GLASILO OBČINE ZETALE
APRIL 2019
LETNIK 19
Pust je veseli čas v letu, ki s seboj prinese pustno rajanje in slastne pečene dobrote. Je praznik veselja, ki ima pri nas močne korenine. Veliko starih običajev se je ohranilo in marsikatera maska je postala prepoznavni znak naše dežele. Le kdo, ne pozna kurentov, pokačev, ciganov, picekov in drugih tradicionalni mask? Priprave na pustovanje so se začele že zelo zgodaj. Otroci so se seznanjali z različnimi pustnimi zgodbami, tradicionalnimi maskami, pesmicami, likovno so ustvarjali na temo pust ter bili polni navdušenja in pričakovanj. Na pustni torek smo se vsi prelevili v najrazličnejše pustne šeme. Otroci so ta dan težko pričakovali, saj so že pred tem dogodkom pripovedovali, kaj vse bodo ta dan oblekli. Tako so nas v
vrtcu obiskale princese, čebelice, pikapolonce, spidermani, gasilci ter mnogi drugi junaki. Prijazne domine pa so poskrbele, da so se pustne šeme v vrtcu imele zelo lepo, da so plesale, pele in se veselile. Popestritev pustnega rajanja je predstavljala predstavitev pustnih šem ter obisk dveh gospodinj iz Društva podeželskih žena Občine Žetale, ki sta nam prinesli sveže pečene slastne krofe. Vse pustne šeme smo s svojim razigranim, norčavim rajanjem in prepevanjem preganjale zimo in mislimo, da smo bile pri tem uspešne.
Dipl. vzg. Monika Herbaj
Sprehod po vsebini
Vrtec Dober dan Županov uvodnik
Delo Občinskega sveta Občine Žetale Mag. Matjaž Neudauer Iz naših krajev, društva PGD Žetale
Društvo podeželskih žena DU Žetale Govor Župana Kulturno društvo Žetale
Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja Župnija Žetale Od tu in tam OŠ Žetale
2
4
5
6	- 7 10
12 - 13 16
17
18 22
23
23 19
24
28
t

Javno GLASILO »ZETALSKENOVICE«, št. 70, APRIL 2019,
Izdajatelj: Občina Žetale, Naslov Uredništva: Žetale 4,2287 Žetale,
Odgovorna urednica: Marija KRUŠIČ, Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml.,
Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLEN, Jože KRIVEC
Lektorica: Mojca KOPŠE,
Prelom in tisk: www.evrografis.si, APRIL 2019,
Naklada: 500 izvodov
Javno glasilo »ŽETALSKE NOVICE« je na podlagi odločbe Ministrstva za kultuo RS štev. :006 - 24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767.
DOBER DAN
Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše Občine Žetale.
Ne vem, kje naj se mi umirijo misli, saj je toliko vznemirljivega, nevsakdanjega dogajanja v naši domovini in daleč po svetu. Hodiš po rodni zemlji, se veseliš in brezskrbno razmišljaš, a se čudaku nekaj obrne v glavi, uresniči svoj večmesečni načrt in posledice so strašne. Marsikdo misli: pa saj se morije ne dogajajo pri nas! A ne veš, v kakšni gneči se nahajaš. Mine trenutek in življenja ni več.
Dnevi se vrstijo, hitijo brstenju, cvetenju in pomladnim dogodivščinam naproti. Različne zgodbe so na višku razvoja, se upočasnijo, dogovori in kompromisi pomagajo, da se napetost umiri. Če razmišljamo o pomenu besed, mislimo, da bi nam morale biti najbližje besede, kot so: ljubezen, sreča, zdravje, a nam bese-doslovje kot najpogosteje izrečeno besedo v tekočem času ponuja »brexit«. Tudi to je rešljivo in se bo uredilo. A komu v prid? V naši občini so minili občni zbori društev in organizacij, zastavljeni so delovni načrti, ki so že v realizaciji. Še vedno živi spomin na dobro pripravljen in izveden božično-novoletni koncert. Prijetno nam je bilo v večnamenski dvorani ob poslušanju in gledanju proslave v čast slovenskega kulturnega praznika. Podoživeli smo literarne vrednote Cankarja in Prešerna, teče leto prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Njegova pesem Dramilo
je še vedno aktualna. Tudi materinski dan smo dobro zabeležili s pesmijo in prizori. Morda se bo odvilo še marsikaj zanimivega v naši večnamenski dvorani.
Udeležujte se prireditev in odnesite kanček doživetij za svoj spomin.
Pri nas na Žetalskem živimo pomladno življenje, ga bogatimo z novimi življenji in skrbimo za red v bivalni okolici. Prebiramo 70. številko našega lokalnega glasila, smo v objemu velikonočnih dni, ki naj bodo zdravi, odeti s cvetjem in zelenjem. Po krajšem premoru bomo oblikovali 71. številko Žetalskih novic. Uredili jo bomo v sestavi večletnega uredniškega odbora, pridružil pa se nam je tudi član, ki je nekoč že sodeloval v uredniškem odboru. Želimo si, da bi ustvarjali tako, da bi bila vsebina berljiva. Lahko sodelujete s članki in dobronamerno kritiko. Naj vam bo čas naklonjen z zdravjem in ustvarjalnostjo. Lepo pozdravljeni v imenu Uredniškega odbora Žetalskih novic in odgovorne urednice.
UREDNIŠKI ODBOR in ODGOVORNA UREDNICA M.K.
VOŠČILO
Ob brstenju in cvetenju Vam naj minejo blagoslovljeni velikonočni prazniki, zdravja in zadovoljstva Vam želimo:.
ŽUPAN OBČINSKA UPRAVA OBČINSKI SVET UREDNIŠKI ODBOR ŽN
A POMLAD
Za nami je zima. Ni bila ravno huda. Pač v skladu s podnebnimi spremembami, ki jih je s svojimi pogosto nepremišljenimi dejanji povzročil človek. Kakšnih trideset, štirideset let nazaj bi bila takšna zima nepojmljiva. Suha in mila zima ima lahko posledice za vodne vire in kmetijstvo. Gledano z občinskimi očmi pa je takšna zima ugodna. Še ena zima, kot je bila lanska, ko nas je zimska služba stala 170.000 evrov, bi bila za občino katastrofa.
■Še letos, ko snega praktično ni bilo, nas je zimska služba samo januarja stala 40.000 evrov. Seveda je potrebno zagotoviti prevoznost cest in varno vožnjo, vendar nekateri občani včasih vseeno pretiravajo. Pri pet cm suhega snega še ni treba klicati na 112, kot da gre za naravno katastrofo.
Sicer pa delo na občini poteka nemoteno. Po občinskih volitvah se je konstituiral občinski svet. Imenovani so bili vsi odbori in komisije. Najpomembneje je, da je občinski svet potrdil seznam investicij in sprejel rebalans občinskega proračuna in s tem omogočil občinski upravi, da pripravi vse potrebno za pravočasno iz-| vedbo načrtovanih dejavnosti.
Žal je občinska uprava doživela spremembo, saj je dosedanja direktorica Mi-| lica Steiner Simonič odšla za direktorico občinske uprave v občino Pesnica. S svojim predanim in vestnim petletnim delom je ogromno prispevala k uspehom občine v tem obdobju in ji želimo uspešno delo tudi v novem okolju.
Da bi delo na občini potekalo čim bolj nemoteno, kar je pomembno še posebej v začetnih mesecih v letu, ko je potrebno pripraviti vse potrebno za planirane dejavnosti v letu, smo izvedli javni razpis za novega direktorja, oziroma direktorico občinske uprave. Odziv je bil velik, saj se je prijavilo kar 16 kandidatov in kandidatk, od katerih jih je 12 izpolnjevalo pogoje, šest pa je bilo takšnih, ki so enako ali podobno delo že opravljali. Na žalost med tistimi, ki so izpolnjevali pogoje, ni bilo nobenega iz občine Žetale, čeprav vem, da kar nekaj ljudi v občini pogoje izpolnjuje. Verjetno se potencialni kandidati zavedajo, kako zahtevno in izpostavljeno je to delovno mesto in se niso prijavili. Izmed šestih strokovno izjemno visoko usposobljenih kandidatov sem se za direktorico občinske uprave odločil imenovati gospo Simono Bauman, dolgoletno direktorico Občinske uprave Zgornja Kungota. Do pravnomočnosti sklepa o imenovanju bo delo opravljala kot vršilka dolžnosti.
Kljub menjavi na vodilnem mestu v upravi je delo potekalo nemoteno, tako da smo vse potrebne postopke izpeljali pravočasno.
Javno naročilo za sanacijo plazu Ledinca je končano in čakamo sklep Mopa-a, da lahko podpišemo pogodbo z izvajalcem. V teku je razpis za izvajalca modernizacije občinskih cest, ki so letos v planu. Prav tako je končan razpis za nov stol za zobozdravstveno ambulanto, ki ga financiramo skupaj z Zdravstvenim domom Ptuj in bo omogočil bolj kakovostno delo zobozdravnice. Pripravljeni in objavljeni so razpisi za sofinanciranje društev. Objavljen je razpis za sofinanciranje individualnih čistilnih naprav. Na razpisu smo pridobili sofinanciranje prikazovalnika hitrosti, ki je že nameščen pred osnovno šolo. Prav tako je nameščena osvetlitev prehoda na nov pločnik pred osnovno šolo. Oboje bo prispevalo k večji varnosti naših najmlajših, kakor tudi vseh občanov. Pripravljamo dokumentacijo za prijavo na razpis LAS Haloze za revitalizacijo Pušnikove domačije.
Sicer pa potekajo tudi zaključna dela na regionalni cesti Kozminci-Rogatec. Na žalost se dela na obeh mostovih še niso začela, ker se čakajo še soglasja vodarjev k dokumentaciji.
Skratka, kar je potrebno, da bodo planirana dela v občini v letošnjem letu potekalo nemoteno in pravočasno, je postorjeno.
Upamo še na zmerno pomlad in leto brez pretiranih vremenskih presenečenj.
Želim vam obilo veselja pri pomladanskih delih in prijetno praznovanje velikonočnih praznikov.
Vaš župan, Anton Butolen
Zetalske novice |SHS| 5

DELO OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽETALE
Občinski svet Občine Žetale je po izidu 69. številke Žetalskih novic opravil štiri seje
Prva izredna seja 17. 12. 2018 je obsegala tri točke. Razlog za sklic navedene seje je bil sprejem in potrditev Sklepa o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2019, ki jo je potrebno potrditi pred novim letom za prihodnje leto.
Občinski svet se je 21. 01. 2019 sestal na drugi redni seji, kjer je med drugim obravnaval Pravilnik o dodelitvi enkratnega prispevka za novorojence, ki govori, da lahko po novem denarna sredstva prejme kateri koli od staršev, le da mora imeti starš, kakor tudi novorojenec, stalno bivališče v občini Žetale in biti državljan Slovenije. Obravnavali so Odlok o ustanovitvi interesne zveze občin Zveza haloških občin - 1. obravnava, vendar so svetniki odločitev preložili na naslednjo sejo. Dopolnili so tudi Odlok o občinskih cestah, kjer je po novem navedeno, da morajo lastniki zemljišč ob cestišču občinske ceste redno porezati moteče veje in vse ostalo, kar ovira nemoten promet. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj ter podali soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ptuj. Sledila je potrditev Sklepa o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve za volilno leto 2018, pa obravnava Programa dela in finančni načrt OŠ dr. Ljudevita Pivka za leto 2019.
Sledilo je imenovanje in potrjevanje članov in predsednikov delovnih teles v naslednji sestavi:
Odbor za družbene dejavnosti:
1.	Matjaž KOPŠE, Žetale 10 - predsednik odbora,
2.	Silvo POTOČNIK, Žetale 51/a - član,
3.	Ema VOGRINC, Žetale 24b - članica,
4.	Franc KIDRIČ, Čermožiše 26 - član,
5.	Simona VOGRINC, Čermožiše 44 - članica.
Odbor za infrastrukturo in gospodarstvo:
1.	Janez VODUŠEK, Čermožiše 45 - predsednik odbora,
2.	Matjaž KOPŠE, Žetale 10 - član,
3.	Franc VOGRINC, Nadole 37 - član,
4.	Anton FURMAN, Dobrina 57/a - član,
5.	Franc CEP, Kočice 16 - član.
Odbor za zaščito in reševanje:
1.	Nejc SAKELŠEK, Žetale 67 - predsednik odbora,
2.	Janez VOGRINC, Čermožiše 44 - član,
3.	Franc VOGRINC, Nadole 37 - član,
4.	Janez VODUŠEK, Čermožiše 45 - član,
5.	Roman GAJSER, Žetale 11 - član.
Vaški odbor Čermožiše:
1.	Janez VODUŠEK, Čermožiše 45 - predsednik,
2.	Janez VOGRINC, Čermožiše 44 - član,
3.	Vesna JARC KODRIČ, Čermožiše 98 - članica,
4.	Stanko SKLEDAR (starejši), Čermožiše 68 - član,
5.	Franc BUKŠEK (mlajši), Čermožiše 70c - član.
Vaški odbor Dobrina:
1.	Anton FURMAN, Dobrina 57/a - predsednik odbora,
2.	Ivan KODRIČ, Dobrina 26b - član,
3.	Jožef BUTOLEN (ml.), Dobrina 58 - član,
4.	Vinko KODRIČ, Dobrina 54 - član,
5.	Janez POLAJŽAR, Dobrina 29 - član.
Vaški odbor Kočice:
1.	Franc CEP, Kočice 16 - predsednik odbora,
2.	Janez KODRIČ, Kočice 23 - član,
3.	Martin KOREZ, Kočice 13 - član,
4.	Vlado BEDENIK, Kočice 25 - član,
5.	Franc GAJŠEK, Kočice 59 - član.
Vaški odbor Nadole:
1.	Franc VOGRINC, Nadole 37 - predsednik odbora,
2.	Janez POTOČNIK Nadole 50 - član,
3.	Leopold PREVOLŠEK, Nadole 9 - član,
4.	Roman ŽELEZNIK, Nadole 5 - član,
5.	Jožef ŠIREC, Nadole 33 - član.
Vaški odbor Žetale:
1.	Nejc SAKELŠEK, Žetale 67 - predsednik odbora,
2.	Ema VOGRINC, Žetal 24b - članica,
3.	Kristjan JUS, Žetale 31d - član,
4.	Silvo POTOČNIK, Žetale 51a - član,
5.	Milko VEK, Žetale 31/a - član.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu:
1.	Jožef VOGRINC, Žetale 24/b - predsednik sveta,
2.	Dejan VEK, Žetale 18 - član,
3.	Franc GAJŠEK, Kočice 59 - član,
4.	Jožica PREVOLŠEK, Čermožiše 45/d - članica, predstavnica OŠ Žetale,
5.	Damjan BRAČIČ, Zabovci 15/a - član, predstavnik PP Podlehnik.
Uredniški odbor:
1.	Marija KRUŠIČ, Žetale 17/b,
2.	Anton BUTOLEN, Žetale 80,
3.	Marija SKOK, Žetale 49,
4.	Milenka KOVAČEC, Žetale 32/a,
5.	Franc PULKO, Žetale 62,
6.	Jože KRIVEC, Čermožiše 43.
Nadzorni odbor Občine Žetale:
1.	Aleš FRLEŽ, Nadole 46,
2.	Marjetka PREVOLŠEK, Žetale 8/a,
3.	Andrej HAJŠEK, Kočice 5.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
1.	Franc Vogrinc - predsednik,
2.	Janez Vodušek - član,
3.	Franc Cep - član.
Druga izredna seja Občinskega sveta Občine Žetale je bila sklicana 21.02.2019. Občinski svet je na njej obravnaval potrditev Dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Modernizacija občinskih cest Občine Žetale v letu 2019«. Dokument je bil pripravljen na osnovi plana investicij oz. modernizacij občinskih cest v letu 2019, s finančnimi sredstvi, ki jih prejme občina za izvajanje investicij na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin. Iz dokumenta je razvidno, da bi se v letu 2019 modernizirali štirje odseki javnih poti, in sicer; Žetale-Bedenik, Stopnica-Šimperk, Strajna-Male Prekože in odcep Ložine, kar bi pomenilo asfaltiranje okoli 1.895 m cest. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka Občine Žetale za leto 2019 (Rebalans I) ter potrdili Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih.
Tretja redna seja občinskega sveta je bila sklicana 28. 3. 2019.
Dnevni red je obsegal kar sedemnajst točk. Najpomembnejše so
b "J'-I Žetalske novice
bile uskladitve mej s sosednjimi občinami, uskladitev odloka o pokopališki dejavnosti in podelitvi koncesije za pokopališko dejavnost z novim zakonom, obravnava in potrditev zaključnega računa za leto 2018, potrditev lokalnega programa za kulturo za obdobje 2019-2022 in letnega programa za kulturo za leto 2019 ter letni program športa v občini za leto 2019. Oba programa sta zakonska osnova za razpis sredstev za sofinanciranje društev, ki se ukvarjajo s športom in kulturo v občini.
Pa še nekaj o aktivnostih, ki so potekale v zadnjem obdobju.
Podjetnik Milan Kodrič, s.p. je zaključil z deli pri Vukovi domačiji. Na sedežu občine smo gostili predstavnike sektorja za odpravo naravnih nesreč. Z njimi smo si ogledali vse realizirane sanacije plazov in tiste, ki jih je še potrebno sanirati. Na osnovi videnega smo dobili ustno zagotovilo za sredstva za sanacijo plazu Ledinca. Takoj smo pristopili k pripravi razpisa za sanacijo plazu. Odpiranje ponudb je bilo 22. 02. 2019. V primeru odobritve sredstev imamo izvajalca že izbranega in lahko takoj začnemo z aktivnostmi. V začetku februarja je na sedežu občine potekal sestanek v zvezi s projektom izgradnje širokopasovnega omrežja.
Izbran je izvajalec, podjetje RUNE-SI d.o.o. Do realizacije bo prišlo, sicer pa je odprtih še ogromno vprašanj. Obiskal nas je tudi direktor pošte in zagotovil, da pošta v Žetalah ostaja v takšnem obsegu, kot je. Zaključena so dela na zemljišču pri Pušnikovi domačiji, v teku so priprave za postavitev električnega pastirja in vselitev živali. Za vse našteto pri Pušnikovi domačiji so bila zagotovljena sredstva po razpisu.
Pa še nekaj o dogodkih, ki so se odvijali v zadnjem obdobju Zvrstili so se številni občni zbori društev. Društvo upokojencev Žetale je za svoje člane pripravilo pustovanje, Kulturno društvo Žetale proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja kartanje, še najbolj vesela pa je bila pustna sobota, ko je Osnovna šola Žetale pripravila povorko pustnih mask, ki si jo je ogledalo veliko domačinov. Ker v marcu kar dvakrat praznujejo ženske, je Osnovna šola Žetale skupaj z Občino Žetale pripravila proslavo ob dnevu žena in materinskem dnevu.
OBČINSKA UPRAVA OBČINE ŽETALE
GRADNJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA
Gradnja širokopasovnega omrežja je bil osnovni projekt haloš-kih občin v evropski perspektivi 2014-2020. Ustanovljen je bil konzorcij, ki ga je vodila Občina Žetale. Konzorcij je pripravil vse potrebno za prijavo na razpis, vendar se je v tem obdobju sistem izgradnje širokopasovnega omrežja v Republiki Sloveniji spremenil. Upravičenci do sredstev niso več občine, temveč izvajalci oziroma ponudniki storitev. Najprej so območja, kjer je izgradnja širokopasovnega omrežja še potrebna, razdelili na komercialni del in del, kjer ponudniki nimajo interesa, ker je izgradnja predraga in nerentabilna (bele lise). V občini Žetale je 296 belih lis, seznam katerih si lahko ogledate na spletni strani občine. Za izgradnjo omrežja na območju belih lis je predvideno sofinanciranje iz evropskih sredstev. Država je najprej izvedla razpis za komercialni del. Na razpisu je bilo izbrano podjetje RUNE-SI d.o.o. Podjetje se intenzivno pripravlja na realizacijo. Dela na terenu naj bi se začela še letošnjo jesen. Pojasnila podjetja prilagamo v originalu. Razpis za bele lise bo objavljen junija. Upamo lahko, da se bo kdo javil, oziroma da se bo javilo in izbrano isto podjetje in bo izgradnja potekala istočasno. Vsekakor pa bodo pred pričetkom izgradnje organizirani sestanki z zainteresiranimi občani.
Župan
KAJ ZAJEMA PLAČILO PRIKLJUČNINE ZA IZGRADNJO PRIKLJUČKA
Financiranje izgradnje primarnega dela omrežja RuNe zagotovi nosilec projekta sam.
Uporabniki plačajo samo strošek izvedbe sekundarnega dela omrežja v enkratnem znesku 150 € (DDV vključen), če:
•	priključek naročijo pred ali med gradnjo omrežja v naselju;
•	se v roku 90 dni od izvedbe priključka naročijo na storitve pri izbranem ponudniku storitev.*
IZGRADNJA SEKUNDARNEGA DELA OMREŽJA
Sekundarni del omrežja je del med primarnim delom omrežja ter fasado objekta. Ta del omrežja se lahko izvede v zemeljski ali zračni izvedbi (po obstoječih elektro ali telekomunikacijskih drogovih). V primeru zemeljske izvedbe je potreben izkop po zemljišču lastnika parcele. Izkop mora lastnik/uporabnik zagotoviti sam, RUNE-SI d.o.o. pa mu bo vgradil cev in optični kabel. Izvedba sekundarnega dela omrežja vključuje:
•	Montažo optičnega kabla do in znotraj hiše do mesta optične priključne doze (do 10m dolžine in 2 preboja);**
•	Namestitev in priklop optičnega modema;
•	Preizkus delovanja povezave.
Po izvedbi priključka stranka postane lastnik vse notranje inštalacije razen modema, ki ostane v lasti RUNE-SI d.o.o. za potrebe zamenjave v primeru nedelovanja. Gradnja se bo predvidoma pričela letos jeseni, se pravi septembra oziroma oktobra.
ALI LAHKO DOBIM PRIKLJUČEK RUNE POZNEJE?
Uporabnikom, ki priključka v času gradnje omrežja RuNe ne bodo naročili, bo optični priključek RuNe samo omogočen (ne bo zgrajen do hiše). Priklju ček je možno naročiti kadarkoli, vendar bo strošek izgradnje priključka v primeru poznejšega naročila bistveno višji kor med gradnjo omrežra RuNe.
Žetalske novice pS | 

7
GRADNJA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA
RUNE-SI d.o.o. gradi najsodobnejše optično omrežje zelo velikih hitrosti (večje od 1 Gb/s) za vse potencialne uporabnike na redko poseljenih območjih v Sloveniji, na katerih sicer obstoječi operaterji telekomunikacij nimajo tržnega interesa graditi lastna omrežja. Prednosti, ki jih prinaša optično omrežje, niso le v hitrosti prenosa podatkov, ki omogoča kvalitetnejše televizijske storitve in brskanje po spletu, pač pa gre za storitve, ki dvigajo kvaliteto življenja, kot npr. delo na daljavo, e-uprava, e-zdravstvo, spletno nakupovanje itd.
ODPRTO OMREŽJE
Storitve bo uporabnikom v omrežju ponujalo več različnih ponudnikov. Uporabnik bo imel možnost proste izbire ponudnika storitev, ki je glede na ceno in kakovost storitev zanj najugodnejši, saj upravitelj omrežja vsem operaterjem storitev zagotavlja enakopravni dostop in najem omrežja pod enakimi pogoji. V primeru nezadovoljstva s trenutnim ponudnikom bo imel uporabnik možnost njegove zamenjave.
PRAVILNO ORANJE KMETIJSKIH POVRŠIN OB JAVNIH CESTAH
SOU
skupna občinska uprava
občin v Spodnjem Podravju
V spomladanskih mesecih se ponovno pričnejo večja poljedelska opravila na njivah in poljih. Ker je naša inšpekcijska in redarska služba v lanskem letu prejela karnekaj prijav v zvezi z nepravilnim oranjem, vam v nadaljevanju, z namenom preventivnega
ukrepanja, predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu. Zakon o cestah /ZCes-1/ v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Podrobnejše informacije glede zakonskih določb in pravilnega pristopa k takemu opravilu si lahko preberete na spletni strani občine.
Občinskoinšpekcijskonadzorstvoinobčinskoredarstvo SkupnaobčinskaupravaobčinvSpodnjemPodravju
MOTORISTIPOZOR!
Največ prometnih nesreč s smrtnim ¡zidom so lani povzročili motoristi, stari od 18 do 24 let. V teh nesrečah je umrlo pet ljudi. Sledijo jim motoristi, stari od 25 do 34 let, ki so povzročili štiri prometne nesreče s smrtnimizidom.Fotografijajesimbolična.
Pred vrati je nova motoristična sezona, zato vozniki motornih koles in drugih enoslednih vozil ne spreglejte nasvetov, ki vam jih podajamo v tem sestavku, ali še bolje: nasvete pri vožnji z vašimi ljubljenci upoštevajte v kar največji meri.
Toplejši dnevi že vabijo motoriste, da sedejo na svoje jeklene konjičke in se podajo novim kilometrom naproti. Ker pa so lahko prvi spomladanski kilometri zelo nevarni in polni pasti, policija svetuje dobro pripravo tako motorja kot motorista.
Motor je lahko varno prevozno sredstvo v vsakem letnem času. A zavedati se moramo, da tako pozimi kot tudi zgodaj spomladi ceste nimajo primerne temperature, saj so bolj hladne in poškodovane. To pa pomeni slabši oprijem pnevmatik s cestiščem, zaradi česar lahko motor zdrsne prej, saj se pnevmatika ne segreje na primerno delovno temperaturo. Zato je treba pred začetkom sezone opraviti servis motocikla. Med drugim je treba preveriti zavorno tekočino, pnevmatike, nivo olja pogonskega motorja in hladilne tekočine, tlak in morebitne vidne poškodbe tekalne površine. Poskrbeti je treba za ustrezno opremo, to je za zaščitno čelado in kombinezon, pa tudi za dobro psihofizično stanje.
Ohranjanjekondicije Na začetku sezone se moramo namreč zavedati, da nimamo enake motoristične kondici-je, kot smo jo imeli na koncu prejšnje sezone. Glede na to, da zahteva vožnja z motorjem popolno psihofizično prisotnost in občutek, bodimona to obzačetkusezonešeposeb-no pozorni. Med drugim se zato priporoča ukvarjanjesšportomoziromaohranjanjepri-mernepsihofizičnekondicijevseleto. Policija svetuje, da na začetku sezone motoristi izbirajo krajše izlete z večkratnimi postanki. Pri tem ne glede na dolžino vožnje ne smejopozabitinaprimernozaščitnooblači-lo. Četudi se z motorjem odpeljemo samo na kavico,poskrbimozaustrezno pripravo motorja in zaščitno oblačilo. Bodimo pozorni in osredotočeni na vožnjo ter druge udeležence v prometu. Upoštevajmo tudi predpise, saj je največ hudih prometnih nesreč ravno v do-mačemkraju.
Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti!
Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste.
Voznikom motornih koles in koles z motorjem policisti svetujemo:
•	Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.
•	Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost.
•	Ne pozabite na oblačila s ščitniki.
•	Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci lahko hitro spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna
okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili,patudivi njih.
•	Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nositetudiodsevnibrezrokavnik.
•	Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzelatudimeter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.
•	Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah dežja. •Čevašemotornokolonimazavornegasis-tema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.
•	Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem vovinku).
•	Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.
•	Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.
•	Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja.
ŠE NEKAJ MALEGA O OPREMI Edini zakonsko obvezni del motoristične opreme je zaščitna motoristična čelada, kar pa za varnost motorista nikakor ne zadostuje. Za opremo motociklista velja, da je obleka njegova druga koža. Ta poleg čelade zajema še motoristične hlače, jakno, škornje, rokavice, zelo priporočljiva pa je tudi zaščita hrbtenice. Motoristično opremo kupujemo glede na tip motornega kolesa. Stalna skrb zanjo prinaša občutno večjo udobnost pri uporabi in pričakovano stopnjo varnosti. Doba upora-
b "J'-I Žetalske novice
be je zato lahko zelo različna. Poškodovana obleka je lahko tudi nevarna, saj ne nudi pričakovane zaščite. Svetujemo ustrezno skrb za čelado, saj je to bistvenega pomena za dobro zaščito in tudi za uporabo. Notranjost je pri večini čelad snemljiva in pralna, treba je le biti zelo natančen pri vračanju. Posebno pozornost je treba nameniti vizirju, saj je lahko ob nepravilni uporabi že po eni sezoni spraskan in takšnega je treba zamenjati. Za čiščenje vizirja ne uporabljajmo agresivnih čistil, zadostujeta že voda in mehka krpa. Proizvajalci čelad priporočajo menjavo nekje po petih letih starosti, kar pa je odvisno tudi od skrbi in načina uporabe. Čelada je lahko »utrujena« že po nekaj letih, saj je vseskozi izpostavljena vremenskim vplivom. Vsekakor ji velja nameniti pozornost z obiskom pri pooblaščenem serviserju, ki bo hitro in strokovno ocenil potrebne popravke ali celo zamenjavo. Čelada, ki je bila izpostavljena udarcu (padec) ali celo uporabljena ob nesreči, ni več
varna. Lahko se namreč zgodi, da na zunanji strani ni vidne nobene poškodbe, skriti deli obloge, ki igrajo pri zaščiti bistveno vlogo, pa so poškodovani. Tu je rešitev le nova čelada. V primeru nesreče bo le ustrezna in pravilno pripeta motoristična čelada opravila svojo nalogo. Zelo pomembna je tudi vidnost. Kričeče barve so vidne in vse druge udeležence opozarjajo na prisotnost motoristov v prometu. Hitrost je treba stalno prilagajati. Še posebej velja primerna in pričakovana hitrost v naseljih, kjer se zgodi največ nesreč z udeležbo motoristov, tudi smrtnih. Obilo motorističnih užitkov ob vožnji vašega jeklenega konjička in čim varnejši vstop v sezono motociklizma vam želi kolektiv Policijske postaje Podlehnik
Viri:
www.policija.si sl.wikipedia.org www.dnevnik.si
Damjan BRAČIČ vodja policijskega okoliša
PRAVILNO RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE ŽETALE!
Uporaba storitve zbiranja in predaje oziroma prevzema komunalnih odpadkov, ki jo na območju občine Žetale izvaja koncesionar Čisto mesto Ptuj, je v skladu z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin št. 25/2018) obvezna za vse občane.
Vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v redni odvoz odpadkov, je opremljeno s posodami za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov in posodami za ločeno zbiranje embalaže, papirja in po potrebi s posodo za biološke odpadke.
Odpadki se zbirajo na dva načina:
-	zbiralni sistem, kar pomeni, da gospodinjstva odpadke ločeno zbirajo v tipske zabojnike ali vreče in jih na dan odvoza namestijo pred svoje stanovanjske hiše, čim bližje javni cesti.
-	prenašalni sistem (nedostopna mesta komunalnim vozilom) , kjer je zbirno oziroma odjemno mesto namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike.
(tudi kosovnih in nevarnih odpadkov). Izkažejo se s plačano zadnjo položnico in lahko oddajo tudi do 0,5 m3 gradbenih odpadkov. Glede na navedeno je težko razumeti, zakaj določeni občani še vedno sežigajo komunalne odpadke na dvorišču, oziroma se odpadki še vedno znajdejo v obcestnih jarkih, po raznih brežinah in naravi.
Te dni nam je vreme postreglo z obilico sonca in lepega vremena, da človeka kar vleče v naravo.
Žal pa te že kratek sprehod spravi v slabo voljo, ko vidiš, da so obcestni jarki polni pločevink, različne plastične embalaže, plastične vrečke pa so zataknjene v grmovju.
Ali že od daleč zagledaš črn dim, ki se vali od določenih gospodinjstev in ugotoviš, da na dvorišču sežigajo komunalne odpadke, ki bi jih lahko oziroma morali odložiti v domače zabojnike, ali sežigajo kosovne odpadke, ki bi jih lahko zapeljali v zbirni center kar v domači občini.
Ali nam je res tako malo mar za naravo? Razmislimo!
Na ekološke otoke se odnaša le še steklo.
Odpadke je potrebno pravilno ločevati.
Kmetovalci, ki se ukvarjajo s pridelavo vrtnin, kot tudi tisti, ki imajo seno v balah in PVC folijah, morajo le-to dostaviti sami na zbirni center. Te odpadke je prepovedano sežigati ali odlagati na ekoloških otokih, namenjenih zbiranju steklene embalaže. Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke je potrebno kompostirati na domačem kompostniku. Če gospodinjstvo nima pogojev za kompostiranje, jih sme odlagati edino in le v dodatno posodo BIOLOŠKI ODPADKI, ki jo lahko naroči na Čistem mestu Ptuj, Dor-navska c. 26, 2250 Ptuj, v velikosti 120 l ali 240 l. Klavnične odpadke, ki ostanejo od »domačih kolin«, lahko občani oddajo v Zbirni center Žetale, ne morejo pa jih oddati pravne osebe, ki se ukvarjajo s predelavo mesa.
Vsa gospodinjstva, ki so vključena v odvoz odpadkov, imajo stalno možnost odvažanja vseh vrst odpadkov na Zbirni center Žetale
Odpadki so naša skrb, saj smo mi povzročitelji le-teh. Občina nam skupaj z izvajalcem javne službe nudi dobre možnosti, da pravilno poskrbimo zanje, samo izkoristiti jih moramo. Vsem povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki opustijo pravilno ravnanje s komunalnimi odpadki po Odloku o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin št. 25/2018), kot posledica sledi sankcija. Z globo 1.400,00 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik pa z globo 400,00 evrov. Z globo 400 evrov se kaznuje tudi posameznika (fizično osebo).
mag. Olga FEKONJA, inšpektorica
b "J'-I Žetalske novice
Mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, prejemnik dveh uglednih strokovnih stanovskih nagrad
Nagrajenec mag. Matjaž Neudauer v družbi sodelavcev ob prejemu Čopovega priznanja v Plečnikovi veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (foto: Milan Štupar).
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, krovna organizacija slovenskih knjižničarjev, mu je podelila Čopovo priznanje in Goro-pevškovo listino.
Vsaka nagrada v življenju posameznika pomeni zanj priznanje za kvalitetno opravljeno delo in je spodbuda za delo vnaprej. V tej luči so bili jesenski meseci minulega leta za direktorja ptujske knjižnice, mag. Matjaža Neudauerja, pomembni, saj je prejemnik dveh stanovskih nagrad, Čopovega priznanja in Goropevškove listine, ki pričata, da njegovo dolgoletno delovanje v vlogi direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ni ostalo prezrto. Čopovo priznanje je ugledna najvišja državna nagrada za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, Goropevškova listina pa se podeljuje posameznikom, ki s svojim delom prispevajo h krepitvi ugleda domoznanstva in domoznancev v strokovni in širši javnosti ter k prenosu znanj in izkušenj na mlajše generacije, in ki s sodelovanjem s knjižnicami, muzeji, arhivi in drugimi organizacijami skrbijo za ohranjanje lokalne in nacionalne kulturne dediščine.
Mag. Matjaž Neudauer je vodenje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj prevzel leta 2006. Skupaj s sodelavci je smelo začrtal vizijo razvoja in delovanja knjižnice. Spodbujal in podpiral je razvoj domoznanske dejavnosti, ki ima na Ptujskem dolgo tradicijo in katere temelje sta postavila bibliotekarja ter domoznanca Andrej Kovač in Jakob Emeršič. V času njegovega vodenja je bilo zaključenih več pomembnih in ključnih projektov, v katerih je imel pomembno organizacijsko vlogo in s katerimi je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pridobila na ugledu v lokalni skupnosti in tudi v širši strokovni javnosti, prevzela pa je tudi nosilno vlogo koordiniranja domoznanske dejavnosti med osrednjimi območnimi knjižnicami. Med drugim so bile strokovno urejene in predstavljene osebne knjižne zapuščine Ivana Potrča, dr. Štefke Cobelj, Iva Arharja in Branke Jurca, pripravljenih je bilo več domoznanskih razstav s
spremljajočimi katalogi in monografijami, digitaliziran in vključen v Digitalno knjižnico Slovenije je bil obsežen fond domoznanskega gradiva. Prav tako je bila digitalizirana dragocena zbirka osrednjih ptujskih časopisov, dela pomembnih osebnosti Spodnjega Podravja, zbirka knjižnih raritet ter nekaterih starejših ptujskih tiskov. Leta 2015 je bil vzpostavljen spletni biografski leksikon spodnjepodravci.si. Najuspešnejši projekt knjižnice je bila izdaja faksimila Gratae posteritati (1560) in spremljajoče znanstvene študije, odmeven pa je bil tudi prvi čezmejni projekt Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje. Komisija za Čopove nagrade je v utemeljitvi izpostavila, da je mag. Matjaž Neudauer znal v pravem trenutku povezati in motivirati zaposlene z idejami, strokovnim znanjem in sposobnostmi, da realizirajo zastavljene cilje. Ves čas si je prizadeval urediti financiranje delovanja ptujske knjižnice z občinami ustanoviteljicami in pogodbenicami.
Mag. Matjaž Neudauer je uveljavljeno ime v strokovnih organih in združenjih. Bil je član Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, eden od pobudnikov ustanovitve in pravne ureditve Združenja splošnih knjižnic ter član upravnega odbora in predsednik častnega razsodišča Združenja. Je aktiven član Društva bibliotekarjev Maribor, sodeluje pa tudi v organih in telesih Zveze bibliotekarskih društev. Kot direktor osrednje območne knjižnice ves čas podpira povezovanje in strokovno sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami, šolskimi, specialnimi in društvenimi knjižnicami ter posamezniki.
Sodelavci Knjižnice Ivana Potrča Ptuj direktorju mag. Matjažu Neudauerju za nagradi iskreno čestitamo!
Darja Plajnšek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
10 m	novice
UPORABA ČEBELJIH PRIDELKOV
Človek je med in druge čebelje pridelke (cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek in čebelji strup) že zdavnaj uporabljal kot ljudsko zdravilo. Apiterapija je veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila.
Med pomaga pri različnih boleznih
Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Čebele ga proizvedejo iz cvetličnega nektarja, drugih izločkov živih rastlinskih delov ali iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin.
Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so redno vsak dan uživali po 15 gramov (1 žlico) medu, povprečno živeli leto dni več kot tisti, ki medu niso jedli. Izsledki raziskave pri 8000 moških povprečne starosti 65 let so pokazali, da redni uživalci medu živijo v povprečju kar leto dni dlje, ker med vsebuje antioksidante, ki preprečujejo tvorbo krvnih strdkov in posledično je bilo manj srčnih in možganskih kapi. Zaščitne lastnosti medu, ki vsebuje veliko količino flavonoidov, so poznane že dalj časa. Fenolne spojine preprečujejo oksidacijo škodljivega holesterola LDL, ki je glavni vzrok za poapnenje žil. Dokazano je, da naravne fenolne spojine zavirajo rast velikega števila bakterij. Priporoča se uživanje medu v primeru akutnih virusnih obolenj: prehlad, gripa, angina; ljudem, ki imajo motnje v prebavni cevi, npr. gastritis, zaprtost, drisko; starejšim kot preventivno sredstvo proti krvnim strdkom, ki povzročajo npr. možgansko, srčno kap; ljudem po večjih operativnih posegih in izčrpanim.
Cvetni prah
Čebele na rastlinah nabirajo tudi cvetni prah ter ga pri tem obogatijo z različnimi fermenti, hormoni in antibiotičnimi snovmi. Cvetni prah spodbuja nastajanje rdečih in belih krvničk in krvnega barvila hemoglobina, pomaga imunskemu sistemu, deluje antioksida-tivno, preprečuje delovanje prostih radikalov in tako preprečuje nastanek in razvoj bolezni. Če ga pomešamo s tekočino, omogočimo boljšo absorpcijo hranilnih snovi. Najbolj priljubljen je vmešan z medom v jogurt s svežim sadjem, kar zagotavlja izvrstno iztočnico za zdrav začetek dneva. Ureja delovanje črevesja, trdovratne driske se hitro ustavijo, pomaga pri slabokrvnosti, vzbuja tek, izboljšuje razpoloženje, živčnost in razdražljivost popustita, izboljšuje prekrvitev možganov, pospešuje rast in izboljšuje vid, učinkuje proti izpadanju las, pomaga pri obolenjih prostate.
Matični mleček
Matični mleček vsebuje približno dve tretjini vode (57-70 %) in tretjino suhe snovi. Suha snov (31-39 %) vsebuje aminokisline,
ogljikove hidrate, oligopeptide, encime, fitosterole, beljakovine, maščobe, želatine, minerale in vitamine, antioksidante, protibak-terijske snovi, hormone in naravne konzervanse. Povečuje tek, odpornost organizma proti boleznim, spodbuja razvoj in rast las, učinkovito blaži težave, ki so povezane s srcem, jetri ali želodcem, znižuje količino skupnega in še posebej škodljivega holesterola. Odmerek matičnega mlečka je odvisen od starosti in vrste težave. Za odraslega človeka je priporočljivo 250-300 mg dnevno v dveh obrokih zjutraj in zvečer pred jedjo.
Propolis
Čebele nabirajo surovino za propolis na smolnatih delih nekaterih rastlin, npr. na topolu, kostanju, breskvi, smreki in drugih. Vsebuje: flavonoide, hidroksiflavone, hidroksiflavanole, halkone, benzojsko kislino, derivate benzaldehida, cimetov alkohol, cimetovo kislino in derivate, terpene, alifatske ogljikovodike, nekatere elemente, sterole, sladkorje, aminokisline, smole in balzame, voske, eterična olja, cvetni prah in vitamine (B1, B2, E, C). Dosedanja številna medicinska poročila o propolisu dokazujejo, da je to uporabna snov, ki deluje proti številnim bakterijam, virusom in glivicam. Blaži vnetje, uničuje strupe, deluje lokalno anestetično in proti razvoju rakastih bolezni. S številnimi raziskavami v svetu so dokazali, da ima farmakološke učinke. Zaradi vsebnosti propolisa ga dandanes med drugim uporabljajo tudi za zdravljenje ran. Uporabljamo ga v obliki raznih mazil, alkoholnih in alkoholno-etrnih tinktur, emulzij pa tudi svečk (supozitorijev) in drugih oblik zdravil. Za zdravljenje sluznice požiralnika, želodca in črevesja uporabljajo emulzijo 5-10 kapljic tinkture v pol decilitra vode. Tinkture in vodno-alkoholne emulzije te snovi uporabljajo za premaze obolele kože pa tudi sluznice v ustni votlini in na dlesnih.
Med in čebelje pridelke ljudje uporabljamo že od nekdaj. Za stare civilizacije je imel med magično moč in je bil cenjen kot zdravilo. Tudi v zdajšnjem hitrem tempu življenja si lahko pomagamo z dejstvi, ki so jih poznali že naši predniki, in si s čebeljimi pridelki polepšamo življenje. Alergije na čebelje proizvode so redke. Če ste alergiki, začnite s postopnim uživanjem čebeljih pridelkov in zaužito količino vsak dan povečujte.
Povzeto po: Kapš P. 2018. Zdravnik svetuje. Čebelarska zveza
Slovenije, 34 str.
Zetalske novice |SHS| 11
ZAGOTAVLJANJE POŽARNE VARNOSTI NA OBMOČJU OBČINE ŽETALE JE TEMELJNA NALOGA PGD ŽETALE
Podpis pogodbe o opravljanju lokalne gasilske službe, Videm pri Ptuju, 21.3.2019
Uvod
Letos mineva 30 let od velike elementarne nesreče, ki je 3. julija 1989 prizadela Haloze. Nesreča se je zgodila nekaj dni zatem, ko smo žetalski gasilci dobili svojo prvo avtocisterno TAM 110 A, ki nam je kasneje vse do leta 2008 služila za prevoz pitne vode za naše občane. In kaj se je zgodilo tistega usodnega 3. julija 1989? Močno deževje (stoletne vode), ki je trajalo nekaj ur, je sprožilo ogromno število plazov, ki so porušili stanovanjske, gospodarske objekte in naredili ogromno škodo na kmetijskih površinah, cestah in ostali gospodarski infrastrukturi. Samo na območju občine Žetale se je sprožilo preko 300 plazov. Sanacija posledic takratne naravne ujme je bila dolgotrajna. Pri odpravi posledic te nesreče smo žetalski gasilci prispevali svoj neprecenljiv delež. Podobne nesreče se dogajajo tudi v današnjem času in so v največji možni meri posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek z svojimi nepremišljenimi dejanji ... Zagotavljanje požarne varnosti na območju občine Žetale je temeljna naloga PGD Žetale, še več; žetalski gasilci se nenehoma usposabljamo, da lahko uspešno posredujemo tudi ob drugih vrstah nesreč, za katere si želimo, da bi jih bilo čim manj.
66. občni zbor PGD Žetale V soboto, 16. februarja, je v Gasilskem domu Žetale potekal 66. občni zbor PGD Žetale. Statut PGD Žetale predvideva, da ta najvišji organ društva zaseda enkrat letno in sprejme program dela in finančni načrt, ki sta temeljna dokumenta za delovanje društva v tekočem letu. Udeležence 66. občnega zbora PGA Žetale je najprej pozdravil predsednik, tov. Roman Gajser. Med prisotnimi v polni dvorani Gasilskega doma Žetale so bili tudi številni gostje: tov. Roman Cafuta, poveljnik GZ Videm; Domen Golob, tajnik GZ Videm; Anton Butolen, župan Občine Žetale; Jože Vog-rinc, poveljnik OŠ CZ Občine Žetale, ter predstavniki PGD Tržec, Podlehnik, Videm, Sela, Leskovec, Majšperk, Majšperk, Majšperk-Breg, Stoperce, Ptujska Gora, Rogatec, Rogaška Slatina, Krkavče in DVD Durmanec iz sosednje R Hrvaške. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki društev, ki delujejo v občini Žetale. Poročilo o delu PGD Žetale za leto 2018 je podal predsednik, tov. Roman Gajser. O delu na operativnem področju je poročal povelj-
nik PGD Žetale, tov. Dejan Bele. Rdeča nit navedenih poročil je, da je Prostovoljno gasilsko društva Žetale v letu 2018 opravilo vse zadane naloge na organizacijskem, preventivnem in operativne področju. Finančno poročilo za leto 2018 je predstavil blagajnik PGD Žetale, tov. Jani Vogrinc. Zadnje med poročili je bilo poročilo Nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik NO, tov. Milko Vek. Vsa podana poročila so bila predhodno obravnavana na upravnem odboru in članskem sestanku, tako da razprave o podanih poročilih ni bilo in so bila soglasno sprejeta. V nadaljevanju občnega zbora je predsednik PGD Žeta-le predstavil Program dela PGD Žetale za leto 2019 in finančni načrt. Med načrtovanimi investicijami je prav gotovo največja začetek akcije za nabavo novega gasilskega vozila s cisterno GVC-16/25. Občni zbor je za delegata PGD Žetale na Skupščini GZ Videm imenoval tov. Janeza Vogrinca in Jožeta Krivca. Med nove člane društva so bili sprejeti Mia Vogrinc, Inja Kopše Vek, Janja Peklič, Ingrid Svenšek in Andrej Štajnberger.
Najdaljša točka dnevnega reda je bila podelitev priznanj in napredovanj. Podeljene so bile listine za dolgoletno službovanje:
-	0 let dela v PGD Žetale: Špela Jus, Nace Kojc, Nejc Sakelšek, Matic Skok
-	10 let operativnega dela v PGD Žetale:
Tadej Krivec
-	20 let dela v PGD Žetale: Roman Gajser, Dejan Bele
-	20 let operativnega dela v PGD Žetale: Domen Golob, Matjaž Kopše, Albert Mo-horko, Silvo Korez, Robert Stres, Boris Že-leznik, Irena Krivec
Opravljeni tečaji:
-	tečaj informatik: Simon Vogrinc
-	tečaj MODUL A: Nace Kojc
-	tečaj inštruktor: Nace Kojc
-	obnovitveni tečaj IDA: Roman Gajser
-	tečaj IDA: Simon Vogrinc
-	tečaj MODUL B: Nejc Sakelšek
Posebej pohvalno je, da je tečaj za prve posredovalce opravilo kar 23 članov PGD Žetale, in sicer: Sara Bedenik, Simon Vogrinc, Janez Vogrinc, Leopold Gajšek, Dejan Bele, Martin Bele, Albert Mohorko, Jure Sakelšek, Janez Jus, Polonca Colna-rič, Franci Bukšek, Lidija Bukšek, Barbara Bukšek, Jože Vogrinc, Andrej Štajnberger, Nace Kojc, Klementina Mohorko, Ema Vogrinc, Vesna Štajnberger, Gašper Vogrinc, Karmen Bedenik in Simona Vogrinc.
Dobitniki odlikovani in priznanj: Odlikovanje GZ Slovenije: - Jože Krivec - Odlikovanje za posebne zasluge
2 5 &ta'Ske "OVi£e
-	Stanko Jus - Plamenica I. stopnje
-	Albert Mohorko - Plamenica III. stopnje
Priznanje GZ Videm:
-	Oto Pulko - Priznanje I. stopnje
-	Danilo Pulko - Priznanje I. stopnje
-	Matej Horvat - Priznanje II. stopnje
-	Nace Kojc - Priznanje II. stopnje
-	Jure Sakelšek - Priznanje III. stopnje 66. občni zbor so nagovorili prisotni gostje, ki so žetalskim gasilcem izrekli priznanje za opravljeno delo in sodelovanje v letu 2018 ter jim zaželeli veliko uspeha pri delu v letu 2019.
Po uradnem delu občnega zbora je sledilo družabno srečanje, na katerem je za dobro razpoloženje poskrbel mladi ansambel Odštekani muzikanti.
23. Skupščina GZ Videm pri Ptuju V dvorani Občine Videm pri Ptuju je v četrtek, 21. marca, potekala Skupščina GZ Videm pri Ptuju. GZ Videm pri Ptuju združuje društva iz Občin: Videm pri Ptuju, Podlehnik in Žetale.
PGD Žetale sta na Skupščini GZ Videm zastopala delegata Jani Vogrinc in Jože Krivec. Skupščina, ki jo je vodil delovni predsednik Jani Vogrinc, je potekala po ustaljenem dnevnem redu. Vsa poročila o delu GZ Videm v letu 2018 so bila sprejeta brez razprave in soglasno. Skupščino je pozdravil član UO GZ Slovenije, tov. Janez Liponik, ki je posebej poudaril pomen Kongresa GZ, ki je bil maja 2018 na Ptuju, in spomnil, da praznujemo v letu 2019 pomembna jubileja: 150 let od ustanovitve prvega gasilskega društva v Metliki in 70 let Gasilske zveze Slovenije. Skupščino so nagovorili tudi župani: Branko Marinič, župan Občine Videm, Sebas-tijan Toplak, župan Občine Podlehnik, in Anton Butolen, župan Občine Žetale. Po končani skupščini je potekal podpis tripartitnih pogodb, ki opredeljujejo način financiranja javne lokalne gasilske službe. Za opravljanje javne lokalne gasilske službe na območju občine Žetale so pogodbo podpisali: Anton Butolen, župan Občine Žetale, Jani Vogrinc, podpredsednik PGD Žetale, in mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm.
Tečaj za gasilca
Med temeljne naloge gasilske organizacije spada izobraževanje. Največ izobraževanj v gasilskih društvih poteka v jesenskih in zimskih mesecih. Osnovni namen izobraževanj je pridobiti potrebna znanja, ki bodo kasneje tečajnikom koristila pri njihovem operativnem delu. Na področju požarne varnosti je temeljni tečaj - tečaj za gasilca, ki ga morajo obvezno opraviti vsi člani gasilske organizacije, ki želijo delovati na operativnem področju.
Tečaj za operativnega gasilca se je začel v oktobru 2018 in bo predvidoma zaključen
Tečaj za gasilca - praktične vaje, PGD Sela, februar 2019
v aprilu 2019 ter obsega 149 ur teoretičnega in praktičnega dela. Tečaj poteka v organizaciji GZ Videm pri PGD Žetale. Ob zaključku tečaja opravijo tečajniki izpit teoretičnih in praktičnih predmetov in pridobijo naziv gasilec. Iz PGD Žetale tečaj za gasilca obiskujeta Sara Bedenik in Vesna Štajnberger.
Tečaj za bolničarja
Tečaj za bolničarja je potekal v organizaciji OO RK Ptuj v prostorih PGD Ptuj od začetka decembra 2018 do sredine februarja 2019. Tečaj zajema 70 ur predavanj in
praktičnih vaj na področju nudenja prve pomoči. Po zaključku tečaja so tečajniki opravljali zaključni izpit in si pridobili licenco z nazivom bolničar. Licenco z nazivom bolničar so si v PGD Žetale pridobili Dejan Bele, Barbara Bukšek, Vesna Štajnberger, Andrej Štajnberger, Karmen Be-denik in Sara Bedenik.
Jože Krivec
Zetalske novice |SHS| 13
ZAKLJUČEK AKCIJE »STARI APARATI ZA OTROŠKI SMEH«
Ljubljana, 6. februar 2019 - V letu 2018 se je zbiralo stare aparate za dober namen za Društvo Rdeči noski. Potekala je namreč vseslovenska zbiralna akcija z naslovom Stari aparati za otroški smeh pod okriljem družbe ZEOS, d.o.o. v sklopu njihovega projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki. Akcija je zaključena, danes pa so njeni izvajalci društvu predali na račun okoljsko prijazne in stroškovno učinkovite mreže bon v vrednosti 7.692 EUR.
V	akciji se je zbiralo male aparate, ki ne delujejo več, odslužene baterije ter sijalke, in sicer v posebnih zelenih kotih, ki se nahajajo na 64-ih lokacijah poslovalnic Big Bang, d.o.o., Gorenje GSI, d.o.o., Mercator d.d., M Tehnika in MERKUR trgovina, d.d..
V	letu 2018 so na ta način zbrali 202.665 kg hladilno-zamrzovalnih aparatov, 494.290 kg velikih gospodinjskih aparatov, 23.461 kg malih aparatov, 11.707 kg TV in monitorjev, 12.974,8 kg sijalk in 24.117,5 kg baterij. Skupaj torej 769.215,3 kg. Ker so se organizatorji akcije zavezali, da bodo za vsak kilogram oddanih e-odpadkov in odpadnih baterij v te kotičke namenili Društvu Rdeči noski 1 cent, so tako danes na dogodku v Ljubljani za bolnišnične klovne namenili 7.692 EUR.
NA FOTOGRAFIJ11: Hišnik Jože (bolnišnični klovn Društva Rdeči noski), Eva Škofič Maurer (ambasadorka Društva Rdeči noski) in Emil Šehič (direktor ZEOS, d.o.o.) po predaji bona. (FOTO: Borut Živulovič/Bobo)
{JJISHI
'Ji* lclfl?5liff gorenje I	niNisnsnraiAOtMuEiNmiBrOR RDEČI M5KI ■B8BBSH
b "J'-I Žetalske novice
POGOVOR Z MLADIM ŽETALANCEM
Tokratni sogovornik je Christian Fišer iz Čermožiš. Tega mladega fanta sem spoznala pred leti, ko je s sosedom Denisom, ki je eno leto mlajši, prišel v šolo k pouku v drugi razred. To je bilo v času zimskih in velikonočnih počitnic v Nemčiji, ko je bil na obisku v Sloveniji.
Pozdravljen, Christian! Se lahko sam predstaviš, prosim? Kje si se rodil? Kje si začel hoditi v šolo? Kako je potekalo tvoje osnovno šolanje v Sloveniji? Kakšne spomine imaš na šolo v Žetalah? V čem se je razlikovala od nemške šole?
Christian: Zdravo! Sem Christian, star 23 let in prihajam iz Čermožiš. Rodil sem se v Koblenzu, mestu, ki leži v nekdanji Zahodni Nemčiji. Ko smo se preselili v Slovenijo, sem na OŠ Žetale prišel v četrti razred. Na začetku nisem bil najbolj priljubljen med sovrstniki in mi je bilo kar tuje. Vendar sem se čez čas navadil in bilo je v redu. Učitelji in ostali zaposleni so bili zelo prijazni in so me lepo sprejeli. Hvaležen sem za vse izkušnje. Nemška šola mi je ostala v spominu predvsem po disciplini in prijateljih, s katerimi se ob priliki še danes srečujemo. Ni nam bilo težko ločiti ure pouka od igralnega časa v odmorih. Ker smo se s sošolci poznali že iz vrtca, smo bili pravzaprav kot družina, kjer vsak vsakega dobro pozna.
Kje si šolanje nadaljeval? Zakaj?
Christian: Ko te kot otroka, ki končuje osnovno šolo, vprašajo, kaj želiš postati, ko boš velik, je vsak malo v dilemi. Jaz sem vedel samo, da bi rad delal nekaj, kar mi ponuja vsakodnevno raznolikost. Zato sem se vpisal na biotehniško šolo Ptuj, smer kmetijsko - podjetniški tehnik. Ni mi bilo žal, saj so srednješolska leta prvi koraki v samostojnost, in ko s časom dobiš neke smernice, kako si ustvariti prihodnost, postanejo želje in vizije vedno bolj jasne.
Kam si se vpisal po končani srednji šoli?
Christian: Vpisal sem se na Fakulteto za kmetijstvo in biosistem-ske vede v Mariboru, smer biosistemsko inženirstvo. Program, ki je v Sloveniji in po Evropi zelo malo znan. V bistvu je poudarek na strojništvu, elektroniki in tehničnem risanju v tesni povezavi z naravo. Torej vse, kar me veseli, v enem paketu, in to je tudi vzrok, zakaj sem se odločil za ta študij.
Kako je potekal študij'? Kakšno temo si izbral za diplomsko nalogo?
Christian: Študij je bila zelo prijetna izkušnja. Ker nas ni bilo več kot 6 v razredu, je bilo, kot da bi imeli individualne ure predavanj. Sošolci smo se zelo dobro razumeli, saj smo si drug drugemu znali pomagati in noben ni bil nikoli sam. Za diplomsko nalogo sem izdelal napravo za kontroliranje temperaturnih pogojev med proizvodnjo domačega piva.
Hodiš v službo. Ali razmišljaš o nadaljevanju šolanja?
Christian: Ko sem končal študij, sem imel željo tudi nadaljevati, vendar sem se sedaj zaposlil kot tehnični risar in zaenkrat bo tako tudi ostalo, saj mi sama služba nudi odlične možnosti pridobivanja novih znanj. S sodelavci se dobro razumemo in prav v veselje mi je sodelovati z njimi.
Kaj počneš v prostem času, s čim se ukvarjaš? Kaj te zanima?
Christian: Nimam posebnih hobijev. Vedno sem tam, kjer me kdo potrebuje in rad ustvarjam na različnih koristnih področjih, kadar se mi pojavijo ideje. Imam veliko prijateljev, tudi iz različnih držav, s katerimi se precej družim in skupaj doživljamo razne dogodivščine.
Kje se vidiš v prihodnosti?
Christian: Težko pogledam v prihodnost. Imam ogromno idej in želja, ki jih hočem realizirati. Zato upam predvsem, da bo meni in moji družini v prvi vrsti zdravje služilo še naprej. Vem pa, da je najbolj pomembno tudi, da postavljenih ciljev ne dosežeš, če nimaš ob sebi zanesljivih in resnih ljudi.
Ali se vključuješ v delo mladih ljudi v našem kraju? Se ti zdi, da ste mladi dovolj vključeni v delovanje občine?
Christian: Žal zadnje čase sodelujem bolj malo in v resnici to zelo pogrešam. Srečujem ljudi od drugod, ki mi razlagajo, kako je v njihovih krajih, in ugotavljam, da je še veliko možnosti, kjer bi lahko v našem kraju delovanje mladih še vključevali.
Srečujem te na delavnicah pri OO RK Žetale. Kako to, da prihajaš v družbo večinoma starejših članov? Si namreč eden izmed najmlajših aktivnih članov. Seveda smo te zelo veseli, da ne bo pomote!
Christian: V bistvu se rad družim z ljudmi, ki so mi pri srcu in ker je ekipa zelo prijetna, se da veliko premakniti in dobrega storiti. Pri tem so razlike v letih le brezvezne številke.
Najlepša hvala za pogovor. Vse dobro naj te spremlja v življenju!
Christian: Hvala lepa tudi vam, vse dobro!
Zetalske novice |SHS| 15
POMLADNI UTRINKI DRUŠTVA PODEŽELSKIH


Dobrodošla pomlad na večer 20. marca, dobro jutro življenje, lahko noč negativa. Kdo ve, kakšno bo življenje v prihodnje. Na svetovni dan poezije se spodobi nekaj misli slovenske poetike: ali ni narava z našim življenjem poezija, ki je lahko vesela, žalostna, prepojena z vsakdanom in dnevi žetalske gospodinje. Članice našega Društva podeželskih žena so v tem času dobro povezane z naravo, posejale in posadile so semena. Čakajo, da bodo vzklila in nega povrtnin je ena sama vesela skrb. Če bo narava sodelovala z našimi željami in nam poplačala delo, bo lahko tretji letni čas - jesen - bogato darilo pridelovalcem. Zanimivo in uspešno je minil 3. marec, ko je imelo naše društvo v Večnamenski dvorani Žetale občni zbor. Dobri dve tretjini prisotnih članic smo potrdile vsa dobro prebrana poročila. Potrjen je tudi delovni načrt za leto 2019. Prisluhnile smo pohvalnim besedam drugih društev in organizacij. Vsem je skupna misel o sodelovanju in stremljenju k uspehom. Tako je menil tudi naš župan, Anton Butolen. Letni delovni plan društva vsebuje predavanja, morda tudi o sladkorni bolezni; lahko bo še kakšna tema s področja zdravja. Seveda se bodo zvrstila praktična izobraževanja s področja sodobne kulinarike. Strokovna ekskurzija je v načrtu meseca julija; morda celo v tujino, lahko po naši Sloveniji, ki je dovolj lepa in zanimiva. 17 torkovih večerov smo nekatere članice preživele v šolski telovadnici. Vsako sredo še vedno potekajo sprehajalni dopoldnevi po severovzhodnem delu naše občine. Zanimiv je bil večer zadnjega marčnega torka, ko nas je gostila naša predsednica ga. Darinka Kodrič z željo, da uspešno preži-vimo drugi letni čas in se v tretjem dobimo zopet v telovadnici.
Poleti bo za vsako našo članico dovolj skrbi in dela. Zadovoljne bomo, če bo življenje teklo po sedanjih poteh. Prebrale bomo 70. številko Žetalskih novic in po krajšem odmoru bo že čas za 71. številko našega lokalnega glasila, ki ga oblikujemo člani v stari zasedbi, z dopolnitvijo člana, ki je v preteklosti že sodeloval v Uredniškem odboru Žetalskih novic.
Prijetno praznovanje osebnih, družinskih in drugih koledarskih dni v zdravju in zadovoljstvu Vam želimo in prijetno pozdravljamo.
Za članice društva M.K.
16 m	novice
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽETALE AKTIVNO V LETO 2019
Pustovanje 2019
Pustovanje je tradicionalna prireditev Društva upokojencev (DU) Žetale. Na sestanku Upravnega odbora (UO) Društva upokojencev Žetale je bil sprejet sklep, da se prireditev organizira v petek, 1. marca 2019, v Večnamenski dvorani Žetale. Na prireditvi, ki je imela značaj druženja in zabave, se je zbralo 40 obiskovalcev, članov DU Žetale. Najbolj pogumni so na srečanje prišli - kot se za pustni čas spodobi - v maskah. Po okusnem kosilu, ki ga je pripravila ekipa podjetja Restavracije Gastro, se je pričelo pustno rajanje pod vodstvom nepogrešljivega harmonikarja Jožeta Koreza iz Rogaške Slatine. V večernih urah so zbrano družbo razveselile številne domiselne maske, ki so bile odlična popestritev pustovanja, ki bo žetalskim upokojencem ostalo v lepem spominu.
Športna rekreacija članov DU Žetale V jesenskih mesecih smo žetalski upokojenci naredili prve korake na področju športne rekreacije. Kegljanje na vrvici oz. »rusko kegljanje« je postalo naša priljubljena športna disciplina, ki je za začetek navdušila 15 članov DU Žetale. Svoj ognjeni krst smo doživeli pri članih DU Ptujska Gora, ki so nam prijazno pokazali skrivnosti te priljubljene igre pri upokojencih. Nekaj časa za tem je bilo igrišče za kegljanje na vrvici urejeno na lokaciji Športnega
r.
Maškare na Pustovanju DU Žetale, 1.3.2019 v Večnamenski dvorani Žetale
26. občni zbor DU Žetale
V soboto, 16. marca 2019, je v Večnamenski dvorani Žetale potekal 26. občni zbor DU Žetale. Občnega zbora se je udeležilo 56 članic in članov DU Žetale ter številni gostje: Venčeslav Trafela, član Upravnega odbora Pokrajinske zveze društev upokojencev (PZ DU) Spodnjega Podravja Ptuj; Anton Butolen, župan Občine Žetale; predstavniki društev in organizacij, ki delujejo v občini Žetale, ter predstavniki sosednjega DU Majšperk. Občni zbor je pričel predsednik DU Žetale Filip Režek, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne in podal predlog dnevnega reda, ki je bil soglasno sprejet. V nadaljevanju je vodenje občnega zbora prevzelo delovno predsedstvo pod vodstvom Alojza Rosiča. V poročilu o delu DU Žetale za leto 2018 se je predsednik Filip Režek vsem članicam in članom zahvalil za opravljeno delo v letu 2018 z željo, da bi bilo to delo tudi v letu 2019 tako uspešno. Enako zahvalo je predsednik DU izrekel tudi Občini Žetale in županu Antonu Butolnu ter vsem organizacijam in društvom. Člani DU Žetale so predlagana poročila sprejeli brez pripomb. Osrednja točka občnega zbora je bila sprejem Programa dela in finančnega načrta DU Žetale za leto 2019.
Vsebinsko bogata je bila točka, pri kateri so dobili besedo prisotni gostje: Venčeslav Trafela, Anton Butolen, Žan Krivec, predstavnik PGD Žetale, Darinka Kodrič, predsednica Društva podeželskih žena Žetale, Silvo Potočnik, predsednik Kulturnega društva Žetale, in Franc Stojnšek, predstavnik Strojnega krožka Žetalanec. Govorniki so čestitali DU Žetale za opravljeno delo v preteklem letu in izrazili željo po dobrem sodelovanju v letu 2019. Po končanem uradnem delu občnega zbora je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo, na katerem je za prijetno vzdušje do poznih nočnih ur poskrbel »muzikant« Jože Korez iz Rogaške Slatine.
Člani DU Žetale na otvoritvi »ruskega kegljišča« v zaselku Zalo-pata, februar 2019
parka Rim. Z dovoljenjem Športnega društva Rim so na tem igrišču ob torkih »trenirali« žetalski upokojenci, v zimskih mesecih pa sta igrišče za kegljanje na vrvici uredila Albina Železnik in Igor Iljaž iz Zalopate v Kočicah. Čar tega igrišča je, da se nahaja pod streho, kar omogoča igranje ob vsakem vremenu. Zima 2019 je bila izredno mila in je omogočala aktivnosti v kegljanju tudi v tem času, kar smo člani DU Žetale z veseljem izkoristili. Nove možnosti za izvajanje aktivnosti na področju športne rekreacije nam daje projekt Medgeneracijski izzivi MI SO ZA, ki se izvaja v okviru Programa razvoja podeželja LAS Haloze. Nosilec projekta je OŠ Žetale, partnerji v projektu pa smo DU Žetale, PGD Žetale in ŠD Žetale. V okviru tega projekta bi se na igrišču za OŠ Žetale uredili naslednji športni objekti: skok v daljino, balinišče, kegljanje na vrvici in disk golf. Projekt MI SMO ZA bo končan do konca aprila. Kegljanje ne vrvici in balinanje sta športni disciplini, ki ju lahko izvajajo vse generacije, od mladih do starejših. Prav tako disk golf, katerega prostor za igranje se lahko spreminja. Otvoritev projekta bo predvidoma meseca maja, ko bodo navedeni objekti na razpolago za koriščenje članom DU Žetale in ostalim generacijam občanov občine Žetale.
Odšli so na pot spomina ...
Na Občnem zboru DU Žetale smo z minuto molka počastili spomin na člane društva, ki so umrli v preteklem obdobju:
-	Sebastijan Vogrinc, ustanovni član DU Žetale, član UO DU Žetale
-	Monika Jazbec, Žetale, ustanovna članica DU Žetale in vodja ljudskih pevk DU Žetale
-	Marija Pehar, Spodnja Polskava
-	Marija Vogrinc, Maribor, ustanovna članica DU Žetale, članica UO DU Žetale
-	Stanko Jazbec, Žetale, ustanovni član DU Žetale Hvala Vam za vse in počivajte v miru!
Povabilo bodočim članom Društva upokojencev Žetale Vse občane Občine Žetale, ki ste postali upokojenci, vljudno vabimo, da postanete člani Društva upokojencev Žetale. Edino, kar je potrebno storiti, je podpisati pristopno izjavo, ki jo lahko dobite pri predsedniku društva Filipu Režku (tel. 040 527-566) ali tajniku DU Žetale Jožetu Krivcu (tel. 031 485-624). Več nas bo, lepše bo.
Jože Krivec
Žetalske novice pS | 17
Govor župana g. Antona Butolna na prireditvi ob kulturnem prazniku 7. februarja 2019
Spoštovani,
»Na zahodu nič novega« je naslov kultnega romana velikega nemškega pisatelja Ericha Marie Remarqua, v katerem opisuje stiske in moralne dileme mladih nemških gimnazijcev, ki so jih poslali na zahodno fronto v 1. svetovni vojni.
Pisatelj raziskuje vse možne stiske, v katere so bili potisnjeni vojaki. Najhujša med njimi je mogoče tista, ko se nemški vojak znajde iz oči v oči skupaj s svojim sovražnikom. Francoskega vojaka, ki skoči v jamo, kjer se je sam skrival, smrtno rani in je potem, ujet skupaj z njim, prisiljen opazovati, kako ta počasi umira. Ob tem trpi in ima slabo vest, po glavi se mu podijo najraznovrstnejše misli, saj dokončno spozna, kar je sicer že slutil - da med njima ni razlike. Svojega sovražnika ogovarja in mu pripoveduje: »Tovariš, nisem te hotel ubiti. Če bi še enkrat skočil k meni, bi tega ne storil več, če bi bil tudi ti pameten. Poprej pa si mi bil samo misel, samo kombinacija, ki mi je živela v možganih in mi sprožila odločitev, - to kombinacijo sem zabodel. Šele zdaj vidim, da si človek kakor jaz. Mislil sem na tvoje ročne bombe, na bajonet in na tvoje orožje; zdaj pa vidim tvojo ženo in tvoj obraz in kar imava skupnega. Odpusti mi, tovariš! Zmeraj se prepozno vidimo. Zakaj nam venomer znova ne ponavljajo, da ste ravno tako uboge pare kakor mi ...« Vojna je seveda ekstremen primer, ko napake politike potiskajo preproste, nič krive ljudi v hude stiske in katastrofo. Kako se da manipulirati z našim mišljenjem in našimi dejanji.
In kaj ima ta roman zveze z našo kulturo? Veliko.
Najprej lahko parafraziramo naslov »V slovenski kulturi nič novega«. V teh dneh ponovno z vseh strani slišimo o zapostavljanju in mačehovskem odnosu do kulture. O materialni podhranjenosti kulture in kulturnih ustvarjalcev. Ko to in podobne zgodbe ponavljam, tvegam, da me kdo obtoži za plagiat, kajti to bomo verjetno v takšni ali drugačni obliki povedali vsi, ki imamo v teh dneh priložnost javno spregovoriti o kulturi. To seveda ni nič novega. Že sam Prešeren, v spomin katerega kulturni praznik praznujemo, se je mukotrpno prebijal skozi življenje. Danes bi rekli, da je vrsto let životaril kot prekarni delavec, volonterski uradnik v državni upravi in skromni pripravnik v odvetniški pisarni. Morda so se forme skozi zgodovino spreminjale, vsebina pa je ostala ista. Ali se je samo poglabljala. Še vedno je »slep, kdor se s petjem ukvarja.« In čeprav je Ivan Cankar v Kurentu zanosno zapisal: «O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: „Tod bodo živeli veseli ljudje!" Skopo
je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: „Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!" Dejstvo pa je, da so za profesionalno kulturo oziroma umetnost pač potrebna materialna sredstva in teh je vedno premalo, zato je visoka slovenska kultura prej eno samo jamranje kot vesela pesem. Sicer pa je nek tujec, ki je dlje časa živel v Sloveniji, itak zapisal, da je slovenska pesem vesela samo, če kaj spijemo. Takrat zapojemo »še kiklco prodala bom ..., glažek še ni prazen, ne gremo še narazen ...« Sicer pa je naša pesem žalostna. »Sijaj, sijaj, sončece, oj sonce rumeno. Kako bom pa sijalo, sem vedno žalostno . « Sončni zarek je vedno pomenil upanje, veselje, preobrat na bolje, mi pa smo v svoji nesreči ali namišljeni nesreči še sonce naredili žalostno. Slovenci že vse od Slomškovih časov iščemo: »Preljubo veselje, oj kje si doma /.../ Te iščem po polju, kjer rož'ce cveto,/ po logu zelenem, kjer ptice pojo ...« Če že v profesionalni kulturi tega veselja ne najdemo ali ga je malo, pa se je morda vsaj del tega veselja in zanosa ohranil v ljubiteljski kulturi, kjer ljudje pojejo, igrajo, plešejo ... zato, ker jih to osrečuje, ker to osrečuje ljudi okrog njih. Razveseljivo je, da število in tudi kvaliteta skupin, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, iz leta v leto narašča. Z gotovostjo lahko trdim, da je k temu pripomogla tudi uveljavitev lokalne samouprave. Sicer pa je kultura zelo širok pojem in ni samo umetnost in za vse pojavne oblike kulture ni potreben denar. Žal pa imam občutek, da smo najbolj padli ravno tam, kjer od materialnih dobrin nismo odvisni, to je v kulturi medsebojnih odnosov. Morda se zdi komu čudno, da je v medsebojnih odnosih najhuje počilo ravno na kulturnem ministrstvu, vendar, če se vrnem k naslovu v uvodu omenjenega romana, to ni nič novega. Od vsega začetka vzpona slovenske kulture je bilo med kulturnimi ustvarjalci malo sinergije pa veliko nasprotovanj. Spomnimo se, da so se eni trudili s pisanjem prvih slovenskih knjig in jih skrivoma tovorili v domovino, drugi so jih pa sežigali. Tudi knjigo Ericha Marie Remarqua so nacisti sežigali. V simbolnem smislu je tako ostalo vse do danes. Slovenska kultura je bila vedno razdvojena, tako kot slovenska politika. Verjamem, da ne pretiravam, ko pravim, da je to, kar se je dogajalo na ministrstvu za kulturo, samo vrh ledene gore. Morda so tam bolje organizirani ali bolj samozave-
stni, da so upali s problemi seznaniti javnost. V marsikateri organizaciji ali firmi sta šikaniranje in mobing še hujša, pa podrejeni tega ne upajo priznati. Vsak, ki ima vsaj dva podrejena, ju šikanira. Kultura medsebojnih odnosov nam peša domala v vseh področjih. Pa ne mislim v prvi vrsti politike, kjer te kulture itak nikoli ni bilo veliko. Vprašajmo najprej sami sebe, kako se obnašamo v vrsti pred blagajno, pred okencem na banki, pošti, v državnem uradu. Zamislimo se nad tem, kako se obnašamo na cesti, kaj vse pišemo v komentarjih in sporočilih na spletu ... Vprašajmo se, kako to vpliva na ljudi, ki jih s svojimi dejanji pri-zadenemo in kako bi se počutili mi, če bi kdo drug storil isto dejanje nam. Se kdaj zavemo, da so ljudje na drugi strani okenca, stroja, ceste ali žice ravno tako »uboge pare« kakor mi, če ponovno uporabim izraz nesrečnega nemškega vojaka? Ne moremo biti kar vsi po vrsti umetniki, slikarji, pesniki, plesalci, glasbeniki; za to je potreben poseben talent. Talenti v kulturi in umetnosti pa niso prav na gosto posejani. Vsakdo pač ne more biti Prešeren, Cankar ali - če hočete - Avsenik ali Slak, Jakopič. Vsi brez izjeme pa smo lahko in moramo biti ljudje. Ljudje v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Lahko se naučimo in potrudimo spoštovati druge ljudi, tudi če se ne strinjamo z njihovimi političnimi, ideološkimi ali drugimi nazori in navadami. Kajti kultura je - naj mi bo dovoljeno, da to ponovim tudi letos, saj je nekatere resnice potrebno nenehno ponavljati: kultura je plemenitost duha in dobrota srca. Dober človek je po naravni logiki kulturen človek in obratno: kulturen človek je v osnovi dober človek.
Ne pozabimo, da smo najprej ljudje in šele nato kleparji, zdravniki, kmetje, učitelji, bančniki ali celo menedžerji - kar koli je že kdo. Najprej smo ljudje in tudi na koncu nismo nič več kot to.
Po še eni katastrofi je Evropa znala graditi na izročilu v uvodu omenjenega romana, ki govori, da so vojna in pretirani medsebojni konflikti nesmisel in poguba za vse. Storimo to še v Sloveniji. Bodimo enotni. Ne pustimo se več razdvajati politiki, ekonomiji, veri. Bodimo ponosni na svoj jezik, na svojo kulturo, na svojo državo, Republiko Slovenijo. Naj vendar že enkrat slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, postane praznik veselja, saj je bil vendar tudi sam Prešeren kljub težkemu življenju vesel in družaben človek. Naj postane to praznik dobrih ljudi, praznik življenja. Naj v resnici postane spomin in opomin na preteklost in vera v prihodnost.
Hvala za pozornost.
18 m	novice
OD TU IN TAM
V	naši občini je nekaj besednih ustvarjalcev - oblikovalcev pesmi in proze. Da vas bomo spoznali v živo, bomo pod pokroviteljstvom Kulturnega društva Žetale organizirali literarni večer v sklopu prireditev občinskega praznika v septembru 2019. Marljivo ustvarjajte in na veselo srečanje na odru Večnamenske dvorane Žetale.
Prijetno vabljeni!
V	občini Žetale je aktivnih tudi nekaj glasbenih ustvarjalcev ali izvajalcev prijetnih melodij na inštrumentu »frajtonerica« ali diatonična harmonika.
V	tej številki spoznajte mladega, vztrajnega in mirnega dijaka prvega letnika gimnazije v Ptuju, 15-letnega Uroša Bera, kije doma na obrobju naše občine. Dobro pozna center Žetal, saj je 9 let obiskoval OŠ Žetale. Znan mu je tudi oder
v žetalski večnamenski dvorani, kjer smo imeli obiskovalci prireditev možnost spoznati njegov samozavestni nastop v živo. Na že imenovani inštrument igra od drugega razreda OŠ.
V začetku je igral na harmoniko, imenovano Alpen, zdaj pridno trenira in nastopa s harmoniko Žveglič. Marljivo obiskuje ure pouka pri učitelju Primožu Kelencu, ki vodi Štajerske frajtonerje, katerih član je tudi Uroš. Skupno so izvedli že mnogo nastopov in gostovanj. Uroševa vztrajnost in ljubezen do igranja na harmoniko sta ga vodili na različne nastope širom po naši domovini. Ima odigranih več prvih mest, nastop na Hajdini, v Postojni; nastop na Ruški koči mu je prinesel naslov »absolutni zmagovalec«. Največji izziv mu je nastop na prireditvi Zlata harmonika v Ljubečni, kjer je dosegel dve bronasti priznanji in eno srebrno, velika želja in cilj pa mu je, da bi osvojil še priznanje Zlata harmonika Ljubečne. Letos je dobil zlato priznanje na Avsenikovem tekmovanju. To je bil le delček Uroševih uspehov. Dnevna vadba
harmonike mu bo prinesla še mnogo nastopov, tekmovanj in izzivov kot dobitniku različnih priznanj. Je uspešen dijak. Njegovi najljubši predmeti so geografija, fizika in seveda šport.
Staršem rad pomaga pri kmetovanju. Pridelajo mnogo sočnih jabolk, jagod, dober je njihov sadni sok. In Uroš je dosleden pomočnik. Včasih se poigra z mlajšim bratom Klemnom, rad gre tudi k nedeljski maši, spoštuje in rad ima domovino, saj pravi, da je ponosen, da je Slovenec.
To so skromne misli o našem občanu Urošu. Uroš, želimo ti mnogo uspehov v življenju, ki naj ti prinese priložnost, da se boš lahko še kje zapisal v zlato knjigo.
V	Zlati knjigi OŠ Žetale si zapisan kot odličnjak in takih uspehov ti želimo bralci in bralke Žetalskih novic.
Bila sem na vezi, kot pogosto rečemo, z mladim popotnikom tam iz Zalopate, Tomažem Gajserjem, ki se trenutno nahaja doma. Odhaja v Ljubljano, kjer je njegovo službeno mesto. V ustanavljanju ima agencijo, v kateri bo deloval kot svetovalec in spremljevalec popotovanj tja daleč v Nepal.
Popotovanja željni popotniki, povežite se s Tomažem, ki je odličen poznavalec potovanj in dober svetovalec. Spoštovani g. Tomaž, želimo ti mnogo uspehov na tvoji potovalni poti.
Predzadnja marčevska nedelja, bogata s soncem, prebujajoča v prelestno pomlad. Pogovarjam se z gospodom Igorjem in tukaj je nekaj misli o delovanju šahovske sekcije pod okriljem Športnega društva Žetale. Delovanje šahovske sekcije je že dolgoletna tradicija, ki zajema šahiranje v spomin dobremu, že preminulemu šahistu, in se imenuje Gajserjev memorial. Vsako leto se zberejo šahisti različnih šahovskih skupin, združeni v Slovenjegoriško šahovsko ligo. Letos so srečanje zaključili v Žetalah. Prišli so tudi šahisti s Hajdine, Juršinc, zbranih je bilo 10 ekip. Žetalskim šahistom je zmanjkala samo ena točka, pa bi bili prvaki. Pa morda naslednje leto.
V	organizaciji Športnega društva Žetale vsako leto izvedejo turnir, ki poteka v GASTROJU - PTUJ. Letni plan dela šahovske sekcije je vedno enak in dobro izveden, namenjen je druženju, bistrenju uma in šahiranju, saj pravimo, da je to kraljeva igra. Še mnogo uspehov v bodoče.
V	športnem središču RIM v Nadolah se radi družijo ljubitelji kegljanja. Društvo kegljanja je dobilo keglje in kuglo v dar od ljubitelja kegljanja iz Dupleka. V Športnem parku Rim se radi razgibavajo tudi člani društva upokojencev, saj je igra s keglji namenjena utrjevanju telesne kondicije, potrpežljivosti in orientacije za pravo smer podiranja kegljev.
Lahko se udeležite te igre v Zalopati, kjer je dobro izdelano kegljišče in z ljubitelji te igre boste preživeli čas, za katerega pravijo upokojenci, da jim ga vedno zmanjkuje.
Za rubriko TU IN TAM, M.K.
Članice OO RK Žetale smo se februarja podale na Vildon. Odkar obiskujemo krajane, ki dočakajo devetdeset let, je namreč to častitljivo obletnico dočakal prvi moški. Obiskale smo Janka Skledarja - Vildonskega. Slavljenec nas je pričakal s prijaznim nasmehom na obrazu, iskrivega pogleda, bistrih misli, drobne, a žilave postave, in kmalu smo se zaklepetali, kot bi se poznali že od nekdaj. V svojih spominih nas je popeljal v otroštvo, ko je v najrosnejših letih izgubil mamo, v težko mladost, polno dela in trpljenja. Rad se spominja časov vojaščine, ki jih je preživljal kot pek. Kasneje je teklo življenje
ob delu in skrbi za družino. Ponosen je na svoje vole, ki jih je redil in z njimi delal po bregovih vse do Janškega Vrha in še dlje. Pravi, da je najdlje imel vole v tem delu Haloz. Ko pogledaš okoli lepo urejene domačije po strminah in grabah, se vprašaš, koliko so nekoč pretrpeli ljudje, da so lahko preživeli. Do vsega je bilo daleč: do Žetal, Ptujske Gore, Majšperka. A Janko je bil in je še žilav. Dobre volje in pridnosti pa mu tudi ni manjkalo. Tudi v današnjem času ni enostavno, a vendar je lažje preživeti ob pomoči strojev, pa tudi do službe je lažje priti. Rad posedi pred hišo, gleda idilično pokrajino pred seboj
in kaj postori okoli domačije. Želimo mu še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
M. S.
Žetalske novice pS | 
19
NA OBISKU
Rodila se je 16.01.1929 v kmečki družini Polajžerjevih v Dobrini. Odraščala je z bratoma in sestro. Trije polbratje so izgubili življenje v drugi svetovni vojni. Že v rani mladosti je pomagala staršem pri lažjih kmečkih opravilih. Vsakodnevna pot v šolo v Žetale je bila naporna, saj je morala v eno smer prehoditi 5 km. Na poti domov so se šolarjem dogajale zanimive dogodivščine. Večkrat so kaj ušpičili, pa tudi smeha ni manjkalo. Tako je bila pot v šolo in domov krajša. Spominja se šolskih dni med vojno, ko je pouk potekal v nemškem jeziku. Rada pripoveduje o težkih časih med vojno. Družina je skrivala hrano - na primer meso, žganje, vino,drugače bi jim bilo vse odvzeto. Po zaključeni osnovni šoli se je priučila za šiviljo. Nato je ostala doma, da je bila v pomoč bolnim staršem. Oba sta hitro umrla.
Poročila se je s Francem Zakelškom iz zaselka Trniče v Žetalah. Rodila sta se jima dva otroka, Milan in Ivica. Mirno in lepo družinsko življenje je prekinila kruta smrt, ki ji je veliko prehitro vzela moža, otrokoma pa očeta. Nerada se spominja teh težkih trenutkov. Otroka sta si ustvarila družini. S skupnimi močmi so ohranjali malo kmetijo z živalmi, ker so ji bile v veliko veselje. Sedaj, ko so ji začele moči pešati, živali več nimajo. Razveseljuje jo 5 vnukov in 5 pravnukov, ponosna je na njih in vesela srečanj z njimi. Vesela je tudi vsakoletnega obiska in pozornosti delegacije Občine Žetale z gospodom županom, ker je najstarejša krajanka Dobrine. Ob častitljivem jubileju v mesecu januarju smo jo obiskali in iskreno čestitali tudi predstavniki OO RK Žetale, ji zaželeli trdnega zdravja in ji obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo.
Danica Zakelšek
Meseca januarja je v krogu svoje družine častitljivih 96 let praznovala najstarejša občanka Občine Žetale, gospa Veronika Vu-kalič.
Ko smo jo predstavniki OORK Žetale obiskali na njenem domu v Kočicah, nas je z veseljem sprejela. Zadovoljna je, da ji še kar dobro služi zdravje in se lahko sprehodi po hiši, ob toplem vremenu tudi po domačem dvorišču. Ob prijetnem klepetu smo nazdravili, ji zaželeli, da jo še naprej spremlja trdno zdravje in njena pozitivna naravnanost.
OBISK PRI GOSPE DANICI POTOČNIK
V lanskem predpraznič-
no-novoletnem času smo	¿t jpflP'" ■-
predstavniki 00 RK Žetale ■'¿^^Mfej^nJ*'¡' obiskali go. Danico Potoč- 1	* „ £
nik iz Čermožiš 29, ki je 17. septembra praznovala
častitljivih 90 let. Ob tej	jrf w
priložnosti smo ji čestitali in ji izročili skromno darilce. Gospa Danica je svo-	► ja otroška leta preživela r v vasi Popovce v Občini Videm. V mladosti se je poročila z Janezom Potoč- v-nikom z Vildona, kjer sta y	^^ živela vse do njenega 50. P* w M leta. Nato sta se preselila v Nemčijo, kjer sta živela njuna otroka, hčerka Lojzi-ka in sin Stanko. V 90. letih
prejšnjega stoletja sta se vrnila v rodne Haloze, v Pridno vas, kjer sta živela z vnukinjo Silvijo, ki je nesebično skrbela za njiju. Po moževi smrti jo je pot spet zanesla v tujino, kjer je ostala vse do lanske jeseni, ko se je skupaj s sinom Stankom in snaho Anico za vedno vrnila v domače kraje. Čeprav leta prinesejo nemalo težav in problemov, jih g. Danica s pomočjo svoje družine uspešno premaguje. Slavljenka je bila našega obiska zelo vesela. Ob prijetnem klepetu in odlični postrežbi je praznično popoldne hitro minilo. Ob slovesu smo gospe Danici zaželeli dobrega zdravja in počutja še naprej ter prijetnega bivanja v domačem okolju.
Marija Mikolič
b "J'-I Žetalske novice
NEDELJSKI KULTURNI UTRINKI V POČASTITEV OBČANK OB 8. IN 25. MARCU V VEČNAMENSKI DVORANI ŽETALE
Dobro razpoložene poslušalke in gledalke smo si lahko v naši dvorani v dobrih 60 minutah vtisnile v spomin mnogo lepih besed, melodij in razgibavanj, ki so se odvili na odru. V dvorani tema, oder razsvetljujejo žarometi, lepa princeska v ozadju, zanimiva scena, na oder prihajata napovedovalca Žiga in Aleks. Sta razločna v branju, samozavestna v stanju in prireditev se začne z ubranim petjem bogatega besedila pesmi Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale. Na oder prispejo naši najmlajši, z gibanjem, petjem in recitiranjem razživijo publiko, nekaj lepih besed nam nameni župan, g. Anton Butolen. In se pokažejo petošolci, lepo odigrajo zanimivo vsebino, nadaljujejo četrtošolci, že uživamo v predstavi tretješolcev, drugošolci so zanimivi, svoje izvedejo prvošolci, se malo pomešajo, medrazredno zapojejo in program se počasi zaključuje. Na odru so že pevke
Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale. Odprejo pevske mape, dirigentka da znak in lepo ubrano zapojejo ter nas napolnijo z dobro zlitimi glasovi. Napovedovalca naznanita konec, Žiga in Tomaž se prijateljsko poslovita, zaigra še Nik in počasi se premikamo k izhodu, sprejmemo dehteč nagelj in prijetno sonce nas pospremi na domove.
Sama dobro vem, koliko truda je potrebno vložiti v uspešen nastop. V imenu vseh prisotnih žensk v dvorani hvala izvajalcem in učiteljicam za dobro izveden program, naslednje leto pa na veselo snidenje.
Za nedeljski dogodek, M.K.
Žetalske novice pS | 
©
21
ZIMA IN POMLAD V KD ŽETALE
Kar naenkrat je spet pomlad in leto 2018 je le še spomin na lepe in manj lepe mejnike in dogodke. Za naše kulturno društvo bo ostalo v spominu kot leto, ki ni prineslo večjih pretresov, ki pa smo ga zaključili v veselem vzdušju po zelo uspelem Božično--novoletnem koncertu. Res smo bili veseli, da smo lahko nastopili pred tako polno dvorano ter da smo bili po koncertu deležni toliko pohval in zahval. Priprave na vsako tako prireditev so dolgotrajne, veliko dela je vloženega in seveda je želja vseh sodelujočih, da bi potem od obiskovalcev dobili potrditev, da trud ni bil zaman. Zato se moram v imenu vseh, ki smo sodelovali pri pripravi in izvedbi koncerta, zahvaliti. Zahvaliti zato, da ste prišli in da ste dobrohotno sprejeli, kar smo vam ponudili. Po takem zaključku leta je v novem letu veliko lažje nadaljevati in načrtovati nove dogodke. Lažje je razmišljati o novih načinih, kako prikazati vse, kar naši člani in občani znajo in zmorejo na področju kulturnega udejstvovanja.
Letos smo zato poizkušali malce drugače proslaviti naš kulturni praznik. Videli smo, da imamo v kraju veliko mladih, ki bodo poskrbeli, da kulturno udejstvovanje v kraju ne bo zamrlo. Ob programu recitacij, ki ga je pripravila gospa Marija Skok s sodelovanjem dramske sekcije, se je spet predstavilo nekaj učencev glasbenikov, ki jih imamo med osnovnošolci iz leta v leto več in
so pod mentorstvom profesorice Brigite Luteršmit pokazali, da gredo po poti naših že uveljavljenih glasbenikov. Kot vsa društva v občini smo tudi mi že izvedli letni občni zbor, na katerem smo pregledali naše delo v minulem obdobju in načrtovali prihodnost.
Glavni dogodek pomladi bo letni koncert Moškega pevskega zbora Žetale. Letni koncerti so v praksi zborov nekakšen redni pregled dela v obdobju enega leta, mi pa ga že nekaj let nismo imeli, ker smo ga nadomeščali s kakšnim drugim dogodkom in ni bilo pravega časa za takšen projekt. Letos smo se odločili, da ga izvedemo. Na koncert smo seveda povabili tudi goste, to bosta domači Ženski pevski zbor Žetale in Ženski pevski zbor Kulturnega društva Leskovec. Koncert bomo izvedli v cerkvi Marije To-lažnice v soboto, 18. maja, ob 19. uri.
Obljubljamo pester in zanimiv pevski večer in vas že sedaj prisrčno vabimo. Ne morem pa zaključiti tega svojega prispevka, ne da bi ponovno povabil vse, ki imate kaj veselja in želje za kulturno udejstvovanje, da se nam pridružite. Veselo pomlad in poletje ter veliko kulturnih užitkov želimo člani Kulturnega društva Žetale vsem občanom!
S.P.
b "J'-I Žetalske novice
VEČER OB KARTANJU V ŽETALAH
Igranje kart v Žetalah, ki ga organizira Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja, je potekalo kot že vsako leto, v zimskem času. Zbrali smo se 2. februarja zvečer, prišlo nas je kar nekaj večina iz Občine Žetal. Opravili smo žrebanje in začeli večer ob igranju, "šnopsa". Večer je minil v dobrem vzdušju ob kartanju je bilo s strani društva postreženo s hrano in domačo kapljico. Na koncu kartanja smo podelili tolažilne nagrade, pokale in medalje.
Najprej en lep pozdrav oziroma po naše domače: Dober den -Bog daj. Tako že na začetku srečanja zaželimo, da nam Bog nakloni dober dan. V teh dneh pogosto slišim, kako si ljudje želijo sončnega in toplega vremena. V tako zelo preprostih stvareh in dogodkih odkrivamo dotik največjega Stvaritelja, s čimer se življenje polepša.
Z Vami želim v teh prvih spomladanskih dneh prehoditi pot v spominu na minula dogajanja v župniji.
V januarju smo se na nedeljo Jezusovega krsta spominjali vseh krščencev, ki so bili v minulem letu krščeni v naši župniji. Prvega februarja je molitvena skupina molila za nove duhovne poklice. Drugi dan smo obhajali Jezusovo darovanje oz. svečnico; med sveto mašo je gospod župnik Ciril blagoslovil sveče. Na pepel-nično sredo smo pričeli s štiridesetdnevnim postom. Med sveto mašo nas je gospod župnik pokrižal v znamenje s pepelom in izrekel besede: »Spominjaj se, da si prah in da se v prah povrneš.« Desetega marca je našo župnijo obiskal nadškof, dr. Alojzij Cvikl, in opravil kanonično vizitacijo. Srečal se je z županom Občine Žetal g. Antonom Butolnom, ravnateljicama osnovnih šol Žetale in Stoperce, vodjo Vrtca Žetale, županjo Občine Majšperk, gospodarstveniki, ključarji, ŽPS in vero učenci. Sedemnajstega marca smo župljani premišljevali križev pot: «Od križa do kapele« po
vasi Žetale. Štiriindvajsetega marca smo v župniji praznovali materinski dan. S hvaležnostjo smo se spomnili svojih mam, babic in duhovnih mam ter zanje molili. Vero učna dramska skupina je med sveto mašo zaigrala igro o mami, in sicer z naslovom: »Bog ustvarja mamo«. Gospod župnik Ciril je vsem mamam in ženam poklonil rdeč nagelj.
Ob prihajajočih praznikih in praznovanju največjih dogodkov v odrešenjski zgodovini človeštva, ki je pred nami, doživeto odkrijte Božje skrivnosti.
S.G.
Zetalske novice |SHS| 23
TEDEN PISANJA Z ROKO NA OŠ ŽETALE: PIŠEM Z ROKO -ZAPISANO OSTANE
Tudi na OŠ Žetale smo se pridružili projektu TEDEN PISANJA Z ROKO, ki je potekal med 21. in 25. januarjem 2019. Za učence od 6. do 9. razreda smo 22. 1. 2019 izvedli tehniški dan z naslovom Zapisano ostane. Učenci so najprej spoznali pomen pisanja z roko, na brezčrten list papirja so s pisanimi črkami napisali To je moja pisava in se podpisali. Zapise smo prilepili na plakate in izobesili na oglasne deske po šoli. Izvedli smo knjižno menjalnico - učenci so v knjige, ki so jih prinesli, zapisali posvetila, nato pa so si knjige med seboj izmenjali. V nadaljevanju so učenci, razdeljeni v skupine, spoznali kaligrafijo (tu nam je na pomoč priskočila Natalija Resnik Gavez), cirilico in iz lesa oblikovali začetne črke svojih imen.
K projektu so se priključili tudi učenci od 1. do 5. razreda, in sicer so se pogovarjali o pomenu pisanja z roko in na list papirja zapisali To je moja pisava ter se podpisali. Dejavnosti so se priključili tudi delavci šole, učenci 1. razreda pa so ustrezen zapis preslikali s table. Učenci 4. in 5. razreda so sodelovali tudi v knjižni menjalnici. Vsi učenci šole so januarja doma iskali in raziskovali pisave (stare zvezke, pisma, razglednice ...) več generacij in jih prinesli v šolo. O dejavnostih smo pripravili razstavo, ki je na ogled v avli šole.
Ne samo v času od 21. do 25. januarja, ampak vse šolsko leto bomo učence spodbujali k pisanju z nalivnim peresom in pisanju s pisanimi črkami.
Saša Peršoh, koordinatorka projekta
ŠPORTNI DAN NA PTUJU
V četrtek, 7. 3. 2019, smo se učenci od 5. do 9. razreda v spremstvu učiteljev z avtobusom odpravili v Bowling center Ptuj in telovadnico Dejan Zavec Gym.
Učenci 5., 8. in 9. razreda so najprej šli na bowling. Šestošolci in sedmošolci smo se odpravili na boks, kjer smo spoznali Dejana Zavca, boksarja in pol, ki je svetovni boksarski prvak po verziji IBF. Najprej smo se ogreli, nato smo se razdelili v dve skupini (punce in fantje posebej). Ko smo se razdelili v pare, smo začeli boksati v boksarske vreče. Spoznali smo udarce kroše, aperkat in direkt. Lahko smo šli v ring in boksali z državnim prvakom Timom. Potem smo se z avtobusom odpeljali do bowling centra. Tam smo se razdelili v skupine po 3 in 4 učence. Obuli smo posebne čevlje. Zaposleni v centru nam je odprl proge in začeli smo s tekmo, ki je trajala eno uro in pol. Ko je po nas prišel avtobus, smo odšli nazaj v šolo.
Polona Fideršek, 6. razred
b "J'-I Žetalske novice
V sredo, 6. februarja 2019, smo se učenci od 5. do 9. razreda odpeljali v Ljubljano. Tam smo si med drugim ogledali razstavo o življenju in delu Ivane Kobilce. Reševali smo delovni list in izvedeli veliko zanimivega o njej. Videli smo originalne slike, ki jih je naslikala. Te so: Kofetarica, Likarice, Poletje, razni avtoportreti ... Bilo je zanimivo. Polona Fideršek
Najbolj všeč mi je bil vodeni ogled Cankarjevega doma, zato ker me je zanimalo, kako so razporejeni prostori in kako so ga gradili. Jakob Černejšek
Najbolj všeč mi je bilo takrat, ko smo bili na Vrhniki v rojstni hiši Ivana Cankarja in nam je gospod, ki je bil tam, podrobneje predstavil življenje Ivana Cankarja. Všeč mi je bilo tudi, ko smo se vozili z avtobusom. Nik Kerle
Všeč mi je bil Cankarjev dom, zato ker so nam pokazali dvorane. Povedali so nam, kaj je zanje značilno. Tri dvorane so imele barvo slovenske zastave. Povedali so nam, da Gallusova dvorana sprejme več kot 1000 ljudi. Videli smo največje orgle v Sloveniji in druge največje v Evropi. Janja Kos
Najbolj mi je bilo všeč v rojstni hiši Ivana Cankarja. Slišali smo biografijo Cankarja. Vsebovala je hudomušne zgodbe in opisala pisateljev značaj. Hitro se je razjezil in skregal se za en dan. Naslednji dan pa je na prepir že pozabil. Enkrat je zlomil vse klopi v učilnici. Večkrat se je zaljubil in po navadi »neuspešno«. Marsel Polajžer
Najbolj všeč mi je bil obisk galerije. Tam smo si ogledali razstavo vrhunske slovenske slikarke Ivane Kobilce. Ogledali smo si tudi nekatera dela drugih umetnikov. Naša vodička nam je ob slikah povedala veliko zanimivih dejstev o sami umetnini ali o Ivani Kobilci. Po ogledu slik smo skupaj reševali delovni list in tako utrdili naše znanje o Ivani Kobilci, njenih delih in načinih slikanja. Špela Rebernišek
Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli na Vrhniko v hišo Ivana Cankarja. Tam nam je gospod predstavil njegovo življenje in tudi veliko zanimi-
vih prigod iz njegovega življenja. Všeč mi je bilo tudi, da je gospod pripovedoval zelo doživeto pa tudi narečje je bilo zanimivo ter se razlikuje od našega.
Špela Fišer
Najbolj všeč mi je bil Cankarjev dom, saj sem veliko izvedel in videl veliko dvoran. Najbolj zanimiva mi je bila Kosovelova dvorana, ker je bila podobna kinu. Matic Jus
Izbrale in uredile učenke 6. razreda.
Zetalske novice |SHS| 25
Prva samostojna razstava Anje BUKŠEK, učenke 4. razreda
V sredo, 20. marca 2019, je v avli naše šole potekala otvoritev prve samostojne likovne razstave četrtošolke Anje Bukšek. Na njej so se zbrali vsi učenci in delavci, ki jih je nagovorila ravnateljica, dr. Silvestra Klemenčič. Otvoritev je s krajšim kulturnim programom popestril Maj Korez, učenec tretjega razreda, ki je zaigral na kitaro, in tako združil glasbeni svet z risarsko umetnostjo. Razstavljene risbe prikazujejo različne portrete, nekaj je tudi cvetličnih motivov, vse pa odražajo izjemen talent naše učenke, ki se risanju posveča v prostem času in pri urah podaljšanega bivanja. Anja je za svoje delo prejela skromno darilo, ki ga bo lahko uporabila pri nadaljnjem ustvarjanju. Razstava njenih del bo na ogled do 15. aprila. Vljudno vabljeni.
Ponosni učenci in delavci OŠ Žetale
KO SI NA DNU
Ko si na dnu, deklica moja, se poberi. Hlipam in čutim mamine besede. Ne razumem jih. Kako naj storim to sedaj? Sedaj je vedno pravi trenutek. Vsak tvoj padec spremljam jaz, nadaljuje zbegano. Ve, kaj me preveva. To le mame zmorejo. Učim te vstajati z mislijo: neuspeh je le bližnjica do uspeha. Vzdignem glavo. Ko bo za teboj niz prebrodenih neuspehov ... Boš vedela, kaj je uspeh. Ni na papirju, prekine moje misli. Zaključi s toplim objemom. Se zazre vame. Vidi, da sem vstala. Nežno se nasmehne, kot znajo le mame. Šepne: Ravnokar si dosegla največji uspeh. Kakšen? Zlomi se glas. Ne želim priznati. Zdi se mi, da si ga že spoznala. Res je, sem, rečem. Vstati, ko se znajdeš na tleh. Ja, je mamina beseda.
Ana Plajnšek
MLADA VILENICA 2018
Zaradi Cankarjevega jubilejnega leta je bilo razpisanih več natečajev in za temo poezije na natečaju Mlada Vilenica, na katerem je sodelovala tudi osmošolka Ana Plajnšek, je bila izbrana tema mati oz. mama. Ana je bila na natečaju zelo uspešna in je v soboto, 15. decembra 2018, v Muzeju filmskih ustvarjalcev v Divači prejela priznanje Mlada Vilenica 2018. Nagrado je prejela za besedilo Ko si na dnu in kot lahko preberemo v utemeljitvi nagrade, je svojo pesem v prozi oblikovala kot dialog mame in hčere, iz katerega veje močna hvalnica materi in njeni modrosti ter trdnosti.
Ani za uspeh na natečaju iskreno čestitamo!
S. P.
9 &talske novice
ANA PLAJNŠEK, NAGRAJENKA 32. ROŠEVIH DNEVOV
Roševe dneve, literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev, sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z Območno izpostavo JSKD Celje in Osnovna šola Frana Roša letos v spomin na znanega celjskega literarnega ustvarjalca Frana Roša priredila že dvaintri-desetič.
Na natečaju, na katerega se je prijavilo 66 osmošolcev in deveto-šolcev iz 46 osnovnih šol, ki so ustvarjali na temo Na poti, sta bili med 110 literarnimi besedili nagrajeni tudi pesmi, ki ju je napisala naša učenka Ana Plajnšek. Ana se je zato 22. marca 2019 udeležila zaključne delavnice dvajsetih izbranih mladih literatov, v kateri je pod mentorskim vodstvom mladinskega pisatelja Žige X. Gomba-ča ustvarjala kratko domišljijsko zgodbo o tem, kako je potovala skupaj z Almo Karlin in kaj se ji je na potovanju pripetilo. Prejela je tudi priznanje, njeni pesmi pa sta objavljeni v posebnem zborniku z naslovom Lahko je zgolj beseda.
S. P.
Tekmovanje iz znanja zgodovine
»Ob 150-letnici prvega tabora na Slovenskem - Od čital-niškega gibanja, besed do taborov na Slovenskem« je bila letošnja tema tekmovanja iz znanja zgodovine. Tekmovanja so se udeležili učenci osmega in devetega razreda. Špeli Re-bernišek in Ani Plajnšek se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, kjer sta pokazali veliko znanja. Špela Rebernišek je dosegla zlato priznanje, Ana Plajnšek pa srebrno. Iskrene čestitke!
mentorica Lidija Šešerko
DEDIŠČINA IDENTITETE -tekmovanje iz znanja materinščine
Decembra je potekalo šolsko Cankarjevo tekmovanje z naslovom Dediščina identitete. Tekmovanja se je pod mentorstvom učiteljic Slavice Konda, Polone Gojkošek in Saše Per-šoh udeležilo 20 učencev od 4. do 9. razreda. Bronasta priznanja so prejeli: Alen Stres, Aleks Kropfl, Jakob Černejšek, Ajda Korez, Ana Marija Gajšek, Domen Jus, Ana Plajnšek, Špela Rebernišek, Luka Korez in Tia-Nina Boriš. Na območno januarsko tekmovanje na OŠ Videm pri Ptuju so se uvrstili Ana Plajnšek, Špela Rebernišek in Luka Korez. Špela je osvojila srebrno priznanje, Ana pa se je z najboljšim rezultatom v svoji kategoriji uvrstila na državno tekmovanje, ki je bilo v 9. marca na OŠ Ljudski vrt Ptuj. Ana se je tudi tokrat v pisanju razlagalnega spisa o mladinskem romanu Kit na plaži Vinka Moderdorferja in zbirki črtic Moje življenje Ivana Cankarja odlično odrezala ter osvojila zlato Cankarjevo priznanje.
Vsem tekmovalcem, še posebej pa prejemnikom priznanj, iskreno čestitamo!
Mentorice
HIŠA NAD CESTO JE V DREVJU CVETOČEM
Hiša nad cesto je v drevju cvetočem. Stara, a draga, da v srcu zajočem.
Tu leta so tekla naših mladosti, tu misel bo našla radost v starosti.
Bila so vroča poletja in živina na paši, bili so takrat vsi travniki naši. In bile so vse zime, mrzle in bele, poti so do šole neskončne se zdele.
Pod gajem pa travnik, marjetice bele -
še leta in leta bodo cvetele. Oblake nad gmajno so vetri pregnali, novi vetrovi so nove prignali.
Podobe prelepe so se iz njih naredile, nezadržno hitro se spet spremenile. Kot oblaki, kot veter leta hitijo, a meni se v srcu spomini budijo.
Zlat mamin nasmeh in pozdrav od očeta v mislih pričara otroška mi leta. Je sonce na bregu ... in potok šumi... in vse se kot daljna mi ... pravljica zdi.
V. Kidrič
Zetalske novice |SHS| 27
V soboto, 2. 3. 2019, smo imeli žetalski osnovnošolci in delavci šole tehniški dan, ki je bil posvečen pustnim norčijam. Prve tri šolske ure so učenci razredne stopnje plesali, izdelovali pustne maske in se ob tem zabavali. Učenci predmetne stopnje so izdelovali skupinske maske na temo Pravljični in animirani junaki, s katerimi so se kasneje tudi predstavili.
Ob 10. 30 se je začela pustna povorka, ki je imela letos kar lepo število gledalcev, nekateri od njih so bili prav tako zamaskirani. Že tradicionalno smo se odpravili po ustaljenih poteh, kjer so nas obdarili s sladkarijami. Po povorki smo se odpravili pred gasilski dom, kjer je potekala predstavitev pustnih mask vseh razredov. Nato je sledila razglasitev najboljših posameznih in skupinskih mask, ki so bile obdarjene z drobnimi pozornostmi. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljale Gabrijela Brlek, Saša Peršoh, dr. Iris Merkač in Brigita Seidl, se je pri izboru najboljših mask osredotočala predvsem na ročno izdelavo in izvirnost. Nagrade je podelila ravnateljica, dr. Silvestra Klemenčič.
Najboljše posamezne maske:
1.	razred: Hermiona, korant, miška
2.	razred: miška Mini, čajna vrečka
3.	razred: papagaj, labod, kavbojka
4.	razred: zaspanček, roža
5.	razred: Meksikanec (sladkorna lobanja), hobotnica
V kategoriji skupinske maske je imela ocenjevalna komisija zelo težko delo, zato se je odločila, da bo obdarila vse, glavno nagrado pa so prejeli devetošolci.
Skupinske maske:
6.	razred: Smrkci
7.	razred: Minioni
8.	razred: Sneguljčica in sedem palčkov
9.	razred: Alica v čudežni deželi
Podelili smo tudi nagrade najboljšim maskam v kategoriji učiteljev in obiskovalcev pustne povorke:
-	učitelji: roža (učiteljica Jožica Prevolšek), kmetica (učiteljica Marija Skok)
-	obiskovalci: ježkova družina, družina metuljev, družina mušnic
Občina Žetale je podarila posebno nagrado, umetniško sliko, ki jo je prejela najbolj unikatna maska. S tem se je želela zahvaliti za oživljanje kulturne dediščine pusta, ki je s pustno povorko prodrl tudi na obrobje
Haloz. Nagrado sta dobili sestri dvojčici iz 3. razreda, ki sta predstavljali laboda in papagaja.
Po končani podelitvi smo se sladkali s pustnimi dobrotami, ki so nastale izpod spretnih rok žetalskih gospodinj. Dan je minil v prijetnem norčavem vzdušju, ki ga je popestril tudi »ata klovn«, ki nas je zabaval s svojimi hudomušnimi vragolijami.
Za vse donacije se iskreno zahvaljujemo naslednjim podjetjem:
•	Ptujske pekarne
•	Pekarna Pečjak
•	Mesnine Žerak
•	Geaprodukt
•	Storck
•	Kopija-nova
•	Bukvica
•	Paloma d. d.
•	OMV
•	Soven d. o. o.
Brigita Seidl, moderatorka prireditve