod A ornico ali premešano ruševino. Hodna površina prostora je 413A bila verjetno zemljena, vhod v prostor pa je bil lahko speljan 361 413 skozi 0,80 m ozek hodnik med zidovoma SE 404 in SE 312. 416 B D C 395A A B C D z = 24,97 416 413 z = 24,92 413A 361 361A 361 307 Ognjišče SE 413 (4. faza) in jami SE 377A in 395A (5. faza) v prostoru B: tloris in presek ognjišča; M 1 : 50. 309 Prostor A‘. Pogled proti severozahodu. 308 Ognjišče SE 413 v prostoru B. 310 Ognjišče SE 449. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 125 Ureditev zgornjega dvorišča je poznana le v najmlajšem ob- severozahodu se je tlakovanje razprostiralo nekako do konca dobju vile. Kamnito tlakovanje SE 418 je bilo naslonjeno na zid prostora A‘, kjer se je rimska terasa 4 spustila proti odvodne-SE 312 (na SE 312E, SE 312F in SE 448A) na jugozahodu in mu kanalu SE 422A. Najdbe iz nedotaknjenih delov tlakovanja zid SE 403 = SE 404 na jugovzhodu (sl.  133, 312, 314). Dvo- (SE 418, SE 418A) bi morda pričale o zgodnejšem tlakovanju rišče je bilo nasuto s kamni različnih velikosti (50 %), opeko, zgornjega dvorišča v 1. ali 2. stoletju (amfore Dr. 6B in Dr. 2−4). tegulami, odlomki keramike in svetlo rjavim peščenim meljem. Med najdbami v višjih, že premešanih plasteh (plasti SE 316, Ponekod so bile globeli zasute z nekoliko večjimi kamni in ne-SE 370 = SE 386, SE 408A) so zgodnejše najdbe skromnejše, koliko temnejšo, bolj peščeno zemljo (SE 418A). Po pobočju prevladujejo najdbe, datirane v 3.−4. stoletje, nekatere celo v navzgor je bilo tlakovanje ohranjeno v širini 4−6,30 m, do 5. stoletje. Deloma je to lahko le posledica kasnejše uporabe strukture SE 427. Više je bilo mogoče uničeno z oranjem. Na tlakovanja. Tudi tlaki prostora J so bili dvignjeni na najvišjo rimsko te- raso 4 (morda že v 3. fazi). Na 50 cm debelo sta bili nad strukturo SE 425, plastjo SE 389 in plastjo SE 368 nasuti ka- mniti plasti SE 320 in SE 381. V plasti SE 381 so bili najdeni novec iz sredine 4. stoletja in afriška amfora Africana IID (sredina 3.−prva polovica 4. stoletja) ter odlomki, ki se spa- jajo z odlomki iz plasti SE 389 in SE 391. V nasutju SE 320 je keramični material težko ožje datirati. Po dvigu bi bila lahko hodna površina na zemljenem tla- ku (zgornji del SE 320) ali maltnem estrihu (koncentracija drobcev malte v zgornjem delu SE 320) (sl. 313). 311 Prostor CC. 313 Kamnita nasutja v prostoru J. 312a−b Tlakovanje zgornjega dvorišča (od zahoda proti vzhodu). 126 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 1 - ornica SE 440 - nasutje za tlake prostorov A’, A in B SE 2 - flišna osnova SE 406 - kamnito nasutje, podlaga za tlak prostora B SE 443C - koluvij SE 361 - zemljen tlak prostora B SE 408A - premešana plast SE 361A - premešana plast SE 361, plast uporabe SE 430- ožgana plast - kurišče prostora B SE 321 = SE 370 = SE 354 - kamni opeka malta premešana ruševinska plast zgornje dvorišče prostor B 11E5 11E4 11E3 11E2 1 430 2 z = 25,36 321/370 408A 2 361 321/354 443C 406 361A 312 440 zid 366 314 P74. Presek plasti zgornjega dvorišča in prostora B; M 1 : 100. Skladišče Požar je zajel tudi skladišče (sl. 322). Sledi ognja so bile vi- dne v nekaj cm debelem sloju rdeče ožgane zemlje SE 669 na geološki osnovi SE 2 in v žganinski plasti SE 444B = SE 477 (sl. 318), ki se je v manjših ali večjih lisah raztezala po celem skladišču. V žganini pod in nad njo so bile pone- kod raztresene kamnite mozaične kocke bele barve z nekaj redkimi kockami črne barve. Koncentracije mozaičnih kock smo zasledili v sektorju 10 − SE 626 (sl. 315) in v jugovzho- dnem vogalu SE 639B. Kocke so bile različnih dimenzij od velikih (6 × 4 × 2 cm), preko srednje velikih (1 × 1 × 0,5 cm), do zelo majhnih kock (0,5 × 0,5 × 0,5 cm). Nekatere so bile še sprijete s kosi malte. V skladišču zelo verjetno v starej- ših fazah ni bilo postavljenega mozaika. Mozaične kocke so bile v sekundarni legi raztresene, pomešane z žganino in predvsem z malto, katere pa je bilo občutno premalo za podlago za mozaik. Ali bi lahko v teh nasutjih prepoznali recikliranje gradbenega materiala? 315 SE 626, kupček mozaičnih kock različnih velikosti: 316 Ruševina strehe SE 275 v jugozahodnem vogalu skladišča. a − tloris, b − pogled. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 127 Zaradi požara se je verjetno sesula tudi strešna konstrukcija na manjših območjih sedle neposredno na najstarejšo hodno skladišča (sl. 316–321). Nad žganino SE 444B = SE 477 je bila površino (SE 2). po celi površini ugotovljena 0,10−0,30 m debela plast zdro- Najdbe v žganinskih plasteh datirajo požar v 3. stoletju. V bljenih opek SE 275 (po različnih delih skladišča je bila plast vogalu med zidom SE 310 in zidkom SE 644 sta bili v plasti različno oštevilčena SE 275 = SE 444A = SE 635 = SE 642 = z mozaičnimi kockami SE 639B (pod žganino SE 444B) naj-SE 280). Med večjimi in manjšimi kosi tegul in imbreksov so deni dve celi egejski sljudasti amfori MRA3 = Agora F65/66 bili pomešani redki kamni, drobci oglja, odlomki keramike, izredno veliko železnih žebljev, vratni tečaji, okensko steklo, iz prve polovice 3. stoletja. V žganinski plasti SE 444B so nekaj nožev in ponekod tudi mozaične kocke. Ruševino stre-bili najdeni odlomki krožnika afriške sigilate Hayes 32 iz 3. he (SE 275) so v 4. fazi uporabili za hodno površino in morda stoletja. Najdbe v plasti SE 275 pa zajemajo širše obdobje. bi lahko maltne zaplate nad njo povezali z utrjevanjem ho- Deloma so sočasne z nastankom ruševine, deloma pa so dne površine. Zaradi kasnejših posegov plast SE 275 ni bila izvirale iz hodne površine nad njo. Čeprav so bile v njej naj-ohranjena po celotnem skladišču, temveč so kasnejše plasti dene najdbe iz 3. stoletja, jih večina verjetno pripada konč- nemu obdobju uporabe skladišča, drugi polovici 4. stoletja in prvi polovici 5. stoletja. Med tegulami so bile tudi take z žigi CRISPINI in RVSONIS Q. CEL. Ob obnovi je bilo skladišče pregrajeno na več manjših pro- storov (SK1−7), ki niso popolnoma ugotovljivi. V jugozaho- dni tretjini skladišča so bile vse plasti od recentnega jarka SE 623 do zidu SE 208C = SE 208E odnešene s kmetijskimi posegi do geološke osnove. 317 Ruševina strehe SE 280. 318 Žganina pod SE 275 ob bazi SE 272D. 319a–b Presek ruševinskih plasti v severnem vogalu skladišča. Sonda v kv. 9/C1 in 5/C5. 128 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 320 Presek ruševinskih plasti v sondi 15 v skladišču. 321a–b Detajlni presek ruševinskih plasti v sondi 15 v skladišču. Notranji zidovi mlajše faze skladišča (SE 487, SE 488, SE 489, Zaradi dviga hodne površine sta bila s kamni in zemljo za-SE 255 = SE 255A, SE 622 = SE 624, SE 622A, SE 622B, trpana vhoda v zidu SE 270 in SE 208C = SE 208E (SE 270A SE 629, SE 631) so bili večinoma skromno ohranjeni (višina in SE 208D). Malo verjetno je, da bi prehoda popolnoma 2−4 kamnov), vendar jih po načinu gradnje lahko poveže-zazidali, verjetno so ju le zvišali. mo v skupno gradbeno fazo (sl. 322–325, 331, 332). Zidani so bili podobno kot zidova SE 450 in SE 431 v zgornjem prizidku gospodarskega poslopja (prostora A, B). Vsi so bili bolj ali manj vkopani v starejšo plast SE 275. V spodnji liniji (temelju) so bili v vkop navpično in postrani zabiti manjši in srednje veliki kamni nepravilnih oblik, med katerimi so se našli tudi odlomki opeke. Nadnje so bili nato plosko polo- ženi večji grobo obdelani kamni ali lomljenci s pravokotnimi ploskvami v obe lici in vezani s skromno količino malte. Na kamnite temelje bi lahko bile postavljene lesene stene. V nekaterih krožnih poškodbah na površini baz za stebre bi lahko prepoznali stojke: stojka SE 636 v bazi stebra SE 272B (sl. 324), stojka SE 640 v bazi stebra SE 272D (sl. 334). 322 (stran 130, 131) Detajlni načrt skladišča v 4. fazi; M 1 : 150. 324 Baza stebra SE 272B s stojko SE 636. 323 Zid SE 622B. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 129 flišna osnova 5. faza - grob 1. faza 6. faza 2. faza ruševinska plast 3. faza zemljena ruševinska plast 419 4. faza rimska vila novi vek zdrobljene opeke žganinska plast zazidava vhoda 9 2A 10 A’ 455 451 Zgornje dvorišče - zahod 653 309 422A 422 432 310 644 grob 632 639/639A 645 652 433 637A 665A 637 483 643 630 444B 432A 307 270 626 629 444B = 477/277 434 307A 275=444A 358 488 635 = 275 631 651 635 = 275 642 = 275 363 SK1 628 SK3 638 SK2 364 667 668 AA 487 624 325B 270A 489 258 363A 363B 615 248 636A/B 272A 270C 270B 272C 233 272E 272D 650 258A 280 640A/B 272B SK4 257 272F 258A 258 SK5 258A 255A 622 275 255 258A 622B 622A 275 257A 233~258 257B M 270B SK6 623 270C 257C SK7 294 257D 5 208D 6 623A 208C 298A 282 208E 7290 KK 271~2A 218 218 Notranje dvorišče 286A 322 Detajlni načrt skladišča v 4. fazi; M 1 : 150. 130 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 flišna osnova 5. faza - grob 1. faza 6. faza 2. faza ruševinska plast 3. faza zemljena ruševinska plast 419 4. faza rimska vila novi vek zdrobljene opeke žganinska plast zazidava vhoda 9 2A 10 A’ 455 451 Zgornje dvorišče - zahod 653 309 422A 422 432 310 644 grob 632 639/639A 645 652 433 637A 665A 637 483 643 630 444B 432A 307 270 626 629 444B = 477/277 434 307A 275=444A 358 488 635 = 275 631 651 635 = 275 642 = 275 363 SK1 628 SK3 SK2 638 364 667 668 AA 487 624 325B 270A 489 258 363A 363B 615 248 636A/B 272A 270C 270B 272C 233 272E 272D 650 258A 280 640A/B 272B SK4 257 272F 258A 258 SK5 258A 255A 622 275 255 258A 622B 622A 275 257A 233~258 257B M 270B SK6 623 270C 257C SK7 294 257D 5 208D 6 623A 208C 298A 282 208E 7290 KK 271~2A 218 218 Notranje dvorišče 286A Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 131 326 Kuhinja v prostorih SK2 in SK3. 325 Zid SE 629: a − tlorisno, b − pogled z jugozahoda. 327 Krušna peč v prostoru SK2: a – pogled proti severu, b – pogled proti vzhodu. 132 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 V osrednjem delu skladišča sta bila ob zidu SE 310 istočasno so tvorili obod peči v skoraj popolnem krogu. Notranjost je sezidana prostora SK2 in SK3 (sl. 326–329). Zidovi obeh bila zapolnjena z nametanim kamenjem. Na višini ok. 0,50 m prostorov (SE 629, SE 487, SE 631, SE 488) so bili naslonjeni je bila nad kamnito polnilo postavljena prava konstrukcija peči na starejši zid SE 310. Nanj je bila prislonjena tudi krušna peč krožne oblike. Površina, na kateri so kurili, je bila tlakovana s SE 630 (sl. 326, 327), ki je zavzemala večino manjšega pro- štirikotnimi opečnatimi zidaki (veliki 48 × 32 × 5 cm), ki so bili od stora SK2 (4,30 × 2,80−3,55 m). Postavljena je bila deloma na vročine močno ožgani. Kurišče je zapirala kupola (ohranjena plast SE 275 = SE 635, deloma na flišno geološko osnovo SE 2 višina do 0,50 m, širina 0,40 m) iz ploščatih kamnov na zunanji (sl. 328). Večji grobo obdelani kamniti kvadri in ploščati kamni in opečnatih zidakov (24 × 20 × 7 cm) na notranji strani. Nad pečjo je bilo odkopanih ogromno opek in tlakovcev zrušene kupole (ruševina SE 630A). V prostoru SK3 (5,60 × 4,30 m) je bilo ob zidu SE 488 iz- delano kurišče SE 643 = SE 638 (sl. 329, 330). Na razda- lji 1,75 m od zidu SE 488 je bila položena linija kamnitih plošč (velikosti 47 × 30 × 8 cm do 20 × 10 × 6 cm) − SE 638. 329 Prostor SK3 s kuriščem. 328 Opečnati tlak SE 635 = SE 275 in prostor SK2: a – tloris, b – pogled proti jugozahodu, c – pogled proti severu. 330 Kurišče SE 638. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 133 Vmesna površina je bila nato tlakovana s pravokotno struk- kuhinja. Z delovanjem kuhinje je bil povezan tudi kanal iz tu- turo SE 643, ki je bila ohranjena v vogalu SE 310 in SE 488. bulov SE 637 = SE 637A v obliki črke L. Najdbe v ruševinskih Nad opečnati tlak SE 635 = SE 275 in flišnato osnovo plasteh obeh prostorov so obsegale večje količine kuhinjskih SE 2 so bile položene opečnate tegule ali tlakovci (velikost posod in nožev (ruševinska žganinska plast SE 445). 45 × 25 cm), nadnje pa dve plasti kamnitih plošč (na vrhu Prostor SK4 (10,50 × 5,50 m) je zamejevalo nekaj zelo sla-velike od 45 × 43 × 8 cm do 36 × 24 × 6 cm in vmesne ok. bo ohranjenih zidov. Oba prečna zidova SE 622 = SE 624 80 × 50 cm). Kamnita površina na vrhu je bila močno ož- (sl. 331) in SE 622A = SE 489 (sl. 332–334) sta vključila gana in razpokana od vročine. Nekaj plošč in opek je bilo starejše baze za stebre (SE 272B in SE 272D). Jugovzho-ohranjenih tudi v jugozahodnem delu pasu med SE 638 in dni zid SE 622 je bil na severozahodnem koncu zaključen z SE 488, tako da bi se lahko dvignjen kamnit podij raztezal obročasto odebelitvijo SE 624 (premera ok. 1,25 m, notranji po celotni širini prostora. premer ok. 0,66 m). V zidu SE 622A so bili uporabljeni kosi V prostor SK2 s pečjo se je lahko vstopalo le iz prostora SK3 marmornega kipa Dioniza (sl. 333). čez prečni zid SE 488, ki morda ni bil višji od ohranjenega nivoja, in strukturo SE 643 = SE 638. Kamnit podij je služil za kurišče/ognjišče in/ali kot delovna površina za odstranjeva- nje odvečnega lesnega oglja in pepela iz krušne peči. Zelo verjetno sta prostora delovala skupaj kot en večji prostor, 332 Zid SE 622A = SE 489. 331 Zid SE 622 = SE 624. 333 Deli marmornega kipa Dioniza v zidu. 134 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Sočasno je bila uničena baza SE 272C (sl. 335) do nivoja gospodarskega poslopja morda niso več delovale. V mlajših temelja oz. hodne površine nad ruševinskim tlakom SE 275 fazah bi lahko bila vzpostavljena tudi nova stiskalnica v skla- (uničenje SE 272C2). Na jugovzhodno stran zidane baze ste- dišču, ki bi za površino stiskanja ( ara) uporabila znižano zida- bra SE 272D je bil z debelim slojem malte naslonjen kamniti no bazo SE 272C. Bližina ognjišča v prostoru SK3 bi pri tem podstavek za stebre stiskalnice SE 650 (sl. 334). Kamniti ele-lahko služilo za segrevanje vode, s katero so med stiskanjem ment stiskalnice ( stipites) je bil izklesan iz peščenjaka (veli-polivali oljčno kašo, da se je olje lažje izločalo. kosti 1,16 × 0,64 × 0,20 m) in je imel dva pravokotna utora Ne daleč stran je bil v prostoru SK1 pod ruševino odkrit še (velikosti 0,26 × 0,17 × 0,04 m). Kamniti element bi bil lahko en obdelan kamen (SE 668), morda iz apnenca, na katerem v skladišču uporabljen sekundarno, ko stiskalnice v prostorih se je videlo krožen odtis (sl. 336). Tudi ta element bi bil lahko v nekem trenutku namenjen površini za stiskanje ( ara). Po pregraditvi skladišča so ostale sledi preurejanja tudi v ju- govzhodnem vogalu prostora SK1. Žal so se ohranile le kot dva krožna vkopa ali jami v starejšo ruševino, in sicer jama SE 639 (polnilo SE 639A) okoli zidka SE 644 in jama v obli- ki četrtinke kroga v vogalu prostora (SE 665A in SE 665B) (sl. 337). 334 Baza za steber SE 272D in baza za stebre stiskalnice SE 650 ( stipites). 336 Kamnit kvader SE 668 s krožnim odtisom. 335 Baza za steber SE 272C: a − tloris in b − severozahodna 337 Jugovzhodni vogal skladišča z vkopi SE 639 in SE 665A. stranica. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 135 Terme Od termalnih prostorov proti notranjosti dvorišča (območje 14) je bil najden jarek SE 525A (sl. 338, 142, 145), zapolnjen z nametani kamni in odlomki opek. Polnilo SE 525 je bilo lahko mišljeno kot drenaža. Toda usmeritev jugovzhod− severozahod oz. prečno na pobočje bi bila primernejša za temelj zidu. Podobne temelje so imeli zidovi 4. faze na vrhu gospodarskega poslopja in v skladišču. 338 Drenaža SE 525. V zelo nejasnih obrisih smo zasledili tudi dogajanje na ob- močju prostorov 7 in 11. Kanal SE 542 je bil zapolnjen s polnilom SE 591 z veliko ruševinskega materiala: veliko drobcev in kosov malte, ometa, odlomkov opek in kamnov (sl. 281, 142, 275). Določljivi kosi keramike so starejši (amfo- re Dr. 6B in Dr. 6A), morda rezidualni. Nad polnilom SE 591 in kanalom SE 542 je bil nato v liniji zidu SE 502 sezidan nov kanal SE 535 (sl. 340), ki je bil prav tako v liniji z izpustom v zidu SE 560. Dno kanala je bilo grajeno iz tegul posebne oblike (kratki robovi na vseh štirih vogalih). Tegule so bile postavljene deloma ena na drugi in obrnjene z robovi nav- zdol. Ruševina SE 536 (sl.  282, 283, 339) jugovzhodno od kanala bi lahko nastala v tej ali že prejšnji fazi kot nasutje za dvig hodne površine, saj je bila večinoma najdena ob stra- nicah kanala SE 535. Vsebovala je veliko odlomkov belega 339 Stik kanalov prostora 7–11 in ruševina SE 536. Pogled ometa in odlomke keramike, katere je težko ožje datirati. proti jugozahodu. S temi aktivnostmi bi morda lahko povezali najmlajše pre- ureditve prostora 4, morda nov tlak. Nad opečnatim mo- zaikom je bil v severnem vogalu odkrit pravokoten tlakovec SE 564 (38 × 26 × 5 cm). Poleg tega je bil mozaik na več mestih prekrit s tankim slojem malte (SE 537) (sl. 214, 215). 340a–b Linija ruševine SE 536, kanala SE 535 in SE 534. Pogled proti jugovzhodu. 136 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2.3.5 5. faza − zadnja faza uporabe kosti. Določljive najdbe so bile predvsem rezidualne (1. in vile in opuščanje objekta 2. stoletje). V mnogih prostorih smo iz časa opuščanja vile in njene za- Ob zidu SE 431 je bilo nad hodno površino SE 361A ohra- dnje uporabe zasledili odpadne jame, polne žganine. Veči- njeno kurišče iz najmlajše faze (SE 429A) (sl. 245, 345). Nad noma jih lahko datiramo v prvo polovico 5. stoletja. zbito podlago iz drobnih kamnov in redkih odlomkov ope- ke SE 429A (10 cm debeline) je bila ohranjena plast ožgane Gospodarsko poslopje zemlje (SE 429). V bližini sta se razprostirali še dve lisi rdeče V prostoru J je bila ugotovljena odpadna jama SE 319A s ožgane površine SE 416 (sl. 245, 308) in SE 430 (sl. 345), ki črnim meljastim polnilom SE 319 z vidnimi ostanki žganja, bi bili lahko sled kurišč in pozne uporabe prostora ali sled veliko oglja, pogostimi odlomki opeke, ožganih posod in končnega požara vile. kosti (sl. 354). Na osnovi afriške sigilate (oblike Hayes 50B, V utrjeno površino SE 203 prostora V je bila v mlajši fazi 61B) in afriških amfor (Dr. 30 in predvsem Keay 59) jo lahko vkopana ovalna odpadna jama SE 273A (sl. 354, 346). Dno datiramo v prvo polovico 5. stoletja. vkopa je prekrival grušč (5 × 3 cm do 2 × 1 cm), ki bi morda V prostorih A‘, A in B so z njihovo uporabo nastale plasti lahko predstavljal strukturo nekega ognjišča. Prostor nad (SE 443A, SE 435A in SE 361A) (sl. 341). V plasti SE 361A je njim je zapolnilo žganinsko polnilo SE 273B z obilico kovin-bil najden novec cesarja Kostancija, kovan med leti 330−335 skih najdb. Na vrhu polnila SE 273B sta bila dva večja od- (G1084). V prostoru B sta bili na nivoju plasti SE 361A ob lomka tegul. Severno od jame se je na površini tlaka SE 203 ognjišču SE 413 odkriti dve odpadni jami (SE 377A in raztezala lisa rdeče ožgane zemlje SE 273C. SE 395A) (sl.  308, 341−344) in ena v vogalu zidov SE 312 in SE 414A (SE 437A). Odpadna jama štirikotne oblike SE 437A (sl. 341−344) je bila zapolnjena s polnilom SE 437 z obilico kamnov, drobcev malte, nekaj odlomkov kerami- ke in kosti. Jama SE 377A je bila zapolnjena s popolnoma žganinskim polnilom SE 377, ki je vsebovalo velike količine ožganega materiala: keramičnih posod in različnih kovin- skih najdb, med katerimi so prevladovali svinčeni predmeti. Datacijsko pomembni so novec G1092, kovan v tretji četr- tini 4. stoletja, in odlomki afriške sigilate, predvsem odlomki zelo pozne oblike Hayes 61B3, značilne za sredino in drugo polovico 5. stoletja. Sosednja jama SE 395A je bila večja, štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in izredno plitka. Polnilo SE 395 je bilo peščeno, vsebovalo je veliko rimske keramike in živalskih 342 Prostor B. Izpraznjeni jami SE 377A in SE 395A ter ognjišče SE 413. 341 Prostor B. Polnila jam SE 377A in SE 395A ter uporabna 343 Prostor B. Jama SE 377A. plast SE 361A. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 137 kamni keramika malta, omet oglje 377A A B 12A4 12A3 B 377 361 377 361 z = 24,88 A 406 377A 361 C D D 361 z = 24,80 395 361 C 395 406 395A 395A 344 Tloris in presek odpadnih jam SE 377A in SE 395A v prostoru B; M 1 : 50. kamni kamni opeka opeka A B A B 429 z = 22,26 z = 24,81 429A 273B 203 361A 273A 11E3 273C 431 273A A B 430 A B 429 273B 361A 203 8F5 345 Tloris in presek kurišča SE 429A ter lise SE 430 v 346 Tloris in presek kurišča SE 273A in lise SE 273C v prostoru B; M 1 : 50. prostoru V; M 1 : 50. 138 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Na območju prostora D in D‘ so bili zidovi SE 399 in SE 365 SE 286B v kanalu SE 286 na notranjem dvorišču ali SE 315A ter tlaki SE 311, SE 311A, SE 311B poškodovani s krožnim = SE 315C polnila kanalov SE 315 in drugi. Nekatera polnila vkopom SE 342A (sl. 245, 347−348). Jamo so zapolnili s kanalov so bila popolnoma uničena, druga zapečatena v polnilom SE 342, ki je bilo podobne sestave kot poškodo-predhodnih gradbenih fazah z dvigovanjem hodne površi- vana nasutja. V njem je bila kopica najrazličnejših kovinskih ne. Odvodni kanal SE 267, ki je strmo padal iz shrambe na najdb, med katerimi so pomembni odlomki fibule (G1117), notranje dvorišče, je vseboval polnilo SE 267B le na krajših cevastega okova (G1123), igel, žebljev, steklenih odlomkov, odsekih, medtem ko je večinoma ostal prazen, torej se je po steklene jagode (G1141−1142) in novci, kovani v zadnji čenjem odlivala podpovršinska voda do trenutka izkopavanj. trtini 4. in prvem dvajsetletju 5. stoletja (G1112−1116). Ne- katere oblike afriških amfor (Keay 40, Keay 57B) se pojavijo šele v sredini 5. stoletja. Množico materiala lahko datiramo predvsem v čas od konca 4. do sredine 5. stoletja, ko je polnilo verjetno nastalo. Morda je bilo v zadnjem obdobju vile prostor D ponov- no združen s prostorom I, saj je bila nad uničenim zidom SE 462 nasuta plast SE 359 (sl. 354, 348). Interpretiramo jo kot podlago za estrih s pokončno postavljenim kamenjem in veliko malte. V konec življenja vile lahko umestimo tudi polnila odvo- dnih kanalov, v katerih so se sedimenti in drobne najdbe nabirali cel čas uporabe: SE 204B polnilo kanala SE 204A in SE 204C v prostoru EE, SE 232 polnilo kanala SE 236 v 248 Prostori C, D–D‘, E s kamnitimi nasutji in maltno prostoru U, SE 454C polnilo kanala SE 454 v prostoru E, podlago SE 359 na vrhu. SE 318 - koluvij SE 342 - polnilo jame SE 342 SE 342B - zgornje polnilo jame SE 342 SE 311 - kamnito nasutje za dvig hodne površine prostorov C, D, E SE 311A - kamnito nasutje za dvig hodne površine prostora D SE 321 = 370 - premešana ruševinska plast SE 446 - zemljen tlak v prostoru D SE 447 - nasutje za dvig površine prostora E SE 417C, SE 365C, SE 365D - stenski omet zidov kamni keramika malta, omet kosti prostor C prostor D prostor E 12C3 12D3 12E3 342A z = 24,91 321 342B 321 311 342 311 318 417 311A 365 311A 446 447 417C 318 365C 365D 247 P62. Presek kamnitih nasutij v prostorih C, D in E in jame SE 342A; M 1 : 50. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 139 Skladišče s pokopom v amfori V obdobju zapuščanja objekta je bil v skladišču, prosto- ru SK1, ob zidu SE 310 pokopan otrok v amfori (lokacija sl. 322). Deklica je bila ob smrti stara približno 4 leta (Hin- cak 2003; poglavje 4.4). Ob stene grobne jame SE 632A (1,30 × 0,50 × 0,30 m) so bili razporejeni obdelani kamniti kvadri (SE 632C), s katerimi je bila zagozdena na bok po- ložena amfora (SE 632D − 87 × 30 × 30 cm) (sl. 349, 350). Severnoafriške amfore tipa Keay 40 (G1177) so izdelovali v obdobju od druge četrtine do druge polovice 5. stoletja. Otrok je bil v amforo položen skozi odsekano dno amfo- re z nogami naprej (sl. 351, 352). Glava je bila usmerje- 350 Grob v amfori. Zgornji del amfore so zagozdili med kamne. na proti jugovzhodu. Na levi roki je imela deklica bronasto zapestnico (G1174), značilno za pozni rimski čas, in okrog vratu ogrlico s koščenim trapezastim obeskom (G1175). V polnilu groba SE 632B je bilo najdenih tudi nekaj živalskih kosti in nekaj rezidualnih kosov keramike. Ker je bila grob- na jama izkopana z nivoja plasti SE 444 (glej fazo 6), lahko domnevamo, da je bil prostor že nekaj časa izven uporabe pred kolapsom zidu SE 310, ki je grob prekril. Radiokarbon- ska datacija skeleta kaže na konec 4. in prva tri desetletja 5. stoletja. (nekalibrirano: 1644 ± 19 BP; kalibriran razpon med leti 394 in 427 z 68,3% verjetnostjo (1 sigma) ter med leti 377 in 439 s 83,8% verjetnostjo (2 sigma)). Časovni raz- pon z višjo verjetnostjo potrjuje datacijo proizvodnje oblike amfore. Inhumacije otrok ad enchytrismòs torej v lončeni posodi (običajno skrčenega) poznamo od prazgodovine dalje. Po- kopi v amforah so značilni predvsem za poznorimsko ob- dobje (Peña 2011, 165−170). Pri tem so za otroke običajno izbrali drugačen kraj kot za pokop odraslih. Posebej številni so pokopi otrok ob ognjiščih in krušnih pečeh zaradi ve- rovanja v varovalne prvine domačega ognjišča. Analogije najdemo tudi na znanem rimskem posestvu v Loronu v Istri, v poznih kontekstih lončarskega kompleksa (D‘Inca et al. 2008, 154−156). 349 Grob v amfori. 351 Pokop deklice v amfori. 140 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 V oz. pod konstrukcijo peči SE 630 se je med kurjenjem na- 2.3.6 Rušenje objekta - 6. faza bralo veliko sedimenta. Pri čiščenju opečnate površine kurišča je veliko pepela in žganine iz peči zdrsnilo v notranjost kon- Le redki so prostori, v katerih so se ohranile tudi ruševinske strukcije. Ruševinsko plast strehe iz požara ob koncu 3. faze plasti zadnjega rušenja objekta. Najpomembnejše so ruše- (SE 635) si prekrili 10 cm debel ožgan sloj SE 646 z malto in vine shrambe − prostora K, prostorov JJ, HH–II in skladišča opekami, 3 cm debel sloj pepela (SE 646A) in 5 cm debel sloj v gospodarskem poslopju (sl. 354, 375) ter prostorov 9 in žganine (SE 646B), ki je že morda odraz zadnjega požara. 15 v termah. Z gotovostjo lahko trdimo, da je poslopje zajel požar, ki je opustošil vsa poslopja. Žganina je bila pomešana V zadnji ruševini je bilo veliko uporabnih predmetov: kme- v večini ruševin, ožgane zaplate pa so bile prisotne na naj- tijskega orodja (noži, falx, rovnice … − sl. 353), drobnega mlajših zemljenih tlakih. V prostorih, kjer je bila ruševina vsaj nakita (čebuličasta fibula, prstani, bronaste igle), kavljev ter delno ohranjena, so bile najmlajše najdbe datirane v prvo steklenih in keramičnih predmetov, ki pričajo o uporabi pro-polovico ali celo sredino 5. stoletja. Največkrat so to odlom- storov skladišča pred dokončno opustitvijo poslopij. ki afriške sigilate, afriških oljenk Atlante VIII in afriških amfor. Nekatere najdene oblike so začeli izdelovati šele v sredini 5. stoletja in pogostejše so bile šele kasneje. Med gradivom iz Školaric so torej množično prisotne oblike afriške sigilate iz prve polovice 5. stoletja, pojavljajo pa se tudi variante, katerih proizvodnja naj bi se začela šele v sredini 5. stoletja (Hayes 61B3 in Hayes 61C). Pomenljivi sta tako odsotnost poznejših oblik afriške sigilate kot popolna odsotnost fo- kajske sigilate, ki je na severnem Jadranu bolj pogosta od sredine 5. stoletja dalje (Biondani 1992, 171−173), ter odso- tnost afriških oljenk Atlante X (Starac 2005). Novci v ruševinskih plasteh so bili kovani v drugi polovici 4. ali začetku 5. stoletja. Najmlajši novec, kovan za časa cesarja Honorija med leti 408 in 423 (G1116), je bil sicer najden v jami SE 342, omenjeni pri opisu predhodne faze. Konec naselitve vile na Školaricah bi tako lahko datirali nekje v drugo četrtino ali sredino 5. stoletja. Gospodarsko poslopje Najbolje so bile ohranjene ruševinske plasti v shrambnem prostoru K pod robom moderne terase 3 (sl. 74, 75). Vi- soke temperature požara so po celotni površini zemljenega tlaka SE 478 pustile rdeče ožgano plast SE 442B, na kate- 352 Pokop deklice v amfori. Pogled iz zahoda. ro se je sesedla 5 cm debela plast čiste žganine SE 442A (sl. 355, 356). Žganinska plast SE 442 nad njo je vsebovala še veliko odlomkov tegul (žigi TAFC in Q. CLODI AMBRO- SI), imbreksov, kamnov, keramike, drobcev malte, oglja in zoglenelih semenk. Najdeni sta bili celo dve v celoti ohra- njeni afriški amfori še v legi iz trenutka požara: spatheion Keay 26 (G1204) na najnižji stopnici SE 470 (sl.  358, 359) in amfora oblike Keay 25.2 (G1242) ob zazidanem doliju SE 469/468 (sl. 361). Ohranjeni sta bili skoraj cela severno- italska mala amforica (G1241 = G1201) in lokalna pečatna oljenka oblike Loeschcke Xc (G1240). Izdelava obeh tipov afriških amfor je datirana v konec 4. in prvo polovico oz. sredino 5. stoletja. 353 Pokop deklice v amfori. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 141 463 raziskano območje 370=386 421A/421B 1. faza 370 421 2. faza 3. faza 4. faza 441 CC402 5. faza 408A 6. faza recentno - zidovi Zgornje dvorišče - vzhod 321 recentno - ostalo 401 303a 321 4m 370 370 316 408A D' 354=379 plast 377/377A 437/437A 361A 435A 342 443 443a = 409 E A' C D 359 kamnito nasutje 11 A B 429 430 395/395A 12 405/405A 13 382A 393 369 372 371 321 I J 376 408AA 382A G 392 373 H 380 434 321A 438 475 F 661 423 317 324 442 AA BB BBB 322 408 485/485A 349 L N 442A 341 O 343 343 410 442B 338 325B? K 465A 325A P R V VV 274 SS 273B/273A 214 238 225 TU 621 224 621 S 621 Š 623 M EE 227 250 262 6 209 204B 662 FF 209a 217 209 623 7 209B 209a 268 241 202 249 8HH JJ KK II GG 268 266 293 354 Načrt ruševinskih plasti v gospodarskih prostorih; M 1 : 150. 142 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 463 raziskano območje 370=386 421A/421B 1. faza 370 421 2. faza 3. faza 4. faza 441 CC402 5. faza 408A 6. faza recentno - zidovi Zgornje dvorišče - vzhod 321 recentno - ostalo 401 303a 321 4m 370 370 316 408A D' 354=379 plast 377/377A 437/437A 361A 435A 342 443 443a = 409 E A' C D 359 kamnito nasutje 11 A B 429 430 395/395A 12 405/405A 13 382A 393 369 372 371 321 I J 376 408AA 382A G 392 373 H 380 434 321A 438 475 F 661 423 317 324 442 AA BB BBB 322 408 485/485A 349 L N 442A 341 O 343 343 410 442B 338 325B? K 465A 325A P R V VV 274 SS 273B/273A 214 238 225 TU 621 224 621 S 621 Š 623 M EE 227 250 262 6 209 204B 662 FF 209a 217 209 623 7 209B 209a 268 241 202 249 8HH JJ KK II GG 268 266 293 354 Načrt ruševinskih plasti v gospodarskih prostorih; M 1 : 150. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 143 Vse je nato zapečatila porušena strešna konstrukcija in ru- ševina zidov SE 349 (sl. 357). Enako zaporedje slojev lahko opazujemo tudi v ruševini, ki je zapolnila zazidani dolij (ru- ševinske plasti SE 469A−C − sl. 360) in ruševino strukture SE 465 (SE 465A), kjer pa so bili vzidani doliji že pred tem odstranjeni. 358 Kamnita posoda SE 367 zapolnjena z zoglenelimi semenkami in koščicami ter amfora Keay 26 ob vznožju stopnic. 355 Prostor K z žganinskimi plastmi. 356 Ožgana hodna površina, prostor K. 359 Amfora Keay 26 ob vznožju stopnic. 357 Ruševina zidov v prostoru K. 360 Ruševina v zazidanem doliju. 144 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 361a–c Amfora Africana III ob doliju. 362 Ruševina SE 290. Prostor JJ. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 145 Ostanke najmlajšega požara ob opustitvi vile smo prepo- znali v žganinski plasti SE 268, ki se je v manjših ali večjih lisah pojavljala po celi površini prostora JJ, nad hodnima površina 4. faze SE 240 in SE 288B (sl. 313, 314, 364). Tan- ka lisa goste malte z drobnim peskom in redkimi kamni (SE 209B) nad žganino SE 268 je verjetneje nastala kot ru- ševina podesta SE 292. Ruševino ometov predstavlja tudi plast SE 209A z večjo količino malte. S padcem obodnih zidov prostora je nato nastala ruševinska plast SE 209 = SE 266 (sl. 362–364), kar odraža njena sestava: ok. 45-od- stotni delež kamnov vseh velikosti in oblik, 14-odstotni delež malte, med katero najdemo tudi ostanke slikanega ometa, 11-odstotni delež odlomkov opeke, 7-odstotni de- lež drobcev oglja, veliko antičnih najdb in ogromno žlindre. Med njimi je bil le en novec cesarja Konstansa kovan v sredi- ni 4. stoletja (G1264). Najmlajše afriške amfore (oblike Keay 25, 26, 27, 36) in afriške oljenke (oblike Atlante VIII C2d) so iz konca 4. in prve polovice 5. stoletja. Sicer so močno zastopane najdbe značilne za čas od 3. in 4. do sredine 5. stoletja, npr. poznorimske steklene čaše oblike Isings 96 in 106c, španske amfore Keay 23, afriška sigilata, afriške amfo- re (Africana IIA, IID), severnoitalske amforice, male amfore Dr. 6B, pozne pečatne oljenke ali pozni lokalni izdelki (zna- 363 Ruševina SE 290 na območju prostora JJ in KK. čilni pozni lonci in skodele kuhinjske keramike, pekve idr.). Veliko je bilo tudi rezidualnih najdb iz 1. in 2. stoletja, saj je na nekaterih odsekih izkop ob nejasnih mejah zajel še ruše- vino starejše faze (SE 240, glej opis faze 4). Ponekod se je pod plastjo SE 209 ujela še nekoliko bolj ze- mljena plast SE 209C, ki morda predstavlja plast, nastalo z uporabo prostora, zapečateno ob padcu zidov. Proti jugovzhodu je ruševinska plast SE 209 prekrivala tudi ostanke v prostorih HH, II (sl. 365) in deloma v prosto- ru FF (sl. 366). Tudi tu se najmlajše najdbe lahko datirajo vsaj v prvo polovico ali sredino 5. stoletja ali celo kasne- je: npr. skodelica afriške sigilate Hayes 73B (G1330), lokal- na oljenka Loeschcke Xc (G1335), afriška amfora Keay 36 364 Maltne lise SE 290A in žganina SE 268 nad plastjo SE 240. (G1361, G1362), vzhodnosredozemske amfore LRA2 in LRA3 (G1373, G1374). Novec (G1285), kovan konec 4. ali v začetku 5. stoletja, je ležal v ruševini prostora FF. Pod ruševino SE 209 = SE 266 je bila v prostorih HH in II od- krita še ruševina strešne konstrukcije SE 241. Mnoge najdbe v njej bi lahko odražale dober kontekst 3. stoletja (zgodnje oblike afriške sigilate, egejska kuhinjska keramika, korintska reliefna keramika, jadranske amfore ipd. G141−1486), ki bi ga lahko povezovali s požarom ob koncu 3. gradbene faze (glej opis faze 4). Toda najmlajši izdelki afriške sigilate (oblika Hayes 50A − G1461) in afriških amfor (Keay 25.1, Keay 25 365 Ruševina SE 209 in SE 241 v prostorih HH in II. 146 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 ali 26 − G1467−1468) so nedvomno kasnejši − iz 4. ali celo prve polovice 5. stoletja. Za datiranje opustitve kompleksa so nekoliko manj po- membni ruševinski konteksti v ostalih prostorih, saj so bili ohranjeni le na manjših površinah. Mnoge plasti so bile s kmetijsko obdelavo zelo premešane. Kljub temu nam tudi najdbe v teh plasteh pomagajo pri končni dataciji. Ruševinska plast SE 443 v prostoru A‘ je vsebovala velike koncentracije drobne razsute malte bele barve, strešnikov in odlomkov keramike in stekla, med katerimi je bila prepo- znana le mala amfora Dr. 6B (G1967). V ostalih prostorih na moderni terasi 3 so bile plasti močno preorane (glej opise plasti SE 321 (= SE 369, SE 371, SE 372, SE 373), SE 376, SE 382A, SE 354 = SE 379, SE 392, SE 408AA, SE 408A …, vkop SE 380A s polnilom SE 380A). Premešane plasti so imele nekoliko različne sestave, odvisne od poškodovanih plasti pod njimi. Plasti SE 354 = SE 379 in zgornje polnilo SE 342B (prostor B, D, D‘ in C) so vsebovali veliko žgani- ne, odraz premešane ruševine zadnjega požara. V prostorih A‘, A in B bi lahko z zadnjim požarom lahko tudi povezali žganino v plasteh uporabe (SE 443A, SE 435A in SE 436A) 366 Ruševinske in premešane plasti v prostoru FF in GG. ter ožgane površine najmlajših tlakov (SE 430 in SE 416), opisane v predhodni fazi. Le v prostoru J ob robu moderne terase 3 je bila nad polnilom jame SE 319 (faza 5) odkrita kamnita ruševinska plast SE 391 v manjšem obsegu. V pro- storu AA (sl. 47) je premešana ruševinska plast SE 408AA nad estrihom SE 432 vsebovala dva novca iz sredine 4. sto- letja (G2067−2068), medtem ko je bila v sosednjem pro- storu F v plasti SE 382A z obilica mozaičnih kock. Od kon- ca 4. stoletja so izdelovali amfore LRA 3 (G2081), odlomek katere je bil najden v plasti SE 380 v prostoru G (sl. 367). Pod krono moderne terase 3 so bile ruševine ohranjene tudi v prostorih L/P, N, O, BB in BBB. Prostor med strukturama SE 339 in SE 340 v prostoru L/P so zapolnile leče najmlaj- še ruševine: SE 341, SE 351 z veliko žganine in SE 352 z 367 Premešane plasti v prostoru G. veliko mozaičnimi kockami (sl. 368, 55). Najmlajša najdba je afriška amfora velikih dimenzij (G1975), značilna za čas od srede 4. do 5. stoletja. Glede na uničenost tlaka SE 337 je bila plast SE 324 v prostoru N že močno poškodovana (sl. 371), prav tako plast SE 322 v prostoru O, kjer je pote- kal prehod z moderne terase 3 na spodnjo. V prostoru BB (sl. 369) sta bili dokumentirani ruševinski plasti SE 343 in SE 346 z veliko kamnov in opeke ter žga- ninska plast SE 424 pod njima, ki je prekrila estrih SE 347 (verjetno enaka žganinski plasti SE 331). Najmlajši najdbi, odlomek krožnika afriške sigilate Hayes 61B (G2042) v plasti SE 346 ter odlomek afriške amfore Keay 59 (G2047) iz plasti SE 424, segata v čas od konca 4. do sredine 5. stoletja. 368 Leče ruševine med strukturama v prostoru L/P. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 147 369 Ruševinske plasti v prostoru BB. 370 Plasti SE 231 in SE 238 v prostoru S. SE 1 - ornica kamni SE 321 - premešana ruševinska plast, spodnji del ornice malta SE 324 - premešana ruševinska plast SE 327 - maltna podlaga za tlak opus spicatum SE 326 - kamnito nasutje nad škarpo SE 325 prostor N 12D1 12D2 317 1 321 330 324 z = 23,53 325 327 326 329 371 P8. Ruševinske plasti v prostoru N; M 1 : 50. 372 Žganinske in ruševinske plasti v prostoru U. 373 Prostor V–EE. 148 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Prostora V in EE (sl. 373) pa je prekrivala ruševinska plast SE 274 z veliko zdrobljene opeke, koščkov oglja in brez datacijskih najdb. Jugozahodno od zidu SE 265B v prosto- ru EEE je bila ohranjena kamnita ruševinska plast SE 662 v manjšem obsegu, ki bi lahko predstavljala ruševino zidu. Na tem delu so bile sicer ruševine do geološke osnove poško- dovane z usekom SE 621 (polnila SE 224, SE 217, SE 250, SE 262 …) (sl. 374). Skladišče Rušenje skladišča je potekalo postopoma (sl. 375−386). Izmenjujoče so se v prostorih nalagale zemljene ruševin- ske plasti in prave kamnite ruševine zidov. Najbolje so se 374 Premešane ruševinske plasti in usek SE 621 na območju ohranile na območju moderne terase 3, medtem ko so bile U, V, F, EE. ruševinske plasti na moderni terasi 2 močno premešane z Na prostoru BBB je izkop segal le do spodnjega dela ruše- oranjem ali odnesene z recentnim usekom SE 623 (sl. 403, vine (SE 410 in SE 410A), ki je bila sicer že na nivoju hodne 404). Z rušenjem peči in mlajših zidov prostora SK2 so na-površine v zadnjem obdobju. Le v jugovzhodnem preseku stale kamnite ruševine SE 633 = SE 634, SE 634A, SE 641 pod škarpo SE 317 je bila vidna kamnita ruševina SE 661 in ruševina opečnate kupole peči SE 630A. Nad opečnatim (sl. 259), ki je bila na izkopanem delu portika, prostora ali tlakom SE 275 v prostoru SK1 je nastala siva zemljena plast dvorišča preorana. SE 444 z drobci malte (10 %) in oglja (10 %), odlomki opek (do 20 %) in manjših kamnov (sl.  377−378, 383). V vogalu Plasti na moderni terasi 2 so bile še slabše ohranjene. V zidov SE 310 in SE 363 je bilo v tej plasti več kamnitih obde-prostoru S–SS sta bili na manjši površini v vogalu zidov lanih blokov, ki so v notranjost skladišča padli z obeh zidov SE 252, SE 253 in SE 229 ohranjeni plast žganine SE 231 in (dimenzije od 1,01 × 0,83 × 0,30 m do 1,16 × 0,34 × 0,20 m, plast zdrobljene opeke SE 238A pod njo (sl. 370), za kateri 1,00 × 0,20 × 0,67 m) (sl. 386). Prostora SK2 in SK3 je pre-ni jasno, ali pripadata zadnjemu ali predhodnim požarom. krila podobna žganinska plast SE 445 (sl. 381) z ogromno Ostanke zidka SE 210 v prostoru T–U je obdajala žganin- kovinskih, keramičnih in steklenih najdb, prostora SK6 in SK7 ska plast SE 214 (sl. 372) pomešana z ruševino strehe in zi- pa plast SE 408B z veliko oglja, odlomki opek in redkimi ka- dov, ki je vsebovala odlomek krožnika afriške sigilate Hayes mni. Čeprav so imele plasti SE 444, SE 445 in SE 408B dokaj 61B (G1982) iz prve polovice 5. stoletja. visoko vsebnost oglja, očitno niso nastale v enem trenutku, Nekatere premešane plasti pod ornico so lahko sledi sta- temveč počasi, morda že z uporabo prostorov v zadnji fazi. rejših faz, mlajše plasti so bile morda odnešene. Tako je bila Po požaru, s katerim je bila uničena morda delno obnovlje-plast SE 202 v prostorih V, EE, GG, FF sicer interpretirana na strešna konstrukcija, so z naravno sedimentacijo zemlje kot ruševinska zaradi svoje lege pod ornico in neposredno in postopnim rušenjem posameznih struktur plasti rasle, nad rimskimi ostanki, toda najdbe lahko datiramo predvsem dokler jih padec zidu SE 310 ni zapečatil. od 1. do 3. stoletja. Na jugovzhodnem območju kompleksa, Proti jugozahodu so plasti SE 444, SE 445 in SE 408B pod kjer bi lahko bilo še eno dvorišče, pa bi bile lahko tudi ne-moderno teraso 3 prehajale v plasti SE 233 = SE 258, katere površine dejansko dolgo časa v uporabi. Tudi izkop SE 408, SE 407A in deloma plast SE 258A, ki so se raztezale je segal le do prve intaktne plasti pod ornico. Prostor VV na območju moderne terase 2. Tu so bile odkrite neposre-je prekrivala svetlo rjava peščena plast SE 264, podobna dno pod recentno premešano plastjo SE 201, redko pod SE 203, izkopana le v manjšem delu. Med množico najdb kamnito ruševino zidov (sl. 385). Sestava teh plasti ni bila − odlomki opeke, malte, keramike, nekaj stekla in kovinskih povsem enaka, temveč se je po skladišču spreminjala, pred-predmetov je tudi novec cesarja Konstancija, kovan med leti vsem po vsebnosti oglja in drobcev malte. 335−337 (G356). Toda ker je vrh plasti sovpadal z zobom Zemljene ruševinske plasti s prisotnostjo žganine je prekrila temelja SE 239, bi jo lahko prej kot ruševino interpretirali kot kamnita ruševina obodnih zidov (SE 423, SE 438, SE 254, nasutje, nastalo v neki vmesni fazi in/ali kot plast nastalo z deloma SE 258A) (sl. 376, 379, 380, 382, 383). Med kame-uporabo te hodne površine. njem so se našli tudi odlomki opek, keramike, nekaj drobcev oglja in predvsem veliko malte, ki je zidove vezala. Rušenja Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 149 raziskano območje 6. faza 1. faza žganinska plast 2. faza kamnita ruševina 408A 3. faza rimska vila 448A zemljena ruševinska plast 4. faza 20 5. faza novi vek 9 10 Zgornje dvorišče - zahod 11 443 A’ 443a = 409 455452 306 309 422A 310 632 Grob 630 644 408AA 310 483 645 308 637A 630A 637 307 643 434 628 307A 270 629 SK3 488 SK2 631 638 641 AA 633 408 270A 423~438 634 = 633 445 487 SK1 444 408B 624 325B 363 489 248 636A/B 407A 272A 254 325A 272C 272B 272E 650 640A/B 272D 258A 258A 258A 272F SK4 233~258 257 SK6 258 255 622B SK5 622 622A 258 258A 255A 225 623 SK7 M 621 283 257C 294 257D 4 5 623A 623A 6208D 249 208C 208E KK 7 290 209 298A 293 218 218 Notranje dvorišče 286A 375 Načrt skladišča z ruševinskimi plastmi; M 1 : 150. 150 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 raziskano območje 6. faza 1. faza žganinska plast 2. faza kamnita ruševina 408A 3. faza rimska vila 448A zemljena ruševinska plast 4. faza 20 5. faza novi vek 9 10 Zgornje dvorišče - zahod 11 443 A’ 443a = 409 455452 306 309 422A 310 632 Grob 630 644 408AA 310 483 645 308 637A 630A 637 307 643 434 628 307A 270 629 SK3 488 SK2 631 638 641 AA 633 408 270A 423~438 634 = 633 445 487 SK1 444 408B 624 325B 363 489 248 636A/B 407A 272A 254 325A 272C 272B 272E 650 640A/B 272D 258A 258A 258A 272F SK4 233~258 257 SK6 258 255 622B SK5 622 622A 258 258A 255A 225 623 SK7 M 621 283 257C 294 257D 4 5 623A 623A 6208D 249 208C 208E KK 7 290 209 298A 293 218 218 Notranje dvorišče 286A Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 151 376 Ruševina v skladišču. 377 Presek ruševinskih plasti v jugovzhodnem vogalu skladišča. 378 Pogled na sondo in presek ruševinskih plasti v jugovzhodnem vogalu skladišča ob zidu SE 310. 379 Ruševine v skladišču ob zidu SE 310. Pogled proti gospodarskim prostorom. 152 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 380 Ruševine v skladišču med izkopavanji. Pogled proti 381 Žganinska plast SE 445 v SK3. pobočju ali severovzhodu. zidu so potekala postopoma, tako da so bili ponekod med prisotnost predvsem keramičnih najdb, ki so bile uvožene iz koncentracijami kamenja tudi več 10 cm debeli zemljeni sloji. provinc severne Afrike in vzhodnega Sredozemlja. Mnoge Izredno slikovita je bila ruševina SE 423, pri kateri so bili ka-oblike afriške sigilate (Hayes 50B, 61A, 61B, 61B2, 67, 73A, mni še zloženi v vrstah (sl. 383, 384). Podporni zid SE 309 je 73B), afriških oljenk Altante VIII (varianta A1a), afriških amfor zaradi drsenja zemljine popustil in se naslonil na zid SE 310, (Keay 25.1, 25.3, 26, 35A, Africana IID) in vzhodnih amfor kar je povzročilo padec. Tako je nastala tudi ruševinska plast (MRA3, LRA3, zgodnje LRA1), ki naj bi jih izdelovali v prvi SE 439 na severovzhodni strani zidu SE 310, ki je prekrila polovici 5. stoletja, dokazujejo, da je bilo življenje v vili še na polnilo kanala SE 422A in plasti SE 409, SE 409A. dokaj visoki ravni. Podaljšalo se je vsaj v sredino 5. stoletja, V nekaterih ruševinskih plasteh so bile odkrite večje ali manj- saj so med gradivom že prisotne nekatere oblike iz druge še količine zgodnejših najdb iz 1. in 2. stoletja. V nekaterih polovice 5. stoletja. To so npr. odlomki krožnikov afriške sigi-premešanih kontekstih na moderni terasi 2 celo prevladuje- late Hayes 61B3 in Hayes 61C, ki naj bi se v Marseillu pojavi- jo najdbe, datirane v 3. stoletje, kar lahko pripišemo uniče- le v kontekstih sredine in druge polovice 5. stoletja (Bonifay nosti in slabi ločljivosti kontekstov. Toda najmlajše najdbe v 2004a, 167−171; glej še natančneje poglavje o afriški sigi-vseh ruševinskih plasteh kažejo na čas druge polovice 4. in lati). Severnoafriške amfore Keay 57B in Keay 62Q/R naj bi prvo polovico ali celo sredino 5. stoletja. Večina novcev je začeli izdelovati v sredini 5. stoletja, medtem ko so amfore datirana v zadnjo četrtino oz. zadnje desetletje 4. in začetek Keay 62 datirane šele v 6. stoletje (glej poglavje 3.2.3). 5. stoletja. Da se s tem življenje v vili ni končalo, pa priča 382 Ruševina v skladišču (fotomozaik). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 153 383 Presek ruševine SE 423. 384 Ruševina zidu SE 310 (SE 423). 385 Ruševine na območju terase 2. Vidni so ostanki zidu SE 622A. 154 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 386 Ruševina SE 438 v vogalu skladišča z večjimi bloki. Terme skupini najdb. Med starejšimi najdbami so tako novci, ki se- gajo od začetka 1., preko 2. stoletja, večinoma so bili sicer V prostoru 9 sta bili ohranjeni ruševina strehe in zidu SE 561 kovani v sredini in drugi tretjini 4. stoletja. Keramika 1. in 2. in pod njo ruševina stenskega ometa SE 562 (sl. 387−389, stoletja je redka (poznopadska sigilata in vzhodna sigilata B, 394). Obe ruševini sta bili precej ožgani, kar bi pomenilo, da severnoitalska keramika tankih sten, amfore Dr. 6A, Dr. 6B, je končni požar zajel tudi ta del kompleksa. Med ruševino Dr. 2−4), nekoliko bolje so zastopane oblike in proizvodnje strehe (nad stropnim ometom) so bili poleg žebljev in žice 3. stoletja (egejska kuhinjska keramika, zgodnje proizvodnje najdeni tudi odlomki toaletnega pribora, tegula z žigom afriške sigilate, afriška oljenka Deneauve VIIIB). Kot v ruše-CRISPINI, odlomki afriške sigilate druge polovice 4. stoletja vini SE 561 so večino keramičnih oblik proizvajali v drugi (Hayes 67 − G3676−3678), melnice afriške kuhinjske ke-polovici 4. in prvi polovici 5. stoletja (afriška sigilata oblike ramike (Fulford 22 − G3702) iz prve polovice 5. stoletja in Hayes 50A/B, 52B, 58B; afriška kuhinjska keramika; oljenke novec iz sredine 4. stoletja (G3707). Loeschcke Xc). Zanimiva je prisotnost velikih količin grobe Severozahodno od zidu SE 557, na območju nadstre- kuhinjske keramike. ška 15, je bila odkrita ruševinska plast SE 552 (sl. 390, 391). V premešanih plasteh (SE 110, SE 102 …− sl. 392, 393) Čeprav je bila izkopana le s testnim jarkom ob presekih iz-na območju term ni drugega pomembnejšega datacijske- kopnega polja, je dala velike količine keramike, bronastega ga material, največ ga je namreč v ornici (SE 101, SE 1). V materiala, okenskega stekla in živalskih kosti. Na preseku iz- nekaterih plasteh (npr. SE 102) je celo premešan predvsem kopanih sond je bilo vidno, da se zemeljska matrica do ho- starejši material, vezan na predelave v 2. fazi. dne površine spreminja. Toda med izkopom ni bilo mogoče ločiti starejših plasti zaradi silovitega padca sten poslopja, zaradi česar so se strešniki in kamni iz zidu močno zažrli v spodnjo površino. Tudi zaradi tega opažamo dve časovni Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 155 SE 183 = SE 2 - premešana flišna osnova kot zemljena hodna površina prostora SE 554 - koluvij SE 561- ruševina strehe SE 562 - ruševina stropnega ometa kamni opeka oglje 387 Prostor 9. Ruševina ometa SE 562. 0E2 0E1 z = 15,26 561 554 559 559A 562 183 389 P84. Presek ruševin SE 561 in SE 562; M 1 : 50. 388 Prostora 8 in 9. Tloris ruševine strehe in zidu SE 561 in ruševine ometa SE 562 390 Ruševina SE 557. 391 Nadaljevanje ruševine SE 557 proti jugozahodu in ruševina SE 172. 156 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 1 - ornica SE 2 - flišna osnova SE 120 - koluvij, delno premešan SE 102 - premešana ruševinska plast SE 110 - premešana ruševinska plast kamni opeka spodnje dvorišče prostor 1 26D1 26D2 103 1 102 104 z = 12,95 120 110 112 2 392 P9. Presek plasti spodnjega dvorišča (območje 17) in prostora 1; M 1 : 50. Severozahodno krilo in dovoz do skladišča Na dovozni poti v skladišče so bile ohranjene ruševine seve- rozahodnega krila ali prostora 18. Zid SE 603 se je porušil na cestišče SE 608. Ruševino SE 602 smo zaradi podobne sestave pri izkopavanju težko ločili od cestišča in plasti, ki so na njem nastale z uporabo. Najdbe v njej pa kažejo na čas od 4. do sredine 5. stoletja (novec iz tretje četrtine 4. stoletja G4159; iberska amfora Dr. 23 − G4165). Ruševina SE 601 na južnem robu prostora 18 je poleg velike količine oglja vsebovala še amfore istega obdobja. 393 Ostanki na moderni terasi 0. Plasti pod ornico: območje 17 − SE 110, prostor 1 − SE 102. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 157 2.4 Ohranjenost rimskih ostankov obstoječih rimskih nivojih kompleksa. Na začetku raziskav − srednjeveški in novoveški so bile vidne vsaj štiri moderne terase, ki so potekale v sme- posegi ri severozahod−jugovzhod (sl. 11, 17, 18, 398). Nastajale so v daljšem obdobju, nekatere naj bi zgradili in spremenili Ruševinske plasti arhitekturnega kompleksa je z naravnim še v drugi polovici 20. stoletja (po pričevanju domačinov v procesom sedimentacije postopoma prekril humus (npr. šestdesetih letih), saj so bile starejše ozke terase neprimerne plast SE 407, SE 303A nad ruševino skladišča SE 423). Kot za strojno obdelavo. na mnogih drugih lokacijah je tudi tu gradbeni material iz Na spodnji strani teras so bili sezidani podporni zidovi v su-ruševin predstavljal lahko dostopno surovino za prebivalce hozidni tehniki − škarpe, ki so bile velikokrat postavljene ne-bližnjih vasi in zaselkov. Na določenih območjih najdišča, posredno nad rimske zidove ali v linijo neohranjenih uničenih predvsem na najbolj plitkih predelih, so domačini pobrali zidov (moderna terasa 1 − SE 103, terasa 2 − SE 218, SE 219, najdragocenejše materiale (npr. marmorne plošče iz termal-SE 293, terasa 3 − SE 317 = SE 434, SE 325, SE 248, SE 307) nih prostorov) in načrtno oplenili zidove, od katerih so po- (sl. 395, 396, 399, 400). Za gradbeni material so uporabili nekod ostali le roparski jarki (npr. vkopi SE 513A, SE 513B, ruševinski material (kamni, rimske opeke, odlomki mlinskih SE 513C na območju termalnih prostorov). kamnov, večji cementni bloki tlakov ali deli mozaikov). Zasno- Šele po dolgih stoletjih so okoliški kmetje začeli pobočje ob- vo teras in postavitev škarp je narekoval razgiban relief ruše- delovati. Ko je drugje zmanjkalo primernejše zemlje, so nji- vinskih ostankov v več hodnih nivojih. Kmetje so se izogibali ve razširili tudi nad obsežne rimske ruševine. V srednjem ali odstranjevanju velikih količin materiala. Tako so kar najbolje že novem veku so izdelali obdelovalne terase, sloneče na že izkoristili teren. Pri premagovanju večjih višinskih razlik sta korono terase tvorili zgornja in spodnja škarpa ter vmesno na- 394 (strani 160, 161) Načrt ruševinskih plasti v termalnem sutje (npr. SE 220 med škarpama SE 218 in SE 219 (sl. 400), kompleksu; M 1 : 150. SE 308 za škarpo SE 307 (sl. 396)). Pri prehodih ali poteh 395 Škarpa SE 325 med prostori N in O na kroni moderne terase 3 in prostorom R na moderni terasi 2. a – tloris in b – stransko lice v prostoru R; M 1 : 100. 158 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 396 Škarpa SE 307, SE 307A in ruševina SE 308 na severnem koncu skladišča. SE 1 - ornica SE 423 = SE 438 - ruševina zidu SE 310 v skladišču SE 2 - flišna osnova SE 407 - porimska plast, koluvij SE 301 - nasutje za moderno teraso kamni SE 302 - žganinska plast keramika SE 303 - paleoornica, porimski koluvij malta, omet SE 304 - ruševina zidu SE 310 izven skladišča oglje zgornje dvorišče skladišče 9E4 9E3 9E2 9E1 5E5 5E4 z = 24,65 1 2 SE 1 - ornica SE 423 = SE 438 - ruševina zidu SE 310 v skladišču 301 304 SE 2 - flišna osnova SE 407 - porimska plast, koluvij 303 SE 301 - nasutje za moderno teraso kamni 302 310 SE 302 - žganinska plast keramika 309 407 SE 303 - paleoornica, porimski koluvij malta, omet 423=438 SE 304 - ruševina zidu SE 310 izven skladišča oglje zgornje dvorišče skladišče 9E4 9E3 9E2 9E1 5E5 5E4 z = 24,65 1 2 301 304 303 302 310 309 407 423=438 397 P7. Presek plasti nad ruševinami skladišča. Vzhodni presek kontrolnega jarka 1; M 1 : 100. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 159 raziskano območje 6. faza 1. faza žganinska plast 24 2. faza ruševina s kamenjem in opekami nasutje ruševina ometa 3. faza rimska vila novi vek 193 4. faza 0 557 1 5. faza 15 8 552 559 565 582 561 562 Notranje dvorišče 172 9 565 510 142 525 105 513B 513A 102 14 546 12 146 521 3 139 513C 596/596A 6 517 594 501 595 504 502 577 Zunanje dvorišče 10 143 503 143 124 173 507 11 593 533 507A/507B 123 2 106 25 144 511 542 141 591 103 26 5 7 114 162 163 534 2713 514 178/ 535 140 545 536 178A 161 170/171 118 592 181 1 4 102 180 130 524 102 589 560 107 104 113 599 121 109 108 135 132 136 119 17 16 122 110 132 118 134/530 110 394 Načrt ruševinskih plasti v termalnem kompleksu; M 1 : 150. 160 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 raziskano območje 6. faza 1. faza žganinska plast 24 2. faza ruševina s kamenjem in opekami nasutje ruševina ometa 3. faza rimska vila novi vek 193 4. faza 0 557 1 5. faza 15 8 552 559 565 582 561 562 Notranje dvorišče 172 9 565 510 142 525 105 513B 513A 102 14 546 12 146 521 3 139 513C 596/596A 6 517 594 501 595 504 502 577 Zunanje dvorišče 10 143 503 143 124 173 507 11 593 533 507A/507B 123 2 106 25 144 511 542 141 591 103 26 5 7 114 162 163 534 2713 514 178/ 535 140 545 536 178A 161 170/171 118 592 102 180 181 1 4 130 524 102 589 560 107 104 113 599 121 109 108 135 132 136 119 17 16 122 110 132 118 134/530 110 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 161 14 15 16 17 18 raziskano območje 1. faza 2. faza 3. faza 4. faza 5. faza 6. faza 463 novi vek premešane ruševinske plasti 441 koluvij 350 CC Zgornje dvorišče - vzhod 402 9 303a 303 10 D' Zgornje dvorišče - zahod 11 A’ C E A B 12D 13 405/405A I J H 434 F G Grob 303 475 307 307A 317 SK3 SK2 AA N BB BBB SK1 L 407 325B 485/485A O K 248 325A P R V VV SK4 SS F5 G5 SK6 SK5 225 TU 224 623 SK7 621 Š M S 621 EE 283 623 F4 250 G4 262 4 5 623A 249 217 623a 6 7 JJ KK 8HH FF II GG F3 G3 218 293 219 F2 G2 218 Notranje dvorišče F1 G1 1 2 398 Načrt srednjeveških, novoveških in modernih plasti in struktur na območju gospodarskega poslopja; M 1 : 250. 162 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 14 15 16 17 18 raziskano območje 1. faza 2. faza 3. faza 4. faza 5. faza 6. faza 463 novi vek premešane ruševinske plasti 441 koluvij 350 CC Zgornje dvorišče - vzhod 402 9 303a 303 10 D' Zgornje dvorišče - zahod 11 A’ C E A B 12D 13 405/405A I J H 434 F G Grob 303 475 307 307A 317 SK3 SK2 AA N BB BBB SK1 L 407 325B 485/485A O K 248 325A P R V VV SK4 SS F5 G5 SK6 SK5 225 TU 224 623 SK7 621 Š M S 621 EE 283 623 F4 250 G4 262 4 5 623A 249 217 623a 6 7 JJ KK 8HH FF II GG F3 G3 218 293 219 F2 G2 218 Notranje dvorišče F1 G1 1 2 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 163 med terasami so bili vogali terase okrepljeni s prečnimi ojači- Starejšim ozkim terasam in prehodom med njimi bi lahko tvami (SE 325B, SE 307A itd.). Pri nadaljevanju škarp na drugi pripadali še nekateri suhi zidovi, ki so domnevno mlajši od strani poti je velikokrat prihajalo do zamikov. Škarpa SE 219 rimskega obdobja (SE 225, SE 293, SE 441, SE 402, SE 463, je bila izdelana le jugovzhodno od poti med prvo in drugo SE 475). teraso. Moderna terasa 3 je bila na delu nad gospodarskimi Arheološke plasti so bile zaradi intenzivne kmetijske ob-prostori višja kot nad skladiščem, med njima pa je potekala delave in izdelave teras v novem veku različno ohranjene. nekoliko širša pot, primerna tudi za traktorje. Prehod preko Ponekod so bile uničene skoraj do matične osnove, drugje, prostora L/P, N na nižji prostor O je omogočal le hojo. predvsem na notranji strani škarp, pa so se dokaj dobro Višinska razlika terena med zgornjo moderno teraso 3 ohranile. Zaradi potrebe po drenažah in preprečevanju in spodnjo moderno teraso 0 je ob pričetku izkopavanja erozije so bile terase stopničasto nagnjene po širini proti znašala 16 m višinske razlike, in sicer od nadmorske višine zunanjemu robu terase in po dolžini proti prehodom med približno 28 m na zgornjem robu izkopa (kv. 28/E5, testni terasami. jarek TJ 6) do nadmorske višine ok. 11,5 m na izkopanem Rimski ostanki so bili še posebej poškodovani z rigolanjem z spodnjem robu kompleksa (kv. 26/A1). modernimi stroji v drugi polovici 20. stoletja. Ornica SE 1 in Na nižje ležeče območje rimskega skladišča (sl. 17: I, recentno premešane plasti pod njo (terasa 1 − SE 101, tera-395−397) so pri izdelavi teras, verjetno v šestdesetih letih sa 2 − SE 201, SE 214, SE 250, SE 217 ..., terasa 3 − SE 301, dvajsetega stoletja, strojno nasuli velike količine kamenja, SE 303, SE 321 = SE 321A = SE 369 = SE 371 = SE 372 antičnih ruševin, najdb in zemlje (plasti SE 302, SE 303 = SE 373 = SE 393A, SE 376, SE 380, SE 380A, SE 382A, in SE 350 moderna terasa 3 nad skladiščem in zgornjim SE 354 = SE 379, SE 392 ...) so bile zato izredno globoke, od dvoriščem). 30 cm do 80 cm. Zgornji del površinskega sloja je bil dokaj 399 Nasutje SE 350 za moderno teraso 3. 401 Presek useka SE 623 v prostoru Š. 400 Škarpi SE 218 in SE 219 ter kamnito zasutje SE 220 med njima. 402 Premešane plasti na območju prostora JJ. 164 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 enoten, spodnji deli premešanih plasti, ki niso bili podvrženi stalnemu oranju, temveč le občasnemu globljemu rigolanju, so se spreminjali odvisno od lastnosti poškodovanih antičnih struktur in ruševinskih plasti. Omenjene plasti so vsebovale manjše količine novoveških in recentnih najdb (npr. glazirana keramika, porcelan in steklo), ki so se sporadično nahajale do vrha nepoškodovanih rimskih plasti, hkrati pa tudi večje količine premešanega rimskega materiala: velike količine od- lomkov gradbenega materiala, opek, tegul, kosov mozaika in mozaičnih kock, drobce malte, slikanega ometa, odlomke keramike in stekla ter kovinske drobne najdbe. Večinoma je šlo za močno poškodovane odlomke npr. keramike in opek manjših dimenzij, ki so bili zaradi intenzivne rabe teras za- obljeni. Kmetje so s čiščenjem terena skozi dolgo poantično obdobje odstranili vse večje predmete in kamne. Ob začetku izkopavanj se je ob ograji tovarne na robu terase 2 razprosti- rala široka in podolgovata griža kamenja in opek. Posamezni vkopi so močno uničili rimske ostanke, pone- kod tudi do temeljev zidov ali celo globlje (vkopi SE 405A, SE 485A, SE 513A, SE 513B, SE 513C, SE 670). Z odvodnja- vanjem teras in recentnim rigolanjem lahko povežemo glo- boke in široke useke na moderni terasi 2 (SE 621, SE 623, SE 623A, SE 260A1, SE 670) (sl. 401−404), s katerimi lah- 403 Usek SE 623 v skladišču in usek SE 623A na dvorišču ob ko povežemo močno premešane plasti z obilico antičnega zidu SE 208C = 208E. Pogled z jugovzhoda. materiala (ornica SE 201, izrazitejša nasutja v useku SE 621: SE 224, SE 250, SE 217, SE 262, … nasutje v useku SE 623 v skladišču: SE 283; polnilo kanala SE 260A1 v prostorih FF–JJ (sl. 403, 404). 404 Useka SE 623 in SE 623A v skladišču. Pogled s severozahoda. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 165 2.5 Beneška in novoveška cesta nivoja cestišča. Zid je bil širok 0,55 m in visok 0,6 do 0,7 m. V sondi stebri 1 so bili na notranji strani kamni postavljeni Na območju drugega para stebrov za viadukt avtoceste so širše (do 1,05 m), že na zgornje plasti cestišča. bili v dveh podolgovatih sondah (sl. 16: sonda stebri 1 in sonda stebri 2, sl. 405−412) odkriti ostanki dveh cest: sta- Starejše cestišče je bilo nasuto v več plasteh v skupni de- rejše, verjetno iz obdobja beneške oblasti, in mlajše, ki je belini 50 do 60 cm. Srednje veliko in večje kamenje je bilo bila zgrajena v 19. stoletju . Obe sta izkoristili naravne da-najprej plosko položeno na trdno glineno osnovo, v katero nosti terena, saj sta bili postavljeni ob vznožje hriba tik nad se je s težo zažrlo. Vmesni prostor je bil zapolnjen z ze-močvirnato ravnico, kjer je poplavljala Rižana. V različnih mljo, drobnim kamenjem in drobirjem. Sloj SE 529f je bil obdobjih sta povezovali mesti Koper in Trst. Da bi ugoto-debel 16−23 cm. Nad njim je bila 10 cm debela plast drob- vili njuno gradnjo, smo ju strojno presekali v sondi stebri 2 nega proda, vezanega z apneno malto (SE 529e), in nato (sl. 410b). 10−30 cm debela plast oglatega apnenčastega grušča, ve- zanega s cementnim vezivom (SE 529c). V sondi stebri 2 je Starejša cesta SE 529 (sl. 407, 410a) je bila vkopana v plast bila nad njim še deloma ohranjena plast bolj zaobljenega rjavo-rumene meljaste gline SE 572, ki predstavlja geološko apnenčastega drobirja, vezanega s sivo malto (SE 529h). Pri osnovo terena. Cesta je potekala v smeri sever−jug z ra-vseh plasteh smo prepoznali mnoge tanke sloje, kar lahko hlim odklonom proti severozahodu. Na obeh straneh ceste pripišemo nenehnim popravilom cest (Kosi 1998, 197). Za-sta bili iz večjih blokov peščenjaka zgrajeni kamniti banki- radi tega se rahlo razlikujeta tudi vrhnja sloja ceste v obeh ni s pripadajočima obcestnima jarkoma (sl. 408). Vmes je sondah. V sondi stebri 1 ga je predstavljal sloj z apnenčasto bilo nato v več plasteh nasuto cestišče (široko 6,4 oziroma malto vezanega oglatega apnenčastega grušča (SE 529d), 5,5 m). Ker je bila cesta vsekana v pobočje, je služil njen ki je imel po sredini cestišča postavljene podolgovate vzhodni obrobni zid SE 529b predvsem za obcestno škar-kamne. po. Večji kamniti bloki so bili postavljani v zunanje (zaho- dno) lice, medtem ko so manjši zapolnjevali vmesni prostor Za odvodnjavo meteornih vod sta bila ob zahodnih stra-in predstavljali jedro škarpe na vzhodni strani proti pobočju. nicah obeh kamnitih robnikov narejena obcestna jarka. Skupna širina zidu je bila približno 1 m, ohranjena višina pa Med škarpo in cestiščem je potekal obcestni jarek SE 571a, 1,09 m oz. 0,48 m nad nivojem cestišča. Zid je bil deloma ki je bil širok 0,6−1,3 m in globok 0,7 m (do dna obce-uničen s kasnejšimi gradbenimi posegi. Zahodni obrobni stne škarpe). Zapolnjen je bil s kamenjem in sivim peskom zid ali robnik SE 529a je imel prav tako le eno (zahodno) (SE 571), v sondi stebri 1 pa po površini še s kamenjem in lice, v katerem so bili večji bloki postavljeni v 3 vrste − do peskom (SE 553). Na zahodnem robu ceste je potekal jarek SE 539, širok 0,85 m in globok 0,4−0,6 m, ki je segal do kamni opeka malta 539 571A 532B asfalt 572 547 539A 572 531 530 539B 529A 529D 553 532 539 539B 571A 547 539A 572 571 571 555 572 555 558 529A 529D 529B 405 Načrt sonde stebri 1; M 1 : 100. 166 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 406 Sonda stebri 1 z asfaltno cesto v ospredju. Pogled proti 407 Sonda stebri 1. Starejša cesta SE 529. Pogled proti zahodu. vzhodu. kamni opeka malta 539 571A 532B asfalt 572 547 539A 572 531 530 539B 529A 529D 553 532 539 539B 571A 547 539A 572 571 571 555 572 555 558 529A 529D 408 Sonda stebri 1. Vzhodni robnik SE 532b starejše ceste. 529B Pogled proti zahodu. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 167 SE 526 - zasutje pri gradnji ankaranskega križišča (1973) SE 539B - spodnje polnilo obcestnega jarka SE 539 SE 572 = SE 2 - geološka osnova (rjavosiv pesek) SE 529 - beneška cesta SE 528 - moderno zemljeno nasutje SE 529A - zid - zahodni robnik/bankina SE 571 - polnilo obcestnega jarka SE 571A (pesek) SE 529B - zid - vzhodni robnik/bankina SE 584 - zemljena plast z drobci keramike in opeke SE 529C - cestišče, vrhnji sloj v sondi stebri 2 SE 574 - moderno nasutje grušča in kamnov SE 529E - utrditev in podlaga, nasutje drobnega proda SE 530 - škarpa magistralne ceste SE 529F - spodnja utrditev in podlaga, nasutje kamenja SE 531 - asfaltna cesta, magistralka KP–Trst SE 529G - vkop za konstrukcijo ceste SE 532 - kamnito nasutje - cestna makadamska SE 529H - cestišče, zgornje zalitje drobirja in malte podlaga za cesto (19. stoletje) SE 579 - predbeneška, plast s kamni SE 573B - polnilo vkopa SE 573 za podstavek za SE 548 - posutje sivega peska nad škarpo SE 529B prometni znak SE 539A - zgornje polnilo obcestnega jarka SE 539 SE 587 - nasutje za cesto (19. stoletje) (sivoroza pesek) SE 588 - novoveško nasutje za cesto SE 532 kamni les malta, omet opeka 531 z = 9,56 526 530 572 587 588 529C 532 548 529B 530 539 571A 529B 529A 539A 572 529C 571 572 572 529G z = 9,41 529H 573B 573 530 526 572 528 583 571 572 539B 579 574 529B 572 584 571A 529E 529C 529F 539 539A 409 Sonda stebri 2: a – severni presek P76, b – tloris sonde, c – južni presek P78; M 1 : 75. 168 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 dna zahodnega robnika. Meteorne vode so ga zapolnile s SE 526 - zasutje pri gradnji ankaranskega križišča (1973) SE 539B - spodnje polnilo obcestnega jarka SE 539 rjavo-sivim finim peskom (SE 539b) in finim peskom roza- SE 572 = SE 2 - geološka osnova (rjavosiv pesek) -sive barve SE 539a v zgornjem delu. V obeh se je nahajalo SE 529 - beneška cesta SE 528 - moderno zemljeno nasutje še nekaj kamnov. SE 529A - zid - zahodni robnik/bankina SE 571 - polnilo obcestnega jarka SE 571A (pesek) SE 529B - zid - vzhodni robnik/bankina SE 584 - zemljena plast z drobci keramike in opeke Enako cestišče je pri gradnji ankaranskega križišča na sed- SE 529C - cestišče, vrhnji sloj v sondi stebri 2 SE 574 - moderno nasutje grušča in kamnov mih točkah odkrila Elica Boltin Tome leta 1975. Pred tem so SE 529E - utrditev in podlaga, nasutje drobnega proda SE 530 - škarpa magistralne ceste bili poznani odseki cestišča na Škofijah in v Bertokih, kjer je SE 529F - spodnja utrditev in podlaga, nasutje kamenja SE 531 - asfaltna cesta, magistralka KP–Trst bila najdena tudi napisna plošča, ki omenja popravilo ce- SE 529G - vkop za konstrukcijo ceste SE 532 - kamnito nasutje - cestna makadamska ste leta 1776 (Boltin Tome 1979a). Zaradi odsotnosti najdb SE 529H - cestišče, zgornje zalitje drobirja in malte podlaga za cesto (19. stoletje) SE 579 - predbeneška, plast s kamni SE 573B - polnilo vkopa SE 573 za podstavek za ne moremo določiti točnega nastanka, temveč jo lahko SE 548 - posutje sivega peska nad škarpo SE 529B prometni znak ohlapno postavimo v obdobje beneške prevlade območja SE 539A - zgornje polnilo obcestnega jarka SE 539 SE 587 - nasutje za cesto (19. stoletje) (konec 13. do začetka 19. stoletja) ali celo koprskega ko- (sivoroza pesek) SE 588 - novoveško nasutje za cesto SE 532 muna pred tem. Na benečansko gradnjo lahko sklepamo kamni les malta, omet opeka tudi glede na podobnost gradnje tega odseka z odsekom ceste pod današnjo magistralno cesto proti Črnemu Kalu 531 (sonda 7 iz leta 1975). Iz virov je znano, da so Benečani z = 9,56 526 leta 1361 zgradili novo cesto od spodnjega mostu po dolini 530 Rižane proti Črnemu Kalu, da bi imeli trgovci iz notranjosti 572 587 lažji dostop do obalnih beneških mest in bi zaobšli mitnine 588 529C 532 na tržaškem ozemlju (Boltin Tome 1979a). Odkrito cestišče 529B je sicer pripadalo odcepu čez prelaz na Škofijah, ki je vodil 548 v Milje, proti Trstu ali preko Ospa proti Črnemu Kalu. Ali bi v 530 539 571A 529B tem primeru to bila trasa stare ceste, ki nedvomno še dolgo 529A ni bila popolnoma opuščena? 539A Zahodno od beneške ceste je bil v sondi stebri 1 odkrit še en vzporeden, suhozidnat zid (SE 558), sezidan iz grobo 572 529C 571 obdelanih blokov peščenjaka. Postavljen je bil nad glineno 572 osnovo SE 572 in pod 30−40 cm debelim sivim peščenim nasutjem z veliko večjega kamenja (SE 555) in 15−20 cm debelim nasutjem iz sivo-rjavega meljastega peska (SE 547). Njegov nastanek sovpada z obdobjem delovanja beneške ceste. 572 V sondi stebri 2 se je zahodno od ceste raztezalo več nasu- 529G tij. Zaradi kasnejših gradbenih posegov in odsotnosti najdb je bilo težko določiti njihov čas nastanka. Nekatere plasti bi lahko bile povezane z uporabo ceste SE 529 (SE 579, z = 9,41 SE 584, SE 548), druge so kasnejše (SE 574). 529H 573B Po opustitvi beneške ceste so bile nanjo po umetni ali na- 573 530 ravni poti naložene zemljene plasti SE 528 in SE 527, ki bi 526 lahko predstavljale površinske plasti do izgradnje nove ce- 572 ste v tretji četrtini 19. stoletja. Ostanek le-te lahko vidimo 528 583 v kamniti podlagi (SE 532) kasnejšega asfaltnega cestišča 571 572 (SE 531). Zgornje plasti ceste so bile verjetno izdelane z na- 539B 579 574 529B 584 sutji manjšega kamenja in peska ter močno utrjene (Holz 572 571A 529E 1994). Z dolgoletno uporabo in kasnejšim asfaltiranjem je 529C 529F 539 539A od prvotne gradnje ostal le spodnji sloj velikega lomljenega kamenja, ki je bilo zloženo čim tesneje skupaj. Praznine so bile zamašene z manjšim kamenjem, gramozom, peskom Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 169 410a−b Sonda stebri 2. Starejša cesta SE 529. Pogled proti vzhodu. in zemljo, nikoli z vezivom. Pod avstrijsko oblastjo je bila (SE 526a) del predhodne ceste (SE 531) ter posegli tudi v sezidana cesta od rižanskega mostu proti Škofijam po novi spodnje plasti na različnih mestih in v različnih globinah. trasi, ki poteka skoraj vzporedno s starejšo. Deloma je bila Celotno območje (od današnje ceste do obcestne škarpe vkopana v pobočje (v geološko glineno osnovo SE 572), SE 530) so pri tem zasuli z 0,70−1,5 m debelim recentnim deloma zgrajena na nasutju (SE 587, SE 588). nasutjem SE 526, ki je vsebovalo izredno veliko različnega Cesta na franciscejskem katastru iz leta 1818 še ni vrisa- gradbenega materiala in kamenja. To je predstavljalo zgornji na, prav tako ne na originalu iz leta 1847, na katerega pa sloj pod rušo v obeh sondah. je bila ročno dodana kasneje (sl. 411). Na katastru iz leta 1874 sta vrisani že obe cesti proti Škofijam in Trstu: starejša, ki je potekala mimo škofijskega poslopja Valmarin, in nova, zgrajena torej med leti 1847 in 1874. Večji del te trase je bil v uporabi do izgradnje avtoceste v začetku 21. stoletja, posamezni odseki pa so v rabi še danes. Med dolgoletno uporabo je bila nekje v šestdesetih letih 20. stoletja cesta asfaltirana (SE 531, sl. 406). Nad kamnito podlago je bila tako nalita 10 cm debela betonska podlaga in nanjo 3−5 cm sloj asfalta. Položeni so bili betonski robniki in zgrajena nova obcestna škarpa (SE 530 = SE 133; sl. 412). Ob cesti pa so bili postavljeni prometni znaki (SE 573) in obcestne oznake. Z njenim delovanjem je povezanih še nekaj plasti ob cesti (SE 538, SE 583). Ob gradnji ankaranskega križišča leta 1975 so krajši odsek magistralne ceste Koper−Trst prestavili proti zahodu. Pri tem so z gradbenimi posegi poškodovali in deloma uničili 412 Obcestna škarpa SE 530 v sondi stebri 2. 170 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 izkopno polje beneška cesta (SE 529) magistralna cesta (SE 531) obcestna škarpa (SE 530) 411 Potek cest in položaj izkopnega polja na Reambulančnem franciscejskem katastru iz leta 1847. Archivio civico di Trieste. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 171 3Gradivo 3.1 Kovinsko gradivo ali profiliranega preseka. Popolnoma neokrašena loka (G1117 in G3259) s polkrožnim profilom bi pripadala poe- Tina Žerjal nostavljeni varianti Aucissa fibul. Ploščica na loku G782 je na 3.1.1 Bronasti predmeti notranji strani profilirana. Poenostavljene variante so znane tudi iz ožje okolice (Cunja, Mlinar 2010, 59−60, prim. kat. Nakit in deli noše št. 151−153). Za odlomka (G1117 in G3259) sicer obsta- ja še dvom, da bi lahko pripadala veliko kasnejšim fibulam Iz bronastih in bakrovih zlitin so že od prazgodovine Hrušica (prim. Buora, Candussio, Pröttel 1990; Buora, Seidel dalje najpogosteje izdelovali nakit, ki je bil primerno la-2008; Höck 2008, 55−56, op. 3, 15). hek in prijeten na pogled, saj ga je bilo lažje oblikovati kot npr. železo. Bronasti modni dodatki so bili prav tako Močno profilirane fibule z obsežnim številom različic (npr. cenejši nadomestek zlatega in srebrnega nakita visokih Almgren 67, 68, 69, 70, 73 …) so bile zelo razširjene v ve-slojev. Med najstarejše prvine noše spada odlomek fibu- likem delu cesarstva od začetka 1. do začetka 3. stoletja. le Gorice (G2204), ki so značilne za čas 1. stoletja pr. n. Izdelovali so jih v mnogih delavnicah, tudi v Akvileji (Cunja, št. do začetkov n. št. Oblika je značilna za stopnjo LT D2 Mlinar 2010, 60; Gugl 2008; Istenič 1999, 59−61). Odlomek (med 70 in 15 pr. n. št.), skupaj s sočasnimi oblikami ital-rombaste plošče loka nad peresovino (G2069) pripada va- skih fibul kot so Alezija in Jezerine (Božič 2008, 144−148, rianti fibule Almgren 68/69, saj odlomke težko ločimo med t. 5). Izdelavo in uporabo predvsem medeninastih fibul starejšo obliko Almgren 68 in mlajšo Almgren 69. Prva je se na podlagi grobnih najdb datira v čas od Cezarjeve značilna za drugo in tretjo četrtino 1. stoletja, v vzhodnem smrti (sredina petega desetletja pr. n. št.) do začetka na-in jugovzhodnem alpskem prostoru se pojavlja še v pozno- šega štetja (Demetz 1999, 107; Sedlmayer 2009, 17−18; flavijskih kontekstih. Obliko Almgren 69 se datira predvsem Cunja, Mlinar 2010, 52). Fibula z obročkom je znana iz v drugo polovico 1. stoletja, razvitejše primerke v 2. stoletje groba na Socerbu (Cunja, Mlinar 2010, 52, kat. št. 131). (Gugl 2008, 35−36; Istenič 1999, 59−61; Sedlmayer 2009, Najdba na Školaricah bi kazala predvsem na dolg čas 32−34). Odlomek noge z visoko nogo in drobnim gumbom uporabe dotične oblike fibule. (G3501) bi lahko pripadal profiliranim fibulam Almgren 69 (morda celo lokalni različici Udine) ali še mlajšim variantam Fibula na šarnir s polnim lokom vrste Aucissa pripada zgo- Almgren 70/73, ki so bile značilne za srednje cesarstvo dnjerimskemu tipu fibul, ki so jih izdelovali v časovnem raz- (Gugl 2008, 36−38). ponu od konca 1. stoletja pr. n. št. pa vsaj do sredine 1. stoletja n. št. (Demetz 1999, 164−166; Buora 2008; Sedlma- Nekaj odlomkov lahko uvrstimo med omega fibule tipa Riha yer 2009, 38−44). Večinoma so izdelane iz medenine. Zunaj 8.1 ali Jobst 35/36 (G441, G1862, G2092). Fibula G1862 je območja Italije so prepoznane kot del vojaške noše. Tudi v železna. Omega fibule so bile poznane v mnogih različi-akvilejskem agru in Venetu je značilno, da so od tiberijskega cah po skoraj celotnem imperiju, v dolgem obdobju med 1. obdobja dalje razširjene predvsem med civilnim prebival- in 4. stoletjem (Riha 1979, 205−209, št. 1777−1791, 1833, stvom in večinoma neokrašene. Pojavljajo se praviloma v 1836; Riha 1994, 177−179; Busuladžić 2010, 88−90; Teegen ženskih grobovih do flavijskega obdobja (Buora 2008; Se-2013). Omega fibule so znane tudi iz bližine (Cunja, Mli- dlmayer 2014)). Najbližji je ženski grob 26 na Socerbu (Du- nar 2010, 67−68, kat. št. 181−182). Naše variante so dokaj gulin 2002), najbolj vzhodni pa v Emoni z Domicijanovim enostavne, z rombastim presekom obroča in enostavnimi novcem (Petru 1972, grob 827, t. LVII, 827). Z najdbami v zaključki, segajo od druge polovice 1., v 2. in 3. stoletje Pompejih, kjer so bile prepoznane kot del moške noše, nji- (Riha 1979, 207−209 − tip 8.1.2; Jobst 1975, 217; Riha 1990; hovo uporabo v Italiji vlečemo še globoko v 1. stoletje n. št. Sagadin 1979, 305−307; Busuladžić 2010, 88−90; Milavec (Buora 2008; Cunja, Mlinar 2010, 59−60). Celi fibuli (G11 in 2011b, 23; Teegen 2013). G2346) sta slabo ohranjeni, prepozna se le lok večkotnega 172 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Fibula G1497 spada med čebuličaste fibule. Na osnovi jaj- sponami, okrašeni so bili lahko tudi z okovi in jermenskimi častih gumbov, razmeroma kratke noge in profilacije na kra- zaključki. Vojaki so imeli na pasu ( cingulum militiae) pritr-kih ob loku jo opredeljujemo v tip Keller 1. Čebuličaste fibule jen meč in/ali bodalo. Domnevno so pasne garniture odra-oblike Keller 1 se datirajo od obdobja tetrarhije dalje, od žale položaj v vojaški hierarhiji. Okovi so tako predstavljali leta 280 do 320, z največjo pogostostjo v kontekstih okoli insignije (Keller 1971; Sommer 1984; Buora 1996; Pflaum leta 300 (Keller 1971, 32−35; Pröttel 1988, 349−353; Schierl 2000, 57−60; Paul 2011, 60). Manjša pasna spona G3932 z 2008; Cunja, Mlinar 2010, 70−74; Paul 2011, 39−43). Razšir-gladkim ovalnim obročem D oblike in trnom ima pravokotni jene so bile tudi na severnem Jadranu, zlasti na akvilejskem okov za pritrditev na usnje izdelan iz dveh plasti pločevin, območju (Cunja, Mlinar 2010, 70−74; Gaspari et al. 2007, zapognjenih preko osi obroča. Pasne spone s pravokotnim 178). Čeprav so te fibule najdene tudi v naselbinah in gro-okovom se večinoma datirajo od druge četrtine 4. do za- bovih civilnega prebivalstva, se zelo pogosto povezujejo s četka 5. stoletja, nekatere variante pa celo od konca 3. sto-poznorimsko vojsko. Odražale naj bi visok družbeni položaj letja dalje (Keller 1971, 61; Sommer 1984, 19; Pflaum 2000, pokojnika, bodisi visokega funkcionarja, uradnika ali vojaka, 66−67; nazadnje Paul 2011, 68−71; Milavec 2011b, 40−42). častnika. S čebuličastimi fibulami naj bi imeli spet chlamys Delu pasne spone lahko pripišemo kvadratni okov D oblike − vrhnje pokrivalo ali plašč, običajno na desni rami (Schierl iz okrogle žice s presegajočima koncema (G4062) in od-2008; Paul 2011). lomke trnov pasne spone (G2228 in G3890). Med gradivom je prisotnih pet prstanov. Preprosti obročasti Krilati okov (G2818) je nedvomno del pasne garniture vo-prstani tip Riha 2.34 (G1441) so bili razširjeni celotno rimsko jaške noše poznorimskega časa, datirane v 4. in redko še obdobje (Riha 1979, 46−47). Bronaste prstane s ploščico ali 5. stoletje (Sagadin 1979, 314−315; Pflaum 2004, 72−74; razširitvijo (G148, G1093, G1693, G4220), ki je bila verje-Milavec 2011b, 41). tno okrašena, se datira v pozni rimski čas − konec 3. in 4. Cevasti okov G1123 je okrašen z vrezi. S takšnimi okovi so stoletje (Keller 1971, 109; Riha 1990, 35−36: tip 2.8.2.; za bili zaključeni glavni jermeni pasu. V Sloveniji so znani le iz Italijo glej Riemer 2000, 96−97, za Slovenijo: Milavec 2011b, zahodne polovice − iz Ajdovščine, Hrušice in Ljubljane ter 35). Prstan G148 je železen, kar v poznoantičnih kontekstih datirani v 4., morda šele v prvo polovico 5. stoletja (Pflaum ni redko (Milavec 2011b, 35). Na prstanu G1693 so poleg 2000, 72−74). ovalne ploščice nakazane še tri okrogle razširitve ali očesca za vstavitev okrasnih bunčic iz drugega materiala. Na obleko so nedvomno prišili okrogel gumb z zanko (G4210), morda tudi obroček G3551. Gumb s pečatno gla- Pogosto so v ženskih grobovih 4. stoletja pokojnice nosile vico je imel morda vstavljen drag kamen (G153). Preprost bronaste zapestnice. Ta vrsta nakita je bila sicer priljublje-okrogel okov ali gumb z valjastim členom se končuje s pol- na že od prazgodovine dalje in pogosta v času principata krožnim diskom G1119. Podobni okovi so lahko spenjali (Buora 1996; Keller 1971, 101−106). V otroškem grobu v jermenje v okviru vojaške ali konjske opreme, toda primerki amfori, v katerem je bila pokopana deklica, se je ohranila s kratkimi zakovicami niso mogli spenjati dveh pasov jer-trakasta zapestnica z nesklenjenima koncema (G1174). En menov, temveč so služili zgolj za okras (Gaspari 2000, 46). konec je bil oblikovan v kačjo glavo z odprtimi usti, drugi pa Manjši okov ali dvojni gumb G2923 ima na ploščici vgravi-kot kačji rep. Krasila sta jo dva sklopa vrezanih poševnih črt ran križ. Značilen je za 3. stoletje. Med spone jermenja lahko in mrežastega okrasa. Degenerirane oblike živalskih glav naj uvrstimo tudi pravokoten okov z zanko G291 in pravokoten bi bile značilni del zapestnic od druge polovice 2. stoletja, okov z izrastki G3285. pogoste predvsem v 3. in 4. stoletju − tip Riha 3.10, varianta 4 (Riha 1990, 56, t. 522 z mrežastim okrasom, 524−525). Bronasto posodje Trakaste zapestnice z vtolčenim okrasom tipi Riha 3.17−20 V vili so bili odkriti tudi deli, odlomki kovinskih posod, izde-so značilne za poznorimski čas, vsaj za 4. stoletje, morda lanih iz bronaste pločevine. Bronasto posodje iz zgodnje-dlje (Riha 1990, 57−58). Med gradivom je ohranjen še en rimskih kontekstov je dobro poznano, najbolje z najdišč kratek odlomek narebrene zapestnice (ali okova?) G2660. pod Vezuvom (Alison 2004). V poznorimskih kontekstih se V poznorimskem času se je razvila serija posebnih oblik in bronasto posodje pojavlja sporadično, kot unikatni izdelki. kombinacij pasnega okovja. Od vladavine cesarja Konstanti- Toda to je morda le posledica stanja raziskav, saj so kovin- na dalje, v 4. in prvi polovici 5. stoletja, se je med vojaškim in ske predmete lahko pretopili in surovino ponovno uporabili kasneje še civilnim prebivalstvom razširila uporaba usnjene- (Castoldi 2002). Odlomek ustja kotlička G1854 je nekoliko ga pasu ( cingulum). Pasovi so bili speti s kovinskimi pasnimi težji. Odlomke tanke pločevine (G2925) krasi vtolčen okras koncentričnih krogov. Pripadali bi lahko večjemu krožniku Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 173 ali pladnju, zaradi tanke sestave pa morda okrasni plošči le na morske obale, temveč tudi na ribolov v rekah. Trnki stavbnega pohištva ali kot okras (prim. enak okras pri Mila-enake oblike so bili najdeni tudi v Ljubljanici (Horvat 1990, vec 2011b, t. 41−42, 50). Odlomek tordirane žice bi morda t. 36: 2) lahko pripadal delu ročaja (G846, G3499). Odlomek igle z zanko na koncu G1498 bi morda služil šiva- Po celem najdišču je najdenih veliko kosov preluknjane bro- nju ribiške mreže (prim. Feugere 1992a, 143−146, sl. 5: 2−3, naste pločevine, le pri nekaj primerih bi lahko prepozna- sl. 7: 1). Nekatere izjemno dolge igle G2987 in daljši trak li cedilo (G3081, G4068). Ostali koščki pločevine so slabo z luknjico G2126 so bile namenjene podobnim opravilom, ohranjeni, nekateri morda pripadajo delom lesenih veder čeprav nam bližnjih analogij ni uspelo dobiti. ali oblogam pohištva. Za večino domnevamo, da so z njimi Kvačka na tulastem nastavku (G152) se je uporabljala pri popravljali predmete iz bronaste pločevine, na primer po-vezenju ali tkanju, predvsem pri tkanju na statvah (Dei- sode in kotle, saj so pri posameznih ohranjene tudi drobne mel 1987, 70, t. 51: 6; Busana, Cottica, Basso 2012, sl. 6, bronaste zakovice (npr. G1800). Nekateri odlomki brona-393−395). Tako kot danes so z bronastimi šivankami šivali ste pločevine bi lahko bili tudi deli pasnih spon ali različnih blago (G2730); nekatere so dokaj dolge in zavite (G1286, okovov. G2367) (Deimel 1987, 69−78). Toaletni pribor ali medicinsko orodje Odlomek orodja kvadratnega preseka pri ročaju in okrogle- Odlomek bronastega strigila (G1963) ni redka naselbinska ga preseka na špičastem delu G3757 morda pripada šilu, ki najdba, saj so bili na Štalenski gori odkriti v precejšnjem šte-se je lahko uporabljalo za fina dela pri obdelavi kovin, kosti, vilu. Prav tako je cela serija znana tudi iz Akvileje, kjer se da- usnja ali tkanine. Ohranjeno je tudi bronasto šilo s tulastim tirajo v čas od 1. do 4. stoletja (Deimel 1987, 81; Giovannini, nastavkom G734. Maggi 1994, 116). Na grobišču na Križišču je bil cel strigil Okov ročaja G2597 je edini izdelan iz brona. Podobni okovi pridan v grob 5 (Novšak 2011, 64−65; Novšak, Bekljanov so bili najdeni tudi na Štalenski gori. Pripadali so nožem ali Zidanšek, Žerjal 2019). drobnemu orodju (Deimel 1987, t. 56: 12−13). Številni odlomki bronastih igel so značilne najdbe v rimskih Bronaste žeblje G1013, G1502, G1607, G1983, G2129, naselbinah (Riha 1990, 95−98) Odlomki bronastih igel so G2505, G4160 so potrebovali tako v ladjedelništvu kot pri številni (G172, G784, G785, G1094, G1118, G1442, G1608, izdelavi lesenega pohištva in drugih domačih pripomočk-G1799, G2268, G2483, G2504, G2565, G2729, G2730, ov. Ohranjenih je kar nekaj manjših aplik in zakovic. Razne G3453, G3500, G3933, G4177 …). Zanimiva je igla z glavi-bronaste ploščice (npr. G1012, G1122, G2123 ...), ki so bile co v obliki vrtavke G3080, ki bi morda sodila tudi k presli- pritrjene z gumbi ali žebljički, lahko interpretiramo tudi kot cam. Nekatere igle so preluknjane (G2504, G2517, G2730, okovje pohištva. G3303), kar jih uvršča med šivanke (Deimel 1987, 69−78). Igle z razširitvijo pripadajo kozmetičnim žličkam ali medicin- Zaključek v obliki šahovske figure G2119 bi tako lahko krasil skemu orodju − s ploščato žličko G1443, s ploščato razši- pohištvo ali ročaje drobnih predmetov (npr. ključa Rafaelli ritvijo G2316, G3500, G4013 (Deimel 1987, 102−106; Riha 1996, fig. 28: 1 ali ogledal ipd. prim. Diemel 1987, t. 50: 13, 1986, 56−62, t. 28−31), s ploščato lopatko G3669 (Deimel t. 57; Murgelj 2000, poglavje 9.2, t. 15: 2). Objemka G3552 1987, 104−105, t. 99−103; Riha 1986, 64−77, t. 39−55). bi prav tako pripadala delom pohištva (prim. Deimel 1987, t. 108: 7−9). Bronaste obročke so pritrjevali tako na dele noše V odlomku zavitega traku G2916 bi morda prepoznali zgor- − pasno jermenje kot na dele pohištva in drugih uporabnih nji del pincete (Riha 1986, 33−37; Deimel 1987, 102−103, predmetov (npr. G1444, G1797 …). Odlomek aplike v obliki t. 96−97). nogice G4176 spada v isto kategorijo predmetov. Uporabni predmeti in orodje 3.1.2 Svinčeni predmeti Odlomek okroglega predmeta z zanko pripada zvoncu ali bolj verjetno uteži (G2754), saj je v zlitini velik odstotek bro- Na celotnem najdišču je bilo izkopanih precej svinčenih na (prim. Županek 1997). predmetov. Veliko je zmaličenih in neprepoznavnih kosov, 42 predmetov smo uvrstili v katalog. Ribiški trnek (G2071) z enojno zalustjo je bil nedvomno povezan z ribištvom v morju in morda tudi v Rižani. Trnki Največja je nedvomno okrogla in rahlo konkavna svinčena enake oblike so bili v rimskem obdobju razširjeni po celem plošča (G24a), najdena na dnu dolija SE 469 v shrambnem Sredozemlju (prim. Feugere 1992a, 147−155) in niso vezani prostoru K. 174 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Med prepoznavnimi kosi je 5 različno velikih uteži (G15, 3.1.3 Železni predmeti G261, G2564, G4064, G4092). Večinoma imajo okrogle stojne ploskve in stožčasto ali zvončasto obliko trupa. Na Noša vrhu so nekatere preluknjane (G261, G4092), kar je omogo- K noši prebivalcev spadajo že omenjena železna omega čalo obešanje; druge so polne (G15, G4064). Utež G4064 bi fibula (G1862) in prstan z ovalno razširitvijo G148. Usnje-imela celo piramidalno obliko. Utež G2564 je v celoti prelu- na obuvala so imeli okovana z žebljički za čevlje (G2251 in knjana. Uteži so se uporabljale tako za tehtanje s hitro teh- G173). Kar nekaj odtisov obuval zidarjev je nastalo v malti tnico kot pri drugih aktivnosti, morda ribištvu. Visoko vseb- zidov. nost svinca v bakrovi zlitini domnevamo tudi pri G2754, ki je Konjska ali živalska oprema bila utež za hitro tehtnico (prim. Županek 1997). Ko Cato (Cato Maior I − LII) našteva dele pars rustica, poleg Nizka stožčasta oblika G3746 bi morda kazala na svinčeno orodja omenja tudi konje in vprežno živino (Carandini 1984; plombo. Svinčeni plombi bi lahko pripisali tudi okroglo plo-Carandini 1989). Železna obuvala kopit ( solea ferrea) so bila ščico G482. namenjena varovanju kopit pred obrabo in poškodbami na Med bolje prepoznavnimi predmeti je svinčen ovalen okov trdih podlagah (skalnata tla, grušč, prod, trd tlak …). Žlebovi trikotnega preseka (G1095). in konice na spodnji strani podplata so preprečevali zdr- Cevasti ploščici G1295 in G2130 so nedvomno uporabljali se na spolzkih tleh. Namenjena so bila predvsem tovornim kot uteži za ribiške mreže (Feugere 1992a, 147−153), po-in vprežnim živalim, za jezdenje niso bila primerna, saj je dobne so najdene tudi v Simonovem zalivu (Stokin, Zani- bila žival sicer preveč okorna. Obuvalom enokopitarjev pri- er 2011b, sl. 94; Groh, Sedlmayer 2017, 164). Nekaj tanjših pisujemo odlomek G2322, pri čemer domnevamo, da so plošč z manjšimi luknjicami G2357 bi lahko pripisali ladje-bile takšne hiposandale redko namenjene konjem, saj so za delništvu − s svinčenimi oblogami so utrdili trup oz. lupino vprežne in tovorne živali pogosteje poleg volov služile mule ladje. in osli. Odlomek G3031 je bil namenjen dvokopitarjem, to- rej podkev ali obuvalo za govedo in vole. Ohranjena je le Pravokotna preluknjana plošča G1447 je debelejša in je polovica obuvala, ki je bilo med obema členoma gibljivo verjetno služila kot stavbno okovje, okov G480 kot vratno (Manning 1985, 63−66; Dolenz 1998, 96−97; Pflaum 2007, okovje. Podobno namembnost domnevamo tudi za prepo-325−326). Žebljička G857 in G2633 sta bila namenjena pri- gnjen trak G2742, preluknjan okov G3560 in preluknjan trak trjevanju podkev. Novejšim podkvam pripisujemo G4073. G3758. Stavbnemu okovju ali surovinskim kosom bi lahko pripisali tudi odlomljen obroč G358, obroč G2894 itd. Morda bi lahko manjši in zelo preoblikovan kos železa G2520 pripisali živinskemu zvoncu. Nekatere večje kose bi lahko pripisali spojkam, veznim čle- nom med arhitekturnimi elementi. Posebej kos G1446, ki Kovinska plošča iz dveh krakov s posameznimi luknjicami ima kvadraten presek in klinast profil, bi lahko zapolnje- (G2713) bi lahko služila pri privezovanju jermenja na glavi val utor v kamnitem gradbenem elementu. Verjetno je bil ali prsih vprežne ali tovorne živine, morda pa tudi kot okra-recikliran kot svinčena surovina. Odlomek svinčene palice sna plošča stavbne opreme. Večjo pasno spono z dvojnim pravokotnega preseka G47, G849 in G1504 uvrščamo med okovom in trnom (G2649) so uporabljali za pritrjevanje šir-spojke. šega jermenja pri transportih ali delu na posestvu (oranje, mletje na živalski pogon itd.). K jermenski opremi spada tudi Veliko svinčenih kosov kaže na reciklažo, saj so bili večji kosi stranski element žval ali brzde (G1450). svinca zviti in z ognjem rahlo preoblikovani (G847, G852, G1282, G2712, G2742, G3044). G848, G850 in G1446 lah- Med dele voza bi lahko uvrstili večji trakast obroč (G4213 − ko interpretiramo kot ingote − surovce za domačo upora- prim. Milavec 2011b, t. 18: 1−4). Ploščati okov z obročem bo, za kovaške dejavnosti na posestvu, o čemer nam pričajo G4221 bi lahko pripisali tudi delom voza (morda še G1015). tudi staljeni primerki, na katerih so še vidne kapljice (G850, Rokodelsko orodje in pribor G1210). Surovino so pridobili z nakupi ter kasneje s preto-Med gradivom je zelo veliko nožev najrazličnejši velikosti in pitvijo odpadnih in zlomljenih predmetov (o domnevi kova- oblik. Posebna skupina nožev ima trakast ročaj z nesklenje- ških in metalurških dejavnosti v vili v Simonovem zalivu glej no zanko na koncu. Podoben zaključek za obešanje se po- še Groh, Sedlmayer 2017, 164; za Dragonero: Starac 2010). javlja tudi na ključih in nekaterih orodjih. Med množico od- lomljenih, obrabljenih, močno zarjavelih in slabo ohranjenih rezil (npr. G975−977, G1548, G1550, G1859, …) je še nekaj Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 175 bolje razpoznavnih primerkov. Pri nožih G2242 in G2707 Tesarsko orodje G41 z razcepljeno konico ali kljunom je se linija hrbta rezila nadaljuje v trakasti ročaj, ki je trnast ali imelo na drugi strani oblikovano čelo kladiva. Namenjeno bolj pravokotne oblike. Nekaj analogij najdemo na Tonov-je bilo tako za pritrjevanje kot puljenje žebljev (prim. Pietch covem gradu (Milavec 2011b, t. 25: 4, 6). Noži s trakastim 1983, 24, 91; Gaitzsch 1980, 88, 90−91; Pflaum 2007, 324). ročajem trapezaste oblike G1547 so značilni za notranj- Kavelj z dvema rožičkoma G1127 bi lahko pripadal orod- sko-kraško regijo (Gaspari 2000, 50; Murgelj 2000, t. 5: 1). ju za puljenje žebljev ali stavbnemu železju (prim. Milavec Nož s trnastim nastavkom G1296 ima ohranjen še okrašen 2011b, 57, t. 26: 9). okov, ki je morda medeninast. Podoben nož je bil najden v Ošpičen kvadratni odlomek G1055 masivne izdelave in kva-Emoni v srednje cesarskem kontekstu (konec 2.−3. stoletje). dratnega preseka na drugi strani bi lahko pripadal kladivu Še nekaj nožev ima trnast nastavek (npr. G2783), kar nekaj (s konico) ali nakovalu. V podobno skupino bi morda uvrstili pa trakast ročaj z nesklenjeno zanko na koncu (npr. G483, tudi masiven odlomek G1560. G1507, G2929). Tudi noži z zankami so značilni za notranj- sko-kraško regijo (prim. Gaspari 2000, 49−50). Obročasti Rahlo zavit odlomek orodja s tulastim nastavkom in ravnim zaključki so služili obešanju in so bili pogosti tudi na drugih rezilom G2258 je morda služil dolbenju lesa. Podobnemu orodjih (npr. pri šilih − prim. Murgelj 2000, poglavje 8.10, t. opravilu pripisujemo tudi zavite odlomke G31, G1305 in 12: 3, 4) in ključih (odlomki G3671, G483). Tipološka razno-G1566 (prim. Sagadin 2000; Sagadin 2015; Milavec 2011b, likost nožev načeloma ni povezana z različno uporabo ali 52; Gluščević 2015). kronološko determiniranostjo posameznih oblik. Uporaba Ravno rezilo G1803 predstavlja železni del obliča (Strong, posameznih oblik nožev ni natančneje znana. Prvenstve-Brown 1976, 159−161; Murgelj 2000, poglavje 8.6, t. 10: no so se uporabljali kot kuhinjski pripomočki, razširjeni za 1−3), odlomek nazobčanega lista G2519 pa žago (prim. različne dejavnosti v gospodinjstvu, pri rokodelstvu in kme- Strong, Brown 1976, 156−159; Busuladžić 2015, 35−37; tijstvu (Manning 1985, 108; Feugere 1992b; Dolenz 1998, Murgelj 2000, poglavje 8.7, t. 10: 4−6). 249−275; Gaspari 2000, 50; Pflaum 2007, 321−322). Našpi- čen odlomek z luknjico G3944 bi lahko pripadal ročaju ali Ploščato orodje s pahljačastim zaključkom G1303 bi lahko zažigalnemu nožku. pripisali širokim dletom. Kmetijsko orodje Veliko je tudi tesarskega ali mizarskega orodja za obdelavo lesa, npr. žličasti sveder G2650, ki je imel na trapezastem Med bolje ohranjenim orodjem izstopa skupina pripomoč- delu pritrjen lesen ročaj. Oblike so večinoma kronološko kov z dolgim zavitim rezilom, ki so imela kratek lesen ročaj. neobčutljive in se pojavljajo celotno rimsko obdobje do Raznolika dolžina, širina in krivulja rezila odraža raznovr-današnjih dni (Gaitzsch 1980, 28−29; Pietsch 1983, 42−44; stno uporabo pri kmečkih opravilih, ki so zajemala pred-Gaspari 2000, 48; Pflaum 2007, 324−325; Milavec 2011b, vsem rezanje rastlinja, žit, setve in obrezovanja vej drevja in 52, t. 15: 3−8). vinogradov. V latinščini ta orodja odgovarjajo terminu falx. Z železnimi šili so rokodelci prebadali ali obdelovali usnje, Antični avtorji navajajo več kategorij rezil ( falx vinaria, fal-blago ali nekoliko trše materiale. (Deimel 1997, 177; Klasinc cula arboraria, falx messoria …), med katerimi bi prepoznali 1999, 74−78; Murgelj 2000, 65−66; Gaspari 2000, 48; Pfla-srpe, vejnike, kosirje, kose in celo bojne nože (Harvey 2010, um 2007, 327). Nekoliko tordiranemu šilu z zanko na koncu 706−707; Manning 1985, 49−56; White 1967; 71−88; Po-G2376 lahko vzporejamo šilo iz zakladne najdbe Vodice pri hanka 1986, 178−179; Dolenz 1998, 137; Gaspari 2000, 49). Klancu (Pflaum 2007, 327). Šilu pripada tudi železna konica Na Školaricah je bil najden srp z dolgim trnastim nastavkom G1125. Zanimivo oblikovano orodje G4000 bi lahko uvrstili za ročaj G4066. Vejnik ali kosir G1505 z dolgim rezilom, ki k dletu s trnastim nasadiščem za držaj ali šilu z držajem je le na koncu zavito, in ploščatim nastavkom za ročaj, na pravokotnega preseka. katerega so bile z zakovicami pritrjene koščene ali lesene stranice ročaja, je nedvomno služil za obrezovanje drevja in Usnjarskemu orodju bi lahko pripisali tudi rahlo nazobčano trt. Dolg vejnik G1549 ima rezilo in ročaj nekoliko drugače dleto z lopatko na drugi strani (G3896), čeprav se približuje oblikovan. Širše zavito rezilo G2040 in G1490 bi bilo morda obliki nožev s trikotnim nastavkom (prim. Milavec 2011b, t. bolj podobno srpu. Odlomek kosirja G1190 težko ločimo 27: 1). Med težja dleta s ploščatim rezilom bi morda uvrstili od večjega noža. G1096 in G1134, čeprav bi lahko pripadalo tudi kakšnemu kmetijskemu orodju. V odlomku s pokončnimi zalustmi G2393 smo prepozna- li čelo sekire. Tulast nastavek G2484 ima odlomljeno rezi- lo ali ploščo, s katero bi lahko ugotovili, kateremu orodju 176 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 je pripadal. Odlomek okova ali dela nasadišča za orod-manjši žeblji, dolgi okoli 1−3 cm (npr. G3050). Srednje dolgi je G2073 je bil prekovan z drugo zlitino. Rahlo zavitemu žeblji so se uporabljali tudi pri pritrjevanju različnih gradbe-rezilu ali ploščatemu delu orodja G1561 težko poiščemo nih elementov na stene (npr. za tubule, za podboje, držaje namembnost. vrat in okenske okvirje). Načeloma so bile glavice žebljev, ki Ohranjena je le ena polovica škarij G2433. so bile ali prekrite s stenskim ometom ali so bile namenjene biti vidne, ploščate. Žeblji na vratih, ob oknih in na stavb- Primerki kopač ali rovnic sodijo med preproste ploščate ko- nem pohištvu naj bi bili celo lepo oblikovani (Salvo 2007; pače z ravnim listom, ki je trikotne ali trapezaste oblike ali Milavec 2011b, 59−63). pa skoraj enakomerno širok (G292, G1062, G1063, G1491). Raven list poteka pravokotno ali pod majhnim kotom na Med gradivom smo zasledili veliko odlomkov trnov, plošča-držaj ali toporišče, pravokotno čelo leži takoj za ušesom (Pi- tih klinov, skob in spojk, ki pa so večinoma fragmentarni etsch 1983, 28; Pohanka 1986, 77−79; kopače tipa 1 b; Ga- in jih je težko v celoti rekonstruirati. Trni kvadratnega pre- spari et al. 2000, 198; Tagliaferri 1986, 336; Piccottini 1984, seka lahko pripadajo tako odlomljenim žebljem kot tudi 109; Dolenz 1998, W228; Gaspari 2000, 48−49). S kopačami klinom (npr. dolg klin G1520, G1554, G3558 klin ali spoj-ali rovnicami so obdelovali težko zemljo na flišnih pobočjih, ka G1863). Kar nekaj odlomkov pripada ploščatim klinom ki niso bila toliko primerna za ralo. Ročna obdelava njiv je (G978, G1579, G1699). Dva kratka in široka primerka, bolj bila za Slovensko Istro značilna do začetka 20. stoletja (prim. podobna zakovicam, sta bila izredno lahka (npr. G22). Nekaj Titl 1965). Rovnice so bile primerne za nešteta opravila v žebljev je imelo široko, toda tanko in polkrožno oblikovano vinogradih, sadovnjakih in oljčnikih ter na njivah ali na pose-glavico (G446, G965, G3306). Ali lahko skobam pripišemo stvu v okolici poslopij. Če naštejemo le nekaj: obkopavanje tudi odlomek s trakasto glavico G2506? dreves ali rastlin, sajenje, izkop drenaž, prekopavanje ze- V naselbini ne smejo manjkati ključi. Odkritih je kar nekaj mljine (White 1970, 442−445; Harvey 2010, 704−705). odlomkov. Najdena sta bila dva cela primerka. Železen ključ Podobno kmetijsko in rokodelsko orodje je znano iz mno- z dvema komaj zaznavnima kljunoma na bradi G1576 ima gih naselbin v Sloveniji (Ulaka: Gaspari 2000; Rodik: Murgelj enostaven držaj. Železen ključ z dvema kljunoma na bra-2000; višinske naselbine: Milavec 2011b) in zakladnih najdb di G1558 ima ploščat držaj z obročkom na koncu (Dolenz iz poznorimskega časa (Sagadin 2000; Sagadin 2015; Pfla-1998, 208−209; Milavec 2011b, 59−62, t. 30: 19−20). Ena- um 2007; Gaspari et al. 2000; Božič 2005). Zanimivi so tudi ke držaje zasledimo pri več odlomkih (npr. G1557, G3559, skupki mnogih vil rustik v Kampaniji in pod Vezuvom (White G3671). Če slabo ohranjen odlomek G1191 s ploščatim dr-1970, 442−445; Allison 2004; Harvey 2010). žajem in dvema kljunoma ne uvrstimo med orodje, gre ver- jetneje za ključ. Enostavno razdeljeni in široko razmaknjeni Stavbna oprema in okovi kljuni kažejo, da je bil zatič ključavnice narejen iz lesa. Ključ Večina odkritih železnih predmetov spada k stavbnemu že- so vstavili v odprtino ključavnice in ga obračali, dokler niso lezju, saj so bili uporabljeni pri gradnji poslopij. To so razni kljuni nasedli v odprtine v zatiču, ki se je nato lahko dvignil okovi, spojke, skobe in žeblji. Večji žeblji (od 9 do 12 cm) so z zapaha. (Pohanka 1986, 208; Dolenz 1998, 208−209; Ga-verjetno spajali leseno strešno konstrukcijo. Vsi so kovani, s spari 2000, 50). Analogije najdemo tudi v vzhodnih Alpah piramidalno ali lepo oblikovano stožčasto glavico in trnom (Raffaelli 1996). Na vratih je bil pritrjen zvit tečaj ali zapah kvadratnega preseka. Primerki v žganini skladišča in shram-ključavnice G1801 (prim. Cavada 1996; Milavec 2011b, benega prostora so dobro ohranjeni (npr. G1065, G1212, 59−62). Vratnemu tečaju s polnimi ploščatimi okovi pripada G1220). Tako oblikovane glavice so lažje prenesle silo pri debel primerek G3142, G2455 in v celoti ohranjen G1774. zabijanju. Nekateri primerki imajo polkrožno obliko glavi- Manjši ploščati odlomki kot G263, G975−977 bi lahko pri- ce. Velike količine teh žebljev kažejo na debelino spojenih padali tovrstnim okovom (slabše ohranjenih včasih ne mo-tramov, ki so nosili strešno konstrukcijo (prim. Salvo 2007). remo ločiti od ploščatih klinov ali celo nožev). Verižnemu Na osnovi nekaterih zavitih primerkov bi se dalo sestaviti tečaju vrat lahko pripada razcepka G1132, ki bi lahko služila različne debeline elementov nosilnega ogrodja strehe (npr. tudi za pritrditev okenskih okvirjev (prim. Milavec 2011b, G965). Najdaljši primerki dosegajo tudi 25−30 cm (npr. 59−62, t. 32: 3−22). K vratnim okovom prištevamo tudi dva G3557). Njihova namembnost ni znana. velika predmeta G1018, ki sta bila najdena pri vhodu v skla- dišče. Analogije zanje sicer nismo uspeli najti. V bližini sta Srednji žeblji, dolžine okoli 5−7 cm, so služili tako za po- ležala dva večja hišna okova G1016 in G1015, ki bi morda vezovanje lesenih gradbenih elementov ostrešja (tanjše le- tudi lahko služila okovjem lesenih elementov voza. tve) kot lesene notranje opreme, čemur so služili predvsem Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 177 Zatič z zanko G1700 je bil s koničastim delom pritrjen v ste-3.2 Keramično gradivo no, medtem ko je zanka segala iz stenskega ometa in služila obešanju, morda stavbne opreme kot so vrata ali okna. Tina Žerjal Manjši in večji obroči so služili obešanju (npr. G2787, G1124, 3.2.1 Fino namizno posodje G1551, G1698), prav tako razne kljuke (G3731). Mali hišni okov z ohranjenim obročkom in razcepko G2926 je bil del Fina namizna keramika predstavlja 18,7% delež izbrane-pohištva. Ploščati okov s predrtino G2695 je bil lahko pri- ga gradiva, in sicer keramika tankih sten 6,3 % in sigilata trjen na stavbne dele ali pohištvo. Ploščati okov z obročem 12,4 %. Italska tera sigilata je med keramiko 1. in 2. stoletja G1019 bi lahko interpretirali kot vratni okov (Milavec 2011b, najštevilčnejša skupina finega sigilatnega posodja z 72,6% t. 33: 11) ali stenski klin za privez npr. na zunanji strani stav- deležem. Skromni delež pripada aretinski sigilati iz srednje be. Podoben okov G4221 bi lahko pripisali tudi delom voza. Italije, večina posod je bila izdelana v delavnicah Padske ni- žine. Pripadajo pozni keramiki s črnim premazom in padski Sledi kovaštva sigilati B iz prve polovice 1. stoletja, severnoitalski reliefni Obilica žlindre v vili odraža kovaške in metalurške dejav- sigilati, poznopadski sigilati iz druge polovice 1. in prve po- nosti. Kosi žlindre so se koncentrirali na zgornjem dvorišču lovice 2. stoletja, kozarcem in skodelicam keramike tankih (sektorja 12 in 13) ter na območju prostora II (sektor 8/C− sten istega izvora. V poznejših obdobjih se je ta lončarska D3, kjer je v ruševini strehe bila prisotna tudi opeka z odpr- tradicija nadaljevala v padski sigilatni proizvodnji iz srednje- tino) (glej pogl. 4.5 Analize žlindre). Veliko odlomkov železa ga in poznega cesarskega obdobja, ki je bliže prečiščeni je bilo prežganih, rahlo preoblikovanih in stopljenih v ognju namizni keramiki z rdečim premazom. Iz vzhodnega Sredo- (npr. G1128, G1135, G2073, G2520). Zdi se, da so bile veli- zemlja so uvozili vzhodno sigilato B2 (druga polovica 1.−2. ko količine železja nabrane in shranjene v prostorih vile kot stoletja), neprepoznano proizvodnjo sigilate, korintsko re-surovina, deloma že pripravljene za reciklažo in pretopitev. liefno keramiko (2.−3. stoletje) in fokajske vrčke v keramiki Odlomek polkrožnega predmeta s trnom G1135 bi morda tankih sten (druga polovica 1.−3. stoletje). Konec 2. stoletja pripadal livarskemu orodju − livarski posodici ali nekakšni se pogled na pogrinjke popolnoma spremeni s prihodom žlici (prim. Busuladžić 2015, 113−114, t. 99: 301). Na od-afriške sigilate, ki prevlada v poznorimskem obdobju. lomku G2520 so vidne sledi drugačne zlitine (za opazke o Proizvodnja srednje Italije predelavi se zahvaljujemo dr. Tini Milavec in dr. A. Gaspariju). Kos železa s pravokotnim presekom in z blago zaoblje- Vsi odlomki aretinske sigilate pripadajo fakturi A s Šta- no zgornjo površino (G1699 in G1055) bi morda opredelili lenske gore (Schindler, Scheffenegger 1977, 17). Najstarejši kot manjše nakovalo oziroma klepalnik. Nakovala so bila primerek je odlomek ustja konične skodelice oblike Consp. zabita navpično na kovaške klade in so bila zato opremljena 22.1 (G4001) s peresnim okrasom na trodelnem profilira-s trnom. Podobne oblike nakoval so bile v uporabi že v že- nem ustju in datiran med drugim desetletjem 1. stoletja pr. lezni dobi in jih poznamo tudi v rimskem obdobju (Strong, n. št. in drugim ali tretjim desetletjem 1. stoletja n. št. (Con-Brown 1976, 145; Dolenz 1998, 162−163, t. 51: W15−17; spectus 1990, 90). Cilindrična skodelica oblike Conspectus Giesler 1981, 78, t. 26: 278−279; Gaspari 2000, 47). 1990, 26.2 (G2095) ima ostenje okrašeno z žlebovi. Na Šta- lenski gori skodelice oblike Consp. 26 sporadično pojavijo Orožje na prelomu stoletja, pogostejše pa so predvsem v kontekstih Zanimiva je prisotnost nekaj kosov orožja. Dolga ost romba- v obdobju 20/25−45 n. št. (Schindler, Scheffenegger 1977, stega preseka s tulasto nasaditvijo G1545 je pogosta najdba 205; Conspectus 1990, 98). Odlomek ustja G155 verjetno v poznorimskih kontekstih zahodne Slovenije (Martinj Hrib, pripada krožniku oblike Consp. 6.2, ki sodi v poznoavgu-Hrušica, Tonovcov grad, Vodice pri Kalcah), interpretirana je stejsko do klavdijsko obdobje (Schindler Kaudelka, Fastner, kot metalno orožje − katapultni izstrelek (Pflaum 2007, 320, Gruber 2001, 143). Odkriti odlomki krožnikov s koleščkanim sl. 8: 6; Milavec 2011b, 50−51, t. 11: 7). peresnim okrasom (G4100, G4017) bi lahko pripadali obli- kam Consp. 4 ali 18−21 iz poznoavgustejskega-tiberijskega K delom vojaškega, verjetno poznorimskega orožja, pri- do klavdijskega obdobja ali poznejšim krožnikom Consp. števamo še manjšo puščično ost s trikotno ploščato konico 3 (Conspectus 1990, 148). Najmlajša primerka iz aretinskih in tulastim nastavkom G2456 ter nekoliko večjo različico delavnic (G513, G3907) pripadata krožnikom s pokončnim G3032. Uporabljene bi bile lahko tudi za lov, čeprav naj bi robom ustja oblike Consp. 20.4. Aretinske delavnice so jih bile zanj uporabljene nekoliko drugačne oblike osti (Milavec izdelovale v času med Tiberijevo in Neronovo vladavino, v 2011b, 49−50, t. 10: 13). posameznih primerih pa se pojavljajo do konca 1. stoletja. 178 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Rob ustja aretinskih izdelkov je krasilo po 8 aplik z različnimi Ne preseneča, da so med odlomki severnoitalske proizvo-motivi (Schindler Kaudelka, Fastner, Gruber 2001, 127, 143), dnje najpogosteje zastopani izdelki poznopadske sigilate, na krožniku G4100 so aplike palmovih listov z girlandami. saj se obdobje njene izdelave, za razliko od padske sigilate Proizvodnje severne Italije B, v celoti vključuje v čas življenja vile. Najštevilnejše oblike predstavljajo skupne oblike padske in poznopadske proi- V zgodnjem obdobju vile je med sigilatnim gradivom dobro zvodnje (oblikovna skupina A), ki na drugih najdiščih pre-razvidna skoraj popolna prevlada močne padske lončarske vladujejo predvsem v kontekstih sredine 1. stoletja. Izjemno produkcije (Žerjal 2005). številčni so v kontekstih flavijskega obdobja. Nova pridobi- Keramiki s črnim premazom pripada le en odlomek t. i. po- tev le-teh je bila uporaba apliciranega okrasa (Schindler Ka- roznega fabrikata. Prstanasto dno (G1325) bi lahko pripadalo udelka, Fastner, Gruber 2001, 151, 153). Tudi na Školaricah krožniku s poševnimi stenami oblike Morel F2276 ali F2277 so prisotne v obeh fakturah. (= Lamboglia 7/16; Morel 1981, 159−160) ali oblike Morel F Najštevilčnejši odlomki pripadajo skodelicam z rebrom 2284e (Morel 1981, 162; Schindler 1986, Abb. 4/1). Poeno-oblike Consp. 34 (4 primerki v padski sigilati B in 11 v po- stavljeni obliki Morel F2276 in F2277 sta bili značilni za zadnjo znopadski sigilati). Primerki iz padskih delavnic (G3261), ki fazo padske proizvodnje v avgustejsko-tiberijskem obdobju so se pojavili v tiberijskem obdobju, so redki in vedno ne- (do prvih desetletij 1. stoletja n. št.), ki se je ohranila le še na okrašeni. V poznopadski proizvodnji (G181, G255, G521, najbolj perifernih območij proizvodnje v Transpadani (Frontini G1998, G3311, G4204) so te skodelice številne in izdelovali 1985, 13, 21; Brecciaroli Taborelli 2005, 73). so jih verjetno še dolgo v 2. stoletje (Conspectus 1990, 112; Med najstarejšimi primerki padske sigilate B (Padana B) Zabehlicky Scheffenegger 1992, 419). Aplike male maske najdemo oblike, ki so bile prevzete po vzorih aretinskih s kratkimi lasmi, t. i. glave satirov (G1998), najdemo le na lončarjev že v začetku proizvodnje − v zadnji četrtini 1. poznopadskih skodelicah Consp. 34 (Schindler Kaudelka, stoletja pr. n. št. Lokacije lončarskih delavnic v Padski nižini Fastner, Gruber 2001, 72−73). v glavnem še niso poznane, domnevajo pa se v mnogih Krožniki oblike Consp. 20.4 (G827, G179, G3480) so se po-padskih mestih, katerim moramo prišteti tudi manjši delež javili okoli leta 30 n. št., so zelo pogosti v sklopih iz sredine domnevnih delavnic lokalno-regionalnega značaja (kot Lo-1. stoletja po celem Sredozemlju, priljubljeni so bili še vsaj ron v Istri). (Mazzeo Saracino 2000, 38; Schneider 2000a; do sredine 2. stoletja ali dlje (Conspectus 1990, 86; Zabe-Schindler Kaudelka, Fastner, Gruber 2001, 169−176; Zabe- hlicky Scheffenegger 1992, 420−423, 442). Njim podobni hlicky Scheffenegger 2006 za Loron: Maggi 2001; Cipriano in sočasni so krožniki s stopničastim prehodom oblike Con-et al. 2006). Nekoliko groba različica koničnih skodelic obli- sp. 21.3 (G1326), ki so veliko redkejši v obeh proizvodnjah. ke Consp. 22.6 (G2336) je značilna za padsko proizvodnjo. Na zunanjem obodu roba ustja so bile v nasproti si leže-Začetek izdelave sega v konec 1. stoletja pr. n. št., doseže čih parih razporejene aplike: rozete (G3480), palmovi listi vrh v avgustejskem in konec v poznem tiberijskem obdobju z girlandami in maske (npr. z dolgimi lasmi in diademom − (Mazzeo Saracino 1985, 197; Conspectus 1990, 90). Pribli- G827). Sočasne priljubljene cilindrične čaše z ravnim dnom žno sočasna je proizvodnja razvite oblike krožnikov Consp. Consp. 29 (G3908) niso bile okrašene z aplikami. Odlomke 18.2 (G178, G1419, G2961 G2274), le da se v Padski nižini ustij večinoma težko ločimo od cilindričnih skodelic oblike pojavljajo v kontekstih od konca 1. stoletja pr. n. št. do srede Consp. 27 (G32, G2220, G3135, G3250, G3481). Izdelava 1. stoletja n. št. (Mazzeo Saracino 1985, 198; Mazzeo Sa-obeh oblik skodelic v padski sigilati B se je okvirno končala racino 2000, 35; Lavizzari Pedrazzini 1985, 341, op. 5, 344; v klavdijskem času oziroma z iztekom celotne proizvodnje. Conspectus 1990, 82 − datacija drugačna od ostalih − le V poznopadski sigilati so skodelice oblike Consp. 27 red-do tiberijskega obdobja). Konične skodelice oblike Consp. ke, najmlajše so bile najdene v grobovih trajanskega ob-24.3 (G109, G1420, G2349) so bile prav tako posebnost dobja (Conspectus 1990, 100, 104; Zabehlicky Scheffene-padskih delavnic, predvsem delavnic na obalah severnega gger 1992, 420−423, 442). Poznopadske skodelice oblike Jadrana (Volonté 1996a, 107−108), od srednjeavgustejske-Consp. 29 so izdelovali do sredine 2. stoletja (Zabehlicky ga do klavdijskega obdobja (Mazzeo Saracino 1985, 197; Scheffenegger 1992, 419, 423). V tiberijskem obdobju so Conspectus 1990, 94) in pogosto zastopane v avgustejsko-se iz predhodnih oblik razvili krožniki oblike Consp. 4.6 -tiberijskih kontekstih na Štalenski gori (Schindler, Scheffe- (G238, G390) in s stopničastim prehodom oblike Consp. negger 1977, 115−119). 6.2 (G514, G1421). V padski sigilati so se pojavljali izključno brez aplik do klavdijskega obdobja (Schindler Kaudelka, Fa- stner, Gruber 2001, 129−130). Poznopadski izdelki (G1421) Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 179 so dokaj redki in so se sporadično pojavljali do konca 1. Schindler Kaudelka, Groh 1995, 360). Ohranjeni so le posa-stoletja (Schindler Kaudelka, Fastner, Gruber 2001, 124, 143; mezni motivi barbotinskega okrasa: lilija (G530), bršljanov Zabehlicky Scheffenegger 1992, 420−423, 442). Prav tako list z vejico (G330), grozd z vejico (G3511). so redke polkrožne skodelice na nogi Consp. 36.4. Čeprav Med gradivom so ohranjeni le trije žigi lončarjev. Na dnu kro-so bile razširjene že v tiberijskem času (padska sigilata B), je žnika (G3830) oblike Consp. 3 (manj verjetno Consp. 4.6−7) njihova izdelava segala mnogo dlje (poznopadska sigilata je odtisnjen žig in planta pedis PHIL() (OCK 1438.9). Takšen − G3312, G3854, G4206), saj so bile na grobišču v Angeri žig je bil najden le še na krožniku v Concordiji (CVArr 1340). pridane še v grobove hadrijanske in severske dobe (Laviz- Po obliki lahko žig le okvirno datiramo po letu 15 n. št. zari Pedrazzini 1985, 350−351). Izdelovali so jih tudi v tretji fazi lončarske delavnice na ulici Montona v Padovi (Cipria- Skodelica oblike Consp. 29 (G3908) nosi žig in planta pedis no, Mazzochin, Rossignoli 2006, 251; druga pol. 1.−sredina C·T·P (OCK 2027, CVArr 1886). S tem žigom so v Padski ni-2. stoletja) in na ulici Platina v Cremoni v drugi polovici 2. in žini izdelovali krožnike oblike Consp. 20.4 in skodelice oblik začetku 3. stoletja (Breda 1996; Jorio 1998, 130). Consp. 29 ter 34 vsaj med vladavino Klavdija in Domicijana (30−80 n. št.) ter mogoče še dlje (OCK 2027, CVArr 1886, Krožnik z visoko poševno steno in izvihanim ustjem Consp. 3 Schindler Kaudelka, Groh 1995, 361, t. 24: 25, 26). (G55, G128, G180, G516−520, G744−745, G2180, G2697, G2917, G3456, G3051, G3510, G3567, G3830, G3937) je Tretji žig (G9) na dnu skodelice Consp. 34 je težko berljiv − ena najbolj pogostih oblik v kontekstih druge polovice 1. mogoče gre za žig in planta pedis C ... ali Q ... stoletja po celem Sredozemlju, predvsem v poznoitalski Od severnoitalske reliefne sigilate so prisotni le odlomki proizvodnji iz srednje Italije. Pojavi se že na Štalenski gori dvoročajnih skodelic Sarius (kat. št. 121−146). Njihova pro-in v Bolseni nekoliko pred sredino 1. stoletja (Kenrick 1985, izvodnja se je začela že v zadnji četrtini 1. stoletja pr. n. št., 177; Conspectus 1990, 56). Datirani primerki poznopadske najbolj množična je bila v prvih treh desetletjih 1. stoletja n. sigilate so najdeni v grobnih celotah od neronskega do an- št. in se zaključila v klavdijskem obdobju (Schindler Kaudelka toninskega časa (Zabehlicky Scheffenegger 1992, 421), kar 1980, 66; Schindler Kaudelka 1998a, 292; Schindler Kaudelkaže, da je njihova proizvodnja trajala še dolgo v 2. stoletje. ka 2000, 62). Med rastlinskim okrasom zasledimo palme-V lončarski delavnici na ulici Montona v Padovi so doku- te (G57, G3751, G2418) in akantove liste (G2208, G111, mentirani tako v fazi 3 kot fazi 4, od sredine 1. do konca G1106, G2418), rozete ali pentlje (G937, G1106, G2418), 2. stoletja (Cipriano, Mazzochin, Rossignoli 2006, 251−254; niz reliefnih krogcev obroblja okrasno polje na odlomku Consp. 3.2 in 3.3). Med 14 odkritimi primerki jih pet pripada G4139. Le za odlomek G57 lahko predpostavljamo, da je padski in devet poznopadski sigilati. bilo okrasno polje z linijami, razdeljeno na trikotne odseke V neronskem obdobju so se v poznopadski sigilati pojavile ali mrežo v obliki zvezde, medtem ko na najbolje ohranjeni popolnoma nove oblike krožnikov in skodelic z značilnim skodelici G1423 stiliziran steber deli okrasno polje na pra-barbotinskim okrasom (oblikovna skupina B), ki so se po- vokotne odseke. Vmesni prostor zapolnjujeta večji kantaros polnoma uveljavile v flavijskem času, pozneje pa prevlada- ter stilizirana upodobitev vojščaka, predstavljena s čelado le. Proizvodnja izdelkov skupine B naj bi se nekako končala s perjanico in z okroglim ščitom. Slaba kakovost fakture sredi 2. stoletja (Zabehlicky Scheffenegger 1992, 421−422). in izdelave okrasa pri večini primerkov kaže na najmlajšo Med gradivom so najštevilčnejši odlomki servisa z izviha-fazo proizvodnje (Brusić 1999, 28; Schindler Kaudelka 2000, nim ustjem, krožnika oblike Consp. 39 (G3178) in skode- 53−54). lice oblike Consp. 43 (G56, G529, G530, G3182−3183), ki Od sredine 2. stoletja so množične sigilatne proizvodnje predstavljata glavno obliko flavijskega časa v padskem in severne Italije zamenjale lokalne proizvodnje sigilatne-noriško-panonskem prostoru (Conspectus 1990, 120, 128; ga posodja z omejenim območjem distribucije. Praviloma Schindler Kaudelka, Groh 1995, 360). Najdeni so bili tudi so nekoliko slabše kakovosti in se že približujejo navadni varianta skodelice oblike Consp. 43.2 (G527−528), ki ima prečiščeni keramiki z rdečim premazom (včasih tudi brez), na notranjem robu ustja pokončen nizek rob (Conspectus poimenujejo jo padska sigilata srednjega in poznega ce-1990, 128), servis z obrobljenim horizontalnim robom ustja sarskega obdobja (Fontana 1998; Fontana 2005 s kratkim krožnika oblike Consp. 41 (G3179−3181, G3511) ter skode-pregledom posameznih produkcij; pregled Žerjal 2008a, lice oblike Consp. 45 (G3184) (Conspectus 1990, 124, 132; 70−72). Zabehlicky Scheffenegger 1992, 419). Odlomek krožnika z ravnim robom ustja (G3945) lahko pripada krožniku oblike Na odlomku široke in globoke sklede (G3512) je bil na zu-Consp. 40 ali oblike Consp. 42 (Conspectus 1990, 122, 126; nanji površini vtisnjen pas koleščkanja in zgornji del posode 180 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 je bil okrašen z barbotinskim okrasom. Podobne globoke 130, t. 36: 5; Jorio 1999, 86−87, t. 28: 7; Biondani 2005c, sklede so bile v naselju Bedriacum, danes Calvatone v Lom-181, sl. 118: 5). V sredini 3. stoletja naj bi bila najbolj raz- bardiji, datirane od konca 1. do 3. stoletja, pripisane padski širjena oblika v utrdbah germanskega limesa (Patternoster proizvodnji, kot izpeljava oblik Lamboglia 2 in Lamboglia 2001, 144, t. 3: 1). 2/37 iz Narbonske Galije ali galske oblike Dragendorff 37 Odlomek krožnika z ravnim dnom G3977 ima z oranžnim (Favaro 1996, 269, sl. 12; Cipriano, Mazzochin, Rossignoli premazom prevlečeno le notranjo površino in ima podob-2006, 251; Cipriano, Mazzochin 2011). Oblika globoke skle- no fakturo z obilico sljude in groga kot proizvodnje v Slo- de s koleščkanim okrasom naj bi bila široko razširjena po veniji, značilne za čas od 1. do 4. stoletja (Emona: Plesničar Padski nižini, od Lombardije do Emilije, od 2. do konca 3. Gec 1977, 54−55, t. 7: 23−29; Ptuj: Istenič 1999, 118−119), in celo v kontekstih 4. stoletja (Jorio 1998, 131, t. 38: 4−9). ter kot krožnik v otroškem grobu 3. stoletja v Milanu (Patter-Koleščkan okras naj bi bil najpogostejši okras v teh severno- noster 2001, 143−144, t. 3: 2). italskih produkcijah 2.−3. stoletja in njihova specifična zna- čilnost (Brescia: Jorio 1999, 93). Značilen naj bi bil tudi za Manjša polkrožna skodelica z enostavnim pokončnim poznejšo lokalno proizvodnja rdečega sigilatnega posodja, ustjem (G535, KP2) je bila morda izpeljana iz starejše italske ki je bila dokumentirana v Akvileji v plasteh 2. in 3. stoletja oblike Consp. 36 ali oblike AS A Lamboglia 8 iz druge polo- (Donat, Maggi 2017, 88–89) ter v kontekstu iz 2. in začetka vice 2. in začetka 3. stoletja, s katerimi povezujejo nekoliko 3. stoletja domusa na trgu Barbacan v Trstu (Maselli Scotti širše polkožne skodelice z navznoter usmerjenim robom v 2006, 289; Maselli Scotti et al. 2003, 33). Padski nižini. Lokalna proizvodnja se domneva na območju Cremone (in Berdiaka), kjer posamični konteksti kažejo na Skodelica (G521) in skodela z rebrom (G1268) ohranjata daljšo proizvodnjo, vsaj še v 3. stoletju (Breda 1996, sl. 10; obliko Consp. 34, ki se je v poznopadski sigilati izdelovala Jorio 1998, 130, t. 38: 2). vsaj do konca 2. stoletja (Della Porta 1998, 85). Slabo preči- ščena glina in nebleščeč premaz (TS 9) pri prvi ter popolna Od 3. stoletja so se lončarji postopoma odmikali od kla-spranost premaza na drugi kažeta na pozno fazo proizvo- sičnih oblik italske ali padske sigilate. Še posebej v 4. in 5. dnje. Na Kapitoliju v Bresci so bile take skodelice najdene v stoletju je bilo izredno pogosto posnemanje oblik (in vča-kontekstu iz sredine 4. stoletja, z večinskim materialom iz sih okrasa) afriške sigilate. Najpogosteje posnemana oblika 2.−3. stoletja (Jorio 2002, 323, tip št. 8). Neznanim oblikam afriške sigilate D je bil nedvomno krožnik Hayes 61B v času skodelic, ki pa so še blizu italski zgodnjecesarski proizvodnji, od konca 4. do 5.−6. stoletja (Fontana 2005, 266), ki se na pripadata še odlomka prstanatega dna (G2230, G3568 − Školaricah pojavlja v navadni keramiki brez premaza (glej TS 9), ki sta bila verjetno izdelana v (drugi polovici) 2. stole-poglavje 3.2.5 Namizna keramika). Obliko skodele z ovra- tju. Globoki skledi ali krožniku z ravnimi poševnimi stenami tnikom Hayes 91A−B v AS D so pogosto posnemali v po-in ostrim prehodom iz dna je verjetno pripadal odlomek znocesarskih sigilatnih (G3953) ali namiznih proizvodnjah G2407. Morda gre za globljo različico krožnika s prstanasto po celi Italiji in drugod po Sredozemlju od 4. do 7. stoletja nogo Consp. 3 ali njeno poznejšo izpeljavo, ki je pogosta (Tortorella 1996, 328; Fontana 2005, 266). v Brescii, na območju Cremone, Verone in Trenta v 2. in 3. Posnetku enega od afriških krožnikov 3. stoletja (Hayes 27, stoletju ter se povezuje z obliko Lamboglia 31 iz sigillate 31 ipd.) bi lahko pripadalo dno G156. chiare B (Jorio 1999, 85, t. 27: 1−3; Jorio 2002, 324, tip št. 3, Italska keramika tankih sten t. 1: 4−8; Cipriano, Mazzochin, Rossignoli 2006, 251−253: forma 2, sl. 2: 7; forma 4, sl. 3: 2). Skodelice in kozarci keramike tankih sten (KTS) predstavljajo Krožniki z enostavnim ustjem (G2170) so bili najpogostejša 40,3-odstotni delež finega namiznega posodja 1. in 2. stole-oblika na najdišču S. Giulia di Brescia v različnih variantah, tja. Oksidacijsko žgani primerki predstavljajo manjši del od-od globokih, plitkih, širokih, z ravnim ali prstanastim dnom, lomkov, medtem ko večina pripada sivi redukcijsko žgani KTS, okrašenih s koleščkanjem na zunanji površini (Jorio 1999, ki je bila značilnost severnoitalskih delavnic. Analogije kažejo 85−87). Najbližja oblika, tip št. 2 iz Kapitolija v Bresci, širo-na proizvodnje v vzhodni Padski nižini in jadranskem podro- kega, plitkega krožnika na prstanasti nogi, naj bi posnemala čju, od koder so izvažali tudi v Emono, Norik in Štalensko obliko Dragendorff 32. Posebej pogosto so jo izdelovali v goro (Maioli 1972−1973; Ricci 1985, 348−349; Schindler Ka-galskih delavnicah ter območjih zahodne in osrednje Pad- udelka 1975; Schindler Kaudelka 1998b, 392−395; Schindler ske nižine od sredine 2. in predvsem v 3. stoletju. Na drugih Kaudelka 2012; Istenič 1999, 105−107; Plesničar Gec 1977, območjih Italije jo povezujejo z afriškimi oblikami npr. AS A 12−20; Plesničar Gec 1987; Breda 1996; Brassous 2001; Žerjal Hayes 27 (Jorio 2002, 325, tip št. 2, t. 1: 2; glej še Jorio 1998, 2008a, 72−79; nazadnje Mantovani 2015; Konestra 2016). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 181 Glede na slabo ohranjenost odlomkov redukcijsko žgane Kaudelka 1998b, 399−340). Le-tega J. Istenič (1999, 107) keramike tankih sten je težko ločiti med posameznimi enači s svojo skupino KTS4, ravensko skupino B (Maioli proizvodnjami. A. Ricci je ločila ravensko in akvilejsko proi-1972−73, 108) in vrsto B iz Angere (Sena Chiesa 1985, 393). zvodnjo (Ravenna: Maioli 1973, 61; Maioli 1972−73, 116; za Obe fakturi sta značilni za proizvodnjo druge polovice 1. Akvilejo: Maselli Scotti 1984) ter jadransko skupino, v katero in prve polovice 2. stoletja. Verjetno so prisotne tudi druge je uvrstila primerke, ki se pojavljajo po celem jadranskem proizvodnje jadranskega področja (prim. fakture KTS 2−6 območju od Emone do grobišča Portorecanati (Ricci 1985, pri Istenič 1999; Mantovani 2015; Mio 2007; Konestra 2016). 349; Gervasini 2005, 305). Proizvodnje na Jadranu so potr- Večina odlomkov pripada polkrožnim in bikoničnim skode- jene v istrskem Loronu (Cipriano et al. 2006, 32), Crikvenici licam širše skupine Marabini 36, ki so najpogostejše oblike (Ožanić 2011), Altinu (Mantovani 2015 na ulici Montona v padske proizvodnje v 1. stoletju. Vsekakor so med njimi iz-Padovi (Cipriano, Mazzochin 2011; Cipriano, Mazzochin, redno redki primerki polkrožnih ali cilindričnih skodelic vari-Maritan 2014, 206). ante Angera 1 (= Marabini XXXVI, Mayet XXXV, Ricci 2/214, Nekaj odlomkov je izdelanih iz redukcijsko žgane gline 2/235, 2/291, 2/315, 2/348, 2/405−407), ki so značilne za z obilico vključkov. Odlomki zgodnje polkrožne skodelice proizvodnjo julijsko-klavdijskega obdobja, čeprav so jih iz- (G2231 − KTS 11, morda G185) morda pripadajo fabrikatu delovali še do neronskega obdobja (Sena Chiesa 1985, 395; C in obliki 68 iz Štalenske gore, ki je bila značilna za av-Plesničar Gec 1977, 14−15; Tassinari 1998, 40, 48−50). Zu- gustejsko-tiberijsko obdobje, čeprav so posamezni primerki nanja površina skodelice G536 je okrašena s peskanjem, ki prisotni še v kontekstih do klavdijskega časa (Schindler Kau-se je uporabljajo od avgustejskega obdobja do 2. stoletja, delka 1975, 84; Sena Chiesa 1985, 395−396, oblika Angera toda najpogosteje v tiberijsko-klavdijskem obdobju (Schin-1; Horvat 1997, 103−104). dler Kaudelka 1975, 134, 134G; Plesničar Gec 1977, 15, t. Le nekaj odlomkov je bilo izdelanih iz redukcijsko žgane 1: 16, 21; Ricci 1985, 319; Breda 1996, 52, št. 20; Schindler KTS brez premaza (KTS12). Za fabrikat D na Štalenski gori, Kaudelka 2012). ki se pojavlja v plasteh prve polovice 1. stoletja, je značilno, Prvi polovici 1. stoletja bi morda lahko pripisali tudi nekaj da dobro žgana in tanka keramika ni premazana (Schindler odlomkov ustij, okrašenih s koleščkanjem (morda G747, Kaudelka 1975, 32−33; Schindler Kaudelka 1998b, 399). Ci-G4022, G3156, G4078), katerega so lončarji sicer upora- lindrična skodelica rjave barve G265 pripada obliki Ange- bljali od tiberijskega obdobja do 2. stoletja (Plesničar Gec ra 2 ali natančneje Ricci 2/327 in Schindler Kaudelka 84 iz 1977, 18−19; Sena Chiesa 1985, 398−403; Ricci 1985, tiberijsko-klavdijskega obdobja (Schindler Kaudelka 1975, 316−318, okras št. 5; Tarpini 1997, 97). Odlomka G3320, 95−98; Ricci 1985, 283). G747 bi morda lahko pripisala obliki 104 s Štalenske gore, ki Skodelica G2341 bi lahko pripadala obliki skoraj polkrožnih se pojavlja v plasteh zadnjih desetletij naselbine (Schindler skodelic Ricci 2/235 (Ricci 1985, 291) ali obliki Angera 1. Kaudelka 1975, 111). Najpogosteje so bile s koleščkanjem Mehka siva in nepremezana keramika bi lahko sovpadala s okrašene cilindrične skodelice tipa Angera 2 (= Marabini fakturo tipa D v Raveni, ki naj bi bila sicer značilna za pozne XXXVI, Mayet XXX, XXXIII, Ricci 2/230, 2/248, 2/320, 2/323, izdelke (Maioli 1972−73, 109). Odlomek G1456 pripada 2/327, 2/404, 2/409, 2/410, 2/433), ki imajo nizko oblikovan polkrožni skodelici z žlebom na polovici ostenja, značilni za spodnji del trupa in zgornji del skoraj cilindrične oblike, z avgustejsko-tiberijsko obdobje (Schindler Kaudelka 1975, navpičnimi ali rahlo navznoter usmerjenimi stenami. Polkro-61−62, 151−152, 163, 166, oblika 28; Horvat 1997, 104). žna skodelica z nekoliko zoženim ustjem in zgornjim delom ter komaj nakazanim, nekoliko odebeljenim dnom je tipična Najpogostejša je siva prečiščena keramika, premazana za celo 1. stoletje, posebej za julijsko-klavdijsko obdobje. s črno-sivim premazom, ki je bolj ali manj bleščeč. Zaradi V severni Italiji naj bi jo izdelovali od tiberijskega obdobja različne ohranjenosti odlomkov je bilo določanje fakturnih do prve četrtine 2. stoletja, do sredine 2. stoletja pa tudi skupin težavno. Tako imajo nekateri odlomki izredno meh-na njenih provincialnih trgih (Sena Chiesa 1985, 395−396; ko, sivo do svetlo sivo keramiko in slabo ohranjen temno siv Plesničar Gec 1977, 13−15; Tassinari 1998, 40, 48, 50). Dolgi mat premaz, katerega bi lahko povezali z ravensko fakturo tradicija koleščkanja se odraža tudi v deležu tega okrasa na C (Maioli 1972−73, 108; Istenič 1999, 105−107, KTS3). Dru- Školaricah. Šele od sredine 1. stoletja dalje naj bi koleščka- ge pa karakterizirata izredno dobro pečena, trda keramika nje združili v kombinacijo z drugo tehniko okrasa − barbo-in dobro oprijet svetleč črn premaz, ki bi morda odgovarjal tinom (G190; Maioli 1972−73, 111). fabrikatu E iz Štalenske gore, ki se pojavi šele v poznoti- berijskih plasteh (Schindler Kaudelka 1975, 33; Schindler 182 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Lokacija prehoda iz spodnjega dela trupa v zgornji se je po-proizvodnjo med Raveno in Akvilejo ter razširjeni od za- stopoma dvigovala in razmerje med spodnjim ter zgornjim četka 1. stoletja do začetka 2. stoletja, tipični za neronsko-delom posodice se je postopoma nagibalo v prid spodnje- -flavijsko obdobje in velikokrat v kombinaciji s koleščkanjem ga. Bikonične skodelice Angera 3 (= varianta Marabini LXVII, (Ricci 1985, 331, okras št. 340; Sena Chiesa 1985, 402−406; Mayet XXXIII, Ricci 2/231, 2/402) so na območju Lombardije Brassous 2001, 183−185, sl. 3: 33−34; Fornače (Stokin 1992, datirane v čas od klavdijskega obdobja do konca 1. sto-84, t. 1: 2, v plasti iz začetka 1. stoletja; Plesničar Gec 1977, letja (Sena Chiesa 1985, 395−396; Tassinari 1998, 40, 51). 16, t. 1: 27, 28). Ohranjen je tudi odlomek z apliciranim Značilne so bile za severnoitalske delavnice in posebej njen okrasom v obliki lusk (G1424), ki je datiran v čas celotnega vzhodni del, močno razširjene pa vzhodnih čezalpskih pro-1. stoletja in prvo polovico 2. stoletja (Ricci 1985, 330−331, vincah (Ricci 1985, 284−285; Brassous 2001, 179, št. 11−12). okras št. 14, 334−336; Maselli Scotti 1984, 54−55, t. 1: 2, sl. V Emoni se pojavijo v neronsko-flavijskem času in so naj- 2, sl. 3: 2; Brassous 2001, 181, št. 27; Horvat 1997, 110, t. pogostejše v drugi polovici 1. stoletja ter prvi polovici 2. 48: 16−17). Na Štalenski gori se pojavljajo v plasteh tiberij-stoletja, ko so jim dodali še prstanasto dno (Plesničar Gec sko-klavdijskega obdobja (Schindler Kaudelka 1975, oblika 1977, 13−15). Razlikujejo se v razmerju med spodnjim in 84, 102, 106, 136, 143), v Emoni pa še v grobovih iz druge zgornjim delom, ki ima lahko vertikalno ali navznoter zapo-polovice 1. stoletja in prve polovice 2. stoletja (Plesničar Gec gnjeno ustje. Skodelica G58 pripada obliki bikonične sko- 1977, 21). delice Ricci 2/231, ki ima prehod iz spodnjega v zgornji del Motivi navpičnih ali poševnih palčk (G157, G2699) in S linij trupa še nekje na sredini posode in ustje rahlo usmerjeno (G3457, G539, G3317, G2244) so bili značilni za severno-navznoter. Med bolje ohranjenimi primerki pa prevladujejo italsko in posebej akvilejsko izdelavo, razširjeni pa od 30/40 skodelice bikonične oblike z nizkim zgornjim delom in ne- n. št., z vrhom v drugi polovici 1. stoletja in najverjetne- koliko daljšim konično oblikovanim trebuhom (npr. G3317). je še delani v začetku 2. stoletja (Schindler Kaudleka 1975, Velikokrat se jih sicer umešča v skupino Ricci 2/231, toda 128−129; Sena Chiesa 1985, 402−406; Breda 1996, 53; gre za nekoliko mlajšo skupino. V Raveni naj bi se izredno Brassous 2001, 185; št. 39; Ricci 1985, 322, okras št. 163, visoke bikonične skodelice s poenostavljenim okrasom po-326−327, okras št. 16), kar tudi sovpada z obliko Ricci 2/231 javile konec 1. stoletja in bile značilne še vsaj do sredine 2. skodelice G3317. stoletja ali celo dlje (Maioli 1972−73, 112−113, št. 45−50). Bikonične skodelice Angera 3 ali Ricci 2/231 so izdelovali v Odlomki G130, G158, G542 so izdelani iz posebne fakture Cremoni na ulici Platina, z različnim okrasom barbotina in/ z mehko rjavo glino in temno rjavim mat premazom. Motiv ali koleščkanja (Breda 1996; Tassinari 1998, 40, t. 11: 8−10). okrasa je sestavljen iz linije bunčic pod ustjem, ločnimi gir-Med odlomki na Školaricah so prisotni številni neokraše- landami s trikotnim grozdkom na stiku z lokom. Popolnoma ni primerki (G537, G3513, G186, G3736, G538, G3817, enak okras je bil najden na skodelici v Loronu, kjer se pre-G3187, G3978, G392, G3316), ki imajo včasih le pod ustjem dlaga datacijo od tiberijskega obdobja do konca 1. stoletja rebro ali žleb (G3736, G3187, G3978). Analogije zanje naj- (Brassous 2001, 185, sl. 4, št. 36), v peči na ulici Platina iz demo v omenjenem materialu iz Ravene in Emone v drugi Cremone, ki je delovala v od 1. stoletja do začetka 2. stoletja polovici 1. stoletja (Plesničar Gec 1977, 14−15, t. 1: 5, 6, 8), (Breda 1996, 53, št. 30). Podoben okras ločnih girland v raz-Angeri v klavdijsko-neronskem obdobju (Sena Chiesa 1985, ličnih izvedbah naj bi se pojavljal predvsem v drugi polovici 396, t. 82: 7), v Akvileji v lončarskem odpadku iz sredine 1. 1. stoletja in prvi polovici 2. stoletja na bikoničnih skodelicah stoletja (Maselli Scotti 1984, 54−55, t. 1: 9), istrskih najdiščih Ricci 2/231 na jadranskih najdiščih (Breda 1996, 53; Maioli Loron (Brassous 2001, 79, št. 5), Šikići (Girardi Jurkić, Džin 1973, 70; Mercando 1974, 258−260, sl. 146a, b, 150; Tassi-2003, 170, št. 302), Liburniji in Kvarneru (Konestra 2016, nari 1998, 48, t. 11: 10; Plesničar Gec 1977, 17, t. 1: 31−33). 405–409) in v grobu 99 iz 2.−3. stoletja na grobišču Burle Na grobišču Palazette (Classe) je bila podobna bikonična pri Medulinu (Girardi Jurkić, Džin 2003, 158, št. 254−256). skodelica najdena v grobu iz konca 1. ali sredine 2. stoletja (Maioli 1972−73, 112−113, št. 47), v Voghenzi pa v grobu Cilindrične in bikonične skodelice so bile v klavdijsko-flavij- iz sredine 2. stoletja (Berti 1984, 181, grob 23, t. 22: 6, grob skem obdobju pogosto okrašene z barbotinskim okrasom, 48, t. 22: 1). čeprav so ga poznali že od začetka 1. stoletja, pa je prav to obdobje čas njegove razcveta in kreativnosti v iznajdbi Vodni listi so kot najpogostejši motiv druge polovice 1. novih motivov in kombinacij (Maioli 1973, 69; Sena Chiesa stoletja prisotni v nekaj variantah (Plesničar Gec 1977, 17; 1985, 405; Ricci 1985, 321−343). Na skodelici G58 so v bar-Konestra 2016). Na dvoročajni skodelici (G60, G187) so botinu izdelani glavnički, ki so značilni za severnojadransko kroglasti vodni listki izmenično razporejeni na valoviti vitici, Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 183 na odlomkih G1327, G4019 in G61 pa so pari zašiljenih, Nekaj posodic se že močno približuje navadni kerami-srčastih ali kroglastih listov izmenično usmerjeni navzgor ki. Izdelane so iz redukcijsko žgane keramike z obilico in navzdol. Kombinacijo vodnih listov in grozdov iz bunčic primesi. Med temi izstopa kozarec ali lonček s človeškim (G131) najdemo na skodelici iz groba 428 na Ptuju (Istenič obrazom (G1049). Oblika kozarca se približuje obliki Mara-1999, 108, t. 121: 9 v KTS6) in v Emoni v drugi polovici 1. in bini V. Kozarci, ki imajo na trupu upodobljene bolj ali manj 2. stoletja (Petru 1972, grob 43, t. 83: 5). groteskne človeške obraze ali maske, so močno razširjeni v Točne analogije za skodelice G1327 in G61 najdemo v severni Italiji in preko Alp v Reciji, Galiji, na območju Porenja emonskem grobu 106 (Plesničar Gec 1972, t. 27: 12; Plesni-in v Britaniji v 1. stoletju. Arheometrične analize so pokazale čar Gec 1977, 20, t. 1: 70), Naroni (Topić 2003, 222, št. 144), na izvor v padski nižini, koncentracije najdb pa na izjemno Puli (Starac 1998, 54, t. 15: 3), Raveni v flavijskem obdobju priljubljenost v regiji Ticino (Sena Chiesa 1985, 413−414; (Maioli 1972−73, 111−112, št. 16, 45; Maioli 1973, 66, št. Tassinari 1998, 42, 57; Schindler Kaudelka, Butti Ronchetti, 14), v grobovih 7 in 59 iz konca 1.−2. stoletja v Voghen-Schneider 2000). zi (Berti 1984, 180−181, t. 17: 1, t. 36: 1), na Ptuju (Istenič Oksidacijsko žgana KTS naj bi bila značilnost srednjeital-1999, 107, sl. 94, KTS3, 80: 3) ter na grobišču Portorecanati v skih delavnic (Ricci 1985, 343−348; Gervasini 2005), ki naj grobovih druge polovice ali zadnje četrtine 1. stoletja (Mer-bi svoje izdelke v Cisalpino izvažale vsaj do avgustejskega cando 1974, 228, sl. 109−110). Zelo verjetno so bile take obdobja, ko so jih nadomestili izdelki lokalnih delavnic (Tar-skodelice delane v Akvileji, saj so bile na grobišču Colomba- pini 1997, 95). Čeprav je morda jadranska obala še ohra- ra najdene tako v sivi redukcijski keramiki kot v oksidacijski njala trgovino z jugom (Tarpini 1997, 95; Sena Chiesa 1985, bež keramiki, v grobovih 14 in 10 iz konca 1. in (začetku) 2. 422−424), so oksidacijsko KTS najverjetneje izdelovale tudi stoletja (Giovannini et al. 1997, 138−139, 172, t. 16: B, t. 14: delavnice na Jadranu ali v vzhodni Padski nižini (Tassinari 1). Obliko teh dvoročajnih skodelic smo uvrstili v tip skodelic 1998, 41; Maioli 1972−73), kar je potrejeno v Altinu (Manto-Ricci 2/242 = Marabini LXIV (Ricci 1985, 290). Na Školaricah vani 2016) in Crikvenici (Ožanić 2011). Na grobišču Colom-se na isti obliki pojavlja tudi motiv koleščkanja (G193, G549, bara v Akvileji so bile npr. skodelice Ricci 2/242 z barbotin-G62, G194, G3319, G829, G460). Analogije za te primerke skim okrasom najdene tako v sivi, redukcijsko žgani KTS, kot najdemo v grobu 22 iz 2. stoletja na grobišču Campus Mar-v oksidacijsko žgani KTS bež barve (Giovannini et al. 1997, tius v Puli (Matijašić 1991, t. 10: 11), v Avgusteumu Narone 172). (Topić 2003, 219, št. 129), v Karnuntu (Gassner 1992, sl. 4) Vrček z vdolbino pod ročajem (G3193 − T1) je izdelan iz ter na grobišču Portorecanati v grobovih druge polovice in izredno prečiščene oranžne keramike. Verjetno je bil izde-konca 1. stoletja (Mercando 1974, 207−210, grob 27a, sl. lan v jadranskem prostoru, saj so bili popolnoma enaki vrčki 85: b; 276−277, grob 109, sl. 174). najdeni na akvilejskem grobišču Colombara v grobu 14, ki Skodelica z ročaji (G133) in enostavna ustja (G561, G3188) je datiran v čas konca 1. in začetka 2. stoletja (Giovanni-bi lahko spadala med zrele in poenostavljene oblike s ko- ni et al. 1997, 138−139, 172, t. 16: A), v sočasnem grobu leščkanim okrasom, ki so značilne za drugo polovico 1. sto- 303 na grobišču Portorecanati (Mercando 1974, 380−381, letja, še raje pa za celotno 2. stoletje (Berti 1984, 181; Topić sl. 311: 303a), v grobu 46 na grobišču Tires (Marchiori et al. 2003, 221, št. 139). Odlomki s koleščkanim okrasom bi lahko 1985, 136, 144, 152, grob 46, t. 37: 958), v odpadni jami pripadali tudi bikoničnim skodelicam oblike Angera 3 z ro-nekega proizvodnega centra iz 1. stoletja v Bologni (Berga- čaji ali brez (prim. najdišče Šikići − Girardi Jurkić, Džin 2003, mini 1980, t. 18: 345) ter celo na Ptuju v grobu 399 (Istenič 170, št. 303−306). 1999, 110, sl. 96; Istenič 2000, 128, t. 81: 3). Funkcionalna Poleg skodelic lahko nekaj odlomkov pripišem tudi čašam vdrtina pod ročajem je značilna za t. i. Henkeldellenbecher ali kozarcem (G540, G3473), ki so zaradi fragmentarno-ali tip Salorno, enoročajne vrčke oziroma kozarce v grobi in sti težje določljivi. Ravno dno trebušastega lončka ali čaše navadni keramiki, ki so bili značilni za alpski, srednjealpski (G3137) je na zunanji površini peskano z zrnci kremena, retijski prostor, kjer naj bi se razvili iz mlajšeželeznodobnih medtem ko je pri ustju kat. št. 165 peskanje kombinirano z oblik. Razširjeni so bili na območju severne padske nižine metličenjem. Oblika Schindler Kaudelka 135 se na Štalenski od vzhodne Lombardije do Akvileje na vzhodu od druge gori pojavlja v kontekstih druge četrtine 1. stoletja (Schin-polovice 1. do 4. stoletja (Sena Chiesa 1985, 417−419: An- dler Kaudelka 1975, 135−136), v Emoni pa v klavdijsko-ne- gera 15, datirano v čas sredine 1. in 2. stoletja; Bonini, Felice, ronskih grobovih (Plesničar Gec 1977, 21, t. 2: 5−8; Istenič Guglielmetti 2002, 294−251; Maselli Scotti 2006, 283−284). 1999, 109, sl. 93,96). Enak vrček je bil odkrit tudi z materialom 2. in 3. stoletja v kanalu Anfora v Akvileji (Merlatti 2017, 147, sl. 4). 184 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Na jadranski prostor so bili vezani tudi kozarci oziroma čaše (Plesničar Gec 1977, 21, t. 2: 13−20; Istenič, Daszkiewicz, z različnim barbotinskim okrasom. Kozarec (G571 − T2) pri-Schneider 2003, 84, 90). pada obliki Ricci 1/340 (Ricci 1985, 258, t. 139: 4). Izdelan Kozarcem različnih oblik in gladkih površin verjetno pripa-iz dokaj trde izredno prečiščene in dobro žgane keramike, dajo še odlomki G203, G3195, G3249, G3955, za katere je svetlo rumene barve, brez premaza in z barbotinskim okra-izredno težko ugotoviti dobre analogije. Odlomek G3249 som v obliki dveh linij reliefnih bunčic. Enaki kozarci so bili bi morda pripadal obliki Ricci I/57 (Topić 2003, 213, št. 92). najdeni na akvilejskem grobišču Beligna v grobu iz zadnje četrtine 1. stoletja (Giovannini et al. 1998, 267, 303, t. 10: Sigilatne proizvodnje iz vzhodnega 3) in številni še na drugih akvilejskih najdiščih (Giovannini Sredozemlja et al. 1998, 303; Ricci 1985, 258, t. 139: 4), v Istri na grobišču Na Školaricah smo prepoznali vzhodno sigilato B in nekaj Campus Martius v Puli v grobu iz druge polovice 1. do za-odlomkov neidentificirane sigilate najverjetneje vzhodnega četka 2. stoletja (Matijašić 1991, 136, g. 77: 1), na Pečini na izvora. Med fino namizno posodje prištevamo tudi fokaj-Gradini pri Premanturi (Starac 1999b, 111, št. 39, 43, 45−47, ske vrčke in korintsko reliefno keramiko (Žerjal 2005; Žerjal 49, 51−53), v Kringi (Girardi Jurkić, Džin 2003, 164, št. 280) 2008c). in v Augusteumu Narone (Topić 2003, 210−211, št. 79−82). V Liburniji so pogosti v plasteh rimskih pristanišč kot npr. v Opazen del sigilatnega posodja s Školaric predstavljajo od-Zatonu, redki pa na grobiščih in naselbinah (Skardona, V. lomki vzhodne sigilate B, in sicer njene kasnejše proizvo-Mrdakovica). Brusić jih datira v drugo polovico 1. in drugo dne faze B2 (ok. 25% delež med sigilatnim gradivom iz 1. in polovico 2. stoletja ter pripisuje neznani delavnici na Jadra-2. stoletja). Izdelovali so jo v antičnem mestu Tralles (danes nu (Brusić 1999, 29−30, št. 411−412). Nekateri so lahko iz- Aydin) na zahodni obali Male Azije (Hayes 1985, 51; Schne- delani v rdeči ali roza keramiki in nosijo rjav ali rdeč premaz ider 2000b, 532; Lund 2003). (npr. na bližnjem Socerbu − Casari 2002, 98, št. 4−5). Istemu Najbolje so zastopani odlomki mlajši primerki krožnikov tipu pripadata odlomek G3194 nekoliko slabše proizvodnje oblike Hayes 60 (G861, G3196, G3571, G574, G3326, in verjetno odlomek močno profiliranega ustja (G3325), ki G833, G3514, G834, G324) in odlomki skodelic oblike Ha-ima direktne analogije v obliki kozarcev z bunčicami v Li- yes 80 (G1269, G575, G143, G3752, G576, G3197, G3515, burniji (Brusić 1999, 29−30, sl. 58: 402−407, predvsem 404), G3778, G3753, G3198, G3516), ki so verjetno tvorili servis. v Pulju (Starac 1997, 180, t. 8: 4), Naroni (Topić 2003, 213, Pojavljajo se sočasno od nekje leta 80 pa vsaj do druge po- št. 95), Riminiju (Biondani 2005d, 208−209, št. 3), v grobu lovice 2. ali celo prve polovice 3. stoletja, ko so pogoste v iz prve četrtine 1. stoletja v Adriji (Dallemulle 1975, grob 5, Efezu in drugih mestih na južnem delu zahodne obale Male 270−271, sl. 1: 10849), vili Russi v plasti iz prve polovice 1. Azije (Hayes 1985, 64, 69; Martin 1992, 212, op. 11; Gassner stoletja (Maioli 1973, 72−73, t. 3: 31−32) in v Budriu (Ber-1997, 127; Lund 2003; Hayes 2008, 38). V kontekstu iz dru- gamini 1980, 68, 335, t. 18). Na grobišču Portorecanati se ge polovice 2. stoletja v domus na trgu Barbacan v Trstu so pojavljajo podobni kozarci z okrasom bunčic v grobovih za-bile najdene pozne variante oblike Hayes 60 (Maselli Scotti dnje četrtine 1. in prve polovice 2. stoletja (Mercando 1974, et al. 2003, 44−46; Maggi 2007b). grob 127, 132, 162, 306). Krožniki z izvihanim in nato nazaj zavitim ustjem oblike Hayes V isto skupino bi lahko uvrstili tudi kozarec iz svetle bež 62 (G1270, G4101) tvorijo servis s skodelico z enakim pro-keramike z rjavim premazom (G572, G832), ki ima na tre- filom ustja oblike Hayes 74 (G3199, G3846, G577, G3266, buhu okras v obliki apliciranih lusk ali podkev v barbotinski G3855, G3875), datirani predvsem v flavijsko in trajansko tehniki najverjetneje vsaj v štirih vrstah in žlebljen spodnji obdobje − 70/75−120. Različica oblike Hayes 62B (G4101) del. Obliko bi lahko uvrstili v tip Ricci 1/364 ali 1/365. Po-s koleščkanjem na zunanji površini roba ustja je redka. Ser- dobne se pojavljajo v Liburniji (Brusić 1999, 29−30, sl. 58: vis z izvihanim ustjem krožnika oblike Hayes 63 (G3082) in 408−410), Naroni (Topić 2003, 213, št. 96), na grobišču Por-skodelice oblike Hayes 75 (G3956, G3517, G3200, G3201) torecanati (Mercando 1974, 190−194, sl. 65, 66 m: grob 21: sta sočasna. (Hayes 1985, 65, 68; Jurišić 2000, 33, Hayes druga polovica 1. stoletja; 262−263, sl. 152, 153a; grob 85 2008). Med materialom s Školaric je prisotna tudi skode-tretja četrtina 1. stoletja), Akvileji (Merlatti 2017, 146, sl. 2), lica z rahlo izvihanim ustjem oblike Hayes 76, tako njena Kvarneru (Konestra 2016, 371, op. 154). Kozarce z redko manjša in starejša varianta A (G3327, G331), ki je značilna razporejenimi ostrimi luskami in rdeče-rjavim premazom predvsem za vmesno fazo B1/2 in zgodnje obdobje faze so izdelovali tudi v Emoni, kjer se pojavljajo v grobovih od B2, kot večja in mlajša varianta B (G3938, G3202, G578), ki tiberijsko-klavdijskega obdobja do prve polovice 2. stoletja je v Sredozemlju bolj pogosta (Hayes 1985, 68−69; Jurišić Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 185 2000, 32: Izmetište). Odlomek dna (G3203) verjetno pripa- se pojavljajo tudi v kontekstih iz 3. stoletja (Korint: Slane da širšemu krožniku Hayes 77, ki se kot redka oblika pojavlja 1990, 90; Marseille in Provansa: Bonifay et al. 1998, 63, v prvi polovici 2. stoletja (Hayes 1985, 69). Žigi v obliki rozet 82−84; Knossos: Sackett 1992, 166). V Efezu naj bi bili sicer (G3203) ali palmet (G579) se na dnu skodelic ali krožnikov že prisotni v klavdijsko-neronskem času (Lätzer 2009, 140; pojavljajo v flavijsko-trajanskem obdobju (Hayes 1985, 52). Hayes 2008). Uvoz na Jadran se je začel že v drugi polovici Med sigilatnim gradivom izstopajo odlomki faktur rdeče ali proti koncu 1. stoletja (Istenič, Schneider 2000, 341). V Si-sigilate neznanega, najverjetneje vzhodnosredozem- monovem zalivu je odlomek najden v kontekstih, datiranih v skega izvora. Dno vrča (G4136, NTS1) in odlomek ustja klavdijsko-neronsko obdobje (Groh, Sedlmayer 2017, 128), skodele ali krožnika z enostavnim ustjem (G393; NTS2) sta čeprav bi lahko ravno prisotnost fokajske keramike kazala izdelana iz finozrnate keramike rdečkasto roza barve in z na kasnejšo datacijo. obilico sljude, premazana z rahlo bleščečim premazom vi- V cilindričnih skodelicah − pyxides − t. i. korintske reliefne joličaste barve z rjavimi lisami (T10), ki se lušči. Po opisu so keramike so uvažali izredno cenjena parfumirana mazila ali podobne skodele odkrili v Canale anfora v Akileji skupaj s olja iz Korinta v drugi polovici 2. in 3. stoletja (Spitzer 1942; številnim materialom iz 3. stoletja (zahvaljujemo se P. Donat Tortorici 1981; Malfitana 2000; Hayes 2008). Na prvem od-za informacijo; Maselli Scotti 2017). lomku (G2991) bi lahko prepoznali noge človeških figur, ki Tudi odlomek (G3572, NTS3) bi lahko zaradi obilice sljude pa so preslabo ohranjene za natančnejšo določitev motiva. pripisali vzhodni proizvodnji. Po obliki ustja spominja tako Na drugem odlomku (G1457) domnevamo bojevniško scena obliko P1 ciprske sigilate ES D, ki je sicer datirana v čas no, ki predstavlja jezdeca z ogrinjalom in sulico v dvignjeni 1. stoletja pr. n. št. (Hayes 1985, 81), kot na obliko Hayes 1 roki (skupina II: motiv b ali d po Spitzer 1942, 172, sl. 8: b, (varianti A ali B) pozne fokajske sigilate LRC, ki se datira v d). Posodice z enakim bojevniškim motivom so bile najdene čas 380−480 (Hayes 1972, 325−326; Atlante I, 232, t. 91: v vili Lucinico (Ventura, Degrassi 2005, 96−97, sl. 1, 1−7), 1−2, 4−5; Gandolfi 2005a, 234, t. 1) ali na sočasno obliko Akvileji (Maselli Scotti 1984, 68−69; Maselli Scotti 1988, 286, Hayes 4 sigilate Çandarli ali ES C (Hayes 1972, 320; Atlante t. 9: 3; Mandruzzato 2008), Altinu (Panciera 1985, 701−716, I, 231, t. 90: 4−5). Toda po opisih faktur se z omenjenimi sl. 2), trije odlomki pa v kontekstu iz druge polovice 2. stole-proizvodnjami ne ujema. tja v bližnjem Trstu (Maselli Scotti et al. 2003, 44). Severnoafriška proizvodnja Odlomek skodele s horizontalnim ustjem (G581, NTS4) po fakturi močno spominja na vzhodno sigilato B, toda krasi ga Uspešnost afriške sigilate v pozni antiki se odraža z črn premaz, ki se sicer v tej proizvodnji tudi pojavlja, ven-39,75-odstotnim deležem sigilatnega posodja. Razpon od- dar med znanimi oblikami ni dobre analogije zanjo. Velike kritih odlomkov zavzema obdobje od začetka 3. do sredine skodele z izvihanim ustjem bi se lahko navezovale na velike 5. stoletja krožnike in pladnje v afriški sigilati iz konca 3. in prve polo- Najstarejši odlomki pripadajo afriški sigilati A oz. njeni naj- vice 5. stoletja (npr. oblike Hayes 51, 59, 76). Podobno ustje mlajši fazi proizvodnji A2 iz konca 2. in 3. stoletja, deloma krasi obliko Hayes 2A fokajske sigilate LRC, ki je datirana v 4. stoletja. Med oblikami prevladujejo skodele in krožniki z zadnjo četrtino 4. stoletja in prvo polovico 5. stoletja (Ha-značilno ozko in nizko prstanasto nogo, katere so izdelovali yes 1972, 327−329, sl. 66: 1; Atlante I, t. 111: 8−9; Gandolfi celo v 3. stoletju in nekatere lahko še v 4. stoletju (Pröttel 2005a, 234−235). 1996, 27; Bonifay 2004a, 157−159). Najštevilčnejši so od- Sočasno z uvozom vzhodne sigilate B2 so iz iste regije v lomki skodele Hayes 14, predvsem njene variante B z nav-provinci Aziji začeli na Jadran uvažati egejsko kuhinjsko ke- pičnimi stenami (G1184, G1715, G2310, G2172, G2489, ramiko, med katero so tudi primerki z izredno tankimi ste- G1884), sorodne skodelam Hayes 15 (mogoče G2172). nami. Med fino namizno posodje smo uvrstili kot fokajsko Skodele Hayes 14(/15) tvorijo servis z majhnim krožnikom keramiko tankih sten − le vrčke (G3573, G3205−3208, Hayes 16 (G159, G4110) ali širokim krožnikom Hayes 18 G394, G4026, G1458, G297, G582, G835, G2887 G395, (mogoče G4110). G583, G396, G2488, G3209, G376, G4057, G4095, G4125, Odlomek G3574 bi lahko uvrstili med skodelice Hayes 17B G584, G3826, G585−587, G114, G4137, G2325, G3210, (Pröttel 1996, 27), odlomke G2972, G1885 in G4002 med G1459, G2865, G3267), ki so bili dejansko v funkciji pivske-krožnike Hayes 27 in odlomek G298 med krožnike Hayes 31 ga posodja. Hayes (1983, 107) datira proizvodnjo vrčkov (Atlante I, 35; Pröttel 1996, 30). Vse tri oblike se datirajo v 3. tipa a collarino ali oblike Knossos mug type 2 od pozno fla- stoletja (Bonifay 2004a, 157−159) vijskega obdobja do leta 200 n. št. Ponekod po Sredozemlju 186 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Proizvodnja A/D iz obdobja od konca 2. do začetka 4. od 340 do 380 ali 400 (Mackensen 1993, 401), neokraše-stoletja je zastopana z značilnimi oblikami širokih krožnikov, ne različice so se pojavljale vsaj še v dve desetletji mlajših ki imajo zakrnelo prstanasto nogo, pomaknjeno na zunanji kontekstih (Hayes 1972, 96−100; Atlante I, 82−83; Pröttel rob dna. 1996, 45). Za široke sklede Hayes 67 se domneva proizvo- Krožnik Hayes 27 (G4002) je datiran v prvo polovico oz. dnja med leti 350 in 460, in sicer so starejši primerki (G3678, sredino 3. stoletja (Atlante 1, 54; Pröttel 1996, 28; Boni-G3676, G4069, G3677, G3770) značilni za drugo polovico fay 2004a, 159), iz njega razviti krožniki Hayes 31 (G3575, 4. stoletja, mlajši (G2050, G1525) pa za prvo polovico 5. G299, G294) pa v 3. stoletje (Hayes 1972, 52−53; Atlante stoletja (Mackensen 1993, 405; Bonifay 2004a, 171−173). I, 35, 54 in Pröttel 1996, 30: prva polovica 3. stoletja; Boni- Izjemno ohranjen krožnik (G3678, G3676, G4069, G3677, fay 2004a, 159 z najdaljšo datacijo). Širok krožnik Hayes 32 G3770), ki pripada Mackensonovemu starejšemu tipu El (G2973−2992, G962, G588) so izdelovali skozi celotno 3. Mahrine 9.1, je okrašen z žigosanim okrasom stila Aii ali El stoletje (Hayes 1972, 53, 55; Atlante I, 56; Pröttel 1996, 30; Mahrine I.2/2. V notranjem polju so palmete (Hayes št. žiga Tortorella 1987, 284; LRFW 1, str. 6). Vse tri oblike so proi-3) postavljene radialno, vmesni prostor med konicami pal- zvajali tako v fakturi A2 kot obeh skupinah A/D (Mackensen, met zapolnjujejo polkrožni motivi ali lunice (Hayes št. žiga Schneider 2006). 73k), ki so razporejene tudi na zunanjem pasu. Zadnji žig je značilen za delavnico Bordj el Djerbi in se ne pojavlja v dru- Najpomembnejša proizvodnja iz srednje Tunizije je t. i. afri- gih do sedaj znanih delavnicah D1 (Mackensen, Schneider ška sigilata C. Prisotno proizvodnjo C3/4 so proizvajali od 2002, 127, sl. 3: 1−4). Odlomek G2783 odgovarja skodelici začetka 3. do sredine ali tretje četrtine 5. stoletja (Tortorella z enakim profilom ustja Hayes 67/71, tipu El Mahrine 14.2, 1987, 285; Atlante I, 58−59; Carandini 1981, 14; LRFW 1, datiranem v drugo polovico 4. stoletja (Mackensen 1993, 7−15). Najbolj prodajana oblika so bili široki krožniki Ha-332). yes 50. Varianta Hayes 50A (G862, G3576−3579, G3329, G4003, G1461, G1329) je prisotna v proizvodnji C2 in se Krožnike Hayes 50B (G1074, G1886, G1717, G864, G43, datira od 230 do 350 (Hayes 1972, 73; LRFW 1, 5). Poznej-G865, G866, G2584, G2804) so izdelovali tudi v proizvodnji ši primerki Hayes 50A/B (G2461, G3099, G3580, G3581, D1 v zadnjih dveh tretjinah 4. stoletja (Hayes 1972, 69−73; G3100, G3737) v fakturi C3/4 so pogosti v prvi polovici in Atlante I, 86; Pröttel 1996, 32−33). Odlomek G2584 pripada sredini 4. stoletja (Hayes 1972, 73); najmlajša varianta Hayes redki prehodni obliki Hayes 50B/64 (AS D2) iz konca 4. in 50B iz zadnjih dveh tretjin 4. stoletja (Hayes 1972, 73; Pröttel začetka 5. stoletja (Hayes 1972, 109−111; Atlante I, 87; Pröt-1996, 32−33) se pojavlja tako v proizvodnji C3/4 (G1239, tel 1996, 46), iz katere se nato razvije oblika krožnikov Ha-G863) kot v proizvodnji D1 (G1074, G1886, G1717, G864, yes 64 (G2692, G2744). V Kartagini in Ostiji se pojavlja že v G43, G865, G866, G2584, G2804). Na skodelici oblike Ha-kontekstih druge polovice in konca 4. stoletja (Pröttel 1996, yes 52B (G3582, G3909) proizvodnje C3/4 z aplikami je pri- 46; Atlante I, 87−88), predvsem pa je značilna za prvo polo- trjena aplika leva ali konja. Datirana je v obdobje od 330 do vico 5. stoletja (Hayes 1972, 109−11). Trije odlomki (G2653, 400 (Pröttel 1996, 35). G2361, G2691) pripadajo verjetno istemu širokemu kro- žniku z dvema kanelurama na zunanji strani oblike Hayes Najštevilčnejši odlomki afriške sigilate pripadajo masovni 63 (D1), ki odgovarja varianti El Mahrine 6.1, proizvedeni proizvodnji D, katero so izdelovali na območju Zeugi-med leti 350 in 450 (Mackensen 1993, 324; Mackensen, tane (severne Tunizije) od 320/330 do sredine 7. stoletja Schneider 2002, 145, 147). Odlomka G992, G3761 pripa- (Carandini 1981, 15; Mackensem 1993; Mackensem 1998; data skodelici Hayes 52/70 (Pröttel 1996, 35). V vseh treh Mackensen, Schneider 2002; Bonifay 2004a, 49−56). Med proizvodnjah so v prvi polovici 5. stoletja izdelovali tudi iz izkopanim gradivom prevladujejo oblike, značilne za 4. in nje razvito obliko Hayes 70, ki pa je redko najdena izven prvo polovico 5. stoletja. Tunizije (Hayes 1972, 119). Najstarejši izdelki so krožniki Hayes 58B (G2993, G3583), Razširjenost skodelice s širokim vodoravnim robom ustja in datirani med začetkom in tretjo četrtino 4. stoletja, nekatere kljukastim ustjem Hayes 73 se odraža tudi v večji številčnosti bolj grobe različice pa se pojavljajo tudi v začetku 5. stole-med našim gradivom, kjer se pojavljajo tako primerki vari- tja (Atlante I, 81−82; Mackensen 1993, 316, 398, oblika El ante A (= El Mahrine 16.1: G2226, G1719, G1330, G2451, Mahrine 1.1−3). S petimi odlomki so dokumentirani krožniki G1526, G3876) kot variante B (= El Mahrine 16.3: G1720, Hayes 59 (AS D1), ki so prisotni tako v varianti A z vertikalni-G2051) s kaneluro na sredi vodoravnega dela roba ustja. mi vrezi na zunanji površini (G3786, G3052) kot brez njih v Glede na odsotnost med hrušiškim materialom so datira-varianti B (G2378). V El Mahrine so jih izdelovali v obdobju ne v čas od 390 ali 400 do 450 ali 460 (Mackensen 1993, Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 187 407; Pröttel 1996, 48−49). Odlomek G2181 bi lahko pripa- 3.2.2 Oljenke dal nekoliko večji skledi z enakim ustjem Hayes 73 var. (pri- merek Hayes 73, št. 10 z atenske Akropole − Hayes 1972, Oljenke so primarno služile za razsvetljevanje prostorov. 121−124; Atlante I, 72−73). Na zgornji površini roba ustja je Med 145 različno fragmentiranimi odlomki so prisotne tri okrašen z dvema linijama širokega koleščkanja. Enak okras večje skupine: italske reliefne oljenke, italske pečatne oljen-nosi skodela Hayes 70 var., št. 9 iz Sabrathe, za katero ni ke in uvožene afriške oljenke s posnetki. Izstopata še odlo-natančnejše datacije (Hayes 1972, 119). mek korintske oljenke in lanterna. Najbolj priljubljena oblika afriške sigilate D so bili krožniki Italske reliefne oljenke Hayes 61. Odlomki (G991, G3768, G1612) pripadajo klasični Dobršen del odlomkov s Školaric pripada italskim reliefnim obliki Hayes 61A, katere proizvodnja je dokumentirana v se-oljenkam. Nahajale so se v plasteh, ki so datirane v čas od 1. vernotunizijskih delavnicah D1 v obdobju druge polovice 4. do 3. stoletja, redkeje v ruševinskih plasteh. Večino odkritih in začetka 5. stoletja (Mackensen 1993, 319−320, 402−403; odlomkov lahko po izvedbi okrasa, obliki ramen in prisotno-Mackensen, Schneider 2002, 145, 147). Odlomek G2537 sti volut pripišemo volutnim oljenkam Loeschcke IB, IC, IB/C pripada obliki Hayes 61 transitional (= Hayes 61A/B), pod- in IV. Zaradi fragmentarnosti večino odlomkov težko uvrsti- varianti El Mahrine 4.4 iz prve polovice 5. stoletja (Macken- mo v specifične tipe (Loeschcke I, IV, V, VIII). Kljub temu med sen 1993, 403; Bonifay 2004a, 167; Hayes 61A/B2). Krožniki njimi prevladujejo volutne oljenke z oglatim noskom Lo-Hayes 61B z variantami so najbolj razširjena oblika afriške eschcke I, saj je bilo najdenih 6 odlomkov oglatih noskov sigilate D2, tudi med našim gradivom (G2042, G1613, z volutami (G3492, G4211, G3157, G377, G589, G204, G4209, G1942, G2225, G2752, G1887, G1718, G2210, G1271), in sicer variant Loeschcke IB, IB/C ali IC. Nobenega G1524, G1101, G1888, G1889, G2377, G1075, G2801, ne moremo identificirati z najstarejšo varianto Loeschcke IA, G1982, G3713, G2153, G2527, G2108, G1827, G2714, ki je v Italiji datirana v čas od 15 ali 10 p. n. št. do vladavi-G3769). Med gradivom so prisotne variante B1 in B2 M. ne Klavdija ali Nerona, z vrhom proizvodnje v avgustejskem Bonifaya (G2042, G1613, G4209, G1942, G2225, G2752) in tiberijskem obdobju. Med najdenim gradivom je opazna iz prve polovice 5. stoletja (Bonifay 2004a, 167−171; prim. odsotnost oblike ramena II po Loeschckeju, ki je najzna-Hayesove klasične oblike Hayes 61B) in tudi pozne različice: čilnejše za omenjeno varianto (Loeschcke 1919, 212−215; varianta B3 (G1718, G2210, G1524, G1101), ki v Marseillu Di Filippo Balestrazzi 1988, 156−158; Ferraresi 2000, 106, dominira v kontekstih sredine in druge polovice 5. stoletja 112−113). To bi odgovarjalo nastanku vile šele v drugi četr- (primerjaj Pröttel 1996, 56−57: varianta Hayes 61B* in Ha- tini ali sredini 1. stoletja n. št. yes 61B Var. = Fulford 1.1−2 − datirani v 390/400−480). Od- Fragmentarnost odlomkov noskov ne omogoča zanesljive- lomki G1888, G1889, G2377 bi morda pripadali tipu Hayes ga ločevanje med mlajšima variantama Loeschcke IB ali IC, 61C s trikotnim presekom roba ustja, ki naj bi se pojavil v ki je že pri celih primerkih težavno. Po obliki ramena smo sredini 5. stoletja (Bonifay 2004a, 171). večino odlomkov uvrstili med oblike ramena IIIa (8 primer- Med najmlajše kose afriške sigilate spada edini odlomek kov), IIIb (5 primerkov), IVb (4 primerki) po Loeschcke (1919, (G2362) skodele z ovratnikom Hayes 91, ki pripada nje-213, sl. 2) in IIIa Var. (5 primerkov) po Goethert Polaschek ni varianti B, natančneje tipu El Mahrine 52.3. Mackensen (1985, 32). Najpogosteje krasijo poznejše variante volutnih jo datira v čas od 400/420 do nekje 530, mogoče še pro-oljenk z oglatim noskom Loeschcke IB ali IC in na redkejšem ti sredini 6. stoletja (Mackensen 1993, 431; Bonifay 2004a, tipu volutnih oljenk z zaobljenim noskom Loeschcke IV, red-177−179). ko jih zasledimo na oljenkah Loeschcke V in VIII. Reliefne ali volutne oljenke Loeschcke IB (in IC) so razvili v srednji Italiji v tiberijskem obdobju. Množica variant kaže na razpršeno proizvodnjo, ki se je nato razširila v severno Italijo in province. Za severnoitalske delavnice so značilne poe- nostavljene oblike Loeschcke I (variante med Loeschcke IB in IC, Loeschcke IC) še celo 2. stoletje, deloma še v začetku 3. stoletja (Loeschcke 1919, 212−220; Vikić Belanćić 1971, 104−107; Farka 1977, 43−58; Di Filippo Balestrazzi 1988, 173−176, 228−229; Istenič 1999, 161−165; Ferraresi 2000, 113−128; Perko 2012, 345). Proizvodnja popularnih oljenk 188 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Loeschcke IB in IC je dokumentirana v Akvileji (Di Filippo 1988, 299−303; Ferraresi 2000, 147−149; Perko 2012, 345). Balestrazzi 1987; Di Filippo Balestrazzi 1988, 251−260), v Na grobišču Campus Martius v Puli se oljenke Loeschcke Altinu (Valleri 2003) ter na Ptuju še v grobovih prve polovice IV pojavljajo v grobovih od 1. do začetka 2. stoletja (Starac 3. stoletja (Istenič 1999, 161−162; Daszkiewicz, Schneider 1999b, 113; Starac 1991−92, 12−18). Motiv zavite rozete 1999). V Puli so oljenke Loeschcke I dokumentirane v gro-ali sončnih žarkov (G266, G2509) se v depozitih lokalno iz- bovih od začetka oz. prve polovice 1. do sredine 3. stoletja delanih oljenk in med drugimi najdbami iz Altina pojavlja (Starac 1991−1992, 11−12, 17−18; Starac 1999b, 112−113). izključno na oljenkah tipa Loeschcke IV (Valleri 2003, 359). V Akvileji se najdejo predvsem v grobovih 1. stoletja, saj jih Nekaj primerkov pripada okroglim oljenkam s kratkim in od 2. stoletja praviloma zamenjajo pečatne oljenke (Gio-zaobljenim noskom Loeschcke VIII. V severni Italiji, sever- vannini et al. 1997, 187, op. 118). V Trstu na trgu Barbacan nih in severovzhodnih provincah oljenke niso imele večjega so najdene še v plasteh 3. stoletja (Maselli Scotti et al. 2003, uspeha. Vrh proizvodnje se datira od klavdijskega do po-88, t. 15: 4, US38). znega flavijskega obdobja, nato so jih izdelovali sočasno in Odkriti odlomki diskov so bili okrašeni z upodobitvijo bo- v istih delavnicah, kjer so izdelovali pečatne oljenke (Ferra- žanstev, mitološkimi prizori, živalskimi in rastlinskimi motivi. resi 2000, 172; Istenič et al. 2004, 320). Oljenka z odbitim Stoječa figura v dolgi obleki na odlomku volutne oljenke noskom G3458 pripada varianti Loeschcke VIII L1 = Dene- (G2618) bi bila najverjetneje upodobitev boginje Minerve, auve VIIA z ramenom oblike VIIb po Loeschcke, komično oblečene v bojno opremo, upodobitev Viktorije ali morda masko z brado na disku in nakazanim neberljivim žigom upodobitev Fortune z rogom izobilja. Na odlomku volutne v negativu na dnu. Varianto datirajo v čas od prve polo-oljenke G3330 lahko prepoznamo stoječo sireno ali krilato vice 1. do konca 2. in začetka 3. stoletja (Gualandi Genito Harpijo. Odisejeve dogodivščine niso bile pogost motiv na 1977, 134, št. 133; Di Filippo Balestrazzi 1988, 376−379; La-italskih oljenkah in se pojavljajo v 1. stoletju (Bailey 1988, rese, Sgreva 1996, 185−186; Bussière 2000, 96−97, tip DII1 Q898, 35−36). Kot samostojen motiv se grifon (G205) v več in nosek 4). Okras (značilen za pečatne oljenke) in deloma različicah pojavlja na oljenkah Loeschcke I in IV od avgustej-tudi faktura, ki je podobna volutnim, bi tako prej kazala na skega obdobja do polnega 2. stoletja (Bailey 1988, Q901). izdelavo v severni Italiji ali na severnem Jadranu kot na uvoz Zelo pogost motiv ptice, ki sedi na veji, (G2420) se uvršča iz srednje Italije. Odlomek ramena z jajčnim nizom in noska med motive t. i. retijskega stila. Na odlomku G4102 je upo- (G3254) pripada varianti Loeschcke VIII K = Deneauve VIID dobljen listek rastline, ki bi lahko pripadal enakemu motivu (rame VII ali VIII). Varianta je datirana od poznoavgustejske-ptice na vejici ali motivu venca iz mirte, oljke ali lovora (Di ga obdobja do sredine 2. stoletja (Gualandi Genito 1977, Filippo Balestrazzi 1988, 159, št. 744, 825). Med preproste 135; Di Filippo Balestrazzi 1988, 332−335; Larese, Sgreva rastlinske motive lahko prištevamo zavito rozeto ali zavite 1996, 181). Okroglim oljenkam Loeschcke VIII verjetno pri-sončne žarke, ki izhajajo iz sredine diska (G266, G2509) (cfr. padajo odlomki ramen z jajčnim nizom v negativu (G1462, Di Filippo Balestrazzi 1988, 175ss; Valleri 2003, 359). G754, G206), z nizom srčkov v negativu (G3255 − rame Večina odlomkov na Školaricah pripada fakturam O1a, O1b VIIIa) ter z motivom vejice na ramenu (G135). Posebna fak-in O1c. Le-te težko povežemo s proizvodnimi centri. Naj- tura oljenke (O9) bi kazala na uvoz morda neke provincial- verjetneje so bile najdene oljenke deloma narejene v Akvileji ne delavnice ali pozen lokalen posnetek. Odlomek rozete ali v drugih severnoitalskih delavnicah, deloma v nepozna-s (petimi) srčastimi listki (G1331) ima obliko ramena VIIIb. nih severnojadranskih, morda istrskih delavnicah. Včasih na Faktura oljenke močno spominja na fakturo vzhodne sigi-dnu oljenk zasledimo odtisnjene krogce, ki so značilne za late B. Disk oljenke G3212 je obdan s pasom žarkov. Rame severnoitalsko proizvodnjo (npr. G836). oblike VIIb ali VIIIb uvršča odlomek bolj med oljenke tipa Loeschcke VIII ali V, prstanasto dno kaže na dokaj zgodnjo Nekateri odlomki reliefnih ali volutnih oljenk z obliko ramen proizvodnjo v 1. stoletju (ali morda drug sočasen tip − Lo-III−IV in odlomek zaobljenega noska (G67) zelo verjetno eschcke IV). Vtisnjeni trije krogci na dnu povezujejo oljenko pripadajo sočasnim volutnim oljenkam z zaobljenim no-s severnoitalsko-jadransko proizvodnjo, saj so take oznake skom Loeschcke IV, ki so nosile enake motive. V severni za to območje značilne na volutnih oljenkah (glej Di Filippo Italiji, severnih in severovzhodnih provincah so bile sicer ve-Balestrazzi 1988, 193−194). liko redkejše in so večinoma datirane v drugo polovico 1. stoletja ter sporadično do trajansko-hadrijanskega obdobja Odlomki, pripisani temu tipu, so izdelani iz nekaj različnih (Loeschcke 1919, 225−227; Vikić Belančić 1975, 107−109; faktur. Fakture O1a, b, c jih povezujejo s proizvodnjo volu-Goethert Polaschek 1985, 98−99; Di Filippo Balestrazzi tnih oljenk, najverjetneje v severni Italiji ali severnem Jadranu. Nekaj primerkov ima svojevrstne fakture (O7, O9, O14, Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 189 O21), ki bi lahko pomenile tudi trgovino na daljše razdalje Lokalni-regionalni proizvodnji na severnem Jadranu lahko ali morda poznejšo regionalno proizvodnjo. Proizvodnja pripišemo fakture O6b, O16b in posamični fakturi O6a in O5 je namreč dokumentirana v Akvileji (Di Filippo Balestrazzi (25 primerkov), med katerimi zasledimo tudi dobro izdelane 1988, 334, 340, 349, 363−365, 390), Altinu (Valleri 2003), v primerke Loeschcke Xa, Xa/b ter večino oljenk tipa Xb (npr. Emoni in Ptuju (Šubic 1975, 82; Istenič et al. 2004, 320; Per- G4004), Xb/c, redkeje Xc (G1240, G3586). Bolj kakovostno ko 2012, 345). Oblika Loeschcke VIII je bila druga najpogo- izdelani primerki verjetno predstavljajo začetek te proizvo- stejša oblika v grobovih druge polovice 1. do prve polovice dnje. Mednje sodi tudi odlomek z reliefnim okrasom na disku 2. stoletja na nekropoli na Campus Martius v Puli. Na vzho-s portretom ženske, najverjetneje boginje Lune (G3221). Pro- dni strani Jadrana naj bi bile značilne bolj za obalni jadranski vincialni ali lokalni izdelki, ki niso dosegali kakovosti uvoženih pas (za Istro, Liburnijo, Dalmacijo in Epir) kot notranjost (npr. oljenk, so bili velikokrat rdeče premazani, da bi posnemali nji-Panonijo) (Starac 1991−92, 13, 17). hovo barvo. Odlomek ramena G3910 kaže bolj na kakovost Italske pečatne oljenke izdelave a/b ali b, medtem ko pri odlomku G3222 opazimo fakturo in oblikovne lastnosti variante Loeschcke Xc. Več kot polovica odlomkov oljenk pripada pečatnim oljen- kam. Vsi identificirani odlomki spadajo k tipu pečatnih oljenk Lokalne delavnice na Ptuju so modenske izdelke začele z odprtim kanalom Loeschcke X, in sicer so prisotne vse tri posnemati že v prvi tretjini 2. stoletja (Istenič 1999, 156). variante Loeschcke Xa, Xb in Xc (Buchi 1975, XXIII−XXVIII; Postopen prehod s kakovostne proizvodnje Loeschcke Xa Istenič 1999, 153). Iznajdbo oblike pripisujejo proizvajal-na Loeschcke Xb in Xc naj bi se v Italiji zgodil nekje v sredini cem iz Modene (antične Mutine) v drugi polovici ali zadnjih in drugi polovici 2. stoletja (Ferraresi 2000, 226). Na zaho-desetinah 1. stoletja. Zaradi izredno kakovostne in visoko dnih ptujskih grobiščih se lokalne variante Loeschcke Xa in standardizirane izdelave je bila cenovno veliko dostopnejša Xa/b najpogosteje pojavljajo v grobovih druge polovice 2. množici prebivalstva severne Italije in območju njenega tr- in prve polovice 3. stoletja, prisotne pa še do zadnje tretjine govskega vpliva v severnih in podonavskih provincah. Raz- 3. stoletja. Varianta Loeschcke Xb je značilna za drugo po- vije se v vodilno obliko oljenk 2. in 3. stoletja, saj jo prevza- lovico 2. in prvo polovico 3. stoletja, uporablja se še celo- mejo mnoge lokalne delavnice. Proizvodnja se zavleče v 4. tno 4. stoletje (Istenič 1999, 153−160, 172). V Emoni se vsaj stoletje, najdejo pa se celo v kontekstih 5. do 6. stoletja (Lo-oljenke L. Xb z dobro vidnim žigom pojavljajo še v grobovih eschcke 1919, 255−298; Buchi 1975, XXIV−XXXVIII; Leibun- z novci iz začetkov ali prve polovice 4. stoletja (Plesničar dgut 1977, 48−49; Istenič 1999, 153−160; Ferraresi 2000, Gec 1972, 172−173, t. 32: 1−6: grob 115; 49, t. 63: 5−7: 205−250; Perko 2012; Frecer 2015, 122−127; Labate 2016). grob 225; Petru 1972, 53, t. 34: 3, grob 513). Na Križišču so pečatne oljenke L. Xb in Xb/c prisotne v grobovih do druge Za odlomke z izredno kakovostno fakturo opečnato rdeče polovice 3. in 4. stoletja (Novšak 2011, 56; Novšak, Beklja-in oranžne barve O3a in O16a domnevamo Modenski iz- nov Zidanšek, Žerjal 2019). vor (28 primerkov). Mednje sodi večina oljenk, določenih kot tip Loeschcke Xa (npr. G3218, G400), redke Xa/b in ena Xb. Za degenerirane pečatne oljenke Loeschcke Xc (G1240, Eno (G3219) je krasil ročaj. Enako fakturo ima tudi večina od-G3586) so značilne faktura O11, deloma O6b in posamično lomkov z žigi izdelovalcev ( FORTIS: G398, ATIMETI: G1332, O19 in O11. Čeprav jih nekateri datirajo že v drugo polovi-G2003, VIBIANI: G451, C. DESSI: G399, IEGIDI: G592). co 2. stoletja (Ferraresi 2000, 226), so večinoma značilne za drugo polovico 3., 4. in 5. stoletje (Istenič 1999, 157; Žerjal Odlomka dveh oljenk z žigom CRESCES (G429, G147) imata 2008a, 109−112; Perko 2012; Žerjal 2019). V emonskih gro-drugačno fakturo, verjetno lokalnega ali regionalnega sever- bovih so bile oljenke L. Xc pogosto najdene skupaj z novci nojadranskega izvora. Kalupi z žigom CRESCES so bili med 4. stoletja, npr. na Štefanovi ulici v grobu 18 z novcem Ko-drugim najdeni tudi v Akvileji, kjer je proizvodnja potrjena stancija II. (341−348) (Tomažinčič 2014). V notranjosti akvi-s kalupi za variante Xa in arheometričnimi analizami. Proi- lejskega agra so na nekropolah iz 4. in začetka 5. stoletja zvodnja oljenk Xc je potrjena v Carlinu (Buchi 1969; Buchi uvožene afriške oljenke redke, medtem ko med najdbami 1975, XLII; Di Filippo Balestrazzi 1987, 450−457; Di Filippo prevladujejo cenejše degenerirane oljenke Loeschcke Xc Balestrazzi 1988; Aquileia 1994, 507, 509−514; arheometrič- (Buora 1996, 64, 121). ne analize: Daszkiewicz, Schneider 1999; Schneider 2000a, 104, 105; Schneider, Daszkiewicz 2011). Lokalne proizvodnje Z obliko poznih pečatnih oljenk Xc lahko povežemo oljen-so dokumentirane s kalupi tudi v Istri v Fažani in Vižuli pri Me- ko z več noski (G3587), ki je izdelana tudi v enaki fakturi dulinu (Gnirs 1910a, 96; Gnirs 1908, 157; Starac 1991−1992, (O11). Očitno je to izdelek neke lokalne oziroma regionalne 8) ter v Loronu (Cipriano et al. 2006, 23). delavnice. 190 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Odlomek G2612 je verjetno pripadal oljenki v obliki stor-G1617 je okrašeno s pasom palmete, reliefni okras na disku ža. Zaradi oblike kanala in skupnih žigov se jih povezuje z pa je popolnoma neberljiv. Morda gre za zoomorfen motiv izdelovalci pečatnih oljenk Loeschcke X. Okvirno so datira- (npr. lev v teku ipd.), ki je na teh oljenkah pogost. Začetek ne od prve polovice 2. stoletja do konca 3. stoletja (Buchi proizvodnje variante Atlante VIII A1 in A2 v sredini 4. stoletja 1975, 205−206; Šubic 1975, 83; Alram Stern 1989, 44; Bion-je še problematičen. Proizvodnja je značilna predvsem za dani 2005b, 287, št. 36). kontekste prve polovice 5. stoletja po Sredozemlju (Pavolini, Korintske oljenke Tortorella 1997, 255; Barbera 2003, 284; Bonifay 2004a, 359, 364). V obeh vilah v Dragoneri v južni Istri so bile oljenke V odlomku G591 smo prepoznali korintsko oljenko oblike tipa Atlante VIII A1a najdene v kontekstih, datiranih med leti Broneer XXVII (varianta A ali C). Na ramenu je odtisnjen jajč- 380 in 450 (Starac 2005). ni niz. Korintske oljenke 2. in 3. stoletja so nepremazane, iz kakovostno izdelane keramike svetlo rjave ali zelenkasto Na disku oljenke variante Atlante VIII C2d (= Bonifay tip 49) rjavo-rumene barve (O17). Delavnice so delovale še do (G1283, G1336) je upodobljena školjka, ki je v pravilnem konca 4. stoletja (Broneer 1930, 90−102; Perlzweig 1961, krogu obdana s pasom poševnih vrezov ali žarkov. Take 7−9; Broneer 1977, 64−68; Alram Stern 1989, 44−46; Slane oljenke so izdelovali v ogromnem lončarskem kompleksu El 1990, 3−17). Na Jadranu se najdejo v kontekstih od sredine Mahrine in so datirane široko v 5. stoletje (Mackensen 1993, ali konca 1. stoletja in pogosto v kontekstih 2. in 3. stole-114−116, Abb. 35: 6; Atlante I, 194−196; Bonifay 2004a, tja (Vikić Belančić 1971, 116−117, z lokacijami za Dalmacijo 366−368). in Panonijo; Mercando 1974, 166−170, sl. 26: a−b, grob 9, Odlomek G160 lahko pripada varianti Atlante VIII C2c prva polovica 2. stoletja; Gluščević 1981, 209, t. 7: 24, grob (pod Bonifay tip 49) (Atlante I, 194−196; Mackensen 1993, konec 2.−začetek 3. stoletja; Ramadori 2001, 133; Mardešić 114−116, sl. 35: 5, 7, 8, sl. 36: 1; Bonifay 2004a, 366−368) 2002, 353; Topić 2003, št. 418−424; Buora 2005, 105; Žerjal ali eni od variant tipa Atlante VIII D (= Bonifay tip 50), ki so 2008c). značilne za kontekste od sredine ali druge polovice 5. sto- Afriške oljenke letja do začetka 6. stoletja (Atlante I, 194−196; Mackensen 1993, 148−149; Bonifay 2004a, 368−370). Poleg regionalnih izdelkov, ki očitno prevladujejo v vseh ob- dobjih, so pridobili tudi nekaj oljenk iz severne Afrike. Za ja- Prisotnost afriških oljenk na Školaricah je pomembna za za- dransko območje je edinstvena najdba afriške oljenke antič- dnje obdobje življenja vile in za datacijo njenega propada, ne tradicije 3. stoletja oblike Brussère DX1c (med Deneauve saj so najdene izključno v ruševini. Odlomek G160 nedvo-VIIIB). Oljenka G3588 ima na ramenu slabo odtisnjen širok mno kaže na čas druge četrtine in sredine 5. stoletja. Po-jajčni niz v reliefu, na disku motiv Apolona na vozu, ki ga membna je tudi odsotnost oblike Atlante X (= Hayes Type vlečeta dva grifona, in preluknjan vertikalen ročaj. Faktura II), ki so jo sicer v Tuniziji proizvajali tudi že v drugi četrtini 5. oljenke (O10) je posebnost med materialom in se približuje stoletja in je bila izjemno razširjena v sredini in drugi polovici afriškim fakturam. Identične oljenke so bile najdene v se-5. stoletja do začetka 7. stoletja po celem Sredozemlju in verni Afriki: npr. v Kartagini (Menzel 1969, št. 731, sl. 117, celem imperiju (Hayes 1972, 311; Atlante I, 198−203; Pröttel 126; Deneauve 1969, sl. 85: 932,) in Constantine v Alžiriji 1996, 76−81; Bonifay 2004a, 370−415). Toda v Dragoneri v (Bussière 2000, 153, št. 3179). Jajčni niz v reliefu z gosti-južni Istri oblika oljenk Atlante X nadomesti oljenke Atlan- mi in zelo podolgovatimi ovuli, skoraj pravokotne oblike, ki te VIII šele v kontekstih od sredine 5. stoletja dalje (Starac determinira varianto Bussière DX1c, je bil značilen za prvo 2005). polovico 3. stoletja (Bussière 2000, 105−107, 150). Nosilec za oljenke − lanterna Zanimiva je nekoliko večja prisotnost uvoženih afriških V ruševini na zunanji strani zidu bazena v frigidariju je bil oljenk Atlante VIII (Hayes Type I), ki sicer s sočasnimi peča-najden nosilec za oljenko ali keramična lanterna (G3519). tnimi oljenkami Xc razsvetljujejo prostore v zadnji fazi življe- Posoda je valjaste oblike z ravnim dnom in polkrožnim vr- nja vile, saj so najdene le v ruševinskih plasteh. Izdelovali so hom s preluknjanim držajem za obešanje. Pravokotna odjih od druge polovice 4. stoletja do konca 5. ali začetka 6. prtina je uokvirjena, z girlando nad odprtino in stebri na stoletja (Hayes 1972, 310; Atlante I, 192−198; Pröttel 1996, vsaki strani. Vrhnji del je okrašen z viticami in stiliziranim 71−76; Bonifay 2004a, 358−370). Tip Atlante VIII odliku-grozdjem. Faktura N22 priča o lokalni izdelavi (Žerjal 2012). je izjemna številčnost variant. Dve oljenki (G1178, G1617, G2147) pripadata najpogostejši in najbolj razširjeni varianti Atlante VIII A1a (= Bonifay tip 45). Rame oljenke G1178, Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 191 3.2.3 Amfore dolgo stožčasto nogo. Odlomka G236 in G2249, roza fak- ture A4b, imata veliko manjše trakasto ustje, ki je nagnjeno Izbor amfor na najdišču je izredno raznolik tako kronološko navzven. Morda pripadata padskim delavnicam (Pesavento kot tipološko, kar je odraz dolgega življenja naselbine. V Mattioli 2000a, 109). Posamični odlomki nato pripadajo še amforah so pridobivali različne dobrine − vino, oljčno olje, nekaterim drugim jadranskim fakturam. ribje omake in slanike, suho ali vloženo sadje in oljke ter nekatere surovine, kot je galun. Le-te so bile namenjene Izredno široko družino vinskih amfor, poimenovanih Dr. 2−4, porabi in prehrani prebivalcev, deloma za pretakanje pri-povezuje oblika dvopaličastih ročajev. Prvotno obliko so iz- delka in morda v manjši meri za skladiščenje za nadaljnje delovali na grškem otoku Kos, od sredine 1. stoletja pr. n. št. trgovanje. Dobre prometne komunikacije, bližnje cestne in so obliko prevzeli v delavnicah po celem imperiju (Panella, pomorske poti odražajo izreden nabor izvornih regij cele-Fano 1977; Martin Kilcher 1994, 337−346; Freed 2000; Pa- ga Sredozemlja, od koder so te amfore dospele (glej Žerjal nella 2001). V Italiji naj bi amfore oblike Dr. 2−4 proizvajali 2008b; Žerjal 2008a, 119−157). do konca 2. stoletja (Panella 2001, 194) ali začetka 3. sto- letja (Arthur, Williams 1995, 250), medtem ko je drugje npr. Italske in jadranske amfore v Egiptu njihova proizvodnja dokumentirana še v 3. stoletju Najštevilčnejšo skupino predstavljajo jadranske amfore za (Empereur 1986). Med odlomki na Školaricah smo ugotovi-vino, oljčno olje in ribje izdelke (amfore Dr. 6A, Dr. 2−4, li precejšnje število faktur, najpogosteje so podobne kot pri Dr. 6B, severnoitalske amforice, amfore z ravnim dnom), ki drugih jadranskih amforah, saj so jih izdelovali v istih delavni-popolnoma prevladujejo v plasteh 1. in 2. stoletja. Njihovo cah (Pesavento Mattioli 2000a, 110; Pesavento Matioli 1996, proizvodnjo lociramo v severni Italiji in na obeh jadranskih 402−403; Biondani 2005a, 256−266; Bezeczky 1987, 4; Cri-obalah. Visok delež seveda ne preseneča, saj gre za najbliž- kvenica: Lipovac Vrkljan 2011, Loron: Maggi, Marion 2011). je območje, prepredeno z močno regionalno trgovino. Edini večji odlomki amfor Dr. 2−4 bi lahko pripadali skupini amfor severnojadranske, morda istrske proizvodnje (G300, Med vinskimi amforami smo prepoznali amfore Dr. 6A iz G313−315, G234, G246, G3493, G2211, G3334, G3144, druge polovice 1. stoletja pr. n. št. in 1. stoletja n. št., sočasne G601, G3851, G2823, G3958, G4053, G3794). Fakture (A11, amfore Dr. 2−4 iz časa od druge polovice 1. stoletja pr. n. A6a, A12) so izredno podobne fakturam nekaterih amfor Dr. št. do 2. stoletja in najmlajše oblike italskih amfor z ravnim 6B in mnogim posodam iz navadne keramike (faktura N22, dnom 2. in 3. stoletja v več variantah. N3). Tudi skupina amfor Dr. 2−4 (G3482, G3946, G4143) iz Obliko amfor Dr. 6A (G12, G332, G236, G630, G771, G945, svetlejše fakture bež-oker barve (A16a z obilico lupin morskih G2031, G2249, G2390, G2391, G2559, G2677, G2915, mehkužcev in prečiščen A16a) je verjetno jadranskega izvora. G3445, G3472, G3714, G3834, G4005, G4141) naj bi iz- Primerki z grobimi vključki groga (faktura A33, G3340, G603) delovali vsaj do sredine 1. stoletja n. št. (osnovne definicije spominjajo na fakturo nekaterih amfor Dr. 6A (A44). Italskim Carre 1985; Cipriano, Carre 1989, 85–88). V Oderzu je bilo proizvodnjam pripisujemo odlomke G1464, G116, vzhodnim nekaj primerkov, morda rezidualnih, najdenih v kontekstu, provincam odlomek G4104 paličnega ročaja z rožički (oblika datiranem v leta 70−80 n. št. (Cipriano, Ferrarini 2001, 54). Dressel 5). Svetlo rumene, bež ali svetlo zelenkaste fakture Množico delavnic potrjuje tudi velika variabilnost oblike in (G2606 − A31; G431 − A23 in A15) bi morda lahko prispe-množica faktur (nazadnje sinteza za italsko proizvodnjo le od drugod, iz vzhodnega Sredozemlja, Galije ali Španije v Pesavento Mattioli 2000a, 108−109; Pesavento Matti- (podobnost s fakturami: Martin Kilcher 1994, farbtafel C−E; oli 2014; Cipriano, Mazzochin 2018; Cipriano, Mazzochin Tomber, Dore 1998, sl. 61−64, 69−70). 2019; za Dalmacijo: Cambi 1989; Borzić 2006; Jadrić 2006). Od sredine 1. stoletja pa vsaj do sredine 3. stoletja so po Med gradivom so prepoznane tri glavne fakture. Za faktu-galskih vzorih tudi v Italiji proizvajali amfore z ravnim dnom ro A1b je značilna finoprečiščena faktura svetlo rumene ali (Panella 1989, 156−160; Panella 2001, 184−185). Emilijske bež barve z redkimi vključki. Tej fakturi pripadajo predvsem in romanjolske amfore z ravnim dnom (tip Forlimpopoli; masivni ročaji (npr. G945). Faktura A44 belo rumenkaste G2607, G1892, G407, G2293, G605, G334; tip Santarcange-barve z obilico grobih vključkov groga naj bi bila značilna lo: G1340) so bile močno razširjene v 2. in 3. stoletju na celo-za območje Picena (Cipriano, Carre 1989; Cipriano, Fer- tnem jadranskem območju (Panella 1989, 147−154; Cipriano, rarini 2001, 53). Odlomek ustja G4005 ima masivno in vi- Carre 1989, 88−90; Cambi 1989, 325; Aldini 1989, 414−415; soko trakasto ustje, upognjeno navzven, odlomek G3714 Topić 2004, 311−312, št. 419−448; Stoppioni 1993; Biondani pa trikotno ustje, ki naj bi pripadalo starejšim primerkom. 2005a, 267−272). Množica regionalnih proizvodenj na Jadra-Odlomek dna G332 predstavlja tipično izrazito masivno, nu je še zelo slabo poznana (npr. Vrsalović 1979, 374−378, t. 192 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 102), dokumentirane so v Kvarnerju (Lipo vac Vrkljan 2011) in Male amforice Dr. 6B so bile najdene v Akvileji v kontekstu v Istri (Starac 2001a, 269; Marion, Starac 2001, 120). Nekatere druge polovice 3. in prve polovice 4. stoletja (Aquileia 1994, posode spadajo v prehodno skupino med amforami z rav-380−381, AI8 − varianta 2 po Loronu) in v zasutju kanala An- nim dnom in dvoročajnimi vrči (npr. G1149, G3593, G1722, fora (Gaddi, Maggi 2017, 288–296), Milanu (Bruno, Bocchio G2174, G335, G2681, G1342, G3053, G607, G1829, G871, 1991), Bački Palanki pri Sremski Mitrovici oziroma antičnem G2760, G1341, G4084, G606 in mnoge druge), npr. vrči, po-Sirmiju, kar pa so le prvi dokazi o njihovi prisotnosti v srednje- dobnimi obliki Dressel 28 (glej tipe NK50−58). in poznocesarskih kontekstih (Marion, Starac 2001, 118) Vi- Najštevilčnejši odlomki pripadajo regionalni obliki amfor Dr. drih Perko 2006a; Žerjal 2008a, 129–131; Pesavento Mattioli, 6B za ( jadransko) oljčno olje (214 primerkov) (osnovne de-Carre 2009; Gaddi, Maggi 2017, 288–296. finicije Carre 1985; Cipriano, Carre 1989; Bezeczky 1998a, 6; Velike amfore Dr. 6B so bile na našem najdišču prisotne Marion, Starac 2001; Carre, Pesavento Mattioli 2003a, 459; predvsem v kontekstih od 1. do 3. stoletja, v mlajših plasteh Pesavento Mattioli, Carre 2009). Večje različice so v Istri izde-so bile pobrane le še male Dr. 6B. V številčnosti se odražata lovali od konca 1. stoletja pr. n. št. dalje (Bezeczky 2019). Na tako bližina proizvodnih obratov kot dolgo obdobje izde- Štalenski gori so se najstarejše amfore Dr. 6B iz Istre nahajale v lave (1.−4. stoletje). Določen delež teh amfor je verjetno poznoavgustejskem-tiberijskem kontekstu (Bezeczky 1998a, nastal na območju Rižanske doline, verjetno celo na sami 24; Bezeczky 1998b, 236). Med najstarejše oblike značilne za posesti, saj so vino ali oljčno olje proizvedeno v obratu vile, začetek 1. stoletja (cfr. Marion, Starac 2001, 114−116; Car-morali natočiti v transportno posodje (Vidrih Perko, Župan- re, Pesavento Mattioli 2003a, 461) bi morda uvrstili odlomke čič 2011; Žerjal 2011). ustij (G3710 in G3346) in srčaste ali stožčaste oblike (G612 Na mnogih severnoitalskih in panonskih najdiščih so bile in G3351). Oblika skledastega ustja klasične Dr. 6B (G610, najdene male amfore, ki so po obliki podobne amforam Dr. G254, G2232, G3853, G2913, G291, G2912, G2826, G1978, 6B − t. i. severnoitalske amforice ali tip Aquincum 78, Bónis G1977, G2903, G4080, G3347) se datira v prvo polovico do 31/5, Grado I in II (G622, G837, G1202, G1241, G1201, tretjo četrtino 1. stoletja (Marion, Starac 2001, 114−116; Be-G164, G623, G895, G896, G1932, G897, G1352, G4035, zeczky 1998a, 6; Carre, Pesavento Mattioli 2003a, 462). Na G838, G1275, G2848, G2907). Namenjene so bile prevozu odlomku ustja G2903 je ohranjen žig LAEK, ki je značilen za enake vsebine, jadranskih ribjih omak, od druge polovice posesti C. Lekanija Bassa v obdobju od tiberijskega do fla-1., pa do 3. ali celo 4. stoletja (Bezeczky 1987, 39; Bezeczky vijskega obdobja (Bezeczky 1998a, 17). Na odlomku ustja 1997, 170, 178; Auriemma 2000; Cipriano, Ferrarini 2001, je viden delno ohranjen žig [Q.G.]PDI (G1978), ki je izjemno 68; Maselli Scotti et al. 2003, 69−70; Vidrih Perko 2006a, redek in je bil najden le še v Virunu (Zabehlicky Scheffene-101; Pesavento Mattioli, Carre 2009). gger, Gostenčnik 1999, 135, Abb. 5: 31). Ustja cesarskih amfor (G3350, G117, G611, G3349, G3348) imajo višje lijakasto ali Nekatere odlomke širokih trakastih ročajev z rebri (G3926, stožčasto ustje, značilne so od tretje četrtine 1. do sredine 2. G2889, G2467, G4007) lahko z veliko mero verjetnosti stoletja (Marion, Starac 2001, 116−117; Kovačić et al. 2004, pripišemo amforam Schörgendorfer 558. Izdelovali so jih 237−240; Bezeczky 1998a, 7−9; Carre, Pesavento Mattioli v severni Italiji od avgustejskega obdobja do 2. stoletja za 2003a, 463), verjetno pa so tako obliko proizvajali še celo do prevoz oljk (Bezeczky 1987, 33; Bezeczky 1994a, 112−117; 2. stoletja, morda dlje. Bezeczky 1998b, 236; Cipriano, Ferrarini 2001, 71). Večina amfor Dr. 6B pripada manjšim, morda poznejšim va- Zanimiva je prisotnost amfore Richborough 527 ali anfora di riantam (94 primerkov), ki so bile domnevno namenjene za Lipari (G1944, G995, G3058, G1528, G1732, G1894, G1353, prevoz cejenih severnojadranskih oz. istrskih ribjih omak (Pe-G2467), v kateri naj bi prevažali galun iz Liparija ali vzho- savento Mattioli, Carre 2009; Carre, Pesavento Mattioli 2003, dnega Sredozemlja. Izdelovali naj bi jih od druge tretjine 1. 467–468) in verjetno kasneje tudi oljčnega olja. V Fažani je stoletja pr. n. št. do sredine 3. stoletja n. št. (Borgard 1994; Be-bila proizvodnja potrjena vsaj še v 2. in 3. stoletju (Bezecz- zeczky 1998b, 238; Cipriano, Ferrarini 2001, 74; Panella 2001, ky 1998a, 9−10: oblika Fažana 1 in 2), v Loronu pa še v 4. 194). Odlomek ustja (G1894) bi spadal v skupino 2a, značil-stoletju (Marion, Starac 2001, 117−119; Carre, Pesavento no za čas od flavijske vladavine do 2. stoletja (Borgard 1994, Mattioli 2003a, 467−468; Maggi, Marion 2011). Mlajše ali 197−198, sl. 1: 2a; Cavalier 1994, sl. 3: type II). Najverjetneje poznoantične amfore so pomanjšane verzije amfor Dr. 6B faktura odlomkov ne odgovarja liparski proizvodnji (primer- (86 primerkov; npr. G2396, G1076, G2491, G2413, G1974, java s sliko Tomber, Dore 1998, sl. 74), temveč je morda iz G434, G241, G422, G2620, G876, G433, G2805, G2794, vzhodnega Sredozemlja, npr. otoka Milos ali anatolske obale G621), ki so zaradi fragmentarnosti sedaj še slabo definirane. (Carre, Pesavento Mattioli 2003b, 279). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 193 Severnoafriške amfore Večje amfore Africana II ali Africana grande so bile name- njene za prevoz ribjih izdelkov in vina (Panella 2001, 209; Precejšnje število identificiranih tipov severnoafriških amfor Bonifay 2004a, 471−474; Rousse 2006, 72−74). Primer-odgovarja dokaj heterogeni proizvodnji province Prokon- ke (G1354, G1618, G898, G624, G408) bi lahko uvrstili v zularne Afrike in sosednje Mauretanije Cesariensis, kasnej- starejšo varianto Africana IIA (= Bonifay tip 22), natančne- ših provinc Tripolitana, Zeugitana in Byzacena. Najstarejše je med poznejše podvariante iz 3. stoletja (Panella 1973, zgodnje rimsko-afriške amfore kažejo na zgodnje povezave 583-585; Manacorda 1977, 160-162; Keay 1984, 110−115; severnega Jadrana s severnoafriško regijo. Amfore Ostia 59 Bonifay 2004a, 111, 474). Z varianto Africana IIC (= Boni- (G1945 in morda G1354) se datirajo od konca 1. do (sre- fay tip 25) so prevažali ribje izdelke ( salsamenta, slane ribe) dine) 2. stoletja in so bile domnevno namenjene prevozu (Bonifay 2004a, 11, 472) v drugi polovici 3. in v 4. stoletju oljčnega olja (Panella 2001, 209; Bonifay 2004a, 101, 474; (Panella 1973, 586−588; Manacorda 1977, 163−165; Keay Auriemma 2000, 37−38). 1984, 118−121; Bonifay 2004a, 115). Odlomek G3059 Afriške amfore iz 2. in 3. stoletja so še redke. Amfore Dressel najverjetneje pripada podvarianti Africana IIC1, odlomek 30 (= Bonifay tip 60−62) za vino (G900, G3085, G2034, G4173 pa eni od kasnejših podvariant IIC2 ali IIC3 (Bonifay G3884, G901, G3061, G2621, G2791, G2755, G2643, 2004a, 125). Med najbolj razširjenimi je varianta Africana G2683, G2736, G1051, G3000, G2684, G2234, G1077, IID (= Bonifay tip 26). Proizvajali naj bi jo od sredine 3. do G1946) so pripisane proizvodnji province Mauretania Ca-4. stoletja (Panella 1973, 588−589; Keay 1984, 121−126, sl. esarensis (danes Alžirija) in province Africa Proconsularis 56; Manacorda 1977, 165−168; Bonifay 2004a, 115−117) (danes Tunizija) (Bonifay 2004a, 26, 148, 150). V Ostiji se in najverjetneje so jih napolnili s salsamenta, morda vinom pojavljajo v kontekstih od konca 2. do 4. stoletja (Manacor-ali oljem (Bonifay 2004a, 11, 117, 474). Odlomke ustij na da 1977, 149−151). Večina ustij s Školaric (G900, G3085, Školaricah (G1355, G1356, G1733, G3104, G302, G961, G2034) ima visok in ozek rob ustja, ki je bolj ali manj pošev-G1973, G2682) težko ločimo na Bonifayevi podvarianti Afri- no upognjen navzven, kar jih nekako uvršča v mlajšo vari- cana IID1 (G1355) in IID2 (G1356), saj je večinoma že težko anto Keay 1B (= Ostia IV, 116−117) iz 4. stoletja (Keay 1984, razločevati manjše odlomke ustij med tipom Africana IID(2) 95−99; Bonifay 2004a, 148, 150). Odlomek manjše amfore (G3104, G302, G961, G1973) in mlajšim tipom zgodnjih G2034 bi pripadal varianti Ostia IV, 172 = Bonifay 61. Poja-amfor Keay 25.1 = Keay 25A−B (na meji so G3795, G2893, vlja se tudi v pristanišču Akvileje v plasteh 4. stoletja (Bonifay G2828, G5−6). 2004a, 151). Varianta Ostia IV, 263 = Ostia I, 460 = Bonifay Klasičnim amforam se je namreč v 4. stoletju pridružil uvoz 62 (G901) naj bi se pojavljala predvsem v kontekstih (druge novih oblik afriških cilindričnih amfor srednjih dimenzij po-polovice) 3. stoletja in začetka 4. stoletja (Manacorda 1977, znega cesarskega obdobja (Keay 25.1−3). V tej osrednji 152−153, sl. 263; Bonifay 2004a, 151). obliki 4. in prve polovice 5. stoletja so iz Prokonzularne V t. i. tripolitanskih amforah iz province Tripolitane, v zaledju Afrike izvažali ogromne količine prehrambenih izdelkov mesta Leptis Magna, so nedvomno prevažali oljčno olje. Tip po celem Sredozemlju in rimskem imperiju (Bonifay 2004a, amfore Tripolitana III (G2297, G2577, G2185) so razvili v 119−122; Manacorda 1977, 171−211; Keay 1984, 184−212; drugi polovici 2. stoletja in masovno izvažali v Rim v 3. in 4. Bonifay, Pieri 1995, 95−96; Freed 1995, 167−168; Panella stoletju (Panella 1972, 85−86; Manacorda 1977, 154−155; 2001, 209−210). Tudi na Školaricah predstavljajo najštevil-Keay 1984, 131−136; Bonifay et al. 1998, 109; Panella 2001, nejšo skupino afriških amfor. Prevladujejo amfore skupine 211; Bonifay 2004a, 105−106, 471). Keay 25.1 ali Africana IIIA I (Bonifay tip 27 = Keay 25 A−C) Nadaljevanje in ojačenje trgovine se odraža v večji zastopa- (G3105, G1619, G2644, G1467, G2326, G2796, G2772, nosti klasičnih afriških amfor Africana I in II. Amfore Africana G3772, G903, G1493, G2038), tudi v zgodnjih variantah I ali Africana piccola so izdelovali od sredine 2. do 4. sto-Keay 25A−B (npr. G902, G1357, morda G5, G6, G2828, letja v mnogih delavnicah Prokonzularne Afrike, predvsem G3795, G3893). Konec 3. ali v začetku 4. stoletja so jih razvili na tunizijski obali in njenem zaledju, redkeje v notranjosti iz starejših oblik Africana IID. S sočasno skupino Keay 25.3 dežele (Bonifay 2004a, 107; Rousse 2006, 71; za datacije ali Africana IIIB (Bonifay tip 28 = Keay 25K−V), ki je med glej še Panella 1973, 575−579; Keay 1984, 100−109; Mana-gradivom nekoliko skromneje zastopana (G1203, G1734, corda 1977, 156−159; Panella 2001, 209). Odlomke amfore G1897, G1150, G2685, G2611, G1735), so jih izdelovali v G1895−1896 bi lahko pripisali pozni varianti Africane IC (= 4. stoletju v novonastalih provincah Byzacena (J Tunizija) in Ostia IV, 169) z netipično obliko roba ustja iz druge polovice Zeugitana (S Tunizija) (Bonifay 2004a, 119−122). 3. in 4. stoletja (Bonifay 2004a, 107, sl. 56: 8). 194 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Najmlajši skupini Keay 25.2 ali Africana IIIC (Bonifay tip 29 = 233−240, 394; Bonifay, Pieri 1995, 98; Freed 1995, 167−170; Keay 25E−I) smo lahko pripisali le amforo (G1242), ki je bila Bonifay 2004a, 132, 135, 471−474; Ghalia, Bonifay, Cape-najdena cela v ruševini prostora K, ob jugozahodni stranici lli 2004). Vse omenjene oblike so močno razširjene v za-zazidanega dolija SE 468/469. Obliko so razvili nekako konec hodnem Sredozemlju, predvsem v prvih dveh tretjinah 5. 4. stoletja in je edina cilindrična amfora srednje velikosti v prvi stoletja (Bonifay 2004a, 132, 135, 474; Vidrih Perko 2000, polovici in sredini 5. stoletja. Značilna je za proizvodnjo regije 442−445; Vidrih Perko, Župančič 2005, 522). Nabeul v Zeugitani in Byzaceno (Bonifay 2004a, 122). Od sredine 5. stoletja so se jim pridružile oblike druge ge- Odlomke ročajev Africane III težko ločimo od oblike Africa- neracije: Keay 8B, 40−41, 55−57, 64, 62Q. Amforo Keay 59 na II (npr. G1620), prav tako velja za nekatere zatiče (npr. (G2056, G1078, G2035, G2047) so proizvajali v južni Byza-G1184), medtem ko mlajše primerke težko ločimo od se- ceni konec 4. in v prvi polovici 5. stoletja za prevoz oljčne- rije spatheia oz. pomanjšanih različic Keay 26 (npr. G1737, ga olja (Keay 1984, 300−302; Peacock et al. 1989; Peacock G1468). et al. 1990; Bonifay 2004a, 31, 132). Amforo tipa Keay 57 V 5. stoletju se je proizvodnja amfor razvijala v dveh smereh. (G1151, G271, G1832, G1672) iz območja mesta Nabeul se Cilindrične amfore malih dimenzij (Keay 26 − t. i. spatheion) datira v sredino/drugo polovico 5. stoletja (Bonifay 2004a, so predstavljale pomanjšan modul cilindričnih amfor sre-137), po nekaterih še v prvo polovico 6. stoletja (Keay 1984, dnjih dimenzij in natančneje njihove najmlajše variante 298−299; Keay 1998, 145). Amfora G271 pripada varianti Keay 25.2. Na Školaricah je prisotna najstarejša varianta te Keay 57B (Keay 1984, sl. 29: 8). skupine − klasični spatheion (spatheion 1, Bonifay tip 31), V amfori tipa Keay 40 (G1177) je bila v zadnjem obdobju sočasna s tipom Keay 25.2 od konca 4. stoletja do sredine vile v skladišču pokopana deklica. Amfora je skoraj v celoti 5. stoletja (Ostia IV, 162: str. 211−212; Keay 1984, 212−219; ohranjena, odbito je le dno. Tip amfor Keay 40 je slabo po-Peacock, Williams 1986, class 51; Panella 2001, 209−210; znan, najverjetneje tunizijskega izvora in neznane vsebine Bonifay 2004a, 125; Bonifay, Pieri 1995, 97). Prepoznali (Keay 1984, 251−252; Bonifay et al. 1998, 262−263). Odkri-smo varianto A (G625, G2084) in varianto B po Bonifayu ta amfora ima najboljšo analogijo v amforah iz najdišča Tomi (G2317, G2109). V prostoru K je bil najden cel primerek v Skitiji, kjer je zgodnja oblika datirana med leti 425−450, spatheiona (G1204) z nenavadnim ustjem, ki je zelo po-pozna pa v drugo polovico 5. stoletja (Opaiţ 2004a, pl. 23: dobno ustju na veliki cilindrični amfori Keay 35B. Kot amfora 1−2), in primerkih iz Španije (Keay 1984, sl. 31: 4, sl. 108: 3). s trikotnim ustjem (G1276) pripadata var. C. Ozki in drobni Tip Keay 40 naj bi bil sicer najden na redkih najdiščih v Tuni-ročaji (npr. G2789, G2124) ter nekateri drobni stebričasti za- ziji (Peacock et al. 1990, 64, sl. 3: 11), v zahodnem (Francija, tiči (npr. G2289) so lahko prepoznavni. Medtem so zatiči v Španija) in vzhodnem Sredozemlju (Samos, Tomi − Opaiţ obliki visokih in ostro koničastih tulcev težko ločljivi od zati- 2004a, 34). Oblika samega ustja se približuje tipoma Keay čev amfore Keay 25 (G2602; noga tip 1 amfore Keay 25 po 35A ali Keay 61. Morda bi lahko v isto skupino uvrstili tudi Keayu − Keay 1984, sl. 87). Mlajše variante, značilne za čas odlomke ustja G2324, G1152, G1153. po sredini 5. stoletja (Bonifay 2004a, 125−129: spatheion Od konca 5. do začetka 6. stoletja razvijejo še tretjo ge-2 in 3 ali Bonifay tip 32 in 33; Keay 1984, 213, 216: Keay neracijo poznoantičnih cilindričnih amfor velikih dimenzij, 25F−H), niso prisotne. od katerih sta prisotna tipa Keay 62 in Keay 62Q−R. Pozni V 5. stoletju so razvili izredno heterogeno serijo poznoantič- amfori Keay 62Q, ki je datirana v zadnjo tretjino 5. stoletja nih cilindričnih amfor velikih dimenzij. Prvi generaciji, ki se je in prvo polovico 6. stoletja (Bonifay, Pieri 1995, 102; Boni-razvila v začetku 5. stoletja, pripadajo tipi Keay 27, 36, 35A, fay et al. 1998, 261−262, 321; Bonifay 2004a, 137; Bonifay 35B. Oblika Keay 27 (G2668, G2851, G3062) je bila značil-2004b, 454), bi pripadala odlomek ustja G1900 in mor- na za drugo polovico ali konec 4. in prvo polovico 5. sto- da odlomek G1901. Odlomka G1901 in G1363 bi uvrstili letja (Keay 1984, 219−224; Bonifay, Pieri 1995, 98; Bonifay v skupino amfor Keay 62, ki z obilico morfoloških variacij 2004a, 129−132), oblika Keay 36 (G2852, G1361, G1362) odraža kopico delavnic v Tuniziji (Keay 1984, 309−350; Pe-za 5. stoletje, morda tudi že konec 4. stoletja (Keay 1984, acock et al. 1989, 199−201; Bonifay, Pieri 1995, 103; Bo-240−247; Freed 1995, 166−167; Bonifay 2004a, 129−132). nifay et al. 1998, 260−261; Keay 1998, 145−150; Bonifay Amfore variante Keay 35A (G1742, G2327, G2115) so 2004a, 137−140). Začetek proizvodnje variant Keay 62A in bile namenjene za prevoz olja, varianta Keay 35B (G2761, B nekateri datirajo v leta 440−450 oz. 450−475 (Keay 1998, G2615) pa za prevoz salsamenta iz regije mesta Neapolis/ 145−150). Večino ostalih variant naj bi razvili šele konec Nabeul na vzhodni tunizijski obali v 5. stoletju (Keay 1984, 5. ali v začetku 6. stoletja in jih izdelovali do začetka oz. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 195 sredine 7. stoletja, (Keay 1998, 145−150; Bonifay et al. 1998, v katero bi lahko uvrstili tudi drugi odlomek G907, sicer z 260−261; Bonifay 2004a, 137−140). Varianta Keay 62A drugačno fakturo. Amfora je izredno podobna odlomku, (mogoče G1261−1262) se v pristanišču v Marseillu pojavlja najdenemu v kontekstu iz konca 2. do prve polovice 3. stov kontekstih prve polovice 6. stoletja (Bonifay et al. 1998, letja v domusu na Piazza Barbacan v Trstu in identificiranem 260−261; Bonifay 2004a, 137−140). Prisotnost teh amfor na kot Almagro 50 (Maselli Scotti et al. 2003, 81−82, t. 15: 1). Školaricah bi pomenila nekoliko mlajši konec vile ali nekoliko Datacija odgovarja tudi predlagani dataciji nastanka plasti starejšo datacijo tipov v sredino ali tretjo četrtino 5. stoletja SE 422A. in s tem potrditev Keayevih domnev. Morda so že v zgodnje cesarskem obdobju uvažali tudi Proizvodnje zahodnega Sredozemlja vino iz Galije. Odlomka z izvihanim ustjem (G3815, G2282, Uvoz španskih amfor na severni Jadran ni bil nikoli maso- G2581) bi morda lahko pripadala amfori Gauloise 5 iz Pro- ven. V zgodnji rimski čas bi uvrstili le nekaj slabo ohranjenih vanse konec 1. stoletja in v prvi polovici 2. stoletja (Lauben-primerkov: odlomek amfore Dr. 2−4 (G2606 in G431) in od- heimer 1985, 253; Martin Kilcher 1994, 364), odlomek dna lomek ročaja G2598, ki spominja na ročaje španskih amfor G3459 pa eni od galskih amfor z ravnim dnom (Laubenhei-za garum npr. Dr. 7−11. mer 1989). Vzhodnosredozemske amfore Bolje so ohranjene le poznoantične amfore, prispele z juž- nega dela iberskega polotoka. Amfore Dr. 23 so bile name- Vzhodnosredozemske amfore predstavljajo manjši delež njene za prevoz betiškega oljčnega olja iz doline reke Baetis, amfor. Med izredno heterogenim izborom tipov so večino-danes Guadalquivir v južni Španiji (Andaluzija) od sredine ma vinske amfore za prevoz cenjenega egejskega vina. Naj-3. do sredine 5. stoletja, morda celo do začetka 6. stole- starejše oblike predstavljajo odlomki poznorodoških amfor tja (Keay 1984, 140−146; Bernal Casasola 2000, 291−293; Camulodunum 184 (G4152, G337, G3004, G1955, G4127, Panella 2001, 204; Étienne, Mayet 2004, 74−75). Odlomek G4133, G1673, G4153) za prevoz vina iz otoka Rodos in G4165 pripada najmlajši varianti Keay 13C = Dressel 23C, ki okolice. Prisotne so na večini najdišč rimskega imperija v 1. ima ročaje okroglega preseka pritrjene neposredno na ustju in 2. stoletju n. št. (Peacock 1977b, 266−270; Panella 1986, in je datirana v 4. oziroma sredine 5. stoletja (Berni Millet 615, za najmlajše datacije še v drugo polovico 2. stoletja 1998, 61; Keay 1984, 140−141); odlomek G1431 pa verje-glej: Panella 1986, 619; Bruno 2002, 279−280; Auriemma, tno najpogostejši varianti Keay 13A (Keay 1984, 140; Bonifay Quiri 2006, 230−231). et al. 1998, sl. 196: 263−264). Količinsko izstopajo fragmenti enoročajne male amfore Amfora Almagro 51C (G2424, G2175, G2672) je bila vodilna Agorà F65−66 = Carthage MRA 3, ki so jih izdelovali od oblika, prototip poznorimskih amfor za ribje omake in slane 1. do konca 6. stoletja v vzhodni Mali Aziji, v dolini Hermos ribe iz rimskih provinc Betike in Luzitanije ter Mavretanije okoli mesta Aphrodisias ali/in na območju med Efezom in Tingitane. Obliko naj bi razvili konec 2. stoletja in polnili od Sardami (Lang 1955; Robinson 1959; Riley 1979, 183−186; konca 4. do sredine 5. stoletja (Keay 1984, 149−155; Bernal Lemaître 1997; Bezeczky 2013, 26–33). Večina fragmentov Casasola 2000, 284−286; Etienne, Mayet 2002, 143−147; (G971, G972, G627, G1622, G1751, G973, G1752, G2954, Panella 2001, 206). Severno od Alp se nahajajo v več sklopih G999, G1753) odgovarja rožnato oker fakturi pâte 2 po od konca 3. do konca 4. ali začetka 5. stoletja (Martin Kilcher Lemaître (1997, 312), datirani v čas od avgustejskega ob-2003, 78). Dokaj pogoste so tudi na območju severnega Ja- dobja do 3. stoletja. Cela amfora G971 po obliki najbolje drana (Buora 1995, 192; Aquileia 1994, 395−397, AS12−16; odgovarja obliki Agorà M126 iz 3. stoletja (Robinson 1959, Panella 2001, 206; Vidrih Perko 2000, 441−442). V domusu 83, 95, M125; Bjelajac 1996, 46, št. 61; Modrzewska 1999, na trgu Barbacan v Trstu je bil najden primerek v kontekstu, 109, t. 2: d). Fragmente iz temno rdeče sljudaste fakture ki je datiran že v drugo polovico 2. stoletja oz. prehod iz 2. (G3939, G1373, G1834) težko ločimo od poznejše variante v 3. stoletje (Maselli Scotti et al. 2003, 83). Carthage LRA 3, razširjene po celem Sredozemlju v času od Amfora Keay 16 je bila druga značilna oblika za izvoz garu- konca 4. do 6./7. stoletja (Lang 1955; Pieri 2005, 94−101; ma iz poznoantične Betike in Luzitanije. Razširjene so bile po za severni Jadran in Slovenijo glej Auriemma, Quiri 2004, celem Sredozemlju od začetka 3. stoletja do konca 5. stole-43−56; Modrijan 2014; Modrijan 2015; Žerjal 2008b; Žerjal, tja/začetka 6. stoletja (Keay 1984, 149−155; Bernal Casasola Vidrih Perko 2017). 2000, 281; Panella 2001, 206). V zasutju kanala za skladi- Nadaljevanje uvoza vina iz vzhodnega Mediterana doka- ščem (SE 422A) je bila najdena cela amfora G2976−3003. zujejo zgodnje variante poznoantične amfore Carthage Po Keayevi razdelitvi oblike ustij spada v varianto Keay 16A, LRA1 (G1904), ki so bile v različnih variantah izdelovane 196 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 v širši regiji jugovzhodnega Sredozemlja (Empereur, Picon 3.2.4 Kuhinjska keramika 1989; Pieri 2005, 80−84) od poznega 4. stoletja do sredine 7. stoletja. Po celem Sredozemlju in še posebej na limesu Italska kuhinjska keramika (IKK) na spodnji Donavi so pogoste v kontekstih 5. in 6. stoletja V poznorepublikanskem in zgodnje cesarskem obdobju so (Riley 1979, 212−215; Riley 1981, 115; Pieri 1998, 98−99; delavnice iz Neapeljskega zaliva izvažale kuhinjsko kerami-Opaiţ 2004a, 8−10; Vidrih Perko 2000, 442−445; Vidrih Per- ko po celem tedanjem imperiju (kampanjska ali srednjeital- ko 2006b, 216; Žerjal, Vidrih Perko 2017; Modrijan 2014; ska kuhinjska keramika − podfaktura N18). Osnovne obli-Modrijan 2015). ke te industrijske proizvodnje so bili plitki in široki pekači z Kljub oljkarstvu v regiji so v srednjem in poznem cesarskem enostavnim ustjem (tip IKK2) ali s kaneluro na ustju (tip IKK3) obdobju oljčno olje uvozili tudi iz vzhodnega Sredozemlja. (G4037, G4081, G2014, G2235, G1381, G3928, G1253, Obliki Dressel 24 pripada lijakasto ustje amfore G908 in od-G1470, G72, G3369, G3859, G3256, G3868, G3370, lomek stožčastega vratu (morda G4131). Velika heteroge- G3371, G73, G3273) ter pokrovi (tip IKK6), ki so jim pripa- nost skupine in mnoge variante verjetno odražajo mnoge dali (G71, G119, G207, G631−636, G757, G758, G2015, proizvodne centre in dolgo obdobje izdelave, ki zajema ob-G2545, G3228−3230, G3372, G3543, G3980, G4055). dobje od 1. do 4./5. stoletja, z viškom v 2. in 3. stoletju (Pa- Kampanjske delavnice so jih izdelovale od 2. stoletja pr. n. nella 1986, 624, 625; Bertrand 1995; Dyczek 2001, 173−194; št. do 3. stoletja n. št., vrh proizvodnje pa naj bi bil v drugi Belotti 2004, 74−82; Auriemma, Quiri 2004, 49−50). polovici 1. stoletja pr. n. št. in v 1. stoletju n. št., do izbru- ha Vezuva (Goudineau 1970; Peacock 1977a; Tyers 1996, Zgodnjo varianto LRA 2A iz konca 4. stoletja−6. stoletja smo 157−158; Di Giovanni 1996; Chiosi 1996; Olcese 1996; Le-prepoznali v primerkih (G2171, G1374, G3962, G3877). otta 2005). Domneva se tudi severnoitalska proizvodnja na Izvor se domneva v množici lončarskih centrov na širšem območju Emilije in Veneta (Olcese 1993, 140−141; Volon-egejskem območju in obalah Črnega morja (Riley 1979, té 1996c; Maselli Scotti et al. 2003, 33; Maselli Scotti et al. 217−219; Opaiţ 2004a, 10−12; Opaiţ 2004b, 294, 297, 304s; 2004, 101−103). Pieri 2005, 85; Swan 2004; Modrijan 2014; Modrijan 2015; Žerjal, Vidrih Perko 2017). Italski kuhinjski keramiki smo pripisali tudi odlomke neka- terih drugih grobih faktur (N6, N28). Izvor posod je zaen- Na območje vzhodnega Sredozemlja lahko uvrstimo tudi krat še neznan, domnevamo, da so bile posode izdelane večje število tipološko nedoločljivih odlomkov (npr. G4008, v mnogih centrih v Italiji ali v jadranskem prostoru. Kozi-G2543, G2591, morda G2835, G2655). Odlomek dna z ca z vodoravnim ustjem ali caccabus (tip IKK1) je bila ena obročem (G2810) spominja na knidske amfore, amfore s od osnovnih oblik rimske kuhinje med 1. stoletjem pr. n. št. kaneliranim trupom in kratkim zatičem (G2956) kretskim in 2.−3. stoletjem n. št. (Riley 1979, 250−252; Di Giovan-amforam. V družino amfor LRA2 in Dr. 24 bi uvrstili odlo- ni 1996, 67−70, 82−86; Schindler Kaudelka 1998c; Olcese mek G4134. 2003, 39−40). Odlomek kozice G2437 bi lahko pripadal tipu Pokrovčki za amfore Olcese 2, značilnem za čas 1. stoletja pr. n. št. in 1. stoletja n. št. (Scatozza Höricht 1996, 136−140, npr. št. 2072; Olcese Med gradivom sta bila najdena dva primerka črepinjske- 2003, 27−28, 74−75; Rinaldi 2006, 18, sl. 12: 4). V omenje- ga pokrovčka (PA1 − G3115, G912). Primerki pokrovčkov, nih fakturah so bili odkriti tudi pekači z enostavnim ustjem ki so bili izdelani v kalupu, imajo lahko na zgornji površi- (tip IKK2; G2370, G914, G208), pekači z žlebom (tip IKK3; ni držaj (PA2 − G3963, G2514, G2687) ali pa so ploščati G74, G637, G2658, G3231), pripadajoči pokrovi z bolj ali (PA4 − G2013). Pokrovček z držajem (PA3 − G2495) je bil manj odebeljenim ustjem (tip IKK6; G3522, G638, G1382, verjetno izdelan na lončarskem kolesu. Največ pokrovčkov G1053, G1601, G4038, G3232, G3600, G3860, G639, je enostavnih, ploščatih (PA5 − G257, G70, G3878, G913, G3373) in odlomek ustja posode neznane oblike (G2227). G3754, G841, G4154, G258, G1035, G410, G629, G4037) in verjetno so bili izdelani na lončarskem kolesu. Po fakturi Egejska kuhinjska keramika (EKK) odgovarjajo istrski oz. severnojadranski proizvodnji amfor Na Jadran so hkrati z vzhodno sigilato B2 začeli uvažati tudi Dr. 6B. Pojavljajo se v različnih dimenzijah, od 7,5 cm (G257, egejsko kuhinjsko keramiko (EKK), ki so jo izdelovali v isti G70) do najmanjših s premerom 4,5 cm (G913, G3754), ki regiji rimske province Azije, v mestu Phocaea, danes Foça so verjetno pripadale malim amforicam Dr. 6B (Fažana 1−2). (Istenič, Schneider 2000; Hayes 2000, 292; pregledi večjih Na pokrovčku G841, ki je bil verjetno izdelan v kalupu, je na območij v Bats 1996; Jurišić 2000, 34−37; Bonifay et al. zgornji površini v reliefu grška črka ali trikotnik. 1998, 84−87, 296−298; Riley 1979, 270−271, 350−351; za Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 197 Jadran: Dobreva, Riccatto 2016; Taras 2016; Žerjal, Vidrih Afriška kuhinjska keramika (AKK) Perko 2017; Donat 2017). Večina oblik iz jadranskih brodo-Od zgodnjega 1. do konca 5. stoletja so poleg drugih iz- lomov je prepoznana tudi med našim gradivom. Najpogo- delkov iz province Prokonzularne Afrike po Sredozemlju steje imajo odlomki loncev in kozi poševno izvihano ustje izvažali tudi kuhinjsko keramiko (Hayes 1972; Atlante I, − Knossos Cooking pot Type 2 in Knossos Casserole Type 208−211; Ikäheimo 2003; Bonifay 2004a). Kozice Hayes 23 2 (G1608−1620; Hayes 1983, 106; Jurišić 2000, 36, varianta v proizvodnji AKK A (G1471) so prisotne v manjši varianti ustja A). Ta osnovna oblika ustja se na Knossosu pojavlja Hayes 23A (G3836), proizvedeni že od flavijskega obdobja od avgustejskega pa vsaj do severskega obdobja (depozit do sredine 3. stoletja (Hayes 1972, 45−48; Atlante I, 217; S1 in U) in je najpogostejša oblika v hadrijanskih kontekstih Pröttel 1996, 83; Ikäheimo 2003, 52; Bonifay 2004a, 211), (Hayes 1983, 106; Sackett 1992, 168−172). Najmlajši kon-in širši varianti Hayes 23B (G3602, G1625−1626, G4111), teksti na atenski agori pa so iz sredine 3. stoletja (Robinson ki je nekoliko kasnejša od prve polovice 2. stoletja do konca 1959, G193, J55−6, K92). Redka oblika ustja v obliki črke 4. ali začetka 5. stoletja (Hayes 1972, 45−48; Atlante I, 217; S (G1623) je bila na Knossosu najdena v avgustejskih in Pröttel 1996, 83; Ikäheimo 2003, 53−56; Bonifay 2004a, hadrijanskih kontekstih (Hayes 1983, 105, sl. 7: 79: Knos-211). Pekače oblike Hayes 181 (G3379) so izdelovali v pro- sos early type Casserole; Sackett 1992, 168, A1: 16, A2: 78, izvodnjah AKK A in AKK B od konca 1. ali prve polovice 2. D3: 31a, b, c). Previsna ustja na tipih Knossos Cooking pot stoletja do sredine 5. stoletja (Hayes 1972, 200−201; Atlan-Type 3 in Knossos Casserole Type 3 (G1621−1622) so se te I, 215; Pröttel 1996, 83; Ikäheimo 2003, 48−51; Bonifay pojavila v severskem času (Hayes 1983, 105−106; Sackett 2004a, 211−214). Pokrovi s kljukastim ustjem (G1627) obli-1992, 168−170; prim. Jurišić 2000, 35−36, sl. 32: 5). Ponev ke Hayes 182 v AKK B so premazani, pokrovi enake oblike Knossos Frying-pan Type 1 (G1659) se na Knossosu poja-Hayes 195 v AKK C pa ne. vlja v kontekstih od tiberijskega do severskega obdobja. V poznem 2. stoletju se je uveljavila horizontalna narebrenost Globlje kozice oblike Hayes 197 (G3739, G3740, G1471) zunanje površine stene (Hayes 1983, 107, sl. 9: 101; Sackett pripadajo klasični obliki, ki je datirana v drugo polovico 2. 1992, 173). Pekači s profiliranim ustjem (G1652−1658) so do konec 3. ali začetek 4. stoletja (Hayes 1972, 209; Atlan-bili razširjeni od avgustejskega obdobja do 3. stoletja (Boni- te I, 218−219; Pröttel 1996, 84−85; Mackensen 1993, 437; fay et al. 1998, 83−84; Hayes 2000, 292, sl. 18). Pekači druge Ikäheimo 2003, 59−63; Bonifay 2004a, 225). Pripadajočemu oblike so podobni obliki Knossos Frying-pan Type 2 (Hayes pokrovu oblike Hayes 196 pripada odlomek G413. Odlomki 1983, 127, sl. 9, 103−109), toda ne povsem. Pogosti so na G3603, G1760, G3604 pripadajo krožnikom/pokrovom tipa Jadranu, najdeni na brodolomu Izmetište, Viganj in Nerezi-Ostia I/261 proizvodnje AKK C. ne ter datirani od 1. do 3. stoletja (Jurišić 2000, 36, sl. 26, Severnojadranska kuhinjska keramika (KK) 33, 36; Istenič, Schneider 2000, sl. 5: 3; Riley 1979, 350−351: MR Plain ware 7). Fokajski keramiki prištevamo še pokro- Med kuhinjsko keramiko prevladujejo odlomki, ki pripadajo ve (G1660−1669; Hayes 1983, 106−107, npr. št. 75; Jurišić lokalnim ali regionalnim proizvodnjam. V grobem jih lah-2000, 36; Istenič, Schneider 2000, 341, sl. 4: 1−2), trolistne ko razdelimo na nekaj značilnih faktur in oblik (tipologija in vrče (G1670−1679) značilne za kontekste 2. in 3. stoletja fakturne skupine so natančneje razložene v Žerjal 2008a). (Hayes 1983, 106; Slane 1990, 100, št. 215−216; Sackett Dve tretjini odlomkov (65,6 %) pripadata lokalni proizvodnji 1992, 173−174; Bonifay et al. 1998, 289; Jurišić 2000, 35; grobe kuhinjske keramike z obilnimi primesmi apnenca. Iz-Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019; Žerjal, Vidrih Perko delovali so jo na hitrem vretenu ali na počasnem vretenu, 2017). Izredno številni so odlomki narebrenih lončkov oblike pri čemer so ustje in zunanje površine dodelali na hitrem Knossos Cooking-pot type 4 (G1624−1651). Na Knossosu vretenu. Zanjo so značilni groba izdelava, zaglajene stene, so se pojavili šele v poznem 2. stoletju (Hayes 1983, 106; okras metličenja, poroznost in včasih hrapava površina za-Sackett 1992, 172, sl. 4, 5), na atenski agori v kontekstih radi obilice vključkov. Večinoma je žgana na nizki tempera-sredine 3. stoletja (Robinson 1959, 105, K97). Potemtakem turi, v redukcijski atmosferi ali bolje nekontrolirani atmosferi so narebreni lončki na jadranskih brodolomih Viganj in Iz- (fakture N10a−d), kar se lepo vidi na celih loncih (G4225). metište iz 2. stoletja že zelo zgodnji (Jurišić 2000, 36, sl. 23: Notranja površina lonca je rjavo-rdeče barve, medtem ko 1−3, sl. 32: 1−2). sta zunanja površina in zgornja tretjina notranje površine lisasto rjave do črne barve. 198 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Tretjina kuhinjske keramike z obilico apnenca je bila žgana v na najdiščih ob jadranskih obalah, v severni Italiji, Sloveniji oksidacijski atmosferi (fakture N12, N10e, N10f). Tretjina ku-in Istri. Na grobiščih Colombara in Beligna v Akvileji je veči- hinjske keramike ni imela vključkov apnenca in je bila žga- na žar pripadala omenjenemu tipu (Giovannini et al. 1997; na oksidacijsko na višjih temperaturah, saj je bila dokaj trda Giovannini et al. 1998). (N9, N13, N20). Glinena masa je bila različno prečiščena oz. Tretjo številno skupino loncev predstavljajo dokaj fino iz-so ji dodali različno količino pustil: zrnca kremena, železove delani jajčasti lonci s trikotnim ustjem, visokim vratom in okside, zdrobljeno keramiko in sljudo. Nekateri primerki so poudarjenim ramenom (KK23) z variantami (KK24, 27−29). bili izdelani zelo fino in natančno, drugi pa veliko bolj gro- Večina primerkov je izdelana iz dokaj prečiščene oksidacij- bo. Mnogi primerki so imeli ožgano zunanjo površino in sko žgane keramike brez apnenca, ki je na zunanji površini ustje, kar je lahko posledica uporabe. ožgana. Nekateri primerki se niso uporabljali na ognju, saj Trije odlomki pripadajo posebni grobi fakturi (N32) z grobi- so bili izdelani iz prečiščene namizne keramike. Med temi so mi luskami skrilavcev, ki je bila najdena tudi na Fizinah. mnogi manjših dimenzij, tanke in fine izdelave. Fini lončki, Skoraj 70 % primerkov pripada odlomkom loncev. Lonce ki so že na meji s keramiko tankih sten (G213, G679), so bili z enostavnim izvihanim ustjem, trebušastim ali jajčastim morda uporabljeni tudi za pitje. Skupina je datirana v prvi trupom in ravnim dnom (KK2−KK10) so uporabljali celotno dve stoletji n. št. in tudi na Školaricah se pojavlja z materi-rimsko obdobje po večini imperija, tudi v severni Italiji, na alom iz tega obdobja. Ima podobno območje razprostra-območju Slovenije in sosednjih pokrajinah. Oblika izvira iz njenosti kot prejšnja skupina, značilna v Istri in še posebej keltske tradicije. Na Školaricah skupina zajema lonce različ- v Puli, kjer večina žar grobišča Campus Martius pripada tej nih velikosti, od najmanjših lončkov (G3128), ki so se lahko obliki (Matijašič 1991). uporabljali za pitje, do velikih pitosov (KK9 − G1779), ki so Na severnoitalskem območju so bili v 1. stoletju izredno bili verjetno namenjeni za shranjevanje. Ustja loncev vari-razširjeni tudi globularni lonci s kratkim, ravnim in profilira- rajo po dolžini in nagibu, od vertikalnega (KK1) do močno nim robom ustja (KK31) z variantami (KK32−34), ki so lahko zapognjenega roba ustja (KK5−6), ki je imelo ponekod na imele različno obliko trupa. Manjši lončki so lahko imeli vit-notranji površini izdelano kaneluro za pokrov (KK5−6). Ustje ko ovalno telo, izdelani so bili iz fine in tanke keramike, ki je lahko zaobljeno (KK1−6) ali na koncu odrezano (KK7−8, je bila oksidacijsko ali redukcijsko žgana. Namenjeni so bili 10), kar naj bi bila lastnost mlajših primerkov (Perko, Bavdek, za pivsko posodje, saj so se približevali kozarcem kerami-Lazar 1998, 277; Bekić, Radič Štivić 2009; Žerjal 2010). Na ke tankih sten oblike Ricci I/80−89 (posebej oblikama Ricci zunanji površini so lonci okrašeni z metličenjem (vodorav-I/82−83, Ricci 1985, 261−262, t. 83: 6−16). Večji primerki ali no, navpično ali poševno) ali s široko vrezano valovnico. Na lonci so bili praviloma široki s čokatim, stožčastim trupom nekaterih primerkih je rob ustja okrašen z odtisi prstov. Ustje in ravnim dnom. Lokalni lončarji so jih izdelovali po celi se-tekoče prehaja v rame. Pri dobro ohranjenih primerkih je verni Italiji in očitno tudi na zahodni jadranski obali od 1. do razvidno, da je bila oblika trupa lahko ožja jajčasta ali ne-3./4. stoletja. Zaradi nekaterih homogenih faktur na mnogih koliko širša trebušasta. Dno je bilo ravno z obilico primesi najdiščih se domneva celo serijska proizvodnja dobre kako-na zunanji površini. Medtem ko se bolj sloki lonci jajčaste vosti s širšo distribucijo (Guglielmetti, Lecca Bishop, Ragazzi oblike pojavljajo skozi celotno obdobje, se zdi, da se širši in 1991, 192−194). Ponesrečeni ekspandirani odlomki so bili nižji lonci (KK4, 5−6) pojavljajo v mlajših kontekstih. Lonci z najdeni tudi v lončarsko-opekarskem obratu Neblo-Borg izvihanim ustjem so praviloma izdelani iz fakture z obilico v Vipavski dolini (Vidrih Perko, Žbona Trkman 2003−2004, apnenca in žgani redukcijsko ali stihijsko. Mnogi so zaradi 36−38, sl. 6, t. 4: 3−4). Na grobišču Campus Martius v Puli uporabe na ognju ožgani. so bili zelo pogosto pridani v grobove ali uporabljeni kot Isti izvorni obliki loncev z izvihanim ustjem pripadajo tudi žare (Matijašić 1991). Na Školaricah so bili najdeni tako pri-trebušasti lonci z izvihanim ustjem in poudarjenim ramenom merki, izdelani v zelo finih fakturah z zaglajenimi površina- (KK22) z variantami (KK25−26). Izdelani so bili iz drugačne mi; to so nekateri lončki in tudi lonci (G768, G685, G3393), oksidacijsko žgane keramike, ki ni imela dodanega apnenca kot izredno grobi lonci (G3240). (N9, N13, N20). Nekatere posode so bile izdelane iz grobe Poleg opisanih glavnih skupin najdemo še nekatere posa-fakture z veliko primesmi in so se nedvomno uporabljale na mezne oblike, med katerimi lahko izpostavimo le obliko ognju, saj so bile na zunanji površini ožgane. Drugi lonci so lonca s kratkim izvihanim robom in bikoničnim ali globular-se lahko uporabljali le za shranjevanje živil. Izdelovali so jih nim trupom (KK14), ki je značilna za severnojadransko in se-v zgodnjecesarskem obdobju, v 1. in 2. stoletju. Najdeni so vernoitalski prostor v poznorimskem obdobju (Della Porta, Sfredda, Tassinari 1998, 159). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 199 Daleč za količinami odkritih loncev so druge oblike kuhinj-severnojadranskem prostoru je bila uporaba pekev najšte- ske keramike. Med njimi izstopajo ustja skled in skodel, ki vilčnejša v poznorimskem obdobju in zgodnjesrednjeve-bi se lahko uporabljale tudi kot pokrovi. Zastopana je cela škem obdobju. Obrnjene posode so lahko uporabili tudi za paleta oblik, od skled z ravnim ustjem (KK39), preko skled tekočino oziroma vodo ali za žitarice. Po nekaterih domne-ali skodel z ravno odrezanim ustjem in apliciranim okra- vah so bile posode primerne tudi kot prenosna ognjišča som ali ročajem (KK40), do skled z bolj ali manj navzno- (Cubberley, Lloyd, Roberts 1988; Guglielmetti, Lecca Bishop, ter zavihanim ustjem (KK42−47) in skled s trikotnim ustjem Ragazzi 1991, 233−234; Schindler Kaudelka 1998c; Gelichi, (KK48−50), ki deloma že posnemajo obliko razširjenih kro-Sbarra 2003, 120−123). Nekateri odlomki ostenj z držaji bi žnikov afriške sigilate D − Hayes 61 (KK50). Sklede in sko- lahko pripadali tako pekvam kot večjim shrambenim po- dele (KK39−50) se skoraj izključno pojavljajo v poznorimskih sodam (SH1). Med grobo keramiko uvrščamo tudi večje ruševinskih kontekstih, v katerih je večina materiala datira-shrambene posode − dolije. nega v drugo polovico 4. in prvo polovico 5. stoletja, z red- kejšimi najdbami iz 3. stoletja. Čeprav so bile v severni Italiji 3.2.5 Namizna keramika sklede z nazaj zapognjenim ustjem (KK43−47) znane že v Siva venetska keramika (SVK) zgodnjecesarskem obdobju, so se v vzhodnem delu severne Italije in jugovzhodnem alpskem prostoru razširile šele v Le nekaj odlomkov (G2168, G3071, G2856, G3534, G3402, poznorimskem obdobju (Buora et al. 1995, 151−153; Gu-G2703, G3742) pripada sivi venetski keramiki, ki se je na glielmetti, Lecca Bishop, Ragazzi 1991, 227−228; Ciglenečki območju vzhodnega Veneta, Furlanije in Istre ohranila še 2000). Sklede naj bi se v poznorimskem obdobju uveljavile do prve polovice 1. stoletja n. št. (Merlatti 2003; Santoro kot oblika posod, ki se je uporabljala predvsem za serviranje Bianchi 2005, 106; Buora 2001; Cipriano, Sandrini 2000, poltekočih jedi (Guglielmetti, Lecca Bishop, Ragazzi 1991, 187). Najdena sta bila odlomka dveh skled oziroma mel-227−228; Fontana 1998; Massa 1999, 120). nic (G3071, G2856), z mnogimi drobci žlindre na notranji površini (Gamba, Ruta Serafini 1984, 46−49; Merlatti 2003, Med posamičnimi oblikami kuhinjskih posod smo zasledili 19−22; Santoro Bianchi 2005, 107). Razširjene sklede s ka-nekaj tipičnih oblik rimske kuhinje. Trinožniki (KK36) so se neluro na zunanji površini enostavnega ustja (G3402) so uporabljali za kuho nad ognjem. Na severnojadranskem imele prstanasto nogo, podobno melnicam (Gamba, Ruta prostoru so bili razširjeni predvsem v obdobju romaniza-Serafini 1984, 22−45; Merlatti 2003, 16−19; Santoro Bianchi cije in 1. stoletja n. št. (Schindler Kaudelka 1998c). V istem 2005, 107). Lonec z odebeljenim ustjem (G2703) spominja obdobju so bili delani pekači iz grobe kuhinjske keramike na tip Sevegliano 4 (Santoro Bianchi 2005, 107: tip O4). z dvojnim ustjem (KK37−38), ki so posnemali kampanjske pompejanske pekače. Med pekače bi morda lahko spadala Melnice tudi nekatera ustja, pripisana skledam in skodelam. Neka- Poleg melnic iz sive venetske keramike so bile najdene še tera izredno široka ustja bi lahko pripisali kozicam (KK11, tri vrste melnic. Odlomek večje melnice G3450 z izredno KK19, KK51), ki so bila sicer izredno razširjena v južni, sre-grobo fakturo pripada obliki Dramont D2 (= Hartley 2) in dnji Italiji, Grčiji in celem Sredozemlju. Lokalni lončarji na bi lahko izviral iz srednjeitalskih delavnic, ki so take melnice severnojadranskem prostoru so jih izdelovali izjemoma, saj izdelovale od prve polovice 1. stoletja do vsaj prve polovi-so bile kakovostne kozice dostopne na tržišču. Uvažali so jih ce 3. stoletja (Hartley 1973, 55−57; Pallecchi 2002, 45−46). iz egejskega prostora in kasneje severne Afrike. Padski varianti oblike Dramont D2 pripada odlomek G4168, Ugotovljenih je bilo razmeroma malo odlomkov pokrovov, ki ima bolj prečiščeno keramiko in nekoliko drugačen izvi-s katerimi bi lahko prekrivali kuhinjske lonce. Odlomki po- han rob ustja, ki je bolj vodoraven (Pallecchi 2002, 45−46). V krova z okroglim držajem in žlebom na ustju (KKP1) so bili Milanu se padske melnice pojavljajo v zgodnjih kontekstih 1. izdelani v isti fakturi kot pekači z žlebom na ustju (KK37), s in 2. stoletja, celo pogosteje pa v kontekstih 3. in 5. stoletja katerim bi lahko tvorili par. Najdenih je bilo še nekaj dru- (Guglielmetti, Lecca Bishop, Ragazzi 1991, 166), v plasteh gačnih pokrovov, v bolj grobih fakturah. Poleg tega bi lahko kapitolija v Bresci z materialom 3. in 4. stoletja (Arslan 2002). pokrovom pripadali tudi odlomki ustij, pripisani skledam. V ruševini SE 561 iz prve polovice oz. sredine 5. stoletja je bil Najštevilčnejšo skupino pokrovov predstavljajo odlomki pe- najden odlomek melnice G3702, ki bi bil blizu severnoafriški kve (KK52, KK53) ali latinsko clibanus, ki so se uporabljale obliki Fulford 22 (= Bonifay tip 13). Oblika je zelo razširjena za peko kruha pod žerjavico. Oblika posode je bila v Itali-v zahodnem Sredozemlju v plasteh 5. stoletja, čeprav naj bi ji znana že od prazgodovine dalje. Na severnoitalskem in jih izdelovali že nekoliko prej (Fulford, Peacock 1984, 198, sl. 5−1; Reynolds 1995, 88; Bonifay 2004a, 210−244, sl. 139). 200 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Severnojadranska namizna keramika (NK) trup in prstanasto dno (npr. G2026). Mnogi odlomki ravnih ali prstanastih dnov so pripadali vrčem z jajčastim trupom Med namizno keramiko lokalne ali severnojadranske pro- (npr. G3424, G2711), ki so bili bolj značilni za 2. in 3. stoletje izvodnje smo uvrstili večino odlomkov oksidacijsko žgane ali celo 4. stoletje (Ventura 2006; Aquileia 1994, 250). keramike. Fakture odlomkov se gibljejo med fakturo N3, ki spominja na istrske amfore Dr. 6B z zelo mehko in prašnato Ročke brez vratu in s hruškastim trupom (NK44) po obliki in površino, svetlo rumenkasto rjave ali oranžne barve (A6), in velikosti mejijo na lonce. nekoliko tršo fakturo N22, temno rdeče ali vijoličaste barve, ki Celo skupino odlomkov lahko uvrstimo v skupino večjih vr-odgovarja fakturi A11 amfor Dr. 2−4 in tegul z žigom CRISPI- čev, ki prehajajo v amfore z ravnim dnom. Nekateri imajo NI. Obstaja nešteto vmesnih variant. Med te bi lahko uvrstili čašasto ustje (NK47−48), ki spominja na ustja amfor Dr. 6B, tudi tršo, temno rdečo fakturo amfor Dr. 6B (A12). Posame-drugi pa enostavno odebeljeno ustje (NK18, NK42, NK45) zne razlike pri namizni keramiki niso toliko posledica različnih podobno italskim amforam z ravnim dnom. Tem bi lahko izvornih področij, temveč nekaterih razlik v postopku izdela-pripisala tudi različna ustja enoročajnih in širših dvoročajnih ve (npr. žganja). Pri nekaterih odlomkih bi z makroskopskim vrčev (NK50−57). opazovanjem zunanjo površino uvrstili v eno, notranjo povr- šino pa v drugo skupino. Prečiščeni masi iz karbonatnih glin Visok delež pa pripada tudi loncem in lončkom. V loncih so bili v različnih gostotah dodani vključki železovih oksidov, so verjetno shranjevali živila. Severnojadranske in padske zdrobljene keramike, sljude, zrnc apnenca ali lupin morskih delavnice so se zgledovale po splošnih oblikah, ki so bile mehkužcev, redko kremenčev pesek. Posode so izvirale iz razširjene po celem imperiju in posebej v tirenski Italiji (Gu-nekaj ali več delavnic iz istega področja. Zaradi podobnosti glielmetti, Lecca Bishop, Ragazzi 1991, 152−153). Zato pre-faktur z istrskimi amforami Dr. 6B in tegulami z žigom CRISPI- vladujejo jajčasti lonci z izvihanim ustjem in ravnim dnom, NI domnevamo, da je to območje severne Istre ali severnega ki imajo pogosto na notranji strani vdolbino za pokrov Jadrana (Žerjal 2011; Žerjal 2014). Le nekaj primerkov izstopa (NK5−9). Nekateri so imeli tudi ročaje, praviloma dva. Jaj-po svoji fakturi, ki je izredno prečiščena. časti lonci s čašastim ustjem (NK1B) so bili pogosti po celem imperiju v času 1.−2. stoletju (Olcese 2003, 86). Nekatere Med odlomki prečiščene namizne keramike prevladujejo za- oblike jajčastih in globularnih loncev kuhinjske keramike prte oblike za shranjevanje in serviranje tekočin − vrči, ročke brez apnenca (KK23, KK24, KK28, KK31), ki imajo različno in amfore z ravnim dnom (tipologija in fakturne skupine so gostoto vključkov, so izdelovali tudi v prečiščeni namizni ke-natančneje razložene v Žerjal 2008a). Med odlomki vrčev ramiki (NK11, NK12, NK13, NK16). prevladujejo enoročajni vrči brez izliva. Najtanjši in morda najstarejši so odlomki vrčev z ozkim vratom, ki se pojavljajo v Mali lončki so se uporabljali za pivsko posodje. Severnoja-dveh variantah z izvihanim ustjem (NK38) in z rahlo odebe- dranski lončarji so z narebrenimi lončki (NK60) posnemali ljenim ustjem (NK40). Nekoliko širšo ustje ima naslednja sku- obliko uvoženih egejskih narebrenih lončkov oblike Knossos pina enoročajnih vrčev (NK29, NK32, NK33, NK34, NK35), ki je Cooking-pot type 4. Lokalni narebreni lončki se v severni dejansko najštevilčnejša. Pri teh je lahko ustje izvihano (NK29) Italiji in Jadranu pojavljajo od sredine 1. do konca 3. stoletja, ali pogosteje odebeljeno (NK32−35), večinoma imajo dokaj z vrhom proizvodnje v 2. stoletju (Maggi 2003, 80−81, sl. kratek in rahlo stožčast vrat, ki se razširi v bolj ali manj širok 43, 44: CCg1; Žerjal, Vidrih Perko 2017). Za lončke z gladkim globularen trup. Trakasti ali paličasti ročaj je pritrjen neposre-ostenjem in ozkim ravnim dnom (NK61) pa domnevamo, da dno pod robom ustja in na ramenu. Najboljše analogije od- posnemajo obliko uvoženih fokajskih vrčkov tipa a collarino kritim odlomkom lahko najdemo med materialom iz akvilej- ali oblike Knossos mug type 2. Lokalne imitacije teh vrčkov skega foruma (Aquileia 1994, Cd11, CCd17−21), na grobiščih v navadni keramiki dokaj grobe izdelave so najdene tudi v Socerb iz prve polovice 1. stoletja (Casari 2002, 106−112), drugih poznoantičnih kontekstih v Istri in Sloveniji (Starac Volarije iz 1. stoletja (Bavdek 2005, 245−246), Rodik iz grobov 1995, 6, t. 4: 2; Žerjal, Vidrih Perko 2017). od 1. do 3. stoletja (Istenič 1987, 104). Blizu bi lahko bili tudi Odprte oblike posode v namizni prečiščeni keramiki niso odlomkom iz vodnjaka San Pier d‘Isonzo (Ventura 2006). pogoste. V skodelah in skledah (NK1A, NK22, NK24, NK26, Po nekaj primerkov pripada vrčem s širokim vratom NK67) so ponudili hrano na mizi. Večjo skledo ali kad (NK27) (NK30−31), vrčem z ustjem v obliki navpičnega ovratnika so lahko uporabljali za najrazličnejša domača opravila, za (NK36), vrčem z izlivom (NK49), vrču s kratkim vratom in pranje, pomivanje, umivanje, za mnoge aktivnosti, poveza-profiliranim ustjem (NK37). Predvsem enoročajni vrči prve ne z vodo ali za shranjevanje itd. V kadilnicah (NK28) so skupine, ki so morda starejši, so verjetno imeli nekoliko širši žgali dišave ob vsakdanjih obredih. Redki pokrovi (NKP) iz prečiščene keramike so pripadali skledam in loncem. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 201 3.2.6 Uporabni predmeti ki je pri celih primerkih dolg 10,4−10,6 cm in širok 1,6 cm (redko 1,8 cm) ter večinoma zelo plitko odtisnjen (1−2 mm). Poleg posod in opek so bile iz keramike izdelane tudi ute- Le dve teguli sta nosili okrogel pozitiven žig premera 8 cm, ži za ribiške mreže (G3712, G1255, G845). Oblika predrte z napisom TULLIAE·A·F.CRISPINAE v 17 mm širokem obo-kroglice se pojavlja na mnogih obmorskih najdiščih po ce- dnem pasu (črke VL in AE v ligaturi) in kratico T·A·F·C v no-lem Sredozemlju (Horvat 1997; Stokin, Zanier 2011b; Groh tranjem krogu premera 43 mm. Sedlmayer 2017). Mnoge tegule z žigi CRISPINI so bile uporabljene pri gra- Piramidalna utež za statve (G3077 in G1409) je bila prav dnji odtočnih kanalov v vili na Školaricah, tako v termalnem tako izdelana v lokalni fakturi (N22), podobni tegulam (SE 137, faza A1/A2a) kot gospodarskem delu (SE 207, Crispini. faza A1), in se najdejo v ruševinah strešne konstrukcije iz 3.2.7 Opeke in opus doliare različnih obdobjih (konec 3. faze: SE 221, SE 240, SE 275, SE 288B, SE 280; faza A6: SE 561, SE 602, SE 439, SE 233, Med izkopavanji vile rustike je bil gradbeni material skoraj v SE 209, SE 552 ...). celoti pobran. Izjema so le nekatere opeke ali tegule, vkom- Tegule s pravokotnim žigom CRISPINI so bile najdene v vilah ponirane v zidane strukture, ki so bile zasute in situ. Odlom- na Barkovljah in Škednju, it. Servola, fuloniki Sv. Sobote, it. S. ki so bili prešteti in stehtani po zbiralnih enotah, in sicer po Sabba, v Štramarju, na Kaštelirju pri Jelarjih, na Škofijah (lok. stratigrafskih enotah in kvadrantih (sl. 484). Pomembnejši Gadola), v vili v Predloki in v Simonovem zalivu (Zaccaria, primerki (nekateri večji primerki in odlomki z žigi) so bili shra- Župančič 1993, 141−142, 167), v domusu na Piazza Barba- njeni za nadaljnje obdelave, medtem ko je bila večina grad- can (Maselli Scotti et al. 2004, 142) in izkopavanjih Crosada v benega materiala deponirana in zasuta na najdišču samem Trstu (Maggi 2007a, 175−176), na grobišču Križišče ob cesti (blizu 1 tone). Prevladovali so odlomki tegul in v primernem Via Flavia pod vilo Školarice (Novšak 2011: grob 33), v ser-razmerju tudi imbreksov (npr. G1996), saj je večina pripadala vitskem samostanu v Kopru (Kavur 2011); krožni žig T.A.F.C. strešni kritini. Tako tegule kot imbreksi in tubuli so bili vzidani pa v Trstu, Čedazu, Dolini, na Pomjanu (Zaccaria, Župančič v odvodne kanale. Posamezne tegule so bile v zadnjih fazah 1993, 150, 167), Poreču (Zaccaria, Gomezel 2000, 305) ter vile uporabljene za ognjišča. V kopaliških prostorih je bilo naj-na najdišču Boško pri Stepanih (Tica 2003). V domusu na denih tudi nekaj odlomkov tubulov (G3538, G3246, G1061, Piazza Barbacan je bil s sedmimi primerki najbolje zastopan G3446) in opečnati mozaik. Lacus v gospodarskem poslopju krožni žig T.A.F.C. (Maselli Scotti et al. 2004, 142−144). Žigi je imel opečnati tlak (opus spicatum), izdelan iz manjših pra-oblike A. CRISPINI, CRISPINI, CRISPIN, T.A.CRISPINAE so bili vokotnih tlakovcev − spica (G21). Nekaj posebnih oblik opek, najdeni na amforah Dr. 6B v Akvileji, Štalenski gori, Emoni ki so bile najdene med površinskimi pregledi ali v ruševinah, in Ptuju, kar dokazuje, da so se člani družine ukvarjali tudi z nismo uspeli pripisati nobeni strukturi. Dve polkrožni opeki oljkarstvom od prve polovice 1. stoletja (Tassaux 1984, 213; G1541−1542 in ena krožna opeka G1540 so bile najdene v Zaccaria 1989, 472; Zaccaria, Župančič 1993, 167−168; skladišču v prostoru SK3. Odlomek opeke ali tegule G2694 je Tassaux 2001a, 516). Razprostranjenost žigov torej obsega imel izdelan krožno odprtino ali izpustom in je bil najden v obalno območje v bližini Tergesta. Najdbe so osredotoče-ornici nad prostorom B. V ruševini prostora II je bila najdena ne na Miljski polotok, obale Miljskega in Koprskega zaliva. tegula s pravokotno odprtino G1485, ki je služila za dovod Opekarsko delavnico bi lahko iskali v Miljskem zalivu ali na svetlobe ali pogosteje kot dimnik − za odvod zraka in dima območju doline reke Rižane, kjer bogati glineni nanosi nu-pri pečeh, kovačijah, kuhinjah ipd. (Brodribb 1987). dijo obilico surovine (Poglajen 2007, 133−134). Na Školaricah je bilo najdenih nekaj različnih žigov na tegu- Žigi oblike A. CRISPINI, CRISPINI, CRISPIN, T.A.CRISPINAE so lah (Žerjal 2014). Večinski delež pripada žigom tržaške dru-bili najdeni na amforah Dr. 6B v Akvileji, Štalenski gori, kar do- žine Tullii Crispini. Tegule CRISPINI so uporabili pri izgradnje kazuje, da so se člani družine ukvarjali z oljkarstvom vsaj od vile v 1. gradbeni fazi. Ostali žigi so veliko redkejši. Nekateri prve polovice 1. stoletja (Tassaux 1984, 213; Zaccaria 1989, izvirajo iz opekarn iz agra Akvileje ( Q. CLODI AMBROSI) in 472; Zaccaria, Župančič 1993, 167−168; Tassaux 2001a, 516). Concordije ( T. COELI), drugi iz manjših opekarn ali lončar- skih delavnic tržaškega agra ( RVSONIS Q. CEL, C. LAB. SEV, Ostali žigi se pojavljajo le v nekaj primerkih. Žig RVSONIS TERENTIOR, C. L. HER). Q.CEL je bil najden na tegulah, in sicer na najdiščih: trg Barbacan (Maselli Scotti et al. 2004, 144) in Bosco Pontini Žigi tržaške aristokratske družine Tulli Crispini se pojavljajo v Trstu, v Bernardinu in v vili na Grubeljcah (Zaccaria, Žu-v dveh tipih. Najpogostejši je pozitiven žig CRISPINI, kjer so pančič 1993, 140, 163; Gomezel 1996, 48, 80). Faktura (A6a) črke kapitalke odtisnjene v pozitivu v pravokotnem okvirju, 202 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 spominja na fakturo istrskih amfor Dr. 6B, kar bi potrjevalo Žig C. L. HER. je zaključen s palmeto. Najden je bil tudi na istrski izvor. Ena tegula je bila uporabljena pri gradnji kanala Servoli v Trstu, na Malem Čenturju in na Kortini pri Sv. An-SE 162 v termah. Podobni žigi RVSONIS.CO 3, RVSO COC, tonu (Zaccaria, Župančič 1993, 145). Domnevata se tako RVSO.COC Q and Q RVSO COCT so najdeni na amforah Dr. istrska kot neistrska proizvodnja (Gomezel 1996, 40, 79). 6B v tiberijsko-klavdijskih kontekstih na Štalenski Gori4 (Mai- er Maidl 1992, 74−75: z interpretacijo imena Ruso Coc(tor)), v flavijsko-trajanskih kontekstih v Padovi (Mazzochin et al. 3.3 Koščeno gradivo 2006, 24−25, z interpretacijo imena Ruso Coc(eia nus)), Tina Žerjal daleč ob Donavi v Singidunu (Nikolić-Đorđević 2000, 118: [RVSO] COC) in med raziskavami v Trstu v t. i. Park Sv. Justa, Med gradivom je izredno malo predmetov izdelanih iz it. Park S. Giusto, kjer je bil najden cel odpad amfor Dr. 6B živalskih kosti, le 13. Najštevilčnejše so koščene igle, ki so z žigom istega proizvajalca. 70 amfor Dr. 6B s tem žigom bile del toaletnega pribora ali noše (G177, G3098, G3258, je bilo uporabljenih za drenažo pri izgradnji nekega baze-G3509). Poenostavljena kroglasta ali rahlo valjasta glavica na konec 1. stoletja n. št. (Ventura, Degrassi 2012, 558, op. na igli G3098 je značilna za igle Riha tip 12.16, ki so bile 3: žige bereta z imenom Ruso Coccei(us) oziroma Ventura, priljubljene celotno rimsko obdobje (Riha 1990, 104−106, Degrassi 2018, 450–455: Ruso Coc(ceianus)). Proizvodnja posebej t. 51: 1545−1546; Dular 1979, 278−279, posebej t. oljčnega olja gensa je torej dokumentirana že vsaj v drugi 1: 1−7). Naš primerek se morda celo bolj približuje poseb- četrtini in še vsaj do konca 1. stoletja n. št. Na osnovi žigov ni varianti oz. poenostavljeni varianti Stempelkopf (Riha tip na amforah P. Ventura in V. Degrassi predlagata novo branje 12.17; Riha 1990, 106, posebej t. 51: 2260−2261). žiga na tegulah, kjer osrednji Q izpišeta kot CO - RVSONI(S) Koščena igla G177 je na vrhu ploščato razširjena, zato bi bila COCCEI. Tegule in amfore bi izhajale iz delavnice gens Co-lahko uporabljena tudi kot toaletna ali kozmetična žlička ali cceia (Ventura, Degrassi 2018, 455). žlička za ušesa ( ligula?). Poleg kontekstov Štalenske gore iz Proizvajalec C. LAB. SEV je žigosal le tegule, ki so bile najde- prve polovice 1. stoletja so bile razširjene tudi v kontekstih ne v Kopru z okolico, v vili Grubeljce pri Dekanih, Semedeli 2. in 3. stoletja, posamične celo do 5. stoletja (Gostenčnik pri Sv. Štefanu, Šentoma pri Bertokih, Lončanu v Izoli in vili v 2005, 119−120, t. 24−25). V Emoni naj bi bile značilne za Simonovem zalivu (Zaccaria, Župančič 1993, 144−145, 163). grobove 1. in 2. stoletja (Dular 1979, 283−284). Redkeje se najdejo tegule z žigi TERENTIOR (Zaccaria, Žu- Odlomek palčke s profilacijo G3097 bi na osnovi analogij pančič 1993, 148: Tinjan, Slami-Grubeljce; Maselli Scotti iz Štalenske gore uvrstili med stiluse oblike 1 z neštetimi et al. 2004, 144: Trst), katere naj bi izdelovali v Istri. Z žigom različicami. Zaradi fragmentarnosti natančnejša določitev ni TERENTIOR UM so opremljene tudi amfore Dr. 6B (Tassaux mogoča (Gostenčnik 2005, 41−66, 71−73, npr. primerki t. 3: 2001a, 515; Maggi 2007a). Ena tegula je bila uporabljena 8−9, t. 5: 1−2 idr.). pri gradnji kanala SE 294 v vogalu skladišča. Šivanka G107 okroglega preseka je stožčasto zaključena V opekarskih delavnicah v akvilejskem agru so bile izdelane in preluknjana z dvema luknjicama. Koščene šivanke naj bi opeke z žigi: Q. CLODI AMBROSI in T. COELI. Prve so verje-se uporabljale pri vezenju in ne za šivanje blaga, za kar so tno izdelovali v mnogih opekarskih obratih v 1. stoletju n. št. bile pripravnejše bronaste igle (analogije Gostenčnik 2005, in jih prodajali po celotnem severnojadranskem prostoru 101−107; Dular 1979, 284−285, natančneje t. 1: 16−17, 20). (Slapšak 1974; Buora 1983, 222−223; Zaccaria, Župančič Preluknjana okrogla ploščica je okrašena z vrezanimi kon-1993, 140−141; Gomezel 1996, 39, 83, 90; Zaccaria, Go- centričnimi krogi G4187, najverjetneje gre za gumb, morda mezel 2000; Zaccaria 2007). Na območju tržaškega agra so celo mlajšega datuma. to najpogosteje najdeni žigi opekarn iz teritorija sosednjega mesta oz. furlanske ravnice (Zaccaria, Župančič 1993, 140; Zaccaria, Gomezel 2000, 303), čeprav tudi žigi T. COELI, ka- tere naj bi izdelovali na območju Iuliae Concordije (Buora 1983, 144, 224−225, fig. 1; Gomezel 1996, 91 − peč na lokaciji Casali Cosetti; nazadnje Cipriano, Mazzochin 2007), niso redki (Zaccaria, Župančič 1993, 141). 3  Na objavljenih risbah se zdi zadnja črka Q. 4  Zahvaljujem se T. Bezeczkyju, ki me je usmeril k tem najdbam. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 203 3.4 Kamnito gradivo Likejskega Apolona, pripisanem Praksitelu ali njegovemu sočasniku Eufranorju. Ikonografski tip so prevzeli tudi za Tina Žerjal upodobitev Dioniza. Mladenič v praksitelski drži je bil po- 3.4.1 Kamnita plastika gost motiv kiparskega okrasa vil, njihovih term, peristilov in vrtov (o kiparskem aparatu privatnih vil glej Neudecker V skladišču so bili najdeni odlomki marmornega kipa Dio- 1988; za priljubljeno dionizično komponento Zanker 1979, niza/Bakha, boga vina oz. rimskega Libera. Marmorni kosi, 460−463). Rimske kopije helenističnih originalov Dioniza so del glave, nog, palice ( thyrsos), podpornega debla in pod-znane širom imperija, tudi na jadranskih obalah − tako v stavka, so bili uporabljeni za gradnjo temelja razdelne stene Saloni in omenjenem Trogiru (Jeličić Radonić 2015, 23−27) SE 622A = SE 489 v 4. fazi. Žal so le skromno ohranjeni. Zater v Aenoni (Kolega 2015, 37−38). Poleg tega je bil sam čelni del glave (G1820) krasi izrazito valovita pričeska, poče- kult rimskega boga Libera ali grškega Dioniza zelo razširjen, sana na prečko in z vencem iz listov bršljana ter vinske trte tudi v Istri (Matijašić, Tassaux 2000). V tržašem agru je bila v visokem reliefu. Prepoznamo lahko značilno upodobitev najdena le pomanjšana skulptura Dioniza, od katere je v Dioniza/Bakha/Libera kot mladeniča z dolgimi razpuščeni-muzeju ohranjen le torzo (Verzár Bass 2001). Iz Akvileje in mi lasmi in bršljanovim vencem, ki je imel tu glavo rahlo njene okolice izvira več odlomkov Dionizovih kipov ali kom-nagnjeno v levo. Ravno odrezana gornja kalota glave je bila pozicij njegovega sprevoda (Scrinari 1972, št. 2 (Dioniz), s kovinsko spojko pritrjena na spodnji del glave (G1820). 3−6 (satiri); Mian 2005; Mian 2007). Odlomljeno steblo z Sledi svedra pri bršljanovi kroni so na dveh mestih izredno izrazitim okrasom vitice in grozdja (Mian 2005, fig. 17−18), globoke, zato domnevamo, da je bila v luknjicah pritrjen izdelanim s pomočjo svedra, pripada podobni kompoziciji, venec ali dodatek iz drugega materiala. Ohranjena sta še kot je naša. Ob steblo se zvija panter. Datirano je v 2. stole-dva dela rahlo pokrčene leve noge, stegno s kolenom in tje in zaradi šibkejše uporabe svedra na panterju v njegovo meča (G1825) ter del meč desne noge (G1822). Kip je stal prvo polovico (Mian 2005, 169−170, fig. 17−18). Na osnovi na ploščatem podstavku, od katerega se je ohranila desna uporabe svedra bi tudi kip našega Dioniza uvrstili vsaj v 2. polovica (G1821) z nastavkom za desno stopalo in polkro- stoletje. V prvi polovici stoletja se je namreč tehnika razširila žnim elementom ob njej. Za podporo kipu je služilo deblo tudi med italske kiparje in po celem imperiju, izredno prina levi strani, saj je na mečih leve noge vidna povezava s ljubljenost je doživela v severskem obdobju (Strong, Brown podpornikom. Na ohranjenem kosu podpornika (G1823) je 1976, 199). Zaradi skromne uporabe svedra bi naš kip sodil izrezljana vitica ali kača na eni strani, na drugi pa del trti-med zgodnejše primerke (morda prva polovica ali sredina nega lista ter neznani element. Nakazana je tudi večja veja, 2. stoletja). kjer je bil kos povezan s preostalim delom kipa, danes pa je Prisotnost skulpture rimskega boga Libera ali bolje grškega v tem delu odlomljen. Relief ni izrazit, sledi svedra so mini-Dioniza ustreza domnevnemu vinskemu obratu vile ali na- malne. Manjši odlomek (G1824) pripada reliefno okrašeni membnosti rezidencialnega dela za otium. palici ( thyrsos), ki je imela običajno na vrhu zaključek v obliki borovega storža. Na tirsu je uporaba svedra izrazitejša. Kip Arhitekturni elementi iz kamna je bil izdelan iz grobozrnatega kalcitnega marmorja brez V moderni škarpi SE 452 (prostor A‘) so bili najdeni rimsko-vidnih tekstur.5 dobni odlomki spodnjega dela mlina za oljke (G2535) pre- Najbližjo analogijo najdemo v marmornem kipu Dioniza iz mera okoli 2 m. Trogira, ki ima zgornji del trupa v enaki pozi in je v desni V skladišču je bil ohranjen element podstavka za stebre sti-spuščeni roki držal thyrsos. Spodnji del trupa ima usmer- skalnice ( stipites). jen drugače; naslonjen na levo nogo s pokrčeno desno V shrambnem prostoru K je bil na zadnji stopnici zazidan nogo. Ob podpornem deblu na desni strani sedi panter. okrogel bazen ali plitva, kamnita posoda iz nabrežinskega Kakovostno izdelan primerek naj bi bil delo grških delavnic kamna (G25), ki je imela na spodnji strani okrogel čep. (Cambi 2005, 99−100, sl. 135, datiran v 2. stoletje). Bro- nasto predlogo kipa, naslonjenega na desno nogo, lahko iščemo v kipu Dioniza, najdenega v Tiberi (palazzo Massi- mo), ali v bronasti kopiji Dioniza v Altes Museum v Berlinu (primerjaj LIMC III, 1986, 542, geslo Bacchus). Drža telesa z eno roko dvignjeno visoko je osnovana po znanem kipu 5  Makroskopsko sta kamen določila T. Verbič in B. Djurič. 204 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3.4.2 Kamniti predmeti Večina kamnov je pripadala manjšim ročnim mlinom, pre- mera okoli 30 cm. Ožji je le slabo ohranjen odlomek bazalta Kamnita posoda (G2570) iz svetlo sivega apnenca je bila ali trahita G2094 (debeline le 5 cm). Iz iste kamenine je še najdena v prostoru EE. Posoda okroglega premera (45 cm) kamen G2101, kjer je ohranjena četrtina spodnjega ka-je bila izdelana iz kraškega kamna, morda lipica unito (dolo- mna mlina (meta). Zgornji ali vmesni kamen ročnega mlina čitev T. Verbič 2017). Kamniti bazeni okroglega tlorisa so se predstavlja kamen G2102 z utorom za pritrditev zgornjega lahko uporabljali v različne namene. V Istri so še v polpre-kamna v zgornji vdolbini in s krožno vdolbino ob strani, v tekli zgodovini v njih shranjevali oljčno olje ali jih uporabljali katero so vstavili leseno ali kovinsko palico za potisk. Izdelan za dekantacijo olja. Enaka namembnost se domneva tudi v je iz drugačne kamenine: iz peščenjaka ali roženca kreme-rimskem obdobju (Matijašić 1998, 356). Nižji okrogli kamniti nove sestave, ki se v Sloveniji ne nahaja (določitev T. Ver-bazeni ( labra) so bili prisotni tudi v pralnicah ( fullonica) (npr. bič).Podobne velikosti (premera med 30 in 40 cm) je bil tudi uvala Verige − Matijašić 1998, s starejšo literaturo) in celo v ožgan odlomek G2777 lokalnega peščenjaka (določitev T. mestnem okvirju (Trieste − Crosada, Morselli 2007, 185, t. Verbič − Verbič 2017), ki bi lahko pripadal kamnitemu brusu 38: 1). V Akvileji, kot v mnogih drugih mestih Cisalpine so na nožni pogon. mnoge odlomke in cele bazene pripisali vodnjakom z vr- tov ali parkov mestnih rezidenc − domusov (Slavazzi 2005, Kamnita terilnica ali možnar ( mortarium) G3310 je izdelan 232−233). iz apnenčevega peščenjaka. Ob strani ima dva ročaja, žle- bljeno ustje in izliv. V neznatnem odlomku plitve kamnite posode G3564, pre- mera okoli 50 cm, bi lahko prepoznali spodnji del mlina za Manjše krožne kamne (G2335, G1714, G3892) so lahko žito, stiskalnice ali posodo, v kateri bi lahko trli pridelke. Naj-uporabljali za trenje pridelkov, surovine ali drugega mate- dena je bila v ruševini prostora 15, kjer je bilo veliko kuhinj- riala na trši površini. Enostavna tehnika trenja s paličnim ali skih predmetov. Posoda je bila izdolbena v redki metamorf- krožnim tolkačem na vodoravni ali rahlo vbočeni površini ni kamenini − granulitu, ki je prisotna v južni Italiji (določitev (žrmlji) je znana vsaj od neolitika dalje (Py 1992, 183−185, T. Verbič 2017). žrmlje ali mlina za žito tip A1−A3). Velikost predmetov sovpada z velikostjo dlani, predvsem krožnih predmetov Med ruševinami je bilo odkritih kar nekaj odlomkov roč- G1714 in G3892, ki bi lahko pripadala tudi kamnitemu čepu nih mlinov za žito ( mela frumentaria), izdelanih iz kamnov ali zamašku. Vsi trije so izdelani iz apnenčevega peščenjaka alohtonega izvora. Zgornji ali vrteči se deli so popolnoma (določitev T. Verbič). Podobni predmeti iz Ljubljanice so in-preluknjani ( cattillus), spodnji, fiksirani kamni ( meta), pa terpretirani kot kamnite uteži (Horvat 1990, 58, t. 34: 2−3) imajo le na zgornjem delu vdolbino za pritrditev (Py 1992, 184). Najpogostejši so odlomki predornin − trahita ali ba- Manjši, ročni brus (G2459) pravokotnega preseka je bil pri- zalta. Odlomki G1323, G1322, G1267, G1882 so izdelani meren za ostritev rezil nožev in kmečkega orodja. iz enake kamenine − predornine, morda trahita. Zanje so Med najmanjše kamnite predmete spadajo igralni žetoni značilni velika poroznost in zaobljeni vtrošniki: glinenci (ver- − dva sta bila najdena v ruševini prostora FF–GG (G1995). jetno alkalni), malo kremena, rogovača in verjetno odlomki Drobna kroglica G2330 ima na površini sledi malte. vulkanskega stekla (Verbič 2017). Prvi trije odlomki so bili najdeni v ruševini prostora JJ in bi lahko pripadali istemu mlinu − morda celo istemu kamnu večjih dimenzij. Kamen stožčastega profila s centralno luknjo (G1882) je bil najden v plasti nad ruševino skladišča. Predstavlja vmesni kamen (s premerom okoli 33 cm) sestavljenega ročnega mlina (tip B2 po Py 1992, 184−187). Nanj je moral biti postavljen zgornji kamen z ročajem za vrtenje. Odlomek zgornjega kamna ročnega mlina (G1972), ki je bil izdelan iz nekoliko drugačne predornine, toda tudi verjetno trahita, je bil najden v prostoru J. Med vtrošniki te kameni- ne so glinenci (verjetno alkalni), nekaj kremena in rogovača (Verbič 2017). Kamen premera 40 cm je imel na zgornji po- vršini ohranjeno luknjo za pritrditev ročaja za vrtenje. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 205 3.5 Stekleno gradivo steklenim gradivom.6 Med materialom prevladujejo odlomki čaš, in sicer jih je kar 55 odlomkov, sledijo skodelice s 33 Aleksander Močibob, Irena Lazar odlomki (sl. 330). Med slednjimi je opredeljena tudi skupina Na najdišču je bil odkrit obsežen inventar steklenega gra- izdelkov, narejenih v kalupu. Po številu nato sledijo stekleni- diva, ki na priobalnem pasu Slovenije nima ustrezne pri- ce (23 odlomkov). Presenetljivo število odlomkov zasledimo merjave. Odkrito stekleno gradivo vsebuje pretežno zelo pri kozmetičnem posodju, in sicer balzamarijev; teh je kar fragmentirane odlomke, med njimi pa se najdejo tudi od-20, med katerimi je celo eden, ki je izdelan v kalupu. Med lomki kakovostnega posodja posebne vrednosti. Gradivo v posodjem (namiznim kot tudi transportnim) je najmanj lon-glavnem sestavlja namizno, transportno in kozmetično po- cev oz. žar (4) ter vrčev, pri katerih se je pri dveh od vključno sodje. Poleg posodja pa med gradivom najdemo tudi nekaj treh odlomkov ohranil le ročaj. Le v enem dobro ohranje-odlomkov nakita in okenskega stekla (sl. 413). Odkrito ste- nem odlomku lahko prepoznamo obliko krožnika. kleno posodje oz. njegovi odlomki je bilo večinoma izdela- Najmanj je nakita in ostalih steklenih odlomkov, ki jih ne no s prostim pihanjem, nekaj je v kalupu izdelanih zgodnjih uvrščamo med posodje. V tej skupini najdemo dve stekleni izdelkov in tudi en sam odlomek skodelice pihane v kalup jagodi, prav tako zapestnici in odlomka okenskega stekla. (sl. 414). V kalupu je izdelanih 11 odlomkov, med katerimi je, kot smo Statistično gledano opredeljujemo in določamo 146 kosov, že omenili, največ skodelic, po en odlomek pa pripada čaši ki so bili med izkopavanji določeni kot posebne najdbe ozi-in balzamariju. Največ je seveda prosto pihanega stekla s roma sta jih podpisana izbrala in določila med preostalim 135 fragmenti. 3.5.1 Posodje delano s pomočjo čaše vrči krožniki kalupa skodelice lonci oz. žare nakit steklenice balzamariji razno Rimljani so tudi izdelavo in tehniko obdelave steklenih pred- metov v kalupih prevzeli od helenističnih mojstrov ter jo iz- 2% 3% 1% 3% 2% boljšali oziroma poenostavili. Prvi izdelki rimske steklarske obrti so nastajali s pomočjo oblikovanja in izdelave stekle- 14% nih posod v kalupih. Slednji so lahko bili enodelni odprti, 37% 16% večdelni zaprti ter namenjeni upogibanju steklenih diskov, izdelovali so jih iz različnih materialov, največkrat je bila to 22% glina (Lazar 2003, 29; Lazar 2004b, 18). Tehnika izdelova- nja posod v kalupih počasi zamre v 1. stoletju, ko prevlada prosto pihano steklo, ki omogoči večjo količino cenejših in 413 Delež steklenega gradiva po posameznih oblikah oz. vsem dostopnih izdelkov. Obarvane izdelke nadomestijo skupinah v odstotkih. naravno obarvane in namerno razbarvane oziroma deko- lorirane posode (Lazar 2003, 32). izdelano v kalupu Skodelice prosto pihano Odlomek ostenja skodelice oblike Isings 2 oziroma Lazar 2.1.1. (G264) je ostanek skodelice iz mozaičnega stekla, 8% katere ostenje krasi vzorec bele, rumene, zelene in temno modre barve. Odlomek je najverjetneje pripadal polkrogla- sti skodelici in vzorec je bil med mozaičnim steklom precej 92% pogost. Predvsem med ulitimi izdelki je bil tak vzorec dokaj priljubljen (Lazar 2003, 30; Lazar 2004b, 18−19). Rimljani so sicer izdelovali široko paleto posod iz mozaičnega stekla z 414 V odstotkih prikazano razmerje steklenega gradiva med prosto pihanimi in v kalupu izdelanimi odlomki. 6 Članek je prirejen po delu besedila magistrske naloge Aleksander Mo- čibob, Rimsko steklo z arheološkega najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, 2017, Koper, ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Irene Lazar. 206 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 raznolikimi vzorci, npr. cvetni, marmorirani, kvadratni, traka-Poleg rebrastih skodelic lahko omenimo še dva odlomka, sti in drugi sestavljeni motivi (Lazar 2003, 31). izdelana v kalupu, tj. G2076 in G3507. Slednji je celo de- Skoraj tretjina odlomkov skodelic je izdelanih v kalupu, koloriran, v obeh primerih pa se je ohranilo le dno. Odlo-od tega je kar pet rebrastih (G54, G501, G859, G2415 in mek G2076 ima na zunanji strani dna v sredini koncentrični G2768 − oblika Isings 3; Lazar 2.1.4.). Žal se je trem odlom-krog, obarvan pa je modrikasto. Oba odlomka sta nekako kom ohranil le del ostenja. V enem primeru pa imamo del podobna in uvrstili bi ju lahko med skodelice, ki imitirajo ostenja rebraste skodelice z izvihanim ustjem, ki je bila izde-sočasno sigilato. Modrikast odlomek G2076 bi po Isingsovi lana iz mozaičnega stekla; mozaični okras posnema oniks, uvrstili v obliko 2 (1957, 17). Te skodelice so značilen izde-posoda je bila narejena iz diska, ki je bil sestavljen iz večjih lek severno italskih delavnic. Zaznamujejo predvsem drugo ploščic po sistemu kravjega roga (G2768; Lazar 2003, 31). polovico 1. stoletja, najbolj razširjene so na zahodnih naj- diščih imperija in so običajno izdelane iz temno zelenega Rebraste skodelice lahko uvrstimo v obliko 2.1.4. (Lazar 2003, stekla (Lazar 2006a, 331). Odlomek dekolorirane barve bi 37) in sodijo med najbolj priljubljene in razširjene oblike 1. raje uvrstili v obliko 20, ki se tudi pojavlja v drugi polovici 1. stoletja (Lazar 2004b, 37). Izdelali so jih z uvijanjem pripravlje- stoletja in posnema izdelke iz kamene strele (Isings 1957, nega diska preko kalupa, rebra so pa pripravili s šablono ali 37). Analogije lahko iščemo le na podlagi dna skodelic. Na-ročno (Lazar 2003, 37). Med vsemi v kalupu narejenimi izdelki tančno opredelitev nam otežuje manjkajoče ostenje in ustje. so rebraste skodelice najbolj razprostranjene. Izdelane so iz Barvane skodelice izdelane v kalupu najdemo razprostra-mozaičnega (G2768), obarvanega ali modro-zelenkastega njene po celotni Evropi. Omenimo naj Verono in Colchester, stekla, naravno obarvanega stekla (G2415; Lazar 2003, 40). kjer so bili odlomki odkriti v plasteh iz 1. stoletja (Facchini Večbarvni izdelki so bili priljubljeni v prvi polovici 1. stoletja, 1999, 171, št. 395; Cool, Price 1995, 33, 34; Fig. 2.10: 203, kasneje jih počasi nadomestijo enobarvne skodelice inten-204). Prav v Colchestru naletimo na dekolorirana dna sko- zivne modre, zelene in jantarne barve. Tudi uporaba eno- delic, izdelanih v kalupu, ki pa so seveda mlajše od skodelic barvnih izdelkov ne traja dolgo, saj se sredi 1. stoletja uve- iz obarvanega stekla. V uporabi so od zgodnje flavijskega ljavijo izdelki iz naravno obarvanega stekla (Lazar 2003, 40). obdobja dalje, sledimo jim pa lahko do sredine 2. stole-Rebraste skodelice se pojavljajo v več različicah, odkrijemo tja (Cool, Price 1995, Fig. 2.12: 223, 224). Obenem lahko v jih pa lahko kot grobno ali naselbinsko najdbo (Lazar 2006a, Colchestru najdemo primerke dnov posod s koncentričnimi 331). Najdemo jih tako rekoč po celotnem rimskem impe-krogi (Cool, Price 1995, Fig. 2.12: 226−228), kakršne zasle- riju. Histogram najdb iz Colchestra prikazuje močno kon- dimo pri odlomku G2076, čeprav je le-ta modrikaste barve. centracijo rebrastih skodelic v drugi četrtini 1. stoletja, nato Le odlomek 226 iz Colchestra je datiran v čas od druge po-začne njihovo število počasi upadati (Cool, Price 1995, Fig. lovice 2. stoletja do konca 3. stoletja (Cool, Price 1995, 38). 2.1). V pozno republikanski čas oziroma začetek 1. stoletja so Glede na ostanke dna so podobne skodelice odkrili v Rib-umeščene rebraste mozaične skodelice iz Burnuma na Hrva- nici, kamor so najverjetneje kot import prispele iz Akvileje v škem. Naravno obarvane pa naj bi bile importirane z zahoda, drugi polovici 1. stoletja (Lazar 2006a, 331; Fig. 2: 1, 3, 4). Še datirane so v tiberijsko-klavdijski čas (Jadrić 2011, 365). Na bližje Školaricam sta bila v Pulju in Buzetu najdena odlomka Slovenskem so nam številne različice poznane iz Polhovega skodelice iz temno zelenega in naravno obarvanega stekla, Gradca (Lazar 2003, 40). V emonskih grobovih so rebraste datirana v 1. oziroma 2. stoletje (Girardi Jurkić, Džin 2003, skodelice dokaj pogost pridatek, izdelane pa so iz mozaič- 110, 167, št. 4 in 289). nega (Petru 1972, t. 21: 17) kot tudi iz naravno obarvanega stekla (Petru 1972, t. 8: 22, t. 50: 19, t. 116: 10; Plesničar Gec Čaše 1972, t. 24: 7, t. 87: 16). Enako izdelane skodelice so odkrili Med vsemi odlomki čaš je le odlomek G860 izdelan s pomo-tudi na prelazu čez Razdrto (Horvat, Bavdek 2009, 117, 126). čjo kalupa. Žal je njegova forma težko določljiva. Najverje-V grobu 202 iz Emone je bila odkrita mozaična skodelica, tneje gre za ostanek čaše z okrasom faset, izdelane iz deko-datirana na začetek 2. stoletja (Petru 1972, t. 21: 17; Lazar loriranega stekla. Po Isingsovi bi lahko morda pripadal obliki 2003, 40), kar je brez dvoma prežitek starejšega časa in do-21 (1957, 37) oziroma obliki AR 42 ali AR 45 (Fünfschilling kaz priljubljenosti njihove uporabe. V Fizinah pri Portorožu 2015, 482−483). Čaše te oblike so večinoma dekolorirane in so bili med gradivom odkriti odlomki rebraste skodelice iz na ostenju imajo pogosto vrezan fasetiran okras. Datirani pri-naravno obarvanega stekla modrikastih odtenkov. V plasti je merki iz raznih evropskih najdišč so umeščeni na konec 1. in bil med drugim odkrit Avgustov dupondij, sicer pa prevladuje v 2. stoletje (Isings 1957, 37; Fünfschilling 2015, 482). Primer-gradivo poznega 1. in prve polovice 2. stoletja (Gaspari et al. javo za G860 lahko najdemo na jugovzhodu Francije (Foy in 2007, 175−176). M.-D. Nenna 2003, 280−281). Za primerjavo v slovenskem Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 207 prostoru lahko omenimo novo najdbo iz groba v Novi Tabli G501 pihan v kalup. V evropskem prostoru najdemo za (Guštin 2004, 75, sl. 10). Poznamo pa tudi poenostavljeno primerjavo lep primerek na jugozahodu Francije, in sicer v pihano različico (oblika 3.3.4.; Lazar 2003, 93), ki je prav tako regiji Akvitanija (Hochuli Gysel 2003, 183) ter v Švici (AR 30; enako oblikovana, izdelana iz modro-zelenkastega stekla in Fünfschilling 2015, 113, 114, 292), kjer so v Augstu širše da-sodi v isto časovno obdobje. Med novejšim gradivom je bila tirane v drugo polovico 1. stoletja. V Britaniji se prve v kalup npr. odkrita v Ribnici.7 Pihana čaša iz Locarna je datirana v čas pihane skodelice pojavijo v klavdijsko-neronskem času in so od konca 1. do začetka 2. stoletja (Isings 1957, 38). S Ptuja v uporabi vse do flavijskega obdobja (Cool, Price 1995, 53). nam je znana čaša nižje različice in je na osnovi grobne celo- V slovenskem prostoru naletimo na tri podobne najdbe za te datirana v flavijsko-hadrijanski čas (Istenič 2000, 99; Oblika primerjavo, in sicer iz Velike Stare vasi (Slabe 1977, sl. 2), Lazar 3.3.4.; Lazar 2003, 93, sl. 31). Ptuja (Šubic 1976, sl. 45) in Trebnjega (Kastelic 1988, 289), Balzamariji pri vseh teh posodah so na prehodu ostenja v dno horizon- talni prstani. Posode so sicer izdelane iz obarvanega ste- Med steklenim gradivom iz Školaric se je ohranilo kar pre- kla, žal pa so primerki brez datiranih slojev, le tipološko jih cejšnje število odlomkov balzamarijev, med katerimi je eden lahko uvrstimo v sredino do drugo polovico 1. stoletja (La-celo izdelan v kalupu (G499). Ohranilo se je njegovo dno, zar 2003, 51−52). Časovno pa lahko opredelimo rebrasto ki je rahlo odebeljeno in izdelano iz dekoloriranega stekla. skodelico (nima horizontalnih prstanov) iz ptujskega groba Glede na kakovost in tehniko izdelave bi ga lahko umestili v 774, ki je imel v grobu pridan Domicijanov novec ter je tako drugo polovico 1. stoletja, ko so bili še v modi v kalup izde-umeščen na konec 1. stoletja (Istenič 2000, 248). lani in namerno razbarvani izdelki (Lazar 2003, 33). Kaj več o sami obliki ne moremo povedati, saj nimamo ustreznih 3.5.3 Prosto pihano steklo primerjav ali več informacij na osnovi ohranjenosti odlomka. Pihanje stekla pomeni pravo revolucijo v razvoju steklarske 3.5.2 Posodje pihano v kalup obrti. Proizvodnja postane poenostavljena, izdelki pa se pocenijo, kar privede do masovne uporabe izdelkov (Lazar Tehnika pihanja v kalup se je razvila po odkritju prosto pi- 2003, 56). Številni dokazi pričajo, da se je tehnika pihanja hanega stekla. Razvije se v začetku 1. stoletja, ko je prosto razvila približno v 1. stoletju pr. n. št. (Lazar 2003, 56−57). pihanje razširjeno že po vsem rimskem imperiju. Izdelava Za najzgodnejše izdelke so najverjetneje uporabljali gline-popolnoma enakih izdelkov je vodila do serijske proizvo- no pipo, šele kasneje razvijejo kovinske (Lazar 2003, 57). dnje. Kalupi so bili izdelani iz različnih materialov. Najbolj Med drugim o širjenju pihanja stekla pričajo le tri do sedaj razširjeni so verjetno bili kalupi iz žgane gline. Običajno so odkrite oljenke z upodobitvijo steklopihačev. Prav v enemu pihali v dvodelne kalupe, poznali pa so tudi večdelne (Lazar izmed grobov Križišča je bila odkrita najbolje ohranjena 2003, 46). V 1. stoletju prevladujejo tri večje skupine v kalup oljenka s tako upodobitvijo in edina v datiranem kontekstu pihanih izdelkov, in sicer cilindrične čaše z napisom mojstra (Lazar 2006b). Nova tehnika prinese tudi novosti pri samem Eniona, polkrožne skodelice z rebri in čaše s horizontalnimi okraševanju, tako so lahko izdelke okraševali že med piha-rebri (Lazar 2004b, 24). V tretji četrtini 1. stoletja pride do njem ali ko se je izdelek ohladil (Lazar 2003, 58). Omeniti prevlade prosto pihanega stekla, ki je bolj dostopno. V ka-moramo, da je bila Akvileja glavni izvoznik stekla (severno lup pihano steklo počasi izgine iz uporabe, enako nekateri italskih delavnic kot tudi centralnih) za območje vzhodnih izdelki iz dekoloriranega stekla, ki so bili v modi v istem ob-Alp, Panonije in Balkana. V prvih stoletjih našega štetja so v dobju (Lazar 2003, 49). glavnem steklene izdelke transportirali skozi severno Italijo. Skodelice Seveda mednje sodijo tudi tisti izdelani v kalupu, bodisi z oblikovanjem ali s pihanjem (Lazar 2006a, 331). Odlomek G501 predstavlja del dna dekolorirane rebraste skodelice, pihane v kalup. Ta oblika skodelice (2.2.1.; Lazar Krožniki 2003, 50) sodi med najzgodnejše v kalup pihane izdelke in Med gradivom namiznega posodja je bil najden dobro najdemo jih razprostranjene na vseh straneh imperija (Lazar ohranjen odlomek krožnika z rahlo navzven nagnjenim 2003, 48−49, 51). Na spodnji strani oz. na prehodu oste-ostenjem, odebeljenim ustjem in izvlečeno cevasto nogo nja v dno jih običajno omejujejo horizontalni prstani (La- (G743). Po Isingsovi je to oblika 49 (1957, 63). V 1. stoletju zar 2003, 51), po čemer lahko sklepamo, da je bil odlomek so jih izdelovali tudi v kalupu (oblika 23; Isings 1957, 39), vendar so bili krožniki iz prosto pihanega stekla bolj pri-7  Neobjavljeno gradivo z območja naselbine Romula (Ribnica pri Je-ljubljeni oziroma bolj razširjeni. Predvsem v Pompejih je ta senicah na Dolenjskem), ki ga pripravlja za objavo I. Lazar. oblika bila dokaj priljubljena (Isings 1957, 63). V kantonu 208 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Ticino v Švici je bil odkrit podoben krožnik (Biaggio Simona obliko 1.3.2. (Lazar 2003, 67), čeprav slednja oblika velja za 1991, 54), še nekaj podobnih je bilo odkritih med gradi-krožnike. Skodelice z aplikami Isingsova uvršča v obliko 43, vom Galije in eden na območju Lombardije, datiran v 1. pri čemer so primerki iz raznih evropskih najdišč datirani v stoletje (gl. primerjave Isings 1957, 63). Na našem prostoru sredo 1. stoletja in v 2. stoletje (Isings 1957, 59). Za G3562 ne najdemo številnih primerjav, je pa bil enak krožnik, sicer domnevamo, da je pripadal kakovostno izdelani skodelici, izdelan iz temno modrega stekla, odkrit v emonskem grobu saj je ohranjeni odlomek dekoloriran, kar pomeni, da je tudi pod številko 744 (Plesničar Gec 1972, 124, t. 207: 27). Žal starejši kot odlomek G3165, ki je naravno obarvan. Primer-je brez natančne časovne opredelitve, kljub temu pa lahko javo za odlomka lahko v našem prostoru najdemo med tipološko naš odlomek umestimo v 1. stoletje. gradivom v Logatcu. Tu je bil kot naselbinska najdba odkrit Skodelice krožnik iz naravno obarvanega stekla modrikastega odten- ka z nizko izvlečeno prstanasto nogo in s povsem enako Med odlomki skodelic naletimo na en sam odlomek, ki je oblikovanim ustjem, časovno je umeščen v 2. stoletje (Lazar pripadal skodelici z ovratnikom G1990 (oblika 2.4.5.; Lazar 2003, 67; Lazar 2004a, 58−59, sl. 2: 2). Na približno enaki 2003, 76−77). Isingsova je te skodelice uvrstila v obliko 69a oddaljenosti od Školaric sta bila med gradivom iz rimske (Isings 1957, 89). Pojavijo se v flavijskem obdobju oz. že v nekropole v Bakru odkrita krožnik in skodelica s prav tako zgodnjem 1. stoletja, ko so jih izdelovali še v kalupu, sicer se nataljeno rebrasto apliko, datirana na konec 1. in v 2. stole-njihova proizvodnja kaj kmalu konča, saj ob koncu 1. stoletja tje (Gregl, Lazar 2008, 53, 56, 106, 108, t. 3: 2, t. 4: 6). Naj-njihova priljubljenost upade kot tudi proizvodnja (Isings 1957, bližjo primerjavo lahko izsledimo v Buzetu, in sicer iz rimske 89; Lazar 2003, 77). Opazimo pa lahko, da so navdih za obli- žarne nekropole, kjer je bil odkrit krožnik, datiran nekje med ko dobile od sigilatnih izdelkov (Lazar 2003, 77). Ravno na 1. in 2. stoletje (Girardi Jurkić, Džin 2003, 167, št. 288). najdišču Školarice so najštevilčnejši odlomki iz severnoitalske sigilate (padske in poznopadske) pripadali skodelicam z re- Med odlomki skodelic zagotovo prevladujejo cevasto nav- brom − ovratnikom (Žerjal 2005, 268, t. 3: 1−8). zdol zapognjena ustja, ki so bodisi nagnjena navzven bo- disi navznoter (G374, G504, G740, G1317, G2722, G3163, Poznamo različne oblike skodelic z ovratnikom, te so odvi- G3164, G3166 in G3307). Po Isingsovi bi lahko odlomke sne od posameznih steklarskih delavnic ali samih steklarjev. uvrstili v obliki 44 in 45 (1957, 59−61). Nekatera ustja so Izdelki so predvsem razširjeni v zahodnem delu imperija, si zelo podobna. Med skodelicami s cevastim ustjem lahko omenimo naj skodelico iz Verone, datirano v 1. stoletje (La-razločimo tri oblike, in sicer: skodelice, ki imajo navzven na- zar 2003, 77; Facchini 1999, 176, št. 411). Tudi v našem pro- gnjeno ostenje in izvihano ustje (oblika 2.4.1.; Lazar 2003, storu jih je bilo odkritih kar nekaj, predvsem nam je dosti 73−75), plitve skodelice (oblika 2.4.4.; Lazar 2003, 75−76) znanih iz Emone. V grobu pod zaporedno številko 578 so ter skodelice s cilindričnim ostenjem (oblika 2.5.1.; Lazar bile npr. odkrite kar štiri v celoti ohranjene skodelice raz-2003, 80−81). Vsem odlomkom se je od celote žal ohranilo ličnih velikosti in en odlomek ustja (Plesničar Gec 1972, t. le ustje, tako da so nadaljnje opredelitve izpeljane iz primer-133: 3, 5, 12−14). Prav tako so nam znane iz grobov 637, ki janja in domnevanja, saj natančne opredelitve ne moremo je datiran s Klavdijevim novcem, 781 in 798 (Plesničar Gec izpeljati. Obenem ne moremo vedeti, ali je bila skodelica 1972, t. 146: 13, 14, t. 209: 6, 13, t 211: 4, 5, 9). Iz Ptuja nam plitva ali globoka, kar je tudi pomembno za samo oprede-je znana iz groba 774, datirana z Domicijanovim novcem na litev odlomka. Cevasto oblikovana ustja se pojavljajo od 1. konec 1. stoletja (Istenič 2000, t. 174: 4). do 2. stoletja in prav skodelice so tiste, pri katerih se taka Pri skodelicah kot tudi krožnikih se približno od 2. do 3. ustja najpogosteje pojavljajo (Cool, Price 1995, 94). stoletja začnejo pojavljati posebno oblikovana ustja z re- Obliki 2.4.1. lahko pripišemo le odlomek G3307, ki ima nav- brastimi aplikami. Ta oblika je bila razširjena predvsem na zven nagnjeno in navzdol zapognjeno ustje. Obenem bi se sredozemskem območju, kjer je bil med številnimi ste-tu lahko znašel še G506, čeprav bi lahko ustje pripadalo klarskimi centri v 2. in 3. stoletju še posebej močan Ciper tudi modiolu ( modiolus). Skodelice z navzven nagnjenim (Whitehouse 1997, 75). Med te oblike lahko uvrstimo dva ostenjem in izvihanim ustjem so zelo razširjene, predvsem v odlomka (G3562 in G3165), ki sta najverjetneje pripadala Italiji, kjer jih je bilo odkritih največ (Lazar 2003, 73). Omeni-skodelicama. Sestavljala sta cevasto zavihano ustje skode- mo naj odlomek iz Colchestra, odkrit v pred flavijskem kon- lice, ki je bilo na koncu zaključeno z nataljenim rebrastim tekstu (Cool, Price 1995, Fig. 6.3: 684). V našem prostoru se ročajem oz. apliko. Odlomka pripadata obliki 2.4.3. (Lazar pojavljajo od 1. do 2. stoletja, med drugim so bile odkrite na 2003, 75). Glede na to, da sta odlomka slabo ohranjena in Štajerskem (Lazar 2003, 73; Pahič 1969, t. 3: 8). sestavljata le del ustja, bi ju lahko pogojno uvrstili tudi v Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 209 Nekaj odlomkov ustij (G3163, G3164 in G3166)8 bi morda izvihanim ustjem10 (G508 in G3167). Enaka dna lahko za-lahko pripadalo plitvim skodelicam (oblika 2.4.4.), čeprav se sledimo pri skodelicah iz Velike Britanije, ki so časovno enaka ustja pojavljajo tudi pri globokih cilindričnih skodeli-umeščene v čas od zgodnje flavijskega obdobja do 2. sto- cah (Plesničar Gec 1972, t. 207: 21). Plitve skodelice so na letja (Cool, Price 1995, 99−100, Fig. 6.4: 693). Prav tako so splošno v primerjavi z večjimi in globokimi skodelami med datirane skodelice iz Bakra (Gregl, Lazar 2008, 107−109, t. gradivom manj zastopane (Lazar 2003, 76). 4: 1−8). Iz Slovenj Gradca so nam znane skodelice oblike Večina cevastih ustij je najverjetneje pripadala globokim ci- 2.4.1, ki imajo dna podobna našim odlomkom (Djura Jelen- lindričnim skodelam (oblika 2.5.1.). Ustja so običajno zaviha- ko 2004, 103, 104, 109; t. 11: 95, 96, t. 23: 176, t. 57: 430). na navzven in potegnjena navzdol, tako da tvorijo cevasto Le ena je časovno opredeljena z novcem Vespazijana (Dju-ustje (G374, G1317), ali kot v nekaterih primerih sploščena ra Jelenko 2004, 49, t. 23: 176). Domnevamo, da bi lahko in stisnjena ob ostenje (G504, G740 in G2722). Skodele odlomka G3175 in G2089 pripadala celo skodelici z nata-so izdelane iz modro-zelenkastega stekla, le en odlomek ljeno rebrasto apliko, saj je bil v istem SE-ju vile iz Školaric (G2722) je modrikaste barve. Oblika postane zelo razširje- (SE 118) odkrit odlomek ustja skodelice z apliko (G3165). Se na že od sredine 1. stoletja dalje, priljubljena je predvsem pa popolnoma enaka oblika dna pojavi npr. pri skodelici iz v flavijski dobi, njen zaton pa nastopi nekje sredi 2. stoletja Bakra (Gregl, Lazar 2008, t. 4: 6). (Cool, Price 1995, 95, Fig. 6.1). O priljubljenosti oblike pri- Med odlomki ustij se skriva odlomek, ki spominja na del čajo tudi najdbe, ki jih najdemo razprostranjene po raznih skodelice z ovratnikom. V tem primeru gre za lijakasto ustje koncih zahodne Evrope, omenimo naj Francijo (od sredine posode z navzdol zapognjenim in sploščenim ovratnikastim 1. do sredine 2. stoletja) (Cottam 2012, 146−147; Pl. 1: fig. i), robom (G1990). Glede na oblikovno podobnost z odlom-Veliko Britanijo (od flavijskega do druge polovice 2. stoletja) kom iz Fizin pri Portorožu (Gaspari et al. 2007, 190, t. 7: (Cool, Price 1995, 95, Fig. 6.2, Fig. 6.3) in Hrvaško oz. Brione 202) bi lahko odlomek bil precej mlajši od skodelice z ovra- (od sredine do konca 1. stoletja; Begović Dvoržak, Dvoržak tnikom, saj številne primerjave najdemo med gradivom iz Schrunk 2010, 173, 176, št. 15), ki se nahajajo ne tako daleč Rima in bližnjih najdišč, odkritih v depozitih iz 5. in celo 6. od Školaric. V slovenskem prostoru jih poznamo kar nekaj stoletja (gl. primerjave: Gaspari et al. 2007, 178). iz emonskih grobov (Plesničar Gec 1972, t. 157: 12, t. 167: Čaše 19, t. 207: 21; Petru 1972, t. 2: 3, t. 67: 27), podobna je bila odkrita tudi v Logatcu (Lazar 2004a, 62). Glede na grobne Kot smo omenili, se med gradivom največkrat pojavijo od-pridatke sodita skodelici iz cerkniškega in verdunskega gro- lomki čaš, med katerimi so najbolj zastopane polkroglaste ba na konec 1. oz. začetek 2. stoletja (Lazar 2003, 81). in cilindrične oblike. Prevladujejo predvsem odlomki zatalje- nih bodisi izvihanih ali uvihanih ustij polkroglastih, cilindrič- Za razliko od ustij, ki so bolj izpovedna, so dna skodelic sla- nih ter koničnih čaš. V večini primerov so odlomki naravno bo ohranjena, kar predstavlja problem pri sami opredelitvi obarvani (modro-zelenkaste barve), kar nekaj odlomkov pa odlomkov. Različne oblike skodelic lahko imajo enako obli-je namerno razbarvanih. Poleg naravno obarvanega in raz- kovana dna. Odlomki so izdelani iz naravno obarvanega barvanega stekla so nekateri odlomki modrikaste ter rume-stekla, sicer pa imamo tudi tri odlomke (G509, G2089 in ne oz. rumeno-zelene barve. G3175),9 izdelane iz namerno razbarvanega stekla. Sklepa- mo lahko, da so pripadali bolj kakovostnim in zgodnejšim Med odlomki ustij lahko razberemo zanimivo obliko čaše. skodelicam. Dna so običajno izvlečena, da oblikuje prsta- Modrikast odlomek izvihanega in v gubo zapognjenega nasto nogo, pri nekaterih pa je bila noga nataljena (G1966 ustja čaše (G507) nam kaže, da bi lahko šlo za ustje modio-in G2919). Natančne opredelitve odlomkom ne moremo la ( modioulus). S primerjanjem dnov modiolov iz emonskih podati, lahko pa domnevamo, da so najverjetneje dna pri-grobov (Plesničar Gec 1972), bi lahko zasledili oblikovno padala oblikam, ki smo jih že opisali, tj. plitvim skodelicam podobnost in tudi odlomek G51 pogojno uvrstili k tej obliki. (G508, G2089 in G3175), cilindričnim skodelicam (G105, Domneve potrjujejo tudi mere, ki se lahko primerjajo z osta-G509, G1966, G2347, G2919 in G3167) in skodelicam z limi najdbami dnom modiolov. Po Isingsovi lahko tako obliko čaš uvrstimo v različico 37 (1957, 52). Ostenje teh čaš je pogosto konično, ustja pa 8  Odlomka G3163 in G3164 sta najverjetneje sestavni del ene skodelice. 10  Med drugim bi lahko med skodelice z izvihanim ustjem vključili še 9  Pri čemer upoštevamo, da sta odlomka G2089 in G3175 del ene odlomek G2417 (oblika 41b; Isings 1957, 57), ki je že bil opisan pri skodelice. poglavju o čašah. 210 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 imajo običajno obrobljena ali zapognjena (tudi večkrat). Nji-gubah na ostenju, ki so vertikalne in so običajno štiri ali v hova značilnost je manjši ročaj. Modioli zaznamujejo pred- nekaterih primerih celo več (Lazar 2003, 100). Izdelovati jih vsem flavijsko obdobje (Isings 1957, 52). Lep primerek iz na- začnejo že od 1. stoletja dalje, najbolj pogoste pa so pred- šega prostora je bil odkrit v Emoni, ki je med drugim enake vsem v flavijskem obdobju in so izdelane iz razbarvanega modrikaste barve kot naš odlomek, in datiran v 1. stoletje ali modro zelenkastega stekla (Cool, Price 1995, 70; Lazar (Petru 1972, 135; t. 104: 16). Sledimo jim lahko še v prvo po-2003, 100). Gube so nastale z orodjem, ki ga je rimski ste- lovico 2. stoletja, o čemer pričata emonska grobova 325 in klar pritisnil na toplo površino ostenja čaše in tako oblikoval 380, odkrita z novcema Trajana oz. Hadrijana (Plesničar Gec gubo, ki je lahko bila plitva ali bolj globoka (Lazar 2004b, 1972, 64, 75). Kot je razvidno iz gradiva, je modiolus dokaj 32). Glede na ostanek dna lahko odlomek G3299 uvrstimo v pogost pridatek emonskih grobov (Plesničar Gec 1972, t. obliko 3.5.1. (Lazar 2003, 97). Primerki iz Verone so datirani 18: 19, t. 25: 17, t. 34: 13, t. 55: 2, t. 82: 7, …). od 1. do 3. stoletja (Facchini 1999, 147−148, št. 324, 325). Prav tako je iz modrikastega stekla izdelan odlomek G1320, Primerjave lahko med drugim najdemo med gradivom iz katerega dno je bilo izvlečeno (oblika 34; Isings 1957, 48). Logatca (Lazar 2004a, 60, sl. 3: 13), pridatki emonskih gro-Dno je dokaj masivno, pojavlja se pa vse od 1. pa do 4. sto- bov (Petru 1972, t. 27: 25; Plesničar Gec 1972, t. 44: 6, t. 86: letja (Isings 1957, 48). Zelo podoben primer je bil izkopan 10), ptujskih (Vomer Gojkovič 1997, t. 3: 2, grob 38/39) in v v Colchestru in izvira iz 1. stoletja (Cool, Price 1995, 68−69, grobu 2/I iz Slovenj Gradca ( Colatio) (Djura Jelenko 2004, fig. 5.3: 348). Dno take oblike se na nekaterih najdiščih poja-t. 17: 134). Slednja je bila odkrita s priloženim dupondijem vlja pri cilindričnih kot tudi koničnih čašah (Cool, Price 1995, Hadrijana (Djura Jelenko 2004, 34, 37). Na podlagi grobnih 68). Podobni primerki so bili najdeni še na Nizozemskem, celot iz Cerknice, Šempetra in Starega trga pa jih lahko dati-Cipru, v Italiji, najdiščih srednje Evrope in na več angleških ramo na konec 1. in v 2. stoletje (Lazar 2003, 101). najdiščih (Cool, Price 1995, 68; Facchini 1999, 149, št. 328). Tudi G3506 je težko opredeljiv. Sicer je odlomek dekolori-Konična čaša iz Verone je datirana med sredino 1. in 2. sto- ran, kar pomeni, da je bil najverjetneje izdelan nekje med 1. letje (Facchini 1999, 149, št. 328). in 3. stoletjem (Lazar 2003, 24). Dno je izvlečeno in obliko- Poleg ustij, ostenj in dnov imamo med odlomki dekoloriran vano v prstanasto nogo. Morda je pripadal čaši gubanki s odlomljen in zaobljen ročaj (G2949), ki pa je bil poškodo-prstanastim dnom. van zaradi izpostavljenosti vode ali kakšnega drugega po- Obenem je zanimiv odlomek G3168, za katerega sklepa- dobnega dejavnika. Domnevamo lahko, da je ročaj pripadal mo, da bi lahko pripadal jajčasti čaši oz. »emonski čaši«, skifosu (oblika 39; Isings 1957, 55). Po Lazarjevi ga lahko kot jih je svoj čas poimenovala Isteničeva (1994, 94). Pojem uvrstimo v obliko 3.7.5. (2003, 110). Posode so imele poleg »emonske čaše«, ki ga je predlagala Isteničeva, je danes ne-ročaja na zgornji strani izrastek oz. ploščico za lažjo oporo ustrezen, saj številne novejše najdbe nakazujejo njihovo dis-palcu. Poznamo tudi nekatere različice, ki so bile izdelane v tribucijo na širšem območju Panonije in Norika, ne le Emone kalupu (Isings 1957, 55). Pihani izdelki te oblike so pretežno (Lazar 2003, 97; Lazar 2006a, 335). Po delitvi Lazarjeve torej datirani v 1. stoletje (Isings 1957, 55). Enoročajni skifos iz naš odlomek najverjetneje pripada obliki 3.4.1, tj. jajčastim Verone je datiran v sredino 1. stoletja (Facchini 1999, 189, št. čašam na prstanasti nogi (Lazar 2003, 94). Predpostavlja se, 450). Med drugim lahko odlomek primerjamo z ročaji čaše da bi lahko bile izdelane v eni izmed še neodkritih steklar-na nogi iz Medulina pri Pulju, ki je datirana v 1. stoletje; v skih lokalnih delavnic Panonije ali celo Norika (Lazar 2006a, grobu 104 iz Stenjevca v bližini Zagreba je bila čaša časov-335). Njihovo ostenje je gladko ali nagubano, pojavljajo pa no umeščena v prvo polovico 2. stoletja (Girardi Jurkić, Džin se v grobovih od druge polovice 1. stoletja do sredine 2. 2003, 140, št. 112; Gregl 1997, 37, 73). stoletja (Lazar 2006a, 335) in med naselbinskim gradivom, Med steklenim gradivom iz Školaric najdemo odlomek npr. v Ribnici. Dno odlomka G3168 tudi po merah ustre- (G3299) čaše gubanke (oblika 3.5.3.; Lazar 2003, 96). Steklo za dnom jajčastih čaš. Omeniti velja, da je odlomek zelo je namerno razbarvano in ohranjeno imamo le dno in del tanko pihan, kar sovpada z jajčastimi čašami, pri katerih je ostenja. Pogojno bi lahko med čaše gubanke pod to obliko debelina le 0,2 mm (Istenič 1994, 95). Školaricam najbližje uvrstili dekoloriran odlomek izvlečenega dna, oblikovanega najdišče z odkrito jajčasto čašo je Cerknica (Istenič 1994, v prstanasto nogo (G3506), ter prav tako dekolorirana od-97). V neposredni bližini, na arheološkem najdišču Vale, v lomka cevastega ustja cilindrične čaše (G2157). Na najdiščih bližnji okolici, je bil prav tako odkrit odlomek, zelo podoben se med rimskim steklom dokaj pogosto pojavljajo čaše gu-našemu (Tica et al. 2016, 64, t. 9: 10). Hipotezo potrjuje-banke, ki so izdelane v številnih različicah. Ime so dobile po jo tudi dimenzije odlomka (premer dna 4,1 cm in debelina ostenja 0,1 cm), ki so podobne jajčastim čašam in našemu Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 211 odlomku (Tica et al. 2016, 64). Po novem bi tako lahko ze-Odlomek G3717 je najverjetneje pripadal cilindrični čaši. mljevid razprostranjenosti teh čaš raztegnili vse do sloven- Dno je rahlo vboklo, na skrajnih robovih pa ima nataljeno ske obale. Dokler ne bo odkritega dokaza o proizvodnji, prstanasto nogo. Ne gre za neko posebno obliko. Omeni-lahko ostanemo le pri domnevi. Jajčasta čaša nam je znana mo naj le nekaj primerkov, kjer so bili med gradivom od-iz ptujskega groba 495, kjer je bila odkrita s Trajanovim nov- kriti podobni odlomki. Iz Emone nam je znanih kar nekaj, v cem in časovno umeščena na konec 1. in prvo polovico 2. enem grobu sta bila odkrita celo dva (Plesničar Gec 1972, t. stoletja (Istenič 2000, 161). Na Novi Tabli pri Murski Soboti 1: 3 in 4, t. 64: 4, t. 134: 1). Podobnega so izkopali tudi v Lo-je bila odkrita v grobu 152 in na podlagi grobnih pridatkov gatcu (Lazar 2004a, 61, sl. 3: 15), najbližje Školaricam pa je datirana v drugo polovico 1. stoletja (Guštin 2004, 73). bil najden v Fizinah pri Portorožu iz 2. ali 3. stoletja (Gaspari V treh primerih (G2157, G3309 in G3760) se cilindrično et al. 2007, 179, 190, t. 7: 208). ostenje čaše zaključi s cevastim ustjem, ki je bodisi zapo- Odlomek G3503, ki ima rahlo izvihano in zataljeno ustje, bi gnjeno navzven ali upognjeno navznoter. Kot smo že ome- lahko pogojno pripadal hruškasti čaši (oblika 3.6.4.; Lazar nili, bi lahko odlomka, ki sestavljata G2157, pripadala čašam 2003, 105). Glede na to, da gre za majhen odlomek z le gubankam. Najzgodnejše čaše gubanke imajo prav cilin-delom ohranjenega ostenja in nenavadno obliko čaše, ki drično obliko, ki jih datiramo že v 1. stoletje (Lazar 2003, nima ustreznih primerjav (Lazar 2003, 105), se pri njegovi 100), sicer pa cilindrične čaše zaznamujejo predvsem 2. in opredelitvi raje zadržimo. 3. stoletje, ki se drugače pojavljajo v več različicah (Lazar V treh primerih se pojavijo odlomki z nataljenim okrasom 2003, 104). Še najprimernejšo analogijo za cilindrično čašo (G505, G2127 in G2206). V dveh primerih (G2206 in G2127) s cevastim ustjem lahko iščemo v severno emonskih gro-gre za ostenje čaše, ki ima klekasto ustje oz. klekast prehod bovih. V grobu 75 je bila najdba 17 opredeljena kot svetlo v ustje. Razlikujeta se le v barvi in okrasu. Pri G2206 je od-zelena steklena cilindrična čaša z odebeljenim in navznoter lomek iz rumeno zelenkastega stekla. Slednji ima na oste-upognjenim ustjem (Plesničar Gec 1972, 26, t. 18: 17). Čaša nju nataljeno modro nit in piko, ki sta postavljeni prav na je celo v celoti ohranjena in ima rahlo vboklo dno. Med klekastem prehodu iz ostenja v ustje. Drugi odlomek pa je drugim najdemo podobno čašo v ptujskih grobovih, in sicer okrašen le z modro piko, ki je postavljena na sredino ostenja je bila v grobu 23 najdena poškodovana steklena čaša iz čaše. Oba odlomka bi lahko umestili v obliko 3.10.2. (Lazar belega prozornega stekla, ki ima prav tako navznoter upo-2003, 119). Taka oblika čaše se pojavlja predvsem v konte- gnjeno ustje (Vomer Gojkovič 1997, 306, t. 2: 2 grob 23). kstih 3. in 4. stoletja oz. pozne antike (Lazar 2003, 119; Lazar V enem primeru se cilindrično ostenje čaše zaključi z ravno 2004b, 30). Polkroglaste čaše (kot sta v tem primeru naši) odrezanim klekastim ustjem (G1710). Tak tip čaše bi lahko so zlasti zastopane na rimskih najdiščih Italije in v zahodnih po Lazarjevi uvrstili v obliko 3.2.4. (2003, 90). Čeprav v to provincah imperija (Lazar 2003, 121). Čaše krasijo nataljene obliko uvrščamo čaše s horizontalnimi vrezi, se oblika kaj kaplje modre ali zelene barve, le-te so lahko nanizane v dosti ne razlikuje. Kot navadne cilindrične čaše se tudi ta ravni vrsti po ostenju ali v manjših skupinah. Take kaplje oz. oblika pojavlja od 1. pa vse do 3. stoletja, razcvet pa doživijo pike običajno rahlo izstopajo iz ostenja (Lazar 2004b, 30). v 2. stoletju (Cool, Price 1995, 79). Ustja teh čaš so ravno Na odlomku G2206 je poleg kaplje nataljena tudi steklena odrezana in obrušena (Lazar 2003, 91), po čemer bi lahko nit, ki je bila prav tako kot kaplja dodana na izdelek, ko je ta našo čašo uvrstili v to skupino. Razširjene jih najdemo na še bil topel. V širšem prostoru se podobni odlomki npr. skri-različnih koncih Evrope. Na primer na jugozahodu Francije, vajo v poznoantičnih plasteh severne Italije (Uboldi 1999, na najdišču Barzan, so taki odlomki čaš dokaj pogosti (Cot-285, 635, t. 99: 4, 5, 6), nekropolah Sardinije (Salvi 2001, tam 2012, 145 in 146, Pl. 1: d, e). Pojavljajo se predvsem v 120, fig. 1, t. 11/10) in Turčije (Erten, Gencler Guray 2012, kontekstih poznega 1. stoletja in zgodnjega 2. stoletja (Cot-310, fig. 6: 2, 3). Odlomki iz Turčije so bili odkriti v plasteh tam 2012, 145). Odkriti so bili tudi v Colchestru, vendar iz 4. in 5. stoletja (Erten, Gencler Guray 2012, 310). Še primer-flavijskega obdobja (Cool, Price 1995, 68, 69, fig. 5.3: 335, nejše čaše z nataljenimi kapljami (zaradi same bližine) lahko 336). Se pa na obeh najdiščih na ostenjih cilindričnih čaš odkrijemo na območju nekdanje rimske Tarsatice (današnja pojavljajo horizontalni vrezi. V Sloveniji jih zasledimo pred-Rijeka). Na tem prostoru je bilo odkritih kar nekaj odlomkov vsem v Emoni, in sicer v grobovih 253 in 328 (Plesničar Gec polkroglastih čaš, pa tudi koničnih z nataljenimi modrimi in 1972, t. 69: 21, t. 85: 3). Grobova spadata v 2. stoletje (Lazar zelenimi kapljami, ki so bile nanizane v skupinah ali posa-2003, 91). mezno (Janeš 2009, 230, t. 1: 1−6). V slovenskem prostoru je taka oblika čaše najbolj zastopana na poznoantičnih po- stojankah (Lazar 2003, 121; Milavec 2012, 278−279). Kljub 212 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 slabi ohranjenosti odlomka lahko primerjavo za našo čašo G3308, ki ima nagnjeno ostenje in zataljeno ustje, bi lahko (G2127) odkrijemo med steklenim gradivom iz poznoantič- uvrstili v to obliko. Ponekod ima takšna oblika tako zoženo ne utrjene naselbine Tonovcov grad pri Kobaridu (Milavec dno, da je lahko služila tudi kot svetilka, predvsem v vzho-2011, t. 54: 5) in Emone (Petru 1972, t. 75: 25). Na Ptuju je dnem delu imperija je bila taka praksa bolj pogosta (Lazar bila npr. odkrita čaša z linijo nataljenih kapelj, nad katerimi 2003, 117; Erten, Gencler Guray 2012, 310). Konične čaše so je bila vrezana kanelura (Mikl Curk 1976, t. 5: 9), kar je ravno uporabljali od 4. stoletja dalje (Lazar 2003, 117; Isings 1957, nasprotno od čaše G2206, ki je imela poleg kaplje nad njo 126; Cool, Price 1995, 90). V širšem evropskem prostoru nataljeno stekleno nit. Polkroglaste čaše z nataljenim okra-jih najdemo razprostranjene tako po zahodnih provincah som lahko datiramo v čas od druge polovice 3. stoletja pa imperija npr. Velike Britanije (Cool, Price 1995, 90−91, Fig. do 4. stoletja (Lazar 2003, 119). 5.16: 586), Italije (Uboldi 2012, 332, Fig. 3) in Hrvaške (Leljak Poleg opisanih dveh odlomkov čaš ima nataljen okras tudi 2012, 291, Fig. 6) kot tudi vzhodnih provincah, npr. Turčiji, odlomek lijakastega ustja, ki ima tik pod ustjem nataljene kjer so bile čaše z zaobljenim robom ustja uporabljene za tanke steklene niti (G504). Njegovo obliko težko določimo pitje, z odrezanim robom pa za osvetljavo (Erten, Gencler glede na to, da je ostalo ohranjeno le ustje. Guray 2012, 310, Fig. 6: 4). Časovno so vse umeščene v pozno antiko oziroma 4. stoletje. Glede na to, da je kar petina odlomkov prepoznanih z odre- zanim klekastim ustjem (G1143, G1319, G1818, G1926…), V našem prostoru jih najdemo največ z ravnim ali rahlo ki so najverjetneje pripadali polkroglastim čašam (oblika vboklim dnom (Lazar 2003, 117). Najbližje Školaricam je 3.10.1.; Lazar 2003, 119), lahko potrdimo tezo, da so bili bila v poznoantičnih plasteh iz bivšega kapucinskega vrta prostori vile dokaj intenzivno izkoriščeni vse do pozne an-v Kopru izkopana podobna čaša iz 4. oziroma 5. stoletja tike oz. rušenja samega objekta. Po delitvi Isingsove pripa- (Cunja 1996, 78, t. 5: 72). Cunja ne izključuje možnosti, da dajo take čaše obliki 96 (Isings 1957, 113), značilni za pozno bi lahko šlo celo za svetilko zaradi osamljene oblike med antiko. V 4. stoletju je bil tak tip čaše uporabljen kot glavno odkritim ostalim steklenim gradivom (1996, 78). V Emoni je pivsko posodje (Lazar 2003, 120). Oblika je znana z raznih bila podobna čaša najdena v grobu pod zaporedno številko evropskih rimskih najdišč kot Augst (AR 60; Fünfschilling 200 (Plesničar Gec 1972, t. 57: 1) in na grobišču pri Dijaškem 2015, 330), Colchester (Cool, Price 1995, 90−91) in npr. Tur-domu na Ptuju v grobu 14 (Vomer Gojkovič 1997, t. 1: 2), čije (Erten, Gencler Guray 2012, 309−310). Čaše iz Colche- datirana v konec 4. in začetek 5. stoletja (Vomer Gojkovič stra so pretežno datirane v 4. stoletje (Cool, Price 1995, 90), 1997, 312). v Švici v Augstu pa med sredino 3. do zgodnjega 5. stoletja Nekaterim odlomkom težko določimo obliko, bodisi zaradi (Fünfschilling 2015, 330−31), najdbe iz Turčije pa sodijo v 4. slabe ohranjenosti bodisi zaradi same velikosti odlomka, ki in 5. stoletje (Erten, Gencler Guray 2012, 310). nam ne nudijo dovolj informacij. Med takimi odlomki sta Na našem prostoru jih najdemo razprostranjene po celo- G1711 in G4222, ki sta podobne oblike. Oba imata nata- tnem ozemlju, vse od Simonovega zaliva (Lazar neobjavljen ljeno prstanasto nogo, le-ta pa bi lahko pripadala raznim katalog 1990: 1), Kobarida (Milavec 2011a, t. 59: 12), Logat-oblikam čaš z nataljeno prstanasto nogo, značilnim za 2. ca (Lazar 2004a, 59, 61), emonskih nekropol (Plesničar Gec do 3. stoletje (Lazar 2003, 102). Dno G2508 je masivno in 1972, t. 60: 9; Petru 1972, t. 104: 10, 11) pa do ptujskih gro-odlomek bi lahko pripadal konični čaši, saj so podobnega bišč (Vomer Gojkovič 1997, t. 3: 3 iz groba 38/39). Čaše iz izkopali v Colchestru, ki je časovno umeščen v 4. stoletje Ptuja so časovno umeščene v pozno 3. in 4. stoletje (Vomer (Cool, Price 1995, 90−91, Fig. 5.16: 587), vendar moramo Gojkovič 1997, 312). kljub temu pri takih opredelitvah ostati previdni. Pri načinu izdelave noge je razmerje med izvlečenimi (4) in Med vsemi odlomki čaš zagotovo izstopa odlomek G3750. nataljenimi (5) dokaj enako. Štirje odlomki so sicer vprašlji- Ta je tudi edina čaša na visoki nogi. Gre za del noge in ve oblike. Odlomek G2417 bi lahko pripadal tudi skodelici ostenja čaše iz dekoloriranega stekla z okrasom arkad in (oblika 41b; Isings 1957, 57), kot tudi G1819 in G1601. Če-izvlečenih čepkov oziroma izrastkov. Izdelek je imel pose- trti (G3814) pa je močno iriziran in morda sploh ne gre za bej pihano in nataljeno nogo, steklo pa je bilo dvakrat na-rimski izdelek. brano. Gre za kakovosten izdelek, ki v slovenskem prostoru še nima prave primerjave. Analogije za tak odlomek lahko Nekaj odlomkom lahko še določimo obliko. Med dobro najdemo na jugu Švice, in sicer v kantonu Ticino (Biaggio ohranjenimi izstopa odlomek G2416 z rahlo vboklim dnom Simona 1991), v Augstu (AR 51; Fünfschilling 2015, 482) in in koničnim ostenjem. Po Isingsovi pripada obliki 106a zbirki Muzeja stekla v Corningu (ZDA) (Whitehouse 1997). V (1957, 127; Lazar 2003, 116; oblika 3.9.1.). Tudi odlomek Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 213 datiranem kontekstu se pojavljajo v Augstu in so umeščene Steklenice v drugo polovico 1. stoletja, izjemoma pa je bil odlomek Steklenice uvrščamo med transportno posodje (Cool, Price najden tudi v plasti, datirani v čas med 180 do 222 našega 1995, 179; Lazar 2003, 152). Na najdišču Školarice je bilo štetja (Fünfschilling 2015, 482). odkritih kar 23 odlomkov. Nekaj odlomkov je izdelanih iz Morda bi lahko med čaše vključili še odlomek aplike G2403 modrikastega (G1418, G1993, G2356 in G4194) in zelen-iz naravno obarvanega stekla. Morda gre tu za posebno kastega (G1598) stekla, prevladuje pa naravno obarvano obliko t. i. medvedje čaše oziroma kot ji Angleži pravijo claw steklo. Med odlomki so najštevilčnejša predvsem navzno-beaker. O tem lahko sklepamo na podlagi ohranjenega od- ter zapognjena in sploščena ustja kvadratnih oziroma ci- lomka, ki je bil najverjetneje nataljen na ostenje čaše. Glede lindričnih steklenic. Precej številni so tudi ročaji. Ti so lahko na to, da je ta oblika bila v izdelavi med 5. in 7. stoletjem, različnih oblik, kar lahko razberemo iz samega steklenega lahko domnevamo, da bi lahko odlomek pripadal zgodnji gradiva. Med oblikami se pojavljajo gosto narebreni roča-varianti medvedjih čaš, saj so najmlajše najdbe iz vile datira- ji (G1321), narebreni (z vidnima dvema rebroma, G1455), ne v 5. stoletje (Žerjal 2008a, 53). profilirani (G1418) ter trakasti oziroma gladki (G1713). Žal Vrči jim ne moremo pripisati oblike steklenice, ker se lahko enaki ročaji pojavljajo pri različnih steklenicah. Zadnja skupina namiznega posodja so vrči. Ti so sicer na najdišču Školarice zastopani v zelo majhnem številu. Od- Na podlagi odlomka vboklega dna steklenice z odtisnje- kriti so bili le štirje odlomki, in sicer del dna in ostenja vrča nim vzorcem koncentričnega kroga in listov (G3174) lahko (G4124), odlomek dna modrikaste barve (G106) ter dva sklepamo, da je pripadalo kvadratni steklenici (oblika 6.3.2.; profilirana ročaja vrča (G826 in G4060), izdelana iz narav-Lazar 2003, 150). Kvadratnim steklenicam bi lahko med no obarvanega oziroma modro zelenkastega stekla. Od- drugim pripadali odlomki gosto narebrenih ročajev (G1057, lomkov ne moremo natančno opredeliti, saj bi lahko ročaja G1321). Kvadratne oziroma četverokotne steklenice so bile pripadala številnim različicam vrčev; odlomek dna (G106) bi pihane v kalupe ali prosto pihane in nato še dooblikovane. morda lahko pripadal kroglastemu vrču, ki so sicer datirani Za razliko od cilindričnih so s kvadratnimi dosti bolje izkori-v 1. stoletje (oblika 52a; Isings 1957, 69−70). stili prostor pri transportu, saj so jih lahko zložili drugo po- leg druge (Lazar 2003, 152). Precej popularne postanejo v Opredelimo pa lahko odlomek G4124, ki je najverjetne- flavijskem obdobju, ko se njihova uporaba poveča, sledimo je pripadal vrču s stožčasto oblikovanim ostenjem (oblika pa jim lahko vse do 4. stoletja (Isings 1957, 64−67). Ustja so 5.1.1.; Lazar 2003, 126). Po Isingsovi je to oblika 55a (1957, bila različno obdelana, ročaje pa so pritrdili tik pod ustjem, 72). Gre za eno izmed najpogostejših oblik vrča 1. stoletja na vratu ali na ramenu (Lazar 2003, 152). Okras, vzorec ali (Isings 1957, 73; Lazar 2003, 126), ki se predvsem v flavij- žig, ki se nahaja na dnu steklenice, je posebna značilnost skem obdobju pojavlja kot grobna ali naselbinska najdba, kvadratnih steklenic. Pojavljajo se lahko geometrijski vzorci, njihova uporaba pa se nadaljuje še v 2. stoletje (Cool, Price koncentrični krogi, ponekod tudi črke in imena izdelovalcev 1995, 123; Uboldi 2012, 257). Razprostranjene jih najdemo (Lazar 2003, 152, 154; Lazar 2006c). V našem primeru je po celotnem rimskem imperiju, omenimo naj Colchester v na dnu steklenice odtisnjen vzorec koncentričnega kroga in Veliki Britaniji, datirani so predvsem v 1. stoletje (Cool, Price listov, ki pa žal nima znanih paralel. Sicer je bil zelo podoben 1995, 123, 125), in Milano, kjer je ravno v severni Italiji ta vzorec odtisnjen na dnu steklenice iz rimske nekropole Ba-oblika precej prepoznavna (Uboldi 2012, 257−258, Fig. 2). kar, datiran nekje med 1. in 2. stoletjem (Gregl, Lazar 2008, Stožčasti vrči iz Milana so najpogosteje odkriti v grobnih 70, t. 9: 4). Iz Ptuja sta nam znani dve steklenici s podobnim celotah od tiberijsko-klavdijskega časa do druge polovice odtisom in sicer iz grobov 461 in 463, pri čemer je slednji 1. stoletja (Uboldi 2012, 257). Na našem ozemlju so nam datiran s kovancem Favstine I. (138−141) kot terminus post številni vrči stožčaste oblike znani iz emonskih grobov, ki so quem (Istenič 2000, 150, t. 93: 6, t. 94: 2). bili ohranjeni le deloma ali v celoti (Plesničar Gec 1972, t. 9: 11, 13, t. 39: 3, t. 47: 6, t. 55: 6, t. 102: 1, 2, t. 175: 5, 7, t. 176: V Simonovem zalivu oziroma tamkajšnji obmorski vili je 6, 10, t. 177: 3, …). Trditev, da se ta oblika vrča predvsem v bilo odkritih kar nekaj odlomkov ustij steklenic, ki so bila flavijskem obdobju pojavlja kot grobna najdba, bi lahko po-oblikovana na enak način kot naša (navznoter zapognjeno trdil vrč odkrit v grobu 741 zahodne petovionske nekropole, in sploščeno), zatorej lahko odlomke glede na obliko in iz-datiran z novcem Klavdija v 1. stoletje oziroma do prve pol. delavo opredelimo kot zgodnejše izdelke, s konca 1. in 2. 2. stoletje (Istenič 2000, 240). stoletja (Lazar neobjavljen katalog 1986: 11, 13). 214 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Na podlagi dveh odlomkov lijakastih ustij (G1070 in G1599) bi Glede na premer ustja bi lahko med manjše oblike kroglastih lahko poleg kvadratne prepoznali morda še cilindrično obliko. loncev uvrstili odlomek G3176, ki ima izvihano in navznoter Cilindrične steklenice z ročaji so nekoliko manj pogoste od zapognjeno ustje (oblika 8.2.3.; Lazar 2003, 169). Sicer ne kvadratnih (Lazar 2003, 155), kljub temu pa lahko oblikovno sodijo med zelo pogoste najdbe, vseeno pa so nam neka-podobnost ustja za odlomek G1599 zasledimo pri cilindričnih tere znane z britanskih najdišč, kjer se najpogosteje poja-steklenicah iz Bakra, kjer so datirane na prehod iz 2. v 3. sto- vljajo v kontekstih od 1. pa do 3. stoletja (Cool, Price 1995, letje (Gregl, Lazar 2008, 119, 120, t. 10: 2, 4). V grobu 167 iz 116). Običajno so služile hranjenju različnih mazil, glede na Ptuja je bila odkrita cilindrična steklenica z enako oblikovanim podoben premer ustja miniaturnih žar iz Bakra pa bi lahko ustjem ter profiliranim ročajem, ki ga lahko primerjamo z na-odlomek služil tudi pogrebnemu namenu (Lazar 2003, 170; šim (PN 90). Pridani novec v grobu jo časovno umešča v tretjo Gregl, Lazar 2008, 126, t. 16: 3, 5). Med 1. in 2. stoletjem so tretjino 3. stoletja (Istenič 2000, 65, t. 36: 3). podobne lončke lončke uvozili v Salono (Hrvaška). Predpo- Cilindrične steklenice z navzven izvihanim lijakastim ustjem, stavlja se, da so izdelek akvilejskih delavnic (Buljević 2004, pod katerim se nahaja rebro, so datirane od konca 2. do 4. 85, sl. 3: 70−75), kar bi lahko zatrdili tudi za naš primerek. stoletja (oblika 6.3.6.; Lazar 2003, 155). Odlomku G1060 lah- Na Slovenskem sta lončka iz ptujskih grobov 237 in 778 da- ko ustrezno primerjavo najdemo med odkritim gradivom iz tirana med koncem 1. in začetkom 2. stoletja (Istenič 2000, rimske vile, na najdišču Zeugma na jugovzhodu Turčije. Oba 87, 251, t. 49: 6, t. 175: 9). odlomka imata na spodnji strani ustja odebeljeno gubo. Med kroglaste lonce z izvihanim in odebeljenim ustjem lah-Odlomek ustja iz Turčije je najverjetneje pripadal trebušasti ko uvrstimo odlomek G389 (oblika 7.2.1.; Lazar 2003, 161). steklenici, s pomočjo odkritega keramičnega gradiva iz iste Sicer ta oblika loncev spada med najdbe brez datiranih ce-plasti pa je datiran v 4. oziroma 5. stoletje (Erten, Gencler Gu- lot, glede na primerjavo z najdbami z ostalih najdišč pa lah- ray 2012, 307, Fig. 3: 5). Prav tako so podobne odlomke ustij ko rečemo, da gre za zgodnejšo obliko (Lazar 2003, 167). odkrili na območju Lombardije, datirane od konca 3. stoletja V Colchestru so podobni odlomki skoncentrirani v čas med do 5. stoletja (Uboldi 1999, 288−289, T. CXXI: 18, 19). drugo polovico 1. in prvo polovico 2. stoletja (Cool, Price Lonci oziroma žare 1995, 113, Fig. 7.7: 832). Kot vrči so tudi lonci oziroma žare manj številčno zastopani. Del cevastega in dvakrat zapognjenega ustja (G3248) jasno Ohranili so se le štirje odlomki ustij (G389, G3176, G3248, kaže, da gre za odlomek žare (Lazar 2003, 167). Po Lazar-G3479). jevi lahko odlomek uvrstimo med žare z dvojno zavihanim ustjem v obliki osmice (oblika 7.2.4, 2003, 164). Iz Colche- Med odlomki je le G3479 dekoloriran, ostali so izdelani iz stra sta odlomka, ki sta zelo podobna našemu, datirana v naravno obarvanega stekla. Zaradi ozkega ustja (širina je le čas od začetka 2. do prve polovice 3. stoletja (Cool, Price 5,5 cm) lahko sklepamo, da odlomek G3479 pripada minia-1995, 110−112, Fig. 7.4: 765, 805), kar časovno sovpada z turni žari zgodnje izdelave. Čeprav se je od žare ohranilo le žarami z dvojno zavihanim ustjem iz ptujskih grobov (Istenič ustje, bi lahko odlomek pogojno opredelili kot del kvadra-2000, 206−207, 216, t. 136: 4, t. 137: 1, t. 143: 8) in Murske tnega oziroma četverokotnega lonca (oblika 7.1.1.; Lazar Sobote, kjer je slednji z bronastim asom Trajana datiran v 2003, 158). Isingsova je vse vrste te posode uvrstila v obliko prvo četrtino 2. stoletja (Guštin 2004, 73). 62 (1957, 81). Ustja so običajno navzven in navzdol zavihana, Balzamariji tako da tvorijo ustje v obliki ovratnika. Ostenje se je pihalo v kalup in včasih je okrašeno z vdolbinami ali vzorci, dno pa je Balzamarije uvrščamo med kozmetično posodje oziroma kot pri kvadratnih steklenicah pogosto okrašeno z različnimi posodice za olja in dišave, ki sodijo med najstarejše obli-odtisi (Lazar 2003, 160; Lazar 2006c; Isings 1957, 81). S flavij- ke steklenih posod (Lazar 2003, 194). Njihova vsebina se je skim obdobjem se njihova uporabnost razširi, od 2. stoletja redko ohranila, najverjetneje zaradi zamaškov, izdelanih iz dalje pa so pogosto uporabljeni v grobovih kot žare (Isin-organskih materialov (Lazar 2003, 194). gs 1957, 81; Biaggio Simona 1991, 162). Razprostranjenost Odlomki ustij so bolj ali manj slabo izdelani. Največkrat je teh izdelkov je po imperiju neenakomerna (Lazar 2003, 160), bilo ustje oblikovano tako, da je bilo navznoter cevasto kljub temu pa lahko podobno oblikovana ustja najdemo pri zavihano (G500, G1989 in G2309), se pa pojavi tudi nav-loncih iz rimske nekropole Bakar; ta so datirana od flavijskega znoter zapognjeno in sploščeno (G3171) ter lijakasto ustje obdobja pa do 2. stoletja (Gregl, Lazar 2008, 123, t. 13: 4, stekleničke (G1145). Izdelani so iz naravno obarvanega t. 14: 1). Enako datacijo nosita četverokotna lonca, odkrita stekla, le G2309 je izdelan iz tankega modrikastega stekla. v emonskem grobu 628 (Plesničar Gec 1972, t. 144: 17) in Enaka oblika izdelave ustij se pojavlja pri različnih oblikah ptujskem grobu 718 (Istenič 2000, t. 161: 8). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 215 balzamarijev, zatorej je sama opredelitev odlomkov ustij ne-Odlomek je izdelan iz razbarvanega stekla in ima nizek trup. gotova ali neustrezna, saj nam ne podajo dovolj informacij. Značilni so za drugo polovico 1. in 2. stoletje, med najdbami Med odlomki se je skoraj v celoti ohranil cevasti balzamarij s slovenskih najdišč so najštevilnejše zastopani (Lazar 2003, z zajedo na ostenju (G52). Ta je tudi eden izmed najbolje 181, 195). Sicer jih najdemo tudi drugod po rimskem impe-ohranjenih odlomkov od vsega steklenega gradiva. Po La- riju; omenimo naj Verono, kjer jih je večina umeščenih med zarjevi ga lahko uvrstimo v obliko 8.6.2. (2003, 175). V to 1. in 2. stoletje (Facchini 1999, 78−82). obliko oziroma cevaste balzamarije bi lahko pogojno uvrstili Na sosednjem grobišču Križišče je bil odkrit podoben bal- še odlomka G2093 in G50. Balzamariji z zajedo na ostenju zamarij iz modro zelenkastega stekla (Novšak 2011, 58), žal sodijo med zgodnje izdelke (flavijsko obdobje), o čemer pri-brez časovne umestitve. Enako izdelan kos iz brezbarvne- čajo tudi balzamariji iz Milana (Uboldi 2012, 257). Podobni ga stekla je bil odkrit v Novem mestu (Božič 2008, 180, t. balzamariji, s krajšim trupom od vrata, so bili najdeni v an- 29: 18), bolj časovno oprijemljive pa najdemo med pridatki tični Saloni na Hrvaškem, datirani med 1. in 2. stoletjem. ptujskih grobov. Odkriti so bili v več grobovih, datirani pa Najverjetneje so import italskih delavnic. Z. Buljević jih je so od sredine 1. do prve polovice 3. stoletja (Istenič 2000, uvrstila v skupino 3k5 (2004, 87, sl. 6: 165−175). Na podlagi 13, 157). Balzamariju iz groba 772 je bil priložen še novec datiranih ptujskih grobov, v katerih so bili odkriti cevasti ba-cesarja Tiberija (Istenič 2000, 247). lazamariji z zajedo na trupu, jih najdemo še v uporabi v 2. Med zgodnje forme balzamarijev bi lahko pogojno uvrstili in 3. stoletju (Lazar 2003, 195; Istenič 2000, 82, 83, 85, 93). odlomek G3169, izdelan iz modrikastega stekla. Najverje- Številni so bili odkriti v Emoni (Plesničar Gec 1972, t. 24: 2, tneje je pripadal obliki 8.6.4, podolgovato oblikovanim bal-t. 46: 7, t. 97: 5,6, t. 128: 5, t. 135: 18, t. 206: 4−16), nam zamarijem, značilnim za drugo polovico 1. in prvo polovico najbližje pa je bil odkrit na sosednjem grobišču Križišče v 2. stoletja (Lazar 2003, 180), kar časovno sovpada z balza-grobu 152, v katerem je bila odkrita tudi oljenka z upodobi- marijem, odkritim v ptujskem grobu 340 (Istenič 2000, 114). tvijo steklarske peči (Novšak 2011, 58, t. 8: 29). Kot terminus post quem predstavlja odkrit bronast novec cesarja Klavdija Ker se odlomku G1315 nista ohranila ne ustje ne dno, ga (41−54) in glede na sestavo ter skromen obseg pridatkov natančno ne moremo opredeliti, saj se lahko datacije glede lahko grob umestimo v sredino oz. drugo polovico 1. stole-na obliko dna ali ustja zelo razlikujejo. Lahko pa povemo, da tja (Lazar 2006, 105). gre za balzamarij s kroglastim trupom, ki je bil kakovostno izdelan. Podobne balzamarije iz Salone je Z. Buljević uvrstila Med balzamarije hruškaste oblike bi lahko pogojno pripisali pod skupino 3f, prispeli pa naj bi iz Akvileje v prvi polovici 1. odlomek G1712. Morda je celo pripadal manjši steklenič- stoletja (2004, 85). Kroglasti balzamariji iz rimske nekropole ki. Izdelan je iz modrikastega stekla in na prehodu vratu v Bakar so glede na grobne celote datirani v prvo polovico 1. ostenje ima rahlo rebro. Po Isingsovi bi lahko pripadal obliki stoletja (Gregl, Lazar 2008, 148−150). Iz našega prostora bi 26a, glede na primerjave iz raznih arheoloških najdišč Evro-lahko naš odlomek primerjali z balzamarijem iz ptujskega pe pa pripada zgodnji obliki balzamarijev, datirani v 1. in 2. groba 321, ki je časovno umeščen z Domicijanovim novcem stoletje (1957, 40). Predvsem so razširjeni med 1. stoletjem na konec 1. in začetek 2. stoletja (Istenič 2000, 108, t. 66: 1). pr. n. št. in prvo polovico 1. stoletja; pogosto so izdelani Balzamarij iz antične naselbine Colatio je bil odkrit v grobu iz brezbarvnega, jantarnega ali vijoličastega stekla (Gregl, vključno s keramičnim loncem, v katerem se je nahajal du-Lazar 2008, 90). Iz Verone so podobni balzamariji datirani pondij Hadrijana (Djura Jelenko 2004, 34, 37, t. 17: 135). v drugo polovico 1. stoletja in v 2. stoletje (Facchini 1999, 85−87). Prav tako so v 1. stoletje oziroma drugo polovi- Med kroglaste stekleničke z ročajema (oblika 8.3.2.; Lazar co 1. stoletja datirani hruškasti balzamariji iz Bakra, kjer se 2003, 171) lahko vključimo odlomek G3172, kateremu se med drugim najdejo tudi izdelki iz temno modrega stekla je ohranil le del ramena in vratu, ob katerem je speljan zvit ali dekolorirani z vrezanimi horizontalnimi linijami (Gregl, trakast ročaj. Obenem bi lahko pod to obliko pogojno uvr-Lazar 2008, 151−153). Z. Buljević jih je uvrstila pod skupino stili odlomek, kjer je ohranjen del vratu z ročajema (G824). 3h, na Jadransko obalo pa naj bi prispeli iz Akvileje (2004, Stekleničke so bile namenjene uporabi v kopališčih. Obisko-85; Gregl, Lazar 2008, 90). Sorodni balzamarij iz Ptuja je bil valci so jih uporabljali za prenašanje olja, običajno pa so s pomočjo novca Tiberija in grobnih pridatkov umeščen v bile pripete na bronastih verižicah ali ročajih (Lazar 2003, drugo polovico 1. in začetek 2. stoletja (Istenič 2000, 55−56, 172). Odkritje niti ne preseneča, saj je bil v zahodnem izko-t. 29: 1). pnem delu vile iz Školaric odkrit termalni del (Žerjal 2008a, 24−27), kjer so po vsej verjetnosti uporabljali tudi opisa- Odlomek G823 je najverjetneje pripadal balzamariju s tri- ne stekleničke. Pred flavijskim obdobjem ni zaznati njihove kotno oblikovanim trupom (oblika 8.6.5.; Lazar 2003, 180). 216 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 uporabe, se pa pojavljajo še v 2. in 3. stoletju (Cool, Price 3.6 Stenski omet in maltne 1995, 156). Razširjene jih najdemo po vsem rimskem im-podlage periju (Isings 1957, 78−81; Cool, Price 1995, 158, Fig. 9.9) v različnih variantah (Cottam 2012, 147, Pl. 1, Fig. K). Iz Ba- Katharina Zanier kra na Hrvaškem nam je znana steklenička jantarne barve Fragmenti stenskih ometov predstavljajo velik delež v sklo-s temno modrima ročajema, umeščena v sredino oziroma pu inventarja najdišča (sl. 415). V strnjenem pregledu pov-konec 1. stoletja (Gregl, Lazar 2008, 125). Odlomke ročajev zemamo ključne ugotovitve o najpomembnejših skupinah bi lahko primerjali s stekleno amforico iz Pule, datirano v 1. ometov, ki jih lahko vsaj približno umestimo tudi v sklopu stoletje (Girardi Jurkić, Džin 2003, 110, št. 3). Na Slovenskem arhitekturnih ostankov vile. Na samih strukturah so bili na-jih najdemo v emonskih in ptujskih grobovih. V Emoni, v mreč ostanki stenskega ometa ohranjeni v zelo omejenem grobu 90, je bila odkrita svetlo zelena steklenička, ki pa žal obsegu. Velik del fragmentov je bil najden v sekundarni legi. ni časovno opredeljena (Plesničar Gec 1972, 28, t. 22: 12), Poredko se odlomki pojavljajo v intaktnih slojih porušenih zato pa sta bolj izpovedni iz ptujskih grobov. V grobu 11 struktur, saj so bile ruševine vile skozi čas zaradi oranja v ve-zahodne poetovionske nekropole je bila odkrita podobna liki meri premešane. Povečini najdemo fragmente v polnilih steklenička, časovno umeščena v 2. stoletje (Istenič 2000, in nasutjih, v katerih so odlagali gradbene odpadke različnih 20). Poleg omenjene je v grobu 615 priložena steklenička z predelav stavbe, ali celo v površinskih pomešanih plasteh. ovito stekleno nitjo, poleg katere je bil odkrit novec cesarja Antonina Pija. Grobno celoto lahko umestimo v prvo polo- Poleg stenskih ometov so bili na najdišču povzorčeni tudi vico 3. stoletja (Istenič 2000, 203). malte različnih struktur in estrihi, ki so v bili veliki meri odkriti Nakit in varia in situ (sl. 416). Obilico v plasteh najdenih fragmentov ter in situ odvzetih Poleg namiznega in transportnega steklenega posodja se vzorcev stenskega ometa smo ovrednotili z vidika struk-je med gradivom ohranilo celo nekaj odlomkov steklenega ture ometa (število, debelina, okvirna sestava nanosov na nakita. Sestavljajo ga dve cevasti jagodi iz zelenega in te-podlagi avtoptičnega pregleda, prisotnost odtisov trstike) in mno zelenega stekla (G1141 in G1816) ter dve zapestnici barvnega sloja ter konteksta najdbe (ruševina, nasutje ali polkrožnega preseka, izdelani iz neprosojnega, skoraj črne-polnilo s pretežno enotnim gradivom, premešana plast). ga stekla, ki je pod lučjo temno vijoličaste barve (G3906 in Tako smo material razdelili v različne skupine, le-te pa pri-G3785). Glede na obliko in način izdelave je zelo verjetno, merjali z in situ najdenimi ostanki ometov, ki so bili v času da sta zapestnici del enega izdelka. izkopavanj tudi povzorčeni. Sedem vzorcev barvnih plasti je Odlomke zapestnic lahko vzporejamo z gradivom s sosednje bilo odvzetih v letu 2014: vzorce je analizirala M. Gutman, Hrvaške, čeprav so odlomki steklenih zapestnic pogosti tudi Restavratorski center, Zavoda za varstvo kulturne dediščine na naših rimskodobnih najdiščih. Na najdišču Virovitica − Ki-Slovenije (Gutman 2015; Gutman et al. 2016). škirija je bilo odkritih lepo število zapestnic, ki so podobne 24 vzorcev ometov, estrihov in drugih malt je bilo odvzetih kot naši odlomki v Školaricah. Časovni razpon uporabe tega v letu 2016. Navedene vzorce je analiziral A. J. Baragona z nakita je precej širok, ožje pa jih lahko na osnovi primerjav Univerze uporabne umetnosti na Dunaju (Baragona 2017). opredelimo v 3. in 4. stoletje (Jelinčić 2007, 216−217). Med odlomki se je ohranilo veliko odlomkov okenskega ste- kla (npr. G3177 in G3734), kar potrjuje dejstvo, da je bila vila bogato opremljena. Okensko steklo so verjetno vlivali v lesene kalupe, po najdbah iz Pompejev pa sklepamo, da so jih vzidali neposredno v zid ali pa so bili vstavljeni v lese- ne oziroma kovinske okvire (Haevernick, Hahn Weinheimer 1955, 66−67). Sprva so zastekljevali predvsem kopališča in vile, kar je v tedanjem času predstavljalo precejšen luksuz 415 (strani 218–220) Preglednica količin gradbenega oziroma je bilo znamenje prestiža. Od sredine 2. stoletja da- materiala, malt, estrihov in ometov po plasteh in kvadrantih. lje se zastekljujejo tudi vojaški objekti na limesu in privatne Pri številu odlomkov ometa je pri barvanih odlomkih hiše z ogrevanimi prostori (Haevernick, Hahn Weinheimer navedena tudi barva: RU - rumena, R - rdeča, RJ - rjava, Č - črna, B - bela, ZEL - zelena, M - modra. 1955, 68). 416 (strani 221–222) Preglednica vseh vzorcev malt, estrihov in ometov. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 217 SE Sek./kv. Omet Omet (g) Apnena Hidravlična Estrih SE Sek./kv. Omet Omet (g) Apnena Hidravlična Estrih (št.) malta malta (g) (št.) malta malta (g) (g) (g) (g) (g) 1 0/B1 16 1 12/C3 325 1 0/C2 28 1 12/C4 21 113 1 0/E1 302 1 12/C5 849 1 0/E2 505 1 12/D1 932 5168 1 0/E6 55 55 1 12/D2 186 5137 1 1/A1 140 1 12/D3 1RU 23 545 1 1/B1 1RU 34 24 1 12/D4 728 1 5/E5 378 1 12/D5 208 1 6/E2 170 1 12/E1 656 7609 1 7/E1 428 1 12/E2 228 446 1 7/E5 1202 1 12/E3 310 32 1 8/A1 118 510 1 12/E4 6 9 1 8/A3 314 1 12/E5 330 1638 1 8/A5 20 2452 1 13/A1 2RU, 39 220 1656 1 8/B4 43 31 3B 1 8/B5 165 410 1 13/A2 71 728 1 8/C5 1075 1 13/A3 147 1627 1 8/F2 196 1 13/A4 43 624 1 8/F3 129 1059 1 13/A5 226 1 8/F4 12 410 500 1 13/B1 256 1 8/F5 42 1147 1 13/B2 106 1 9/E1 9 124 1 13/B5 285 1 9/E2 24 1 13/C2 1128 1 10/A1 2 1 15/A3 274 1 10/A2 1 16 1 26/C1 330 1 10/C5 21 1 26/D1 5RU, 1467 316 1 10/D1 1428 41B, 1 10/D2 49 7R, 2M 1 10/E1 69 1 26/D2 13 68 73 1 10/E2 40 1 26/E1 13B, 1395 23 116 1 11 158 7RU 1 11/A1 3184 1 26/E2 1B 16 1888 1 11/A2 15 1 26/E4 1263 1 11/B1 44 1 27/A2 2B 166 195 1 11/B3 10 1 27/A4 40 1 11/B5 14 1 27/A5 495 1 11/C1 740 6849 1 27/B2 2B 8 16 1 11/C2 23986 33691 1 27/B4 1B 14 1 11/C3 633 101 0/A1 15 1 11/C4 286 101 0/B1 32 1 11/D1 6617 4757 101 0/C1 7B 87 143 1 11/D2 268 101 0/C2 104 1 11/D3 226 101 0/C3 42 81 1 11/E1 4977 101 0/D1 1B, 104 75 161 1 11/E2 2B 80 11211 203000 1RU 1 11/E3 9683 101 0/E1 6B 190 512 1 11/E4 8 101 0/E2 3B 340 80 1 11/E5 62 101 1/A1 1RU, 231 63 201 1 12/A1 297 3146 1448 13B 1 12/A2 663 9560 101 25/B2 3733 1 12/A4 45 101 25/E1 1R, 59 1 12/B1 20 31978 1863 1ZEL 1 12/B2 12976 3208 101 25/E3 5Č, 1994 1 12/B3 2148 12R, 1 12/B4 692 35RU, 1 12/B5 440 49B 1 12/C1 1871 46497 101 25/E4 25B, 526 130 201 10RU, 1 12/C2 15 9402 19050 2R 218 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Sek./kv. Omet Omet (g) Apnena Hidravlična Estrih SE Sek./kv. Omet Omet (g) Apnena Hidravlična Estrih (št.) malta malta (g) (št.) malta malta (g) (g) (g) (g) (g) 101 25/E5 44 127 26/A1 28B, 1690 859 101 26/A2 28 3Č, 101 26/A3 5B 52 790 2RU 101 26/A4 1B 12 4411 127 26/B1 300 101 26/A5 1B 88 4040 4760 132 26/B1 56B, 2000 101 26/B1 453 344 132 26/C1 24B, 1111 16 180 101 26/B2 1B 17 410 2RD 101 26/B3 4605 2352 132 26/D1 84 101 26/B4 1B 5 2142 158 26/C3 21B, 1R 382 714 101 26/B5 9B, 2Č 139 2162 158 26/C4 4B 491 101 26/C1 1542 159 26/B2 32B, 2929 524 8RU, 101 26/C3 12B, 1R 246 47 1228 7R, 101 26/C4 8B, 654 537 6PIS 4RU 159 26/C2 10RU, 1760 101 26/C5 2057 10M, 101 26/D2 2Č, 1516 3382 16B 3RU, 159 26/C3 1B 18 3R, 159 26/D3 2B 72 388 26B 163 26/D3 53 101 26/D3 5B, 1R 80 1194 171 26/D2 2B 18 101 26/D4 899 172 0/B1 436 101 26/E1 1B 27 1303 509 172 0/C1 87 101 26/E2 3RU, 3025 128 1 RD, 172 26/C5 114 44 B 201 4/C4 2B 94 101 26/E3 8B, 1R 208 886 201 4/C5 77 101 26/E5 343 201 6/B3 386 101 27/A2 8B 105 201 6/B5 44 101 27/A3 1RJ, 1B 115 207 201 6/D3 40 101 27/A4 201 7/A4 416 101 27/A5 1B, 1R 17 11 58 201 7/A5 603 101 27/B2 180 201 7/B4 500 101 27/B3 3B 58 12 461 201 7/B5 1254 1559 101 27/B4 4R, 1B 26 15 294 201 7/C3 699 101 27/B5 7R, 4B 149 201 7/C5 73 101 27/C1 1RU 3 201 7/D2 89 101 27/C3 124 201 7/D3 1128 101 27/C4 1RU, 31 123 183 201 7/E4 538 690 2R, 1B 201 8/A3 228 101 27/C5 201 8/A4 176 102 26/B2 77B, 2954 201 8/B3 5 591 42Č, 201 8/C3 685 3R 201 8/C4 152 102 26/C2 12B, 917 259 1188 201 8/C5 1636 6RU, 201 8/D3 254 4PI 201 8/D4 515 102 26/D2 203B, 10534 3 782 201 8/E3 305 480 101RU, 3Č, 2Z, 201 8/E4 112 4921 11R, 201 8/E5 885 99 34R, 201 8/F3 23 155 17N 201 8/F4 280 205 102 26/D3 4B 78 201 8/F5 41 102 26/E2 15B 881 2327 201 20/C2 106 102 27/A2 1B 1 201 21/E2 14 110 26/D1 B, RJ 2935 177 202 8/A5 217 118 26/C4 25B 674 90 202 8/B5 461 44 118 26/D2 3B 58 202 8/C3 557 120 26/E3 4Č 14 191 3739 202 8/D5 149 124 26/B2 11B 389 202 8/E3 495 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 219 SE Sek./kv. Omet Omet (g) Apnena Hidravlična Estrih SE Sek./kv. Omet Omet (g) Apnena Hidravlična Estrih (št.) malta malta (g) (št.) malta malta (g) (g) (g) (g) (g) 202 8/F3 59 244 8/B3 109 224 202 8/F4 214 245 8/C3 720 202 8/F5 534 245 8/D3 263 203 8/D3 2734 250 8/E3 78 203 8/E4 135 100 251 8/E4 105 203 8/F3 38 385 254 7/B4 3985 203 8/F4 38 254 8/B4 515 203 8/F5 68 254 8/B5 1290 203 8/G5 22 254 11/B1 328 203 12/E1 111 255 6/C4 105 205 8/A4 776 174 258 6/C5 188 205 8/B4 178 258 6/E5 474 472 205 8/C4 75 258 7/A5 98 2577 207 8/B3 2B 45 12 258 7/B5 218 6244 208 8/D3 81B 2790 260B 8/A2 4110 209 7/B3 104 260B 8/B3 3142 209 7/C2 1044 1153 266 8/B2 94 209 7/C3 202 279A 8/A2 46 209 7/D2 426 285 7/E2 25 209 7/D3 1B 51 1045 641 288 7/E3 51 209 7/E3 197 109 288B 7/E3 3065 209 8/A3 507 2434 2940 301 12/E1 3098 209 8/B2 40 303 5/E5 9 209 8/B3 64 2742 303 10/B2 70 209 8/C3 5709 2797 2432 303 10/C2 76 209 8/D3 216 656 303 10/E1 158 212 8/B3 81 303 10/E3 114 212 8/C4 63 303 11/A4 74 213 8/A4 110 303 11/B1 51 213 8/B4 251 29 303 11/B3 604 214 8/D5 650 303 11/B5 68 215 8/C5 380 233 303 12/A1 47 216 8/B4 10 148 303 12/E2 1392 216 8/C4 830 303 12/E3 24 217 8/D3 203 140 303 13/A1 12266 217 8/E3 25 303 13/A2 270 6088 217 8/E4 242 303 13/A3 244 482 217 12/D2 10800 305 11/C2 1303 218 6/A2 30 309 12/D3 245 218 7/C2 2580 311 12/E2 2 218 7/D2 1R 7 311 12/E3 10B 132 252 220 8/B2 3918 311 13/A3 1200 225 7/B4 1208 311 13/A4 8 228 8/C4 30 316 12/D5 22 233 7/A5 4319 316 13/A5 68 233 7/B3 3B 78 317 10/D1 60070 233 7/B4 3B 114 4491 317 12/B2 176000 233 7/B5 1270 6859 317 12/C2 2652 142000 233 7/C4 806 317 12/D2 71 3200 233 7/C5 2605 319 13/A2 191 138 233 11/B1 2846 320 12/E2 1B 157 1680 237B 8/D4 4B 86 321 11/C5 111 237B 8/E4 91 321 11/D1 2B 134 240 8/A2 82 321 11/D2 2630 240 8/B3 2870 321 11/D3 70 1519 240 8/B4 9000 321 11/E2 2B 35 3919 8074 241 8/C3 1070 1113 321 11/E4 121 244 8/B4 387 321 12/A1 102 321 12/A2 426 20125 220 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Sek./kv. Omet Omet (g) Apnena Hidravlična Estrih SE Sek./kv. Omet Omet (g) Apnena Hidravlična Estrih (št.) malta malta (g) (št.) malta malta (g) (g) (g) (g) (g) 321 12/A3 408 397 12/C3 120 321 12/B2 1718 2792 397 12/D2 178 321 12/B3 19B 876 405 12/C2 4630 321 12/C1 414 1290 405 12/C3 1239 321 12/C2 2246 3963 405 12/D2 5283 321 12/C3 1284 1754 407 11/B1 1367 321 12/C4 52 407 11/B2 1420 321 12/D2 1R 32 184 1226 42 408 7/A5 383 321 12/D3 61 408 11/A2 763 321 12/D4 395 408 11/B1 10160 321 12/E1 173 423 408 11/B2 14 19406 563 321 12/E3 106 408 11/C2 7B 2861 28367 9944 321 12/E4 642 408 11/C3 671 322 12/D1 1RD 14 88 1127 408 11/D2 16594 323 12/E1 4908 408 12/D2 2494 324 11/E1 542 408A 11/C3 792 325 7/E5 319 408A 11/C4 55 325 13/A2 43 409 11/A1 197 326 12/C1 112 409A 11/C2 4 331 12/E2 402 410 13/C1 53 336 12/B1 1387 712 410A 13/C1 615 338 12/B1 1335 421 16/C1 358 755 338 12/B2 4435 432 11/C3 989 339 12/E2 35 437 12/B3 4B, 927 851 341 12/A1 12453 3RU 341 12/B1 230 435 11/C3 1B 25 342 12/D3 81 435 11/D3 3584 342 12/E3 273 435A 11/D3 118 343 11/D1 90 438 10/B2 93 343 13/A1 13 438 10/E2 74 346 12/E1 4034 439 11/B2 98 51 349 11/D1 8B 186 7020 727 443 11/C3 1B 24 50 349 11/D2 4R 98 3534 936 443 11/D3 163 340 349 11/E1 1026 3732 443A 11/C3 423 349B 11/D1 473 444 11/B1 712 350 11/C1 94 444 11/B2 1R 56 350 11/C2 7660 507 27/A2 201 350 11/D1 6868 507 27/A3 287 354 12/A3 378 518 27/C5 1R 8 359 12/D3 242 536 27/B3 42B, 1R 1667 359 12/E3 596 543 27/B4 1RU, 58 370 12 1B 485 1R 370 12/A4 150 543 27/C4 2B, 2R 110 51 39 370 12/B4 990 552 0/C2 73 370 12/C5 200 25 552 0/C3 177 378 11/E2 1654 556 25/D4 25B, 724 379 12/C3 294 2R, 1RU 379 12/D3 465 561 0/D2 1B 40 241 380 12/B2 4205 561 0/E1 84 382 11/D2 3B 11 1441 561 0/E2 2B 60 152 382 11/E2 1B 107 280 1765 5656 580 27/C4 8B 1088 382 12/A2 796 591 27/B3 38B 754 39 382A 11/D2 5987 9785 601 11 287 382A 11/E2 3002 602 4/A2 86 390 12/D2 2R 132 631 2265 602 4/B3 2B 334 390 12/E2 1N, 8R, 3112 1451 755 3ROZ 602 4/C4 3B 150 395 12/A3 67 606 21/B1 266 395 12/B3 85 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 221 Št. Sek./ SE Tip Opis Št. Sek./ SE Tip Opis vzorca kv. vzorca kv. 302 26/E1 104 malta Malta zidu 152 07/C3 209C omet Rdeč omet, morda fasadni omet 293 26/D5 105 malta Malta zidu ob apsidi poslopja, pod ruševino zidov - na spodnjem dvorišču - območje KK 301 26/D3 105 malta Malta zidu 192 08/E5 210 malta Malta zidu 287 26/E3 106 malta Malta zidu 193 08/D5 215 malta Malta zidu 289 27/A1 108 malta Malta zidu (med 27/A1 in 26/E1) 196 08/D3 223 malta Malta zidu 308 27/A1 108 malta Malta zidu 199 08/C4 228 malta Malta zidu 309 26/E1 109 malta Malta zidu 207 07/E4 229 malta Malta zidu 285 26/C1 113 malta Malta zidu 235 11/E2 229 malta Malta zidu 288 26/C2 114 omet Omet - odtočni kanal v prostoru 2 - zatrpano med kamni, verjetno 131 08/C4 235B estrih Maltni estrih in situ v prostoru Š, popravilo kanala, sekundarno nad SE 205 298 26/C2 114 malta Malta - odtočni kanal v prostoru 2 134 08/C4 235B estrih Maltni estrih in situ v prostoru Š, - zatrpano med kamni, verjetno nad SE 237 popravilo kanala, sekundarno 180 13/B1 239 malta Malta zidu 283 26/D2 115 malta Podlaga za tlak v prostoru 1 154 08/B3 240 estrih 2 velika kosa estriha ali 284 26/D2 116 malta Malta iz kamnitega tlakovanja izven vodoodporne malte - ruševina v term prostoru JJ (zraven struktura SE 240A iz večjih kamnov) 123 26/E1 117 omet Omet bele barve - fasadni omet - odvzet in situ 202 08/C3 242A omet Bel omet in situ na zidu SE 242 169 26/E1 117 omet sivobel fasadni omet - odvzet in 200 08/C3 243 malta Malta zidu situ 201 08/C3 243C omet Bel omet in situ na zidu SE 243 299 26/B3 123 malta Odtočni kanal 208 07/E4 252 malta Malta zidu 310 26/E2 130 malta Malta zidu 263 07/E5 253 malta Malta zidu 286 26/A1 135 malta Odtočni kanal 251 07/C4 257 malta Malta zidu 276 26/E5 139 malta Malta zidu 259 07/C3 257D malta Malta iz temelja zidu 282 26/D3 140 malta Malta zidu 135 06/C5 258A omet Rdeč omet ob bazi SE 272.C - v 279 26/C3 141 malta Odtočni kanal ruševinski plasti v skladišču 291 26/E5 142 malta Malta zidu 264 07/E5 259 estrih Podlaga za mozaik iz malih belih kock v prostoru SS 300 26/E4 143 malta Malta zidu 190 08/D4 261A malta Malta zidu 292 26/C5 146 malta Malta zidu 209 07/E4 267A malta Odtočni kanal 297 26/C4 148 malta frigidarij - temelj za klop 262 07/E5 269 malta Kamnito stopnišče v shrambi 318 26/D5 148 malta / Temelj za klop v severovzhodnem estrih vogalu frigidarija 268 05/B5 270 malta Malta zidu 319 26/D4 152 malta Ob zidu SE 148 ( jugozahodni 253 07/A5 272A malta Malta iz podstavkov za stebre v vogal) - vodoodporna malta/omet skladišču v bazenčku frigidarija - 1. faza 254 06/E5 272B malta Malta iz podstavkov za stebre v 320 26/C4 152 omet Vodoodporna malta v bazenčku skladišču frigidarija - omet belordeče barve 255 06/C5 272C malta Malta iz podstavkov za stebre v - 1. faza skladišču 316 26/D5 153 estrih Frigidarij - kasnejša faza 256 06/B5 272D malta Malta iz podstavkov za stebre v 321 26/C5 153 omet Frigidarij - kasnejša faza skladišču 313 26/D4 156 estrih Frigidarij - kasnejša faza - 257 05/E5 272.E malta Malta iz podstavkov za stebre v vodoodporna malta ali estrih - skladišču podlaga za opus sectile 258 05/D5 272.F malta Malta iz podstavkov za stebre v 295 26/C3 162 malta Odtočni kanal skladišču 248 27/C4 175 estrih Malta na zemljenih tleh prefurnija - 322 06/D5 275 estrih Ruševina podstrešja 3. faze ali tlak prostor 10 4. faze v skladišču 307 27/A2 180 malta Malta zidu v mali apsidi prostora 4 323 06/E5 275 estrih Ruševina podstrešja 3. faze ali tlak 4. faze v skladišču 100 08/D4 201 estrih Kos estriha v ornici 198 08/D4 277 malta Malta zidu 206 08/A5 206 malta Malta zidu 189 08/E4 278A malta Odtočni kanal 197 08/D4 207B malta Odtočni kanal 204 08/A2 279 malta Malta baze 270 08/B3 208B malta Malta zidu 336 09/C1 280 malta Koščki malte: ruševina podstrešja 3. 266 06/E3 208C malta Malta zidu faze ali tlak 4. faze v skladišču 269 07/D3 208C malta Malta zidu 205 07/E2 285 malta Malta iz podstavka za steber 267 05/D3 208.E malta Malta zidu 177 07/E2 288B omet Ruševina podstrešja 3. faze ali tlak 160 08/D3 208.I omet Malta na zunanji strani zidu SE 208 4. faze v skladišču - omet morda - prostor HH fasade proti spodnjemu dvorišču 218 11/B3 209 malta Ruševina 179 07/E2 288B omet Ruševina podstrešja 3. faze ali tlak 4. faze v skladišču - omet morda fasade proti spodnjemu dvorišču 222 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Št. Sek./ SE Tip Opis Št. Sek./ SE Tip Opis vzorca kv. vzorca kv. 265 07/C3 290 malta Malta iz podesta/podstavka 212 11/D1 466 omet Omet in situ v shrambi K 203 08/A3 291 malta Malta iz podesta/podstavka 188 11/C1 469B omet Odtis konstrukcije zazidanega 210 07/D3 292 malta Malta iz podesta/podstavka dolija in situ v shrambi K 194 08/D3 296 malta Malta iz kamnitega tlaka 331 11/E1 473 omet Omet in situ v shrambi K 195 08/D3 296A omet Omet bele barve in situ v prostoru 329 11/D1 474 omet Omet in situ v shrambi K (med 11/ GG D1 in 11/E1) 325 08/D3 296A omet Omet bele barve in situ v prostoru 277 27/A4 501 malta Malta zidu GG 311 27/B4 502 malta Malta zidu 216 12/B2 310 malta Malta zidu Malta zidu 315 27/A5 510 malta Malta zidu 230 12/D4 312 malta Malta zidu 278 27/A3 511 malta Malta zidu 223 12/E3 313 malta Malta zidu 275 27/A3 514 malta Malta zidu 236 11/C1 327 estrih Maltna podlaga za opus spicatum 274 27/C4 517 malta Odtočni kanal v prostoru N ( in situ) 170 27/A2 519 malta Nucleus, podlaga za mozaik iz 228 12/D1 328 malta Malta zidu opek v prostoru 4 v termalnem 227 12/C2 330 malta Malta zidu kompleksu 229 12/E2 333 malta Malta zidu 246 27/A2 520 malta Rudus, podlaga za mozaik iz 191 08/E4 333A malta Malta zidu opek v prostoru 4 v termalnem 241 12/C1 335 malta Malta zidu kompleksu 238 12/B1 339 malta Malta strukture v prostoru L/P 303 27/A4 524 malta Malta zidu 328 12/A1 340 malta Malta na vrhu strukture v prostoru 166 529A vezivo novoveška ali beneška cesta L/P (podlaga za tlak ali vezivo 167 529B vezivo novoveška ali beneška cesta same strukture) (med 12/A1 in 12/ 127 529C vezivo vezivo ? Del ceste?; beneška cesta A2) 165 529D vezivo novoveška ali beneška cesta 234 12/E1 344 malta Malta zidu 164 529.E vezivo vezivo ? Del ceste? 221 11/D2 345 malta Malta zidu 163 532 vezivo vezivo ? Del ceste? 252 07/D4 345 malta Malta zidu 334 27/B3 536 omet Ruševina v prostorih 7 in 11 v 81 11/D1 349 omet Stropni omet z odtisi trstike v termalnem kompleksu shrambi K 333 27/C4 543 omet Ruševina v prefurniju oz. 225 11/D1 355 malta Malta zidu prostoru 10 113 12/D3 359 malta Malta iz strukture v prostoru D, D' 247 27/A2 551 omet Ometi iz ruševine 1. faze v prostoru 232 11/C2 363 malta Malta zidu 4 (pod opečnatim mozaikom), med 233 11/E3 366 malta Malta zidu njimi tudi štukature 332 366 estrih ta SE v S. 11-12 itd (ga ni bilo 260 27/A2 551 omet Ometi iz ruševine 1. faze v prostoru vpisanega) - ali pravi SE?? Zid ali in 4 (pod opečnatim mozaikom), med situ omet - kaj piše na listku?? Kv ?? njimi tudi štukature 237 12/B2 367 malta Malta zidu 326 27/A4 551 omet Ometi iz ruševine 1. faze v prostoru 4 (pod opečnatim mozaikom), med 239 12/A2 375 malta Maltna podlaga kanala z njimi tudi štukature mozaikom, ki pripada torkulariju v prostorih G in L ( in situ) 272 25/E4 556 omet Rdeč in bel omet v sekundarni legi 242 12/A1 383 malta Malta strukture v prostoru L/P 312 00/D2 557 malta Malta zidu (vezivo ali podlaga za tlak) 305 27/A1 560 malta Malta zidu (med 27/A1 in 27/A2) 240 12/B1 384 malta Malta strukture v prostoru L/P 168 00/D2 562 omet Stropni omet z odtisi trstike iz (vezivo ali podlaga za tlak) ruševine v prostoru 9 (direktno pod 222 12/E5 403 malta Malta zidu ruševino strehe) 155 12/B3 406B malta Malta hodne površine faze 3 ali 4 - 245 00/D2 562 omet Stropni omet z odtisi trstike iz in situ ali v sekundarni uporabi? ruševine v prostoru 9 (direktno pod ruševino strehe) 150a 12/B3 406C estrih 2 večja kosa estriha s kamni in kosi zdrobljene opeke; hodna površina 314 00/E1 565 malta Malta zidu faze 3 ali 4 v prostorih B in C 271 26/B4 566 omet Rdeč in bel omet iz ruševine 226 12/D1 412 malta Malta strukture 171 27/A3 575 omet Stenski omet ( in situ) 243 12/C3 414 malta Malta zidu 250 27/A2 576 malta Malta iz zazidave apside 224 12/D4 415 malta Malta kontraforja 296 00/D2 582 malta Malta zidu 184 16/C1 428 malta Malta v strukturi za mešanje malte 304 27/A2 589 malta Malta zidu 220 11/E3 431 malta Malta zidu 317 27/A3 590 malta Malta strukture 217 11/C2 432 estrih Malta estriha oz. tlaka in situ v 281 26/E3 593 malta Malta zidu prostoru AA 306 27/A1 599 malta Malta kontraforja 219 11/C3 455 malta Malta med stopnicami na območju 342 10/E2 632B malta Drobci malte AA' 231 12/D3 462 malta Malta zidu 213 11/D3 464 omet Omet in situ v shrambi K Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 223 Stenski ometi termalnega kompleksa V termalnem predelu so bili ostanki in situ ohranjenih sten- skih ometov zelo skromni (gl. poglavje 2.3 Rimska vila rusti- ka). Jugozahodni vogal prostora 1, ki je sočasno tvoril vogal objekta, je bil ometan z belim fasadnim ometom SE 117 (VZ 169). V prostoru 3 so bile ohranjene obloge prve in druge faze bazena v apsidi, sestavljene iz marmornatih plošč in vodotesne malte, medtem ko so bili zidovi ohranjeni le do višine temeljev. V prostoru 4 so bili na zidu SE 524 in zazi- davi SE 576 prisotni ostanki belega ometa SE 575 (debelina 2 cm), ki je pripadal fazi 2b. Kolikor redki so bili in situ ostanki stenskih ometov v termal- nem kompleksu, toliko številni pa so bili fragmenti, najdeni v 417 Odlomek štukature iz SE 551. sekundarni legi. Najbolj opazni fragmenti ometov s Školaric so odlomki štukature (sl. 417), ki so bili najdeni znotraj plasti SE 551 v prostoru 4. Plast je bila uporabljena kot podlaga za poznejši tlak v drugi fazi, vsebovala pa je verjetno ma- teriale iz prve ureditve prostora. Gre za fragmente profilira- nega venca (najvišja ohranjena višina 4,7 cm), okrašenega s petlistnimi palmetami in navpičnimi suličastimi listi, ki je spodaj zaključen s pravokotno letvijo. Na površini, ki sicer zaradi krhkosti fragmentov ni bila nikoli očiščena, ni bilo vidnih sledi barvnih nanosov. Podobno okrašene štukature so značilne za zadnji tretji in za četrti t. i. pompejanski slog (Riemenschneider 1986; Fröhlich 1995). Štukature z enakim okrasnim motivom palmet in listov najdemo npr. na larari- 418 Odlomki z dvojno plastjo slikovnega ometa iz SE 551. jih četrtega pompejanskega sloga Vettijeve hiše in sosednje povežemo s požarom v termalnih prostorih ob koncu prve Hiše zlatih amoretov v Pompejih (Fröhlich 1995, 194−195, faze (glej poglavje 2.3.2... − 2. faza). sl. 7 in 8). Četrti pompejanski slog nastane v klavdijskem času (Strocka 1995) in traja približno do leta 90 n. št. (Barbet V podobni plasti SE 102 so bili na območju prostora 1 1985, 182), zato je venec verjetno v prvi fazi krasil zgor- (kv. 26/D2) najdeni zelo številni odlomki ometov, ki imajo nji obod prostora 4 in je tako poudarjal mejo med steno enotno strukturo (sl. 419). Ohranjene so največ štiri plasti in stropom. Pri tem moramo vsekakor opozoriti, da plast ometa, ki jih lahko prepoznamo s prostim očesom, in sicer SE 551 ne predstavlja neposredne ruševine prve ureditve sivi grobi omet ( rinzaffo) iz apna, mivke in peska (ohranje-prostora in da je bilo najdenih le deset fragmentov (od ka- na debelina 0,9 cm), roza arriccio iz apna, mivke, peska in terih dva stikajoča se odlomka) štukature. Odlomke torej le zdrobljene keramike (debelina 1,5−2,4 cm), sivi arriccio iz z negotovostjo pripisujemo prostoru 4. apna, mivke in peska (debelina 0,8−2,1 cm) ter beli intonaco iz apna in svetlikajočih zrn (debelina 0,35−0,9 cm). Odlom- Znotraj plasti SE 551 je bilo najdenih tudi deset fragmen- ki z omenjeno strukturo ometa, ki jasno pripadajo enotni tov belega stenskega ometa, ki kažejo na dve dekorativni skupini, so imeli naslednje barvne sloje: enobarvni nanos fazi oziroma na popravilo starejših ometov (sl. 418). Opazili bele barve (8 odlomkov), bela podlaga z rdečim pasom smo namreč, da je starejšo plast slikovnega ometa ( into- (7 odlomkov), enobarvni nanos oker barve (7 odlomkov), naco) prekrila še ena plast belo obarvanega finega ometa. oker podlaga z belim trakcem debeline 0,3 cm (2 stikajoča Od starejšega ometa sta ohranjeni dve plasti, in sicer roza se odlomka), oker podlaga z rdečim pasom, zaključenim z srednje grobi omet ( arriccio) iz apna, mivke in zdrobljene belim trakcem debeline 0,5 cm (3 odlomki, od katerih 2 se keramike ( cocciopesto) (debelina 1,6 cm), ter belo obarvan stikajoča), oker podlaga z zelenim pasom in belim trakcem intonaco iz apna in svetlikajočih zrn (debelina 0,6 cm). Nad (3 odlomke) ter enobarvni nanos rdeče barve (4 odlomki v njim je nanesen podoben intonaco (debelina 0,2−0,7 cm). različnih izvedbah). Na površini so na več mestih prisotne črne lise, kar lahko 224 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 419a–h Odlomki stenskega ometa z dodatkom keramike v srednje grobem ometu iz SE 102. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 225 420a–d Odlomki stenskega ometa z dodatkom keramike v srednje grobem ometu iz SE 159. Podobni odlomki ometa s srednje grobim ometom z do- jasno odražajo širok nabor modularnih shem izmenjujočih datkom zdrobljene keramike so bili odkriti tudi v severoza- se panelov kontrastnih, živahnih barv, ki so se na prostoru hodnem dvorišču predvsem v sklopu polnila kanala SE 118 nekdanje Cisalpine še posebej uporabljale od druge polovi-in nasutij SE 159 (sl. 420) ter SE 556, v katerih so bili šte- ce 1. do 2. stoletja n. št. (Salvadori 2012, 25−31). Posebna je vilni materiali, ki jih lahko povežemo z notranjo preuredi- tudi prisotnost keramičnega oziroma hidravličnega dodatka tvijo term, in tudi v pomešanih površinskih plasteh SE 101 v srednje grobem ometu, ki je tipičen prav za termalne pro- (sl. 421) in SE 1. Poleg že omenjenih barvnih kombinacij iz store (ali pa tudi za delovne prostore in dvorišča) (Barbet, SE 102 so bili prisotni tudi črno obarvani fragmenti, tudi v Allag 1972, 955). povezavi z rdečo barvo. Tudi na območju prostorov 7 in 11 je prišlo do zanimivega Omenjene fragmente stenskega ometa zaradi zelo enotne odkritja v sklopu polnila SE 591 znotraj kanala SE 542, ki strukture z veliko verjetnostjo pripisujemo prvi fazi ureditve je bil v četrti fazi zapolnjen z ruševinskim materialom. Naj-termalnega predela, vendar težko predlagamo kakršno koli denih je bilo 30 kosov belega stenskega ometa zelo kom-rekonstrukcijo dekorativnih shem, saj so fragmenti verjetno paktne, kakovostne izdelave. Ohranjeni sta bili dve plasti, pripadali različnim prostorom. Omenjene poslikave pa zelo sivi arriccio iz apna, mivke in peska (debelina 2 cm) ter beli 226 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 intonaco iz apna in svetlikajočih zrn (debelina 0,6 cm). Dva težko časovno natančno umestiti, vendar gre tipološko vse-kosa sta imela vrezano profilirano linijo, ki je lahko značilna kakor za izjemne najdbe na našem prostoru. za zelo zgodnjo vrsto okrasja klesancev z vrezanimi robovi, Več fragmentov belega stropnega ometa z odtisi trstike je kot jih poznamo v zgornjih delih štukatur t. i. prvega pom-bilo najdenih na območju prostora 9 (SE 561 in SE 562) pejanskega sloga. Slednji se datira še v republikansko ob- (sl. 423), na splošno pa so odlomki stropnega ometa na dobje, načeloma v 2. stoletje do druge četrtine 1. stoletja pr. najdišču Školarice precej redki, kar verjetno lahko pripisuje-n. št. (Barbet 1985, 25; Murgia 2012, 211), dokumentirane mo relativno skromni prisotnosti intaktnih ruševin. pa so tudi kasnejše imitacije (Mols 2005), zato je naše kose 421a–d Odlomki stenskega ometa z dodatkom keramike v srednje grobem ometu iz SE 101. 422a–b Odlomki stenskega ometa z vrezano profilirano linijo iz SE 591. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 227 3.6.1 Stenski ometi gospodarskega poslopja In situ oziroma na samih strukturah so bili ohranjeni (glej poglavje 2.3 Rimska vila rustika) z rdečo obarvani ometi na zidovih shrambe K iz prve faze vile (SE 345, SE 355 in SE 229), na katerih so bile naslonjene mlajše strukture. Prav tako je bil v shrambi K ometan zidek SE 465. Zidovi SE 417, SE 399 in SE 365 prostorov O−I−D, ki so v prvi fazi delovali kot en prostor, so bili na notranji in zunanji strani ometani z belo-sivim ometom. V prostoru GG je bil omet bele barve (SE 296A) prisoten na zidovih SE 222 in SE 226 ter na tlaku SE 296B iz druge faze vile. V sekundarni legi so tudi na terasi gospodarskega poslopja bili prisotni številni odlomki stenskega ometa. Za razliko od termalnega predela je pa na tem področju struktura ometa precej variabilna, poslikave pa večinoma enobarvno bele in rdeče barve različnih odtenkov (sl. 426, 427), kar se usklaju- je z in situ odkritimi ostanki poslikav na samih zidovih tega območja. Tudi na območju gospodarskega poslopja so bili najdeni fragmenti stropnega ometa z odtisi trstike, in sicer pred- vsem v shrambi K (SE 349) (sl. 425). Pigmenti 423a–b Odlomki stropnega ometa iz SE 562. Analize sedmih vzorcev barvnih pasti so razkrile prisotnost naslednjih pigmentov (sl. 428): rdeči oker (hematit), rumeni oker (geotit), zelena zemlja (celadonit), apnena bela (kalcit) in oglena črna, pa rdeči in rumeni oker sta prisotna tudi obliki mešanice (Gutman 2015; Gutman et al. 2016). Ometi so bili poslikani v fresko tehniki, manjši detajli (trakci in paso- vi) so bili dodani v secco tehniki. Večkrat opazujemo, da sta zelena in tudi rdeča barva naneseni na rumeni podlagi, ki je verjetno imela pozitivne učinke na sijaj barve. Uporabljeni pigmenti in tehnične rešitve (mešanice pigmentov, dvojne barvne plasti, kombinacija fresko in secco tehnike) torej go- vorijo v prid izkušenosti tukaj aktivnih obrtnikov. Malte in estrihi Malte različnih struktur in estrihi so bili med izkopavanjem sistematično povzorčeni. Talne površine vile so načeloma imele klasične večplastne podlage, ki jih za tlake priporoča tudi Vitruvij (Vitr. VII, 1, 3). V številnih vzorcih smo opazili prisotnost keramičnega agregata, zato smo odvzeli nekaj vzorcev ometov, estrihov in drugih malt, za katere smo na podlagi avtoptičnega pregleda sklenili, da vsebujejo hi- 424a–b Odlomki stropnega ometa iz SE 562. dravlične dodatke (torej keramične dodatke ali pucolano). Vzorce analizira A. J. Baragona z Univerze uporabne ume- tnosti na Dunaju (Baragona 2017). Ker je raziskava še v teku, se predstavi le opis izbora vzorcev (sl. 429). 228 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 425a–b Odlomki stropnega ometa iz SE 349. 426 Odlomki stenskega ometa rdeče barve iz SE 349. 427 Odlomek stenskega ometa rdeče barve iz SE 444 (glej ASO 4). Oznaka Mikrolokacija Razlaga mikrolokacije Barvna plast Tehnika Pigmenti vzorca ASO 1 sek/kv. 26/B-C2, SE SE 159 je nasutje v severozahodnem dvorišču ob termalnem rumena fresco geotit, hematit 159 kompleksu: vsebuje veliko odlomkov poslikanega ometa, opek in tubulov iz termalnega predela ASO 2 sek/kv. 26/B2, SE 1 Ornica na vrhu stratigrafije (premešana zemlja – najdbe so črna fresco oglena črna lahko tudi daleč od originalne lege!) ASO 3 sek/kv. 27/C4, SE Recentno premešana plast pod ornico rdeča fresco hematit, geothit 101 ASO 4 sek/kv. 11/B2, SE 444 Žganinska ruševinska plast v prostoru SK1, ki je nastal na opečnato fresco hematit območju skladišča (v sklopu gospodarskega poslopja) rdeča ASO 5 sek/kv. D/2, SE 102 Plast 102 vsebuje materiale iz prve ureditve prostora, tudi rumena fresco geotit, hematit odlomke poslikanega ometa iz termalnega predela zelena secco celadonit bela secco ASO 6 sek/kv. 27/B3, SE 591 Polnilo kanala v prostorih 7 in 11 v termalnem predelu bela fresco kalcit ASO 7 sek/kv. 26/C2, SE SE 159 je nasutje v severozahodnem dvorišču ob termalnem rumena fresco geotit, hematit 159, PN 54 kompleksu: veliko odlomkov poslikanega ometa, opek in temno rdeča secco hematit, geothit tubulov iz termalnega predela bela secco 428 Preglednica vzorcev pigmentov (gl. Gutman et al. 2016, tab. 1). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 229 Oznaka vzorca Mikrolokacija Opis SKO-SU101.1 sek/kv. 26/E2, SE 101 Stenski omet iz termalnega kompleksa SKO-SU101.2 sek/kv. 26/B2, SE 101 Stenski omet iz termalnega kompleksa SKO-170 sek/kv. 27/A2, SE 519 Nucleus, podlaga za mozaik iz velikih kock iz terekote v apsidi prostora 4 v termalnem kompleksu SKO-246 sek/kv. 27/A2, SE 520 Rudus, podlaga za mozaik iz velikih kock iz terekote v apsidi prostora 4 v termalnem kompleksu SKO-250 sek/kv. 27/A2, SE 576 Malta iz zazidave apside v prostoru 4 v termalnem kompleksu SKO-303 sek/kv. 27/A2, SE 524 Malta iz stene abside v prostoru 4 v termalnem kompleksu SKO-304 sek/kv. 27/A2, SE 589 Malta starejšega zidu v termalnem kompleksu SKO-305 sek/kv. 27/A2/1, SE 560 Malta zidu v termalnem kompleksu SKO-310 sek/kv. 25/E2, SE 130 Malta iz starejšega temelja zidu pod SE 129 SKO-284 sek/kv. 26/D2, SE 116 Malta za tlak SKO-313 sek/kv. 26/D4, SE 156 Maltni estrih v notranjosti apside v prostoru 3 v termalnem kompleksu SKO-316 sek/kv. 26/D5, SE 153 Kasnejši omet apside v prostoru 3 v termalnem kompleksu SKO-318 sek/kv. 26/D5, SE 148 Malta predelnega zidu ali zidane klopi bazena v apsidi prostora 3 v termalnem kompleksu SKO-317 sek/kv. 27/A3, SE 590 Malta iz tlaka ali kurišča v prostoru 5 v termalnem kompleksu SKO-315 sek/kv. 27/A5, SE 510 Malta iz temelja severnega zidu prostora 6 v termalnem kompleksu SKO-217 sek/kv. 11/C8, SE 432 Maltni estrih (deb. 3–5 cm) v prostoru AA v gospodarskem poslopju SKO-219 sek/kv. 11/C3, SE 455 Malta med stopnicami v prostoru A' gospodarskega poslopja SKO-224 sek/kv. 12/D4, SE 415 Malta iz temeljev pilastrov na severni strani prostorov A in B v gospodarskem poslopju SKO-230 sek/kv. 12/D4, SE 312 Malta zidu SKO-236 sek/kv. 11/C1, SE 327 Maltna podlaga za opus spicatum v prostoru N v gospodarskem poslopju SKO-239 sek/kv. 12/A2, SE 375 Maltna podlaga kanala z mozaikom, ki pripada torkulariju v prostorih G in L v gospodarskem poslopju vile (dimenzije teser: 2,5 × 2,5 × 4,5 cm, dimenzije teser na robu kanala: 6 × 4 × 7 cm) SKO-264 sek/kv. 7/E5, SE 259 Maltna podlaga za bel mozaik (dimenzije kock: 1 / 1,5 × 1 × 2,5 cm) v prostoru SS v gospodarskem poslopju vile 429 Preglednica vzorcev malt s hidravličnimi dodatki. Zaključek Izredno pomembna je najdba fragmentov belih ometov z vrezano profilirano linijo, ki jih pripisujemo t. i. prvemu Zaključimo lahko, da so ostanki stenskih poslikav v rimski vili pompejanskemu slogu. Primer tovrstnega zgodnjega sten-na Školaricah, podobno kot v sosednji vili v Serminu (Zanier skega okrasa je pri nas edinstven, podobni primerki pa so 2012), z dekorativnega vidika sorazmerno skromni, zlasti če tudi v severni Italiji precej redki (gl. npr. Oriolo 2012, 395, jih primerjamo s tistimi z bližnje vile v Simonovem zalivu pri sl. 3−5; Bianchi 2012, 363, sl. 18; Murgia 2012). Žal sta pri-Izoli (Stokin, Zanier 2011b, 85−86). To seveda ni presenetlji- sotna samo dva odlomka z vrezano profilirano linijo, kar vo, saj je bil v Simonovem zalivu izkopan rezidencialni del nekako zmanjša dokumentarno izpovednost najdbe. Zaradi obmorske vile, v Školaricah in v Serminu pa predvsem go-odsotnosti drugih tako zgodnjih, poznorepublikanskih ma- spodarska poslopja, spodnja terasa v Školaricah s termalnim terialov znotraj vile tudi lažje domnevamo, da gre vsekakor kompleksom pa je bila tudi močno uničena. za poznejšo imitacijo okrasja prvega pompejanskega sloga. Posamezni kosi stenskih ometov s Školaric pa dajejo slutiti, da V ometih, maltah in estrihih s Školaric večkrat zasledimo so razkošnejše ureditve prostorov vendarle bile prisotne, se-uporabo hidravličnih dodatkov. Dodatek drobljene opeke veda predvsem na spodnji terasi. Zelo kakovostne so namreč zmanjša vodoprepustnost in poveča mehansko trdnost (Mo- štukature, ki jih lahko v Sloveniji primerjamo z izredno bogati- ropoulou et al. 2000). Dodajanje drobljene opeke v omet na mi štukaturami s predmestne vile v Celeji, ki so sicer okrašene področju vlažnih predelov stavb opisuje tudi Vitruvij (Vitr. VII, tudi s poslikavami (Lazar 2012). Enostavna štukatura je bila 4, 1), vendar ga pri tlakih v pritličju objektov pravzaprav pri-najdena tudi v Simonovem zalivu (Stokin, Zanier 2011b, 86), poroča za pripravo nukleusa nasploh (Vitr. VII, 1, 3), saj so bile razne primere okrašenih štukatur poznamo iz severne Italije talne površine načeloma vedno izpostavljene vlagi. V našem (npr. Bassi 2012, 372, sl. 1; Maioli 2012, 393, sl. 9; Pettenò primeru so odkriti prostori in strukture vsi povezani ali s ter-et al. 2012, 402, sl. 16−18), Istre (Starac 2012, 426, sl. 43) in malnim kompleksom ali z gospodarskim poslopjem vile ali tudi Magdalensberga (Gostenčnik 2012, 440, sl. 1−3). pa pripadajo površinam na prostem, kot so dvorišča, zato Za zelo enostavno poslikane omete s Školaric težko navajamo dejansko ne preseneča opažena pogostost uporabe hidra-natančne primerjave, saj se večinoma objavljajo le bolj repre- vličnih dodatkov. Brez dvoma pa to dokazuje, da so bile pri zentativni primerki poslikav (npr. Plesničar Gec 1998). Podob- gradnji in opremljanju vile izbrane le najprimernejše rešitve ne primerke pa lahko najdemo na številnih najdiščih v severni ter da je bila velika pozornost namenjena ravno tehnični iz-Italiji (Bassi 2012, 373−375, sl. 3, 7, 14, 15; Novello, Salvadori vedbi del. 2012) ter v Istri (Starac 2012, 423−424, sl. 26−28, 35−36). 230 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3.7 Drugi arhitekturni elementi − Ob preureditvi je bil v termalnem prostoru 4 postavljen tlaki mozaik z opečnatimi kockami, razmeroma velikih dimenzij 5 × 3 × 2 cm in romboidne ali trapezoidne oblike. Najstarejši Tina Žerjal tlaki iz opečnatih materialov se v osrednji in srednje italski Žal so bili mozaični tlaki v arhitekturnem kompleksu ohra- regiji pojavijo v 3. in 2. stoletju pr. n. št. z veliko eksperi-njeni le na treh koncih vile. V gospodarskih prostorih sta mentalnega pridiha, najpogosteje so jih polagali v 1. in 2. bila ohranjena dva mozaična tlaka z različno velikimi mo- stoletju, s sporadičnimi primeri v 3. stoletju (Rinaldi 2007, zaičnimi kockami: drobnimi belimi kamnitimi kockami (veli- 255−265). Mozaiki z mozaičnimi kockami pravilnih ali ne- kosti 8−7 × 6 × 4 cm) − tlak SE 259 na stopnišču SS in mo- pravilnih dimenzij in homogenega prekritja so bili namenjeni zaik iz večjih mozaičnih kock iz belega apnenca (velikosti za enostavnejše prostore, zato raziskovalcev niso pritegnili. 2,5 × 2,5 × 4,6 cm) − SE 374 in SE 375 v prostoru G. Raztre- V severni Italiji so z njimi zelo pogosto opremljali prostore seni kupi različno velikih belih in redkih črnih kamnitih kock kuhinj in drugih servisnih delov bivališč od 3. stoletja pr. n. v skladišču so bili spravljeni za popravila (plast SE 626 in št. do 3. stoletja n. št., kar odraža bolj konec življenja vil in SE 639 − G970, G1068). Reciklaža gradbenega materiala je največjo koncentracijo njihove izgradnje v 1. in 2. stoletju n. bila pogosta. Enobarvni ali monokromni mozaiki ter črno- št. (Rinaldi 2007, 257−259; Stokin, Zanier 2011a). Raztre- -beli mozaiki z enostavno obrobo se v severni Italiji poja- sene opečnate kocke podobnih dimenzij so bile prisotne vljajo od 2. stoletja pr. n. št. do vsaj 4. stoletja n. št., v Istri šele tudi med gradivom vile v Simonovem zalivu (Stokin, Zanier z nastankom vil od druge polovice 1. stoletja pr. n. št. dalje 2011b; Groh, Sedlmayer 2017, 166−167). (Djurić 1975; Donderer 1981; Donderer 1986; Rinaldi 2007, V prostoru N so bili ohranjeni deli tlaka opus spicatum, kjer 66−71; Stokin, Zanier 2011a). so bili tlakovci ( spica − velikosti 10,5 × 6,4 × 2,4 cm, G21) Petrografska analiza raztresenih kock po skladišču G970, postavljeni v motivu ribje kosti. Tehniko omenja že Vitruvij G1068 je pokazala tri skupine: (Vitr. VII, 1, 4 testata spacacea tiburtina). V Italiji se pojavlja vsaj od 2. stoletja pr. n. št., nedvomno je bila močno razšir-1. svetlo rjavkasto siv mikritni apnenec z miliolidami, lep ra- jena v 1. stoletju pr. n. št., 1. in 2. stoletju n. št. Pogosto so ven gladek lom. Zelo verjetno spodnje trsteljske plasti (Tr- tako tlakovali prostore torcularia (npr. Desenzano, Sirmio- steljska formacija, paleocen); ne in Istra), fullonicae in celo odprte prostore (Rinaldi 2007, 2. temno sivi mikritni apnenci, laminirani, oogoniji haracej. 262−263). Zelo pogosto jih torej srečamo na podeželju v vi-Zelo verjetno kozinske plasti (Liburnijska formacija, kreda ali lah, kjer je največja koncentracija poznana prav v vzhodnem paleocen); delu Regio X, vsaj v času 1. in 2. stoletja (De Franceschini 1998, 762). S tlakom opus spicatum so v Istri in akvilejskem 3. srednje sivi mikritni apnenci, mikritni. Verjetno Liburnijska agru tlakovali prostore stiskalnic in cistern (pregled: Matija-formacija (kreda/paleocen). šić 1998, 228, 231, 284−291; Matijašić 2001, 705; posamič- Največ je svetlo rjavkasto sivih kock, tako velikih kot majh- ne vile v Istri: Matijašić 1998, 231: Šijana, uvala Verige, uvala nih. Precej manj je temno sivih. Srednje sive so še redkej- Val Madona, Kolci, Barbariga; v Venetu: Strazzula Rusconi še. Vse te kamnine so dostopne na površini, ponekod na 1979, 6, Fig. 5, t. I: villa Joannis − prostora 15 in 16). kraškem robu. Nad njim pa prekrivajo večje površine, tj. na V vili torej prevladujejo enostavnejši tlaki, kar odgovarja tudi območju Kozine, Lokev … Vse kamnine so kraške in v tem interpretaciji odkritih prostorov. Pri gradnji so tudi kuhinj-smislu lokalne. Enakega izvora so tudi večje kocke mozaika ske in servisne prostore, namenjene vsakdanjim domačij-SE 374 in SE 375 v prostorih F in G (Verbič 2017). skim, gospodarskim in obrtniškim opravilom, naredili bolj- Analogije za enobarvne mozaike z velikimi kockami najde- še, udobnejše in čistejše (glej še Donderer 1981; Donderer mo v vili Joannis v akvilejskem agru, kjer so bila tla pro- 1986). storov s stiskalnico tlakovana s podobnim belim mozaikom Tlake boljše izdelave lahko iščemo le v izkopanem termal- (Strazzula Rusconi 1979, 3−5, sl. 2−3, t. I: prostora 24 in 25; nem delu. Bazen frigidarija je bil obložen z marmornatimi Busana 2003, 17). M. S. Busana prostor z belim mozaičnim oblogami v tehniki opus sectile. Motiv pravokotnih plošč tlakom v vili San Pietro in Cariano, loc. Ambrosan v Venetu, večjega (1. faza) in manjšega modula (2. faza) spada med (1.−6. stoletje) previdno interpretira kot površino za tlače-enostavnejše izvedbe (prim. Guidobaldi 1994 Villa Adriana; nje grozdja (Busana 2003, 18). Podoben bel mozaik je bil Rinaldi 2007, 235−254). V severni Italiji so opremljali prosto-položen tudi v vili Russi (Stokin, Zanier 2011a, po Mansuelli re s sectilia pavimenta najpogosteje v 1. stoletju n. št. Manj 1962, prostor 3). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 231 je znanih primerkov iz 2. stoletja, medtem ko za 3. stoletje ni podatkov ali prepoznanih celot. Tehnika ni bila opuščena, saj je preureditvam ali gradnjam v 4. stoletju pripisana po- gosta uporaba oblog iz dragocenih kamnitih plošč (Rinaldi 2007, 253). Posamezne marmorne plošče, pridobljene v ru- ševinah, smo dali petrografsko analizirati. Debelejše plošče verjetno pripadajo talnim ploščam (G3125, debeline 2,2 cm; G1031, debeline 4 cm, G3841 debeline 1,5 cm), saj imajo še prilepljeno vodoodporno malto z veliko količino zdro- bljene opeke. G3841 in G3125 sta iztesana iz kompaktnega belega kalcitnega marmorja brez tekstur (zrna velika do 2 mm, določitev T. Verbič 2017). Debelejši kos G1031 lokalne- ga apnenca (določitev T. Verbič: svetlo siv mikritni apnenec, zelo verjetno miliolidni apnenec) bi lahko služil tudi kot su- rovina za izdelavo mozaičnih kock. Stenski robnik G1200 (debeline 1 cm in širine 4 cm) verjetno odraža skupno debe- lino stenskih oblog (kamnitih plošč in vodoodpornega ome- ta ali malte), morda bazenov v termah. Izdelan je iz podob- nega belega kalcitnega marmorja brez tekstur kot G3841. Plošča G4195 (debeline 1,6 cm) bi bila lahko namenjena tal- ni ali stenski oblogi. Zelo drobnozrnat (0,4 mm) kompakten kalciten marmor, brez tekstur, sive barve najverjetneje izvira iz kamnolomov otoka Prokonnesos (danes otok Marmara, Turčija).11 Stenske ali talne obloge G3565, G3566 (debeline 1,5 cm) iz rumenkasto belega, debelozrnatega (zrna do 2,5 mm) kalcitnega marmorja brez tekstur so tudi alohtone- ga izvora, morda otoka Thassosa.12 Neznanega izvora pa je verjetno obloga G2435 iz debelozrnatega (zrna do 2,5 mm) kalcitnega marmorja brez tekstur, pri katerem se ce- ment med zrni raztaplja hitreje kot zrna. Zanimivo je, da je preureditev term datirana v drugo polo- vico 1. stoletja. V severni Italiji in Istri je dokumentiranih zelo veliko obnovitev in preureditev v drugi polovici 1. in začet- ku 2. stoletja, kar izkazuje razcvet regije. Preureditve na- mreč niso bile narekovane le z dogodki, kot so požari ipd., temveč se čuti odraz sledenja modnim trendom. Značilne so naknadne umestitve term v domusih in vilah, ki so bili starejše gradnje, kar se sicer povezuje z določenimi klimat- skimi spremembami in na novo razširjeno modo prisotno- sti term v domovanjih premožnejših ter s tem posledično izkazovanjem statusa (Rinaldi 2007, 318−319; Ortalli 2006, 266−267). 11  Za določitev se zahvaljujemo B. Djuriću. 12  Zahvaljujemo se K. Zanier za ogled. 232 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4Analize 4.1 Novci Kovnice: Aq = Aquileia; Are = Arelate; Con = Constantino- polis; Lon = Londinium; Med = Mediolanum; Rom = Roma; Alenka Miškec Sis = Siscia; Tes = Thessalonica; Tre = Treveri. Katalog novcev (KN) je oblikovan kronološko po stan- Citati standardne literature: dardni postavitvi FMRSl I−VI. V katalogu si pod posa- meznimi vladarji sledijo zaporedna številka v katalogu J. 1970 = Jaeckel 1970; novcev in podatki o nominalu, dataciji kovanja posame-MIR = Moneta Imperii Romani − zvezek Göbl 2000; znega novca, kovnici (s priznakom kovnice) in standar- RIC = The Roman Imperial Coinage; uporabljeni zvezki RIC I, dni literaturi. RIC II, RIC II/1, RIC III, RIC V/1, RIC VII, RIC VIII, RIC IX, RIC X. Nominali: As = as; S = sestertius (slovensko sestercij), An = V drugem delu so zavedeni najdiščni podatki o samem nov-antoninianus; Cen = centenionalis; D = denarius (slovensko cu: katastrska občina in parcelna številka, kvadrant, sektor, denarij); Dp = dupondius (slovensko dupondij). Od sredine stratigrafska enota (SE); sledijo na osnovi česa, je bil novec 4. stoletja so novci označeni po njihovi velikosti od najmanj-določen, citat literature oz. objave (FMRSl VI), zaporedna šega (AE 4) do največjega bronastega novca (AE 1). številka v katalogu najdb (G) in druge opazke o novcu. Katalog Nominal Datacija Kovnica Standardna Prostorski kontekst Določitev Oznaka Št. Ostalo novcev literatura gradiva (KN) Rimsko obdobje Avgustus 1 As 16−6 pr. Rom RIC? k. o. Škofije 710/4, kv. C3, sek. 0, SE 552 Av.: FMRSl VI 42-1 G3544 n. št. glava d. 2 As 16−6 pr. Rom RIC? k. o. Škofije 710/3, kv. A5, sek. 5, SE 201 Av.: FMRSl VI 42-2 G4189 n. št. glava d. Tiberius 3 As 15–16 Rom RIC 34; 36 k. o. Škofije 710/3, kv. D3, sek. 8, SE 245 FMRSl VI 42-3 G102 Tiberius (Divus Augustus) 4 As 22–30 Rom RIC 81 k. o. Škofije 710/4, kv. D1, sek. 11, SE 465A G1248 Caius (Germanicus) 6 As 37–38 Rom RIC 35 k. o. Škofije 710/3, kv. F4, sek. 8, SE 203 FMRSl VI 42-4 G308 Vespasianus ali Titus 7 S 69–81 Rom RIC ? k. o. Škofije 710, kv. C4, sek. 27, SE 577 po G1488 portretu Titus 8 S 80–81 Rom RIC 143 k. o. Škofije 710/4, kv. C3, sek. 8. SE 245 G101 Traianus 9 Dp 98–117 Rom RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. C4, sek. 27, SE 577 po FMRSl VI 42-5 G3465 portretu 10 As 98–117 Rom RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. A3, sek. 8, SE 240 po G781 portretu Hadrianus 11 As 117–138 Rom RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. B4, sek. 8, SE 237B po FMRSl VI 42-6 G384 portretu Antoninus Pius (Diva Faustina I.) 12 As od 141 Rom RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. C1, sek. 0, SE 552 FMRSl VI 42-7 G3545 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 233 Katalog Nominal Datacija Kovnica Standardna Prostorski kontekst Določitev Oznaka Št. Ostalo novcev literatura gradiva (KN) Antoninus Pius (Faustina II.) 13 As 147–161 Rom RIC 1398 k. o. Škofije 710/3, kv. C2, sek. 11, SE 409 FMRSl VI 42-8 G2921 preluknjan M. Aurelius ali Commodus 14 Dp 161–192 Rom RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. D3, sek. 11, plast po FMRSl VI 42-10 G2641 ožgan stroj. izkopa portretu Commodus 15 D 186–187 Rom RIC 154 k. o. Škofije 710, kv. C1, sek. 10, SE 445 G1602 Commodus (Divus M. Aurelius) 16 S od 180 Rom RIC 661 k. o. Škofije 710/3, kv. C2, sek. 11, SE 409 FMRSl VI 42-9 G2922 Gallienus 17 An 263−265 Med (P) RIC 534K; k. o. Škofije 710/4, kv. E1, sek. 10, SE 444 G1495 MIR 1149h 18 An 260−268 ? RIC ?; MIR ? k. o. Škofije 710/4, kv. B2, sek. 26, SE 1 Rv.: FMRSl VI 42-11 G4076 stoječa figura Gallienus (Salonina) 19 An 262 Rom (Q) RIC 24; MIR k. o. Škofije 710/3, kv. B1, sek. 11, SE 408 FMRSl VI 42-12 G1850 492s Claudius II. 20 An 268–270 Rom RIC 16F k. o. Škofije 710/3, kv. A1, sek. 10, SE 407 FMRSl VI 42-13 G3089 21 An 268–270 Rom RIC 48F k. o. Škofije 710/4, kv. D2, sek. 0, SE 101 FMRSl VI 42-14 G3776 nedoločljiv 22 An 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. C5, sek. 11, SE 1 FMRSl VI 42-62 G2632 fragmentiran 3. st. 23 Cen/ 4. st. ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. C4, sek. 13, SE 1 FMRSl VI 42-63 G2865 AE 3 24 Cen/ 4. st. ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. E1, sek. 10, SE 444 G1496 fragmentiran AE 3 25 Cen/ 4. st. ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. A5, sek. 7, SE 258 G1692 fragmentiran AE 3 26 Cen/ 4. st. ? RIC ? k. o. Škofije 710, kv. D1, sek. 10, SE 633 G1489 fragmentiran AE 3 27 AE 3 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. C3, sek. 0, SE 552 FMRSl VI 42-64 G3550 fragmentiran 4. st. 28 AE 3 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. B3, sek. 0, SE 101 FMRSl VI 42-65 G3727 fragmentiran 4. st. 29 AE 3 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. B2, sek. 0, SE 101 FMRSl VI 42-66 G3718 fragmentiran 4. st. 30 AE 4 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. E3, sek. 12, SE 342 FMRSl VI 42-67 G1115 4. st. 31 AE 4 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. C1, sek. 0, SE 172 FMRSl VI 42-68 G3540 4. st. 32 AE 4 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. C5, sek. 27, SE 101 FMRSl VI 42-69 G4050 4. st. 33 AE 4 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. B2, sek. 10, SE 423 G1922 4. st. 34 AE 4 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B5, sek. 6, SE 258 FMRSl VI 42-70 G1690 fragmentiran 4. st. 35 AE 4 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. B5, sek. 7, SE 258 G1691 fragmentiran 4. st. 36 AE 3/ 2. pol. ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. A5, sek. 7, SE 258 FMRSl VI 42-71 G1689 fragmentiran AE 4 4. st. Obdobje kovanja (313−320), Constantinus I. 37 Cen 320 Lon RIC 168 k. o. Škofije 710/3, kv. A4, sek. 12, SE 370 FMRSl VI 42-15 G3078 (PLN) Obdobje kovanja (313−320), Constantinus I. (Crispus) 38 Cen 318–320 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. E3, sek. 8, SE 201 FMRSl VI 42-16 G2173 234 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Katalog Nominal Datacija Kovnica Standardna Prostorski kontekst Določitev Oznaka Št. Ostalo novcev literatura gradiva (KN) Obdobje kovanja (318−321), Licinius I. 39 Cen 321 Are RIC 324 k. o. Škofije 710/4, kv. E1, sek. 0, SE 101 FMRSl VI 42-17 G3783 (STA) Obdobje kovanja (330−337), Constantinus I. 40 Cen 330–335 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. E1, sek. 10, SE 350A FMRSl VI 42-18 G2453 41 Cen 335–337 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. G5, sek. 8, SE 264 FMRSl VI 42-19 G356 Obdobje kovanja (330−337), Constantinus I. (Constantinopolis) 42 Cen 332–333 Tre RIC 548 k. o. Škofije 710/3, kv. E3, sek. 11, SE 321 FMRSl VI 42-20 G2366 (TR?*) Nedoločljivo obdobje kovanja 335–341, Constantinus I. ali sinovi 43 Cen 335–341 ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. E3, sek. 11, SE 27 G2656 44 Cen 335–341 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B1, sek. 10, SE 407 FMRSl VI 42-21 G3090 fragmentiran Obdobje kovanja 337–341, Constans 45 Cen 340 Aq RIC 34 k. o. Škofije 710, kv. D1, sek. 10, SE 445 G1603 (AQP) Obdobje kovanja 337–341, Constans ali Constantius II. 46 Cen 337–340 Rom RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. A3, sek. 10, SE 303 FMRSl VI 42-22 G2259 Obdobje kovanja 341–348, Constans ali Constantius II. 47 Cen 341–348 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. A5, sek. 7, SE 258 FMRSl VI 42-23 G1683 fragmentiran Obdobje kovanja 348–351, Constans 48 AE 3 348–350 Aq RIC 112 k. o. Škofije 710/3, kv. D3, sek. 7, SE 209A FMRSl VI 42-24 G1264 (AQPz) 49 AE 2 348–350 Tes RIC 118 k. o. Škofije 710/3, kv. E2, sek. 11, SE 1 FMRSl VI 42-25 G2651 (TESΓ) Obdobje kovanja 348–351, Constans ali Constantius II. 50 AE 2 348–351 Sis RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. B3, sek. 0, SE 552 FMRSl VI 42-26 G3546 51 AE 3 348–351 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B2, sek. 11, SE 1 FMRSl VI 42-27 G2605 Obdobje kovanja 348–351, Magnentius 52 AE 2 350 Rom RIC 177 k. o. Škofije 710/3, kv. A5, sek. 12, SE 370 FMRSl VI 42-28 G3079 (RQ) (386) Nedoločljivo obdobje kovanja 348–361, Constans ali Constantius II. 53 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. D4, sek. 11, SE 321 FMRSl VI 42-29 G2355 fragmentiran 54 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. C2, sek. 0, SE 552 FMRSl VI 42-30 G3547 fragmentiran 55 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. C2, sek. 11, SE 408 FMRSl VI 42-31 G2067 fragmentiran 56 AE 3 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B2, sek. 6, SE 271 FMRSl VI 42-32 G13 57 AE 3 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. B3, sek. 4, SE 201 G4183 58 AE 3 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. C3, sek. 6, SE 201 FMRSl VI 42-33 G2111 fragmentiran Nedoločljivo obdobje kovanja 348–361, Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulianus 59 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. C3, sek. 0, SE 552 FMRSl VI 42-34 G3548 60 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. D3, sek. 8, SE 201 FMRSl VI 42-35 G2169 61 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. A3, sek. 12, SE 377 FMRSl VI 42-36 G1092 62 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. C2, sek. 11, SE 408 FMRSl VI 42-37 G2068 63 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710, kv. C1, sek. 9, SE 408 G1661 64 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. C2, sek. 0, SE 101 FMRSl VI 42-38 G3745 fragmentiran 65 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. C2, sek. 9, SE 303 FMRSl VI 42-39 G2253 66 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B1, sek. 11, SE 408 FMRSl VI 42-40 G1851 fragmentiran 67 AE 2 348–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. D5, sek. 6, SE 258A FMRSl VI 42-41 G1796 fragmentiran Obdobje kovanja 350–355, Constantius II. 68 AE 2 352–355 Aq RIC 193 k. o. Škofije 710/3, kv. E2, sek. 12, SE 381 FMRSl VI 42-42 G959 (AQ? LXXII S) 69 AE 2 351–355 Con RIC 109 k. o. Škofije 710/3, kv. E3, sek. 11, SE 361A FMRSl VI 42-43 G1084 (?ON? Γ• ) Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 235 Katalog Nominal Datacija Kovnica Standardna Prostorski kontekst Določitev Oznaka Št. Ostalo novcev literatura gradiva (KN) Obdobje kovanja 350–355, Constantius II. (Constantius Gallus) 70 AE 3 352–354 Aq RIC 200 k. o. Škofije 710/4, kv. E2, sek. 0, SE 562 FMRSl VI 42-44 G3707 (AQ?) Nedoločljivo obdobje kovanja 351–361, Constantius II. 71 AE 3 351–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. C1, sek. 10, SE 407 FMRSl VI 42-45 G3091 Nedoločljivo obdobje kovanja 351–361, Constantius II. (Constantius Gallus ali Iulianus) 72 AE 3 351–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710, ITP, kv. K, ZE 6 73 AE 3 351–361 ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. C2, sek. 0, SE 552 FMRSl VI 42-46 G3549 Obdobje kovanja 364–378, Valentinianus I., Valens, Gratianus ali Valentinianus II. 74 AE 3 364–378 ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. B4, sek. 4, SE 602 FMRSl VI 42-48 G4159 Obdobje kovanja 364–378, Valens 75 AE 3 364–378 ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. E2, sek. 0, SE 101 FMRSl VI 42-47 G3788 Nedoločljivo obdobje kovanja 364–388, Valentinianus I., Valens, Gratianus, Valentinianus II., Theodosius I. ali Arcadius 76 AE 3 364–388 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B3, sek. 7, SE 208 FMRSl VI 42-49 G2125 Obdobje kovanja 378–383, Gratianus, Valentinianus II. ali Theodosius I. 77 AE 2 378–383 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. D3, sek. 12, SE 342 FMRSl VI 42-50 G1112 Obdobje kovanja 388–408, Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius 78 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. D3, sek. 8, SE 209 FMRSl VI 42-54 G1285 79 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. D3/E3, sek. 12, SE FMRSl VI 42-55 G1113 fragmentiran 342 80 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710/4, kv. B4, sek. 7, SE 233 G1686 81 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. D3, sek. 12, SE 342 FMRSl VI 42-56 G1114 82 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710, kv. D1, sek. 10, SE 445 G1605 fragmentiran 83 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B5, sek. 6, SE 258 FMRSl VI 42-57 G1684 fragmentiran 84 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B5, sek. 7, SE 233 FMRSl VI 42-58 G1685 85 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710, kv. C1, sek. 10, SE 445 G1604 fragmentiran 86 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B1, sek. 11, SE 453 FMRSl VI 42-59 G1852 fragmentiran Obdobje kovanja 388–408, Arcadius 87 AE 4 388–393 Aq RIC k. o. Škofije 710/3, kv. B4, sek. 7, SE 225 FMRSl VI 42-51 G438 (AQS) 58c 2 Obdobje kovanja 388–408, Arcadius ali Honorius 88 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B5, sek. 7, SE 258 FMRSl VI 42-52 G1687 (233) 89 AE 4 388–403 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. B5, sek. 7, SE 233 FMRSl VI 42-53 G1688 fragmentiran (258) Obdobje kovanja 408–423, Honorius 90 AE 3 408–423 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. D3, sek. 12, SE 342 FMRSl VI 42-60 G1116 91 AE 3 408–423 ? RIC ? k. o. Škofije 710/3, kv. C5, sek. 7, SE 201 FMRSl VI 42-61 G2131 Novi vek Naslednice Svetega rimskega cesarstva, Avstro-Ogrska (1867−1918), Franc Jožef/Franz Joseph I. (1848−1916) (Kronska veljava za Avstrijo) 92 Heller 1902 Dunaj J. 1970, k. o. Škofije 710/3, kv. E4, sek. 5, SE 201 G2107 (=Wien) 372/11 236 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4.2 Živalski ostanki edina mačja kost pa je bila za odvzem standardnih arheo- zooloških mer preslabo ohranjena. Borut Toškan Nabor lovnih vrst vključuje jelena ( Cervus elaphus), srno ( Ca- Skupno je bilo med izkopavanji na najdišču Školarice ročno preolus capreolus), kuno ( Martes sp.), lisico ( Vulpes vulpes) ter pobranih 3216 živalskih ostankov, dodatno gradivo pa je bilo morda poljskega zajca ( Lepus/Oryctolagus), divjega prašiča pridobljeno še med sejanjem vzorcev sedimenta skozi sita ( Sus scrofa; sl. 436) in pragovedo ( Bos primigenius). Slednje- (slednje na tem mestu ni obravnavano). Najštevilčnejše so mu bi utegnil pripadati odlomek razmeroma velike skočnice zastopani sesalci (sl. 430), gradivo pa sicer vključuje tudi po-iz rimskodobne gradbene faze 3 (sl. 435). Večina taksonov samezne ptičje kosti (Aves; N = 18) in mehkužce (Mollusca; je zastopanih s posameznimi elementi postkranialnega ske-N = 231). Med slednjimi pričakovano prevladujejo morske leta (sl. 438), medtem ko pri jelenu prevladujejo bolj ali manj školjke in polži, v prvi vrsti ostrige ( Ostrea sp.) in bodičasti veliki fragmenti rogovja (sl. 437). Na slednjih so mestoma oziroma čokati volek ( Bolinus brandaris/Hexaplex truncu-prisotne sledi obdelave, kar ni presenetljivo, saj je bilo jelenje lus; sl. 431) (prim. Petrucci 2007, 553; Kovač 2013, 99−100, rogovje dragocena surovina za izdelavo raznovrstnih orodij. 112−113, 123). Med taksonomsko ožje neopredeljenimi ko- Obenem je iz relativne številčnosti teh najdb v primerjavi z stnimi odlomki prevladujejo drobci reber, lobanj in vretenc drugimi jelenjimi ostanki mogoče sklepati, da vsi analizirani (sl. 432). V kronološkem smislu pretežni del najdb sodi v rim-primerki ne izvirajo iz uplenjenih živali, temveč so ljudje pobi- ski čas (tj. okvirno prva polovica 1. do sredine 5. stoletja n. št.), rali tudi naravno odpadlo rogovje. vendar njihova umestitev v posamezno od šestih gradbenih faz mnogokrat ni bila mogoča (sl. 430, 431). Delež novove- Sklepni komentar je namenjen rezultatom analize zasto- ških in recentnih ostankov dosega 20 odstotkov, nadaljnjih panosti posameznih skeletnih elementov treh gospodar-40 odstotkov pa jih izvira iz kontekstov s premešanim rim- sko najpomembnejših živalskih vrst in njihovi velikosti. Tako skodobnim in mlajšim gradivom. V nadaljevanju so nekoliko pri govedu (sl. 439) kot tudi pri drobnici (sl. 440) in prašiču podrobneje obravnavani rimskodobni ostanki. (sl. 441) so najbolje zastopane kosti iz najmanj mesnatih de- lov trupa, ki so bile domnevno v pomembni meri odstranjene Osrednja pozornost je bila posvečena najdbam sesalcev, že med primarnim razkosavanjem živali (prim. Dirjec et al. saj so te daleč najštevilčnejše. Najbolje zastopan takson je 2102, 36−38). Pičlost vretenc in popolno odsotnost reber drobnica (Caprinae), z nakazano prevlado ovce ( Ovis aries) je mogoče razložiti s težavnostjo njihovega taksonomskega nad kozo ( Capra hircus) (sl. 433). Pri tem razmeroma visoka opredeljevanja (sl. 432). Delež kosti iz najbolj mesnatih delov povprečna starost ob zakolu (sl. 434) kaže, da vrsti nista bili trupa se v odvisnosti od vrste giblje med desetimi in dvajseti-gospodarsko pomembni le zaradi mesa, pač pa tudi kot mi odstotki. Metrično se najdbe umeščajo znotraj variacijske vir runa in mleka. Upoštevajoč maso posameznih domačih širine za primerke napredne rimske pasme, kar je za območje živali je kot osrednji vir mesa in maščob sicer izstopalo go-podeželskega dvorca tudi pričakovano (sl. 442, 443). vedo ( Bos taurus), čeprav je bilo tudi to v prvi vrsti izkorišča- no zaradi sekundarnih proizvodov reje (moč, mleko; Toškan Sklep 2013 in tam navedena literatura). Domači prašič ( Sus dome- sticus) je bil v zakol večinoma voden pri znatno nižji starosti, Rimskodobni živalski ostanki s Školaric so največji arheo-ki praviloma ni presegala poltretje leto (sl. 434). Ugotovitev zoološko analiziran nabor najdb s katere od rimskih posesti ni presenetljiva, saj je bila prašičereja usmerjena predvsem na Slovenskem (prim. Toškan 2013, 44; Toškan 2016). Na v prirejo mesa in maščob ter posredno še kvečjemu gnoja. tem mestu predstavljeni preliminarni rezultati izpostavljajo Ker zanesljivo razlikovanje med sicer večinsko zastopanim velik pomen goveda, drobnice in prašiča v tedanjem go-domačim prašičem in njegovim divjim zarodnikom na rav- spodarstvu, medtem ko je igral lov v količinskem smislu ni posameznih najdb ni bilo vedno mogoče (prim. Bökönyi zgolj še obrobno vlogo. Osrednji vir mesa je bilo govedo, ki 1995), so podatki za obe vrsti v tabelaričnih ponazoritvah pa je bilo skupaj z drobnico v prvi vrsti bržčas izkoriščano znotraj tega poglavja prikazani pod enotno rubriko Sus sp. zaradi posameznih sekundarnih proizvodov reje. Priljubljen dodaten vir živalskih beljakovin so bili morski mehkužci, Med domačimi živalmi so v analiziranem gradivu rimsko- medtem ko je število odkritih ptičjih kosti skromno. Razme- dobne starosti zastopani še pes ( Canis familiaris), mačka roma velike dimenzije kostnih najdb pričajo o tem, da je ( Felis catus) in konj ( Equus caballus). Slednjemu je bilo pripi-lokalna živinoreja izkoriščala prednosti novo razvitih visoko- sanih dvanajst najdb, ki bi utegnile vključevati tudi odlomek raslih pasem italskega porekla. prstnice mule. Tako konjske kot pasje kosti so pripadale raz- lično velikim živalim (sl. 435; prim. Bökönyi 1984, 192−224), Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 237 Takson A0 A0-1 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A (premešano) Σ A Σ A Novi Premešano Skupaj (%) vek Bos taurus 2 6 13 44 33 6 69 16 189 32,5 61 35 285 Caprinae 6 51 41 44 17 56 15 230 39,4 54 24 308 Sus sp . 1 5 27 13 20 4 30 10 110 18,9 27 16 153 Equus caballus 2 2 1 7 12 2,1 6 3 21 Canis familiaris 3 1 3 7 1,2 1 8 Felis catus 1 1 0,2 1 Cervus elaphus 1 6 4 2 1 14 2,4 7 3 24 Capreolus capreolus 1 1 0,2 1 1 3 Bos cf . primigenius 1 1 0,2 1 Lepus / Oryctolagus 1 1 2 0,3 5 7 Martes sp . 1 1 0,2 1 Vulpes vulpes 1 1 1 3 0,5 3 Aves 2 1 2 4 2 11 1,9 6 1 18 Indeterminatus 2 2 20 413 249 337 88 393 82 1586 // 386 180 2152 430 Zastopanost ostankov sesalcev in ptičev po fazah. Podatki za najdbe iz premešanih kontekstov so prikazani ločeno. Takson A0 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A (premešano) Σ A Σ A (%) Novi vek Premešano Skupaj Ostrea sp . 2 13 22 10 3 35 85 59,9 36 2 123 Bolinus/Hexaplex 2 2 1 16 11 5 7 44 31 38 6 88 Helix pomatia 1 1 3 5 3,5 2 7 Mytilus 1 1 1 3 2,1 3 Arca noae 1 1 0,7 1 1 3 Cerastoderma sp . 1 1 0,7 1 1 Cerithium sp . 2 2 Dosinia sp . 1 1 0,7 1 2 Pecten jacobaeus 1 1 2 1,4 Spondylus 2 2 431 Zastopanost ostankov mehkužcev po fazah. Podatki za najdbe iz premešanih kontekstov so prikazani ločeno. Skeletni element N Skeletni element N Cranium 79 Metacarpalia 1 Maxilla 1 Femur 12 Mandibula 26 Patella Dentes 1 Tibia 21 Vertebrae 61 Fibula 2 Costae 236 Calcaneus 2 Ossa coxae 31 Astragalus 1 Sacrum 1 Metatarsalia Scapula 41 Ossa sesamoidea Humerus 25 Phalanx 1 Radius 7 Phalanx 2 Ulna 7 Phalanx 3 Carpalia 432 Zastopanost posameznih skeletnih elementov med taksonomsko ožje neopredeljenimi ostanki sesalcev. Takson A0 A0-1 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A (premešano) Novi vek Premešano Ovis aries 2 4 10 10 7 8 7 9 4 Capra hircus 3 6 2 2 3 3 Σ Caprinae 6 51 41 44 17 56 15 54 24 433 Številčnost ostankov ovce ( Ovis aries) in koze ( Capra hircus) po posameznih fazah. Ločeno je podano še skupno število vseh ostankov drobnice (Caprinae). 238 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Takson Zobni niz Stopnja obrabe Bos taurus M1-M3 L-K-G Ovis aries lact. P4 4 5 7 7 M1-M3 9A-8A-6A M3 9G 9G 9G 10G 11G Capra hircus M3 4A Caprinae M1-M3 9A-9A-5A M1 9A 9A 9A 9A 9A 9A 9A 9A 9A 15A M2 5A 6A 6A 7A 7A 9A 9A 9A 9A 10A M3 3A 6G 7G 8G 9G 9G 9G 11G 11G 11G 11G 11G Sus sp . M1 E G J M2 D M3 A C 434 Stopnja obrabe spodnjih kočnikov goveda ( Bos taurus), ovce ( Ovis aries), koze ( Capra hircus), ožje neopredeljenih primerkov drobnice (Caprinae) in prašiča ( Sus sp.) kot kazalec starosti posameznih živali ob zakolu/poginu (prim. Grant 1982; Payne 1985, sl. 1; 1987; Rolett, Chiu 1994, 1). Upoštevano je le gradivo rimskodobne starosti. Takson Skelet. element Dimenzija Mere Skelet. element Dimenzija Mere Equus caballus Tibia Bd 66 Dens dolžina M3 31 Dd 43,5 širina M3 15 Calcaneus GB 54 Atlas H 42 Phalanx 1 Bd 48 41* Humerus BT 31 33,5 GL 89,5 Bd 39,5 Canis familiaris Humerus Bd 34 Radius Bp 26 26 Radius Bp 19,5 Ulna BPC 18 21 18 Ulna SDO 23 Femur Bd 44 DPA 26,5 Tibia Bd 29 BPC 19 Dd 25 LO 21 Calcaneus GB 22,5 Calcaneus GB 13 Astragalus GLl 34,5 35 GL 33 GLm 32,5 32,5 Bos cf . primigenius Astragalus GLl 76 Dl 21,5 18 Dl 44,5 Dm 20 21 Bd 48,5 Bd 21 21,5 Cervus elaphus Phalanx 2 Bp 21 21,5 Metatarsus 3 Bp 14 Bd 17 18 Phalanx 1 Bp 15 GL 42 43 Bd 14 Capreolus capreolus Metatarsus SD 16 GL 33 Bd 29,5 Phalanx 3 Ld 25 Vulpes vulpes Tibia Bd 13 DLS 25 435 Metrični podatki za konja ( Equus caballus), psa MBS 11 ( Canis familiaris), jelena ( Cervus elaphus), srne ( Capreolus 436 Metrični podatki za prašiča ( Sus sp.). Upoštevano je le capreolus), lisice ( Vulpes vulpes) in morda pragoveda ( Bos cf . gradivo rimskodobne starosti. Vse mere so v mm. Dimenzije primigenius). Upoštevano je le gradivo rimskodobne starosti. povzete po von den Driesch 1976. Vse mere so v mm. Dimenzije povzete po von den Driesch 1976. Skeletni element A0 A0-1 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A (premešano) Novi vek Premešano Cornus cervi 5 2 2 1 Σ Cervus elaphus 1 6 4 2 1 7 3 437 Številčnost ostankov jelenjega rogovja ( Cornus cervi) po posameznih fazah. Ločeno je podano še skupno število vseh ostankov jelena (Σ Cervus elaphus). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 239 Skeletni element E. caballus C. familiaris F. catus C. elaphus C. capreolus B. Lepus/ V. vulpes primigenius Oryctolagus Cornus cervi 8 Cranium 1 Maxilla Mandibula 2 1 1 Dentes 4 3 1 Vertebrae Ossa coxae Scapula 1 Humerus 1 1 2 Radius 1 Ulna 1 1 Carpalia Metacarpalia Femur Patella Tibia 1 1 Tarsalia 1 1 1 Metatarsalia 1 Metapodia (indet.) Ossa sesamoidea Phalanx 1 3 Phalanx 2 2 Phalanx 3 1 438 Zastopanost posameznih skeletnih elementov med ostanki konja ( Equus caballus), psa ( Canis familiaris), mačke ( Felis catus), jelena ( Cervus elaphus), srne ( Capreolus capreolus), morda pragoveda ( Bos cf . primigenius), zajca oziroma kunca ( Lepus/ Oryctolagus) in lisice ( Vulpes vulpes). Upoštevano je le gradivo rimskodobne starosti. Skeletni element A1 A2 A3 A4 A5 A6 Σ A Skeletni element A1 A2 A3 A4 A5 A6 Σ A Processus cornualis 1 1 2 Processus cornualis 1 2 Cranium 3 2 5 Cranium 3 1 5 Maxilla 1 1 Maxilla 3 2 5 Mandibula 1 1 3 10 7 22 Mandibula 1 6 8 11 4 13 47 Dentes 2 2 3 9 8 26 Dentes 1 26 11 13 4 20 76 Vertebrae 1 1 3 5 Vertebrae Ossa coxae 1 1 3 5 Ossa coxae 1 1 1 4 Scapula 3 1 2 6 Scapula 2 3 Humerus 3 1 3 8 Humerus 1 3 3 1 1 9 Radius 2 2 9 14 Radius 5 4 2 2 4 18 Ulna 1 4 1 3 10 Ulna 1 2 3 Carpalia 1 1 4 Carpalia Metacarpalia 2 3 4 11 Metacarpalia 2 2 2 1 1 3 11 Femur 1 1 2 7 11 Femur 3 1 1 6 Patella 1 1 Patella Tibia 1 2 3 Tibia 3 2 1 1 8 Tarsalia 4 2 1 9 18 Tarsalia 1 3 2 7 Metatarsalia 1 1 2 1 1 5 11 Metatarsalia 1 5 6 12 Metapodia (indet.) 1 2 4 Metapodia (indet.) 1 1 Ossa sesamoidea 1 2 Ossa sesamoidea Phalanx 1 3 2 2 9 Phalanx 1 3 1 2 3 11 Phalanx 2 1 4 1 1 8 Phalanx 2 Phalanx 3 1 1 1 1 5 Phalanx 3 439 Zastopanost posameznih skeletnih elementov med 440 Zastopanost posameznih skeletnih elementov ostanki goveda ( Bos taurus) po posameznih fazah. med ostanki drobnice (Caprinae) po posameznih fazah. Upoštevano je le gradivo rimskodobne starosti. Upoštevano je le gradivo rimskodobne starosti. 240 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Skeletni element A1 A2 A3 A4 A5 A6 Σ A 441 Zastopanost posameznih skeletnih elementov med Cranium 1 1 1 4 ostanki prašiča ( Sus sp.) po posameznih fazah. Upoštevano Maxilla 2 1 4 je le gradivo rimskodobne starosti. Mandibula 2 3 5 Dentes 1 8 6 6 3 12 37 Vertebrae 1 1 2 Ossa coxae 1 2 3 Scapula 1 1 Humerus 1 2 1 3 11 Radius 3 2 1 7 Ulna 5 1 2 10 Carpalia Metacarpalia 1 1 Femur 1 1 2 Patella Tibia 3 1 1 6 Tarsalia 4 1 6 Metatarsalia 1 1 2 3 Metapodia (indet.) 3 4 Ossa sesamoidea Phalanx 1 1 1 Phalanx 2 1 Phalanx 3 1 1 Skeletni element Dimenzija Mere 442 Metrični podatki Dentes dolžina M3 36,0 36,5 za govedo ( Bos taurus). širina M3 16,0 16,0 Upoštevano je le gradivo Atlas BFcr 90,0 rimskodobne starosti. Vse Scapula LG 66,0 67,0 67,0 mere so v mm. Dimenzije BG 54,0 56,5 54,0 povzete po von den Driesch SLC 64,0 1976. Humerus BT 81,0 85,0 79,5 Bd 89,5 90,0 Radius Bp 77,0 89,0 Bd 68,0 Ulna BPC 48,5 Metacarpus Bp 65,0 55,0 61,0 69,0 SD 37,0 Bd 65,0 69,5 GL 210,0 Tibia Dd 51,0 Calcaneus GB 43,0 GL 138,0 Os tarsi centrale GB 51,0 57,0 Astragalus GLl 55,5 65,5 68,0 69,0 68,0 68,0 GLm 53,0 61,0 62,0 66,0 61,5 58 79 Dl 31,0 37,5 40,0 42,0 40,0 39,0 36,5 Dm 33,0 40,0 41,0 37,0 35,5 46 Bd 35,0 42,0 47,5 49,0 43,5 43,0 41 Metatarsus Bp 50,0 52,0 55,0 Bd 52,5 Phalanx 1 Bp 29,5 30 31 32,5 35 Bd 30 32 35 GL 65 67 68,5 Phalanx 2 Bp 31 31 28 36 32,5 29,5 Bd 35 25 26 23 30 31 27 GL 43 45,5 43 50 56 40,5 Phalanx 3 Ld 58 57,5 61 53,5 DLS 79 72,5 85 MBS 27 27 26 24 25 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 241 Takson Skeletni element Dimenzija Mere Capra hircus Dens dolžina M3 24 širina M3 7,5 Scapula LG 28 BG 25 GLP 36 SLC 25 Radius Bp 32 32 Bd 31,5 Tibia Bd 31 Dd 23 Metatarsus Bd 26 27 27 Phalanx 1 Bp 15 13 Bd 12,5 GL 42 Ovis aries Dentes dolžina M3 22 21 21 22 23 širina M3 7,5 7 7 7,5 8 Humerus BT 29,5 29 32,5 Bd 31,5 Radius Bp 28 SD 16 Bd 31 Metacarpus Bp 23 25 25,5 Tibia Bd 25,5 25,5 26 27 27 30 Dd 19,5 20 20,5 20 20,5 22 Calcaneus GB 21 GL 68 Astragalus GLl 29 GLm 26,5 Dl 16 Dm 18 Bd 18 Metatarsus Bp 22 23 SD 12,5 13 Bd 26,5 27,5 GL 125 Phalanx 1 Bp 14 13 Bd 13 11,5 GL 41 40 Caprinae Dentes dolžina M3 21 22 22 22 22 22,5 23 23 22,5 21,5 22 22,5 23 širina M3 8 8 8 8,5 8,5 9 8,5 8,5 8,5 8 9 8 8,5 Scapula LG 28 BG 22,5 GLP 35 Metacarpus Bp 21,5 29 SD 18 Femur DC 24 Metatarsus Bp 22,5 Os tarsi centrale GB 23 Phalanx 1 Bp 13 14 14 16,5 13 Bd 12 12,5 13 16 12 GL 35 44 37 47 37 443 Metrični podatki za drobnico (Caprinae). Upoštevano je le gradivo rimskodobne starosti. Vse mere so v mm. Dimenzije povzete po von den Driesch 1976. 242 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4.3 Arheobotanične analize Tjaša Tolar Uvod V pregled in obdelavo smo prejeli 58 arheobotaničnih vzorcev rastlinskih makroostankov (semen, plodov, oglja). Pridobljeni so bili z mokrim sejanjem vzorcev sedimenta in ročnim prebiranjem semen, plodov in oglja iz posušenih 444 Zogleneli ostanki poljedelskih taksonov: a) ječmena, b) frakcij, ujetih na sitih. Vzorci sedimenta so bili odvzeti po su- gole pšenice, c) graha in d) grahorja (fotografiral M. Zaplatil). bjektivni presoji izkopavalca, in sicer z mest, kjer so bili že na terenu vidni žganina, večje jame ali npr. ohranjene posode, napolnjene s sedimentom. Tla na najdišču so bila izjemno suha, tako tudi arheobota- nični vzorci. Ohranjeni so predvsem zogleneli makroostanki, ki so bili vsi pregledani pod stereomikroskopom Leica MZ75 z do 50-kratno povečavo. Identifikacija je potekala s pomo- čjo slikovnih ključev (npr. Anderberg 1994; Cappers et al. 2006; Berggren 1981) in lastne referenčne zbirke semen in plodov. Strokovna nomenklatura (tj. poimenovanje rastlin- 445 Zogleneli ostanki sadnih vrst: a) oljke, b) vinske trte in c) breskve (fotografiral M. Zaplatil). skih vrst) sledi Mali flori Slovenije (Martinčič et al. 1999). Kar se navzočnosti tiče, je, poleg oglja, ki je prisoten v vseh Rezultati in kratka diskusija vzorcih (torej 100 % navzoč), z daleč največjo navzočnostjo Prevladujejo zogleneli arheobotanični ostanki predvsem med semeni oziroma plodovi zastopana oljka ( Olea sativa), kulturnih (gojenih) rastlinskih vrst in oglje. Rezultati identifi-in sicer v 31 vzorcih (tj. 53 % navzočnost). Najverjetneje je ciranih semen oziroma plodov iz 58 vzorcev so predstavlje- bila gojena v bližnji okolici same vile. Tudi pečke vinske trte ni na sl. 446. Ugotovljenih je bilo 16 rastlinskih taksonov, od ( Vitis vinifera), čeprav z manjšo navzočnostjo (v 7 vzorcih; tega 11 kulturnih: osem poljedelskih (žita in stročnice) in tri 12% navzočnost) in številčnostjo, kažejo na gojenje (glej: sadne, drevesne vrste (oljka, breskev, trta), ki so bile najver-Tolar et a l. 2008). Ugotovljeni so bili tudi posamični ostan- jetneje gojene (sl. 444, 445). Ostalih pet taksonov pripada ki breskve ( Prunus persica) in domnevno slive ( Prunus sp.) naravnemu rastju, tj. ruderalnim rastlinam (npr. plevelom) (sl. 445). ali običajnemu rastju, ki uspeva v bližnji okolici (npr. leska, Seznam arheobotanično raziskanih vzorcev v tabeli je ure-hrast). Gre za najdbe, ki so za rimsko obdobje povsem jen kronološko (sl. 446: vrstica okvirna datacija) in prostor-običajne, pa vendar z vidika slovenske arheobotanike po- sko (sl. 446: vrstica okoliščine najdbe). membne, saj gre za eno redkih tovrstnih raziskav s sloven- Najbolj zanimivi in izpovedni so vzorci, odvzeti iz kuhinje skega prostora ter s tem pridobljenih dokazov o prisotnosti (predvsem s kurišča in krušne peči), shrambe ter skladišča in uporabi nekaterih rastlinskih vrst na območju Slovenije. (sl. 446: obarvano), vsi iz obdobja 4. do prve polovice 5. Splošna arheobotanična slika semen in plodov s Školaric stoletja, ko je vila živela svojo zadnjo fazo. Gre namreč za kaže na številčno prevlado ostankov žitaric, predvsem je-ostanke zadnjega požara (zadnje ruševine), po katerem je čmena ( Hordeum vulgare). Številčno skromnejši, vendar bila vila dokončno zapuščena (pogl. 2.3.6: 6. faza). Iz pred-arheobotanično zelo zanimivi so ostanki gole pšenice ( Tri- hodnih požarov (tj. iz starejših faz) se je ohranilo manj ar- ticum durum/turgidum/ aestivum), predhodnice današnje heobotaničnih ostankov, verjetno zaradi same večkratne navadne pšenice, na katero smo doslej na območju Slove-obnove vile, česar posledica je tudi odvoz starih ruševin in nije v majhnih količinah naleteli šele od železne dobe dalje z njimi arheoloških ostankov. Iz ostalih vzorcev, predvsem (Tolar, neobjavljeno). Med stročnicami prevladujejo ostanki polnil oziroma zasutij jam in kanalov (sl. 446), je prav tako grahorja ( Lathyrus sp.) in graha ( Pisum sativum), manj je najdenih precej rastlinskih makroostankov, ki kažejo zelo grašice ( Vicia sp.) ter leče ( Lens culinaris). Vsi identificirani podobno sliko kot rezultati iz prej naštetih prostorov iz is-taksoni dokazujejo poljedelsko aktivnost (sl. 444). tega obdobja. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 243 SE 232 299B 295B 311 409 422A 577 596 331 361 280 280 626 626 626 626 477 639 244 251 256 256 459A 437 429 430 430 630A 630A Sek. 8 8 7 12 11 10 27 27 12 11 9 9 9 9 9 9 9 11 8 8 8 8 17 12 11 11 11 10 10 ec Kv. D4 D3 E2 D3 C3 E2 C4 C4 E2 E3 C2 C1 C1 C2 C2 C2 C2 B1 C3 E4 D5 E4 B1 B3 E3 E3 E3 D1 D2 Vzor Flot. št. 12 75 74 33 48 20 47 72 3 37 80 79 82 78 81 92 77 90 22 26 28 25 50 34 17 36 18 93 84 Okvirna 1 2 3 4 4 4 3-4 3-4 2-4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 6 6 6 6 7 7 7 7 7 7 7 datacija Okoliš- Takson , čine ov Latinsko Slovensko Ohranjenost najdbe or ehe ehe a, ost odnega op ami oru ami ov odnega kanala odnega kanala ednje zasutje ost Polnilo kanala Polnilo kanala Polnilo kanala z najdb Zasutje pr tlak Vrhnje zasutje odv Sr odv Polnilo odv kanala Polnilo jame Žganinska plast Zemljen tlak v pr Ruševina str skladišča po požaru Ruševina str skladišča po požaru Žganinaska plast v skladišču Žganinaska plast v skladišču Žganinaska plast v skladišču Žganinaska plast v skladišču Žganinaska plast v skladišču Žganinaska plast v skladišču Polnilo vk ožgana zemlja Nasutje Žganinska plast Žganinska plast Tlak Polnilo jame z najdb Žganina nad kuriščem Kurišče Kurišče Ruševina, žganina s krušne peči Ruševina, žganina s krušne peči Cerealia žita cel C kulturna 1 1 2 fragm. C Hordeum goli ječmen cel C kulturna 17 77 vulgare-naked fragm. C 2 Hordeum ječmen z cel C kulturna vulgare-hulled močnimi fragm. C plevami Triticum durum/ gola pšenica cel C kulturna turgidum/ fragm. C aestivum Avena/Poaceae oves/trave cel C ?kulturna fragm. C Phaseolus sp.? fižol cel N kulturna Pisum sativum navadni grah cel C kulturna 1 fragm. C Lens culinaris navadna leča cel C kulturna Lathyrus sativus/ navadni cel C kulturna cicera grahor fragm. C Vicia sp. grašica cel C ?kulturna Olea sativa oljka cel C gojeno 2 1 fragm. C 12 1 10 7 2 18 22 9 1 49 1 23 cca. cel C 2 1 1 2 1 1 8 5 Vitis vinifra vin. trta cel N gojeno 1, dnk Vitis vinifra vin. trta cel C 1 1 4 2 Prunus persica breskev fragm. C gojeno 1 Prunus sp. sadno drevje fragm. C Quercus sp.? hrast baza C Corylus avellana navadna leska baza C Fallopia sp. slakovec fragm. C pleveli 1 Carex sp. šaš cel C trave, 4 pleveli Ostale najdbe NZ cel C 12 4 5 1 2 15 1 fragm. C 2 2 1 1 cel N 1 Oglje C 25 80 20 40 43 50 100 100 15 20 25 8 6 17 50 200 3 30 50 100 30 60 50 52 7 25 15 201 25 Les vejice N Kosti C N 4 Kamni C 2 6 446 (strani 244–247) Arheobotanična tabela s seznamom identificiranih rastlinskih vrst v posameznih vzorcih (rumena – prostor B; modra – skladišče, prostora SK2 in SK3; oranžna – shramba, prostor K). 244 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 232 299B 295B 311 409 422A 577 596 331 361 280 280 626 626 626 626 477 639 244 251 256 256 459A 437 429 430 430 630A 630A Sek. 8 8 7 12 11 10 27 27 12 11 9 9 9 9 9 9 9 11 8 8 8 8 17 12 11 11 11 10 10 ec Kv. D4 D3 E2 D3 C3 E2 C4 C4 E2 E3 C2 C1 C1 C2 C2 C2 C2 B1 C3 E4 D5 E4 B1 B3 E3 E3 E3 D1 D2 Vzor Flot. št. 12 75 74 33 48 20 47 72 3 37 80 79 82 78 81 92 77 90 22 26 28 25 50 34 17 36 18 93 84 Okvirna 1 2 3 4 4 4 3-4 3-4 2-4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 6 6 6 6 7 7 7 7 7 7 7 datacija Okoliš- Takson , čine ov Latinsko Slovensko Ohranjenost najdbe or ehe ehe a, ost odnega op ami oru ami ov odnega kanala odnega kanala ednje zasutje ost Polnilo kanala Polnilo kanala Polnilo kanala z najdb Zasutje pr tlak Vrhnje zasutje odv Sr odv Polnilo odv kanala Polnilo jame Žganinska plast Zemljen tlak v pr Ruševina str skladišča po požaru Ruševina str skladišča po požaru Žganinaska plast v skladišču Žganinaska plast v skladišču Žganinaska plast v skladišču Žganinaska plast v skladišču Žganinaska plast v skladišču Žganinaska plast v skladišču Polnilo vk ožgana zemlja Nasutje Žganinska plast Žganinska plast Tlak Polnilo jame z najdb Žganina nad kuriščem Kurišče Kurišče Ruševina, žganina s krušne peči Ruševina, žganina s krušne peči Cerealia žita cel C kulturna 1 1 2 fragm. C Hordeum goli ječmen cel C kulturna 17 77 vulgare-naked fragm. C 2 Hordeum ječmen z cel C kulturna vulgare-hulled močnimi fragm. C plevami Triticum durum/ gola pšenica cel C kulturna turgidum/ fragm. C aestivum Avena/Poaceae oves/trave cel C ?kulturna fragm. C Phaseolus sp.? fižol cel N kulturna Pisum sativum navadni grah cel C kulturna 1 fragm. C Lens culinaris navadna leča cel C kulturna Lathyrus sativus/ navadni cel C kulturna cicera grahor fragm. C Vicia sp. grašica cel C ?kulturna Olea sativa oljka cel C gojeno 2 1 fragm. C 12 1 10 7 2 18 22 9 1 49 1 23 cca. cel C 2 1 1 2 1 1 8 5 Vitis vinifra vin. trta cel N gojeno 1, dnk Vitis vinifra vin. trta cel C 1 1 4 2 Prunus persica breskev fragm. C gojeno 1 Prunus sp. sadno drevje fragm. C Quercus sp.? hrast baza C Corylus avellana navadna leska baza C Fallopia sp. slakovec fragm. C pleveli 1 Carex sp. šaš cel C trave, 4 pleveli Ostale najdbe NZ cel C 12 4 5 1 2 15 1 fragm. C 2 2 1 1 cel N 1 Oglje C 25 80 20 40 43 50 100 100 15 20 25 8 6 17 50 200 3 30 50 100 30 60 50 52 7 25 15 201 25 Les vejice N Kosti C N 4 Kamni C 2 6 Legenda Okvirne datacije: 5 2/2 3. st. NZ neznan N nezoglenel 1 sredina 1. st. 6 3. st. cel celo seme X nekaj 10 2 2/2 1. st. 7 4. st.–1/2 5. st. fragm. fragment XX nekaj 100 3 2. st. 8 1/2 5. st. baza baza semena XXX precej, ogromno 4 1/2 3. st. rec. recenten, 20. st. cca. cel približno cel dnk primeren za dnk-analize C zoglenel Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 245 SE 442 442 442B 442 469B 637B 445 445 445 209 377 342 268 377 231 592 273B 286B 286B 458A 459A 354 606 202 442 240 Sek. 11 11 11 11 11 10 10 10 10 7 12 12 8 12 7 27 8 6 12 17 17 12 21 8 11 8 Kv. D1 D1 D1 D1 E1 C1 C2 C1 C2 C3 A3 D2 B2 B3 E4 B2 F5 B1 B4 B1 B1 A3 C1 F3 E1 B2 Flot. št. 39 39 40 41 68 95 88 42 87 44 14 38 29 6 7 58 43 56 57 49 50 5 173 136 150 153 okvirna 7 7 7 8 8 7 8 8 8 8 8 8 8 8 8 5-8 1-8 1-8 1-8 1-8 1-8 8 in dodatna dodatna dodatna dodatna ec datacija rec. Takson vzor ov Latinsko Slovensko Ohranjenost o o or elik elik ost da ega omne jame odnega kanala očnega kanala očnega kanala ami ami oliščine najdbeok žganinska in ruševinska plast shrambe z v najdb žganinska in ruševinska plast shrambe z v najdb ožgan tlak v shrambi polnilo kamnit možnarja v shrambi, po požaru polnilo dolija v shrambi iz zadnjega požara polnilo kanala v kuhinji polnilo posodice iz kuhinje žganinska ruševinska plast v skladišču in kuhinji žganinska ruševinska plast v skladišču in kuhinji ruševinska plast pr polnilo jame, žganina, najdbe polnilo ogr žganinska plast polnilo jame, žganina, najdbe plast po požaru polnilo odv polnilo jame, mor žganina nad kuriščem polnilo odt polnilo odt polnilo zbiralnika polnilo kanala žganina zadnje ruševine Cerealia žita cel C kulturna 12 3 fragm. C XXX Hordeum goli ječmen cel C kulturna 236 2675 6 2 vulgare-naked fragm. C XXX Hordeum ječmen z močnimi cel C kulturna 42 vulgare-hulled plevami fragm. C X Triticum durum/ gola pšenica cel C kulturna 102 207 turgidum/aestivum fragm. C X Avena/Poaceae oves/trave cel C ?kulturna 16 fragm. C X Phaseolus sp.? fižol cel N kulturna 1, dnk Pisum sativum navadni grah cel C kulturna 8 48 fragm. C X Lens culinaris navadna leča cel C kulturna 2 Lathyrus sativus/ navadni grahor cel C kulturna 288 cicera fragm. C XX Vicia sp. grašica cel C ?kulturna 11 Olea sativa oljka cel C gojeno 3 2 37 1 1 1 1 fragm. C 5 19 25 84 19 6 1 4 18 2 6 cca. cel C 1 1 2 21 4 1 1 1 1 Vitis vinifra vin. trta cel N gojeno Vitis vinifra vin. trta cel C 7 1 Prunus persica breskev fragm. C gojeno 3 1 5 Prunus sp. sadno drevje fragm. C 1 Quercus sp.? hrast baza C 1 Corylus avellana navadna leska baza C 1 Fallopia sp. slakovec fragm. C pleveli Carex sp. šaš cel C trave, pleveli Ostale najdbe NZ cel C 1 8 4 13 fragm. C 1 19 1 3 2 8 1 cel N Oglje C 60 151 24 6 50 20 15 301 60 30 100 201 60 200 100 80 200 50 20 14 50 80 Les vejice N 4 Kosti C 2 N 10 Kamni C XXX 246 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 442 442 442B 442 469B 637B 445 445 445 209 377 342 268 377 231 592 273B 286B 286B 458A 459A 354 606 202 442 240 Sek. 11 11 11 11 11 10 10 10 10 7 12 12 8 12 7 27 8 6 12 17 17 12 21 8 11 8 Kv. D1 D1 D1 D1 E1 C1 C2 C1 C2 C3 A3 D2 B2 B3 E4 B2 F5 B1 B4 B1 B1 A3 C1 F3 E1 B2 Flot. št. 39 39 40 41 68 95 88 42 87 44 14 38 29 6 7 58 43 56 57 49 50 5 173 136 150 153 okvirna 7 7 7 8 8 7 8 8 8 8 8 8 8 8 8 5-8 1-8 1-8 1-8 1-8 1-8 8 in dodatna dodatna dodatna dodatna ec datacija rec. Takson vzor ov Latinsko Slovensko Ohranjenost o o or elik elik ost da ega omne jame odnega kanala očnega kanala očnega kanala ami ami oliščine najdbeok žganinska in ruševinska plast shrambe z v najdb žganinska in ruševinska plast shrambe z v najdb ožgan tlak v shrambi polnilo kamnit možnarja v shrambi, po požaru polnilo dolija v shrambi iz zadnjega požara polnilo kanala v kuhinji polnilo posodice iz kuhinje žganinska ruševinska plast v skladišču in kuhinji žganinska ruševinska plast v skladišču in kuhinji ruševinska plast pr polnilo jame, žganina, najdbe polnilo ogr žganinska plast polnilo jame, žganina, najdbe plast po požaru polnilo odv polnilo jame, mor žganina nad kuriščem polnilo odt polnilo odt polnilo zbiralnika polnilo kanala žganina zadnje ruševine Cerealia žita cel C kulturna 12 3 fragm. C XXX Hordeum goli ječmen cel C kulturna 236 2675 6 2 vulgare-naked fragm. C XXX Hordeum ječmen z močnimi cel C kulturna 42 vulgare-hulled plevami fragm. C X Triticum durum/ gola pšenica cel C kulturna 102 207 turgidum/aestivum fragm. C X Avena/Poaceae oves/trave cel C ?kulturna 16 fragm. C X Phaseolus sp.? fižol cel N kulturna 1, dnk Pisum sativum navadni grah cel C kulturna 8 48 fragm. C X Lens culinaris navadna leča cel C kulturna 2 Lathyrus sativus/ navadni grahor cel C kulturna 288 cicera fragm. C XX Vicia sp. grašica cel C ?kulturna 11 Olea sativa oljka cel C gojeno 3 2 37 1 1 1 1 fragm. C 5 19 25 84 19 6 1 4 18 2 6 cca. cel C 1 1 2 21 4 1 1 1 1 Vitis vinifra vin. trta cel N gojeno Vitis vinifra vin. trta cel C 7 1 Prunus persica breskev fragm. C gojeno 3 1 5 Prunus sp. sadno drevje fragm. C 1 Quercus sp.? hrast baza C 1 Corylus avellana navadna leska baza C 1 Fallopia sp. slakovec fragm. C pleveli Carex sp. šaš cel C trave, pleveli Ostale najdbe NZ cel C 1 8 4 13 fragm. C 1 19 1 3 2 8 1 cel N Oglje C 60 151 24 6 50 20 15 301 60 30 100 201 60 200 100 80 200 50 20 14 50 80 Les vejice N 4 Kosti C 2 N 10 Kamni C XXX Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 247 Kuhinja iz 4. in prve polovice Povzetek 5. stoletja Na podlagi rezultatov najbolj bogatih in izpovednih vzorcev Sama kuhinja (prostor SK3 v skladišču) predstavlja enega iz- (sl. 446 − obarvano), ki pripadajo istemu obdobju, tj. 4. in med arheobotanično skromnejših prostorov. Najdeni so bili prvi polovici 5. stoletja n. št., ko je vila živela svojo zadnjo zgolj: tri žitna zrna, pečka oljke in želod (sl. 446 − modro), fazo, lahko zaključimo, da so se njeni prebivalci ukvarjali medtem ko sta kurišče in krušna peč, ki se nahajata v pro-tako s poljedelstvom kot tudi s sadjarstvom in vrtnarstvom. storu kuhinje, bolj bogata. V slednjih (sl. 446 − rumeno) je Med poljščinami prevladuje ječmen, sledi pšenica, ovsa je le bilo najdenih več ostankov oljke ( Olea sativa) ter dve pečki za vzorec. Med stročnicami pa lahko zaznamo večji pomen vinske trte ( Vitis vinifera). Med poljedelskimi rastlinami sta navadnega grahorja, sledi mu grah, medtem ko je leče in bili najdeni dve zrni žitaric ( ječmen ali pšenica) in eno fižograšice le za vzorec. Po številu najdenih semen/plodov (ki lovo zrno, ki pa je zelo verjetno recentnega izvora. pa ni statistično zanesljivo) naj bi med sadnimi vrstami imelo oljkarstvo najverjetneje večji pomen kot vinogradništvo. O Shramba iz 4. in prve polovice pomenu obeh proizvodenj pričajo tudi arhitekturni ostanki 5. stoletja (glej poglavje 5.1 − Posestvo vile na Školaricah). Breskve in ostalo sadje so, glede na majhno število najdb, očitno upo- Prostor shrambe (prostor K) se je izkazal za arheobotanično rabljali le kot dodatek k vsakodnevni prehrani. najbogatejši del posestva (sl. 446: oranžno). Tu je bilo najde- nih več žitnih zrn: ječmena ( Hordeum vulgare), pšenice ( Tri- ticum durum/turgidum/aestivum) in najverjetneje tudi ovsa ( Avena sp.) ter več vrst stročnic (grahor, grah, leča, grašica), kar dokazuje raznoliko samooskrbo vile. Poleg žit in stročnic, ki so najverjetneje predstavljali osnovno prehrano tam živečih ljudi, so bile v precejšnjem številu tudi tu odkrite pečke oljke. Poleg poljedelske in oljčne kulture lahko potrdimo tudi sad- jarsko aktivnost vile, ki jo dokazujejo najdbe breskovih pečk. Iz prostora shrambe sta omembe vredna še dva vzorca, od- vzeta iz kamnitega možnarja in dolija. V obeh prevladujejo pečke oljke. V možnarju je poleg ohranjena še pečka bre- skve, v doliju pa dve zrni ječmena. Ostali vzorci: polnila oziroma zasutja jam in kanalov iz druge polovice 1. do 3. stoletja Tudi iz zasutih jam ter kanalov iz zgodnejšega obdobja je najdenih največ pečk oljk, nekaj žitnih zrn in dve pečki vin- ske trte. Poleg pa še ena pečka breskve ter nekaj semen plevelnih/ruderalnih rastlin, kot sta slakovec in šaš. Ostali vzorci: polnila oziroma zasutja jam in kanalov iz 4. in prve polovice 5. stoletja Iz mlajših zasutij so najdene pečke oljk in vinske trte ter ena pečka sadnega drevja − cf. slive ( Prunus sp.). 248 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4.4 Antropološko-osteološka prekomerni rasti trabekularne kosti (Aufderheide, Rodriges analiza Martin 1998). Cribra orbitalia se običajno pojavlja v otroštvu. Razlogi za Zdravka Hincak njen nastanek so prehrambeni, stres in bolezen, običajno Določitev spola in starosti anemija zaradi pomanjkanja železa. Čeprav večina avtorjev (Webb 1995) meni, da mesto nastanka lezije določa staro- Skeletom otrok je zelo težko z veliko natančnostjo določi- stno dobo posameznika, pa nekatere študije predvidevajo, ti spol. S pregledom spodnje čeljusti smo analizirali kot, ki da je mesto nastanka odvisno od vrste stresa, ki jo povzro-tvori trigonum menta/e z ostalim telesom (Loth et al. 2001). či (Larsen 1997). Raziskave arheoloških populacij prinašajo Pri pregledani kosti kot ni izrazit, tako da ves del čeljusti daje nova spoznanja o vzroku nastanka lezij. Po rezultatih ne-vtis zaobljenosti, od same brade pa do ramus mandibulae. katerih nastanek ni povezan s pomanjkanjem železa, am-Bolj zanesljiva metoda je analiza medeničnih kosti. Ugotovili pak s pomanjkanjem vitamina C (Grupe 1995), spet drugi smo prisotnost arcus compose na medenici in tako potrdili pa nastanek pojasnjujejo z infekcijo ali patogenim stresom ženski spol osebe. (Larsen 1997). Demografske študije arheoloških populacij V analizi uporabljene metode za določitev starosti zajemajo kažejo na kar 15,5 let nižjo pričakovano starostno dobo v raziskave kostnega in dentalnega materiala. Dentalne ana-skupinah, kjer se pojavlja cribra orbitalia (Mittler, Gerven lize po Liversidgeu (1998) so zajele merjenje dolžine stalnih 1994). Drugih patoloških sprememb na raziskanem skeletu zob zgornje čeljusti ( maxilla): desni prvi sekalec (9,9 mm) in nismo našli. levi prvi molar (10 mm) (4,46 let). Po izmerah lahko določi- Epigenetski znaki mo starost osebe med 3,85−4,46 let. Po Ubelakru (1978) je stopnja razvoja zob v čeljusti v razponu 4 let ± 12 mesecev. Na levem prvem molarju zgornje čeljusti, na lingvalni stra-Po primerjavi z Boltonovimi standardi (Broadbent, Golden ni stene zobne krone, je vidna dodatna stranska izboklini-1975) je potrjena starost osebe štiri leta. Po dentalnih ana- ca, Carabellijev znak. Čeprav je najpogosteje izražena kot lizah je bila starost osebe v času smrti 4 leta ± 6 mesecev. manjša ali večja izboklina, se neredko pojavlja tudi v obliki Morfometrijski podatki, izmera dolžine desne nadlahtni- brazde. Danes je ta epigenetski znak najbolj razširjen pri ce (130,2 mm) in obeh stegnenic (leva − 173 mm, desna Kavkazijcih, vendar za to še ni zadovoljive razlage. − 172 mm) so primerjani s tabelami Stloukal in Hanakove Povzetek (1978). Glede na dolžino vseh kosti znaša starost osebe okrog dve in pol do tri leta. Tako odstopanje v starostni Skelet iz Školaric je pripadal otroku ženskega spola ( infans), opredelitvi kostnega in dentalnega materiala v korist sto-staremu 4 leta ± 6 mesecev. Od patoloških sprememb smo pnje razvoja zob predpostavlja oziroma kaže na določene potrdili bilateralno cribra orbitalia 11 stopnje po Brothwel-zdravstvene in prehrambene probleme, ki vodijo do zaka- lu. Opisana patološka sprememba v tem stadiju ni mogla snitve v razvoju kostnega dela skeleta. povzročiti smrti osebe, lahko pa predstavlja posledico re- snih zdravstvenih težav. Na levem molarju zgornje čeljusti Patološke spremembe je opažen epigenetski znak, Carabellijev znak v obliki izbo- Potrjena je bilateralno cribra orbitalia druge stopnje. Cribra kline. Ta značilnost se najpogosteje pojavlja med evropsko orbitalia ( usura orbitae, hyperostosis spongiosa orbitae) je populacijo (Hillson 1996). sprememba na kostnem anterolateralnom delu orbite in je del splošnega patološkega stanja, znanega pod imenom Hyperostosis porotica, ki zajema kosti lobanje, os parietale, in redkeje os occipitale. Spremembe na kostnem tkivu povzroči zmanjšana proizvodnja rdečih krvnih telesc v te-lesu v mrežastih votlinah dolgih kosti in spongiozni kostnini ploščatih kosti (Goodman et al. 1984). Opisuje se kot lezija, remodeliranje gornjega sloja trde kosti, ki napreduje glede na stadij − od začetnega, ko so vidne diskretne perforacije na površini kosti, do pravih lezij, ko je razširitev plasti diploe tako intenzivna, da popolnoma resorbira zunanji sloj ob Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 249 4.5 Analize žlindre Iz rezultatov analiz lahko zaključimo, da se je na tej lokaciji odvijala kovaška dejavnost, vzorec G1120 (sl. 448) nakazuje 4.5.1 Makroskopska analiza žlindre na to razlago. VZ 102 (sl. 449) je verjetno ostanek pridobi- vanja kovanega železa, hkrati pa morda čakal na ponovno Tomaž Verbič kovaško obdelavo. Obstaja sicer možnost, da VZ 59 (sl. 450), Skupaj je bilo pregledanih 470 kosov žlindre iz 67 vzorcev ki ne izkazuje povezanosti s kovinskim železom, izhaja iz (sl. 454). Od teh je bilo 344 kosov nemagnetnih, 99 kosov obloge metalurške peči, vendar s tem metalurška dejavnost slabo in 8 srednje magnetnih. 12 kosov je bilo magnetnih, taljenja rude ni dokazana. Lahko je le ostanek obloge kova-sedem kosov, večinoma sicer zelo majhnih, pa je pripadalo škega ognjišča. Glede na samo oddaljenost nahajališč žele-odlomkom kovanega železa. zove rude od arheološkega najdišča Školarice se ta možnost Skupna teža vzorcev je bila 18,239 kg. Od tega je bilo ne- zdi celo bolj verjetna. To vprašanje ostaja odprto. magnetne žlindre 58 %, slabo in srednje magnetne 25 % in Razen tega smo z metodo XRF (X-ray fluorescence) spek-3 %, 13 % je bilo magnetne žlindre13, 1 % pa je bilo odlom- troskopije določili kemično elementarno sestavo nekaterih kov kovanega železa. kovinskih najdb. Na sl. 451 je prikazana povprečna sestava Večina kovaškega in metalurškega gradiva je povezana z analiziranega predmeta. gospodarskim objektom, skladiščem in dvoriščem. Sestava vzorca G2520 (sl. 452) nakazuje na možnost kova- Z metalurškimi metodami14 so bili analizirani naslednji vzorci škega vtiskanja bakrenih nitk oziroma žic v železen predmet. (sl. 447). Preseneča visok odstotek fosforja v vzorcih G1126 (sl. 453) in G2520. Majhna specifična teža predmeta G1126 je po- sledica prisotnosti silicija in fosforja (skupaj 24 %). Št. Opis Število Teža Kv. SE Stavba/prostor Magnetnost/kovanje vzorca kosov (g) 58 Izbran kos kovanega železa, sicer v vzorcu 42 869 08/D3 201 skladišče, večinoma nemagnetni kosi, večinoma nemagnetni kosi žlindre gospodarski dva ploščata kosa železa (znaki objekt, deviacija kovanja), rja 59 Izbran kos lahke porozne žlindre s polkrožnim 52 3100 08/D3 201 skladišče, večinoma nemagnetni kosi, odtisom, glede na makroskopski izgled silikatna gospodarski redki slabo magnetni sestava; sicer 52 kosov - 5 večjih pogač do 7 cm, objekt, deviacija le nekaj manjših kosov do 2 cm 102 Glede na makroskopski izgled »volk«; večja 1 1097 12/A5 386 zgornje dvorišče magneten pogača okrogle oblike in konveksnega/ polkrožnega preseka vel. 13 × 11 cm, db. 4,5 cm 447 Vzorci žlindre, analizirani z metalurškimi metodami. 448 Vzorec žlindre PN KOV 58 − G1120. 449 Vzorec VZ 102. 13  Samo en kos (VZ 102) je tehtal več kot 1 kg. 14  Analize izvedene na Oddelku za materiale in metalurgijo, NTF, Uni- verza v Ljubljani; poglavje 4.5.2. 250 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 452 Vzorec PN KOV 393 − G2520. 450 Vzorec VZ 59. Fe Cu P Sn Pb Al Si Ostalo PN505 66 11 8 13 2 PN393 47 29 9 5 5 1 3 1 PN804 90 5 2 1 1 1 451 Tabela. Povprečna sestava analiziranega predmeta. 453 Vzorec PN KOV 505a − G1126. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 251 Št. SE Kv. Stavba/prostor Opis Magnetnost/kovanje Št. Teža vzorca kosov (g) 003 201 08/F5 skladišče, gospodarski objekt, 1 kos (4 × 4 × 2,2 cm) magneten 1 81 deviacija 005 201 08/F3 skladišče, gospodarski objekt, 1 manjši kos, dolž. 3 cm slabo magneten 1 14 deviacija 008 001 11/E2 cel izkop 1 manjši kos, dolž. 3 cm nemagneten 1 11 009 303 04/E7 zgornje dvorišče, skladišče, dovoz 1 manjši kos, dolž. 2 cm nemagneten 1 5 010 201 08/F5 skladišče, gospodarski objekt, 2 manjša kosa, dolž. 3 cm nemagneten 2 14 deviacija 011 001 11/C3 cel izkop 1 manjši kos, dolž. 1.6 cm magneten 1 5 015 001 08/F5 cel izkop 1 manjši kos, dolž. 3 cm srednje magneten 1 7 016 201 08/F5 skladišče, gospodarski objekt, 3 kosi: 2 večja, dolž. 5 cm, 1 manjši kos, manjši magneten, večja 3 108 deviacija dolž. 2 cm nemagnetna 017 201 08/F3 skladišče, gospodarski objekt, 17 manjših kosov, dolž. 0,5 - 3 cm nemagneten 17 41 deviacija 018 203 08/F4 gospodarski objekt / prostor V, EE 4 manjši kosi, dolž. 0,5 - 3 cm en košček železa z rjo, 4 21 ostali slabo magnetni 019 201 08/A3 skladišče, gospodarski objekt, 1 manjši kos, dolž. 3 cm slabo magneten 1 16 deviacija 025 001 cel izkop 1 manjši kos, dolž. 2 cm srednje magneten 1 11 028 214 08/D4 gospodarski objekt / prostor T–U pogača vel. 7 × 7 cm; deb. 4.5 cm slabo magneten 1 227 029 201 08/D5 skladišče, gospodarski objekt, 1 manjši kos, dolž. 4 cm nemagneten 1 20 deviacija 031 303 13/A2 zgornje dvorišče, skladišče, dovoz 1 manjši kos, dolž. 3.5 cm nemagneten 1 11 033 101 25/E3 terme 3 manjši kosi, dolž do 2 cm nemagneten 3 7 034 201 08/F5 skladišče, gospodarski objekt, 2 manjša kosa, dolž do 2 cm; nemagneten 2 12 deviacija 035 001 13/A4 cel izkop 1 manjši kos, dolž. 1,5 cm nemagneten 1 4 036 204B 08/F4 gospodarski objekt / prostor EE 3 manjši kosi, dolž do 2 cm en majhen kos železa (sled 3 14 kovanja), dva mgnetna kosa 037 201 08/E5 skladišče, gospodarski objekt, 2 kosa, dolž. 1 in 4 cm nemagneten 2 35 deviacija 039 227 08/B4 gospodarski objekt / območje večja gmota, dolž. 7 × 5 × 4 cm slabo magneten 1 192 Š, T–U 040 209 08/A3 spodnje dvorišče, gospodarski 16 kosov, v glavnem manjši do dolž. 2 nekaj slabo magnetnih, 16 103 objekt / prostor JJ, HH, II, FF, GG cm; 1 večji kos do 5 cm ostali nemagnetni 041 303 13/A1 zgornje dvorišče, skladišče, dovoz 1 manjši kos, dolž. 2 cm; nemagneten 1 5 042 322 12/D1 gospodarski objekt / prostor O 1 manjši kos, dolž. 1,5 cm; nemagneten 1 7 043 201 08/B4 skladišče, gospodarski objekt, 1 večji kos, dolž. 6 cm; slabo magneten 1 85 deviacija 044 001 12/B2 cel izkop 1 manjši kos, dolž. 2,5 cm; nemagneten 1 14 046 354 12/A3 gospodarski objekt / prostor D, D' 3 kosi, 2 manjša dolž. 2 cm; 1 večji dolž. en slabo magneten, dva 3 114 5 cm nemagnetna 048 354 12/A2 gospodarski objekt / prostor D, D' 4 kosi; 1 večja pogača premera 8 cm; 2 dva slabo magnetna kosa, 5 282 srednja kosa do 3 cm, 3 manjši do 1 cm ostali nemagnetni 049 321 12/B3 gospodarski objekt / prostor F, G, 1 manjši kos, dolž. 3 cm; nemagneten 1 18 H, I, D, D', E… 050a 354 12/A3 gospodarski objekt / prostor D, D' 20 kosov; 2 večja kosa dolž. 6 in 7 cm; 7 večinoma nemagnetni 20 465 srednjih ok. 4-5 cm; 11 manjših 1-2 cm in slabo magnetni kosi, nekaj kosov železa, sledovi kovanja (ploščat raven in ploščat ukrivljen kos), rja 051 203 08/E4 gospodarski objekt / prostor V, EE 2 kosa dolž. 4 cm slabo magnetna kosa 2 70 052 201 08/B3 skladišče, gospodarski objekt, 1 kos dolž. 4 cm nemagneten 1 51 deviacija 053 203 08/E5 gospodarski objekt / prostor V, EE 1 kos dolž. 4 cm nemagneten 1 36 054 209 08/B3 spodnje dvorišče, gospodarski 1 kos dolž. 3.5 cm; 2 kosa 1,5 cm slabo magnetna kosa 3 79 objekt / prostor JJ, HH, II, FF, GG 055 201 08/D4 skladišče, gospodarski objekt, 7 kosov; 2 večja kosa dolž. 7 in 5 cm, 1 nemagneten 7 151 deviacija srednji 3 cm; 4 kosi po 1 cm 057 001 12/A2 cel izkop 1 manjši kos, dolž. 1cm; 1 večji kos dolž. slabo do srednje 2 44 5cm magnetna kosa 252 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Št. SE Kv. Stavba/prostor Opis Magnetnost/kovanje Št. Teža vzorca kosov (g) 058 201 08/D3 skladišče, gospodarski objekt, 42 kosov 1- 6 cm večinoma nemagnetni 42 869 deviacija kosi, dva ploščata kosa železa (znaki kovanja), rja 059 201 08/D3 skladišče, gospodarski objekt, 52 kosov - 5 večjih pogač do 7 cm, ki večinoma nemagnetni 52 3100 deviacija so tudi težke, 1 večji kos zelo lahek z kosi, redki slabo magnetni polkrožnim odtisom (v analizo), ostali kosi so večinoma težki in velikosti 4-6 cm ( med njimi so redki zelo lahki), le nekaj manjših kosov do 2 cm 060 209 08/C3 spodnje dvorišče, gospodarski 19 kosov od 2 do 6 cm, vglavnem ok. večinoma nemagnetni 19 519 objekt / prostor JJ, HH, II, FF, GG 4 cm kosi, redki slabo magnetni 061 201 08/C3 skladišče, gospodarski objekt, 1 kos, dolž. 3,5 cm; nemagneten 1 23 deviacija 062 201 08/E3 skladišče, gospodarski objekt, 1 trikoten kos, dolž. 5 cm; verjetno nemagneten 1 21 deviacija uporabljen pri gradnji, saj na njem vidne sledi malte in sekundarne prežganosti (pregledal Verbič) 063 001 12/B3 cel izkop 4 kosi: 1 večja pogača dolž. 10 cm; 1 en manjši kos magneten, 1 335 srednji kos 5,5 cm; 2 manjša kosa ok. največji srednje magneten, 2 cm dva nemagnetna 064 001 12/E1 cel izkop 1 kos dolž. 5 cm magneten 1 65 069 341 12/A1 gospodarski objekt / prostor L/P 1 manjši kos, dolž. 1,5 cm; nemagneten 1 8 071 101 26/C3 terme strojni izkop; 1 manjši kos, dolž. 3 cm; nemagneten 1 13 072 321 12/B2 gospodarski objekt / prostor F, G, 2 kosa: 1 manjši kos, dolž. 1,5 cm; 1 nemagneten 1 75 H, I, D, D', E… srednji kos 5.5 cm 073 303 12/D3 zgornje dvorišče, skladišče, dovoz 2 kosa: 1 manjši kos, dolž. 1,5 cm; nemagneten 2 40 1 srednji kos 4 cm; žlindra je bila sekundarno uporabljena, saj vidne sledi malte na njej 075 001 12/C1 cel izkop 1 kos dolž. 3.5 cm srednje magneten 1 18 076 209 08/D3 spodnje dvorišče, gospodarski večja količina kosov žlindre od pogač večinoma nemagnetni, 60 3407 objekt / prostor JJ, HH, II, FF, GG ok. 6 cm do malih kosov 1 cm; analizo 4 zelo redki slabo magnetni srednje velike pogače 6-8 cm kosi 077 209 08/D3 spodnje dvorišče, gospodarski večja količina kosov žlindre; nekaj pogač večinoma nemagnetni, 113 3875 objekt / prostor JJ, HH, II, FF, GG dolž. 6 cm, veliko manjđših kosov do zelo redki slabo magnetni 1,5 cm kosi 078 209 08/D3 spodnje dvorišče, gospodarski 40 kosov: 2 večji pogači dolž. 10 cm, nemagnetni kosi 40 1465 objekt / prostor JJ, HH, II, FF, GG ostali kosi 1-6cm 082 227 08/D4 gospodarski objekt / območje 2 kosa dolž. 2-3 cm en magneten, en 2 19 Š, T–U nemagneten 091 001 11/D1 cel izkop 1 kos dolž. 3 cm nemagneten 1 22 093 201 08/D4 skladišče, gospodarski objekt, 1 kos dolž. 4 cm nemagneten 2 14 deviacija 096 321 12/B1 gospodarski objekt / prostor F, G, 1 kos dolž. 6 cm magneten 1 42 H, I, D, D', E… 098 319 13/A2 gospodarski objekt / prostor J 1 kos dolž. 3 cm nemagneten 1 5 099 101 26/E3 terme 1 kos dolž. 2 cm nemagneten 1 6 102 386 12/A5 zgornje dvorišče večja pogača okrogle oblike in magneten 1 1097 konveksnega/polkrožnega preseka vel. 13 × 11 cm, deb. 4,5 cm 103 386 12/B5 zgornje dvorišče 1 kos dolž. 1 cm nemagneten 1 4 104 386 12/A5 zgornje dvorišče 1 kos dolž. 4 cm magneten 1 65 106 001 10/B2 cel izkop 3 kosi: 1 kos 6 cm, 2 kosa 3-4 cm nemagneten 3 90 107 001 10/C2 cel izkop 2 kosa 5-6 cm nemagneten 2 124 108 377 12/A3 gospodarski objekt / prostor B 1 kos 5 cm nemagneten 1 51 111 361 12/B3 gospodarski objekt / prostor B 1 kos dolž. 2 cm nemagneten 1 14 370 508 27/A5 terme / notranje dvorišče večja gmota; dimenzije(?) 1 169 371 408 09/D1 skladišče 1 odlomek gmote 9 × 7 cm, deb. 3 cm, slabo magneten 1 304 polkrožne oblike oz krožne in konkavne oblike v celoti Skupaj 470 18239 454 Tabela pregledanih vzorcev žlindre. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 253 4.5.2 Analiza arheometalurških Rezultati raziskav vzorcev V raziskavi smo z različnimi metodami pregledali in anali- Matjaž Knap, Jožef Medved zirali tri vzorce. Za dva vzorca (VZ 59 in VZ 102) smo na Uvod osnovi teže, oblike in površine predvidevali, da sta vzorca žlindre; tretji vzorec (G1120) pa je bil kovinski vzorec. Pridobivanje železa je v preteklih stoletjih potekalo v nizkih Vzorec žlindre VZ 59 je nemagneten, medtem ko je vzorec jaškastih pečeh. Dno jame in stene jaška so prekrili z glino, žlinder VZ 102 magneten. Na osnovi tega smo sklepali, da ki je bila uporabljena kot izolacijski material. Dovolj visoke ta vzorec vsebuje železo ali železov oksid − magnetit. temperature za delno taljenje železove rude so dosegli s vpihavanjem zraka skozi odprtine na dnu ali v steni blizu Makroskopski posnetki prerezov dnu reaktorja. Na prerezu žlindre z VZ 59 (sl. 455) ni opaziti kovinskih ka- Vsip v metalurško peč je bil sestavljen iz mešanice železo- pljic železa. Prav tako nismo opazili lukenj, ki bi pričale o ve rude in oglja. Železova ruda je bila večinoma relativno poteku redukcije v tej žlindri. Možno je tudi, da gre za del bogata, kar pomeni, da je bila vsebnost železovega oksida, gline iz obloge peči. predvsem Fe O , in železovega karbonata, FeCO , relativno 2 3 3 Na prerezu VZ 102 (sl. 456) se vidijo večje luknje, za katere velika. Poleg mineralov, ki so vsebovali železo, je bila v rudi sklepamo, da so nastale kot posledica redukcijskih procesov tudi jalovina, sestavljena pretežno iz kremena, SiO . 2 v reaktorju. Nastale so kot posledica oglja, ki je ostalo ujeto Oglje je imelo dvojno vlogo, z zgorevanjem je dajalo to- v žlindri, ali pa mehurčkov ogljikovega monoksida. ploto, ki je bila potrebna za mehčanje, nataljevanje in talje- Prerez vzorca G1120 kaže, da je celoten kos sestavljen pre- nje železonosnega vsipa. Oglje pa je bilo uporabljeno tudi težno iz kovinskega železa (sl. 457). Površina je že deloma kot reducent za redukcijo železovih oksidov. Redukcija je korodirana. potekala v več stopnjah, iz Fe O v Fe O , iz Fe O , v FeO 2 3 3 4 3 4 in, v primeru doseženih dovolj visokih temperatur, iz FeO Optična mikroskopija v železo. Z optičnim mikroskopom smo slikali dva vzorca, vzorec žlin- Pri segrevanju mešanice rud, kremena in oglja je s poveče- dre VZ 102 in kovinski vzorec G1120. vanjem temperature nastajala žlindra, ki je običajno vsebo- Vzorec žlindre VZ 102: na sl. 458−461 vidimo, da je vzorec vala fajalit 2FeO SiO s tališčem 1205 °C. Različni dodatki, ki 2 heterogen. Sestavljen je iz delno staljenih, različno reducira- so jih dodajali za tvorjenje žlindre, so še dodatno zniževali nih železovih oksidov ter različnih faz žlindre z višjimi tališči. njeno tališče. Tališče žlindre pa so zniževali tudi oksidi alkalij Luknje v vzorcu, črne površine, so verjetno posledica zgo- (K O, Na O) iz pepela oglja. 2 2 revanja oglja med redukcijo železove rude. Segrevanje in taljenje v primitivnih metalurških pečeh je po- Kovinski vzorec G1120: na sl. 462, 463 vidimo tipično mi- tekalo več ur. Rezultat je bila gmota, ki jo je večinoma se- krostrukturo, ki nastane med preoblikovanjem kovinskega stavljala žlindra, v kateri so bili različno veliki deli kovinskega železa, ki vsebuje nekovinske vključke − ostanke žlindre. železa. Iz tega skupka, ki je bil bogat z železovim oksidom, Opazimo lahko, da se področja, kjer je bila deformacija bolj so kovinsko železo dobili s ponovnim segrevanjem in kova-intenzivna, jasno ločijo od področij z manjšo deformacijo. njem. Na ta način so pri temperaturah med 1100 in 1200 °C Tak tok materiala je tipičen za kovaške postopke. iz kovinskega železa iztisnili žlindro, ki je bila tekoča ali v Mikrostruktura deformiranega vključka (sl. 464, 465) kaže, testastem stanju. da tudi vključek ni homogen. Sestavljen je iz različnih Razlog, zakaj se reducirano kovinsko železo ni naogljičilo na oksidov. več kot približno 0,1 mas. %, je bila prisotnost FeO v žlindri. Nastalo kovinsko železo je bilo zato preoblikovalno in ga je bilo mogoče kovati. 254 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 455 Prerez nemagnetnega kosa žlindre VZ 59. 458 Mikroskopski posnetek žlindre VZ 102. 456 Prerez magnetnega kosa žlindre VZ 102. 459 Mikroskopski posnetek žlindre VZ 102. 457 Prerez kovinskega vzorca − PN KOV 58, G1120. 460 Mikroskopski posnetek žlindre VZ 102. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 255 461 Mikroskopski posnetek žlindre VZ 102. 464 Mikroskopski posnetek razpotegnjenega nekovinskega vključka v kovinskem vzorcu PN KOV 58, G1120. 462 Mikroskopski posnetek kovinskega kosa PN KOV 58, G1120. 465 Mikroskopski posnetek deformiranega nekovinskega vključka v kovinskem vzorcu PN KOV 58, G1120. 463 Mikroskopski posnetek kovinskega kosa PN KOV 58, G1120. 256 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Elektronska mikroskopija Z elektronskim mikroskopom smo določili kemično sestavo faz v vzorcih z oznakama VZ 102 in G1120. Vzorec žlindre VZ 102: na vzorcu žlindre (sl. 466) smo za- radi heterogene sestave analizirali kemično sestavo na dveh mestih. Na prvem mestu smo analizirali štiri različne faze. Najsve- tlejša faza, oznaka 1, je delno staljen železov oksid. Fazi z oznakama 2 in 4 sta kompleksna oksida, sestavljena iz kalcijevih, silicijevih in železovih oksidov. Vsebnost teh treh elementov v oksidih je različna. Žlindrna faza z oznako 3 ima še kompleksnejšo sestavo. 466 Elektronska mikroskopija vzorca žlindre VZ 102, prvo Poleg kalcijevih, silicijevih in železovih oksidov vsebuje tudi mesto. manjši delež kalijevih in aluminijevih oksidov. Na drugem mestu, ki smo ga analizirali na vzorcu VZ 102, smo se osredotočili na detekcijo kemične sestave na robu luknje (sl. 467). Vse tri faze so večinoma sestavljene iz železovega oksida, vsota vsebnosti oksidov ostalih elementov je manjša kot 2 mas. %. Kovinski vzorec G1120: v vzorcu kovine (sl. 468) smo poleg kemične sestave osnovnega materiala (oznaka 4) analizirali tudi sestavo nekovinskega vključka. Fazo nekovinskega vključka z oznako 1 sestavlja predvsem železov oksid, vsebuje pa tudi manjšo količino manganove- ga oksida. Največji del nekovinskega vključka je kompleksen 467 Elektronska mikroskopija vzorca žlindre VZ 102, drugo oksid, sestavljen predvsem iz železa, silicija, kalcija (oznaka mesto. 2). Rob med nekovinskim oksidom in kovino, oznaka 3, je železov oksid z manjšo vsebnostjo mangana. Kemična ana- liza kovinskega dela (oznaka 4) je pokazala, da gre za čisto železo. 468 Elektronska mikroskopija vzorca kovine PN KOV 58, G1120, nekovinski vključek v kovinskem železu. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 257 Rentgenska analiza Slika krivulje rentgenske analize druge žlindre, z oznako VZ Rentgensko analizo smo naredili na dveh vzorcih z oznaka- 102 (sl. 470), kaže, da je njena sestava zelo komplicirana. ma VZ 59 in VZ 102. Sestavljajo jo kompleksni oksidi, sestavljeni iz železovih, silicijevih, kalcijevih, aluminijevih in kalijevih oksidov. Poleg Rentgenska analiza vzorca VZ 59 (sl. 469) je pokazala, da je kompleksnih oksidov je rentgenska analiza pokazala tudi tri sestavljen iz alumosilikatov in kalcijevih silikatov, v njem pa železove okside, hematit (Fe O ), magnetit (Fe O ) in wüstit 2 3 3 4 smo našli tudi železov oksid − wüstit. (FeO). Prisotnosti čistega železa v žlindri z rentgensko ana- lizo nismo zaznali. vz. 223 60000 · 50000 C 40000 30000 20000 · 10000 3CaO·3 · FeO FeO FeO · 0 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 469 Rentgenska analiza žlindre z oznako VZ 59. vz. 370 6000 · 5000 4000 · 3000 O · · Fe 3CaO·3 2000 · · 3CaO·3 · O 1000 Fe · 0 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 470 Rentgenska analiza žlindre z oznako VZ 102. 258 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 DSC Na osnovi segrevalnih in ohlajevalnih krivulj, narejenih z napravo STA, lahko sklepamo, da se vzorca žlinder (VZ 59 in VZ 102) v tempera- turnem intervalu izvajanja meritev, do 1400 °C, nista stalila (sl. 471−474). Veliko število manj- ših pikov kaže, da imata žlindri kompleksno sestavo. Kovinski vzorec PN KOV 58 (G1120) se je sta- lil v temperaturnem intervalu med 1495 °C in 1524 °C in se je strdil v temperaturnem interva- 471 DSC segrevalna krivulja vzorca žlindre VZ 59. lu med 1463 °C in 1462 °C (sl. 475, 476). 472 DSC ohlajevalna krivulja vzorca žlindre VZ 59. Zaključki Na osnovi opravljenih analiz lahko strnemo, da vsi trije vzor- ci izvirajo iz procesov, povezanih z izdelavo železa v starih jaškastih pečeh. Za vzorec z oznako VZ 59 lahko na osnovi oblike, preseka in analize, opravljene z rentgenom, sklepamo, da gre za del žlindre, ki ni bila neposredno v stiku s kovinskim železom. Možno je tudi, da je del gline, ki je bil kot obloga nanesen na dno jame, kjer je imel vlogo izolacije in zaščite sten peči, enako imajo v sodobnih agregatih ognjevzdržna gradiva. Vzorec žlindre z oznako VZ 102 je sestavljen iz železovih, si- licijevih, kalcijevih in aluminijevih oksidov, poleg tega pa sta v manjših količinah vsebovana tudi kalijev in natrijev oksid. Taka sestava žlindre z železovimi oksidi z različno stopnjo redukcije je tipična za redukcijske metalurške reaktorje. Pre- cej verjetno je ostanek proizvodnje kovnega železa. Kovinski vzorec G1120 (PN KOV 58) je del železa, ki se je med kovanjem odluščil od večjega kosa. Na to kaže razpo- tegnjena mikrostruktura, ki je tipična za dele kovine, ki so bili preoblikovani. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 259 473 DSC segrevalna krivulja vzorca žlindre VZ 102. 474 DSC ohlajevalna krivulja vzorca žlindre VZ 102. 475 DSC segrevalna krivulja kovinskega vzorca PN KOV 58, G1120. 476 DSC ohlajevalna krivulja kovinskega vzorca PN KOV 58, G1120. 260 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4.6 Radiokarbonske analize Max-Eyth-Str. 11−13, D-24118 Kiel) in 9 vzorcev lesnega oglja in semenk v CEDAD laboratoriju (CEntro di DAtazione Tina Žerjal e Diagnostica, Dipartimento di Matematica e Fisica “Ennio Radiokarbonske analize so bile opravljene v dveh laborato- de Giorgi”, Università del Salento, c/o Cittadella della Ricer- rijih. Vzorec kosti otroškega skeleta v laboratoriju Leinbniz ca, S.S. 7 per Mesagne, Km. 7 +300, 72100 Brindisi). Ker so Laboratory (Leibniz-Labor für Altersbestimmung und Iso-nekateri rezultati radiokarbonskih analiz problematični (pre- topenforschung, der Christian-Albrechts-Universität zu Kiel, zgodnji za 300 do 500 let), podajamo le uporabne datume (sl. 477–479). 477 Grafi radiokarbonskih datumov: CEDAD. LTL17641A, LTL17642A, LTL17643A, LTL17645A. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 261 478 Radiokarbonski datum otroškega skeleta: Leibniz Laboratory. Terenska Laboratorijska oznaka Radiokarbonski δ13C (‰) Radiocarbon Age (BC) - δ Radiocarbon Age (BC) - δ2 95,4% Material Teža SE Opis konteksta Interpretacija Faza Datacija na osnovi najdb oznaka vzorca (CEDAD in Leibniz) datum (BP) 68,2% verjetnost probability VZ 360 LTL17641A 2034 ± 45 -25.5 ± 0,5 101BC–23AD (68,2%) 167BC–57AD (95,4%) oglje 8g 477 skladišče, žganinska ruševinska morda les prvotnega A4 – požar požar: sredina 3. st. AD; izgradnja plast ostrešja po 3. fazi skladišča (prvotno ostrešje): druga četrtina 1. st. AD VZ 356 LTL17642A 2119 ± 50 -23,7 ± 0,5 201–86BC (58,4%) 79–54BC 356–282BC (14,7%) 235–36BC oglje 16g 445 skladišče – najmlajša žganinska zadnja ruševina, ampak še A6 – zadnje izgradnja skladišča (prvotno ostrešje): (9,8%) (80,7%) ruševinska plast vedno lahko deli prvotnega porušenje druga četrtina 1. st. AD; zadnje rušenje/ ostrešja požar: druga četrtina 5. st. AD VZ 183 LTL17643A 2207 ± 45 -19,4 ± 0,5 359–341BC (9,3%) 327–272BC 386–170BC (95,4%) oglje 1g 581 terme – plast opustitve lahko les prvotnega ostrešja A3 izgradnja term (prvotno ostrešje): druga (28,9%) prefurnija četrtina 1. st. AD; faza A3: konec 2.–zač. 261–204BC (30.1%) 3. st. AD VZ 176 LTL17645A 2033 ± 45 -29,7 ± 0,5 101BC–24AD (68,2%) 167BC–58AD (95,4%) oglje 1g 596 terme, prefurnij - žganinsko lahko les prvotnega A3–A6 izgradnja term (prvotno ostrešje): druga polnilo odpadne jame, ostrešja četrtina 1. st. AD; faza A3: konec 2.–zač. vkopane v plast opustitve 3. st. AD VZ 149 LTL17646A 2095 ± 50 -20,1 ± 0,5 176–49BC (68,2%) 350–300BC (5,9%) 210BC–20AD oglje 15g 442 prostor K – žganinska zadnja ruševina, ampak še A6 – zadnje izgradnja term (prvotno ostrešje): druga (89,5%) ruševinska plast vedno lahko deli prvotnega porušenje četrtina 1. st. AD; zadnje rušenje/požar: ostrešja druga četrtina 5. st. AD VZ122 LTL17649A 1935 ± 45 -28,3 ± 0,7 22–125AD (68,2%) 43BC–170AD (93,8%) oglje 3g 263 žganina na hodni površini hiše, les izgradnje tega prostora A2B faza 2a – druga polovica/konec 1. st. AD; 194–209AD (1,6%) prostor HH ali južnega prizidka, morda faza 2B: sredina/druga polovica 2. st. AD prezidave prostora VZ 369 KIA28898 1644 ± 19 394-427AD (68,3%) 377-439 (83,8%) kost 10g 632B grob skelet A5 faza 5 – konec 4./prva polovica 5. st. AD (amfora) 479 Radiokarbonski vzorci. 262 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Terenska Laboratorijska oznaka Radiokarbonski δ13C (‰) Radiocarbon Age (BC) - δ Radiocarbon Age (BC) - δ2 95,4% Material Teža SE Opis konteksta Interpretacija Faza Datacija na osnovi najdb oznaka vzorca (CEDAD in Leibniz) datum (BP) 68,2% verjetnost probability VZ 360 LTL17641A 2034 ± 45 -25.5 ± 0,5 101BC–23AD (68,2%) 167BC–57AD (95,4%) oglje 8g 477 skladišče, žganinska ruševinska morda les prvotnega A4 – požar požar: sredina 3. st. AD; izgradnja plast ostrešja po 3. fazi skladišča (prvotno ostrešje): druga četrtina 1. st. AD VZ 356 LTL17642A 2119 ± 50 -23,7 ± 0,5 201–86BC (58,4%) 79–54BC 356–282BC (14,7%) 235–36BC oglje 16g 445 skladišče – najmlajša žganinska zadnja ruševina, ampak še A6 – zadnje izgradnja skladišča (prvotno ostrešje): (9,8%) (80,7%) ruševinska plast vedno lahko deli prvotnega porušenje druga četrtina 1. st. AD; zadnje rušenje/ ostrešja požar: druga četrtina 5. st. AD VZ 183 LTL17643A 2207 ± 45 -19,4 ± 0,5 359–341BC (9,3%) 327–272BC 386–170BC (95,4%) oglje 1g 581 terme – plast opustitve lahko les prvotnega ostrešja A3 izgradnja term (prvotno ostrešje): druga (28,9%) prefurnija četrtina 1. st. AD; faza A3: konec 2.–zač. 261–204BC (30.1%) 3. st. AD VZ 176 LTL17645A 2033 ± 45 -29,7 ± 0,5 101BC–24AD (68,2%) 167BC–58AD (95,4%) oglje 1g 596 terme, prefurnij - žganinsko lahko les prvotnega A3–A6 izgradnja term (prvotno ostrešje): druga polnilo odpadne jame, ostrešja četrtina 1. st. AD; faza A3: konec 2.–zač. vkopane v plast opustitve 3. st. AD VZ 149 LTL17646A 2095 ± 50 -20,1 ± 0,5 176–49BC (68,2%) 350–300BC (5,9%) 210BC–20AD oglje 15g 442 prostor K – žganinska zadnja ruševina, ampak še A6 – zadnje izgradnja term (prvotno ostrešje): druga (89,5%) ruševinska plast vedno lahko deli prvotnega porušenje četrtina 1. st. AD; zadnje rušenje/požar: ostrešja druga četrtina 5. st. AD VZ122 LTL17649A 1935 ± 45 -28,3 ± 0,7 22–125AD (68,2%) 43BC–170AD (93,8%) oglje 3g 263 žganina na hodni površini hiše, les izgradnje tega prostora A2B faza 2a – druga polovica/konec 1. st. AD; 194–209AD (1,6%) prostor HH ali južnega prizidka, morda faza 2B: sredina/druga polovica 2. st. AD prezidave prostora VZ 369 KIA28898 1644 ± 19 394-427AD (68,3%) 377-439 (83,8%) kost 10g 632B grob skelet A5 faza 5 – konec 4./prva polovica 5. st. AD (amfora) Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 263 5Sklep Tina Žerjal 5.1 Posestvo vile na Školaricah Vila na Školaricah je do sedaj edina vila rustika v Slovenski Istri z izkopanim obširnim gospodarskim delom, v kateri sta 5.1.1 Vila in njeno posestvo dokazani pridelava vina in oljčnega olja. Pars rustica je vse- bovala ogromno skladišče in več manjših prostorov, kjer so Vila na Školaricah je bila zgrajena v enotnem gradbenem potekale gospodarske aktivnosti. posegu v drugi četrtini ali sredini 1. stoletja (glej pogl. 2.3.1 Izgradnja vile - 1. faza) na jugozahodnem pobočju grebe- V njih je bil odkrit bazen za zbiranje vinskega mošta ( lacus), na, ki se od Miljskega polotoka postopoma dviga do Tinjana. tlakovan z opus spicatum (prostor N − 3,76 × 3,3 m, sl. 480), Lokacija je bila skrbno izbrana (o napotkih antičnih avtorjev kar je značilno za Istro in akvilejski ager (Istra: Matijašić 1998, za izbiro lokacije glej: Carandini 1984, 118; Grassigli 1995, 231: Šijana, uvala Verige, uvala Val Madona, Kolci, Barbariga; 222−224). Pod vznožjem griča je javna cesta med Trstom in Venet: Strazzula Rusconi 1979, 6, Fig. 5, T. I: villa Joannis − Puljem ( Via Flavia) prečkala reko Rižano ( Formio), kar je omo-prostora 15 in 16). Večji zidani bazeni so se v severni Afriki, gočalo dobre prometne povezave z mestom Tergeste, odkrit Mavretaniji, Španiji in Narbonski Galiji lahko uporabljali tudi odsek ceste proti zahodu pa s pristaniščem v bližnjem Ser-pri dekantaciji olja iz drugega ali tretjega stiskanja, ko se je minu ali lokalnim pristanom v zalivu Valmarin (izkopavanja na za lažje izločanje oljčno kašo prelivalo s toplo vodo. V Ale-Križišču: Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019). Rižana je ksandriji, Grčiji, Italiji, Franciji in Nemčiji je njihova uporaba iz-bila morda celo plovna do mostu pod Školaricami (Župančič ključno vezana na vinogradniške obrate (Brun 2004a, 22−24; 1989, 18, št. 17, pril. 1: 17). Dobra osončenost in zavetrje pred Brun 2004b). Tlak v opus spicatum se je v Istri uporabljal tudi burjo na jugozahodnem pobočju grebena sta nudila ugodno za tlakovanje prostorov stiskalnic in cistern (Matijašić 1998, klimo za bivanje v vili in dobre pogoje za oljčne nasade in 228, 231, 284−291; Matijašić 2001, 705). vinograde (Poglajen 2007, 117−120; Poglajen, Žerjal 2007). Paladij (Opus agr. 1.18; Humphrey, Oleson, Sherwood 1998, Bližina reke Rižane in njenih naplavin je omogočala postavi-155) svetuje, da morata biti stiskalnica in površina za tlače- tev lončarske delavnice. nje grozdja tri ali štiri stopnice više od bazenov za zbiranje Projekt, ki je bil domišljen do potankosti, je bil stroškovno in mošta, v katere odteka stiskana tekočina. Na Školaricah so gradbeno zahteven. Predvidevamo lahko tloris vile v obliki bili zatorej prostori stiskalnice verjetno nameščeni na zgor- črke U ali v obliki kvadrata z notranjim dvoriščem (sl. 11, njem hodnem nivoju v prostorih H, G in F, ki pa so bili ohra-17, 18), ki je bila pogosta v Istri (Matijašić 1998), Venetu njeni le pod hodno površino. Dostop v prostora F in H je (Busana 2001, 512−518) in severni Italiji (Grassigli 1995). Za-verjetno vodil skozi prostor G, ki je bil osrednji prostor za radi nagnjenega reliefa je bil arhitekturni kompleks zgrajen določeno aktivnost. Zaradi enakega tlakovanja lahko do-v terasah, ki so se spuščale proti jugozahodu. S tem je celo- mnevamo, da sta imela prostora F in G podobno funkcijo tno poslopje kar najbolje izkoriščalo sončne žarke in nudilo ali da so v njih potekali različni postopki iste aktivnosti. Vsaj panoramski razgled na okolico − na celoten Koprski zaliv, za zadnje obdobje vile vemo, da sta bila prostora F in G na grič Sermin v ospredju in predvsem na ravnico doline tlakovana z belim mozaikom, ki je imel v prostoru G izdela-Rižane, kjer so verjetno potekale najpomembnejše gospo- ne kanale. Kanali so služili za odtok stiskane tekočine. V vili darske aktivnosti posestva. Joannis v akvilejskem agru, za katero domnevajo vinogra- dniško proizvodnjo, so bila tla prostorov s stiskalnico tlako- Pozneje niso bistveno posegali v obstoječo shemo arhitek- vana s podobnim belim mozaikom (Strazzula Rusconi 1979, ture, le dodali so in pregradili nekaj prostorov. Požar je kar 3−5, sl. 2−3, T. I: prostora 24 in 25; Busana 2003, 17). M. S. nekajkrat opustošil poslopja. Zadnji požar je bil odločilen. Busana prostor z belim mozaičnim tlakom v vili San Pietro Na osnovi keramičnega gradiva je opustitev vile datirana v in Cariano − loc. Ambrosan v Venetu (1.−6. stoletje) previ-sredino 5. stoletja (poglavje 2.3.6 Rušenje objekta - 6. faza). dno interpretira kot površino za tlačenje grozdja (Busana 2003, 18). Odlomek belega mozaika s kanalom (SE 374) je bil najden tako, da je bil kanal usmerjen v prazen prostor 264 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 481 Stipites v skladišču. / Stipites in the storage. 480 Lacus, prostor N. / Lacus – room N. med zidanima blokoma (SE 340, SE 339, prostor L/P)15, kjer bi bila lahko postavljena posoda za zbiranje tekočine. Če predpostavimo, da sta prostora G in L/P delovala skupaj, sta lahko masivni zidani strukturi SE 339 in SE 340 v prostoru L/P služili kot bazi za stiskanje ali za pritrditev mehanizma 482 Odlomek spodnjega dela mlina za oljke. / A fragment vitla (primerjaj strukture v vili Val Madona na Brijonih; Mati- of the bottom part of an olive mill. jašić 1998, 174−176: prostor J). Če je bila površina prostora P nižja, bi lahko bila pripravna tudi za mehanizem stiskalni- v bližini prostorov F–G–H z belim mozaikom in prostora ce s protiutežmi. O–I–D. Poleg tega sta bila najdena tudi kamnit element za ste- Obstaja še en element, katerega bi lahko povezali s proi- bre stiskalnice ( stipites) (sl. 481) in odlomek mlina za olj-zvodnjo olja v vili. V shrambnem prostoru K na vmesnem ke (sl. 482). Izredno zanimivo je, da sta bila oba kamnita nivoju pod prostorom F je bil ob severozahodni steni za-elementa izdelana iz lokalnega peščenjaka, ki je nedvomno zidan manjši prostor, ki bi lahko obdajal tri dolije. V oljarni manj trden od apnenca, dosegljivega nedaleč stran. To sta Červar, Porat pri Poreču, je bila taka postavitev uporabljena edina doslej najdena rimskodobna kamnita elementa na-za dekantacijo olja (Jurkić 1979, 263−298; Matijašić 1998, prav za predelavo oljčnega olja in vina v Slovenski Istri.16 202−208, 231). Na Školaricah bi bili lahko doliji v shram-Obrat stiskalnice je bil sicer najden tudi ob južnih obronkih bi uporabljeni le za shranjevanje živil, žit ali česa drugega, Sermina (Urek, Josipović 2011), toda brez kamnitih elemen-kot našteva Kato med opremo vile (Cato, De agr. 10−11; tov. Odlomek spodnjega dela mlina je bil najden v sekun- Humphrey, Oleson, Sherwood 1998, 84−85). Za dekantaci- darni legi na najvišji terasi v zidku SE 452 (predprostor A‘), jo oljčnega olja so se v Istri najpogosteje uporabljali mono-litni kamniti dvojni ali trojni bazeni, redko zidani bazenčki, ki so bili pregrajeni na več manjših (Matijašić 1998, 231−234). Oljčno olje, ki je lažje od vode, je v prvem bazenu (ali doliju) 15 Ker je bil blok z mozaikom SE 374 vsaj nekoliko premaknjen, je interpretacija hipotetična. priplavalo na površje in s pripravnim orodjem so ga prene- 16 Kamnita elementa stiskalnice iz Strunjana (Boltin-Tome 1990), na- sli v naslednji bazen, kjer so postopek ponovili (Brun 1986, rejena iz nagrobnih spomenikov 1. – 2. stol., sta bila izklesana lahko 48−49, 52, 133−135; Brun 2004a, 156,158). tudi v poantičnem obdobju. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 265 V rimskem obdobju so se uporabljale enake stiskalnice za za oljke (Stokin 2004, 22, sl. 5). Toda v enem kompleksu so stiskanje grozdja in oljk (Carandini 1984, II, 243; Brun 1986, imeli le redko po več mlinov za oljke, saj so z enim mlinom 60−65, 81−132; Brun 2004a, 11−21; za Istro glej Matijašić pripravili oljčno kašo hitreje kot je bila ta stisnjena. Stiskanje 1993; Matijašić 1998, 223−230). Skromna ohranjenost na je bilo najbolj zamudno opravilo, z drugim ali tretjim stiska- Školaricah ne nudi izčrpnih interpretacij. Bližina lacusa go- njem se je postopek še zavlekel (Brun 1986, 42−47; Amo- vori o vinogradništvu, mlin za oljke in doliji v shrambi pa o uretti, Brun 1993, 518−523; Mattingly 1993, 494; Mattingly oljkarstvu. Prostori F, G, H, L/P bi lahko služili več stiskalni-1996, 229). Več mlinov so potrebovali le v velikih oljarnah z cam za iste ali različne pridelke. več stiskalnicami. V Istri je bilo več mlinskih kamnov najde- Prostori stiskalnice na Školaricah so bili urejeni v severnem nih le na najdišču Červar − Porat (Matijašić 1993a, 254). V oziroma severovzhodnem delu gospodarskega poslopja, Istri je bil premer spodnjega dela mlina za oljke v povprečju s čimer bi odgovarjali napotkom antičnih agronomov za okoli 2 m (Matijašić 1993a, 254). Za delovanje treh mlinov z predelovalne prostore za vino, ki so morali biti na hladnem vertikalnim mlinskim kolesom (človeškim ali živalskim pogo-oziroma odprti proti severu (Columella, Re rustica 1.6; Pala- nom) bi morali temelji segati do višine približno 0,5 m nad dij, Opus agr. 1.18; Humphrey, Oleson, Sherwood 1998, 83, hodno površino, potrebovali bi večjo medsebojno razdaljo 155; White 1970, 427). Prostori za stiskanje in skladiščenje in količino okoliškega prostora do zidov (predvsem v prime-olja pa bi morali biti odprti proti jugu in obsijani s soncem, ru živalskega pogona). Zato bi lahko predpostavili le manj-da olje ne bi zmrzovalo (Columella, Re rustica 1.6.18; Varro, še mline za oljke ( trapetum), ki pa so v Istri redki (Matijašič Re rustica I,13,17; Vitruvij VI, 6, 3 in VI, 8, 3; White 1970, 1998, 149−152, 235, t. 1). 427; Humphrey, Oleson, Sherwood 1998, 83; Brun 2004a, Tesen prostor med krožnimi bazami bi kazal predvsem na 159−164)17. Po teh napotkih bi lahko bili predelavi oljčnega zadnjo možnost, na mline za žito. Poleg tega so bili na naj-olja namenjeni prostori Š, T in U na južnem delu stavbe v dišču najdeni mnogi odlomki vulkanske kamenine. Podobna 1. fazi, ki so imeli tudi vgrajene odvodne kanale. Ti bi lahko okrogla zidana struktura je bila namreč najdena tudi v rim-služili odvajanju velikih količin odpadne vode, s katero so skem poslopju na vznožju bližnjega Sermina, v istem pro-polivali oljčno kašo med stiskanjem. storu z mlinom za žito iz vulkanske kamenine (Stokin 2006). Dostop v prostore stiskalnice na rimski terasi 4 je bil mo- Take mline v obliki peščene ure (t. i. pompejanski tip) so po- žen preko stopnišča v prostoru K in morda stopnišča nad ganjali delavci ali živali (Py 1992, 185, 227: tip C2). Uporaba strukturo SE 476 v prostoru O–I–D. Dostop v prostor AA živali je zaradi tesnega prostora manj verjetna. Že v drugi bi bil možen iz skladišča (zidka SE 644 in SE 483) ali preko gradbeni fazi so bile krožne baze uničene. stopnišča iz prostora S-SS (nad zidovi SE 252 in SE 253). Čeprav je bilo skladišče (sl. 483) postavljeno v severozaho- V dolgem prostoru O–I–D iz 1. faze (9,35 × 4,40 m) na dnem delu kompleksa, je bila fasada, ki je gledala proti jugo-vmesnem nivoju so bili najdeni trije krožni zidani temelji zahodu, dobro obsijana. Poslopje je bilo globoko vkopano v SE 334A, SE 334B in SE 334C (premera 1,55 m, na razdalji 2 pobočje, kar je ohranjalo dobro mikroklimo v njem, posebej metrov) in pravokotna zidana struktura SE 476 (sl. 72). Ker v pritličju in njegovem jugozahodnem vogalu. To je bilo v so bili na isti ravnini kot bazen za zbiranje mošta (prostor prvi fazi lahko uporabljeno kot vinska klet ( cella vinaria) in/ali N), z njim niso mogli biti povezani. Okrogle zidane baze bi skladišče za oljčno olje ( cella olearia), morebitno zgornje nad-lahko interpretirali kot ostanke temeljev za arae stiskalnice stropje pa bi lahko služilo za shranjevanje suhih pridelkov: žit, (manj verjetno), za mline za oljke (manj verjetno) ali za mli-zelenjave, sadja, slame ipd. Pri tem bi moralo imeti zgornje ne za žito (najverjetnejše). Širina prostora, ki ne dopušča nadstropje odprte line na sever (Columella, Re rustica 1,6, 10; postavitve horizontalne lesene grede ( prelum) stiskalnice Humphrey, Oleson, Sherwood 1998, 83; Vitruvij, De archit. VI, (povprečno 7 m, Brun 2004a, 154−155), in zemljen tlak v 6, 4; Matijašić 1998, 268−269). Po dimenzijah (41,7 × 15,6 m prostoru pričata proti interpretaciji struktur kot temeljev = 650 m2) je bilo skladišče na Školaricah eno od največjih na za stiskalnico, saj so taki prostori v Istri in Venetu tlakovani Istrskem polotoku. Za tretjino manjšo površino je obsegalo (Matijašić 1998, 223−230; Busana 2003). Podobno krožno skladišče v vili Kolci na Brionih, v katerem se domneva od strukturo sicer najdemo v srednjeveški torklji v Židovskem 60 do 100 dolijev, ali skupna površina skladiščnih prostorov kareju v Piranu, kjer je bila uporabljena kot podstavek mlina za vino in olje vile v uvali Verige in Val Madona (Matijašić 1998, 272−277, t. 2: Kolci 48 × 7,5 m = 360 m2, Verige 172,5 + 112,5 = 290 m2, Val Madona 156 + 160 + 81 = 397 m2; 17  Obstaja cela vrsta najdišč, kjer so ti napotki vidni tudi v praksi, in Bezeczky 1998a, 58: Kolci 10,2 × 42 m = 428 m2; Brun 2004b, najdišč, kjer se niso vsega držali. Veliko je odvisno od same klime, 52−56: z različnimi podatki). Večji prostori v vilah Veneta so mikroklime, lokalne tradicije, namembnosti poslopja in lastnika. 266 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 praviloma interpretirani kot skladišča za žito oziroma žitari-Zaradi slabe ohranjenosti arheoloških plasti in struktur ne ce, saj v njih niso bili najdeni ostanki dolijev (Busana 2001, vemo, v kateri fazi so v vili proizvajali vino, v kateri oljčno 526−529: velikosti od ok. 50 do ok. 184 m2). Za J. P. Bruna so olje in ali sta morda proizvodnji potekali sočasno (najverje-bili vsaj nekateri med temi prostori vinske kleti (Brun 2004b, tneje). Sodeč po lacusu, ki je datiran v 1. gradbeno fazo, je 49). Po dimenzijah bi bilo najbliže skladišče z bazenom za bila pridelava vina prisotna že od same izgradnje vile. Zaradi zbiranje mošta v vili Russi pri Raveni (Mazzeo Saracino 1977, velikosti lacusa in skladišča je bila proizvodnja verjetno dokaj sl. 1: prostor 2 − 24 × 13 = 312 m2; Brun 2004b, 48−49). obsežna. Lokalno vino so verjetno pretočili v lokalno izdelane Ker na zemljenem tlaku skladišča na Školaricah ni bilo vi- vinske amfore Dr. 2−4 in dvoročajne vrče ali amfore z ravnim dnih odtisov vkopanih dolijev, so bile verjetno posode za dnom severnojadranske proizvodnje (poglavje 3.2.2 Amfore), fermentiranje in shranjevanje vina položene na zemljeno morda tudi v lesene sode. V skladišču so bili najdeni tudi od-hodno površino. Pri tem so lahko uporabili keramične dolije lomki marmornega kipa Bakha ali Dioniza, boga vina (Trenz, ali lesene kadi in sode, kakršni so bili značilni za območje Novšak 2004, 80; poglavje 3.4.1. Kamnita plastika).). Veneta, Furlanije in Akvileje (o upodobitvah in antičnih vi- Kot je razvidno iz odlomkov amfor Dr. 6B z žigi različnih rih, ki opisujejo uporabo sodov: Forni, Scienza 1996; Bu- istrskih pridelovalcev (glej poglavje 3.2.2 Amfore), so v za- chi 1996; Pesavento Mattioli 2003, 13; Brun 2004a, 81−83, četnem obdobju, neposredno po izgradnji vile, oljčno olje 104−105; Brun 2004b, 46−48; o odsotnosti dolijev v vilah kupovali ali morda pridobili iz drugih posestev lastnika. v Venetu: Busana 2003, 18). Po Strabonovih besedah so v Vprašanje je, ali je bilo to obdobje daljše ali pa je šlo le Galiji Cisalpini vino pridelovali v lesenih kadeh, velikih kot za prvotno obdobje 15−30 let, ko na novo posajeni oljčni hiše (Strabon 5,1,12; Forni 2002, 82; Brun 2004b, 47). Na nasadi še niso dali zadosti pridelka. V nekem obdobju je v upodobitvah so bile lesene kadi in sodi pogosto zloženi na vili deloval vsaj en mlin za oljke. Lokalne amfore Dr. 6B, ki dvignjenih lesenih podih ob steni vinske kleti. V vili Russi pri bi služile proizvodnji olja na Školaricah, so težje prepoznav-Raveni so ob steni vinske kleti postavili dve liniji stebričkov ne. V Italiji in Istri je znanih mnogo vil, ki so se ukvarjale z za dvignjen lesen pod (Mazzeo Saracino 1977, sl. 1: prostor obema panogama hkrati (pregledi Carandini 1989; Grassigli 2; Brun 2004b, 48−49). Na Školaricah bi lahko tak dvignjen 1995; Brun 2004b). Iz antičnih virov je znano, da so v se-lesen pod in na njem zložene sode nosila zidka SE 644 in verni Italiji trto gojili na živi opori ( arbustum gallicum). Med SE 483 (dolga 1,25 m in 1,50 m, široka 0,50 m) v jugovzho-različnimi drevesi je omenjena tudi oljka (Plinij, Nat. hist 17, dnem vogalu skladišča, ki sta bila med seboj oddaljena 2 m. 200−201; Forni 1996, 105−117; Forni 2002, 140−142; Brun V 3. stoletju (konec faze 3) je skladišče in še nekaj manjših 2004a, 35−36). Še v prvi polovici 19. stoletja so v slovenski prostorov zajel požar, strešna konstrukcija se je podrla. Ru-Istri gojili vinsko trto z živo oporo. V jugovzhodnem podro- ševino strehe so izravnali in uporabili kot tlak. Skladišče so čju s klenom, v obalnem pasu pa z oljko (posebej okoli Izole pri tem razdelili na več manjših prostorov z različnimi funk-in Pirana). Plante ali mešani nasadi vinske trte z drugimi kul- cijami (faza 4). V enem je bila postavljena kuhinja s krušno turami so na terasah prevladovali. Pogosto so oljke in trto pečjo in ognjiščem (SK3). Kamnita baza za stebre stiskalnice posadili sočasno. Po približno 25 letih so morali vinograd (SE 650, sl. 482) je bila najdena v bližini enega od centralnih zaradi pešanja rodnosti izkrčiti, da je ostal le oljčni nasad, ki stebrov skladišča. Naslonjena je bila na jugovzhodno stran je takrat dosegel polno rodnost (Titl 1965, 10−11). zidane baze stebra SE 272D in z njim vezana z debelim slo- Sredozemsko trojko dopolnjuje gojenje žitaric, ki so najtežje jem malte. Verjetno je bila tu uporabljena sekundarno. prepoznavne. Po besedah antičnih agronomov so na ze- Življenje v vili je bilo močno povezano s kmetijsko dejavnostjo mljiških posestih poskušali pridelati vse pridelke za samoo-na posestvu, ki ga je obkrožalo. V skladišču je bilo tako najde- skrbo (White 1970, 395−396; Carandini 1989, 104−108) in nega tudi veliko poljedelskega in kmečkega orodja: kopače, žitarice so kot osnova rimske prehrane nedvomno spadale noži, vejniki in razno drugo manjše orodje. Veliko železnih mednje. Izredno pogosto so žita pridelovali na zemljiščih, ki predmetov je bilo žganih in rahlo pretopljenih, kar odraža so bila namenjena vinogradom, in še pogosteje se jih ome-kovaštvo in sekundarno predelavo železa. V sklopu ekonomi- nja v povezavi z oljčniki (White 1970, 395, 398, 425; Forni je posestva so potekala razna opravila. Bronasti ribiški trnek, 2002, 87, 142−143; Brun 2004a, 129−134). Ko Kato starejši šivanka za popravilo ribiške mreže, keramične in svinčene opisuje opremo posesti z 100 jugeri velikim vinogradom, uteži za ribiške mreže kažejo, da so ribarili v bližnji reki Rižani omenja tudi volovskega pastirja, pare volov, pluge in ne na-in/ali verjetneje morju; uteži za statve, kvačka in šivanke pa, zadnje tri mline za žito. Za posest z 240 jugeri oljčnih nasa-da je v vili potekalo tudi tkanje tekstila za lastne potrebe. dov pa se število volovskih pastirjev, volov in plugov še po- veča (Cato, De agr. 11; Carandini 1984, 128−129, 135−137; Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 267 Humphrey, Oleson, Sherwood 1998, 84−85; Forni 2002, žit so v vinogradih ali oljčnikih hkrati opravili nujna dela, 143, 150). Mešano kmetijstvo torej ni bilo izjema, temveč ki jih je terjala dobra vzgoja obeh kultur (Mattingly 1996, pravilo tudi na zemljiških posestvih, ki so bila namenjena 219−222; Forni 2002, 140, 150; Brun 2004a, 134). proizvodnji za trgovino na daljše razdalje (Carandini 1989, Pridelano žito je lahko zadovoljevalo le potrebe posesti na 103−110; Forni 2002). Kmečka opravila vseh treh panog so Školaricah, lahko pa so ga prodali v bližnje mesto. S tremi se po koledarju dobro dopolnjevala. Z oranjem za gojenje domnevnimi mlini v obliki peščene ure bi ga pred prodajo 483 Zračni posnetek skladišča in gospodarskih prostorov. / An aerial shot of the storage and outbuildings. 268 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 zmleli v moko. Že v 2. fazi so bile krožne strukture v pro- prostori (npr. Š, T–U), ki so morda dobili drugo namemb- storu O–I–D uničene, kar bi morda pomenilo gospodarsko nost. Keramični material ne odraža nazadovanja v gospo-spremembo na posesti. darstvu posesti vse do njenega konca. Nasprotno lahko Večjo spremembo naj bi gospodarstvo vile doživelo v 3. določen razcvet posesti opazujemo z nenehnim večanjem stoletju, ko je bilo po požaru skladišče preurejeno (4. faza). gospodarskega poslopja proti vzhodu, jugu in zahodu (po-Ob tem so bili očitno preurejeni tudi nekateri gospodarski glavje 2.3 Rimska vila rustika). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 269 5.1.2 Lastniki in lastništvo vile št., je vzidan v loži v Grožnjanu (Zaccaria 1992, 199). V me- stu Tergeste in mestnih nekropolah so bili Tulliji omenjeni na Kapital, ki je bil potreben za gradnjo predelovalnih obratov spomenikih od prve četrtine 1. stoletja do prve polovice 2. za vino in oljčno olje ter za pridelavo ribjih omak v Istri in stoletja (Inscr. It. X 4, 49, 94, 109, 159−163a, 171; Zaccaria severnem Jadranu, so vlagali pomembni predstavniki rimske 1992, 219, 224, 227−228). Njihovo prisotnost na koprskem elite. Med zemljiškimi posestniki v Istri, ki so izpričani na ži-območju še v 3. stoletju dokazuje sarkofag iz Pokrajinskega gih istrskih amfor Dr. 6B, najdemo pripadnike lokalne aristo- muzeja v Kopru (Inscr. It. X 3, 23; Zaccaria 1992, 193). kracije, pripadnike viteškega in najvišjega senatorskega sta- nu ter veliko pomembnih osebnosti, ki so obogateli v času Družina Tullijev, ki naj bi imela avtohtone korenine na se-triumvirata in začetka Avgustove vladavine. Med poznejšimi vernoistrskem prostoru, se je hitro povzpela po družbeni lastniki so bili mnogi povezani z julijsko-klavdijsko ali fla-lestvici med pripadnike municipalne aristokracije (Šašel vijsko dinastijo (Tassaux 1990; Zaccarria, Župančič 1993, 1982, 557; Lettich 1976, 77−82; Zaccaria 1992, 193, 219; 163−172; Matijašić 1998, 451−457; Tassaux 2005). Veliko Starac 2001b, 14, 16; Zaccaria 2012; Zaccaria 2015). Po-zaledje severnih provinc in panonskega limesa za prodajo vezana je bila z akvilejskimi družinami Barbijev in Clodijev. izdelkov severnega Jadrana je ugodno vplivalo na hitro rast Tullia Boi f. Secunda je z doprsnim portretom upodobljena gospodarstva v regiji in vzpon mnogih pripadnikov lokalne na steli (osvobojencev) Barbijev v katedrali Sv. Justa (San Gi-municipalne in kolonialne aristokracije (Šašel 1982, 557; Tas- usto) iz prve četrtine 1. stoletja (Inscr. It. X 4, 94; Šašel 1966, saux 1990; Matijašić 1998, 455; Tassaux 2005). 133−134; Lettich 1976; Zaccaria 1992, 224). Osvobojenec Aulus Tullius Chrysantho pa je omenjen na nagrobni steli P. Za ugotavljanje lastništva vile se raziskovalci velikokrat po- Klodija Kvirinala ( P. Clodius Quirinalis; druga četrtina 1. sto- služujejo epigrafskih podatkov z žigov na tegulah. Prav za letja; Inscr. It. X 4, 49; Degrassi 1967, 59; Zaccaria 1992, 219). severno Istro je značilno, da imajo žigi na tegulah omejeno Na osnovi žigov na tegulah nekateri domnevajo, da naj bi razprostranjenost in da so z enakimi žigi žigosali tako te-imela družina v lasti ogromno obmorsko vilo v Barkovljah v gule kot amfore Dr. 6B. Razprostranjenost žigov na tegulah njeni drugi ali tretji gradbeni fazi (Zaccaria, Gomezel 2000, odgovarja širšemu izvornemu območju zemljiških posestev 304, op. 121); mestni domus pa na Piazzi Barbacan v Terge-tržaške in senatorske elite, kjer so pridelovali oljčno olje in stu (Maselli Scotti et al. 2003; Zaccaria 2012). vino za izvoz (Zaccaria, Župančič 1993; Tassaux 2001a; Po- glajen 2007; Žerjal 2014). Bogastvo družine je temeljilo torej tudi na zemljiški posesti v tržaškem agru, od koder so nedvomno izvažali oljčno olje Pri gradnji vile na Školaricah so uporabili številne tegule z in oljke po jantarni poti proti Noriku, v dolino Drave in v žigi tržaške aristokratske družine Tulli Crispini (poglavje 3.2.7 podonavske vojaške tabore. S to trgovino bi bil povezan Opeke in opus doliare − pravokotni žig CRISPINI, okrogli žig prebivalec mesta Tergesta T. Tullius T. f. Pup(inia) Terg(este) TVLLIAE A. F. CRISPINAE). Žigi oblike A. CRISPINI, CRISPINI, Tertius, ki je bil pokopan v Sisciji v prvih desetletjih 1. stoletja CRISPIN, T. A. CRISPINAE so bili najdeni na amforah Dr. 6B v (AIJ 575; Zaccaria 1992, 164; Zaccaria 2001, 107). Akvileji, Padovi in Štalenski gori, kar dokazuje, da so se člani družine ukvarjali tudi z oljkarstvom od prve polovice 1. sto- Na osnovi razprostranjenosti žigov na tegulah (poglavje letja dalje (Zaccaria 1989, 472; Tassaux 1984, 213; Zaccaria, 3.2.2 Amfore) lahko posesti družine Tullija Krispina iščemo Župančič 1993, 167−168; Tassaux 2001a, 516). Nagrobni na obalnem območju v bližini Tergesta, natančneje na Milj-spomenik (Inscr. It. X 4, 159) iz Trsta je bil posvečen Aulu skem polotoku in na obalah Miljskega in Koprskega zaliva. Tulliju Krispinu ( A. Tullius A. f. Crispinus), za katerega C. Za- Opekarsko delavnico bi zaradi bogatih glinenih nanosov ccaria in M. Župančič domnevata, da bi bil lahko oče Tulije lahko umestili na območje doline reke Rižane, Badaševice ( Tullia), omenjene na žigih na tegulah. Njun družbeni status ali Osapske reke (Poglajen 2007, 134; Žerjal 2014). ni znan (Zaccaria, Župančič 1993, 167−168). Vilo na Školaricah bi tako lahko zgradila tržaška družina Tulli Družina Tullijev je dobro izpričana na epigrafskih spome- Crispini zemljiških posestnikov na višku svoje moči. Čeprav nikih 1. stoletja v Tergestu in njegovem agru (15 omemb, ni izključeno, da so žigosane opeke le pridobili iz bližnje prevladujoč praenomen Aulus). Oblika gentilnega imena naj opekarne, ki je bila v lasti te družine, saj je število najdišč, bi izvirala iz staroselskega substrata z mnogimi onomastič- na katerih so bile tegule Crispini najdene, dokaj visoko. Na nimi analogijami v venetskem prostoru, Liburniji in Dalmaciji Školaricah je bilo do sedaj odkrito najvišje število tegul z (Alföldy 1969, 129; Lettich 1976, 77−82; Zaccaria 1992, 193, žigom Crispini na enem najdišču18. 219). Najstarejši nagrobnik v Istri (Inscr. It. X 3, 94: C. Tullius Q. f. Tertius), ki je datiran v zadnjo četrtino 1. stoletja pr. n. 18  Na to sicer verjetno vpliva tudi delež izkopanega najdišča. 270 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Sliko zamegljujejo še drugi žigi tržaških proizvajalcev, kot so osebja. Skupinske terme, ki so bile namenjene delavcem, npr. tegule z žigom RVSONIS Q. CEL, od katerih sta bili dve so bile prav tako najdene v lončarskem delu vile v Loronu vzidani v odtočnih kanalih termalnega kompleksa. Ali je mo- (Tassaux et al. 2001). žno, da je bila vila v lasti enega od manjših zemljiških pose- Pripadniki katere veje gens so pokopani v obzidani grobni stnikov in pridelovalcev oljčnega olja severne Istre, ki mu ne parceli grobišča Križišče na robu posesti ob glavni javni cesti poznamo imena? M. Gomezel predlaga dve interpretaciji žiga Via Flavia, pa lahko le ugibamo. na tegulah RVSONIS. Q. CEL. Pri prvi naj bi bili na žigu ome- njeni dve osebi, pri čemer bi bila druga v podrejenem raz- 5.1.3 Pomen izkopavanj rimske vile na merju s prvo npr. Rusonis Q(uinti) Cel(-) (- servus), pri čemer je Školaricah ime lastnika v genitivu in sužnja v nominativu. Ker se je status sužnja ali osvobojenca pogosto eksplicitno omenjal, bi mor- Na najdišču Školarice pri Spodnjih Škofijah je bil izkopan da šlo prej za imena lončarja oziroma opekarja ali upravljalca obsežen arhitekturni kompleks rimske vile rustike z bivalnim delavnice. Arhaična formula naj bi sicer kazala na čas konca 1. in gospodarskim delom. Poslopja so bila zgrajena v sredini stoletja pr. n. št. (Gomezel 1996, 48−49, št. 71), toda amfore 1. stoletja in so bila do sredine 5. stoletja, ko je kompleks tega proizvajalca se pojavljajo bistveno kasneje, v kontekstih uničil požar, večkrat preurejena. Na izkopanem območju je od tiberijsko-klavdijskega obdobja do konca 1. stoletja n. št. bilo ugotovljenih vsaj pet večjih gradbenih faz. (glej poglavje 3.2.2 Amfore). Na osnovi žigov na amforah P. V Slovenski Istri je to do sedaj edina vila rustika gospodar-Ventura in V. Degrassi predlagata novo branje žiga na tegu- sko-rezidencialnega značaja, izkopana v večjem obsegu, v lah, kjer osrednji Q izpišeta kot CO - RVSONI(S) COCCEI. Te- kateri sta dokazani pridelava vina in oljčnega olja. Pars rusti- gule in amfore bi izhajale iz delavnice gens Cocceia (Ventura, ca je vsebovala ogromno skladišče in več manjših prostorov Degrassi 2018, 455). Ime lastnika(ov) figlinae ali fundusa Ruso v štirih hodnih nivojih, kjer so potekale gospodarske aktiv-je drugače v tržaški epigrafiji nepoznano, toda domnevno nosti. Izkopan je bil le manjši del bivalnih prostorov, in sicer keltskega izvora in povezano z Akvilejo (Tassaux 2001a, 533, le termalni prostori ob njih v zahodnem delu kompleksa. št. 63). Ruso Coc(ceianus) je nedvomno suženjskega porekla, morda že osvobojenec, ki je nekoč pripadal gens Cocceia Vila rustika na Školaricah je bila zgrajena v klavdijskem ob- (Tassaux 2001, 533; Ventura, Degrassi 2018, 454–456). dobju, torej v obdobju največjega izvoza istrskega oljčnega olja v severno Italijo, v čezalpske in podonavske province Zaradi uničenosti rezidencialnega dela težko ocenimo, ali je (Bezeczky 1998a, 73−85; Tassaux 2004). Verjetno so trgovali bil vila na Školaricah primerna za bivanje lastnika. Če domne-tudi z istrskim vinom, ki so ga nedvomno pridelovali tudi v vamo, da je bila v lasti pomembne družine Tulli Crispini, je vili na Školaricah, in jadranskimi ribjimi omakami. bila verjetno le eno od družinskih posesti, ki so bile namenje- ne intenzivnemu kmetijstvu. Lastnik je zaradi svojih službenih Vila je bila zgrajena na prometno strateškem vozlišču ko-in družbenih obveznosti prebival v mestu. Njegove posesti penskih in pomorskih poti. pa so vodili vilici. Čeprav so pripadniki višjih slojev pokupili V štirih stoletjih življenja v vili na Školaricah so se morda glav-več zemljiških posesti na nekem območju, jih velikokrat niso ne gospodarske panoge spreminjale. Spreminjal se je verje-združili v skupno organizacijo, temveč so posamezne pose- tno tudi njihov obseg. Do konca so prebivalci ohranjali dokaj sti še naprej delovale kot samostojne gospodarske enote. Po visok bivalni standard, ki je bil prekinjen s požarom v sredini tem so znane istrske posesti Lekanija Basa na Brionih in v 5. stoletja. Še v 4. stoletju so bili na grobišču vile ob robu okolici Fažane, kjer so bili na amforah poleg lastnikovega žiga posesti (nekropola Križišče) pokopani premožni posamezniki odtisnjeni tudi žigi upravljalcev posesti, na tegulah pa ne (Be- (grobovi 39, 40, 44), kot je grob dame ali bolje matrone z zeczky 1998a, 44−71). Večina vil je imela poleg gospodarskih zlatimi uhani, katero je v onostranstvo spremljal njen ljubljeni prostorov, bivalnih prostorov za upravljalca z družino in depes varuh (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019). lovno silo tudi rezidencialne prostore za lastnika, ki je prihajal Posestva v bližini obale so imela dobre prometne povezave na posestvo nadzorovati delo. Le nekatere manjše gospo-za prodajo in izvoz svojih pridelkov in izdelkov ter za na- darske enote v bližini večjih tega niso imele. Urice oddiha pa kup različnih dobrin, kar se odraža v količinah in raznolikosti je lastnik z družino preživljal v svojih obmorskih rezidencial-pridobljenega materiala do konca življenja v vili. Fenomen nih vilah, ki so bile namenjene tudi gospodarskim aktivnostim je značilen za večino istrskih vil, medtem ko so podobno (pridelavi vina in/ali oljčnega olja, gojenju in predelavi rib). raznolikost importov imeli le v mestih in vojaških centrih, Termalni prostori na Školaricah niso bili izjemno luksuzni in kjer je bila trgovina bolj razvita. Manjše naselbine pa niso bi zadoščali za potrebe upravljalca z družino ter njegovega imele takih možnosti. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 271 5.2 Beneška in novoveška cesta starejše ceste. Avstroogrska cesta je bila ročno dorisana na original katastra iz leta 1847 (sl. 411). Na katastru iz leta Ob gradnji avtocestnega odseka v letih 2002 in 2003 preko 1874 sta vrisani že obe cesti proti Škofijam in Trstu: starejša, območja ankaranskega križišča, italijansko Bivio ali Bivje po ki je potekala mimo škofijskega poslopja Valmarin, in nova, domače, smo arheologi odstirali prometno zgodovino tega zgrajena torej med leti 1847 in 1874. V šestdesetih letih 20. pomembnega vozlišča na meji med morjem in celino. Tako stoletja je bila cesta asfaltirana, ob gradnji ankaranskega kri-so bili odkriti odseki cest in poti, ki so vodile ob morski obali žišča leta 1975 pa delno prestavljena. Večji del te trase je bil ali do nje, kot tistih, ki so vodile od spodnjega dela Rižanske torej v uporabi do izgradnje avtoceste v začetku 21. stoletja, doline v notranjost. posamezni odseki pa še danes. Na lokaciji Križišče neposredno pod vilo so bili odkriti glav- na rimska prometnica čez Istro, Via Flavia, ki je povezovala koloniji Tergeste in Pola, ter kopica križišč s potmi, ki so se srečevala prav na tem pomembnem vozlišču (Novšak, Bekljanov Zidanšek 2019). Glavna prometnica je bila še dolgo v uporabi (vsaj do 7. ali 8. stoletja), medtem ko so bili nekateri odcepi opuščeni ob opustitvah vil in spreminjanju poselitve v pokrajini (sredina 5. stoletja). Med izkopavanji na Školaricah leta 2002 sta bili tako odkriti dve mlajši cesti: starejša, verjetno iz obdobja beneške oblasti, in mlajša, ki je bila zgrajena v 19. stoletju. Obe sta izkoristili naravne danosti terena, saj sta bili postavljeni ob vznožje hri- ba tik nad močvirnato ravnico, kjer je poplavljala Rižana. V različnih obdobjih sta povezovali mesti Koper in Trst. Starejše cestišče zaznamuje enaka gradnja, kot je gradnja odsekov cestišč, odkritih leta 1975 pri gradnji ankaranskega križišča in pred tem na Škofijah in v Bertokih, kjer je bila najdena tudi napisna plošča, ki omenja popravilo ceste leta 1776. Vir iz leta 1361 pa omenja, da so Benečani zgradi- li novo cesto od spodnjega mostu po dolini Rižane proti Črnemu Kalu, da bi imeli trgovci iz notranjosti lažji dostop do obalnih beneških mest in bi zaobšli mitnine na tržaškem ozemlju (Boltin Tome 1979a). Odkrit odsek pod današnjo magistralno cesto proti Črnemu Kalu ima podobno gradnjo (sonda 7 iz leta 1975). To cestišče pod Školaricami datira vsaj v obdobje beneške prevlade območja (konec 13. do začetka 19. stoletja) ali celo koprskega komuna pred tem (10. do 13. stoletja). Odkrito cestišče je sicer pripadalo od- cepu čez prelaz na Škofijah, ki je vodil v Milje, proti Trstu ali preko Ospa proti Črnemu Kalu. Ali bi v tem primeru to bila trasa stare ceste, kar bi gradnjo odkritega odseka datiralo še v starejši čas? Kljub temu je bil odsek v nekem trenutku opuščen, tako da je glavno prometnico prevzela cesta po spodnji ravnici mimo škofijskega poslopja Valmarin, kot je razvidno iz franciscejskega katastra iz leta 1818 in originala iz leta 1847. Pod avstrijsko oblastjo je bila sezidana cesta od rižanskega mostu proti Škofijam po novi trasi pod Ško- laricami, ki poteka skoraj vzporedno z odkritim odsekom 272 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 6Školarice near Spodnje Škofije Tina Žerjal Later the existing groundplan of the architecture was not si- 6.1 The Estate of the Villa at gnificantly altered, only a few rooms were added and others Školarice partitioned off. The buildings were ravaged by fire several times. The last fire was decisive. Based on pottery, the aban- 6.1.1 The Villa and its Estate donment of the villa is dated to the mid-5th century (chapter The villa at Školarice was built in a single construction in- 2.3.6 Demolition of the building – phase 6). tervention in the second quarter or the middle of the 1st The villa at Školarice is the only discovered villa rustica in century (cf. chapter 2.3. 1 The construction of the villa Slovenian Istria with extensive excavated outbuildings in – phase 1) at the south-western slope of the ridge which which the making of wine and olive oil have been proven gradually rises from the Muggia Peninsula to Tinjan. The until now. Pars rustica included an enormous storage buil-location was chosen carefully (for the instructions of Ro- ding and several smaller rooms where economic activities man authors for the selection of the spot see: Carand- were carried out. ini 1984, 118; Grassigli 1995, 222−224). At the foot of the hill the public road between Tergeste and Pola ( Via Here a basin for the collection of wine must ( lacus) was Flavia) crossed the Rižana River ( Formio), which enabled discovered, which was paved with opus spicatum (room good road connections with the town of Tergeste, while N: 3.76 × 3.3m, Fig. 480), typical for Istria and the ager the discovered section of the road towards the west in-of Aquileia (Istria: Matijašić 1998, 231: Šijana, uvala Verige, dicates connections with the port in nearby Sermin or uvala Val Madona, Kolci, Barbariga; Veneto: Strazzula Rus-the local wharf in the Valmarin Bay (the excavation at coni 1979, 6, Fig. 5, T. I: villa Joannis – rooms 15 and 16). In Križišče: Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019). The Northern Africa, Mauretania, Spain, and Gallia Narbonensis, Rižana could have even been navigable to the bridge un-larger masonry-built basins could have been used for the oil der Školarice (Župančič 1989, 18, no. 17, appendix 1: 17). decantation from the second or third pressing, when olive Good insolation and leeward position from the bora wind pulp was overpoured with warm water for easier separation. at the south-western slope of the hill offered favourable In Alexandria, Greece, Italy, France, and Germany, their use climate for people dwelling in the villa as well as good is connected exclusively with vineyards (Brun 2004a, 22−24; conditions for olive groves and vineyards (Poglajen 2007, Brun 2004b). In Istria, the opus spicatum pavement was also 117−120; Poglajen, Žerjal 2007). The vicinity of the Rižaused for the paving of rooms with presses and cisterns (Ma- na and its alluvium enabled the construction of a pottery tijašić 1998, 228, 231, 284−291; Matijašić 2001, 705). workshop. Palladius (Opus agr. 1.18; Humphrey, Oleson, Sherwood The project, which was thoroughly thought through, was 1998, 155) advises that the press and the surface for the demanding regarding cost and construction. We can assu-crushing of grapes by feet should be three or four steps me the villa’s ground plan was in the form of the letter U higher than the basins for the collection of must, into which or a square with inner courtyard (Figs. 11, 17, 18), which the pressed liquid runs. At Školarice, the premises of the was frequent in Istria (Matijašić 1998), Veneto (Busana 2001, press were probably situated on the upper walking level, 512−518), and northern Italy (Grassigli 1995). Due to the fact in rooms H, G, and F, but which were preserved only under that the relief is inclined, the architectural complex was built the walking surface. The access to rooms F and H proba-on terraces which descended towards the south-west. This bly led through room G, which was the central room for a way the entire complex used the sunrays to the best possible certain activity. Due to the same pavement we can assume extent and offered a panoramic view of the surroundings: the that rooms F and G had a similar function or that they were entire Bay of Koper, the Sermin hill nearby, and especially the used for different procedures of the same activity. At least plain of the Rižana Valley, where the most important econo-for the last period of the villa we know that rooms F and G mic activities of the estate were probably carried out. were paved with a white mosaic which had channels made Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 273 in room G. The channels were used to enable the pressed agr. 10−11; Humphrey, Oleson, Sherwood 1998, 84−85). In liquid to flow away. In the villa Joannis in the ager of Aqui-Istria, monolithic stone double or triple basins, rarely small leia, for which a wine-making production is assumed, the masonry-built basins, which were walled apart into several floor of the press rooms were paved with a similar white smaller ones, were used for the decantation of olive oil (Ma-mosaic (Strazzula Rusconi 1979, 3−5, Figs. 2−3, T. I: rooms tijašić 1998, 231−234). Olive oil, which is lighter than water, 24 and 25; Busana 2003, 17). M. S. Busana cautiously in-rose to the surface in the first pool (or dolium), then it was terprets the room with the white mosaic floor in the villas transferred into the next pool using convenient tools, where San Pietro and Cariano – loc. Ambrosan in Veneto (1st–6th the process was repeated (Brun 1986, 48−49, 52, 133−135; century) as a surface for the crushing of grapes (Busana Brun 2004a, 156,158). 2003, 18). A fragment of a white mosaic with a channel (SU In the Roman period, the equally constructed presses were 374) was found in the manner that the channel was directed used for pressing grapes and olives (Carandini 1984, II, 243; towards the empty space between masonry-built rectangu-Brun 1986, 60−65, 81−132; Brun 2004a, 11−21; for Istria lar blocks (SU 340, SU 339, room L/P)19, where a container see Matijašić 1993; Matijašić 1998, 223−230). The modest for the collection of liquid could have been placed. If we preservation at Školarice does not offer comprehensive assume that rooms G and L/P functioned together, massive interpretations. The vicinity of the lacus testifies to wine-rectangular structures SU 339 and SU 340 in room L/P could -making and the olive mill and dolia in the storage room have been used as foundations of the press-beds or for the K to the olive oil production. Rooms F, G, H, and L/P could floor mounted winch mechanism (cf. structures in the villa have been used for several presses for the same or different Val Madona at Brijuni; Matijašić 1998, 174−176: room J). If produce. the surface of room P was lower, it could have been appro- priate also for the mechanism of a counterweight press. The area of the press was at Školarice located in the northern or the north-eastern part of the outbuilding, whi- A stone element for the press pillars ( stipites) (Fig. 481) and ch would correspond to the directions given by antique a fragment of an olive mill (Fig. 482) were also found. It is agronomists for the processing facilities for wine, meaning extremely interesting that both stone elements were made that they had to be cool or open towards the north (Co-of local sandstone, which is indisputably less hard than lumella, Re rustica 1.6; Paladij, Opus agr. 1.18; Humphrey, limestone, which is available not far away. These are the Oleson, Sherwood 1998, 83, 155; White 1970, 427). On the only two Roman period stone elements of equipment for other hand, facilities for the pressing and storing oil should the processing of olive oil and wine in Slovenian Istria fo-be open towards the south and receive plenty of sunshine und until today. 20 A pressing facilities were found also along to prevent oil from freezing (Columella, Re rustica 1.6.18; the southern foothills of Sermin (Urek, Josipović 2011), but Varro, Re rustica I,13,17; Vitruvius VI, 6, 3, and VI, 8, 3; Whi-lacked stone elements. A fragment of the mill-bed was fo- te 1970, 427; Humphrey, Oleson, Sherwood 1998, 83; Brun und in the secondary position on the topmost terrace in 2004a, 159−164). 21 Considering these directions, rooms Š, wall SU 452 (anteroom A’), near rooms F−G−H with the whiT, and U at the south side of the structure in phase 1 could te mosaic, and rooms O−I−D. have been used for the processing of oil, and they also had There is another element that could be connected to the drainage channels installed. The channels could have been olive oil production in the villa. A smaller area was partiti-used for great amounts of waste water to flow away which oned off along the north-western wall in storage room K, was used to pour over the olive pulp during pressing. on the intermediate level under room F, which could have Access to the pressing facilities on Roman terrace 4 was surrounded three dolia. In the oil-production facility Červar-possible through the stairway in storage room K and poten- -Porat near Poreč, such a placement was used for oil de- tially through the stairway above structure SU 476 in room cantation (Jurkić 1979, 263−298; Matijašić 1998, 202−208, O−I−D. Access to room AA could have been possible from 231). At Školarice, dolia in the storage room K could have the storehouse (walls SU 644 and SU 483) or through the been used only for storing food, grain, or something else stairway in room S−SS (above walls SU 252 and SU 253). as is listed by Cato among a villa’s equipment (Cato, De 19  Since the block with the mosaic SU 374 was at least slightly moved, the interpretation is hypothetical. 21  There is a series of sites where these directions can be seen imple- 20  The two stone elements of the press from Strunjan (Boltin Tome mented in practice, and sites where they were not completely fol- 1990), made from the funerary monuments of the 1st–2nd century, lowed. Much depends on the climate, microclimate, local tradition, could have been made also in the Late Antique period. purpose of the construction, and the owner. 274 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 In long room O−I−D from phase 1 (9.35 × 4.40m), on the Even though the storage or warehouse (Fig. 483) was built intermediate level, three circular masonry-built foundati-in the north-western part of the complex, the façade facing ons SU 334A, SU 334B, and SU 334C (diameter 1.55m, at the south-west received much sunlight. The building was a distance of 2 metres), and a rectangular masonry-built dug deeply into the hill, thus preserving its good microcli-structure SU 476 (Fig. 72) were found. Since they were lo- mate, especially in the ground floor and its south-eastern cated on the same level as the basin for collecting must corner. In the first phase, it could have been used as a wine (room N), they could not have been connected to it. The cellar ( cella vinaria) and/or storage for olive oil ( cella olea-circular structures could be interpreted as remains of foun- ria), while the potential upper floor could have been used dations for the ( arae) press-beds (less probable), for olive to store dry harvest: grain, vegetables, fruit, straw, etc. In mills (less probable), or for grain mills (most probable). The this case, the upper floor would have had to have openings width of the room, which does not allow for the installation facing the north (Columella, Re rustica 1,6, 10; Humphrey, of a horizontal wooden beam ( prelum) for the press (7m on Oleson, Sherwood 1998, 83; Vitruvius, De archit. VI, 6, 4; average, Brun 2004a, 154−155), and the bitten-earth floor Matijašić 1998, 268−269). Judging from its dimensions (41.7 in the room speak against the interpretation of structures as × 15.6m = 650m2), the storehouse at Školarice had to be the foundations for the press-beds, since such rooms are one of the biggest on the Istrian Peninsula. One third smal-paved in Istria and Veneto (Matijašić 1998, 223−230; Busana ler surface was found in the store-room of the Kolci villa on 2003). A similar circular structure can be found in the medi-Brijuni, in which 60 to 100 dolia are assumed, or the total eval oil press in Židovski kare at Piran, where it was used as surface of store-room for wine and oil in the villas in the of a base for an oil mill (Stokin 2004, 22, Fig. 5). However, one Verige and Val Madona Bays (Matijašić 1998, 272−277, T. 2: complex rarely had more than one olive mill since one mill Kolci 48 × 7.5m = 360m2, Verige 172.5 + 112.5 = 290m2, could prepare olive pulp faster than it was pressed. Pressing Val Madona 156 + 160 + 81 = 397m2; Bezeczky 1998a, 58: was the most time-consuming task, while the process grew Kolci 10.2 × 42m = 428m2; Brun 2004b, 52−56: including even longer with the second and third pressing (Brun 1986, different data). Larger rooms in the villas of Veneto are ge-42−47; Amouretti, Brun 1993, 518−523; Mattingly 1993, nerally interpreted as granaries since remains of dolia were 494; Mattingly 1996, 229). Several mills were only needed in not discovered in them (Busana 2001, 526−529: sizes from large oil-extraction facilities with several presses. In Istria, se-approx. 50 to approx. 184m2). For J.-P. Brun, at least some of veral millstones were found only at the site of Červar-Porat these rooms were wine cellars (Brun 2004b, 49). According (Matijašić 1993, 254). In Istria, the diameter of the bottom to the dimensions, the closest store-room with a mason-part of an olive mill was about 2m on average (Matijašić ry-built basin for the collection of must would be located 1993, 254). For the operation of three mills with vertical in villa Russi near Ravenna (Mazzeo Saracino 1977, Fig. 1: millstones (driven by people or animals), the foundations room 2 − 24 × 13 = 312m2; Brun 2004b, 48−49). should reach up to the height of approximately 0.5m above Since the earthy floor of the warehouse at Školarice showed the walking surface, a larger space between them would be no visible impressions of dug in dolia, vessels for fermenta-needed, as well as more space between them and the walls tion and storing of wine were probably laid upon the earthy (especially if driven by animals). Therefore, only smaller olive ground. For this ceramic dolia or wooden tanks and barrels presses ( trapetum) can be supposed, but they are rare in were used, such as were typical for the areas of Veneto, Fri-Istria (Matijašič 1998, 149−152, 235, T. 1). uli, and Aquileia (about depictions and antique sources de- The narrow space between the circular bases primarily in- scribing the use of barrels: Forni, Scienza 1996; Buchi 1996; dicates the latter option: grain mills. Many fragments of Pesavento Mattioli 2003, 13; Brun 2004a, 81−83, 104−105; volcanic rock were also found at the site. Namely, a similar Brun 2004b, 46−48; about the absence of dolia in villas in stone structure was found in the Roman construction at the Veneto: Busana 2003, 18). According to Strabo’s words, in foot of nearby Sermin, in the same room as the grain mill Gallia Cisalpina wine was fermenting in wooden tanks in the made of volcanic rock (Stokin 2006). Such mills in the shape size of houses (Strabo 5,1,12; Forni 2002, 82; Brun 2004b, of a sandglass (the so-called Pompeian type) were driven 47). Depictions show wooden tanks and barrels often ar-by workers or animals (Py 1992, 185, 227: type C2). The ranged on lifted wooden floors along the wine cellar walls. use of animals is less probable due to narrow space. The In Villa Russi near Ravenna, two rows of small pillars for a circular bases were destroyed no later than in the second lifted wooden floor were set by the wine cellar wall (Maz-construction phase. zeo Saracino 1977, Fig. 1: room 2; Brun 2004b, 48−49). At Školarice, such a lifted wooden floor and barrels arranged Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 275 on it could have been carried by small walls SU 644 and acquired from other estates of the owner. The question is SU 483 (length 1.25m and 1.50m respectively, width 0.50m) whether this was done for a longer period of time or just in the south-eastern corner of the storehouse, which were the first 15−30 years, when the newly-planted olive groves built 2m apart. did not yield enough produce. In one of the periods at least In the 3 one olive mill operated in the villa. Local amphorae Dr. 6B, rd century (the end of phase 3), the storehouse and a few smaller rooms were engulfed by fire and the roof con- which would be used for the oil produced at Školarice, are struction collapsed. The ruins of the roof were levelled and more difficult to recognise. In Italy and Istria, many villas used as pavement. The storehouse was divided into seve-are known which dealt with both branches simultaneously ral smaller rooms with various functions (phase 4). In one, (overviews in Carandini 1989; Grassigli 1995; Brun 2004b). a kitchen with a bread oven and a fireplace was arranged Antique sources reveal that in Northern Italy vine was grown (SK3). A stone base for press pillars ( stipites) (SU 650, Fig. on live supports ( arbustum gallicum). Among various tre-482) was found in the vicinity of one of the central pillars of es grown for this purpose, olive trees are also mentioned the storehouse. It leaned on the south-eastern side of the (Pliny, Nat. hist 17, 200−201; Forni 1996, 105−117; Forni base foundation of pillar SU 272D and is bound to it with a 2002, 140−142; Brun 2004a, 35−36). In the first half of the thick layer of mortar. It was here probably used secondarily. 19th century in Slovenian Istria, vine was grown on live supports; in the south-eastern part on field maple, while in the Life in the villa was strongly connected to the agricultural coastal area on olive trees (especially around Izola and Pi-activity on the estate that surrounded it. Many farming and ran). Plante or mixed plantations of vine with other cultures peasant tools were thus also found in the warehouse: di-were prevalent on the terraces. Frequently, olive trees and ggers, knives, billhook knives ( falx vinitoria), and various vines were planted at the same time. After approximately 25 other smaller tools. Many iron artefacts were burnt and sli- years, a vineyard had to be cut down due to the decreasing ghtly melted, which reflects the presence of blacksmithing fruitfulness and only an olive grove remained which at that and secondary iron processing. Many different chores were time reached its full fertility (Titl 1965, 10−11). carried out within the estate’s economic activities. A bronze fishing hook, a needle for patching fishing nets, ceramic and The Mediterranean trio is rounded off by the production of lead weights for fishing nets indicate that they were fishing cereals which is the hardest to recognise. According to an-in the nearby Rižana river and/or more probably in the sea; tique agronomists, estates should grow everything needed while weights for the loom, a crochet hook, and a needle for food self-supply (White 1970, 395−396; Carandini 1989, point to the fact that weaving of textiles for their own use 104−108), and growing cereals as the base of Roman diet, was carried out in the villa. was certainly included. Very frequently grain was grown on the estates which were designated for vineyards and even Due to poor preservation of archaeological layers and struc- more often they are mentioned in connection with olive tures we do not know in which phase wine was produced in groves (White 1970, 395, 398, 425; Forni 2002, 87, 142−143; the villa, in which olive oil, and whether these two processes Brun 2004a, 129−134). When Cato the Elder describes the were carried out simultaneously (most probably). Judging equipment of an estate with a 100 jugers big vineyard, he from the lacus, which is dated to the 1st construction phase, also mentions an ox shepherd, pairs of oxen, ploughs, and the wine-making was present from the construction of the last but not least, three grain mills. For an estate with 240 villa on. Due to the size of the lacus and the warehouse, we jugers of olive groves the number of ox shepherds, oxen, can say that the production must have been quite extensive. and ploughs increases (Cato, De agr. 11; Carandini 1984, The local wine was most probably poured into locally-made 128−129, 135−137; Humphrey, Oleson, Sherwood 1998, wine amphorae Dr. 2−4 and two-handled jugs or amphorae 84−85; Forni 2002, 143, 150). Therefore, mixed farming was with a flat bottom of the north-Adriatic production (chapter no exception, but rather a rule also at estates which were 3.2.2 Amphorae), possibly even into wooden barrels. Fra-intended for the production for long distance trade (Caran- gments of a marble statue of Bacchus or Dionysus, the god dini 1989, 103−110; Forni 2002). Farming chores of all three of wine, were found in the warehouse (Trenz, Novšak 2004, branches were well complimented in the calendar. While 80; chapter 3.4.1. Stone sculpture). ploughing to grow grain, necessary works were simultane- As can be discerned from fragments of amphorae Dr. 6B ously done in vineyards and olive groves (Mattingly 1996, with stamps of various Istrian producers (see chapter 3.2.2 219−222; Forni 2002, 140, 150; Brun 2004a, 134). Amphorae), in the initial period immediately after the Cereals grown here was only enough to meet the needs of construction of the villa, olive oil was being purchased or the estate at Školarice, but could also be sold to the nearby 276 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 town. With three presumed mills in the hourglass form it CRISPINAE). Stamps in the form of A. CRISPINI, CRISPINI, would have been first ground into flour. The circular structu-CRISPIN, T. A. CRISPINAE were found on amphorae Dr. res in room O−I−D were destroyed in the 2nd phase, which 6B in Aquileia, Padova, and Magdalensberg, which proves could indicate an economic change at the estate. that the members of the family were involved in olive oil A major economic change was supposedly experienced by production since the first half of the 1st century onwards the estate in the 3 (Zaccaria 1989, 472; Tassaux 1984, 213; Zaccaria, Župančič rd century, when the warehouse was re- arranged after the fire (phase 4). Apparently, a part of the 1993, 167−168; Tassaux 2001, 516). A tombstone (Inscr. It. production section was also rearranged at the same time X 4, 159) from Trieste was dedicated to Aulus Tullius A. f. (e.g. rooms Š, T−U), which could have been repurposed. Crispinus, for whom C. Zaccaria and M. Župančič assume Pottery material does not reflect deterioration in the estate’s could be the father of Tullia, mentioned on the stamps on economy right until its end. On the contrary, a certain flo-tegulae. Their social status is not known (Zaccaria, Župančič urishing can be observed with continuous increase of the 1993, 167−168). outbuilding towards the east, south, and west (chapter 2.3 The family of Tullii is well attested on epigraphic monuments Roman villa rustica). of the 1st century in Tergeste and its ager (15 instances, the prevailing praenomen being Aulus). The form of the gen- 6.1.2 Owners and the ownership tilicium is supposed to originate from the autochthonous of the Villa substrate with numerous onomastic analogies in the area of Veneto, Liburnia, and Dalmatia (Alföldy 1969, 129; Lettich The capital needed for the construction of production facili- 1976, 77−82; Zaccaria 1992, 193, 219). The oldest tombsto- ties for wine and olive oil as well as the making of fish sauces ne in Istria (Inscr. It. X 3, 94: C. Tullius Q. f. Tertius), which is in Istria and northern Adriatic was invested by important dated to the last quarter of the 1st century BC, is immured representatives of the Roman elite. Owners of estates in Is-into the loggia in Grožnjan (Zaccaria 1992, 199). In the town tria, who are attested on stamps of Istrian amphorae Dr. 6B, of Tergeste and town necropolises, Tullii were mentioned on include representatives of the local aristocracy, members of monuments from the first quarter of the 1st century until the equestrian and the highest senatorial orders as well as the first half of the 2nd century (Inscr. It. X 4, 49, 94, 109, many important personalities who got rich in the time of 159−163a, 171; Zaccaria 1992, 219, 224, 227−228). Their the triumvirate and the beginning of Augustus’ reign. Many presence in the area of Koper is still in the 3rd century pro-of later owners were connected to the Julio-Claudian or ven by a sarcophagus from the Regional Museum in Koper Flavian dynasties (Tassaux 1990; Zaccarria, Župančič 1993, (Inscr. It. X 3, 23; Zaccaria 1992, 193). 163−172; Matijašić 1998, 451−457; Tassaux 2005). The market in northern provinces and Pannonian limes for the The family of Tullii, which is supposed to have autochthono-northern Adriatic products had a beneficial impact on the us roots in the northern Istrian territory, swiftly climbed the rapid growth of economy in the region and the rise of nu-social ladder all the way to the members of the municipal merous representatives of the local municipal and colonial aristocracy (Šašel 1982, 557; Lettich 1976, 77−82; Zaccaria aristocracy (Šašel 1982, 557; Tassaux 1990; Matijašić 1998, 1992, 193, 219; Starac 2001b, 14, 16; Zaccaria 2012; Za-455; Tassaux 2005; Zaccaria 2012). ccaria 2015). They were connected with the Aquileian fami- lies of Barbii and Clodii. Tullia Boi f. Secunda is with a bust To determine the ownership of the villa, researchers often depicted on a stele of Barbii freedmen in the cathedral of use the epigraphic data from the stamps on tegulae. For San Giusto from the first quarter of the 1st century (Inscr. It. northern Istria is typical that stamps on tegulae have a li- X 4, 94; Šašel 1966, 133−134; Lettich 1976; Zaccaria 1992, mited distribution and that the same stamps were used to 224). Freedman Aulus Tullius Chrysantho is mentioned on a mark both tegulae and amphorae Dr. 6B. The distribution funerary stele of P. Clodius Quirinalis (the second quarter of of stamps on tegulae corresponds to the wider area of the the 1st century; Inscr. It. X 4, 49; Degrassi 1967, 59; Zacca-estates of the Triestine and senatorial elites, where olive oil ria 1992, 219). Based on stamps of tegulae some presume and wine for export were produced (Zaccaria, Župančič that the family owned a huge villa marittima at Barkovlje in 1993; Tassaux 2001a; Poglajen 2007; Žerjal 2014). its second or third construction phase (Zaccaria, Gomezel For the construction of the villa at Školarice, numerous te- 2000, 304, footnote 121); while their town domus was su- gulae with stamps of the Tergeste aristocratic family of Tullii pposed to be at Piazza Barbacan in Tergeste (Maselli Scotti Crispini were used (chapter 3.2.7 Bricks and opus doliare et al. 2003; Zaccaria 2012). – rectangular stamp CRISPINI, round stamp TVLLIAE A. F. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 277 Hence, the family’s fortune was founded also on the estates interpret the letter Q in the middle as CO, RVSONI(S) CO-in the ager of Tergeste, from where they must have expor- CCEI. Tegulea and amphorae should have been made in a ted olive oil and olives along the Amber Route towards pottery workshop of the gens Cocceia (Ventura, Degrassi Noricum, to the Drava Valley, and to the Danubian military 2018, 455). The name of the figlina or fundi owner Ruso is camps. T. Tullius T. f. Pup(inia) Terg(este) Tertius, an inhabi-unknown to the epigraphy of Tergeste, but is supposedly tant of the town of Tergeste, was connected to this trade of Celtic origin and linked to Aquileia (Tassaux 2001a, 533, and was buried in Siscia in the first decades of the 1st centu-no. 63). Ruso Coc(ceianus) is undoubtedly of slave origin, ry (AIJ 575; Zaccaria 1992, 164; Zaccaria 2001, 107). maybe already a freedman, that has been once belonging Based on the distribution of stamps on tegulae (chapter to the g ens Cocceia (Tassaux 2001a, 533; Ventura, Degrassi 3.2.7 Bricks and opus doliare), estates of the family of Tullius 2018, 454–456). Crispinus can be sought in the coastal area near Tergeste, Due to the level of destruction of the residential part, it is more precisely on the Muggia Peninsula and on the shores hard to assess whether the villa at Školarice was appropri-of Muggia and Koper Bays. Due to rich clay deposits, the ate for the dwelling of its owner. If we assume that it was brickworks workshop could be set in the area of the valley of owned by the important family of Tullii Crispini, it was pro-the Rižana, Badaševica or Osapska reka/Osoppo (Poglajen bably just one of many family estates which were intended 2007, 134; Žerjal 2014). for intensive farming. The owner would, due to his work The villa at Školarice could have been built by the Tullii Cri- and social responsibilities, reside in town, while his estates spini family from Tergeste at the peak of their power. Ne- were led by vilici. Even though representatives of higher vertheless, it cannot be ruled out that the stamped tegulae classes frequently bought several estates in a certain area, were simply acquired from the nearby brickworkshops, whi-they often did not join them under common organization, ch was owned by this family, since the number of sites on but individual estates continued to operate as independent which the Crispini tegulae were found, is relatively high. At economic units. This is what the Istrian estates of Laecanius Školarice, the highest number of tegulae with the Crispini Bassus on Brijuni Islands and around Fažana are known for, stamp on one site until now was discovered. where in addition to the owner’s stamp the stamps of estate 22 managers were also put on amphorae, but not on tegulae The picture is blurred also by stamps of other Tergeste ma- (Bezeczky 1998a, 44−71). The majority of the villas had, in nufacturers, i.e. tegulae with the RVSONIS Q. CEL stamp, addition to the outbuildings and quarters for the manager from which two were immured into the drainage channel with his family, also residential quarters for the owner who of the bath complex. Could it be that the villa was owned would come to the estate to monitor the work. The latter by one of the smaller landowners and olive oil manufac-lacked only in a few smaller economic units located in the turers from northern Istria, whose name we do not know? vicinity of bigger ones. The owner spent his leisure hours M. Gomezel suggests two interpretations of the stamp on with his family in his seaside residential villas which were also RVSONIS. Q. CEL tegulae. According to the first, the stamp in part intended for economic activities (production of wine mentions two people, where the second would be subordi-and/or olive oil, breeding and processing of fish). nate to the first, e.g. Rusonis Q(uinti) Cel(-) (- servus), where the name of the owner is in the genitive and of the slave in Premises of the baths at Školarice were not exceptionally the nominative. Since the status of a slave or of a freedman luxurious and would suffice for the needs of the manager was frequently explicitly stated, we would sooner expect with his family and staff. Group baths, which were intended the names of a potter or brickmaker or workshop manager. for workers, were also found in the pottery workshop of the The archaic formula is supposed to indicate the time of the villa in Lorun (Tassaux et al. 2001). end of the 1st century BC (Gomezel 1996, 48−49, no. 71), We can only guess the representatives of which branch of however, the amphorae of this manufacturer appear much gens are buried in the walled grave plot of the cemetery later, in the contexts from the Tiberian-Claudian period to at Križišče, at the edge of the estate along the main public the end of the 1st century AD (see chapter 3.2. Bricks and road of Via Flavia (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019). opus doliare). On the basis of their amphorae stamps P. Ventura and V. Degrassi suggest a new reading of the tegulae stamps. They 22  However, this is probably also influenced by the share of the exca- vated site. 278 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 6.1.3 Significance of Excavations 6.2 The Venetian and Modern of the Roman Villa at Školarice Age Road An extensive architectural complex of the Roman villa ru- During the construction of the motorway section in 2002 stica with living quarters and outbuildings was excavated and 2003 over the area of the Ankaransko Križišče (Italian at the site of Školarice near Spodnje Škofije. Buildings were Bivio or vulgo Bivje), archaeologists unveiled the traffic hi-constructed in the mid-1st century and were until the mid- story of this important intersection on the border between -5th century, when the complex was destroyed by fire, remo- the land and sea. Sections of roads and paths leading along delled several times. At least five major construction phases the seashore or away from it were discovered, as were those were determined at the excavation area. which led from the bottom part of the Rižana Valley into the In Slovenian Istria, this is until today the only villa rustica of interior. an economic-residential character excavated to a greater At the location of Križišče, immediately beneath the villa, extent, in which wine and olive oil production have been the main Roman traffic road across Istria was discovered, proven. Pars rustica included a colossal warehouse and se-the so-called Via Flavia, which connected the colonies of veral smaller rooms on four walking levels where economic Tergeste and Pola, and a plethora of crossroads with paths activities were carried out. Only a small part of the living that met in this important intersection (Novšak, Bekljanov quarters was unearthed, i.e. only the area of baths alongsi-Zidanšek, Žerjal 2019). de them, in the western part of the complex. The main traffic road was used for a long time (at least un- The villa rustica at Školarice was built in the Claudian period, til the 7th or 8th century), while some of the turnings were i.e. in the period of the greatest export of Istrian olive oil to abandoned when the villas were and the population of the northern Italy, Transalpine and Danubian provinces (Beze-land changed (the mid-5th century). czky 1998a, 73−85; Tassaux 2004). Istrian wine, which must have been made also in the villa at Školarice, and Adriatic During the excavations at Školarice in 2002, two smaller ro-fish sauces probably also travelled along. ads were unearthed: the older one, probably from the pe- riod of the Venetian rule, and the younger one, which was The villa was built at the strategic traffic junction of land and built in the 19th century. Both used the natural advantages sea routes. of the terrain since they were constructed along the foot of In the four centuries of life in the villa at Školarice, the main the hill, right above the swampy plain where the Rižana flo-economic branches could have been changing. Similarly oded. In various periods they connected the towns of Koper did their scope. The inhabitants preserved a fairly high li-and Trieste. ving standard until the end, which came with the fire in the The older roadway is marked by the same construction as mid-5th century. Still in the 4th century, wealthy individuals is present in the sections of the roads discovered in 1975 (graves 39, 40, 44) were buried at the cemetery of the vil- during the construction of the Ankaran crossroads and prior la at the edge of the estate (the Križišče necropolis), one to that at Škofije and Bertoki, where an inscription slab was such example is the grave of a lady or, better, a matron with also found mentioning the repairs of the road in 1776. A so-gold earrings who was to the afterlife accompanied by her urce from 1361 states that Venetians built a new road from beloved guardian dog (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal the “lower bridge” along the valley of the Rižana towards 2019). Črni Kal to enable merchants from the interior better access Estates near the shore had good traffic connections for the to coastal Venetian towns and could avoid traffic fees on the sale and export of their produce and products and for the territory of Trieste (Boltin Tome 1979a). The discovered sec-purchase of various goods, which is reflected in amounts tion under the present-day main road towards Črni Kal was and diversity of acquired material right until the end of life similarly constructed (trial trench 7 from 1975), which dates in the villa. This phenomenon is characteristic for the ma-the roadway beneath Školarice at least to the period of the jority of Istrian villas, while a similar diversity of imports was Venetian rule over the area (the end of the 13th until the be-present only in towns and military centres where trade was ginning of the 19th century) or even of the Koper community much more developed. Such opportunities were not availa-before that (the 10th to 13th century). The discovered road- ble for smaller settlements. way belonged to the section over the pass at Škofije, whi- ch led to Muggia, towards Trieste or through Osp towards Črni Kal. Could this mean that this was the route of the “old Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 279 road”, which would date the construction of the discovered section even earlier? Regardless, the section was abandoned at some point, leaving the main traffic road to be ta- ken by the road through the lower plain, past the episcopal building Valmarin, as can be discerned from the Franciscean Cadastre from 1818 and an original from 1847. Under the Austrian rule, a road from the Rižana bridge towards Ško- fije was built on a new route below Školarice, which runs almost parallel to the discovered section of the older road. The Austro-Hungarian road was by hand drawn onto the cadastre original from 1847 (Fig. 307). In the cadastre from 1874, both roads towards Škofije and Trieste are drawn: the older one, which ran past the episcopal building Valmarin, and the new one, thus built between 1847 and 1874. In the 1960s, the road was asphalted and partly moved during the construction of the Ankaran crossroads in 1975. Therefore, the larger part of this route was used until the construction of the motorway in the beginning of the 21st century, while individual sections have been used until today. 280 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 7Kratice in okrajšave AIJ Antike Inschriften aus Jugoslavien Rich. Richborough AA afriška amfora SE stratigrafska enota AKK afriška kuhinjska keramika ŠA španska amfora AO afriška oljenka TSTP Terra sigilata Tardopadana AS afriška sigilata VA vzhodnosredozemska amfora CIL Corpus Inscriptionum Latinarum. Berlin. VZ vzorec 1861−. Consp. Conspectus 1990 Dr. Dressel 1879 EKK egejska kuhinjska keramika ERA Early Roman Amphora (Riley 1979; Riley 1981) ESB2 Eastern sigillata B2 ali Vzhodna sigilata B2 ESD Eastern sigillata D ali Vzhodna sigilata D ali sigilata Çandarli FMRSl Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien 1988− G gradivo: zaporedna kataloška številka v katalogu najdb IKK italska kuhinjska keramika Inscr. It. Inscriptiones Italiae, Roma 1931−. ITS italska sigilata KČP keramika s črnim premazom KK kuhinjska keramika KN katalog novcev KTS keramika tankih sten kv. kvadrant L. Loeschcke (1919) Lamb. Lamboglia LRA Late Roman Amphora (Riley 1979; Riley 1981) LRC Late Roman C ali fokajska sigilata (Atlante I) LRD Late Roman D (Atlante I) MIR Moneta Imperii Romani MRA Middle Roman Amphora (Riley 1979; Riley 1981) NK namizna keramika OCK Oxe, Comfort, Kenrick 2000 PS padska sigilata B RIC The Roman Imperial Coinage Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 281 8Literatura in viri AIJ: HOFFILLER, V. in B. SARIA 1938, Antike Inschriften aus Jugo- AURIEMMA, R. 2006, Relitti lungo la costa occidentale slavien 1. − Zagreb. dell‘Adriatico. − V: S. Čače, A. Kurilić in F. Tassaux (ur.), Les routes ALDINI, T. 1989, Nuovi dati sulle anfore Foropopiliensi. − Studi de l‘Adriatique Antique. Géographie et économie, Putovi antičkog Romagnoli 40, 383−418. Jadrana. Geografija i gospodarstvo, Bourdeaux, Zadar, 167−177. ALFÖLDY, G. 1969, Die Personennamen in der römischen Provinz AURIEMMA, R. in S. KARINJA (ur.) 2008, Terre di mare. Dalmatia. − Heidelberg. L‘archeologia dei paesaggi costieri e le variazioni climatiche, Atti del convegno internazionale di studi Trieste, 8−10 novembre ALLISON, P. M. 2004, Pompeian Households: An Analysis of Ma- 2007. − Trieste, Piran. terial Culture. − UCLA Monograph 42, Los Angeles. AURIEMMA, R. in E. QUIRI 2004, Importazioni di anfore orientali ALRAM STERN, E. 1989, Die Römischen Lampen aus Carnuntum. nell‘Adriatico tra primo e medio impero. − V: J. Eiring in J. Lund − Der römische Limes in Österreich 35, Wien. (ur.), Transport Amphorae and Trade in the Eastern Mediterra- AMOURETTI, M. C. in J. P. BRUN (ur.) 1993, Le production du vin nean, Monographs of the Danish Institute at Athens 5, Aarhus, et de l‘huile en Mediterranée. Actes de Symposium Internatio-43−56. nal, Aix−en−Provence 1991. − Bulletin de Correspondance Hel- AURIEMMA, R. in E. QUIRI 2006, Importazioni di anfore orientali lénique Suppl. 26, Athènes, Paris. nel Salento tra primo e medio Impero. − V: S. Čače, A. Kurilić ANDERBERG, A. L. 1994, Atlas of seeds and small fruits of in F. Tassaux (ur.), Les routes de l‘Adriatique Antique. Géographie Northwest−European plant species with morphological descrip-et économie, Putovi antičkog Jadrana. Geografija i gospodarstvo, tions. Part 4: Resedaceae − Umbelliferae. − Risbergs Tryckeri AB, Bourdeaux, Zadar, 225−251. Uddevalla, Schweden. BAILEY, D. M. 1988, A catalogue of the lamps in the British Muse- ANSl 1975: Arheološka najdišča Slovenije. − Ljubljana. um II. Roman lamps made in Italy. − London. Aquileia 1991: VERZÁR BASS, M. (ur.) 1991, Scavi di Aquileia. BAILEY, D. M. 1996, A catalogue of the lamps in the British Mu-L‘area a est del Foro. * Rapporto degli Scavi 1988. − Studi e ricer-seum IV. Lamps of metal and stone, and lampstands. − London. che sulla Gallia Cisalpina 3, Aquileia. BARAGONA, A. J. 2017, Mortar samples from a roman villa at Aquileia 1994: VERZÁR BASS, M. (ur.) 1994, Scavi di Aquileia. Školarice. A preliminary microscopic investigation. − Wien, arhiv L‘area a est del Foro. ** Rapporto degli Scavi 1989−91. − Studi e Universität für Angewan dte Kunst Wien in Pokrajinski muzej Ko-ricerche sulla Gallia Cisalpina 6, Aquileia. per (neobjavljeno poročilo). ARSLAN, E. A. 2002, I mortaria. − V: F. Rossi (ur.) 2002, Nuove BARBAT, A. in C. ALLAG 1972, Techniques de préparation des ricerche sul Capitolium di Brescia. Scavi, studi e restauri. Atti del parois dans la peinture murale romaine. − Mélanges de l'École Convegno Chiesa di Santa Giulia brescia 3 aprile 2001, Milano. Française de Rome, Antiquité 84, 935−1069. ARTHUR, P. in D. WILLIAMS 1995, Campanian wine, Roman Bri- BARBERA, M. 2003, Le lucerne tardo−antiche del Museo Na- tain and the third century A. D. − Journal of Roman Archaeology zionale di Napoli: produzioni africane ed imitazioni italiche. − 5, 250−260. Daidalos, Studi e ricerche del Dipartimento di scienze del mondo antico 6, 277−315. Atlante I: Enciclopedia dell‘Arte Antica, Atlante delle forme cera- miche I. Ceramica fine romana nel bacino Mediterraneo (medio e BARBET, A. 1985, La peinture murale romaine: Les styles decora- tardo Impero). − Roma 1981. tifs pompeiens. − Paris. Atlante II: Enciclopedia dell‘Arte Antica, Atlante delle forme cera- BASSI, C. 2012, Testimonianze pittoriche in Trentino durante miche II. Ceramica Fine Romana nel Bacino Mediterraneo (Tardo l‘epoca romana. − V: F. Oriolo in M. Verzár Bass (ur.), La pittura Ellenismo e Primo Impero). − Roma 1985. romana nell‘Italia Settentrionale e nelle regioni limitrofe, Antichità Altoadriatiche LXXIII, Trieste, 107−114, 372−377. AUFDERHEIDE, A. C. in C. RODRIGES MARTIN 1998, The Cam- bridge Encyclopedia of Human Paleopathology. − Cambridge. BATS, M. (ur.) 1996, Les céramiques communes de Campanie et de Narbonnaise 1996 (Ier s. av. J.−C. − IIe s. ap. J.−C.). La vaiselle AURIEMMA, R. 2000, Le anfore del relitto di Grado e il loro con-de cuisine et de table. Actes des Journées d‘étude organisées par tenuto. − Mélanges de l'École Française de Rome 112/1, 27−51. le Centre Jean Bérard et la Soprintendenza Archeologica per le 282 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Province di Napoli e Caserta, Naples 27−28 mai 1994. − Coll. BEZECZKY, T. 1997, Amphorae from the Auxiliary Fort of Car-Centre Jean Bérard 14, Naples. nuntum. − V: Das Auxiliarkastell Carnuntum 1. Forschungen BAVDEK, A. 2005, Rimsko žarno grobišče Volarije pri Žirjah na 1977−1988. Österreichisches Archäologisches Institut, Sonder-Krasu. − Arheološki vestnik 56, 235−262. schriften 29, Wien, 147−178 BAVEC, M., M. TRAJANOVA, M. MIŠIČ, J. PRESTOR in B. OGO- BEZECZKY, T. 1998a, The Laecanius amphora stamps and the RELEC 2002, Geološka zgradba arheološkega najdišča Križišče in villas of Brijuni. − Österreichische Akademie der Wissenschaften, bližnje okolice. − Ljubljana (neobjavljeno poročilo). philosophisch−historische Klasse, Denkschriften, Band 261, Wien. BEGOVIĆ DVORŽAK, V. in I. DVORŽAK SCHRUNK 2010, Life in BEZECZKY, T. 1998b, Amphora types of Magdalensberg. − Arhe-the maritime villa in Verige bay in the early empire in the light of ološki vestnik 49, 225−242. the imported ceramic and glass objects. − Histria Antiqua 19, BEZECZKY, T. 2001, The chronology of the end of the Laecanius 167−176. workshop. − V: Carinthia romana und die Römische Welt, Fest- BEKIĆ, L. in N. RADIĆ ŠTIVIĆ (ur.) 2009, Tarsatički principij. Kasno- schrift für Piccottini, zum 60. Geburtstag, Klagenfurt, 421−424. antičko vojno zapovjedništvo / Principia di Tarsatica. Quartiere BEZECZKY, T. 2019, Amphora research in Castrum Villa on Brijuni generale d‘epoca tardoantica. − Rijeka. Island. – Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philo- BELOTTI, C. 2004, Ritrovamenti di Anfore Romane a Ivlia Con- sophisch-Historische Klasse, Denkschriften, 509, Archäologische cordia: aspetti topografici ed economici. − Fondazione Antonio Forschungen 29, Wien. Colluto. Collana »L‘Album« 10, Portogruaro. BIAGGIO SIMONETTA, S. 1991, I vetri romani: provenienti dalle BENUSSI, A. 1927−28, Dalle annotazioni di Alberto Puschi per terre dell‘attuale cantone Ticino I, II. − Locarno. la Carta archeologica dell‘Istria. − Archeografo Triestino 14, ser. BIANCHI, B. 2012, Intonaci dipinti d‘epoca romana a Milano: III, 245−275. nuovi dati da alcuni scavi recenti. − V: F. Oriolo in M. Verzár Bass BERGAMINI, M. 1980, Centuriato di Bologna. Materiali dello sca- (ur.), La pittura romana nell‘Italia Settentrionale e nelle regioni vo di tre centuriae. − Archaeologica 15, Roma. limitrofe, Antichità Altoadriatiche LXXIII, Trieste, 81−90, 360−363. BERGGREN, G. 1981, Atlas of Seeds and small fruits of Nortwest− BIONDANI, F. 1992, Importazioni di ceramica africana e orientale European plant species (Sweden, Norway, Denmark, East Fen- a Suasa e nell‘area medio e altoadriatica. − Rivista di Studi Liguri noscandia and Iceland) with morphological descriptions. Part 3 58, 147−178. Saliacaceae − Cruciferae. − Swedish Natural Science Research BIONDANI, F. 2005a, Anfore. − V: L. Mazzeo Saracino (ur.), Il Council, Stockholm. complesso edilizio di età romana nell‘area dell‘ex vescovado a Ri- BERNAL CASASOLA, D. 2000, La producción de ánforas en la mini, Studi e scavi 21, Bologna, 263−282. Bética en el s. III y durante El Bajo Imperio Romano. − V: Ex BIONDANI, F. 2005b, Lucerne. − V: L. Mazzeo Saracino (ur.), Il Baetica amphorae 2000 − Congreso Internacional Ex Baetica complesso edilizio di età romana nell‘area dell‘ex vescovado a Ri-Amphorae. Conservas, aceite y vino de la Bética en el Imperio mini, Studi e scavi 21, Bologna, 283−291. Romano. (Écija y Sevilla, 17 al 20 de Diciembre de 1998), Écija, BIONDANI, F. 2005c, Terra sigillata medioadriatica e tarda. − 239−372. V: L. Mazzeo Saracino (ur.), Il complesso edilizio di età romana BERNI MILLET, P. 1998, Las ánforas de aceite de la Bética y su nell‘area dell‘ex vescovado a Rimini, Studi e scavi 21, Bologna, presencia en la Cataluña romana. − Collecció Instrumenta 4, 177−195. Barcelona. BIONDANI, F. 2005d, Ceramica a pareti sottili. − V: L. Mazzeo BERTRAND, E. 1995, Nouvelles donnes pour l‘identification Saracino (ur.), Il complesso edilizio di età romana nell‘area dell‘ex de l‘amphore Dressel 24. − Revue Archéologique de l‘Est 46, vescovado a Rimini, Studi e scavi 21, Bologna, 207−216. 357−360. BITENC, P. in T. KNIFIC (ur.) 2001, Od Rimljanov do Slovanov. BERTI, F. 1984, La necropoli romana di Voghenza. − V: M. Bandi- Predmeti. Katalog razstave. – Ljubljana. ni Mazzanti, Voghenza. Una necropoli di eta romano nel territorio BJELAJAC, Lj. 1996, Amfore gornjomezijskog Podunavlja. − Arhe-ferrarese, Ferrara, 77−201. ološki Institut Beograd Posebna izdaja 30, Beograd. BEZECZKY, T. 1987, Amphorae from the Amber Route in Western BLEČIĆ KAVUR, M. in B. KAVUR 2012, The game of glass beads in Pannonia. − BAR International Series 386, Oxford. the attire of the cultures of Caput Adriae and its hinterland. − V: I. BEZECZKY, T. 1994a, Amphorenfunde vom Magdalensberg und Lazar (ur.), Annales du 19e Congrès de l‘Association internationale aus Pannonien, Ein Vergleich. − Kärntner Museumsschriften 74, pour l‘histoire du verre, Koper, 39−47. Klagenfurt. BÖKÖNYI, S. 1984, Animal husbandry and hunting in Tác− BEZECZKY, T. 1994b, Amphorae from the forum of Emona. − Ar- Gorsium. The vertebrate fauna of a Roman town in Pannonia. heološki vestnik 45, 81−93. − Budapest. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 283 BÖKÖNYI, S. 1995, Problems with using osteological materials of de production d‘amphores à huile istriennes (Ier − IVe S. P.C.), wild animals for comparisons in archaeozoology. − Anthropolo-Ausonius Mémoires 6, Bordeaux, Paris, 177−191. gai Közlemények 37, 3−11. BRECCIAROLI TABORELLI, L. 2005, Ceramiche a vernice nera. − BOLTIN TOME, E. 1979a, Tehnika gradnje benečanske ceste v V: D. Gandolfi (ur.), La ceramica e i materiali di età romana. Classi, dolini Rižane. − Kronika 27/2, 106−111. produzioni, commerci e consumi, Bordighera, 59−103. BOLTIN TOME, E. 1979b, Slovenska Istra v antiki in njen gospo- BREDA, A. 1996, La ceramica della fornace romana di via Platina darski vzpon. – Slovensko morje in zaledje 2–3, 41–61. in Cremona. − V: G. M. Facchini, L. Passi Pitcher in M. Volonté BOLTIN TOME, E. 1989, Arheološke najdbe na morskem dnu slo- (ur.), Cremona e Bedriacum in età romana. 1. Vent‘anni di tesi venske obale. − Kronika 37/1−2,6−16. universitarie, Milano, 48−63. BOLTIN TOME, E. 1990, Antična kamnita elementa iz Strunjana. BROADBENT, B. H. in W. H. GOLDEN 1975, Bolton Standards of − Arheološki vestnik 41, 249−256. Dentofacial Development growth. − Mosby, St. Louis. BOLTIN TOME, E. 1993, Poskus kronološke opredelitve antičnega BRODRIBB, G. 1987, Roman Brick and Tile. − Oxford. naselja v Predloki. − Annales 3, 73−84. BRONNER, O. 1930, Corinth IV, 2, Terracotta Lamps. − Cambrid- BOLTIN TOME, E. 2011, Predloka v rimskem času − po pripovedi ge, Mass. arheoloških najdb. − Kronika 59/2, 189−210. BRONNER, O. 1977, Isthmia III, Terracotta Lamps. − Princeton. BOLTIN TOME, E. in S. KARINJA 2000, Grubelce in Sečoveljska BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u Jugoslovenskom delu dolina v zgodnjerimskem času. − Annales, Series Historia et So-provincije Donje Panonije. − Dissertationes et monografie 24, ciologia 10 (22), 481−510. Beograd-Ljubljana. BONIFAY, M. 2004a, Etudes sur la céramique romaine tardive BRUN, J.−P. 1986, L‘oléiculture antique en Provence. Les huileries d‘Afrique. − BAR International Series 1301, Oxford. du département du Var. − Revue archéologique de Narbonnaise BONIFAY, M. 2004b, Observations sur la typologie des amphores Suppl. 15, Paris. africaines de l‘Antiquité tardive. − V: J. M. Gurt i Esparraguera, BRUN, J.−P. 2003, Le vin et l‘huile dans la Méditerranée antique. J. Buxeda i Garrigós in M. A. Cau Ontiveros (ur.), LRCW I, Late Viticulture, oléiculture et procédés de fabrication. − Paris. Roman Coarse Wares, Cooking Wares and Amphorae in the Me- BRUN, J.−P. 2004a, Archéologie du vin et de l‘huile. De la préhi- diterranean. Archaeology and Archaeometry, BAR International stoire à l‘époque hellénistique. − Paris. Series 1340, Oxford, 451−472. BRUN, J.−P. 2004b, Archéologie du vin et de l‘huile dans l‘Empire BONIFAY, M., M.−B. CARRE in Y. RIGOIR 1998, Fouilles à Marseille. romain. (Archéologie du vin et de l‘huile 2). − Paris. Les Mobiliers (Ier − VIIe siècles ap. J.−C.). − Marseille. BRUNO, B. 2002, Importazione e consumo di derrate nel tempio: BONIFAY, M. in D. PIERI 1995, Amphores du Ve au VIIe s. à Mar- l‘evidenza delle anfore. − V: F. Rossi (ur.), Nuove ricerche sul Capi- seille: nouvelles données sur la typologie et le contenu. − Journal tolium di Brescia. Scavi, studi e restauri. Atti del Convegno Chiesa of Roman Archaeology 8, 94−120. di Santa Giulia brescia 3 aprile 2001, Milano, 277−307. BONINI, A., M. FELICE in A. GUGLIELMETTI 2002, La ceramica BRUNO, B. in S. BOCCHIO 1991, Anfore. − V: D. Caporusso (ur.), comune. − V: F. Rossi (ur.), Nuove ricerche sul Capitolium di Bre-Scavi MM3. Ricerche di archeologia urbana a Milano durante la scia. Scavi, studi e restauri. Atti del Convegno Chiesa di Santa costruzione della linea 3 della Metropolitana 1982−1990, Milano, Giulia brescia 3 aprile 2001, Milano, 239−271. 259−298. BORGARD, Ph. 1994, L‘origine Liparote des amphores »Richbo- BRUSIĆ, Z. 1999, Hellenistic and Roman Relief Pottery in Liburnia rough 527« et la détermination de leur contenu. − S.F.E.C.A.G., (North−East Adriatic, Croatia). − BAR International Series 817. Actes du Congrès de Millau, Marseille, 197−203. BUCHI, E. 1969, Matrici di lucerne aquileiesi. − Aquileia Nostra BORZIĆ, I. 2006, Amfore s gradine Kopila ponad Blatskog polja 40, 33−46. na otoku Korčuli. − Materiali 18, 52. BUCHI, E. 1975, Lucerne del museo di Aquileia. Vol. I. Lucerne BOSIO, L. 1991, Le strade romane della Venetia e dell‘Histria. romane con marchio di fabbrica. − Aquileia. − Padova. BUCHI, E. 1996, La viticoltura cisalpina in età romana. − V: G. BOŽIČ, D. 2008, Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu: Forni in A. Scienza (ur.), 2500 anni di cultura della vite nell‘ambito Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. − Katalogi in monogra-alpino e cisalpino. 2500 years of viticulture in the Alpine and Ci- fije 39, Ljubljana. salpine environment, Trento, 373−389. BOŽIČ, D. 2005, Die spätrömischen Hortfunde von der Gora BULJEVIĆ, Z. 2004, Stakleni balzamariji iz Salone. − V: Lazar (ur.), oberhalb von Polhov Gradec. − Arheološki vestnik 56, 293−368. Drobci antičnega stekla, Annales Mediterranea, Koper, 81−94. BRASSOUS, L. 2001, Les céramiques à parois fines. − V: F. Tassa- BULJEVIĆ, Z. 2005, Tragovi staklara u rimskoj provinciji Dalmaciji. ux, R. Matijašić in V. Kovačić (ur.), Loron (Croatie). Un grand centre − Vjesnik za arheologiju i povijest dalmatinsku 98, 93−106. 284 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 BUORA, M. 1983, Produzione e commercio dei laterizi dell‘agro BUSULADŽIĆ, A. in A. KOPRČINA 2014, Nakit iz Zemaljskog di Iulia Concordia. − Il Noncello 57, 135−234. muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu: izložba s povodom. BUORA, M. 1995, Anfore Almagro 50 e Almagro 51 nell‘Alto − Zagreb. Adriatico. − Quaderni Friulani di Archeologia 5, 190−192. CALLMER, J. 1997, Beads and bead production in Scandinavia BUORA, M. (ur.) 1996, I soldati di Magnenzio. Scavi nella necro- and the Baltic region c. AD 600−1100: a general outline. − V: U. poli romana di Iutizzo Codroipo. − Archeologia di frontiera 1, von Freeden in A. Wieczorek (ur.), Perlen: Archäologie, Techni-Udine. ken, Analysen. Kolloquien zur Vor− und Frühgeschichte 1, Bonn, 197−201. BUORA, M. 1997, Rotte e commerci nell‘Adriatico in epoca ro- mana. − Trasparenze imperiali. Vetri romani dalla Croazia (kata- CAMBI, N. 1989, Anfore romane in Dalmazia. − V: Amphores log razstave), Milano, Roma, 50−55. romaines et histoire économique, dix ans de recherche. Collection de l‘École française de Rome 114, Roma, 311−337. BUORA, M. (ur.) 1999, Quadrivium. Sulla strada di augusto dalla preistoria all età moderna. − Archeologia di frontiera 3, Udine. CAMBI, N. 2005, Kiparstvo rimske Dalmacije. − Split. BUORA, M. 2001, Elementi delle culture Veneta, Romana e Cel- CAPORUSSO, D. (ur.) 1991, Scavi MM3. Ricerche di archeologia tica nella Bassa Friulana. − Antichità Altoadriatiche 48, 151−185. urbana a Milano durante la costruzione della linea 3 della Metro- politana 1982−1990. − Milano. BUORA, M. (ur.) 2002, Miles Romanus. Dal Po al Danubio nel Tardoantico. − Pordenone. CAPPERS, R., R. M. BEKKER in J. E. A. JANS 2006, Digitale Za- denatlas van Nederland (Digital Seed Atlas of the Netherlands). BUORA, M. 2005, Coppe corinzie nell‘Alto Addriatico. − Quader- − Groningen. ni Friulani di Archeologia 15, 103−111. CARANDINI, A. 1981, Ceramica africana. Introduzione. − V: Enci- BUORA, M. 2008, Diffusione delle fibule Aucissa nell‘area altoa- clopedia dell‘Arte Antica, Atlante delle forme ceramiche I. Cerami- driatica, − V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche del Friuli, ca fine romana nel bacino Mediterraneo (medio e tardo Impero), Cataloghi e monografie archeologiche dei Civici musei di Udine Roma, 11−18. 9, Udine, 30−32. CARANDINI, A. (ur.) 1984, Settefinestre. Una villa schiavistica BUORA, M., A. CANDUSSIO in P. PRÖTTEL 1990, Spätantike nell‘Etruria romana. − Modena. Scharnierfibeln aus der Region Friuli −Venezia Giulia. − Germa- nia 68/2, 612−627. CARANDINI, A. 1989, La villa romana e la piantagione schiavi- stica. − V: E. Gabba in A. Schiavone (ur.), Storia di Roma Vol. IV. BUORA, M., G. CASSANI, M. FASANO in A. R. TERMINI 1995, Caratteri e morfologie, Torino, 101–200. Saggi di scavo ad Aquileia (1989−1990). − Quaderni Friulani di Archeologia 5, 91−162. CARRE, M.−B. 1985, Les amphores de la Cisalpine et de l‘Adriatique au début de l‘Empire. − Mélanges de l'École Française BUORA, M. in S. SEIDEL (ur.) 2008, Fibule antiche del Friuli, Ca- de Rome 97, 207−245. taloghi e monografie archeologiche dei Civici musei di Udine 9. − Udine. CARRE, M.−B. in F. MASELLI SCOTTI 2001, Il porto di Aquileia: dati antichi e ritrovamenti recenti. − Antichità Altoadriatiche 46, BUSANA, M. S. 2001, Insediamenti rurali nella Venetia. Caratte-211−243. ristiche planimetriche e funzionali. − Antichità Altoadriatiche 49, 507−538. CARRE, M.−B. in S. PESAVENTO MATTIOLI 2003a, Tentativo di classificazione delle anfore olearie adriatiche. − Aquileia Nostra BUSANA, M. S. 2003, Le testimonianze archeologiche sulla pro- 74, 453−476. duzione del vino nella Venetia di età romana. − V: Il vino romano tra sacro e profano, Bollettino del Gruppo Aquileiese 13, 15−27. CARRE, M.−B. in S. PESAVENTO MATTIOLI 2003b, Anfore e commerci nell‘Adriatico. − V: F. Lenzi, L‘Archeologia dell‘Adriatico BUSANA, M. S., D. COTTICA in P. BASSO 2012, La lavorazione dalla Preistoria al Medioevo. Atti del convegno internazionale Ra-della lana nella Venetia. − V: M. S. Busana in P. Basso, La lana nel- venna, 7−8−9 giugno 2001, Firenze, 268−285. la Cisalpina romana. Economia e società. Studi in onore di Stefa- nia Pesavento Mattioli. Antenor Quaderni 27, Padova, 383−433. CARRE, M.−B., V. KOVAČIĆ, A. MARCHIORI, G. ROSADA, F. TAS- SAUX in M. ZABEO 2006, Loron−Lorun, Parenzo−Poreč, Istria. BUSSIÈRE, J. 2000, Lampes antiques d‘Algérie. − Monographies Una villa maritima nell‘agro parentino: la campagna di ricerca instrumentum 16, Montagnac. 2005. − Histria Antiqua 14, 261−281. BUSULADŽIĆ, A. 2010, Morfologija antičkih fibula iz zbirke Ze- CASARI, P. 2002, Le sepolture romane e il catalogo dei materiali. maljskog muzeja Bosne i Hecegovine / The morphology of An- − V: A. Dugulin (ur.), La necropoli di San Servolo. Veneti, Istri, Celti tique Fibulae in the collection of the National Museum of Bosnia e Romani nel territorio di Trieste, Trieste, 95−129. and Herzegovin a. − Sarajevo. CASAS, J. in J. M. NOLLA 2011, Instrumental de hierro de época BUSULADŽIĆ, A. 2015, Antički željezni alat i oprema sa prostora romana y de la Antigüedad Tardía en el N. E. de la Península Bosne i Hercegovine = Iron tools and implements of the Roman Ibérica. − BAR International Series 2217, Oxford. period in Bosnia and Herzegovina. − Sarajevo. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 285 CASTOLDI, M. 2002, I recipienti in bronzo in Italia settentrionale western coast (1st century BC - 2nd century AD). – V: J. Reme-tra III e V secolo d.C. − Antichitàalto adriatiche 51, 289−308. sal Rodríguez, V. Revilla Calvo, D. J. Martín-Arroyo Sánchez, A. C.A.T.H.M.A. 1990, Quantification et chronologie: quelques ap- Martín i Oliveras (ur.), Paisajes productivos y redes comerciales en plications sur des contextes de l‘antiquite tardive et du haut mo- el Imperio Romano. Productive Landscapes and Trade Networks yen age dans le Midi de la gaule; méthodes, intérêts et limites. in The Roman Empire. Collecció Instrumenta 65. Barcelona, − S.F.E.C.A.G., Actes du congrès de Cognac, 149−159. 233–245. CAVADA, E. 1996, Chiavi e complementi di chiosura di età ro- CIPRIANO, S., S. MAZZOCHIN, P. MAGGI, Y. MARION in C. MON- mana e altomedievale: contesti di rinvenimento e cronologia di DIN 2006, La villa romana di Loron: le produzioni ceramiche. alcuni esempi trentini. − V: U. Raffaelli (ur.), Oltre la porta. Ser- − V: S. Menchelli in M. Pasquinucci (ur.), Territorio e produzioni rature, chiavi e forzieri dalla preistoria all‘età moderna nelle Alpi ceramiche. Paesaggi, economia e società in età romana. Atti del orientali, Trento, 94−103. Convegno Internazionale Pisa 20−22 ottobre 2005, Pisa, 23−28. CAVALIER, M. 1994, Les amphores Richborough 527. Découver- CIPRIANO, S., S. MAZZOCHIN in C. ROSSIGNOLI 2006, Un nuo- te d‘un atelier à Portinenti (Lipari, Italie). − S.F.E.C.A.G., Actes du vo centro di produzione ceramica a Patavium. − V: S. Menchelli Congrès de Millau, Marseille, 189−196. in M. Pasquinucci (ur.), Territorio e produzioni ceramiche. Paesa- ggi, economia e società in età romana. Atti del Convegno Inter- CHIOSI, E. 1996, Cumae: una produzione di ceramica a verni- nazionale Pisa 20−22 ottobre 2005, Pisa, 245−255. ce rossa interna. − V: M. Bats (ur.), Les céramiques communes de Campanie et de Narbonnaise 1996 (Ier s. av. J.−C. − IIe s. CIPRIANO, S. in G. M. SANDRINI 2000, Fornaci e produzioni fit- ap. J.−C.). La vaiselle de cuisine et de table. Actes des Journées tili ad Altino. − V: G. P. Brogiolo in G. Olcese (ur.), Produzione d‘étude organisées par le Centre Jean Bérard et la Soprintenden- ceramica in area Padana tra il II secolo a.C. e il VII secolo d.C.: za Archeologica per le Province di Napoli e Caserta, Naples 27−28 nuovi dati e prospettive di ricerca, Documenti di Archeologia 21, mai 1994, Coll. Centre Jean Bérard 14, Naples, 225−233. Mantova, 185−190. CIGLAR, I., G. ČAKŠ, G. TICA in J. VINDER 2016, Poročilo o pred- CIVIDINI, T., P. DONAT, P. MAGGI, C. MAGRINI in F. SBARRA 2006, hodnih arheoloških raziskavah (arheološka izkopavanja in arheo- Fornaci e produzioni ceramiche nel territorio di Aquileia. − V: loška raziskava ob gradnji) na arheološkem območju Bertoki – Ar- S. Menchelli in M. Pasquinucci (ur.), Territorio e produzioni ce-heološko najdišče Vale (EŠD 9503) na trasi II. tira železniške proge ramiche. Paesaggi, economia e società in età romana. Atti del Divača–Koper. – Planina (neobjavljeno poročilo). Convegno Internazionale Pisa 20−22 ottobre 2005, Pisa, 29−36. CIGLENEČKI, S. 2000, Tinje nad Loko pri Žusmu. − Opera Instituti CLARK, A. 1990, Seeing beneath the soil (Prospecting methods in Archaeologici Sloveniae 4, Ljubljana. Archaeology). − Batsford, London. CIPRIANO, S. in M.−B. CARRE 1989, Production et typologie des CONSPECTUS 1990: Ettlinger, E. et al. 1990, Conspectus forma-amphores sur la côte adriatique de l‘Italie. − V: Amphores romai- rum terrae sigillatae Italico modo confectae. − Materialien zur nes et histoire économique, dix ans de recherche. Collection de römisch-germanischen Keramik Materialien 10, Bonn. l‘École française de Rome 114, Roma, 67−104. COOL, H. E. M. in J. PRICE 1995, Roman vessel glass from exca- CIPRIANO, S. in F. FERRARINI 2001, Le anfore romane di Opiter- vations in Colchester, 1971−85. − Colchester Archaeological gium. − Oderzo. Report 8. CIPRIANO, S. in S. MAZZOCHIN 2004, La coltivazione dell‘ ulivo COTTAM, S. 2012, Glass from an early 2nd century AD well de-e la produzione olearia nella Decima Regio. − Aquileia Nostra posit at Barzan, south west France. − V: I. Lazar (ur.), Annales 75, 93−120. du 19e Congrès de l‘Association internationale pour l‘histoire du verre, Koper, 144−150. CIPRIANO, S. in S. MAZZOCHIN 2007, Produzione e circolazione di laterizi nel Veneto tra I secolo a.C. e II secolo d.C.: autosuffici- CUBBERLEY, C., J. LLOYD in P. ROBERTS 1988, Testa and clibani: enza e rapporti con l‘area aquileiese. − Antichità altoadriatiche the baking covers of classical Italy. − Papers of the British School 65/II, 633−686. at Rome 56, 98−118. CIPRIANO, S. in S. MAZZOCCHIN 2011, Un quartiere artigianale CUNJA, R. 1996, Poznorimski in zgodnjesrednjeveški Koper: arhe-a Patavium: le fornaci e le produzioni ceramiche. − V: G. Lipovac ološko izkopavanje na bivšem kapucinskem vrtu v letih 1986−87 Vr kljan, I. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i sta-v luči drobnih najdb 5. do 9. stoletja. − Annales Majora, Koper. klarske radionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom prosto- CUNJA, R. in M. MLINAR (ur.) 2010, S fibulo v fabulo: fibule iz ru: zbornik 1. međunarodnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, Istre, s Krasa, iz Notranjske in Posočja med prazogdovino in zgo-23.−24. listopada 2008, Crikvenica, 193−204. dnjim srednjim vekom / Con la fibula nella storia: fibule dall‘Istria, CIPRIANO, S. in S. MAZZOCCHIN 2018, Sulla cronologia delle dal Carso, dalla Carniola interna e dall‘Isontino tra preistoria e anfore Dressel 6A: novità dai contesti di bonifica della Venetia. − alto medioevo. − Koper. Rei Cretariae Fautorum Acta 45, 261−271. CVArr: A. OXÉ in H. COMFORT 1968, Corpus Vasorum Arretino- CIPRIANO, S. in S. MAZZOCCHIN 2019, Dressel 6B and Dres- rum: A Catalogue of the signatures, Shapes and Chronology of sel 6A’s oil and wine production in North Italy and the Adriatic Italian Sigillata. − Bonn. 286 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 ČAČE, S., A. KURILIĆ in F. TASSAUX (ur.) 2006, Les routes de DI GIOVANNI, V. 1996, Produzione e consumo di ceramica da l‘Adriatique Antique. Géographie et économie. / Putovi antičkog cucina nella Campania romana (II a.C.− II d.C.). − V: M. Bats (ur.), Jadrana. Geografija i gospodarstvo. − Ausonius Mémoires 17, Les céramiques communes de Campanie et de Narbonnaise 1996 Bourdeaux, Zadar. (Ier s. av. J.−C. − IIe s. ap. J.−C.). La vaiselle de cuisine et de table. DALLEMULLE, U. 1975, Corredi tombali da Adria di I sec. d.C. − Actes des Journées d‘étude organisées par le Centre Jean Bérard Archeologia Classica 27/2, 267−300. et la Soprintendenza Archeologica per le Province di Napoli e Caserta, Naples 27−28 mai 1994, Coll. Centre Jean Bérard 14, DASZKIEWICZ, M. in G. SCHNEIDER 1999, Chemical, Mineralo- Naples, 65−103. gical and technological studies of fabrics of Roman vessels and lamps from Poetovio. − V: J. Istenič, Poetovio, zahodna grobišča I: DIRJEC, J., T. TOMAZO RAVNIK, M. TOPLIČANEC in B. TOŠKAN grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneum v Gradcu, Katalogi 2012, Zaščitna arheološka izkopavanja na lokaciji SNG Opera in Monografije 32, Ljubljana, 173−190. (Ljubljana). − V: I. Lazar in B. Županek (ur.), Emona − med Akvilejo in Panonijo, Koper, 27−47. DE FRANCESCHINI, M. 1998, Le ville romane della 10. regio (Ve- netia et Histria): catalogo e carta archeologica dell‘insediamento DJURA JELENKO, S. 2004, Dr. Hans Winkler in njegov prispevek k romano nel territorio, dall‘età repubblicana al tardo impero. − arheologiji Mislinjske doline. − Slovenj Gradec. Studia Archaeologica 93, Roma. DJURIĆ, B. 1975, Antični mozaiki na ozemlju SR Slovenije. − DECKER, M. 2001, Food for an Empire: Wine and Oil Production Arheološki vestnik 27, 537−625. in North Syria. − V: S. Kingsley in M. Decker (ur.), Economy and DJURIĆ, B. 2001, Arheološki pregled potencialnega arheološkega Exchange in the East Mediterranean during Late Antiquity, Ox-najdišča Križišče−Školarice. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). ford, 69−86. DOBREVA, D. in A. RICCATTO 2016, Cibi e ceramiche nei fon- DEGRASSI, A. 1933, Abitanti preistorici e romani nell agro di Ca- di Cossar ad Aquileia. Un contributo alla costruzione della di- podistria e il sito dell‘anticha Egida. − V: Annuario del Liceo scien- eta, delle batterie di cucina e dei servizi da mensa nella tarda tifico G. Oberdan di Trieste, Trieste, 1−44 (= Scritti vari di antichita antichità. – Antichità altoadriatiche 84, 433—454. II, Roma 1962, 785−819). DOLENZ, H. 1998, Eisenfunde aus der Stadt auf dem Magda- DEGRASSI, A. 1953, Aquileia e l‘Istria in età romana. − V: Studi lensberg. − Kärntner Museumsschriften 75, Archäologische Aquileiesi offerti a Giovanni Brusin, Aquileia, 51−65 (= Scritti vari Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 13, di antichita II, Roma 1962, 951−979). Klagenfurt. DEGRASSI, A. 1954, Il confine nord−orientale dell‘Italia romana. DONAT, P. 2017, Ceramica comune orientale. – V: P. Maggi, F. Ricerche storico topografiche. − Bern. Maselli Scotti, S. Pesavento Mattioli, E. Zullini (ur.), Materiali per DEGRASSI, A. 1956, L‘esportazione di olio e di olive istriane Aquileia: lo scavo di Canale Anfora (2004–2005). Scavi di Aquileia nell‘età romana. − Atti e memorie della Società Istriana di Arche-4. Trieste, 225—236. ologia e Storia Patria 4, 104−112. DONAT, P. in P. MAGGI 2017, Terre sigillate italiche. – V: P. Maggi, DEGRASSI, A. 1967, Scritti vari di antichità III. − Venezia, Trieste. F. Maselli Scotti, S. Pesavento Mattioli in E. Zullini (ur.), Materia- li per Aquileia: lo scavo di Canale Anfora (2004–2005), Scavi di DEGRASSI, N. 1939, La rappresentazione dell‘Istria nella Tabula Aquileia 4, Trieste, 71—89. Peutingeriana. – Bulletino del Museo dell‘Impero Romano 10, 65. DONDERER, M. 1981, Cultura aquileiese in mosaici geometrici DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg. − romani nell‘Occidente. − Antichità Altoadriatiche 19, 225−238. Kärntner Museumsschriften 71, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 9, Klagenfurt. DONDERER, M. 1986, Die Chronologie der römischen Mosaiken in Venetien und Istrien bis zur Zeit der Antonine. − Archäologi- DELLA PORTA, C. 1998, Terra sigillata di età alto e medio imperi- sche Forschungen 15, Berlin. ale. − V: G. Olcese (ur.), Ceramiche in Lombardia tra II secolo a.C. e VII secolo d.C.: raccolta dei dati editi, Documenti di arche ologia DRESSEL, H. 1879, Di un grande deposito di anfore rinvenuto 16, Mantova, 81−124. nel nuovo quartiere del Castro Pretorio. − Bulletino della Com- missione Archaeologica Comunale di Roma 7, 36−112, 143−196. DELLA PORTA, C., N. SFREDDA in G. TASSINARI 1998, Cerami- che comuni. − V: G. Olcese (ur.), Ceramiche in Lombardia tra II DRIESCH, A. VON DEN 1976, A guide to the measurement of secolo a.C. e VII secolo d.C.: raccol ta dei dati editi, Documenti di animal bones from archaeological sites. − Peabody Museum Bul-archeologia 16, Mantova, 133−229. letin 1, 1−136. DEMETZ, S. 1999, Fibeln der Spätlatène- und frühen römischen DUGULIN, A. (ur.) 2002, La necropoli di San Servolo. Veneti, Istri, und Kaiserzeit in den Alpenländern. − Frühgeschichtliche und Celti e Romani nel territorio di Trieste. − Trieste. Provinzialrömische Archäologie 4, Rahden/Westf. DULAR, A. 1979, Rimske koščene igle iz Slovenije. − Arheološki DENEAUVE, J. 1969, Lampes de Cathage. − Paris. vestnik 30, 278−293. DYCZEK, P. 2001, Roman Amphorae of the 1st−3rd centuries AD found on the Lower Danube. Typology. − Warszawa. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 287 EMPEREUR, J.−Y. 1986, Un atelier de Dressel 2−4 en Egypte au FONTANA, S. 2005, Le ceramiche da mensa italiche medio−im-IIIe siecle de notre ere. − V: J.−Y. Empereur in Y. Garlan (ur.), Re- periali e tardo−antiche: imitazioni di prodotti importati e tradi- cherches sur les amphores grecques, Bulletin de Correspondance zione manifatturiera locale. − V: D. Gandolfi (ur.), La ceramica e i Hellénique Suppl. 13, Athene, Paris, 599−608. materiali di età romana. Classi, produzioni, commerci e consumi, EMPEREUR, J.−Y. in M. PICON 1989, Les régions de production Bordighera, 259−278. d‘amphores impériales en Méditerranée orientale. − V: Ampho- FORNI, G. 1996, Genesi e diffusione della viti−vinicoltura dal res romaines et histoire économique, dix ans de recherche. Collec- Mediterraneo orientale alla Cisalpinia. Aspetti ecologici, culturali, tion de l‘École française de Rome 114, Roma, 223−248. linguistici e tecnologici. − V: G. Forni in A. Scienza (ur.), 2500 anni ERTEN, E. in C. G. GURAY 2012, Glass finds from Villa−A in di cultura della vite nell‘ambito alpino e cisalpino. 2500 years of vi-Zeugma, Gaziantep−Turkey. − V: I. Lazar (ur.), Annales du 19e ticulture in the Alpine and Cisalpine environment, Trento, 19−183. Congrès de l‘Association internationale pour l‘histoire du verre, FORNI, G. 2002, Colture, alvori, techniche, rendimenti. − V: G. Koper, 304−313. Forni in A. Marcone, Storia dell’agricoltura italiana. I. L’età antica. ÉTIENNE, R. in F. MAYET 2000, Le vin hispanique. − Paris. 2. Italia romana, Firenze, 63−156. ÉTIENNE, R. in F. MAYET 2002, Les salaisons et sauces del poisson FORNI, G. in A. SCIENZA (ur.) 1996, 2500 anni di cultura della hispaniques. − Paris. vite nell‘ambito alpino e cisalpino. 2500 years of viticulture in the Alpine and Cisalpine environment. − Trento. ÉTIENNE, R. in F. MAYET 2004, L‘huile hispanique. − Paris. FOY, D. in M. D. NENNA 2003, Productions et importations de FACCHINI, G. M. 1999, Vetri antichi del Museo archeologico al verre antique dans la vallee du Rhone et le Midi mediterraneen Teatro Romano di Verona e di altre collezioni veronesi. − Corpus de la France (Ier−IIIe siecles). − V: D. Foy in M.−D. Nenna (ur.), delle collezioni archeologiche del vetro nel Veneto 5, Venezia. Echanges et commerce du verre dans le monde antique, Mono- FADIĆ, I. 2004, Antičke staklarske radionice u Hrvatskoj. − V: I. graphies Instrumentum 24, Montagnac, 227−296. Lazar (ur.), Drobci antičnega stekla, Annales Mediterranea, Koper, FRECER, R. 2015. Gerulata: The Lamps. A Survey of Roman 95−106. Lamps in Pannonia. − Praha. FARKA, C. 1977, Die römische Lampen vom Magdalensberg. − FREED, J. 1995, The late series of Tunisian cylindrical amphoras at Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Mag-Carthage. − Journal of Roman Archaeology 8, 155−191. dalensberg 4, Kärntner Museumsschriften 61, Klagenfurt. FREED, J. 2000, Adoption of the form of the Koan amphora to the FAVARO, L. 1996, Ceramica fine da mensa da Calvatone romana. production of »Dressel 2−4« amphoras in Italy and northeastern Lotto II. Le forme e la decorazione e rotella. − V: G. M. Facchini, Spain. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 36, 459−464. L. Passi Pitcher in M. Volonté (ur.), Cremona e Bedriacum in età romana. 1. Vent‘anni di tesi universitarie, Milano, 267−275. FRÖHLICH, T. 1995, Cornici di stucco di terzo e quarto stile a Pompei: alcuni dati statistici. − Mededelingen van het Nederlands FENTRESS, E., C. GOODSON in M. MAIURO (ur.) 2016, Villa Ma- Instituut te Rome 54, 192−199. gna, An Imperial Estate and its Legacies Excavations 2006−2010. − Archaeological Monographs of The British School at Rome 23, FRONTINI, P. 1985, La ceramica a vernice nera nei contesti tom-London. bali della Lombardia. − Archeologia dell‘Italia Settentrionale 3, Como. FERRARESI, A. 2000, Le lucerne fittili delle collezioni archeologiche del Palazzo Ducale di Mantova. − Firenze. FULFORD, M. G. in D.P.S. PEACOCK 1984, Excavations at Cartha- ge: the British Mission I, 2. The Avenue du President Habib Bour- FEUGERE, M. 1992a, Les instruments de chasse, de pêche et guiba, Salammbo. The Potterry and other ceramic objects from d‘agriculture. − V: Lattara 5, 139−164. the site. − Sheffield. FEUGERE, M. 1992b, Utensiles de transformation et de consom- FÜNFSCHILLING, S. 2015, Die römischen Gläser aus Augst und mation alimentaires. − V: Lattara 5, 291−307. Kaiseraugst. − Forschungen in Augst 51, Augst: Augusta Raurica. DI FILIPPO BALESTRAZZI, E. 1987, Officine di lucerne ad Aquile- GADDI, D. in P. MAGGI 2017, Anfore italiche. – V: P. Maggi, F. ia. − Antichità Altoadriatiche 29/2, 445−466. Maselli Scotti, S. Pesavento Mattioli, E. Zullini (ur.), Materiali per DI FILIPPO BALESTRAZZI, E. 1988, Lucerne del museo di Aqui-Aquileia: lo scavo di Canale Anfora (2004–2005). Scavi di Aquileia leia. Vol. II. Lucerne romane di età repubblicana ed imperiale. 4, Trieste, 263—329. − Aquileia. GAITZSCH, W. 1980, Eiserne römische Werkzeuge. Studien zur FMRSl VI; A. ŠEMROV 2010, Die Fundmünzen der römischen Zeit römischen Werkzeugkunde in Italien und den nördlichen Pro-in Slowenien VI. − Wettern. vinzen des Imperium Romanum. − BAR International Series 78/1−2, Oxford. FONTANA, S. 1998, Le »imitazioni« della sigillata africana e le ceramiche da mensa italiche tardo−antiche. − V: L. Sagui (ur.), GAMBA, M. in A. RUTA SERAFINI 1984, La ceramica grigia della Ceramica in Italia: VI−VII secolo. Atti Convegno in onore di J. W. scavo dell‘area ex Pilsen a Padova. − Archeologia Veneta 7, 7−80. Hayes, Roma 11−13 maggio 1995, Firenze, 83−100. 288 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 GANDOLFI, D. (ur.) 2005, La ceramica e i materiali di età romana. GIRARDI JURKIĆ, V. in K. DŽIN 2003, Sjaj antičkih nekropola Istre. Classi, produzioni, commerci e consumi. − Bordighera. The splendour of the antique necropolises of Istria. − Monografije GANDOLFI, D. 2005a, Sigillata focese (»Late Roman C Ware«). − i katalozi 13, Pula. V: D. Gandolfi (ur.), La ceramica e i materiali di età romana. Classi, GLUŠČEVIĆ, S. 1981, Rimska nekropola u Satiriću. − Zbornik Ce-produzioni, commerci e consumi, Bordighera, 233−250. tinske krajine 2, 201−228. GASPARI, A. 1998, Ostanki rimskih zidanih struktur na Serminu GLUŠČEVIĆ, S. 2015, Grob tesara s nekropole na Relji u Zadru (Mestna občina Koper, Slovenija). Poročilo o arheoloških zašči- = Grave of a carpenter from the necropolis at Relja in Zadar. − tnih izkopavanjih v januarju 1997. / Remains of the Roman built Diadora 28, 53−82. structures at Sermin (Koper Municipiality, Slovenia). Report on GNIRS, A. 1908, Römische Luxusvilla in Medolino. − Jahrbuch für archaeological protective excavations in January 1998. − Anna-Altertumskunde 2, 157−158. les, Series historiae et sociologiae 14, 99−106. GNIRS, A. 1910a, Forschungsergebnisse aus dem südlichen Istri- GASPARI, A. 2000, Ulaka. Prazgodovinska in rimska naselbi-en. − Sonderabdruck aus den Jahresheften des Österreichischen na nad Starim trgom pri Ložu. − Magistrsko delo. Oddelek za Archäologischen Institutes 13, 95−106. arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana (neobjavljeno). GNIRS, A. 1910b, Eine Römische Tonwarenfabrik in Fasana bei Pola. − Jahrbuch für Altertumskunde 4, 79−88. GASPARI, A., M. GUŠTIN, I. LAZAR in B. ŽBONA TRKMAN 2000, Late Roman tool finds from Celje, Gradišče at Zbelovska gora GÖBL, R. 2000, MIR. Die Münzprägung der Kaiser Valerianus I./ and Sv. Pavel above Vrtovin (Slovenia). − V: M. Feugère in M. Gallienus/Saloninus (253/268), Regalianus (260) und Macrianus/ Guštin (ur.), Iron, blacksmiths and tools. Ancient European crafts, Quietus (260/262). − Wien. Monographies Instrumentum 12, Montagnac, 187−203. GOETHERT POLASCHEK, K. 1985, Katalog der römischen Lam- GASPARI, A., V. VIDRIH PERKO, M. ŠTRAJHAR in I. LAZAR 2007, pen des Rheinischen Landesmuseums Trier, Bildlampen und Son-Antični pristaniški kompleks v Fizinah pri Portrožu − zaščitne raz- derformen. − Trierer Grabungen und Forschungen 15, Mainz am iskave leta 1998. − Arheološki vestnik 58, 167−218. Rhein. GASSNER, V. 1992, Feinware in Carnuntum. Import und loka- GOMEZEL, C. 1996, I laterizi bollati romai del Friuli − Venezia le Produktion. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 31/32, Giulia (Analisi, problemi e prospettive). − Fondazione Antonio 445−463. Colluto. Collana »L‘Album« 4, Portogruaro. GASSNER, V. 1997, Das Südtor der Tetragonos−Agora. Keramik GOSTENČNIK, K. 2005, Die Beinfunde vom Magdalensberg. und Kleinfunde. − Forschungen in Ephesos XIII/1/1, Wien. − Klagenfurt. GAŠPARIČ, R. 2002, Geološki pregled arheološkega najdišča Ško- GOSTENČNIK, K. 2012, Neue Wandmalereien vom Magdalens- larice pri Kopru. − Ruše (neobjavljeno strokovno poročilo). berg. − V: F. Oriolo in M. Verzár Bass (ur.), La pittura romana nell‘Italia Settentrionale e nelle regioni limitrofe, Antichità Altoa- GELICHI, S. in F. SBARRA 2003, La tavola di San Gerardo. Cera- driatiche LXXIII, Trieste, 269−280, 433−441. mica tra X e XI secolo nel nord Italia: importazioni e produzioni locali. − Rivista di Archeologia 27, 119−141. GOUDINEAU, C. 1970, Note sur la céreamique à engobe inter- ne rpuge−pompéien (»Pompejanisch platten«). − Mélanges de GERVASINI, L. 2005, La ceramica a pareti sottili. − V: D. Gandolfi l'École Française de Rome 82.1, 159−186. (ur.), La ceramica e i materiali di età romana. Classi, produzioni, commerci e consumi, Bordighera, 279−310. GRANT, A. 1982, The use of tooth wear as a guide to the age of domestic ungulates. − V: B. Wilson, C. Grigson in S. Payne (ur.), GHALIA, T., M. BONIFAY in C. CAPELLI 2004, L‘atelier de Sidi− Ageing and sexing animal bones from archaeological sites, BAR zahruni: mise en evidence d‘une production d‘amphores de − British series 109, Oxford, 91−108. l‘antiquité tardive sur le territoire de la cité de Neapolis (Nabeul, Tunisie). − V: LRCW I, 495−507. GRASSIGLI, G. L. 1995, La villa e il contesto produttivo nel paesat- ggio della Cisalpina. − V: L. Quilici in S. Quilici Gigli (ur.), Agricol-GIOVANNINI, A. in P. MAGGI 1994, Marchi di fabbrica su strigili tura e commerci nell’Italia antica, Atlante tematico di topografia ad Aquileia. − V: Epigrafia della produzione e della distribuzi-antica, Supplementi 1, Roma, 221−240. one, Actes de la VII rencontrefranco−italienne sur l’épigraphie du monde romain (Rome, 5−6 juin 1992), Collection del’Ecole GREGL, Z. 1997, Rimske nekropole sjeverne Hrvatske. − Zagreb. française de Rome 193, Roma, 609−641. GREGL, Z. in I. LAZAR. 2008, Bakar − Staklo iz rimske nekropole. GIOVANNINI, A., L. MANDRUZZATO, F. MASELLI SCOTTI, M. R. − Katalozi i monografije V, Zagreb. MEZZI in P. VENTURA 1997, Recenti scavi nelle necropoli aquile- GROH, S. in H. SEDLMAYER 2017, Otium cum dignitate et nego- iesi. − Aquileia Nostra 68, 73−200. tium trans mare. La villa marittima a San Simone (Simonov zaliv) GIOVANNINI, A., L. MANDRUZZATO, M. R. MEZZI, D. PASINI in P. in Istria (Slovenia). − Ricerche series maior 7, Bologna. VENTURA 1998, Recenti indagini nelle necropoli aquileiesi: Beli- GRÜNEWALD, M. 1983, Die Funde aus Schütthugel des Legion- gna, scavo 1992−1993. − Aquileia Nostra 69, 205−360. slagers von Carnuntum. − Römische Limes in Österreich 32. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 289 GRUPE, G. 1995, Etiology of the cribra orbitalia: effect of amino HOCHULI GYSEL, A. 2003, L‘Aquitaine: importations et produc-acid profile in bone collagen and the iron content of bone mine- tions au 1er siècle av. J.−C. et au 1er siècle apr. J.−C. − V: D. Foy rals. − Z. Morphol. Anthropol. 81 (1), 125−37. in M.−D. Nenna (ur.), Échanges et commerce du verre dans le GUALANDI GENITO, M. C. 1977, Lucerne fittili delle collezioni del monde antique, Monographies Instrumentum 24, Montagnac, Museo Civico archeologico di Bologna. − Fonti per la storia di 177−194. Bologna, Cataloghi 3, Bologna. HOLZ, E. 1994, Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob kon- GUGL, C. 2008, Le „kräftig profilierten Fibeln“ dal Friuli. Uno sgu- cu 18. in v 19. stoletju. – Ljubljana. ardo di insieme. − V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche del HORVAT, J. 1990, Navportus (Vrhnika). − Dela 1. razreda SAZU Friuli, Cataloghi e monografie archeologiche dei Civici musei di 33, Ljubljana. Udine 9, Udine, 33−41. HORVAT, J. 1997, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska na- GUGLIELMETTI, A., l. LECCA BISHOP in l. RAGAZZI 1991, Cera- selbina v severozahodni Istri. − Opera Instituti Archaeologici Slo-mica comune. − V: D. Caporusso (ur.), Scavi MM3. Ricerche di veniae 3, Ljubljana. archeologia urbana a Milano durante la costruzione della linea 3 HORVAT, J. in A. BAVDEK 2009, Okra. Vrata med Sredozemljem in della Metropolitana 1982−1990, Milano, 133−258. Srednjo Evropo./Ocra. The gateway between the Mediterranean GUIDOBALDI, F. (ur.) 1994, Mosaici antichi in Italia. Sectilia pavi- and Central Europe. − Opera Instituti Archaeologici Sloveniae menta di Villa Adriana. − Roma. 17, Ljubljana. GUŠTIN, M. 2004, Steklene posode z Nove Table pri Murski So- HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologi- boti. − V: I. Lazar (ur.), Drobci antičnega stekla, Annales Mediter-ja lončenine, keramični arhiv. − Razprave Filozofske fakultete, ranea, Koper, 71−80. Ljubljana. GUTMAN, M. 2015, Analiza barvnih plasti, arheološko najdišče HÖCK, A. 2008, Considerazioni sulle fibule tardoromane del Školarice (EŠD 14299). Poročilo naravoslovnih preiskav. − Ljublja-tipo Hrušica. − V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche del na (neobjavljeno poročilo, arhiv ZVKDS, RC). Friuli. Cataloghi e monografie archeologiche dei civici musei di GUTMAN, M., K. ZANIER, J. LUX in S. KRAMAR 2016, Pigment Udine 9, Udine, 55−61. analysis of Roman wall paintings from two villae rusticae in Slove- IKÄHEIMO, J. P. 2003, Late Roman African Cookware of the Pa- nia. − Mediterranean Archaeology & Archaeometry. International latine East Excavation, Rome. − BAR International Series 1143, Journal 16.3, 193−206. Oxford. HAEVERNICK, T. E. in P. HAHN WEINHEIMER 1955, Untersuchun- D’IINCA, C., M.B. CARRE, V. KOVAČIĆ , A. MARCHIORI, C. ROUS- gen römischer Fenstergläser. − Saalburg Jahrbuch 14, 65−73. SE, F. TASSAUX, M. ZABEO 2008, Loron-Lorun, Parenzo-Poreč, HARTLEY, K. F. 1973, La diffusion des mortiers, tuiles et autres Istria. Una Villa Maritima nell’agro parentino: la campagna di ri-produits en provenance des fabriques italiennes. − Cahiers cerca 2007. − Histria Antiqua 16, 147−160. d‘Archéologie Subaquatique 2, 49−60. Inscr. It. X 1: B. Forlati Tamaro, Inscriptiones Italiae Vol. X, Regio X HARVEY, S. M. 2010, Iron Tools from a Roman Villa at Boscoreale, 1, Pola et Nesactium. − Roma, 1974. Italy, in the Field Museum and the Kelsey Museum od Archaeolo- Inscr. It. X 3: A. Degrassi, Inscriptiones Italiae, regio X, fasc. 3, Hi-gy. − American Journal of Archaeology 114/4, 697−714. stria Septentrionalis. − Roma, 1936. HAYES, J. W. 1972, Late Roman Pottery. − London. Inscr. It. X 4: P. Sticotti, Inscriptiones Italiae, regio X, fasc. 4, Terge-HAYES, J. W. 1983, The Villa Dionysos Excavations, Knossos: The ste. − Roma, 1951. Pottery. − Annual of the British School at Athens 78, 97−169. ISINGS, C. 1957, Roman Glass from Dated Finds. − Archaeologi- HAYES, J. W. 1985, Sigillate orientali. − V: Enciclopedia dell‘Arte ca Traiectina 2, Groningen. Antica, Atlante delle forme ceramiche II, Ceramica fine romana ISTENIČ, J. 1987, Rodik − grobišče Pod Jezerom. − Arheološki nel bacino mediterraneo (tardo ellenismo e primo impero), Roma, vestnik 38, 69−136. 1−95. ISTENIČ, J. 1994, The »Emona« Glass Beaker. − Arheološki vestnik HAYES, J. W. 2000, From Rome to Beirut and Beyond: Asia Minor 45, 95−98. and Eastern Mediterranean Trade Connections. − Rei Cretariae ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz Romanae Fautorum Acta 36, 285−297. Deželnega muzeja Joanneum v Gradcu. / Poetovio, the western HAYES, J. W. 2008, The Athenian Agora XXXII. Roman pottery. cemeteries I: grave−groups in the Landesmuseum Joanneum, Fine−ware imports. − Princeton. Graz. − Katalogi in Monografije 32, Ljubljana. HILLSON, S. 1996, Dental Anthropology. − Cambridge. ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II: grobne celote iz HINCAK, Z. 2003, Analiza otroškega okostnjaka iz poznorimske- Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. / Poetovio, the western ga časa z najdišča Školarice (2002). − Ljubljana (neobjavljeno cemeteries II: grave−groups in the Landesmuseum Joanneum, poročilo). Graz. − Katalogi in monografije 33, Ljubljana. 290 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 ISTENIČ, J. in G. SCHNEIDER 2000, Aegean cooking−ware in the JURIŠIĆ, M. 2000, Ancient Shipwrecks of the Adriatic. Maritime eastern Adriatic. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 36, transport during the first and second centuries AD. − BAR Inter-341−348. national Series 828, Oxford. ISTENIČ, J., M. DASZKIEWICZ in G. SCHNEIDER 2003, Local pro- JURKIĆ, V. 1979, Scavi in una parte della villa rustica romana a duction of pottery and clay lamps in Emona (Italia, Regio X). − Cervera Porto presso Parenzo (I), campagne 1976−1978. − Atti, Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 38, 83−91. Centro di ricerche storiche 9, Rovinj, Trieste, 263−298. ISTENIČ, J., M. JEVREMOV, M. DASZKIEWICZ in E. BOBRYK 2004, KASTELIC, J. 1988, Dolenjska v rimski dobi. − V: Enciklopedija Slo-Poetovian wasters from Spodnja Hajdina near Ptuj. − Arheološki venije 2, 289. vestnik 55, 313−341. KAVUR, B. 2011, Arheološke raziskave v bivšem samostanu ser- IVETIĆ, E. (ur.) 2006, Istria nel tempo: manuale di storia regionale vitskega reda v Kopru. − V: M. Guštin (ur.), Urbana arheologija dell‘Istria con riferimenti alla città di Fium e. − Rovinj, Trieste. Kopra, Annales Mediterranea, Koper, 53−64. JADRIĆ, I. 2006, Primjeri za trgovinu vinom i maslinovim uljem u KEAY, S. J. 1984, Late Roman amphorae in the Western Mediter-rimskoj provinciji Dalmaciji. − Materiali 18, 68. ranean. A typology and economic study: the Catalan evidence. JADRIĆ, I. 2011, Staklene rebraste zdjelice iz Burnuma. − V: G. − BAR International Series 196. Lipovac Vrkljan, I. Radič Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičar- KEAY, S. J. 1998, African amphorae. − V: L. Sagui (ur.), Ceramica in ske i staklarske radionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom Italia: VI−VII secolo. Atti Convegno in onore di J. W. Hayes, Roma prostoru : zbornik 1. međunarodnog arheološkog kolokvija, Cri- 11−13 maggio 1995, Firenze, 141−155, Oxford. kvenica, 23. −24. listopada 2008, Crikvenica, 361−375. KELLER, E. 1971, Die spätrömischen Grabfunde in Südbayern. − JAECKEL, P. 1970, Die Münzprägungen des Hauses Habsburg Münchner Beiträge zur Vor− und Frühgeschichte 14, München. 1780−1918 und der Republik Österreich seit 1918. − Die Münz- KENRICK, P. M. 1985, Excavations at Sidi Khrebish Benghazi (Be- prägungen der deutschen Staaten vor Einführung der Reichswä- renice). Vol. III. Part. 1 The Fine Pottery. − Lybia Antiqua, Suppl. hrung 3, Basel. 5, Tripoli. JANEŠ, A. 2009, Antički stakleni nalazi. − V: L. Bekić in N. Radić KLASINC, R. 1999, Gradec pri Veliki Strmici v obdobju preseljeva- Štivić (ur.), Tarsatički Principij. Kasnoantičko vojno zapovjedništvo, nja ljudstev. − Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozof-Rijeka, 229−243. ska fakulteta, Univerza v Ljubljani (neobjavljeno). JELIČIĆ RADONIĆ, J. 2015, The cult of Dionysus or Liber − Votive KOLEGA, M. 2015, Sculpture and votive monuments of deitie Monuments in Salona. − V: C.−G. Alexandrescu (ur.), Cult and in Aenona. − V: C.−G. Alexandrescu (ur.), Cult and votive mo-votive monuments in the Roman provinces. Proceedings of the numents in the Roman provinces. Proceedings of the 13th Inter- 13th International colloquium on Roman provincial art. Corpus national colloquium on Roman provincial art. Corpus signorum signorum imperii romani. Imagines: studies in ancient arts and imperii romani, Cluj, Napoca, 23−31. iconography 3, Cluj, Napoca, 23−31. KONESTRA, A. 2016, Italska terra sigillata i keramika tankih sti- JELINČIĆ, K. 2007, Kasnoantičke narukvice od staklene paste s jenki na području sjeverne Liburnije: tipologija, kronologija i di-lokaliteta Virovitica−Kiškorija jug. − Prilozi Instituta za arheologiju stribucija. − Doktorska disertacija. Zadar: Sveučilište v Zadru, u Zagrebu (24), 213−220. Poslijediplomski sveučilišni studij Arheologija Istočnog Jadrana JOBST, W. 1975, Die römischen Fibeln aus Lauriacum. − Forsc- (neobjavljeno). hungen aus Lauriacum 10, Linz. KOVAČ, M. 2013, Vloga in pomen arheozoološke analize na JORIO, S. 1998, Terra sigillata della media e tarda età imperiale. primeru arheoloških analiz koprskega srednjeveškega mestnega − V: G. Olcese (ur.), Ceramiche in Lombardia tra II secolo a.C. e jedra. − Magistrsko delo. Fakulteta za humanistične študije, Uni-VII secolo d.C.: raccolta dei dati editi. Documenti di archeologia verza na Primorskem, Koper (neobjavljeno). 16, 125−132. KOVAČIĆ, V., A. MARCHIORI, G. ROSADA, F. TASSAUX in M. CA- JORIO, S. 1999, Le terre sigillate di produizione non africana. − RRE 2004, Loron−Lorun, Parenzo−Poreč, Istria. Una Villa mariti-V: G. Olcese (ur.), Ceramiche in Lombardia tra II secolo a.C. e VII ma nell‘agro parentino: la campagna di ricerca 2003. − Histria secolo d.C.: raccol ta dei dati editi, Documenti di archeologia 16, Antiqua 12, 227−250. Mantova, 83−118. LABATE, D. 2016, MVTINA FECIT. Dalle Herzblattlampen alle Fir- JORIO, S. 2002, Terra sigillata della media e tarda età imperiale di malampen: Nuovi datI sulla produzione di lucerne a matrici dal produzione padana. Contributo alla definizione di un repertorio territorio di Modena / MVTINA FECIT. Od Herzblattlampen do lombardo. − V: F. Rossi (ur.), Nuove ricerche sul Capitolium di Firmalampen: Novi podaci o svjetiljkama proizvedenima u kalu-Brescia. Scavi, studi e restauri. Atti del Convegno Chiesa di Santa pu s područja Modene. − V: G. Lipovac Vrkljan, M. Ugarković in I. Giulia brescia 3 aprile 2001, Milano, 323−352. Ožanić Roguljić (ur.), Rimske i kasnoantičke svjetiljke: Proizvodnja i distribucija, kontakti na Mediteranu, Zbornik Instituta za argeo-logijo 7, Zagreb, 18−37. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 291 LABUD, G. 1995, Ricerche archeologico−ambientali dell‘Istria LELJAK, M. 2012, Glass vessels from the late roman cemete-settentrionale. La valle del fiume Risano. − Studies in Mediterra- ry at Štrbinci (Croatia). − I. Lazar (ur.), Annales du 19e Congrès nean Archaeology and Literature 130, Jonsered. de l‘Association internationale pour l‘histoire du verre, Koper, LANG, M. 1955, Dated Jars of Early Imperial Times. − Hesperia 286−292. 24/4, 277−285. LEMAÎTRE, S. 1997, L‘amphore de type Agora F65/66, dite »mo- LARESE, A. in D. SGREVA 1996, Le lucerne fittili del Museo Ar- noansée«. Essai de synthèse à partir d‘exemplaires lyonnais. − cheologico di Verona. − Roma. S.F.E.C.A.G. Actes Congrès du Mans, Marseille, 311−320. LARSEN, C. S. 1997, Bioarchaeology: lnterpreting behavior from LEOTTA, M. C. 2005, Ceramica a vernice rossa interna. − V: D. the human skeleten. − Cambridge. Gandolfi (ur.), La ceramica e i materiali di età romana. Classi, pro- duzioni, commerci e consumi, Bordighera, 115−120. LÄTZER, A. 2009, Studien zu einem späthellenistisch-frührömi- schen Fundkomplex aus dem Hanghaus 2 in Ephesos. — Ja- LETTICH, G. 1976, I Barbii della stele di San Giusto. − Archeografo hreshefte des Österreichischen Archäologischen Instituts 78, Triestino 36, 53−84. 123—220. LETTICH, G. 1979, Appunti per una storia del territorium origina- LAUBENHEIMER, F. 1985, La production des amphores en Gaule rio di Tergeste. − Archeografo Triestino 39, 9−113. Narbonnaise. − Centre de Recherches d‘Histoire Ancienne 66, LIMC; Lexicon Iconographicum Mythologiae Classicae. − Zürich. Besançon. LIPOVAC VRKLJAN, G. 2011, Lokalna keramičarska radionica LAUBENHEIMER, F. 1989, Les amphores gauloises sous l‘Empire. Seksta Metilija Maksima u Crikvenici – Crikveničke amfore rav-Recherches nouvelles sur leur production et leur chronologie. − nog dna / Local pottery workshop of Sextus Metilius Maximus in V: Amphores romaines et histoire économique: dix ans de recher-Crikvenica – Crikvenica flat-bottomed amphorae. − V: G. Lipovac che, Collection de l‘École Française de Rome 114, 105−38. Vr kljan, I. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i sta-LAVIZZARI PEDRAZZINI, L. 1985, Terra sigillata. − V: G. Sena Chi- klarske radionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom prosto ru, esa (ur.), Angera romana. Scavi nella necropoli 1970−1979. Acha- Crikvenica, 3−18. eologica 44, Milano, 341−387. LIVERSIDGE, H. M., B. HERDEG in F. W. ROSING 1998, Dental LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije. / The Roman Glass of age estimation of non−adults: A review of methods and prin-Slovenia. − Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana. ciples. − V: K.W. Alt, F. W. Rosing in M. Teschler−Nicola (ur.), Dental Anthropology: Fundaments, Limits and prospect s, Vienna, LAZAR, I. 2004a, Najdbe rimskega stekla iz Logatca (Longati- 419−442. cum). − V: I. Lazar (ur.), Drobci antičnega stekla, Annales Medi- terranea, Koper, 57−65. LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vindonissa, Ein Beitrag zur Geschichte von Vindonissa und des Antiken Beleuchtungswesens. LAZAR, I. 2004b, Odsevi davnine − Antično steklo v Sloveniji. − Zürich. − V: I. Lazar (ur.), Rimljani − Steklo, glina, kamen, Celje, Ptuj, Maribor, 11−81. LOTH, S. R. in M. HENNENBERG 2001, Sexually dimorphic man- dibular morphology in the first few years of life. − American Jo- LAZAR, I. 2005, Pregled oblik steklenega posodja iz Simonove- urnal of Physical Anthropology 115, 179−186. ga zaliva v Izoli. − Piran, arhiv ZVKDS, OE Piran (neobjavljeno poročilo). LOVRENČAK, F. 1990, Pedogeografske in vegetacijskogeograf- ske razmere v Koprskem primorju. − V: M. Orožen Adamič (ur.), LAZAR, I. 2006a, Glass finds in Slovenia and neighbouring areas. Primorje: Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, Portorož, − Journal of Roman archaeology 19, 329−342. 24.−27. oktobra 1990, Ljubljana, 53−59. LAZAR, I. 2006b, Upodobitev rimske steklarske peči na oljenki: LRCW I; J. M. GURT I ESPARRAGUERA, J. BUXEDA I GARRIGÓS in izjemna najdba iz Spodnjih Škofij. − Annales, Series historiae so-M. A. CAU ONTIVEROS (ur.) 2004, LRCW I, Late Roman Coarse ciologiae 16 (1), 101−106. Wares, Cooking Wares and Amphorae in the Mediterranean. Ar- LAZAR, I. 2006c, Base marks on glass vessels found on the terri- chaeology and Archaeometry. − BAR International Series 1340. tory of modern Slovenia − Commentary and catalogue. − V: D. LUND, J. 2003, Eastern sigillata B: a ceramic fine ware industry in Foy in M.−D. Nenna (ur.), Corpus des signatures et marques sur the political and commercial landscape of the Eastern Mediter-verres antiques, vol. 2, Aix−en−Provence, 245−262. ranean. − V: C. Abadie−Reynal (ur.), Les Ceramiques en Anatolie LAZAR, I. 2012, Una villa suburbana presso Celeia e la sua de- aux epoques hellenistique et romaine. Actes de la Table Ronde corazione ad affresco e a stucco. − V: F. Oriolo in M. Verzár d‘Istanbul 23−24 Mai 1996. Varia Anatolica XV, 125−136. Bass (ur.), La pittura romana nell‘Italia Settentrionale e nelle re- MACKENSEN, M. 1993, Die Spätantiken Sigillata und Lampen- gioni limitrofe, Antichità Altoadriatiche LXXIII, Trieste, 281−285, töpfereien von el Mahrine (Nordtunesien): Studien zur Nordafri-442−446. kanischen Feinkeramik des 4. bis 7. Jahrhunderts. − Münchener LEIBUNDGUT, A. 1977, Die römischen Lampen in der Schweiz. Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 50, München. − Bern. 292 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 MACKENSEN, M. 1998, Centres of African red slip ware produc-MANSUELLI, G. A. 1962, La villa romana di Russi. – Faenza. tion in Tunisia from the late 5th to the 7th century. − V: L. Sagui MANTOVANI, V. 2015. Ceramiche fini da mensa di Adria romana: (ur.), Ceramica in Italia:VI−VII secolo. Atti Convegno in onore di J. le indagini di via Retratto (1982 e 1987). – Roma W. Hayes, Roma 11−13 maggio 1995, Firenze, 23−39. MARCHIORI, A., A. N. RIGONI in G. ROSADA 1985, La necropoli MACKENSEN, M. in G. SCHNEIDER 2002, Production centres of di epoca romana di Tires. Scavi 1983. − V: G. Rosada in L. Dal Ri African red slip ware (3rd−7th c.) in northern and central Tunisia: (ur.), Tires e Aica, necropoli di epoca romana, Bolzano, 129−155. archaeological proveance and reference groups based on che- mical analysis. − Journal of Roman Archaeology 15, 121−158. MARDEŠIĆ, J. 2002, Keramičke svjetiljke. − V: E. Marin (ur.), Lon- gae Salonae I, Split, 349−364. MACKENSEN, M. in G. SCHNEIDER 2006, Production centres of African Red Slip ware (2nd−3rd c.) in northern and central Tuni- MARGETIĆ, L. 1979−1980, Accenni ai confini augustei del terri- sia: archaeological provenance and reference groups based on torio tergestino. − Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno chemical analysis. − Journal of Roman Archaeology 19, 163−190. 10, 75−101. MAGGI, P. 2001a, La ceramica fine da mensa. − V: F. Tassaux, R. MARION, Y. in A. STARAC 2001, Les Amphores. − V: F. Tassaux, Matijašić in V. Kovačić (ur.), Loron (Croatie). Un grand centre de R. Matijašić in V. Kovačić (ur.), Loron (Croatie). Un grand centre production d‘amphores à huile istriennes (Ier − IVe S. P.C.), Auso-de production d‘amphores à huile istriennes (Ier − IVe S. P.C.), nius Mémoires 6, Bordeaux, Paris, 128−176. Ausonius Mémoires 6, Bordeaux, Paris, 97−125. MAGGI, P. 2003, Bertiolo. Presenze romane del medio Friuli 10. MARTIN, A. 1992, Roman and Late Antique Fine Wares at Olym- − Bertiolo. pia. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 35, 211−216. MAGGI, P. 2007a, Prodotti laterizi con marchi di fabbrica. − V: C. MARTIN, R. 1988, Antropologie: Handbuch der vergleichenden Morselli (ur.), Trieste antica. Lo scavo di Crosada I., Fonti e studi Biologie des Menschen. − Stuttgart. per la storia della Venezia Giulia, Trieste, 173−177. MARTIN KILCHER, S. 1994, Die römischen Amphoren aus Augst MAGGI, P. 2007b, Terre sigillate italiche. − V: C. Morselli (ur.), Tri- und Kaiseraugst. − Forschungen in Augst 7/2−3, Augst. este Antica. Lo scavo di Crosada: i materiali. Fonti e studi per la MARTIN KILCHER, S. 2003, Fish−sauce amphorae from the Ibe-storia della Venezia Giulia, Trieste. rian peninsula: The forms and observations on trade with the MAGGI, P. in Y. MARION 2011, Le produzioni di anfore e di terra north−west provinces. − Journal of Roman Pottery Studies 10, sigillata a Loron e la loro diffusione. − V: G. Lipovac Vr kljan, I. 69−84. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i sta klarske radi-MARTINČIČ A., T. WRABER, N. JOGAN, V. RAVNIK, A. PODOB- onice: proizvodnja i trgovina na jadranskom prostoru, Crikvenica, NIK, B. TURK in B. VREŠ 1999, Mala flora Slovenije, Ključ za dolo-175−187. čanje praprotnic in semenk. − Ljubljana. MAIER MAIDL, V. 1992, Stempel und Inschriften auf Amphoren MASELLI SCOTTI, F. 1984, La ceramica ad Aquileia. Il vaselame vom Magdalensberg. − Archäologische Forschungen zu den da mensa. − Antichità Altoadratiche 24, 68−69. Grabungen auf dem Magdalensberg 11, Klagenfurt. MASELLI SCOTTI, F. 1987a, Terre sigillate di Aquileia e Tergeste. MAIOLI, M. G. 1972−1973, Vasi a pareti sottili grigie dal Raven- Produzioni italiche e importazioni galliche e orientali. − Rei Cre- nate. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 14−15, 106−124. tariae Romanae Fautorum Acta 25−26, 207−224. MAIOLI, M. G. 1973, Ceramica a pareti sottili del Ravenate. − MASELLI SCOTTI, F. 1987b, La produzione del vasellame fittile Studi Romagnoli 24, 59−77. nel territorio di Aquileia. − Antichità Altoadratich e 29, 427−444. MAIOLI, M. G. 2012, L‘apparato decorativo della domus augu- MASELLI SCOTTI, F. 1992, Due fortificazioni tardoantiche ad ori- stea presso il S. Domenico a Imola. − V: F. Oriolo in M. Verzár ente di Aquileia. − V: G. Sena Chiesa in E.A. Arslan (ur.), Felix Bass (ur.), La pittura romana nell‘Italia Settentrionale e nelle re-Temporis Reparatio, Milano, 301−302. gioni limitrofe, Antichità Altoadriatiche LXXIII, Trieste, 149−156, 392−393. MASELLI SCOTTI, F. (ur.) 1997, Il Civico Museo Archeologico di Muggia. − Trieste. MALFITANA, D. 2000, La ceramica »corinzia« a rilievo in età ro- mana. Primi risultati di una ricerca in corso. − Rei Cretariae Ro- MASELLI SCOTTI, F. 2006, Spigolature aquileiesi: instrumenta manae Fautorum Acta 36, 181−188. domestica del Museo Arhceologico Nazionale. Classi ceramiche finora non note. − Histria Antiqua 14, 283−289. MANACORDA, D. 1977, Le anfore. − V: Ostia IV, 117−285. MASELLI SCOTTI, F. 2011, Terra sigillata orientale. – V: P. Maggi, F. MANDRUZZATO, L. 2008, Some fine wares from the eastern Me- Maselli Scotti, S. Pesavento Mattioli, E. Zullini (eds.), Materiali per diterranean in Aquileia between the 2nd and 3rd centuries AD. Aquileia: lo scavo di Canale Anfora (2004–2005). Scavi di Aquileia − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 40, 305–308. 4, Trieste, 109–114. MANNING, W. H. 1985, Catalogue of the Romano−British iron MASELLI SCOTTI, F. 2011, Terra sigillata orientale. – V: P. Maggi, F. tools, fittings and weapons in the British Museum. − London. Maselli Scotti, S. Pesavento Mattioli, E. Zullini (eds.), Materiali per Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 293 Aquileia: lo scavo di Canale Anfora (2004–2005). Scavi di Aquileia MATTINGLIY, D. J. 1996, First fruit? The olive in the Roman world. 4, Trieste, 109–114. − V: G. Shipley in J. Salmon (ur.), Human Landscapes in Classi- MASELLI SCOTTI, F., V. DEGRASSI in G. MIAN 2003, Gli scarichi cal Antiquity. Leicester−Nottingham Studies in Ancient Society 6, della domus di piazza Barbacan a Trieste: un contesto di II−inizi London, New York, 213−253. III secolo d.C. − Atti e memorie della Società Istriana di Archeolo- MAZZEO SARACINO, L. 1977, Russi (Ravenna). − Notizie degli gia e Storia Patria 103,1/n.s. 51,1, 19−105. scavi 31, 5−156. MASELLI SCOTTI, F., V. DEGRASSI, L. MANDRUZZATO, G. MIAN, MAZZEO SARACINO, L. 1985, Terra sigillata nord−italica. − V: D. PROVENZAN, V. RICCOBONO in C. TIUSSI 2004, La domus Enciclopedia dell‘Arte Antica, Atlante delle forme ceramiche II. Ce-di Piazza Barbacan: le fasi e i materiali. − Atti e memorie del- ramica Fine Romana nel Bacino Mediterraneo (Tardo Ellenismo e la Società Istriana di Archeologia e Storia Patria 104,1/n.s. 52,1, Primo Impero), Roma, 175−230. 19−158. MAZZEO SARACINO, L. 2000, Lo studio delle sigillate padane: MASSA, S. 1999, Le imitazioni di ceramiche fini da mensa tra tar- problemi e prospettive. − V: G. P. Brogiolo in G. Olcese (ur.), Pro- da età romana e alto medio evo. − V: G. P. Brogiolo (ur.), S. Giulia duzione ceramica in area Padana tra il II secolo a.C. e il VII secolo di Brescia: gli scavi dal 1980 al 1992. Reperti preromani, romani e d.C.: nuovi dati e prospettive di ricerca, Documenti di Archeologia alto medievali, Firenze, 119−123. 21, Mantova, 29−43. MASSA, S. 2000, Le imitazioni de ceramiche mediterranee tra IV MAZZOCHIN, S. 2003, Commerci sull‘Adriatico. Le derrate im-e VII secolo in area padana e le ultime produzioni fini da mensa: portate dall‘oriente: il caso di Padova. − V: F. Lenzi, L‘Archeologia problemi di metodo e stato della ricerca. − V: G. P. Brogiolo in G. dell‘Adriatico dalla Preistoria al Medioevo. Atti del convegno inter-Olcese (ur.), Produzione ceramica in area Padana tra il II secolo nazionale Ravenna, 7−8−9 giugno 2001, Firenze, 370−377. a.C. e il VII secolo d.C.: nuovi dati e prospettive di ricerca, Docu- MAZZOCHIN, S., S. Tuzzato, S. Bonato IN C. Rossi 2006, Un nuo- menti di Archeologia 21, Mantova, 121−128. vo drenaggio di anfore dai Giardini dell’arena a Padova. -- Bollet- MATIJAŠIĆ, R. 1991, Campus Martius: antička nekropola između tino Museo Civico Padova 95, 7–43. Premanturske i Medulinske ulice u Puli. − Monografije i katalozi MELIK, A. 1960, Slovensko Primorje. Slovenija II. − Ljubljana. 8, Pula. MENZEL, H. 1969, Antike Lampen im Römisch-Germanischen MATIJAŠIĆ, R. 1993, Oil and wine production in Istria and Dal- Zentralmuseum zu Mainz. − Mainz. matia in Classical Antiquity and the Early Middle Ages. − V: M. C. Amouretti in J. P. Brun (ur.), Le production du vin et de l‘huile en MERCANDO, L. 1974, La necropoli romana di Portorecanati. − Mediterranée. Actes de Symposium International, Aix−en−Pro- Notizie degli scavi (s.8) 28, 145−430. vence 1991, Bulletin de Correspondance Hellénique Suppl. 26, MERLATTI, R. 2003, La produzione della ceramica grigia nell‘Alto Athènes, Paris, 247−261. Adriatico: i rinvenimenti di Aquileia, Pozzuolo del Friuli e Palaz- MATIJAŠIĆ, R. 1997a, L‘Istria tra l‘antichità classica e la tarda zolo dello Stella. − Quaderni Giuliani di Storia 34/1, 7−41. antichità. − Arheološki vestnik 48, 203−218. MERLATTI, R. 2017, Ceramica a pareti sottili. – V: P. Maggi, F. MATIJAŠIĆ, R. 1997b, Antička nekropola kod Brtonigle. − Izdanja Maselli Scotti, S. Pesavento Mattioli, E. Zullini (ur.), Materiali per hrvatskog arheološkog društva 18, 97−124. Aquileia: lo scavo di Canale Anfora (2004–2005). Scavi di Aquileia 4, Trieste, 263—329. MATIJAŠIĆ, R. 1998, Gospodarstvo antičke Istre: arheološki ostaci kao izvori za poznavanje društveno gospodarskih odnosa u Istri u MIAN, G. 2005, Proposte di collocazione originaria per alcuni antici (I. st. pr. Kr. − III. st. posl. Kr.). − Povijest Istre 4, Pula. esempi di scultura ideale aquileiese. − Antichità Altoadriatiche 61, 151−175. MATIJAŠIĆ, R. 2001, Le ville rustiche istriane (bilancio storico-ar- cheologico). − Antichità Altoadriatiche 49, 693–711. MIAN, G. 2007, Oservazioni su una statua di Dioniso giovane proveniente dallo scavo degli ambienti tardoantichi a ovest della MATIJAŠIĆ, R. 2009, Città e territorio: aspetti della romanizzazio- basilica civile di Aquileia. − Aquileia nostra LXXVIII, 77−94. ne dell‘Istria. − Antichità Altoadriatich e 68, 383−400. MIKL CURK, I. 1976, Poetovio I. − Katalogi in monografije 13, MATIJAŠIĆ, R. in F. TASSAUX 2000, Liber et Silvanus. − V: C. De-Ljubljana. lplace in F. Tassaux (ur.), Polythéistes dans l‘Adriatique romaine, Bordeaux, 65−117. MIKL CURK, I. 1978, Rimska amfora in mortarij. − Kronika 26/1, 1−4. MATTINGLIY, D. J. 1999, Maximum figures and maximizing stra- tegies of oil production? Further thoughts on the processing MIKL CURK, I. 1996, Simonov zaliv − Terra sigillata from the first capacity of Roman olive presses. − V: M. C. Amouretti in J. P. field campaigns. − Opuscula Romana 20, 249−253. Brun (ur.), Le production du vin et de l‘huile en Mediterranée. Actes MILAVEC, T. 2011a, Steklene najdbe. − V: Z. Modrijan in T. Mila-de Symposium International, Aix−en−Provence 1991, Bulletin de vec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Correspondance Hellénique Suppl. 26, Athènes, Paris, 483−498. Najdbe / Late antique fortified settlement Tonovcov grad near 294 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Kobarid. Finds. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, Lju-MURGELJ, I. 2000, Kovinsko gradivo z Ajdovščine nad Rodikom. bljana, 83−120. – Diplomsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozof ska fakulteta MILAVEC, T. 2011b, Kovinske najdbe. − V: Z. Modrijan in T. Mila- Univerze v Ljubljani (neobjavljeno). vec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. MURGIA, E. 2012, Pitture di I stile da Aquileia. − V: F. Oriolo in Najdbe / Late antique fortified settlement Tonovcov grad near Ko-M. Verzár Bass (ur.), La pittura romana nell‘Italia Settentrionale barid. Finds. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 21−82. e nelle regioni limitrofe. Antichità Altoadriatiche LXXIII, Trieste, MILAVEC, T. 2012, Late antique glass in Slovenia. − V: I. Lazar 207−222, 409−410. (ur.), Annales du 19e Congrès de l‘Association internationale pour MUŠIČ, B. 1999, Geophysical prospecting in Slovenia: an over-l‘histoire du verre, Koper, 277−285. view with some observatons related to the natural environment. MIO, A. 2007, Ceramica a pareti sottili. – V: C. Morselli (ur.), Tri- − Arheološki vestnik 50, 349−405. este Antica. Lo scavo di Crosada: i materiali. Fonti e studi per la MUŠIČ, B. 2001, Poročilo o geofizikalnih raziskavah na lokaciji storia della Venezia Giulia, Trieste, 53-65. Školarice − Valmarin . – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). MITTLER, D. M. in D. P. VAN GERVEN 1994, Developmental, dia- NEUDECKER, R. 1988, Die Skulpturenausstattung römischer Vil- chronic, and demographic analysis of cribra orbitalia in the me- len in Italien. − Mainz am Rhein. dieval Christian populations of Kulubnarti. − American journal of NOVELLO, M. in M. SALVADORI 2012, Casa delle Bestie ferite: physical anthropology 93(3), 287−97. nuovi ritrovamenti. − V: F. Oriolo in M. Verzár Bass (ur.), La pittura MODRIJAN, Z. 2014, Imports from the Aegean area to the Ea- romana nell‘Italia Settentrionale e nelle regioni limitrofe, Antichità stern Alpine area and Northern Adriatic in late antiquity. − Ephe-Altoadriatiche LXXIII, Trieste, 223−232, 411−414. meris napocensis 24, 51−69. NOVŠAK, M. 2003a, Križišče pri Spodnjih Škofijah. − V: D. Pre- MODRIJAN, Z. 2015, Amphorae from late antiquity hilltop settle- šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah ments in Slovenia. − V: B. Hebert in N. Hofer (ur.), Fachgespräch Slovenije: vodnik po najdiščih, Ljubljana, 165−166. „Spätantikes Fundmaterial aus dem Südostalpenraum“, 7. April NOVŠAK, M. 2003b, Školarice pri Spodnjih Škofijah. − V: D. Pre- 2014, Graz (Steiermark), Fundberichte aus Österreich. Tagungs- šeren (ur.) 203, Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtoce- bände 1, Wien, 21−32. stah Slovenije: vodnik po najdiščih, Ljubljana, 258−259. MODRIJAN, Z. in T. MILAVEC 2011, Poznoantična utrjena nasel- NOVŠAK, M. 2011, Školarice − rimsko grobišče: Križišče pri Spo- bina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe. / Late antique fortified dnjih Škofijah. − Magistrsko delo. Oddelek za arheologijo, Filo- settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds. − Opera Instituti zofska fakulteta, Univerza v Ljubljani (neobjavljeno). Archaeologici Sloveniae 24, Ljubljana. NOVŠAK, M. in T. ŽERJAL 2008, Školarice in Križišče, rimski naj- MODRZEWSKA, I. 1995, Anfore spagnole nella laguna e terra- dišči. − V: M. Jurković (ur.), Rezultati arheoloških istraživanja na ferma veneta (Italia). − V: Estudios sobre ceràmica antiga. Actes području Istre: zbornik radova s međunarodnoga znanstvenog del simposi sobre ceràmica antiga. Studies on Ancient Ceramics, skupa održanog u Poreču 29. rujna 2006, Poreč, 25−34. Proceedings of the European Meeting on Ancient Ceramics, Bar- celona, 123−125. NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK in T. ŽERJAL 2019, Kri- žišče pri Spodnjih Škofijah. − Arheologija na avtocestah Slovenije MODRZEWSKA, I. 1999, Alcune importazioni di anfore orientali 81, Ljubljana. in Friuli. − Quaderni Firulani di Archeologia 9, 103−112. OCK; OXÉ, A., H., COMFORT in P. M. KENRICK 2000, Corpus Va- MOLS, S.T.A.M. 2005, Il Primo Stile ‚retro‘: dai Propilei di Mnesicle sorum Arretinorum: A Catalogue of the Signatures, Shapes and a Pompei?. − V: S.T.A.M. Mols in E. M. Moormann (ur.), Omni Chronology of Italian Sigilla ta. − Bonn. pede stare. Saggi architettonici e circumvesuviani in memoriam Jos de Waele, Napoli, 243−246. OGRIN, D. 1995a, Podnebje Slovenske Istre. − Koper. MOORES, C. F., E. A. FANNING in E. E. HUNT 1963, Age variation OGRIN, D. 1995b, Naravnogeografske značilnosti slovenske Istre, of formation stages for ten permanent teeth. − Journal of Dental pomembne za vinogradništvo. − V: D. Darovec (ur.), Dežela refo-Research 42, 1490−1502. ška, vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre, Knjižnica Annales 10, Koper, 7−28. MOREL, J.−P. 1981, Céramique campanienne: les formes. − Bibliothèque des École françaises d‘Athènes et de Rome 244, OGRIN, D. 2002, Pozebe v Primorju z vidika uspevanja medite-Roma. ranskih kultur. − V: M. Bufon (ur.), Geografija in njene aplikativne možnosti: Prospects of applied geography, Ljubljana, 157−170. MOROPOULOU, A., A. BAKOLAS in K. BISBIKOUS 2000, Investi- gation of the technology of historic mortars. − Journal of Cultural OGRIN, D. 2004, Oljka v Slovenskem Primorju. − Geografski ob-Heritage 1, 45−58. zornik 51/2, 4−10. MORSELLI, C. (ur.) 2007, Trieste Antica. Lo scavo di Crosada I. I OGRIN, D. 2005, Klima. − V: M. Bertoša in R. Matijašić (ur.), Istar-materiali. − Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia, Trieste. ska enciklopedija, Zagreb, 391−392. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 295 OLCESE, G. 1993, Le ceramiche comuni di Albintimilium. Indagine OSTIA III (1973); Ostia III − Le terme del Nuotatore: scavo archeologica e archeometrica sui materiali dell‘Area del Cardine. dell‘ambiente V e di un saggio nell‘area SO. − Studi Miscellanei − Firenze. 21. OLCESE, G. (ur.) 1994, Ceramica romana e archeometria: lo stato OSTIA IV (1977); Ostia IV − Le terme del Nuotatore: scavo degli studi. Atti delle Giornate Internazionali di Studio (Castello di dell‘ambiente XVI e dell‘area XXV. − Studi Miscellanei 23, Roma. Montegufoni, Firenze, 26−27 aprile 1993). − Firenze. OŽANIĆ ROGULJIĆ, I. 2011, Terra sigillata i keramika tankih sti- OLCESE, G. 1996, Ceramiche comuni di origine tirrenica cen- jenki s lokaliteta Crikvenica – „Igralište” / Terra sigillata and thintro−meridionale tra il II secolo a.C. e il I. d.C: problemi aperti. -walled pottery from the site of Crikvenica – ”Igralište”. − V: G. L‘evidenza dei reperti di Albintimilium. − V: M. Bats (ur.), Les céra- Lipovac Vr kljan, I. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičar- miques communes de Campanie et de Narbonnaise 1996 (Ier s. ske i sta klarske radionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom av. J.−C. − IIe s. ap. J.−C.). La vaiselle de cuisine et de table. Actes prosto ru, Crikvenica, 31−38. des Journées d‘étude organisées par le Centre Jean Bérard et la PAHIČ, S. 1969, Antična gomila z grobnico v Miklavžu pri Mari- Soprintendenza Archeologica per le Province di Napoli e Caser- boru. − Arheološki vestnik 20, 35−114. ta, Naples 27−28 mai 1994. Coll. Centre Jean Bérard 14, Naples, 421−445. PALLECCHI, S. 2002, I mortaria di produzione centro−italica: cor- pus dei bolli. − Instrumentum 1, Roma. OLCESE, G. (ur.) 1998, Ceramiche in Lombardia tra II secolo a.C. e VII secolo d.C.: raccolta dei dati edit i. − Documenti di archeologia PANCIERA, D. 1986, Alcuni frammenti di ceramica corinzia a rili-16, Mantova. evo di epoca romana da Altino. − Aquileia Nostra 57, 701−716. OLCESE, G. 1998a, Ceramiche in Lombardia. − V: G. Olcese (ur.), PANELLA, C. 1972, Annotazioni in margine alle stratigrafie delle Ceramiche in Lombardia tra II secolo a.C. e VII secolo d.C.: rac-Terme Ostiensi del Nuotatore. − V: Recherches sur les ampho- colta dei dati edit i, Documenti di archeologia 16, Mantova, 7−19. res romaines. Collection de l‘École française de Rome 10, Roma, 69−106. OLCESE, G. 2003, Ceramiche comuni a Roma e in area romana: produzione, circolazione e tecnologia (tarda età repubblicana − PANELLA, C. 1973, Appunti su un gruppo di anfore della prima, prima età imperiale). − Documenti di archeologia 28, Mantova. media e tarda età imperiale. − V: Ostia III − Le terme del Nuo- tatore: scavo dell‘ambiente V e di un saggio nell‘area SO. Studi OPAIŢ, A. 2004a, Local and Imported Ceramics in the Roman Miscellanei 21, Roma, 460−633. Province of Scythia (4th−6th centuries AD). − BAR International Series 1274, Oxford. PANELLA, C. 1986, Oriente e occidente: considerazioni su alcune anfore »egee« di età imperiale a Ostia. − V: J.−Y. Empereur in Y. OPAIŢ, A. 2004b, The Eastern Mediterranean Amphorae in Garlan (ur.), Recherches sur les amphores grecques, Bulletin de the Province of Scythia. − V: J. Eiring in J. Lund (ur.), Transport Correspondance Hellénique Suppl. 13, Athene, Paris, 609−636. Amphorae and Trade in the Eastern Mediterranean. Acts of the International Colloquium at the Danish Institute at Athens, Sep- PANELLA, C. 1989, Le anfore italiche del II secolo d.C. − V: tember 26−29, 2002. Monographs of the Danish Institute at Amphores romaines et histoire économique, dix ans de recherche. Athens 5, Athens, 293−308. Collection de l‘École française de Rome 114, Roma, 139−178. ORIOLO F. 2012, Prime considerazioni sulla decorazione pari- PANELLA, C. 2001, Le anfore di età imperiale del Mediterraneo etale di Altino. − V: F. Oriolo in M. Verzár Bass (ur.), La pittura occidentale. − V: J.−P. Morel in P. Leveque (ur.), Céramiques hel-romana nell‘Italia Settentrionale e nelle regioni limitrofe, Antichità lénistiques et romaines III, Paris, 177−275. Altoadriatiche LXXIII, Trieste, 157−170, 394−398. PANELLA, C. in M. FANO 1977, Le anfore con anse bifide con- ORIOLO, F. in M. VERZÁR BASS (ur.) 2012, La pittura romana servate a Pompei: contributo ad una loro classificazione. − V: nell‘Italia Settentrionale e nelle regioni limitrofe − Antichità AltoMétho des classiques et méthodes formelles dans l‘étude des adriatiche LXXIII, Trieste. amphores. Collection de l‘École française de Rome 32, Roma, 133–177. ORTALLI, J. 2006, Parva luxuria. Qualità residenziali dell‘insediamento rustico minore norditalico. − V: J. Ortalli (ur.), PATTERNOSTER, A. M. 2001, Flussi commerciali dall‘area tran-Vivere in villa. La qualità delle residenze agresti in età romana. salpina e adriatica: la testimonianza dei materiali vitrei e cera- Atti del convegno (Ferrara 2003), Firenze, 261−285. mici. − V: M. Sannazaro (ur.), Ricerche archeologiche nei cor- tili dell‘Università cattolica. La necropoli tardoantica, Milano, ORTON, C., P. TYERS in A. VINCE 1993, Pottery in Archaeology. 141−155. − Cambridge. PAUL, M. 2011, Fibeln und Gürtelzubehör der späten römischen OSTIA I (1968); Ostia I − Le terme del Nuotatore: scavo Kaiserzeit aus Augusta Vindelicum/Augsbur g. − Münchner Be-dell‘ambiente IV. − Studi Miscellanei 13. iträge zur provinzialrömischen Archäologie 3, Wiesbaden. OSTIA II (1970); Ostia II − Le terme del Nuotatore: scavo PAVOLINI, C. 1980, Lucerna. Mediteranneo occidentale. − Enci-dell‘ambiente I. − Studi Miscellanei 16. clopedia dell’Arte Antica, Suppl. 2, Roma, 454−464. 296 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 PAVOLINI, C. 2000, Scavi di Ostia XIII. La ceramica comune. Le PESAVENTO MATTIOLI, S. 2000b, Anfore betiche in Italia set-forme in argilla depurata dell’Antiquarium. − Roma. tentrionale: direttrici di approvvigionamento e rapporti con le PAVOLINI, C. in S. TORTORELLA 1997, Le officine di El Mahrine, produzioni locali di olio e di conserve e salse di pesce (I e II il libro di M. Mackensen e lo stato attuale della ricerca sui centri secolo d.C.). − V: Congreso internacional Ex Baetica Amphorae. di produzione della ceramica africana. − Archeologia Classica 49, Conservas, aceite e vino de la Betica en el Imperio romano (Ecija 247−74. y Sevilla 1998), Ecija, 733−757. PAYNE, S. 1985, Morphological distinctions between the mandi- PESAVENTO MATTIOLI, S. 2003, Vino e vini in epoca romana. bular teeth of young sheep, Ovis, and goats, Capra. − Journal of − V: Il vino romano tra sacro e profano. Bollettino del Gruppo Archaeological Science 12, 139−147. Archeologico Aquileiese 13, 9−14. PAYNE, S. 1987, Reference codes for wear states in the mandibu- PESAVENTO MATTIOLI, S. 2014, Le produzioni di anfore vinarie lar cheek teeth of sheep and goats. − Journal of Archaeological nei territori adriatici: questioni di metodo. − V: G. Li povac Vrkljan, Science 14, 609−614. B. Šiljeg, I. Ožanić Roguljić in A. Konestra (ur.), Rimske keramičar- ske i staklarske radionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom PEACOCK, D. P. S. 1977a, Pompeian Red Ware. − V: D. P. S. Pe- prostoru, Zagreb, Crikvenica, 191−198. acock (ur.), Pottery and early Commerce. Characterization and Trade in Roman and Later ceramics, London, 147−162. PESAVENTO MATTIOLI, S. in M.−B. CARRE 2009, Olio e pesce in epoca romana. Produzione e commercio nelle regioni dell‘Alto PEACOCK, D. P. S. 1977b, Roman Amphorae: typology, fabric Adriatico. Atti del convegno (Padova, 16 febbraio 2007). − Ante-and origins. − V: Métho des classiques et méthodes formelles dans nor Quaderni 15, Padova. l‘étude des amphores. Collection de l‘École française de Rome 32, Roma, 261−278. PETRU, P. 1972, Emonske nekropole. − Katalogi in monografije 7, Ljubljana. PEACOCK, D. P. S. 1997, La ceramica romana tra archeologia ed etnografia. − Roma. PETRUCCI, G. 2007, Analisi dei resti faunistici. − V: C. Morselli (ur.), Trieste antica. Lo scavo di Crosada. I materiali, Trieste, 511−559. PEACOCK, D. P. S. in D. F. WILLIAMS 1986, Amphorae and the Roman Economy. − London. PETTENÒ, E., E. MURGIA in M. SALVADORI. 2012, Pittura roma- na da Iualia Concordia: gli affreschi dalle terme nord−orientali. PEACOCK, D. P. S., F. BEJAOUI in N. BEN LAZREG 1989, Roman − V: F. Oriolo in M. Verzár Bass (ur.), La pittura romana nell‘Italia amphora production in the Sahel region of Tunisia. − V: Ampho-Settentrionale e nelle regioni limitrofe, Antichità Altoadriatiche res romaines et histoire économique, dix ans de recherche. Col-LXXIII, Trieste, 171−190, 399−402. lection de l‘École française de Rome 114, Roma, 179−222. PFLAUM, V. 2000, Claustra Alpium Iuliarum in barbari. Najdbe PEACOCK, D. P. S., F. BEJAOUI in N. BEN LAZREG 1990, Roman poznorimske vojaške opreme in orožja ter sočasne zgodnje bar-pottery production in central Tunisia. − Journal of Roman Aar- barske najdbe na ozemlju današnje Slovenije. − Magistrsko delo. chaeology 3, 59−84. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani PEÑA, J. T. 2011, Roman pottery in the Archaeological Record. (neobjavljeno). − Buffalo. PFLAUM, V. 2002, Spätrömische kerbschnittverzierte Gürtelbe- PERKO, V. 2012, Fiat lux! Svetila na prostoru današnje Slovenije v schläge im Gebiet des heutigen Slowenien. − Antichità Altoadri-antiki. − V: V. Perko, A. Nestorović in I. Žižek (ur.), Ex oriente lux. atiche 51, 259−287. Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije, Ptuj, 24−83. PFLAUM, V. 2004, Poznorimski obrambni in vojaški sledovi 5. sto- PERKO, V., A. BAVDEK in I. LAZAR 1998, Poznoantično najdišče letja na ozemlju sedanje Slovenije. − Doktorska disertacija. Od- Šmarata. − Arheološki vestnik 49, 271−283. delek za arheologijo, Filozofska Fakulteta, Univerza v Ljubljani. PERLZWEIG, J. 1961, Lamps of the Roman Period. First to Seventh PFLAUM, V. 2007, The supposed Late Roman hoard of tools and Century after Christ. The Athenian Agora VII. − Princeton NJ. a steelyard from Vodice near Kalce. / Domnevna poznorimska zakladna najdba orodja in hitre tehtnice z Vodic pri Kalcah. − Ar- PESAVENTO MATTIOLI, S. 1992, Anfore romane a Padova: Ritro- heološki vestnik 58, 285−332. vamenti dalla citta. − Materiali d‘archeologia 1, Modena. PICCOTTINI, G. 1984, Utensili di ferro romani da Aquileia e dal PESAVENTO MATTIOLI, S. 1996, Gli apporti dell‘archeologia Magdalensberg. − Antichità Altoadriatiche 24, 103−115. alla ricostruzione della viti−vinicoltura cisalpina in età romana. − V: G. Forni in A. Scienza (ur.), 2500 anni di cultura della vite PIERI, D. 1998, Les importations d‘amphores orientales en Gau-nell‘ambito alpino e cisalpino. 2500 years of viticulture in the Alpi- le Méridionale durant l‘antiquité tardive et le haut−moyen age ne and Cisalpine environment, Trento, 391−408. (IVe−VIIe siècles après J.−C.). Typologie, chronologie et contenu. − S.F.E.C.A.G. Actes du Congrès d‘Istres, Marseille, 97−105. PESAVENTO MATTIOLI, S. 2000a, Anfore: problemi e prospet- tive di ricerca. − V: G. P. Brogiolo in G. Olcese (ur.), Produzione PIERI, D. 2005, Le commerce du vin oriental à l‘époque byzanti-ceramica in area Padana tra il II secolo a.C. e il VII secolo d.C.: ne (Ve−VIIe siècles). Le témoignage des amphores en Gaule. − nuovi dati e prospettive di ricerca, Documenti di Archeologia 21, Bibliothèque archéologique et historique 174, Beyrouth. Mantova, 107−120. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 297 PIETSCH, M. 1983, Die römischen Eisenwerkzeuge von Saalburg, PY, M. 1992, Meules d‘époques protohistorique et romaine pro-Feldburg und Zugmantel. − Saalburg Jahrbuch 39, 5−132. venant de Lattes. − Lattara 5, 183−230. PIGNOCCHI, G. (ur.) 2001, Monte Torto di Osimo. L‘impianto pro- RAFFAELLI, U. (ur.) 1996, Oltre la porta. Ser rature, chiavi e forzieri duttivo. − Falconara. dalla preistoria all‘età moderna nelle Alpi orientali. − Trento. PLESNIČAR GEC, L.1972, Severno emonsko grobišče. − Katalogi RAMADORI, L. 2001, I corredi funerari della necropoli di Potentia. in monografije 8, Ljubljana. Una proposta di lettura di un fossile guida: il significato della PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. − Dis-lucera nel corredo funerario. − V: E. Percossi Serenelli (ur.), Po- sertationes et monographiae 20, Ljubljana. tentia. Quando poi scese il silenzio... Rito e società in una colo- nia romana del Piceno fra Repubblica e tardo Impero, Milano, PLESNIČAR GEC, L. 1987, Thin walled pottery from Slovenia. − 118−143. Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 25/26, 451−464. RAMEY BURNS, K. 1999, Forensic Anthropology Training Manual. PLESNIČAR GEC, L. 1998, Antične freske v Sloveniji / The Roman − Upper Saddle River. frescoes of Slovenia. − Ljubljana. REPOLUSK, P. 1998, Koprska brda. − V: D. Perko in M. Orožen PLESNIČAR GEC, L. 2006, Emonski forum. Emona forum. − An- Adamič (ur.), Slovenija: pokrajine in ljudje, Ljubljana, 268−280. nales Mediterranea, Koper. REYNOLDS, P. 1995, Trade in the Western Mediterranean AD PLESTENJAK, A. 2013, Vpliv politike na oblikovanje arheološke 400−700: The pottery evidence. − BAR International Series 604, dediščine: primer prezentacij arheološke dediščine v Ljubljani. − Oxford. Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, doktorski študij Humanistika in družboslovje − Heritologija, Filozofska fakulteta, RIC I; Sutherland, H. V. 1984, The Roman Imperial Coinage: Vol. I: Univerza v Ljubljani (neobjavljeno). Augustus to Vitellius. − London. POGLAJEN, S. 2006, Iskanje rimske cestne mreže v severozaho- RIC II; Mattingly, H. in E. A. Sydenham 1926, The Roman Imperial dni Istri. − V: D. Perko et al. (ur.), Geografski informacijski sistemi v Coinage: Vol. II: Vespasian to Hadrian. − London. Sloveniji 2005−2006, Ljubljana, 211−222. RIC II/1; Carradice, A. in T. V. Buttrey 2007, The Roman imperial POGLAJEN, S. 2007, Geografski informacijski sistemi v študijah coinage. Vol. 2, part 1, From AD 69−96: Vespasian to Domitian. rimskega podeželja: primer severozahodne Istre. − Doktorska di- − London. sertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v RIC III; Mattingly, H. in E. A. Sydenham 1930, The Roman Imperial Ljubljani (neobjavljeno). Coinage: Vol. III: Antoninus Pius to Commodus. − London. POGLAJEN, S. 2008, Analiza razmerja med rimsko poselitvijo in RIC V/1; Webb Percy, H. 1927, The Roman Imperial Coinage: Vol. bližino obale v severozahodni Istri. − V: R. Auriemma in S. Karinja V, Part I: Valerian I to Florian. − London. (ur.), Terre di mare. L‘archeologia dei paesaggi costieri e le varia- RIC VII; Bruun, P. M. 1966, The Roman Imperial Coinage: Vol. VII: zioni climatiche, Atti del convegno internazionale di studi Trieste, Constantine and Licinius (A.D. 313−337). − London. 8−10 novembre 2007, Trieste, Piran, 408−415. RIC VIII; Kent, P. C. 1981, The Roman Imperial Coinage: Vol. VIII: POGLAJEN, S. 2009, Simulation of the Roman road network in The Family of Constantine I (A.D. 337−364). − London. north−western Istria. − Histria antiqua 17, 229−240. RIC IX; Pearce, W. E. 1951, The Roman Imperial Coinage: Vol. IX: POGLAJEN, S. in T. ŽERJAL 2007, The potential of Slovenian Is- Valentinian I − Theodosius I. − London. tria for Roman viticulture and oleoculture. − Histria Antiqua 15, 267−280. RIC X; Kent, P. C. 1994, The Roman Imperial Coinage: Vol. X: The Divided Empire and the Fall of the Western Parts 395−491. POHANKA, R. 1986, Die eisernen Agrargeräte der römischen Ka- − London. iserzeit in Österreich. Studien zur römischen Agrartechnologie in Rätien, Noricum und Pannonien. − BAR. International Series 298. RICCI, A. 1985, Ceramica a pareti sottili. − V: Enciclopedia dell‘Arte Antica, Atlante delle forme ceramiche II. Ceramica Fine Roma-PRENC, F. 2007, Centurazione e occupazione del territorio di na nel Bacino Mediterraneo (Tardo Ellenismo e Primo Impero), Aquileia: tra presenze e assenze. − Antichità Altoadriatiche 65, Roma, 231−357. 97−127. RIEMENSCHNEIDER, U. 1986, Pompejanische Stuckgesimse des PRÖTTEL, P. M. 1988, Zur Chronologie der Zwiebelknopffiebeln. Dritten und Vierten Stils. − Frankfurt am Main, New York. − Jahrbuch des römisch−germanischen Zentralmuseums Mainz 35/1, 347−372, Köln. RIEMER, E. 2000, Romanische Grabfunde des 5.−8. Jahrhunderts in Italien. − Internationale Archäologie 57, Rahden/Westf.. PRÖTTEL, P. M. 1996, Mediterrane Feinkeramikimporte des 2. bis 7. Jahrhunderts n.Chr. im Oberen Adriarum und in Slowenien. − RIGHINI, V. 2004, Fra produttori e consumatori. Parte prima: I Kölner Studien zur Archäologie der Römischen Provinzen 2. materiali fittili pesanti nella Cisalpina. − V: S. Santoro (ur.), Artigianato e produzione nella Cisalpina. Parte I. Proposte di metodo PUTZ, R. in R. PABST 1994, Sobotta Atlas of Human Anatomy. e prime applicazioni, Flos Italiae. Documenti di archeologia della Urban&Schwarzenberg. − Munich, Vienna, Baltimore. Cisalpina Romana 3, Firenze, 239−264. 298 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 RIHA, E. 1979, Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. SAKARA SUČEVIĆ, M. 2004, Kaštelir: prazgodovinska naselbina − Forschungen in Augst 3, Augst. pri Novi vasi / Brtonigla (Istra) = Kaštelir: prehistoric settlement RIHA, E. 1986, Römische Toilettgerät und medizinische Instru- near Nova vas / Brtonigla (Istria). − Annales Mediterranea, Koper. mente aus August und kaiseraugst. − Forschungen in Augst 6, SAKARA SUČEVIĆ, M. 2008, Tri prazgodovinske naselbine na Augst. slovenski obali. Revizija izkopanega gradiva s Sermina, Kaštelirja RIHA, E. 1990, Der römische Schmuck aus Augst und Kaiseraugst. nad Kortami in iz Pirana. − Annales, Series historiae et sociologiae − Forschungen in Augst 10, Augst. 16/1, 439−454. RIHA, E. 1994, Die römischen Fibeln aus Augst un Kaiseraugst. SAKARA SUČEVIĆ, M., T. ŽERJAL in M. BIZJAK 2015, Vsak košček Die Neufunde seit 1975. − Forschungen in Augst 18, Augst. šteje: Školarice. Od arheološkega artefakta do muzealije. − Koper. RILEY, J. A. 1979, The Coarse Pottery from Berenice. − V: J. A. SALVADORI, M. 2012, I sistemi decorativi parietali in Cisalpina: Lloyd (ur.), Excavations at Sidi Khrebish Benghazi (Berenice), II. per un inquadramento generale. − V: F. Oriolo in M. Verzár Bass Lybia Antiqua 5, Supplementum, Tripoli. (ur.), La pittura romana nell‘Italia Settentrionale e nelle regioni limitrofe, Antichità Altoadriatiche LXXIII, Trieste, 19−39, 322−328. RILEY, J. A. 1981, The Pottery from the Cisterns 1977.1, 1977.2 and 1977.3. − V: J. H. Humprey (ur.), Excavations at Carthage SALVI, D. 2003, Bichieri, calici e coppe nella necropoli di Pill‘e 1977 conducted by the University of Michigan. Volume VI, Ann Mata (CA). − V: C. Piccioli in F. Sogliani (ur.), Il vetro in Italia meri-Arbor, 85−124. dionale ed insulare, Napoli, 117−126. RINALDI, A. 2006, Materiali neroniani del Foro di Nerva. − V: R. SALVO, E. 2007, Elementi metallici per edilizia e arredo. − V: M. Meneghini in R. Santangeli Valenzani (ur.), Roma. Lo scavo dei Bergamini (ur.), Scoppieto I. Il territorio e i materiali (Lucerne, Opus fori imperiali 1995−2000. I contesti ceramici. Collection de l‘‘École doliare, Metalli), Firenze, 199−228. française de Rome 365, Rome, 5−24. SANTORO, S. (ur.) 2004, Artigianato e produzione nella Cisalpina. RINALDI, F. 2007, Mosaici e pavimenti del Veneto. Provincie di Parte I. Proposte di metodo e prime applicazioni. − Flos Italiae. Padova, Rovigo, Verona e Vicenza (I sec. a.C − VI sec. d.C). − An-Documenti di archeologia della Cisalpina Romana 3. Firenze toentor Quaderni 7, Roma, Venezia. 2001, edizione revisionata 2004. ROBINSON, H. S. 1959, Pottery of the Roman Period. Chronology. SANTORO BIANCHI, S. 2005, La ceramica grigia padana. − V: The Athenian Agora V. − Princeton . D. Gandolfi (ur.), La ceramica e i materiali di età romana. Classi, produzioni, commerci e consumi, Bordighera, 105−114. ROLETT, B. V. in M.−Y. CHIU 1994, Age estimation of prehistoric pigs (Sus scrofa) by molar eruption and attrition. − Journal of SCATOZZA HÖRICHT, L. A. 1996, Appunti sulla ceramica comu-Archaeological Science 21, 377−386. ne di Ercolano. Vasellame da cucina e recipienti per la preparazi- one degli alimenti. − V: M. Bats (ur.), Les céramiques communes ROSSI, F. (ur.) 2002, Nuove ricerche sul Capitolium di Brescia. de Campanie et de Narbonnaise 1996 (Ier s. av. J.−C. − IIe s. Scavi, studi e restauri. Atti del Convegno Chiesa di Santa Giulia ap. J.−C.). La vaiselle de cuisine et de table. Actes des Journées brescia 3 aprile 2001. − Milano. d‘étude organisées par le Centre Jean Bérard et la Soprintenden- ROUSSE, C. 2006, Les timbres sur amphores africaines: données za Archeologica per le Province di Napoli e Caserta, Naples 27−28 récentes sur les provenances et les contenus. − Histria Antiqua mai 1994. Coll. Centre Jean Bérard 14, Naples, 129−156. 14, 71−82. SCHEUER, L. in S. BLACK 2000, Developmental Juvenile Osteolo- SACKETT, L. H. 1992, The Roman Pottery. − V: L. H. Sackett gy. − San Diego, CA. (ur.), Knossos from Greek city to Roman colony: excavations at SCHIERL, T. 2008, Le »Zwiebelknopffibeln«. − V: M. Buora in S. the unexplored mansion II. The British School of Archaeology at Seidel (ur.), Fibule antiche del Friuli, Cataloghi e monografie ar-Athens Supplement 21, Oxford, 147−255. cheologiche dei Civici musei di Udine 9, Udine, 62−73. SAGADIN, M. 1979, Antične pasne spone in garniture v Sloveniji. SCHINDLER, M. 1967, Die »Schwarze Sigillata« des Magda- − Arheološki vestnik 30, 294−338. lensberges. – Kärnter Museumsschriften 43, Archäologische SAGADIN, M. 2000, Late Antique wood-working tools from Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 1, Grdavav hrib near Kamnik (Slovenia). – V: M. Feugere, M. Klagenfurt. Guštin (ur.), Iron, Blacksmiths and Tools, Ancient European SCHINDLER, M. 1986, Die »Schwarze Sigillata« des Magdalens-Crafts, Monographies Instrumentum 12, Montagnac, 205–208. berges 2. Neufunde seit 1965. − V: H. Vetters in G. Piccottini SAGADIN, M. 2015, Zakladna najdba z Grdavovega hriba pri (ur.), Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1975 bis 1979. Radomljah / A hoard find from Grdavov hrib near Radomlje. – Magdalensberg−Grabungsbericht 15, Klagenfurt, 345−390. Arheološki vestnik 66, 47–78. SCHINDLER, M. in S. SCHEFFENEGGER 1977, Die glatte rotte SAGUI, L. (ur.) 1998, Ceramica in Italia: VI−VII secolo. Atti Conve- Terra Sigillata vom Magdalensberg. − Kärnter Museumsschriften gno in onore di J. W. Hayes, Roma 11−13 maggio 1995. − Firenze. 62, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 5, Klagenfurt. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 299 SCHINDLER KAUDELKA, E. 1975, Die dünnwandige Gebrau-SCHINDLER KAUDELKA, E., F. BUTTI RONCHETTI in G. SCHNE- chskeramik vom Magdalensberg. − Kärntner Museumsschriften IDER 2000, Gesichtsbecher vom Magdalensberg im Umfeld der 58, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Funde aus Oberitalien. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta Magdalensberg 3, Klagenfurt. 36, 271−278. SCHINDLER KAUDELKA, E. 1980, Die römische Modelkeramik SCHINDLER KAUDELKA, E., U. FASTNER in M. GRUBER 2001, Ita-vom Magdalensberg. − Kärnter Museumsschriften 66, Archäo- lische Terra Sigillata mit Appliken in Noricum. − Österreichische logische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalens- Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse berg 7, Klagenfurt. 298, Archäologische Forschungen 6, Wien. SCHINDLER KAUDELKA, E. 1986, Die Backplatten vom Magda- SCHINDLER KAUDELKA, E. in S. ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER lensberg. − V: H. Vetters in G. Piccottini (ur.), Die Ausgrabungen 2006, Le commerce entre l‘Adriatique et le Magdalensberg. − V: auf dem Magdalensberg 1975−1979. Magdalensberg Grabungs-S. Čače, A. Kurilić in F. Tassaux (ur.), Les routes de l‘Adriatique An-bericht 15, Klagenfurt, 279−337. tique. Géographie et économie. / Putovi antičkog Jadrana. Geo- SCHINDLER KAUDELKA, E. 1989, Die gewöhnliche Gebrauchske- grafija i gospodarstvo. Ausonius Mémoires 17, Bourdeaux, Zadar, ramik vom Magdalensberg. − Kärntner Museumsschriften 72, 151−165. Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Mag- SCHNEIDER, G. 2000a, X−ray fluorescensce analyses of vernice dalensberg 10, Klagenfurt. nera, sigillata and Firmalampen from North Italy. − V: G. P. Brogi- SCHINDLER KAUDELKA, E. 1998a, Die Modelkeramik vom Mag- olo in G. Olcese (ur.), Produzione ceramica in area Padana tra il dalensberg 2, Die Norditalica Decorata vom Südhang des Mag- II secolo a.C. e il VII secolo d.C.: nuovi dati e prospettive di ricerca, dalensberg. − V: G. Piccottini (ur.), Die Ausgrabungen auf dem Documenti di Archeologia 21, Mantova, 103−106. Magdalensberg 1980 bis 1986, Klagenfurt, 289−388. SCHNEIDER, G. 2000b, Chemical and mineralogical studies of SCHINDLER KAUDELKA, E. 1998b, Die Dünnwandige Gebrau- late hellenistic to byzantine pottery production in the Eastern chskeramik vom Magdalensberg 2. Die pareti sottili vom Süd- Mediterranean. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 36, hang des Magdalensberges (s prispevkom G. Schneider). − V: 525−535. G. Piccotini (ur.), Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg SCHNEIDER, G. in M. DASZKIEWICZ 2011, Imported and local 1980 bis 1986. Magdalensberg Grabungsbericht 16, Klagenfurt, Firmalampen in Aquileia: chemical analyses by WD−XRF. − Aqui-389−427. leia Nostra 82, 261−282. SCHINDLER KAUDELKA, E. 1998c, Elementi ed influssi italici nella SCRINARI, V. S. M. 1972, Museo Archeologico di Aquileia. Catalo-ceramica grezza del Magdalensberg. − V: S. Santoro in B. Fab- go delle sculture romane. − Roma. bri (ur.), Il contributo delle analisi Archeometriche allo studio delle SEDLMAYER, H. 2009, Die Fibeln vom Magdalensberg: Funde der ceramiche grezze e comuni Il rapporto forma/funzione/impasto, Grabungsjahre 1948 - 2002 und Altfunde des 19. Jahrhunderts. – Atti della 1a giornata di archeometria della ceramica, Bologna Kärntner Museumsschriften 79, Archäologische Forschungen zu 28.2.1997, Bologna, 81−86. den Grabungen auf dem Magdalensberg 16, Klagenfurt. SCHINDLER KAUDELKA, E. 2000, Ceramica norditalica decorata SEDLMAYER, H. 2014, Le fibule del tipo Aucissa. Componente del Magdalensberg: problemi aperti. − V: G. P. Brogiolo in G. Ol-tipica dell’abbigliamento femminile in un ambito di scarsa ro- cese (ur.), Produzione ceramica in area Padana tra il II secolo a.C. manizzazione. – Quaderni Friulani di archeologia 24/1, 19 –32. e il VII secolo d.C.: nuovi dati e prospettive di ricerca, Documenti di Archeologia 21, Mantova, 53−67. SENA CHIESA, G. 1985, Angera romana. Scavi nella necropoli 1970−1979. − Achaeologica 44, Milano. SCHINDLER KAUDELKA, E. 2006, Intérêts et limites de la carto- graphie du mobilier archéologieque pour l‘histoire économique SLABE, M. 1977, Velika Stara vas, Črnomelj, Ig: novi rimski napisi. antique: l‘exemple des sigillées, parois fines et lampes italiques. − Arheološki vestnik 28, 110−113. − V: S. Čače, A. Kurilić in F. Tassaux (ur.), Les routes de l‘Adriatique SLANE, K. W. 1990, The Sanctuary of Demeter and Kore. The Antique. Géographie et économie. / Putovi antičkog Jadrana. Roman Pottery and Lamps. − Corinth 18.2, Princeton. Geografija i gospodarstvo. Ausonius Mémoires 17, Bourdeaux, Zadar, 259−265. SLANE, K. W. 2000, East−west trade in fine wares and commodi- ties: the view from Corinth. − Rei Cretariae Romanae Fautorum SCHINDLER KAUDELKA, E. in D. GROH 1995, Die italische Sigilla- Acta 36, 299−312. ta aus Flavia Solva. − Fundberichte aus Österreich 33, 357−391. SLAPŠAK, B. 1974, Tegula Q. Clodi Ambrosi. − Situla 14/15, SCHINDLER KAUDELKA, E., G. SCHNEIDER in S. ZABEHLICKY 173−81. SCHEFFENEGGER 1997, Les sigillées padanes et tardo−pada- nes. Nouvelles recherches en laboratoire. − S.F.E.C.A.G., Actes du SLAPŠAK, B. 2003, O koncu prazgodovinskih skupnosti na Krasu. Congrès du Mans, 481−494. – Arheološki vestnik 54, 243–257. SLAVAZZI, F. 2005, L’arredo di lusso in marmo e pietra ad Aqui- leia. − Antichità Altoadriatiche 61, 227−244. 300 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SOMMER, M. 1984, Die Gürtel ind Gürtelbeschläge des 4. und STOKIN, M., M. NOVŠAK in A. PLESTENJAK 2008, Archaeologi-5. Jahrhunderts im römischen Reich. − Bonner Hefte zur Vorge- cal heritage management in countries of transition: case study schichte 22, Bonn. Slovenia. − V: F. P. McManamon, A. Stout in J. A. Barnes (ur.), Ma- SPITZER, D. C. 1942, Roman relief Bowls from Corinth. − Hespe- naging archaeological resources, One world archaeology series ria 11, 162−192. 58, 157−172. STARAC, A. 1991−92, Rimske svjetiljke iz nekropole na Marso- STOKIN, M. in K. ZANIER 2011a, Mozaiki rimskih vil iz severoza- vem polju v Puli. − Histria Archaeologica 22−23, 4−43. hodne Istre. − V: M. Stokin in S. Kramar (ur.), Mozaiki severnega Jadrana. / I mosaici dell‘Alto Adriatico / Mednarodni simpozij o STARAC, A. 1995, Vistrum. Antička grobnica u Veštru (katalog mozaikih. / Convegno internazionale sui mosaici, 10.−12. novem-razstave). − Rovinj. ber 2010. Vestnik 24, Ljubljana, 127−146. STARAC, A. 1998, Pula − Herkulova vrata 1997−1998. Sitni nala- STOKIN, M. in K. ZANIER 2011b, Simonov zaliv. / San Simone. zi. − Histria Archaeologica 29, 49−101. − Ljubljana. STARAC, A. 1999a, Rimsko vladanje u Histriji i Liburniji, I Histrija. STOKIN, M., A. GASPARI, S. KARINJA in M. ERIČ 2008, Archaeo- − Monografije i Katalozi 10/1, Pula. logical research of maritime infrastructure of Roman settlements STARAC, A. 1999b, Antički nalazi iz Pečine na Gradini kod Pre- on the Slovenian coast of Istria (1993−2007). − V: R. Auriemma manture. − Histria Archaeologica 30, 109−154. in S. Karinja (ur.), Terre di mare. L‘archeologia dei paesaggi costieri e le variazioni climatiche, Atti del convegno internazionale di studi STARAC, A. 2001a, Produzione e distribuzione delle anfore Trieste, 8−10 novembre 2007, Trieste, Piran, 56−74. nord−adriatiche nell‘Istria. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 37, 269−277. STOPPIONI, M. L. 1993, Con la terra e con il fuoco. Fornaci roma- ne del Riminese. − Rimini. STARAC, A. 2001b, Natpisi Cezarova i Augustova doba u Histriji. − Histria Archaeologica 32, 5−30. STRAZZULA RUSCONI, M. J. 1979, Scavo di una villa romana a Joannis. − Aquileia Nostra 50, 25−68. STARAC, A. 2005, Late Roman Terracotta Lamps from Dragonera (Istria). − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 39, 287−293. STROCKA, V. 1995, Die Chronologie des Vierten Stils, von kei- nem Erdbeben erschüttert. − V: T. Fröhlich in L. Jacobelli (ur.), STARAC, A. 2010, Dragonera, dva bisera. / Dragonera, two pe- Archäologie und Seismologie: la regione vesuviana dal 62 al 79 arls. − Monografije i katalozi 19, Pula. d.C., problemi archeologici e sismologici, München, 175−180. STARAC A. 2012, La decorazione parietale della domus del quar- STRONG, D. in D. BROWN (ur.) 1976, Roman crafts. − London. tiere di San Teodoro in Pola. − V: F. Oriolo in M. Verzár Bass (ur.), La pittura romana nell‘Italia Settentrionale e nelle regioni limi- SVOLJŠAK, D. 2003, Arheološkega krsta v Serminu nisem doča- trofe, Antichità Altoadriatiche LXXIII, Trieste, 241−250, 419−426. kal! − La città, N. 15, Dicembre 2002, 33−34. STENER, F. 1971, Le cave di arenaria a Muggia d‘Istria. − Pagine SWAN, V. G. 2004, Dichin (Bulgaria) and the Supply of Amphorae Muggesane 5, 87−107. to the Lower Danube in the Late Roman − Early Byzantine Peri- od. − V: J. Eiring in J. Lund (ur.), Transport Amphorae and Trade in STOKIN, M. 1990, La diffusione della ceramica a vernice nera in the Eastern Mediterranean, Monographs of the Danish Institute Istria. − Aquileia Nostra 61, 161−168. at Athens 5, Aarhus, 371−382. STOKIN, M. 1992, Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah ŠAŠEL, J. 1966, Barbii. − Eirene 5, 117−137 (ponatis v J. Šašel, pri Piranu. − Arheološki vestnik 43, 79−92. Opera Selecta. Situla 30, 1992, 99−119). STOKIN, M. 1997, Razširjenost arheoloških najdišč v zaledju Ser- ŠAŠEL, J. 1974, Koper. Capodistria. – Arheološki vestnik 25 (1976), mina. − V: J. Horvat, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska 446–461. naselbina v severozahodni Istri. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana, 140−150. ŠAŠEL, J. 1975, Rimske ceste v Sloveniji. − V: Arheološka najdišča Slovenije, 74–88. STOKIN, M. 2001, Simonov zaliv: antična vila. − Annales: anali za istrske in mediteranske študije, Series historia et sociologia 11, ŠAŠEL, J. 1982, Senatori ed appartenenti all›ordine senato-405−412. rio provenienti dalle province romane di Dacia, Tracia, Mesia, Dalmazia e Pannonia. − Epigrafia e ordine senatorio II, Tituli 5, STOKIN, M. 2004, »Piazza Vecchia« v Piranu. − V: M. Guštin (ur.), Roma, 553−581 (ponatis v J. Šašel, Opera Selecta. Situla 30, 1992, Srednjeveška in novoveška keramika iz Pirana in Svetega Ivana. 162−190). Annales Mediterranea, Koper, 21−24. ŠAŠEL KOS, M. 2000, Caesar, Illyricum and the hinterland of STOKIN, M. 2006, Bertoki − Sermin. − Varstvo spomenikov Aquileia. − V: G. Urso (ur.), L‘ultimo Cesare: scritti, riforme, pro-39−41, 10−12. getti, poteri, congiure: atti del convegno internazionale, Cividale STOKIN, M. in S. KARINJA 2004, Rana romanizacija i trgovina u del Friuli, 16−18 settembre 1999, Roma, 277−304. sjeverozapadnoj Istri s naglaskom na materijalnu kulturu. − Hi- stria Antiqua 12, 45−54. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 301 ŠONJE, A. 1991, Putevi i komunikacije u prethistoriji i antici na Krieges bis zum Ende des Weströmischen Reiches. Akten des In-području Poreštine v njihov odnos prema ostalim prometnim ve- ternationalen Kolloquiums, Innsbruck 27. bis 29. April 2011, Ikarus zama u Istri. − Poreč, Pazin. 8, Insbruck, 318−332. ŠUBIC, Z. 1975, Rimske oljenke v Sloveniji. − Arheološki vestnik TICA, G. 2003, Boško pri Stepanih. − V: D. Prešeren (ur.), Zemlja 26, 82−99. pod vašimi nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije: Vodnik ŠUBIC, Z. 1976, Tipološki in kronološki pregled rimskega stekla v po najdiščih, Ljubljana, 100–101. Poetovioni. − Arheološki vestnik 25, 39−61. TICA, G., I. CIGLAR, G. ČAKŠ in J. VINDER 2016, Poročilo o pred- TAGLIAFERRI, A. 1986, Coloni e legionari romani nel Friuli celtico hodnih arheoloških raaziskavah (arheološka izkopavanja in ar-I. − Pordenone. heološka raziskava ob gradnji) na arheološkem območju Bertoki − Arheološko najdišče Vale (EŠD 9503) na trasi II. tira železniške TARAS, D. 2015, Gruba egejska keramika iz slojeva antičke luke u proge Divača−Koper. − Ljubljana, arhiv ZVKDS, OE Piran (neo-Zatonu. – Diadora 28, 191–218. bjavljeno strokovno poročilo). TARPINI, R. 1997, La ceramica a pareti sottili. − V: M. Calzolari, TICA, G. in B. DJURIĆ 2001, Poročilo o rezultatih ekstenzivnega P. Camapagnoli in N. Giordani 1997, La Bassa Modenese in età arheološkega pregleda odseka AC Klanec–Ankaran. – Ljubljana romana. Sintesi di un decennio di ricogniioni archeologiche. Studi (neobjavljeno poročilo). e documenti di archeologia 7, 95−103. TILLE, M. 2003, Les lampes en terre cuite d‘Avenches / Aventi- TASSAUX, F. 1984, L‘implantation territoriale des grandes famil- cum. − Bulletin de l‘Association Pro Aventico 45, Avenches. les d‘Istrie sous le haut − empire romain. − V: G. Bandelli (ur.), Problemi storici ed archeologici dell‘Italia nordorientale e delle TITL, J. 1965, Socialnogeografski problemi na koprskem podeže-regioni limitrofe della preistoria al medioevo. Atti dei Civici Musei lju. − Koper. di Storia ed Arte di Trieste, Quaderno 13−2, Trieste, 193−229. TOLAR, T., J. JAKŠE in Z. KOROŠEC KORUZA 2008, The oldest TASSAUX, F. 1990, Assises économique des aristocraties et »bo- macroremains of Vitis from Slovenia. − Vegetation History and urgeoisies« des citées istriennes sous le haut−empire romain. Archaeobotany 17/1, 93−102. − La città nell‘Itallia settentrionale in età romana. Collection de TOMBER, R. in J. DORE 1998, The National Roman Fabric Refe-l‘École française de Rome 130, Roma, 69−128. rence Collection. − London. TASSAUX, F. 2001a, Production et diffusion des amphores à huile TOPIĆ, M. 2003, Stolno posuđe i glinene svjetiljke iz Augusteu-istriennes. − Antichità Altoadriatiche 46, 501−543. ma Narone. − Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 95, TASSAUX, F. 2001b, Quatre siècles de l‘hstoire d‘une grande pro- 183−244. priété. – V F. Tassaux, R. Matijašić in V. Kovačić (ur.), Loron (Croa- TOPIĆ, M. 2004, Posuđe za svakodnevnu uporabu grublje iz- tie): un grand centre de production d‘amphores à huile istriennes radbe, amfore, terakote i kultne posude iz Augusteuma Narone. (Ier-IVe s.p.C.), Ausonius Mémoires 6, Bordeaux, Paris, 309–324. Narona VIII. − Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 96, TASSAUX, F. 2004, Les Importations de l‘Adriatique et de l‘Italie 303−515. du Nord vers les provinces danubiennes de César aux Sévères. TORTORELLA, S. 1987, La ceramica africana: un riesame della − V: G. Urso (ur.), Dall‘Adriatico al Danubio. L‘Illirico nell‘età greca problematica. − V: P. Lévêque in J.−P. Morel (ur.), Céramiques e romana. I convegni della fondazione Niccolò Canussio 3, Pisa, Hellénistiques et Romaines II. Centre de recherches d’histoire an-167−205. cienne 70, Paris, 287−302. TASSAUX, F. 2005, Patrimoines sénatoriaux de la decima Regio. TORTORELLA, S. 1996, Considerazioni sulla sigillata tarda − Cahiers Glotz XVI, 139−164. dell‘Italia centro−settentrionale. − Studi Miscellanei 30 . Studi in TASSAUX, F., R. MATIJAŠIĆ in V. KOVAČIĆ 2001, Loron (Croatie). memoria di Lucia Guerrini, 323−335. Un grand centre de production d‘amphores à huile istriennes TORTORELLA, S. 2003, Ceramica da mensa e materiali pregiati in (Ier−IVe S. P.C.). − Ausonius Mémoires 6, Bordeaux, Paris. epoca romana imperiale. − Archeologia Classica 54/4, 387−409. TASSINARI, G. 1998, Ceramica a pareti sottili. − V: G. Olcese (ur.), TORTORICI, E. 1981, Ceramica Corinzia decorata a matrice. − Ceramiche in Lombardia tra II secolo a.C. e VII secolo d.C.: raccol- V: Enciclopedia dell‘Arte Antica, Atlante delle forme ceramiche I. ta dei dati editi, Documenti di archeologia 16, Mantova, 37−65. Ceramica fine romana nel bacino Mediterraneo (medio e tardo TCHERNIA, A. 1986, Le vin de l‘Italie Romaine. Essai d‘histoire Impero), Roma, 255−256. économique d‘après les amphores. − Atene. TOŠKAN, B. 2013, Domače govedo v romaniziranem jugovzho- TEEGEN, W.−R. 2013, Spätantike Ringfibeln mit Fußansatz aus dnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled. − Keria 15(1), Trier/Augusta Treverorum/Treveris als Mobilitätanzeiger. − V: G. 35−71. Grabherr, B. Kainrath in T. Schierl (ur.), Verwandte in der Frem- TOŠKAN, B. 2016, Arheozoološke raziskave na lokaciji na obmo- de: Fibeln und Bestandteile der Bekleidung als Mittel zur Rekon- čju cerkve Sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah. − Ljubljana, arhiv Inšti-struktion von interregionalem Austausch und zur Abgrenzung tut za arheologijo ZRC SAZU (neobjavljeno poročilo). von Gruppen vom Ausgreifen Roms während des 1. Punischen 302 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 TRENZ, A., M. NOVŠAK, J. BURMAZ, B. ROZMAN, T. ŽERJAL, S. VERZÁR BASS, M. 2001, Dioniso giovane nei Civici musei di Trie-FIRŠT in J. HRUSTEL 2002, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na ste. − Atti e memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia lokaciji Školarice na trasi AC Klanec−Piran. − Piran (neobjavljeno Patr ia 101,1/n.s. 49,1, 117−134. poročilo). VIDRIH PERKO, V. 2000, Amfore v Sloveniji. − Annales, Series hi- TRENZ, A., M. NOVŠAK, R. KLASINC, T. ŽERJAL, J. BURMAZ, B. storiare sociologiae 10/2 (22), 421−455. ŠTULAR in B. ROZMAN 2003, Poročilo o arheoloških izkopavanjih VIDRIH PERKO, V. 2004, Oljka in olje v antiki. Columella, De re na lokaciji Križišče na trasi AC Klanec−Ankaran; Srmin−Socerb. − rustica, 5.8.1: olea quae prima omnium arborum est. − Annales, Piran (neobjavljeno poročilo). Series historiare sociologiae 14/2, 243−256. TRENZ, A. in M. NOVŠAK 2004, Villa rustica na lokalitetu Ško- VIDRIH PERKO, V. 2006a, Amfore. − V: L. Plesničar Gec, Emonski larice na trasi autoputa Klanec−Ankaran. − Histria Antiqua 12, forum. Emona forum. Annales Mediterranea, Koper, 99−108. 77−84. VIDRIH PERKO, V. 2006b, Amphorae of the Eastern Adriatic and TRENZ, A. in M. NOVŠAK 2006, Školarice, Ankaransko Križišče. its Northeastern Hinterland. − V: S. Čače, A. Kurilić in F. Tassaux − Rast 2 (104), 15−18. (ur.), Les routes de l‘Adriatique Antique. Géographie et économie, TYERS, P. 1996, Roman Pottery in Britain. − London. Putovi antičkog Jadrana. Geografija i gospodarstvo, Bourdeaux, UBOLDI, M. 1999, I vetri. − V: G. P. Brogiolo (ur.), S. Giulia di Zadar, 209−224. Brescia. Gli scavi dal 1980 al 1992, Firenze, 271−314, 632−646. VIDRIH PERKO, V. in B. ŽBONA TRKMAN 2003−2004, Trgovina UBOLDI, M. 2012, Glass vessels and objects from recent exca- in gospodarstvo v Vipavski dolini in Goriških brdih v rimski dobi. vations in Milan, the Roman burial ground in Via Madre Cabrini. Interpretacija na podlagi najdišč Loke, Neblo, Bilje in Ajdovščina. − V: I. Lazar (ur.), Annales du 19e Congrès de l‘Association inter- − Goriški vestnik 30−31, 17−70. nationale pour l‘histoire du verre, Koper, 257−263. VIDRIH PERKO, V. in B. ŽBONA TRKMAN 2005, Ceramic finds UREK, M. in D. JOSIPOVIČ 2011, Poročilo o arheoloških izkopa- from Ajdovščina − Fluvio frigido, an early roman road station vanjih na območju širitve tovorne železniške postaje Koper (sektor and late roman fortress Castra. − Rei Cretariae Romanae Fauto- 2/2, 4. etapa). − Kranj (neobljavljeno poročilo, arhiv ZVKDS OE rum Acta 39, 277−286. Piran). VIDRIH PERKO, V. in M. ŽUPANČIČ 2003, Il popolamento della VALLERI, L. 2003, La produzione di lucerne ad Altino. − V: G. Slovenia sudoccidentale e dell‘Istria settentrionale nel periodo Cresci Marrone in M. Tirelli (ur.), Altinum − studi di archeologia, tardoromano e nell‘alto medio evo alla luce delle ceramiche di epigrafia e storia 3. Produzioni, merci e commerci in Altino prero-importazione. − Histria Antiqua 11, 457−476. mana e romana. Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 17 , Roma, VIDRIH PERKO, V. in M. ŽUPANČIČ 2005, Amphorae in Western 357−362. Slovenia and in Northern Istria. − V: J. Ma. Gurt i Esparraguera, VEDALDI IASBEZ, V. 1994, La Venetia orientale e l‘Histria. Le fon- J. Buxeda i Garrigós in M. A. Cau Ontiveros (ur.), LRCW 1. Late ti letterarie greche e latine fino alla caduta dell‘Impero Romano Roman Coarse Wares, Cooking Wares and Amphorae in the Me- d‘Occidente. − Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 5, Roma. diterranean: Archaeology and Archaeometry. BAR International Series 1340, Oxford, 521–536. VENTURA, P. 2006, Materiali da un pozzo a San Pier d‘Isonzo (Gorizia). − Histria Antiqua 14, 359−372. VIDRIH PERKO, V. in M. ŽUPANČIČ 2011, Local brick and amphorae production in western Slovenia / Lokalna proizvodnja VENTURA, P. in V. DEGRASSI 2005, Riesame del materiale dalla opeke i amfora u zapadnoj Sloveniji. V: G. Lipovac Vr kljan, I. Ra-villa di Lucinico (Gorizia, Italia). − Rei Cretariae Romanae Fauto- dić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i sta klarske radio- rum Acta 39, 91−101. nice: proizvodnja i trgovina na jadranskom prosto ru, Crikvenica, VENTURA, P. in V. DEGRASSI 2012, Nuovi dati sulle strutture por-151–163. tuali di Trieste: gli scavi nel Park S. Lucia di Trieste. – Histria An- VIKIĆ BELANČIĆ, B. 1971, Antičke svjetiljke u Arheološkom mu- tiqua 21, 557–569. zeju u Zagrebu. − Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu 5, VENTURA, P. in V. DEGRASSI 2018, Trieste / Tergeste (X regio), 97−182. park S. Giusto, drenaggio di anfore: commerci e consumi nel I se- VIKIĆ BELANČIĆ, B. 1975, Antičke svjetiljke u Arheološkom mu- colo d.C. − Rei Cretariae Romanae Fauto rum Acta 45, 445−458. zeju u Zagrebu, 2. dio. − Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu VERBIČ, T. 2017, Petrografska določitev kamnitih predmetov z 9, 49−160. najdišča Školarice. − Sevnica, arhiv Arhej d.o.o. (neobjavljeno Il vino romano 2003: Il vino romano tra sacro e profano. − Bollet-strokovno poročilo). tino del Gruppo Aquileiese 13. VERZÁR BASS, M. 1986, Le trasformazioni agrarie tra Adriatico VOLONTÉ, M. 1996a, Le terre sigillate. − V: L. Passi Pitcher (ur.), nord−orientale e Norico. − V: A. Giardina (ur.), Società romana e Bedriacum. Ricerche archeologiche a Calvatone, Campo del Ge-impero tardoantico, vol. III: Le merci, gli insediamenti, Roma, Bari nerale: i materiali del saggio 6, 105−118. 385−415. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 303 VOLONTÉ, M. 1996b, Ceramica fine da mensa da Calvatone ZACCARIA, C. 2010, Tribù e confini dei territori delle città romana (scavi 1957−61) Lotto I. − V: G. M. Facchini, L. Passi Pit-dell’Italia nordorientale. – V: M. Silvestrini (ur.), Le tribù roma-cher in M. Volonté (ur.), Cremona e Bedriacum in età romana. 1. ne. Atti della XVIe Rencontre sur l’épigraphie (Bari 8–10 ottobre Vent‘anni di tesi universitarie, Milano, 259−266. 2009), Bari, 103–112. VOLONTÉ, M. 1996c, La ceramica a vernice rossa interna. − V: L. ZACCARIA, C. 2012, Un nuovo duoviro della Colonia Romana Passi Pitcher (ur.), Bedriacum. Ricerche archeologiche a Calvato-de Tergeste e la produzione di olio nell‘Istria settentrionale. − V: ne, Campo del Generale: i materiali del saggio 6, 127−132. S. Demougin in J. Scheid (ur.), Colons et colonies dans le monde VOMER GOJKOVIČ, M. 1997, Poznorimski grobovi z grobišča pri romain: [actes de la XVe Rencontre franco−italienne d‘épigraphie Dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju. − Arheološki vestnik 48, du monde romain (Paris, 4−6 octobre 2008)] / études réunies par 301−324. Ségolène Demougin et John Scheid. Collection de l‘École française de Rome 456, Rome, 107−121. VRSALOVIĆ, D. 1979, Arheološka istraživanja u podmorju istoč- nog Jadrana. Prilog poznavanju puteva i privrednih prilika na ZACCARIA, C. 2015, Tergestini nell’impero romano: Affari e Jadranu u antici. − Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, carriere. La testimonianza delle iscrizioni. − Archeografo triestino Zagreb (neobjavljena). 123 (75 n. s. 4), 283−308. WEBB, S. 1995, Paleopathology of Aboriginal Australians: Helth ZACCARIA, C. in M. ŽUPANČIČ 1993, I bolli laterizi del territorio and Desease in across a Hunter Gatherer Continent. − Cambridge. di Tergeste romana. − V: C. Zaccaria (ur.), I laterizi di età romana nell‘area Nordadriatica. Cataloghi e monografie archeologiche WHITE, K. D. 1967, Agricultural implements of the Roman world. dei Civici Musei di Udine 3, Udine, 135−180. − Cambridge. ZACCARIA, C. in C. GOMEZEL 2000, Aspetti della produzione WHITE, K. D. 1970, Roman Farming. − London, Southampton. e circolazione dei laterizi nell‘area adriatica settentrionale tra WHITEHOUSE, D. 1997, Roman Glass in The Corning Museum of II secolo a. C. e II secolo d. C. − V: P. Boucheron, H. Broise in Glass Volume one. − New York. Y. Thé-bert (ur.), La brique antique et médièvale. Production et commercialisation, Collection de l’École française de Rome 272, ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra sigillata tardo−pa- Roma, 285–310. dana. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 31−32, 415−443. ZANIER, K. 2012, Decorazioni parietali nelle ville del Litorale ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1998, Dreifuss−schüsseln mit sloveno: considerazioni preliminari. − V: F. Oriolo in M. Verzár töpfermarken vom Magdalensberg. − Rei Cretariae Romanae Bass (ur.), La pittura Romana nell‘Italia Settentrionale e nelle re-Fautorum Acta 35, 127−132. gioni limitrofe, Antichità Altoadriatiche LXXIII, Trieste, 315−320, ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 2006, La sigillata padana. − V: 459−460. S. Menchelli in M. Pasquinucci (ur.), Territorio e produzioni cera- ZANKER, P. 1979, Zur Funktion und Bedeutung griechischer miche. Paesaggi, economia e società in età romana. Atti del Con- Skulptur in der Römerzeit. − V: T. Gelzer et al. (ur.), Le classici-vegno Internazionale Pisa 20−22 ottobre 2005, Pisa, 233−237. sme à Rome aux lers siècles avant et après J.C. , Entretiens sur ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. in K. GOSTENČNIK 1999, l‘antiquité classique 25, Genève, 283−306. Übersicht über das Fundmaterial der Grabungen 1997 und 1998 ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah: trgo-in Virunum. − Carinthia I, 129−147. vina s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. st. / Sigillata ZACCARIA, C. 1989, Per una prosopografia dei personaggi men- from Školarice near Spodnje Škofije. Trade with sigillata ware in zionati sui bolli delle anfore romane dell‘Italia Nordorientale. − V: Northern Istria during the 1st and 2nd century AD. – Arheološki Amphores romaines et histoire économique: dix ans de recherche. vestnik 56, 263–292. Collection de l‘École française de Rome 114, Roma, 469−438. ŽERJAL, T. 2008a, Rimska vila v luči drobnih najdb: primer naj- ZACCARIA, C. 1992, Regio X. Venetia et Histria. Ager Tergesti- dišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. − Doktorska disertacija. nus ed Tergesti adtributus. − Supplementa Italica, n. s. 10, Roma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 139−283. (neobjavljena). ZACCARIA, C. 2001, Tergeste e il suo territorio alle soglie della ŽERJAL, T. 2008b, Trade and consumption of foodstuffs in romanità. − Antichità Altoadriatiche 48, 95−118. Northern Adriatic: the case of the villa Školarice. − V: R. Auri- emma in S. Karinja (ur.), Terre di mare. L‘archeologia dei paesaggi ZACCARIA, C. 2007, Attività e produzioni artigianali ad Aquileia. costieri e le variazioni climatiche, Atti del convegno internazionale Bilancio della ricerca. − Antichità Altoadriatich e 65, 393−438. di studi Trieste, 8−10 novembre 2007, Trieste, Piran, 462−469. ZACCARIA, C. 2009, Romani e non Romani nell‘Italia nordori- ŽERJAL, T. 2008c, Eastern imports in ager tergestinus. − Rei Cre- entale: la mediazione epigrafica. – Antichità Altoadriatiche 68, tariae Romanae Fautorum Acta 40, 131−140. 71–108. ŽERJAL, T. 2010, Školarice near Koper: some Late Roman con- texts in the northern Adriatic. − V: S. Menchelli (ur.), LRCW 3: late Roman coarse wares, cooking wares and amphorae in the Medi- terranean: archaeology and archaeometry: comparison between 304 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 western and eastern Mediterranean, BAR international series, 2185/1−2, Oxford, 703−710. ŽERJAL, T. 2011, Ceramic production in northern Istria and villa rustica at Školarice near Koper (Slovenija). − V: G. Lipovac Vr- kljan, I. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i sta- klarske radionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom prosto- ru: zbornik 1. međunarodnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, 23.−24. listopada 2008, Crikvenica, 139−146. ŽERJAL, T. 2012. Keramična lanterna ali «svetleča hiška» iz Škola- ric pri Spodnjih Škofijah. − V: I. Lazar in B. Županek (ur.), Emona: med Akvilejo in Panonijo = between Aquileia and Pannonia, An- nales Mediterranei, Ljubljana, 245−255. ŽERJAL, T. 2014, Roman tegulae in northern Istria. − V: G. Li- povac Vrkljan, B. Šiljeg, I. Ožanić Roguljić in A. Konestra (ur.), Rimske keramičarske i staklarske radionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom prostoru: zbornik II. međunarodnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, 28.−29. listopada 2011, Zbornik Instituta za arheologiju 2, Zagreb, Crikvenica, 219−240. ŽERJAL, T. 2019, Oil lamps at vila rustica Školarice (Koper, Slo- venija). – V: L. Chrzanovski, A. Nestorović, V. Vidrih Perko. (ur.), Ancient Lamps From Balkans And Beyond. Acts of the 4th Inter- national Lychnological Congress («Ex Oriente Lux», Ptuj, 15th-19th of May, 2012): In memory of Jean Bussière. Monographies Instru- mentum 59, 558–586. ŽERJAL, T. in S. POGLAJEN 2012, Rimsko podeželje slovenske Istre: nova spoznanja in stara vprašanja. − V: A. Gaspari in M. Erič (ur.) Potopljena preteklost: arheologija vodnih okolij in razi- skovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji: zbornik ob 128. letnici Dežmanovih raziskav Ljubljanice na Vrhniki (1884−2012), Radovljica, 109−120. ŽERJAL, T. in V. VIDRIH PERKO 2017, La ceramica orientale da contesti sloveni. – Antichità Altoadriatiche 86, 245–268. ŽUPANČIČ, M. 1989, Prispevek k topografiji obale Miljskega po- lotoka. − Kronika 37/1−2, 6−16. ŽUPANEK, B. 1997, Antične tehtnice in uteži v Sloveniji. − Diplom- sko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani (neobjavljeno). Viri Za besedila antičnih piscev smo uporabili: HUMPHREY, J. W., J. P. OLESON in A. N. SHERWOOD 1998, Greek and Roman Technology: a sourcebook. Annotated translations of Greek and Latin texts and docu ments. − London, New York. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 305 9Katalog stratigrafskih enot Tina Žerjal, Josip Burmaz, Bojana Rozman V katalogu so predstavljeni vsi relevantni arheološki Okrajšave konteksti in stratigrafske enote (SE). Opisi SE so orga- dl. dolžina nizirani prostorsko po večjih območjih najdišča (sl. I−II š. širina Gospodarsko poslopje, III Zgornje dvorišče, V Osrednje v. višina dvorišče, IV Terme, VI Deviacija, VII Beneška in novo- db. debelina veška cesta). Znotraj posameznega predela najdišča so vel. velikost SE predstavljene časovno od najstarejše do najmlajše ohr. ohranjen/-a rek. rekonstruiran/-a faze (Geologija, Rimska vila, Srednji in novi vek). Rimska poslopja so predstavljena po sklopih v tekstu, in sicer po gradbenih fazah, znotraj katerih so po zaporednih števil- kah SE od najmanjše dalje najprej opisani zidovi in nekatere zidane strukture. Ob zidovih so podani še vkopi ali jarki za njihove temelje, ometi in drugi elementi, ki jim pripadajo, saj so že označeni s isto številko SE, kateri je pridana črka. Sledijo opisi tlakov, ostalih zidanih struktur in plasti po po- sameznih prostorih kot si sledijo v tekstu (znotraj posame- znega prostora pa so opisi predstavljeni po zaporednih številkah SE). Osnovnemu opisu SE in navedbi stratigrafskih odnosov sle- dijo mere (dolžina, širina, višina, debelina, globina, nadmor- ska višina vrha in/ali dna). Pri ključnih kontekstih sta dodani razčlenjena navedba skupka najdb po tipih s ključnimi da- tacijami in končno predlagana datacija konteksta. Tipologi- ja je navedena v tekstu, v poglavjih o posameznih zvrsteh (poglavje 3.2 Keramično gradivo) in v delu Žerjal 2008a; razlaga kratic in okrajšav ter kodirnega sistema pa v uvo- du kataloga najdb (poglavje 10 Indeks stratigrafskih enot). Količine (število odlomkov/teža) izkopanega premičnega inventarja po materialih (keramika, kovina steklo, kamniti predmeti, opeka, omet, mozaične kocke …) so navedene v sklepni tabeli poglavja (sl. 501). 306 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 357 = SE 353 9.1 Gospodarsko poslopje Plast rjave meljaste gline, koluvij v prostoru L/P in O. Rim- ska hodna površina pod ruševino SE 338. N. m. v. 23,51 m. Geologija SE 394 SE 2 Plast rjave meljaste gline, koluvij v prostorih F, G in H. Geološka podlaga po celotnem terenu. Flišna plast, kjer se Plast pred gradnjo rimske vile. Podobna SE 443C, SE 318, menjujeta peščenjak in meljasto lapornato vezivo rumene SE 357; pod SE 382, SE 393; presekana z vkopi SE 380A, barve. Zgornji del plasti flišne preperine, ki je za nianso te- SE 405A in z vkopi zidov; nad SE 2. Ponekod prekopani del mnejše barve, vsebuje nekaj odlomkov rimske opeke (npr. plasti, ki je bil zasut na zid SE 394 ob gradnji, poimenovan SE 2A, SE 247), včasih ni bil jasno ločen od sterilne osnove. SE 394A, ni bilo mogoče ločiti. Db. do 0,85 m. SE 2A SE 443C Premetana flišna preperina ali sterilna plast SE 2. Rume- Plast rjavega meljastega peska, koluvij v prostorih A‘, A, no svetlo rjav glineni melj, mehke do čvrste konsistence B. Naravna plast oz. hodna površina pred gradnjo rimske z razpadajočim peščenjakom (3 %, vel. od 5 × 3 cm do vile. Plast se je spuščala po pobočju navzdol kot geološka 5 × 10 cm), rimsko opeko in keramiko (2 %). Izravnava osnova SE 2 pod njo. Zemlja je bila ponekod premešana in gospodarskih prostorov na moderni terasi 2. Prvotno ošte- nametana. Vsebuje nekaj najdb, ki pa so prišle vanjo v času vilčena le v prostoru Š. gradnje. Podobna SE 394, SE 318, SE 357; vanjo so vkopa- SE 247 ni zidovi npr. SE 312; na njej ležijo SE 440, SE 440a, SE 431, Premetana flišna preperina SE 2, s katero je izravnan SE 414, SE 450 ter podlage za tlak SE 406 in SE 436. prostor med zidovi. Enaka SE 2A. Plast rumenkasto rjave Db. do 0,45 m, n. m. v. od 24,57 m do 23,95 m. Najdbe: čvrste meljaste gline s skoraj oglatimi lomljenci peščenjaka G11 − fibula Aucissa (konec 1. stoletja pr. n. št.−sred. 1. (vel. 15 × 7 cm, 3 %) in z zdrobljeno rimsko opeko (3 %). stoletja n. št.). Del najdb je bil infiltriran z mlajšimi posegi. Meje plasti so SE 271 se težko ločile. Plast je bila različno oštevilčena po prosto- Plast premetane preperele geološke osnove SE 2 in nek- rih: SE 247A v kv. 8/B−C4, vzhodno od SE 229, prostor Š; danji nivo prvotne hodne površine v skladišču in območju SE 247B kv. 8/B2, prostor JJ; 247C v kv. 8/E3, prostori FF in spodnjega dvorišča (območje KK). Nasutje za niveliranje GG. Plast ni bila v celoti izkopana. terena pred in v skladišču. V kv. 6/D−E4 vsebuje ogromne SE 247A skale (vel. 0,68 × 0,27 × 0,27 do 0,20 × 0,15 × 0,07 m), ki so Premetana flišna osnova, SE 2A v prostoru Š. bile verjetno del geološke osnove. Na moderni terasi 2 se nahaja pod SE 201 in nad SE 2. Presekana z modernimi SE 247B vkopi SE 623 in SE 623A. Pod moderno teraso 3 se plast Premetana flišna osnova, SE 2A v prostoru JJ, kv. 8/B2. nahaja pod ruševinskimi plastmi požara, ki je konec 3. faze SE 247C uničil skladišče. Najdbe, ki so bile najdene na vrhu plasti Premetana flišna osnova, SE 2A v prostoru FF in GG. oz. na nivoju hodne površine, so prišle v plast v rimskem obdobju med niveliranjem terena ali z uporabo hodne SE 318 površine. Db. 0,15 m. Plast rjave meljaste gline, koluvij. Plast pred gradnjo vile. Pada po pobočju navzdol. Podobna SE 443C, SE 394, SE 357 ... Na različnih delih najdišča različno oštevilčena. Ker je bila nekaj časa hodna površina, je prišlo v zgornji del plasti nekaj najdb. Vanjo so bile vkopane rimske strukture. N. m. v. od 26,66 m do 24,30 m. SE 353 Plast rjave meljaste gline, koluvij v prostoru L/P. Plast in hodna površina pred gradnjo rimske vile kot SE 357, SE 443C, SE 394 in SE 318. Na površini vsebuje redko rimsko keramiko in oglje. Vanjo vkopani strukturi SE 339 in SE 340 ter obodni zidovi prostora L. Nahaja se pod nasutji med strukturama in zidovi (SE 461, SE 385, SE 385A) ter pod ruševinami med strukturami (spodnja SE 352). N. m. v. 23,41 m. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 307 Rimska vila rustika 0,32 × 0,20 m do 0,15 × 0,14 m). Temelj je grajen iz bolj lo- mljenega in neobdelanega peščenjaka različnih nepravilnih 1. gradbena faza oblik (vel. od 0,35 × 0,40 × 0,20 do 0,12 × 0,08 × 0,07 m) z Zidovi obilo apnene malte. Zob temelja je ugotovljen na jugoza- hodni strani (širok 0,32−0,43 m; n. m. v. 20,99 m), na seve- SE 206 rovzhodni strani pa ni bil odkopan (domnevamo ga glede Zid s temeljem, usmerjen severozahod−jugovzhod. Loči na SE 208B). Zid je ohranjen pod hodno površino prostora prostora Š in L/P. Ohranjen je večinoma pod nivojem T na severovzhodni strani ter nad prvotno hodno površino hodne površine, v temelju. Zid je grajen iz grobo obdela- na notranjem dvorišču na jugozahodni strani. V kv. 8/D3 je nih kamnov ali lomljencev peščenjaka, ki so vezani z obilo tako na zunanji strani ohranjen fasadni omet SE 208I. Vhod bele apnene malte. Večji lomljenci peščenjaka podolgovate v prostor je najverjetneje potekal med kanaloma SE 297 in oblike z oglatimi robovi ali klesanci v obliki kvadra (vel. SE 299A − glede na kamen SE 663 ob zidu. Vkopan v SE 2, 30 × 40 × 12 cm do 15 × 20 × 7 cm) so postavljeni v dve lici. nanj je naslonjena plast SE 2A, zidova SE 277 in SE 223. V jugozahodnem licu zidu (prostor Š), ki je bilo izkopa- Vezan z razširitvijo SE 208A. Zaradi slabe ohranjenosti ni no le v širini 0,5 m, P143), so nad hodno površino (plast jasen odnos z zidom SE 261A (morda kasnejše popravilo SE 2A, n. m. v. 21,78 m) plosko postavljeni večji kamni ali sočasno grajen, a slabše ohranjen le v temelju). s pravokotno obdelanimi stranicami v vrste (ohranjene le do dve, ok. 30 cm višine lice, do 0,5 m ohr. vrh zidu). Dl. 4,42 m, š. 0,85 m, š. zidu 0,85 m, š. temelja vsaj 1,22 m, Lice pod hodno površino je iz nekoliko manj pravokotnih skupna ohr. v. 0,53 m, ohr. v. temelja 0,20 m (na zuna- stranic lomljencev, izdelano še vedno ravno, a brez vrst nji strani), ohr. v. zidu 0,33 m (na zunanji strani); n. m. v. (vel. 15 × 20 × 3 cm, višine okoli 6 vrst kamnov ali 0,85 m). 21,42−21,28 m (vrh). Najnižja linija je izdelana kot temelj (v. 16 cm), zob teme- SE 208A lja je širok 7 cm (n. m. v. 21,12 m). Severovzhodno lice (v Del jugozahodnega zunanjega zidu gospodarskega poslo- prostoru P), izkopano le v dolžini 1 m in globini 0,75 m v pja na vogalu med prostoroma Š in T. Poudarjen vogal zi- vogalu na stiku s SE 229, je popolnoma drugačno, saj je bil dov SE 208, SE 208B, SE 228B, s katerimi je vezan. Na stiku cel ohranjeni del pod hodno površino proti pobočju: gre s SE 228B je iz zunanje fasadne linije spodnjega obodnega za izredno neravno lice iz večjih kamnov z nepravilnimi zidu izstopala razširitev SE 208A v dolžini 0,83 m je bila za stranicami (vel. 40 × 20 × 5 cm), med katerimi so vstavljeni 0,35 m širša ali pomaknjena navzven od linije zidu SE 208 tudi manjši ostrorobi kamni (vel. 17 × 7 cm) in zaoblje- ( jugovzhodno) in za 0,20 m od linije zidu SE 208B (severo- ni kamni (vel. 15 × 10 cm). Kamni so večinoma položeni zahodno), katerega nadaljevanje je tvorila. Ta del je grajen plosko, lahko tudi poševno in navpično. Najvišja ohranjena sočasno in enako kot preostali deli zidu SE 208−SE 208E, linija te strani je izdelana iz bolj pravilnih oz. pravokotnih iz lomljencev peščenjaka ploščatih in nepravilnih oblik (vel. stranic. Sezidan je nad temeljem prečnega zidu SE 229, na od 0,36 × 0,30 × 0,18 do 0,13 × 0,12 × 0,05 m), vezanih z katera je naslonjen, in verjetno SE 228B. V kv. 8/A5 je zid obilo apnene malte. Deli zunanjega lica SE 208A so bili za 53−80 cm bolje ohranjen v višino kot v kv. 8/B−C5. poškodovani, ko je bil nanjo dozidan zid SE 243. Pri tem Dl. 8,75 m, š. zidu 1,35 m, š. temelja 1,59 m, ohr. v. do 1 m, očitno ni bil uničen temelj strukture, vsaj v jugovzhodnem n. m. v. od 21, 69 m do 22,28 m (vrh). delu, ki se je proti jugozahodu nadaljeval v dolžino 0,85 m. SE 206A Jugovzhodni stranici ohranjenega temelja in strukture Vkop za temelj zidu SE 206. Oblika tlorisa linearna, oblika SE 208A sta bili v isti liniji, medtem ko je vrh temelja sovpa- preseka U, z različno visokimi stranicami, globlji na strani dal z vrhom zoba temelja zidu SE 208. Morda je razširitev proti pobočju. Seka SE 2. funkcionalno vezana na starejši vhod v poslopje. Prvotna oblika in funkcija sta težko razložljivi, saj je bila s kasnejšimi SE 208 posegi močno poškodovana. Pod SE 209, vezan s SE 208, Del jugozahodnega zunanjega zidu gospodarskega SE 208B, SE 228B; nanj naslonjen zid SE 243. Dl. 0,83 m, poslopja, zunanja stena prostora T. Dobro grajen zid s š. 1,20 m, ohr. v. 0,50 m, n. m. v. 21,28 m (vrh). temeljem, usmerjen JV−SZ. Gradnja enaka drugim delom zidu (SE 208A, SE 208B in SE 208C = SE 208E). Grajen je SE 208B iz grobo obdelanih lomljencev ali klesancev peščenjaka Del jugozahodnega zunanjega ali obodnega zidu go- (kvadri vel. 0,40 × 0,23 × 0,15 m, ploščati in oglati lomljenci spodarskega poslopja, zunanja stena prostorov M, S, Š. vel. 0,40 × 0,20 × 0,07 m), vezanih z obilo apnene malte. Dobro grajen zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Gradnja Večji kvadri so plosko in z grobo obdelanimi pravokotnimi enaka drugim delom zidu (SE 208, SE 208A in SE 208C = stranicami položeni v dve ravni lici z različno dolgimi vr- SE 208E), na katere je vezan. Vezan je na sočasne preč- stami kamnov (višine do 10−20 cm). Vmesni prostor je za- ne zidove SE 228, SE 229, SE 257D. Grajen je iz grobo polnjen z manjšimi in večjimi kamni nepravilne oblike (vel. obdelanih lomljencev ali klesancev peščenjaka (kvadri 308 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 vel. 0,40 × 0,24 × 0,15 m, ploščati in oglati lomljenci vel. SE 208C = SE 208E od 0,53 × 0,25 × 0,10 do 0,17 × 0,20 × 0,07 m), vezanih Del jugozahodnega zunanjega ali obodnega zidu go- z obilo apnene malte. Večji kvadri so plosko in z gro- spodarskega poslopja, zunanja stena skladišča. Dobro bo obdelanimi pravokotnimi stranicami položeni v dve grajen zid s temeljem (SE 208F), usmerjen JV−SZ. Gradnja ravni in skrbno izdelani lici z različno dolgimi vrstami enaka drugim delom zidu (SE 208, SE 208A in SE 208B), kamnov (višine do 10−20 cm). Vmesni prostor je zapol- na katere je vezan, in sočasna, nanj vezana, prečna zidova njen z manjšimi in večjimi kamni nepravilne oblike (vel. skladišča SE 270 in SE 257D. Zid je ohranjen le pod hodno 0,32 × 0,20 m do 0,15 × 0,14 m) ter z obilo bele apnene površino v skladišču. Višji del zidu je grajen iz grobo malte. V temelju je zid grajen iz bolj lomljenega in neob- obdelanih lomljencev ali klesancev peščenjaka (kvadri vel. delanega peščenjaka različnih nepravilnih oglatih oblik od 0,54 × 0,28 × 0,17 do 0,30 × 0,18 × 0,20 m in ploščati (vel. od 0,30 × 0,45 × 0,12 m do 0,20 × 0,20 × 0,16 m) kamni vel. 0,22 × 0,18 × 0,06 m), ki so postavljeni plosko, in in ploščatih kamnov (vel. od 0,60 × 0,35 × 0,15 m do z grobo obdelanimi pravokotnimi stranicami v dve ravni 0,20 × 0,17 × 0,04 m) z manjšo vsebnostjo apnene malte, in skrbno izdelani lici z različno dolgimi vrstami kamnov. vsaj ob neravnih licih, v katera je postavljeno kamenje raz- Vmesni prostor zapolnjujejo manjši peščenjakovi lomljenci ličnih velikosti z nepravilnimi stranicami kamnov navzven. (vel. od 0,20 × 0,10 × 0,10 do 0,10 × 0,08 m) in obilo bele Zid je na zunanji, jugozahodni strani ohranjen nad prvotno apnene malte. Temelj (SE 208F) je v spodnjem delu grajen hodno površino notranjega dvorišča. Na nivoju hodne iz bolj lomljenega in neobdelanega peščenjaka različ- površine je zid razširjen s temeljem širine 0,32−0,43 m, nih nepravilnih oglatih oblik (od večjih kamnov, vel. od ki je po površini oblikovan s ploščatimi kamni. Globina 0,70 × 0,35 × 0,30 m do manjših vel. 0,15 × 0,10 × 0,10 m), temelja je vsaj 0,18 m. Na zunanjem delu stika z zidom vezanih z belo apneno malto (v spodnjem delu z večjo SE 229 (na sredini prostora JJ) se zob dvigne za 20 cm ali vsebnostjo prodnikov vel. do 2 cm). Do dna je bil temelj za dve vrsti kamnov (iz n. m. v. 20,39−20,50 m na n. m. v. odkopan (gl. 0,75 m, n. m. v. 18, 52 m) le v zahodnem 20,68−20,74 m). Zunanje lice nad njim je skrbno izdelano vogalu skladišča (kv. 5/B−C3). V neravnih licih temelja je iz klesancev (ohr. v. vsaj 0,5 m). V njem in nad temeljem sta bilo tu manj malte, vanj so bili postavljeni kamni z nepra- izdelani tudi dve pravokotni odprtini (SE 289A in SE 289B) vilnimi stranicami, plosko, navpično in počez, brez vrst. V za odvodnjavo iz prostora Š. Ob južnem vogalu prosto- licu je prostor med kamenjem, ki je bilo vtisnjeno ob stene ra S poteka skozi temelj zidani odtočni kanal SE 267 s jarka za temelj (SE 208G), zapolnila svetlo sivo-rjava čvrsta prekritjem na nivoju zunanje hodne površine. Na notranji, meljasta ilovica. Ker je bilo lice proti pobočju, je bilo graje- severovzhodni strani je zid ohranjen pod hodno površi- no manj skrbno. Jugozahodno lice ni bilo izkopano. Vrhnja no prostorov M, S, Š. V prostorih M in S je bila stranica linija spodnjega dela temelja je bila dokaj skrbno izdelana: zidu že zidana tako kot temelj, saj je bil prostor vkopan v ploščati kamni dokaj pravokotne oblike so bili izbrani in SE 2. Zato je bila ohranjena širine zidu ali temelja širša, in položeni v zob temelja, širok na notranji strani od nekaj cm sicer se je v kv. 7/E4 od spoja z zidom SE 229 zid raz- do 20−30 cm širini in višji za 0,34 m (n. m. v. 19,23 m, glo- širil iz 0,72 m na 0,88 m. V prostoru Š je bil zob temelja bok torej 0,72 m), na zunanji strani je zob širok ok. 20 cm izdelan nižje (širina 10−20 cm), na enakem nivoju kot na (skupna širina temelja 1,2 m). Vrh temelja na zunanji strani zunanji strani. V obeh vogalih se je vrh temelja vezal na je bil v severozahodnem vogalu nižje (n. m. v. 18,88 m na vrh temelja pri zidovih SE 229 (n. m. v. 20,79 m) in SE 228 zunanji strani). Zidava nad spodnjim delom temelja ima (n. m. v. 20,78 m) in z njima vezan. Temelj ni bil izkopan do skrbno izdelano lice iz klesancev, toda v dveh širinah. dna, izdelan v vkopu SE 208G. Zidava nad temeljem je bila Najprej je bil postavljen cokel iz nekoliko manj pravilnih enaka, skrbno izdelano lice iz klesancev. Nad zob teme- stranic kamnov, širok 0,74 m, s 7−9 cm širokim zobom na lja je nasuta SE 2A = SE 247 oz. podobno polnilo vkopa vsaki strani, in sicer iz ene vrste ploščatih kamnov višine na za temelj SE 229C = SE 234A. Kljub temu, da je bil nad notranji strani (višine 7−30 cm). Na zunanji strani se je viši- temeljem ohranjen 0,6 m v višino, pa je bil zid še vedno na tega cokla manjšala, saj je bil v severozahodnem vogalu ohranjen pod hodnim nivojem in celo 0,3 m pod dnom visok tri ali štiri kamne višine (višine do 0,22−0,42 m), proti kanala SE 207, ki je potekal ob njem. Nanj se naslanja jugovzhodu se je stanjšal le na eno vrsto kamnov (n. m. v. stopnišče SE 269 in zid SE 345 = SE 625 (stik ni ohranjen, 19,18 m na severozahodnem vogalu do 20,14 m pri SE 290 verjetno potekal višje od ohranjenega nivoja zidov). Dl. ok. na jugovzhodnem koncu). Višje pa je bila sezidana prava 18 m, š. zidu 0,72 m, š. temelja 1,18−1,35 m, zob temelja stena poslopja iz pravih klesancev, široka 0,56 m (različ- ok. 0,20 m, ohr. v. zidu nad zobom temelja 0,35−0,60 m, no ohranjena), ki je na severovzhodni strani še vedno izkopana v. temelja na zunanji strani 0,15−0,19 m, skupna predstavljala lice zidu pod površino skladišča (in sicer v ohr. v. 0,50−0,79 m, n. m. v. 20,89 m do 21,11 m (vrh). v. ok. 0,70 m). Na nivoju srednjega cokla je bil na sredini prostora (kv. 6/B−C3) izdelan vhod iz spodnjega dvorišča, ki je poudarjen s klesanimi kamni, širok 3,60 m in je za Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 309 0,6 m nižji od tal v skladišču (n. m. v. 19,58 m − vhod). Ker SE 215 površina vhoda ni skrbno izdelana, lahko domnevamo, da Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Loči prostora T–U in R. je bila nad njo izdelana še kamnita stopnica. Jugovzhodno Ohranjen je večinoma pod nivojem hodne površine, v od vhoda je zid označen kot SE 208C, severozahodno kot temelju. Zid je grajen iz grobo obdelanih kamnov. Večji SE 208E. Nad nivojem vhoda je zid ohranjen v kv. 6/C3−7/ lomljenci in klesanci peščenjaka (kvadri in lomljenci podol- C3, in sicer do višine 0,42 m oz. do 0,60 m nad nivojem govate oblike z oglatimi robovi, vel. od 0,10 × 0,05 m do dvorišča, ki je sovpadal s spodnjim delom temelja. Samo 0,50 × 0,30 × 0,20 m) so vezani z obilo bele apnene malte zunanje jugozahodno lice je ohranjeno le v 3,74 m dolžine in postavljeni v dve lici. Med njima so vstavljeni oglati (kv. 7/C3), večinoma je uničeno z modernim vkopom kamni (nepravilnih oblik, vel. do 30 × 15 cm). V ravnem SE 623A, ki je odnesel tudi vrhnji del zidu SE 208E. V kv. 5/ jugozahodnem licu zidu (prostor T–U) so nad hodno C3 je ohranjen le do vrha spodnjega temelja, v kv. 5/D−E3 površino ali zemljeno izravnavo SE 2A plosko postavljeni je ohranjen tudi vmesni cokel, v kv. 6/A−B3 pa še seve- večji kamni s pravokotnimi obdelanimi stranicami v vrste rovzhodna stranica višjega dela. (ohranjeno do dve vrsti v višino). Severovzhodno lice (v Temelj je izdelan v jarku SE 208G, deloma je na zid naslo- prostoru R) ni odkopano. Lice v tlorisu močno valovi, kar bi njena premešana flišnata plast SE 2A, SE 271, ki prekriva pomenilo drugačno gradnjo, saj je to temelj proti brežini. zobe temelja. V kv. 7/B−C3 je ob zid naslonjen odvodni Postavljen na temelju širine 1,20 m, zob je širok 10 cm kanal SE 294. Zid je bil odkopan še južnem vogalu skladi- na vsaki strani, temelj je visok 15 cm (višina dveh manjših šča na stiku s SE 257D (toda le lice zgornjega dela temelja). ploščatih kamnov). Jugozahodno lice temelja je izdelano Vhod je bil kasneje zazidan (polnilo SE 208D), čeprav bi iz nekoliko manj pravokotnih stranic kamnov, izdelano še bila zazidava lahko tudi sočasna in pri tem poširala plošče vedno ravno, a brez vrst. Naslonjen na zid SE 228B. Na stopnišča. Dl. ok. 43,67 m, š. zidu 0,56 m, š. spodnjega stiku s SE 333 je ta nekaj cm razširjen proti SE 215, s čimer cokla 0,74 m, š. temelja 1−1,35 m, skupna ohr. v. 0,84 m (s sta nekako vezana v mlajši gradbeni fazi. Nanj naslonjen temeljem), 0,42 m brez temelja, n. m. v. 19,48 m do 20,67 m zid SE 210, seka kanal SE 211 = SE 236. Odnos s SE 277 in (vrh). SE 328 verjetno uničen. Nanj naslonjena SE 2A. Dl. 8,30 m, š. zidu 1 m, š. temelja 1,20 m, ohr. v. 0,17 m, n. m. v. SE 208F 22,04−21,91 m (vrh). Del jugozahodnega zunanjega zidu gospodarskega poslopja, temelj zidov skladišča SE 208C = SE 208E. Temelj SE 215A je zgrajen je v spodnjem delu iz neobdelanih lomljen- Vkop za temelj zidu SE 215. Oblika tlorisa linearna, oblika cev in grobo obdelanih kamnov peščenjaka (nepravil- preseka U z različno visokimi stranicami, globlji na strani nih oglatih oblik in kvadrov, vel. od 0,40 × 0,35 × 0,20 m proti pobočju. Seka SE 2. do 0,12 × 0,08 × 0,07 m ter ploščatih kamnov vel. SE 228 = SE 228B = SE 335 0,60 × 0,35 × 0,15 m do 0,20 × 0,17 × 0,04 m). Zidava je Prečni zid gospodarskega poslopja. Zid s temeljem, usmer- enaka gradnji zidu. Zapolnjuje vkop SE 208G. Dl. 43,67 m, jen SV−JZ, poteka na treh rimskih terasah, zato se dno š. temelja 1−1,35 m, izkopana v. 0,20−0,72 m, v. do temelja spušča po pobočju navzdol. Na moderni terasi 3 je 0,72 m. označen kot SE 335, na moderni terasi 2 pa kot SE 228 = SE 208J SE 228B. Tvori prostore H, N, R in Z s severozahodne strani Polnilo vkopa SE 208G za temelj SE 208F. Mehek glinen in prostore G, L, P in Š iz jugovzhodne strani. Vezan na melj svetlo rjave barve je nasut nad temeljem SE 208F obodni zid poslopja SE 208A = SE 208 = SE 208B, sočasno na jugozahodni/zunanji strani zidu pred skladiščem (v grajen zid SE 206 in odtočni kanal SE 207, ki poteka skozi prostoru JJ in severozahodno od njega). Enaka sestava kot njega. Temelj zidu se naslanja na zid SE 366, tako da imata SE 234B oz. SE 2A ali SE 247. enako globoka temelja; medtem ko so nanj naslonjeni zidovi SE 215, SE 367, SE 330, SE 329. Dno zidu in temelja SE 208G se spuščata po pobočju navzdol in s tem se spreminjajo Vkop ali jarek za temelj zidu SE 208F, SE 208, SE 208A−E. tudi širina temelja in zidu ter ohranjenost. Gradnja zidu je Težko viden. Oblika je linearna in v profilu U oblike z ostrim prilagojena pobočju, nivojem poslopja in tlakom prosto-prehodom v navpično steno in ostrim prehodom v ravno rov. Na moderni terasi 3 je zid ohranjen le pod nivojem dno. Seka SE 2. tlakov rimske terase 4. V celoti je odkopano le jugovzho- SE 208I dno lice v prostoru H. Višji deli zidu so grajeni iz grobo Fasadni omet na zunanji strani zidu SE 208 v kv. 8/D3 (VZ klesanih ali lomljenih kamnov peščenjaka (tudi kvadrov), 160). Dl. 1, 20 m, v. 0,30 m, db. do 2 cm. ki imajo obdelano zunanjo stranico štirikotne oblike, s katero so plosko postavljeni v dve skrbno izdelani ravni lici z bolj ali manj dolgimi vrstami (višine ok. 10−15 cm). Na notranji strani so kamni ostali v naravni obliki ali 310 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 nepravilno lomljeni. Med večjimi kamni v licu zidu (vel. moderni terasi 2, SE 335B na moderni terasi 3. Polnilo vkopa od 0,29 × 0,25 × 0,15 m do 0,42 × 0,20 × 0,10 m) so redki SE 246 = SE 228C naslonjeno na zid nad severozahodnim manjši kamni (vel. 0,10 × 0,10 × 0,09 m) in veliki bloki (vel. temeljem se izredno težko loči od SE 2A, v tlorisu pa sploh 0,58 × 0,28 × 0,30 m). Položeni so plosko, le redki pokonč- ne. Presekan z usekom SE 621, škarpo SE 325 (moderna no. V sredini strukture zidu so postavljeni kamni nepravilne obdelava teras) in kanalom SE 237A (3. faza). oblike (vel. do 0,15 × 0,15 m) in vezani z obilo apnene Skupna dl. 15,15 m (SE 335: 7,25 m, SE 228: 7,90 m), š. malte. Ob stiku z zidom SE 366 višji del zidu sploh ni ohra- zidu 0,85 m (prostor G–H, prostor L–N), 1,15−1,20 m njen v dolžini 1,57 m, temveč le temelj zidu, ki je grajen iz (prostor Š-T); š. temelja z zobom 1,20 m (prostor G–H), neobdelanih lomljencev različnih nepravilnih oglatih oblik 1,15−1,20 m (prostor L–N), vsaj 1,82 m (prostor Š–T); ohr. v. (od večjih blokov do manjših kamnov), ki so v lice posta- do 2 m, n. m. v. od 24,39 m (vrh ob prostoru H), do 22,39 m vljeni z nepravilnimi stranicami, plosko, navpično in počez, (dno temelja v prostoru H). brez vrst in vezani z obilo malte. Neravno lice temelja ni SE 228A = SE 335B popolnoma zamazano z malto, zato je prostor med kamni Vkop ali jarek za zid SE 228B = SE 335 na moderni terasi 2. zapolnila svetlo sivo-rjava čvrsta meljasta ilovica. Vrhnja Ugotovljen le na severozahodni strani zidu v sondi južnega linija temelja je bila skrbno izdelana s ploščatimi kamni, ki vogala prostora Š, kjer je v tlorisu nekoliko širši od poteka so bili plosko položeni v zob temelja, v prostoru H je širok zidu (za širino 0,52 m na severozahodni strani). V profilu 18−20 m (n. m. v. 23,78−23,95 m), v prostoru G le 4−8 cm U oblike, v tlorisu ima linearen potek. Na moderni terasi širši od stene zidu (n. m. v. 23,65−23,90 m) − skupna š. te- 3 označen kot SE 335B. Zapolnjen s SE 228B, SE 228C = melja ok. 1,20 m. Temelj je bil tu visok 0,95 m. V prostoru G SE 246. Vkopan v SE 2. Vezan na SE 208G. Izkopana dl. lice temelja ni bilo odkopano. Zid je ohranjen le z eno vr- 2,10 m, š. vsaj 1,82 m. sto kamnov v višino (š. 0,85 m; n. m. v. 24,10 m). Na rimski terasi 3 je skrbno izdelano jugovzhodno lice (prostor N), SE 246 = SE 228C ki je ohranjeno v višino 1,10 m (n. m. v. 24,49 m) nad opus Zemljeno polnilo vkopa ali jarka za temelj zidu SE 228B. spicatum. V spodnjem delu se na razdalji 0,70 m od SE 330 Zapolnjuje jarek nad zobom temelja zidu SE 228 na seve-nahaja pravokotna lina tik nad tlakom − odprtina za od- rozahodni strani zidu. Plast sivo olivno zelenega čvrstega vod iz notranjega prostora ali poškodba zidu, saj na drugi glinenega peska z večjim kosom peščenjaka nepravilne strani zidu ni vidne odprtine. Temelj zidu je širok 0,30 m oblike (vel. 0,40 × 0,25 × 0,10 m) in nekaj grušča (vel. (n. m. v. 23,25 m) in nanj so izdelane vse podlage za tlak. V 7 × 5 cm; 5 %) ter večjim kosom tegule tik ob zidu (vel. tem delu je zid ohranjen v višino ok. 2 m, od tega temelj je 15 × 10 cm). Plast je bila izkopana ročno le v vogalu zidu visok 0,87 m (dno n. m. v. 22,11 m). Na drugi strani istega SE 208 in SE 228B oz. pod vkopom SE 205A2. Izkopana dl. dela zidu je severozahodno lice (prostor L) popolnoma 2,10 m, š. 0,52 m, db. 0,20−0,25 m. nepravilno iz lomljencev nepravilnih oblik in brez zoba, kar SE 229 = SE 486 kaže na to, da je bilo načrtovano, da se ga zasuje do vrha Prečni zid gospodarskega poslopja. Zid s temeljem, konstrukcije SE 339. Z gradnjo recentne škarpe SE 325 je usmerjen SV−JZ, poteka na treh rimskih terasah, zato se bil zid uničen le na borih 0,3 m višine v vogalu prostora dno temelja spušča po pobočju navzdol. Tvori prostore F, N. Odnos z zidom SE 329 pod škarpo ni jasen. Jugovzho- K, SS in S z jugovzhodne strani in prostore G, L, P in Š iz dno lice v tem delu (prostor R) je izrazito neravno, kot v severozahodne strani. Vezan na obodna zidova poslopja temelju. Na moderni terasi 2 (rimska terasa 2) je le redko SE 208B in SE 366, s katerim imata enako globoka temelja. ohranjen nad nivojem zemljene izravnave v prostorih Š Nanj so naslonjeni zidovi SE 206, SE 252, SE 253, SE 367, in T. Temelj je dokumentiran in odkrit le v južnem vogalu SE 355, SE 667, stopnišče SE 269 in odtočni kanal SE 267 prostora Š (pod vkopom SE 205A), kjer je bil izkopan le do ter strukture in tlaki v prostoru K. Dno zidu in temelja se vrha (zoba) in ne do dna (vkop SE 228A, polnilo SE 228C). spuščata po pobočju navzdol in s tem se spreminjajo Zob temelja je tu širok 52 cm (n. m. v. 20,77 m) in se veže s tudi širina temelja in zidu ter ohranjenost. Gradnja zidu je temeljem zidu SE 208B. Zidava nad spodnjim delom temelja prilagojena pobočju, nivojem poslopja in tlakom prosto- ima skrbno izdelano lice iz klesancev (torej v višino štiri vrste rov. Na moderni terasi 3 je zid ohranjen pretežno pod kamnov ali 0,68 m, n. m. v. 21,45 m). Zaradi vkopa SE 621 je nivojem tlakov rimske terase 4. Le v vogalu prostorov F, sicer tu zid ohranjen nižje od severovzhodnega dela pro- G, K in L (pod škarpo SE 317) je ohranjen del zidu nad stora Š (n. m. v. 22,02 m), kar bi pomenilo, da je bila višina tlakom kot SE 486 (ohr. dl. 1,94 m, š. 0,52 m), v višini ene skrbno izdelanega višjega dela temelja do nivoja zemljene vrste (ohr. v. 0,23 m; n. m. v. 24,51 m) grobo obdelanih izravnave prostora kar višine 6 kamnov, ohranjena višina klesanih pravilnih kvadrov peščenjaka (0,30 × 0,22 × 0,19 m zidu nad tem pa še 4 vrste kamnov v višino (skupna ohr. v. do 0,48 × 0,27 × 0,20 m), vezanega z obilo bele apnene nad temeljem 0,50−1,25 m na moderni terasi 2). Na jugo- malte. Zid SE 355 je naslonjen na sredino ohranjene zidane vzhodni strani (prostor T) lice ni izkopano. Vkop SE 228A na konstrukcije. Zaradi lokacije v vogalu se razširi na 0,86 m Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 311 s pravokotnimi vogali, kot da bi šlo za prostor za lesene jugovzhodno lice v prostoru Š − način gradnje je enak kot podboje ali kaj podobnega. Na prehodu v prostor K je pri SE 228. Zgornji del temelja je grajen iz grobo klesa- deloval kot stopnica, saj je nanj naslonjen estrih SE 437. nih, obdelanih kvadrov (vel. 40 × 20 × 10 cm), s stranicami V celoti je odkopano le jugovzhodno lice v prostoru G. pravokotne oblike, postavljenimi v skrbno izdelano lice. Spodnji del temelja je grajen iz neobdelanih lomljencev Zob spodnjega dela temelja je širši za 25 cm od zidu, visok različnih nepravilnih oglatih oblik (od večjih blokov do 28 cm (n. m. v. 20,79 vrh−20,49 m dno). Nanj naslonjena še manjših kamnov), ki so v lice postavljeni z nepravilnimi SE 238, SE 238A. Presekan s SE 621. stranicami, plosko, navpično in počez, brez vrst in veza- Dl. 15,38 m, š. sp. temelj ok. 1−1,20 m, zg. temelj 1,05 m, ni z obilo malte, ki je mešana z drobnim peščenjakovim š. zidu 0,52−0,86 m do 1 m, ohr. v. 0,40−0,80 m (2. terasa), prodom. Neravno lice temelja ni popolnoma zamazano z 1−1,5 m (3. terasa), n. m. v. 24,51−21,30 m (vrh). malto, zato je prostor med kamni zapolnila svetlo sivo-rja- SE 229B = SE 234A va čvrsta meljasta ilovica. Vrhnja linija temelja je bila skrbno Vkop ali jarek za zid SE 229, linearnega tlorisa in U pre-izdelana s ploščatimi kamni, ki so bili plosko položeni v zob seka z ostrim prehodom v navpično steno in postopnim temelja, v prostoru G je širok 10−15 cm (n. m. v. 23,78 m prehodom v ravno dno. Večinoma poteka ob liniji temelja. do 23,62 m) − skupna š. temelja ok. 1,20 m. Spodnji del V prostoru L vidno pod nasutji SE 382 in SE 461. Vkop s temelj je bil tu visok do 0,80 m (n. m. v. 23,14 m dno), polnilom SE 229C je viden še pribl. 0,20 m nad temeljnim zgornji del pa 0,70 m in širok 0,86 m (n. m. v. do 24,51 m). coklom. Na moderni terasi 2 je kot SE 234A opažen v pro- V prostoru F je bilo lice temelja odkopano v višini 0,4 m storu T in v prostoru SS, S in K skupaj z vkopom za kanal (spodnji del ni bil odkopan, brez zoba temelja). Višji del SE 267 (SE 267A). Veže se na vkop SE 208G. Seka SE 394 temelja ali zid je bil grajen iz grobo klesanih ali lomljenih in SE 2. kamnov peščenjaka (tudi kvadrov), ki so plosko (s krajšo ali daljšo stranico) postavljeni v dve dokaj ravni lici z zunanjo SE 229C = SE 234B stranico dokaj pravilne štirikotne oblike. Vrste so bolj ali Zemljeno polnilo vkopa ali jarka za zid SE 229 in vkopa manj dolge, višine ok. 10−15 cm. Med večjimi kamni v SE 234A. Polnilo rjavega čvrstega peščenega melja z manj- licu zidu (vel. 0,40 × 0,35 × 0,20 m do 0,18 × 0,19 × 0,20 m šimi kamni (od 0,03 do 0,08 m), zasuto nad zobom temelja do 0,20 × 0,15 × 0,08 m) so redki ploščati kamni (vel. od stene vkopa do zidu. V prostoru ?? vidno pod nasutji 0,26 × 0,18 × 0,05 m do 0,29 × 0,17 × 4 m). V zgornjem SE 382 in SE 461. Na moderni terasi 2 kot SE 234B opažen temelju je lice nekoliko bolj ravno (a ne povsem ravno). V v prostoru T nad temeljem SE 229. notranjem delu zida so lomljenci oglate nepravilne oblike SE 229D (vel. do 0,15 × 0,15 m, od katerih je 30 % manjših od dol- Omet na severozahodni stranici zidu SE 229 v prostoru K žine 0,10 m). Na rimski terasi 3 v prostoru L je zob temelja (shramba). Ohranjen od hodnega nivoja prostora do višine viden v širini od 0,22 do 0,10 m (n. m. v. 23,06−23,26 m), 0,72 m, proti jugozahodu ohranjen do moderne škarpe tu je zid ali bolje zgornji del temelja (saj je bil ob struktu- SE 325. Db. 2 cm. ri SE 339 zasut) ohranjen v višino ok. 1,00 m (n. m. v. do 24,30 m − vrh pod SE 486), v širino pa ok. 1,05 m (brez SE 230 = SE 230B zoba). Lice spodnjega dela je popolnoma nepravilno, Temelj prečnega zidu, usmerjen SV−JZ. Starejši zid pod medtem ko se pri zgornjem delu uporabljeni kamni od ne- SE 333, viden le kot širši temelj na severozahodni strani pravilnih na dnu postopoma spreminjajo v vse bolj pravilne (širine 10 cm). Označen kot SE 230 v prostoru R in SE 230B vrste proti vrhu. Višina spodnjega dela temelja Celo edino v prostoru T–U. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (vel. ohranjeno lice, ki ni bilo zasuto v prostoru K, ni izdelano od 0,30 × 0,20 m do 0,10 × 0,15 m). Ohranjena le ena linija veliko bolj skrbno, saj je bilo ometano. Ker je bilo lice tu kamnov v višino, ki je verjetno bila del temelja zidu SE 333 odkopano le do hodne površine prostora K, je bil cokel na ali pa so ga kasneje uporabili kot to. V globino ni odkopan. severozahodni strani slabo zaznan predvsem ob kanalu Vezan z zidom SE 332. V prostoru U gre od zidu SE 215 SE 267. Na moderni terasi 2 je zid ohranjen le v temelju, do nekje zidu SE 261B oz. cisterne SE 284A in prehodom pod tlaki (visok 40−80 cm in širok 1 m). Temelj v prostoru P pod zidom SE 261B v kanal SE 278A oz. SE 204C. Viden v ima popolnoma neravno lice, ohranjeno le v višini 0,80 m isti liniji tudi en kamen med SE 284A in SE 207. Linija bi se (n. m v. 22,26 m (vrh) do 21,46 m (dno)). Na severozahodni res lahko nadaljevala še na severozahodno stranico zidu strani v prostorih K, S, SS se zob vleče v širini ok. 20 cm z SE 333A oz. na njegov temelj, ki v loku zavije pod SE 222. vrhom na istem nivoju kot so vrhnje plošče kanala SE 267 Izkopana dl. 6,78 m, n. m. v. 22,30−21,30 m (vrh). pada po pobočju navzdol (n. m. v. 22,30−20,50 m). Spodnji SE 230A del tu ni bil odkopan, višji del temelja z neravnim licem, Vkop za zid SE 230 in SE 230B. Oblika tlorisa linearna, saj je bilo zasuto s SE 269, pa je ohranjen le v višino ok. oblika preseka U. Seka SE 2. 0,40 m (n. m. v. 23,00−21,30 m). Zelo skrbno pa je izdelano 312 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 252 (vsebnost 30 %) in obilo malte. Posebej jugozahodno lice Temelj zidu, usmerjen JV−SZ. Tvori prostor S na seve- v skladišču je ohranjeno do 3,36 m v višino (do n. m. v. rovzhodni strani, vzporeden z zidom SE 253. Grajen je 23,48 m), 2,48 m nad hodno površino (n. m. v. 20,98 m v iz grobo klesanih ploščatih lomljencev peščenjaka (vel. vogalu) in 0,88 m v temelju pod hodno površino. Na višini 0,50 × 0,25 × 0,10 m do 0,18 × 0,10 × 0,04 m), vezanih z 1,30 m nad tlakom (n. m. v. ok. 22,30 m) je zid razširjen za obilo apnene malte. Večji kamni so postavljeni v dve jasno 10 cm z zobom. Zid je najbolje ohranjen (kv. 11/C2) na izraženi lici, vmesni prostor pa zapolnjujejo manjši kamni in mestu, kjer se veže z zidovoma SE 310 in SE 366 (n. m. v. malta. Naslonjen na zidova SE 229 in SE 345A. Poteka nad 23, 51 m). Spodnji del temelja tu ni bil izkopan. Severoza- kanalom SE 267, nanj naslonjena SE 269 in SE 238. Pod hodno lice v skladišču je skrbno izdelano, je ravno, vrste zdrobljeno opeko SE 238 je zid polkrožno poškodovan. so različnih višin, ki ne potekajo vse po celi dolžini zidu, Dl. 4,75 m, š. 1,10 m, ohr. v. do 0,40 m, n. m. v. temveč dobršen del ohranjene dolžine. Na višini ok. 2 m so 21,30−21,50 m (vrh). v razdalji ok. 3,5 m dve luknji − za oder za gradnjo objekta SE 252A (v kv. 11/C1−2). Jugovzhodno lice (prostor AA) je ponekod Vkop za temelj zidu SE 252. Oblika tlorisa linearna, oblika nekoliko manj skrbno izdelano, saj je bilo kasneje zasuto. preseka U. Seka SE 2. Cokel temelja SE 257 na jugovzhodni strani je širine 40 cm in zelo visoko (n. m. v. 21,44 m). Na vogalu s SE 366 = SE 253 SE 310 je opazna odprtina za odvodnjavo iz prostora AA Temelj zidu, usmerjen JV−SZ. Tvori prostor SS na jugo- v kanal SE 422. Nekaj ogromnih kamnitih plošč v ruševini zahodni strani, vzporeden z zidom SE 252. Grajen je iz SE 438, SE 444 pod zidom v skladišču, bi lahko pripadalo grobo obdelanih podolgovatih lomljencev peščenjaka (vel. delu zidu v višjem nadstropju. V kv. 7/C4 se temelj raz- 0,48 × 0,30 × 0,10 m do 0,25 × 0,25 × 0,06 m). Večji kamni so širi za 0,92 m v ojačan vogal oz. se zalomi v prečni zid postavljeni v dve lici: jugozahodno lice je jasno izraženo, (SE 257C) in nato se še zalomi v prečni zid SE 257D, ki ga severovzhodno lice pa se je rahlo posedlo proti pobočju. veže na zid SE 208. Skupni imajo tudi spodnji del temelja, Na jugovzhodni strani je razširjen za 5 cm. Prostor med lici ki je izdelan po celem zamiku od SE 257 do SE 257D. Dl. je zapolnjen z vmesnimi manjšimi lomljenci nepravilnih oblik 14,75 m, š. zidu 0,80−0,85 m, š. temelja 1,26−1,32 m, ohr. (vel. 0,25 × 0,15 m do 0,10 × 0,07 m), vezanih z obilo apnene v. do 3.10 m (na moderni terasi 2 le 1,25 m), n. m. v. od malte. Zid je naslonjen na SE 229 in SE 345A. Izdelan direk- 20,83 m do 23,48 m (vrh), od 20,99 m do 21,08 m (dno na tno nad SE 269 in SE 267. Vkopan v SE 2A. hodni površini). Dl. 4,75 m, š. 0,90 m, ohr. v. 0,10−0,45 m, n. m. v. 21,74−21,91 m (vrh). SE 257A = SE 363B Vkop za temelj SE 257, SE 257C in SE 257D, ki ga zapolnju- SE 253A je polnilo SE 257B. V tlorisu viden na severozahodni strani Vkop za temelj zidu SE 253. Oblika tlorisa linearna, oblika temelja (0,44 m od zidu) in ob razširitvi oz. vogalu SE 257C preseka U. Seka SE 2. in SE 257D. V profilu U oblike z ostrimi prehodi v navpično SE 257 = SE 363 steno in ravno dno. Vkopan v geološko osnovo SE 2. Š. Prečni zid gospodarskega poslopja, tvori jugovzhodno vsaj 1,86 m, gl. vsaj 0,88 m. steno skladišča in severozahodno steno prostora AA. Zid s SE 257B temeljem, usmerjen SV−JZ. Ostanki pod moderno teraso Polnilo vkopa SE 257A, zasutje iz svetlo rjave toge melja- 3 in njeno škarpo so oštevilčeni kot SE 363, ostanki na mo- ste gline brez grobih sestavin. Naslonjeno na zid SE 257 derni terasi 2 pa kot SE 257. Vezan na obodni zid poslopja = SE 257C = SE 257D s severozahodne strani. Podobno SE 366 in SE 310, s katerim imata enako globoka temelja. SE 2A ali SE 271. Nanj je naslonjen zid SE 484. Gradnja zidu je prilagojena tlakom prostorov in pobočju, v katerega je bilo vkopano SE 257C skladišče (vkop SE 363B na strani pobočja = SE 257A v Zid ali temelj položen v smeri SZ−JV, ojačitev jugozahodne- skladišču). Na moderni terasi 3 je zid ohranjen pretežno ga vogala zidu SE 257 v skladišču, s katerim je vezan kot pod nivojem tlakov prostora AA (rimske terase 4.). Grajen jugozahodni zid prostora AA oz. severovzhodni zid hodni- je iz grobo obdelanih lomljencev peščenjaka kvadrov, (vel. ka M. Vezan s prečnim zidom SE 257D, skupni imajo tudi 0,44 × 0,25 × 0,16 m do 0,20 × 0,20 × 0,10 m), manj je plo- spodnji del temelja, ki je izdelan po celem zamiku od SE 257 ščatih kamnov (0,42 × 0,25 × 7 m do 0,24 × 0,17 × 0,03 m), do SE 257D. Večinoma je zid uničen z modernim vkopom vezanih z belo apneno malto, pri čemer so večji kamni SE 621. Najverjetneje se je nadaljeval do zidu SE 345 ali postavljeni v dve jasno izraženi in ploski lici; položeni SE 625, toda višje. Grajen je iz grobo obdelanih kamnov pe- so plosko, redko pokončno, v bolj ali manj dolge vrste. ščenjaka (kvadrov in ploščate oblike, vel. 0,44 × 0,25 × 0,16 m V vmesni prostor so nametani kamni nepravilne obli- do 0,20 × 0,20 × 0,10 m), vezanih z obilo apnene malte in ke (50 × 25 × 10 cm do 15 × 10 cm), grušč (do 7 × 4 cm) gruščem (lomljenci 7 × 4 cm). Večji kamni so bili postavljeni Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 313 v ploski lici. Vmes so nametani kamni nepravilne oblike SE 278A, preko katerega poteka. Loči zidova SE 333 in (50 × 25 × 10 cm do 15 × 10 cm). Pod SE 201, SE 233, nanj SE 333A. Presekan s SE 621. Ohr. dl. 2,48 m, š. 0,66 m, naslonjen zid SE 255. Zapolnjuje vkop SE 257A. ohr. v. 0,45 m, n. m. v. 21,37−21,56 m (vrh). Ohr. dl. 0,92 m, rek. dl. 4,5 m, š. 0,95 m, izkopana v. do SE 261C 0,65 m, n. m. v. 20,78−20,92 m (vrh). Vkop za temelja zidu SE 261A in SE 261B. Oblika tlorisa L, SE 257D oblika preseka U. Vkopan v SE 2. Prečni zid med skladiščem in gospodarskimi prostori, raz- SE 270 širitev zidu SE 257 = SE 363. Prehod s stopnico med skla- Prečni severozahodni obodni zid gospodarskega poslo- diščem in prostorom m. Grajen je iz ploščatih lomljencev pja, in sicer skladišča. Zid s temeljem, z vkopom SE 270B peščenjaka (vel. 26 × 20 × 10 cm) in grobo obdelanih kva- in polnilom vkopa SE 270C, usmerjen SV−JZ. Temelj je drov (vel. 0,26 × 0,22 × 0,07 m) z vmesnimi manjšimi kamni zidan sočasno z obodnima zidovoma SE 208C = SE 208E (15 × 10 cm) in gruščem (5 × 4 cm). Vezano z belo apneno in SE 310, s katerima je vezan in ima tudi enako globoke malto mešano s drobnimi prodniki (2 × 2 cm). Povezuje temelje. Glede na pobočje se dno temelja spušča proti temelj SE 257 s prečnim zidom SE 257C in južni obodni zid jugozahodu. Grajen je iz grobo obdelanih lomljencev poslopja SE 208B oz. SE 208C. Za 1,05 m pomaknjen proti peščenjaka, kvadratne oblike (vel. 0,40 × 0,30 × 0,10 m). jugovzhodu iz linije SE 257. Severozahodno lice proti skla- Večji kamni so postavljeni v dve lici, ravni in ploski, s pra- dišču je dokaj ravno, kamni so plosko položeni v vrsto. Ima vokotnimi stranicami kamnov navzven v vrstah različnih močen spodnji temelj s širokim zobom (n. m. v. 20, 27 m), višin. Vmes so zatrpani manjši oglati lomljenci peščenjaka ki je širok kot globina tega zamika in se veže na spodnji (vel. 0,15 × 0,10 × 0,03 m). Vezano z belo apneno malto z temelj (SE 208F) obodnega zidu SE 208C. Ta spodnja raz- veliko vsebnostjo drobnega proda (pr. 4 cm). Notranje lice širitev je prekrita s polnilom SE 257B. Ni izkopano do dna. temelja ni ravno, temveč iz nepravilnih stranic kamnov, ki Na strani prostora M lice ni bilo izkopano, saj je ohranjeno so položeni navpično in počez. Zunanje lice temelja pa je pod hodno površino kot temelj. iz peščenjaka pravilnih pravokotnih stranic, ki so posta- Dl. 0,53 m, š. 0,95 m, š. temelja 1,05 m, izkopana v. do vljeni plosko, brez ravnih pravilnih vrst. Zob temelja na 0,5 m, n. m. v. 20,67−20,78 m (vrh). severozahodni strani je 12 cm (n. m. v. 21,48−19,18 m) in SE 261A na notranji strani 10 cm širok (n. m. v. 20,76 m do 19,08 m), Del jugozahodnega obodnega zidu gospodarskega ki padajo proti jugozahodu. V kv. 5/B3,4 ima temelj še poslopja, zelo poškodovano nadaljevanje zidu SE 208 ali dodaten zob, širok 0,18 m (na notranji strani) in je nižji njegovo popravilo. Zid je usmerjen JV−SZ, tvori pro- od zgornjega zoba za 0,20 m (n. m. v. 18,88 m). Vhod stor U na jugozahodni strani in kasnejši prostor FF na iz dovozne poti je potekal v kv. 9/B1, v dolžini 4,85 m je severovzhodni strani. Izdelan iz lomljencev peščenjaka zid zožen na širino 0,44 m. Ob straneh ima vhod doda- nepravilnih zaobljenih oblik (vel. 0,48 × 0,25 × 0,17 m na podporna vogalna kamna − večja obdelana kvadra do 0,20 × 0,25 × 0,15 m), ploščatih kamnov (vel. peščenjaka (vel. 0,45 × 0,53 × 0,25 m na južni strani in vel. 0,45 × 0,35 × 0,08 m do 0,15 × 0,13 × 0,04 m) in manjših 0,44 × 0,36 × 0,27 m na severni strani, vrh n. m. v. 20,30 m kvadrov (vel. 0,15 × 0,08 × 0,08 m). Kamni različnih velikosti in 20,17 m). Skozi vhod se je torej vstopalo v višini tamkaj- so položeni plosko z nepravilnimi ali bolj pravilnimi stra- šnjega temelja (n. m. v. 19,90 m). Vhod je naknadno uničen nicami v jugovzhodno lice brez vrst. V polnilu med licema z zazidavo SE 270A. so poleg kamnov tudi posamični kosi opeke (10 × 10 cm, Dl. 17,39 m, š. zidu 0,60 m, š. temelja 0,82 m, š. spodnjega 1 %). Vezano je z malo bele apnene malte (z drobnim gru- temelja 0,95 m, ohr. v. do 0,90 m, ohr. v. zidu 0,30 m, ohr. v. ščem, vel. 1−8 cm) in rjavo čvrsto meljasto glino. Ohranjen temelja 0,60 m, n. m. v. 21,23 do 19, 18 m (vrh). nedvomno le temelj, v višino 3 do 4 kamne. V vogalu ve- SE 270B zan s SE 261B, ki je plitvejši, in morda naslonjen na SE 208. Vkop ali jarek za zid SE 270 s polnilom SE 270C. V tlorisu Zid bi se lahko nadaljeval. Ohr. dl. 4,08 m, š. 0,92 m, ohr. v. linearen in enak poteku zidu oz. na zunanji strani je 1 m 0,45 m, n. m. v. 21,37 m. širši od zidu, na notranji pa le 0,45 m, v profilu U oblike s SE 261B postopnim prehodom iz stene v dno. Zid ali temelj, zelo slabo ohranjen, morda močno poško- Izkopana dl. m, š. 2,20 m, gl. 0,75 m (na zunanji strani), dovan zid SE 333 ali bolje starejši SE 230 = SE 230B. Tvori 0,87 m (na notranji strani). prostor U iz jugovzhodne strani. Usmerjen SV−JZ, ni trdno SE 270C grajen. Gradnja je popolnoma enaka gradnji zidu SE 261A, Polnilo vkopa za zid SE 270B. Zasutje iz svetlo sivo-rja- s katerim je v vogalu vezan. Ohranjen nedvomno le temelj, ve čvrste meljaste gline z lomljenci peščenjaka oglatih v višino le 1−3 kamne. Uničen je bil skupaj s celotnim nepravilnih oblik (vel. od 0,45 × 0,30 × 0,15 m do 15 × 10 × 5 spodnjim delom objekta (s SE 250). Naslonjen na kanal cm; 10 %) in gruščem (3 × 2 cm, 7 %). Večji kamni (45 %) 314 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 zapolnjujejo vkop SE 270B v kv. 5/B5 na severozahodni SE 272C strani zidu SE 270 tik pred vhodom v skladišče, so oglati, Zidana baza za podporni steber strešne konstrukcije neobdelani in kar pogosti. skladišča. V tlorisu je pravokotne oblike, postavljena na SE 272A nekoliko širšem pravokotnem temelju. Ohranjen je le še Zidana baza za podporni steber strešne konstrukcije temelj. Ob robove temelja so postavljeni grobo obdela- skladišča. V tlorisu je pravokotne oblike, postavljena na ne- ni večji kamni (kvadri vel. 0,30 × 0,15 × 0,12 m) in kamni koliko širšem pravokotnem temelju. Ob robove baze in te- nepravilnih oblik (vel. 0,20 × 0,14 × 0,10 m). Lice temelja je melja so postavljeni grobo obdelani večji kamni (kvadri vel. bolj nepravilno, izdelano tudi iz nepravilnih stranic kamnov. 0,75 × 0,20 × 0,20 m do 0,31 × 0,24 × 0,18 m), ki tvorijo do- Vmesni prostor zapolnjujejo manjši kamni nepravilne kaj ravno lice. Lice temelja je bolj nepravilno, izdelano tudi oblike (vel. 0,10 × 0,10 × 0,04 m), v temelju tudi večji (do iz nepravilnih stranic kamnov. Vmesni prostor zapolnjujejo vel. 0,20 × 0,16 × 0,10 m), nekaj manjših zaobljenih kamnov manjši kamni nepravilne oblike (vel. 0,10 × 0,10 × 0,04 m), (4 × 3 cm) in zdrobljena opeka (10 × 5 cm, 12 %). Temelj in v temelju tudi večji (do vel. 0,20 × 0,16 × 0,10 m), nekaj baza sta vezana z belo apneno malto. Sočasna z bazami manjših zaobljenih kamnov (4 × 3 cm) in zdrobljena opeka SE 272A−B, D−F. Zapolnjuje vkop SE 272C1. Vrh teme- (10 × 5 cm, 12 %). Temelj in baza sta vezana z belo apneno lja je po površini zglajen in zravnan z malto (destrukcija malto. Sočasna z bazami SE 272B−F. Zapolnjuje vkop SE 272C2), na podlagi česar je mogoče predvidevati, da SE 272A1. temelj nekaj časa ni bil več v uporabi kot baza za steber Dl. zgornjega dela 1,20 m, dl. temelja 1,65 m, š. zgornjega ostrešja, ampak je bil morda v uporabi skupaj z SE 275 kot dela 0,76 m, š. temelja 0,99 m, skupna ohr. v. 0,40 m, v. tlak ali celo kot baza za stiskalnico. temelja 0,20 m, ohr. v. baze 0,20 m, n. m. v. 20,85 m (vrh). Dl. 1,45 m, š. 1,20 m, ohr. v. 0,27 m, n. m. v. 20,48 m (vrh). SE 272A1 SE 272C1 Vkop za bazo za steber SE 272A. Oblika tlorisa pravoko- Vkop za bazo za steber SE 272C. Oblika tlorisa pravoko- tna, oblika preseka U z ostrimi robovi v navpično steno in tna, oblika preseka U z ostrimi robovi v navpično steno in postopnim prehodom v ravno dno. Seka SE 2. postopnim prehodom v ravno dno. Seka SE 2. SE 272B SE 272D Zidana baza za podporni steber strešne konstrukcije Zidana baza za podporni steber strešne konstrukcije skladišča. V tlorisu je pravokotne oblike, postavljena na ne- skladišča. V tlorisu je pravokotne oblike, postavljena na ne- koliko širšem pravokotnem temelju. Ob robove baze in te- koliko širšem pravokotnem temelju. Ob robove baze in te- melja so postavljeni grobo obdelani večji kamni (kvadri vel. melja so postavljeni grobo obdelani večji kamni (kvadri vel. 0,75 × 0,20 × 0,20 m do 0,31 × 0,24 × 0,18 m), ki tvorijo do- 0,75 × 0,20 × 0,20 m do 0,31 × 0,24 × 0,18 m), ki tvorijo do- kaj ravno lice. Lice temelja je bolj nepravilno, izdelano tudi kaj ravno lice. Lice temelja je bolj nepravilno, izdelano tudi iz nepravilnih stranic kamnov. Vmesni prostor zapolnjujejo iz nepravilnih stranic kamnov. Vmesni prostor zapolnjujejo manjši kamni nepravilne oblike (vel. 0,10 × 0,10 × 0,04 m), manjši kamni nepravilne oblike (vel. 0,10 × 0,10 × 0,04 m), v temelju tudi večji (do vel. 0,20 × 0,16 × 0,10 m), nekaj v temelju tudi večji (do vel. 0,20 × 0,16 × 0,10 m), nekaj manjših zaobljenih kamnov (4 × 3 cm) in zdrobljena opeka manjših zaobljenih kamnov (4 × 3 cm) in zdrobljena opeka (10 × 5 cm, 12 %). Temelj in baza sta vezana z belo apneno (10 × 5 cm, 12 %). Temelj in baza sta vezana z belo apneno malto. Zob temelja je na jugovzhodni strani širok 26 cm in malto. Tu temelj ni bil odkopan. V višino je baza ohranjena visok 20 cm. Sočasna z bazami SE 272A, SE 272C−F. Za- dve do tri vrste kamnov. Sočasna z bazami SE 272A−C, polnjuje vkop SE 272B1. Na bazo se naslanjata tlak SE 275 E−F. Zapolnjuje vkop SE 272D1. Na jugovzhodni strani se in mlajši zid SE 622, ki jo uporabi kot del zidu − njen zaho- na bazo naslanja kamnit element za stiskalnico SE 650. dni del kot del vzhodnega lica. Na površini je dokumenti- Na bazo se naslanja tlak SE 275, mlajša zidova SE 622A in rana poškodba okrogle oblike, morda stojka SE 636A. SE 489. Na površini je dokumentirana poškodba ovalne Dl. zgornjega dela 1,20 m, dl. temelja 1,65 m, š. zgornjega oblike, morda stojka SE 640A. dela 0,76 m, š. temelja 0,99 m, skupna ohr. v. 0,46 m, v. Dl. zgornjega dela 1,20 m, dl. temelja 1,65 m, š. zgornjega temelja 0,20 m, ohr. v. baze 0,26 m, n. m. v. 20,86 m (vrh). dela 0,76 m, š. temelja 0,99 m, skupna ohr. v. 0,40 m, v. temelja 0,20 m, ohr. v. baze 0,33 m, n. m. v. 20,81 m (vrh). SE 272B1 Vkop za bazo za steber SE 272B. Oblika tlorisa pravoko- SE 272D1 tna, oblika preseka U z ostrimi robovi v navpično steno in Vkop za bazo za steber SE 272D. Oblika tlorisa pravoko- postopnim prehodom v ravno dno. Seka SE 2. tna, oblika preseka U z ostrimi robovi v navpično steno in postopnim prehodom v ravno dno. Seka SE 2. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 315 SE 272E neobdelanih lomljencev peščenjaka nepravilnih oblik Zidana baza za podporni steber strešne konstrukcije (vel. 0,46 × 0,16 × 0,07 m do 0,1 × 0,1 × 0,05 m) in grobo skladišča. V tlorisu je pravokotne oblike, postavljena na ne- obdelanih kamnov (vel. 0,2 × 0,2 × 0,1 m) ter ploščatih koliko širšem pravokotnem temelju. Ob robove baze in te- kvadrov (vel. 0,50 × 0,37 × 0,08 m), ki so postavljeni z melja so postavljeni grobo obdelani večji kamni (kvadri vel. ravno ploskvijo v dve neravni lici brez vrst, tudi počez in 0,75 × 0,20 × 0,20 m do 0,31 × 0,24 × 0,18 m), ki tvorijo do- navpično v licu. Vmes so manjši kamni peščenjaka (vel. ok. kaj ravno lice. Lice temelja je bolj nepravilno, izdelano tudi 0,12 × 0,10 × 0,02 m) vezani z obilo bele apnene malte (s iz nepravilnih stranic kamnov. Vmesni prostor zapolnjujejo prisotnostjo prodnikov vel. 4 × 2 cm). Zid je bil zgrajen v manjši kamni nepravilne oblike (vel. 0,10 × 0,10 × 0,04 m), času nastanka SE 207, SE 208, s katerima je vezan. Uni- v temelju tudi večji (do vel. 0,20 × 0,16 × 0,10 m), nekaj čenje zidu pa je v povezavi z gradnjo SE 215 ali njegovim manjših zaobljenih kamnov (4 × 3 cm) in zdrobljena opeka popravilom. Pod SE 256, presekan s SE 621. (10 × 5 cm, 12 %). Temelj in baza sta vezana z belo apneno Ohr. dl. 2,74 m, š. 0,93 m, ohr. v. temelja 0,28 m, n. m. v. malto. Temelj ni bil izkopan. V višino ohranjene do tri 21,65 m (vrh). vrste kamnov, v temelju ena spodnja vrsta in nato na vrhu SE 277A temelja je okoli zoba položena ena vrsta ploščatih tankih Vkop ali jarek za temelj zidu SE 277. Ugotovljeno in do- kamnov. Sočasna z bazami SE 272A−D, SE 272F. Zapolnju- ločeno le v preseku P81, v sondi na severozahodni strani je vkop SE 272E1. zidu, kjer je izkopano. V tlorisu linearne oblike, oblika Dl. zgornjega dela 1,20 m, dl. temelja 1,65 m, š. zgornjega profila U z ostrim prehodom v skoraj navpično steno in dela 0,74 m, š. temelja 0,99 m, skupna ohr. v. 0,40 m, v. postopen prehod v ravno dno. Dno pada po pobočju nav- temelja 0,20 m, ohr. v. baze 0,26 m, n. m. v. 20,64 m (vrh). zdol. Jarek zapolnjen s SE 277 in polnilom SE 277B. SE 272E1 SE 277B Vkop za bazo za steber SE 272E. Oblika tlorisa pravoko- Polnilo vkopa SE 277A za temelj zidu SE 277. Ugotovljeno tna, oblika preseka U z ostrimi robovi v navpično steno in in določeno le v preseku P81, v sondi na severozahodni postopnim prehodom v ravno dno. Seka SE 2. strani zidu, kjer je izkopano. Podobno SE 2A ali SE 318, SE 272F zato je v tlorisu težko prepoznavno. Zidana baza za podporni steber strešne konstrukcije skla- SE 289A dišča. V tlorisu je pravokotne oblike, postavljena na neko- Negativ pravokotne odprtine na zunanji strani zidu liko širšem pravokotnem temelju. Najbolje ohranjena baza SE 208B tik nad temeljem (SE 208F). Odprtina je v obliki od vseh šestih. Ob robove baze in temelja so postavljeni kvadra, zapolnjena s polnilom SE 289A1. Izdelana sočasno grobo obdelani večji kamni (kvadri vel. 0,75 × 0,20 × 0,20 m z zidom SE 208B s funkcijo odvodnjave ali drenaže. do 0,31 × 0,24 × 0,18 m), ki tvorijo dokaj ravno lice. Lice Dl. 0,30 m, š. 0,23 m, v. 0,18 m. temelja je bolj nepravilno, izdelano tudi iz nepravilnih stranic kamnov. Vmesni prostor zapolnjujejo manjši kamni SE 289B nepravilne oblike (vel. 0,10 × 0,10 × 0,04 m), v temelju tudi Negativ pravokotne odprtine na zunanji strani zidu večji (vel. do 0,20 × 0,16 × 0,10 m), nekaj manjših zaobljenih SE 208B ob stiku zidov SE 208B, SE 208A in SE 228B ter kamnov (4 × 3 cm) in zdrobljena opeka (10 × 5 cm, 12 %). tik nad temeljem (SE 208F). Odprtina je v obliki kvadra, Temelj in baza sta vezana z belo apneno malto. Baza sama zapolnjena s polnilom SE 289B1. Izdelana sočasno z zidom (brez temelja) je bila v višino ohranjena dve do tri vrste SE 208B in SE 208A s funkcijo odvodnjave ali drenaže. kamnov. Sočasna z bazami SE 272A−E. Zapolnjuje vkop Dl. 0,26 m, š. 0,22 m, v. 0,18 m. SE 272F1. SE 310 Dl. zgornjega dela 1,20 m, dl. temelja 1,80 m, š. zgornjega Del severovzhodnega zunanjega ali obodnega zidu dela 0,75 m, š. temelja 1,20 m, skupna ohr. v. 0,48 m, v. gospodarskega poslopja, zunanja stena skladišča. Dobro temelja 0,20 m, ohr. v. baze 0,28 m, n. m. v. 20,49 m (vrh). grajen zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Gradnja enaka SE 272F1 drugim obodnim zidovom skladišča SE 270 in SE 363 = Vkop za bazo za steber SE 272F. Oblika tlorisa pravoko- SE 257, na katere je vezan. V jugovzhodnem vogalu je tna, oblika preseka U z ostrimi robovi v navpično steno in vezan tudi na konstrukcijo kanala SE 422, na prečni zid postopnim prehodom v ravno dno. Seka SE 2. SE 480 in zid SE 366 nadaljevanju ob gospodarskih prosto- rih. Zid je visoko ohranjen nad hodno površino skladišča, SE 277 najvišje v kv. 11/C3, kjer se z njim spaja zid SE 363 enake Temelj prečnega zidu. Usmerjen SV−JZ, ločil je pro- gradnje. Veliki grobo obdelani kvadri in ploščati kamni so stor T z jugovzhodne strani in prostor U s severoza- postavljeni plosko v dve ravni lici zidu, in sicer v vrste, ki hodne strani. Ohranjen je le še temelj, v nadaljevanju pa ne potekajo po celotni dolžini zidu in niso enako visoke se je morda nekoč navezoval na SE 328. Grajen je iz 316 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 (15−20 cm). Z izkopom nismo nikjer dosegli dna temelja, le logično sledi kot SE 277. Presekan z vkopom SE 405A v kv. v manjši sondi (gl. 0,4 m) je bilo odkopano valovito lice iz 12/D3, s čimer je bil uničen stik z zidovi SE 366, SE 417 in bolj nepravilnih lomljencev. Med lici so bili zatrpani manjši SE 462. Čeprav je stik s SE 366 uničen, se po višini in širini lomljenci nepravilnih oblik in vse je bilo vezano z obilo temeljnega cokla na obeh zidovih vidi istočasna gradnja. bele apnene malte. Zid tvori kanal SE 422 na jugozahodni Vezan z zidovi SE 330, SE 332, SE 329. Presekan s SE 325C. strani. Zaradi pobočnega pritiska plasti se je nanj zrušila Pod SE 359, SE 322, SE 1. Stik z obodnim zidom SE 366, s škarpa SE 309, zid je padel v notranjost skladišča (ruševi- katerim imata enako globoka temelja. Nanj so naslonjeni na SE 423 in SE 438). V jugovzhodnem vogalu je bila na SE 476, SE 412, SE 327. ohranjenem delu zidu večja kamnita plošča, ki bi lahko Rek. dl. 7,15 m, ohr. dl. 7,10 m, š. zidu 0,55 m, š. temelja označevala odprtino ali prehod na zgornje dvorišče. 0,95 m, ohr. v. 1,20 m, n. m. v. 24,41 m do 23,08 m (vrh). Dl. 43,15 m, š. 0,65 m, ohr. v. večinoma 2,01 m do 2,75 m SE 328B (nad hodno površino), n. m. v. od 22,71 m do 23,64 m (vrh), Vkop za temelj zidu SE 328. Oblika tlorisa linearna ob 20,70 m (dno). temelju zidu, oblika preseka U. Seka SE 394 in SE 2. SE 310B SE 329 Vkop za gradnjo temelja zidu SE 310. Oblika tlorisa Temelj zidu, usmerjen JV−SZ. Tvori prostor N na jugozaho- linearna, oblika preseka U. Seka SE 2. Povezan s celotnim dni strani in prostor R na severovzhodni strani. Zelo slabo vkopom za skladišče. ohranjen zid v eni do dveh linijah kamnov, ki so postavljeni SE 328 v dve lici. Pod spodnjim robom terase 3 oz. škarpo SE 325, Prečni zid gospodarskega poslopja. Zid s temeljem, usmer- ki je legla na ostanke temelja, katerega je tako uničila. Zdi jen SV−JZ, poteka na dveh rimskih terasah. Tvori prostore se vezan z SE 328 in SE 332. I in O s severozahodne strani in prostora H in N iz jugoza- Rek. dl. 3,75 m, rek. š. 0,53 m, ohr. v. do 0,27 m. hodne strani. Gradnja zidu je prilagojena pobočju, nivojem SE 329A poslopja in tlakom prostorov. Dno zidu in vrh temelja se Vkop za temelj zidu SE 329. Oblika v tlorisu linearna, v spuščata po pobočju navzdol in s tem se spreminjajo tudi profilu U. Seka SE 2 in SE 357. širina temelja in zidu ter ohranjenost. Grajen je iz lomljen- cev peščenjaka različnih velikosti, večji kamni oglate štiri- SE 330 kotne oblike (0,36 × 0,16 × 0,25 m do 0,21 × 0,17 × 0,12 m) Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Tvori prostor H iz jugo- in ploščate oblike (vel. 0,42 × 0,30 × 0,05 m do vzhoda in prostor N s severozahodne strani. Grajen je po- 0,24 × 0,16 × 0,06 m) so pretežno plosko, redko tudi po- dobno kot zidova SE 335 in SE 328 ob njem, na katera se končno postavljeni v dve lici. Vmesni prostor med stenami naslanja. Severovzhodno lice v prostoru H je v celoti odko- so zapolnili z manjšimi kamni (pr. 4−8 cm), vezanimi z belo pano, ohranjeno sicer pod tlaki rimske terase 4. Večji kamni apneno malto, premešano s prodniki. Na moderni terasi 3 (peščenjakovi lomljenci) so s pravokotnimi (obdelanimi) je zid ohranjen pretežno pod nivojem tlakov rimske terase stranicami postavljeni v plosko lice zgornjega dela temelja. 4, v prostoru H je odkopano celotno lice, ki je v spodnjem Enako je izdelano jugozahodno lice, ki je bilo vidno nad delu temelja izdelano z zelo nepravilnim licem. Stranice tlakom prostora N, kot ravno in z vrstami, ki pa so različno kamnov v njem so kot drugje nepravilne oz. manj pravilne visoke in večinoma ne potekajo po celi dolžini zidu. Ohra- kot od zgornjega dela temelja, kjer so kamni skoraj pravil- njeno v višino 0,58−0,78 m (nad tlakom). Temelj je izkopan nih štirikotnih oblik, postavljeni skoraj v ravne vrste in v bolj le na severovzhodni strani in je grajen je iz večjih kamnov, ravno lice. Zob temelja je z obeh strani širok za 15−22 cm, ki so večinoma plosko postavljeni z nepravilnimi ali skoraj v prostoru H se v dveh stopnicah niža (n. m. v. 24,17 do pravilnimi stranicami v neravno lice brez vrst. Zob temelja 23,62 m) do vrha temelja SE 330. Lice v prostoru I (rimska je širok 0,26 m (n. m. v. 23,60 m), visok ok. 0,6 m. Temelj na terasa 3) je drugačno, saj poteka nad starejšim nivojem jugozahodni strani ni izkopan, ampak nedvomno obstaja tlaka, ki sovpada z nivojem zoba temelja (n. m. v. 23,92 do za podporo estriha SE 327 kot pri SE 335 in SE 328. Manjši 23,56 m) Lice nad zobom je izdelano ravno iz bolj grobo kamni nepravilnih oblik in bela apnena malta zapolnjujejo obdelanih oglatih klesancev. Največja ohranjena višina nad sredico. Na severozahodni strani zidu sta bili zaradi učvrsti- temeljnim coklom je 0,85 m. V prostoru N je estrih SE 327 tve temelja in izravnave prostora nasuti SE 396 in SE 394A. položen na zob temelja zidu SE 328 (n. m. v. 23,27 m, širine Dl. 3,85 m, š. zidu 0,60 m, š. temelja 0,86 m, zob temelja okoli 20 cm). Od mesta, kjer se SE 328 dotika s SE 330 0,26 m, ohr. v. 1,53 m, n. m. v. 24,21 do 24,32 m (vrh). proti jugozahodu, je zid ohranjen skoraj samo v temelju SE 330B oz. v eni vrsti kamnov. Na jugovzhodni strani (prostor O) Vkop za temelj zidu SE 330. Oblika tlorisa linearna, oblika je zob enako širok in na isti višini, skozenj poteka kanal preseka U. SE 348. Lice temelja je zelo nepravilno. V spodnjem delu na moderni terasi 2 (prostor R) je zid uničen, ampak se Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 317 SE 332 SE 345 = SE 345A = SE 625 Temelj zidu, usmerjen JV−SZ. Tvori prostor O na jugozaho- Prečni zid gospodarskega poslopja. Zid s temeljem, dni strani in prostor R na severovzhodni strani. Zelo slabo usmerjen SV−JZ, poteka na treh rimskih terasah, zato se ohranjen zid v eni do treh linijah kamnov. Večji, srednje dno temelja spušča po pobočju navzdol. Tvori prostore F, veliki in tudi manjši lomljenci nepravilnih oblik so z bolj K, SS in S s severozahodne strani in prostor AA iz jugo- pravilnimi ali nepravilnimi stranicami postavljeni v neravno zahodne strani. Na moderni terasi 3 označen kot SE 345, lice temelja. Vmes so zatrpani manjši kamni in nekaj malte. na moderni terasi 2 kot SE 345A in izjemno poškodovan Pod spodnjim robom terase 3 oz. škarpo SE 325, ki je legla ostanek v prostoru SS kot SE 625. Vezan na obodni zid na ostanke temelja, katerega je tako uničila. Zdi se vezan s poslopja SE 366, s katerim ima enako globok temelj, na SE 230. Se naslanja na SE 328. zid SE 355. Vogal z zidom SE 355 je deloma poškodovan Izkopana dl. 2,60 m, rek. dl. 4, 05 m, š. 0,60 m, ohr. v. do z jamo SE 485A skoraj do temelja. Da sta bila zidova po- 0,4 m, n. m. v. 22,37 m (vrh). vezana, se vidi na severovzhodni strani, kjer so neuničeni SE 332A temelji ostali povezani. Nanj sta naslonjena zidova SE 252, Vkop za temelj zidu SE 332. Poteka ob liniji zidu. Oblika SE 253, strukture in tlaki v prostoru K. Gradnja zidu je tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 2 in SE 353. prilagojena pobočju, nivojem poslopja in tlakom prostorov. Dno zidu in temelja se spuščata po pobočju navzdol in SE 333A = SE 333A1 s tem se spreminjajo tudi širina temelja in zidu ter ohra- Dvojni zid. Poteka v smeri SV−JZ. Tvori prostor FF na njenost. Podobna gradnja kot pri zidu SE 229, SE 228 = jugovzhodni strani in kasnejši prostor EE iz severozahodne SE 335, SE 355. Na moderni terasi 3 je zid ohranjen pre- strani. Zid iz grobo obdelanih kamnitih kvadrov in lomljen- težno pod nivojem tlakov rimske terase 4. Lice v prostoru cev oglate oblike (vel. 33 × 27 × 20 cm do 24 × 15 × 8 cm), F je odkopano v celoti. Zid je grajen je iz peščenjakovih ploščatih kamnov (36 × 18 × 8 cm) in manjših kamnov lomljencev, vezanih z obilo bele apnene malte. Lice zgor- nepravilnih oblik (10 × 7 cm). Zelo poškodovan zid ohra- njega temelja je sestavljeno iz pravilno odsekanih in grobo njen bolj ali manj le v temelju. Severozahodni zid je širok obdelanih stranic kvadrov ali lomljencev, oglate štirikotne 58 cm (SE 333A), vzhodni ali zunanji pa 44 cm (SE 333A1), oblike (vel. 0,42 × 0,20 × 0,15 m do 0,30 × 0,17 × 0,10 m) ki deluje kot ojačitev − dvojni vogal poslopja. Zid je grajen ter ploščate oblike (vel. 0,25 × 0,17 × 0,07 m). Na enak sočasno s temelji, ki so na notranji strani polkrožno ojačani; način je izdelan tudi edini del zidu, ki ni bil zasut, to je zob temelja je širok 10 cm in visok 20 cm (n. m. v. 21,14 m). lice v prostoru K rimska terasa 3 na jugovzhodni strani, Severozahodno lice je ravno, tvorijo ga ploske pravokotne ohranjeno v višino 0,92 m nad hodno površino in ometano stranice kamnov, ki so postavljeni v vrstah. Vezivo je bela (SE 464). Vmesni prostor med lici je zapolnjen z nepravil- apnena malta (slabo ohranjena). Zid SE 333A ima večje ka- nimi manjšimi kamni in obilo apnene malte. Spodnji del mne postavljene plosko v lici (obe). Ohranjen v višino do 3 temelja je izdelan iz neobdelanih kamnov manj pravilnih kamnov. Severozahodni temelj je iz kamnov z nepravilnimi oblik (0,75 × 0,30 × 0,10 m do 0,13 × 0,10 × 0,03 m) in stranicami v licu in v višino visok en kamen. Jugovzhodno manj ravnim licem iz večjih kamnov, postavljenih plosko, lice (SE 333A1) ni odkopano. Zaradi slabe ohranjenosti pokončno in poševno. Kamni niso postavljeni v vrstah, odnosi s sosednjimi zidovi niso jasni, saj je v tem predelu pač pa se stopničasto prilagajajo pobočju. Odkopan je bilo tudi veliko prezidav. Zdi se vezan s SE 222. Presekan s v globino le do n. m. v. 0,28 m, širine 1,20 m, ima zob SE 333. Prostor FF kot simetrični prostoru D v prvi fazi. temelja širok 0,25 cm v prostoru F (n. m. v. 23,62−23,16 m), Ohr. dl. 1,75 m, š. 0,58 m in š. 0,44 m, ohr. v. do 0,48 m, ki se nadaljuje tudi v prostor K (n. m. v. 22,77 m). Zid brez n. m. v. 21,63 do 21,16 m (vrh). temelja je širine 0,82 m. V prostoru AA je lice odkopano le SE 333A2 v predelu ob prostoru K, verjetno je pod nasutji prostora Vkop za zid SE 333A. Vezan na vkop zidu SE 222 in mogo- potekal zob temelja kot v prostoru FF. V kv. 11/D1 so ka- če SE 230 = SE 230B. mni postavljeni v zidu tako, da bi lahko nek kanal potekal skozi zid iz prostora F v AA. Na rimski terasi 2 je zid zelo SE 335 = SE 228 slabo ohranjen, le v spodnjem temelju (SE 345A), ki je zelo Prečni zid gospodarskega poslopja, del na moderni terasi poškodovan in v višino ohranjen le enega do tri kamne. 3. Glej opis pri SE 228. Zaradi slabe ohranjenosti bi bil lahko SE 625 (dl. 0,80 m) SE 335B = SE 228A njegovo nadaljevanje, celo do zidu SE 208B, kjer je morda Vkop za temelj zidu SE 335 = SE 228 na moderni terasi 3. uničen z vkopom SE 621. Poteka ob temelju. Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. Ohr. dl. 14,51 m, rek. dl. 15,23 m, š. zidu 0,82 m (SE 345), š. temelja 1,20 m (SE 345), 1,15 m (SE 345A), 1,26 m (SE 625), ohr. v. do 1,86 m (SE 345), do 0,25 m (SE 345A), do 0,17 m (SE 625), n. m. v. od 24,06 do 22,77 m. 318 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 345B SE 363B Vkop za temelj zidu SE 345 = SE 345A = SE 625. Posto- Polnilo vkopa SE 363A za temelj zidu SE 363 na jugovzho- poma pada po pobočju navzdol. Oblika tlorisa linearna, dni strani, v prostoru AA. Vsebuje veliko kamnov različnih oblika preseka U, seka SE 2 in SE 434C. velikosti in peščen melj rjave barve. Potekal je nad temelj- SE 355 nim coklom zidu SE 257. Izkopana dl. 0,8 m, š. 0,6 m, Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Tvori prostor F iz ju- db. 0,4 m. gozahoda in prostor K s severovzhodne strani. Grajen SE 365 je podobno kot zidova SE 345 in SE 229 ob njem. Seve- Zunanji zid gospodarskega poslopja, jugovzhodna stena rovzhodno lice v prostoru F je v celoti odkopano, ohranje- prostora D. Zid v smeri JZ−SV. Grajen je iz peščenjako- no sicer pod tlaki rimske terase 4. Grajen je je iz lomljencev vega lomljenca − oglate in ne ravno pravilne štirikotne peščenjaka različnih velikosti, vezanih z obilo apnene oblike (0,22 × 0,17 × 0,12 m do 0,19 × 0,15 × 0,08 m); malte. Na zunanji strani lica zgornjega dela temelja so večinoma so kamni ploščati (0,40 × 0,17 × 0,06 m do plosko postavljeni večji grobo obdelani kvadri in ploščati 0,27 × 0,25 × 0,05 m). Vezan z obilo bele apnene malte. Vsi lomljenci s pravokotnimi stranicami (0,30 × 0,20 × 0,10 m kamni so položeni na daljšo stranico v dve ravni lici. Stra- do 0,10 × 0,10 × 0,15 m). Na enak način je izdelan tudi nice kamnov v licu so bile pravilno odsekane, na notranji edini del zidu, ki ni bil zasut, to je lice v prostoru K rimska strani zida, katera ni vidna, pa imajo nepravilne oblike. terasa 3 na jugozahodni strani, v skoraj ravno lice z vrstami Sredina zidu je zapolnjena z manjšimi kamni (pr. pribli-različnih višin. Lica kamnov so bila tu še bolj skrbno ob- žno 0,10 m). Omet je ohranjen na obeh licih zidu: stenski delana. Vmesni prostor je bil zapolnjen z manjšimi kamni omet SE 365C na severozahodni strani in fasadni omet in malto. V stiku s SE 345 je poškodovan z modernim SE 365D na jugovzhodni, kjer se vidi, kako pada s zuna- vkopom SE 485A, toda na severovzhodni strani je vidno, njim pobočjem. Na severovzhodnem robu pa je zid spojen da je z zidom SE 345 vezan, saj sta neuničena temeljna s podobnim SE 399. Vogal s SE 399 ima velike ploščate cokla ostala povezana. Spodnji temelj v prostoru F je visok vogalne kamne kvadroidne oblike − gre za pravi vogal kot jugovzhodni temelj zidu SE 345 (v višino 2−3 kamne stavbe. Temelj ni izkopan. Zid je na jugozahodni strani ali 0,3 m, n. m. v. 23,16 m) in iste gradnje s skoraj pravilni- presekan s SE 462 in SE 313, z zunanjo vrsto kamnov je za mi in nepravilnimi stranicami kamnov v neravno lice brez 0,3 m podaljšan tako, da objema vogal SE 462/SE 333. Zid vrst. Tu je nekako SE 394 naslonjena na temelj, vkop in SE 365 malo odstopa od linije zidu SE 333. Prekrit s SE 311. zasutje nista vidna. Na jugozahodni strani (v prostoru K) Ohr. dl. 2,94 m, š. zidu 0,48 m, ohr. v. 0,60 m (nad teme- je bilo lice zidu prekrito z ometom SE 356 = SE 474. Ob ljem), n. m. v. 24,47 m (vrh), 23,91 m (dno). zidu se spuščajo stopnice SE 470. Zid SE 355 je naslonjen SE 365B na zid SE 229, saj je delno (v dolžini 0,15 m) sezidan nad Vkop ali jarek za temelj zidu SE 365. Oblika tlorisa linearna zobom njegovega temelja. Na jugozahodni strani zidu je in poteka ob temelju, oblika profila U z ostrimi prehodi. zob temelja podobne širine kot na severovzhodni strani, Vkopan v SE 426 oz. SE 446, SE 318 in SE 2. Dl. 2,94 m, š. odkopan pa je le v skrajnem delu zidu ob stiku s SE 345. 0,48 m. Nad njim je postavljena škarpa SE 317. Dl. 5,50 m, š. 0,55 m, ohr. v. do 1,39 m, n. m. v. 23,97 do SE 365C 24,44 m (vrh). Stenski omet belo sive barve na severozahodni strani zidu SE 365. Omet je mešan s peskom. Nahaja se približno SE 355A 0,58 m pod interfacijo uničenja in sega navzdol nekje do Vkop za temelj zidu SE 355. Oblika tlorisa linearna, oblika hodnega nivoja SE 446 v 1. fazi. Prekriva 50 % površine profila U s postopnim prehodom v navpično steno in ohranjenega lica zidu. Db. 1−2 cm. ostrim prehodom v ravno dno. SE 365D SE 363 = SE 257 Fasadni omet sivo-bele barve, ohranjen na 5 % jugovzho- Prečni zid gospodarskega poslopja, tako skladišča kot dnega lica zidu SE 365. Na dnu sega do nivoja SE 318 in prostora AA. Del pod korono moderne terase 3. Glej opis pada po pobočju navzdol. Db. 1 cm. pri SE 257. SE 366 SE 363A = SE 257A Del severovzhodnega zunanjega ali obodnega zidu go- Vkop za temelj zidu SE 363. Viden jugovzhodno od zidu, spodarskega poslopja, zunanja stena gospodarskih prosto- na koroni moderne terase 3, v prostoru AA. Vkopan v SE 2. rov AA, F, G in H. Dobro grajen zid s temeljem, usmerjen Del večjega vseka v pobočje za skladišče. JV−SZ. Gradnja podobna gradnji drugih obodnih zidov poslopja SE 208B in SE 310, njegovo nadaljevanje proti severozahodu v skladišču. Zid je masivno in trdno grajen. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 319 Veliki grobo obdelani kvadri (0,32 × 0,25 × 0,18 m do SE 367 0,18 × 0,15 × 0,10 m) in ploščati kamni s pravokotnimi stra- Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Tvori prostor G iz jugoza- nicami (0,37 × 0,33 × 0,07 m do 0,21 × 0,07 m) so postavlje- hoda in prostor L s severovzhodne strani. Grajen je podob- ni plosko, posamezni tudi pokončno, v dve ravni lici zidu in no kot zidova SE 335 in SE 229 ob njem. Severovzhodno zgornjega dela temelja, in sicer v vrste, ki pa ne potekajo lice v prostoru G je v celoti odkopano, ohranjeno sicer pod po celotni dolžini zidu in niso enako visoke (15−20 cm). tlaki rimske terase 4. Grajen je iz lomljencev peščenjaka Med lici so v notranjost zidu nametani manjši kamni pešče- različnih velikosti, vezanih z obilo apnene malte. Lice zgor- njaka nepravilnih oblik (pr. ok. 0,12 m). Vezano je z obilo njega dela temelja v prostoru G je oblikovano iz pešče- apnene malte, ki vsebuje ok. 25 % drobnega peščenjaka njakovih lomljencev in grobo obdelanih kvadrov različne (pr. 1−5 cm). V kv. 12/A3 je na zgornji površini zidu v malti velikosti (od 0,50 × 0,31 × 0,10 m do 0,10 × 0,05 × 0,08 m). viden odtis caligae. Spodnji temelj je drugačen, grajen je iz Na zunanji stranici so kamni pravilno lomljeni v oglato lomljencev manj pravilnih oblik, ki so postavljeni v neravno štirikotno obliko, postavljeni so plosko na daljšo stranico. lice. Le zgornja vrsta temelja je skrbno prekrita s ploščatimi Pravi zid nad hodno površino je ohranjen le ob mozaiku kamni bolj pravilnih oblik. Cokli so bili odkopani na obeh SE 374/SE 375 in še ta ne sega nad višino mozaika. Ohra- straneh zidu na različnih širinah in višinah. Na zunanji strani njen je v višini dveh vrst (v. 0,35 m), umaknjen je ok. 10 cm je zob temelja izredno širok 0,6 m, globok 0,7 m in se niža od severovzhodne stranice zgornjega temelja (širina zidu proti severozahodu (n. m. v. 24,18 m do 23,73−23,64 m). 0,75 m). Lice ima izredno ravno in stranice kamnov v njem Pod kaskadami SE 450 se zob zoži na 0,14 m. Od vogala so zelo pravilno pravokotne, obdelane in približno enake s SE 417 do sredine kv. 12/C3 je zid ohranjen samo v naj- višine. Lice spodnjega temelja je neravno z nepravilnimi širšem temelju (skupna širina 1,53 m, dolžina 3,98 m). Proti stranicami kamnov in brez vrst. Prostor med obema licema severozahodu je ohranjen tudi višji del zidu, ki na zunanji je zapolnjen s kamni nepravilne oblike in malto. Temelj strani že predstavlja steno poslopja, na notranji pa le zgor- zidu je na severozahodni strani (prostor G) širši za 0,27 m, nji del temelja pod tlaki prostorov. Drugi temeljni cokel je globok 0,60 m; spodnji na jugozahodni strani (prostor L) je na zunanji strani višji za 0,5 m (n. m. v. do 24,67 m) in širok v isti višini kot cokel zidu SE 229 in širok 10−20 cm (n. m. v. 0,14 m (skupna širina 0,80 m). Nato se zid dvigne za 0,3 m 22,3 m). Na višini 0,80 m od temeljnega zoba v prostoru G (n. m v. 24,92 m) in zoži še za 0,14 m (širina 0,5 m). Najvišji je izdelan estrih (SE 375) z mozaikom (SE 374). Pod pravim del zidu je ohranjen le v dolžini ok. 1.40 m (kv. 12/A2−3). kotom se naslanja na prečni zid SE 335, ki ima cokel teme- Na jugozahodni, notranji strani v prostoru AA je izdelan lja nižji za 15 cm. Na severozahodni strani poteka preko vsaj en cokel temelja (spodnji verjetno ni bil odkopan), ki temeljnega cokla zidu SE 229. Na jugozahodno lice sta je širok 28 cm (n. m. v. 23,30 m); v prostoru F je spodnji naslonjeni strukturi SE 340 in SE 339. temelj visok le kamen ali dva in širok ok. 10−30 cm (n. m. v. Dl. 8,50 m, š. zidu 0,85 m, š. temelja 1,70 m, ohr. v. do 23,64−23,82 m); srednji temelj je širok ok. 18 cm (n. m. v. 1,55 m, n. m. v. 24,38 do 24,06 m (vrh). 24,33 m). V prostoru G in H je spodnji temelj podoben SE 367B kot na drugi strani (n. m. v. 24,45 m) in širok v povprečju Vkop za temelj zidu SE 367. Oblika tlorisa linearna, oblika 15 cm do 40 cm v vogalu s SE 229, s katerim je v temelju preseka U. Seka SE 394 in SE 2. povezan. Spodnji temelj (širok 14 cm, n. m. v. 24,10 m), ki je ohranjen še nekaj cm od zidu SE 417 se konča z vogalom, SE 399 ki bi kazal na povezanost s SE 328, saj imata enako širino Zunanji zid gospodarskega poslopja, severovzhodna stena in višin temeljnega cokla. V kv. 12/D3 je zaradi vkopa prostora D. Zid v smeri JV−SZ. Grajen je iz peščenjakovega SE 405A uničena povezana z zidovi SE 328 in SE 462. Zid lomljenca − oglate in ne ravno pravilne štirikotne oblike SE 417 prekriva spodnji temeljni cokel in se s temeljem (0,30 × 0,30 × 0,15 m do 0,15 × 0,05 × 0,10 m); vezan z obilo naslanja na zid SE 366. V kv. 12/C2 se nanj naslanja temelj bele apnene malte. Vsi kamni so položeni na daljšo stra- SE 335 s temeljem na isti višini. Na vogalu s SE 363 je na nico v dve ravni lici, brez vrst. Sredina zidu je zapolnjena z severovzhodni strani zidu vidna kvadratna odprtina za drobnimi kamni (pr. približno 0,10 m). Vezan s sočasnima odvodnjavo iz prostora AA v kanal SE 422. Zid tvori kanal zidovoma SE 365 in SE 417. Vogal s SE 365 ima velike plo- SE 422F na jugozahodni strani. ščate vogalne kamne kvadroidne oblike. Na severovzhodni Dl. 20,25 m, š. zidu 0,70 m, v./db. 1.83 m, ohr. v. do 1,83 m, strani zidu je temeljni zob iz zelo nepravilno postavljenih n. m. v. od 24,92 do 23,60 m (vrh). lomljencev nepravilnih oblik. Omet je ohranjen na obeh licih zidu: stenski omet SE 399C na severovzhodni strani in SE 366B fasadni omet SE 399D na jugozahodni. Temelj ni izkopan. Vkop za temelj zidu SE 366. Ob liniji temelja zidu, oblika Prekrit s SE 311 in SE 311A. Presekan z jamo SE 432A. tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 394 = SE 318. Dl. 4,40 m, š. 0,50 m, ohr. v. 1,13 m, n. m. v. 24,92 m (vrh), 23,79 m (dno). 320 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 399B SE 417C Vkop za temelj SE 399, poteka ob samem robu temelja. Stenski omet bele barve na jugovzhodni strani zidu Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. Vkopan v SE 318 SE 417. Nad hodnim nivojem SE 446, vezan z ometom in SE 2. SE 399C. Db. do 2 cm. SE 399C SE 417D Stenski omet na jugozahodni strani zidu SE 399. Ohranjen Drenaža oz. polnilo vkopa za temelj zidu SE 417. Polnilo je na dnu na podobnem nivoju kot SE 417C in SE 365C − kamnito iz peščenjakovih lomljencev nepravilnih oblik, ki so nekako do nivoja SE 446. Db. 1−2 cm. nametani v 30−40 cm širokem pasu oz. jarku na severoza- SE 399D hodni strani zidu, kjer je bil hodni nivo višji. Dl. 2,20 m, Fasadni omet na severovzhodni strani zidu SE 399. Ohra- š. 0,30−0,40 m. njen je zelo visoko oz. dno ometa zelo visoko glede na SE 486 = SE 229 globino zidu, saj je ohranjen do nivoja pobočja, v katerega Del zidu SE 229. Vrhnji del zidu nad hodno površino rim- je bil zid vkopan. Db. 2 cm. ske terase 3. Glej opis tam. Ohr. dl. 1,94 m, š. 0,52−0,86 m, SE 417 ohr. v. 0,23 m, n. m. v. 24,51 m. Zunanji zid gospodarskega poslopja, severozahodna SE 625 stena prostora D. Zid v smeri JZ−SV. Grajen je iz kamnov Slabo ohranjen del prečnega zidu SE 345 = SE 345A = različnih velikosti, vezanih z obilo apnene malte. Večji SE 625. Ohranjen le v temelju. Glej opis SE 345. kamni (0,70 × 0,35 × 0,20 m do 0,35 × 0,25 × 0,15 m) so SE 644 postavljeni v dve ravni lici zidu, medtem ko so manjši Podporni zidek ob severozahodni steni (SE 310) skladišča. (0,50 × 0,10 × 0,05 m) postavljeni v notranjem delu zidu. Zid poteka v smeri SV−JZ, naslanja se na zid SE 310 in je Del zida je uničen z vkopom SE 405A, pri čemer je bil postavljen na geološko osnovo SE 2. Temelja ni. Zidek tvori uničen stik s SE 366, SE 462, SE 328. Najverjetneje je bil le ena vrsta grobo klesanih kamnov (skoraj oblike kvadra, naslonjen na zid SE 366, saj poteka nad njegovim širo- vel. ok. 0,41 × 0,20 × 0,15 m), ki z daljšo, pravokotno in rav- kim temeljem. Globina zidu sicer sovpada z globino oz. no stranico tvorijo tri ploska lica (torej na severozahodni, dnom temelja SE 366. Na zunanji strani je nanj naslonjena jugovzhodni in jugozahodni strani zidu). Med večje kamne kamnita drenaža SE 417D. Severozahodna stranica zidu ob straneh so nametani manjši lomljenci nepravilnih oblik izdaja morebitne prezidave. V spodnjem delu ima kot (vel. 0,18 × 0,10 m). Vezano z belo apneno malto. Podo- nekaj cm širok temeljni zob, katerega vrh pada od stika s ben zidu SE 483. Dl. 1,24 m, š. 0,50 m, v. 0,15 m, n. m. v. SE 399 proti SE 366 in se konča pred temeljem njim (ok. 21,00 m (vrh). 20−30 cm). Ta del ima v lice postavljene kamne zelo nepra- vilnih oblik, niti ne vse plosko in lice je zelo neravno. Nad SE 644A njim so tudi kamni zidu nekoliko čudno postavljeni z različ- Vkop za zid SE 644. Oblika tlorisa linearna, oblika preseka nimi velikosti in oblikami stranic. Višji del zidu neposredno U z ostrimi prehodi. Seka SE 2. nad SE 366 je pa izdelan zelo lepo s kamni večinoma plo- SE 645 ščatih štirikotnih oblik, postavljeni plosko v bolj ravno lice. Zunanji zidek ob skladišču. Poteka v smeri JV−SZ in se Na jugovzhodni strani je težje opazovati lice zaradi ometa, nadaljuje od zidu SE 310 proti severozahodu. Zidek tvori le toda ni opaziti nekih razlik v gradnji kot na drugi strani. ena vrsta kamnov. Večji grobo obdelani lomljenci peščenja- Omet je ohranjen na obeh licih zidu: stenski omet SE 417C ka so s pravokotno stranico postavljeni v skrbno izdelano na jugozahodni strani in fasadni omet SE 417D na severo- severovzhodno in jugozahodno lice. Vmes so nametani zahodni, kjer se vidi, kako pada z zunanjim pobočjem. Na manjši kamni nepravilnih oblik in vse je vezano z apneno severovzhodnem robu je zid spojen s podobnim SE 399 malto. Globina ni znana, ker ni izkopano. Verjetno tvori z zelo nepravilnim vogalom. Temelj ni izkopan. Prekrit s predprostor pred vhodom v skladišče in s tem podaljša SE 311 in SE 311A. kanal SE 422 na jugozahodni strani. Dl. 2,20 m, š. 0,52 m, ohr. v. do 0,78 m, n. m. v. 24,71 m Dl. 0,62 m, š. 0,52 m, v. do 0,28 m, n. m. v. 21,10 m (vrh). (vrh), 23,99 m (dno). SE 645A SE 417B Vkop za zidek SE 645. Oblika tlorisa linearna, oblika prese- Vkop ob robu temelja zidu SE 417 Vkopan v plasti SE 318 ka U z ostrimi prehodi. Seka SE 2. in SE 2. Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 321 Plasti in strukture po prostorih SE 432 Estrih v prostoru AA, ohranjen v vogalu med zidovoma Prostor AA SE 345 in SE 366. Od zidu SE 345 ga deli stenski omet SE 364A SE 433, ki se z njim spaja. Izdelan iz malte, premešane z Spodnja podlaga za tlak v prostoru AA. Podobna SE 364 drobno opeko in peščenjakovim prodom. Delno ohranjena nad njo. Nasutje iz pokonci postavljenih peščenjakovih zgornja površina je gladka in rjave barve. Fin estrih je legel lomljencev nepravilnih oblik in srednje velikosti (20−30 cm), na podlago SE 432A. Odkrit pod SE 408A. Močno poško-ki so večji od kamnov v SE 364 in manjši od kamnov v dovan. Ohr. dl. 1,62 m, ohr. š. 1,40 m, db. 3−5 cm, n. m. v. SE 358. Kamni so bili zloženi poševno, na krajšo stranico in 24,17 m (vrh), 24,12 m (dno). odklonom proti jugozahodu. Prostor med kamni je zapol- SE 433 njen rjavo rahlo meljasto zemljo (podobno kot v SE 364). Stenski omet na jugovzhodni steni prostora AA. Pokončno Na jugozahodu se plast izgublja z robom 3. terase, proti nalita malta, premešana z drobnimi kamenčki (25 %; pr. jugozahodu uničena z gradnjo škarpe SE 325 = SE 325A, 7 cm) in drobljeno opeko (10−15 %; pr. do 4 cm). Vzorec SE 325B. Odstranjena le deloma v prečni sondi. V tlorisu PN OST 147. S svojo daljšo stranjo je struktura položena zavzema enako površino kot SE 364. v smeri JZ−SV. V spodnjem delu je spojena z estrihom Ohr. dl. 6,50 m, ohr. š. 3,25 m, db. ok. 0,5 m. SE 432 in SE 432A, na svoji vzhodni strani je naslonjena na SE 364 zid SE 345. Ohranjena dolžina odgovarja dolžini ohranje- Podlaga za tlak v prostoru AA. Vmesno nasutje iz po- ne najvišje vrste zidu SE 345. Omet bi lahko predstavljal konci postavljenih manjših kamnov nepravilnih oblik del ometa, ki je bil nanesen na stenah celotnega prostora (0,15 × 0,10 × 0,05 m do 0,17 × 0,13 × 0,10 m). Kamni so bili ali zaradi večje debeline le na območju prehoda. Ohr. dl. zloženi v vrstah poševno, na krajšo stranico in odklonom 0,95 m, db. 0,26 m, ohr. v. 15 cm, n. m. v. 24,38 m (vrh). proti jugozahodu. Prostor med kamni je zapolnjen z rjavo Prostora F in G rahlo meljasto zemljo (svetlejšo od SE 358). Na jugozaho- du se plast izgublja z robom 3. terase, proti jugozahodu SE 387 uničena z gradnjo škarpe SE 325 = SE 325A, SE 325B. Od- Zemljena peščena plast rumene barve z drobci malte, stranjena le deloma v prečni sondi. Zgornji nivo plasti je v verjetno ostanek estriha ali podlaga za tlak v prostoru G. višini vrha temeljnega cokla zidu SE 366. V sestavi ni najdb. Tanka plast ali nasutje, nastala pri gradnji, ali starejša hodna Ohr. dl. 6,50 m, ohr. š. 3,25 m, db. 0,52 m, n. m. v. 23,24 m površina. Obstaja povezava s SE 382. Prekrila ilovnato (vrh), 22,72 m (dno). podlago SE 394. Pod SE 382 in SE 321. Mogoče gre le za ostanek plasti SE 382 na območju kv. 12/B2, kjer je ta pod- SE 358 laga za tlak uničena do dna. Izkopana le deloma. Podlaga za tlak v prostoru AA. Nasutje iz večjih pe- Dl. 4,65 m, š. 2,85 m, db. do 5 cm. ščenjakovih lomljencev (vel. 0,50 × 0,32 × 0,17 m do 0,35 × 0,22 × 0,27 m do 0,20 × 0,17 × 0,15 m), ki so bili SE 382 zloženi poševno, na krajšo stranico in odklonom proti Kamnita podlaga za maltni estrih in mozaični tlak v pro- jugozahodu. Med kamni je prostor zapolnila rjava rahla storih F in G. Več plasti nasutij kamnov različnih velikosti, meljasta prst. Nasutje je leglo na cokel temelja zidu SE 366. izdelane v istem trenutku. V spodnjem delu so postavljeni Proti jugozahodu ni znano, do kje je segala plast, saj je bil večji kamniti bloki peščenjaka (vel. od 0,40 × 0,40 × 0,17 m ta del uničen z gradnjo škarp SE 325 = SE 325A, SE 325B, do 0,30 × 0,20 × 0,10 m), večinoma so postavljeni na nož, SE 434 za teraso 3. Odstranjena deloma ročno. V plasti ni pod kotom ok. 20 stopinj proti severozahodu. V zgornjem najdb. Ohr. dl. 6,14 m, ohr. š. 3,55 m, db. do 0,76 m, n. m. v. delu so uporabljeni manjši kamni (0,15 × 0,20 × 0,10 m) ter 23,72 m (vrh), 22,96 m (dno). več drobnih in manjših kosov malte (verjetno ostanek uni- čenega estriha). Prostor med kamni zapolnjen z rumenim SE 432B meljastim peskom in delci malte. Podlaga je položena na Podlaga za tlak v prostoru AA. Spodnji del plasti SE 432A. plast SE 394. V kv. 12/B−D2 plast ni ohranjena, saj se mo- Nasutje iz drobnega zelo ostrorobega grušča (2−10 cm) in derna keramika nahaja do spodnjega dela SE 382. Morda vmesne rjave rahle meljaste prsti (podobne kot v SE 358). na tem delu celo ni obstajala. Pod njo sta nasutje SE 387 in Ohr. dl. 6,14 m, ohr. š. 3,55 m, db. do 20 cm. vkop SE 380A s polnilom SE 380 iz kamnov podobne veli- SE 432A kosti kot SE 382. Ohr. dl. 6,84 m, ohr. š. 3,54 m, db. 0,80 m, Podlaga za tlak v prostoru AA. Podlaga za estrih SE 432, n. m. v. 24,50 m (vrh), 23,70 m (dno). izdelana iz malte, premešane z veliko proda (do 70 %). SE 378 Močno poškodovano z modernim oranjem. Ohr. dl. Maltna podlaga za mozaik v prostoru G. Ohranjeni del 3,00 m, ohr. š. 2,10 m, db. do 15 cm. v zahodnem vogalu prostora G, na katerem leži veliko 322 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 razsutih mozaičnih kock. Leži ok. 1,50 m oddaljen od Prostor L/P SE 374 in SE 375, s katerima je v preteklosti tvoril celoto. SE 338 Uničeno z rigolanjem in obdelavo teras. Ohr. dl. 2,00 m, Vrhnje nasutje med zidom SE 335 in strukturo SE 339. ohr. š. 2,00 m, db. 0,11 m, n. m. v. 24,82 m (vrh). Vsebuje večje kamne (do 0,30 × 0,20 × 0,20 m) in drobne SE 375 kamne. Kamni so nasuti do višine estriha SE 384. Podobno Maltna podlaga (estrih), v katero je vložen mozaični kanal nasutju SE 460 med SE 340 in SE 229. Proti jugozahodu v prostoru G. Izdelan je iz malte, premešane z zdrobljeno je plast omejena s škarpo SE 325 in SE 326. Verjetno je opeko (15−20 %, pr. 2−4 cm), in peščenjakovega proda plast segala do zidka ali podporne konstrukcije v liniji s (pr. 2−10 cm). V zgornjem delu estriha so v smeri V−Z, SE 339, ki je podpirala nasutja med SE 339 in SE 335 (kot pravokotno na ohranjeni kanal na severni strani, štirje pri SE 340). odtisi velikih tesser, ki kažejo na pravokotni kanal, obrnjen Dl. 1,50 m, š. 0,93 m, db. 1,00 m, n. m. v. 24,51m (vrh), proti jugovzhodu. Estrih je položen na zid SE 367. Mogoče 23,53 m (dno). je blok rahlo premaknjen iz originalnega mesta, saj že sega čez zid SE 367 proti jugozahodu. Verjetno uporabljen kot SE 339 = SE 384 spolija pri gradnji moderne škarpe SE 317. Ohr. dl. 2,04 m, Zidana struktura (plato) v prostoru L/P, postavljena v ohr. š. 1,27 m, db. 20 cm smeri JZ−SV. Lice kaže na gradnjo iz neobdelanih ka- mnov (peščenjak) različnih vel. (0,45 × 0,30 × 0,20 m do SE 374 0,25 × 0,20 × 0,12 m), povezanih z obilo apnene malte. Mozaik v prostoru G. Mozaične kocke so iz belega apnen- Večji kamni z bolj pravilnimi ali popolnoma nepravilnimi ca (vel. 2,5 × 2,5 × 4,5 cm, oblike manjših kvadrov) in so stranicami so postavljeni večinoma plosko, v tri neravna vložene v estrih SE 375 s kvadratno stranico navzgor. V zunanja lica, brez vrst. V notranji del strukture so nametani smeri S−J je bil tlakovan kanal, širine 0,3 m za nekaj cm kamni nepravilnih oblik in različnih velikosti ter vezani z nižji od površine preostalega mozaika (ohr. v dl. 0,80 m). malto. Temelj strukture je vkopan v SE 353 = SE 357, vrhnji Mozaične kocke, ki so postavljene ob rob kanala, so daljše del pa je prekrit z malto SE 384. Struktura je s krajšo strani- (6 × 4 × 7−8 cm). Vse mozaične kocke nimajo pravilnih co naslonjena na zid SE 367. Struktura je v obliki kvadra, z oblik. Pod SE 317 in SE 321. Ohr. dl. 1,40 m, ohr. š. 1,03 m, daljšo stranico je vzporedna z zidom SE 335, od katerega db. 2,5 cm, n. m. v. 24,74 m (vrh). je oddaljena 0,7 m. Od enako grajene strukture SE 340 je Prostor H oddaljena 2,20 m proti zahodu. Dl. 4,20 m, š. 2,40 m, v. 1,76 m, n. m. v. 24,39 m (vrh), 22,63 m (dno). SE 396 Nasutje svetlo rjavega togega melja z nekaj keramike SE 339B in drobnimi kamni. Plast je nastala kot izravnava hodne Vkop za temelj strukture SE 339. Ni viden ter poteka ob površine. Nahaja se na severovzhodni strani zidu SE 330 in strukturi temelja. Vkopan v SE 353 = SE 357. Oblika tlorisa je premešana plast SE 394 (koluvij). Na dnu je tanek plast pravokotna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. Dl. 4,20 m, drobcev malte, ki jo loči od spodnjega nasutja. Dl. 3,75 m, š. 2,40 m. š. 1,15 m, n. m. v. 24,12 m (vrh), 23,85 m (dno). SE 340 = SE 383 SE 394A Zidana struktura v prostoru L/P, postavljena v smeri JZ−SV. Na severovzhodni strani zidu SE 330 so zaradi učvrstitve Lice kaže na gradnjo iz neobdelanih kamnov različnih temelja nasute plasti SE 396 in SE 394. Po sestavi enaka velikosti (0,45 × 0,30 × 0,20 m do 0,20 × 0,35 × 0,15 m), SE 394 (rjava meljasta plast − koluvij), le da vsebuje še povezanih z obilo apnene malte. Zgornji del je prekrit s nekaj kamnov (P24) in da je naslonjena na zid SE 330. plastjo malte SE 383. Gradnja enaka SE 339. Struktura je s Določena le v prostoru H, medtem ko na drugih profilih ni krajšo stranico naslonjena na SE 367. Struktura je v obliki bila ločena od plasti pred gradnjo SE 394. Na vrhu je tanek kvadra, z daljšo stranico je vzporedna z zidom SE 229, od plast drobcev malte, ki jo loči od zgornjega nasutja SE 396. katerega je oddaljena 0,9 m. Od podobne strukture SE 339 je oddaljena 2,20 m. Dl. 3,80 m, š. 2,35 m, v. 1,80 m, n. m. v. SE 393 24,58 m (vrh), 22,78 m (dno). Plast iz rumene sipke peščene zemlje z drobci malte v prostoru H. Sega pod SE 321A. Nad SE 396, SE 394 in SE 340B SE 394A. Podobna SE 387. Močno poškodovana. Morda Vkop za temelj zidane strukture SE 340. Ni viden ter pote- plast, ki je nastala pri gradnji, ali le ostanek podlage za ka ob strukturi temelja. Vkopan v SE 353 = SE 357. Oblika hodno površino v kv. 12/C−D2, kjer je ta podlaga za tlak tlorisa pravokotna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. Dl. uničena do dna. Dl. 4,45 m, š. 2,60 m, db. do 0,31 m, 3,80 m, š. 2,35 m. n. m. v. 24,37 m (vrh), 24,06 m (dno). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 323 SE 383 kamni nepravilnih oblik z manjšimi, ki so zabiti vmes. Moč- Sloj malte na strukturi SE 340. Malta je premešana z no poškodovano z gradnjo škarpe SE 325, ki je verjetno ostanki lupin školjk in drobnim peščenjakom. Ohranjen je uničila podoben zidek pri strukturi SE 339. Oblika tlorisa na 60-odstotkih površine platoja. Dl. 1,90 m, š. 1,95 m, db. linearna, dl. 0,90 m, š. 0,32 m, v. do 0,42 m. 2−5 cm, n. m. v. 24,58 m (vrh). Prostor N SE 384 SE 327 Sloj malte na strukturi SE 339. V eni ravnini nalita malta, Maltna podlaga za tlak opus spicatum v prostoru N. premešana z drobnim in majhnim peščenjakovim prodom Izdelana iz treh slojev: od zgoraj proti spodnjemu delu je (10 %) in lupinami školjk. Estrih je poškodovan, pokriva najvišja fina plast malte SE 327C, v katero so bili položeni 70 % površine. Ta površina ni pravi tlak, temveč vmesna tlakovci opus spicatum (SE 337) in so v njej ponekod še vi- maltna plast. Dl. 2,30 m, š. 1,25 m, db. 2−7 cm, n. m. v. dni odtisi. Pod njo sta maltna podlaga SE 327A in spodnja 24,39 m (vrh). podlaga SE 327B − obe s kamnitimi vključki. Estrih je bil SE 385 postavljen nad temeljnim coklom zidov SE 328 in SE 335 Nasutje med zidom SE 335 in strukturo SE 339. Kamnito ter verjetno SE 330 in 329. Presekan z gradnjo škarpe nasutje iz manjših, skoraj zaobljenih peščenjakov (pr. do SE 325, pri tem uničen jugozahodni rob tlaka. Pod ruševin- 15 cm). Dobro ohranjeno na majhni površini med zidovi sko plastjo SE 324. Postavljen nad SE 323 in verjetno kana- SE 367, SE 335 in platojem SE 339. Poškodovan del ošte- lom SE 348. Dl. 3,80 m, izkopana š. 2,85 m, db. 40−50 cm, vilčen kot SE 385A. Pod SE 338. Podobno nasutju SE 461 n. m. v. 23,23−23,46 m (vrh), 22,97 m (dno). med SE 340 in SE 229. Plast je segala do škarpe SE 325 SE 327A oziroma uničene podporne konstrukcije. Ohr. dl. 0,80 m, Vmesni sloj troslojne maltne podlage SE 327. Malta, š. 0,25 m, db. 4 cm, n. m. v. 23,53 m (vrh). premešana z manjšimi oblimi prodniki (pr. 2−7 cm, 50 %). SE 385A Pod fino malto SE 327C in nad spodnjo maltno podlago Poškodovan tlak SE 385 iz razsutih oblih peščenjakov (pr. SE 327B. Db. 10−15 cm. do 0,15 m). Postavljenih na SE 357, pod SE 338, omejen z SE 327B zidovoma SE 335 in SE 367 ter platojem SE 339. Dl. 0,90 m, Spodnji sloj troslojne maltne podlage SE 327. V plasti so š. 0,80 m, db. 2 cm. nekaj večji oglati peščenjaki (15 × 10 × 8 cm) zaliti z malto. SE 460 Estrih je bil postavljen nad temeljnim coklom zidov SE 328 Nasutje v prostoru med strukturo SE 340 in zidom SE 229. in SE 335 ter verjetno SE 330 in SE 329. Postavljen nad Kamnito nasutje, večji peščenjakovi lomljenci so nasuti do SE 323 in kanalom SE 348. Db. 20 cm. višine estriha SE 383. Proti jugozahodu plast omejena s SE 327C škarpo SE 325 in SE 326. Verjetno je plast segala do zidka Najvišji sloj troslojne maltne podlage SE 327 za tlak opus SE 657 v liniji s SE 340. Nad nasutjem SE 461. Podobno spicatum SE 337. SE 327C je fina plast malte, v katero so nasutju SE 338 med SE 339 in SE 335. Faza 4. Oblika tlorisa bili položeni tlakovci (spica) in so v njej ponekod še vidni oglata, dl. 0,66 m, š. 3,25 m, db. 0,73 m, n. m. v. od 24,30 m odtisi. Pod ruševino SE 324, nad SE 327A. Db. 2−5 cm. do 23,57 m. SE 337 SE 461 Opečnati tlak opus spicatum v prostoru N. Izdelan iz opeč- Spodnje tanko nasutje v prostoru med SE 340 in SE 229. natih tlakovcev − spica (vel. 2 × 5 × 10 cm), ki so položeni Plast rjave zemlje z malto in drobnimi kamni. Podobno v tehniki ribje kosti (pokončno na daljšo stranico). Tlakovci nasutju SE 385 med SE 339 in SE 335. Nad hodno površino so ohranjeni le ob spodnjem robu zidov SE 335 (3 kosi) SE 353. Pod SE 460. in SE 330 (ok. 20 kosov). Na estrihu SE 327 so ponekod Oblika tlorisa oglata, dl. 0,66 m, š. 3,25 m, v./db. do vidni odtisi tlakovcev, v vrhnjem finem sloju SE 327C. 0,12 m, n. m. v. od 23,57 m do 23,45 m. Izkopana dl. 1,14 m, izkopana š. 0,08 m, v. 4 cm, n. m. v. SE 657 23,50−23,46 m (vrh). Podporni zidek med strukturo SE 340 in zidom SE 229. SE 348 = SE 453 Podpira vmesna nasutja − podlage za tlak v vmesnem pro- Kanal položen v smeri JV−SZ. Grajen je iz kamnov, vezanih storu. Vezan s strukturo SE 340, naslonjen na zid SE 229. z obilo apnene malte. Na spodnjem delu so postavljene Močno poškodovan zaradi gradnje škarpe SE 325. Ima le večje kamnite plošče (0,40 × 0,30 × 0,05 m), steni sta izde- eno lice proti jugozahodu, zidan je bolj plitko od SE 340, lani iz oglatega štirikotnega lomljenca (0,15 × 0,25 × 0,07 m saj je postavljen direkt nad JV spodnji temelj zidu SE 229. do 0,22 × 0,17 × 0,07 m), postavljenega v višino do Kamni so bolj nametani v vzhodno lice. Tvorijo ga večji dveh vrst. Kanal je prekrit z večjimi kamnitimi ploščami 324 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 (0,95 × 0,52 × 0,07 m). V prostor O prihaja skozi zgornji SE 334C del temelja SE 328, kjer ena od kamnitih plošč povezuje Zidana struktura okroglega tlorisa, suhozidna gradnja. Večji kanal z zidom. Verjetno se je kanal nadaljeval pod estri- peščenjakovi lomljenci so položeni plosko v krogu z bolj hom SE 327. V času, ko je bila čezenj postavljena struktura pravilnimi ali nepravilnimi stranicami v lice, ki je dokaj ne- SE 412, kanal še ni bil uničen. Kanal je verjetno funkcioniral ravno, brez pravih vrst. Vmesni prostor napolnjen s kamni tudi v času, ko je bil postavljen zid SE 333. Nadaljeval se je nepravilnih oblik, predvsem srednje in manjše velikosti, v prostor BB (označen kot SE 453), kjer je bil prekrit z estri- ter z zemljo. Ohranjena v višin enega kamna nad nivojem hom SE 347. Polnilo ni bilo ohranjeno. Rek. dl. vsaj 6,30 m, hodne površine oz. vrha SE 2. Povsem enaki sta strukturi š. 1,00 m, v. 0,15 m, n. m. v. od 23,26 m do 23,11 m. SE 334B, oddaljeni ok. 2 m, in SE 334A. Uničena že v fazi SE 348A 2 oz. pred njeno gradnjo. Interfacies uničenja sta prekrila Vkop za kanal SE 348. Seka SE 323 v prostoru N in SE 357 plast SE 446 in zid SE 462. Vkop SE 334C2, polnila vkopa v prostoru O. Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z SE 334C3 ter interfacies uničenja SE 334C1. Pr. 1,55 m, v. ostrimi prehodi. 0,64 m, n. m. v. 23,97 m (vrh), 23,31 m (dno). SE 334C2 Prostor O–I–D Vkop za strukturo SE 334C. Oblika tlorisa okrogla, oblika SE 334A preseka U. Seka SE 2. Zidana struktura okroglega tlorisa, suhozidna gradnja. SE 334C3 Večji peščenjakovi lomljenci so položeni plosko v krogu Polnilo vkopa SE 334C2 med steno jame in strukturo z bolj pravilnimi ali nepravilnimi stranicami v lice, ki je SE 334C. Zemljeno polnilo meljaste gline rjave barve z dokaj neravno, brez pravih vrst. Vmesni prostor napolnjen nekaj vključki kamnov. s kamni nepravilnih oblik, predvsem srednje in manjše velikosti, ter z zemljo. Povsem enaki sta strukturi SE 334B, SE 426B oddaljena ok. 2 m, in SE 334C. Uničena že v fazi 2 oz. pred Zemljena plast svetlo rumene barve, premešana geološka njeno gradnjo. Če bi bila struktura SE 412 enakih velikosti osnova SE 2. Hodna površina 1. faze v prostoru D–I–O. kot SE 339 in SE 340, bi ležala nad SE 334A oz. nad njeno Sicer v prostoru O ni bila dokumentirana, saj je bila uničena, interfacies uničenja. Ta struktura je močno poškodovana z čeprav dokumentirana pod SE 412. Prekrivala je polnila vko- modernimi uničenji. Ohr. dl. 1,48 m, ohr. š. 1,18 m, ohr. v. pov pri bazah (npr. SE 334B3). Pod SE 426A. Db. do 5 cm. 0,23 m, n. m. v. 22,92−23,20 m (vrh). SE 476 = SE 457 SE 334A2 Suhozidna struktura pravokotnega tlorisa, sezidana Vkop za strukturo SE 334A. Oblika tlorisa okrogla, obli- iz oglatega štirikotnega peščenjaka različnih velikosti ka preseka U. Seka SE 323 in SE 2. Polnilo vkopa ni bilo (0,25 × 0,17 × 0,10 m do 0,36 × 0,50 × 0,18 m) ter iz manjših ugotovljeno. kamnov (do pr. 0,10 m, 10 %). Na kamnih so vidni ostanki malte. Večji kamni so postavljeni plosko z bolj pravilno SE 334B stranico v severovzhodno in jugovzhodno lice strukture, ki Zidana struktura okroglega tlorisa, suhozidna gradnja. Večji je izredno slabo ohranjena, le v višino dveh kamnov. Med peščenjakovi lomljenci so položeni plosko v krogu z bolj večjimi mali kamni in srednje veliki. Struktura nima lica ob pravilnimi ali nepravilnimi stranicami v lice, ki je dokaj ne- zidu SE 328, kjer je naslonjena na zob temelja. Vmesni ravno, brez pravih vrst. Vmesni prostor napolnjen s kamni prostor zapolnjen z zemljo, malto in s kamni. Proti jugo- nepravilnih oblik, predvsem srednje in manjše velikosti, zahodu sega pod SE 412. Uničeno pred gradnjo 2. faze. ter z zemljo. Povsem enaki sta strukturi 334A in SE 334C, Pod SE 426. Izkopana dl. 3,10 m, š. 0,96 m, ohr. v. 0,27 m, oddaljeni ok. 2,10 m. Baza je ohranjena v višini hodne n. m. v. 23,84 m (vrh). površine oz. vrha SE 2. Uničena že v fazi 2 oz. pred njeno gradnjo. Vkop SE 334B2, polnila vkopa SE 334B3 ter inter- SE 476A facies uničenja SE 334B1. Pod plastjo SE 426. Pr. 1,55 m, v. Vkop za strukturo SE 476. Ni viden, poteka direkt ob struk- 0,48 m, n. m. v. 23,51 m (vrh), 22,95 m (dno). turi. Oblika tlorisa oglata, oblika preseka U. Seka SE 2. SE 334B2 SE 655 Vkop za strukturo SE 334B. Oblika tlorisa okrogla, oblika Odvodni kanal, slabo ohranjen in izdelan iz dveh tegul, ki preseka U. Seka SE 2. sta pravilno obrnjeni z zgornjo površino navzgor. Pri obeh manjkajo južni robovi. Dno iz tegul vodi iz prostora N oz. SE 334B3 od zidu SE 328 proti jugu. Dno kanala je za nekaj cm pod Polnilo vkopa SE 334B2 med steno jame in strukturo ohranjenim nivojem SE 327 in je postavljen nad JV temelj SE 334B. Zemljeno polnilo meljaste gline rjave barve z zidu SE 328. Nad SE 323, mogoče presekan s škarpo nekaj vključki kamnov. SE 325. Izkopana dl. 0,7 m, š. 0,45 m, ohr. v. 3 cm. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 325 Prostor K − shramba Faza A2−4. Dl. 0,87 m, š. 0,74 m, v. 0,48 m, n. m. v. 23,51 m SE 442C (vrh), 23,03 m (dno). Zgornji del plasti SE 478 (geološka osnova, v katero je SE 467 vkopan prostor), ki je še rahlo premešana z nekaj drobci Kamnita posoda iz apnenca. Postavljena je na zidani pod- oglja in malte ipd. Gre za hodno površino v prostoru, ki stavek SE 466 in spojena z malto. Ohranjeno je pribl. 50 % je bila pri požaru ožgana, kar predstavlja rdeče ožgana krožne oblike. Polnilo ali vsebina posode z veliko ožgane- zemlja SE 442B (skupaj tvorita hodno površino). Sestava je ga rastlinskega materiala je pobrana (VZ FL 41). Pr. 0,80 m, podobna SE 478. N. m. v. 22,97 m (vrh). db. 3 cm, v. 0,16 m, n. m. v. 23,67 m (vrh). SE 464 SE 468 Rdeče obarvan omet na jugovzhodni strani zidu SE 345, iz Zidana struktura polkrožnega tlorisa, podstavek za dolij malte, premešane z drobnimi kamni ali opeko (5 %). Pre- SE 469 v spodnjem delu vogala, katerega ustvarjajo kriva pribl. 40 % dela zida SE 345 od hodnega nivoja oz. stopnice SE 470 in struktura SE 472. V vogalu med SE 470 od temelja zidu do SE 321. Zasut je bil s strukturo SE 465. in SE 472 je oglata ter na zunanji strani zaokrožena. To Dl. 1,30 m, v. 0,50 m, db. 3 cm. zunanje lice podstavka ni ravno, izdelano je iz manjših in SE 465 večjih lomljencev s stranicami nepravilnih in skoraj pravo- Zidana struktura z ometom, ograda prostora za vsaj 3 do- kotnih oblik (0,22 × 0,10 × 0,18 m do 0,20 × 0,17 × 0,14 m) lije med zidovoma SE 355 in SE 345. Zunanje lice strukture ter iz lomljenih tegul, vezanih z obilo apnene malte. Zida- je 1,25 m oddaljeno od zidu SE 345. Veliki in srednje veliki na struktura je bila ometana SE 468A. Na stenah so vidni kamni (peščenjakovi lomljenci, vel. 0,15 × 0,17 × 0,10 m do ostanki gorenja. Gradnja je podobna SE 466. Pr. 1,10 m, v. 0,25 × 0,23 × 0,12 m) so plosko postavljeni s skoraj pra- 0,70 m, db. 0,22 m, n. m. v. 23,69 m (vrh), 23,00 m (dno). vokotnimi stranicami v zidek z ravnim jugovzhodnim lice, SE 468A brez vrst, vezano z malto. Deloma je mogoče ohranjen Omet na strukturi SE 468. Ohranjen v vogalu s SE 472 tudi jugozahodni zidek, saj so tam večji kamni, kot da in sega čez obe. Omet je ohranjen le v sledovih. Db. do bi držali konstrukcijo. V notranjosti so bili nato nameta- 2 cm. ni kamni, zaliti z obilo malte, ki so držali vzidane dolije. SE 469 Le-ti so bili deloma vkopani tudi v flišno osnovo SE 2 = Zazidan keramični dolij, obzidan s peščenjakovim lomljen- SE 478 ter postavljeni v maltni ovoj. Notranji del je bil sicer cem, povezanim z malto SE 468. V notranjosti je bilo na močno poškodovan pri odstranitvi dolijev. Ostali so odtisi dnu položeno svinčeno dno (SE 469D). Pr. 1,04 m, n. m. v. polkrožne oblike (0,63 m v dolžino ter debeline 3 cm). Na 23,82 m (vrh). jugovzhodni strani je lice ometano (SE 465B). Konstrukcija je postavljena nad JV temelj SE 345 in JZ temelj SE 355, SE 469D naslonjena je na stenski omet SE 474 in SE 464, morda Svinec krožne lečaste oblike, položen na dno dolija SE 469. sezidana v kasnejši fazi. Ohr. dl. 3,85 m, š. 0,32 m, ohr. v. Pr. 0,53 m, db. 2 cm. 0,50 m, n. m. v. 23,44 m (vrh), 22,94 m (dno). SE 470 SE 465B Dostop v prostor K z zgornjega nivoja. Pet stopnic, od Rdeče obarvan omet na jugovzhodni strani strukture katerih so štiri izdelane iz enega bloka pravilno obdelanega SE 465. Ohranjen je na 30 % površine zidane strukture. Db. peščenjaka (1,00 × 0,42 × 0,22 m do 1,00 × 0,22 × 0,32 m do 3−5 cm. 0,85 × 0,17 × 0,52 m do 0,92 × 0,33 × 0,27 m). Uničena je le četrta stopnica od spodaj proti vrhu, saj je iz dveh večjih plo- SE 466 ščatih peščenjakov (0,56 × 0,31 × 0,08 m) ter iz nekaj manjših Zidani podest za kamnito posodo SE 467. Oblika pod- kamnov (0,18 × 0,20 × 0,09 m). Stopnice se spuščajo ob zidu stavka v vogalu SE 355 in SE 465 je oglata, navzven pa SE 355 proti severovzhodu in se naslanjajo na omet SE 474. zaokrožena. To zunanje lice podstavka ni ravno izdelano, Izdelane so sočasno s podporno konstrukcijo SE 472, ki je iz manjših in večjih lomljencev (0,10 × 0,35 × 0,15 m do se lahko razteza tudi kot podporna konstrukcija stopnic. 0,05 × 0,08 × 0,10 m), s stranicami nepravilnih in skoraj Stopnice segajo čez SE 479 kot začetno ploščadjo. Omet na pravokotnih oblik (lahko obdelanih) in vezanih z malto. jugozahodni strani stopnic SE 470A. Dl. 2,04 m, š. 1,08 m, Nad podporno ploščadjo SE 479 in 20 cm od zadnje sto- skupna v. 1,18 m, n. m. v. 24,38 m (vrh), 23,20 m (dno). pnice SE 470. Terina je bila na strani proti SE 355 in SE 465 podprta z nekaj kamni in opeko ter zametana. Na seve- SE 470A rovzhodni strani se naslanja na omet zidu SE 355 (SE 474), Rdeče obarvan omet na jugozahodni strani stopnic SE 470 na severozahodni strani se naslanja na SE 465. Omet, s ob drugi stopnici od zgoraj in nad nivojem SE 468. Db. do katerim je podstavek prekrit, je skoraj popolnoma uničen. 2 cm. 326 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 471 SE 478 Dve stopnici nad podporno konstrukcijo SE 472 ob Plast svetlo rjavo-rumenega trdega peščenega melja brez zidu SE 229, iz pravilno odsekanih plošč peščenjaka arheoloških najdb. Plast je podobna SE 2A. Zemljen tlak (0,97 × 0,37 × 0,21 m do 0,90 × 0,47 × 0,22 m), od vhoda oz. hodna površina v prostoru K. SE 442C je zgornji del proti jugozahodu. Naslonjeni na predhodni omet SE 229D. te plasti, ki je še rahlo premešan; SE 442B pa pri požaru Dl. 0,96 m, š. 0,78 m, db. 0,29 m, n. m. v. 24,30 m (vrh). ožgan zgornji del hodne površine. Plast je presekana z SE 472 vkopi za strukture. Zidana struktura pod stopnicami SE 471 in SE 470, vhodna SE 479 ploščad za dostop v prostor K iz zgornjega nivoja (prosto- Ploščad na vznožju stopnic SE 470, v višini ene stopnice ali ra L), ki se lahko razteza tudi kot podporna konstrukcija dve vrsti položenih kamnov. Večji ploščati kamni so plosko stopnic SE 470. Izdelana je iz peščenjakovega lomljenca položeni z bolj pravilnimi stranicami v jugozahodno lice, oglate ploščate in štirikotne oblike (0,20 × 0,10 × 0,53 m manjši kamni pa so zatrpani za njimi. Vmesni prostor je do 0,35 × 0,06 × 0,15 m) ter iz opeke (tlakovec), vezana zapolnjen z zemljo. Pod konstrukcijo SE 466. V. 0,25 m. z malto. Tlakovec je postavljen pokončno, ok. 45 stopinj SE 481 nagnjen proti zahodu. V jugozahodnem licu so zahodni Zidana struktura, položena v smeri JZ−SV. Izdelana vogalni kamni lepše položeni kot preostali del lica, ki bi bil iz peščenjakovega lomljenca (0,35 × 0,10 × 0,20 m do lahko zadelan kasneje. Na zunanjih straneh je bila struk- 0,20 × 0,18 × 7 cm). Ohranjeni sta dve vrsti kamnov. Zaho- tura ometana (SE 468A). Naslonjena na zid SE 229 in na dna linija gre v pravi liniji s severozahodnim robom moza- njegov omet SE 229D. Zidani kvadratni podstavek SE 472 ika SE 259 do zidu SE 472. Na jugozahodni strani je videti ima severozahodno linijo poravnano s strukturo SE 481. Dl. kot stopnica za dostop v shrambo čez mozaik SE 259, ki 0,98 m, š. 0,98 m, v. 0,88 m, n. m. v. 23,80 m (vrh), 23,00 m je na obeh straneh nekoliko širši od vhodne stopnice. Mo- (dno). goče gre za nadaljevanje zidu oz. podporne konstrukcije SE 473 SE 269. Večji kamni (peščenjakovi lomljenci) so postavljeni Estrih na zgornjem platoju SE 472 med stopnicami SE 470 plosko, s pravilnimi stranicami v severozahodno in jugoza- in SE 471. Izdelan iz malte z zelo drobnimi primesmi hodno lice, ki sta višine le enega kamna. Za njimi je proti kalcita, bele barve s površino sivo-rjave barve. Malta je jugovzhodu postavljenih še nekaj manjših in srednje velikih položena na SE 473A. Ostanek estriha je ohranjen samo kamnov. Severozahodna linija se proti severovzhodu na- na vrhu zidu SE 229, kjer se je raztezal čez zob SE 229 daljuje z linijo strukture SE 472. Mogoče sta nekoč bili del do linije pravega zidu SE 486 na njem. Ohr. dl. 0,34 m, š. iste konstrukcije. Brez veziva. Na jugovzhodnem delu sta 0,22 m, db. 0,14 m, n. m. v. 24,33 m (vrh). nad ostalimi postavljena še dva kamna, ki imata navznoter SE 473A (proti jugovzhodu) pomaknjeno linijo. Ohr. dl. 1,60 m, š. Maltna podlaga za estrih SE 473, zelo prečiščena ter glad- 0,55 m, v. 0,10 m. ke površine. Na zgornjem platoju SE 472 med stopnicami SE 482 SE 470 in SE 471. Deloma sega čez zob SE 229 do linije Struktura, položena v smeri JZ−SV. Zahodno od strukture pravega zidu SE 486 na njem. Iz njega se dviguje stenski SE 481 se nahajajo kamni, povezani z malto in ometani na omet SE 473B ob zidu SE 486. Dl. 1,00 m, š. 0,22 m, db. severozahodni ter severovzhodni strani (omet SE 482A). 0,03 m, n. m. v. 24,31 m (vrh). Nizek zid, v smeri SV−JZ, vzporeden s SE 229. Večji in SE 473B srednji kamni (peščenjakovi lomljenci) so postavljeni v tri Omet na zidu SE 486 (na severozahodni strani). Ohranjen lica s pravokotnimi stranicami, vmes so nametani manjši v vogalu SE 355 in SE 486/229. Na zgornjem nivoju vhoda nepravilni kamni in malta. Na severni strani je postavljen v shrambo. Izhaja iz podlage za estrih SE 473A. Sestava večji kvadratni vogalni kamen. Na jugovzhodnem licu sta enaka SE 474. Db. 2 cm, ohr. v. 3 cm. ohranjena le dva kamna ob SE 259, do katerega je segal. Struktura oz. zid je potekal ob mozaiku SE 259 oz. stopni- SE 474 = SE 356 šču SE 269 in kanalu SE 267 proti jugozahodu. Zelo slabo Rdeče obarvan omet iz malte, ki je premešana z zelo ohranjen, saj presekan z SE 325C. Možen je zasuk zidu v drobnim kalcitom. Na jugozahodni strani zidu SE 355. Zid L proti severozahodu in s tem bi predstavljal jugozahodni je bil ometan pred postavitvijo stopnic (SE 470) ter struktur mejni zid shrambnega prostora. Naslonjen na SE 481. SE 467 in SE 465. Na zidu je ohranjenih do 25-odstotkov Ohr. dl. 0,49 m, ohr. š. 0,47 m. ometa, in sicer od hodnega nivoja do SE 303 oz. SE 321. Ohr. dl. 1,40 m, db. 2 cm. SE 482A Omet na severozahodni in severovzhodni strani strukture SE 482A. Debel je nekaj cm. V višino je ohranjen le v višini SE 482B. Db. 2−3 cm, ohr. v. ok. 10 cm. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 327 SE 482B do 0,15 × 0,10 m) plosko v stranice. Struktura je sestavljena Struktura. Večja pravokotna kamnita plošča, zlomljena iz 30 % veziva (sivega glinenega peska), 40 % iz ogromnih na 5 delov, ki je z daljšo stranico naslonjena na SE 482 in kamnov, 20 % grušča in lomljencev (4 × 2 cm), 10 % drob- položena nad SE 482C. Oddaljena od SE 481 s kanalom za nih kamenčkov (3 × 2 cm), nekaj kosov žlindre in zdroblje- 0,18 m. Mogoče vhodna plošča v prostor ali prekritje kana- nih opek in tegul (15 × 10 cm, 1 %). Nad SE 269 je pod la SE 482C. Dl. 0,75 m, š. 0,35 m, db. 0,12 m. robom škarpe SE 325 v kv. 7/E5 ohranjen mozaik SE 259. Nad njim potekata zidova SE 252 in zid SE 253. Verjetno SE 482C se pod mozaikom SE 259 nadaljuje v strukturo SE 481. Na- Struktura iz dveh večjih ploščatih kamnov slonjen na SE 482. Zapolnjuje vkop SE 267C in je sezidana (0,65 × 0,35 × 0,07 m in 0,75 × 0,54 × 0,06 m), ki sta polože- sočasno s SE 267A. Strukture ni v predelu med SE 252 in na v smeri JZ−SV, raztezata se do spodnjega dela SE 482. SE 253, kjer je bila mogoče odstranjena in nato nasuta Morda gre za začetek kanala SE 267, ki zavije nato pod SE 238 in SE 238A. Dl. 3 m, š. 1,06 m, db. 0,30−0,60 m. SE 481, SE 269 ter SE 259. Pod SE 482B, nanj se naslanja SE 481. Dl. 0,90 m, š. 0,75 m, db. 6−7 cm. SE 259 Mozaik nad stopniščem 269. Bele mozaične kocke kva- SE 482D dratnega tlorisa in vel. od 1,5 × 1 × 2,5 cm do 1 × 1 × 2,5 cm Razmetani kamni ob strukturi SE 482. Mogoče del ruševi- so vstavljene v maltno podlago, 34 cm debel sloj malte ne te konstrukcije, čeprav so bili kamni zabiti ob strukturo z zdrobljeno opeko (35 %) in drobnimi kamenčki (40 %, nižje od ometa SE 482A kot nekakšno polnilo vkopa za 2 × 1 cm). Ohranjen le pod moderno škarpo SE 325, kljub temelj. Močno uničeno s škarpo SE 325. temu je na jugovzhodni, severozahodni in severovzhodni SE 482E strani zaključen. Ohranjena je celotna širina hodnika v tem Vkop za zid SE 482 in strukturo SE 482C. Ni viden, poteka delu. Nadaljeval se je le proti jugozahodu. Na severovzho- ob liniji temelja. Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. dni strani ga zamejuje struktura SE 481 v višini enega Seka SE 2. kamna, ki izgleda kot vhodna stopnica v shrambo. Mozaik Prostor SS in S je na obeh straneh nekoliko širši od stopnice. Na seve- rozahodni strani ga zamejuje zidek SE 482, ki je potekal SE 267A ob SE 259 oz. SE 269 in SE 267A proti jugozahodu. Na Zidani odvodni kanal, usmerjen SV−JZ. Poteka ob zidu jugovzhodu je bil zamejen z zidom SE 229, kar se vidi po SE 229, od prostora K skozi prostore S, SS in se izliva na liniji estriha, ki je postavljen nad severozahodni zob zidu za spodnjem dvorišču skozi zid SE 208B. Kanal se strmo nekaj cm, in linijo enega kamna SE 229, ki se je tu očitno spušča proti jugozahodu. Dno je iz položenih opečnatih rahlo zamahnil. Mozaični tlak vodi iz spodnjega nivoja, tegul. Stranski zidovi so grajeni iz velikih kamnitih kvadrov prostorov S in SS v prostor K na rimski terasi 3. Ohr. dl. (vel. 0,42 × 0,18 × 0,21 m). Na zunanji strani ob kanalu 1,20 m, š. 0,75 m, db. 0,36 m, n. m. v. 22,73 m. ležijo še kamni nepravilnih oblik (vel. 0,43 × 0,20 × 0,11 m) ter nekaj odlomkov opeke (0,15 × 0,10 m), ki zapolnjujejo SE 238A vkop za kanal. Kanal je prekrit s kamnitimi ploščami (vel. Struktura, zgrajena iz pokončno postavljeni opek (tegul, 0,80 × 0,55 × 0,09 m do 0,40 × 0,24 × 0,06 m). Stranski zidovi 24 × 15 × 3 cm), vezanih z obilo apnene malte in gruščem in plošče, ki ga prekrivajo, so vezani z malto. Notranje lice ter drobnimi kamenčki (3×1 cm). Struktura je kvadratne kanala je lepo, plosko in ravno. Širina notranjosti kanala je oz. pravokotne oblike nad kanalom SE 267A med zidovi 0,20 m, širina konstrukcije kanala je 0,60 m. Kanal je med SE 229, SE 252 in SE 253. Morda okvir podlage za tlak zidovoma SE 252 in SE 253 prazen. Verjetno gre tudi pod (skupaj s SE 238) nad kanalom SE 267A. Dl. 1,10 m, strukturo SE 481 v shrambi in se priključi na kanal SE 482C, š. 0,85 m, db. 0,30 m. SE 482B. Sočasen z gradnjo SE 208B, SE 229, SE 269 in Prostor R SE 252. Zapolnjen delno s polnilom SE 267B. Izkopana dl. SE 211 = SE 236 9,15 m, š. 1,04 m, v. 0,30−0,38 m. Odtočni kanal za odvajanje meteorne vode, usmerjen SE 267C V−Z, poteka od zidu SE 230 iz prostora R v prostor U, Vkop za kanal SE 267A in strukturo SE 269. Oblika tlorisa kjer je oštevilčen kot SE 236, in se izteka v odvodni kanal linearna, oblika preseka U. Seka SE 2. SE 207 ali pod njim. Zaradi slabe ohranjenosti ni jasno, ali SE 269 se je nadaljeval skozi zid SE 261A do prostora FF, kjer je Kamnita podlaga za stopnišče nad kanalom SE 267, ki po- ohranjen še en imbreks. Grajen je iz obrnjenih imbreksov, teka iz prostora K in skozi prostore SS ter S ob zidu SE 229. ki se stikajo po krajši stranici (širina dna imbreksa 0,20 m, Nad ploščami kanala SE 267 so postavljeni grobo obdelani v. 5 cm). V prostoru R je ohranjeno le dno, v prostoru U še večji kamni (vel. 0,50 × 0,30 × 0,20 m do 0,30 × 0,15 × 0,05 m stranici (pribl. širine 15 cm) in prekritje. Na robove imbreksov ali poleg ob stene vkopa so tako v liniji položeni 328 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 večji kamni (od pravokotnih do nepravilnih oblik velikosti SE 207A 0,22 × 0,15 × 0,07 m), brez veziva. Kanal pokrivajo dokaj Negativ ali vkop za kanal SE 207. Poteka ob stranicah ka- kvadratne plošče peščenjaka (vel. od 0,40 × 0,20 m do nala. Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. Ponekod bolj 0,25 × 0,15 m, db. 6−7 cm). Od severovzhoda se spušča položen na zemljeno izravnavo SE 2A. proti jugozahodu za pribl. 0,93 m (do stika s SE 207). SE 284A Zapolnjuje ga polnilo SE 232. Odnos z zidom SE 215 ni Zbiralnik za vodo − razširitev kanala SE 207 pred zidom jasen, morda ga je presekal ob eni od prenov. Morda celo SE 230, SE 261B oz. SE 333, skozi katerega steče v kanal starejši od poslopja. Zdi se, da je bil v nekem trenutku stik s SE 278A. Grajena iz grobo obdelanih kamnov kvadratnih kanalom SE 207 prekinjen in povezava zadelana s pokonč- in ploščatih oblik (vel. 0,15 × 0,13 × 0,06 m), položenih v no postavljeno tegulo. Presekan z jarkom SE 237A (faza 3) linijo v tlorisu ovalne oblike. Vmes je nekaj drobcev opeke in z recetnim usekom SE 621. Izkopana dl. 8,5 m, š. 0,40 m, (2 × 3 cm) in vezan je z belo apneno malto. V cisterno se ohr. v. 0,40 m, n. m. v. 21,64 m (vrh plošče), 22,15 m do stekajo trije večji kanali, in sicer SE 207 in SE 278A, kasnejši 21,39 m (vrh dna). SE 237A, ki ima dno sicer višje oz. nad polnilom SE 284A. SE 236A Vezana s SE 261B. Delno vkopana v SE 2A, delno posta- Vkop za odtočni kanal SE 236 = SE 211. Oblika tlorisa line- vljena na SE 2. Kasneje je povezava med SE 284A in SE 207 arna, oblika profila V z ostrim prehodom v konkavne stene zatrpana s kamnom. V fazi 4 je cisterna zravnana in zasuta in postopnim prehodom v konkavno dno. Seka SE 2. z nasutjem SE 251. Dl. 1,11 m, š. 0,70 m, v. 0,20 m. Prostor Š, T, U SE 284C Vkop za cisterno SE 284A. Oblika tlorisa ovalna, oblika SE 236 = SE 211 preseka U. Seka SE 2A in SE 2. Odtočni kanal, ki priteče iz prostora R. Glej opis pod SE 211. Prostor V SE 207 = SE 207B SE 278A Zidani odtočni kanal, poteka ob jugozahodni steni pro- Odvodni kanal, usmerjen JV−SZ. Stranici kanala sta se- storov Š, T, U (ob zidu SE 208B = SE 208A = SE 208 in zidani iz lomljencev peščenjaka (vel. 0,25 × 0,10 × 0,05 m SE 261A), v smeri SZ−JV. Dno je iz opečnatih tegul (dl. do 0,15 × 0,15 × 0,07 m), opek in tegul (0,15 × 0,10 m), 62−65 cm, š. 44 cm, db. 2−3 cm), ki imajo odbite robove vezanih z obilo apnene malte. Kamni in tegule so položeni in so položene z vrhnjo stranjo navzgor ali navzdol, ena plosko brez vrst. Notranje lice je lepše izraženo. Prekrit je ob drugi z daljšo stranico v smeri kanala. Kanal ima dva s kamnitimi ploščami peščenjaka (vel. 0,48 × 0,24 × 0,10 m stranska zidova, ki sta le mestoma ohranjena (v kv. 8/A4 do 0,30 × 0,18 × 0,09 m). Med ploščami so vstavljeni manjši ohranjeno le dno kanala brez stranic, v kv. 8/B4 še jugoza- kosi opeke in med seboj so kamnite plošče vezane z mal- hodna stranica, v kv. 8/C−E4 obe). Stranici sta izdelani iz to. Na dnu vkopa SE 278C ni postavljene nobene strukture, kamnov (od ploščatih do kvadrov ter kamnov nepravilnih ki bi služila za dno kanala. Kanal je najverjetneje nadalje- oblik, vel. 14 × 18 × 3 cm, 37 × 14 × 14 cm) in nekaj tegul vanje kanalov SE 207 in SE 284A. Služil za odvodnjavo, od (vel. 12 × 14 × 3 cm), vezanih z obilo apnene malte, ki ju severozahoda proti jugovzhodu, na zunanji strani objekta. veže tudi na opečnato dno. V kv. 8/D4 je pokrit s štiri- Zid SE 261B se naslanja na kanal SE 278A oz. ga prekri- mi kamnitimi ploščami peščenjaka (vel. 40 × 53 × 7 cm). va. Nadaljuje se izven izkopnega polja. Uničen z gradnjo Zasledili smo 4 tegule z žigom CRISPINI (G26−29) tako kanala SE 204A in SE 204C. Izkopana dl. 3,06 m, š. 0,50 m, na dnu kot v stranicah. Kanal se spušča od severozahoda v. 0,35 m. proti jugovzhodu za ok. 20 cm. Vzidan v sočasna zidova SE 278C SE 228B in SE 277, skozi katera poteka. Odnos s kanalom Vkop za kanal SE 278A. Poteka ob linija kanala, oblika SE 211 = SE 236 ni popolnima jasen. V kv. 8/E4 kanal rahlo tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 2. zavija od stene proti severovzhodu in se v južnem vogalu prostora U razširi ali pod pravim kotom zalomi v razširitev Prostor HH SE 284A, stik je sicer uničen. Na določeni točki je povezava SE 663 med SE 284A in SE 207 zatrpana s kamnom. Zapolnjuje Velik kamnit kvader v prostoru HH, na jugozahodni strani ga polnilo SE 227. Presekan z usekom SE 621 in SE 205A. zidu SE 208 nad zobom temelja. Morda vhodna stopnica iz Izkopana dl. 15,85 m, š. 0,65 m, ohr. v. do 0,30 m, n. m v. ograjenega dvorišča v 1. fazi. Zraven sta na severozahodni 21,54 m (vrh plošč). strani pokončno postavljeni dve teguli. Vrh kamna sovpada z vrhnjim nivojem SE 263. Lahko tudi le del ruševine zidu SE 208. Dl. ok. 0,60 m, š. 0,35 m, db. ok. 0,25 m, n. m. v. 21,25 m (vrh). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 329 Skladišče v povezavi z izredno veliko kamnito ploščo v ruševini nad SE 294 bazo. Dl. 0,54 m, š. 0,49 m, v. 0,40 m, n. m. v. 21,23 m (vrh). Zelo slabo ohranjen odtočni kanal ob jugozahodni steni SE 652 (SE 208C) skladišča. Ostalo je le še dno iz tegul, ki so Cevi ali linija imbreksov z robovi navzdol ob strukturi postavljene ena ob drugo, z robovi navzdol, čeprav imajo SE 483 v skladišču, postavljene na SE 2. Pod SE 444A oz. posnete robove. Zložene so bile ob zidu SE 208C kot SE 275. SE 444B je naslonjena na strukturo ali del ruševi- jugozahodna stranica. Severozahodna stranica kanala je ne, morda le del opečnatega tlaka SE 275. Dl. 0,76 m, š. izdelana iz ene vrste kamnov (vel. 0,26 × 0,14 × 0,05 m), 0,11 m, v. 0,20 m. na katero je z malto pritrjena vrsta opek. Poškodovano z SE 667 velikim usekom čez celo teraso SE 621. V liniji s kanalom Polkrožna poglobitev v naravni osnovi SE 2, ki je bila v SE 207. En del tegule nosi žig CRISPINI. Polnilo kanala ni najstarejši fazi hodna površina. Profil U oblike s postopnim bilo ohranjeno. Notranja širina kanala je ozka 0,26 m. Ohr. prehodom v poševno steno in postopnim prehodom v dl. 1,85 m, š. 0,46 m, ohr. v. 0,10 cm, n. m. v. 20,74 m (vrh). konkavno dno. Izkopana le v sondi 15 in se nadaljuje v SE 294A P145 proti severovzhodu. Zapolnjena je bila s kamnom Spodnja mejna površina ali vkop za gradnjo kanala SE 294. SE 668, ki bi lahko povzročil poglobitev s padcem, in z Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 2, deloma zelo opečnato plastjo SE 408B (3. faza). Dl. 1,80 m, š. ni nad SE 271. izkopana, gl. do 20 cm. SE 483 Podporni zidek v vzhodnem vogalu skladišča. Poteka v smeri SV−JZ, naslanja se na zidova SE 310 in SE 363 ter je postavljen na geološko osnovo SE 2. Temelja ni. Zidek tvorita dve vrsti grobo klesanih kvadrov peščenjaka (vel. do 0,35 × 0,20 × 0,13 m), ki z daljšo, pravokotno in rav- no stranico tvorijo dve ploski lici (torej na severozahodni in jugozahodni strani zidu). Med večje kamne ob stra- neh so nametani manjši lomljenci nepravilnih oblik (vel. 0,17 × 0,15 × 0,10 m) in vse je vezano z apneno malto. Podobna gradnja je pri SE 644. Nad zidkom je v vogalu SE 310 in SE 366 ohranjen debelejši sloj malte (SE 484), ki bi bil lahko ostanek te strukture. Po njem bi se domnevala prvotna višina strukture. Na severozahodni stranici je še en kamen poševno postavljen zraven zidka ali celo vezan na njega. Dl. 1,51 m, š. 0,47 m, ohr. v. 0,35 m, n. m. v. 21,20 m (vrh). SE 483A Vkop za zidek SE 483. V tlorisu linearne oblike. Seka SE 2. SE 484 Sloj malte ali stenskega ometa v vzhodnem vogalu skladišča. Slabo ohranjen le v vogalu na stenah SE 310 in SE 363, in sicer pod coklom na višini 0,34 m. Izdelan je iz malte, premešane z drobnimi peščenjakovimi prodniki. V preseku se vidi razlika v kakovosti zgornjega in spodnjega dela. Malta je nametana nad SE 483, morda predstavlja ostanek te strukture. Dl. 0,58 m, š. 0,20 m, db. 3 cm. SE 651 Kamnit arhitekturni element − kamnita baza v skladišču. Izdelana je iz enega grobo obdelanega kosa peščenjaka kvadratnega tlorisa z izdolbenim krogom (pr. 0,36 m) na vrhnji površini. Morda baza za steber, zdi se premajhno za aro stiskalnice. Ni jasen odnos s tlakom SE 275, torej ali je baza vkopana vanjo ali je SE 275 naslonjena nanjo. Morda 330 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2. gradbena faza SE 223A Vkop za temelj zidu SE 223. Poteka ob temelju, oblika Zidovi tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 2. SE 222 SE 223B Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Tvori prostor FF na jugo- Bel stenski omet na severozahodni strani zidu SE 223. zahodni strani in prostor G na severovzhodni strani. Grajen Verjetno ometan v kasnejši fazi hkrati z ometom na zidovih je iz grobo klesanih kamnov in peščenjakovih lomljencev SE 242 in SE 243. Ohranjen je le v nekaj manjših zaplatah, oglatih oblik (vel. od 0,35 × 0,20 m do 0,15 × 0,10 m), dolgih nekaj cm. Db. 2 cm. vezanih z belo apneno malto, ki je slabo ohranjena, zato je v medprostorih veliko svetlo rjavega meljastega peska SE 226 mehke konsistence. Večji kamni so postavljeni v dve jasno Zid, usmerjen JZ−SV. Loči prostor GG na dva dela. Grajen izraženi lici, vmes so zatrpani manjši kamni (15 × 10 cm). je iz grobo klesanih podolgovatih lomljencev peščenjaka V licu zidu so kamni s pravokotnimi stranicami postavljeni oglatih robov (vel. 0,20 × 0,25 m), vezan z belo apneno skoraj v ravne vrste. V temelju se vidijo kamni s popolno- malto in zelo slabo ohranjen (v višino 1−2 kamna). Temelj ma nepravilnimi stranicami; lice temelja je izredno neravno ni izkopan. Na jugovzhodni strani ometan z belim ometom lice in brez vrst. Zid ima temelj, širok 0,85−0,95 m, visok SE 296A. Lici sta jasno izraženi in iz večjih kamnov, vmes 0,24 m (n. m. v. 21,14 m vrh). Ometan je z belim ometom so manjši kamni (vel. 0,10 × 0,10 m). Sestavni del zidu je SE 296A na jugozahodni strani. Vezan je z zidom SE 333A kanal za vodo − narobe obrnjen imbreks na višini hodne- v vogalu in polkrožnem temelju. Nanj sta naslonjena zid ga nivoja, ki povezuje oba dela prostora. Predelna stena SE 226 in tlak SE 296. Pod SE 202. Nanj naslonjen SE 654. tlakovanega prostora (morda impluvij). Naslanja se na Na stiku s SE 223 je zid uničen do temelja, mogoče celo SE 222. Izdelan sočasno s tlakoma iz kamnitih plošč SE 296 presekan z gradnjo SE 223. Dl. 4,10 m, š. zidu 0,63 m, š. in SE 296B. Presekan s škarpo SE 218. Ohr. dl. 2,22 m, š. temelja 0,85−0,95 m, ohr. v. 0,50 m, n. m. v. 21,91 m (vrh). 0,42 m, ohr. v. 0,25 m, n. m. v. 21,08 m (vrh). SE 222A SE 226A Vkop za zid SE 222. Poteka ob liniji temelja. Oblika tlorisa Vkop za temelj zidu SE 226. Poteka ob temelju, oblika linearna, oblika preseka U. Seka SE 2. tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 2. SE 223 SE 243 = SE 243A Zid s temeljem, usmerjen SV−JZ. Tvori prostora FF in GG Zid s temeljem. Tvori prostor II–HH na severozahodni stra- na severozahodni strani in prostora II−HH na jugovzho- ni in prostor JJ na jugovzhodni strani. Grajen je iz grobo dni strani. Grajen je iz grobo klesanih kamnov pešče- obdelanih kamnov peščenjaka (oglati, kvadroidne oblike, njaka ploščatih in oglatih oblik (vel. od 0,35 × 0,20 m do vel. od 0,35 × 0,20 × 0,20 do 0,23 × 0,20 × 0,20 m) in velikih 0,10 × 0,07 m). Med lici je prostor zapolnjen z manjšimi spolij (vel. 0,84 × 0,22 × 0,37 m), ki so prekrivale kanal kamni (10 × 7 cm), vezano je z malto. Večji kamni so plosko SE 297 (deluje sočasno s SE 243). Spodnji del zidu je v s pravokotnimi stranicami postavljeni v dve jasno izraženi višino grajen iz ene do dveh vrst bolje obdelanih pravoko- ploski lici. Podobno kot pri SE 333A je na severozahodni tnih kvadrov. Med dvema ravnima licema so manjši kamni stranici ob zidu SE 208 nekaj izredno velikih kvadrov v spo- nepravilne oblike (vel. 0,10 × 0,08 × 0,05 m). Vezivo je bela dnji liniji, ki so visoki za 2 do 3 ploščate kamne, ki drugače apnena malta. Temelj je grajen iz neobdelanih kamnov sestavljajo obe lici. En velik kvader je tudi na jugovzho- peščenjaka (vel. 0,25 × 0,18 × 7 cm) in je brez veziva. Zob dni strani zidu. Temelj ima zelo neravno lice s stranicami temelja je na obeh straneh po 10−15 cm širok, ne poteka nepravilnih oblik. Odkopan je le na severozahodni strani sicer čez celotno dolžino. Jugovzhodna stran zidu (prostor (prostor II–HH), kjer je tudi širši − širine 20 cm in višine II) je ometana SE 243C. Naslonjen na zid SE 208 = SE 208A 35 cm (n. m. v. 20,84 m − vrh). Od SE 222 proti jugoza- = SE 208B. Sočasen z zidovi, s katerimi je vezan: SE 276A, hodu (prostor GG) je širok do 5 cm, ima bolj pravokotne SE 276B. Nanj naslonjen zid SE 242. Presekan s kanalom stranice kamnov, čeprav je pod hodno površino, saj je SE 260A in škarpo SE 218. Dl. 4,20 m, š. zidu 0,42 m, š. nanj naslonjen kamniti tlak SE 296. Naslonjen na SE 208 in temelja 0,70 m, ohr. v. do 0,75 m (brez temelja), n. m. v. SE 276B, nanj naslonjen SE 242. Seka ga kanal SE 260A. Na 21,07−21,35 m (vrh). severozahodni strani zidu je omet (SE 223B). Stik s zidom SE 243B SE 222 je uničen. Presekan s škarpo SE 218. Dl. 4,25 m, š. Vkop za temelj zidu SE 243. Poteka ob temelju, oblika zidu 0,50 m, š. temelja 0,90 m, ohr. v. zidu 0,55 m, ohr. v. tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 2. temelja 0,35 m, n. m. v. 20,93 m (vrh). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 331 SE 276 naslonjen SE 223, med njima je struktura tegul SE 276C, Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Zamejuje prostor JJ na vezan s SE 276A in SE 243. Pod SE 245 in SE 220, SE 209, jugozahodni strani. Grajen je podobno kot nadaljevanje neposredno pod škarpo SE 218. Dl. 4,63 m, š. 0,45 m, ohr. zidu v isti liniji SE 276A in SE 276B. Večji grobo klesani in v. 0,28 m, n. m. v. 20,53 m (vrh). lomljeni kamni peščenjaka so postavljeni ob straneh (kvadri SE 276C ali kamni nepravilne oblik; vel. 0,40 × 0,26 × 0,10 m do Struktura. Med zidova SE 223 in SE 276B sta pokončno 0,22 × 0,12 × 0,08 m). Postavljeni so plosko, z bolj pravilnimi postavljeni dve teguli, veliki 0,27 × 0,20 × 0,03 m, ki sta in skoraj pravokotnimi stranicami v ravni, jasno izraženi lici, najverjetneje nadaljevanje kanala SE 299. v vrstah (ohranjeni sta le dve vrsti v višino). Vmes so manjši kamni nepravilnih oblik (vel. do 0,10 × 0,07 m). Vezivo je SE 276D bela apnena malta in drobnozrnat rjav zelo mehek meljast Vkop za temelj zidu SE 276B. Poteka ob temelju, oblika pesek, kjer je malta sprhnela. Med zemljenim delom so tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 2 in SE 2A. redki drobci oglja, zelo zdrobljene opeke in keramike ter SE 276E kos estriha (16 × 10 × 5 cm) kot sekundarno uporabljena Vkop za zid SE 276A. Poteka ob temelju, oblika tlorisa ruševina. Nanj naslonjena SE 620, presekan oz. vezan s ka- linearna, oblika preseka U. Seka SE 2. naloma SE 282A in SE 295C. Izredno slabo ohranjen. Pre- sekan s SE 218, pod SE 209 in SE 220. Stik z bazo SE 285 SE 276F ni ohranjen. Ohr. dl. 4,48 m, š. 0,49 m, ohr. v. 0,13−0,38 m, Vkop za zid SE 276. Poteka ob temelju, oblika tlorisa line- n. m. v. 20,56 m (vrh). Najdbe: verjetno so rezidualne. arna, oblika preseka U. Seka SE 2. SE 276A SE 289C Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Zamejuje prostor JJ Negativ odprtine ob stiku zidov SE 208A in SE 243, pod na jugozahodni strani. Grajen je podobno kot nada- oz. del zidu SE 243. Odprtina je v obliki kvadra, zapolnjena ljevanje zidu v isti liniji SE 276 in SE 276B. Večji grobo s polnilom SE 289C1. Dno negativa je na isti višini kot dno klesani in lomljeni kamni peščenjaka so postavlje- temelja zidu SE 208B oz. dno zidu SE 243, vrh negativa ni ob straneh (kvadri ali kamni nepravilne oblik, vel. pa v višini vrha temelja zidu SE 208B. Izdelano sočasno z 0,60 × 0,23 × 0,12 m do 0,36 × 0,22 × 0,12 m, velike ka- zidom SE 243, morda s funkcijo odvodnjave iz prostora mnite spolije vel. 0,55 × 0,48 × 0,20 m, kamnite plošče vel. HH. Dl. 0,26 m, š. 0,22 m, v. 0,18 m. 0,27 × 0,20 × 0,05 m), z vmesnimi manjšimi kamni, brez SE 290 vezave. Postavljeni so plosko, z bolj pravilnimi in skoraj Zidana struktura. V tlorisu pravokotne oblike, ohranjena v pravokotnimi stranicami v neravni lici, brez vrst, tako da višino enega kamna. Zamejuje prostor JJ s severozahodne ravni del kamna predstavlja lice. Zelo slabo ohranjen do strani. Kamni (neobdelanih lomljenci peščenjaka nepra- višine dveh kamnov, le v temelju. Severozahodno od baze vilnih oblik, vel. 0,24 × 0,11 × 0,07 do 0,10 × 0,10 × 0,07 m SE 279 v kv. je ohranjenih le nekaj kamnov, ki se nadaljujejo in ploščati kamni, vel. 0,28 × 0,15 × 0,05 do 0,17 × 0,10 × v nekoliko premaknjeni liniji. Zob temelja (spodnja vrsta) × 0,03 m) in odlomki tegul, (2 %, 0,10 × 0,10 m do je viden na jugozahodni strani za 8 cm. Vezan z zido- 0,05 × 0,05 m) so postavljeni pokončno in poševno drug voma SE 276B in SE 243. Odnos s SE 279 ni jasen. Dno ob drugem, z rjavim čvrstim meljastim peskom z drobci SE 276A je višje od dna SE 279 oz. baza vkopana globlje. oglja in malte (2 %) v vmesnem prostoru. Maltno vezivo Pod SE 209 in SE 220. Presekan z gradnjo terase (SE 218, je le skromno ohranjeno. Struktura je naslonjena na stik SE 219). Rek. dl. 8,50 m, ohr. dl. 4,86 m, š. zidu 0,49 m, ohr. zidov SE 208B in SE 208C, interpretiramo jo lahko kot del v. 0,35 m, n. m. v. 20,54 m (vrh). utrditve ali zunanjega vogala prizidka gospodarskega SE 276B objekta. Lahko bi šlo tudi za ostanek temelja zidu, saj je Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Zamejuje prostor II na struktura enako široka kot SE 257D. Večji kvadri v ruševini jugozahodni strani. Grajen je podobno kot nadaljeva- SE 209 ob strukturi bi lahko bili ostanek zgornjega dela nje zidu v isti liniji SE 276A in SE 276. Večji grobo klesani strukture. Med temeljem SE 208F in SE 290 je polnilo in lomljeni kamni peščenjaka so postavljeni ob straneh vkopa SE 208G−SE 208J. Nanjo naslonjen SE 282A. Ohr. dl. (kvadri vel. od 0,36 × 0,15 × 0,17 m do 0,56 × 0,39 × 0,20 m 1,56 m, š. 0,77 m, ohr. v. 0,15 m, n. m. v. 20,42 m (vrh). in ploščatih kamnov vel. 0,20 × 0,10 × 0,05 m), z vmesnimi SE 290A manjšimi kamni (0,13 × 0,12 m), brez vezave. Ohranjena je Vkop za strukturo SE 290. Poteka ob liniji strukture, oblika le spodnja vrsta kamnov oz. le temelj pod hodno površino tlorisa oglata, oblika preseka U. Seka SE 2, SE 271. prostora II. Kamni niso postavljeni v vrstah, ploska stran kamnov je postavljena v severovzhodno lice, ki pa vseeno ni ravno. Analogno z gradnjo v tej fazi so za določene dele zidu uporabljeni večji grobo obdelani klesanci. Nanj 332 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Strukture in plasti po prostorih Prostori JJ Prostor FF SE 279 Zidana baza s temeljem, kvadratnega tlorisa in sto- SE 202B pničastega profila. Enaka gradnja kot SE 285. Baza je Nasutje v prostoru FF, pod ruševino, nasutje za hodno grajena iz grobo obdelanih peščenjakovih lomljencev, površino. kvadrov (vel. 0,40 × 0,30 × 0,17 m) in kamnitih plošč (vel. Prostor GG 0,39 × 0,37 × 0,04 m) ter vmesnih manjših kamnov nepra- vilnih oblik (vel. do 0,10 × 0,07 × 0,02 m). Na dnu baze sta SE 296 tudi dva kosa opeke (20 × 18 × 3 cm). Vezano z belo apneno Tlak v prostoru GG iz kamnitih plošč peščenjaka (vel. malto, čeprav je v temelju ni. Veliki kamni in kvadri s pra- 67 × 47 × 6 cm) na severozahodni strani zidka SE 226. Plo- vokotnimi stranicami tvorijo jugovzhodno lice. Zob temelja šče so vezane z malto. Tlak je rahlo nagnjen proti jugoza- na treh straneh − širine 25 cm (n. m. v. 20,00 m). Tudi v licu hodu. Vezan z zidkom SE 226 in enakim tlakom na drugi temelja so bolj pravilni, pravokotni kamni, ampak manj ob- strani. Interpretiran kot impluvij. Pod SE 202, nad SE 2A. delani. SE 279 je vkopana globlje kot SE 276A. Jugozahodna Presekan s škarpo SE 218. Ohr. dl. 1,88 m, š. 0,73 m, db. stranica baze je v liniji z nadaljevanjem SE 276A proti seve- 0,06 m, n. m. v. 21,09−20,96 m (vrh). rozahodu, s katero ima tudi dno na istem nivoju. Kamnito SE 296A polnilo SE 279A je nasuto na severovzhodnem zobu temelja Stenski omet bele barve, nanesen sočasno na zidova baze. Dl. 0,92 m (baza), 1,07 m (temelj), š. 0,63 m (baza), SE 222 in SE 226 ter tlak SE 296B. Ohr. dl. 0,90 m, ohr. š. 1,20 m (temelj), v. 0,40 m (baza), 0,20 m (temelj), n. m. v. 0,16 m, db. 0,03−0,09 m. 20,41 m (vrh). SE 296B SE 279A Tlak v prostoru GG iz kamnitih plošč peščenjaka (vel. Kamnito polnilo vkopa SE 279B za bazo s temeljem 60 × 53 × 6 cm do 40 × 25 × 5 cm) na jugovzhodni strani SE 279, ki je nasuto na severovzhodni zob temelja baze. zidka SE 226. Plošče so vezane z malto. Tlak je rahlo na- Lomljenci peščenjaka (nepravilnih oglatih oblik, vel. do gnjen proti jugozahodu. Vezan z zidkom SE 226 in enakim 0,30 × 0,20 m do 0,10 × 0,05 m) so v zgornjem delu tlakom na drugi strani. Pod ometom SE 296A. Interpretiran nametani med strukturo in steno vkopa, debeline 17 cm. kot impluvij. Pod SE 202, nad SE 2A. Presekan s škarpo Spodnji del polnila debeline 7 cm je zasutje sivo-rjavega SE 218. Ohr. dl. 1,60 m, ohr. š. 1,60 m, db. 0,06 m, n. m. v. sipkega mehkega meljastega peska s kamni (vel. do 8 × 5 21,01−21,13 m (vrh). cm; 50 %) drobci malte (10 %) in nekaj odlomkov opeke (10 × 15 cm). Db. 0,24 m. Prostor HH−II SE 279B SE 297A Vkop za bazo s temeljem SE 279 s polnilom SE 279A, v Jarek − vkop U profila. Začne se pri temelju zidu SE 208 tlorisu ovalno-kvadratne oblike, oblika preseka U. Seka v prostoru HH pravokotno na zid, nato se spusti pod zid SE 2, SE 281. SE 242 proti jugozahodu, torej poteka vzporedno z zidom SE 243 v dolžini ok. 2,30 m in v prostoru II skoraj pravoko- SE 282A tno zavije proti severozahodu. Pod zidom SE 243, ki se je Odvodni kanal. Kanal je izdelan iz položenih votlakov − vanj nekoliko posedel, vstopa v prostor JJ in se zaključi v pravokotnih tubulov (C preseka, vel. 47 × 14 × 7 cm) Spodnji kv. 8/B3. Nadaljevanje kanala ni ohranjeno, morda potekal tubul je postavljen z robovi navzgor, zgornji pa obratno, pod kasnejšim SE 260A, ki ga preseka. Vkopan v SE 2 in ampak se je sesedel v kanal. Kanal poteka v obliki črke L v SE 2A. Zapolnjen s polnilom SE 297B. Pod SE 263, SE 245, tlorisu. Začne se v vogalu SE 208B s SE 290, ob jugozahodni SE 281, SE 240, SE 287. Dl. ok. 6,7 m, š. ok. 0,43 m, gl. stranici nad temeljem zidu SE 208B poteka v smeri SZ−JV v 0,30 m. dolžini enega tubula (vel. 40 × 12 × 6 cm) in se nato pravoko- tno zalomi proti jugozahodu (dl. 3,92 m). Tubuli so mestoma SE 299A z zunanje strani ojačani s pokončno postavljenimi tegulami Jarek − vkop U profila. Močno uničen. Ohranjen v dolžino (vel. 0,30 × 0,14 × 0,03 m) ali dodatno s pokončno postavlje- le še 0,75 m od zidu SE 208. Uničen zaradi kasnejših prezi- nimi ploščatimi kamni peščenjaka (vel. 0,18 × 0,12 × 4 cm). dav in gradenj. Ohr. dl. 0,75 m, š. 0,42 m, gl. 0,26 m. Ohranjena je kamnita plošča (vel. 0,29 × 0,20 × 0,04 m) kot ostanek pokrova (ali le ostanek ruševine). Nekateri tubuli so imeli na zgornji površini ostanke malte. Kanal pada po po- bočju navzdol, stekal se je preko tlaka SE 620 in preko zidu SE 276. Pod SE 209B, polnilo SE 282A. Dl. 4,03 m, š. 0,17 m, v. 0,17 m, n. m. v. 20,08−20,28 m (vrh). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 333 SE 282C severozahodu skoraj vzporedno s poslopjem. V kv. 8/A3 Vkop za kanala SE 282A. Oblika tlorisa L oz. linearna, obli- in 7/E2 je presekan še s poglobitvijo SE 288A, kjer nato ka preseka U. Seka SE 2. zavije v dolgem loku za kotom 90° proti jugozahodu, SE 285 kjer je vezan na tlakovanje SE 620 in dokumentiran kot Zidana baza s temeljem, kvadratnega tlorisa in stopniča- SE 259C. Vkop − jarek SE 295D se niža v smeri od vzho- stega profila. Enaka gradnja kot SE 279, le slabše ohra- da proti zahodu (za 0,5 m). Stranici (širine do 15 cm) sta njena. Baza je grajena iz grobo obdelanih peščenjakovih izdelani ob stenah jarka, iz grobo obdelanih kamnov (vel. lomljencev in kvadrov (vel.0,33 × 0,20 × 0,10 m), ene velike 0,27 × 0,13 × 0,12 m) in nekaj opek (vel. 10 × 10 cm), ki spolije (vel. 0,60 × 0,48 × 0,18 m) in kamnitih plošč (vel. so postavljeni skrbno le v notranje lice kanala (širine do 0,45 × 0,28 × 0,09 m), vmesnih manjših kamnov nepravilnih 0,30 m). Severna stranica kanala v kv. 8/B3 ni ohranjena. oblik (vel. do 0,10 × 0,07 × 0,02 m). Vezano z belo apneno Pokrit je bil s kamnitimi ploščami (0,58 × 0,43 × 0,08 m do malto, čeprav je v temelju ni. Veliki kamni in kvadri s pravo- 0,23 × 0,30 × 7 cm), ki so le mestoma ohranjene. Veziva ni. kotnimi stranicami tvorijo jugovzhodno lice. Baza ima obli- Dno kanala ni prekrito. Mogoče povezana s SE 297A. Rek. ko kvadra. Temelj je neizkopan, viden le na severovzhodni dl. ok. 9 m, izkopana dl. 6,86 m, š. do 0,81 m, v. 0,36 m, strani, enak SE 279 in širok 10 cm, visok 56−60 cm. Zid n. m. v. 20,47−20,69 m (vrh stranic), 20,64 m (vrh plošč), ohranjen v višino enega kamna − 10 cm. Stik s SE 276 je 20,29−20,50 m (dno). uničen, čeprav imata dno vkopa na isti višini. Nanjo naslo- SE 295C njena SE 620. Pod ruševino SE 240. Presekana z gradnjo Del odvodnega kanala v prostoru JJ. Nadaljevanje ka- SE 218 na jugozahodnem koncu. Dl. 0,84 m (temelj), Ohr. nala SE 295A na območju tlakovanja SE 620, kjer je dl. 0,48 m (baza), š. 0,76 m (temelj), 0,60 m (baza), ohr. v. oblikovan kot izliv skozi zid SE 276. Stranici kanala sta 0,66−0,70 m, n. m. v. 20,18 m (vrh). grajeni iz grobo obdelanih lomljencev peščenjaka (vel. SE 285A 0,44 × 0,20 × 0,17 m do 0,25 × 0,12 × 0,07 m), ki so po- Vkop za bazo SE 285, v tlorisu kvadratne oblike, oblika stavljeni tako, da ploske strani kamnov tvorijo plosko preseka U. Seka SE 2, SE 281. in ravno notranje lice kanala. Zunanji lici stranic nista ravni. Dno kanal je prekrito s kamnitimi ploščami (vel. SE 289A1 0,25 × 0,19 × 0,06 m do 0,44 × 0,36 × 0,11 m). Prekri- Polnilo vdolbine SE 289A, polnilo ali zasutje sivega rahlo tje ni ohranjeno. Notranjost kanala se širi proti izlivu (iz sprijetega meljastega peska z lomljenci peščenjaka (vel. 0,22 m na 0,39 m). Vsebuje polnilo SE 295B. Pod SE 240. 10 × 15 cm (1 %) do 3 × 5 cm (7 %)), drobci malte, odlom- Zapolnjuje vkop SE 295D. Presekan s SE 288A in kasnej- ki opeke in keramike. Pod plastjo SE 240. Dl. 0,30 m, š. šimi posegi (SE 218, SE 219, SE 220). Ohr. dl. 1,75 m, š. 0,23 m, v. 0,18 m. Datacija: čas uporabe prostora v 1. in 0,52 m, ohr. v. 0,36 m, n. m. v. 20,08−20,37 m (vrh stranic), 2. fazi, s koncem te faze nastane tudi polnilo, odkrito po 19,96−20,06 m (vrh plošč dna). odstranitvi SE 240. SE 295D SE 289B1 Vkop za odvodni kanal SE 295A in SE 295C. Poteka od ju- Polnilo vdolbine SE 289B, polnilo ali zasutje sivega rahlo govzhodnega dela prostora, kjer ni ohranjen zaradi izkopa sprijetega meljastega peska z lomljenci peščenjaka (vel. mlajšega kanala SE 260A, proti severozahodu skoraj vzpo- 10 × 15 cm (1 %) do 3 × 5 cm (7 %)), drobci malte, odlom- redno s poslopjem. V kv. 8/A3 začne kanal rahlo zavijati ki opeke in keramike. Pod plastjo SE 240. Dl. 0,26 m, š. proti zahodu in naredi črko S. V preseku U profila, z ostrim 0,22 m, db. 0,18 m. Datacija: čas uporabe prostora v 1. in prehodom v poševne stene in postopnim prehodom v 2. fazi, s koncem te faze nastane tudi polnilo odkrito po konkavno dno. Seka SE 287, SE 281, SE 2A. odstranitvi SE 240. SE 620 SE 289C1 Kamnit tlak v jugozahodnem delu prostora JJ. Izravnava Polnilo SE 289 vdolbine SE 289C, polnilo ali zasutje sivega in drenaža za zidom SE 276 na delu strmejšega pobočja. rahlo sprijetega meljastega peska z lomljenci peščenjaka Neobdelani kamni peščenjaka različnih oblik, med ka- (vel. 10 × 15 cm (1 %) do 3 × 5 cm (7 %)), drobci malte, od- terimi so večje kamnite plošče (vel. 0,65 × 0,30 × 0,07 m, lomki opeke in keramike. Pod SE 240. Dl. 0,26 m, š. 0,22 m, 0,32 × 0,28 × 0,06 m), srednje veliki ploščati kamni (do db. 0,18 m. Datacija: s koncem 2. faze nastane polnilo 0,20 × 0,15 × 0,04 m) in lomljenci nepravilnih oblik (vel. odkrito po odstranitvi SE 240. 0,16 × 0,14 × 0,09 m, 0,10 × 0,09 × 0,07 m). Kamnite plošče SE 295A so položene ena ob drugi in ena na drugo, brez veziva. Zelo slabo ohranjen del odvodnega kanala v prosto- Tlakovanje je vezano s kanalom SE 295A−SE 295C, ki ima ru JJ. Poteka od jugovzhodnega dela prostora, kjer ni pokrov iz kamnitih plošč, ter naslonjeno na zid SE 276 ohranjen zaradi izkopa mlajšega kanala SE 260A, proti in na bazo SE 285. Pod SE 281. Ohr. dl. 8,5 m, ohr. š. 0,52−1,08 m, db. 0,22 m, n. m. v. 20,32 m (vrh). 334 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 620A SE 446 Vkop za strukturo SE 620. Plitva poglobitev v SE 2. Zemljen tlak prostora D s hodno površino. Podobna SE 664 SE 426 in SE 323 v prostorih I in O. Plast temno rjave- Koncentracija večjih kamnov ob kanalu SE 295A. Nametani ga mehkega peščenega melja. Plast je prekrila interfacij kamni. Nad SE 2 in pod SE 281. uničenja krožnega podesta SE 334C. Pod SE 311A, SE 397, SE 411, SE 412. Zidovi SE 462, SE 333, SE 417, SE 399, Prostor KK SE 365 so vkopani v plast SE 426 oz. SE 446. Dl. 1,34 m, š. SE 656 2,05 m, db. do 0,50 m, n. m. v. 24,34 m (vrh), 23,84 m (dno). Ostanki dolija ob strukturi SE 290. V tem delu je vkopan Najdbe: A − Dr. 6B − mala (1.−4. stoletje), ŠA − Keay 23/ (SE 656A) in z jugozahodne strani zamejen s tremi ali Almagro51C (3.−5. stoletje), PA5. Datacija: najdbe obsega- štirimi kamni v liniji. jo širok razpon 1.–4. stoletja; španska amfora je lahko tudi rezidualna. SE 656A Vkop za postavitev dolija SE 656 − polkrožne oblike, v SE 446A vogalu med SE 290 in SE 208C. Oblika preseka U. Seka Plast uporabe ali ruševinsko plast 1. faze v prostoru D. SE 2, SE 271. Plast ruševine ali nasutja kamnov, rjavega glinenega melja in večje količine drobcev malte ter drobcev oglja. Pod Prostor O−I−D SE 446, nad SE 2, na nivoju hodne površine okoli struk- SE 323 ture SE 334C. Dokumentirana le v profilu (P101) ob bazi Zemljen tlak prostora O s hodno površino. Podoben SE 334C. Db. do 10 cm. SE 446 in SE 426 v prostorih I in D. Plast svetlo rjave SE 446B barve, nasut sloj preperelega laporja. V svojem zgornjem Plast kamnov v prostoru D, morda ruševinska plast 1. delu vsebuje nekaj najdb ob zidu SE 328. Nad koluvijem faze. Kamenje se razteza med zidom SE 462 oz. vkopom SE 357, nad SE 334A1, SE 334A. Rek. dl. 4,12 m, izkopana SE 405A in strukturo SE 334C. Podobna SE 446A na drugi š. 3,02 m, ohr. db. do 0,10 m, n. m. v. 23,28 m (vrh). Najdbe: strani podesta SE 334C. Nasutje bi lahko nastalo pri gradnji A − Dr. 6A (do sred. 1. stoletja), A − Dr. 2−4 (severnojadr.); zidu SE 462 kot polnilo vkopa za zid ali pri moderni jami O − Loeschcke I/IV (1. stoletje−sred. 3. stoletja); KK23. SE 405A. Pod SE 446, nad SE 334C in SE 2, presekana s Datacija: sredina 1.−2. stoletje. SE 405A. Izkopana dl. do 0,60 m, izkopana š. do 0,40 m, SE 334A1 db. do 15 cm. Interfacija uničenja podesta SE 334A. 2a. faza SE 334B1 Prostor HH in II Interfacija uničenja podesta SE 334B. SE 245 SE 334C1 Zemljen tlak celotnega prostora HH–II. Nasutje iz svetlo Interfacija uničenja podesta SE 334C. rjavo rumenkastega čvrstega meljastega peska z odlomki SE 426 opeke (14 %, vel. 10 × 7 cm do 15 × 10 cm) in kamni (neob- Zemljen tlak prostora I s hodno površino. Podobna SE 446 delani lomljenci peščenjaka, oglati, vel. 0,20 × 0,15 × 0,07 m in SE 323 v prostorih D in O. Plast temno rjavega meh- do 0,15 × 0,10 × 0,04 m; 30 %), s katerimi je nasutje utrjeno kega peščenega melja. Plast je prekrila interfacij uničenja v spodnjem delu. Kamni in redke opeke so položeni krožnega podesta SE 334B in strukture SE 476, nad ka- pokončno, toda ne po celotni površini, verjetno je odvisno nalom SE 348. Pod SE 397, SE 411, SE 412. Zidovi SE 462, od razgibanosti terena pod nasutjem. Na jugozahodnem SE 333, SE 417, SE 399, SE 365 so vkopani v plast SE 426 vogalu delu je vrh plasti SE 245 rdeče obarvan oz. ožgan oz. SE 446. Izkopana dl. 3,05 m, š. 3,75 m, db. do 0,29 m, zaradi ognja (kot SE 287). Vsebuje ogromno najdb in veliko n. m. v. 23,78 m (vrh), 23,49 m (dno). Najdbe: ITS − Consp. žlindre. Sega čez zob temeljev SE 243, SE 223, SE 208 in 4.6/6.2 (tiberijsko-klavdijsko obdobje, lahko do konca 1. SE 276B. Nad kanalom SE 297A, SE 297B. Nanj posta- stoletja), A − Dr. 2−4 (severnojadr.); NKR. Datacija: druga vljen zid SE 242. Presekan je s škarpo SE 218, pod SE 220. pol. 1.−2. stoletje. Dl. 4,4 m, š. 2,5 m, db. 0,30−0,75 m, n. m. v. 20,81 m do 21,00 m (vrh). SE 426A Žganinska plast 1. faze v prostoru I. Dokumentirana le v Najdbe: novca: G102: Tiberius/As/15−16/Rom/RIC 34; 36 profilu (P101) ob bazi SE 334B nad SE 426B. Tanka plast (odkrit pri čiščenju tlaka), G101: Titus/S/80/Rom/RIC 89; glinenega melja z veliko vsebnostjo oglja, črne barve. Db. keramika: PS − Consp. 24.3 (prva pol. 1. st.), TSTP − Con- do 5 cm. sp. 43.1 (2. pol. 1.−1. pol. 2. stoletja), ITS − skodelica Sarius (konec 1. stoletja pr. n. št.−sred. 1. st. n. št.); KTS − Ricci Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 335 2/242 (2. pol. 1.−1. pol. 2. stoletja); ES B II − ned.; EKK − Enaka SE 245, najdbe deloma izkopane pod SE 209A, vrček Knossos tip 2 (kon. 1.−3. stoletje); O − Loeschcke SE 240A. Izkopana dl. 17,82 m, izkopana š. 3−4,25 m, db. I×/×a kon. (1.−1. pol. 3. st.), IKK6 − pokrov, A − Dr. 6B ce- do 0,10 m, n. m. v. 20,41−20,78 m (vrh). sarska (kon. 1.−sred. 2. stoletje), A − Dr. 6B − mala; A − Dr. Najdbe: koščena igla, bronaste igle, žebljiček za čevelj, 2−4 (it.); lonci KK1, KK25, KK19, NKD. Datacija: najverjetneje keramika: PS − Consp. 18, PS − Consp. 20.4 ali 21.3, konec 1. stoletja. 3 × ITS − skodelica Sarius; TSTP − Consp. 34.2, 3.2 (2. pol. SE 297B 1.−1. pol. 2. stoletja), KTS − T4 − oksidacijski kozarec s Polnilo jarka SE 297A. Zapolnjen je s temno rjavim meh- podkvami (sredina 1.−1. pol. 2. stoletja), KTS − oksidacijski kim drobnozrnatim meljastim peskom z redkimi drobnimi kozarec; 6 × KTS − Ricci 2/242 (2. pol. 1.−1. pol. 2. stoletja); prodniki (do 2 cm), manjšimi kamni (3 %, 10 × 5 cm) in s KTS − Angera 1 (1. pol. 1. st.), KTS − redukcijska skodelica pogostimi drobci oglja, malte, zdrobljene opeke (tegule, neokrašena, 3 × KTS − redukcijska skodelica z barbotin imbreksi in tubuli), ogromno živalskih kosti, lončenine in okrasom (2. pol. 1. st.−1. pol. 2. stoletja); KTS − redukcijska stekla (skupaj najdbe 25 %). Pod SE 287 in SE 281. Izkopa- skodelica s koleščkanjem (1. st.−1. pol. 2. stoletja); 4 × KTS na dl. 6,7 m, š. ok. 0,43 m, db. 0,30 m. − redukcijska skodelica; O − Loeschcke IB/C, O − Loesc- hcke I/IV (sred. 1.−sred. 3. stoletja), O − Loeschcke VIII (2. Najdbe: odlomki stekla, živalskih kosti; keramika: ITS − sko- pol. 1.−sred. 3. stoletja); IKK3 − pekač − enostavno ustje, delica Sarius (konec 1. stoletja pr. n. št.−sred. 1. st. n. št.); IKK6 − pokrov (do 3./4. st.), EKK − kozica/Lonec − Knos- TSTP − Consp. 3 (2. četrtina−2. stoletje), Consp. 43.1 (2. sos tip 3 (2.−3. stoletje); lonci 3 × KK22, 4 × KK23, KK224 = pol. 1.−1. pol. 2. stoletja), KTS − Angera 3 zgodnja z bar- NK11, 2 × KK28, KKD, NK4, NK28, pokrovi KKP1, 3 × NKP, botin okrasom; redukcijska skodelica z barbotin okrasom, 2 vrči 2 × NKR, 2 × NKD. redukcijska skodelica s koleščkanjem, redukcijska skodelica; Datacija: po sigilati in KTS druga pol. 1. stoletja, npr. flavij- 3 × Ricci 2/242 (2. pol. 1.−1. pol. 2. stoletja); O − Loeschcke sko obdobje, lahko tudi prva pol. 2. stoletja, najmlajši EKK I(B/C) ali IV (sred. 1.− sred. 3. stoletja), Loeschcke IV/V/ lonec. VIII, Loeschcke ×a/b (2.−3. stoletje); PA5 − pokrovček za amforo; 2 × IKK2 − pekač orlo bifido; IKK3 − pekač − eno- SE 282B stavno ustje; IKK6 − pokrov; lonci: 2 × KK22, 7× KK23, KK33, Polnilo rimskega kanala SE 282A. Zasutje temno rjavega 2 × KKD, 3 × NK1, NK21, NK46; 2 vrča NK33; NK28 kadilnica. mehkega peska z drobci oglja, kostmi, keramiko in zdro- Datacija: prva pol. 2. stoletja, pečatna oljenka iz 2. stoletja bljeno opeko. Slabo ohranjeno. Dl. 4,03 m, š. 0,17 m, db. je med najmlajšimi najdbami. 0,17 m. Datacija: polnilo nastajalo od 2. faze do konca vile. SE 299B SE 295B Polnilo jarka SE 299A. Svetlo rjav čvrst drobnozrnat glinen Polnilo kanala SE 295A in SE 295C. Polnilo je iz temno pesek z redkimi drobnimi kamni (5 × 2 cm, 1 %), zdrobljeno rjavega mehkega do čvrstega meljastega peska z vključki opeko, drobci oglja, malte in keramiko. Na dnu je bila 3 cm drobci oglja, zdrobljene opeke in najdbami: keramiko, debela črna sled žganine. Ohr. dl. 0,75 m, š. 0,42 m, db. kostmi, žlindro. Pod SE 287. Dl. ok. 9 m, š. 0,30−0,52 m, 0,26 m. db. 0,36 m. Najdbe: O − Loeschcke ×a/b z žigom CRE- SCES (2.−3. stoletje). Prostor JJ 2b. gradbena faza SE 281 Nasutje predstavlja nivo hodne površine − zemljen tlak v Zidovi prostoru JJ. Plast mehkega meljastega peska, obarvan v lisah SE 242 sive, rumene ali svetlo rjave barve, z velikimi kamni (lomljen- Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Zamejuje prostor HH na ci peščenjaka, nepravilne oblike vel. 0,35 × 0,15 × 0,07 m jugozahodni in prostor II na severovzhodni strani, loči ju v do 0,10 × 0,10 × 0,05 cm, 10 %), ostrorobim gruščem fazi 2b. Grajen iz večjih grobo klesanih in lomljenih kamnov (vel. 0,07 × 0,05 m, 15 %), drobci malte (14 %), drobci peščenjaka (podolgovati in nekaj skoraj zaobljenih, vel. oglja (10 %), drobci in kosi opek (vel. 0,10 × 0,15 m do 0,30 × 0,20 × 0,12 m do 0,20 × 0,10 m) ter večjih odlomkov 0,03 × 0,03 m, 4 %) ter ogromno drobnimi najdbami (stekla, opeke (tegul, imbreksov, zidakov; 15 %). Na jugozahodni kovine − predvsem žeblji, kosti, keramike …). Na jugozaho- stranici, kjer je zid ometan (SE 242C), je izdelan iz manjših dnem delu v kv. 8/B2 je tlak ožgan (SE 287). Veliki kamni, kamnov, ki so z bolj pravilnimi ali pravokotnimi stranicami opeka in grušč naj bi bili nametani za utrditev tlaka. Z jugo- postavljeni plosko v jugovzhodno lice. Severozahodna zahodni strani jo zamejuje tlak zid SE 276A, razteza se po stran zidu pa je popolnoma drugačna, kot da nima lica, celem prostoru JJ. Poteka nad kanalom SE 297A/B, temelji temveč so opeke in kamni zatrpani v vkop (SE 242A). Vme- zidov SE 243, SE 208B, SE 276A in zidane baze SE 279. sni prostor je zapolnjen s svetlo rjavim mehkim meljastim Presekan s SE 260A, SE 288A. Pod SE 240, SE 292, SE 209A. peskom z drobci oglja in malte. Naslanja se na zidove 336 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 223, SE 243. V zidu sekundarno uporabljena tegula z Prostor JJ žigom Q. Clodi Ambrosi. Pod SE 209. Dl. 4,10 m, š. 0,50 m, SE 260A ohr. v. 0,18−0,50 m, n. m. v. 21,08−21,41 m. Odvodni jarek v prostoru JJ in deloma v prostoru HH. Vkop SE 242A poteka od jugovzhodnega vogala prostora JJ oz. zidu Bel stenski omet na jugozahodni strani zidu SE 242. Ohra- SE 243 proti zahodu, spušča se proti zahodu za 1,60 m, njen po celotni dolžini zidu od nivoja tlaka SE 245 navzgor, širi se in poglablja v isti smeri. V profilu U oblike, z ostrim kjer zajema velik del površine zidu. Sočasen z ometi na prehodom v poševne stene in postopnim prehodom v zidovih SE 243A in SE 223. Db. 3 cm. konkavno dno. Širok 0,30−0,45 m, globok 0,30 m, v kv. SE 242B 8/A2 se razširi na 0,80 m in nato v razširitev oz. jamo Vkop za zid SE 242. Poteka ob liniji temelja, oblika tlorisa SE 260C (širine 1,1 m, globine 0,7 m). Seka SE 297A, linearna, oblika preseka U. Seka SE 263 in SE 245. SE 276A, SE 2A, SE 287, SE 281, SE 268, SE 620, SE 243, SE 263, SE 295A. Zapolnjen s polnilom SE 260B (kv. 8/ SE 243C A−C3). Začetek jarka v prostoru HH je problematičen, saj Bel stenski omet na jugovzhodni strani zidu SE 243. se zdi, da sovpada z mlajšimi poškodbami zaradi brazd Sočasen z ometom na zidovih SE 242 (SE 242A) in SE 223 oranja (SE 260A1, izredno plitko, zapolnjeno s SE 209 − kv. (SE 223B). Zelo malo ohranjen v zaplatah velikih nekaj cm 8/C−E3). Sicer preseka starejša jarka SE 299A in SE 297A (glej VZ 201). Db. 3 cm. s polnili v prostoru HH. V prostoru JJ izkopan iz nivo- Plasti in strukture po prostorih ja SE 240. Dl. 20,90 m, š. 0,30−0,45 m do 0,80 m (brez SE 260C), gl. 0,30−0,70 m. Prostor HH in II SE 260B SE 263 Polnilo jarka SE 260A. Na dnu vkopa so v kv. 8/A − C3 ob Nasutje, predhodna podlaga za zid SE 242 in utrjen tlak v strani oz. poševno ob profilu položeni neobdelani kamni prostoru HH in deloma v prostoru II. Plast svetlo rjavega peščenjaka (vel. 30 × 22 × 5 cm do 13 × 14 × 8 cm). Polnilo je drobnega peska rahle konsistence z ogromno kosi malte iz nametane zdrobljene opeke (15 × 7 cm, 25 %), name- (50 %), kamni peščenjaka (vel. 0,30 × 0,20 × 0,05 m do tanega kamenja (15 × 7 cm, ok. 50 %) s prhkim, rahlim 0,10 × 0,10 m; 30 %), zlomljene tegule in imbreksi (5 %). temno rjavim glinenim peskom. V razširitvi SE 260C (kv. Nad SE 297A in SE 299A. Vanjo vkopan zid SE 242, nasla- 8/A2) vsebuje več večjih kamnov (od 50 × 30 × 10 cm do nja se na SE 223, 208, presekana s SE 260A. Pod SE 209. V 20 × 10 cm). Vsebuje redke vključke malte, opeke, kerami- prostoru II je bila morda pod isto številko izkopana druga ke, živalske kosti. Zgornji del polnila je ruševinski z veliko plast z veliko malte − ostanki ometa ali stropa pod ruše- kamenja, malte in najdb (SE 260B, SE 266, SE 240), saj se vino strehe SE 241 (v prostoru II) oz. pod vso premešano je ruševina (SE 240, SE 266, SE 268, SE 209) pogreznila v ruševino SE 209 (v prostoru HH). Vrh SE 263 v prostoru starejši kanal in stisnila starejše polnilo kanala iz drobno- HH sovpada z vrhom velikega kvadra SE 663. Dl. 4,35 m, š. zrnatega mehkega glinenega peska. Glede na to, da se je 1,30−3 m, db. 0,05−0,45 m. ruševinska plast SE 240 posedla vanj in ne v kanal SE 295, Najdbe: žebelj, keramika: PS − Consp. 3.2 (30−2. stoletje), bi kazalo, da je bil jarek v uporabi ob porušitvi strehe, v TSTP − Consp 34. (2. pol. 1.−2. stoletje), KTS − T36 − pozna njem pa je bilo le najbolj mehko in plitko spodnje polnilo. redukcijska skodelica s koleščkanjem (2. stoletje), KTS − Dl. 20,90 m, š. 0,30−1,1 m, db. 0,3−0,7 m. Najdbe: mnoge Angera 2, KTS − redukcijska skodelica z barbotin okrasom; najdbe izvirajo iz mlajših ruševinskih plasti, ki so se vanj KTS − Ricci 2/242 (2. pol. 1.−1. pol. 2. stoletja); O − Loesc- pogreznile. hcke IB/C ali IV (sred. 1.−sred. 3. stoletja), O − Loeschcke VIII (2. pol. 1.− sred. 3. stoletja), O − reliefna − ned., lonci SE 260C KK23, 2 × KK29, KKD, NKD, AA − Africana IIA (sredina 2.−3. Razširitev jarka SE 260A na zahodnem koncu prostora JJ. stoletje), datacija: sred.−druga pol. 2. stoletja po najmlajši Oblika preseka U. Seka SE 287, SE 281, SE 620. Izkopana amfori Africana IIA. dl. 1,6 m, š. do 1,1 m, gl. 0,7 m. SE 287A Zaplate ožgane zemlje v prostoru II pod nasutjem za tlak SE 245 (s pokončnimi kamni). Enako SE 287 v prostoru JJ. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 337 3. gradbena faza SE 265B Temelj zidu, usmerjen SV−JZ. Tvori jugovzhodno mejo Zidovi prostora EE. Zelo slabo ohranjen zaradi modernih posegov SE 239 presekan z usekom SE 621 in plastjo SE 224 ter se nadaljuje Prečni zid gospodarskega poslopja. Zid s temeljem, proti severovzhodu kot SE 265A. Grajen je iz neobdelanih usmerjen JV−SZ. Poteka na vsaj dveh rimskih terasah, velikih lomljencev peščenjaka (vel. 0,32 × 0,22 × 0,10 m) zato se dno temelja spušča po pobočju navzdol. Tvori in ploščatih kamnov (0,3 × 0,2 × 0,07 m), ki so posta- prostore BB in V z jugovzhodne strani in prostore BBB in vljeni v dve lici. Vmes so zametani manjši kamni (vel. VV iz severozahodne strani. Zid je ohranjen le na moderni 0,12 × 0,10 × 0,04 m) in obilo bele apnene malte, ki je že terasi 3 v kv. 13/B1−2, medtem ko je na moderni terasi 2 zelo sprhnela. V višino ohranjena le ena linija kamnov. Ohr. ohranjen le temelj (mogoče spodnji temelj v tem delu), dl. 1,20 m, š. 0,58 m, ohr. v. do 0,25 m, n. m. v. 21,59 m (vrh). čeprav je ohranjenih tudi nekaj kamnov zidu ali zgornjega SE 265C temelja. Verjetno se nadaljuje pod škarpo SE 317 proti se- Vkop za temelj zidu SE 265A in SE 265B. Poteka ob liniji verovzhodu. Gradnja je zelo podobna zidu SE 333, nanj je zidu, oblika tlorisa linearna, oblika preseka U, Seka SE 2. naslonjen zid SE 344. Zid je v kv. 13/B1−2 grajen iz grobo Rek. dl. 3,95 m, š. 0,58 m. klesanih lomljencev peščenjaka (vel. od 0,35 × 0,20 m do 0,10 × 0,15 m), vezanih z obilo apnene malte. Večji kamni SE 312C so postavljeni v dve ravni lici, vmesni prostor je zapolnjen Temelj zidu SE 312E. Na jugozahodni strani zidu v prosto- z manjšimi kamni. V temelju je uporabljenih tudi nekaj ru D‘ je ohranjen temelj, v dolžini ok, z zobom širine ok. posamičnih tlakovcev (2 %), vezivo je v temelju slabo 20 cm, višine enega kamna. Zob se širi proti jugovzhodu. ohranjeno. Širina zidu je 60 cm, temelja 70−80 cm. Veliki Jugovzhodni konec temelja je v lini z zidom SE 365. Morda kamni s štirikotnimi stranicami so postavljeni v skrbno predstavlja ostanek starejšega zidu. Izkopana dl. 2 m, ohr. izdelano jugovzhodno lice zidu in zgornjega dela temelja v. do 0,15 m, n. m. v. 24,59 m. (prostor BBB), kar je vidno nad zobom temelja na obeh SE 312E terasah. Zob temelja je različno visok na moderni terasi 2 Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Zamejuje prizidek gospo- in 3, na jugovzhodni (prostor BB) in severozahodni strani darskega poslopja na zgornjem dvorišču s severovzhodne (prostor BBB) sta široka 5−10 cm, vidno ob preseku ob strani, torej tvori prostor C-D‘-E na severovzhodni strani škarpi SE 325. Temelj sicer ni bil izkopan. Na terasi 2 oz. v od stika z zidom SE 414 proti jugovzhodu, kjer se nada- prostoru VV pa je zob viden le na jugovzhodni strani (ker ljuje iz izkopnega polja v kv. 13/A3−4. Zid je ohranjen so le tam ohranjeni zgornji kamni) in je širok ok. 15 cm. predvsem v temelju glede na nivoje zunanjega tlakovanja Lice spodnjega temelja je bilo valovito z manjšimi in sre- in notranjih nasutij ter glede na kanala SE 454 in SE 312D. dnje velikimi kamni. Presekan s škarpo SE 317A in SE 325, Grajen je iz neobdelanih kamnov peščenjaka, vezanih z kjer je uničen stik z zidovi, ki so zamejevali prostora BB in apneno malto. Zunanji kamni, ki tvorijo lice zidu, so večji BBB na jugozahodni strani (npr. zid SE 659). Na jugozaho- (od 0,35 × 0,20 × 0,10 m do 0,50 × 0,20 × 0,15 m) in posta- dnem koncu je zid presekan z jarkom SE 621 tako, da je vljeni plosko, z bolj pravilnimi stranicami v lice. V spodnjih bil uničen zaključek zidu. Ohr. dl. 10,29 m, š. zidu 0,60 m, dveh vrstah so uporabljeni tudi mali in srednje veliki kamni š. temelja 0,80 m, ohr. v. do 1 m, n. m. v. 21,86 do 24, 83 m z nepravilnimi stranicami, ki so bolj nametani tudi poševno (vrh). in s krajšimi stranicami v neravno lice temelja brez vrst. SE 239A Notranji del zidu je zapolnjen z manjšimi kamni in nekaj Vkop za temelj zidu SE 239. Poteka ob liniji zidu, oblika opeke (0,10 × 0,5 × 0,5 m). Dno zidu oz. vkopa variira. tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 318, 2 in SE 2A. Ohranjen je v višino do 5 kamnov. Pod zidom poteka širši temelj SE 312C, ki nekoliko zavija iz linije zidu in bi lahko SE 265A predstavljal starejšo strukturo do linije zidu SE 365. Ob Temelj zidu, usmerjen SV−JZ. Tvori jugovzhodno mejo prostoru E poteka skozi zid iz zgornjega dvorišče kanal prostora EE. Zelo slabo ohranjen zaradi modernih posegov SE 454, ki je imel na severozahodni strani zidu dodano presekan z usekom SE 621 in plastjo SE 224 ter se nadalju-veliko ploščo pred odprtino. V kv. 13/A4 se na zid SE 312E je proti jugozahodu kot SE 265B. Grajen je iz neobdelanih s severovzhodne strani naslanja SE 314 in na zunanji strani velikih lomljencev peščenjaka (vel. 0,32 × 0,22 × 0,10 m vogala še stranice kanala SE 312D. Nanj je naslonjen zid in nepravilnih oblik), ki so postavljeni v dve lici. Vmes so SE 414A, ki pa mogoče zidan v isti fazi, z vogalno bazo zametani manjši kamni (vel. 0,12 × 0,10 × 0,04 m) in obilo za steber SE 415A. Tlakovanje SE 418 naslonjeno na bele apnene malte, ki je že zelo sprhnela. V višino ohranje- SE 312E z zunanje strani, kot njegovi premešani ostanki na le ena linija kamnov. Ohr. dl. 1,30 m, š. 0,54 m, ohr. v. do SE 316, SE 370 = SE 386, SE 408A. Vkop SE 312B (skupni), 0,3 m, n. m. v. 21,75−21,89 m (vrh). seka SE 318. Izkopana dl. 14,02 m, š. 0,75−0,80 m, ohr. v. 0,21−0,45 m, n. m. v. 24,99−24,76 m (vrh). 338 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 313 nad starejšo hodno površino. Temeljni zob je izdelan na Zid gospodarskega poslopja, položen v smeri JV−SZ. Tvori jugovzhodni strani (prostor J, BB), širok 0,10 m, na nivoju prostor J na severovzhodni strani in prostor E na jugo- SE 318 v prostoru J (n. m. v. 23,73 m) oz. malo nad njim in zahodni strani, naslonjen na spoj zidov SE 333−SE 462 v nivoju estriha SE 347 ter nekoliko nad starejšim kanalom in SE 365. Proti jugozahodu se zid nadaljuje izven roba SE 348 v prostoru BB, ki ostane delujoč (n. m. v. 23,26 m). izkopnega polja. Grajen je iz peščenjakovih lomljencev, V kv. 12/E1 (prostor BB) so v enem delu izdelani trije cokli vezanih z obilo apnene malte. Na obeh straneh lica zidu temelja, vsak pa je širši za 5 cm ter globlji za 8 cm (spodnja so postavljeni večji kamni nepravilnih oglatih oblik (od še n. m. v. 23,08 m in 22,95 m). Nanj so naslonjeni zido- 0,37 × 0,27 × 0,25 m do 0,44 × 0,33 × 0,29 m) ter ploščati vi SE 344, SE 313, SE 365. Na moderni terasi 2 je močno kamni (od 0,45 × 0,27 × 0,09 m do 0,25 × 0,15 × 0,07 m), v uničen (ohranjeni le dve vrsti kamnov v višino). Ohranjen je licu so zelo nepravilne stranice kamnov. V notranjem delu le temelj zidu, ki je v licu iz bolj nepravilnih oblik kamnov, zidu so manjši neobdelani kamni in redkejši kosi opeke, ki predvsem spodnji del. Temelj na moderni terasi 3 ni izkopan. so zaliti z obilo bele apnene malte. Zid nima temeljnega Skupna višina je vidna ob prostoru BB. Ob prostorih R in U cokla, pač pa se temelj prepozna po večji in nepravilni je zgrajen nad ostanki zidu SE 230 = SE 230B, ki je vezan s izbočenosti kamnov v spodnjem delu zidu (do 0,10 m viši- SE 332, nad katerim tudi poteka. Zdi se vezan s SE 215, kjer ne). Temelj leži na SE 2 ter je vkopan v SE 318. Na jugoza- je zid SE 333 sicer razširjen kot ojačitev prezidave. Ponekod hodni strani (prostor J) je ob zidu linija nametanih kamnov se čuti rahel zob spodnjega temelja, kjer so kamni skoraj SE 313C (neizkopan temelj ali kamnito polnilo vkopa). nametani. Spodnji del temelja na moderni terasi 3 ni bil Izkopana dl. pribl. 1,50 m, š. 0,77 m (s temeljem), š. zidu odkopan oz. le v krajšem odseku v vogalu s SE 332 na seve- 0,52 m, ohr. v. 0,70 m (zidu), ohr. v. do 0, 82 m (s temeljem), rozahodni strani, kjer pa temelj nima zoba le spremenjeno n. m. v. 24,52 m (vrh), 23,97 m (dno). gradnjo lica pod nivojem SE 357. SE 261B v nadaljevanju SE 313B proti jugozahodu je izredno slabo ohranjen in bi bil lahko le Vkop za temelj zidu SE 313. Vkop poteka ob robu temelja, slabo ohranjen temelj zidu SE 333 ali SE 230. oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 2, SE 318. Ohr. dl. 8,85 m + spodnja terasa, š. zidu 0,65 m, ohr. v. 0,40−0,62 m (moderna terasa 2, samo temelj) do 1,13 m SE 313C (moderna terasa 3 brez temelja), n. m. v. od 24,50 m do Linija nametanih kamnov na jugozahodni strani zidu 23,37 m (vrh na moderni terasi 3), od 22,82 do 21 96 m SE 313 − temelj ali polnilo vkopa za zid. Sega od zidu (vrh moderna terasa 2). SE 333 proti jugovzhodu, kjer se nadaljuje v profil. SE 333B SE 333 Vkop za temelj zidu SE 333. Potek ob robu strukture, po Prečni zid gospodarskega poslopja. Zid s temeljem, P41 je vkop na severozahodni strani zidu dobro viden in usmerjen JZ−SV, poteka po dveh rimskih terasah, zato dno širši od zidu, zapolnjen je v tem delu s polnilom SE 333C. vkopa spušča po pobočju navzdol. Tvori prostore I, O, R, U Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U s postopnim pre- na jugovzhodni strani in prostore J, BB, V na severozahodni hodom v poševno in kasneje navpično steno s pravokotno strani. Gradnja zidu je prilagojena višinam tlakov v prosto-stopnico ter postopnim prehodom v ravno dno. Viden na rih. Grajen je iz grobo obdelanih kvadrov in peščenjakove- P41. Drugje lahko vkop enačimo z destrukcijo starejših ga lomljenca oglate štirikotne oblike (0,28 × 0,17 × 0,14 m zidov SE 230 = SE 230A in SE 261B. Vkopan v SE 446 = do 0,33 × 0,28 × 0,25 m) ter kamnov ploščate oblike SE 426 = SE 323, SE 2, 318 = SE 357. Izkopana dl. 8,85 m, (0,46 × 0,23 × 0,06 m do 0,24 × 0,15 × 0,04 m). Obe lici zidu š. 0,65 m. imata stranice kamnov pravilno lomljene, notranja stran pa ima naravne, nepravilne oblike kamnov. Kamni so posta- SE 333C vljeni v vrstah. V notranjem delu zida so vstavljeni neobde- Polnilo vkopa SE 333B za temelj zidu SE 333. Dokumen- lani manjši kamni (vel. do 0,10 m). Zid je vezan z malto, ki tiran le na P41. Polnilo je sestavljeno iz rjave meljaste je mešana z drobnimi peščenjakovimi prodniki (3 × 2 cm). gline z nekaj kamni različnih velikosti (do 0,18 × 0,10 m) in Na severovzhodu se spaja s sočasnim zidom SE 462. V no- nepravilnih oblik, drobcev in kosov malte (do 3 %) ter od- tranjem vogalu s SE 462 je večji ploščat kamen postavljen lomkov opek (do 1 %). Polnilo je naslonjeno na temelj zidu poševno v vogal, verjetno zaradi nosilne funkcije tlaka. V s severozahodne strani na rimskem nivoju 3. Db. 0,35 m. kv. 12/E2 (med prostori I in J) je lice zidu nad temeljem SE 333D ohranjeno do višine 1,13 m. Severozahodno lice (prostor I) Na jugovzhodni strani zidu SE 333 je v prostoru E ostala je ravno in plosko, saj je bilo vidno. Tudi jugovzhodno lice linija nametanih kamnov. Podobna kot SE 313C − lahko (prostor J) je dokaj ravno, čeprav je bila hodna površina gre za kamnito polnilo vkopa za temelj zidu ali za ostanek prostora dvignjena in zasuta. Na jugovzhodni strani v nekega starejšega zidu. prostoru J je ohranjena linija kamnov SE 333D, do 20 cm Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 339 SE 344 U. Vkopan v plasti SE 357, SE 426, SE 323. Presekana na Zid gospodarskega poslopja, položen v smeri JV−SZ. jugozahodni strani z modernim uničenjem. Dl. 2,50 m, Tvori prostor BB na severovzhodni strani in prostor J na izkopana š. 1,20 m. jugozahodni strani, naslonjen na zidova SE 333 in SE 239. SE 414 = SE 414A = SE 414B Poteka neposredno po moderno škarpo SE 317. Od zidu Prečni zid gospodarskega poslopja, poteka v smeri SV−JZ. SE 239 proti jugovzhodu ni več viden. Grajen je iz pešče- zamejuje zgornji prizidek na severozahodni strani in tvori njakovih lomljencev, vezanih z obilo apnene malte. V obeh prostor C s severozahodne strani ter kasneje prostor B straneh so v lici zidu postavljeni večji kamni nepravilnih na jugovzhodni strani. Zid sestavljen iz severovzhodnega oglatih oblik (0,25 × 0,17 × 0,20 m do 0,18 × 0,15 × 0,10 m), dela SE 414A in jugozahodnega dela SE 414B, vmesna vezani z obilo apnene malte, ki je premešana z drobnimi prekinitev (dolžine 1,10 m) predstavlja vhod v prizidek peščenjakovimi prodniki. Višina ohranjenega lica zidu je oz. prostor C. Zid je grajen iz peščenjakovega lomljenca 1,20 m. Temelj je izkopan le v jarku 3 v prostoru J. Temelj ploščate in štirikotne oglate oblike (vel. 0,52 × 0,27 × 0,06 m ni izkopan v prostoru BB, verjetno je pod estrihom SE 347. do 0,27 × 0,15 × 0,10 m), vezanega z belo apneno malto, ki Na jugozahodni strani (prostor J) zamejuje zgornji hodni je zelo skromno ohranjena. Večji kamni so plosko položeni nivo (rimska terasa 4) z zobom temelja, širokim do 20 cm z bolj pravilno, skoraj pravokotno in ravno stranico v obe (n. m. v. 23,38 m). Tako lice zidu kot temelja nista povsem lici zidu, v skoraj ravne, zelo nizke vrste, ki so odvisne od ravna in skrbno izdelana, temveč nekoliko valovita, čeprav debeline kamnov. Vmes so položeni kamni različnih velikosti. so v lice postavljene pravokotne stranice kamnov. Dl. SE 414A je polapsidalnega tlorisa, zunanja stena zidu (pro- 6,75 m, š. zidu 0,75 m, ohr. v. 1,28 m, n. m. v. od 24,29 m stor B) je ravna notranja (prostor C) pa razširjena v apsidal- (vrh), 23,05 m (dno izkopa). nem loku, ohranjena v višino tri vrste kamnov. Naslanjal se SE 344B je na SE 312E in zidano bazo SE 415A ter zunanjo steno Vkop za temelj zidu SE 344, poteka ob robu same struktu- gospodarskega poslopja SE 366, čeprav je stik z le-te uničen re zida. Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 2. s 0,30 m široko destrukcijo. Izgradnja nad plastmi SE 440, Dl. 6,75 m, š. 0,75 m. SE 440A in SE 443C. Ohranjen le v temelju, saj v višino ne SE 412 sega nad SE 361 in le rahlo nad nivo nasutja SE 406 in estri- Zidana struktura (plato) v prostoru O, postavljena v smeri ha SE 406C, ki bi se lahko nanj naslanjal. Dno poteka po po- JZ−SV. Podobna starejšim SE 339 in SE 340. Struktura je bočju navzdol. Rek. dl. 3,70 m, dl. 1,10 m (SE 414A), 1,20 m v obliki kvadra, z daljšo stranico je vzporedna z zidom (SE 414B), š. 0,61−1,30 m (SE 414A), 0,67 m (SE 414B), ohr. v. SE 328, ob katerem postavljena. Pod korono moderne do 0,23 m, n. m. v. 25,02−24,76 m (vrh). terase je struktura skoraj v celoti uničena, tako da je v dol- SE 415A žino ohranjena do 1,40 m. Struktura izdelana iz lomljen- Kontrafor ali zidana baza za steber, kvadratnega tlori- cev peščenjaka različnih vel. (od 0,60 × 0,40 × 0,25 m do sa. Enaka gradnja kot baze SE 415B−F, s katerimi tvori 0,20 × 0,15 × 0,10 m), spojenih z obilo bele apnene malte. nadstrešek ob gospodarskem poslopju in kasneje pro- Na severovzhodni strani je ohranjen tudi temeljni zob s store A‘, A, B. Ob robove so postavljeni večji kamni, širino do 0,30 m (n. m. v. 23,88−24,01 m), izdelan iz večjih peščenjakovi lomljenci, ki so pravilno odsekani v kva- neobdelanih kamnov (0,50 × 0,40 × 0,20 m). Večji kamni dre (vel. 0,57 × 0,15 × 0,21 m do 0,26 × 0,20 × 0,09 m). z bolj pravilnimi ali popolnoma nepravilnimi stranicami V sredini so manjši kamni nepravilne oglate oblike so postavljeni večinoma plosko, v dve ohranjeni neravni (0,15 × 0,10 × 0,05 m) in obilo apnene malte. Stranice zunanji lici, brez vrst. V notranji del strukture so nametani kamnov v licu so skoraj pravokotne in tvorijo ravne vrste, ki kamni nepravilnih oblik in različnih velikosti ter vezani z so podobne višine. Lice je ravno. Baza je v vogalu vezana z malto. S severovzhodne strani se zdi, kot da bi bila struk- zidom SE 312E in SE 414 A. V fazi 4 je prostor med bazami tura v neki fazi razširjena ali predelana in da je bila prvotna za stebre zazidan z izgradnjo zidu SE 312F, ki jih je delo- širina v liniji s strukturo SE 476. Originalna dolžina po- ma uničil. Uporabljeni kamni v bazah so večji kot v zidu dobna SE 339 in SE 340 oz. ok. 4,40 m. V tem primeru bi SE 312F ter drugačne barve − bolj sivi − mogoče posledi- prekrivala SE 334A. Struktura poteka preko kanala SE 453 ca različnega pridobivanja ali obdelave kamna. = SE 348 in strukture SE 476. Pod SE 390, SE 359. Zraven Dl. 1,02 m, š. 0,98 m, v. 0,25 m, n. m. v. 25,01 m (vrh). nje SE 411 (morda ostanek ruševine). Ohr. dl. 2,50 m, rek. SE 415A1 dl. 4,40 m, š. 1,20 m, ohr. v. 1,07 m, n. m. v. 24,32 m (vrh), Vkop za bazo za steber ali kontrafor SE 415A. Poteka ob 23,25 m (dno). liniji strukture, oblika tlorisa oglata, oblika preseka U. Seka SE 412B SE 318, SE 2. Vkop za temelj strukture SE 412. Ni viden, poteka ob robu strukture temelja. Oblika tlorisa oglata, oblika preseka 340 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 415B SE 415D1 Kontrafor ali zidana baza za steber, kvadratnega tlorisa. Vkop za bazo za steber ali kontrafor SE 415D. Poteka ob Enaka gradnja kot baze SE 415A, C−F, s katerimi tvo- liniji strukture, oblika tlorisa oglata, oblika preseka U. Seka ri nadstrešek ob gospodarskim poslopjem in kasneje SE 318, SE 2. prostore A‘, A, B. Ob robove so postavljeni večji kamni, SE 415E peščenjakovi lomljenci, ki so pravilno odsekani v kva- Kontrafor ali zidana baza za steber, kvadratnega tlorisa. dre (vel. 0,57 × 0,15 × 0,21 m do 0,26 × 0,20 × 0,09 m). Enaka gradnja kot baze SE 415A−D, SE 415F, s katerimi V sredini so manjši kamni nepravilne oglate oblike tvori nadstrešek ob gospodarskim poslopjem in kasneje (0,15 × 0,10 × 0,05 m) in obilo apnene malte. Stranice prostore A‘, A, B. Ob robove so postavljeni večji kamni, kamnov v licu so skoraj pravokotne in tvorijo ravne vrste, peščenjakovi lomljenci, ki so pravilno odsekani v kvadre (vel. ki so podobne višine. Lice je ravno. V fazi 4 je prostor med 0,20 × 0,10 × 0,12 m). V sredini so manjši kamni nepravilne bazami za stebre zazidan z izgradnjo zidu SE 312F, ki jih oglate oblike (0,15 × 0,10 × 0,05 m) in obilo apnene malte. je delom uničil. Dl. 0,94 m, š. 0,84 m, v. 0,42 m, n. m. v. Stranice kamnov v licu so skoraj pravokotne in tvorijo ravne 24,85 m (vrh). vrste, ki so podobne višine. Lice je ravno. V fazi 4 je prostor SE 415B1 med bazami za stebre zazidan z izgradnjo zidu SE 312F, ki Vkop za bazo za steber ali kontrafor SE 415B. Poteka ob jih je deloma uničil, baza SE 312 je bila nadzidana. Nekatere liniji strukture, oblika tlorisa oglata, oblika preseka U. Seka baze so vkopane globlje od SE 312 (predvsem SE 415E). SE 318, SE 2. Baza je bila vidna šele po odstranitvi tlakovanja SE 408A. Dl. SE 415C 0,96 m, š. 0,95 m, v. 0,45 m, n. m. v. 24,97 m (vrh). Kontrafor ali zidana baza za steber, kvadratnega tlorisa. SE 415E1 Enaka gradnja kot baze SE 415A−B, SE 415D−F, s ka- Vkop za bazo za steber ali kontrafor SE 415E. Poteka ob terimi tvori nadstrešek ob gospodarskim poslopjem in liniji strukture, oblika tlorisa oglata, oblika preseka U. Seka kasneje prostore A‘, A, B. Ob robove so postavljeni večji SE 318, SE 2. kamni, peščenjakovi lomljenci, ki so pravilno odsekani v SE 415F kvadre (vel. 0,57 × 0,15 × 0,21 m do 0,26 × 0,20 × 0,09 m). Kontrafor ali zidana baza za steber, kvadratnega tlori- V sredini so manjši kamni nepravilne oglate oblike sa. Enaka gradnja kot baze SE 415A−E, s katerimi tvo- (0,15 × 0,10 × 0,05 m) in obilo apnene malte. Stranice ri nadstrešek ob gospodarskim poslopjem in kasneje kamnov v licu so skoraj pravokotne in tvorijo ravne vrste, prostore A‘, A, B. Ob robove so postavljeni večji kamni, ki so podobne višine. Lice je ravno. V fazi 4 je prostor med peščenjakovi lomljenci, ki so pravilno odsekani v kva- bazami za stebre zazidan z izgradnjo zidu SE 312F, ki jih dre (vel. 0,57 × 0,15 × 0,21 m do 0,26 × 0,20 × 0,09 m). je delom uničil. Dl. 1,26 m, š. 1,12 m, v. 0,35 m, n. m. v. V sredini so manjši kamni nepravilne oglate oblike 25,06 m (vrh). (0,15 × 0,10 × 0,05 m) in obilo apnene malte. Stranice SE 415C1 kamnov v licu so skoraj pravokotne in tvorijo ravne vrste, Vkop za bazo za steber ali kontrafor SE 415C. Poteka ob ki so podobne višine. Lice je ravno. V fazi 4 je prostor med liniji strukture, oblika tlorisa oglata, oblika preseka U. Seka bazami za stebre zazidan z izgradnjo zidu SE 312F in na- SE 318, SE 2. daljevanjem SE 448A, ki jih je deloma uničil, ter s prečnim SE 415D zidom SE 450, ki je tudi naslonjen na bazo. Dl. 1,00 m, š. Kontrafor ali zidana baza za steber, kvadratnega tlorisa. 0,95 m, v. 0,35 m, n. m. v. 24,79 m (vrh). Enaka gradnja kot baze SE 415A−C, SE 415E−F, s ka- SE 415F1 terimi tvori nadstrešek ob gospodarskim poslopjem in Vkop za bazo za steber ali kontrafor SE 415F. Poteka ob kasneje prostore A‘, A, B. Ob robove so postavljeni večji liniji strukture, oblika tlorisa oglata, oblika preseka U. Seka kamni, peščenjakovi lomljenci, ki so pravilno odsekani v SE 318, SE 2. kvadre (vel. 0,57 × 0,15 × 0,21 m do 0,26 × 0,20 × 0,09 m). SE 425 V sredini so manjši kamni nepravilne oglate oblike Zidana struktura v prostoru J, linearna v smeri Z−V. V dve (0,15 × 0,10 × 0,05 m) in obilo apnene malte. Stranice vrsti postavljenih peščenjakov (oglati, ploščati ter štirikotne kamnov v licu so skoraj pravokotne in tvorijo ravne vrste, oblike, vel. do 0,30 × 0,20 × 0,10 m), vezanih z obilo apne- ki so podobne višine. Lice je ravno. V fazi 4 je prostor med ne malte. Ni izkopano. Ker so na vrhu postavljene kamnite bazami za stebre zazidan z izgradnjo zidu SE 312F, ki jih plošče, bi morda šlo za zidani odvodni kanal, nadaljevanje je deloma uničil. Dl. 1,00 m, š. 0,87 m, v. 0,31 m, n. m. v. SE 312D. Vkopano v SE 389, s katero enak nivo površi- 24,84 m (vrh). ne. Struktura pada proti zahodu. Izkopana dl. 1,70 m, š. 0,65 m, ohr. v. 0,20−0,35 m, n. m. v. 24,15 m (vrh), 23,65 m (dno). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 341 SE 452 ohranjen. Zid poteka kot nadaljevanju zidu SE 261A− Zid zunanja stena zgornjega prizidka. Tvori prostor A‘ SE 208 proti jugovzhodu. Zaradi močnega uničenja njegov na severozahodni strani. Suhozidna gradnja. Struktura potek ni jasen. Vezan na odvodni kanal SE 204C. Ohr. dl. izdelana iz peščenjakovega lomljenca različnih velikosti 1,28 m, š. 0,55 m, ohr. v. do 0,28 m, n. m. v. 21,54 m. (0,50 × 0,20 × 0,10 m do 0,25 × 0,17 × 0,08 m). Kamni se SE 653A ne prilegajo najbolj drug na drugega, tako da je med Vkop za temelj zidu SE 653, poteka ob liniji strukture line- njimi precej rjavega rahlega peščenega melja (podobne- arno in v profilu oblike U. Seka SE 2. ga plastem SE 409 oz. SE 443A). Nad stopnicami na meji SE 409 in SE 443A. Nad konstrukcijo postavljen kamnit kos SE 654 spodnjega dela mlina za oljke (G2535), ki je bil sekundarno Zid s temeljem, prezidava v gospodarskem prostoru. Tvori uporabljen pri gradnji. Možni sta dve interpretaciji: zidek je prostor EE na jugozahodni strani, poteka v smeri SZ−JV, moderna škarpa, ki je sekala z vkopom plasti v predprosto- zelo slabo ohranjen. Je nadaljevanje zidu SE 222 proti ru A‘ (pri gradnje katere tudi uporabljeni kosi mlina); ali pa jugovzhodu, na vogal katerega z zidom SE 333A je naslo- je že antična škarpa, ki je bila zgrajena v fazi 3, da drži pla- njen. Rahlo je nagnjen proti jugozahodu. Večji kamni so sti predprostora A‘ in so morda kosi mlina nanjo postavljeni postavljeni plosko s pravilnimi stranicami v lice, vmes pa so kasneje. Od tega potem odvisni odnosi s plastmi SE 443B še nametani manjši kamni. Maltno vezivo je slabo ohranje- in SE 443A in SE 443 (lahko jih seka vkop ali so naslonjene no. Nanj naslonjen zid SE 333A1. Ohr. dl. 0,70 m, š. 0,65 m, na zid). Pod premešanim delom plasti SE 408A. Ohr. dl. ohr. v. do 0,32 m, n. m. v. 21,49 m. 1,80 m, š. 0,85 m, n. m. v. 23,63 m (vrh), 23,55 m (dno). SE 654A SE 462 Vkop za zid SE 654. poteka ob liniji strukture linearno in v Zid s temeljem, prezidava gospodarskega poslopja, zid profilu oblike U. Seka SE 2. položen v smeri JV−SZ. Tvori prostor D–D‘ z jugozaho- SE 659 dne strani in prostor I s severovzhodne strani, kjer je v Zid s temeljem, prezidava v gospodarskem prostoru. Tvori vogalu vezan s sočasnim zidom SE 333, enake gradnje. prostor BB na jugozahodni strani, poteka v smeri SZ−JV. Grajen je iz grobo obdelanih klesancev oglate štiriko- Izkopan le površinsko v tlorisu, saj poteka neposredno za tne oblike različnih velikosti (od. 0,35 × 0,18 × 0,20 m do škarpo SE 325 na robu moderne terase 3. Ni jasno, ali gre 0,48 × 0,14 × 0,14 m do 0,12 × 0,12 × 0,10 m), pa tudi iz za rimski zid, ki je bil deloma uničen z gradnjo terase 3, ali ploščatih peščenjakovih lomljencev (0,37 × 0,15 × 0,06 m za dvojno škarpo SE 325, ki je bila velikokrat izdelana nad do 0,20 × 0,15 × 0,05 m). Zid je vezan z izredno veliko nekim starejšim zidom. Izkopana dl. 4,38 m, izkopana š. bele apnene malte, predvsem v temelju. Na obeh licih 0,40 m, n. m. v. 22,35 m (vrh). zidu so kamni večinoma pravilno obdelani, na notranji strani zidu, ki ni vidna, pa so isti kamni neobdelani. Srednji Plasti in strukture po prostorih notranji del zidu je zapolnjen z manjšimi in večjimi kamni Prostor O nepravilnih oblik. Temelj zidu se kaže kot manjša razširitev širine 0,10 m na obe strani. Kamni v temelju so v celoti SE 411 nepravilnih oblik. Višina ohranjenega zida do temelja je Nasutje za dvig hodne površine v prostoru O. Nasutje 0,60 m, višina temelja pa še 0,85 m. V notranjem vogalu z kamnov srednje velikosti (ok. 0,15 × 0,10 × 0,20 m do zidom SE 333 je poševno postavljen večji ploščat kamen, 0,07 × 0,09 × 0,15 m) in rjavega rahlega peščenega melja. ki nakazuje vrh podlage za tlakovanje v prostoru I. Stik s Nastalo je kot nasutje prostora med platojem SE 412 in SE 366, SE 328, SE 417 je uničen z vkopom SE 405A. Na zidom SE 333. Verjetno istočasna in podobna kot nasutje njega se naslanja zid SE 313. Leži nad SE 334C. Vkopan v SE 390. Zamejuje ruševino SE 322 s severovzhodne strani. plast SE 446 oz. SE 426. Pod SE 359, SE 311, SE 311A. Ohr. Leži nad SE 426. Morda ostanek ali ruševina konstrukcije dl. 3,60 m, š. zidu 0,70 m, š. temelja 0,84 m, ohr. v. 1,42 m, SE 412 v prostoru O, ki je bila po večini uničena z gradnjo n. m. v. 24,51 m (vrh), 23,09 m (dno). terase. Dl. 1,35 m, š. 0,50 m, ohr. v. do 0,17 m, n. m. v. 23,86 m (vrh), 23,69 m (dno). SE 462B Vkop za temelj zidu SE 462. Poteka ob robu temelja, Prostor I seka SE 426, SE 446 in SE 2. Oblika tlorisa linearna, oblika SE 390 preseka U. Nasutje za dvig hodne površine prostora I. Peščena sipka SE 653 plast rumene barve (80 % nasutje, 20 % ruševina) z drobci Zid s temeljem, prezidava v gospodarskem prostoru. malte, nekaj večjimi kamni (0,30 × 0,20 × 0,30 m), odlomki Tvori prostor V na jugozahodni strani in prostor EE na opečnatih tlakovcev, rdeče obarvanega ometa (pompe- severovzhodni strani, poteka v smeri SZ−JV, zelo slabo jansko in svetlejše). Omejena je z zidovi SE 328, SE 462, 342 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 412 in SE 333. Nahaja se pod SE 359 in SE 321. Nad SE 414B in zidovi 4. faze SE 431, 450 ter podlagami za tlak SE 397. Nasuta na severovzhodni temelj strukture SE 412, v prostorih A, B in C (SE 406, SE 436, SE 311). Po profilih se sega do zidu SE 328 in preko njegovega temelja, deloma je plast razprostirala v pasu širokem ok. 2−2,70 m na se- presekana z jamo SE 405A. Poteka nad kamni SE 411, zato verovzhodni strani zidu SE 366 v prostorih A in B, mogoče se je verjetno nadaljevala v prostor O na površini med segala tudi v prostor C kot SE 440. Plast pada po pobočju SE 333 in SE 412, kjer je bila z modernimi posegi pri gra- navzdol do zidu SE 366 ter s tem na severovzhodni strani dnji teras uničena. Morda je bila SE 411 konstrukcija, ki je zidu oblikuje jarek, ki bi lahko služil za drenažo. Nekaj časa s te strani podpirala nasutje. Dl. 4,25 m, š. 4,05 m, db. do sta bila na njej hodna površina in drenažni jarek SE 422F, 0,69 m, n. m. v. 24,47 m (vrh), 23,78 m (dno). kar nakazuje večja količina malte in kamnov na njeni povr- Najdbe: O − Loeschcke IB/C ali IV (sred. 1.−sred. 3. sto- šini na P105, ter žganina SE 440B v enakem stratigrafskem letja); 2 × A − Dr. 2−4 (severnojadr.) (sred. 1.−2. stoletje), odnosu (pod SE 440 in nad SE 443C). Rek. dl. 20,95 m, š. lonci KK1, KK224 = NK11, NK12. 2,84 m, n. m. v. od 24,54 m do 23,86 m (vrh). Datacija: 1.−sred. 3. stoletja. Datacija: plast je nastajala v dolgem obdobju uporabe SE 397 zgornjega dvorišča pred izgradnjo prizidka (A1 do A3), s Nasutje za dvig hodne površine v prostoru I. Ruše- katerim je zapečatena. vinska plast ali nasutje z veliko nepravilno nametane- SE 440 ga kamenja različnih velikosti (0,30 × 0,10 × 0,20 m do Nasutje za tlake prostorov A‘, A in B. Nasutje rjavega 0,45 × 0,21 × 0,50 m; lomljenci in obdelano kamenje), z togega glinastega melja z redkimi večjimi kosi opek opeko, tlakovci, tegulami, z nekaj keramike (amfore) in (0,30 × 0,20 × 0,08 m do 0,05 × 0,08 × 0,03 m), posameznimi malim številom živalskih kosti. Med kamni se nahaja sipka kosi keramike. Plast nasuta nad temeljem zidu SE 366 na peščena rumena zemlja z drobno malto. Med kamni je severovzhodni strani. Proti severozahodu plast je bila bolj tudi večji kamniti blok, ki je pravilno odrezan in podoben svetlo rjava in po opisu SE 443B prešla v meljast pesek. V stopnicam v kv. 11/E2. Ruševina se naslanja na SE 333, plasti so tudi redki manjši in srednje veliki kamni, predvsem SE 462, SE 328 in SE 412. Nad SE 426, neposredno nad na dnu − na meji s plastjo SE 440A (P105, pod SE 431), SE 476 in jugovzhodnim temeljem SE 328 do SE 411 oz. kjer je tudi več malte. Medtem ko je pod zidom SE 450 deloma pod njo. Pod višjim nasutjem SE 390. Plast pada (P103) celotna plast vsebovala več drobcev malte in redkih proti jugu in jugovzhodu. Dl. 3,75 m, š. 3,35 m, db. do kamnov. Plast je bila nasuta za izravnavo terena, predvsem 0,50 m, n. m. v. 24,07 m (vrh), 23,57 m (dno). jarka za zidom SE 366, pred izgradnjo 4. faze ali prav Najdbe: A − jadranska nedoločeno; lonec KK1. zanjo ali pa že nekoliko prej (v času uporabe kontraforjev Datacija: najdbe ne omogočajo ožje datacije. SE 415A−F) je bila hodna površina, vsekakor po preneha- nju uporabe tlaka SE 451 in stopnic SE 455. Nad SE 440B Prostor D in SE 440A, SE 443C. Nahaja se pod podlago za tlak SE 399A SE 406. JB dnevnik: (seznam) SE 440 − rjava ilovica pod Interfacija uničenja zidu SE 399, pred nastankom SE 311, SE 406. Pod zidovi 3. in 4. faze SE 431, SE 414A, SE 414B, pod katero se nahaja. SE 450 ter podlagami za tlak v prostorih A, B in C (SE 406, SE 365A SE 436, SE 311). V kv. 12/D3 presekana z jamo SE 405A. Po Interfacija uničenja zida SE 365, pred nastankom SE 311, profilih se je razprostirala v pasu, širokem ok. 2−2,50 m na pod katero se nahaja. severovzhodni strani zidu SE 366 v prostorih A‘, A, B, C. Na jugovzhodni strani sega do zidu SE 417, na severozahodu SE 417A pa nekako do zidu SE 452 (v predprostoru A‘ kot SE 443B). Interfacija rušenja zidu SE 417, pred nastankom SE 311, Rek. dl. 20,95 m, š. 3,75 m, n. m. v. 24,60 m (vrh). pod katero se nahaja. Najdbe: ITS − skodelica Sarius (do sred. 1. stoletja); A − Dr. Prostori A‘, A, B, C, D, E 6B klasična (1. st. do flavijskega obdobja). SE 440B Datacija: najdbe iz prve polovice 1. stoletja (lahko do flavij- Ostanek žganine na takratni hodni površini na površini skega obdobja) so lahko rezidualne. SE 440A oz. koluvija SE 443C. Nepravilna ovalna oblika SE 443B = SE 440 tlorisa. Žganina je rahlo pomešana z belimi drobci malte. Plast, določena v predprostoru A‘. Izkopan je bil le ju- Pod SE 440 in nad SE 443C. Odnos s plastjo 440A ni jasen. gozahodni del plasti pod SE 443A do tlakovanja SE 451. Dl. 1,45 m, š. 1,47 m. Enaka izravnavi SE 440 v prostorih A, B in C. Plast svetlo SE 440A rjavega do rumenega sipkega in rahlega meljastega peska Plast pod SE 440 v prostorih A in B. Nasutje nad kolu- premešanega z drobci malto, nekaj drobnimi kamni. Plast vijem SE 443C, pod SE 440. Pod zidovi 3. faze SE 414A, je bila nasuta nekje med prenehanjem uporabe tlakovanja Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 343 SE 451, stopnic SE 455 in s tem drenažnega kanala Datacija: databilen material iz 1.−2. stoletja je lahko rezidu- SE 422F za SE 366 ter pred gradnjo faze A4. Njena zgornja alen oz. iz spodnje hodne površine prejšnje faze. meja predstavlja hodno površino. Dl. 11,20 m, š. 2,84 m, SE 311B n. m. v. od 24,54 m, do 23,86 m. Spodnje nasutje za dvig hodnega nivoja v prostorih D‘ in Najdbe: A − Dr 6A (do sred. ali kon. 1. stoletja). E. Sestava enaka SE 311A in SE 311, glej opis tam. Nasutje Datacija: najdba iz prve pol. 1. stoletja je lahko rezidualna. je segalo do višine zidov SE 312E in SE 399, medtem ko se Prostor C, D, D‘, E plast SE 311 nad njo razteza preko teh zidov. Presekan z jamo SE 342A. Na jugovzhodu sega do konca SE 312C oz. SE 311 do vogala zidov SE 399 in SE 365. Najdbe: KTS − Angera 3 Nasutje za dvig hodnega nivoja v prostorih C, D, D‘ in E. nedoločljivo (2. pol. 1. st.−2. stoletje); NKD. Ruševinska plast z gradbenim materialom: kamni različnih Datacija: glej SE 311A. velikosti, odlomki opeke, tegul, keramike, kosi in drob- ci malte. Sediment, ki zapolnjuje prostor med grobimi SE 312D sestavinami, je glinen pesek svetlo rjave do rumene barve. Odtočni kanal skozi zid SE 312E. Na jugovzhodnem koncu Sočasna s SE 406, ker obe prekriva SE 406C. Nasutje zidu, na zunanji strani vogala s SE 314 sta bili najdeni stranici SE 311 je prekrilo interfacije rušenja zidov SE 417, SE 399, kanala, vzidanega v zid SE 312E. Kanal poteka v smeri V−Z. SE 365. Omejena z zidovi SE 414, SE 312E, SE 462, SE 313 Stranici kanala (širine 0,25−0,30 m) sta zidani iz lomljencev in SE 366. Na jugovzhodni strani se nadaljuje izven roba peščenjaka, ki so postavljeni v dve notranji lici. Zelo slabo izkopnega polja. Nahaja se pod SE 321, SE 359, SE 406C in ohranjeno pod ornico. Dno ni ohranjeno oz. izkopano. presekana z jamo SE 342A. V kv. 12/C3 v prostoru vhoda Morda nadaljevanje kanala SE 458 = SE 459. Izkopana dl. med SE 414A in SE 414B se naslanja na podlago za tlak 0,69 m, izkopana š. 0,75 m, izkopana v. do 0,15 m, n. m. v. SE 406. Nad spodnjo ruševino SE 311A, ki pa naj bi bila 24,93 m (vrh stranic). z njo sočasna. Izkopana dl. 10,72 m, š. 4,54 m, db. do SE 447 0,67 m, n. m. v. 24,92 m (vrh). Izravnalno nasutje prostora E. Nasutje sestavljeno iz rjave Najdbe: prostor E (kv. 13/A3−4): KTS − Angera 2, fabrikat meljaste gline in redkih kamnov (do 0,20 × 0,10 m). Plast D (tiberijsko−klavdijsko obdobje), lonec NK5, vrč NKR, A/ naslonjena oz. na omet SE 365D in na zidova SE 365 in NK − amfora ali vrč; prostor D, D‘ E (kv. 12/E3): 2 × O − SE 313. Pod SE 311 in SE 311B. Višina vrha sovpada z Loeschcke IB/IC ali IV (sred. 1.−sred. 3. stoletja); 2 × A − Dr. SE 389 v prostoru J. Dl. 1,40 m, š. 1,90 m, db. do 0,52 m, 6B − velika (1.−2. stoletje); AA − Keay 57B (sred.−2. pol. 5. n. m. v. 24,39 m (vrh), 23,87 m (dno izkopa). st., gre skupaj z odlomkom v jami SE 342), KK34, 3 × NKD; prostor D (kv. 12/D−E3): tegula Crispini, A − Dr. 6B − velika SE 454 (1.−2. stoletje); AA − Keay 25/26 (4.−sred. 5. stoletja), Odvodni kanal, ki poteka skozi zid SE 312E. Kanal je skleda KKD (gre skupaj z odlomkom v SE 311A in SE 342), položen v smeri S−J, spodnji del je izdelan iz peščenjako- lonec KK3−5, KK14B, KK23; prostor C (kv. 12/C−D3): KK23. vih plošč (0,53 × 0,30 × 0,07 m do 0,35 × 0,45 × 0,04 m) in Datacija: material 1.−5. stoletje; databilen material iz 1. in je z malto povezan s stenama, ki sta izdelani iz oglatega 2. stoletja je lahko rezidualen oz. iz spodnje hodne povr- štirikotnega nepravilnega peščenjaka (0,20 × 0,15 × 0,09 m šine prejšnje faze; mlajši material (npr. amfora Keay 57B iz do 0,25 × 0,18 × 0,17 m). Verjetno je bil pokrit s kamniti- sredine 5. stoletja) pa infiltriran z jamo SE 342A. mi ploščami, ki niso ohranjene. Velika kamnita plošča je položena na severovzhodni strani zidu pred odprtino, ki je SE 311A speljala vodo iz zgornjega dvorišča v kanal skozi SE 312E. Spodnje nasutje za dvig hodnega nivoja v prostoru D. Na severni strani zidu je izjemno slabo ohranjen, mogoče Plast svetlo rjave barve, sestavljena iz mehkega glinastega odstranjen skupaj s tlakovanjem SE 418, pod katerim se je melja; ruševinska plast, ki vsebuje gosto nametane kamne nahajal. Proti jugu se nadaljuje v P28. V višino so stranici (od 0,5 × 0,20 × 0,40 m do 0,05 × 0,07 × 0,03 m; do 30 %), ohranjeni do dveh kamnov, notranje lice je ravno z bolj zmerne fragmente malte, odlomke opeke, amfor ter fra- pravilnimi oblikami stranic kamnov. Vkopan v SE 318. gmente oljenke. Plast je omejena z zidovi SE 417, SE 399, Ohr. dl. 1,10 m, š. 0,87 m, n. m. v. 24,87 m (vrh), 24,21 m (dno). SE 365, SE 462. Nahaja se pod SE 311 ter nad SE 446. Presekana z vkopom SE 342A. Starejša ruševina v prostoru SE 454B D med zidovi SE 417, SE 365, SE 462 in SE 399, s SE 311 Vkop za kanal SE 454. Poteka ob liniji strukture, oblika sočasna. Dl. 4,50 m, š. 2,05 m, db. 0,68 m, n. m. v. 24,65 m tlorisa linearna, oblika preseka U, seka SE 318, SE 2. (vrh), 23,97 m (dno). Najdbe: PS − Consp. 34.1 (1. st.); A − Dr. 6B − velika (1.−2. stoletje), pokrovčki za amfore PA4 in PA5, lonci KK23; skle- da KKD (gre skupaj z odlomkom v SE 311 in SE 342). 344 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Prostor J ob drugem, nad SE 410, pod ruševino SE 661 in škarpo SE 368 SE 317. Slabo ohranjena struktura. Barva opeke spominja Nasutje v prostoru J, morda hodna površina. Meljasta toga na tlakovce ali zidake, uporabljene za krušno peč v skla- in zbita plast rjave barve z drobci malte. Vsebuje kamne dišču, kar pomeni, da so bile verjetno prežgane. Izkopana različnih velikosti (manjši 0,10 × 0,15 × 0,05 m) in veliko Dl. 1,72 m, izkopana š. 1, 16 m, db. 3−5 cm. keramike. V prostoru je omejena z zidovi SE 333, SE 313 in SE 660 SE 344. Na severozahodnem delu vrhnja površina sovpada Struktura iz kamnov, štirioglate oblike v tlorisu. Njena z višino kanala/strukture SE 425 in je bila v enakem obdo- gradnja spominja na zidane štirikotne baze za stebre v bju hodna površina kot SE 389. Dl. 1,45 m, š. 1,35 m, db. skladišču. Večji lomljenci in grobo obdelani kamni pešče- 0,30 m, n. m. v. 24,13 m (vrh), 23,53 m (dno). njaka so postavljeni v tri vidne stranice s svojimi pravilnimi Najdbe: kovinske najdbe: kopača, spona, žebelj, keramika: pravokotnimi stranicami, vmes so zatrpani manjši, kamni, AS − Hayes 31 (3. st., odlomki iste posode v SE 389), lonec verjetno vezano z malto. Odkrita je le deloma in sicer se KK23 (1.−3. stoletje). severovzhodni del nadaljuje v profil pod recentno škarpo Datacija: 3. stoletje. SE 317 (moderne terase 3), premešano plastjo SE 321 in SE 389 kamnito ruševino SE 661. Izkopana dl. 0,94 m, š. 0,90 m, Kamnito nasutje za tlak v prostoru J, hodna površina. Rjav ohr. v. do 0,25 m. tog peščen melj z veliko odlomki keramike (veliko število Prostori V, EE in VV odlomkov amfor, vel. do 0,25 m) in kamenja (lomljencev SE 203 peščenjaka različnih velikosti; od 0,20 × 0,10 × 0,30 m do Nasutje kot podlaga za tlak prostora V ali starejša ru- 0,05 × 0,20 × 0,10 m) ter drobci malte ali ometa in opek. Plast ševinska plast ali plast uporabe dvorišča, izravnava za je malo bolj zbita in za nianso temnejša od plasti SE 320 hodno površino. Plast sestavlja svetlo rjav meljast pesek nad njo. V enem delu ti dve plasti loči struktura SE 425. Plast čvrste konsistence z grobimi sestavinami: z večjimi kamni je nasuta nad spodnjim robom oz. temeljem zidu SE 313. (nepravilnih in ovalnih oblik in vel. od 0,20 × 0,15 × 0,07 Verjetno sočasno nasutje in hodna površina kot SE 368. do 0,10 × 0,15 m; 60 %), odlomki opeke (vel. do 0,15 m; Dl. 1,80 m, š. 2,30 m, db. 0,44 m, n. m. v. 24,07 m (vrh), 10 %), stekla in keramike, kosi in drobci malte, kamnitimi 23,63 m (dno). mozaičnimi kockami, kovinskimi predmeti ... Plast nepra- Najdbe: PS − Consp. 18.2 (avgustejsko-tiberijsko obdobje), vilnega tlorisa, ki se naslanja na zid SE 333 in temelj zidu AS − Hayes 31 (3. st., odlomki iste posode v SE 368); EKK SE 239, podobno kot SE 274. Nedvomno je bil vrh plasti − vrček Knossos tip 2 (sred./kon. 1. st.−3. stoletje); A − Dr. nekoč hodna površina, kar je vidno po ruševini nad njo 2−4 (severnojadr.) (sred. 1.−2. stoletje); AA − Africana IID in ožganimi lisami SE 273c, odpadno jamo SE 273A/B (ista posoda z odlomki v SE 381 in SE 391; sredina 3. st.− ter žganinsko ruševino SE 274 (lise tudi ob SE 325). Plast (1. pol.) 4. st.), 2 × AA ned. (3.−5. stoletje), A/NK − amfora rahlo pada proti jugozahodu in se debeli, saj se geološka ali vrč, lonec NK5, vrč NKR, NKD. podlaga SE 2 pod njo spušča. Vrh verjetno rahlo odrezan Datacija: 3.−prva pol. 4. stoletja. z modernim oranjem. Izkopana ročno le v kv. 8/E4−5 in Prostor BB v kontrolnem jarku 3, drugje neizkopana oz. le tlorisno SE 347 odkrita (z bolj ali manj očiščenimi kamni). Ni jasno, ali sega Estrih v prostoru BB, precej uničen, delno ohranjen le v pod škarpo SE 325 in kakšen je odnos s SE 424 in SE 331, vogalu med zidovoma SE 333 in SE 344. Ohranjen je v SE 362 v prostoru BB. Plast naj bi bila tudi nad zidom obliki zdrobljenega sloja bele apnene malte rahle (sip- SE 625A, proti jugozahodu sega do useka SE 621. Dl. ke) konsistence in prekrit s črnimi lisami (pr. ok. 10 cm), 6.75 m, š. do 6.25 m, v./db. 0,06−0,46 cm. ki so posledica ognja. Ohranjen je v višini kanala SE 348, Najdbe: žebelj, bronasta pločevina, novec G308 Caius katerega je prekrival, in pod temeljnim zobom zidu SE 333. (Germanicus), kovan 37−38; keramika: 4 × A − Dr. 2−4 (se-Pod tem nivojem ni kopano. Estrih je bil ohranjen ob zidu vernojadr.) (sred. 1.−2. stoletje); A − Dr. 6A ali 6B (severno- SE 333 do jugozahodnega roba moderne terase 3. jadr.); 2 × A/NK − amfora ali vrč, vrč NKR. Dl. 1,90 m, š. 1,20 m, db. do 5 cm, n. m. v. 23,26 m. Datacija: najdbe večinoma iz 1. in 2. stoletja kažejo na čas uporabe prostora pred 3. gradbeno fazo. Prostor BBB SE 278B = SE 278 SE 658 Polnilo odvodnega kanala SE 278A. Siv drobnozrnat Ognjišče. Struktura iz opečnatih tlakovcev ali narobe čvrst meljast pesek (zrna pr. do 3 mm) z redkimi grobimi postavljenih tegul ob zidu SE 239 in pod moderno škarpo sestavinami (prodnik 2 × 3 cm, 2 %), z redkimi drobci malte SE 317, ki je morda postavljena na rimski zid. Tlakovci (vel. (5 %), drobci oglja (1 %), redkimi kosi opeke (2 × 1 cm, pribl. 0,40 × 0,30 m, db. 3 do 5 cm) so postavljeni eden 1 %). Na dnu kanala so malo večji kamni grušča (5 × 7 cm, Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 345 5 %). Izkopan le del polnila kanala v kv. 8/E4. Š. 0,50 m, SE 204D db. 0,35 m. Najdbe: KTS − Ricci 2/242 (2. pol. 1.−1. pol. 2. Vkop za odvodni kanal SE 204A in SE 204C. Poteka ob liniji stoletja), ES B2 − Hayes 60 mlajši (70−150/zač. 3. stoletja), kanala. Slabo ohranjen. Oblika tlorisa L, oblika preseka U z O − Loeschcke xa/b (2.−3. stoletje), EKK − vrč s trolistnim ostrimi prehodi. Seka SE 2. ustjem Knossos tip 1 (2.−3. stoletje), A − Dr. 2−4 (ned.), SE 264 lonec KK16, pokrov KK54. Datacija: (prva pol.) 2. stoletje. Tlak oz. nasutje za nivo hodne površine v prostoru V, SE 202A sočasna z SE 203. Plast svetlo rjavega čvrstega do toge- Nasutje podobno SE 203, podlaga za tlak prostora EE ga meljastega peska z gruščem (15 %, 2 × 1 do 5 × 2 cm), ali starejša ruševinska plast ali plast uporabe dvorišča, kamni − lomljenci peščenjaka (14 %, ploščati lomljenci izravnava za hodno površino. Odkrita le v kontrolnem 10 × 10 cm, nepravilnih okroglih oblik do 14 × 8 × 5 cm) in jarku 3, močno poškodovana z modernimi posegi (usek pogosti vključki: drobci malte (8 %), odlomki keramike in SE 621 ipd.), pod SE 201 oz. SE 1. Plast sestavlja svetlo opeke (skupaj 6 %). Podobna sestava zemlje kot SE 203, rjav meljast pesek čvrste konsistence z grobimi sestavi- le da ni večjih kamnov, ki bi bili lahko del ruševine. Iz- nami: z večjimi kamni (nepravilnih in ovalnih oblik in vel. kopana ročno le v manjšem delu ob zidu SE 239 in do do 0,20 × 0,15 × 0,07 m), odlomki opeke (vel. do 0,15 m; škarpe SE 325 v kv. 8/G5 in kv. 13/B1, drugje odkrita le 10 %), stekla in keramike, kosi in drobci malte. Db. do tlorisno. Nadaljuje se proti jugovzhodu v profil. Po površini 0,30 m. Najdbe: 2 × tegula Crispini, ES B2 − Hayes 76A poškodovana z oranjem, vrh sovpada z nivojem oz. nad (70−100 n. št.), TSTP − Consp. 39 (flavijsko−1. pol. 2. stole- zobom temelja SE 239. Izkopana dl. 6,74 m, izkopana š. do tja), A − Dr. 6A (do sredine 1. st.); A − poznorodoška (1.−2. 5,43 m, db. ok. 0,34 m. stoletje), 2 × A − Dr. 2−4 (severnojadr.) (sred. 1.−2. stoletje), Prostori Š, T in U A − Dr. 6B ned.; lonci KK1, KK23, KK31, NK5, NK26, skleda KK37, NK1A, kadilnica NK28, KK36 trinožnik, vrč NK46, SE 284B 2 × NKR; NKD; A/NK − amfora ali vrč. Polnilo zbiralnika za vodo SE 284A. Zasutje svetlo rjave Datacija: material bolj iz druge pol. 1. in prve pol. 2. stoletja. do olivno zelene in oranžno-rumene barve, sestavljeno iz zelo mehkega glinenega peska z drobljivimi kosi sivih SE 204A kamnov in nekaj lomljenci peščenjaka (nepravilne oblike, Zidani odvodni kanal v prostoru EE, usmerjen S−J. Stra- vel. 0,20 × 0,10 m), večjo količino železovih oksidov na dnu nici kanala sta sestavljeni iz tegul z robovi na zgornji (20 %) in z veliko opečnatih mozaičnih kock, ki bi lahko strani kanala, obrnjeni navzven proti zahodu pri se- bile tlakovano dno cisterne, ki je sčasoma odstopilo in bilo verozahodni stranici. Na določenih mestih je kanal s deloma uničeno. Pod SE 251. Vezano s SE 278A in SE 227. strani ojačan z oglatimi ploščatimi kamni peščenjaka Dl. 1,11 m, š. 0,70 m, db. 0,20 m. (vel. 0,65 × 0,32 × 0,08 m do 0,30 × 0,20 × 0,06 m). Kanal pokrivajo oglate in skoraj pravokotne kamnite plošče SE 227 peščenjaka (vel. 0,35 × 0,40 × 0,04 m in 0,60 × 0,60 × 0,05 m Polnilo kanala SE 207, siv meljast drobnozrnat pesek in 0,80 × 0,30 × 0,05 m). Na dnu kanala je le steptan glinen čvrste konsistence z redkimi oglatimi lomljenci peščenjaka melj SE 2A. Na jugovzhodnem koncu je dno morda izde- (vel. 0,05 × 0,03 m, 7 %) in redkimi manjšimi kamni (vel. lano iz tegule ali pa je ena padla s stranice. Zapolnjen je 0,03 × 0,01 m, 5 %) ter drobci opeke, keramike, pogostimi s polnilom SE 204B. Kanal v kv. 8/F4 zavija proti zahodu drobci oglja in drobci malte (10 %). Dl. 7,30 m, š. 0,25 m, in seka kanal SE 278, kjer je oštevilčen kot SE 204C. Pod db. do 0,25 m. SE 217, nad SE 2 in SE 2A, vkopan v SE 202A z enakim Najdbe: žeblji, steklo, keramika: TSTP − Consp. 34.2 (sredi- nivojem vrhnje površine. Močno poškodovan z modernimi na 1.−(1. pol.) 2. stoletje), O − Loeschcke IB/C, O − Loesc- posegi (usek SE 621 ipd.). Ohr. dl. 3,25 m, š. 0,35−1,30 m, hcke IB, IC ali IV (sred. 1.−sred. 3. stoletja), O − Loeschcke v. 0,33 m. I×/×a (sred./kon. 1.−1. pol. 3. stoletja), EKK − vrček Knos- sos tip 2 (kon. 1.−3. stoletje), lonec 2 × K22, KK31, NKD. SE 204C Datacija: 2. ali prva pol. 3. stoletja. Zidani odvodni kanal v prostoru EE, usmerjen V−Z. Stranici kanala sta sestavljeni iz tegul, ohranjeni sta le severovzho- SE 235A dna stranica kanala in dno iz tegul, na katerih so na Ostanki estriha v prostoru Š, v zgornjem sloju je rdeče, spodnji strani še ohranjeni ostanki malte. Jugozahodna v spodnjem bele barve. Razteza se ob zidu SE 228B in stranica ni ohranjena. Kanal SE 204C seka kanal SE 278A, severovzhodno od kanala SE 237A. V tlorisu nepravilne skoraj pravokotno zavije proti jugu v kv. 8/F4 in se veže na oblike in poškodovan. Enak estrihu SE 235B. Nad estrihom kanal iz tegul SE 204A. Pod SE 224. Stik s SE 204A je slabo v vogalu med zidovoma SE 206 in SE 228B sta bili tanka ohranjen, močno poškodovan z modernimi posegi (usek plast zdrobljene opeke (enaka kot SE 238) in tanka plast SE 621 ipd.). Izkopana dl. 1,24 m, š. 0,22 m, v. 0,27 m. žganine SE 205B1. Še nekaj kosov estriha razmetanih po 346 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 žganini SE 205B1. SE 205A Ohr. dl. 1,70 m, š. 0,35 m, db. 7 cm. Vkop v prostoru Š, nepravilne oblike v tlorisu in U profila: SE 235B oster prehod v poševne stene in postopen prehod v konkav- Ostanki estriha v prostoru T–U, v zgornjem sloju je rdeče, no dno. Vkop SE 205A obsega dobršen del prostora Š in je v spodnjem bele barve. Razteza se jugovzhodno od zidu poglobljen na dveh mestih: v kv. 8/A4 je ovalna poglobitev SE 228B. Verjetno sočasen z estrihom SE 235A. Db. do 8 cm. SE 205A1, v kv. 8/C4 poglobitev SE 205A2 poteka ob zidu SE 228 in se v južnem vogalu prostora poglobi. Osrednji pli- SE 237A tev jarek poteka nad SE 237B ob zidu SE 206 in vprašanje, če Vkop − jarek ali kanal SE 237B, v tlorisu poteka ravno v sme- gre za pravi vkop ali le odtis oz. spodnjo mejo plasti SE 205B. ri SZ−JV po prostoru Š in skozi zid SE 228B (ga preseka) v Manjši plitev jarek SE 205A3 povezuje jamo SE 205A v vo- prostor T–U in v kv. 8/E4 začne zavijati proti jugu do razširi- galu z osrednjo poglobitvijo in jarkom SE 237A. Seka SE 207, tve SE 284A. V profilu U oblike: postopen prehod v poševno nad SE 247, presekana s SE 621. Morda seka SE 205A1 in steno in postopen prehod v konkavno dno. Vkopan v SE 2A, SE 237B. Zapolnjen s plastjo SE 205B − spodnje sivo peščeno Spušča se proti jugovzhodu za 24 cm. V fazi 4 naj bi bila polnilo SE 205B2, zgornje žganinsko polnilo SE 205B1. sočasno zasuta vkopa SE 205A in SE 237A, polnilo SE 237B. Dl. 8,50 m, š. ok. 4 m, gl. do 0,50 m. Izkopana dl. 17,5 m, š. 0,35−0,50 m, gl. 0,10−0,33 m. SE 205A1 SE 237B Jama ali poglobitev vkopa SE 205A v prostoru Š. V kv. 8/ Polnilo jarka SE 237A, iz čvrstega meljastega peska z A4 je ovalna poglobitev, za katero se zdi, da seka jarek drobnimi kamni (vel. 2 × 5 cm, 5 %), z redkimi večjimi SE 237B. Zapolnjen le z žganino SE 205B1 in plastjo opek kamni (nepravilnih oblik, vel. 0,30 × 0,20 × 0,05 m, 5 %), SE 213 = SE 216. Mogoče funkcija odpadne jame. U pro- ki so pogosto ožgani, zdrobljeno opeko (10 × 10 cm, fila: oster prehod v poševne stene in postopen prehod v imbreksi in tegule, 5 %), drobci keramike, kosti in oglja (db. konkavno dno. Dl. 0,52 m, š. 0,50 m, gl. 0,50 m. 0,10−0,30 m). Siva barva zasutja z globino prehaja v sivka- sto olivno zeleno, na dnu kanala v kv. 8/A4 se nahaja pe- SE 205B2 ščenjakov grušč (vel. od 0,06 × 0,05 do 0,02 m) le ob zidu Spodnji del polnila SE 205B v jami SE 205A. Na dnu vkopa SE 206. Na dnu jarka so tudi železovi oksidi kot posledica je 0,10−0,15 m debela plast sivega meljastega peska, meh- pretoka vode. V kv. 8/A−C4 je pod SE 205B, vzhodneje v ke do čvrste konsistence, enako kot SE 237B. Na njej leži 8/C−E4 pa pod SE 256, SE 221, ki sta se posedli v jarek. žganina SE 205B1 enako kot SE 256. Polnilo vsebuje kose SE 237B ima podobno sestavo kot spodnji del SE 205B, žgane opeke, redke ožgane oglate peščenjake nepravilnih s katerim sta sočasna. Podobno sestavo imata tudi plast oblik (vel. od 0,20 × 0,30 × 0,15 m do 0,05 × 0,10 × 0,03 m), SE 251 in polnilo SE 284B, mogoče sočasna. Izkopana dl. nekaj najdb. Presekan s SE 621. SE 205B1 = SE 212 se 17,5 m, š. 0,35−0,50 m, db. 0,10−0,33 m. razteza po celem prostoru ter v ovalnem globljem vkopu SE 205A1 pod SE 213, ki seka SE 237B, ter nad jamo Najdbe: žeblji, koščen gumb, novec G384 − Hadrianus, SE 205A2 v vogalu SE 208 in SE 228 kot SE 212. Nahaja kovan 117−138; keramika: KK, PS − Consp. B2. 4−5 (sre- se pod žganinskim zgornjim polnilom vkopa SE 205B1 = dnjeavgustejsko-tiberijsko obdobje), TSTP − Consp. 4.6 (2. SE 205B. Ob zidu SE 206 in SE 228B je bila pod SE 205B1 pol. 1. stoletja), VS − NTS2 skodela; KTS − pozna Angera 3 tudi tanka plast zdrobljene opeke (podobno kot SE 238). − Ricci 2/231, neokrašena (kon. 1.−2. stoletje), O − Loesc- Dl. 8,50 m, š. ok. 4 m, db. 0,10−0,15 m. hcke IB/C ali IV (sred. 1.−sred. 3. stoletja), O − Loeschcke I×/×a z žigom Fortis (sred./kon. 1.−prva pol. 3. stoletja), SE 205A2 7× O − Loeschcke ×a (kon. 1.−prva pol. 3. stoletja); O − Jama ali poglobitev vkopa SE 205A v prostoru Š. V kv. 8/C4 Loeschcke ×a/b (2.−3. stoletje); 3 × EKK − vrček Knossos tip poglobitev SE 205A2 poteka ob zidu SE 228 in se v južnem 2 (kon. 1.−3. stoletje); 2 × EKK − egejski narebreni lonček vogalu prostora poglobi. Zapolnjen le z žganino SE 205B2, (kon. 1.−3. stoletje); AKK − Hayes 196; A − amfora z SE 244. Mogoče funkcija odpadne jame. U profila: oster ravnim dnom (Emiglia−Romagna) (sred. 1.−3. stoletje); AA prehod v poševne stene in postopen prehod v konkavno − Africana IIA (sred. 2.−3. stoletje); A − vzhodna ned.; PA5; dno. Seka SE 207, SE 2A. Nad SE 247. Presekana s SE 621. KK36 trinožnik, lonci 2 × KK3, KK7, KKD; NK7, NKR. Dl. 0,90 m, š. 0,40 m, gl. do 0,30 m. Datacija: najdbe 1.−3. stoletja, glede na najmlajšo afriško SE 205A3 amforo Africana IIA je polnilo nastalo bolj v drugi pol. 2. ali Plitek jarek SE 205A3 ob zidu SE 228B je povezoval jamo prvi pol. 3. stoletja. SE 205A2 z jarkom SE 237A. Del vkopa SE 205A. Dl. 1,2 m, š. 0,30 m, gl. 0,15 m. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 347 SE 244 4. gradbena faza Del polnila jame SE 205A2 ob zidu SE 228, sestavljeno iz več slojev rdeče, rjave in oranžne ožgane zemlje − prh- Zidovi kega finega peščenega melja, slojev peska podobnega SE 208D pepelu (sloji so debeli 15 cm, 25 cm in na spodnji strani Polnilo, s katerim so zazidali starejši vhod v skladišče iz debeline 5 cm). Med grobimi sestavinami so še kamni notranjega dvorišča v zidu SE 208E = SE 208C. Vhod v (1−2 %, vel. 25 × 15 do 5 × 3 cm) in veliko odlomkov lonče- skladišče je bil nad temeljem SE 208F zatrpan z večjimi nine. Zasutje je posledica močnega gorenja v tem prostoru kamni − lomljenci peščenjaka (25 %; nepravilnih oglatih in se je s težo ruševine posedlo v jamo. V vkopu SE 205A2 oblik; vel. od 0,42 × 0,23 × 0,14 m do 0,30 × 0,20 × 0,15 m) je nad SE 244 siva peščena plast SE 205B2. Dl. 1,45 m, š. in manjšimi lomljenci (vel. od 0,13 × 0,08 × 0,06 m do 1 m, db. 0,25 m. 0,10 × 0,06 × 0,04 m). Kot vezivo med kamni ni bila upo- Najdbe: TSTP − Consp. 34 (klavdijsko−2. stoletje), 2 × AA rabljena malta, pač pa temno rumenkasto rjav (10 YR 4/4) − Africana IID ali Keay 25A−B (sred. 3.−4. stoletje), 3 × EKK grobozrnat, rahlo sprijet grob pesek z zmernimi drobnimi − egejski narebreni lonček (kon. 1.−3. stoletje), EKK − vrček kamni (vel. 3 × 1 cm; 10 %). Knossos tip 2 (kon. 1.−3. stoletje); A − Dr. 6B − mala (1.−4. Dl. 3,60 m, š. 0,62−0,88 m, ohr. db. 0,33 m. stoletje), lonec KK23, KK31, skleda KK50, vrč NK48. SE 208H Datacija: tudi tu najdbe iz 2.−3. stoletja. Negativ zazidave vhoda v skladišče − spodnja mejna SE 277C površina polnila SE 208D. Oblika tlorisa je linearna, oblika Interfacija uničenja zidu SE 277. profila U. SE 251 SE 210 Nasutje je izravnava v prostoru T–U. Nasutje sivega čvrste- Prečni zid v prostoru T–U, usmerjen SV−JZ. Grajen je iz ga meljastega peska (50 %) s pogostimi lomljenci pešče- oglatih grobo obdelanih peščenjakovih lomljencev (vel. njaka (vel. 0,30 × 0,15 × 0,07 m do 0,15 × 0,10 × 0,03 m; 0,30 × 0,20 × 0,10 m do 0,10 × 0,10 m), vezan s sivo-belo 30 %), redkimi drobnimi oglatimi kamni (4 ×1 cm), razbito apneno malto. Večji kamni so postavljeni plosko ter z bolj opeko (10−15 %, 5 × 5 cm), odlomki keramike, živalskih ravno in pravilno stranico v dve lici. Slabo ohranjen. Ohra- kosti, mozaičnimi kockami, redkimi drobci malte in redkimi njena je samo ena linija kamnov. Naslanja se na zid SE 215. koščki oglja. Podobna sestava plasti kot polnilo SE 237B Zid se je nadaljeval proti jugozahodu, kjer je uničen z in spodnji del SE 205B2. Ta zgornji del plasti je bolj siv modernimi posegi in usekom SE 621. in zemljen, spodnji del pa predstavlja nasutje iz opek in Ohr. dl. 0,65 m, š. 0,45 m, ohr. v. 0,10 m. kamnov nad sifonom SE 284A in SE 284B, morda zasutje SE 255 južnega dela prostora nad kanalom SE 207 in SE 284A. Leži na plasti SE 256, po površini pa je poškodovana zaradi Zid, prezidava v skladišču, usmerjen JV−SZ, tvori prostor nasutja ali ruševine SE 221. Ohr. dl. 1,80 m, ohr. š. 0,85 m, SK1 na jugozahodni strani in prostor SK7 na severovzho- db. 0,03−0,25 m. dni strani. Grajen je iz grobo klesanih lomljencev pešče- njaka (kvadri in oglati kamni, vel. 0,55 × 0,30 × 0,20 m do 0,30 × 0,20 × 0,10 m; 40 %). Večji kamni so postavljeni v dve jasno izraženi lici ob straneh. Spodnjo linijo (temelj) sestavljajo manjši kamni in par kosov opeke, nametani v vkop in postavljeni tudi postrani. Višje vrste so iz večjih grobo obdelanih kamnov s pravilnimi in skoraj pravilnimi stranicami v lice, ki je bolj ali manj ravno. Med njimi so nametani manjši kamni (lomljenci nepravilnih oblik, vel. 0,13 × 0,10 m do 0,15 × 0,15 m; 40 %) in odlomki tegul in imbreksov (vel. 10 × 10 cm do 5 × 5 cm; 10 %). Zid ni trdno grajen, vezivo ni ohranjeno oz. suhozidna gradnja. Vmesni prostor je zapolnjen z rjavim čvrstim peščenim meljem. Zid SE 255 se proti jugovzhodu nadaljuje do SE 255A, ki ima nekoliko premaknjeno linijo. V dolžini 0,73 m pred SE 255A je zid SE 255 ohranjen le v temelju, kot da bi šlo za prehod v drug prostor. V kv. 6/C−E4 in kv. 7/A4 je zid postavljen na SE 275, drugje na osnovo SE 2 oz. SE 271 (vkop SE 255B). Naslonjen je na zid SE 257. Pod SE 254 in SE 233. Ohra- njen do tri vrste v višino; v kv. 6/C−E4 je ohranjen le v 348 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 temelju; zid bi se lahko nadaljeval proti severozahodu in oz. vkopa variira. Notranji del zidu je zapolnjen z manjšimi bil odnesen z usekom SE 623. Ohr. dl. 17,30 m, rek. dl. kamni in nekaj opeke (0,10 × 0,5 × 0,5 m). Malte je manj 18,40 m, š. 0,56 m, ohr. v. 0,05−0,40 m, n. m. v. 20,86 m do kot na zidu SE 313 ali v zidanih bazah SE 415A−F, preko 21,21 m (vrh). katerih je zid zgrajen (najbolje vidno pri SE 415E), deloma SE 255A pa jih vkomponira. SE 448A je nadaljevanje zidu SE 312F Zid, prezidava v skladišču, usmerjen JV−SZ, nadaljevanju ob predprostoru A‘. Sočasno grajeno z zidovi SE 450 in zidu SE 255 ob vhodu v prostor SK1. Naslonjen je na zid SE 431 (glede na razširitev na severozahodni strani ter po- SE 257. Suhozidna gradnja. Je kvadratne oblike, zgrajena iz vezovalni kamen na vrhu). Vkopan samo na severovzhodni grobo obdelanih kvadrov ali ploščatih lomljencev peščenja- strani v plast SE 443C, SE 318, zelo plitko, brez temeljnega ka (vel. 0,27 × 0,20 × 0,06 m do 0,12 × 0,08 × 0,06 m; 50 %) in cokla. Ponekod mnogo plitveje vkopan kot baze. Zid je manjših kamnov nepravilnih oblik, kosov estriha (5 %), malte dokaj neraven v tlorisu, z manjšimi ali večjimi razširitvami (5 %), zdrobljene opeke (3 %, 12 × 8 cm), vezanih s temno na stikih z bazami. Celo barva uporabljenih kamnov je rjavim mehkim meljastim peskom. Večji kamni so postavlje- različna od kamnov, uporabljenih v bazah, verjetno zaradi ni ob robovih in tvorijo plosko zunanje lice. Dl. 0,75 m, š. načina obdelave ali lomljenja. Zid je ohranjen predvsem v 0,67 m, ohr. v. 0,33 m, n. m. v. 21,11 m (vrh). temelju, glede na nivoje zunanjega tlakovanja in notranjih nasutij, v nivoju katerih je ohranjen. Ohranjen v višino do SE 255B pet kamnov (manjših). Vkop za zid SE 255 = SE 255A. Oblika tlorisa linearna, Dl. 31,25 m, š. zidu 0,60−0,70 m, ohr. v. 0,32 m, n. m. v. od oblika preseka U z ostrimi prehodi. Seka SE 2, SE 271, 24,66 do 24,89 m (vrh). SE 275 … SE 431 SE 270A Zid s temeljem, pregradni zid gornjega prizidka gospo- Zazidava vhoda v zidu SE 270. Polnilo nad vhodom darskega poslopja, usmerjen JV−SZ, tvori prostor B na se- je sestavljeno iz kamnov, lomljencev peščenjaka (vel. verozahodni in prostor A na jugovzhodni strani. Grajen je 0,34 × 0,33 × 0,12 m), ki so položeni v vrsti, manjši kamni iz peščenjakovih lomljencev različnih velikosti (nepravilnih (0,18 × 0,10 × 0,06 m) so nametani med stranskimi večjimi oglatih oblik 0,40 × 0,25 × 0,15 m do 0,15 × 0,10 × 0,06 m kvadri. Vezivo ni malta, temveč rjav čvrst meljast pesek z in nekaj ploščatih kamnov 0,25 × 0,30 × 0,08 m). Vezan vključki zdrobljene opeke (5 × 5 cm). Lice ni ravno. z manjšo količino malte. Ohranjen je le temelj: spodnja Dl. 3,84 m, š. 0,48 m, db. 0,50 m. linija kamnov je izrazito nepravilna z nametanimi kamni v SE 312 vkop (z nepravilnimi krajšimi ali daljšimi stranicami pošev- Oznaka za zunanjo steno zgornjega prizidka gospodar- no v neravni lici). V nekoliko višjih vrstah, ki so ohranjene skega poslopja, ki je bila zgrajena v več gradbenih fazah predvsem v severovzhodni polovici zidu, so večinoma večji in zato kasneje ločena na posamezne dele: zid SE 312E s kamni postavljeni plosko, z bolj pravilnimi in ravnimi stra- temeljem SE 312C zgrajen v 3. gradbeni fazi, zid SE 312F nicami v nekoliko bolj ravno lice. Vrste so prilagojene raz- pa kot zazidava prostorov A‘, A, B v 4. fazi. ličnim debelinam kamnov. Vmesne prostore zapolnjujejo manjši kamni (pr. do 0,08 m). Najbolje je ohranjen na stiku SE 312B s SE 312F, s katerim je vezan z razširitvijo do baze SE 415E, Vkop za temelj zidu SE 312 (SE 312E, SE 312C, SE 312F), in najslabše na mestu, kjer se naslanja na SE 366. Leži nad poteka ob strukturi temelja ter ni viden, oblika tlorisa line- nasutji SE 440, SE 440A, SE 443C. Ohranjen v višino do pet arna, oblika preseka U z ostrimi prehodi in ravnimi stenami kamnov, do enega kamna nad nivojem hodne površine in dnom. Seka SE 318 in SE 2. SE 435 in SE 406. SE 312F Dl. 4,15 m, š. 0,65 m, ohr. v. 0,46 m, n. m. v. 24,96 m (vrh), Zid s temeljem, usmerjen JV−SZ. Zamejuje prizidek gospo- 24,50 m (dno). darskega poslopja na zgornjem dvorišču s severovzhodne SE 448A strani, kjer je zazidal prostor med zidanimi bazami za Zid, usmerjen JV−SZ. Zamejuje prizidek gospodarskega stebre SE 415A−F. Tvori prostore A‘, A, B na severovzhodni poslopja na zgornjem dvorišču s severovzhodne stra- strani od stika z zidom SE 414 proti severozahodu. Grajen ni, nadaljevanje zidu SE 312F ob prostoru A‘ od baze je iz neobdelanih kamnov peščenjaka, vezanih z apneno SE 415F proti severozahodu. Zelo slabo ohranjen. Večji malto. Zunanji kamni, ki tvorijo lice zidu, so večinoma večji lomljenci peščenjaka nepravilnih oglatih oblik (vel. do (od 0,35 × 0,20 × 0,10 m do 0,50 × 0,20 × 0,15 m) in posta- 0,45 × 0,20 × 0,10 m) so postavljeni plosko ter z bolj ravno vljeni plosko, z bolj pravilnimi stranicami v lice. Predvsem v in pravilno stranico v dve lici zidu. Vmes so nametani spodnjih dveh vrstah pa so uporabljeni tudi mali in srednje manjši kamni in odlomki tegul, ki pa bi lahko bile ostanek veliki kamni z nepravilnimi stranicami, ki so nametani tudi ruševine. Ohranjena le ena vrsta kamnov, ki je bila po- poševno in s krajšimi stranicami v neravno lice. Dno zidu stavljena nad hodno površino, saj sega čez nivo ognjišča Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 349 SE 448. Verjetno brez temelja, z bazo SE 415F oz. SE 312F strani. Suhozidna gradnja iz oglatih lomljencev peščenjaka in zidom SE 450 tvori nepravilen vogal med SE 448A. (vel. od 0,30 × 0,25 × 0,17 m do 0,15 × 0,10 × 0,08 m). Spo- Ostanki tlaka zgornjega dvorišča SE 408A, ki se na SE 448A dnja vrsta kamnov (temelj) je navpično in poševno zabita naslanjajo in ga obkrožajo s severovzhodne strani ter v vkop v tlak SE 635. Višje so kamni s pravilno štirikotno nakazujejo, da zidek ni segal veliko dlje. stranico plosko položeni v dve lici zidu, od zgornje vrste Ohr. dl. 2,10 m, š. zidu 0,75 m, ohr. v. 0,17 m, n. m. v. je sicer ohranjen le tu pa tam kakšen kamen. Sestavni 24,61 m (vrh). del zidu so tudi vmesni manjši kamni, zdrobljene opeke SE 450 (12 × 8 cm) ter rjav drobnozrnat zelo mehek meljast pesek Zid s temeljem, pregradni zid gornjega prizidka gospodar- z drobci malte (3 %) in drobci oglja (3 %). Naslanja se na skega poslopja, usmerjen JV−SZ, tvori prostor A na severo- starejši zid SE 310. Jugozahodni konec se naslanja oz. veže zahodni in prostor A‘ na jugovzhodni strani. Podobno grajen na zid SE 487. Pod SE 423, SE 445, SE 408. Dl. 4,40 m, š. kot SE 431, iz peščenjakovih lomljencev nepravilnih oglatih 0,62 m, ohr. v. 0,25 m, n. m. v. 20,72 m (vrh). oblik (vel. 0,40 × 0,20 × 0,15 m do 0,17 × 0,12 × 0,05 m in SE 488A vse do najmanjših), vezanih z malto. Med kamni se nahaja Vkop ali jarek za zid SE 488, poteka ob stranicah strukture, tudi zemlja rjave barve rahle konsistence. Zidna konstruk- oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrim prehodi cija je zelo plitko ohranjena − verjetno samo v temelju v navpično steno in postopen prehod v ravno dno. Seka (do nivoja tlaka SE 435; v višino do tri kamne): kamni zelo SE 275, nad SE 2. nepravilnih oblik so skoraj nametani v vkop (z nepravilnimi SE 489 krajšimi ali daljšimi stranicami poševno, plosko in navpično Zid, prezidava v skladišču, usmerjen V−Z, tvori prostor v neravni lici). Leži nad nasutji SE 440, SE 440A, SE 443c. SK5 na jugozahodni strani in prostor SK4 na severovzho- Stik s SE 448A, SE 312F in bazo SE 415F je slabo ohranjen, dni strani. Suhozidna gradnja iz linije grobo obdelanih verjetno so bili zidovi vezani. Morda je bil na zunanji strani kamnov, oglatih lomljencev peščenjaka (42 × 20 × 12 cm do (prostor A‘) ometan glede na veliko količino zdrobljene 15 × 9 × 9 cm) in nekaj ploščatih kamnov (22 × 20 × 5 cm). malte in ometa v ruševini SE 443.Dl. 3,90 m, š. 0,75 m, ohr. v. Ohranjene so ena do tri vrste zidu. Spodnja linija kamnov, 0,32 m, n. m. v. 24,65−24,56 m (vrh). nametanih v vkop, ima lice z zatrpanih manjših kamnov SE 487 (počez in navpično), višje vrste pa so izdelane iz večjih Zid, prezidava v skladišču, usmerjen JV−SZ, tvori pro- grobo obdelanih kamnov, ki so plosko položeni s pravo- stora SK2 in SK3 na jugozahodni strani in prostor SK4 kotnimi stranicami v lice. Po usmeritvi je nekoliko drugačen na severovzhodni strani. Suhozidna gradnja iz oglatih od drugih zidov linija dna ni ravna. Zahodna stran zidu je lomljencev peščenjaka (vel. od 0,50 × 0,30 × 0,15 m do slabše ohranjena. Na severovzhodnem koncu se nasla- 0,20 × 0,15 × 0,12 m), večji kamni so postavljeni v vrstah, nja na zid SE 487, na drugem koncu na bazo SE 272D in daljša stranica kamnov tvori dve ravni in ploski zunanji zid SE 622A. Leži na SE 275. Pod SE 258A. Dl. 2,60 m, š. lici s pravilnimi štirikotnimi stranicami. Med večjimi kamni 0,89 m, ohr. v. 0,11−0,33 m, n. m. v. 20,74 m (vrh). so zatrpani manjši kamni (10 × 10 × 3 cm) ter zdrobljena SE 489A opeka (10 × 6 cm, 8 %). Vezivo so rjav, drobnozrnat, zelo Vkop ali jarek za zid SE 489, poteka ob stranicah strukture, mehek meljast pesek z redkimi drobci malte (do 1 %) in oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrim prehodi drobci oglja (do 2 %). Spodnja linija kamnov je zabita sko- v navpično steno in postopen prehod v ravno dno. Seka raj pokončno v vkop v sterilki SE 2. Pod ruševino SE 423. SE 275. Na severozahodnem koncu se nanj naslanja SE 489. Stik s SE 629 ima na notranji strani lahno polkrožno razširjen te- SE 622 melj, na zunanji strani pa lep vogalni kamen. Stik s SE 631 Zid, prezidava v skladišču, usmerjen JZ−SV, tvori prostor SK4 je na zunanji strani odnesen. Ohranjen v višino tudi do štiri na jugozahodni strani in prostor SK1 na severovzhodni stra- kamne nad spodnjo linijo temelja. Dl. 9,65 m, ni. Suhozidna gradnja, grobo obdelani kamni peščenjaka, š. 0,40−0,60 m, ohr. v. 0,35 m, n. m. v. 20,76 m (vrh). kvadri in lomljenci (40 × 25 × 13 cm do 23 × 15 × 10 cm) so postavljeni v ravni liniji. Ohranjena je le še ena vrsta kamnov. SE 487A Ploske stranice kamnov tvorijo obe lici. Jugovzhodno lice Vkop ali jarek za zid SE 487, poteka ob stranicah strukture, je vkomponiralo bazo SE 272B. Med kamni v licu so manjši oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrim prehodi kamni nepravilnih oblik (12 × 12 × 9 cm) in odlomki opek v navpično steno in postopen prehod v ravno dno. Seka (vel. 10 × 15 cm; 3 %) ter drobnozrnat rjav mehek zemljen SE 635 = SE 275, leži na SE 2. droben pesek s pogostimi vključki: drobci malte, oglja in SE 488 zdrobljene opeke (skupaj 5 %). Nad SE 275, pod SE 258, Zid, prezidava v skladišču, usmerjen JZ−SV, tvori prostor se naslanja na 272B in SE 255, nanj se naslanja SE 624. Dl. SK3 na jugozahodni strani in prostor SK2 na severovzhodni 3,78 m, š. 0,72−0,80 m, ohr. v. 0,20 m, n. m. v. 20,83 m (vrh). 350 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 622A SE 624A Zid, prezidava v skladišču, usmerjen JZ−SV, tvori prostora Vkop za strukturo SE 624, poteka ob stranicah strukture, SK5 na jugozahodni strani in prostor SK4 na severovzhodni oblika tlorisa okrogla, oblika preseka U z ostrim prehodi strani. Suhozidna gradnja, grobo obdelani kamni peščenja- v navpično steno in postopen prehod v ravno dno. Seka ka, kvadri in lomljenci (40 × 20 × 10 cm do 25 × 15 × 13 cm) SE 275. so postavljeni v ravni liniji, eden ob drugem in en na dru- SE 629 gem brez kakšnega koli reda. Vmesni prostor med večjimi Zid, prezidava v skladišču, usmerjen JZ−SV, tvori prostora kamni zapolnjujejo manjši kamni, odlomki opeke in zemlja. SK5−6 na jugozahodni strani in prostor SK3 na seve- Močno uničen zid, naslanja se na bazo SE 272D in element rovzhodni strani. Zid je grajen je iz grobo obdelanih in stiskalnice (SE 650), na drugi strani baze se nadaljuje kot lomljenih kamnov peščenjaka (vel. od 0,40 × 0,26 × 0,10 m SE 489. Ob bazi SE 272D so v zid vzidani kosi marmornega do 0,20 × 0,14 × 0,07 m). Večji kamni so postavljeni ob kipa (G1820−1823). Nad SE 275, pod SE 258A. Jugozaho- straneh tako, da tvorijo dve ploski in ravni lici, deloma v dno nadaljevanje uničeno z usekom SE 623. Ohr. dl. 2,88 m, vrstah. V spodnji liniji so kamni bolj zabiti postrani v vkop. š. 0,40−0,55 m, ohr. v. 0,27 m, n. m. v. 20,56 m (vrh). Vmesni prostor zapolnjujejo manjši nepravilni kamni (vel. SE 622A1 13 × 8 × 4 cm), zdrobljene tegule (vel. 12 × 6 cm) in opečnati Vkop ali jarek za zid SE 622A, poteka ob stranicah struktu- zidaki (vel. 14 × 7 × 5 cm, 13 %), temno sivo-rjava (2,5Y 4/2) re, oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrim prehodi drobnozrnata mehka meljasta glina, ki mestoma prehaja v v navpično steno in postopen prehod v ravno dno. Seka meljast pesek z drobci malte (5 %). Naslanja se na SE 310, SE 275. vezan je z zidkom SE 487 z lepim vogalni kamnom na SE 622B zunanji strani, medtem ko je notranji vogal rahlo polkrožno Zid, prezidava v skladišču, usmerjen JZ−SV, tvori prostora razširjen. Postavljen na tlak SE 275. Ohranjen do dva ali tri SK6 na jugozahodni strani in prostor SK5 na severovzhodni kamne v višino. Dl. 4,83 m, š. 0,56 m, ohr. v. 0,10−0,40 m, strani. Suhozidna gradnja, grobo obdelani kamni peščenjan. m. v. 20,76 m (vrh). ka, kvadri in lomljenci (45 × 30 × 12 cm do 13 × 10 × 8 cm) SE 629A so postavljeni eden ob drugem, tako da so ploske stranice Vkop ali jarek za zid SE 629, poteka ob stranicah strukture, kamnov tvorile obe lici. Ohranjena je le ena vrsta kamnov, oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrim prehodi močno uničen. Pod SE 258A, nad SE 275. Sočasen s v navpično steno in postopen prehod v ravno dno. Seka SE 622 in SE 622A zaradi podobne gradnje. Jugozahodno SE 275. nadaljevanje uničeno z usekom SE 623. Ohr. dl. 5,10 m, š. SE 631 0,48 m, ohr. v. 0,10 m, n. m. v. 20,52 m (vrh). Zid, prezidava v skladišču, usmerjen JZ−SV, tvori pro- SE 622B1 stora SK3 na jugozahodni strani in prostor SK1 na seve- Vkop ali jarek za zid SE 622B, poteka ob stranicah struktu- rovzhodni strani. Zid je grajen je iz grobo obdelanih in re, oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrim prehodi lomljenih kamnov peščenjaka (vel. od 40 × 28 × 17 cm do v navpično steno in postopen prehod v ravno dno. Seka 20 × 16 × 8 cm). Večji kamni so postavljeni ob straneh tako, SE 275. da tvorijo dve ploski in ravni lici, deloma v vrstah. V spodnji SE 622C liniji so kamni bolj zabiti postrani v vkop. Vmesni prostor Vkop ali jarek za zid SE 622, poteka ob stranicah strukture, zapolnjujejo manjši nepravilni kamni (vel. 13 × 7 cm) in oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrim prehodi zdrobljene tegule in imbreksi (vel. 10 × 6 cm, 10 %), rjav v navpično steno in postopen prehod v ravno dno. Seka (10YR 4/3) drobnozrnat, zelo mehek meljast pesek, ki vse- SE 275. buje melj, pesek, veliko malte (10 %) in drobce oglja (3 %). Naslanja se na starejši zid SE 310, vezan je s sočasnim SE 624 zidom SE 487, kjer manjka vogalni kamen, in postavljen na Zidana struktura v obliki kroga. Naslanja se na sočasen zid opečnat tlak SE 635 = SE 275 ter delno na sterilki SE 2. Dl. SE 622, na severovzhodnem koncu katerega je izdelana. 4,5 m, š. 0,50 m, ohr. v. 0,40 m, n. m. v. 21,03 m (vrh). V krogu so postavljeni grobo obdelani kvadri peščenjaka (vel. 40 × 26 × 18 cm do 20 × 10 × 10 cm) in nekaj plošča- SE 631A tih kamnov (23 × 16 × 7 cm), tako da ploska stran kamnov Vkop ali jarek za zid SE 631 poteka ob stranicah strukture, tvori lice kroga. Vmes je tudi kak manjši okrogel kamen oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrimi prehodi (14 × 10 × 5 cm). Suha zidava. Ohranjeni sta dve vrsti kamnov. v navpično steno in postopen prehod v ravno dno. Seka Pod SE 258. Dl. 1,2 m, š. 1 m, zunanji pr. 1,23 m, notranji pr. SE 275, nad SE 2. 0,67 m, ohr. v. 0,32 m izkopana, n. m. v. 20,82 m (vrh). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 351 Plasti in strukture po prostorih najvišje polnilo jame). SE 216 se razteza v vzhodnem vogalu prostora nad delom vkopa SE 205A, SE 205A3, Prostori Š, T in U proti severozahodu se dviga in postaja plitkejša. Plast je iz SE 205B = SE 205 svetlo rjavega sipkega drobnega peska in zbitih oranžno- Polnilo vkopa SE 205A, ločeno na zgornjo žganinsko plast -rdečih opek (65 %) in le malo manjših kamnov (10 %, vel. SE 205B1 in spodnjo sivo peščeno plast SE 205B2. Najdbe 0,10 × 0,05 m). Ruševina je bila kasneje utrjena za hodno popisane pod skupno polnilo. Dl. 8,50 m, š. ok. 4 m, db. površino prostora, verjetno se je raztezala po celotnem 5−20 cm. prostoru, kjer je uničena z modernimi posegi (usek Najdbe: KTS − Angera 1, polkrožna skodelica (prva pol. 1. SE 621). Sočasna s podobno SE 221 v prostoru T–U. st.); 4 × EKK − egejski narebreni lonček (kon. 1.−3. stoletje), Ohr. dl. 1,85 m, ohr. š. 1,25 m, db. do 0,30 m. O − Loeschcke ×a z žigom VIBIANI (2.−prva pol. 3. stole- Najdbe: tegula Crispini, keramika: KTS − Ricci 2/242 (druga tja); O − Loeschcke V ali VIII (druga pol.1.−sred. 3. stoletja), pol.1.−prva pol. 2. stoletja). AA − Keay 25 (4.−sred. 5. stoletja), lonec KK2; NKR. SE 216 = SE 213 Datacija: najdbe večinoma iz 2.−3. stoletja, razen afriške Ohr. dl. 2,60 m, ohr. š. 2,30 m, db. do 0,30 m. amfore, ki bi bila glede na lego najdbe lahko infiltrirana. SE 221 SE 205B1 = SE 212 Ruševinska plast v prostoru T–U. Plast je iz zbite rim- Žganinska ruševinska plast v prostoru Š, ki je le deloma ske opeke (80 %, razbite tegule in imbreksi, od 5 × 5 do ohranjena. Dokumentirana kot zgornji del polnila SE 205B 20 × 10 cm), redkimi oglatimi in ploščatimi kamni peščenja- v vkopu SE 205A. Nad spodnjim polnilom SE 205B2, estri- ka (8 %, vel. 0,10 × 0,05 m). Vmesni prostor zapolnjuje rjav hom SE 235A in polnilom SE 237B leži plast črne pepelnate meljast pesek čvrste konsistence. Ruševina je bila kasneje žganine sipke konsistence, podobna SE 256 v prostoru utrjena za hodno površino prostora, severozahodni del T–U. Polnilo vsebuje še kose žgane opeke, redke ožga- plasti med zidovi SE 210, SE 215 in SE 333 je dodatno utr- ne lomljence peščenjaka (vel. od 0,20 × 0,30 × 0,15 m do jen z malto. Verjetno se je raztezala po celotnem prostoru, 0,05 × 0,10 × 0,03 m). SE 205B1 se razteza po celem pro- kjer je uničena z modernimi posegi (usek SE 621). SE 221 storu ter v ovalnem globljem vkopu SE 205A1 pod SE 213 se je posedla nad kanalom SE 237. Sočasna s podob- in nad vkopom SE 205A2 kot SE 212. Ogromen kamen za- no SE 213 = SE 216 v prostoru Š. Spodnji sloj ruševine pira pot iz plitkega vkopa SE 205A3 proti jugozahodu in na pod številko SE 221A. Ohr. dl. 8,50 m, ohr. š. 2,50 m, db. mestu, kjer se začne usek (SE 621), je SE 205A3 zapolnjen 0,1−0,3 m. le z žganino. V vkopu SE 205A2 na vrhu je nad SE 244 Najdbe: žeblji, tegule z žigom Crispini, Q. Clodi Ambrosi, C. siva SE 205B2 ter nad njo nekaj večjih kamnov in ostanek L. HER; keramika: A − Dr. 2−4 (ned.) (sred. 1.−2. stoletje), estriha, ki pa so bili verjetno del SE 212 = SE 205B1. A − amfora z ravnim dnom−ned. (sred. 1.−3. stoletje); A − Db. 5−7 cm. Dr. 6B − mala (1.−4. stoletje); A/NK − amfora ali vrč. SE 212 = SE 205B1 Datacija: najdbe imajo široke datacije od sredine 1. do 3./4. Žganinska ruševinska plast v prostoru Š, ki je le deloma stoletja, odsotnost afriškega materiala bi kazala bolj na 2. ohranjena. Črna plast žganine in oglja ter ožgane zemlje ali 3. stoletje. sipke konsistence, z odlomki opeke (3 %), po površini SE 221A je poškodovana z rigolanjem in usekom SE 621. Enaka Ruševinska plast v prostoru T–U, spodnji del plasti SE 221. SE 205B1, le da zapolnjuje jamo SE 205A2 nad SE 205B2 in Posutje kamnov (30 %, lomljenci peščenjaka, vel. od SE 244 z nekaj večjimi kamni in ostankom estriha. 0,30 × 0,25 × 0,10 m do 0,10 × 0,10 m), s pogostimi odlomki Dl. 1,50 m, š. ok. 1 m, db. ok. 0,15 m. opeke (13 %, tegule in imbreksi, vel. 0,10 × 0,08 m), malte SE 256 sipke konsistence (20 %), pomešane z drobnim peskom Posutje oz. žganinska plast v prostoru T–U. Plast črne svetlo rjave barve (37 %). Plast je na mestu, kjer smo priča- prhke žganine s pogostimi kosi oglja in redkimi drobci ož- kovali nadaljevanje zidu SE 277, ki naj bi povezoval SE 208 gane opeke (3 %, 6 × 4 cm do 1 × 2 cm). Pripada ji zaplata in SE 215, usmerjen SV−JZ. Ruševina je bila kasneje utrjena žganine s tremi žeblji SE 221B. Pod SE 221. Plast je proti za hodno površino prostora, verjetno se je raztezala po jugozahodu prostora uničena z usekom SE 621, verjetno je celotnem prostoru, kjer je uničena z modernimi posegi segala čez cel prostor T–U. Dl. 8,40 m, š. 1,20−2,25 m, (usek SE 621). Sočasna s podobno SE 221 v prostoru T–U. db. do 0,05 m. Dl. 2,20 m, š. 1,20 m, db. 0,07−0,30 m. SE 213 = SE 216 SE 221B Ruševinska plast, ki je različno ohranjena po prostoru Š. Zamejena plast čiste žganine v prostoru T–U. Okroglega SE 213 je ovalnega tlorisa, saj se je podobno kot SE 212 tlorisa in del žganinske plasti SE 256. na območju vkopa SE 205A1 posedla (izkopana kot 352 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Prostor JJ 1.−2. stoletje), KTS − redukcijska skodelica neokrašena; 7× SE 287 KTS − redukcijska skodelica z barbotin okrasom; 4 × KTS − Plast pepelnato rdečega sipkega finega peska brez grobih redukcijska skodelica s koleščkanjem; 7× KTS − redukcijska sestavin. Ožgana hodna površina SE 281. Plast je posledica skodelica; KTS − redukcijska kozarec; 2 × KTS − redukcijska močnega gorenja v eni zgodnejših faz in je fragmentarned.; O − Loeschcke IB/C, O − Loeschcke IB/C ali IV (sred. no ohranjena. Nad SE 2A, SE 279, SE 295B, pod SE 240, 1.−sred. 3. stoletja), 4 × O − Loeschcke I×/×a (sred./kon. SE 288B, presekana s SE 260A, SE 288A, SE 295A. V pro- 1.−prva pol. 3. st.), O − Loeschcke ×a (kon. 1.−prva pol. storu II ji je enaka ožgana zemlja SE 287A. Dl. 14,75 m, š. 3. st.); O − Loeschcke ×a/b (2.−3. stoletje); O − Loeschcke do 2 m, db. do 0,12 m. I× ali ×; O − Broneer ××VII (korintska) (2.−3. stoletje); 2 × O−ned.; 4 × EKK − egejski narebreni lonček (kon. 1.−3. SE 240 stoletje), 6 × EKK − vrček Knossos tip 2 (kon. 1.−3. stoletje); Ruševinska plast iz zdrobljene opeke (75 %, tegul in 3 × EKK − kozica/Lonec − Knossos tip 2 (sred. 1.−prva pol. imbreksov, vel. od 0,20 × 0,15 m do 0,05 × 0,04 m, 2 % od 3. st.); EKK − vrč s trolistnim ustjem Knossos tip 1 (2.−3. tega je večjih opek 35 × 20 cm), z nekaj kamni (lomljenci stoletje), EKK − pokrov; EKK − pekač s horizontalnim peščenjaka, vel. 0,10 × 0,07 m, 2 %) in manjših prodni- ustjem (sred./kon. 1.−3. stoletje), IKK2 − pekač orlo bifido; kov (manj kot 1 %, 3 × 2 cm). Vmesni prostor zapolnjuje 8× IKK6 − pokrov; A − Dr. 6A, A − Dr. 6B zgodnja; A − Dr. ožgan črnosiv droben pesek mehke konsistence z odlomki 6B klasična; A − Dr. 6B cesarska; 4 × A − Dr. 6B − mala; živalskih kosti, keramike, stekla, žlindre (13 %) in večjo 5 × A − Dr. 6B ned.; A − Dr. 2−4 (severnojadr.); A − Dr. količino drobcev oglja (10 %). Plast je verjetno ruševina 2−4 ( jadr.); 2 × A − Dr. 2−4 (ned.); 2 × A−severnoitalska strešne konstrukcije (večja količina enotne opeke in oglja), amforica; A − amfora z ravnim dnom ( jadr.) (sred. 1.−3. ki leži na rumenkastem, mestoma rdeče ožganem tlaku stoletje); VA − MRA 3 (najbolj 3. st.); AA − Africana IIA SE 287. Največ najdb je bilo odkritih pod opeko, nepo- (sred. 2.−3. stoletje), AA − Keay 26 (kon. 4.−sred. 5. stole- sredno nad tlakom (oštevilčeno pod SE 240B). V kasnejši tja); AA − ned.; A − ned.; 4 × A/NK − amfora ali vrč; PA5; fazi so ruševino utrdili in jo uporabili kot podlago za tlak lonci 2 × KK2; 5 × KK3; 2 × KK4; 3 × KK7; KK21, 9× KK22, 8× oz. hodno površino, predvsem med jarkom SE 260A in KK23; 5 × KK28, 8× KK31, 11× KKD, 2 × KK3−5; vrč NK29, zidom SE 208B. Ob zidu SE 208B so bili med opeko še NK40, 6 × NKR, 3 × NKD, skleda NK67; lončki NK60, NK62, kosi estriha (vel. 0,10 × 0,10 m). Delno v kv. 7/E3 in kv. 8/ 2 × NK63, kadilnica NK28, SH1 − pekva/shrambena posoda A3 vsebuje manj opek (30 %, zdrobljene na 5 × 7 cm do z držajem, pokrov KKP, 2 × NKP, 2 × NK − ned.; KK − ned.; 15 × 15 cm) in več kamnov (30 %, 15 × 20 cm do 10 × 7 cm utež za ribiško mrežo. in 5 × 5 cm, lomljenci nepravilne oblike). Pod SE 209, Datacija: opazni sta dve seriji najdb. Veliko materiala iz SE 268, SE 260B. Plast se je posedla v kanal SE 260A. Ve- konca 1. in prve pol. 2. stoletja bi lahko kazalo na obilo zana s plastjo SE 288. Pri izkopu ponekod ni bila ločena od aktivnosti na tem področju v tem času. Najdbe oljenk, EKK, SE 266 in SE 209. Po površini ga je poškodovala gradnja MRA3, PSSPCO, AS in Africana IIA pa kažejo na verjetno moderne škarpe SE 218. Ohr. dl. 9,50 m, ohr. š. 4 m, db. porušenje strehe v 3. stoletje. Redke najdbe 4.−5. stoletje 0,10−0,24 m. so verjetno infiltrirane oz. izkopane z vrha tlaka. Najdbe: tegule Crispini (2×), Q. Clodi Ambrosi, Terentior; keramika: ITS − Consp. 20.4 (tiberijsko-neronsko obdobje), SE 240A ITS − skodelica Sarius; PS − Consp. 6.2 (druga četrt.−sred. Del ruševine SE 240 ob zidu SE 243. Plast iz večjih kamnov 1. stoletja), TSTP − Consp 27/29, 4 × TSTP − Consp. 43, (neobdelanega ali grobo klesanega peščenjaka, ploščatih 3 × TSTP − Consp. 39, 5 × PS/TSTP − Consp. 3 (vse druga oblik, vel. 0,44 × 0,30 m do 0,10 × 0,15 m, 35 %) in od- pol. 1.−2. stoletje), 4 × PS/TSTP − Consp 34 4×, (tibe- lomkov opeke (13 %, vel. 0,10 × 0,10 m). Vmesni prostor rijsko−2. stoletje); TSTP − Consp. B 3.13; 2 × TSTP ned.; zapolnjuje temno rjav meljast pesek mehke konsistence. PSSPCO − KP2 polkrožna skodelica (druga pol. 2.−3. Koncentracija ploščatih kamnov je v tlorisu kvadratne in stoletje; G153); ESB2 − Hayes 71, ES B2 − Hayes 74A, leži pod ruševino SE 240 ob zidu SE 243. Morda predsta- ES B2 − Hayes 76B (vse flavijsko−120 n. št.), 2 × ES B2 − vlja prag, dvignjen pod ali le del ruševine. Dl. 1,17 m, š. Hayes 80, 2 × ES B2 − Hayes 60 (80−2. stoletje); VS NTS4; 1,10 m, db. 0,08 m. AS − Hayes 32 (3. stoletje); KTS − Angera 1, peskanje (prva Najdbe: PS − Consp. 3.1 ali 4.6−7 (druga pol. 1. stoletja− pol. 1. st.); KTS − T4 − oksidacijski kozarec s podkvami prva pol. 2. stoletja); TSTP − Consp. 3.2−3 (klavdijsko−2. (sred. 1.−prva pol. 2. stoletja), KTS − oksidacijski kozarec z stoletje); TSTP − Consp. B 3.16; 3 × KTS − redukcijska sko- luskami (1.−prva pol. 2. stoletja); KTS − oksidacijski kozarec delica s koleščkanjem; 2 × KTS − redukcijska skodelica; KTS z bunčicami (1.−(prva pol.) 2. stoletje), 10× KTS − Ricci − redukcijska kozarec, KTS − redukcijska ned.; O − Loesc- 2/242 (druga pol.1.−prva pol. 2. stoletja); KTS − T36 − hcke I×/×a (sred./kon. 1.−prva pol. 3. stoletja), O − Loesc- pozna redukcijska skodelica s koleščkanjem (2. stoletje); hcke VIII (sred. 1.−3. stoletje); 3 × EKK − egejski narebreni KTS − pozna Angera 3 − Ricci 2/231, neokrašena (kon. lonček (kon. 1.−3. stoletje), 2 × IKK6 − pokrov, A − Dr. 6A; Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 353 A/NK − amfora ali vrč; lonci 2 × KK2; KK4; KK7; KK22; KK23, 3.−4. stoletje); AA − Keay 25.1 (4. st.), AA − Keay 25 ali 26; 2 × KK31; KKD. 2 × AA − ned.; ŠA − Keay 16 (3.−5. stoletje); VA − Dr. 24 Datacija: glej SE 240, odlomki posod se spajajo z odlomki (1.−4./5. stoletje, vrh 2.−3. stoletje); A − jadranska ned.; iz SE 281 in SE 240B. 2 × A − ned.; PA1; PA5; 2 × A/NK − amfora ali vrč; lonci SE 240B KK3, KKD, KK37 krožnik orlo bifido, KK51 kozica?, lonček Spodnji del plasti SE 240, zemljene sestave in z veliko NK62, vrči 8× NKR. najdbami nad hodno površino prostora (SE 287 in SE 281). Datacija: Keramične najdbe iz 3.−4. stoletja. Skromne zgo- Plast uporabe prostora JJ. dnejše najdbe, ki so bile številne v plasteh SE 240, SE 240A Najdbe: veliko žebljev, kovinskih predmetov, stekla, novec in SE 240B, bi lahko kazale na neuporabo prostora v tem G781 − Traianus/AS/98−117/Rom/RIC?, keramika: Utež za času. ribiško mrežo, TSTP − Consp. 20.4 (druga pol. 1. stoletja); SE 288C 3 × KTS − Ricci 2/242 (druga pol.1.−prva pol. 2. stoletja); Spodnji del polnila SE 288B. Zaplate sivo-rjavega meljaste- KTS − redukcijska skodelica z barbotin okrasom; KTS − T4 ga peska, podobne polnilom SE 227 in SE 278B se poja- − oksidacijski kozarec s podkvami (sredina 1.−prva pol. 2. vljajo mestoma proti dnu plasti SE 288B, kjer ta prehaja iz stoletja), 2 × ES B2 − Hayes 60 (80−2. stoletje); EKK − vrček črno-rjave v temno rjavo. Na dnu plast zgleda bolj mastna. Knossos tip 2 (kon. 1.−3. stoletje); EKK − egejski narebreni Nad hodno površino SE 281, morda kot plast uporabe lonček (kon. 1.−3. stoletje), O − Loeschcke I×/×a (sred./ prostora, kjer je bil iztok kanala SE 267. kon. 1.−prva pol. 3. stoletja), 2 × A − severnoitalska am- SE 288A forica (1. −4. stoletje); AA − Africana IID ali Keay 25A−B Poglobitev v geološko osnovo SE 2 in SE 2A, negativ (sred. 3.−4. stoletje); AA − cilindrična velikih vel. (kon. 4.−5. porušitve strehe na neravnem terenu (morda je v tem delu stoletje); PA4; vrč NK29, NKR. Datacija: glej SE 240. imela porušena streha pri padcu večjo silo). V kv. 7/E2,3 SE 288B = SE 288 seka SE 281, SE 287, kanal SE 295A, poškoduje kamnit Polnilo vkopa ali poglobitve SE 288A, ruševinska plast, tlak SE 620 in v kv. 7/D3 seka tlak SE 209B. Zapolnjena s nastala z rušenjem strehe, enako kot sočasna SE 240. SE 288B in SE 288C. Oblika tlorisa je nepravilna, oblika pre- Plast je sestavljena iz črnega do sivo-rjavega zelo mehke- seka plitkega U s postopnim prehodom v neravno posto- ga meljastega peska z natrpanimi zdrobljenimi opekami pno in poševno steno ter postopnim prehodom v valovito (50 %, imbreksi in tegule, različnih vel. od 0,40 × 0,25 m konkavno dno. Morda vezana z iztokom SE 267. do 5 × 5 cm), s pogostimi drobci oglja (2 %) in malte, malo SE 291 grušča (2 × 2 cm, 3 %), z razpršenimi večjimi, srednje Zidana baza s temeljem, v obliki kvadra, naslonjena na velikimi in manjšimi kamni (lomljenci peščenjaka, 30 %, vel. zunanjo steno gospodarskega poslopja SE 208B. Baza je od 0,65 × 0,40 × 0,10 m do 5 × 5 cm), odlomki keramike, ži- grajena iz grobo obdelanih kamnov peščenjaka (kvadri, vel. valskih kosti, školjk. Drobci oglja so pogosti predvsem pod 0,30 × 0,27 × 0,11 m), vezanih z obilo bele apnene malte. žganino, proti jugozahodu pa je plast svetlejša (temnorja- Večji kamni so v zgornjem delu postavljeni s pravokotnimi va). Proti dnu SE 288B iz črno-rjave prehaja v temno rjavo stranicami v lice, v ravnih vrstah. Vmes so manjši kamni in mestoma se pojavljajo zaplate sivo-rjavega meljastega nepravilnih oblik (vel. 0,10 × 0,05 × 0,05 m) in odlomki peska (oštevilčena kot SE 288C). Na dnu je plast bolj ma- opeke (1 %, vel. 6 × 9 cm) ter obilo malte. Zob temelja ima stna. Leži nad SE 2, SE 2A, SE 267A in SE 620 ter se nasla- zelo nepravilno obliko, na severozahodnem licu je raven in nja na jugozahodno stran zidu SE 208B in severovzhodno dolg le za en kamen, širok ok. 10 cm (n. m. v. 20,65 m), na stran baze SE 285. Pod SE 268. Enaka in sočasna ruševini jugovzhodni strani je polkrožen oz. poševen, širi se proti SE 240, le da se je SE 288B zrušila na neravnem terenu ali SE 208B, jugozahodni zob je polkrožno napihnjen navzven. pa z večjo silo (negativ SE 288A). Lica temelja so neravna iz manj pravilnih ali skoraj pravilnih Najdbe: kovinski predmeti, svinec, steklo; tegule Crispini, T. stranic (vel. 0,38 × 0,13 × 0,12 m do 0,10 × 0,15 m), ki so Coeli, Q. Clodi Ambrosi, Terentior; keramika: ESB2 − Hayes postavljene počez in navpično. Temelj bi bil lahko ostanek 60 mlajši (70−zač. 3. st.), AS − Hayes 50A (230−340); AS − starejše strukture. Nad SE 240. Gradnja različna od SE 292. dno Hayes 31−33 (kon. 2.−zač. 4. stoletja), 4 × AS − Hayes Dl. 1,94 m (temelj), 1,64 m (baza), š. 1,20 m (temelj), 50B (320/330−400), AS D ned. (320−500), O − Loeschcke 1,07 m (baza), ohr. v. 0,47 m (temelj), 0,16 m (baza), n. m. v. ×b (2.−3. stoletje), EKK − egejski narebreni lonček (kon. 21,17 m (vrh). 1.−3. stoletje), IKK3 − pekač enostavno ustje; 3 × A − Dr. 6B − velika, A − Dr. 2−4 (severnojadr.); 20× A − Dr. 6B SE 291A − mala, A − Dr. 6B ned.; 3 × A − severnojadr. amforice; Vkop za gradnjo baze SE 291, poteka ob liniji strukture, AA − Africana IIA (sred. 2.−3. stoletje); 2 × A − Dr. 30 oblika tlorisa oglata, oblika preseka U z ostrimi prehodi mavretanska/afriška (3.−4. stoletje), AA − Africana IID ali v navpično steno in postopen prehod v ravno dno. Nad Keay 25A−B (sred. 3.−4. stoletje), AA − Keay 25A−B (kon. SE 208B, SE 240. 354 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 292 razprostirajo na površini SE 406 in pod SE 361. Zidana baza s temeljem, v obliki kvadra, naslonjena na Dl. 10,80 m, š. 3,90 m, n. m. v. 24,80 m (vrh), 24,56 m (dno). zunanjo steno gospodarskega poslopja SE 208B. Baza SE 406A je grajena iz grobo obdelanih kamnov peščenjaka (vel. Ožgan tlak SE 406 v prostoru B. Plast zemlje rdeče barve 0,61 × 0,33 × 0,14 m do 0,07 × 0,07 m). Večji kamni so kot posledica ognja, v zamejenem obsegu. Dl. 0,40 m, š. plosko s pravokotnimi stranicami postavljeni so v lepo in 0,55 m, db. do 5 cm, n. m. v. 24,71 m (vrh). ravno zunanje lice, brez ravnih vrst. S severovzhodnim licem je naslonjena na zid SE 208B; severozahodno lice je SE 406B = SE 398 uničeno v času nastanka ruševine SE 209A in SE 209B, ju- Ožgan tlak SE 406 v prostoru B. Plast zemlje rdeče barve s govzhodno in jugozahodno lice pa sta izravnani in ploski. posameznimi opekami, posledica ognja v zamejenem obse- V notranjosti so kamni in redki kosi opeke (vel. 10 × 5 cm, gu. Dl. 1,25 m, š. 0,30 m, db. do 15 cm, n. m. v. 24,86 m (vrh). 1 %) nametani brez reda, vezana je z manjšo količino bele SE 406C apnene malte, medtem ko večino prostora med kamni Hodna površina v prostoru B. Ostanki estriha ali sloja zapolnjuje rjav mehek meljast pesek z vključenimi drobci malte, nalite na podlago SE 406. Kamni in opeka so v plasti malte in zdrobljene opeke (5 %). Nad SE 281 ali SE 208J. zastopani več kot 50 % (vel. ok. 0,05 × 0,04 × 0,02 m). V kv. Po gradnji ni podobna SE 291. Dl. 3,50 m, š. 1,23 m, ohr. v. 12/B3 se nad površino nasutja SE 406 nahajajo površine, 0,60 m, n. m. v. 20,90−20,63 m (vrh). prekrite z malto SE 406C, ki kažejo na možnost, da je bila SE 292A površina v začetku prekrita z estrihom ali da gre za utrje- Vkop za strukturo SE 292, poteka ob liniji strukture, oblika vanje površine z malto, ki ni bila uporabljena pri zidanju tlorisa oglata, oblika preseka U z ostrimi prehodi v navpič- drugih struktur. V kv. 12/C3 med slabo ohranjenimi zidovi no steno in postopen prehod v ravno dno. Nad SE 208B, SE 414A in SE 414B tanka plast malte prekriva SE 406 SE 240. in SE 311. Dl. 4,95 m, š. 2,35 m, db. do 0,09 m, n. m. v. 24,89 m (vrh). Prostori A‘, A, B in C SE 361 SE 436 Hodna površina − zemljen tlak na podlagi SE 406 v Podlaga za tlak SE 435 v prostoru A. Kamnito nasutje iz prostoru B. Svetlo rumena plast zbitega meljastega peska temno rjave čvrste meljaste gline z manjšimi kamni in je omejena z zidovi SE 366, SE 312, SE 431 in SE 414A, redkimi večjimi kamni (vel. od 0,15 × 0,25 × 0,05 m do SE 414B. Zgornja površina SE 435A dokumentirana kot 0,05 × 0,07 × 0,04 m), odlomki tegul, imbreksov in nekaj rahlo premešan zgornji del plasti SE 361A, ki poteka preko keramike. Plast omejena z zidovi SE 450, SE 431, SE 366, zida SE 366. V plast SE 361 so vkopane jame SE 377A, SE 312. Dl. 3,50 m, š. 3,75 m, ohr. v. do 0,5 m, n. m. v. SE 395A, SE 437A, nad njo ognjišče SE 413. Glede na ož- 24,78−24,60 m (vrh), 24,22 m (dno). gane zaplate in sloj maltnega estriha SE 406C med SE 406 SE 435 in SE 361 bi lahko sklepali, da je SE 361 kasnejše popra- Hodna površina − zemljen tlak na podlagi SE 436 v pro- vilo tlaka prostora. Dl. 10,50 m, š. 3,80 m, db. 0,10−15 m, storu A. Nasutje rumenega, zbitega in čvrstega meljastega n. m. v. 24,92 m (vrh), 24,68 m (dno). peska. Plast je podobna SE 361, le da je od nje deljena z Najdbe: žeblji, novec G1084 − Constantius, kovan zidom SE 431. Omejena z zidovi SE 312, SE 450, SE 431 330−335; keramika: lonec KK3−5; krožnik z orlo bifido in SE 366. Zgornja površina SE 435A dokumentirana kot KK37, NKD. rahlo premešan zgornji del plasti. Dl. 3,50 m, š. 3,75 m, Datacija: keramične najdbe težko ožje datiramo. n. m. v. 24,84 m (vrh), 24,60 m (dno). SE 413 SE 406 Ognjišče, izdelano iz narobe obrnjene tegule, v sredi- Podlaga za tlak SE 361 v prostoru B. Kamnito nasutje ni prostora B. Ognjišče je položeno na SE 361 in pod temno rjavega čvrstega melja z manjšimi kamni (vel. od SE 361A, na sredini med dvema jamama SE 377 in SE 396. 0,15 × 0,25 × 0,05 m do 0,05 × 0,07 × 0,04 m), odlomki te- Obdano je z ožgano zemljo SE 413A. Dl. 0,66 m, š. 0,44 m, gul, imbreksov in nekaj keramike. V severovzhodnem delu db. do 3 cm, n. m. v. 24,96 m (vrh). plasti so fragmenti keramike bolj česti, drugje redki. Prostor SE 413A je omejen z zidovi SE 366, SE 312, SE 414A, SE 414B in Ožgana zemljena plast rdeče in črne barve, pod in okoli SE 431. V kv. 12/B3 so nad njim manjše površine malte ognjišča iz tegul SE 413. Ožgana hodna površina na SE 406C in tlak SE 361. V prostoru vhoda med SE 414A SE 361, sega do roba obeh jam SE 377 in SE 396, ki sta in SE 414B (kv. 12/C3) se SE 311 naslanja nanjo. Podob- jo presekali. Nastala zaradi višjih temperatur pri uporabi na in sočasna SE 436 v prostoru A. Ožgane zaplate se ognjišča. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 355 SE 448 Najdbe: novec G959 − Constantius II, kovan 352−355; Ognjišče v prostoru A‘ v vogalu med zidovi SE 448A in keramika: AA − Africana IID (sred. 3.−prva pol. 4. stoletja, SE 450. Dve celi teguli (0,63 × 0,47 m) in dva skrajšana od- odlomki se združijo z odlomki iz SE 389 in SE 391). lomka tegul (0,25 × 0,47 m) so položeni plosko, obrnjeni z Datacija: vsaj sred. 4. stoletja. robom navzdol in vzporedno z zidom SE 450. Na površini Skladišče tegul so jasno vidni znaki kurjenja in ostanki pepela. Proti severu je ožgana tudi stena zidu SE 448A. Dl. 0,95 m, š. SE 669 0,87 m, db. do 3 cm, n. m. v. 24,62 m (vrh). Ožgana hodna površina v skladišču. Nekaj cm debel sloj rdeče ožgane zemlje pod žganinskim slojem SE 444B, nad SE 449 hodno površino skladišča (SE 2) v 1. fazi. Dokumentiran le Ognjišče v prostoru A‘ vzporedno ob zidu SE 450. Dve na P151. Db. do 5 cm. teguli sta položeni plosko, prečno na zid SE 450 (odda- ljeni 7 cm), z daljšo stranico ena ob drugi. Južna tegula SE 444B (vel. 0,46 × 0,61 × 0,05 m) ima zlomljene robove, ki so Žganinska plast v skladišču nad hodno površino v 1. fazi postavljeni pokončno ob južnem robu tegule (v. 7 cm), za (SE 2). Plast črne barve z visoko vsebnostjo zdrobljenega zaščito kurišča pred vetrom. Severna tegula je zlomljena lesenega oglja (do 60 %), ki je pomešano z zemljino, ki po dolžini, na 0,29 m širine in drugi del tegule je postavljen je prevzela črno barvo. Žganinska plast se razteza nad pokončno ob severnem robu do višine 0,10 m. Teguli sta hodno površino SE 2 in pod ruševino SE 275 = SE 444A razpokani in imata vidne ostanke kurjenja. Razdalja med po celem skladišču, le da ni bila povsod odkopana, saj se to strukturo in kuriščem SE 448 je 1,03 m. Dl. 0,70 m, š. tlak SE 275 ni povsod odstranjeval. Drugje oštevilčena kot 0,50 m, db. do 0,10 m, n. m. v. 24,33 m (vrh). SE 477. Kot SE 444B dokumentirana predvsem v kv. 11/B2 v jugovzhodnem vogalu skladišča (med zidkom SE 644 in Prostor J steno SE 363). Naslanja se na zidove SE 310, SE 363, bazo SE 320 SE 272D; proti jugozahodu presekana z modernim usekom Kamnito nasutje za dvig tlaka v prostoru J, hodna površina. SE 623 in v jugozahodni tretjini skladišča ni ohranjena, ker Plast je nasuta iz dveh delov: spodnjega kamnitega nasutja je oranje poseglo do in v geološko osnovo. (deloma dokumentiran kot SE 389) in zgornjega dela, ki Rek. dl. ok. 42 m, izkopana š. ok. 8,40 m, db. 3 cm. Najdbe: vsebuje redke kamne in je bolj zemljen. Plast tako sesta- AS − Hayes 32 (3. stoletje). Datacija: 3. stoletje. vljajo neenakomerno razporejeni kamni nepravilnih oblik SE 477 (od 0,20 × 0,10 m × 0,30 m do 0,05 × 0,20 × 0,10 m), zbit Del žganinske plasti v skladišču nad hodno površino v 1. peščen melj rumeno-rjave barve, najdbe in drobci malte, ki fazi (SE 2), enaka SE 444B. Plast črne barve meljaste zemlji-so prisotni predvsem v zgornjih 10−20 cm plasti. Verjetno ne rahle do mehke konsistence, ki vsebuje veliko oglja (do hodna površina v nekem obdobju, saj vanjo izdelan vkop 30 %) in veliko majhnih kamnitih mozaičnih kock (dveh SE 319A. Pod SE 321. Proti jugovzhodu in zidu SE 344 se velikosti: 0,6 × 0,6 × 0,8 cm in 0,8 × 1 × 2 cm). Nahaja se naslanja na rjavo plast SE 368. Verjetno sočasno nasutje in pod SE 280 = SE 275, SE 444 in nad SE 2, SE 270. Najdbe: hodna površina prostora kot SE 381. Dl. 1,65 m, š. 2,60 m, žebelj, ni izločenih keramičnih najdb. db. do 0,95 m, n. m. v. 24,67 m (vrh), 23,72 m (dno). Najdbe: A − Dr. 6A (do sred. 1. stoletja); A − amfora z SE 626 ravnim dnom (ned.) (sred. 1.−sred. 3. stoletja); A − Dr. 6B Del žganinske plasti v skladišču nad hodno površino v 1. − mala; A − Dr. 6B ned.; A − jadranska ned.; 2 × A − ned.; fazi (SE 2), z večjo koncentracijo kamnitih mozaičnih kock, AA − ned. (3.−5. stoletje); lonci KK23, 2 × NK6, NKD, vrč spodnji del plasti SE 477. Zelo temno sivo-rjav (2,5Y 3/2) NK52, NKR. drobnozrnat mehek meljast pesek z drobci oglja (5 %), Datacija: keramični material je težko ožje datirati, od 1. do malte (10 %), odlomki zdrobljene opeke (2 %), odlomki 4./5. stoletja. keramike (2 %) in stekla (1 %) ter z mnogimi kamnitimi mozaičnimi kockami (skupaj 50 %). Le-te so pretežno bele SE 381 barve in različnih velikosti; večje kocke − 6 × 4 × 2 cm, Kamnito nasutje za dvig tlaka v prostoru J, hodna površina. male kocke − 1 × 1 × 0,5 cm in zelo majhne kocke − Plast meljastega peska rjave barve in rahle konsistence 0,5 × 0,5 × 0,5 cm, od tega je malih 30 % in velikih kock z drobci malte (pr. do 5 cm, 5−10 %), sestavljena pred- 20 %. Redke kocke so črne barve in te so večinoma le vsem iz lomljencev peščenjaka (0,15 × 0,10 × 0,08 m do najmanjše velikosti, nekaj je tudi malih. Nekatere kocke so 0,08 × 0,10 × 0,09 m; do 35 %). Sočasno nasutje s SE 320 in še ohranjene tako, da so sprijete v površino z belo apneno hodna površina zaradi odpadne jame SE 319A. Dl. 1,60 m, malto v kose mozaika, ki je lahko dvobarven. Izkopana dl. š. 1,28 m, db. do 0,57 m, n. m. v. 24,35 m (vrh). 2 m, izkopana š. 1,60 m, db. 0,16 m. 356 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 639B lonec 2 × KK10; pekva KK52, NK − vrč; NK36. Del žganinske plasti v skladišču nad hodno površino v Datacija: najdbe iz 3. stoletja verjetno izhajajo iz ruševine 1. fazi (SE 2), spodnji del plasti SE 444B, ki je podobna 3. faze, medtem ko je večina najdb iz druge pol. 4. in prve SE 626 z večjo koncentracijo kamnitih mozaičnih kock. pol. 5. stoletja iz hodne površine nad njo, ki je bila v upo- Plast sestavlja svetlo olivno rjav (2,5Y 5/3) drobnozrnat, rabi do sred. 5. stoletja. prhek in sipek grob pesek (30 %) s pogostimi drobci malte SE 280 (20 %), redkimi kosi zdrobljene opeke (do 2 %) z ogro- Del ruševinske plasti strešne konstrukcije skladišča SE 275 mnimi številom kamnitih belih mozaičnih kock (48 %), ki (konec 3. faze), ki je kasneje utrjena in uporabljena kot so velike 1 × 1 × cm in 0,5 × 0,5 × 0,5 cm. Dokumentirana tlak v 4. fazi. Plast iz razbitih opek − tegul in imbreksov le v sondi v kv. 11/B2 v jugovzhodnem vogalu skladišča (vel. 0,30 × 0,30 × 0,05 m, 20 %; do 0,15 × 0,10 m in okoli zidka SE 644 in stene SE 310. Pod SE 444B, pod njo je 0,07 × 0,05 m, 25 %) ter kamnov peščenjaka nepravilnih rjava glinena plast SE 639C. Db. 0,23 m. Najdbe: 3 × MRA3 oblik (vel. 0,50 × 0,22 × 0,10 m do 0,15 × 0,15 × 0,06 m, = Agora F65/66 (od tega dve celi amfori) (konec 2.−3. 20 %). Vmesni prostor zapolnjuje rjav čvrst peščen melj, stoletje). ki vsebuje drobni grušč (1 × 0,5 cm, 3 %) in drobce malte Datacija: konec 2. ali 3. stoletje. (15 %), v večini pritrjene na površino kamnov in opeke. SE 639C Ruševina je padla na žganino SE 477, SE 626; med zidom Olivno rjav (2,5Y 4/3) drobnozrnat in čvrst glinen melj z SE 270 in zidano bazo SE 272F (kv. 5/C−D5). Strešniki so zdrobljenimi drobci opek (5 %, 2 × 1 cm) in malte (8 %) je manj zdrobljeni kot pri SE 275 in SE 635. Proti jugozahodu dokumentiran le v sondi v kv. 11/B2 v vogalu med zidkom se plast ruševine tanjša in v kv. 5/C−D3−4 je bila odnesena SE 644 in steno SE 310. Pod SE 639B, naslanja se na zidova z usekom SE 623, proti severovzhodu pa se ni jasno ločila SE 644 in SE 310. Izravnava hodne površine ali polnilo od zgornje ruševine SE 408B. Izkopana dl. 9 m, izkopana š. vkopa za zid SE 310. Db. 7 cm. ok. 3 m, db. 0,12−0,30 m, n. m. v. 20,46 m (vrh). SE 275 Najdbe: veliko žebljev, odl. okenskega stekla, železna veri- Ruševinska plast strešne konstrukcije skladišča (konec 3. ga, tegule z žigom RVSONIS Q. CEL in CRISPINI, keramika: faze), ki je kasneje utrjena in uporabljena kot tlak v 4. fazi. KTS − Angera 3 ned. (druga pol.1.−2. stoletje); EKK − vrč Plast se je raztezala nad žganinskim slojem SE 444B = s trolistnim ustjem (2.−3. stoletje), 2 × A − ned.; PA5; lonec SE 477 ~ SE 626 ~ SE 639B po celem skladišču, le da je NK4; 2 × NKD. bila v jugovzhodni tretjini prostora z modernimi posegi ali Datacija: material težko ožje datiramo, najverjetneje 2.−3. odnesena z vkopom SE 623 ali že premešana v plast SE 233 stoletje. = SE 258. Na različnih delih skladišča je bila ruševinska plast SE 444A različno oštevilčena: SE 444A v jugovzhodnem vogalu med Del ruševinske plasti strešne konstrukcije skladišča (konec 3. zidkom SE 644 in zidovi SE 310 in SE 363 (prostor SK1); faze), ki je kasneje utrjena in uporabljena kot tlak v 4. fazi. SE 635 v prostoru SK2 in SK3; SE 642 v kv. 10/A−B1−2 v Dokumentirana v kv. 11/B2 v jugovzhodnem vogalu skla- prostoru SK5−6; SE 280 v kv. 5/C−D5 v prostoru SK6. Plast dišča okoli zidka SE 644 in zidovi SE 310 in SE 363. Plast vse- iz zbitih zdrobljenih in razbitih opek (tegule in imbreksi, vel. buje zlomljene tegule, imbrekse in opeke (do 70 %), prostor 0,30 × 0,26 × 0,03 m do 0,04 × 0,04 cm, 60 %). Med opeka- med opekami je prekrila in zapolnila zemljina meljastega mi so kamni nepravilnih oblik (vel. od 0,20 × 0,16 × 0,05 m peska rahle konsistence z visoko vsebnostjo drobne malte do 4 × 3 cm, 8 %) in svetlo rjav mehek glinen melj z drobci (30 %), mnogimi mozaičnimi kockami (0,9 × 0,6 × 0,75 cm − oglja (4 %), odlomki keramike (8 %). Mestoma so ohranjeni predvsem v spodnji SE 444B), večinoma iz črnega kamna. sledovi bele apnene malte (8 %), ki so bili kasneje nametani Plast je posneta samo v enem jarku (3,20 m × 0,75 m). Pod za utrditev tlaka (predvsem v kv. 6/D−E5; npr. pod apnom SE 444, SE 438, nad SE 444B ~ SE 639B, podobna SE 639. SE 639A). Ponekod je bila izkopana neposredno nad starejšo Dl. 3,20 m, š. 0,75 m, db. 0,22 m. hodno površino SE 2, naslanja se na baze SE 272A−F. Pod Najdbe: žeblji, keramika: KTS − čaša z obrazom (1. stole- pregradnimi zidovi 4. faze (oz. vkopi): SE 255 = SE 255A, tje), A − Dr. 6B ned., AA − Dr. 30 (3.−4. stoletje), AA − Keay SE 487, SE 488, SE 489, SE 622 = SE 624, SE 622A, SE 622B, 25 ali 26 (4.−sred. 5. stoletja), IKK6 − pokrov, lonec KK22. SE 629, SE 631. Rek. dl. ok. 41 m, ohr. š. do 10,22 m, db. Datacija: material široko zajema čas 1.–4. stoletja; najmlajše 0,14 m, n. m. v. 20,45−20,95 m (vrh). najdbe iz 4. in prve pol. 5. stoletja so lahko infiltrirane ali Najdbe: veliko žebljev, odl. vratnih tečajev, nožev, 4 × tegu- posledica uporabe tlaka. le CRISPINI, keramika: AS − Hayes 61A (druga pol. 4.−zač. SE 635 5. stoletja), AS − Hayes 52/70 (prva pol. 5. stoletja), A − Dr. Del ruševinske plasti strešne konstrukcije skladišča SE 275 6B − mala; A − Dr. 6B ned.; A − jadranska ned.; A − MRA (konec 3. faze), ki je kasneje utrjena in uporabljena kot tlak 3 (2.−3. stoletje), A − Rich. 527 (1.−sred. 3. stoletja); AA − v 4. fazi. Dokumentirana v prostoru SK2 in SK3. V prostoru Keay 26 (kon. 4.−sredina 5. st.), 2 × AA − ned.; A − ned.; Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 357 SK3 je bil opečnat tlak ohranjen le v jugozahodni polovici Vsebuje troslojno polnilo SE 646: plasti pepela od uporabe prostora, med kanalom SE 637 in zidom SE 488. Zidovi ipd. Ruševine peči so SE 633, SE 634, SE 634A. Dl. 4,30 m, so večinoma presekali stik SE 635 s SE 275. Izkopana dl. š. 2,80−3,55 m, ohr. v. 0,13−0,50 m, n. m. v. 21,15 m (vrh). 9,5 m, izkopana š. ok. 3 m, db. 0,14 m. Najdbe: ni izločenih SE 643 = SE 638 keramičnih najdb. Kurišče v prostoru SK3. Na razdalji 1,75 m od zidu SE 488 SE 642 je bila položena linija kamnitih plošč SE 638. Vmesna Del ruševinske plasti strešne konstrukcije skladišča SE 275 površina je bila nato tlakovana s pravokotno strukturo (konec 3. faze), ki je kasneje utrjena in uporabljena kot SE 643, ki je ohranjena v tlorisu nepravilne kvadratne opečnat tlak v 4. fazi, podobna SE 635 in SE 275. Glej opis oblike (dl. 1,35 m, š. 1,15 m) na severovzhodnem delu ob SE 275. Opeke niso tako izravnane in obrabljene; med nji- zidu SE 310, nekoliko višje ohranjena (ohr. v. do 0,25 m). mi leži več kamnov, starejša ruševina ni tako izravnana kot SE 643 je sestavljena iz velikih kamnitih plošč peščenja- drugje. Proti jugozahodu prehaja v SE 275. Pod SE 408B ka (57 %). Razpokane zgornje kamnite plošče (vel. od in SE 258A. Izkopana dl. ok. 6 m, izkopana š. ok. 3 m, db. 0,45 × 0,43 × 0,08 m do 0,36 × 0,24 × 0,06 m) so rdeče 0,15 m. Najdbe: ni izločenih keramičnih najdb. barve, močno ožgane in razpokane od vročine in so polo- SE 283 žene na kamnite plošče, ki nimajo sledov gorenja (vel. ok. Kamnito nasutje z nametanimi lomljenci peščenjaka 0,80 × 0,50 m.) Le-te pa so postavljene na opečnate tegule (vel. 0,40 × 0,30 × 0,15 m (2 %), 0,15 × 0,15 m (24 %), (24 %), ki so tudi razpokane (vel. 0,45 × 0,25 m), in med 0,06 × 0,05 m (24 %); skupna zastopanost kamnov 50 %), njimi redke ploščate kamne (vel. 0,30 × 0,25 m) in kose pogostimi koščki zdrobljene opeke (tegule in imbreksi; estriha (10 × 4 cm; 4 %). Med kamni in opeko je temno 10 %; vel. 10 × 5 cm do 3 × 4 cm), med katerimi je rjava sivkasto rjav (10YR 4/2) drobnozrnat zelo mehek do sipek rahlo sprijeta peščena glina s kamnitimi mozaičnimi koc- meljast pesek (12 %), mestoma droben pesek, z drobci kami. V tlorisu je pravokotne oblike, profil pa je položne U malte (3 %). Mestoma je meljast pesek zelo ožgan in šibko oblike. Nasutje lahko interpretiramo kot rimsko izravnavo rdeče barve (10R 4/4). Nekaj plošč in opek je bilo ohra- hodne površine tik za zidom SE 208 v kv. 5/E3,4, kjer je bila njenih tudi v jugozahodnem delu pasu med kamnito linijo geološka osnova nižja, ali kot moderno izravnavo terena SE 638 in zidom SE 488 (v širini 1, 35 m), tako da bi se lah- za terasiranje v useku SE 623. Dl. 4,25 m, š. 2,15 m, db. ko dvignjen kamnit podij raztezal po celotni širini prostora. 0,43 m, n. m. v. 20,12 m (vrh), 19,72 m (dno). Naslanja se na zid SE 488, SE 310 in SE 487. Zapolnjujeta Datacija: faza 4, 5, 6 ali moderni čas (faza 7). vkop SE 638A, nad SE 635 = SE 275 v severovzhodnem delu neposredno na SE 2. Pod padlo SE 423. Mogoče SE 630 cel prostor znotraj SE 638 in SE 488 tlakovan kot SE 643, Krušna peč v prostoru SK2. Zidana krožna konstrukcija se čeprav je bil ta severovzhodni del (SE 643) nekoliko višji in naslanja na zgodnejši zid SE 310, sestavljena je iz ploščatih direktno postavljen nad SE 2. Rek. dl. 4,3 m, rek. š. 1,75 m, lomljencev peščenjaka (večji, od 0,46 × 0,30 × 0,20 m do ohr. š. 1,15 m (SE 643), v. do 0,25 m, n. m. v. 20,77 m (vrh). 0,24 × 0,15 × 0,12 m in manjši vel. 0,13 × 0,10 m) in nekaj kosov opek (3 %). Večji kamni so postavljeni v vrstah v kro- SE 638 = SE 643 gu in tvorijo dokaj ravno, plosko zunanje lice oboda peči. Del kurišča v prostoru SK3. Na razdalji 1,75 m od zidu V jugozahodnem delu je obod ohranjen 26 cm v višino, do SE 488 je bila položena linija grobo klesanih kamnitih plošč zidu SE 310 je postopoma bolje ohranjen do višine 43 cm. SE 638 (vel. od 0,47 × 0,30 × 0,08 m do 0,20 × 0,10 × 0,06 m) Notranjost je bila zapolnjena z nametanim kamenjem in in odlomkov tegul (5 %; vel. 0,40 × 0,15 × 0,04 m do drobnozrnatim čvrstim meljastim peskom zelo temno sivo- 0,15 × 0,10 m). Vmesni prostor zapolnjuje zelo temno sivo -rjave barve (2,5Y 3/2) z drobci oglja (2 %) in malte (7 %). rjav (2,5Y 3/2) mehek meljast pesek. Postavljena je v vkop Pod tem pa troslojno polnilo SE 646. Polkrožno je v sredini SE 638A, nad SE 2 in SE 635. Ohr. dl. 4,1 m, ohr. š. 1,75 m, te krožne konstrukcije ohranjen tlak iz ožganih štirikotnih ohr. v. 0,15 m. opečnatih zidakov (vel. 48 × 32 × 5 cm), ki pokrivajo površi- SE 638A no veliko 1,90 × 1,30 m. Kupola, ki jih obdaja, je ohranjena Vkop za strukturo SE 638 = SE 643, vkop poteka ob liniji 50 cm visoko, notranji del pa 20 cm visoko, široka je 40 cm strukture, oblika tlorisa oglata, oblika preseka U z ostrimi in ohranjen le v polkrogu. Sestavljena iz ploščatih kamnov prehodi. Seka SE 275 = SE 635, SE 2. na zunanji (33 × 24 × 6 cm do 20 × 15 × 7 cm) in opečnatih SE 637 = SE 637A zidakov (24 × 20 × 7 cm) na notranji strani, ki so postavljeni Cev ali kanal iz tubulov v prostoru SK3, ki je poškodovan. v vrstah. Zunanje in notranje lice sta lepo ravna in ploska, Izdelan je iz votlakov − tubulov pravokotnega preseka, ki vmes je par manjših kamnov. Naslonjena je na zidove so postavljeni eden ob drugem. Tubuli imajo na spodnji SE 631, SE 310, SE 488. Postavljena nad SE 635 = SE 646C in zgornji strani do 3 cm na debelo ohranjeno malto, na = SE 275, deloma nad SE 2. Prekrita s SE 423,SE 445. zgornji strani pa pogosto vrezane žlebove in veliko lukenj 358 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 (pr. ok. 3,5 cm), morda za izhod toplega zraka (ki so bile Sestava plasti: grob pesek je drobnozrnat, prhek, sipek, morda namenjene le pri prvotni uporabi votlakov). Krak olivno rjave barve (2,5Y 4/3) in mestoma prehaja v meljast SE 637A poteka ob zidu SE 310 ter se nato pravokotno pesek (50 %), vsebuje še večje količine malte (28 %), oglja zalomi v krak SE 637 čez prostor SK3. Ob zidu SE 310 je (4 %), kamnov (vel. 0,18 × 0,15 × 0,10 m; 5 %), zdrobljene ohranjen le spodnji del tubulov. Odnos do zidu SE 487 opeke (vel. 0,15 × 0,10 m; 3 %) in redke mozaične kocke ni jasen. Postavljeno na SE 2 in SE 635, v vkop SE 637C (vel. 1 × 1 × 1 cm in 0,5 × 0,5 × 0,5 cm). Zapolnjuje negativ in pod SE 445. Ob zidu SE 310 in na stičišču obeh krakov SE 639A, nad SE 639B in SE 275 (kv. 6D−E5). Podobna je ohranjeno dno posode (SE 637D). Zapolnjen s polni- koncentracija malte in apna je npr. v plasti SE 258 oz. lom SE 637B. Dl. 3,60 m (SE 637), dl. 0,50 m (SE 637A), š. SE 258A okoli zidu SE 622 in ni posebej ločena. Izkopana 0,13 m, v. do 7 cm. dl. 3,20 m, izkopana š. 1,80 m, db. 0,25 m. SE 637B SE 639A Polnilo kanala SE 637A. Polnilo je iz zelo temno sivega Negativ plasti ali jama okrog zidu SE 644 v prostoru SK1. (2,5Y 3/1) drobnozrnatega zelo mehkega meljastega peska V tlorisu je polkrožne oblike, v profila plitka s postopnimi z drobci malte (10 %) in drobci oglja (7 %). prehodi v poševne stene in postopnim prehodom v plitko SE 637C neravno dno. Gradbeni poseg. Seka SE 275, SE 2, zapol- Vkop za kanal − cev SE 637 in SE 637A, poteka ob liniji njena s plastjo SE 639. Dl. 1,63 m, š. 1,46 m, gl. 0,25 m. strukture, oblika tlorisa L, oblika preseka U z ostrimi preho- SE 665A di v konkavno dno. Seka SE 635 in SE 2. Vkop ali jama v vogalu SE 310 in SE 629 v prostoru SK3. SE 637D V tlorisu v obliki četrtinke kroga, oblika preseka V. Jama je Posoda G1651 v prostoru SK3. Ob zidu SE 310 in na sti- lahko nastala z izgradnjo SE 629, mogoče že prej in je bila čišču obeh krakov kanala SE 637A in SE 637 je ohranjeno takrat le zapolnjena. Zapolnjena s polnilom SE 665B. dno posode, kuhinjskega lonca. Pod SE 445, nad SE 2. Pr. SE 665B 10,5 cm. Vkop ali jama SE 665A v vogalu SE 310 in SE 629 v prosto- SE 650 ru SK3 je zapolnjen z velikimi kamni, zdrobljeno opeko in Kamnit arhitekturni element − kamnita baza za stebre rjavo zemljo, pomešano z malto. V tlorisu v obliki četrtinke stiskalnice (stipites) v prostoru SK4. Obdelana plošča kroga. Morda sočasno s SE 635. Pod SE 445. peščenjaka z ravno obdelanimi stranicami in dvema SE 636A pravokotnima utoroma (vel. 0,26 × 0,17 × 0,04 m) na vrhnji Negativ − vkop ali poškodba zidane baze za steber površini. Postavljena ob bazi za steber SE 272D v skladišču, SE 272B. V tlorisu nepravilne oblike, velikost enega večjega na katero je vezana z debelim slojem malte. Najverjetneje kamna, v profilu U oblike. Poškodba je lahko nastala z iz- v sekundarni legi. Ni jasno, ali je SE 650 vkopana v tlak delavo stojke za lesen steber ali kot posledica modernega SE 275, ali je ta nanj naslonjen. Dl. 1,16 m, š. 0,64 m, v. oranja. Dl. 0,42 m, š. 0,25 m, gl. 0,26 m. 0,20 m SE 636B SE 668 Polnilo stojke ali poškodbe SE 636A, ki ga sestavlja drob- Večji kamen peščenjaka polkrožnega preseka in krožnega nozrnata, čvrsta, temno sivkasto rjava (2,5Y 4/2) meljasta tlorisa, ki je bila najden v poglobitvi SE 667 v skladišču glina z drobci malte (4 %) in redkimi drobnimi kamni (vel. v prostoru SK6. Lahko del mlajše ali starejše ruševine v 2 × 2 cm, 1 %). Dl. 0,42 m, š. 0,25 m, db. 0,26 m. skladišču. SE 280 je bila nanjo naslonjena ali pa je kamen SE 640A v povezavi s SE 408B (ki je imela tu izredno veliko kon- Negativ − vkop ali poškodba zidane baze za steber centracijo zdrobljenih opek). Kamen ni bil izkopan v celoti, SE 272D. V tlorisu ovalne oblike, velikost enega večjega večina je še ostala v P145 (sonda 15). Pr. 0,50 m, v. 0,37 m, kamna, v profilu U oblike. Poškodba je lahko nastala z iz- n. m. v. 20,50 m (vrh). delavo stojke za lesen steber ali kot posledica modernega SE 272C2 oranja. Dl. 0,35 m, š. 0,30 m, gl. 0,16 m. Destrukcija zidane baze SE 272C. Višji del baze je bil od- SE 640B stranjen do temelja in zaglajen z veliko malte. Polnilo stojke ali poškodbe SE 640A, ki ga sestavlja trden in SE 639 čvrst drobnozrnat meljast pesek temno olivno rjave barve Polnilo jame v prostoru SK1. Sestava polnila je podobna (2,5Y 3/3) z drobci malte (12 %) in redkimi malimi kosi posutju ali ruševini, kot da gre za spodnji del plasti SE 444 opeke (3 %). Dl. 0,35 m, š. 0,30 m, db. 0,16 m. v vogalu SE 310 in SE 363 z veliko apnene malte, morda utrditev starejše ruševine oz. opečnatega tlaka SE 275. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 359 5. faza SE 361A Plast uporabe prostora B oz. rahlo premešana plast ali tlak Plasti in strukture po prostorih SE 361. Pod njo plast svetlo rjavega do rumenega togega Prostor JJ meljastega peska. Vsebuje manjše število odlomkov kera- mike, zdrobljenih tegul in drugih najdb. Plast je omejena SE 319 z zidovi SE 366, SE 312F, SE 431, SE 414A in SE 414B. Nad Polnilo odpadne jame ali vkopa SE 319A, ki je viden na se- njo plast SE 354, ki je nastala s požarom. Razprostira se po verozahodnem profilu kontrolnega jarka 3. Polnilo je sesta- enaki površini kot SE 361. Izkopana dl. 7,65 m, izkopana š. vljeno iz meljaste zemlje črne barve z vidnimi ostanki žganja 3,76 m, db. do 0,30 m, n. m. v. 25,08 m (vrh). in poznorimsko keramiko, z veliko odlomki tegul, ožganih posod, živalskih kosti in oglja. Prekrito s plastjo SE 321. SE 377 Najdbe: 2 žeblja, odlomek brona, keramika: AS − Hayes Polnilo odpadne jame SE 377A. Žganinsko polnilo je črne 50B (320/330−400), AS − Hayes 61B (kon. 4.−prva pol. 5. barve, vsebuje veliko oglja in žlindre, polno ožganega ma- stoletja), A − Dr. 6B − mala; AA − Dr. 30 (3.−4. stoletje); AA teriala z veliko kovinskimi najdbami, med katerimi je precej − Keay 59 (kon. 4. st.−sred. 5. stoletja; odlomki se spajajo z svinca. Pr. 1,14 m, db. 0,45 m, n. m. v. 25,23 m (vrh). odlomki iz SE 410); skleda KK39C, vrč NK38; NKD; KK − ned. Najdbe: veliko kovinskih najdb, predvsem svinčenih; novec Datacija: prva pol. 5. stoletja. G1092: Constans, Constantius II, Constantius Gallus ali Iuli- anus, kovan 348−361; keramika: AS − Hayes 61B, varianta SE 319A Hayes 61B3 po Bonifay (različne datacije: 390/400−480 ali Vkop ali odpadna jama, ugotovljena na severozahodnem sred.−druga pol.5. stoletja); 3 × AS D z žigosanim okrasom profilu kontrolnega jarka 3. Jama je vkopana v SE 320 in (žig Aii−Aiii) (druga pol. 4.−prva pol. 5. stoletja). SE 381. Domnevno ovalnega tlorisa in U profila z ostrim Datacija: (prva pol.) sred. 5. stoletja. prehodom v poševno steno in postopnim prehodom v konkavno dno. SE 377A Odpadna jama v prostoru B. Vkop nepravilnega krožnega Prostori A‘, A in B tlorisa. Profil U oblike: oster prehod v poševno steno in SE 435A neizrazit prehod v konkavno dno. Zapolnjena s polnilom Plast uporabe prostora A oz. rahlo premešana plast ali tlak SE 377, ob ognjišču SE 413, seka plasti SE 361 in SE 406. SE 435 pod njo. Plast svetlo rjavega do rumenega togega Pr. 1,14 m, gl. 0,20 m, n. m. v. 24,78 do 24,58 m (dno). meljastega peska z odlomki lončenine in redkimi odlomki SE 395 opek (tegule, imbreksi), na podlagi katerega lahko skle- Polnilo odpadne jame SE 395A oglatega tlorisa iz temno pamo na počasno propadanje ter ponovno uporabljanje rjave peščene zbite zemlje, odlomki keramike in živalskih zapuščenega objekta. Omejena z zidovi SE 312F, SE 366, kosti. Sestava podobna kot SE 354. Dl. 2,30 m, š. 1,44 m, SE 450 in SE 431. Dl. 3,50 m, š. 3,75 m, db. do 15 cm, n. m. v. 24,96 m (vrh), 24,78 m (dno). Najdbe: PS − Consp. n. m. v. 24,96 m (vrh). 20.4 ali 21.3 (30−kon. 1. stoletja), ITS − Sarius (do sred. 1. SE 443A stoletja); A − vzhodna ned.; lonec KK1B. Plast uporabe prostora A‘ oz. rahlo premešana plast ali tlak Datacija: keramične najdbe predvsem iz 1. in 2. stoletja so SE 443B pod njo. Plast svetlo rjavega do rumenega togega verjetno rezidualne. meljastega peska, premešanega z drobnimi fragmenti SE 395A malte (od 0,5 do 35 %) in nekaj večjimi kosi − ostan- Odpadna jama v prostoru B. Vkop oglatega tlorisa, plitke- kov ometa ali estriha (vel. 0,10 × 0,04 × 0,08 m, kosi sive ga profila U oblike: oster prehod v neravno rahlo poševno malte z ravno površino), večjimi (od 0,60 × 0,40 × 0,10 m steno in zaobljen prehod v skoraj ravno dno. Zapolnjena do 0,20 × 0,30 × 0,25 m; 10 %) ter manjšimi kamni (pr. s polnilom SE 395, ob ognjišču SE 413, seka plasti SE 361 ok. 0,10 m; 5−7 %), z veliko odlomki tegul, imbreksov in in SE 406. Dl. 2,30 m, š. 1,44 m, gl. 0,03 m, n. m. v. 24,81 m nekaj odlomki keramike. Plast predstavlja tako spodnji (vrh), 24,78 m (dno). del ruševine SE 443 (veliko malte, verjetno od zunanjega ometa: kamni in tegule) kot tudi plast nastalo ob uporabi SE 437 prostora nad zemljenim tlakom (sestava iz svetlo rjavo- Polnilo odpadne jame SE 437A, iz mehke meljaste gline -rumenega meljastega peska z drobci malte). Razteza se rjave barve. Vsebuje nametane kamne (0,5 × 0,15 × 0,10 m v predprostoru A, med zidovi SE 450, SE 366, SE 448A in do 0,30 × 0,20 × 0,15 m in manjše), drobce malte, živalskih SE 452. Nad SE 440A in SE 443B. Izkopana le deloma in kosti, nekaj odlomkov keramike. Dl. 1,60 m, š. 1,05 m, db. slabo ohranjena zaradi mlajših posegov, odnosi s plastmi 0,15 m, n. m. v. 24,96 m (vrh), 24,81 m (dno). SE 409 ipd. niso jasni. Izkopana dl. 11,20 m, db. do ? m, Najdbe: ni izločenih keramičnih najdb. n. m. v. 24,67 m (vrh). 360 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 437A Valentinianus II. ali Theodosius I, kovan 378−383; G1114 in Odpadna jama v prostoru B. Vkop štirikotnega tlorisa. G1113 − Valentinianus II, Theodosius I, Arcadius ali Hono- Profil U oblike: oster prehod v poševno steno in neizrazit rius, kovan 388−403; G1115 − kovan druga pol. 4. stoletja; prehod v ravno dno. Zapolnjena s polnilom SE 437, vkopa- G1116 − Honorius, kovan 408−423; keramika: KTS − reduk- na v plast SE 361, na jugovzhodni strani ob zidu SE 312F cijska skodelica s koleščkanjem (1.−prva pol. 2. stoletja); AA oz. v vogalu s SE 414A. Dl. 1,60 m, š. 1,05 m, gl. 0,15 m, − Keay 25.3 (4. stoletje), 2 × AA − Keay 40 (425/450−druga n. m. v. 24,96 m (vrh), 24,81 m (dno). pol. 5. stoletja, se spaja z odlomkom iz premešane površin- SE 429 ske plasti SE 303 = SE 321/001), AA − Keay 57B (sred.−dru- Ostanki nad strukturo kurišča SE 429A v prostoru B. Ožga- ga pol. 5. stoletja; se spaja z odlomkom v SE 311); 3 × AA − na zemlja rdeče barve, premešana z rjavim rahlim pešče- ned.; A − ned.; lonec KK4; KK14, KK23, 4 × KKD; skleda KK43, nim meljem. Ožgana rdeča zemlja se v tankih obrisih širi KK46B, NKD; A/NK − amfora ali vrč. zunaj zgoraj navedenih meja ter nejasno izginja v spodnji Datacija: material iz konca 4. stoletja do sredine 5. stoletja, plasti SE 361A. Pod SE 354 in se naslanja na zid SE 431. ko je nastalo polnilo ali plasti, ki jih seka. Nad SE 361A. Dl. 0,95 m, š. 0,60 m, n. m. v. 24,92 m (vrh), SE 342A 24,88 m (dno). Vkop ali odpadna jama ovalnega tlorisa in U profila. Vko- SE 429A pana v nasutja SE 311 in SE 311A, zapolnjena s polnilom Kurišče v prostoru B. Nasutje drobnega kamenja SE 342 in zgornjim delom polnila SE 342B. Odpadna jama (0,10 × 0,15 × 0,5 m) in nekaj opeke (75 %) premešano z je nastala v času opuščanja objekta ali kasneje. Pr. 1,98 m, rahlim rjavim peščenim meljem (25 %). Struktura nasutja za gl. 0,70 m, n. m. v. 24,81 m (vrh), 24,20 m (dno). kurišče je nasuta na plast SE 361, se naslanja na zid SE 431 SE 342B z jugovzhodne strani in je polkrožnega tlorisa. Pod ožgano Zgornji del polnila vkopa ali odpadne jame SE 342A, kjer je zemljo SE 429. Dl. 0,95 m, š. 0,60 m, db. 0,10 m, n. m. v. izvorno polnilo SE 342 že premešano z modernim oranjem 24,92 m (vrh), 24,82 m (dno). s plastjo SE 321, zato vsebuje tudi moderno glazirano SE 416 keramiko. Db. 0,30 m, n. m. v. 25,09 m (vrh), 24,79 m (dno). Lise ožgane zemlje v prostoru B, ostanki kurišča ali sledi SE 359 požara. Žgana zemlja rdeče barve, meljasta in rahle Plast je slabo definirana v prostoru D. Plast nepravilne- konsistence. Od ognjišča SE 413 in jame SE 396 je odda- ga tlorisa z veliko kamni (vel. od 0,10 × 0,15 × 4 cm do ljena pribl. 0,75 m. Na površini SE 361A, v bližini kurišča 0,15 × 0,20 × 0,10 m), opeko in sipkim peščenim meljem SE 429A. Dl. 0,72 m, š. 0,26 m, db. 0,08 m, n. m. v. 24,98 m rumene barve, premešanim z drobci malte. Nekateri kamni (vrh), 24,90 m (dno). v strukturi so bili postavljeni pokončno (na nož). Ostanki SE 430 zdrobljene malte se nahajajo med kamni ter na vrhnji Lise ožgane zemlje v prostoru B, ostanki kurišča ali sledi površini nasutja, kar nakazuje, da je šlo morda za podlago požara. Žgana zemlja rdeče barve, meljasta in rahle kon- in estrih nastalo po rušenju zidu SE 462, saj ga prekriva, ali sistence, polkrožnega tlorisa. Na površini SE 361A, v bližini le za kasneje poravnano ruševino. Plast je močno poško- kurišča SE 429A. Dl. 0,40 m, š. 1,24 m, db. do 6 cm, n. m. v. dovana, pod plastjo SE 321, nad SE 311. Na jugozahodni 25,00 m (vrh), 24,94 m (dno). strani so pod njo nasute SE 390, SE 311. Presekana z jamo SE 342A in vkopom SE 405A. Dl. 3,65 m, š. 5,60 m, db. do Prostori D, D‘ in I 0,39 m, n. m. v. 24,80 m (vrh), 24,41 m (dno). SE 342 Prostor V Polnilo vkopa ali odpadne jame SE 342A, sestavljeno iz ru- ševinskega materiala: črnega peščenega melja rahle kon- SE 273A sistence, velike količine kamnov (do pribl. 25 %) različnih Odpadna jama ali jama za kurišče, v tlorisu nepravilne velikosti (od 0,50 × 0,35 × 0,28 m do 0,10 × 0,08 × 0,05 m), ovalne oblike, v profilu U oblike. Vkopana v SE 203. Dl. drobcev oglje, malte (pr. do 0,15 m), zoglenelih semen, 0,80 m, š. 0,66 m, v. 0,09 m. odlomkov keramike, opek, tegul, bronastih predmetov in SE 273B stekla. Polnilo je sestavljeno podobno kot plasti SE 311 in Polnilo odpadne jame ali vkopa SE 273A − morda ku- SE 311A, kateri seka, v katerih so tudi odlomki istih posod. rišče. Polnilo iz črnega sipkega finega peska z redkimi Zgornji del polnila jame SE 342B je premešan z modernim drobci opeke (2 %, 3 × 4 cm) in pogostimi drobci oglja oranjem in prehaja v SE 321. Pr. 1,98 m, gl. 0,70 m, n. m. v. (17 %), drobci žlindre in malte. Na dnu jame SE 273A je bil 24,91 m (vrh), 24,20 m (dno). nametan gruščnat sloj (vel. 5 × 3 cm do 2 × 1 cm, 8 %). Na Najdbe: odlomki fibule, cevčic, gumbi, igle, žeblji, te- vrhu polnila SE 273B sta bila dva večja odlomka tegul. Dl. čaji, steklo, steklena jagoda; novci: G1112 − Gratianus, 0,80 m, š. 0,66 m, v. 0,09 m. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 361 Najdbe: železo, žlindra, žebelj, keramika, malta, koščki SE 632D opeke; keramika: KK22. Grob 1. Grobna konstrukcija − amfora G1177 položena v SE 273C grobni jami SE 632A, obložena s kamenjem SE 632C ter Severno od ognjišča SE 273A je lisa rdeče ožgane zemlje. zapolnjena in prekrita s polnilom SE 632B. Amfora je bila Verjetno gre za sledi požara v prostoru na hodnem nivoju postavljena na bok in imela odbito dno, v njo je bilo polo- SE 203, mogoče v zadnji fazi rušenja vile ali prej ali je po- ženo truplo otroka z nogami proti ustju (skelet G1173). Dl. vezano s kuriščem SE 273A/B. Dl. 0,45 m, š. 0,20 m. 0,87 m, š. 0,30 m, v. 0,30 m. Najdbe: G1117 − AA − Keay 40 (425/450−druga pol. 5. Skladišče s pokopom v amfori stoletja). SE 632 SE 646 Grob 1. Sestavni deli: SE 632A − vkop, SE 632B − polnilo, Spodnje polnilo notranjosti peči SE 630. Zelo temno siv SE 632C − grobna konstrukcija, kamni položeni okoli grob- (2,5Y 3/1) zelo mehek drobnozrnat meljast pesek, ki je ne jame, SE 632D − grobna konstrukcija, amfora. ožgan, kaže sledi ognja in vsebuje ogromno drobcev SE 632A malte (16 %) in nekaj kosov zdrobljene opeke (tegule; Vkop za grob 1 − grobna jama, pravokotne oblike v tlorisu 11 × 7 cm, 4 %). Pod slojem žganine (SE 646B). Opeke na in U profila. Zapolnjena s SE 632B, SE 632C, SE 632D. Grob dnu bi lahko pripadale plasti SE 635, na katero je bila peč je bil vkopan z višine SE 444 glede na višino kamnov in postavljena. Dl. 2,16 m, š. 1,80 m, db. 0,10−0,19 m. vkopa. Vkopano v SE 2, SE 275 in SE 444, ob SE 310. Dl. SE 646A 1,30 m, š. 0,50 m, gl. 0,19 m. Gornje polnilo notranjosti peči SE 630. Pepelnat sloj sivo- SE 632B -belega sipkega pepela, premešan z manjšo vsebnostjo Polnilo groba 1. Polnilo zapolnjuje in prekriva amforo zelo temno sivega (2,5Y 3/1) zelo mehkega drobnozrna- SE 632D, v kateri je bil pokopan otrok. Sestavlja ga olivno tega meljastega peska. Pod konstrukcijo peči iz opečnatih rjav (2,5Y 4/3) drobnozrnat mehek glinen melj, ki vsebuje tlakovcev so najprej nametani kamni z veliko zemlje, pod drobce malte (8 %) skoncentrirane v prsnem delu, kamne njimi naj bi bila nato sloj pepela SE 646A, nad slojem žga- (10 %, vel. 5 × 7 cm), nekaj živalskih kosti, nekaj kosov nine SE 646B. Nastalo med uporabo krušne peči, pepel in zdrobljene opeke (5 × 4 cm), eno lupino polžka (VZ 342). V žganina sta padala s površine peči v notranjost. amfori (G1177) je ležal skelet (G1173), orientiran JV−SZ z Dl. 2,16 m, š. 1,80 m, db. 3 cm. glavo na jugovzhodni strani, ki je bila za 90° zarotirana proti SE 646B jugu, medtem ko je bila čeljust postavljena normalno, tako Vmesno polnilo notranjosti peči SE 630. Sloj žganine črne da je gledala proti zahodu. Truplo je bilo položeno skozi barve, premešan z manjšo vsebnostjo zelo temno sive- odbito dno z nogami proti ustju amfore, tako da so se sto- ga (2,5Y 3/1) zelo mehkega drobnozrnatega meljastega pala dotikala vratu amfore in z glavo pri dnu amfore. Skelet peska. Pod slojem pepela SE 646A in nad slojem SE 646. je dolg ok. 1 m. Leva roka je zdrsnila na medenico. Kot Nastalo med uporabo krušne peči, pepel in žganina sta popotnico so dodali kračo ali rebro goveda in zob drobnice padala s površine peči v notranjost. Dl. 2,16 m, š. 1,80 m, (VZ 369, VZ 344). Na levi roki je imelo bronasto zapestni- db. 5 cm. co (G1174) in okrog vratu ogrlico iz trapezastih koščenih obeskov (G1175). Amfora je bila verjetno prazna, saj se je Odvodni kanali zgornji del deloma sesedel na truplo otroka, vmesni prostor SE 204B pa je bil kasneje zapolnjen z izpiranjem okoliške zemljine v Polnilo kanala SE 204A in SE 204C, iz temno rjavega ze- notranjost amfore. Dl. 1,30 m, š. 0,50 m, db. 0,19 m. mljenega drobnega peska, mehke do čvrste konsistence s Najdbe v grobu: G1174 − bronasta zapestnica, G1175 − kamni (1 %, vel. 2 × 4 cm) in z drobnimi kamenčki (5 %; vel. koščeni trapezasti obeski. 1 × 0,5 cm), s pogostimi drobci oglja (10 %) in drobci opeke Najdbe izven groba: izven amfore v zasutju najden ročaj (5−7 %) ter z manjšo količino keramike (3 %). Dl. 3,25 m, š. A − Dr. 2−4 (severnojadr.), verjetno rezidualno. 0,25 m, db. 0,40 m. SE 632C SE 232 Pravokotna grobna konstrukcija je obkrožala amforo Polnilo kanala SE 236, iz svetlo rjavega drobnozrnatega (SE 632D). Ohranjenih je bilo le še 5 kamnov, kvadrov pe- čvrstega meljastega peska brez grobih sestavin. Presekan z ščenjaka (vel. 0,13 × 0,16 × 0,09 m do 0,25 × 0,14 × 0,12 m), gradnjo SE 215 in SE 207. Dl. 1,10 m, š. 0,11 m, db. 0,12 m. ki so bili položeni ob stene grobne jame kot zagozda za amforo, predvsem ob njenem vratu. 362 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 267B 6. faza Polnilo kanala SE 267A, iz sivo-rjavega mehkega meljaste- ga peska z manjšimi prodniki (1 × 1 cm, 4 %) in drobnimi Plasti in strukture po prostorih kamni (3 × 1 cm; 3 %), pogostimi vključki drobcev malte, Prostor K oglja, opeke in keramike (skupaj 15 %). Kanal je bil pone- kod med izkopavanji še prazen in delujoč. SE 349 = SE 349A Ruševina v prostoru K. Omejena je s stopnicami SE 269, SE 454C zidovoma SE 345 in SE 355. Del ruševine je nastal s pad- Polnilo kanala SE 454. Zemljeno, iz rjavega glinastega cem zidu SE 345 in je v tem položaju ostal nepremaknjen melja brez grobih sestavin. (kot SE 349A). Kamni v ruševini so ostali na nož, rahlo SE 462A nagnjeni proti vzhodu. Med njimi se je nahaja malta, ki je Interfacija uničenja zida SE 462. vezala zid. Zgornji del ruševine (proti severovzhodu) ima nepravilno razsute kamne peščenjaka iz zidov (različnih vel. od 0,05 × 0,04 × 7 cm do 0,30 × 0,35 × 0, 20 m). Opeka v ruševini je iz krovne konstrukcije (imbreksi in tegule). Zemlja, ki zapolnjuje prostor med kamni, je sipka, pešče- na in svetlo rjave do rumene barve, vsebuje še odlomke keramike, kose malte, veliko živalskih kosti, ostanki ometa (stropnega z odtisi kanel ali trstičja). Ruševina je nastala s padcem krovne konstrukcije in okoliških zidov. Plast je in- taktna, saj plasti nad njo niso bile obdelane ali premešane. Edina večja poškodba je vkop SE 485A. Prekrile so jo plasti SE 1, SE 321, podprte s škarpo SE 325 in nasutjem SE 326. Dl. 3,70 m, š. 3,60 m, db. do 1,50 m, n. m. v. 25,55 m (vrh), 24,05 m (dno). Najdbe: kosir, žeblji; tegula z žigom TAFC; keramika: odlomki dolija, EKK − pokrov; 2 × A − severnoitalska mala amforica (1.−4. stoletje; skoraj cela, odlomki se spajajo z najdbami v SE 442), AA − Keay 25.3 (4. st.), AA − Keay 26 tip 1, varianta C po Bonifay (kon. 4. st.−sred. 5. stoletja, cela amfora, G1204), A − ned. Datacija: najmlajše najdbe značilne za čas od konca 4. do sred. 5. stoletja. SE 349B Severozahodni del ruševine SE 349 nad strukturo za dolije SE 465. Razteza se ob zidu SE 345, v širini 1 m. Kamni so tudi nepravilno razmetani in zemlja je malo temnejše barve, meljasta in rahle konsistence. SE 442 Žganinska ruševinska plast v prostoru K. Ožgana plast črne barve pepelnato sipke konsistence z veliko tegula- mi, kamni (0,20 × 0,15 × 0,20 m do 0,05 × 0,08 × 0,10 m), odlomki keramike (cele amfore najdene in situ), z manjšo vsebnostjo kosov malte (dolžine 0,10−0,35 m), z visoko vsebnostjo lesnega oglja (kosi, pr. 0,03−0,10 m) in zogle- nelih semen (žita in koščic oljk). Zgornji del plasti vsebuje do 35 % grobih sestavin, drobni material se je spral v spodnji del plasti. Plast je nastala kot posledica močnega požara v shrambenem prostoru. Nahaja se pod ruševino SE 349 in je intaktna. Plast je zamejena s strukturo SE 465 na severozahodu, strukturami SE 466, 468, 355 in SE 472 na severovzhodu, zidom SE 229 na jugovzhodu in škarpo SE 325 na jugozahodu. Spodnja žganinska plast SE 442A Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 363 je čista žganina. Dl. 3,70 m, š. 3,00 m, db. 0,20 m, n. m. v. Prostori JJ, HH, II, FF 22,97 m (vrh), 22,77 m (dno). SE 268 Najdbe: žeblji, steklo, tegula Q. Clodi Ambrosi, keramika: Žganinska plast v prostoru JJ. Plast črno-sivega meljastega odlomki dolija, AS − Hayes 50B (330−400), O − Loeschcke peska mehke konsistence z zelo pogostimi drobci oglja ×c (3.−4./5. stoletje), A − severnoitalska mala amforica (50 %), redkimi drobnimi kamni (grušč peščenjaka, vel. (1.−4. stoletje; skoraj cela, odlomki se spajajo z najdbami v 0,05 × 0,03 m), ogromno žlindre in pogostimi odlomki SE 349), 2 × AA − Keay 25, AA − Keay 25.2 (kon. 4.−sred. opeke (10 × 5 cm). Lise žganine se pojavljajo po celi po- 5. stoletja, cela amfora, G1242). vršini prostora JJ nad hodnima površina 4. faze SE 240 in Datacija: najmlajše najdbe, značilne za čas od konca 4. do SE 288B, pod SE 209 in ostanki ometa SE 209A, SE 209B. sred. 5. stoletja. Posledica požara na tlaku SE 240. Presekana s SE 260A. SE 442A Dl. ok. 4 m, š. 1,50−4,50 m, db. 0,10 m. Spodnji del plasti SE 422 v prostoru K, čista žganinska plast Najdbe: O − reliefna − ned. (1.−sred. 3. stoletja); O − Lo- z obilo lesnega oglja, brez odlomkov opek in kamnov kot eschcke ×b/c (3.−5. stoletje), IKK2 − pekač orlo bifido (do SE 442 nad njo. Dl. 3,70 m, š. 3,00 m, db. ok. 5 cm, n. m. v. 3.−4. stoletje), ribiška utež; KK8. 22,97 m (vrh), 22,77 m (dno). Datacija: najdbe je težko ožje datirati. SE 442B SE 209B Plast rdeče ožgane zemlje v prostoru K. Nastala pri požaru, Ruševina fasadnega ometa ali podesta SE 292, katerega prej pa predstavljala hodni nivo v shrambi. Torej ožgana obkroža, v prostoru JJ. Tanka lisa goste malte z drobnim zemljena hodna površina prostora SE 442C, ki predstavlja peskom in redkimi kamni nad žganino SE 268 je verjetne- zgornji del geološke osnove SE 478, v katero je vkopan je nastala kot ruševina podesta SE 292. Tanek sloj goste prostor. Hodno površino prostora pred požarom skupaj koncentrirane malte v ruševini SE 209, z drobnim peskom predstavljata zgornja površina plasti SE 442B in SE 442C. (prodniki, 3 × 2 cm), prhke konsistence, z redkimi večjimi Dl. 3,70 m, š. 3,00 m, db. do 0,10 m, n. m. v. 22,97 m (vrh). kamni (vel. 0,30 × 0,20 × 0,07 m; 7 %). Vezana na SE 209A, nad žganino SE 268. Plast ni ravna, da bi bila lahko tlak. SE 465A Pr. 1,50 m, db. do 5 cm. Del ruševine v prostoru K. Premešani in poškodovani del Najdbe: A − Dr. 6B − mala, AA ned. (3.−5. stoletje), lonec strukture SE 465. Spodnji del ruševine SE 349 oz. SE 349B, KK14B (skupaj z odlomkom v SE 209), dolij, NK42. ki nima več toliko grobih sestavin (kamnov in tegul), temveč je bolj zemljen, z več oglja, drobci malte in najdb SE 209C (odlomke dolijev). Plast je zapolnila predvsem prazne Spodnji del ruševine SE 209. Na prostoru KK (spodnje prostore, ki so ostali po odstranitvi dolijev iz strukture dvorišče) je bila plast SE 209 na vrhu kamnita, pod njo je SE 465. Plast je podobna SE 442 v drugem delu shrambe. zemljena ruševinska plast z veliko najdbami, nad hodno Dl. 3,70 m, š. 1 m, db. do 0,15 cm. površino SE 2, SE 271. Deloma je plast nastala z uporabo Najdbe: novec G1248 − Tiberius (Divus Augustus), kovan prostora do požara in rušenja poslopja. 22−30 (mogoče iz strukture SE 465); keramika: AA ned. SE 209A (3.−5. stoletje) Del rimske ruševinske plasti SE 209, širša lisa z večjo kon- SE 469A centracijo malte, verjetno ruševina fasadnega ometa ali Zgornje polnilo dolija SE 469. Podobne sestave kot ruševi- stropnega ometa (predvsem v kv. 7/D3). Plast iz rahlo sprije- na SE 349. Pr. 1,04 m, db. do 0,4 m. tega drobnega peska svetlo rjave barve s pogostimi večjimi kamni (30 %, vel. od 0,30 × 0,25 × 0,07 m do 0,10 × 0,15 m) SE 469B in večjo količino malte (40 %), redkimi odlomki imbreksov in Vmesno polnilo dolija SE 469. Žganinska plast črne in tegul (8 %, vel. 10 × 15 cm) ter kosi oglja. Podobna je plasti rdeče barve s kosi ostankov ometa, sestava je podobna SE 263. Prehaja proti jugovzhodu v temnejšo plast SE 209. SE 442 in SE 442B. Zrušena lesena konstrukcija, ki se je Vezana na SE 209B, ki ima le več kamnov. Dl. pribl. 3 m, š. ujela v dolij. Pr. 1,04 m, db. do 0,13 m. 3,2 m, db. 0,15 m. SE 469C Najdbe: novec G1264 − Constans, kovan 348−350; kerami- Spodnji del polnila dolija SE 469, nad svinčenim dnom ka: PSSPCO − Consp. 34 (2.−3. stoletje); ES B2 − Hayes 62 SE 469 D. Zemljeno polnilo z ostanki zoglenelih semenk (70−120), ES B2 − Hayes 80 (80−2. stoletje); O − Loeschcke ipd. Pr. 1,04 m, db. do 0,25 m. IB/C (sred. 1.−sred. 3. stoletja); AO−Altante VIII C2d (kon. 4.−5. stoletje); 2 × A − Dr. 6B − mala; A − severnoitalska amforica (1.−4. stoletje), AA − Keay 26 (kon. 4.−sred. 5. stoletja), odl. dolija, KKD, vrč NK49, NKD, pokrov NKP. Datacija: najmlajše AA in AO iz konca 4. in prve pol. 5. stoletja. 364 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 209 s 70% zastopanostjo kamnov (lomljenci peščenjaka, Ruševinska plast v prostorih prizidka gospodarskega vel. 0,20 × 0,10 m), drobnim gruščem (1× 2 cm, 20 %), poslopja (prostori KK, JJ, kot zgornja ruševina v prostorih zdrobljeno opeko (imbreksi in tegule, 10 × 15 cm, 20 %), II, HH, FF, GG). Plast črne do temno rjave barve je sesta- živalskimi kostmi, odlomki keramike, kosi žlindre. Razpro- vljena iz grobozrnatega rahlo sprijetega drobnega peska stira se južno od kanala SE 260A, niža se proti jugozahodu (22 %), z raztresenimi večjimi kamni peščenjaka (vel. in se na prehodu na spodnjo teraso poglobi za 0,25 m. Na 0,25 × 0,17 × 0,05 m do 0,16 × 0,10 × 0,07 m; 30 %), zmerno jugovzhodu se razprostira do zidu SE 243 v kv. 8/C2 in se zastopanostjo drobnih kamnov (od 7 × 6 do 3 × 2 cm, poglobi v kv. 8/B2, predvsem okoli baze SE 279. Presekana 16 %), pogostimi vključki malte (14 % do 30 %) in odlomki s škarpo SE 218. Izkopana dl. 7,80 m, izkopana š. 1,90 m, opeke (11−15 %) ter nekaj kosi in drobci oglja (3−7 %). db. 0,07−0,25 m. Vsebuje tudi redke kose vulkanske kamnine − prodornine Najdbe: PS − Consp. 18.2 (avgustejsko−tiberijsko obd.), oz. bazalta, ki so ga uporabljali za mlinske kamne, veliko PS − Consp. 20.4 ali 21.3 (30−kon. 1. stoletja ); PS − Con- najdb in ogromno žlindre, kosov slikanega ometa. Plast sp. 24.3 (prva pol. 1. stoletja); TSTP − Consp. 6.2 ali 4.6 ruševine se spreminja z različnimi deleži malte, oglja in (tiberijsko obd.−konec 1. stoletja); ITS − skodelica Sari- opeke v plasti. V kv. 8/A−D3 je plast SE 209 temna, črno- us (do sred. 1. stoletja); 2 × KTS − oksidacijski kozarci z -rjava in proti severozahodu postopoma postaja vse sve- luskami (1.−prva pol. 2. stoletja); O − Loeschcke ×b (2.−3. tlejša z večjo vsebnostjo malte (kv. v 7/D3 prehaja v plast stoletje);A − Dr. 6B − velika, ŠA − Dr. 23 (druga pol. 3.− SE 209A). SE 209 in SE 209A, SE 266, SE 202 so sočasne sred. 5. stoletja), AA − ned. (3.−5. stoletje), lonec 2 × KK1; ruševine. Nad zidom SE 208−SE 208B je plast bolj podob- KK17; KK23; KKD; NK1; NK5, pekač orlo bifido KK37; pokrov na SE 201 (rjava) in celo SE 224 (kjer ima več opek). Po celi NKP; A/NK − amfora ali vrč. liniji plast pada proti jugozahodu zaradi moderne obdela- Datacija: najdbe iz 1. in 2. stoletja izvirajo iz plasti SE 240, ve teras, kar je bilo vidno s stopničastim usekom, kjer bila ki je bila z izkopom presekana, preostali material kaže na plast nižja za 20−40 cm (tudi SE 202 je imela enak profil). čas od druge pol. 3. do sred. 5. stoletja. Nad spodnjimi ruševinami SE 241 (prostor II), SE 209 C SE 241 (prostor KK), SE 260B (ruševinski del plasti pogreznjen v Spodnji del ruševine v prostorih II in HH. Plast je sesta- kanal SE 260A). Prekriva strukture SE 291, SE 292, SE 208B, vljena iz zdrobljene in razbite opeke (tegul in imbreksov, SE 208C. Presekana s SE 293. Izkopana dl. 29 m, š. ok. 5 m, vel. od 0,50 × 0,30 m do 0,15 × 0,10 m; 65−70 %), redkih db. do 0,37 m. kamnov (vel. 0,10 × 0,15 m; 2−3 %), vmesni prostor pa Najdbe: prostor JJ: (kv. 7/D−E2−3, 8/A−B 2−4): utež za je zapolnjeval črno do temno rjav drobnozrnat fin pesek statve, 2 × odl. do lija, 5 × tegule Crispini, PS − Consp. 21.3 mehke konsistence z redkimi drobci malte. Ruševina leži (1. st.), KTS − Ricci 2/242 (druga pol.1.−prva pol. 2. stole- na tlaku SE 245 med zidovi SE 243, SE 242, SE 223. Vrh tja); KTS − redukcijska skodelica s koleščkanjem, AS − Ha- ruševine pada proti jugozahodu, kar je odraz uničenja pri yes 50A (230−340), O − Loeschcke IB/C (sred. 1.−sred. 3. obdelavi teras, s stopničastim padcem za ok. 40 cm proti stoletja), O − Loeschcke VIII (druga pol.1.−sred. 3. stoletja), jugozahodu. Pod ruševino SE 209, recentno škarpo SE 218. O − Loeschcke I×/×a (kon. 1.−prva pol. 3. stoletja), O − Dl. 3,40 m, š. 2,50 m, db. 0,20−0,45 m. Loeschcke ×a/b (2.−3. stoletje); O − Loeschcke ×b/c (2.−3. Najdbe: kovinski predmeti, steklo, 3 × tegula CRISPINI, Q. stoletje); EKK − vrč s trolistnim ustjem (2.−3. stoletje), AO Clodi Ambrosi, keramika: KTS − Angera 1, polkrožna sko- − Altante VIII C2d (se spaja z odlomki iz kv. 7/B3); A − Dr. delica (prva pol. 1. stoletja); AS − dno Hayes 14 ali 16 (kon. 6B − mala 5×; A − Dr. 6B ned., 2 × A − Dr. 2−4 (ned.) (sred. 2.−3. stoletje), AS − Hayes 50A (230−340), AKK − Hayes 1.−2. stoletje); A − amfora z ravnim dnom (Santarcangelo); 197 (2.−4. stoletje), 2 × EKK − vrček Knossos tip 2 (kon. A − severnoitalska amforica; A − Rich. 527; AA − Africana 1.−3. stoletje); IKK2/3 − pekač, KRK − korintska reliefna IID1 (sred. 3.−4. stoletje), AA − Keay 25A−B (kon. 3.−4. čaša (kon. 2.−3. stoletje), O − Loeschcke VIII (druga pol.1.− stoletje), 2 × AA − Keay 25 ali 26; AA − Keay 27 (sred. 4.− sred. 3. stoletja), O − Loeschcke ×c (3.−4./5. stoletje), A − sred. 5. stoletja), AA − Keay 36 (5. st.); 3 × AA − ned.; AA/ Dr. 6B − velika; A − Dr. 2−4 (it.); A − Dr. 2−4 (severnojadr.), ŠA ned.; A − jadr.; 3 × A − ned., lonec KK8; KK14; K22; KKD; AA − Keay 25.1 (4. st.), AA − Keay 25 ali 26 (4.−sred. 5. NK46, 2 × pokrov KKP, vrč NK40, NK42, 3 × NKR, 2 × NKD. stoletja); A − ned.; lonec 2 × KK3, KK24, KKD, skleda KK49, Datacija: močno zastopane najdbe datirane v 3., 4. stoletje 3 × NKD, pokrov NKP. in do sred. 5. stoletja, veliko tudi rezidualnih najdb iz 1. in Datacija: najdbe najpogosteje datirane v 3. stoletje, naj- 2. stoletja. mlajše AS in AA v 4. stoletje. SE 266 Ruševinska plast v prostoru JJ. Enaka plastem SE 209 (njen spodnji del) in SE 260B (pogreznjena ruševina v kana- lu). Plast temno rjavega melja rahlo sprijete konsistence Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 365 Skladišče SE 423, in vmesni prostor je tako zapolnila SE 445 oz. tu SE 630A SE 444. Dl. 4,30 m, š. 0,80 m, db. 0,35 m. Polnilo oz. ruševina peči SE 630, predvsem njene opečnate Najdbe: železna rovnica, železni vejnik, keramika: AS konstrukcije kupole. Vsebovala je le ogromno opek, opeč- − dno Hayes 67−69 (sred. 4.−prva pol. 5. stoletja), AA − natih zidakov, tubulusov (okrašenih z vrezi) in tlakovcev. Keay 25.1 (4. st.), lonec KK4. Db. do 0,32 m. Najdbe: odlomek KK lonca (G1487) se Datacija: od sred. 4. stoletja dalje do sred. 5. stoletja. spaja z najdbo iz ruševine SE 445. SE 444 SE 633 Zemljena plast v skladišču v prostoru SK1. Plast sivo-rjave Ruševinska plast v prostoru SK2. Intaktna ruševinska plast barve meljasto peščene zemljine rahle konsistence. V plasti krušne peči SE 630 in obodnih zidov prostora (SE 487 so prisotni zmerni vključki drobne malte (5−10 %), oglja in 631) je sestavljena iz večjega deleža razsutih kamnov (10 %), veliko odlomkov opek (tegule, imbreksi, do 20 %) (51 %, vel. 0,20 × 0,14 × 0,08 m do 0,11 × 0,08 m), zdroblje- in manjši kamni. V vogalu zidov SE 310 in SE 363 je bilo nih in razbitih opek (tegule in imbreksi, vel. 8 × 5 cm, 18 %), več kamnitih obdelanih blokov, ki so v notranjost skladi-drobnozrnatega mehkega temno olivno sivega (5Y3/2) šča padli z obeh zidov (dimenzije 1,01 × 0,83 × 0,30−1,1 meljastega peska (20 %) z drobci oglja (7 %), malte (4 %). 6 × 0,34 × 0,20 m−1,00 × 0,20 × 0,67 m). Nad SE 444A in Enaka SE 634. Pod SE 423 oz. njen spodnji del. SE 445 je SE 275. Pod SE 408, enaka SE 408B (prostor SK6) in SE 445 zapolnila vmesni prostor, kjer ni bilo ruševine SE 633 in (prostor SK2 in SK3). Proti jugozahodu je plast prehajala SE 634, preden je padel zid SE 310 (ruševina SE 423). v ruševinske plasti na moderni terasi 2 (SE 258, SE 258A, Dl. 1,80 m, š. 1,55 m, db. 0,40 m. SE 233 ...), ki niso vsebovale toliko žganine in so bile bolj Najdbe: novec G1489 − nedoločljiv, kovan v 4. st., G1488 podobne SE 408, saj so bile plitko premešane pod ornico. − Vespasianus ali Titus, kovan 69−81; keramika: ni izloče- Dl. 12,30 m, š. 6,20 m, db. ok. 0,17 m. nih najdb. Najdbe: veliko kovinskih najdb, noži, žeblji, čebuličasta križna fibula, tegule Crispini, odlomki opečnatega mo- SE 634 zaika, okrogle opeke, polkrožne opeke, novci: G1495 Ruševinska plast v prostoru SK2. Intaktna ruševinska plast − Gallienus, kovan 263−265, G1496 − nedoločljiv, kovan krušne peči SE 630, enaka SE 633, je sestavljena iz večjega v 4. st.; keramika: AS − Hayes 67 (350−460), AS − dno deleža razsutih kamnov (60 %, vel. od 0,38 × 0,21 × 0,11 m Hayes 59−65 (sred. 4.−sred. 5. stoletja), AS − Hayes 73A do 0,22 × 0,18 × 0,10 m do vel. 0,14 × 0,08 m), zdrobljenih (400−460), A − Hayes 61* = Hayes 61B3 po Bonifay in razbitih opek (tegule in imbreksi, vel. 8 × 12 cm, 15 %), (390/400−480; po Bonifayu sred.−druga pol.5. stoletja), AA drobnozrnatega mehkega zelo temno sivega (2,5Y3/1) − Keay 25 ali 26 (4.−sredina 5. st.), AA − ned., A − Rich. meljastega peska (20 %) z drobci oglja (3 %) in malte 527, A − ned., lonec 2 × KK4, KK7, 2 × KK10, KKD, NKD. (2 %). Naslanja se na zid SE 631 in peč SE 630. Pod SE 423 Datacija: prva pol. do sred. 5. stoletja. oz. njen spodnji del. SE 445 je zapolnila vmesni prostor, kjer ni bilo ruševine SE 633 in SE 634, preden je padel zid SE 445 SE 310 (ruševina SE 423). Dl. 1,80 m, š. 0,40 m, db. 0,27 m. Zemljena plast v skladišču v prostoru SK2 in SK3. Plast meh- Najdbe: keramika: ni izločenih najdb. kega meljastega peska zelo temno sive barve (2,5Y 3/1), ki vsebuje odlomke opek (20 %; tegule in imbreksi; 10 × 8 cm), SE 634A drobce oglja (7 %), drobce malte (7 %), raztresene kamne Del ruševine peči SE 630, ki je padla na zidek SE 488 s peščenjaka nepravilnih oblik (5 %, vel. 15 × 15 cm) ter veliko SE 634A. Ruševinska sestava iz manjših nepravilnih kamnov najdb železa, stekla in keramike. V severozahodnem delu in podobnim deležem zdrobljenih kosov opek, vmesni prostora SK2 je bolj rjava in spodaj vsebuje nekaj kamenja. prostor pa je izpolnila zemlja. Spodnji del SE 423 in pod Tanka plast je zelo podobna oz. enaka SE 408B in SE 444, SE 445. le da se nahaja pod ruševino SE 423 in je omejena z zidom SE 641 SE 488. Plast je segala tudi čez SE 488 in SE 643, se nasla- Ruševinska plast v prostoru SK1, plast je ruševina zidu njala na ruševini SE 633 in SE 634 v vzhodnem delu prostora SE 631, ki se je podrl proti jugovzhodu. Plast vsebuje posu- s pečjo. Nastajala je zelo počasi s postopnim rušenjem te kamne (63 %; večji kamni: 0,28 × 0,19 × 0,10 m in manjši posameznih struktur, v času med rušenjem SE 630 in SE 631, 0,14 × 0,10 m), zdrobljeno opeko (tegule in imbrekse, vel. ko nastanejo SE 633, SE 634, SE 634A, in padcem zidu 0,13 × 0,09 m, 8 %), drobnozrnat mehek meljast pesek z SE 310, ko ruševina SE 423 vse zapečati. Dl. ok. 10 m, š. ok. drobci oglja (3 %) in redkimi kosi estriha (2 %). Pod zemlje- 5 m, db. do 0,15 m. nim spodnjim delom ruševine SE 423 = SE 438. Mogoče Najdbe: veliko kovinskih najdb: noži, ključ, obroč, žeblji, vratni gre za neko vmesno ruševino kot pri SE 633 in SE 634, ki tečaj, kavlji, igla, steklo, kosti, novec G1603 − Constans, kovan 340; G1604 in G1605 − Valentinianus II, Theodosius I, sta padli nekaj časa pred rušenjem glavne stene SE 310 oz. Arcadius ali Honorius, kovan 388−403; G1602 − Commodus, 366 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 kovan 186−187; keramika: AS − Hayes 61A (350−410/420), SE 233). Pod kamnito ruševino SE 254. Plast je poškodova- AS − Hayes 61B 360/370 ali 400−450), AS−dno Hayes 59−65; na po površini z oranjem in nastankom terase (pod ornico AS − dno Hayes 67−69 (sred. 4.−sred. 5. stoletja); O − Loesc- SE 201) in se na jugozahodu konča z usekom SE 623. hcke ×b (2.−5. stoletje), AO − Altante VIII A1a (prva pol. 5. st., Proti severovzhodu pod moderno teraso 3 prehaja v plast gre skupaj z odlomkom iz SE 646), 2 × AKK − Hayes 23B (3.−4. SE 408B, ki je ohranjena pod intaktnimi ruševinami. stoletje), AKK − Hayes 182 (prva pol. 2.−kon. 3. st.); A − MRA SE 233: izkopana dl. ok. 10 m, š. do 7 m, db. 0,35−0,60 m; 3 (1.−4. stoletje); AA − Africana IIA (sred. 2.−3. stoletje), AA − Keay 25.1 (4. st.), AA − Keay 25 ali 26 (4.−sred. 5. stoletja); SE 258: izkopana dl. do 13 m, š. 5 m, db. 0,26 m. AA − ned.; A − ned., lonec KK2; 4 × KK4, KK6;KK8, KK10; 8× Najdbe: prstan, ploščice, konice, igla, žeblji, predmeti, KKD; 3 × KK3−5, skleda 2 × KK39, KK44, KK46, 5 × KK52 pekva, kamnit zamašek, stekleni balzamarij, 2 × tegule Crispi- pokrov KKP, lonček NK62, 2 × NKD, 2 × NK − nedoločeno, KK − ni; novci: G1683 − Constans ali Constantius II, kovan nedoločeno. 341−348; G1687 in G1688 − Arcadius ali Honorius, Datacija: vsaj konec 4. stoletja, prva pol. 5. stoletja. Izredno kovana 388−403; G1684, G1685, G1686 − Valentinianus veliko kuhinjske keramike kaže na funkcijo prostora. II, Theodosius I, Arcadius ali Honorius, kovani 388−403; G1689, G1690, G1691 − nedoločljivi, kovani v druga pol. SE 408B 4. stoletja, G1692 − nedoločljiv, kovan v 4. stoletju. Kera- Zemljena ruševinska plast v skladišču v prostoru SK5−6 (kv. mika: AS − Hayes 14B (3. stoletje), AS A/D − ned. (kon. 9/C−E1−2, 10/A−B1−2). Razprostirala se je severozaho- 2.−zač. 4. stoletja), AS − Hayes 50B (320−400), AS − Hayes dno od zidu SE 629 do zidu SE 270. Plast je podobna in 73A, AS − Hayes 73B (400−460), AS − Hayes 61B3 (sred.− enaka SE 444 in SE 445. Plast je bila sestavljena iz meljaste- druga pol.5. stoletja), AKK − Ostia I, fig. 261 (sred. 2.−kon. ga peska temno rjave barve (2,5Y 3/2 zelo temno sivo-rja- 4./zač. 5. stoletja), O − Loeschcke ×a (kon. 1.−prva pol. 3. vo in 2,5Y 4/2 temno sivo-rjavo), s kamni nepravilne oblike stoletja); 3 × A − Dr. 6B − mala; 2 × A − Dr. 6B ned., 4 × A − (vel. 0,20 × 0,15 m, 5 %), odlomki opeke (30 %), železnih jadranska ned., A − Rich. 527, 3 × A−MRA 3 (1.−4. stoletje); žebljev in veliko žganine. V sektorju 9 se razteza ponekod AA − Africana IID (sred. 3.−4. stoletje), 4 × AA − Keay 25 neposredno nad hodno površino SE 2 (morda predho- ali 26 (4.−sred. 5. stoletja); 3 × AA − Keay 25.3 (4. stoletje), dne faze ni bilo mogoče ločiti) in prekriva SE 280. Ni bila 2 × AA − Keay 26 (kon. 4.−sred. 5. stoletja), AA − Keay povsod odkopana. 35A (5. stoletje), 8× AA − ned.; 2 × A − ned.; lonec KK3, Najdbe: vratni tečaj; veliko žebljev, novec G1661 − Con- KK4, 2 × KK5, KK3−5, KK9, KK15, KK22, 5 × KKD, krožnik orlo stans, Constantius II, Constantius Gallus ali Iulianus, kovan bifido KK37, skleda KK39, KK43, KK44, pekva 2 × KK52, vrč 348−361; keramika: A − Poznorodoška (1.−2. stoletje), 2 × NK33, 2 × NK34; NK36, 3 × NKD, 4 × A/NK − amfora ali A − Dr. 6B ned.; AA − Keay 57B (sred. ali druga pol. 5. sto- vrč, KK − ned., kozica KK19. letja−6. st.); lonec KK3; KK17, 2 × KKD; NK15, skleda KK43, Datacija: najmlajša AS in AA iz prve pol. oz. sredine 5. pekva KK52; lonček NK60; NKR. stoletja, večina materiala pa zajema obdobje od 3. stoletja Datacija: sred. 5. stoletja. (verjetno rezidualno iz spodnjih plasti) ter predvsem 4. in SE 233 = SE 258 prve pol. 5. stoletja. Zemljena ruševinska plast v skladišču na območju moderne SE 258A terase 2, ki je bila različno označena po prostorih: SE 233 Ruševinska plast v skladišču na moderni terasi 2, v prosto- v kv. 7/A−C4−5, 11/B−C1 oz. jugozahodni delu prostora rih SK4, SK5, deloma v prostoru SK6, nadaljevanje plasti SK2 od škarpe SE 248 proti jugozahodu in v južnem delu SE 258 proti severozahodu. Plast rjavega grobozrnatega prostora SK7. Kot SE 258 je bila označena predvsem v rahlo sprijetega meljastega peska, ki prehaja v rjav glinen zahodnem vogalu prostora SK1 (kv. 6/E5). Posutje sesta- melj, z različno velikimi kamni (od 0,40 × 0,2 × 0,10 m do vlja črn do temno rjav droben pesek, mestoma meljast 0,10 × 0,15 m; do 18 %) in z drobci malte, ki se razprostira pesek, rahlo sprijete konsistence (31 %) z gosto razsuti- tudi kot nekoliko večja koncentracija kamnov v kv. 6/A− mi kamni peščenjaka (večji kamni različnih oblik, vel. od B4−5, 6/D−E5. Prekriva tlake SE 275 in SE 280, zidane baze 0,50 × 0,30 × 0,10 m, do manjših kamnov vel. 0,15 × 0,10 m SE 272C−D, zidove SE 489, SE 622A, SE 622B. Prehaja v in drobnih kamnov, vel. 2 × 4 cm; skupaj 31 %) in pogostimi plast SE 407A proti severovzhodu. SE 258A predstavlja dve drobci malte (8 %), ostanki estriha (15 %), odlomki opeke plasti: zgornji del kot kamnito ruševino, ki je enaka SE 438 in (tegule in imbreksi, 9 %) in drobci oglja (6 %). V kv. 7/B− deloma SE 423, s katerima je povezana, in SE 254, s katero je C4−5 spodnji del nasutja (db. 10 cm) mestoma prehaja ločena; in spodnji del kot zemljeno ruševino kot sta SE 258 in v sivkast meljast pesek s kamni (20 %), ogromno estriha SE 408. Pod SE 201, močno poškodovana z oranjem in proti in malte ter odlomki opek (15 %), ki je nad flišno osnovo jugozahodu odnesena z usekom SE 623. Dl. do 17,5 m, š. SE 2. Proti jugozahodu se SE 233 spreminja in prehaja v 5 m, db. 0,25 m. plast SE 258 iz temno rjavega meljastega peska brez večjih Najdbe: deli marmornega kipa, odlomki ometa, žeblji, kamnov, le z manjšimi kamni (vel. 0,10 × 0,10 m; 10 %) ter nekaj odlomki malte in estriha v kv. 6/E5 (manj kot v plasti Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 367 kovinski obročki, steklo, igla, klin, 2 × tegula CRISPINI; Datacija: nekaj najdb iz 3. stoletja, večinoma 4. stoletje do novec G1796 − Constans, Constantius II, Constantius sred. 5. stoletja; več najdb iz prve pol. 5. stoletja, posa- Gaius ali Iulianus, kovan 348−361, G438 − Arcadius, kovan mezne najdbe pa celo datirane od sred. in druge pol. 5. 388−393 (sicer najden v zidu SE 255), keramika: AS − Ha- stoletja še v 6. stoletje. yes 61B2 (prva pol. 5. stoletja), O−posnetek afriške, 2 × AA SE 407A − Keay 26 (kon. 4.−sred. 5. stoletja), AA − Keay 57B (sred. Ruševinska plast v skladišču na moderni terasi 2, v prosto- 5.−6. st.), AA ned., VA − LRA3 (kon. 4.−7. st.), 2 × A − ned., ru SK6, nadaljevanje plasti SE 407 proti jugozahodu v kv. lonec KK5, KKD; 2 × KK3−5, skleda KK39, KK44, KK − ned., 5/C−E5, nadaljevanje plasti SE 258A proti severozahodu, 2 × NKD, A/NK − amfora ali vrč. medtem ko je bolj podobna SE 258 zaradi manjše vsebno- Datacija: prva pol.−sred. 5. stoletja. sti kamenja. Plast sestavlja temno rjav rahlo sprijet meljast SE 408 pesek z lomljenci peščenjaka (nepravilnih in kvadroidnih Ruševinska plast v skladišču na moderni terasi 2, v prosto- oblik, vel. od 0,40 × 0,20 × 0,10 m do 0,10 × 0,15 m; 22 %), ru SK1, predvsem v jugovzhodnem vogalu med SE 310 in gruščem (vel. 3 × 3 cm; 10 %), zdrobljeno opeko (4 %, SE 363. Ruševinska plast z zemljeno komponento meljaste- 5 × 10 cm) in drobci malte (8 %). Pod SE 201, nad SE 275, ga peska temno rjave barve (2,5Y 3/2 zelo temno sivo- SE 280, SE 272E, SE 270, SE 272F. Po površini vsaj rahlo -rjava, ki prehaja v temno sivo-rjavo 2,5Y 4/2) rahle in sipke premešana z moderno obdelavo teras (ker ni kamnite ru- konsistence z majhni in drobni in kosi malte (20−25 %), ševine na tem delu). Tudi to plast na jugozahodu zamejuje raztresenimi kamni (0,20 × 0,15 m, 5−10 %) in večjimi usek SE 623. Dl. 11 m, š. 8,5 m, db. 0,25 m. kamnitimi bloki (do 0,80 × 0,40 × 0,50 m), odlomki živalskih SE 423 kosti, drobci oglja (do 5 %), odlomki opek (tegule, imbreksi, Ruševinska plast v skladišču na moderni terasi 3. Kamnita ru- tlakovci − 30 %), mozaičnimi kockami, odlomki keramike, ševinska plast je nastala z rušenjem obodnega zidu SE 310, stekla, kovanci itd. Kamni so različnih velikosti: manjši so ki je ostal v ležečem položaju ob padcu v notranjost skla- zmerno zastopljeni v plasti (10 %); večji kamni pa se pogo- dišča, in sicer v osrednjem delu skladišča (nad prostori SK2, sto nahajajo v bližini zidov SE 310 in SE 363. V vogalu med SK3 in deloma SK5−6, kv. 10/A−D1−2). Gre za isto ruševino zidovoma je do 80 % teh kamnov. Plast je različne debeline. kot SE 438, le da so tu kamni še zloženi kot so bili v zidu, Rušenja zidu so potekala postopoma, ponekod je nekaj cm pri ruševini SE 438, ki se razteza severozahodno in jugo- debel sloj zemlje med koncentracijami kamenja (npr. glej vzhodno ob zidu, pa so razmetani. Večji kamni, ki so tvorili vogal SE 310 in SE 363). V vogalu SE 310/363 (kv. 11/A− lice zidu, so grobo obdelani v obliki kvadrov ali le lomljenci B1−2) je plast SE 408 bolj ilovnata, deloma sega čez SE 438 s pravilnimi stranicami v licu (vel. od 0,30 × 0,20 × 0,10 m in SE 444, nahaja se pod SE 407, prehaja proti jugozaho- do 0,50 × 0,20 × 0,15 m), na vrhu ruševine so bili blago du v plast SE 233 = SE 258. Nekako sta bili ločeni pri bazi nagnjeni proti jugozahodu, v zgornjem delu celo pokonč- SE 272A, kjer je potekala tudi ena od starejših modernih no postavljeni. Malta, ki je vezala zid, je pronicala v srednji škarp SE 248. Dl. ok. 18 m, š. ok. 6 m, db. 0,17 m, n. m. v. in spodnji del plasti, saj je bila zelo drobljiva. Manjši kamni 21,83 m (vrh), 20,65 m (dno). (0,10 × 0,05 × 0,02 m) so večinoma v srednjem delu ruševine. Najdbe: veliko kovinskih predmetov, žeblji, noži, sponke, Prostor med kamni zapolnjuje tako veliko malte, meljast zakovice, kamnita žrmlja, 3 × tegula Crispini; okensko steklo, pesek, par kosov estriha, nekaj odlomkov opek v kv. 10/ steklene posodice, novec G1851 − Gallienus (Salonina), A−C1, medtem ko je v kv. 10/B−C2 med kamni tudi veliko kovan 262; G1852 − Constans, Constantius II, Constantius odlomkov opeke (vel. do 0,15 × 0,15 × 0,10 m). Pada od zidu Gallus ali Iulianus, kovan 348−361; G1853 − Valentinianus SE 310 proti jugozahodu, kjer je verjetno bolj poškodovana II, Theodosius I, Arcadius ali Honorius, kovan 388−403; in odnesena, saj na moderni terasi 2 prehaja v SE 254 in keramika: 2 × AS − Hayes 14B in AS − Hayes 27 (3. stoletje), zgornji kamniti del SE 258A, kjer je ta kamnita ruševina že AS − Hayes 50B (320−400), AS − Hayes 61B2 (prva pol. 5. deloma premešana in odnesena. Površina ruševine je rahlo stoletja), 2 × AS − Hayes 61B3 (sred.−druga pol.5. stoletja); valovita zaradi struktur pod njo, katere je prekrila (npr. peč EKK − egejski narebreni lonček (kon. 1.−3. stoletje), O − SE 630). Spodnje dele ruševine predstavlja kamenje SE 633 Loeschcke ×c (3.−4./5. st.), A − Dr. 2−4 (severnojadr.), A − v prostoru SK2 s pečjo in ruševina SE 641 (prostor SK1). Rich. 527, A − amfora z ravnim dnom ( jadr.), A − amfora z Plast je proti dnu bolj zemljena, saj je prekrila plasti SE 444, ravnim dnom (Emiglia−Romagna) (sred. 1.−sred. 3. stoletja), SE 445, SE 408. Dl. 28,25 m, š. do ok. 4,73 m, db. do 0,40 m. 2 × AA − Africana I (sred. 2.−4. stoletje), AA − Keay 25 ali Najdbe: steklo, ploščica, novec G1922 (na dnu SE 423) 26 (4.−sred. 5. stoletja); AA − Keay 26 (kon. 4.−sred. 5. sto- − nedoločljiv, kovan v druga pol. 4. stoletja, zelo močno letja), 2 × AA − Keay 25.3 (4. st.), AA − Keay 62Q/R (sredina izrabljen; keramika: AS − dno Hayes 59−65 (sred. 4.−sred. 5. 5.−6. st.), AA − Keay 62 (6. st.?); VA−LRA 1 (pozno 4.−7. stoletja), A − Dr. 6B − velika, A − Dr. 6B ned., 2 × A − amfora st.), 2 × AA − ned., lonec 2 × KK3; KK4, KK6, KKD, vrč NK34, z ravnim dnom ( jadr.), A − severnoitalska amforica AA ned., 4 × NKD, NK54, lonček NK60. skleda KK47, pekva KK52. 368 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Datacija: enako kot SE 438: rezidualni material 1. in 2. Prostor A‘ stoletje, najmlajši material iz prve pol. 5. stoletja. SE 443 SE 438 Ruševinska plast v prostoru A‘, sestavljena iz rahlega Ruševinska plast v skladišču na moderni terasi 3. Kamnita ru- peščenega melja temno rjave barve z veliko kamni (od ševinska plast je nastala z rušenjem obodnega zidu SE 310 v 0,10 × 0,15 × 0,20 m do 0,50 × 0,30 × 0,05 m) in veliko notranjost skladišča, in sicer gre za isto ruševino kot SE 423, koncentracijo drobne razsute malte bele barve, ki jo je na kjer so kamni ostali zloženi, kot so bili v zidu, pri ruševini nekaterih mestih več kot 50 %. Med grobimi sestavinami SE 438, ki se razteza severozahodno in jugovzhodno od je še veliko odlomkov tegul, nekaj odlomkov imbreksov, SE 423, pa so razmetani. Vsebuje večje (0,50 × 0,30 × 0,25 m) odlomki lončenine in stekla. Dl. 3,20 m, š. 4,55 m, db. do in manjše kamne (0,10 × 0,15 × 0,05 m) (skupno 22−40 %). 0,54 m, n. m. v. 24,76 m (vrh), 24,22 m (dno). Med kamni je zemlja − glineni melj rjave barve in rahle Prostor J konsistence, zlomljene tegule in imbreksi (7 %), ostanki amfor, veliko drobne razpadle malte (7 %) in drobci oglja SE 391 (2 %). Plast se spušča z vrha ohranjenega dela zidu SE 310 Premešana ruševinska plast v prostoru J. Plast je sestavljala in je legla nad SE 444, SE 445, SE 408B. Na moderni terasi koncentracija večjih kamnov nad plastjo SE 319 ob robu 2 je poškodovana, deloma premešana in odnesena. Tako moderne terase 3. Med kamni je bila premešana zemljina prehaja v SE 254, zgornji kamniti del SE 258A in kamniti s črno žganinsko plastjo SE 319 pod njo in temno rjave del SE 233 = SE 258. Spodnje dele ruševine predstavljajo zemljo premešane ornice SE 321. Plast se je nadaljevala v kamenje SE 633 v prostoru SK2 s pečjo in ruševina SE 641 jugovzhodnem profilu. Dl. 1,50 m, š. 1,40 m, db. 0,45 m, (prostor SK1). Plast je proti dnu bolj zemljena, saj je prekrila n. m. v. 24,54 m (vrh), 24,09 m (dno). plasti SE 444, SE 445, SE 408. Tu gre za počasno nastajanje Prostor L/P ruševinske plasti v naravnem procesu rušenja. Rušenja zidu so potekala postopoma. Ponekod je nekaj cm debel sloj SE 341 zemlje med koncentracijami kamenja (npr. glej vogal SE 310 Ruševina v prostoru L/P, zgornji del ruševine med struktu- in SE 363). Dl. 37,28 m (skupaj s SE 423), š. do ok. 6,30 m, rama SE 339 in SE 340. Plast lečastega preseka z večjimi db. do 0,40 m. kamni (0,50 × 0,30 × 0,20 m do 0,20 × 0,30 × 0,15 m), drobci Najdbe: žeblji, keramika: AS − Hayes 61B (prva pol. 5. malte (do 30 %), odlomki keramike, mozaične kocke be- stoletja), A − Poznorodoška (1.−2. stoletje), A − Dr. 2−4 lega mozaika SE 374/SE 375 ter rahlega peščenega melja. (ned.), A − Rich. 527, AA − Ostia 59 (kon. 1.−sred. 2. sto- Mejo plasti proti jugozahodu je predstavlja rob moder- letje), AA − Dr. 30 (3.−4. stoletje), AA − Africana II ali Keay ne terase 3 s škarpami SE 325 in SE 326. Pod SE 317 in 25, AA − Keay 25 (4.−sred. 5. stoletja), 5 × AA − ned., AA/ SE 321, nad SE 351. Dl. 3,40 m, rek. dl. 4,40 m (če je segala ŠA − ned., A − ned., vrč NK54; NKD; NK − ned. do škarpe SE 325), š. 2,10 m, db. 0,82 m, n. m. v. 22,76 m Datacija: rezidualni material 1. in 2. stoletje, najmlajši mate- (vrh), 22,94 m (dno). rial iz prve pol. 5. stoletja. SE 351 SE 254 Ruševina v prostoru L/P, vmesni del ruševine med struk- Ruševinska plast v skladišču na moderni terasi 2, v jugo- turama SE 339 in SE 340. Plast lečastega preseka meljaste vzhodnem delu prostora SK1, deloma v prostoru SK7. Plast zemljine črne barve, mešane z malto (od večjih kosov vel. je ruševina, ki vsebuje veliko kamenja (lomljencev, vel. od 0,10 × 0,08 × 0,05 m do majhnih kosov pr. 0,02 m), manjšimi 0,20 × 0,13 m do 0,15 × 0,10 m) in rjavega drobnozrnate- kamni in odlomki tegul, med najdbami pa so tudi moza- ga zelo mehkega drobnega peska. Prekriva zid SE 255 in ične kocke, kar kaže, da niso nasutja, ampak ruševine, na- ruševino SE 233. Podobna kamnitemu delu plasti SE 258A nesene z zgornjega nivoja, prekritega z mozaikom SE 374/ v drugih dela skladišča, od katere je ločena zaradi postde- SE 375. Koncentracija oglja v vdolbinah struktur tik ob zidu pozicijskih posegov. Prehaja v bolj zemljeno ruševino z več SE 367 je ostanek uničene lesene grede. Mejo plasti proti malte SE 233 = SE 258 pod njo. Enaka kot SE 438 v sektor- jugozahodu predstavlja rob moderne terase 3 s škarpami jih 10 in 11 na moderni terasi 3, ki je bolj intaktna in torej SE 325 in SE 326. Pod SE 341, nad SE 352. Dl. 3,06 m, rek. vezana s SE 423. Pod SE 201, SE 225, močno poškodovana dl. 4,40 m, š. 2,10 m, db. 0,10−0,38 m, n. m. v. 23,03 m po površini z oranjem in na jugozahodnem delu skladišča (vrh), 21,86 m (dno). odnesena z usekom SE 623. Presekana je s SE 325C in SE 352 SE 225A. Dl. 3,5 m, š. 2,6 m, db. do 0,4 m. Ruševina v prostoru L/P, spodnji del ruševine med struktu- rama SE 339 in SE 340. Plast meljaste zemljine lečastega preseka in svetlo rjave barve vsebuje drobne kose malte in raztresene kamne, mozaične kocke. Pod SE 351 in nad Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 369 SE 353, hodno površino. Meja plasti proti jugozahodu je sega do SE 223 na severozahodu. V prostoru EE bi lahko rob moderne terase 3 s škarpami SE 325 in SE 326. Dl. bilo pod isto številko (nato preštevilčeno v SE 202A) izko- 3,40 m, rek. dl. 4,40 m, š. 2,26 m, db. 0,22−0,96 m, n. m. v. pano nasutje za tlak, kar bi kazala višina kanalov SE 204A, 24,23 m (vrh), 23,27 m (dno). SE 278A, SE 204C, katerih vrhovi so sovpadali s površino SE 202, ki je tu podobna SE 203. Plast v kv. 8/D−E3 je Prostor O močno padla proti jugozahodu zaradi moderne obdelave SE 322 teras, kar je bilo vidno s stopničastim usekom, kjer bila Ruševinska plast v prostoru O pod korono moderne terase plast nižja za 20−40 cm. Presekana z usekom SE 621, pod 3. Plast je sestavljena iz večjih kamnov (ruševina oz. ostanki SE 217, SE 201, SE 1, na jugozahodu se konča z moderno rimskih objektov) in vmesne rumene meljaste zemlje. V škarpo SE 218A. Dl. ok. 7 m, š. ok. 4 m, db. ok. 0,25 m. premešani plasti je veliko malte, kosov estriha z mozaični- mi kockami, odlomkov tegul, tlakovcev ter rimske kerami- Prostor BB ke. Nahaja se pod rušo (SE 1) med rimskimi strukturami SE 343 SE 412, SE 411, SE 328, SE 329 in SE 333 ter škarpo SE 325 Ruševinska plast v prostoru BB. Premešana plast rja- na delu, kjer je potekalo vznožje modernega prehoda med vega peščenega melja rahle konsistence z visoko terasama. Ohr. dl. 4,00 m, ohr. š. 3,20 m, db. do 0,25 m. vsebnostjo razmetanih večjih kamnov (50 %; vel. od 0,35 × 0,25 × 0,17 m do 0,15 × 0,20 × 0,07 m), s primešanimi Prostor N manjšimi in drobnejšimi kamni, drobnimi kosi malte (pr. do SE 324 7 cm; 15 %), odlomki opeke (tegule) in rimske keramike. Ruševinska plast v prostoru N pod korono moderne Plast se nahaja med zidovi SE 344, SE 239 in SE 333, pod terase 3. Plast svetlo rjavega peščenega melja mehke SE 321, SE 1, nad spodnjim slojem ruševine SE 346. Plast konsistence z veliko drobnimi kosi malte, ki je precej bolj pada proti jugozahodu, kar je le stanje ohranjenosti zaradi prisotna v spodnjem delu plasti (nad estrihom SE 327), površinskega uničenja pri moderni obdelavi teras oz. p vsebuje raztresene kamne peščenjaka različnih velikosti korone terase 3. Plast se konča z robom moderne terase (od 0,20 × 0,30 × 0,15 m do 0,01 × 0,08 × 0,05 m, do 15 %), 3 oz. s škarpo SE 325. Očiščena le površina plasti SE 343 v odlomke tegul (do 15 %). Premešana plast je zamejena sektorju 13 (kv. 13/A−B1−2), plast je bila izkopana v kon- z zidovi SE 328, SE 330, SE 335 in škarpo SE 325. Naha- trolnem jarku 3 (kv. 13/A1−2) in v sektorju 12 (kv. 12/E2). ja se pod rušo SE 1, vrhnja površina se spušča od zidu Dl. 12,05 m, š. 2,98 m, db. do 0,86 m, n. m. v. 24,43 m (vrh), SE 335 proti prostoru O, ker je preko tega prostora potekal 23,57 m (dno). moderen prehod med terasama 2 in 3 od zidane strukture SE 362 SE 339 strmo navzdol proti jugovzhodu. Ruševinska plast v prostoru BB. Izkopana v kv. 12/ Ohr. dl. 3,75 m, ohr. š. 2,80 m, db. do 0,80 m, n. m. v. E1, sestavljena iz večje vsebnosti kamnov (vel. do 24,23 m (vrh), 23,19 m (dno). 0,30 × 0,15 × 0,10 m), rjave meljaste gline, odlomkov opek Prostor T−U in drobcev malte. Ker je bila izkopana le v omejen obsegu SE 214 ob zidu SE 333, neposredno za škarpo SE 325, ni jasno ali Žganinska ruševinska plast v prostoru T−U. Črna plast gre za ruševino prostora ali za moderni poseg pri gradnji ožgane pepelnate zemlje sipke konsistence z žganino terase oz. škarpe SE 325, za katero se plast neposredno (30 %), ožgano opeko (30 %, odlomki zdrobljenih im- nahaja, ali za starejše nasutje, ki je dvignilo ali zniveniralo breksov in tegul, vel. 0,10 × 0,13 m) in s kamni peščenjaka ta del prostora do hodne površine SE 347, saj se prav v (30 %, vel. 0,07 × 0,05 m do 0,10 × 0,15 m). Dokaj plitvo, tem delu geološka osnova − koluvij SE 357 začne spuščati približno 70 cm pod današnjo hodno površino. Žganina proti jugozahodu. Nad SE 331, nad SE 357, pod SE 343 in je bila ohranjena na obeh straneh zidu SE 210 s padcem SE 346, SE 424. Izkopana dl. 2,08 m, izkopana š. 1,60 m, proti jugozahodu zaradi modernega obdelovanja teras in db. do 0,35 m. uničena z usekom SE 621 v jugozahodnem delu prostora. SE 331 Dl. 2,25 m, š. 1,20 m, db. 0,10 m, n. m. v. 22,01 m (vrh). Žganinska ruševinska plast v prostoru BB, sestavljena iz peščenega melja črne barve z ostanki žganja. Pas žganine Prostori V, EE, GG, FF ob zidu SE 333, odkrita neposredno pod škarpo SE 325. SE 202 Proti severovzhodu se skrije pod SE 362, izkopana v kv. 12/ Ruševinska plast v prostoru v prostoru GG in v prostoru FF. E1, toda le do površine žganine. Nad SE 357. Zaradi glo- Premešana plast s kamni peščenjaka različnih oblik in ve- bine bi lahko predstavljala tudi eno od starejših ruševin ali likosti (23 %; od 0,15 × 0,10 m do 0, 20 × 0,30 m), odlomki plast, povezano z izgradnjo SE 325. Izkopana dl. 1,50 m, opeke (10 %), koščki malte (3 %) ter svetlo rjavega melja- izkopana š. 0,30 m, db. do 3 cm stega peska mehke konsistence. Plast nepravilnega tlorisa, 370 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 346 Mogoče gre za ruševino tega zidu, za del ruševine SE 202, Ruševinska plast v prostoru BB. Spodnji del ruševine SE 343 ki drugje v tem prostoru ni ohranjen, ali za recenten sestavlja peščen melj rjave barve rahle konsistence, preme-poseg v zid, saj se nahaja v bližini škarpe SE 218. Pod SE 1, šan z majhnimi kosi malte (35−50 %, pr. 2−5 cm), z drobni- SE 201, nad SE 2. Dl. 2,20 m, š. do 1 m, db. do 0,16 m. mi kamni peščenjaka (2 × 2 × 2 cm do 10 × 12 × 5 cm), nekaj Prostor V opeke in keramike. Izkopana v kontrolnem jarku 3 (kv. 13/ A1−2) in v sektorju 12 (kv. 12/E2) na jugozahodni strani SE 274 zidu SE 344 ter nad estrihom SE 347, ruševino katerega Ruševinska plast v prostoru V, ki se v omejenem obse- predstavlja velik delež plasti, ter plastjo SE 424. Plast se gu razteza severozahodno od zidu SE 239. Plast zelo razteza proti jugozahodu do roba moderne terase 3 oz. temno rjavega mehko drobljivega drobnega peska z škarpe SE 325. Izkopana dl. 12,05 m, izkopana š. 3,18 m, grobimi sestavinami: drobnimi kamenčki (10 %, 2 × 1 cm) db. 0,39 m, n. m. v. 23,77 m (vrh). in lomljenci peščenjaka (vel. 0,10 × 0,04 m do 0,15 m) ter pogostimi vključki drobcev zdrobljene opeke (50 %, 4 × 5 SE 424 do 12 × 8 cm, tegule), drobcev malte in oglja (7 %) ter Ruševinska žganinska plast v prostoru BB pod SE 346. Od- odlomkov keramike (5 %). Naslanja se na severozahodno krita le površinsko v kontrolnem jarku 3 (kv. 13/A1−2) nad stran temelja SE 239, podobno kot SE 203. Po celotnem estrihom SE 347. Mogoče ista plast kot SE 331 v kv. 12/ prostoru V so vidne temne lise nad SE 203. Pod SE 1, SE E1. Nadaljuje se proti jugozahodu proti moderni terasi 2, 201, nad SE 2 in SE 203. Dl. do 2,6 m, š. do 1,4 m, db. kjer pa je preorana v SE 201. Presekana s SE 325. Izkopana 0,18 m. dl. 3,20 m, izkopana š. 0,30 m, db. 0,20−0,72 m, n. m. v. 23,77 m (vrh). Prostor SS−S Prostor BBB SE 238 Premešana ruševinska plast ali nasutje v prostoru S−SS. SE 410 Nasutje ali plast zdrobljene opeke, rdeče in oranžne barve Ruševinska plast v prostoru BBB. Plast peščenega melja (vel. drobcev 2 × 1 cm) z redkimi malimi kamni (vel. 5 × 2 temno rjave barve, v kateri so primešani drobci ometa, redki cm; 2 %) ter sivim drobnim sipkim peskom. Zamejena s kamenčki in odlomki opeke. Odkrita le površinsko v sektorju strukturo iz pokončno postavljenih tegul SE 238A v vogalu 13 (kv. 13/B−D1−2). Plast se nahaja med zidovi SE 239 in med zidovi SE 229, SE 252 in SE 253. Morda podlaga za SE 659, med modernima škarpama SE 317 in SE 325, in se tlak nad kanalom SE 267A oz. SE 269. Pod SE 231. Dl. nadaljuje izven izkopnega polja proti jugovzhodu. Očišče- 1,3 m, š. 0,80 m, db. 0,03 m. na le površina plasti SE 343 v sektorju 13. Najdbe so sicer zgodnje. Plast pada proti jugozahodu, kar je le stanje ohra- SE 231 njenosti zaradi površinskega uničenja pri moderni obdelavi Premešana ruševinska žganinska plast v prostoru S−SS. teras oz. korone terase 3 (podobno pada tudi SE 343). Plast črne sipke drobnozrnate žganine z zelo mehkim Presekana s SE 325C, pod SE 661, SE 321, SE 1. Odnos do drobnim peskom, večjo količino oglja in redkimi drobnimi struktur SE 658 in SE 660 ni popolnoma razjasnjen, saj je kamni (vel. 2 × 3 cm; 2 %). Plast leži nad plastjo zdrobljene SE 410 premešana najmlajša ruševinska plast, kot sta SE 322 opeke SE 238 in kanalom SE 267 ter je najverjetneje po- in SE 324 v prostorih N in O ali pa poškodovano in preme- sledica požara. Po površini poškodovana z oranjem, pod šano starejše nasutje za hodno površino prostora, morda SE 201 in SE 1. Dl. 1,50 m, š. 1,20 m, db. 5−7 cm. dvorišča. Izkopana dl. 8,50 m, izkopana š. 4,15 m. Prostor AA, F, G SE 661 SE 408AA Ruševinska plast v prostoru BBB. V jugozahodnem profilu Premešana ruševinska plast SE 408A na območju gospo- prostora pod škarpo SE 317, jugovzhodno od zidu SE 239, darskega poslopja, in sicer prostora AA. Pod površinsko ni vidno nadaljevanje zidu SE 344, temveč kamnita ruše- plastjo SE 1 in SE 321 na območju korone moderne terase vinska plast, ki pada od zidu SE 344 proti jugovzhodu in 3, v vogalu škarp SE 325A in SE 325B s škarpo SE 317 in se izklini nekoliko pred strukturo SE 660. Morda gre za zidom SE 475. Sestava plasti enaka plasti SE 408A, v katero ruševino zidu SE 239, ki je padel v notranjost dvorišča z prehaja izven poslopja oz. na območju predprostora A‘ nadstreškom. Dl. 4,20 m, db. do 0,38 m. in zunanjega dvorišča. Glej opis in ostalo pod SE 408A. Prostor EEE Nedvoumne najdbe so samo kovinske, ki imajo pobrane točke. Nad estrihom SE 432 in SE 433. Premešana po SE 662 površini z obdelovanjem teras, saj prekriva tudi zid SE 366. Ruševinska plast v prostoru EEE. Plast raztresenih kamnov, Dl. 4,65 m, š. 3,25 m. ki se v omejenem obsegu razteza jugozahodno od zidu SE 265B. Prostor med kamni zapolnjuje meljasti pesek. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 371 SE 382A 7. faza − srednji in novi vek Premešana ruševinska plast na območju prostorov F in G. Pod površinsko plastjo SE 1 in SE 321 na obmo- SE 229A čju moderne terase 3. Plast črne in svetlo rjave barve iz Interfacija uničenja zidu SE 229. sipkega meljastega peska z veliko drobne malte (10 %), SE 310A redkimi majhnimi, srednjimi in večjimi kosi malte, moza- Interfacija destrukcije zida SE 310. ičnimi kockami belega mozaika (15 %), odlomki opek in SE 312A keramike. Mozaične kocke so prisotne zaradi uničenega Interfacija destrukcije zida SE 312. estriha z mozaikom (SE 378, SE 374/SE 375), ki je prekrival celoten prostor F in G. V kv. 11/D2 so prisotne mozaič- SE 313A ne kocke dveh velikosti: večje mozaične kocke (približno Interfacija uničenja zidu SE 313. 10 × 5 × 4 cm) so redke, verjetno so bile v funkciji robov SE 328A kanalov mozaika (glej SE 374); nekoliko manjše mozaične Interfacija uničenja zidu SE 328. kocke (2 × 2,5 × 5 cm) so pogoste in se nahajajo tudi na večjih odlomkih maltnega estriha (z visoko vsebnostjo SE 330A zdrobljene opeke, pr. 2 cm, vsebnost 50 % in redkimi pro- Interfacija uničenja zidu SE 330. dniki do 2 cm veliki). Od SE 382 je ločena, ker ni intaktna, SE 333AA temveč premešana z obdelovanjem teras, saj prekriva tudi Interfacija uničenja zidu SE 333. rimske zidove. Presekana z vkopom SE 485A. Dl. 2,65 m, š. 3,54 m, db. do 0,40 m, n. m. v. 24,70 m (vrh), 24,30 m (dno). SE 335A Interfacija uničenja zidu SE 335. SE 380 Polnilo vkopa ali jarka SE 380A ob zidu SE 367 v ju- SE 339A govzhodnem delu prostora G. Jarek je zametan z ve- Interfacija uničenja dela površine zidane strukture SE 339. čjimi in drobnimi kamni (od 0,50 × 0,20 × 0,30 m do SE 340A 0,50 × 0,10 × 0,15 m), večjimi kosi malte z vsebnostjo zdro- Interfacija uničenja strukture SE 340. bljene keramike, kosi bele apnene malte, večjih odlomkov SE 344A opek, tlakovcev, mozaičnih kock ter nekaj rimske keramike. Interfacija uničenja zidu SE 344. Med grobim materialom so prazne luknje ali pa je prostor zapolnila sipka peščena zemlje. Polnilo je bilo izkopano SE 366A pod premešanimi plastmi SE 373, SE 392 in je bilo zapol- Interfacija uničenja zidu SE 366. njeno s podobnim kamenjem, kot je bilo v nasutju za tlak SE 367A SE 382. Vkop jarka pri gradnji zidu je bil nedvomno prerit Interfacija uničenja zidu SE 367. pri izdelavi prvih tlakov, toda vsebina tega polnila kaže na vsebino iz kasnejšega časa, predvsem prisotnost mozaičnih SE 412A kock na morebitno moderno uničenje. Jugovzhodni del Interfacija uničenja zidane strukture SE 412. prostora je namreč uničenje segalo zelo globoko. SE 414A1 Dl. 3,95 m, š. 0,85 m, db. do 1,14 m, n. m. v. 24,02 m (vrh). Interfacija uničenja zidu SE 414.A. SE 380A SE 414B1 Vkop ob temelju zida SE 367, zapolnjen z antropogenim Interfacija uničenja zidu SE 414B nasutjem SE 380. Oblika tlorisa je linearna, oblika preseka U z ostrim prehodom v poševno steno in postopnim preho- SE 431A dom v konkavno dno do zidu. Seka SE 394. Dl. 3,95 m, š. Interfacija uničenja zidane strukture SE 431. 0,85 m, gl. 1,14 m, n. m. v. 24,02 m (vrh), do 22,88 m (dno). SE 450A Interfacija uničenja zidne konstrukcije SE 450. SE 454A Interfacija uničenja kanala SE 454. Zidovi SE 218 Moderni suhi zid, škarpa, ki je podpirala moderno teraso 2 na jugozahodni strani, usmerjena SZ−JV. Zid je izdelan iz lomljencev peščenjaka, spolij rimskih zidov, brez veziva. 372 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Kamni so le zloženi v zunanje, jugozahodno ravno lice. konsistence. Ohranjena je le ena linija kamnov v višino, Zid SE 218 skupaj z zidom SE 219 tvori dvojni zid koro- v zidu so sekundarno uporabljeni tudi odlomki mlinskih ne terase, ki je v vmesnem prostoru zapolnjen z nasutim kamnov iz vulkanske prodornine ali bazalta. Zid nima te- materialom SE 220, kar tvori zelo dobro oporo terasi. Vmes melja. Zaradi slabe izdelave in ohranjenosti je težko ugoto-je tudi opeka. Zid je postavljen nad jugozahodno steno viti funkcijo in prostor, katerega je tvoril. Ker je zgrajen nad spodnjega prizidka gospodarskega poslopja. Nad zidovi ruševino SE 233, je verjetno zamejeval starejše obdeloval- SE 276, SE 276a, SE 276B, bazo SE 279. Izkopana dl. 22 m, ne terase. V vkopu SE 225A. Ohr. dl. 2,83 m, š. 0,60 m, ohr. š. 0,55 m, ohr. v. 0,55 m. v. 0,10−0,30 m. SE 218A SE 225A Vkop ali jarek za moderno škarpo SE 218 − zgornjo škarpo Vkop ali jarek za moderni zid SE 225, oblika tlorisa korone moderne terase 2. Vkop poteka ob robovih škarpe, linearna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. Seka rimske oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. ostaline, nad ruševino SE 233. Seka rimske ostaline in je postavljen nad jugozahodno SE 248 steno spodnjega prizidka gospodarskega poslopja. Moderni suhi zid, škarpa ali podporni zid moderne terase SE 219 3, usmerjen JV−SZ, grajen je iz grobo klesanih lomlje- Moderni suhi zid, spodnja škarpa, ki je podpirala koroni nih kamnov peščenjaka (vel. 0,40 × 0,20 × 0,10 m do moderne terase 2 na jugozahodni strani, usmerjena SZ−JV. 0,10 × 0,10 m, ploščatih in skoraj oglatih oblik), prvotno Skupaj z zidom SE 218 in polnilom med zidovoma SE 220 uporabljenega pri rimski gradnji, brez veziva. Jugozahodno tvori dvojno škarpo. Zid je grajen je iz gradbenega materiala lice je lepo in jasno izraženo, severovzhodno lice pa je na- iz rimskih zidov − iz lomljencev peščenjaka brez veziva. Ka- metano in naslonjeno ob steno vkopa. Prostor med kamni mni so le zloženi v zunanje, jugozahodno ravno lice, vmesni zapolnjuje rjava zemlja, vmes so nametani manjši kamni. prostor med kamni je zapolnjen z zemljeno matrico, opeko Temelja ni. Vkop za suhi zid SE 248A. Škarpa je potekala in drugim ruševinskim materialom. V kv. 8/A−B2 ni bilo od poti med območjem gospodarskega prostora in ob- ohranjene škarpe SE 219, le nasut material kot SE 220, kar je močjem skladišča še dalje proti severozahodu, v sektorjih bilo območje prehoda med terasami oz. pot iz 1. terase na 5, 6 in 7. Dokumentirana dl. 5,5 m, š. 0,60−0,80 m, ohr. v. 2. teraso. Škarpa SE 219 se proti jugovzhodu izgubi v kv. 8/ 0,45−0,90 m. C2. Dl. 11 m, ohr. dl. 11 m, š. 0,60 m, š. zidu 0,60 m, db. SE 248A 0,48 m, ohr. v. 0,48 m. Vkop ali jarek za moderni suhi zid SE 248, oblika tlorisa SE 219A linearna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. Seka rimske Vkop ali jarek za moderno škarpo SE 219 − spodnjo ostaline, nad ruševino SE 233. škarpo korone moderne terase 2. Vkop poteka ob robovih SE 293 škarpe in v bistvu je zapolnjen tudi z zasutjem SE 220, Moderni suhi zid, škarpa ali podporni zid moderne terase oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. 2, usmerjen JV−SZ. Sestavljena je iz večjih kamnov (grobo Seka rimske ostaline. obdelanih kvadrov, vel. 0,38 × 0,26 × 0,12 m, ploščatih SE 220 kamnov od 0,40 × 0,20 × 0,10 m do 0,25 × 0,15 × 0,06 m) in Moderno zasutje med zidovoma ali škarpama SE 218 manjših kamnov (nepravilnih oblik, 0,10 × 0,10 × 0,10 m), in SE 219, ki utrjujejo moderno teraso 2 z jugozahodne ki izvirajo iz rimskih zidov in so sekundarno uporabljeni, strani. Nasutje je sestavljeno iz nametanih peščenja- ter zdrobljenih opek (0,10 × 0,10 m). Gre za škarpo, ki je kov (nepravilne oblike, vel. od 0,20 × 0,10 × 0,05 m do starejša od škarpe SE 218, SE 219 in modernega nasutja 0,05 × 0,10 × 0,03 m, 40 %), ogromno rimske opeke (10 %) SE 220. Notranje lice škarpe ni ravno. Zunanje lice je dokaj in drobljive grobozrnate temno rjave zemlje (droben pe- plosko, toda brez vrst. Nanjo se z jugozahodne strani sek) med njimi. Moderno kameno nasutje se razprostira od naslanja mlajša škarpa SE 218. Ohr. dl. 7,4 m, š. 0,47 m, š. sektorja 5 do sektorja 8 (kv. 8/A−G2). Dl. 22 m, š. 0,82 m, zidu 0,47 m, ohr. v. 0,30 m. db. do 0,58 m. SE 293A SE 225 Vkop ali jarek za moderni suhi zid SE 293, oblika tlorisa Suhi zid, usmerjen JV−SZ, slabo grajen iz neobdela- linearna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. Seka rimske nega peščenjaka različnih oblik: veliki ploščati kamni in ostaline in ruševine. srednje veliki lomljenci (vel. od 0,40 × 0,25 × 0,10 m do SE 307 0,10 × 0,15 × 0,10 m) so bili postavljeni s pravilnimi strani- Moderni suhi zid, škarpa moderne terase 3, usmer- cami v dve jasno izraženi lici, brez vezave. Med lici so bili jen JV−SZ, verjetno podporni zid starejše ožje te- nametani drobni kamni Med kamni je bil rjav melj mehke rase, ko je bila v uporabi paleoornica SE 303. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 373 Grajen iz peščenjakovega lomljenca (različnih vel. od SE 326 0,40 × 0,30 × 0,15 m do 0,05 × 0,08 × 0,10 m), odlomkov Zunanje zasutje/posutje suhega zidu SE 325 za moderno tegul, iz ruševin rimskih stavb. Večji kamni so postavlje- teraso 3. Kamnito nasutje iz kamnov različnih velikosti, ki ni v lice in manjši so nametani med lice in steno vkopa. izvirajo iz ruševin rimske arhitekture, je odkrito ob škarpi. Nadaljuje se izven izkopnega polja proti severozahodu. Nastalo deloma s posuvanjem škarpe SE 325, deloma s Ohr. dl. 20,08 m, š. zidu 0,60 m, ohr. v. 0,46−0,55 m, n. m. v. čiščenjem obdelovalne površine terase pri kmečkih delih. 21,82 m (vrh). SE 434 SE 307A Moderni suhi zid, škarpa moderne terase 3, poteka SV−JZ, Razširitev podpornega suhega zidu SE 307 v kv. 9/C1−2, poteka pravokotno na škarpo SE 317 (kv. 11/C2), s katero suhozidna struktura, pravokotnega tlorisa, je postavljena z bi se mogla vezati, saj je vzporedna s krakom SE 325B le daljšo stranico vzporedno s suhim zidom SE 307. Gra- na zgornjem delu korone. Grajena je iz kamnov različnih dnja je enaka. Dl. 2,00 m, š. 1,50 m, ohr. v. 0,55 m, n. m. v. velikosti, ki so premeščeni iz rimskih ostankov. Nahaja se 21,82 m (vrh). pod SE 350 = SE 302. Proti severovzhodu se preko zidu SE 307B SE 366 morda nadaljuje kot SE 452. Vkop ali jarek za moderna suha zidova SE 307 in SE 307A, SE 434A oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. Vkop za škarpo SE 434, oblika tlorisa linearna, oblika pre- Seka rimske ostaline in ruševine SE 423, SE 438. seka U z ostrimi prehodi. Seka rimske ostaline. SE 317 SE 475 Moderni suhi zid, zgornja škarpa moderne terase 3 na Moderni suhozid iz peščenjakovega lomljenca nepravil- območju gospodarskega poslopja, usmerjen JV−SZ. V zid nih oglatih oblik, premeščenega iz rimskih ostankov. Pod so vgrajeni kamni različnih velikosti, veliki kosi malte ter SE 350 = SE 302, nad SE 382A. Krajši suhi zid na moderni kosi maltne podlage z mozaikom. Zid je položen na plast terasi 3. Ohr. dl. 1,60 m, š. 0,60 m, ohr. v. 0,66 m, n. m. v. SE 321 in direktno nad zidovi SE 355, SE 367, SE 344 ter 24,52 m (vrh). bazo SE 412; pod SE 1. V kv. 13/C−D1 se dno zidu poglo- Plasti in strukture bi, verjetno, ker ni več zidu SE 344 pod njim. Na severo- zahodnem koncu se je spajal s škarpo SE 434. Izkopana SE 201 dl. 40,06 m, š. zidu 0,79 m, ohr. v. 0,60 m, n. m. v. 24,78 m Ornica po moderni terasi 2 − spodnji del ornice, rjava (vrh), 24,38 m (dno). grobozrnata drobljiva, mestoma kompaktna, premeša- na plast z malo grobih sestavin − kamnov (peščenjaki, SE 317A vel. 0,10 × 0,05 m, 10 %), odlomkov opek in keramike Vkop ali jarek za moderni suhi zid SE 317, oblika tlorisa (12 %), kosov malte (3 %), odlomkov kovinskih predmetov, linearna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. Seka rimske živalskih kosti, mozaičnih kock. Vsebuje tako rimske kot ostaline, nad ruševino SE 233. moderne najdbe (glazirana keramika, porcelan, steklo). SE 325 = SE 325A = SE 325B Izkopano pretežno strojno. Dl. vsaj 92 m, š. vsaj 12 m, db. Moderni suhi zid, spodnja škarpa korone moderne terase 0,22−0,84 m. 3 na območju gospodarskega poslopja, suhi zid ima dva SE 217 kraka. Krajši krak SE 325B v kv. 7/B5 usmerjen SV−JZ po- Premešana ruševina, nasutje ali površinska plast rjavega teka ob robu prostora AA, kjer se škarpa zaradi moderne meljastega peska mehke konsistence do rahlo sprijete, poti ali prehoda med terasami zaključi in je bil teren proti z zmerno zastopanimi kamni (vel. 0,10 × 0,05 m, 18 %), severozahodu nekoliko nižji (se mu zdi). Glavni, daljši krak drobnimi kamni (1 × 1 cm, 6 %) in opeko (15 %). V tlorisu SE 325A = SE 325 pa je usmerjen SZ−JV in poteka nad nepravilne oblike. Dl. do 11 m, š. 3,40 m, db. 0,10−0,33 m. zidovi SE 329, SE 332, ob zidu SE 659 oz. po liniji rimskih zidov v sektorjih 11, 12 in 13, ki so bili z gradnjo te škarpe SE 224 uničeni. Nadaljuje se proti jugovzhodu izven izkopnega Premešano nasutje sekundarno uporabljenega rimskega polja. Zgrajen je iz dveh lic večjih kamnov različnih velikosti materiala iz ruševin z odlomki opek (55 %, zdrobljene (preuporabljenih iz ruševin rimske arhitekture), vmes so tegule in imbreksi vel. 0,10 × 0,15 m), lomljenci pešče- uporabljeni tudi veliki kosi malte in odlomki tegul. V pove- njaka (13 %, vel. 0,10 × 0,05 m), drobnimi prodniki (12 %, zavi s posutjem kamnov SE 326. Izkopana š. 0,65 m, ohr. v. vel. 1 × 2 cm). Vmesni prostor zapolnjuje rjav pesek sipke do 1,2 m, n. m. v. 24,09 m (vrh). konsistence. S tem drenažnim nasutjem so zvišali in zapolnili usek SE 621, ki se spušča proti vzhodu. Pod SE 1, SE 325C preko SE 261A, SE 261B idr. Dl. ok. 14 m, š. 0,80 m, db. Vkop za suhi zid SE 325, oblika tlorisa L, oblika preseka U z 0,07−0,25 m. ostrimi prehodi. Seka rimske ostaline in ruševine. 374 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 249 katerimi so dvignili teren za 3. teraso, zato se je ta plast Moderno nasutje grušča in kamenja (večji kamni, vel. paleoornica tukaj ohranila, drugje je verjetno premešana 0,15 × 0,10 m), redkimi kosi opeke in zemljo, verjetno za znotraj današnje ornice, ki pa ima lahko enako sestavo. izravnavo terena ob terasiranju. Dl. 7 m, š. 0,50−1 m, db. Na jugovzhodu se plast začne ob robu zidu SE 363, na 0,20 m. severozahodu se nadaljuje izven roba izkopnega polja, na SE 250 severovzhodu terase se pričenja v kvadrantu 5 in se proti Premešano nasutje sekundarno uporabljenega rimskega jugozahodu konča z robom terase (naslonjena na starejšo materiala. Plast rumenkasto rjave sipke meljaste gline s škarpo SE 307). Pada po pobočju navzdol. Plast se nahaja kamni (vel. 8 × 5 m, 7 %) in zdrobljenimi koščki opeke (6 %, nad SE 2, SE 304, SE 306 = SE 309, SE 308, SE 310, SE 407, 3 × 2 cm). Spodnje polnilo roparskega jarka zidov SE 261A SE 419, SE 420, SE 420A. Vezana s SE 303A, ki je intaktna. in SE 261B ter modernega useka SE 621, pod SE 217. Dl. Š. 18 m, db. do 1,5 m, n. m. v. 24,33 m do 22,78 m (vrh). 3,60 m, š. 1 m, db. 0,09 m. SE 303A SE 262 Naravna koluvijalna plast nad rimskimi ruševinami, paleotla. Premešana ruševina strehe rimskega objekta ali moderno Od plasti SE 303 razlikuje po tem, da ni premešana, temveč nasutje. Plast iz pokončno postavljenih kosov rimske opeke je intaktna. Plast svetlo rjave barve iz rahle meljaste zemlje. (tegule in imbreksi, vel. 0,30 × 0,15 m do 0,10 × 0,15 m, V kv. 10/C−E3−4 predstavlja spodnji del plasti SE 303, v kv. 60 %), podolgovatih kamnov (vel. 0,20 × 0,10 m, 19 %), 11/B3 se spremeni v plast SE 303. Nad SE 309. Dl. 5,50 m, š. redkih prodnikov (1 %, 5 × 3 cm) ter svetlo rjavega melja- 3,10 m, db. 0,33 m, n. m. v. 23,21 m (vrh). stega peska (20 %). Med plastmi SE 202, SE 250, SE 217, SE 321 nad SE 261A in SE 261B. Dl. 3,80 m, š. 0,20 m, v. 0,20 m. Premešana površinska plast na jugovzhodnem delu mo- SE 260A1 derne terase 3 ali na območju gospodarskega poslopja. Del jarka SE 260A, ki je bil verjetno recenten in zapolnjen s Spodnji del ornice SE 1 ali SE 301 neposredno nad ruševi- SE 201 ali SE 209. V prostoru FF in deloma v prostoru HH nami. Meljasta plast temno rjave barve z drobci malte, ki je potekal nad rimskimi ostanki. prekriva rimske plasti in ruševine. Nahaja se pod suhozidno škarpo SE 317, na jugozahodu se nadaljuje nad korono SE 301 do škarpe SE 325 (zamejena z obema krakoma SE 325A in Moderna plast z večjimi kamni pod ornico oz. z ornico SE 325B). Nastala z naravnim sedimentiranjem ter kasnejšo na vrhu, nastala z nasipavanjem za izravnavo 3. terase v obdelavo zemlje in poravnavo terena (SE 321A). Več plasti šestdesetih letih. Proti robu terase je plast debelejša, do- je bilo pri obdelavi z njo pomešanih, zato so nastali različni kumentirana v kontrolnem jarku 1 (v kv. 10/A1−3). Nastala sloji z rahlo različno sestavo − SE 354, SE 379, SE 316, nad SE 302, skupaj z njo tvorita SE 350 proti jugovzhodu. SE 370, SE 373, SE 372, SE 371, SE 321A. Premešana plast Premešana rigolana plast na območju sektorjev 12, 13. Dl. sega različno globoko zaradi različno globoke uničenja 20,00 m, š. 11,24 m, db. do 1 m. ruševin oz. čiščenja obdelovalnih površin. Dl. 27,10 m, š. SE 302 13,30 m, db. do 1,24 m, n. m. v. 25,69 do 24,45 m. Hodna površina oz. tanek sloj paleotal nastala pred nasi- SE 321A pavanjem za izravnavo 3. terase v šestdesetih letih, pod Premešana površinska plast znotraj SE 321 z rahlo drugač- kamnitim nasutjem SE 301. Dokumentirana v kontrolnem no sestavo. Kamnita plast, nasutje iz zemlje enake sestave jarku 1 in 2 (v kv. 10/A1−3). Nastala nad SE 302, skupaj kot SE 321 (temno rjava meljasta zemlja), večjih in malih z njo tvorita SE 350 proti jugovzhodu. Plast je iz sivo-čr- kamnov, opek, keramike in drobcev malte. Lahko je osta- ne rahle meljaste zemlje s sledovi žganja. Dl. 20,00 m, š. nek neke zelo poškodovane strukture oz. podlage za tlak v 11,24 m, db. 5−7 cm, n. m. v. 24,73 m do 22,85 m (vrh). prostoru H ali zasutje za teraso. Sestavni del plasti SE 321. SE 303 SE 350 Paleoornica starejših obdelovalnih teras, premešana Moderno kamnito in zemljeno nasutje na območju skladi- naravna koluvijalna plast iz svetlo rjavega peščenega šča in zgornjega dvorišča − sestavljeno iz meljastega peska melja, ki vsebuje redke drobce malte ter kamenčkov. Plast črno-rjave barve z velikimi količinami kamenja in manjšim je nastala v daljšem naravnem procesu sedimentacije in deležem opek iz rimskih ostalin. Plast je podobna SE 301 erozije ter človeške intervencije z obdelovanjem terase in SE 302, razteza se od zidu SE 363 proti severozahodu. pri poljedelstvu (olive, …). Tako je arheološki material v Zaradi padca terena je bilo tu potrebno nasuti večje koli- plasti premešan, v spodnjem delu plasti pa se še najdejo čine materiala za dvig na nivo moderne terase 3, verjetno posamezni fragmenti moderne keramike. Leži med rušo strojno v šestdesetih letih. Debelina se proti severozahodu (SE 1) in rimskimi ruševinami v skladišču oz. zgornjem postopoma zniža. V kv. 10/A1−3 se spremeni v SE 301, dvorišču pod debelimi nasutji (SE 350, SE 301, SE 302), s Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 375 SE 302. Naslanja se na škarpo SE 248. Dl. 23,75 m, š. SE 379 11,25 m, db. do 1,78 m, n. m. v. 24,84 m (vrh). Premešana površinska plast znotraj SE 321 z rahlo dru- SE 354 gačno sestavo. Mešana zemljena plast črno-rjave barve Premešana površinska plast znotraj SE 321 z rahlo drugač- z veliko žganine, podobna SE 354 in moderno preorana no sestavo. Črno-rjava plast z veliko žganine, kar jo loči kot SE 321. Razprostira se med zidovi SE 312 in SE 366 oz. od SE 321, v katero prehaja, saj je od nje ločena le zaradi SE 462, nad prostori C, deloma D, D‘. Dl. 2,35 m, š. 2,10 m, različne osnove, ki je bila kasneje premešana. Podobna db. 0,19 m, n. m. v. 25,15 m (vrh), 24,96 m (dno). SE 379. Plast se razprostira nekako v prostorih B in C, med SE 392 zidovi SE 366 in SE 312 in v kv. 11/E3. Dl. 6,50 m, š. 3,50 m, Premešana ruševina kvadratnega tlorisa − ostanki malte db. 0,19 m, n. m. v. 25,15 m (vrh), 24,96 m (dno). iz faze rušenja zidov SE 335 in SE 367. Malta se nahaja v SE 369 zdrobljeni obliki in je 70 % prisotna v plasti. Dl. 2,20 m, š. Premešana površinska plast znotraj SE 321 z rahlo dru- 1,95 m, db. 0,22 m, n. m. v. 24,24 m (vrh), 24,02 m (dno). gačno sestavo. Ilovnato nasutje temno rjave barve z veliko SE 393A žganine. Nahaja se v prostoru med zidom SE 366 in plastjo Premešana površinska plast znotraj SE 321 z rahlo dru-SE 376. Dl. 1,00 m, š. 0,30 m, db. 0,46 m, n. m. v. 24,83 m gačno sestavo. Moderno nasutje. Meja med SE 361A in (vrh), 24,37 m (dno). SE 393A je ravno odsekana, saj je moderna plast nastala SE 371 s plenjenjem zidu SE 366 in nato z zapolnitvijo praznega Premešana površinska plast znotraj SE 321 z rahlo dru- prostora. gačno sestavo v prostoru G in H. Nasutje rumene peščene SE 405 plasti rahle konsistence, ki se razteza od zidu SE 366 v širini Polnilo jame SE 405A podobne ruševinske sestave kot 2 m in se nadaljuje s plastjo SE 373. Plast je premetana z so bile plasti, katere je prebila. Z destrukcijo je bil uni- modernimi izkopi plasti SE 394 in uničenja mozaika v tem čen stik zidov SE 417, SE 366, SE 462, SE 328 in nasutja prostoru. Dl. 2,49 m, š. 1,80 m, db. 0,33 m, n. m. v. 24,41 m SE 311, SE 311A, SE 311B ipd. Polnilo vsebuje veliko malte (vrh), 24,08 m (dno). (nahaja se v kosih pribl. 0,10 × 0,05 × 0,15 m ter v drobni SE 372 obliki, do 50 %) in veliko kamnov različnih velikosti (od Premešana površinska plast znotraj SE 321 z rahlo drugač- 0,15 × 0,30 × 0,45 m do 0,05 × 0,08 × 0,12 m). Dl. 3,35 m, š. no sestavo v prostoru G. Moderno sipko peščeno zasutje 1,20 m, db. 0,84 m, n. m. v. 24,62 m (vrh), 23,78 m (dno). rjave barve z veliko drobci malte. Plast je premetana z mo- SE 405A dernimi izkopi plasti SE 394 in uničenja mozaika s podlago Velika jama v tlorisu ovalno podolgovata in zelo globoka z SE 382 v tem prostoru. Dl. 1,45 m, š. 1,20 m, db. 0,33 m, U profilom: ostrim prehodom v poševne in neravne stene n. m. v. 24,45 m (vrh), 24,12 m (dno). ter postopnim prehodom v konkavno dno. Vkop na stiči- SE 373 šču zidov SE 462, SE 328, SE 417 in SE 366, ki je posegel Premešana površinska plast znotraj SE 321 z rahlo dru- globoko v rimske strukture in plasti npr. SE 311, SE 311A, gačno sestavo v prostoru G. Plast ruševine ali moderno SE 311B, SE 393, SE 394, SE 440. Zapolnjena s polnilom nasutje z večjimi (0,30 × 0,20 × 0,15 m) in manjšimi kamni SE 405. Dl. 3,35 m, š. 1,20 m, gl. 0,84 m, n. m. v. 24,62 m nepravilnih oblik ter z rimskim materialom: kosi malte (vel. (vrh), 23,78 m (dno). 0,10 × 0,10 × 0,05 m), mozaičnimi kockami, odlomki tegul. SE 407 Plast je premetana z modernimi izkopi plasti SE 394 in Naravna koluvijalna plast nad rimskimi ruševinami skladišča uničenja mozaika s podlago SE 382 v tem prostoru. Vsebu- na moderni terasi 3, delno premešana površinska plast. je glazirano keramiko. Dl. 2,25 m, š. 1,25 m, db. 0,43 m, Meljasta toga zemlja (peščeni melj) rjave barve z drobci n. m. v. 24,43 m (vrh), 24,00 m (dno). malte. Nahaja se na jugozahodni strani zidu SE 310 in SE 376 je prva plast, ki je prekrila ruševino SE 423. Pod SE 303 Premešana površinska plast znotraj SE 321 z rahlo dru- (podobna) se razlikuje zaradi nekaj temnejše barve in v gačno sestavo, kamnito nasutje iz kamnov (vel. 0,30 m) ju- sestavi vsebuje več drobnih do srednjih kamnov (0,2−6 cm, gozahodno od zidu SE 366, v isti višini z estrihom SE 378. do 5 %). Proti vzhodu v sek. 11/A−B1−2 je plast legla nad Poškodovane rimske strukture SE 382 zaradi modernega plast SE 408 z veliko zemljenega sedimenta. Nad SE 423, prekopavanja. Dl. 1,65 m, š. 1,00 m, db. 0,16 m, n. m. v. SE 436, SE 408, SE 438. Ne vsebuje moderne keramike. 24,83 m (vrh), 24,67 m (dno). Dl. 11 m, š. 8,50 m, db. 0,25 m. 376 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 408A stranica kanala SE 207 je bila meja na jugovzhodni strani v Delno premešana površinska plast tlakovanja na zgor- kv. 8/B4. Zapolnjen je bil s SE 224 in ornico SE 201. Izkopa- njem dvorišču na moderni terasi 3 ob gospodarskih na dl. ok. 38,5 m, š. 1,1−1,25 m, gl. 0,28 m. prostorih. Plast temno rjavo-črnega čvrstega peščenega SE 623 melja z veliko kamni (različnih vel. 0,55 × 0,60 × 0,30 m do Vkop oz. usek, ki je nastal kot posledica rigolanja na ob- 0,10 × 0,15 × 0,05 m), tegulami, opeko in imbreksi. Plast močju skladišča. Seka vse plasti in ruševine v jugozahodni se razlikuje od SE 370 po tem, da je zemlja temnejša in je tretjini skladišča vse do nivoja pod hodno površino in v ge- enake barve kot SE 408, ampak sestava ni kot SE 408 in je ološko osnovo SE 2 in SE 271, zapolnjen s SE 201, SE 283. verjetno premešana. Prehaja v podobno plast SE 370, po Verjetno gre za nadaljevanje useka SE 621 v skladišču. nastanku podobna SE 321, le da gre za drugo osnovo, ki Oblika tlorisa je linearna, oblika preseka U s postopnimi je bila premešana z obdelovanjem teras. Plast je s severo- prehodi v konkavno dno. Poteka vzporedno s škarpo po zahodne in jugozahodne strani zamejena s škarpami. Pada celotni moderni terasi 2 in se spušča od jugovzhoda proti po pobočju navzdol, predvsem v delu prehoda med s 3. severozahodu. Jugozahodno mejo ponekod predstavlja na 2. moderno teraso (kv. 10/E1−2). Dl. 4,90 m, š. 13,93 m, zid SE 208, v severozahodnem vogalu se spoji z usekom db. do 0,35, n. m. v. 25,46 m (vrh). SE 623A, ki poteka vzporedno izven skladišča. Dok. dl. ok. Najdbe: žebelj, 2 × tegule Crispini, keramika: AS − Hayes 44 m, š. ok. 2,15 m, gl. ok. 0,18 m. 32 (3. st., ista posoda z odlomki iz SE 409A), AS − Ha- yes 61A/B (350−410/420), IKK6 − pokrov (1.−3./4. st.), SE 623A A − Dr. 6A (do sred. 1. stoletja); A − Dr. 6B − velika (1.−2. Vkop oz. usek, ki je nastal kot posledica rigolanja na stoletje), A − Dr. 6B ned.; A − Dr. 2−4 (severnojadr.) (sred. območju notranjega dvorišča pred skladiščem. Oblika 1.−2. stoletje); A − jadranska ned., A − vzhodna ned.; AA tlorisa je linearna, oblika preseka U s postopnimi prehodi − Africana IID ali Keay 25A−B (sred. 3.−4. stoletje), AA − v konkavno dno. Poteka vzporedno s škarpo po moder- ned.; lonci KK1, KK3, KK4, KK18, 2 × KK3−5, NK46, 2 × NKD, ni terasi 2 od poti, ki je omogočala prehod med 1. in 2. lonček 2 × NK60. teraso oz. prostoru KK; spušča SE od jugovzhoda proti Datacija: redke najdbe iz 1. in 2. stoletja ter 3. in 4. stoletja; severozahodu. Severozahodno mejo ponekod predstavlja najmlajše najdbe so lahko infiltrirane oz. posledica upora- zid SE 208C−E in poteka tik ob JZ licu zidu SE 208C−D, ka- be dvorišča do porušenja poslopja. terega tudi odnese. V severozahodnem vogalu skladišča se spoji z usekom SE 623, ki poteka vzporedno v notranjosti SE 485 skladišča. Seka SE 208C, SE 208D, SE 208E, SE 271, SE 209. Polnilo jame SE 485 na stiku prostorov AA, F in K. Polnilo Dl. ok. 27 m, š. ok. 1,40 m, gl. 0,20 m. vsebuje temno rjav peščen melj rahle konsistence, drob- ce malte (15 %), mozaične kocke (iz prostora F). Dl. ok. SE 670 1,50 m, š. ok. 0,80 m, db. do ok. 1 m, n. m. v. od 23,97 m Poglobitev v obliki jarka s U profilom ob zidu SE 310, ki (vrh). je vidna le na P146. Seka SE 2, zapolnjena s 408B. Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. SE 485A Jama ali vkop na stiku prostorov AA, F in K. Destrukcija SE 1 dela zidov SE 345 in SE 355 ter podlag v prostorih, npr. tla- Podpovršinska plast − ornica z rušo, ki se nahaja po celotni ka SE 382, 382A v prostoru F. Vkop je verjetno v povezavi površini terena. Debelina je odvisna od uporabe zemlji- z gradnjo škarpe za teraso 3 npr. SE 317, ki se tu zalomi šča − od globine oranja in rigolanja, kar je bilo različno proti severovzhodu. Oblika tlorisa nepravilno ovalna, oblika po terasah 0, 1, 2 in 3. Na koronah je bila le kot travna-preseka je nepravilna z ostrim prehodom v strme valovite ta površina. Ornica svetlo do temno rjave barve, rahle stene in konkavno dno. Dl. ok. 1,50 m, š. ok. 0,80 m, db. konsistence, s primesmi drobnega kamenja in novoveške do ok. 1 m, n. m. v. od 23,97 m (vrh), 22,93 m (dno). ter rimske keramike. Izkopana večinoma strojno. Ponekod vsebuje večji delež grobih sestavin: dokaj pogoste večje in SE 621 manjše kamne (od 0,20 × 0,15 × 0,07 m do 0,05 × 0,10 m), Linearen vkop ali jarek, širok usek za odvodnjavo po odlomke opeke, keramike, mozaične kocke. Dl. 100,00 m, moderni terasi 2 na območju gospodarskih prostorov. Na- š. 100,00 m. daljevanje useka v skladišču kot SE 623. Poteka vzporedno s potekom terase. Niža se od jugovzhoda proti severoza- hodu za pribl. 83 cm. Seka vse rimske strukture in plasti v jugozahodnem delu prostorov na rimski terasi 2. Po profilih je kanal z izrazitim prehodom v poševno steno, postopnim prehodom v ravno ali rahlo konkavno dno. Proti jugo- vzhodu se nadaljuje izven izkopnega polja. Jugovzhodna Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 377 9.2 Zgornje dvorišče SE 427A Razširitev krožne konstrukcije za mešanje malte. Suhozidna 1. gradbena faza struktura iz lomljencev peščenjaka nepravilnih oblik (vel. SE 309 od 0,45 × 0,25 × 0,15 m do 0,10 × 0,08 × 0,07 m). Ohranjena Podporni zid rimske terase zgornjega dvorišča za skla- je v eni do dveh vrstah položenih kamnov pravokotnega diščem. Poteka v smeri SZ−JV, grajen iz peščenjakovega tlorisa. Dl. 2,40 m, š. 0,88 m, ohr v. 0,38 m, n. m. v. 25,75 m lomljenca (0,50 × 0,50 × 0,20 m do 0,25 × 0,30 × 0, 08 m), (vrh), 25,37 m (dno). vezanega z manjšim deležem bele apnene malte. Večji SE 428 kamni (ne izjemno veliki) in srednje veliki kamni nepravilnih Plast iz zdrobljenega in grudastega apna (kosi vel. do oblik so postavljeni plosko ter z bolj ravno in pravilno oz. 0,20 × 0,50 × 0,10 m; 70 %), temno rjavega rahlega glina- pravokotno stranico v zunanje ( jugozahodno) lice zidu, stega melja (30 %) ter nekaj večjih kosov tegul. Plast ima ki je ravno in podobne gradnje kot podporni zid SE 480, krožni tloris in lečasto obliko. Na spodnjem robu začne s katerim je vezan na jugovzhodnem koncu. Kamni so z vseh smeri padati proti sredini. Ostanek mešanja apna postavljeni v vrste, ki niso dolge in imajo različno višino. oz. malte v strukturi SE 427. Zapolnjuje vkop SE 428A, Na severozahodni strani je struktura v celoti vkopana v pod SE 421B. Pr. 5,00 m, db. do 0,25 m, n. m. v. 25,10 do pobočje, v flišnato osnovo SE 2. Notranje severozahodno 25,58 m (vrh). lice ni ravno, kamni so z nepravilnimi stranicami postavlje- ni predvsem plosko, lahko pa tudi postrani in pokončno. SE 428A Uporabljene so daljše in krajše stranice, srednje veliki in Vkop za mešanje ali gašenje apna. Je krožnega tlorisa in mali kamni nepravilnih oblik. Vmesni prostor zidu zapol- U profila. Vkopan v SE 2 in zapolnjen z SE 428, SE 421, njujejo srednje veliki in mali lomljenci, zemlja, nekaj malte. SE 421A in SE 421B. Okrog zgornjega roba vkopa sta Proti jugozahodu leži vzporedno s škarpo zid SE 310 ohranjeni manjši suhozidni strukturi SE 427 in SE 427A. Pr. (zunanja stena skladišča), oddaljen do 0,80 m, s katerim 5,00 m, gl. pribl. 0,60 m, n. m. v. 25,58 m (vrh), 24,90 m (dno). tvori drenažni kanal SE 422. Ravna linija zidu je tlorisno SE 455 gledano dobila ukrivljeno obliko zaradi erozijskega pritiska. Kamnite stopničke na zunanji strani zidu SE 310/366, ki V kv. 9/E2 se je SE 309 pri rušenju naslonil na SE 310. Proti vodijo v kanal SE 422 za odvodnjavo voda iz jugovzho- severozahodu se škarpa nadaljuje tudi še nekaj metrov po dnega dela zgornjega dvorišča. Stopnice so izdelane iz koncu skladišča (v kv. 9/A2). Škarpa se v sektorju 9 močno velikih plošč peščenjaka (grobo obdelane ali lomljene − zoži. Temelj ni izkopan. Ohr. dl. 33,00 m, š. 0,55−1,20 m, dolžine 0,2−0,3 m do ok. 0,8 m), ki so postavljene plosko izkopana v. 1,11 m, n. m. v. 21,82 m (vrh), 20,71 m (izkopa- in s pravilno oz. ravno in bolj pravokotno stranico na no dno kanala SE 422). zunanjo stran (proti severozahodu) ter vezane z malto. SE 309B Stopničke se spuščajo proti severozahodu do podpornega Vkop za podporni zid SE 309. Oblika v tlorisu linearna, zidu SE 480: 8 stopnic z zgornjo površino in brez spodnje profil U oblike: z ostrim prehodom v navpično, strmo ste- oz. SE 480. Spodnja stopnica sega izpod zgornje le za ok. no, vkopano v flišnato podlago s strani pobočja in z ostrim 10−20 cm, višina stopnic ali plošč je pribl. 8−12 cm. Zgor- prehodom stene v ravno dno, ki se poveže v velik raven nji vrh ali zgornja plošča se nahaja na isti višini kot široki vsek za celotno poslopje in skladišče. Seka SE 2, SE 318. temeljni cokel zidu SE 366. Najvišja stopnica je razširjena proti jugovzhodu v širini dveh plošč, postavljenih plosko z SE 427 nekaj manjšimi kamni vmes, ki ustvarjajo tlakovano povr- Apnenica ali krožna konstrukcija za mešanje apna oz. šino (SE 451). SE 409 je prekrila del stopnic. Dl. 1,30 m, š. malte. Suhozid je grajen iz lomljencev peščenjaka nepra- 1,75 m, v. 0,84 m, n. m. v. 23,74 m (vrh), 22,90 m (dno). vilnih oblik in različnih velikosti (0,50 × 0,40 × 0,30 m do 0,05 × 0,02 × 0,08 m). Na jugozahodni strani se pravilni kro- SE 451 žni tloris ne stika, temveč se konca prekrivata s pravokotno Tlakovana struktura iz plošč peščenjakovega lomljen- razširitvijo (SE 427A). Spodnja linija kamnov je vkopana ca nepravilnih ploščatih oblik (0,44 × 0,30 × 0,08 m do v geološko osnovo SE 2. Na notranji strani je na višini 0,14 × 0,13 × 0,05 m). Kamni, postavljeni plosko, eden ob spodnjih kamnov izdelana lečasta jama (SE 428A) z veliko drugem brez nekega pravilnega reda. Površina tlaka ni apna v spodnjem delu (SE 428). Kamni so plosko položeni, ravna, je valovita. Plošče se nadaljujejo do zgornjega dela večji kamni tvorijo neravno lice (proti notranjosti kroga), stopnic SE 455, s katerimi je tlak vezan. Služila sta za odvo- brez vrst. Zidek je lahno nagnjen navznoter zaradi rušenja dnjavo s jugovzhodnega dela zgornjega dvorišča kot dno navznoter. Š. 0,20 do 0,50 m, pr. 5,00 m, ohr. v. do 0,60 m, drenažnega jarka ob gospodarskem poslopju (SE 422F). n. m. v. 25,50 do 25,78 m (vrh), 25,18 m (dno). Plošče so položene na SE 2 in na višini zunanjega cokla temelja zidu SE 366. Pod SE 443a v kv. 11/C3. Dl. 1,10 m, š. 1,20 m, db. do 6 cm, n. m. v. 23,78 m (vrh), 23,72 m (dno). 378 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 455B SE 480 Vkop za strukturo stopnic SE 455, podporni zid SE 480 in Podporni zid pod stopnicami SE 455. Zid iz peščenjako- tlak SE 451. vega lomljenca (grobo obdelani kamni in lomljenci; vel. SE 422 0,35 × 0,25 m do 0,15 × 0,20 m), vezanega z malto. Poteka Drenažni kanal za skladiščem med strukturo (škarpo) SE 309 v smeri SV−JZ. Kamni so položeni plosko, z ravnimi in in zidom SE 310. Negativ kanala. Oblika profila U, oblika pravokotnimi stranicami vzhodno lice, ki je ravno. Kamni tlorisa linearna. Na jugovzhodu zamejen s podpornim zidom postavljeni v vrste, ki imajo različne višine. Vrh zida je SE 480. Na severozahodu se nadaljuje po vogalu skladišča prekrit s stopnicami SE 455, tako da je vidno samo seve- še mimo zidka SE 625 ter se tam nekako izgubi, saj se nekaj rozahodno lice. Na jugozahodni strani je spojen z zidom metrov po koncu skladišča zaključi tudi škarpa SE 309. Zasutje SE 310 oz. SE 366, na severovzhodni strani pa s strukturo SE 422A, SE 422B je z malim delom v fazi 4 prekrito nasutjem SE 309. Omejuje jugovzhodni rob kanala SE 422. Izkopa- SE 409A. Ohr. dl. 33,00 m, š. 0,80 m, izkopana v. 1,11 m. na dl. 2,14 m, š. 0,76 m, v. 01,90 m, n. m. v. 22,87 m (vrh), 20,73 m izkopano dno, brez temelja). SE 458 Krožna razširitev ali sifon odvodnega kanala SE 459. Stene SE 418 kanala so v loku razširjene v krog. Kamni so postavljeni v Tlakovanje zgornjega dvorišča. Nasutje iz kamenja, večinoma krožno steno zbiralnika, plosko, v eno do dve vrsti v višino. srednje velikosti (0,30 × 0,10 × 0,20 m; nekaj večjih kamnov do Po sredi je speljan kanal iz narobe obrnjenih imbreksov, ki 0,30 × 0,35 × 0,20 m in manjših do 0,05 × 0,01 × 0,03 m; skupaj je bil prekrit s večjimi ploščatimi kamni. Zunanji pr. 2,20 m, do 50 %) ter svetlo rjavega togega peščenega melja (45 %) notranji pr. 1,80 m, ohr. v. do 0,16 m, n. m. v. 25,76 m (vrh). s kosi opeke, tegul, tlakovcev in odlomki keramike. Plast se nahaja na severovzhodnem delu kompleksa vile rustike in se SE 422F naslanja na zid SE 312. Od plasti SE 316 se razlikuje po tem, Negativ ali drenažni jarek, ki je služil za odvodnjavo z da ni premešana ter da ne vsebuje moderne keramike. Prav jugovzhodnega dela zgornjega dvorišča ob gospodar- tako se razlikuje po zemljeni matrici, ki je bila pri SE 316 rahla, skem poslopju (SE 422F). Jarek tvori zgornja površina plasti pri SE 418 pa toga. Proti severozahodu je premešana plast SE 443C, ki pada po pobočju do temeljnega cokla SE 366. tlakovanja označena kot SE 370 = SE 386. Na jugovzhodu se Jarek se spušča proti severozahodu od vogala poslopja s konča ob zidu SE 403 = SE 404. Izkopana dl. ok. 7 m, prostorom D (stik SE 366 in SE 417) do tlakovanja SE 451 š. 3,14 m, db. do 0,38 m, n. m. v. 25,65 do 24,99 m (vrh). in kaskat SE 455, ki speljejo vodo v drenažni kanal SE 422 Najdbe: žebelj, keramika: A − Dr. 6B klasična (1. stoletje do za skladiščem. Dl. š. 1,70 m, gl. do 0,60 m. flavijskega obdobja); 2 × A − Dr. 6B − velika (1.−2. stoletje); SE 459 = SE 458 A − Dr. 6B ned.; A − Dr. 2−4 ( jadr.) (sred. 1.−2. stoletje); A − Odvodni kanal na zgornjem dvorišču, poteka linearno v severnoitalska mala amforica; A − ned.; KKD. smeri V−Z. Stranici kanala sta izdelani iz peščenjakovih Datacija: presek amfor bi kazal na 1. stoletje, morda lomljencev različnih velikosti, ob stranicah vkopa SE 315D. 2. stoletje. Lomljenci so postavljeni plosko z bolj pravilno stranico v SE 418A notranje ravno lice kanala. Kanal se v blagem loku spušča Spodnji del tlakovanja SE 418, od katere se razlikuje po ve- po pobočju proti zahodu. Na dnu ima položene narobe čji zastopanosti večjih kamnov ter temnejši in bolj peščeni obrnjene imbrekse, prekritje je iz peščenjakovih plošč. V zemlji. Določeno v profilu. Izkopana dl. ok. 7 m, š. 3,14 m, enem delu sta stranici razširjeni v zbiralnik za vodo SE 458. db. 0,15 m, n. m. v. 25,85 do 25,35 m (vrh). Večinoma ohranjena le ena vrsta kamnov. Začetni del proti Najdbe: A − Dr. 6B − velika (1.−2. stoletje); 2 × A − Dr. 6B severovzhodu se nadaljuje iz izkopnega polja (kv. 17/C2). klasična (1. stoletje do flavijskega obdobja); A − Dr. 6A (do V kv. 13/A5 je bil kasneje presekan s pravokotnim kanalom sred. 1. stoletja); A − Dr. 2−4 (severnojadr.); A − Dr. 2−4 SE 315. V sek. 13 že močno uničen, morda se je navezoval (ned.) (sred. 1.−2. stoletje). na kanal SE 312D v zidu SE 312E. Ohr. dl. 7,40 m, š. 0,50 m, Datacija: presek amfor bi kazal na 1. stoletje. ohr. v. do 0,26 m, n. m. v. od 26,01 do 25,36 m (vrh stranic). SE 419 SE 459B Tlakovanje zgornjega dvorišča na severovzhodni strani Vkop ali jarek za kanal SE 459 in sifon oz. razširitev SE 458. zidane strukture SE 309. Čez celoten sektor 10/A−E3−4 Poteka ob straneh strukture, oblika tlorisa linearna s krožno je bilo izdelano tlakovanje iz zlomljenih tegul in opeke razširitvijo, oblika preseka U z ostrimi prehodi v navpično (0,10 × 0,05 × 0,12 m do 0,12 × 0,04 × 0,03 m), pa tudi z steno in ravno dno, ki je na sredini konkavno poglobljeno. majhnimi kamni, postavljenimi v plast SE 420, ki je po Seka SE 2 in SE 318. Dno poteka po pobočju navzdol. izgledu podobna SE 303 nad njo. Tlakovanje pada po po- bočju proti jugozahodu. Na severozahodu se v kv. 10/A2 nekako izklini. Zelo poškodovano predvsem na zgornjem Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 379 delu na pobočju, saj bolj izpostavljeno kmetijskemu konstrukcije po prenehanju uporabe konstrukcije. Pr. delovanju. Izkopana dl. ok. 35 m, š. 2,76 do ok. 4,5 m, db. 5,00 m, db. do 0,10 m, 25,18−25,40 m (vrh), 25,16 m (dno). 0,10−0,27 m, n. m. v. od 23,83 do 23,29 m (vrh). SE 458A SE 420 Polnilo zbiralnika SE 458. Polnilo vsebuje rjav glinen melj Plast svetlo rjavega rahlega peščenega melja pod tlako- rahle konsistence, redke vključke kamnov, odlomke opeke vanjem zunanjega prostora SE 419. Po sestavi je podobna in redke najdbe. Pr. 1,80 m, db. do 0,16 m. SE 303, le da ne vsebuje moderne keramike in se nahaja SE 459A pod SE 419. Razprostira se severovzhodno, na pobočju od Polnilo kanala SE 459. Polnilo vsebuje rjav glinen melj rahle škarpe SE 309 čez celoten sektor 10/A−E3−4. Nad plastmi konsistence, redke vključke kamnov. Dl. 7,40 m, š. 0,50 m, SE 420A in SE 420B. Dokumentirana le v P90 oz. testnem db. do 0,26 m. jarku (TJ 5) med sektorjem 10 in 11. Plast je lahko naravna iz obdobja pred izgradnjo vile, lahko pa gre za nasutja, na- stala v času gradnje skladišča, nasutja za tlakovanje SE 419. Š. 2,32 m, db. do 0,30 m, n. m. v. 23,77 do 23,37 m (vrh). SE 420A Plast rjavega peščenega melja pod plastjo SE 420 in nad SE 420B. Dokumentirana le v P90 oz. testnem jarku (TJ 5) med sektorjem 10 in 11. Plast je lahko naravna iz obdo- bja pred izgradnjo vile, lahko pa gre za nasutja, nastala v času gradnje skladišča, nasutja za tlakovanje SE 419. Pada po pobočju do škarpe SE 309. Š. 2,32 m, db. do 0,20 m, n. m. v. od 23,72 do 22,90 m (vrh). SE 420B Tanka plast svetlo rjavega melja z gruščem. Pod plastmi SE 420A in SE 420B, nad SE 2. Dokumentirana le v P90 oz. testnem jarku (TJ 5) med sektorjem 10 in 11. Plast je lahko naravna iz obdobja pred izgradnjo vile, lahko pa gre za nasutja, nastala v času gradnje skladišča, nasutja za tlakovanje SE 419. Pada po pobočju do škarpe SE 309. Š. 2,32 m, db. 5 cm, n. m. v. od 23,65 do 22,90 m (vrh). SE 421 Plast peščenega melja temno rjave barve rahle konsisten- ce z nekaj kamni in opeke, zapolnjuje prostor, obkrožen s SE 427. Na vrhu plasti se nahaja več večjih kamnov, ki so verjetno ruševina konstrukcije, premaknjeni z oranjem. Plast verjetno nastala z naravno sedimentacijo. Pr. 5,00 m, db. 0,54 m, n. m. v. 25,77 m (vrh), 25,18−25,40 m (dno). SE 421A Plast meljaste gline temno rjave barve rahle konsisten- ce z nekaj kamni in opeke, zapolnjuje prostor, obkrožen s SE 427, nad SE 428 in pod SE 421. Verjetno plast, ki naravno zapolni prostor konstrukcije po prenehanju uporabe konstrukcije. Pr. 5,00 m, db. do 0,15 m, n. m. v. 25,18−25,40 m (vrh), 25,16 m (dno). SE 421B Plast meljaste gline temno rjave barve rahle konsistence z nekaj kamni in opeke ter veliko ostanki apna iz spodnje plasti, zapolnjuje prostor, obkrožen s SE 427, nad SE 428 in pod SE 421, prehaja v plast SE 421A z manjšo vseb- nostjo apna. Verjetno plast, ki naravno zapolni prostor 380 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2. gradbena faza 3. gradbena faza SE 315 SE 409 Odvodni kanal na zgornjem dvorišču, poteka linear- Plast rjavega čvrstega peščenega melja. Razprostira se nad no v smeri S−J. Stranici sta grajeni iz plosko postavlje- stopnicami SE 455 ter nad zasutjem kanala SE 422, z zidkom nih kamnov različnih velikosti (0,70 × 0,30 × 0,20 m do SE 452 ločena od podobne plasti SE 443A. Plast se razteza 0,15 × 0,10 × 0,15 m) in odlomkov opek oz. tegul (do severovzhodno od zidu SE 310 na zgornjem dvorišču, v 0,22 × 0,15 × 0,03 m), vezanih z apneno malto. Ohranjeni sta vogalu z višjim delom moderne terase 3; severozahodno samo stranici kanala, izdelani ob stranicah vkopa SE 315D. od zidu SE 452 oz. nekako že pod njim. Je neko posutje ali Lomljenci so postavljeni z bolj pravilno stranico v notranje nasutje, ki je nastalo pred porušenjem zidu SE 310, saj nanjo ravno lice kanala. Ohranjene so do tri vrste kamnov. Dno padla ruševina SE 439. Prehaja v plast SE 409A, ki je z malim jarka ni tlakovano (čeprav je vidna ena tegula), pokrov ka- delom prekrila nasutja SE 422A. Dl. 1,40 m, š. 2,05 m, db. do nala ni ohranjen. Kanal se v blagem loku spušča po pobočju 0,50 m, n. m. v. od 24,06 do 23,11 m (vrh). proti jugu, kjer se nadaljuje izven roba izkopnega polja. V kv. Najdbe: novci: G2921 − Antoninus Pius (Faustina II.), kovan 13/A5 je presekal starejši kanal SE 459, ki je potekal pravo- 147−161, G2921 − Commodus (Divus m. Aurelius), kovan kotno nanj, zapolnjen s polnilom kanala SE 315A = SE 315C. od 180; kovine: nožki, žeblji, veliko kovinskih predmetov, Kanal je presekan z zidom SE 463. Pod SE 1, po površini keramika: tegule z žigi Q. Clodi Ambrosi, Terentior, z odtisom poškodovan z oranjem. Izkopana dl. 10,5 m, š. 0,60 m, ohr. čevlja; EKK − Lonec − Knossos tip 2 (1.−(sred.) 3. st.); 3 × EKK v. 0,20 m, n. m. v. 26,16 do 25,53 m (vrh stranic). − egejski narebreni lonček (kon. 1.−3. stoletje), A − Dr. 6B − SE 315D velika (1.−2. stoletje); A − amfora z ravnim dnom ( jadr.) (sred. Vkop za odvodni kanal SE 315, poteka ob liniji strukture 1.−3. stoletje); 2 × A − MRA 3 (1.−3. stoletje); A − vzhodna oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. ned.; lonec 2 × KK2; KK3; 2 × KKD; NK9 (najdbe se združijo z najdbami v plasti SE 409A in zidka SE 452). SE 315A = SE 315C Datacija: keramika bolj 2. in 3. stoletje, novci iz sredine in Polnilo kanala SE 315. Polnilo vsebuje rjav glinen melj konca 2. stoletja. rahle konsistence, redke vključke kamnov, odlomke opeke in redke najdbe. Izkopana dl. 10,5 m, š. 0,60 m, db. do SE 409A 0,20 m. Plast rjavega čvrstega peščenega melja kot spodnji del plasti SE 409, z veliko več grobih sestavin opek, keramike in kamnov. Plast se razteza severovzhodno od zidu SE 310 na zgornjem dvorišču, v vogalu z višjim delom moderne terase 3; deloma prekriva nasutja SE 422A. Dokumentirana le v P71. Eno od zasutij ali nasutij v poznejših fazah ali rušenjih. Najdbe: 2 × tegula Crispini, AS − Hayes 32 (3. st., odlomki iste posode še v SE 408A in SE 422A); AS − Hayes 27 ((prva pol.) 3. st.); A − Dr. 6B − velika (1.−2. stoletje), A − Dr. 6B − mala, ŠA − Keay 16 (skupaj z odlomki v SE 422A; 3.−5. stoletje), A − MRA 3 (3. st. (1.−4. stoletje)), lonec 2 × KK3, KK18, 2 × pekva KK52; NK61 − gladek lonček. Datacija: najdbe po AS in MRA3 spadajo v 3. stoletje. SE 422B Spodnji del polnila kanala SE 422 med zidom SE 310 in pod- pornim zidom/škarpo SE 309. Polnilo kanala iz rjavega meh- kega peščenega melja enako kot SE 422A z veliko lomljenci peščenjaka različnih velikosti, odlomki opeke, živalskih kosti, toda z veliko večjim deležem keramike kot SE 422A, med katerimi so ohranjene skoraj cele amfore. Spodnje polnilo je izkopano le na nekaterih delih kanala npr. v sondi na jugo- vzhodnem koncu kanala. Dl. 33,00 m, š. 0,56 m, db. do 0,6 m, n. m. v. 21,31 m (vrh), 20,71 m (dno). Najdbe: tegula Crispini, keramika: KRK − Korintska reliefna čaša (kon. 2.−3. stoletje); A − jadranska ned.; A − ned.; skleda KK43; NK − ned. KK43a, NK. Datacija: konec 2. ali 3. stoletje. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 381 SE 422A 4. gradbena faza Polnilo kanala SE 422 med zidom SE 310 in podpornim zidom ali škarpo SE 309. Polnilo je iz rjavega mehkega SE 314 peščenega melja z veliko lomljenca peščenjaka različnih Temelj zidu, položen v smeri SV−JZ. Tvori zunanji prizidek velikosti (od 0,50 × 0,30 × 0,25 m do 0,10 × 0,15 × 0,08 m), z gospodarskega poslopja, prostor CC na jugovzhodni stra- veliko keramike (največ amfor), opeko, tegulami, imbreksi ni. Grajen je iz lomljencev peščenjaka različnih velikosti (od (zmerno zastopani), veliko živalskih kosti (le v kv. 11/A−B2) 0,40 × 0,35 × 0,05 m do 0,23 × 0,15 × 0,08 m). Naslanja se ter drobci malte v zemljenem delu plasti (0,5 %). Polnilo je na zid SE 312 (kv. 13/A4). Proti severovzhodu je nadaljeva- odstranjeno ročno do globine 0,5 m po celi dolžini, celotno nje uničeno. Dno zidu se spušča s pobočjem proti jugo-pa le ponekod, npr. v sondi na jugovzhodnem koncu zahodu. Dokaj dobro grajen, saj so večji kamni s čim bolj kanala, kjer je v spodnjem delu polnilo SE 422B. Zasutje pravokotno stranico postavljeni v dve dokaj neravni lici, z SE 422A je deloma prekrito z nasutjem SE 409A, ki bi z nepopolnima ravnimi vrstami. Vmes so nametani manjši najdbami dala terminus postquem non za polnilo kanala. kamni in vezani z manjšo količino malte. V višino ohranje- Dl. 33,00 m, š. 0,56 m, gl. do 1, 11 m, n. m. v. 22,31 m (vrh), ne do tri vrste. Ohr. dl. 6,20 m, š. 0,55 m, ohr. v. do 0,4 m, 20,71 m (dno). n. m. v. 25,63−25,80 m (vrh). Najdbe: tegule z žigi Crispini, Q. Clodi Ambrosi; žebelj, SE 314B šivanka; keramika: AS − Hayes 32 (odlomki gredo skupaj Plitek vkop za zid SE 314, poteka ob liniji strukture, oblika z najdbami v SE 409A in SE 408A, 3. st.), AS − Hayes 58B tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. Seka (4.−zač. 5. stoletja); EKK − Lonec − Knossos tip 2 (1.−3. SE 2 in SE 318. stoletje); EKK − vrč s trolistnim ustjem Knossos tip 1 (2.−3. stoletje), O − Loeschcke ×a/b (2.−3./4.−5. stoletje); A − SE 403 poznorodoška (1.−2. stoletje); A − amfora z ravnim dnom Zid s temeljem, položen v smeri SV−JZ. Tvori zunanji − ned. (sred. 1.−3. stoletje); 2 × A − Dr. 6B − mala (1.−4. prizidek gospodarskega poslopja, prostor CC na severo- stoletje), A − Dr. 6B ned.; AA − Dr. 30 (3.−4. stoletje), AA − zahodni strani. Grajen je iz lomljencev peščenjaka različnih ned. (3.−5. stoletje), AA − Africana II/Keay 25 (sred. 3.−4. velikosti (od 0,20 × 0,30 × 0,40 m do 0,10 × 0,15 × 0,05 m), ki stoletje), ŠA − Keay 16 (3.−5. stoletje); A/NK − amfora ali niso obdelani. Večji in srednje veliki lomljenci so postavljeni vrč; lonci KK2; KK10; KK3−5; kozica? KK11; skleda KK50; vrči večinoma plosko in z nepravilnimi ali bolj pravilnimi strani-NK45, NK46, 5 × NKR, 3 × NKD. cami v dve lici zidu, srednje veliki kamni so postavljeni tudi Datacija: presek najdb kaže na 3. stoletje. pokončno in postrani. Lici nista ravni, ni zidano v vrstah. Cesta do vile Vmes so manjši kamni ter manjša vsebnost apnene malte. Ohranjene so do tri vrste kamnov. Pravokotno vezan na SE 628 = SE 280B zid SE 404, vendar neposredna povezava manjka zaradi Nasutje za dovoz do skladišča. Rjava (7,5YR 4/2) grobozr- mlajšega zidu SE 402, ki ga seka. Dno zidu se spušča s nata rahlo sprijeta ruševinska plast, z grobimi sestavinami: pobočjem proti jugozahodu. Zid je poškodovan z ora- veliki grobo obdelani kamni in lomljenci (20 %), veliki od njem, zaradi česar je nastala plast SE 316. Na dnu SE 403 0,35 × 0,23 × 0,10 m do malih 0,12 × 0,10 m, zdrobljene ope- je bila najdena sulična ost (G3032). Proti severovzhodu je ke (10 %, 0,16 × 0,08 m), drobci malte (15 %) in oglja (4 %). nadaljevanje uničeno. Ohr. dl. 2,75 m, š. pribl. 0,70 m, ohr. SE 628 je deloma prekrivala zid SE 270. Spodnji del plasti v. 0,18 m, n. m. v. 25,83−25,43 m (vrh), 25,65 m (dno). severovzhodno od vkopa SE 270A je bil iz dveh slojev: iz SE 403B zgornje ruševinske plasti s kamni in malto ter spodnjega bolj Vkop ali jarek za zid SE 403 = SE 404. Poteka ob liniji zemljenega sloja temno rjave barve brez grobih sestavin. strukture, oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrimi Ta bi lahko v nekem obdobju predstavljal hodno površino in je plast nastajala več časa kot plast uporabe skozi daljše prehodi. Seka SE 2 in SE 318. obdobje. Ohr. dl. ok. 6 m, š. ok. 2,5 m, db. 0,30 m. SE 404 SE 627A Zid s temeljem, položen v smeri SZ−JV. Tvori zunanji Vkop nepravilne ovalne oblike − stojka − jama za lesen prizidek gospodarskega poslopja, prostor CC na jugo- steber, vertikalni element pred severozahodnim vhodom zahodni strani. Grajen je iz lomljencev peščenjaka različ- skozi steno SE 270 na zunanji strani. Vkop je lahko posledica nih velikosti in oblik (od zaobljenih do ploščatih, vel. od rušenja ali oranja, kjer je iz zidu odpadel kamen. Oblika pre-0,05 × 0,12 × 0,10 m). Vezan je bil z zidom SE 403, toda seka U z ostrimi prehodi. Dl. 0,38 m, š. 0,26 m, gl. 0,15 m. vogal je poškodovan z gradnjo mlajšega zidu SE 402. Zid je poškodovan z oranjem, zaradi česar je nastala SE 316. SE 627B Večji in srednje veliki lomljenci so postavljeni plosko, ne- Polnilo stojke SE 627A. Temno rumenkasto rjav glinen melj, kateri tudi pokončno ali postrani, ter z nepravilnimi ali bolj drobnozrnat, mehek z gruščem (7 × 4 cm; 7 %). Dl. 0,38 m, pravilnimi stranicami v dve skoraj ravni lici zidu. Vmes so š. 0,26 m, db. 0,15 m. 382 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 manjši kamni ter manjša vsebnost apnene malte. Ohra- KK39, KK46B, 2 × KKD; vrč 2 × NKR; 2 × NKD; pokrov KKP. njene so do tri vrste kamnov. V vogalu so uporabljeni večji Datacija: redke najdbe iz 2. stoletja, pogostejše iz 3. in 4. in bolj pravilno grobo obdelani kamni. V nadaljevanju se stoletja. naslanja na zid SE 314. Ohr. dl. 1,80 m, š. 0,70 m, ohr. v. SE 441 0,50 m, n. m. v. 25,51 m (vrh), 24,99 m (dno). Krajši zid v smeri V−Z, poteka izven linije rimskih struktur. SE 404B Grajen iz kamnov različnih velikosti (od 0,15 × 0,10 × 0,05 m Vkop za zid SE 404 = SE 403. Poteka ob liniji strukture, do 0,40 × 0,15 × 0,30 m), ohranjenih samo v eni vrsti. Kamni oblika tlorisa linearna, oblika preseka U z ostrimi prehodi. so postavljeni brez veziva. Dl. 1,90 m, š. 0,65 m, ohr. v. do Seka SE 2 in SE 318. 0,30 m, n. m. v. 25,30 m (vrh), 25,10 m (dno). SE 316 SE 441A Premešana plast poškodovanega tlakovanja zgornjega dvo- Interfacija uničenja suhozidne strukture SE 441. rišča. Vsebuje nepravilno razsute kamne različnih velikosti in med njimi je zemljena matrica rjave barve, meljasta in rahla. Plast se nahaja poleg SE 463. Plast je podobna SE 370 in je nastala kot posledica poškodovanja plasti SE 418, pri obdelavi polj. Od nje se razlikuje od po temnejši in bolj rahli zemljeni matrici. Pri nastanku plasti so bile poleg SE 418 poškodovane še druge kamnite strukture SE 402, SE 403, SE 441. Vezana na ruševinsko SE 321, le da imata zaradi različne podlage različno sestavo. Razprostira se na zunanjem dvorišču od zidu SE 312 proti severovzhodu, na jugovzhodu do kontrol- nega jarka 3, proti severovzhodu se meja plasti, postopoma izgublja v ornici. Dl. 17,00 m, š. 8,00 m, n. m. v. 25,69 m, 25,01 m. Najdbe: žeblji, ploščice; keramika: A − Dr. 6B − velika (1.−2. stoletje); A/NK − amfora ali vrč; lonec KK23; NKD. Datacija: material 1.−2. stoletje. SE 370 = SE 386 Premešana plast poškodovanega tlakovanja zgornje- ga dvorišča. Podobna SE 316. Ruševinska plast iz veliko kamnov, tegul in odlomkov rimske keramike. Zemlja, ki zapolnjuje prostor med kamni, je peščena in rjave barve (podobna SE 321). V kv. 11/C−D4 SE 370 je zemljena matrica bližje plasti SE 408A. Plast je antropogena in zelo poškodovana z vidnimi jarki od oranja; nastala je s preme- šanjem tlakovanja zunanjega dvorišča SE 418 in poško- dovanjem nekaterih kamnitih struktur kot plast SE 316, le da se je pod SE 316 še ohranilo tlakovanje SE 418. To pa je edini ostanek tlakovanja od SE 418 proti severozahodu. Dl. 6,92 m, š. 4,70 m, db. do 0,35 m, n. m. v. od 25,61 do 24,99 m (vrh). Najdbe: 2 × Tegula CRISPINI, utež za statve, zakovice, noži, žeblji, kavlji, novci: G3079 − Magnentius, kovan 350; G3078 − Constantinus I, kovan 320; keramika: TSTP − Consp. 3.2−3 Consp 3 (30/40−2. stoletje), ESB2−Hayes 63 (75−120), AS − Hayes 59A (340/350−420); AS − D ned.; EKK − egejski nare- breni lonček (kon. 1.−3. stoletje), 3 × A − Dr. 6B − mala; 2 × A − Dr. 6B ned.; 3 × A − ned.; A − Rich. 527; AA − Africana IIC (sred. 3.−(zač.) 4. st.); AA − Africana IID ali Keay 25A−B (sred. 3.−4. stoletje); AA − Keay 27 (druga pol. 4. stoletja); 2 × AA − Dr. 30 (3.−4. stoletje); AA − ned.; A/NK − amfora ali vrč; SVK1 − melnica (do prva pol. 1. stoletja), lonci NK46; skleda Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 383 5. in 6. faza Srednji in novi vek SE 304 SE 308 Ruševinska plast na moderni terasi 3 ob skladišču iz ka- Ruševina ali nasutje. Koncentracija kamnov mnov različnih vel. (od 0,45 × 0,20 × 0,30 m do manjših pr. (0,25 × 0,15 × 0,10 m do 0,05 × 0,08 × 0,10 m) in rimske 0,10 m), tegul in opeke. Zemlja, ki zapolnjuje prostor med opeke, ki je nastala v času gradnje suhozida SE 307 in je kamni, je rjav rahel melj. Nastala je po antropogeni poti iz zapolnil prostor med rimsko škarpo SE 309 in modernim ruševinskega gradbenega materiala SE 310 in SE 309. Plast suhozidom SE 307 ter nad rimskim zidom SE 310. Plast je SE 304 je podobna SE 303. Razteza se v sektorju 10 in deloma nastala kot močno poškodovana ruševina SE 306, kontrolnem jarku 1, kjer je nad SE 310 in SE 309 ruševinska pri gradnji SE 307. Skupaj s SE 306 odgovarjata SE 304 v plast SE 304. V sektorju 9 je označena kot SE 306. Proti sondi 10. Dl. 15,00 m, š. 1,30 m, db. 0,30 m. notranjosti skladišča prehaja v ruševino SE 423 = SE 438. SE 314A Skupna izkopana dl. do 45 m, š. do 1,3 m, db. do 0,40 m. Interfacija uničenja suhozidne strukture SE 314. SE 306 SE 402 Ruševinska plast na moderni terasi 3 ob skladišču. Plast je Zid s temeljem, usmerjen Z−V (iz smeri rimskih zidov). sestavljena iz koncentracije kamnov, rimske opeke in kera- Zidan iz neobdelanih kamnov, lomljencev peščenjaka, ve- mike. Peščenjakovi lomljenci (vel. od 0,27 × 0,17 × 0,15 m zanih z obilo apnene malte. Zidava se razlikuje od zidave do 0,55 × 0,24 × 0,06 m) so nepravilno razsuti po geološki okoliških rimskih zidov (npr. SE 404 in SE 403), je veliko osnovi SE 2. Plast je ista kot SE 304 v sektorju 10, kon- slabša, saj so kamni nametani v vkop za zid (SE 402A) in trolnem jarku 1. Proti severozahodu se konča s koncem večinoma manjši (vel. 0,05 × 0,03 × 0,02 m; nekaj večjih škarpe SE 309. Pod nasutjem SE 308, ki predstavljajo isto vel. 0,20 × 0,10 × 0,15 m). Lici zidu ali temelja sta izredno ruševino, ki pa je bila deloma poškodovana in prekopana neravni, popolnoma brez vrst. Na zid SE 402 se pod pri gradnji škarpe SE 307. Dl. 16,00 m, š. 1,75 m, db. do kotom pribl. 45° naslanja zid SE 463. V razdalji 1,70 m od 0,60 m, n. m. v. 21,56 m (vrh). spoja zidov proti jugu se zid zniža za 0,2 m. Zid se zopet SE 309A dvigne na mestu, kjer seka zid SE 404. Dno temelja se v Interfacies destrukcije podpornega zidu SE 309. kv. 12/E 4−5 postopno niža s terenom. Ohr. dl. 6,50 m, š. SE 401 0,70 m, ohr. v. 0,48 m, n. m. v. od 25,85 do 25, 35 m (vrh), Ruševinska plast na moderni terasi 3 v prostoru CC. do 24,87 m (dno). Ruševinska plast iz kamnov različnih velikosti (od SE 402A 0,20 × 0,30 × 0,20 m do ok. 0,10 × 0,15 × 0,05 m), pri čemer Interfacija uničenja zidu SE 402. so manjši kamni v večini. Zemlja med njimi je rjav čvrst SE 402B melj. Plast je verjetno poškodovana z oranjem. Prekrila je Vkop ali jarek za zid SE 402. Oblika tlorisa je linearna, obli- zidane strukture SE 404 ter del SE 402. Pod SE 1. Dl. 4,5 m, ka profila U. Seka SE 2, SE 318. š. 2,00 m, n. m. v. 25,27 m (vrh), 24,65 m (dno). SE 403A SE 439 Interfacija uničenja suhozida SE 403. Ruševinska plast na severovzhodni strani zidu SE 310. Ze- mljena matrica meljaste gline je temno rjave do črne barve SE 404A ter bele barve zaradi drobnih delcev zdrobljene malte (do Interfacija uničenja suhozida SE 404. 50 %). Kamni različnih velikosti (od 0,10 × 0,15 × 0,07 m SE 427A1 do 0,45 × 0,30 × 0,25 m) in različnih oblik (od ploščatih do Interfacija uničenja suhozidne strukture SE 427A. okroglih, od oglatih do zaobljenih) so se sesuli na seve- rovzhodno stran iz zidu SE 310. Med najdbami je veliko SE 427B1 tegul, amfor, kosti in nekaj imbreksov. Prekriva SE 422A. Interfacija uničenja suhozidne strukture SE 427. Izkopana dl. 3,60 m, izkopana š. 0,95 m, n. m. v. 22,87 m SE 463 (vrh), 22,50 m (dno). Nadaljevanje zidu SE 402 proti severovzhodu. Suhi zid Najdbe: 2 × tegule Crispini, koščene igle, keramika: 2 × AS postavljen v smeri SV−JZ, iz neobdelanih kamnov − lo- − Hayes 50A (300−360, skupaj s kosom iz SE 350); O − mljencev peščenjaka brez sledi veziva. Kamni so bili Loeschcke ×c (3.−4./5. stoletje), A − Dr. 6B − mala, AA nametani v vkop za zid (SE 463B). Večina je bila drob- − Africana IID (4. stoletje), AA − Keay 25.1 (4. stoletje), vrč nih kamnov (0,05 × 0,03 × 0,02 m), nekaj tudi večjih (ok. NK33, NKR, A/NK − amfora ali vrč, 2 × lonček NK62. 0,20 × 0,10 × 0,15 m). Lici zidu ali temelja sta bili izredno Datacija: najdbe 4. stoletje (prva pol. 5. stoletja). neravni, popolnoma brez vrst. Večinoma je bil zid uničen 384 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 in brez konteksta. Verjetno je suhi zid povezan z graditvijo Osrednje dvorišče teras v mlajših obdobjih. Usmeritev in gradnja odstopata od rimskih struktur. Odnos s SE 402 ni jasen. Dl. 0,60 m, SE 286A š. 1,50 m, v. 0,38 m, n. m. v. 25,83 m (vrh), 25,55 m (dno). Odtočni kanal na dvorišču jugozahodno od skladišča, usmerjen SV−JZ. Dno kanala je zgrajeno iz kamnitih SE 463B plošč peščenjaka (vel. 0,45 × 0,40 × 0,04 m). Stranici sta Vkop za zid SE 463. Oblika tlorisa je linearna, oblika profila ozka zidka, široka 0,10−0,20 m in izdelana iz lomljencev U. Seka SE 2, SE 318. Dl. 0,60 m, š. 1,50 m. peščenjaka (skoraj oglatih oblik, vel. 0,52 × 0,20 × 0,08 m do 0,15 × 0,10 × 0,03 m). Notranje lice kanala je ravno, za stranici uporabljeni kamni so neobdelani. Vmesni prostor med stranicama in stenama vkopa je zatrpan z gruščem (vel. 10 × 10 × 2 cm), brez veziva. Kanal prekrivajo grobo klesane peščenjakove plošče (vel. 0,68 × 0,44 × 0,09 m do 0,56 × 0,20 × 0,08 m). Kanal je linearen in dokaj plitek, glo- bok 0,12−0,20 m, širina kanala med stranicama je 0,30 m. Zapolnjuje ga polnilo SE 286B. V kv. 2/B4 so bili zidovi kanala trdno ohranjeni, v kv. 6/B1 pa so zidovi že poško- dovani in slabše ohranjeni. Kanal se spušča proti jugoza- hodu za 0,90 m (od začetka do konca). Ohr. dl. 11,10 m, š. 0,65 m, v. 0,17−0,30 m, n. m. v. od 17,93 do 16,83 m (vrh). SE 286B Polnilo kanala SE 286A. Zasutje svetlo rjavega čvrstega me- ljastega peska z gruščem (vel. 2 × 2 cm do 3 × 3 cm, 5 %). Brez najdb. Ohr. dl. 11,10 m, š. 0,30 m, db. 0,17−0,30 m. SE 286C Vkop ali jarek za odvodni kanal SE 286A. Oblika tlorisa je linearna, oblika profila U. Seka SE 2. Ohr. dl. 11.10 m, š. 0,30 m, v. do 0,30 m. SE 298A Odtočni kanal pred skladiščem, na jugozahodni strani gospodarskega poslopja. Linearen kanal je usmerjen SV−JZ. Izdelan je iz kamnitih plošč peščenjaka: plo- šča pokrova (vel. 0,58 × 0,40 × 0,06 m) prekriva stranice kanala s pokončno postavljenimi kamnitimi ploščami (vel. 0,40 × 0,20 × 0,07 m). Dno ni izkopano. Kanal je verjetno vodil na vrt sredi vile. Zelo poškodovan. Ohr. dl. 1,32 m, š. 0,50 m, v. 0,20 m, n. m. v. 20,15 do 19,90 m (vrh). SE 298C Vkop za odtočni kanal SE 298A. Oblika tlorisa je linearna, oblika profila U. Seka SE 2 in SE 271. Ohr. dl. 1,32 m, š. 0,50 m, gl. 0,25 m. SE 298B Polnilo kanala SE 298A. Polnilo rjavega drobno zrnatega mehkega meljastega peska vsebuje redke drobne kamne (3 × 5 cm, 1 %); drobce zdrobljene opeke, malte in oglja (po 1 %). Ohr. dl. 1,32 m, š. 0,50 m, db. 0,20 m. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 385 9.3 Terme SE 505 Flišna geološka podlaga. Zgornji del plasti SE 2 na višjem Geologija delu prostora 7, ki je bil za nianso temnejše barve in je vseboval nekaj odlomkov opeke. Delno premetana sterilna SE 120 plast, s katero so nivelirali prostore med zidovi, ali rahlo Naravni sediment, koluvij na območju term. Plast pred gra- premešana površina zaradi kasnejšega oranja. dnjo vile. Plast rjavkasto rumene meljaste gline s primesmi drobnega kamenja (vsebnost 5 %) ter redkimi rimskimi SE 506 najdbami. Na dnu plasti se pojavljajo drobci prazgodo- Naravni sediment, koluvij v prostoru 7, ki je služil kot vinske keramike (v SE 120A). Za potrebe stratigrafije je hodna površina v fazi 1 in deloma fazi 2. Plast svetlo rjave bila po izkopavanjih razdeljena na SE 120A in SE 120B, mehke meljaste gline z drobci oglja (vsebnost 5 %) in lo- kar med izkopavanji ni bilo vidno. SE 120A predstavlja mljenci peščenjaka (različnih nepravilnih oblik, vel. 8 × 7 × 4 naravno koluvijalno plast nad flišno osnovo SE 2, SE 120B cm; vsebnost 2 %). Plast je po površini poškodovana z pa izravnavo terena pri gradnji vile, pri kateri je bila ta ista oranjem. Db. 0,23 m, n. m. v. od 14,44 do 14,16 m (vrh). plast uporabljena. Pada po pobočju navzdol. N. m. v. od SE 508 14,83 do 11,91 m. Naravni sediment, koluvij. Plast rjave mehke meljaste SE 120A gline z drobci oglja in brez grobih sestavin. Razprostira se Spodnji del plasti SE 120 na območju term. Naravni severovzhodno od zidu SE 510 in vzhodno od zidu SE 565. sediment, koluvij na flišni osnovi SE 2. Rjava plast meljaste Na vrhu je plast poškodovana z oranjem. Enaka SE 120. ilovice podobna SE 550 = SE 544 = SE 508 = SE 318. Dl. 5,42 m, š. 6,07 m, izkopana db. vsaj 0,63 m, n. m. v. od 14,70 do 15,33 m (vrh). SE 120B Zgornji del plasti SE 120 na območju term. Rjava zemljena SE 509 plast, koluvij uporabljen za zasutje notranjosti prostorov in Naravni sediment. Leča grušča in kamenja, ki je zapol- ponekod neposredne zunanjosti ob zidovih ali v vkopih za nila nepravilnosti v podlagi SE 508. Plast svetlo rjavega, temelje. Podobna SE 217, SE 247. rahlo sprijetega drobnega in grobega meljastega pe- ska (30 %) pomešanega z gruščem (40 %, vel. do nekaj SE 165 centimetrov) in srednje velikimi kamni peščenjaka (30 %; Plast svetlo rjavega rahlega drobnega flišnatega grušča z vel. 27 × 15 × 7 cm do 8 × 8 × 3 cm), ki se pojavljajo v večji nekaj večjimi in manjšimi kamni (dva kamna vel. 27 × 17 × 7 koncentraciji le v kv. 1/A1 in kv. 1/A2, sporadično pa po celi cm; manjši vel. 10 × 5 × 3 cm). Oblika plasti v tlorisu je plasti. Izkopana dl. 5,47 m, izkopana š. 5,85 m, n. m. v. od nepravilna, v profilu je U oblike. Zaplata grušča v plasti 14,77 do 15,43 m (vrh). SE 120, brez najdb. Dl. 5,08 m, š. 1,62 m, db. do 16 cm. SE 512 SE 166 Plast sivo-rjavega mehkega peščenega melja s kamni Plast svetlo rjavega rahlega drobnega in grobega peska z peščenjaka (različnih vel. in oblik od 0,34 × 0,18 × 0,12 m gruščem in kamenjem. Zaplata grušča v plasti SE 120, brez do 5 × 8 × 18 cm), ki so bolj del fliša, nad katerim se tudi najdb. Dl. 1,56 m, š. 1,45 m, db. do 10 cm. nahajajo. Večinoma je plast brez najdb. Po površini je SE 167 plast poškodovana z oranjem in rigolanjem. Izkopana dl. Plast svetlo rjavega rahlega drobnega flišnatega grušča, 7,65 m, š. do 5,70 m, n. m. v. od 14,00 do 15,20 m (vrh). pomešanega z manjšimi kamni (vel. do 10 × 7 × 8 cm). SE 515 Oblika v tlorisu je nepravilna. Plast je intaktna. Zaplata Naravni sediment, koluvij v prostoru 7, verjetno hodna po- grušča v plasti SE 120. V njej je bila odkrita tudi prazgodo- vršina v fazi 1 in 2. Plast svetlo rjave mehke meljaste gline vinska keramika. Dl. 1,12 m, š. 0,52 m, db. 5−10 cm. z drobci oglja (vsebnost 5 %), nekaj lomljenci peščenjaka SE 183 (različnih nepravilnih oblik, vel. pribl. 10 × 7 × 4 cm; vseb- Predrimska plast rumeno-rjave (oker) mehke meljaste gline nost 3 %). Plast je po površini poškodovana z oranjem. z drobci oglja. Koluvij v prostoru 9, med zidom SE 565 SE 518 in ruševinama SE 172 in SE 552. Podobna SE 120. Plast Naravni sediment, koluvij v prostoru 12. Plast rjavega se nadaljuje pod ruševino SE 552 in SE 172. Del zgornje mehkega meljastega peska brez grobih sestavin in najdb. površine plasti je bila hodna površina (nad njo ruševina). Podobna po sestavi SE 120. Oblika tlorisa plasti je nepra- Brez najdb. Dl. 6,07 m, š. 1,75 m, db. vsaj 52 cm, n. m. v. od vilno kvadratna z ravnimi robovi. Verjetno je bil naravni 14,60 do 14,00 m (vrh). sediment zapečaten ob gradnji vile in tlakov nad njim. Presekana s SE 596A in SE 594A. Plast je po površini 386 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 poškodovana z oranjem. Izkopana dl. vsaj 4,16 m, izkopa- 10 × 5 × 3 cm). Brez najdb. Oblika plasti v tlorisu je nepra- na š. 2,72 m, db. ok. 20 cm, n. m. v. od 14,98 do 14,89 m vilna, v profilu je U oblike. Zaplata grušča v SE 120. Prehaja (vrh), od 14,64 do 14,84 m (dno). v SE 165. SE 522 SE 567 Zemljena plast v prostoru 5, verjetno tudi v prostoru 4 Plast svetlo rjavega rahlega drobnega flišnatega grušča z (dokumentirana kot SE 120). Morda hodna površina v fazi nekaj večjimi kamni (vel. do 0,40 × 0,15 × 0,10 m) in manjši- 1 in 2 oz. površina, na kateri so bili postavljeni tlaki. Plast mi kamni (vel. 10 × 7 × 8 cm do 20 × 10 × 4 cm). Brez najdb. rumeno-rjave mehke meljaste gline z drobci oglja, nekaj Izkopana dl. 2,16 m, izkopana š. 1,08 m, n. m. v. od 13,85 večjih lomljencev peščenjaka (oglate oblike, vel. pribl. do 14,02 m (vrh). 0,20 × 0,15 × 0,10 m; 5 %) ter nekaj manjših peščenjakov SE 568 (zaobljene in oglate oblike, vel. pribl. 5 × 3 × 2 cm, 5 %). Plast svetlo rjavega rahlega drobnega flišnatega grušča z Dl. 3,6 m (s prostorom 4−7,7 m), š. 3,18 m, db. ok. 26 cm, nekaj manjšimi kamni. Oblika v profilu je lečasta. Plast je n. m. v. 13,87 m (vrh), 13,55 m (dno). ugotovljena le v profilu P75. Naravni sediment ali antropo- SE 541 gena izravnava valovitega terena. Brez najdb. Izkopana dl. Naravni sediment, koluvij v prostoru 13. Plast rjavega 1,60 m, db. do 0,15 m, n. m. v. 14,06 m (vrh), 13,90 m (dno). mehkega meljastega peska s pogostimi drobci oglja, SE 586 brez grobih sestavin. Plast je poškodovana po površini z Plast svetlo rjavega rahlega drobnega flišnatega oranjem. Trikotna oblika s pravokotnimi robovi kaže, da je grušča z nekaj večjimi kamni peščenjaka (vel. pribl. bila zapečatena z gradnjo poslopja in tlaki nad njo. Enaka 0,32 × 0,17 × 0,10 m). Plast je bila nasuta z izravnavo valo- ostalim naravnim plastem SE 120 ipd. na tem območju. Dl. vitega terena. Brez najdb. Izkopana dl. 1,14 m, š. 0,48 m, 3,07 m, š. 2,05 m, n. m. v. 14,47 m (vrh). n. m. v. od 13,66 do 13,76 m (vrh). SE 544 Naravni sediment, koluvij v prostoru 6. Plast rjave mehke meljaste gline, brez grobih sestavin in najdb. Na vrhu je plast poškodovana z oranjem. Enaka SE 120. SE 550 Naravni sediment, koluvij v jugozahodnem delu prosto- ra 7−11. Predrimska plast rjave mehke meljaste gline, z enim zelo preperelim večjim blokom peščenjaka (vel. 0,43 × 0,35 × 0,20 m) na površini. Plast se nahaja severoza- hodno od apside prostora 4, ruševin SE 172 in SE 552 ter zidu SE 557. V tlorisu je plast težko ločiti od SE 120. SE 550 je naravna plast, uporabljena za izravnavo terena pri grad- benih delih (kot SE 120B). V nekem trenutku je bila zgornja meja plasti SE 550 pod SE 552 verjetno hodna površina. Izkopana dl. vsaj 22,00 m, š. 14,50 m, db. vsaj 0,98 m, n. m. v. od 13,12 do 15,79 m (vrh). SE 554 Naravni sediment, koluvij v prostoru 8. Zemljena plast rjave mehke meljaste gline. Vsebuje več večjih blokov peščenjaka, ki so po površini močno prepereli (vel. od 0,94 × 0,43 × 0,25 m do 0,24 × 0,15 × 0,10 m), in nekaj manjših oz. srednje velikih kamnov na spodnji meji s SE 2. Plast se nahaja v prostoru med zidovi SE 557, SE 559 in SE 565 − prostor 8. Po površini je plast poškodovana z oranjem. Enaka kot SE 120A in SE 550. Izkopana dl. 5,15 m, izkopana š. 3,65 m, db. 0,20−0,50 m, n. m. v. od 15,33 do 15,10 m (vrh), 14,82 m (dno). SE 563 Plast svetlo rjavega rahlega drobnega flišnatega grušča z nekaj večjimi (vel. 27 × 17 × 7 cm) in manjšimi kamni (vel. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 387 Rimska vila uničen s plenjenjem in oranjem. Ohr. dl. 8,75 m, rek. dl. 15,08 m, š. zidu 0,60−0,70 m, š. temelja 0,75 m, ohr. v. 1. gradbena faza 0,45 m, ohr. v. temelja 1,06 m, n. m. v. od 13,83 do 13,35 m Zidovi (vrh), od 13,54 do 13,13 m (dno). SE 104 SE 106 Zunanji zid termalnega poslopja, poteka v smeri SZ−JV Zid, poteka v smeri SV−JZ kot jugovzhodna stena prosto- kot jugozahodna stena prostora 1. Grajen je bil iz lo- rov 1 in 2 ter kot severozahodna stena prostorov 4 in 5. mljencev peščenjaka, vezan z malto. Večji kamni (vel. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. od 0,44 × 0,23 × 0,08 m do 0,12 × 0,15 × 0,06 m) so bili s 0,35 × 0,23 × 0,13 m do 5 × 4 × 4 cm), vezan s fino sivo-belo pravokotnimi stranicama postavljeni v dve lici. Vmes so bili malto. Večji kamni so plosko s pravokotnimi stranicami nametani manjši oglati kamni (vel. pribl. 10 × 12 × 4 cm). postavljeni v dve ravni lici, brez ravnih vrst. Vmes so zelo Zunanje lice zidu na jugozahodni strani je bilo ravno, kamni oglati in nepravilni manjši kamni. Dno zidu se dviga proti so bili položeni plosko, približno v vrstah z zelo različnimi severovzhodu. Ohranjena višina v prostoru 5 in 2 je v višini višinami, ki niso potekale popolnoma od ene do druge enega kamna (0,12 m), v prostoru 1 in 4 je ohranjena strani zidu. Severozahodni vogal zidu je bil zgrajen iz večjih višina štirih kamnov (0,40 m). Stoji na sočasnem temelju vogalnih kamnov, ki so ga vezali na zid SE 105. Ta vogal SE 129 in starejšem temelju SE 130. Vezan z zidom SE 104, je predstavljal jugozahodni vogal termalnega poslopja in nanj naslonjeni zidovi SE 140, SE 514 in SE 108, se naslanja celotnega kompleksa. Kamni v jugovzhodnem vogalu niso na zid SE 143. Ohr. dl. 6,45 m, rek. dl. 7,90 m, š. zidu bili izraziti. Notranje ali severovzhodno lice je bilo veliko 0,60 m, š. temelja 0,70 m, ohr. v. do 0,40 m, n. m. v. 12,30 m manj ravno − kamni so bili z manj pravilnimi stranicami (vrh), 11,71 m (dno). postavljeni v lice plosko in tudi poševno, brez vrst. Dno zidu SE 107 je bilo različno v notranjosti in zunanjosti, kjer je padalo proti Zidana struktura, zapolnitev pravokotne niše v zidu SE 108. severozahodu. Zid je stal na temelju SE 112 in je bil z njim Poteka v smeri SZ−JV. Grajena je iz lomljencev pešče- sočasen. Pravokotno nanj sta bila vezana zidova SE 105 in njaka (različnih oblik in vel. od 0,41 × 0,26 × 0,15 m do SE 106. Na severozahodnem in jugovzhodnem vogalu je bil 12 × 6 × 3 cm), vezana s sivo fino malto. Struktura je ime- na zunanjščini ometan z belim fasadnim ometom SE 117. la vidno le severovzhodno lice, ki ni bilo ravno. V lice so Na jugozahodni strani je bila nanj naslonjena ruševina bili postavljeni kamni z nepravilnimi stranicami, plosko in SE 110. Po površini je bil uničen s plenjenjem. Dl. 4,90 m, počez vezani z malto. Vmes so bili nametani kamenje in š. zidu 0,60 m, š. temelja 0,90 m, ohr. v. do 0,56 m, n. m. v. kosi apnene malte z veliko vsebnostjo zdrobljene opeke idr. 13,62−13,40 m (vrh), 13,17−12,73 m (dno). Jugozahodno lice je bilo zazidano s SE 108, s katerim je bilo SE 105 povezano. Struktura SE 107 je bila močno poškodovana s Zunanji zid termalnega kompleksa, poteka v smeri SV−JZ plenjenjem in oranjem. Ohr. dl. 1,86 m, š. zidu 0,74−0,80 m, kot severozahodna stena prostorov 1, 2 in 3 ter jugo- ohr. v. 0,46 m, n. m. v. 11,99 m (vrh), 11,50 m (dno). zahodna stena apside frigidarija. Grajen je iz lomljencev SE 108 peščenjaka in grobo obdelanih kamnov, vezan z belo Zunanji zid termalnega kompleksa je potekal v smeri SZ− apneno malto. Večji kamni (vel. od 0,30 × 0,20 × 0,10 m do JV kot jugovzhodna stena prostora 4 s pravokotno razširi- 10 × 7 × 5 cm) so bili s pravokotnimi stranicami postavljeni v tvijo. Grajen je bil iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik dve ravni lici, brez ravnih vrst. Vmes so bili zatrpani manjši in vel. od 0,52 × 0,27 × 0,10 m do 5 × 4 × 4 cm), vezan s fino kamni, od katerih so bili večji položeni plosko. Ohranjena sivo malto. Večji kamni so bili postavljeni ob straneh v dve višina zidu so štirje kamni. Zgrajen na temelju SE 111, s ravni lici, še posebej skrbno na jugozahodni strani − s pra- katerim sta sočasna. Na severozahodnem licu je na njem vokotnimi stranicam navzven, plosko, brez ravnih vrst. Med ohranjen omet SE 117. Nanj se pravokotno veže zid lici je nametano manjše kamenje. Severovzhodno lice je SE 104, SE 140 in SE 143 sta nanj naslonjena. V skraj- bilo izdelano manj skrbno, ker ga je zapolnjevala struktura nem severovzhodnem delu je vezan s polkrožnim zidom SE 107. Zob temelja (SE 131) je na severozahodni strani apside (SE 146), ki sega do malo manj kot polovice dolžine širok 11 cm, na jugozahodni strani pa 6 cm. Temelj SE 131 zidu SE 105. Na notranji strani apside se nanj naslanjata se veže s temeljem SE 112, s katerim sta verjetno sočasna, kamnito polnilo za klopico SE 147 in starejši omet bazena na kar kažejo tudi neizraziti vogalni kamni v jugovzho- SE 152. V prostoru 2 je zid povezan s kanalom SE 162 = dnem vogalu z zidom SE 104. Na severovzhodni strani SE 164, ki se pod zidom izlije v zunanjost stavbe. Dno zidu poteka nad starejšim temeljem SE 130. Na jugozahodni se proti severovzhodu dviga, ob apsidi pa se s temeljem strani se nanj naslanja zid SE 109. Zid SE 108 je močno močno poglobi. Sam zid je ohranjen le ob prostorih 1 in uničen z oranjem in plenjenjem predvsem na stiku z zidom 2 ter v jugozahodnem vogalu apside. Po površini je zid SE 560. Odnos s temeljem SE 589 na tem stiku ni jasen. 388 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Nanj naslonjen kontrafor SE 599. Ohr. dl. 3,25 m, š. zidu v. 0,27−0,77 m, ohr. v. temelja 13,17 do 12,73 m, n. m. v. od 0,70 m, š. temelja 0,87 m, zob temelja 0,11 m in 0,06 m, 13,17 do 12,73 m (vrh), 12,35 m (dno). ohr. v. 0,60 m, n. m. v. 11,96 m (vrh), 11,21 m (dno). SE 112A SE 111 Vkop ali jarek za temelj SE 112. Oblika v tlorisu je line- Temelj zidu SE 105, poteka v smeri SV−JZ, grajen je arna. Oblika v profilu je U z ostrim prehodom v ravno in iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. od navpično steno ter oster prehod v ravno dno. Vkop je 0,41 × 0,27 × 0,10 m do 4 × 5 × 3 cm), vezan z malto. Večji težko viden zaradi uporabe istega materiala pri nasutju. kamni so postavljeni ob straneh s pravokotnimi in nepra- Dl. 4,35 m, š. 0,90 m, v. do 0,50 m, n. m. v. od 13,17 do vilnimi ploskvami v dve neravni lici. Kamni so položeni plo- 12,73 m (vrh), 12,35 m (dno). sko, poševno in navpično. Manjši kamni so zatrpani vmes, SE 117 pa tudi med večje kamne ob straneh. Ob apsidi je temelj Fasadni omet bele barve na zunanjih zidovih termalnega poglobljen za 0,45 m (na 0,92 m globine od hodne povr- kompleksa. Ohranjen na severozahodni strani zidu SE 105 šine); v tem delu je tudi malta drugačna − bolj cementna, ob jugozahodnem vogalu stavbe, nad zobom temelja s pogostimi vključki drobnega proda (pr. do 4 cm). Drugje SE 112 in tlakom SE 116, zazidan z zidom SE 113 in kana- je malta bolj fina, siva, z redkimi vključki zdrobljene opeke lom SE 114; na jugozahodni strani zidu SE 104 in SE 107 in peska. Temelj ima zob, njegov nivo se proti severovzho- ter na severozahodni strani zidu SE 108 ob vogalu med du dviga. V prostoru 1 je v dolžini 2,40 m zob širok 9−10 prostoroma 1 in 4, kjer je zazidan s kontraforjem SE 109 in cm; nato se dvigne in v dolžini 1,30 m ima zob 10−12 cm. sega do zoba temelja SE 112 (zidu SE 104) ter zoba zidu V prostoru 2 ima zob 8 cm do kanala SE 162, od kanala SE 108. Kamni kontraforja so tako nametani, da so omet SE 162 naprej pa je nivo višji. Na severovzhodni strani, prebili. Db. 2 cm. zunanjščina prostorov 1 in 2, meri zob temelja 8−14 cm; nivo se proti severovzhodu konstantno dviga, prekinjen je SE 129 le s prehodom kanala SE 162 (dno SE 164). Severovzhodna Temelj zidu SE 106, poteka v smeri SV−JZ. Grajen je stran temelja v apsidi ni vidna, jugozahodna stran je ravna. iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. od Ohr. dl. 7,95 m, š. temelja 0,75 m, ohr. v. 0,34−0,55 m, 0,37 × 0,44 × 0,13 m do 0,12 × 0,06 × 0,03 m), vezan s sivo- n. m. v. 11,96 m (vrh), 11,06 m (dno). -belo fino malto. Večji kamni so postavljeni z nepravilnimi stranicami v dve lici. Lice ni ravno, je rahlo valovito, brez SE 111A ravnih vrst. Med večjimi kamni so manjši kamni. Višina Vkop ali jarek za temelj zidu SE 111. Oblika v tlorisu je li- temelja je različna: na meji med prostoroma 2 in 5 je 0,35 nearna z okroglo razširitvijo ob apsidi. Oblika profila je U z do 0,30 m; na meji med prostoroma 1 in 4 pa je nivo zoba ostrimi prehodi. Dno pada proti jugozahodu. Seka SE 120, nižji (n. m. v. 13,44 m). V prostoru 4 je postavljen nad sta- SE 2; zapolnjen s SE 111, SE 177. Dl. 7,95 m, š. 0,75 m, v. rejši temelj SE 130, vendar le z eno linijo kamnov − višina 0,40 m, n. m. v. 11,96 m (vrh), 11,06 m (dno). 0,13 do 0,15 m; v prostoru 1 pa v višini treh do štirih ka- SE 112 mnov − višina okoli 0,42 m. Temelj je viden na jugovzhodni Temelj zidu SE 104, poteka v smeri SZ−JV. Grajen je strani, širine 10 cm. Ohranjen je v celoti. Ohr. dl. 7,90 m, š. iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. od temelja 0,70 m, ohr. v. 0,30−0,35 m; okoli 0,42 m, n. m. v. 28 × 23 × 8 cm do 10 × 7 × 4 cm). Na notranji strani (v 13,34 m (vrh), 12,87 m (dno). prostoru 1) je lice temelja iz zelo nepravilnih stranic ka- SE 130 mnov, ki so postavljeni plosko, postrani in navpično; lice Starejši temelj pod temeljem SE 129 ter zidovoma SE 106 je neravno. Na zunanji strani objekta je jugozahodno lice in SE 107. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (različ- grajeno iz pravilnih stranic kvadrov, vsaj v zgornjem delu nih nepravilnih oblik in vel. od 0,38 × 0,14 × 0,10 m do je dokaj ravno in brez vrst. Od jugovzhodnega vogala, 0,10 × 0,07 × 0,05 m), vezanih z obilo apnene malte (bela z kjer se veže na temelj SE 129 in temelj zidu SE 107 oz. veliko vsebnostjo drobnih prodnikov pr. do 3 cm). Večji ka- SE 108, absolutni nivo temelja pada (vrh 13,137 m n. m. mni so postavljeni zelo nepravilno ob straneh, brez vrst in v.). Od vogala je v dolžini 2,22 m zob temelja 9−13 cm in z različnimi nepravilnimi stranicami navzven. Kamni ležijo višina temelja pribl. 0,77 m. Nato se spusti (za približno zelo nepravilno. Ohranjena višina je do treh kamnov. Viden 0,20 m) na n. m. v. 12,96 m, v dolžini 0,54 m in z zobom je le en del, ostalo prekrivajo SE 129, SE 107 in SE 108. V širokim 5−10 cm. Nato se spet spusti za 0,15 m na n. m. v. prostoru 5 se nadaljuje kot SE 593 (v isti liniji). Odnos do 12,81 m, v dolžini 1,60 m, z zobom širine 6−10 cm. Na temelja SE 589 ni jasen zaradi močnih uničenj in nejasne koncu se ob spodnjem vogalnem kamnu spusti še za 8 cm gradnje v tem delu. Uničen je z gradnjo kasnejše faze. na n. m. v. 12,73 m, z zobom širine 3−7 cm. Ohr. dl. 4,35 m, Ohr. dl. 2,08 m in 0,48 m, izkopana š. zidu 0,55 m, ohr. v. š. zidu 0,90 m, š. temelja 0,90 m, zob temelja 8−29 cm, ohr. 0,30−0,45 m, n. m. v. 13,39 m (vrh), 12,87 m (dno). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 389 SE 131 naslonjen. Ohr. dl. 3,30 m, š. temelja pribl. 0,68 m, ohr. v. Jugozahodni temelj zidu SE 108. Slabo ohranjen. Zob 0,24 m, n. m. v. 14,47 m (vrh), 14,23 m (dno). temelja je širok do 0,25 m. Ohr. dl. 4,05 m, š. 0,25 m, ohr. v. SE 142A 0,08 m, n. m. v. 12,83 m (vrh). Vkop ali jarek za temelj SE 142. Oblika v tlorisu poteka ob SE 139 zidu SE 142 − linearno v smeri SZ−JV. Oblika v profilu ima Temelj zidu, usmerjen SV−JZ. Tvori prostor 3 na jugovzho- oster prehod v navpično steno in oster prehod v ravno dni strani in prostor 6 na severozahodni strani. Slabo ohra- dno. Vkop je zelo slabo viden. Dl. 3,30 m, š. pribl. 0,68 m, njen, grajen je iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik, vel. v. 0,16 m. od 0,32 × 0,23 × 0,15 m do 0,10 × 0,07 × 0,05 m), vezanih SE 143 z obilo apnene malte (nizka vsebnost malte − zgolj 2 %). Temelj zidu, usmerjen SV−JZ. Tvori prostora 2 in 5 na Malta je umazano bele barve s pogostimi drobnimi pro- severovzhodni strani ter prostora 3 in 6 na jugozahodni dniki pr. do 2 cm. Kamni so postavljeni z zelo nepravilnimi strani. Slabo ohranjen le v temelju. Grajen je iz lomljencev stranicami v dve lici. Lici nista ravni in brez vrst. Ohranjen peščenjaka (različnih oblik in vel. pribl. 0,55 × 0,33 × 0,15 m je v višino enega do treh kamnov. Po površini je uničen s do pribl. 0,10 × 0,07 × 0,05 m), vezanih s sivo-belo fino plenjenjem in oranjem. Ohr. dl. 5,50 m, š. temelja 0,70 m, malto brez vključkov. Večji kamni in bloki so postavljeni v ohr. v. 0,20 m, n. m. v. 14,40 m (vrh), 13,97 m (dno). dve lici; lice je neravno s pravilnimi in nepravilnimi stranica- SE 139A mi kamnov navzven, ki so postavljeni tudi poševno. Je brez Vkop ali jarek za temelj zidu SE 139, poteka v smeri SZ−JV. poravnanih vrst, ohranjen v višini dveh do treh kamnov. Oblika v tlorisu je podolgovat pravokotnik − enaka poteku Po površini je uničen s plenjenjem in oranjem. Ob stiku s temelja SE 139. Oblika v profilu je oster prehod v navpič- SE 106 (oz. SE 129) in SE 139 je temelj razširjen na obe no neravno steno in spet oster prehod v ravno dno. Dl. strani za 5 do 10 cm. Skupna širina na tem delu je 0,80 m. 5,50 m, š. 0,70 m, n. m. v. 14,40 m (vrh), 13,97 m (dno). Gre za ojačitev pri sekanju zidu SE 593 iz starejše grad- SE 140 bene faze. Temelj za zid SE 143 je zidan sočasno z zidom Zid s temeljem, usmerjen SV−JZ. Tvori prostor 1 na SE 105 = SE 104 = SE 106, naslonjen je na SE 105 in nanj severovzhodni strani ter prostor 2 na jugozahodni strani. je naslonjen SE 106 (oz. njuna temelja SE 111 in SE 129). Zelo slabo ohranjen, le v temelju. Grajen je iz lomljencev Ohr. dl. 4,90 m, š. 0,60−0,80 m, ohr. v. 0,27 m, n. m. v. peščenjaka (različnih oblik in vel. od 0,30 × 0,32 × 0,23 m do 14,09 m (vrh), 13,82 m (dno). 0,10 × 0,08 × 0,07 m), vezanih s fino sivo-belo malto brez SE 143A vključkov. Večji kamni so postavljeni v dve lici iz pravoko- Vkop ali jarek za temelj zidu SE 143, poteka v smeri SV−JZ. tnih stranic kamnov. Lice zidu je ravno, brez ravnih vrst. Oblika v tlorisu je linearna, enaka poteku tlorisa temelja Med lici so vstavljeni manjši kamni. Zid je ohranjen le v SE 143. Oblika v profilu je U oblike z ostrim prehodom dolžini 1,13 m; v višini enega do dveh kamnov (do 0,24 m). v navpično steno in ostrim prehodom v ravno dno. Dl. Lice temelja je neravno, iz nepravilnih stranic kamnov in 4,90 m, š. 0,60 m, v. 0,28 m, n. m. v. 14,09 m (vrh), 13,82 m prav tako brez vrst. Temelj je na jugovzhodni strani (v pro- (dno). storu 1) širši za 7−13 cm. Ohr. dl. 3,70 m, š. zidu 0,58 m, SE 146 š. temelja 0,80 m, zob temelja 7−13 cm, skupna ohr. v. Polkrožni temelj za zid apside prostora 3, tloris je polkro- 0,40 m, n. m. v. 13,82 m (vrh), 13,40 m (dno). žen v osi SV−JZ. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (raz- SE 140A ličnih oblik in vel. od 0,25 × 0,26 × 0,20 m do 8 × 8 × 4 cm), Vkop ali jarek za zid SE 140. Oblika v tlorisu je linearna, vezano z belo apneno malto, ki vsebuje veliko drobnega oblika preseka U. Vkop ni bil viden. proda (pr. od 0,4−3 cm) in malo drobcev keramike. Večji SE 142 kamni so s pravokotnimi stranicami postavljeni v dve lici, Temelj zidu, poteka v smeri SZ−JV. Tvori prostor 3 na predvsem skrbno na zunanji strani, kjer se skoraj čutijo severovzhodni strani in prostor 9 na jugozahodni strani. ravne vrste, ki pa ne potekajo po celi dolžini in nimajo niti Slabo ohranjen zid le v temelju, grajen je iz lomljencev podobnih višin. Lice zidu je ravno. Mestoma so na zuna- peščenjaka (različnih oblik in vel. od 0,53 × 0,21 × 0,15 m do njem obodu vzidane rdeče in rumene tegule. Ohranjenih 0,10 × 0,07 × 0,03 m), vezanih s sivo-belo fino malto brez je osem višin kamnov. Med večjimi kamni so zatrpani vključkov. Večji kamni so s skoraj pravokotnimi stranicami manjši, oglatih in manj pravilnih oblik. Dno temelja pada postavljeni v dve lici, ki sta dokaj neravni. Vmes so manjši proti jugozahodu v treh stopnicah (po 0,20 m). Zunanji kamni. Ohranjen je le v višini enega kamna. Stik z vogalom obod loka meri 10,10 m. Temelj leži v plasti navožene med zidovi SE 146 in SE 105 oz. temeljem SE 111 je uničen ilovice SE 120 oz. SE 177. Lok apside se na obeh koncih (na njem ni vidne navezave), verjetno je bil SE 142 nanje veže na zid SE 105. V notranjosti apside se na jugozaho- dni strani na temelj naslanja kamnito polnilo SE 147, nanj 390 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 se vežejo tudi marmorne plošče SE 150 ter sočasen omet SE 501A SE 152. Š. temelja 0,60 m, ohr. v. 1,04 m, n. m. v. 14,08 m Vkop ali jarek za temelj zidu SE 501 je enak širini temelja (vrh), 13,13 m (dno). zidu. V tlorisu je enak poteku temelja s profilom U oblike z SE 146A ostrimi prehodi. Na delu, kjer je temelj zidu SE 501 uničen, Vkop za temelj apside SE 146. Oblika v tlorisu je polkrožna. se meja vkopa večinoma pokriva z interfaciesom destruk-Oblika v profilu je U z ostrimi prehodi v ravno steno ter cije SE 513A, ki ga na tem delu seka in poškoduje (razširi- postopnimi prehodi v ravno dno. Dno pada proti jugo- tev ob severozahodni zunanji liniji zidu ter razširitev sten zahodu. Vkop je intakten. Ne poteka po dnu celotnega vkopa). Dl. 2,05 in 0,52 m, š. 0,60 m, v. do 0,19 cm. temelja, le kjer je bila flišnata osnova višja. SE 510 SE 180 Temelj zidu, usmerjen SZ−JV. Tvori prostor 3 na seve- Zid − podlaga za apsidalni del prostora 4, poteka v smeri rovzhodni strani ter prostor 6 na severovzhodni strani. SV−JZ. Predelni zid v prostoru 4, s severozahodne strani Grajen je iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. zamejuje malo apsido. Grajen je iz lomljencev pešče- 0,52 × 0,18 × 0,10 m, 0,37 × 0,28 × 0,10 m do 7 × 7 × 4 cm), njaka različnih oblik in vel. (od 0,20 × 0,20 × 0,10 m do vezan s fino sivo malto. Je brez ravnih vrst, ohranjena 0,10 × 0,07 × 0,03 m), vezanih s sivo-belo fino malto. Kamni višina je od enega do dveh kamnov. Večji kamni so po- so postavljeni plosko, večji ob straneh z različnimi strani- stavljeni ob straneh v dve lici. Proti jugovzhodu je temelj cami postavljenimi v dve lici. Zid je brez vrst. Višina zidu je zidu od vogala podaljšan za 0,66 m; zaključek ali nada- le en do dva kamna. Zid SE 180 je postavljen na nasutju ljevanje je uničeno. Po površini je poškodovan z oranjem SE 184 nad temeljem SE 589 in vezan z zidom SE 524. in plenjenjem. Dl. 5,27 m, š. 0,67 m, ohr. v. 0,24 m, n. m. v. Poteka v isti liniji kot SE 511 (stik ni bil izkopan). Ohr. dl. 14,50−14,77 m (vrh), 14,18−14,67 m (dno). 2,52 m, izkopana dl. 0,50 m, š. zidu 0,54−0,58 m, ohr. v. SE 510A 0,10−0,16 m, n. m. v. 13,64−13,59 m (vrh), 13,50−13,44 m Vkop ali jarek za temelj zidu SE 510, poteka v smeri SZ−JV. (dno). V tlorisu oblika je enaka poteku temelja, v profilu oblike U SE 185 z ostrimi prehodi: oster prehod v navpično steno in oster Polnilo vkopa SE 524A za zid SE 524. Zasutje temno prehod v ravno dno vkopa. Dl. 5,27 m, š. 0,67 m, v. 0,24 m. rjavega glinenega melja s pogostimi drobci oglja (10 %), SE 511 z zmernimi vključki drobnega grobega peska (5 %) in Temelj zidu, poteka v smeri SV−JZ. Tvori prostor 5 na manjšimi kamni (5 %, vel. pribl. 6 × 3 cm). Sestava je zelo jugovzhodni strani in prostor s severozahodne strani. Z podobna SE 549. Polnilo je poškodovano po površini z zidom SE 143 sta vezana. Temelj je grajen je iz lomljencev oranjem in gradnjo škarpe za teraso SE 103. Vkop je komaj peščenjaka (vel. od 0,44 × 0,23 × 0,18 m do 10 × 3 × 4 cm, zaznaven, le po bolj rahli glinenosti SE 549. V tlorisu je raz-zelo različnih oglatih oblik), vezanih s fino sivo malto. Večji mejitev zelo težko do ločljiva. Oblika v tlorisu je podolgo- kamni so z dokaj pravokotnimi stranicami postavljeni v dve vat pas v loku. Dl. 3,75 m, š. 1,25 m, db. 35−44 cm, n. m. v. lici brez vrst. Ohranjene so dve do štiri vrste kamnov (od- 13,73 m (vrh), 13,29 m (dno). visno od višine samih kamnov). Lice zidu je rahlo valovito, SE 194 med lica zidu so zatrpani manjši kamni. Ohr. dl. 4,45 m, š. Uničeni zid, linija na meji prostora 10 in 13. 0,51−0,60 m, ohr. v. 0,34 m, n. m. v. od 14,26 do 13,96 m (vrh), 13,64 m (dno). SE 501 Temelj zidu, usmerjen SV−JZ. Tvori prostor 6 na jugovzhodni SE 511A strani in deloma zapira prostor 7 na severozahodni strani. Vkop ali jarek za temelj zidu SE 511. Poteka v smeri SV−JZ. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (nepravilnih oblik in vel. Oblika v tlorisu je enaka poteku temelja−linijska. Obli- od 0,57 × 0,30 × 0,05 m), vezanih z obilo apnene malte. ka profila je U oblike z ostrimi prehodi: oster prehod v Kamni so postavljeni v dve lici brez poravnanih vrst. Uničen navpično steno in oster prehod v ravno dno. Dl. 4,45 m, š. je v dolžini 3,16 m z interfaciesom destrukcije SE 513A in 0,51−0,60 m, v. 0,34 m. SE 513C, po površini pa je uničen s plenjenjem in oranjem. SE 514 Uničen je stik s SE 521, ki se verjetno naslanja nanj, in stik s Zid s temeljem, usmerjen SZ−JV. Tvori prostor 5 na jugo- SE 510, na katerega se je verjetno naslanjal SE 501. Ohr. dl. zahodu in prostor 4 na severovzhodni strani. Zid je grajen 2,05 in 0,52 m, rek. dl. 5,73 m, š. temelja 0,60 m, ohr. v. do je iz klesancev peščenjaka (dokaj pravilno grobo obde- 0,19 m, n. m. v. 14,75 m (vrh), 14,08 m (dno). lani kvadri, vel. 0,39 × 0,17 × 0,06 m), vezani so z malto. Ohranjeni sta dve vrsti zidu, toda ne po celotni širini. Glede na širino kamnitega praga (SE 540) je bil verjetno širok okoli 0,46 m, ohranjen pa je le severozahodno od Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 391 praga SE 540, ob jugozahodnem licu. Temelj je ohranjen temelja pribl. 0,65 m, ohr. v. zidu 0,15 m, ohr. v. temelja v celoti. V prostoru 6 je za 15 cm širši od zidu, v prostoru 0,35−0,40 m, n. m. v. 13,73 m (vrh), 13,24 m (dno). 5 za 5 do 10 cm. Temelj je sezidan iz lomljencev pešče- SE 524A njaka (različnih oblik in vel. od 0,31 × 0,23 × 0,08 m do Vkop za temelj zidu SE 524. Vkop je ugotovljen le (v 0,10 × 0,07 × 0,05 m), vezanih z obilo apnene malte. Večji profilu P 100) v prostoru 7. Oblika tlorisa je polkrožen pas; kamni so postavljeni plosko v dve lici brez vrst. Lice temelja oblika profila je U z ostrim prehodom v poševno steno in je neravno. Manjši kamni zapolnjujejo prostor med večjimi. postopnim prehodom v konkavno dno. Vrhnji del vkopa je Ohr. dl. zidu 1,08 m, dl. temelja 3,74 m, ohr. š. zidu 0,22 m, uničen z oranjem. Dl. krožnega izseka 3,75 m, š. 1,25 m, v. rek. š. zidu 0,46 m, š. temelja 0,60−0,62 m, v. zidu 0,21 m, 0,35−0,44 m. ohr. v. temelja 0,30−0,35 m pribl. 13,60 m, n. m. v. zidu od 14,07 do 13,99 m (vrh), n. m. v. temelja 13,89 do 13,95 m SE 533 (vrh), 13,60 m (dno). Zid, položen v smeri SZ−JV, jugozahodni zid prostora 10. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. od SE 514A 0,46 × 0,18 × 0,12 m do 18 × 10 × 7 cm), brez veziva. Večji Vkop ali jarek za zid oz. temelj SE 514. Poteka v smeri SZ− kamni so s pravokotnimi stranicami postavljeni plosko v JV. Oblika tlorisa je podolgovat pas, poteka v širini zidu. eno, notranje lice. Lice zidu je ravno in brez vrst. Ohra- Oblika v profilu ima oster prehod v navpično steno in oster njenih je pet do šest vrst kamnov v višino. Manjši kamni in prehod v ravno dno (oblika U). Dl. 3,74 m, š. 0,60−0,62 m, nekaj opek (vel. 10 × 7 × 3 cm) so vstavljeni med lice zidu in v. do 0,36 m. vkop za zid SE 533A oz. fliš SE 2. Dl. 2,22 m, š. 0,35 m, ohr. SE 521 v. do 0,50 m, n. m. v. 14,36 m (vrh). Zid oz. temelj, v smeri SZ−JV. Tvori prostor 7 in 11 s seve- SE 533A = SE 594A rovzhodne strani in prostor 14 s jugozahodne strani. Zid Vkop za zid SE 533 in SE 594 − skupen vkop za prostor 10. je popolnoma uničen, ostala sta le dva lomljenca pešče- Oblika tlorisa je pravokotna. Oblika profila ima oster pre- njaka. Njegov potek lahko sledimo le glede na vkop oz. hod v navpično steno in oster prehod v ravno dno. Seka odtis zidu, ki je ostal po plenjenju kamnov (SE 513C). Kanal SE 2, SE 541, SE 533. Dl. 3,21 m, š. 2,58 m, gl. vsaj 0,50 m. SE 503 je bil speljan skozi zid SE 521. Odnos do zidov SE 501 in SE 502 ni jasen. Z zidom SE 502 sta verjetno so- SE 557 časna, lahko pa je mlajši od SE 501, saj je bil verjetno nanj Zid s temeljem, poteka v smeri SV−JZ. Tvori prostora 8 in 9 naslonjen. Ohr. dl. 0,28 m, rek. š. 0,30 m, n. m. v. 13,70 m ter poslopje na severozahodni strani. Zamejuje nadstrešek (vrh). − prostor 15 na jugovzhodni strani. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. od 0,39 × 0,22 × 0,10 m SE 521A do 0,08 × 0,11 × 0,06 m) vezanih s fino sivo-belo malto. Vkop ali jarek za temelj SE 521. Ni ohranjen, slutimo ga po Večji kamni so postavljeni plosko ob straneh v dve lici brez poteku SE 513C. Oblika tlorisa je podolgovata. ravnih vrst. V višino so ohranjene dve do tri vrste. Nada- SE 524 ljuje se proti severovzhodu v profil izkopa. Ob prostoru Zid s temeljem za apsido prostora 4. Zamejuje prostor 7 9 se nadaljuje od linije zidu SE 559 proti jugozahodu le s severozahodne strani in prostor 4 z jugovzhodne strani. za 0,62 m, kjer je nato verjetno uničen. Poteka ob zidu Zid in temelj potekata polkrožno v osi SV−JZ. Zid je grajen SE 582. Nagnjen je proti severozahodu, kamor se je zrušil. je iz lomljencev peščenjaka različnih velikosti, vezanih s fino Po površini je uničen s plenjenjem in oranjem. Izkopana dl. belo-sivo malto. Večji kamni (pribl. 0,28 × 0,18 × 0,10 m) so 5,35 m, š. pribl. 0,65 m, ohr. v. 0,21 m, n. m. v. od 15,33 do plosko postavljeni v dve lici s pravokotnimi stranicami nav- 14,96 m (vrh), od 15,08 do 14,58 m (dno). zven; manjši zapolnjujejo notranjost skupaj z opekami ena- SE 557A ke vel. (od 0,12 × 0,12 × 0,05 m do 0,05 × 0,04 × 0,03 m). Zid Vkop ali jarek za zid SE 557. V tlorisu je oblikovan v po-je ohranjen le v eni vrsti. Temelj je grajen je iz lomljencev dolgovat pas, enak zidu SE 557, oblika profila U z ostrimi peščenjaka (različnih oblik in vel. od 0,60 × 0,30 × 0,17 m prehodi: oster prehod v navpično steno in oster prehod v do 0,05 × 0,07 × 0,08 m), vezanih z obilo apnene malte. ravno dno. Vkop je deloma uničen s padcem zidu SE 557 Večji kamni so v temelju postavljeni v dve lici brez pravil- proti severozahodu ter z oranjem in plenjenjem proti za- nih ravnih vrst. Lice ni ravno ali navpično. Zid in temelj sta hodu. Vkopan v SE 2 in SE 554, 550. Dl. 5,35 m, š. 0,65 m, poškodovana z zidavo škarpe SE 103, oranjem in plenje- v. 21 cm. njem. V severozahodnem vogalu je vezan na prečni zid apside SE 180, naslonjen na zid SE 560 in postavljen nad SE 559 starejši temelj SE 589, med katerima je nasutje SE 184. V Zid s temeljem, poteka v smeri SZ−JV. Tvori prostor 8 na temelju je ohranjenih do pet vrst kamnov v višino. Ohr. jugozahodni strani in prostor 9 na severovzhodni strani. dl. zidu 1,60 m, ohr. dl. temelja 3,18 m, š. zidu 0,50 m, š. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (večji so kvadroidne 392 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 oblike, vel. od 0,50 × 0,24 × 0,12 m do 0,18 × 0,13 × 0,10 m), SE 565A brez veziva. Kamni so postavljeni v dve lici, s pravokotno Vkop ali jarek za temelj zidu SE 565, poteka v smeri SV− stranico navzven. Za razliko od drugih zidov tu manjši JZ. Oblika tlorisa je podolgovata − enaka tlorisu temelja kamni ne zapolnjujejo vmesnega prostora. Ohranjena je zidu SE 565. Oblika profila ima oster prehod v navpično le ena vrsta kamnov, katera rahlo visi proti jugozahodu, steno in oster prehod v ravno dno. Izkopana dl. 7,25 m, š. kamor se je zid zrušil. Zid je zelo poškodovan z oranjem 0,68−0,74 m, ohr. v. do 15 cm. in verjetno plenjenjem v dolžini 0,60 m in 0,82 m. Uničen SE 581 je tudi stik z zidovoma SE 565 in SE 582. Verjetno naslo- Struktura. Kamnita zapolnitev za zidom SE 595, prostor njen na SE 557 in SE 582. Ohr. dl. 2,98 m, rek. dl. 4,05 m, v vkopu za zidom je zapolnjen z lomljenci peščenjaka š. 0,40−0,45 m, ohr. v. 0,20 m, n. m. v. od 15,19 do 15,01 m (različnih oblik, vel. 0,32 × 0,22 × 7 cm do 10 × 7 × 4 cm), ki (vrh), od 14,98 do 14,87 m (dno). so postavljeni večinoma plosko, a brez reda. Prostor med SE 559A kamenjem zapolnjuje sivo-rjav glinen melj z drobci oglja in Vkop ali jarek za zid SE 559, poteka v smeri SZ−JV. Oblika malte (podoben SE 543). Dl. 0,58 m, š. 0,78 m. v tlorisu je enaka poteku zida SE 559. Oblika v profilu U: SE 582 oster prehod v ravno/navpično steno in oster prehod v Zid s temeljem, usmerjen SV−JZ. Tvori prostor 9 s se- ravno dno. Dl. 2,98 m, š. 0,40−0,45 m, v. 0,20 m. verozahodne strani. Grajen je iz lomljencev pešče- SE 560 njaka (različnih oblik, vel. od 0,32 × 0,26 × 0,12 m do Zunanji zid kompleksa, poteka v smeri SZ−JV. Tvori 0,10 × 0,04 × 0,03 m), vezanih z obilo apnene malte. Večji jugozahodno steno prostora 7, nadaljuje se v profil proti kamni so postavljeni v dve lici s pravokotnimi stranica- jugovzhodu. Grajen je iz lomljencev in grobo obdelanih mi navzven in plosko, vmes so zatrpani manjši kamni. kamnov peščenjaka, vezanih s fino sivo malto. Kamni (raz- Ohranjen je v višino do ene vrste kamna. Zid SE 582 ličnih oblik − bolj kvadroidni, vel. od 0,50 × 0,30 × 0,12 m poteka ob zidu SE 557. Stik z zidom SE 559 je uničen, do 0,10 × 0,07 × 0,04 cm) so postavljeni plosko in s pra- kakor nadaljevanje proti jugozahodu, kjer je v liniji z zidom vokotnimi stranicami kamnov navzven v dve lici, ki sta SE 105. Ohr. dl. 0,98 m, rek. dl. (do zidu SE 105) pribl. 6 m, dokaj ravni in brez vrst. Ohranjene so tri do štiri vrste š. 0,55 m, ohr. v. do 0,16 m, n. m. v. 14,91−14,77 m (vrh), kamnov. Zid je bil povezan s kanalom SE 542, saj je v njem 14,75−14,61 m (dno). ohranjeno nadaljevanje le-tega. Zgrajen nad nasutjem SE 582A SE 549 in starejšim temeljem SE 589. Stik z zidom SE 108 Vkop ali jarek za zid SE 582, poteka v smeri SV−JZ. Oblika močno uničen z oranjem in plenjenjem, stik s SE 524 se v tlorisu je podolgovat pas, po poteku zidu SE 582. Profil U povezan. Nanj naslonjen kontrafor SE 599. Izkopana dl. oblike z ostrimi prehodi, seka SE 2, SE 554, SE 183. Ohr. dl. 4,08 m, š. 0,67 m, v. 0,35 m, n. m. v. 13,73−13,66 m (vrh), 0,98 m, š. 0,55 m, ohr. v. do 0,6 m. 13,31−13,48 m (dno). SE 589 SE 560A Temelj zidov SE 107, SE 108 in SE 560, morda ostanek sta- Vkopa za zid SE 560, ki sicer ni bil viden. Oblika tlorisa rejšega zidu, usmerjen SZ−JV. Grajen je iz večjih lomljencev linearna. peščenjaka (različnih oblik in vel. od 0,34 × 0,35 × 0,18 m do SE 565 10 × 7 × 4 cm), ki so večinoma postavljeni plosko z nepra- Temelj zidu, poteka v smeri SV−JZ. Tvori prostora 8 in 9 vilnimi stranicami v lice, ki ni ravno in je brez vrst. Vezan z jugovzhodne strani. Grajen je iz lomljencev peščenjaka je z belo malto z drobnimi prodniki. Rob temelja gleda (različnih nepravilnih oblik, predvsem srednje velikosti od za 0,48 m izpod zidu SE 107/SE 108 proti severovzhodu 0,33 × 0,20 × 0,12 m do 0,05 × 0,04 × 0,03 m), vezanih z (prostor 4), za 0,35 do 0,27 m izpod zidu SE 560 proti se- obilo apnene malte (bela apnena s prodniki pr. do 3 cm). verovzhodu (prostor 7) ter za 5 cm izpod zidu SE 560 proti Kamni so postavljeni večinoma plosko v vkop za temelj, jugozahodu. Temelj se nadaljuje v profil proti jugovzhodu. brez vrst. Kamni ob straneh ne izstopajo po velikosti. Lica Temelj zidu SE 589 pod zidovi SE 107 in SE 108 ni bil viden, temelja so neravna z nepravilnimi stranicami kamnov. Te- njegova širina SE 589 ni izkopana v celoti. Dl. 2,85 m in melj je ohranjen v višini do dveh vrst kamnov ali višin. Od 0,90 m in 1,8 m, skupna dl. izkopa 5,55 m, ohr. v. 0,30 m, stika z zidom SE 559 (s katerim je vezan) se nadaljuje proti n. m. v. od 13,31 do 13,48 m (vrh), 13,04 m (dno). jugozahodu ob prostoru 8 še za 0,57 m. Tudi ob prostoru SE 589A 9 zid ni bil ohranjen po celotni dolžini (uničen v dolžini Vkop za temelj zidu SE 589. Oblika v tlorisu je podolgovat 2,90 m). Naslonjen na zid SE 510. Izkopana dl. 7,25 m, š. pas − enak poteku temelja. Oblika v profilu ima oster pre- 0,68−0,74 m, ohr. v. do 15 cm, n. m. v. od 15,25 do 14,39 m hod v ravno steno in oster prehod v ravno dno. Dl. 5,55 m, (vrh), od 15,12 do 14,22 m (dno). v. 4 cm, n. m. v. 13,08 m (vrh), 13,04 m (dno). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 393 SE 593 = SE 130 malto. Večji in srednji kamni so postavljeni plosko v lice Temelj zidu, poteka v smeri SV−JZ. Starejši zid na severo- proti notranjosti kanala, manjši kamni pa zapolnjujejo zahodni strani prostora 5. Grajen je iz lomljencev pešče- prostor med njimi in med vkopom. Širina stranic je 0,20 do njaka (različnih oglatih oblik in vel. od 0,40 × 0,20 × 0,15 m 0,30 m, ohranjena višina je 0,27 do 0,25 m (pri ploščah), do 10 × 7 × 4 cm). Večji kamni so postavljeni v jugovzhodno prostor med stranicama meri 0,28 do 0,30 m. Odtočni lice zidu (edino vidno), s stranicami nepravilnih oblik nav-kanal je pokrit z večjimi kamnitimi ploščami iz peščenjaka zven, brez pravilnih ravnih vrst. Manjši kamni so vstavljeni (vel. pribl. 0,53 × 0,47 × 0,05 m), ki segajo 0,10 m čez obe vmes. Lice temelja ni ravno. Temelj je vezan z malto. Ohra- stranici. Dno je iz tegul SE 125. Kanal je zasut s polnilom njena je višina treh do petih kamnov (odvisno od njihove SE 124. Po površini je verjetno poškodovan z oranjem. vel.). Ohranjena je le jugovzhodna stran temelja, severoza- Začetek kanala je ob apsidi uničen z zidavo kanala SE 114. hodna je uničena z gradnjo zidu SE 106 in temelja SE 129 Dl. 11,78 m, š. 0,85 m, v. 0,25 m (notranji rob), n. m. v. 13,81 (vkop SE 138A). Izkopana dl. 70 m v prostoru 5, izkopana š. do 12,66 m (vrh). 0,32 m, n. m. v. 13,91−13,63 m (vrh). SE 123A SE 593A Vkop za kanal SE 123 = SE 125. Oblika tlorisa je linearen Vkop za temelj zidu SE 593. Oblika v tlorisu je podolgo- pas, ki zavija; oblika preseka U z ostrimi prehodi. Vkopano vat pas, enaka SE 593. Oblika v profilu ima oster prehod v SE 2, SE 120. Dl. 11,78 m, š. 0,85 m, v. 0,28 m. v ravno steno in oster prehod v ravno dno. Seka SE 2 in SE 125 SE 120, SE 522. Dno iz presegajoče položenih tegul kanala SE 123, na SE 594 eni od tegul je žig RVSONIS. Q. CEL. Tegule so položene Zid, poteka v smeri SZ−J. Tvori prostor 10 na severovzhodni plosko z robovi navzgor, tako da prekrivajo za nekaj cm strani. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in spodnjo tegulo. Robovi tegul niso odstranjeni. Dno pada vel. od 0,52 × 0,25 × 0,14 m do 10 × 7 × 4 cm) in brez veziva. po pobočju navzdol. Dl. 11,78 m, š. 0,85 m, db. 3 cm (brez Večji kamni so položeni plosko v notranje (severozahodno) robov tegul), n. m. v. od 13,56 do 12,60 (vrh). lice s pravokotnimi stranicami, v bolj ali manj izoblikovane SE 161 vrste, katerih je ohranjenih od šest do osem v višino. Lice Krožna kamnita konstrukcija. Pet lomljencev peščenjaka zidu je ravno. Manjši kamni so postavljeni med licem zidu in (različnih nepravilnih oblik in vel. pribl. 0,20 × 0,20 × 0,10 m) vkopom SE 594A. Zid je presekan z jamo SE 596, verjetno je bilo postavljenih v krog z enim manjšim kamnov v se je nadaljeval proti jugovzhodu v profil. Izkopana dl. pribl. sredini (vel. 0,10 × 0,07 × 0,08 m). Med petimi večjimi 2,50 m, š. 0,35−0,40 m, ohr. v. do 0,65 m, n. m. v. od 14,55 kamni je zakajlanih še nekaj manjših kamnov (vel. pribl. do 14,45 m (vrh), 13,90−14,05 m (dno). 0,08 × 0,07 × 0,03 m). Struktura je brez veziva. Vkopa ni. SE 594A = SE 533A Verjetno kamnita podlaga za (verjetno) lesen steber ali Vkop za zidove SE 533 in SE 594 − skupen za prostor 10. podpornik. Nad SE 120. Pr. zunanji do 0,54 m; pr. notranji SE 595 do 0,25 m, v. 0,10 m, n. m. v. 12,85 m (vrh), 12,75 m (dno). Zid, poteka v smeri SV−JZ. Tvori prostor 10 na severo- Prostor 2 zahodni strani. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (raz- SE 162 ličnih oglatih oblik; različnih vel. od 45 × 32 × 10 cm do Odtočni kanal v prostoru 2, poteka v smeri JV−SZ. 18 × 10 × 7 cm), brez veziva. Večji kamni so položeni plosko Stranici sta zidani iz lomljencev peščenjaka (različnih vel. v notranje (severozahodno) lice s pravokotnimi stranicami, od 0,30 × 0,35 × 0,10 m do 0,10 × 0,07 × 0,02 m), vezanih v bolj ali manj izoblikovane vrste, katerih je ohranjenih od s sivo-belo fino malto brez vključkov. Večji kamni so s dve do pet vrst v višino. Lice zidu je ravno. Notranjost zidu pravokotnimi stranicami postavljeni v vzhodno lice − v tvori kamnito polnilo ali struktura SE 581 z manjšimi in ve- notranjost kanala, brez pravilnih ravnih vrst. Manjši kamni čjimi kamni. Dl. 2,75 m, š. 0,35−0,42 m, ohr. v. do 0,55 m, so postavljeni med večje in steno vkopa. Širina stranic n. m. v. 14,55−14,38 m (vrh). je 0,28–0,35 m; razmak med stranicama je 0,35–0,37 m; Plasti in strukture po prostorih ohranjena višina je do štirih kamnov. Kanal SE 162 = SE 164 se začne v prostoru 2 in poteka skozi temelj Zunanje dvorišče SE 111/zid SE 105, kjer rahlo zavije proti jugu in se na SE 123 zunanji strani izlije. Zapolnjen je s polnilom SE 163. Zdi se, Odtočni kanal, poteka od apside v loku−najprej proti da je bil začetek kanala v nekem trenutku zazidan in zaprt severozahodu in nato zavije proti zahodu. Stranice so z nekaj kamni, ki so vezani z drugačno malto (bela apnena sezidane iz lomljencev peščenjaka (različnih obli in vel. z večjo vsebnostjo prodnikov). Prekritje ni ohranjeno. Po 0,35 × 0,29 × 0,10 m do 0,07 × 0,04 × 0,03 m) in vezane z 394 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 površini je kanal poškodovan z oranjem in plenjenjem. Dl. 0,10 × 0,10 × 0,05 m), iz opek (vel. od 0,25 × 0,15 × 0,05 m 2,86 m, š. 0,80 m, v. 0,25 m, n. m. v. 13,72 m (vrh), 13,47 m do 0,14 × 0,08 × 0,03 m) in kosov tegul, brez veziva. Kamni (dno). in opeke so postavljeni plosko s pravokotnimi stranicami SE 162A proti notranjosti kanala − v vzhodno lice, brez pravilnih Vkop za kanal SE 162. Oblika tlorisa je linearna, oblika ravnih vrst. Ohranjene so dve do tri vrste v višino. Širina preseka U. Vkopano v SE 2, SE 120. stranic je od 0,10 do 0,15 m, najvišja ohranjena višina stranic je 0,20 m. Dno kanala je zidano iz tegul (vel. pribl. SE 164 0,57 × 0,43 × 0,03 m), ki so položene z odrezanimi robovi Dno odtočnega kanala SE 162 iz rdečkastih tegul. Tegule navzdol. Tegule so postavljene ena ob drugi in se ne pre- so postavljene s celimi robniki navzgor, tako da prekrivajo krivajo. Kanal je uničen v dolžini okoli 2,63 m proti severu za nekaj cm spodnjo tegulo. Na eni teguli je žig z napisom (vkopa SE 513B, SE 513C), kjer sta uničena odnos do zidu RVSONIS. Q. CEL. Dno poteka skozi temelj SE 111 − pod SE 521, pod katerim bi lahko potekal kanal, in začetek zidom SE 105, v notranjost termalnega kompleksa. Zadnja kanala. Tega nakazuje nenaden dvig vkopa SE 513B, ki ver- tegula sega za 0,18 m na dvorišče izven temelja SE 111. jetno po večini sovpada z vkopom za kanal SE 503A (vsaj Kanal je intakten. Dl. 2,86 m, š. 0,80 m, db. 0,03 m, n. m. v. na dnu). Proti jugu je kanal popolnoma uničen z oranjem od 13,52 m (vrh), 13,47 m (dno). na dolžini 0,92 m, ponekod pa le do spodnjih tegul. Po- SE 177 polnoma je uničeno prekritje. Kanal pada od severa proti Zasutje, izravnava prostora 9 po gradnji velike apside in jugu, iztek ni jasen: morda preko zidu SE 502 v odtočni vkopa za apsido (SE 146A). Plast premešanega rumeno- kanal SE 542. Verjetneje je, da ga je vkop za temelj zidu in -rjavega mehkega meljastega peska z gostimi belimi kanala SE 502A presekal, saj ne more biti mlajši od zidu, vključki. Vsebuje nekaj večjih in srednje velikih kamnov ker ima dno nižje od ohranjene višine kamnov temelja zidu peščenjaka (5 %, različnih oblik in vel. 0,36 × 0,23 × 0,14 m SE 502 v tem predelu. Ohr. dl. 6,10 m, rek. dl. 8,73 m, š. do 0,17 × 0,08 × 0,04 m). Plast je brez najdb, ni izkopana do 0,50 m, ohr. v. do 0,25 m, n. m. v. od 14,53 do 14,05 m v celoti. Brez najdb. Dl. 9,20 m, š. 3,40 m, db. do 0,45 m, (vrh), 14,29 do 14,02 m (dno). n. m. v. od 14,58 do 13,82 m (vrh), od 14,32 do 13,62 m SE 503A (dno). Vkop ali jarek za odtočni kanal SE 503. Oblika v tlorisu je Severozahodno dvorišče enaka poteku zunanje mejne površine strukture. Profil ima obliko U z ostrimi prehodi (oster prehod v navpično steno SE 173 ter oster prehod v ravno dno). Vkop je od severa proti Opečnata podlaga za odtok vode s strehe apside. Tri te- jugu nagnjen. Proti severu je uničen z interfacijem destruk- gule (vel. 0,60 × 0,48 m) so postavljene z robovi navzgor in cije SE 513B in SE 513C. Ohr. dl. 6,10 m, rek. dl. 8,73 m, š. tako, da za nekaj cm prekrivajo spodnjo tegulo. Položene 0,50 m. so vzporedno z apsido v rahlem loku od juga proti severu. Iztek kanala je usmerjen v kanal SE 114 ali SE 123. Dl. Prostor 1 1,10 m, š. 0,60 m, db. 4−6 cm, n. m. v. od 13,79 do 13,68 m SE 115 (vrh), od 13,73 do 13,62 m (dno). Podlaga za hodno površino. Nasutje sestavljeno iz večjih SE 181 in manjših kamnov (40 %, lomljencev peščenjaka različ- Kamnita struktura, povezana z izlivom kanala 1 (SE 123 nih nepravilnih oblik in vel. od 0,29 × 0,25 × 0,06 m do = SE 125). Grajena je iz lomljencev peščenjaka (različnih 0,08 × 0,06 × 0,04 m). Večji kamni so v glavnem postavljeni oblik in vel. 0,42 × 0,23 × 0,10 m do 0,10 × 0,07 × 0,05 m). plosko, manjši pa vsepovprek. Vezano z maltnim vezivom Večji kamni so postavljeni v jugozahodno lice, brez veziva. (vsebnost 60 %), ki vsebuje velik odstotek drobnega proda Oblika v tlorisu je nepravilno trapezoidna. Struktura je (pr. do 3 cm). Konsistenca je zbita, barva je umazano bela močno poškodovana s plenjenjem in oranjem. Dl. 1,19 m, do siva. Poškodovano oz. uničena z oranjem. Ohranjena š. 0,73−0,96 m, db. 10−20 cm, n. m. v. od 13,03 do 12,89 m je le pod moderno teraso SE 103 na moderni terasi 1, (vrh), od 12,90 do 12,75 m (dno). medtem ko na moderni terasi 0 ni bila ohranjena. Ohr. dl. 3,73 m, ohr. š. 0,40 do 0,70 m, db. 0,10−0,17 m. Prostora 7 in 14 Dvorišče SE 503 Zidani kanal za odtok v prostoru 7. Izdelan v smeri S/ SE 116 SV−JZ; na jugozahodnem koncu rahlo zavija proti jugu, Tlak − hodna površina na dvorišču ob zidu SE 105. Na- proti domnevnemu stičišču kanalov ob/v temelju zidu sutje iz večjih in manjših kamnov (lomljencev peščenjaka SE 502. Stranici kanala sta zidani iz grobo obdelanih različnih nepravilnih oblik in vel. od 0,21 × 0,20 × 0,07 m do lomljencev peščenjaka (vel. od 0,26 × 0,12 × 0,07 m do 0,10 × 0,09 × 0,03 m). Kamni so večinoma položeni plosko Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 395 in vezani z apneno malto bele barve z veliko vsebnostjo SE 155 zmlete opeke. Nasuto nad zobom zidu SE 105 oz. temelja Estrih v polkrožnem prostoru, belo-rdeče barve z zelo SE 111. Na vzhodu se navezuje na omet SE 117, na pogostimi primesmi drobnih keramičnih zrnc (pr. do 3 cm). severozahodni strani sega do kanala SE 114. Struktura je Na površini so vidni odtisi marmornih plošč SE 151. Dl. presekana in deloma uničena z zidavo kanala SE 114. Dl. 4,39 m, š. 2,47 m, n. m. v. 13,86 m (vrh), 13,74 m (dno). 3,60 m, š. do 1,20 m, n. m. v. 13,20 m (vrh). SE 157 Apsida − frigidarij Del estriha, belo-rdeče barve s primesmi keramičnih drob- cev, pravokotne oblike (0,35 × 0,15 × 0,08 m) s kanalčkom SE 147 polkrožnega preseka na sredini (pr. 5 cm), ki poteka skozi Zidana struktura. Kamnito polnilo − temelj za klop lok apside SE 146 in se steka v odtočni kanal 1 (SE 123). na notranji strani bazena, v vzhodnem vogalu apside Predstavlja odtok bazena. Dl. 0,35 m, š. 0,15 m, v. 0,08 m, prostora 3. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (različ- pr. 0,05 m, n. m. v. 13,89 m (vrh), 13,65 m (dno). nih nepravilnih oblik in vel. od 0,43 × 0,30 × 0,10 m do 0,15 × 0,12 × 0,10 m), vezanih z obilo apnene malte, ki Prostora 4 in 5 vsebuje veliko drobnih prodnikov (pr. do 3 cm) in malo SE 184 drobcev opeke. Večji kamni so postavljeni s pravokotnimi Nasutje temno rjavega peščenega melja (50 %) z zatrpa- stranicami navzven v lica strukture. Manjši kamni so vsta- nim drobnim in večjim kamenjem (40 %, lomljenci pešče- vljeni vmes. V tlorisu je izdelava v obliki trikotnega krožne- njaka nepravilnih oblik vel. od 0,15 × 0,10 × 0,7 m do pr. ga izseka med zidovoma SE 146 in SE 105. Dl. 1,90 m, š. 0,02 m) ter z drobci malte (10 %). Nahaja se pod zidom 0,93 m, n. m. v. 13,96 m (vrh). SE 180 in stikom s SE 524, na temelju SE 589 ter naslonje- SE 149 no na zid SE 560. Zapolnjuje vkop SE 524A in SE 560A. Ostanek marmorne obloge stene, ki je s prvim ometom Izkopana dl. 0,90 m, v. do 0,15 m, n. m. v. 13,52 m (vrh), SE 152 vezana na zid SE 105 oz. temelj SE 111. Ohranjena 13,32 m (dno). je le v severovzhodnem vogalu apside. Z eno poškodova- SE 540 no ploščo je postavljena nad robnik. Prezidana je s SE 148. Prag v zidu SE 514 − med prostoroma 4 in 5. Črna kamnita Ohr. dl. 0,22 m, š. 0,01 m, db. 0,29 m, n. m. v. 14,23 m (vrh), plošča pravilne oblike (kvader). Vrhnji nivo plošče je enak 13,94 m (dno). tlakom v prostoru 4 (SE 523) in prostoru 5 (SE 590). Plošča SE 150 je poškodovana z oranjem. Vezana na zid z maltnim Robnik iz marmorja pod prvotnim ometom SE 152 in se vezivom. Dl. 0,91 m, š. 0,46 m, db. 26 cm, n. m. v. 14,11 m navezuje na zid apside SE 146. Viden je le en cel marmorni (vrh), 13,85 m (dno). kos (vel. 0,43 × 0,04 × 0,01 m) in deloma pas v severovzho- SE 590 dnem vogalu apside. Ohr. dl. 0,43 m, š. 4 cm, db. 1 cm, Zidana struktura iz večjih kamnitih plošč v prostoru 5. Plošče n. m. v. 13,89 m (vrh), 13,88 m (dno). so prežgane v ognju, glede na prag SE 540 so bile velike SE 151 0,93 × 0,64 × 0,26 m. Jugozahodna plošča leži na robu Ostanki marmornatih talnih plošč, ohranjenih ob robu temelja zidu SE 514 (v širini 0,11 m) in je s tlakom SE 540 zidov apside (SE 146 in SE 105). Nanje je položen omet vezana s fino sivo malto. Plošče so postavljene na strukturi iz SE 153, položene pa so na estrih SE 155. Odtisi v estrihu dveh stranskih zidkov, ki sta grajena iz lomljencev pešče- kažejo, da so bile plošče pravokotne oblike in ob robovih njaka (bolj kvadrov, različnih vel. od 0,44 × 0,20 × 0,05 m apside zaobljene. Velikost plošč pribl. 0,91 × 0,60 m, čeprav do 0,10 × 0,08 × 0,03 m). Kamni so položeni s kvadratnimi so ohranjene plošče ob profilu manjše. Verjetno število stranicami navzven in brez vrst v širini enega kamna. Širina plošč je 12. Db. 1−2 cm, n. m. v. 13,87 m (vrh), 13,86 m stranic je pribl. 0,21 m, med njima pa je 1,03 m, višina stra- (dno). nic je pribl. 0,15 m. Zidka sta vezana z malto. Plošča morda SE 152 predstavljajo ostanke tlaka v prostoru 5. Poškodovana z vko- Prvotni omet v apsidi. Omet je grob, belo-rdeče barve s pom SE 178 in SE 507A. Postavljena na plast SE 2 in SE 522. primesmi drobnih zdrobljenih opek (pr. do 1 cm). Ohranjen Dl. 1,70 m, š. 1,54 m, v. 0,15−26 m, n. m. v. 14,11 m (vrh). je do 0,31 m v višino. Leži na marmornatih robnikih pravo- SE 138 kotne oblike SE 151 in je vezan na zidova SE 105 in SE 146 Polnilo vkopa oz. interfaciesa destrukcije zidu SE 593. na notranji strani polkrožnega prostora. Nanj so naslonje- Zasutje temno rjavega mehkega peščenega melja z ne plošče SE 149. Š. 0,08 m, ohr. v. 0,31 m, n. m. v. 14,23 m veliko drobci oglja, malte, keramike (10 %, pr. do 1 cm), (vrh), 13,94 m (dno). kosi opek (3 %, tegule, vel. 0,18 × 0,10 × 0,03 m do 0,03 × 0,03 × 0,03 m) in železa. Polnilo je intaktno, nasta- lo ob uničenju zidu SE 593 in gradnji SE 106 oz. SE 129. 396 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Deloma je lahko povezana s plastjo SE 507B. Dl. 3,52 m, š. in z rimskim opečnatim materialom (5 %). Plast je po povr- 0,10 do 0,58 m, db. 0,20 m, n. m. v. od 13,77 do 13,72 m šini poškodovana z oranjem. Odnosa do SE 549 in do zidu (vrh), pribl. 13,54 m (dno). SE 502 sta problematična. Dl. 4,64 m, izkopana š. 1, 84 m. SE 138A SE 549 Interfacies destrukcije zidu SE 593 in vkop za zid SE 106 Izravnava terena za hodno površino pri gradnji druge faze. oz. temelj SE 129. Oblika v tlorisu je nepravilna podolgo- Nasutje temno rjave meljaste gline s pogostimi drobci vata. Oblika v profilu je zelo nepravilna; na severozahodni oglja (10 %). Med grobimi sestavinami so zmerni vključki strani zidu je enaka profilu zidu oz. temelja (oster prehod v drobnega in grobega belega peska (5 %) ter manjši kamni navpično steno in oster prehod v ravno dno); na jugo- (vel. pribl. 0,05 × 0,03 m, 5 %). Plast se nahaja med apsido vzhodni strani (v prostoru 5) je vkop, tako v profilu kot in zidom SE 560. Po površini je poškodovana z oranjem in tlorisu, zelo nepravilen (iz ravnega dna ostro ali postopno gradnjo škarpe za teraso SE 103. Plast je verjetno soča- preide v nepravilno in neravno steno ter ostro in posto- sna z SE 516 = SE 543. Izkopana dl. 5, 93 m, izkopana š. poma preide v vrh). Ugotovljeno le v prostoru 5. Verjetno 2,73 m, n. m. v. 13,82 m (vrh). vezan tudi na destrukcijo temelja SE 130 v prostoru 4. Dl. Najdbe: ITS − Consp. 27 ali 26 (tiberijsko−neronsko obdo- 3,52 m, š. 0,40 do 0,58 m, v. 0,35−0,45 m, n. m. v. od 13,85 bje), ITS − Consp. B2.7−8 (klavdijsko−flavijsko obdobje), do 13,77 m (vrh), 13,36 m (dno). IKTS − redukcijska kozarec s peskanjem (druga četrtina 1. SE 174 stoletja−neronsko obdobje), NKP7 − pokrov. Polnilo vkopa SE 138A (destrukcije zidu SE 593). Svetlo Datacija: klavdijsko−flavijsko obdobje. rjava do rumena zbita plast flišnatega grušča in glinene- SE 598 ga peska z veliko drobci malte in manjšimi zaobljenimi Plast olivno sive do rjave mehke meljaste gline z lomljenci kamenčki (10 %, vel. 0,07 × 0,04 × 0,02 m do 0,02 × 0,02 m). peščenjaka (vsebnost 5 %, različnih zelo nepravilnih oblik, Polnilo je brez najdb. Dl. 1,88 m, š. 0,32 m, db. ok. 10 cm, vel. pribl. 0,22 × 0,18 × 0,06 m). Plast je brez najdb. Plast je n. m. v. 13,86 m (vrh), 13,72 m (dno). izkopana le v kontrolnem jarku (1,50 m × 0,58 m). Prostori 7, 10 − prefurnij, 11 in 15 SE 193 Kamniti arhitekturni element. Krožna baza za steber. Grobo SE 175 obdelan kamen v obliki prisekanega stožca, ki je imel na Maltni estrih v prostoru 10 − plast bele rahlo sprijete malte spodnji strani vidne sledove orodja oz. klesanja. Pr. 0,48 m, iz zmletih školjk. Estrih je intakten, ohranjen predvsem v. 0,23 m. v severovzhodnem vogalu prostora 10 pod kamnitimi ploščami SE 176. Dl. 1,80 m, š. 0,40−0,95 m, db. ok. 10 cm, n. m. v. od 14,15 do 13,99 m (vrh), od 14,05 do 13,90 m (dno). SE 176 Ruševina ali ostanek kamnitega tlaka iz dveh velikih kamni- tih plošč (vel. pribl. 0,42 × 0,45 × 0,08 m), obdanih s srednje velikimi lomljenci peščenjaka. Kamniti plošči sta ohranjeni nad malto iz školjčnih lupin SE 175, na katero sta močno vezani. Dl. 0,86 m, š. 0,45 m, db. 8−10 cm, n. m. v. 14,16 m (vrh), od 14,08 do 14,06 m (dno). SE 182 Nasutje temno rjavega zbitega peščenega melja (80 %) z vključki drobnega peska (10 %, pr. pribl. 0,3 cm) in drobci oglja (7 %). Vsebuje nekaj manjših zelo oglatih in nepravil- nih lomljencev peščenjaka (3 %, vel. 0,04 × 0,03 × 0,02 m do 0,07 × 0,04 × 0,02 m). Plast je ugotovljena le med temeljem SE 589 in zidom SE 560, kar kaže na jasno ločnico med njima. Izkopana dl. 0,48 m, izkopana db. do 0,17 m. SE 516 Izravnava terena za hodno površino 2. faze. Zasutje sivo- -rjavega mehkega glinenega melja (85 %) z veliko drobci oglja, drobnega peska, malte, s kamni različnih vel. (10 %) Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 397 2. gradbena faza dno. Seka kanal SE 114, SE 2 in SE 120. Dl. 13,30 m, š. 1,90 m, v. do 20 cm. Zidovi SE 122 SE 109 Temelj zidu, usmerjen SV−JZ. Tvori prostor 16 na jugo- Zid ali zidana struktura kvadratnega tlorisa − kontrafor. vzhodni strani in prostor 17 na severozahodni strani. Grajen je iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. od Suhozidan ali slabo ohranjen zid je grajen iz lomljen- 0,32 × 0,25 × 0,10 m do 0,10 × 0,07 × 0,05 m), vezan z mal- cev peščenjaka (različnih vel. od 0,36 × 0,23 × 0,10 m do to, ki ima veliko vsebnost drobnega proda (pr. do 4 cm). 0,10 × 0,08 × 0,05 m, zelo oglatih oblik). Večji kamni so po- Večji kamni so s pravokotnimi stranicami in plosko skrbno stavljeni v dve lici z različnimi (tudi nepravilnimi) stranicami, položeni dokaj v ravne vrste (različnih višin) v severozaho- brez ravnih vrst. Vmes so manjši kamni. Ohranjena je višina dno in jugozahodno lice. Obe lici sta ravni. Severovzhodno do štiri vrste. Temelj SE 122 se nadaljuje proti jugozahodu lice in jugovzhodno lice nista postavljena skrbno, ker sta v profil, vezan je z zidom SE 113 oz. temeljem SE 121. Ohr. naslonjena na omet SE 117 ter zidova SE 104 in SE 108. dl. 2,90 m, š. 0,70 m, ohr. v. 0,40 m, n. m. v. 12,27 m (vrh), Notranji del strukture zapolnjuje manjše in večje kamenje 11,79 m (dno). ter nekaj kosov tegul (vel. pribl. 0,07 × 0,05 × 0,02 m). Dl. 1,30 m, š. 0,98 m, ohr. v. 0,66 m, n. m. v. 11,91 m (vrh), SE 122A 10,57 m (dno). Vkop ali jarek za zid SE 122. Oblika tlorisa linearna, oblika preseka U. Seka SE 2 in SE 120. Ohr. dl. 2,90 m, š. 0,70 m, SE 113 ohr. v. 0,40 m. Zid, poteka v smeri SV JZ. Zamejuje zahodno dvorišče z jugozahodne strani in južno dvorišče (prostor 17) s SE 160 severovzhodne strani. Grajen je iz lomljencev pešče- Drenaža ob temelju SE 121. Zapolnjuje jarek SE 121A, njaka (različnih oblik in vel. od 0,56 × 0,26 × 0,12 m do izdelana iz večjih kamnov (90 %, lomljencev peščenjaka 0,07 × 0,06 × 0,03 m), vezan z malto, ki ima močno različnih nepravilnih oblik, vel. od 0,34 × 0,20 × 0,12 m do vsebnost drobnega proda (pr. do 3 cm). Večji kamni (bolj 0,08 × 0,07 × 0,05 m) z vmesnimi tegulami (cele ali odlom- kvadroidni) so plosko s pravokotnimi stranicami ali z raz- ki; vel. pribl. 0,10 × 0,08 × 0,05 m). S severovzhodne strani ličnimi nepravilnimi stranicami postavljeni v dve lici, brez se naslanja na temelj SE 121. Grajeno sočasno z zidom ravnih vrst. Lici sta dokaj ravni. Zid je ohranjen v višini treh SE 113 oz. temeljem SE 121. Dl. 6,05 m, š. 0,90 m, n. m. v. do štirih kamnov. Leži na sočasnem temelju SE 121. Skozi 12,73 m (vrh). zid poteka kanal SE 114 = SE 119. Ohr. dl. 6,20 m, š. zidu SE 525 0,60 m, š. temelja 1,00 m, ohr. v. 0,63 m, n. m. v. 13,42 m Drenaža. Polnilo jarka SE 525A, poteka v smeri SV−JZ. (vrh), 12,80 m (dno). Sestavljeno je iz lomljencev peščenjaka (70 %, zelo nepra- SE 121 vilnih oglatih oblik in različnih vel. od 0,28 × 0,15 × 0,09 m Temelj zidu SE 113, poteka v smeri SZ−JV. Grajen je do 0,07 × 0,08 × 0,05 m), ki so nametani v pravilno po- iz lomljencev in grobo obdelanih kamnov peščenja- dolgovato obliko brez reda, kosov opek (10 %, vel. pribl. ka, suhozidan. Večji kamni (vel. 0,42 × 0,38 × 0,12 m do 0,10 × 0,05 × 0,03 m) in sive mehke gline (20 %). Polnilo je 0,20 × 0,22 × 0,05 m) so s približno pravokotnimi stranicami po površini poškodovano z oranjem in plenjenjem. Nada- postavljeni v dve lici; vmes so zatrpani manjši kamni (zelo ljuje se v profil proti severovzhodu. Izkopana dl. 8,10 m, š. oglati in nepravilnih oblik, vel. od 0,17 × 0,05 × 0,02 m do 0,63−0,90 m, db. 0,15 m, n. m. v. 15,12 m (vrh). 0,07 × 0,08 × 0,03 m). Lice temelja je pri dnu dokaj valovi- SE 525A to, višje pa je bolj ravno. Kamni so postavljeni večinoma Jarek v smeri SV−JZ. Oblika v profilu ima oster prehod v plosko, brez pravilnih ravnih vrst. Višina temelja je tri do poševno steno in postopen prehod v konkavno dno, oblika štiri vrste v višino. Zob temelja na jugozahodni strani zidu tlorisa je linearna. Nadaljuje se proti severovzhodu v profil. SE 113 znaša 6−8 cm, na severozahodni strani zidu SE 113 Dl. 8,10 m, š. 0,63−0,70 m, v. 0,15 m. pa 10−20 cm. Temelj SE 121 je sočasen z zidom SE 113 in kanalom SE 114 ter drenažo SE 160 ob njem. Ohr. dl. SE 599 13,30 m, š. temelja 1,00 m, ohr. v. 0,52 m, n. m. v. 12,80 m Zid ali zidana struktura kvadratnega tlorisa − kontrafor. (vrh), 12,23 m (dno). Grajen je iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. od 0,48 × 0,35 × 0,08 m do 0,10 × 0,10 × 0,03 m), vezan z mal- SE 121A to, ki ima veliko vsebnost drobnega proda (pr. do 3 cm). Vkop ali jarek za temelj zidu SE 121 in drenažo SE 160. Večji kamni so s pravokotnimi stranicami ter skrbno plosko Poteka linearno v smeri SZ−JV. Oblika v tlorisu odgovarja položeni v jugozahodno in jugovzhodno lice. Notranji del širini temelja skupaj z drenažo. Oblika v profilu ima oster strukture zapolnjuje manjše in večje kamenje. Jugozaho- prehod v rahlo poševno steno in oster prehod v ravno dno lice je uničeno (verjetno s plenjenjem in oranjem na 398 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 terasi 0), jugovzhodno lice pa je ohranjeno − lice je ravno, pada proti jugozahodu in rahlo zavija proti vogalu SE 104/ kamni so postavljeni v vrste različnih višin. Nahaja se v SE 105. Kanal SE 114 je povezan s kanalom SE 141. Poteka vogalu med zidovoma SE 108 in SE 560, na katera se na- skozi temelj SE 121 na njegovi jugovzhodni strani ter sega slanja. Ohr. dl. 0,99 m, š. 0,91 m, ohr. v. vsaj 0,75 m, n. m. v. čez temelj in pod zid SE 113. Nadaljevanje na jugozaho- od 13,60 do 13,03 m (vrh). dni strani ima dno izdelano iz tegul (morda starejši kanal Plasti in strukture po prostorih SE 119). Dl. 11,70 m, š. 0,70 m, v. do 0,57 m (notranji rob), n. m. v. 13,53 m (vrh). Prostor 16 SE 114A SE 135 Vkop ali jarek za odtočni kanal SE 114. Oblika v tlorisu je Odtočni kanal, poteka v smeri V−Z z rahlim zavojem podolgovat pas. Poteka od severovzhoda proti jugoza- proti jugozahodu. Stranici kanala sta zidani iz lomljen- hodu v loku − od odtoka v apsidi, kjer na hitro zavije iz cev peščenjaka (različnih nepravilnih oblik in vel. od smeri V−Z proti smeri SV−JZ, nato poteka dokaj ravno 0,42 × 0,18 × 0,12 m do 0,11 × 0,07 × 0,07 m), vezanih z ter le rahlo zavija proti jugu − proti vogalu termalnega obilo apnene malte. Kamni so postavljeni plosko s skoraj kompleksa (stik zidov SE 104/SE 105). Oblika v profilu ima pravokotnimi stranicami v lice brez vrst − v notranjost ka- oster prehod v poševno steno vkopa in postopen prehod v nala. Širina stranic je 0,17 m do 0,24 m, razmak med njima (verjetno) ravno dno. Dl. 11,70 m, š. 0,70 m, v. do 0,67 m. je 0,32 m do 0,33 m. Ohranjena višina je do 0,20 m − višina SE 119 enega do dveh kamnov. Kanal SE 135 je pokrit s kamnito Opečnato dno kanala SE 114, poteka v smeri SV−JZ. ploščo (vel. 0,55 × 0,35 × 0,08 m). Kanal se nadaljuje v profil Nahaja se na jugozahodni strani temelja SE 121. Grajeno proti zahodu, kjer ga verjetno že čez 0,30 m presekala je iz tegul, ki so postavljene ena ob drugo. Nadaljuje se v gradnja moderne obcestne škarpe (SE 530A). Zapolnjen profil proti jugozahodu. Morda gre za ostanek starejšega je s polnilom SE 136. Dno je iz presegajoče postavljenih kanala, na katerega je bil nadzidan kanal SE 114. Izkopana tegul SE 137. Kanal je po površini poškodovan z oranjem. dl. 3,04 m, š. pribl. 0,40 m, v. 4 cm. Dl. 2,80 m, š. 0,90 m, ohr. v. 0,18−0,20 m, n. m. v. 11,99 m (vrh). SE 141 Odtočni kanal, usmerjen V−Z. Stranski zidci so grajeni SE 135A iz lomljencev peščenjaka (večji kamni so oglati, neka- Vkop za kanal SE 135 = SE 137. Oblika tlorisa je linearna, teri nepravilnih oblik; vel. od 0,60 × 0,20 × 0,07 m do oblika preseka U z ostrimi robovi. Seka SE 2 in SE 120. Dl. 0,18 × 0,14 × 0,10 m), ki so postavljeni s pravokotnimi 2,80 m, š. 0,90 m, ohr. v. 0,18−0,20 m. stranicami v lice v notranjost kanala. Položeni so plosko SE 137 brez pravilnih ravnih vrst. Manjši kamni so položeni med Opečnato dno odtočnega kanala SE 135. Izdelano iz tegul večje in steno vkopa. Širina stranic je 0,30 m do 0,33 m. (vel. 0,61 × 0,42 × 4 cm), ki so postavljene s celimi robovi Razmik med stranicama je 0,26 m na začetku ter 0,23 m navzgor, tako da za nekaj cm prekrivajo spodnjo tegulo. pri izlivu. Ohranjena višina je do 0,21 m − do višine Vezane so z malto s stranicami kanala. Na eni od njih je dveh ali treh kamnov. Prekritje kanala ni ohranjeno. Dno žig CRISPINI. Dno pada proti zahodu. Dl. 2,80 m, š. pribl. kanala je sezidano iz kamnitih plošč iz peščenjaka (vel. 0,42 m, db. 4 cm. od 0,42 × 0,42 × 0,05 m do 0,51 × 0,18 × 0,05 m). Vezano z belo apneno malto, ki ima veliko vsebnost drobnega proda Zunanje dvorišče (pr. pribl. 1 cm) in nekaj drobcev zdrobljene opeke (pr. SE 114 1 cm). Kanal SE 141 je vezan na kanal SE 114, v katerega se Odtočni kanal, poteka v smeri SV−JZ v rahlem loku. Stra- izteka. Dl. 2,12 m, š. 0,85 m, v. 0,20 m (notranji rob), n. m. v. nice so grajene iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in 13,77 m (vrh), 13,30 m (dno). vel. od 0,32 × 0,24 × 0,10 m do 0,10 × 0,07 × 0,07 m), večji SE 141A in pravilnejši so postavljeni s pravokotnimi stranicami v Vkop ali jarek za temelj SE 141. Oblika tlorisa je linearna, lice − v notranjost kanala. Manjši kamni in kosi opek ter oblika preseka U z ostrimi robovi. Seka SE 2 in SE 120. Dl. ometa so zatrpani med večje kamne in steno vkopa oz. 2,12 m, š. 0,85 m, v. 0,20 m. nasutja. Širina stranic je 0,26 m do 0,37 m, višina je 0,40 m do 0,56 m − do sedem kamnov višine. Razmak med stra- SE 546 = SE 168 nicama je 0,26 m do 0,30 m. Stranice so vezane z malto z Struktura, kamnita pot. Poteka v smeri SZ−JV v rahlem loku visoko vsebnostjo prodnikov. Pokrov je izdelan iz kamnitih proti vzhodu oz. od severozahoda proti apsidi ali termal- plošč (vel. do 0,70 × 0,46 × 0,09 m). Na dnu so kamnite nemu kompleksu, kjer se zoži in zaključi. Proti severu se plošče (vel. pribl. 0,40 × 0,20 × 7 cm) položene plosko, ena nadaljuje v profil. Zgrajena je iz večjih in manjših lomljencev ob drugi. Kanal se začenja ob izlivu oz. odtoku v apsidi, peščenjaka (različnih oblik in vel. od 0,57 × 0,27 × 0,15 m Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 399 do 0,10 × 0,07 × 0,05 m). Večji kamni so skrbno položeni na 0,90−1,30 m, db. 12−17 cm, n. m. v. od 13,93−13,88 m obeh robovih. Ponekod so ohranjeni v dveh, treh vrstah, (vrh), do 13,74 m (dno). vmes so postavljeni kamni različnih velikosti brez reda. SE 523 Prostor med kamni je zapolnjen z rjavim rahlim glinenim Mozaik iz rdečih opečnatih kock (pribl. vel. od meljem (db. 5−10 cm), ki je ponekod pomešan z večjimi 0,07 × 0,05 × 0,02 m do 0,03 × 0,02 × 0,03 m). Mozaične količinami oglja (dve lisi vel. 2,10 × 0,70 m; 1,15 × 0,52 m). kocke so plosko ali pokončno vstavljene v maltne podlage. Kamni so tvorili trdno podlago, na kateri je bila zemljena Zgornja ploskev kocke je rahlo romboidna ali trapezoi- utrditev. Po površini je poškodovana z oranjem in plenje- dna. Mozaik je prekrival skoraj cel prostor 4, z izjemo dela njem. Izkopana dl. 10,53 m, š. 2,57 m, db. 0,23 m, n. m. v. od apside. Uničen je z oranjem, ohranjen je le ob notranjosti 14,05 do 13,61 m (vrh), od 13,64 do 13,24 m (dno). škarpe za teraso 1 (SE 103). Ohr. dl. 1,00 m in 2,20 m, rek. Prostor 4 dl. 4,20 m, ohr. š. 0,97 m, rek. š. 3,90 m, db. 5 cm, n. m. v. 14,05 m (vrh), 14,00 m (dno). SE 128 Plast temno rjave do črne zbite meljaste gline z gruščem SE 575 (3 %, vel. do 0,08 × 0,07 × 0,05 m), žganino (10 %) in rim- Stenski omet iz apnene malte bele barve. Nahaja se v skimi najdbami. Predstavlja ruševinsko plast prve notranje prostoru 4, na jugovzhodni steni apside, na zidu SE 524 in ureditve termalnega kompleksa oz. podlago za tlak ali zazidavi apside SE 576. Na dnu je ukrivljen proti mozaiku, s hodno površino v tej prvi fazi. Razprostira se po celem katerim je povezan. Uničen je bil z oranjem, plenjenjem in prostoru 4, tudi v mali apsidi. Db. 0,17 m, n. m. v. 13,60 m zidavo škarpe SE 103. Ohr. dl. 0,97 m, db. 2 cm, v. 3−5 cm, (vrh), 13,43 m (dno). n. m. v. 14,09 m (vrh), 14,04 m (dno). SE 551 SE 576 Ruševinska plast, uporabljena kot spodnja podlaga za mo- Zazidava apside prostora 4. Izdelana iz manjših in sre- zaični tlak v prostoru 4. Razprostira se po celem prostoru dnje velikih lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. 4, vključno z malo apsido. Podlaga je umazano bele barve, od 0,38 × 0,24 × 0,10 m do 10 × 5 × 4 cm). Ob straneh rahle konsistence. V njej so kosi tubulov (vel. 10 × 4 cm so postavljeni večji in srednji kamni, vmes pa manjši in do 3 × 2 cm; 15 %), drobci opek in keramike (15 %), kosi kosi rimskih opek (tegul, imbreksov in tubulov; vel. do belega ometa s štukaturami in malto (60 %) ter manjši 10 × 7 × 3 cm). Vse je vezano z apneno malto, ki ima veliko kamni (lomljenci peščenjaka različnih oglatih in nepravilnih vsebnost zdrobljene opeke (pr. do 1 cm) in drobnih prodni- oblik, vel. pribl. 7 × 5 cm, 10 %). Plast je bila na moderni kov (pr. do 3 cm). Struktura je postavljena na notranji zob terasi 0 močno poškodovana in zavedena kot SE 102. temelja zidu SE 524. Oblika v tlorisu je polkrožna. Uničena Rek. dl. 4,90 m, rek. š. 3,90 m, db. 10−16 cm, n. m. v. je z zidavo škarpe za teraso 1 (SE 103) ter oranjem na 13,74−13,80 m (vrh), do 13,62 m (dno). terasi 0. Dl. 2,43 m, š. 0,63 m, db. 0,21 m, n. m. v. 14,06 m (vrh), 13,80 m (dno). SE 519 Plast malte − podlaga za mozaik v prostoru 4 (nucleus). SE 585 Sloj bele apnene malte (50 %), pomešane z drobci zdro- Podlaga za tlak v apsidalnem delu. Podobna ali ena- bljene opeke (50 %, pr. do 3 cm), zbite konsistence. Plast je ka SE 520. Izkopana dl. 0,96 m, izkopana š. 0,48 m, db. uničena z zidavo škarpe za teraso 1 (SE 103) in z oranjem 6−10 cm, n. m. v. od 13,81 m do 13,84 m (vrh), 13,75 m (dno). na terasi 0. S tem je uničen odnos do zidov SE 107 in Apsida−frigidarij SE 108. Izkopana dl. 4,20 m, izkopana š. 0,90−2,30 m, rek. š. 3,90 m, db. 10−15 cm, n. m. v. 14,02 m (vrh), 13,93 m SE 148 (dno). Predelni zid − temelj za klop bazena v apsidi prostora 3. Poteka v smeri JZ−SV z obratom proti severozahodu. SE 520 = SE 585 Grajen je iz večjih kamnov (vel. 0,58 × 0,35 × 0,13 m in Spodnja podlaga za mozaik v prostoru 4 (rudus). Sloj 0,68 × 0,50 × 0,15 m), ki so postavljeni v lice proti notranjo- manjšega peščenjaka (vel. 10 × 10 × 4 cm) in zdrobljene sti apside. Manjši kamni so zatrpani vmes in do zidu SE 105 opeke (vel. 10 × 10 × 4 cm), vezanega z belo apneno malto (vel. od 0,20 × 0,15 × 0,10 m do 0,10 × 0,10 × 0,10 m). (50 %). Malta je groba, z zelo pogostimi drobci zdrobljene Večina kamnov je lomljencev peščenjaka, le med manjšimi opeke (pr. do 3 cm). Kamni so postavljeni pokončno in je eden iz preperelega tufa. Strukturo veže obilica bele, rahlo poševno. Med njimi je tudi nekaj večjih kamnov (vel. apnene malte z gosto vsebnostjo zdrobljene rdeče opeke pribl. 0,35 × 0,28 × 0,10 m). Struktura je uničena z zida- (pr. do 2 cm) in zelo drobnih kamenčkov (pr. do 2 cm). vo škarpe za teraso 1 (SE 103) in z oranjem na terasi 0, Potek predelnega zida je rekonstruiran po malti, ki je ostala kjer je uničen odnos do zidu SE 107 in SE 108. V južnem in je različna od starejšega estriha SE 155, na katerega je delu apside je oštevilčena kot plast SE 585. Dl. 4,20 m, š. postavljena. Ohr. dl. 1,36 m, rek. dl. 4,50 m, š. 0,60 m, ohr. v. do 0,13 m, n. m. v. 14,03 m (vrh), 13,90 m (dno). 400 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 153 SE 507 Mlajši omet apside prostora 3. Maltni omet iz bele in rdeče Ruševinsko žganinsko posutje v prostoru 5, plast črne barve s primesmi drobnih keramičnih zrnc (zdrobljene do temno rjave meljaste gline, mehke konsistence opeke, vel. do 2,5 cm). Zamazan nad prvotni omet SE 152 (60 %) s pogostimi drobci oglja oz. manjšimi zaplatami na notranji strani apsidalnega prostora. Mogoče vezan s oglja, pepela, rdeče ožgane zemlje (30 %). Med grobimi fazo prezidave SE 148. Db. 0,10 m, ohr. v. 0,21 m, n. m. v. sestavinami so kosi opek (7 %; tegule, imbreksi vel. od 14,09 m (vrh), 13,87 m (dno). 0,18 × 0,12 × 0,03 m do 0,03 × 0,02 × 0,03 m), drobci kamni- tih plošč SE 590 (vel. pribl. 0,03 × 0,03 m do 0,10 × 0,10 m) SE 154 ter nekaj lomljencev peščenjaka (3 %, različnih vel. Pregrada iz ozke marmorne plošče pravokotne obli- 0,20 × 0,10 × 0,05 m do 0,07 × 0,08 × 0,05 m). Na sredini ke (0,46 × 0,05 × 0,02 m), ki leži v estrihu SE 155 znotraj prostora je nekoliko globlja zaplata žganine in pepela (ne- apsidalnega prostora. Izdelana je iz dveh kosov, v tlorise gativ SE 507A, polnilo SE 507B). Plast je poškodovana po kvadratne oblike in spominja na robnik. Naslonjena na površini z oranjem. Pod SE 101. Dl. 3,70 m, š. 3,57 m, db. malto pregrade SE 148. Dl. 0,46 m, š. 0,05 m, v. 2 cm, 10−20 cm, n. m. v. od 14,19 m do 13,90 m (vrh). n. m. v. 13,91 m (vrh), 13,89 m (dno). Najdbe: KTS redukcijska − pozna Angera 3 − Ricci 2/231, z SE 156 barbotin okrasom in koleščkanjem (druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja), KTS − redukcijska skodelica, A − Dr. 6B − velika, Mlajši estrih v notranjosti apsidalnega dela prostora 3. 2 × A − Dr. 6B − mala, A − Dr. 2−4 (severnojadr.), lonec Izdelan iz belo-rdeče barve s primesmi drobnih keramičnih KK14; KKD, pokrov KKP, vrč NK50, kadilnica NK28. zrnc. V estrihu so vidni odtisi manjših marmornih (?) plošč Datacija: druga pol. 1.−2. stoletje. pravokotne oblike. Vezan je na predelni zid SE 148 in ka- mnito polnilo (temelj za klop) SE 147. Nahaja se v jugoza- SE 507A hodnem vogalu apside ob jugovzhodni strani. Dl. 2,80 m, Negativ plitve v sredini prostora 5. Stene se postopoma š. 0,90 m, n. m. v. 13,89 (vrh). spuščajo v konkavno dno, oblika tlorisa je ovalna. Dl. 1,50 m, š. 1,12 m, v. 5−10 cm. Prostor 5 SE 507B SE 178 Zaplata žganine in pepela na dnu ruševinske plasti SE 507. Polnilo vkopa SE 178A. V jamo je nabutano kamenje (50 %, Zapolnjuje negativ SE 507A. Dl. 1,50 m, š. 1,12 m, v. lomljenci peščenjaka različnih vel.; manjši in srednje veliki 5−10 cm, n. m. v. od 13,94 do 13,97 m (vrh), od 13,84 do 0,18 × 0,10 × 0,05 m do 0,10 × 0,08 × 0,05 m; prežgani) in 13,92 m (dno). kosi opek (10 %, tegule in imbreksi vel. 0,15 × 0,18 × 0,03 m do 0,07 × 0,04 × 0,03 m). Vmesni prostor zapolnjuje temno SE 163 rjav mehek peščen melj (37 %) z drobci oglja in malte Polnilo odtočnega kanala SE 162. Polnilo meljaste gline (3 %) ter pogostimi vključki zelo drobnih kamenčkov (pr. rjave barve s kamni in tegulami. Po površini je poškodova- 0,3−1 cm). V polnilo SE 178 je padla tudi večja plošča no z oranjem. Š. 0,35−0,37 m, db. 0,25 m. peščenjaka (vel. 0,62 × 0,68 × 0,07−0,10 m), ki je bila morda Najdbe: PS − Consp. 34 (prototiberijsko−(sred.) 2. stoletje), del strukture SE 590. Dl. 1,52 m, š. 0,98 m, db. 13−56 cm, KTS − redukcijska skodelica s koleščkanjem, O − Loeschcke n. m. v. 13,92−13,88 m (vrh), 13,65−13,32 m (dno). IB/IC (sred. 1.−sred. 3. stoletja), lonec KK23, NK − ned. Datacija: sred. 1.−2. stoletje. SE 178A Vkop, jama nepravilne ovalne oblike v tlorisu. Oblika v pro- Zunanje dvorišče filu (od severovzhoda proti jugozahodu) ima oster prehod SE 118 v poševno steno, oster prehod v ravno stopnico, nato spet Polnilo odtočnega kanala SE 114. Polnilo meljaste gline oster prehod v navpično (oz. celo navznoter poševno) temno rjave barve, zbite konsistence z drobnimi kamenčki, steno in postopen prehod v ravno dno. Vkop se širi proti rimskimi najdbami, večjimi količinami opeke in odlomkov dnu. Dl. 1,52 m, š. 0,98 m, v. 0,13−56 m, n. m. v. od 13,92 stenskega ometa ter s tanjšimi in debelejšimi odlomki do 13,88 m (vrh), od 13,65 do 13,32 m (dno). okenskega stekla. Dl. 11,70 m, š. 0,26−0,30 m, db. do SE 179 0,57 m. Plast oranžne oz. rdeče-rjave ožgane mehke meljaste Najdbe: omet, veliko stekla, 2 žeblja, ena bronasta ploščica gline. Plast je brez najdb ter brez grobih sestavin. Dl. (G3160). Keramika: ITS − Sarius, TSTP − Consp. 39, 3 × TSTP 1,48 m, š. 0,30−0,72 m, db. 8−10 cm, n. m. v. 13,83 m (vrh), − Consp. 41, 2 × TSTP − Consp. 43, TSTP − Consp. 45, TSTP − Consp. B 3.13 (Consp. 36, 43−45) (vse flavijsko−sred. 13,75 m (dno). 2. stoletja); ES B2 − Hayes 74A, 2 × ES B2 − Hayes 75, ES B2 − Hayes 76 (vse flavijsko−120 n. št.), ES B2 − Hayes 77 (prva pol. 2. stoletja), 2 × ES B2 − Hayes 80 in ES B2 − Hayes 60 (80−2. stoletje); KTS−pozna Angera 3 − Ricci 2/231, Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 401 neokrašena (kon. 1.−2. stoletje), KTS − oksidacijski kozarec z SE 159 bunčicami (1.−(prva pol.) 2. stoletje), KTS − T1 − oks. vrček z Zasutje na dvorišču zgradbe na severozahodni strani. Plast vdolbino (kon. 1.−zač. 2. stoletje); KTS − oksidacijski kozarec meljaste gline temno rjave do sive barve, trdnejše konsi- (2. stoletje), KTS − pozna redukcijska skodelica s koleščka- stence. Pomešana je z drobci žganine, drobnim kamenjem, njem (2. stoletje); 2 × KTS − redukcijska ned.; KTS − reduk- vsebuje rimske najdbe in prazgodovinsko keramiko. Plast cijska skodelica; KTS − redukcijski kozarec; 6 × EKK − vrček se nahaja pod SE 102 in deloma pod SE 101 med zidom a collarino; 2 × EKK − Lonec − Knossos tip 2; EKK − kozica SE 105 in kanalom 1 (SE 123) ter nad drenažo SE 160, Knossos tip 2; 2 × EKK − kozica/lonec − Knossos tip 2 (sred. naslanja se na zid SE 113, na vzhodu na kanal 4 (SE 114). 1.−prva pol. 3. stoletja); IKK2 − pekač − orlo bifido; 4 × IKK6 Po površini poškodovana z oranjem. Celotna površina med − pokrov (1.−3./4. stoletje); O − Loeschcke IB/C ali IV (sred. kanalom SE 123, zidovi SE 105 in SE 113. Dl. 1,88 m, š. 1.−sred. 3. stoletja); O − Loeschcke IV, V ali VIII; 2 × O − reli- 2,10 m, db. 0,50 m, n. m. v. 13,65 m (vrh), 13,54 m (dno). efna − ned.; 2 × O − ned.; 3 × O − Loeschcke I×/×a; 3 × O − Najdbe: kosi poslikanega ometa, keramika: PS − Consp. Loeschcke ×a (kon. 1.−prva pol. 3. stoletja); O − Loeschcke B 1; 2 × TSTP − Consp. 34 (sred. 1.−sred. 2. stoletje); ES ×a/b (2.−3. stoletje), O − Loeschcke ×c (3.−4./5. stoletje), O − Loeschcke I× ali ×, A − Dr. 6B − velika; A − Dr. 6B − mala; B2 − Hayes 74 (zadnja četrt. 1.−prva pol. 2. stoletja), EKK lonec 2 × KK31, KKD, NK5, NKD, pokrov 3 × KKP. − vrček Knossos tip 2 (kon. 1.−3. stoletje), KTS − Angera 3 Datacija: veliko materiala iz časa Flavijcev oz. oblike, zna- ned. (druga pol.1.−2. stoletje); KTS − redukcijska ned.; O čilne za čas konca 1. stoletja in prve pol. ali celo konca 2. − Loeschcke IB/C ali IV (sred. 1.−sred. 3. stoletja); A − Dr. stoletja, odlomki EKK, IKK in pečatnih oljenk podaljšujejo 2−4 (severnojadr.), A − Dr. 6A/6B (severnojadr.); A − jadr. čas zasuvanja polnila še vsaj v 3. stoletje. ned.; A − ned.; IKK3 − pekač − enostavno ustje; lonci KK1, KK23, KK27, NK1, NK4, skleda NK19, vrč NK38, NKR, NKD. SE 124 Datacija: druga pol. 1.−(prva pol.) 2. stoletje. Polnilo kanala SE 123, nad dnom iz tegul SE 125. Polnilo zbite temno rjave meljaste gline z drobnim kamenjem SE 169 in rimsko keramiko. Dl. 11,78 m, š. 0,28−0,30 m, db. Zemljeno nasutje, odkrito le v sondi 7, kv. 26/A2 prečno 0,25−0,27 m. Najdbe: KTS − oksidacijski kozarec. na škarpo SE 103. Sivo-črna žganinska plast meljaste gline, zbite konsistence in brez najdb. Leži na SE 120 in pod SE 126 rumeno ilovico SE 126. Izkopana dl. 2,30 m, izkopana š. Nasutje severovzhodno od zidu SE 122 in severno od ka- 1,25 m, db. 0,20 m, n. m. v. 12,95 m (vrh), 12,65 m (dno). nala SE 123. Nasutje rumene zbite ilovice z nekaj manjšimi (vel. 0,05 × 0,04 × 0,03 m do 0,07 × 0,10 × 0,05 m) in večjimi SE 186 kamni (vel. pribl. 0,40 × 0,32 × 0,15 m, različnih oblik, 5 %). Mlajša izravnava terena zunanjega dvorišča. Nasutje temno V kv. 26/A2 leži na plasti žganine SE 169. Po površini rjavega mehkega glinenega melja z razdrobljenim rimskim poškodovana z oranjem (na obeh terasah). Dl. 2,15 m, š. gradbenim materialom (10 %; opeka, malta ...), keramiko 1,70 m, db. 0,30 m, n. m. v. od 13,81 do 12,22 m (vrh), od (5 %) in nekaj manjšimi in večjimi kamni (5 %). Izkopana dl. 13,51 do 12,52 m (dno). 7,30 m, izkopana š. 1,55−2,30 m, db. 0,12−0,28 m, n. m. v. Najdbe: O − Loeschcke VIII (druga pol.1.−sred. 3. stoletja), 13,39 m (vrh), od 13,24 do 13,12 m (dno). O − Loeschcke VIIIK (1.−sred. 2. stoletje), PS − Consp. 27 Najdbe: ITS − Padana B − ned.; O − Loeschcke IB/C ali IV (tiberijsko−neronsko obdobje), 2 × ITS − skodelica Sarius (sred. 1.−sred. 3. stoletja); NK7. (do sred. 1. stoletja), TSTP − Consp. 34 (klavdijsko−prva Datacija: 1.−2. stoletje. pol. 2. stoletja), EKK − pekač s horizontalnim ustjem (sred./ SE 556 kon. 1.−3. stoletje), IKK2 − pekač − orlo bifido (do 3./4. Ruševinska plast temno rjavega mehkega peščenega stoletje). melja (65 %) z veliko večjimi kosi in drobci stenskega Datacija: druga pol. ali konec 1. stoletja (lahko tudi prva ometa in malte (20 %), kosi opek in tubulov (10 %, vel. od pol. 2. stoletja). 10 × 5 × 4 cm do pr. 1 cm), na dnu plasti pa je več sre- SE 144 dnje velikih kamnov (5 %, lomljenci peščenjaka vel. pribl. Polnilo odtočnega kanala SE 141. Polnilo meljaste gline 0,25 × 0,13 × 0,10 m). Oblika plasti v tlorisu je podolgovat temno rjave barve, zbite konsistence z drobnimi kamenčki, pas, v profilu pa ima lečasto obliko, pada proti zahodu. rimskimi najdbami, večjimi količinami gradbenega materia- Plast je poškodovana z gradnjo škarpe SE 103 in po povr- la (kosi opek in stenskega ometa) ter tanjšimi in debelejšimi šini z oranjem. Verjetno gre za izravnavo naravnega terena odlomki okenskega stekla. Polnilo je po površini poškodo-z ruševinskim materialom neke predhodne faze. Plast je v vano z oranjem. Dl. 2,12 m, š. 0,26−0,23 m, v. 0,20 m. povezavi s SE 566, SE 569 in SE 570. Plast je izkopana le v Najdbe: stenski omet, okensko steklo. jarku ob južnem profilu sektorja 25. Izkopana dl. 8,07 m, Datacija: druga pol. ali konec 1. stoletja (lahko tudi prva izkopana š. do 2,10 m, db. vsaj 0,25 m, n. m. v. 13,40 m pol. 2. stoletja). (vrh), 13,02 m (dno). 402 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 566 3. gradbena faza Ruševinska plast, sestavljena iz lomljencev pešče- njaka (različnih nepravilnih oblik in različnih vel. od Plasti in strukture po prostorih 0,29 × 0,24 × 0,05 m do 0,04 × 0,03 × 0,03 m; 50 %), nekaj Prostora 7 in 11 drobcev opeke, keramike in stenskega ometa (bele in rdeče barve) − (skupaj 20 %). Vmesni prostor zapolnjuje SE 502 rjav peščen melj z veliko grobega peska (30 %). Oblika v Temelj zidu, usmerjen SV−JZ. Zamejuje prostor 7 na tlorisu je nepravilna. Plast je poškodovana z oranjem. Plast jugovzhodni strani in prostor 11 na severozahodni strani. je v povezavi s SE 569 in SE 570, s SE 570 skupaj tvori ru- Grajen je iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. ševinsko plast, uporabljeno za izravnavo terena in verjetno od 0,65 × 0,30 × 0,10 m do 0,10 × 0,08 × 0,05 m), vezanih hodno površino. Ohr. dl. 1,47 m, izkopana š. 0,92 m, db. z obilo apnene malte. Večji kamni so postavljeni s pravo- ok. 0,20 m, n. m. v. 13,67 m (vrh), 13,46 m (dno). kotnimi stranicami v dve lici brez poravnanih vrst. Manjši kamni in nekaj opek so zatrpani vmes. Malta je bela apne- SE 569 na z drobci opeke. Ohranjene so dve do tri vrste kamnov Ruševinska plast iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik, v višino. Na severovzhodnem koncu je uničen v dolžini vel. od 0,21 × 0,18 × 0,05 m do 10 × 7 × 4 cm; 60 %). Prostor 0,12−0,20 m z interfaciesom destrukcije SE 513C, pri stiku med kamni zapolnjuje temno rjav peščen melj. Plast je z domnevnim zidom SE 521. Po površini je uničen s ple- poškodovana oz. uničena z gradnjo škarpe SE 103 in ora- njenjem in oranjem (spodnja meja SE 101). Na jugovzho- njem. Plast je v povezavi s SE 570, SE 566, SE 556 − mo- dni strani poteka ob temelju zida kamnit odtočni kanal goče gre za preuporabo ruševine iz neke starejše, faze pri SE 542, kateremu SE 502 služi najprej kot severozahodna izravnavi terena. Dno ni izkopano. Brez najdb. Izkopana dl. stranica in nato še kot dno. Vogalni kamen na stiku dna 0,95 m, izkopana š. 0,81 m, n. m. v. 13,25 m (vrh). kanala in zidu oz. kjer kanal zavije v zid, je obklesan. Jugo- SE 570 zahodni zaključek temelja zidu ni jasen in zaradi skromnih Ruševinska plast iz lomljencev peščenjaka (različ- ostankov tudi ne potek nadaljevanja proti jugozahodu na nih nepravilnih oblik in vel. od 0,26 × 0,15 × 0,13 m do moderni terasi 0. Povezava s kanalom SE 503 ni jasna. Ohr. 0,05 × 0,04 × 0,02 m; 50 %), kosov in drobcev malte in dl. 7,13 m, š. 0,60−0,67 m, ohr. v. 0,24−0,36 m, n. m. v. od stenskega ometa (15 %) ter rjavega meljastega peska (30 %) 14,53 do 14,03 m (vrh), od 14,36 do 13,90 m (dno). z manjšimi kamenčki ali grobim peskom (pr. do 1 cm), drobci SE 502A opek in keramike (pr. do 2 cm), (skupaj 5 %). Oblika v tlorisu je nepravilna. Plast je poškodovana z oranjem po površini. Vkop ali jarek za temelj zidu SE 502 in odtočni kanal Gre za utrditev za hodno površino. S SE 566 tvori ruševinsko SE 542. Oblika tlorisa je enaka temelju zida in poteku kana- plast uporabljeno za izravnavo terena in verjetno hodno la, profil je oblike U z ostrimi prehodi v ravno in navpično površino. Izkopana dl. 1,45 m, izkopana š. 0,67 m, db. do steno ter ostrim prehodom v ravno dno vkopa. Na delu, 0,25 m, n. m. v. 13,61 m (vrh), 13,37 m (dno). kjer je temelj zidu SE 502 uničen s SE 513C, je poškodovan tudi vkop SE 502A (ob straneh), medtem ko se dno de- Prostora 16 in 17 strukcije verjetno pokriva z dnom vkopa SE 502A. Izkopana SE 132 dl. 7,16 m, š. 0,60 m in do 1,33 m, v. 0,24−0,36 m. Plast nasutja ali uporabe po celem območju jugozaho- SE 517 dno od zidu SE 113 (kv. 26/A−D1). Rjava plast glinenega Zidani odtočni kanal, poteka v smeri SV−JZ. Strani- melja rahle konsistence z drobnim kamenjem in rimskimi ci kanala sta grajeni iz lomljencev peščenjaka (vel. od najdbami. Leži neposredno nad SE 120. Izkopana v sondi 0,29 × 0,15 × 0,07 m do 0,15 × 0,08 × 0,04 m), ki so postavljeni v kv. 26/C−D1 zahodno od kanala SE 119 in v kv. 26/A1 v v notranje lice brez vrst in brez veziva. Širina stranic je pribl. prostoru 16, kjer bi lahko bila ena od ruševinskih plasti ali 0,23 m, višina ohranjene pribl. 0,14 m (do dve vrsti kamnov nasutij. Dl. 5,30 m, š. 2,25 m, db. 0,20 m, n. m. v. 12,42 m v višino). Med stranicama je 0,36 m do 0,46 m. Pokritje (vrh), 12,22 m (dno). kanala je bilo izdelano iz velikih kamnitih plošč peščenjaka, SE 136 ohranjeni sta le še ena (vel. 0,80 × 0,32 × 0,08 m) oz. verjetno Polnilo rimskega odtočnega kanala SE 135. Zasutje gline- dve (le-ta se nahaja v profilu sek. 27, vel. vsaj 0,40 × 0,48 m). nega peska temno rjave barve, zbite konsistence z drob- Dno je sezidano iz tegul, ki so bile postavljene tako, da so se nim kamenjem in rimskimi najdbami. Nadaljuje se v profil s konci prekrivale. Postavljene so bile z robovi navzgor. Kera- proti zahodu, kjer ga verjetno čez 0,30 m preseka moderna mika je bila zarita med konstrukcijo kanala. Kanal je močno obcestna škarpa (SE 530A). Poškodovano po površini z poškodovan z oranjem in plenjenjem. Uničen je v dolžini oranjem. Dl. 2,80 m, š. 0,32−0,33 m, db. do 0,20 m. 0,78 m. Kanal se nadaljuje v južni profil izkopa. Izkopana dl. 5,64 m, rek. dl. vsaj 6,42 m, š. 0,66−0,72 m, ohr. v. 0,28 m, n. m. v. od 14,16 do 14,74 m (vrh), 14,00 do 14,54 m (dno). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 403 SE 517A Prostor 10 − prefurnij Vkop ali jarek za odtočni kanal SE 517. Poteka v smeri SE 543 SV−JZ. Oblika v tlorisu je nepravilna podolgovata ter zelo Ruševinska plast 1. faze in izravnava za gradnjo 2. faze. Za- uničena. Profil kanala je popolnoma uničen. Izkopana dl. sutje sivo-rjavega mehkega glinenega melja (85 %) z veliko 5,64 m, š. 0,66−0,72 m, ohr. v. 0,28 m. drobci oglja, drobnega peska in malte, s kamni različnih SE 534 vel. (10 %; različne oblike, vel. od 0,15 × 0,10 × 0,05 m do Odtočni kanal, poteka v smeri S−J. Stranici kanala sta 0,03 × 0,03 × 0,02 m) ter z odlomki keramike in opek (5 %). grajeni iz lomljencev in grobo obdelanih peščenja- Na površini spodnje plasti SE 581 je nekaj večjih kamnov kov (različnih oblik, vel. od 0,36 × 0,12 × 0,09 m do (pribl. 0,30 × 0,17 × 0,12 m). Plast je po površini poškodovana 0,10 × 0,10 × 0,05 m), brez veziva. Kamni so postavljeni s z oranjem. Podobna SE 516 in SE 549. Izkopana dl. 3, 54 m, pravokotnimi stranicami v lice v notranjosti kanala, brez izkopana š. 3,51 m, db. do 0,75 m, n. m. v. 14,89 m (vrh). vrst. Ohranjeni sta dve vrsti kamnov v višino. Med stranica- Najdbe: kamnit možnar, keramika: ostanki dolija, ITS − sko- mi je 0,28 m, širina stranic je 0,12−0,19 m, ohranjena višina delica Sarius, TSTP − Consp. 34, TSTP − Consp. 36, 2 × TSTP je 0,10−0,16 m. Dno kanala je grajeno iz kamnitih plošč − Consp. B 3 (vse druga pol. 1.−(2. pol.) 2. stoletje); ES B2 peščenjaka (vel. do 0,56 × 0,40 × 0,06 m) in nekaj opek − Hayes 60 (70−zač. 3. stoletja), ESB2 − Hayes 76 (zadnja (vel. pribl. 0,13 × 0,13 × 0,05 m), ki so položene plosko, ena četrt. 1. stoletja); AS − A/D ned. (kon. 2.−zač. 4. stoletja) in ob drugi. Dno kanala nima veziva in pada proti jugu. Na AS − Hayes 50A (230−340); Sigilata − ned.; KTS − oksida- jugovzhodni strani je dno kanala za 2−7 cm širše od stra- cijski kozarec z bunčicami (1.−(prva pol.) 2. stoletje), KTS − nic. Kanal je poškodovan z oranjem, plenjenjem in škarpo pozna Angera 3 − Ricci 2/231, neokr.; KTS − pozna Angera SE 103. Odnos ali stik s kanali SE 542 in SE 535 ni ohra- 3 − Ricci 2/231, z barbotin okrasom in koleščkanjem (kon. njen. Polnilo in prekritje kanala SE 534 sta uničena. Ohr. dl. 1.−2. stoletje), 2 × KTS − redukcijska skodelica s kolešč- 1,08 m, š. 0,62 m, v. 0,19 m, n. m. v. 14,14 m (vrh). kanjem; 2 × KTS − Ricci 2/242 (druga pol.1.−prva pol. 2. SE 534A stoletja); 3 × KTS − redukcijska skodelica; 4 × O − Loeschcke Vkop ali jarek za odtočni kanal SE 534. V tlorisu je podol- IB/C ali IV (sred. 1.−sred. 3. stoletja); 2 × EKK − vrč s troli- govat pas, profil je U oblike − širok z rahlo zaobljenimi stnim ustjem (2.−3. stoletje), 2 × EKK − pekač s horizontalnim prehodi. Seka SE 506 = SE 515, SE 549. Ohr. dl. 1,08 m, š. ustjem (sred./kon. 1.−3. stoletje), IKK2 − pekač orlo bifido; 0,62 m, v. 0,19 m. IKK3 − pekač enostavno ustje; 2 × IKK6 − pokrov; AKK Hayes 181 (kon. 2./zač. 3.−5. stoletje); SVK − skleda; 8× A − Dr. SE 542 6B − velika (1.−2. stoletje), A − Dr. 6B klasična; 3 × A − Dr. 6B Zidani odtočni kanal, usmerjen V−Z. Južna stranica kanala cesarska; 7× A − Dr. 6B ned.; A − Dr. 6A (do sred. 1. stole- je grajena iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. tja), 2 × A − Dr. 2−4 (severnojadr.); 4 × A − Dr. 2−4 ( jadr.); od 0,45 × 0,25 × 0,20 m do 0,18 × 0,13 × 0,05 m), ki so 2 × A − Dr. 2−4 (ned.), 2 × A − amfora z ravnim dnom ( jadr.) brez vrst in s pravokotnimi stranicami postavljeni v lice (sred. 1.−3. stoletje); AA − ned. (3.−5. stoletje) A − vzhodna v notranjosti kanala. Stranica je vezana z malto. Manjši ned.; 2 × A − ned. Lonci: KK7; 5 × KK22; 4 × KK23; 2 × KK224 kamni so vstavljeni med vkop in večje kamne lica. Širina = NK11; KK28; 5 × KK31; 4 × KKD; NK3; 3 × NK8, 3 × NK20; stranice je 0,17−0,31 m. Višina stranice je do 0,33 m. Širina NK46; NK66; pokrov KKP; kadilnica NK28; vrči 2 × NK33; kanala (med stranicami) je 0,62 m na začetku, 0,34 m ob 3 × NK44; NK30; NK − vrč; 3 × NKR; 18× NKD; 2 × NK−ned.; vstopu v zid SE 502 in 0,32 m na koncu. Severno stranico 2 × A/NK − amfora ali vrč. v dolžini 0,95 m predstavlja lice zidu SE 502, nato kanal Datacija: keramične najdbe so večinoma iz druge polovice zavije v zid in rahlo proti jugozahodu (v liniji zidu). Dno ali konca 1. in 2. stoletje, z odlomki afriške sigilate, afriške ku- kanala je sestavljeno iz kamnitih plošč peščenjaka (vel. do hinjske keramike in afriških amfor lahko konec zapolnitve ali 0,43 × 0,25 × 0,05 m) in poteka po liniji zidu SE 502. Na- čas enkratne zapolnitve datiramo nekje konec 2. ali začetek daljevanje kanala proti jugovzhodu na moderni terasi 0 je 3. stoletja. uničeno, ohranjen je le prehod skozi zid SE 560. Morda se je vanj stekal kanal SE 503, najverjetneje pa kanal SE 534. SE 580 Dl. 2,27 m, š. 0,50 do 0,73 m, v. do 0,40 m, n. m. v. od Ruševinska plast sive mehke meljaste gline z drobci oglja 14,09 do 14,16 m (vrh), dno od 13,93 do 13, 98 m. (3 %), s kamenjem (lomljenci peščenjaka, različnih oblik in vel. od 0,25 × 0,15 × 0,05 m do 0,07 × 0,06 × 0,03 m; 7 %) SE 542A ter z drobci malte. Vmes so prisotne sivo-zelene lise in Vkop ali jarek za kanal SE 542 je enak ali del vkopa za zid zaplate belega pepela. Izkopana dl. 2, 38 m, izkopana š. SE 502 (SE 502A). 2,27 m, db. 0,12−0,22 m. 404 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Najdbe: ITS − skodelica Sarius (do sred. 1. stoletja), O − SE 596E reliefna − ned., M4 − melnica Dramont D tip 2 (italski), A/ Polnilo jame SE 596A. Sloj oglja z vmes postavljenimi tegu- NK − amfora ali vrč, 2 × NKD. lami, kosi opek in kamnov (vel. pribl. 0,07 × 0,04 × 0,02 m). Datacija: najdbe so široko datirane v 1.−2. stoletje. Med dvema slojema pepela SE 596C. Db. 2 cm. SE 596 SE 597 Polnilo jame SE 596A, sestavljeno iz petih slojev. Stene Vrhnje polnilo jame SE 596A iz temno rjavega rahlega jame prekriva sloj pepela (SE 596C) sivo-bele barve z meljastega peska s pogostimi vključki drobnega belega drobci oglja (2 %, debeline 8 cm), na katerem je kompak- peska (70 %), zmernimi drobci oglja (3 %), kosi belega ten sloj oglja (SE 596E, debeline 2 cm), v katerem so ob ometa in malte, ki se nahajajo predvsem v spodnjih 25 cm stene jame položene tegule in kosi opek ter kamnov (vel. polnila (10 %, od drobcev do 5 × 4 cm), s srednje velikimi pribl. 0,07 × 0,04 × 0,02 m). Nad slojem SE 596E je plast lomljenci peščenjaka (10 %, različnih nepravilnih oblik in pepela (SE 596C) sivo-bele barve z drobci oglja (debeline vel. 17 × 10 × 8 cm), manjšim in drobnim kamenjem (5 %, 6−7 cm). Preostanek jame zapolnjuje polnilo SE 596B rja- vel. do 5 × 4 cm), z nekaj kosi in drobci opek (3 %, vel. vega meljastega peska z redkimi drobci oglja in bele malte 10 × 7 × 3 cm) ter keramike (2 %, pr. do 1 cm). Polnilo je (po 2 %). Ob robovih jame je polnilo SE 596D podobno po površini poškodovano z oranjem. Izkopana dl. 2,09 m, SE 580, ki se razprostira v tankem sloju po stenah ter je iz izkopana š. ok. 0,5 m, db. do 0,5 m. sive mehke meljaste gline z drobci oglja in manjšimi kamni Prostori 1, 7, 11 in 14 (predvsem proti vrhu vkopa). Polnila so izkopana le deloma in se nadaljujejo proti jugovzhodu v profil. SE 504 Najdbe: (G3456) PS − Consp. 3.2−3 (druga pol.1.−2. stole- Polnilo kanala SE 503. Sivo-črna mehka meljasta glina, brez tje), KTS − redukcijska skodelica z barbotin okrasom (druga grobih sestavin, vsebuje nekaj drobcev oglja (1 %) in kera-pol.1.−prva pol. 2. stoletja), O − Loeschcke VIII L1 (1.−kon. mike (1 %). Kanal SE 503 in polnilo SE 504 sta popolnoma 2./zač. 3. st.), A − amfora z ravnim dnom (sred. 1.−3. sto- uničena proti severu v dolžini vsaj 2,63 m s plenilnima letje), celi lonci KK1; KK22, vrči NK38, NK49, NKR, NKD. jarkoma SE 513B in SE 513C. Proti jugu je polnilo uničeno Datacija: najdbe splošne od druge pol. 1. stoletja do konca z oranjem in kasnejšimi posegi po površini in v dolžini 2. stoletja. 1,95 m. Ohr. dl. 4,57 m, rek. dl. vsaj 8,73 m, š. 0,29−0,34 m, ohr. v. 0,18 m, n. m. v. od 14,49 m do 14,22 m (vrh), od SE 596A 14,34 m do 14,18 m (dno). Vkop ali jama. Deloma izkopana ob južnem profilu izko- pnega polja. Oblika v tlorisu je verjetno okrogla. V profilu SE 577 ima jama (od severovzhoda proti jugozahodu) opazen Polnilo odtočnega kanala SE 517, iz sivega mehkega oster prehod v skoraj navpično in ravno steno, postopen meljastega peska z drobci in kosi keramike, nekaj manj- prehod v konkavno dno, dokaj oster prehod v skoraj nav- šimi kamni (vel. pribl. 8 × 5 × 3 cm) in kosi opek. Polnilo je pično in rahlo neravno steno ter postopen prehod v vrh. deloma uničeno z oranjem in plenjenjem. Ohr. dl. 5,64 m, Vkop se nadaljuje proti jugovzhodu v profil. š. pribl. 0,66−0,72 m, db. do 0,20 m. Izkopana dl. 2,09 m, izkopana š. ok. 0,5 m, gl. vsaj 1, 40 m. Najdbe: novec: Traianus/Dp/98−117/Rom/RIC?; keramika: AA − ned. (3.−5. stoletje); lonček KK30 − lonček; KKD − ned. SE 596B Datacija: najdbe ne dopuščajo dobre datacije konteksta, ki Zgornje polnilo jame SE 596A, sestavljeno iz rjavega melja- je bil močno poškodovan. stega peska z redkimi drobci oglja in bele malte (vsebnost 2 %). Db. do 0,5 m. SE 170 Vkop ali odpadna jama v obliki četrtine kroga in U profila: SE 596C oster prehod v konkavne stene in postopen prehod v Polnilo jame SE 596A. Spodnji sloj pepela sivo-bele barve z konkavno dno. V vogalu prostora 1 med zidovoma SE 105 drobci oglja (vsebnost 2 %). Db. 8 cm. in SE 140. Seka SE 2 in SE 120. Dl. 0,80 m, š. 1,10 m, gl. SE 596D 0,15 m. Polnilo jame SE 596A. Tanek sloj sive mehke meljaste gline z SE 171 drobci oglja in manjšimi kamni (predvsem proti vrhu vkopa). Polnilo jame SE 170. Zemljeno polnilo meljaste gline in Podobno SE 580. Razprostira se ob stenah in robovih jame zbite konsistence, rjave barve z drobci žganine in rimskimi ter zvezno prehaja iz pepelnate plasti SE 580 v jamo, kot da najdbami. Po površini poškodovano z oranjem. Dl. 0,80 m, se je vanjo plast prenesla ob vkopu in zasutju. Db. 2 cm. š. 1,10 m, db. 0,15 m. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 405 4. in 5. faza in kosi tegul (različnih vel. od 0,03 × 0,04 × 0,06 m do 0,23 × 0,07 × 0,05 m; 15 %). Med kamenjem in tegulami je Plasti in strukture po prostorih temno rjav mehek peščen melj z drobci oglja in drobnimi Prostora 7 in 11 kamenčki (30 %). Ob kanalu SE 535 je več delcev apnene malte (5 %) in celih kosov belega ometa. Plast je po povr- SE 535 šini poškodovana z oranjem in z gradnjo škarpe SE 103. Zidani odtočni kanal. Poteka v smeri SV−JZ. Stranici kanala Ohr. dl. 2,17 m, ohr. š. 1,47 m, db. 0,10 m. sta zidani iz lomljencev peščenjaka (različnih oblik in vel. Najdbe: celi kosi belega ometa, keramika: KTS − redukcij- pribl. 0,14 × 0,15 × 7 cm), vezanih z obilo apnene malte. ska kozarec (druga pol.1.−2. stoletje); lonec KK2, NK17, vrč Širina stranic je 0,12−0,15 m. Višina ohranjenih stranic je NKR, NKD. 0,09−0,10 m ali ena vrsta kamnov v višino. Med stranicami Datacija: material je težko ožje datirati. je 0,28−0,35 m. Stranice so postavljene nad stranice kanala SE 542. Dno kanala pada proti jugozahodu, izdelano je iz Prostor 4 tegul (vel. 0,56 × 0,40 × 0,05 m), ki so po vrhu ometane z SE 537 malto. Tegule so položene tako, da se deloma prekrivajo. Plast malte nad mozaikom SE 523. Apnena malta je bele Obrnjene so z robovi navzdol. Tegule imajo nenavadno barve, zelo sprijeta, s sporadičnimi izredno drobnimi obliko, stranski robovi so kratki in izdelani na vseh štirih vključki zdrobljene opeke (pr. do 2 cm). Debelejše zaplate vogalih le v dolžini 8 cm. Preostanek dna smo prepoznali v malte so ohranjene predvsem na predelu apside (pribl. zaplati zdrobljenih tegul, ki bi lahko kazale na potek kanala 0,16 × 0,12 m). Po ostali površini so le komaj zaznavne, saj proti severovzhodu − zahodno od zidu SE 502 in direktno so izredno tanke. Plast je poškodovana in uničena z ora- nad dnom SE 503. Prekritje kanala je uničeno. Kanal je njem in zidavo škarpe SE 103. Ohr. dl. 0,50 m, š. 0,24 m in poškodovan z oranjem in gradnjo moderne škarpe SE 103. 0,18 m, v./db. 0,5−4 cm, n. m. v. od 14,06 do 14,05 m (vrh). Zaradi slabe ohranjenosti je povezava z drugimi kanali problematična. Glede na višino dna ga je težko povezati SE 564 s kanalom SE 503, čeprav bi smer ustrezala. Povezava Kvadraten tlakovec iz rdeče žgane opeke (vel. s kanalom SE 534 je prav tako uničena z zidavo škarpe 0,38 × 0,26 × 0,05 m), postavljen v vzhodnem vogalu SE 103: ali sta bila sočasna ali sta eden drugega presekala. prostora 4, in sicer 8 cm od zidu SE 514 in 13 cm od ometa Ohranjena dolžina je 1,10 m, oblika tlorisa je podolgovata. SE 576 ob zidu SE 524. Postavljen je na mozaiku SE 523. Ohr. dl. 1,10 m, š. 0,57 m, v. 5 cm, n. m. v. 14,15 m (vrh). Dl. 0,38 m, š. 0,26 m, db. 5 cm, n. m. v. 14,11 m (vrh). SE 591 Polnilo jarka SE 542, sestavljeno iz ruševinskega materiala: veliko drobcev in kosov malte in ometa (15 %), manjših in srednjih kamnov (20 %, lomljenci peščenjaka različnih vel. od 0,22 × 0,11 × 7 cm do 0,04 × 0,04 × 0,02 m) ter kosov opek (20 %, imbreksi in tegule vel. 0,15 × 0,14 × 0,03 m do 0,02 × 0,02 × 0,02 m). Vmesni prostor zapolnjuje rjavo-siv mehek glineni pesek (45 %). Nekaj večjih kamnov je padlo v polnilo iz konstrukcije jarka SE 542 (vel. 0,34 × 0,15 × 0,20 m). Polnilo je po površini poškodovano z oranjem. Ohr. dl. 2,27 m, š. 0,36 m, db. 0,15 m. Najdbe: A − Dr. 6B − velika (1.−2. stoletje); A − Dr. 6A (do sred. 1. stoletja). Datacija: material 1.−2. stoletje, morda rezidualen. SE 592 Polnilo jarka SE 535, iz sivega mehkega meljastega peska z nekaj drobnimi kamenčki (pr. do 1 cm). Polnilo je poško- dovano po površini z oranjem in uničeno proti zahodu z gradnjo škarpe SE 103. Ohr. dl. 0,75 m, š. 0,33 m, db. 8 cm. SE 536 Ruševinska plast. Kamnito posutje ali nasutje sestavljajo predvsem kamni (lomljenci peščenjaka različnih oblik in vel. od 0,32 × 0,14 × 0,10 m do 0,06 × 0,04 × 0,03 m; 50 %) 406 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 6. faza SE 552 Ruševina strehe in zidu na območju nadstreška (pro- SE 102 stor 15). Ruševinsko posutje vsebuje kamenje (45 %, Ruševinska plast meljaste gline peščeno rjave barve, rahle lomljenci peščenjak različnih oblik, večji vel. od pribl. konsistence z drobnim in debelejšim gruščem, večjo količino 0,30 × 0,18 × 0,10 m so bolj kvadroidni; manjši vel. pri- odlomkov ometa ter manjšo količino drobnih rimskih najdb. bl. 0,06 × 0,08 × 0,04 m), malto (5 %), zemljo (20 %, Plast je bila prekopana in premešana, saj je segala do nivoja rjav peščen melj) in rimske opeke (30 %, kosi tegul geoloških plasti v prostorih 1, 2, 3, kjer ni bilo ohranjenih in imbreksov različnih vel. od 0,28 × 0,16 × 0,04 m do tlakov. Vprašljiva je enakost plasti v prostorih kompleksa 0,06 × 0,09 × 0,03 m); veliko lončenine, veliko kovinskih (prostor 1, 2, 3) in njegovem severozahodnem dvorišču najdb, živalskih kosti, okenskega stekla ter en grobo (moderna terasa 0). Izkopana dl. 13,70 m, izkopana š. obdelan peščenjak v obliki prisekanega stožca (SE 193). 7,60 m, db. 8−10 cm, n. m. v. 14,25 m (vrh), 13,03 m (dno). Oblika v tlorisu je nepravilna, prav tako je nepravilna oblika SE 110 v profilu. Ruševina je le deloma izkopana, nadaljuje se Ruševinsko posutje, ki se na severovzhodu naslanja na proti severu in vzhodu. Izkopana dl. 7,43 m, izkopana š. zidova SE 104 in SE 113, na jugovzhodu pa sega do 4,07−5,62 m, db. do 0,50 m, n. m. v. od 15,36 do 14,44 m kotraforja SE 109. Plast zbite konsistence, meljaste gline (vrh), od 15,09 do 14,20 m (dno). rdečkasto rjave barve s primesmi grušča, odlomki ometa in Najdbe: tegula TAFC, novec G3544 − Augustus/As/16−6 drobnimi najdbami. Po površini je plast uničena z oranjem. p. n. št./Rom/RIC?; G3545 − Antoninus Pius (Diva Faustina Izkopana dl. 8,50 m, izkopana š. 1,40 m, db. do 0,50 m, I.)/As/od 141/Rom/RIC ?; G3546 − Constans ali Con- n. m. v. 13,33 m (vrh), 12,63 m (dno). stantius II./Ae 2/348−351/Sis/RIC?; G3549 − Constantius SE 145 II (Constantius Gallus ali Iulianus)/AE 3/351−361/?/RIC ?; Ruševinska plast. Posutje svetlo rjave rahle meljaste gline z G3547 − Constans ali Constantius II./AE 2/348−361/?/RIC drobnimi odlomki keramike, ometa, estriha in ostanki mar- ?; G3548 − Constans/Constantius II, Constantius Gallus ali morja. Nahaja se v polkrožnem apsidalnem prostoru. Plast Iulianus/AE 2/348−361/?/RIC ?; G3550 nedoločljiv/AE 3/ je premešana z oranjem. Dl. 1,90 m, š. 1,30 m, db. 0,20 m. druga pol. 4. stoletja/?/RIC ?. Keramika: TSTP − Consp. 3, PSSPCO − Consp. 36 ali 34 (2.−3. stoletje), ES B2 − Hayes SE 158 60 (kon. 1.−2. stoletje), VS−NTS3; KTS − redukcijska skode- Premešana ruševinska plast meljaste gline rjavo-črne bar- lica s koleščkanjem; KTS − redukcijska skodelica, EKK vrček ve, rahle konsistence z delci oglja ter rimskimi in novove- a collarino (kon. 1.−3. stoletje); EKK − egejski narebreni škimi najdbami ter večjimi odlomki tegul. Verjetno spodnji lonček (kon. 1.−3. stoletje), IKK6 − pokrov; AS − Hayes 17, del SE 101 na zunanjem robu apside. Spodnja ruševinska AS − Hayes 31 (3. stoletje), 5 × AS − Hayes 50A (230−340); plast na večjem območju. Izkopana dl. 1,88 m, š. 2,10 m, AS − Hayes 50A/B (300−360), AS − Hayes 52B (330−400), db. 11 cm, n. m. v. 13,65 m (vrh), 13,54 m (dno). AS − Hayes 58B (4. st. (zač. 5. stoletja)); AKK − Hayes 23 SE 172 (3−4. stoletje); 2 × AKK − Ostia I, fig. 261 (sred. 2.−kon. 4. Ruševinsko posutje iz večjih in srednjih lomljencev pe- stoletja/zač. 5. stoletja); 3 × O − Loeschcke ×c (3.−4./5. ščenjaka (pribl. 50 %; vel. od 0,36 × 0,16 × 0,16 m do stoletje), O − oljenka z več noski, O − ned., A − Dr. 6A ali 0,15 × 0,06 × 0,10 m), manjših kamnov (10 %; nepravilnih 6B (severnojadr.), A − Dr. 2−4 (severnojadr.); A − Dr. 2−4 oblik, vel. okoli 0,10 × 0,07 × 0,04 m), rimskih opek (40 %, (ned.); A − amfora z ravnim dnom − ned., A−jadranska kosi tegul in imbreksov različnih vel. od 0,30 × 0,20 × 0,05 m ned. 2 × AA − ned., A − ned.; lonec KK1, 4 × KK2, KK3−5, do 0,05 × 0,05 × 0,02 m). Ruševina vsebuje tudi veliko kera-2 × KK7, KK8, 2 × KK14, KK13; 2 × NK3, NK4, 2 × NK14, mike, kovinskih najdb, živalskih kosti, polžkov. Ruševina je NK66, KK20 lonček z ročajem; ročaj KKR, 7× KKD; skle- rahle konsistence, vmesni prostor zapolnjuje meljasta glina da 2 × KK39, 4 × KK40, KK42, KK43, 2 × KK46, 2 × KK48, rjavo-sive barve. Oblika v tlorisu je nepravilno podolgova- 2 × NK22, NK24, 2 × NK67, pekva 2 × KK52, vrč NK33; NK35, ta. Plast je dokaj intaktna in ni bila izkopana. Izkopana dl. 7× NKD, 2 × NKR, 3 × A/NK − amfora ali vrč, 2 × NK − ned., pribl. 6,61 m, ohr. š. 1,10−2,07 m, db. do 0,25 m. lonček NK60, 3 × NK62. Datacija: novci od začetka 1. stoletja, preko 2. stoletja, SE 545 večinoma iz sredine in druge tretjine 4. stoletja, kerami- Ruševinsko posutje zidu SE 524, sestavljeno iz petih ka 1.−2. stoletje redka, večina keramike (kot v SE 561) iz lomljencev peščenjaka nepravilnih oblik in vel. pribl. druge polovice 4. stoletja in prve pol. 5. stoletja (veliko 0,28 × 0,16 × 0,07 m. Oblika v tlorisu je nepravilna triko- kuhinjske keramike). tna. Plast je bila poškodovana z gradnjo škarpe za teraso 1 (SE 103A). Brez najdb. Dl. 0,75 m, š. 0,43 m, n. m. v. 14,12 m (vrh). Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 407 SE 561 Srednji in novi vek Ruševinska plast − ruševina strehe in zidu v prostoru 9, JZ od zidu SE 559. Posutje je sestavljeno iz večjih kosov raz- SE 103 bitih tegul (vel. od 0,34 × 0,25 m do 0,05 × 0,04 × 0,03 m) in Moderna škarpa za moderno teraso 1. Potekala je v smeri imbreksov (vel. od 0,23 × 0,12 m do 0,03 × 0,03 m) (skupaj SZ−JV in na meji med sek. 26 in 25 (kv. 26/A−B3) zavi- 70 %). Med njimi je temno rjav rahel meljast pesek (25 %) jala polkrožno proti severu. Grajena je bila iz lomljencev in nekaj manjših kamnov (lomljenci peščenjaka različnih peščenjaka (različnih oblik in vel. od 0,52 × 0,15 × 0,30 m nepravilnih oblik, vel. pribl. 0,10 × 0,07 × 0,08 m). Na vrhu do 0,10 × 0,10 × 0,05 m). Suhi zid je imel dve lici iz večjih plasti je še nekaj večjih kamnov (lomljenci peščenjaka raz- kamnov, med katerima je bilo nametano manjše kamenje ličnih oblik − bolj kvadroidni, vel. od 0,31 × 0,28 × 0,08 m in rimske tegule. Izkopana dl. 34,50 m, š. 0,60−0,70 m, ohr. do 0,15 × 0,10 × 0,04 m), ki so ruševina zidu. Ruševinska v. do 0,80 m. plast vsebuje keramiko, kovinske najdbe, kosti, veliko drob- SE 103A cev oglja (povsod) in nekaj malte (predvsem v spodnjem Vkop za škarpo SE 103 na moderni terasi 1. Oblika tlorisa delu). Deloma je uničena in poškodovana z oranjem. je bila nepravilna podolgovata. Oblika profila vkopa je ime- Ohr. dl. 4, 06 m, ohr. š. do 1,89 m, db. do 0,23 m, n. m. v. la oster prehod v navpično steno in oster prehod v ravno 15,23 m (vrh), 15,02−14,92 m (vrh). dno. Izkopana dl. 34,5 m, š. 0,60−0,70 m, gl. do 0,5 m. Najdbe: žeblji, žica, Tegula CRISPINI, toaletni pribor, keramika: 3 × AS − Hayes 67 (druga pol. 4. stoletja), AS − SE 101 prod. D ned., AA − Africana II ali Keay 25 (sred. 3.−sred. Moderna premešana zemljena plast na celotni moderni 5. stoletja), lonec 3 × KK14; KK22, 6 × KKD, skleda 6 × KK45, terasi 1. Plast sestavlja temno rjav rahlo sprijet glinen melj z 2 × KK48, pekva 2 × KK52, melnica Fulford 22 (G3702), vrč veliko razdrobljenega gradbenega materiala, malte, opeke, NK42, 2 × NKR, A/NK − amfora ali vrč. rimske in moderne lončenine ter nekaj različno velikih Datacija: druga pol. 4.−sred. 5. stoletja. kamnov. V plasti so bile prisotne še školjke, kosti, steklo, SE 562 kovine, mozaične kocke. Moderna keramika se je naha- Ruševina stropnega ometa v prostoru 9. Omet je bele in jala še na spodnji meji oranja in v roparskih jarkih zidov sivo-roza barve rahle konsistence. Na zgornji strani se SE 513A, SE 513B in SE 513C, ki so bili zapolnjeni s plastjo poznajo še odtisi šibja. Deloma je ožgan, deloma je prebit SE 101. Gre za spodnji del ornice, ki je bila rigolana do glo- z ruševino strehe SE 561, pod katero je tudi ohranjen ter bine okoli 0,75 m. Spodnji deli plasti so se rahlo razlikovali deloma z ostanki le-te tudi pomešan. Na spodnji strani glede na sestavo poškodovane plasti pod njo. Po sestavi je je raven in bele barve. Oblika v tlorisu je nepravilna. Plast bila enaka ornici SE 1 nad njo, le da ni vsebovala rastlinskih je poškodovana in deloma uničena z oranjem. Ohr. dl. korenin. Db. do 0,5−0,6 m. 4,07 m, ohr. š. 1,23 m, db. 2−4 cm, n. m. v. od 15,02 do SE 127 14,92 m (vrh). Premešana plast na moderni terasi 0. Plast meljaste gline Najdbe: novec G3707 − Constantius Gallus/AE3/352−354/ temno rjave barve, rahle konsistence, z drobnimi in večjimi Akvileja/RIC 200. kamni ter rimskimi in novoveškimi najdbami (npr. asfalt, PVC). Jugozahodno od SE 113 in SE 121 je vkop zanjo uničil plasti SE 1 in SE 126. Enaka ali podobna SE 526. Iz- kopana dl. 8,30 m, izkopana š. 2,80 m, db. 0,40 m, n. m. v. 12,52 m (vrh), 12,04 m (dno). SE 513A Vkop nastal pri plenjenju temelja zida SE 501 − interfacies destrukcije, roparski jarek. Poteka v smeri SV−JZ. Oblika tlorisa je podolgovata. Profil ima obliko U s postopnim pre- hodom v poševno steno in postopnim prehodom v rahlo konkavno dno. Vkop pada proti jugozahodu in se spaja z vkopom SE 513C. Verjetno se ponekod pokriva z vkopom za temelj zidu SE 501A (vsaj na dnu), drugje pa ga poško- duje in s tem seka tudi SE 2 (ob straneh). Dl. 3,16−3,46 m, š. 0,60−0,80 m, gl. 8−15 cm, n. m. v. 14,75−13,84 m (vrh), 14,47−13,68 m (dno). 408 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 513B 9.4 Deviacija Vkop nastal pri plenjenju odtočnega kanala SE 503 − interfacies destrukcije, roparski jarek. Poteka v smeri S/ Geologija SV−JZ, vkop rahlo pada proti jugu in se spaja z vkopom SE 513C. Oblika tlorisa je nepravilno podolgovata. Oblika SE 600 profila ima postopen prehod v neravno poševno steno, Predrimska plast na moderni terasi 0 in 1 na obmo- ki postopno prehaja v rahlo konkavno dno. Na skrajnem čju deviacije. Plast koluvija rjave meljaste gline mehke severnem robu se vkop postopoma dvigne nad flišno plast konsistence z bloki peščenjaka nepravilnih oblik, vel. SE 2 in zaključi. Verjetno se ponekod prekriva z vkopom za 0,45 × 0,32 × 0,25 m in drobci prazgodovinske keramike, ki kanal SE 503A (vsaj na dnu), drugje pa ga vsaj poškoduje so se nahajali sporadično na globini ok. 1,40 m, odvisno (ob straneh) in s tem seka tudi SE 2. Na stičišču kana- od padca terena in debeline plasti, kot posledica erozije v la SE 503 in zidu SE 521 seka oba in se spoji z vkopom sekundarni legi. Izkopana strojno. Pada po pobočju in se SE 513C. Dl. 2,63 m, š. 0,67−0,80 m, gl. do 0,17 m, n. m. v. proti vznožju hriba debeli. Enaka SE 605 na moderni terasi 14,01−13,81 m (vrh), 13,87−13,69 m (dno). 2. Dl. 5,75 m, š. ok. 7 m. SE 513C SE 604 Vkop nastal pri plenjenju zidu oz. temelja SE 521 − inter- Predrimska plast rjavega glinenega melja čvrste konsisten- facies destrukcije, roparski jarek. Poteka v smeri SZ−JV, od ce v prostoru 18, koluvij. Razteza se po celotni površini stičišča zidov SE 501 in SE 521, kjer je še rahlo razširjen in deviacije od kv. 4/C−E5 do kv. 24/A2.−3. Proti jugoza- podaljšan proti severozahodu, do stičišča zidov SE 502 in hodu se spreminja v SE 605 bolj oranžno-rjave barve. SE 521. Oblika tlorisa je nepravilno podolgovata. Oblika v Po površini poškodovana z gradnjo rimskih struktur in profilu je različna: med jarkoma SE 513A in SE 513B ima kasneje z oblikovanjem teras in oranjem. Pravokotna oz. oster prehod v poševno in skoraj navpično steno, nato trikotna oblika v prostoru 18 nakazuje, da je bila tu plast oster prehod v rahlo neravno dno; po jarku SE 513B sledi zapečatena z gradnjo rimskega poslopja. Podobna SE 318 stopničast prehod proti jugozahodu (dvig za 9 cm); do ali SE 120. Izkopana dl. 7 m, izkopana š. 6,5 m, n. m. v. od stičišča z zidom SE 502 je v profilu na severozahodni strani 19,50 do 18,56 m. vkop popolnoma neizrazit, ravno dno na jugozahodni strani SE 605 pa ostro preide v navpično steno in nato z ostrim prehodom Predrimska plast oranžno-rjave meljaste gline čvrste v vrh. Zadnji del profila je posledica odtisa jugozahodne konsistence. Razteza se po celotni površini deviacije od stene ali lica zidu SE 521. Vkop nakazuje potek zidu SE 521, kv. 4/A−C5 do kv. 24/A2−3 na moderni terasi 2, od zidu katerega je uničil, njegovo širino in dno. Plenilni jarek je SE 603 proti jugozahodu. Z globino postaja bolj glinena, rahlo širši od vkopov za zidove in kanal. Spaja se s SE 513A pojavljajo se svetlo sive lise in gmote železovih oksidov in SE 513B. Dl. 4,63 m, š. pribl. 0,50 m, gl. 7−14 cm, n. m. v. ter hidroksidov, pr. 2−10 cm. Poškodovana po površini z 13,93−13,81 m (vrh), 13,76−13,70 m (dno). gradnjo rimskih struktur ter kasneje z oblikovanjem teras in oranjem. Na moderni terasi 1 poimenovana kot SE 600. N. m. v. od 19,50 do 15,62 m. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 409 Rimska vila SE 609 Rimski jarek pod dovozno cesto. Zapolnjen s SE 612, pote- 1. faza ka v smeri SV−JZ, v tlorisu podolgovat pas, v profilu pa po- Prostor 18 ložne U oblike s postopnim prehodom iz poševne, dokaj položne stene v dokaj ravno dno. Jarek pada proti jugoza- SE 603 hodu. Vkop je intakten. Seka SE 605. Dl. 12 m, š. 1,80 do Zid s temeljem, zunanji obodni zid vile, SZ zid prostora 3,45 m, v. 0,10−0,27 m, n. m. v. od 18,45 do 17,52 m. 18, usmerjen SV−JZ, grajen je iz lomljencev peščenjaka (vel. od 0,30 × 0,16 × 0,12 m do 0,10 × 0,07 × 0,05 m). Večji SE 612 kamni so postavljeni v dve lici s pravokotnimi stranicami Polnilo rimskega jarka SE 609 iz kamenja (40 %; navzven, manjši kamni so nametani vmes. Ohranjena različnih oblik, predvsem manjši prodniki, vel. od je ena vrsta kamnov zidu v dolžini 2,10 m in ena vrsta 0,28 × 0,17 × 0,10 m do 0,02 × 0,03 m), rimskega gradbene- temelja po celotni izkopani dolžini. Vezan je z malto. Zid ga materiala (30 %; zaobljenih tegul in imbreksov, vel. od je porušen in nagnjen proti severozahodu (predvsem v kv. 0,20 × 0,10 m do 0,05 × 0,07 m), manjše količine keramike, 4/C4). Po površini je uničen z oranjem, posebej zaključek vmesni prostor zapolnjuje temno rjav peščen melj z drobci zidu na jugozahodu, proti severovzhodu pa se verjetno oglja (30 %). V tlorisu je oblike podolgovatega pasu, v nadaljuje v profil. Vkop SE 603A. Izkopana dl. temelja profilu pa U s poševnima stenama. Dl. 12 m, š. 1,80 do 13,75 m; izkopana dl. zidu 2,10 m, š. temelja 0,62 m; š. 3,45 m, v. 0,10−0,27 m, n. m. v. od 18,45 do 17,52 m. zidu 0,52 m, zob temelja 0,05 m, v. 0,12−0,36 m, ohr. v. Najdbe: 2 × bron; 2 × ITS − Skodelica Sarius; A − Dr. 6B − temelja 0,12−0,18 m, v. zidu 0,10−0,24 m, n. m. v. od 19,43 velika; A − Dr. 6B − mala; 2 × A − Dr. 6B ned.; A − Dr. 6A; do 18,96 m. 2 × A − poznorodoška; A − Dr. 2−4 (severnojadr.); 2 × A − Dr. 6A/6B (severnojadr.); A − Dr. 2−4 ( jadr.); PA5; NK6; SE 603A 2 × A/NK − amfora/vrč; NKD; NKR. Vkop za zid SE 603, jarek, oblika v tlorisu je enaka poteku Datacija: sredina−druga pol. 1. stoletja. in širini zidu, v profilu oblike U z ostrim prehodom iz nav- pične stene v ravno dno. Seka SE 604 in SE 2. Dl. 13,75 m, SE 611 š. pribl. 0,62 m, v. do 0,36 m. Rimski jarek pod dovozno cesto. Zapolnjen s polnilom SE 610, poteka v smeri V−Z, v tlorisu ima obliko podol- SE 615 govatega pasu, ki rahlo zavija proti jugovzhodu, oblika Vkop za zid oz. negativ destrukcije zidu, ki je prostor 18 v profilu ima oster prehod v poševno steno in postopen zapiral s severovzhodne strani. Meja SE 604 na seve- prehod v konkavno dno, ki pada proti V. Vkop je intakten. rovzhodni strani je enaka liniji, kjer je potekal manjkajoči Seka SE 605. Dl. 3,50 m, š. 2,00−2,23 m, v. 0,60 m, n. m. v. zid, ki je prostor 18 ločil od dovoza do skladišča. Domne- od 17,15 do 17,00 m. vamo U profil in linearno oblik tlorisa, pribl. š. 0,60 m. SE 610 Dovozna cesta Polnilo rimskega vkopa SE 611 iz natrpanega kamenja SE 608 (40 %; različnih oblik, predvsem zaobljenih prodnikov, vel. Dovozna cesta iz doline proti skladišču. Rimski kamnit tlak od 0,35 × 0,20 × 0,10 m do 0,05 × 0,08 × 0,06 m), rimskega − utrditev iz lomljencev peščenjaka (10 %; različnih oblik gradbenega materiala (20 %; zaobljenih tegul in im- in vel. od 0,20 × 0,15 × 0,08 m do 0,05 × 0,06 × 0,03 m) in breksov, vel. od 0,36 × 0,20 × 4 cm do 0,15 × 0,07 × 0,03 m), zaobljenih prodnikov (50 %; vel. od 0,02 × 0,03 × 0,03 m do rimske keramike (10 %; predvsem večjih odlomkov amfor). 0,10 × 0,05 × 0,07 m) ter zelo zaobljenih odlomkov opek Vmesni prostor je zapolnjen s sivo-rjavim zbitim glinenim (10 %; tegul in imbreksov), vmesni prostor zapolnjuje rjav meljem z večjo količino drobcev oglja in malte (25 %) peščen melj (30 %). Kamenje in opeke so postavljeni brez ter nekaj školjkami. V tlorisu je oblike podolgovatega reda in zbiti tvorijo dokaj pravilno hodno površino v rahlih pasu, v profilu pa U s poševnima stenama. Dl. 3,50 m, š. vzporednih valovih, pravokotnih na zid SE 603. Površina pribl. 2,00−2,23 m, v. 0,10−0,6 m, n. m. v. od 17,15 m do je rahlo poškodovana z oranjem. Cestna nasutja enake 17,00 m. konsistence (SE 610 in SE 612) zapolnjujejo tudi poglo- Najdbe: 2 × bron; 2 × ITS−Skodelica Sarius; A − Dr. 6B − bitev SE 609 in SE 611, oblika tlorisa linearna. Dl. pribl. velika; A − Dr. 6B − mala; 2 × A − Dr. 6B ned.; A − Dr. 6A; 2 16,20 m, š. do 17,62 m, v. 0,15−0,70 m, n. m. v. od 18,55 A − Poznorodoška; A − Dr. 2−4 (severnojadr.); 2 × A − Dr. do 16,24 m. 6A/6B (severnojadr.); A − Dr. 2−4 ( jadr.); PA5; NK6; 2 A/NK Najdbe: A − Dr. 6B; A − ned.; A − vzhodna ned.; A − Dr. − amfora/vrč; NKD; NKR. 2−4 ( jadr.); A − poznorodoška. Datacija: sredina−druga pol. 1. stoletja. Datacija: 1.−2. stoletje. 410 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 6. faza severovzhodu−vzhodu. Posutje je poškodovano z vkopom za škarpo SE 218, po površini pa verjetno z oranjem in SE 602 koreninami. Redke najdbe. Dl. 6,65 m, š. 3,20 m, db. do Ruševina zidu SE 603 z lomljenci peščenjaka (60 %, vel. od 0,54 m, n. m. v. od 16,86 do 16,20 m. 0,37 × 0,18 × 0,10 cm do 0,15 × 0,08 × 7 cm), ki ležijo veči- noma poševno, in rimskim opečnatnim materialom (10 %; SE 607 odlomki tegul in imbreksov, vel. od 0,15 × 0,17 × 0,03 m do Rimsko ruševinsko posutje iz lomljencev peščenjaka (75 %, 0,03 × 0,05 × 0,02 m). Vmesni prostor zapolnjuje temno rjav različnih nepravilnih oblik) in odlomkov zaobljenih rimskih peščen melj mehke konsistence (30 %), ponekod z večjimi opek (5 %, tegul, vel. 0,25 × 0,15 m do 6 × 7 cm). Vmesni koncentracijami oglja. Ruševina pada po nekdanjem po- prostor zapolnjuje rjav peščen melj mehke konsistence. bočju navzdol (proti jugozahodu) in se razteza le zahodno Ruševina je odkrita v nepravilnem podolgovatem pasu in od zidu SE 603, nadaljuje se v profil proti severozahodu se nadaljuje proti severu−severovzhodu v profil. Posutje in jugu. Posutje je po površini mestoma poškodovano z je poškodovano z gradnjo škarpe SE 218 in oranjem po oranjem. površini. Redke najdbe. Dl. 7,10 m, š. 0,25−0,93 m, db. do Dl. 10,85 m, š. 4,83 m, db. 0,17−0,54 m, n. m. v. od 19,35 0,43 m, n. m. v. od 16,77 do 16,05 m. do 17,83 m. SE 601 Plast ožgane ruševine z lomljenci peščenjaka (30 %, različnih, bolj oglatih oblik, vel. od 0,20 × 0,15 × 0,07 m do 0,07 × 0,08 × 0,03 m) in rimskim opečnatim materialom (30 %, kosi tegul in imbreksov, vel. od 0,20 × 0,10 m do 0,05 × 0,04 × 0,02 m). Vmesni prostor zapolnjujejo črna do temno rjava mehka meljasta glina (40 %) ter veliko žlindre in oglja. V tlorisu je nepravilne ovalne oblike in se nadaljuje proti jugu v profil. Posutje je po površini poškodovano z oranjem. Izkopana dl. 3,60 m, izkopana š. 2,57 m, db. do 55 cm, n. m. v. od 18,65 do 18,28 m. Področje zahodno od dovozne poti SE 613 Nasutje flišnega grušča in manjših oglatih peščenjakov (60 %, vel. od 0,10 × 0,07 × 4 cm do 0,03 × 0,02 × 0,02 m). Vmesni prostor je zapolnjen s svetlo rjavim čvrstim me- ljastim peskom. Izravnava terena naravnega ali antropo- genega izvora, ugotovljena le v profilu P 108. Nasutje se nadaljuje proti severu v profil. Brez najdb. Dl. 3,40 m, db. do 17 cm, n. m. v. 17,41−17,90 m. SE 614 Nasutje flišnega grušča in manjših oglatih kamnov pešče- njaka (60 %, vel. od 0,10 × 0,05 m × 0,03 do 0,02 × 0,02 m). Vmesni prostor zapolnjuje rumeno-rjav čvrst meljast pesek, antropogenega ali naravnega izvora. Plast je poškodovana z oranjem in zidavo škarpe SE 218, nasutje pa se nadaljuje proti severu v profil. Plast je brez najdb. Dl. 2,28 m, izkopa- na š. do 3,42 m, db. 0,28 m, n. m. v. od 17,00 do 16,13 m. SE 606 Rimsko ruševinsko posutje iz lomljencev peščenjaka (80 %, različnih oglatih oblik in vel. od 0,38 × 0,32 × 0,15 m do 0,10 × 0,10 × 0,06 m, predvsem velikih in srednje veli- kih kamnov) ter z nekaj opekami (vel. 0,15 × 0,10 m). Vmesni prostor zapolnjuje temno rjav peščen melj mehke konsistence. Oblika v tlorisu izkopanega obmo- čja je nepravilno trikotna in se nadaljuje v profilu proti Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 411 9.5 Beneška in novoveška cesta SE 529D Vrhnji sloj (cestišče) ceste iz beneškega obdobja (SE 529) SE 572 v sondi stebri 1. Plast apnenčastega grušča (zelo oglat, Plast rjavo-rumene čvrste meljaste gline z belimi vključki od zelo drobnega, pr. 5 cm do 5 × 3 × 2 cm), vezanega z in z večjimi bloki peščenjaka (vel. 1,16 × 0,55 × 0,20 m do apnenčasto malto, belo-sive barve in zbite konsistence. 0,16 × 0,10 × 0,08 m; 5 %). Naravni geološki nanos. Plast Vmes so postavljeni večji oglati apnenčasti kamni (vel. je bila poškodovana z gradbenimi posegi ob gradnji cest. do 18 × 14 × 8 cm). Po sredi cestišča je postavljena vrsta Plast se razprostira po celotnem območju sonde stebri 2 podolgovatih kamnov različnih dolžin (0,48−0,28 m) in in v sondi stebri 1. N. m. v. sonda stebri 1 9,42−8,44 m; širin (0,18−0,13 m). Izkopana dl. 2,20 m, š. 6,40 m, n. m. v. sonda stebri 2 9,34−7,36 m. 9,34 m. SE 529 SE 529E Beneška cesta. Sestavni deli SE 529A−H. Utrditev in podlaga za cesto iz beneškega obdobja. Na- SE 529A sutje drobnega proda, vezanega z apneno malto (75 % : Zid iz beneškega obdobja − zahodni obrobni zid ali 25 %), strnjeno zbite konsistence, belo-sive barve. Prod je robnik/bankina, usmerjen S−J, sezidan iz velikih blokov zaobljen drobir (vel. 3 × 2 × 1 cm do 1 × 1 × 0,5 cm). Struktu- peščenjaka (dokaj pravilnih pravokotnih oblik, vel. od ra je položena v plasteh. Izkopana dl. 1,57 m, š. 5,44 m, v. 0,68 × 0,57 × 0,15 m do 0,60 × 0,31 m), med katerimi so po- 0,11 m, n. m. v. 8,20 m (vrh), 8,05 m (dno). stavljeni manjši in srednje veliki kamni peščenjaka (vel. od SE 529F 16 × 5 cm do 5 × 5 cm). Med kamni je kot vezivo siv pesek Spodnji sloj, podlaga za cesto SE 529. Nasutje iz srednjega (podoben puzzolani). Bankina je ohranjena po celi višini in velikega kamenja. Lomljenci peščenjaka (80 %; različnih in širini v obeh sondah. Vzhodno lice je jasno izraženo, oblik in vel. 0,26 × 0,14 × 0,12 m do 0,14 × 0,10 × 0,10 m) kjer so kamni v treh vrstah − do višine cestišča SE 529D so položeni na plosko ilovnato podlago, v katero so se oz. SE 529C. Zid je intakten. V sondi stebri 1 je na notranji sčasoma zažrli. Vmesni prostor je zapolnjen s svetlo rjavo strani ob cestišču kamnita bankina širša. Izkopana dl. 2,00 zbito meljasto glino (10 %) in manjšim kamenjem (grušč in 3,50 m, š. 0,55 m (sonda stebri 2), do 1,05 m (sonda peščenjaka; vel. 8 × 8 × 4 cm) in drobirjem (vel. 5 × 3 × 2 cm stebri 1), ohr. v. 0,60−0,70 m, n. m. v. od 8,24 do 7,61 m. do 1 × 1 × 1 cm). Izkopana dl. 3,60 m, š. 5,44 m, v. SE 529B 0,16−0,23 m, n. m. v. 8,04 m (vrh), 7,85 m (dno). Zid iz beneškega obdobja − vzhodni kamnit robnik s škarpo SE 529G (bankina), usmerjen S−J, grajen je iz velikih blokov pešče- Gradbeni poseg, vkop za konstrukcijo ceste SE 529 iz be- njaka (vel. 0,48 × 0,52 × 0,05 m ali 0,28 × 0,34 × 0,23 m do neškega obdobja. V tlorisu je vkopa v podolgovatem pasu, 0,26 × 0,19 × 0,09 m), med katerimi so postavljeni manjši v profilu je nepravilne oblike: od vzhoda proti zahodu (ob in srednje veliki kosi peščenjaka (vel. od 15 × 15 × 8 cm do škarpi SE 531) poteka kot oster prehod v dokaj navpično 8 × 7 × 3 cm). Manjši kamni sestavljajo jedro škarpe na vzho- steno in z ostrim prehodom v ravno dno, sledi dvig ob- dni strani zidu − na strani proti pobočju. Zid ima le zahodno cestnega jarka SE 571A s konkavnim dnom. Vkop se nato lice in je vezan s sivim peskom (podobno puzzolani). Deloma dvigne v neravno linijo na dnu pod spodnjim slojem ce-uničen z zidavo ceste SE 532, deloma z gradbenimi posegi stišča SE 529F. Ob vzhodnem robu zahodne bankine spet za gradnjo ankaranskega križišča leta 1975 (SE 526A). Zid ostro preide v navpično steno in nato z ostrim prehodom s škarpo je ohranjen v obeh sondah nad nivojem cestišča v ravno dno (pod bankino), na njenem zahodnem robu (sonda stebri 1: 0,26 m, sonda stebri 2: 0,48 m). V sondi se tudi konča oz. je razširjen z obcestnim jarkom SE 539. stebri 2 je ohranjenih šest vrst velikih blokov peščenjaka, ki Vkop je razširjen z obcestnima jarkoma SE 539 in SE 571A. tvorijo zahodno lice zidu. Izkopana dl. 2,08 m in 3,15 m, sku- Izkopana dl. 1,30 m, š. 8,75 m. pna š. 1,04 m, š. zidu 0,60−0,72 m, š. škarpe 0,38−0,75 m, ohr. v. 0,70−1,09 m, n. m. v. 8,41 m (vrh), 7,51 m (dno). SE 529H Cestišče beneške ceste SE 529, zgornje zalitje nad vezanim SE 529C gruščem SE 529C. Zbito nasutje zdrobljenega apnenča- Vrhnji sloj ceste iz beneškega obdobja v sondi stebri stega drobirja (vel. do 1 cm; 50 %), vezanega s sivo malto 2 − cestišče. Plast apnenčastega grušča (zelo oglat, vel. (50 %). Ugotovljen je bil le v sondi stebri 2 (v južnem profi- 5 × 3 × 2 cm do 1 × 1 × 1 cm), zalitega s cementnim vezivom lu). Na vrhu poškodovano z gradbenimi posegi ob gradnji (80 % : 20 %), zbite konsistence, belo-sive barve. Utrditev ankaranskega križišča SE 526A. Mogoče eno kasnejših je plastovita. Cestišče je poškodovano z vkopom za pod- popravil ceste. Izkopana dl. 3,60 m, š. 2,00 m, v. 7−10 cm, stavek prometnega znaka SE 573 in gradbenimi deli gra- n. m. v. 8,41 m (vrh). dnje ankaranskega križišča SE 526A. Izkopana dl. 3,60 m, š. 5,50 m, n. m. v. 8,31 m (vrh), 8,15 m (dno). 412 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 548 SE 539B Posutje sivega rahlega peska, ki zapolnjuje vmesne prosto- Polnilo jarka SE 539. Zasutje sipkega rjavo-sivega finega re v zgornjih nivojih obcestne škarpe SE 529B. Razteza se v peska. V sondi stebri 1 je vsebovalo še večji kamen (vel. sondi stebri 1 in v sondi stebri 2. Plast je bila poškodovana 32 × 27 × 7 cm) in nekaj manjših kamnov. V sondi stebri z gradnjo ceste SE 532 (in SE 532A) in z gradnjo ankaran- 2 ni vsebovalo grobih sestavin. Brez najdb. Dl. 2,10 m in skega križišča SE 526A. Izkopana dl. 2,00 m, š. 1,53 m, v. 3,15 m, š. 1,00−1,07 m, v. 0,36 m in 0,48 m. 0,30 m, n. m. v. 9,80 m (vrh), 9,48 m (dno). SE 558 SE 571A Moderni suhozid, usmerjen S−J, grajen je iz grobo obde- Obcestni jarek − del beneške ceste SE 529. Tlorisno ne- lanih blokov peščenjaka (vel. od 0,42 × 0,35 × 0,12 m do pravilne podolgovate oblike, oblika v profilu je nepravilna: 0,17 × 0,17 × 0,10 m), postavljenih v dve jasno izraženi lici. od vzhoda proti zahodu si sledijo oster prehod v navpično Kamni niso postavljeni v vrstah. Izkopana dl. 0,90 m, š. zidu steno (ob kamnitem robniku/zidu SE 529B), oster prehod 0,60 m, ohr. v. 0,38 m, n. m. v. 8,63 m (vrh), 8,25 m (dno). v rahlo konkavno dno, nato postopen dvig v poševno SE 555 neravno (zahodno) steno in malo manj oster prehod proti Moderno nasutje sivega in rahlo sipkega peska (60 %) vrhnjem sloju ceste. Izkopana dl. 2,10 m, š. 0,60 do 1,30 m, in večjih peščenjakovih blokov (različnih oblik, vel. od gl. 0,70 m, n. m. v. od 8,46 do 7,63 m (dno). 0,52 × 0,23 × 0,20 m do 0,36 × 0,17 × 0,20 m) in lomljencev SE 571 peščenjaka srednjih velikosti (od 0,20 × 0,15 × 0,10 m do Polnilo obcestnega jarka SE 571A beneške ceste SE 529. 10 × 7 × 5 cm). Plast vsebuje tudi nekaj kosov tegul v sekun- Zasutje sivega mehkega glinenega peska (mivke; 60 %) in darni legi in nekaj kovinskih (predvsem železnih) odlomkov. peščenjakovih lomljencev (40 %, različnih oblik in vel. od Dl. 6,98 m, š. 0,90 m, db. vsaj 0,30 m. 0,55 × 0,30 × 0,25 m do 10 × 5 × 2 cm). Polnilo je v sondi SE 547 stebri 2 na vrhu rahlo poškodovano z gradbenimi posegi Moderno nasutje sivo-rjavega rahlo zbitega meljastega ob gradnji ankaranskega križišča SE 526A. Oblika polnila v peska (75 %), ki zapolnjuje prostor med lomljenci pešče- tlorisu je nepravilno podolgovata, oblika v profilu je nepra- njaka (25 %; različnih oblik in vel. od 0,45 × 0,22 × 0,20 m vilne L oblike. Izkopana dl. 2,00 m in 3,70 m, š. ok. 1,50 m, do 8 × 7 × 5 cm). Plast rahlo pada proti zahodu. V plasti so v. 0,72 m, n. m. v. 8,46 m (vrh), 7,63 m (dno). tudi odlomki tegul in imbreksov (vel. pribl. 10 × 7 × 5 cm) v SE 553 sekundarni legi. Dl. 7,10 m, š. ok. 2,10 m, db. 0,15−0,20 m, Zgornji del polnila obcestnega jarka SE 571A. Nasu- n. m. v. od 9,08−8,48 m. tje rumeno-rjavega rahlega meljastega peska (40 %) SE 579 in kamenja nepravilnih oblik ter različnih velikosti. Blok Nasutje rahlo zbitega sivega meljastega peska (90 %) s peščenjaka (vel. 0,47 × 0,41 × 0,21 m) je verjetno padel z srednje velikimi in manjšimi lomljenci peščenjaka (različnih obcestne škarpe SE 529B. Večino polnila tvorijo lomljenci oblik in vel. od 17 × 10 × 8 cm do 5 × 4 × 3 cm). Plast je bila peščenjaka (vel. 0,20 × 0,15 × 0,10 m do 5 × 5 × 5 cm). Med poškodovana z gradnjo beneške ceste SE 529 in ankaran- kamenjem se nahajajo tudi kosi rimskih tegul v sekundarni skega križišča (SE 526A). V tlorisu podolgovat širok pas, legi in odlomek železne žice. Oblika tlorisa je nepravilna, v profilu je lečaste oblike. Dl. 2,56 m, š. 3,60 m, db. do profil ima obliko nepravilnega U. Izkopana dl. 2,10 m, š. 0,20 m, n. m. v. od pribl. 7,90 do 7,71 m. 0,60−1,30 m, v. 0,30−0,35 m, n. m. v. 9,42 m (vrh), 9,10 m (dno). SE 584 Nasutje mehkega temno rjavega meljastega peska s pogo- SE 539 stimi drobci keramike in opeke (vel. do 1 cm; 10 %). Kamni Obcestni jarek ob beneški cesti. Jarek je v tlorisu linearne se pojavljajo sporadično (3 %, vel. pribl. 5 × 3 cm). Izkopana oblike, v profilu L oblike: oster prehod v ravno in navpično dl. 1,32 m, š. 2,73 m, v. do 0,34 m, n. m. v. od 7,81 m, do steno (zahodni rob zahodne bankine) ter oster prehod 7,38 m. v konkavno dno in nato postopen dvig. Izkopana dl. 2,10 m in 3,15 m, š. 0,85 m, n. m. v. − vrh v sondi stebri 1: SE 574 9,08−9,02 m; v sondi stebri 2: 8,03−7,79 m; dno v sondi Moderno nasutje sivega zbitega grobega peska z gruščem stebri 1: 8,68 m; v sondi stebri 2: 7,52 m. in manjšimi oglatimi kamni (5 %; vel. pribl. 0,10 × 5 × 3 cm), večjim blokom peščenjaka (vel. 0,73 × 0,21 m), z drobci SE 539A tegul v sekundarni legi (vel. do pribl. 4 × 3 × 2 cm). V profilu Polnilo jarka SE 539. Zasutje iz sivo-roza sipkega finega lečaste oblike. Plast je poškodovana z gradbenimi posegi peska, vsebuje redke manjše kamne (vel. do 3 × 3 cm v ob gradnji ankaranskega križišča (SE 526A). Izkopana dl. sondi stebri 2 in vel. 10 × 5 × 5 cm v sondi stebri 1). Brez 1,30 m, š. 2,60 m, db. 0,24 m, n. m. v. 7,89 m. najdb. Izkopana dl. 2,10 m, š. ok. 0,64 m, db. 0,15−0,20 m. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 413 SE 528 vkopana v geološko glineno osnovo SE 2 (gradbeni poseg Moderno nasutje rjave gline, čvrste konsistence, z grobimi SE 532A), deloma izdelana na nasutjih SE 587 in SE 588 sestavinami (npr. železna gmota), drobnim kamenjem (vel. (spodnji sloj predhodne ceste). Izkopana dl. 2,10 m in 5 × 2 × 2 cm), poškodovana verjetno s kasnejšimi vkopi − 2,30 m, š. 5,74 m, db. 0,16−0,26 m, n. m. v. 9,56−8,98 m predvsem pri gradnji ankaranskega križišča leta 1975, ko (vrh), 9,34−8,86 m (dno). Datacija: med leti 1847 in 1874. je bil ta predel zasut (SE 526A). Dl. ok. 17,20 m, š. 3,75 in SE 531 2,05 m, db. 0,80−0,30 m, n. m. v. − vrh v sondi stebri 1: Asfaltna cesta z betonsko podlago. Nekdanja magistralna 10,30−9,12 m; v sondi stebri 2: 8,61−8,04 m. cesta Koper−Škofije/Trst. Poteka v smeri S−J. Plast črnega SE 527 asfalta z dvojno belo črto po sredini, debelo 3−5 cm. Pod Moderno zemljeno nasutje temno rjave meljaste gline, čvr- plastjo asfalta se nahaja betonska podlaga − sestavljena ste konsistence z drobnimi in manjšimi kamni peščenjaka iz dolomitnega oglatega grušča (vel. pribl. 7 × 6 × 4 cm) različnih oblik (vel. 10 × 5 × 5 cm do 5 × 5 cm). Na površju in cementnega veziva, debela 0,10 m. Na zahodni strani je ponekod poškodovana z manjšimi ali večjimi vkopi, na- cestišča (v sondi stebri 1) je podlaga razširjena izpod stalimi pri gradnji ankaranskega križišča oz. pri zasuvanju asfaltnega cestišča proti zahodu za približno 0,50 m. Na tega predela (SE 526A). Verjetno je to humusna površinska vzhodnem robu v sondi stebri 1 je ob asfaltu in betonski plast pred zasutjem asfaltne ceste SE 531, v katero je bila podlagi betonski robnik (izkopan v dolžini 1,96 m, širine vkopana tudi prvotna cesta SE 532. Izkopana dl. 2,10 m, š. 0,19 m), ki je vezan tudi s škarpo SE 530. Postavljena je 7,20 m, v. 0,10−0,50 m, n. m. v. 10,18 m (vrh), 9,68 m (dno). na kamniti podlagi oz. utrditvi SE 532, ki bi lahko bila del SE 587 predhodne − starejše ceste iz 19. st. Opuščena ob gradnji Nasutje za cesto SE 532. Nasutje sivega mehkega pe- ankaranskega križišča leta 1975 (526A). Sočasno k cesti ščenega melja z nekaj grobega peska, peščenjakovega spadajo: škarpa SE 530, prometni znak SE 573A in kamni- lomljenca (vel. pribl. 8 × 5 × 4 cm) in tegul v sekundarni legi ta oznaka ceste v nasutju SE 526. Izkopana dl. 2,05 m in (vel. pribl. 7 × 8 × 4 cm do 1 × 0,5 × 0,5 cm). Oblika v profilu 2,50 m, š. 7,00 m, skupna db. 0,15 m, n. m. v. v sondi stebri je lečasta. Plast je ugotovljena le v profilu P76 zaradi stroj- 1: 10,68 m (vrh), 10,53 m (dno). nega izkopa sonde. Poškodovana z gradnjo ankaranskega Datacija: 20. stoletje (50. ali 60. leta). križišča SE 526A. Dl. 2,60 m, db. do 0,14 m, n. m. v. 9,11 m SE 530A = SE 133 (vrh), 8,74 m (dno). Vkop za škarpo SE 530 ob cesti SE 531, tlorisno podolgo- SE 588 vat pas, v profilu L oblike: z ostrim prehodom v navpično Moderno nasutje za cesto SE 532. Nasutje sivega grobega steno in ostrim prehodom v ravno dno. Izkopana dl. in drobnega peska s kamni (vel. pribl. 0,23 × 0,13 × 0,10 m). 2,00 m in 3,42 m, š. do 0,80 m. Ugotovljeno le v profilu P76, zaradi strojnega izkopa SE 530 sonde. Deloma uničeno z gradbenimi posegi ob gradnji Moderna škarpa ob cesti SE 531. Grajena je iz grobo ankaranskega križišča SE 526A. Dl. 1,99 m, db. 0,52 m, obdelanih kvadrov peščenjaka (vel. od 0,55 × 0,26 × 0,22 m n. m. v. 8,88 m (vrh), 8,36 m (dno). do 0,24 × 0,16 × 0,15 m), ki so postavljeni na obeh licih v SE 532A približno enako visokih vrstah (višine 0,18−0,24 m). Ohra- Vkop za konstrukcijo ceste SE 532, gradbeni poseg, tlo- njenih je največ šest vrst v sondi stebri 2. Kamni v zgornji risno podolgovate oblike. Oblika v profilu je stopničasta: vrsti so postavljeni nad spojem kamnov spodnje vrste oster prehod v navpično steno, oster prehod nato v ravno, (opus quadratum). Pravilno oblikovani kamni so postavljeni rahlo valovito dno, v katerega so potlačeni bloki peščenja- na zunanje lice, notranjost pa je zapolnjena z nepravilno ka. Vkop je deloma uničen z gradbenimi posegi pri gradnji oblikovanimi kamni. V sondi stebri 2 je škarpa brez veziva, ankaranskega križišča (SE 526A). Izkopana dl. 3,10 m, š. v sondi stebri 1 je vidno cementno vezivo. Stoji na betonski 2,73 m. podlagi, debeli 0,11 m in je z vezivom povezana z beton- skim robnikom ceste SE 531. Izkopana dl. 2,00 m in 3,42 m, SE 532 š. do 0,80 m, n. m. v. − vrh sondi stebri 1 10,68 m. Cestna podlaga/utrditev za cesto. Izdelana iz pe- Datacija: 20. stoletje (50. ali 60. leta). ščenjakovih blokov (vel. 0,70 × 0,35 × 0,15 m do 0,23 × 0,20 × 0,14 m), v večini postavljenih na zemljeno SE 573 podlago, brez veziva. Prostor med kamni je zapolnjen s Vkop za podstavek za prometni znak SE 573A ob magi- sivim finim peskom. V sondi stebri 1 plast ni bila izkopana, stralni cesti Koper−Trst (SE 531). Vkop je na vzhodni strani le očiščena s strani. V sondi stebri 2 je bila deloma uničena poškodovan z gradbenimi posegi za ankaransko križišče. z gradbenimi posegi ob gradnji ankaranskega križišča Gl. 0,70 m, š. 1,00 m, n. m. v. 8,95 m (vrh). (SE 526A). Ugotovljena je le v preseku P76; deloma je Datacija: tretja četrtina 20. stoletja. 414 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 573A Plast je bila prepredena s koreninami akacij. V plasti je bila Betonski podstavek za prometni znak ali obcestno svetilko odkopana kamnita obcestna oznaka ceste SE 531 (sonda ob magistralni cesti Koper−Trst (SE 531). Betonski podsta- stebri 1). Plast je premešana. Zapolnjuje vkop SE 526A. vek je v obliki valja, sredi katerega je vdolbina (pr. 65 m) Db. 1,52−0,72 m, n. m. v. od 11,97 do 10,00 m (vrh). po celi dolžini. V njo je vstavljena kovinska cev − stojalo za Datacija: 1975. prometni znak ali obcestno svetilko, cev je zvita in zlomlje- SE 578 = SE 555 na (pri gradbenih posegih za ankaransko križišče SE 526A). Moderno nasutje sivega rahlo sipkega peska (60 %) Ohranjena je v dolžini 0,18 m, pr. je 5 cm. Pr. 0,51 m, v. in večjih peščenjakovih blokov (različnih oblik, vel. od 0,75 m, n. m. v. 8,24 m (dno). 0,52 × 0,23 × 0,20 m do 0,36 × 0,17 × 0,20 m), lomljencev Datacija: tretja četrtina 20. stoletja. peščenjaka srednjih velikosti (od 0,20 × 0,15 × 0,10 m do SE 573B 0,10 × 0,07 × 0,05 m), nekaj kosov tegul v sekundarni legi Polnilo vkopa za podstavek za prometni znak SE 573. in nekaj kovinskih (predvsem železnih) odlomkov. Izkopa- Polnilo iz čvrste svetlo rjave gline. Pri dnu je 20 cm betona na dl. 6,98 m, izkopana š. 0,90 m, db. vsaj 0,30 m, n. m. v. oz. kamenčkov (vel. 5 × 5 cm) in sivega grobega peska 8,92−8,41 m (vrh). (pr. 1−0,5 cm). Plast ugotovljena le v preseku P78. Db. 0,10−0,70 m, š. 0,90 m, n. m. v. 8,25 m (dno). SE 538 Moderno lečasto posutje grobega peska, temno sive barve in rahle konsistence. Posutje iz drobirja, manjših kamnov (vel. do 5 × 5 × 5 cm) in manjših kosov asfalta. Poškodova- no z gradbenimi posegi za gradnjo ankaranskega križišča (SE 526A). Plast je nastala v obdobju delovanja asfaltne ceste SE 531, kar nakazujejo tudi najdbe (dno steklenice Coca−Cole). Dl. 2,10 m, š. 4,03 m, db. 0,12 m, n. m. v. 11,39−11,26 m (vrh). Datacija: tretja četrtina 20. stoletja. SE 583 Moderno zemljeno nasutje mehkega temno rjavega pe- ščenega melja z lomljenci peščenjaka (vel. 12 × 10 × 7 cm do 2 × 3 × 2 cm) in kosom asfalta (vel. 2 × 4 × 3 cm). Plast je bila nekoč rahlo premešana, kasneje poškodovana z vko- pom SE 573 in gradbenimi posegi pri gradnji ankaranske- ga križišča (SE 526A). Ugotovljena je le v preseku P78. Po sestavi je podobna SE 527 v sondi stebri 1. Plast pada proti zahodu. Dl. 3,13 m, db. 0,25 m, n. m. v. 8,77−8,16 m (vrh). SE 526A Gradbeni posegi pri gradnji ankaranskega križišča (zasutje terena) so poškodovali spodnje plasti na različnih mestih in v različnih globinah: uničenje asfaltne ceste SE 531 in kamnite podlage SE 532 pod njo v sondi stebri 2, vkopov v SE 527, SE 528 v sondi stebri 1 in 2 in slojev SE 529 ter drugih. Razteza se od škarpe SE 530 proti zahodu (magi- stralni cesti Koper−Trst pred izgradnjo avtoceste). Datacija: 1975. SE 526 = SE 134 Moderno nasutje terena ob gradbenih posegih pri gradnji ankaranskega križišča. Območje je bilo nasuto s kompak- tnim svetlo rjavim meljem (70 %), ki je vsebovalo veliko gradbenega materiala (kose železa, betona, asfalta, cevi, leče peska ...), velikega kamenja različnih velikosti (od 501 (strani 416–455) Tabela s količinami gradiva po večjih blokov do drobnih kamnov) (30 % grobih sestavin). materialih in stratigrafskih enotah. Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 415 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 1 0/B1 6 149 23 708 1 1 8 16 1 0/B2 5 47 49 2604 1 185 1 95 1 0/C2 10 88 55 4800 1 28 1 0/D2 13 170 72 5900 2 1 1 3 1 0/E1 44 799 208 12463 2 10 1 6 1299 302 1 113 1 0/E2 2 48 32 1065 505 1 0/E6 16 441 145 6016 2 2 4 55 55 1 1/A1 21 300 37 2818 3 5 43 140 1 4 1 1/B1 60 921 175 14086 1 3 3 110 8 39 1 34 24 2 15 1 1/C1 18 382 54 3403 4 3 3 4 13 1 3/A4 8 335 1 3/B3 1 14 19 2102 1 70 1 3/E1 1 55 22 949 1 3 1 4/E1 47 1708 2 89 1 4/E2 28 1130 1 4/E5 12 190 251 13670 1 23 1 4/E6 2 9 65 6150 1 5/C3 98 6421 1 5/D5 11 399 89 3519 1 1 5/E5 5 81 54 2557 378 1 6/A1 6 49 112 3906 1 112 1 6/A5 2 52 11 1277 1 6/B1 3 101 90 4560 1 6/C2 100 3400 1 1 1 263 1 6/D4 4 30 59 2562 1 6/E2 10 487 13 3141 3 1 16 1 2 340 170 1 6/E3 1 22 21 2062 2 16 3723 1 7 13 645 1 1 7/E1 6 273 20 1893 4 428 1 7/E5 209 56583 3 5 1 277 1202 1 8 2 79 34 1095 8 11 1 8/A1 19 386 357 22716 7 46 1 118 510 1 2 1 8/A3 172 5560 30 314 1 8/A5 38 1613 566 74366 1 900 3 129 2 15 3061 20 2452 3 13 1 8/B4 10 472 53 4117 2 1 3 2 539 43 31 1 8/B5 2 179 29 2186 1 35 165 410 7 556 1 8/C5 3 70 87 5704 13 1 5 1042 1075 2 120 1 8/F2 95 2484 570 55907 9 1 5 196 1 7 1 8/F3 78 1141 830 35961 77 2 77 3 8 129 1059 2 190 1 8/F4 19 269 310 18981 29 12 410 500 1 3 1 8/F5 128 2646 788 21501 58 1 125 42 1147 1 190 1 9/A3 3 255 1 9/B3 1 5 4 139 1 9/C1 18 554 43 5438 2 1 9/E1 75 4248 2 1 1 9 124 1 9/E2 4 226 37 3627 24 1 9/E12 1 13 42 1118 1 10 21 1265 1 10/A1 9 299 52 2171 1 1 42 2 19 2 1 10/A2 5 110 27 2293 1 16 1 10/A3 2 153 9 261 1 7 1 10/A4 4 278 1 10/A5 2 138 1 10/B2 6 156 34 4270 1 10/B3 5 160 48 3154 1 1 10/B5 21 307 416 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 1 0/B1 6 149 23 708 1 1 8 16 1 0/B2 5 47 49 2604 1 185 1 95 1 0/C2 10 88 55 4800 1 28 1 0/D2 13 170 72 5900 2 1 1 3 1 0/E1 44 799 208 12463 2 10 1 6 1299 302 1 113 1 0/E2 2 48 32 1065 505 1 0/E6 16 441 145 6016 2 2 4 55 55 1 1/A1 21 300 37 2818 3 5 43 140 1 4 1 1/B1 60 921 175 14086 1 3 3 110 8 39 1 34 24 2 15 1 1/C1 18 382 54 3403 4 3 3 4 13 1 3/A4 8 335 1 3/B3 1 14 19 2102 1 70 1 3/E1 1 55 22 949 1 3 1 4/E1 47 1708 2 89 1 4/E2 28 1130 1 4/E5 12 190 251 13670 1 23 1 4/E6 2 9 65 6150 1 5/C3 98 6421 1 5/D5 11 399 89 3519 1 1 5/E5 5 81 54 2557 378 1 6/A1 6 49 112 3906 1 112 1 6/A5 2 52 11 1277 1 6/B1 3 101 90 4560 1 6/C2 100 3400 1 1 1 263 1 6/D4 4 30 59 2562 1 6/E2 10 487 13 3141 3 1 16 1 2 340 170 1 6/E3 1 22 21 2062 2 16 3723 1 7 13 645 1 1 7/E1 6 273 20 1893 4 428 1 7/E5 209 56583 3 5 1 277 1202 1 8 2 79 34 1095 8 11 1 8/A1 19 386 357 22716 7 46 1 118 510 1 2 1 8/A3 172 5560 30 314 1 8/A5 38 1613 566 74366 1 900 3 129 2 15 3061 20 2452 3 13 1 8/B4 10 472 53 4117 2 1 3 2 539 43 31 1 8/B5 2 179 29 2186 1 35 165 410 7 556 1 8/C5 3 70 87 5704 13 1 5 1042 1075 2 120 1 8/F2 95 2484 570 55907 9 1 5 196 1 7 1 8/F3 78 1141 830 35961 77 2 77 3 8 129 1059 2 190 1 8/F4 19 269 310 18981 29 12 410 500 1 3 1 8/F5 128 2646 788 21501 58 1 125 42 1147 1 190 1 9/A3 3 255 1 9/B3 1 5 4 139 1 9/C1 18 554 43 5438 2 1 9/E1 75 4248 2 1 1 9 124 1 9/E2 4 226 37 3627 24 1 9/E12 1 13 42 1118 1 10 21 1265 1 10/A1 9 299 52 2171 1 1 42 2 19 2 1 10/A2 5 110 27 2293 1 16 1 10/A3 2 153 9 261 1 7 1 10/A4 4 278 1 10/A5 2 138 1 10/B2 6 156 34 4270 1 10/B3 5 160 48 3154 1 1 10/B5 21 307 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 417 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 1 10/C1 6 314 98 8790 1 10/C2 7 175 62 5576 2 3 648 1 10/C3 7 102 29 2079 1 1 40 2 8 1 10/C4 1 9 3 115 1 1 10/C5 28 222 1 21 1 10/D1 55 1969 238 15223 1 74 10 1 3 2 447 1428 1 10/D2 6 119 45 5473 1 49 1 10/D3 8 178 13 406 2 2 4 1 19 1 10/D4 3 12 5 106 1 10/D5 7 185 1 1 10/E1 11 130 51 7930 5 69 1 1 1 10/E2 20 427 99 7522 5 1 150 40 1 24 1 10/E3 12 514 36 1977 1 3 5 1 343 1 10/E4 16 266 1 10/E5 4 25 1 11 5 80 95 3298 14 1 1 158 1 11/A1 24 1165 121 25540 2 27 4 912 3184 1 11/A2 2 12 52 513 15 1 11/A3 23 378 47 1921 1 24 1 11/A4 21 733 37 3296 1 1 11/A5 7 107 1 11/B1 27 1742 42 8367 40 1 3 854 44 3 192 1 11/B2 46 1179 131 913 1 2 1 11/B3 39 729 114 6629 4 10 1 2 1 11/B4 17 290 43 1712 3 1 3 1 11/B5 11 94 1 14 1 11/C1 38 2350 44 4124 71 2 592 740 6849 1 1 1 361 1 11/C2 141 4798 415 49203 1 134 2 23 22 5953 23986 33691 1 11/C3 77 1180 396 19694 10 633 1 87 1 11/C4 31 632 95 8315 2 286 1 11/C5 9 176 84 8754 2 3 15 1 11/D1 73 3996 231 27931 2 233 2 411 6617 4757 1 30 1 11/D2 5 172 109 3211 15 1 5 268 1 11/D3 23 381 137 3947 12 1 22 226 1 4 1 11/D4 84 2626 126 6740 3 2 29 1 11/D5 34 848 41 3982 7 1 78 1 11/E1 8 153 100 15283 1 67 1 194 4977 1 90 1 11/E2 144 1384 432 32132 75 628 2 31 1 1 6 1218 2 80 11211 203000 1 4 1 11/E3 12 124 94 9127 9 1 297 9683 1 12 1 11/E4 156 1910 135 13707 1 11 1 15 2 6 2 648 8 1 11/E5 127 4366 391 30296 1 22 3 780 62 6 141 2 4 1 12/A1 43 1519 239 33175 1 3 318 5 4 445 297 3146 1448 5 115 1 12/A2 56 1394 237 18548 1 580 2 1 51 2 512 663 9560 5 271 1 12/A3 1 5 9 285 1 12/A4 94 3272 468 40301 1 7 7 1348 45 3 76 1 10 6 136 1 12/A5 65 2161 96 8258 44 2 650 4 46 1 12/B1 4 174 289 35562 673 8 1849 20 31978 1863 1 12/B2 28 944 121 17774 10 286 1 7 1 2 3 743 12976 3208 1 12/B3 176 5118 304 23755 3 24 2148 1 12/B4 69 1579 305 17060 6 22 5 1554 692 1 12/B5 95 2737 179 17433 3 3 1 156 440 1 49 1 77 1 12/C1 37 874 340 35510 2 588 1 2 9 17 5032 1871 46497 1 12/C2 17 543 197 19648 685 1 1 19 14 2679 15 9402 19050 13 164 1 12/C3 43 1045 180 11413 1 18 4 636 325 1 12/C4 7 104 48 1391 2 21 113 1 12/C5 28 749 91 8342 2 849 418 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 1 10/C1 6 314 98 8790 1 10/C2 7 175 62 5576 2 3 648 1 10/C3 7 102 29 2079 1 1 40 2 8 1 10/C4 1 9 3 115 1 1 10/C5 28 222 1 21 1 10/D1 55 1969 238 15223 1 74 10 1 3 2 447 1428 1 10/D2 6 119 45 5473 1 49 1 10/D3 8 178 13 406 2 2 4 1 19 1 10/D4 3 12 5 106 1 10/D5 7 185 1 1 10/E1 11 130 51 7930 5 69 1 1 1 10/E2 20 427 99 7522 5 1 150 40 1 24 1 10/E3 12 514 36 1977 1 3 5 1 343 1 10/E4 16 266 1 10/E5 4 25 1 11 5 80 95 3298 14 1 1 158 1 11/A1 24 1165 121 25540 2 27 4 912 3184 1 11/A2 2 12 52 513 15 1 11/A3 23 378 47 1921 1 24 1 11/A4 21 733 37 3296 1 1 11/A5 7 107 1 11/B1 27 1742 42 8367 40 1 3 854 44 3 192 1 11/B2 46 1179 131 913 1 2 1 11/B3 39 729 114 6629 4 10 1 2 1 11/B4 17 290 43 1712 3 1 3 1 11/B5 11 94 1 14 1 11/C1 38 2350 44 4124 71 2 592 740 6849 1 1 1 361 1 11/C2 141 4798 415 49203 1 134 2 23 22 5953 23986 33691 1 11/C3 77 1180 396 19694 10 633 1 87 1 11/C4 31 632 95 8315 2 286 1 11/C5 9 176 84 8754 2 3 15 1 11/D1 73 3996 231 27931 2 233 2 411 6617 4757 1 30 1 11/D2 5 172 109 3211 15 1 5 268 1 11/D3 23 381 137 3947 12 1 22 226 1 4 1 11/D4 84 2626 126 6740 3 2 29 1 11/D5 34 848 41 3982 7 1 78 1 11/E1 8 153 100 15283 1 67 1 194 4977 1 90 1 11/E2 144 1384 432 32132 75 628 2 31 1 1 6 1218 2 80 11211 203000 1 4 1 11/E3 12 124 94 9127 9 1 297 9683 1 12 1 11/E4 156 1910 135 13707 1 11 1 15 2 6 2 648 8 1 11/E5 127 4366 391 30296 1 22 3 780 62 6 141 2 4 1 12/A1 43 1519 239 33175 1 3 318 5 4 445 297 3146 1448 5 115 1 12/A2 56 1394 237 18548 1 580 2 1 51 2 512 663 9560 5 271 1 12/A3 1 5 9 285 1 12/A4 94 3272 468 40301 1 7 7 1348 45 3 76 1 10 6 136 1 12/A5 65 2161 96 8258 44 2 650 4 46 1 12/B1 4 174 289 35562 673 8 1849 20 31978 1863 1 12/B2 28 944 121 17774 10 286 1 7 1 2 3 743 12976 3208 1 12/B3 176 5118 304 23755 3 24 2148 1 12/B4 69 1579 305 17060 6 22 5 1554 692 1 12/B5 95 2737 179 17433 3 3 1 156 440 1 49 1 77 1 12/C1 37 874 340 35510 2 588 1 2 9 17 5032 1871 46497 1 12/C2 17 543 197 19648 685 1 1 19 14 2679 15 9402 19050 13 164 1 12/C3 43 1045 180 11413 1 18 4 636 325 1 12/C4 7 104 48 1391 2 21 113 1 12/C5 28 749 91 8342 2 849 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 419 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 1 12/D1 32 812 161 20289 5 285 5 24 8019 932 5168 8 45 44 2958 2 83 1 12/D2 117 1940 127 7049 3 164 1 2 2 6 1655 186 5137 2 36 1 57 1 286 1 12/D3 33 813 83 4501 2 1 37 14 13 2 233 1 23 545 1 12/D4 56 1095 204 9381 7 20 1 6 1213 728 1 12/D5 132 3366 463 31700 6 22 1 4 2 505 208 1 12/E1 57 2773 150 18084 1 643 2 1 58 3 824 656 7609 1 143 1 12/E2 54 1614 140 14441 241 2 508 228 446 1 12/E3 162 3698 216 11367 36 1 352 310 32 1 12/E4 110 1959 184 11240 1 20 2 552 6 9 1 12/E5 132 2618 354 24955 4 2 48 2 1 8 1 13 8 8/1918 330 1638 4 81 1 13/A1 134 5805 283 20087 6 133 1 25 2 15 4 4/904 5 39 220 1656 1, 1 137, žrmlje 2057 1 13/A2 91 1372 358 10520 80 71 728 1 330 1 13/A3 141 3797 523 42987 18 1 48 1 198 147 1627 1 13/A4 248 4550 746 48320 19 5 1002 43 624 1 13/A5 43 653 227 13772 1 3 226 2 25 1 13/B1 82 2395 75 3885 2 1 45 1 3 688 256 1 13/B2 10 168 12 371 3 106 2 39 1 655 1 13/B4 50 730 36 616 2 2 38 4 17 1 13/B5 62 2964 140 11320 8 1 1 285 1 24 1 13/C2 63 1613 270 8953 1 26 1128 2 34 1 49 kamnit jajček 1 13/C4 41 551 66 1845 1 1 1 8 2 21 1 44 1 13/C5 65 1354 37 2608 5 1 224 1 13/E1 4 450 4 1 15/A3 6 49 25 2531 274 1 17 1 16 1 158 92 22074 1 27 1 112 1 16/A3 6 157 32 2734 1 11 1 16/C1 41 894 92 17103 1 142 1 16/D1 19 143 94 13754 1 2 1 16/E1 5 305 39 5414 1 17/A1 47 1576 402 63139 3 1 19 1 268 1 17/A3 23 1290 1 128 1 17/B1 11 390 36 4500 2 165 1 18/A3 7 235 1 313 1 1 18 1 20/D2 1 9 1 20/D3 2 80 1 4 1 20/E3 3 36 3 49 1 23/B2 88 11570 1 23/B3 4 256 77 17108 1 25/E3 1 1 1 26 6 140 29 1958 4 1 26/C1 116 9664 1 1 330 1 26/C2 1 2773 1 46 1 26/D1 25 259 18 3014 3 55 1467 316 1 26/D2 7 198 22 1524 3 1 13 68 73 1 26/E1 42 3352 159 15169 1 7 4 1 13 4 1 20 1395 23 116 1 26/E2 5 87 36 8885 3 1 54 1 16 1888 1 26/E4 17 250 366 10899 1 1 1 1263 1 27/A1 10 1777 5 1 27/A2 3 57 62 10556 2 33 52 3 1 14 2 166 195 6 60 1 27 1 161 1 27/A3 25 482 93 13050 4 289 3 9 89 1 27/A4 29 416 135 6739 2 129 4 8 37 40 1 27/A5 16 200 73 4563 2 1 1 119 2 7 495 24 47 1 27/B2 8 271 56 9514 1 3 1 1 7 7 23 2 8 16 1 27/B4 14 204 42 1449 1 10 1 14 2 15 2 21 420 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 1 12/D1 32 812 161 20289 5 285 5 24 8019 932 5168 8 45 44 2958 2 83 1 12/D2 117 1940 127 7049 3 164 1 2 2 6 1655 186 5137 2 36 1 57 1 286 1 12/D3 33 813 83 4501 2 1 37 14 13 2 233 1 23 545 1 12/D4 56 1095 204 9381 7 20 1 6 1213 728 1 12/D5 132 3366 463 31700 6 22 1 4 2 505 208 1 12/E1 57 2773 150 18084 1 643 2 1 58 3 824 656 7609 1 143 1 12/E2 54 1614 140 14441 241 2 508 228 446 1 12/E3 162 3698 216 11367 36 1 352 310 32 1 12/E4 110 1959 184 11240 1 20 2 552 6 9 1 12/E5 132 2618 354 24955 4 2 48 2 1 8 1 13 8 8/1918 330 1638 4 81 1 13/A1 134 5805 283 20087 6 133 1 25 2 15 4 4/904 5 39 220 1656 1, 1 137, žrmlje 2057 1 13/A2 91 1372 358 10520 80 71 728 1 330 1 13/A3 141 3797 523 42987 18 1 48 1 198 147 1627 1 13/A4 248 4550 746 48320 19 5 1002 43 624 1 13/A5 43 653 227 13772 1 3 226 2 25 1 13/B1 82 2395 75 3885 2 1 45 1 3 688 256 1 13/B2 10 168 12 371 3 106 2 39 1 655 1 13/B4 50 730 36 616 2 2 38 4 17 1 13/B5 62 2964 140 11320 8 1 1 285 1 24 1 13/C2 63 1613 270 8953 1 26 1128 2 34 1 49 kamnit jajček 1 13/C4 41 551 66 1845 1 1 1 8 2 21 1 44 1 13/C5 65 1354 37 2608 5 1 224 1 13/E1 4 450 4 1 15/A3 6 49 25 2531 274 1 17 1 16 1 158 92 22074 1 27 1 112 1 16/A3 6 157 32 2734 1 11 1 16/C1 41 894 92 17103 1 142 1 16/D1 19 143 94 13754 1 2 1 16/E1 5 305 39 5414 1 17/A1 47 1576 402 63139 3 1 19 1 268 1 17/A3 23 1290 1 128 1 17/B1 11 390 36 4500 2 165 1 18/A3 7 235 1 313 1 1 18 1 20/D2 1 9 1 20/D3 2 80 1 4 1 20/E3 3 36 3 49 1 23/B2 88 11570 1 23/B3 4 256 77 17108 1 25/E3 1 1 1 26 6 140 29 1958 4 1 26/C1 116 9664 1 1 330 1 26/C2 1 2773 1 46 1 26/D1 25 259 18 3014 3 55 1467 316 1 26/D2 7 198 22 1524 3 1 13 68 73 1 26/E1 42 3352 159 15169 1 7 4 1 13 4 1 20 1395 23 116 1 26/E2 5 87 36 8885 3 1 54 1 16 1888 1 26/E4 17 250 366 10899 1 1 1 1263 1 27/A1 10 1777 5 1 27/A2 3 57 62 10556 2 33 52 3 1 14 2 166 195 6 60 1 27 1 161 1 27/A3 25 482 93 13050 4 289 3 9 89 1 27/A4 29 416 135 6739 2 129 4 8 37 40 1 27/A5 16 200 73 4563 2 1 1 119 2 7 495 24 47 1 27/B2 8 271 56 9514 1 3 1 1 7 7 23 2 8 16 1 27/B4 14 204 42 1449 1 10 1 14 2 15 2 21 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 421 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 1 27/B5 24 441 33 1284 1 5 27 3 250 1 27/C3 11 66 7 261 14 1102 2 4 1 27/C4 23 267 30 850 1 1 26 5 57 1 27/C5 14 216 49 1136 5 20 101 0/A1 12 366 75 2263 3 4 1 29 15 101 0/A2 5 48 2 42 101 0/B1 6 141 159 10121 2 1 3 32 101 0/B2 59 1459 232 27545 1 69 2 5 3 60 101 0/B3 4 49 10 884 101 0/C1 107 1579 332 19465 3 213 3 4 1 8 10 7 87 143 12 195 2 49 1 104 marmor 101 0/C2 48 677 222 11232 3 8 9 104 25 77 4 31 101 0/C3 35 316 116 3223 1 1 6 2 42 81 9 91 101 0/D1 41 695 387 35265 5 5 6 12 2 104 75 161 3 48 5 112 3 194 marmor 101 0/D2 28 448 66 8470 2 1 12 4 3 83 101 0/D3 2 7 2 2 1 31 101 0/E1 15 391 343 25900 1 6 190 512 101 0/E2 37 326 223 13444 3 3 14 3 340 80 4 15 1 3 101 1/A1 31 483 39 3243 2 1 1 1 14 231 63 201 2 6 1 11 marmor 101 1/A2 7 145 10 426 1 2 1 31 101 1/B1 7 223 14 682 101 3/A2 1 22 30 2155 1 101 3/A3 1 46 8 781 101 3/B4 2 126 7 382 101 20/A5 9 240 27 991 1 101 23/C4 153 25793 101 23/D3 7 499 168 11746 3 817 1 60 101 23/D4 1 14 37 2477 101 23/E4 4 80 56 3876 1 101 24/A3 36 1016 101 24/A4 3 43 59 4594 1 1 23 101 24/B4 7 230 114 6196 101 25/B2 9 466 22 969 2 3 39 7 1818 3733 3 17 101 25/B5 19 759 101 25/D4 4 145 23 904 1 1 1 33 101 25/D5 3 30 2 23 101 25/E1 2 59 101 25/E3 11 201 24 1144 2 1 9 101 1994 1 16 101 25/E4 19 476 109 14117 1 128 1 37 526 130 201 3 7 101 25/E5 14 180 72 7593 1 44 101 26/A2 13 111 17 628 3 1 1 28 3 36 101 26/A3 23 327 288 11261 5 52 790 101 26/A4 73 7533 355 21621 8 4 1 12 4411 2 24 101 26/A5 43 1341 358 18544 8 5 4 1 7 1 88 4040 4760 1 11 1 28 101 26/B1 31 1429 119 14593 1 453 344 1 431 101 26/B2 9 1135 41 9427 1 61 1 13 68 1 2 1 17 410 3 114 2 850 marmor 101 26/B3 44 802 356 18679 5 3 3 3 4605 2352 1 11 101 26/B4 5 30 189 10323 10 1 1 349 1 5 2142 101 26/B5 17 349 467 20420 5 1 3 8 11 139 2162 1 51 101 26/C1 1 17 3 577 3 123 1542 101 26/C3 68 930 466 22893 27 7 4 12 26 13 246 47 1228 1 12 101 26/C4 113 2689 298 19637 1 64 1 1 2 5 58 12 654 537 6 61 101 26/C5 5 220 187 11121 1 23 1 1 1 2057 1 6 2 143 422 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 1 27/B5 24 441 33 1284 1 5 27 3 250 1 27/C3 11 66 7 261 14 1102 2 4 1 27/C4 23 267 30 850 1 1 26 5 57 1 27/C5 14 216 49 1136 5 20 101 0/A1 12 366 75 2263 3 4 1 29 15 101 0/A2 5 48 2 42 101 0/B1 6 141 159 10121 2 1 3 32 101 0/B2 59 1459 232 27545 1 69 2 5 3 60 101 0/B3 4 49 10 884 101 0/C1 107 1579 332 19465 3 213 3 4 1 8 10 7 87 143 12 195 2 49 1 104 marmor 101 0/C2 48 677 222 11232 3 8 9 104 25 77 4 31 101 0/C3 35 316 116 3223 1 1 6 2 42 81 9 91 101 0/D1 41 695 387 35265 5 5 6 12 2 104 75 161 3 48 5 112 3 194 marmor 101 0/D2 28 448 66 8470 2 1 12 4 3 83 101 0/D3 2 7 2 2 1 31 101 0/E1 15 391 343 25900 1 6 190 512 101 0/E2 37 326 223 13444 3 3 14 3 340 80 4 15 1 3 101 1/A1 31 483 39 3243 2 1 1 1 14 231 63 201 2 6 1 11 marmor 101 1/A2 7 145 10 426 1 2 1 31 101 1/B1 7 223 14 682 101 3/A2 1 22 30 2155 1 101 3/A3 1 46 8 781 101 3/B4 2 126 7 382 101 20/A5 9 240 27 991 1 101 23/C4 153 25793 101 23/D3 7 499 168 11746 3 817 1 60 101 23/D4 1 14 37 2477 101 23/E4 4 80 56 3876 1 101 24/A3 36 1016 101 24/A4 3 43 59 4594 1 1 23 101 24/B4 7 230 114 6196 101 25/B2 9 466 22 969 2 3 39 7 1818 3733 3 17 101 25/B5 19 759 101 25/D4 4 145 23 904 1 1 1 33 101 25/D5 3 30 2 23 101 25/E1 2 59 101 25/E3 11 201 24 1144 2 1 9 101 1994 1 16 101 25/E4 19 476 109 14117 1 128 1 37 526 130 201 3 7 101 25/E5 14 180 72 7593 1 44 101 26/A2 13 111 17 628 3 1 1 28 3 36 101 26/A3 23 327 288 11261 5 52 790 101 26/A4 73 7533 355 21621 8 4 1 12 4411 2 24 101 26/A5 43 1341 358 18544 8 5 4 1 7 1 88 4040 4760 1 11 1 28 101 26/B1 31 1429 119 14593 1 453 344 1 431 101 26/B2 9 1135 41 9427 1 61 1 13 68 1 2 1 17 410 3 114 2 850 marmor 101 26/B3 44 802 356 18679 5 3 3 3 4605 2352 1 11 101 26/B4 5 30 189 10323 10 1 1 349 1 5 2142 101 26/B5 17 349 467 20420 5 1 3 8 11 139 2162 1 51 101 26/C1 1 17 3 577 3 123 1542 101 26/C3 68 930 466 22893 27 7 4 12 26 13 246 47 1228 1 12 101 26/C4 113 2689 298 19637 1 64 1 1 2 5 58 12 654 537 6 61 101 26/C5 5 220 187 11121 1 23 1 1 1 2057 1 6 2 143 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 423 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 101 26/D2 28 1091 359 39111 3 196 10 1 1 23 34 1516 3382 2 233 marmor 101 26/D3 33 510 255 10448 5 15 6 80 1194 101 26/D4 22 318 250 12045 9 3 899 101 26/E1 20 730 112 15320 12 4 1 25 1 99 1 27 1303 509 101 26/E2 23 3 138 1 1 48 3025 128 101 26/E3 33 682 336 12509 9 1 255 9 208 886 3 25 101 26/E5 13 413 155 7444 6 3 1 1 343 1 1 101 27/A2 2 9 14 457 4 9 8 105 1 108 101 27/A3 224 4935 381 24924 23 38 8 2 36 13 59 2 115 207 37 592 4 26 4 100 101 27/A4 50 1269 138 7944 1 4 1 4 101 27/A5 121 2179 188 7694 6 1 1 14 3 2 2 17 11 58 2 1 8 128 101 27/B2 12 312 52 5602 39 52 4 1 4 180 101 27/B3 130 2983 235 21776 1 2 2 6 1 251 3 58 12 461 4 24 1 8 2 128 101 27/B4 133 2491 214 13790 3 9 1 4 32 1 2 4 1073 5 26 15 294 2 33 2 45 101 27/B5 124 1912 173 8792 2 2 3 11 149 101 27/C1 31 714 84 5303 1 3 3 33 101 27/C3 84 1626 101 5891 2 1 124 8 143 3 157 101 27/C4 241 5110 208 16347 1 2 10 21 4 31 123 183 9 111 15 163 2 10 101 27/C5 8 151 4 388 1 13 1 1 102 26/B2 11 312 31 2299 5 4 122 2954 1 171 102 26/C2 13 558 23 6995 22 917 259 1188 1 9 102 26/D2 29 590 21 2697 41 371 10534 3 782 102 26/D3 6 313 18 2548 4 78 102 26/E2 30 761 138 14489 2 15 881 2327 102 27/A2 1 27 3 2 1 1 2 12 103 26/A2 6 170 21 3159 1 26 103 27/A2 22 7878 6 1 1 4 50 103 27/B2 1 58 21 3227 1 361 1 32 103 27/B3 6 658 106 18210 1 367 104 27/B4 1 18 4 49 5 532 2 20 475 2 64 110 26/D1 4 107 42 6105 10 347 200 2935 177 118 26/C3 9 386 19 11213 1 1 13 3 63 118 26/C4 126 1699 112 12069 1 3 22 185 568 25 674 90 17 395 27 500 1 306 marmor 118 26/D2 61 377 8 169 2 1 12 54 117 3 58 11 158 8 87 120 26/D4 4 10 2 1160 marmor 120 26/D5 4 50 120 26/E3 18 710 52 4680 11 3454 4 14 191 3739 5 49 120 26/E4 20 54 8 248 1 10 35 9120 marmor 124 26/B2 13 140 4 439 8 8 44 389 1 17 127 26/A1 19 1274 26 7790 2 1 13 1 20 33 1690 859 18 170 127 26/B1 25 700 1 207 1 2 300 128 26/E2 5 1278 12 11167 128 27/A2 132 26/B1 56 2000 132 26/C1 2 41 33 4176 26 1111 16 180 132 26/D1 1 88 31 4336 1 84 132 36/B1 3 108 2 412 1 219 138 16/E3 19 210 15 3432 1 145 26/B4 15 617 1 48 158 26/C3 90 3009 42 12736 3 67 135 22 382 714 158 26/C4 6 229 6 4514 4 491 159 26/B2 57 1380 44 4817 1 1 1 53 2929 524 15 69 1 25 159 26/B3 17 528 27 2294 3 61 424 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 101 26/D2 28 1091 359 39111 3 196 10 1 1 23 34 1516 3382 2 233 marmor 101 26/D3 33 510 255 10448 5 15 6 80 1194 101 26/D4 22 318 250 12045 9 3 899 101 26/E1 20 730 112 15320 12 4 1 25 1 99 1 27 1303 509 101 26/E2 23 3 138 1 1 48 3025 128 101 26/E3 33 682 336 12509 9 1 255 9 208 886 3 25 101 26/E5 13 413 155 7444 6 3 1 1 343 1 1 101 27/A2 2 9 14 457 4 9 8 105 1 108 101 27/A3 224 4935 381 24924 23 38 8 2 36 13 59 2 115 207 37 592 4 26 4 100 101 27/A4 50 1269 138 7944 1 4 1 4 101 27/A5 121 2179 188 7694 6 1 1 14 3 2 2 17 11 58 2 1 8 128 101 27/B2 12 312 52 5602 39 52 4 1 4 180 101 27/B3 130 2983 235 21776 1 2 2 6 1 251 3 58 12 461 4 24 1 8 2 128 101 27/B4 133 2491 214 13790 3 9 1 4 32 1 2 4 1073 5 26 15 294 2 33 2 45 101 27/B5 124 1912 173 8792 2 2 3 11 149 101 27/C1 31 714 84 5303 1 3 3 33 101 27/C3 84 1626 101 5891 2 1 124 8 143 3 157 101 27/C4 241 5110 208 16347 1 2 10 21 4 31 123 183 9 111 15 163 2 10 101 27/C5 8 151 4 388 1 13 1 1 102 26/B2 11 312 31 2299 5 4 122 2954 1 171 102 26/C2 13 558 23 6995 22 917 259 1188 1 9 102 26/D2 29 590 21 2697 41 371 10534 3 782 102 26/D3 6 313 18 2548 4 78 102 26/E2 30 761 138 14489 2 15 881 2327 102 27/A2 1 27 3 2 1 1 2 12 103 26/A2 6 170 21 3159 1 26 103 27/A2 22 7878 6 1 1 4 50 103 27/B2 1 58 21 3227 1 361 1 32 103 27/B3 6 658 106 18210 1 367 104 27/B4 1 18 4 49 5 532 2 20 475 2 64 110 26/D1 4 107 42 6105 10 347 200 2935 177 118 26/C3 9 386 19 11213 1 1 13 3 63 118 26/C4 126 1699 112 12069 1 3 22 185 568 25 674 90 17 395 27 500 1 306 marmor 118 26/D2 61 377 8 169 2 1 12 54 117 3 58 11 158 8 87 120 26/D4 4 10 2 1160 marmor 120 26/D5 4 50 120 26/E3 18 710 52 4680 11 3454 4 14 191 3739 5 49 120 26/E4 20 54 8 248 1 10 35 9120 marmor 124 26/B2 13 140 4 439 8 8 44 389 1 17 127 26/A1 19 1274 26 7790 2 1 13 1 20 33 1690 859 18 170 127 26/B1 25 700 1 207 1 2 300 128 26/E2 5 1278 12 11167 128 27/A2 132 26/B1 56 2000 132 26/C1 2 41 33 4176 26 1111 16 180 132 26/D1 1 88 31 4336 1 84 132 36/B1 3 108 2 412 1 219 138 16/E3 19 210 15 3432 1 145 26/B4 15 617 1 48 158 26/C3 90 3009 42 12736 3 67 135 22 382 714 158 26/C4 6 229 6 4514 4 491 159 26/B2 57 1380 44 4817 1 1 1 53 2929 524 15 69 1 25 159 26/B3 17 528 27 2294 3 61 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 425 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 159 26/C2 12 292 30 3322 1 140 1 36 1760 14 180 159 26/C3 7 258 2 1015 3 1 25 3 633 1 18 2 164 159 26/D3 5 87 9 5754 5 179 2 72 388 13 230 163 26/D3 24 42 2 3634 3 1 53 167 26/E4 1 149 171 26/D2 9 97 2 18 5 23 172 0/B1 1 11 330 14029 5 2 3 436 2 4 172 26/C5 47 2838 2 240 172 0/C1 21 491 358 17460 16 2 2 87 172 26/C5 21 332 270 15861 3 4 4 2 376 114 201 4/A1 14 165 97 4540 1 201 4/A2 10 138 17 2461 2 58 1 60 2 35 201 4/A3 6 207 52 5371 4 2 35 1 160 2 33 201 4/A4 4 177 49 3044 1 1 43 201 4/A5 10 369 1 1 4 201 4/B2 3 179 48 9193 15 144 201 4/B3 6 184 55 19019 1 201 4/B4 12 335 206 28600 1 4 1 198 201 4/B5 7 284 12 18952 2 25 201 4/C3 2 34 2 503 201 4/C4 9 153 108 17283 1 1 3 2 94 7 95 1 17 201 4/C5 15 552 100 13612 1 99 77 201 4/D5 37 2906 201 5/D5 11 2901 201 6/A3 22 3425 201 6/A5 11 266 51 6100 1 2 1 18 201 6/B3 5 141 116 7865 386 201 6/B4 8 132 151 13452 201 6/B5 13 382 120 15881 2 3 1 188 44 14 1 1 211 marmor 201 6/B6 5 170 201 6/C3 9 331 41 5899 1 2 20 201 6/C4 13 207 206 14768 1 1 187 201 6/C5 1 34 12 6263 201 6/D3 7 160 36 1940 1 3 40 201 6/D4 25 749 220 20206 4 4 31 1 4 1 60 201 6/E2 10 158 201 6/E3 5 54 33 3784 201 6/E4 25 540 205 7570 2 2 23 2 16 201 7/A4 44 4983 2 416 201 7/A5 19 644 76 11206 5 2 493 603 201 7/B3 45 14833 201 7/B4 8 403 73 9835 5 1180 500 201 7/B5 3 254 115 8450 7 5 1113 1254 1559 201 7/C3 23 595 148 13814 16 1 53 5 1210 699 10 159 4 350 201 7/C4 4 89 201 7/C5 4 102 13 809 1 7 1 1 3 700 73 201 7/D2 15 1564 21 1 289 89 201 7/D3 22 692 345 33087 21 4 942 1128 1 16 1 132 201 7/E3 8 448 41 13548 3 1 52 3 299 201 7/E4 5 217 90 7535 1 1 28 1 160 538 690 201 8/A2 2 243 64 3 3 735 201 8/A3 22 588 302 17471 33 1 3 228 201 8/A4 2 16 96 14854 2 5 176 5 48 201 8/B3 14 297 387 28398 31 5 591 10 33 201 8/B4 4 316 5 369 426 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 159 26/C2 12 292 30 3322 1 140 1 36 1760 14 180 159 26/C3 7 258 2 1015 3 1 25 3 633 1 18 2 164 159 26/D3 5 87 9 5754 5 179 2 72 388 13 230 163 26/D3 24 42 2 3634 3 1 53 167 26/E4 1 149 171 26/D2 9 97 2 18 5 23 172 0/B1 1 11 330 14029 5 2 3 436 2 4 172 26/C5 47 2838 2 240 172 0/C1 21 491 358 17460 16 2 2 87 172 26/C5 21 332 270 15861 3 4 4 2 376 114 201 4/A1 14 165 97 4540 1 201 4/A2 10 138 17 2461 2 58 1 60 2 35 201 4/A3 6 207 52 5371 4 2 35 1 160 2 33 201 4/A4 4 177 49 3044 1 1 43 201 4/A5 10 369 1 1 4 201 4/B2 3 179 48 9193 15 144 201 4/B3 6 184 55 19019 1 201 4/B4 12 335 206 28600 1 4 1 198 201 4/B5 7 284 12 18952 2 25 201 4/C3 2 34 2 503 201 4/C4 9 153 108 17283 1 1 3 2 94 7 95 1 17 201 4/C5 15 552 100 13612 1 99 77 201 4/D5 37 2906 201 5/D5 11 2901 201 6/A3 22 3425 201 6/A5 11 266 51 6100 1 2 1 18 201 6/B3 5 141 116 7865 386 201 6/B4 8 132 151 13452 201 6/B5 13 382 120 15881 2 3 1 188 44 14 1 1 211 marmor 201 6/B6 5 170 201 6/C3 9 331 41 5899 1 2 20 201 6/C4 13 207 206 14768 1 1 187 201 6/C5 1 34 12 6263 201 6/D3 7 160 36 1940 1 3 40 201 6/D4 25 749 220 20206 4 4 31 1 4 1 60 201 6/E2 10 158 201 6/E3 5 54 33 3784 201 6/E4 25 540 205 7570 2 2 23 2 16 201 7/A4 44 4983 2 416 201 7/A5 19 644 76 11206 5 2 493 603 201 7/B3 45 14833 201 7/B4 8 403 73 9835 5 1180 500 201 7/B5 3 254 115 8450 7 5 1113 1254 1559 201 7/C3 23 595 148 13814 16 1 53 5 1210 699 10 159 4 350 201 7/C4 4 89 201 7/C5 4 102 13 809 1 7 1 1 3 700 73 201 7/D2 15 1564 21 1 289 89 201 7/D3 22 692 345 33087 21 4 942 1128 1 16 1 132 201 7/E3 8 448 41 13548 3 1 52 3 299 201 7/E4 5 217 90 7535 1 1 28 1 160 538 690 201 8/A2 2 243 64 3 3 735 201 8/A3 22 588 302 17471 33 1 3 228 201 8/A4 2 16 96 14854 2 5 176 5 48 201 8/B3 14 297 387 28398 31 5 591 10 33 201 8/B4 4 316 5 369 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 427 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 201 8/C3 18 614 170 24186 9 1 1 2 457 685 1 42 201 8/C4 16 922 580 51013 14 12 1 1 250 152 2 4 1 50 201 8/C5 13 413 144 16631 10 1 437 1636 4 401 201 8/D3 10 345 122 18452 19 1 246 254 1 13 201 8/D4 81 3011 2012 182214 35 55 4 85 3 578 515 2 16 1 570 1 260 201 8/E1 6 62 201 8/E2 3 256 66 6684 8 1 123 201 8/E3 34 1560 349 23296 2 23 305 480 1 23 staljena masa 201 8/E4 36 809 814 57573 2 47 3 9 1 266 112 4921 3 9 1 192 201 8/E5 6 224 84 8249 9 885 99 201 8/F3 40 950 82 2372 20 23 155 201 8/F4 32 581 308 10993 11 280 205 201 8/F5 23 531 100 4517 41 1 46 201 8/G3 17 276 8 738 201 8/G4 7 177 125 14493 1 284 201 8/G5 4 34 201 13/A1 34 1157 17 2269 5 2 554 1 100 201 20/C1 1 26 4 163 201 20/C2 1 29 37 3147 106 201 20/C3 10 226 47 4329 1 58 201 20/D1 46 2943 201 20/E1 3 58 41 4169 1 468 marmor 201 21/B1 8 420 70 8518 201 21/C1 6 965 1 66 201 21/D1 5 65 53 3713 201 21/D2 5 24 36 2657 1 1 34 201 21/E1 33 547 85 4301 2 1 2 1 12 3 129 201 21/E2 47 2228 140 12500 1 4 3 460 14 4 45 12 14 201 24/B4 10 1412 201 24/B5 8 156 49 8122 201 24/C5 5 91 52 2834 201 24/E2 10 215 43 5697 3 6 1 365 201 26/C2 2 520 5 923 202 7/C5 1 2 7 156 3 202 8/A4 2 77 22 1548 3 2 9 202 8/A5 1 5 110 10278 28 217 202 8/B3 15 390 202 8/B5 3 34 60 2152 9 461 44 202 8/C3 12 288 29 9099 557 9 197 1 4 202 8/D2 9 608 25 5406 1 1 31 1 150 3 18 2 1 202 8/D3 30 1092 230 80885 1 1 280 202 8/D4 2 24 131 15731 2 1 21 202 8/D5 4 310 18 3450 10 149 202 8/E3 233 15030 79 15239 1 1 174 495 202 8/F2 5 38 52 846 3 14 203 202 8/F3 92 1462 203 26600 13 2 12 7 8 2 183 59 202 8/F4 34 353 117 8320 214 202 8/F5 23 321 61 2603 534 1 41 203 8/D3 14 855 174 41229 2734 2 32 203 8/E3 35 1482 203 8/E4 10 258 79 7676 1 2 3 652 135 100 1 4 203 8/E5 8 245 15 2065 203 8/F3 53 871 334 47422 1 4 795 38 385 6 46 1 1 203 8/F4 26 636 89 7940 1 140 38 203 8/F5 100 1584 464 22140 3 9 2 24 12 2223 68 428 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 201 8/C3 18 614 170 24186 9 1 1 2 457 685 1 42 201 8/C4 16 922 580 51013 14 12 1 1 250 152 2 4 1 50 201 8/C5 13 413 144 16631 10 1 437 1636 4 401 201 8/D3 10 345 122 18452 19 1 246 254 1 13 201 8/D4 81 3011 2012 182214 35 55 4 85 3 578 515 2 16 1 570 1 260 201 8/E1 6 62 201 8/E2 3 256 66 6684 8 1 123 201 8/E3 34 1560 349 23296 2 23 305 480 1 23 staljena masa 201 8/E4 36 809 814 57573 2 47 3 9 1 266 112 4921 3 9 1 192 201 8/E5 6 224 84 8249 9 885 99 201 8/F3 40 950 82 2372 20 23 155 201 8/F4 32 581 308 10993 11 280 205 201 8/F5 23 531 100 4517 41 1 46 201 8/G3 17 276 8 738 201 8/G4 7 177 125 14493 1 284 201 8/G5 4 34 201 13/A1 34 1157 17 2269 5 2 554 1 100 201 20/C1 1 26 4 163 201 20/C2 1 29 37 3147 106 201 20/C3 10 226 47 4329 1 58 201 20/D1 46 2943 201 20/E1 3 58 41 4169 1 468 marmor 201 21/B1 8 420 70 8518 201 21/C1 6 965 1 66 201 21/D1 5 65 53 3713 201 21/D2 5 24 36 2657 1 1 34 201 21/E1 33 547 85 4301 2 1 2 1 12 3 129 201 21/E2 47 2228 140 12500 1 4 3 460 14 4 45 12 14 201 24/B4 10 1412 201 24/B5 8 156 49 8122 201 24/C5 5 91 52 2834 201 24/E2 10 215 43 5697 3 6 1 365 201 26/C2 2 520 5 923 202 7/C5 1 2 7 156 3 202 8/A4 2 77 22 1548 3 2 9 202 8/A5 1 5 110 10278 28 217 202 8/B3 15 390 202 8/B5 3 34 60 2152 9 461 44 202 8/C3 12 288 29 9099 557 9 197 1 4 202 8/D2 9 608 25 5406 1 1 31 1 150 3 18 2 1 202 8/D3 30 1092 230 80885 1 1 280 202 8/D4 2 24 131 15731 2 1 21 202 8/D5 4 310 18 3450 10 149 202 8/E3 233 15030 79 15239 1 1 174 495 202 8/F2 5 38 52 846 3 14 203 202 8/F3 92 1462 203 26600 13 2 12 7 8 2 183 59 202 8/F4 34 353 117 8320 214 202 8/F5 23 321 61 2603 534 1 41 203 8/D3 14 855 174 41229 2734 2 32 203 8/E3 35 1482 203 8/E4 10 258 79 7676 1 2 3 652 135 100 1 4 203 8/E5 8 245 15 2065 203 8/F3 53 871 334 47422 1 4 795 38 385 6 46 1 1 203 8/F4 26 636 89 7940 1 140 38 203 8/F5 100 1584 464 22140 3 9 2 24 12 2223 68 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 429 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 203 8/G5 35 413 134 7268 3 6 2 24 3 340 22 4 151 203 12/E1 20 223 11 2329 1 5 1278 111 3 99 204 8/F4 14 114 204A 8/E4 6 13203 205 8/A4 9 288 332 35220 2 12 776 174 205 8/A5 1 5 205 8/B4 16 160 225 16317 1 10 178 205 8/C4 13 138 163 24162 5 75 205B 8/B4 1 2 206 8/B4 44 8680 207 8/B3 2 14 2 1160 2 1 2 45 12 207 8/B4 10 220 207 8/C3 72 11440 6 207B 8/B4 1 2350 207B 8/D4 1 719 208 5/C3 14 79 35 1393 208 7/C3 208 8/D3 81 2790 209 7/B3 67 2035 308 43118 15 4 110 2 13 4 1139 104 10 169 1 6 1 1 209 7/C2 43 1901 92 28503 1 2 2 1 1044 1153 209 7/C3 47 10939 52 8121 13 5 709 202 209 7/D2 14 1054 169 29381 1 47 6 426 1 1 209 7/D3 63 1631 253 75598 1 11 3414 1 51 1045 641 3 55 1 24 209 7/E2 41 19540 209 7/E3 39 1861 259 83081 3 6 12 4225 197 109 14 550 3 67 15 9768 2 179 209 8/A2 17 2806 1 6 89 209 8/A3 79 3117 945 270023 19 1 1 507 2434 2940 1 3 1 6 5 733 209 8/B2 120 24642 1 40 209 8/B3 99 3611 1570 261724 1 21 1 5 3 4 2 323 64 2742 1 73 209 8/C2 2 11 5 139 1 138 209 8/C3 262 9854 2659 566390 27 4 56 6 18 10 2732 5709 2797 2432 209 8/C4 65 2447 209 8/C5 1 67 209 8/D2 1 35 262 92200 209 8/D3 12 278 150 42763 2 1 1 216 656 209 8/D4 10 456 95 19004 2 3 5 1 3 209 S13 20 1199 209A 7/C3 43 1167 209A 7/D3 8 108 12 2492 2 2 209A 8/C3 7 211 209B 7/C3 45 1234 12 169 5 7 3 941 20 146 104 8221 209B 7/D3 53 19387 209B 7/E3 13 458 16 1814 15 3315 1 42 212 8/B3 36 1821 1 81 212 8/C4 1 18 162 11550 2 1 21 63 1 4 213 8/A4 99 11885 14 110 213 8/B4 531 36106 8 251 29 2 103 213 8/C4 2 13 145 10452 4 11 214 8/D5 2 66 300 41144 1 1 1 650 2 17 215 8/B5 16 1338 15 2 136 215 8/C5 3 39 53 4796 11 380 233 216 8/B4 1 19 2257 246342 2 2 10 148 2 50 216 8/B5 327 60623 4 36 1 44 216 8/C4 7 226 1209 159300 24 2 2 443 830 216 8/A4 247 39754 5 216 8/B4 2 18 430 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 203 8/G5 35 413 134 7268 3 6 2 24 3 340 22 4 151 203 12/E1 20 223 11 2329 1 5 1278 111 3 99 204 8/F4 14 114 204A 8/E4 6 13203 205 8/A4 9 288 332 35220 2 12 776 174 205 8/A5 1 5 205 8/B4 16 160 225 16317 1 10 178 205 8/C4 13 138 163 24162 5 75 205B 8/B4 1 2 206 8/B4 44 8680 207 8/B3 2 14 2 1160 2 1 2 45 12 207 8/B4 10 220 207 8/C3 72 11440 6 207B 8/B4 1 2350 207B 8/D4 1 719 208 5/C3 14 79 35 1393 208 7/C3 208 8/D3 81 2790 209 7/B3 67 2035 308 43118 15 4 110 2 13 4 1139 104 10 169 1 6 1 1 209 7/C2 43 1901 92 28503 1 2 2 1 1044 1153 209 7/C3 47 10939 52 8121 13 5 709 202 209 7/D2 14 1054 169 29381 1 47 6 426 1 1 209 7/D3 63 1631 253 75598 1 11 3414 1 51 1045 641 3 55 1 24 209 7/E2 41 19540 209 7/E3 39 1861 259 83081 3 6 12 4225 197 109 14 550 3 67 15 9768 2 179 209 8/A2 17 2806 1 6 89 209 8/A3 79 3117 945 270023 19 1 1 507 2434 2940 1 3 1 6 5 733 209 8/B2 120 24642 1 40 209 8/B3 99 3611 1570 261724 1 21 1 5 3 4 2 323 64 2742 1 73 209 8/C2 2 11 5 139 1 138 209 8/C3 262 9854 2659 566390 27 4 56 6 18 10 2732 5709 2797 2432 209 8/C4 65 2447 209 8/C5 1 67 209 8/D2 1 35 262 92200 209 8/D3 12 278 150 42763 2 1 1 216 656 209 8/D4 10 456 95 19004 2 3 5 1 3 209 S13 20 1199 209A 7/C3 43 1167 209A 7/D3 8 108 12 2492 2 2 209A 8/C3 7 211 209B 7/C3 45 1234 12 169 5 7 3 941 20 146 104 8221 209B 7/D3 53 19387 209B 7/E3 13 458 16 1814 15 3315 1 42 212 8/B3 36 1821 1 81 212 8/C4 1 18 162 11550 2 1 21 63 1 4 213 8/A4 99 11885 14 110 213 8/B4 531 36106 8 251 29 2 103 213 8/C4 2 13 145 10452 4 11 214 8/D5 2 66 300 41144 1 1 1 650 2 17 215 8/B5 16 1338 15 2 136 215 8/C5 3 39 53 4796 11 380 233 216 8/B4 1 19 2257 246342 2 2 10 148 2 50 216 8/B5 327 60623 4 36 1 44 216 8/C4 7 226 1209 159300 24 2 2 443 830 216 8/A4 247 39754 5 216 8/B4 2 18 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 431 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 216 8/C4 44 5306 5 1 24 217 8/D3 11 536 94 18674 3 4 203 140 217 8/D4 9 260 176 11342 5 5 217 8/E3 23 386 286 22947 1 6 25 2 9 217 8/E4 63 2399 452 42271 4 23 1 5 242 217 8/F3 16 467 73 7816 10 4 6 1 8 217 8/F4 7 22 217 12/D2 3 46 54 10523 2 282 12 3200 10800 218 6/A2 15 330 130 7058 20 2 114 9 182 30 218 7/C2 3 89 38 2755 2580 218 7/D2 8 399 45 7119 4 1 7 4 56 218 8/C3 2 66 39 8001 219 7/D2 15 1612 219 8/C2 8 160 56 13200 219 8/D2 1 433 219 8/E2 8 353 43 7882 1 1 294 220 8/B2 2 102 29 4454 1 24 2 1 3918 220 8/C2 6 57 220 8/D2 1 99 20 4096 220 8/F3 1 90 224 8/F4 36 6546 225 7/B4 8 233 55 3770 1 1 1 281 1208 226 8/D3 1 16 227 8/C4 5 30 227 8/D4 1 25 12 938 1 1 268 227 8/E4 1 4 26 2210 10 1 228 8/C4 10 250 157 15930 2 30 229 7/E4 1 170 231 7/E4 2 41 5 2640 233 7/A5 34 1948 3 28 6318 4319 233 7/B3 31 644 44 1981 1 1 1 18 3 78 233 7/B4 56 1879 186 17231 4 9 17 3746 3 114 4491 233 7/B5 91 4508 568 51670 5 1 9 1 3 25 6608 1270 6859 233 7/C4 5 54 15 630 37 8759 806 233 7/C5 25 486 7 443 2 22 1 1 4 858 2605 1 25 233 11/B1 8 423 1 43 13046 2846 237 8/A4 1 6 237 8/B4 3 2 237 8/C4 26 383 32 5108 8 148 237 8/E4 1 1 237B 7/D4 39 1936 237B 8/A4 14 88 16 906 4 2 10 90 237B 8/B4 76 760 34 4560 3 5 3 7 237B 8/C3 40 410 41 6120 2 27 237B 8/C4 8 88 37 7750 2 3 22 237B 8/D4 21 1021 47 4169 9 12 4 25 4 86 11 43 1 23 237B 8/E4 18 595 31 2768 29 7 6 1 13 24 11 91 9 260 1 28 238 7/E4 2 18 239 13/B1 2 14 240 7/B3 127 3237 1062 263526 4 1 240 7/E2 137 4095 217 26885 7 240 7/E3 81 1020 115 23230 1 5 95 7 368 240 8/A2 3 106 7 2676 82 7 338 1 20 1 4 240 8/A3 178 2688 1108 290632 1 2 6 326 6 8 1 9 240 8/B2 605 112853 1 7 240 8/B3 984 12895 1434 297764 4 40 804 69 115 2870 432 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 216 8/C4 44 5306 5 1 24 217 8/D3 11 536 94 18674 3 4 203 140 217 8/D4 9 260 176 11342 5 5 217 8/E3 23 386 286 22947 1 6 25 2 9 217 8/E4 63 2399 452 42271 4 23 1 5 242 217 8/F3 16 467 73 7816 10 4 6 1 8 217 8/F4 7 22 217 12/D2 3 46 54 10523 2 282 12 3200 10800 218 6/A2 15 330 130 7058 20 2 114 9 182 30 218 7/C2 3 89 38 2755 2580 218 7/D2 8 399 45 7119 4 1 7 4 56 218 8/C3 2 66 39 8001 219 7/D2 15 1612 219 8/C2 8 160 56 13200 219 8/D2 1 433 219 8/E2 8 353 43 7882 1 1 294 220 8/B2 2 102 29 4454 1 24 2 1 3918 220 8/C2 6 57 220 8/D2 1 99 20 4096 220 8/F3 1 90 224 8/F4 36 6546 225 7/B4 8 233 55 3770 1 1 1 281 1208 226 8/D3 1 16 227 8/C4 5 30 227 8/D4 1 25 12 938 1 1 268 227 8/E4 1 4 26 2210 10 1 228 8/C4 10 250 157 15930 2 30 229 7/E4 1 170 231 7/E4 2 41 5 2640 233 7/A5 34 1948 3 28 6318 4319 233 7/B3 31 644 44 1981 1 1 1 18 3 78 233 7/B4 56 1879 186 17231 4 9 17 3746 3 114 4491 233 7/B5 91 4508 568 51670 5 1 9 1 3 25 6608 1270 6859 233 7/C4 5 54 15 630 37 8759 806 233 7/C5 25 486 7 443 2 22 1 1 4 858 2605 1 25 233 11/B1 8 423 1 43 13046 2846 237 8/A4 1 6 237 8/B4 3 2 237 8/C4 26 383 32 5108 8 148 237 8/E4 1 1 237B 7/D4 39 1936 237B 8/A4 14 88 16 906 4 2 10 90 237B 8/B4 76 760 34 4560 3 5 3 7 237B 8/C3 40 410 41 6120 2 27 237B 8/C4 8 88 37 7750 2 3 22 237B 8/D4 21 1021 47 4169 9 12 4 25 4 86 11 43 1 23 237B 8/E4 18 595 31 2768 29 7 6 1 13 24 11 91 9 260 1 28 238 7/E4 2 18 239 13/B1 2 14 240 7/B3 127 3237 1062 263526 4 1 240 7/E2 137 4095 217 26885 7 240 7/E3 81 1020 115 23230 1 5 95 7 368 240 8/A2 3 106 7 2676 82 7 338 1 20 1 4 240 8/A3 178 2688 1108 290632 1 2 6 326 6 8 1 9 240 8/B2 605 112853 1 7 240 8/B3 984 12895 1434 297764 4 40 804 69 115 2870 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 433 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 240 8/B4 290 101520 9000 4 22 4 90 240 8/C2 6 8 3 25 2 3 12 94 240 8/C3 103 1051 268 52409 1 1 4 58 19 12 1 326 9 126 11 7 240A 8/C2 87 1006 64 13479 4 84 9 14 1 8 240A 8/C3 17 194 23 1575 1 3 7 35 257 241 8/C2 288 111866 241 8/C3 53 1307 685 305864 2 1070 1113 130 1145 4 110 18 242 4 792 241 8/D3 48 984 241 8/D4 1 124 242 8/A3 5 59 242 8/C3 4 384 242 8/D3 5 76 3 803 1 361 242 8/D4 5 3509 15 87 1 1 2 41 244 8/B3 30 926 244 8/B4 20 500 4 983 2 387 244 8/C3 4 8 244 8/C4 2 21 244 8/B3 32 955 9 529 2 109 224 23 188 7 6 245 8/C2 6 168 40 4408 15 58 3 13 245 8/C3 34 464 87 6872 1 2 1 356 720 245 8/D3 17 649 78 5832 1 1 3 680 263 13 19 23 477 247 8/B3 10 1311 247 8/B4 1 34 247 8/C3 3 240 247 8/C4 15 501 34 7431 6 1 6 247B 8/B2 6 6 249 7/C2 3 83 249 7/C3 2 43 250 8/E3 5 169 15 1208 78 250 8/E4 5 151 251 8/E4 44 637 74 14476 35 21 1 105 67 547 2 17 1 18 254 7/B4 1 15 14 3511 3985 254 8/B4 24 5430 1 105 515 1 1 254 8/B5 10 288 91 11170 1 5 1980 1290 1 44 254 8/D3 1 1 254 11/B1 1 3 328 10 46 255 6/C4 7 79 65 6361 3 105 256 8/D4 57 10050 2 5 258 6/C4 20 262 70 5562 1 4 5 258 6/C5 108 2017 80 6067 1 1 9 3 4 188 258 6/D4 4 77 124 10530 1 1 272 3 157 258 6/D5 28 876 258 6/E5 53 1568 339 46200 3 1 1 1 1 1 218 474 472 4 36 258 7/A4 80 9068 7 28 258 7/A5 138 4255 1034 113101 15 1 2 9 2421 98 2577 1 56 258 7/B3 7 117 258 7/B4 265 28720 258 7/B5 41 1529 820 69887 5 26 7249 218 6244 258 7/C5 95 19632 258 8/C5 9 312 258 11/B1 8 378 258A 6/A4 23 5120 2 27 258A 6/A5 14 492 500 100137 1 208 258A 6/B4 22 391 63 11079 3 9 258A 6/B5 35 726 402 78497 1 2 1 17 229 2 5 258A 6/C5 25 557 61 6900 2 1 434 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 240 8/B4 290 101520 9000 4 22 4 90 240 8/C2 6 8 3 25 2 3 12 94 240 8/C3 103 1051 268 52409 1 1 4 58 19 12 1 326 9 126 11 7 240A 8/C2 87 1006 64 13479 4 84 9 14 1 8 240A 8/C3 17 194 23 1575 1 3 7 35 257 241 8/C2 288 111866 241 8/C3 53 1307 685 305864 2 1070 1113 130 1145 4 110 18 242 4 792 241 8/D3 48 984 241 8/D4 1 124 242 8/A3 5 59 242 8/C3 4 384 242 8/D3 5 76 3 803 1 361 242 8/D4 5 3509 15 87 1 1 2 41 244 8/B3 30 926 244 8/B4 20 500 4 983 2 387 244 8/C3 4 8 244 8/C4 2 21 244 8/B3 32 955 9 529 2 109 224 23 188 7 6 245 8/C2 6 168 40 4408 15 58 3 13 245 8/C3 34 464 87 6872 1 2 1 356 720 245 8/D3 17 649 78 5832 1 1 3 680 263 13 19 23 477 247 8/B3 10 1311 247 8/B4 1 34 247 8/C3 3 240 247 8/C4 15 501 34 7431 6 1 6 247B 8/B2 6 6 249 7/C2 3 83 249 7/C3 2 43 250 8/E3 5 169 15 1208 78 250 8/E4 5 151 251 8/E4 44 637 74 14476 35 21 1 105 67 547 2 17 1 18 254 7/B4 1 15 14 3511 3985 254 8/B4 24 5430 1 105 515 1 1 254 8/B5 10 288 91 11170 1 5 1980 1290 1 44 254 8/D3 1 1 254 11/B1 1 3 328 10 46 255 6/C4 7 79 65 6361 3 105 256 8/D4 57 10050 2 5 258 6/C4 20 262 70 5562 1 4 5 258 6/C5 108 2017 80 6067 1 1 9 3 4 188 258 6/D4 4 77 124 10530 1 1 272 3 157 258 6/D5 28 876 258 6/E5 53 1568 339 46200 3 1 1 1 1 1 218 474 472 4 36 258 7/A4 80 9068 7 28 258 7/A5 138 4255 1034 113101 15 1 2 9 2421 98 2577 1 56 258 7/B3 7 117 258 7/B4 265 28720 258 7/B5 41 1529 820 69887 5 26 7249 218 6244 258 7/C5 95 19632 258 8/C5 9 312 258 11/B1 8 378 258A 6/A4 23 5120 2 27 258A 6/A5 14 492 500 100137 1 208 258A 6/B4 22 391 63 11079 3 9 258A 6/B5 35 726 402 78497 1 2 1 17 229 2 5 258A 6/C5 25 557 61 6900 2 1 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 435 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 258A 6/D5 45 1634 82 12532 1 1 9 5 7 2 460 6 155 258A 6/E5 24 520 16 947 1 3 1 259 7/E5 96 2 260 8/B3 166 53644 2 120 260B 8/A2 11 145 209 22443 1 8 4110 6 4 2 22 260B 8/A3 2 61 260B 8/B2 36 414 260B 8/B3 92 3005 403 106551 1 6 1 1 8 11 11 1 266 3142 13 29 9 1295 260B 8/C3 16 165 71 10284 2 104 1 1 263 8/C3 1 9 70 17314 1 11 58 263 8/C4 22 743 16 4076 4 6 263 8/D3 17 111 46 3198 1 1 1 6 263 8/D4 19 675 264 8/G5 66 893 18 2521 3 1 3 1 2 2 539 7 11 3 79 264 13/B1 1 21 265 8/F4 11 85 266 8/A2 35 1593 57 13449 15 71 266 8/B2 30 375 68 8343 2 440 94 266 8/C2 48 9664 267 7/E3 4 526 267B 7/E3 24 626 22 1181 14 127 268 8/B2 9 286 137 17947 1 5 40 268 8/B3 134 19858 269 7/E4 9 1663 271 6/B3 1 64 272 5/D5 1 66 50 6870 1 64 273 6/B5 3 100 273 6/D5 198 16147 273B 8/F5 7 136 22 3116 274 8/G5 1 14 275 6/A4 1 57 28 2390 15 2 1026 275 6/B5 7 156 38 4877 1 2 3 77 2 20 275 6/C5 32 1335 343 275 6/D5 446 83969 2 28 17 194 275 6/E5 1 483 276 7/B2 28 696 276 7/D2 29 749 61 10946 1 27 276 7/E2 35 8244 2 12 1 79 278 8/E4 11 116 18 3190 3 18 1 1 2 435 278 8/F4 34 3500 1 13 279A 8/A2 1 97 1 42 46 280 5/C5 2 16 694 74434 7 280 9/B1 72 12221 280 9/B2 2 167 2 2 3 3 4 182 281 8/B3 106 872 281 8/C2 10 366 48 2307 1 5 2 564 281 8/C3 104 1339 137 11188 2 27 3 5 17 75 281 8/B3 154 1101 21 1605 1 29 8 6 282 7/D3 35 704 14 1400 282 7/E3 12 840 95 27842 283 5/E3 1 122 30 3698 284 8/E4 9 425 3 2056 220 1 2 285 7/E2 1 16 1 177 25 285 7/E3 8 284 1 9 286 6/B1 12 2878 1 70 9 13 288 7/E3 68 2911 615 143916 2 110 2 1 1 51 11 26 4 44 436 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 258A 6/D5 45 1634 82 12532 1 1 9 5 7 2 460 6 155 258A 6/E5 24 520 16 947 1 3 1 259 7/E5 96 2 260 8/B3 166 53644 2 120 260B 8/A2 11 145 209 22443 1 8 4110 6 4 2 22 260B 8/A3 2 61 260B 8/B2 36 414 260B 8/B3 92 3005 403 106551 1 6 1 1 8 11 11 1 266 3142 13 29 9 1295 260B 8/C3 16 165 71 10284 2 104 1 1 263 8/C3 1 9 70 17314 1 11 58 263 8/C4 22 743 16 4076 4 6 263 8/D3 17 111 46 3198 1 1 1 6 263 8/D4 19 675 264 8/G5 66 893 18 2521 3 1 3 1 2 2 539 7 11 3 79 264 13/B1 1 21 265 8/F4 11 85 266 8/A2 35 1593 57 13449 15 71 266 8/B2 30 375 68 8343 2 440 94 266 8/C2 48 9664 267 7/E3 4 526 267B 7/E3 24 626 22 1181 14 127 268 8/B2 9 286 137 17947 1 5 40 268 8/B3 134 19858 269 7/E4 9 1663 271 6/B3 1 64 272 5/D5 1 66 50 6870 1 64 273 6/B5 3 100 273 6/D5 198 16147 273B 8/F5 7 136 22 3116 274 8/G5 1 14 275 6/A4 1 57 28 2390 15 2 1026 275 6/B5 7 156 38 4877 1 2 3 77 2 20 275 6/C5 32 1335 343 275 6/D5 446 83969 2 28 17 194 275 6/E5 1 483 276 7/B2 28 696 276 7/D2 29 749 61 10946 1 27 276 7/E2 35 8244 2 12 1 79 278 8/E4 11 116 18 3190 3 18 1 1 2 435 278 8/F4 34 3500 1 13 279A 8/A2 1 97 1 42 46 280 5/C5 2 16 694 74434 7 280 9/B1 72 12221 280 9/B2 2 167 2 2 3 3 4 182 281 8/B3 106 872 281 8/C2 10 366 48 2307 1 5 2 564 281 8/C3 104 1339 137 11188 2 27 3 5 17 75 281 8/B3 154 1101 21 1605 1 29 8 6 282 7/D3 35 704 14 1400 282 7/E3 12 840 95 27842 283 5/E3 1 122 30 3698 284 8/E4 9 425 3 2056 220 1 2 285 7/E2 1 16 1 177 25 285 7/E3 8 284 1 9 286 6/B1 12 2878 1 70 9 13 288 7/E3 68 2911 615 143916 2 110 2 1 1 51 11 26 4 44 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 437 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 288 8/A3 1 2122 8 246 4 3 288B 7/E2 48 1159 209 31169 9 103 4 192 288B 7/E3 363 16749 2984 1094634 2 340 1 4 212 2 567 3065 49 676 2 187 289 8/G4 2 21 292 7/D3 293 7/C2 19 1752 294 7/C3 1 1496 17 401 295B 7/E3 8 63 5 103 7 13 301 9/E1 2 20 1 177 2 301 12/E1 16 876 41 6076 156 1 338 3098 301 12/D1 2 67 9 1691 50 301 12/D2 3 131 89 7940 14 3 982 303 4/E7 29 1080 150 3562 1 303 4/E8 2 37 2 480 1 35 303 5/E5 3 20 24 224 9 303 9/A1 16 1991 3 41 303 9/A3 13 409 1 303 9/B2 1 11 18 4975 1 1 3 16 50 303 9/B3 7 235 303 9/C1 1 75 27 6826 1 303 9/D1 1 19 9 2040 2 35 303 9/D2 8 1413 303 9/E1 2 20 1 177 2 303 9/E2 12 696 303 9/E3 2 15 21 1287 1 1 1 303 10/A1 3 57 32 757 1 2 303 10/A2 7 47 76 3801 3 2 3 303 10/A3 5 145 54 3778 1 3 303 10/B1 19 585 303 10/B2 20 363 130 11256 1 1 12 70 303 10/B3 5 74 13 865 2 20 303 10/C1 5 78 24 761 4 303 10/C2 52 982 192 11064 4 1 13 2 43 7 1621 76 2 10 303 10/C3 4 28 263 12759 5 1 6 744 3 53 303 10/D1 8 118 13 612 3 1 6 6 169 303 10/D2 48 1155 130 10951 5 2 11 2 456 303 10/D3 4 123 76 4615 2 281 2 17 303 10/E1 40 802 65 4205 1 5 2 1 2 293 158 303 10/E2 21 682 51 4145 2 1 6 63 1 4 303 10/E3 16 290 108 7650 1 10 1 3 7 1447 114 1 9 4 148 303 11/A1 9 283 43 9275 1 1 15 3 12 303 11/A2 17 494 107 3939 1 1 7 1 9 1 1 3 31 303 11/A3 32 673 145 23295 8 3 201 4 21 1 24 1 51 303 11/A4 16 274 174 12201 15 2 237 74 1 13 303 11/A5 8 56 8 120 3 1 37 303 11/B1 1 20 15 810 51 3 159 303 11/B2 80 3124 129 28729 9 2 3 36 8 3142 1 7 3 46 303 11/B3 20 595 116 34353 2 2 42 1 292 604 1 20 303 11/B4 11 851 11 1000 1 17 303 11/B5 7 230 20 549 2 68 2 39 303 11/C2 15 1151 303 11/E1 1 33 26 1949 2 1 15 303 11/E3 5 114 113 9307 1 8 958 303 12/A1 3 47 6 453 19 47 19 3 1 402 303 12/B2 4 92 7 1487 57 4 67 303 12/C3 1 116 5 443 16 438 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 288 8/A3 1 2122 8 246 4 3 288B 7/E2 48 1159 209 31169 9 103 4 192 288B 7/E3 363 16749 2984 1094634 2 340 1 4 212 2 567 3065 49 676 2 187 289 8/G4 2 21 292 7/D3 293 7/C2 19 1752 294 7/C3 1 1496 17 401 295B 7/E3 8 63 5 103 7 13 301 9/E1 2 20 1 177 2 301 12/E1 16 876 41 6076 156 1 338 3098 301 12/D1 2 67 9 1691 50 301 12/D2 3 131 89 7940 14 3 982 303 4/E7 29 1080 150 3562 1 303 4/E8 2 37 2 480 1 35 303 5/E5 3 20 24 224 9 303 9/A1 16 1991 3 41 303 9/A3 13 409 1 303 9/B2 1 11 18 4975 1 1 3 16 50 303 9/B3 7 235 303 9/C1 1 75 27 6826 1 303 9/D1 1 19 9 2040 2 35 303 9/D2 8 1413 303 9/E1 2 20 1 177 2 303 9/E2 12 696 303 9/E3 2 15 21 1287 1 1 1 303 10/A1 3 57 32 757 1 2 303 10/A2 7 47 76 3801 3 2 3 303 10/A3 5 145 54 3778 1 3 303 10/B1 19 585 303 10/B2 20 363 130 11256 1 1 12 70 303 10/B3 5 74 13 865 2 20 303 10/C1 5 78 24 761 4 303 10/C2 52 982 192 11064 4 1 13 2 43 7 1621 76 2 10 303 10/C3 4 28 263 12759 5 1 6 744 3 53 303 10/D1 8 118 13 612 3 1 6 6 169 303 10/D2 48 1155 130 10951 5 2 11 2 456 303 10/D3 4 123 76 4615 2 281 2 17 303 10/E1 40 802 65 4205 1 5 2 1 2 293 158 303 10/E2 21 682 51 4145 2 1 6 63 1 4 303 10/E3 16 290 108 7650 1 10 1 3 7 1447 114 1 9 4 148 303 11/A1 9 283 43 9275 1 1 15 3 12 303 11/A2 17 494 107 3939 1 1 7 1 9 1 1 3 31 303 11/A3 32 673 145 23295 8 3 201 4 21 1 24 1 51 303 11/A4 16 274 174 12201 15 2 237 74 1 13 303 11/A5 8 56 8 120 3 1 37 303 11/B1 1 20 15 810 51 3 159 303 11/B2 80 3124 129 28729 9 2 3 36 8 3142 1 7 3 46 303 11/B3 20 595 116 34353 2 2 42 1 292 604 1 20 303 11/B4 11 851 11 1000 1 17 303 11/B5 7 230 20 549 2 68 2 39 303 11/C2 15 1151 303 11/E1 1 33 26 1949 2 1 15 303 11/E3 5 114 113 9307 1 8 958 303 12/A1 3 47 6 453 19 47 19 3 1 402 303 12/B2 4 92 7 1487 57 4 67 303 12/C3 1 116 5 443 16 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 439 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 303 12/D2 20 412 48 5262 17 303 12/D3 57 3066 67 6616 1 1 30 1 61 303 12/E2 55 3223 13 2199 2 130 8 2515 1392 2 9 303 12/E3 46 1776 71 5276 11 1 35 24 303 12/E4 30 653 92 6007 3 1 303 303 13/A1 17 404 57 6440 1 12266 1 10 303 13/A2 39 909 101 14491 20 270 6088 303 13/A3 22 547 107 12217 2 244 482 303 20/D2 9 104 52 3655 1 47 303 20/D3 2 31 10 62 303 20/E2 2 117 6 191 2 43 2 39 303 20/E3 2 23 6 228 305 11/C2 1 75 3 295 4 1 25 1303 309 12/D3 1 12 17 4075 37 1 258 245 3 57 2 108 (kroglici) 311 11/E3 2 461 2 782 2 22 1 5 311 12/C3 22 1073 73 13036 3 1 2 4 840 311 12/C5 4 59 10 468 1 1 3 311 12/D3 51 2790 30 2048 4 2 19 2 426 311 12/D4 4 105 1 311 12/E2 2 81 14 980 2 311 12/E3 118 3049 182 20758 15 1 16 7 1272 10 132 252 311 12/E4 3 2059 311 13/A3 31 428 62 5891 1200 1 10 311 13/A4 28 652 126 8267 8 1 3 311A 12/D3 19 1631 15 5426 1 255 1 12 311A 12/E3 33 897 88 14550 17 3671 311B 11/C4 19 456 311B 12/C4 6 197 30 2402 1 225 311B 12/D4 17 524 31 3801 315C 17/A1 2 152 316 12/C3 13 1744 40 5290 3 1 212 3 8 3 65 316 12/C4 4 173 46 4695 1 326 5 17 13 105 316 12/C5 3 184 9 1286 4 1 5 316 12/D5 6 110 119 15272 1 2 22 1 25 316 12/E5 11 978 316 13/A5 13 356 17 580 2 1 165 68 1 32 316 16/C1 4 124 317 10/D1 21 6080 10 1 60070 317 12/A2 6 1775 51 4 1 330 317 12/B2 140 1 365 176000 317 12/C2 4 594 6 700 278 2 2 565 2652 142000 317 12/D2 2 97 14 3124 2 177 1 3 451 71 3200 317 12/E2 4 109 13 5070 33 1 4 1276 318 12/E4 13 851 1 166 319 12/E2 1 15 33 4284 17 162 319 13/A2 48 985 40 2756 2 1 9 2 2 3 903 191 138 9 91 320 12/E2 87 3386 150 20857 1 16 13 2484 1 157 1680 320 12/E3 8 173 29 5113 3 947 321 10/D4 38 321 44 1346 1 8 321 11/B2 1 319 14 1833 1 76 2 4 933 1 nad 1 59 5000 (kamnit možnar) 321 11/C5 12 167 12 1015 4 111 321 11/D1 6 448 92 7309 185 2 61 2 134 321 11/D2 9 315 111 6024 170 1 2630 440 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 303 12/D2 20 412 48 5262 17 303 12/D3 57 3066 67 6616 1 1 30 1 61 303 12/E2 55 3223 13 2199 2 130 8 2515 1392 2 9 303 12/E3 46 1776 71 5276 11 1 35 24 303 12/E4 30 653 92 6007 3 1 303 303 13/A1 17 404 57 6440 1 12266 1 10 303 13/A2 39 909 101 14491 20 270 6088 303 13/A3 22 547 107 12217 2 244 482 303 20/D2 9 104 52 3655 1 47 303 20/D3 2 31 10 62 303 20/E2 2 117 6 191 2 43 2 39 303 20/E3 2 23 6 228 305 11/C2 1 75 3 295 4 1 25 1303 309 12/D3 1 12 17 4075 37 1 258 245 3 57 2 108 (kroglici) 311 11/E3 2 461 2 782 2 22 1 5 311 12/C3 22 1073 73 13036 3 1 2 4 840 311 12/C5 4 59 10 468 1 1 3 311 12/D3 51 2790 30 2048 4 2 19 2 426 311 12/D4 4 105 1 311 12/E2 2 81 14 980 2 311 12/E3 118 3049 182 20758 15 1 16 7 1272 10 132 252 311 12/E4 3 2059 311 13/A3 31 428 62 5891 1200 1 10 311 13/A4 28 652 126 8267 8 1 3 311A 12/D3 19 1631 15 5426 1 255 1 12 311A 12/E3 33 897 88 14550 17 3671 311B 11/C4 19 456 311B 12/C4 6 197 30 2402 1 225 311B 12/D4 17 524 31 3801 315C 17/A1 2 152 316 12/C3 13 1744 40 5290 3 1 212 3 8 3 65 316 12/C4 4 173 46 4695 1 326 5 17 13 105 316 12/C5 3 184 9 1286 4 1 5 316 12/D5 6 110 119 15272 1 2 22 1 25 316 12/E5 11 978 316 13/A5 13 356 17 580 2 1 165 68 1 32 316 16/C1 4 124 317 10/D1 21 6080 10 1 60070 317 12/A2 6 1775 51 4 1 330 317 12/B2 140 1 365 176000 317 12/C2 4 594 6 700 278 2 2 565 2652 142000 317 12/D2 2 97 14 3124 2 177 1 3 451 71 3200 317 12/E2 4 109 13 5070 33 1 4 1276 318 12/E4 13 851 1 166 319 12/E2 1 15 33 4284 17 162 319 13/A2 48 985 40 2756 2 1 9 2 2 3 903 191 138 9 91 320 12/E2 87 3386 150 20857 1 16 13 2484 1 157 1680 320 12/E3 8 173 29 5113 3 947 321 10/D4 38 321 44 1346 1 8 321 11/B2 1 319 14 1833 1 76 2 4 933 1 nad 1 59 5000 (kamnit možnar) 321 11/C5 12 167 12 1015 4 111 321 11/D1 6 448 92 7309 185 2 61 2 134 321 11/D2 9 315 111 6024 170 1 2630 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 441 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 321 11/D3 34 552 158 12688 1 3 9 70 1519 3 50 321 11/E1 17 4985 81 16838 25 1 321 11/E2 40 935 234 23977 5 1 339 2 2 309 2 35 3919 8074 2 5 321 11/E3 1 32 78 7959 217 1 1 338 321 11/E4 62 1344 321 23475 5 4 16 2 2 3 560 121 321 11/E5 5 57 43 2575 2 321 12/A1 16 430 28 6645 101 102 1 162 321 12/A2 25 488 145 13786 1 183 1 111 426 20125 7 24 321 12/A3 15 527 35 3947 12 408 321 12/A4 24 2440 321 12/B2 80 2544 175 22027 2 800 6 1 1 17 4798 1718 2792 321 12/B3 24 1617 66 16193 3 1 19 876 18 74 3 7 321 12/B4 33 666 42 6817 1 165 321 12/B5 17 398 2 531 6 1 321 12/C1 37 524 264 15749 1 1 312 3 5 1295 414 1290 5 69 1 111 321 12/C2 34 780 83 9271 1 694 1 4 1165 2246 3963 1 12 321 12/C3 8 263 24 1865 222 6 1644 1284 1754 321 12/C4 10 616 86 6441 2 2 531 52 1 31 2 74 2 234 321 12/D2 4 124 81 7116 1 66 1 274 3 16 3057 1 32 184 1226 42 3 92 321 12/D3 28 623 36 5231 29 2 632 61 321 12/D4 20 505 58 3336 12 4 941 395 1 44 321 12/E1 8 333 46 9139 1 61 2 173 423 321 12/E2 16 287 12 3723 60 2 78 321 12/E3 30 637 172 8738 4 1 6 4 787 106 1 22 321 12/E4 19 536 54 7909 14 7 1540 642 5 131 321 13/A5 10 3435 2 446 8 75 321 13/B2 25 570 321 13/C2 22 375 15 3500 2 4 68 2 548 1 24 322 11/B2 61 7113 204 95806 322 12/D1 24 1512 91 12261 1 6 2 1202 1 14 88 1127 322A 11/B2 32 5580 323 12/D1 7 45 323 12/E1 9 380 82 9417 9 2 45 4908 324 11/E1 2 110 51 542 1 220 324 12/C1 3 205 88 9600 1 259 2 21 24456 325 7/E5 6 2132 55 22272 5 2 455 319 325 8/A5 5 1888 325 13/A2 5 50 33 2029 43 2 23 326 12/A1 2 35 11 266 326 12/C1 27 5272 29 5060 84 2 220 112 329 8/C5 1 3 331 12/B5 16 308 331 12/E2 3 47 17 4967 42 402 16 174 336 12/B1 7 370 28 3923 1 128 1387 712 338 12/B1 7 176 53 1335 338 12/B2 34 2270 9 4435 2 14 338 12/C1 7 5020 54 339 12/E2 3 1334 1 294 35 341 12/A1 15 1129 33 7151 1 377 4 1 222 12453 341 12/B1 6 214 5 2650 2 1 142 230 3 1078 342 12/A3 37 549 342 12/D3 281 11367 222 24163 5 41 1 3 5 1707 81 11 37 1 28 342 12/E3 186 6930 101 6499 5 3 80 1 1 273 16 239 342 13/D3 68 1444 343 11/D1 2 11 15 2743 2 90 343 13/A1 23 890 20 14591 13 442 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 321 11/D3 34 552 158 12688 1 3 9 70 1519 3 50 321 11/E1 17 4985 81 16838 25 1 321 11/E2 40 935 234 23977 5 1 339 2 2 309 2 35 3919 8074 2 5 321 11/E3 1 32 78 7959 217 1 1 338 321 11/E4 62 1344 321 23475 5 4 16 2 2 3 560 121 321 11/E5 5 57 43 2575 2 321 12/A1 16 430 28 6645 101 102 1 162 321 12/A2 25 488 145 13786 1 183 1 111 426 20125 7 24 321 12/A3 15 527 35 3947 12 408 321 12/A4 24 2440 321 12/B2 80 2544 175 22027 2 800 6 1 1 17 4798 1718 2792 321 12/B3 24 1617 66 16193 3 1 19 876 18 74 3 7 321 12/B4 33 666 42 6817 1 165 321 12/B5 17 398 2 531 6 1 321 12/C1 37 524 264 15749 1 1 312 3 5 1295 414 1290 5 69 1 111 321 12/C2 34 780 83 9271 1 694 1 4 1165 2246 3963 1 12 321 12/C3 8 263 24 1865 222 6 1644 1284 1754 321 12/C4 10 616 86 6441 2 2 531 52 1 31 2 74 2 234 321 12/D2 4 124 81 7116 1 66 1 274 3 16 3057 1 32 184 1226 42 3 92 321 12/D3 28 623 36 5231 29 2 632 61 321 12/D4 20 505 58 3336 12 4 941 395 1 44 321 12/E1 8 333 46 9139 1 61 2 173 423 321 12/E2 16 287 12 3723 60 2 78 321 12/E3 30 637 172 8738 4 1 6 4 787 106 1 22 321 12/E4 19 536 54 7909 14 7 1540 642 5 131 321 13/A5 10 3435 2 446 8 75 321 13/B2 25 570 321 13/C2 22 375 15 3500 2 4 68 2 548 1 24 322 11/B2 61 7113 204 95806 322 12/D1 24 1512 91 12261 1 6 2 1202 1 14 88 1127 322A 11/B2 32 5580 323 12/D1 7 45 323 12/E1 9 380 82 9417 9 2 45 4908 324 11/E1 2 110 51 542 1 220 324 12/C1 3 205 88 9600 1 259 2 21 24456 325 7/E5 6 2132 55 22272 5 2 455 319 325 8/A5 5 1888 325 13/A2 5 50 33 2029 43 2 23 326 12/A1 2 35 11 266 326 12/C1 27 5272 29 5060 84 2 220 112 329 8/C5 1 3 331 12/B5 16 308 331 12/E2 3 47 17 4967 42 402 16 174 336 12/B1 7 370 28 3923 1 128 1387 712 338 12/B1 7 176 53 1335 338 12/B2 34 2270 9 4435 2 14 338 12/C1 7 5020 54 339 12/E2 3 1334 1 294 35 341 12/A1 15 1129 33 7151 1 377 4 1 222 12453 341 12/B1 6 214 5 2650 2 1 142 230 3 1078 342 12/A3 37 549 342 12/D3 281 11367 222 24163 5 41 1 3 5 1707 81 11 37 1 28 342 12/E3 186 6930 101 6499 5 3 80 1 1 273 16 239 342 13/D3 68 1444 343 11/D1 2 11 15 2743 2 90 343 13/A1 23 890 20 14591 13 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 443 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 346 11/D3 8 1120 346 12/E1 12 498 10 4832 6 9 3548 4034 346 13/A1 35 1371 45 12475 63 424 3 8 10 112 349 7/C3 3 94 12 3414 1 272 349 7/E5 110 12 1 8 349 7/B1 3 364 349 11/D1 157 28928 37797 542396 27 5 2565 8 186 7020 727 349 11/D2 77 35420 562 19229 2 4 98 3534 936 4 90 1 976 349 11/D3 3 63 47 9324 349 11/E1 6 2064 1390 204771 2 7 4 1167 1026 3732 1 20 349B 11/D1 1 473 350 10/E3 17 494 47 1457 16 1 8 1 11 1 1 7 227 1 89 marmor 350 10/E4 17 460 350 11/A2 18 738 36 6223 12 1 2 4 16 4679 350 11/A3 8 369 3 87 5 350 11/B2 1 76 1 22 1 350 11/B3 135 4707 36 4125 6 1 10 2 19 1 15 350 11/C1 16 3898 45 1 4 1090 94 350 11/C2 7 369 62 9062 193 1 1 286 7660 1 932 marmor 350 11/D1 7 352 120 8164 131 5 1466 6868 351 12/A1 4 81 4 863 44 5 1342 352 12/A1 2 691 1 3 410 354 12/A3 42 822 182 11987 1 380 378 18 408 2 4 354 12/B3 48 1478 60 7994 1 2 3 100 1 1 1 26 354 12/B4 7 127 13 487 1 354 12/C3 4 64 7 674 5 3 27 358 11/C1 5 268 8 2864 28 1 5 1559 358 11/D1 1 455 13 359 12/D2 22 3200 14 1 380 359 12/D3 20 727 15 1699 4 242 26 162 359 12/E3 11 502 6 1256 14 596 65 470 361 11/E3 8 98 29 1032 1 139 361 12/A3 3 40 32 9361 3 90 361 12/B3 2 73 37 4319 2 665 1 1 361A 11/D3 4 46 68 5607 1 1 2 364 361A 11/E2 26 1616 361A 11/E3 23 167 119 9114 1 3 361A 12/E3 4 301 37 3218 1 1 364 11/C1 8 103 2 208 1 1 368 12/E2 21 816 14 5947 5 3 369 12/A2 3 250 370 11/D4 45 2294 3 7 370 11/E4 14 407 49 7644 3 370 11/E5 18 1330 26 4776 2 1 1 326 3 5 1 33 370 12 7 117 36 4220 3 1 485 370 12/A4 33 735 100 17501 2 4 966 150 370 12/A5 31 1149 54 6005 2 27 370 12/B4 24 946 106 15318 990 370 12/B5 34 896 105 9051 2 1 11 1 5 370 12/C3 28 278 41 1780 370 12/C4 33 554 227 17141 1 1 7 2 92 370 12/C5 86 2250 382 35321 1 1 4 2 29 200 25 5 282 371 12/B2 13 1102 1 137 53 372 12/B2 25 1110 12 4 97 373 12/B2 2 158 69 12234 179 3 7 2012 444 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 346 11/D3 8 1120 346 12/E1 12 498 10 4832 6 9 3548 4034 346 13/A1 35 1371 45 12475 63 424 3 8 10 112 349 7/C3 3 94 12 3414 1 272 349 7/E5 110 12 1 8 349 7/B1 3 364 349 11/D1 157 28928 37797 542396 27 5 2565 8 186 7020 727 349 11/D2 77 35420 562 19229 2 4 98 3534 936 4 90 1 976 349 11/D3 3 63 47 9324 349 11/E1 6 2064 1390 204771 2 7 4 1167 1026 3732 1 20 349B 11/D1 1 473 350 10/E3 17 494 47 1457 16 1 8 1 11 1 1 7 227 1 89 marmor 350 10/E4 17 460 350 11/A2 18 738 36 6223 12 1 2 4 16 4679 350 11/A3 8 369 3 87 5 350 11/B2 1 76 1 22 1 350 11/B3 135 4707 36 4125 6 1 10 2 19 1 15 350 11/C1 16 3898 45 1 4 1090 94 350 11/C2 7 369 62 9062 193 1 1 286 7660 1 932 marmor 350 11/D1 7 352 120 8164 131 5 1466 6868 351 12/A1 4 81 4 863 44 5 1342 352 12/A1 2 691 1 3 410 354 12/A3 42 822 182 11987 1 380 378 18 408 2 4 354 12/B3 48 1478 60 7994 1 2 3 100 1 1 1 26 354 12/B4 7 127 13 487 1 354 12/C3 4 64 7 674 5 3 27 358 11/C1 5 268 8 2864 28 1 5 1559 358 11/D1 1 455 13 359 12/D2 22 3200 14 1 380 359 12/D3 20 727 15 1699 4 242 26 162 359 12/E3 11 502 6 1256 14 596 65 470 361 11/E3 8 98 29 1032 1 139 361 12/A3 3 40 32 9361 3 90 361 12/B3 2 73 37 4319 2 665 1 1 361A 11/D3 4 46 68 5607 1 1 2 364 361A 11/E2 26 1616 361A 11/E3 23 167 119 9114 1 3 361A 12/E3 4 301 37 3218 1 1 364 11/C1 8 103 2 208 1 1 368 12/E2 21 816 14 5947 5 3 369 12/A2 3 250 370 11/D4 45 2294 3 7 370 11/E4 14 407 49 7644 3 370 11/E5 18 1330 26 4776 2 1 1 326 3 5 1 33 370 12 7 117 36 4220 3 1 485 370 12/A4 33 735 100 17501 2 4 966 150 370 12/A5 31 1149 54 6005 2 27 370 12/B4 24 946 106 15318 990 370 12/B5 34 896 105 9051 2 1 11 1 5 370 12/C3 28 278 41 1780 370 12/C4 33 554 227 17141 1 1 7 2 92 370 12/C5 86 2250 382 35321 1 1 4 2 29 200 25 5 282 371 12/B2 13 1102 1 137 53 372 12/B2 25 1110 12 4 97 373 12/B2 2 158 69 12234 179 3 7 2012 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 445 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 376 12/A5 15 369 14 4471 1 2 14 1 325 20 129 377 12/A2 17 205 5 622 2 9 30 1270 377 12/A3 18 217 55 3569 4 15 13 91218 3 323 378 11/E2 1 7 54 3570 1654 1 10 378 12/A2 19 6 52 1 6 6 33 1 326 379 12/B3 8 435 17 1915 8 1 169 21 164 2 4 379 12/C3 94 3285 111 12038 1 1 3 1 279 294 379 12/C4 29 601 379 12/D3 14 531 38 6783 2 465 379 12/E2 1 2 380 12/B2 1 8 7 2275 15 4 1118 4205 381 12/B2 1 19 3 20 381 12/E2 36 1102 43 7285 15 1 3 1 329 382 11/D2 123 31147 1 3 11 1441 382 11/E2 84 22188 157 1 107 280 1765 5656 1 30 382 12/A2 1 10 37 9164 1 796 6 41 382 12/B2 1 99 382A 11/D2 2 168 48 7133 225 9 1 291 5987 9785 382A 11/E2 11 3043 74 3002 386 12/A4 26 651 76 11823 1 2 533 1 33 386 12/B5 32 1323 109 13452 1 1 386 12/E5 17 365 51 8330 2 389 12/E2 117 6005 70 8318 20 2 616 1 193 390 12/D2 34 1938 236 32942 2 1 5 97 25289 2 132 631 2265 390 12/D3 1 9 390 12/E2 26 1606 172 24150 1 1 2 108 29225 12 3112 1451 755 1 29 391 12/E2 28 1090 41 10290 393 12/C3 11 417 4 1 255 394 12/C2 2 40 2 30 2 4 61 395 12/A3 42 1730 88 8511 1 67 2 20 395 12/B3 4 145 11 2377 2 85 7 41 1 3 397 12/C3 8 431 45 6370 5 1 183 120 1 221 397 12/D2 9 413 39 1181 5 1600 178 397 12/E2 17 538 31 5520 9 5 1598 1 184 1 469 401 12/E4 3 16 49 8600 1 2 670 405 12/C2 13 1690 28 15 4140 4630 405 12/C3 1 1 22 2249 39 16 4503 1239 45 566 405 12/D2 18 2181 4 4094 1 86 8 2466 5283 12 149 405 12/D3 6 313 6 453 16 406 11/E3 1 3 28 3599 1 14 406 12/A3 15 82 112 4178 6 2043 3 365 406 12/B3 11 131 1 3 407 10/A1 2 83 407 10/B1 3 46 32 4792 1 1 407 10/B2 8 875 407 10/C1 2 28 45 3828 407 10/D1 1 16 22 1533 3 407 10/D2 4 359 407 10/E1 3 46 49 4757 3 407 10/E2 7 386 14 1583 2 17 407 11/A1 25 712 155 16615 2 1 1 3 735 407 11/B1 4 218 49 4045 2 639 1367 407 11/B2 9 417 113 15456 1 1 20 4823 1420 2 7 407 11/B3 3 73 407 11/B4 11 655 407 11/D1 3 244 33 2080 3 1 6 6 3 5 120 446 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 376 12/A5 15 369 14 4471 1 2 14 1 325 20 129 377 12/A2 17 205 5 622 2 9 30 1270 377 12/A3 18 217 55 3569 4 15 13 91218 3 323 378 11/E2 1 7 54 3570 1654 1 10 378 12/A2 19 6 52 1 6 6 33 1 326 379 12/B3 8 435 17 1915 8 1 169 21 164 2 4 379 12/C3 94 3285 111 12038 1 1 3 1 279 294 379 12/C4 29 601 379 12/D3 14 531 38 6783 2 465 379 12/E2 1 2 380 12/B2 1 8 7 2275 15 4 1118 4205 381 12/B2 1 19 3 20 381 12/E2 36 1102 43 7285 15 1 3 1 329 382 11/D2 123 31147 1 3 11 1441 382 11/E2 84 22188 157 1 107 280 1765 5656 1 30 382 12/A2 1 10 37 9164 1 796 6 41 382 12/B2 1 99 382A 11/D2 2 168 48 7133 225 9 1 291 5987 9785 382A 11/E2 11 3043 74 3002 386 12/A4 26 651 76 11823 1 2 533 1 33 386 12/B5 32 1323 109 13452 1 1 386 12/E5 17 365 51 8330 2 389 12/E2 117 6005 70 8318 20 2 616 1 193 390 12/D2 34 1938 236 32942 2 1 5 97 25289 2 132 631 2265 390 12/D3 1 9 390 12/E2 26 1606 172 24150 1 1 2 108 29225 12 3112 1451 755 1 29 391 12/E2 28 1090 41 10290 393 12/C3 11 417 4 1 255 394 12/C2 2 40 2 30 2 4 61 395 12/A3 42 1730 88 8511 1 67 2 20 395 12/B3 4 145 11 2377 2 85 7 41 1 3 397 12/C3 8 431 45 6370 5 1 183 120 1 221 397 12/D2 9 413 39 1181 5 1600 178 397 12/E2 17 538 31 5520 9 5 1598 1 184 1 469 401 12/E4 3 16 49 8600 1 2 670 405 12/C2 13 1690 28 15 4140 4630 405 12/C3 1 1 22 2249 39 16 4503 1239 45 566 405 12/D2 18 2181 4 4094 1 86 8 2466 5283 12 149 405 12/D3 6 313 6 453 16 406 11/E3 1 3 28 3599 1 14 406 12/A3 15 82 112 4178 6 2043 3 365 406 12/B3 11 131 1 3 407 10/A1 2 83 407 10/B1 3 46 32 4792 1 1 407 10/B2 8 875 407 10/C1 2 28 45 3828 407 10/D1 1 16 22 1533 3 407 10/D2 4 359 407 10/E1 3 46 49 4757 3 407 10/E2 7 386 14 1583 2 17 407 11/A1 25 712 155 16615 2 1 1 3 735 407 11/B1 4 218 49 4045 2 639 1367 407 11/B2 9 417 113 15456 1 1 20 4823 1420 2 7 407 11/B3 3 73 407 11/B4 11 655 407 11/D1 3 244 33 2080 3 1 6 6 3 5 120 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 447 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 408 7/A5 3 135 39 2949 5 5 383 408 10/A1 11 420 36 4419 408 10/B2 8 150 59 7769 1 2 3 191 408 10/D1 90 1437 1 14 1 7 408 10/D2 8 125 408 10/E1 6 242 288 48800 1 14 3 565 408 11/A2 6 239 39 5030 1 1 8 2247 763 1 16 1 49 408 11/B1 118 5124 585 70901 1 3 8 2 21 1 3 101 28719 10160 408 11/B2 134 4952 1311 272300 1 1 8 2 31 57 16265 14 19406 563 408 11/B4 9 263 408 11/C1 7 452 18 2710 1 142 408 11/C2 167 6025 343 45931 5 200 1 9 30 8625 7 2861 28367 9944 408 11/C3 53 1960 145 24289 5 1 4 41 1 1 1 177 671 408 11/D2 2 207 84 7302 277 2 2 547 16594 1 23 408 11/F3 248 74195 408 12/D2 3 308 18 2703 97 1 2494 1 11 7 608 1 114 408A 11/B2 90 10211 217 81184 1 6 16 517 1 6 408A 11/C3 60 1158 265 61166 13 1 34 2 7 792 408A 11/C4 54 2505 424 43539 3 2 72 19 5764 55 31 444 1 88 marmor 408A 11/D4 47 1163 135 8715 2 1 9 9 26 1 33 408A 11/E4 13 346 46 3480 408A 12/D4 27 367 408A 12/E4 13 302 409 11/A1 16 338 36 3814 3 8 1 13 1 6 8 2011 197 409 11/B2 17 223 1 104 409 11/B3 5 99 13 2488 25 534 409 11/C2 100 3569 129 53931 1 2 1 10 348 409 11/C3 57 1972 60 24314 3 36 4 11 409 12/C3 20 335 409A 10/C2 10 285 34 14981 5 68 409A 11/C2 204 7926 467 127223 1 1 2 40 1 2 3 1011 4 409A 11/C3 9 390 139 61729 2 24 409B 11/E1 27 4554 9 147 410 13/B1 20 882 66 22043 5 4 57 410 13/B2 42 958 7 513 5 1 2 36 982 410 13/C1 79 4099 7 387 4 1 11 1 68 53 16 583 410A 13/C1 9 248 6 448 1 1 1 615 12 330 410A 13/C2 7 220 413 12/A3 3 65 15 1508 1 327 82 2007 2 32 418 11/C4 28 694 57 10975 1 8 163 418 11/C5 2 298 34 8203 418 12/C4 32 3150 17 3369 418 12/C5 23 878 8 2322 418 12/D4 30 1042 25 3731 2 66 4 126 418 12/D5 5 365 101 9830 1 12 418 12/E4 20 1727 11 763 1 349 418 12/E9 12 283 84 10022 1 418A 12/D4 48 3061 272 37985 1 418A 12/E5 23 2092 3 83 1 301 419 10/D3 1 16 135 7914 18 3132 421 12/C5 2 82 10 2553 421 16/C1 4 111 55 13769 1 9 1 350 358 755 421 16/D1 2 20 422B 10/A2 218 66018 1 12 422B 10/B2 25 14200 448 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 408 7/A5 3 135 39 2949 5 5 383 408 10/A1 11 420 36 4419 408 10/B2 8 150 59 7769 1 2 3 191 408 10/D1 90 1437 1 14 1 7 408 10/D2 8 125 408 10/E1 6 242 288 48800 1 14 3 565 408 11/A2 6 239 39 5030 1 1 8 2247 763 1 16 1 49 408 11/B1 118 5124 585 70901 1 3 8 2 21 1 3 101 28719 10160 408 11/B2 134 4952 1311 272300 1 1 8 2 31 57 16265 14 19406 563 408 11/B4 9 263 408 11/C1 7 452 18 2710 1 142 408 11/C2 167 6025 343 45931 5 200 1 9 30 8625 7 2861 28367 9944 408 11/C3 53 1960 145 24289 5 1 4 41 1 1 1 177 671 408 11/D2 2 207 84 7302 277 2 2 547 16594 1 23 408 11/F3 248 74195 408 12/D2 3 308 18 2703 97 1 2494 1 11 7 608 1 114 408A 11/B2 90 10211 217 81184 1 6 16 517 1 6 408A 11/C3 60 1158 265 61166 13 1 34 2 7 792 408A 11/C4 54 2505 424 43539 3 2 72 19 5764 55 31 444 1 88 marmor 408A 11/D4 47 1163 135 8715 2 1 9 9 26 1 33 408A 11/E4 13 346 46 3480 408A 12/D4 27 367 408A 12/E4 13 302 409 11/A1 16 338 36 3814 3 8 1 13 1 6 8 2011 197 409 11/B2 17 223 1 104 409 11/B3 5 99 13 2488 25 534 409 11/C2 100 3569 129 53931 1 2 1 10 348 409 11/C3 57 1972 60 24314 3 36 4 11 409 12/C3 20 335 409A 10/C2 10 285 34 14981 5 68 409A 11/C2 204 7926 467 127223 1 1 2 40 1 2 3 1011 4 409A 11/C3 9 390 139 61729 2 24 409B 11/E1 27 4554 9 147 410 13/B1 20 882 66 22043 5 4 57 410 13/B2 42 958 7 513 5 1 2 36 982 410 13/C1 79 4099 7 387 4 1 11 1 68 53 16 583 410A 13/C1 9 248 6 448 1 1 1 615 12 330 410A 13/C2 7 220 413 12/A3 3 65 15 1508 1 327 82 2007 2 32 418 11/C4 28 694 57 10975 1 8 163 418 11/C5 2 298 34 8203 418 12/C4 32 3150 17 3369 418 12/C5 23 878 8 2322 418 12/D4 30 1042 25 3731 2 66 4 126 418 12/D5 5 365 101 9830 1 12 418 12/E4 20 1727 11 763 1 349 418 12/E9 12 283 84 10022 1 418A 12/D4 48 3061 272 37985 1 418A 12/E5 23 2092 3 83 1 301 419 10/D3 1 16 135 7914 18 3132 421 12/C5 2 82 10 2553 421 16/C1 4 111 55 13769 1 9 1 350 358 755 421 16/D1 2 20 422B 10/A2 218 66018 1 12 422B 10/B2 25 14200 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 449 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 422B 11/C3 476 138159 422A 10/A2 17 377 327 59315 3 81 32 646 2 264 422A 10/B2 35 766 175 41289 2 482 3 167 422A 10/C2 27 136 9 3103 422A 10/D2 1 12 11 3680 125 1151 422A 10/E2 91 3105 139 19370 2 30 2 763 3 127 422A 11/A2 133 4647 231 28488 8 215 3 1 422A 11/B2 4 123 45 4330 1 3 422A 11/C2 30 119 422A 11/E1 83 9968 422A 11/E2 38 1658 14 2085 4 76 423 10/B1 3 35 25 5100 1 2 1 4 423 10/C1 36 1939 79 16155 1 423 10/D1 19 821 424 12/A1 12 62 424 13/A1 50 1525 1 13 1 1 10 1863 2 32 426 12/D2 3 53 18 2716 1 297 426 12/E2 8 219 16 2998 12 2447 5 2 1 25 427A 10/A2 17 998 4 260 432 11/C3 7 643 4 725 989 437 12/B2 1 10 437 12/B3 4 79 23 5080 7 927 851 437 12/C3 8 106 20 4134 13 266 435 11/C3 19 328 3 270 1 25 3 326 435 11/D3 4 34 32 3308 3584 1 34 435A 11/D3 1 257 118 1 1 5 406 436 11/D3 4 103 2 128 1 438 10/A2 1 14 10 248 438 10/B2 3 78 36 7365 1 285 93 1 98 438 10/D2 3 118 14 3560 1 1 16 438 10/E2 24 6316 1 298 74 438 11/A1 22 950 44 8592 2 3 1 18 4 1003 439 11/A1 3 2960 2 18 439 11/B2 69 2249 221 47495 2 1 15 1 4 3 649 98 51 439 11/B3 6 690 31 9565 440 11/D3 2 9659 1 41 440 11/E3 21 957 440 12/A3 4 245 43 13641 442 11/D1 10 716 1587 246030 4 86 442 11/E1 114 13005 224 4182 1 21 442 11/E2 285 39697 103 2333 443 11/C3 17 642 195 59700 1 4 1060 1 24 50 12 239 443 11/D3 1 13 110 21284 163 340 443A 11/C3 16 627 155 50875 1 7 423 444 11/B1 204 62845 712 444 11/B2 23 854 5 1092 2 4 1264 1 56 2 1 445 10/C1 19 341 116 9980 1 1 3 1 1 1 393 446 11/D3 2 92 4 3359 1 251 446 12/D3 4 571 8 1714 1 276 2 20 447 12/E3 89 1010 31 4829 1 6 452 11/C3 22 8603 3 66 469A 11/E1 53 6915 503 27/B3 1 9 6 218 1 260 504 27/B4 1 5 507 26/E2 22 1491 76 17642 5 122 507 26/E3 24 1365 1 1 450 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 422B 11/C3 476 138159 422A 10/A2 17 377 327 59315 3 81 32 646 2 264 422A 10/B2 35 766 175 41289 2 482 3 167 422A 10/C2 27 136 9 3103 422A 10/D2 1 12 11 3680 125 1151 422A 10/E2 91 3105 139 19370 2 30 2 763 3 127 422A 11/A2 133 4647 231 28488 8 215 3 1 422A 11/B2 4 123 45 4330 1 3 422A 11/C2 30 119 422A 11/E1 83 9968 422A 11/E2 38 1658 14 2085 4 76 423 10/B1 3 35 25 5100 1 2 1 4 423 10/C1 36 1939 79 16155 1 423 10/D1 19 821 424 12/A1 12 62 424 13/A1 50 1525 1 13 1 1 10 1863 2 32 426 12/D2 3 53 18 2716 1 297 426 12/E2 8 219 16 2998 12 2447 5 2 1 25 427A 10/A2 17 998 4 260 432 11/C3 7 643 4 725 989 437 12/B2 1 10 437 12/B3 4 79 23 5080 7 927 851 437 12/C3 8 106 20 4134 13 266 435 11/C3 19 328 3 270 1 25 3 326 435 11/D3 4 34 32 3308 3584 1 34 435A 11/D3 1 257 118 1 1 5 406 436 11/D3 4 103 2 128 1 438 10/A2 1 14 10 248 438 10/B2 3 78 36 7365 1 285 93 1 98 438 10/D2 3 118 14 3560 1 1 16 438 10/E2 24 6316 1 298 74 438 11/A1 22 950 44 8592 2 3 1 18 4 1003 439 11/A1 3 2960 2 18 439 11/B2 69 2249 221 47495 2 1 15 1 4 3 649 98 51 439 11/B3 6 690 31 9565 440 11/D3 2 9659 1 41 440 11/E3 21 957 440 12/A3 4 245 43 13641 442 11/D1 10 716 1587 246030 4 86 442 11/E1 114 13005 224 4182 1 21 442 11/E2 285 39697 103 2333 443 11/C3 17 642 195 59700 1 4 1060 1 24 50 12 239 443 11/D3 1 13 110 21284 163 340 443A 11/C3 16 627 155 50875 1 7 423 444 11/B1 204 62845 712 444 11/B2 23 854 5 1092 2 4 1264 1 56 2 1 445 10/C1 19 341 116 9980 1 1 3 1 1 1 393 446 11/D3 2 92 4 3359 1 251 446 12/D3 4 571 8 1714 1 276 2 20 447 12/E3 89 1010 31 4829 1 6 452 11/C3 22 8603 3 66 469A 11/E1 53 6915 503 27/B3 1 9 6 218 1 260 504 27/B4 1 5 507 26/E2 22 1491 76 17642 5 122 507 26/E3 24 1365 1 1 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 451 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 507 27/A2 35 1448 125 11134 4 1 201 507 27/A3 16 713 130 20286 287 507 27/D3 14 550 508 1/A1 1 8 508 27/A5 1 512 27/C5 3 23 9 790 1 515 27/A3 8 43 516 27/B3 4 59 4 297 2 49 516 27/B4 6 452 10 1075 516 27/C4 1 4 1 12 11 70 517 27/C3 8 529 3 955 2 14 518 27/C5 2 5 5 58 1 8 522 27/A3 1 24 12 588 535 27/B3 4 3923 536 27/B3 20 384 126 25871 1 43 1667 543 27/B4 22 483 1 31 2 58 2 28 543 27/C3 206 6938 180 39602 543 27/C4 428 23416 377 45824 3 158 2 20 13 43 4 1294 4 110 51 39 1 5 546 25/E5 3 29 6 53 546 26/A4 9 1696 1 546 26/B4 3 46 14 547 2 547 SS1 9 196 24 1298 1 1 10 1 282 1 13 549 27/A2 5 179 29 4337 1 44 549 27/B2 4 78 7 441 3 35 550 0/A1 7 102 34 2669 9 264 6 68 1 24 550 25/D4 2 63 22 2315 28 2536 22 399 551 27/A2 5 300 552 0/B2 2 21 34 5452 1 1 552 0/B3 32 437 134 30119 1 6 103 552 0/C1 47 483 153 3419 1 3 6 8 2 47 552 0/C2 35 478 241 14352 1 8 2 1 144 73 1 47 552 0/C3 563 8237 886 144525 1 3 1 3 55 4 25 177 552 0/D3 4 60 36 1598 6 17 553 SS1 6 464 25 5441 1 67 1 301 555 SS1 21 2186 5 208 556 25/D4 8 127 6 725 2 190 28 724 1 4 557 25/E4 3 106 561 0/D2 65 1431 491 133697 4 1 2 40 2 1 1 40 241 10 218 561 0/E1 4 146 211 64272 1 84 561 0/E2 195 7259 827 154333 7 1 16 2 60 152 8 26 1 25 564 27/A2 4 8123 2 265 65 1049 1 11 3 375 2 267 1 22 marmor 571 SS2 1 7 577 27/C4 23 547 12 1303 2 12 580 27/C4 27 2005 32 5713 5 4 8 1088 581 27/C4 57 486 11 327 5 350 1 3 587 SS2 1 95 591 27/B3 13 818 130 17738 1 1 220 3 4 38 754 39 13 14 2 48 601 4/C3 31 1486 245 44497 601 11 13 130 66 2764 1 23 287 602 4/A2 344 15055 49 1083 86 602 4/B3 24 729 195 14289 1 7 2 334 602 4/B4 4 106 46 3439 1 1 6 5 300 602 4/C4 8 496 277 33050 3 19 3 150 1 66 1 29 602 4/C5 9 463 230 44646 5 22 8 39 606 21/B1 16 2184 266 4 18 1105 606 21/D2 6 470 2 4 452 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 507 27/A2 35 1448 125 11134 4 1 201 507 27/A3 16 713 130 20286 287 507 27/D3 14 550 508 1/A1 1 8 508 27/A5 1 512 27/C5 3 23 9 790 1 515 27/A3 8 43 516 27/B3 4 59 4 297 2 49 516 27/B4 6 452 10 1075 516 27/C4 1 4 1 12 11 70 517 27/C3 8 529 3 955 2 14 518 27/C5 2 5 5 58 1 8 522 27/A3 1 24 12 588 535 27/B3 4 3923 536 27/B3 20 384 126 25871 1 43 1667 543 27/B4 22 483 1 31 2 58 2 28 543 27/C3 206 6938 180 39602 543 27/C4 428 23416 377 45824 3 158 2 20 13 43 4 1294 4 110 51 39 1 5 546 25/E5 3 29 6 53 546 26/A4 9 1696 1 546 26/B4 3 46 14 547 2 547 SS1 9 196 24 1298 1 1 10 1 282 1 13 549 27/A2 5 179 29 4337 1 44 549 27/B2 4 78 7 441 3 35 550 0/A1 7 102 34 2669 9 264 6 68 1 24 550 25/D4 2 63 22 2315 28 2536 22 399 551 27/A2 5 300 552 0/B2 2 21 34 5452 1 1 552 0/B3 32 437 134 30119 1 6 103 552 0/C1 47 483 153 3419 1 3 6 8 2 47 552 0/C2 35 478 241 14352 1 8 2 1 144 73 1 47 552 0/C3 563 8237 886 144525 1 3 1 3 55 4 25 177 552 0/D3 4 60 36 1598 6 17 553 SS1 6 464 25 5441 1 67 1 301 555 SS1 21 2186 5 208 556 25/D4 8 127 6 725 2 190 28 724 1 4 557 25/E4 3 106 561 0/D2 65 1431 491 133697 4 1 2 40 2 1 1 40 241 10 218 561 0/E1 4 146 211 64272 1 84 561 0/E2 195 7259 827 154333 7 1 16 2 60 152 8 26 1 25 564 27/A2 4 8123 2 265 65 1049 1 11 3 375 2 267 1 22 marmor 571 SS2 1 7 577 27/C4 23 547 12 1303 2 12 580 27/C4 27 2005 32 5713 5 4 8 1088 581 27/C4 57 486 11 327 5 350 1 3 587 SS2 1 95 591 27/B3 13 818 130 17738 1 1 220 3 4 38 754 39 13 14 2 48 601 4/C3 31 1486 245 44497 601 11 13 130 66 2764 1 23 287 602 4/A2 344 15055 49 1083 86 602 4/B3 24 729 195 14289 1 7 2 334 602 4/B4 4 106 46 3439 1 1 6 5 300 602 4/C4 8 496 277 33050 3 19 3 150 1 66 1 29 602 4/C5 9 463 230 44646 5 22 8 39 606 21/B1 16 2184 266 4 18 1105 606 21/D2 6 470 2 4 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 453 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 606 27/B1 1 362 608 2/E1 29 676 73 7680 608 4/A1 6 662 62 14167 608 4/A2 6 164 29 7792 1 257 26 523 608 4/B2 34 1757 53 10857 610 4/A2 58 2984 176 28054 1 24 610 4/A3 88 14874 1 260 1 92 610 4/B2 73 7351 115 16500 4 810 612 4/B2 6 514 75 10591 1 134 4 191 612 4/B3 21 1067 76 16737 454 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Kv. Keramika Keramika Opeka - Opeka - Opeka Opeka Opečnate Male Večje Srednje Kovina Kovina Steklo Steklo Malta/ Malta/ Omet Omet Apnena Higro- Estrih Živalske Živalske Školjke Školjke Oglje Oglje Žlindra Žlindra Kamen Kamen Lep Lep (št.) (g) strešniki strešniki -tubul - tubul tessere kamnite kamnite kamnite (št.) (g) (št.) (g) tlakovec tlakovec (št.) (g) malta skopna (g) kosti kosti (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) (g) (št.) tessere tessere tessere (št.) (g) (g) malta (št.) (g) (št.) (št.) (št.) (g) 606 27/B1 1 362 608 2/E1 29 676 73 7680 608 4/A1 6 662 62 14167 608 4/A2 6 164 29 7792 1 257 26 523 608 4/B2 34 1757 53 10857 610 4/A2 58 2984 176 28054 1 24 610 4/A3 88 14874 1 260 1 92 610 4/B2 73 7351 115 16500 4 810 612 4/B2 6 514 75 10591 1 134 4 191 612 4/B3 21 1067 76 16737 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 455 456 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 10Katalog najdb Tina Žerjal, Iris Bekljanov Zidanšek, Jerica Brečič, Aleksander Močibob, Irena Lazar V katalogu so navedene vse določljive najdbe, ki nosijo ohranjenost oboda ustja OHU, premer dna, procentualna zaporedne kataloške številke. Predstavljene so tiste, ki ohranjenost oboda dna OHD); datacija: (samo ožje datacije). so bile že na terenu uvrščene k posebnim najdbam, kot Opisi kamnitih predmetov drugi diagnostični kosi. Med steklenim in keramičnim zaporedna številka najdbe; stratigrafska enota (SE); sektor/ gradivom so bili tako izločeni vsi odlomki ustij, ročajev, kvadrant; posebna najdba (PN OST); inventarna številka; držajev, dna, ornamentiranih ostenij in ostenij s posebno opis predmeta, tip, petrografski podatki; material; mere (dol-fakturo (keramika 3173 primerkov; steklo 155 primer- žina, širina, višina/debelina); datacija: (samo ožje datacije). kov), med kovinskim vsi odlomki, ki so bili tipološko do- ločljivi, in med opečnatim gradivom vse tegule z žigi in Opis lončenih predmetov je sestavljen iz vrste keramike, opeke posebnih oblik. ki je pri nekaterih določena že do proizvodnje natančno. Koda oblikovnega tipa je sestavljena iz dveh delov: z veliko Najdbe v katalogu so predstavljene po stratigrafskih enotah, tiskano črko je predstavljena koda proizvodnje (npr. AA afri-kot so navedene v katalogu SE, in sicer po osnovni prostor- ška amfora, ITS italska sigilata …) ali koda oblikovne skupine ski delitvi na večja območja. Znotraj le-teh si sledijo krono- (npr. A amfora, O oljenka), razložena v poglavju 3.2 Kera- loško po fazah, prostorih in SE, kot so predstavljene v tekstu mično gradivo in v 7. poglavju Kratice in okrajšave. Vezaju od najnižjih plasti in najstarejših faz najdišča proti najvišjim sledi oblikovni tip. Za fino namizno posodje, oljenke, amfore plastem, ki predstavljajo najmlajšo fazo. Zato so najdbe v in uvoženo kuhinjsko posodje smo uporabili že uveljavljene premešanih plasteh (SE 1, SE 101, SE 201, SE 321 ipd.), ki so tipologije ali klasifikacije rimske keramike (npr. za amfore: se raztezale po modernih terasah, predstavljene v različnih Dressel 1879; Ostia I−IV; Riley 1979; Riley 1981; Keay 1984; sklopih, prostorsko ločene po kvadrantih. Bonifay 2004a; za sigilatno posodje: Hayes 1972; Atlante I Opis najdbe je sestavljen iz najdiščnih podatkov, opisa pred- in Atlante II; Conspectus 1990; Mackensen 1993 ...). Za regi- meta, oblike ali tipa, načina izdelave ali tehnoloških lastno- onalno kuhinjsko in namizno keramiko, severnoitalsko kera- sti, merskih podatkov in datacije. Opisi se nekoliko razliku- miko tankih sten, italsko kuhinjsko keramiko ter sivo venet- jejo po materialih. sko keramiko je bila vzpostavljena najdišču lastna klasifikacija Opisi kovinskih predmetov (natančneje Žerjal 2008a in poglavje 3.2). Opisu posode z zaporedna številka najdbe; stratigrafska enota (SE); sektor/ ohranjenostjo je dodan opis okrasa ali žiga, če sta prisotna. kvadrant; posebna najdba (PN KOV); inventarna številka; Sledi navedba fakture proizvodnje ali širše tehnološke sku-opis predmeta; material; mere (dolžina, širina, višina/debe- pine npr. pri sigilatnem posodju, kateri je včasih v oklepaju lina); datacija: (samo ožje datacije). pridana oznaka ožje določene fakturne skupine (varianta fakture), kar je predstavljeno v poglavju 3.2 Keramično gra- Opisi steklenih predmetov divo in predvsem v delu Žerjal 2008a. Za opise tehnoloških zaporedna številka najdbe; stratigrafska enota (SE); sektor/ značilnosti smo se držali navodil priročnikov Orton, Tyers, kvadrant; posebna najdba (PN STE); inventarna številka; Vince 1993 in Horvat 1999 ter se zgledovali po dobrih pra-opis predmeta, tip; material; mere (dolžina, širina, višina/ ksah (Istenič 1999, 8−9; Horvat 1997; Horvat, Bavdek 2009; debelina); datacija: (samo ožje datacije). Modrijan, Milavec 2011, 161−164). Tehnološke skupine ali Opisi keramičnih posod in drugih predmetov fakture keramike so bile določene po makroskopskih lastno- zaporedna številka najdbe; stratigrafska enota (SE); sektor/ stih keramike (zrnatost, prečiščenost, primesi (vrsta primesi, kvadrant; posebna najdba (PN KER); inventarna številka; vr- velikost delcev in njihova gostota), trdota, tehnika žganja, sta keramike; tip; ohranjenost in oblika posode; okras; žig; poroznost, značilnosti površine in njene morebitne dodela-faktura (F); barva (zunanje površine ZP, preloma, notranje ve, vrsta nanosa ali premaza, način oblikovanja posodja), ki površine NP); opis premaza; barva premaza; material; mere smo jih opazovali s prostim očesom. V kataloško podatkov- (dolžina, širina, višina/debelina, premer ustja, procentualna no bazo so bili za vsak primerek dodani še posamične tehnološke lastnosti (faktura/varianta fakture, barve preloma, 457 površin in premazov, tehnika oblikovanja, tehnika žganja, dodelava površine in krasilne tehnike), stanje ohranjenosti in deformacije (prežgano, sledi uporabe), ki pa v delu niso v celoti predstavljene. Barva svežega preloma keramike je navedena po Munsell Soil Color Charts (New York 1992); barva premaza, zunanje ali notranje površine je navedena posebej le, če se razlikuje od barve svežega preloma. V katalogu so izrisane le tipološko izpovedne najdbe. Ko- vinski, koščeni in stekleni predmeti so izrisani v merilu 1 : 2. Keramični predmeti so predstavljeni v različnih merilih glede na velikost: oljenke in nekatero fino posodje (italska sigi- latna proizvodnja, keramika tankih sten, korintska reliefna keramika) so izrisani v merilu 1 : 2, pri čemer so žigi v merilu 1 : 1; večina posodja je prikazana v merilu 1 : 3, le nekaj celih amfor in gradbeni material v merilu 1 : 6. Kamniti predmeti so izrisani v merilu 1 : 10 ali 1 : 6. Najdbe hrani Pokrajinski muzej Koper. 458 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Kratice in okrajšave OHU ohranjen delež ustja (%) OHD ohranjen delež dna (%) A amfora PA pokrovček za amfore AA afriška amfora PN posebna najdba AKK afriška kuhinjska keramika PN KER posebna najdba keramika AO afriška oljenka PN KOV posebna najdba kovine ARD amfora z ravnim dnom (italska) PN STE posebna najdba steklo AS afriška sigilata PN OST posebna najdba ostalo B barva (preloma) pr. premer B NP barva notranje površine PS padska sigilata B B ZP barva zunanje površine Rich. Richborough Consp. Conspectus SE stratigrafska enota d. dno PSSPCO padska sigilata iz srednjega in poznega db. debelina cesarskega obdobja dl. dolžina š. širina Dr. Dressel ŠA španska amfora EKK egejska kuhinjska keramika T tegula ERA Early Roman Amphora (Riley 1979; Riley TSTP terra sigilata Tardopadana 1981) u. ustje ESB2 Eastern sigillata B2 ali Vzhodna sigilata B2 v. višina ESD Eastern sigillata D ali Vzhodna sigilata D VA vzhodnosredozemska amfora ali sigilata Çandarli vel. velikost F faktura ZP zunanja površina GA galska amfora gl. globina IKK italska kuhinjska keramika IKTS italska keramika tankih sten inv. št. inventarna številka ITS italska sigilata izk. izkopana jadr. jadranska proizvodnja KČP keramika s črnim premazom KK kuhinjska keramika KKD kuhinjska keramika dno KKP kuhinjska keramika pokrov KN katalog novcev KTS keramika tankih sten kv. kvadrant L. Loeschcke Lamb. Lamboglia LRA Late Roman Amphora (Riley 1979; Riley 1981) LRC Late Roman C ali fokajska sigilata LRD Late Roman D MRA Middle Roman Amphora (Riley 1979; Riley 1981) N navadna keramika ned. nedoločeno NK namizna keramika NKD dno namizne keramike NKP pokrov iz namizne keramike NKR ročaj namizne keramike NP notranja površina NTS sigilata neznanega izvora O oljenka OCK Oxe, Comfort, Kenrick 2000 odl. odlomek/-ka/-ki ohr. ohranjen/-a 459 10.1 Gospodarsko poslopje SE 443C 11 SE 443C, kv. 12/A3, PN KOV 547, inv. št. 21155 10.1.1 Geologija Aucissa fibula; bron; dl. 5,4 cm, š. 0,6−1,5 cm, db. 2,9 cm; datacija: konec 1. stoletja pr. n. št.–vsaj sred. 1. stoletja n. št. SE 247 12 SE 443C, kv. 11/D3, PN KER 2401, inv. št. 25087 1 SE 247, kv. 8/C4, PN KOV 181, inv. št. 21058 Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ročaja amfore; F A44; Gumbast del konjske opreme za pripenjanje pasov; bron; dl. B preloma 2,5Y 8/2 bledo rumena; keramika; datacija: druga 1,4 cm, š. 1,3 cm, db. 0,4 cm; datacija: 3. stoletje. pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (konec) 1. stoletja. 2 SE 247, kv. 8/C4, PN KOV 846, inv. št. 21772 SE 271 Odl. traku; železo; dl. 3,9 cm, š. 2,8 cm, db. 0,4 cm. 13 SE 271, kv. 6/B2, PN KOV 314, inv. št. 20034 3 SE 247, kv. 8/C4, PN KOV 227, Novec: Constans ali Contantius II./AE 3 /kovan 348−361/?/ inv. št. 21421 RIC?; bron; KN 56. Kavelj; železo; dl. 2,2 cm, š. 1,5 cm, db. 0,65 cm. 14 SE 271, kv. 6/E2, PN KOV 309, inv. št. 21094 Odl. zavite pločevine; bron; dl. 1,4 cm, š. 0,5 cm, db. 0,3 cm. 4 SE 247, kv. 8/C4, PN KER 0627, inv. št. 22503 15 SE 271, kv. 6/D4, PN KOV 308, Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci inv. št. 21921 1/122; odl. ravnega dna vrčka; F EKK (KTS30); B 2,5YR 5/6 ru- Utež, zvončaste oblike in okroglega menkasto rdeča; keramika; pr. d. 38 mm; OHD 15 %; datacija: preseka z železom za zanko; svinec; db. konec 1.−3. stoletje. 3 cm, pr. 2,4 cm. 5 SE 247, kv. 8/B4, PN KER 0629, inv. št. 23291 Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A − B; odl. 16 SE 271, kv. 6/B3, PN KER 1657, inv. št. 23690 ustja in ostenja amfore; F A10a; B ZP 7,5YR 7/6 rdečkasto Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. dna rumena; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; in ostenja amfore; F A5; B 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. datacija: sred. 3.−4. stoletje. 15 mm; OHD 60 %. 6 SE 247, kv. 8/C4, PN KER 0626, inv. št. 23292 Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A − B; ena- 10.1.2 Rimska vila rustika ka G5; F A10a; pr. u. 120 mm; OHU 30 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. 1. gradbena faza 7 SE 247, kv. 8/B4, PN KER 0630, inv. št. 24251 Plasti in strukture po prostorih Kuhinjska keramika; KK50 − skleda ali pekva s trikotnim ustjem Prostor AA (posnetki AS Hayes 61A in 61B); F KK − oksidacijska groba z apnencem (N10e); B 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; keramika; pr. SE 364 u. 250 mm; OHU 10 %. 17 SE 364, kv. 11/C1, PN KER 2858, inv. št. 24429 8 SE 247, kv. 8/C4, PN KER 0616, inv. št. 24575 Namizna keramika; NK3 − lonec ali ročka z enostavnim rahlo Namizna keramika; NK48; odl. ustja, ostenja in ročaja vrča; F izvihanim ustjem in žlebom na NP; odl. ustja lonca; F A11/ NK (N16) − istrska pod. A6a; B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. keramika; pr. u. 66 mm; OHU 25 %. 195 mm; OHU 10 %. 9 SE 247B, kv. 8/B2, PN KER 1194, inv. št. 22204 18 SE 364, kv. 11/C1, PN KER 3182, inv. št. 24678 Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. prstanastega dna skode- Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja lice; na NP dna žig in planta pedis dextra C…; F Tardopadana; vrča ali amfore z ravnim dnom, trakast (dve rebri in kanelura B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površi- na ZP); F A11/N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; ni; srednje ohr. (spran), gladek, rahlo svetleč, neenakomerne keramika. barve; B premaza 2,5YR 5/8 rumenkasto rdeča; keramika; 19 SE 364, kv. 11/C1, PN KER 3181, inv. št. 24679 pr. d. 36 mm; OHD 55 %; datacija: druga pol. 1.–prva pol. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 2. stoletja. vrča, trakast (dve rebri in kanelura na ZP); F A11/N22; B prelo- 10 SE 247C, kv. 8/E4, PN KER 1214, inv. št. 24171 ma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Namizna keramika; KK31 = NK16B − globularni lonci s krat- Prostora F in G kim, ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ostenja lonca; žlebovi in niz odtisov šila na ramenu; F NK trda, oksidacijska SE382 (N25b); B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika. 20 SE 382, kv. 11/E2, PN KOV 469, inv. št. 21552 Žebelj; železo; dl. 2,3 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm. 460 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 5 8 1 7 10 9 11 17 15 20 1, 5, 7, 8 SE 247, 9 SE 247B, 10 SE 247C, 11 SE 443C, 15 SE 271, 17 SE 364, 20 SE 382; 1, 9, 11, 15, 20 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 461 . Prostor N SE 469D SE 337 24a SE 469D, kv. 11/E1, PN KOV 825, inv. št. 21942 21 SE 337, kv. 12/C1, PN KER 3427, inv. št. 25115 Svinčena plošča na dnu dolija (slikana in situ); svinec; Gradbeni material; tlakovec, pravokotna ploščica za tlak opus dl. 1,4 m, š. 0,4 m, db. 4 cm. spicatum; F N22; B preloma 5Y 7/3 bledo rumena; keramika; dl. 105 mm; 64 mm; v. 24 mm. Prostor O−I−D SE 334C3 22 SE 334C3, kv. 12/E3, PN KOV 625, inv. št. 21640 Žebelj s ploščato okroglo glavico in kratkim debelim trnom okroglega preseka; železo; dl. 3 cm, š. 2 cm, db. 1,3 cm. SE 457 = 476 23 SE 457 = 476, kv. 12/D3, PN KER 1459, inv. št. 24344 SE 467 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna in ostenja lonca; metličenje (vodoravno in 25 SE 467, kv. 11/D1, PN OST 078, inv. št. 21249 navpično) na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnenci (N10b); B Kamnita posoda, okroglega tlorisa, z nizkimi stenami in okro- lisasto rjavo do črno; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 15 %. glim gumbom na dnu; zelo ožgana; petrografsko: nabrežinski kamen, siv školjčni apnenec, bioalkarenit (klasti veliki do 3 Prostor K – shramba mm); kamen; pr. 53 cm. SE 469 24 SE 469, kv. 11/E1, PN KER 0151, inv. št. 20140 Shrambena posoda; odl. dolija ( in situ); F D2; B preloma 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 1040 mm; OHU 100 %; pr. d. 380 mm; OHD 100 %; v. 835 mm. 462 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 22 21 24 25 21 SE 337, 22 SE 334C3, 24 SE 469, 25 SE 467; 21 merilo 1 : 6, 22 merilo 1 : 2, 24 merilo 1 : 10, 25 merilo 1 : 3. 463 Prostor Š, T, U 2. gradbena faza SE 207B Zidovi 26 SE 207B, kv. 8/B4, PN OST 036, inv. št. 24990 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom SE 276 CRISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, cel CRISPINI, 31 SE 276, kv. 7/D2, PN KOV 844, inv. št. 21770 104 × 16 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/4 roza; kerami- Odl. tesarskega orodja za dolbenje lesa; železo; dl. 5,5 cm, ka; OHU 25 %; dl. 310 mm; š. 190 mm; v. 28 mm; datacija: š. 2,6 cm, db. 0,4 cm. 1. stoletje. 32 SE 276, kv. 7/D2, PN KER 2933, inv. št. 22163 27 SE 207B, kv. 8/A4, PN OST 164, inv. št. 25026 Padska sigilata; ITS − Consp. 27 ali 29; odl. ustja in ostenja Gradbeni material; odl. tegule z žigom CRISPINI; žig: CRISPINI; skodelice; kanelura na NP ustja; F Padana B; B preloma 7,5YR F N22; B preloma 2,5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; keramika; 8/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., dl. 440 mm; š. 245 mm; v. 32 mm; datacija: 1. stoletje. rahlo lisast, mat, gladek z nepravilnostmi (bunčice); B premaza 28 SE 207B, kv. 8/D4, PN OST 163, inv. št. 25032 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 5 %; datacija: Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom tiberijsko−neronsko obd.–prva pol. 2. stoletja. CRISPI/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRISPI.., 33 SE 276, kv. 7/E2, PN KER 3023, inv. št. 23129 61 × 16 mm; F N22; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B prelo- Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ma 2,5YR 7/4 roza; B NP bel sloj na ZP; keramika; OHU 5 %; zatiča amfore; F A12a; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; dl. 140 mm; 105 mm; v. 31 mm; datacija: 1. stoletje. keramika; pr. d. 27 mm; OHD 100 %; datacija: 1.–4. stoletje. 29 SE 207B, kv. 8/B4, PN OST 162, inv. št. 25033 34 SE 276, kv. 7/D2, PN KER 1739, inv. št. 23142 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI- Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. SPINI; žig: CRISPINI. ročaja in ostenja amfore, paličast ročaj (ovalen presek); F A6b; SE 294 B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. 35 SE 276, kv. 7/E2, PN KER 3022, inv. št. 23186 30 SE 294, kv. 7/C3, PN OST 169, inv. št. 25046 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Gradbeni material; tegula TERENTIOR; odl. tegule z žigom odl. zatiča amfore; F A12b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto TE/. ; žig: TERENTIOR; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. TE/.. , rumena; keramika; pr. d. 24 mm; OHD 100 %; datacija: 43 × 23 mm; F A6c; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- 1−4. stoletje. ka; OHU 10 %; dl. 260 mm; š. 240 mm; v. 23 mm; datacija: 1. stoletje. 36 SE 276, kv. 7/D2, PN KER 1740, inv. št. 23686 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja in ostenja amfore; F A14b; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. 37 37 SE 276, kv. 7/E2, PN KER 3024, inv. št. 24203 Kuhinjska keramika; KK37 − pekač z žlebom na ustju ustjem; odl. ustja in ostenja pekača; žleb na robu ustja; F KK − reduk- cijska z apnencem (N10); B 2,5Y 3/1 zelo temno siva; kerami- ka; pr. u. 180 mm; OHU 15 %. 38 38 SE 276, kv. 7/D2, PN KER 1738, inv. št. 24620 Namizna keramika; NK67 − skleda/pokrov z izvihanim/hori- zontalnim ustjem; odl. ustja sklede; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 250 mm; OHU 10 %. 39 39 SE 276, kv. 7/D2, PN KER 1737, inv. št. 24655 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča, paličast ročaj (okrogel presek); F NK severnojadran- ska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 40 40 SE 276, kv. 7/D2, PN KER 1736, inv. št. 24656 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča, paličast ročaj (ovalen presek); F NK − istrska (N16); B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 464 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 26 27 28 30 31 32 26–28 SE 207B, 30 SE 294, 31–32 SE 276; merilo 1 : 2. 465 Plasti in strukture po prostorih 51 SE 297B, kv. 8/C3, PN STE 149, inv. št. 22106 Del vboklega dna čaše z nataljeno prstanasto nogo; steklo; Prostori JJ, KK, HH, II, FF in GG pr. 3,5 cm. SE 279A 52 SE 297B, kv. 8/C3, PN STE 146, inv. št. 22103 41 SE 279A, kv. 8/B2, PN KOV 527, inv. št. 21589 Cevasti balzamarij z zajedo na ostenju; steklo; dl. 7,4 cm, Orodje z razcepljeno konico za puljenje žebljev, druga stran š. 1,7 cm; datacija: flavijsko obd. uporabljena kot kladivo; železo; dl. 18,5 cm, š. 5,2 cm. 53 SE 297B, kv. 8/B3, PN STE 165, inv. št. 22122 42 SE 279A, kv. 8/A2, PN KER 2350, inv. št. 24387 Del navznoter zapognjenega in sploščenega ustja steklenice; Kuhinjska keramika; KKP2 − pokrov z držajem; odl. držaja steklo; dl. 2,5 cm, š. 2,2 cm. in ostenja pokrova; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto; keramika; pr. d. 42 mm; OHD 100 %; 54 SE 297B, kv. 8/B3, PN STE 164, inv. št. 22121 Del ostenja rebraste skodelice, oblika Isings 3; steklo; SE 285 dl. 3 cm, š. 1,7 cm; datacija: 1. stoletje. 43 SE 285, kv. 7/E3, PN KER 2399, inv. št. 22578 55 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3216, inv. št. 22173 Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; odl. ustja in ostenja krožnika; Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja krožnika; F Tardopa- F AS − D1; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP dana (F TS6a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi in zg. delu ZP; slabo ohr. v luskah, gladek, mat, enakomerne površini, dobro ohr. (se lušči v luskah), gladek, z nepravilnost- barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. mi, rahlo svetleč, neenakomeren; enaka G530; B premaza 296 mm; OHU 5 %; datacija: 320 ali 330−400. 2,5YR 4/6 rdeča; keramika; pr. u. 154 mm; OHU 10 %; datacija: 30 ali 40−2. stoletje. SE 289A 44 SE 289A, kv. 8/B3, PN KER 1670, inv. št. 24152 Kuhinjska keramika; KK31F − globularni lonci s kratkim, ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lončka; dve kaneluri na ZP ustja; F Varia (N7a); B ZP 5YR 5/4 rdečkasto rjava; B preloma 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B NP 5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 66 mm; OHU 10 %. SE 202B 45 SE 202B, kv. 8/D3, PN KER 0816, inv. št. 24198 Kuhinjska keramika; KK37 − pekač z žlebom na ustju; odl. pekača (ustja, ostenja, dna); žleb na robu ustja; F KK − reduk- cijska z apnencem (N10); B ZP 5YR 3/1 zelo temno siva; B preloma 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B NP 5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 10 %; pr. d. 170 mm; OHD 10 %. 46 SE 202B, kv. 8/E3, PN KER 1179, inv. št. 24466 Namizna keramika; NK6 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 10 %. SE 297B 47 SE 297B, kv. 8/C3, PN KOV 885, inv. št. 21945 Palica ali zatič, skoraj pravokotnega preseka; svinec; dl. 9,2 cm, š. 1,2 cm. 48 SE 297B, kv. 8/C3, PN KOV 887, inv. št. 21811 Odlomljen žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 8 cm. 49 SE 297B, kv. 8/C3, PN KOV 886, inv. št. 21810 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 9,5 cm, š. 1.2 cm. 50 SE 297B, kv. 8/C3, PN STE 150, inv. št. 22107 Del dna balzamarija; steklo; pr. 2,5 cm. 466 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 41 42 44 43 45 47 50 53 54 51 52 55 41–42 SE 279A, 43 SE 285, 44 SE 289A, 45 SE 202B, 47–55 SE 297B; 43, 47 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1:2. 467 56 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3170, inv. št. 22220 63 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 2949, inv. št. 22383 Padska sigilata; ITS − Consp. 43; odl. ustja in ostenja krožnika; Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- na robu ustja barbotin (vodni list s spiralami ali lilija); rebro na kanjem; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje NP ostenja pod ustjem; F Tardopadana (TS11); B 5YR 8/4 roza; (rombi); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS20); B 2,5Y 7/1 premaz po celi površini; slabo ohr. (močno spran), gladek, svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr., mat, gladek, rahlo svetleč, neenakomerne barve?; B premaza 2,5YR 4/8 enakomerne barve; B premaza N 2,5 črna; keramika; datacija: rdeča; keramika; OHU 15 %; datacija: druga pol. 1.–prva pol. tiberijsko obd.−1. ali 2. stoletje. 2. stoletja. 64 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 2963, inv. št. 22387 57 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3171, inv. št. 22262 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s koleščka- Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; njem; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje (tri- odl. ostenja skodelice; v reliefu palmeta in dvojna linija iz kotniki); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4); B N 6 siva; listkov; F Sarius; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz premaz po celi površini; slabo ohr. (spran) na ZP, dobro ohr. na po celi površini; slabo ohr., B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; kera-NP, bleščeč, enakomerne barve; B premaza N 3 zelo temno mika; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. siva; keramika; datacija: tiberijsko obd.−1. ali 2. stoletje. 58 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3176, inv. št. 22310 65 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 2774, inv. št. 22399 Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 zg. + barbotin; odl. Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; = PN KER skodelice (ustje, ostenje in ravno dno); na ZP ostenja barbotin 2139; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS20); OHD 35 %; (polkrožni glavnički v treh linijah); en žleb na ZP pod ustjem, datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. pet na ZP trebuha; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS15); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. 66 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3164, inv. št. 22688 (spran), mat, gladek, enakomerne barve, tanek; B premaza Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. dna in ostenja oljen- 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 85 %; ke; en žleb na dnu; plastične volute; F O1a; B preloma 10YR pr. d. 40 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−zač. 2. stoletja (neron- 8/4 zelo bledo rjava; premaz na ZP; dobro ohr., rahlo spran, sko−flavijsko obd.). lisast, O1; B premaza 7,5YR 4/4; keramika; pr. d. 38 mm; OHD 100 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 59 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 2948, inv. št. 22321 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- 67 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 2985, inv. št. 22706 nom; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja barbotin (poševne Svetila; O − Loeschke IV, V ali VIII; odl. dna, ostenja, ramena, linije z zavitimi zaključki); F IKTS − redukcijska s premazom diska in noska oljenke; rame VIb; en žleb na dnu, na disku (KTS4); B 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini; srednje ohr. reliefni okras (motiv?); F O1b; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo (spran), bleščeč, školjkasto nalomljen, enakomerne barve; B rjava; premaz na ZP; srednje ohr., O1 − rdeče 2,5YR 4/8 rdeča premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; datacija: druga pol. 1.− do temnordečkasto sivo 2,5YR 3/1 zelo temno siva; B prema- prva pol. 2. stoletja. za lisasto rdeče do temno rdeče; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 15 %; pr. d. 50 mm; OHD 10 %; datacija: sred. 1.−2. ali sred. 60 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3187, inv. št. 22328 3. stoletja. Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ustja in ostenja s trakastim ročajem skodelice (trije žlebovi na ZP); na ZP 68 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3165, inv. št. 22761 ostenja barbotin (vodni listi); F IKTS − redukcijska s prema- Svetila; O − Loeschke Xa/b; odl. dna in ostenja oljenke; dva zom (KTS19); B 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini, dobro žleba na dnu; žig v reliefu..?; F O3b; B preloma 2,5YR 7/8 sve- ohr., mat do rahlo bleščeč, enakomerne barve, školjkasto tlo rdeča; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 40 %; datacija: 2.−3. nalomljen; B premaza 2,5Y 2,5/1 črna in 3 zelo temno siva; (4. ali 5.) stoletje. keramika; pr. u. 134 mm; OHU 50 %; datacija: (druga pol.) 69 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3166, inv. št. 22811 flavijsko−prva pol. 2. stoletja. Svetila; O − nedoločeno; odl. prstanastega dna oljenke; F 61 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3188, inv. št. 22333 O20; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ustja in ostenja dobro ohr., enakomerne barve, gladek, mat do rahlo sve- skodelice; na ZP ostenja barbotin (vodni listi); F IKTS − reduk- tleč; B premaza 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. cijska s premazom (KTS15); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz 70 mm; OHD 10 %. po celi površini; srednje ohr. (spran), mat, lisast, gladek, 70 SE 297B, kv. 8/B3, PN KER 3072, inv. št. 23725 tanek; B premaza lisasto rdeče do temno rdeče; keramika; Transportno posodje; PA5 − pokrovček za amforo izdelan na pr. u. 114 mm; OHU 20 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. vretenu za amforo; F A6a; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; kera- 2. stoletja. mika; pr. u. 73 mm; OHU 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. 62 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3189, inv. št. 22349 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; = G194; F KTS15. 468 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 56 58 57 60 61 70 SE 297B; 70 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 469 71 SE 297B, kv. 8/B3, PN KER 3069, inv. št. 23751 79 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3229, inv. št. 24085 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim pokrova; F IKK (N18); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. pr. u. 290 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B lisasto št.−3. ali 4. stoletje. rdeče do temno rjavo; keramika; OHU 2 %. 72 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3228, inv. št. 23755 80 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3173, inv. št. 24095 Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim odl. ustja pekača; žleb na robu ustja; F IKK (N18); B ZP 10YR ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. 5/3 rjava; B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; brez premaza; ustja in ostenja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska keramika; pr. u. 230 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. sto- brez apnenca (N20b); B lisasto oranžno do temno rjavo; kera- letja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. mika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 73 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3222, inv. št. 23762 81 SE 297B, kv. 8/B3, PN KER 3073, inv. št. 24096 Italska kuhinjska keramika; IKK3 − pekač z enostavnim ustjem; Namizna keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim odl. ustja in ostenja pekača; kanelura na robu ustja neizrazi- ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ta; F IKK (N18); B ZP 7,5YR 4/2 temno rdečkasto siva rjava; B ustja in ostenja lonca; F NK − istrska (N5); B 10YR 7/4 zelo preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; B NP 5YR 6/8 rdečkasto bledo rjava; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 10 %. rumena; brez premaza; keramika; pr. u. 270 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 82 SE 297B, kv. 8/B3, PN KER 2888, inv. št. 24097 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 74 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3174, inv. št. 23778 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; ustja in ostenja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska odl. ustja pekača; žleb na robu ustja; F IKK (N28a); B lisasto brez apnenca (N20b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. 300 mm; OHU 5 %; pr. u. 140 mm; OHU 5 %. datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 83 SE 297B, kv. 8/B3, PN KER 3070, inv. št. 24104 75 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3034, inv. št. 24021 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; odl. ustja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska brez odl. lonca (ustja, ostenja in ravnega dna); dva niza pravoko- apnenca (N9b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. tnikov in trikotnikov (koleščkanje) na ZP ramena; metličenje u. 160 mm; OHU 20 %. na ZP trupa; obilne primesi na dnu; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. 84 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3226, inv. št. 24175 u. 123 mm; OHU 70 %; pr. d. 93 mm; OHD 20 %. Kuhinjska keramika; KK33B − lonec; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska groba s skrilavci (N32); B ZP 7,5YR 6/6 rdečkasto 76 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3225, inv. št. 24030 rumena; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 7,5YR Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, 6/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnen- 85 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3220, inv. št. 24336 ca (N13e); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 155 mm; OHU 5 %. odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B lisasto temno rjavo do 77 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3035, inv. št. 24056 črno; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 60 %. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanem ustju; odl. 86 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3221, inv. št. 24338 ustja in ostenja lonca; žleb na robu ustja; niz odtisov šila na Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ZP ramena; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B lisasto odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksi- temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 15 %. dacijska brez apnenca (N13e); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 10 %. 78 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3157, inv. št. 24064 Namizna keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 87 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3230, inv. št. 24393 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ustja lonca; F KK ustja in ostenja lončka; na ZP ramena aplicirana dva držaja − − oksidacijska brez apnenca (N13e); B lisasto rdeče do temno rebra z vrezi (maska?); na ZP trupa poševni vrezi; F NK − se- rjavo; keramika; OHU 2 %. vernojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; 88 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3306, inv. št. 24422 pr. u. 100 mm; OHU 70 %. Namizna keramika; NK1 − lonec/skleda s čašastim ustjem (NK1A/B); odl. ustja in ostenja lonca z nastavkom za ročaj NKR3; F NK − severnojadranska (N22); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 20 %. 470 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 71 74 75 77 78 84 SE 297B, merilo 1 : 3. 471 89 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3224, inv. št. 24423 99 SE 297B, kv. 8/B3, PN KER 3075, inv. št. 24937 Namizna keramika; NK1B − lonec s čašastim ustjem; odl. ustja Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja sklede; F NK lonca z nastavkom za ročaj; F NK − severnojadranska (N22); B − istrska (N5); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; 5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 10 %. OHU 10 %. 90 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3143, inv. št. 24425 100 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3219, inv. št. 24941 Namizna keramika; NK1A − skleda s čašastim ustjem; odl. Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja posode; F NK ustja in ostenja sklede ali skodele z nastavki za ročaje; žleb − severnojadranska (N22); B 5YR 7/4 roza; keramika; na ZP ustja in ramena; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR OHU 5 %. 7/6 rdečkasto rumena; bel glinen premaz, tanek, mat, deloma ohranjen, gladek po površini; B premaza 5YR 8/2 rozasto SE 245 bela; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 60 %. 101 SE 245, kv. 8/C3, PN KOV 575, inv. št. 20093 91 SE 297B, kv. 8/B3, PN KER 3074, inv. št. 24494 Novec: Titus/S/kovan 80/Rom/RIC 89; bron; KN 8. Kuhinjska keramika; NK21 − lonec z izvihanim ustjem z 102 SE 245, kv. 8/D3, PN KOV 225, inv. št. 20010 izrazito kaneluro na NP za pokrov; odl. ostenja z rebrom ali Novec: Tiberius/As/kovan 15−16/Rom/RIC 34; 36; bron; KN 3. ustja pokrova; F nedoločljivo; B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika. 103 SE 245, kv. 8/C3, PN KOV 226, inv. št. 21077 Odl. ploščice ali traku; bron; dl. 1,9 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm. 92 SE 297B, kv. 8/B3, PN KER 3109, inv. št. 24502 Namizna keramika; NK28 − kadilnica; odl. ustja kadilnice; ho- 104 SE 245, kv. 8/C3, PN KOV 669, inv. št. 21670 rizontalno izvihano ustje − valovit zunanji rob ustja, na notra- Masiven žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega njem robu ustja kratki vertikalni vrezi, na ZP ustja poševni vrezi preseka, močno korodiran; železo; dl. 8,5 cm, š. 1.8 cm, in dva žleba; na ZP ostenja dolgi poševni vrezi; F NK (N21a); B db. 1,2 cm. 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 18 mm; OHU 5 %. 105 SE 245, kv. 8/D3, PN STE 062, inv. št. 22028 93 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3033, inv. št. 24515 Del dna skodelice z izvlečeno prstanasto nogo; steklo; Namizna keramika; NK33 − vrč s srednje širokim ustjem; odl. pr. 15,5 cm; datacija: zgodnje flavijski čas–2. stoletje. ustja, ročaja in ostenja vrča; oblika telesa in ročaja NK33, ustje 106 SE 245, kv. 8/D3, PN STE 082, inv. št. 22046 enako NK34B, ročaj NKR3E; F NK (N21a); B 5YR 7/8 rdečkasto Del dna vrča z izvlečeno prstanasto nogo, modrikasto steklo; rumena; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 35 %. pr. 8,7 cm. 94 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3218, inv. št. 24524 Namizna keramika; NK33B − vrč s srednje širokim ustjem; odl. ustja vrča; F NK (N21a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; kerami- ka; pr. u. 40 mm; OHU 30 %. 95 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3217, inv. št. 24567 Namizna keramika; NK46 − ročka, lonec s izvihanim trikotnim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/4 roza; bel glinen premaz?; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. 96 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 3001, inv. št. 24750 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. trakaste- ga ročaja vrča (tri kanelure na ZP); F NK − fina (N21); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 97 SE 297B, kv. 8/C3, PN KER 2880, inv. št. 24811 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna in ostenja lončka; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9a); B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR 4/2 temno rdečkasto siva; keramika; pr. d. 37 mm; OHD 45 %. 98 SE 297B, kv. 8/B3, PN KER 3071, inv. št. 24812 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna lonca; F NK − trda, oksidacijska (N20a); B 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 145 mm; OHD 30 %. 472 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 90 91 92 93 105 106 90–93 SE 297B, 105, 106 SE 245; 105, 106 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 473 107 SE 245, kv. 8/C3, PN OST 155, inv. št. 21226 117 SE 245, kv. 8/D3, PN KER 2874, inv. št. 23039 Šivalna igla; kost; dl. 6,1 cm, pr. 0,3 cm. Transportno posodje; A − Dr. 6B cesarska; odl. ustja amfore; F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 140 mm; 108 SE 245, kv. 8/C3, PN OST 154, inv. št. 21216 OHU 30 %; datacija: konec 1.–sred. 2. stoletje. Igralni žeton; jantar; db. 0,6 cm, pr. 1,7 cm. 118 SE 245, kv. 8/C3, PN KER 3254, inv. št. 23145 109 SE 245, kv. 8/D3, PN KER 0814, inv. št. 22146 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Padska sigilata; ITS − Consp. 24; odl. ustja in ostenja skodelice; ustja amfore; F A6a; B ZP 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; B žleb na ZP; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; B NP 7,5YR 7/6 rdečkasto premaz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, enakomerne rumena; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 10 %. barve, gladek; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 15 %; datacija: sred. avgustejskega obd.−sred. 119 SE 245, kv. 8/C3, PN KER 3252, inv. št. 23766 1. stoletja. Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja pokrova; F IKK (N18); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 110 SE 245, kv. 8/C3, PN KER 3249, inv. št. 22224 260 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali Padska sigilata; ITS − Consp. 43; odl. ustja in ostenja skodelice; 4. stoletje. žleb na NP ustja; F Tardopadana (TS4); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, gladek, 120 SE 245, kv. 8/D3, PN KER 2333, inv. št. 23891 mat, neenakomerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; ke- Kuhinjska keramika; KK1 − lonec z vertikalnim ustjem; odl. ramika; pr. u. 146 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto pol. 2. stoletja. temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 5 %. 111 SE 245, kv. 8/C3, PN KER 3248, inv. št. 22254 121 SE 245, kv. 8/C2, PN KER 3195, inv. št. 24010 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; Kuhinjska keramika; KK19 − kozica? − lonec Auerberg?; odl. odl. ustja skodelice; žleb na ZP ustja; F Sarius; B preloma 5YR ustja in ostenja lonca; profilirana ZP ustja; F KK − redukcijska 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr., z apnencem (N10); B 2,5Y 4/1 temno siva; keramika; pr. u. TS8; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 194 mm; 180 mm; OHU 20 %. OHU 5 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. 122 SE 245, kv. 8/B3, PN KER 2302, inv. št. 24054 112 SE 245, kv. 8/C3, PN KER 2962, inv. št. 22356 Kuhinjska keramika; KK25; odl. ustja in ostenja lonca; pas Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; vodoravnega glavničenja na ZP ramena; F KK − oksidacijska na ZP ostenja koleščkanje (poševne črtice); F IKTS − reduk-brez apnenca (N13e); B lisasto oranžno do temno rjavo; B NP cijska s premazom, mehka (KTS16); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 10 %. premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), bleščeč, gladek, tanek; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: 123 SE 245, kv. 8/C3, PN KER 3251, inv. št. 24309 druga pol. ali konec 1.−prva pol. 2. stoletja. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna in ostenja sklede; metličenje (poševno) na 113 SE 245, kv. 8/C2, PN KER 3196, inv. št. 22488 ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B ZP 10YR Vzhodna sigilata B2; ES B II − nedoločljivo; odl. ostenja krožni- 3/1 zelo temno siva; B lisasto oranžno do črno; B NP 2,5YR ka; žleb na ZP ostenja; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 130 mm; OHD 10 %. rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., rahlo svetleč, gladek, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; 124 SE 245, kv. 8/C3, PN KER 3255, inv. št. 24789 keramika; datacija: 70−150. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B 114 SE 245, kv. 8/C3, PN KER 3257, inv. št. 22521 5YR 6/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; bel glinen pre- Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 maz; B premaza 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. = Ricci 1/122; odl. ročaja lončka; F EKK; B preloma 5YR 7/6 90 mm; OHD 25 %. rdečkasto rumena; keramika; datacija: konec 1.−3. stoletje. 115 SE 245, kv. 8/C2, PN KER 3161, inv. št. 22737 Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. diska in ramena oljenke; F O16b; B lisasto rdeče do temno rdeče; keramika; pr. u. 84 mm; OHU 30 %; datacija: sred. ali konec 1.−2. stoletje ali prva pol. 3. stoletja. 116 SE 245, kv. 8/C3, PN KER 3253, inv. št. 22823 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − italska; odl. ustja namizne posode ali male amfore; F A27a; B preloma 5YR 8/4 roza; premaz na ZP; glinen premaz, engoba, dobro ohr.; B premaza 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %; datacija: 1.−2. stoletje. 474 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 107 108 109 110 111 121 122 123 SE 245; 107–111 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 475 125 SE 245, kv. 8/C3, PN KER 3256, inv. št. 24790 133 SE 263, kv. 8/D3, PN KER 1215, inv. št. 22389 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. Keramika tankih sten; KTS − T36 − pozna redukcijska skodeli- ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 ca s koleščkanjem; odl. ustja in ostenja skodelice; koleščkanje rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 10 %. (navpične črtice) na ramenu; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje SE 263 ohr. (spran), školjkasto nalomljen, gladek, tanek, bleščeč, 126 SE 263, kv. 8/D3, PN KOV 249a, inv. št. 21433 lisast?; B premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; pr. u. 78 mm; Odl. žeblja, močno korodiranega; železo; dl. 4,2 cm, š. 2 cm, OHU 10 %; datacija: druga pol. 1. stoletja−2. stoletje. db. 0,8 cm. 134 SE 263, kv. 8/D3, PN KER 1022, inv. št. 22700 127 SE 263, kv. 8/D3, PN KOV 249b, inv. št. 21434 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. volutne oljenke; rame Odl. žeblja, polkrožno glavico in odlomljenim trnom kvadra- IVb ali IIIa ali IIIb, žleb na dnu; F O1a; B preloma 10YR 8/4 tnega preseka; železo; dl. 4,6 cm, š. 2.6 cm, db. 0,8 cm. zelo bledo rjava; premaz na ZP; slabo ohr. (predvsem spran), O, lisast; B premaza 2,5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. 128 SE 263, kv. 8/C3, PN KER 1013, inv. št. 22169 u. 70 mm; OHU 45 %; pr. d. 50 mm; OHD 15 %; datacija: sred. Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja in ostenja krožnika; 1.−sred. 3. stoletja. F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., gladek z rahlimi nepravilnostmi, mat, neenakomerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 196 mm; OHU 10 %; datacija: 30 ali 40−2. stoletje. 129 SE 263, kv. 8/D3, PN KER 2776, inv. št. 22196 Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ustja in ostenja skodelice z rebrom; žleb na robu ustja; F Tardopadana (TS4); B 7,5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; srednje ohr. spran in pod patino, rahlo svetleč, lisast; B premaza lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; OHU 2 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 130 SE 263, kv. 8/C3, PN KER 1502, inv. št. 22323 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- nom; odl. ustja skodelice; bunkice barbotina na ZP ostenja; F IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS22); B 10YR 6/2 svetlo rjavkasto siva; premaz po celi površini; slabo ohr. (spran in odluščen), gladek, mat; B premaza 10YR 3/1 zelo temno siva; keramika; OHU 5 %; datacija: 1.−prva pol. 2. stoletja. 131 SE 263, kv. 8/D3, PN KER 1020, inv. št. 22326 Keramika tankih sten; KTS − Angera 2; odl. ustja in ostenja skodelice; barbotin: vodni listi in skupine bunčic po tri; F IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS14); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), gladek, mat, lisast; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 114 mm; OHU 15 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 132 SE 263, kv. 8/C3, PN KER 1503, inv. št. 22354 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; koleščkanje (poševne črtice) na ZP ostenja; F IKTS − reduk- cijska s premazom (KTS4); B 10YR 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), školjkasto nalomljen, gladek, bleščeč; B premaza 7,5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga pol. 1.−sred. 2. stoletja. 476 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 128 130 131 132 133 SE 263, merilo 1 : 2. 477 135 SE 263, kv. 8/D3, PN KER 1133, inv. št. 22714 SE 289 Svetila; O − Loeschke VIII; odl. ramena in diska oljenke; rame VIb ali VIIIb?; klas v reliefu na ramenu; F O9; B preloma 10YR 145 SE 289, kv. 8/G4, PN KER 0803, inv. št. 24737 8/6 rumena; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 15 %; datacija: Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. traka- druga pol. 1.−sred. 3. stoletja. stega ročaja vrča (tri kanelure na ZP); F NK (N2); B 7,5YR 8/4 roza; keramika. 136 SE 263, kv. 8/D3, PN KER 1536, inv. št. 22716 Svetila; O − reliefna − nedoločeno; odl. ostenja oljenke; F 146 SE 289, kv. 8/C3, PN OST 051, inv. št. 25066 O1a; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; premaz na ZP; Gradbeni material; tegula z žigom − nedoločljivo; odl. tegule srednje ohr. (spran), gladek, rahlo bleščeč, lisast; B premaza z žigom ../T ali ../I; žig: nedoločljiv; pozitiv, pravokotni okvir, nedoločljivo; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 15 %; datacija: ohr. pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ../T ali ../I, 22 × 23 mm; F 1.−sred. 3. stoletja. A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 1 %; dl. 53 mm; 36 mm; v. 16 mm. 137 SE 263, kv. 8/C3, PN KER 1474, inv. št. 23278 Transportno posodje; AA − Africana IIA = Keay 4−5; odl. SE 295B ustja amfore; F A9a; B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 147 SE 295B, kv. 7/E2, PN KER 3179, inv. št. 22730 120 mm; OHU 15 %; datacija: sred. 2.−3. stoletje. Svetila; O − Loeschke Xa/b; odl. dna in ostenja oljenke; dva 138 SE 263, kv. 8/C3, PN KER 1024, inv. št. 24073 žleba na dnu; žig v reliefu CRESCE/S − S spodaj; žig: CRE-Namizna keramika s premazom; KK23 = NK13 − ovalni lonec SCES; F O16b; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. z izrazitim ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim d. 50 mm; OHD 50 %; datacija: 2.−3. (4. ali 5.) stoletje. ustjem; odl. ustja lonca; F NK − trda, oksidacijska (N25b); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU SE 620 15 %. 148 SE 620, kv. 7/D2, PN KOV 852, inv. št. 21778 139 SE 263, kv. 8/D3, PN KER 1475, inv. št. 24135 Prstan z nesklenjenima koncema in ovalno razširitvijo; železo; Kuhinjska keramika; KK29 − različice loncev KK23; odl. ustja 1,2 cm, db. 1,6 cm, pr. 2,4 cm; datacija: konec 3. in 4. stoletje. lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B 7,5YR 6/4 149 SE 620, kv. 7/D2, PN KOV 810, inv. št. 21747 svetlo rjava; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 140 SE 263, kv. 8/D3, PN KER 1021, inv. št. 24136 korodiran; železo; dl. 8 cm. Kuhinjska keramika; KK29 − različice loncev KK23; odl. ustja 150 SE 620, kv. 7/E2, PN KER 3263, inv. št. 24376 lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N11a); B lisasto Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 15 %. odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksida- 141 SE 263, kv. 8/D3, PN KER 1476, inv. št. 24350 cijska z apnencem (N10e); B 5YR 6/3 svetlo rdečkasto rjava; Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 10 %. odl. ravnega dna lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B SE 656 lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 60 %. 151 SE 656, kv. 7/C3, PN KER 142 SE 263, kv. 8/C3, PN KER 1473, inv. št. 24884 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore 2764, inv. št. 24956 z ravnim dnom; odl. prstanastega dna in ostenja posode; F Shrambeno posodje; dolij; odl. NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; ostenja in ustja dolija; F D1; B keramika; pr. d. 80 mm; OHD 35 %. preloma 7,5YR 7/6 rdečkasto ru- mena; B NP 5YR 7/6 rdečkasto SE 282B rumena; keramika; dl. 360 mm; š. 130 mm; v. 85 mm. 143 SE 282B, kv. 7/B2, PN KER 2918, inv. št. 22457 Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 80; odl. ustja skodelice; F ES B II; B preloma 2,5YR 5/8 rdeča; premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, lisast, rahlo bleščeč do mat, gladek; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 190 mm; OHU 5 %; datacija: 80−150. 144 SE 282B, kv. 7/C2, PN KER 3198, inv. št. 24832 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. dna in ostenja vrča ali amfore; F NK − severnojadranska (N22); B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 66 mm; OHD 100 %. 478 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 139 135 146 143 147 148 151 135, 139 SE 263, 143 SE 282B, 146 SE 289, 147 SE 295B, 148 SE 620, 151 SE 656; 151 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 479 SE 260B 161 SE 260B, kv. 8/A2, PN KER 1249, inv. št. 22976 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. trakastega ro- 152 SE 260B, kv. 8/A2, PN KOV 316, inv. št. 21096 čaja vrča ali amfore (ena kanelura na ZP); F NK − istrska (N16); Odl. votlega kavlja, kvačka na tulastem nastavku; bron; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. dl. 3,2 cm, š. 0,5 cm, db. 0,1 cm. 162 SE 260B, kv. 8/A2, PN KER 1424, inv. št. 23143 153 SE 260B, kv. 8/A2, PN KOV 317, inv. št. 21097 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Gumb; bron; dl. 0,9 cm, š. 1,4 cm, db. 0,2 cm. paličastega ročaja amfore (okrogel presek); F A12b; B preloma 154 SE 260B, kv. 8/A2, PN KOV 906, inv. št. 21827 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. Odlomljen trn s pravokotnim trnom, močno korodiran; železo; 163 SE 260B, kv. 8/A2, PN KER 1422, inv. št. 23217 dl. 6,5 cm. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); 155 SE 260B, kv. 8/B3, PN KER 1901, inv. št. 22134 odl. ročaja amfore (ovalen presek); F A6c; B 7,5YR 8/4 roza; Italska sigilata; ITS − Consp. 6; odl. ustja krožnika; žleb na keramika; datacija: 1.–4. stoletje. robu ustja; F Aretina A; B preloma 2,5YR 7/4 roza; premaz po 164 SE 260B, kv. 8/B3, PN KER 1206, inv. št. 23246 celi površini, dobro ohr., bleščeč, enakomerne barve, gladek; B Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; = PN premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %; KER 798; F A17; OHU 30 %; datacija: 1−4. stoletje. datacija: druga četrt.–sred. 1. stoletje. 165 SE 260B, kv. 8/A2, PN KER 1423, inv. št. 23491 156 SE 260B, kv. 8/A2, PN KER 1415, inv. št. 22287 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F Namizna keramika s premazom; KP9; odl. dna krožnika s A3b; B ZP 7,5YR 6/4 svetlo rjava; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo prstanasto nogo; žleb na ZP dna; F Pozna sigilata (TS9); B 5YR rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.–5. stoletje. 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, gladek, mat, neenakomerne barve − ZP: 2,5YR 5/8 166 SE 260B, kv. 8/A2, PN KER 1210, inv. št. 23924 rdeča; NP: 5YR 4/6 rumenkasto rdeča; B premaza 2,5YR 5/8 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; rdeča; keramika; pr. d. 130 mm; OHD 10 %; datacija: druga odl. ustja in ostenja lonca; metličenje (vodoravno in navpično) pol. 1.−3. stoletje. na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 15 %. 157 SE 260B, kv. 8/B3, PN KER 1991, inv. št. 22315 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- 167 SE 260B, kv. 8/A2, PN KER 1417, inv. št. 24159 nom; odl. ustja in ostenja skodelice; na ZP ostenja barbotin Kuhinjska keramika; KK31E − globularni lonci s kratkim, ravnim (poševne linije); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4); in profiliranim robom ustja; odl. ustja lonca; F KK − oksida- B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr., cijska brez apnenca (N9b); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; rahlo bleščeč, lisast, gladek; B premaza 10YR 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. keramika; pr. u. 96 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−zač. 168 2. (prva pol.) stoletja. SE 260B, kv. 8/B3, PN KER 2064, inv. št. 24160 Kuhinjska keramika; KK31 − globularni lonci s kratkim, ravnim 158 SE 260B, kv. 8/C3, PN KER 2042, inv. št. 22324 in profiliranim robom ustja; odl. ustja lonca; žlebovi na ZP Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- ustja; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B 5YR 6/8 nom; odl. ustja in ostenja skodelice; na ZP ostenja barbotin rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 5 %. (bunčice, cvetovi?); F IKTS − redukcijska s premazom, mehka 169 (KTS22); B 10YR 6/2 svetlo rjavkasto siva; premaz po celi SE 260B, kv. 8/B3, PN KER 1990, inv. št. 24523 površini; slabo ohr. v luskah, gladek, lisast, bleščeč; B prema- Namizna keramika; NK33 − vrč s srednje širokim ustjem; odl. za 10YR 3/2 zelo temna sivkasto rjava; keramika; OHU 5 %; ustja, ostenja in ročaja vrča, NKR3D ročaj; F NK − severno- datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. jadranska (N22); B 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 5 %. 159 SE 260B, kv. 8/B3, PN KER 1209, inv. št. 22536 170 Afriška sigilata; AS − Hayes 16; odl. ustja in ostenja krožnika; SE 260B, kv. 8/A2, PN KER 1414, inv. št. 24751 F AS − A2; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz po celi Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. trakaste- površini, dobro ohr., debel z mnogimi mehurčki, mat, enako- ga ročaja vrča (ena kanelura na ZP); F NK − severnojadranska merne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. pr. u. 176 mm; OHU 15 %; datacija: (konec 2. stoletja−zač.) 3. stoletje. 160 SE 260B, kv. 8/A2, PN KER 1416, inv. št. 22804 Svetila; O−AO − Atlante VIII; odl. noska in ramena afriške oljenke; na ramenu v reliefu jajčni niz ali na disku in ramenu motiv školjke; F O18; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz na ZP; zelo slabo ohr., mat, spran; B premaza 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 15 %; datacija: druga četrt. ali sred. 5.−6. stoletje. 480 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 152 153 155 156 157 158 159 160 SE 260B; 156, 159 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 481 SE 281 183 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2929, inv. št. 22276 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; 171 SE 281, kv. 8/B3, PN KOV 561, inv. št. 21159 odl. ostenja skodelice; v reliefu stiliziran steber (iz dveh ravnih Odl. tordirane igle; bron; dl. 2,3 cm, pr. 0,3 cm. linih in zunanjih liinij iz bunčic); F Sarius; B preloma 5YR 7/8 172 SE 281, kv. 8/B3, PN KOV 576, inv. št. 21165 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr., TS8; Odl. igle ovalnega preseka; bron; dl. 1,2 cm, š. 0.4 cm, B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: 20 pr. n. št.− db. 0,3 cm. klavdijsko (flavijsko?) obd. 173 SE 281, kv. 8/C3, PN KOV 559, inv. št. 21611 184 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2928, inv. št. 22278 Žebljiček − zakovica za podplat čevlja; železo; dl. 0,8 cm, Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; š. 0,8 cm, db. 0,2 cm. odl. ostenja skodelice; v reliefu palmeta; F Sarius; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje 174 SE 281, kv. 8/C3, PN KOV 940, inv. št. 21861 ohr., TS8; B premaza 10R 4/6 rdeča; keramika; datacija: 20 pr. Manjši žebelj, močno korodiran; železo; dl. 4,5 cm. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. 175 SE 281, kv. 8/C3, PN KOV 939, inv. št. 21860 185 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2281, inv. št. 22290 Manjši žebelj, močno korodiran; železo; dl. 6,5 cm. Keramika tankih sten; KTS − Angera 1, polkrožna skodelica; 176 SE 281, kv. 8/B3, PN KOV 870, inv. št. 21795 odl. ravnega dna skodelice; F IKTS − redukcijska brez premaza Masiven žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega (KTS11); B 2,5Y 6/1 siva; keramika; pr. d. 48 mm; OHD 25 %; preseka, močno korodiran; železo; dl. 6 cm. datacija: prva pol. 1. stoletja (do neronskega obd.). 177 SE 281, kv. 8/B3, PN OST 156, inv. št. 21227 186 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2283, inv. št. 22301 Kozmetična igla; kost; dl. 9,1 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica neokrašena; pr. 0,4 cm. odl. ustja skodelice; žleb na ZP pod ustjem; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS15), mehka; B preloma 2,5Y 6/1 siva; premaz 178 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 3027, inv. št. 22142 po celi površini; slabo ohr. na ZP (popolnoma spran); dobro Padska sigilata; ITS − Consp. 18; = PN KER 1273; F Padana B; ohr. na NP, mat, gladek, tanek; B premaza 10YR 4/1 temno siva; OHU 5 %. keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 179 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 3002, inv. št. 22154 187 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 3148, inv. št. 22327 Padska sigilata; ITS − Consp. 20.4 ali 21.3; odl. ustja in ostenja Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; = G60; F KTS19; OHU krožnika; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; 10 %. premaz po celi površini, dobro ohr., gladek z nepravilnostmi, bleščeč, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; 188 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2280, inv. št. 22330 keramika; pr. u. 194 mm; OHU 5 %; datacija: 15? ali 30−sred. Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skode- 1. stoletja(?). lice; na ZP ostenju barbotin (vodni listi); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS14); B 10YR 7/1 svetlo siva; premaz po celi 180 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2078, inv. št. 22172 površini; srednje ohr. (spran), mat, gladek; B premaza 7,5YR Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja in ostenja krožnika; F 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva Tardopadana (TS4); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po pol. 2. stoletja. celi površini, dobro ohr., mat, gladek, neenakomerne barve; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %; 189 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2279, inv. št. 22335 datacija: 30 ali 40−2. stoletje. Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenju barbotin (vodni listi); F IKTS − redukcijska s pre- 181 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2284, inv. št. 22192 mazom (KTS5); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ustja in ostenja skode- srednje ohr. (spran), bleščeč, gladek; B premaza 2,5Y 3/1 zelo lice z rebrom; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto temno siva; keramika; datacija: druga pol. ali konec 1.−prva rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., gladek, mat, pol. 2. stoletja. neenakomerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 114 mm; OHU 5 %; datacija: klavdijsko obd.−prva pol. 2. stoletja. 182 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 3026, inv. št. 22257 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; odl. ustja skodelice; kanelura na ZP ustja; F Sarius; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini, dobro ohr., TS8; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 134 mm; OHU 5 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. 482 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 177 173 179 180 181 182 188 185 SE 281, merilo 1 : 2. 483 190 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 2958, inv. št. 22342 198 SE 281, kv. 8/C2, PN KER 2270, inv. št. 22396 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barbotinom; Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje (poševne in ostenja skodelice z nastavkom za ročaj; F IKTS − redukcij- črticei) in barbotin (vejica); F IKTS − redukcijska s premazom ska s premazom (KTS21), mehka; B preloma 2,5Y 7/1 svetlo (KTS5); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje siva; premaz po celi površini; slabo ohr. (spran), nedoločljivo; ohr. (spran), bleščeč, lisast, gladek, tanek; B premaza 2,5Y 4/2 B premaza nedoločljivo; keramika; OHU 5 %; datacija: druga temno sivkasto rjava; keramika; datacija: sred. 1.–prva pol. pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 2. stoletja. 199 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2964, inv. št. 22403 191 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 2327, inv. št. 22343 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ravne- Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barbo- ga dna skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS21); tinom; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja barbotin (vodni B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr. listi); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4); B 10YR 7/1 gladek, mat; B premaza 10YR 3/1 zelo temno siva; keramika; svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr., školjkasto pr. d. 35 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−prva pol. 2. stoletja. nalomljen, bleščeč, gladek, tanek; B premaza 7,5YR 2,5/1 črna; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 200 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2282, inv. št. 22407 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. rav- 192 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2073, inv. št. 22345 nega dna lončka; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS15); Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- B 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini; srednje ohr., lisast, nom; odl. ustja skodelice; na ZP ostenja barbotin (vodni listi); mat, gladek; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS21); B 2,5Y 7/1 svetlo pr. d. 34 mm; OHD 50 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. siva; premaz po celi površini, dobro ohr. (spran), mat, lisast; B 2. stoletja. premaza 10YR 4/1 temno siva; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 201 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2074, inv. št. 22410 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja 193 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2072, inv. št. 22348 skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS14); B 2,5Y Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; = G549; F KTS21; 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr., mat, lisast, datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. gladek; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 194 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 1661, inv. št. 22350 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ustja in ostenja skodelice; koleščkanje (rombi); F IKTS − redukcijska s prema- zom (KTS15), mehka; B preloma 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (močno spran), mat, lušči se školjkasto, lisaste barve; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 134 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−sred. 2. stoletja. 195 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2961, inv. št. 22360 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje (rombi); F IKTS − redukcijska s pre- mazom (KTS4); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), bleščeč, školjkasto nalomljen; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga pol./konec 1.−prva pol. 2. stoletja. 196 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2960, inv. št. 22385 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s koleščka- njem; odl. ustja in ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje (trikotniki); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS14); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), mat, gladek, lisast; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; kera- mika; OHU 5 %; datacija: tiberijsko obd.−1. ali 2. stoletje. 197 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 1662, inv. št. 22393 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ročaja skodelice trakast (4 žlebovi na ZP); F IKTS − redukcijska s pre- mazom (KTS4); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran in odluščen), školjkasto nalomljen, gladek, bleščeč, tanek; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 484 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 190 194 197 198 199 SE 281, merilo 1 : 2. 485 202 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2275, inv. št. 22437 211 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2288, inv. št. 24034 Keramika tankih sten; KTS − T4 − kozarec s podkvami − Ricci Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, 1/364−5; odl. ustja in ostenja lončka; na ZP ostenja barbotin navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; (luske); F IKTS − oksidacijska (KTS8b); B 10YR 8/3 zelo bledo odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez rjava; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. (spran), rahlo apnenca (N13c); B lisasto oranžno do črno; keramika; pr. u. bleščeč, tanek; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 10 %. 82 mm; OHU 5 %; datacija: (tiberijsko ali klavdijsko obd.) sred. 1.−prva pol. 2. stoletja. 212 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2076, inv. št. 24047 Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, 203 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 3104, inv. št. 22442 navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; = Keramika tankih sten; KTS − T6 – kozarci − vzhodni; odl. ustja G668; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e). in ostenja lončka; plitke kanelure na ZP trupa; F EKK (KTS7); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 76 mm; OHU 213 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2274, inv. št. 24066 10 %; datacija: (1.) 2.−3. stoletje. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. 204 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 2323, inv. št. 22674 ustja in ostenja lončka; žleb na robu ustja; kanelura na ZP Svetila; O − Loeschke IB ali IC; odl. noska oljenke; plastična ramena; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B 5YR 6/8 voluta poudarjena s kaneluro; F O1a; B preloma 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 63 mm; OHU 20 %. rdečkasto rumena; premaz na ZP; dobro ohr., O1; B premaza 2,5YR 4/4 rdečkasto rjava in 4/6; keramika; datacija: sred. 1.− 214 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 2325, inv. št. 24072 sred. 3. stoletja. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. 205 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 2328, inv. št. 22702 ustja in ostenja lončka; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); Svetila; O − Loeschke I ali IV; odl. diska oljenke; na disku gri- B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 75 mm; OHU fon (leteč lev) v reliefu; F O1c; B preloma 7,5YR 8/6 rdečkasto 10 %. rumena; premaz na ZP; slabo ohr., O1; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. 215 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 3005, inv. št. 24105 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 206 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 2322, inv. št. 22712 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; = Svetila; O − Loeschke VIII; odl. ramena in ostenja oljenke; G83; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); OHU 10 %. rame ?; jajčni niz v negativu na ramenu; F O1c; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; premaz na ZP; slabo ohr., O1; 216 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 3149, inv. št. 24114 B premaza 2,5YR 3/1 in 3/2 zelo temno siva in zelo temno Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim sivkasto rjava; keramika; pr. u. 84 mm; OHU 10 %; datacija: ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; = druga pol. 1.−sred. 3. stoletja. G767; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e). 207 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 3144, inv. št. 23750 217 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 3105, inv. št. 24130 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; = G71; F IKK (N18); Kuhinjska keramika; KK28 − različice loncev KK23; odl. ustja OHU 15 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B ZP lisasto 4. stoletje. rdeče do temno rjavo; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; 208 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2883, inv. št. 23776 OHU 10 %. Italska kuhinjska keramika; IKK3 − pekač z enostavnim ustjem; odl. ustja pekača; F IKK (N28); B ZP 10YR 4/2; B preloma 5YR 218 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2286, inv. št. 24133 5/6 rumenkasto rdeča; B NP 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; brez Kuhinjska keramika; KK28 − različice loncev KK23; odl. ustja premaza; keramika; OHU 2 %. lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9a); B 5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 5 %. 209 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 3106, inv. št. 23805 Egejska kuhinjska keramika; EKK − kozica/lonec Knossos tip 219 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 3146, inv. št. 24141 3; odl. ustja in ostenja lonca/kozice; F EKK (N23b); B ZP 7,5YR Namizna keramika; KK24 = NK11 − ovalni lonec z ravnim 4/3 rdečkasto rjava rjava; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rume- ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; kanelura na ZP ramena; F na; B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; brez premaza; keramika; NK − severnojadranska (N22b); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; pr. u. 160 mm; OHU 10 %. keramika; pr. u. 130 mm; OHU 15 %. 210 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 2324, inv. št. 24016 220 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2075, inv. št. 24318 Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; odl. odl. prstanastega dna in ostenja sklede ali pokrova; F KK − re- ustja in ostenja lonca; pas vodoravnega glavničenja na ZP rame- dukcijska z apnencem (N10c); B ZP lisasto temno rjavo do črno; na; odtis prsta na robu ustja; F KK – oksidacijska brez apnenca B preloma 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B NP lisasto temno rjavo (N13e); B ZP lisasto rdeče do temno rdeče; B preloma 5YR 6/6 do črno; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 10 %. rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 5 %. 486 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 202 203 205 209 210 213 SE 281; 202, 203, 205 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 487 221 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2077, inv. št. 24326 232 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2278, inv. št. 24883 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore odl. ravnega dna in ostenja lončka; F KK − oksidacijska brez z ravnim dnom; odl. prstanastega dna in ostenja lonca; F apnenca (N13b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. NK − istrska (N17, podobna A6a); B ZP 7,5YR 8/6 rdečkasto d. 66 mm; OHD 20 %. rumena; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 45 %. 222 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 2326, inv. št. 24340 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 233 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 1658, inv. št. 24903 odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksida- Namizna keramika; NKD5 − prstanasto dno (s kaneluro) vrčka; cijska brez apnenca (N20b); B lisasto oranžno do temno rjavo; odl. prstanastega dna lončka ali vrčka; F NK − severnoja- keramika; pr. d. 80 mm; OHD 25 %. dranska (N22); B 10YR 7/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. d. 35 mm; OHD 100 %. 223 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2287, inv. št. 24365 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Prostor O, N odl. ravnega dna lončka; obilne primesi na dnu; F KK − oksi- SE 323 dacijska brez apnenca (N13e); B lisasto oranžno do črno; B NP 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 25 %. 234 SE 323, kv. 12/E1, PN KER 2784, inv. št. 22836 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. roča- 224 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 3147, inv. št. 24385 ja amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A11; B preloma Kuhinjska keramika; KKP1 − pokrov z držajem orlo bifido; odl. 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. držaja pokrova; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B ZP N 3 zelo temno siva; B preloma 7,5YR 5/4 rdečkasto rjava; B NP N 3 235 SE 323, kv. 12/D1, PN KER 0049, inv. št. 22691 zelo temno siva; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 100 %. Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena in diska oljenke; rame IIIa (Var.); F O1c; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; 225 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 3003, inv. št. 24441 premaz na ZP; dobro ohranjen, školjkasto nalomljen, bleščeč, Kuhinjska keramika; NK4 − lonec s kratkim rahlo izvihanim lisast od 2,5YR 4/6 rdeča rdeče do 5YR 3/2 temno rdečkasto ustjem; odl. izvihanega ustja lonca; F NK − istrska (N5); B rjava temno rdeče rjavo; B premaza lisasto; keramika; pr. u. 7,5YR 6/4 svetlo rjava; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 5 %. 80 mm; OHU 15 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 226 SE 281, kv. 8/C3, PN KER 2321, inv. št. 24505 236 SE 323, kv. 12/E1, PN KER 0102, inv. št. 22817 Namizna keramika; NK28 − kadilnica; odl. ustja in ostenja Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ustja amfore; F A4b; B ZP kadilnice; rob ustja okrašen z valovitim rebrom z odtisi prstov 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; B na zunanji in notranji strani; F NK (N21a); B 5YR 6/6 rdečkasto NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 118 mm; OHU rumena; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 5 %. 35 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (konec) 227 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2276, inv. št. 24629 1. stoletja. Namizna keramika; NKP4 − pokrov; odl. ustja pokrova; F 237 SE 323, kv. 12/D1, PN KER 0048, inv. št. 24061 NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim keramika; OHU 15 %. ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; = 228 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 3004, inv. št. 24632 G2320; F NK − trda, oksidacijska (N9b); OHU 20 %. Kuhinjska keramika; NKP4 − pokrov; odl. ustja in ostenja pokro- Prostor O−I−D va; kanelure na ZP in NP ostenja; F NK − istrska (N16); B lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 220 mm; OHU 5 %. SE 426 229 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2285, inv. št. 24635 238 SE 426, kv. 12/E2, PN KER 2200, inv. št. 22148 Kuhinjska keramika; NKP6 − pokrov; odl. ustja pokrova; F KK Padska sigilata; ITS − Consp. 4; odl. ustja in ostenja krožnika; − oksidacijska brez apnenca (N9b); B 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; žleb na NP ustja; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %. rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. (se lušči), mat, gladek, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; kera- 230 SE 281, kv. 8/B3, PN KER 2277, inv. št. 24636 mika; pr. u. 160 mm; OHU 10 %; datacija: tiberijsko−klavdijsko Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja obd. (do konec 1. stoletja). vrča ali male amfore, trakast (dve rebri na ZP); F NK − istrska (N3); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. 239 SE 426, kv. 12/E2, PN KER 2199, inv. št. 22844 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. roča- 231 SE 281, kv. 8/C2, PN KER 2269, inv. št. 24646 ja amfore, paličast (okrogel presek); F A11b; B preloma 7,5YR Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. trakaste- 8/6 rdečkasto rumena; keramika. ga ročaja vrča ali male amfore ali posode (tri kanelure na ZP); F NK (N21a); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 240 SE 426, kv. 12/D2, PN KER 2124, inv. št. 24654 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. trakaste- ga ročaja vrča/posode (tri kanelure na ZP); F NK − istrska (N5); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika. 488 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 221 224 234 236 238 221, 224 SE 281, 234, 236 SE 323, 238 SE 426; 238 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 489 SE 446 F N20b; F NK − fina (različna); B lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 178 mm; OHU 20 %. 241 SE 446, kv. 12/D3, PN KER 2184, inv. št. 23093 Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja in 250 SE 390, kv. 12/D3, PN KER 1102, inv. št. 24139 ostenja amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; Kuhinjska keramika; KK24=NK11− ovalni lonec z ravnim pr. u. 104 mm; OHU 100 %; datacija: 1.–4. stoletje. ustjem; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B preloma 7,5YR 242 SE 446, kv. 12/D3, PN KER 2185, inv. št. 23565 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 15 %. Transportno posodje; ŠA − Keay 23 = Almagro 51C; odl. ustja amfore; F A14b; B 5YR 5/8 rumenkasto rdeča; keramika; pr. u. SE 397 100 mm; OHU 25 %; datacija: 3.–5. stoletje. 251 SE 397, kv. 12/D2, PN KER 1611, inv. št. 23695 243 SE 446, kv. 12/D3, PN KER 2236, inv. št. 25094 Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ustja Transportno posodje; PA5 − pokrovček za amforo izdelan na amfore; F A4b; B preloma 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. vretenu za amforo; F A6b; B 5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 20 %. 69 mm; OHU 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. 252 SE 397, kv. 12/D2, PN KER 1612, inv. št. 23894 3. gradbena faza Kuhinjska keramika; KK1B − lonec z vertikalnim ustjem; odl. Zidovi izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; OHU 5 %. SE 452 Prostori A', A, B, C, D, E 244 SE 452, kv. 11/C3, PN KER 2259, inv. št. 24479 SE 440 Namizna keramika; NK9 − dvoročajni lonec z izvihanim ustjem; odl. ustja in ročaja ročke/lonca z ročaji; F N21; F NK 253 SE 440, kv. 12/A3, PN KER 2930, inv. št. 22264 − drugo; B preloma 7,5YR 8/4 roza; premaz po celi površi- Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; ni; bela engoba, na ZP slabo ohranjena, na NP bolje, mat, odl. ustja skodelice; žleb na ZP ustja; F Sarius; B preloma 5YR tanka; B premaza 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; na ZP slabo 115 mm; OHU 30 %. ohr.; na NP dobro ohr.; TS8; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; kera- mika; pr. u. 166 mm; OHU 2 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko Plasti in strukture po prostorih (flavijsko?) obd. Prostora O in I 254 SE 440, kv. 12/A3, PN KER 3243, inv. št. 23032 SE 390 Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ustja amfore; F A6c; B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; 245 SE 390, kv. 12/D2, PN KER 0144, inv. št. 22679 OHU 25 %; datacija: prva pol.−tretja četrt. 1. stoletja. Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. diska, ramena in ostenja reliefne oljenke; rame IVb, bunčice med žlebovi; reliefen okras SE 311A na disku zelo slabo ohr.; F O1a; B preloma 7,5YR 8/6 rdečka- 255 SE 311A, kv. 12/E3, PN KER 1482, inv. št. 22188 sto rumena; premaz na ZP; srednje ohr., školjkasto nalomljen, Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ustja in ostenja skodelice gladek, bleščeč, lisast; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; z rebrom; dva žleba na ZP ustja; F Padana B; B preloma 5YR pr. u. 85 mm; OHU 40 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. 246 SE 390, kv. 12/E2, PN KER 0729, inv. št. 22834 (zelo spran), gladek, mat, lisast; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. ustja keramika; pr. u. 90 mm; OHU 5 %; datacija: prototiberijsko amfore; F A11b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; pre- obd.−sred. 1. stoletja (prva pol. 2. stoletja.). maz na ZP; bel glinen premaz; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 256 SE 311A, kv. 12/D3, PN KER 1484, inv. št. 23058 30 %; datacija: 1.−2. stoletje. Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna, ročaja in 247 SE 390, kv. 12/D2, PN KER 1060, inv. št. 22872 ostenja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. roča- pr. d. 48 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. ja amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A11; B preloma 257 SE 311A, kv. 12/D3, PN KER 1487, inv. št. 23724 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Transportno posodje; PA4 − pokrovček − v kalupu ploščat; 248 SE 390, kv. 12/D2, PN KER 1180, inv. št. 23889 pokrovček za amfore; F A16a; B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; Kuhinjska keramika; KK1A − lonec z vertikalnim ustjem; odl. keramika; pr. u. 76 mm; OHU 55 %; datacija: 1.−5. stoletje. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto 258 SE 311A, kv. 12/E3, PN KER 1481, inv. št. 23731 rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. Transportno posodje; PA5 − pokrovček za amforo izdelan 249 SE 390, kv. 12/D2, PN KER 0963, inv. št. 24124 na vretenu; odl. pokrova amfore; F A6a; B 7,5YR 7/6 rdeč- Namizna keramika; NK12 − lonci z visokim vratom; odl. ustja kasto rumena; keramika; pr. u. 79 mm; OHU 55 %; datacija: in ostenja lonca; žleb na ZP ramena; odtisi šila na robu ustja; 1.−5. stoletje. 490 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 241 245 246 242 255 249 263 257 261 264 266 265 274 277 282 241–243 SE 446, 244 SE 452, 245, 246, 249 SE 390, 255, 257 SE 311A, 261–277 SE 311, 282 SE 311B; 245, 255, 261, 263, 265, 266, 282 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 491 259 SE 311A, kv. 12/D3, PN KER 1485, inv. št. 24092 269 SE 311, kv. 12/E3, PN KER 1942, inv. št. 23084 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja amfore, ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; paličast (ovalen presek) debel; F A16c; B 7,5YR 8/6 rdečkasto odl. ustja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska brez rumena; keramika; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. apnenca (N13b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 5 %. 270 SE 311, kv. 12/D3, PN KER 1818, inv. št. 23379 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. zatiča amfore; 260 SE 311A, kv. 12/D3, PN KER 1615, inv. št. 24370 F A5; B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; dataci- Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ja: 4. stoletje−sred. 5. stoletja. odl. ravnega dna in ostenja lonca ali sklede; obilne primesi na dnu; ZP ostenja zaglajena (vodoravno); F KK − redukcijska z 271 SE 311, kv. 12/D3, PN KER 1469, inv. št. 23425 apnencem (N10b); B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B prelo- Transportno posodje; AA − Keay 57; = G1151; F A4b; OHU ma N 2,5 črna; keramika; pr. d. 150 mm; OHD 10 %. 60 %; datacija: (sredina) druga polovica 5. stoletja. 272 SE 311, kv. 12/D3, PN KER 1819, inv. št. 24001 SE 311 Kuhinjska keramika; KK14B − lonec s kratkim ostro zapognje- 261 SE 311, kv. 12/C3, PN OST 152, inv. št. 21952 nim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z Utež; svinec; 2,1 cm, db. 4 cm. apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 10 %. 262 SE 311, kv. 12/D3, PN KOV 908, inv. št. 21829 Žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; žele- 273 SE 311, kv. 12/C3, PN KER 1234, inv. št. 24098 zo; dl. 3 cm, š. 3 cm, db. 0,8 cm. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. 263 SE 311, kv. 12/D3, PN KOV 856, inv. št. 21782 ustja lonca; kanelura na robu ustja; F KK − oksidacijska, trda, Okov za okno ali vrata; železo; dl. 4,5 cm, š. 1,2 cm, brez apnenca (N13c); B lisasto rdeče do temno rjavo; kerami- db. 0,8 cm. ka; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 264 SE 311, kv. 12/E3, PN STE 130, inv. št. 22088 274 SE 311, kv. 12/E3, PN KER 0611, inv. št. 24176 Del ostenja skodelice iz mozaičnega stekla z vzorcem bele, Namizna keramika; KK34; odl. ustja lonca; kanelura na robu rumene, zelene in temno modre barve; steklo; dl. 2,8 cm, ustja; F NK − trda, oksidacijska (N20b); B ZP 7,5YR 6/4 svetlo š. 2,1 cm. rjava; B preloma N 6 siva; B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; 265 SE 311, kv. 13/A4, PN KER 0036, inv. št. 22295 keramika; pr. u. 100 mm; OHU 5 %. Keramika tankih sten; KTS − Angera 2 − Ricci 2/327, fabrikat D 275 SE 311, kv. 12/D3, PN KER 1470, inv. št. 24190 − T33; odl. ustja in ostenja skodelice; koleščkan okras (rombi); Kuhinjska keramika; KK3−5 − lonec z izvihanim ustjem natanč- F IKTS − redukcijska s primesmi (KTS12b); B 10YR 5/2 sivkasto neje nedoločeno; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − redukcij- rjava; keramika; pr. u. 104 mm; OHU 10 %; datacija: tiberijsko− ska z apnencem (N10c); B lisasto oranžno do črno; keramika; klavdijsko obd. pr. u. 150 mm; OHU 5 %. 266 SE 311, kv. 12/E3, PN KER 0148, inv. št. 22683 276 SE 311, kv. 12/D3, PN KER 1820, inv. št. 24358 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena in diska volutne Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; oljenke; rame IIIa; reliefni okras z motivom zavithi sončnih žar- = PN KER 1615; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); OHD kov iz sredine na disku; F O1a; B preloma 7,5YR 8/6 rdečkasto 10 %. rumena; premaz na ZP; dobro ohr., O1, lisast − rjavordeč do temnorjav; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 277 SE 311, kv. 13/A3, PN KER 0200, inv. št. 24453 38 mm; OHU 30 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. Namizna keramika; NK5D − lonec s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK – severnojadranska (mejna med N22 in 267 SE 311, kv. 12/E3, PN KER 0147, inv. št. 22697 A6a); B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 108 mm; Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. diska in volute volutne OHU 10 %. oljenke; rame IIIa (Var.), spiralna plastična voluta s spiralnim gumbkom; F O1a; B preloma 7,5YR 8/4 roza; premaz na ZP; 278 SE 311, kv. 12/E3, PN KER 1943, inv. št. 24799 srednje ohr., O1; B premaza 7,5YR 3/3 temno rdečkasto rjava Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; temno rjava; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 10 %; datacija: odl. ravnega dna in ostenja posode; F NK − severnojadranska sred. 1.−sred. 3. stoletja. (N22); B ZP 5YR 7/4 roza; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rume- na; keramika; pr. d. 84 mm; OHD 40 %. 268 SE 311, kv. 13/A3, PN KER 0096, inv. št. 23018 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. trakastega 279 SE 311, kv. 12/E3, PN KER 1348, inv. št. 24893 ročaja vrča ali amfore (tri kanelure na ZP); F NK − fina (N5); B Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika. ravnim dnom; odl. prstanastega dna posode; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 10 %. 492 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 280 SE 311, kv. 12/E3, PN KER 0966, inv. št. 24894 288 SE 447, kv. 12/E3, PN KER 2267, inv. št. 24464 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z Namizna keramika; NK6 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; ravnim dnom; odl. prstanastega dna in ostenja posode; F NK odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 7,5YR 7/6 − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 15 %. 94 mm; OHD 35 %. 289 SE 447, kv. 12/E3, PN KER 2265, inv. št. 24475 281 SE 311, kv. 12/D3, PN OST 108, inv. št. 25018 Namizna keramika; NK8− lonci s kratkim izvihanim ustjem; Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom odl. ustja lonca; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto …/RISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..RISPINI, rumena; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. slabo viden, 94 × 16 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/4 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 120 mm; 108 mm; v. 30 mm; datacija: 290 SE 447, kv. 12/E3, PN KER 2262, inv. št. 24798 1. stoletje. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N21); B 5YR 7/4 roza; premaz na ZP; bela engoba; B premaza 7,5YR 8/2 rozasto bela; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 30 %. SE 311B 282 SE 311B, kv. 12/D4, PN KER 1919, inv. št. 22291 Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 ned; odl. dna in ostenja skodelice; F IKTS − redukcijska s primesmi (KTS10); B 10YR 5/2 sivkasto rjava; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 25 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 283 SE 311B, kv. 12/D4, PN KER 1920, inv. št. 24765 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N2); B 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 20 %. SE 447 284 SE 447, kv. 12/E3, PN KER 2819, inv. št. 24448 Namizna keramika; NK5 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F NK − istrska (N5); B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 15 %. 285 SE 447, kv. 12/E3, PN KER 2818, inv. št. 24802 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 20 %. 286 SE 447, kv. 12/E3, PN KER 2266, inv. št. 24438 Namizna keramika; NK4 − lonec s kratkim rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 20 %. 287 SE 447, kv. 12/E3, PN KER 2264, inv. št. 24451 Namizna keramika; NK5 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 2,5YR 7/3 roza; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. 493 Prostor J 301 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 1569, inv. št. 22978 SE 368 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. trakastega ročaja vrča ali amfore (tri kanelure na ZP); F NK − istrska (N5); 291 SE 368, kv. 12/E2, PN KOV 172, inv. št. 21055 B 7,5YR 8/4 roza; keramika. Neke vrste spona, del konjske ali vojaške opreme; bron; dl. 4,2 cm, š. 3,6 cm, db. 0,2−0,5 cm. 302 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 1599, inv. št. 23286 Transportno posodje; AA − Africana IID = Keay 7; = G961; 292 SE 368, kv. 12/E2, PN KOV 282, inv. št. 21456 F A13b; OHU 30 %; datacija: sred. 3.–(prva pol.) 4. stoletje. Rovnica; železo; dl. 16 cm, š. 6,5 cm. 303 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 1546, inv. št. 23460 293 SE 368, kv. 12/E2, PN KOV 287, inv. št. 21460 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; A13b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHD železo; dl. 4,5 cm, š. 2 cm, db. 0,7 cm. 90 %; datacija: 3.–5. stoletje. 294 SE 368, kv. 12/E2, PN KER 0728, inv. št. 22549 304 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 1545, inv. št. 23461 Afriška sigilata; AS − Hayes 31; odl. krožnika (ustja, ostenja Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča am- in prstanastega dna); F AS−A/D; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo fore; F A8b; B ZP 7,5YR 6/6 rdečkasto rumena; B preloma rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr. v luskah, rahlo 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; OHD 100 %; datacija: bleščeč, gladek; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; 3.–5. stoletje. pr. u. 74 mm; pr. d. 46 mm; OHD 15 %; datacija: 3. stoletje. 305 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 1570, inv. št. 24449 295 SE 368, kv. 12/E2, PN KER 0145, inv. št. 24058 Namizna keramika; NK5A − lonci s kratkim izvihanim ustjem; Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim odl. ustja in ostenja lonca; F NK − severnojadranska ali istrska ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; (N3); B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; odl. ustja in ostenja lonca; vodoravno glavničenje in žleb na OHU 10 %. ramenu, poševno glajenje s palčko pod njim na ZP trupa; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B ZP lisasto rdeče do 306 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 0914, inv. št. 24700 temno rjavo; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. trakaste- pr. u. 114 mm; OHU 30 %. ga ročaja posode (tri kanelure na ZP); F NK (N19); B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika. SE 389 307 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 1421, inv. št. 24766 296 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 1568, inv. št. 22143 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; Padska sigilata; ITS − Consp. 18; odl. ustja in ostenja krožnika; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 žleb na ZP; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 30 %. premaz po celi površini, dobro ohr., lušči se v luskah, gladek Prostori V, EE in VV z rahlimi nepravilnostmi, mat, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; OHU 2 %; datacija: avgustejsko–ti- SE 203 berijsko obd. 308 SE 203, kv. 8/F4, PN KOV 030, inv. št. 20009 297 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 1074, inv. št. 22505 Novec: Caius (Germanicus)/As/kovan 37−38/Rom/RIC 35; Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = bron; KN 6. Ricci 1/122; odl. ravnega dna vrčka; F EKK (KTS2); B 7,5YR 7/6 309 SE 203, kv. 8/E4, PN KOV 246, inv. št. 21082 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 25 %. Odl. ploščic; bron; dl. 4,5 cm, š. 2,4 cm, db. 0,1 cm. 298 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 2917, inv. št. 22547 Afriška sigilata; AS − Hayes 31; odl. ustja in ostenja krožnika; F AS − A2; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini, dobro ohr., mat, mehurčkast in naguban na NP, ena- komerne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 10 %; datacija: 3. stoletje. 299 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 2916, inv. št. 22550 Afriška sigilata; AS − Hayes 31; = PN KER 728; F AS−A/D; pr. u. 74 mm; OHU 5 %; datacija: 3. stoletje. 300 SE 389, kv. 12/E2, PN KER 2806, inv. št. 22839 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. dna in ostenja amfore; F A11; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR 7/3 roza; keramika; pr. d. 45 mm; OHD 20 %. 494 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 291 292 294 295 296 297 300 298 309 291–295 SE 368, 296–300 SE 389, 309 SE 203; 291, 292, 296, 297, 309 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 495 310 310 SE 203, kv. 8/F4, PN KOV 026, inv. št. 21007 323 SE 278B, kv. 8/E4, PN KER 2299, inv. št. 22364 Odl. trna kvadratnega preseka; bron; dl. 3 cm, š. 0.6 cm. Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ročaja in ostenja skodelice, trakast (šest žlebov na ZP); F IKTS − redukcijska 311 SE 203, kv. 8/E4, PN KOV 178, inv. št. 21399 s premazom (KTS4); B 10YR 7/1 svetlo siva; premaz po celi Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 5,6 cm. površini; srednje ohr. (spran), školjkasto nalomljen, bleščeč; B 312 SE 203, kv. 8/F5, PN KOV 273, inv. št. 21450 premaza 10YR 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga Odl. dveh močno korodiranih žebljev; železo; dl. 5,6 cm. pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 313 SE 203, kv. 8/F5, PN KER 0025, inv. št. 22835 324 SE 278B, kv. 8/E4, PN KER 2921, inv. št. 22454 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. ustja Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 60; odl ostenja krožnika; amfore; F A16a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po 122 mm; OHU 35 %. celi površini; ni ohr.; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 180 mm; datacija: 70−150. 314 SE 203, kv. 8/E5, PN KER 0072, inv. št. 22837 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. ro- 325 SE 278B, kv. 8/E4, PN KER 3167, inv. št. 22762 čaja amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A6a; B 5YR 7/8 Svetila; O − Loeschke Xa/b; odl. diska in ramena oljenke; F rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. O16b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 35 %; datacija: 2.−3. stoletje. 315 SE 203, kv. 8/F5, PN KER 0041, inv. št. 22838 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. dna 326 SE 278B, kv. 8/E4, PN KER 2071, inv. št. 22905 amfore; F A11c; B preloma 2,5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − nedoločena; odl. ročaja 48 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−2. stoletje. amfore ali vrča, paličast (ovalen presek); F A7; B ZP 10YR 7/4 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 316 SE 203, kv. 8/F5, PN KER 0035, inv. št. 22861 10YR 7/4 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. ročaja amfore, paličast (okrogel presek); F A6b; B 5YR 6/6 327 SE 278B, kv. 8/E4, PN KER 3168, inv. št. 23863 rdečkasto rumena; keramika. Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrč s trolistnim ustjem Knossos tip 1; odl. ročaja vrča, paličast (dve kaneluri na ZP); F 317 SE 203, kv. 8/F5, PN KER 0024, inv. št. 22980 EKK (KTS2); B ZP 2,5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; B preloma Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča, 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 2,5YR 6/4 svetlo rdečkasto trakast (dve rebri na ZP in kanelura na NP); F NK − istrska rjava; keramika. (N16); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 328 SE 278B, kv. 8/E4, PN KER 3169, inv. št. 24004 318 SE 203, kv. 8/F5, PN KER 0042, inv. št. 22998 Kuhinjska keramika; KK16 − lonec s kratkim odebeljenim ustjem; Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča ali odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B ZP amfore, trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska (N16); B 2,5Y 5/2 sivkasto rjava; B preloma 10YR 6/3 bledo rjava; B NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 2,5Y 5/2 sivkasto rjava; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 5 %. 319 SE 203, kv. 8/F5, PN KER 0034, inv. št. 23236 329 SE 278B, kv. 8/E4, PN KER 1731, inv. št. 24276 Transportno posodje; A − Dr. 6A ali 6B (severnojadranska); Kuhinjska keramika; KK54 − skleda/pokrov/pekva z navzven odl. ostenja z ročajem amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto zapognjenim ustjem; odl. ustja sklede/pokrova; F KK − oksi- rumena; keramika; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. dacijska groba s skrilavci (N32); B 7,5YR 6/4 svetlo rjava in 6/6 320 SE 203, kv. 8/F5, PN KER 0095, inv. št. 24673 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča, trakast (dve rebri in tri kanelure na ZP); F NK − istrska SE 202A (N5); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika. 330 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1213, inv. št. 22211 Padska sigilata; ITS − Consp. 39; odl. dna in ostenja krožnika; SE 278B žlebovi na NP dna; F Tardopadana (TS4); B 5YR 7/6 rdečkasto 321 SE 278B, kv. 8/E4, PN KOV 612, inv. št. 21633 rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. (rahlo spran in Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, odluščen), gladek, neenakomerne barve, mat/rahlo svetleč?; B močno korodiran; železo; dl. 6,5 cm. premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 25 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 322 SE 278B, kv. 8/E4, PN KOV 941, inv. št. 21862 Manjši žebelj, močno korodiran; železo; dl. 4,5 cm. 331 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1494, inv. št. 22480 Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 76; odl. ustja in ostenja sko- delice; žleb na ZP ustja; F ES B II; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah, gladek, rahlo svetleč, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 5 %; datacija: 70−100. 496 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 314 313 315 323 328 329 330 337 332 331 341 342 344 345 354 361 366 313–315 SE 203, 323–329 SE 278B, 330–345 SE 202A, 354 SE 265, 361, 366 SE 264; 323, 330, 331 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 497 332 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 0053, inv. št. 22821 343 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1364, inv. št. 24457 Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. dna amfore; F A44; Namizna keramika; NK5 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; OHD odl. ustja lonca; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto 100 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (konec) rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. 1. stoletja. 344 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 0043, inv. št. 24499 333 SE 202A, kv. 8/F4, PN KER 0139, inv. št. 22843 Namizna keramika; NK26 − skodela ali lonec s trikotnim Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. roča- ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; žleb na ZP ostenja; F NK ja amfore ali vrča, paličast (okrogel presek); F A11; B preloma − istrska (N3); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 165 mm; OHU 15 %. 334 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1367, inv. št. 22856 345 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 0788, inv. št. 24503 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. ustja Namizna keramika; NK28 − kadilnica; odl. ustja kadilnice; amfore; F A12a; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kera- rebro na ustju valovito oblikovano z odtisi prstov na notranji mika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. in zunanjem robu; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 178 mm; OHU 10 %. 335 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1368, inv. št. 22965 Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja amfo- 346 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1366, inv. št. 24570 re ali vrča, paličast (okrogel presek); F A12b; B preloma 7,5YR Namizna keramika; NK46 − ročka, lonec s izvihanim trikotnim 7/6 rdečkasto rumena; keramika. ustjem; odl. ustja in ostenja vrča ali lonca; F NK − istrska (N16); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 20 %. 336 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1492, inv. št. 23198 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); 347 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1211, inv. št. 24669 odl. ročaja amfore, ovalen presek; F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. vrča trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − istrska (N2); B 7,5YR 8/4 roza; keramika. 337 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 0044, inv. št. 23580 Transportno posodje; A − Poznorodoška − Camulodunum 348 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1290, inv. št. 24725 184; odl. ročaja amfore s trnastimi zaključki; F A1a; B preloma Namizna keramika s premazom; NKR − ročaj vrča ali posode; 2,5Y 7/4 bledo rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. odl. ročaja posode trakast (ena kanelura, dva žleba ob straneh na ZP); F NK − fina (N19); B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; 338 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1365, inv. št. 23887 keramika. Kuhinjska keramika; KK1A − lonec z vertikalnim ustjem; odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto 349 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 0045, inv. št. 24780 temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 10 %. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N5); B 10YR 8/4 zelo 339 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1493, inv. št. 24101 bledo rjava; keramika; pr. d. 86 mm; OHD 30 %. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 10 %. 340 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 1212, inv. št. 24165 Kuhinjska keramika; KK31B − globularni lonci s kratkim, ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; dva žle- ba na ZP roba ustja; niz odtisov šila na ramenu; F KK − oksi- dacijska brez apnenca (N9a); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 5 %. 341 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 0023, inv. št. 24195 Kuhinjska keramika; KK36 − trinožnik; odl. ustja in ostenja trinožnika; kanelure na ZP trupa; kanelura na robu ustja; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B N 2,5 črna; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 5 %. 342 SE 202A, kv. 8/F3, PN KER 0107, inv. št. 24419 Namizna keramika; NK1A − lonec s čašastim ustjem; odl. ustja lonca ali ročke; F NK − istrska (N5); B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. 498 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 350 SE 202A, kv. 8/F4, PN 358 SE 264, kv. 8/G5, PN KOV 305, inv. št. 21920 OST 006, inv. št. 24978 Odl. obroča; svinec; dl. 5,2 cm, š. 0,6 cm, db. 0,4 cm. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CR/ISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CR.. , 28 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; ke- ramika; OHU 5 %; dl. 117 mm; 115 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 359 SE 264, kv. 8/G5, PN KOV 315, inv. št. 21470 Odl. paličastega, trna kvadratnega preseka; železo. 351 SE 202A, kv. 8/F3, PN OST 008, inv. št. 24979 360 SE 264, kv. 8/G5, PN KOV 898, inv. št. 21819 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom C/…; Manjši žebelj s pravokotnim trnom; železo; dl. 4,5 cm. žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. C.. , 10 × 18 mm; F N22; 361 SE 264, kv. 8/G5, PN STE 140, inv. št. 22097 B preloma 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; Del ustja steklenice z navznoter zapognjenim in sploščenim keramika; OHU 5 %; dl. 110 mm; ustjem; steklo; pr. 3,5 cm. 90 mm; v. 30 mm; datacija: 362 SE 264, kv. 8/G5, PN KER 1262, inv. št. 22975 1. stoletje. Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ustja posode; F NK − istrska (N2); B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 352 SE 202A, kv. 8/F3, PN OST 007, inv. št. 25061 Gradbeni material; tegula z žigom − nedoločljivo; odl. tegule z 363 SE 264, kv. 8/G5, PN KER 1202, inv. št. 24083 žigom; žig: nedoločljiv; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. verjetno ..I, Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ohr. 20 × 10 mm; F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. keramika; OHU 2 %; dl. 60 mm; 50 mm; v. 27 mm. ustja lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N13c); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 15 %. 353 SE 202A, kv. 8/F3, PN OST 005, inv. št. 25062 Gradbeni material; tegula z žigom − nedoločljivo; odl. tegule 364 SE 264, kv. 13/B1, PN KER 1015, inv. št. 24180 z žigom; keramika. Kuhinjska keramika; KK3−5 − lonec z izvihanim ustjem natanč- neje nedoločeno; odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; F KK SE 265 − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do 354 SE 265, kv. 8/F4, PN KER 1260, inv. št. 24460 črno; keramika; OHU 10 %. Namizna keramika; NK6B − lonci s kratkim izvihanim ustjem; 365 SE 264, kv. 8/G5, PN KER 1311, inv. št. 24379 odl. ustja in ostenja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 50 %. odl. ravnega dna lonca/sklede; F KK − redukcijska z apnencem 355 SE 265, kv. 8/F4, PN KER 1018, inv. št. 24924 (N10b); B ZP 10YR 4/1 temno siva; B preloma 10YR 6/2 svetlo Namizna keramika; NK − vrč − nedoločeno; odl. ročaja in rjavkasto siva; B NP 10YR 4/1 temno siva; keramika; pr. d. ostenja vrča/posode; plitve kanelure na ramenu; F NK − se- 110 mm; OHD 10 %. vernojadranska ali istrska (N3); B 7,5YR 7/4 roza; keramika. 366 SE 264, kv. 8/G5, PN KER 1504, inv. št. 24469 Namizna keramika; NK6 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; SE 264 odl. ustja lonca; F NK − istrska (N3); B 7,5YR 8/6 rdečkasto 356 SE 264, kv. 8/G5, PN KOV 307, inv. št. 20032 rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. Novec: Constantinus I/Cen/kovan 335−337/?/RIC?; bron; 367 SE 264, kv. 8/G5, PN KER 1014, inv. št. 24536 KN 41. Namizna keramika; NK37; odl. ustja in ostenja vrča; žleb na 357 SE 264, kv. 8/G5, PN KOV 306, inv. št. 21093 ZP ustja; F NK − severnojadranska (N22); B 2,5YR 7/4 roza; Odl. ploščatega predmeta; bron; dl. 1,8 cm, š. 1.3 cm, keramika; pr. u. 50 mm; OHU 20 %. db. 0,1 cm. 368 SE 264, kv. 8/G5, PN KER 1261, inv. št. 24774 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode lonca ali vrča; F A11/N22 (N21a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 30 %. 499 Prostori Š, T in U 379 SE 227, kv. 8/B4, PN KER 0069, inv. št. 22740 SE 284B Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. ramena pečatne oljenke, z eno zaponko; F O3b; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; 369 SE 284B, kv. 8/E4, PN KOV 574, inv. št. 21616 keramika; datacija: sred. ali konec 1.−2. stoletje ali prva pol. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 3. stoletja. močno korodiran; železo; dl. 9,5 cm. 380 SE 227, kv. 8/D4, PN KER 0261, inv. št. 24022 370 SE 284B, kv. 8/E4, PN KER 2218, inv. št. 22718 Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, Svetila; O − reliefna − nedoločeno; odl. ramena in ostenja navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; oljenke; F O1b; B preloma 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; pre- odl. ustja in ostenja lonca; koleščkanje na ZP ramena (dva maz na ZP; slabo ohr., O1; B premaza 2,5YR 3/2 in 2,5/2; ke- pasova kvadratkov in en pas trikotnikov); F KK − oksidacijska ramika; pr. u. 76 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. brez apnenca (N13b); B lisasto rdeče do temno rjavo; kerami- 371 SE 284B, kv. 8/E4, PN KER 2217, inv. št. 24786 ka; pr. u. 135 mm; OHU 10 %. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; 381 SE 227, kv. 8/C4, PN KER 0154, inv. št. 24024 odl. ravnega dna in ostenja lonca ali vrča; F NK − trda, oksi- Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, dacijska (N25b); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; 90 mm; OHD 20 %. odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 120 mm; OHU SE 227 15 %. 372 SE 227, kv. 8/E4, PN KOV 425, inv. št. 21529 382 SE 227, kv. 8/D4, PN KER 0159, inv. št. 24170 Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Namizna keramika; NK16A = KK31D − globularni lonci s železo; dl. 4 cm. kratkim, ravnim in profiliranim robom ustja; = G2237; F NK − 373 SE 227, kv. 8/C4, PN KOV 084, inv. št. 21349 istrska (N16); OHU 7 %. Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka; žele- 383 SE 227, kv. 8/D4, PN KER 0416, inv. št. 24757 zo; dl. 4,5 cm, š. 1.9 cm, db. 0,6 cm. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; 374 SE 227, kv. 8/B4, PN STE 021, inv. št. 21985 odl. ravnega dna lonca; F NK – severnojadranska (mejna med Del cevasto navzdol zavihanega ustja skodelice, oblika Isings N22 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 44/45; steklo; pr. 11,5 cm; datacija: 1.–2. stoletje. 70 mm; OHD 60 %. 375 SE 227, kv. 8/D4, PN KER 0195, inv. št. 22198 SE 237B Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ustja in ostenja skodele z robom; žleb na robu ustja; F Tardopadana (TS4); B 5YR 7/6 384 SE 237B, kv. 8/B4, PN KOV 254, inv. št. 20024 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; na ZP sred. ohr. Novec: Hadrianus/As/kovan 117−138/Rom/RIC ?; bron; KN 11. (spran), na NP dobro ohr., gladek, bleščeč, neenakomerne 385 SE 237B, kv. 8/C4, PN KOV 302, inv. št. 21467 barve; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 217 mm; Odl. žeblja, močnon korodiran; železo; dl. 4 cm, š. 2.4 cm, OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. db. 1 cm. 376 SE 227, kv. 8/D4, PN KER 0356, inv. št. 22514 386 SE 237B, kv. 8/E4, PN KOV 905, inv. št. 21826 Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 Žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; žele- = Ricci 1/122; odl. dna in ostenja vrčka; F EKK (KTS2); B 2,5YR zo; dl. 6,5 cm. 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 20 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 387 SE 237B, kv. 8/D4, PN KOV 518, inv. št. 21585 Odl. predmeta, kavlja, zavit trn kvadratnega preseka z odebe- 377 SE 227, kv. 8/E4, PN KER 1304, inv. št. 22672 ljenim zaključkom; železo; dl. 7,5 cm, db. 0,7 cm. Svetila; O − Loeschke IB ali IC; odl. noska volutne oljenke; pla- stična voluta; F O1b; B preloma 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; 388 SE 237B, kv. 8/B4, PN KOV 151, inv. št. 21384 premaz na ZP; zelo slabo ohranjen (odluščen); B premaza Odl. okrogle glavice žeblja; železo; db. 1,1 cm, pr. 2,1 cm. 2,5YR 4/6 rdeča; keramika; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 389 SE 237B, kv. 8/B4, PN STE 025, inv. št. 21989 378 SE 227, kv. 8/D4, PN KER 1288, inv. št. 22692 Del izvihanega in rahlo odebeljenega ustja posode, verjetno Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. noska in diska volutne manjše žare oz. lonca, kvalitetno izdelano, oblika Isings 62; oljenke; rame IIIa (Var.), plastična voluta poudarjena s kane- steklo; pr. 8,7 cm; datacija: druga pol. 1. in prva pol. 2. stoletja. luro; F O1c; B preloma 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; dobro ohr., školjkasto nalomljen, bleščeč, lisast; B premaza lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 5 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 500 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 374 375 380 381 383 SE 227; 374, 375 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 501 390 SE 237B, kv. 8/C4, PN KER 0790, inv. št. 22149 398 SE 237B, kv. 8/A4, PN KER 1198, inv. št. 22725 Padska sigilata; ITS − Consp. 4; odl. ustja krožnika; žleb na NP Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. dna in ostenja pečatne ustja; na ZP ostenja aplicirana dvojna spirala; F Tardopadana; oljenke; na ZP dna v reliefu žig FORTIS; dva žleba; žig: FOR- B preloma 5YR 7/4 roza; premaz po celi površini, dobro ohr., TIS; F O3a; B preloma 10R 5/6 rdeča; keramika; pr. u. 38 mm; bleščeč, enakomerne barve, gladek; B premaza 2,5YR 4/8 OHU 60 %; datacija: sred. 1.−2. stoletje ali prva pol. 3. stoletja. rdeča; keramika; OHU 5 %; datacija: klavdijsko−konec 1. stoletja. 399 SE 237B, kv. 8/C4, PN KER 1299, inv. št. 22731 Svetila; O − Loeschke Xa/b; odl. pečatne oljenke; na dnu žig 391 SE 237B, kv. 8/A4, PN KER 1296, inv. št. 22231 v reliefu CDI.. , krogec s pikico v reliefu, dva žleba; žig: CDESSI; Padska sigilata; ITS − Consp. B 2; odl. prstanastega dna F O3a; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. krožnika; dva žleba na NP dna; F Padana B; B preloma 7,5YR 70 mm; OHU 75 %; pr. d. 50 mm; OHD 30 %; datacija: 8/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr. 2. stoletje oz. prva pol. 3. stoletja (mogoče rahlo spran), TS5; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 15 %; datacija: srednje avgustejsko–tiberijsko obd. 392 SE 237B, kv. 8/C4, PN KER 0730, inv. št. 22307 Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 − Ricci 2/231 pozni, neokr; odl. ustja skodelica; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4), mehka; B preloma 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; slabo ohr. (močno spran), mat/bleščeč?, gla- dek; B premaza 2,5Y 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 88 mm; OHU 7 %; datacija: (druga pol.) flavijsko obd./konec 1.−sred. 2. stoletja. 393 SE 237B, kv. 8/A4, PN KER 1312, inv. št. 22491 Sigilata − še nedoločena; VS − NTS2 skodela; odl. ustja in ostenja skodele; kanelura na ZP ostenja; F Vzhodna sigilata varia (TS10); B 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, gladek, mat, enakomerne barve; ZP: 2,5YR 5/8 rdeča in NP: 7,5 YR 4/3 rjava (prežgano?); B prema- za 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 174 mm; OHU 5 %. 394 SE 237B, kv. 8/B4, PN KER 1031, inv. št. 22498 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 1/122; odl. ustja in ostenja vrčka; F EKK (KTS2); B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 66 mm; OHU 40 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 395 395 SE 237B, kv. 8/B4, PN KER 1029, inv. št. 22509 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 1/122; odl. ravnega dna lončka; F EKK (KTS2); B 7,5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; OHD 20 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 396 SE 237B, kv. 8/E4, PN KER 2966, inv. št. 22511 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 1/122; odl. ustja vrčka; F EKK (KTS2); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 397 SE 237B, kv. 8/C4, PN KER 0791, inv. št. 22678 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. diska in volute oljenke; rame IVb; plastična voluta; reliefni okras na disku slabo ohra- njen; F O1a; B preloma 5YR 8/4 roza; premaz na ZP; dobro ohr., O1; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča in 3/1 temno rdečkasto siva; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 10 %; datacija: sred. 1.− sred. 3. stoletja. 502 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 390 391 392 393 394 397 398 SE 237B; merilo 1 : 2. 503 400 SE 237B, kv. 8/E4, PN KER 0812, inv. št. 22746 411 SE 237B, kv. 8/B4, PN KER 1197, inv. št. 23809 Svetila; O − Loeschke Xa; odl. oljenke (cela brez noska); brez Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček pečata; 2,5 žleba na dnu; tri zakovice z vrezom po sredini; − Knossos tip 4; odl. ustja lončka; kanelure na ramenu; F EKK F O6b; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. (N23a); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; OHU 10 %; 72 mm; OHU 100 %; pr. d. 48 mm; OHD 100 %; datacija: datacija: konec 1.−3. stoletje. konec 1.−2.stoletje ali prva pol. 3. stoletja. 412 SE 237B, kv. 8/B4, PN KER 2994, inv. št. 23818 401 SE 237B, kv. 8/E4, PN KER 1302, inv. št. 22747 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček Svetila; O − Loeschke Xa; odl. diska, ramena in noska pečatne − Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (KTS30); oljenke, zaponka z luknjico; F O3a; B preloma 2,5YR 6/6 svetlo B 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; keramika; pr. u. 60 mm; OHU rdeča; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 20 %; datacija: konec 15 %. 1.−2. stoletje ali prva pol. 3. stoletja. 413 SE 237B, kv. 8/C4, PN KER 0789, inv. št. 23876 402 SE 237B, kv. 8/B4, PN KER 1195, inv. št. 22749 Egejska kuhinjska keramika; AKK − Hayes 196; odl. ustja in Svetila; O − Loeschke Xa; = G403; F O3a; datacija: konec ostenja pokrova; F EKK (N33); B 5YR 5/6 rumenkasto rde- 1.−2.stoletje ali prva pol. 3. stoletja. ča; keramika; pr. u. 204 mm; OHU 5 %; datacija: 1.−zač. 5. stoletja. 403 SE 237B, kv. 8/B4, PN KER 0419, inv. št. 22750 Svetila; O − Loeschke Xa; odl. noska pečatne oljenke; F O3a; 414 SE 237B, kv. 8/E4, PN KER 1301, inv. št. 23929 B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; 1.−2. stoletje ali do prve pol. 3. stoletja. odl. ustja in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; 404 SE 237B, kv. 8/C4, PN KER 1298, inv. št. 22755 keramika; pr. u. 160 mm; OHU 15 %. Svetila; O − Loeschke Xa; odl. pečatne oljenke (diska, ramena, noska in ostenja); F O16a; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rume- 415 SE 237B, kv. 8/D4, PN KER 2079, inv. št. 23937 na; keramika; pr. u. 71 mm; OHU 100 %; datacija: konec 1.−2. Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; odl. stoletje ali prva pol. 3. stoletja. izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 10 %. 405 SE 237B, kv. 8/C4, PN KER 1199, inv. št. 22757 Svetila; O − Loeschke Xa; odl. diska, ramena in noska pečatne 416 SE 237B, kv. 8/E4, PN KER 1167, inv. št. 23973 oljenke; F O3a; B preloma 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; Kuhinjska keramika; KK7B − lonec z dolgim močno izvihanim pr. u. 78 mm; OHU 45 %; datacija: konec 1.−2. stoletje ali do in ravno odrezanim ustjem; odl. ustja lonca; F KK − redukcijska prve pol. 3. stoletja. z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 10 %. 406 SE 237B, kv. 8/B4, PN KER 1196, inv. št. 22758 Svetila; O − Loeschke Xa; odl. noska pečatne oljenke; F O3a; 417 SE 237B, kv. 8/C4, PN KER 0491, inv. št. 24197 B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec Kuhinjska keramika; KK36 − trinožnik; odl. ustja in ostenja tri- 1.−2. ali do prve pol. 3. stoletja. nožnika; kanelure na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B 5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 120 mm; 407 SE 237B, kv. 8/D4, PN KER 1735, inv. št. 22925 OHU 7 %. Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom−Emiglia − Romagna; odl. ustja in ostenja amfore; F A16c; B 7,5YR 8/4 418 SE 237B, kv. 8/D4, PN KER 1734, inv. št. 24285 roza; keramika; datacija: sred. 1.−3. stoletje. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna in ostenja lonca; brisanje na ZP trupa; F 408 SE 237B, kv. 8/E3, PN KER 0817, inv. št. 23276 KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; Transportno posodje; AA − Africana IIA = Keay 4−5; odl. ustja keramika; pr. d. 80 mm; OHD 5 %. in ostenja amfore; F A13b; B ZP 10YR 6/2 svetlo rjavkasto siva; B preloma 10YR 5/1 siva; B NP 10YR 6/2 svetlo rjavkasto 419 SE 237B, kv. 8/A4, PN KER 0423, inv. št. 24392 siva; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 60 %; datacija: sred. 2. Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ostenja lonca; −3. stoletje. vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B preloma 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B 409 SE 237B, kv. 8/E4, PN KER 0819, inv. št. 23620 NP N 3 zelo temno siva; keramika. Transportno posodje; A − vzhodna nedoločeno; odl. ostenja amfore; kanelure na ZP trupa; F A9d; B ZP 10YR 8/4 zelo 420 SE 237B, kv. 8/B4, PN KER 1028, inv. št. 24471 bledo rjava; B preloma 7,5YR 7/4 roza; B NP 7,5YR 7/4 roza; Namizna keramika; NK7 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. odl. ustja in ostenja lonca; F NK − severnojadranska (N5); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 410 SE 237B, kv. 8/E4, PN KER 1166, inv. št. 23733 20 %. Transportno posodje; PA5 − pokrovček za amforo izdelan na vretenu; odl. pokrova amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečka- sto rumena; keramika; pr. u. 65 mm; OHU 50 %; datacija: 1.−5. stoletje. 504 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 400 408 409 411 412 413 417 SE 237B; 400 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 505 421 SE 237B, kv. 8/E4, PN KER 1165, inv. št. 24671 430 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 1741, inv. št. 22776 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Svetila; O − Loeschke Xb; odl. ramena in diska pečatne oljen- vrča, trakast (1 kanelura na ZP); F NK − severnojadranska ke; F O6b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; (N22); B 2,5YR 7/4 roza; keramika. datacija: 2.−3. (4. ali 5.) stoletje. SE 244 431 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 0823, inv. št. 22897 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − nedoločena; odl. ustja 422 SE 244, kv. 8/B4, PN KER 0594, inv. št. 23092 amfore; F A23b; B preloma 2,5Y 8/2 bledo rumena; keramika; Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja in pr. u. 98 mm; OHU 40 %; datacija: 1.−2. stoletje. ostenja amfore; F A6c; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 100 %; datacija: 1−4. stoletje. 432 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 0824, inv. št. 22981 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča ali 423 SE 244, kv. 8/C4, PN KER 0625, inv. št. 23816 amfore, trakast (dve rebri na ZP); F NK − istrska (N5); B 7,5YR Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Knossos tip 4; odl. ostenja lončka; kanelure na ZP trupa; F EKK (N21); B 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; keramika; datacija: konec 433 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 0821, inv. št. 23089 1.−3. stoletje. Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja amfore; F A12a; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 424 SE 244, kv. 8/C4, PN KER 0957, inv. št. 23830 120 mm; OHU 30 %; datacija: 1.–4. stoletje. Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − Knossos tip 4; odl. ostenja lončka; kanelure na ZP trupa; 434 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 0820, inv. št. 23094 F KTS31; F EKK; B preloma 5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja amfore; keramika. F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 45 %; datacija: 1.–4. stoletje. 425 SE 244, kv. 8/B4, PN KER 0595, inv. št. 23834 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − 435 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 1208, inv. št. 23696 Knossos tip 4; odl. ravnega dna lončka; F EKK (N11b); B 5YR Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja 5/6 rumenkasto rdeča; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 25 %. in ostenja amfore, ovalen presek; F A16c; B 7,5YR 8/4 roza; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. 426 SE 244, kv. 8/B4, PN KER 0750, inv. št. 24065 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 436 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 1010, inv. št. 24578 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. Namizna keramika; NK49 − vrč z izlivom; odl. ustja vrčka z ustja in ostenja lončka; žleb na ZP ramena; F KK − oksidacij- izlivom; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; ska brez apnenca (N20b); B ZP 10YR 3/1 zelo temno siva; B keramika; OHU 25 %. preloma 7,5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 96 mm; 437 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 1011, inv. št. 24868 OHU 15 %. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. SE 251 ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B 2,5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 427 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 0822, inv. št. 22425 15 %. Keramika tankih sten; KTS − red. nedoločeno; odl. ročaja skodelice, trakast (dva žleba na ZP); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4); B 5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; slabo ohr. (spran in školjkasto nalomljen), bleščeč, gladek, tanek; B premaza 10YR 2/1 črna; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 428 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 0825, inv. št. 22694 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena oljenke; rame IIIb, voluta z okroglim gumbom; F O1c; B preloma 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; ni ohr.; B premaza nedo- ločljivo; keramika; pr. u. 75 mm; OHU 10 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 429 SE 251, kv. 8/E4, PN KER 1305, inv. št. 22729 Svetila; O − Loeschke Xa; odl. dna pečatne oljenke; na dnu žig v reliefu ..RES.. − CRESCE(S); žlebi?; žig: CRESCES; F O16b; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 15 %; datacija: konec 1.−2. stoletje ali prva pol. 3. stoletja. 506 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 422 426 431 429 433 434 422, 426 SE 244, 429–434 SE 251; 429 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 507 4. gradbena faza 450 SE 205B, kv. 8/C4, PN KER 0623, inv. št. 22707 Svetila; O − Loeschke V ali VIII; odl. ramena, diska in ostenja Zidovi oljenke; rame VIIIa; reliefni okras na disku; F O21; B preloma nedoločljivo; premaz na ZP; slabo ohr., mat; B premaza ne- SE 255 določljivo; keramika; pr. d. 74 mm; OHD 50 %; datacija: druga 438 SE 255, kv. 7/B4, PN KOV 566, inv. št. 20062 pol. 1.−sred. 3. stoletja. Novec: Arcadius/AE 4/kovan 388−393/Akvileja/RIC 58c 2; 451 SE 205B, kv. 8/C4, PN KER 1200, inv. št. 22728 bron; KN 87. Svetila; O − Loeschke Xa; odl. dna pečatne oljenke; na dnu žig Plasti in strukture po prostorih VIBIA.. ( VIBIANI) v reliefu; žig: VIBIANI; F O3a; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: konec 1.−2.stoletje Skladišče ali prva pol. 3. stoletja. SE 487 452 SE 205B, kv. 8/A4, PN KER 0422, inv. št. 23344 439 SE 487, kv. 10/B1, PN KOV 711, inv. št. 21703 Transportno posodje; AA − Keay 25; odl. dna amfore; F A8b; Odl. trna pravokotnega preseka; železo; dl. 9,5 cm, š. 0,6 cm, B 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 100 %; db. 0,6 cm; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 440 SE 487, kv. 10/C1, PN OST 181, inv. št. 25157. 453 SE 205B, kv. 8/C4, PN KER 0624, inv. št. 23815 Odl. rdeče obarvanega ometa; omet. Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − Knossos tip 4; odl. ustja lončka; kanelure na ZP trupa; F EKK Prostori Š, T in U (N21); B 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; keramika; pr. u. 75 mm; SE 205B OHU 15 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 441 SE 205B, kv. 8/B4, PN KOV 135, inv. št. 21044 454 SE 205B, kv. 8/A4, PN KER 0478, inv. št. 23817 Fibula tipa omega − Jobst 35 (Riha 8.1); obročasta fibula z na- Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček zaj zavihanimi konci, presek rombast, ovalni presek trna; bron; − Knossos tip 4; odl. ostenja lončka; kanelure na ZP trupa; F dl. 3,5 cm, š. 3,2 cm, db. 0,4 cm; datacija: zgodnje 3. stoletje. EKK (N11b); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: konec 1.−3. stoletje. 442 SE 205B, kv. 8/B4, PN KOV 154, inv. št. 21388 Odl. predmeta, klina?, odl. trna kvadratnega preseka; železo; 455 SE 205B, kv. 8/B4, PN KER 0953, inv. št. 23821 dl. 11.3 cm, db. 0,7 cm. Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − Knossos tip 4; odl. ustja lončka; kanelura na robu ustja; F EKK 443 SE 205B, kv. 8/B4, PN KOV 152c, inv. št. 21387 (N11b); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 70 mm; Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 3,9 cm, db. 0,8 cm. OHU 10 %. 444 SE 205B, kv. 8/B4, PN KOV 152b, inv. št. 21386 456 SE 205B, kv. 8/B4, PN KER 0483, inv. št. 23823 Klin z zavito glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − 10,2 cm, š. 2 cm, db. 1 cm. Knossos tip 4; odl. ostenja lončka; kanelure na ZP trupa; F EKK 445 SE 205B, kv. 8/A4, PN KOV 031, inv. št. 21317 (N11b); B 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec Žebelj, s šestkotno glavo in trnom kvadratnega preseka; žele- 1.−3. stoletje. zo; dl. 7,3 cm, š. 1,5 cm, db. 0,7 cm. 457 SE 205B, kv. 8/A5, PN KER 0271, inv. št. 23897 446 SE 205B, kv. 8/B4, PN KOV 152a, inv. št. 21385 Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; ustja in ostenja lonca; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); železo; dl. 4,8 cm, š. 1,5 cm, db. 0,7 cm. B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 123 mm; OHU 10 %. 447 SE 205B, kv. 8/A4, PN KOV 032, inv. št. 21318 Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka, moč- 458 SE 205B, kv. 8/B4, PN KER 0420, inv. št. 24638 no korodiran; železo; dl. 5 cm, db. 0,5 cm, pr. 1.8 cm. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča, paličast (okrogel presek); F NK − istrska (N16); B 7,5YR 448 SE 205B, kv. 8/B4, PN KOV 134, inv. št. 21374 6/6 rdečkasto rumena; keramika. Odl. trna kvadratnega preseka, vsaj dva žeblja ali klina; železo; dl. 8,3 cm, db. 0,9 cm. SE 212 449 SE 205B, kv. 8/C4, PN KER 0418, inv. št. 22293 459 SE 212, kv. 8/C4, PN KOV 913, inv. št. 21834 Keramika tankih sten; KTS − Angera 1, polkrožna skodelica; Masiven odlomljen žebelj s polkrožno glavico in trnom kva- odl. dna skodelice; koncentrični odtisi na dnu; F IKTS − reduk- dratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 6,5 cm, cijska s primesmi (KTS26); B 2,5Y 4/1 temno siva; keramika; pr. š. 1 cm, db. 0,5 cm. d. 32 mm; OHD 35 %; datacija: prva pol. 1. stoletja (največ do klavdijskega obd., lahko še do časa Nerona). 508 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 441 449 450 452 451 453 457 SE 205B; 441, 449–451 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 509 SE 216 473 SE 221, kv. 8/E5, PN KER 1303, inv. št. 23103 Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja, ročaja 460 SE 216, kv. 8/B4, PN KER 0268, inv. št. 22353 in ostenja amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kera- Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. okrašenega mika; pr. u. 120 mm; OHU 20 %; datacija: 1.–4. stoletje. ostenja skodelice; peresni okras (navpične črtice); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS5); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz 474 SE 221, kv. 8/E5, PN OST 088, inv. št. 24974 po celi površini, dobro ohr., bleščeč, lisast, gladek; B premaza Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga pol. 1.− CRISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. cel, slabo prva pol. 2. stoletja. odtisnjen, CRISPINI, 106 × 18 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/3 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 136 mm; š. 88 mm; 461 SE 216, kv. 8/B5, PN OST 050, inv. št. 24993 v. 32 mm; datacija: 1. stoletje. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom /CR/ ISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..ISPINI, 475 SE 221, kv. 8/C4, PN OST 035, inv. št. 25051 slabo viden, 78 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/4 roza; ke- Gradbeni material; tegula Q. Clodi Ambrosi; odl. tegule z ramika; OHU 5 %; dl. 120 mm; š. 104 mm; v. 28 mm; datacija: žigom ../MBRO/…; žig: Q.CLODI AMBROSI; negativ, brez 1. stoletje. okvirja, ohr. ..MBROS.. , F Varia; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 8/3 roza; keramika; OHU 5 %; SE 221 dl. 130 mm; š. 75 mm; v. 37 mm; datacija: 1.(−4.) stoletje. 462 SE 221, kv. 8/E4, PN KOV 536, inv. št. 21593 Odl. konice žeblja, s trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 3 cm. 463 SE 221, kv. 8/C5, PN KOV 311, inv. št. 21468 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 17 cm, š. 6,2 cm, db. 1,4 cm, pr. 0,6 cm. 476 SE 221, kv. 8/D5, PN OST 089, inv. št. 25058 464 SE 221, kv. 8/E4, PN KOV 231, inv. št. 21424 Gradbeni material; tegula C.L.HER; odl. tegule z žigom C.L.HER in palmeto na koncu; žig: C.L.HER s palmeto; pozitiv, Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; pravokotni okvir, ohr. skoraj do konca, C.L.HER, s palmeto železo; dl. 7,4 cm, š. 1,7 cm, db. 0,6 cm. na koncu, pikice v obliki trikotnika navzdol, HE v ligaturi; 465 SE 221, kv. 8/D4, PN KOV 228, inv. št. 21422 55 × 15 mm; F Varia (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 7,8 cm, db. 1,1 cm. keramika; OHU 5 %; dl. 155 mm; š. 84 mm; v. 42 mm; datacija: 1. stoletje(?). 466 SE 221, kv. 8/E4, PN KOV 534, inv. št. 21591 Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- 477 SE 221, kv. 8/E5, PN OST 093, inv. št. 25064 ka; železo; dl. 6,5 cm. Gradbeni material; tegula z žigom − nedoločljivo; odl. tegule z žigom C/…; žig: nedoločljiv; negativ, brez okvirja, ohr. C.. , 467 SE 221, kv. 8/E4, PN KOV 535, inv. št. 21592 ohr. 16 × 25 mm; F Varia (F A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rume- Odl. masivnega žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadra- na; keramika; OHU 5 %; dl. 125 mm; š. 96 mm; v. 33 mm. tnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 5,3 cm. 468 SE 221, kv. 8/D5, PN KOV 243, inv. št. 21431 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 10 cm, š. 1,6 cm, db. 0,8 cm. 469 SE 221, kv. 8/E4, PN KOV 424, inv. št. 21528 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 6 cm. 470 SE 221, kv. 8/E4, PN KER 0951, inv. št. 22913 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − nedoločena; odl. ročaja amfore paličast (okrogel presek); F A23b; B preloma 5YR 8/3 roza; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 471 SE 221, kv. 8/C5, PN KER 0263, inv. št. 22939 Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- čeno; odl. ustja amfore ali vrča; F A17; B preloma 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 72 mm; OHU 35 %. 472 SE 221, kv. 8/E4, PN KER 0667, inv. št. 23000 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča ali male amfore, paličast (okrogel presek); F NK − severnojadran- ska (N22b); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 510 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 460 461 471 474 476 477 460, 461 SE 216, 471–477 SE 221; 460, 471 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 511 Prostor JJ 494 SE 240, kv. 8/A3, PN KOV 229, inv. št. 21423 SE 287 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 5,5 cm, š. 2,4 cm, db. 1 cm. 478 SE 287, kv. 8/A3, PN KOV 577, inv. št. 21166. Odl. trakaste ploščice; bron; dl. 4,6 cm, š. 1 cm, db. 0,2 cm. 495 SE 240, kv. 8/B3, PN KOV 904, inv. št. 21825 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, SE 240 močno korodiran; železo; dl. 5 cm. 479 SE 240, kv. 8/B3, PN KOV 525, inv. št. 21150 496 SE 240, kv. 8/B2, PN KOV 874, inv. št. 21799 Zakovica − gumb; bron; dl. 0,6 cm, š. 1,1 cm, db. 0,1 cm. Odlomljen žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno koro- diran; železo; dl. 3,5 cm. 480 SE 240, kv. 8/B3, PN KOV 182, inv. št. 21915 Odl. vratnega okova; svinec; dl. 9,6 cm, š. 1,6 cm, db. 1,1 cm. 497 SE 240, kv. 8/A3, PN KOV 832a, inv. št. 21758 Gmota − žlindra; železo; dl. 4,7 cm, š. 10,2 cm, db. 0,6 cm. 481 SE 240, kv. 8/B3, PN KOV 523, inv. št. 21929 Odl. predmeta; svinec; dl. 5,5 cm, š. 0,8 cm, db. 0,5 cm. 499 SE 240, kv. 8/B3, PN STE 065, inv. št. 22031 Del rahlo odebeljenega dna balzamarija iz dekoloriranega 482 SE 240, kv. 7/E3, PN KOV 942, inv. št. 21949 stekla, izdelano v kalupu; steklo; pr. 3,5 cm; datacija: druga Ploščica okrogle oblike; svinec; dl. 4,5 cm, db. 0,4 cm, pr. 5 cm. pol. 1. stoletja. 483 SE 240, kv. 8/C3, PN KOV 851, inv. št. 21777 500 SE 240, kv. 8/B3, PN STE 078, inv. št. 22043 Odl. traku ali ročaja orodja z okroglo zanko na koncu; železo; Del navznoter cevasto zavihanega ustja balzamarija; steklo; dl. 4,8 cm, š. 1,5 cm, db. 0,3 cm. pr. 4,2 cm. 484 SE 240, kv. 8/C3, PN KOV 274, inv. št. 21451 501 SE 240, kv. 8/B3, PN STE 066, inv. št. 22032 Žebelj, močno korodiran; železo; dl. 4,8 cm, š. 2 cm, db. 1 cm. Del dna rebraste skodelice, izdelano s pihanjem v kalup, 485 SE 240, kv. 8/B3, PN KOV 524, inv. št. 21588 oblika Isings 3, dekolorirano; steklo; pr. 7,5 cm; datacija: druga Žebelj ali klin s pravokotno glavico na eni strani in odebelitvijo pol. 1. stoletje. na trnu kvadratnega preseka; železo; dl. 5,7 cm, š. 1 cm, db. 0,7 cm. 486 SE 240, kv. 8/A3, PN KOV 949, inv. št. 21869 Žebelj z manjšo okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- ka; železo; dl. 3,5 cm. 487 SE 240, kv. 8/B3, PN KOV 240, inv. št. 21429 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 10,3 cm, š. 1.6 cm, db. 0,5 cm. 488 SE 240, kv. 8/A3, PN KOV 832b, inv. št. 21759 Trn žeblja kvadratnega preseka − J; železo; dl. 7,7 cm, š. 5,0 cm, db. 3,7 cm. 489 SE 240, kv. 8/B3, PN KOV 239, inv. št. 21428 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 4,6 cm, š. 2 cm, db. 0,8 cm. 490 SE 240, kv. 8/B3, PN KOV 237, inv. št. 21427 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 6 cm, š. 2,2 cm, db. 0,6 cm. 491 SE 240, kv. 8/B2, PN KOV 873, inv. št. 21798 Odlomljen žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno koro- diran; železo; dl. 5 cm. 492 SE 240, kv. 8/A3, PN KOV 943, inv. št. 21863 Odlomki trnov pravokotnega preseka, verjetno treh žebljev; železo; db. 0,3 cm, pr. 5 cm. 493 SE 240, kv. 8/B3, PN KOV 903, inv. št. 21824 Odlomljen trn s pravokotnim trnom, močno korodiran; železo; dl. 5 cm. 512 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 478 479 480 481 483 499 500 501 478 SE 287, 479–501 SE 240; merilo 1 : 2. 513 502 SE 240, kv. 8/B3, PN STE 079, inv. št. 22044 515 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0683, inv. št. 22166 Del navzven nagnjenega zataljenega ustja čaše; steklo; Padska sigilata; ITS − Consp. 27 ali 29; odl. ustja in ostenja vel. 2,5 cm. skodelice; žleb na NP ustja; F Tardopadana (TS4); B 5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; slabo ohr. (močno spran), rahlo 503 SE 240, kv. 8/C3, PN STE 141, inv. št. 22098 blešeč, gladek; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; OHU Del ustja skodelice z ovratnikom (posnema sigilato); oblika 2 %; datacija: sred. 1.–prva pol. 2. stoletja. Isings 69a; steklo; pr. 8 cm. 516 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1842, inv. št. 22171 504 SE 240, kv. 8/A3, PN STE 163, inv. št. 22120 Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja in ostenja krožni- Del navzven in navzdol zapognjenega cevastega ustja ka; žleb na ZP ostenja; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 skodelice, oblika Isings 44/45; steklo; dl. 2,4 cm; datacija: rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. (rahlo 1.–2. stoletje. spran), gladek, mat, neenakomerne barve; B premaza 2,5YR 505 SE 240, kv. 8/A3, PN STE 162, inv. št. 22119 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 174 mm; OHU 5 %; datacija: 30 ali Čaša z lijakastim ustjem, pod ustjem nataljene tanke steklene 40−2. stoletje. niti; steklo; dl. 7,4 cm; datacija: 3.–4. stoletje ali pozna antika. 506 SE 240, kv. 8/B3, PN STE 002, inv. št. 21966 Navzven nagnjeno in navzdol zapognjeno ustje skodelice ali modiolus?; steklo; pr. 12,3 cm; datacija: 1.–2. stoletje. 507 SE 240, kv. 8/B3, PN STE 080, inv. št. 22045 Del izvihanega in v gubo zapognjenega ustja čaše, modrika- sto, modiolus?, oblika Isings 37; steklo; datacija: 1.−2. stoletje ali višek flavijskega obd. 508 SE 240, kv. 8/C2, PN STE 027, inv. št. 21991 Del dna skodelice z izvlečeno prstanasto nogo; steklo; pr. 9,7 cm. 509 SE 240, kv. 8/B3, PN STE 115, inv. št. 22074 Del dna skodelice z izvlečeno prstanasto nogo, dekolorirano; steklo; datacija: zgodnje flavijski čas–2. stoletje. 510 SE 240, kv. 8/C3, PN STE 142, inv. št. 22099 Del navznoter zapognjenega in sploščenega ustja steklenice; steklo; pr. 5,5 cm. 511 SE 240, kv. 8/B3, PN STE 004, inv. št. 21968 Odlomek navznoter zapognjenega in sploščenega ustja ste- klenice; steklo; pr. 4,7 cm. 512 SE 240, kv. 8/B3, PN STE 015, inv. št. 21979 Odl. ročaja; steklo. 513 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2142, inv. št. 22136 Italska sigilata; ITS − Consp. 20; odl. ustja krožnika; na ZP ostenja (roba ustja) aplika palmovega lista in girlande; F Aretina A; B preloma 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; premaz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %; datacija: tiberijsko obd.–neronsko obd. 514 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2937, inv. št. 22150 Padska sigilata; ITS − Consp. 6; odl. ustja in ostenja krožni- ka; na ZP ostenja gravura; F Padana B; B preloma 5YR 8/4 roza; premaz po celi površini, dobro ohr., lisast, mat, gladek z rahlimi nepravilnostmi (drob. bunčicami); B premaza 2,5YR 4/6 rdeča in 4/8; keramika; pr. u. 154 mm; OHU 5 %; datacija: druga četrt.–sred. 1. stoletja (15−50). 514 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 504 502 503 505 506 507 508 509 510 511 513 514 516 SE 240; merilo 1 : 2. 515 517 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 2376, inv. št. 22174 Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja krožnika; F Tardopa- dana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr. (lušči se v luskah), gladek, mat, neena- komerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 5 %; datacija: 30 ali 40−2. stoletje. 518 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1134, inv. št. 22175 Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja krožnika; žleb na NP ostenja; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr. (lušči se v luskah), gladek, mat (na NP mogoče rahlo svetleč), lisast; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %; datacija: 30 ali 40−2. stoletje. 519 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1886, inv. št. 22178 Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja krožnika; žleb na ZP ostenja; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah, mat, gladek, nee- nakomerne barve; B premaza 2,5YR 5/8 in 4/8 rdeča; kerami- ka; pr. u. 192 mm; OHU 5 %; datacija: 30 ali 40−2. stoletje. 520 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0684, inv. št. 22180 Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. prstanastega dna krožni- ka; na NP dna koncentrični žleb in žig ppd PHIL; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., lisast, rahlo bleščeč; B premaza 2,5YR 5/8 in 4/8 rdeča; keramika; pr. d. 86 mm; OHD 75 %; datacija: 30 ali 40−2. stoletje. 521 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2138, inv. št. 22191 Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ustja in ostenja skodelice z rebrom; žleb na NP ustja; rebro na ZP ostenja; F Tardopa- dana (F TS9); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., gladek, mat do rahlo svetleč, neena- komerne barve; B premaza 2,5YR 5/8−6/8 rdeča do svetlo rdeča; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 15 %; datacija: druga pol. 2. stoletja. 522 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1781, inv. št. 22194 Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ustja in ostenja skodelice z rebrom; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rume- na; premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, gladek, mat, lisast; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 96 mm; OHU 10 %; datacija: klavdijsko obd.−prva pol. 2. stoletja. 523 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2365, inv. št. 22195 Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ostenja skodelice z rebrom; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rume- na; premaz po celi površini, dobro ohr., gladek na NP, rahle nepravilnosti na ZP, mat, neenakomerne barve; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; datacija: tiberijsko obd.–prva pol. 2. stoletja. 516 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 517 518 519 520 521 522 SE 240; merilo 1 : 2. 517 524 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0689, inv. št. 22201 533 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2935, inv. št. 22247 Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. prstanastega dna in Padska sigilata; TSTP − nedoločljivo; odl. prstanaste noge ostenja skodelice; žleb na ZP in NP ostenja; F Padana B; B krožnika; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; preloma 5YR 8/4 roza; premaz po celi površini, dobro ohr., premaz po celi površini; slabo ohr. (močno spran in odluščen), rahlo svetleč, gladek, lisast; B premaza 2,5YR 4/8−5/8 rdeča; lisast, gladek, mat; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča in 4/8; kerami- keramika; pr. d. 34 mm; OHD 50 %; datacija: tiberijsko obd.− ka; pr. d. 90 mm; OHD 10 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. prva pol. 2. stoletja. 2. stoletja. 525 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1782, inv. št. 22209 534 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2927, inv. št. 22268 Padska sigilata; ITS − Consp. 39; odl. ustja in ostenja krožnika; Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; F Tardopadana (TS4); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz odl. ustja (ali noge) skodele; F Sarius; B preloma 2,5YR 7/8 po celi površini; srednje ohr. (spran), gladek, rahlo svetleč, svetlo rdeča; premaz po celi površini; slabo ohr. na ZP, dobro neenakomerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; ohr. na NP, mat, enakomerne barve, gladek, z nepravilnostmi; pr. u. 220 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. B premaza 10R 4/6 rdeča; keramika; OHU 5 %; datacija: 20 pr. 2. stoletja. n. št.−klavdijsko (flavijsko) obd. 526 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1887, inv. št. 22210 535 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0805, inv. št. 22285 Padska sigilata; ITS − Consp. 39; odl. ustja krožnika; F Tar- Namizna keramika s premazom; KP2; odl. ustja sklede; F dopadana (TS3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po Pozna sigilata (N16); B 7,5YR 6/6 rdečkasto rumena; premaz celi površini, dobro ohr., gladek, rahlo bleščeč, rahlo lisast; B po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah in pod patino, rahlo premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %; bleščeč; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 142 mm; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. OHU 15 %; datacija: 2.−3. stoletje. 527 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1889, inv. št. 22218 536 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 1339, inv. št. 22298 Padska sigilata; ITS − Consp. 43; = G528; F Tardopadana Keramika tankih sten; KTS − Angera 1, peskanje; odl. ustja (TS4); OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.–prva pol. 2. stoletja. in ostenja skodelice; žleb na ZP, peskanje ZP trupa; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS20), mehka; B preloma 2,5Y 528 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2107, inv. št. 22217 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr., gladek z Padska sigilata; ITS − Consp. 43; odl. ustja in ostenja skodele; rahlimi nepravilnostmi − bunčicami, mat, enakomerne barve; žleb na NP in rebro na ZP ostenja; F Tardopadana (TS4); B 5YR B premaza 2,5Y 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr. 5 %; datacija: tiberijsko obd.−klavdijsko obd. (deloma spran), gladek, rahlo bleščeč, lisast; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %; datacija: druga 537 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1878, inv. št. 22299 pol. 1.–prva pol. 2. stoletja. Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica neokrašena; odl. ustja in ostenja skodelice; (izgleda kot da bi imela kane- 529 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 1708, inv. št. 22219 luro na ZP ustja); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS15), Padska sigilata; ITS − Consp. 43; odl. ustja skodelice; F Tardo- mehka; B preloma 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi padana (TS11); B 5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; slabo površini, dobro ohr. na NP, ni ohr. na ZP, mat, gladek, tanek; B ohr. (močno spran), gladek, rahlo svetleč, lisast?; B premaza premaza 5YR 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 94 mm; OHU 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 10 %; datacija: 5 %; datacija: 1.−prva pol. 2. stoletja. druga pol. 1.–prva pol. 2. stoletja. 538 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2151, inv. št. 22303 530 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2353, inv. št. 22221 Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 − Ricci 2/231 pozni, Padska sigilata; ITS − Consp. 43; odl. ustja in ostenja krožni- neokr.; odl. ustja skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom ka; F Tardopadana (TS11); B 5YR 8/4 roza; premaz po celi (KTS15), mehka; B preloma 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po površini; slabo ohr. (močno spran), gladek, rahlo svetleč, celi površini; srednje ohr. (spran); B premaza 10YR 6/1 siva; neenakomerne barve?; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; keramika; pr. u. 116 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1.− pr. u. 160 mm; OHU 20 %; datacija: druga pol. 1.–prva pol. sred. 2. stoletje. 2. stoletja. 539 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1361, inv. št. 22313 531 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 2371, inv. št. 22234 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- Padska sigilata; ITS − Consp. B 3; odl. prstanastega dna sko- nom; odl. ustja in ostenja skodelice; barbotin (zavite vertikalne delice; F N19; F Tardopadana; B preloma 7,5YR 7/6 rdečkasto linije) na ZP ostenja; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4), rumena; B NP nedoločljivo; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 20 %. mehka; B preloma 10YR 7/1 svetlo siva; premaz po celi površi- 532 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3191, inv. št. 22244 ni; srednje ohr. (spran), gladek, bleščeč, tanek; B premaza 5YR Padska sigilata; TSTP − nedoločljivo; odl. ostenja skodelice; 3/1 zelo temno siva; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. dva žleba na ZP ostenja; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 1.−zač. 2. stoletja. rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., rahlo bleščeč, gladek, lisast; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 518 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 524 525 526 528 529 534 535 536 537 538 539 SE 240; 535 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 519 540 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1784, inv. št. 22316 547 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2959, inv. št. 22341 Keramika tankih sten; KTS − redukcijski kozarec; odl. ustja Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- kozarca; vertikalne linije barbotina na ZP ostenja; F IKTS − nom; odl. ustja in ostenja skodelice; na ZP ostenja barbotin redukcijska s premazom, mehka (KTS14); B 2,5Y 7/1 svetlo (verjetno vodni listi); F IKTS − redukcijska s premazom, mehka siva; premaz po celi površini, dobro ohr. (spran), lisast, mat; B (KTS14); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; slabo premaza 10YR 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 76 mm; OHU ohr. na ZP, dobro ohr. na NP, lisast, mat; B premaza 2,5Y 4/1 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. temno siva; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 541 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1879, inv. št. 22320 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- 548 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 1338, inv. št. 22344 nom; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja barbotin (vertikalne Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barbo- linije z zavitimi zaključki); F IKTS − redukcijska s premazom tinom; odl. ostenja skodelice; vodni listi v barbotinu na ZP (KTS14); B 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini, dobro ohr., ostenja; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS15), mehka; B mat, gladek; B premaza 2,5Y 4/1 temno siva; keramika; data- preloma 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini, dobro ohr., cija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. gladek, mat; B premaza 2,5Y 4/1 temno siva; keramika; data- cija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 542 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 1709, inv. št. 22325 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- 549 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2008, inv. št. 22347 nom; odl. ostenja skodelice; barbotin (grozd ali cvet iz treh Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ustja in ostenja bunkic) na ZP; F IKTS − redukcijska s premazom, mehka skodelice; na ZP ostenja koleščkanje (trikotniki ali rombi); F (KTS22); B 10YR 6/2 svetlo rjavkasto siva; premaz po celi po- IKTS − redukcijska s premazom (KTS21); B 2,5Y 7/1 svetlo vršini; srednje ohr. (spran in odluščen), bleščeč, lisast, gladek; siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), mat, gladek, B premaza 10YR 3/2 zelo temna sivkasto rjava; keramika; lisast, tanek; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. OHU 10 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 543 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1994, inv. št. 22332 550 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2001, inv. št. 22357 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skode- Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; lice; na ZP ostenja barbotin (vodni listi); F IKTS − redukcijska na ZP ostenja koleščkanje (poševne črtice); F IKTS − reduk- s premazom (KTS14); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi cijska s premazom (KTS4); B 10YR 7/1 svetlo siva; premaz po površini; srednje ohr. (spran), mat, gladek, tanek; B premaza celi površini; srednje ohr. (spran), školjkasto nalomljen, gladek, 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga pol. 1.− bleščeč, tanek; B premaza 7,5YR 2,5/1 črna; keramika; dataci- prva pol. 2. stoletja. ja: druga pol./konec 1.−prva pol. 2. stoletja. 544 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1351, inv. št. 22336 551 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2007, inv. št. 22358 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodeli- Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodeli- ce; vodni listi v barbotinu na ZP ostenja; F IKTS − redukcijska ce; na ZP ostenja koleščkanje (trikotniki); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS21); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi s premazom (KTS5); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr., mat, gladek; B premaza N 3 zelo temno površini, dobro ohr., bleščeč, gladek; B premaza 10YR 3/1 zelo siva; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. temno siva; keramika; datacija: druga pol. ali konec 1.−prva pol. 2. stoletja. 545 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3192, inv. št. 22338 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- 552 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2766, inv. št. 22359 nom; odl. ustja in ostenja skodelice; na ZP ostenja barbotin Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; (vodni listi); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS5); B 2,5Y koleščkanje (trikotniki) na ZP ostenja; F IKTS − redukcijska s 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr. (malo premazom (KTS5); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi povr- spran), bleščeč, gladek, enakomerne barve; B premaza 10YR šini; srednje ohr. (spran), bleščeč, enakomerne barve, školjka- 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 116 mm; OHU 5 %; data- sto nalomljen; B premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; datacija: cija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 546 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2141, inv. št. 22340 553 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3193, inv. št. 22361 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ustja in ostenja nom; odl. ustja skodelice; na ZP ostenja verjetno barbotin; F skodelice; na ZP ostenja koleščkanje (poševne črtice); F IKTS − IKTS − redukcijska s premazom (KTS13); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; redukcijska s premazom (KTS5); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz premaz po celi površini; slabo ohr. (spran), mat/bleščeč?, gla- po celi površini, dobro ohr., školjkasto nalomljen, bleščeč, gla- dek, tanek; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 114 mm; dek, enakomerne barve; B premaza 10YR 2/1 črna; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. datacija: druga pol. ali konec 1.−prva pol. 2. stoletja. 520 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 540 542 543 545 546 547 549 SE 240, merilo 1 : 2. 521 554 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1359, inv. št. 22362 561 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 1023, inv. št. 22390 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja in ročaja Keramika tankih sten; KTS − T36−pozna red. skodelica s skodelice; koleščkanje (poševne črtice) na ZP; F IKTS − reduk- koleščk; odl. ustja skodelice; koleščkanje (navpični rombi); F cijska s premazom (KTS4); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po IKTS − redukcijska s premazom (KTS13); B 10YR 7/1 svetlo celi površini; srednje ohr. (spran), školjkasto nalomljen, gladek, siva; premaz po celi površini; slabo ohr. (spran), gladek, mat ali blešeč, tanek; B premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; datacija: bleščeč; B premaza 10YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 80 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1. stoletja−2. stoletje. 555 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1358, inv. št. 22366 562 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1993, inv. št. 22397 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja in ročaja Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja skodelice, trakast (4 žlebovi na ZP); F IKTS − redukcijska s skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS6); B 2,5Y 7/1 premazom (KTS4); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi povr- svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr. (rahlo spran), šini; srednje ohr. (spran), školjkasto nalomljen, gladek, blešeč, mat, lisast, gladek, tanek; B premaza 10YR 4/1 temno siva; ke- tanek; B premaza N 2,5 črna; keramika; datacija: druga pol. ramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 1.−prva pol. 2. stoletja. 563 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2139, inv. št. 22400 556 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1360, inv. št. 22367 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. pr- Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ročaja in ostenja stanastega dna in ostenja skodelice; žlebovi na ZP ostenja; skodelice, trakast (3 žlebovi na ZP); F IKTS − redukcijska s F IKTS − redukcijska s premazom (KTS20); B 2,5Y 7/1 svetlo premazom (KTS5); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi po- siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), mat, gladek, vršini, dobro ohr., školjkasto nalomljen, gladek, blešeč, tanek; enakomerne barve, tanek; B premaza 2,5Y 2,5/1 črna; kerami- B premaza N 2,5 črna; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva ka; pr. d. 42 mm; OHD 25 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. pol. 2. stoletja. 2. stoletja. 557 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2354, inv. št. 22373 564 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2147, inv. št. 22402 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s koleščka- Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. njem; odl. ustja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje (triko- prstanastega dna skodelice; F IKTS − redukcijska s pre- tniki) in žlebovi na ZP ustja; F IKTS − redukcijska s premazom mazom (KTS20); B 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini, (KTS4); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje dobro ohr., mat, gladek, lisast, tanek; B premaza N 2,5 črna; ohr. (spran), bleščeč, gladek, tanek; B premaza 2,5Y 3/1 zelo keramika; pr. d. 48 mm; OHD 90 %; datacija: druga pol. 1. temno siva; keramika; pr. u. 116 mm; OHU 7 %; datacija: tibe- stoletja−2. stoletje. rijsko obd.−1. ali 2. stoletje. 565 SE 240, kv. 8/C2, PN KER 2181, inv. št. 22401 558 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0682, inv. št. 22380 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; = PN KER Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- 2147; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS20); OHD 10 %; kanjem; odl. ostenja skodelice; koleščkanje (trikotniki) na ZP datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. ostenja; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS5), mehka; B preloma 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje 566 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2049, inv. št. 22406 ohr. (spran), bleščeč, enakomerne barve, školjkasto nalomljen; Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja B premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; datacija: tiberijsko skodelice; žleb na ZP roba ustja; F IKTS − redukcijska s pre- obd.−2. stoletje. mazom (KTS20), mehka; B preloma 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini; srednje ohr., mat, gladek,tanek; B premaza 2,5Y 559 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1362, inv. št. 22386 2,5/1 črna; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- pol. 2. stoletja. kanjem; odl. ostenja skodelice; koleščkanje (trikotniki) na ZP ostenja; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS14); B 2,5Y 567 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1350, inv. št. 22415 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja gladek, mat, tanek; B premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; skodelice; dva žleba na ZP ustja; F IKTS − redukcijska s prema- datacija: tiberijsko obd.−1. ali 2. stoletje. zom (KTS13), mehka; B preloma 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini; slabo ohr. (spran), gladek, mat/bleščeč; B premaza 560 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1877, inv. št. 22388 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; OHU 5 %; datacija: druga Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. kanjem; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje (rombi); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS14); B 2,5Y 7/1 568 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1349, inv. št. 22416 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr., mat, gladek, Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja lisast; B premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; datacija: tiberijsko posodice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS21); B 2,5Y obd.−1. ali 2. stoletje. 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr., gladek, mat; B premaza N 3 zelo temno siva; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 522 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 557 561 562 563 564 SE 240, merilo 1 : 2. 523 569 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2140, inv. št. 22426 577 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2048, inv. št. 22470 Keramika tankih sten; KTS − red. nedoločeno; odl. ravnega Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 74; odl. ustja skodelice; F dna skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS20); ES B II; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. površini; slabo ohr. v luskah, rahlo bleščeč, gladek, enakomer- (spran), mat, gladek, lisast, tanek; B premaza 10YR 5/2 ne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. sivkasto rjava; keramika; pr. d. 30 mm; OHD 35 %; datacija: 110 mm; OHU 35 %; datacija: 70 ali 75–120. 1.–2. stoletje. 578 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1132, inv. št. 22483 570 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1169, inv. št. 22428 Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 76; odl. dna skodele; F ES B Keramika tankih sten; KTS − red. nedoločeno; odl. ustja sko- II; B preloma nedoločljivo; premaz po celi površini; ni ohra- delice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS14); B 2,5Y 6/1 njen; B premaza nedoločljivo; keramika; OHD 5 %; datacija: siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), gladek, mat; 100−150. B premaza N 3 zelo temno siva; keramika; OHU 2 %; dl. mm; 0 mm; v. mm; datacija: 1.–2. stoletje. 579 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2355, inv. št. 22485 Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 71; odl. ravnega dna sko- 571 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0686, inv. št. 22434 delice; žleb na NP dna, žig rozete; F ES B II; B preloma 5YR Keramika tankih sten; KTS − T2, T3−kozarec z bunčicami − 6/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v Ricci 1/340; odl. ustja, ostenja in dna skodelice; na ZP ramena luskah, rahlo svetleč, enakomerne barve, gladek; B premaza barbotin (niz bunčic); F IKTS − oksidacijska (KTS3); B 10YR 8/4 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 15 %; zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 76 mm; OHU 15 %; pr. d. datacija: 75−125. 24 mm; OHD 30 %; datacija: 1.−prva pol. 2. stoletja. 580 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3258, inv. št. 22489 572 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2143, inv. št. 22439 Vzhodna sigilataB2; ES B II − nedoločljivo; odl. ravnega dna Keramika tankih sten; KTS − T4−kozarec s podkvami−Ricci krožnika; F ES B II; B preloma nedoločljivo; premaz po celi 1/364−5; = G202; F IKTS – oksidacijska (KTS8); OHU 5 %; površini; zelo slabo ohr. v luskah; B premaza nedoločljivo; datacija: (tiberijsko/klavdijdko) sred. 1.−prva pol. 2. stoletja. keramika; OHD 5 %; datacija: 70−150. 573 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0811, inv. št. 22441 581 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0670, inv. št. 22493 Keramika tankih sten; KTS − T5−kozarci z luskami; odl. ostenja Vzhodna sigilataB2; skodela s horizontalnim ustjem (podobna lončka; na ZP ostenja barbotin (luske); F IKTS − oksidacijska AS oblikam Hayes 51, 59, 76 ali LRC obliki Hayes 2A); odl. (KTS8c); B ZP 10YR 7/4 zelo bledo rjava; B preloma 10YR 5/4 ustja skodele, sekundarno prežgano; F ES B II (NTS4 s črnim rumenkasto rjava; brez premaza; keramika; datacija: 1.−prva premazom); B nedoločljivo; premaz po celi površini; slabo pol. 2. stoletja. ohr. v luskah; B premaza črna; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 15 %; datacija: 3.–5. stoletje. 574 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2023, inv. št. 22449 Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 60; odl. ravnega dna krožni- 582 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1875, inv. št. 22506 ka; koncentrične kanelure na NP dna; F ES B II; B preloma 5YR Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 6/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. v 1/122; odl. ravnega dna in ostenja lončka; F EKK (KTS30); B ZP luskah, rahlo svetleč, gladek, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 5/4 rdečkasto rjava; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 160 mm; OHD 20 %; brez premaza; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 40 %; datacija: datacija: 70−150. konec 1.−3. stoletje. 575 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2989, inv. št. 22456 583 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0806, inv. št. 22510 Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 80; odl. ustja in ostenja Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci skodelice; žleb na ZP in NP ostenja; F ES B II; B preloma 5YR 1/122; odl. ustja z ročajem vrčka; F EKK (KTS2); B ZP lisasto 6/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. temno rjavo do črno; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; brez v luskah in spran; gladek, bleščeč, enakomerne barve; B pre- premaza; keramika; OHU 5 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. maza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 10 %; datacija: 80−150. 584 584 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1788, inv. št. 22518 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 576 576 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3131, inv. št. 22459 1/122; odl. ustja vrčka z nastavkom za ročaj; F EKK; B lisasto Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 80; odl. prstanastega dna temno rjavo do črno; keramika; OHU 5 %; datacija: konec in ostenja skodelice; žlebovi na ZP ostenja in NP dna; F ES 1.−3. stoletje. B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr. (lušči se v luskah), rahlo svetleč, gladek, 585 585 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1785, inv. št. 22520 enakomerne barve; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci d. 540 mm; OHD 50 %; datacija: 80−150. 1/122; odl. ustja vrčka; F EKK (KTS2); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; OHU 10 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 524 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 571 573 574 575 576 577 579 581 582 SE 240, merilo 1 : 2. 525 586 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1783, inv. št. 22524 596 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 1656, inv. št. 22741 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. diska in ramena pečatne 1/122; odl. ustja vrčka; F EKK (KTS2a); B 2,5YR 6/6 svetlo rde- oljenke; F O3a; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; ča; keramika; OHU 5 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. pr. u. 70 mm; OHU 25 %; datacija: sred. ali konec 1.−prva pol. 3. stoletja. 587 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3120, inv. št. 22525 Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = 597 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 2334, inv. št. 22764 Ricci 1/122; odl. ustja lončka; F EKK (KTS2); B 5YR 7/6 rdečka- Svetila; O − Loeschke Xa/b; odl. diska in ramena oljenke; F sto rumena; keramika; OHU 7 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. O6a; B preloma nedoločljivo; keramika; pr. u. 58 mm; OHU 65 %; datacija: 2.−3. stoletje. 588 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1872, inv. št. 22555 Afriška sigilata; AS − Hayes 32; odl. krožnika (ustje, ostenje 598 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2149, inv. št. 22792 in dno); žleb na robu ustja; F AS−A/D; B preloma 2,5YR 5/8 Svetila; O − Loeschke IX ali X; odl. dna oljenke; dva žleba na rdeča; premaz po celi površini; srednje ohr. (se lušči), rahlo dnu; F O3b; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; bleščeč; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. pr. d. 50 mm; OHD 15 %; datacija: klavd. obd. ali konec 1.− u. 258 mm; OHU 20 %; pr. d. 180 mm; OHD 12 %; dl. mm; prva pol. 3. stoletja. š. mm; v. 43 mm; datacija: 3. stoletje. (4. stoletje?). 599 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2150, inv. št. 22812 589 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2003, inv. št. 22673 Svetila; O − nedoločeno; odl. prstanastega dna oljenke; Svetila; O − Loeschke IB ali IC; odl. noska oljenke; plastična nastavek za žig v reliefu; F O20; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto voluta poudarjena s kaneluro; F O1c; B preloma 7,5YR 8/6 rumena; premaz po celi površini; srednje ohr., mat, tanek; B rdečkasto rumena; premaz na ZP; srednje ohr., lušči se v lu- premaza 2,5YR 4/6 rdeča; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 25 %. skah, bleščeč, lisast; B premaza lisasto rdeče do temno rdeče; keramika; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 600 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1888, inv. št. 22813 Svetila; O − nedoločeno; odl. dna oljenke; F O1c; B preloma 590 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0800, inv. št. 22698 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena oljenke; 3 žlebi ohr. pod patino, mat, gladek, neenakomerne barve; B prema- na ramenu; F O1a; B preloma 7,5YR 8/6 rdečkasto rume- za 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. d. 66 mm; OHD 30 %. na; premaz na ZP; srednje ohr. v luskah; B premaza lisasto; keramika; pr. u. 75 mm; OHU 15 %; datacija: sred. 1.−sred. 601 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1976, inv. št. 22828 3. stoletja. Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. ustja amfore; F A11; B preloma 5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 591 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2351, inv. št. 22724 116 mm; OHU 10 %. Svetila; O − Broneer XXVII (korintska); odl. ramena oljenke; jajčni niz in dva žleba na ramenu; F O17; B preloma 10YR 8/4 602 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1974, inv. št. 22891 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 10 %; datacija: Transportno posodje; A − Dr. 2–4 jadranska; odl. ustja am- 2.–sred. 3. stoletja. fore; F A16a; B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 592 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3121, inv. št. 22732 Svetila; O − Loeschke Xa; odl. dna oljenke; na ZP dna žig v 603 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0796, inv. št. 22894 reliefu .EGID. ; žig: IEGIDI; F O3a; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − nedoločena; odl. ročaja in rdeča; keramika; datacija: 2.–prva pol. 3. stoletja. ostenja amfore, dvojni paličast; F A27b; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1.–2. stoletje. 593 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 1659, inv. št. 22733 Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. dna in ostenja pečatne 604 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2330, inv. št. 22911 oljenke; dva žleba na dnu; F O16a; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − nedoločena; odl. ročaja rdeča; keramika; pr. d. 45 mm; OHD 10 %; datacija: sred. ali amfore; F A19; B preloma nedoločljivo; keramika; datacija: konec 1.−prva pol. 3. stoletja. 1.−2. stoletje. 594 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2163, inv. št. 22734 605 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2026, inv. št. 22927 Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. dna in ostenja oljenke; Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom−jadran- dva žleba na dnu; F O16a; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; ska; odl. dna amfore; F A16a; B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 37 mm; OHD 50 %; datacija: sred. ali konec keramika; OHD 30 %. 1.−prva pol. 3. stoletja. 595 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1885, inv. št. 22739 Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. ramena oljenke; F O3a; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 20 %; datacija: sred. ali konec 1.−prva pol. 3. stoletja. 526 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 591 588 600 601 605 603 SE 240; 591, 600 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 527 606 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2397, inv. št. 22955 618 SE 240, kv. 7/E2, PN KER 3261, inv. št. 23205 Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ustja in Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); ostenja vrča ali male amfore; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 odl. ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 25 %. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 607 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1874, inv. št. 22961 619 SE 240, kv. 8/A2, PN KER 3184a, inv. št. 23206 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja amfore Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); ali vrča, trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska pod. A6a; B odl. ročaja in ostenja amfore; F A12b; B preloma 5YR 6/6 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. 608 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0690, inv. št. 22986 620 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1799, inv. št. 23228 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ravnega dna in Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); ostenja lonca ali vrča; F NK severnojadranska (mejna med N22 odl. ročaja amfore; F A6a; B nedoločljivo; keramika. in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 50 %. 621 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1838, inv. št. 23233 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); 609 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2364, inv. št. 23015 odl. ustja amfore; F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja am- ka; pr. u. 120 mm; OHU 10 %; datacija: 1.–4. stoletje. fore, trakast (1 kanelura na ZP); F A16a; B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 622 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1839, inv. št. 23241 Transportno posodje; A −severnojadranske amforice; odl. 610 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 3279, inv. št. 23033 ustja, ročaja in ostenja vrča ali male amfore; F A17; B preloma Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ustja amfore; F 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 93 mm; OHU 15 %; A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; datacija: 1.−4. stoletje. OHU 15 %; datacija: prva pol. − 3. četrtina 1. st. 623 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0798, inv. št. 23247; 611 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1970, inv. št. 23038 (združeno z SE 260B, kv. 8/A2, PN KER 1425) Transportno posodje; A − Dr. 6B cesarska; odl. ustja amfore; Transportno posodje; A −severnojadranske amforice; odl. F A16c; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 120 mm; ustja z ročajem male amfore; F A17; B preloma 10YR 8/3 OHU 60 %; datacija: konec 1.–sred. 2. stoletja. zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 82 mm; OHU 70 %; datacija: 612 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0813, inv. št. 23042 1.−4. stoletje. Transportno posodje; A − Dr. 6B zgodnja (sisenna); odl. zatiča 624 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2161, inv. št. 23274 amfore; F A16a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. Transportno posodje; AA − Africana IIA = Keay 4−5; = PN KER 66 mm; OHD 100 %; datacija: prva pol. 1. stoletja−? 3092; F A13b; OHU 30 %; datacija: sred. 2.−3. stoletje. 613 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 3280, inv. št. 23130 625 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1873, inv. št. 23363 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ustja amfore; F odl. ustja amfore; F A6c; B 7,5YR 8/3 roza; keramika; pr. u. A4b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 15 %. 110 mm; OHU 100 %; datacija: konec 4.–sred. 5. stoletja. 614 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1844, inv. št. 23136 626 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 3197, inv. št. 23536 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F ustja amfore; F A6b; B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; A5a; B preloma nedoločljivo; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. pr. u. 100 mm; OHU 10 %. 627 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2329, inv. št. 23591 615 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 2374, inv. št. 23150 Transportno posodje; VA − MRA 3−Agora F65/66; odl. noge Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. in ostenja amfore; F A25; B preloma 7,5YR 7/6 rdečkasto ru- zatiča amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; mena; premaz na ZP; bel glinen premaz; B premaza 10YR 8/3 pr. d. 21 mm; OHD 100 %; datacija: 1.–4. stoletje. zelo bledo rjava; keramika; pr. d. 54 mm; OHD 100 %. 616 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1968, inv. št. 23171 628 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2162, inv. št. 23659 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja dna amfore; F A6a; B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; amfore, paličast (ovalen presek); F A16a; B 5YR 7/8 rdečkasto pr. d. 28 mm; OHD 100 %; datacija: 1.–4. stoletje. rumena; keramika. 617 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3190, inv. št. 23188 629 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1174, inv. št. 23734 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Transportno posodje; PA5 − pokrovček za amforo izdelan odl. ročaja amfore, paličast (okrogel presek); F A6a; B 5YR 6/6 na vretenu; odl. pokrova amfore; F A6a; B 10YR 8/4 zelo rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. bledo rjava; keramika; pr. u. 49 mm; OHU 90 %; datacija: 1.−5. stoletje. 528 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 606 611 608 612 622 623 625 627 SE 240, merilo 1 : 3. 529 630 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1969, inv. št. 25083 640 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0688, inv. št. 23797 Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ročaja amfore, paličast Egejska kuhinjska keramika; EKK − kozica/lonec Knossos tip (ovalen presek); F A6c; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika. 2; odl. ustja z ročajem lonca; F EKK; B ZP 2,5YR 5/6 rdeča; B preloma 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 170 mm; 631 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1995, inv. št. 23743 OHU 30 %; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja pokrova; F IKK (N18); B 7,5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; 641 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2886, inv. št. 23798 pr. u. 180 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. Egejska kuhinjska keramika; EKK − kozica/lonec Knossos tip 2; št.−3. ali 4. stoletje. odl. ustja lonca/kozice; F EKK (N13d); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 174 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−(sred.) 632 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2105, inv. št. 23745 3. stoletje. Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja pokrova; F IKK (N18); B ZP lisasto rjavo do črno; B lisasto rjavo 642 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 2335, inv. št. 23801 do črno; B NP N 3 zelo temno siva; brez premaza; keramika; Egejska kuhinjska keramika; EKK − kozica/lonec Knossos tip pr. u. 195 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. 2; odl. ustja lonca ali kozice; F EKK (N23a); B lisasto rjavo do št.−3./4. st. temno rjavo; keramika; OHU 2 %. 633 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 2882, inv. št. 23746 643 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2144, inv. št. 23808 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. prstanastega Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − dna pokrova; F IKK (N18); B 5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (N11b); B 5YR pr. d. 450 mm; OHD 10 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. 6/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; keramika; pr. št.−3. ali 4. stoletje. u. 100 mm; OHU 25 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 634 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1883, inv. št. 23752 644 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2145, inv. št. 23811 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja pokrova; Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček F IKK (N18); B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi − Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (N11b); B površini; glinen premaz, srednje ohr. (se lušči), mat; B premaza lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 20 %; 2,5YR 4/6 rdeča; keramika; pr. u. 174 mm; OHU 5 %; datacija: datacija: konec 1.−3. stoletje. druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 645 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1884, inv. št. 23819 635 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 1026, inv. št. 23753 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (N11b); B 5YR pokrova; F IKK (N18); B lisasto rjavo do črno; B NP 10YR 3/2 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 20 %; zelo temna sivkasto rjava; brez premaza; keramika; pr. u. datacija: konec 1.−3. stoletje. 192 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 646 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2395, inv. št. 23827 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček 636 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2885, inv. št. 23764 − Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (N23b); B Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja pokrova; ZP 7,5YR 5/3 rjava; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; ke- F IKK (N18); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. ramika; pr. u. 84 mm; OHU 15 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 160 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 647 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 1674, inv. št. 23837 Egejska kuhinjska keramika; EKK − pekač/ponev s horizontal- 637 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1999, inv. št. 23780 ni ustjem in robom; odl. ustja, ostenja in dna pekača; F EKK Italska kuhinjska keramika; IKK2−pekač z žlebom na ustju; odl. (N13d); B lisasto temno rjavo do črno; B NP 7,5YR 6/6 rdeč- ustja pekača; žleb na ustju (rahel); F IKK (N28a); B ZP 7,5YR kasto rumena; keramika; pr. u. 234 mm; OHU 15 %; datacija: 4/2 temno rdečkasto siva rjava; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto sred. ali konec 1.−3. stoletje. rumena; brez premaza; keramika; OHU 5 %. 648 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1170, inv. št. 23852 638 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 1025, inv. št. 23783 Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; odl. ustja pokrova; Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; = G1382; F IKK F EKK (N11a); B 7,5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 180 mm; OHU (N28a); keramika; OHU 10 %. 5 %. 639 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2106, inv. št. 23790 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja pokrova; F IKK (N28a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 162 mm; OHU 5 %. 530 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 631 632 633 634 635 640 641 643 644 646 645 647 SE 240, merilo 1 : 3. 531 649 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 1660, inv. št. 23860 659 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2358, inv. št. 23967 Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrč s trolistnim ustjem Kuhinjska keramika; KK7B − lonec z dolgim močno izvihanim Knossos tip 1; odl. ročaja vrča, dve kaneluri na ZP; F EKK in ravno odrezanim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK (KTS2); B ZP lisasto temno rjavo do črno; B preloma 5YR − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rdeče do temno 6/8 rdečkasto rumena; B NP lisasto temno rjavo do črno; rjavo; keramika; pr. u. 195 mm; OHU 20 %. keramika. 660 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1845, 1870, inv. št. 23968, 650 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3129, inv. št. 23902 23969 Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. Kuhinjska keramika; KK7B − lonec z dolgim močno izvihanim izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); in ravno odrezanim ustjem; odl. izvihanega ustja in ostenja B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B preloma 2,5YR 5/6 rdeča; lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo B NP lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 160 mm; do črno; keramika; pr. u. 84 mm; OHU 25 %. OHU 15 %. 661 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1975, inv. št. 24014 651 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1118, inv. št. 23909 Kuhinjska keramika; KK21−ročaji grobih loncev ali lončkov Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. (KKR1B); odl. ročaja lončka, paličast (ovalen presek); F KK − ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto oksidacijska z apnencem (N10e); B ZP lisasto svetlo rjavo do temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %; rjavo; B preloma 5YR 3/1 zelo temno siva; B NP lisasto svetlo datacija: 1−4. stoletje. rjavo do rjavo; keramika; db. ročaja 13 mm. 652 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1896, inv. št. 23920 662 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2394, inv. št. 24028 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska z apnencem navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; (N10f); B lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 160 mm; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnen- OHU 5 %. ca (N13e); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 653 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1895, inv. št. 23921 120 mm; OHU 10 %. Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; 663 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0685, inv. št. 24032 odl. izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem Kuhinjska keramika; KK22B−ovalni lonec z visokim vratom, (N10b); B N 2,5 črna; keramika; OHU 5 %. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; 654 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1835, inv. št. 23922 odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; lisasto oranžno do črno; B NP 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; odl. ustja in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 5 %. F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; 664 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2148, inv. št. 24038 keramika; pr. u. 180 mm; OHU 20 %. Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, 655 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 1671, inv. št. 23931 navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca odl. ustja, dna in ostenja lončka; vodoravno metličenje na ZP (N13e); B lisasto oranžno do črno; keramika; pr. u. 130 mm; trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rdeče OHU 10 %. do temno rjavo; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 2 %; pr. d. 665 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1973, inv. št. 24039 70 mm; OHD 50 %. Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, 656 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1836, inv. št. 23936 navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F odl. ustja in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B lisasto oranžno do F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo temno rjavo; B NP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. do črno; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 10 %. 90 mm; OHD 35 %. 657 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1892, inv. št. 23945 666 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1890, inv. št. 24044 Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska groba z apnencem navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. odl. ostenja lonca; pas vodoravnega glavničenja na ZP rame- 100 mm; OHU 5 %. na; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B lisasto oranžno do črno; keramika. 658 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1893, inv. št. 23952 667 Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; SE 240, kv. 8/B2, PN KER 1989, inv. št. 24048 odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisa- Kuhinjska keramika; KK22A/E−ovalni lonec z visokim vratom, sto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; = G668; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); OHU 2 %. 532 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 649 659 660 SE 240, merilo 1 : 3. 533 668 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2012, inv. št. 24046 676 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1787, inv. št. 24099 Kuhinjska keramika; KK22A/E − ovalni lonec z visokim vratom, Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; 2 niza kvadratnih ostenja lončka; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B odtisov (s koleščkom) na ZP ramena; F KK − oksidacijska brez 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika. apnenca (N13e); B lisasto oranžno do črno; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 63 %. 677 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1131, inv. št. 24102 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 669 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2050, inv. št. 24049 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, ostenja lonca; pas vodoravnega glavničenja na ramenu; F KK navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; − oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisasto rdeče do temno odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B lisa- rjavo; keramika. sto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 135 mm; OHU 5 %. 678 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1789, inv. št. 24115 670 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1172, inv. št. 24051 Namizna keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; okrašenega ostenja lončka; pas vodoravnega glavničenja na odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca ZP ramena; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; (N13c); B 7,5YR 6/4 svetlo rjava; keramika; pr. u. 150 mm; keramika. OHU 5 %. 679 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0810, inv. št. 24126 671 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1786, inv. št. 24076 Kuhinjska keramika; KK28 – različice loncev KK23; odl. ustja in Namizna keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ostenja lončka; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisa- ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. sto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 15 %. ustja lončka; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; OHU 2 %. 680 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1168, inv. št. 24128 Kuhinjska keramika; KK28 − različice loncev KK23; odl. ustja 672 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1841, inv. št. 24081 lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B lisasto rjavo Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim do temno rjavo; keramika; OHU 2 %. ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; žleb na robu ustja; pas vodoravnega 681 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1801, inv. št. 24129 glavničenja na ZP ramena; F KK − oksidacijska brez apnen- Namizna keramika; KK28 − različice loncev KK23; odl. ustja ca (N9b); B lisasto oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. in ostenja lončka; žleb in pas vodoravnega glavničenja na ZP 140 mm; OHU 5 %. ramena; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 5 %. 673 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0799, inv. št. 24084 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 682 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1881, inv. št. 24132 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; Kuhinjska keramika; KK28 − različice loncev KK23; odl. ustja odl. ustja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska brez lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B lisasto rjavo apnenca (N9b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. do temno rjavo; keramika; OHU 2 %. 130 mm; OHU 10 %. 683 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1882, inv. št. 24134 674 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0687, inv. št. 24087 Kuhinjska keramika; KK28 − različice loncev KK23; odl. ustja Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9a); B lisasto rdeče ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. do temno rjavo; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 5 %. ostenja lonca; pas glavničenja (vodoravnega) na ZP ramena; 684 SE 240, kv. 8/C2, PN KER 2165, inv. št. 24143 F KK − oksidacijska brez apnenca (N13a); B lisasto rdeče do Kuhinjska keramika; KK31A − globularni lonci s kratkim, ravnim temno rjavo; keramika. in profiliranim robom ustja, odtisi šila na ramenu; = G768; F KK 675 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 3202, inv. št. 24090 − oksidacijska brez apnenca (N9b); keramika; OHU 5 %. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 685 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 1675, inv. št. 24144 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. Kuhinjska keramika; KK31A − globularni lonci s kratkim, rav- ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisasto nim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; dva oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 5 %. žleba na ZP ustja; niz odtisov šila na ZP ramena; F KK − oksi- dacijska, trda, brez apnenca (N20a); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 153 mm; OHU 20 %. 534 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 679 685 687 686 694 695 707 709 711 715 717 SE 240; 715 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 535 686 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 0666, inv. št. 24148 695 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 2372, inv. št. 24302 Kuhinjska keramika; KK31A/B − globularni lonci s kratkim, Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ravnim in profiliranim robom ustja, odtisi šila na ramenu; odl. odl. dna in ostenja lončka; F KK − oksidacijska brez apnenca ustja lonca; dva žleba na ZP pod ustjem, niz odtisov s šilom (N9b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. 50 mm; na ZP ramena; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N7); B OHD 20 %. N 2,5 črna; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 10 %. 696 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 1207, inv. št. 24306 687 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0795, inv. št. 24153 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Kuhinjska keramika; KK31A − globularni lonci s kratkim, odl. ravnega dna lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca ravnim in profiliranim robom ustja, odtisi šila na ramenu; odl. (N20b); B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B preloma 5YR 7/8 ravnega dna in ostenja lonca/lončka; F KK − oksidacijska, trda, rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 15 %. brez apnenca (N20a); B ZP N 2,5 črna; B NP 5YR 3/3 temno rdečkasto rjava; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 10 %. 697 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1353, inv. št. 24315 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoloče- 688 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2352, inv. št. 24156 no; odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − oksidacijska z Kuhinjska keramika; KK31E − globularni lonci s kratkim, ravnim apnencem (N10e); B lisasto oranžno do temno rjavo; kerami- in profiliranim robom ustja, odtisi šila na ramenu; odl. ustja ka; pr. d. 100 mm; OHD 10 %. lonca; dva žleba na ZP ustja; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9a); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 110 mm; 698 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1871, inv. št. 24322 OHU 5 %. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK 689 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1972, inv. št. 24158 − oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisasto oranžno do črno; Kuhinjska keramika; KK31 − globularni lonci s kratkim, ravnim B NP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 100 mm; in profiliranim robom ustja; odl. ravnega dna in ostenja lonca OHD 15 %. (KKD1B); obilne primesi na dnu; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B ZP 10YR 3/1 zelo temno siva; B lisasto rde- 699 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1869, inv. št. 24324 če do temno rjavo; B NP 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; keramika; Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; pr. d. 110 mm; OHD 25 %. odl. konkavnega dna lonca; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto oranžno do temno rjavo; keramika; pr. d. 690 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2010, inv. št. 24163 76 mm; OHD 35 %. Kuhinjska keramika; KK31B − globularni lonci s kratkim, ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja lonca; F KK − oksidacij- 700 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1805, inv. št. 24341 ska brez apnenca (N13a); B 5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; pr. u. 90 mm; OHU 5 %. odl. dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B ZP lisasto rjavo do črno; B preloma 2,5YR 5/8 rdeča; 691 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1894, inv. št. 24164 B NP lisasto rjavo do črno; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 25 %. Kuhinjska keramika; KK31A/B − globularni lonci s kratkim, ravnim in profiliranim robom ustja, odtisi šila na ramenu; odl. 701 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1175, inv. št. 24348 ustja lonca; žlebovi na ZP ustja; F KK − oksidacijska, trda, brez Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; apnenca (N20a); B ZP 5YR 3/1 zelo temno siva; B preloma odl. dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR 4/2 temno rdečkasto (N10); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 80 mm; siva; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 7 %. OHD 15 %. 692 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1997, inv. št. 24182 702 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2053, inv. št. 24366 Kuhinjska keramika; KK3−5 − lonec z izvihanim ustjem Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; natančneje nedoločeno; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − odl. dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem redukcijska z apnencem (N10); B lisasto temno rjavo do črno; (N10b); B lisasto rdeče do temno rdeče; keramika; pr. d. keramika; OHU 2 %. 100 mm; OHD 15 %. 693 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1998, inv. št. 24188 703 703 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2052, inv. št. 24367 Kuhinjska keramika; KK3−5 − lonec z izvihanim ustjem natanč- Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedolo- neje nedoločeno; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − reduk- čeno; odl. ravnega dna lonca; F KK − redukcijska z apnen- cijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; cem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. keramika; OHU 5 %. 110 mm; OHD 7 %. 694 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0797, inv. št. 24269 704 SE 240, kv. 7/E2, PN KER 3262, inv. št. 24368 Kuhinjska keramika; sH1 − pekva ali shrambena posoda z Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; držajem; odl. držaja shrambene posode ali pekve; F KK − odl. ravnega dna lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto rjavo do temno B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 100 mm; OHD rjavo; keramika. 10 %. 536 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 705 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1840, inv. št. 24369 716 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 2370, inv. št. 24619 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Namizna keramika; NK67 − skleda ali pokrov z izvihanim odl. dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem ali horizontalnim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; F NK − (N10c); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 80 mm; severnojadranska ali istrska (N3); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; OHD 30 %. keramika; pr. u. 180 mm; OHU 7 %. 706 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1897, inv. št. 24391 717 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 3281, inv. št. 24624 Kuhinjska keramika; KKP2 − pokrov z držajem; odl. ustja Namizna keramika; NKP4 − pokrov; odl. ustja in ostenja pokrova; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto pokrova; F NK − severnojadranska (N22); B nedoločljivo; kera- oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. mika; pr. u. 195 mm; OHU 7 %. 707 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2054, inv. št. 24395 718 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 2146, inv. št. 24630 Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ostenja posode; Namizna keramika; NKP4 − pokrov; odl. ustja in ostenja vtisnjen motiv mreže na ZP ostenja; F Varia; B preloma 5YR pokrova; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto 2,5/1 črna; keramika. rumena; premaz po celi površini; glinen premaz−sloj, srednje ohr., mat; B premaza 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 160 mm; 708 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1996, inv. št. 24400 OHU 7 %. Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. izvihanega ustja posode; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto rjavo 719 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1843, inv. št. 24648 do črno; keramika; OHU 2 %. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča, trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − istrska (N19); B 7,5YR 709 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3130, inv. št. 24501 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Namizna keramika; NK28 − kadilnica; odl. ustja in ostenja kadilnice; horizontalno rebro na ustju valovito oblikovano z 720 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1800, inv. št. 24649 odtisi prstov na zunanji in notranji strani; F NK − istrska (N16); Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 270 mm; OHU 15 %. vrča ali male amfore, paličast (ovalen ali okrogel presek); F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B ZP 710 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 3119, inv. št. 24520 z belim premazom 7,5YR 8/4 roza; keramika. Namizna keramika; NK34−vrč s srednje širokim ustjem (NK34B oblika ustja; NK33 oblika telesa, NKR32D ročaj); odl. ustja, 721 SE 240, kv. 8/B2, PN KER 1988, inv. št. 24665 ročaja in ostenja vrča, trakast (tri kanelure na ZP); žleb na Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrhu ustja; F A12b; F NK − mejna med N22 in A6a; B 5YR 6/6 vrča, trakast (dve kaneluri na ZP); F NK severnojadranska (mej- rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 45 %. na med N22 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. 711 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0669, inv. št. 24544 722 SE 240, kv. 8/A3, PN KER 2396, inv. št. 24698 Namizna keramika s premazom; NK40; odl. ustja vrča; F NK − Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja istrska (N16); B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz po celi vrča, paličast (okrogel presek); F NK severnojadranska (mejna površini; zelo slabo ohr. v luskah in pod patino; B premaza med N22 in A6a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 10R 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 40 mm; OHU 60 %. 723 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 2375, inv. št. 24715 712 SE 240, kv. 7/E3, PN KER 2373, inv. št. 24595 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Namizna keramika; NK60−posnetek egejskega narebrenega amfore ali vrča, trakast; F NK − fina (N2); B 7,5YR 8/3 roza; lončka; odl. ustja in ostenja lončka; F NK − istrska (N16); B lisa- keramika. sto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 20 %. 713 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1173, inv. št. 24606 Kuhinjska keramika; NK62 − lonček; odl. ustja lončka; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N11a); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; OHU 2 %. 714 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1876, inv. št. 24611 Keramika tankih sten; NK63 − lonček z vertikalnim profiliranim ustjem; odl. ustja lončka; 4 kanelure na ZP ustja; F NK − fina (KTS27); B ZP 2,5Y 4/1 temno siva; B preloma 2,5Y 8/1 bela; B NP 2,5Y 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 75 mm; OHU 15 %. 715 SE 240, kv. 8/C3, PN KER 2051, inv. št. 24613 Keramika tankih sten; NK63 − lonček z vertikalnim profiliranim ustjem; odl. ustja lončka; 5 kanelur na ZP roba ustja; F NK − fina (KTS27); B ZP 2,5Y 4/1 temno siva; B preloma 2,5Y 8/1 bela; B NP 2,5Y 4/1 temno siva; brez premaza; keramika; pr. u. 75 mm; OHU 5 %. 537 724 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0809, inv. št. 24733 733 SE 240, kv. 8/C3, PN OST 091, inv. št. 25053 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Gradbeni material; tegula Q. CLODI AMBROSI; odl. tegule z vrča ali posode, trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska žigom Q.CLOD/…; žig: Q.CLODI AMBROSI; negativ, brez okvir- (N5); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika. ja, ohr. Q.CLOD/... , ohr. 70 × 23 mm; F Varia; B preloma 5YR 8/3 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 160 mm; š. 90 mm; 725 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 1880, inv. št. 24768 v. 40 mm; datacija: 1.(−4.) stoletje. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna lončka; kanelura na ZP dna; F NK − severno- SE 240A jadranska (N22b); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 35 mm; OHD 20 %. 734 SE 240A, kv. 8/C3, PN KOV 568, inv. št. 21163 Bron; dl. 3,9 cm, š. 0,5 cm, db. 0,1 cm. 726 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2028, inv. št. 24785 Kuhinjska keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; 735 SE 240A, kv. 8/C2, PN KOV 961, inv. št. 21881 odl. ravnega dna in ostenja lončka; F NK − trda, oksidacijska Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, (N20a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; močno korodiran; železo; dl. 6,5 cm. OHD 100 %. 736 SE 240A, kv. 8/C3, PN KOV 963, inv. št. 21883 727 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2029, inv. št. 24867 Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 6 cm. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 737 SE 240A, kv. 8/C3, PN KOV 962, inv. št. 21882 dna lončka ali vrčka; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, rumena; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 20 %. močno korodiran; železo; dl. 6,5 cm. 728 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 2002, inv. št. 24932 738 SE 240A, kv. 8/C2, PN KOV 960, inv. št. 21880 Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja posode; F KK Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, − oksidacijska brez apnenca (N20b); B lisasto temno rjavo do močno korodiran; železo; dl. 9,5 cm. črno; keramika; OHU 2 %. 739 SE 240A, kv. 8/C3, PN KOV 569, inv. št. 21962 729 SE 240, kv. 8/B3, PN KER 0681, inv. št. 24962 Melonasta jagoda, iz modre steklene paste; steklo; dl. 1 cm, Namizna keramika s premazom; sigilata − nedoločeno; odl. š. 1,2 cm, db. 0,3 cm. ostenja vrča; poslikava na ZP − na ramenu pas neposlikane površine − (zelo slabo ohr., sprano, gladko, neenakomerne 740 SE 240A, kv. 8/C2, PN STE 023, inv. št. 21987 barve − 2,5YR 4/6 rdeča); F N14; F nedoločeno; B preloma Odlomki navzven nagnjenega in cevasto zapognjenega ustja 7,5YR 8/4 roza; B NP ZP poslikana ali premazana; zelo slabo skodelice, oblika Isings 44/45; steklo; dl. 2,2 cm; datacija: ohr., sprano, gladko, neenakomerne barve; B premaza 2,5YR 1.–2. stoletje. 4/6 rdeča; keramika. 741 SE 240A, kv. 8/C3, PN STE 154, inv. št. 22111 730 SE 240, kv. 8/B3, PN OST 095, inv. št. 24969 Del izvihanega ustja čaše; steklo; pr. 1,8 cm. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI- 742 SE 240A, kv. 8/C2, PN STE 153, inv. št. 22110 SPIN/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRISPIN... , Ravno odrezano klekasto ustje čaše, dekolorirano; steklo. slabo viden, 86 × 15 mm; F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 25 %; dl. 270 mm; š. 205 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 731 SE 240, kv. 8/B3, PN OST 090, inv. št. 24971 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/INI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. . ..INI, 45 × 18 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/4 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 130 mm; š. 90 mm; v. 32 mm; datacija: 1. stoletje. 732 SE 240, kv. 8/B3, PN OST 133, inv. št. 25047 Gradbeni material; tegula TERENTIOR; odl. tegule z žigom …/ ENTIOR; žig: TERENTIOR; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. .../ENTIOR. , zadnja pika v obliki trikotnika, 95 × 19 × 3 mm; F Varia; B ZP 7,5YR 8/4 roza; B preloma 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; B NP 7,5YR 8/4 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 140 mm; š. 110 mm; v. 33 mm; datacija: 1. stoletje(?). 538 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 724 729 730 731 732 733 734 739 740 741 742 724–733 SE 240, 734–742 SE 240A; 724, 729 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 539 743 SE 240A, kv. 8/C3, PN STE 155, inv. št. 22112 751 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2953, inv. št. 22412 Krožnik z rahlo navzven nagnjenim ostenjem, odebeljenim Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja ustjem in izvihano cevasto nogo, oblika Isings 49; steklo; dl. skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS15), mehka; 16,6 cm, š. 2 cm; datacija: 1. stoletje. B preloma 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), mat, enakomerne barve; B premaza N 3 zelo temno 744 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2065, inv. št. 22168 siva; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja in ostenja krožni- 2. stoletja. ka; žleb na ZP ostenja; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v 752 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2954, inv. št. 22422 luskah, mat, gladek, neenakomerne barve; B premaza 2,5YR Keramika tankih sten; KTS − red. nedoločeno; odl. ustja skode- 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 240 mm; OHU 5 %; datacija: 30 ali lice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4); B 2,5Y 7/1 svetlo 40−2. stoletje. siva; premaz po celi površini, dobro ohr., školjkasto nalomljen, lisast, bleščeč; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; 745 SE 240A, kv. 8/C3, PN KER 2934, inv. št. 22185 pr. u. 96 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−prva pol. 2. stoletja. Padska sigilata; ITS − Consp. 3 ali 4; odl. dna krožnika s prstanasto nogo; žleb na ZP ostenja; konc. žlebovi in peresni 753 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2179, inv. št. 22429 okras (koleščkanje) na NP dna; F Padana B; B preloma 2,5YR Keramika tankih sten; KTS − red. kozarec; odl. ustja kozarca; 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini, dobro ohr., gladek, žleb na ZP ostenja; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4); enakomerne barve, bleščeč; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; kera- B 5Y 6/1 siva; premaz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, mika; datacija: klavdijsko obd.−prva pol. 2. stoletja. gladek, enakomerne barve; B premaza 7,5YR 2,5/1 črna; ke- ramika; pr. u. 75 mm; OHU 15 %; datacija: druga pol. 1.−prva 746 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2936, inv. št. 22236 pol. 2. stoletja. Padska sigilata; ITS − Consp. B 3; odl. prstanastega dna skodele; F Tardopadana (TS4); B 7,5YR 8/6 rdečkasto rume- 754 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2168, inv. št. 22711 na; premaz po celi površini−razen na notranji strani prsta- Svetila; O − Loeschke VIII; odl. ramena in ostenja oljenke; naste noge; srednje ohr. (rahlo spran in odluščen), gladek, rame IV ali VIII; jajčni niz v negativu na ramenu; F O14; B rahlo lisast, bolj mat; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; premaz na ZP; zelo slabo pr. d. 80 mm; OHD 15 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. ohr., mat, gladek, tanek; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; kera- 2. stoletja. mika; pr. u. 90 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1.−sred. 3. stoletja. 747 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2178, inv. št. 22369 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s koleščka- 755 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2169, inv. št. 22735 njem; odl. ustja in ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. ramena in noska oljenke; (poševne črtice); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS21); s preluknjano zakovico; F O3a; B preloma 2,5YR 6/6 svetlo B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. rdeča; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 25 %; datacija: sred. ali (spran), mat, gladek; B premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; pr. konec 1.−2. stoletje ali prva pol. 3. stoletja. u. 96 mm; OHU 10 %; datacija: tiberijsko obd.−1. ali 2. stoletje. 756 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2171, inv. št. 23014 748 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2950, inv. št. 22374 Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja am- Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- fore, paličast (ovalen presek); F A16b; B 7,5YR 7/6 rdečkasto kanjem; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje rumena; keramika. (rombi); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS14); B 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini, dobro ohr., mat, gladek, enako- 757 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2172, inv. št. 23744 merne barve; B premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; datacija: Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja tiberijsko obd.−2. stoletje. pokrova; F IKK (N18); B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 195 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. 749 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2952, inv. št. 22382 ali 4. stoletje. Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s koleščka- njem; odl. ustja in ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje 758 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2173, inv. št. 23747 (trikotniki); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS20); B 2,5Y Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja 6/1 siva; premaz po celi površini, dobro ohr., mat, enakomer- pokrova; F IKK (N18); B lisasto rdeče do temno rjavo; kerami- ne barve; B premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; OHU 5 %; ka; pr. u. 270 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1. stoletja datacija: tiberijsko obd.−1. ali 2. stoletje. pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 750 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2951, inv. št. 22409 759 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2164, inv. št. 23831 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. rav- Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček nega dna skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS5); − Knossos tip 4; odl. ustja lončka; F EKK (N11b); B 5YR 6/8 B 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 15 %. gladek, školjkasto nalomljen, enakomerne barve; B premaza N 2,5 črna; keramika; OHD 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 540 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 743 744 745 746 747 748 752 753 757 754 758 SE 240A; 757, 758 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 541 760 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2177, inv. št. 23835 770 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2180, inv. št. 24303 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; − Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (N11b); B odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK lisasto oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. 90 mm; OHU − oksidacijska brez apnenca (N13b); B lisasto rdeče do temno 15 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. rjavo; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 15 %. 761 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2166, inv. št. 23836 771 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2170, inv. št. 25091 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ročaja amfore, paličast Knossos tip 4; odl. ustja lončka; F KTS32; F EKK; B preloma 5YR (ovalen presek); F A44; B preloma 7,5YR 8/4 roza; kerami- 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 67 mm; OHU 10 %; ka; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (konec) datacija: konec 1.−3. stoletje. 1. stoletja. 762 SE 240A, kv. 8/C3, PN KER 2892, inv. št. 23901 SE 240B Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); 781 SE 240B, kv. 8/A3, PN KOV 607, inv. št. 20095 B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 120 mm; OHU Novec: Traianus/ AS/ kovan 98−117/ Rom/ RIC?; bron; KN 10. 10 %. 782 SE 240B, kv. 8/C3, PN KOV 522, inv. št. 21207 763 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2890, inv. št. 23903 Odl. loka fibule tipa Aucissa; bron, železo; dl. 4,5 cm, š. Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. 0,3−0,9 cm, db. 0,2 cm; datacija: od konca 1. st. pr. n. št. pa ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto vsaj do sredine 1. st. n. št. rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. 783 SE 240B, kv. 8/B2, PN KOV 544, inv. št. 21153 764 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2174, inv. št. 23948 Odl. obročka; bron, les; dl. 4,7 cm, š. 0,7 cm, db. 0,5 cm. Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; odl. 784 SE 240B, kv. 8/C2, PN KOV 565, inv. št. 21161 ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto Odl. igle; bron; dl. 3 cm, š. 0,5 cm, db. 0,3 cm. rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. 785 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 564, inv. št. 21160 765 SE 240A, kv. 8/C3, PN KER 2891, inv. št. 23971 Odl. igle; bron; dl. 4,7 cm, š. 0,3 cm, db. 0,2 cm. Kuhinjska keramika; KK7B − lonec z dolgim močno izvihanim in ravno odrezanim ustjem (ali KK2); odl. ustja lonca; F KK − 786 SE 240B, kv. 8/C3, PN KOV 517, inv. št. 21149 redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; Odl. predmeta; bron; dl. 0,5 cm, š. 0,5 cm, db. 0,5 cm. keramika; pr. u. 150 mm; OHU 5 %. 787 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 521, inv. št. 21928 766 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2175, inv. št. 24026 Odl. predmeta; svinec; dl. 4,9 cm, š. 2,5 cm, db. 1,3 cm. Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, 788 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 606, inv. št. 21630 navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; Odl. obroča; železo; dl. 6,6 cm, š. 0,6 cm, db. 0,5 cm. odl. ustja in ostenja lonca; pas vodoravnega glavničenja na ZP ramena; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B lisasto 789 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 845, inv. št. 21771 rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 25 %. Plošča; železo; dl. 5,8 cm, š. 3,4 cm, db. 0,3 cm. 767 SE 240A, kv. 8/C3, PN KER 2044, inv. št. 24113 790 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 975, inv. št. 21895 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim Manjši žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. železo; dl. 4 cm. ustja in ostenja lonca; žleb na robu ustja; niz odtisov šila na ZP ramena; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B lisasto 791 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 974, inv. št. 21894 rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 30 %. Odlomljen žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno koro- diran; železo; dl. 3,5 cm. 768 SE 240A, kv. 8/C3, PN KER 1663, inv. št. 24142 Kuhinjska keramika; KK31A − globularni lonci s kratkim, ravnim 792 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 944, inv. št. 21864 in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; žlebovi Zavit klin s trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; na ZP ustja; niz odtisov šila na ZP ramena; F KK − oksidacijska železo; dl. 5 cm. brez apnenca (N9b); B ZP lisasto oranžno do črno; B preloma 793 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 973, inv. št. 21893 5YR 6/8 rdečkasto rumena; B NP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; Odlomljen žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno koro- keramika; pr. u. 135 mm; OHU 25 %. diran; železo; dl. 3,5 cm. 769 SE 240A, kv. 8/C2, PN KER 2167, inv. št. 24168 794 SE 240B, kv. 8/C2, PN KOV 958, inv. št. 21878 Kuhinjska keramika; KK31D − globularni lonci s kratkim, rav- Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; nim in profiliranim robom ustja; odl. ustja lonca; kanelure na železo; dl. 5 cm. ZP ustja; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 7 %. 542 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 760 761 782 768 783 785 824 823 825 826 829 827 833 835 837 843 760–771 SE 240A, 781–845 SE 240B; 782, 783, 785, 823–827, 829, 835 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 543 795 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 945, inv. št. 21865 812 SE 240B, kv. 8/C3, PN KOV 978, inv. št. 21898 Žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; žele- Žebelj z manjšo okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- zo; dl. 3 cm, š. 2,5 cm, db. 0,6 cm. ka; železo. 796 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 972, inv. št. 21892 813 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 519, inv. št. 21586 Manjši žebelj z masivno polkrožno glavico in trnom kvadra- Žebelj s ploščato glavico in trnom kvadratnega preseka; žele- tnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 7 cm. zo; dl. 5,8 cm. 797 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 946, inv. št. 21866 814 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 520, inv. št. 21587 Žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; žele- Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; zo; dl. 9 cm. železo; dl. 5,5 cm. 798 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 971, inv. št. 21891 815 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 921, inv. št. 21842 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, Manjši žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega prese- močno korodiran; železo; dl. 6 cm. ka, močno korodiran; železo; dl. 4 cm. 799 SE 240B, kv. 8/C3, PN KOV 516, inv. št. 21584 816 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 920, inv. št. 21841 Žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; žele- Manjši žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega prese- zo; dl. 5 cm. ka, močno korodiran; železo; dl. 4 cm. 800 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 926, inv. št. 21847 817 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 923, inv. št. 21844 Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 9 cm. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 7 cm. 801 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 947, inv. št. 21867 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 818 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 976, inv. št. 21896 močno korodiran; železo; dl. 3 cm. Trn kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 3 cm. 802 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 948, inv. št. 21868 819 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 924, inv. št. 21845 Trn pravokotnega preseka; železo; dl. 3,5 cm. Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 8,5 cm. 803 SE 240B, kv. 8/C2, PN KOV 957, inv. št. 21877 820 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 925, inv. št. 21846 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 5,5 cm. močno korodiran; železo; dl. 11 cm. 821 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 603, inv. št. 21627 804 SE 240B, kv. 8/A3, PN KOV 515, inv. št. 21583 Odl. žeblja, močno korodiran; železo; dl. 4,5 cm. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 8,5 cm. 822 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 602, inv. št. 21626 Žebelj, močno korodiran; železo; dl. 5,5 cm. 805 SE 240B, kv. 8/C3, PN KOV 950, inv. št. 21870 Trn pravokotnega preseka; železo; dl. 6 cm. 823 SE 240B, kv. 8/B3, PN STE 093, inv. št. 22056 Del dna in ostenja balzamarija iz dekoloriranega stekla z 806 SE 240B, kv. 8/C3, PN KOV 514, inv. št. 21582 nizkim trupom; steklo; dl. 3 cm, š. 3,2 cm; datacija: druga Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; polovica 1. in 2. stoletje. železo; dl. 7 cm. 824 SE 240B, kv. 8/B3, PN STE 145, inv. št. 22102 807 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 513, inv. št. 21581 Del vratu stekleničke z ohranjenim delom ročaja; steklo; Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; pr. 1,8 cm; datacija: od flavijskega obdobja – 3. stoletje. železo; dl. 8 cm. 825 SE 240B, kv. 8/B3, PN STE 094, inv. št. 22057 808 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 604, inv. št. 21628 Odlomka izvihanega in zataljenega ustja čaše; steklo; Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; pr. 7,8 cm. železo; dl. 5,5 cm. 826 SE 240B, kv. 8/B3, PN STE 096, inv. št. 22059 809 SE 240B, kv. 8/B3, PN KOV 922, inv. št. 21843 Profiliran ročaj vrča, zgodnji izdelek, tanko ostenje, modro Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, zelenkasto; steklo; v. 6,2 cm. močno korodiran; železo; dl. 4 cm. 827 SE 240B, kv. 8/A3, PN KER 2932, inv. št. 22152 810 SE 240B, kv. 8/A3, PN KOV 605, inv. št. 21629 Padska sigilata; ITS − Consp. 20; odl. ostenja krožnika; na ZP Zaviti žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega prese- ostenja aplika (maska z dolgimi lasmi s spodnjo linijo in verjetno ka; železo; dl. 7 cm. z diademom); F Tardopadana (TS11); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. (močno spran), 811 SE 240B, kv. 8/C2, PN KOV 959, inv. št. 21879 TS11; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: klavdijsko Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; obd.− prva pol. 2. stoletja. železo; dl. 4,5 cm. 544 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 828 SE 240B, kv. 8/B2, PN KER 2955, inv. št. 22319 836 SE 240B, kv. 8/A3, PN KER 2301, inv. št. 22736 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. ramena, diska, dna in nom; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja barbotin (poševne ostenja oljenke; dva žleba na dnu, žig v reliefu na ZP dna (ohr. linije); F IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS14); B le delček); žig: nedoločljiv; F O16b; B preloma 5YR 6/8 rdečka- 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. sto rumena; keramika; pr. u. 50 mm; OHU 40 %; pr. d. 30 mm; (spran), mat, gladek, enakomerne barve; B premaza 2,5Y OHD 50 %; datacija: (klavdijsko)/konec 1.−2. stoletje. 4/1 temno siva; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 837 SE 240B, kv. 8/B3, PN KER 1308, inv. št. 23242 Transportno posodje; A −severnojadranske amforice; odl. 829 SE 240B, kv. 8/A3, PN KER 2965, inv. št. 22352 ustja in ročaja amfore; F A6c; B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 35 %; datacija: 1.–4. stoletje. ? na ZP ostenja koleščkanje (navpične črtice); F IKTS − reduk- cijska s premazom (KTS21); B 5Y 6/1 siva; premaz po celi 838 SE 240B, kv. 8/A3, PN KER 3208, inv. št. 23253 površini, dobro ohr. gladek, mat, rahlo lisast; B premaza 10YR Transportno posodje; A −severnojadranske amforice; odl. 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A17; B preloma 10YR pol. 2. stoletja. 8/4 zelo bledo rjava; keramika. 830 SE 240B, kv. 8/B2, PN KER 2956, inv. št. 22355 839 SE 240B, kv. 8/B3, PN KER 2876, inv. št. 23297 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A − B; odl. na ZP ostenja koleščkanje (poševne črtice); F IKTS − redukcij- ustja amfore; F A13a; B ZP 7,5YR 5/3 rjava; B preloma 2,5YR ska s premazom (KTS19); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po 6/8 svetlo rdeča; B NP 7,5YR 5/3 rjava; keramika; pr. u. 80 mm; celi površini; srednje ohr. (spran), bleščeč, lisast; B premaza OHU 30 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga pol./konec 840 SE 240B, kv. 8/B3, PN KER 2873, inv. št. 23444 1.−prva pol. 2. stoletja. Transportno posodje; A − afriška cilindrična velikih dimenzij; 831 SE 240B, kv. 8/C3, PN KER 2957, inv. št. 22363 odl. ostenja amfore; 4 kanelure na ZP ramena; F A9a; B ZP Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto na ZP ostenja koleščkanje (rombi); F IKTS − redukcijska s pre-rumena; keramika; datacija: 5. stoletje. mazom (KTS5); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, 841 SE 240B, kv. 8/C3, PN KER 1306, inv. št. 23729 dobro ohr., bleščeč, lisast, školjkasto nalomljen; B premaza Transportno posodje; PA4 − pokrovček za amforo−v kalupu 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga pol./konec ploščat; na zgornji površini v reliefu grška črka? oz. trikotnik?; 1.−prva pol. 2. stoletja. F A6b; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 60 mm; 832 SE 240B, kv. 8/B3, PN KER 2772, inv. št. 22438 OHU 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. Keramika tankih sten; KTS − T4−kozarec s podkvami−Ricci 842 SE 240B, kv. 8/B3, PN KER 2773, inv. št. 23832 1/364−5; = G202; F KTS oksidacijska (KTS8); datacija: (tiberij- Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − sko/klavdijsko) sred. 1.−prva pol. 2. stoletja. Knossos tip 4; = PN KER 2164; F EKK (N11b); OHU 10 %. 833 SE 240B, kv. 8/A3, PN KER 2879, inv. št. 22451 843 SE 240B, kv. 8/B3, PN KER 1655, inv. št. 24508 Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 60; odl. ustja in ostenja Namizna keramika; NK29−vrč s srednje širokim ustjem; odl. krožnika; F ES B II; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; pre- ustja, ročaja in ostenja vrča, trakast (dve rebri na ZP); F NK maz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah, TS7; B premaza − istrska (N16); B ZP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; B preloma 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 288 mm; OHU 7 %; datacija: 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; 70−150. keramika; pr. u. 55 mm; OHU 75 %. 834 SE 240B, kv. 8/B3, PN KER 2922, inv. št. 22453 844 SE 240B, kv. 8/A3, PN KER 3207, inv. št. 24672 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 60; odl. ravnega dna Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja krožnika; 2 konc. žleb na NP dna;; F ES B II; B preloma 5YR vrča, trakast (dve kaneluri na ZP); F NK severnojadranska (mej- 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. na med N22 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; v luskah, mat, gladek, enakomerne barve−ts7; B premaza db. ročaja 29 mm. 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 140 mm; OHD 20 %; datacija: 70−150. 845 SE 240B, kv. 8/B3, PN KER 1669, inv. št. 24966 Uporabni predmeti; utež za ribiško mrežo; F A22; B ZP 2,5Y 835 SE 240B, kv. 8/B3, PN KER 1654, inv. št. 22507 8/2 bledo rumena; B preloma 7,5YR 7/4 roza; B NP 2,5Y 8/2 Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 bledo rumena; keramika; OHU 100 %; pr. 42 mm; v. 28 mm. = Ricci 1/122; odl. ravnega dna in ostenja vrčka; F EKK; B ZP lisasto temno rjavo do črno; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto ru- mena; B NP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; nedoločljivo; zgleda, da je zg. del prevlečen s slojem prečišščene gline; keramika; pr. d. 36 mm; OHD 100 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 545 SE 288B 862 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1812, inv. št. 22558 Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. ustja in ostenja sklede; 846 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 615, inv. št. 21176 F AS−C2; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP Odl. tordirane žice; bron; dl. 4,7 cm, š. 4,4 cm, db. 0,2 cm. in zg. delu ZP; dobro ohr., gladek, nepravilen rob med zg. 847 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 614, inv. št. 21936 delom in spodnjim delom ZP, gladek, enakomerne barve, mat; Odl. zvitega svinčenega traku; svinec; dl. 5,7 cm, š. 3,9 cm, db. B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 250 mm; 0,2−0,4 cm. OHU 25 %; datacija: 230–340. 848 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 613, inv. št. 21935 863 SE 288B, kv. 7/E2, PN KER 3065, inv. št. 22574 Svinčena surovina, verjetno reciklirana, morda je zapolnjevala Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; odl. dna krožnika; F AS−C3/4; utor v kamnitem gradbenem elementu; svinec; dl. 12 cm, š. B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini, 9 cm, db. 3,5 cm dobro ohr., mat, gladek, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 200 mm; OHD 10 %; dataci- 849 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 891, inv. št. 21946 ja: 320 ali 330−400. Palica pravokotnega preseka; svinec; dl. 10 cm, š. 3.2 cm, db. 1 cm. 864 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2771, inv. št. 22579 Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; = PN KER 2399; F AS−D1; 850 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 893, inv. št. 21948 OHU 5 %; datacija: 320 ali 330−400. Staljen kos svinca; svinec; dl. 10 cm, š. 1.6 cm, db. 0,4 cm. 865 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3038, inv. št. 22580 851 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 609, inv. št. 21933 Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; odl. ustja in ostenja krožnika; Odl. predmeta; svinec; dl. 8,6 cm, š. 4,2 cm, db. 1,1 cm. F AS−D1; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz po celi 852 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 892, inv. št. 21947 površini, dobro ohr., gladek, rahlo svetleč, neenakomerne bar- Trak, zavit na koncu; svinec; dl. 11 cm, š. 0.7 cm, db. 0,6 cm. ve, na ustju temnejše linije (2,5YR 4/6 rdeča); B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 276 mm; OHU 7 %; datacija: 853 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 611, inv. št. 21934 320 ali 330−400. Odl. predmeta; svinec; dl. 4,3 cm, š. 3,3 cm, db. 1 cm. 866 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2400, inv. št. 22581 854 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 626, inv. št. 21641 Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; odl. ustja in ostenja krožnika; Odl. obroča; železo; db. 0,7 cm, pr. 4,5 cm. F AS−D1; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz po celi 855 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 601, inv. št. 21625 površini, dobro ohr., gladek, rahlo bleščeč, neenakomerne Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- barve, na ustju temnejše linije (2,5YR 4/6 rdeča); B premaza ka; železo; dl. 3,1 cm, š. 2,4 cm, db. 0,6 cm. 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 276 mm; OHU 10 %; datacija: 320 ali 330−400. 856 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 608, inv. št. 21631 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 867 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2783, inv. št. 22654 železo; dl. 7,5 cm. Afriška sigilata; AS−prod. D nedoločljivo; odl. dna sklede; F AS−D1; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi 857 SE 288B, kv. 7/E2, PN KOV 610, inv. št. 21632 površini; zelo slabo ohr. v luskah, gladek, mat; B premaza Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka za 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 2 %; datacija: 320 ali pritrditev podkve; železo; dl. 7 cm. 330−500? 858 SE 288B, kv. 7/E3, PN KOV 860, inv. št. 21785 868 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2782, inv. št. 22656 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Afriška sigilata; AS−dno Hayes 31−33; odl. prstanastega železo; dl. 2 cm, š. 1.7 cm, db. 0,2 cm. dna krožnika; F AS−A/D; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; 859 SE 288B, kv. 7/E3, PN STE 098, inv. št. 22061 premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah, gladek, mat; Del ustja in ostenja rebraste skodelice, oblika Isings 3; steklo; B premaza 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 150 mm; dl. 5,1 cm, š. 4,3 cm; datacija: 1. stoletje. OHD 5 %; datacija: konec 2.−zač. 4.stoletja 860 SE 288B, kv. 7/E3, PN STE 095, inv. št. 22058 869 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3048, inv. št. 22767 Del dna čaše iz dekoloriranega stekla, nizka noga, izdelano Svetila; O − Loeschke Xb; odl. ramena oljenke; F O16b; B v kalupu, gubanka, fasete, oblika Isings 21/AR 42 ali AR 45; preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 76 mm; steklo; pr. 3,9 cm; datacija: konec 1. in 2. stoletje. OHU 15 %; datacija: 2.−3.(4. ali 5.) stoletje. 861 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3044, inv. št. 22446 870 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3155, inv. št. 22858 Vzhodna sigilataB2; ES B − Hayes 60; odl. krožnika (ustje, Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. ostenje, dno); F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; ročaja amfore, dvopaličast (okrogel presek); F A6c; B 5YR 7/6 premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah, TS7; B premaza rdečkasto rumena; keramika. 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 15 %; pr. d. 120 mm; OHD 5 %; datacija: 70−150. 546 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 859 846 860 861 862 863 865 866 SE 288B, merilo 1 : 2. 547 871 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2233, inv. št. 22959 884 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1811, inv. št. 23141 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja in Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ostenja vrča ali male amfore, paličast (ovalen presek); F NK − dna amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. istrska (N5); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. d. 31 mm; OHD 100 %; datacija: 1.–4. stoletje. 872 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2231, inv. št. 23016 885 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3068, inv. št. 23144 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja amfore Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ali vrča, trakast; F NK − fina (N2); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; ročaja amfore ali vrča, paličast (okrogel presek); F A6a; B 7,5YR keramika. 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1−4. stoletje. 873 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2361, inv. št. 23056 886 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1808, inv. št. 23146 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna amfore; F Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. A16a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 45 mm; ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A6c; B 5YR 7/8 rdeč- OHD 80 %; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. kasto rumena; keramika. 874 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3047, inv. št. 23081 887 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3042, inv. št. 23148 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ustja amfore; široka Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. kanelura na ZP ustja; F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kera- zatiča amfore; F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; mika; pr. u. 110 mm; OHU 25 %; datacija: 1.−(sredina) 2. stoletje. pr. d. 26 mm; OHD 100 %; datacija: 1.–4. stoletje. 875 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3046, inv. št. 23083 888 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1806, inv. št. 23149 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. Ustja, ročaja in Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ostenja amfore; F A12b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; ročaja amfore, paličast (okrogel presek); F A6b; B 5YR 7/6 keramika; pr. u. 110 mm; OHU 40 %; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. rdečkasto rumena; keramika. 876 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3292, inv. št. 23090 889 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2230, inv. št. 23155 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. odl. ustja amfore; F A6c; B 7,5YR 8/3 roza; keramika; pr. u. ročaja amfore, paličast (okrogel presek); F A6b; B 5YR 7/6 105 mm; OHU 15 %. rdečkasto rumena; keramika. 877 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1673, inv. št. 23102 890 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3206, inv. št. 23159 Transportno posodje; A − Dr. 6B−Fažana 1; odl. ustja, ostenja Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. in ročaja amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- dna amforice; F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; ka; pr. u. 90 mm; OHU 20 %; datacija: 1.–4. stoletje. pr. d. 17 mm; OHD 50 %. 878 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1307, inv. št. 23107 891 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3152, inv. št. 23161 Transportno posodje; A − Dr. 6B−Fažana 1; odl. ustja in oste- Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. nja amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. dna amfore; F A12b; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; u. 100 mm; OHU 100 %; datacija: 1.–4. stoletje. keramika; pr. d. 27 mm; OHD 100 %; datacija: 1.–4. stoletje. 879 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3041, inv. št. 23113 892 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3156, inv. št. 23167 Transportno posodje; A − Dr. 6B−Fažana 1; odl. ustja in oste- Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. nja amfore; F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. ročaja amfore ali vrča, paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR u. 100 mm; OHU 15 %; datacija: 1.–4. stoletje. 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 880 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3246, inv. št. 23114 893 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3154, inv. št. 23176 Transportno posodje; A − Dr. 6B−Fažana 2; odl. Ustja, ostenja Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. in ročaja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; kerami- ročaja amfore, paličast (okrogel presek); F A6c; B 7,5YR 8/3 ka; pr. u. 90 mm; OHU 15 %; datacija: 1.–4. stoletje. roza; keramika; datacija: 1−4. stoletje. 881 SE 288B, kv. 7/E2, PN KER 3107, inv. št. 23115 894 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3203, inv. št. 23191 Transportno posodje; A − Dr. 6B−Fažana 2; odl. ustja amfore; Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); kanelura na ZP ustja; F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; odl. ročaja amfore, okrogel presek; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto keramika; pr. u. 80 mm; OHU 50 %; datacija: 1.–4. stoletje. rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. 882 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1779, inv. št. 23117 895 SE 288B, kv. 7/E2, PN KER 3094, inv. št. 23248 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; odl. ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A12a; B preloma 5YR ročaja amfore ali vrča; F A17; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. rjava; keramika; datacija: 1−4. stoletje. 883 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3043, inv. št. 23132 896 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3040, inv. št. 23249 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Transportno posodje; A −severnojadranske amforice; odl. zatiča amfore; F A6c; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; ročaja amfore ali vrča,(ovalen presek); F A17; B preloma 10YR pr. d. 22 mm; OHD 100 %; datacija: 1.–4. stoletje. 8/2 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1−4. stoletje. 548 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 876 898 909 900 907 912 901 908 913 920 933 914 937 918 936 876–918 SE 288B, 936 SE 406; 936, 937 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 549 897 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3185, inv. št. 23256 907 SE 288B, kv. 7/E2, PN KER 3093, inv. št. 23570 Transportno posodje; A −severnojadranske amforice; odl. Transportno posodje; ŠA − Keay 16; odl. ustja amfore; F A16c; ročaja amfore; F A6b; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU datacija: 1−4. stoletje. 25 %; datacija: 3.–5. stoletje. 898 SE 288B, kv. 7/E2, PN KER 3092, inv. št. 23275 908 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2300, inv. št. 23587 Transportno posodje; AA − Africana IIA = Keay 4−5; odl. Transportno posodje; A − Dr. 24; odl. ustja amfore; F A43; B ZP ustja in ostenja amfore; F A13b; B ZP 7,5YR 6/4 svetlo rjava; 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rume- B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 7,5YR 6/4 svetlo na; B NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 114 mm; rjava; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 30 %; datacija: sred. 2. OHU 35 %; datacija: 1.−4/5. stoletje (vrh 2.−3. stoletje). −3. stoletje. 909 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1672, inv. št. 23626 899 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2360, inv. št. 23296 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. dna in Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A − B; odl. ustja ostenja amfore; F A12c; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; amfore; F A13b; B ZP 7,5YR 6/4 svetlo rjava; B preloma 2,5YR keramika; pr. d. 15 mm; OHD 100 %. 7/8 svetlo rdeča; B NP 7,5YR 6/4 svetlo rjava; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 20 %; datacija: sred. 3. stoletja.−4. stoletje. 910 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3204, inv. št. 23684 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- 900 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3150, inv. št. 23300 fore, paličast (ovalen presek); F A1b; B preloma 2,5Y 8/2 bledo Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska/afriška, rumena; keramika. var. Keay 1B; odl. ustja amfore; F A22; B preloma 5YR 8/3 roza; premaz na ZP; engoba, mat, slabo ohr.; B premaza 911 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1810, inv. št. 23707 7,5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 25 %; datacija: Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja (3.)−4. stoletje. in ostenja amfore; F A6c; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 7,5YR 8/4 roza; keramika. 901 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3205, inv. št. 23304 Transportno posodje; AA − Dr. 30 afriška, var. Ostia IV, 263; 912 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2298, inv. št. 23718 odl. ustja, ostenja in ročaja amfore, trakast (1 kanelura na ZP); Transportno posodje; PA1 − pokrovček za amforo−izčrepinj- F A20b; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 2,5YR 7/8 ski; F A17; B preloma 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 78 mm; svetlo rdeča; B NP 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; bel sloj na ZP (AA); OHU 100 %; pr. d. 63 mm; OHD 100 %; dl. mm; š. mm; v. keramika; pr. u. 74 mm; OHU 15 %; datacija: 3.−4. stoletje. 30 mm; datacija: 1.−5. stoletje. 902 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3151, inv. št. 23322 913 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3293, inv. št. 23727 Transportno posodje; AA − Keay 25A − B, zgodnja Keay 25.1; Transportno posodje; PA5 − pokrovček za amforo izdelan na odl. ustja in ročaja amfore; F A13a; B ZP 10YR 5/2 sivkasto vretenu; F A6a; B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. rjava; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP 5YR 6/3 svetlo 46 mm; OHU 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 25 %; datacija: 914 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2781, inv. št. 23775 konec 3. stoletje.−(zač.) 4. stoletje. Italska kuhinjska keramika; IKK3−pekač z enostavnim ustjem; 903 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3049, inv. št. 23331 odl. ustja in ostenja pekača; F IKK (N28a); B ZP 5YR 7/8 rdeč- Transportno posodje; AA − Keay 25.1; odl. ustja amfore; F kasto rumena; B NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; brez prema- A9b; B preloma 2,5Y 8/3 bledo rumena; B NP bel sloj na ZP za; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 5 %. (AA); zelo slabo ohr.; B premaza 2,5Y 8/2 bledo rumena; kera- 915 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2249, inv. št. 23820 mika; pr. u. 120 mm; OHU 20 %; datacija: 4. stoletje. Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − 904 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3291, inv. št. 23394 Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (N11b); B 5YR Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 25 %. ali vrča, trakast; F A13a; B ZP 7,5YR 8/4 roza; B preloma 2,5YR 916 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3294, inv. št. 23925 7/8 svetlo rdeča; B NP 7,5YR 8/4 roza; keramika; datacija: 4.− Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; odl. sred. 5. stoletja. izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B 905 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3037, inv. št. 23446 5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 10 %. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja 917 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2250, inv. št. 24201 amfore; F A13a; B ZP 7,5YR 6/1 siva; B preloma 2,5YR 6/4 Kuhinjska keramika; KK37 − krožnik z orlo bifido; odl. ustja svetlo rdečkasto rjava; B NP 7,5YR 6/1 siva; keramika; datacija: in ostenja pekača; žleb na robu ustja; F KK − redukcijska z 3.–5. stoletje. apnencem (N10); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. 906 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2359, inv. št. 23526 u. 170 mm; OHU 10 %. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja 918 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3050, inv. št. 24253 amfore, trakast; F A5; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; Kuhinjska keramika; KK51 − pokrov/skleda z horizontalnim datacija: 3.–5. stoletje. rebrom; odl. ustja sklede ali pokrova; rebro na ZP ostenja; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 300 mm; OHU 10 %. 550 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 919 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3045, inv. št. 24299 931 SE 288B, kv. 7/E3, PN OST 158, inv. št. 25052 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Gradbeni material; tegula Q. CLODI AMBROSI; odl. tegule z odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F žigom AMBRO/…; žig: Q.CLODI AMBROSI; F N22; B preloma KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto; keramika; pr. d. 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; dl. 280 mm; š. 190 mm; 85 mm; OHD 40 %. v. 37 mm. 920 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1778, inv. št. 24602 932 SE 288B, kv. 7/E3, PN OST 168, inv. št. 25057 Namizna keramika; NK62 − lonček; odl. ustja lončka; F NK − Gradbeni material; tegula T. COELI; odl. tegule z žigom …/ severnojadranska (N22); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; kerami- COELI; žig: T. COELI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ...COELI, ka; pr. u. 70 mm; OHU 15 %. 63 × 20 × 3 mm; F Varia; B preloma 2,5Y 8/3 bledo rumena; keramika; OHU 5 %; dl. 86 mm; š. 65 mm; v. 26 mm; datacija: 921 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1809, inv. št. 24641 konec 1. stoletja pr. n. št.−zač. 1. stoletja n. št. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča ali male amfore, paličast (ovalen/okrogel presek); F NK − Prostori A', A, B in C istrska (N21a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. SE 436 922 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 1807, inv. št. 24651 933 SE 436, kv. 11/D3, PN KER 3158, inv. št. 24921 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Namizna keramika; NKD6−visoko prstanasto dno; odl. prstana- vrča, trakast (1 kanelura na ZP); F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 stega dna in ostenja vrča ali amfore z ravnim dnom; F NK − istr- rdečkasto rumena; keramika. ska (N2); B 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 78 mm; OHD 20 %. 923 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2232, inv. št. 24652 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja SE 435 vrča, paličast (ovalen presek); F NK − istrska (N16); B 7,5YR 7/6 934 SE 435, kv. 11/D3, PN KOV 458, inv. št. 21548 rdečkasto rumena; keramika. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 924 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2234, inv. št. 24653 močno korodiran; železo; dl. 11 cm. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 935 SE 435, kv. 11/C3, PN KER 1600, inv. št. 24200 vrča, paličast (ovalen presek); F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 Kuhinjska keramika; KK37 − krožnik z orlo bifido; odl. pekača rdečkasto rumena; keramika. (ustja, ravnega dna in ostenja); F KK − redukcijska z apnencem 925 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 2235, inv. št. 24662 (N10b); B 5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 210 mm; Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja OHU 10 %; pr. d. 170 mm; OHD 10 %. in ostenja vrča ali male amfore, trakast (1 kanelura na ZP); F SE 406 NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika. 936 SE 406, kv. 12/A3, PN KER 1718, inv. št. 22253 926 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3247, inv. št. 24712 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; odl. ustja in ostenja z ročajem skodelice, trakast (tri kanelure oz. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. roča- 4 rebra in prečno letvico); žleb na ZP ustja; F Sarius; B preloma ja vrča, paličast (kanelura na ZP); F NK − severnojadranska 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje (N22); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika. ohr., TS8; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 192 mm; 927 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3036, inv. št. 24742 OHU 5 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 937 SE 406, kv. 12/A3, PN KER 1770, inv. št. 22256 amfore ali vrča, trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. (N16); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. R13; odl. ostenja skodelice; v reliefu akantovi listi nad rozeto; 928 SE 288B, kv. 7/E3, PN KER 3039, inv. št. 24746 F Sarius; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi po- Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vršini, dobro ohr., TS8; B premaza 2,5YR 4/6 rdeča; keramika; vrča ali amfore, trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. (N5); B 7,5YR 8/3 roza; keramika. 938 SE 406, kv. 12/A3, PN KER 2762, inv. št. 22289 929 SE 288B, kv. 7/E3, PN OST 160, inv. št. 25034 Keramika tankih sten; KTS − Angera 1, fabrikat C, polkrožna Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom skod. −T15; odl. dna; F IKTS − oksidacijska s primesmi (KTS33); CRIS/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRIS.., B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 38 mm; OHD 56 × 18 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; B NP 25 %; dl. 0 mm; 0 mm; v. 0 mm; datacija: avgustejsko−tiberij- bel sloj na ZP; keramika; OHU 5 %; dl. 145 mm; š. 75 mm; v. sko obd. (prva pol. 1. stoletja). 28 mm; datacija: 1. stoletje. SE 361 930 SE 288B, kv. 7/E3, PN OST 159, inv. št. 25045 Gradbeni material; tegula TERENTIOR; odl. tegule z žigom …/ 939 SE 361, kv. 12/B3, PN KOV 143, inv. št. 21379 ENTIO/…; žig: TERENTIOR. Žebelj; železo; dl. 9,2 cm, db. 0,7 cm. 551 940 SE 361, kv. 11/E3, PN KOV 457 in 456, inv. št. 21547, ostenja amfore; F A7; B preloma 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; 21546 keramika. 2 žeblja, odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega 951 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1282, inv. št. 23671 preseka, močno korodiranin, in žebelj s polkrožno glavico in tr- Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- nom kvadratnega preseka; železo; železo; dl. 4 cm in dl. 7,5 cm. fore, paličast (ovalen presek); F A14b; B ZP 7,5YR 8/6 rdečka- 941 SE 361, kv. 12/A3, PN KER 0753, inv. št. 22339 sto rumena; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barbo- 952 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1284, inv. št. 23698 tinom; odl. ustja skodelice; na ZP ostenja barbotin (verjetno Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ostenja vodni listi); na ZP ustja žleb; F IKTS − redukcijska s premazom amfore; žleb na ZP ramena; vrezan napis − narobe obrnjen (KTS15), mehka; B preloma 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po XIV na ZP vratu; F A11b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rume- celi površini; zelo slabo ohr. (spran), mat, gladek; B premaza na; premaz na ZP; sloj prečiščene gline; B premaza 5YR 7/6 nedoločljivo; keramika; pr. u. 132 mm; OHU 5 %; datacija: rdečkasto rumena; keramika. druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 953 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1258, inv. št. 24103 942 SE 361, kv. 11/E3, PN KER 1622, inv. št. 23893 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ra- Kuhinjska keramika; KK1 − lonec z vertikalnim ustjem; odl. menom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto in ostenja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B rjavo do črno; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 5 %. 943 SE 361, kv. 11/E3, PN KER 2866, inv. št. 24310 954 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1279, inv. št. 24456 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Namizna keramika; NK5 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnen- odl. ustja in ostenja lonca; F NK − istrska (N16); B 7,5YR 8/4 cem (N10b); B ZP 10YR 4/1 temno siva; B preloma 10YR 6/4 roza; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. svetlo rumenkasto rjava; B NP 10YR 4/1 temno siva; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 30 %. 955 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1242, inv. št. 24465 Namizna keramika; NK6 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; 944 SE 361, kv. 12/B3, PN KER 0612, inv. št. 24891 odl. ustja in ostenja lonca; F NK severnojadranska (mejna med Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z N22 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. ravnim dnom; odl. prstanastega dna posode; F NK − istrska 120 mm; OHU 10 %. (N5); B 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 75 mm; OHD 35 %. 956 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1280, inv. št. 24581 Prostor J Namizna keramika; NK52; odl. ustja vrča ali amfore; F NK SE 320 severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 10YR 8/4 zelo 945 SE 320, kv. 13/A2, PN KER 0051, inv. št. 22818 bledo rjava; keramika; pr. u. 96 mm; OHU 10 %. Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ročaja amfore; F A1b; 957 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1257, inv. št. 24686 B preloma 2,5Y 8/3 bledo rumena; keramika; datacija: druga Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (konec) 1. stoletja. vrča ali posode trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − istrska 946 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1259, inv. št. 22949 (N5); B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika. Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- 958 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1283, inv. št. 24773 čeno; odl. ročaja amfore, trakast (1 kanelura na ZP); F A14b; Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; B ZP 7,5YR 8/4 roza; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N16); B 7,5YR 8/6 keramika. rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 80 %. 947 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1254, inv. št. 23175 SE 381 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ročaja in ostenja amfore, paličast; F A12a; B preloma 5YR 7/6 959 SE 381, kv. 12/E2, PN KOV 171, inv. št. 20022 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. Novec: Constantius II/AE 2 /kovan 352−355/Aq/RIC 193; bron; KN 68. 948 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1281, inv. št. 23193 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); 960 SE 381, kv. 13/A2, PN KOV 664, inv. št. 21187 odl. ustja amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- Odl. ploščatega predmeta; bron. ka; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 961 SE 381, kv. 12/E2, PN KER 0673, inv. št. 23285 949 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1256, inv. št. 23458 Transportno posodje; AA − Africana IID = Keay 7; odl. ustja Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja in vratu amfore; F A13b; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B amfore, trakast (dve rebri ob strani ZP); F A20b; B preloma preloma 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B NP 5YR 6/6 rdečkasto 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. rumena; bel sloj na ZP (AA); srednje ohr.; B premaza 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 15 %; datacija: 950 SE 320, kv. 12/E2, PN KER 1255, inv. št. 23668 sred. 3.−4. stoletje. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja in 552 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 941 944 945 956 961 941, 944 SE 361, 945, 956 SE 320; 941 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 553 Skladišče SE 639B SE 444B 971 SE 639B, kv. 11/B2, PN KER 3334, inv. št. 23589 962 SE 444B, kv. 11/B1, PN KER 3055, inv. št. 22554 Transportno posodje; VA − MRA 3−Agora F65/66; odl. amfore Afriška sigilata; AS − Hayes 32; odl. ustja in ostenja krožnika; (cele); kanelure na ZP trupa; F A25; B ZP lisasto oranžno do žleb na robu ustja; F AS−A/D; B preloma nedoločljivo; premaz črno; B preloma 7,5YR 8/4 roza; B NP 10YR 6/3 bledo rjava; po celi površini, dobro ohr., mehurčkast, ostalo nedoločljivo; premaz na ZP; zelo slabo ohr., mat; B premaza 7,5YR 5/4 rdeč- B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 296 mm; OHU 10 %; kasto rjava; keramika; pr. u. 46 mm; OHU 100 %; OHD 100 %; datacija: 3. stoletje. š. 212 mm; v. 470 mm; datacija: 1.−konec 2.−3. stoletje. SE 477 972 SE 639B, kv. 11/B2, PN KER 3333, inv. št. 23590 Transportno posodje; VA − MRA 3−Agora F65/66; odl. dna in 963 SE 477, kv. 9/C1, PN KOV 878, inv. št. 21803 ostenja amfore; kanelure na ZP trupa; F A25; B ZP lisasto oran- Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; žno do črno; B preloma 7,5YR 8/4 roza; B NP 10YR 6/3 bledo železo; dl. 5 cm. rjava; premaz na ZP; zelo slabo ohr., mat; B premaza 7,5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; pr. d. 53 mm; OHD 100 %; dl. mm; 964 SE 477, kv. 9/C1, PN KOV 879, inv. št. 21804 216 mm; v. 261 mm; datacija: 1.−konec 2.−3. stoletje. Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 6 cm. 973 SE 639B, kv. 11/B1, PN KER 3418, inv. št. 23594 965 SE 477, kv. 9/C2, PN KOV 598, inv. št. 21623 Transportno posodje; VA − MRA 3−Agora F65/66; odl. ustja in Žebelj s polkrožno glavico in z zvitim trnom kvadratnega ostenja amfore; F A25; B lisasto rdeče do temno rdeče; kerami- preseka; železo; dl. 12 cm, š. 2,8 cm, db. 0,5 cm. ka; pr. u. 46 mm; OHU 60 %; datacija: 1.−konec 2.−3. stoletje. 966 SE 477, kv. 9/C2, PN KOV 868, inv. št. 21793 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; SE 275 železo; dl. 4 cm. 974 SE 275, kv. 6/D5, PN KOV 644, inv. št. 21938 967 SE 477, kv. 9/C1, PN KOV 877, inv. št. 21802 Odl. svinčenega traku; svinec; dl. 2,6 cm, š. 1,3 cm, db. 0,2 cm. Žebelj z majhno polkrožno glavico in trnom kvadratnega 975 SE 275, kv. 10/C1, PN KOV 642, inv. št. 21651 preseka; železo; dl. 6 cm. Odl. predmeta (vratni tečaj/del noža ?); železo. 968 SE 477, kv. 9/C2, PN KOV 869, inv. št. 21794 976 SE 275, kv. 10/C1, PN KOV 643a, inv. št. 21652 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Odl. predmeta (vratni tečaj/del noža?); železo; dl. 5,6 cm, š. železo; dl. 8,5 cm. 1 cm, db. 0,5 cm. SE 626 977 SE 275, kv. 10/C1, PN KOV 643b, inv. št. 21653 Železo; dl. 5,2 cm, š. 1,5 cm, db. 0,5 cm. 969 SE 626, kv. 9/C2, PN OST 182, inv. št. 21269 Mozaične kocke; kamen. 978 SE 275, kv. 10/E1, PN KOV 728, inv. št. 21720 Odl. ploščatega klina; železo; dl. 5,3 cm, š. 1,1 cm, db. 0,4 cm. 970 SE 626, kv. 9/C1, PN OST 199, inv. št. 21283 Velike količine mozaičnih kock različnih dimenzij; kamen. 979 SE 275, kv. 10/C1, PN KOV 871, inv. št. 21796 Odlomljen masiven žebelj s polkrožno glavico in trnom kva- dratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 9 cm, š. 3 cm, db. 0,8 cm. 980 SE 275, kv. 10/C1, PN KOV 872, inv. št. 21797 Odlomljen žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno koro- diran; železo; dl. 8 cm. 981 SE 275, kv. 11/B2, PN KOV 696, inv. št. 21692 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 10 cm. 982 SE 275, kv. 11/B2, PN KOV 729, inv. št. 21721 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 10 cm. 983 SE 275, kv. 11/B2, PN KOV 730, inv. št. 21722 Žebelj z manjšo ploščato okroglo glavico in trnom kvadratne- ga preseka; železo; dl. 8,5 cm. 554 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 962 971 965 972 974 976 978 962 SE 444B, 965 SE 477, 971–972 SE 639B, 974–978 SE 275; 974, 976 merilo 1 : 1, 962, 965, 978 merilo 1 : 2, 971, 972 merilo 1 : 6. 555 984 SE 275, kv. 11/B2, PN KOV 881, inv. št. 21806 997 SE 275, kv. 6/B5, PN KER 3394, inv. št. 23466 Odlomljen žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; preseka; železo; dl. 5 cm. F A9b; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP bel sloj na ZP (AA); zelo slabo ohr.; B premaza 7,5YR 8/3 roza; keramika; 985 SE 275, kv. 6/B5, PN KOV 716, inv. št. 21709 datacija: 3.–5. stoletje. Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- ka; železo; dl. 10,5 cm. 998 SE 275, kv. 6/B5, PN KER 3180, inv. št. 23543 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; 986 SE 275, kv. 6/E5, PN KOV 647, inv. št. 21656 F A5; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.–5. Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 3,5 cm. stoletje. 987 SE 275, kv. 6/B5, PN KOV 715, inv. št. 21708 999 SE 275, kv. 11/B1, PN KER 2317, inv. št. 23597 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Transportno posodje; VA − MRA 3−Agora F65/66; odl. ročaja železo; dl. 5,5 cm. amfore trakast (en žleb na ZP); F A25; B preloma 10YR 8/3 988 SE 275, kv. 6/B5, PN KOV 739, inv. št. 21729 zelo bledo rjava; keramika; datacija: (1.−kon) 2.−3. stoletje. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 1000 SE 275, kv. 6/C5, PN KER 2067, inv. št. 23642 železo; dl. 7,5 cm. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja 989 SE 275, kv. 6/B5, PN STE 148, inv. št. 22105 amfore, okrogel presek; F A47; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto Del navzven nagnjenega ostenja skodelice z zataljenim rumena; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. ustjem; steklo. 1001 SE 275, kv. 6/C5, PN KER 2068, inv. št. 23711 990 SE 275, kv. 6/B5, PN OST 180, inv. št. 21268 Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja in Vulkanska kamenina (ožgana); kamen. ostenja amfore; F A16a; B 7,5YR 7/4 roza; keramika. 991 SE 275, kv. 6/B5, PN KER 3319, inv. št. 22586 1002 SE 275, kv. 10/B1, PN KER 1668, inv. št. 23981 Afriška sigilata; AS − Hayes 61A; odl. ustja krožnika; F AS−D1; Kuhinjska keramika; KK10 − lonec z dolgim rahlo izvihanim in B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ravno odrezanim ustjem; odl. ustja lonca; F KK − redukcijska ZP; slabo ohr. (spran) po celi površini odlomka, mat, gladek, z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. enakomerne barve; B premaza 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; kera- 140 mm; OHU 15 %. mika; pr. u. 342 mm; OHU 5 %; datacija: 350–410/420. 1003 SE 275, kv. 10/C1, PN KER 3318, inv. št. 23983 992 SE 275, kv. 6/E5, PN KER 2306a, inv. št. 22639 Kuhinjska keramika; KK10 − lonec z dolgim rahlo izvihanim Afriška sigilata; AS − Hayes 52/70; odl. ustja skodelice; F AS− in ravno odrezanim ustjem; odl. izvihanega ustja in ostenja D1; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo delu ZP; zelo slabo ohr.na NP in ZP, gladek, mat, enakomerne do črno; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 15 %. barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 1004 SE 275, kv. 10/C1, PN KER 3316, inv. št. 24259 170 mm; OHU 5 %; datacija: zač./prva pol. 5. stoletja. Kuhinjska keramika; KK52A − pekva; odl. ustja in ostenja 993 SE 275, kv. 6/B5, PN KER 3392, inv. št. 23134 pokrova ali pekve; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B lisasto temno rjavo do črno; ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/8 rdeč- B NP lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 330 mm; kasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. OHU 5 %. 994 SE 275, kv. 6/B5, PN KER 3393, inv. št. 23229 1005 SE 275, kv. 6/B5, PN KER 2899, inv. št. 24535 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Namizna keramika; NK36; odl. ustja, ostenja in ročaja vrča, odl. ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 6/6 trakast (5 žlebov na ZP), plastičen gumb na ZP stika ustja in rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. ročaja; 3 paralelni vrezi na ZP ustja; F NK severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 2,5Y 8/4 bledo rumena; keramika; 995 SE 275, kv. 6/E5, PN KER 3320, inv. št. 23267 pr. u. 75 mm; OHU 20 %. Transportno posodje; A − Richborough 527; odl. ročaja am- fore; F A27b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; 1006 SE 275, kv. 10/C1, PN KER 3317, inv. št. 24922 datacija: 2. tret. 1. stoletje pr. n. št.−sred. 3. stoletja. Namizna keramika; NK − vrč − nedoločeno; odl. (ledvičaste- ga) ročaja in ostenja vrča; kanelure na ZP trupa; F NK − sever- 996 SE 275, kv. 6/A4, PN KER 1514, inv. št. 23367 nojadranska (N22); B 5YR 7/4 roza; keramika. Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ustja amfore; F A5; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 20 %; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. 556 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 989 991 992 996 1002 1004 1006 1005 SE 275; 989, 991, 992 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 557 1007 SE 275, kv. 6/B5, PN OST 116, inv. št. 24977 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CR/. ; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CR.. , 32 × 16 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/3 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 132 mm; š. 68 mm; v. 26 mm; datacija: 1. stoletje. 1008 SE 275, kv. 6/C5, PN OST 135, inv. št. 25007 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI... ; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRI... , 38 × 16 mm; F N22; B ZP 2,5Y 8/3 bledo rumena; B preloma 2,5YR 7/4 roza; B NP 2,5Y 8/3 bledo rumena; keramika; OHU 2 %; dl. 125 mm; š. 79 mm; v. 25 mm; datacija: 1. stoletje. 1009 SE 275, kv. 6/B4, PN OST 161, inv. št. 25010 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRISPINI; žig: CRISPINI; F N22; B preloma 2,5YR 7/3 roza; keramika; datacija: 1. stoletje. 1010 SE 275, kv. 6/E5, PN OST 146, inv. št. 25030 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom ..ISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..ISPINI, slabo viden, 80 × 16 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/3 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 130 mm; š. 130 mm; v. 28 mm; data- cija: 1. stoletje. SE 280 1011 SE 280, kv. 9/B1, PN KOV 619, inv. št. 21178 Odl. zvite ploščice; bron; dl. 3 cm, š. 3,2 cm, db. 0,1 cm. 1012 SE 280, kv. 9/B1, PN KOV 634, inv. št. 21181 Odl. ploščice; bron; dl. 7,6 cm, š. 2,5 cm, db. 0,1 cm. 1013 SE 280, kv. 9/B1, PN KOV 617, inv. št. 21177 Žebelj z okroglo glavico; bron; dl. 2,2 cm, š. 1,2 cm, db. 0,35 cm. 1014 SE 280, kv. 9/D1, PN KOV 600, inv. št. 21175 Drobci, ožgani v ognju; bron; dl. 0.2 cm, š. 0,1 cm. 1015 SE 280, kv. 9/B1, PN KOV 636, inv. št. 21648 Odl. člena verige−del volovske vprege(?); železo. 1016 SE 280, kv. 9/B1, PN KOV 620, inv. št. 21636 Del hišnega okova ali del voza; železo; dl. 14,5 cm, š. 4,5 cm. 1017 SE 280, kv. 9/B1, PN KOV 621, inv. št. 21637 Del hišnega okova ali del voza; železo; dl. 16,5 cm, š. 5 cm. 558 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1007 1008 1010 1016 1011 1012 1017 1013 1007–1010 SE 275, 1011–1017 SE 280; merilo 1 : 2. 559 1018 SE 280, kv. 9/B1, PN KOV 622 in 622a, inv. št. 21638/1−2 Dva podobna dela hišnega okova ali del voza s pritrjenimi že- blji s ploščato glavico in dolgim steblom kvadratnega preseka; železo; dl. 56 cm, š. 12 cm. 560 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1018a 1018b SE 280, merilo 1 : 6. 561 1019 SE 280, kv. 9/B1, PN KOV 635, inv. št. 21647 1031 SE 280, kv. 9/C1, PN OST 194, inv. št. 21278 Stenski klin na večji zanki za privez na zunanji strani stavbe; Odl. marmorne plošče; petrografsko: svetlo siv mikritni (zelo ver- železo; dl. 19 cm, š. 7,4 cm. jetno miliolidni) apnenec; marmor; dl. 11 cm, š. 7 cm,db. 4 cm. 1020 SE 280, kv. 9/C1, PN KOV 695, inv. št. 21691 Žebelj s ploščato okroglo glavico in na koncu zapognjenim trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 8,5 cm. 1021 SE 280, kv. 9/B1, PN KOV 618, inv. št. 21635 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 11,5 cm. 1022 SE 280, kv. 9/D1, PN KOV 599, inv. št. 21624 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 8,5 cm. 1023 SE 280, kv. 8/D1, PN KOV 629, inv. št. 21643 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 6,5 cm. 1024 SE 280, kv. 5/C5, PN KOV 630, inv. št. 21644 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 5,5 cm. 1025 SE 280, kv. 9/C2, PN KOV 632, inv. št. 21646 1032 SE 280, kv. 9/C1, PN KER 3133, inv. št. 22419 Odl. večjega žeblja ali klina s trnom kvadratnega preseka; Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 ned; odl. ravnega dna železo; dl. 10,5 cm. in ostenja skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS14); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. 1026 SE 280, kv. 9/B2, PN KOV 616, inv. št. 21634 (spran), mat, lisast; B premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva in Žebelj s polkrožno/stožčasto glavico in trnom kvadratnega 4/1; keramika; pr. d. 28 mm; OHD 100 %; datacija: druga pol. preseka; železo; dl. 11,5 cm. 1.−prva pol. 2. stoletja. 1027 SE 280, kv. 9/C1, PN KOV 638b, inv. št. 21649 1033 SE 280, kv. 9/C1, PN KER 2306B, inv. št. 23645 Odl. žeblja oz. trna s kvadratnim presekom; železo; dl. 9,5 cm. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja amfore; keramika. 1028 SE 280, kv. 9/C1, PN KOV 875, inv. št. 21800 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 1034 SE 280, kv. 9/C1, PN KER 2305b, inv. št. 23693 železo; dl. 4,5 cm. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. zatiča amfore; F A16a; B 7,5YR 7/4 roza; keramika; OHD 10 %. 1029 SE 280, kv. 9/C1, PN KOV 876, inv. št. 21801 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 1035 SE 280, kv. 9/C1, PN KER 2307, inv. št. 23732 železo; dl. 8 cm. Transportno posodje; PA5 − pokrovček za amforo izdelan na vretenu; odl. pokrovčka za amforo; F A6a; B 5YR 6/8 rdeč- 1030 SE 280, kv. 5/C5, PN STE 144, inv. št. 22101 kasto rumena; keramika; pr. u. 79 mm; OHU 95 %; datacija: Odl. okenskega stekla; steklo; dl. 3,9 cm. 1.−5. stoletje. 1036 SE 280, kv. 9/C1, PN KER 3135, inv. št. 23865 Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrč s trolistnim ustjem Knossos tip 1; odl. konkavnega dna vrča z onfalosom v sredi; F EKK (KTS2); B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 35 %; datacija: konec 1.−3. st. 1037 SE 280, kv. 5/C5, PN KER 3126, inv. št. 24437 Namizna keramika; NK4 − lonec s kratkim rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − istrska (N5); B 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 15 %. 1038 SE 280, kv. 9/C1, PN KER 3312, inv. št. 24836 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna lonca ali vrča; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 40 %. 562 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1019 1032 1049 1054 1053 1055 1057 1060 1061 1019, 1032 SE 280, 1049, 1053–1054 SE 444A, 1055, 1057 SE 635, 1060 SE 642, 1061 SE 637; 1019 merilo 1 : 4, 1053, 1054 merilo 1 : 3, 1061 merilo 1 : 6, ostalo merilo 1 : 2. 563 1039 SE 280, kv. 9/C1, PN KER 3134, inv. št. 24888 SE 444A Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z ravnim dnom; odl. prstanastega dna lonca ali vrča; F NK − se- 1045 SE 444A, kv. 11/C2, PN KOV 809c, inv. št. 21746 vernojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; Trna kvadratnega preseka; železo; dl. 12,5 cm, db. 0,5 cm. pr. d. 72 mm; OHD 45 %. 1046 SE 444A, kv. 11/B1, PN KOV 861, inv. št. 21786 1040 SE 280, kv. 9/C1, PN Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 7 cm. OST 183 = PN KER 1400B, inv. 1047 SE 444A, kv. 11/C2, PN KOV 809a, inv. št. 21744 št. 24992 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Gradbeni material; opeka z železo; dl. 4,7 cm, š. 1 cm, db. 0,45 cm. žigom CR... ; žig: CR…; F N22; B 1048 preloma 5YR 6/4 svetlo rdečka- SE 444A, kv. 11/C2, PN KOV 809b, inv. št. 21745 sto rjava; keramika; dl. 158 mm; Močno zavit klin s trnom kvadratnega in okroglega preseka in š. 100 mm; v. 28 mm. piramidalnim zaključkom; železo; dl. 8,5 cm. 1041 SE 280, kv. 9/ 1049 SE 444A, kv. 11/C2, PN KER 3298, inv. št. 22292 Keramika tankih sten; KTS − T14 − čaša z obrazom; odl. C1, PN OST 170, inv. št. lončka (ustje, ostenj, dno) z obrazom; žleb na ZP pod ustjem; 25041 na ZP ostenja obraz v barbotinu (ohr. ušesa in obrv); F IKTS Gradbeni material; tegula − redukcijska s primesmi (KTS9); B 2,5Y 5/1 siva; keramika; RVSONIS Q. CEL; odl. pr. u. 80 mm; OHU 25 %; pr. d. 42 mm; OHD 100 %; datacija: tegule z žigom …/RISO/…; 1. stoletje. žig: RVSONIS Q. CEL; F N22; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; 1050 SE 444A, kv. 11/C2, PN KER 3122, inv. št. 23183 dl. 134 mm; š. 81 mm; v. 31 mm. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); odl. ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/6 1042 SE 280, kv. 5/C5, PN rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. KER 3309, inv. št. 25072 Gradbeni material − kerami- 1051 SE 444A, kv. 11/B1, PN KER 3302, inv. št. 23312 čen; opeka z odtisi caligae; Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. F N22; B preloma 5YR 7/3 zatiča amfore; F A22; B preloma 5Y 8/3 bledo rumena; B NP roza; keramika; dl. 74 mm; š. 7,5YR 8/3 roza; keramika; pr. d. 34 mm; OHD 100 %; datacija: 71 mm; v. 28 mm. 3.−4. stoletje. 1052 SE 444A, kv. 11/B1, PN KER 3301, inv. št. 23392 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja in 1043 SE 280, kv. 5/C5, PN ostenja amfore; F A9c; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; KER 3311, inv. št. 25075 keramika; datacija: 4.–sred. 5. stoletja. Gradbeni material − kerami- čen; opeka z odtisom caligae; 1053 SE 444A, kv. 11/C2, PN KER 3123, inv. št. 23785 F N22; B preloma 5YR 7/3 Kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja pokro- roza; keramika; dl. 189 mm; š. va; F EKK ali IKK (N29); B ZP lisasto oranžno do temno rjavo; B 123 mm; v. 30 mm. preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP lisasto oranžno do temno rjavo; brez premaza; keramika; pr. u. 190 mm; OHU 15 %. 1054 SE 444A, kv. 11/C2, PN KER 3124, inv. št. 24015 Kuhinjska keramika; KK22D − ovalni lonec z visokim vratom, navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; odl. ustja in ostenja lonca; pas glavničenja (vodoravno−rahlo 1044 SE 280, kv. 5/C5, PN KER 3310, inv. št. 25076 valovito) na ZP ramena; F KK − oksidacijska, trda, brez apnen- Gradbeni material − keramičen; opeka z luknjo; keramika. ca (N13c); B lisasto oranžno do temno rjavo; B NP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 15 %. 564 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE 635 1055 SE 635, kv. 10/D1, PN KOV 667, inv. št. 21668 Odl. kladiva; železo; dl. 3,6 cm, š. 1,35 cm, db. 1,15 cm. 1056 SE 635, kv. 10/D1, PN KOV 670, inv. št. 21671 Kratek žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega prese- ka; železo; dl. 4 cm. 1057 SE 635, kv. 10/B1, PN STE 060, inv. št. 22026 Odlomek gosto narebrenega ročaja steklenice (oblika značilna za steklenice); steklo; dl. 6,2 cm, š. 4,9 cm. SE 642 1058 SE 642, kv. 10/B1, PN KOV 718, inv. št. 21711 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 8,5 cm. 1059 SE 642, kv. 10/A2, PN KOV 726a, inv. št. 21718 Žebelj; železo. 1060 SE 642, kv. 10/B1, PN STE 070, inv. št. 22036 Del lijakastega ustja steklenice, spodnja stran ustja odebeljena z gubo; steklo; pr. 8,2 cm; datacija: od konca 2.–5. stoletje. SE 637 1061 SE 637, kv. 10/C1, PN KER 3426, inv. št. 25113 Gradbeni material. Odlomki tubula, pravokotnega preseka in manjšimi kvadratnimi odprtinami ob strani; poševne kanelure na zunanji površini; B preloma 5YR 7/4 roza; keramika; dl. 114 mm; 91 mm; v. 17 mm. 565 SE 639 1062 SE 639, kv. 11/B2, PN KOV 713a, inv. št. 21705 Rovnica; železo; dl. 21 cm, š. 10 cm. 1063 SE 639, kv. 11/B2, PN KOV 713b, inv. št. 21706 Rovnica; železo; dl. 16,7 cm, š. 6 cm. 1064 SE 639, kv. 11/B1, PN KOV 723, inv. št. 21715 Zavit žebelj, močno korodiran; železo; dl. 10 cm. 1065 SE 639, kv. 11/B2, PN KOV 724, inv. št. 21716 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 16,6 cm, š. 2,2 cm, db. 1 cm. 1066 SE 639, kv. 11/B2, PN KOV 725, inv. št. 21717 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 8 cm. 1067 SE 639, kv. 11/B2, PN KOV 731, inv. št. 21723 Žebelj z manjšo polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 9 cm. 1068 SE 639, kv. 11/B1, PN OST 196, inv. št. 21280 Velika količina mozaičnih kock treh velikosti; kamen. 1069 SE 639, kv. 11/B2, PN KER 3331, inv. št. 24837 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N16); B nedoločljivo; keramika; pr. d. 53 mm; OHD 100 %. 566 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1062 1065 1063 SE 639, merilo 1 : 2. 567 5. faza 1082 SE 319, kv. 13/A2, PN KER 0081, inv. št. 24599 Namizna keramika; NKD2 - ravno dno, konkavne stene; odl. Plasti in strukture po prostorih ravnega dna lončka; F NK - istrska (N5); B ZP 5YR 3/2 temno Prostor JJ rdečkasto rjava; B preloma 2,5YR 4/3 rdečkasto rjava; B NP 5YR 3/2 temno rdečkasto rjava; keramika; pr. d. 36 mm; OHD 100 %. SE 319 SE 435A 1070 SE 319, kv. 13/A2, PN KOV 106, inv. št. 21030 Odl. pločevine; bron; dl. 3 cm, š. 1,3 cm, db. 0,15 cm. 1083 SE 435A, kv. 11/D3, PN OST 122, inv. št. 25067 1071 SE 319, kv. 13/A2, PN KOV 837, inv. št. 21764 Gradbeni material; odl. tegule z žigom; keramika. Odl. pločevine; železo; dl. 6,8 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm. Prostori A', A in B 1072 SE 319, kv. 13/A2, PN KOV 024, inv. št. 21312 SE 361A Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka, moč- 1084 SE 361A, kv. 11/E3, PN KOV 292, inv. št. 20028 no korodiran; železo; dl. 5,3 cm, db. 0,9 cm, pr. 2 cm. Novec: Constantius/Cen/kovan 330−335/?/RIC ?; bron; KN 69. 1073 SE 319, kv. 13/A2, PN KOV 023, inv. št. 21311 1085 SE 361A, kv. 11/E3, PN KOV 294, inv. št. 21463 Žebelj ali klin, odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. Odl. žeblja, masivnega, močno korodiranega; železo; dl. 5 cm, 8,2 cm, db. 0,7 cm. š. 2,1 cm, db. 1,3 cm. 1074 SE 319, kv. 13/A2, PN KER 3349, inv. št. 22575 1086 SE 361A, kv. 11/E3, PN KOV 360, inv. št. 21491 Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; odl. ustja krožnika; F AS−D1; Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu močno korodiran; železo; dl. 6 cm. ZP; srednje ohr. na obeh površinah odlomka, rahlo bleščeč, gladek, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; 1087 SE 361A, kv. 11/E3, PN KOV 296, inv. št. 21465 keramika; pr. u. 320 mm; OHU 5 %; datacija: 320 ali 330−400. Žebelj; železo. 1075 SE 319, kv. 13/A2, PN KER 2919, inv. št. 22604 1088 SE 361A, kv. 11/E3, PN KOV 295, inv. št. 21464 Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. dna krožnika; konc. Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; kanelura na NP dna; F AS−D2; B preloma 2,5YR 5/8 rdeča; železo; dl. 4,3 cm, š. 2 cm, db. 0,7 cm. premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr., rahlo mehurčkast, enakomerne barve, bleščeč; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; kera- 1089 SE 361A, kv. 11/E3, PN KER 1682, inv. št. 24192 mika; pr. d. 120 mm; OHD 10 %; datacija: 360–500. Kuhinjska keramika; KK3−5 − lonec z izvihanim ustjem natanč- neje nedoločeno; odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnen- 1076 SE 319, kv. 13/A2, PN KER 0448, inv. št. 23098 cem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; OHU 2 %. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. dna amfore; F A6c; B ZP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; B NP 5YR 1090 SE 361A, kv. 11/E3, PN KER 1717, inv. št. 24202 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 17 mm; OHD 100 %. Kuhinjska keramika; KK37 − krožnik z orlo bifido; odl. ravnega dna pekača/sklede; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B 1077 SE 319, kv. 13/A2, PN KER 0450, inv. št. 23316 ZP N 2,5 črna; B preloma 10YR 5/2 sivkasto rjava; B NP N 2,5 Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska/afriška; odl. črna; keramika; pr. d. 140 mm; OHD 10 %. dna amfore; F A20b; B preloma 5YR 8/4 roza; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.−4. stoletje. 1091 SE 361A, kv. 11/E3, PN KER 1716, inv. št. 24912 Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. dna in 1078 SE 319, kv. 13/A2, PN KER 0447, inv. št. 23429 noge posodice; F NK − fina (TS8a); B 5YR 7/8 rdečkasto rume- Transportno posodje; AA − Keay 59; = G2056; F A20b; OHU na; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 10 %. 15 %; datacija: konec 4.–sred. 5. stoletja. SE 377 1079 SE 319, kv. 13/A2, PN KER 0452, inv. št. 24205 Kuhinjska keramika; KK39 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; 1092 SE 377, kv. 12/A3, PN KOV 173, inv. št. 20020 odl. sklede z ročajem (ustje, ostenje, dno); F KK − oksidacijska Novec: Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulia- z apnencem (N10e); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; nus/AE 2 /kovan 348−361/?/RIC ?; bron; KN 61. pr. u. 300 mm; OHU 10 %; pr. d. 158 mm; OHD 10 %. 1093 SE 377, kv. 12/A3, PN KOV 169, inv. št. 21054 1080 SE 319, kv. 13/A2, PN KER 0080, inv. št. 24404 Prstan z nakazano ploščico, pravokotnega preseka; bron; š. Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ostenja lonca; 0,2−0,5 cm, db. 0,3 cm, pr. 2,6 cm; datacija: konec 3. in 4. valovnica (glavničenje) na ZP ramena; F KK − redukcijska z stoletje. apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika. 1094 SE 377, kv. 12/A3, PN KOV 146, inv. št. 21047 1081 SE 319, kv. 13/A2, PN KER 0451, inv. št. 24539 Igla; bron; dl. 3,3 cm, š. 0,7 cm, pr. 0,4 cm. Namizna keramika; NK38 − vrč z izvihanim enostavnim ustjem; odl. vratu vrča; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečka- sto rumena; keramika. 568 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1074 1075 1076 1079 1081 1082 1080 1091 1093 1094 1074–1082 SE 319, 1091 SE 361A, 1093–1094 SE 377; 1074, 1075, 1093, 1094 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 569 1095 SE 377, kv. 12/A3, PN KOV 168, inv. št. 21914 SE 395 Ovalni okov, trikotnega preseka; svinec; dl. 8,3 cm, š. 5,9 cm, db. 0,9−1,2 cm. 1105 SE 395, kv. 12/A3, PN KER 0741, inv. št. 22156 Padska sigilata; ITS − Consp. 20.4 ali 21.3; odl. ustja krožnika; 1096 SE 377, kv. 12/ F Padana B; B preloma 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; premaz po celi A3, PN KOV 167, inv. št. površini, dobro ohr., gladek s posameznimi nepravilnostmi, 21395 rahlo bleščeč, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; Odl. orodja (dleta?); žele- keramika; pr. u. 150 mm; OHU 5 %; datacija: 30−sred. 1. stole- zo; dl. 4,4 cm, š. 1,9 cm, tja ali konec 1. stoletja. db. 0,9 cm. 1106 SE 395, kv. 12/A3, PN KER 0742, inv. št. 22259 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; odl. ostenja skodelice; v reliefu akantov list s pentljo; F Sarius; 1097 SE 377, kv. 12/A3, PN KOV 144, inv. št. 21380 B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini, Odl. pločevine; železo; dl. 5,5 cm, š. 3,5 cm, db. 0,4 cm. dobro ohr., TS8; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; dataci- 1098 SE 377, kv. 12/A3, PN KOV 145, inv. št. 21381 ja: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. Odl. kvadratne oblike; železo; dl. 1,9 cm, š. 1,9 cm, db. 1107 SE 395, kv. 12/A3, PN KER 2786, inv. št. 23617 0,4 cm. Transportno posodje; VA – nedoločeno; odl. ostenja amfore; 1099 SE 377, kv. 12/A3, PN KOV 170, inv. št. 21396 kanelure na ZP trupa; F A28a; B preloma 7,5YR 7/6 rdečkasto Manjši žebelj s polkrožno glavico in kratkim trnom kvadratne- rumena; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. ga preseka; železo; dl. 3,1 cm, š. 0,3 cm, db. 1,1 cm. 1108 SE 395, kv. 12/B3, PN KER 0614, inv. št. 23886 1100 SE 377, kv. 12/A3, PN KOV 147, inv. št. 21382 Kuhinjska keramika; KK1B − lonec z vertikalnim ustjem; odl. Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 7 cm, db. 1 cm. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B ZP 2,5Y 2,5/1 črna; B lisasto rjavo do črno; B NP 2,5Y 2,5/1 črna; kera- 1101 SE 377, kv. 12/A3, PN KER 0143, inv. št. 22600 mika; pr. u. 110 mm; OHU 5 %. Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; F AS−D2; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in SE 437 zg. delu ZP; zelo slabo ohr. v luskah na obeh površinah od- lomka, rahlo bleščeč, gladek; B premaza 10R 6/8 svetlo rdeča; 1109 SE 437, kv. 12/B3, PN KER 1725, inv. št. 24870 keramika; pr. u. 290 mm; OHU 5 %; datacija: sred.−druga pol. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 5. stoletje ali 390–480. ravnega dna in ostenja lončka ali vrčka; F NK − istrska (N16); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 20 %. 1102 SE 377, kv. 12/A2, PN KER 0632, inv. št. 22662 Afriška sigilata; AS−prod. D (žig Aii−Aiii); odl. dna krožni- 1110 SE 437, kv. 12/C3, PN OST 107, inv. št. 25019 ka (nizko prstanasto); na NP dna konc. žlebovi in žigosan Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/ okras stil Aii: centralni žig s 3 koncentrični krogi (Hayes tip SPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ...SPINI, sla-25=Atlante tip ?/podobno El Mahrine tip 8,5), 10 radialno bo viden, 62 × 16 mm; F N22; B ZP 10YR 8/2 zelo bledo rjava; postavljenih palmet (Hayes tip 4=Atlante ?/El Mahrine 4.1?) B preloma 5YR 7/3 roza; B NP 10YR 8/2 zelo bledo rjava; in vmes rozete (Hayes tip ?54 ali 44B; F AS−D1; B preloma keramika; OHU 2 %; dl. 80 mm; š. 63 mm; v. 28 mm; datacija: 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; B NP nedoločljivo; ni ohr.; B premaza 1. stoletje. nedoločljivo; keramika; OHD 25 %; datacija: 350–450. 1103 SE 377, kv. 12/A2, PN KER 0631, inv. št. 22667 Afriška sigilata; AS−prod. D (žig Aii−Aiii); odl. dna krožnika; na NP dna žigosan okras stil Aii: radialne palmete (Hayes tip verjetno 4) in vmes koncentrični krogci (3) s pikcami (Hayes tip 32 = Atlante 17); F AS−D1; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP; slabo ohr. v luskah; B premaza 2,5YR 6/8 sve- tlo rdeča; keramika; datacija: pozno 4. stoletje–450. 1104 SE 377, kv. 12/A3, PN KER 2803, inv. št. 22668 Afriška sigilata; AS−prod. D (žig Aii−Aiii); odl. dna krožnika; žigosan okras: palmeta (Hayes 1−9 = Atlante 108–116); F AS−D1; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; zelo slabo ohr. na NP, gladek, enakomerne barve, mat; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 350−450. 570 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1095 1096 1102 1101 1103 1105 1106 1108 1110 1095–1103 SE 377, 1105–1108 SE 395, 1110 SE 437; 1108 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 571 Prostori D, D' in I 1126 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 505a, SE 342 inv. št. 21575 Žebelj s polno polkrožno glavico in trnom 1111 SE 342, kv. 12/D3, PN OST 077, inv. št. 21963 kvadratnega preseka; železo; dl. 2,7 cm, š. Steklena jagoda; steklo; db. 0,2 cm, pr. 0,4 cm. 2,2 cm, db. 1 cm. 1112 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 100, inv. št. 20008 Novec: Gratianus, Valentinianus II., ali Theodosius I./AE 2 / kovan 378−383/?/RIC ?; bron; KN 77. 1127 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 067, inv. št. 21338 Kavelj z razcepljeno konico; železo; dl. 3,8 cm, š. 1,2 cm, db. 1113 SE 342, kv. 12/E3, PN KOV 063, inv. št. 20007 0,5 cm. Novec: Valentinianus II, Theodosius I., Arcadius ali Honorius/ AE 4 /kovan 388−403/?/RIC ?; bron; KN 79. 1128 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 828a, inv. št. 21752 Odl. staljenega predmeta; železo; dl. 9,1 cm, š. 4,1 cm, db. 1114 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 108, inv. št. 20014 0,2 cm. Novec: Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius/ AE 4 /kovan 388−403/?/RIC ?; bron; KN 81. 1129 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 065, inv. št. 21336 Žlindra; železo; dl. 4 cm, š. 2,9 cm, db. 1,8 cm. 1115 SE 342, kv. 12/E3, PN KOV 059, inv. št. 20006 Novec: nedoločljiv/AE 4/kovan druga pol. 4. st./?/RIC ?; bron; 1130 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 062, inv. št. 21335 KN 30. Odl. pločevine; železo; dl. 2,2 cm, š. 1,8 cm, db. 0,5 cm. 1116 SE 342, kv. 12/E3, PN KOV 540, inv. št. 20064 1131 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 066, inv. št. 21337 Novec: Honorius /AE 3/kovan 408−423/?/RIC?; bron; KN 90. Odl. staljenega predmeta; železo; dl. 2,2 cm, š. 1,9 cm, db. 0,7 cm. 1117 SE 342, kv. 12/E3, PN KOV 049, inv. št. 21010 Odl. loka fibule tipa Aucissa; bron; dl. 3,1 cm, š. 1,4 cm, db. 1132 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 102a, inv. št. 21359 0,2 cm; datacija: od konca 1. st. pr. n. št. pa vsaj do sredine Odl. okova (tečaj oken/vrat); železo; dl. 8,5 cm, š. 2 cm, db. 1. st. n. št. 0,6 cm. 1118 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 105, inv. št. 21029 1133 SE 342, kv. 12/D3, Odl. igle; bron; dl. 3,4 cm, pr. 0,2 cm. PN KOV 056, inv. št. 21332 Odl. traku; železo; dl. 5,3 cm, 1119 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 055, inv. št. 21013 š. 1,8 cm, db. 0,3 cm. Ploščica z gumbom; bron; dl. 0,5 cm, š. 1,8 cm. 1120 SE 342, kv. 12/E3, PN KOV 058, inv. št. 21014 Gumb kvadratne oblike; bron. 1134 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 057, inv. št. 21333 1121 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 096, inv. št. 21028 Odl. orodja; železo; dl. 11 cm, š. 3,2 cm, db. 1,1 cm. Odl. ploščice; bron; dl. 0.7 cm, š. 0.7 cm, db. 0,1 cm. 1135 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 828b, inv. št. 21753 1122 SE 342, kv. 12/E3, PN KOV 061, inv. št. 21015 Odl. polkrožnega predmeta s trnom (livarsko orodje?); železo; dl. 8,7 cm, š. 2,4 cm, db. 1,1 cm. Odl. pločevine z zakovico; bron; dl. 2 cm, š. 1,5 cm, db. 0,15 cm. 1136 SE 342, kv. 12/D3, PN 1123 SE 342, kv. 12/E3, PN KOV 064, inv. št. 21016 KOV 069, inv. št. 21339 Bronast cevast okov, ornamentiran s poševnimi vrezi; bron; dl. Odl. ploščice z zakovico; že- 3,6 cm, pr. 0,5 cm; datacija: 4. stoletje, morda šele prva pol. lezo; dl. 3,6 cm, š. 1,6 cm, db. 5. stoletje. 0,25 cm. 1124 SE 342, kv. 12/E3, PN KOV 060, inv. št. 21334 Obroč; železo; dl. 3,2 cm, š. 3,8 cm, db. 0,5 cm. 1125 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 102b, inv. št. 21360 Železna konica; železo; dl. 8,3 cm, š. 0,9 cm, db. 0,8 cm. 572 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1118 1117 1111 1125 1123 1127 1132 1128 1134 1135 SE 342; 1111 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 573 1137 SE 342, kv. 12/ 1149 SE 342, kv. 12/E3, PN KER 0610, inv. št. 22973 E3, PN KOV 103, inv. Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. konkavnega št. 21361 dna in ostenja vrča ali amfore; F NK − istrska (N3); B ZP 10YR Odl. predmeta; železo; 8/4 zelo bledo rjava; B NP 10YR 6/4 svetlo rumenkasto rjava; dl. 8,9 cm, š. 5,5 cm, keramika; pr. d. 90 mm; OHD 25 %. db. 0,8 cm. 1150 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 0385, inv. št. 23339 Transportno posodje; AA − Keay 25.3; odl. ustja amfore; F A9a; B nedoločljivo; keramika; pr. u. 134 mm; OHU 10 %; datacija: 4. stoletje. 1151 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 1793, inv. št. 23426 Transportno posodje; AA − Keay 57; odl. ustja, ročaja in oste- nja amfore; F A4b; B ZP 5YR 7/4 roza; B preloma 2,5YR 7/4 1138 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 054, inv. št. 21331 roza; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 40 %; datacija: (sredina) Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; druga pol. 5. stoletja. železo; dl. 2,8 cm, š. 0,5 cm, db. 0,4 cm. 1152 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 0465, inv. št. 23436 1139 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 077, inv. št. 21344 Transportno posodje; AA − Keay 50; odl. ustja amfore; F Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka; A20b; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 118 mm; železo; dl. 7,4 cm, š. 2,1 cm, db. 0,6 cm. OHU 20 %; datacija: 425/450−druga pol. 5. stoletja. 1140 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 053, inv. št. 21330 1153 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 0402, inv. št. 23434 Trn kvadratnega preseka; železo; dl. 6,3 cm, š. 0,3 cm, db. Transportno posodje; AA − Keay 50; = G1152; F A20b; OHU 0,3 cm. 15 %; datacija: 425/450−druga pol. 5. stoletja. 1141 SE 342, kv. 12/D3, PN STE 031, inv. št. 21995 1154 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 0232, inv. št. 23465 Del cevaste jagode iz zelenega stekla; steklo; dl. 1,1 cm. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F A3b; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; dataci- 1142 SE 342, kv. 12/D3, PN STE 077, ja: 3.–5. stoletje. inv. št. 22042 Steklena jagoda, temno modre barve, 1155 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 0325, inv. št. 23499 okroglega preseka in ploščata; steklo; pr. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F 5,3 cm. A8b; B 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; dataci- ja: 3.–5. stoletje. 1143 SE 342, kv. 12/D3, PN STE 011, inv. št. 21975 1156 SE 342, kv. 12/E3, PN KER 0608, inv. št. 23507 Ravno odrezano klekasto ustje čaše, rumeno zeleno; steklo; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F pr. 7,1 cm; datacija: 3.–5. stoletje, višek v 4. stoletju. A20d; B ZP 7,5YR 8/4 roza; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.–5. stoletje. 1144 SE 342, kv. 12/E3, PN STE 034, inv. št. 21998 Del zataljenega ustja čaše; steklo; pr. 7 cm. 1157 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 1792, inv. št. 23676 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja 1145 SE 342, kv. 12/D3, PN STE 032, inv. št. 21996 amfore, paličast (okrogel presek); F A6b; B 7,5YR 7/6 rdečka- Del lijakastega ustja stekleničke; steklo; pr. 4,4 cm. sto rumena; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. 1146 SE 342, kv. 12/D3, PN STE 012, inv. št. 21976 1158 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 2835, inv. št. 23950 Odl. ostenja; steklo. Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; 1147 SE 342, kv. 12/D3, PN KOV 505b, inv. št. 21285 odl. izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnen- Trikotno oblikovan kamen z odtisom železnega predmeta; cem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. kamen in železo; dl. 3,1 cm, š. 2,4 cm, db. 1,6 cm. 130 mm; OHU 10 %. 1148 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 0386, inv. št. 22384 1159 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 1791, inv. št. 23997 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- Kuhinjska keramika; KK14B − lonec s kratkim ostro zapognje- kanjem; odl. ostenja skodelice; koleškanje (rombi); F IKTS nim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z − redukcijska s premazom (KTS14); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; apnencem (N10b); B ZP N 2,5 črna; B lisasto rjavo do temno premaz po celi površini; srednje ohr., mat, gladek, tanek; B rjavo; B NP N 2,5 črna; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 15 %. premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: tiberij- sko obd.−1. ali 2. stoletje. 574 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1141 1143 1144 1145 1150 1151 1152 1154 SE 342; 1141 merilo 2 : 1, 1143–1145 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 575 1160 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 0467, inv. št. 24074 Prostor V Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim SE 273B ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska brez 1169 SE 273B, kv. 8/F5, PN KOV 562, inv. št. 21613 apnenca (N9b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. Odl. močno staljenega predmeta; železo; dl. 3,9 cm, š. 2,2 cm, u. 150 mm; OHU 5 %. db. 0,8 cm. 1161 SE 342, kv. 12/E3, PN KER 0609, inv. št. 24222 1170 SE 273B, kv. 8/F5, PN KOV 563, inv. št. 21614 Kuhinjska keramika; KK43 − skleda z rahlo navznoter za- Odl. masivnega žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadra- pognjenim ustjem; odl. ustja sklede; F KK − redukcijska z tnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 5 cm. apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. 1171 SE 273B, kv. 8/F5, PN KOV 977, inv. št. 21897 u. 200 mm; OHU 5 %. Več odlomkov žebljev s trnom kvadratnega preseka, močno 1162 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 2836, inv. št. 24242 korodirano in ožgano; nekaj manjših kosov žlindre; železo; dl. Kuhinjska keramika; KK46B − skleda z navznoter zapognjenim 4 cm. ustjem; odl. ustja sklede ali pokrova; na ZP ostenja vrezana 1172 SE 273B, kv. 8/F5, PN KER 2059, inv. št. 24052 valovnica; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; 1163 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 0900, inv. št. 24282 odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; B lisasto oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. 130 mm; odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK OHU 10 %. − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto temno rjavo do Skladišče s pokopom v amfori črno; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 15 %. SE 632B 1164 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 2837, inv. št. 24330 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev ali sklede − 1173 SE 632B, kv. 10/E2, PN OST 024, inv. št. 21217 nedoločeno; = G260; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); Skelet groba 1; kost. OHD 10 %. 1174 SE 632B, kv. 10/E2, PN KOV 649, inv. št. 21184 1165 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 0466, inv. št. 24333 Zapestnica z mrežastim okrasom; bron; db. 0,5 cm, pr. 4,3 cm; Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; datacija: od druge polovice 2., predvsem 3. in 4. stoletje. odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na dnu; F KK − re- 1175 SE 632B, kv. 10/E2, PN OST 025, inv. št. 21218 dukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; Trapezast obesek z luknjico; kost. keramika; pr. d. 118 mm; OHD 10 %. 1176 SE 632B, kv. 10/E2, PN KER 3352, inv. št. 22851 1166 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 2833, inv. št. 24334 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ročaja amfore; paličast (okrogel presek); F A6b; B 5YR 7/8 odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 15 %. SE 632D 1167 SE 342, kv. 12/D3, PN KER 2827, inv. št. 24896 1177 SE 632D, kv. 10/E2, PN KER 3321, inv. št. 23433 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z Transportno posodje; AA − Keay 40; odl. amfore (ustje, ravnim dnom; odl. prstanastega dna posode; F NK − istrska ostenja in 2 ročaja); F A8b; B ZP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; B (N19); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 90 mm; preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; OHD 10 %. bel sloj na ZP (AA); srednje ohr.; B premaza 2,5Y 8/2 bledo ru- SE 359 mena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 100 %; dl. mm; 366 mm; v. 980 mm; datacija: 425 ali 450−druga pol. 5. stoletja. 1168 SE 359, kv. 12/D3, PN KER 0727, inv. št. 24961 Keramika s črnim premazom; odl. držaja pokrova ali noge SE 646 posode; luknja v sredi držaja; F KČP; B preloma 5YR 8/4 roza; 1178 SE 646, kv. 10/D1, PN KER 3336, inv. št. 22799 premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah, gladek, rahlo Svetila; O − AO−Atlante VIII; = G1617; F O12; pr. u. 70 mm; svetleč, lisast; B premaza 2,5YR 3/3 temno rdečkasto rjava; OHU 20 %; datacija: konec 4. stoletja−sred. 5. stoletja. keramika. 576 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1161 1174 1168 1177 1161, 1168 SE 342, 1174 SE 632B, 1177 SE 632D; 1161, 1168 merilo 1 : 3, 1174 merilo 1 : 2, 1177 merilo 1 : 6. 577 Odvodni kanali 6. faza SE 204B Plasti in strukture po prostorih 1179 SE 204B, kv. 8/F4, PN KOV 029, inv. št. 21316 Mali žebelj, odlomek, s polkrožno glavo in kratkim trnom; Prostor K železo; dl. 1,6 cm, db. 0,4 cm, pr. 2,2 cm. SE 349 1180 SE 204B, kv. 12/E1, PN KER 2826, inv. št. 25120 1189 SE 349, kv. 11/E1, PN Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; KOV 475, inv. št. 21925 odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdeč- Odl. predmeta; svinec; dl. kasto rumena; B premaza pr. d. 80 mm; OHD 15 %. 3,6 cm, š. 1,1 cm, db. 0,3 cm. 1181 SE 204B, kv. 8/F4, PN KER 0054, inv. št. 24193 1190 SE 349, kv. 11/D1, PN KOV 320, inv. št. 21472 Kuhinjska keramika; KK36 − trinožnik; odl. ustja in ostenja Odl. kosirja; železo; dl. 10,5 cm, š. 3 cm, db. 0,4 cm. trinožnika; kanelure na ZP ostenja; kanelura na robu ustja; F 1191 SE 349, kv. 7/E5, PN KOV 082, inv. št. 21347 KK − redukcijska z apnencem (N10b); B N 2,5 črna; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. Odl. predmeta (orodje ali ključ?); železo; dl. 8,3 cm, š. 1,5 cm, db. 0,4 cm. SE 267B 1192 SE 349, kv. 11/D1, PN KOV 220, inv. št. 21418 1182 SE 267B, kv. 7/E3, PN KOV Železo. 628, inv. št. 21937 1193 SE 349, kv. 11/D1, PN KOV 275, inv. št. 21452 Odl. predmeta; svinec; dl. 3 cm, Žebelj z okroglo glavico in trnom kvadratnega preseka; žele- š. 0,8 cm, db. 0,1 cm. zo; dl. 8 cm, š. 2 cm, db. 0,6 cm. 1183 SE 267B, kv. 7/E3, PN 1194 SE 349, kv. 11/E1, PN KOV 481, inv. št. 21558 KOV 627, inv. št. 21642 Žebelj s kvadratno glavico in trnom kvadratnega preseka; Odl. plošče; železo; dl. 4,1 cm, železo; dl. 7,3 cm, š. 1,3 cm, db. 0,6 cm. š. 1,8 cm, db. 0,6 cm. 1195 SE 349, kv. 11/E1, PN KOV 443, inv. št. 21538 Žebelj s polkroglo glavico in trnom kvadratnega preseka; 1184 SE 267B, kv. 7/E3, PN KER 2304, inv. št. 22533 železo; dl. 9,3 cm, š. 1,7 cm, db. 0,6 cm. Afriška sigilata; AS − Hayes 14; odl. ustja in ostenja skodele; 1196 SE 349, kv. 11/D1, PN KOV 442, inv. št. 21537 F AS−A2; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi Žebelj s ploščato kvadratno glavico in trnom kvadratnega površini; zelo slabo ohr. v luskah, gladek; B premaza 2,5YR preseka; železo; dl. 6,7 cm, š. 1,4 cm, db. 0,7 cm. 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %; datacija: 3.−zač. 4. stoletja. 1197 SE 349, kv. 11/D1, PN KOV 441, inv. št. 21536 Žebelj s polkrožno glavico in zakrivljenim trnom kvadratnega 1185 SE 267B, kv. 7/E3, PN KER 3009, inv. št. 23162 preseka; železo; dl. 10 cm, š. 1,9 cm, db. 0,6 cm. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ročaja amfore ali vrča, paličast (okrogel presek); F A6a; B 5YR 1198 SE 349, kv. 11/D1, PN KOV 440, inv. št. 21535 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. Žebelj z okroglo votlo glavico; železo; dl. 7 cm, š. 2,6 cm, db. 0,3 cm. 1186 SE 267B, kv. 7/E3, PN KER 3010, inv. št. 23218 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); 1200 SE 349, kv. 12/A1, odl. ustja amfore; F A6c; B 7,5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. PN OST 187, inv. št. 21271 120 mm; OHU 10 %. Marmorni robnik stenske obloge, na treh stranicah so 1187 SE 267B, kv. 7/E3, PN KER 2303, inv. št. 23965 vidne sledi malte; petrograf- Kuhinjska keramika; KK6 − lonec z dolgim izvihanim ustjem sko: zelo drobnozrnat (0,4 pod ostrim kotom in NP žlebom; odl. izvihanega ustja in mm) kompakten kalciten ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK − re- marmor, brez tekstur, sive dukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rdeče do temno rjavo; barve; kamen, verjetni keramika; pr. u. 140 mm; OHU 15 %. izvor Prokonessos; kamen; 1188 SE 267B, kv. 7/E3, PN KER 2889, inv. št. 24297 dl. 11,7 cm, š. 4,3 cm, db. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 1,4 cm. odl. ravnega dna in ostenja lonca; metličenje (vodoravno 1201 SE 349, kv. 11/E1, PN KER 1649, inv. št. 23245 in navpično) na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; = (N10b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. G1241; F A30; datacija: 1−4. stoletje. 90 mm; OHD 15 %. 578 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1181 1190 1191 1184 1193 1194 1196 1197 1200 1179 SE 204B, 1182, 1188 SE 267B, 1189–1203 SE 349; 1181, 1200 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 579 1202 SE 349, kv. 11/D1, PN KER 1526, 1601, inv. št. 23243 1220 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 486, inv. št. 21562 Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; = Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; G1241; F A30; OHU 10 %; datacija: 1−4. stoletje. železo; dl. 7,2 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm. 1203 SE 349, kv. 11/D1, PN KER 1498, inv. št. 23334 1222 SE 442, kv. 11/D1, PN KOV 497, inv. št. 21571 Transportno posodje; AA − Keay 25.3; odl. ustja, ročaja in Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; ostenja amfore; F A24; B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; železo; dl. 11 8,8 cm, š. 1,9 cm, db. 0,6 cm. B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 85 %; datacija: 4. stoletje. 1224 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 488, inv. št. 21564 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 1204 SE 349, kv. 11/D1, PN KER 0149, inv. št. 23361 železo; dl. 8 cm. Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. amfore (cela); F A24; B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B preloma 2,5YR 6/6 svetlo 1226 SE 442, kv. 11/D1, PN KOV 968, inv. št. 21888 rdeča; B NP 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; bel sloj na ZP (AA); belka- Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; sto siv sloj; B premaza 2,5Y 7/3 bledo rumena bledo rumena; železo; dl. 12 cm. keramika; pr. u. 70 mm; OHU 100 %; OHD 100 %; dl. mm; 1228 SE 442, kv. 11/D1, PN KOV 967, inv. št. 21887 146 mm; v. 898 mm; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 1205 SE 349, kv. 11/E1, PN KER 1650, inv. št. 23847 železo; dl. 7 cm. Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; odl. ustja in ostenja 1230 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 485, inv. št. 21561 sklede ali pokrova; F EKK (N33); B 2,5YR 5/6 rdeča; keramika; Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; pr. u. 160 mm; OHU 10 %. železo; dl. 11,5 cm. 1206 SE 349, kv. 11/E1, PN KER 1648, inv. št. 24958 1232 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 969, inv. št. 21889 Shrambeno posodje; dolij; odl. ustja in ostenja doliuma; F Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; nedoločljivo; B preloma nedoločljivo; keramika; OHU 5 %. železo; dl. 9 cm. 1207 SE 349, kv. 11/D1, PN OST 075, inv. št. 25037 1234 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 487, inv. št. 21563 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; TVLLIAE·A·F CR…·; žig: T.A.F.C; pozitiv, okrogel okvir, pr. 80 mm, železo; dl. 11,3 cm, š. 1,9 cm, db. 0,6 cm. črke VL in AE v ligaturi, pikice okrogle, v notranjem krogu pre- mera 48 mm je raven napis …A·F C, ohr. 50%; F N22; B ZP 2,5YR 1235 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 970, inv. št. 21890 7/4 roza; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; OHU Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 10 %; dl. 150 mm; š. 134 mm; v. 37 mm; datacija: 1. stoletje. železo. 1208 SE 349, kv. 11/E1, PN KER 0152, inv. št. 25119 1236 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 500, inv. št. 21573 Shrambeno posodje – dolij; odl. ustja dolija; keramika. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 10,5 cm. 1209 SE 349, kv. 11/D1, PN KER 1330, inv. št. 25109 Shrambeno posodje – dolij; odl. dolija; keramika. 1237 SE 442, kv. 11/E1, PN STE 131, inv. št. 22089 Navznoter zapognjeno in sploščeno ustje steklenice; steklo; SE 442 pr. 3,5 cm. 1210 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 499, inv. št. 21926 1239 SE 442, kv. 11/E1, PN KER 1815, inv. št. 22573 Kup staljenega svinca; svinec; dl. 8,5 cm, š. 7 cm, db. 2,6 cm. Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; odl. ustja krožnika; F AS− C3/4; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in 1211 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 936, inv. št. 21857 zg. delu ZP; dobro ohr., lušči se v luskah, ATS 2, nepravilen Na enem koncu zavit klin ali spojka kvadratnega preseka; prehod v; B premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; OHU 5 %; železo; dl. 6 cm. datacija: zadnji dve tretjini 4. stoletja. 1212 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 484, inv. št. 21560 1240 SE 442, kv. 11/E1, PN KER 1704, inv. št. 22788 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Svetila; O − Loeschke Xc; pečatna oljenka; F O13; B lisasto železo; dl. 12,4 cm, š. 2,2 cm, db. 0,65 cm. 10YR 5/2 sivkasto rjavA − 10YR 8/3 zelo bledo rjava sivorjava 1213 SE 442, kv. 11/D1, PN KOV 489, inv. št. 21565 do zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 73 mm; OHU 100 %; pr. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; d. 40 mm; OHD 100 %; datacija: 3.−4. ali 5. stoletje. železo; dl. 8 cm. 1241 SE 442, kv. 11/D1, PN KER 1953, inv. št. 23244 1214 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 476, inv. št. 21555 Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; odl. Žebelj s stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka; ustja, ostenja in ročaja amfore; F A30; B ZP lisasto rjavo do železo; dl. 9,5 cm. črno; B preloma 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B NP lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 30 %; datacija: 1.−4. 1216 SE 442, kv. 11/E1, PN KOV 477, inv. št. 21556 stoletje. Žebelj s stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 10,5 cm. 580 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1204 1205 1210 1207 1220 1222 1234 1240 1241 1237 1239 1204, 1205, 1207 SE 349, 1210–1239 SE 442; 1204 merilo 1 : 6, 1205, 1240 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 581 1242 SE 442, kv. 11/E1, PN KER 1329, inv. št. 23343 Prostor JJ, HH, II, FF Transportno posodje; AA − Keay 25.2; odl. amfore (cela); F SE 268 A24; B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP lisasto rdeče do temno rjavo; premaz na 1250 SE 268, kv. 8/B2, PN KOV 512, inv. št. 21148 ZP; slabo ohr.; keramika; pr. u. 124 mm; OHU 100 %; pr. d. Odl. ploščatega traku; bron; dl. 3 cm, š. 0.6 cm, db. 0,1 cm. 42 mm; OHD 100 %; dl. mm; 238 mm; v. 1034 mm; datacija: 1251 SE 268, kv. 8/D3, PN KER 1377, inv. št. 22721 konec 4.−sred. 5. stoletja. Svetila; O − reliefna − nedoločeno; odl. ravnega dna oljenke; 1243 SE 442, kv. 11/E1, PN KER 1813, inv. št. 23350 en žleb na dnu; F O1a; B preloma 7,5YR 7/4 roza; premaz na Transportno posodje; AA − Keay 25; odl. dna in ostenja amfo- ZP; dobro ohr., O1, lisasto−2,5YR 4/4−4/6 rdečkasto rjava do re; F A24; B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B preloma 2,5YR rdeča do 4/4; B premaza lisasto rdeče do temno rjavo; kera- 6/8 svetlo rdeča; B NP 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. mika; pr. d. 50 mm; OHD 15 %; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. 42 mm; OHD 100 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 1252 SE 268, kv. 8/B3, PN KER 1664, inv. št. 22777 1244 SE 442, kv. 11/D1, PN KER 1952, inv. št. 23351 Svetila; O − Loeschke Xb/c; odl. ramena, diska in noska peča- Transportno posodje; AA − Keay 25; = PN KER 1813; F A24; tne oljenke; F O6b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; ke- OHD 10 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. ramika; pr. u. 60 mm; OHU 40 %; datacija: 3.−4. ali 5. stoletje. 1245 SE 442, kv. 11/E1, PN KER 1814, inv. št. 24759 1253 SE 268, kv. 8/B2, PN KER 1623, inv. št. 23741 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; odl. ravnega dna lonca ali vrča; žlebovi (vodoravni) na ZP odl. ustja in ostenja pekača; žleb na robu ustja; F IKK (N18); B trupa; F A11/N22 (N21a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kera- ZP lisasto temno rjavo do črno; B NP lisasto rjavo do temno mika; pr. d. 90 mm; OHD 10 %. rjavo; brez premaza; keramika; pr. u. 204 mm; OHU 5 %; data- cija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 1246 SE 442, kv. 11/D1, PN KER 1954, inv. št. 24949 Shrambeno posodje; dolij; odl. ostenja dolija; F D2; B preloma 1254 SE 268, kv. 8/B2, PN KER 1297, inv. št. 23979 Kuhinjska keramika; KK8; odl. ustja in ostenja lonca; metličenje (vodoravno in navpično) na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 10 %. 1255 SE 268, kv. 8/B2, PN KER 1030, inv. št. 24965 Uporabni predmeti; utež za ribiško mrežo; F NK − istrska (N16); B lisasto; keramika; OHU 100 %; OHD 100 %; dl. mm; 34 mm; v. 26 mm. SE 209B 1256 SE 209B, kv. 7/E3, PN KOV 510, inv. št. 21579 Odl. predmeta, trna kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 9 cm. 1257 SE 209B, kv. 7/E3, PN KOV 509, inv. št. 21578 Odl. močno korodiranega predmeta, ploščat odlomek; železo; 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. dl. 7 cm, š. 1,5 cm, db. 0,7 cm. 1247 SE 442, kv. 11/D1, PN OST 175, inv. št. 25049 1258 SE 209B, kv. 7/E3, PN KER 1686, inv. št. 23168 Gradbeni material; tegula Q. CLODI AMBROSI; odl. tegule z ži- Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. gom /ODIAMBRO/; žig: Q.CLODI AMBROSI; negativ, brez okvir- ustja amfore; F A6c; B 5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 90 mm; ja, ohr. .../ODIAMBRO/... , ligatura DI in AM, ohr. 110 × 25 mm; F OHU 15 %. Varia; B preloma nedoločljivo; keramika; OHU 10 %; dl. 228 mm; 115 mm; v. 33 mm; datacija: 1.(−4.) stoletje. 1259 SE 209B, kv. 7/E3, PN KER 1685, inv. št. 23547 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja SE 465A amfore, D presek; F A9c; B ZP 2,5Y 8/2 bledo rumena; B 1248 SE 465A, kv. 11/D1, PN KOV 637, inv. št. 20092 preloma 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; B NP 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; Novec: Tiberius (Divus Augustus) /As/kovan 22−30/Rom/ RIC bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 2,5Y 8/2 bledo 81; bron; KN 4. rumena; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. 1249 SE 465A, kv. 11/D3, PN KER 3305, inv. št. 23538 1260 SE 209B, kv. 7/E3, PN KER 1295, inv. št. 23990 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja Kuhinjska keramika; KK14B − lonec s kratkim ostro zapognje- amfore, trakast; F A9b; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; nim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z keramika; datacija: 3.–5. stoletje. apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 165 mm; OHU 25 %. 582 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1253 1242 1260 1242 SE 442, 1253 SE 268, 1260 SE 209B; 1242 merilo 1 : 6, ostalo merilo 1 : 3. 583 1261 SE 209B, kv. 7/E3, PN KER 1687, inv. št. 24547 1272 SE 209A, kv. 7/D3, PN KER 1694, inv. št. 22801 Namizna keramika; NK42 ali NK46C; odl. ustja in ostenja vrča; Svetila; O − AO−Atlante VIII; = G1283; F O12; pr. u. 68 mm; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; OHU 10 %; datacija: konec 4.−5. stoletje. pr. u. 90 mm; OHU 20 %. 1273 SE 209A, kv. 7/D3, PN KER 1961, inv. št. 23106 1262 SE 209B, kv. 8/A3, PN KER 0591, inv. št. 24951 Transportno posodje; A − Dr. 6B−Fažana 1; odl. ustja amfore; Shrambeno posodje; dolij; odl. dna dolija ali pitosa; F A11/ F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; N22; B preloma 5YR 7/4 roza; keramika. OHU 15 %; datacija: 1.–4. stoletje. SE 209A 1274 SE 209A, kv. 8/C3, PN KER 0937, inv. št. 23118 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 1263 SE 209A, kv. 7/D3, PN KOV 436, inv. št. 21126 ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A6b; B 7,5YR 8/6 Odl. pločevine; bron; dl. 1.8 cm, š. 1.8 cm, db. 0,1 cm. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1−4. stoletje. 1264 SE 209A, kv. 7/D3, PN KOV 558, inv. št. 20063 1275 SE 209A, kv. 8/C3, PN KER 0938, inv. št. 23252 Novec: Constans /AE 3/kovan 348−350/ Akvileja/ RIC 112; Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; odl. bron; KN 48. ročaja amfore, paličast (okrogel presek); F A17; B preloma 1265 SE 209A, kv. 7/D3, PN STE 097, inv. št. 22060 nedoločljivo; keramika; datacija: 1−4. stoletje. Del vratu stekleničke z ohranjenim delom ročaja; steklo; pr. 1276 SE 209A, kv. 7/C3, PN KER 1667, inv. št. 23362 3 cm. Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ustja, ročaja in oste- 1266 SE 209A, kv. 7/D3, PN STE 157, inv. št. 22114 nja amfore; F A8a; B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. Polkroglast trup čaše z ravno odrezanim klekastim ustjem, 104 mm; OHU 55 %; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. oblika Isings 96; steklo; pr. 7,9 cm. 1277 SE 209A, kv. 7/D3, PN KER 1293, inv. št. 24332 1267 SE 209A, kv. 7/E3, PN OST 128, inv. št. 21261 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Odlomek ročnega mlina, petrografsko: predornina − bazalt ali odl. ravnega dna lonca ali sklede; obilne primesi na dnu; F trahit (značilna velika poroznost in zaobljeni vtrošniki: glinenci KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B ZP N 2,5 črna; B NP (verjetno alkalni), malo kremena, rogovača in verjetno odlomki 5YR 4/3 rdečkasto rjava; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 50 %. vulkanskega stekla); kamen; dl. 16 cm, š. 10,7 cm, db. 10,8 cm. 1278 SE 209A, kv. 7/D3, PN KER 1695, inv. št. 24576 1268 SE 209A, kv. 7/C3, PN KER 1696, inv. št. 22197 Namizna keramika; NK49 − vrč z izlivom; odl. ustja in ostenja Namizna keramika s premazom; ITS − Consp. 34; odl. ustja vrča z izlivom; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/8 in ostenja skodele z rebrom; žleb na ZP ustja; plastično rebro rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 50 %. na prehodu iz ZP roba ustja v steno; F Pozna sigilata (N14); 1279 SE 209A, kv. 7/D3, PN KER 2881, inv. št. 24623 B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP nedoločljivo; zelo slabo Namizna keramika; NKP8 − pokrov; odl. ustja pokrovčka; F NK ohr. na ZP, mat; B premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; pr. u. − severnojadranska (N22); B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP bel 195 mm; OHU 10 %. sloj na ZP (AA); bel glinen premaz?, srednje ohr. mat, engoba, 1269 SE 209A, kv. 7/D3, PN KER 1693, inv. št. 22455 ZP in NP; B premaza 5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 80 mm; Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 80; odl. ustja in ostenja OHU 30 %. skodele; F ES B II; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; 1280 SE 209A, kv. 7/D3, PN KER 1962, inv. št. 24848 premaz po celi površini; srednje do slabo ohr. v luskah, gladek, Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; rahlo svetleč, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; odl. dna in ostenja lončka ali vrčka; F NK − severnojadranska keramika; pr. u. 180 mm; OHU 25 %; datacija: 80−150. (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 25 mm; 1270 SE 209A, kv. 7/D3, PN KER 1292, inv. št. 22466 OHD 40 %. Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 62; odl. ustja krožnika; 1281 SE 209A, kv. 7/C3, PN KER 1697, inv. št. 24960 F ES B II; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po Shrambeno posodje; dolij; odl. ostenja dolija; F D2; B preloma celi površini; zelo slabo ohr. luskah, gladek, rahlo bleščeč, 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika. enakomeren; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 10 %; datacija: 70/75 – 120. SE 209C 1271 SE 209A, kv. 7/D3, PN KER 2224, inv. št. 22675 1282 SE 209C, kv. 7/B3, PN Svetila; O − Loeschke IB ali IC; odl. noska oljenke; plastična KOV 572, inv. št. 21931 voluta poudarjena s kaneluro; F O1c; B preloma 10YR 8/3 zelo Odl. ploščatega zvitega bledo rjava; premaz na ZP; zelo slabo ohr., O1; B premaza predmeta; svinec; dl. 3,3 cm, š. 2,5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: sred. 1.−sred. 2,6 cm, db. 0,35 cm. 3. stoletja. 584 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1265 1266 1267 1268 1269 1270 1276 1278 SE 209A; 1267 merilo 1 : 6, 1276, 1278 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 585 1283 SE 209C, kv. 7/B3, PN KER 1665, inv. št. 22803 1297 SE 209, kv. 8/A3, PN KOV 855, inv. št. 21781 Svetila; O − AO−Atlante VIII; odl. afriške oljenke; reliefna Klin ali spojka; železo; dl. 9,2 cm, š. 3,3 cm, db. 0,6 cm. školjka na disku; niz vrezov na ramenu; F O12; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP nedoločljivo; ni ohr.?; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 68 mm; OHU 35 %; datacija: (konec 4. stoletja)−5. stoletje. 1284 SE 209C, kv. 7/C3, PN KER 1666, inv. št. 24959 Shrambeno posodje; dolij; odl. ostenja dolija; F A11; B prelo- ma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. 1298 SE 209, kv. 8/A3, PN KOV 180, inv. št. 21401 SE 209 Odl. traku; železo; dl. 6,2 cm, š. 2,6 cm, db. 0,2 cm. 1285 SE 209, kv. 8/D3, PN KOV 045, inv. št. 20005 Novec: Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius/ AE 4 /kovan 388−403/?/RIC ?; bron; KN 78. 1286 SE 209, kv. 8/C3, PN KOV 087, inv. št. 21024 Šivanka; bron; dl. 10,8 cm, š. 0,4 cm, db. 0,2 cm. 1287 SE 209, kv. 8/A3, PN KOV 041, inv. št. 21009 Odl. zvite bronaste pločevine ali traku; bron; dl. 1,4 cm, š. 0,8 cm, db. 0,2 cm. 1288 SE 209, kv. 8/B3, PN KOV 137, inv. št. 21045 Odl. pločevine; bron; dl. 6,9 cm, š. 4,9 cm, db. 0,4 cm. 1299 SE 209, kv. 7/ 1289 SE 209, kv. 8/B2, PN KOV 153, inv. št. 21049 C3, PN KOV 560, inv. Odl. traku s prepognjenim robom; bron; dl. 3,5 cm, š. 0,6 cm, št. 21612 db. 0,1 cm. Odl. ploščatega 1290 SE 209, kv. 8/C3, PN KOV 090, inv. št. 21025 krožnega, vbočenega Staljena bronasta zlitina; bron; dl. 6.8 cm, š. 5.7 cm, db. predmeta; železo; dl. 1,5 cm. 9,5 cm, š. 5,3 cm, db. 0,35 cm. 1291 SE 209, kv. 7/E3, PN KOV 230, inv. št. 21078 Odl. zvitega okova; bron; dl. 3,8 cm, š. 1,5 cm, db. 0,1 cm. 1300 SE 209, kv. 8/B3, PN KOV 816, inv. št. 21751 Drobno orodje s kaveljčkom in tulastim nastavkom, kvačka pri 1292 SE 209, kv. 8/D3, PN KOV 081, inv. št. 21021 tekstilu; železo; Odl. predmeta; bron; dl. 1.2 cm, š. 1 cm, db. 0,4 cm. dl. 5 cm. 1293 SE 209, kv. 7/C3, PN KOV 244, inv. št. 21080 1301 SE 209, kv. 8/B3, PN KOV 139, inv. št. 21376 Odl. ploščic; bron; dl. 2.2 cm, š. 1,3 cm, db. 0,2 cm. Odl. predmeta; železo. 1294 SE 209, kv. 7/E2, PN KOV 426, inv. št. 21123 1303 SE 209, kv. 7/B3, PN KOV 839, inv. št. 21766 Odl. sponke ali značke z napisom gorizia na gumbku; bron; Ploščato orodje s pahljačastim zaključkom; železo; dl. 4,8 cm, dl. 5,8 cm, š. 1,3 cm, db. 0,1 cm; datacija: 20. stoletje. š. 2,0 cm, db. 0,4 cm. 1295 SE 209, kv. 7/C3, PN 1304 SE 209, kv. 7/B3, PN KOV 546, inv. št. 21598 KOV 437, inv. št. 21924 Odl. ploščatega predmeta z bradavičko; železo; dl. 3 cm, Uporabni predmeti; cevasta š. 1,9 cm, db. 0,5 cm. ploščica − utež za ribiško mre- žo; svinec; dl. 4,5 cm, š. 2 cm, 1305 SE 209, kv. 8/B3, PN KOV 116, inv. št. 21367 db. 0,2 cm. Odl. konice orodja za dolbenje lesa; železo; dl. 2,7 cm, š. 2,2 cm, db. 0,4 cm. 1296 SE 209, kv. 8/C3, PN KOV 088, inv. št. 21350 Nož z okovom; železo; dl. 17,8 cm, š. 3 cm, db. 0,6 cm; 1306 SE 209, kv. 8/C3, PN KOV 089, inv. št. 21351 datacija: konec 2.−3. stoletje. Masiven žebelj ali vijak; železo; dl. 5.6 cm, š. 2,3 cm, db. 1,1 cm. 1307 SE 209, kv. 8/C3, PN KOV 902, inv. št. 21823 Trn s pravokotnim trnom, močno korodiran; železo; dl. 5 cm. 586 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1286 1289 1283 1288 1291 1296 1294 1300 1283 SE 209C, 1285–1300 SE 209; merilo 1 : 2. 587 1308 SE 209, kv. 8/B3, PN KOV 812, inv. št. 21748 1321 SE 209, kv. 7/B3, PN STE Masiven žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega 088, inv. št. 22051 preseka; železo; dl. 4,7 cm, pr. 3,6 cm. Gosto narebren ročaj steklenice, 1309 SE 209, kv. 7/E3, PN KOV 899, inv. št. 21820 slaba kvaliteta izdelave; steklo; dl. Trn s pravokotnim trnom; železo; dl. 3,5 cm. 3,2 cm, š. 3 cm. 1310 SE 209, kv. 8/B3, PN KOV 749, inv. št. 21737 1322 SE 209, kv. 7/D3, PN OST Odl. žeblja; železo; dl. 2,2 cm, db. 0,1 cm. 087, inv. št. 21252 Odlomek ročnega mlina, petro- 1311 SE 209, kv. 8/B3, PN KOV 119, inv. št. 21370 grafsko: predornina − bazalt ali Odl. trna kvadratnega preseka, žebelj ali klin; železo; dl. 9 cm, trahit (značilna velika poroznost in db. 0,5 cm. zaobljeni vtrošniki: glinenci (verjetno alkalni), malo kremena, 1312 SE 209, kv. 7/E3, PN KOV 235, inv. št. 21426 rogovača in verjetno odlomki vulkanskega stekla); kamen; dl. 22 cm, š. 16,5 cm, db. 13,7 cm. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 6.7 cm, š. 1,5 cm, db. 0,6 cm. 1323 SE 209, kv. 7/D3, PN OST 084, inv. št. 21251 1313 SE 209, kv. 8/B3, PN KOV 042, inv. št. 21325 Odlomek ročnega mlina, petrografsko: predornina − bazalt ali trahit (značilna velika poroznost in zaobljeni vtrošniki: Žebelj, s polkrožno glavo in odlomljenim trnom kvadratnega glinenci (verjetno alkalni), malo kremena, rogovača in verjetno preseka; železo; dl. 3.2 cm, š. 3.2 cm, db. 1 cm. odlomki vulkanskega stekla); kamen; dl. 13 cm, š. 11,5 cm, db. 1314 SE 209, kv. 8/B3, PN KOV 140, inv. št. 21377 10 cm. Odl. trna kvadratnega preseka in korodiran okroglega odlom- 1324 SE 209, kv. 7/B3, PN OST 106, inv. št. 21253 ka; železo; dl. 4,6 cm, db. 0,4 cm. Odl. obdelanega kamna; kamen; dl. 2,8 cm, pr. 0,4 cm. 1315 SE 209, kv. 7/D3, PN STE 063, inv. št. 22029 1325 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 2122, inv. št. 22131 Del vratu in ramena stekleničke oz. balzamarija, trup kroglast, Keramika s črnim premazom; KČP−Lamboglia 5/7; odl. prsta- kvalitetno izdelan; 1. st. in začetek 2. st. nastega dna krožnika; F KČP; B preloma 7,5YR 8/4 roza; pre- 1316 SE 209, kv. 8/B2, PN STE 048, inv. št. 22012 maz na NP; srednje ohr., se lušči, mat, gladek, neenakomerne Del zataljenega ustja čaše; steklo; dl. 2,5 cm. barve; B premaza 7,5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 100 %; datacija: avgustejsko−tiberijsko obdobje. 1317 SE 209, kv. 8/D3, PN STE 018, inv. št. 21982 Navznoter nagnjeno in cevasto zavihano ustje skodelice, obli- 1326 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 1790, inv. št. 22158 ka Isings 44/45; steklo; pr. 9 cm; datacija: 1.– 2. stoletja. Padska sigilata; ITS − Consp. 21; odl. ostenja krožnika; žleb na ZP prehoda roba ustja v steno; F Padana B; B preloma 5YR 1318 SE 209, kv. 7/C2, PN STE 087, inv. št. 22050 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., Del odebeljenega, uvihanega ustja čaše; steklo; dl. 1,5 cm. gladek z nepravilnostmi, mat, enakomerne barve; B premaza 1319 SE 209, kv. 7/B3, PN STE 041, inv. št. 22005 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: avgustejsko ob. ali sred.− Nagnjeno ostenje polkroglaste čaše z odrezanim klekastim konec 1. stoletja. ustjem; steklo; pr. 8 cm; datacija: 3.–5. stoletje, višek v 4. stoletju. 1320 SE 209, kv. 8/C3, PN STE 019, inv. št. 21983 Del dna čaše z izvlečeno prstanasto nogo, masivno, modrika- sto, oblika Isings 34; steklo; pr. 4 cm; datacija: 1.–4. stoletje. 588 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1315 1316 1319 1317 1318 1320 1321 1322 1323 1324 1325 1326 SE 209; 1322–1323 merilo 1 : 6, ostalo merilo 1 : 2. 589 1327 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 0664, inv. št. 22329 1336 SE 209, kv. 7/C3, PN KER 1228, inv. št. 22802 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ustja in ostenja Svetila; O − AO−Atlante VIII; = G1283; F O12; pr. u. 68 mm; skodelice; na ZP ostenja žlebovi in barbotin (vodni listi); F IKTS OHU 20 %; datacija: konec 4.−5. stoletje. − redukcijska s premazom (KTS5); B 2,5Y 7/1 svetlo siva; pre- maz po celi površini, dobro ohr. (rahlo spran), sivočrne barve, 1337 SE 209, kv. 8/B3, PN KER 0071, inv. št. 22898 kao originalno bleščeč, tanek, gladek, školjkasto se lušči; B Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − nedoločena; odl. ročaja premaza 2,5Y 2,5/1 črna; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 20 %; amfore, D presek; F A19; B preloma 7,5YR 7/6 rdečkasto datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 1328 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 0961, inv. št. 22376 1338 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 2121, inv. št. 22902 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − nedoločena; odl. ročaja in kanjem; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje; F ostenja amfore, paličast (okrogel presek); kanelure na ZP tru- IKTS − redukcijska s premazom (KTS14); B 2,5Y 7/1 svetlo pa; F A19; B preloma 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; siva; premaz po celi površini, dobro ohr., mat, gladek, tanek; datacija: 1.−2. stoletje. B premaza 5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: druga 1339 SE 209, kv. 7/D2, PN KER 2069, inv. št. 22906 pol. 1. stoletja. Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − nedoločena; odl. ročaja 1329 SE 209, kv. 8/B3, PN KER 0735, inv. št. 22566 amfore, paličast (okrogel presek); F A14b; B 5YR 7/6 rdečkasto Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. dna krožnika; F AS−C2; rumena; keramika. B preloma 10R 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu 1340 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 0665, inv. št. 22923 ZP; dobro ohr., ATS2, ZP dobro zaglajena; B premaza 10R 6/8 Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − Santar- svetlo rdeča; keramika; OHD 5 %; datacija: 230–340. cangelo−Ostia; odl. ustja amfore ali vrča; F A16c; B 10YR 8/4 1330 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0541, inv. št. 22643 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 54 mm; OHU 25 %; datacija: Afriška sigilata; AS − Hayes 73; odl. ustja skodela; plitva druga polovica 1.−3. ali 4. stoletje. kanelura na robu ustja; F AS−D1; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo 1341 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0542, inv. št. 22957 rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr. v luskah pod Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. konkavnega patino; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 190 mm; OHU dna in ostenja posode; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 rdečka- 10 %; datacija: 400−460. sto rumena; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 15 %. 1331 SE 209, kv. 8/B3, PN KER 0070, inv. št. 22715 1342 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0696, inv. št. 22963 Svetila; O − Loeschke VIII; odl. diska in ramena oljenke; rame Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ostenja in VIIIb; reliefni okras z motivom rozete na disku; F O7; B prelo- ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F NK − istrska pod. ma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz na ZP; srednje ohr. v A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. luskah, bleščeč, tanek, gladek, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 72 mm; OHU 20 %; datacija: 1343 SE 209, kv. 7/C2, PN KER 1754, inv. št. 23004 druga pol. 1.−sred. 3. stoletja. Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja posode, trakast (1 kanelura na ZP); F NK − severnojadranska (N22); B 1332 SE 209, kv. 8/B4, PN KER 0590, inv. št. 22726 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. dna pečatne oljenke; na ZP dna žig v reliefu ATIMETI in krogec z bunčico v reliefu; žig: 1344 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 2986, inv. št. 23011 ATIMETI; F O3a; B preloma 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; dataci- Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. prstanastega ja: klavdijsko−zač. 2. stoletja. in konkavnega dna posode; F NK − drugo (N3); B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 75 mm; OHD 35 %. 1333 SE 209, kv. 8/B2, PN KER 0275, inv. št. 22763 Svetila; O − Loeschke Xa/b; odl. noska, ramena, ostenja in 1345 SE 209, kv. 7/C3, PN KER 1227, inv. št. 23109 diska pečatne oljenke; F O3a; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto Transportno posodje; A − Dr. 6B−Fažana 1; odl. ustja amfore; rumena; keramika; pr. u. 76 mm; OHU 40 %; datacija: 2.−3. F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 96 mm; stoletje. OHU 15 %; datacija: 1.–4. stoletje. 1334 SE 209, kv. 8/B2, PN KER 0579, inv. št. 22778 1346 SE 209, kv. 8/B2, PN KER 0648, inv. št. 23126 Svetila; O − Loeschke Xb/c; odl. ramena pečatne oljenke; F Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. O6b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. ročaja amfore, okrogel presek; F A6a; B 5YR 6/8 rdečkasto 70 mm; OHU 20 %; datacija: 3.−4. ali 5. stoletje. rumena; keramika. 1335 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0280, inv. št. 22783 1347 SE 209, kv. 8/B3, PN KER 0279, inv. št. 23135 Svetila; O − Loeschke Xc; odl. dna oljenke; F O6b; B preloma Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 40 mm; OHD ročaja in ostenja male amfore, paličast (ovalen presek); F A6b; 50 %; datacija: 3.−4. ali 5. stoletje. B nedoločljivo; keramika. 590 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1327 1328 1330 1331 1337 1338 1332 1340 1344 1341 SE 209; 1327–1332 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 591 1348 SE 209, kv. 7/E3, PN KER 0955, inv. št. 23137 1359 SE 209, kv. 7/D3, PN KER 2347, inv. št. 23406 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. tordiranega ročaja amfore, paličast (okrogel presek); F A6a; B 5YR 7/6 zatiča amfore; F A13b; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. NP bel sloj na ZP (AA); slabo ohr.; B premaza 7,5YR 8/4 roza; keramika; OHD 100 %; datacija: konec 4.–sred. 5. stoletja. 1349 SE 209, kv. 8/B3, PN KER 0417, inv. št. 23152 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 1360 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 2875, inv. št. 23416 ročaja amfore, paličast (okrogel presek); F A6a; B 5YR 7/8 Transportno posodje; A − Keay 27; odl. ustja amfore; F A9b; rdečkasto rumena; keramika. B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 10 %; datacija: sred. 4.−sred. 5. stoletja. 1350 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0547, inv. št. 23163 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 1361 SE 209, kv. 8/A2, PN KER 0488, inv. št. 23418 ročaja amfore, paličast (okrogel presek); F A6a; B 5YR 7/6 Transportno posodje; AA − Keay 36; odl. ustja, vratu in rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. ročaja amfore; F A5; B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 30 %; datacija: (konec 4. stoletja)−5. stoletje. 1351 SE 209, kv. 7/D2, PN KER 2070, inv. št. 23203 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); 1362 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0272, inv. št. 23419 odl. ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A6b; B 5YR 7/8 Transportno posodje; AA − Keay 36; odl. ustja in vratu amfore; rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. F A5; B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP bel sloj na ZP (AA); zelo slabo ohranjen; B premaza 7,5YR 8/1 bela; keramika; pr. u. 1352 SE 209, kv. 7/E3, PN KER 0968, inv. št. 23255 96 mm; OHU 20 %; datacija: (konec 4. stoletja)−5. stoletje. Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; = G897; F A6b; datacija: 1−4. stoletje. 1363 SE 209, kv. 7/B3, PN KER 2186, inv. št. 23439 Transportno posodje; A − Keay 62; odl. ustja amfore; F A4b; 1353 SE 209, kv. 8/B3, PN KER 0772, inv. št. 23262 B preloma 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. Transportno posodje; A − Richborough 527; odl. dna amfore; 140 mm; OHU 25 %; datacija: 6. stoletje(?). plitke kanelure na ZP trupa; F A27a; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 1364 SE 209, kv. 8/D4, PN KER 0414, inv. št. 23449 36 mm; OHD 100 %; datacija: druga tretjina 1. stoletja pr. n. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F št.−sred. 3. stoletja n. št. A12b; B lisasto; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.–5. stoletje. 1354 SE 209, kv. 8/D4, PN KER 0264, inv. št. 23272 1365 SE 209, kv. 8/D4, PN KER 0415, inv. št. 23454 Transportno posodje; AA − Africana IIA = Keay 4−5; odl. ustja Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; amfore; F A13b; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; F A8b; B 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.–5. pr. u. 110 mm; OHU 25 %; datacija: sred. 2.–3. stoletje. stoletje. 1355 1355 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 0972, inv. št. 23281 1366 SE 209, kv. 7/B3, PN KER 1253, inv. št. 23462 Transportno posodje; AA − Africana IID = Keay 7; odl. ustja Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F amfore; F A9a; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma A5; B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika. 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 30 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. 1367 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0845, inv. št. 23501 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F 1356 1356 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 2877, inv. št. 23282 A8a; B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 50 %; datacija: Transportno posodje; AA − Africana IID = Keay 7; odl. ustja 3.–5. stoletje. amfore; F A5; B ZP 10YR 8/6 rumena; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 10YR 8/6 rumena; keramika; pr. u. 1368 SE 209, kv. 7/D3, PN KER 2349, inv. št. 23539 110 mm; OHU 25 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore, trakast; F A9b; B ZP 7,5YR 6/4 svetlo rjava; B preloma 2,5YR 1357 1357 SE 209, kv. 7/E3, PN KER 0969, inv. št. 23321 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. Transportno posodje; AA − Keay 25A − B, zgodnja Keay 25.1; = PN KER 3151; F A13a; datacija: konec 3.– (zač.) 4. stoletje. 1369 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 0424, inv. št. 23571 Transportno posodje; A − španska amfora − nedoločeno; 1358 1358 SE 209, kv. 7/D3, PN KER 1095, inv. št. 23391 odl. ročaja amfore, trakast (en žleb na ZP); F A14a; B 5YR 7/6 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja in oste- rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. nja amfore; F A20b; B ZP 2,5Y 8/3 bledo rumena; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; bel sloj 1370 SE 209, kv. 7/D2, PN KER 1342, inv. št. 23574 na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 2,5Y 8/3 bledo rumena; Transportno posodje; A − afriška ali španska − nedoločeno; keramika; datacija: 4.–sred. 5. stoletja. odl. ročaja amfore, (rebro na ZP); F A9c; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; OHU %. 592 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1353 1354 1361 1362 1363 SE 209, merilo 1 : 3. 593 1371 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0267, inv. št. 23575 1383 SE 209, kv. 8/D3, PN KER 0276, inv. št. 23855 Transportno posodje; A − afriška ali španska − nedoločeno; Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; odl. držaja in odl ročaja amfore, dve kaneluri na ZP; F A20b; B preloma ostenja pokrova; F EKK (N29)/IKK ?−N29; B preloma 5YR 6/8 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika. rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 38 mm; OHD 100 %. 1372 SE 209, kv. 8/B3, PN KER 0652, inv. št. 23578 1384 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 0273, inv. št. 23864 Transportno posodje; A − afriška ali španska − nedoločeno; Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrč s trolistnim ustjem odl. ročaja amfore, trakast (1 kanelura na ZP); F A9a; B 5YR Knossos tip 1; odl. ročaja vrča, trakast (dve kaneluri na ZP); F 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. EKK (N9b); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. 1373 SE 209, kv. 8/D4, PN KER 0266, inv. št. 23603 1385 SE 209, kv. 7/B3, PN KER 2183, inv. št. 23934 Transportno posodje; A − LRA 3; odl. ostenja vrča ali amfore; Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; kanelure na ZP ostenja; F A32; B preloma 2,5YR 4/4 rdečkasto odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisa- rjava; keramika; datacija: konec 4.−6. ali 7. stoletje. sto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 5 %. 1374 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0548, inv. št. 23608 1386 SE 209, kv. 7/B3, PN KER 1287, inv. št. 23962 Transportno posodje; A − LRA 2; odl. ostenja amfore; kanelure Kuhinjska keramika; KK6 − lonec z dolgim izvihanim ustjem na ZP trupa; F A28b; B preloma 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; pod ostrim kotom in NP žlebom; odl. ustja in ostenja lonca; F keramika; datacija: konec 4.−6. stoletje. KK − redukcijska z apnencem (N10b); B 10YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 10 %. 1375 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 0571, inv. št. 23650 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- 1387 SE 209, kv. 7/D3, PN KER 2221, inv. št. 23977 fore, (dve kaneluri na ZP); F A7; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto Kuhinjska keramika; KK8; odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; rumena; keramika. plitvo vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 1376 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 0973, inv. št. 23661 180 mm; OHU 15 %. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja amfore ali vrča, paličast (ovalen presek); F A6c; B nedoločljivo; 1388 SE 209, kv. 7/D3, PN KER 2222, inv. št. 23989 keramika; datacija: 1.−5. stoletje. Kuhinjska keramika; KK14B − lonec s kratkim ostro zapognje- nim ustjem; = G1260; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); 1377 SE 209, kv. 8/B2, PN KER 0410, inv. št. 23662 OHU 5 %. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- fore, paličast (ovalen presek, kanelura na ZP); F nedoločljivo; B 1389 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0549, inv. št. 24031 preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; 1378 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 1140, inv. št. 23670 odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13a); B Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 166 mm; OHU fore, paličast (okrogel presek); F A7; B preloma 5YR 8/4 roza; 15 %. keramika. 1390 SE 209, kv. 8/B3, PN KER 0489, inv. št. 24053 1379 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0278, inv. št. 23677 Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; in ostenja amfore, paličast (ovalen presek); F Varia (A16c); B odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika. lisasto oranžno do črno; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. 1380 SE 209, kv. 7/E3, PN KER 0967, inv. št. 23709 Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja in ostenja amfore; F A16c; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 7,5YR 8/4 roza; keramika. 1381 SE 209, kv. 8/D3, PN KER 1535, inv. št. 23739 Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; odl. ustja in ostenja pekača; žleb na vrhu ustja; F IKK (N18); B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B NP 7,5YR 6/4 svetlo rjava; brez premaza; keramika; pr. u. 195 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 1382 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0543, inv. št. 23782 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja pokrova; F IKK (N28a); B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 5 %. 594 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1371 1374 1373 1381 1382 1386 1387 SE 209, merilo 1 : 3. 595 1391 SE 209, kv. 8/D3, PN KER 0265, inv. št. 24219 1403 SE 209, kv. 7/D3, PN KER 1096, inv. št. 24711 Kuhinjska keramika; KK41 − skleda z odtisi prstov na ustju; odl. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja ustja sklede ali pokrova; odtisi prstov na robu ustja; koleščka- vrča, trakast (1 kanelura); F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 nje pod ustjem na ZP; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); rdečkasto rumena; keramika. B 2,5YR 5/6 rdeča; keramika; OHU 5 %. 1404 SE 209, kv. 7/D2, PN KER 1343, inv. št. 24814 1392 SE 209, kv. 8/B2, PN KER 0527, inv. št. 24304 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ravnega dna in ostenja posode; F NK − istrska (N16); B 7,5YR odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na ZP dna; F KK − oksi- 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 55 mm; OHD 70 %. dacijska brez apnenca (N13e); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. 75 mm; OHD 20 %. 1405 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0116, inv. št. 24841 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 1393 SE 209, kv. 8/D3, PN KER 1216, inv. št. 24331 ravnega dna lončka ali vrčka; F KK − oksidacijska brez apnenca Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; (N9b); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 36 mm; odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnen- OHD 100 %. cem (N10); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 50 %. 1406 SE 209, kv. 7/B3, PN KER 1252, inv. št. 24875 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 1394 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 2123, inv. št. 24511 ravnega dna lonca ali vrča; F NK severnojadranska (mejna Namizna keramika; NK30 − vrč z visokim vratom in srednje med N22 in A6a); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; širokim ustjem; odl. ustja in ostenja vrča; F NK severnojadran- pr. d. 64 mm; OHD 50 %. ska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 30 %. 1407 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0698, inv. št. 24947 Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. dna namizne 1395 SE 209, kv. 7/B3, PN KER 2182, inv. št. 24519 posodice; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; Namizna keramika; NK33 − vrč s srednje širokim ustjem; odl. keramika; OHD 20 %. ustja vrčka/vrča; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 10 %. 1408 SE 209, kv. 7/D3, PN KER 2348, inv. št. 24950 Shrambeno posodje; dolij; odl.ostenja dolija; F D2; B preloma 1396 SE 209, kv. 8/B3, PN KER 0736, inv. št. 24542 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika. Namizna keramika; NK40; odl. ustja in ostenja vrča; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 1409 SE 209, kv. 7/D3, PN OST 021, inv. št. 24967 40 mm; OHU 15 %. Drugo; utež za ribiško mrežo; polovica; F A11/N22; pr. 45 mm, db. 40 mm; datacija: 1.−5. stoletje. 1397 SE 209, kv. 7/C3, PN KER 1226, inv. št. 24548 Namizna keramika; NK42; odl. ustja in ostenja vrča ali amfore; 1410 SE 209, kv. 7/E3, PN OST 085, inv. št. 24973 F NK − severnojadranska (N22); B 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI- keramika; pr. u. 70 mm; OHU 15 %. SPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. cel, CRISPINI, 105 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/4 roza; keramika; OHU 1398 SE 209, kv. 8/C3, PN KER 0697, inv. št. 24551 10 %; dl. 205 mm; š. 140 mm; v. 30 mm; datacija: 1. stoletje. Namizna keramika; NK43C ali ARD; odl. ustja vrča ali amfore; F NK − severnojadranska (N22); B 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; 1411 SE 209, kv. 7/D3, PN OST 047A, inv. št. 24989 keramika; pr. u. 110 mm; OHU 20 %. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI. ; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRI.. , 37 × 18 mm; 1399 SE 209, kv. 7/D3, PN KER 2220, inv. št. 24566 F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU Namizna keramika; NK46 − ročka, lonec s izvihanim trikotnim 5 %; dl. 160 mm; š.110 mm; v. 31 mm; datacija: 1. stoletje. ustjem; odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 10 %. 1412 SE 209, kv. 7/E3, PN OST 083, inv. št. 24991 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/RI- 1400 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 0974, inv. št. 24621 SPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. skoraj cel, CRI-Namizna keramika; NKP8 − pokrov; odl. ustja in ostenja SPINI, 98 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/4 roza; keramika; pokrova; F NK − istrska (N5); B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; OHU 5 %; dl. 110 mm; š. 100 mm; v. 29 mm; datacija: 1. stoletje. keramika; pr. u. 90 mm; OHU 7 %. 1401 SE 209, kv. 8/B2, PN KER 0274, inv. št. 24664 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča ali male amfore, paličast (okrogel presek); F NK – sever- nojadranska (N21); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. 1402 SE 209, kv. 8/A3, PN KER 0954, inv. št. 24687 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča, trakast/svitkast (1 kanelura na ZP in en žleb na NP); F NK − istrska (N21a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. 596 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1391 1396 1398 1400 1409 1411 1412 SE 209; 1409–1412 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 597 1413 SE 209, kv. 8/A3, PN OST 073, inv. št. 24998 1421 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1272, inv. št. 22151 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom Padska sigilata; ITS − Consp. 6; odl. ustja in ostenja krožnika; F CRISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. slabo, Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz cel, 105 × 16 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/3 roza; kerami- po celi površini, dobro ohr., gladek, bleščeč, neenakomerne ka; OHU 20 %; dl. 230 mm; š. 210 mm; v. 30 mm; datacija: barve; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 194 mm; 1. stoletje. OHU 5 %; datacija: tiberijsko obd.–konec 1. stoletja. 1414 SE 209, kv. 7/D3, PN OST 132, inv. št. 25008 1422 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1275, inv. št. 22157 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/ Padska sigilata; ITS − Consp. 20.4 ali 21.3; odl. ostenja krožni- ISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..ISPINI, ka; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz 75 × 16 mm; F N22; B ZP 2,5Y 8/3 bledo rumena; B preloma po celi površini, dobro ohr., gladek, bleščeč, enakomerne bar- 2,5YR 7/4 roza; B NP 2,5Y 8/3 bledo rumena; bel sloj na ZP ve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: 30–konec (AA); keramika; OHU 5 %; dl. 130 mm; š. 100 mm; v. 25 mm; 1. stoletja. 1423 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1274, inv. št. 22251 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; odl. ostenja skodelice; reliefni okras na trupu: dvoročajni vrč− kantaros, stilizirana upodobitev vojščaka s čelado s perjanico in okroglim ščitom, stiliziran stebrič s kapitelom v obliki peruti; F Sarius; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr., TS8; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. 1424 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1318, inv. št. 22311 Keramika tankih sten; KTS − T5 − kozarci z luskami; odl. ostenja skodelice/kozarca; luske v barbotinu na ZP ostenja; datacija: 1. stoletje. F IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS14); B 2,5Y 7/1 1415 SE 209, kv. 7/C3, PN OST 125, inv. št. 25050 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr., mat, gladek; B Gradbeni material; tegula Q. CLODI AMBROSI; odl. tegule premaza 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: 1.−prva z žigom …/MBROSI; žig: Q.CLODI AMBROSI; negativ, brez pol. 2. stoletja. okvirja, ohr. ../DIAMBROSI/.. , ligatura AM in verjetno DI in SI, 1425 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 2968, inv. št. 22440 ohr. 108 × 25 mm; F Varia; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo Keramika tankih sten; KTS − T5 − kozarci z luskami; odl rjava; keramika; OHU 5 %; dl. 165 mm; š. 125 mm; v. 30 mm; ostenja lončka?/skodelice; na ZP ostenja luske v barbotinu; F datacija: 1.−4. stoletje. IKTS − oksidacijska (KTS8a); B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; 1416 SE 209, kv. 7/C3, PN OST 094, inv. št. 25065 premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah in pod patino, Gradbeni material; tegula z žigom − nedoločljivo; odl. tegule mat ali bleščeč?; B premaza 10R 4/8 rdeča; keramika; datacija: z žigom CRI/…; žig: nedoločljiv; F N22. 1.−prva pol. 2. stoletja. 1426 SE 266, kv. 8/C2, PN KER 1499, inv. št. 22775 SE 266 Svetila; O − Loeschke Xb; odl. ramena pečatne oljenke; F O6b; 1417 SE 266, kv. 8/C3, PN KOV 423, inv. št. 21527 B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 68 mm; Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 6 cm. OHU 20 %; datacija: 2.−3.(4. ali 5.) stoletje. 1418 266, kv. 8/B2, PN STE 090, inv. št. 22053 1427 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1263, inv. št. 23072 Profiliran ročaj steklenice, modrikasto steklo; steklo; dl. 3,6 cm. Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ostenja in gum- bastega zatiča amfore; F A12a; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto 1419 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1273, inv. št. 22141 rumena; keramika; pr. d. 43 mm; OHD 100 %; datacija: 1.− Padska sigilata; ITS − Consp. 18; odl. ustja in ostenja krožni- (sred.) 2. stoletje. ka; žlebovi na ZP; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr., lušči se v 1428 SE 266, kv. 8/A2, PN KER 1548, inv. št. 23457 luskah, gladek z nepravilnostmi, mat, neenakomerne barve; B Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja premaza 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %; amfore; F A9a; B 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: avgustejsko–tiberijsko obd. datacija: 3.–5. stoletje. 1420 SE 266, kv. 8/A2, PN KER 2926, inv. št. 22147 1429 SE 266, kv. 8/A2, PN KER 1549, inv. št. 23521 Padska sigilata; ITS − Consp. 24; odl. dna in prstanaste noge Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore, skodelice; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto trakast; F A13b; B ZP 7,5YR 6/4 svetlo rjava; B preloma 5YR rumena; premaz po celi površini; srednje ohr., mat, neenako- 7/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; bel merne barve, gladek z nepravilnostmi; B premaza 2,5YR 5/8 sloj na ZP (AA); srednje ohr.; B premaza 10YR 8/3 zelo bledo rdeča; keramika; datacija: sred. avg.−sred. 1. stoletja(?). rjava; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. 598 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1413 1414 1415 1418 1419 1421 1423 1424 1425 1413–1415 SE 209, 1418–1425 SE 266; merilo 1 : 2. 599 1430 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1264, inv. št. 23564 SE 241 Transportno posodje; A − Dr. 23 = Keay 13; odl. ustja amfore; F A7; B preloma 5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 1441 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV 20 %; datacija: druga pol. 3.−sred. 5. stoletja. 184, inv. št. 21059 Prstan, pravokotnega preseka; bron; 1431 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1266, inv. št. 25132 dl. 0,3 cm, db. 0,15 cm, pr. 2,2 cm; Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; = PN KER 1219; datacija: celotno rimsko obdobje. F A6b; OHU 20 %. 1442 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV 1432 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1317, inv. št. 23888 183, inv. št. 21209 Kuhinjska keramika; KK1A − lonec z vertikalnim ustjem; odl. Odl. palčke ali žličke?; bron; dl. 2 cm, db. 0,3 cm. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B N 3 zelo temno siva; keramika; OHU 5 %. 1443 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV 118, inv. št. 21035 Kozmetična igla; bron; dl. 9,2 cm, š. 0,5 cm, pr. 0,2 cm. 1433 SE 266, kv. 8/A2, PN KER 2893, inv. št. 23892 Kuhinjska keramika; KK1B − lonec z vertikalnim ustjem; odl. 1444 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV 571, inv. št. 21164 ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B ZP 2,5YR Masiven obroč; bron; db. 0,4 cm, pr. 2,3 cm. 4/1 temno siva; B preloma 10YR 5/4 rumenkasto rjava; B NP 1445 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV 114, inv. št. 21034 2,5YR 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. Odl. pločevine; bron; dl. 2.7 cm, š. 1,3 cm, db. 0,2 cm. 1434 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1271, inv. št. 24005 1446 SE 241, kv. 8/D3, Kuhinjska keramika; KK17A − lonec z visokim koničnim ustjem; PN KOV 223, inv. št. 21917 odl. ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem Ingot svinca za domačo (N10); B N 3 zelo temno siva; keramika; pr. u. 150 mm; OHU uporabo; 15 %. svinec; 1435 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1269, inv. št. 24122 dl. 13,7 cm, Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim š. 3,7 cm, ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. db. 2,6 cm. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13e); B N 3 zelo temno siva; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. 1447 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV 138, inv. št. 21912 1436 SE 266, kv. 8/A2, PN KER 2894, inv. št. 24199 Svinčen okov; svinec; dl. 7,5 cm, š. 2,1 cm, db. 0,4 cm. Kuhinjska keramika; KK37 − krožnik z orlo bifido; odl. ustja in ostenja pekača; žleb na robu ustja; F KK − redukcijska z 1448 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV 136, inv. št. 21375 apnencem (N10); B 2,5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. Odl. podolgovatega predmeta trikotnega preseka; železo; 165 mm; OHU 10 %. dl. 6,3 cm, š. 1,3 cm, db. 1 cm. 1437 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1270, inv. št. 24372 1449 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 120, inv. št. 21371 odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnen- Odl. traku; železo; dl. 5,2 cm, cem (N10); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. d. 70 mm; š. 1,8 cm, db. 0,35 cm. OHD 30 %. 1450 SE 241, kv. 8/ 1438 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1268, inv. št. 24420 C3, PN KOV 115, inv. Namizna keramika; NK1 − lonec s čašastim ustjem (NK1A/B); št. 21366 odl. ustja lonca; kanelura na vrhu ZP ustja; F NK − istrska (N2); B Odl. brzde; železo; dl. 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 15 %. 8,2 cm, š. 1,5 cm, db. 1439 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1267, inv. št. 24446 0,7 cm. Namizna keramika; NK5C − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F NK − istrska (N5); B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 65 %. 1440 SE 266, kv. 8/B2, PN KER 1265, inv. št. 24627 Namizna keramika s premazom; NKP2 − pokrov; odl. pokrova z okroglim držajem; F NK − istrska (N3); B 7,5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 30 mm; OHD 100 %. 600 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1434 1430 1436 1439 1440 1441 1444 1443 1447 1430–1440 SE 266, 1441–1450 SE 241; 1441, 1443, 1444, 1447 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 601 1451 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV 117b, inv. št. 21369 1461 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0601, inv. št. 22565 Odl. trna kvadratnega preseka, žebelj ali klin; železo; dl. Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. dna krožnika; F AS−C2; 6,5 cm, db. 0,7 cm. B preloma 10R 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr., ATS2; B premaza 10R 6/8 svetlo rdeča; keramika; 1452 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV 179, inv. št. 21400 pr. d. 110 mm; OHD 10 %; datacija: 230–340. Odl. žeblja, trna kvadratnega preseka; železo; dl. 7 cm. 1462 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0619, inv. št. 22710 1453 SE 241, kv. 8/D3, PN KOV 177, inv. št. 21398 Svetila; O − Loeschke VIII; odl. ramena in ostenja oljenke; Odl. železne pločevine; železo; dl. 6,2 cm, š. 4,7 cm, db. rame IV?; jajčni niz v negativu na ramenu; F O7; B preloma 0,5 cm. 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; slabo ohr., o7; B premaza 10R 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 20 %; datacija: druga pol. 1.−sred. 3. stoletja. 1463 SE 241, kv. 8/B3, PN KER 0529, inv. št. 22786 Svetila; O − Loeschke Xc; odl. noska oljenke; F O6b; B prelo- ma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %; datacija: 3.−4. ali 5. stoletje. 1454 SE 241, kv. 8/C3, PN KOV 117a, inv. št. 21368 Odl. trna kvadratnega preseka, žebelj ali klin; železo; dl. 4,8 cm, db. 1 cm. 1455 SE 241, kv. 8/C3, PN STE 049, inv. št. 22013 Narebren ročaj steklenice; steklo; dl. 1,7 cm. 1456 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0593, inv. št. 22294 Keramika tankih sten; KTS − Angera 1, polkrožna skod; odl. ravnega dna in ostenja skodelice; kenalura na ZP ostenja; F IKTS − redukcijska brez premaza (KTS31); B preloma 5YR 4/3 rdečkasto rjava; keramika; pr. d. 45 mm; OHD 30 %; datacija: avgustejsko−tiberijsko obd. 1457 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0484, inv. št. 22494 Reliefna keramika; KRK − Korintska reliefna čaša; odl. ostenja čaše; v reliefu motiv konjenika s plaščem in sulico v roki − Spitzer 1942: skupina II: scena b ali d; F KRK1; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; premaz po celi površini, dobro ohr., ni gladek, mat, neenakomerne barve; B premaza 7,5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; datacija: konec 2.−3. stoletje. 1458 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0487, inv. št. 22502 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 1/122; odl. ustja in ostenja z ročajem vrčka; F EKK (KTS2); B ZP 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; brez premaza; keramika; OHU 5 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 1459 SE 241, kv. 8/D3, PN KER 0409, inv. št. 22527 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 1/122; odl. ročaja vrčka; F EKK (KTS2); B 5YR 5/8 rumenkasto rdeča; keramika; datacija: konec 1.−3. stoletje. 1460 SE 241, kv. 8/D3, PN KER 0588, inv. št. 22538 Afriška sigilata; AS − dno Hayes 14 ali 16; odl. prstanastega dna sklede ali krožnika; žleb na NP dna; F AS−A2; B prelo- ma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; srednje ohr., mehurčkast, mat, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 2 %; datacija: konec 2.−3. stoletje. 602 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1455 1456 1457 1458 1462 SE 241; 1457 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 603 1464 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0621, inv. št. 22822 1474 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0618, inv. št. 24140 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − italska; odl. ročaja amfore, Kuhinjska keramika; KK24 = NK11 − ovalni lonec z ravnim dvojni paličast (okrogel presek); F A27a; B preloma 5YR 8/4 ustjem; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca roza; premaz na ZP; prevlečen s slojem preščiščene gline, (N20b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; dobro ohr.; B premaza 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 85 mm; OHU 5 %. datacija: 1.−2. stoletje. 1475 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0490, inv. št. 24249 1465 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0573, inv. št. 22869 Kuhinjska keramika; KK49 − skleda ali pekva s trikotnim ustjem Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. ro- (posnetki AS Hayes 61A in 61B); odl. ustja in ostenja sklede; čaja amfore dvojni paličast (okrogel presek); F A11; B preloma F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto rjavo do 2,5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; keramika. temno rjavo; keramika; pr. u. 240 mm; OHU 7 %. 1466 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0613, inv. št. 23043 1476 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 2219, inv. št. 24380 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ostenja in ročaja Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; dataci- odl. ravnega dna in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ja: 1.–2. stoletje(?). ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 15 %. 1467 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0486, inv. št. 23326 Transportno posodje; AA − Keay 25.1; odl. ustja amfore; F 1477 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 2884, inv. št. 24633 A9a; B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; B NP bel sloj na ZP (AA); Egejska kuhinjska keramika; NKP4 − pokrov; odl. ustja slabo ohranjen; B premaza 2,5Y 8/2 bledo rumena; keramika; pokrova; F EKK (N13c); B ZP 7,5YR 7/8 rdečkasto rumena; B pr. u. 126 mm; OHU 25 %; datacija: 4. stoletje. preloma 7,5YR 8/4 roza; B NP 7,5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %. 1468 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0586, inv. št. 23378 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. zatiča amfore; 1478 SE 241, kv. 8/D4, PN KER 0645, inv. št. 24819 F A5; B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; dataci- Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ja: 4.–sred. 5. stoletja. ravnega dna lončka ali vrčka; F NK severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. 1469 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 2767, inv. št. 23637 d. 45 mm; OHD 20 %. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ostenja amfore; kanelure na ZP trupa; F N26a; B preloma 2,5YR 5/6 1479 SE 241, kv. 8/D3, PN KER 0413, inv. št. 24825 rdeča; keramika. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto 1470 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0711, inv. št. 23742 rumena; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 40 %. Italska kuhinjska keramika; IKK2/3 − pekač − nedoločeno; odl. dna pekača; 2 konc. žleba na NP dna; F IKK (N18); B ZP 5YR 1480 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0528, inv. št. 24855 2,5/1 črna; B preloma 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B NP 5YR Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 5/6 rumenkasto rdeča; premaz na NP; zelo dobro ohr., mat ravnega dna posode; F NK − istrska (N16); B ZP 5YR 7/8 rdeč- enakomerne barve gladek z nepravilnostmi (linije); B premaza kasto rumena; B preloma N 6 siva; B NP 5YR 7/8 rdečkasto 10R 4/8 rdeča; keramika; pr. d. 168 mm; OHD 20 %; datacija: rumena; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 15 %. druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 1481 SE 241, kv. 8/C3, PN OST 097, inv. št. 24968 1471 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0620, inv. št. 23875 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/ Afriška kuhinjska keramika; AKK − Hayes 197; odl. dna kozice; PINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ...PINI, kanelure na ZP dna; F AKK − Black Top Ware; B ZP lisasto 53 × 16 mm; F N22; B preloma 7,5YR 8/3 roza; keramika; oranžno do rjavo; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP 5YR dl. 220 mm; š. 190 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 7/8 rdečkasto rumena; brez premaza; keramika; datacija: 2−4. stoletje. 1482 SE 241, kv. 8/D3, PN OST 098, inv. št. 24970 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom 1472 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0712, inv. št. 23927 CRISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRISPI.. , Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; 80 × 16 mm, 1 mm; F N22; B ZP 2,5YR 7/4 roza; B preloma odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisa- 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 40 %; dl. 465 mm; sto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 5 %. š. 280 mm; v. 27 mm; datacija: 1. stoletje. 1473 SE 241, kv. 8/C3, PN KER 0411, inv. št. 23933 1483 SE 241, kv. 8/C3, PN OST 082, inv. št. 25001 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI- odl. ustja in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; SPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. skoraj cel, F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto; keramika; pr. CRISPINI, 95 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto u. 160 mm; OHU 10 %. rumena; keramika; OHU 10 %; dl. 215 mm; š. 210 mm; v. 30 mm; datacija: 1. stoletje. 604 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1464 1467 1466 1469 1470 1471 1472 1475 1479 1481 1483 1482 SE 241; 1481–1483 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 605 1484 SE 241, kv. 8/C3, PN OST 072, inv. št. 25056 Skladišče Gradbeni material; tegula Q. CLODI AMBROSI; odl. tegule z SE 630A žigom Q. CLODI AMBROSI; žig: Q.CLODI AMBROSI; negativ, brez okvirja, ohr. ..MBRO.. , ohr. 70 × 23 mm; F Varia; B prelo- 1487 SE 630A, kv. 10/D2, PN KER 3379, inv. št. 24396 ma 7,5YR 8/4 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 105 mm; Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; = G1656; F KK − re- š. 63 mm; v. 28 mm; datacija: 1.−4. stoletje. dukcijska z apnencem (N10c). 1485 SE 241, kv. 8/D3, PN SE 633 OST 071, inv. št. 25077 Gradbeni material − keramičen/ 1488 SE 633, kv. 10/D1, PN KOV 653, inv. št. 20088 opečnat; odl. tegule s pravoko- Novec: Vespasianus ali Titus/S/kovan 69−81/Rom/RIC?; bron; tno vdolbino na sredi (dolžina KN 7. odprtine 29 cm); dvignjeni ro- 1489 SE 633, kv. 10/D1, PN KOV 650, inv. št. 20087 bovi odprtine na zunanji strani; Novec: nedoločljiv/Cen/AE 3/kovan 4. st./?/RIC?; bron; KN 26. F N22; B preloma keramika; dl. 440 mm; š. 170 mm; v. 60 mm. SE 641 1486 SE 241, kv. 8/C3, PN OST 067, inv. št. 25154 1490 SE 641, kv. 10/E2, PN KOV 737, inv. št. 21727 Odl. ometa; omet. Falx z gumbom na koncu; železo; dl. 16 cm, š. 4 cm, db. 0,3−0,9 cm. 1491 SE 641, kv. 10/E2, PN KOV 736, inv. št. 21726 Rovnica; železo; dl. 23,5 cm, š. 10 cm. 1492 SE 641, kv. 10/E1, PN KER 3364, inv. št. 22632 Afriška sigilata; AS − dno Hayes 67−69; odl. dna in ostenja sklede; kanelura na ZP dna; F AS−D1; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini, dobro ohr. (spran in pod patino), enakomerne barve, gladek, mat; B premaza 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 10 %; datacija: sred. 4.−sred. 5. stoletja. 1493 SE 641, kv. 10/E1, PN KER 3371, inv. št. 23332 Transportno posodje; AA − Keay 25.1; odl. ustja amfore; F A9a; B ZP 2,5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP 2,5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; kera- mika; pr. u. 120 mm; OHU 20 %; datacija: 4. stoletje. 1494 SE 641, kv. 10/E1, PN KER 3365, inv. št. 23956 Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B ZP lisasto temno rjavo do črno; B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 15 %. SE 444 1495 SE 444, kv. 10/E1, PN KOV 818, inv. št. 21200 Novec: Gallienus/An/kovan 263−265/Med/RIC 534K, MIR 1149h/ P (dobro ohranjen); bron; KN 17. 1496 SE 444, kv. 10/E1, PN KOV 819, inv. št. 20091 Novec: nedoločljiv/Cen/AE 3/kovan 4. st./?/RIC ?; bron; KN 24. 606 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1484 1490 1485 1492 1491 1484–1485 SE 241, 1490–1492 SE 641; 1485 merilo 1 : 6, ostalo merilo 1 : 2. 607 1497 SE 444, kv. 11/A1, PN KOV 470, inv. št. 21138 1509 SE 444, kv. 11/B1, PN KOV 699, inv. št. 21694 Čebuličasta križna fibula tipa Kehler 1 (ali 2), vrezan okras črtic Odl. glavice in trna žeblja, močno korodiran; železo; dl. 2 cm. na vrhnjem delu noge in vtisnjena linija trikotnikov na vrhu loka, trije manjši čebuličasti zaključki so reliefno poudarjeni; 1510 SE 444, kv. 11/B1, PN KOV 700, inv. št. 21695 bron; dl. 6,7 cm, š. 5 cm, db. 2,2 cm; datacija: l. 280–320. Odlomka trna kvadratnega preseka, verjetno 2 žeblja; železo; dl. 6 cm. 1511 SE 444, kv. 11/A1, PN KOV 652, inv. št. 21659 Žebelj z ozko polkrožno glavico in trnom kvadratnega prese- ka; železo; dl. 6,5 cm. 1512 SE 444, kv. 11/A1, PN KOV 702, inv. št. 21697 Žebelj s široko ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 9 cm. 1513 SE 444, kv. 10/E1, PN KOV 721, inv. št. 21714 Nerazpoznavni odlomki predmeta; železo. 1514 SE 444, kv. 10/E1, PN KOV 714, inv. št. 21707 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 1498 SE 444, kv. 10/E1, PN KOV 817, inv. št. 21199 železo; dl. 7,5 cm. Odl. igle z zanko na koncu; bron; dl. 5,85 cm, š. 1 cm, db. 0,8 cm. 1515 SE 444, kv. 10/E2, PN KOV 717, inv. št. 21710 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 1499 SE 444, kv. 11/B1, PN KOV 542, inv. št. 21152 železo; dl. 6 cm. Odl. polkrožnega zanke, okroglega preseka; bron; dl. 2,5 cm, db. 0,4 cm. 1516 SE 444, kv. 10/E1, PN KOV 720, inv. št. 21713 Odl. žeblja, trna s kvadratnega preseka; železo; dl. 5,5 cm. 1500 SE 444, kv. 11/A1, PN KOV 735, inv. št. 21194 Odl. pločevine; bron; dl. 2,1 cm, š. 1,3 cm, db. 0,1 cm. 1517 SE 444, kv. 10/E1, PN KOV 882, inv. št. 21807 Dva odlomka trna s pravokotnim presekom; železo; dl. 1501 SE 444, kv. 10/E2, PN KOV 708, inv. št. 21191 2,5 cm. Odl. pločevine, ožgano; bron; dl. 1.8 cm, š. 1.2 cm, db. 0,1 cm. 1518 SE 444, kv. 11/A1, PN KOV 726b, inv. št. 21719 Odlomljen žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega 1502 SE 444, kv. 10/E1, PN KOV 722, inv. št. 21192 preseka; železo; dl. 5,5 cm. Žebelj; bron; dl. 7,3 cm, š. 1,1 cm, db. 0,4 cm. 1519 SE 444, kv. 10/E1, PN KOV 733, inv. št. 21725 1503 SE 444, kv. 11/A1, PN KOV 734, inv. št. 21193 Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- Odl. predmeta; bron; dl. 1,1 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm. ka; železo; dl. 2,5 cm. 1504 SE 444, kv. 10/E2, PN KOV 727, inv. št. 21940 1520 SE 444, kv. 11/B2, PN KOV 712, inv. št. 21704 Odlomek svinčene palice pravokotnega preseka; svinec; Klin s trnom pravokotnega preseka; železo; dl. 21 cm, š. 2 cm, dl. 7,9 cm, š. 1,3 cm, db. 1,1 cm. db. 0,8 cm. 1521 SE 444, kv. 11/B1, PN OST 148, inv. št. 21264 Odlomek lepa z odtisi na notranji strani; lep; dl. 8,7 cm, š. 6 cm, v. 3,8 cm. 1505 SE 444, kv. 11/B1, PN KOV 554, inv. št. 21607 Nož z navzdol zakrivljeno konico rezila, na nastavku za držaj ohranjeni štirje zatiči kvadratnega preseka za pritrditev košče- nega/lesenega držaja; železo; dl. 21,3 cm, š. 4,7 cm, db. 0,5 cm. 1506 SE 444, kv. 10/E2, PN KOV 651, inv. št. 21658 Ploščat odlomek predmeta; železo; dl. 4 cm, š. 3,5 cm, db. 0,8 cm. 1507 SE 444, kv. 11/B1, PN KOV 732, inv. št. 21724 1522 SE 444, kv. 11/C1, Nož; železo; dl. 10,8 cm, š. 1,6 cm, db. 0,2 cm. PN OST 166, inv. št. 21266 1508 SE 444, kv. 11/A1, PN KOV 701, inv. št. 21696 Odlomek mozaika iz drobnih belih Odl. rakastega predmeta; železo; dl. 3,9 cm, š. 1 cm, kock velikosti 0,5 × 0,5 cm; kamen. db. 0,2 cm. 608 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1498 1502 1497 1505 1507 1520 SE 444, merilo 1 : 2. 609 1523 SE 444, kv. 11/B2, PN KER 3332, inv. št. 25100 1534 SE 444, kv. 10/E1, PN KER 2315, inv. št. 23972 Odl. amfore; keramika. Kuhinjska keramika; KK7B − lonec z dolgim močno izvihanim in ravno odrezanim ustjem; odl. izvihanega ustja lonca; me- 1524 SE 444, kv. 11/A1, PN KER 3378, inv. št. 22599 tličenje (navpično) na ZP ustja; F KK − redukcijska z apnen- Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; cem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. F AS−D2; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in 180 mm; OHU 2 %. zg. delu ZP; srednje ohr. v luskah na obeh površinah odlomka, gladek, rahlo bleščeč, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 1535 SE 444, kv. 10/E1, PN KER 3372, inv. št. 23985 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 294 mm; OHU 5 %; datacija: Kuhinjska keramika; KK10 − lonec z dolgim rahlo izvihanim (sred.−druga pol.) 5. stoletje. in ravno odrezanim ustjem; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto rjavo do temno 1525 SE 444, kv. 10/E1, PN KER 3342, inv. št. 22627 rjavo; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 7 %. Afriška sigilata; AS − Hayes 67; odl. ustja krožnika; F AS−D1; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu 1536 SE 444, kv. 10/E1, PN KER 2314, inv. št. 23986 ZP; slabo ohr. v luskah in pod patino, gladek, mat, enakomer- Kuhinjska keramika; KK10 − lonec z dolgim rahlo izvihanim ne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. in ravno odrezanim ustjem; odl. izvihanega ustja lonca; F KK 400 mm; OHU 5 %; datacija: 350−460 (prva pol. 5. stoletja). − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 7 %. 1526 SE 444, kv. 11/B1, PN KER 3395, inv. št. 22645 Afriška sigilata; AS − Hayes 73; odl. ustja skodele; žleb na robu 1537 SE 444, kv. 11/A1, PN KER 3376, inv. št. 24320 ustja; F AS−D1; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; NP in zg. delu ZP; ni ohr.; B premaza nedoločljivo; keramika; odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnen- pr. u. 160 mm; OHU 3 %; datacija: 400–460. cem (N10b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 10 %. 1527 SE 444, kv. 11/B1, PN KER 2856, inv. št. 22657 Afriška sigilata; AS − dno Hayes 59−65; odl. dna krožnika; 1538 SE 444, kv. 10/E1, PN KER 3405, inv. št. 24817 kanelura na NP dna; F AS−D1; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr. (spran), mat, ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B nedoločljivo; gladek, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 100 %. keramika; OHD 5 %; datacija: sred. 4.−sred. 5. stoletja. 1539 SE 444, kv. 11/C1, PN OST 165, inv. št. 25029 1528 SE 444, kv. 10/E2, PN KER 3330, inv. št. 23265 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI- Transportno posodje; A − Richborough 527; odl. ročaja am- SPINI; žig: CRISPINI; F N22; B preloma 7,5YR 8/2 rozasto bela; fore; F A27a; B preloma 10YR 7/4 zelo bledo rjava; keramika; keramika; dl. 250 mm; š. 200 mm; v. 36 mm. datacija: 2. tret. 1. stoletja pr. n. št.−sred. 3. stoletja. 1540 SE 444, kv. 11/C1, PN OST 167, inv. št. 25081 1529 SE 444, kv. 11/B2, PN KER 3260, inv. št. 23401 Gradbeni material − keramičen/opečnat; odl. okrogle opeke; Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl.zatiča amfore; N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. F A10a; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 260 mm; OHU 25 %; dl. 130 mm; š. 130 mm; v. 65 mm; data- 4.−sred. 5. stoletja. cija: rimsko obdobje. 1530 SE 444, kv. 10/E1, PN KER 3329, inv. št. 23553 1541 SE 444, kv. 11/ Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F B1, PN OST 149, inv. št. A9a; B 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; OHD 90 %; datacija: 25118 3.–5. stoletje. Gradbeni material: pol- 1531 SE 444, kv. 11/B2, PN KER 3259, inv. št. 23653 krožna opeka; F N22; B Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- preloma 2,5YR 6/4 svetlo fore; F A14b; B 7,5YR 8/4 roza; keramika. rdečkasto rjava; keramika; dl. 28,5 cm; š. 15 cm; v. 9 cm. 1532 SE 444, kv. 10/E1, PN KER 3404, inv. št. 23951 Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; 1542 SE 444, kv. 11/ odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z B1, PN OST 150, inv. št. apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 25117 130 mm; OHU 5 %. Gradbeni material: pol- krožna opeka; F N22; B 1533 SE 444, kv. 10/E1, PN KER 3343, inv. št. 23958 preloma 2,5YR 6/4 svetlo Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; rdečkasto rjava; keramika; odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; vodoravno metličenje dl. 32 cm; š. 15 cm; v. 9 cm. na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 10 %. 610 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1524 1525 1528 1539 1540 1541 1542 SE 444; 1539 merilo 1 : 2, 1540–1542 merilo 1 : 6, 1528 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 611 SE 445 1544 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 808, inv. št. 21743 Odl. klina; železo; dl. 3,3 cm, š. 2,1 cm, db. 0,5 cm. 1545 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 646, inv. št. 21655 Dolga ost rombastega preseka s tulasto nasaditvijo; železo; dl. 26 cm, š. 1,6 cm, db. 1,2 cm; datacija: poznorimski čas. 1546 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 671, inv. št. 21672 Odl. igle (?); železo; dl. 6,5 cm, š. 0,5 cm, db. 0,25 cm. 1547 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 645, inv. št. 21654 Odl. noža; železo; dl. 15,2 cm, š. 2,4 cm, db. 0,5 cm. 1548 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 673, inv. št. 21674 Odl. noža; železo; dl. 7,9 cm, š. 2,2 cm, db. 0,2 cm. 1549 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 659, inv. št. 21900 Ukrivljen vejnik z drobci koščenega držaja; železo, kost; dl. 20 cm, š. 4,5 cm, db. 0,5 cm. 1550 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 675, inv. št. 21676 Odl. masivnega predmeta − konica noža?; železo; dl. 4,7 cm, š. 2,1 cm, db. 0,5 cm. 1551 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 802, inv. št. 21738 Obroč; železo; dl. 10,5 cm. 1552 SE 445, kv. 10/B2, PN KOV 831b, inv. št. 21757 Klin−J; železo; dl. 4,5 cm, š. 4 cm. 1553 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 833, inv. št. 21760 Klin; železo; dl. 9,1 cm, š. 0,5 cm, db. 0,5 cm. 1554 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 848, inv. št. 21774 Odl. traku ali orodja; železo; dl. 4,1 cm, š. 1,6 cm, db. 0,3 cm. 1555 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 668, inv. št. 21669 Odl. kavlja; železo; dl. 3,3 cm, š. 1,2 cm, db. 0,5 cm. 1556 SE 445, kv. 10/C2, PN KOV 666, inv. št. 21667 Kavelj; železo; dl. 3,6 cm, š. 1,2 cm, db. 0,45 cm. 1557 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 803, inv. št. 21739 Odl. ključa; železo; dl. 2,3 cm, š. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 1558 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 689, inv. št. 21686 Ključ; železo; dl. 6,8 cm, š. 3,5 cm, db. 1,4 cm. 1559 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 862, inv. št. 21787 Odl. ploščat trak; železo; dl. 5,5 cm. 1560 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 804, inv. št. 21740 Odl. masivnega predmeta; železo; dl. 6,3 cm, š. 2,2 cm, db. 1 cm. 1561 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 697, inv. št. 21693 Odl. orodja; železo; dl. 12,2 cm, š. 30,1 cm, db. 0,6 cm. 612 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1545 1546 1547 1549 1548 1550 1551 1553 1554 1560 1555 1556 1561 1558 1557 SE 445; 1546, 1555–1556 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 613 1562 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 674, inv. št. 21675 1576 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 680, inv. št. 21679 Odl. ukrivljenega predmeta klin?−J; železo; dl. 5,8 cm, Odl. ključa; železo; dl. 6,4 cm, š. 1,5 cm, db. 1,4 cm. š. 1,5 cm, db. 0,5 cm. 1577 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 662, inv. št. 21666 1563 SE 445, kv. 10/C2, PN KOV 685, inv. št. 21683 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Ploščat klin?, pravokotne preseka; železo; dl. 6.2 cm, š. 1,1 cm, železo; dl. 6,5 cm. db. 0,5 cm. 1578 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 883, inv. št. 21808 1564 SE 445, kv. 10/C2, PN KOV 681, inv. št. 21680 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Odl. masivnega predmeta; železo; dl. 5,3 cm, š. 2,3 cm, železo; dl. 3,5 cm. db. 1,5 cm. 1579 SE 445, kv. 10/B2, PN KOV 686, inv. št. 21684 1565 SE 445, kv. 10/B2, PN KOV 831a, inv. št. 21756 Klin s trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 6,6 cm, Gmota; železo; dl. 4,7 cm, š. 2,6 cm, db. 0,5 cm. š. 1,7 cm, db. 0,5 cm. 1566 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 807, inv. št. 21742 1586 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 880, inv. št. 21805 Odl. predmeta z nastavkom za držaj; železo; dl. 8 cm. Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 4,5 cm. 1567 SE 445, kv. 10/C2, PN KOV 654, inv. št. 21660 1587 SE 445, kv. 10/C2, PN KOV 866, inv. št. 21791 Odl. predmeta; železo; dl. 4 cm, š. 3 cm, db. 1,9 cm. Odlomljen žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno koro- diran; železo; dl. 9,5 cm. 1588 SE 445, kv. 10/C2, PN KOV 867, inv. št. 21792 Odlomljeni žeblji s trnom kvadratnega preseka, močno koro- dirani, 3 odlomki; železo; dl. 5,5 cm. 1589 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 672, inv. št. 21673 Odl. žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, močno korodiranž; železo; dl. 6.2 cm. 1590 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 682, inv. št. 21681 Odl. trnažeblja kvadratnega preseka; železo; dl. 3.2 cm. 1591 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 704, inv. št. 21698 1568 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 658, inv. št. 21664 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Odl. železnega trakastega predmeta; železo; dl. 10,7 cm, železo; dl. 5 cm. š. 0,45 cm, db. 0,3 cm. 1592 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 806, inv. št. 21741 1569 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 655, inv. št. 21661 Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- Masiven žebelj s polkrožno glavico in na koncu zapognjenim ka; železo; dl. 8,5 cm, pr. 0,3 cm. trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 9,5 cm. 1593 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 688, inv. št. 21685 1570 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 657, inv. št. 21663 Odlomka žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega Žebelj (ali klin?); železo; dl. 4,8 cm, š. 1,2 cm, db. 0,4 cm. preseka; železo; dl. 9,5 cm. 1571 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 660, inv. št. 21665 1594 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 801, inv. št. 20082 Valovit žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega Žebelj s ploščato kvadratno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 9,5 cm. preseka; železo. 1572 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 656, inv. št. 21662 1595 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 678, inv. št. 21677 Odlomka žeblja, močno korodirano, trn kvadratnega preseka Odl. trnažeblja kvadratnega preseka; železo; dl. 4 cm. (vejnik?); železo; dl. 5 cm. 1596 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 683, inv. št. 21682 1573 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 631, inv. št. 21645 Masiven kratek žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 4,5 cm. močno korodiran; železo; dl. 4,5 cm. 1597 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 690, inv. št. 21687 1574 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 641, inv. št. 21650 Žebelj s polkrožno glavico in z zapognjenim trnom kvadratne- Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- ga preseka; železo; dl. 8 cm. ka; železo; dl. 9 cm. 1575 SE 445, kv. 10/C2, PN KOV 679, inv. št. 21678 Odl. masivnega predmeta z luknjicami; železo; dl. 7,7 cm, š. 5,3 cm, db. 0,6 cm. 614 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1562 1564 1566 1570 1575 1576 1579 SE 445; 1562, 1564, 1570, 1575 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 615 1598 SE 445, kv. 10/C2, PN STE 055b, inv. št. 22021 1614 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3366, inv. št. 22633 Del navznoter zavihanega in sploščenega ustja steklenice, Afriška sigilata; AS − dno Hayes 67−69; odl. dna sklede; kane- zelenkasto; steklo. lura na ZP in 5 na NP dna; žigosan okras (koncentrični krogci) na NP dna; F AS−D2; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; pre- 1599 SE 445, kv. 10/C1, PN STE 139a, inv. št. 22095 maz po celi površini; srednje ohr. pod patino in spran), gladek, Lijakasto, navznoter cevasto zapognjeno ustje steklenice; enakomerne barve, rahlo bleščeč/mat; B premaza 2,5YR 6/8 steklo; pr. 6,5 cm, dl. 1,3 cm, š. 2,6 cm; datacija: 2.–3. stoletje. svetlo rdeča; keramika; pr. d. 160 mm; OHD 15 %; datacija: 1600 SE 445, kv. 10/C1, PN STE 044b, inv. št. 22008 sred. 4.−sred. 5. stoletja. Odl. ustja posodice; steklo. 1615 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 2855, inv. št. 22658 1601 SE 445, kv. 10/C1, PN STE 053b, inv. št. 22018 Afriška sigilata; AS − dno Hayes 59−65; odl. dna krožnika; F Odl. dna stekleničke; steklo; pr. 3,2 cm. AS−D1; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; srednje ohr. na NP (spran), mat, gladek, enako- 1602 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 691, inv. št. 20090 merne barve; B premaza 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; Novec: Commodus/D/kovan 186−187/Rom/ RIC 154; srebro; OHD 5 %; datacija: sred. 4.−sred. 5. stoletja. KN 15. 1616 SE 445, kv. 10/B1, PN KER 3386, inv. št. 22769 1603 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 665, inv. št. 20083 Svetila; O − Loeschke Xb; odl. ramena oljenke; F O6b; B Novec: Constans/Cen /kovan 340/Akvileja/RIC 34; bron; preloma nedoločljivo; keramika; OHU 5 %; datacija: 2.−3. ali 4. KN 45. ali 5. stoletje. 1604 SE 445, kv. 10/C2, PN KOV 684, inv. št. 20084 1617 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 1398, inv. št. 22798 Novec: Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius/ Svetila; O − AO−Atlante VIII; odl. afriške oljenke (cel profil); na Ae 4/kovan 388−403/?/RIC?; bron; KN 85. ramenu v reliefu motiv palmove vejice; na disku reliefni okras; 1605 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 800, inv. št. 21196 F O12; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na ZP; Novec: Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius/ slabo ohr. v luskah, gladek, rahlo svetleč; enakomerne barve; Ae 4/kovan 388−403/?/RIC?; bron; KN 82. B premaza 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 70 %; pr. d. 40 mm; OHD 30 %; datacija: konec 4.−sred. 1606 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 661, inv. št. 21185 5. stoletja. Odl. pločevine z luknjico; bron; dl. 1.6 cm, š. 1,1 cm, db. 0,15 cm. 1618 SE 445, kv. 10/B2, PN KER 3338, inv. št. 23273 Transportno posodje; AA − Africana IIA = Keay 4−5; odl. ustja 1607 SE 445, kv. 10/C2, PN KOV 687, inv. št. 21190 amfore; F A20b; B ZP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; B preloma Kovan žebljiček; bron; dl. 2,5 cm, š. 0,7 cm, db. 0,2 cm. 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 15 %; 1608 SE 445, kv. 10/B1, PN KOV 805, inv. št. 21197 datacija: sred. 2.−3. stoletje. Odl. igle; bron; dl. 3,6 cm, š. 2,8 cm, db. 1,3 cm. 1619 SE 445, kv. 10/B2, PN KER 3339, inv. št. 23324 1609 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 677, inv. št. 21189 Transportno posodje; AA − Keay 25.1; odl. ustja amfore; F Odl. ploščatega predmeta; bron. A4b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 5YR 8/3 roza; keramika; pr. u. 1610 SE 445, kv. 10/D1, PN KOV 663, inv. št. 21186 120 mm; OHU 20 %; datacija: 4. stoletje. Odl. ploščatega predmeta; bron. 1620 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3363, inv. št. 23380 1611 SE 445, kv. 10/C1, PN KOV 676, inv. št. 21188 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja in Odl. ploščatega predmeta verjetno zgornjega roba posode, z ostenja amfore; F A3b; B ZP 2,5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; zapognjenim robom in luknjico, pod njim, ožgano od ognja; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 4.–sred. bron; dl. 2,5 cm, š. 1,5 cm, db. 0,2 cm. 5. stoletja. 1612 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 2851, inv. št. 22588 1621 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 3368, inv. št. 23459 Afriška sigilata; AS − Hayes 61A; odl. ustja in ostenja krožni- Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja ka; F AS−D2; B preloma nedoločljivo; premaz na NP in zg. amfore; F A9a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP bel sloj delu ZP; dobro ohr. na obeh površinah odlomka, prežgan, na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 2,5Y 8/2 bledo rumena; gladek, rahlo bleščeč; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. keramika; datacija: 3.–5. stoletje. 300 mm; OHU 5 %; datacija: 350–410/420. 1622 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 3325, inv. št. 23592 1613 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 2125, inv. št. 22591 Transportno posodje; VA − MRA 3−Agora F65/66; odl. ustja Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; vrča; F A25; B preloma 10YR 7/4 zelo bledo rjava; premaz na F AS−D2; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in ZP; slabo ohr.; B premaza 5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; zg. delu ZP; zelo slabo ohr. v luskah, rahlo bleščeč, gladek; B pr. u. 40 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−3. stoletje. premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 290 mm; OHU 7 %; datacija: 360–450. 616 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1599 1598 1607 1608 1613 1612 1614 1618 1617 1619 SE 445; 1618, 1619 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 617 1623 SE 445, kv. 10/B2, PN KER 3340, inv. št. 23630 1633 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 2311, inv. št. 23966 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja am- Kuhinjska keramika; KK6 ali KK4 − lonec z dolgim izvihanim fore; F A38; B ZP 7,5YR 8/3 roza; B preloma 2,5YR 5/6 rdeča; ustjem pod ostrim kotom in NP žlebom; odl. izvihanega ustja B NP 7,5YR 8/3 roza; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 20 %; in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B datacija: 1.−5. stoletje. lisasto temno rjavo do črno; keramika; OHU 5 %. 1624 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 2796, inv. št. 23848 1634 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3361, inv. št. 23978 Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; odl. pokrova z Kuhinjska keramika; KK8; odl. izvihanega ustja lonca; metliče- držajem; plitve kanelure na ZP in NP ostenja; odtisnjene para- nje na NP ustja; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B N 4/; lelne linije na vrhu držaja; F EKK (N29)/IKK ?−N29; B preloma keramika; pr. u. 130 mm; OHU 5 %. 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 25 mm; OHU 15 %; pr. u. 140 mm; OHD 100 %. 1635 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 3326, inv. št. 23984 Kuhinjska keramika; KK10 − lonec z dolgim rahlo izvihanim 1625 SE 445, kv. 10/B2, PN KER 3341, inv. št. 23869 in ravno odrezanim ustjem; odl. izvihanega ustja in ostenja Afriška kuhinjska keramika; AKK − Hayes 23; odl. kozice; F lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK − redukcijska AKK − s premazom ali engobo; B ZP lisasto oranžno do rjavo; z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. B lisasto oranžno do rjavo; B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; 130 mm; OHU 15 %. premaz na NP; dobro ohr., N31; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 205 mm; OHU 23 %; pr. d. 170 mm; 1636 SE 445, kv. 10/B2, PN KER 3327, inv. št. 24178 OHD 23 %; datacija: druga pol. 2. stoletja−zač. 4. stoletja. Kuhinjska keramika; KK3−5 − lonec z izvihanim ustjem natanč- neje nedoločeno; odl. ostenja lonca; pas valovnice − glavniče- 1626 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 2316, inv. št. 23868 nja na ZP ramena; globoko vodoravno metličenje na ZP trupa; Afriška kuhinjska keramika; AKK − Hayes 23; = G1625; F F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto oranžno do AKK − s premazom ali engobo; OHU 7 %; OHD 2 %; datacija: črno; keramika. druga pol. 2. stoletja−zač. 4. stoletja. 1637 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 2863, inv. št. 24183 1627 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 3408, inv. št. 23872 Kuhinjska keramika; KK3−5 − lonec z izvihanim ustjem natanč- Afriška kuhinjska keramika; AKK − Hayes 182; odl. ustja in oste- neje nedoločeno; odl. ostenja lonca; vodoravno metličenje na nja pokrova; dva žleba na ZP ostenja; F AKK − ceramica polita ZP trupa; pas valovnice − glavničenje na ZP ramena; F KK − a strisce; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na ZP; zelo redukcijska z apnencem (N10); B lisasto rdeče do temno rjavo; slabo v žlebu na ZP; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. keramika. 348 mm; OHU 10 %; datacija: prva pol. 2.–konec 3. stoletja. 1638 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 3389, inv. št. 24185 1628 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 3398, inv. št. 23908 Kuhinjska keramika; KK3−5 − lonec z izvihanim ustjem natanč- Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. neje nedoločeno; odl. ostenja lonca; vodoravno metličenje na izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); ZP trupa; pas valovnice − glavničenja na ZP ramena; F KK − B lisasto temno rjavo do črno; keramika; OHU 2 %. oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto; keramika. 1629 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 3354, inv. št. 23943 1639 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 3353, inv. št. 24208 Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; Kuhinjska keramika; KK39 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z odl. ustja in ostenja sklede; F KK − redukcijska z apnencem apnencem (N10c); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; (N10); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 270 mm; pr. u. 120 mm; OHU 20 %. OHU 5 %. 1630 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 3351, inv. št. 23942 1640 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3388, inv. št. 24209 Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; = Kuhinjska keramika; KK39 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; G1629; F KK − redukcijska z apnencem (N10c). odl. ustja sklede ali pokrova; vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto temno 1631 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3348, inv. št. 23946 rjavo do črno; keramika; pr. u. 300 mm; OHU 7 %. Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska z apnencem 1641 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 1816, inv. št. 24230 (N10e); B lisasto oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. Kuhinjska keramika; KK44 − skleda z navznoter zapognjenim 120 mm; OHU 5 %. ustjem; odl. ustja in ostenja sklede ali pekve; vodoravno metli- čenje na ZP; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B lisasto 1632 SE 445, kv. 10/D2, PN KER 3347, inv. št. 23949 temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 7 %. Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; OHU 2 %. 618 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1623 1624 1625 1627 1629 1639 1641 SE 445, merilo 1 : 3. 619 1642 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3387, inv. št. 24240 1651 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 3328, inv. št. 24296 Kuhinjska keramika; KK46B − skleda z navznoter zapognjenim Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoloče- ustjem; odl. ustja pokrova ali sklede; na ZP ustja vrezana valov- no; odl. ravnega dna lonca; F KK − oksidacijska z apnencem nica; F KK − oksidacijska groba z apnencem (N10c); B ZP 10YR (N10e); B lisasto oranžno do temno rjavo; keramika; pr. d. 7/4 zelo bledo rjava; B preloma 10YR 4/1 temno siva; B NP 105 mm; OHD 100 %. 10YR 7/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 220 mm; OHU 5 %. 1652 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 2862, inv. št. 24328 1643 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 1399, inv. št. 24254 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoloče- Kuhinjska keramika; KK52C − pekva; odl. dna in ostenja z no; odl. ravnega dna in ostenja sklede; F KK − redukcijska z držajem pekve; vodoravno metličenje na ZP ostenja; F KK − apnencem (N10b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; oksidacijska z apnencem (N10f); B ZP 7,5YR 6/4 svetlo rjava; pr. d. 120 mm; OHD 12 %. B preloma 5YR 4/1 temno siva; B NP 5YR 4/4; keramika; pr. d. 240 mm; OHD 20 %. 1653 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 3350, inv. št. 24335 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 1644 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 3323, inv. št. 24255 odl. ravnega dna lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; F Kuhinjska keramika; KK52C − pekva; odl. držaja z ostenjem KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do temno pekve ali shrambene posode; F KK − oksidacijska z apnencem rjavo; keramika; OHD 2 %. (N10f); B lisasto rjavo do črno; keramika. 1654 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 3399, inv. št. 24360 1645 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 2864, inv. št. 24257 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Kuhinjska keramika; KK52A − pekva; odl. ustja in ostenja pe- odl. ravnega dna lonca ali sklede; F KK − redukcijska z apnen- kve; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B ZP lisasto rdeče cem (N10b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. do temno rjavo; B lisasto rjavo do temno rjavo; B NP lisasto 100 mm; OHD 10 %. rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 345 mm; OHU 7 %. 1655 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3360, inv. št. 24381 1646 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 2804, inv. št. 24258 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoloče- Kuhinjska keramika; KK52E ali SH1− pekva; odl. ostenja pekve no; odl. ravnega dna in ostenja sklede; F KK − oksidacijska z ali pitosa; vodoravno glavničenje na ZP, izmenjujoče vodorav- apnencem (N10f); B lisasto oranžno do temno rjavo; kerami- no in poševno glavničenje/metličenje na NP; F KK − oksida- ka; pr. d. 100 mm; OHD 5 %. cijska z apnencem (N10f); B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B lisasto rjavo do temno rjavo; B NP lisasto rdeče do temno 1656 SE 445, kv. 10/D2, PN KER 3346, inv. št. 24397 rjavo; keramika. Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B ZP 5YR 5/6 rumenkasto 1647 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 3391, inv. št. 24267 rdeča; B preloma N 2,5 črna; keramika. Kuhinjska keramika; KK52A − pekva; odl. ustja in ostenja pokrova/pekve; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B 1657 SE 445, kv. 10/C1, PN KER 3324, inv. št. 24580 ZP lisasto oranžno do rjavo; B preloma 10YR 5/1 siva; B NP Namizna keramika; NK51; odl. ustja pokrova/vrča; F NK − is- lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 360 mm; OHU 5 %. trska (N5); B nedoločljivo; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 15 %. 1648 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3357, inv. št. 24286 1658 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 3396, inv. št. 24605 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Kuhinjska keramika; NK62 − lonček; odl. ustja lončka; F Varia odl. ravnega dna in ostenja lonca ali sklede; F KK − oksida- (KTS27); pr. u. 50 mm; OHU 10 %. cijska z apnencem (N10f); B ZP lisasto oranžno do rjavo; B 1659 1659 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3362, inv. št. 24792 lisasto temno rjavo do črno; B NP lisasto oranžno do rjavo; Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. ravnega dna in ostenja lonca ali vrča; F A11/N22 (N21a); B 5YR 1649 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3358, inv. št. 24291 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 50 %. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 1660 SE 445, kv. 10/C2, PN KER 3367, inv. št. 24818 odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto rjavo do črno; ravnega dna posode; F NK − drugo (N22); B 10YR 8/4 zelo keramika; pr. d. 120 mm; OHD 10 %. bledo rjava; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 20 %. 1650 SE 445, kv. 10/D1, PN KER 3359, inv. št. 24293 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna in ostenja lonca ali sklede; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. d. 140 mm; OHD 7 %. 620 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1643 1642 1644 1645 1651 1646 1657 SE 445, merilo 1 : 3. 621 SE 408B 1674 SE 408B, kv. 10/B1, PN KER 2313, inv. št. 23926 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; 1661 SE 408B, kv. 9/C1, PN KOV 639, inv. št. 20086 odl. izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnen- Novec: Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulia- cem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. nus/AE3/kovan 348−361/?/RIC? AG: falix; bron; KN 63. 150 mm; OHU 5 %. 1662 SE 408B, kv. 9/E2, PN KOV 640, inv. št. 21183 1675 SE 408B, kv. 10/B1, PN KER 2312, inv. št. 24006 Odl. predmeta, trikotnega preseka; bron; dl. 1,2 cm, š. 0,9 cm, Kuhinjska keramika; KK17B − lonček z visokim cilindričnim db. 0,6 cm. ustjem; odl. ustja vrča ali lončka; F KK − oksidacijska z apnen- 1663 SE 408B, kv. 10/B1, cem (N10e); B lisasto oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. PN KOV 706, inv. št. 21939 75 mm; OHU 15 %. Odl. predmeta; svinec; 1676 SE 408B, kv. 9/A1, PN KER 2318, inv. št. 24225 dl. 4,6 cm, š. 3,8 cm, db. 1,1 cm. Kuhinjska keramika; KK43 − skleda z rahlo navznoter zapo- gnjenim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %. 1677 SE 408B, kv. 10/B1, PN KER 3344, inv. št. 24265 1664 SE 408B, kv. 10/B1, PN KOV 707, inv. št. 21700 Kuhinjska keramika; KK52A − pekva; odl. ustja in ostenja pe- Vratni tečaj: železo; dl. 8,8 cm, š. 2,7 cm, db. 0,5 cm. kve; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B preloma 10YR 4/1 temno siva; B NP lisasto 1665 SE 408B, kv. 10/B1, PN KOV 709, inv. št. 21701 rdeče do temno rjavo; keramika; OHU 5 %. Odl. trakastega predmeta; železo; dl. 2,7 cm, š. 1,1 cm, db. 0,3 cm. 1678 SE 408B, kv. 9/D1, PN KER 3345, inv. št. 24323 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoloče- 1666 SE 408B, kv. 10/B2, PN KOV 705, inv. št. 21699 no; odl. ravnega dna in ostenja sklede; F KK − redukcijska z Odl. polkrožne glavice žeblja; železo; dl. 1 cm, š. 1,2 cm. apnencem (N10b); B lisasto oranžno do črno; keramika; pr. d. 1667 SE 408B, kv. 9/D1, PN KOV 693, inv. št. 21689 130 mm; OHD 15 %. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 1679 SE 408B, kv. 9/E2, PN KER 2310, inv. št. 24359 železo; dl. 8,5 cm. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 1668 SE 408B, kv. 9/C1, PN KOV 692, inv. št. 21688 odl. ravnega dna lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 100 mm; OHD železo; dl. 7,5 cm. 15 %. 1669 SE 408B, kv. 9/D1, PN KOV 694, inv. št. 21690 1680 SE 408B, kv. 9/D1, PN KER 3403, inv. št. 24484 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, Namizna keramika; NK15 − lonci brez vratu, s kratkim močno korodiran; železo; dl. 6,3 cm. odebeljenim ustjem; odl. ustja lonca ali shrambene posode; F NK severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 7,5YR 7/6 1670 SE 408B, kv. 10/B1, PN KOV 710, inv. št. 21702 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 190 mm; OHU 15 %. Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- ka; železo; dl. 6 cm. 1681 SE 408B, kv. 9/E1, PN KER 3385, inv. št. 24597 Namizna keramika; NK60 − posnetek egejskega narebrenega 1671 SE 408B, kv. 9/E1, PN KER 3384, inv. št. 23227 lončka; odl. ravnega dna lončka; F A11/N22; B preloma nedo- Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); ločljivo; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 35 %. odl. ročaja in ostenja amfore, paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1−4. stoletje. 1682 SE 408B, kv. 10/B2, PN KER 3407, inv. št. 24701 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 1672 SE 408B, kv. 10/B1, PN KER 3314, inv. št. 23428 posode, trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − fina (N19c); B Transportno posodje; AA − Keay 57; odl. ustja amfore; F A9a; nedoločljivo; keramika. B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; slabo ohranjen; B premaza 7,5YR 8/3 roza; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 25 %; datacija: sredi- na−druga polovica 5.−6. st. 1673 SE 408B, kv. 9/E1, PN KER 3315, inv. št. 23585 Transportno posodje; A − Poznorodoška − Camulodunum 184; odl. ročaja amfore z rožičkom (ovalen presek); F A7; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletja. 622 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 . 1664 1675 1680 SE 408B; 1664 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 623 SE 258 = 233 1700 SE 233 = 258, kv. 7/B4, PN KOV 570, inv. št. 21615 Zatič−voz ali orodje; železo; dl. 9,8 cm, š. 1,6 cm, db. 1,1 cm. 1683 SE 258, kv. 7/A5, PN KOV 531, inv. št. 20065 Novec: Constans ali Constantius II./Cen/kovan 341−348/?/RIC 1701 SE 258, kv. 6/E5, PN KOV 557, inv. št. 21610 ?; bron; KN 47. Odl. predmeta; železo; dl. 3 cm, š. 1,2 cm, db. 0,7 cm. 1684 SE 258, kv. 6/B5, PN KOV 313, inv. št. 20033 1702 SE 258, kv. 7/A4, PN KOV 838, inv. št. 21765 Novec: Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius/ Železo; dl. 2,5 cm, š. 1,6 cm, db. 0,1 cm. AE 4/kovan 388−403/?/RIC ?; bron; KN 83. 1703 SE 258, kv. 6/E5, PN KOV 858, inv. št. 21784 1685 SE 258, kv. 7/B5, PN KOV 526, inv. št. 20068 Odl. traku; železo; dl. 3 cm, š. 2,2 cm, db. 0,7 cm. Novec: Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius/ 1704 Ae 4/kovan 388−403/?/RIC?; bron; KN 84. SE 258, kv. 6/C5, PN KOV 928, inv. št. 21849 Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 4 cm. 1686 SE 233 = 258, kv. 7/B4, PN KOV 573, inv. št. 20098 1705 Novec: Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius/ SE 258, kv. 6/E5, PN KOV 248, inv. št. 21432 AE 4/kovan 388−403/?/RIC ?/?; bron; KN 80. Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 4 cm, š. 1.6 cm, db. 0,6 cm. 1687 SE 233 = 258, kv. 7/B5, PN KOV 433, inv. št. 20054 1706 Novec: Arcadius ali Honorius/AE 4/kovan 388−403/?/RIC ?; SE 258, kv. 7/A5, PN KOV 555, inv. št. 21608 bron; KN 88. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 9 cm. 1688 SE 233 = 258, kv. 7/B5, PN KOV 466, inv. št. 20056 1707 Novec: Arcadius ali Honorius/AE 4/kovan 388−403/?/RIC ?; SE 258, kv. 7/A5, PN KOV 556, inv. št. 21609 bron; KN 89. Tanjši žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega prese- ka; železo; dl. 6 cm. 1689 SE 258, kv. 7/A5, PN KOV 253, inv. št. 20025 1708 Novec: nedoločljiv/AE 3/AE 4/kovan druga pol. 4. stoletja/?/ SE 233, kv. 7/C5, PN KOV 966, inv. št. 21886 RIC ?; bron; KN 36. Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 4,5 cm. 1690 SE 258, kv. 6/B5, PN KOV 303, inv. št. 20031 1709 SE 233, kv. 7/B5, PN KOV 965, inv. št. 21885 Novec: nedoločljiv/AE 4/kovan druga pol. 4. stoletja/?/RIC ?; Odlomljen žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega bron; KN 34. preseka, močno korodiran; železo; dl. 5 cm. 1691 SE 233 = 258, kv. 7/B5, PN KOV 435, inv. št. 20100 1710 SE 258, kv. 6/D5, PN STE 086, inv. št. 22049 Novec: Nedoločljiv/AE 4/kovan druga pol. 4.stoletja/?/RIC ?; Cilindrično ostenje čaše z ravno odrezanim klekastim ustjem; zelo močno izrabljen; bron; KN 35. steklo; pr. 7,9 cm; datacija: 1.–3.stoletje, razcvet v 2. stoletju. 1692 SE 258, kv. 7/A5, PN KOV 703, inv. št. 20081 1711 SE 258, kv. 6/C5, PN STE 117, inv. št. 22076 Novec: Nedoločljiv/Cen/AE 3/kovan 4. stoletje/?/RIC?; bron; Del dna čaše z nataljeno prstanasto nogo; steklo; pr. 5,6 cm; KN 25. datacija: 2.–3. stoletje.? 1693 SE 233 = 258, kv. 7/B5, PN KOV 465, inv. št. 21135 1712 SE 258, kv. 7/B5, PN STE 091, inv. št. 22054 Prstan z ovalno ploščico in s tremi okroglimi razširitvami z Del ostenja stekleničke oz. balzamarija z rahlim rebrom na vstavitev dodatnega okrasa; bron; dl. 1,1 cm, š. 1 cm, db. prehodu vratu v ostenje, modrikasto steklo, oblika Isings 26a; 0,2−0,4 cm; datacija: konec 3. in 4. stoletje. steklo; pr. 6,2 cm; datacija: 1. in 2. stoletje. 1694 SE 258, kv. 6/E5, PN KOV 245, inv. št. 21081 1713 SE 258, kv. 6/E5, PN STE 083, inv. št. 22047 Odl. ploščic; bron; dl. 0,5 cm, š. 0,5 cm, db. 0,1 cm. Del trakastega ročaja steklenice; steklo; dl. 1,3 cm. 1695 SE 233 = 258, kv. 7/B5, PN KOV 467, inv. št. 21136 1714 SE 258, kv. 7/A5, PN OST 134, inv. št. 21262 Odl. listaste ploščice; bron; dl. 4,3 cm, š. 1,1 cm, db. 0,1 cm. Ploščat krožen predmet, morda zamašek ali tolkač žrmlje, ka- men je obdelan; petrografsko: prekristaljen, svetlo siv − skoraj 1696 SE 258, kv. 7/B5, PN KOV 430, inv. št. 21125 bel, apnenčev peščenjak, zrna velikosti 1 mm, zelo homogen, Odl. pločevine; bron; dl. 2,1 cm, š. 1.7 cm, db. 0,2 cm. brez fosilov; kamen; db. 3 cm, pr. 6,5 cm. 1697 SE 258, kv. 7/A5, PN KOV 438, inv. št. 21127 Odl. predmeta; bron; dl. 3,7 cm, š. 3,3 cm, db. 0,1 cm. 1698 SE 233, kv. 7/B3, PN KOV 849, inv. št. 21775 Obroč; železo; dl. 3,9 cm, š. 0,9 cm, db. 0,3 cm. 1699 SE 233 = 258, kv. 7/B4, PN KOV 511, inv. št. 21580 Kos s pravokotnim presekom in z blago zaobljeno zgornjo površino; železo; dl. 6,3 cm, š. 2 cm, db. 0,9 cm. 624 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1695 1697 1693 1698 1700 1699 1702 1710 1711 1712 1713 1714 SE 233 = SE 258; 1702 merilo 1 : 1, 1710–1714 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 625 1715 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1902, inv. št. 22530 1725 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1929, inv. št. 23017 Afriška sigilata; AS − Hayes 14; odl. ustja skodele; F AS − A2; Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. trakastega B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini, ročaja vrča ali amfore (ena kanelura na ZP); F A17; B preloma dobro ohr., mat, debel, mehurčkast, naguban predvsem na 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika. NP, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 7 %; datacija: 3. stoletje. 1726 SE 258~233, kv. 7/A5, PN KER 1576, inv. št. 23100 Transportno posodje; A − Dr. 6B−Fažana 1; odl. ustja amfore; 1716 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1455, inv. št. 22556 F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; Afriška sigilata; AS − nedoločljivo A/D; odl. prstanastega dna OHU 20 %; datacija: 1.–4. stoletje. in ostenja skodele/skodelice; F AS − A/D; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah 1727 SE 233 = 258, kv. 7/B5, PN KER 1542, inv. št. 23124 in pod patino na ZP; B premaza nedoločljivo; keramika; OHD Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 15 %; datacija: konec 2.−začetek 4. stoletja. dna amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 24 mm; OHD 100 %; datacija: 1.–4. stoletje. 1717 SE 233, kv. 7/B5, PN KER 1376, inv. št. 22577 Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; = G1886; F AS − D1; OHU 1728 SE 233 = 258, kv. 7/A5, PN KER 1501, inv. št. 23147 3 %; datacija: 320/330−400. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A12b; B preloma 1718 SE 233, kv. 7/B5, PN KER 0936, inv. št. 22597 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja krožnika; žleb na NP ostenja; F AS − D2; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; 1729 SE 258~233, kv. 7/B4, PN KER 1913, inv. št. premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr. pod močno patino Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. na obeh površinah odlomka, rahlo bleščeč, gladek, enako- zatiča amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; merne barve; B premaza 10R 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. pr. d. 28 mm; OHD 90 %; datacija: 1.–4. stoletje. 294 mm; OHU 5 %; datacija: sred.−druga pol. 5. stoletja. 1730 SE 258~233, kv. 7/B5, PN KER 1558, inv. št. 23199 1719 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1456, inv. št. 22642 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Afriška sigilata; AS − Hayes 73; odl. ustja sklede; F AS − D1; B odl. ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/8 preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. zelo slabo ohr. na ZP v luskah in pod patino; B premaza nedo- 1731 SE 258~233, kv. 7/B5, PN KER 1559, inv. št. 23202 ločljivo; keramika; pr. u. 124 mm; OHU 5 %; datacija: 400–460. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); 1720 SE 233, kv. 7/B5, PN KER 1032, inv. št. 22647 odl. ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A16b; B 7,5YR Afriška sigilata; AS − Hayes 73; odl. ustja in ostenja skodele; 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. dve kaneluri na NP roba ustja; F AS − D1; B preloma 2,5YR 1732 SE 233 = 258, kv. 11/B1, PN KER 2848, inv. št. 23264 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; zelo slabo ohr. Transportno posodje; A − Richborough 527; odl. ravnega dna pod patino; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 180 mm; in ostenja amfore; kanelure na ZP trupa; F A27b; B ZP 10YR OHU 10 %; datacija: 400−460. 8/4 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; 1721 SE 233, kv. 7/B3, PN KER 2244, inv. št. 22753 B NP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; datacija: druga Svetila; O − Loeschke Xa; odl. noska oljenke; F O16a; B pre- tretjina 1. stoletja pr. n. št.−sred. 3. stoletja n. št. loma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec 1.−2. 1733 SE 258~233, kv. 7/A5, PN KER 1566, inv. št stoletje/prva pol. 3. stoletje. Transportno posodje; AA − Africana IID = Keay 7; odl. ustja, 1722 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1951, inv. št. 22969 ročaja in ostenja amfore; F A5; B ZP 10YR 7/6 rumena; B Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. paličastega preloma 10YR 7/2 svetlo siva; keramika; pr. u. 120 mm; OHU ročaja vrča ali amfore (okrogel presek); F NK − istrska (A6b); B 10 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. keramika. 1734 SE 258~233, kv. 7/B5, PN KER 1577, inv. št. 23337 1723 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1408, inv. št. 22991 Transportno posodje; AA − Keay 25.3; odl. ustja, ročaja in Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ravnega dna in ostenja amfore; F A9b; B ZP 5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; B ostenja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B ZP 5YR 7/8 preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 105 mm; rdečkasto rumena; B preloma 2,5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. OHU 50 %; datacija: 4. stoletje. 80 mm; OHD 50 %. 1735 SE 233, kv. 7/C4, PN KER 3402, inv. št. 23342 1724 SE 258~233, kv. 11/B1, PN KER 1677, inv. št. 23006 Transportno posodje; AA − Keay 25.3; odl. ustja amfore; F Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. trakaste- A9a; B ZP 5YR 8/4 roza; B preloma 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; ga ročaja vrča ali amfore (ena kanelura, eno rebro na ZP); keramika; pr. u. 110 mm; OHU 15 %; datacija: 4. stoletje. F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; 1736 SE 258~233, kv. 7/B4, PN KER 1914, inv. št. 23376 keramika. Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ostenja in ročaj amfore, trakast (ena kanelura na ZP); F A9a; B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. 626 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1715 1716 1718 1719 1734 1720 1742 1760 1763 1764 1769 1779 1771 SE 223 = SE 258; 1715–1720 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 627 1737 SE 258~233, kv. 7/A5, PN KER 1565, inv. št. 23377 1748 SE 233, kv. 7/B5, PN KER 0934, inv. št. 23541 Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ročaja amfore (ena Transportno posodje; AA − nedoločeno; = G1747; F A8b; kanelura na ZP in 2 na NP); F A5; B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; datacija: 3.–5. stoletje. keramika; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. 1749 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1634, inv. št. 23542 1738 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1633, inv. št. 23389 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore, Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore, lečast presek; F A8b; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B prelo- D presek; F A5; B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: ma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. 4.– sred. 5. stoletja. 1750 SE 258~233, kv. 7/A5, PN KER 1563, inv. št. 23545 1739 SE 233, kv. 7/B5, PN KER 0776, inv. št. 23397 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ostenja in dna A20a; B ZP 7,5YR 7/4 roza; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; amfore; F A9a; B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 50 %; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. datacija: 4.–sred. 5. stoletja. 1751 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1458, inv. št. 23593 1740 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1949, inv. št. 23400 Transportno posodje; VA − MRA 3 − Agora F65/66; odl. noge Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. zatiča amfore; in ostenja amfore; kanelure na ZP ostenja; F A25; B preloma F A8b; B ZP 10YR 8/2 zelo bledo rjava; B preloma 2,5YR 7/8 10YR 8/4 zelo bledo rjava; premaz na ZP; slabo ohranjen, mat svetlo rdeča; B NP 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; bel sloj na ZP (AA); engoba; B premaza 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. d. dobro ohr; B premaza 10YR 8/2 zelo bledo rjava; keramika; pr. 50 mm; OHD 30 %; datacija: (1.−konec) 2.−3. stoletje. d. 34 mm; OHD 50 %; datacija: 4.–sred. 5. stoletja. 1752 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1204, inv. št. 23595 1741 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1931, inv. št. 23410 Transportno posodje; VA − MRA 3 − Agora F65/66; odl. dna Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja in in ostenja amfore; F A25; B ZP 2,5Y 8/2 bledo rumena; B pre- ostenja amfore; F A5; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; loma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. d. 54 mm; OHD datacija: 4.–sred. 5. stoletja. 100 %; datacija: (1.−konec) 2.−3. stoletje. 1742 SE 233, kv. 7/B5, PN KER 0561, inv. št. 23420 1753 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1410, inv. št. 23598 Transportno posodje; AA − Keay 35A; odl. ustja amfore; F Transportno posodje; VA − MRA 3 − Agora F65/66; odl. dna A3b; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 7/8 amfore; F A25; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; premaz rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %; data- na ZP; slabo ohranjen, mat engoba; B premaza 10YR 8/3 zelo cija: 5. stoletje. bledo rjava; keramika; pr. d. 58 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−3. stoletje. 1743 SE 233, kv. 7/C4, PN KER 3401, inv. št. 23455 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; 1754 SE 258~233, kv. 7/B5, PN KER 1699, inv. št. 23664 F A8b; B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.–5. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- stoletje. fore, trakast (ena globoka kanelura na ZP); F A27a; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B 1744 SE 233, kv. 7/B5, PN KER 1374, inv. št. 23496 NP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja amfore; F A20a; B preloma 7,5YR 6/4 svetlo rjava; B NP lisasto; 1755 SE 233, kv. 7/C4, PN KER 0818, inv. št. 23666 bel sloj na ZP (AA); slabo ohranjen; B premaza 2,5Y 8/2 bledo Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja in rumena; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. ostenja amfore; F A14b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 1745 SE 258, kv. 7/A4, PN KER 1928, inv. št. 23510 1756 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1203, inv. št. 23702 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore, le- Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ustja in čast presek, eno rebro in ena kanelura na ZP; F A3b; B preloma ostenja amfore; F A16c; B 7,5YR 6/6 rdečkasto rumena; kera- 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. mika; pr. u. 120 mm; OHU 60 %; datacija: 1.−5. stoletje. 1746 SE 258, kv. 6/E5, PN KER 1684, inv. št. 23530 1757 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1411, inv. št. 23705 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja A2; B ZP 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2,5YR 6/8 amfore, paličast (okrogel presek); F A12c; B preloma 5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 33 mm; OHD 70 %. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. 1747 SE 258~233, kv. 7/A5, PN KER 1564, inv. št. 23540 1758 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1453, inv. št. 23712 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja amfore (ena kanelura na NP); F A8b; B ZP 2,5YR 7/4 roza; B amfore, trakast; F A16a; B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; kera- preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; mika; datacija: 1.−5. stoletje. bel sloj na ZP (AA); srednje ohranjen; B premaza 5YR 8/4 roza; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. 1759 SE 258~233, kv. 7/B4, PN KER 2197, inv. št. 23714 Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja amfore ali vrča, paličast (ovalen presek); F A6b; B 7,5YR 7/4 roza; keramika. 628 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1760 SE 233, kv. 7/B3, PN KER 2245, inv. št. 23878 1770 SE 258, kv. 6/C4, PN KER 1246, inv. št. 24228 Kuhinjska keramika; AKK − Ostia I, fig. 261; odl. ustja in ostenja Kuhinjska keramika; KK43 − skleda z rahlo navznoter za-krožnika ali pokrova; F AKK − Black Top Ware; B preloma pognjenim ustjem; odl. ustja sklede; F KK − redukcijska z 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 250 mm; OHU 10 %; apnencem (N10b); B lisasto svetlo rjavo do črno; keramika; datacija: antoninsko obd.−konec 4. ali začetek 5. stoletja. OHU 2 %. 1761 SE 258~233, kv. 7/B5, PN KER 2060, inv. št 1771 SE 258, kv. 6/E5, PN KER 3337, inv. št. 24244 Kuhinjska keramika; KK19 − kozica? − lonec Auerberg?; odl. Kuhinjska keramika; KK47 − skleda z navznoter zapognjenim ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B ZP N 3 ustjem; odl. ustja in ostenja pokrova ali sklede; pas valovnice zelo temno siva; B preloma 10YR 6/2 svetlo rjavkasto siva; B − glavničenja na ZP roba ustja in ramena; F KK − redukcijska NP N 3 zelo temno siva; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %. z apnencem (N10c); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 270 mm; OHU 5 %. 1762 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1457, inv. št. 23923 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; 1772 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1310, inv. št. 24261 odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B ZP Kuhinjska keramika; KK52 ali KK53 − pekva; odl. držaja in oste- lisasto temno rjavo do črno; B preloma 7,5YR 5/4 rdečka- nja posode; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B lisasto sto rjava; B NP lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. rjavo do temno rjavo; keramika. 140 mm; OHU 5 %. 1773 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1454, inv. št. 24262 1763 SE 233, kv. 7/C4, PN KER 2319, inv. št. 23941 Kuhinjska keramika; KK52A − pekva; odl. ustja in ostenja pe- Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; kve; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do odl. ustja in ostenja lonca; F KK − oksidacijska z apnencem temno rjavo; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %. (N10e); B ZP lisasto oranžno do temno rjavo; B preloma 7,5YR 4/1 temno siva; B NP lisasto oranžno do temno rjavo; kerami- 1774 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1409, inv. št. 24279 ka; pr. u. 140 mm; OHU 15 %. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev−nedoločeno; odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F 1764 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1927, inv. št. 23960 KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto temno rjavo do Kuhinjska keramika; KK5 − lonec z dolgim izvihanim ustjem črno; keramika; pr. d. 140 mm; OHD 15 %. pod ostrim kotom in NP žlebom; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto rjavo do 1775 SE 258~233, kv. 7/B5, PN KER 2063, inv. št. 24325 temno rjavo; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 10 %. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev−nedoločeno; odl. ravnega dna lonca ali pitosa; F KK − oksidacijska z apnen- 1765 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1950, inv. št. 23964 cem (N10e); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. Kuhinjska keramika; KK6 − lonec z dolgim izvihanim ustjem 120 mm; OHD 10 %. pod ostrim kotom in NP žlebom; odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B ZP N 1776 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1933, inv. št. 24364 2,5 črna; B preloma 10YR 4/1 temno siva; B NP N 2,5 črna; Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev−nedoločeno; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 10 %. odl. ravnega dna in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP ostenja; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto 1766 SE 258~233, kv. 7/B5, PN KER 1561, inv. št. 24003 oranžno do temno rjavo; keramika; pr. d. 180 mm; OHD 10 %. Kuhinjska keramika; KK15 − lonec z mandljastim ustjem; odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto 1777 SE 258, kv. 6/C5, PN KER 1635, inv. št. 24374 temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 15 %. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK 1767 SE 233, kv. 7/B5, PN KER 0935, inv. št. 24025 − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do temno Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, rjavo; keramika. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca 1778 SE 258~233, kv. 7/B5, PN KER 2062, inv. št (N13c); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 120 mm; OHU Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev−nedoločeno; 5 %. odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto rjavo do črno; 1768 SE 233 = 258, kv. 7/C4, PN KER 2865, inv. št. 24186 keramika; pr. d. 90 mm; OHD 5 %. Kuhinjska keramika; KK3 − 5 − lonec z izvihanim ustjem na- tančneje nedoločeno; odl. ostenja lonca; vodoravno metličenje 1779 SE 258~233, kv. 7/B5, PN KER 2061, inv. št na ZP trupa; pas valovnice − glavničenje na ZP ramena; F KK − Kuhinjska keramika; KK9 − pitos, okrašen; odl. ustja pitosa; niz redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto temno rjavo do črno; odtisov s prstom na ZP ustja; F KK − redukcijska z apnencem keramika. (N10b); B ZP N 3 zelo temno siva; B preloma 10YR 6/2 svetlo rjavkasto siva; B NP N 3 zelo temno siva; keramika; pr. u. 1769 SE 233, kv. 7/C4, PN KER 3400, inv. št. 24207 320 mm; OHU 5 %. Kuhinjska keramika; KK39 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; odl. ustja sklede ali pokrova; vodoravno metličenje na ZP ostenja; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 300 mm; OHU 2 %. 629 1780 SE 233, kv. 7/B3, PN KER 2246, inv. št. 24389 1790 SE 233 = 258, kv. 7/B5, PN OST 120, inv. št. 25025 Kuhinjska keramika; KKP1 − pokrov z držajem orlo bifido; odl. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/ ustja in ostenja pekača; žleb na robu ustja; F KK − redukcijska ISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ISPINI, z apnencem (N10b); B 2,5Y 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 75 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; 255 mm; OHU 10 %. keramika; OHU 10 %; dl. 180 mm; š. 140 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 1781 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 2080, inv. št. 24398 Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. izvihanega ustja 1791 SE 258, kv. 7/A5, PN OST 144, inv. št. 25028 lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom do temno rjavo; keramika; OHU 2 %. CRIS/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRIS.. , 65 × 16 mm; F N22; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; 1782 SE 233, kv. 7/C4, PN KER 2320, inv. št. 24521 keramika; OHU 10 %; dl. 130 mm; š. 100 mm; v. 25 mm; Namizna keramika; NK33 − vrč s srednje širokim ustjem; odl. datacija: 1. stoletje. ustja in ročaja vrča, trakast ročaj NKR2B (ena kanelura na ZP); F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; SE 258A keramika; pr. u. 66 mm; OHU 15 %. 1796 SE 258A, kv. 6/D5, PN KOV 419, inv. št. 20053 1783 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1932, inv. št. 24522 Novec: Constans, Constantius II., Constantius Gaius ali Iulia- Namizna keramika; NK33 − vrč s srednje širokim ustjem; odl. nus/AE 3/kovan 348−361/?/RIC ?; bron; KN 67. ustja. ročaja in ostenja vrča, trakast ročaj NKR2B (ena kanelura na ZP); F NK − severnojadranska (N22); B 2,5YR 6/6 svetlo 1797 SE 258A, kv. 6/B5, PN KOV 567, inv. št. 21162 rdeča; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 20 %. Obroček; bron; db. 0,3 cm, pr. 2,4 cm. 1784 SE 258~233, kv. 7/B5, PN KER 1560, inv. št. 24529 1798 SE 258A, kv. 6/A1, PN KOV 439, inv. št. 21128 Namizna keramika; NK34B − vrč s srednje širokim ustjem; odl. Odl. objemke, v nestikajoč krog zavitega ploščatega traku; ustja in ostenja vrča z nastavkom za ročaj; žleb na robu ustja; bron; 0,8 cm, db. 0,1 cm, pr. 0,9 cm. F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; 1799 SE 258A, kv. 6/C5, PN KOV 318, inv. št. 21098 keramika; pr. u. 50 mm; OHU 35 %. Odl. igle, okroglega preseka; bron; dl. 6 cm, pr. 0,2 cm. 1785 SE 258~233, kv. 7/B4, PN KER 2198, inv. št 1800 SE 258A, kv. 6/C5, PN KOV 533, inv. št. 21151 Namizna keramika; NK33A ali NK34 − vrč s srednje širokim Odl. br. ploščica z zakovico, za popravilo nekega predmeta; ustjem; odl. ustja, ročaja in ostenja vrča, trakast NKR2B ročaj (ena bron; dl. 1,6 cm, š. 1,2 cm, db. 0,1 cm. kanelura na ZP); žleb na robu ustja; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 50 mm; OHU 30 %. 1801 SE 258A, kv. 6/E5, PN KOV 422, inv. št. 21526 Zvit tečaj ključavnice; železo; dl. 6,2 cm, š. 4,5 cm, db. 0,6 cm. 1786 SE 258, kv. 7/A5, PN KER 1930, inv. št. 24534 Namizna keramika; NK36; odl. ustja, ročaja in ostenja vrča, 1802 SE 258A, kv. 6/D5, PN KOV 434, inv. št. 21534 trakast (lečast presek); F NK − istrska (N16); B nedoločljivo; Odl. predmeta; železo. keramika; pr. u. 90 mm; OHU 20 %. 1803 SE 258A, kv. 6/D5, PN KOV 538, inv. št. 21595 1787 SE 233, kv. 7/B5, PN KER 0562, inv. št. 24847 Odl. predmeta; železo; dl. 10,3 cm, š. 6 cm, db. 0,6 cm. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 1804 SE 258A, kv. 6/C5, PN KOV 322, inv. št. 21473 ravnega dna in ostenja vrča; F NK severnojadranska (mejna med Odl. klina; železo; dl. 4,9 cm, š. 1,2 cm, db. 0,5 cm. N22 in A6a); B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 45 %. 1805 SE 258A, kv. 6/D5, PN KOV 431, inv. št. 21532 1788 SE 233, kv. 7/B5, PN KER 0808, inv. št. 24856 Odl. trakastega predmeta; železo; dl. 4,9 cm, š. 1 cm, db. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 0,25 cm. ravnega dna in ostenja lonca ali vrča; F NK − severnojadran- ska (N22); B ZP 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; B NP 5YR 7/8 rdečka- 1806 SE 258A, kv. 6/E5, PN KOV 421, inv. št. 21525 sto rumena; keramika; pr. d. 55 mm; OHD 100 %. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 1789 SE 258~233, kv. 7/A5, PN KER 1562, inv. št železo; dl. 6,5 cm. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 1807 SE 258A, kv. 6/D4, PN KOV 252, inv. št. 21436 ravnega dna posode; F NK − istrska (N16); B ZP 5YR 7/8 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; rdečkasto rumena; B NP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; železo; dl. 5,2 cm, š. 2,2 cm, db. 0,6 cm. pr. d. 100 mm; OHD 20 %. 1808 SE 258A, kv. 6/C5, PN KOV 418, inv. št. 21523 Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 5 cm. 1809 SE 258A, kv. 6/D5, PN KOV 931, inv. št. 21852 Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 5 cm. 630 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1780 1787 1786 1790 1797 1799 1803 1791 1800 1801 1805 1816 1817 1818 1828 1834 1819 1780–1791 SE 223 = SE 258, 1797–1834 SE 258A; 1780, 1786, 1787, 1834 merilo 1 : 3, 1805, 1816 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 631 1810 SE 258A, kv. 6/D5, PN KOV 432, inv. št. 21533 1821 SE 258A, kv. 6/B5, PN OST 117/2, inv. št. 21257 Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- Odlomek desnega dela ploščatega podstavka, na katerem je ka; železo; dl. 7,5 cm, š. 1,4 cm, db. 0,6 cm. vidna pritrditev desnega stopala in manjši polkrožen element; kamen; dl. 25 cm, š. 21 cm, db. 5,5 cm. 1811 SE 258A, kv. 6/C5, PN KOV 312, inv. št. 21469 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 9 cm, š. 1,7 cm, db. 0,9 cm. 1812 SE 258A, kv. 6/C5, PN KOV 537, inv. št. 21594 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 5,7 cm. 1822 SE 258A, kv. 6/B5, PN OST 117/3, inv. št. 21258 1813 SE 258A, kv. 6/C5, PN KOV 323, inv. št. 21474 Odlomki marmornega kipa − del meč desne noge, na Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; zgornjem delu se vidijo že vdolbinice za kolenom; na zunanji železo; dl. 12 cm, š. 2,8 cm, db. 1 cm. strani je viden spoj s trupom; kamen; dl. 18 cm, š. 8 cm. 1814 SE 258A, kv. 6/B4, PN KOV 420, inv. št. 21524 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 6 cm. 1815 SE 258A, kv. 6/C5, PN KOV 319, inv. št. 21471 Žebelj; železo. 1816 SE 258A, kv. 6/C5, PN STE 089, inv. št. 22052 Cevasta jagoda iz temno zelenega stekla; steklo. 1817 SE 258A, kv. 6/D5, PN STE 158, inv. št. 22115 Nagnjeno ostenje polkroglaste čaše z odrezanim klekastim 1823 SE 258A, kv. 6/B5, PN OST 117/4, inv. št. 21259 ustjem, oblika Isings 96; steklo; pr. 8 cm. Odlomki marmornega kipa − podpor- 1818 SE 258A, kv. 6/B5, PN STE 125, inv. št. 22083 nik v obliki debla, okrašen z izrezljano Nagnjeno ostenje čaše z odrezanim klekastim ustjem, zelen- vitico ali kačo na eni strani, na drugi kasto, pozno; steklo; pr. 8 cm; datacija: 3.–5. stoletje, višek v 4. je viden del trtinega lista ter neznani stoletju. element; nakazana je večja veja (pre- mer 7 cm), kjer je danes kos odlomljen; 1819 SE 258A, kv. 6/B5, PN STE 092, inv. št. 22055 kamen; dl. 12 cm, š. 12 cm. Del rahlo vboklega dna posode – čaše?; steklo; pr. 3 cm. 1820 SE 258A, kv. 6/B5, PN OST 117/1, inv. št. 21256 Odlomki marmornega kipa − gornji ali začelni del glave z valovito pričesko, počesano na prečko in krono ali vencem iz listov bršljana in vinske trte v visokem reliefu; na spodnjem delu je vdolbina za pritrjevanje (2,3 × 0,6 cm in globoka 3,3 cm); kamen; dl. 18 cm, š. 16,5 cm, db. 10 cm. 1824 SE 258A, kv. 6/B5, PN OST 118, inv. št. 21260 Odlomek marmornega kipa − odlo- mek palice z reliefnim okrasom, ver- jetno zavitih in zavezanih okrasnih trakov; kamen; dl. 14 cm, š. 4−5 cm, db. 2,5 cm. 632 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1825 SE 258A, kv. 6/B5, PN OST 141, inv. št. 21263 1832 SE 258A, kv. 6/B5, PN KER 2242, inv. št. 23427 Odlomki marmornega kipa − dela rahlo pokrčene leve noge Transportno posodje; AA − Keay 57; odl. ustja amfore; F A9b; – stegno s kolenom; kamen; dl. 28,5 cm, š. 15 cm. B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP bel sloj na ZP (AA); zelo slabo ohranjen; B premaza 7,5YR 8/3 roza; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %; datacija: sredina−druga pol. 5.−6. stoletje. 1833 SE 258A, kv. 6/C5, PN KER 1472, inv. št. 23448 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore trakast; F A5; B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. 1834 SE 258A, kv. 6/B5, PN KER 1760, inv. št. 23604 Transportno posodje; A − LRA 3; odl. ročaja amfore, ena kanelura na ZP; F A32; B preloma 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec 4.−6./7. stoletje. 1835 SE 258A, kv. 6/B5, PN KER 3370, inv. št. 23674 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja po- sode ali male amfore, trakast (en žleb na ZP); F Varia (N32a); B 1826 SE 258A, kv. 5/E5, PN OST 153, inv. št. 21265 2,5YR 4/6 rdeča; keramika. Odlomki marmornega kipa − del leve noge – meča, na zuna- nji strani vidna zlomljena povezava ovalne oblike (2 × 3 cm); 1836 SE 258A, kv. 6/B5, PN KER 3369, inv. št kamen; dl. 17 cm, š. 8 cm. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; = PN KER 2067; F A47; datacija: 1.−5. stoletje. 1837 SE 258A, kv. 6/B5, PN KER 2243, inv. št. 23961 Kuhinjska keramika; KK5 − lonec z dolgim izvihanim ustjem pod ostrim kotom in NP žlebom; odl. ustja lonca; F KK − oksi- dacijska z apnencem (N10f); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. 1838 SE 258A, kv. 6/D5, PN KER 2895, inv. št. 24187 Kuhinjska keramika; KK3 − 5−lonec z izvihanim ustjem natanč- neje nedoločeno; odl. ostenja lonca; pas valovnice − glavničenja na ZP ramena; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto 1827 SE 258A, kv. 6/D5, PN KER 1480, inv. št. 22611 svetlo rjavo do črno; keramika. Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja krožnika; F AS − D2; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; 1839 SE 258A, kv. 6/B5, PN KER 1555, inv. št. 24189 slabo ohr., gladek, mat, enakomerne barve; B premaza 2,5YR Kuhinjska keramika; KK3 − 5−lonec z izvihanim ustjem natanč- 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 350 mm; OHU 5 %; datacija: (360/70) neje nedoločeno; odl. ostenja lonca; pas glavničenja obliki 400–500. valovnice na ramenu; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika. 1828 SE 258A, kv. 6/A5, PN KER 1571, inv. št. 22806 Svetila; O − nedoločeno; odl. ramena in diska oljenke; reliefen 1840 SE 258A, kv. 6/B5, PN KER 1759, inv. št. 24212 okras lestve na ramenu in na disku motiv žarkov; F O15; B Kuhinjska keramika; KK39 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP nedoločljivo; keramika; odl. ustja sklede ali pokrova; F KK − redukcijska z apnen- pr. u. 60 mm; OHU 15 %; datacija: 4−5. stoletje. cem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 5 %. 1829 SE 258A, kv. 6/E5, PN KER 1466, inv. št. 22960 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja male 1841 SE 258A, kv. 6/E5, PN KER 2898, inv. št. 24231 amfore ali vrča, psevdo − dvopaličast; F NK − istrska pod. Kuhinjska keramika; KK44 − skleda z navznoter zapognjenim A6a; B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika. ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; F KK − oksidacijska z apnen- cem (N10f); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; OHU 2 %. 1830 SE 258A, kv. 6/E5, PN KER 1467, inv. št. 23370 Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ustja amfore; F A5a; 1842 SE 258A, kv. 6/E5, PN KER 2897, inv. št. 24307 B preloma 10YR 6/4 svetlo rumenkasto rjava; keramika; pr. u. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev−nedoloče- 100 mm; OHU 10 %; datacija: konec 4.–sred. 5. stoletja. no; odl. ravnega dna in ostenja sklede; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; 1831 SE 258A, kv. 6/A5, PN KER 2066, inv. št. 23372 pr. d. 120 mm; OHD 5 %. Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ustja amfore; F A9a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP bel sloj na ZP (AA); 1843 SE 258A, kv. 6/B5, PN KER 2896, inv. št. 24394 zelo slabo ohr; B premaza 7,5YR 8/3 roza; keramika; pr. u. Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ustja lonca; F KK − 100 mm; OHU 30 %; datacija: konec 4.–sred. 5. stoletja. redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; OHU 5 %. 633 1844 SE 258A, kv. 6/E5, PN KER 1465, inv. št. 24826 1852 SE 408, kv. 11/B1, PN KOV 453, inv. št. 20058 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Novec: Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius/ ravnega dna in ostenja posode; F NK severnojadranska (mej- AE 4/kovan 388−403/?/RIC?; bron; KN 86. na med N22 in A6a); B 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 50 %. 1853 SE 408, kv. 11/B2, PN KOV 348, inv. št. 21106 Odl. bronaste zakovice; bron; dl. 0,85 cm, š. 1,15 cm, 1845 SE 258A, kv. 6/B5, PN KER 2241, inv. št. 24853 db. 0,8 cm. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N22a); B ZP 5YR 6/4 1854 SE 408, kv. 9/E2, PN KOV 624, inv. št. 21179 svetlo rdečkasto rjava; B preloma 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; Odl. ustja posodice; bron; db. 2,9 cm, pr. 12 cm. keramika; pr. d. 70 mm; OHD 40 %. 1855 SE 408, kv. 11/A1, PN KOV 298, inv. št. 21090 1846 SE 258A, kv. 6/C4, PN OST 111, inv. št. 25003 Odl. ploščatega predmeta, pločevina je zavita oz. dvojna; Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI/…; bron; dl. 2,3 cm, š. 1.2 cm, db. 0,3 cm. žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRI.. , 42 × 16 mm; 1856 SE 408, kv. 11/A1, PN KOV 492, inv. št. 21144 F N22; B preloma 2,5YR 7/4 roza; keramika; OHU 5 %; dl. Odl. predmeta, poškodovanega v ognju; bron; dl. 1,8 cm, 115 mm; š. 62 mm; v. 30 mm; datacija: 1. stoletje. š. 0,8 cm, db. 0,5 cm. 1847 SE 258A, kv. 6/B4, PN OST 129, inv. št. 25015 1857 SE 408, kv. 11/C1, PN KOV 448, inv. št. 21131 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/NI; Odl. predmeta, verjetno pločevine, v celoti ožgano; bron; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..INI, 35 × 18 mm; dl. 1,3 cm, š. 1,1 cm, db. 0,1 cm. F N22; B preloma 2,5YR 7/4 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 155 mm; š. 145 mm; v. 31 mm; datacija: 1. stoletje. 1858 SE 408, kv. 11/C2, PN KOV 459, inv. št. 21132 Odl. bronaste pločevine; bron; dl. 4,1 cm, š. 2,5 cm, 1848 SE 258A, kv. 7/A5, PN OST 092, inv. št. 25080 db. 0,35 cm. Gradbeni material − keramičen; odl. tegule z odtisom mački- ne tačke; F N22; B preloma 2,5YR 7/4 roza; keramika; 1859 SE 408, kv. 11/A2, PN KOV 462, inv. št. 21550 dl. 180 mm; 150 mm; v. 25 mm. Nož; železo; dl. 4,8 cm, š. 1,5 cm, db. 0,3 cm. 1860 SE 408, kv. 11/B2, PN KOV 389, inv. št. 21510 Odl. rezila noža (popravljen po točki kv.iz11/B1); železo; dl. 4,95 cm, š. 2,5 cm, db. 0,2 cm. 1861 SE 408, kv. 11/C1, PN KOV 952, inv. št. 21872 Trak z zakovico; železo; dl. 4 cm. 1862 SE 408, kv. 11/B2, PN KOV 351, inv. št. 21484 Odl. okrogle sponke − omega fibula; železo; dl. 4,4 cm, š. 3,6 cm, db. 0,45 cm; datacija: druga polovica 1.–4. stoletje. 1863 SE 408, kv. 11/B2, PN KOV 854, inv. št. 21780 Odl. klina ali spojke z dvema krakoma približno iste dolžine; železo; dl. 7,7 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm. 1864 SE 408, kv. 11/C1, PN KOV 353, inv. št. 21485 Odl. predmeta; železo; dl. 3,3 cm, š. 2,9 cm, 1849 SE 258A, kv. 6/B4, PN OST 130, inv. št. 25082 db. 0,2 cm. Gradbeni material − keramičen; odl. tegule z odtisom čevlja; F N22; B preloma 2,5YR 7/4 roza; keramika; dl. 130 mm; 80 mm; v. 26 mm. SE 408 1850 SE 408, kv. 11/B1, PN KOV 452, inv. št. 20071 Novec: Gallienus (Salonina)/An/kovan 262/Rom RIC24 MIR 492; bron; KN 19. 1865 SE 408, kv. 11/B2, PN KOV 932, inv. št. 21853 1851 SE 408, kv. 11/A1, PN KOV 297, inv. št. 20030 Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 6 cm. Novec: Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulia- 1866 SE 408, kv. 11/B1, PN KOV 454, inv. št. 21544 nus/AE 3/kovan 348–361?/RIC ?; bron; KN 66. Žebelj s trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 6 cm. 634 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1846 1847 1849 1854 1858 1860 1859 1862 1863 1846–1849 SE 258A, 1854–1863 SE 408; 1849, 1854 merilo 1 : 3, 1858–1860 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 635 1867 SE 408, kv. 11/B2, PN KOV 460, inv. št. 21549 1883 SE 408, kv. 11/B2, PN OST 178, inv. št. 21267 Žebelj s tanko ploščato glavico in trnom kvadratnega preseka; Kamnita žrmlja; kamen. železo; dl. 5,2 cm. 1884 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 2857, inv. št. 22535 1868 SE 408, kv. 11/B1, PN KOV 388, inv. št. 21509 Afriška sigilata; AS − Hayes 14; odl. ostenja skodele; F AS − A2; Klin ali trn kvadratnega preseka; železo; dl. 4 cm. B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), mat, mehurčkast, neenakomerne barve; B 1869 SE 408, kv. 11/C2, PN KOV 450, inv. št. 21542 premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča in 5/8; keramika; datacija: Žebelj s trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 3,5 cm. 3. stoletje. 1870 SE 408, kv. 10/E1, PN KOV 935, inv. št. 21856 1885 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 1449, inv. št. 22545 Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 9 cm. Afriška sigilata; AS − Hayes 27; odl. prstanastega dna krožnika; 1871 SE 408, kv. 11/C3, PN KOV 919, inv. št. 21840 F AS − A2; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz po celi Odlomljen trn kvadratnega preseka, verjetno dva žeblja; površini, dobro ohr, gladek z nepravilnostmi, mat, enakomer- železo; dl. 4,5 cm. ne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 5 %; datacija: prva pol.−sred. 3. stoletja. 1872 SE 408, kv. 11/C3, PN KOV 918, inv. št. 21839 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 1886 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1553, inv. št. 22576 močno korodiran; železo; dl. 6 cm, š. 1,5 cm. Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; odl. krožnika (ustje, ostenje in dno); F AS − D1; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz 1873 SE 408, kv. 11/C3, PN KOV 911, inv. št. 21832 na NP in zg. delu ZP; dobro ohr., gladek, mat, rahlo neenako- Odlomljen žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega merne barve (mogoče spran), nepravilen prehod v zaglajeno preseka, močno korodiran; železo; dl. 3,5 cm. površino skoraj na dnu ZP; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; 1874 SE 408, kv. 11/B2, PN KOV 909, inv. št. 21830 keramika; pr. u. 236 mm; OHU 7 %; pr. d. 140 mm; OHD 2 %; Žebelj ali klin z okroglo glavico in trnom kvadratnega preseka, dl. mm; š. mm; v. 47 mm; datacija: 320−400. močno korodiran; železo; dl. 3,5 cm. 1887 SE 408, kv. 11/B2, PN KER 1540, inv. št. 22596 1875 SE 408, kv. 9/D1, PN KOV 884, inv. št. 21809 Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožni- Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, ka; F AS − D2; B preloma nedoločljivo; premaz na NP in zg. močno korodiran; železo; dl. 5,5 cm. delu ZP; slabo ohr. na NP in ZP, gladek, bleščeč, enakomerne barve; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 292 mm; OHU 1876 SE 408, kv. 9/E2, PN KOV 864, inv. št. 21789 10 %; datacija: 360–450. Odlomljen žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 9,5 cm. 1888 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1653, inv. št. 22601 Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; 1877 SE 408, kv. 9/A1, PN KOV 863, inv. št. 21788 F AS − D2; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP Odlomljen žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratne- in zg. delu ZP; slabo ohr. v luskah na NP, gladek, rahlo bleščeč; ga preseka, masiven, močno korodiran; železo; dl. 4 cm, š. B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 312 mm; 0,8 cm, db. 0,4 cm. OHU 5 %; datacija: sred.−druga pol. 5. stoletja. 1878 SE 408, kv. 11/B2, PN KOV 543, inv. št. 21597 1889 SE 408, kv. 11/B2, PN KER 1767, inv. št. 22602 Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožni- ka; železo; dl. 6,7 cm, š. 1,6 cm, db. 0,6 cm. ka; F AS − D2; B preloma 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; premaz na 1879 SE 408, kv. 11/B1, PN KOV 951, inv. št. 21871 NP in zg. delu ZP; zelo slabo ohr. v luska na obeh površinah Žebelj z manjšo okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- odlomka, gladek, rahlo svetleč, enakomerne barve; B premaza ka; železo; dl. 3,5 cm. 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 290 mm; OHU 7 %; datacija: sred.−druga pol. 5. stoletja. 1880 SE 408, kv. 11/C2, PN KOV 447, inv. št. 21540 Žebelj z malo polkrožno glavico in trnom kvadratnega prese- 1890 SE 408, kv. 7/A5, PN KER 1598, inv. št. 22782 ka; železo; dl. 8 cm. Svetila; O − Loeschke Xc; odl. dna in ostenja oljenke; F O11; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 36 mm; 1881 SE 408, kv. 7/B5, PN STE 147, inv. št. 22104 OHD 50 %; datacija: 3.−4. ali 5. stoletje. Odl. okenskega stekla; steklo; pr. 6 cm, 1891 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 1450, inv. št. 22847 1882 SE 408, kv. 11/B2, PN OST 116a, inv. št. 21255 Transportno posodje; A − Dr. 2–4 severnojadranska; odl. ro- Odlomek ročnega mlina, petrografsko: predornina − bazalt ali čaja amfore, dvojni paličast (ovalen presek); F A11; B preloma trahit (značilna velika poroznost in zaobljeni vtrošniki: glinenci 2,5YR 7/4 roza; keramika. (verjetno alkalni), malo kremena, rogovača in verjetno odlomki vulkanskega stekla); kamen; dl. 27,5 cm, š. 16 cm, db. 10 cm, 1892 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 2793, inv. št. 22924 pr. 33 cm. Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − Emiglia− Romagna; odl. ravnega dna amfore; F A16c; B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; OHU %; pr. d. 76 mm; OHD 35 %; data- cija: sredina 1.−3. stoletje. 636 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1882 1886 1885 1887 1888 1889 1892 SE 408; 1882 merilo 1 : 6, 1892 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 637 1893 SE 408, kv. 11/B2, PN KER 1726, inv. št. 22931 1904 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1551, inv. št. 23606 Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − jadranska; Transportno posodje; A − LRA 1; odl. ustja amfore; F A40; B odl. ročaja amfore, trakast (dve kaneluri na ZP); F A16b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 20 %; 7,5YR 7/4 roza; keramika. datacija: pozno 4.−7. stoletje. 1894 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1500, inv. št. 23263 1905 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 1447, inv. št. 23825 Transportno posodje; A − Richborough 527; odl. ustja amfore; Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − F A27b; B ZP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 7/6 Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (N11b); B 5YR rdečkasto rumena; B NP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 20 %. u. 120 mm; OHU 10 %; datacija: 2.tret. 1st. BC−sred.3. stoletje. 1906 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 1446, inv. št. 23826 1895 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1543, inv. št. 23271 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček− Transportno posodje; AA − Africana I = Keay 3; = G1896; Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; kanelure na ZP F A20b; B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; datacija: trupa; F EKK (N11a); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; sredina 2.−4. stoletje. pr. u. 90 mm; OHU 20 %. 1896 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1578, inv. št. 23270 1907 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1680, inv. št. 23930 Transportno posodje; AA − Africana I = Keay 3; odl. ustja, Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; ročaja in ostenja amfore; F A20b; B lisasto rdeče do temno odl. ustja in ostenja lonca; F KK − oksidacijska groba z rjavo; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 40 %; datacija: sredina apnencem (N12); B lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 2.−4. stoletje. 160 mm; OHU 10 %. 1897 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1539, inv. št. 23336 in kv. 1908 SE 408, kv. 11/B2, PN KER 1771, inv. št. 23935 11/B2, PN KER 1585, inv. št. 23338 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; odl. Transportno posodje; AA − Keay 25.3; = G1734; F A9b; data- ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B cija: 4. stoletje. lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 15 %. 1898 SE 408, kv. 11/B2, PN KER 1547, inv. št. 23371 1909 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 1445, inv. št. 23955 Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ročaja amfore, Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; trakast (ena kanelura na NP); F A9a; B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B keramika; datacija: konec 4.–sred. 5. stoletja. lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 2 %. 1899 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1550, inv. št. 23381 1910 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 1618, inv. št. 23963 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore, Kuhinjska keramika; KK6 − lonec z dolgim izvihanim ustjem trakast? (ena kanelura na NP); F A9a; B 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; pod ostrim kotom in NP žlebom; odl. ustja in ostenja lonca; F keramika; datacija: 4.–sred. 5. stoletja. KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 1900 SE 408, kv. 11/B2, PN KER 1594, inv. št. 23437 Transportno posodje; A − Keay 62Q/R; odl. ustja amfore; F 1911 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 1444, inv. št. 24321 A8a; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 7/8 Namizna keramika; KK35 − ravno dno loncev−nedoločeno; rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 15 %; data- odl. konkavnega dna lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca cija: sred. 5.−6. stoletje. (N9b); B ZP 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B NP 5YR 6/6 rdečka- sto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 100 %. 1901 SE 408, kv. 11/B2, PN KER 1325, inv. št. 23438 Transportno posodje; A − Keay 62; odl. ustja amfore; F A20d; 1912 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1544, inv. št. 24526 B ZP 2,5Y 8/3 bledo rumena; B preloma 5YR 8/4 roza; B NP Namizna keramika; NK34A − vrč s srednje širokim ustjem; 5YR 8/4 roza; bel sloj na ZP (AA); dobro ohr; B premaza odl. ustja, ročaja in ostenja vrča, paličast (ledvičast presek); 2,5Y 8/3 bledo rumena; keramika; pr. u. 136 mm; OHU 25 %; F NK − severnojadranska (N22b); B 5YR 6/6 rdečkasto rume- datacija: 6. stoletje.? na; keramika; pr. u. 40 mm; OHU 40 %. 1902 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1418, inv. št. 23483 1913 SE 408, kv. 11/B2, PN KER 1621, inv. št. 24584 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ustja amfore; Namizna keramika; NK54; odl. ustja lonca ali vrča; F NK − is- F A5; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2,5YR 6/8 trska (N3); B 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. svetlo rdeča; keramika; OHU 2 %. 94 mm; OHU 10 %. 1903 SE 408, kv. 11/B2, PN KER 1603, inv. št. 23551 1914 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 1448, inv. št. 24589 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore, Namizna keramika; NK60 − posnetek egejskega narebrenega trakast (lečast presek); F A9a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; lončka; odl. ustja in ostenja lončka; kanelure na ZP trupa; F NK keramika; datacija: 3.–5. stoletje. severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 6/8 rdečka- sto rumena; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 7 %. 638 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1894 1896 1900 1901 1904 1912 1914 SE 408, merilo 1 : 3 639 1915 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 1432, inv. št. 24764 1925 SE 423, kv. 10/B1, PN KOV 927, inv. št. 21848 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 4 cm. ravnega dna in ostenja posode; F NK − istrska (N5); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 10 %. 1926 SE 423, kv. 10/D2, PN STE 009, inv. št. 21973 Ravno odrezano klekasto ustje čaše, rumeno zeleno, oblika 1916 SE 408, kv. 11/C2, PN KER 1619, inv. št. 24846 Isings 96; steklo; pr. 9,1 cm; datacija: 3.–5., višek v 4. stoletju. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna in ostenja vrča ali amfore; F NK − severnojadran- 1927 SE 423, kv. 10/C1, PN KER 2854, inv. št. 22659 ska (N22); B nedoločljivo; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 40 %. Afriška sigilata; AS − dno Hayes 59−65; odl. dna krožnika; F AS − D1; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in 1917 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 1552, inv. št. 24859 zg. delu ZP; slabo ohr. na NP v luskah in pod patino, gladek, Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; = PN mat, enakomerne barve; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; KER 1562; F NK − istrska (N16); OHD 20 %. keramika; pr. d. 310 mm; OHD 10 %; datacija: sred. 4.−sred. 5. stoletja. 1918 SE 408, kv. 11/B1, PN KER 0948, inv. št. 24863 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 1928 SE 423, kv. 10/C1, PN KER 1678, inv. št. 22933 ravnega dna lonca ali vrča; F NK − mejna med N22 in A6a (N5); Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − jadranska; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 90 mm; OHD odl. ravnega dna amfore; F A16b; B 7,5YR 8/4 roza; keramika; 25 %. pr. d. 120 mm; OHD 45 %; datacija: sred. 1.−3. stoletje. 1919 SE 408, kv. 9/D1, PN OST 185, inv. št. 24976 1929 SE 423, kv. 10/C1, PN KER 1679, inv. št. 22935 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − jadran- CRISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRISPINI, ska; odl. ročaja in ostenja amfore; F A16b; B 7,5YR 8/4 roza; 103 × 16 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/4 roza; B NP bel sloj keramika; datacija: sred. 1.−3. stoletje. na ZP (AA); keramika; OHU 25 %; dl. 170 mm; š. 120 mm; v. 24 mm; datacija: 1. stoletje. 1930 SE 423, kv. 10/C1, PN KER 1640, inv. št. 23075 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja in ostenja 1920 SE 408, kv. 11/B1, PN OST 105, inv. št. 25020 amfore, paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom C/…; rumena; keramika; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. C.. , slabo viden, 62 × 18 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/3 roza; keramika; 1931 SE 423, kv. 10/C2, PN KER 3383, inv. št. 23195 OHU 2 %; dl. 92 mm; š. 62 mm; v. 27 mm; datacija: 1. stoletje. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); odl. ročaja amfore, paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/6 1921 SE 408, kv. 11/B1, PN OST 104, inv. št. 25021 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.–4. stoletje. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/RI- SPIN/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..RISPIN.. , 1932 SE 423, kv. 10/C1, PN KER 2309, inv. št. 23257 slabo viden, 78 × 16 mm; F N22; B ZP 7,5YR 8/2 rozasto bela; Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; odl. B preloma 2,5YR 7/4 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 125 mm; ustja amfore; F A17; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; š. 93 mm; v. 29 mm; datacija: 1. stoletje. keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. 1933 SE 423, kv. 10/C2, PN KER 3313, inv. št. 23558 SE 423 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; 1922 SE 423, kv. 10/B2, PN KOV 698, inv. št. 20099 F A13b; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; Novec: nedoločljiv/AE 4/kovan druga pol. 4. stoletja/?/RIC ?, datacija: 3−5. stoletje. zelo močno izrabljen; bron; KN 33. 1934 SE 423, kv. 10/B1, PN KER 1715, inv. št. 24245 1923 SE 423, kv. 10/C2, PN KOV 474, inv. št. 21140 Kuhinjska keramika; KK47 − skleda z navznoter zapognjenim Odl. pločevine; bron; dl. 2,2 cm, š. 1,6 cm, db. 0,2 cm. ustjem; odl. ustja sklede ali skodele; 2 niza valovnice (glavni- čenje) na ZP roba ustja; vodoravno metličenje; F KK − re- 1924 SE 423, kv. 10/E1, PN KOV 648, inv. št. 21657 dukcijska z apnencem (N10c); B 7,5YR 3/1 zelo temno siva; Odl. ploščatega predmeta; železo; dl. 6,2 cm, š. 5,2 cm, keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %. db. 0,2 cm. 1935 SE 423, kv. 10/C2, PN KER 2805, inv. št. 24273 Kuhinjska keramika; KK52E ali SH1; odl. ostenja pitosa ali pe- kve; vodoravno glavničenje na ZP, izmenjujoče vodoravno in poševno glavničenje in metličenje na NP; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B pre- loma 7,5YR 4/1 temno siva; B NP 7,5YR 4/2 temno rdečkasto siva rjava; keramika. SE 438 1936 SE 438, kv. 11/A2, PN KOV 553, inv. št. 21158 Odl. predmeta; bron; dl. 2,5 cm, š. 1,7 cm, db. 0,1 cm. 640 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1926 1945 1942 1955 1957 1971 1962 1963 1970 1966 1972 1974 1976 1978 1977 1926 SE 423, 1942–1957 SE 438, 1962–1971 SE 443, 1972 SE 391, 1974, 1976 SE 341, 1977–1978 SE 322; 1926, 1942, 1962, 1963, 1966, 1971 merilo 1 : 2, 1972 1 : 6, ostalo merilo 1 : 3. 641 1937 SE 438, kv. 10/D2, PN KOV 259, inv. št. 21086 1950 SE 438, kv. 11/B1, PN KER 3419, inv. št. 23474 Odl. ploščice; bron; dl. 1,3 cm, š. 1 cm, db. 0,1 cm. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja amfore; F A5; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 1938 SE 408, kv. 11/C1, PN KOV 952, inv. št. 21872 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. Trak z zakovico; železo; dl. 4 cm. 1951 SE 438, kv. 11/A1, PN KER 2191, inv. št. 23503 1939 SE 438, kv. 11/A2, PN KOV 552, inv. št. 21606 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; Zvit manjši žebljiček, s ploščato okroglo glavico in kratkim tr- F A13b; B ZP 7,5YR 8/4 roza; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto nom kvadratnega preseka; železo; dl. 2 cm, š. 1 cm, db. 0,4 cm. rumena; B NP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; bel sloj na ZP (AA); 1940 SE 438, kv. 11/B2, PN KOV 815, inv. št. 21750 slabo ohr; B premaza 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- datacija: 3.–5. stoletje. ka; železo; dl. 2.2 cm, db. 0,3 cm. 1952 SE 438, kv. 11/A1, PN KER 2190, inv. št. 23504 1941 SE 438, kv. 11/C3, PN KOV 954, inv. št. 21874 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ustja amfore; F Trn pravokotnega preseka; železo; dl. 4,5 cm, š. 2,5 cm, db. A20c; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 0,5 cm. 10 %; datacija: 3.–5. stoletje. 1942 SE 438, kv. 11/B1, PN KER 3423, inv. št. 22593 1953 SE 438, kv. 11/A1, PN KER 2189, inv. št. 23505 Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožni- Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja ka; F AS − D2; B preloma 2,5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na amfore; F A9a; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma NP in zg. delu ZP; slabo ohr., gladek, bleščeč?, enakomerne 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. barve?; B premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 1954 SE 438, kv. 11/B2, PN KER 3375, inv. št. 23576 312 mm; OHU 5 %; datacija: (360/70) 400–450. Transportno posodje; A − afriška ali španska − nedoločeno; 1943 SE 438, kv. 10/A2, PN KER 1513, inv. št. 22918 odl. ročaja amfore, lečast presek in dve rebri na ZP; F A5; B Transportno posodje; A − Dr. 2–4 − nedoločena; odl. ročaja 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. amfore, paličast−dvojni? (okrogel presek); F A23b; B preloma 1955 SE 438, kv. 11/B2, PN KER 1400a, inv. št. 23582 5YR 8/2 rozasto bela; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. Transportno posodje; A − Poznorodoška − Camulodunum 1944 SE 438, kv. 11/B1, PN KER 3422, inv. št. 23268 184; odl. ročaja in ostenja amfore; F A29; B preloma 2,5YR 6/6 Transportno posodje; A − Richborough 527; odl. ustja amfore; svetlo rdeča; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. F A27b; B ZP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 7/6 1956 SE 438, kv. 10/D2, PN KER 1511, inv. št. 23675 rdečkasto rumena; B NP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- pr. u. 120 mm; OHU 10 %; datacija: druga tret. 1. stoletja pr. n. fore; F Varia (A13b); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika. št.−sred. 3. stoletja. 1957 SE 438, kv. 11/A1, PN KER 2192, inv. št. 24583 1945 SE 438, kv. 11/A1, PN KER 1768, inv. št. 23269 Namizna keramika; NK54; odl. ustja in ostenja vrča z na- Transportno posodje; A − Ostia 59; odl. ustja amfore; F A9a; stavkom za ročaj; F NK − istrska (N3); B 7,5YR 6/6 rdečkasto B 2,5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 20 %; rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 15 %. datacija: konec 1.−sred. 2. stoletja. 1958 SE 438, kv. 11/B1, PN KER 3424, inv. št. 24800 1946 SE 438, kv. 11/B1, PN KER 3421, inv. št. 23317 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. odl. ravnega dna in ostenja lonca; F NK − istrska (N16); B ZP zatiča amfore; F A5; B 5YR 8/4 roza; keramika; OHD 100 %; 7,5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma N 4/; B NP 7,5YR 7/6 datacija: 3.−4. stoletje. rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 15 %. 1947 SE 438, kv. 11/A1, PN KER 3406, inv. št. 23349 1959 SE 438, kv. 10/D2, PN KER 1512, inv. št. 24944 Transportno posodje; AA − Keay 25; odl. ustja amfore; F A5; B Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja vrčka; ZP 5YR 8/1; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/4 roza; keramika; 7/6 rdečkasto rumena; bel sloj na ZP (AA); B premaza 7,5YR 8/1 OHU 10 %. bela; keramika; OHU 5 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 1948 SE 438, kv. 11/B1, PN KER 3420, inv. št. 23359 SE 254 Transportno posodje; AA − Africana II ali Keay 25; odl. zatiča 1960 SE 254, kv. 11/B1, PN KOV 257, inv. št. 21085 in ostenja amfore; F A20d; B preloma nedoločljivo; keramika; Odl. ploščice; bron; dl. 3,2 cm, š. 1,3 cm, db. 0,2 cm. OHD 100 %; datacija: 3.–sred. 5. stoletja. SE 443 1949 SE 438, kv. 11/B2, PN KER 3373, inv. št. 23464 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore, 1961 SE 443, kv. 11/C3, PN KOV 461, inv. št. 21133 D presek; F A20b; B ZP 7,5YR 5/2; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo Odl. tanke pločevine; bron; dl. 1,5 cm, š. 0,5 cm, db. 0,1 cm. rdeča; keramika; datacija: 3.–5. stoletje. 1962 SE 443, kv. 11/C3, PN KOV 502, inv. št. 21146 Odl. pasnega okova; bron; dl. 7,1 cm, š. 0,8 cm, db. 0,1 cm. 642 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1963 SE 443, kv. 11/C3, PN KOV 468, inv. št. 21137 1973 SE 391, kv. 12/E2, PN KER 0691, inv. št. 23284 Odl. strigila; bron; dl. 11,6 cm, š. 1 cm, db. 0,5 cm; datacija: Transportno posodje; AA − Africana IID = Keay 7; = G961; 1.–4. stoletje. F A13b; OHU 25 %; datacija: sred. 3. stoletja−druga pol. 4. stoletja. 1964 SE 443, kv. 11/D3, PN KOV 508, inv. št. 21577 Odl. tankega trna okroglega preseka; železo; dl. 5,5 cm. SE 341 1965 SE 443, kv. 11/C3, PN KOV 507, inv. št. 21576 1974 SE 341, kv. 12/A1, PN KER 0256, inv. št. 23095 Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 5,5 cm. Transportno posodje; A − Dr. 6B−Fažana 1; odl. ustja, vratu in 1966 SE 443, kv. 11/C3, PN STE 127, inv. št. 22085 ročaja amfore; F A12a; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; Del dna skodelice z nataljeno prstanasto nogo; steklo; dataci- keramika; pr. u. 90 mm; OHU 50 %; datacija: 1.–4. stoletje. ja: zgodnje flavijski čas – 2. stoletje. 1975 SE 341, kv. 12/A1, PN KER 0228, inv. št. 23440 1967 SE 443, kv. 11/C3, PN KER 2187xx, inv. št. 23119 Transportno posodje; A −afriška cilindrična velikih dimenzij; odl. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. zatiča amfore; F A9a; B 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; B NP bel sloj na ročaja amfore; F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; ZP (AA); zelo slabo ohr; B premaza 10YR 8/2 zelo bledo rjava; datacija: 1−4. stoletje. keramika; OHD 100 %; datacija: druga pol. 4.−5. stoletje. 1968 SE 443, kv. 11/C3, PN KER 1596, inv. št. 24288 1976 SE 341, kv. 12/A1, PN KER 0259, inv. št. 23940 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnen- odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B cem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 123 mm; OHU 5 %. pr. d. 100 mm; OHD 5 %. SE 322 1969 SE 443, kv. 11/C3, PN KER 2187, inv. št. 24793 1977 SE 322, kv. 12/D1, PN KER 0308, inv. št. 23025 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ustja amfore; odl. ravnega dna z ostenjem vrča ali amfore; F NK − sever- žig..PDI.. na ZP ustja; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; nojadranska (N22); B 2,5YR 7/4 roza; premaz na ZP; tanka keramika; pr. u. 132 mm; OHU 15 %; datacija: prva pol.−tretja engoba; B premaza 2,5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 100 mm; četrtina 1. stoletje. OHD 20 %; dl. 0 mm; 0 mm; v. 0 mm. 1970 SE 443, kv. 11/D3, PN OST 123, inv. št. 25012 1978 SE 322, kv. 12/E1, PN KER 0052, inv. št. 23026 Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ustja, ostenja in Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom ročaja amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; CRIS/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CIS.. , pr. u. 127 mm; OHU 20 %; datacija: prva pol.−3. četrtina 1. 32 × 17 mm; F N22; B ZP 2,5Y 8/3 bledo rumena; B preloma stoletja. 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 2,5Y 8/3 bledo rumena; bel sloj na ZP (AA); keramika; OHU 5 %; dl. 180 mm; 95 mm; 1979 SE 322, kv. 12/D1, PN KER 0137, inv. št. 24062 v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 1971 SE 443, kv. 11/C3, PN OST 147, inv. št. 25035 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanem ustju; = G2320; F NK − trda, oksidacijska (N9b). Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, cel CRISPINI, SE 324 104 × 15 mm; F N22; B preloma 2,5YR 7/4 roza; kerami- ka; OHU 10 %; dl. 240 mm; š. 135 mm; v. 25 mm; datacija: 1980 SE 324, kv. 12/C1, PN KOV 039, inv. št. 21323 1. stoletje. Odl. žeblja ali klina, odl. trna kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 5,8 cm, š. 1,2 cm. SE 391 1981 SE 324, kv. 11/E1, PN OST 074, inv. št. 24999 1972 SE 391, kv. 12/E2, PN OST 069, inv. št. 21248 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom Odl. zgornjega kamna ročnega mlina, na zgornji površini je CRISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. izredno ovalna luknja za pritrditev ročaja, centralna luknja; petrograf-slabo, skoraj cel CRISPINI, okvir 105 × 15 mm; F N22; B prelo- sko: predornina−trahit? (vtrošniki: glinenci (verjetno alkalni), ma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 10 %; malo kremena in rogovača); dl. 210 mm; š. 130 mm; v. 25 mm; datacija: 1. stoletje. kamen; dl. 29,5 cm, š. 17 cm, SE 214 db. 7 cm, 1982 SE 214, kv. 8/D5, PN KER 2920, inv. št. 22606 pr. 40,6 cm. Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. dna krožnika; 2 para žlebov na NP dna; F AS − D2; B preloma 10R 5/8 rdeča; premaz na NP; dobro ohr. (prežgano), rahlo bleščeč, gladek, enakomerne barve; B premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; OHD 5 %; datacija: 360–500. 643 SE 202 1997 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0115, inv. št. 22164 Padska sigilata; ITS − Consp. 27 ali 29; odl. ustja in ostenja 1983 SE 202, kv. 8/D3, PN KOV 050, inv. št. 21011 skodelice; F Tardopadana; B preloma 7,5YR 7/4 roza; premaz Žebelj; bron; dl. 5,4 cm, š. 1,5 cm, db. 0,4 cm. po celi površini; slabo ohr. v luskah, rahlo bleščeč, gladek, 1984 SE 202, kv. 8/D3, PN KOV 224, inv. št. 21420 neenakomerne barve; B premaza 2,5YR 4/8 rdeča; kerami- Odl. ukrivljenega predmeta, trna kvadratnega preseka; železo; ka; pr. u. 100 mm; OHU 10 %; datacija: tiberijsko − prva pol. dl. 7 cm, db. 1 cm. 2. stoletja. 1985 SE 202, kv. 8/E3, PN KOV 046, inv. št. 21326 1998 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0758, inv. št. 22189 Odl. predmeta, verjetno močno korodiranega žeblja; železo; Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ustja in ostenja skodelice dl. 4,7 cm, š. 1,5 cm. z rebrom; žleb na ZP ustja; F Tardopadana (TS4); B 7,5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran in v luskah), 1986 SE 202, kv. 8/D3, PN KOV 532, inv. št. 21590 gladek, mat, lisast; B premaza 2,5YR 5/8 rdeča; keramika; Odl. predmeta; železo; dl. 8,2 cm, š. 3,1 cm, db. 0,6 cm. pr. u. 100 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1.–prva pol. 1987 SE 202, kv. 8/D3, PN KOV 048, inv. št. 21328 2. stoletja. Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka, 1999 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0112, inv. št. 22239 močno korodiran; železo; dl. 4,5 cm, š. 2,3 cm, db. 0,7 cm. Padska sigilata; Padana B − nedoločljivo; odl. ostenja sko- 1988 SE 202, kv. 8/E4, PN KOV 047, inv. št. 21327 delice; F Padana B; B preloma 5YR 8/4 roza; premaz po celi Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; površini, dobro ohr., bleščeč, enakomerne barve; B premaza železo; dl. 3 cm. 2,5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: prva pol. 1. stoletja. 1989 SE 202, kv. 8/D3, PN STE 006, inv. št. 21970 2000 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0155, inv. št. 22309 Del navznoter cevasto zavihanega ustja balzamarija, slaba Keramika tankih sten; KTS − Angera 3−Ricci 2/231 pozni, neokr; kvaliteta izdelave; steklo; pr. 4,6 cm. odl. ustja in ostenja skodelice; F IKTS−redukcijska s premazom, mehka (KTS6); B 2,5Y 6/1 siva; premaz po celi površini, dobro 1990 SE 202, kv. 8/D2, PN STE 050a, inv. št. 22014 ohr., mat, tanek, gladek, rahlo lisast−temnorjav do črn; B prema- Skodelica z navzdol zapognjenim in sploščenim ovratnikastim za 10YR 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 124 mm; OHU 15 %; robom, oblika Isings 69a; steklo; dl. 3 cm, š. 2,8 cm; datacija: datacija: (druga pol.) flav/konec 1.−(sred.) 2. stoletja. 1. stoletje. 2001 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0220, inv. št. 22543 1991 SE 202, kv. 8/D2, PN STE 050b Afriška sigilata; AS − prod. A2 − nedoločljivo; odl. prstana- Odlomek ustja čaše; steklo. stega dna sklede ali skodele; F AS − A2; B preloma 2,5YR 7/8 1992 SE 202, kv. 8/D3, PN STE 008, inv. št. 21972 svetlo rdeča; premaz po celi površini; slabo ohr. na NP (?na Navznoter zapognjeno in sploščeno ustje steklenice; steklo; ZP) v luskah in pod patino, gladek, mat, enakomerne barve; B pr. 5 cm. premaza 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 5 %; datacija: konec 2.−3. stoletje. 1993 SE 202, kv. 8/D3, PN STE 024, inv. št. 21988 Del ostenja kvadratne steklenice, modrikasto steklo; steklo; dl. 2002 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0622, inv. št. 22677 3,5 cm, š. 4 cm. Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena, diska in noska oljenke; rame IIIa; plastična voluta z okroglim gumbkom; 1994 SE 202, kv. 8/D3, PN STE 007, inv. št. 21971 reliefen okras na disku nakazan; F O8; B preloma 7,5YR 8/4 Odl. ostenja z vrezanim okrasom; steklo. roza; premaz na ZP; srednje ohranjen, razredčen, lisast, mat, 1995 SE 202, kv. 8/D3, PN OST 081, inv. št. 21250 močno spran; B premaza 2,5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. Dva igralna žetona; kamen; dl. 1,8 cm, š. 1,6 cm, db. 0,4 cm. u. 70 mm; OHU 45 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletje. 1996 SE 202, kv. 8/D3, 2003 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0759, inv. št. 22727 Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. dna oljenke; na dnu žig PN KER 3425, inv. št. v reliefu ATIMETI; na dnu žleb in rebro, med črkama T in I 25114 bunčica v reliefu, nad I krogec v reliefu (mogoče z bunčico v Gradbeni material; od- sredi); žig: ATIMETI; F O3a; B preloma 2,5YR 6/8 svetlo rdeča; lomki imbreksa; F N22; B keramika; pr. d. 40 mm; OHD 40 %; datacija: klavdijsko − zač. preloma 5YR 6/6 rdečka- 2. stoletja. sto rumena; keramika; dl. 193 mm; 132 mm; 2004 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0277/2, inv. št. 23055 v. 3 mm. Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja in ostenja amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; dataci- ja: 1.–2. stoletje.(?) 644 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 1989 1983 1986 1990 1991 1992 1993 1996 1995 1997 1998 2001 2002 2003 SE 202; 1996 merilo 1 : 6, ostalo merilo 1 : 2. 645 2005 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 2871, inv. št. 23074 2017 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0479, inv. št. 23882 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja amfore pa- Kuhinjska keramika; KK1B − lonec z vertikalnim ustjem; odl. ličast (okrogel presek); F A16c; B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto keramika; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 96 mm; OHU 15 %. 2006 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0277/1, inv. št. 23078 2018 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0281, inv. št. 23939 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna, ostenja in Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; ročaja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; odl. ustja in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; F pr. d. 55 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−2. stoletje? KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 195 mm; OHU 5 %. 2007 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0156, inv. št. 23127 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 2019 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0298, inv. št. 24067 ročaja amfore ovalen presek; F A16b; B 7.5YR 7/6 rdečkasto Namizna keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja lončka; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B 5YR 2008 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 2870, inv. št. 23151 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 10 %. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ročaja amfore paličast (okrogel presek); F A6a; B 5YR 7/8 2020 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0743, inv. št. 24069 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. 2009 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0114, inv. št. 23197 ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B lisasto Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 7 %. odl. ročaja amfore ali vrča; F A6c; B 5YR 7/6 rdečkasto rume- na; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 2021 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0668, inv. št. 24078 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 2010 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0282, inv. št. 23468 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. noge in ostenja ustja in ostenja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska amfore; F A9a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; OHD brez apnenca (N9b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. pr. u. 114 mm; OHU 15 %. 2011 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0218, inv. št. 23513 2022 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 2887, inv. št. 24108 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ra- trakast; F A9d; B ZP 7.5YR 6/4 svetlo rjava; B preloma 2.5YR menom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja 6/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. in ostenja lonca; žleb na robu ustja; pas vodoravnega glavničenja 2012 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0615, inv. št. 23713 na ZP ramena; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisasto Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. amfore paličast (ovalen presek); F A6c; B 10YR 8/4 zelo bledo 2023 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0646, inv. št. 24204 rjava; keramika. Kuhinjska keramika; KK38 − skleda z orlo bifido; odl. ustja 2013 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 2869, inv. št. 23723 in ostenja sklede ali pokrova; kanelura na robu ustja; F KK − Transportno posodje; PA4 – pokrovček v kalupu, ploščat; oksidacijska/redukcijska, groba (N10e); B ZP 10YR 2/1 črna; pokrovček za amforo; F A1a; B lisasto rdeče do temno rdeče; B preloma 2.5YR 3/3 temno rdečkasto rjava; B NP 2.5YR 4/4 keramika; OHU 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 186 mm; OHU 15 %. 2014 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0773, inv. št. 23738 2024 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0412, inv. št. 24356 Italska kuhinjska keramika; IKK3 − pekač z enostavnim ustjem; Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. = PN KER 365; F IKK (N18); OHU 10 %; datacija: druga pol. 1. ravnega dna lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 66 mm; OHD 10 %. 2015 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0111, inv. št. 23765 2025 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0778, inv. št. 24450 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja Namizna keramika; NK5 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. pokrova; F IKK (N18); B lisasto temno rjavo do črno; kera- ustja posode; F NK − severnojadranska ali istrska (N3); B 5YR mika; pr. u. 96 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja 6/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %. pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 2026 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0480, inv. št. 24459 2016 SE 202, kv. 8/E4, PN KER 0113, inv. št. 23861 Namizna keramika; NK5D − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrč s trolistnim ustjem − ustja lonca; F NK − severnojadranska ali istrska (N3); B 7.5YR 6/6 Knossos tip 1; odl. ročaja posode (dve kaneluri na ZP); F EKK rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 105 mm; OHU 10 %. (KTS2); B ZP 2.5YR 5/8 rdeča; B preloma 2.5YR 4/3 rdečkasto 2027 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0779, inv. št. 24603 rjava; B NP 2.5YR 5/8 rdeča; keramika. Namizna keramika; NK62 − lonček; odl. ustja lončka; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; kerami- ka; pr. u. 66 mm; OHU 10 %. 646 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2013 2016 2017 2018 2019 2020 2023 2027 SE 202; 2016 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 647 2028 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0283, inv. št. 24810 SE 410A Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B nedoločljivo; 2037 SE 410A, kv. 13/C1, PN KER 1142, inv. št. 23999 keramika; pr. d. 60 mm; OHD 50 %. Kuhinjska keramika; KK14B − lonec s kratkim ostro zapognje- nim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − oksidacijska z 2029 SE 202, kv. 8/E3, PN KER 0774, inv. št. 24886 apnencem (N10e); B ZP lisasto temno rjavo do črno; B lisasto Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z rjavo do črno; B NP lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. ravnim dnom; odl. prstanastega dna in ostenja posode; F NK u. 160 mm; OHU 10 %. − istrska (N3); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 75 mm; OHD 15 %. 2038 SE 410A, kv. 13/C1, PN KER 2845, inv. št. 23333 Transportno posodje; AA − Keay 25.1; odl. ustja amfore; F 2030 SE 202, kv. 8/D3, PN OST 086, inv. št. 24975 A9b; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP bel sloj na ZP Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom (AA); zelo slabo ohr.; B premaza 7.5YR 8/3 roza; keramika; pr. CRIS/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRIS.., u. 110 mm; OHU 10 %; datacija: 4. stoletje. 58 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %; dl. 94 mm; š. 68 mm; v. 28 mm; datacija: SE 331 1. stoletje. 2039 SE 331, kv. 12/E2, PN KOV 101, inv. št. 21358 2031 SE 202, kv. 8/D3, PN KER 0219, inv. št. 25090 Odl. zavitega trna kvadratnega preseka, močno korodiran; Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ročaja amfore paličast železo; dl. 4 cm, db. 1 cm. (ovalen presek); F A44; B preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika; 2040 SE 331, kv. 12/ datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−konec 1. stoletja. E2, PN KOV 104, inv. SE 343 št. 21362 Odl. predmeta; tž: 2032 SE 343, kv. 13/ rezilo zavito; železo; A1, PN KOV 098, inv. št. dl. 10,2 cm, š. 3,5 cm, 21356 db. 1 cm. Odl. pločevine; železo; dl. 8,6 cm, š. 6,4 cm, db. SE 346 0,7 cm. 2041 SE 346, kv. 12/E1, PN KOV 099, inv. št. 21357 2033 SE 343, kv. 13/A1, PN KER 0349, inv. št. 22968 Žebelj, s polkrožno glavo in zavitim trnom kvadratnega prese- Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča ali ka; železo; dl. 9 cm, š. 2,5 cm, db. 0,9 cm. amfore trakast s 3 kanelurami na ZP; F NK − istrska (N16); B 2042 SE 346, kv. 13/A1, PN KER 0457, inv. št. 22590 5YR 7/4 roza; keramika. Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; 2034 SE 343, kv. 13/A1, PN KER 1006, inv. št. 23302 plitva kanelura na NP ostenja; F AS − D2; B preloma 2.5YR Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška, var. 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr. v Keay 1B; odl. ustja amfore; F A9b; B ZP 7.5YR 8/6 rdečkasto luskah na obeh površinah odlomka; B premaza 2.5YR 7/8 rumena; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 7.5YR svetlo rdeča; keramika; pr. u. 240 mm; OHU 10 %; datacija: 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 76 mm; OHU 40 %; (360/370) 400−450. datacija: (3.)−4. stoletje. 2043 SE 346, kv. 12/E1, PN KER 0226, inv. št. 22666 2035 SE 343, kv. 13/A1, PN KER 0901, inv. št. 23431 Afriška sigilata; AS − prod. D (žig Aii−Aiii); odl. dna krožnika; Transportno posodje; AA − Keay 59; odl. ustja amfore; F na NP dna žigosan okras: 4 koncentrični krogi s točko na A10b; B ZP 5YR 6/3 svetlo rdečkasto rjava; B preloma 10R 6/8 sredi (Hayes žig št. 27 = Atlante 11), koncentrične kanelure; F svetlo rdeča; B NP 5YR 6/3 svetlo rdečkasto rjava; keramika; AS − D1; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP; ni pr. u. 150 mm; OHU 15 %; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. ohranjen oz. le v zarezah žigosanega okrasa, mat; B premaza nedoločljivo; keramika; datacija: 350−450. 2036 SE 343, kv. 13/A1, PN KER 0353, inv. št. 23947 Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; 2044 SE 346, kv. 12/E2, PN KER 0140, inv. št. 24057 odl. izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim (N10c); B 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 105 mm; ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; = OHU 5 %. G295; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b). 648 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2030 2034 2035 2042 2040 2043 2030 SE 202, 2034, 2035 SE 343, 2040 SE 331, 2042–2043 SE 346; 2030, 2040, 2043 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 649 SE 424 2056 SE 410, kv. 13/C1, PN KER 0719, inv. št. 23430 Transportno posodje; AA − Keay 59; odl. ustja in vratu amfore; 2045 SE 424, kv. 13/A1, PN KOV 901, inv. št. 21822 F A20b; B ZP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 6/8 Trn s pravokotnim trnom, močno korodiran; železo; dl. 5 cm. rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 104 mm; OHU 20 %; data- 2046 SE 424, kv. 13/A1, PN KER 2830, inv. št. 24210 cija: konec 4.−sred. 5. stoletja. Kuhinjska keramika; KK39 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; 2057  SE 410, kv. 13/B1, PN KER 0756, inv. št. 23478 odl. ustja sklede ali pekve; F KK − oksidacijska z apnencem Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; (N10f); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. F A8a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.−5. 200 mm; OHU 2 %. stoletje. 2047 SE 424, kv. 13/A1, PN KER 1525, inv. št. 23432 2058 SE 410, kv. 13/C1, PN KER 0723, inv. št. 23532 Transportno posodje; AA − Keay 59; odl. ustja amfore; F A9c; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; B preloma 7.5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 120 mm; OHU F A5; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.−5. 25 %; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. stoletje. SE 410 2059 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 1070, inv. št. 24528 2048 SE 410, kv. 13/C2, PN KOV 210, inv. št. 21070 Namizna keramika; NK29, NK32, NK33, NK34 − vrč s srednje Odl. žičnatega predmeta; bron; dl. 1 cm, db. 0,2 cm. širokim ustjem; odl. ustja in ostenja vrča; F NK − severno- jadranska (N22); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 2049 SE 410, kv. 13/B1, PN STE 156, inv. št. 22113 50 mm; OHU 20 %. Nagnjeno ostenje polkroglaste čaše z odrezanim klekastim ustjem, oblika Isings 106c; steklo. 2060 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 1110, inv. št. 24552 Namizna keramika; NK43C ali ARD; odl. ustja vrča ali male 2050 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 0757, inv. št. 22626 amfore; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; Afriška sigilata; AS − Hayes 67; odl. ustja in ostenja sklede; keramika; pr. u. 55 mm; OHU 20 %. žleb na NP ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr. v luskah na 2061 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 1109, inv. št. 24585 obeh površinah odlomka, mat, gladek, enakomerne barve; Transportno posodje; NK55; odl. ustja, ročaja in ostenja am- B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 400 mm; fore trakast (ena kanelura na ZP); F NK − istrska (A6b); B 5YR OHU 15 %; datacija: prva pol. 5. stoletja. 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 93 mm; OHU 20 %. 2051 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 1107, inv. št. 22648 2062 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 1112, inv. št. 24716 Afriška sigilata; AS − Hayes 73; odl. ustja in ostenja skodele; Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja dva žleba na NP roba ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 amfore ali vrča trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − severnoja- svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; zelo slabo ohr. v dranska (N22); B 2.5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; keramika. luskah in pod patino; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 2063 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 0754, inv. št. 24720 156 mm; OHU 20 %; datacija: 400−460. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 2052 SE 410, kv. 13/C1, PN KER 0720, inv. št. 22993 vrča trakast (plitva kanelura na ZP in NP); F NK − istrska (N16); Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja amfore B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. ali vrča trakast (tri kanelure na ZP); F NK − severnojadran- 2064 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 1071, inv. št. 24844 ska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. keramika. ravnega dna lončka ali vrčka; F NK − istrska (N16); B nedolo- 2053 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 1108, inv. št. 23172 čljivo; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 50 %. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. SE 274 ustja in ostenja amfore; F A11; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 20 %. 2065 SE 274, kv. 8/G5, PN KER 1291, inv. št. 23928 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; 2054 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 1111, inv. št. 23173 odl. ustja in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP oste- Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. nja; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do ročaja amfore ali vrča paličast (okrogel presek); F A6a; B 5YR črno; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 2055 SE 410, kv. 13/B1, PN KER 0755, inv. št. 23393 SE 238 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. zatiča amfore; 2066 SE 238, kv. 7/E4, PN KER 0617, inv. št. 23638 F A20b; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ostenja 100 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. amfore; F A30; B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B preloma 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B NP lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. 650 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2049 2050 2056 2051 2061 SE 410; 2049, 2050, 2051 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 651 SE 408AA SE 382A 2067 SE 408AA, kv. 11/C2, PN KOV 383, inv. št. 20047 2079 SE 382A, kv. 12/A2, PN OST 197, inv. št. 21281 Novec: Constans ali Constantius II./AE 2/kovan 348−361/?/RIC Velike mozaične kocke; petrografsko: pretežno svetlo ru- ?; bron; KN 55. menkasto siv miliolidni mikritni apnenec, tudi 2068 SE 408AA, kv. 11/C2, PN KOV 384, inv. št. 20048 srednje siv mikritni milio- Novec: Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulianus/ lidni apnenec z orbito- AE 3/kovan 348−361/?/RIC ?; na tlaku SE 432; bron; KN 62. linami; kamen – lokalni 2069 SE 408AA, kv. 11/D2, PN KOV 446, inv. št. 21130 apnenec; velikosti 2,5 × Odl. rombaste plošče loka nad peresovino profilirane fibule 2,5 × 4,6 cm. Almgren 68−69; bron; dl. 2,4 cm, š. 1,1 cm, db. 0,2 cm; data- 2080 SE 382A, kv. 11/D2, PN KER 1700, inv. št. 22952 cija: druga in tretja četrt. 1. stoletja − poznoflavijski konteksti Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedoloče- za Almgren 68, druga pol. 1. in 2. stoletja za Almgren 69. no; odl. ravnega dna amfore; F A13b; B ZP 5YR 7/8 rdečkasto 2070 SE 408AA, kv. 11/D3, PN KOV 300, inv. št. 21208 rumena; B NP 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. Odl. zvite žice, obroček ali zanka (mogoče uhan?); bron; db. 110 mm; OHD 55 %. 0,1 cm, pr. 1,8 cm. SE 380 2071 SE 408AA, kv. 11/D2, PN KOV 385, inv. št. 21111 Ribiški trnek z enojno zalustjo; bron; dl. 3,9 cm, pr. 0,3 cm. 2081 SE 380, kv. 12/B2, PN KER 2785, inv. št. 23605 Transportno posodje; A − LRA 3; odl. ostenja amfore; kanelure 2072 SE 408AA, kv. 11/D2, PN KOV 444, inv. št. 21129 na ZP trupa; F A32; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; kerami- Odl. predmeta, v celoti ožgan; bron; dl. 1,3 cm, š. 1 cm, db. ka; datacija: konec 4.−6./7. stoletje. 0,5 cm. SE 218 2073 SE 408AA, kv. 11/D2, PN KOV 445, inv. št. 21539 Odl. okova ali dela nasadišča za orodje, ki je bilo prekovano z 2082 SE 218, kv. 6/A2, PN KER 1076, inv. št. 22863 drugo zlitino; železo; dl. 6,6 cm, š. 4,9 cm, db. 0,9 cm. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ročaja amfore, dvojni; F A12b; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto 2074 SE 408AA, kv. 11/D1, PN KOV 301, inv. št. 21466 rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 7,8 cm, š. 1,5 cm, db. 1 cm. 2083 SE 218, kv. 7/C2, PN KER 1050, inv. št. 23212 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); 2075 SE 408AA, kv. 11/C2, PN KOV 449, inv. št. 21541 odl. ročaja amfore, okrogel presek; F A12b; B preloma 5YR 6/6 Žebelj, močno korodiran; železo; dl. 5,5 cm. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 2076 SE 408AA, kv. 11/D2, PN STE 128, inv. št. 22086 2084 SE 218, kv. 6/A2, PN KER 1075, inv. št. 23364 Del dna skodelice z nizko nogo, na zunanji strani dna je v Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ustja amfore; F A5a; sredini koncentrični krog, oblika Isings 2; izdelano v kalupu, B preloma 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 86 mm; OHU modrikasto; steklo; pr. 6,5 cm; datacija: druga pol. 1. stoletja. 25 %; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. 2077 SE 408AA, kv. 11/D2, PN KER 1617, inv. št. 22921 2085 SE 218, kv. 7/D2, PN KER 1049, inv. št. 23688 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 ali ARD − severnojadranska; Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja in odl. ustja amfore ali vrča; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; ostenja amfore, okrogel presek; F A9c; B ZP 2.5YR 6/4 svetlo keramika; pr. u. 90 mm; OHU 10 %. rdečkasto rjava; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika. 2078 SE 408AA, kv. 11/D2, PN KER 1616, inv. št. 23064 2086 SE 218, kv. 6/A2, PN KER 1077, inv. št. 24278 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna in ustja Keramika tankih sten; KK55 − srednjeveški lonec; odl. ustja amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. lončka ali lonca; dve kaneluri na ZP ustja; F Varia (KTS28); B ZP 140 mm; OHU 20 %; pr. d. 48 mm; OHD 50 %; datacija: 1.− 2.5Y 4/1 temno siva; B preloma 2.5Y 8/1 bela; B NP 2.5Y 4/1 (sred.) 2. stoletja. temno siva; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 10 %. 2087 SE 218, kv. 6/A2, PN KER 1309, inv. št. 24860 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. dna in ostenja posode; F NK − istrska (N3); B ZP 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 20 %. 2088 SE 218, kv. 7/D2, PN OST 099, inv. št. 25152 Omet rdeče-bele barve; omet. 652 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2069 2071 2073 2076 2084 2086 2069–2076 SE 408AA, 2084, 2086 SE 218; 2084, 2086 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 653 SE 219 2099 SE 220, kv. 8/C2, PN KER 0807, inv. št. 24461 Namizna keramika; NK6A − lonci s kratkim izvihanim ustjem; 2089 SE 219, kv. 8/E2, PN STE 122, inv. št. 22080 odl. ustja in ostenja lonca; rebro na ZP ramena; F NK − istrska Del dna skodelice z izvlečeno prstanasto nogo, dekolorirano; (N16); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 120 mm; steklo; datacija: zgodnje flavijski čas−2. stoletje. OHU 20 %. 2090 SE 219, kv. 8/D2, PN KER 0802, inv. št. 23053 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ustja amfore; F SE 225 A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−sred. 2100 SE 225, kv. 7/B4, PN KOV 083, inv. št. 21348 2. stoletja. Žebelj, tanek, s ploščato glavo in trnom kvadratnega preseka; 2091 SE 219, kv. 8/C2, PN KER 1219, inv. št. 24574 železo; dl. 5,3 cm, š. 1,1 cm. Transportno posodje; NK47; odl. ustja in ostenja amfore; F NK 2101 SE 225, kv. 7/B4, PN OST 028, inv. št. 21245 − mejna med N22 in A6a (A6b); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; Odl. spodnjega kamna ročnega keramika; pr. u. 100 mm; OHU 25 %. mlina s centralno luknjo (pre- mera 5 cm in globoko 4 cm) SE 220 za pritrditev na vodilo; kamen 2092 SE 220, kv. 6/E2, PN KOV 310, inv. št. 21095 stožčastega preseka; stranska Odl. loka in dela šarnirja obročaste fibule; bron; dl. 3,5 cm, luknja za nasaditev ročaja; š. 0,4 cm, db. 0,2 cm; datacija: druga pol. 1.−4. stoletje. petrografsko: bazalt ali trahit; kamen; dl. 20 cm, š. 13,5 cm, 2093 SE 220, kv. 8/C2, PN STE 064, inv. št. 22030 db. 8 cm, pr. 33 cm. Del dna balzamarija z zaokroženim dnom (cevast?); steklo; pr. 1 cm. SE 317 2094 SE 220, kv. 8/F2, PN OST 002, inv. št. 21241 2102 SE 317, kv. 12/C2, PN OST 023, inv. št. 21244 Odlomek ročnega mlina; zelo Odl. zgornjega kamna ročnega mlina s centralno luknjo in obrabljen kos; petrografsko: pravokotno razširitvijo za pritrditev na vodilo; kamen stožča- omfacit (zelen prosojen stega preseka; stranska luknja za nasaditev ročaja; petrograf- mineral), rogovača, (vtrošniki sko: peščenjak, pretežno ali v celoti kremenove sestave; zrna morda alkalni glinenci); zelo zelo dobro sortirana, velika 1 mm; sestava: prosojen kremen, porozen − bazalt ali trahit; rdeč kremen ( jaspis?), roženec, brez karbonata; kamen; kamen; dl. 11,1 cm, š. 10,5 cm, dl. 31,5 cm, š. 14 cm, db. 6,5 cm, pr. 33,6 cm. db. 5,2 cm. 2095 SE 220, kv. 8/C2, PN KER 0804, inv. št. 22133 Italska sigilata; ITS − Consp. 26; odl. ustja in ostenja skodelice; žlebovi na ZP ostenja in NP ustja; F Aretina A; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, gladek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 12 %; datacija: 15−50. 2096 SE 220, kv. 8/F2, PN KER 0022, inv. št. 22230 Padska sigilata; ITS − Consp. B 2; odl. prstanastega dna krožnika; žlebovi na NP dna; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 2103 SE 317, kv. 12/D2, PN KER 0293, inv. št. 24787 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., rahlo Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; bleščeč, neenakomerne barve, gladek; B premaza 10R 5/8 odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 8/4 rdeča; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 20 %; datacija: avgustej- roza; keramika; pr. d. 114 mm; OHD 25 %. sko−tiberijsko obd. 2104 SE 317, kv. 12/E2, PN KOV 982, inv. št 2097 SE 220, kv. 8/B2, PN KER 1078, inv. št. 23494 Odl. svinčenega traku; keramika; dl. 4 cm, š. 2,9 cm, db. 0,6 cm. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F A20b; B ZP 2.5Y 8/1 bela; B preloma 7.5YR 6/6 rdečkasto SE 325 rumena; B NP 7.5YR 6/6 rdečkasto rumena; bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 2.5Y 8/1 bela; keramika; datacija: 2105 SE 325, kv. 8/A5, PN KER 0212, inv. št. 23844 3.−5. stoletje. Egejska kuhinjska keramika; EKK − ponev Knossos tip 1; odl. ustja, ostenja in dna ponve; F EKK (N13c); B lisasto temno 2098 SE 220, kv. 8/F3, PN KER 1294, inv. št. 23679 rjavo do črno; keramika; pr. u. 240 mm; OHU 10 %; pr. d. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. prstana- 180 mm; OHD 10 %; datacija: sred. ali konec 1.−zač. 3. stega in konveksnega dna vrča ali amfore; F A5a; F Varia; B stoletja. preloma 2.5Y 6/1 siva in 7/1; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 100 %. 654 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2092 2093 2089 2094 2095 2099 2096 2101 2102 2105 2089 SE 219, 2092–2099 SE 220, 2101 SE 225, 2102, 2105 SE 317; 2094, 2101, 2102 merilo 1 : 6, 2099, 2105 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 655 SE 326 2118 SE 201, kv. 6/E4, PN KOV 370, inv. št. 21109 Odl. paličastega predmeta; bron; dl. 7,9 cm, š. 0,8 cm, 2106 SE 326, kv. 12/D1, PN KER 0181, inv. št. 23552 db. 0,15 cm. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja amfore; F A3b; B ZP 7.5YR 6/2 rozasto siva rozasto siva; B 2119 SE 201, kv. 6/E4, PN KOV 428, inv. št. 21124 preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.−5. Zaključek (ročaja?) v obliki šahovske figure (ključa, svečnika, stoletje. tehtnice, kosa pohištva..); bron; dl. 2,5 cm, pr. 1,7 cm. SE 201 2120 SE 201, kv. 6/E4, PN KOV 427, inv. št. 21530 Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 2107 SE 201, kv. 5/E4, PN KOV 529, inv. št. 20069 železo; dl. 5,5 cm. Avstroogrski novec; Heller/kovan 1902/Wien/Jaecjel 372/11; bron; KN 92. 2121 SE 201, kv. 6/E4, PN KOV 371, inv. št. 21501 Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 2108 SE 201, kv. 6/A5, PN KER 1081, inv. št. 22610 železo; dl. 6 cm. Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja krožnika/sklede; kanelura na NP; F AS − D2; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; 2122 SE 201, kv. 6/E5, PN KOV 234, premaz na NP in zg. delu ZP; zelo slabo ohr. v luskah in pod inv. št. 21425 patino na NP in ZP, če je sploh?; B premaza nedoločljivo; kera- Kavelj; železo; dl. 4,65 cm, mika; pr. u. 300 mm; OHU 5 %; datacija: (360/370) 400−450. š. 2,4 cm, db. 0,6 cm. 2109 SE 201, kv. 6/A5, PN KER 1080, inv. št. 23366 Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ustja amfore; F A9a; 2123 SE 201, kv. 7/A1, PN KOV 086, inv. št. 21023 B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 104 mm; OHU 15 %; Odl. trakastega okova; bron; dl. 3,9 cm, š. 2 cm, db. 0,1 cm. datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. 2124 SE 201, kv. 7/A5, PN KER 0498, inv. št. 23375 2110 SE 201, kv. 6/B5, PN KER 1135, inv. št. 23512 Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ročaja amfore trakast Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore (ena kanelura na NP); F A9a; B 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; kerami- trakast; F A5; B 7.5YR 5/8 močno rjava rumenkasto rdeča; ka; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2125 SE 201, kv. 7/B3, PN KOV 530, inv. št. 20066 2111 SE 201, kv. 6/C3, PN KOV 324, inv. št. 20035 Novec: Valentinianus I., Valens, Gratianus, Valentinianus II., Novec: Constans ali Constantius II./AE 3/kovan 348−361/?/RIC Theodosius I. ali Arcadius/AE 3/kovan 364−388/?/RIC ?; bron; ?; bron; KN 58. KN 76. 2112 SE 201, kv. 6/C3, PN KER 1464, inv. št. 23069 2126 SE 201, kv. 7/B3, PN KOV 247, inv. št. 21083 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. zatiča amfore; Trakec perforiran na sploščenem koncu; bron; dl. 14,4 cm, F A12a; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. š. 0,6 cm, db. 0,25 cm. 42 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−sred. 2. stoletje. 2127 SE 201, kv. 7/B3, PN STE 085, inv. št. 22048 2113 SE 201, kv. 6/D3, PN KOV 429, inv. št. 21531 Nagnjeno ostenje čaše s klekastim prehodom v ustje, na oste- Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, nju nataljen okras v modri barvi; steklo; pr. 8,1 cm; datacija: korodiran; železo; dl. 4,5 cm. 3.−4. ali pozna antika. 2114 SE 201, kv. 6/D4, PN KOV 241, inv. št. 21430 2128 SE 201, kv. 7/B4, PN KER 1178, inv. št. 23178 Žebelj, odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 5,2 cm, Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ro- db. 0,6 cm. čaja amfore paličast (ovalen presek), z glinenim pasom; F A6a; 2115 SE 201, kv. 6/D4, PN KER 1136, inv. št. 23422 B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. Transportno posodje; AA − Keay 35A; odl. ustja amfore; 2129 SE 201, kv. 7/C3, PN KOV 242, inv. št. 21079 F A5; B 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 106 mm; OHU 5 %; Žebelj kvadratnega preseka; bron; dl. 4,5 cm, š. 1,2 cm, datacija: 5. stoletje. db. 0,5 cm. 2116 SE 201, kv. 6/D4, PN OST 112, inv. št. 25014 2130 SE 201, kv. 7/C3, PN KOV 258, inv. št. 21918 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/RI- Uporabni predmeti; cevasta ploščica − utež za ribiško mrežo; SPIN/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..RISPI.. , slabo svinec; dl. 7,4 cm, š. 1,4 cm, db. 0,2 cm. viden, 78 × 16 mm; F N22; B preloma 2.5YR 7/4 roza; keramika; OHU 2 %; dl. 81 mm; š. 68 mm; v. 20 mm; datacija: 1. stoletje. 2131 SE 201, kv. 7/C5, PN KOV 238, inv. št. 20018 Novec: Honorius/AE 3/kovan 408−423/?/RIC ?; bron; KN 91. 2117 SE 201, kv. 6/E2, PN KER 2810, inv. št. 23672 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja 2132 SE 201, kv. 7/C5, PN KOV 085, inv. št. 21022 amfore (ena kanelura na ZP); F A27a; B preloma 5YR 8/4 roza; Okovje, morda del pasne spone; datacija: 3. stoletje; bron; keramika. dl. 1 cm, pr. 2,3 cm. 656 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2109 2118 2119 2116 2123 2127 2126 2129 SE 201; 2109 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 657 2133 SE 201, kv. 7/C5, PN STE 020, inv. št. 21984 2145 SE 201, kv. 8/A2, PN KER 0231, inv. št. 23358 Odlomek zataljenega ustja čaše, dekolorirano steklo; steklo; Transportno posodje; AA − Africana II ali Keay 25; odl. zatiča pr. 8,9 cm, datacija. amfore; F A9a; B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.−4. stoletje. 2134 SE 201, kv. 7/C5, PN KER 0434, inv. št. 22805 Svetila; O − AO − Atlante VIII; odl. dna afriške oljenke; kon- 2146 SE 201, kv. 8/A3, PN KOV 040, inv. št. 21324 centriran žleb in plastično rebro (verjetno 3) ob strani ostenja; Odl. žeblja ali klina, odl. trna kvadratnega preseka; železo; F O12; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na ZP; dl. 3,8 cm, š. 1,8 cm. sl. ohr. pod patino; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 50 %; datacija: konec 4.−5. stoletje. 2147 SE 201, kv. 8/A3, PN KER 0055, inv. št. 22800 Svetila; O−AO − Atlante VIII; odl. diska, ramena in ostenja 2135 SE 201, kv. 7/C5, PN KER 0433, inv. št. 23683 oljenke; na ramenu okras palmove vejice v reliefu; F O2; B Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja preloma 10R 6/8 svetlo rdeča; premaz na ZP; dobro ohr., ra- amfore, lečast presek; F A7; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto hlo bleščeč premaz, gladek, tanek; B premaza 10R 6/8 svetlo rumena; keramika. rdeča; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 20 %; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. 2136 SE 201, kv. 7/D3, PN KER 0949, inv. št. 24694 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 2148 SE 201, kv. 8/ vrča, tordiran (ovalen presek, 12 žlebov); F NK − severnoja- A3, PN OST 009, inv. št. dranska (N22b); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 24980 2137 SE 201, kv. 7/D3, PN KER 1065, inv. št. 24784 Gradbeni material; tegula Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; CRISPINI; odl. tegule odl. ravnega dna in ostenja posode; F NK − severnojadranska z žigom …/SPINI; žig: (mejna med N22 in A6a); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; kera- CRISPINI; pozitiv, pravo- mika; pr. d. 50 mm; OHD 30 %. kotni okvir, ohr. ../ISPINI, 105 × 15 mm; F N22; B 2138 SE 201, kv. 7/D3, PN KER 0950, inv. št. 24866 preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; OHU 5 %; Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. dl. 140 mm; š. 75 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. ravnega dna vrča ali lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 30 %. 2149 SE 201, kv. 8/A4, PN KOV 027, inv. št. 21314 Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka; 2139 SE 201, kv. 7/E3, PN KOV 895, inv. št. 21816 železo; dl. 9,2 cm, db. 0,8 cm, pr. 2,2 cm. Masiven žebelj z veliko ploščato glavico in odlomljenim trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 9,5 cm. 2150 SE 201, kv. 8/A4, PN KOV 028, inv. št. 21315 Ukrivljen žebelj, s polkrožno ali kvadratno glavo in trnom kva- 2140 SE 201, kv. 7/E3, PN KOV 917, inv. št. 21838 dratnega preseka; železo; dl. 15,3 cm, š. 2,2 cm, db. 0,9 cm. Klin s trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 5 cm. 2151 SE 201, kv. 8/A4, PN OST 017, inv. št. 24983 2141 SE 201, kv. 7/E3, PN KER 2789, inv. št. 23385 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom ../ Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore; SPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..SPINI, F A20c; B ZP 2.5Y 8/3 bledo rumena; B preloma 5YR 8/4 roza; 68 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR 8/4 roza; bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza keramika; OHU 5 %; dl. 130 mm; š. 130 mm; v. 28 mm; data- 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. cija: 1. stoletje. 2142 SE 201, kv. 7/E3, PN KER 0902, inv. št. 23467 2152 SE 201, kv. 8/B4, PN KOV 742, inv. št. 21732 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; Odl. ploščatega traku?; železo; dl. 6 cm. F A3b; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2153 SE 201, kv. 8/B4, PN KER 0406, inv. št. 22608 Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja krožnika; F AS − 2143 SE 201, kv. 7/E4, PN KER 0428, inv. št. 22900 D2; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja delu ZP; dobro ohr.po celi površini odlomka, gladek, mat, amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A23b; B preloma enakomerne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; kera- 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. mika; OHU 5 %; datacija: 360−450. 2144 SE 201, kv. 7/E4, PN KER 0270, inv. št. 23022 2154 SE 201, kv. 8/B4, PN KER 0893, inv. št. 23345 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ustja amfore; F Transportno posodje; AA − Keay 25; odl. zatiča amfore; F A5; nedoločljivo; B preloma 2.5Y 8/2 bledo rumena; keramika; pr. B lisasto temno rjavo do črno; keramika; OHD 100 %; datacija: u. 134 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−2. stoletje. 4.−sred. 5. stoletja. 658 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2130 2132 2133 2134 2135 2143 2147 2144 2151 SE 201; 2130, 2132–2134, 2147, 2151 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 659 2155 SE 201, kv. 8/B4, PN KER 0068, inv. št. 23407 2168 SE 201, kv. 8/C5, PN KER 0175, inv. št. 24405 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. dna amfore; Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ostenja posode; F A8b; B ZP 2.5YR 5/6 rdeča; B preloma 2.5YR 5/8 rdeča; vbodi na ZP ostenja; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B keramika; OHD 50 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. ZP lisasto temno rjavo do črno; B preloma 7.5YR 5/4 rdečka- sto rjava; B NP lisasto temno rjavo do črno; keramika. 2156 SE 201, kv. 8/B5, PN KOV 051, inv. št. 21329 Odl. zavitega trna žeblja ali klina; železo; dl. 4 cm, š. 1,1 cm. 2169 SE 201, kv. 8/D3, PN KOV 044, inv. št. 20003 Novec: Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulia- 2157 SE 201, kv. 8/C4, PN STE 022, inv. št. 21986 nus/AE 2/kovan 348−361/?/RIC ?; bron; KN 60. Dva odlomka cilindrične čaše s cevastim ustjem iz dekolorira- nega stekla; steklo; pr. 8,6 cm; datacija: 1.−3. stoletje, višek v 2170 SE 201, kv. 8/D3, PN KER 0177, inv. št. 22283 flavijskem času. Namizna keramika s premazom; KP6; odl. ustja sklede ali skodele; žleb na ZP ostenja; F Pozna sigilata (TS6a); B 7.5YR 2158 SE 201, kv. 8/C4, PN KER 0262, inv. št. 23915 8/4 roza; premaz po celi površini, dobro ohr. toda skoraj cel Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; pod patino, mat, neenakomerne barve, gladek z nepravilnost- odl. ustja in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; mi; B premaza 2.5YR 4/6 rdeča; keramika; pr. u. 300 mm; OHU F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto temno rjavo 10 %; datacija: druga pol. 2.−3. stoletje. do črno; keramika; pr. u. 135 mm; OHU 15 %. 2171 SE 201, kv. 8/D3, PN KER 0117, inv. št. 23607 2159 SE 201, kv. 8/C4, PN KER 0153, inv. št. 24864 Transportno posodje; A − LRA 2; odl. ostenja amfore; kanelure Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. na ZP ostenja; F A28b; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rume- ravnega dna lonca ali vrča; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 na; keramika; datacija: konec 4.−6. stoletja. rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 56 mm; OHD 25 %. 2172 SE 201, kv. 8/D4, PN KER 0318, inv. št. 22532 2160 SE 201, kv. 8/C4, PN OST 029, inv. št. 24986 Afriška sigilata; AS − Hayes 14; odl. ustja in ostenja skodele; Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRIS/…; F AS − A2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRIS.. , 49 × 16 mm; F površini; srednje ohr. (spran), mat, naguban; B premaza 2.5YR N22; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; OHU 2 %; 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %; datacija: dl. 88 mm; š. 70 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 3. stoletje. 2161 SE 201, kv. 8/C4, PN OST 022, inv. št. 25048 2173 SE 201, kv. 8/E3, PN KOV 043, inv. št. 20004 Gradbeni material; tegula z žigom − nedoločljivo; odl. tegule Novec: Constantinus I (Crispius)/Cen/kovan 318−320/?/RIC ?; z žigom; keramika. bron; KN 38. 2162 SE 201, 2174 SE 201, kv. 8/E3, PN KER 0075, inv. št. 22967 kv. 8/C5, PN KOV 034, Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja amfo- inv. št. 21319 re ali vrča paličast (okrogel presek); F NK − istrska (A6b); B 5YR Odl. staljenega predme- 7/8 rdečkasto rumena; keramika. ta in pločevine; železo; dl. 4,1 cm, š. 2,3 cm, db. 2175 SE 201, kv. 8/E3, PN KER 0762, inv. št. 23566 1,1 cm. Transportno posodje; A − Keay 23 = Almagro 51C; odl. ustja amfore; F A13b; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP bel sloj na ZP (AA); dobro ohranjen; B premaza 5YR 8/4 roza; ke- 2163 SE 201, kv. 8/C5, PN KOV 740, inv. št. 21730 ramika; pr. u. 87 mm; OHU 15 %; datacija: 3.−sred. 5. stoletja. Odlomek ploščatega traku?; železo. 2176 SE 201, kv. 8/E3, PN KER 0178, inv. št. 23916 2164 SE 201, kv. 8/C5, PN KOV 741, inv. št. 21731 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; Odl. žeblja s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega odl. ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK preseka; železo; dl. 6 cm. − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika. 2166 SE 201, kv. 8/C5, PN KER 0158, inv. št. 22699 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena oljenke; rame 2177 SE 201, kv. 8/E3, PN KER 2792, inv. št. 24037 IIIb; F O1c; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, celi površini; srednje ohr. v luskah: školjkasto nalomljen, bleščeč, navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; lisast; B premaza lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. odl. ostenja lonca; glavničenje (vodoravno) na ramenu; F KK 90 mm; OHU 10 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. − oksidacijska brez apnenca (N13b); B lisasto svetlo rjavo do črno; keramika. 2167 SE 201, kv. 8/C5, PN KER 0269, inv. št. 22752 Svetila; O − Loeschke Xa; odl. noska, ramena in diska pečatne 2178 SE 201, kv. 8/E3, PN KER 0170, inv. št. 24904 oljenke; F O3a; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. prsta- pr. u. 76 mm; OHU 45 %; pr. d. 45 mm; OHD 15 %; datacija: nastega dna posode; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/8 rdečkasto konec 1.−prva pol. 3. stoletja. rumena; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 10 %. 660 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2157 2158 2160 2168 2170 2171 2172 2175 SE 201; 2157, 2160 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 661 2179 SE 201, kv. 8/E3, PN OST 019, inv. št. 24985 2191 SE 201, kv. 8/F3, PN KER 0801, inv. št. 24416 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom ../ Namizna keramika; NK1 − lonec s čašastim ustjem (NK1A/B); PINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..PINI, odl. ustja lonca; F NK − istrska (N5); B 10YR 8/4 zelo bledo 51 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; rjava; keramika; OHU 10 %. keramika; OHU 5 %; dl. 100 mm; š. 75 mm; v. 30 mm; datacija: 1. stoletje. 2192 SE 201, kv. 8/F3, PN KER 1344, inv. št. 24458 Namizna keramika; NK5 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; 2180 SE 201, kv. 8/E4, PN KER 0250, inv. št. 22179 odl. ustja lonca; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja krožnika; F Padana B; rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. B preloma 5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; srednje ohr. (odluščen), gladek, mat, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 2193 SE 201, kv. 8/F3, PN KER 0781, inv. št. 24722 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 280 mm; OHU 5 %; datacija: 30−2. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja stoletje. vrča trakast (tri kanelure na ZP); F NK − severnojadranska (N22); B 10YR 7/4 zelo bledo rjava; keramika. 2181 SE 201, kv. 8/E4, PN KER 2770, inv. št. 22650 Afriška sigilata; AS − Hayes 73; odl. ustja in ostenja sklede ali 2194 SE 201, kv. 8/F3, PN KER 1345, inv. št. 24777 krožnika; žleb in dva niza kratkih poševnih vrezov (koleščka- Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; nje) na NP roba ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo odl. ravnega dna in ostenja vrča ali lonca; F NK − severnoja- rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; srednje ohr. na NP in ZP, dranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. gladek, mat, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 6/6 svetlo 80 mm; OHD 30 %. rdeča; keramika; pr. u. 240 mm; OHU 5 %; datacija: 400−460. 2195 SE 201, kv. 8/F3, PN KER 0780, inv. št. 24914 2182 SE 201, kv. 8/E4, PN KER 0073, inv. št. 23384 Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. prsta- Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore; nastega dna posode; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 rdečkasto F A8b; B ZP 7.5YR 6/8 rdečkasto rumena; B preloma 7.5YR 7/6 rumena; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 10 %. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 2196 SE 201, kv. 8/F4, PN KER 0793, inv. št. 22165 2183 SE 201, kv. 8/E4, PN KER 0168, inv. št. 23527 Padska sigilata; ITS − Consp. 27 ali 29; odl. ustja in ostenja Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F skodelice; F Padana B; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz A5; B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. po celi površini; srednje ohr. (se lušči v luskah), gladek, rahlo svetleč, neenakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; 2184 SE 201, kv. 8/E4, PN KER 0251, inv. št. 24434 keramika; pr. u. 116 mm; OHU 5 %; datacija: tiberijsko−neron- Namizna keramika; NK4 − lonec s kratkim rahlo izvihanim sko obd. (zač. 2. stoletja). ustjem; odl. ustja lonca; F NK − istrska (N2); B 5YR 7/6 rdečka- sto rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. 2197 SE 201, kv. 8/F4, PN KER 0026, inv. št. 22619 Afriška sigilata; AS − Hayes 59; odl. ustja krožnika; žleb na 2185 SE 201, kv. 8/E5, PN KER 0101, inv. št. 23320 NP roba ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; Transportno posodje; A − Tripolitana 3; odl. ustja amfore; F premaz na NP in zg. delu ZP; ni ohr.; B premaza nedoločljivo; A3b; B ZP 2.5Y 8/2 bledo rumena; B preloma 5YR 7/6 rdeč- keramika; OHU 2 %; datacija: 340/350−420. kasto rumena; B NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 5Y 8/2 bledo rumena; keramika; 2198 SE 201, kv. 8/F4, PN KER 0792, inv. št. 22754 pr. u. 104 mm; OHU 30 %; datacija: sred. 2.−3. stoletje. Svetila; O − Loeschke Xa; odl. diska in ramena oljenke; F O3a; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; dl. 40 mm; 22 mm; v. 2186 SE 201, kv. 8/E5, PN STE 005, inv. št. 21969 8 mm; datacija: konec 1.−2. stoletje/prva pol. 3. stoletja. Del ročaja stekleničke, rumeno zelenkasto; steklo; dl. 1,8 cm, š. 2,2 cm. 2199 SE 201, kv. 8/F4, PN KER 0077, inv. št. 24161 Kuhinjska keramika; KK31A/B − globularni lonci s kratkim, 2187 SE 201, kv. 8/F3, PN KOV 417, inv. št. 21122 ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; Odl. predmeta; bron; dl. 0,7 cm, š. 0,6 cm, db. 0,5 cm. dva žleba na ZP ustja; niz odtisov šila na ZP ramena; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisasto rdeče do temno 2188 SE 201, kv. 8/F3, PN KER 2798, inv. št. 22649 rjavo; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. Afriška sigilata; AS − Hayes 73; = G2181; F ATS5a; OHU 5 %; datacija: 400−460. 2200 SE 201, kv. 8/F4, PN KER 1319, inv. št. 24194 Kuhinjska keramika; KK36 − trinožnik; = G1181; F KK − reduk- 2189 SE 201, kv. 8/F3, PN KER 0021, inv. št. 23230 cijska z apnencem (N10b); OHU 10 %. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/8 2201 SE 201, kv. 8/F4, PN KER 0493, inv. št. 24452 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. Namizna keramika; NK5 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/6 rdečkasto 2190 SE 201, kv. 8/F3, PN KER 2868, inv. št. 24196 rumena; keramika; pr. u. 162 mm; OHU 5 %. Kuhinjska keramika; KK36 − trinožnik; = G341; F KK − reduk- cijska z apnencem (N10b). 662 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2179 2181 2184 2185 2189 2186 2191 SE 201; 2179, 2180, 2186 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 663 2202 SE 201, kv. 8/F4, PN KER 0027, inv. št. 24726 2212 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0165, inv. št. 22899 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja vrča paličast (debel, elipsast, ena kanelura na ZP in NP); F NK amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A23a; B preloma − severnojadranska (N22); B 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika. 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 2203 SE 201, kv. 8/F4, PN KER 0794, inv. št. 24743 2213 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0763, inv. št. 22979 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; = G317; F NK − vrča trakast (tri kanelure na ZP); F NK − fina (N2); B 10YR 8/2 istrska (N16). zelo bledo rjava; keramika. 2214 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0099, inv. št. 23068 2204 SE 201, kv. 8/F5, PN KOV 011, Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ustja amfore; F inv. št. 21003 A6b; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; Fibula tipa Gorice s peresovino s 4 OHU 10 %; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. navoji; bron; dl. 3,15 cm, š. 4,3 cm, db. 2215 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0004, inv. št. 23633 1,3 cm; datacija: 1. stoletje pr. n. št. do Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja in začetkov 1. stoletja n. št. ostenja amfore; F N1; B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5Y 6/6 olivno rumena; B NP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 20 %. 2205 SE 201, kv. 8/F5, PN KOV 010, inv. št. 21301 Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 6 cm, š. 2 cm, db. 0,5 cm. 2206 SE 201, kv. 8/F5, PN STE 003, inv. št. 21967 Del ostenja in klekastega ustja čaše iz rumeno−zelenega stekla z okrasom nataljene modre (?) niti in pike; steklo; pr. 9,3 cm; datacija: 3.−4. stoletje ali pozna antika. 2207 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0002, inv. št. 25111 Odl. ročaja amfore (in ostenje TS); keramika. 2208 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0764, inv. št. 22252 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; odl. ustja in ostenja skodelice; v reliefu niz akantovih listov, žleb na ZP ustja; F Sarius; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini, dobro ohr., TS8 (na ZP le rahlo svetleč in z nepravil- nostmi); B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 5 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. 2209 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0403, inv. št. 22258 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; odl. ustja z ostenjem in nastavki za ročaj skodelice; žlebovi na ZP ostenja; F Sarius; B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr. (se lušči in rahlo spran), mat, lisast, gladek; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 146 mm; OHU 10 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. 2210 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0090, inv. št. 22598 Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; kanelura na NP; F AS − D2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr. na obeh površinah odlomka, mat, gladek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 290 mm; OHU 5 %; datacija: sred.−druga pol. 5. stoletja. 2211 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0106, inv. št. 22825 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ro- čaja in ostenja amfore, dvojni paličast (ovalen presek); F A11b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 664 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2204 2208 2206 2209 2210 2212 2211 2215 SE 201; 2211–2215 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 665 2216 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0786, inv. št. 24415 2227 SE 201, kv. 13/D1, PN KER 2992, inv. št. 23773 Namizna keramika; NK1A − lonec ali skleda s čašastim ustjem; Italska kuhinjska keramika; IKK5 − lonec; odl. ustja lončka; ka- = G2191; F NK − istrska (N5); OHU 2 %. nelura na ZP ustja; F IKK (N28a); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. 2217 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 2812, inv. št. 24823 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. SE 217 ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 20 %. 2228 SE 217, kv. 8/D3, PN KOV 068, inv. št. 21017 Odlomek trna pasne spone; bron; dl. 3,7 cm, š. 0,2−0,6 cm, 2218 SE 201, kv. 8/F5, PN KER 0745, inv. št. 24851 db. 0,1−0,3 cm; datacija: konec 3.–zač. 5. stoletja. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22b); B 5YR 2229 SE 217, kv. 8/G4, PN KOV 255, inv. št. 21437 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 66 mm; OHD 40 %. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 8,3 cm, š. 2,6 cm, db. 0,6 cm. 2219 SE 201, kv. 8/G4, PN KOV 250, inv. št. 21435 Žebelj z glavico nepravilne oblike in s trnom pravokotnega 2230 SE 217, kv. 8/E4, PN KER 0242, inv. št. 22280 preseka; železo; dl. 3,1 cm, š. 2,8 cm, db. 0,7 cm. Namizna keramika s premazom; KP8,10; odl. dna sklede s prstanasto nogo; žleb na ZP ostenja; F Pozna sigilata (TS12); B 2220 SE 201, kv. 8/G4, PN KER 0492, inv. št. 22162 10YR 8/4 zelo bledo rjava; premaz po celi površini, dobro ohr., Padska sigilata; ITS − Consp. 27 ali 29; odl. ustja in ostenja gladek, lisast, rahlo bleščeč; B premaza 7.5YR 4/4 in 5/4 rjava; skodelice; žlebovi na ZP ostenja; F Tardopadana (TS3); B 5YR keramika; OHD 10 %; datacija: druga pol. 2−3. stoletje. 8/4 roza; premaz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, lisast, gladek; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 118 mm; 2231 SE 217, kv. 8/F4, PN KER 1289, inv. št. 22288 OHU 10 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. Keramika tankih sten; KTS − Angera 1, fabrikat C, polkrožna skod. − T15; odl. ustja, dna in ostenja skodelice; F IKTS − 2221 SE 201, kv. 8/G4, PN KER 1017, inv. št. 24071 redukcijska brez premaza (KTS11); B 5Y 5/1 siva; keramika; Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim pr. u. 96 mm; OHU 10 %; pr. d. 28 mm; OHD 10 %; datacija: ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. avgustejsko−tiberijsko obd. (prva pol. 1. stoletja). ustja in ostenja lonca; pas vodoravnega glavničenja na rame- nu; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N13c); B lisasto 2232 SE 217, kv. 8/E4, PN KER 0240, inv. št. 23031 rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 15 %. Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ustja amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 104 mm; 2222 SE 201, kv. 8/G4, PN KER 1016, inv. št. 24157 OHU 10 %; datacija: prva pol.−tretja četrt. 1. stoletja. Kuhinjska keramika; KK31 − globularni lonci s kratkim, ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; dva žle- 2233 SE 217, kv. 8/E3, PN KER 0074, inv. št. 23190 ba na ZP roba ustja; niz odtisov šila na ramenu; F KK − oksi- Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); dacijska brez apnenca (N13b); B ZP lisasto rjavo do črno; B odl. ročaja amfore ali vrča; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rume- preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; na; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. OHU 10 %. 2234 SE 217, kv. 8/E3, PN KER 0363, inv. št. 23315 2223 SE 201, kv. 8/G5, PN KER 0589, inv. št. 24910 Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. pr- dna amfore; F A8b; B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. stanastega dna in ostenja posode; F NK − istrska (N16); B 5YR 62 mm; OHD 40 %; datacija: 3.−4. stoletje. 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 10 %. 2235 SE 217, kv. 8/E3, PN KER 0365, inv. št. 23737 2224 SE 201, kv. 13/A1, PN STE 001, inv. št. 21965 Italska kuhinjska keramika; IKK3 − pekač z enostavnim ustjem; Odl. ostenja; steklo. odl. ustja in ostenja pekača; žleb na ustju; F IKK (N18); B N 4/; keramika; pr. u. 186 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. 2225 SE 201, kv. 13/A1, PN KER 0787, inv. št. 22594 stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja krožnika; F AS − D2; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. 2236 SE 217, kv. 8/F3, PN KER 1230, inv. št. 23895 delu ZP; slabo ohr. na obeh površinah odlomka, rahlo bleščeč, Kuhinjska keramika; KK1 − lonec z vertikalnim ustjem; odl. rahlo lisast, gladek; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; kerami- ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B ZP N 3 ka; pr. u. 260 mm; OHU 5 %; datacija: (360/370) 400−450. zelo temno siva; B preloma 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B NP N 3 zelo temno siva; keramika; OHU 2 %. 2226 SE 201, kv. 13/B1, PN KER 0587, inv. št. 22641 Afriška sigilata; AS − Hayes 73; odl. ustja skodele; žleb na robu 2237 SE 217, kv. 8/D4, PN KER 0157, inv. št. 24169 ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na Namizna keramika; NK16A = KK31D − globularni lonci s krat- NP in zg. delu ZP; ni ohr.; B premaza 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; kim, ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja keramika; pr. u. 190 mm; OHU 10 %; datacija: 400−460. lonca; kanelura na ramenu; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 13 %. 666 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2219 2220 2225 2227 2228 2226 2230 2231 2235 2237 2219–2227 SE 201, 2228–2237 SE 217; 2225, 2230, 2235, 2237 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 667 2238 SE 217, kv. 8/E3, PN KER 0364, inv. št. 24399 2248 SE 301, kv. 12/E1, PN KER 0093, inv. št. 23561 Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ustja lonca; F KK − Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; redukcijska z apnencem (N10); B lisasto temno rjavo do črno; F A9c; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: keramika; OHU 2 %. 3.−5. stoletje. 2239 SE 217, kv. 8/E4, PN KER 0241, inv. št. 24401 2249 SE 301, kv. 13/A1, PN KER 0065, inv. št. 25092 Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ostenja lonca; vo- Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ustja amfore; F A4b; B doravno metličenje na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnen- preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 133 mm; cem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika. OHU 30 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (konec) 1. stoletje. 2240 SE 217, kv. 8/F4, PN KER 1012, inv. št. 24430 Namizna keramika; NK3 − lonec/ročka z enostavnim rahlo SE 303 izvihanim ustjem in žlebom na NP; odl. ustja lonca ali vrča; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; 2250 SE 303, kv. 4/E8, PN KOV 009, inv. št. 21300 pr. u. 120 mm; OHU 10 %. Žebelj, manjši, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega prese- ka; železo; dl. 2,6 cm, š. 1,4 cm, db. 0,6 cm. 2241 SE 217, kv. 8/E3, PN KER 0258, inv. št. 24683 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 2251 SE 303, kv. 4/E8, PN KOV 012, skodelice/vrčka paličast (ovalen, en žleb na ZP); F NK − istrska inv. št. 21302 (N5); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Žebljiček za čevlje s kratkim zavitim trnom; železo; dl. 1,2 cm, š. 1 cm, db. SE 224 0,2 cm. 2242 SE 224, kv. 8/E4, PN KOV 251, inv. št. 21084 2252 SE 303, kv. 9/B2, PN KOV 504, inv. št. 21574 Odl. ploščice; bron; dl. 4,9 cm, š. 2,4−0,8 cm, db. 0,2 cm. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 2243 SE 224, kv. 8/F4, PN KER 1019, inv. št. 24512 železo; dl. 4 cm. Namizna keramika; NK31 − vrč z visokim vratom in srednje 2253 SE 303, kv. 9/C2, PN KOV 503, inv. št. 20070 širokim ustjem; odl. ustja in ostenja vrča; F NK − istrska (N5), Novec: Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulia- izredno fina z veliko sljude; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto nus/AE3/kovan 348−361/?/RIC?; bron; KN 65. rumena; keramika; pr. u. 78 mm; OHU 25 %. 2254 SE 303, kv. 9/C2, PN KOV 506, inv. št. 21147 SE 250 Konica trna; bron; dl. 2,6 cm, š. 0,35 cm, db. 0,1 cm. 2244 SE 250, kv. 8/E4, PN KER 0815, inv. št. 22317 2255 SE 303, kv. 9/C2, PN STE 047, inv. št. 22011 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- Del odebeljenega in navzven nagnjenega ustja posode; nom; odl. ustja skodelice; na ZP ostenja barbotin (vertikalne steklo. linija z zavitimi zaključki); F IKTS − redukcijska s premazom, 2256 SE 303, kv. 9/C2, PN OST 179, inv. št. 21964 mehka (KTS6); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; Modra jagodica; steklo. slabo ohr. (se lušči), mat, lisast, gladek; B premaza 2.5Y 4/1 temno siva; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−(prva 2257 SE 303, kv. 9/E1, PN KOV 008, inv. št. 21299 pol.) zač. 2. stoletja. Žebelj; železo; dl. 7,7 cm, db. 0,6 cm, pr. 1,8 cm. SE 301 2258 SE 303, kv. 9/E5, PN KOV 002, inv. št. 21296 Železni predmet; železo; dl. 11,6 cm, š. 1,4−3,5 cm, db. 2245 SE 301, kv. 9/E1, PN KOV 004, inv. št. 21000 0,4−1 cm. Gumb, okrogel, s profilirano bronasto prevleko; bron; db. 0,3 cm, pr. 1,7 cm, datacija. 2259 SE 303, kv. 10/A2, PN KOV 387, inv. št. 20049 Novec: Constans ali Constantius II./Cen/kovan 337−340/Rom/ 2246 SE 301, kv. 12/D2, PN KER 0119, inv. št. 22226 RIC ?; bron; KN 46. Padska sigilata; ITS − Consp. B 1; odl. prstanaste noge pla- dnja; F Padana B; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi 2260 SE 303, kv. 10/A3, PN KER 1489, inv. št. 23140 površini−razen na notranji strani prstanaste noge; notranja Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. površina noge ni premazana; srednje ohr., mat, gladek, lisast; ustja amfore; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 rdečkasto rume- B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. d. 126 mm; OHD na; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 10 %. 10 %; datacija: tiberijsko − flavijsko obd. 2261 SE 303, kv. 10/A3, PN KER 1488, inv. št. 23194 2247 SE 301, kv. 12/E1, PN KER 0098, inv. št. 22943 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedoloče- odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6b; B 5YR 7/6 no; odl. ročaja in ostenja vrča ali amfore; kanelure na ZP trupa; rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. F A6b; B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 6/6 2262 SE 303, kv. 10/B2, PN KOV 269, inv. št. 21446 rdečkasto rumena; B NP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Odl. trna; železo; dl. 2,1 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm. 668 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2240 2242 2247 2243 2244 2254 2255 2256 2258 2240 SE 217, 2242–2243 SE 224, 2244 SE 250, 2247 SE 301, 2254–2258 SE 303; 2240, 2243, 2247 merilo 1 : 3, 2256 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 669 2263 SE 303, kv. 10/B2, PN KOV 272, inv. št. 21449 2278 SE 303, kv. 10/D2, PN KER 1354, inv. št. 23484 Odl. žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F železo; dl. 4,8 cm, š. 1,7 cm, db. 0,7 cm. A8b; B ZP 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; B NP 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. 2264 SE 303, kv. 10/B2, PN KER 1248, inv. št. 22772 stoletje. Svetila; O − Loeschke Xb; odl. ramena in diska pečatne oljen- ke; F O3b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. 2279 SE 303, kv. 10/D2, PN KER 0866, inv. št. 24852 u. 70 mm; OHU 20 %; datacija: 2.−3. (4. ali 5.) stoletje. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna in ostenja posode vrča ali amfore; F NK − sever- 2265 SE 303, kv. 10/B2, PN KER 1332, inv. št. 23213 nojadranska ali istrska (N3); B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); preloma N 6 siva; B NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/6 pr. d. 60 mm; OHD 35 %. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 2280 SE 303, kv. 10/D3, PN KOV 267, inv. št. 21444 2266 SE 303, kv. 10/B2, PN KER 1333, inv. št. 24670 Odl. žeblja; železo; dl. 4,5 cm, š. 1,2 cm, db. 0,4 cm. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča paličast (okrogel presek); F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 2281 SE 303, kv. 10/D3, PN KOV 268, inv. št. 21445 rdečkasto rumena; keramika. Odl. trna žeblja; železo; dl. 3 cm, db. 0,2 cm. 2267 SE 303, kv. 10/B3, PN KOV 386, inv. št. 21112 2282 SE 303, kv. 10/E1, PN KER 2850, inv. št. 23622 Ploščat kvadraten predmet z predrtino v sredini; bron; dl. Transportno posodje; A − Gauloise 5; odl. ustja amfore; 1,3 cm, š. 1,2 cm, db. 0,5 cm. F A9b; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 135 mm; OHU 15 %; datacija: konec 1.−prva pol. 2. stoletja. 2268 SE 303, kv. 10/C2, PN KOV 473, inv. št. 21139 Odl. igle, okroglega preseka; bron; dl. 8,8 cm, db. do 0,3 cm. 2283 SE 303, kv. 10/E1, PN KER 1079, inv. št. 24707 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 2269 SE 303, kv. 10/C2, PN KOV 264, inv. št. 21442 vrčka paličast (okrogel presek); F NK − severnojadranska Odl. žebljeve glavice; železo; dl. 0,8 cm, š. 1 cm, db. 0,4 cm. (N22); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika. 2270 SE 303, kv. 10/C2, PN KOV 270, inv. št. 21447 2284 SE 303, kv. 10/E2, PN KOV 350, inv. št. 21483 Odl. žeblja; železo; dl. 1,6 cm, š. 0,6 cm, db. 0,4 cm. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 2271 SE 303, kv. 10/C2, PN KOV 279, inv. št. 21454 železo; dl. 5,5 cm, š. 1,6 cm, db. 0,7 cm. Odl. zavitega trna; železo; dl. 4,6 cm, db. 0,3 cm. 2285 SE 303, kv. 10/E2, PN KER 1251, inv. št. 23386 2272 SE 303, kv. 10/C2, PN KOV 280, inv. št. 21455 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. zatiča amfore; Odl. žeblja, močno korodiran; železo; dl. 4,5 cm. F A9b; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; OHD 55 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 2273 SE 303, kv. 10/C2, PN STE 152, inv. št. 22109 Ravno odrezano klekasto ustje čaše; steklo; pr. 8,8 cm. 2286 SE 303, kv. 10/E2, PN KER 1005, inv. št. 23519 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F 2274 SE 303, kv. 10/C2, PN KER 1340, inv. št. 22144 A5; B nedoločljivo; B NP bel sloj na ZP (AA); slabo ohr.; B pre- Padska sigilata; ITS − Consp. 18; odl. ustja krožnika; žlebovi na maza 2.5Y 8/2 bledo rumena; keramika; pr. d. 38 mm; OHD NP in ZP roba ustja?; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdeč- 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. kasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, gladek, mat, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; 2287 SE 303, kv. 10/E3, PN KOV keramika; pr. u. 300 mm; OHU 5 %; datacija: avgustejsko 321, inv. št. 21099 obd.−sred. 1. stoletja. Odl. zvitega ploščatega predmeta; bron; dl. 2,1 cm, š. 1,8 cm, 2275 SE 303, kv. 10/D2, PN KOV 840, inv. št. 21204 db. 0,1 cm. Odl. zatiča; bron; dl. 6,3 cm, š. 2,9 cm, db. 0,5 cm. 2288 SE 303, kv. 10/E3, PN KOV 265, inv. št. 21443 2276 SE 303, kv. 10/D2, PN KOV 263, inv. št. 21441 Odl. ploščatega predmeta; železo; dl. 11,5 cm, š. 2,5 cm, Ploščat odlomek predmeta; železo; dl. 1,8 cm, š. 1,5 cm, db. 0,5 cm. db. 0,3 cm. 2289 SE 303, kv. 11/A1, PN KER 0526, inv. št. 23368 2277 SE 303, kv. 10/D2, PN KER 0865, inv. št. 23398 Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. zatiča amfore; F A9a; Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. zatiča amfore; B 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 22 mm; OHD 100 %; F A9d; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; OHD datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. 100 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 2290 SE 303, kv. 11/A2, PN KOV 352, inv. št. 21108 Odl. tankega ploščatega traku; bron; dl. 2,4 cm, š. 0,4 cm, db. 0,1 cm. 670 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2268 2273 2275 2289 2282 SE 303; 2268, 2273, 2275 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 671 2291 SE 303, kv. 11/A2, PN KOV 2303 SE 303, kv. 11/B2, PN KER 0600, inv. št. 23508 463, inv. št. 21134 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore Odl. ploščice ovalne oblike; bron; trakast (dve rebri na ZP); F A9a; B 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; dl. 2,9 cm, š. 2,2 cm, db. 0,3 cm. keramika. 2304 SE 303, kv. 11/B2, PN KER 1468, inv. št. 23523 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F A20b; B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5YR 6/8 2292 SE 303, kv. 11/A2, PN KOV 366, inv. št. 21497 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 2305 močno korodiran; železo; dl. 3,8 cm. SE 303, kv. 11/B2, PN KER 0841, inv. št. 23648 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. dna amfo- 2293 SE 303, kv. 11/A2, PN KER 1483, inv. št. 22926 re; F nedoločljivo; B nedoločljivo; keramika; pr. d. 47 mm; OHD Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − Emiglia− 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. Romagna; odl. konkavnega dna in ostenja amfore; F A15; B 2306 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 100 %; SE 303, kv. 11/B2, PN KER 0854, inv. št. 23656 datacija: sred. 1.−3. stoletje. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. zatiča am- fore; F nedoločljivo; B preloma nedoločljivo; B NP nedoločljivo; 2294 SE 303, kv. 11/A2, PN KER 1313, inv. št. 24734 keramika; pr. d. 56 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; = G3017; 2307 F NK − istrska (N3). SE 303, kv. 11/B2, PN OST 052, inv. št. 24994 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CR/…; 2295 SE 303, kv. 11/A3, PN KOV 174, inv. št. 21056 s prsti povlečen lok; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. Zanka ali nesklenjen obroček; bron; db. 0,1 cm, pr. 0,5 cm. CR.. , 35 × 16 mm; F N22; B preloma 2.5YR 7/4 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 155 mm; š. 78 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 2296 SE 303, kv. 11/A3, PN KOV 390, inv. št. 21113 Odl. preluknjane ploščice; bron; dl. 3,7 cm, š. 0,8 cm, db. 2308 SE 303, kv. 11/B3, PN STE 036, inv. št. 22000 0,05 cm. Del zataljenega ustja čaše; steklo; dl. 1,9 cm. 2297 SE 303, kv. 11/A3, PN KER 0848, inv. št. 23318 2309 SE 303, kv. 11/B3, PN STE 038, inv. št. 22002 Transportno posodje; A − Tripolitana 3; odl. ročaja in oste- Del navznoter cevasto zavihanega ustja stekleničke oz. balza- nja amfore; F A35; B ZP 2.5Y 5/1 siva; B preloma 2.5YR 4/3 marija, tanko modrikasto steklo; steklo; pr. 5 cm. rdečkasto rjava; B NP 2.5YR 5/3 rdečkasto rjava; keramika; 2310 datacija: 3.−4. stoletje. SE 303, kv. 11/B3, PN KER 1710, inv. št. 22531 Afriška sigilata; AS − Hayes 14; odl. ustja in ostenja skodele; 2298 SE 303, kv. 11/A3, PN KER 0849, inv. št. 24559 F AS − A2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi Namizna keramika; NK44 − ročka ali vrček z jajčastim trupom površini; srednje ohr. (spran), z nepravilnostmi mehurčki, bolj in odebeljenim ustjem; odl. ustja in ostanja vrča z nastavkom mat, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; kerami- za ročaj; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; ka; pr. u. 220 mm; OHU 7 %; datacija: 3. stoletje. keramika; pr. u. 70 mm; OHU 10 %. 2311 SE 303, kv. 11/B3, PN KER 1729, inv. št. 22871 2299 SE 303, kv. 11/A3, PN OST 103, inv. št. 25022 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/ ročaja amfore ali vrča paličast (okrogel presek); F A12a; B ISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..RISPINI, slabo preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. viden, 83 × 16 mm; F N22; B preloma 2.5YR 7/3 roza; keramika; 2312 OHU 10 %; dl. 187 mm; š. 185 mm; v. 30 mm; datacija: SE 303, kv. 11/B3, PN KER 1711, inv. št. 24263 1. stoletje. Kuhinjska keramika; KK52D − pekva; odl. držaja z ostenjem pekve ali shrambene posode; F KK − oksidacijska z apnencem 2300 SE 303, kv. 11/A5, PN KER 0840, inv. št. 24729 (N10e); B lisasto temno rjavo do črno; keramika. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 2313 vrčka trakast (tri kanelure na ZP); F NK − fina (N19); B 7.5YR SE 303, kv. 11/B3, PN KER 1728, inv. št. 24308 8/4 roza; keramika. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna in ostenja lonca; metličenje (navpično) na 2301 SE 303, kv. 11/B2, PN KER 0599, inv. št. 23101 ZP trupa; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B ZP lisasto Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja oranžno do rjavo; B lisasto temno rjavo do črno; B NP lisasto amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. oranžno do rjavo; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 30 %. 110 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−4. stoletje. 2314 SE 303, kv. 11/B8, PN KOV 934, inv. št. 21855 2302 SE 303, kv. 11/B2, PN KER 0853, inv. št. 23395 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja in železo; dl. 4,5 cm. ostenja amfore trakast (lečast presek); F A9a; B ZP 7.5YR 5/2; 2315 B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 4.− SE 303, kv. 11/B8, PN KOV 933, inv. št. 21854 sred. 5. stoletja. Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 5,8 cm. 672 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2293 2297 2308 2309 2310 SE 303; 2308–2310 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 673 2316 SE 303, kv. 12/C2, PN KOV 744, inv. št. 21195 2328 SE 303, kv. 12/E4, PN KER 0305, inv. št. 24647 Odl. toaletne igle ali žličke, okroglega preseka in sploščenim Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja zaključkom; bron; dl. 3 cm, db. 0,2−0,1 cm. vrča trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 2317 SE 303, kv. 12/D2, PN KER 0290, inv. št. 23365 Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ustja amfore; F A9c; 2329 SE 303, kv. 12/E4, PN KER 0304, inv. št. 24926 B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 70 mm; Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja posode; OHU 10 %; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 10 %. 2318 SE 303, kv. 12/D2, PN KER 0324, inv. št. 23388 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore; 2330 SE 303, kv. 13/A1, PN OST 189, inv. št. 21273 F A20c; B preloma 5YR 8/4 roza; keramika; dl. mm; 42 mm; Kroglica, petrografsko svetlo siv apnenec ali apnenčev pešče- v. mm; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. njak; kamen; pr. 2,3 cm, datacija. 2319 SE 303, kv. 12/D2, PN KER 0289, inv. št. 23473 2331 SE 303, kv. 13/A1, PN KER 0126, inv. št. 22878 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ustja A3b; B preloma nedoločljivo; keramika; OHD 100 %; datacija: lonca ali amfore; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 3.−5. stoletje. rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 142 mm; OHU 15 %. 2320 SE 303, kv. 12/D2, PN KER 0357, inv. št. 24060 2332 SE 303, kv. 13/A1, PN KER 0127, inv. št. 24305 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ravnega dna lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); odl. ustja in ostenja lonca; dve kaneluri na ZP ramena; F KK B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. 80 mm; OHD − oksidacijska brez apnenca (N9b); B ZP lisasto oranžno do 10 %. črno; B preloma 7.5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 15 %. 2333 SE 303, kv. 13/A1, PN OST 010, inv. št. 25060 Gradbeni material; tegula z žigom − nedoločljivo; odl. tegule 2321 SE 303, kv. 12/D3, PN KER 0132, inv. št. 23471 z žigom ./I; žig: nedoločljiv; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ../I, Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F 20 × 18 mm; F N22; B preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika; A20d; B ZP 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 7/8 OHU 5 %; dl. 170 mm; 115 mm; v. 30 mm; datacija: 1. stoletje. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2334 SE 303, kv. 13/A2, PN KOV 019, inv. št. 21307 2322 SE 303, kv. 12/E2, PN KOV 025, inv. št. 21313 Žebelj ali vijak; železo. Odlomek konjskega obuvala; železo; dl. 5,8 cm, š. 3 cm, db. 1 cm. 2335 SE 303, kv. 13/A2, PN OST 014, inv. št. 21243 Manjši krožni kamen, petrografsko: siv apnenčast peščenjak; 2323 SE 303, kv. 12/E2, PN KER 0221, inv. št. 24268 kamen; db. 3,3 cm, pr. 3,5 cm, datacija. Kuhinjska keramika; KK53 − pekva; odl. držaja in ostenja pekve; aplicirano rebrO − držaj na ZP ostenja; F KK − oksida- 2336 SE 303, kv. 13/A2, PN KER 0760, inv. št. 22140 cijska groba s skrilavci (N32); B lisasto rjavo do temno rjavo; Padska sigilata; ITS − Consp. 22; odl. ustja skodelice; F keramika. Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., mat, gladek, enakomerne barve; B 2324 SE 303, kv. 12/E3, PN KER 0323, inv. št. 23435 premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %; Transportno posodje; AA − Keay 50; = G1152; F A20b; OHU datacija: 10 pr. n. št.−tiberijsko obd. (drugo in tretje desetletje 15 %; datacija: 425 ali 450−druga pol. 5. stoletja. 1. stoletja). 2325 SE 303, kv. 12/E4, PN KER 0303, inv. št. 22523 2337 SE 303, kv. 13/A2, PN KER 0103, inv. št. 22884 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ročaja amfo- 1/122; odl. ravnega dna in ostenja vrčka; F EKK; B preloma re, dvojni; F A16b; B 7.5YR 8/4 roza; keramika. 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 20 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 2338 SE 303, kv. 13/A3, PN KER 0031, inv. št. 22701 Svetila; O − Loeschke I ali IV; odl. ramena in noska volu- 2326 SE 303, kv. 12/E4, PN KER 0306, inv. št. 23328 tne oljenke; dva žleba na ramenu; F O1a; B preloma 5YR Transportno posodje; AA − Keay 25.1; odl. ustja amfore; F 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., A8b; B ZP 5YR 6/3 svetlo rdečkasto rjava; B preloma 2.5YR 6/8 školjkasto nalomljen, bleščeč, lisast; B premaza lisasto rdeče svetlo rdeča; B NP 5YR 6/3 svetlo rdečkasto rjava; keramika; do temno rjavo; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 20 %; datacija: pr. u. 110 mm; OHU 10 %; datacija: 4. stoletje. 1.−sred. 3. stoletja. 2327 SE 303, kv. 12/E4, PN KER 0307, inv. št. 23421 2339 SE 303, kv. 13/A3, PN KER 0067, inv. št. 24675 Transportno posodje; AA − Keay 35A; odl. ustja amfore; F Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja A9b; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. vrča ali posode trakast (tri kanelure na ZP, dve rebri); F NK − 130 mm; OHU 30 %; datacija: 5. stoletje. istrska (N2); B 7.5YR 8/4 roza; keramika. 674 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2317 2319 2320 2321 2322 2323 2326 2327 2330 2336 2339 SE 303; 2330, 2322, 2336 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 675 2340 SE 303, kv. 13/A4, PN KOV 016, inv. št. 21305 2350 SE 321, kv. 11/D1, PN KER 0213, inv. št. 23373 Žebljiček, morda za čevlje?, z okroglo glavico in kratkim Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. zatiča amfore; F trnom; železo; dl. 1,2 cm, š. 1,3 cm, db. 0,4 cm. A24; B ZP lisasto temno rjavo do črno8; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; bel sloj na ZP (AA); 2341 SE 303, kv. 13/A4, PN KER 0032, inv. št. 22296 dobro ohr.; B premaza 10YR 8/2 zelo bledo rjava; keramika; Keramika tankih sten; KTS − Angera 1, polkrožna skod; odl. OHD 100 %. ustja in ostenja skodelice; dva žleba na ZP roba ustja; F IKTS − redukcijska brez premaza (KTS12a); B 10YR 6/1 siva; keramika; 2351 SE 321, kv. 11/D1, PN KER 0210, inv. št. 23486 pr. u. 96 mm; OHU 15 %; datacija: julijsko-klavdijsko obd. do Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F obd. Nerona. A9b; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. 2342 SE 303, kv. 13/A4, PN KER 0039, inv. št. 22297 Keramika tankih sten; KTS − redukcijski kozarec, peskanje; 2352 SE 321, kv. 11/D1, PN KER 0211, inv. št. 24277 odl. ustja z ostenjem skodelice tankih sten; žleb; peskanje na Kuhinjska keramika; KK55 − srednjeveški lonec; odl. ustja lon- ZP trupa; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS6); B 10YR ca; tri kanelure na ZP ustja; F Varia (KTS28); B ZP 2.5Y 3/1 zelo 6/1 siva; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah, temno siva; B preloma 5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; B NP mat, gladek; B premaza 10YR 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 135 mm; OHU 7 %. 66 mm; OHU 10 %; datacija: druga četrt. 1. stoletja ali klavdij- sko obd.−obd. Nerona. 2353 SE 321, kv. 11/D3, PN KOV 219, inv. št. 21417 Odl. rezila in konice noža; železo; dl. 4,8 cm, š. 1,5 cm, db. 2343 SE 303, kv. 13/A4, PN KER 0109, inv. št. 23044 0,2 cm. Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna amfore; F A11b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 2354 SE 321, kv. 11/D3, PN OST 100, inv. št. 24972 50 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−2. stoletje. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/INI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..INI, 43 × 16 mm; 2344 SE 303, kv. 13/A4, PN KER 0108, inv. št. 23629 F N22; B preloma 2.5YR 7/3 roza; keramika; OHU 5 %; dl. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja 104 mm; š. 98 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. amfore trakast (ena kanelura na ZP); F A14b; B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. 2355 SE 321, kv. 11/D4, PN KOV 291, inv. št. 20027 Novec: Constans ali Constantius II/AE 2/kovan 348−361/?/RIC 2345 SE 303, kv. 13/A4, PN KER 0033, inv. št. 24917 ?; bron; KN 53. Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. prstanastega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B 2356 SE 321, kv. 11/D5, PN STE 040, inv. št. 22004 2.5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; keramika; pr. d. 80 mm; OHD Del navznoter zapognjenega in sploščenega ustja steklenice, 100 %. modrikasto steklo; kvalitetna izdelava; steklo; pr. 6 cm. 2346 SE 303A, kv. 10/D3, PN KOV 281, inv. št. 21087 2357 SE 321, kv. 11/E1, PN KOV 501, inv. št. 21927 Lok Aucissa fibule; bron; dl. 4,2 cm, š. 0,8 cm, db. 0,2 cm; Odl. plošče, vidna datacija: od konca 1. stoletja pr. n. št. pa vsaj do sredine ena luknjica, po- 1. stoletja n. št. dobna je ladijski oblogi z luknjo 2347 SE 303A, kv. 10/C3, PN STE 039, inv. št. 22003 za utrditev trupa Del izvlečene noge posode (skodelice?); steklo; dl. 1,9 cm; ladje; svinec; dl. datacija: zgodnje flavijski čas − 2. stoletje. 11,5 cm, š. 7,7 cm, db. 0,2 cm. SE 321 2348 SE 321, kv. 11/C3, PN KOV 372, inv. št. 21110 Gumb z vrvico; bron; db. 0,4 cm, pr. 1,9 cm. 2358 SE 321, kv. 11/E1, PN KER 0225, inv. št. 24068 Keramika tankih sten; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 2349 SE 321, kv. 11/D1, PN KER 0082, inv. št. 22145 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. Padska sigilata; ITS − Consp. 24; odl. ustja in ostenja skodelice; ostenja lončka; pas glavničenja na ramenu; F KK − oksidacijska žleb na ZP roba ustja; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdeč- brez apnenca (N20b); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. kasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, gladek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; 2359 SE 321, kv. 11/E1, PN KER 2795, inv. št. 24955 keramika; pr. u. 112 mm; OHU 12 %; datacija: sred. avgustejski Shrambeno posodje; dolij; odl. ustja in ostenja dolija; F D1; B čas − sred. 1. stoletja?. preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %. 2360 SE 321, kv. 11/E1, PN OST 032, inv. št. 24987 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom ../ SPI/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ../SPI/.. , 43 × 16 mm; F N22; B preloma 2.5YR 7/4 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 125 mm; š. 70 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 676 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2341 2342 2344 2343 2346 2347 2349 2352 2356 2358 2360 2341–2344 SE 303, 2346–2347 SE 303A, 2349–2360 SE 321; 2343, 2344, 2352, 2358 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 677 2361 SE 321, kv. 11/E2, PN KER 1238, inv. št. 22637 2373 SE 321, kv. 11/E4, PN KER 1404, inv. št. 24592 Afriška sigilata; AS − Hayes 63; odl. ustja in ostenja krožnika; Namizna keramika; NK60 − posnetek egejskega narebrenega tri kanelure na ZP ostenja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 lončka; odl. ravnega dna in ostenja posodice; F NK − istrska svetlo rdeča; B NP nedoločljivo; ni ohr.; B premaza nedoločlji- (N5); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 35 mm; vo; keramika; pr. u. 270 mm; OHU 5 %; datacija: 350−450. OHD 80 %. 2362 SE 321, kv. 11/E2, PN KER 1505, inv. št. 22651 2374 SE 321, kv. 11/E4, PN KER 1244, inv. št. 24684 Afriška sigilata; AS − Hayes 91; odl. ustja in ostenja skodele Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja z ovratnikom; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − istrska (N2); B 2.5Y premaz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr. (predvsem spran), 8/3 bledo rumena; keramika. bolj mat; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 204 mm; OHU 10 %; datacija: 400 ali 420−530. 2375 SE 321, kv. 11/E4, PN KER 1245, inv. št. 24872 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 2363 SE 321, kv. 11/E3, PN KOV 289, inv. št. 21461 ravnega dna vrča ali lonca; F NK − severnojadranska (N22); B Odl. žeblja, močno korodirano; železo; dl. 7 cm. ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 15 %. 2364 SE 321, kv. 11/E3, PN KER 0300, inv. št. 22901 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja 2376 SE 321, kv. 12/A2, PN KOV 142, inv. št. 21378 amfore paličast (okrogel presek); F A28a; B preloma 5YR 7/8 Tordirano šilo z zanko; železo; dl. 8,4 cm, š. 0,8 cm, rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. db. 0,55 cm. 2365 SE 321, kv. 11/E3, PN KER 0299, inv. št. 23013 2377 SE 321, kv. 12/A2, PN KER 0407, inv. št. 22603 Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja sklede ali amfore trakast (ena kanelura na ZP in NP); F A17; B prelo- ali krožnika; F AS − D2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; pre- ma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika. maz na NP in zg. delu ZP; srednje ohr. (odluščen in prežgan), rahlo bleščeč?, gladek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 2366 SE 321, kv. 11/E4, PN KOV 260, inv. št. 20026 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 290 mm; OHU 5 %; datacija: Novec: Constantinus II. (Constantinopolis)/Cen/Tre/RIC 548; sred.−druga pol. 5. stoletja. bron; KN 42. 2378 SE 321, kv. 12/A2, PN KER 0557, inv. št. 22618 2367 SE 321, kv. 11/E4, PN KOV 299, inv. št. 21091 Afriška sigilata; AS − Hayes 59; odl. ustja in ostenja krožnika; Šivanka; bron; dl. 12,9 cm, pr. 0,3 cm. žleb na stopničastem robu ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 2368 SE 321, kv. 11/E4, PN KOV 359, inv. št. 21490 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr., Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, mat, gladek, na spodnji strani ustja nekoliko temnejši; B pre- močno korodiran; železo; dl. 6 cm. maza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 370 mm; OHU 10 %; datacija: 340/350−420. 2369 SE 321, kv. 11/E4, PN KER 1403, inv. št. 23644 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja 2379 SE 321, kv. 12/A2, PN KER 0408, inv. št. 24008 amfore ali vrča paličast (ovalen presek in tri kanelure na ZP); F Kuhinjska keramika; KK18 − lonec z visokim vratom; odl. ustja A11; B preloma 5Y 7/1 svetlo siva; keramika. lonca; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B 7.5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %. 2370 SE 321, kv. 11/E4, PN KER 1321, inv. št. 23774 Italska kuhinjska keramika; IKK3 − pekač z enostavnim ustjem; 2380 SE 321, kv. 12/A4, PN KER 2828, inv. št. 24806 odl. ustja, ostenja in dna sklede/pekača; F IKK (N28a); B ZP li- Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; sasto oranžno do rjavo; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; odl. ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; brez premaza; keramika; pr. 5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 90 mm. u. 150 mm; OHU 5 %; OHD 10 %. 2381 SE 321, kv. 12/B2, PN KOV 097, inv. št. 21355 2371 SE 321, kv. 11/E4, PN KER 1320, inv. št. 24224 Odl. trna s kvadratnim presekom; železo; dl. 4,5 cm, Kuhinjska keramika; KK43 − skleda z rahlo navznoter zapo- db. 0,7 cm. gnjenim ustjem; odl. ustja pekača ali sklede; F KK − redukcijska 2382 SE 321, kv. 12/B2, PN KOV 074, inv. št. 21343 z apnencem (N10c); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka; žele- pr. u. 200 mm; OHU 5 %. zo; dl. 6,8 cm, š. 1,7 cm, db. 0,7 cm. 2372 SE 321, kv. 11/E4, PN KER 1322, inv. št. 24289 2383 SE 321, kv. 12/B2, PN KER 2829, inv. št. 23007 Namizna keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ravnega dna odl. ravnega dna lončka; F KK − oksidacijska brez apnenca posode ali amfore z ravnim dnom; F NK − severnojadranska (N20b); B ZP lisasto oranžno do temno rjavo; B preloma 5YR (N22); B 2.5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 30 %. 80 mm; OHU 45 %. 678 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2361 2362 2364 2367 2376 2370 2377 2378 2379 SE 321; 2361, 2362, 2367, 2376 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 679 2384 SE 321, kv. 12/B2, PN KER 0344, inv. št. 23451 2398 SE 321, kv. 12/B5, PN KER 0338, inv. št. 24091 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim A9c; B preloma 5YR 8/4 roza; B NP bel sloj na ZP (AA); dobro ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ohr.; B premaza 2.5Y 8/2 bledo rumena; keramika; OHD ustja in ostenja lonca; žleb na robu ustja in na ZP ramena; F 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 15 %. 2385 SE 321, kv. 12/B2, PN KER 0301, inv. št. 23489 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F 2399 SE 321, kv. 12/B5, PN KER 0505, inv. št. 24783 A20d; B preloma nedoločljivo; keramika; OHD 100 %; datacija: Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. 3.−5. stoletje. ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 85 mm; OHD 20 %. 2386 SE 321, kv. 12/B2, PN KER 0358, inv. št. 23632 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja in 2400 SE 321, kv. 12/C1, PN KOV 036, inv. št. 21321 ostenja amfore ali vrča; plitke kanelure na ZP trupa; F A27b; B Odl. predmeta; železo; dl. 3,2 cm, š. 2,1 cm. ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−5. 2401 SE 321, kv. 12/C1, PN KER 0292, inv. št. 24402 stoletje. Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ostenja lonca; valovnica (glavničenje) na ZP ramena; F KK − redukcijska z 2387 SE 321, kv. 12/B2, PN KER 0367, inv. št. 24260 apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika. Kuhinjska keramika; KK52B − pekva; odl. ravnega dna in držaja pekve; držaj na ZP; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B li- 2402 SE 321, kv. 12/C1, PN OST 012, inv. št. 24981 sasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 200 mm; OHD 20 %. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom ../ PINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..PINI, 2388 SE 321, kv. 12/B3, PN KOV 109, inv. št. 21031 55 × 17 mm; F N22; B preloma 5YR 7/4 roza; keramika; OHU Odl. predmeta; bron; dl. 2,3 cm, š. 0,4 cm, db. 0,1 cm. 5 %; dl. 100 mm; š. 86 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 2389 SE 321, kv. 12/B3, PN KOV 080, inv. št. 21346 2403 SE 321, kv. 12/C2, PN STE 035, inv. št. 21999 Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka, moč- Morda odlomek nataljenega dela t. i. medvedjih čaš oz. claw no korodiran; železo; dl. 7,4 cm, š. 1,7 cm, db. 1,1 cm. beakers − zgodnja varianta?; steklo; dl. 2,2 cm, š. 1,5 cm; datacija: 5.−7. stoletje. 2390 SE 321, kv. 12/B3, PN KER 0223, inv. št. 22819 Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ročaja amfore paličast 2404 SE 321, kv. 12/C2, PN KER 0180, inv. št. 22720 (ovalen presek); F A1b; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; Svetila; O − reliefna − nedoločeno; odl. ostenje oljenke; F keramika; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred.ali O1c; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini, konec 1. stoletja. dobro ohr., bleščeč, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 20 %; datacija: 1.− 2391 SE 321, kv. 12/B3, PN KER 0222, inv. št. 25085 sred. 3. stoletja. Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ročaja amfore paličast (izredno velik ovalen/okrogel presek); F A1b; B preloma 10YR 2405 SE 321, kv. 12/C3, PN KER 0482, inv. št. 23557 8/3 zelo bledo rjava; keramika; datacija: druga pol. 1. stoletja Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; pr. n. št.−sred. ali konec 1. stoletja. F A9c; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2392 SE 321, kv. 12/B4, PN KOV 123, inv. št. 21036 Odl. trna; bron; dl. 1,2 cm, š. 0,3 cm, db. 0,1 cm. 2406 SE 321, kv. 12/C4, PN KOV 127, inv. št. 21039 Odl. ploščice; bron; dl. 4,2 cm, š. 2 cm, db. 0,1 cm. 2393 SE 321, kv. 12/B4, PN KOV 122, inv. št. 21373 Čelo sekire; železo; dl. 8,3 cm, š. 3,1 cm, db. 0,6 cm. 2407 SE 321, kv. 12/C4, PN KER 2923, inv. št. 22282 Namizna keramika s premazom; KP5; odl. ostenja sklede; žleb 2395 SE 321, kv. 12/B4, PN KER 0430, inv. št. 22950 na ZP ostenja; F Pozna sigilata (N14); B 5YR 7/6 rdečkasto Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah in rahlo čeno; odl. prstanastega dna amfore; F A7c; B preloma 7.5YR spran, enakomerne barve, mat, gladek; B premaza 2.5YR 4/8 8/4 roza; keramika; pr. d. 180 mm; OHD 15 %. rdeča; keramika; datacija: 2−3. stoletje. 2396 SE 321, kv. 12/B5, PN KER 0340, inv. št. 23099 2408 SE 321, kv. 12/C4, PN KER 1054, inv. št. 22848 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ro- dna in ostenja amfore; F A6b; B 7.5YR 7/4 roza; keramika; pr. čaja amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A11; B preloma d. 20 mm; OHD 100 %. 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 2397 SE 321, kv. 12/B5, PN KER 0339, inv. št. 24002 2409 SE 321, kv. 12/C4, PN KER 1055, inv. št. 23157 Kuhinjska keramika; KK15 − lonec z mandljastim ustjem; odl. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto dna amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. rjavo do črno; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. d. 18 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−4. stoletje. 680 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2386 2388 2390 2396 2393 2397 2403 2406 2401 2407 SE 321; 2388, 2393, 2403, 2406, 2407 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 681 2410 SE 321, kv. 12/C4, PN KER 0497, inv. št. 23476 2422 SE 321, kv. 12/E3, PN KER 0425, inv. št. 24762 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. amfore; F A20b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; kera- ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR mika; datacija: 3.−5. stoletje. 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 85 mm; OHD 40 %. 2411 SE 321, kv. 12/C4, PN KER 1053, inv. št. 23485 2423 SE 321, kv. 12/E4, PN KER 0983, inv. št. 24094 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim A13b; B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika. ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B 5YR 2412 SE 321, kv. 12/D2, PN KER 0382, inv. št. 22751 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. Svetila; O − Loeschke Xa; odl. ramena pečatne oljenke; F O3a; B preloma 2.5YR 5/6 rdeča; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 2424 SE 321, kv. 12/E4, PN KER 0499, inv. št. 24447 20 %; datacija: konec 1.−prva pol. 3. stoletja. Namizna keramika; NK5D − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in 2413 SE 321, kv. 12/D2, PN KER 0383, inv. št. 23096 A6a); B 7.5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 135 mm; Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. OHU 10 %. ustja amfore; F A12b; B preloma 5YR 3/3 temno rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 72 mm; OHU 15 %. 2425 SE 321, kv. 12/E4, PN KER 0460, inv. št. 24549 Namizna keramika; NK43A ali ARD; odl. ustja in ostenja vrča 2414 SE 321, kv. 12/D2, PN KER 0384, inv. št. 24770 ali amfore z ravnim dnom; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 8/6 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 15 %. odl. ravnega dna in ostenja lončka ali vrčka; kanelure na ZP ostenja; F NK − drugo (N22); B 2.5Y 8/4 bledo rumena; kera- 2426 SE 321, kv. 13/A1, PN KOV 209, inv. št. 21069 mika; pr. d. 45 mm; OHD 55 %. Odl. zavite tanke žice; bron; dl. 1,1 cm, db. 0,1 cm. 2415 SE 321, kv. 12/E1, PN STE 014, inv. št. 21978 2427 SE 321, kv. 13/A3, PN KER 0570, inv. št. 23514 Del ostenja rebraste skodelice, modro zelenkasto steklo, obli- Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F ka Isings 3; steklo; dl. 2,5 cm, š. 2,5 cm; datacija: 1. stoletje. A9d; B preloma 5YR 7/4 roza; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2416 SE 321, kv. 12/E1, PN STE 010, inv. št. 21974 2428 SE 321, kv. 13/A3, PN KER 0569, inv. št. 24572 Del ostenja in rahlo vboklega dna čaše, oblika Isings 106a; Namizna keramika; NK47; odl. ustja vrča ali amfore; F NK − steklo; pr. 4 cm; datacija: od 4. stoletja dalje. istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 76 mm; OHU 15 %. 2417 SE 321, kv. 12/E2, PN STE 013, inv. št. 21977 Del dna čaše z izvlečeno prstanasto nogo; steklo; pr. 4,8 cm. 2429 SE 321, kv. 13/A3, PN KER 0564, inv. št. 24878 Namizna keramika; NKD3 − konkavno dno; odl. ravnega dna 2418 SE 321, kv. 12/E2, PN KER 0317, inv. št. 22261 posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 50 %. odl. ročaja skodelice trakast (tri kanelure oz. štiri rebra na ZP in eno rebro na NP); F Sarius; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto 2430 SE 321, kv. 13/A4, PN KOV 495, inv. št. 21569 rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah in pod Odl. žeblja s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega patino, ts8; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; dl. mm; preseka; železo; dl. 3,5 cm. 26 mm; v. mm; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. 2431 SE 321, kv. 13/A4, PN KOV 493, inv. št. 21568 2419 SE 321, kv. 12/E3, PN KOV 121, inv. št. 21372 Trn žeblja ali klina, močno korodiran; železo; dl. 8 cm. Odl. predmeta, ovalne oblike; železo; dl. 4,1 cm, š. 2,7 cm, db. 0,7 cm. 2432 SE 321, kv. 13/A5, PN KOV 494, inv. št. 21145 2420 SE 321, kv. 12/E3, PN KER 0142, inv. št. 22676 Odl. pločevine; bron; dl. 3,2 cm, Svetila; O − Loeschke IB ali IC; odl. diska reliefne oljenke; š. 1,7 cm, db. 0,1 cm. motiv ptice (krilo ali rep) na veji v reliefu na disku; F O1a; B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; slabo 2433 SE 321, kv. 13/A5, PN ohr., gladek, bleščeč, lisast − temnordeče do temnorjave KOV 498, inv. št. 21572 barve; B premaza 2.5YR 5/6 rdeča; keramika; datacija: sred. Odl. škarij; železo; dl. 8,7 cm, š. 1,5 cm, db. 0,35 cm. 1.−sred. 3. stoletja. 2434 SE 321, kv. 13/A5, PN KOV 937, inv. št. 21858 2421 SE 321, kv. 12/E3, PN KER 0426, inv. št. 24545 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Namizna keramika; NK42; odl. ustja in ostenja vrča ali amfore; železo; dl. 7,5 cm, š. 3 cm, db. 0,5 cm. F NK − istrska (N3); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; 2435 SE 321, kv. 13/A5, PN OST 198, inv. št. 21282 pr. u. 75 mm; OHU 15 %. Odlomek marmorne plošce, stenska obloga; petrografsko: bel debelozrnat kalciten marmor brez tekstur (zrna do 2,5 mm), cement med zrni se raztaplja hitreje kot zrna; kamen; dl. 7 cm, š. 5,5 cm, db. 1 cm. 682 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2415 2413 2414 2416 2420 2417 2421 2424 2425 2428 2433 SE 321; 2415–2420, 2433 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 683 2436 SE 321, kv. 13/A5, PN KER 1906, inv. št. 23517 2447 SE 321, kv. 13/B3, PN KER 0565, inv. št. 23647 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja F A20b; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; amfore, dolija ali pitosa; F A6c; B nedoločljivo; keramika; OHU datacija: 3.−5. stoletje. 5 %; datacija: 1.−5. stoletje. 2437 SE 321, kv. 13/A5, PN KER 1909, inv. št. 23772 2448 SE 321, kv. 13/B3, PN KER 0575, inv. št. 24329 Italska kuhinjska keramika; IKK1 − kozica; odl. ustja posode; F Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; IKK (N28a); B 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 178 mm; odl. ravnega dna in ostenja lonca; metličenje (vodoravno in OHU 10 %. navpično) na ZP trupa; obilne primesi na dnu; F KK − oksida- cijska groba z apnencem (N12); B 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; 2438 SE 321, kv. 13/A5, PN KER 1912, inv. št. 24274 keramika; pr. d. 165 mm; OHD 10 %. Kuhinjska keramika; SH1 − pekva ali shrambena posoda z držajem; odl. ravnega dna lonca ali pitosa; F N10b; F KK oks./ 2449 SE 321, kv. 13/B3, PN KER 0574, inv. št. 24462 red, groba; B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B lisasto temno Namizna keramika; NK6B − lonci s kratkim izvihanim ustjem; rjavo do črno; keramika; pr. d. 220 mm; OHD 7 %. odl. ustja in ostenja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 5 %. 2439 SE 321, kv. 13/A5, PN KER 1910, inv. št. 24290 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 2450 SE 321, kv. 13/B3, PN KER 0567, inv. št. 24935 odl. ravnega dna lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ostenja posode; B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 100 mm; OHD bunkice v barbotinu ali izvlečene na ZP največjega oboda; 10 %. F NK − fina (N19); B 10YR 6/8; keramika. 2440 SE 321, kv. 13/A5, PN KER 1908, inv. št. 24440 2451 SE 321, kv. 13/C2, PN KER 1068, inv. št. 22644 Namizna keramika; NK4 − lonec s kratkim rahlo izvihanim Afriška sigilata; AS − Hayes 73; odl. ustja skodele; žleb na ustjem; odl. ustja in ostenja lonca z nastavkom za ročaj; dve robu ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; kaneluri na NP roba ustja; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/4 premaz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr. v luskah na NP in ZP, roza; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 10 %. gladek, rahlo bleščeč?, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %; datacija: 2441 SE 321, kv. 13/A5, PN KER 1907, inv. št. 24476 400−460. Namizna keramika; NK8 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 2452 SE 321, kv. 13/C2, PN KER 1067, inv. št. 23116 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 10 %. Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 2; odl. ustja male amfore; F A12a; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; kera- 2442 SE 321, kv. 13/A5, PN KER 1911, inv. št. 24637 mika; pr. u. 80 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−4. stoletje. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča/vrčka trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severno- SE 350 jadranska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika. 2453 SE 350, kv. 10/E1, PN KOV 293, inv. št. 20029 Novec: Constantius II/AE 2/kovan 351−355/Con/RIC 109; 2443 SE 321, kv. 13/B2, PN KER 0715, inv. št. 24688 bron; KN 40. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča ali amfore, ena kanelura na ZP; F NK − severnojadranska 2454 SE 350, kv. 11/B3, PN KOV 208, inv. št. 21068 (N22); B 2.5YR 7/4 roza; keramika. Odl. zvite pločevine; bron; dl. 2,1 cm, š. 1,9 cm, db. 0,1 cm. 2444 SE 321, kv. 13/B2, PN KER 0714, inv. št. 24807 2455 SE 350, kv. 11/C2, PN KOV 451, inv. št. 21543 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. Tečaj od vrat; železo; dl. 12 cm, š. 1−2,6 cm, db. 0,5 cm. ravnega dna posode; F NK − trda, oksidacijska (N25b); B 5YR 2456 SE 350, kv. 11/C2, PN KOV 113, 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 95 mm; OHD 15 %. inv. št. 21365 2445 SE 321, kv. 13/B3, PN KER 0576, inv. št. 22661 Manjša puščična ost s trikotno ploščato konico Afriška sigilata; AS − prod. D (žig Aii−Aiii); odl. dna krožni- in tulastim nastavkom; železo; dl. 7,6 cm, š. do ka; na NP dna žigosan okras: Aiii − na zunanjem pasu 3−5 1,3 cm, pr. 0,4−1 cm. koncentričnih krogov (Hayes 25−29 = Atlante 9−13 za Aii in Aiii oz. le Aiii Hayes 26,27 = Atlante 10, 11) in 2 koncentrična žleba; F AS − D2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr. na NP−ZP dobro zglajena, gladek, bleščeč, enakomerne barve; B premaza 10R 5/8 rde- ča; keramika; datacija: 350−450. 2446 SE 321, kv. 13/B3, PN KER 0566, inv. št. 23390 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore; F A20b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 684 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2437 2445 2451 2449 2454 2455 2456 2437–2451 SE 231, 2455, 2456 SE 350; 2454 merilo 1 : 1, 2445, 2451, 2455, 2456 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 685 2457 SE 350, kv. 11/C2, PN KOV 455, inv. št. 21545 2467 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0870, inv. št. 23261 Ploščat odlomek, kvadratne oblike; železo; dl. 5,5 cm, š. 3 cm, Transportno posodje; A − Schoergendorfer 558; odl. ročaja db. 0,5 cm. in ostenja amfore trakast (tri kanelure na ZP); F A16b; B 7.5YR 8/3 roza; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 2458 SE 350, kv. 11/A2, PN KOV 175, inv. št. 21397 Žebelj s ploščato okroglo glavico in odlomljenim trnom kva- 2468 SE 350, kv. 11/C2, PN KER 1507, inv. št. 23348 dratnega preseka; železo; dl. 3,8 cm, š. 2,4 cm, db. 0,8 cm. Transportno posodje; AA − Keay 25; odl. ustja amfore; F A9c; B ZP 7.5YR 5/2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; 2459 SE 350, kv. 11/B3, PN OST 188, inv. št. pr. u. 120 mm; OHU 20 %; datacija: 4. −sred. 5. stoletja. 21272 Brusni kamen, pravokotni presek; petrografsko 2469 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0868, inv. št. 23357 zelo drobnozrnat kremenov peščenjak; kamen; Transportno posodje; AA − Africana II ali Keay 25; odl. zatiča dl. 6,7 cm, š. 4,5 cm, db. 4,5 cm. amfore; F A3a; B ZP 2.5Y 6/1 siva; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: sred. 2. stoletja ali 3.−4. stoletje. 2470 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0869, inv. št. 23402 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore, D presek; F A20b; B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 2471 SE 350, kv. 11/B2, PN KER 0556, inv. št. 23481 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore 2460 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0858, inv. št. 22539 trakast (tri kanelure na ZP); F A9c; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo Afriška sigilata; AS − dno Hayes 14 ali 16; odl. prstanastega rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. dna in ostenja sklede ali krožnika; F AS − A2; B preloma 2.5YR 2472 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0855, inv. št. 23497 6/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F in odluščen), mat, gladek, enakomerne barve; B premaza A9c; B ZP 2.5Y 8/3 bledo rumena; B preloma 7.5YR 7/4 roza; 10R 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 20 %; datacija: keramika. konec 2.−3. stoletje. 2473 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0867, inv. št. 23619 2461 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 2775, Transportno posodje; A − vzhodna nedoločeno; odl. dna inv. št. 22567 amfore; kanelure na ZP trupa; F A21; B preloma 5YR 7/8 rdeč- Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; = G3099; F AS − C3/4; OHU kasto rumena; keramika; pr. d. 18 mm; OHD 100 %; datacija: 5 %; OHD 10 %; datacija: 300−360. 1.−5. stoletje. 2462 SE 350, kv. 11/A2, PN KER 0553, inv. št. 22938 2474 SE 350, kv. 11/C2, PN KER 1495, inv. št. 23669 Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedo- Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja ločeno; odl. ustja amfore; F N9b; B preloma nedoločljivo; amfore paličast (ovalen presek); F A29; B preloma 2.5YR 5/6 keramika; pr. u. 70 mm; OHU 35 %. rdeča; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. 2463 SE 350, kv. 11/A3, PN KER 0746, inv. št. 22953 2475 SE 350, kv. 11/C2, PN KER 0559, inv. št. 24375 Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; čeno; odl. ročaja amfore trakast (dve kaneluri na ZP); F A12c; odl. ravnega dna lonca/sklede; obilne primesi na dnu; F KK B preloma 7.5YR 7/4 roza; keramika. − oksidacijska z apnencem (N10f); B lisasto rdeče do temno 2464 SE 350, kv. 10/E1, PN KER 1363, inv. št. 22966 rjavo; keramika; pr. d. 145 mm; OHD 15 %. Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ravnega dna 2476 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0874, inv. št. 24596 amfore/vrča; F NK − istrska pod. A6a; B ZP 5YR 7/8 rdečkasto Namizna keramika; NK60 − posnetek egejskega narebrenega rumena; B preloma N 4/; B NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; lončka; odl. ravnega dna in ostenja lončka; kanelure na ZP keramika; pr. d. 100 mm; OHD 25 %. trupa; F NK − severnojadranska (N22b); B 7.5YR 7/6 rdečkasto 2465 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0871, inv. št. 23166 rumena; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 100 %. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 2477 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0860, inv. št. 24607 dna amfore; F A12a; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; Namizna keramika; NK62 − lonček; odl. ustja lončka; F A11/ keramika; pr. d. 25 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−4. stoletje. N22; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 2466 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0872, inv. št. 23179 90 mm; OHU 10 %. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 2478 SE 350, kv. 11/C2, PN KER 0558, inv. št. 24717 dna manjše amfore; F A6b; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja keramika; pr. d. 28 mm; OHD 70 %; datacija: 1.−4. stoletje. vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − istrska (N3); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika. 686 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2458 2459 2460 2462 SE 350; 2458 merilo 1 : 1, 2460 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 687 2479 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0856, inv. št. 24728 2492 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0894, inv. št. 23360 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Transportno posodje; AA − Africana II ali Keay 25; odl. zatiča vrča ali male amfore paličast (ovalen presek); F NK − istrska amfore; F A20b; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; (N22); B 7.5YR 8/4 roza; keramika. OHD 100 %; datacija: 3.−4. stoletje. 2480 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0857, inv. št. 24745 2493 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0896, inv. št. 23639 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − istrska (N3); B 5YR amfore paličast (ovalen presek); F A6b; B 7.5YR 8/6 rdečkasto 7/8 rdečkasto rumena; keramika. rumena; keramika. 2481 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0861, inv. št. 24752 2494 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0895, inv. št. 23640 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- vrča trakast (ena kanelura na ZP in NP); F NK − istrska (N5); B fore, lečast presek; F A27b; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. 2482 SE 350, kv. 11/B3, PN KER 0873, inv. št. 24809 2495 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0141, inv. št. 23722 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. Transportno posodje; PA3 – pokrovček − na vretenu z drža- ravnega dna lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca jem; pokrovček za amforo z držajem?; F A6b; B 5YR 6/8 rdeč- (N11b); B nedoločljivo; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 100 %. kasto rumena; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. SE 354 2496 SE 354, kv. 12/A3, PN KER 0404, inv. št. 23914 2483 SE 354, kv. 12/B3, PN KOV 349, inv. št. 21107 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; Igla; bron; dl. 5,4 cm, pr. 0,2 cm. odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B 2484 SE 354, kv. 12/C3, PN KOV 150, inv. št. 21383 lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 135 mm; OHU 10 %. Odl. orodja − tulast nastavek za orodje; železo; dl. 8,3 cm, 2497 SE 354, kv. 12/A3, PN KER 0455, inv. št. 23954 š. 0,4−3 cm, db. 0,4 cm. Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; odl. 2485 SE 354, kv. 12/A3, PN KOV 078, inv. št. 21345 izvihanega ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B Žlindra in štirje kosi pločevine; železo; dl. 2,2 cm, š. 1,5 cm, lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 145 mm; OHU 10 %. db. 0,8 cm. 2498 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0464, inv. št. 24352 2486 SE 354, kv. 12/A3, PN KOV Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 107, inv. št. 21363 odl. ravnega dna lonca/sklede; F KK − redukcijska z apnen- Žebelj s trnom pravokotnega pre- cem (N10c); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. seka; železo; dl. 3,3 cm, š. 0,55 cm, 100 mm; OHD 10 %. db. 0,3 cm. 2499 SE 354, kv. 12/A3, PN KER 0456, inv. št. 24355 2487 SE 354, kv. 12/B3, PN KOV 900, inv. št. 21821 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Trn s pravokotnim trnom, močno korodiran; železo; dl. 3 cm. odl. ravnega dna lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 10 %. 2488 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0899, inv. št. 22512 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 2500 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0463, inv. št. 24495 1/122; odl. ostenja in ročaja vrčka trakast; F EKK (KTS2); B Namizna keramika; NK22 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; 7.5YR 8/3 roza; keramika; datacija: konec 1.−3. stoletje. odl. ustja sklede; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 7 %. 2489 SE 354, kv. 12/A4, PN KER 2802, inv. št. 22534 Afriška sigilata; AS − Hayes 14; odl. ustja skodele; F AS − A2; 2501 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0462, inv. št. 24600 B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. srednje ohr., gladek z nepravilnostmi (mehurčki), enakomerne ravnega dna lončka ali vrčka; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 barve, mat; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHU rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 36 mm; OHD 55 %. 5 %; datacija: 3. stoletje. 2502 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0897, inv. št. 24788 2490 SE 354, kv. 12/A3, PN KER 0454, inv. št. 22936 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/8 rdeč- čeno; odl. dna amfore; F A14b; B 7.5YR 7/4 roza; keramika; pr. kasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 100 %. d. 80 mm; OHD 20 %; datacija: sred. 1.−4. stoletje. 2503 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0898, inv. št. 24858 2491 SE 354, kv. 12/B3, PN KER 0461, inv. št. 23097 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ravnega dna lončka; F NK − istrska (N3); B 5YR 6/6 rdečkasto zatiča amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; rumena; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 25 %. pr. d. 24 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−4. stoletje. 688 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2483 2484 2489 2491 2495 2496 2501 2500 SE 354; 2483, 2484, 2489 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 689 SE 372 2515 SE 405, kv. 12/D2, PN KER 0905, inv. št. 24953 Shrambeno posodje; dolij; odl. dna dolija; F Varia (A12a); B 5YR 2504 SE 372, kv. 12/A2, PN KOV 130, inv. št. 21040 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 380 mm; OHD 20 %. Odl. igle; bron; dl. 2,8 cm, š. 0,2 cm, db. 0,1 cm. SE 407 SE 379 2516 SE 407, kv. 10/C1, PN KOV 284, inv. št. 21088 2505 SE 379, kv. 12/D3, PN KOV 149, inv. št. 21048 Odl. ploščatega obročka pravokotnega preseka; bron; dl. Žebelj; bron; dl. 3,1 cm, š. 1,1 cm, db. 0,4 cm. 1,3 cm, š. 0,4 cm, db. 0,3 cm. 2506 SE 379, kv. 12/C4, PN KOV 166, inv. št. 21394 2517 SE 407, kv. 11/C3, PN KOV 392, inv. št. 21114 Odl. orodja za puljenje žebljev (ali skoba?); železo; dl. 2,4 cm, Igla ali šivanka; bron; dl. 6,5 cm, pr. 0,2 cm. š. 4,8 cm, db. 1,1 cm. 2507 SE 379, kv. 12/C3, PN KOV 373, inv. št. 21502 Žebelj, s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo. 2508 SE 379, kv. 12/C3, PN STE 037, inv. št. 22001 Del masivnega dna čaše, modrikasto steklo; steklo; pr. 3,8 cm; datacija: 4. stoletje? 2509 SE 379, kv. 12/D3, PN KER 0146, inv. št. 22682 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena in diska reliefne oljenke; rame IIIa; reliefni okras v motivu zavitih žarkov na disku; F O1c; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; dobro ohr., školjkasto nalomljen, bleščeč, gladek, lisast 2518 SE 407, kv. 10/D1, PN KOV 288, inv. št. 21089 − temnordeč 2.5YR 3/6 temno rdeča do temno rdečkasto rjav Drobci brona; bron; dl. 0,5 cm, š. 0,5 cm. 5YR 3/2 temno rdečkasto rjava; B premaza lisasto; keramika; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 2519 SE 407, kv. 13/C1, PN KOV 207, inv. št. 21414 Odl. lista žage; železo; dl. 6,6 cm, š. 1,5 cm, db. 0,2 cm. 2510 SE 379, kv. 12/C3, PN KER 2794, inv. št. 23628 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ostenja 2520 SE 407, kv. 11/B3, PN KOV 393, inv. št. 21512 z ročajem amfore; kanelure na ZP trupa; F A36; B preloma Odl. (živinskega?) zvončka; železo; dl. 5 cm, š. 2,7 cm, db. 7.5YR 8/4 roza; premaz na ZP; verjetno glinen bel premaz na 0,2 cm. ZP; B premaza 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. 2511 SE 379, kv. 12/C3, PN KER 1127, inv. št. 23810 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − Knossos tip 4; odl. ravnega dna in ostenja lončka; kanelu- re na ZP trupa; F EKK (N11b); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 30 mm; OHD 35 %; datacija: konec 1. ali 2.−3. stoletje. 2512 SE 379, kv. 12/D3, PN OST 068, inv. št. 24997 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule CRISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRISPIN. ; F N22; B preloma 2.5YR 7/4 roza; keramika; OHU 10 %; dl. 145 mm; š. 100 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 2521 SE 407, kv. 6/B5, PN KOV 286, inv. št. 21459 Odl. predmeta; železo; dl. 3,2 cm, š. 1,3 cm, db. 0,4 cm. SE 405 2522 SE 407, kv. 10/C2, PN KOV 290, inv. št. 21462 2513 SE 405, kv. 12/D2, PN KER 0904, inv. št. 23059 Odl. igle okroglega preseka; železo; dl. 4,1 cm, pr. 0,25 cm. Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna amfore; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 2523 SE 407, kv. 11/A1, PN KOV 369, inv. št. 21500 55 mm; OHD 30 %; datacija: 1.−2. stoletje. Odl. ploščatega predmeta; železo; dl. 4,1 cm, š. 0,3 cm, db. 0,2 cm. 2514 SE 405, kv. 12/D2, PN KER 0906, inv. št. 23720 Transportno posodje; PA2 – pokrovček − izdelan v kalupu z 2524 SE 407, kv. 10/B2, PN KOV 285, inv. št. 21458 držajem; pokrovček za amforo; F A5; B 5YR 7/6 rdečkasto Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; rumena; keramika; pr. u. 88 mm; OHU 100 %; datacija: 1.−5. železo; dl. 4,3 cm, š. 1,2 cm, db. 0,5 cm. stoletje. 690 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2506 2504 2505 2511 2508 2509 2510 2514 2517 2519 2520 2521 2504 SE 372, 2505–2511 SE 379, 2514 SE 405, 2517–2521 SE 407; 2510, 2514 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 691 2525 SE 407, kv. 10/C1, PN KOV 283, inv. št. 21457 2537 SE 408A, kv. 11/C4, PN KER 2853, inv. št. 22589 Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Afriška sigilata; AS − Hayes 61A; odl. ustja in ostenja krožni- železo; dl. 2,2 cm, š. 1,7 cm, db. 0,7 cm. ka; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; zelo slabo ohr. v luskah predvsem na NP, 2526 SE 407, kv. 11/C3, PN KOV 391, inv. št. 21511 gladek, mat, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 7/8 svetlo Odl. žeblja, s trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 5,7 cm. rdeča; keramika; pr. u. 300 mm; OHU 7 %; datacija: 350−410 2527 SE 407, kv. 11A1, PN KER 2852, inv. št. 22609 ali 420. Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; 2538 SE 408A, kv. 11/C4, PN KER 1712, inv. št. 22842 plitva kanelura na NP ostenja; F AS − D2; B preloma nedolo- Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. čljivo; premaz na NP in zg. delu ZP; ni ohr.; B premaza nedo- ročaja amfore paličast (okrogel presek); F A11; B preloma 5YR ločljivo; keramika; pr. u. 270 mm; OHU 5 %; datacija: 360/370 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. ali 400−450. 2539 SE 408A, kv. 11/E4, PN KER 1776, inv. št. 23051 2528 SE 407, kv. 11/D1, PN KER 0150, inv. št. 23493 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. zatiča amfore; F Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F A16c; B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 50 %; A9b; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 90 %; datacija: 1.−2. stoletje. datacija: 3.−5. stoletje. 2540 SE 408A, kv. 11/C3, PN KER 1574, inv. št. 23208 2529 SE 407, kv. 11/B2, PN KER 1277, inv. št. 23601 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Transportno posodje; VA−MRA 3 − Agora F65/66; odl. ustja odl. ročaja amfore paličast (ovalen ali lečast presek); F A6b; B vrča ali amfore; F EKK (KTS29); B 10YR 5/2 sivkasto rjava; kera- 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. mika; pr. u. 25 mm; OHU 20 %. 2541 SE 408A, kv. 11/C4, PN KER 1713, inv. št. 23293 2530 SE 407, kv. 11/D1, PN KER 0375, inv. št. 23932 Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A−B; odl. ro- Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; čaja ustja; F A5; B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B 120 mm; OHU 20 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 124 mm; OHU 10 %. 2542 SE 408A, kv. 11/D4, PN KER 1732, inv. št. 23531 2531 SE 407, kv. 11/A1, PN KER 2861, inv. št. 24724 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja amfore; F A13b; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; vrča trakast (dve rebri in ena kanelura na ZP); F NK − severno- datacija: 3.−5. stoletje. jadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 2543 SE 408A, kv. 11/D4, PN KER 1733, inv. št. 23613 SE 408A Transportno posodje; A − vzhodna nedoločeno; odl. dna am- 2532 SE 408A, kv. 11/D4, PN KOV 368, inv. št. 21499 fore; F A28b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; pr. d. 30 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. železo; dl. 3 cm. 2544 SE 408A, kv. 11/C3, PN KER 1602, inv. št. 23699 2533 SE 408A, kv. 11/B2, PN KOV 929, inv. št. 21850 Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 5 cm. amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika. 2534 SE 408A, kv. 11/C3, PN KOV 464, inv. št. 21551 Odl. kratkega žeblja z masivno glavo in trnom kvadratnega 2545 SE 408A, kv. 11/C3, PN KER 1575, inv. št. 23748 preseka; železo; dl. 3,5 cm, š. 3 cm. Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja pokrova; F IKK (N18); B ZP 2.5YR 4/2 temno rdečkasto siva; 2535 SE 408A, kv. 11/C3, PN OST 113, inv. št. 21254 B preloma 2.5YR 5/6 rdeča; B NP 2.5YR 4/2 temno rdečkasto Mlinski kamen iz peščenjaka (makrodefinicija geologa na siva; keramika; pr. u. 270 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. terenu) (v seznamu SE 408); kamen je grobo obdelan, posebej stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. v delu za mletje; kamen; ohranjena dva odlomka: dl. 54 cm, š. 52 cm, db. do 22,6 cm in dl. 53 cm, š. 40 cm, db. do 10,5 cm. 2546 SE 408A, kv. 11/C3, PN KER 1522, inv. št. 23890 Kuhinjska keramika; KK1E − lonec z vertikalnim ustjem; odl. 2536 SE 408A, kv. 11/B2, PN KER 1706, inv. št. 22552 ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B 2.5Y 5/2 Afriška sigilata; AS − Hayes 32; odl. krožnika (ustje, ostenje in sivkasto rjava; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %. dno); F AS − A/D; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini, dobro ohr., ATS1; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo 2547 SE 408A, kv. 11/B2, PN KER 1722, inv. št. 23918 rdeča; keramika; pr. u. 274 mm; OHU 45 %; pr. d. 198 mm; Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; = OHD 70 %; dl. mm; š. mm; v. 34 mm; star lom z odlomkom iz G2979; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); OHU %; OHD plasti SE 409A; datacija: 3. stoletje. 30 %. 692 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2529 2530 2535 2543 2536 2537 2545 2529, 2530 SE 407, 2535–2545 SE 408A; 2535 merilo 1 : 10, 2536, 2537 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 693 2548 SE 408A, kv. 11/C3, PN KER 1528, inv. št. 23953 2559 SE 408A, kv. 11/C3, PN KER 1521, inv. št. 25086 Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ročaja amfore paličast odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisa- (okrogel ali ovalen presek); F A6c; B 7.5YR 8/4 roza; keramika; sto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 7 %. datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−konec 1. stoletja. 2549 SE 408A, kv. 11/B2, PN KER 1705, inv. št. 24007 SE 1 Kuhinjska keramika; KK18 − lonec z visokim vratom; odl. ustja in ostenja lonca; žleb na ZP ustja; F KK − oksidacijska z apnen- 2560 SE 1, PN KER 0076, inv. št. 23559 cem (N10f); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 135 mm; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F OHU 10 %. A13b; B ZP 7.5YR 7/4 roza; B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. 2550 SE 408A, kv. 11/B2, PN KER 1707, inv. št. 24179 Kuhinjska keramika; KK3 − 5 − lonec z izvihanim ustjem natanč- 2561 SE 1, kv. 5/D5, PN KER 1963, inv. št. 23685 neje nedoločeno; odl. ostenja lonca; metličenje (navpično) na Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. zatiča am- ZP trupa; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B ZP lisasto fore; F A10b; B preloma 5YR 7/3 roza; keramika; OHD 100 %. temno rjavo do črno; B NP lisasto oranžno do rjavo; keramika. 2563 SE 1, kv. 5/E5, PN KER 0012, inv. št. 22793 2551 SE 408A, kv. 11/C3, PN KER 1529, inv. št. 24184 Svetila; O − Loeschke IX ali X; odl. dna z ostenjem pečatne Kuhinjska keramika; KK3 − 5 − lonec z izvihanim ustjem na- oljenke; na dnudva žleba; F O16a; B preloma 5YR 6/8 rdeč- tančneje nedoločeno; odl. ostenja lonca; metličenje (vodorav- kasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 10 %; datacija: no in navpično) na ZP ostenja; F KK − redukcijska z apnencem 2.−4. stoletje. (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika. 2564 SE 1, kv. 6/E5, PN KOV 980, inv. št. 21950 2552 SE 408A, kv. 11/C4, PN KER 1683, inv. št. 24571 Utež; svinec. Namizna keramika; NK46 − ročka, lonec s izvihanim trikotnim 2565 SE 1, kv. 6/E5, PN KOV 981, inv. št. 21206 ustjem; odl. ustja in ostenja vrča ali lonca; F NK − severnojadran- Odl. igle; bron; db. 7,9 cm. ska (N22); B 2.5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 15 %. 2566 SE 1, kv. 8/A5, PN KER 0129, inv. št. 23548 2553 SE 408A, kv. 11/C3, PN KER 1527, inv. št. 24590 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F Namizna keramika; NK60 − posnetek egejskega narebrenega A3b; B ZP 7.5YR 4/1 temno siva; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo lončka; odl. ravnega dna in ostenja lončka; F NK − severno- rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. jadranska (N22); B ZP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B NP 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 42 mm; OHD 100 %. 2567 SE 1, kv. 8/B4, PN KER 0782, inv. št. 23651 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja 2554 SE 408A, kv. 11/C3, PN KER 1524, inv. št. 24591 amfore, rebro in kanelura na ZP; F A20b; B preloma 10YR 8/3 Namizna keramika; NK60 − posnetek egejskega narebrenega zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. lončka; odl. ustja in ostenja lončka; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; kera- 2568 SE 1, kv. 8/B4, PN KER 0046, inv. št. 23678 mika; pr. u. 70 mm; OHU 20 %. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. dna amfo- re; F A12c; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; 2555 SE 408A, kv. 11/E4, PN KER 1777, inv. št. 24771 datacija: 1.−5. stoletje. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna lonca ali vrča ali amfore; F NK − severnoja- 2569 SE 1, kv. 8/E5, PN KER 0003, inv. št. 23535 dranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; 100 mm; OHD 25 %. F A8a; B nedoločljivo; keramika; pr. d. 33 mm; OHD 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. 2556 SE 408A, kv. 11/C3, PN KER 1573, inv. št. 24871 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 2570 SE 1, kv. 8/F2, PN OST ravnega dna in ostenja posode; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 001, inv. št. 21240 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 25 %. Odlomek kamnite posode; petrografsko: svetlo siv apnenec; 2557 SE 408A, kv. 11/C3, PN OST 079, inv. št. 25000 biokalkarenit, svetli odlomki školjk, Gradbeni material; tegula CRISPINI; od. tegule z žigom CRISPINI; do 3 mm; kraški kamen; kamen; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. skoraj cel CRISPINI, dl. 20,3 cm, š. 16,2 cm, db. 103 × 15 mm; F N22; B preloma 2.5YR 7/4 roza; keramika; OHU 4,3 cm, pr. 44,5 cm. 15 %; dl. 260 mm; š. 220 mm; v. 30 mm; datacija: 1. stoletje. 2571 SE 1, kv. 8/F2, PN KER 2558 SE 408A, kv. 11/B2, PN OST 140, inv. št. 25031 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/ 0030, inv. št. 22860 ISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ../ISPINI, Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. slabo viden, 85 × 16 mm; F N22; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo ročaja amfore ali vrča paličast (okrogel presek); F A11; B rdeča; keramika; OHU 5 %; dl. 125 mm; š. 108 mm; v. 26 mm; preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. datacija: 1. stoletje. stoletje. 694 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2549 2553 2557 2558 2564 2565 2567 2569 2570 2549–2559 SE 408A, 2564–2570 SE 1; 2557, 2558, 2564, 2656 merilo 1 : 2, 2570 merilo 1 : 6, ostalo merilo 1 : 3. 695 2572 SE 1, kv. 8/F2, PN OST 003, inv. št. 25023 2584 SE 1, kv. 10/A1, PN KER 0015, inv. št. 22582 Gradbeni material; tegula CRISPINI; tegula z žigom ..I; žig: Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; odl. ustja in ostenja krožni-CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..I, 25 × 15 mm; F N22; ka; F AS − D2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na B preloma 5YR 7/4 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 110 mm; NP in zg. delu ZP; slabo ohr. v luskah na NP in ZP odlomka, š. 110 mm; v. 25 mm; datacija: 1. stoletje. gladek, mat ali rahlo bleščeč?; B premaza 10R 5/8 rdeča; kera- mika; pr. u. 230 mm; OHU 5 %; datacija: (320/330−400) konec 2574 SE 1, kv. 8/F3, PN KER 0135, inv. št. 22912 4.−zač. 5. stoletja. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja amfore paličast (okrogel presek); F A31; B preloma 2.5Y 8/4 2585 SE 1, kv. 10/A1, PN KER 0016, inv. št. 23550 bledo rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore D presek; F A9d; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; kera- 2575 SE 1, kv. 8/F3, PN KER 0133, inv. št. 23624 mika; datacija: 3.−5. stoletje. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja amfore; F A19; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; kerami- 2586 SE 1, kv. 10/C1, PN KER 0501, inv. št. 23232 ka; datacija: 1.−5. stoletje. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A12a; B preloma 2576 SE 1, kv. 8/F3, PN KER 0134, inv. št. 23663 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A13b; B preloma nedoločlji- 2587 SE 1, kv. 10/C2, PN KER 0551, inv. št. 23492 vo; keramika. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja amfore; F A13a; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2577 SE 1, kv. 8/F5, PN KER 0001, inv. št. 23319 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP 5YR 6/3 svetlo rdečkasto rjava; Transportno posodje; A − Tripolitana 3; odl. ustja amfore; F keramika; datacija: 3.−5. stoletje. A35; B preloma nedoločljivo; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 20 %; datacija: 3.−4. stoletje. 2588 SE 1, kv. 10/C2, PN KER 0550, inv. št. 23657 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- 2578 SE 1, kv. 8/F5, PN OST 020, inv. št. 25063 fore; F nedoločljivo; B preloma nedoločljivo; keramika. Gradbeni material; tegula z žigom − nedoločljivo; odl. 2589 SE 1, kv. 10/C3, PN KER 0662, inv. št. 22249 tegule z robom okrogle- Padska sigilata; TSTP − nedoločljivo; odl. ostenja krožnika; F ga žiga; žig: nedoločljiv; Tardopadana (TS4); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po okrogel žig, ohr. le rob; F celi površini; slabo ohr. v luskah, gladek, mat, enakomerne N22; B preloma 7.5YR 8/4 barve; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; datacija: druga roza; keramika; OHU 2 %; dl. pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 65 mm; š. 34 mm; v. 28 mm. 2590 SE 1, kv. 10/D1, PN KOV 095, inv. št. 21027 2579 SE 1, kv. 9/C1, PN KER 2056, inv. št. 22875 Odl. predmeta; bron; dl. 3 cm, š. 0,3 cm, db. 0,15 cm. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ročaja in ostenja amfore dvojni paličast (okrogel presek); F 2591 SE 1, kv. 10/D1, PN KER 0435, inv. št. 23614 A11; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: Transportno posodje; A − vzhodna nedoločeno; odl. zatiča 1.−2. stoletje. z ostenjem amfore; F A28b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 35 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−5. 2580 SE 1, kv. 9/C1, PN KER 2057, inv. št. 23522 stoletje. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F A12b; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B NP bel sloj 2592 SE 1, kv. 10/D1, PN KER 0511, inv. št. 24763 na ZP (AA); slabo ohr.; B premaza 10YR 8/2 zelo bledo rjava; Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; keramika; OHD 65 %; datacija: 3.−5. stoletje. odl. ravnega dna posode; vzporedni poševni vrezi na ZP oste- nja; F NK − fina (N21); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; 2581 SE 1, kv. 9/C1, PN KER 2055, inv. št. 23623 pr. d. 85 mm; OHD 20 %. Transportno posodje; A − Gauloise 5; odl. ročaja in ostenja amfore; F A12c; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika. 2593 SE 1, kv. 10/D2, PN KER 1276, inv. št. 24869 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 2582 SE 1, kv. 9/E1, PN KER 1613, inv. št. 23009 ravnega dna posode; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/6 rdečka- Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja am- sto rumena; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 20 %. fore ali vrča paličast (okrogel presek); F A12b; B preloma 5YR 7/4 roza; keramika. 2583 SE 1, kv. 9/E1, PN KER 1614, inv. št. 23354 Transportno posodje; AA − Africana II ali Keay 25; odl. zatiča amfore; F A8a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.−sred. 5. stoletja. 696 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2572 2575 2577 2584 2591 2592 SE 1; 2572 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 697 2594 SE 1, kv. 10/E1, PN KER 0523, inv. št. 22665 2606 SE 1, kv. 11/B2, PN KER 0516, inv. št. 22896 Afriška sigilata; AS − prod. D (žig Aii−Aiii); odl. dna krožnika; Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ustja žigosan okras na NP dna; stil Aii − radialne palmete (verjetno amfore; F A31; B preloma 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; Hayes tip 3 = Atlante 112) in vmes po štiri koncentrični krogi pr. u. 110 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−2. stoletje. (Hayes žig št. 27 = Atlante 11); F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; ni ohr.; B 2607 SE 1, kv. 11/B2, PN KER 0517, inv. št. 22922 premaza nedoločljivo; keramika; datacija: 350−450 (v glavnem Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − Forlimpo- druga pol. 4. stoletja). poli; odl. ustja amfore ali vrča; F A16c; B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 10 %; datacija: sred. 1.−3. 2595 SE 1, kv. 10/E1, PN KER 0230, inv. št. 23475 stoletje. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F A9d; B ZP 5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; B preloma 2.5YR 2608 SE 1, kv. 11/B2, PN KER 0515, inv. št. 23050 7/6 svetlo rdeča; B NP 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; OHD Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja amfore 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. paličast (ovalen presek); F A6a; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 2596 SE 1, kv. 10/E1, PN KER 0229, inv. št. 24691 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 2609 SE 1, kv. 11/B2, PN KER 0514, inv. št. 23511 vrča; F Varia (N30); B nedoločljivo; keramika. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F A9b; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; 2597 SE 1, kv. 10/E2, PN KOV 072, inv. št. 21018 datacija: 3.−5. stoletje. Okov ročaja noža; bron; dl. 4,2 cm, š. 2,1 cm, db. 0,3 cm. 2610 SE 1, kv. 11/B3, PN KOV 112, inv. št. 21033 2598 SE 1, kv. 10/E3, PN KER 0227, inv. št. 23572 Odl. pločevine; bron; dl. 1,2 cm, š. 1,1 cm, db. 0,1 cm. Transportno posodje; A − španska amfora − nedoločeno; odl. ročaja amfore trakast (ena kanelura na ZP); F A23b; B preloma 2611 SE 1, kv. 11/B3, PN KER 0928, inv. št. 23341 10YR 7/4 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. Transportno posodje; AA − Keay 25.3; odl. ustja amfore; F A3b; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 2599 SE 1, kv. 11/A2, PN KOV 357, inv. št. 21488 130 mm; OHU 20 %; datacija: 4. stoletje. Žebelj s tanko ploščato glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 5 cm, š. 1,2 cm, db. 0,3 cm. 2612 SE 1, kv. 11/B4, PN KER 0716, inv. št. 22796 Svetila; O − oljenka v obliki storža; odl. ostenja oljenke; na ZP 2600 SE 1, kv. 11/A3, PN KER 1061, inv. št. 24843 ostenja luske storža v reliefu; N5; B preloma 5YR 7/8 rdečka- Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. sto rumena; keramika; datacija: 2.−3. stoletje?. ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B ZP 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; B preloma 10YR 6/1 siva; B NP 2.5YR 2613 SE 1, kv. 11/C1, PN KER 0238, inv. št. 22541 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 15 %. Afriška sigilata; AS − prod. A2 − nedoločljivo; odl. prstanaste- ga dna sklede; F AS − A2; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; 2601 SE 1, kv. 11/A4, PN KER 0713, inv. št. 23546 premaz po celi površini; ni ohr.; B premaza nedoločljivo; kera- Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; mika; pr. d. 80 mm; OHD 10 %; datacija: konec 2.−3. stoletje. F A20d; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. 2614 SE 1, kv. 11/C1, PN KER 0326, inv. št. 22859 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. 2602 SE 1, kv. 11/B1, PN KER 0215, inv. št. 23409 ročaja amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A6a; B 5YR Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. zatiča amfore; 7/6 rdečkasto rumena; keramika. F A9b; B preloma 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 2615 SE 1, kv. 11/C1, PN KER 2816, inv. št. 23424 Transportno posodje; AA − Keay 35B; odl. ustja amfore; F 2603 SE 1, kv. 11/B1, PN KER 0216, inv. št. 23516 A10b; B ZP 7.5YR 4/2 temno rdečkasto siva rjava; B prelo- Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ostenja in ročaja ma 2.5YR 5/6 rdeča; B NP 2.5YR 5/6 rdeča; keramika; pr. u. amfore; F A3b; B ZP 7.5YR 5/3 rjava; B preloma 2.5YR 6/8 86 mm; OHU 20 %; datacija: 5. stoletje. svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2616 SE 1, kv. 11/C1, PN KER 2809, inv. št. 23959 2604 SE 1, kv. 11/B1, PN KER 0214, inv. št. 24820 Kuhinjska keramika; KK5 − lonec z dolgim izvihanim ustjem Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. pod ostrim kotom in NP žlebom; odl. ustja lonca; zaglajene ravnega dna lončka ali vrčka; F NK − istrska (N5); B ZP 7.5YR obe površini; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 7.5YR 6/1 siva; B NP 7.5YR rjavo do črno; keramika; pr. u. 195 mm; OHU 10 %. 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 38 mm; OHD 90 %. 2605 SE 1, kv. 11/B2, PN KOV 126, inv. št. 20015 Novec: Constans ali Constantius II./AE 3/kovan 348−351/?/RIC ?; bron; KN 51. 698 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2594 2598 2597 2596 2606 2604 2609 2607 2612 2613 2616 SE 1; 2594–2597, 2612, 2613 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 699 2617 SE 1, kv. 11/C2, PN KER 0504, inv. št. 22663 2627 SE 1, kv. 11/C3, PN KER 0977, inv. št. 23502 Afriška sigilata; AS − prod. D (žig Aii−Aiii); odl. dna krožnika; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore kanelura in žigosan okras na NP dna; stil Aii – radialne pal- D presek; F A8b; B ZP 7.5YR 8/4 roza; B preloma 2.5YR 6/8 mete (Hayes tip 4 = Atlante 114) in vmes koncentrični krogci svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. (verjetno 3) s pikcami (Hayes tip 32 = Atlante 17); F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu 2628 SE 1, kv. 11/C3, PN KER 0979, inv. št. 24938 ZP; zelo slabo ohr. le v zarezah žigov, mat; B premaza nedolo- Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja sklede; F NK − čljivo; keramika; datacija: pozno 4. stoletje–450. drugo (N2); B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; OHU 2 %. 2618 SE 1, kv. 11/C2, PN KER 0509, inv. št. 22680 2629 SE 1, kv. 11/C4, PN KOV 358, inv. št. 21489 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. diska volutne oljenke; Odl. obročka; železo; db. 0,7 cm, pr. 4 cm. rame IIIa; reliefni okras na disku−motiv stoječe figure v dolgi 2630 SE 1, kv. 11/C4, PN KOV 356, inv. št. 21487 obleki; plastična voluta; F O1c; B preloma 7.5YR 8/4 roza; Odl. nastavka za ročaj noža, ploščatega traku; železo; dl. premaz na ZP; zelo slabo ohr., O1; B premaza lisasto rjavo 6,2 cm, š. 1,1 cm, db. 0,5 cm. do temno rjavo; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 15 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 2631 SE 1, kv. 11/C4, PN KER 0663, inv. št. 23697 Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja 2619 SE 1, kv. 11/C2, PN KER 0507, inv. št. 22882 amfore, okrogel presek; F A6c; B 7.5YR 8/4 roza; keramika. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. dna amfore; F A16c; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. d. 58 mm; 2632 SE 1, kv. 11/C5, PN KOV 354, inv. št. 20044 OHD 90 %; datacija: 1.−2. stoletje. Novec: nedoločljiv/An/kovan druga pol. 3. stoletja/?/RIC ?; bron; KN 22. 2620 SE 1, kv. 11/C2, PN KER 0508, inv. št. 23091 Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja amfore; 2633 SE 1, kv. 11/C5, PN KOV 355, inv. št. 21486 F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 108 mm; Žebelj za pritrditev podkve; železo; dl. 3 cm, š. 2,3 cm, db. OHU 20 %; datacija: 1.−4. stoletje. 0,5 cm. 2621 SE 1, kv. 11/C2, PN KER 0506, inv. št. 23306 2634 SE 1, kv. 11/D1, PN KER 2811, inv. št. 23277 Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. Transportno posodje; AA − Africana IIA = Keay 4−5; odl. ustja ročaja amfore trakast (ena kanelura na ZP); F A20d; B preloma amfore; F A9b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; kerami- 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 3.−4. stoletje. ka; pr. u. 120 mm; OHU 15 %; datacija: sred. 2.−3. stoletje. 2622 SE 1, kv. 11/C2, PN KER 0654, inv. št. 23529 2635 SE 1, kv. 11/D1, PN KER 2769, inv. št. 24500 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F Namizna keramika; NK27− velika skleda s poševnimi stenami; A5; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; B NP 10YR 8/3 zelo odl. ustja in ostenja velike sklede; F NK − severnojadranska bledo rjava; keramika; OHD 70 %; datacija: 3.−5. stoletje. (N21); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 420 mm; OHU 10 %. 2623 SE 1, kv. 11/C2, PN KER 0653, inv. št. 23556 2636 SE 1, kv. 11/D1, PN KER 0291, inv. št. 23356 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F Transportno posodje; AA − Africana II ali Keay 25; odl. zatiča A8b; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 2.5YR 6/8 amfore; F A8a; B lisasto rjavo do črno; keramika; OHD 100 %; svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. datacija: 3.−4. st. 2624 SE 1, kv. 11/C2, PN KER 0503, inv. št. 23687 2637 SE 1, kv. 11/D1, PN KER 0355, inv. št. 23463 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja vrča Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; ali amfore paličast (ovalen presek); F Varia (A12a); B 5YR 6/6 F A9c; B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 7.5YR rdečkasto rumena; keramika. 6/3 svetlo rjava; B NP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2625 SE 1, kv. 11/C2, PN KER 0502, inv. št. 24854 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 2638 SE 1, kv. 11/D1, PN KER 0354, inv. št. 23477 ravnega dna posode; F NK − istrska (N5); B ZP 5YR 7/6 rdečka- Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F sto rumena; B preloma 10YR 6/2 svetlo rjavkasto siva; B NP 5YR A5; B 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 35 %. 3.−5. stoletje. 2626 SE 1, kv. 11/C3, PN KER 0978, inv. št. 22722 Svetila; O − reliefna − nedoločeno; odl. ravnega dna oljenke; žleb na ZP prehoda ostenja v dno; F O1a; B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; B NP nedoločljivo; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 10 %; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. 700 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2617 2618 2619 2620 2621 2625 2633 2635 2636 SE 1; 2633 merilo 1 : 1, 2617, 2618 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 701 2639 SE 1, kv. 11/D1, PN KER 0105, inv. št. 24954 2652 SE 1, kv. 11/E2, PN KER 2778, inv. št. 22620 Shrambeno posodje; dolij; odl. ostenja (dna) dolija; F D1; B Afriška sigilata; AS − Hayes 59; odl. ustja krožnika; žleb na sto- preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. pničastem robu ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; srednje ohr., mat, gladek; 2640 SE 1, kv. 11/D2, PN KER 0094, inv. št. 23680 B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 330 mm; Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- OHU 5 %; datacija: 340/350− 420. fore trakast (dve rebri ob straneh ZP); F A9d; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. 2653 SE 1, kv. 11/E2, PN KER 0010, inv. št. 22636 Afriška sigilata; AS − Hayes 63; odl. ustja krožnika; kanelura 2641 SE 1, kv. 11/D3, PN KOV 079, inv. št. 20055 na ZP ostenja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; Novec: M. Aurelius ali Commodus/Dp/kovan 161−192/Rom/ ni ohranjen premaz; B premaza nedoločljiva; keramika; OHU RIC?; bron; KN 14. 2 %; datacija: 350−450. 2642 SE 1, kv. 11/D3, PN KER 2768, inv. št. 24920 2654 SE 1, kv. 11/E2, PN KER 0008, inv. št. 23554 Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; = PN KER Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; 3158; F NK − istrska (N2); OHU 25 %. F A9a; B ZP 7.5YR 7/4 roza; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto 2643 SE 1, kv. 11/D4, PN KER 0295, inv. št. 23309 rumena; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. 2655 SE 1, kv. 11/E2, PN KER 0007, inv. št. 23618 zatiča amfore, votla noga; F A8b; B ZP 7.5YR 8/6 rdečkasto Transportno posodje; A − vzhodna nedoločeno; odl. ročaja rumena; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. amfore; F nedoločljivo; B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; d. 62 mm; OHD 100 %; datacija: 3.−4. stoletje B preloma 7.5YR 4/1 temno siva; B NP 7.5YR 7/6 rdečkasto 2644 SE 1, kv. 11/D4, PN KER 0297, inv. št. 23325 rumena; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. Transportno posodje; AA − Keay 25.1; odl. ustja amfore; F 2656 SE 1, kv. 11/E3, PN KOV 820, inv. št. 20097 A9a; B 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 120 mm; OHU Novec: Constantinus I. ali sinovi/Cen/kovan 335−341/?/RIC ?, 10 %; datacija: 4. stoletje. izrabljen; bron; KN 43. 2645 SE 1, kv. 11/D4, PN KER 0296, inv. št. 24573 2657 SE 1, kv. 11/E3, PN KER 1720, inv. št. 22267 Namizna keramika; NK47; odl. ustja vrča ali male amfore; Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; kanelura na ZP pod ustjem; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 odl. ostenja skodelice; F Sarius; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 20 %. rumena; premaz po celi površini; srednje ohr., TS8; B premaza 2646 SE 1, kv. 11/D5, PN KER 0335, inv. št. 22994 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ustja posode (flavijsko?) obd. ali amfore; F NK − mejna med N22 in A6a (N5); B 5YR 8/4 2658 SE 1, kv. 11/E3, PN KER 1721, inv. št. 23777 roza; keramika; OHU 10 %. Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; 2647 SE 1, kv. 11/D5, PN KER 0334, inv. št. 23403 odl. ustja in ostenja pekača; žleb na robu ustja; F IKK (N28a); B Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 380 mm; OHU 5 %. trakast (lečast presek); F A9c; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto 2659 SE 1, kv. 11/E3, PN KER 1719, inv. št. 24657 rumena; keramika; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 2648 SE 1, kv. 11/D5, PN KER 0336, inv. št. 24663 vrčka trakast (ena kanelura na ZP in NP); F NK − severno- Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja jadranska ali istrska (N3); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; posode ali vrčka ovalen presek paličast; F NK − severnoja- keramika. dranska (N22); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; OHU 10 %. 2660 SE 1, kv. 11/E4, PN KOV 124, inv. št. 21037 2649 SE 1, kv. 11/E1, PN KOV 071, inv. št. 21341 Profiliran okov ali zapestnica; bron; dl. 2,1 cm, š. 1 cm, db. Spona za pas konjskega jermena; železo; dl. 7,9 cm, š. 7 cm, 0,15 cm; datacija: vsaj 4. stoletje (morda dlje). db. 0,45 cm. 2661 SE 1, kv. 11/E4, PN KOV 217, inv. št. 21075 2650 SE 1, kv. 11/E1, PN KOV 073, inv. št. 21342 Odl. trna kvadratnega preseka; bron; dl. 2 cm, db. 0,4 cm. Žličast sveder s tesarskim dletom; železo; dl. 24,4 cm, š. 2662 SE 1, kv. 11/E4, PN KOV 218, inv. št. 21916 1,6 cm, db. 0,9 cm. Odl. podolgovatega predmeta; svinec; dl. 4,1 cm, š. 0,8 cm, 2651 SE 1, kv. 11/E2, PN KOV 001, inv. št. 20001 db. 0,3 cm. Novec: Constans/AE 2/kovan 348−350/Tes/RIC 118; bron; 2663 SE 1, kv. 11/E4, PN STE 120, inv. št. 22078 KN 49. Del vratu stekleničke; steklo. 702 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2639 2640 2643 2644 2645 2650 2649 2653 2655 2658 2660 2662 2663 SE 1; 2662 merilo 1 : 1, 2649, 2650, 2660, 2663 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 703 2664 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 0391, inv. št. 23122 2676 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 0343, inv. št. 24876 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/6 rdeč- ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B 2.5YR kasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 7/4 roza; keramika; pr. d. 54 mm; OHD 15 %. 2665 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 0390, inv. št. 23123 2677 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 1764, inv. št. 25084 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. zatiča amfore; F A44; B ročaja vrča ali male amfore paličast (okrogel presek); F A6a; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. rumena; keramika; pr. d. 47 mm; OHD 100 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (konec) 1. stoletja. 2666 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 1766, inv. št. 23225 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); 2678 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 0309, inv. št. 22766 odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/6 Svetila; O − Loeschke Xa/b; odl. ramena in diska pečatne rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. oljenke; F O3b; B preloma nedoločljivo; keramika; OHU 10 %; datacija: 2.−3. stoletje. 2667 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 1346, inv. št. 23405 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore, 2679 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 0312, inv. št. 22784 lečast presek; F A9d; B preloma 7.5YR 7/4 roza; B NP bel sloj Svetila; O − Loeschke Xc; odl. dna in ostenja oljenke; en žleb na ZP (AA); slabo ohr.; B premaza 2.5Y 8/1 bela; keramika; na dnu; F O11; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- datacija: 4.−sred. 5. stoletja. ka; pr. d. 40 mm; OHD 25 %; datacija: 3.−4./5. stoletje. 2668 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 1765, inv. št. 23414 2680 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 0333, inv. št. 22904 Transportno posodje; AA − Keay 25A,B ali 27; odl. ustja am- Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja fore; F A5; B 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 140 mm; amfore ali vrča; F A27b; B preloma 7.5YR 8/3 roza; keramika; OHU 30 %; datacija: 4.−(sred.) 5. stoletja. datacija: 1.−2. stoletje. 2669 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 0029, inv. št. 23472 2681 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 1237, inv. št. 22964 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ravnega dna trakast; F A9c; B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma vrča ali amfore; F NK − istrska (N16); B ZP 5YR 6/8 rdečkasto 7.5YR 6/3 svetlo rjava; B NP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; rumena; B preloma N 4/; B NP 5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 80 mm; OHD 100 %. 2670 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 1763, inv. št. 23488 2682 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 0332, inv. št. 23287 Transportno posodje; AA − nedoločeno; = G2686; F A8b; Transportno posodje; AA − Africana IID = Keay 7; = PN KER datacija: 3.−5. stoletje. 1688; F A13b; pr. u. 120 mm; OHU 15 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. 2671 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 0392, inv. št. 23495 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F 2683 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 0315, inv. št. 23310 A20d; B ZP 7.5YR 6/3 svetlo rjava; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. zatiča amfore; F A8b; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B pre- loma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; 2672 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 1745, inv. št. 23567 keramika; pr. d. 55 mm; OHD 100 %; datacija: 3.−4. stoletje Transportno posodje; A − Keay 23 = Almagro 51C; odl. ustja amfore; F A7; B ZP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 2684 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 1347, inv. št. 23314 6/8 rdečkasto rumena; B NP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; kera- Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. mika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %; datacija: 3.−sred. 5. stoletja. ročaja in ostenja amfore trakast (1 globoka kanelura na ZP); F A23b; B preloma 5Y 8/2 bledo rumena; keramika. 2673 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 0393, inv. št. 24223 Kuhinjska keramika; KK43 − skleda z rahlo navznoter zapo- 2685 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 0316, inv. št. 23340 gnjenim ustjem; odl. ustja in ostenja skleda ali skodela; niz z Transportno posodje; AA − Keay 25.3; odl. ustja amfore; žlebovi glavnikom vrezanih črtic na ZP ramena; F KK − redukcijska na ZP vratu; F A10a; B ZP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B pre- z apnencem (N10c); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. loma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; 165 mm; OHU 5 %. keramika; pr. u. 115 mm; OHU 30 %; datacija: 4. stoletje. 2674 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 0342, inv. št. 24658 2686 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 0314, inv. št. 23487 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja in Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore, D ostenja vrča; F NK − istrska (N5); B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; presek; F A8b; B ZP 5YR 6/3 svetlo rdečkasto rjava; B preloma keramika. 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2675 SE 1, kv. 11/E4, PN KER 0341, inv. št. 24796 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna lonca ali vrča; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 15 %. 704 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2673 2685 2683 SE 1, merilo 1 : 3. 705 2687 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 1236, inv. št. 23721 2698 SE 1, kv. 12/A4, PN KER 0370, inv. št. 22243 Transportno posodje; PA2 – pokrovček − izdelan v kalupu z Padska sigilata; TSTP − nedoločljivo; odl. prstanastega dna držajem; pokrovček za amforo; F A1a; B preloma 10YR 8/4 posode; F Tardopadana (TS4); B 5YR 7/4 roza; premaz po celi zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 94 mm; OHU 60 %; datacija: površini; ni ohr.; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 2688 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 0311, inv. št. 23840 2699 SE 1, kv. 12/A4, PN KER 0345, inv. št. 22318 Egejska kuhinjska keramika; EKK − pekač ali ponev s horizon- Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barbotinom; talnim ustjem in robom; odl. ustja pekača; izvihano plastično odl. ostenja skodelice; barbotin (poševne linije) na ZP ostenja; F rebro na ZP največjega oboda; F EKK (N13c); B 2.5YR 6/8 IKTS − redukcijska s premazom (KTS4), mehka; B preloma 2.5Y svetlo rdeča; keramika; pr. u. 162 mm; OHU 5 %; datacija: sred. 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran in ali konec 1.−3. stoletje. odluščen), bleščeč, gladek, tanek; B premaza 2.5Y 2.5/1 črna; keramika; datacija: druga pol. 1.−zač. 2. stoletja. 2689 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 0313, inv. št. 24532 Namizna keramika; NK35; odl. ustja z ročajem vrča; žleb na 2700 SE 1, kv. 12/A4, PN KER 0372, inv. št. 22853 robu ustja; F NK − istrska (N16); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ro- keramika; pr. u. 30 mm; OHU 40 %. čaja in ostenja amfore, dvojni paličast (okrogel ali ovalen pre- sek); F A11b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 2690 SE 1, kv. 11/E5, PN KER 1235, inv. št. 24553 Namizna keramika; NK43A; odl. ustja in ostenja z ročajem 2701 SE 1, kv. 12/A4, PN KER 0371, inv. št. 23453 vrča; F NK (N13b); B nedoločljivo; keramika; pr. u. 120 mm; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; OHU 5 %. F A20d; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2691 SE 1, kv. 12/A2, PN KER 2801, inv. št. 22638 Afriška sigilata; AS − Hayes 63; odl. ustja in ostenja krožnika; 2702 SE 1, kv. 12/A4, PN KER 0163, inv. št. 23509 dve kaneluri na ZP ostenja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F svetlo rdeča; B NP nedoločljivo; zelo slabo ohr., če sploh; B A20b; B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; OHD premaza nedoločljivo; keramika; OHU 2 %; datacija: 350−450. 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. 2692 SE 1, kv. 12/A3, PN KER 0253, inv. št. 22634 2703 SE 1, kv. 12/A4, PN KER 0374, inv. št. 24410 Afriška sigilata; AS − Hayes 64; odl. ustja krožnika; F AS − D2; Namizna keramika; SVK3 − lonec 1 (Sevegliano 4); odl. ustja B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; in ostenja lonca; F SVK; B preloma 2.5Y 6/1 siva; keramika; pr. srednje ohr. v luskah, gladek, rahlo bleščeč, enakomerne u. 105 mm; OHU 7 %; datacija: do prva pol. 1. stoletja barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 320 mm; OHU 5 %; datacija: 360−450 ali 460. 2704 SE 1, kv. 12/A4, PN KER 0373, inv. št. 24525 Namizna keramika; NK34B − vrč s srednje širokim ustjem; odl. 2693 SE 1, kv. 12/A3, PN KER 0254, inv. št. 23673 ustja in ostenja vrča; kanelura na robu ustja; F NK − istrska Transportno posodje; A − nedoločeno; odl. ročaja amfore ali (N3); B nedoločljivo; keramika; pr. u. 50 mm; OHU 20 %. vrča trakast (tri kanelure na ZP); F A17; B preloma 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika. 2705 SE 1, kv. 12/A4, PN OST 033, inv. št. 24988 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom 2694 SE 1, kv. 12/A3, PN OST 015, inv. št. 25071 CRISPI/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRISPI/.. , Gradbeni material − keramičen; odtočna cev − odlomek ope-83 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 8/3 roza; keramika; OHU ke s polkrožnim izpustom; F N22; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo 5 %; dl. 103 mm; š. 90 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. rdeča; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; dobro ohranjen bel sloj na ZP; keramika; dl. 120 mm; š. 85 mm; v. 30 mm. 2706 SE 1, kv. 12/A4, PN OST 124, inv. št. 25011 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CR/…; 2695 SE 1, kv. 12/A4, PN KOV 094, inv. št. 21354 žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. C.R.. , 32 × 17 mm; Odl. okova; železo; dl. 14 cm, š. 3,5 cm. F N22; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; OHU 2 %; dl. 55 mm; š. 35 mm; v. 20 mm; datacija: 1. stoletje. 2696 SE 1, kv. 12/A4, PN KER 2815, inv. št. 23352 Transportno posodje; AA − Keay 25; odl. ustja in ostenja am- 2707 SE 1, kv. 12/A5, PN KOV 070, inv. št. 21340 fore; F A13b; B ZP 2.5YR 5/2; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rde- Nožek; železo; dl. 9,9 cm, š. 1,5 cm, db. 0,3 cm. ča; B NP 2.5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 15 %; datacija: 4. stoletje.−sred. 5. stoletja. 2708 SE 1, kv. 12/A5, PN KER 0329, inv. št. 23174 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 2697 SE 1, kv. 12/A4, PN KER 0091, inv. št. 22184 ročaja amfore ali vrča paličast (ovalen presek); F A6b; B 7.5YR Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja krožnika; žleb na 8/4 roza; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. robu ustja; F Tardopadana; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. (spran); B premaza nedoločlji- 2709 SE 1, kv. 12/A5, PN KER 0294, inv. št. 23692 vo; keramika; pr. u. 220 mm; OHU 5 %; datacija: 30 ali 40−2. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja in stoletje. ostenja amfore; F A7b; B preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika. 706 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2687 2688 2689 2691 2693 2692 2699 2697 2695 2703 2704 2705 2706 2707 2709 SE 1; 2691, 2695, 2697, 2705–2707 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 707 2710 SE 1, kv. 12/A5, PN KER 0330, inv. št. 24861 2720 SE 1, kv. 12/B3, PN KER 1727, inv. št. 24106 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ra- ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto menom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja rumena; keramika; pr. d. 72 mm; OHD 20 %. lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B preloma 5YR 6/8 2711 SE 1, kv. 12/A5, PN KER 0331, inv. št. 24862 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 7 %. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna lonca; F NK − severnojadranska (mejna med 2721 SE 1, kv. 12/B3, PN KER 0368, inv. št. 24645 N22 in A6a); B 5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 66 mm; OHD Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 15 %. posodice trakast (elipsast presek); F NK − istrska (N5); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 2712 SE 1, kv. 12/B1, PN KOV 827, inv. št. 21944 2722 SE 1, kv. 12/B4, PN STE 033, inv. št. 21997 Večkrat prepognjen trak; Cevasto navzdol zapognjeno ustje skodelice, modrikasto, obli- svinec; dl. 3,9 cm, š. 2,7 cm, ka Isings 44/45; steklo; pr. 12,5 cm; datacija: 1.−2. stoletje. db. 0,25 cm. 2723 SE 1, kv. 12/B4, PN KOV 014, inv. št. 21304 2713 SE 1, kv. 12/B1, PN KOV 038, inv. št. 21322 Odl. plošče, verjetno del orodja; železo; dl. 4,9 cm, š. 4,5 cm, Odl. okova (skrinje, vrat..) ali za živino; železo; dl. 12 cm, š. db. 0,5 cm. 10,5 cm, db. 0,4 cm. 2724 SE 1, kv. 12/B4, PN KER 0174, inv. št. 22418 2714 SE 1, kv. 12/B1, PN KER 0169, inv. št. 22612 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS6); B F AS − D2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP 10YR 8/2 zelo bledo rjava; premaz po celi površini; slabo ohr. in zg. delu ZP; srednje ohr. na NP inZP, gladek,bleščeč, enako- (spran, odluščen), mat, lisast; B premaza 10YR 5/2 sivkasto merne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. rjava; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %; datacija: (druga u. 450 mm; OHU 5 %; datacija: (360/370) 400−450. pol.) 1.−prva pol. 2. stoletja. 2715 SE 1, kv. 12/B2, PN KER 1534, inv. št. 23445 2725 SE 1, kv. 12/B4, PN KER 2839, inv. št. 24942 Transportno posodje; A − afriška cilindrična velikih dimenzij; Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja posode; F NK − odl. dna amfore s kovinskim polnilom; F A8b; B ZP 10YR 5/2 istrska (N16); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %. sivkasto rjava; B preloma 7.5YR 6/4 svetlo rjava; B NP 10YR 2726 SE 1, kv. 12/B4, PN KER 2840, inv. št. 23080 5/2 sivkasto rjava; keramika; OHU 100 %; datacija: druga pol. Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ustja amfore; F 4.−6. stoletje. A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 130 mm; 2716 SE 1, kv. 12/B2, PN OST 047B, inv. št. 25096 OHU 20 %; datacija: 1.−2. stoletje. Gradbeni material; odl. keramičnega čepa s kovinskim polni- 2727 SE 1, kv. 12/B4, PN KER 0173, inv. št. 23528 lom; keramika, kovina. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ostenja amfore; 2717 SE 1, kv. 12/B3, PN KER 2843, inv. št. 24813 na ZP ostenja vrezi v obliki valovnice in ravne črte − grafit?; Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. F A20a; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: ravnega dna posode; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 rdečka- 3.−5. stoletje. sto rumena; keramika; pr. d. 46 mm; OHD 25 %. 2728 SE 1, kv. 12/B4, PN OST 018, inv. št. 24984 2718 SE 1, kv. 12/B3, PN KER 0970, inv. št. 22238 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom ../ Padska sigilata; ITS − Consp. B 4; odl. prstanaste noge skode- ISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..ISPINI, lice; žleb na ZP nogice; F Padana B; B preloma 5YR 8/4 roza; zelo slabo odtisnjen, 79 × 15 mm; F N22; B preloma 5YR 8/4 premaz po celi površini, dobro ohr., rahlo lisast, gladek, rahlo roza; keramika; OHU 5 %; dl. 135 mm; š. 102 mm; v. 30 mm; bleščeč; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. d. 60 mm; datacija: 1. stoletje. OHD 10 %; datacija: prva pol. 1. stoletje. 2729 SE 1, kv. 12/B5, PN KOV 076, inv. št. 21020 2719 SE 1, kv. 12/B3, PN KER 0176, inv. št. 23537 Igla; bron; dl. 3,6 cm, pr. 0,2 cm. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F 2730 SE 1, kv. 12/B5, PN KOV 075, inv. št. 21019 A20b; B ZP 10YR 8/2 zelo bledo rjava; B preloma 2.5YR 7/8 Odl. igle okroglega preseka; bron; dl. 6,1 cm, pr. 0,2 cm. svetlo rdeča; B NP 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; bel sloj na ZP (AA); zelo slabo ohr.; B premaza 10YR 8/2 zelo bledo rjava; kerami- 2731 SE 1, kv. 12/B5, PN KOV 256, inv. št. 21438 ka; OHD 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. Žebelj s piramidalno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 12 cm, š. 1,6 cm, db. 0,7 cm. 708 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2711 2713 2722 2727 2733 2730 2729 2744 2752 2754 2755 2756 2761 2768 2760 2766 SE 1; 2713, 2722, 2729, 2730, 2754, 2768 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 709 2732 SE 1, kv. 12/B5, PN KER 1091, inv. št. 22908 2743 SE 1, kv. 12/C2, PN KER 2844, inv. št. 24887 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ustja Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore amfore; F A31; B preloma 2.5Y 8/4 bledo rumena; keramika; z ravnim dnom; odl. prstanastega dna lonca ali vrča; F NK − pr. u. 110 mm; OHU 7 %; datacija: 1.−2. stoletje. istrska (N16); B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 10 %. 2733 SE 1, kv. 12/B5, PN KER 2813, inv. št. 22940 Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − ne- 2744 SE 1, kv. 12/C3, PN KER 0360, inv. št. 22635 določeno; odl. dna amfore z ravnim dnom ali vrča; F A7; B Afriška sigilata; AS − Hayes 64; odl. ustja krožnika; F AS − D2; preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 25 %; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; datacija: sred. 1.−3. stoletje. srednje ohr. v luskah, gladek, rahlo bleščeč; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 270 mm; OHU 5 %; datacija: 2734 SE 1, kv. 12/B5, PN KER 0172, inv. št. 23221 360−450/460. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 6/6 2745 SE 1, kv. 12/C3, PN KER 0161, inv. št. 23156 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ročaja amfore paličast (?presek); F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto 2735 SE 1, kv. 12/B5, PN KER 1088, inv. št. 23222 rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); odl. ročaja amfore paličast (okrogel ali ovalen presek); F A6a; 2746 SE 1, kv. 12/C5, PN KER 2824, inv. št. 23180 B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. dna male amforice; F A6b; F Dr. 6B; B preloma 7.5YR 7/6 rdeč- 2736 SE 1, kv. 12/B5, PN KER 1090, inv. št. 23311 kasto rumena; keramika; pr. d. 15 mm; OHD 100 %. Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. dna in ostenja amfore; F A9b; B ZP 7.5YR 8/6 rdečkasto 2747 SE 1, kv. 12/C5, PN KER 1097, inv. št. 23498 rumena; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; d. 50 mm; OHD 35 %. F A20b; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2737 SE 1, kv. 12/B5, PN KER 0208, inv. št. 23490 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; 2748 SE 1, kv. 12/C5, PN KER 1100, inv. št. 23500 F A20d; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP bel sloj Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja na ZP (AA); zelo slabo ohr.; B premaza 7.5YR 8/6 rdečkasto amfore; F A9c; B ZP 2.5Y 8/2 bledo rumena; B preloma 5YR rumena; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 7/6 rdečkasto rumena; B NP 2.5Y 8/2 bledo rumena; bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 2.5Y 8/2 bledo rumena; 2738 SE 1, kv. 12/B5, PN KER 2814, inv. št. 23682 keramika; datacija: 3.−5. stoletje. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja am- fore; F A2; B ZP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B preloma N 7/; B 2749 SE 1, kv. 12/C5, PN KER 1098, inv. št. 24713 NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 20 %; datacija: 1.−5. stoletje. vrča/ka paličast (ovalen/okrogel presek); F NK − severnoja- dranska (N22); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika. 2739 SE 1, kv. 12/B5, PN KER 1089, inv. št. 24317 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 2750 SE 1, kv. 12/C5, PN KER 1099, inv. št. 24839 odl. ravnega dna lonca; F KK − oksidacijska brez apnen- Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ca (N13b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. dna in ostenja posode; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/6 rdeč- 80 mm; OHD 15 %. kasto rumena; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 10 %. 2740 SE 1, kv. 12/B5, PN KER 2822, inv. št. 24676 2751 SE 1, kv. 12/C5, PN KER 1101, inv. št. 24897 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − istrska (N3); B 7.5YR ravnim dnom; odl. prstanastega dna posode; F NK − istrska 7/4 roza; keramika. (N5); B 7.5YR 8/3 roza; keramika; pr. d. 64 mm; OHD 100 %. 2741 SE 1, kv. 12/B5, PN KER 2823, inv. št. 24677 2752 SE 1, kv. 12/D1, PN KER 0171, inv. št. 22595 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severnojadranska F AS − D2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP (N22); B 7.5YR 7/4 roza; keramika. in zg. delu ZP; slabo ohr. v luskah po celi površini odlomka, gladek, rahlo bleščeč(?); B premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; 2742 SE 1, kv. 12/C2, PN pr. u. 300 mm; OHU 5 %; datacija: (360/370) 400−450. KOV 826, inv. št. 21943 Odl. zvitega traku; svinec; dl. 2753 SE 1, kv. 12/D1, PN OST 016, inv. št. 25070 4 cm, š. 3 cm, db. 0,5 cm. Gradbeni material − keramičen; tegula s pentljo, narejeno z dvemi prsti; F Varia; B preloma 2.5Y 8/3 bledo rumena; kera- mika; OHU 5 %; dl. 160 mm; 130 mm; v. 35 mm. 710 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2754 SE 1, kv. 12/D2, PN KOV 018, inv. št. 21006 2765 SE 1, kv. 12/D4, PN KER 0890, inv. št. 24541 Odl. uteži za hitro tehtnico; bron; dl. 4,2 cm, š. 4,9 cm, db. Namizna keramika; NK38 − vrč z izvihanim enostavnim 0,3−0,5 cm. ustjem; odl.ustja, ostenja in ročaja vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; 2755 SE 1, kv. 12/D2, PN KER 0058, inv. št. 23308 keramika; pr. u. 50 mm; OHU 15 %. Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. dna amfore?; F A9b; B ZP 7.5YR 8/4 roza; B preloma 5YR 2766 SE 1, kv. 12/D4, PN KER 0196, inv. št. 24564 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 50 %; Namizna keramika; NK46 − ročka, lonec s izvihanim trikotnim datacija: 3.−4. stoletje ustjem; odl. ustja vrča/ročke/lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 7.5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %; 2756 SE 1, kv. 12/D2, PN KER 0179, inv. št. 23995 datacija: začetek/prva pol. 1. stoletja. Kuhinjska keramika; KK14A − lonec s kratkim ostro zapognje- nim ustjem; odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; F KK − oksi- 2767 SE 1, kv. 12/D4, PN KER 0198, inv. št. 24804 dacijska z apnencem (N10f); B ZP 10YR 6/6 rjavkasto rumena; Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; B preloma N 2.5 črna; B NP 10YR 6/6 rjavkasto rumena; odl. ravnega dna z ostenjem posode; F NK − istrska (N2); B keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. d. 75 mm; OHD 20 %. 2757 SE 1, kv. 12/D3, PN KER 2842, inv. št. 24835 2768 SE 1, kv. 12/D5, PN STE 051, inv. št. 22015 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Del ostenja rebraste skodelice z izvihanim ustjem, izdelana iz ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto mozaičnega stekla, ki posnema oniks, s ploščicami po sistemu rumena; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 90 %. kravjega roga, oblika Isings 3; steklo; dl. 4,3 cm, š. 3,1 cm. 2758 SE 1, kv. 12/D3, PN KER 0057, inv. št. 22982 2769 SE 1, kv. 12/D5, PN KER 0892, inv. št. 22989 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča ali Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja amfore amfore trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − istrska (N16); B ali vrča paličast (ovalen presek); F NK − severnojadranska 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. (N22b); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 2759 SE 1, kv. 12/D3, PN KER 0203, inv. št. 23643 2770 SE 1, kv. 12/D5, PN KER 0910, inv. št. 22996 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja amfore fore trakast; F A14b; B ZP 10YR 8/6 rumena; B preloma 5YR ali vrča trakast (tri kanelure na ZP); F NK − severnojadran- 6/8 rdečkasto rumena; keramika. ska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 2760 SE 1, kv. 12/D4, PN KER 0199, inv. št. 22958 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča ali 2771 SE 1, kv. 12/D5, PN KER 0891, inv. št. 23182 amfore z ravnim dnom trakast (tri kanelure na ZP); F NK − Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. istrska (A6c); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika. ustja amfore; F A6c; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 5 %. 2761 SE 1, kv. 12/D4, PN KER 0100, inv. št. 23423 Transportno posodje; AA − Keay 35B; odl. ustja amfore; F A3a; 2772 SE 1, kv. 12/D5, PN KER 0911, inv. št. 23329 B ZP 10R 2.5/1 rdečkasto črna; B preloma 10R 4/6 rdeča; B Transportno posodje; AA − Keay 25.1; odl. ustja amfore; F NP 10R 2.5/1 rdečkasto črna; keramika; pr. u. 80 mm; OHU A8b; B ZP 7.5YR 6/4 svetlo rjava; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto 40 %; datacija: 5. stoletje. rumena; B NP 7.5YR 6/4 svetlo rjava; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 15 %; datacija: 4. stoletje. 2762 SE 1, kv. 12/D4, PN KER 2820, inv. št. 23447 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore trakast; F A20d; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2763 SE 1, kv. 12/D4, PN KER 0197, inv. št. 23665 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ostenja z ročajem amfore trakast; F A14b; B 7.5YR 8/6 rdečkasto rume- na; keramika. 2764 SE 1, kv. 12/D4, PN KER 0889, inv. št. 24295 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedolo- čeno; odl. ravnega dna lonca; F KK − redukcijska z apnen- cem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 15 %. 711 2773 SE 1, kv. 12/D5, PN KER 0337, inv. št. 23347 2783 SE 1, kv. 12/E2, PN KOV 035, inv. št. 21320 Transportno posodje; AA − Keay 25; odl. zatiča amfore; F A20b; Odl. noža; železo; dl. 9,2 cm, š. 1,8 cm, db. 0,4 cm. B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 2784 SE 1, kv. 12/E2, PN KER 2825, inv. št. 24889 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z 2774 SE 1, kv. 12/D5, PN KER 2821, inv. št. 23399 ravnim dnom; odl. prstanastega dna posode; F NK − mejna Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore; med N22 in A6a (N5); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; F A9a; B ZP 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5YR pr. d. 110 mm; OHD 20 %. 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 2785 SE 1, kv. 12/E2, PN KER 0092, inv. št. 24424 2775 SE 1, kv. 12/D5, PN KER 0909, inv. št. 23452 Namizna keramika; NK1A − skleda s čašastim ustjem; odl. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; ustja in ostenja sklede; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/6 rdeč- F A20b; B ZP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; B preloma 2.5YR 7/8 kasto rumena; keramika; pr. u. 186 mm; OHU 10 %. svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2786 SE 1, kv. 12/E2, PN KER 0062, inv. št. 24481 2776 SE 1, kv. 12/D5, PN KER 0886, inv. št. 24121 Namizna keramika; NK10 − lonci z visokim vratom; odl. ustja Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim lonca; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; 96 mm; OHU 15 %. odl. ustja in ostenja lonca; F KK − oksidacijska brez apnen- ca (N13b); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 2787 SE 1, kv. 12/E3, PN KOV 017, inv. št. 21306 140 mm; OHU 20 %. Obroč z zanko; železo; db. 0,5 cm, pr. 5,4 cm, datacija. 2777 SE 1, kv. 12/E1, PN OST 004, inv. št. 21242 2788 SE 1, kv. 12/E3, PN KER 0038, inv. št. 22664 Ožgan in odlomljen kamen Afriška sigilata; AS − prod. D (žig Aii−Aiii); odl. dna krožnika; večkotnega preseka, ohra- na NP dna žigosan okras: 4 koncentrični krogi (Hayes žig št. njene 3 obdelane stranice, 27 = Atlante 11); koncentrični žleb; F AS − D2; B preloma morda del ročnega mlina 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ali brusa na nožni pogon; ohr. le na NP, ZP je zaglajena; rahlo bleščeč/mat; B premaza petrografsko lokalni pešče- 10R 5/8 rdeča; keramika; datacija: 350−450. njak; kamen; dl. 14,7 cm, š. 2789 SE 1, kv. 12/E3, PN KER 0063, inv. št. 23369 5,2 cm, db. 6 cm. Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ročaja amfore; F 2778 SE 1, kv. 12/E1, PN KER 0183, inv. št. 22942 A8b; B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec 4.− Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- sred. 5. stoletja. čeno; = G2247; F A6b. 2790 SE 1, kv. 12/E3, PN KER 0037, inv. št. 24723 2779 SE 1, kv. 12/E1, PN KER 0097, inv. št. 23346 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Transportno posodje; AA − Keay 25; odl. zatiča amfore; F vrča, tordiran (okrogel presek, štiri žlebovi); F NK − severno- A20c; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD jadranska (N22); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; dl. 100 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 40 mm; 17 mm; v. mm. 2780 SE 1, kv. 12/E1, PN KER 0784, inv. št. 23441 2791 SE 1, kv. 12/E4, PN KER 2849, inv. št. 23307 Transportno posodje; A − afriška cilindrična velikih dimen- Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; zij; odl. zatiča amfore; F A9c; B ZP 5YR 7/4 roza; B preloma odl. ročaja amfore trakast (4 kanelure na ZP); F A20b; B ZP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; bel sloj na ZP (AA); srednje ohr.; B premaza 10YR 8/2 zelo keramika; datacija: 3.−4. stoletje. bledo rjava; keramika; OHD 100 %; datacija: druga pol. 4.−5. 2792 SE 1, kv. 12/E4, PN KER 0089, inv. št. 23442 stoletje. Transportno posodje; A − afriška cilindrična velikih dimenzij; odl. 2781 SE 1, kv. 12/E1, PN KER 0785, inv. št. 23544 ostenja amfore; kanelure na ZP trupa; F A20b; B ZP 10YR 8/3 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja zelo bledo rjava; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP 2.5YR amfore; F A3a; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 6/8 svetlo rdeča; bel sloj na ZP (AA); slabo ohr. V kanelurah; B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; bel sloj premaza 7.5YR 8/3 roza; keramika; datacija: 5. stoletje. na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 10YR 8/3 zelo bledo rjava; 2793 SE 1, kv. 12/E4, PN KER 0255, inv. št. 24685 keramika; datacija: 3.−5. stoletje. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča 2782 SE 1, kv. 12/E1, PN KER 0783, inv. št. 24857 paličast (debel, ena kanelura na ZP, ledvičast presek); F NK − Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B ZP 5YR 7/6 rdeč- 2794 SE 1, kv. 12/E5, PN KER 0378, inv. št. 23087 kasto rumena; B preloma 2.5Y 7/1 svetlo siva; B NP 5YR 7/6 Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja am- rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 30 %. fore; F A6a; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 124 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−4. stoletje. 712 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2779 2777 2777 2780 2773 2783 2785 2786 2787 2788 2790 2792 2791 2794 SE 1; 2783, 2787, 2788 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 713 2795 SE 1, kv. 12/E5, PN KER 0377, inv. št. 23209 2806 SE 1, kv. 13/A1, PN KER 1126, inv. št. 23411 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore, odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 7.5YR 7/6 D presek; F A9c; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP bel rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. sloj na ZP (AA); zelo slabo ohr.; B premaza 7.5YR 8/3 roza; keramika; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 2796 SE 1, kv. 12/E5, PN KER 0379, inv. št. 23327 Transportno posodje; AA − Keay 25.1; = G2326; F A8b; OHU 2807 SE 1, kv. 13/A1, PN KER 0138, inv. št. 23479 10 %; datacija: 4. stoletje. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. dna amfore; F A8a; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. d. 55 mm; 2797 SE 1, kv. 12/E5, PN KER 0381, inv. št. 24018 OHD 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; 2808 SE 1, kv. 13/A1, PN KER 0017, inv. št. 23555 odl. ustja in ostenja lonca; žleb na ZP ustja, pas poševnih vre- Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore, D zov (narejenih z glavnikom) na ZP ramena; F KK − oksidacij- presek; F A9d; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; ska, trda, brez apnenca (N13c); B ZP lisasto oranžno do črno; datacija: 3.−5. stoletje. B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; OHU 15 %. 2809 SE 1, kv. 13/A1, PN KER 0122, inv. št. 23562 2798 SE 1, kv. 12/E5, PN KER 0939, inv. št. 24426 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ustja amfore; F Namizna keramika; NK1A − lonec ali skleda s čašastim ustjem; A20c; B ZP 7.5YR 8/4 roza; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; odl. ustja lonca; žleb na ZP ustja; F NK − severnojadranska keramika; pr. u. 135 mm; OHU 5 %; datacija: 3.−5. stoletje. (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 7 %. 2810 SE 1, kv. 13/A1, PN KER 1125, inv. št. 23627 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. zatiča 2799 SE 1, kv. 12/E5, PN KER 0380, inv. št. 24659 amfore; F A14b; B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 55 mm; Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja OHD 100 %. vrča ali amfore, ena kanelura na ZP in NP; F NK − severno- jadranska (N22); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; 2811 SE 1, kv. 13/A1, PN KER 0130, inv. št. 23883 dl. mm; 22 mm; v. mm. Kuhinjska keramika; KK1A − lonec z vertikalnim ustjem; odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto 2800 SE 1, kv. 12/E5, PN KER 0572, inv. št. 24703 temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča ali amfore trakast (ena kanelura na ZP, dve rebri); F NK − 2812 SE 1, kv. 13/A1, PN KER 2834, inv. št. 24050 istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; 2801 SE 1, kv. 13/?, PN KER 0066, inv. št. 22605 odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja krožnika; F AS − D2; (N9a); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 120 mm; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu OHU 5 %. ZP; srednje ohr. na obeh površinah odlomka, gladek, mat, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; kera- 2813 SE 1, kv. 13/A1, PN KER 0121, inv. št. 24952 mika; pr. u. 270 mm; OHU 5 %; datacija: (360/370) 400−450. Kuhinjska keramika; dolij; odl. dna dolija ali pitosa; F KK − oksi- dacijska z apnencem (N10e); B lisasto temno rjavo do črno; 2802 SE 1, kv. 13/A1, PN KOV 003, inv. št. 21297 keramika; pr. d. 270 mm; OHD 5 %. Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka; žele- zo; dl. 9 cm, š. 2 cm, db. 0,6 cm. 2814 SE 1, kv. 13/A2, PN KOV 013, inv. št. 21303 Odl. zvitega klina; železo; dl. 9,6 cm, pr. 1 cm. 2803 SE 1, kv. 13/A1, PN KOV 888, inv. št. 21812 Trakast predmet − okov vrat? − del orodja?; železo; dl. 1,5 cm. 2815 SE 1, kv. 13/A2, PN KER 0128, inv. št. 23382 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore; 2804 SE 1, kv. 13/A1−4, PN KER 2797, inv. št. 22583 F A20b; B ZP 2.5Y 8/2 bledo rumena; B preloma 2.5YR 7/8 Afriška sigilata; AS − Hayes 50B; odl. ustja sklede; F AS − D1; svetlo rdeča; keramika; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; srednje ohr. v luskah, gladek, mat, enakomerne barve; B 2816 SE 1, kv. 13/A2, PN OST 026, inv. št. 25074 premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHU 5 %; datacija: Gradbeni material − keramičen; odl. opeke z okrasom polkro- 320/330−400. ga, narejenega s 4 prsti; F Varia (N22); B 5Y 8/2 bledo rumena; keramika; dl. 100 mm; 90 mm; v. 30 mm. 2805 SE 1, kv. 13/A1, PN KER 0201, inv. št. 23088 Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja amfore; 2817 SE 1, kv. 13/A3, PN KOV 015b, inv. št. 21005 F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; Bronasta zakovica; bron; dl. 0,7 cm, š. 0,7 cm, db. 0,25 cm. OHU 15 %; datacija: 1.−4. stoletje. 2818 SE 1, kv. 13/A3, PN KOV 015a, inv. št. 21004 Krilati okov; bron; dl. 4,2 cm, š. 1,8 cm, db. 0,3 cm; datacija: 4. stoletje, redko še 5. stoletje. 714 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2797 2805 2804 2810 2813 2811 2821 2823 2818 2835 2816 2838 2828 2825 2844 2839 2845 2846 SE 1; 2804, 2818, 2821, 2839 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 715 2819 SE 1, kv. 13/A3, PN KER 0014, inv. št. 22275 2830 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0768, inv. št. 23298 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A−B; odl. ustja odl. dna z onfalosom posode TS; F Sarius; B preloma 5YR 7/6 amfore; F A10c; B ZP 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; B preloma rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., rahlo 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; bleščeč, neenakomerne barve, gladek; B premaza 2.5YR 4/8 keramika; pr. u. 100 mm; OHU 15 %; datacija: sred. 3. stole- rdeča; keramika. tja−4. stoletje. 2820 SE 1, kv. 13/A3, PN KER 2807, inv. št. 25097 2831 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0285, inv. št. 23404 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore; amfore paličast (okrogel presek); F A14b; B 5YR 6/8 rdečkasto F A9b; B ZP 2.5Y 8/2 bledo rumena; B preloma 5YR 6/8 rdeč- rumena; B premaza kermika. kasto rumena; B NP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 2.5Y 8/2 bledo rumena; keramika; 2821 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0932, inv. št. 22542 datacija: 4.−sred. 5. stoletja. Afriška sigilata; AS − prod. A2 − nedoločljivo; odl. prstanaste- ga dna sklede; F AS − A2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; 2832 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0929, inv. št. 23408 premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah, gladek, mat; B Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ostenja in premaza 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 10 %; dataci- ročaja amfore; F A5; B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; data- ja: konec 2.−3. stoletje. cija: 4.−sred. 5. stoletja. 2822 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0931, inv. št. 22628 2833 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0930, inv. št. 23450 Afriška sigilata; AS − Hayes 67; odl. ustja sklede; žleb na robu Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ostenja in ročaja ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; premaz na amfore; F A8b; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; dataci- NP in zg. delu ZP; zelo slabo ohr. v luskah na obeh površinah ja: 3.−5. stoletje. odlomka, gladek, mat; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 400 mm; OHU 5 %; datacija: 350−460. 2834 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0769, inv. št. 23560 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja 2823 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0770, inv. št. 22830 amfore; F A13b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ustja NP 5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; keramika; datacija: 3.−5. amfore; F A11/N22; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; stoletje. keramika; pr. u. 110 mm; OHU 30 %. 2835 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0005, inv. št. 23616 2824 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0771, inv. št. 23008 Transportno posodje; A − vzhodna nedoločeno; odl. ročaja Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja amfore, dve kaneluri na ZP; F A28c; B preloma 5YR 6/8 rdeč- amfore ali vrča trakast (tri kanelure na ZP); F A11b; B preloma kasto rumena; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika. 2836 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0578, inv. št. 23652 2825 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0164, inv. št. 23012 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja fore ali vrča paličast (ovalen presek); F A6c; F Varia; B preloma amfore ali vrča trakast (tri kanelure na ZP); F A6c; F NK − fina 7.5YR 8/4 roza; keramika. (različna); B 7.5YR 8/4 roza; keramika. 2837 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0286, inv. št. 23716 2826 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 2841, inv. št. 23027 Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ustja amfore; F amfore paličast (lečast presek); F A6a; B 10YR 8/6 rumena; A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 140 mm; keramika. OHU 5 %; datacija: prva pol.−tretja četrt. 1. stoletja. 2838 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0933, inv. št. 24587 2827 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0284, inv. št. 23138 Namizna keramika; NK57; odl. ustja vrča; široke kanelure na Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. ZP trupa; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; ročaja amfore ali vrča paličast (okrogel presek) − mogoče keramika; pr. u. 90 mm; OHU 10 %. dvojni; F A6b; B 7.5YR 8/4 roza; keramika. 2839 SE 1, kv. 13/A4, PN OST 053, inv. št. 25042 2828 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 0577, inv. št. 23290 Gradbeni material; tegula C.LAB.SEV; odl. tegule z žigom Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A−B; odl. ../LAB/. ; žig: C.LAB.SEV; negativ, brez okvirja, ohr. C.LAB.S.. , ustja amfore; F A8a; B 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 74 × 28 mm; F Varia (N22); B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B 100 mm; OHU 10 %; datacija: sred. 3. stoletja−4. stoletje. preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 10YR 8/3 zelo ble- do rjava; keramika; OHU 1 %; dl. 75 mm; š. 58 mm; v. 30 mm; 2829 SE 1, kv. 13/A4, PN KER 2817, inv. št. 23295 datacija: 1. stoletje. Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A−B; odl. ustja amfore; F A13b; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; kera- 2840 SE 1, kv. 13/A5, PN KOV 020, inv. št. 21308 mika; pr. u. 120 mm; OHU 20 %; datacija: sred. 3. stoletja−4. Polkrožni odl. obročka; železo; db. 0,6 cm, pr. 1,8 cm. stoletje. 716 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2841 SE 1, kv. 13/A5, PN KER 0350, inv. št. 22245 Padska sigilata; TSTP − nedoločljivo; odl. prstanastega dna; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah, mat, gladek, enako- merne barve; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 20 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 2842 SE 1, kv. 13/A5, PN KER 1637, inv. št. 23019 Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja amfo- re ali vrča trakast (tri kanelure na ZP); F A17; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika. 2843 SE 1, kv. 13/A5, PN KER 1638, inv. št. 23374 Transportno posodje; AA − Keay 26; odl. ročaja in ostenja amfore; F A20b; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec 4. stoletja−sred. 5. stoletja. 2844 SE 1, kv. 13/A5, PN KER 0123, inv. št. 23884 Kuhinjska keramika; KK1C − lonec z vertikalnim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 123 mm; OHU 10 %. 2845 SE 1, kv. 13/A5, PN KER 0124, inv. št. 23885 Kuhinjska keramika; KK1B − lonec z vertikalnim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 105 mm; OHU 5 %. 2846 SE 1, kv. 13/A5, PN KER 0236, inv. št. 24390 Kuhinjska keramika; KKP2 − pokrov z držajem; odl. pokrova z držajem; F KK − oksidacijska,trda, brez apnenca (N8); B lisasto svetlo rjavo do črno; B NP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; kerami- ka; pr. d. 350 mm; OHD 100 %. 2847 SE 1, kv. 13/B1, PN KER 0965, inv. št. 23383 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. zatiča amfore; F A5; B ZP 5YR 8/4 roza; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 100 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 2848 SE 1, kv. 13/B4, PN KER 1115, inv. št. 23251 Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A17; B preloma 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 2849 SE 1, kv. 13/B4, PN KER 1117, inv. št. 24454 Namizna keramika; NK5D − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 2850 SE 1, kv. 13/B4, PN KER 1116, inv. št. 24682 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severnojadranska (N22); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 717 2851 SE 1, kv. 13/B5, PN KER 0636, inv. št. 23413 2862 SE 1, kv. 13/C2, PN KER 0982, inv. št. 23518 Transportno posodje; A − Keay 27; odl. ustja in ročaja amfore; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F F A5; B 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 100 mm; OHU A5; B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 30 %; datacija: (druga pol.) 4. stoletje. 2863 SE 1, kv. 13/C2, PN KER 0980, inv. št. 24463 2852 SE 1, kv. 13/B5, PN KER 0633, inv. št. 23417 Namizna keramika; NK6B − lonci s kratkim izvihanim ustjem; Transportno posodje; AA − Keay 36; odl. ustja, ostenja in = PN KER 574; F NK − severnojadranska (N22); OHU 10 %. ročaja amfore; F A10b; B ZP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 110 mm; 2864 SE 1, kv. 13/C2, PN KER 0658, inv. št. 24537 OHU 20 %; datacija: konec 4.−sred. 5. stoletja. Namizna keramika; NK38 − vrč z izvihanim enostavnim ustjem; odl. ustja vrčka; F NK − severnojadranska ali istrska 2853 SE 1, kv. 13/B5, PN KER 0635, inv. št. 23470 (N21); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 60 mm; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F OHU 15 %. A8b; B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 2865 SE 1, kv. 13/C4, PN KOV 148, inv. št. 20013 Novec: nedoločljiv/Cen/AE 3/kovan 4. stoletje/?/RIC ?; bron; 2854 SE 1, kv. 13/B5, PN KER 0634, inv. št. 23573 KN 23. Transportno posodje; A − afriška ali španska − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja amfore; F A9d; B preloma 7.5YR 8/6 2866 SE 1, kv. 13/C4, PN KER 1114, inv. št. 23577 rdečkasto rumena; keramika. Transportno posodje; A − afriška ali španska − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F A14a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; 2855 SE 1, kv. 13/B5, PN KER 0639, inv. št. 23710 keramika. Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja amfore paličast (lečastl presek); F A6c; B 5YR 7/8 rdečkasto 2867 SE 1, kv. 13/C4, PN KER 1113, inv. št. 24803 rumena; keramika. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 5YR 6/8 rdeč- 2856 SE 1, kv. 13/B5, PN KER 3183, inv. št. 24407 kasto rumena; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 10 %. Namizna keramika s premazom; SVK1 − melnica; odl. prsta- nastega dna melnice; obilne primesi (grobe in zelo groba) na 2868 SE 1, kv. 13/C5, PN KER 2832, inv. št. 24013 NP dna; F SVK; B ZP 2.5Y 4/1 temno siva; B preloma 2.5Y 7/1 Kuhinjska keramika; KK21 − ročaji grobih loncev ali lončkov; svetlo siva; keramika; pr. d. 72 mm; OHD 100 %; datacija: do odl. ročaja lončka trakast; F KK − oksidacijska z apnencem prva pol. 1. stoletja. (N10e); B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B NP lisasto temno rjavo do črno; keramika; db. ročaja 22 mm. 2857 SE 1, kv. 13/B5, PN KER 0637, inv. št. 24895 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z 2869 SE 1, kv. 13/C5, PN KER 0943, inv. št. 24055 ravnim dnom; odl. prstanastega dna posode; F NK − istrska Kuhinjska keramika; KK26; odl. ustja in ostenja lonca; kanelure (N5); B ZP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 2.5YR 7/8 svetlo na ZP trupa; F KK − oksidacijska trda, brez apnenca (N34); B rdeča; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 30 %. ZP 2.5Y 6/1 siva; B preloma 2.5Y 8/1 bela; B NP 2.5Y 6/1 siva; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 10 %. 2858 SE 1, kv. 13/B5, PN KER 0638, inv. št. 24908 Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. prsta- 2870 SE 1, kv. 13/C5, PN KER 0940, inv. št. 24563 nastega dna vrča ali amfore; F NK − istrska (N3); B ZP 7.5YR 8/4 Namizna keramika; NK45; odl. ustja, ostenja in ročaja vrča ali roza; B preloma 5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 72 mm; OHD amfore; F NK − istrska (N16); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; 80 %. keramika; pr. u. 100 mm; OHU 15 %. 2859 SE 1, kv. 13/C2, PN KER 0659, inv. št. 23131 2871 SE 1, kv. 13/C5, PN KER 0941, inv. št. 24695 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja ročaja amfore paličast (okrogel presek); F A6a; B 5YR 7/6 posode trakast debel (ena kanelura na ZP in NP); F NK − se- rdečkasto rumena; keramika. vernojadranska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 2860 SE 1, kv. 13/C2, PN KER 0981, inv. št. 23396 Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. zatiča amfore; 2872 SE 1, kv. 13/C5, PN KER 0942, inv. št. 24797 F A9d; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; 70 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. odl. ravnega dna posode ali amfore; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 30 %. 2861 SE 1, kv. 13/C2, PN KER 0657, inv. št. 23443 Transportno posodje; A − afriška cilindrična velikih dimenzij; 2873 SE 1, kv. 15/A3, PN KER 0064, inv. št. 22631 odl. dna amfore; F A20b; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B Afriška sigilata; AS − Hayes 67/71; odl. ustja sklede; žleb na preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; NP ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; pre- bel sloj na ZP (AA); zelo slabo ohr.; B premaza 10YR 8/3 zelo maz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr., mat, enakomerne barve, bledo rjava; keramika; OHD 100 %; datacija: 5. stoletje. gladek; B premaza 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 10 %; datacija: 350−400. 718 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2851 2856 2857 2858 2861 2864 2869 2873 SE 1, merilo 1 : 3. 719 2874 SE 1, kv. 16/?, PN KER 0060, inv. št. 23625 2888 SE 1, kv. 17/A1, PN KER 1915, inv. št. 23061 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. zatiča amfore; F amfore; F A2; B ZP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B preloma A6b; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 65 mm; N 6 siva; B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. OHD 75 %; datacija: 1.−2. stoletje. 122 mm; OHU 15 %; datacija: 1.−5. stoletje. 2889 SE 1, kv. 17/A1, PN KER 0059, inv. št. 23259 2875 SE 1, kv. 16/A3, PN KER 0162, inv. št. 22914 Transportno posodje; A − Schoergendorfer 558; odl. ročaja Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja amfore trakast (tri kanelure na ZP); F A17; B preloma 10YR 8/4 in ostenja amfore paličast (ovalen presek); F A16a; B 7.5YR 7/6 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. rdečkasto rumena; keramika. 2890 SE 1, kv. 17/A1, PN KER 1918, inv. št. 23631 2876 SE 1, kv. 16/A5, PN KOV 824, inv. št. 21203 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja in Žebljiček; tž: recentna sponka; bron. ostenja vrča ali manjše amfore; F A21; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 54 mm; OHU 25 %; dataci- 2877 SE 1, kv. 16/C1, PN KOV 471, inv. št. 21553 ja: 1.−5. stoletje. Zakovica ali kratki žebelj z masivno glavo in trnom kvadratne- ga preseka; železo; dl. 3,5 cm, š. 3 cm, db. 0,7 cm. 2891 SE 1, kv. 17/A1, PN KER 1992, inv. št. 24027 Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, 2878 SE 1, kv. 16/C1, PN KOV 472, inv. št. 21554 navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; Odl. žeblja s trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − oksidacijska, trda, železo; dl. 3,5 cm. brez apnenca (N13c); B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B 2879 SE 1, kv. 16/C1, PN KER 1834, inv. št. 22920 preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 84 mm; Transportno posodje; A − Dr. 2−4 ali ARD − severnojadranska; OHD 40 %. odl. ustja amfore ali vrča; F A12b; B preloma 7.5YR 6/6 rdeč- 2892 SE 1, kv. 17/A1, PN KER 2238, inv. št. 24439 kasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 20 %. Namizna keramika; NK4 − lonec s kratkim rahlo izvihanim 2880 SE 1, kv. 16/C1, PN KER 1606, inv. št. 23177 ustjem; = PN KER 1908; F NK − istrska (N5); OHU 5 %. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 2893 SE 1, kv. 17/A1, PN KER 1917, inv. št. 24640 ročaja vrča ali amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 10YR Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 8/4 zelo bledo rjava; keramika. posode trakast (3 plitve kanelure na ZP in NP); F NK − sever- 2881 SE 1, kv. 16/D1, PN KOV 912, inv. št. 21833 nojadranska (N22); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika. Tanek žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega prese- 2894 SE 1, kv. 17/B1, PN KOV 541, inv. št. 21930 ka, močno korodiran; železo; dl. 3,5 cm. Obroč; svinec; dl. 1,3 cm, db. 0,3−0,9 cm, pr. 4,3 cm. 2882 SE 1, kv. 16/D1, PN KER 1605, inv. št. 22242 2895 SE 1, kv. 17/B1, PN KER 1904, inv. št. 22951 Padska sigilata; Padana B − nedoločljivo; odl. noge in dna Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- skodelice; F Padana B; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po čeno; odl. ročaja amfore ali vrča trakast (tri kanelure na ZP); F celi površini; zelo slabo ohr. v luskah in pod patino, bleščeč; A17; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika. B premaza nedoločljivo; keramika; pr. d. 32 mm; OHD 100 %; datacija: prva pol. 1. stoletja. 2896 SE 1, kv. 17/B1, PN KER 1905, inv. št. 24928 Kuhinjska keramika; NK − nedoločljivo; odl. ostenja lonca; niz 2883 SE 1, kv. 16/E1, PN KER 1987, inv. št. 25102 odtisov šila na ZP ramena; F NK − trda, oksidacijska (N25b); B Uničeno; keramika. 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 2884 SE 1, kv. 16/E1, PN KER 1986, inv. št. 23047 2897 SE 1, kv. 17/B1, PN OST 143, inv. št. 25027 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ustja amfore; F Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI/…; A16a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRI.. , 45 × 16 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−2. stoletje. F N22; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; OHU 5 %; 2885 SE 1, kv. 17/A1, PN KOV 938, inv. št. 21859 dl. 120 mm; š. 55 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 2898 SE 1, kv. 8/?, PN KER 0018, inv. št. 22630 železo; dl. 8 cm. Afriška sigilata; AS − Hayes 67; odl. ustja sklede; dva žleba na 2886 SE 1, kv. 17/A1, PN KER 1916, inv. št. 25108; = PN NP roba ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; KER 1992 premaz na NP in zg. delu ZP; ni ohr.; B premaza nedoločljivo; Keramika. keramika; OHU 5 %; datacija: 350−460 (prva pol. 5. stoletja). 2887 SE 1, kv. 17/A1, PN KER 2237, inv. št. 22508 2899 SE 1, kv. 8/?, PN KER 0019, inv. št. 23211 Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Ricci 1/122; odl. ravnega dna in ostenja vrčka; F EKK (N13b); odl. ročaja amfore, ovalen presek; F A12b; B preloma 5YR 6/6 B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 33 mm; OHD rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 100 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 720 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2874 2876 2887 2889 2890 2894 2897 SE 1; 2874, 2889, 2890 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 721 SE 305 SE 418A 2900 SE 305, kv. 11/C1, PN KOV 896, inv. št. 21817 2910 SE 418A, kv. 12/E5, PN KER 1921, inv. št. 22846 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. železo; dl. 7,5 cm, š. 3,5 cm, db. 0,7 cm. ročaja amfore, dvopaličast (okrogel presek); F A11; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 10.2 Zgornje dvorišče 2911 SE 418A, kv. 12/E5, PN KER 1922, inv. št. 22917 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja amfore ali vrča, dvojni paličast (okrogel presek); F A31; B pre- 10.2.1 Faza 1–6 loma 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 2912 SE 418A, kv. 12/D5, PN KER 1486, inv. št. 23028 SE 418 Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. zatiča in ostenja 2901 SE 418, kv. 12/C4, PN KOV 482, inv. št. 21559 amfore; F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 53 mm; OHD 80 %; datacija: prva pol.−tretja četrt. 1. stoletja. železo; dl. 7,5 cm. 2913 SE 418A, kv. 12/E5, PN KER 1924, inv. št. 23029 2902 SE 418, kv. 12/E4, PN KER 1898, inv. št. 22888 Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ročaja in ostenja amfore; F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; dataci- Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. zatiča am- ja: prva pol.−tretja četrt. 1. stoletja. fore; F A16c; B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−2. stoletje. 2914 SE 418A, kv. 12/E5, PN KER 1923, inv. št. 23077 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ustja amfo- 2903 SE 418, kv. 12/D5, PN KER 1537, inv. št. 23024 re; F A16b; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ustja, ostenja 130 mm; OHU 25 %; datacija: 1.−2. stoletje. in ročaja amfore; žig LAEK. (Gaia Lekanija Basa) v pozitivu v okvirju na ZP roba ustja; F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; 2915 SE 418A, kv. 12/D4, PN KER 1926, inv. št. 25093 keramika; pr. u. 130 mm; OHU 40 %; datacija: zač.−sred. (tretja Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. zatiča amfore; F A1b; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. d. 36 mm; četrt.) 1. stoletja (avgustejsko − flavijsko obd.). OHD 60 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (konec) 2904 SE 418, kv. 12/D5, PN KER 1925, inv. št. 23057 1. stoletja. Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja amfore paličast (ovalen ali D presek); F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto SE 419 rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 2916 SE 419, kv. 10/C3, PN KOV 638a, inv. št. 21182 2905 SE 418, kv. 12/E4, PN KER 1899, inv. št. 23066 Odl. zgornjega dela pincete?, zavitega traku; bron; dl. 1,2 cm, Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ustja amfore; F š. 0,4 cm, db. 0,1 cm. A16a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 140 mm; 2917 SE 419, kv. 10/E3, PN KER 2308, inv. št. 22176 OHU 15 %; datacija: 1.−2. stoletje. Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja in ostenja krožnika; F Tardopadana (TS4); B 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; 2906 SE 418, kv. 12/C4, PN KER 1538, inv. št. 23226 srednje ohr. v luskah in spran, gladek, orig. verjetno bleščeč, Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); sedaj mat, lisast − od 2.5YR 3/1 zelo temno siva do 3/6 − te- odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A16a; B 5YR 7/6 mno rdečkasto sivo do temno rdeče; B premaza lisasto rdeče rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. do temno rdeče; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 10 %; datacija: 30/40−2. stoletje. 2907 SE 418, kv. 12/C5, PN KER 1530, inv. št. 23250 Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; odl. SE 421 dna? amfore; F A6c; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B prelo- ma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 34 mm; OHD 2918 SE 421, kv. 16/C1, PN KOV 847, inv. št. 21773 60 %; datacija: 1.−4. stoletje. Odl. ploščatega traku; železo; dl. 3,2 cm, š. 1,3 cm, db. 0,4 cm. 2908 SE 418, kv. 12/E4, PN KER 1900, inv. št. 23641 2919 SE 421, kv. 16/C1, PN STE 132, inv. št. 22090 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ostenja in Del vboklega dna skodelice z nataljeno prstanasto nogo; ste- ročaja amfore; F A28b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; klo; pr. 4,4 cm; datacija: zgodnje flavijski čas − 2. stoletje. keramika. SE 315C 2909 SE 418, kv. 12/D4, PN KER 1903, inv. št. 24349 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoloče- 2920 SE 315C, kv. 17/A1, PN KOV 022, inv. št. 21310 no; odl. ravnega dna lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez Žebelj, s polkrožno glavo in trnom kvadratnega preseka; žele- apnenca (N13c); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. zo; dl. 6,9 cm, db. 0,7 cm. 90 mm; OHD 15 %. 722 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2903 2917 2919 2903 SE 418, 2917 SE 419, 2919 SE 421; 2919 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 723 SE 409 2937 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 550d, inv. št. 21603 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 2921 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 380, inv. št. 20045 močno korodiran; železo; dl. 4,5 cm. Novec: Antoninus Pius (Faustina II.)/As/kovan 147−161/Rom/ RIC 1398; bron; KN 13. 2938 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 361, inv. št. 21492 Odl. klina ali trna kvadratnega preseka, na vrhu zavitega pra- 2922 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 382, inv. št. 20046 vokotno; železo; dl. 4,6 cm. Novec: Commodus (Divus M. Aurelius)/S/kovan od 180/Rom/ RIC 661; bron; KN 16. 2939 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 550a, inv. št. 21600 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 2923 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 551, inv. št. 21157 močno korodiran; železo; dl. 5 cm. Zakovica ali dvojni gumb; bron; dl. 0,9 cm, š. 1 cm, db. 0,35 cm; datacija: 3. stoletje. 2940 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 550b, inv. št. 21601 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 2924 SE 409, kv. 11/C2, PN KOV 483, inv. št. 21143 močno korodiran; železo; dl. 6 cm. Obroček okroglega preseka; bron; dl. 2,5 cm, š. 2,3 cm, db. 0,3 cm. 2941 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 550c, inv. št. 21602 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 2925 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 549, inv. št. 21156 močno korodiran; železo; dl. 7 cm. Tri odl. pločevine s tolčenim okrasom − posoda ali okrasna plošča; bron; dl. 5,2 cm, š. 3,5 cm, db. 0,1 cm. 2942 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 363, inv. št. 21494 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, 2926 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 376, inv. št. 21505 močno korodiran; železo; dl. 4,5 cm. Mali okov sestavljen iz obroča in zanke (hišni, za pohištvo); železo; dl. 3,3 cm, pr. 3,1 cm. 2943 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 377, inv. št. 21506 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 2927 SE 409, kv. 11/C2, PN KOV 539, inv. št. 21596 železo; dl. 4 cm. Obroč (tž: da, kv. 11/C2−3); železo; dl. 2,6 cm, š. 2,1 cm, db. 0,6 cm. 2944 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 374, inv. št. 21503 Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 5 cm. 2928 SE 409, kv. 11/B3, PN KOV 278, inv. št. 21453 Odl. ploščatega predmeta; železo; dl. 3 cm, š. 2,2 cm, db. 2945 2945 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 375, inv. št. 21504 0,3 cm. Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 4,5 cm. 2929 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 548, inv. št. 21599 Zaključek ročajčka noža ali nekega orodja; železo; dl. 10,4 cm, 2946 SE 409, kv. 11/C2, PN KOV 378, inv. št. 21507 š. 1,6 cm, db. 0,4 cm. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 5 cm. 2930 SE 409, kv. 11/C2, PN KOV 379, inv. št. 21508 Odl. ploščatega predmeta; železo; dl. 3,3 cm, š. 2,5 cm, db. 2947 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 362, inv. št. 21493 0,2 cm. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 7 cm. 2931 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 364, inv. št. 21495 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 2948 SE 409, kv. 11/B2, PN STE 126, inv. št. 22084 železo; dl. 6,7 cm. Odlomek posode izdelane v kalupu, debelo ostenje; forma nedoločljiva, brez risbe; steklo; dl. 4,2 cm, š. 1,4 cm. 2932 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 365, inv. št. 21496 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 2949 SE 409, kv. 11/C3, PN STE 129, inv. št. 22087 železo; dl. 4,8 cm. Odlomljen, zaobljen in izpostavljen vodi (ali podobno) ročaj čaše oz. skifosa? dekolorirano, oblika Isings 39; steklo; 2933 SE 409, kv. 11/B3, PN KOV 367, inv. št. 21498 dl. 2,6 cm, š. 1,3 cm; datacija: 1. stoletje in prva pol. 2. stoletja. Odl. klina, žeblja ali trna kvadratnega preseka; železo; dl. 4,5 cm. 2950 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 381, inv. št. 21239 Odbitek zelenega kamna; kamen; dl. 1,8 cm, š. 1,2 cm, db. 2934 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 478, inv. št. 21557 0,5 cm. Žebelj s polkrožno glavico in močno zavitim trnom kvadratne- ga preseka; železo; dl. 5 cm. 2951 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 2257, inv. št. 22930 Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − jadran- 2935 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 550f, inv. št. 21605 ska; odl. ročaja in ostenja amfore; F A6c; B 5YR 7/6 rdečkasto Odl. žeblja alile trna kvadratnega preseka, močno korodiran; rumena; keramika; datacija: sred. 1.−3. stoletje. železo; dl. 7,5 cm. 2952 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 2271, inv. št. 23073 2936 SE 409, kv. 11/C3, PN KOV 550e, inv. št. 21604 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja amfore Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, paličast (ovalen presek); F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; močno korodiran; železo; dl. 4,5 cm. keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 724 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2924 2925 2923 2926 2929 2948 2927 2949 2951 2950 SE 409; 2927, 2950 merilo 1 : 1, 2951 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 725 2953 SE 409, kv. 11/C2, PN KER 1532, inv. št. 23153 2965 SE 409, kv. 11/B3, PN KER 1497, inv. št. 24382 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoloče- zatiča amfore; F A6b; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; no; odl. ravnega dna lonca; F KK − oksidacijska z apnencem pr. d. 28 mm; OHD 80 %; datacija: 1.−4. stoletje. (N10e); B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B preloma N 3 zelo temno siva; B NP lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. 2954 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 1701, inv. št. 23596 90 mm; OHD 45 %. Transportno posodje; VA−MRA 3 − Agora F65/66; odl. ustja amfore; F A25; B preloma 10YR 7/4 zelo bledo rjava; B NP 2966 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 2255, inv. št. 24480 nedoločljivo; ni ohr.?; keramika; pr. u. 40 mm; OHU 25 %; NK9 − dvoročajni lonec z izvihanim ustjem; = G244; F N21; datacija: (1. stoletje/kon.) 2.−3. stoletje. OHU 20 %. 2955 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 1753, inv. št. 23599 2967 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 1746, inv. št. 25043 Transportno posodje; VA−MRA 3 − Agora F65/66; = G2977; F Gradbeni material; tegula TERENTIOR; odl. tegule z žigom A34; datacija: 1.−6. stoletje. TER/. ; žig: TERENTIOR; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. TERE/.. , 51 × 22 mm; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; 2956 SE 409, kv. 11/C2, PN KER 1533, inv. št. 23611 OHU 15 %; dl. 190 mm; š. 165 mm; v. 31 mm; datacija: Transportno posodje; A − vzhodna nedoločeno; odl. dna in 1. stoletje?. ostenja amfore; kanelure na ZP ostenja trupa; F A46; B ZP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; 2968 SE 409, kv. 11/B3, PN OST 080, inv. št. 25055 keramika; pr. d. 25 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. Gradbeni material; tegula Q. CLODI AMBROSI; odl. tegule z žigom …/OD−AMBR/…; žig: Q.CLODI AMBROSI; nega- 2957 SE 409, kv. 11/B3, PN KER 1496, inv. št. 23796 tiv, brez okvirja, ohr. CLODIAMBR.. , vezana DI in AM, ohr. Egejska kuhinjska keramika; EKK − lonec Knossos tip 2; odl. 105 × 23 mm; F Varia; B preloma 2.5Y 8/4 bledo rumena; ke- ustja lončka; F EKK (KTS29); B lisasto rdeče do temno rjavo; ramika; OHU 15 %; dl. 235 mm; š. 145 mm; v. 30 mm; datacija: keramika; OHU 5 %; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. 1.(−4.) stoletje. 2958 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 2272, inv. št. 23822 2969 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 1747, inv. št. 25079 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček Gradbeni material − keramičen; − Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; kanelure na ZP odl. tegule z odtisom čevlja; trupa; F EKK (N11b); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; F N22; B preloma 2.5YR pr. u. 84 mm; OHU 10 %; datacija: (konec 1.) 2.−3. stoletje. 7/4 roza; keramika. 2959 SE 409, kv. 11/B2, PN KER 1510, inv. št. 23828 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; kanelure na ZP SE 409A trupa; F EKK (N11b); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 15 %. 2970 SE 409A, kv. 11/B2, PN KOV 830, inv. št. 21755 Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- 2960 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 2256, inv. št. 23829 ka − J; železo; dl. 5,4 cm, š. 1,7 cm, db. 0,9 cm. Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; kanelure na ZP 2971 SE 409A, kv. 11/C2, PN KOV 930, inv. št. 21851 trupa; F EKK (N11b); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; Odlomljen žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega pr. u. 63 mm; OHU 30 %; datacija: (konec 1.) 2.−3. stoletje. preseka, močno korodiran; železo; dl. 4 cm. 2961 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 1703, inv. št. 23900 2972 SE 409A, kv. 11/C2, PN KER 1761, inv. št. 22544 Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. Afriška sigilata; AS − Hayes 27; odl. prstanastega dna kro- ustja lonca/pitosa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B li- žnika; F AS − A2; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz sasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 10 %. po celi površini, dobro ohr., gladek z mehurčki in naguban, mat, rahlo neenakomerne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo 2962 SE 409, kv. 11/B2, PN KER 1509, inv. št. 23905 rdeča; keramika; pr. d. 150 mm; OHD 10 %; datacija: (prva Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. pol.−sred.) 3. stoletje. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 5 %. 2973 SE 409A, kv. 11/C2, PN KER 1742, 1769, inv. št. 22551 Afriška sigilata; AS − Hayes 32; = G2536; F AS − A/D; OHU 2963 SE 409, kv. 11/C3, PN KER 1702, inv. št. 23910 35 %; OHD 20 %; datacija: 3. stoletje. Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; = G2978; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); OHU 5 %. 2974 SE 409A, kv. 11/C2, PN KER 1795, inv. št. 23052 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja amfore 2964 SE 409, kv. 11/B2, PN KER 1508, inv. št. 24298 paličast (ovalen presek); F A6b; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. odl. ravnega dna lonca; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto oranžno do črno; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 20 %. 726 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2956 2967 2968 2958 2960 2970 2972 2956–2968 SE 409, 2970, 2972 SE 409A; 2956 merilo 1 : 6, ostalo merilo 1 : 2. 727 2975 SE 409A, kv. 11/B2, PN KER 1723, inv. št. 23108 2985 SE 409A, kv. 11/C2, PN OST 137, inv. št. 25005 Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja amfore; Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI- F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; SPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. cel CRISPINI, OHU 15 %; datacija: 1.−4. stoletje. 106 × 16 mm; F N22; B ZP 2.5Y 8/3 bledo rumena; B preloma 2.5YR 7/4 roza; B NP 2.5Y 8/3 bledo rumena; bel sloj na ZP; 2976 SE 409A, kv. 11/C2, PN KER 1780, inv. št. 23568 keramika; OHU 20 %; dl. 330 mm; š. 170 mm; v. 33 mm; data- Transportno posodje; A − Keay 16; = G3003; F A26; OHD cija: 1. stoletje. 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. 2986 SE 409A, kv. 11/C2, PN OST 145, inv. št. 25073 2977 SE 409A, kv. 11/C2, PN KER 1762, inv. št. 23600 Gradbeni material; tegula; odl. tegule z enojno vijugo, Transportno posodje; VA−MRA 3 − Agora F65/66; odl. votle- narejeno s prstom; F N22; B preloma 5Y 8/2 bledo rumena; ga zatiča amfore; F A34; B ZP 7.5YR 5/1 siva siva; B NP 2.5Y keramika; OHU 5 %; dl. 100 mm; š. 75 mm; v. 31 mm. 6/1 siva; keramika; pr. d. 35 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−6. stoletje. SE 422A 2978 SE 409A, kv. 11/C2, PN KER 1758, inv. št. 23911 2987 SE 422A, kv. 11/C3, PN KOV 633, inv. št. 21180 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; Igla za ribiško mrežo; bron; dl. 15 cm, š. 0,4 cm, pr. 0,3 cm. odl. ustja in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; 2988 SE 422A, kv. 10/A2, PN KOV 491, inv. št. 21567 keramika; pr. u. 174 mm; OHU 15 %. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 9,5 cm. 2979 SE 409A, kv. 11/C2, PN KER 1698, inv. št. 23919 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; 2989 SE 422A, kv. 10/E2, PN KOV 914, inv. št. 21835 odl. ravnega dna in ostenja lonca; metličenje (vodoravno Odlomljen žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega in navpično) na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem preseka, močno korodiran; železo; dl. 5 cm. (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 2990 SE 422A, kv. 10/E2, PN KOV 910, inv. št. 21831 40 %. Odlomljen žebelj s ploščato glavico in trnom kvadratnega pre- 2980 SE 409A, kv. 11/B2, PN KER 1724, inv. št. 24009 seka, močno korodiran; železo; dl. 7,5 cm, š. 1 cm, db. 1 cm. Kuhinjska keramika; KK18 − lonec z visokim vratom; odl. ustja 2991 SE 422B, kv. 11/C3, PN KER 2938, inv. št. 22495 in ostenja lonca; dve kaneluri na ZP ustja; F KK − redukcijska z Reliefna keramika; KRK − Korintska reliefna čaša; odl. ostenja apnencem (N10b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; čaše; na ZP ostenja reliefen okras − friz s človeškimi figurami; pr. u. 180 mm; OHU 15 %. F KRK2; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; 2981 SE 409A, kv. 11/C2, PN KER 1798, inv. št. 24270 zelo slabo ohr. (spran in odluščen), izgleda mat, lisast, gladek; Kuhinjska keramika; KK52D ali SH1; odl. ostenja shrambene B premaza 2.5YR 4/6 − 4/8 rdeča; keramika; datacija: konec posode s plastičnim rebrom ali pekve; plastično rebro na ZP 2.−3. stoletje. ostenja; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto 2992 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1966, inv. št. 22553 temno rjavo do črno; keramika. Afriška sigilata; AS − Hayes 32; = G2536; F AS − A/D; OHU 2982 SE 409A, kv. 11/C2, PN KER 1794, inv. št. 24271 5 %; datacija: 3. stoletje. Kuhinjska keramika; KK52D ali SH1; odl. držaja pekve ali 2993 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1586, inv. št. 22614 shrambene posode; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B Afriška sigilata; AS − Hayes 58B; odl. ustja in ostenja krožnika; lisasto temno rjavo do črno; keramika. zelo plitek žleb na robu ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 2983 SE 409A, kv. 11/C2, PN KER 1743, inv. št. 24598 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zgornjem delu ZP; dobro Namizna keramika; NK61 − gladek lonček; odl. ustja in ohr., gladek, bolj mat, tanek, enakomerne barve; spodnji del ostenja lončka; F severnojadranska (A11/N22); B ZP 7.5YR 6/4 ZP brez premaza in zaglajen, nepravilen prehod; B premaza svetlo rjava; B NP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 336 mm; OHU 15 %; 70 mm; OHU 7 %. datacija: 4. stoletje (zač. 5. stoletja). 2984 SE 409A, kv. 11/C2, PN OST 138, inv. št. 25004 2994 SE 422A, kv. 11/C3, PN KER 3098, inv. št. 22760 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom Svetila; O − Loeschke Xa/b; odl. oljenke (disk, rame, nosek, CRISPINI; potegnjena linija z dvemi prsti; žig: CRISPINI; pozitiv, ostenje, dno); en žleb na dnu; F O6b; B preloma 5YR 7/6 pravokotni okvir, ohr. slabo cel, toda vidi se le črke CRISP, vsaj rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 100 %; pr. d. 80 × 16 mm; F N22; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; kera- 40 mm; OHD 50 %; datacija: 2.−3. (4. ali 5.) stoletje. mika; OHU 20 %; dl. 290 mm; š. 180 mm; v. 28 mm; datacija: 2995 SE 422A, kv. 10/E2, PN KER 1755=1714=1580, inv. 1. stoletje. št. 22937 Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- čeno; odl. ravnega dna, ostenja in ročaja amfore; F A14b; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 75 %; datacija: druga pol. 1.−3. (4.) stoletje. 728 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 2977 2978 2987 2984 2981 2986 2985 2995 2991 2993 2977–2986 SE 409A, 2991–2995 SE 422A; 2977 merilo 1 : 6, 2984–2987, 2991, 2993 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 729 2996 SE 422A, kv. 11/A2, PN KER 1641, inv. št. 23005 3007 SE 422A, kv. 10/A2, PN KER 1328, inv. št. 23856 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ravnega dna Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrč s trolistnim ustjem vrča ali amfore; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in Knossos tip 1; odl. ustja z izlivom, ostenja in ročaja vrča; F EKK A6a); B ZP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; B preloma N 6 siva; B (N30); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 70 mm; NP 5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 75 %. OHU 50 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 2997 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1592, inv. št. 23121 3008 SE 422A, kv. 11/C3, PN KER 3096, inv. št. 23896 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. ročaja vrča ali amfore paličast (ovalen presek); F A12b; B pre- izvihanega ustja in ostenja lonca; F KK − oksidacijska groba loma 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; keramika. z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 15 %. 2998 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1593, inv. št. 23125 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 3009 SE 422A, kv. 10/C2, PN KER 1624, inv. št. 23982 ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6b; B 5YR 6/8 rdeč- Kuhinjska keramika; KK10 − lonec z dolgim rahlo izvihanim in kasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. ravno odrezanim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; metliče- nje (poševno in navpično) na ZP trupa; F KK − redukcijska z 2999 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1590, inv. št. 23215 apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); u. 186 mm; OHU 30 %. odl. ročaja in ostenja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 3010 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1967, inv. št. 23987 Kuhinjska keramika; KK11 − kozica?; odl. ustja in ostenja kozi- 3000 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1756, inv. št. 23313 ce; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B lisasto rjavo do Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. temno rjavo; keramika; pr. u. 230 mm; OHU 5 %. dna amfore; F A8b; B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 66 mm; OHD 100 %; datacija: 3.−4. stoletje. 3001 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1587, inv. št. 23355 Transportno posodje; AA − Africana II ali Keay 25; odl. zatiča amfore; F A20d; B ZP 7.5YR 8/4 roza; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 7.5YR 8/3 roza; keramika; OHD 100 %; datacija: (sred. 2. stoletja) 3.−sred. 5. stoletja. 3002 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1589, inv. št. 23534 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; F A4b; B ZP 2.5Y 8/2 bledo rumena; B preloma 7.5YR 8/4 roza; B NP 7.5YR 8/4 roza; bel sloj na ZP (AA); srednje ohr.; B premaza 2.5Y 8/2 bledo rumena; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 3003 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1331, inv. št. 23569 Transportno posodje; A − Keay 16; odl. amfore; F A26; B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; temno rdeča B, srednje ohr.; B premaza 2.5YR 5/6 rdeča; keramika; pr. u. 136 mm; OHU 100 %; dl. mm; 376 mm; v. 874 mm; datacija: 3.−5. stoletje. 3004 SE 422A, kv. 11/C3, PN KER 3097, inv. št. 23581 Transportno posodje; A − Poznorodoška − Camulodunum 184; odl. ustja male amfore; F A29; B preloma 2.5YR 5/6 rde- ča; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−2. stoletje. 3005 SE 422A, kv. 11/C3, PN KER 3099, inv. št. 23681 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. zatiča amfore; F A6b; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 30 mm; OHD 100 %. 3006 SE 422A, kv. 11/C3, PN KER 3095, inv. št. 23794 Egejska kuhinjska keramika; EKK − lonec Knossos tip 2; odl. ustja in ročaja lončka; F EKK (KTS29); B 10YR 5/4 rumenkasto rjava; keramika; pr. u. 116 mm; OHU 40 %; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. 730 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3003 3004 3006 3007 3008 3010 SE 422A; 3003 merilo 1 : 6, ostalo merilo 1 : 3. 731 3011 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 2838, inv. št. 24191 3023 SE 422A, kv. 10/B2, PN OST 136, inv. št. 25006 Kuhinjska keramika; KK3 − 5 − lonec z izvihanim ustjem na- Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom tančneje nedoločeno; odl. ostenja lonca; metličenje (vodorav- …/PINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..INI, no in navpično) na ZP trupa; F KK − oksidacijska z apnencem 41 × 16 mm; F N22; B ZP 2.5Y 8/3 bledo rumena; B preloma (N10f); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika. 2.5YR 7/4 roza; B NP 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; OHU 5 %; dl. 160 mm; š. 126 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 3012 SE 422A, kv. 11/A2, PN KER 1642, inv. št. 24252 Kuhinjska keramika; KK50 − skleda ali pekva s trikotnim ustjem 3024 SE 422A, kv. 11/B2, PN OST 142, inv. št. 25054 (posnetki AS Hayes 61A in 61B?); odl. ustja in ostenja sklede; Gradbeni material; tegula Q. CLODI AMBROSI; odl. tegule z F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B 5YR 6/6 rdečkasto žigom QC/…; žig: Q.CLODI AMBROSI; negativ, brez okvirja, rumena; keramika; pr. u. 280 mm; OHU 10 %. ohr. QC/.., ohr. dl. 16 mm; F Varia; B ZP 2.5Y 8/3 bledo rume- na; B preloma 5YR 8/4 roza; B NP 2.5Y 8/3 bledo rumena; 3013 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1965, inv. št. 24562 keramika; OHU 2 %; dl. 90 mm; š. 58 mm; v. 30 mm; datacija: Namizna keramika; NK45; odl. ustja in ostenja vrča ali amfore; 1.(−4.) stoletje. F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 118 mm; OHU 15 %. SE 422B 3014 SE 422A, kv. 11/A2, PN KER 1607, inv. št. 24568 3025 SE 422B, kv. 10/A2, PN KOV 850, inv. št. 21776 Namizna keramika; NK46 − ročka, lonec s izvihanim trikotnim Odl. traku; železo; db. 0,5 cm, pr. 4,9 cm. ustjem; odl. ustja in ostenja vrča z nastavkom za ročaj; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 3026 SE 422B, kv. 11/C3, PN KER 3264, inv. št. 23634 100 mm; OHU 20 %. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja in ostenja amfore trakast (1 globoka kanelura na ZP); F A23b; 3015 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1964, inv. št. 24667 B preloma 5Y 8/2 bledo rumena; keramika; datacija: 1.−5. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja stoletje. vrča ali amfore trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severno- jadranska (N22); B 7.5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. 3027 SE 422B, kv. 11/C3, PN KER 3244, inv. št. 23700 Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. dna 3016 SE 422A, kv. 10/E2, PN KER 1584, inv. št. 24732 amfore; F A6c; B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 47 mm; OHD 55 %; datacija: 1.−5. stoletje. vrča trakast (ena kanelura na NP in ZP); F NK − severnoja- dranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3028 SE 422B, kv. 11/C3, PN KER 3265, inv. št. 24229 Kuhinjska keramika; KK43 − skleda z rahlo navznoter zapo- 3017 SE 422A, kv. 11/A2, PN KER 1588, inv. št. 24735 gnjenim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; F KK − redukcijska Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja in z apnencem (N10c); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; ostenja vrča trakast (ena kanelura na ZP in NP); F NK − istrska pr. u. 260 mm; OHU 7 %. (N3); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3029 SE 422B, kv. 11/C3, PN KER 3266, inv. št. 24933 3018 SE 422A, kv. 11/A2, PN KER 1643, inv. št. 24739 Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja posode; žleb Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja na ZP ustja; F NK − severnojadranska (N22); B 2.5YR 7/3 roza; vrčka trakast (debel, ena kanelura na ZP); F NK − istrska (N3); keramika; OHU 5 %. B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3030 SE 422B, kv. 10/A2, PN OST 139, inv. št. 25013 3019 SE 422A, kv. 11/A2, PN KER 1644, inv. št. 24740 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja CRIS/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. slabo vrča ali amfore trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − istrska CRISPI.. , odtisnjen 2 × ali premaknjen, 70 × 18 mm; F N22; (N16); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; OHU 10 %; dl. 3020 SE 422A, kv. 11/C3, PN KER 2860, inv. št. 24831 135 mm; š. 95 mm; v. 22 mm; datacija: 1. stoletje. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. SE 628 ravnega dna in ostenja lonca ali vrča; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 56 mm; OHD 3031 SE 628, kv. 9/A2, PN KOV 623, inv. št. 21639 40 %. Volovska podkev; železo; dl. 15,5 cm, š. 5,6 cm. 3021 SE 422A, kv. 10/E2, PN KER 1579, inv. št. 24873 SE 403 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna in ostenja posode; F NK − istrska (N16); B 7.5YR 3032 SE 403, kv. 12/E5, PN KOV 496, inv. št. 21570 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 47 mm; OHD 100 %. Puščična ost s trikotno ploščato konico in tulastim nastavkom; železo; dl. 11,2 cm, š. 2,8 cm, db. 0,2−0,6 cm. 3022 SE 422A, kv. 11/B2, PN KER 1591, inv. št. 24874 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna in ostenja vrča/lončka; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 50 %. 732 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3012 3013 3023 3026 3030 3024 3031 3032 3012–3024 SE 422A, 3026, 3030 SE 422B, 3031 SE 628, 3032 SE 403; 3012, 3013, 3026 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 733 SE 316 3048 SE 370, kv. 12/A5, PN KOV 916, inv. št. 21837 Odlomljen žebelj z majhno glavico in trnom kvadratnega 3033 SE 316, kv. 12/C5, PN KOV 216, inv. št. 21074 preseka; železo; dl. 4 cm. Odl. ploščice; bron; dl. 3,3 cm, š. 1,2 cm, db. 0,1 cm. 3049 SE 370, kv. 12/A5, PN KOV 915, inv. št. 21836 3034 SE 316, kv. 12/D4, PN KOV 215, inv. št. 21416 Odlomljen trn kvadratnega preseka; železo; dl. 6,5 cm. Odl. konice žeblja, trna kvadratnega preseka; železo; dl. 3,3 cm, db. 0,4 cm. 3050 SE 370, kv. 12/B5, PN KOV 212, inv. št. 21415 Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 3035 SE 316, kv. 12/C4, PN KOV 490, inv. št. 21566 železo; dl. 2,6 cm, š. 1,8 cm, db. 0,4 cm. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 7,5 cm. 3051 SE 370, kv. 12/A4, PN KER 0692, inv. št. Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja in ostenja krožnika; 3036 SE 316, kv. 13/A4, PN KOV 021, inv. št. 21309 žleba na ZP; F Tardopadana (TS4); B 7.5YR 8/4 roza; premaz Žebelj, odlomek trna, močno korodirano; železo; dl. 2,5 cm, po celi površini; srednje ohr. (zelo spran), mat, gladek, neena- db. 0,5 cm. komerne barve; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; OHU 3037 SE 316, kv. 12/C5, PN KER 1352, inv. št. 22984 5 %; datacija: 30/40−2. stoletje. Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ustja in oste- 3052 SE 370, kv. 12/A5, PN KER 2799, inv. št. 22617 nja amfore ali vrča; F A11/N22; B preloma 2.5YR 6/4 svetlo Afriška sigilata; AS − Hayes 59; odl. ostenja krožnika; navpične rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 40 %. kanelure na ZP ostenja, žleb na NP; F AS − D1; B preloma 3038 SE 316, kv. 12/C3, PN KER 1177, inv. št. 23054 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; srednje Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ostenja (vratu) ali ohr. na NP (?ZP), mat, gladek, enakomerne barve; B premaza sp. dela amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 340/350−420. ka; datacija: 1.−2. stoletje. 3053 SE 370, kv. 12/C4, PN KER 1138, inv. št. 22962 3039 SE 316, kv. 12/C3, PN KER 1176, inv. št. 24088 Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim amfore paličast (lečastl presek); F A6a; B 7.5YR 8/6 rdečkasto ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; rumena; keramika. odl. ravnega dna in ostenja lončka; F KK − oksidacijska brez 3054 SE 370, kv. 12/C5, PN KER 1072, inv. št. 23164 apnenca (N13b); B ZP lisasto oranžno do črno; B preloma 5YR Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 10 %. dna amfore; F A6c; B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. 3040 SE 316, kv. 16/C1, PN KER 1326, inv. št. 24879 d. 25 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−4. stoletje. Namizna keramika; NKD3 − konkavno dno; odl. prstanastega 3055 SE 370, kv. 12/A5, PN KER 0544, inv. št. 23165 dna in ostenja lončka ali vrčka; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 70 %. ročaja amfore; F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. SE 370 3056 SE 370, kv. 12/C5, PN KER 1250, inv. št. 23185 3041 SE 370, kv. 12/C4, PN KOV 213, inv. št. 21072 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Odl. trnastega predmeta − fibula?; bron; dl. 1,5 cm, š. 0,7 cm, odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/6 db. 0,2 cm. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 3042 SE 370, kv. 12/A4, PN KOV 214, inv. št. 21073 3057 SE 370, kv. 12/C5, PN KER 1247, inv. št. 23187 Odl. okova z dvema predrtinama; bron; dl. 3,3 cm, š. 1,2 cm, Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); db. 0,1 cm. odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 3043 SE 370, kv. 12/B5, PN KOV 211, inv. št. 21071 Odl. predmeta; bron; dl. 7,8 cm, š. 0,7 cm, db. 0,1 cm. 3058 SE 370, kv. 12/B4, PN KER 1128, inv. št. 23266 Transportno posodje; A − Richborough 527; odl. zatiča amfo- 3044 SE 370, kv. 12/C5, PN KOV 266, inv. št. 21919 re; F A27a; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. Zvitek plošče; svinec; dl. 4,6 cm, š. 2,4 cm, db. 0,7 cm. d. 30 mm; OHD 100 %. 3045 SE 370, kv. 12/B5, PN KOV 261, inv. št. 21439 3059 SE 370, kv. 12/A4, PN KER 0918, inv. št. 23279 Trn in odl. rezila noža; tž: da; železo; dl. 10,1 cm, š. Transportno posodje; AA − Africana IIC = Keay 6; odl. ustja 1,3−1,9 cm, db. 0,1−0,3 cm. amfore; F A20d; B ZP 2.5Y 8/2 bledo rumena; B prelo- 3046 SE 370, kv. 12/C5, PN KOV 262, inv. št. 21440 ma 2.5YR 5/8 rdeča; B NP 2.5YR 5/8 rdeča; bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 10YR 8/1 bela; keramika; pr. u. Odl. kavlja; železo; dl. 7 cm, db. 0,4 cm. 120 mm; OHU 25 %; datacija: sred. 3.−(zač.) 4. stoletje. 3047 SE 370, kv. 12/B5, PN KOV 897, inv. št. 21818 Trn s pravokotnim trnom; železo; dl. 7,2 cm. 734 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3033 3037 3040 3042 3043 3045 3044 3050 3051 3052 3033–3040 SE 316, 3042–3052 SE 370; 3037, 3040 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 735 3060 SE 370, kv. 11/E5, PN KER 1690, inv. št. 23299 3070 SE 370, kv. 12/A4, PN KER 1129, inv. št. 24386 Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A−B; odl. Kuhinjska keramika; KKP1 − pokrov z držajem orlo bifido; ustja in ročaja amfore; F A9a; B ZP 2.5Y 8/2 bledo rumena; B odl. ustja in ostenja pokrova; F KK − redukcijska z apnencem preloma 5YR 8/3 roza; B NP 5YR 8/3 roza; bel sloj na ZP (AA); (N10); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 200 mm; dobro ohr.; B premaza 2.5Y 8/2 bledo rumena; keramika; pr. u. OHU 5 %. 120 mm; OHU 40 %; datacija: sred. 3.−(zač.) 4. stoletje. 3071 SE 370, kv. 12/A4, PN KER 0405, inv. št. 24406 3061 SE 370, kv. 12/A5, PN KER 0546, inv. št. 23305 Namizna keramika s premazom; SVK1 − melnica; odl. prsta- Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška; odl. nastega dna melnice; obilne grobe in zelo grobe primesi − ročaja in ostenja amfore; F A22; B preloma 2.5Y 8/3 bledo zrnca kamenčkov in žlindre? − na NP dna; F SVK; B preloma rumena; keramika; datacija: 3.−4. stoletje 2.5Y 7/1 svetlo siva; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 55 %; datacija: do prva pol. 1. stoletja. 3062 SE 370, kv. 12/B5, PN KER 0596, inv. št. 23415 Transportno posodje; A − Keay 27; odl. ustj, ostenja in ročaja 3072 SE 370, kv. 12/B5, PN KER 1137, inv. št. 24565 amfore; F A5; B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP bel sloj na ZP Namizna keramika; NK46 − ročka, lonec s izvihanim trikotnim (AA); slabo ohr.; B premaza 10YR 8/3 zelo bledo rjava; kerami- ustjem; odl. ustja vrča; F nedoločljivo; B preloma 5YR 4/2 ka; pr. u. 120 mm; OHU 35 %; datacija: (druga pol.) 4. stoletje. temno rdečkasto siva; keramika; OHU 10 %. 3063 SE 370, kv. 11/E4, PN KER 1557, inv. št. 23549 3073 SE 370, kv. 12/C5, PN KER 1073, inv. št. 24693 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja amfore, D presek; F A8a; B ZP 7.5YR 6/6 rdečkasto rumena; B vrča paličast (okrogel presek); F NK − istrska (N22); B 5YR 7/6 preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.−5. rdečkasto rumena; keramika. stoletje. 3074 SE 370, kv. 12/A5, PN KER 1058, inv. št. 24842 3064 SE 370, kv. 12/A5, PN KER 0545, inv. št. 23655 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja am- ravnega dna posode; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 rdečka- fore; F A6c; B 5Y 7/1 svetlo siva; keramika; pr. u. 70 mm; OHU sto rumena; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 30 %. 20 %; datacija: 1.−5. stoletje. 3075 SE 370, kv. 12/C5, PN KER 1278, inv. št. 24909 3065 SE 370, kv. 12/C3, PN KER 1149, inv. št. 23812 Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. pr- Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − stanastega dna posode; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/1 svetlo Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (N11b); B 5YR siva; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 15 %. 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 15 %. 3076 SE 370, kv. 12/A4, PN OST 034, inv. št. 25002 3066 SE 370, kv. 12/A5, PN KER 2831, inv. št. 24206 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/ Kuhinjska keramika; KK39 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; SPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..SPINI, odl. ustja sklede; vrezi na robu ustja; F KK − oksidacijska z 68 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; apnencem (N10f); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. keramika; OHU 5 %; dl. 155 mm; š. 86 mm; v. 26 mm; datacija: u. 200 mm; OHU 5 %. 1. stoletje. 3067 SE 370, kv. 12/C5, PN KER 1243, inv. št. 24243 3077 SE 370=386, kv. 12/C5, PN OST 076, inv. št. Kuhinjska keramika; KK46B − skleda z navznoter zapognje- Drugo; Utež za statve; piramidalna utež; F NK − severnoja- nim ustjem; odl. ustja sklede/pokrova; F KK − redukcijska z dranska (N22); B 2.5YR 7/4 roza; B NP bel sloj na ZP (AA); sla- apnencem (N10c); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. bo ohr. bel sloj ali engoba, morda patina; B premaza 2.5Y 8/3 u. 200 mm; OHU 5 %. bledo rumena; keramika; OHU 90 %; dl. 135 mm; š. 65 mm; v. 40 mm; datacija: 1.−5. stoletje. 3068 SE 370, kv. 12/C3, PN KER 1151, inv. št. 24383 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; SE 386 odl. ravnega dna lonca; glavničenje (navpično) na ZP ostenja; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto oranžno do 3078 SE 386, kv. 12/A4, PN KOV 128, inv. št. 20016 temno rjavo; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 10 %. Novec: Constantinus I./Cen/kovan 320/Lon/RIC 168; bron; KN 37. 3069 SE 370, kv. 12/C3, PN KER 1150, inv. št. 24384 3079 SE 386, kv. 12/A5, PN KOV 129, inv. št. 20012 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Novec: Magnentius/AE 2/kovan 350/Rom/RIC 177; bron; KN 52. odl. ravnega dna lonca; glavničenje (navpično) na ZP ostenja; 3080 SE 386, kv. 12/B5, PN KOV 141, inv. št. 21046 F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto temno rjavo Igla; bron; dl. 4,6 cm, š. 1,3 cm, pr. 0,3 cm. do črno; keramika; OHD 10 %. 3081 SE 386, kv. 12/A4, PN KOV 125, inv. št. 21038 Odl. ostenja cedila; bron; dl. 1,3 cm, š. 1,2 cm, db. 0,05 cm. 736 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3062 3061 3071 3066 3070 3076 3077 3080 3081 3061–3077 SE 370, 3080, 3081 SE 386; 3076, 3077, 3080, 3081 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 737 3082 SE 386, kv. 12/B5, PN KER 0647, inv. št. 22474 SE 401 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 63; odl. ustja krožnika; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi 3093 SE 401, kv. 12/E4, PN KER 0956, inv. št. 24079 površini; zelo slabo ohr. v luskah, TS7; B premaza 2.5YR 6/8 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim svetlo rdeča; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %; datacija: ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. 70/75−120. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. 3083 SE 386, kv. 12/A4, PN KER 2800, inv. št. 22653 Afriška sigilata; AS − prod. D nedoločljivo; odl. prstanastega SE 439 dna krožnika; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; 3094 SE 439, kv. 11/B2, PN KOV 479, inv. št. 21141 premaz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr. v luskah, mat, gladek; Odl. dvojne pločevine (zapognjene) z zakovico; bron; dl. B premaza 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 180 mm; 1,9 cm, š. 1,6 cm, db. 0,3 cm. OHD 5 %; datacija: 320/330−500. 3095 SE 439, kv. 11/B2, PN KOV 480, inv. št. 21142 3084 SE 386, kv. 12/B5, PN KER 0512, inv. št. 23158 Odl. obročka ovalnega preseka; bron; dl. 1 cm, š. 0,4 cm, db. Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 0,3 cm. ročaja amfore ali vrča paličast (ovalen presek); F A6c; F NK − fina (različna); B 7.5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 3096 SE 439, kv. 11/B2, PN KOV 834, inv. št. 21761 Trn noža ali falx; železo; dl. 4,9 cm, š. 0,7 cm, db. 0,25 cm. 3085 SE 386, kv. 12/B5, PN KER 2846, inv. št. 23301 Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska ali afriška, var. 3097 SE 439, kv. 11/B3, PN OST 177, inv. št. 21228 Keay 1B; odl. ustja amfore; F A20d; B preloma 10YR 8/3 zelo Odl. obdelane igle, okroglega preseka, s profiliranim koncem; bledo rjava; keramika; pr. u. 940 mm; OHU 10 %; datacija: kost; dl. 5,7 cm, db. do 0,5 cm. (3.)−4. stoletje. 3098 SE 439, kv. 11/B2, PN OST 115, inv. št. 21224 3086 SE 386, kv. 12/A4, PN KER 0510, inv. št. 23691 Koščena igla; kost; dl. 5,2 cm, pr. 0,3−0,6 cm. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- 3099 SE 439, kv. 11/B2, PN KER 1631, inv. št. 22568 fore; F A22a; B preloma 10YR 7/6 rumena; keramika; datacija: Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. krožnika (ustja, ostenja 1.−5. stoletje. in dna); tanek žleb na ZP ostenja; F AS − C3/4; B preloma 10R 3087 SE 386, kv. 12/B5, PN KER 2847, inv. št. 23649 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; srednje ohr., Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja ATS4; lisasto prehaja v zaglajen sp. del ZP; B med 10R 6/8 amfore; F A2; B ZP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B preloma svetlo rdeča in 5/8; B premaza 10R 6/8 svetlo rdeča; keramika; N 6 siva; B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. pr. u. 240 mm; OHU 15 %; pr. d. 152 mm; dl. mm; š. mm; v. 140 mm; OHU 15 %. 33 mm; datacija: 300−360. 3088 SE 386, kv. 12/E5, PN KER 0598, inv. št. 24696 3100 SE 439, kv. 11/B2, PN KER 1691, inv. št. 22571 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. roča- Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. dna in ostenja krožnika; ja vrča paličast (okrogel presek); F NK − severnojadranska F AS − C3/4; B preloma 10R 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP (N22b); B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika. in zg. delu ZP; dobro ohr. na NP; mat, tanek, gladek; B prema- za 10R 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 152 mm; OHD 25 %; SE 304 datacija: 300−360. 3089 SE 304, kv. 10/A2, PN KOV 236, inv. št. 20021 3101 SE 439, kv. 11/B2, PN KER 1632, inv. št. 22781 Novec: Claudius II/An/kovan 268−270/Rom/RIC 16F; bron; Svetila; O − Loeschke Xc; odl. ramena in diska pečatne oljen- KN 20. ke; F O6b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. 3090 SE 304, kv. 10/B2, PN KOV 232, inv. št. 20011 u. 90 mm; OHU 25 %; datacija: 3.−4./5. stoletje. Novec: Constantinus I. ali sinovi/Cen/kovan 335−341/?/RIC ?; 3102 SE 439, kv. 11/B2, PN KER 1689, inv. št. 23003 bron; KN 44. Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja amfore 3091 SE 304, kv. 10/C2, PN KOV 233, inv. št. 20019 ali vrča paličast (okrogel ali ovalen presek); F NK − mejna med Novec: Constantius II./AE 3/kovan 351−361/?/RIC ?; bron; N22 in A6a (N5); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika. KN 71. 3103 SE 439, kv. 11/B2, PN KER 1646, inv. št. 23169 3092 SE 304, kv. 9/E2, PN KOV 304, inv. št. 21092 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Prstan s tremi perforacijami za vstavitev očesc; bron; db. dna amfore; F A12a; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; 0,1−0,5 cm, pr. 1,8 cm; datacija: moderno. keramika; pr. d. 15 mm; OHD 100 %. 3104 SE 439, kv. 11/B2, PN KER 1688, inv. št. 23283 Transportno posodje; AA − Africana IID = Keay 7; odl. ustja amfore; F A13b; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kera- mika; pr. u. 120 mm; OHU 30 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. 738 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3082 3085 3086 3092 3097 3098 3096 3099 3100 3104 3082–3086 SE 386, 3092 SE 304, 3096–3104 SE 439; 3082, 3092–3100 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 739 3105 SE 439, kv. 11/B2, PN KER 1327, inv. št. 23323 3114 SE 120B, kv. 26/E3, PN KER 0389, inv. št. 24756 Transportno posodje; AA − Keay 25.1; odl. ustja, vratu, ostenja Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. in ročajev amfore; F A9b; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; B ravnega dna in ostenja posode; F NK − istrska (N25b); B 5YR NP bel sloj na ZP (AA); slabo ohr.; B premaza 7.5YR 8/3 roza; 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 10 %. keramika; pr. u. 126 mm; OHU 100 %; š. 206 mm; v. 420 mm; datacija: 4. stoletje. SE 167 3106 SE 439, kv. 11/B2, PN KER 1645, inv. št. 24516 3115 SE 167, kv. 26/E4, PN KER 2787, inv. št. 23717 Namizna keramika; NK33A − vrč s srednje širokim ustjem Transportno posodje; PA1 − pokrovček za amforo − izčrepinj- (ročaj NKR3A); odl. ustja, ročaja in ostenja vrča; F NK − sever- ski; F A37; B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B preloma 2.5Y nojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. 3/2 zelo temna sivkasto rjava; B NP lisasto rdeče do temno u. 44 mm; OHU 40 %. rjavo; keramika; pr. u. 103 mm; OHU 45 %; dl. mm; š. mm; v. 18 mm; datacija: 1.−5. stoletje. 3107 SE 439, kv. 11/B2, PN KER 1647, inv. št. 24604 Namizna keramika; NK62 − lonček; odl. ustja in ostenja SE 508 lončka; F NK − severnojadranska (N22); B 2.5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 15 %. 3116 SE 508, kv. 27/A5, PN KOV 185, inv. št. 21901 Kos žlindre; žlindra. 3108 SE 439, kv. 11/B2, PN KER 1692, inv. št. 24643 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja SE 515 vrča trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − severnojadranska 3117 SE 515, kv. 27/A3, PN KOV 194, inv. št. 21062 (N22); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika. Odl. ploščatega predmeta; bron; dl. 2,4 cm, š. 1,6 cm, db. 3109 SE 439, kv. 11/B3, PN KER 1601, inv. št. 24736 0,1 cm. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 3118 SE 515, kv. 27/B3, PN KER 3178, inv. št. 24354 namizne posode trakast debel (ena kanelura na ZP); F NK − Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; severnojadranska (N22); B 7.5YR 7/4 roza; keramika. odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F 3110 SE 439, kv. 11/B2, PN OST 127, inv. št. 25009 KK − oksidacijska brez apnenca (N13a); B ZP lisasto rjavo do Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/ temno rjavo; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; ISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..ISPINI, pr. d. 90 mm; OHD 20 %. 78 × 16 mm; F N22; B ZP 2.5Y 8/3 bledo rumena; B preloma 2.5YR 7/4 roza; B NP 2.5Y 8/3 bledo rumena; bel sloj na ZP SE 518 (AA); keramika; OHU 20 %; dl. 215 mm; š. 205 mm; v. 28 mm; 3119 SE 518, kv. 27/C5, PN KER 1405, inv. št. 24931 datacija: 1. stoletje. Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja posodice; F 3111 SE 439, kv. 11/B2, PN OST 110, inv. št. 25016 KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B 5YR 7/8 rdečkasto Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI- rumena; keramika; OHU 2 %. SPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. slabo, cel, SE 550 103 × 16 mm; F N22; B preloma 2.5YR 7/4 roza; keramika; OHU 10 %; dl. 162 mm; š. 140 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 3120 SE 550, kv. 25/D4, PN KER 1187, inv. št. 24913 Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. prsta- nastega dna posode; F IKK − druga (N6); B 5YR 7/8 rdečkasto 10.3 Termalni kompleks rumena; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 45 %. 10.3.1 Geologija − plasti pred gradnjo SE581 3121 SE 581, kv. 27/C4, PN KER 3177, inv. št. 24692 SE 120B Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja posode trakast (ena kanelura, 2 stranska žleba na ZP); F NK − 3112 SE 120B, kv. 26/E3, PN KER 0388, inv. št. 22271 istrska (N5); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika. Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; odl. ustja skodelice; žleb na ZP ustja; F Sarius; B preloma 5YR 3122 SE 123, kv. 26/B3, PN OST 176, inv. št. 25038 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., Gradbeni material; tegula RVSONIS Q. CEL; odl. tegule z ži- TS8; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 160 mm; gom RVSONIS Q.CEL; žig: RVSONIS Q. CEL; pozitiv, pravoko- OHU 5 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. tni okvir, cel RVSONIS Q. CEL, 150 x 27 mm; F A6a; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; dl. 570 mm, š. 450 mm, 3113 SE 120B, kv. 26/E3, PN KER 0387, inv. št. 24445 v. 25–30 mm; datacija: 1. stoletje. Namizna keramika; NK5A − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 20 %. 740 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3105 3110 3111 3113 3114 3115 3122 3117 3105–3111 SE 439, 3113, 3114 SE 120B, 3115 SE 167, 3117 SE 515, 3122 SE 123; 3105, 3113–3115 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 741 10.3.2 Rimska vila SE 516 1. Gradbena faza 3132 SE 516, kv. 27/B3, PN KER 3162, inv. št. 22995 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. prstanastega SE 162 dna posode; F NK − severnojadranska ali istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 15 %. 3123 SE 162, kv. 26/D3, PN KER 3303 = PN OST 173, inv. št. 25040 3133 SE 516, kv. 27/B4, PN KER 3025, inv. št. 24478 Gradbeni material; tegula RVSONIS Q. CEL; tegula z napisom Namizna keramika; NK8 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; RVSONIS.Q.CEL; žig: RVSONIS Q. CEL; pozitiv, pravokotni odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 8/4 okvir, cel RVSONIS Q. CEL, 152 x 27 mm; F A6a; B preloma roza; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 5 %. 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; dl. 560 mm, š. 450 mm, 3134 SE 516, kv. 27/C4, PN KER 1369, inv. št. 24753 v. 32–35 mm, v. stranic do 60 mm; datacija: 1. stoletje. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja SE 151 vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika. 3125 SE 151, kv. 26/C5, PN OST 200, inv. št. 21284 Odlomek marmorne plošče, SE 549 talna obloga; ostanki hidravlične 3135 SE 549, kv. 27/A2, PN KER 0540, inv. št. 22160 malte na spodnji strani, petro- Padska sigilata; ITS − Consp. 27; odl. prstanastega dna sko- grafsko: kompakten bel kalciten delice; žleb na ZP in NP ostenja; F Padana B; B preloma 5YR marmor brez tekstur (zrna velika 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr., do 2 mm); kamen; dl. 18 cm, rahlo bleščeč, rahlo neenakomerne barve, gladek; B premaza š. 10,5 cm, db. 2,2 cm. 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. d. 22 mm; OHD 15 %; datacija: SE 138 tiberijsko − neronsko obd. 3126 SE 138, kv. 26/E3, PN KOV 091, inv. št. 21352 3136 SE 549, kv. 27/A2, PN KER 0539, inv. št. 22228 Odl. predmeta; železo; dl. 6 cm, š. 4,1 cm, db. 2,7 cm. Padska sigilata; ITS − Consp. B 2; odl. dna krožnika s prstana- sto nogo; na NP dna žlebovi in peresni okras; F Tardopadana 3127 SE 138, kv. 26/E3, PN KER 1231, inv. št. 23813 (TS3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček dobro ohr., gladek, bleščeč, lisast − neenakomerne barve − − Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; kanelure na ZP med 10R 5/8 rdeča in 2.5YR 5/8 rdeča; B premaza 10R 5/8 trupa; F EKK (N11a); B ZP lisasto oranžno do temno rjavo; B rdeča; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 25 %; datacija: (tiberij- preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 90 mm; sko) klavdijsko − flavijsko obd. OHU 25 %; datacija: (konec 1.) 2.−3. stoletje. 3137 SE 549, kv. 27/B3, PN KER 3063, inv. št. 22432 3128 SE 138, kv. 26/E3, PN KER 0193, inv. št. 23912 Keramika tankih sten; KTS − redukcijski kozarec, peskanje; odl. Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; dna lončkaskodelice; peskana ZP dna in sp. del ZP ostenja; F odl. lončka (izvihano ustje, ostenje in ravno dno); plitko metli- IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS17); B 10YR 7/1 čenje na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B svetlo siva; premaz po celi površini; sl. ohr., gladek, mat, lisast, lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 75 mm; OHU 85 %; pr. d. školjkasto nalomljen; B premaza 10YR 3/1 zelo temno siva; 54 mm; OHD 100 %. keramika; pr. d. 34 mm; OHD 60 %; datacija, klavdijsko (2. četrt. 1. stoletja)−neronsko obd. (1. stoletje). 3129 SE 138, kv. 26/E3, PN KER 0192, inv. št. 24221 Kuhinjska keramika; KK43 − skleda z rahlo navznoter zapo- 3138 SE 549, kv. 27/B3, PN KER 3062, inv. št. 24625 gnjenim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; zaglajena ZP Namizna keramika; NKP7 − pokrov; odl. ustja in ostenja ostenja; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B ZP 7.5YR pokrova; F NK − severnojadranska (N22); B 7.5YR 6/4 svetlo 2.5/1 črna; B preloma 7.5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; pr. rjava; keramika; pr. u. 288 mm; OHU 10 %. u. 180 mm; OHU 25 %. SE 137 3130 SE 138, kv. 26/E3, PN KER 3000, inv. št. 24316 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoloče- 3139 SE 137, kv. 26/A1, PN OST 066, inv. št. 24996 no; odl. ravnega dna in ostenja sklede; F KK − oksidacijska Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI- z apnencem (N10f); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. d. SPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, cel CRISPINI, pravokotni okvir 120 mm; OHD 10 %. 105 × 17 mm; F N22; B preloma 2.5YR 7/4 svetlo rdečkasto rjava; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; OHU 100 3131 SE 138, kv. 26/E3, PN KER 0194, inv. št. 24588 %; dl. 550 mm; š. 450 mm; v. 23–30 mm, v. stranic 65 mm; Egejska kuhinjska keramika; NK60 − posnetek egejskega na- datacija: 1. stoletje. rebrenega lončka; odl. lončka (izvihano ustje, ostenje in ravno dno); kanelure na ZP trupa; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 75 %; pr. d. 45 mm; OHD 100 %; datacija: (konec 1.) 2.−3. stoletje. 742 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3127 3123 3128 3129 3131 3135 3136 3137 3138 3139 3123 SE 162, 3127–3131 SE 138, 3135–3138 SE 549, 3139 SE 137; 3135–3137, 3139 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 743 SE 546 SE 507B 3140 SE 546, kv. 26/B4, PN KER 1229, inv. št. 24283 3151 SE 507B, kv. 27/A2, PN KER 2947, inv. št. 22377 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoloče- Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 − Ricci 2/231 pozni, no; odl. ravnega dna lonca ali pekača; F KK − redukcijska z barbotin/koleščk; odl. ostenja skodelice; na ZP koleščkanje (po- apnencem (N10b); B 7.5YR 4/1 temno siva; keramika; pr. d. ševne črtice); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS19); B 2.5Y 80 mm; OHD 15 %. 6/1 siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), bleščeč, lisast − 2.5Y 3/1 zelo temno siva in 4/1; B premaza 2.5Y 3/1 zelo SE 551 temno siva; keramika; datacija: druga pol. 1. stoletja−prva pol. 3141 SE 551, kv. 27/A2, PN OST 065, inv. št. 25153 2. stoletja Stropni omet s štukaturo; omet. 3152 SE 507B, kv. 27/A2, PN KER 3007, inv. št. 24507 Namizna keramika; NK28 − kadilnica; odl. ustja kadilnice; SE 507 F NK − severnojadranska ali istrska (N21); B 5YR 6/6 rdečkasto 3142 SE 507, kv. 27/A3, PN KOV 165, inv. št. 21393 rumena; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 10 %. Odl. okova za vrata; železo; dl. 5 cm, š. 1,9 cm, db. 0,7 cm. 3153 SE 507B, kv. 27/A2, PN KER 3006, inv. št. 24579 3143 SE 507, kv. 27/A2, PN KER 2383, inv. št. 22411 Namizna keramika; NK50; odl. ustja in ostenja vrča; F NK − fina Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. pr- (N21); B 5Y 5/6 olivna; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 20 %. stanastega dna skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom 3154 SE 507B, kv. 27/A2, PN KER 3008, inv. št. 24945 (KTS5); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. dna z nogo in ohr. (spran), školjkasto nalomljen, bleščeč, lisast; B premaza N ostenjem amfore ali kadilnice; F NK − severnojadranska ali 2.5 črna; keramika; pr. d. 45 mm; OHD 20 %; datacija: (druga istrska (N21); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. pol.) 1.−prva pol. 2. stoletja. 3144 SE 507, kv. 27/A2, PN KER 2380, inv. št. 22827 SE 163 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ustja 3155 SE 163, kv. 26/D3, PN KER 2925, inv. št. 22199 amfore; F A11; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ostenja skodelice z ka; pr. u. 105 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−2. stoletje. rebrom; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; 3145 SE 507, kv. 27/A2, PN KER 2382, inv. št. 23079 premaz po celi površini, dobro ohr., enakomerne barve, mat/ Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna amfore; F rahlo bleščeč; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 62 mm; prototiberijsko obd.−(sred.) 2. stoletje. OHD 100 %; datacija: 1.−2. stoletje. 3156 SE 163, kv. 26/D3, PN KER 0915, inv. št. 22372 3146 SE 507, kv. 27/A2, PN KER 2336, inv. št. 23128 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s koleščka- Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. njem; = G4078; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS5); pr. u. ustja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; 110 mm; OHU 5 %; datacija: tiberijsko obd.−1. (2.) stoletje. pr. u. 90 mm; OHU 20 %. 3157 SE 163, kv. 26/E3, PN KER 0604, inv. št. 22671 3147 SE 507, kv. 27/A2, PN KER 2381, inv. št. 23139 Svetila; O − Loeschke IB ali IC; odl. ramena in volute oljenke; Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. rame IVb; plastična voluta z gumbastim zaključkom; F O1a; B ročaja in ostenja amfore, okrogel presek; F A6a; B 5YR 7/8 preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; dobro rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. ohr., školjkast lom, lisast, tanek; B premaza 2.5YR 4/6 − 3/2 rdeča do temno rdeča; keramika; pr. u. 64 mm; OHU 25 %; 3148 SE 507, kv. 27/A2, PN KER 2379, inv. št. 24000 datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. Kuhinjska keramika; KK14A − lonec s kratkim ostro zapo- gnjenim ustjem; odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; F 3158 SE 163, kv. 26/D3, PN KER 0917, inv. št. 24117 KK − redukcijska z apnencem (N10c); B 2.5Y 4/1 temno siva; Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ra- keramika; pr. u. 140 mm; OHU 10 %. menom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N20a); B lisasto 3149 SE 507, kv. 27/A2, PN KER 2378, inv. št. 24319 temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksida- 3159 SE 163, kv. 26/D3, PN KER 0916, inv. št. 24939 cijska z apnencem (N10e); B lisasto oranžno do črno; kerami- Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja posode; ka; pr. d. 100 mm; OHD 10 %. F NK − trda, oksidacijska (N9b); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %. 3150 SE 507, kv. 26/E2, PN KER 2384, inv. št. 24628 Kuhinjska keramika; NKP3 − pokrov; odl. stja in ostenja SE 118 pokrova; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B ZP 5YR 3160 SE 118, kv. 26/C4, PN KOV 222, inv. št. 21076 6/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; Odl. ploščice; bron; dl. 3,1 cm, š. 0,8 cm, db. 0,15 cm. keramika; pr. u. 255 mm; OHU 5 %. 744 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3142 3144 3150 3151 3153 3160 3142–3150 SE 507, 3151, 3153 SE 507B, 3160 SE 118; 3142, 3151, 3160 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 745 3161 SE 118, kv. 26/D2, PN KOV 206, inv. št. 21413 3175 SE 118, kv. 26/C3, PN STE 106, inv. št. 22067 Žebelj s ploščato glavico nepravilne oblike in trnom pravoko- Del dna skodelice z izvlečeno prstanasto nogo (ista posoda tnega preseka; železo; dl. 5,7 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm. PN 122 in PN 106); steklo; pr. 2,2 cm; datacija: zgodnje flavijski čas − 2. stoletje. 3162 SE 118, kv. 26/C4, PN KOV 221, inv. št. 21419 Žebelj z glavico nepravilne oblike in trnom pravokotnega 3176 SE 118, kv. 26/D2, PN STE 110, inv. št. 22070 preseka; železo; dl. 3,6 cm, š. 1,7 cm, db. 0,7 cm. Del izvihanega in navznoter zapognjenega ustja lonca ali žare, oblika Isings 62; steklo; pr. 5,2 cm; datacija: flavijsko obd. − od 3163 SE 118, kv. 26/C4, PN STE 107, inv. št. 22068 2. stoletja dalje. Navznoter nagnjeno in cevasto navzdol zapognjeno ustje skodelice (PN 107 in 108 sta verjetno kosa ene posode), obli- 3177 SE 118, kv. 26/D1, PN STE 029, inv. št. 21993 ka Isings 44/45; steklo; pr. 16,3 cm; datacija: 1.−2. stoletje. Kosi ravnega stekla, verjetno okensko steklo, ni ohranjen rob!; steklo. 3164 SE 118, kv. 26/C3, PN STE 108, inv. št. 22069 Navznoter nagnjeno in cevasto navzdol zapognjeno ustje 3178 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1033, inv. št. 22208 skodelice (PN 107 in 108 sta verjetno kosa ene posode) oblika Padska sigilata; ITS − Consp. 39; odl. ustja krožnika; na robu Isings 44/45; steklo; pr. 17,2 cm; datacija: 1.−2. stoletje. ustja v barbotinu bršljanov list; F Tardopadana (TS3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., 3165 SE 118, kv. 26/D2, PN STE 112, inv. št. 22072 gladek, bleščeč, neenakomerne barve; B premaza 10R 5/8 Del ustja skodelice s cevasto zavihanim robom ali ustjem in rdeča; keramika; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. nataljeno rebrasto apliko, oblika Isings 43; naravno obarvano 2. stoletja. steklo; pr. 9,6 cm; datacija: 1.−3. stoletje. 3179 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0585, inv. št. 22213 3166 SE 118, kv. 26/C4, PN STE 116, inv. št. 22075 Padska sigilata; ITS − Consp. 41; odl. ustja krožnika; žleb Del navzven nagnjenega cevastega ustja skodelice, oblika Isin- na robu ustja; F Tardopadana (TS4); B 7.5YR 8/6 rdečkasto gs 44/45; steklo; vel. 3,4 cm; datacija: 1.−2. stoletje. rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. (močno spran in 3167 SE 118, kv. 26/C4, PN STE 076, inv. št. 22041 v luskah), lisast, gladek, rahlo svetleč; B premaza 2.5YR 4/8 Del dna skodelice z izvlečeno prstanasto nogo, vidna sled rdeča; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %; datacija: flavijsko prijemalke; steklo; pr. 5,2 cm. obd.−sred. 2. stoletja. 3168 SE 118, kv. 26/D1, PN STE 028, inv. št. 21992 3180 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 1002, inv. št. 22215 Del dna čaše z izvlečeno prstanasto nogo, zelo tanko pihano; Padska sigilata; ITS − Consp. 41; odl. dna in ostenja krožnika; steklo; pr. 3,5 cm; datacija: druga pol. 1.−sred. 2. stoletja. kanelura na NP dna; F Tardopadana (TS3); B 5YR 7/8 rdečka- sto rumena; premaz na ZP; dobro ohr., gladek, rahlo bleščeč, 3169 SE 118, kv. 26/C3, PN STE 069, inv. št. 22035 rahlo neenakomerne barve; B premaza 10R 5/8 rdeča; kera- Dno in del ostenja balzamarija, modrikasto steklo, zgodnja mika; pr. d. 100 mm; OHD 20 %; datacija: flavijsko obd.−sred. forma; steklo; pr. 2,4 cm; datacija: druga pol. 1. in prva pol. 2. 2. stoletja. stoletja. 3170 SE 118, kv. 26/C4, PN STE 075, inv. št. 22040 Del vratu steklenice ali balzamarija; steklo. 3171 SE 118, kv. 26/C3, PN STE 061, inv. št. 22027 Odlomek navznoter zapognjenega in sploščenega ustja bal- zamarija, slaba kvaliteta izdelave; steklo; pr. 2,9 cm. 3172 SE 118, kv. 26/C3, PN STE 067, inv. št. 22033 Del vratu in ramena kroglaste stekleničke z ohranjenim traka- stim ročajem, zvitim; steklenička za olja; steklo; pr. vratu 2,3 cm; datacija: od flavijskega obd.−3. stoletje. 3173 SE 118, kv. 16/C4, PN STE 074, inv. št. 22039 Del navznoter zapognjenega in sploščenega ustja steklenice; steklo; pr. 5,4 cm. 3174 SE 118, kv. 26/D2, PN STE 111, inv. št. 22071 Del rahlo vboklega dna kvadratne steklenice z odtisnjenim vzorcem koncentričnega kroga in listov; steklo; dl. 5 cm; data- cija: 1.−4. stoletje. 746 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3163 3165 3166 3164 3167 3169 3170 3171 3168 3174 3172 3173 3176 3175 3178 3179 3180 SE 118, merilo 1 : 2. 747 3181 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 1000, inv. št. 22216 3188 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1035, inv. št. 22391 Padska sigilata; ITS − Consp. 41; odl. ustja krožnika; dva žleba Keramika tankih sten; KTS−T36 − pozna redukcijska skodelica na ZP roba ustja; F Tardopadana (TS4); B 5YR 7/8 rdečkasto s koleščki; odl. ustja skodelice?; koleščkanje; F IKTS − reduk- rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., lušči se v luskah, cijska s premazom (KTS16); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz gladek, rahlo svetleč, neenakomerne barve; B premaza 2.5YR po celi površini; srednje ohr. (spran in odluščen); školjkasto 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 240 mm; OHU 5 %; datacija: flavij- nalomljen, gladek, bleščeč; B premaza 2.5Y 3/1 zelo temno sko obd.−prva pol. 2. stoletja. siva; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−2. stoletje. 3182 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0186, inv. št. 22222 Padska sigilata; ITS − Consp. 43; odl. ustja skodelice; barbotin 3189 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0989, inv. št. 22413 v obliki bršljanove vejice na robu ustja; F Tardopadana (TS3); Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro skodelice; žlebovi na ZP ustja; F IKTS − redukcijska s prema- ohr., gladek, bleščeč, neenakomerne barve; B premaza 2.5YR zom (KTS15); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %; datacija: druga srednje ohr. (spran), gladek, mat, tanek; B premaza 10YR 3/1 pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. zelo temno siva; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 3183 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 1003, inv. št. 22223 Padska sigilata; ITS − Consp. 43; odl. ustja krožnika; F Tardo- 3190 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0990, inv. št. 22421 padana (TS3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi Keramika tankih sten; KTS − redukcijsko nedoločeno; odl. površini, dobro ohr., gladek, bleščeč, neenakomerne barve; B ravnega dna in ostenja skodelice? ali lončka; kanelure na ZP premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; OHU 10 %; datacija: druga trupa; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS20); B 2.5Y 7/1 pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr., mat, gladek, lisast, tanek; B premaza 7.5YR 3/2 temno rjava; keramika; pr. 3184 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 1001, inv. št. 22225 d. 28 mm; OHD 35 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. Padska sigilata; ITS − Consp. 45; odl. ustja skodelice; barbotin stoletja. na robu ustja (grozd povezan z vodnim listom); žlebovi na NP in ZP ustja; F Tardopadana (TS4); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rume- 3191 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0988, inv. št. 22423 na; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran in pod patino), Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja gladek, rahlo svetleč, neenakomerne barve; B premaza 2.5YR skodelice; žlebovi na ZP ustja; F IKTS − redukcijska s prema- 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 35 %; datacija: flavij- zom (KTS4); B 2.5Y 6/1 siva; premaz po celi površini, dobro sko − sred. 2. stoletja. ohr. (školjkasto nalomljen), bleščeč, gladek, tanek; B premaza 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 98 mm; OHU 5 %; 3185 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0998, inv. št. 22233 datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. Padska sigilata; ITS − Consp. B 3; odl. prstanastega dna skodelice; F Tardopadana (TS4); B 5YR 7/8 rdečkasto rume- 3192 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1036, inv. št. 22431 na; premaz po celi površini, dobro ohr. v luskah, lisast, rahlo Keramika tankih sten; KTS − redukcijski kozarec; odl. ustja svetleč, gladek; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. d. kozarca; F IKTS − redukcijska s primesmi (KTS11); B N 5 siva; 40 mm; OHD 30 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja keramika; OHU 2 %; datacija: 1.−2. stoletje. 3186 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0185, inv. št. 22272 3193 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0995, inv. št. 22433 Keramika tankih sten; skodelica Sarius − Consp. R13; odl. Keramika tankih sten; KTS−T1 − vrček z vdolbino; odl. dna, ročaja skodelice trakast z dvema žlebovoma na ZP; F Sarius; B ostenja in ročaja skodelice; F KTS1; B preloma 5YR 7/8 rdeč- preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: prva kasto rumena; keramika; pr. d. 29 mm; OHD 100 %; datacija: pol. 1. stoletja. konec 1.−zač. 2. stoletja. 3187 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0190, inv. št. 22305 Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 − Ricci 2/231 pozni, ne- okr; odl. ustja skodelice; žleb na ZP ustja; F IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS17); B 2.5Y 6/2 svetlo rjavkasto siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (rahlo spran in odluščen), mat, lisast, gladek, tanek; B premaza 2.5Y 3/2 zelo temna siv- kasto rjava; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1.–sred. 2. stoletja. 748 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3181 3182 3184 3183 3185 3187 3188 3190 3193 3191 SE 118, merilo 1 : 2. 749 3194 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0828, inv. št. 22435 3202 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0239, inv. št. 22482 Keramika tankih sten; KTS−T2, T3 − kozarec z bunčicami − Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 76; odl. dna skodelice; Ricci 1/340; odl. ustja in ostenja skodelice ali lončka; na ZP na NP dna žig v obliki palmete; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 ramena niz bunčic v barbotinu; F IKTS − oksidacijska (KTS8); rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. v lu- B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 96 mm; OHU 10 %; datacija: skah in pod patino, rahlo svetleč, gladek, enakomerne barve; 1.−prva pol. 2. stoletja. B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 20 %; dl. 0 mm; 0 mm; v. 0 mm; datacija: 75−125. 3195 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1039, inv. št. 22443 Keramika tankih sten; odl. ustja lončka; žleb na robu ustja; 3203 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1106, inv. št. 22484 F EKK; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 77; odl. prstanastegadna 91 mm; OHU 15 %; datacija: (1.)−3. stoletje. krožnika; dva žleba in pltiko rebro na NP dna; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; 3196 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 1004, inv. št. 22447 slabo ohr. (spran in v luskah), gladek, rahlo svetleč, enakomer- Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 60; odl. ustja in ostenja ne bave; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. krožnika; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; pre- 200 mm; OHD 15 %; datacija: prva pol. 2. stoletja. maz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah, gladek, enako- merne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. 3204 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0992, inv. št. 22486 u. 226 mm; OHU 15 %; datacija: 70−150. Vzhodna sigilata B2; ES B II − nedoločljivo; odl. ustja skodelice; F ES B II; B preloma nedoločljivo; B NP nedoločljivo; keramika; 3197 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0237, inv. št. 22460 pr. u. 100 mm; OHU 10 %. Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 80; odl. skodelice (cel profil); žlebovi: 2 na ZP ustja, 2 na NP ustja, koncentrični žleb 3205 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1042, inv. št. 22497 na NP dna; koleščkanje na notranji strani prstanastega dna; Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci F ES B II; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; premaz po 1/122; odl. ustja vrčka; F EKK; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto celi površini; dokaj slabo ohr. v luskah; gladek, rahlo svetleč, rumena; keramika; pr. u. 86 mm; OHU 5 %; datacija: konec enakomerne barve; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; 1.−3. stoletje. pr. u. 150 mm; OHU 40 %; pr. d. 60 mm; OHD 25 %; datacija: 80−150. 3206 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0833, inv. št. 22500 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 3198 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0838, inv. št. 22464 1/122; odl. ustja vrčka; F EKK (KTS2); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 80; odl. ustja in ostenja keramika; pr. u. 92 mm; OHU 10 %; datacija: konec 1.−3. skodelice; žleb pod ustjem na ZP ostenja; F ES B II; B preloma stoletje. 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah, gladek, enakomeren, rahlo svetleč; B premaza 2.5YR 3207 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0831, inv. št. 22501 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %; datacija: Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 80−150. 1/122; odl. ostenja z dvemi ročajčki in dna vrčka; ZP ostenja izgleda peskana razen sp. dela (?); F EKK (KTS2); B ZP 7.5YR 3199 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0999, inv. št. 22468 6/6 rdečkasto rumena; B NP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; kera- Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 74; odl. ustja skodelice; F mika; pr. d. 44 mm; OHD 45 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. ES B II; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, gladek, bleščeč, enakomerne 3208 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 1008, inv. št. 22504 barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 94 mm; OHU 12 %; datacija: 70/75−120. 1/122; odl. ročaja lončka trakast; F EKK (KTS2); B 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec 1.−3. stoletje. 3200 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1009, inv. št. 22477 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 75; = G3517; F ES B II; 3209 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1038, inv. št. 22513 OHU 10 %; datacija: 70/75−120. Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 1/122; = G3208; F EKK (KTS2); datacija: konec 1.−3. stoletje. 3201 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0188, inv. št. 22478 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 75; odl. ustja skodelice; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah in pod patino, rahlo svetleč, gladek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 136 mm; OHU 5 %; datacija: 70/75−120. 750 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3194 3195 3196 3197 3198 3199 3203 3205 3202 3206 3207 3208 SE 118, merilo 1 : 2. 751 3210 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1037, inv. št. 22526 3221 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0607, inv. št. 22765 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci Svetila; O − Loeschke Xa/b; odl. ramena in diska oljenke; 1/122; odl. ročaja in ostenja vrčka trakast; F EKK (KTS2); plastičen relief v motivu portreta ženske ali Amorja na disku; B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec 1.−3. F O6b; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. stoletje. 75 mm; OHU 30 %; datacija: 2.−3. stoletje. 3211 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0603, inv. št. 22696 3222 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0352, inv. št. 22780 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena oljenke; rame Svetila; O − Loeschke Xc; odl. dna in ostenja oljenke (brez IIIb; F O1c; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; premaz na žleba); F O19; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz ZP; zelo slabo ohr., tanek; B premaza 2.5YR 3/2 temno rjava; na ZP; zelo slabo ohr. v luskah in pod patino, rahlo bleščeč, keramika; pr. u. 72 mm; OHU 20 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. enakomeren, gladek, podoben je pri vzhodni sigilati TS7; B stoletja. premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 15 %; datacija: 3.−4./5. stoletje. 3212 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0583, inv. št. 22705 Svetila; O − Loeschke IV, V ali VIII; odl. ramena, ostenja in 3223 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0187, inv. št. 22790 dna oljenke; rame VIIb ali VIIIb; radialni vrezi na ramenu, dva Svetila; O − Loeschke IX ali X; odl. dna in ostenja pečatne koncentrična žleba na ZP dna; 3 odtisnjeni krogci na ZP dna; oljenke; dva žleba na dnu; F O6b; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo F O7; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz na ZP; rdeča; keramika; pr. d. 30 mm; OHD 15 %; datacija: 2.−3. zelo slabo ohr., rdeč, tanek, bleščeč; B premaza 10R 4/8 rdeča; stoletje. keramika; pr. u. 76 mm; OHU 50 %; pr. d. 40 mm; OHD 50 %; datacija: sred. 1.−2. (sred. 3.) stoletje. 3224 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0827, inv. št. 22809 Svetila; O − nedoločeno; odl. prstanastega dna in ostenja 3213 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0606, inv. št. 22717 oljenke; F O7; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz Svetila; O − reliefna − nedoločeno; odl. ravnega dna oljenke; na ZP; zelo slabo ohr. v luskah, rahlo blešeč, gladek, enako- žleb na dnu; F O7; B lisasto; B NP nedoločljivo; keramika; pr. d. merne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. 30 mm; OHD 15 %; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. d. 40 mm; OHD 20 %; datacija: 4−5. stoletje. 3214 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0584, inv. št. 22723 3225 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 2971, inv. št. 22810 Svetila; O − reliefna − nedoločeno; odl. ramena oljenke; rame Svetila; O − nedoločeno; odl. ravnega dna oljenke; žleb na ZP IVb?; F O6b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; na prehodu v dno; N5; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; pr. u. 70 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. B NP nedoločljivo; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 30 %. 3215 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0732, inv. št. 22738 3226 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1103, inv. št. 23071 Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. ramena oljenke; F O3b; B Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. zatiča amfore; F preloma 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 78 mm; OHU 20 %; A12a; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. datacija: sred./konec 1.−2./prva pol. 3. stoletja. 63 mm; OHD 80 %; datacija: 1.−2. stoletje. 3216 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0987, inv. št. 22743 3227 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1062, inv. št. 23111 Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. ramena oljenke; F O3a; B Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja amfore; preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 60 mm; OHU F A6b; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 90 mm; 20 %; datacija: sred./konec 1.−2./prva pol. 3. stoletja. OHU 30 %; datacija: 1.−4. stoletje. 3217 SE 118, kv. 26/D3, PN KER 0605, inv. št. 22744 3228 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0994, inv. št. 23749 Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. ostenja oljenke; F O3a; B Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja pokrova; preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: sred./ko- F IKK − Pomp. pekači; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; nec 1.−2./prva pol. 3. stoletja. keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. 3218 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0582, inv. št. 22745 3229 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1034, inv. št. 23754 Svetila; O − Loeschke Xa; odl. ramena, diska in noska oljenke; Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja F O3a; B preloma 10R 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 70 mm; OHU pokrova; F IKK (N18); B 7.5YR 6/6 rdečkasto rumena; kerami- 40 %; datacija: konec 1.−2./prva pol. 3. stoletja. ka; pr. u. 204 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 3219 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0991, inv. št. 22756 Svetila; O − Loeschke Xa; odl. ročaja oljenke trakast; na ZP 3230 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0997, inv. št. 23769 kita v reliefu indva žleba; F O3b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja rumena; B NP nedoločljivo; keramika; datacija: 2.−3. ali 4. pokrova; glavničenje (vodoravno) na ZP ostenja; F IKK (N18); stoletje. B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 270 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 3220 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 0731, inv. št. 22759 Svetila; O − Loeschke Xa; odl. ramena oljenke; F O6b; B prelo- ma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 78 mm; OHU 15 %; datacija: konec 1.−2. ali prva pol. 3. stoletja. 752 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3210 3212 3218 3219 3221 3228 3229 SE 118; 3228, 3229 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 753 3231 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0993, inv. št. 23779 3242 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1063, inv. št. 24284 Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; odl. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ustja in ostenja pekača; žleb na robu ustja; F IKK (N6); B 5YR 7/6 odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnen- rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 186 mm; OHU 5 %. cem (N10); B N 3 zelo temno siva; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 15 %. 3232 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0829, inv. št. 23787 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja 3243 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0830, inv. št. 24443 pokrova; F IKK (N6); B ZP 2.5YR 5/6 rdeča; B lisasto rdeče do Namizna keramika; NK5B − lonci s kratkim izvihanim ustjem; temno rjavo; keramika; pr. u. 205 mm; OHU 10 %. odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 90 mm; 3233 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0834, inv. št. 23792 OHU 20 %. Egejska kuhinjska keramika; EKK − kozica Knossos tip 2; odl. ustja in ostenja kozice; F EKK (N23b); B lisasto rjavo do temno 3244 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0836, inv. št. 24631 rjavo; keramika; pr. u. 165 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−sred. Kuhinjska keramika; NKP4 − pokrov; odl. ustja pokrova; F KK 3. stoletja. − oksidacijska, trda, brez apnenca (N20a); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. 3234 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0832, inv. št. 23793 Egejska kuhinjska keramika; EKK − lonec Knossos tip 2; odl. 3245 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1105, inv. št. 24898 ustja in ostenja lonca; F EKK (N23b); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−sred. 3. ravnim dnom; odl. prstanastega dna posode; F NK − sever- stoletja. nojadranska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 100 %. 3235 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1040, inv. št. 23795 Egejska kuhinjska keramika; EKK − lonec Knossos tip 2; odl. 3246 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0351, inv. št. 25069 ustja, ostenja in ročaja lonca; F EKK (N11a); B 2.5YR 6/8 svetlo Gradbeni material − keramičen; odl. tubula; F NK − istrska rdeča; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−sred. (N16); B 7.5YR 7/4 roza; keramika. 3. stoletja. 3247 SE 118, kv. 26/E2, PN OST 096, inv. št. 25150 3236 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0996, inv. št. 23803 Odl. ometa rdeče-belo-rdeče barve; omet. Egejska kuhinjska keramika; EKK − kozica/lonec Knossos tip 2; odl. ustja lonca/kozice; F KK − oksidacijska brez apnen- SE 124 ca (N20b); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. 3248 SE 124, kv. 24/B2, PN STE 114, inv. št. 22073 140 mm; OHU 5 %. Del cevastega dvakrat zapognjenega ustja žare; steklo; dataci- 3237 SE 118, kv. 26/C3, PN KER 1041, inv. št. 23804 ja: od začetka 2. do prve pol. 3. stoletja. Egejska kuhinjska keramika; EKK − kozica/lonec Knossos tip 2; 3249 SE 124, kv. 24/B2, PN KER 1087, inv. št. 22444 odl. ustja lonca/kozice; F EKK (N23b); B lisasto rjavo do temno Keramika tankih sten; KTS−T8 − kozarci − vzhodni; odl. ustja rjavo; keramika; pr. u. 168 mm; OHU 5 %; datacija: 1.−sred. 3. in ostenja lončka; F EKK; B ZP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B stoletja. preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; brez premaza; keramika; 3238 SE 118, kv. 26/D2, PN KER 0986, inv. št. 23850 pr. u. 74 mm; OHU 10 %; datacija: 1. ali 2.−3. stoletje. Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; odl. ustja in ostenja pokrova; F EKK (N13c); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- SE 126 ka; pr. u. 156 mm; OHU 3 %. 3250 SE 126, kv. 26/C4, PN KER 1626, inv. št. 22159 3239 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0835, inv. št. 23851 Padska sigilata; ITS − Consp. 27; odl. ustja in ostenja skodelice; Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; = G3238; F EKK F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz (N13c); keramika; OHU 4 %. po celi površini, dobro ohr., gladek, rahlo blešeč, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 140 mm; 3240 SE 118, kv. 26/C4, PN KER 0826, inv. št. 24150 OHU 5 %; datacija: tiberijsko−neronsko obd. Kuhinjska keramika; KK31A/B − globularni lonci s kratkim, ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; 3251 SE 126, kv. 26/C4, PN KER 1629, inv. št. 22187 žleb in niz odtisov s šilom na ZP prehoda iz ustja v rame; apli- Padska sigilata; ITS − Consp. 34; = G3261; F Tardopadana cirano rebro na ZP ramena; F KK − redukcijska z apnencem (TS4); datacija: klavdijsko obd.−prva pol. 2. stoletja. (N10d); B lisasto; keramika; pr. u. 195 mm; OHU 20 %. 3252 SE 126, kv. 26/C4, PN KER 1628, inv. št. 22255 3241 SE 118, kv. 26/D1, PN KER 0189, inv. št. 24162 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; Kuhinjska keramika; KK31A/B − globularni lonci s kratkim, rav- odl. ustja skodelice; žleb pod ZP ustja; F Sarius; B preloma nim in profiliranim robom ustja; odl. ostenja lonca; niz odtisov 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje (pravokotnih) na ramenu; F KK − oksidacijska brez apnenca ohr., TS8; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 134 mm; (N9b); B ZP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 6/8 OHU 5 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. rdečkasto rumena; keramika. 754 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3231 3232 3233 3234 3235 3238 3240 3243 3244 3248 3249 3250 3252 3231–3244 SE 118, 3248, 3249 SE 124, 3250, 3252 SE 126; 3232–3235 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 755 3253 SE 126, kv. 26/C4, PN KER 1627, inv. št. 22265 3261 SE 159, kv. 26/C3, PN KER 0693, inv. št. 22186 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ustja in ostenja skodelice R13; odl. ročaja skodelice trakast (4 kanelure na ZP); F Sarius; z rebrom; žleb na ZP ustja, dva na ZP ostenja; na ZP ostenja B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; roba ustja ohr. dve apliki (maska z dolgimi lasmi in verjetno srednje ohr., mat, TS8; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; z diademom, mala maska s kratkimi lasmi − glava satira); F datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko) obd. Tardopadana (TS4); B 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; srednje ohr. (zelo spran), rahlo svetleč, gladek, neenakomerne 3254 SE 126, kv. 26/C4, PN KER 1625, inv. št. 22709 barve; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 126 mm; Svetila; O − Loeschke VIII K; odl. ramena, noska in ostenja OHU 5 %; datacija: klavdijsko obd.−prva pol. 2. stoletja. oljenke; rame VII−VIII; jajčni niz v negativu na ramenu; rame VII−VIII; F O1b; B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; 3262 SE 159, kv. 26/C2, PN KER 0440, inv. št. 22202 premaz na ZP; slabo ohr., lisast predvsem temno rdč 2.5YR Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. prstanastega dna sko- 3/6 temno rdeča, O1; B premaza lisasto rdeče do temno delice; F Tardopadana (TS4); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; rdeče; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−sred. 2. premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah in močno spran, stoletja. lisast, gladek, rahlo svetleč; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; kera- mika; pr. d. 54 mm; OHD 35 %; datacija: druga pol. 1.−prva 3255 SE 126, kv. 26/C4, PN KER 2761, inv. št. 22713 pol. 2. stoletja. Svetila; O − Loeschke VIII; odl. ramena, ostenja in diska oljenke; rame VIIIa; niz srčkov v negativu na ramenu; F O1b; 3263 SE 159, kv. 26/C3, PN KER 0694, inv. št. 22227 B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; slabo Padska sigilata; ITS − Consp. B 1; odl. prstanastega dna ohr., lisast predvsem temno rdeč 2.5YR 3/6 temno rdeča, O1; pladnja; tri koncentrični žlebovi na NP dna; F Padana B; B B premaza lisasto rdeče do temno rdeče; keramika; pr. u. preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi povr- 75 mm; OHU 10 %; dl. 0 mm; 0 mm; v. 0 mm; datacija: druga šini − razen na notranji strani prstanaste noge; srednje ohr. pol. 1.−sred. 3. stoletja. (lušči se v luskah), mat, gladek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 10 %; datacija: 3256 SE 126, kv. 26/C4, PN KER 2939, inv. št. 23758 tiberijsko − flavijsko obd. Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; odl. ustja pekača; žleb na robu ustja; F IKK (N18); B ZP 2.5YR 3264 SE 159, kv. 26/C3, PN KER 0581, inv. št. 22420 4/3 rdečkasto rjava; B preloma 2.5YR 5/4 rdečkasto rjava; brez Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 ned; odl. dna in ostenja premaza; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %; datacija: druga skodelice; F IKTS − redukcijska s primesmi (KTS23); B 2.5Y 7/1 pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. stoletje n. št. svetlo siva; premaz po celi površini; slabo ohr., mat; B premaza 2.5Y 5/1 siva; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 50 %; datacija: 3257 SE 126, kv. 26/C4, PN KER 1630, inv. št. 23839 druga pol. 1.−2. stoletje. Egejska kuhinjska keramika; EKK − pekač ali ponev s horizon- talnim ustjem in robom; odl. ustja in ostenja pekača; F EKK 3265 SE 159, kv. 26/C3, PN KER 0602, inv. št. 22424 (N13c); B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 4/1 Keramika tankih sten; KTS − redukcijsko nedoločeno; odl. dna temno siva; B NP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. skodelice/lončka; F Varia; B preloma keramika; pr. d. 36 mm; 270 mm; OHU 10 %; datacija: sred. ali konec 1.−3. stoletje. OHU 40 %. SE 144 3266 SE 159, kv. 26/B2, PN KER 0474, inv. št. 22471 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 74; odl. ustja in ostenja 3258 SE 144, kv. 26/C4, PN OST 070, inv. št. 21222 skodelice; F ES B II; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; pre- Odl. koščene igle; kost; dl. 4,8 cm, pr. 0,2 cm. maz po celi površini; slabo ohr. v luskah in pod patino, gladek, enakomerne barve, bleščeč; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rde- SE 159 ča; keramika; pr. u. 88 mm; OHU 15 %; datacija: 70/75−120. 3259 SE 159, kv. 26/C2, PN KOV 176, inv. št. 21057 3267 SE 159, kv. 26/D3, PN KER 0429, inv. št. 22529 Odl. noge in loka fibule, verjetno Aucissa; bron; dl. 1,5 cm, š. Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = 0,9 cm, db. 0,3 cm; datacija: od konca 1. stoletja pr. n. št. pa Ricci 1/122; odl. ročaja posode trakast; F EKK (N9b); B 7.5YR vsaj do sredine 1. stoletja n. št. 8/4 roza; keramika. 3260 SE 159, kv. 26/C3, PN KOV 853, inv. št. 21779 3268 SE 159, kv. 26/C2, PN KER 0439, inv. št. 22690 Žebelj z glavico nepravilne oblike in trnom pravokotnega Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena in diska oljenke; preseka; železo; dl. 2,5 cm, š. 1,1 cm, db. 0,5 cm. rame IIIa; F O1b; B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. rjav; B premaza ne- določljivo; keramika; pr. u. 82 mm; OHU 20 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 756 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3253 3254 3255 3257 3258 3261 3263 3262 3266 3265 SE 126; 3257 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 757 3269 SE 159, kv. 26/C2, PN KER 0436, inv. št. 22873 3280 SE 159, kv. 26/B2, PN KER 0470, inv. št. 24538 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ro- Namizna keramika; NK38 − vrč z izvihanim enostavnim čaja amfore paličast (okrogel presek); F A12a; B preloma 5YR ustjem; odl. ustja vrča z nastavkom za ročaj; F NK − istrska 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. (N3); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 45 mm; OHU 20 %. 3270 SE 159, kv. 26/B2, PN KER 0472, inv. št. 23235 3281 SE 159, kv. 26/C2, PN KER 0437, inv. št. 24668 Transportno posodje; A − Dr. 6A ali 6B (severnojadranska); Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja odl. ročaja in ostenja amfore paličast (debel okrogel presek); F posode trakast (eno rebro na ZP); F NK − istrska (N3); B 7.5YR A6c; B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. 8/4 roza; keramika. stoletje. 3282 SE 159, kv. 26/C3, PN KER 0695, inv. št. 24919 3271 SE 159, kv. 26/B2, PN KER 0473, inv. št. 23660 Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. pr- Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. zatiča am- stanastega dna vrča ali amfore; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 fore; F A7c; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 10 %. pr. d. 40 mm; OHD 60 %. 3283 SE 159, kv. 26/C2, PN OST 054, inv. št. 25137 3272 SE 159, kv. 26/B2, PN KER 1285, inv. št. 23701 Odl. barvanega ometa (rumeno-zelen, rdeče-rumen z belo Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja črto); omet. amfore paličast (ovalen presek); F A6b; B 7.5YR 8/4 roza; keramika. 3284 SE 159, kv. 26/C2, PN OST 058, inv. št. 25138 Odl. barvanega ometa (rdeče-bel, rumeno-bel); omet. 3273 SE 159, kv. 26/B2, PN KER 0468, inv. št. 23763 Italska kuhinjska keramika; IKK3 − pekač z enostavnim ustjem; SE 186 odl. ustja in ostenja pekača; F IKK (N18); B lisasto rjavo do 3285 SE 186, kv. 25/E5, PN KOV 199, inv. št. 21065 črno; brez premaza; keramika; pr. u. 250 mm; OHU 5 %; data- Odl. pasne spone od jermena; bron; dl. 2,2 cm, š. 1,5 cm, db. cija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 0,4−0,2 cm. 3274 SE 159, kv. 26/C2, PN KER 0441, inv. št. 23980 3286 SE 186, kv. 25/E4, PN KOV 202, inv. št. 21067 Kuhinjska keramika; KK9 − pitos, okrašen; odl. ustja in ostenja Odl. predmeta; bron; dl. 1,8 cm, š. 2 cm, db. 2,9 cm. lonca; odtisi prstov na robu ustja; apliciran držaj na ZP ostenja; F KK − redukcijska, groba, z apnencem (N10); B ZP 2.5YR 5/8 3287 SE 186, kv. 25/E5, PN KOV 198, inv. št. 21064 rdeča; B preloma 2.5Y 4/1 temno siva; keramika; OHU 7 %. Odl. predmeta; bron; dl. 1,5 cm, š. 1 cm, db. 0,3 cm. 3275 SE 159, kv. 26/B2, PN KER 0471, inv. št. 24063 3288 SE 186, kv. 25/E4, PN KOV 201, inv. št. 21410 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim Žebelj z okroglo glavico in trnom kvadratnega preseka; žele- ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; zo; dl. 6 cm, š. 1,2 cm, db. 1 cm. odl. ustja in ostenja lonca; pas glavničenja (rahlo valovito) na 3289 SE 186, kv. 26/A4, PN KER 2988, inv. št. 22241 ramenu; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisasto Padska sigilata; Padana B − nedoločljivo; odl. ostenja (pri oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 115 mm; OHU 5 %. prstanastem dnu) krožnika; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 3276 SE 159, kv. 26/D3, PN KER 0656, inv. št. 24125 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v lu- Kuhinjska keramika; KK27; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska skah, gladek, rahlo bleščeč, neenakomerne barve; B premaza brez apnenca (N13b); B lisasto rjavo do temno rjavo; kerami- 2.5YR 5/8 rdeča in 4/8; keramika; datacija: prva pol. 1. stoletja. ka; pr. u. 90 mm; OHU 10 %. 3290 SE 186, kv. 25/E4, PN KER 1582, inv. št. 22689 3277 SE 159, kv. 26/C2, PN KER 0438, inv. št. 24418 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena in ostenja Namizna keramika; NK1B − lonec s čašastim ustjem; odl. ustja oljenke; rame IIIa (Var.) z bunkicami med žlebovi; reliefni lonca; žleb na ZP ustja; F NK − istrska (N2); B 7.5YR 8/4 roza; okras na disku (le nakazan); F O1b; B preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. premaz na ZP; srednje ohr., O1; B premaza lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 72 mm; OHU 25 %; datacija: 3278 SE 159, kv. 26/B2, PN KER 0469, inv. št. 24435 sred. 1.−sred. 3. stoletja. Namizna keramika; NK4 − lonec s kratkim rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − istrska (N3); B 5YR 6/6 rdečka- 3291 SE 186, kv. 25/E4, PN KER 1610, inv. št. 24470 sto rumena; keramika; pr. u. 135 mm; OHU 5 %. Namizna keramika; NK7 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − istrska (N16); B 5YR 6/8 rdečkasto 3279 SE 159, kv. 26/D3, PN KER 0655, inv. št. 24487 rumena; keramika; pr. u. 138 mm; OHU 10 %. Namizna keramika; NK19 − bikonična skleda z dvemi ročaji; odl. ročaja in ostenja skodele, presegajoč trakast NKR3E (tri kanelure na ZP); F NK − istrska (N5); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika. 758 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3274 3275 3276 3277 3278 3279 3280 3285 3286 3287 3291 3274–3280 SE 159, 3285–3291 SE 186; 3285–3287 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 759 SE 132 3306 SE 543, kv. 27/C4, PN KOV 592, inv. št. 21622 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 3292 SE 132, kv. 26/A1, PN KER 2979, inv. št. 24312 železo; dl. 6,7 cm, š. 3,2 cm, db. 0,6 cm. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − oksidacijska brez 3307 SE 543, kv. 27/C4, PN STE 143, inv. št. 22100 apnenca (N20b); B lisasto; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 40 %. Navzven nagnjeno in navzdol zapognjeno ustje skodelice, oblika Isings 44/45; steklo; pr. 10,5 cm; datacija: 1.−2. stoletje. 3293 SE 132, kv. 26/A1, PN KER 0205, inv. št. 22414 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ostenja 3308 SE 543, kv. 27/C4, PN STE 160, inv. št. 22117 skodelice; kanelura na spodnjem delu trupa na ZP; F IKTS − Čaša z navzven nagnjenim ostenjem in zataljenim ustjem; redukcijska s premazom (KTS15), mehka; B preloma 5Y 7/1 steklo; pr. 9,4 cm; datacija: od 4. stoletja dalje. svetlo siva; premaz po celi površini; KTS15, spran, mat; B 3309 premaza 5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: (druga SE 543, kv. 27/C4, PN STE 161, inv. št. 22118 pol.) 1.−prva pol. 2. stoletja. Cilindrično ostenje čaše z navznoter zapognjenim cevastim ustjem; steklo; pr. 8,8 cm; datacija: 1. −3. stoletje. 3294 SE 132, kv. 26/C1, PN KER 0397, inv. št. 23060 3310 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja amfore SE 543, kv. 27/ paličast (debel ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto A2, PN OST 064, inv. št. rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 21247 Kamnita posoda z odlo- 3295 SE 132, kv. 26/C1, PN KER 0398, inv. št. 23694 mljenim dnom, verjetno Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- terilnica ali možnar, fore paličast; F A14a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. ob ustju dva pravo- 3296 SE 132, kv. 26/C1, PN KER 0401, inv. št. 24472 kotna ročaja in vmes Namizna keramika; NK8 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; izliv, kanelura na robu odl. ustja in ostenja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B ustja, fina obdelava 2.5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. ustja, stranske površine posode so obdelane 3297 SE 132, kv. 26/C1, PN KER 0400, inv. št. 24906 s finimi udarci orodja; Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. petrografsko apnen- prstanastega dna posode; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 8/6 čev peščenjak; kamen; rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 15 %. dl. 9,1 cm, š. 0,5 cm, 3298 SE 132, kv. 26/C1, PN KER 0399, inv. št. 24925 db. 0,2 cm, pr. 0,4 cm, datacija. Namizna keramika; NK − vrč − nedoločeno; odl. ostenja po- sode; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/4 roza; keramika. 3311 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2295, inv. št. 22193 Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. prstanastega dna sko- SE 136 delice; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; 3299 SE 136, kv. 26/A1, PN STE 151, inv. št. 22108 premaz po celi površini; srednje ohr., zelo slabo ohr. na NP, se Del dna in ostenja čaše gubanke, dekolorirano; steklo; pr. lušči školjkasto, rahlo bleščeč, gladek, lisast; B premaza 2.5YR 2,8 cm; datacija: 1.−3. stoletje, višek v flavijskem času. 5/8 − 4/8 rdeča; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 100 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 3300 SE 136, kv. 26/A1, PN STE 030, inv. št. 21994 Odl. dna posodice; steklo. 3312 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2941, inv. št. 22207 Padska sigilata; ITS − Consp. 36; odl. ustja skodelice; na ZP 3301 SE 136, kv. 26/D1, PN KER 0191, inv. št. 25105 ostenja aplicirana dvojna spirala; F Tardopadana; B preloma Uničeno; F N22; B preloma keramika. 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., lisast, bleščeč, gladek; B premaza 10YR 5/8 rumenkasto rjava; SE 543 keramika; OHU 5 %; datacija: tiberijsko obd.−konec 1. stoletja. 3302 SE 543, kv. 27/C4, PN KOV 594, inv. št. 21172 3313 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1957, inv. št. 22232 Tulec; bron; dl. 4,8 cm, š. 1,2 cm, db. 0,1 cm. Padska sigilata; ITS − Consp. B 3; odl. dna in prstanaste noge 3303 SE 543, kv. 27/C4, PN KOV 593, inv. št. 21171 krožnika; F Tardopadana (TS4); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; Šivanka; bron; dl. 9,2 cm, š. 0,3 cm, db. 0,1−0,25 cm. premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), gladek, rahlo svetleč, lisast; B premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; pr. d. 3304 SE 543, kv. 27/C4, PN KOV 857, inv. št. 21783 90 mm; OHD 15 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja Žebelj za pritrditev podkve; železo; dl. 4,5 cm, š. 3,1 cm, db. 0,6 cm. 3305 SE 543, kv. 27/C4, PN KOV 964, inv. št. 21884 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka, močno korodiran; železo; dl. 6 cm. 760 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3296 3303 3304 3302 3299 3307 3306 3308 3310 3309 3312 3311 3313 3296 SE 132, 3299 SE 136, 3303–3313 SE 543; 3310 merilo 1 : 6, ostalo merilo 1 : 2. 761 3314 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3267, inv. št. 22237 3321 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2943, inv. št. 22375 Padska sigilata; ITS − Consp. B 3; odl. prstanastega dna Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- skodelice; žleb na NP dna; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 kanjem; odl. ostenja skodelice; na ZP koleščkanje (navpične rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah črtice); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS15), mehka; B in spran, mat, gladek, lisast; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; preloma 2.5Y 7/2 svetlo siva; premaz po celi površini; slabo keramika; pr. d. 52 mm; OHD 100 %; datacija: prototiberijsko ohr. (spran in odluščen), mat, gladek, enakomerne barve; B obd.−prva pol. 2. stoletja. premaza 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: tiberij- sko obd.−2. stoletje. 3315 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2940, inv. št. 22273 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; 3322 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2942, inv. št. 22395 odl. ostenja skodelice; dva žleba na ZP ostenja; F Sarius; B Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini, dobro ohr., skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4), mehka; B TS8; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: 20 pr. n. preloma 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. ohr. (spran), lisast, bleščeč; B premaza 10YR 4/1−2.5Y 3/1 temno siva do zelo temno siva; keramika; OHU 5 %; datacija: 3316 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3213, inv. št. 22308 (druga pol.) 1.−prva pol. 2. stoletja. Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 − Ricci 2/231 pozni, neokr; odl. ustja skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom, 3323 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3233, inv. št. 22398 mehka (KTS23); B 5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. rahlo zelo slabo ohr. v luskah, mat; B premaza 5Y 7/1 svetlo siva; konkavnega dna skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom, keramika; pr. u. 114 mm; OHU 15 %; datacija: (druga pol.) mehka (KTS22); B 2.5Y 6/1 siva; premaz po celi površini; zelo flavijsko obd./konec 1. stoletja−(sred.) 2. stoletje. slabo ohr. v luskah, lisast, bleščeč; B premaza 5YR 3/2 temno rdečkasto rjava; keramika; pr. d. 35 mm; OHD 100 %; datacija: 3317 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1384, inv. št. 22314 1.−prva pol. 2. stoletja. Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 − Ricci 2/231 pozni, barbotin/koleščk; odl. ustja in ostenja skodele; žlebovi na ZP 3324 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3140, inv. št. 22404 ustja; barbotin (rahlo zavite vertikalne linije) na ramenu; F IKTS Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. − redukcijska s premazom (KTS16); B 2.5Y 6/1 siva; premaz po prstanastega dna skodelice; F IKTS − redukcijska s prema-celi površini; srednje ohr. (močno spran), školjkasto nalomljen, zom (KTS14); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; gladek, bleščeč, lisast; B premaza 2.5Y 2.5/1 črna; keramika; srednje ohr. (zelo spran), školjkasto nalomljen, mat, lisast; B pr. u. 134 mm; OHU 15 %; datacija: druga pol. 1. stoletja− premaza nedoločljivo; keramika; pr. d. 42 mm; OHD 100 %; (prva pol.) zač. 2. stoletja. datacija: 1.−prva pol. 2. stoletja. 3318 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1357, inv. št. 22334 3325 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3237, inv. št. 22436 Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; Keramika tankih sten; KTS−T2, T3 − kozarec z bunčicami − vodni listi v barbotinu na ZP ostenja; F IKTS − redukcijska s Ricci 1/340; odl. ustja lončka; F IKTS − oksidacijska (KTS8b); B premazom (KTS15), mehka; B preloma 2.5Y 7/1 svetlo siva; 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 72 mm; OHU 10 %; premaz po celi površini; slabo ohr. (spran), gladek, mat; B datacija: 1.−prva pol. 2. stoletja. premaza nedoločljivo; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 3326 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1935, inv. št. 22450 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 60; odl. ravnega dna 3319 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2944, inv. št. 22351 krožnika; koncentrični žlebovi na NP dna; F ES B II; B preloma Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini, dobro ohr., na ZP koleščkanje (rombi); F IKTS − redukcijska s premazom mat, gladek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo (KTS14); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro rdeča; keramika; pr. d. 140 mm; OHD 10 %; datacija: 70−150/ ohr., mat, gladek, enakomerne barve; B premaza 2.5Y 2.5/1 zač. 3. stoletja. črna; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 3327 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2387, inv. št. 22479 3320 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3232, inv. št. 22368 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 76; odl. ustja in ostenja Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s koleščka- skodelice; žleb na ZP in NP ostenja; F ES B II; B preloma 5YR njem; odl. ustja in ostenja skodelice; na ZP ostenja koleščkanje 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr. (trikotniki); žlebovi na ZP ustja; F IKTS − redukcijska s prema- (lušči se v luskah), bleščeč, gladek, enakomerne barve; B zom (KTS20); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 5 %; dobro ohr. na NP, spran na ZP; mat, gladek, lisast; B premaza datacija: (50) 70−100. 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 118 mm; OHU 10 %; datacija: tiberijsko obd.−1. (2.) stoletje. 3328 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2912, inv. št. 22557 Afriška sigilata; AS − nedoločljivo A/D; odl. dna krožnika; tri koncetrični žlebi na NP dna; F AS − A/D; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), rahlo mehurčkast, mat, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec 2.−zač. 4. stoletja. 762 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3316 3314 3317 3319 3320 3321 3322 3323 3325 3324 3327 3326 SE 543, merilo 1 : 2. 763 3329 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2913, inv. št. 22561 3338 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2096, inv. št. 22887 Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. prstanastega dna krožni- Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ustja amfore; ka; F AS − C2; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; premaz na F A16c; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 7.5YR NP in zg. delu ZP; zelo slabo ohr. (spran), mat, enakomerne 8/4 roza; B NP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. barve; na ZP do prehoda v dno; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo 120 mm; OHU 55 %; datacija: 1.−2. stoletje. rdeča; keramika; pr. d. 198 mm; OHD 20 %; datacija: 230−340. 3339 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3086, inv. št. 22892 3330 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3163, inv. št. 22681 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ustja amfore; Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. diska in volute oljen- F A16c; B ZP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 7/6 ke; rame IIIa (Var.); plastične volute; na disku v reliefu ptica rdečkasto rumena; B NP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; roparica−sirena; F O1c; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz na pr. u. 130 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−2. stoletje. ZP; dobro ohr., lisast; B premaza 2.5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 25 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. 3340 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2393, inv. št. 22893 stoletja. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja in ostenja amfore, dvojni paličast; F A33a; B ZP 10YR 8/3 zelo 3331 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3215, inv. št. 22684 bledo rjava; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 10YR Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. diska in ramena oljenke; 8/3 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. rame IIIa; F O1a; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz na ZP; dobro ohr., O1; B premaza lisasto rdeče do temno rjavo; 3341 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2095, inv. št. 22916 keramika; pr. u. 80 mm; OHU 5 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. zatiča stoletja. amfore; F A16a; B ZP 7.5YR 8/3 roza; B preloma 5YR 6/6 rdeč- kasto rumena; B NP 7.5YR 8/3 roza; keramika; pr. d. 65 mm; 3332 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3214, inv. št. 22685 OHD 100 %; datacija: sred. 1. stoletja pr. n. št.−2. stoletje. Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena in noska oljen- ke; rame IIIb, plastična spiralna voluta s spiralnim gumbkom; F 3342 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1388, inv. št. 22928 O1c; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz na ZP; slabo ohr., O1; Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − jadranska; B premaza 2.5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 90 mm; odl. prstanastega dna in ostenja amfore; F A16a; B 7.5YR 7/4 OHU 10 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. roza; keramika; pr. d. 98 mm; OHD 100 %; datacija: sred. 1.−3. stoletje. 3333 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2291, inv. št. 22693 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena, volute in oste- 3343 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2362, inv. št. 22929 nja oljenke; rame IIIa, voluta z okroglim gumbkom, žleb na Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − jadranska; ravnem dnu; F O1c; B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; odl. dna in ostenja amfore; F A16a; B ZP 7.5YR 8/4 roza; B premaz na ZP; srednje ohr., O1; B premaza lisasto rdeče do preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 110 mm; temno rjavo; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 25 %; pr. d. 50 mm; OHD 30 %. OHD 15 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 3344 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2388, inv. št. 22997 3334 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2294, inv. št. 22826 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ustja ali amfore z ravnim dnom trakast (dve rebri na ZP); F NK − amfore; F A11; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- severnojadranska (N22); B 7.5YR 7/4 roza; keramika. ka; pr. u. 105 mm; OHU 15 %. 3345 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2343, inv. št. 22999 3335 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3209, inv. št. 22867 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. prstanastega Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ro- dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdeč- čaja amfore, dvojni paličast; F A11; B preloma 2.5YR 7/4 roza; kasto rumena; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 20 %. B NP bel sloj na ZP (AA); srednje ohr., engoba, mat; B prema- 3346 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1429, inv. št. 23020 za 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ustja amfore; F 3336 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2905, inv. št. 22883 A1b; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ostenja 150 mm; OHU 25 %; datacija: konec 1. stoletja pr. n. št.−1. amfore; F A14b; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; stoletje. datacija: 1.−2. stoletje. 3347 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3270, inv. št. 23035 3337 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2390, inv. št. 22886 Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ustja amfore; F Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ročaja amfo- A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; re, dvojni; F A14b; B 7.5YR 7/4 roza; keramika; datacija: 1.−2. OHU 25 %; datacija: prva pol.−tretja četrt. 1. stoletja. stoletje. 3348 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2346, inv. št. 23036 Transportno posodje; A − Dr. 6B cesarska; odl. ustja amfore; kanelura na ZP ustja; F A16a; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 40 %; datacija: konec 1.−2. stoletje. 764 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3329 3334 3336 3330 3340 3343 3346 3342 3348 SE 543; 3329, 3330 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 765 3349 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2290, inv. št. 23037 3361 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2369, inv. št. 23200 Transportno posodje; A − Dr. 6B cesarska; odl. ustja, ročaja in Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); ostenja amfore; F A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; odl. ostenja amfore; F A12a; B preloma 5YR 5/6 rumenkasto pr. u. 140 mm; OHU 10 %; datacija: tretja četrt. 1.−2. stoletje. rdeča; premaz na ZP; keramika. 3350 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2392, inv. št. 23040 3362 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3271, inv. št. 23214 Transportno posodje; A − Dr. 6B cesarska; odl. ustja amfore; Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); F A16a; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 7.5YR odl. ustja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; kerami- 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 20 %; ka; OHU 20 %; datacija: 1.−4. stoletje. datacija: konec 1.−2. stoletje. 3363 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2389, inv. št. 23219 3351 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1385, inv. št. 23041 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna amfore; F odl. ročaja amfore paličast (ovalni presek); F A6a; B 5YR 7/8 A16b; B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 78 mm; OHD 100 %; rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. datacija: 1.−2. stoletje. 3364 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2097, inv. št. 23220 3352 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2292, inv. št. 23049 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. gumbastega dna odl. ročaja amfore, D presek; F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 44 mm; OHD 75 %; datacija: 1.−2. stoletje. 3365 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3210, inv. št. 23525 3353 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3231, inv. št. 23062 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfo- Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja in ostenja re. trakast (dve plitvi kaneluri na ZP); F A13a; B ZP N 4/; B amfore paličast, ovalen; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; B NP N 4/; keramika; datacija: keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 3.−5. stoletje. 3354 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2021, inv. št. 23063 3366 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1936, inv. št. 23615 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja amfore Transportno posodje; A − vzhodna nedoločeno; odl. dna paličast (ovalen presek); F A12a; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto amfore; F A28a; B ZP 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; B prelo- rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. ma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 42 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. 3355 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2391, inv. št. 23067 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja in ostenja 3367 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3021, inv. št. 23635 amfore, ovalen presek; F A16b; B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja in keramika; datacija: 1.−2. stoletje. ostenja amfore; F A15; B 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 40 %. 3356 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1956, inv. št. 23076 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. gumbastega 3368 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2910, inv. št. 23636 zatiča amfore; F A12b; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. oste- keramika; pr. d. 40 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−2. stoletje. nja amfore; na ZP ostenja vrezi (grafit): 2 vodoravni črti z valovnico (ali S) med njima; F A15; B 2.5Y 8/3 bledo rumena; 3357 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1934, inv. št. 23085 keramika. Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ročaja amfore pa- ličast (ovalen presek); F A16a; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; 3369 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3240, inv. št. 23756 keramika; datacija: 1.−2. stoletje. Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; odl. ustja in ostenja pekača; žleb na robu ustja; F IKK (N18); 3358 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3285, inv. št. 23184 B ZP 7.5YR 5/3 rjava; B NP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; brez Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); premaza; keramika; pr. u. 260 mm; OHU 5 %; datacija: druga odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B ZP 7.5YR pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; B NP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. 3370 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2099, inv. št. 23760 stoletje. Italska kuhinjska keramika; IKK2/3 − pekač − nedoločeno; odl. ravnega dna in ostenja pekača; F IKK (N18); B ZP 5YR 3/1 zelo 3359 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2293, inv. št. 23189 temno siva; B NP 5YR 6/8 rdečkasto rumena; brez premaza; Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); keramika; pr. d. 112 mm; OHD 10 %; datacija: druga pol. 1. odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 6/6 stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 3371 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3241, inv. št. 23761 3360 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2345, inv. št. 23196 Italska kuhinjska keramika; IKK3 − pekač z enostavnim ustjem; Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); odl. ustja in ostenja pekača; F IKK (N18); B ZP 7.5YR 2.5/1 odl. ročaja in ostenja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B črna; B NP 7.5YR 3/2 temno rjava; brez premaza; keramika; pr. 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. u. 230 mm; OHU 5 %. 766 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3349 3366 3367 SE 543, merilo 1 : 3. 767 3372 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2019, inv. št. 23768 3381 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3139, inv. št. 24019 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja Kuhinjska keramika; KK22E − ovalni lonec z visokim vratom, pokrova; F IKK (N18); B 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; odl. 174 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. izvihanega ustja in ostenja lonca; dva niza pravokotnikov (od- ali 4. stoletje. tisnjenih s koleščkom) na ZP ramena; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N13c); B ZP lisasto temno rjavo do črno; B NP 3373 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1940, inv. št. 23791 lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 105 mm; OHU 10 %. Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja pokrova; F IKK (N28); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 3382 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3132, inv. št. 24020 170 mm; OHU 10 %. Kuhinjska keramika; KK22E − ovalni lonec z visokim vratom, navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; 3374 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3087, inv. št. 23842 odl. ravnega dna in ostenja lonca; pas koleščkanja na ZP Egejska kuhinjska keramika; EKK − pekač ali ponev s horizon- ramena (oblika dvojnih pravokotnikov); ZP trupa glajena s talnim ustjem in robom; odl. ustja pekača; F EKK (N13a); B palčko; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N13c); B lisasto; keramika; pr. u. 220 mm; OHU 5 %; datacija: sred. ali lisasto; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 55 %. konec 1.−3. stoletje. 3383 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3088, inv. št. 24033 3375 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2252, inv. št. 23843 Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, Egejska kuhinjska keramika; EKK − pekač ali ponev s horizon- navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; talnim ustjem in robom; odl. ustja pekača; F EKK (N13c); B odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 220 mm; OHU apnenca (N13c); B 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 10 %; datacija: sred. ali konec 1.−3. stoletje. 170 mm; OHU 10 %. 3376 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2251, inv. št. 23845 3384 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3089, inv. št. 24035 Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; odl. ustja in ostenja Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, pokrova; F EKK (N13d); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; kera- navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; mika; pr. u. 252 mm; OHU 10 %; datacija: sred. ali konec 1.−3. odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca stoletje. (N13b); B lisasto; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 15 %. 3377 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3212, inv. št. 23857 3385 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3017, inv. št. 24043 Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrč s trolistnim ustjem Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, Knossos tip 1; odl. ustja, ročaja in ostenja vrča; F EKK (N26a); navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %; datacija: odl. izvihanega ustja lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez konec 1.−3. stoletje. apnenca (N13c); B lisasto oranžno do črno; keramika; pr. u. 3378 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2101, inv. št. 23858 130 mm; OHU 10 %. Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrč s trolistnim ustjem 3386 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2017, inv. št. 24089 Knossos tip 1; odl. ustja vrča; dva žleba na ZP ustja; F EKK Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim (KTS2); B ZP 2.5YR 5/6 rdeča; B preloma 2.5YR 5/6 rdeča; B ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. NP 7.5YR 5/3 rjava; keramika; pr. u. 66 mm; OHU 15 %; dataci- ustja in ostenja lonca; žleb na robu ustja; kanelure ali glavniče- ja: konec 1.−3. stoletje. nje na ZP ramena; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B 3379 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2254, inv. št. 23871 lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 220 mm; OHU 5 %. Afriška kuhinjska keramika; AKK − Hayes 181; odl. krožnika 3387 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1960, inv. št. 24093 (ustja, dna in ostenja); koncentričen žleb na NP dna; F AKK − Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ceramica polita a strisce; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr. na NP, gladek, nee- ustja in ostenja lonca; tri žlebi na ZP ramena; F KK − oksida- nakomerne barve, rahlo bleščeč do mat, verjetno na ZP ustja cijska brez apnenca (N20b); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. patina cenerognola, ki ni ohr.; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo 150 mm; OHU 10 %. rdeča; keramika; pr. u. 280 mm; OHU 10 %; pr. d. 220 mm; OHD 5 %; datacija: konec 2./zač. 3.−sred. 5. stoletja. 3388 SE 543, kv. 27/C3, PN KER 1240, inv. št. 24100 Namizna keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 3380 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1941, inv. št. 23974 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. Kuhinjska keramika; KK7B − lonec z dolgim močno izvihanim ustja in ostenja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska in ravno odrezanim ustjem; odl. izvihanega ustja in ostenja brez apnenca (N20b); B lisasto oranžno do temno rjavo; kera- lonca; dva žleba na ZP vratu; F KK − redukcijska z apnen- mika; pr. u. 160 mm; OHU 15 %. cem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. 768 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3376 3377 3378 3379 3381, 3382 SE 543; 3376–3378 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 769 3389 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1431, inv. št. 24123 3398 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1937, inv. št. 24281 Namizna keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B 5YR 7/6 KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N20a); B lisasto svetlo rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. rjavo do črno; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 25 %. 3390 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3084, inv. št. 24131 3399 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2253, inv. št. 24294 Kuhinjska keramika; KK28 − različice od KK23; odl. ustja in Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ostenja lončka; pas vodoravnega glavničenja na ZP ramena; F odl. ravnega dna in ostenja lonca/sklede; F KK − oksidacijska, KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B lisasto oranžno do trda, brez apnenca (N13c); B ZP lisasto rdeče do temno rdeče; temno rjavo; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 15 %. B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 180 mm; OHD 15 %. 3391 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3269, inv. št. 24137 Kuhinjska keramika; KK24 = NK11 − ovalni lonec z ravnim 3400 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3273, inv. št. 24345 ustjem; odl. lonca (ustja, ostenja in ravnega dna); dva žleba Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; na ZP ramena; F NK − trda, oksidacijska (N20b); B ZP lisasto odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK rdeče do temno rjavo; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; − oksidacijska brez apnenca (N13b); B ZP lisasto oranžno do keramika; pr. u. 90 mm; OHU 65 %; pr. d. 65 mm; OHD 70 %. rjavo; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 40 %. 3392 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3282, inv. št. 24138 Namizna keramika; KK24 = NK11 − ovalni lonec z ravnim 3401 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3141, inv. št. 24378 ustjem; odl. lonca (ustja, ostenja in ravnega dna); žleb na ZP Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ramena; F NK − trda, oksidacijska (N25a); B 5YR 7/8 rdečkasto odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnen- rumena; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 100 %; pr. d. 54 mm; cem (N10b); B ZP 10YR 3/1 zelo temno siva; B preloma 10YR OHD 100 %. 6/2 svetlo rjavkasto siva; B NP 10YR 3/1 zelo temno siva; pr. d. 120 mm; OHD 20 %. 3393 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2342, inv. št. 24147 Kuhinjska keramika; KK31C − globularni lonci s kratkim, ravnim 3402 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3278, inv. št. 24409 in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; pas Namizna keramika; SVK2 − skleda; odl. ustja sklede; žleb na odtisov šila na ZP ramena; F KK − oksidacijska brez apnenca ZP in NP ustja; F SVK (N25c); B preloma 2.5Y 6/1 siva; kerami- (N9b); B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B preloma 5YR 6/6 ka; pr. u. 174 mm; OHU 5 %; datacija: do prva pol. 1. stoletja. rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 134 mm; OHU 15 %. 3403 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1430, inv. št. 24433 3394 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2386, inv. št. 24149 Namizna keramika; NK3 − lonec/ročka z enostavnim rahlo iz- Kuhinjska keramika; KK31E − globularni lonci s kratkim, ravnim vihanim ustjem in žlebom na NP; odl. ustja lonca; F NK − fina in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lončka; F KK − (N5); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 100 mm; oksidacijska brez apnenca (N9b); B ZP lisasto rjavo do črno; B OHU 10 %. preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. 3404 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3211, inv. št. 24455 Namizna keramika; NK5 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; 3395 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3138, inv. št. 24151 odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 2.5YR 6/6 Kuhinjska keramika; KK31D − globularni lonci s kratkim, svetlo rdeča; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lončka ali lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N7); B 7.5YR 3405 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1356, inv. št. 24473 3/1 zelo temno siva; keramika; OHU 15 %. Namizna keramika; NK8 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in 3396 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1938, inv. št. 24154 A6a); B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 140 mm; Kuhinjska keramika; KK31B − globularni lonci s kratkim, ravnim OHU 5 %. in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; kane- lure na ZP ustja, pas odtisov šila na ZP ramena; F KK − oksi- 3406 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2015, inv. št. 24474 dacijska brez apnenca (N20b); B ZP lisasto rdeče do temno Namizna keramika; NK8 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; rjavo; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B NP lisasto odl. ustja posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 10 %. 3397 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2018, inv. št. 24166 3407 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3082, inv. št. 24488 Kuhinjska keramika; KK31A/B − globularni lonci s kratkim, Namizna keramika; NK20 − lonček s trikotnim ustjem; odl. ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; ustja in ostenja lonca; F NK − severnojadranska (mejna med žlebovi na ZP ustja; pas odtisov šila na ZP ramena; F KK − N22 in A6a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisasto rjavo do črno; 105 mm; OHU 30 %. keramika; pr. u. 120 mm; OHU 15 %. 770 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3391 3392 3393 3395 3394 3396 3402 3407 SE 543, merilo 1 : 3. 771 3408 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3238, inv. št. 24490 3420 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2100, inv. št. 24661 Namizna keramika; NK20 − lonček s trikotnim ustjem; odl. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja ustja posode; F NK − severnojadranska (N22b); B 5YR 6/6 vrča trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − fina (N21); B 7.5YR rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 8/6 rdečkasto rumena; keramika. 3409 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3268, inv. št. 24493 3421 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3083, inv. št. 24690 Namizna keramika; NK20 − lonček s trikotnim ustjem; odl. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja ustja in ostenja lonca; F NK − severnojadranska (N22b); B 5YR vrčka/skodelice trakast (dve rebri na ZP); F NK − istrska (N3); B 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 50 %. 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika. 3410 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3019, inv. št. 24506 3422 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2339, inv. št. 24760 Namizna keramika; NK28 − kadilnica; odl. ustja in ostenja Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; kadilnice; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; odl. prstanastega dna in ostenja posode; F NK − severnoja- keramika; pr. u. 300 mm; OHU 10 %. dranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 100 %. 3411 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2022, inv. št. 24510 Namizna keramika; NK30 − vrč z visokim vratom in srednje 3423 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2366, inv. št. 24761 širokim ustjem; odl. ustja in ostenja vrča; F NK − istrska (N5); B Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 66 mm; OHU 100 %. odl. ravnega dna in ostenja posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 58 mm; 3412 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3020, inv. št. 24517 OHD 100 %. Namizna keramika; NK33B − vrč s srednje širokim ustjem; odl. ustja ostenja in ročaja vrča, NKR3D trakast (tri kanelure na ZP); 3424 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2344, inv. št. 24767 F NK (N21a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; 80 mm; OHU 10 %. odl. prstanastega dna in ostenja vrča; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 100 %. 3413 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2102, inv. št. 24531 Namizna keramika; NK33B − vrč s srednje širokim ustjem; 3425 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2368, inv. št. 24772 odl. ostenja vrča; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; rdečkasto rumena; keramika. odl. ravnega dna in ostenja posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; tanka plast 3414 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2367, inv. št. 24555 fine gline, engoba; B premaza 5YR 6/6 rdečkasto rumena; Namizna keramika; NK44 − ročka ali vrček z jajčastim trupom keramika; pr. d. 55 mm; OHD 100 %. in odebeljenim ustjem; = PN KER 2341; F NK − istrska (N3); OHU 50 %. 3426 SE 543, kv. 27/C3, PN KER 1239, inv. št. 24775 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; 3415 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2341, inv. št. 24556 odl. ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (mejna Namizna keramika; NK44 − ročka ali vrček z jajčastim trupom med N22 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. in odebeljenim ustjem; odl. ustja in ostenja vrčka z nastavkom d. 50 mm; OHD 45 %. za ročaj; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 30 %. 3427 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1939, inv. št. 24781 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; 3416 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3137, inv. št. 24560 odl. ravnega dna in ostenja posode; F NK − severnojadranska Namizna keramika; NK44 − ročka ali vrček z jajčastim trupom (mejna med N22 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; kera- in odebeljenim ustjem; odl. ustja, ostenja in ročaja vrča trakast; mika; pr. d. 84 mm; OHD 30 %. F NK − severnojadranska (N22); B 2.5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 20 %. 3428 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2098, inv. št. 24782 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; 3417 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3277, inv. št. 24569 odl. ravnega dna lončka; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdeč- Namizna keramika; NK46 − ročka, lonec s izvihanim trikotnim kasto rumena; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 55 %. ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 90 mm; 3429 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3272, inv. št. 24791 OHU 20 %. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N16); B 5YR 6/8 3418 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3283, inv. št. 24615 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 40 %. Namizna keramika; NK66 − lonec s trikotnim ustjem; odl. ustja, ročaja in ostenja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 3430 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3288, inv. št. 24794 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdeč- 3419 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1958, inv. št. 24642 kasto rumena; keramika; pr. d. 66 mm; OHD 35 %. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča trakast (dve rebri na ZP); F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 772 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3415 3411 3418 3422 3424 SE 543, merilo 1 : 3. 773 3431 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2385, inv. št. 24795 3442 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2289, inv. št. 24936 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ostenja; ZP ostenja ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 poslikana; F nedoločljivo; B preloma nedoločljivo; B NP ZP rdečkasto rumena; premaz na ZP; tanek sloj fine gline; B premaza poslikana ali prebarvana; B premaza nedoločljivo; keramika. 7.5YR 8/1 bela; keramika; pr. d. 62 mm; OHD 100 %. 3443 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1387, inv. št. 24957 3432 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2016, inv. št. 24805 Shrambeno posodje; dolij; odl. ostenja dolija; F D2; B preloma Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. ravnega dna posode; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 3444 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2014, inv. št. 24963 70 mm; OHD 25 %. Sigilata − še nedoločena; sigilata − nedoločeno; odl. dna lončka ali vrčka; F Pozna sigilata (N14); B 7.5YR 8/4 roza; 3433 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3276, inv. št. 24834 premaz po celi površini; srednje ohr. (močno spran in se lušči), Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. rav- rahlo bleščeč, lisast − 5YR 3/1 zelo temno siva do 4/4, gladek; nega dna in ostenja posode; F NK − severnojadranska (N22); B B premaza 5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; OHD 30 %. lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. 66 mm; OHD 70 %. 3445 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3142, inv. št. 25088 3434 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 2297, inv. št. 24850 Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ostenja amfore; F A44; Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. B preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika; datacija: druga pol. 1. ravnega dna in ostenja posode; F NK − severnojadranska (mej- stoletja pr. n. št.−sred. (konec) 1. stoletja. na med N22 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 20 %. 3446 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3429, inv. št. 25112 Gradbeni material; odl. tubula; F N3; B preloma 5YR 7/8 rdeč- 3435 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3016, inv. št. 24877 kasto rumena; keramika; dl. 107 mm; 65 mm; v. 10 mm. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna posode lonca ali vrča; F NK − severnojadranska SE 580 (N22); B 2.5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 74 mm; OHD 100 %. 3447 SE 580, kv. 27/C4, PN KER 2984, inv. št. 22269 3436 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3018, inv. št. 24880 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z odl. ustja skodelice in ostenja z nastavkom za ročaj; F Sarius; B ravnim dnom; odl. konkavnega dna posode; žleb na ZP dna; preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, F NK − severnojadranska (N21); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; dobro ohr., TS8; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. keramika; pr. d. 90 mm; OHD 25 %. 180 mm; OHU 7 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko obd. 3437 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3085, inv. št. 24882 3448 SE 580, kv. 27/C4, PN KER 3079, inv. št. 22719 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z Svetila; O − reliefna − nedoločeno; odl. dna oljenke; dva žleba ravnim dnom; odl. prstanastega dna in ostenja posode; F NK na dnu; F O1a; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz na ZP; (N21a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 110 mm; srednje ohr., O1; B premaza lisasto rdeče do temno rdeče; ke- OHD 40 %. ramika; pr. d. 60 mm; OHD 20 %; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. 3438 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3136, inv. št. 24885 3449 SE 580, kv. 27/C4, PN KER 3127, inv. št. 23001 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča ali ravnim dnom; = G1039; F NK − severnojadranska (N22); OHD amfore z radnim dnom trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − 55 %. severnojadranska (N22); B 5YR 7/4 roza; keramika. 3439 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1959, inv. št. 24899 3450 SE 580, kv. 27/C4, PN KER 3076, inv. št. 24412 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z rav- Namizna keramika; M4 − melnica Dramont D tip 2; odl. ustja nim dnom; odl. prstanastega dna in ostenja posode; F NK (N19); in ostenja melnice; na NP ustja žleb; na NP posode kamnita B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 20 %. zrnca do 3 mm; F Varia (N36); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 360 mm; OHU 15 %. 3440 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 1389, inv. št. 24923 Namizna keramika; NK − vrč − nedoločeno; odl. ravnega dna 3451 SE 580, kv. 27/C4, PN KER 3077, inv. št. 24815 in ostenja posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 100 %. dna in ostenja posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 66 mm; OHD 30 %. 3441 SE 543, kv. 27/C4, PN KER 3239, inv. št. 24929 Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja posode; F NK − 3452 SE 580, kv. 27/C4, PN KER 3078, inv. št. 24907 severnojadranska (N22); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; OHU Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. prsta-10 %. nastega dna lončka ali vrčka; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 49 mm; OHD 100 %. 774 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3444 3446 3449 3444, 3446 SE 543, 3449 SE 580; 3444 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 775 SE 596 3462 SE 596D, kv. 27/C4, PN KER 3058, inv. št. 24747 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 3453 SE 596, kv. 27/C4, PN KOV 415, inv. št. 21121 vrčka trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska (N5); B 5YR Igla; bron; dl. 8,5 cm, pr. 0,3 cm. 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3454 SE 596C, kv. 27/C4, PN KER 3052, inv. št. 23880 3463 SE 596D, kv. 27/C4, PN KER 3113, inv. št. 24816 Kuhinjska keramika; KK1A − lonec z vertikalnim ustjem; odl. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; = PN izvihanega ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnen- KER 3077; F NK − severnojadranska (N22); pr. d. 66 mm; OHD cem (N10c); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 135 mm; 70 %. OHU 25 %. 3455 SE 596C, kv. 27/C4, PN KER 3051, inv. št. 24017 SE 597 Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, 3464 SE 597, kv. 27/C4, PN KER 1402, inv. št. 24109 navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; pas glavničenja (rahlo ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. valovito) na ZP ramena; F KK − oksidacijska brez apnenca ustja in ostenja lonca; vrezan grafit na robu ustja v obliki črke (N13b); B ZP lisasto; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; X; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N23b); B lisasto keramika; pr. u. 146 mm; OHU 35 %. rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 10 %. 3456 SE 596D, kv. 27/C4, PN KER 3059, inv. št. 22170 SE 577 Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja in ostenja krožnika; F Padana B; B preloma 5YR 8/4 roza; premaz po celi površini, 3465 SE 577, kv. 27/C4, PN KOV 585, inv. št. 20060 dobro ohr. (rahlo spran), gladek, rahlo svetleč do mat, lisast; Novec: Traianus/Dp/kovan 98−117/Rom/RIC?; bron; KN 9. B premaza 10R 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 300 mm; OHU 5 %; datacija: 30/40−2. stoletje. 3466 SE 577, kv. 27/C4, PN KER 2908, inv. št. 23482 Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ostenja amfore; 3457 SE 596D, kv. 27/C4, PN KER 3060, inv. št. 22312 kanelure na ZP trupa; F A13b; B preloma 5YR 5/6 rumenkasto Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- rdeča; keramika. nom; odl. ustja skodelice; na ZP ostenja barbotin (S linije); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS15); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; 3467 SE 577, kv. 27/C4, PN KER 2258, inv. št. 24172 premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), mat, lisast, gla- Kuhinjska keramika; KK30 − lonček s kratkim ustjem; odl. ustja dek, tanek; B premaza 10YR 4/1 temno siva; keramika; OHU in ostenja lonca; žleb na ZP ramena; F KK − oksidacijska, trda, 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. brez apnenca (N13c); B lisasto rjavo do temno rjavo; kerami- ka; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. 3458 SE 596D, kv. 27/C4, PN KER 1397, inv. št. 22708 Svetila; O − Loeschke VIII L1; odl. oljenke; rame VIIb; predrt 3468 SE 577, kv. 27/C4, PN KER 2036, inv. št. 24343 ročaj; na disku v reliefu motiv gledališke maske z brado, široko Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; razprtimi usti in kratkimi lasmi; na dnu žig v negativu (nečitljiv); odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksidacij-F O1a; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; premaz na ZP; ska brez apnenca (N13a); B lisasto rdeče do temno rjavo; B NP srednje ohr., školjkasto nalomljen; tanek; B premaza 10R 2.5/1 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 40 %. rdečkasto črna rdečkasto črna; keramika; pr. u. 72 mm; OHU SE 171 70 %; pr. d. 40 mm; OHD 60 %; datacija: 1.−konec 2./zač. 3. stoletja. 3469 SE 171, kv. 26/D2, PN KER 0959, inv. št. 22322 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- 3459 SE 596D, kv. 27/C4, PN KER 3061, inv. št. 22944 nom; odl. ostenja skodelice; na ZP ostenja barbotin (poševne Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedo- linije); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS21); B 2.5Y 6/1 ločeno; odl. dna in ostenja amfore; F A15; B 5Y 8/2 bledo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), mat, gladek, rumena; keramika; pr. d. 130 mm; OHD 100 %; datacija: sred. tanek; B premaza 2.5Y 4/1 temno siva; keramika; datacija: 1.−3. stoletje. druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 3460 SE 596D, kv. 27/C4, PN KER 3057, inv. št. 24540 3470 SE 171, kv. 26/D2, PN KER 0960, inv. št. 24080 Namizna keramika; NK38 − vrč z izvihanim enostavnim Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ustjem; odl. ustja in ostenja vrča; F NK − istrska (N3); B ZP ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto ostenja lonca; pas glavničenja (vodoravno − rahlo valovito) rumena; keramika; pr. u. 50 mm; OHU 40 %. na ZP ramena; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B 3461 SE 596D, kv. 27/C4, PN KER 3056, inv. št. 24577 ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto Namizna keramika; NK49 − vrč z izlivom; odl. ustja z izlivom rumena; keramika. in ostenja z nastavkom za ročaj vrča; F NK − istrska (N16); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 52 mm; OHU 100 %. 776 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3453 3454 3455 3456 3458 3457 3459 3467 3461 3453–3461 SE 596, 3467 SE 577; 3453, 3456, 3457, 3458 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 777 SE 591 10.3.3 Faza 6 − ruševine 3471 SE 591, kv. 27/B3, PN KER 3110, inv. št. 23086 SE 564 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. gumbastega dna amfore; F A6a; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 3478 SE 564, kv. 27/A2, PN KOV 979, inv. št. 21899 52 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−2. stoletje. Železo; dl. 6,5 cm. 3472 SE 591, kv. 27/B3, PN KER 3111, inv. št. 25089 SE 102 Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ročaja amfore paličast; F A1b; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 7.5YR 8/4 3479 SE 102, kv. 26/D2, PN STE 017, inv. št. 21981 roza; B NP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; datacija: dru- Del navzven in navzdol zavihanega ustja posode iz dekolorira- ga pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (konec) 1. stoletja. nega stekla, verjetno miniaturna žara oblika Isings 62; steklo; pr. 5,5 cm; datacija: flavijsko obd.−2. stoletje. SE 536 3480 SE 102, kv. 26/D2, PN KER 0104, inv. št. 22153 3473 SE 536, kv. 27/B3, PN KER 3160, inv. št. 22430 Padska sigilata; ITS − Consp. 20; odl. ustja krožnika; na ZP Keramika tankih sten; KTS − redukcijski kozarec; odl. ravne- ostenja aplika 8 listnate rozete s prašniki; F Tardopadana (TS5b); ga dna kozarca; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS4); B nedoločljivo; premaz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, gla- B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr., dek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/4 rdečkasto rjava; školjkasto nalomljen, bleščeč, lisast, gladek, tanek; B premaza keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %; datacija: klavd.−prva pol. 2. 2.5Y 4/1−3/1 temno siva do zelo temno siva; keramika; pr. d. stoletja 38 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−prva pol. 2. stoletja. 3481 SE 102, kv. 26/E2, PN KER 2777, inv. št. 22161 3474 SE 536, kv. 27/B3, PN KER 3159, inv. št. 23898 Padska sigilata; ITS − Consp. 27; odl. ostenja skodelice; F Padana Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; B; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; srednje odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z ohr. (se lušči), mat, lisast; B premaza 2.5YR 4/8−5/8 rdeča; kera- apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. mika; datacija: tiberijsko − neronsko (trajansko) obd. u. 180 mm; OHU 20 %. 3482 SE 102, kv. 26/D3, PN KER 0580, inv. št. 22879 3475 SE 536, kv. 27/B3, PN KER 3116, inv. št. 24486 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ustja amfore; Namizna keramika; NK17 − lonci brez vratu, s kratkim odebe- F A16c; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 120 mm; ljenim ustjem; odl. ustja lonca; žleb na ZP ustja; navpični vrezi OHU 15 %; datacija: 1.−2. stoletje. na ZP ramena; F NK − istrska (N19); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 10 %. 3483 SE 102, kv. 26/D2, PN KER 0432, inv. št. 22987 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča ali 3476 SE 536, kv. 27/B3, PN KER 2338, inv. št. 24744 amfore trakast (pet kanelur na ZP); F NK − severnojadranska Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja (N22); B 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika. posode trakast (tri kanelure na ZP); F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3484 SE 102, kv. 26/D2, PN KER 0088, inv. št. 24890 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z 3477 SE 536, kv. 27/B3, PN KER 2337, inv. št. 24881 ravnim dnom; odl. dna in ostenja posode; F NK − istrska (N5); B Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 60 %. z ravnim dnom; odl. prstanastega dna in ostenja posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; 3485 SE 102, kv. 26/E2, PN OST 013, inv. št. 24982 keramika; pr. d. 70 mm; OHD 50 %. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRI- SPIN/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRISPIN.. , 78 × 17 mm; F N22; B preloma 2.5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava; keramika; OHU 2 %; dl. 95 mm; š. 40 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 3486 SE 102, kv. 26/D2, PN OST 027, inv. št. 25148 Odl. ornamentiranega ometa (rumen z belo črto, rdeče-bel, rdeče-črn, rumeno-črn, belo-zelen); omet. 3487 SE 102, kv. 26/E2, PN OST 030, inv. št. 25147 Odl. ometa z okrasom spirale; omet. 3488 SE 102, kv. 26/C2, PN OST 056, inv. št. 25155 Odl. barvanega ometa (rdeče-bel); omet. 3489 SE 102, kv. 26/B2, PN OST 040, inv. št. 25136 Odl. barvanega ometa (belo-rdeč, črn z belo in zeleno črto); omet. 3490 SE 102, kv. 26/E2, PN OST 043, inv. št. 25141 Odl. barvanega ometa (bel s črno črto); omet. 778 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3474 3473 3479 3478 3480 3482 3483 3484 3473, 3474 SE 536, 3478 SE 564, 3479–3484 SE 102; 3473, 3479, 3480 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 779 Spodnje dvorišče Zahodno dvorišče SE 110 SE 158 3491 SE 110, kv. 26/D1, PN KER 0078, inv. št. 22203 3503 SE 158, kv. 26/C4, PN STE 101, inv. št. 22064 Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. prstanastega dna in Del rahlo izvihanega in zataljenega ustja čaše; steklo; ostenja skodelice; F Tardopadana (TS4); B 5YR 7/6 rdečkasto dl. 1,9 cm. rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), bleščeč, gladek, lisast; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; OHD 3504 SE 158, kv. 26/C3, PN STE 102, inv. št. 22065 35 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. Del rahlo izvihanega in zataljenega ustja čaše; steklo; dl. 1,3 cm. 3492 SE 110, kv. 26/E1, PN KER 0079, inv. št. 22669 Svetila; O − Loeschke IB ali IC; odl. noska volutne oljenke; 3505 SE 158, kv. 26/C3, PN STE 100, inv. št. 22063 plastična voluta; F O1a; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; Del rahlo izvihanega in zataljenega ustja čaše; steklo; premaz na ZP; slabo ohr., školjkasto nalomljen, bleščeč, lisast dl. 1,9 cm. − rjave do temno rjave barve; B premaza 2.5YR 3/3 temno 3506 SE 158, kv. 26/C4, PN STE 103, inv. št. 22066 rdečkasto rjava; keramika; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. Del dna čaše z izvlečeno prstanasto nogo, dekolorirano; ste- 3493 SE 110, kv. 26/D1, PN KER 0086, inv. št. 22824 klo; pr. 5,5 cm; datacija: 1.−3. stoletje, višek v flavijskem času. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ustja, 3507 SE 158, kv. 26/C3, PN STE 043, inv. št. 22007 vratu in ostenja amfore; F A6b; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; Del dna posode (skodelice) iz dekoloriranega stekla, izdelano keramika; pr. u. 105 mm; OHU 100 %; datacija: 1.−2. stoletje. v kalupu, oblika Isings 20; steklo; dl. 1,6 cm; datacija: druga 3494 SE 110, kv. 26/E1, PN KER 0288, inv. št. 24417 pol. 1. stoletja. Namizna keramika; NK1 − lonec ali skleda s čašastim ustjem 3508 SE 158, kv. 26/C3, PN STE 042, inv. št. 22006 (NK1A/B); odl. ustja in ostenja lonca/sklede; F NK − sever- Odl. okenskega stekla; steklo. nojadranska ali istrska (N3); B 5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 174 mm; OHU 10 %. 3509 SE 158, kv. 26/C3, PN OST 044, inv. št. 21219 Odl. koščene igle; kost. 3495 SE 110, kv. 26/D1, PN KER 0563, inv. št. 24557 Namizna keramika; NK44 − ročka ali vrček z jajčastim trupom 3510 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0726, inv. št. 22181 in odebeljenim ustjem; odl. ustja in ostenja vrča; žleb na ZP Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja in ostenja krožnika; ramena; F NK − severnojadranska (N22b); B 5YR 7/8 rdečka- žlebovi na ZP ostenja; F Tardopadana; B preloma 7.5YR 7/6 sto rumena; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 100 %. rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr., mat, zelo tanek; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 3496 SE 110, kv. 26/E1, PN KER 0287, inv. št. 24865 214 mm; OHU 15 %; datacija: 30/40−2. stoletje. Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/6 rdečka- 3511 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0708, inv. št. 22214 sto rumena; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 30 %. Padska sigilata; ITS − Consp. 41; odl. ustja krožnika; žleb na robu ustja, dva žlebova na NP ustja; F Tardopadana (TS11); B 3497 SE 110, kv. 26/D1, PN OST 039, inv. št. 25144 nedoločljivo; premaz po celi površini, dobro ohr., gladek, sve- Odl. barvanega ometa, (rumeno-zelen z belo črto); omet. tleč, lisast; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 21 mm; 3498 SE 110, kv. 26/E1, PN OST 041, inv. št. 25142 OHU 5 %; datacija: flavijsko obd−prva pol. 2. stoletja. Odl. barvanega ometa (belo-rdeče-bel); omet. 3512  SE 158, kv. 26/C3, PN KER 2924, inv. št. 22279 Namizna keramika s premazom; KP4; odl. ostenja sklede; pas SE 145 koleščkanja (peresni) in aplike v barbotinu na ZP ostenja; F 3499 SE 145, kv. 26/D4, PN KOV 133, inv. št. 21043 Pozna sigilata (N14); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz Odl. ročaja posode; bron; dl. 2,8 cm, š. 1−2,4 cm, db. 0,1 cm. po celi površini; slabo ohr. v luskah in pod patino, mat, ena- komerne barve, gladek; B premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; 3500 SE 145, kv. 26/D4, PN KOV 132, inv. št. 21042 datacija: 2.−3 (4.) stoletje. Odl. kozmetične igle; bron; dl. 4,5 cm, š. 0,3 cm, db. 0,2 cm. 3513 SE 158, kv. 26/D4, PN KER 0442, inv. št. 22300 3501 SE 145, kv. 26/D4, PN KOV 131, inv. št. 21041 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica neokraše- Odl. noge profilirane fibule Almgren 69 z visoko nogo ali Al- na; odl. ustja čaše; F IKTS − redukcijska s premazom, mehka mgren 70/73; bron; dl. 2,2 cm, db. 1,3 cm, pr. 0,2 cm; datacija: (KTS16); B 5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; slabo 1.(?)−3. stoletje. ohr. (spran in odluščen), školjkasto nalomljen, bleščeč, gladek; 3502 SE 145, kv. 26/C4, PN KER 2978, inv. št. 23853 B premaza 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 84 mm; Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; odl. ustja in ostenja OHU 5 %; datacija: 1.−prva pol. 2. stoletja. pokrova; F EKK (N13d); B lisasto rjavo do temno rjavo; kerami- ka; pr. u. 300 mm; OHU 7 %. 780 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3491 3492 3493 3494 3495 3499 3500 3501 3502 3503 3504 3505 3506 3510 3507 3512 3491–3495 SE 110, 3499–3502 SE 145, 3503–3512 SE 158; 3493–3495, 3502, 3512 merilo 1 : 3, 3499 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 781 3514 SE 158, kv. 26/C4, PN KER 0346, inv. št. 22452 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 60; odl. dna in ostenja krožnika; koleščkanje na ZP prehoda stene v dno; žleb na ZP trupa; vrezan okras v obliki sončnega kolesa (?) na NP dna; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, mat, lisast, gladek; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 190 mm; pr. d. 130 mm; OHD 35 %; datacija: 70−150. 3515 SE 158, kv. 26/D4, PN KER 0446, inv. št. 22461 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 80; odl. ustja in ostenja skodelice; žleb na ZP ustja; F ES B II; B preloma 5YR 7/8 rdeč- kasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah in pod patino, TS7; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 10 %; datacija: 80−150. 3516 3516 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0912, inv. št. 22465 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 80; = G3198; F ES B II; OHU 7 %; datacija: 80−150. 3517 SE 158, kv. 26/C4, PN KER 0347, inv. št. 22476 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 75; odl. ustja in ostenja skodelice; žlen na ZP; F ES B II; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. (se lušči), gladek, enakomerne barve, rahlo bleščeč; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 126 mm; OHU 15 %; datacija: 70/75−120. 3518 SE 158, kv. 26/C4, PN KER 0453, inv. št. 22487 Vzhodna sigilata B2; ES B II − nedoločljivo; odl. ostenja kro- žnika; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah in pod patino, gladek, bleščeč, tanek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika. 3519 SE 158, kv. 26/C4, PN KER 0481, inv. št. 20143 Svetila; NK − laterna; odl. nosilca za oljenko − lanterne; reliefen okras vitice in grozdov na vrhu, stebrov na ZP ostenja ob odprtini in listnega venca (girlande) nad odprtino; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; rahli ostanki premaza; B premaza 2.5YR 3/2 temno rjava; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 55 %; pr. d. 120 mm; OHD 100 %. 782 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 . 3515 3514 3517 3519 SE 158, merilo 1 : 2. 3520 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 2973, inv. št. 22977 3532 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0679, inv. št. 24300 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. prstanastega Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; dna vrča ali amfore; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/6 rdečkasto odl. ravnega dna lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); rumena; keramika; pr. d. 140 mm; OHD 15 %. B N 3 zelo temno siva; keramika; pr. d. 115 mm; OHD 20 %. 3521 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0907, inv. št. 23238 3533 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 2975, inv. št. 24403 Transportno posodje; A − Dr. 6A ali 6B (severnojadranska); Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ustja pekača/ odl. ročaja amfore, ovalen presek; F A12a; B preloma 7.5YR sklede; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B 5YR 6/6 8/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. rdečkasto rumena; keramika; OHU 7 %. 3522 SE 158, kv. 26/D4, PN KER 0445, inv. št. 23781 3534 SE 158, kv. 26/D4, PN KER 0443, inv. št. 24408 Italska kuhinjska keramika; IKK4 − skleda; odl. ustja in ostenja Namizna keramika; SVK4 − lonec 2; odl. ustja in ostenja lonca; sklede ali pokrova; žleb na robu ustja; F IKK (N6); B 2.5YR 7/6 kanelura na ZP ramena; F SVK; B preloma 2.5Y 6/2 svetlo svetlo rdeča; keramika; pr. u. 240 mm; OHU 5 %. rjavkasto siva; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 10 %; datacija: do prva pol. 1. stoletja. 3523 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0908, inv. št. 23799 Egejska kuhinjska keramika; EKK − kozica ali lonec Knossos tip 3535 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 2977, inv. št. 24492 2; odl. ustja lonca ali kozice; F EKK (N23b); B lisasto; keramika; Namizna keramika; NK20 − lonček s trikotnim ustjem; odl. pr. u. 144 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−(sred.) 3. stoletje. ustja lonca; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečka- sto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 10 %. 3524 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 2976, inv. št. 23846 Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; odl. ustja in ostenja 3536 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0725, inv. št. 24634 pokrova; F EKK (N7a); B 5YR 5/4 rdečkasto rjava; keramika; pr. Namizna keramika; NKP5 − pokrov; odl. ustja in ostenja po- u. 130 mm; OHU 10 %. krova; F NK − mejna med N22 in A6a (N5); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 20 %. 3525 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0680, inv. št. 23849 Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; odl. ustja pokro- 3537 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0709, inv. št. 24681 va; F EKK (N13d); B 7.5YR 6/4 svetlo rjava; keramika; pr. u. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 150 mm; OHU 10 %; datacija: sred. ali konec 1.−3. stoletje. posode paličast (okrogel presek, okrogel profil); F NK − sever- nojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. 3526 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0707, inv. št. 23854 Egejska kuhinjska keramika; EKK − pokrov; odl. ustja in ostenja 3538 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0710, inv. št. 25068 pokrova; F EKK (N29); B lisasto rjavo do temno rjavo; kerami- Gradbeni material − keramičen; odl. tubula; F N22; B preloma ka; pr. u. 180 mm; OHU 5 %. 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3527 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 2972, inv. št. 23859 3539 SE 158, kv. 26/C4, PN OST 045, inv. št. 25078 Keramika tankih sten; EKK − vrč s trolistnim ustjem Knossos tip Gradbeni material − keramičen; odl. keramične obloge z 1; odl. dna in ostenja vrča; F EKK (KTS2); B ZP 2.5YR 5/6 rdeča; luknjo ali odl. tegule; keramika. B NP 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 66 mm; OHD 20 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. SE 172 3528 SE 158, kv. 26/D4, PN KER 0444, inv. št. 23913 3540 SE 172, kv. 00/C1, PN KOV 340, inv. št. 20041 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; odl. Novec: nedoločljiv/AE 4/kovan druga pol. 4. stoletja/?/RIC ?; ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B bron; KN 31. lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. 3541 SE 172, kv. 26/C5, PN STE 137, inv. št. 22093 3529 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 2974, inv. št. 24214 Del zataljenega ustja čaše; steklo; dl. 1,8 cm. Kuhinjska keramika; KK39 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; 3542 SE 172, kv. 26/C5, PN KER 0522, inv. št. 22748 odl. ustja in ostenja pekača; F KK − redukcijska z apnencem Svetila; O − Loeschke Xa; odl. noska pečatne oljenke; F O16b; (N10); B 7.5YR 4/1 temno siva; keramika; pr. u. 140 mm; OHU B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 5 %. konec 1.−2./prva pol. 3. stoletja. 3530 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 2976B, inv. št. 24241 3543 SE 172, kv. 26/C5, PN KER 0376, inv. št. 23770 Kuhinjska keramika; IKK3 ali KK46 − skleda z navznoter zapo- Kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja pokrova; F IKK gnjenim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede ali pokrova; F KK − (N18); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 188 mm; oksidacijska z apnencem (N10e); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; OHU 5 %. keramika; pr. u. 185 mm; OHU 5 %; dl. 0 mm; 0 mm; v. 0 mm. 3531 SE 158, kv. 26/C3, PN KER 0913, inv. št. 24272 Kuhinjska keramika; KK52D ali SH1; odl. ostenja z držajem pitosa ali pekve; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika. 784 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3522 3523 3524 3525 3527 3528 3530 3532 3534 3536 3537 3538 3541 3522–3538 SE 158, 3541 SE 172; 3527, 3537, 3541 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. SE 552 3561 SE 552, kv. 00/B3, PN KOV 581, inv. št. 21619 Odl. stebla žeblja; železo; dl. 6,3 cm, š. 0,5 cm, db. 0,4 cm. 3544 SE 552, kv. 00/C3, PN KOV 584, inv. št. 20061 Novec: Augustus/As/kovan 16−6 pr. n. št./Rom/RIC?; izrabljen; 3562 SE 552, kv. 00/C2, PN STE 058, inv. št. 22024 bron; KN 1. Del ustja skodelice s cevasto zavihanim ustjem in nataljenim rebrastim ročajem, dekolorirano steklo, oblika Isings 43; ste- 3545 SE 552, kv. 00/C1, PN KOV 344, inv. št. 20043 klo; dl. 3 cm; datacija: 1. in 2. stoletje. Novec: Antoninus Pius (Diva Fausina I.)/As/kovan od 141/ Rom/RIC ?; bron; KN 12. 3563 SE 552, kv. 00/D3, PN STE 124, inv. št. 22082 Del ročaja stekleničke; steklo; dl. 2,1 cm. 3546 SE 552, kv. 00/B3, PN KOV 586, inv. št. 20072 Novec: Constans ali Constantius II./AE 2/kovan 348−351/Sis/ 3564 SE 552, kv. 00/C3, RIC?; bron; KN 50. PN OST 063, inv. št. 21246 3547 SE 552, kv. 00/C2, PN KOV 326, inv. št. 20036 Odlomek nizke kamnite po- sode s privzdignjenim robom Novec: Constans ali Constantius II./AE 2/kovan 348−361/?/RIC višine 3,5 cm in debeline ?; bron; KN 54. 3−4 cm; petrografsko: granu- 3548 SE 552, kv. 00/C3, PN KOV 335, inv. št. 20039 lit, (morda granatov blestnik); Novec: Constans/Constantius II., Constantius Gallus ali Iulia- kamen; dl. 9 cm, š. 7,5 cm, nus/AE 2/kovan 348−361/?/RIC ?; bron; KN 59. db. 7,3 cm, pr. 41 cm. 3549 SE 552, kv. 00/C2, PN KOV 405, inv. št. 20052 3565 SE 552, kv. 00/C3, Novec: Constantius II (Constantius Gallus ali Iulianus)/AE 3/ PN OST 191, inv. št. 21275 kovan 351−361/?/RIC ?; bron; KN 73. Odlomek marmorne plošče, 3550 SE 552, kv. 00/C3, PN KOV 336, inv. št. 20040 stenska ali talna obloga; petrografsko: rumenkasto Novec: nedoločljiv/AE 3/kovan druga pol. 4. stoletja/?/RIC ?; bel, debelozrnat (zrna do 2,5 bron; KN 27. mm) kalciten marmor brez 3551 SE 552, kv. 00/C3, PN KOV 342, inv. št. 21104 tekstur; cement med zrni Obroček; bron. se raztaplja hitreje kot zrna; kamen alohtone ga izvora; dl. 3552 SE 552, kv. 00/C3, PN KOV 200, inv. št. 21066 8 cm, š. 4,5 cm, db. 1,5 cm. Odl. objemke; bron; db. 1,4 cm, pr. 2,7 cm. 3553 SE 552, kv. 00/C3, PN KOV 337, inv. št. 21103 Odl. pločevine; bron; dl. 0,9 cm, š. 0,8 cm, db. 0,2 cm. 3566 SE 552, kv. 00/C3, PN OST 193, inv. št. 21277 Odlomek marmorne plošče, stenska ali talna obloga; petro- 3554 SE 552, kv. 00/B3, PN KOV 580, inv. št. 21167 grafsko: rumenkasto bel, debelozrnat (zrna do 2,5 mm) kalciten Odl. predmeta, ožganega v ognju; bron; dl. 0,6 cm, š. 0,4 cm, marmor brez tekstur; cement med zrni se raztaplja hitreje kot db. 0,3 cm. zrna; kamen alohtone ga izvora; dl. 7 cm, š. 4 cm, db. 1,5 cm. 3555 SE 552, kv. 00/C3, PN KOV 416, inv. št. 21522 3567 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1862, inv. št. 22182 Odl. trnapravokotnega preseka; železo; dl. 5,5 cm, š. 0,4 cm, Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja krožnika; F Tardopa- db. 0,4 cm. dana (TS4); B 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; slabo 3556 SE 552, kv. 00/C1, PN KOV 343, inv. št. 21480 ohr. v luskah, lisast, mat/rahlo svetleč; B premaza 5YR 5/8 Odl. podolgovatega predmeta okroglega preseka; železo; dl. rumenkasto rdeča; keramika; OHU 2 %; datacija: 30/40−2. 3,1 cm, pr. 0,8 cm. stoletje. 3557 SE 552, kv. 00/C3, PN KOV 578, inv. št. 21617 3568 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1193, inv. št. 22281 Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- Namizna keramika s premazom; KP8, 10; odl. prstanastega ka; železo; dl. 20,5 cm, š. 3,4 cm, db. 0,7 cm. dna sklede; F Pozna sigilata (TS9); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; zelo slabo ohr., mat, nee- 3558 SE 552, kv. 00/C3, PN KOV 829, inv. št. 21754 nakomerne barve; B premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; OHD Odl. paličastega predmeta pravokotnega preseka z razceplje- 100 %; datacija: 2−3. stoletje. no konico; železo; dl. 5,2 cm, š. 1,6 cm, db. 0,9 cm. 3569 SE 552, kv. 00/C2, PN KER 1434, inv. št. 22379 3559 SE 552, kv. 00/C3, PN KOV 829a, inv. št. 21904 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- Odl. paličastega predmeta pravokotnega preseka; železo; dl. kanjem; odl. ostenja skodelice; koleščkanje (trikotniki) na ZP 4,8 cm, š. 1,6 cm, db. 0,8 cm. ostenja; F IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS6); B 3560 SE 552, kv. 00/B3, PN KOV 582, inv. št. 21932 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v Odl. svinčenega okova; svinec; dl. 5,8 cm, š. 2,6 cm, db. luskah, gladek, mat; B premaza nedoločljivo; keramika; dataci- 0,5 cm. ja: tiberijsko obd.−1. (2.) stoletje. 786 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3551 3552 3557 3558 3559 3560 3563 3562 3568 3564 SE 552; 3564 merilo 1 : 6, 3568 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 3570 SE 552, kv. 00/C1, PN KER 1189, inv. št. 22392 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja, ročaja in ostenja skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS25); B 2.5Y 5/1 siva; premaz po celi površini; slabo ohr. (spran), gladek, mat, enakomerne barve; B premaza 2.5Y 2.5/1 črna; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja 3571 SE 552, kv. 00/C2, PN KER 2983, inv. št. 22448 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 60; odl. ustja in ostenja krožnika; dve kaneluri na NP preloma iz roba ustja v ostenje; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah in pod patino, TS7; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 230 mm; OHU 10 %; datacija: 70−zač. 3. stoletja. 3572 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2092, inv. št. 22492 Vzhodna sigilata B2; odl. ustja sklede; F ES B II; B preloma nedoločljivo; B NP nedoločljivo; verjetno ni ohr.; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 300 mm; OHU 7 %; datacija: 1. stoletje pr. n. št.; ?380−480. 3573 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2136, inv. št. 22496 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 1/122; odl. ustja lončka; F EKK; B ZP 5YR 6/6 rdečkasto rume- na; B NP 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; brez premaza; keramika; pr. u. 74 mm; OHU 15 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 3574 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2118, inv. št. 22540 Afriška sigilata; AS − Hayes 17; odl. ustja in ostenja skodelice; F AS − A2; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; slabo ohr. na NP (ZP ni ohr.?); gladek, mat, enako- merne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 15 %; datacija: 180−250/3. stoletje. 3575 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1383, inv. št. 22548 Afriška sigilata; AS − Hayes 31; odl. krožnika (ustje, ostenje, dno); F AS − A/D; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini, dobro ohr., gladek z rahlimi nepravilnostmi− mehurčki, mat; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 280 mm; OHU 25 %; pr. d. 206 mm; OHD 45 %; datacija: 3. stoletje. 3576 SE 552, kv. 00/B3, PN KER 2030, inv. št. 22559 Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. krožnika (pokončno ustje, ostenje, prstanasto dno); F AS − C2; B preloma 10R 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr., ATS2 − spodnji del ZP dobro zaglajen; B premaza 10R 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 296 mm; OHU 10 %; pr. d. 144 mm; datacija: 230−340. 788 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3570 3571 3572 3574 3573 3575 3576 SE 552; 3572 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 3577 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1830, inv. št. 22560 Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; = G3576; F AS − C2; OHU 35 %; OHD 10 %; datacija: 230−340. 3578 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 3199, inv. št. 22562 Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. ustja in ostenja krožnika; F AS − C2; B preloma 10R 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr., ATS2, na NP in ustju ZP, gladek, mat; B premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 320 mm; OHU 5 %; datacija: 230−340. 3579 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2991, inv. št. 22563 Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. prstanastega dna krožni- ka; F AS − C2; B preloma 10R 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr. na NP; ATS2, gladek, tanek, mat; B premaza 10R 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 160 mm; OHD 5 %; datacija: 230−340. 3580 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1316, inv. št. 22570 Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. krožnika (ustje, ostenje, dno); F AS − C3/4; B preloma 10R 5/8 rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; slabo ohr., ATS4; B premaza 10R 5/8 rdeča; ke- ramika; pr. u. 355 mm; OHU 15 %; pr. d. 128 mm; OHD 10 %; datacija: 300−360. 3581 SE 552, kv. 00/B3, PN KER 2031, inv. št. 22569 Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; = G3580; F AS − C3/4; OHU 5 %; datacija: 300−360. 3582 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1832, inv. št. 22584 Afriška sigilata; AS − Hayes 52; odl. ustja in ostenja skodelice; apliciran okras (motiv konja ali leva?) in žleb na NP roba ustja; F AS − C3/4; B preloma 10R 6/6 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr., tanek, mat, gladek, enakomerne barve, na ZP pod robom ustja nepravilno prehaja v dobro zaglajeno površino; B premaza 10R 6/6 svetlo rdeča; kerami- ka; pr. u. 158 mm; OHU 10 %; datacija: 330−400. 3583 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1828, inv. št. 22615 Afriška sigilata; AS − Hayes 58B; odl. ustja in ostenja krožnika; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP nedolo- čljivo; zelo slabo ohr. v luskah na ZP, na NP ni ohr.; B premaza 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 298 mm; OHU 15 %; datacija: 4. stoletje (zač. 5. stoletja). 790 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3578 3579 3580 3581 3582 3583 SE 552, merilo 1 : 2. 3584 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1379, inv. št. 22779 3596 SE 552, kv. 00/C1, PN KER 1452, inv. št. 23506 Svetila; O − Loeschke Xc; odl. pečatne oljenke (ramena, diska, Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja noska, ostenja); F O11; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; ke- amfore trakast (dve kaneluri na NP); F A13b; B ZP 2.5YR 5/4 ramika; pr. u. 60 mm; OHU 25 %; datacija: 3.−4. ali 5. stoletje. rdečkasto rjava; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 3585 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2993, inv. št. 22785 Svetila; O − Loeschke Xc; odl. diska, ramena in noska oljenke; 3597 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2904, inv. št. 23520 F O11; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore 60 mm; OHU 80 %; datacija: 3.−4. ali 5. stoletje. trakast; F A8b; B ZP 5Y 8/2 bledo rumena; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; B NP 5Y 8/2 bledo rumena; keramika. 3586 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1386, inv. št. 22789 Svetila; O − Loeschke Xc; pečatna oljenka; F O11; B preloma 3598 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 0560, inv. št. 23646 7.5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 100 %; pr. d. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- 33 mm; OHD 100 %; datacija: 3.−4./5. stoletje. fore paličast (ovalen presek); F A6b; B ZP 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 7.5YR 3587 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1380, inv. št. 22795 8/6 rdečkasto rumena; keramika. Svetila; O − oljenka z več noski; odl. oljenke z več noski; F O11; B preloma 7.5YR 7/4 roza; keramika; OHU 60 %; OHD 3599 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2093, inv. št. 23706 35 %; datacija: 3.−4. ali 5. stoletje. Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ostenja amfore; F A12b; B ZP 10R 5/6 rdeča; B preloma 5YR 7/6 rdeč- 3588 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1378, inv. št. 22797 kasto rumena; B NP 10R 5/6 rdeča; keramika. Svetila; O − AO − Deneauve VIIIB; odl. ramena, diska in ročaja afriške oljenke; na ramenu niz črtic v reliefu; na disku v reliefu 3600 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1857, inv. št. 23788 prizor ženske figure, ki jezdi? ptiča; F O10; B ZP 2.5YR 6/6 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja svetlo rdeča; B preloma 10R 5/3 šibka rdeča; B NP 10R 5/3 pokrova; F IKK (N28a); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. šibka rdeča; premaz na ZP; slabo ohr., mat, engoba; keramika; u. 160 mm; OHU 5 %. pr. u. 80 mm; OHU 65 %. 3601 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1852, inv. št. 23824 3589 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1856, inv. št. 22866 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ro- − Knossos tip 4; odl. ustja lončka; F EKK (N11a); B lisasto; čaja amfore dvojni paličast (okrogel presek); F A11; B preloma keramika; pr. u. 80 mm; OHU 20 %. 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3602 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2981, inv. št. 23867 3590 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1437, inv. št. 22915 Afriška kuhinjska keramika; AKK − Hayes 23; odl. ustja, ostenja Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja in dna kozice; F AKK − s premazom ali engobo; B preloma amfore, dvopaličast (okrogel presek); F N16; B preloma 5YR nedoločljivo; premaz na NP; zelo slabo ohr. le na NP, prež- 7/6 rdečkasto rumena; keramika. gano, verjetno A2; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 260 mm; OHU 5 %; OHD 5 %; datacija: (druga pol. 2. stoletja) 3591 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2094, inv. št. 22947 3.−(zač.) 4. stoletje. Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- čeno; odl. prstanastega dna amfore; F A16c; B 10YR 8/4 zelo 3603 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2088, inv. št. 23877 bledo rjava; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 20 %; datacija: Afriška kuhinjska keramika; AKK − Ostia I, fig. 261; odl. ustja in sred. 1.−3. stoletje. ostenja krožnika ali pokrova; F AKK − Black Top Ware; B prelo- ma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 292 mm; OHU 3592 SE 552, kv. 00/D3, PN KER 1286, inv. št. 22972 10 %; datacija: antoninsko obd.−konec 4./zač. 5. stoletja. Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. prstanastega dna vrča ali amfore; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 rdečkasto 3604 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 3200, inv. št. 23879 rumena; keramika; pr. d. 74 mm; OHD 20 %. Afriška kuhinjska keramika; AKK − Ostia I, fig. 261; odl. ustja in ostenja krožnika ali pokrova; F AKK − Black Top Ware; B prelo- 3593 SE 552, kv. 00/C2, PN KER 2982, inv. št. 22971 ma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 254 mm; OHU Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; = PN KER 1286; 5 %; datacija: antoninsko obd.−konec 4. ali zač. 5. stoletja. F NK − istrska (N5); pr. d. 74 mm; OHD 20 %. 3605 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 0524, inv. št. 23881 3594 SE 552, kv. 00/C2, PN KER 1370, inv. št. 22992 Kuhinjska keramika; KK1D − lonec z vertikalnim ustjem; odl. Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča ustja lonca; žlebovi na ZP ustja; F KK − redukcijska z apnen- ali male amfore, okrogel presek; F NK − severnojadranska cem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 114 mm; (N22b); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. OHU 7 %. 3595 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2091, inv. št. 23240 Transportno posodje; A − Dr. 6A ali 6B (severnojadranska); odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A16b; B ZP 7.5YR 8/3 roza; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. 792 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3587 3588 3586 3600 3602 3603 3604 3605 SE 552; 3605 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 3606 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1822, inv. št. 23899 3617 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2086, inv. št. 24012 Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. Kuhinjska keramika; KK21 − ročaji grobih loncev ali lončkov ustja lonca; metličenje na NP roba ustja; F KK − oksidacijska z (KKR1B); odl. ročaja lončka paličast (ovalen presek); F KK − apnencem (N10f); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto oranžno do rjavo; u. 200 mm; OHU 15 %. keramika. 3607 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1865, inv. št. 23904 3618 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2109, inv. št. 24181 Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. Kuhinjska keramika; KK3−5 − lonec z izvihanim ustjem natanč- ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B lisasto neje nedoločeno; odl. ostenja lonca; vodoravno metličenje rjavo do črno; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika. 3608 SE 552, kv. 00/B3, PN KER 2032, inv. št. 23907 Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; odl. 3619 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2129, inv. št. 24211 izvihanega ustja in ostenja lonca; F KK − oksidacijska z apnen- Kuhinjska keramika; KK39 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; cem (N12); B ZP lisasto rdeče do temno rjavo; B NP 2.5YR 5/6 odl. ustja in ostenja sklede ali pekve; F KK − oksidacijska z rdeča; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. apnencem (N10f); B lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 360 mm; OHU 5 %. 3609 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2240, inv. št. 23906 Kuhinjska keramika; KK2 − lonec z rahlo izvihanim ustjem; = 3620 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2110, inv. št. 24213 G3608; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); OHU 5 %. Kuhinjska keramika; KK39 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; odl. ustja sklede; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B 3610 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1847, inv. št. 23970 lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 240 mm; OHU 5 %. Kuhinjska keramika; KK7A − lonec z dolgim močno izviha- nim in ravno odrezanim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F 3621 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1833, inv. št. 24215 KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; Kuhinjska keramika; KK40 − skleda z ravno odrezanim ustjem; keramika; pr. u. 84 mm; OHU 15 %. odl. ustja in ostenja skodele ali sklede; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B 5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 3611 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1848, inv. št. 23975 236 mm; OHU 20 %. Kuhinjska keramika; KK7A/B − lonec z dolgim močno izviha- nim in ravno odrezanim ustjem; odl. ustja lonca; F KK − reduk- 3622 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1381, inv. št. 24216 cijska z apnencem (N10); B lisasto oranžno do črno; keramika; Kuhinjska keramika; KK40 − skleda z ravno odrezanim ustjem; pr. u. 200 mm; OHU 5 %. odl. ustja in ostenja skodele ali sklede; aplicirano valovito rebro (z izvlečenimi valovi) na ZP ostenja; F KK − redukcijska z 3612 SE 552, kv. 00/B3, PN KER 2033, inv. št. 23976 apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; Kuhinjska keramika; KK8; odl. izvihanega ustja in ostenja lonca; pr. u. 240 mm; OHU 25 %. F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 170 mm; OHU 10 %. 3623 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2160, inv. št. 24217 Kuhinjska keramika; KK40 − skleda z ravno odrezanim ustjem; 3613 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2128, inv. št. 23988 odl. ustja in ostenja sklede; F KK − redukcijska z apnen- Kuhinjska keramika; KK13 − lonec s kratkim odebeljenim cem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. ustjem, elipsasatega preseka; odl. izvihanega ustja lonca; F 220 mm; OHU 20 %. KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 156 mm; OHU 25 %. 3624 SE 552, kv. 00/B3, PN KER 1188, inv. št. 24218 Kuhinjska keramika; KK40 − skleda z ravno odrezanim ustjem; 3614 SE 552, kv. 00/C2, PN KER 1371, inv. št. 23993 odl. ustja in ostenja skodele ali sklede; aplicirano valovito Kuhinjska keramika; KK14B − lonec s kratkim ostro zapognje- rebro na ZP ostenja; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B nim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − oksidacijska z 5YR 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. 240 mm; OHU 10 %. dimljenjem, z drobnim apnencem (N17); B ZP 5Y 2.5/1 črna; B preloma 2.5YR 5/6 rdeča; B NP 10YR 5/2 sivkasto rjava; 3625 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2155, inv. št. 24220 keramika; pr. u. 165 mm; OHU 15 %. Kuhinjska keramika; KK42 − skleda z rahlo odebeljenim robom ustja; odl. ustja in ostenja sklede; F KK − oksidacijska z apnen- 3615 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1652, inv. št. 23996 cem (N10f); B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B lisasto rjavo Kuhinjska keramika; KK14 − lonec s kratkim ostro zapognjenim do temno rjavo; B NP 7.5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnen-pr. u. 270 mm; OHU 10 %. cem (N10); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; OHU 5 %. 3626 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2114, inv. št. 24227 3616 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1382, inv. št. 24011 Kuhinjska keramika; KK43 − skleda z rahlo navznoter zapo- Kuhinjska keramika; KK20 − lonček z ročajem; odl. ustja, oste- gnjenim ustjem; odl. ustja sklede; F KK − redukcijska z apnen- nja in ročaja vrčka; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); cem (N10c); B ZP 7.5YR 4/3 rdečkasto rjava rjava; B preloma B lisasto oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. 153 mm; 10YR 4/2; B NP 7.5YR 4/3 rdečkasto rjava; keramika; pr. u. OHU 25 %. 240 mm; OHU 5 %. 794 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3610 3613 3614 3616 3621 3622 3625 SE 552, merilo 1 : 3. 3627 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2038, inv. št. 24238 3637 SE 552, kv. 00/B3, PN KER 2034, inv. št. 24342 Kuhinjska keramika; KK46A − skleda z navznoter zapognje- Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; nim ustjem; odl. skodele (ustja, ostenja, dna); na ZP ostenja odl. ravnega dna in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnen- aplicirano plastično rebro z odtisi prstov in metličenjem; cem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. d. 100 mm; obilne primesi na dnu; F KK − oksidacijska groba z apnencem OHD 25 %. (N12); B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B preloma 5YR 4/6 rumenkasto rdeča; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 15 %; pr. d. 3638 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1823, inv. št. 24353 1000 mm; OHD 15 %. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna lonca; ZP zaglajena; F KK − redukcijska z 3628 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2083, inv. št. 24239 apnencem (N10b); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; Kuhinjska keramika; KK46B − skleda z navznoter zapognje- pr. d. 100 mm; OHD 5 %. nim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; 3639 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1825, inv. št. 24361 OHU 5 %. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna lonca; metličenje (navpično) na ZP trupa; F 3629 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1821, inv. št. 24248 KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B ZP lisasto oranžno Kuhinjska keramika; KK49 − skleda ali pekva s trikotnim ustjem do črno; B NP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. (posnetki AS Hayes 61A in 61B?); odl. ustja in ostenja sklede; 120 mm; OHD 5 %. ZP zaglajena; F KK − oksidacijska z apnencem (N10f); B ZP 5YR 3/1 zelo temno siva; B NP 7.5YR 5/4 rdečkasto rjava; 3640 SE 552, kv. 00/C2, PN KER 1107B, inv. št. 24943 keramika; pr. u. 240 mm; OHU 30 %. Kuhinjska keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja lonca; F NK (N17); B lisasto; keramika; OHU 10 %. 3630 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2158, inv. št. 24250 Kuhinjska keramika; KK49 − skleda ali pekva s trikotnim ustjem 3641 SE 552, kv. 00/C2, PN KER 1433, inv. št. 24431 (posnetki AS Hayes 61A in 61B?); odl. ustja in ostenja sklede; F Namizna keramika; NK3 − lonec ali ročka z enostavnim KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do rahlo izvihanim ustjem in žlebom na NP; odl. ustja lonca z črno; keramika; pr. u. 220 mm; OHU 10 %. nastavkom za ročaj; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. 3631 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2112, inv. št. 24264 Kuhinjska keramika; KK52A − pekva; odl. ustja pekve; F KK − 3642 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1315, inv. št. 24432 oksidacijska z apnencem (N10f); B lisasto oranžno do rjavo; Namizna keramika; NK3 − lonec ali ročka z enostavnim rahlo keramika; pr. u. 360 mm; OHU 5 %. izvihanim ustjem in žlebom na NP; odl. ustja lonca; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 3632 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2082, inv. št. 24266 110 mm; OHU 7 %. Kuhinjska keramika; KK52D − pekva; odl. držaja in ostenja pe- kva; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto oranžno 3643 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1866, inv. št. 24442 do rjavo; keramika. Namizna keramika; NK4 − lonec s kratkim rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca z nastavkom za trakast 3633 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2116, inv. št. 24280 ročaj; F NK − istrska (N3a); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 30 %. odl. ravnega dna in ostenja lonca ali sklede; F KK − oksidacij- ska z apnencem (N10e); B lisasto oranžno do rjavo; keramika; 3644 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2085, inv. št. 24482 pr. d. 180 mm; OHD 10 %. Namizna keramika; NK14 − lonci brez vratu, s kratkim ode- beljenim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F NK − severnoja- 3634 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2119, inv. št. 24292 dranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 130 mm; OHU 25 %. odl. ravnega dna in ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP trupa; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto 3645 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1854, inv. št. 24483 rjavo do črno; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 50 %. Namizna keramika; NK14 − lonci brez vratu, s kratkim ode- beljenim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F NK − severnoja- 3635 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2127, inv. št. 24301 dranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 130 mm; OHU 15 %. odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto oranžno do rjavo; 3646 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1831, inv. št. 24496 keramika; pr. d. 120 mm; OHD 5 %. Namizna keramika; NK22 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; odl. ustja sklede/skodele; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdeč- 3636 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2157, inv. št. 24337 kasto rumena; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; odl. ravnega dna in ostenja sklede ali lonca; F KK − redukcijska 3647 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1858, inv. št. 24497 z apnencem (N10b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; Namizna keramika; NK22 − krožnik ali skleda z ravnim ustjem; pr. d. 130 mm; OHD 20 %. odl. ustja in ostenja sklede/skodele; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 200 mm; OHU 5 %. 796 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3627 3628 3629 3644 3646 SE 552, merilo 1 : 3. 3648 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2154, inv. št. 24498 3660 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1827, inv. št. 24769 Namizna keramika; NK24 − krožnik ali skleda s postrani odre- Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; zanim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; žleb na ZP ostenja; odl. dna in ostenja lončka; F NK − istrska (N3a); B 2.5YR 7/6 F NK − istrska (N3a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; svetlo rdeča; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 40 %. pr. u. 240 mm; OHU 10 %. 3661 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2084, inv. št. 24778 3649 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1314, inv. št. 24518 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; Namizna keramika; NK33 − vrč s srednje širokim ustjem; odl. odl. ravnega dna lonca/vrča; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 ustja vrčka; F A11/N22; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 35 %. keramika; pr. u. 60 mm; OHU 10 %. 3662 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1829, inv. št. 24824 3650 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1859, inv. št. 24533 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Namizna keramika; NK35; odl. ustja vrčka; kanelura na vrhu ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 7/6 rdečka- ustja; F NK − istrska (N5); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; kera- sto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 20 %. mika; pr. u. 40 mm; OHU 25 %. 3663 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1850, inv. št. 24827 3651 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1826, inv. št. 24594 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Namizna keramika; NK60 − posnetek egejskega narebrenega ravnega dna lončka ali vrča; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/4 lončka; odl. ustja in ostenja lončka; F NK − severnojadranska roza; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 30 %. (N22b); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 35 %. 3664 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2117, inv. št. 24829 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 3652 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1861, inv. št. 24608 ravnega dna in ostenja lončka ali vrčka; F NK − istrska (N3); B Namizna keramika; NK62 − lonček; odl. ustja lončka; F NK − istr- 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 40 mm; OHD 40 %. ska (N3a); B 7.5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 70 mm; OHU 10 %. 3665 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1851, inv. št. 24838 3653 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2134, inv. št. 24609 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Namizna keramika; NK62 − lonček; odl. ustja lončka; F NK − ravnega dna in ostenja lončka ali vrčka; F NK − istrska (N5); B istrska (N3); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %; 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 35 mm; OHD 25 %. pr. d. 60 mm. 3666 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1853, inv. št. 24892 3654 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1863, inv. št. 24610 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore Namizna keramika; NK62 − lonček; odl. ustja lonca; F NK − z ravnim dnom; odl. prstanastega dna in ostenja lončka ali istrska (N5); B 5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 10 %. vrčka; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kera- mika; pr. d. 44 mm; OHD 25 %. 3655 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1860, inv. št. 24614 Namizna keramika; NK66 − lonec s trikotnim ustjem; odl. 3667 SE 552, kv. 00/C2, PN KER 1676, inv. št. 24927 ustja lonca; F NK − istrska (N3); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja lončka; F NK − keramika; pr. u. 100 mm; OHU 5 %. istrska (N5); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 10 %. 3656 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 1855, inv. št. 24616 3668 SE 552, kv. 00/C3, PN OST 060, inv. št. 25036 Namizna keramika; NK67 − skleda/pokrov z izvihanim/hori- Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule s krožnim žigom zontalnim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede/skodele/pokro- TVLLIAE·A·F.CRISPINAE·; žig: T.A.F.C; pozitiv, okrogel okvir, pr. 80 va; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- mm, črke VL in AE v ligaturi, pikice okrogle, v notranjem krogu ka; pr. u. 300 mm; OHU 5 %. premera 43 mm je raven napis T·A·F·C, ohr. 100%; F N22; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; OHU 15 %; dl. 3657 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 2135, inv. št. 24617 210 mm; š. 120 mm; v. 30 mm; datacija: 1. stoletje. Namizna keramika; NK67 − skleda ali pokrov z izvihanim/ho- rizontalnim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; F NK − istrska SE 561 (N3); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 280 mm; OHU 5 %. 3669 SE 561, kv. 00/D2, PN KOV 402, inv. št. 21116 Medicinska/kozmetična žlička; bron; dl. 4,7 cm, š. 0,6 cm, 3658 SE 552, kv. 00/C3, PN KER 0525, inv. št. 24697 db. 0,1 cm. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča (ena kanelura na ZP in NP); F NK − istrska (N5); B 5YR 3670 SE 561, kv. 00/D2, PN KOV 588, inv. št. 21168 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Odl. traku; bron; dl. 3,8 cm, š. 0,2 cm, db. 0,1 cm. 3659 SE 552, kv. 00/C1, PN KER 1451, inv. št. 24719 3671 SE 561, kv. 00/D2, PN KOV 843, inv. št. 21769 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Odl. držaja orodja ali ključa; železo; dl. 6,1 cm, š. 1,7 cm, amfore ali vrča trakast (tri kanelure na ZP); F NK − severnoja- db. 0,6 cm. dranska (N22); B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika. 3672 SE 561, kv. 00/D2, PN KOV 583, inv. št. 21620 Žebelj s pravokotno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 6,2 cm, š. 1,5 cm, db. 0,5 cm. 798 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3648 3668 3669 3670 3671 3648, 3668 SE 552, 3669–3671 SE 561; 3648 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 3673 SE 561, kv. 00/D2, PN KOV 842, inv. št. 21768 3684 SE 561, kv. 00/D2, PN KER 2226, inv. št. 23998 Žebelj z glavico nepravilne oblike in trnom kvadratnega pre- Kuhinjska keramika; KK14A − lonec s kratkim ostro zapognje- seka; železo; dl. 6,5 cm, š. 1,3 cm, db. 1,0 cm. nim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B N 3 zelo temno siva; keramika; pr. u. 3674 SE 561, kv. 00/E2, PN KOV 836, inv. št. 21763 120 mm; OHU 10 %. Žebelj z glavico nepravilne oblike in trnom pravokotnega preseka; železo; dl. 6,9 cm, š. 3,7 cm, db. 0,4 cm. 3685 SE 561, kv. 00/D2, PN KER 2228, inv. št. 24042 Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, 3675 SE 561, kv. 00/D2, PN KOV 579, inv. št. 21618 navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; Žebelj s ploščato glavico in trnom kvadratnega preseka; žele- odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B zo; dl. 6,3 cm, š. 1,9 cm, db. 0,65 cm. lisasto oranžno do črno; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. 3676 SE 561, kv. 00/D2, PN KER 1520, inv. št. 22622 3686 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2206, inv. št. 24232 Afriška sigilata; AS − Hayes 67; = G3678; F AS − D1; OHD Kuhinjska keramika; KK45 − skleda z navznoter zapognje- 5 %; datacija: druga pol. 4. stoletja. nim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; F KK − redukcijska 3677 SE 561, kv. 00/E1, PN KER 2201, inv. št. 22621 z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. Afriška sigilata; AS − Hayes 67; = G3678; F AS − D1; OHU 220 mm; OHU 20 %. 8 %; datacija: druga pol. 4. stoletja. 3687 SE 561, kv. 00/D2, PN KER 1519, inv. št. 24233 3678 SE 561, kv. 00/D2, PN KER 1981, inv. št. 22623 Kuhinjska keramika; KK45 − skleda z navznoter zapognjenim Afriška sigilata; AS − Hayes 67; odl. sklede (izvihano ustje, ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; ZP zaglajena; F KK − re- prstanasto dno in ostenje); dva žleba na ustju; na NP dna štiri dukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; koncentrični žlebi in žigosan okras: stil Aii − palmete (Hayes 3 keramika; pr. u. 260 mm; OHU 5 %. = Atlante 112) in lunce (Hayes 73k = vAtlante 137); F AS − D1; 3688 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2203, inv. št. 24235 B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu Kuhinjska keramika; KK45 − skleda z navznoter zapognje- ZP; zelo slabo ohr., mat, gladek, enakomerne barve; B pre- nim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; F KK − redukcijska maza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 408 mm; OHU z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 27 %; pr. d. 152 mm; OHD 25 %; dl. mm; š. mm; v. 67 mm; 260 mm; OHU 10 %. datacija: druga pol. 4. stoletja. 3689 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2213, inv. št. 24234 3679 SE 561, kv. 00/D2, PN KER 2915, inv. št. 22652 Kuhinjska keramika; KK45 − skleda z navznoter zapognjenim Afriška sigilata; AS − prod. D nedoločljivo; odl. prstanastega ustjem; = G3688; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); dna sklede; dva koncentrična žleba na NP dna; F AS − D2; B OHU 5 %. preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah, gladek, bleščeč, enakomerne barve; B 3690 SE 561, kv. 00/E1, PN KER 1980, inv. št. 24237 premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 15 %; Kuhinjska keramika; KK45 − skleda z navznoter zapognje- datacija: 4−5. stoletje. nim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 3680 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2273, inv. št. 22990 220 mm; OHU 5 %. Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča ali amfore trakast (ena kanelura na ZP in NP); F NK − severnoja- 3691 SE 561, kv. 00/D2, PN KER 1984, inv. št. 24236 dranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Kuhinjska keramika; KK45 − skleda z navznoter zapognje- nim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede; F KK − redukcijska 3681 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2268, inv. št. 23353 z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. Transportno posodje; AA − Africana II ali Keay 25; odl. zatiča 220 mm; OHU 5 %. in ostenja amfore; F A8a; B ZP 5YR 5/6 rumenkasto rdeča; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; OHD 100 %; 3692 SE 561, kv. 00/E1, PN KER 2193, inv. št. 24246 datacija: 3.−sred. 5. stoletja. Kuhinjska keramika; KK48 − skleda ali pekva s trikotnim ustjem (posnetki AS Hayes 61A in 61B?); odl. ustja in ostenja sklede; 3682 SE 561, kv. 00/D2, PN KER 1983, inv. št. 23991 dva pasova poševnih vrezov koleščkanje) na ZP ostenja; F Kuhinjska keramika; KK14B − lonec s kratkim ostro zapognje- KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B ZP 5YR 4/3 rdečkasto nim ustjem; = G3683; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); rjava; B preloma 10YR 4/2 temno sivkasto siva; B NP 5YR 4/3 B lisasto rjavo do črno; keramika; OHU 15 %. rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 280 mm; OHU 10 %. 3683 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2210, inv. št. 23992 3693 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2204, inv. št. 24247 Kuhinjska keramika; KK14B − lonec s kratkim ostro zapognje- Kuhinjska keramika; KK48 − skleda ali pekva s trikotnim ustjem nim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; F KK − redukcijska (posnetki AS Hayes 61A in 61B?); odl. ustja sklede; dva pasova z apnencem (N10); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. poševnih vrezov koleščkanje) na ZP ostenja; F KK − reduk- 165 mm; OHU 25 %. cijska z apnencem (N10b); B 7.5YR 4/3 rdečkasto rjava rjava; keramika; OHU 20 %. 800 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3678 3673 3679 3675 3683 3686 3692 SE 561; 3673, 3675, 3679 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 3694 SE 561, kv. 00/E1, PN KER 2195, inv. št. 24256 3705 SE 561, kv. 00/E1, PN KER 1985, inv. št. 24666 Kuhinjska keramika; KK52C − pekva; odl. držaja pekve ali Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja pitosa; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto rjavo vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severnojadranska do temno rjavo; keramika. (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3695 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2207, inv. št. 24275 3706 SE 561, kv. 00/E2, PN OST 174, inv. št. 25024 Kuhinjska keramika; KK52 − pekva; odl. ostenja in držaja pe- Gradbeni material; tegula CRISPINI; tegula z napisom CR. ; žig: kve; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B lisasto oranžno CRISPINI. do temno rjavo; keramika. SE 562 3696 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2214, inv. št. 24311 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 3707 SE 562, kv. 00/E2, PN KOV 597, inv. št. 20057 odl. ravnega dna in ostenja sklede; obilne primesi na dnu; F Novec: Constantius Gallus/AE 3/kovan 352−354/Akvileja/RIC KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do temno 200; bron; KN 70. rjavo; keramika; pr. d. 140 mm; OHD 5 %. SE 127 3697 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2209, inv. št. 24314 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 3708 SE 127, kv. 26/A1, PN KER 0519, inv. št. 22854 odl. ravnega dna in ostenja sklede; obilne primesi na dnu; F Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do temno ročaja amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A11b; B rjavo; keramika; pr. d. 160 mm; OHD 25 %. preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3698 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2208, inv. št. 24327 3709 SE 127, kv. 26/A1, PN KER 0518, inv. št. 22874 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. odl. ravnega dna in ostenja sklede; obilne primesi na dnu; F ročaja amfore. paličast (okrogel presek) − dvojni; F A11b; B KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. keramika; pr. d. 120 mm; OHD 15 %. 3710 SE 127, kv. 26/A1, PN KER 0520, inv. št. 23021 3699 SE 561, kv. 00/D2, PN KER 2225, inv. št. 24346 Transportno posodje; A − Dr. 6B zgodnja (sisenna); odl. ustja Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; amfore; F A16a; B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 128 mm; odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F OHU 25 %; datacija: prva četrt. 1. stoletja?. KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno rjavo do 3711 SE 127, kv. 26/A1, PN KER 0521, inv. št. 23023 črno; keramika; pr. d. 110 mm; OHD 15 %. Transportno posodje; A − Dr. 6B zgodnja (sisenna); odl. ustja 3700 SE 561, kv. 00/E1, PN KER 2194, inv. št. 24351 amfore; F A16a; B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 128 mm; Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; OHU 15 %; datacija: prva četrt. 1. stoletja?. odl. ravnega dna in ostenja lonca ali sklede; obilne primesi na 3712 SE 127, kv. 26/A1, PN OST 031, inv. št. 24964 dnu; F KK − redukcijska z apnencem (N10c); B lisasto rjavo do Uporabni predmeti; utež za ribiško mrežo; F A11/N22; B črno; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 25 %. preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 35 mm; OHU 3701 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2202, inv. št. 24362 100 %; dl. mm; 35 mm; v. 24 mm. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; SE 101 odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksidacijska z apnencem (N10d); B lisasto oranžno do rjavo; 3713 SE 101, kv. 00/A1, PN KER 1218, inv. št. 22607 keramika; pr. d. 120 mm; OHD 20 %. Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; F AS − D2; B preloma nedoločljivo; premaz na NP in zg. delu 3702 SE 561, kv. 00/D2, PN KER 1982, inv. št. 24414 ZP; slabo ohr. in prežgan; B premaza nedoločljivo; keramika; Afriška kuhinjska keramika; M2 − melnica z izlivom in hori- pr. u. 390 mm; OHU 5 %; datacija: (360/370) 400−450. zontalnim kaneliranim ovratnikom − Fulford 22; odl. ustja z izlivom in ostenja melnice; horizontalni rob ima tri kanelure 3714 SE 101, kv. 00/A1, PN KER 1401, inv. št. 22815 na ZP; F Varia (N35); B 5Y 8/3 bledo rumena; keramika; pr. u. Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ustja amfore; F A44; B 300 mm; OHU 35 %. preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 20 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (ko- 3703 SE 561, kv. 00/E2, PN KER 2211, inv. št. 24546 nec) 1. stoletja. Namizna keramika; NK42; odl. ustja in ostenja vrča z na- stavkom za ročaj; F A11/N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto 3715 SE 101, kv. 00/A1, PN KER 1217, inv. št. 22907 rumena; keramika; pr. u. 80 mm; OHU 30 %. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja amfore. paličast (okrogel presek); F A8b; B 2.5YR 5/6 rdeča; 3704 SE 561, kv. 00/E1, PN KER 2196, inv. št. 24660 keramika. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča trakast (ena kanelura na ZP in NP); F NK − istrska (N3); B 3716 SE 101, kv. 00/B1, PN KOV 331, inv. št. 21476 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Žebelj, močno korodiran; železo; dl. 5 cm, db. 0,5 cm. 802 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3694 3695 3702 3703 3710 3714 3694–3703 SE 561, 3710 SE 127, 3714 SE 101; merilo 1 : 3 3717 SE 101, kv. 00/B1, PN STE 123, inv. št. 22081 3731 SE 101, kv. 00/C1, PN KOV 339, inv. št. 21479 Del rahlo vboklega dna čaše z nataljeno prstanasto nogo in Kljuka; železo; dl. 5,6 cm, š. 1,9 cm, db. 0,3 cm. ravnim ostenjem; steklo; pr. 2,5 cm; datacija: 2. ali 3. stoletje. 3732 SE 101, kv. 00/C1, PN KOV 346, inv. št. 21481 3718 SE 101, kv. 00/B2, PN KOV 332, inv. št. 20038 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Novec: nedoločljiv/AE 4/kovan druga pol. 4. stoletja/?/RIC ?; železo; dl. 3,8 cm, š. 1,7 cm, db. 0,6 cm. bron; KN 29. 3733 SE 101, kv. 00/C1, PN KOV 347, inv. št. 21482 3719 SE 101, kv. 00/B2, PN KOV 327, inv. št. 21101 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Odl. trna žebljička ali zakovice; bron; dl. 0,4 cm, db. 0,2 cm. železo; dl. 8,7 cm, š. 2,1 cm, db. 1 cm. 3720 SE 101, kv. 00/B2, PN KOV 333, inv. št. 21477 3734 SE 101, kv. 00/C1, PN STE 057, inv. št. 22023 Odl. klina ali trna kvadratnega preseka; železo; dl. 9,5 cm, db. Del okenskega stekla; steklo; dl. 6,1 cm, š. 4,3 cm. 0,8 cm. 3735 SE 101, kv. 00/C1, PN KER 1324, inv. št. 22235 3721 SE 101, kv. 00/B2, PN KER 1436, inv. št. 24388 Padska sigilata; ITS − Consp. B 3; odl. dna in noge skodelice; Kuhinjska keramika; KKP1 − pokrov z držajem orlo bifido; F Tardopadana (TS4); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP ne- odl. ustja in ostenja sklede ali pokrova; F KK − redukcijska z določljivo; ni ohr.; keramika; pr. d. 56 mm; OHD 25 %; datacija: apnencem (N10b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; 1.−prva pol. 2. stoletja. pr. d. 190 mm; OHD 10 %. 3736 SE 101, kv. 00/C1, PN KER 1428, inv. št. 22302 3722 SE 101, kv. 00/B2, PN KER 1554, inv. št. 24489 Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 − Ricci 2/231 pozni, Namizna keramika; NK20 − lonček s trikotnim ustjem; odl. neokr; odl. ustja in ostenja skodelica; žleb na ZP ustja; F IKTS ustja lonca; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in − redukcijska s premazom, mehka (KTS24); B 5Y 8/1 bela; A6a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; premaz po celi površini; slabo ohr. (spran in odluščen), gladek, OHU 10 %. mat, lisast; B premaza 2.5Y 5/2 sivkasto rjava; keramika; pr. u. 134 mm; OHU 10 %; datacija: (druga pol.) flavijsko obd./konec 3723 SE 101, kv. 00/B2, PN KER 0847, inv. št. 24530 1. stoletja−(sred.) 2. stoletje. Namizna keramika; NK34 − vrč s srednje širokim ustjem; odl. ustja lončka; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdeč- 3737 SE 101, kv. 00/C1, PN KER 1441, inv. št. 22572 kasto rumena; keramika; pr. u. 60 mm; OHU 10 %. Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. ustja skodele; žleb na NP in ZP ustja; F AS − C3/4; B preloma 10R 6/8 svetlo rdeča; pre- 3724 SE 101, kv. 00/B2, PN KER 0846, inv. št. 24727 maz na NP in zg. delu ZP; dobro ohr., gladek, mat, enakomer- Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja ne barve; B premaza 10R 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 180 mm; vrča trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska (N5); B 7.5YR OHU 5 %; datacija: 300−360. 8/4 roza; keramika. 3738 SE 101, kv. 00/C1, PN KER 1443, inv. št. 22774 3725 SE 101, kv. 00/B2, PN KER 1435, inv. št. 24754 Svetila; O − Loeschke Xb; odl. ramena pečatne oljenke; F Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; O16b; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdeč- 80 mm; OHU 15 %; datacija: 2.−3. (4./5.) stoletje. kasto rumena; keramika; pr. d. 130 mm; OHD 10 %. 3739 SE 101, kv. 00/C1, PN KER 1442, inv. št. 23873 3726 SE 101, kv. 00/B2, PN KER 1471, inv. št. 24828 Afriška kuhinjska keramika; AKK − Hayes 197; odl. ustja in Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ostenja lonca; žleb na robu ustja; kanelure na NP ostenja; F ravnega dna in ostenja posode; F NK − severnojadranska AKK − Black Top Ware; B ZP 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP (N22); B 2.5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 55 %. 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; premaz na ZP ustja; patina pepelnata, 3727 SE 101, kv. 00/B3, PN KOV 205, inv. št. 20023 slabo ohr., mat; keramika; pr. u. 190 mm; OHU 10 %; datacija: Novec: nedoločljiv/AE 3/kovan druga pol. 3. stoletja/?/RIC ?; druga tretjina 2.−konec 3. stoletja (konec 4. stoletja). bron; KN 28. 3740 SE 101, kv. 00/C1, PN KER 1438, inv. št. 23874 3728 SE 101, kv. 00/B3, PN KER 2763, inv. št. 24612 Afriška kuhinjska keramika; AKK − Hayes 197; odl. ustja lonca; Namizna keramika; NK63 − lonček z vertikalnim profiliranim žleb na robu ustja; F AKK − Black Top Ware; B ZP 7.5YR 8/6 ustjem; odl. okrašenega ostenja; tri horizontalni žlebovi na rdečkasto rumena; B NP 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; brez pre- ramenu; F Varia (KTS27); B ZP 10YR 2/1 črna; B preloma 10YR maza; keramika; pr. u. 190 mm; OHU 10 %; datacija: druga 8/3 zelo bledo rjava; B NP 10YR 2/1 črna; brez premaza; tretjina 2.−konec 3. stoletja (konec 4. stoletja). keramika. 3741 SE 101, kv. 00/C1, PN KER 1440, inv. št. 24167 3729 SE 101, kv. 00/C1, PN KOV 345, inv. št. 21105 Namizna keramika; KK31A/B − globularni lonci s kratkim, rav- Odl. predmeta kvadratnega preseka; bron; dl. 1,2 cm, š. nim in profiliranim robom ustja; odl. ustja lonca; F KK − oksi- 0,5 cm, db. 0,4 cm. dacijska brez apnenca (N13b); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 15 %. 3730 SE 101, kv. 00/C1, PN KOV 334, inv. št. 21102 Odl. predmeta; bron; dl. 1 cm, š. 0,6 cm, db. 0,3 cm. 804 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3717 3721 3722 3734 3731 3737 3736 3739 3740 SE 101; 3721, 3722 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 3742 SE 101, kv. 00/C1, PN KER 1427, inv. št. 24411 3754 SE 101, kv. 00/C2, PN KER 1517, inv. št. 23728 Namizna keramika; SVK5 − skodelica; odl. prstanastega dna Transportno posodje; PA5 − pokrovček za amforo izdelan na skodelice; F SVK; B preloma nedoločljivo; slabo ohranjen vretenu; pokrov amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz; keramika; pr. d. 45 mm; OHD 10 %. keramika; pr. u. 51 mm; OHU 90 %; datacija: 1.−5. stoletje. 3743 SE 101, kv. 00/C1, PN KER 1439, inv. št. 24513 3755 SE 101, kv. 00/C2, PN KER 1518, inv. št. 24111 Namizna keramika; NK32 − vrč s srednje širokim ustjem; odl. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ustja in ročaja vrča trakast (dve rebri na ZP); F NK − severnoja- ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. dranska (N22b); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13a); B lisasto 54 mm; OHU 20 %. rjavo do črno; keramika; OHU 2 %. 3744 SE 101, kv. 00/C1, PN KER 1426, inv. št. 24901 3756 SE 101, kv. 00/C2, PN KER 0513, inv. št. 24704 Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja ravnim dnom; odl. prstanastega dna posode; F NK − severno- vrča paličast (okrogel presek); F NK − istrska (N3); B 10YR 8/4 jadranska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. zelo bledo rjava; keramika. 80 mm; OHD 25 %. 3757 SE 101, kv. 00/C3, PN KOV 325, inv. št. 21100 3745 SE 101, kv. 00/C2, PN KOV 328, inv. št. 20037 Odl. orodja s špico na koncu; bron; dl. 5,2 cm, š. 0,5 cm, Novec: Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulia- db. 0,4 cm. nus/AE 3/kovan 348−361/?/RIC ?; bron; KN 64. 3758 SE 101, kv. 00/C3, PN KOV 330, inv. št. 21922 3746 SE 101, kv. 00/C2, PN KOV 398, inv. št. 21923 Odl. ploščatega predmeta; svinec; dl. 2,8 cm, š. 2 cm, Svinčena plomba; svinec; dl. 5,6 cm, š. 4,9 cm, db. 2,2 cm. db. 0,2 cm. 3747 SE 101, kv. 00/C2, PN KOV 397, inv. št. 21514 3759 SE 101, kv. 00/C3, PN KOV 338, inv. št. 21478 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Žebelj z glavico nepravilne oblike in trnom kvadratnega pre- železo; dl. 4,5 cm. seka; železo; dl. 9,6 cm, š. 2,3 cm, db. 0,6 cm. 3748 SE 101, kv. 00/C2, PN KOV 396, inv. št. 21513 3760 SE 101, kv. 00/C3, PN STE 135, inv. št. 22091 Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Del ravnega ostenja čaše s cevastim ustjem; steklo; dl. 1,8 cm, železo; dl. 5,5 cm. š. 1,1 cm; datacija: 1.−3. stoletje. 3749 SE 101, kv. 00/C2, PN OST 059, inv. št. 21220 3761 SE 101, kv. 00/C3, PN KER 1323, inv. št. 22640 Odl. obdelane kosti; kost. Afriška sigilata; AS − Hayes 52/70; odl. ustja in ostenja sko- delice; verjetno plitka kanelura na robu ustja; F AS − D1; B 3750 SE 101, kv. 00/C2, PN STE 056, inv. št. 22022 preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; Del noge in ostenja čaše iz dekoloriranega stekla z okrasom ni ohr.; B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 200 mm; OHU arkad in izvlečenih čepkov oz. izrastkov; noga posebej pihana 10 %; datacija: zač. ali prva pol. 5. stoletja. in nataljena, prosto pihano, 2 × nabrano steklo; steklo; dl. 6,1 cm, š. 4,3 cm; datacija: druga pol. 1.−prva četrt. 3. stoletja. 3762 SE 101, kv. 00/C3, PN KER 1185, inv. št. 22695 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena volutne oljenke; 3751 SE 101, kv. 00/C2, PN KER 1190, inv. št. 22260 rame IIIa; F O1c; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; premaz Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; na ZP; slabo ohr., O1; B premaza 2.5YR 3/1 zelo temno siva; odl. ostenja skodelice; v reliefu motiv palmete; F Sarius; B keramika; pr. u. 70 mm; OHU 15 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, stoletja. dobro ohr., TS8; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; dataci- ja: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. 3763 SE 101, kv. 00/C3, PN KER 1420, inv. št. 24116 Namizna keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 3752 SE 101, kv. 00/C2, PN KER 1373, inv. št. 22458 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 80; odl. prstanastega dna odl. ustja in ostenja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca skodelice; kanelure na NP dna; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 (N13b); B lisasto oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. rdečkasto rumena; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v 140 mm; OHU 10 %. luskah in pod patino, TS7; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 25 %; datacija: 80−150. 3764 SE 101, kv. 00/C3, PN KER 1186, inv. št. 24674 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 3753 SE 101, kv. 00/C2, PN KER 1372, inv. št. 22463 vrčka trakast (dve rebri na ZP); F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 80; odl. ustja skodelice; rdečkasto rumena; keramika. F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP nedo- ločljivo; ni ohr. ali ga sploh ni bilo; B premaza nedoločljivo; 3765 SE 101, kv. 00/C3, PN KER 1419, inv. št. 24900 keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %; datacija: 80−150. Namizna keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z ravnim dnom; odl. prstanastega dna posode; F NK − istrska (N5); B ZP 2.5Y 8/3 bledo rumena; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 15 %. 806 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3742 3743 3746 3750 3751 3752 3753 3757 3758 3754 3760 3761 SE 101; 3758 merilo 1 : 1, 3742, 3754 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 3766 SE 101, kv. 00/D1, PN KOV 414, inv. št. 21120 3778 SE 101, kv. 00/D2, PN KER 1182, inv. št. 22462 Odl. ploščice z zakovico; bron; dl. 13 cm, š. 1,1 cm, db. Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 80; odl. ustja in ostenja 0,3 cm. skodelice; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; ni ohranjen; B premaza nedoločljivo; 3767 SE 101, kv. 00/D1, PN STE 059, inv. št. 22025 keramika; pr. u. 180 mm; OHU 15 %; datacija: 80−150. Lijakasto izvihano zataljeno ustje čaše (?); steklo; pr. 7,6 cm. 3779 SE 101, kv. 00/D2, PN KER 2779, inv. št. 22629 3768 SE 101, kv. 00/D1, PN KER 1597, inv. št. 22587 Afriška sigilata; AS − Hayes 67; odl. ustja sklede; žleb na robu Afriška sigilata; AS − Hayes 61A; odl. ustja in ostenja krožni- ustja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na ka; F AS − D1; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; srednje ohr., mat, gladek; B premaza 2.5YR NP in zg. delu ZP; slabo ohr. (spran), gladek, mat; B premaza 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 310 mm; OHU 5 %; datacija: 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 270 mm; OHU 5 %; 350−460. datacija: 350−410/420. 3780 SE 101, kv. 00/D2, PN KER 1192, inv. št. 22660 3769 SE 101, kv. 00/D1, PN KER 2911, inv. št. 22613 Afriška sigilata; AS − prod. D (žig Aii−Aiii); odl. dna krožnika; Afriška sigilata; AS − prod. D nedoločljivo; odl. dna krožnika; F na NP dna žigosan okras zamejen s koncentričnimi žlebi: na AS − D1; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; premaz na NP in zunanjem pasu stil Aii (mogoče Aiii) ali El Mahrine I.2/2 − zg. delu ZP; zelo slabo ohr. v luskah; B premaza nedoločljivo; palmeta (Hayes št.4 = Atlante 114 = El Mahrine 4.2), štiri kon- keramika; pr. d. 140 mm; OHD 10 %; datacija: 4.−5. stoletje. centrični krogci (Hayes št. 27 = Atlante 11 = El Mahrine 8.1); F 3770 SE 101, kv. 00/D1, PN KER 1639, inv. št. 22624 AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP in Afriška sigilata; AS − Hayes 67; = G3678; F AS − D1; OHU zg. delu ZP; zelo slabo ohr.; B premaza nedoločljivo; keramika; 5 %; datacija: druga pol. 4. stoletja. datacija: 350−450. 3771 SE 101, kv. 00/D1, PN KER 1191, inv. št. 22794 3781 SE 101, kv. 00/D2, PN KER 0552, inv. št. 22864 Svetila; O − Loeschke IX ali X; odl. ramena pečatne oljenke; F Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ro- O3a; B preloma nedoločljivo; keramika; OHU 30 %; datacija: čaja amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A6c; B 5YR 7/6 2.−3. stoletje. rdečkasto rumena; keramika. 3772 SE 101, kv. 00/D1, PN KER 1462, inv. št. 23330 3782 SE 101, kv. 00/D2, PN KER 1556, inv. št. 24718 Transportno posodje; AA − Keay 25.1; odl. ustja amfore; Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja F A9b; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. vrčka trakast (ena kanelura na ZP in NP); F NK − istrska (N3a); 130 mm; OHU 10 %; datacija: 4. stoletje. B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3773 SE 101, kv. 00/D1, PN KER 1461, inv. št. 24721 3783 SE 101, kv. 00/E1, PN KOV 394, inv. št. 20050 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja Novec: Licinius I./Cen/kovan 321/Are/RIC 324; bron; KN 39. vrča trakast (1kanelura na ZP in NP); F NK − severnojadranska 3784 SE 101, kv. 00/E1, PN KOV 404, inv. št. 21517 (N22); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; 3774 SE 101, kv. 00/D1, PN KER 1460, inv. št. 24730 železo; dl. 8,8 cm. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 3785 SE 101, kv. 00/E1, PN STE 136, inv. št. 22092 vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severnojadranska Del zapestnice polkrožnega preseka iz neprosojnega (temno (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. vijoličastega) stekla (PN 54 in PN 136 sta morda oba del ene 3775 SE 101, kv. 00/D1, PN OST 109, inv. št. 25017 zapestnice); steklo; dl. 3,8 cm; datacija: 3. in 4. stoletje. Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/ 3786 SE 101, kv. 00/E1, PN KER 0554, inv. št. 22616 ISPI/…; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr... ISPI.., slabo Afriška sigilata; AS − Hayes 59; odl. ostenja krožnika; navpič- viden, 58 × 16 mm; F N22; B preloma 2.5YR 7/4 roza; B NP ne kanelure na ZP ostenja; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 2.5Y 8/3 bledo svetlo rdeča; premaz na NP in zg. delu ZP; ni ohr.; B premaza rumena; keramika; OHU 2 %; dl. 98 mm; š. 84 mm; v. 25 mm; nedoločljivo; keramika; datacija: 340/350−420. datacija: 1. stoletje. 3787 SE 101, kv. 00/E1, PN KER 0028, inv. št. 23938 3776 SE 101, kv. 00/D2, PN KOV 341, inv. št. 20042 Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; Novec: Claudius II./An/kovan 268−270/Rom/RIC 48F; bron; odl. okrašenega ostenja lonca z izvihanim ustjem; vodorav- KN 21. no metličenje na ZP ostenja; F KK − redukcijska z apnencem 3777 SE 101, kv. 00/D2, PN KER 1183, inv. št. 22365 (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika. Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; 3788 SE 101, kv. 00/E2, PN KOV 399, inv. št. 20051 F IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS23); B 2.5Y 7/1 Novec: Valens/AE 3/kovan 364−378/?/RIC ?; bron; KN 75. svetlo siva; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. (spran); B premaza nedoločljivo; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva 3789 SE 101, kv. 00/E2, PN KOV 111, inv. št. 21032; pol. 2. stoletja. Odl. bronaste pločevine; bron; dl. 3,8 cm, š. 1,4 cm, db. 0,1 cm. 808 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3767 3768 3769 3775 3777 3780 3785 3789 3786 SE 101, merilo 1 : 2. 3790 SE 101, kv. 00/E2, PN KOV 400, inv. št. 21515 3803 SE 101, kv. 1/A1, PN KER 1531, inv. št. 24741 Žebelj, tanek in korodiran; železo; dl. 4 cm. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − istrska (N3); B 5YR 3791 SE 101, kv. 00/E2, PN KOV 401, inv. št. 21961 7/6 rdečkasto rumena; keramika. Podolgovata jagoda okroglega preseka iz zelene steklene paste; steklo; dl. 0,9 cm, db. 0,4 cm. 3804 SE 101, kv. 1/A1, PN KER 1491, inv. št. 24755 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; 3792 SE 101, kv. 00/E2, PN KER 2980, inv. št. 24313 odl. ravnega dna in ostenja posode; F NK − istrska (N5); B 5YR Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 20 %. odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na dnu; F KK − reduk- cijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo do črno; keramika; 3805 SE 101, kv. 1/A2, PN KOV 408, inv. št. 21118 pr. d. 100 mm; OHD 5 %. Odl. ploščice; bron; dl. 1,2 cm, š. 1,1 cm, db. 0,2 cm. 3793 SE 101, kv. 00/E2, PN KER 1181, inv. št. 24357 3806 SE 101, kv. 1/A2, PN KOV 407, inv. št. 21518 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Odl. žeblja, trna kvadratnega preseka; železo; dl. 4 cm. odl. ravnega dna lonca ali sklede; F KK − redukcijska z apnen- cem (N10b); B lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. d. 3807 SE 101, kv. 1/B1, PN KOV 890, inv. št. 21814 100 mm; OHD 10 %. Klin ali ključ; železo; dl. 12 cm. 3794 SE 101, kv. 00/E6, PN KER 0166, inv. št. 22831 3808 SE 101, kv. 1/B1, PN KOV 403, inv. št. 21516 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ustja Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; amfore; F A6b; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. železo; dl. 7,8 cm. 145 mm; OHU 15 %. 3809 SE 101, kv. 1/B1, PN KER 1506, inv. št. 23689 3795 SE 101, kv. 00/E6, PN KER 0061, inv. št. 23288 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A−B; odl. ustja amfore trakast (dve rebri na ZP); F A21; B preloma 5YR 5/6 amfore; F A3a; B ZP 2.5YR 4/2 temno rdečkasto siva; B pre- rumenkasto rdeča; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. loma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 3810 SE 101, kv. 1/B1, PN KER 1478, inv. št. 23957 20 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; 3796 SE 101, kv. 00/E6, PN KER 0202, inv. št. 24639 odl. ustja lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 5 %. vrča paličast (debel, pravokoten, kanelura na ZP in NP); F 3811 SE 101, kv. 1/B1, PN KER 1477, inv. št. 24347 NK − severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 7/8 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoloče- rdečkasto rumena; keramika. no; odl. ravnega dna lonca; F KK − oksidacijska z apnencem 3797 SE 101, kv. 1/A1, PN KOV 406, inv. št. 21117 (N10e); B lisasto oranžno do rjavo; keramika; pr. d. 150 mm; Odl. igle; bron; dl. 1 cm, db. 0.15 cm. OHD 10 %. 3798 SE 101, kv. 1/A1, PN KOV 409, inv. št. 21119 3812 SE 101, kv. 1/B1, PN KER 1082, inv. št. 24708 Odl. ploščice, na vrhu zavihane; bron; dl. 1,3 cm, š. 0,8 cm, db. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 0,3 cm. amfore ali vrča paličast (okrogel presek); F NK − severnoja- dranska (N22); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 3799 SE 101, kv. 1/A1, PN KOV 410, inv. št. 21519 Žebelj, močno korodiran; železo; dl. 4 cm. 3813 SE 101, kv. 1/B1, PN KER 1083, inv. št. 24709 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 3800 SE 101, kv. 1/A1, PN KER 1490, inv. št. 24226 vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severnojadran- Kuhinjska keramika; KK43 − skleda z rahlo navznoter zapo- ska (mejna med N22 in A6a); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; gnjenim ustjem; odl. ustja sklede; F KK − oksidacijska z apnen- keramika. cem (N10f); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 5 %. 3814 SE 101, kv. 1/B2, PN STE 138, inv. št. 22094 Del vboklega dna čaše. Odlomek iriziran; steklo; pr. 3,2 cm. 3801 SE 101, kv. 1/A1, PN KER 1583, inv. št. 24527 Namizna keramika; NK34A − vrč s srednje širokim ustjem; odl. 3815 SE 101, kv. 1/B2, PN KER 1515, inv. št. 23621 ustja vrčka; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečka- Transportno posodje; A − Gauloise 5; odl. ustja in ostenja sto rumena; keramika; pr. u. 44 mm; OHU 20 %. namizne posode ali amfore; F A9a; B 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 63 mm; OHU 20 %; datacija: konec 1.−prva 3802 SE 101, kv. 1/A1, PN KER 1636, inv. št. 24738 pol. 2. stoletja. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severnojadranska 3816 SE 101, kv. 1/B2, PN KER 1516, inv. št. 24618 (N22); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. Namizna keramika; NK67 − skleda ali pokrov z izvihanim ali horizontalnim ustjem; odl. ustja in ostenja sklede ali pokrova; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 15 %. 810 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3791 3794 3795 3815 3809 3814 3816 3829 3817 3828 3834 3836 3837 3843 3838 3846 3845 3847 3848 3850 3851 SE 101; 3791 merilo 1 : 1, 3814, 3817, 3828, 3838, 3845, 3846, 3847 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 3817 SE 101, kv. 1/C1, PN KER 1130, inv. št. 22304 3829 SE 101, kv. 26/A3, PN KER 0182, inv. št. 23784 Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 − Ricci 2/231 pozni, Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja neokr; odl. ustja in ostenja skodelice; F IKTS − redukcijska s pokrova; F IKK (N6); B 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. premazom, mehka (KTS22); B 2.5Y 6/2 svetlo rjavkasto siva; 240 mm; OHU 10 %. premaz po celi površini, dobro ohr., školjkasto nalomljen, gladek, bleščeč, lisast; B premaza 10YR 3/1 zelo temno siva; 3830 SE 101, kv. 26/A4, PN KER 0705, inv. št. 22177 keramika; pr. u. 134 mm; OHU 7 %; datacija: (druga pol.) flavij- Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja in ostenja krožni- sko obd./konec 1. stoletja−(sred.) 2. stoletje. ka; žleb na NP in ZP ustja; F Padana B; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, mat, 3818 SE 101, kv. 1/C1, PN KER 1463, inv. št. 22787 gladek, lisast; B premaza 2.5YR 4/8−5/8 rdeča; keramika; pr. u. Svetila; O − Loeschke Xc; odl. dna oljenke; brez žlebov; F O11; 166 mm; OHU 5 %; datacija: 30/40−2. stoletje. B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 30 mm; OHD 60 %; datacija: 3.−4./5. stoletje. 3831 SE 101, kv. 26/A4, PN KER 0706, inv. št. 22200 Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ostenja skodelice z 3819 SE 101, kv. 1/D1, PN OST 121, inv. št. 25159 rebrom; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; Odl. ometa; omet. premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, rahlo svetleč, gladek, lisast; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: 3820 SE 101, kv. 3/B4, PN KER 2046, inv. št. 22845 prototiberijsko obd.−sred. 2. stoletja. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ročaja amfore paličast; F A11; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto 3832 SE 101, kv. 26/A4, PN KER 0702, inv. št. 22408 rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. pr- stanastega dna skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom, 3821 SE 101, kv. 3/B4, PN KER 2045, inv. št. 23515 mehka (KTS6); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja in ostenja zelo slabo ohr. (pod patino), mat, gladek, tanek; B premaza amfore; F A5; B 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: nedoločljivo; keramika; pr. d. 44 mm; OHD 15 %; datacija: 3.−5. stoletje. druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 3822 SE 101, kv. 2/E2, PN KER 0361, inv. št. 22686 3833 SE 101, kv. 26/A4, PN KER 0701, inv. št. 22768 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena oljenke; rame Svetila; O − Loeschke Xb; odl. ramena pečatne oljenke; F O6b; IIIa−b; F O1a; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; premaz B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 80 mm; na ZP; slabo ohr., O1; B premaza lisasto rjavo do temno rjavo; OHU 20 %; datacija: 2.−3. (4./5.) stoletje. keramika; pr. u. 70 mm; OHU 15 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 3834 SE 101, kv. 26/A4, PN KER 0700, inv. št. 22820 Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ročaja amfore, debel 3823 SE 101, kv. 25/E3, PN OST 119, inv. št. 25158 paličast (okrogel presek); F A1b; B preloma 10YR 8/3 zelo Odl. stenskega ometa; omet. bledo rjava; keramika; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.− 3824 SE 101, kv. 25/E4, PN KOV 329, inv. št. 21475 sred. (konec) 1. stoletja. Odl. klina ali zatiča; železo; dl. 4 cm, š. 2,2 cm, db. 0,6 cm. 3835 SE 101, kv. 26/A4, PN KER 0699, inv. št. 23170 3825 SE 101, kv. 25/E4, PN KOV 204, inv. št. 21412 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; dna amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. železo; dl. 5,1 cm, š. 1,4 cm, db. 0,7 cm. d. 30 mm; OHD 100 %; datacija: 1.−4. stoletje. 3826 SE 101, kv. 25/E5, PN KER 1406, inv. št. 22519 3836 SE 101, kv. 26/A4, PN KER 0704, inv. št. 23866 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci Afriška kuhinjska keramika; AKK − Hayes 23; odl. ustja in 1/122; odl. ravnega dna in ostenja lončka?; F EKK; B preloma ostenja kozice; F AKK − s premazom ali engobo; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; OHD 30 %; datacija: 5YR 6/8 rdečkasto rumena; premaz na NP; zelo slabo ohr.; konec 1.−3. stoletje. B premaza nedoločljivo; keramika; pr. u. 186 mm; OHU 5 %; datacija: flavijsko obd.−prva pol. 3. stoletja. 3827 SE 101, kv. 25/E5, PN KER 1407, inv. št. 24748 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 3837 SE 101, kv. 26/A4, PN KER 0703, inv. št. 24543 vrča trakast (dve rebri na ZP); F NK (N21a); B 5YR 7/6 rdečka- Namizna keramika; NK40; odl. ustja vrčka; F N19a; F nedolo- sto rumena; keramika. čeno; B preloma 7.5YR 8/4 roza; B NP nedoločljivo; keramika; pr. u. 40 mm; OHU 15 %. 3828 SE 101, kv. 26/A3, PN KER 0765, inv. št. 22704 Svetila; O − reliefna − nedoločeno; odl. dna in ostenja oljenke; 3838 SE 101, kv. 26/A4, PN STE 071, inv. št. 22037 en žleb na dnu; F O1c; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz na Del dna posode s prstanasto nogo, ulito?; steklo; pr. 5,4 cm. ZP; slabo ohr., O1 − lisast; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; kera- 3839 SE 101, kv. 26/A5, PN KOV 894, inv. št. 21815 mika; pr. d. 50 mm; OHD 15 %; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 6 cm, š. 5 cm, db. 1,5 cm. 812 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3840 SE 101, kv. 26/A5, PN KER 0249, inv. št. 23703 3849 SE 101, kv. 26/B5, PN KOV 411, inv. št. 21520 Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; amfore paličast (ovalen presek); F A16b; B 7.5YR 7/6 rdečka- železo; dl. 4 cm. sto rumena; keramika. 3850 SE 101, kv. 26/B5, PN KER 2872, inv. št. 22903 3841 SE 101, kv. 26/B1, PN OST 192, inv. št. 21276 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja Odlomki marmorne plošče, talna obloga; kamen. amfore paličast (ovalen presek); F A18; B preloma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 3851 SE 101, kv. 26/C2, PN KER 0494, inv. št. 22829 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ustja amfore ali vrča; F A6c; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 10 %. 3842 SE 101, kv. 26/B2, PN KER 0500, inv. št. 22250 Padska sigilata; TSTP − nedoločljivo; odl. prstanastega dna krožnika; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. le na ZP v luskah, bolj mat, lisast?; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. 3843 SE 101, kv. 26/B2, PN KER 0246, inv. št. 24601 Namizna keramika; NK62 − lonček; odl. ustja lončka; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 75 mm; OHU 10 %. 3844 SE 101, kv. 26/B2, PN OST 055, inv. št. 25143 Odl. barvanega ometa (rumeno-bel); omet. 3845 SE 101, kv. 26/B3, PN STE 068, inv. št. 22034 Del zataljenega ustja čaše; steklo; dl. 1,3 cm. 3846 SE 101, kv. 26/B3, PN KER 1057, inv. št. 22469 Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 74; odl. ustja in ostenja skodelice; F ES B II; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; slabo ohr.v luskah, gladek rahlo ble- ščeč, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 92 mm; OHU 25 %; datacija: 70/75−120. 3847 SE 101, kv. 26/B3, PN KER 0224, inv. št. 22808 Svetila; O − nedoločeno; odl. dna posodice; F TS9; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; slabo ohr. (močno spran), neenakomerne barve − 2.5YR 4/8 rdeča do 3/6, mat(?), gladek (?); B premaza lisasto rdeče do temno rdeče; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 10 %; datacija: ?rimsko obd. 3848 SE 101, kv. 26/B3, PN KER 1056, inv. št. 24582 Namizna keramika; NK53; odl. ustja vrča; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 78 mm; OHU 10 %. 3852 SE 101, kv. 26/C2, PN KER 0459, inv. št. 23010 3864 SE 101, kv. 26/C4, PN KER 0984, inv. št. 22274 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ravnega dna Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. in ostenja posode; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/8 R13; odl. ostenja skodelice; v reliefu motiv akantovih listov; F rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 56 mm; OHD 100 %. Sarius; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini, dobro ohr., TS8; B premaza 10R 4/6 rdeča; keramika; 3853 SE 101, kv. 26/C2, PN KER 0458, inv. št. 23030 datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ustja in ostenja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 3865 SE 101, kv. 26/C4, PN KER 0476, inv. št. 22528 140 mm; OHU 20 %; datacija: zač.−tretja četrt. 1. stoletja. Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 1/122; odl. ustja vrčka; F EKK (KTS2); B ZP 5YR 6/6 rdečkasto 3854 SE 101, kv. 26/C3, PN KER 0248, inv. št. 22206 rumena; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; B NP 5YR 6/8 Padska sigilata; ITS − Consp. 36; odl. ustja skodelice; žleb rdečkasto rumena; brez premaza; keramika; pr. u. 86 mm; na ZP ostenja; F Padana B; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto OHU 20 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. rumena; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. (spran), gladek, mat, lisast; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 3866 SE 101, kv. 26/C4, PN KER 1775, inv. št. 22841 140 mm; OHU 5 %; datacija: tiberijsko obd.−konec 1. stoletja. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ročaja amfore, okrogel presek; F A12b; B preloma 5YR 6/6 3855 SE 101, kv. 26/C3, PN KER 0640, inv. št. 22472 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 74; odl. ustja in ostenja skodelice; F ES B II; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz 3867 SE 101, kv. 26/C4, PN KER 1774, inv. št. 23387 po celi površini; slabo ohr. v luskah, TS7; B premaza 2.5YR Transportno posodje; AA − Keay 25 ali 26; odl. ročaja amfore 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 126 mm; OHU 5 %; datacija: trakast; F A8b; B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 70/75−120. 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B NP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 3856 SE 101, kv. 26/C3, PN KER 0641, inv. št. 22865 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ro- 3868 SE 101, kv. 26/C4, PN KER 1773, inv. št. 23759 čaja amfore dvojni paličast (okrogel presek); F A11; B preloma Italska kuhinjska keramika; IKK2/3 − pekač − nedoločeno; 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. odl. ravnega dna pekača; kanelura na NP prehoda iz dna v ostenje; F IKK (N18); B ZP N 2.5 črna; B NP 5YR 5/6 rumenka- 3857 SE 101, kv. 26/C3, PN KER 0247, inv. št. 23002 sto rdeča; brez premaza; keramika; pr. d. 150 mm; OHD 7 %; Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. ročaja vrča datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3./4. stoletje. ali amfore trakast s kaneluro na ZP; F NK − severnojadranska (N22); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika. 3869 SE 101, kv. 26/C4, PN KER 0475, inv. št. 23833 Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček − 3858 SE 101, kv. 26/C3, PN KER 0644, inv. št. 23133 Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (N11a); B 5YR Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 105 mm; OHU 5 %; ustja amfore; F A6b; B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: (konec 1.) 2.−3. stoletje. pr. u. 105 mm; OHU 20 %. 3870 SE 101, kv. 26/C4, PN KER 1772, inv. št. 23838 3859 SE 101, kv. 26/C3, PN KER 0642, inv. št. 23757 Egejska kuhinjska keramika; EKK − pekač ali ponev s horizon- Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; talnim ustjem in robom; odl. ustja in ostenja pekača; F EKK odl. ustja in ostenja pekača; žleb na robu ustja; F IKK (N18); B (N13c); B lisasto oranžno do črno; keramika; pr. u. 210 mm; lisasto temno rjavo do črno; B NP 5YR 2.5/2 temno rdečkasto OHU 5 %; datacija: sred. ali konec 1.−3. stoletje. rjava; brez premaza; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %; data- cija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3./4. stoletje. 3871 SE 101, kv. 26/C5, PN KER 0302, inv. št. 22946 Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedo- 3860 SE 101, kv. 26/C3, PN KER 0643, inv. št. 23789 ločeno; odl. ročaja amfore trakast; F Varia (A7); B 7.5YR 7/6 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja rdečkasto rumena; keramika. pokrova; F IKK (N6); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 195 mm; OHU 5 %. 3872 SE 101, kv. 26/C4, PN KER 0985, inv. št. 24086 Namizna keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 3861 3861 SE 101, kv. 26/C3, PN KER 0206, inv. št. 24444 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; Namizna keramika; NK8 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska brez odl. ustja lonca; F NK − istrska (N3); B 5YR 6/8 rdečkasto apnenca (N20b); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 100 mm; OHU 5 %. 3862 SE 101, kv. 26/C4, PN KOV 412, inv. št. 21521 3873 SE 101, kv. 26/D2, PN KER 0427, inv. št. 23469 Odl. žeblja s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. zatiča amfore; F železo; dl. 7 cm. A20b; B ZP 2.5Y 8/3 bledo rumena; B preloma 7.5YR 8/4 roza; 3863 SE 101, kv. 26/C4, PN OST 195, inv. št. 21279 B NP 7.5YR 8/4 roza; bel sloj na ZP (AA); srednje ohr.; B pre- Odlomek obsidiana; kamen. maza 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; OHD 100 %; datacija: 3.−5. stoletje. 814 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3855 3860 3861 3864 3870 SE 101; 3860, 3861 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 3874 SE 101, kv. 26/D2, PN OST 049, inv. št. 25156 3886 SE 101, kv. 26/E1, PN OST 011, inv. št. 25059 Odl. barvanega ometa (rdeče-bel, rdeče-rumen); omet. Gradbeni material; tegula z žigom − nedoločljivo; odl. tegule z žigom C/. ; žig: nedoločljiv; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. 3875 SE 101, kv. 26/D3, PN KER 0244, inv. št. 22473 C.., 23 × 16 mm; F N22; B preloma 7.5YR 8/3 roza; kerami- Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 74; odl. ustja skodelice; F ka; OHU 5 %; dl. 115 mm; š. 105 mm; v. 30 mm; datacija: 1. ES B II; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi stoletje. površini; slabo ohr. v luskah in spran, gladek, rahlo svetleč, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. 3887 SE 101, kv. 26/E2, PN KER 0495, inv. št. 22417 u. 104 mm; OHU 20 %; datacija: 70/75−120. Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. dna dkodelice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS21); B 2.5Y 3876 SE 101, kv. 26/D3, PN KER 0328, inv. št. 22646 6/1 siva; premaz na ZP; slabo ohr. v luskah, bleščeč, školjkasto Afriška sigilata; AS − Hayes 73; odl. ustja krožnika; F AS − D1; nalomljen, enakomerne barve; B premaza 2.5Y 2.5/1 črna; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHU 5 %; dataci- keramika; OHD 10 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. ja: 400−460. stoletja . 3877 SE 101, kv. 26/D3, PN KER 0245, inv. št. 23610 3888 SE 101, kv. 26/E2, PN KER 0496, inv. št. 23045 Transportno posodje; A − LRA 2; odl. okrašenega ostenja Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna amfore; F amfore; kanelure (vodoravne) na ZP; F A28b; B preloma 7.5YR A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 52 mm; 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: konec 4.−6. stoletje. OHD 100 %; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. 3878 SE 101, kv. 26/D3, PN KER 0327, inv. št. 23726 3889 SE 101, kv. 26/E2, PN OST 048, inv. št. 25139 Transportno posodje; PA4 − pokrovček − v kalupu ploščat; Odl. barvanega ometa (rumen z belo črto); omet. pokrovček za amforo; F A6c; B 2.5Y 8/2 bledo rumena; kera- mika; pr. u. 67 mm; OHU 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. 3890 SE 101, kv. 26/E3, PN KOV 092, inv. št. 21026 Trn pasne spone; bron; dl. 3,4 cm, š. 0,7 cm, db. 0,25 cm; 3879 SE 101, kv. 26/D3, PN KER 0243, inv. št. 23917 datacija: datacija: (konec 3. stoletja?) druga četrt. 4.–zač. 5. Kuhinjska keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; stoletja. odl. ostenja lonca; vodoravno metličenje na ZP; F KK − reduk- cijska z apnencem (N10); B 7.5YR 4/1 temno siva; keramika. 3891 SE 101, kv. 26/E3, PN KOV 889, inv. št. 21813 Dolg žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega prese- 3880 SE 101, kv. 26/D3, PN OST 042, inv. št. 25149 ka; železo; dl. 9 cm, š. 1,2 cm, db. 0,5 cm. Odl. barvanega ometa (rdeče-bel); omet. 3892 SE 101, kv. 26/E3, PN 3881 SE 101, kv. 26/E1, PN KOV 093, inv. št. 21353 Odl. pločevine; železo; dl. 3,2 cm, š. 2,6 cm, db. 0,4 cm. OST 186, inv. št. 21270 Polkrožen obdelan kamen, morda 3882 SE 101, kv. 26/E1, PN KER 2791, inv. št. 23065 prelomljen, petrografsko siv Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna amfore; F apnenčast peščenjak; kamen; db. A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; 4,4 cm, pr. 6,8 cm. OHD 90 %; datacija: 1.−4. stoletje. 3893 SE 101, kv. 26/E3, PN KER 3883 SE 101, kv. 26/E1, PN KER 0184, inv. št. 23207 2909, inv. št. 23289 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A−B; = G3795; odl. ročaja in ostenja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto F A3a; B ZP 2.5YR 4/2 temno rdečkasto siva; B preloma 2.5YR rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 6/8 svetlo rdeča; B NP 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 3884 SE 101, kv. 26/E1, PN KER 0767, inv. št. 23303 120 mm; OHU 10 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. Transportno posodje; AA − Dr. 30 mavretanska/afriška, var. 3894 SE 101, kv. 26/E3, PN KER 0395, inv. št. 23814 Keay 1B; odl. ročaja amfore trakast (ena močna kanelura na Egejska kuhinjska keramika; EKK − egejski narebreni lonček ZP); F A22; B preloma 5Y 8/2 bledo rumena; keramika; dataci- − Knossos tip 4; odl. ustja in ostenja lončka; F EKK (N11a); ja: 3.−4. stoletje. B lisasto oranžno do temno rjavo; keramika; pr. u. 108 mm; 3885 SE 101, kv. 26/E1, PN KER 0766, inv. št. 23667 OHU 15 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- 3895 SE 101, kv. 26/E3, PN KER 0396, inv. št. 24776 fore, okrogel presek; F A16b; B ZP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; B NP 10YR 8/4 zelo odl. dna in ostenja lonca; F N25a; F NK − drugo; B preloma bledo rjava; keramika. 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 10 %. 3896 SE 101, kv. 26/E4, PN KOV 193, inv. št. 21407 Usnjarsko orodje z nazobčanim dletom na enem koncu in lopatko na drugem koncu; železo; dl. 11,9 cm, š. 2,3 cm, db. 0,4 cm. 816 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3875 3876 3877 3878 3884 3886 3888 3890 3896 3894 3892 3895 SE 101; 3886 merilo 1 : 1, 3875, 3876, 3890, 3896 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 3897 SE 101, kv. 26/E4, PN KER 0348, inv. št. 22138 3909 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 1048, inv. št. 22585 Padska sigilata; ITS − Consp. 20; odl. ustja in ostenja krožni- Afriška sigilata; AS − Hayes 52; odl. ustja sklede ali skodele; F ka; na ZP ostenja špičastega palmovega lista; F Aretina A; B AS − C3/4; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; B NP nedoločlji- preloma 2.5YR 7/4 roza; premaz po celi površini, dobro ohr., vo; zelo slabo ohr. na NP, če sploh je?; B premaza nedoločljivo; bleščeč, gladek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/8 keramika; OHU 2 %; datacija: 330−400. rdeča; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %; datacija: tiberijsko− neronsko obd. 3910 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 1007, inv. št. 22770 Svetila; O − Loeschke Xb; odl. ramena pečatne oljenke; F 3898 SE 101, kv. 26/E5, PN STE 159, inv. št. 22116 O3a; B preloma 2.5YR 5/8 rdeča; premaz na ZP; dobro ohr., Nagnjeno ostenje čaše z odrezanim klekastim ustjem, oblika tanek, mat, enakomerne barve, engoba; B premaza 2.5YR 5/4 Isings 96; steklo; dl. 2,5 cm. rdečkasto rjava; keramika; pr. u. 94 mm; OHU 10 %; datacija: 2.−3. (4./5.) stoletje. 3899 SE 101, kv. 26/E5, PN KER 0235, inv. št. 24731 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 3911 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 0747, inv. št. 22941 vrča paličast (kanelura na ZP); F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedoloče- rdečkasto rumena; keramika. no; odl. prstanastega dna amfore; F A49; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 50 mm; OHD 25 %. 3900 SE 101, kv. 27/?, PN KER 3355, inv. št. 23204 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); 3912 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 0717, inv. št. 23105 odl. ročaja in ostenja amfore ovalen presek; F A6b; B 5YR 7/6 Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja, ostenja rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. in ročaja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; kerami- ka; pr. u. 104 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−4. stoletje. 3901 SE 101, kv. 27/?, PN KER 3356, inv. št. 24821 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 3913 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 1045, inv. št. 23480 ravnega dna posode; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/4 roza; Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore keramika; pr. d. 70 mm; OHD 20 %. trakast; F A10b; B ZP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; B NP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; 3902 SE 101, kv. 27/A2, PN KOV 196, inv. št. 21063 keramika; datacija: 3.−5. stoletje. Odl. aplike; bron; dl. 2,2 cm, š. 3 cm, db. 0,3−2 cm. 3914 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 1052, inv. št. 24363 3903 SE 101, kv. 27/A3, PN KOV 188, inv. št. 21061 Namizna keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Odl. ploščice; bron; dl. 0,8 cm, š. 0,4 cm, db. 0,1 cm. odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksida- 3904 SE 101, kv. 27/A3, PN KOV 156, inv. št. 21051 cijska z apnencem (N10e); B lisasto; keramika; OHD 10 %. Odl. bronaste pločevine; bron; dl. 5,3 cm, š. 4,6 cm, db. 0,1 cm. 3915 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 1047, inv. št. 24371 3905 SE 101, kv. 27/A3, PN KOV 155, inv. št. 21050 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Odl. pločevinastega okova; bron; dl. 6,5 cm, š. 2,8 cm, odl. ravnega dna in ostenja lonca; metličenje (vodoravno db. 0,1 cm. in navpično) na ZP ostenja; obilne primesi na dnu; F KK − oksidacijska z apnencem (N10e); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; 3906 SE 101, kv. 27/A3, PN STE 054, inv. št. 22019 keramika; pr. u. 160 mm; OHU 20 %. Del zapestnice polkrožnega preseka iz neprosojnega (temno vijoličastega) stekla; steklo; datacija: 3. in 4. stoletje. 3916 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 0749, inv. št. 24550 Namizna keramika; NK43A; odl. ustja in ostenja vrča ali amfo- 3907 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 0533, inv. št. 22137 re z ravnim dnom; F NK − istrska (N16); B 5YR 7/8 rdečkasto Padska sigilata; ITS − Consp. 20; odl. ustja krožnika; žleb na rumena; keramika; pr. u. 72 mm; OHU 10 %. NP ustja in ZP ostenja; F Aretina A; B preloma 2.5YR 7/4 roza; premaz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, gladek, enako- 3917 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 1046, inv. št. 24558 merne barve; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. Namizna keramika; NK44 − ročka/vrček z jajčastim trupom 156 mm; OHU 5 %; datacija: tiberijsko−neronsko obd. in odebeljenim ustjem; odl. ustja in ostenja amfore ali vrča; F NK − istrska (N5); B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 68 mm; 3908 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 0532, inv. št. 22167 OHU 20 %. Padska sigilata; ITS − Consp. 29; odl. prstanastega dna skode- lice; na NP dna žig ppd CT(P); antična gravura na ZP dna A?; 3918 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 1043, inv. št. 24586 žleb na NP dna in dva na ZP dna; koncentrični odtisi na dnu; Namizna keramika; NK56; odl. ustja in ostenja vrča; F NK − F Tardopadana (TS3); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz istrska (N16); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. po celi površini, dobro ohr., bleščeč, gladek, lisast; B premaza 54 mm; OHU 50 %. 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 15 %; datacija: 3919 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 1051, inv. št. 24705 druga pol. 1. stoletja(−prva pol. 2. stoletja). Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − drugo (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika. 818 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3897 3898 3902 3904 3905 3906 3907 3909 3911 3916 3917 3918 SE 101; 3897–3909 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 3920 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 1044, inv. št. 24849 3931 SE 101, kv. 27/A4, PN KER 0721, inv. št. 24706 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja in ravnega dna lončka; F NK − istrska (N3); B 5YR 6/8 rdečkasto ostenja vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severnoja- rumena; keramika; pr. d. 36 mm; OHD 40 %. dranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 3921 SE 101, kv. 27/A3, PN KER 0748, inv. št. 24940 3932 SE 101, kv. 27/A5, PN Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. vratu in ostenja KOV 395, inv. št. 21115 posode; F NK − fina (N2); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; Pasna spona z gladkim ovalnim keramika. obročem D oblike in trnom; bron; 3922 SE 101, kv. 27/A4, PN KOV 859, inv. št. 21205 dl. 3,6 cm, š. 3,1 cm, db. 0,6 cm; Odl. pločevine trapezoidne oblike z luknjico, del noža ali datacija: (od konca 3. stoletja?) britve; bron; dl. 3,3 cm, š. 0,7 cm, db. 0,3 cm. druge četrtine 4. stoletja do začetka 5. stoletja. 3923 SE 101, kv. 27/A4, PN KER 0650, inv. št. 22248 3933 Padska sigilata; TSTP − nedoločljivo; odl. ustja skodelice; F SE 101, kv. 27/A5, PN KOV 187, inv. št. 21060 Tardopadana (TS4); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po Odl. igle; bron. celi površini; ni ohr.; B premaza nedoločljivo; keramika; OHU 3934 SE 101, kv. 27/A5, PN KOV 161, inv. št. 21913 2 %; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. Odl. predmeta; svinec; dl. 4,8 cm, š. 2,6 cm, db. 0,5 cm. 3924 SE 101, kv. 27/A4, PN KER 2906, inv. št. 23112 3935 SE 101, kv. 27/A5, PN STE 053a, inv. št. 22017 Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja amfore; Del dna posode, čaše; steklo. F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−4. stoletje. 3936 SE 101, kv. 27/A5, PN STE 073, inv. št. 22038 Del zataljenega ustja čaše; steklo. 3925 SE 101, kv. 27/A4, PN KER 2907, inv. št. 23181 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 3937 SE 101, kv. 27/A5, PN KER 1066, inv. št. 22183 ostenja in ročaja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; Padska sigilata; ITS − Consp. 3; odl. ustja in ostenja krožnika; keramika; OHU 20 %; datacija: 1.−4. stoletje. F Tardopadana; B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah; B premaza nedoločljivo; ke- 3926 SE 101, kv. 27/A4, PN KER 0649, inv. št. 23258 ramika; pr. u. 200 mm; OHU 7 %; datacija: 30 ali 40−2. stoletje. Transportno posodje; A − Schoergendorfer 558; odl. ročaja in ostenja amfore trakast (tri kanelure na ZP); F A16b; B ZP 10YR 3938 SE 101, kv. 27/A5, PN KER 0718, inv. št. 22481 8/4 zelo bledo rjava; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 76; odl. ustja in ostenja B NP 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1.−2. skodele; dva žleba na ZP ostenja; žleb na NP; F ES B II; B stoletje. preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah, gladek, svetleč, enakomerne barve; 3927 SE 101, kv. 27/A4, PN KER 0722, inv. št. 23533 B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 180 mm; OHU Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore; 10 %; datacija: 100−150. F A20d; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. 3939 SE 101, kv. 27/A5, PN KER 0740, inv. št. 23602 Transportno posodje; A − LRA 3; odl. ustja vrča ali amfore; F 3928 SE 101, kv. 27/A4, PN KER 2969, inv. št. 23740 A32; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: Italska kuhinjska keramika; IKK3 − pekač z enostavnim ustjem; konec 4.−6. ali 7. stoletje. odl. ustja in ostenja pekača; F IKK (N18); B ZP 7.5YR 3/2 temno rjava; B NP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; brez premaza; 3940 SE 101, kv. 27/A5, PN KER 0739, inv. št. 24045 keramika; pr. u. 198 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B 3929 SE 101, kv. 27/A4, PN KER 0651, inv. št. 24059 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 5 %. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. 3941 SE 101, kv. 27/A5, PN KER 1094, inv. št. 24509 ustja in ostenja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska Namizna keramika; NK29 − vrč s srednje širokim ustjem; odl. brez apnenca (N13a); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. ustja, ostenja in ročaja vrča; F NK − istrska (N2); B 10YR 8/4 130 mm; OHU 15 %. zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 50 mm; OHU 20 %. 3930 SE 101, kv. 27/A4, PN KER 0962, inv. št. 24082 3942 SE 101, kv. 27/A5, PN KER 1092, inv. št. 24554 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim Namizna keramika; NK44 − ročka/vrček z jajčastim trupom in ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. odebeljenim ustjem; odl. ustja in ostenja vrča; F NK − sever- ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B lisasto nojadranska (N22b); B 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. rjavo do črno; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 2 %. 750 mm; OHU 15 %. 820 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3926 3928 3932 3929 3934 3936 3937 3939 3938 3942 SE 101; 3932–3938 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 3943 SE 101, kv. 27/A5, PN KER 1093, inv. št. 24930 3954 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0751, inv. št. 22405 Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja lončka ali vrč- Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ravne- ka; F NK − severnojadranska (N22); B 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; ga dna skodelice; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS5); B keramika; pr. u. 70 mm; OHU 20 %. 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini, dobro ohr. (rahlo spran), školjkasto nalomljen, bleščeč, lisast, gladek; B premaza 3944 SE 101, kv. 27/B2, PN KOV 271, inv. št. 21448 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. d. 52 mm; OHD 15 %; Odl. nastavka za ročaj noža (ali zažigalni nožek?); železo; dl. datacija: 1.−prva pol. 2. stoletja. 5,4 cm, š. 1,2 cm, db. 0,15 cm. 3955 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 2967, inv. št. 22445 3945 SE 101, kv. 27/B2, PN KER 1336, inv. št. 22212 Keramika tankih sten; KTS−T9 − kozarec oks − nedoločeno; Padska sigilata; ITS − Consp. 40; odl. ustja krožnika; žleb na odl. ostenja lončka; F EKK; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto ru- NP in ZP ustja; F Tardopadana (TS4); B 7.5YR 8/6 rdečkasto mena; keramika; datacija: 1.−(prva pol.) 2. stoletje. rumena; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah in močno spran, gladek, rahlo svetleč, neenakomerne barve; B premaza 3956 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0958, inv. št. 22475 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 190 mm; OHU 5 %; datacija: Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 75; odl. ustja in ostenja druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. skodelice; F ES B II; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. v luskah, TS7; B premaza 3946 SE 101, kv. 27/B2, PN KER 1334, inv. št. 22880 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %; Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ustja in oste- datacija: 70/75−120. nja amfore; F A16a; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 126 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−2. stoletje. 3957 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0876, inv. št. 22791 Svetila; O − Loeschke IX ali X; odl. dna oljenke; dva žleba na 3947 SE 101, kv. 27/B2, PN KER 1337, inv. št. 24070 dnu; F O6b; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim pr. d. 50 mm; OHD 15 %; datacija: 2.−3. stoletje. ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B lisasto 3958 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0752, inv. št. 22833 rdeče do temno rjavo; keramika; OHU 2 %. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ustja vrča ali amfore; F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/6 3948 SE 101, kv. 27/B2, PN KER 1335, inv. št. 24077 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 115 mm; OHU 10 %. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. 3959 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0674, inv. št. 22862 ustja lonca; F nedoločljivo; B lisasto temno rjavo do črno; Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. keramika; pr. u. 130 mm; OHU 5 %. ročaja amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F NK − sever- nojadranska (N22); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 3949 SE 101, kv. 27/B2, PN KER 0538, inv. št. 24107 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13; odl. okrašenega ostenja 3960 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0675, inv. št. 22889 lonca; pas valovnice (glavničenje) na ramenu; F KK − oksidacij- Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ročaja am- ska brez apnenca (N13b); B lisasto; keramika. fore, žleb na NP in ZP; F A16b; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 3950 SE 101, kv. 27/B3, PN KOV 195, inv. št. 21408 Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 4,8 cm, db. 0,3 cm. 3961 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0875, inv. št. 22909 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja 3951 SE 101, kv. 27/B3, PN STE 099, inv. št. 22062 amfore ali vrča paličast (okrogel presek); F A7; B preloma Del zataljenega in odebeljenega ustja čaše; steklo; dl. 2,8 cm. 7.5YR 7/4 roza; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 3952 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 1225, inv. št. 22229 3962 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0677, inv. št. 23609 Padska sigilata; ITS − Consp. B 2; odl. prstanastega dna in Transportno posodje; A − LRA 2; odl. ostenja amfore; kane- ostenja krožnika; F Padana B; B preloma 5YR 8/4 roza; premaz lure na ZP; F A28b; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; po celi površini; zelo slabo ohr. (skoraj popolnoma spran), keramika. mat, neenakomerne barve(?); B premaza nedoločljivo; kerami- ka; pr. d. 100 mm; OHD 15 %; datacija: tiberijsko−flavijsko obd. 3953 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 2878, inv. št. 22286 Namizna keramika s premazom; KP3; odl. ustja sklede; F Po- zna sigilata (N14); B 7.5YR 8/4 roza; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. (močno spran), rahlo bleščeč, originalno rdeč, gladek; B premaza 10R 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %; datacija: 4.−7. stoletje. 822 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3944 3945 3946 3951 3952 3953 3955 3956 3958 SE 101; 3946, 3953, 3958 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 3963 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 3011, inv. št. 23719 3974 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 1069, inv. št. 24911 Transportno posodje; PA2 − pokrovček − izdelan v kalupu z Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. pr- držajem; pokrovček za amforo z držajem; F A1b; B preloma stanastega dna posode; F NK − istrska (N5); B 10YR 8/4 zelo 2.5Y 8/4 bledo rumena; keramika; pr. u. 91 mm; OHU 75 %; bledo rjava; keramika; pr. d. 55 mm; OHD 45 %. datacija: 1.−5. stoletje. 3975 SE 101, kv. 27/B4, PN KOV 160, inv. št. 21053 3964 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 1224, inv. št. 23802 Odl. predmeta; bron; dl. 1,3 cm, š. 0,7 cm, db. 0.25 cm. Egejska kuhinjska keramika; EKK − kozica ali lonec Knossos tip 2; odl. ustja lonca ali kozice; F EKK (N23b); B lisasto; keramika; 3976 SE 101, kv. 27/B4, PN KOV 841, inv. št. 21767 pr. u. 240 mm; OHU 5 %. Klin s trnom pravokotnega preseka; železo; dl. 5,7 cm, š. 0,8 cm, db. 0,25 cm. 3965 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 1221, inv. št. 24155 Kuhinjska keramika; KK31A − globularni lonci s kratkim, 3977 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0733, inv. št. 22284 ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; Namizna keramika s premazom; KP7; odl. ravnega dna skode- ZP zaglajena; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B ZP le ali sklede/krožnika; F N25d; F Pozna sigilata; B preloma 5YR lisasto rjavo do črno; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; 8/4 roza; premaz na NP; slabo ohr. v luskah, rahlo svetleč/mat, keramika; pr. u. 110 mm; OHU 10 %. lisast; B premaza 5YR 5/8 rumenkasto rdeča; keramika; pr. d. 238 mm; OHD 10 %; datacija: 1.−7. stoletje. 3966 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0877, inv. št. 24373 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; 3978 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0534, inv. št. 22306 odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK Keramika tankih sten; KTS − Angera 3 − Ricci 2/231 pozni, − oksidacijska brez apnenca (N13b); B lisasto temno rjavo do neokr; odl. ustja in ostenja skodelice; žleb na ZP ustja; F IKTS črno; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 25 %. − redukcijska s premazom, mehka (KTS6); B 2.5Y 6/1 siva; pre- maz po celi površini; srednje ohr. (spran), mat, lisast, gladek; B 3967 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 2970, inv. št. 24421 premaza 10YR 5/1 siva; keramika; pr. u. 126 mm; OHU 20 %; Namizna keramika; NK1B − lonec s čašastim ustjem; odl. ustja datacija: (druga pol.) flavijsko obd. ali 1. –sred. 2. stoletja. lonca z nastavkom za ročaj; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. 3979 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0530, inv. št. 22807 Svetila; O − nedoločeno; odl. ročaja oljenke; F O1c; B preloma 3968 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 1223, inv. št. 24491 7.5YR 8/4 roza; keramika. Namizna keramika; NK20 − lonček s trikotnim ustjem; odl. ustja lončka/lonca; F NK − severnojadranska (mejna med N22 3980 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0879, inv. št. 23771 in A6a); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja pokrova; F OHU 10 %. IKK (N18); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−3. ali 4. stoletje. 3969 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 1222, inv. št. 24593 Namizna keramika; NK60 − posnetek egejskega narebrenega 3981 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 1086, inv. št. 23807 lončka; odl. ravnega dna lončka ali vrčka; F NK − severnoja- Egejska kuhinjska keramika; EKK − lonec Knossos zgodnji tip; dranska (N22); B 2.5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 30 mm; OHD odl. ustja, ostenja in nastavka za ročaj kozice; F EKK (N23b); B 35 %. ZP lisasto; B preloma 7.5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−zač. 2. stoletja. 3970 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0678, inv. št. 24622 Namizna keramika; NKP8 − pokrov; odl. ustja in ostenja 3982 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0394, inv. št. 24023 pokrova; F NK − severnojadranska ali istrska (N21); B 5YR 6/6 Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 15 %. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B 3971 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0676, inv. št. 24714 lisasto temno rjavo do črno; keramika; pr. u. 132 mm; OHU Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja 15 %. vrča paličast (okrogel presek); F NK − severnojadranska (N22); B 5YR 7/4 roza; keramika. 3983 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0555, inv. št. 24036 Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, 3972 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 0744, inv. št. 24808 navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ustja in ostenja lonca; pas vodoravnega glavničenja na ra- odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N3); B 5YR 6/6 rdeč- menu; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N13c); B lisasto kasto rumena; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 100 %. oranžno do rjavo; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 10 %. 3973 SE 101, kv. 27/B3, PN KER 1220, inv. št. 24845 3984 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0927, inv. št. 24040 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, ravnega dna vrča; F NK − istrska (N3); B 5YR 6/8 rdečkasto navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; rumena; keramika; pr. d. 64 mm; OHD 100 %. odl. ustja in ostenja lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N13c); B lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 10 %. 824 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3963 3970 3972 3977 3979 3978 3982 3981 SE 101; 3978, 3979 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3 3985 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0926, inv. št. 24075 3997 SE 101, kv. 27/B5, PN KER 0671, inv. št. 24127 Namizna keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim Kuhinjska keramika; KK28 − različice od KK23; odl. ustja lonca; ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; F KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B lisasto rdeče do odl. ustja lonca; žleb na robu ustja; F KK − oksidacijska brez temno rjavo; keramika; pr. u. 90 mm; OHU 10 %. apnenca (N20b); B lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. 3998 SE 101, kv. 27/B5, PN KER 0531, inv. št. 24145 Kuhinjska keramika; KK31D − globularni lonci s kratkim, 3986 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0880, inv. št. 24118 ravnim in profiliranim robom ustja; odl. ustja in ostenja lonca; Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim žleb; niz odtisov šila na ramenu; F KK − oksidacijska brez ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. apnenca (N13b); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. ustja in ostenja lonca; kanelura na ZP ramena; F KK − oksida- 150 mm; OHU 10 %. cijska brez apnenca (N13b); B lisasto; B NP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 20 %. 3999 SE 101, kv. 27/B5, PN KER 0971, inv. št. 24934 Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. zatiča ampule; F 3987 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0734, inv. št. 24689 NK − fina (N21); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja d. 10 mm; OHD 100 %. posode trakast (dve rebri na ZP); F NK − istrska (N2); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 4000 SE 101, kv. 27/C3, PN KOV 190, inv. št. 21404 Dleto s trnastim nasadiščem za držaj ali šilo z držajem pravo- 3988 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0925, inv. št. 24699 kotnega preseka; železo; dl. 13,4 cm, pr. 1,3 cm. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča trakast (tri kanelure na ZP); F NK − severnojadranska 4001 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 0864, inv. št. 22132 (N22); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. Italska sigilata; ITS − Consp. 22; odl. ustja in ostenja skodelice; žlebovi na ZP ostenja; pasovi koleščkanja (peresni okras) na 3989 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 1085, inv. št. 24710 ZP ustja in ramena; F Aretina A; B preloma 5YR 7/4 roza; pre- Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja maz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, enakomerne barve; vrča trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska (N16); B 5YR B premaza 10R 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 134 mm; OHU 2 %; 7/8 rdečkasto rumena; keramika. datacija: drugo desetletje pr. n. št.−tiberijsko obd. 3990 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 1084, inv. št. 24779 4002 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 0738, inv. št. 22546 Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; Afriška sigilata; AS − Hayes 27; odl. ustja sklede/krožnika; žleb odl. ravnega dna posode; F NK (N21a); B 5YR 6/6 rdečkasto na NP ustja; F AS − A/D; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; rumena; keramika; pr. d. 75 mm; OHD 40 %. premaz po celi površini; slabo ohr., mat, gladek; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHU 5 %; datacija: (prva 3991 SE 101, kv. 27/B4, PN KER 0775, inv. št. 24948 pol.−sred.) 3. stoletje. Nedoločeno; NK − nedoločljivo; odl. posode z nagubanim ostenjam; F NK − fina (N5); B 10YR 8/2 zelo bledo rjava; 4003 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 2914, inv. št. 22564 keramika. Afriška sigilata; AS − Hayes 50A; odl. prstanastega dna kro- žnika; F AS − C2; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; premaz 3992 SE 101, kv. 27/B5, PN KOV 186, inv. št. 21402 po celi površini, dobro ohr., mat, gladek, enakomerne barve; Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 5 cm, db. 0,3 cm. B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 160 mm; 3993 SE 101, kv. 27/B5, PN KOV 163, inv. št. 21391 OHD 10 %; datacija: 230−340. Žebelj, z ozko okroglo glavico in trnom kvadratnega preseka; 4004 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 0536, inv. št. 22771 železo; dl. 7,7 cm, š. 1,1 cm, db. 0,9 cm. Svetila; O − Loeschke Xb; odl. diska in ramena pečatne oljen- 3994 SE 101, kv. 27/B5, PN STE 052, inv. št. 22016 ke; F O5; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. Odl. ročaja posode; steklo; dl. 4,3 cm, š. 3,1 cm. u. 70 mm; OHU 45 %; datacija: 2.−3. (4./5.) stoletje. 3995 SE 101, kv. 27/B5, PN KER 0777, inv. št. 22155 4005 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 2867, inv. št. 22816 Padska sigilata; ITS − Consp. 20; odl. ustja krožnika; žleb na Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ustja amfore; F A44; B ZP; F Padana B; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 25 %; po celi površini; srednje ohr. (rahlo spran), gladek, mat, lisast; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. n. št.−sred. (konec) 1. stoletja. B premaza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 4006 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 0862, inv. št. 22932 10 %; datacija: tiberijsko−neronsko (klavdijsko) obd. Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − jadran- 3996 SE 101, kv. 27/B5, PN KER 0672, inv. št. 23841 ska; odl. ročaja amfore trakast; F A16a; B 7.5YR 7/6 rdečkasto Egejska kuhinjska keramika; EKK − pekač/ponev s hori- rumena; keramika. zontalnim ustjem in robom; odl. ustja in ostenja pekača; F 4007 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 0863, inv. št. 23260 EKK (N13c); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. u. Transportno posodje; A − Schoergendorfer 558; odl. ročaja 276 mm; OHU 5 %; datacija: sred. ali konec 1.−3. stoletje. amfore trakast (tri kanelure na ZP); F A17; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 826 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 3995 3997 3996 3998 4000 4001 4002 4003 4004 4005 4007 SE 101; 3995, 4000–4004 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 4008 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 0843, inv. št. 23612 4019 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0885, inv. št. 22331 Transportno posodje; A − vzhodna nedoločeno; odl. ustja Keramika tankih sten; KTS − Ricci 2/242; odl. ostenja skodelice; amfore; F A16b; B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; na ZP ostenja barbotin (vodni listi); žlebovi?; F IKTS − re- OHU 10 %. dukcijska s premazom (KTS4); B 10YR 6/1 siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (se lušči), bleščeč, gladek, tanek; B 4009 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 0537, inv. št. 24174 premaza 10YR 2/2 zelo temno rjava; keramika; datacija: druga Kuhinjska keramika; KK32 − lonček brez vratu in samo ode- pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. beljenim zakrnelim ustjem; odl. ustja in ostenja lončka; snopi glavničenja na ramenu oz. največjem obodu; F KK − oksidacij- 4020 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 1160, inv. št. 22337 ska, trda, brez apnenca (N7); B 2.5Y 2.5/1 črna; keramika; pr. Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- u. 60 mm; OHU 20 %. nom; odl. ostenja skodelice; barbotin: vodni listi; dva žleba na ZP; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS21); B 2.5Y 6/1 siva; 4010 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 0844, inv. št. 24468 premaz po celi površini, dobro ohr., gladek, mat, enakomerne Namizna keramika; NK6 − lonci s kratkim izvihanim ustjem, barve; B premaza 2.5Y 2.5/1 črna; keramika; datacija: druga zelo tanek; odl. ustja in ostenja lonca; F NK − severnoja- pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. dranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 4021 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0947, inv. št. 22346 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica z barboti- 4011 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 0737, inv. št. 24485 nom; odl. ustja in ostenja skodelice; na ZP ostenja barbotin Namizna keramika; NK17 − lonci brez vratu, s kratkim ode- (motiv?); F IKTS − redukcijska s premazom, mehka (KTS14); beljenim ustjem; odl. ustja in ostenja lonca; žleb, niz vrezov B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. na ZP ramena; F NK − istrska (N3); B 7.5YR 7/8 rdečkasto (spran), mat, enakomerne barve gladek, tanek; B premaza rumena; keramika; pr. u. 135 mm; OHU 10 %. 2.5Y 4/1 temno siva; keramika; OHU 5 %; datacija: druga pol. 4012 SE 101, kv. 27/C3, PN KER 2331, inv. št. 24514 1.−prva pol. 2. stoletja. Namizna keramika; NK33B − vrč s srednje širokim ustjem; 4022 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 1163, inv. št. 22370 ustje in odl. ročaja vrča trakast (dve kaneluri na ZP); F NK − Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- severnojadranska (N22); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; kerami- kanjem; odl. ustja in ostenja skodelice; koleščkanje (rombi); ka; pr. u. 52 mm; OHU 100 %. žlebovi?; F IKTS − redukcijska s premazom (KTS15), mehka; B 4013 SE 101, kv. 27/C4, PN KOV 157, inv. št. 21052 preloma 10YR 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; slabo Igla, na enem koncu sploščena, na drugem okroglega prese- ohr. (spran?), gladek, mat; B premaza 10YR 3/1 zelo temno ka; bron; dl. 9,6 cm, š. 0,4−0,2 cm, db. 0,2 cm. siva; keramika; pr. u. 96 mm; OHU 5 %; datacija: tiberijsko obd.−1. (2.) stoletje. 4014 SE 101, kv. 27/C4, PN KOV 189, inv. št. 21403 Odl. predmeta; železo; dl. 3,5 cm, š. 3,8 cm, db. 0,6 cm. 4023 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 2946, inv. št. 22381 Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s kolešč- 4015 SE 101, kv. 27/C4, PN KOV 162, inv. št. 21390 kanjem; odl. ostenja skodelice; na ZP koleščkanje (rombi); F Tečaj vrat − trn z ozko okroglo glavico in trnom kvadratnega IKTS − redukcijska s premazom (KTS14); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; preseka; železo; dl. 6,8 cm, š. 1,1 cm, db. 0,6 cm. premaz po celi površini, dobro ohr., mat, gladek, lisast; B pre- 4016 SE 101, kv. 27/C4, PN KOV 192, inv. št. 21406 maza 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; datacija: tiberijsko Odl. trna kvadratnega preseka; železo; dl. 3,6 cm, db. 0,3 cm. obd.−1. (2.) stoletje. 4017 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0535, inv. št. 22139 4024 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 1159, inv. št. 22394 Italska sigilata; ITS − Consp. B 1; odl. dna pladnja s prstana- Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica; odl. ustja in sto nogo; žlebovi in peresni okras (koleščkanje) na NP dna; F ostenja skodelice; žleb na ZP; F IKTS − redukcijska s prema- Aretina A; B preloma 5YR 7/4 roza; premaz po celi površini − zom (KTS16); B 2.5Y 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; razen na notranji strani prstanaste noge; dobro ohr., bleščeč, srednje ohr. (spran in odluščen), školjkasto nalomljen, gladek, gladek, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; bleščeč; B premaza 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; OHU keramika; datacija: tiberijsko−flavijsko obd. 5 %; datacija: (druga pol.) 1.−prva pol. 2. stoletja. 4018 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 1158, inv. št. 22240 4025 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 1161, inv. št. 22427 Padska sigilata; Padana B − nedoločljivo; odl. dna krožnika s Keramika tankih sten; KTS − redukcijsko nedoločeno; odl. rav- prstanasto nogo; žleb na NP dna; F Padana B; B preloma 5YR nega dna skodelice; F IKTS − redukcijska s primesmi (KTS18); B 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr., 2.5Y 5/1 siva; keramika; OHD 20 %; datacija: 1.−2. stoletje. gladek, mat, enakomerne ali neenakomerne barve(?); B pre- 4026 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0851, inv. št. 22499 maza 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; datacija: prva pol. 1. stoletja. Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 1/122; odl. ustja vrčka; F EKK (KTS2); B ZP 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; brez premaza; kera- mika; pr. u. 94 mm; OHU 20 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 828 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4008 4009 4011 4012 4013 4017 4019 4020 4022 4024 4026 SE 101, merilo 1 : 2. 4027 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0922, inv. št. 22687 4038 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0903, inv. št. 23786 Svetila; O − Loeschke IB, IC ali IV; odl. ramena in noska oljen- Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja ke; rame IIIb, plastična voluta s spiralnim gumbkom; F O1b; pokrova; F IKK (N28); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. B preloma 7.5YR 8/4 roza; premaz na ZP; dobro ohr., lisast − 180 mm; OHU 10 %. rdečkasto rjavo, mat, gladek; B premaza lisasto; keramika; pr. u. 76 mm; OHU 25 %; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletja. 4039 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 2765, inv. št. 23862 Egejska kuhinjska keramika; EKK − vrč s trolistnim ustjem Knos- 4028 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0944, inv. št. 22742 sos tip 1; odl. ostenja; F EKK (KTS2); B preloma 2.5YR 5/6 rdeča; Svetila; O − Loeschke IX ali Xa; odl. dna oljenke; dva žleba na B NP 7.5YR 5/3 rjava; keramika; datacija: konec 1.−3. stoletje. dnu in ohranjen le nastavek za žig v reliefu ..S?; žig: CRESCES; F O16b; B preloma 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. 4040 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 1162, inv. št. 24119 d. 48 mm; OHD 25 %; datacija: konec 1.−2. ali prva pol. 3. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim stoletja. ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. ravnega dna in ostenja lonca; ZP je zaglajena − brisana s palčko 4029 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 1156, inv. št. 22850 v navpičnih pasovih; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. lisasto rdeče do temno rjavo; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 20 %. ročaja in ostenja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 4041 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 1164, inv. št. 24120 Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim 4030 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0921, inv. št. 22910 ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja ostenja posode; pas vodoravnega glavničenja na ramenu; F amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A18; B preloma 5YR KK − oksidacijska brez apnenca (N20b); B ZP lisasto rjavo do 7/6 rdečkasto rumena; bel glinen premaz na ZP; B premaza temno rjavo; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 7.5YR 8/4 roza; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 4042 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 1157, inv. št. 24146 4031 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0883, inv. št. 23046 Kuhinjska keramika; KK31D − globularni lonci s kratkim, rav- Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ostenja in ročaja nim in profiliranim robom ustja; = G3998; F KK − oksidacijska amfore, ovalen presek; F A16a; B ZP 7.5YR 7/4 roza; B preloma brez apnenca (N13b); keramika; OHU 15 %. 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 4043 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0946, inv. št. 24177 4032 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0881, inv. št. 23048 Kuhinjska keramika; KK3−5 − lonec z izvihanim ustjem natanč- Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ostenja in ročaja neje nedoločeno; odl. izvihanega ustja lonca; F KK − reduk- amfore; F A16b; B 7.5YR 7/4 roza; keramika; datacija: 1.−sred. cijska z apnencem (N10c); B lisasto rjavo do temno rjavo; 2. stoletja. keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. 4033 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0920, inv. št. 23120 4044 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0888, inv. št. 24339 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; ostenja in ročaja amfore, okrogel presek; F A6a; B 7.5YR 7/6 odl. ravnega dna in ostenja lonca; obilne primesi na dnu; F KK rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. − oksidacijska brez apnenca (N13b); B lisasto rjavo do temno rjavo; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 50 %. 4034 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 1155, inv. št. 23160 Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. 4045 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0924, inv. št. 24377 ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6a; B 5YR 7/8 rdeč- Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; kasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksi- dacijska, trda, brez apnenca (N13c); B lisasto svetlo rjavo 4035 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0919, inv. št. 23254 do črno; B NP 10YR 7/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. d. Transportno posodje; A − severnojadranske amforice; odl. 100 mm; OHD 35 %. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A16c; B ZP 10YR 8/3 zelo bledo rjava; B preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika; datacija: 4046 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0945, inv. št. 24436 1.−4. stoletje. Namizna keramika; NK4 − lonec s kratkim rahlo izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/8 rdečka- 4036 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0882, inv. št. 23715 sto rumena; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 5 %. Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. zatiča amfore; F A11; B ZP 2.5Y 8/2 bledo rumena; B preloma 2.5YR 4047 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0852, inv. št. 24504 7/2 rozasto siva; keramika; OHD 80 %. Namizna keramika; NK28 − kadilnica; odl. ustja kadilnice; valo- vito ustje; F NK − istrska (N16); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; 4037 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0887, inv. št. 23735 keramika; pr. u. 160 mm; OHU 5 %. Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; odl. ustja in ostenja pekača; žleb na robu ustja; F IKK (N18); B 4048 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0923, inv. št. 24626 ZP 5YR 4/1 temno siva; B NP 5YR 4/4; brez premaza; kerami- Namizna keramika; NKP1 − pokrov; odl. pokrova z okroglim ka; pr. u. 201 mm; OHU 5 %; datacija: druga pol. 1. stoletja pr. držajem; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B n. št.−3. ali 4. stoletje. 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 18 mm; OHD 100 %. 830 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4037 4038 4048 SE 101, merilo 1 : 3. 4049 SE 101, kv. 27/C4, PN KER 0884, inv. št. 24946 4062 SE 1, kv. 00/E1, PN KOV 007, inv. št. 21002 Namizna keramika; NK − nedoločljivo; odl. ustja posode; F NK − Del bronaste spone kvadratnega ali D preseka, iz žice okro- istrska (N3); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 5 %. glega preseka in presegajočima koncema; bron; dl. 2,2 cm, š. 2−2,1 cm, db. 0,1−0,2 cm; datacija: (od konca 3. stoletja?) 4050 SE 101, kv. 27/C5, PN KOV 158, inv. št. 20017 druge četrtine 4. stoletja do začetka 5. stoletja. Novec: nedoločljiv/AE 4/kovan druga pol. 4. stoletja/? RIC ?; bron; KN 32. 4063 SE 1, kv. 00/E6, PN KER 0167, inv. št. 22840 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ustja 4051 SE 101, kv. 27/C5, PN amfore; F N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kerami- KOV 159, inv. št. 21389 ka; pr. u. 140 mm; OHU 10 %. Predmet trikotne oblike; železo; dl. 4,3 cm, š. 3,6 cm, db. 0,65 cm. 4064 SE 1, kv. 1/A3, PN KOV 821, inv. št. 20096 Utež; svinec; dl. 2,1 cm, š. 1,8 cm, db. 4,7 cm. 4052 SE 101, kv. 27/C5, PN KOV 164, inv. št. 21392 Odl. igle okroglega preseka; železo; dl. 6,3 cm, pr. 0,2 cm. 4065 SE 1, kv. 1/B1, PN KER 1479, inv. št. 24830 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 4053 SE 101, kv. 27/C5, PN KER 1121, inv. št. 22832 dna in ostenja lonca/lončka; F NK − severnojadranska ali Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ustja istrska (N3); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 50 mm; amfore; F A6a; B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. OHD 65 %. 110 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−2. stoletje. 4066 SE 1, kv. 1/E1, PN KOV 006, inv. št. 21298 4054 SE 101, kv. 27/C5, PN KER 1122, inv. št. 22954 Vejnik; železo; dl. 17,5 cm, š. 1,6 cm, db. 0,3 cm. Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − sever- nojadranska; odl. ustja in ostenja amfore; F A6b; B 5YR 6/8 4067 SE 1, kv. 2/C2, PN KOV 823, inv. št. 21202 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. Odl. predmeta; bron; dl. 4 cm, š. 0,7 cm, db. 0,5 cm. 4055 SE 101, kv. 27/C5, PN KER 1123, inv. št. 23767 4068 SE 1, kv. 2/D1, PN KOV 822, inv. št. 21201 Italska kuhinjska keramika; IKK6 − pokrov; odl. ustja in ostenja Odl. pločevine z luknjicami, morda cedilo; bron; dl. 2,9 cm, š. pokrova; F IKK (N18); B ZP 7.5YR 3/2 temno rjava; B lisasto 2,2 cm, db. 1,5 cm. rjavo do črno; B NP 7.5YR 5/6 močno rjava; brez premaza; 4069 SE 1, kv. 3/A4, PN KER 2780, inv. št. 22625 keramika; pr. u. 250 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1. Afriška sigilata; AS − Hayes 67; = G3678; F AS − D1; OHD stoletja pr. n. št.−3./4. stoletje. 10 %; datacija: druga pol. 4. stoletja. 4056 SE 101, kv. 27/C5, PN KER 1120, inv. št. 24801 4070 SE 1, kv. 3/A4, PN KER 2137, inv. št. 23994 Namizna keramika s premazom; NKD1 − ravno dno lonca, rav- Kuhinjska keramika; KK14C − lonec s kratkim ostro zapognje- ne stene; odl. dna lonca; F NK − trda, oksidacijska (N25b); B 5YR nim ustjem; odl. izvihanega ustja, ročaja NKR1A in ostenja 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 15 %. lonca; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto rjavo 4057 SE 101, kv. 27/D4, PN KER 3380, inv. št. 22515 do temno rjavo; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 15 %. Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 4071 SE 1, kv. 25/E4, PN KOV 813, inv. št. 21749 1/122; odl. ročaja vrčka, ovalen presek; F EKK (KTS2); B 2.5YR Odl. klina; železo; dl. 4,3 cm, š. 1 cm, db. 0,4 cm. 6/6 svetlo rdeča; keramika; datacija: konec 1.−3. stoletje. 4072 SE 1, kv. 26/, PN KER 0131, inv. št. 22919 4058 SE 101, kv. 27/D4, PN KER 3382, inv. št. 22852 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 ali ARD − severnojadranska; Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. odl. ustja amfore; F A11/N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto ročaja amfore, dvojni paličast (okrogel presek); F A12c; B rumena; keramika; pr. u. 114 mm; OHU 10 %; datacija: 1.−3. preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. stoletje. 4073 SE 1, kv. 26/A3, PN KOV 835, inv. št. 21762 4059 SE 101, kv. 27/D4, PN KER 3381, inv. št. 24702 Podkev; železo; dl. 7,2 cm, š. 1,4 cm, db. 0,5 cm. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrčka trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severnojadranska 4074 SE 1, kv. 26/B1, PN KER 0234, inv. št. 22870 (N22); B 2.5YR 7/4 roza; keramika. Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ročaja amfore, verjetno dvojni paličast (okrogel presek); F NK SE 1 − mejna med N22 in A6a (A6b); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; 4060 SE 1, kv. 00/B1, PN STE 121, inv. št. 22079 keramika. Del profiliranega ročaja vrča; steklo; dl. 4,8 cm, š. 1,5 cm. 4075 SE 1, kv. 26/B1, PN KER 0260, inv. št. 22877 4061 SE 1, kv. 00/B2, PN KER 1595, inv. št. 25101 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. Uničeno; keramika. ročaja amfore, dvopaličast (okrogel presek); F A11; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 832 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4053 4060 4062 4064 4063 4067 4066 4068 4070 4071 4072 4073 4053 SE 101, 4060–4073 SE 1; 4071 merilo 1 : 1, 4053, 4070, 4072 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 4076 SE 1, kv. 26/B2, PN KOV 033, inv. št. 20002 4089 SE 1, kv. 26/D1, PN OST 037, inv. št. 25146 Novec: Gallienus/An/kovan 260−268/?/RIC ?; MIR ?; bron; KN 18. Odl. barvanega ometa (rumeno-bel); omet. 4077 SE 1, kv. 26/B2, PN KER 0257, inv. št. 22266 4090 SE 1, kv. 26/D2, PN KER 0125, inv. št. 24041 Padska sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; odl. ustja sko- Kuhinjska keramika; KK22A − ovalni lonec z visokim vratom, delice; žleb na ZP ustja; F Sarius; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; odl. rumena; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah, gla- ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N9b); B lisasto dek, rahlo svetleč, lisast; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; rdeče do temno rjavo; keramika; pr. u. 135 mm; OHU 10 %. OHU 2 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. 4091 SE 1, kv. 26/D2, PN OST 038, inv. št. 25145 4078 SE 1, kv. 26/B2, PN KER 0087, inv. št. 22371 Odl. barvanega ometa (rumeno-zelen in rdeč z belo črto); omet. Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s koleščka- njem; odl. ustja in ostenja čaše; žlebovi in koleščkanje (rombi); 4092 SE 1, kv. 26/D5, PN F IKTS − redukcijska s premazom (KTS5); B 2.5Y 7/1 svetlo OST 131 = PN KOV 811, siva; premaz po celi površini; zelo dobro ohr., bleščeč, gladek, inv. št. 21941 lisast; B premaza 2.5Y 3/1 zelo temno siva; keramika; pr. u. Utež; svinec; db. 4,7 cm. 110 mm; OHU 10 %; datacija: tiberijsko obd.−1.(2.) stoletje. 4079 SE 1, kv. 26/B2, PN KER 0319, inv. št. 22855 4094 SE 1, kv. 26/E1, PN KER Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. 0118, inv. št. 22246 ročaja in ostenja amfore; F A11; B preloma 5YR 7/8 rdečkasto Padska sigilata; TSTP − nedoločljivo; odl. dna krožnika s pr- rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. stanasto nogo; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto 4080 SE 1, kv. 26/B2, PN KER 0320, inv. št. 23034 rumena; premaz po celi površini; zelo slabo ohr. v luskah in Transportno posodje; A − Dr. 6B klasična; odl. ustja amfore; F pod patino, mat in enakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/8 A6a; B 7.5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; rdeča; keramika; datacija: druga pol. 1.−prva pol. 2. stoletja. OHU 25 %; datacija: prva pol.−tretja četrt. 1. stoletja. 4095 SE 1, kv. 26/E1, PN KER 0362, inv. št. 22516 4081 SE 1, kv. 26/B2, PN KER 0322, inv. št. 23736 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci Italska kuhinjska keramika; IKK2 − pekač z žlebom na ustju; 1/122; odl. dna vrčka; F EKK; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo odl. ustja in ostenja pekača; F IKK (N18); B ZP N 3 zelo temno rdeča; keramika; OHU %; pr. d. 46 mm; OHD 50 %; datacija: siva; B preloma 5YR 4/4 rdečkasto rjava; brez premaza; kera- konec 1.−3. stoletje. mika; pr. u. 200 mm; OHU 10 %; datacija: druga pol. 1. stoletja 4096 SE 1, kv. 26/E1, PN STE 026, inv. št. 21990 pr. n. št.−3. stoletje n. št. Odl. dna posode; steklo. 4082 SE 1, kv. 26/B2, PN KER 0321, inv. št. 24029 4097 SE 1, kv. 26/E2, PN KOV 037, inv. št. 21008 Kuhinjska keramika; KK22 − ovalni lonec z visokim vratom, Brezoblična staljena bronasta zlitina; bron; dl. 3,8 cm, š. navzven izvihanim ustjem in prelomom na prehodu v rame; 2,4 cm, db. 0,5 cm. odl. okrašenega ostenja lonca; pas vodoravnega glavničenja na ramenu; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B ZP 4098 SE 1, kv. 26/E3, PN KOV 743, inv. št. 21733 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B preloma 2.5Y 7/2 svetlo siva; B Odl. žeblja; železo. NP 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 4099 SE 1, kv. 26/E4, PN KER 0233, inv. št. 23082 4083 SE 1, kv. 26/B2, PN OST 046, inv. št. 25140 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. ustja amfore; F Odl. barvanega ometa (črno-zelen, rdeče bel, z belo črto); omet. A6b; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 15 %; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. 4084 SE 1, kv. 26/C1, PN KER 2790, inv. št. 22956 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. prstanastega 4100 SE 1, kv. 27/A3, PN KER 1124, inv. št. 22135 dna vrča ali amfore z ravnim dnom; F NK − istrska (N5); B 5Y Italska sigilata; Aretina A − nedoločljivo; odl. dna krožnika; 8/2 bledo rumena; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 15 %. žlebovi in peresni okras na NP dna; F Aretina A; B preloma 5YR 7/4 roza; premaz po celi površini, dobro ohr., gladek, 4085 SE 1, kv. 26/C2, PN KOV 052, inv. št. 21012 bleščeč, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; Odl. traku; bron; dl. 2,2 cm, š. 0,6 cm, db. 0,1 cm. keramika; datacija: prva pol. 1. stoletja. 4086 SE 1, kv. 26/C2, PN OST 057, inv. št. 25151 4101 SE 1, kv. 27/B2, PN KER 0976, inv. št. 22467 Odl. barvanega ometa (rumeno-bel); omet. Vzhodna sigilata B2; ES B − Hayes 62; odl. ustja in ostenja 4087 SE 1, kv. 26/C3, PN STE 045, inv. št. 22009 krožnika; koleščkanje (vertikalne linije) na ZP roba ustja; F ES B Odlomek odebeljenega ustja cilindrične čaše; steklo. II; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; slabo ohr. v luskah in spran, gladek, enakomerne barve, rahlo 4088 SE 1, kv. 26/C3, PN STE 046, inv. št. 22010 svetleč; B premaza 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; pr. u. Odl. vratu steklene posode z vrezanim okrasom; steklo; pr. 160 mm; OHU 16 %; datacija: 70/75−120. 9,6 cm. 834 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4078 4081 4084 4092 4087 4101 4100 SE 1; 4081, 4084 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 4102 SE 1, kv. 27/B2, PN KER 0056, inv. št. 22703 ravnega dna lonca; koncentrični odtisi na dnu; F KK − oksi- Svetila; O − reliefna − nedoločeno; odl. diska reliefne oljenke; dacijska brez apnenca (N9b); B lisasto oranžno do rjavo; na disku reliefni okras z motivom lista; F O1b; B preloma 7.5YR keramika; pr. d. 80 mm; OHD 10 %. 8/6 rdečkasto rumena; premaz na ZP; zelo slabo ohranjen, 4113 bleščeč, školjkasto nalomljen, rahlo lisast; B premaza 2.5YR SE 1, kv. 27/B5, PN KER 1154, inv. št. 24680 4/8 rdeča; keramika; datacija: 1.−sred. 3. stoletja. Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja posode trakast; F A11/N22 (N19); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; 4103 SE 1, kv. 27/B2, PN KER 0975, inv. št. 23524 keramika. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ostenja in ročaja 4114 amfore trakast; F A9b; B ZP 2.5Y 8/4 bledo rumena; B prelo- SE 1, kv. 27/B5, PN KER 1152, inv. št. 24902 ma 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; B NP 7.5YR 8/6 rdečkasto Kuhinjska keramika; NKD4 − prstanasto dno vrča ali amfore z rumena; bel sloj na ZP (AA); dobro ohr.; B premaza 2.5Y 8/4 ravnim dnom; odl. ravnega dna lonca; ekscentrični odtisi na bledo rumena; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. dnu; F NK − trda, oksidacijska (N25a); B ZP 7.5YR 5/2; B prelo- ma 5YR 7/4 roza; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 25 %. 4104 SE 1, kv. 27/B3, PN KER 1143, inv. št. 22895 4115 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 (2−5)− vzhodna ; odl. roča- SE 1, kv. 27/C2, PN KER 2945, inv. št. 22378 ja in ostenja amfore, dvojni paličast; F A28b; B preloma 7.5YR Keramika tankih sten; KTS − redukcijska skodelica s koleščka- 6/4 svetlo rjava; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. njem; odl. ostenja skodelice; na ZP koleščkanje (rombi); F IKTS − redukcijska s premazom (KTS15), mehka; B preloma 2.5Y 4105 SE 1, kv. 27/B3, PN KER 1146, inv. št. 23110 7/1 svetlo siva; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran), Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja amfore; bleščeč, gladek, enakomerne barve?; B premaza 2.5Y 3/1 zelo F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 90 mm; temno siva; keramika; datacija: tiberijsko obd.−1. (2.) stoletje. OHU 15 %; datacija: 1.−4. stoletje. 4116 SE 1, kv. 27/C2, PN KER 3414, inv. št. 22857 4106 SE 1, kv. 27/B3, PN KER 1145, inv. št. 23224 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); ročaja amfore; F A6b; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; odl. ročaja amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; kera- datacija: 1.−2. stoletje. mika; datacija: 1.−4. stoletje. 4117 SE 1, kv. 27/C2, PN KER 3413, inv. št. 22885 4107 SE 1, kv. 27/B3, PN KER 1144, inv. št. 23704 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ročaja Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ročaja amfore ali vrča paličast (okrogel presek); F A16c; B 5YR 7/6 amfore paličast (ovalen presek); F A16a; B 7.5YR 6/4 svetlo rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. rjava; keramika. 4118 SE 1, kv. 27/C2, PN KER 3410, inv. št. 22970 4108 SE 1, kv. 27/B3, PN KER 1147, inv. št. 24110 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. prstanastega Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim dna posode; F NK − istrska (N3); B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. keramika; pr. d. 150 mm; OHD 15 %. ustja lonca; F KK − oksidacijska, trda, brez apnenca (N20a); B 4119 lisasto rjavo do črno; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 5 %. SE 1, kv. 27/C2, PN KER 3415, inv. št. 22985 Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ustja in oste- 4109 SE 1, kv. 27/B3, PN KER 1148, inv. št. 24561 nja vrča ali amfore; F A11/N22 (A12b); B 5YR 6/6 rdečkasto Namizna keramika; NK44 − ročka/vrček z jajčastim trupom in rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 25 %. odebeljenim ustjem; odl. ustja in ostenja vrča; F NK − sever- 4120 nojadranska (N22); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. SE 1, kv. 27/C2, PN KER 3409, inv. št. 22988 u. 90 mm; OHU 10 %. Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. prstanastega dna posode; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 4110 SE 1, kv. 27/B4, PN KER 1232, inv. št. 22537 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 100 mm; OHD 25 %. Afriška sigilata; AS − Hayes 16; odl. ustja krožnika; F AS − A2; 4121 B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz po celi površini; SE 1, kv. 27/C2, PN KER 3412, inv. št. 24428 slabo ohr. (spran), gladek, mat, enakomerne barve; B premaza Kuhinjska keramika; NK2 − lonec ali ročka z vertikalnim ustjem; 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 190 mm; OHU 5 %; odl. ustja lonca; F KK − oksidacijska brez apnenca (N13b); B 5YR datacija: (konec 2.−zač.) 3. stoletje. 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 100 mm; OHU 10 %. 4111 SE 1, kv. 27/B4, PN KER 1233, inv. št. 23870 4122 SE 1, kv. 27/C2, PN KER 3411, inv. št. 24905 Afriška kuhinjska keramika; AKK − Hayes 23; odl. ustja kozice; Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. prsta- F AKK − s premazom ali engobo; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo nastega dna posode; F NK − istrska (N3); B 5YR 7/6 rdečkasto rdeča; premaz na NP; slabo ohr. na NP (na ?ZP), gladek, mat, rumena; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 5 %. enakomerne barve; B premaza 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; kera- 4123 SE 1, kv. 27/C4, PN KOV 907, inv. št. 21828 mika; OHU 2 %; datacija: druga pol. 2.−(prva pol.) 3. stoletja. Odlomljen masiven žebelj z veliko ploščato glavico in odlo- 4112 SE 1, kv. 27/B5, PN KER 1153, inv. št. 24112 mljenim trnom kvadratnega preseka; železo; dl. 4,5 cm. Kuhinjska keramika; KK23 = NK13 − ovalni lonec z izrazitim ramenom, žlebom na ramenu in rahlo izvihanim ustjem; odl. 836 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4110 4102 4111 4119 SE 1; 4119 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 4124 SE 1, kv. 27/C4, PN STE 119, inv. št. 22077 4137 SE 612, kv. 4/B2, PN KER 3108, inv. št. 22522 Del dna in ostenja vrča, oblika Isings 55a; steklo; pr. 6 cm; Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci datacija: 1. (predvsem flavijski čas)−sred. 2. stoletja. 1/122; odl. dna vrčka; F EKK (KTS2); B 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; OHD 20 %; datacija: konec 1.−3. stoletje. 4125 SE 1, kv. 27/C4, PN KER 1341, inv. št. 22517 Keramika tankih sten; EKK − vrček Knossos Mug tip 2 = Ricci 4138 SE 612, kv. 4/B3, PN KER 3066, inv. št. 23201 1/122; odl. ročaja vrčka trakast; F EKK (KTS2); B 2.5YR 6/6 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); svetlo rdeča; keramika; datacija: konec 1.−3. stoletje. odl. ročaja amfore paličast; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rume- na; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 4126 SE 1, kv. 27/C5, PN KER 0661, inv. št. 22876 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. SE 610 ročaja amfore paličast (okrogel presek); F A11/N22; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 4139 SE 610, kv. 4/A1, PN KER 2903, inv. št. 22263 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; 4127 SE 1, kv. 27/C5, PN KER 0660, inv. št. 23583 odl. ostenja skodelice; v reliefu niz krogov; F Sarius; B preloma Transportno posodje; A − Poznorodoška − Camulodunum 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; zelo 184; odl. ročaja amfore z rožičkom navzgor (ovalen presek); slabo ohr. v luskah, TS8; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; F A29; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; datacija: datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko (flavijsko?) obd. 1.−2. stoletje. 4140 SE 610, kv. 4/A2, PN KER 2996, inv. št. 22277 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; 10.4 Deviacija odl. ustja in ostenja skodelice; žleb na ZP ustja; F Sarius; B pre- loma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; premaz po celi površini; zelo SE 608 slabo ohr. v luskah, TS8; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %; datacija: 20 pr. n. št.−klavdijsko 4128 SE 608, kv. 4/A2, PN KOV 596, inv. št. 21174 (flavijsko?) obd. Odl. predmeta; bron. 4129 SE 608, kv. 4/A2, PN KOV 590, inv. št. 21169 Odl. žice okroglega preseka in zavite na koncu, zanka; bron; dl. 1,6 cm, db. 0,2 cm. 4131 SE 608, kv. 21/E1, PN KER 3080, inv. št. 22890 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ročaja amfo- re, dvopaličast; F A6c; B 7.5YR 8/4 roza; keramika. 4132 SE 608, kv. 4/B2, PN KER 3014, inv. št. 23216 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); odl. ročaja in ostenja amfore; F A6a; B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 4133 SE 608, kv. 4/B2, PN KER 3015, inv. št. 23584 Transportno posodje; A − Poznorodoška − Camulodunum 184; odl. ustja in ostenja amfore; F A45; B preloma 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 60 %. 4134 SE 608, kv. 4/B2, PN KER 3012, inv. št. 23588 Transportno posodje; A − vzhodna nedoločeno; odl. ročaja in ostenja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika. 4135 SE 608, kv. 4/B2, PN KER 3013, inv. št. 23654 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ročaja am- fore; F A7; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−5. stoletje. SE 612 4136 SE 612, kv. 4/B3, PN KER 3067, inv. št. 22490 Sigilata − še nedoločena; VS − NTS1 vrč; odl. prstanastega dna vrča; F TS10; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; premaz na ZP; slabo ohr. v luskah, rahlo svetleč, gladek, školjkasto nalomljen, lisast; B premaza 2.5YR 4/8 rdeča; keramika; OHD 100 %. 838 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4124 4134 4127 4136 4139 4140 4124, 4127 SE 1, 4134 SE 608, 4136 SE 612, 4139, 4140 SE 610; 4124, 4136, 4139, 4140 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 4141 SE 610, kv. 4/A3, PN KER 1394, inv. št. 22814 4153 SE 610, kv. 4/A3, PN KER 1395, inv. št. 23586 Transportno posodje; A − Dr. 6A; odl. ostenja z nastavki za Transportno posodje; A − Poznorodoška − Camulodunum ročaj amfore; F A16a; B 7.5YR 8/4 roza; keramika; datacija: 1. 184; odl. ostenja amfore; F A45; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo stoletje. pr. n. št.−sred. 1. st. n. št. rdeča; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 4142 SE 610, kv. 4/A2, PN KER 2995, inv. št. 22849 4154 SE 610, kv. 4/B2, PN KER 3091, inv. št. 23730 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. Transportno posodje; PA5 − pokrovček za amforo izdelan na ročaja amfore, dvojni paličast; F A11b; B preloma 5YR 7/6 vretenu za amforo; F A6c; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; kera- rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. mika; pr. u. 70 mm; OHU 100 %; datacija: 1.−5. stoletje. 4143 SE 610, kv. 4/A2, PN KER 3030, inv. št. 22881 4155 SE 610, kv. 4/A2, PN KER 3032, inv. št. 24467 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 jadranska; odl. ustja amfore; Namizna keramika; NK6 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; F A16a; B 7.5YR 8/4 roza; keramika; pr. u. 120 mm; OHU 25 %; odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in datacija: 1.−2. stoletje. A6a); B 5YR 7/4 roza; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 10 %. 4144 SE 610, kv. 4/B2, PN KER 3101, inv. št. 22974 4156 SE 610, kv. 4/A2, PN KER 3029, inv. št. 24749 Namizna keramika; A/NK − amfora ali vrč; odl. prstanastega Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja dna posode; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; amfore ali vrča trakast (ena kanelura na ZP); F NK − severno- keramika; pr. d. 93 mm; OHD 100 %. jadranska (N22); B 5YR 7/4 roza; keramika. 4145 SE 610, kv. 4/A3, PN KER 1396, inv. št. 22983 4157 SE 610, kv. 4/B2, PN KER 3103, inv. št. 24916 Transportno posodje; A/NK − amfora ali vrč; odl. ustja in oste- Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. prsta- nja amfore; F NK − severnojadranska A11b; B preloma 5YR nastega dna posode; F NK − fina (N5); B 7.5YR 8/6 rdečkasto 7/3 roza; keramika; pr. u. 130 mm; OHU 15 %. rumena; keramika; pr. d. 120 mm; OHD 20 %. 4146 SE 610, kv. 4/B2, PN KER 3102, inv. št. 23070 SE 602 Transportno posodje; A − Dr. 6B velika; odl. dna amfore; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 55 mm; 4158 SE 602, kv. 4/A2, PN KER 2999, inv. št. 24915 OHD 60 %; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. prstanastega dna vrča/sklede; F NK − mejna med N22 in A6a 4147 SE 610, kv. 4/A2, PN KER 3031, inv. št. 23154 (N5); B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 90 mm; Transportno posodje; A − Dr. 6B mala (poznoantična?); odl. OHD 20 %. ustja amfore; F A6c; B 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 110 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−4. stoletje. 4159 SE 602, kv. 4/B4, PN KOV 589, inv. št. 20059 Novec: Valentinianus I., Valens, Gratianus ali Valentinianus II./ 4148 SE 610, kv. 4/A2, PN KER 1392, inv. št. 23223 AE 3/kovan 364−378/?/RIC ?; bron; KN 74. Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); odl. ostenja in zatiča amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto 4160 SE 602, kv. 4/C5, PN KOV 595, inv. št. 21173 rumena; keramika; OHD 100 %. Žebelj; bron; dl. 5,1 cm, š. 1 cm, db. 0,2 cm. 4149 SE 610, kv. 4/A2, PN KER 1390, inv. št. 23231 4161 SE 602, kv. 4/B3, PN KOV 955, inv. št. 21875 Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); Žebelj z manjšo okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- odl. ostenja amfore; F A6a; B 5YR 7/8 rdečkasto rumena; ka; železo; dl. 4 cm. keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 4162 SE 602, kv. 4/C4, PN KOV 865, inv. št. 21790 4150 SE 610, kv. 4/B2, PN KER 2997, inv. št. 23234 Odlomljen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadra- Transportno posodje; A − Dr. 6A ali 6B (severnojadranska); tnega preseka; železo; dl. 4,5 cm. odl. zatiča amfore; F A6b; B ZP 7.5YR 8/4 roza; B preloma 4163 SE 602, kv. 4/C4, PN KER 3115, inv. št. 22934 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHD 100 %; datacija: Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − jadranska; 1.−sred. 2. stoletja. odl. ročaja amfore trakast; F A16a; B 7.5YR 8/4 roza; keramika. 4151 SE 610, kv. 4/B2, PN KER 3090, inv. št. 23237 4164 SE 602, kv. 4/C5, PN KER 3125, inv. št. 23210 Transportno posodje; A − Dr. 6A ali 6B (severnojadranska); Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); odl. ročaja amfore paličast; F A4b; B preloma 5YR 7/6 rdečka- odl. ročaja amfore paličast; F A6b; B 7.5YR 8/4 roza; keramika; sto rumena; keramika; datacija: 1.−sred. 2. stoletja. datacija: 1.−4. stoletje. 4152 SE 610, kv. 4/A2, PN KER 1391, inv. št. 23579 4165 SE 602, kv. 4/C4, PN KER 3114, inv. št. 23563 Transportno posodje; A − Poznorodoška − Camulodunum Transportno posodje; A − Dr. 23 = Keay 13; odl. ustja amfore; 184; odl. amfore; F A45; B preloma 2.5YR 7/6 svetlo rdeča; F A14a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 120 mm; keramika; OHU 25 %; pr. d. 36 mm; OHD 100 %; datacija: OHU 40 %; datacija: 4.−sred. 5. stoletja. 1.−2. stoletje. 840 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4141 4143 4145 4152 4165 4160 4141–4152 SE 610, 4160, 4165 SE 602; 4160 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 4166 SE 602, kv. 4/B3, PN KER 2901, inv. št. 23658 SE 606 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; odl. ustja amfore; F A2; B ZP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; B preloma 4176 SE 606, kv. 21/B1, PN KOV 591, inv. št. 21170 2.5Y 6/1 siva; B NP 5YR 7/8 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. Odl. aplike v obliki nogice; bron; dl. 1,9 cm, š. 0,9 cm, 120 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−5. stoletje. db. 0,5 cm. 4167 SE 602, kv. 4/A2, PN KER 3100, inv. št. 24287 4177 SE 606, kv. 21/B1, PN KOV 814, inv. št. 21198 Kuhinjska keramika; KK35 − ravno dno loncev − nedoločeno; Odl. trna ali igle kvadratnega preseka, z zašiljenim koncem; odl. ravnega dna lonca; obilne primesi na dnu; F KK − oksi- bron; dl. 3.3 4,2 cm, š. 1 cm, db. 0,5 cm. dacijska brez apnenca (N13b); B ZP 5YR 4/2 temno rdečkasto SE 201 siva; B NP 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 80 mm; OHD 60 %. 4178 SE 201, kv. 4/A1, PN KER 1979, inv. št. 22270 Severnoitalska reliefna sigilata; skodelica Sarius − Consp. R13; 4168 SE 602, kv. 4/A2, PN KER 3064, inv. št. 24413 odl. prstanastega dna in ostenja posodice; na ZP ostenja Namizna keramika; M3 − melnica Dramont D tip 2 padska nakazan reliefni okras; F Sarius; B preloma 5YR 7/6 rdečka- proizvodnja; odl. ustja in ostenja melnice; obilne primesi na sto rumena; premaz po celi površini; srednje ohr. (spran in NP ostenja; F Varia (N8a); B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; kera- odluščen), na NP mat z vidnimi nepravilnostmi; na ZP gladek; mika; pr. u. 420 mm; OHU 10 %. B premaza 10R 4/6 rdeča; keramika; OHD 10 %. 4169 SE 602, kv. 4/C4, PN OST 157, inv. št. 25039 4179 SE 201, kv. 4/A3, PN KOV 956, inv. št. 21876 Gradbeni material; tegula RVSONIS Q. CEL; odl. tegule z Žebelj s polkrožno glavico in trnom kvadratnega preseka; žigom RV. ; žig: RVSONIS Q. CEL; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. železo; dl. 5,2 cm. RV.., RV v ligaturi, 28 × 20 mm; F A6a; B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; OHU 2 %; dl. 80 mm; 45 mm; v. 25 mm; 4180 SE 201, kv. 4/A3, PN KER 2900, inv. št. 23294 datacija: 1. stoletje?. Transportno posodje; AA − Africana IID ali K25A−B; odl. ustja amfore; F A5; B 2.5YR 5/8 rdeča; keramika; pr. u. 100 mm; 4170 SE 602, kv. 4/C4, PN OST 172, inv. št. 25044 OHU 25 %; datacija: sred. 3.−4. stoletje. Gradbeni material; tegula TERENTIOR; odl. tegule z žigom /.. IOR; žig: TERENTIOR; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. / TIOR., 4181 SE 201, kv. 4/A4, PN KER 2058, inv. št. 23806 65 × 21 mm; F A6c; B 5YR 8/4 roza; keramika; OHU 2 %; dl. Egejska kuhinjska keramika; EKK − lonci Knossos typ 3; odl. ustja 80 mm; 60 mm; v. 23 mm; datacija: 1. stoletje. lonca; F EKK (N23b); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 135 mm; OHU 10 %; datacija: 3. stoletje (seversko obd.). SE 601 4182 SE 201, kv. 4/B2, PN KER 2188, inv. št. 24822 4171 SE 601, kv. 4/C3, PN KER 3118, inv. št. 22945 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- ravnega dna vrčka ali lončka; F NK − istrska (N3a); B 5YR 6/6 čeno; odl. ročaja amfore trakast (tri kanelure na ZP); F A12b; B rdečkasto rumena; keramika; pr. d. 36 mm; OHD 70 %. preloma 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika. 4183 SE 201, kv. 4/B3, PN KOV 413, inv. št. 20094 4172 SE 601, kv. 4/C3, PN KER 3117, inv. št. 22948 Novec: Constans ali Constantius II./AE 3/kovan 348−361/?/RIC Transportno posodje; A − amfora z ravnim dnom − nedolo- ? /?; bron; KN 57. čeno; odl. ročaja amfore trakast (tri kanelure na ZP); F A16a; B 10YR 8/4 zelo bledo rjava; keramika. 4184 SE 201, kv. 4/B4, PN KER 2120, inv. št. 24833 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. 4173 SE 601, kv. 4/C3, PN KER 2239, inv. št. 23280 dna in ostenja vrča ali lonca; F NK − severnojadranska (N22); Transportno posodje; AA − Africana IIC = Keay 6; odl. ustja B 2.5YR 6/6 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 90 mm; OHD 20 %. amfore; F A8a; B ZP 5YR 5/4 rdečkasto rjava; B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 85 mm; OHU 25 %; datacija: 4185 SE 201, kv. 4/B4, PN KOV 587, inv. št. 21621 konec 3.−4. stoletje. Žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega prese- ka; železo; dl. 4 cm. 4174 SE 601, kv. 4/C3, PN KER 3028, inv. št. 23412 Transportno posodje; AA − Keay 25A,B ali 27; odl. ustja amfo- 4186 SE 201, kv. 4/B5, PN KER 2047, inv. št. 23104 re; F A5; B 5YR 8/4 roza; B NP bel sloj na ZP (AA); slabo ohr.; B Transportno posodje; A − Dr. 6B − Fažana 1; odl. ustja, ročaja premaza 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; pr. u. 130 mm; in ostenja amfore; F A6a; B 5YR 6/8 rdečkasto rumena; kera- OHU 25 %; datacija: 4. stoletje.−(sred. 5. stoletja.) mika; pr. u. 394 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−4. stoletje. 4175 SE 601, kv. 4/C3, PN KER 2902 4187 SE 201, kv. 4/C5, PN OST 061, inv. št. 21221 Transportno posodje; A − amfora nedoločeno; = G4166; F Gumb profiliran s koncentričnimi krogci; kost; db. 0,3 cm, A2; pr. u. 120 mm; OHU 20 %; datacija: 1.−5. stoletje. pr. 2,2 cm. 842 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4168 4169 4170 4173 4176 4181 4187 4168–4170 SE 602, 4173 SE 601, 4176 SE 606, 4181, 4187 SE 201; 4168, 4173, 4181 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 4188 SE 201, kv. 4/C5, PN KER 2037, inv. št. 23708 4198 SE 201, kv. 21/E1, PN KER 1945, inv. št. 22868 Transportno posodje; A − jadranska nedoločeno; odl. ustja Transportno posodje; A − Dr. 2−4 severnojadranska; odl. ročaja amfore; F A10b; B preloma 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; amfore paličast (okrogel presek); F A11; B preloma 5YR 7/6 keramika; OHU 15 %. rdečkasto rumena; keramika. 4189 SE 201, kv. 5/A5, PN KOV 528, inv. št. 20067 4199 SE 201, kv. 21/E1, PN KER 1946, inv. št. 24644 Novec: Augustus/As/kovan 16−6 p. n. št./Rom/RIC?; izrabljen; Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča bron; KN 2. trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska (N5); B 7.5YR 7/6 rdeč- kasto rumena; keramika. 4190 SE 201, kv. 4/D5, PN KOV 545, inv. št. 21154 Odl. paličastega ročaja, ki ima na vsaki strani vstavljen les, 4200 SE 201, kv. 21/E2, PN KER 2043, inv. št. 23239 pritrjen z bronastima zatičema; bron; dl. 4,8 cm. Transportno posodje; A − Dr. 6A ali 6B (severnojadranska); odl. ročaja amfore; F A16b; B 5YR 7/4 roza; keramika; datacija: 1.− 4191 SE 201, kv. 20/C3, PN KER 1977, inv. št. 23456 sred. 2. stoletja. Transportno posodje; AA − nedoločeno; odl. ročaja amfore trakast (ena kanelura na ZP); F A9a; B 5YR 6/6 rdečkasto 4201 SE 201, kv. 21/E2, PN KER 2041, inv. št. 23800 rumena; keramika; datacija: 3.−5. stoletje. Egejska kuhinjska keramika; EKK − kozica ali lonec Knossos tip 2; odl. ustja lonca/kozice; F EKK (N23b); B 10YR 6/4 svetlo 4192 SE 201, kv. 20/C3, PN KER 1978, inv. št. 23944 rumenkasto rjava; keramika; pr. u. 180 mm; OHU 5 %; datacija: Kuhinjska keramika; KK4 − lonec s kratkim izvihanim ustjem; 1.−(sred.) 3. stoletje. odl. izvihanega ustja lonca; vodoravno metličenje na ZP ra- mena; F KK − redukcijska z apnencem (N10b); B lisasto temno 4202 SE 201, kv. 21/E2, PN KER 3201, inv. št. 24477 rjavo do črno; keramika; pr. u. 140 mm; OHU 5 %. Namizna keramika; NK8 − lonci s kratkim izvihanim ustjem; odl. ustja lonca; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in A6a); 4193 SE 201, kv. 20/C3, PN OST 062, inv. št. 24995 B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 130 mm; OHU Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom CRISPI.; 10 %. žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. CRISPI, slabo viden, 96 × 18 mm; F N22; B preloma 5YR 7/4 roza; keramika; OHU 4203 SE 201, kv. 24/C5, PN KER 1817, inv. št. 24758 5 %; dl. 135 mm; š. 125 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. Namizna keramika; NKD1 − ravno dno lonca, ravne stene; odl. ravnega dna posode; F NK − istrska (N5); B 5YR 7/6 rdečkasto 4194 kv. 21/E1, PN STE 016, inv. št. 21980 rumena; keramika; pr. d. 65 mm; OHD 90 %. Del navznoter zavihanega in sploščenega ustja steklenice, modrikasto steklo; steklo. 4204 SE 201, kv. 24/E2, PN KER 2931, inv. št. 22190 Padska sigilata; ITS − Consp. 34; odl. ustja in ostenja skodelice 4195 SE 201, kv. 20/E1, PN OST 190, inv. št. 21274 z rebrom; F Tardopadana (TS4); B 7.5YR 8/6 rdečkasto rumena; Odlomek marmorne premaz po celi površini; skoraj ni ohr.; B premaza nedoločljivo; plošče, stenska ali tal- keramika; pr. u. 94 mm; OHU 10 %; datacija: klavdijsko obd.− na obloga; petrograf- prva pol. 2. stoletja. sko: zelo drobnozrnat (0,4 mm) kompakten SE 101 kalciten marmor, brez tekstur, sive barve; 4205 SE 101, kv. 20/A5, PN KER 1620, inv. št. 24173 kamen, verjetno izvor Namizna keramika; KK30 − lonček s kratkim ustjem; odl. ustja Prokonessos; dl. 11,5 in ostenja lončka; F NK (N16); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; cm, š. 10,5 cm, db. keramika; pr. u. 120 mm; OHU 10 %. 1,6 cm. 4206 SE 101, kv. 23/E4, PN KER 3242, inv. št. 22205 Padska sigilata; ITS − Consp. 36; odl. ustja skodelice; žleb na ZP in NP ustja; F Tardopadana; B preloma 5YR 7/6 rdečkasto rume- 4196 SE 201, kv. 21/B1, PN KER 1944, inv. št. 23192 na; premaz po celi površini, dobro ohr., bleščeč, gladek, lisast; B Transportno posodje; A − Dr. 6B nedoločeno (velika ali mala); premaza 2.5YR 5/6 rdeča in 4/6; keramika; OHU 2 %; datacija: odl. ročaja amfore paličast (ovalen presek); F A6c; B 5YR 7/6 klavdijsko obd.−konec 1. stoletja. rdečkasto rumena; keramika; datacija: 1.−4. stoletje. 4207 SE 101, kv. 24/B4, PN KER 2104, inv. št. 24427 4197 SE 201, kv. 21/E1, PN KER 1947, inv. št. 22655 Namizna keramika; NK2 − lonec ali ročka z vertikalnim ustjem; Afriška sigilata; AS − prod. D nedoločljivo; odl. ravnega dna in odl. ustja posode vrča ali lonca; kanelura na ZP ustja; F NK − fina ostenja skodele; F AS − D1; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; (N21); B 5YR 7/6 rdečkasto rumena; keramika; pr. u. 155 mm; B NP nedoločljivo; ni ohr.; B premaza nedoločljivo; keramika; OHU 10 %. OHD 5 %; datacija: 320/330−500. 4208 SE 101, kv. 24/B4, PN KER 2103, inv. št. 24650 Namizna keramika; NKR − ročaj vrča ali posode; odl. ročaja vrča trakast (tri kanelure na ZP); F NK − istrska (N5); B 7.5YR 7/6 rdeč- kasto rumena; keramika. 844 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4190 4204 4206 4207 4190, 4204 SE 201, 4206, 4207 SE 101; 4190 merilo 1 : 1, 4207 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 4209 SE 101, kv. 25/B2, PN KER 1581, inv. št. 22592 10.5 Sonde stebri Afriška sigilata; AS − Hayes 61B; odl. ustja in ostenja krožnika; F AS − D2; B preloma 2.5YR 7/8 svetlo rdeča; premaz na NP SE 538 in zg. delu ZP; slabo ohr. na celi površini odlomka, gladek, rahlo bleščeč, enakomerne barve; B premaza 2.5YR 7/8 svetlo 4216 SE 538, kv. Sonda Stebri, PN STE 055a, inv. št. 22020 rdeča; keramika; pr. u. 270 mm; OHU 15 %; datacija: (360/370) Odl. dna flaše od Coca cole; steklo; dl. 2,5 cm; datacija: druga 400−450. pol. 20. stoletje. SE 1 SE 547 4210 SE 1, kv. 4/E5, PN KOV 005, inv. št. 21001 4217 SE 547, sonda stebri 1, PN KER 1355, inv. št. 22773 Gumbek z okroglo glavico in zanko; bron; dl. 0,4 cm, pr. Svetila; O − Loeschke Xb; odl. ramena pečatne oljenke; F O3b; 1,35 cm. B preloma 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. u. 76 mm; OHU 20 %; datacija: 2.−3. (4./5.) stoletje. 4211 SE 1, kv. 4/E5, PN KER 0120, inv. št. 22670 Svetila; O − Loeschke IB ali IC; odl. noska volutne oljenke; pla- SE 548 stična voluta poudarjena s kaneluro; F O1c; B preloma 10YR 8/4 zelo bledo rjava; premaz na ZP; slabo ohr. v luskah, školj- 4218 SE 548, Sonda stebri 1, PN KOV 197, inv. št. 21409 kasto nalomljen, gladek, bleščeč; B premaza 2.5YR 3/3 temno Ročaj noža ali orodja, zanka na zaključku ni bila sklenjena; rdečkasto rjava; keramika; datacija: sred. 1.−sred. 3. stoletje. železo. 4212 SE 1, kv. 5/A3, PN KOV 110, inv. št. 21364 SE 553 Odl. žice ali trna; železo; dl. 5,8 cm, db. 0,3 cm. 4219 SE 553, sonda stebri 1, PN KER 2081, inv. št. 25095 4213 SE 1, kv. 5/A3, PN KOV 984, inv. št. 21903 Kuhinjska keramika; KK − nedoločljivo; odl. ustja in ostenja Večji okov ovalne oblike in trakastega preseka; železo; dl. posode; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B N 2.5 črna; 9,8 cm, š. 7,7 cm, db. 2,4 cm. keramika. 4214 SE 1, kv. 20/E3, PN KER 3172, inv. št. 24918 Namizna keramika; NKD6 − visoko prstanasto dno; odl. prstanastega dna posode; F NK − severnojadranska ali istrska (N21); B 10YR 7/4 zelo bledo rjava; keramika; pr. d. 70 mm; OHD 25 %. 4215 SE 1, kv. 23/B3, PN KER 2223, inv. št. 24840 Namizna keramika; NKD2 − ravno dno, konkavne stene; odl. ravnega dna vrča ali lonca; F NK − severnojadranska (mejna med N22 in A6a); B 2.5YR 6/8 svetlo rdeča; keramika; pr. d. 60 mm; OHD 50 %. 846 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4209 4210 4209 SE 101, 4210 SE 1; merilo 1 : 2. 10.6 Najdbe brez konteksta 4230 SE 000, PN KER 3428, inv. št. 25160 Gradbeni material; kvadratna opeka; F N22; B preloma 5YR 6/8 4220 SE 000, deponija, PN KOV 748, inv. št. 21210 rdečkasto rumena; keramika; dl. 197 mm; š. 194 mm; v. 69 mm. Prstan s pravokotno ploščico; bron; datacija: konec 3.−4. stoletje. 4221 SE 000, deponija, PN KOV 983, inv. št. 21902 Razcepke pri vozovih; železo; dl. 19,2 cm, š. 4 cm, db. 1 cm. 4222 SE 000, deponija, PN STE 081, inv. št. 22123 Del dna čaše z nataljeno prstanasto nogo. 4223 SE 000, PN KER 3416, inv. št. 25135 Transportno posodje; A − Dr. 2−4 − nedoločena; odl. ročaja amfore paličast (okrogel presek); F A7; B preloma 7.5YR 8/4 roza; keramika; datacija: 1.−2. stoletje. 4224 SE 000, PN KER 2788, inv. št. 25127 Kuhinjska keramika; KK33A − lonec; odl. ustja in ostenja lonca; niz odtisov na ramenu; F KK − oksidacijska trda, brez apnenca (N34); B ZP 2.5Y 8/3 bledo rumena; B preloma 2.5Y 6/1 siva; B NP 2.5Y 8/3 bledo rumena; keramika; pr. u. 150 mm; OHU 10 %. 4225 SE 000, PN KER xxxx, inv. št. kuhinjska 25126 Keramika; KK3 − lonec z dolgim izvihanim ustjem; odl. lonca; vodoravno metličenje na ZP ostenja; F KK − redukcijska z apnencem (N10); B ZP lisasto rjavo do temno rjavo; B NP 2.5YR 4/6 rdeča; keramika; pr. u. 147 mm; OHU 100 %; pr. d. 110 mm; OHD 10 %; dl. 0 mm; 0 mm; v. 0 mm. 4226 SE 000, PN KER 2859, inv. št. 25128 Namizna keramika; NK27 − velika skleda s poševnimi stenami; odl. ustja in ostenja velike sklede; žleb na robu ustja; F NK − severnojadranska ali istrska (N3); B 7.5YR 7/6 rdečkasto rumena; B premaza pr. u. 320 mm; OHU 15 %. 4227 SE 000, deponija, PN KER 2808, inv. št. 25129 Namizna keramika; NKP3 − pokrov; odl. držaja in ostenja pokrova; F NK − severnojadranska (N21); B 5YR 6/6 rdečkasto rumena; B premaza pr. d. 17 mm; OHD 100 %. 4228 SE 000, deponija, PN OST 184, inv. št. 25161 Gradbeni material; tegula Q. CLODI AMBROSI; odl. tegule z žigom . ..MBRO…; žig: Q. CLODI AMBROSI; negativ, brez okvirja, ohr. . ../MBRO/.. , ohr. 50 × 23 mm; F Varia; B preloma 10YR 8/3 zelo bledo rjava; keramika; OHU 5 %; dl. 60 mm; š. 55 mm; v. 33 mm. 4229 SE 000, deponija, PN OST 101, inv. št. 25162 Gradbeni material; tegula CRISPINI; odl. tegule z žigom …/ RISPINI; žig: CRISPINI; pozitiv, pravokotni okvir, ohr. ..RISPINI, 80 × 16 mm; F N22; B preloma 5YR 7/3 roza; keramika; OHU 5 %; dl. 160 mm; š. 125 mm; v. 28 mm; datacija: 1. stoletje. 848 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 4220 4221 4222 4224 4227 4229 4230 SE 000; 4224 merilo 1 : 3, 4230 merilo 1 : 6, ostalo merilo 1 : 2. 11Indeks stratigrafskih enot SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 1 A7 cel izkop plast 376 143 A1 terme/prostor 2, 3, 5, 6 zid 388 2 A0 cel izkop plast 307 143A A1 terme/prostor 2, 3, 5, 6 vkop 388 2A A0–1 gospodarski objekt plast 307 144 A2a–A6 terme/zunanje dvorišče polnilo 400 102 A7 terme plast 404 145 A6 terme/apsida – frigidarij plast 405 103 A6/A4 terme/prostor 1, 2, 3, zid 406 146 A1 terme/apsida – frigidarij zid 388 zunanje dvorišče 146A A1 terme/apsida – frigidarij vkop 388 103A A7 terme vkop 406 147 A1 terme/apsida – frigidarij struktura 394 104 A7 terme zid 385 148 A2a– terme/apsida – frigidarij zid 399 105 A1 terme/prostor 1 zid 386 149 A1 terme/apsida – frigidarij struktura 394 106 A1 terme/prostor 1, 2, 3 zid 386 150 A1 terme/apsida – frigidarij struktura 394 107 A1 terme/prostor 1, 2 zid 386 151 A1 terme/apsida – frigidarij struktura 394 108 A1 terme/prostor 4 zid 386 152 A1 terme/apsida – frigidarij struktura 394 109 A1 terme/prostor 4 zid 396 153 A2a terme/apsida – frigidarij struktura 399 110 A2a terme/območje 17 plast 405 154 A2a terme/apsida – frigidarij struktura 399 111 A6 terme/območje 17 zid 386 155 A1 terme/apsida – frigidarij struktura 394 111A A1 terme/prostor 1, 2, 3 vkop 387 156 A2a– terme/apsida – frigidarij struktura 399 112 A1 terme/prostor 1, 2, 3 zid 387 157 A1 terme/apsida – frigidarij struktura 394 112A A1 terme/prostor 1 vkop 387 158 A6/A7 terme/zunanje dvorišče plast 405 113 A2a terme/območje 17, zid 396 159 A2a terme/zunanje dvorišče plast 400 zunanje dvorišče 160 A2a terme/zunanje dvorišče, struktura 396 114 A2a terme/zunanje dvorišče struktura 397 območje 16, 17 114A A2a terme/zunanje dvorišče vkop 397 161 A1 terme/zunanje dvorišče struktura 392 115 A1 terme/prostor 1 struktura 393 162 A1 terme/prostor 2 struktura 392 116 A1 terme/zunanje dvorišče struktura 394 162A A1 terme/prostor 2 vkop 393 117 A1 terme/zunanje dvorišče omet 387 163 A2a terme/prostor 2 polnilo 399 118 A2a–A6 terme/zunanje dvorišče; polnilo 400 164 A1 terme/prostor 2 struktura 393 območje 17 165 A0–1 terme/prostor 3 plast 384 119 A2a terme/območje 17 struktura 397 166 A0–1 terme/prostor 3 plast 384 120 A0 terme plast 384 167 A0–1 terme/prostor 3 plast 384 120A A0–1 terme plast 384 168 A1 terme/zunanje dvorišče struktura 400 120B A0–1 terme plast 384 169 A2a terme/zunanje dvorišče plast 121 A2a terme/zunanje dvorišče; zid 396 170 A3–5/A6/ terme/prostor 1 vkop 404 območje 17 A7 121A A2a terme/zunanje dvorišče; vkop 396 171 A3–5/A6/ terme/prostor 1 polnilo 404 območje 17 A7 122 A2a terme/območje 16, 17 zid 396 172 A6 terme –SZ krilo/prostor plast 405 122A A2a terme/območje 16, 17 vkop 396 15 123 A1 terme/zunanje dvorišče struktura 392 173 A1 terme/zunanje dvorišče struktura 393 123A A1 terme/zunanje dvorišče vkop 392 174 A1 terme/prostor 5 polnilo 395 124 A2a–A6 terme/zunanje dvorišče polnilo 400 175 A1 terme/prostor 10 struktura 395 125 A1 terme/zunanje dvorišče struktura 392 – prefurnij 126 A2a terme/zunanje dvorišče; plast 400 176 A1 terme/prostor 10 struktura 395 območje 16 – prefurnij 127 A7 terme plast 406 177 A0–1 terme –SZ krilo/prostor plast 393 128 A2a terme/prostor 4 plast 398 9, 15 129 A1 terme/prostor 1, 2 zid 387 178 A2a–A6 terme/prostor 5 polnilo 399 130 A1 terme/prostor 4 zid 387 178A A2a–A6 terme/prostor 5 vkop 399 131 A1 terme/prostor 4 zid 387 179 A2a terme/prostor 5 plast 399 132 A2a–A5/ terme/območje 16, 17 plast 401 180 A1 terme/prostor 4 zid 389 A6 181 A1 terme/zunanje dvorišče struktura 393 133 A7 sonda stebri, terme vkop 411 182 A1 terme/prostor 7 plast 395 134 A7 sonda stebri, terme plast 412 183 A0–1 terme – SZ krilo/prostor plast 384 135 A2a terme/območje 16 struktura 397 9, 15 135A A2a terme/območje 16 vkop 397 184 A1 terme/prostor 4 plast/ 394 136 A2a–A6 terme/območje 16 polnilo 401 polnilo 137 A2a terme/območje 16 struktura 397 185 A1 terme/prostor 7 polnilo 389 138 A1 terme/prostor 5 polnilo 395 186 A2a terme/zunanje dvorišče plast 400 138A A1 terme/prostor 5 vkop 395 192 plast_zid? 139 A1 terme/prostor 3, 6 zid 387 193 A1 terme/prostor 15 struktura 395 139A A1 terme/prostor 3, 6 vkop 388 194 A1 terme zid 389 140 A1 terme/prostor 1, 2 zid 388 201 A7 skladišče, gospodarski plast 373 140A A1 terme/prostor 1, 2 vkop 388 objekt, deviacija 141 A2a terme/zunanje dvorišče struktura 397 202 A6 gospodarski objekt/ plast 369 141A A2a terme/zunanje dvorišče vkop 398 prostor V, EE, GG, FF 142 A1 terme/prostor 3, 9 zid 388 202A A3/A6 gospodarski objekt/ plast 345 142A A1 terme/prostor 3, 9 vkop 388 prostor EE 850 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 202B A2 gospodarski objekt/ plast 332 218 A7 spodnje dvorišče, zid 372 prostor FF deviacija 203 A3 gospodarski objekt/ plast 345 218A A7 spodnje dvorišče vkop 372 prostor V, EE 219 A7 spodnje dvorišče zid 372 204A A3 gospodarski objekt/ struktura 345 219A A7 spodnje dvorišče vkop 372 prostor EE 220 A7 spodnje dvorišče polnilo 372 204B A6/A3 gospodarski objekt/ polnilo 362 221 A4 gospodarski objekt/ plast 352 prostor EE prostor Š, T–U 204C A3 gospodarski objekt/ struktura 346 221A A4 gospodarski objekt/ plast 352 prostor EE prostor Š, T–U 204D A3 gospodarski objekt/ vkop 346 221B A4 gospodarski objekt/ polnilo 352 prostor EE prostor Š, T–U 205 A4 gospodarski objekt/ polnilo 222 A2 gospodarski objekt/ zid 330 prostor Š prostor FF, GG 205A A3a gospodarski objekt/ vkop 347 222A A2 gospodarski objekt/ vkop 330 prostor Š prostor FF, GG 205A1 A3a gospodarski objekt/ vkop 347 223 A2 gospodarski objekt/ zid 330 prostor Š prostor FF, GG, HH, II 205A2 A3a gospodarski objekt/ vkop 347 223A A2 gospodarski objekt/ vkop 331 prostor Š prostor FF, GG, HH, II 205A3 A3a gospodarski objekt/ vkop 347 223B A2 gospodarski objekt/ omet 331 prostor Š prostor FF, GG, HH, II 205B = A4 gospodarski objekt/ polnilo 351 224 A6 /A7 gospodarski objekt/ plast 374 205 prostor Š prostor Š, T–U 205B1 = A4 gospodarski objekt/ polnilo 351 225 A7 skladišče zid 372 212 prostor Š 225A A7 skladišče vkop 372 205B2 A3a gospodarski objekt/ polnilo 347 226 A2 gospodarski objekt/ zid 331 prostor Š prostor GG 206 A1 gospodarski objekt/ zid 307 226A A2 gospodarski objekt/ vkop 331 prostor Š, L/P prostor GG 206A A1 gospodarski objekt/ vkop 308 227 A3 gospodarski objekt/ polnilo 346 prostor Š, L/P prostor Š, T–U 207 = A1 gospodarski objekt/ struktura 329 228 = A1 gospodarski objekt/ zid 310 207B prostor Š, T, U 228B = prostor P, R, Š, T–U 207A A1 gospodarski objekt/ vkop 329 335 prostor Š, T, U 228A = A1 gospodarski objekt/ vkop 311 208 A1 gospodarski objekt zid 308 335B prostor P, R, Š, T–U 208A A1 gospodarski objekt zid 308 228C = A1 gospodarski objekt/ polnilo 208B A1 gospodarski objekt zid 308 246 prostor P, R, Š, T–U 208C = A1 skladišče zid 309 229 = A1 gospodarski objekt/ zid 311 208E 486 prostor F, K, SS, S, G, 208D A4 skladišče zid 348 L/P, Š 208F A1 skladišče, gospodarski zid 310 229A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 objekt prostor F, K, SS, S, G, 208G A1 skladišče, gospodarski vkop 310 L/P, Š objekt 229B = A1 gospodarski objekt/ vkop 312 208H A4 skladišče interfacija 348 234A prostor F, K, SS, S, G, 208I A1 gospodarski objekt/ struktura 310 L/P, Š prostor HH 229C = A1 gospodarski objekt/ polnilo 312 208J A1 skladišče, gospodarski polnilo 310 234B prostor F, K, SS, S, G, objekt L/P, Š 209 A6 /A7 gospodarski objekt/ plast 364 229D A1 gospodarski objekt/ struktura 312 prostor JJ, HH, II, FF, GG prostor K 209A A6 gospodarski objekt/ plast 363 230 = A1 gospodarski objekt/ zid 312 prostor JJ 230B prostor R 209B A6 gospodarski objekt/ plast 363 230A A1 gospodarski objekt/ vkop 312 prostor JJ prostor R 209C A6 območje KK plast 363 231 A6 ali gospodarski objekt/ plast 370 210 A4 gospodarski objekt/ zid 348 A3a prostor SS, S prostor U 232 A6/A2–6 gospodarski objekt/ polnilo 362 211 = A1 gospodarski objekt/ struktura 328 prostor U 236 prostor R 233=258 A6 skladišče plast 366 212 = A4 gospodarski objekt/ plast 351 234 A4 skladišče plast_zid? 205B1 prostor Š, T–U 234A A1 gospodarski objekt/ vkop 213 = A4 gospodarski objekt/ plast 351 prostor Š 216 prostor Š, T–U 234B A1 gospodarski objekt/ polnilo 214 A6 gospodarski objekt/ plast 369 prostor Š prostor T–U 235A A3 gospodarski objekt/ struktura 346 215 A1 gospodarski objekt/ zid 310 prostor Š prostor R, T, U 235B A3 gospodarski objekt/ struktura 346 215A A1 gospodarski objekt/ vkop 310 prostor Š, T–U prostor R, T, U 236 = A1 gospodarski objekt/ struktura 329 216 = A4 gospodarski objekt/ plast 352 211 prostor U 213 prostor Š, T–U 236A A1 gospodarski objekt/ vkop 329 217 A6 ali A7 gospodarski objekt/ plast 373 prostor U prostor T–U 237A A3 gospodarski objekt/ vkop 346 prostor Š, T–U Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 851 SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 237B A3a gospodarski objekt/ polnilo 346 257D A1 skladišče, gospodarski temelj 313 prostor Š, T–U objekt/prostor M 238 A6/A7 gospodarski objekt/ plast 370 258A A6 skladišče plast 366 prostor SS, S 259 A1 gospodarski objekt/ struktura 328 238A A1 gospodarski objekt/ struktura 328 prostor SS prostor SS, S 260A A2a gospodarski objekt/ vkop 337 239 A3 gospodarski objekt/ zid 337 prostor JJ prostor BB, BBB, V, VV 260A1 A7 gospodarski objekt/ vkop 374 239A A3 gospodarski objekt/ vkop 337 prostor JJ prostor BB, BBB, V, VV 260B A2a–A6 gospodarski objekt/ polnilo 337 240 A4 gospodarski objekt/ plast 352 prostor JJ prostor JJ 260C A2a gospodarski objekt/ vkop 337 240A A4 gospodarski objekt/ struktura 353 prostor JJ prostor JJ 261A A1 gospodarski objekt/ zid 314 240B A3–A2a gospodarski objekt/ plast 353 prostor U, FF prostor JJ 261B A1 gospodarski objekt/ zid 314 241 A6 gospodarski objekt/ plast 364 prostor U, EE, V prostor JJ 261C A1 gospodarski objekt/ vkop 314 242 A2b gospodarski objekt/ zid 336 prostor U, EE, V, FF prostor HH, II 262 A6/ gospodarski objekt/ plast 374 242A A2b gospodarski objekt/ struktura 336 A3a–A4/ prostor FF prostor HH, II A6 242B A2b gospodarski objekt/ vkop 336 263 A2b gospodarski objekt/ plast 336 prostor HH, II prostor HH, II 243 = A2 gospodarski objekt/ zid 331 263A A2b gospodarski objekt/ plast 243A prostor HH, II, JJ prostor HH 243B A2 gospodarski objekt/ vkop 331 263B A2b gospodarski objekt/ plast prostor HH, II, JJ prostor II 243C A2b gospodarski objekt/ struktura 336 264 A3 gospodarski objekt/ plast 346 prostor HH, II, JJ prostor VV 244 A3a gospodarski objekt/ polnilo 347 265 A3 gospodarski objekt/ plast_zid? 337 prostor Š (A1–5?) prostor EE 245 A2a gospodarski objekt/ plast 335 265A A3 gospodarski objekt/ zid 338 prostor HH, II prostor EE 246 = A4 gospodarski objekt/ plast 311 265B A3 gospodarski objekt/ zid 338 228C prostor P, R, Š, T–U prostor EE 247 A0–1 gospodarski objekt/ plast 307 265C A3 gospodarski objekt/ vkop 338 prostor Š prostor EE 247A A0–1 gospodarski objekt/ plast 307 266 A6 gospodarski objekt/ plast 364 prostor Š prostor JJ 247B A0–1 gospodarski objekt/ plast 307 267A A1 gospodarski objekt/ struktura 328 prostor JJ prostor K, SS, S, JJ 247C A0–1 gospodarski objekt/ plast 307 267B A6/A2–6 gospodarski objekt/ polnilo 362 prostor FF–GG prostor K, SS, S, JJ 248 A7 skladišče zid 372 267C A1 gospodarski objekt/ vkop 328 248A A7 skladišče vkop 372 prostor K, SS, S, JJ 249 A7 spodnje dvorišče, plast 374 268 A6 gospodarski objekt/ plast 363 skladišče, gospodarski prostor JJ objekt/prostor AA, M 269 A1 gospodarski objekt/ struktura 328 250 A6 ali A7 gospodarski objekt/ plast 374 prostor K, SS, S, JJ prostor T–U, FF 270 A1 skladišče zid 314 251 A3? gospodarski objekt/ plast 347 270A A4 skladišče struktura 348 prostor T–U 270B A1 skladišče vkop 314 252 A1 gospodarski objekt/ zid 312 270C A1 skladišče polnilo 314 prostor S 271 A1 skladišče, spodnje plast 307 252A A1 gospodarski objekt/ vkop 312 dvorišče/območje KK prostor S 272A A1 skladišče struktura 314 253 A1 gospodarski objekt/ zid 312 272A1 A1 skladišče vkop 315 prostor SS 272B A1 skladišče struktura 315 253A A1 gospodarski objekt/ vkop 313 272B1 A1 skladišče vkop 315 prostor SS 272C A1 skladišče struktura 315 254 A6 skladišče plast 368 272C1 A1 skladišče vkop 315 255 A4 skladišče zid 348 272C2 A4 skladišče interfacija 358 255A A4 skladišče zid 348 272D A1 skladišče struktura 315 255B A4 skladišče vkop 348 272D1 A1 skladišče vkop 315 256 A4 gospodarski objekt/ plast 351 272E A1 skladišče struktura 315 prostor T, U 272E1 A1 skladišče vkop 316 257 = A1 skladišče, gospodarski zid 313 272F A1 skladišče struktura 316 363 objekt/ 272F1 A1 skladišče vkop 316 prostor AA 273A A5 gospodarski objekt/ vkop 361 257A = A1 skladišče, gospodarski vkop 313 prostor V 363B objekt/prostor AA 273B A5 gospodarski objekt/ polnilo 361 257B A1 skladišče, gospodarski polnilo 313 prostor V objekt/prostor AA 273C A5 gospodarski objekt/ plast 361 257C A1 skladišče, gospodarski zid 313 prostor V objekt/prostor AA 274 A6? gospodarski objekt/ plast 370 prostor VV 852 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 275 A4 skladišče plast 356 289A A1 gospodarski objekt/ vkop 316 275C A4 plast_zid? prostor JJ 276 A2 gospodarski objekt/ zid 331 289A1 A2 gospodarski objekt/ polnilo 333 prostor JJ prostor JJ 276A A2 gospodarski objekt/ zid 331 289B A1 gospodarski objekt/ vkop 316 prostor JJ prostor JJ 276B A2 gospodarski objekt/ zid 331 289B1 A2 gospodarski objekt/ polnilo 333 prostor II prostor JJ 276C A2 gospodarski objekt/ struktura 332 289C A2 gospodarski objekt/ vkop 332 prostor II prostor JJ 276D A2 gospodarski objekt/ vkop 332 289C1 A2 gospodarski objekt/ polnilo 333 prostor II prostor JJ 276E A2 gospodarski objekt/ vkop 332 290 A2 gospodarski objekt/ struktura 332 prostor JJ prostor JJ, KK 276F A2 gospodarski objekt/ vkop 332 290A A2 gospodarski objekt/ vkop 332 prostor JJ prostor JJ, KK 277 A1 gospodarski objekt/ zid 316 291 A4 gospodarski objekt/ struktura 354 prostor T, U prostor JJ 277A A1 gospodarski objekt/ vkop 316 291A A4 gospodarski objekt/ vkop 354 prostor T, U prostor JJ 277B A1 gospodarski objekt/ polnilo 316 292 A4 gospodarski objekt/ struktura 354 prostor T, U prostor JJ 277C A3 gospodarski objekt/ interfacija 347 292A A4 gospodarski objekt/ vkop 354 prostor T, U prostor JJ 278 A3 gospodarski objekt/ plast_zid? 293 A7 spodnje dvorišče/ zid 372 prostor V območje KK 278A A1 gospodarski objekt/ struktura 329 293A A7 spodnje dvorišče/ vkop 373 prostor V območje KK 278B = A3 gospodarski objekt/ polnilo 345 294 A1 skladišče struktura 329 278 prostor V 294A A1 skladišče vkop 330 278C A1 gospodarski objekt/ vkop 329 295A A2 gospodarski objekt/ struktura 334 prostor V prostor JJ 279 A2 gospodarski objekt/ struktura 333 295B A2a gospodarski objekt/ polnilo 336 prostor JJ prostor JJ 279A A2 gospodarski objekt/ polnilo 333 295C A2 gospodarski objekt/ struktura 334 prostor JJ prostor JJ 279B A2 gospodarski objekt/ vkop 333 295D A2 gospodarski objekt/ vkop 334 prostor JJ prostor JJ 280 A4 skladišče plast 357 296 A2 gospodarski objekt/ struktura 332 280A A4 plast_zid? prostor GG 280B A4 dovoz do skladišča plast_zid? 296A A2 gospodarski objekt/ struktura 332 281 A2a gospodarski objekt/ plast 335 prostor GG prostor JJ 296B A2 gospodarski objekt/ struktura 332 282A A2 gospodarski objekt/ struktura 333 prostor GG prostor JJ 297A A2 gospodarski objekt/ vkop 332 282B A2–5 gospodarski objekt/ polnilo 336 prostor HH, II prostor JJ 297B A2a gospodarski objekt/ polnilo 335 282C A2 gospodarski objekt/ vkop 333 prostor HH, II prostor JJ 298A A1–5 spodnje dvorišče, go- struktura 383 283 A4–A7? skladišče plast 357 spodarsko/območje KK 284A A1 gospodarski objekt/ struktura 329 298B A1–5 spodnje dvorišče, go- polnilo 383 prostor U spodarsko/območje KK 284B A3a gospodarski objekt/ polnilo 346 298C A1–5 spodnje dvorišče, go- vkop 383 prostor U spodarsko/območje KK 284C A1 gospodarski objekt/ vkop 329 299A A2 gospodarski objekt/ vkop 332 prostor U prostor HH, II 285 A2 gospodarski objekt/ struktura 333 299B A2a gospodarski objekt/ Polnilo 335 prostor JJ prostor HH, II 285A A2 gospodarski objekt/ vkop 333 301 A7 zgornje dvorišče, skla- plast 374 prostor JJ dišče, gospodarski objekt 286A A1–5 spodnje dvorišče struktura 383 302 A7 zgornje dvorišče, skla- plast 374 286B A1–5 spodnje dvorišče polnilo 383 dišče, gospodarski objekt 286C A1–5 spodnje dvorišče vkop 383 303 A7 zgornje dvorišče, plast 374 287 A4 gospodarski objekt/ plast 352 skladišče, dovoz prostor JJ 303A A7 zgornje dvorišče, plast 374 287A A2a gospodarski objekt/ plast 336 skladišče, dovoz prostor II 304 A6 zgornje dvorišče plast 382 288 A4 gospodarski objekt/ plast 305 plast prostor JJ 306 A6 zgornje dvorišče plast 382 288A A4 gospodarski objekt/ vkop 354 307 A7 skladišče, dovoz zid 373 prostor JJ 307A A7 skladišče struktura 373 288B = A4 gospodarski objekt/ polnilo 353 307B A7 skladišče, dovoz vkop 373 288 prostor JJ 308 A6/A7 skladišče, zgornje plast 382 288C A4 gospodarski objekt/ plast 354 dvorišče prostor JJ 309 A1 zgornje dvorišče zid 377 289 A2a–A2/ gospodarski objekt/ polnilo 309A A6 zgornje dvorišče interfacija 382 A3 prostor JJ 309B A1 zgornje dvorišče vkop 377 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 853 SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 310 A1 skladišče zid 316 327C A1 gospodarski objekt/ struktura 324 310A A6 skladišče interfacija 371 prostor N 310B A1 skladišče vkop 316 328 A1 gospodarski objekt/ zid 317 311 A3 gospodarski objekt/ plast 343 prostor H, I, N, O prostor C, E 328A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 311A A3 gospodarski objekt/ plast 344 prostor H, I, N, O prostor D 328B A1 gospodarski objekt/ vkop 317 311B A3 gospodarski objekt/ plast 344 prostor H, I, N, O prostor D' 329 A1 gospodarski objekt/ zid 317 312 A4 gospodarski objekt/ zid 348 prostor N, R prostor C–D'–E 329A A1 gospodarski objekt/ vkop 317 312A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 prostor N, R prostor C–D'–E 330 A1 gospodarski objekt/ zid 317 312B A4 gospodarski objekt/ vkop 348 prostor H, N prostor C–D'–E 330A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 312C A3 gospodarski objekt/ zid 338 prostor H, N prostor C–D'–E 330B A1 gospodarski objekt/ vkop 317 312D A3 gospodarski objekt/ struktura 344 prostor H, N prostor E 331 A6/ gospodarski objekt/ plast 369 312E A3 gospodarski objekt/ zid 338 A3–A2a prostor BB prostor A, B 332 A1 gospodarski objekt/ zid 317 312F A4 gospodarski objekt/ zid 348 prostor N, R prostor A, B 332A A1 gospodarski objekt/ vkop 318 313 A3 gospodarski objekt/ zid 338 prostor N, R prostor E, J 333 A3 gospodarski objekt/ zid 338 313A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 prostor I, J, O, BB, R, U prostor E, J 333A A1 gospodarski objekt/ zid 318 313B A3 gospodarski objekt/ vkop 338 prostor I, J, O, BB, R, U prostor E, J 333A1 A3 gospodarski objekt/ zid 313C A3 gospodarski objekt/ struktura 338 prostor I, J, O, BB, R, U prostor J 333A2 A1 gospodarski objekt/ vkop 318 314 A4 zgornje dvorišče/ zid 381 prostor I, J, O, BB, R, U prostor CC 333A3 A3 gospodarski objekt/ vkop 314A A7 zgornje dvorišče/ interfacija 382 prostor I, J, O, BB, R, U prostor CC 333AA A6 gospodarski objekt/ interfacija 371 314B A4 zgornje dvorišče/ vkop 381 prostor I, J, O, BB, R, U prostor CC 333B A3 gospodarski objekt/ vkop 339 315 A2–5 zgornje dvorišče struktura 379 prostor I, J, O, BB, R, U 315A = A2–6 zgornje dvorišče polnilo 379 333C A3 gospodarski objekt/ polnilo 339 315C prostor I, J, O, BB, R, U 315D A2–5 zgornje dvorišče vkop 379 333D A3 gospodarski objekt/ plast 339 316 A4/A7? zgornje dvorišče plast 381 prostor E 317 A7 gospodarski objekt zid 373 334A A1 gospodarski objekt/ struktura 325 317A A7 gospodarski objekt vkop 373 prostor O–I–D 318 A0 zgornje dvorišče, plast 307 334A1 A2 gospodarski objekt/ interfacija 334 gospodarski objekt/ prostor O–I–D prostor D', E 334A2 A1 gospodarski objekt/ vkop 325 319 A5 gospodarski objekt/ polnilo 359 prostor O–I–D prostor J 334B A1 gospodarski objekt/ struktura 325 319A A5 gospodarski objekt/ vkop 359 prostor O–I–D prostor J 334B1 A2 gospodarski objekt/ interfacija 334 320 A4 (A3) gospodarski objekt/ plast 355 prostor O–I–D prostor J 334B2 A1 gospodarski objekt/ vkop 325 321 A7 gospodarski objekt/ plast 374 prostor O–I–D prostor F, G, H, I, D, D', 334B3 A1 gospodarski objekt/ polnilo 325 E… prostor O–I–D 321A A7 gospodarski objekt/ plast 374 334C A1 gospodarski objekt/ struktura 325 prostor H, I prostor O–I–D 322 A6/A7 gospodarski objekt/ plast 369 334C1 A2 gospodarski objekt/ interfacija 334 prostor O prostor O–I–D 323 A2 gospodarski objekt/ plast 334 334C2 A1 gospodarski objekt/ vkop 325 prostor O, N prostor O–I–D 324 A6 gospodarski objekt/ plast 369 334C3 A1 gospodarski objekt/ polnilo 325 prostor N prostor O–I–D 325 = A7 gospodarski objekt zid 373 335 = A1 gospodarski objekt/ zid 318 325A = 228 prostor G, H, L/P, N 325B 335A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 325C A7 gospodarski objekt vkop 373 prostor G, H, L/P, N 326 A7 gospodarski objekt/ struktura 373 335B = A1 gospodarski objekt/ vkop 318 prostor N, L/P, K… 228A prostor G, H, L/P, N 327 A1 gospodarski objekt/ struktura 324 337 A1 gospodarski objekt/ struktura 324 prostor N prostor N 327A A1 gospodarski objekt/ struktura 324 338 A1 gospodarski objekt/ struktura 323 prostor N prostor L/P 327B A1 gospodarski objekt/ struktura 324 339 = A1 gospodarski objekt/ struktura 323 prostor N 384 prostor L/P 854 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 339A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 363B A1 skladišče, gospodarski polnilo 319 prostor L/P objekt/prostor AA 339B A1 gospodarski objekt/ vkop 323 364 A1 gospodarski objekt/ struktura 322 prostor L/P prostor AA 340 = A1 gospodarski objekt/ struktura 323 364A A1 gospodarski objekt/ struktura 321 383 prostor L/P prostor AA 340A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 365 A1 gospodarski objekt/ zid 319 prostor L/P prostor D 340B A1 gospodarski objekt/ vkop 323 365A A3–5 gospodarski objekt/ interfacija 342 prostor L/P prostor D 341 A6 gospodarski objekt/ plast 368 365B A1 gospodarski objekt/ vkop 319 prostor L/P prostor D 342 A5–A6 gospodarski objekt/ polnilo 360 365C A1 gospodarski objekt/ struktura 319 prostor D, D’ prostor D 342A A5–A6 gospodarski objekt/ vkop 361 365D A1 gospodarski objekt/ struktura 319 prostor D, D’ prostor D 342B A5–A6 gospodarski objekt/ polnilo 361 366 A1 gospodarski objekt/ zid 319 prostor D, D’ prostor AA, F, G, H, A’, 343 A6 gospodarski objekt/ plast 369 A, B, C prostor BB 366A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 344 A3 gospodarski objekt/ zid 339 prostor AA, F, G, H, A’, prostor J, BB, BBB A, B, C 344A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 366B A1 gospodarski objekt/ vkop 320 prostor J, BB, BBB prostor AA, F, G, H, A’, 344B A3 gospodarski objekt/ vkop 339 A, B, C prostor J, BB, BBB 367 A1 gospodarski objekt/ zid 320 345 = A1 gospodarski objekt/ zid 318 prostor G, L/P 345A = prostor AA, F, K, SS, S 367A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 625 prostor G, L/P 345B A1 gospodarski objekt/ vkop 318 367B A1 gospodarski objekt/ vkop 320 prostor AA, F, K, SS, S prostor G, L/P 346 A6? gospodarski objekt/ plast 370 368 A3 gospodarski objekt/ plast 344 prostor BB prostor J 347 A3 gospodarski objekt/ struktura 345 369 A7 gospodarski objekt/ plast 375 prostor BB prostor G 348 = A1 gospodarski objekt/ struktura 324 370 = A4/A7? zgornje dvorišče struktura 382 453 prostor N, O 386 348A A1 gospodarski objekt/ vkop 324 371 A7 gospodarski objekt/ plast 375 prostor N, O prostor G, H 349 = A6 gospodarski objekt/ plast 362 372 A7 gospodarski objekt/ plast 375 349A prostor K prostor G 349B A6 gospodarski objekt/ plast 362 373 A7 gospodarski objekt/ plast 375 prostor K prostor G 350 A7 zgornje dvorišče, plast 375 374 A1 gospodarski objekt/ struktura 323 skladišče, gospodarski prostor G objekt 375 A1 gospodarski objekt/ struktura 322 351 A6 gospodarski objekt/ plast 368 prostor G prostor L/P 376 A7 gospodarski objekt/ plast 375 352 A6 gospodarski objekt/ plast 369 prostor G prostor L/P 377 A5 gospodarski objekt/ polnilo 360 353 A0 gospodarski objekt/ plast 307 prostor B prostor L/P 377A A5 gospodarski objekt/ vkop 360 354 A7 gospodarski objekt/ plast 375 prostor B prostor D, D’ 378 A1 gospodarski objekt/ struktura 322 355 A1 gospodarski objekt/ zid 318 prostor G prostor F, K 379 A7 gospodarski objekt/ plast 375 355A A1 gospodarski objekt/ vkop 319 prostor D, D’ prostor F, K 380 A6/A7 gospodarski objekt/ polnilo 371 356 = A1 gospodarski objekt/ struktura prostor G 474 prostor K 380A A6/A7 gospodarski objekt/ vkop 371 357 = A0 gospodarski objekt/ plast 307 prostor G 353 prostor L/P, O 381 A4 (A3) gospodarski objekt/ plast 355 358 A1 gospodarski objekt/ struktura 322 prostor J prostor AA 382 A1 gospodarski objekt/ struktura 322 359 A5–A6 gospodarski objekt/ plast 361 prostor F, G prostor D, D’, I 382A A6/A7 gospodarski objekt/ plast 371 360 plast, zid? prostor F, G 361 A4 gospodarski objekt/ plast 355 383 A1 gospodarski objekt/ struktura 323 prostor B prostor L/P 361A A5 gospodarski objekt/ plast 360 384 A1 gospodarski objekt/ struktura 323 prostor B prostor L/P 362 A6 gospodarski objekt/ plast 369 385 A1 gospodarski objekt/ struktura 324 prostor BB prostor L/P 363 = A1 skladišče, gospodarski zid 319 385A A1 gospodarski objekt/ struktura 324 257 objekt/prostor AA prostor L/P 363A = A1 skladišče, gospodarski vkop 319 386 A4/A7? zgornje dvorišče plast 257A objekt/prostor AA Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 855 SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 387 A1 gospodarski objekt/ plast 322 410A A6 gospodarski objekt/ plast prostor G prostor BB, BBB 388 plast_zid? 411 A3 gospodarski objekt/ struktura 342 389 A3 gospodarski objekt/ plast 344 prostor O,I prostor J 390 A3 gospodarski objekt/ plast 342 412 A3 gospodarski objekt/ struktura 339 prostor I prostor O,I 391 A6 gospodarski objekt/ plast 368 prostor J 412A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 392 A7 gospodarski objekt/ plast 375 prostor O,I prostor G, H 393 A1 gospodarski objekt/ plast 323 412B A3 gospodarski objekt/ vkop 340 prostor H prostor O,I 393A A7 gospodarski objekt/ plast 375 prostor H 413 A4 gospodarski objekt/ struktura 355 394 A0–1 gospodarski objekt/ plast 307 prostor B prostor F, H, G 394A A1 gospodarski objekt/ plast 323 413A A4 gospodarski objekt/ plast 355 prostor H prostor B 395 A5 gospodarski objekt/ polnilo 360 prostor B 414 = A3 gospodarski objekt/ zid 340 395A A5 gospodarski objekt/ vkop 360 414A = prostor B, C prostor B 414B 396 A1 gospodarski objekt/ plast 323 414A A3 gospodarski objekt/ zid prostor H prostor B, C 397 A3 gospodarski objekt/ plast 342 414A1 A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 prostor I prostor B, C 398 A4 gospodarski objekt/ plast 414B A3 gospodarski objekt/ zid prostor B, C prostor B, C 399 A1 gospodarski objekt/ zid 320 414B1 A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 prostor D prostor B, C 399A A3–5 gospodarski objekt/ interfacija 342 415 A3 gospodarski objekt/ struktura prostor D prostor A, B 399B A1 gospodarski objekt/ vkop 320 415A A3 gospodarski objekt/ struktura 340 prostor D prostor B 399C A1 gospodarski objekt/ struktura 320 415A1 A3 gospodarski objekt/ vkop 340 prostor D prostor B 399D A1 gospodarski objekt/ struktura 320 415B A3 gospodarski objekt/ struktura 340 prostor D prostor B 401 A6 zgornje dvorišče plast 382 415B1 A3 gospodarski objekt/ vkop 340 402 A7 zgornje dvorišče zid 383 prostor B 402A A7 zgornje dvorišče interfacija 383 415C A3 gospodarski objekt/ struktura 340 402B A7 zgornje dvorišče vkop 383 prostor B 403 A4 zgornje dvorišče zid 381 415C1 A3 gospodarski objekt/ vkop 340 403A A7 zgornje dvorišče interfacija 383 prostor B 403B A4 zgornje dvorišče vkop 381 415D A3 gospodarski objekt/ struktura 340 404 A4 zgornje dvorišče zid 381 prostor B 404A A7 zgornje dvorišče interfacija 383 415D1 A3 gospodarski objekt/ vkop 341 404B A4 zgornje dvorišče vkop 381 prostor B 405 A7 gospodarski objekt/ polnilo 375 415E A3 gospodarski objekt/ struktura 341 prostor C, D, H, I prostor A 405A A7 gospodarski objekt/ vkop 375 415E1 A3 gospodarski objekt/ vkop 341 prostor C, D, H, I prostor A 406 A4 gospodarski objekt/ plast 354 415F A3 gospodarski objekt/ struktura 341 prostor B, C prostor A 406A A4 gospodarski objekt/ plast 355 415F1 A3 gospodarski objekt/ vkop 341 prostor B, C prostor A 406B = A4 gospodarski objekt/ plast 355 416 A5–A6 gospodarski objekt/ plast 360 398 prostor B, C prostor B 406C A4 gospodarski objekt/ struktura 355 417 A1 gospodarski objekt/ zid 321 prostor B, C prostor D 407 A7 1 skladišče plast 357 417A A3–5 gospodarski objekt/ interfacija 342 407A A6 skladišče plast 367 408 A6 skladišče plast 367 prostor D 408A A7 skladišče plast 376 417B A1 gospodarski objekt/ vkop 321 408AA A6/A7 gospodarski objekt/ plast 370 prostor D prostor AA 417C A1 gospodarski objekt/ struktura 321 408B A6 skladišče plast 366 prostor D 409 A3 zgornje dvorišče, plast 379 417D A1 gospodarski objekt/ polnilo 321 gospodarski objekt/ prostor D prostor A’ 418 A1/A4 zgornje dvorišče struktura 378 409A A3 zgornje dvorišče, plast 380 418A A1/A4 zgornje dvorišče struktura 378 419 A1– zgornje dvorišče struktura 378 gospodarski objekt/ 420 A1– zgornje dvorišče plast 379 prostor A’ 420A A1– zgornje dvorišče plast 379 410 A6 gospodarski objekt/ plast 370 420B A1– zgornje dvorišče plast 379 prostor BBB, BB? 421 A1–6 zgornje dvorišče plast 379 421A A1–6 zgornje dvorišče plast 379 856 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 421B A1–6 zgornje dvorišče plast 379 444 A6 skladišče plast 365 422 A1 zgornje dvorišče interfacija 378 444A A4 skladišče plast 357 422A A3 zgornje dvorišče polnilo 380 444B A4 skladišče plast 356 422B A3 zgornje dvorišče polnilo 380 445 A6 skladišče plast 365 422F A1 zgornje dvorišče interfacija 378 446 A2 gospodarski objekt/ plast 335 423 A6 skladišče plast 367 prostor O–I–D 424 A6–a5 gospodarski objekt/ plast 370 446A A2 gospodarski objekt/ plast 335 prostor BB prostor O–I–D 425 A3 gospodarski objekt/ struktura 341 446B A2 gospodarski objekt/ plast 335 prostor J prostor O–I–D 426 A2 gospodarski objekt/ plast 334 447 A3 gospodarski objekt/ plast 344 prostor O–I–D prostor E 426A A2 gospodarski objekt/ plast 335 448 A4 gospodarski objekt/ struktura 355 prostor O–I–D prostor A’ 426B A1 gospodarski objekt/ plast 325 448A A4 gospodarski objekt/ zid 349 prostor O–I–D prostor A’ 427 A1 zgornje dvorišče struktura 377 449 A4 gospodarski objekt/ struktura 355 427A A1 zgornje dvorišče struktura 377 prostor A’ 427A1 A7 zgornje dvorišče interfacija 383 450 A4 gospodarski objekt/ zid 349 427B1 A7 zgornje dvorišče interfacija 383 prostor A, A’ 428 A1 zgornje dvorišče plast 377 450A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 428A A1 zgornje dvorišče vkop 377 prostor A, A’ 429 A5 gospodarski objekt/ struktura 360 451 A1 gospodarski objekt/ struktura 377 prostor B prostor A’ 429A A5 gospodarski objekt/ struktura 360 452 A3/A7 gospodarski objekt/ zid 341 prostor B prostor A’ 430 A5 gospodarski objekt/ struktura 360 453 = A1 gospodarski objekt/ struktura prostor B 348 prostor O–I–D, N 431 A4 gospodarski objekt/ zid 349 454 A3 gospodarski objekt/ struktura 344 prostor A, B prostor E 431A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 454A A7 gospodarski objekt/ interfacija 371 prostor A, B prostor E 432 A1 gospodarski objekt/ struktura 322 454B A3 gospodarski objekt/ vkop 344 prostor AA prostor E 432A A1 gospodarski objekt/ struktura 322 454C A6/A3/ gospodarski objekt/ polnilo 362 prostor AA prostor E 432B A1 gospodarski objekt/ struktura 322 455 A1 zgornje dvorišče struktura 377 prostor AA 455B A1 zgornje dvorišče vkop 378 433 A1 gospodarski objekt/ struktura 322 456 A1 gospodarski objekt/ zid prostor AA prostor AA, F, G, H, A’, 434 A7 gospodarski objekt zid 373 A, B, C 434A A7 gospodarski objekt vkop 373 457=476 A1 gospodarski objekt/ struktura 435 A4 gospodarski objekt/ plast 354 prostor O–I–D prostor A 458 A1 zgornje dvorišče struktura 378 435A A5–A6 gospodarski objekt/ plast 359 458A A1–6 zgornje dvorišče polnilo 379 prostor A 459 = A1 zgornje dvorišče struktura 378 436 A4 gospodarski objekt/ plast 354 458 prostor A 459A A1–6 zgornje dvorišče polnilo 379 437 A5 gospodarski objekt/ polnilo 360 459B A1 zgornje dvorišče vkop 378 prostor B 460 A1 gospodarski objekt/ struktura 324 437A A5 gospodarski objekt/ vkop 360 prostor L/P prostor B 461 A1 gospodarski objekt/ struktura 324 438 A6 skladišče plast 368 prostor L/P 439 A6 zgornje dvorišče plast 382 462 A3 gospodarski objekt/ zid 341 440 A3 gospodarski objekt/ plast 343 prostor D, I prostor A’, A, B, C 462A A5–A6 gospodarski objekt/ interfacija 362 440A A3 gospodarski objekt/ plast 343 prostor D, I prostor A’, A, B, C 462B A3 gospodarski objekt/ vkop 341 440B A3 gospodarski objekt/ plast 343 prostor D, I prostor A’, A, B, C 463 A7 zgornje dvorišče zid 383 441 A4/A7? zgornje dvorišče zid 382 463B A7 zgornje dvorišče vkop 383 441A A4/A7? zgornje dvorišče interfacija 382 464 A1 gospodarski objekt/ struktura 326 442 A6 gospodarski objekt/ plast 363 prostor K prostor K 465 A1 gospodarski objekt/ struktura 326 442A A6 gospodarski objekt/ plast 363 prostor K prostor K 465A A6 gospodarski objekt/ plast 363 442B A6 gospodarski objekt/ plast 363 prostor K prostor K 465B A1 gospodarski objekt/ struktura 326 442C A1 gospodarski objekt/ plast 325 prostor K prostor K 466 A2 gospodarski objekt/ struktura 326 443 A6 gospodarski objekt/ plast 368 prostor K prostor A’ 467 A2 gospodarski objekt/ struktura 326 443A A5 gospodarski objekt/ plast 359 prostor K prostor A’ 468 A1 gospodarski objekt/ struktura 326 443B = A3 gospodarski objekt/ plast 343 prostor K 440 prostor A’ 468A A1 gospodarski objekt/ struktura 326 443C A0 gospodarski objekt/ plast 307 prostor K prostor AA, A’, A, B Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 857 SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 469 A1 gospodarski objekt/ struktura 326 507 A2a terme/prostor 5 plast 399 prostor K 507A A2a terme/prostor 5 vkop 399 469A A6 gospodarski objekt/ polnilo 363 507B A2a terme/prostor 5 plast 399 prostor K 508 A0–1 terme/notranje dvorišče plast 384 469B A6 gospodarski objekt/ polnilo 363 509 A0–1 terme/notranje dvorišče plast 384 prostor K 510 A1 terme/prostor 6; zid 389 469C A6 gospodarski objekt/ polnilo 363 notranje dvorišče prostor K 510A A1 terme/prostor 6; vkop 389 469D A1 gospodarski objekt/ struktura 326 notranje dvorišče prostor K 511 A1 terme/prostor 5, 7 zid 389 470 A1 gospodarski objekt/ struktura 326 511A A1 terme/prostor 5, 7 vkop 389 prostor K 512 A0–1 terme/prostor 11, 12, 14, plast 384 470A A1 gospodarski objekt/ struktura 326 notranje dvorišče prostor K 513A A7 terme/prostor 6, 14 vkop 406 471 A1 gospodarski objekt/ struktura 326 513B A7 terme/prostor 14 vkop 406 prostor K 513C A7 terme/prostor 14 vkop 406 472 A1 gospodarski objekt/ struktura 327 514 A1 terme/prostor 4, 5 zid 389 prostor K 514A A1 terme/prostor 4, 5 vkop 390 473 A1 gospodarski objekt/ struktura 327 515 A0–1 terme/prostor 7 plast 384 prostor K 516 A1 terme/prostor 11 plast 395 473A A1 gospodarski objekt/ struktura 327 517 A3 terme/prostor 11 struktura 402 prostor K 517A A3 terme/prostor 11 vkop 402 473B A1 gospodarski objekt/ struktura 327 518 A0–1 terme/prostor 12 plast 385 prostor K 519 A2a– terme/prostor 4 struktura 398 474 = A1 gospodarski objekt/ struktura 327 520 = A2a– terme/prostor 4 struktura 398 356 prostor K 585 475 A7 gospodarski objekt/ zid 373 521 A1 terme/prostor 7, 14 zid 390 prostor F 521A A1 terme/prostor 7, 14 vkop 390 476 = A1 gospodarski objekt/ struktura 325 522 A0–1 terme/prostor 5 plast 385 457 prostor O–I–D 523 A2a– terme/prostor 4 struktura 398 476A A1 gospodarski objekt/ vkop 325 524 A1 terme/prostor 4, 7 zid 390 prostor O–I–D 524A A1 terme/prostor 4, 7 vkop 390 477 A4 skladišče plast 356 524C A1 terme/prostor 4, 7 plast_zid? 478 A1 gospodarski objekt/ plast 327 omet prostor K 525 A2a/A4 terme/notranje dvorišče polnilo 396 479 A1 gospodarski objekt/ struktura 327 525A A2a/A4 terme/notranje dvorišče vkop 396 prostor K 526 = A7 sonda stebri, deviacija plast 412 480 A1 zgornje dvorišče zid 378 134 481 A1 gospodarski objekt/ struktura 327 526A A7 sonda stebri interfacija 412 prostor K 527 A7 sonda stebri plast 411 482 A1 gospodarski objekt/ struktura 327 528 A7 sonda stebri plast 411 prostor K 529 novi vek sonda stebri struktura 409 482A A1 gospodarski objekt/ struktura 327 529A novi vek sonda stebri zid 409 prostor K 529B novi vek sonda stebri zid 409 482B A1 gospodarski objekt/ struktura 327 529C novi vek sonda stebri struktura 409 529D novi vek sonda stebri struktura 409 prostor K 529E novi vek sonda stebri struktura 409 482C A1 gospodarski objekt/ struktura 328 529F novi vek sonda stebri struktura 409 prostor K 529G novi vek sonda stebri vkop 409 482D A1 gospodarski objekt/ plast 328 529H novi vek sonda stebri struktura 409 prostor K 530 A7 sonda stebri, deviacija zid 411 482E A1 gospodarski objekt/ vkop 328 530A = A7 sonda stebri, deviacija vkop 411 prostor K 133 483 A1 skladišče zid 330 531 A7 sonda stebri, deviacija struktura 411 483A A1 skladišče vkop 330 532 19. st. sonda stebri struktura 411 484 A1 skladišče omet 330 532A 19. st. sonda stebri vkop 411 485 A7 gospodarski objekt/ polnilo 376 533 A1 terme/prostor 10 – zid 390 prostor AA, F, K prefurnij; 13 485A A7 gospodarski objekt/ vkop 376 533A = A1 terme/prostor 10 – vkop 390 prostor AA, F, K 594A prefurnij; 13 486 = A1 gospodarski objekt/ zid 321 534 A3 terme/prostor 7 struktura 402 229 prostor F, G, L/P, K 534A A3 terme/prostor 7 vkop 402 487 A4 skladišče zid 349 535 A4 terme/prostor 7 struktura 404 487A A4 skladišče vkop 349 536 A4–5 terme/prostor 7, 11 plast 404 488 A4 skladišče zid 350 537 A4–5 terme/prostor 4 struktura 404 488A A4 skladišče vkop 350 538 novi vek/ sonda stebri plast 412 489 A4 skladišče zid 350 A7 489A A4 skladišče vkop 350 539 novi vek/ sonda stebri vkop 410 501 A1 terme/prostor 6, 7 zid 389 A7 501A A1 terme/prostor 6, 7 vkop 389 539A novi vek/ sonda stebri polnilo 410 502 A3/A2a terme/prostor 7, 11 zid 401 A7 502A A3/A2a terme/prostor 7, 11 vkop 401 539B novi vek/ sonda stebri polnilo 410 503 A1 terme/prostor 7, 14 struktura 393 503A A1 terme/prostor 7, 14 vkop 393 A7 504 A2a–5/ terme/prostor 7, 14 polnilo 403 540 A1 terme/prostor 4, 5 struktura 494 541 A0–1 terme/prostor 13 plast 385 A6 542 A3 terme/prostor 11 struktura 402 505 A0 terme/prostor 7 plast 384 542A A3 terme/prostor 11 vkop 402 506 A0–1 terme/prostor 7 plast 384 858 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 543 A3 terme/prostor 10 plast 402 582A A1 terme – SZ krilo/prostor vkop 391 – prefurnij 9 544 A0–1 terme/prostor 6 plast 385 583 novi vek/ sonda stebri plast 412 545 A6 terme/prostor 7 plast 405 A7 546 = A2a– terme/zunanje dvorišče struktura 398 584 novi vek/ sonda stebri plast 410 168 A7 547 A7 sonda stebri plast 410 585 A2a– terme/prostor 4 struktura 398 548 A7 sonda stebri plast 410 586 A0–1 terme/zunanje dvorišče plast 385 549 A1 terme/prostor 7 plast 395 587 novi vek/ sonda stebri plast 411 550 A0–1 terme/zunanje dvorišče, plast 385 A7 območje 15 588 novi vek/ sonda stebri plast 411 551 A2a terme/prostor 4 plast 398 A7 552 A6 terme/zunanje dvorišče, plast 405 589 A1 terme/prostor 4, 7 zid 391 območje 15 589A A1 terme/prostor 4, 7 vkop 391 553 novi vek/ sonda stebri polnilo 410 590 A1 terme/prostor 5 struktura 394 A7 591 A4 terme/prostor 11 polnilo 404 554 A0 terme – SZ krilo/prostor plast 385 592 A4–5 /A6 terme/prostor 7, 11 polnilo 404 8 593 = A1 terme/prostor 5 zid 392 555 novi vek/ sonda stebri plast 410 130 A7 593A A1 terme/prostor 5 vkop 392 556 A2a–A6 terme/zunanje dvorišče plast 401 594 A1 terme/prostor 10 – zid 392 557 A1 terme –SZ krilo/prostor zid 390 prefurnij; 12 8, 15 594A = A1 terme/prostor 10 – vkop 392 557A A1 terme –SZ krilo/prostor vkop 390 533A prefurnij; 12 8, 15 595 A1 terme/prostor 10 zid 392 558 novi vek/ sonda stebri zid 410 – prefurnij A7 596 A3 terme/prostor 10 polnilo 403 559 A1 terme –SZ krilo/prostor zid 390 – prefurnij 8, 9 596A A3 terme/prostor 10 vkop 403 559A A1 terme –SZ krilo/prostor vkop 391 – prefurnij 8, 9 596B A3 terme/prostor 10 polnilo 403 560 A1 terme/prostor 7, zid 391 – prefurnij območje 17 596C A3 terme/prostor 10 polnilo 403 560A A1 terme/prostor 7, vkop 391 – prefurnij območje 17 596D A3 terme/prostor 10 polnilo 403 561 A6 terme – SZ krilo/prostor plast 405 – prefurnij 9 596E A3 terme/prostor 10 polnilo 403 562 A6 terme – SZ krilo/prostor plast 406 – prefurnij 9 597 A3 terme/prostor 10 polnilo 403 563 A0–1 terme/prostor 3 plast 385 – prefurnij 564 A4–5/A6 terme/prostor 4 struktura 404 598 A1 terme/prostor 10 plast 395 565 A1 terme – SZ krilo/prostor zid 391 – prefurnij 9 599 A2a– terme/območje 17 zid 397 565A A1 terme –SZ krilo/prostor vkop 391 600 A0 deviacija plast 407 9 601 A6 deviacija/cesta, območje plast 408 566 A2a–A6 terme/zunanje dvorišče plast 401 18 567 A0–1 terme/zunanje dvorišče plast 385 602 A6 deviacija/cesta, območje plast 408 568 A0–1 terme/zunanje dvorišče plast 385 18 569 A2a–A6 terme/zunanje dvorišče plast 401 603 A1 severozahodno krilo/ zid 407 570 A2a–A6 terme/zunanje dvorišče plast 401 prostor 18 571 novi vek/ sonda stebri polnilo 410 603A A1 severozahodno krilo/ vkop 407 A7 prostor 18 571A novi vek/ sonda stebri vkop 410 604 A0–1 deviacija/cesta, območje plast 407 A7 18 572 novi vek/ sonda stebri plast 409 605 A0–1 deviacija plast 407 A7/geol 606 A1–5/A6 deviacija plast 408 573 novi vek/ sonda stebri vkop 412 607 A1–5/A6 deviacija plast 408 A7 608 A1 deviacija/cesta struktura 407 573A novi vek/ sonda stebri struktura 412 609 A1 deviacija/cesta vkop 407 A7 610 A1 deviacija/cesta polnilo 408 573B novi vek/ sonda stebri polnilo 412 611 A1 deviacija/cesta vkop 408 A7 612 A1 deviacija/cesta polnilo 407 574 novi vek/ sonda stebri plast 410 613 A1– deviacija plast 408 A7 614 A1– deviacija plast 408 575 A2a– terme/prostor 4 struktura 398 615 A1 severozahodno krilo/ vkop 407 576 A2a– terme/prostor 4 struktura 398 prostor 18 577 A3–A5/ terme/prostor 11 polnilo 403 620 A2 gospodarski objekt/ struktura 334 A6 prostor JJ 578 = novi vek/ sonda stebri plast 412 620A A2 gospodarski objekt/ vkop 334 555 A7 prostor JJ 579 novi vek/ sonda stebri plast 410 621 A7 gospodarski objekt vkop 376 A7 622 A4 skladišče zid 350 580 A3 terme/prostor 10 plast 403 622A A4 skladišče zid 350 – prefurnij 622A1 A4 skladišče vkop 350 581 A1 terme/prostor 10 – struktura 391 622B A4 skladišče zid 350 prefurnij, 11 622B1 A4 skladišče vkop 350 582 A1 terme – SZ krilo/prostor zid 391 622C A4 skladišče vkop 350 9 623 A7 skladišče vkop 376 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 859 SE Faza Stavba/prostor Tip Stran SE Faza Stavba/prostor Tip Stran 623A A7 skladišče vkop 376 662 A6 gospodarski objekt/ plast 370 624 A4 skladišče zid 350 prostor EEE 624A A4 skladišče vkop 351 663 A1 gospodarski objekt/ struktura 329 625 A1 gospodarski objekt/ zid 321 prostor HH prostor AA, M, S? 664 A2 gospodarski objekt/ plast 334 626 A4 skladišče plast 356 prostor JJ 627A A7 dovoz do skladišča vkop 381 665A A4–5 skladišče vkop 359 627B A7 dovoz do skladišča polnilo 381 665B A4–5 skladišče polnilo 359 628 = A2–6 dovoz do skladišča plast 381 667 A1–3 skladišče vkop 330 280B 668 A4 skladišče struktura 358 629 A4 skladišče zid 351 669 A4 skladišče plast 356 629A A4 skladišče vkop 351 670 A7 skladišče vkop 376 630 A4 skladišče struktura 357 630A A6 skladišče plast 365 631 A4 skladišče zid 351 631A A4 skladišče vkop 351 632 A5 skladišče grob 361 632A A5 skladišče vkop 361 632B A5 skladišče polnilo 361 632C A5 skladišče struktura 361 632D A5 skladišče struktura 362 633 A6 skladišče plast 365 634 A6 skladišče plast 365 634A A6 skladišče plast 365 635 A4 skladišče struktura 357 636A A4–A7 skladišče vkop 359 636B A4–A7 skladišče polnilo 359 637 = A4 skladišče struktura 358 637A 637B A4–A6 skladišče polnilo 358 637C A4 skladišče vkop 358 637D A4 skladišče struktura 358 638 = A4 skladišče struktura 358 643 638A A4 skladišče vkop 358 639 A4 skladišče plast 358 639A A4 skladišče vkop 359 639B A4 skladišče plast 356 639C A4 skladišče plast 356 640A A5–ruA7 skladišče vkop 359 640B A5–A7 skladišče polnilo 359 641 A6 skladišče plast 365 642 A4 skladišče plast 357 643 = A4 skladišče struktura 358 638 644 A1 skladišče zid 321 644A A1 skladišče vkop 321 645 A1 dovoz do skladišča zid 321 645A A1 dovoz do skladišča vkop 321 646 A5 skladišče plast 362 646A A5 skladišče plast 362 646B A5 skladišče plast 362 650 A4 skladišče struktura 358 651 A1 skladišče struktura 330 652 A1 skladišče struktura 330 653 A3–5 gospodarski objekt/ zid 342 prostor EE 654 A3 gospodarski objekt/ zid 342 prostor EE 654A A3 gospodarski objekt/ vkop 342 prostor EE 655 A1 gospodarski objekt/ struktura 325 prostor O–I–D 656 A2–5 gospodarski objekt/ struktura 334 prostor KK 656A A2–5 gospodarski objekt/ vkop 334 prostor KK 657 A1 gospodarski objekt/ zid 324 prostor L/P 658 A3–5 gospodarski objekt/ struktura 345 prostor BBB 659 A3 gospodarski objekt/ zid 342 prostor BBB 660 A3–5 gospodarski objekt/ struktura 345 prostor BBB 661 A6 gospodarski objekt/ plast 370 prostor BBB 860 Školarice pri Spodnjih Škofijah, AAS 86, 2020 Document Outline 1Uvod 1.1 Uvod 1.2 Geografski oris 1.3 Arheološki oris prostora 1.4 Geofizikalne raziskave 2Arheološka izkopavanja 2.1 Metodologija in potek izkopavanj 2.2 Arheološka slika najdišča 2.3 Rimska vila rustika 2.4 Ohranjenost rimskih ostankov − srednjeveški in novoveški posegi 2.5 Beneška in novoveška cesta 3.1 Kovinsko gradivo 3.2 Keramično gradivo 3.3 Koščeno gradivo 3.4 Kamnito gradivo 3.5 Stekleno gradivo 3.6 Stenski omet in maltne podlage 3.7 Drugi arhitekturni elementi − tlaki 4.1 Novci 4.2 Živalski ostanki 4.3 Arheobotanične analize 4.4 Antropološko-osteološka analiza 4.5 Analize žlindre 4.6 Radiokarbonske analize 5.1 Posestvo vile na Školaricah 5.2 Beneška in novoveška cesta 6.1 The Estate of the Villa at Školarice 6.2 The Venetian and Modern Age Road 9Katalog stratigrafskih enot 9.1 Gospodarsko poslopje 9.2 Zgornje dvorišče 9.3 Terme 9.4 Deviacija 9.5 Beneška in novoveška cesta 10Katalog najdb 10.1 Gospodarsko poslopje 10.2 Zgornje dvorišče 10.3 Termalni kompleks 10.4 Deviacija 10.5 Sonde stebri 10.6 Najdbe brez konteksta