to Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 8 ameriška dolarje. — Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, «. 60-KB-16-2-24 Stev. 25 (379) Leto" Vin NOVO MESTO, 19. JUNIJA 1957 II reja je uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gofinik Naslov uredništva tn uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 30. Pošt pred. Novo mesto 81 Telefon uredništva ln uprave: It 137. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno* taložniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. "'evsl Razpis nagradnega natečaja V počastitev 4. julija *— Dneva borca, in 22. julija — Dneva vstaje slovenskega ljudstva, razpisujeta okrajni odbor zveze borcev NOV Slovenije v Novem mestu ln uredništvo Dolenjskega lista NAGRADNI NATEČAJ ZA SLIKANICO IZ PARTIZANSKEGA ŽIVLJENJA Slikanica naj obdela poljuben motiv iz življenja borb in zmag katerekoli enote narodnoosvobodiilne vojske, terenskih zaščitnikov in aktivistov oziroma ilegalnega dela aktivistov KPS oz. Or, zajema pa naj področje Dolenjske. Obsegati mora besedi*o za najmanj 100, največ pa za 150 slikovnih enot običajne slikanice. Izbira motivov, področja, brigad, zalednega oz- ilegalnega dela je prepuščena avtorjevi zamisli, slikanica pa mora biti napisana tako, da bo prikazal« vso vejičino in pomen oborožene vstaje naših narodov proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Avtor naj upošteva, da je slikanica namenjena predvsem mlademu rodu, ki spoznava narodnoosvobodilni boj iz pripovedovanja staršev, šole in okolice, v kateri živi. Za tri najboljše slikanice, ki jih bo ocenila posebna k-misija. so pripravljene nagrade: 50.000, 40.000 |n 30.000 din, razen tega pa bo uredništvo Dolenjskega lista Izplačalo avtorju običajni honorar in. če bo potrebno, poskrbelo tudi za ilustratorje slikanic. Okrajni odbor ZB Novo mesto in Dolenjski list si pridržujeta pravico odkupa tudi nenagrajenih slikanic. Rokopis slikanice v dveh natipkanih izvodih je treba poslati uredništvu Dolenjega . lista najnozneje do 19. ^piembra W57. Podrobnejše informacije lahko dobe Interesenti v uredništvu Dolenjskega Usta. Kongres gospodarjev Od 25. do 27. Junija bo v Beogradu prvi Kongres delavskih svetov — pomemben in edinstven dogodek, katerega vloga bo ostala v zgodovini socialistične Jugoslavije, kot v zgodovini delavskega razreda vsega sveta, za vedno na vidnem mestu. Ze več kot sto let je stara ideja revolucionarnega delavskega gibanja »TOVARNE DELAVCEM«. Boj za njeno uresničitev Je šel v preteklih desetletjih skozi različna obdobja ln je Imel raznovrstne oblike. Ta Ideja pa živi od soclall-stov-utopistoy dalje, o njej sta govorila tn pisala Marx in En-gels; živa Je bila v sanjah revolucionarjev 1848. leta, živela je v pripravljanju I. internacio-nale, Pariške komune in v pojavih med prvo svetovno vojno; svetlo zahlestela v genialnem delu in življenju Lenina In v Oktobrski revoluciji, imela Je svoj prostor v odmevu Oktobra v raznih evropskih državah, v španski državljanski vojni, v Živahnih gibanjih povojnega obdobja, v gospodarsko razvitih in nerazvitih deželah — živela je vse do resnične predaje podjetij v upravljanje proizvajalcem v Jugoslaviji in se uresničila tudi v nedavnih dogodkih na Poljskem in Madžarskem, kjer »o bili prav tako ustvarjeni delavski sveti. »Ta ideja Je dozorevala v na- ših težavah,« Je letos pred svojim rojstnim dnevom dejal med ostalim tov. maršal Tito urednikoma Politike. »Tedaj smo bili v izolaciji. Imeli smo težave, tako na vasi kot v mestu. V tovarnah Je bila nizka delovna storilnost. Sicer pa veste, kakšno je bilo stanje. Razpoloženje ni bilo ravno veselo, razen tega pa smo se Jezili spričo raznih pojavov razsipanja in nepravilnega gospo-darjenja v podjetjih. Tedaj smo videli, da osrednja kontrola od zgoraj, sprehajanje uradnikov od časa do časa po tovarnah ter dirigiranje od zgoraj ni bilo dobro. Vsak dan so prihajala poročila lz posameznih tovarn, koliko je česa narejenega. Kidriču je bilo težko in tudi nam drugim. Nemogoče Je to stvar centralno upravljati. Razmišljali smo, na kakšen način bi to vprašanj« rešili — kaj Je tn napak, kajti delavci so to občutili, kot da delajo za najemni-*ko Plačo ln nič več. Odločili smo se, da na nek način spremenimo ta sistem ln smo prišli do tega, da Je treba ustanoviti delavske svete. Tedaj sem pripravljal referat o delavskih svetih, Kidrič pa Je pripravljal svojega. Razumljivo Je, da bi danes nekatere stvari morda dopolnil. Takrat je bila to prva shema, kaj morajo predstavljati naši delavski sveti in to bi danes do-polntl tako, da bi ne bilo takih zmot. kot so bile takrat, ko so nekateri delavci mislili, da Je tovarna njihova osebna lastnina, ki Jo lahko celo prodajo. Tedaj sem dejal: »DelfvH, tovarne so vam sedaj na razpolago.« Toda tedaj to ni bil« dovolj Jasno formulirano, d« Je to splošno družbena lastnina vse naše skupnosti ln da Jim Je dana samo v opravljanje. Vse se je razvijalo postopno, vendar smo v vsakem primeru začeli stvar z gotovostjo. To ni bila samo neka gesta, ki Je prišla v času, ko nam je bil« najteže. Ne. Mj smo smatrali, da je to edini način, da se v zaostali deželi, kakršna je naša, vzbude ln vzpodbodejo za rešitev vseh teh težav vse potencialno ustvarjalne sile. Pri tem smo se razumljivo, ozirali tudi na Pariško komuno in smo na podlagi m ar x i.stične teorije prišli do prepričanja, da Je to edina socialistična metoda. Ce hočemo, da se bodo delavci pri nas počutili kot nek činitelj v socialistični skupnosti, potem moralo imeti več pravic kot so jih imeli. Razumljivo pa je. da takrat, ko mu daš pravico do (Nadaljevanje na 3. strani) Poskrbimo za dober obrtniški naraščaj Po zakonu o obrtih je določen tudi Čas vključevanja vajencev v obrt Ta čas je vsako leto zlasti od 1. junija do 30. septembra. Vendar lahko obrtno podjetje vzame vajenca v uk ob drugem letnem času, kar pa je vedno tvegano za vajenca, ker ga šole in tečaji Jutri gostujejo Novomeščani na Delavskem odru v Ljubljani # Britanski ministrski predsednik Macmtllan Je po dolgem Času odgovoril na pismo sovjetskega premieri a Bulga-ganina. V pismu nI omenil, kdaj misli vrniti obisk sovjetskim voditeljem, pač pa je veliko pozornost posvetil razorožitvi. Prejšnji teden Je novomeško gledališče kot četrto letošnjo premlero uspešno uprizorilo dramo »ANA CHRISTI« v režiji prof. T. Trdana. Reprizi Je prisostvoval tudi dramaturg iz Ljubljane Dušan Tomše, ki se je pohvalno izrazil o predstavi ln povabil Igralsko skupino v LJubljano na Delavski oder. V Obvestilo naročnikom v inozemstvu Vsem našim naročnikom v Inozemstvu pošiljamo danes še enkrat po dve številki Dolenjskega lista in jih prosimo, da ga pokažejo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da bodo spoznali domači časnik dolenjske pokrajine in se nanj naročili. Uprava lista četrtek, 20. junija, te bo nase gledališče predstavilo Ljubljančanom, Ta teden Je prišla na oder tudi otroška Igrica JANKO IN METKA kot 5, premiera sezone. Šesta premiera »MOGOČNI PRSTAN« pride zaradi nepredvidenih ovir na oder takoj v jeseni. Okraja Kočevje in Ptuj ukinjena Izvršni svet Ljudske skupščini LR Slovenije je na svoji zadnji seji v preteklem tednu sprejel osnutek zakona, ki določa, da se okraja Kočevje in Ptuj v celoti ukineta in priključita okraju Ljubljana oz. Maribor. Občina Predgrad se priključi občini Kočevje, občina Draga-Loški potok pa občimi Sodražica. ne morejo redno vključiti, zato se potem učna doba pedalj za toliko časa, kolikor vajencu še manjka do zaključnega ali končnega izpita ha vajenski šoli. Redni vključevalni čas se je torej že pričel, vendar niti podjetja niti posamezni zasebni obrtniki še niso pričeli a splošnim vključevanjem. Čeprav je Okrajna obrtna zbornica planirala, da bo letos vključenih 200 ali več vajencev v uk v obrti, kažejo začetki vkljucever^a še precej slabo. Vzrokov ,&3?o je precej. Ne zadnji je ivkk ta, da so obrtniki letos precej visoko obdavčeni, zato je že precej obrtnikov obrt odjavilo. Pa tudi obrati socialističnega sektorja doslej še niso pokazali poseb- nega zaramanja za vključevanje vajencev v uk, kar je vsekakor čudno. O tem ^T>rašanju je na eni svojih sej reepravljal tudi upravni odbor Okrajne o-brtne zbornice v Novem mestu. Vsak otrok, ki se želi izučiti kake obrti mora po pravilih najprej v posveto^naintico za bodoče poklice, kjer narede poguben pregled in preizkus, nakar svetujejo staršem, za kakšen poklic bi bil nadihov otrok primeren. Starši bi morali lemu preizkusu prisostvovati. S tem bi se doseglo, da bi starši ne silili otroke v poklice, zlasti v obrtne poklice, Id se zanj navdušujejo le oni, otrok pa nima niti veselja niti ne sposobnosti. Tudi obrtna podjetja oz. mojstri bi morali vzeti v uk (Nadaljevanj« na 2. strani) Praznovanje »DNEVA BORCA« Dan borca se bliža! Občinski odbor Novo mesto Je pridno na delu. Zaveda se pomena velikega našega narodnega praznika, »Dneva borca« 4. julija. Nočemo biti med zadnjimi! Skrbno smo pripravili načrt prireditev, potrebne so le še podrobne organizacijske zadeve. Naj vas seznanimo s sporedom prireditev, ki bo našo javnost gotovo zanimal: Dne 3. julija bo Studijska knjižnica ob 18. uri odprla razstavo del, ki so izšla po vojni in ki govore o herojski borbi naših narodov za osvoboditev. Ob 20. uri bo na trgu veliko manifestacijsko zborovanje z razvitjem prapora občinske zveze ZB, ob sodelovanju godbe JLA. V mraku (ob 21. uri) bodo po vseh višjih holmih zagoreli kresovi in začelo se bo partizansko rajanje, polno spominov na najlepše dni naše preizkušnje. Stari in preizkušeni borci bodo ob tabornih ognjih govorili o svojih doživetjih iz dni NOB, harmonikarji pa bodo ubirali tiste najlepše, ki so nas bodrile, da smo vztrajali in zmagali. . V Novem mestu bo po mitingu na trgu (ob 21. uri) partizansko rajanje v gostišču na Loki, spremljano z velikim ognjemetom ter z »beneško«, mi ji bomo rekli »partizansko« nočjo na Krki. Vrsta razsvetljenih čolnov, bengalični ognji, rakete vseh barv, predvsem pa neprisiljena sproščenost, bodo ustvarili razpoloženje, ki ga le redko doživimo. Tudi dan 4. julija je skrbno pripravljen. Ob 10. uri dopoldne bosta odkriti spominski plošči v Gorenji vasi pri Smarjeti, na »Beretičevi« zidanici, ki je v prvih vojnih letih služila kot bolnišnica ranjenim partizanom, in na Ruperč vrhu, kjer se bomo oddolžili spominu številnim padlim borcem, ki so v tem kraju darovali 6voja življenja. 4. julij popoldne pa naj po vsej občini izzveni kot praznik ponosa na zmago nad našimi notranjimi in zunanjimi sovražniki v času NOB. Zato je občinski odbor ZB osvojil predlog krajevnih organizacij ZB, da naj bodo s sodelovanjem političnih, kulturnih in prosvetnih organizacij z začetkom ob 14. uri veliki partizanski mitingi v krajih: Brusnice, Gorenja vas pri Smarjeti, na Hmelj niku in na Ruperč vrhu. V te kraje bomo torej ta dan pohiteli vsi borci, naše družine in vsi dobronamerni, da obudimo spomine na najtežje dni naše preizkušnje in se razveselimo velikih pridobitev NOB ter napredka naših dni. Občanska zveza ZB bo omogočila udeležbo na teh mitingih vsem, ki to želijo, ker bo organizirala prevoz iz Novega mesta na kraj prireditev z avtobusi m kamioni po znižani ceni. Krajevne organizacije pa skrbno pripravljajo programe in drugo, tako da bo sleherni udeleženec odšel od nas z najlepšimi vtisi. Dolenjska vas vabi! — Pridite 4. julija med nasl Občinski odbor ZB Novo mesto Zvonko Pere, tajnik OLO Novo mestoi Delež uslužbencev v družbenem upravljanju Pred Kongresom delavskih svetov sA lahko posrbaivimo tudi vpraaanje: ali Je družbeno upravljanje odvisno od pravilnega politične na in strokovnega deka državnih uslužbencev uradov, ustanov ter uslužbencev družbenih ln gospodarskih organizacij. °tran Je politični tedenski pre g led_ Naloga številka ena: izkoristiti vse kapacitete Včeraj je začela Ljudska skup&či-na razpravljati o perspektivnem načrtu za razvoj industrije, medtem ko je že pred časom razpravljala o kmetijstvu. O doseženih uspehih in perspektivah, t. j. o bodočih nalogah v industriji, je govoril zvezni sekretar za industrijo. Naloga Številka ena, bi lahko rekli, je izkoriščanje vseh razpoložljivih kapacitet. O tej stvari zadnji čas mnogo govorimo in ne brez razloga. Ce bi izkoristili vse stroje, vse tovarniške naprave, skratka: vse kapacitete, kot pravimo bo/j učeno, bi lahko povečali industrijsko proizvodnjo za okoli 30*/». To pa je za nas ogromnega pomena, kajti za tako povečanje proizvodnje ne bi bil potreben niti dinar za nakup novih strojev in gradnjo norih industrijskih delavnic ter velikh dvoran. Več denarja bi rabili le za večjo količino surovin, t, j. bombaža, volne, jekla itd., kar vse bi ob povečani proizvodnji predelali v končne izdelke. Če bi uspeli doseči tako povečanje proizvodnje, bi brez novih investicij povečali vrednost izdelanega blaga za desetine in desetine milijard dinarjev. Toda to bi bil lahko račun brez krčmarja, če ne bi vzgajali tudi potrebno število novih kadrov, ki bodo sposobni naprave, ki jih Se imamo, zares dobro izkoristiti. Trenutno nam manjka najmanj 1.700 inženirjev in okrog 2.300 tehnikov. Pa tudi itev(Eo učencev v gospodarstvu ni naraščalo vzporedno z naglim razvojem naše industrije. V perspektivnem planu so Jtevilke, ki trde, da bi rabili v prihodnjih petih letih 47.000 visoko- kvalificiranih in celo 135.000 novih kvalificiranih delavcev. Če bi bil sistem vzgoje tak kot je sedaj, menimo tako raztegnjen in premalo usmerjen na določeno specializacijo do 1kh kadrov zlepa ne bi priili. Razumljivo, da se perspektivni načrt za razvoj industrije naslanja na ugotovitve o izkoriščenosti kapacitet. Z drugo besedo: v tisto industrijo, kjer so kapacitete najmanj izkoriščene, prav gotovo ne bomo vlagali novih sredstev. Sem spada zlasti nekatera predelovalna industrija: n. pr. tovarne, ki izdelujejo stroje in podobno. Po drugi strani pa imamo industrijo, kjer so kapacitete že sedaj izkoriščene 100*1% in prav tja bomo vlagali nova sredstva. Tako so hidro- in termoelektrarne izkoriščene 100*1* in zato bomo zgradili v prihodnjih petih letih osem novih, med- njimi tudi nekaj zelo velikih, hidroelektrarn. Od tega bomo v Sloveniji zgradili še eno novo hidrocentralo na Dravi, prav tako pa bomo do kraja montirali vse agregate v termoelektrarni Šoštanj. Izkoriščanje vodne energije je v naši deželi, še neomejeno, saj izkoriščamo šele 5'/» vseh vodnih sil. medtem ko bo čez 5 let izkoriščenih šele 10*1* teh moči. Takrat se bo proizvodnja električne energije podesetorila v primerjavi z letom 1940! Prav tako bomo morali vlagati nova sredstva tudi v premogovnike, vendar ne toliko i> tiste, ki kopljejo lignit, ker imamo tega že skoraj dovolj. Razširiti bomo morali proizvodnjo predvsem v tistih premogovnikih, kjer kopljejo premog, ki bi ga lahko izkoristili za izdelovanje koksa. Se vedno moramo uvažati velike količine dragega koksa, čeprav Imamo doma dve tovarni, ki bi ga lahko izdelali precej več kot doslej. Prav ocena, kako so izkoriščene naprave in stroji, bo omogočila veliko boljše načrtovanje bodočih investicij. Lažja bo odločitev, v katero panogo bomo vložili več in v katero manj. No, to je omogočil tudi dosedanji razvoj, kajti težko je bilo načrtovati, ko tovarn skoraj ni bilo, medtem ko so danes take ocene možne. > Mimo tega bomo morali »lopati sredstva tudi v tiste panoge industrije, ki se najbolj uspešno vključujejo v svetovno gospodarstvo. Pri nas je precej industrijskih panog, ki ima' jo lepe izglede za izvoz. Tem tovarnam bomo morali dati toliko sredstev, da se usposobijo za konkurenčen boj na tujih tržiščih. Povsem prav in razumljivo, da je to vključeno v perspektivni načrt, kajti od izvoza je odvisen tudi večji uvoz surovin za predelavo in blaga za široko potrošnjo, ln končno, rekli bi lahko tretjič: večja denarna sredstva bomo v prihodnje vlagali tudi v manjšo predelovalno industrijo, ki bo izdelala več gospodinjskih pripomočkov, več izdelkov iz plastičnih mas, cenenih prometnih sredstev itd., itd. Doslej smo gradili predvsem velike tovarne. Se dve leti pred zadnjo vojno je bilo pri nas zaposlenih v vsakem podjetju povprečno 70 delavcev in nameščencev. Leta 1955 pa je bilo v vsaki tovarni že povprečno 280 ljudi. Pomeni, da smo gradili le velike to« rame, kar sicer ni napaka, ker le-te dajejo ,v glavnem materiale za predelavo. Prav zato pa, ker imamo že velike količine tega blaga, moramo zgraditi več predelovalnih obratov. Plan predvidena, da se bo naša industrija v prihodnjih letih razvijala približno tako naglo kot do seda). Vsako leto naj bi se povečala proizvodnja za okoli 11*1*. Znano je, da j« družbeno upravljanje ediina obflika vsega upravljanja z ljudskim premoženjem kot vsega upravljanj« v našem gospodarstvu in v vseh panogah dejavnosti našega življenja. Praksa nam kaže, da je upravljanje mnogo boljše, bolj žtuvijenjteko in rarumfljtivejse tam, kjer pride cio odUočntoev na podlegli razprav v organih: v svetih, upravnih odborih, ljudskih odborih, delavskih svetih itd. O upravljanju pa ne moremo govoriti tem, kjer odloča samo ena oseba ali pa celo nepristojni uslužbenci naštetih organov. Odgovornost uslužbencev za uresničevanje nalog v upravljanju Po tem, kar smo pravkar našteli, je torej razumljivo, dia j* družbeno upravlianj« v veliki meri odvisno od uslužbencev vseh naših uradov in ustanov, kot inidd od uslužbencev gospodarskih [n družbenih organizacij. Napačno je nabiranje, da so za družbeno upravljanje odgovorne samo politične organiza- cije in od ljudstvu izvoljeni predstavniki. Prav tako bi bilo nepravilno, če bi bili za družbeno upravljanje odgovorni zgolj uslužbenci. Res pa je, da so za to odgovorni eni in drugi. Praksa narn kaže tole: mnogi sveti, upravni odbori, delavski svett in ljudski odbori delajo odlično. Sklepaj o v duhu predpisov in življenjsko, tako da je njihovo delo razumljivo in sprejemljivo tudi za množice. Zgodi se pa, da take sklepe nekateri uslužbenci iamalifcijo se pred njihovo uresničitvijo, zato, ker se se niso otresM birokracije. Pripeti se, da na sklepe enostavno pozabijo, da sprejeti sklepi ne zažive takoj po sejd organa na podlagi upravnega postopka, se huje je pa, kadar posamezniki take sklepe enostavno spremenijo. V vseh takih primerih bi organi samoupravljanja morali nastopiti zelo odločno, pregledati hi morali sprejete sklepe in delo uslužbencev, neodgovorne uslužbence pa poklicati na odgovornost. Seveda pa j« spet nemogoče, da bi organi družbenega uprav- ljanja delali brez podpore uslužbencev. Praksa nam kaže, da družbeno upravljanje uspevs najbolj tam, kjer uslužbenci razumejo njegovo vlogo. Tu mislim ne razne tajnike, direktorje, referente, načelnike, inšpektorje itd. tako v uradih in ustanovah kot družbenih organizacijah ln podjetjih. Povsod tam, kjer tt uslužbenci razumejo bistvo družbenega upravljanja, torej našo socialistično demo-> knacijo, posebnih problemov pravzaprav ni. Drugače pa j s,-(Nadaljevanje na 2. strani) VREME ZA CAS OD 19. DO 30. JUNIJA V tekočem tednu nestalno ■ pogostimi padavinami jn nevihtami ter hladno. V prihodnjem tednu bo prevladovalo lepo in toplo vreme, možne s0 le krajevne nevihte. Med 28, ln 29. junijem bodo P reši« čez Slovenijo kratkotrajne nevihtne padavine s prehodna ohladitvijo, toda takoj nato bo spet lepo vreme. (Napoved priredil V. M.) Stevilna prostovoljna gasilska društva praznujejo letos obletnice svojih ustanovitev. Velika I.oka, Prekopa, Brusnice in drug*. Za svoje človekoljubno in požrtvovalno, dostikrat neopacn*-delo, spreje* Jo priznanja in pohvale ljudstva, ki jim J« hvaležno za njihovo koristno niij atvovsoj«. Zvonko Pere, tajnik OLO Novo mestot Delež uslužbencev v družbenem upravljanju (Prenos « J, strani) ce so ti ljudje zgolj adniinistra-tovci, lovci iza lahko delo in lovci za honorarje, kar je v Badnjem času zelo pereče. Kjer uslužbenci niso birokrati starega kova. tam si družbeno upravljanje mnogo laže utira pot v naši družbeni ureditvi. Povsod tam pa, kjer uslužbenci hrepene po čimveč jem iHevilu honorarnih ur in kjer precenjujejo svoje sposobnosti za delo na več delovnih mestih hkrati, pa stvari ne gredo v redu. Komod-nost, nepripravljenost in politična nezrelost so nadaljnje ovire za uspešno delo družbenega upravljanja. Takim uslužbencem je družbeno upravljanje seveda odveč, nepotrebno kot trn v peti. Imamo mnogo primerov (v zbornicah, raznih ustanovah in pri podjetjih), kjer uslužbenci zadržujejo sklepe upravljanja zaradi tega, da se ne bi komu zamerili. So primeri, da uslužbenoi nočejo videti problematike, o kateri bi bilo nujno treba razpravljati na seji upravnega odbora. Dogaja se, da navzlic raznim perečim vprašanjem seje UO po več mesecev ni. S tako miselnostjo uslužbencev, ki obsoja družbeno upravljanj« na neuspeh, je treba seveda takoj prenehati. Vloga uslužbencev pri uveljavljanju in napredku družbenga upravljanja Vloga državnega uslužbenca in uslužbenca v gospodarskih ali družbenih organizacijah, je ob pogojih socialistične ureditve docela drugačna, kot je bila vloga uslužbenca nekdaj. Prej so zahtevali od njega le dobro strokovno znanje, discipliniranost in ubogljivost kapitalitrič- Kako upravljamo socialno zavarovanje Razglabljanja o službi socialnega zavarovanja v novomeškem okraju Poročilo direktorja Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje tov. Mihe Počrvine na letni skupščini zavoda Je vsebovalo kopico zanimivih podatkov in številne probleme s področja socialnega zavarovanja v okraju. Zaradi aktualnosti Je sprožilo zanimivo razpravljanje delegatov, ki upravljajo pomembno področje socialnega zavarovanja. Naj parno mimogrede omenimo, da znaša povprečno število zavarovancev v lanskem letu 12.194, dohodkov pa je imel okrajni zavod več kot 60« milijonov dinarjev. Upravljanje s tem premoženjem ln reševanje številnih vprašanj zdravstvene službe v okraju zahteva, da posvetimo osnovnim vprašanjem s področja socialnega zavarovanja v našem listu nekaj več prostora. Socialno zavarovanje je ustanova, ki posluje med zavarovanci (gospodarskimi organizacijami, uradi, ustanovami in ostalimi plačniki soc. prispevka) in med oblastvenimi organi ter zdravstveno službo, ki skrbi za zdravje zavarovanih in nezavarovanih oseb. Socialno zavarovanje mora skrbeti za razvoj zdravstvene službe; zagotoviti ji mora finančna sredstva za zdravljenje, kot tudi sredstva, ki jih sicer potrebujejo zavarovanci. Socialno zavarovanje skrbi, a'a se zdravstvena služba razvija v skladu z- medicinsko znanostjo (prav bi bilo, ko bi tako skrb Imele tudi vse gospodarske organizacije!), ie bolj pa se zanima, da bi bolezen preprečili ali pa vsaj zajezili že pri njenem nastajanju. Zal gre za preprečevanje bolezni (preventivo) komaj 3 odstotke plačanega prispevka za zavarovanje, prav pa bi bilo, ko bi bil ta odstotek znatno večji. Zlasti še, ker je bilo področje preprečevanja bolezni vse do zadnjih let preveč zapostavljeno. DOBRO RAZVITA ZDRAVSTVENA SLUŽBA Po osvoboditvi se je število zdravstvenih ustanov na Dolenjskem zelo povečalo. Zdaj je v okraju 8 splošnih ambulant, 2 zdravstvena doma, 4 zdravstvene postaje in 3 bolnišnice z raznimi oadelki. V teh domovih in splošnih ambulantah dela 15 zdravnikov in 34 sester-bolničark ter ostalega osebja, v bolnišnicah pa 17 zdravnikov (od teh 9 na specializaciji) ter 123 ostalega zdravstvenega osebta. Na vsakega zdravnike v splošnih ambulantah in zdravstvenih domovih pride povprečno 1869 zavarovanih oseb (zavarovancev, upokojencev in njihovih svojcev). V zdravstvenem domu Novo mesto je 5 zdravnikov, v Črnomlju sta 2, v ostalih ambulantah pa dela po i zdravnik. Medtem ko pride v Novem mestu na 1 zdravnika v zdravstvenem domu 2779 zavarovanih oseb, v Črnomlju pa 2222 zavarovancev, odpade na zdravnika v Mokronogu 1115, v Trebnjem 773, v Žužemberku «07. Stražl-Toplicah 2286, Kostanjevici 578, Metliki 1781, Semiču 1084 in v Šentjerneju 937 zavarovanih oseb (Nadaljevanje prihodnjič) nemu redu, kateremu je moral biti zvest, saj je moral varovati koristi manjšine, ki je odločala. Zato danes ne more dobro de-laiti noben uslužbenec, če ni opustil starega mišljenja in starih birokratskih navad. Birokrat pa je človek, ki dela brez vsake politične razgledanosti in brez čuta odgovornosti, kako bi #e njegovo delo moralo prilagoditi potrebam množic. Uslužbencev s takimi naziranji imamo še nekaj. Deloma izvirajo njihove navade iz prejšnjih časov in se jih nikakor ne morejo otresti. Posamezniki »o opustili celo nekatere dobre strani, ki so jih imeli od tedanjega reda, predvsem disciplino; zato Mm manjka tudi zvestobe socialističnemu redu in hotenja za Delavnostjo. Nekateri mlajši uslužbenci so slabe navade prevzeli od starejših. Marsikaterega mlajšega uslužbenca so pokvarili njihovi nadrejeni s tem, da so jih pretirano nagrajevali in preplačevald njihove sposobnosti. S (tem so jim vcepili ie slabše odnos« do našega reda, kot ga imajo nekateri staraj si uslužbenoi. (Nadaljevanje prihodnjič) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Sovjetska zveza je v razorožitvenem pododboru OZN v Londonu storila korak naprej, ko je njen delegat Zorln sporočil, da je sovjetska vlada voljna vzpostaviti nadzorstvo nad ustavitvijo jedrskih poskusov. Zato predlaga ustanovitev mednarodne komisije, ki naj bi nadzorovala izvajanje sporazuma o prekinitvi poskusov na ozemlju ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Tihega oceana. To pomeni, da bi bil s to sovjetsko koncesijo odpravljen eden izmed glavnih pomislekov ZDA, ki zahtevajo učinkovito nadzorstvo. Po ameriškem mnenju nima smisla sklepati sporazuma o ustavitvi poskusov, če ni nadzorstva. Rusi so doslej zatrjevali, da je to nadzorstvo odveč, zakaj znanost je doslej že toliko napredovala, da je po vsem svetu mogoče zabeležiti oziroma odkriti Še tako tajne poskuse z Jedrskim orožjem. Američani so odgovarjali, da Je Sibirija daleč. Ce upoštevamo, da je lani novembra sovjetska vlada delno privolila na Eisenhowerjevo zahtevo o »odprtem nebu« oziroma o medsebojnem nadzorstvu iz zraka, je privolitev na ustanovitev mednarodne nadzorstvene komisije že druga pomembna sovjetska koncesija v pol leta. Zato je čutiti v Wa-shingtonu v zadnjem času precejšnjo nelagodnost. Ameriški odgovorni državniki se bojijo, da je Sovjetska zveza propagandno v močnejšem položaju, kot so oni, ker je svet pač nestrpen ln bi rad že videl nekaj rezultatov. Vse kaže, da so se stališča do za- časne prekinitve jedrskih poskusov vendarle močno približale, Razlika je v tem, da zahtevajo Rusi prekinitev poskusov za dve do tri leta, Američani pa bi trenutno privolili ria šest mesecev do enega leta. To ne more biti bistvena zapreka, da bi ob njej spodletel sporazum. Težava je nekje drugje. Sovjetski delegat Zorln se je pritožil, da pododbor zaseda že tri mesece POČASI IN PRECEJ NEGOTOVO In da le nI nič sklenil. Po njegovem se seje neprenehoma odlagajo, večkrat pa so samo formalne. V delu pododbora so dolgi zastoji. To po Zorinovem mnenju nikakor ne prispeva k uspešnemu delu pododbora. Ameriški delegat Sttissen skače iz Londona v Wa-shington in spet nazaj, hkrati pa se pridno posvetuje z Veliko Britanijo, Francijo in Kanado. Toda med zavezniki nI prave enotnosti in prav ta neenotnost je vzrok, da Stassen še ni prišel uradno z ameriškim predlogom na dan. Zanimivo Je predvsem stališče Francije, ki se čuti prikrajšano za vodikovo bombo. Velika Britanija je nekako še v zadnjem hipu ujela vlak, razstrelila ■vojo bombo na Božičnih otokih In »se uvrstila« med velesile, ki imajo to strašno orožje. Videti je, da Franciji sporazum o prekinitvi poskusov ni všeč. Ce bi sklenili ustaviti poskuse za eno leto, bi bila v zamudi s svojimi jedrskimi načrti, če bi pa sporazum obvelja' za tri leta, bi se kar lahko odpovedala svoji bombi. Za svet je to stališče sicer nerazumljivo, toda nekateri francoski krogi očitno nočejo zaostajati za tremi velikimi, vsaj kar zadeva Jedrsko orožje. Zato je francoski delegat Jnles Moch povedal, da bi bila Francija zadovoljna, če bi hkrati z ustavitvijo poskusov sklenili sporazum ie o prepovedi izdelovanja bomb oii-roma o uničenju zalog teh bomb. To pa v sedanjem trenutku nikakor nI realno pričakovati. Pri razorožitvenlh pogajanjih pa Imajo ZDA ie eno breme: Adenauer-jevo Zahodno Nemčijo. Adenauer se mora braniti pred očitki, da skuša spodkopati razorožltvena pogajanja. On namreč povezuje razorožitev s rešitvijo nemškega problema in trenutno Je videti, da VVashington in London zastopata njegovo stališče. Kako dolgo ga še bosta lahko zastopala, je sporno vprašanje. Fno pa je gotovo: s vse hujšim odporom proti poskusom po vsem svetu In seveda tudi v ZDA < Veliki Britaniji, bosta Amerika ln Anglija vedno teže branili tezo, da je združitev Nemčije važnejša ali vsaj toliko važna kot varnost človeitvs pred uničenjem z vodikovimi bombami. Poskrbimo za dober obrtniški naraščaj! (rrenos s 1. strani) le take otroke, za katere nekako jamči posvetovalnica. Taka posvetovalnica, v Novem mestu že dela in se je izkazala za zelo koristno ustanovo. " Nadalje je bilo ugotovljeno, da se tudi šola sama premalo zanima za bodoči otrokov poklic in vse premalo obdeluje to problematiko. V zadnjih razredih bi morale iole uvesti razprave o bodočem poklicu otrok zlasti tistih, ki ne nameravajo studirati naprej in so se odločili za obrt. Govoriti bi jim mo- Tržno poročilo 17, VI. je razmeroma dobro založen živilski trg 'v Novem mestu privabil Številne kupce. Jajca so prodajali po 14 din, borovnice po 30 din liter, češnje po 60 din kg, kolerabo po 10 din komad, mleko 30 din liter, maslo 400 din liter. Razen tega je bilo precej semen, sadik, volnenih in lončarskih izdelkov. Meso Se je nekoliko pocenilo: govedina 240 din, teletina 280 din, svinina 350 din. S SEJMIŠČA Na sejem so pripeljali 540 prašičev v starosti od 6 tednov do 6 mesecev. Prodali so jih 508, se pravi skoraj vse. Cena prašičem od 6 — 10 tednov je bila 3.000 do 4.000 din, od 3— 6 mesecev 5.000 do 10.000 din. Zaradi sejma na Bučki je bil tokrat promet na novomeškem sejmu nekoliko manjši kot običajno. rali o obrti kot njihovem bodočem poklicu in jim vcepljati veselje do nje. Predvajati bi jim bilo treba razne obrtniške filme, govoriti o zgodovini o-brti in nje razvoju, prav bi bilo povabiti v šolo razgledane mojstre, ki bi otrokom povedali marsikaj zanimivega iz obrti. Otroke bi bilo pametno voditi v razne obrtniške delavnice, kadar so v polnem o-braiu. S tem bi marsikateri otrok dobil veselje do učenja v obrti, drugim pa bi se njih nagnjenje le še podkrepilo. Tudi zdravstvene ustanove bodo morale v bodoče posvetiti vključevanju vajencev več pozornosti. Zlasti pri pregledih, treba bo prav specialnih pregledov vajencev, da se no bi več dogodilo, da je bil priznan za vajenca pekovske stroke o-trok, ki stalno krvavi iz nosa, ali pa za krojaško stroko otrok, ki nima vseh prstov na rokah. Dogodilo se je celo, da je bil sprejet v uk otrok z bacilom TBC! Mladinske tRJ^cenizaclje imajo prav gotovo zelo važno vlogo tudi pri vzgoji obrtniške vajenske mladine. Vendar seje tudi v tem pogledu pokazalo, da so te organizacije dejansko preslabo posredovale tej mladini svoje naloge, oziroma so preveč enostransko izvajale vzgojo. Mlademu človeku je treba nenehno dopovedovati in mu prikazovati prave odnose dc celotne družbe, s tem vred pa seveda opominjati tudi na dolžnosti, ki Jih mora vsak mlad človek poznati, ne pa jih opozarjati na njihove pravice. problem je »udi telesna vzgoja obrtnih vajencev. Marsikateri moj&ter, pa tudi podjetje, se še krčevito drži starih navad, češ da se vajenec v delavnici dovolj natelovadi, če pridno dela, kar velja zlasti za lesne, kovinske in gradbene stroke. Novejši čas zahteva tudi v tem pogledu drugačno vzgojo, ki je tudi nujno potrebna. Vajenec se v delavnici giblje le enostransko, zato je nujno, da je vključen v ielesno-vzgojno ali športno društvo. Zelo slabo koristijo vajenci tudi svoj letni dopust. Čeprav pripada vajencu v velikih šolskih počitnicah 30 in v semestru 7 dni dopusta, koristi velika večina kmečkih sinov ta dopust takrat, kadar imajo starši na svojem posestvu največ" dela in jim je delovna moč potrebna. Vajenci naravnost garajo na njivah in travnikih in pridejo v delavnico mnogo bolj izmučeni, kot so bili pred dopustom. Mnogi vajenci morajo izročiti staršem celo vso svojo mesečno vajensko nagrado. Zopet drugi jo namerno zapravijo. Vajenci tudi politič- ATOMSKI TEKMOVALCI MEDVED NAPADEL KRAVO Na pašnik nad vasjo Konec pri P od g rad u Je 31. maja popoldne prišel večji medved, ki se Je lotil krav. V gozd Je odgnal dve kravi, last posestnika Alojza Draglnca iz Konca it. 11. Gospodar J« opazil, da krav nt na pašniku, pa jih Je šel iskat v bližnji gesd. Že od daleč je zaslišal mukanje krave. Prišed-& bliže, je opazi 1 medveda, ki je trgal kravo, druga krava pa Je bila v bližini. Na njegovo vpitje je medved pustil kravo ln od tacal v gozd. Krava Je bila toliko poškodovana, da so jo morali zaklati. Ocenjena Je bila na 54.000 din ln Je Okrajna lovska zveza škode v celoti plačala. Vse kaže, da se v gozdovih nad Podgradom zadržuje sjar medved, ki je nevaren živini. Okrajna lovska zveza je zaprosila za dovoljenje, da bi smela medveda ustreliti. Menimo, da Je to popolnoma pravilno. Kadar divjad p os taja nevarna živini — lahko pa postane nevarna ljudem —, odpadejo gojitveni ln zaščitni razlogi s a tako divjad in jo je treba upleniti. Ker J« to v tem kraju že drugI primer, da je medved napadel živino na paši, so ljudje prestrašeni in se ne upajo puščati živino na pašo, prav tako se boje tudi za pastirje. Menimo tudi, da je vsako dolgovezno ugotavljanje, kaj naj se a takim ikodljlvlm kosmatincem napravi, odveč. »Se enkrat moram poskusiti! fie sta višja kot Jaz!« (Is Globusa) no niti kulturno niso vzgojeni. Ugotovljeno je, da so tisti vajenci, ki se uče pri privatnikih, mnogo na boljšem kot oni, ki se uče v obrtnih delavnicah soc. sektorja, kajti privatni mojstri, posebno, če je vajenec pri njem na hrani in stanovanju, so vajencu nekaki varuhi, jim nekako nadomestujejo starše, msd tem ko so njih tovariši iz soc. sektorja, kakor tudi vajenci privatnega sekt-r-ja, ki stanujejo morda v internatu ali drugje, mnogo na slabšem, «aj nimajo nikogar, ki bi se 7, njimi pogovoril in jim svetoval. Ko namreč k<~mčajo delo v delavnici, ostanejo sami sebi prepuščeni in nimajo nikogar več, komur bi se zaupali. Zato je nujno potrebno, da storimo vse. da bo vajenec pravdlno vzgojen, ker le od dobro vzgojenega in razgledanega vajenca si moremo obetati, da bo nekoč dober mojster, -r- V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet mačjih tačic (450 din), arnike (400 din), bezga-osutega (200 din), rdeče deteljice-trav-niške (100 din), lipe (220 din), rmana s peclji (50 din). List regrata (100 din), ozko-listnega trpotca (80 din), breze (22 din), melise (150 dm), hrib-ske rese brez pecljev (500 din), pelina (70 din), gozdne jagode (110 din), šmarntce (120 dm), slezenovca (200 din). Rastlino hribčke rese (260 din,) jetičnika (120 din), že-niklja (140 dn), materine dušice (45 din), dišeče perle-vald-majster (125 din), krvavega mlečka (100 din). Lubje češminovih korenin (120 din), krhljike (60 din). Korenine baldrijana (260 din), ženiklja (250 din), šmarniee (300 din), gladeža (58 din), regrata (Itfi din), bahata (40 din), male norice (45 din). Vršičke gloga (50 din). Seme jesenskega pod leska (300 din). Oglašujte v domaČem listu, ki ga prebere vsak teden nad 45.000 ljudi! • KRATKE • IZ RAZNIH • STRANI # Predsednik švedska vUae Tage Krlsnder s soprogo, ki Je na neuradnem obisku v Jugoslaviji, ,1e po obisku Bto-grada. Dubrovnika, Splita In drugih mest na Jadranu prispel na Brione, kjer ga Je sprejel predsednik Tito. Z Brionov Je švedski predsednik odpotoval v Postojno, Ljubljano in na Bled. Iz Slovenije se Švedski premier vrne na Švedsko. # Organizacija ciprskega odporniškega gibanja je v letakih, ki so Jih trosili po otoku, zahtevala, naj britanska oblast dovoli nsiHkofu Maka« rlosu vrnit p v na Ciper. # Po dvodnevnem bivanju v Sloveniji se Je vrnila v ltall-. Jo delegacija italijanske socialistične stranke iz obmejnih pokrajin Na Bledu s« je raz-, govarjala z zastopniki SZDL Jugoslavije. # Ladja »Plrardle« Je bila prva francoska ladja, ki je po. lunifln na Fglpt plula skozi SueSkl prekop. Ta ladja je plačala pristojbino za plovbo skozi prekop v konvertibilni valuti. # Čeprav nI tega nihče pričakoval. Je kanadska liberalna stranka na nedavnih volitvah utrpela hud poraz. Tzguhila Jo Si sedežev, med tem ko se Je opozicijska konservativna »tranka moPno okrepila. Prva Ima r.daj los mandatov t parlamentu, druga pa lih Ima 110; Zato pričakujejo, da bo liberalna vlada odstopila. Ker «o sedefi precej enako porazdeljeni, utegnejo v Kanadi razpisati nove volitve. # Nova francoska vlada Bourgesa - Mauneurvja namerava predlagati parlamentu novo zrlSanje davkov. Za letos jih misli zvišati za 7S« milijard frankov. ya prihodnje leto pa za ion mililard frankov. # Predsednik japonske vlade Nobiisuke Kili Je odpotoval na uradni ohl«k v 7DA. Ps nlegovlh besedah bodo raz«o-vorl. ki lih ho Imel z amerf?kj državniki, »zaceli novo obdoh-je« v odnoKajIh med Japonske tn ZDA. Razpis službenih most KomlivJt za personalna vpr»Sanja Okrajnega zavoda za socialna zavarovanje v Novem mestu RAZPISUJE dve mesti za finančno stroko« a) računovodje; b) uslužbenca za finančne posle. Pogoji: , pod a) arednja strokovna lg*- brazba in f> let praks«; b) dokončana srednja ekonomska šala ali srednja šola. Plača po Temeljni uredbi o plačah. Samsko stanovanje zagotovljeno. Proinle, opremljene pe predpisih, pošljite personalni komisiji Okrajnega zavoda za socialna zavarovanje v Novem mestu. Komisija za personalna vprašanja Okrajnega zavoda za toclaln« zavarovanje v Novem mestu Ivo P.rkovič SVETI SATAN (Nadaljevanje in konec) »Pravite, da je novi Wol-bangov ali LenČkov bog črne roke prepodil starega, krščanskega?« se povrne Adamič nenadoma nazaj na mojo misel. »Niste rekli morda preveč? Ni proti našim moralnim nazorom, da ubija v vojni človek človeka, Če mu stoji nasproti z orožjem, pa Čeprav ga vidi prvič v življenju in mu ni nesrečnik nikoli prizadel nič hudega. Nemoralno je kvečjemu to, da vihti meč in ubija z njim tudi duhovnik, ki mu stan in menda tudi cerkvene postave to prepovedujejo.« »Wolbangova crna roka nI nikoli ubijala oboroženih sovražnih vojakov, ki so očitno nosili orožje in znake svoje vojske in jim je poveljeval odgovoren komandant, kakor zahtevajo mednarodni zakoni za postavnost bojevanja. Wol-bang je moril samo neoborože-ne ljudi po domovih, ponoči v posteljah. Ce so bili krivi ali osumljeni, bi jih moral le izročati kakršnemu koti sodniku, kar terjajo vsi zaVmodavci, ki Jih poznamo v zadnjih štirih tisočletjih na našem planetu, od sumerskega Ur Namuja ln grškega Solona pa do modernih kodeksov.« »Prekucuhi nimajo sodnika in postav; kaj pa če je črna roka revolucionarna?« se domisli Adamič, ki je hotel na vsak način pogledati črni roki v malho njenih skrivnosti. »Vse revolucije so imele svojo etiko, ki je bila v tem pomenu boljša in razvojno višja, ker je hotela uničiti preživele oblike stare družbe. Crna roka pa ni revolucionarna, saj jo je ustanovil nemški Gestapo.« »Pa to drži?« »O tem se je nakopičilo že mnogo dokazov, Če pregledate na primer izpovedi prijetega Sturrnbannfiihrerja Stageja in njegovih nacističnih soobto-fcencev na Štajerskem ali če preberete zaslišanja policijskega generala Ervvina Rdsenerja in Leona Rupnika v Ljubljani. Na Štajerskem, kamor niso pustili Nemci domobrancev, je sestavil črno roko Gestapo v Mariboru kar iz svojih uradnikov Fuchsa, Gernjaka, Stroh-meierja ln še nekater(ih, ki pa so bili tako nerodni, da so jih ljudje takoj spoznali, in so morali s svojo razbojniško obrtjo naglo nehati. Na Dolenjskem in Notranjskem so imeli Nemci kar dve različni črni roki; Črtomirovo je obo-roževalo in oskrbovalo naravnost Rosenerjevo poveljstvo, medtem ko je domobransko, ki se je najbolj povampirila, organiziral radovljiški odvetnik dr. Albin Srna j d, ki je mnogo zahajal k škofu.« *Rad bi vedel, kako je Wol-bang opravičeval svoje početje?« vpraša Adamič, ki je po svoji navadi sedel po domače okobal na stolu in se z laktmi opiral na naslonjalo. »Nikakor; kako naj bi ga tudi. Svoje nočne rokovnjače, ki jih je v Novem mestu vodil domobranec Marjan Vovk iz Babnikove Informativne pisarne (ni naključje, dR je delala ta pisarna za Gestapo), je našemil ponoči preprosto v partizane in dolžil zločinov one v gozdovih. In da bi ljudi še bolj preslepil, je poklal z Mavčevo trojko na sam božični večer tudi malega ministranta Va-lantlča s sestro, materjo in očetom vred, prav ko je fantek gfadil doma v Kandiji božične jaslice. Trupla je zmetal v Krko, Zjutraj pa potem na prižnlci grmel proti morilcem iz gozdov. Glejte, to je vsa morala VVolbangove črne druščine. Sedaj boste lahko razumeli, zakaj se tudi bivši kranjski dekan Matija Skerbec v Ameriki tako obupno otepa črne roke, slepari izseljence s stoterimi lažmi in poskuša obesiti črno roko celo angleškemu Intelligence Serviceu.« »Pa je še več primerov take vrste, kot je Valantičev?« vprašuje zopet Amerikanec. »Slutim, da bo zares prav tukaj ključ do pomembne skrivnosti o črni roki.« »O dveh bratih Krištof, cerkovnikih pri božjepotni cerkvi na Slinovcah pri Kostanjevici, si je zapisal v svoj dnevnik ogorčeni stari župnik Andrej Zupane v Podboči u, di BO ju umorili, čeprav sta vsak dan molila rožni venec, pozdravljala župnika s .hvaljen Jezus' in podpisala tudi božično spomenico proti komunizmu. Lahki rečem, da je sploh malo primerov, da bi domobranske nočne ptice opravljale svoj posel brez varljive partizanske zvezde. — Sicer pa je zgodovina »fovš Gestapa«, kot so ljudje tudi rekli črni roki, še vedno le malo raziskano poglavje Rosenerjevega domobranstva, Toliko je očitno, da jo povsod vodijo duhovniki: v Kostanjevici kaplan Franc Kupljenik z dekanom Golobom, v Šentjerneju župnik Franc Cerkovnik in kaplan Janez Mohar, ki jim vsem ukazuje Kari VVolbang iz Novega mesta, modtem ko pošilja žrtve k Sv. Urhu največ Haci-nova ljubljanska policija.« Bil sem radoveden,, kako bo Louis Adamič razumel v svoji knjigi poglavarja črne roke v talarju. Pa mi Je pozneje, ko je drugič po vojni obiskal staro domovino, z neprikritim ogorčenjem zaupal: »Petdeset tisoč dolarjev bi lahko takoj zaslužil z novo knjigo, Če bi jo hotel napisati tako, kakor od mene zahtevajo.« Pritiskali so nanj iz newyor-Škega založništva; pretili mu neznanci po telefonu: navalili nanj na njegovem domu v New Jersevju štirje neznanci in zbežali, ko jih je zmotil neki kamion; govorili so hrvaško (tudi črnorokci so navadno klatili ta jezik); zbili so Adamiča v novem napadu na tla na kalifornijski obali, kamor se je zatekel pred zasledovalci, in ga, meneč, da je mrtev, pustili nezavestnega. Nazadnje so ga umorili v domači hiši. Strašno so se bali Adamičeve knjige, po smrti pa jo oskubili, da je ni moč spoznati. Spredaj beremo, da je storila to Adamičeva žena. Katoliška Ameriška domovina, kjer je gospodaril zagovornik črne roke, monsignor Matija Skorbec, je pohitela umazati spomin na velikega pisatelja slovenskega rodu s pisanjem nespodobnih člankov. Črnorokci, ki so z Wolban-gom, Kupljenikom in Mohar-jom pobegnili v Ameriko, so prikrivali svoja grozodejstva še doma navadno zelo nerodno. Niso se potrudili, ker se jim ni bilo treba bati nemških preiskav. In tudi umor pisatelja Louisa Adamiča je bil zabrisan po otročje: pobili so ga s kladivom, mu prestrelili glavo, puško pa položili čez kolena, češ da gre za samomor. Dom so mu zažgali s cunjami, namočenimi v bencin, ker pa ogenj ni opravil svojega, so ostale cunje kot neme priče grozodejstva. Na Adamičev pogreb $e niso upali niti dobri prijatelji, po telefonu se nI nihče več upal isreči njegovega imena. V pismih si jih zaman vpraševal za pojasnila. Groza pred terorjem je kot neločljiva senca sledila svetemu Satanu iz naših krajev v Ameriko. (Opomba uredništva: Življenje in delo VVolbanga. Kuplje-nika in drugih pobeglih zločincev s« v resnici tudi v Ameriki ni veliko spremenilo. O tem med drugim priča zanimivo pismo, ki ga je prejelo uredništvo Dolenjskega lista pred nekaj tedni. Takole nam piše eden nagih starih slovenskih izseljencev: »Cenjeni tovariš urednik! Tu v Canadi se pojavlja neki misijonar iz USA, ki se piše Charles VVolbang, C. M. It, Vincent's Sem. 500 East Chel-ten Ave., Philadelphia 44, USA. (PA). Ta napada naje žene, češ d* ne smejo čitati komunističnih listov kot je Dolenjski list in pa ljubljanske časopise. Jaz bi jim bil že pisal, pa ne vem njihovega naslova. Ta duhovnik s* pojavlja pri St. Catharins, poiem v Sudburv, pa spet v Torontu in povsod hujska nase ženske, če* da bomo pogubljeni, če imamo časopis kot je Prosveta, Enakopravnost, Glas naroda in druge podobne liste, V Burlingtcnu je eno Mrs. tako zbegal, da £ ne upa naroČiti naravnost pri Vas vašega lista, pač ne ji ga pošilja sestra na drug naslov. V Torontu napada zastopnika Prosvele, češ da ga je treba zapreti, ker širi smrdljivi časopis, ki smrdi po krvi. Tudi bruha ogenj na Vašega ljubljanskega škofa češ, da bi bilo bolje, da bi gi bil hudič vzel tnkrat, ko so ga polili z bencinom. V neki hiši je raztrgal na ko»e Rodno grudo, to je časopis iz Ljubljane. Potem je v Torontu pri neki hrvaški družini prav lako strgal podoben časopis, ki se mu pravi Matica iz Zagreba. Najbolj pa se je ■pravil na Rev. Finžgarja in druge ugledne ljubljanske in novomeške gospode. Tudi neke liste je razdajal, kjer pise, da, se ne smejo ti in ti časopisa bratu Bodite pozdravljeni!««; §txw. 23 (379) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 Kongres gospodarjev Odlikovanja najboljifm! S slavja gasilcev PGD Prekopa v nedeljo, dne 9. junija: sekretar RGZ Jernej Crtanec deli odlikovanja ta dolgoletno zvesto službovanje v gasilskih vrstah. (Prenos s 1. 6trani) upravljanja, prevzame pred skupnostjo tudi dolžnost. Te ga zadolžujejo, da napravi največ, kar more. Razumljivo Je, da vse to seveda ni šlo tako kot Je bilo zamišljeno. Tu so bile tudi težave. Vendar bi želel reči, da je razvoj in učinkovitost naših delavskih svetov presegel naša pričakovanja in da se bo vse to bolj in bolj izpopolnjeval«., .« Tako smo pred sedmimi leti postavili prve delavske svete, Z njimi Je Jugoslovanski delavski razred uresničil svojo zgodovinsko pravico neposrednega upravljanja gospodarstva; popolneje Je uresničil svojo družbeno vlogo ln razširil svoje pravice, pridobljene v socialistični revoluciji; odstranil je nevarnosti, ki izhajajo lz administrativnega upravljanja gospodarstva; z delavskimi sveti smo zagotovili boljše pogoje za razvoj in nemoten razmah proizvajalnih sil, hkrati z vsem tem pa smo zagotovili, da bi v pogojih družbene lastnine postal materialni In moralni interes proizvajalcev osnovna gibalna sila socializma. Voda v Stopičah »•Prej bo ^kla kri kot voda v Btopiče!« so dejali pred 55 leti v Stopičah, ko so v zajelbju pod njimi zaceli pripravljati grad-noo novomeškega vodovoda. Pol stoletja bi že lahko stopiške gospodinje iimele vodo v vasi, trma njihovih gospodarjev, pravzaprav zaosnalcst ln nerazgledano? t. pa Je bila kriva, de je v resnici dosttkrait res tekla kri. ko so o*rooi, žene in živina pozimi in v slabem vremenu nosili na glayiah. hrbtih, v vedrih, ftkafih im vlačili ?. Žnvino vodo v strmi klanec do vagii. Neštetokrat so ob težkem delu obžalovali trmoglavost svojih prednikov, ki so se odpovedali vodi za/radi prigovarjanja posameznikov. Cas pa je tekel in prinesel tudi pod Gorjance nova spoznanja. V nedeljo so S'opičani slovesno proslavili novo zmago v svojem napredku, ko je v vas pritekla pitna voda in so enkrat za vselej rešeni skoraj suženjskega dela. Vsa vas se je zbrala okoli s smrečicami okrašene talivke, gasilci pa so ob tej priložnosti priredili tudi vaško veselico, sao je voda v vasi predvsem zanje največji praznik. Piomkil-tamburaisi so za uvod zaigrali himno, gasilci so rapeli, nato pa je spregovoril nekdanji predsednik KLO Jože Udovč in lepo popisal vso zgodovino sto-piskega vodovoda. Zahvaiij se -» za prizadevanje ljudske oblasti, ki je Stopičanom spet pomagala in jih rešila pomanjkanja vode, ki so ga rtako bridko občutili pol stoletja. Iz Javne izlivke je natoči! prvo oašo kristalno čiste vode, ki teviTa iz srca Trdinovin Gorjancev, ter jo ponudil Lojzetu MhrtiČu, upravniku novomeškega vodovoda. Le ta je nazdravil ljudem in spregovoril o naporih za preskrbo z vedo Novega mesta in okoliških krajev, nakar je vaščanom čestital k pomembni pridobiitvl v imenu ObLO še Tome Valentlnčič. Takoj nato je bdi sredi vasi uprizorjen požar, ki so ga domači gasilci s prvimi curki voda iz novega vodovoda seveda hitro pogasili. Se so zaigrali tamburaši, moški pevski zbor iz StopiS pa je zapel, nakar se je ravnateljica nižje gimnazije Fand Novakova zahvalila v ime mi šoje ln otrok domačinom za obsežno prostovoljno delo, s katerim so skoraj vsi pomagali, da je vodo dobila tudi šola. Vaščan Franc Može je nato naštel, koliko so posamezniki naredili za vodovod. V šoli je bila za to priložnost pripravljena tudi zaključna šou- eka razstava z zelo lepimi ročnimi izdelki, risbami, modeli, skupinskimi ročnimi deli krožkov Ljudske tehnike in cel m razredov. Razstava j« zelo dobro organizirana in kaže raznovrstno uspešno prizadevanje atopiš-kih učiteljev z* vzgojo mladega rodu. Člani KUD Boris Kidrič so v dvoranici pred 200 gledalci zaigrali igro Bele vrtnice; ljudje so bili z dramo zelo zadovoljni, igralci pa so pokazali nekaj zelo dobrih talentov. Z gasilsko veselico je bil sto-piskt praznik lepo zaključen. Polsitoletno hrepenenje, pričakovanje, obljubljanje in upanj« j« uresničeno. Stopičani so za vso pomoč zares hvaležni ljudski oblasti in Jo bodo znali tudi ceniti. Sedem let je v resni«! kaj kratko obdobje za tako velika dela, kot so bila ustvarjena v tej začetni dobi delavskega upravljanja. Navzlic vsem težavam, začetnim poizkusom, pomanjkanju vseh izkušenj, razumljivim napakam in navzlic vsemu ostalemu, kar Je bilo pri uveljavljanju delavskega samoupravljanja treba premagati, pa so doseženi uspehi ogromni. »Zunaj nam še zmerom očitajo, da tudi nafti delavski sveti niso dali tistega, kar smo si zamišljali. Jaz pa pravim, da so dali mnogo več. kakor amn ae nadejali v tem kratkem obdobju. Naš delavski razred se je naučil voditi svoja podjetja, naučil se je voditi proizvodnjo. Naš delavski razred je postal zavesten graditelj socializma, in sicer ne na papirju in v geslih, marveč v vsakdanji praksi v tovarni. Poglejmo nekaj let nazaj, pa bomo videli, kako zelo je Pri nas v tem času narasla ne samo proizvodnja, marveč tudi kakovost izdelkov, torej ne samo količina, temveč tudi kakovost. Čigava zasluga pa je to? To je zasluga naših delovnih ljudi, to smo dosegli samo zato, ker se naši delavci zdaj zavedajo svojega pomena v proizvodnji, v tovarnah, ker sami vodijo in sami odkrivajo najboljše možnosti, da bi dali največ Izdelkov svojj skupnosti In da bj si ustvarili boljše življenjske pogoje...« Tako je tovariš maršal Tito dejal na zborovanju, ko se Je 3. Junija v Sfcoplju poslovil ad Makedonije. Z delavskimi sveti smo v nsll socialistični demokraciji preiti na neposredno upravljanje ljudstva in ne samo na upravljanje preko predstavnikov. Iz neštetih izkušenj in primerov zdaj vemo, da so postali delavski sveti nepogrešljiv sestavni del naše socialistične demokracije ln da si brez njih ustvarjanja vse naprednejših ln razvitejših socialističnih družbenih odnosov sploh ne morem«, zamišljati. Teh sedem let nam je dalo dragocene izkušnje, ki jih bo Kongres delavskih svetov vsestransko pregledal, ocenil ln dal delavskemu, pa tudi ostalemu samo. upravljanju, novih smernic. Skoraj vsak četrti delavec v državi Je bil v teh sedmih letih član delavskega sveta. Skozi to sol« socializma je šle na stoti-seče naših ljudi. Delavec je postal zavesten proizvajalec, zavesten ustvarjalec. Prav zato pa ho tudi kongres delavskih svetov Izrednega pomena. Naši delavci ne bodo na kongresu mezd-niki ali nekdanji »delojemalci«, pač pa gospodarji pomembnega družbenega bogastva in upravljale! našega nadaljnjega razvoja. Kongres v Beogradu pa n| po- memben samo za našo državo. Kakor je socializem enoten svetovni proces, katerega osnovni deli se v različnih oblikah in na razne načine pojavljajo ln prebijajo, tako se tu. laninsko društvo v Novem mestu je v nedeljo 7. junija po dolgem času zopet organiziralo i-zlet na G-.rjance, Priglasilo se je za dva avtomobila planincev oz. prijateljev narave, toda že več bi jih bilo žuborenjem poskakujocega pošlo, če se ne bi moral odlični točka v harmonijio naših pla-in ustrežljivi šofer iako strogo ninskih lepot, v harmonijo, ki ravnati po predpisih. Varno uglaša zvenenje misli in čustev in previdno je dvakrat pripe- planincev, tako da se ljubitelji ljal do »Tovarne« proti večeru narave otresajo vseh težav in pa j« zopet od sonca ožgane skrbi in se stapljajo kot se-in pomlajene planince previ- stavni del narave z njo v ne-dno zložil na Glavnem trgu v razdružno celoto. Novem mestu. Druga skupina si je izbrala Pri tovarni so se skupin« dolgo pot: na Maličev krš, na izletnikov razdelile. Največ jih Trdinov vrh, pa čez Konja h je šlo naravnost k Gospodični Gospodični. To je bila delovna po novi poti mimo Glažarje- skupina odbornikov PD - mar-vega grabna čez čudovito lepe kacistov. Stari navdušeni pla-senežeti, kjer se oko ne more ninski asi-markacisti so uva-nagledati prekrasnih kukavic, jali v delo narašča jnice-mar-ki druga z drugo tekmujejo s kačistke. Ko smo se vračali po pestrimi barvami in nenava- poti, ki drži z Maličevega krša, dnimi oblikami. Pomladanski smo že hodili po lepo in raz-svišč (encijan) je s svojo očar- ločno markirani poti, kjer je ljivo modrino planince popol- posebej vidno označen tudi do-noma očaral. Koliko rok se je ber studenček, ki vabi planin-neprestano stegovalo po teh ce, da se odpocijejo in okrep-modrih safirjih, pa so se ven- čajo. dar zadržale, da niso preveč Ko sem pred domom pri Go- trgale, češ naj še drugi uživa- spodični udobno sedel v ležal- jo. niku, so začeli prihajati pla- Po gozdovih nad potokom v ninci, ki jih je dio Tovarne pri- Glažarjevem grabnu so ptico peljal avto dve uri za nami. pevke kar tekmovale v pelju, Bila je zelo razveseljiva slika: tako da se starejši planinski prihajali so nasmejani, nič tru- par ni mogel zediniti, kartere dni ljubilelji narave, nekateri ptičice lepše pojejo. Nazadnje stari nad 70 let, bilo je pa tudi sta soglasno ugotovila, da se veliko mladih in celo otroci, zliva vse raznoliko prepevanje, stari 3 in leta so bili med nji- žvrgolenje in žvižganje s šu- ml. Posebno pozornost je vzbu- menjem bukovih krošenj in dila štiričlanska družina: oče, Gorjanci kličejo kd W mu po zunanjem videzu nebi prisodil, eja je navdušen planinec, je oprtan z težkim nahrbtnikom pripeljal od Tovarne svojega sinčka kar na športnem vozičku, mamica pa je šla z nekoliko starejšim sinč-kem. vsi so bili veselo razpoloženi. Tako vzgajamo mlade ljudi, da bodo živeli v naravi, da si bod'0 v njej krepili in nabirali mlade moči in da bode pozneje ne samo telesni, temveč tudi duševni korenjaki. Izletniki so se vračali veselo razpoloženi, samo prijetno utrujeni, ker ni bilo treba pešačiti po ravnini. Zopet so navdušeno govorili: »Se bamo šli. Planinsko društvo pa naj tako uredi, da bo mogoče poljubno brez prijav iti na Gorjance vsako nedeljo.« Mnogim, ki so ostali doma, je bilo žal. Zdaj ko tako naglo živimo, ko je vse motorizirano: možgani, misli in noge, da nimamo časa za pravi počitek, ko so žlvH prenapeti, je nujno potrebno razvedrilo v tihi naravi. Zato je danes še bolj kot prej potrebno, da se odpočije mo v objemu gorjanakih bukev, dolinic in košenic. Tempo življenja je čedalje hitrejši, postajamo čedalje bolj utrujeni ln nervozni. Najboljše zdravilo je* počitek v svobodni na- ravi. Vsem dosedanjim ln bodočim šoferjem in zlasti motoristom, ki se kar naprej mno_ žijo, še posebej priporočamo, da si svojo vročo kri ohladijo in prenapete živce umirijo in zdravje utrdijo v Gorjancih. Mladina, če hočeš ostati zdrava in gibčna, krepka in cdpor-na pojdi v gore, spoznavaj in uživaj lepote Gorjancev in drugih naših goral Podčrtati je treba, da nima rsak odmor. Posebno po2imt smo veselo obkrožili učiteljico, ki nam *je dajala toplo sladko mleko in kruh s sirom. Sedaj pa ie nekaj časa dobivamo tudi rii, Uredili smo tako, da jemo trikrat na teden kruh s sirom, dvakrat pa mlečni rii, našo) najljubšo jed, ki nas pogreje in nam da novih moči za delo. Posebno naši mlaJSi pionirji se radi gostijo z mlečno jedjo. Skodelice in žlice pa prinesemo s seboj. Zavedamo se, da nam vse to nudi organizacija Rdečega kriia, ki pornaga vsem potrebnim, zlasti pa skrbt za našo pravilno in zdravo prehrano, saj res marsikje nimamo mleka in riia, niti ne vedno kruha na razpolago. Za vso pomoč smo Rdečemu kriiu zares hvaleinlt PionirjJ osnovne šole Sela-šumberk Skrb! fopllSkfh čebelarjev V Dol. Toplicah in okolici j« precej dobrih in požrtvovalnih čebelarjev, ki z vzgojo čebel hkralii skrbe za napredek kmetijstva, saj brez oplojenega sadnega drevja in drugih rastlin nI pridelka. V okolici Toplic večkrat medi tudi jelka, kar izkoriščajo čebelarji iz oddaljenejših krajev. 2al pa ti ljudje dostikrat ne upoštevajo, da so la gostje. Prav je, da vsi čebelarji Izkoriščajo naravne ugodnosti, vendar morajo biti njihove čebele zdrave, spoštovani morajo, stojišča za panje in sodelovat! morajo z domačimi Čebelarji. Topi laki čebelarji, združeni v čebelarskem odseku pri kmetijski zadrugi Dol. Toplice, vsakomur radi postrežejo z wseml podatki, kako je s hojevo paše im drugim. —n. samo Planinsko društvo nalogo in dolžnost, da omogoči vsem nam kar naj udobnejši dostop na Gorjance, temveč da moramo vsi sodelovati: sindikati, podjetja, družbene organizacije in šole. Novo mesto j« že tako veliko, da organizacija prevoza ne bi smela delati težav. Še en nasvet: udobno boste potovali, če ne boste hodili po Gorjancih otovorjeni kot mule. Zelenke in pletenke pustite doma. Ne samo da je studenčni-ca Gospodične zelo dobra, ampak tudi v Domu Vinka Padensiča pri Gospodični j« za vse poceni preskrbljeno. Ing. I. Z-c. Planinska koča Vinka Faderšića nudi turistu prijeten oddik Poživimo dramatskO dejavnost DogodekMnovomeškemodru O' Neillova »Ana Christie« Je Dramska družina PD DuSan la, hkrati pa seveda lahko ugo- S seje dramatskoga sosveta pri okrajni zvezi Svobod in prosvetnih društev Hvaležno delo drumskih sek- svoj proračun razbije na po-cij so tudi literarni večeri, kjer samezne dejavnosti. Brez na- Na seji sekretariata Sveta Svobod in prosvetnih društev novomeškega okraja je bilo sklenjeno, da se izvolijo sosveti za posamezne sekcije dela v društvih (dramatika, lutke, folklora itd.). Brez dvoma je dramatski sosvet eden najvažnejših. Na prvi seji tega sosveta dne 20. maja so bili sprejeti nekateri sklepi, ki bodo poživili dramatsko dejavnost v oknaju« Ni treba posebej poudarjati, kakšno veliko vlogo lahko odigra sosvet, če pravilno usmerja delo, svetuje igralskim družinam pri sestavi repertoarja, pazi, da pridejo na oder kvalitetna dela, ki ljudem nekaj povedo itd. Kot eno prvih nalog je sosvet obravnaval vprašanje tesnejšega stika med posameznimi večjimi gledališči oziroma dramskimi sekcijami društev v okraju. Glede tega smo sprejeli nekaj konkretnih sklepov. Gledališča, ki kolikor toliko organizirano delajo,- n. pr. Novo mesto, Črnomelj, Kostanjevica, naj bi v sezoni naštudiraia vsaj tri dela, ki bi z njimi gostovala. Ce vzamemo gornja gledališča ©amo kot primer, bi bilo na ta način devet rednih predstav, torej 9 premier v vsakem kraju. Seveda naj bi bil izbor iger tak, da ne bi dve dramski skupini naštudirali isia dela. S tem pa ni rečeno, da bi ne smela gostovati tudi drugod, nasprotno: želeti je, da bi gostovali na vseh odrih, kjer koli je mogoče. V to akcijo bi se seveda lahko vključila tudi druga kvalitetna gledališča. Dela s primerno vsebino, čim manjše število vlog, preprosta scena — vse to bi bilo treba vnaprej predvideti za primer gostovanj. K temu naj omenim, da je od- Vest iz novomeškega gledališča Igralec novomeškega gledališča Riko Urh, ki je odlično odigral vlogo starega mornar-aj v Ani Christi, je uspešno opravil avdicijo v celjskem poklicnem gledališču. K lepemu uspehu mu znanci in prijatelji iskreno čestitamo! bor novomeškega gledališča na svoji repertoarm seji za prihodnjo sezono že določil med osmimi deli tri taka, ki jih bo druffo sezono predvidoma naši udiralo za gostovanja. To so: »Dnevnik Ane Frank« (Good-rich-Hackett), »Ana Christie« (O'Neili, iz letošnje sezone), »Vroča kri« (Patrick) in po možnosti še Millerjevo »Smrt trgovskega potnika«. Septembra bo okrajni tečaj za šminkanje Sosvet je tuda sklenil, da se takoj v septembru priredi za lahko sodelujejo igralci, recitator ji itd. Morda bi bilo dobro, da bi društvo z dobro pripravljenim literarnim večerom gostovalo tudi drugod. Cankarjev večer je letos v Novem mestu lepo uspel; zato bi bilo prav, da črtnega in sistematičnega dela ne gre nikjer, najmanj pa pri gledališču. Sosvet bi moral vedeti, s kakšno vsoto lahko razpolaga, in v danih možnostih lahko pomaga .organizira, svetuje, kjer koli je potrebno. Dej- bi s podobmimi večeri društvo stvo je, da je dramatska de-gostovalo drugje. Poskusimo s javnost ena najvažnejših kultom da povabimo književnike, turnih panog na našem pode-igralci pa naj recitirajo njiho- želju in mora zato dobiti vso va dela. Primerna oblika dela podporo tudi pri okrajnem Sve-so »kulturni razgovori«, ki jih tu Svobod in prosvetnih dru- vodijo književniki, umetniki štev, čigar organ pravzaprav je. — To je le nekaj nalog Sosveta v prihodnji sezoni Gre torej za to, da se določijo konkretne naloge in te naj se izvrši. Isto pravilo naj vodi odbore občinskih svetov Svobod, ki naj ne pripravljajo nemogočih načrtov, ki pa jih ne morejo uresničiti bodisi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali pa zaradi kadra. Vsekakor je treba pičla finančna sredstva občinskih svetov pravilno in pametno izkoristiti, da bodo posamezna društva, ki ponekod životarijo ali pa so samo na papirju, polno zaživela, in se bo kvaliteta tudi dejansko pokazala. Prof. Tone Trdan vsebinsko globoka drama, vredna uprizoritve tudi na najboljših odrih. S spretnimi prijemi osvetljuje dramatik tragiko malega človeka, ki je brez moči v borbi za boljše življenje ln krivi prirodne sile — morje — na svojo nesrečo; hkrati pa sanja o lepoti življenja na kmetih in ne ve, da so sebični in brezobzirni »sorodniki« njegovo hčer spravili na pot, ki vodi mlada dekleta v hitro propast. Poštenje teh malih ljudi pa zmaga na* svetom bogatih, ki s svojo dvolično moralo vplivajo tudi na mladega mornarja Mata in groze do kraja zlomiti Ano, eno izmed Številnih žrtev brezobzirnega egoizma. Čeprav kaže, da je zaključek drame speljan z nekakšno amerikansko .spretnostjo, Je vendarle moralno upravičen in dokaz, da tudi v Matu zmaga osebno poštenje v presojanju sočloveka nad zlagano moralo onih. ki obsojajo življenje svojih žrtev samo zato, da bi odvrnili od sebe krivdo lastne odgovornosti zanje. Taka psihološka drama «a-hteva močnih Igralcev in tudi režiser poklicnega gledališča pomišlja, ali Ima za to delo na razpolago dovolj sposoben kader. Jereb se je s tem delom postavila spet v višino najboljših nmat. gled. v Sloveniji. Nekatere vloge so bile podane tako prepričljivo in s tako globoko doživeto igro, da bi bili njihovi nosilci odlični poklicni igralci. Teža igre je bila na čolnarju Chrisu, ki ga je zaigral Riko Urh v svoji doslej najboljše podani vlogi. Odličen v maski, sproščen v kretnjah.knltiviran v glasu, ki ga v svojem obsežnem registru (zanj bi ga zavidal marsikak dober poklicni Igralec) suvereno obvlada, Je podal čolnarja premogovne barke tako prepričljivo resničnega, da je gledalec moral začutiti vzdušje življenja teh malih, zanemarjenih mornarjev — Pre" mogarjev. c h risov a hči Ana je vloga, ki zahteva rutfnirano Igralko. Mira Lutmanova jo je podala tako kot bi Jo nobena druga igralka v Novem mestu — in vendar bi pričakoval od nje še več. Pozna se ji prirojen talent, ki ji dostikrat podzavestno narekuje pravilen način igranja. nI pa v taki briljantni višini vztrajala vso igro. Svojca« sem že omenil, da bi se ob resnem študiju dramatike lahko razvila v odlično igralko; to je z interpretacijo Ane ponovno dokaza- Izidor Mole: Dolenjski motiv POŠLJITE PREDLOGE! vse dramske skupine v okraju tečaj za šminkanje, ki je posebno za režiserje v manjših krajih nujno potreben. Tečaj bo v Novem- mestu in ga bo organiziral sosvet. Prav tako je nujno potreben režiserski tečaj, ki pa bo malo pozneje, da se omogoči bodočim režiserjem vpogled v dramsko ustvarjanje in vodenje iger. Posamezne igralske družine se živo zanimajo za ta vprašanja in nekatera prirejajo posebna predavanja, n. pr. Mokronog, Kostanjevica itd. Sosvet je tudi pripravljen, da na željo posameznega društva pošlje predavatelja k igralski družini ali k več družinam skupaj, da igralce seznani z osnovami dramske igre, režije, scene itd. Poleg režiserskega tečaja so predavanja pri posameznih igralskih skupinah dobra oblika dela, pa tudi stroškov je manj. itd. Tudi o tem je sosvet razpravljal. Ker bodo letos za obletnico oktobrske revolucije posebne proslave, naj odbori društev in občinski sveti Svobod in prosvetnih društev že sedaj pred poletjem razmislijo o pripravah. Treba bo uprizoriti kako primemo delo. Manjši odri lahko uprizore morda odlomke iz Gorkajeve »Matere«, kaj primernega iz Cankarjevih del itd. Brei financ seveda ne bo šlo Sosvet je razpravljal tudi o finančnih možnostih občinskih Svetov. Soglasno je sprejel sklep, da naj se v proračunu okrajne Zveze Svobod in prosvetnih društev določi večja vsota za poživitev dramatske dejavnosti v okraju. Prva naloga odbora Zveze bi bila, da Svet Svobod ln prosvetnih društev okraja Novo mesto bo 14. julija četrtič podelil Trdinovo nagrado. Komisija pri svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto je že prejela nekaj predlogov za podelitev Dagrade. Da bo izbira večja, naj pošljejo prosvetna društva v novomeškem okraju predloge za podelitev nagrade v smislu Pravilnika ln tudi posamezniki izven novomeškega okraja, ki imalo pogoje za prejem Trdinove nagrade. Predlogi naj bodo dostavljeni najkasneje do 6. julija 19S7 na naslov: Svet Svobod ln prosvetnih društev okraja Novo mesto. Ker pa nI pravilnik za podelitev Trdinove nagrade (objavljen v Dolenjski p ros veti) vsem dostopen, ga tu ponovno objavljamo. »V počastitev spomina velikega slovenskega pisatelja Janeza Trdine, ki Je večji del svojega življenja posvetil proučevanju Dolenjske in jI v svojih delih postavil trajen spomenik, osnuje Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto TRDINOVO NAGRADO, ki se bo podeljevala vsako leto na dan pisateljeve smrti. 1. Trdinova nagrada te namenjena kulturnoprosvetnim delavcem za poživitev znanstvenega tn umetniškega življenja v novomeškem okraju. 2. Trdinova nagrada znaSa loo.OOO din ln se razdeli na pet enakovrednih delov za literarno, likovno, pedagoško, znanstveno delo in za reproduktivno Ijudskoproavet-no udejstvovanje. Del nagrade znaša lahko največ S0.000 din, najmanj pa 10.000 din, to Je odvisno od kvalitete dela; lahko pa se za posamezne panoge podelita dve nagradi po 10.000 din. 3. Dela za nagraditev mora kulturnoprosvetni delavec predložiti Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto do 15. Junija, SSPD pa si pridrži pravico, da nagradi objavljeno delo. čeprav ni bilo predloženo. 4 Pravico predločlti delo za nagrado imajo vsi kulturnopro-svetni delavci v novomeškem okraju ln to dela ne glede na njih Vsebino alt motiv, ostali izven novomedkega okraja pa lahko predlože samo dela, ki obravnavajo snov ali motiv iz Dolenjske. 5. Ako ni v kakSht panogi primernega dela. se nagrada za tisto leto ne podeli. 6. Pri SSPD se osnuje komisija za pregled del, ki bo SSPD predlagala poimensko nagraditev: dokončni sklep bo sprejel SSPD. 7. Nagrade bodo razdeljene vsako leto na dan Trdinove smrti, prvič pa 14. julija 1954«. tavljam, da ji delo v dvojnem poklicu (nameščenke v uradu ]n matere) zaenkrat ne dopušča temeljitega študija dramske umetnosti, v kateri bi se prav verjetno lahko uveljavila kot prava igralka-umetnica. Kurjač Mat Frenka Košeleta, tretji glavni igralec drame, je nastopal sproščeno kot smo ga že navajeni, vendar zdravstveno nerazpoložen, kar je motilo njega samega ln soigralce v skupni igri. V poznejših repri-zah bo njegova ubranost v igri Prav gotovo večja, njegova vloga pa bolj prepričljiva. Lenča Knafljičeva se razvija v dobro karakterno Igralko, kar Je pokazala v vlogi Mary in bo z* režiserja Vedno dragocena moč. Natakarja je podal Franc Stirn zaenkrat naučeno, kaže pa voljo in ko se bo sprostil v Igranju, bo prav uporaben za razne vloge. Jarc in Zabkar sta bila v svoji pojavi res prava mornarja. Drugi je sicer malo motil z nenaravno izgovorjavo, medtem ko je prvi zlasti ugajal s povsem sproščeno Igro. Režiser prof. Tone Trdan Je vložil mnogo truda, da Je vse nastopajoče povezal v ubran kolektiv. Temeljit študij izgovorjave mn je omogočila uporaba magnetofonskega traku pri vajah, kar je Igralcem v nemajhni meri olajšalo samokritičnost izgovorjave, ki je pri prvi predstavi bila skoraj brez izjeme res vzorna. Scena prof. Lapajneta je bila Izdelana t veliko skrbnostjo, natančnostjo ln povsem realistično in je v prvem in tretjem dejanju olajšala Igralcem vživetje v okolje dogajanja, v drugem dejanju pa Je nasprotno motila tako igralce kot gledalce zaradi svoje neresničnosti. Gledalci so z užitkom spremljali dramo in nagradili igralce s toplim priznanjem. »Ana Christie« bo ostala verjetno dalj časa na repertoarju novomeške dramske družine. K uspeli uprizoritvi čestitamo ce« lotnemu igralskemu kolekfcivu.1 M. D. Dr. Kari Garzarolli-Thumlackh v Novem mestu V Karlovcu so igrali Cankarja Domačim in tujim delom v letošnjem repertoarju Karlovške-ga gledališča se je v zadnjem Pozdrav rojakom v Clevelandu 15. junija sta obiskala uredništvo našega lista rojaka g. Frank Strumbly z ženo Jo-hano in s sinom. Na obisku sta na domovih svojih bratov in sestra v Suhi krajini ter se prav prijetno počutita v starih krajih. Frank Strum-bly je dal prekopati svoje starše z Dvora na pokopališče pri Sv. Antonu in se name-, ščencem v Žužemberku in na Dvoru prav lepo zahvaljuje, da so mu šli pri prekopu pokojnih staršev tako uslužno na roke. V Ameriko je odpotoval g. Strumblu prvikrat leta 1906, njegova žena pa je Šla za njim leta 1910. V Clevelandu ima g. Strumblu s sinovi znano gradbeno podjetje. Vsem svojim znancem in prijateljem v Cleuelandu pošiljata rojaka Strumblu prav lepe pozdrave, konec tega meseca pa bosta odpotovala domov.. času pridružila še najnovejša premijera fars« našega Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Sentflorjanski«. Režiral j« Mirko Merle, glavne vloge pa so imeli priznani člani Kariovške-ga gledališča. »Karlovački tjednik« poroča, da je predstav« lepo uspela in da je to slovensko delo dobilo svoje hvaležno občinstvo. Kariovec in Novo mesto povezujejo že stare, zgodovinske vezi. Dobro bi bilo, če bi te vezi tesneje obnovili in organizirali v jeseni gostovanje njihovega gledališča ali pevskega zbora. Tudi na*i »Jerebovci« bi šola za cementarje Zelo važno mesto v naš; industriji ima industrija cementa, kil zajema 15 tovarn in 7500 delavcev. Kvalificirani kader se je dosiefj vagajal le v tovarnah, ker ni toillo posebne šole. Na pobudo Združenja indajstrije cementa FLRJ so pa v Zagrebu osnovali; mojstrsko šolo za cementne delavce. Pouk trreja dve leti ln učene; dobijo ob koncu naiziv: visoko kvalificirani delavec cementne stroke.. nemara lahko dali v Karlovcu koncert in'gotovo uspeli. Pred 8 aH 7 leti Je gostoval v Novem mestu pevski zbor iz Karlovca, poslej pa ni bilo več. nobenih stikov. V dneh 8. In 9. Junija 1957 je obiskal Novo mesto direktor Avstrijske galerije na Dunaju dr. Kari Garzarolli-Thumlackh. Ugledni znanstvenik in muzejski delavec, gost nase Narodne galerije, je imel 5. in 7. junija v Ljubljani predavanja o srednjeveškem kiparstvu na Štajerskem in o velikem slikarju baročne dobe, ki je delal tudi pri nas, M. J. Kremser Schmidtu. V mednarodnem znanstvenem svetu priznani Umetnostni zgodovinar dr. Gairzarolll izhaja po rodu z našega slovenskega Krasa, kjer je nekoč irhela njegova rodbina posestvo pri Ložu oziroma Senožečah. Rojen je bil 1894 v Pragi in bU kasneje ravnatelj Joanneuma v Gradcu vse do nemške okupacije avstrijske republike 1938, ko je bil odpuščen iz službe. Po zopetmi vpo&tavttvi avstrijske republike je bil postavljen za ravnatelja Albertlme, svetovno znane umetnostne zbirke na Dunaju. Kasneje Je prešel v »Osterreichlsche Ga-lerie«, ki Je nameščena v nekdanjem dvorcu princa Evgena Savoj-skega, v Belvederu na TJunnju. Tam je s svojim neumornim delom ln velikim strokovnim znanjem pomnožil zbirke avstrijske galerije tako, da so iz nje nastale tn samostolne pomembne umetnostno zgodovinske zbirke: muzej srednjeveške umetnosti, muzej baročne umetnosti in mu- V ZRCALU . Zamišljeno stopam zadnjič po eni novomeških ulic. Naenkrat pljuskne ne daleč stran curek vode z visokega lesenega mostovža. Presenečen odskočim in pogledam: mlada žena je z viška vrgla na prostor tik ceste skledo umazane vode, jasno, ker nima odtočnega lijaka, kajti stanovanje je zasilno. Malo je manjkalo, da nisem dobil polnega pljuska na glavo. Mislim, da kljub pomanjkljivosti takih zasilnih stanovanj, to le ni preveč kulturno. Mudilo se ml je v službo. Hitrih korakov grem po Sokolski ulici. Korak pa mi zd-stane, ko se skozi okno lične hiše naenkrat pokadi oblaček prahu iz predposteljne pre- proge. Ko srečno preidem to zapteko, naletim nekaj hiš naprej na drugo. Tu 30 pa nisem tako srečno odnesel, ampak sem dobil nekaj drobtinic kulturnega strepanja preprog na glavo. Tvdi dolenjski vlak je zelo kulturna zadeva. Lepo je poskrbljeno zlasti za čistočo v vagonih: na oknih sledovi dežja, ki je lil pred tedni, po tleh pa tako, da o tem sploh ni govoriti. Ce hočeš sesti na klop, jo moraš prej pobrisati, če pa hočeš imeti izmed vseh nekulturnosti vsaj kulturen razgled na bežeča pokrajino, moraš obrisati še okenska stekla na notranji strani, med tem ko ostane zunanja še vedno lisasta. Res smo na »do- lenjcu*, pa vendar: zakaj vse to? Zakaj tako nasprotje na našem dolenjskem vlaku z vlaki drugih naših pokrajin? Kaj morda Dolenjci ne plačujemo za prevoz iste voznine, kot prebivalci Gorenjske, Štajerske. Primorske? Kaj Sta Dolenjska in Bela krajina taki Pepelki, da morata biti vedno le umazani...? Morda bi ne bilo napačno, če bi se o tem malo bolj na široko pogovorili. -r- fcratka reklama Za neko glasbeno varietejelko revijo v Parizu je bila na lepakih tale učinkovita reklama: »Pridiitel Videli boste petdeset lepotic in petindvajset kostumov!« zej nove avstrijske umetnosti. Vsi trije muzeji so nameščeni v raznih stavbah Belvedera. Kot univerzitetni profesor in direktor muzejev je dr. Garzarolli posvetil vse svoje sposobnosti zlasti raziskovanju umetnostne zgodovine svoje dežele. Pri tem Je bilo njegovo delo usmerjeno predvsem na dve strani: srednjeveško kiparstvo na Štajerskem in avstrijska baročna u metnost. Iz obeh področij Je objavil vrsto pomembnih razprav ln samostojnih publikacij. Posebno ljubezen Je posvetil znamenitemu mojstru avstrijskega baroka M. J. Schmidtu, znanem pri nas pod imenom Kremser Schmidt. Saj Je ta resnično veliki umetnik mnogo delal tudi na naših slovenskih tleh in prav Velesovo na Gorenjskem, Gornji grad ln nekateri kraji v Slovenskih goricah ln drugod hranijo vrsto njegovih del, ki Jih priStevado med njegove nalbolj-Še In najzrelejše stvaritve. Vse te dragocene umetnine predstavljajo za našo ožjo domovino pomembno kulturno bogastvo, ki Je našlo svoje mesto tudi v temeljni knjigi' za poznanje grafičnega dela Kremser Schmldta, ki jo je na* gost o nJem napisal, kakor tudi v njegovi lani Izišli monumentalni izdaji o tem mojstru. Drugo, kar nas Slovence zadolžuje dr. Garzerolliju, pa Je, da ae mora naša Narodna galerija v Ljubljani prav njegovemu posredovanju zahvaliti, da Je svoje zbirke lahko obogatila s pomembnim delom našega slovenskega mojstra Franca Kavčiča »Salomonova sodba«, ki Je prešlo z Dunaja v LJubljano. Svoj obisk v Ljubljani je dr. Garzarolli želel razširiti tudi na Dolenjsko, kjer si je hotel ogledati predvsem nekaj pomembnejših kulturno-zgodovin-skih spomenikov tn objektov. Pot ga je vodila v Stično in po dolini Krke v Novo mesto, naslednjega dne pa je obiskal še Tolsti vrh, Pleter je In Oto-čec. V, Novem mestu ga je zanimal predvsem Tintorettov Miklavž v Kapitlju, dosežki v novi urbanistični ureditvi Novega mesta ter Dolenjski muzej. Skromen sicer in za lastno osebo nezahteven ni Sledil s pohvalo tega, kar je videl, pohvalo, ki ima tem večjo vrednost, ker je prihajala iz ust mednarodno priznanega strokovnjaka in bila govorjena z odkritosrčno besedo. Vrednost in ureditev Dolenjskega muzeja mu je narekovala besede, ki jih je zapisal v knjigo .gostov in ki jih v prostem prevodu posredujemo javnosti: »Vaš muzej je vreden, da ga poznajo široki krogi prebivalstva, zato ne zamudite nobene prilike, da jih z njim seznanite. To vam bo najlepše plačilo.« Ravnatelj Narodne galerile dr. Karel Dobida pa Je k temu pripisal: »Presenečen nad vsebino In ureditvijo muzeja m« želim še večje uspehe in vsestranski razvoj.« Dr. Garzarolliju in Kostem, ki so ga spremljali, dr. K. Dobidt, Božidarju Jakcu in prof. M. Mušicu je bila v soboto zvečer v baročni sobi gradu Grma prirejena intimna večerja, pri čemer je v toplih besedah, ki so bile izmenjane, prišlo do posebnega poudarka prepričanje, da sta prav umetnost in kulturno delo ono, kar more in tud; mora ustvarjati tesne ln dobre vezi zlasti med sosednjimi državami. J. J. »MM- Številnim sokolskim društvom, ki so se po lertu 1905, to je po ustanovitvi »Slovenske Sokolske zveze« pričela ustanavljati na slovenskem ozemlju, se je 29. maja 1907 pridružilo tudi telovadno društvo »Belokranjski Sokol« v Metliki. Bilo je prvo telovadno društvo v Beli krajini, ki je okrog sebe združilo prve Belokranjce — telovadce. Ti so bili: Karel Fux, Anton Okorn, Leopold Knafelj, Žiga Hanzeij, Ivan Trampuš, MIlan Mafcar, Jože Cesar, Viktor WeM, Oirll Prus, Dako Makar, Lojze Gabrovšek, Robert Zalo-kar, Anton Graber, Viktor Kole tniite, Oto Kopinič, Sekuiba Ze-čevič in še nekateri. Osnovan- je bil tudi ženski odsek, ki so ga sestavljale Pavla in Tinoa Grubar, Zofija in Zinka Kober. Anioa Orlic, Alojzija to Ivanka Maj zet j, Kariina Pateair, Pavla Skof, Justina Jereb, Justina Volk, Marija Kom-pare, Ivanka in Ana Kobe in Pepca Ogulin. Novo društvo je sprva Imelo svojo telovadnico v gradu. Se naslednje leto pa je upravni odbor I Dolenjske posojilnice preuredil v telovadnico stari cvetllčnjak na grajskem vrtu. Iz te telovadnice, tel Je za cela tri desetletja posrala središče telesnovzgojnega življenja v Metliki, pa so Izšli mnogi telovadci, ki so se krepko uveljavim tudi na mednarodnih na-•topib v Inozemstvu, od koder so prinesli vrsto diplom In pohval. Kaj omenimo tu Karla Fuksa, iieonolrla Raimeria. Antona Okor- na, Roberta Fuksa, Ignaca Hočevarja, Janeza Frosenlka, Ivana Malešlcs. Poldeta Novaka. Roberta Jerasa. Franca Weissa. Antona Kamblča, Slava Rajmerja, Dara Koplniča. Prvemu upravnemu odboru »Belokranjskega Sokola« Je načeloval kot starosta Dako Makar, podsta-rosta je bil Jakob Franz. tajnik Leopold Moreta, blagajnik pa Anton Podgornik. Prvi voditelj je bil Karel Fux, ker pa Je bil ta kasneje po večini na Dunaju, kjer je študiral tehniko, ga je nadomeščal Zvonko Kozina, doma iz Novega mesta. Prvi javni nastop je priredilo društvo v avgustu 1B08 v Mestnem logu. Ta nastop Je bil povezan z zletom Dolenjske Sokolske župe. Številni udeleženci lz Novega mesta §0 se pripeljali čez Gorjance na vozeh, ker takrat Se nI bilo belokranjske železnice. »Belokranjski Sokol« v Metliki Je dal lep zgled ostalim belokranjskim krajem. Ze naslednie leto sta bila ustanovljena telovadna odseka v Semiču in Gra-dacu kot podružnici metliškega Sokola. V Semič in Gradac so hodili peš učit tamkajšnje Sokole mr-Uiški telovadci, zlasti Karel ln Robert' Fux, Prosenik, Hočevar ln drugI. Ze dve leti po ustanovitvi je nastopil Karel Fux na mednarodnem tekmovanju v Luksenburgu ln v Torinu, od koder je prinesel svojo prvo diplomo, ki Je doli?o visela v stari metliški telovadnici Se bolje so se Izkazali metliški telovadci leta 1912 na I. zleNi Slovanske Sokolske zveze v Pragi, od koder so prinesli domov diplome Karel l?ux, Robert Fux ln Anton Okorn. MetliSki Sokolj so nastopili tudii pri ustanovitvi drugiih sokolskih društev v Beli krajin., tako v Črnomlju in na Vinici Svetla in uspešna pot 0b 50-Ietnici ustanovitve telovadnega društva v Metliki kakor tudi na sokolskih zlet;h in nastopih v Ljubljani, Novem mestu in drugod. Veliki okrožni zlet, ki naj bi bil v avgustu 1914 v Metliki, pa je preprečila prva svetovna vojna. Po razpadu Avstrije so metliški Sokoli pričeli zbirati ostanke telovadnega orodja; treba pa je bilo tudi popraviti telovadnico, v karteri so bili med vojno nastanjeni vojni ujetniki, nekaj' časa pa je služila tudi za vojašnico domačim strelcem. Prvi občni zbor po vojni ie bil v januarju 1919. v upravni odbor pa so bili izvoljeni: za starosto Dako Makar, za podstarosto Zdrav-ko Novak, za načelnika Anton Okorn, za načelrolco pa Amalija Gruber. Članstvo se je naglo množiilo, zlasti številen je bil naraščaj. Leta 1922 je društvo ob 15-let-niol svojega obstoja razvilo članski .dn naraščajski prapor, in sicer so prvega iizvezle met-liiške Sokoliće same pod vodstvom kumi r« Vilme Sirkove, drugega pa je poklonilo nara-ščajnikom Belokranjsko učileli-sko društvo (izvezle so ga učiteljice pod vodstvom Marice Zomove). Načrte za oba prapora j© izdelal Božo Raoič. Prva praporščaka sta bila Ivan Drob-nič in Julij Kopinič. V tem letu in v naslednjih letih se je društvo ob močnim zastopstvom udeležilo' sokolskih zletov v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, nato spet v Novem mestu, Karlovcu, Zagrebu, Splii'bu ln še nastopov v raznih drugih krajih. Leta 1932 je bila v Podzemlju ustanovljena sokolska četa, ki je postala sestavni del metliškega Sokola. To leto je bila sokolska župa Kariovec razdeljena na Štiri okrožja, od katerih je belokranjsko okrožje obsegalo Metliko in Črnomelj. Sedež okrožja je bil v Metliki; načelnik okrožja j« postal Nace Hočevar, načelnica pa Vera Malenčeva iz Črnomlja. V Juniju 1932 je društvo praznovalo 25-letnico svoje ustanovitve in so 6e svečanosti udeležila vsa sokolska društva Kar-lovške žuipe. V novembru istega leta so pa metliški Sokoli svečano proslavili Ganglovo 60-letmico. Vse tO leto 1n naslednja leta, ko so se metliški Sokoli s svojimi nastopi uveljavili na zletih Sirom po Sloveniji in Hrvaški, so doma še zmeraj telovadili v start tesni telovadnici na Grajsikem vrtu. Potreba po novem domu, v katerem naj bi bil zraven prostorne telovadnice tudi oder in drugi društveni prc*torl. je postajala vedno večja. Na pobudo Engel-berta Gangla, tedanjega I. pod-staroste jugoslovanskega Sokola, so pričeli z velikopotezno akcijo in spomladi 1937 je bila na metliškem Pungartu zasajena prva lopata 73 nnvt sokolski dom. V septembru Istega leta Je bil vzidan temeljni kamen, dve lett kasneje pa je bil 9. julija dom sveči no odprt. Ta dom ie postal žarišče ne samo telesnovzgojnega, temveč tudi ljudskoprosvetnega življenja, saj Je Sokol v Metliki Imel takrat še močno Igralsko družino, pevski zbor ln zadnja leta pred vojno tudi manjši orkester. V teh letih se Je seveda tudi večkrat izmenjalo članstvo v upravnih odborih: starosto Dako Makarja. ki le načeloval društvu polnih 30 let. Je leta 193« nasledil Ignac Hočevar. Ostali zaslužni člani ln članice, ki so po dolga leta delali v društvenih odborih, so blH razen obeh omenjenih še Polde Novak. Stane Turk, Jože Zalar, Franci Prus. Julij ln Daro Kopinič, Ivan Drobnlč, Ludvik Stavjel, Franc Orlic, Ivan Malešlč. Franc Rant, Slavo Rajmer, dr. Ivan Sirko. Slavko Pretnar, Franci Kremesec in še drugi, od članic pa predvsem: Marija Gangl-Tur-kova. Julka Wostner-RajmerJeva. Romana Drobntčeva. Anica TVče-va, Ljubica Božiče va. Vera Omrz- lova. MarlcaWeisova-Zupančičeva in druge. Leta 1941 so se po vdoru okupatorjev mnogi metliški Sokoli pridiružiHi Osvobodilni fronti, se močnejše pa je postalo to gibanje naslednje leto. Ob koncu leta 1943 je bila ie večina metliških Sokolov v partizanskih odredih in brigadah. 28 Članov in članic domačega društva je dalo svoja življenja v narodnoosvobodilnem boju oziroma so padli kot žrtve fašističnega nasilja. Njihova imena so vklesana na spominski plošči v vež) telovadnega doma ln nas bodo vedno spominjala njih svetlih žrtev. Takoj po vojni je bilo v Metliki osnovano Fiekuiturno dru- štvo »Belokranjec«, ki se je kasneje v skladu z oetafljmi dru-Itvi preimenovaflo v Društvo za telesno vzgojo Partizan. Pred-redniki tega telovadnega društva so bili od osvoboditve dalje Ciril Bragkovič, Ignac Hočevar, Julij Kopinič, danes pa društvu predseduje Božidar Flajšman. Telesnovzgojno društvo Partizan v Metliki je imelo v letu 1956 nad 160 članov, ob letošnjem jubileju pa se bodo brez dvoma vključili v njegove vrst« poleđj miliadine tudi mnogi starejši telovadci, ki so doslej stali ob strani. Naj bo pot tega najstarejšega telovadnega društva v Beli krajini tudi v prihodnje svetla in polna u sipe hov I —ar Prvi telovadci v Metliki leta 1907. Stev. 25 (379) »DOLENJSKI LIST« PRED L FESTIVALOM telesne kulture v Sloveniji Praznovanje letošnjega Dneva mladosti je v Sloveniji najožje povezano i drugo veliko mladinsko prireditvijo — s L festivalom slovenske telesne kulture, ki bo zadnji teden junija v Ljubljani. To bo edinstvena prireditev, kakršno pri nas doslej še nismo imeli, to bo prikaz množičnosti in kvalitete naše telesne kulture. Pripadniki Partizana, športniki najrazličnejših panog, strelci, taborniki, planinci in gasilci bodo tokrat nastopili z ramo ob rami. Vsi ti z različnimi sredstvi skrbijo za vzgojo mladega rodu. Festival i ma namen prikazati enoten pomen in važ.iost vseh telesno kulturnih organizacij za ustvarjanje nase nove, višje telesne 1rulture. Festival bo združil v skupni nastop vse telesnokulturne organizacije in dal mnogo zdravih pobud za bodoče nove organizacijske oblike t naši telesni kulturi. Po društvih, klubih, okrajnih in republiških forumih se te dni s pospešeno naglico pripravljajo za to prireditev, ki bo res največja po osvoboditvi, kajti doslej je samo v partizanskih društvih po Sloveniji prijavljenih preko 17.000 udeležencev, realno število nastopajočih pa se bo po zadnjih cenitvah gibalo okoli 20.000. To je že kar lepa šievilka, zato so nujne obsežne in temeljite priprave. — Tudi stroški ne bodo majhni, vendir se tokrat slremi za tem, da ne bi vseh stroškov poravnala skupnost, ampak tudi udeleženci sami. Zveza in okrajni forumi bodo prispevali k stroškom vožnje, razen tega pa bo tudi cena dnevnega obrokahrane in prenočišča z-elo nizka, vsega skuhaj 150 dinarjev. Del sredstev za hrano bodo morala priskrbeti društva oziroma posamezniki sami, zato morda ne bi bilo odveč, kakšne akcije za zbiranje sredstev. No, menda že vsak pozna spored festivalskih prireditev. Te bodo pretežno v zadnjem tednu junija, krona festivala pa bo GLAVNI NASTOP V NEDELJO 30. .11'-M.TA, na katerem bo nastopilo na tisoče telovadcev iz vseh društev Partizana Slovenije. Tu bo seveda poskrbljeno tudi za kvalitetne točke naših najboljših orodnih telovadcev, tu bomo videli elito slovenskih atletov in kolesarjev, razen tega pa bodo prav gotovo zanimivi nastopi gasilcev, pripadnikov JLA in vojne mornarice. Toliko o glavni prireditvi. Ostale prireditve, na katerih sodeluj« Partizan, bodo v petek in soboto 28. in 29. junija. Pripadniki Partizana se bodo pomerili za naslove republiških prvakov v ATLETIKI, ODBOJKI, KOŠ A K KI, MALEM ROKOMETU, NOGOMETU, NAMIZNEM TENISU, STRELJANJU, KOLESARJENJU, V LJUDSKEM MNOGOBOJU In v MNOGOBOJU V VAJAH NA ORODJU. Kaj pa športne prireditve? Teh bo precej in tudi kvalitetne bodo. — V petek 21. junija bo TENISKI TROBOJ med reprezentancami Slovenije, Hrvatske in Vojvodine, V soboto bo KOLESARSKA KRITERIJSKA DIRKA OKOLI TABORA, dvoboj Ljubljana : Dunaj V DVIGANJU UTE2I in CE-TVEROBOJ KEGLJACEV — Ljubljana : Bratislava; Sarajevo : Dresden. V nedeljo Je na sporedu kar deset prireditev. Našlej-tno najvažnejše: KEGLJASKI TURNIR, TEKMOVANJE BALINARJEV, MOSTVE-NI TURNIR V SABLJANJU, MOTORNE DIRKE, SMUČARSKE TEKME NA VKSl-CU, ROKOMETNA TEKMA LJUBLJANA : ZAGREB, ODBOJKARSKI DVOBOJ SLOVENIJA : BOSNA IN HERCEGOVINA, nogometno srečanje reprezentanc Ljubljane in Brna itd. V ponedeljek bo VEČER JUDA, v torek bodo ljubitelji ODBOJKE IN KOŠARKE lahko prisostvovali dvem kvalitetnim mednarodnim turnirjem, v sredo bo ROKO-IJORIJA (BiH : Slovenija), v četrtek pa zanimivo srečanje reprezentanc Slovenije ln Madžarske B V ATLETIKI. V petek se bodo pomerili PLAVALCI Srbije in Slovenije, v soboto pa KOTALKARJI. Kako je s pripravami v novomeškem okraju? Te že dalj časa tečejo, vodi pa jih okrajna zveza Partizana. Prvotno število udeležencev iz novomeškega okraja se je gibalo okoli 900 ali 1000, vendar pa bo po vsej verjetnosti to število manjše, predvsem zaradi nedavnega /leta v Blhač, ki ni bil majhna obremenitev tako za društva kot za okrajno zvezo Partizan. Dve tako veliki prireditvi v razdobju enega meseca (razen tega je tik pred nami še Gimnasireada v Zagrebu!) zahtevajo veliko sredstev, teh pa ni nikdar dovolj. Zato bo število udeležencev v veliki meri odvisno od iznajdljivosti društev in posameznikov, da ne bodo vedno čakali samo na široko odprto malho skupnosti, ampak, da si bodo sami morali priskrbeti vsaj nekaj sredstev. F. M. Lepa prireditev črnomaljskih dijakov Mladinsko KUD »Matej Bor« na črnomaljski gimnaziji je 1. junija priredilo D Prosvetnem domu prav dobro uspeli »Večer narodnih pesmi in plesov*. Spored je bil skrbno pripravljen, zanimiv in pester, da je obiskovalce lepo presenetil, saj je'marsikateri manj pričako-vaLPrizn&ti moramo.^da je bil spored bolj pester in k-ratko-Časen, kot sporedi raznih gostujočih ansamblov. Večer je tudi pokazal, da lahko v Črnomlju damo kvalitetno prireditev tudi z domačimi močmi. Na tem večeru so se predstavili folklorna skupina, moški oktet, solisti, recitatorji in instrumentalni kvintet »Veseli fantje«. Folklorna skupina je pod vodstvom dijaka Klob-čaverja zaplesala pet plesov (koroški, panonski, gorenjski, srbski in belokranjski!, temperamentno in precej dovršeno. Novoustanovljeni oktet se je predstavil prvič: posebni uspeh je požel z Vračkovo pesmijo Rožmarin. Recitirala sta Jože Petrič (Zupančičevo Sentimentalno romanco) in dijakinja 2. razreda Jana Pleter-ski, ki je res občutljivo pove-dala Gregorčičevo Sočo. Kot »solisti so nastopili Jana Ple-terska, Jožica Tepei, Marta Skubic, Franc Zupančič in France Prešeren. Posebno je ugajal duet Tepež - Skubic s pesmijo Ko dan se zaznava. Na klavirju je spremljala pesmi Sonja Sašek. Omeniti moramo še Maro Brodarič, ki je ob spremljavi kvinteta »Veseli fantje« zapela dve pesmi. Bila je nagrajena z velikim aplauzom in je m rala obe pesmi ponoviti. Ob tej res uspeli prireditvi kulturno-umetniške skupine črnomaljskih gimnazijcev dijakov iskreno čestitamo. Vse priznanje mladinski organizaciji na gimnaziji, ki je prireditev organizirala. Crnomalj-čanom pa priporočamo, da bi ob takih nastopih tako napolnili dvorano kot ob gostovanju tujih skupin. zl. Putnik Slovenija obveiča: EKPRESNA AVTOBUSNA PROGA Ljubljana—Zagreb—'Beograd Odh. 13 IS s.io 13.M Ljubljana 18.30 22.05 6.59 14.40 Novo mesto n.*» 20.40 8.30 lfi.3* Zagreb 18.00 10.4S 22 os Beograd 13 00 Odh. Proga it. 1 vozi vsak delavnik, proga it. S vozi vsak dan. Na Dolenjskem Imajo avtobusi naslednje vmesne postaje: Trebnje, Šentjernej. Kostanjevica. Mralevo-Podbočje, Cerklje, Krška vas in Čatež. Avtobusna postaja v Novem mestu pred hotelom METROPOL, Za hitro in udobno potovanje do Ljubljane, Zagreb« ali Beograda uporabljajte expresne avtobusne proge PUTNIKA SLOVENIJA. POTUJTE S PUTNIKOM SLOVENIJA! Mladinsko zborovanje na Dvoru V okviru proslav in prired'iitev za Teden mladosti je bilo v nedeljo 9. junija na Dvoru zborovanje mladime žuzemberške občne. Sodelovalo je Vseh 9 aktivov, v katerih je približno 300 čanov. Dopoldne je bilo posvetovanje sekretariatov osnovnih organizacij LMS. Pomenili! so se o dosedanjem delu dn sesitavi'H načrt bodočih nalog. Predvsem bodo tkrbeili za utrjevanje in ustanavljanje novih aktivov mladih /adiružnikov. Taka aktiva sta doslej le v Žužemberku in na Dvoru, a ju bo treba še poživiti. Popoldne Je mladina tekmovala. V odbojki so se najprej pomenili Dvorjani z Zužemberčanl; tesno zmago so odnesli Zužem-berčeni. Nato so z zletniml vajami nastopili! mladinci Partizana iz Žužemberka. Vsi aktivi so tudi tekmovali v streljanju z zračno puško, pri čemer so bili najboljši mladinci z Dvora. Po tekmovanju j* bitla prosta zabava. MK Izkoriščanje melioriranih zemljišč Izvršni svet Ljudske skup-Šč;ne LRS je sprejel osnutek zakona o ureditvi in izkoa»išča-nju kmetijskih zemljišč na me-lioniranih območjih. Osnutek določa, da je tn-eba taka zemljišča, ki ho bila meliorirana z družbenimi srodstvi, vzdrževati in izkoriščali tako, da bo o-pravljena melioracija dosegla svoj namen. Samo člani Prešernove družbe dobe za 500 din 7 knjig Objava Viije šole za telesno vzgojo Uprava Viije iole za telesno vzgojo v Ljubljani sporoča vtem kandidatom, ki ae nameravajo v Studijskem letu 1957/58 vpisati V I, letnik naslednje: Dne 20. septembra ob 9. url dop. morajo kandidati priti na zdravniški pregled v prostore iole na Taboru it. 13* Dne 21. septembra ob 8. url zjutraj se prlfno prav tako na Taboru .št. 13 sprejemni izpiti, na katerih morajo kandidati dokazni! osnovne psiho-fizične sposobnosti /;i tn Sludij. Izpiti obsegajo; tek na 100 m, tek na 1000 m (»a ženske tloti m), skok v visino, suvanje krogle 7.21 kg (za Ženske 3 kg), poljubno vajo na bradlji (za ženske na dvovi&lnskl bradlji), preskok čez konja oziroma kozo, plezanje po vrvi, spretnost v obvladanju toge In plavanje. Komisija bo predlagala »prejem v Solo na podlagi splošne ocene kandidatove zmogljivosti. Uprava Viije iole za telesno vzgojo prosi vse kandidate In kandidatinje, ki se nameravajo vpisati, da se takoj 7. dopisnico Javijo na upravo tole - LJubljana, Tabor 13. Vaja naredi mojstra. To pravilo velja tudi pri telovadbi. Zlasti ae to opaža pri najrazličnejših tekmovanjih, ko se posamezniki, vrste ln društva bore za boljil uspeh, za večje število točk in za najvišji povpreček. Pred odhodom v LJubljano na prvi sloventki festival telesne kulture je Partizan — okrajna zveza društev za telesno vzgojo Novo mesto v nedeljo izvršila pregled nad tem, kako so se društva za to nad vse pomembno prireditev pripravila. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz društev Metlika. Mirna peč. Novo mesto in Trebnje. Vsega je nastopilo 33 tekmovalcev in 3» tekmovalk r ari Ižanski mnogoboj! V III. razredu so tekmovale 3 precpj izenačene vrste mladink z naslednjim uspehom: 1. Partizan Novo mesto, 430.10 točk (»7.8« V*). 2. Partizan Trebnje. 0 d b o j k n r I i so že končali Preteklo nedeljo te Je končalo tekmovanje « republiški moSki ln ženski odbojkarski ligi. Le nekaj zaostalih tekem Je Se v ženski ligi. drugače pa so že vsi pričeli s poletnimi počitnicami. Odbojkarjl bodo počivali vse do septembra, ko se spet prične borba za točke, za čim boljii plasman in za vstop v zvezno ligo (slednja velja seveda le za najboljše). Trenirati bo treba seveda Se ostreje kot doslej, kajti drugače ne bo izgledov za dober plasman. Ob zaključku pomladanskega dela republiSkih lig Je prav. da bi objavili obe lestvici in tako vse prijatelje odbojke seznanimo s položajem novomeških vrst pred začetkom Jesenskega tekmovanja Se bolje, če bi resneje trenirali. Ženske so bile petkrat zmagovite, moški pa itjrikrat. Medtem ko renska vrsta Jeseni ne bo imela večjih skrbi, bodo molki morali paaitl na vsak niz, poleg tega pa ie obvezno premagati LJubljano (na domačem Igrišču'.) vsaj z rezultatom 3:1. če si razliko v nizih v primerjavi z LJubljano ne bodo pokvarili. Novomeška vrata ima precej mladih in nadarjenih odbojknrjev, treba Jih bo le vpeljati v. ekipo. Toliko ob koncu tekmovanj". Vsem odbojkarjem pa Selimo, da bi bili Jeseni v dobri formi, tako da bi prihodnje leto v Novem me»tw spet lahko gledali tekme zvezne lige. F. m. 4M.S« točk (87.09 %>. 3. Partizan Metlika, 415,06 točk (83.01 %). Posameznice; 1, Sitar Nada, Partizan Novo mesto. 77.30 točk, 2. Udovi* Marjana. Partizan Novo mesto 79.60 točk, 3. Kresal Slavka. Partizan Trebnje. 73.00 točk. IV. razred — mladinci: 1. partizan Trebnje J. 325.80 1očk (86.00 •/♦), 2. Partizan Novo mesto 2*8.00 točk («5.2« %), 8. Partizan Trebnje II. Z02.00 točk (53.10%). Posamezniki: 1. slak Marjan, Partizan Trebnje, so.oo točk. 3. Bukovec Ivan. Partizan Trebnje, 57.00 točk. 3. Ilc Metod, Partizan Trebnte 51.90 točk. V IV. razredu mladink 1e nastopila le vrsta lz Mirne peči In dosegla prav lep povpreček: 800.80 točk ali 84*/t. To se vidi tudi lz izenačenosti tekmovalk: 1. OaiperSič Štefka 48.5 točk. 3. Hude Jelka, 48.2 točk, 3. Šiško Tončka. 47.6 točk. III. razred mladinci (vrste); 1. Partizan Novo mesto. 354.00 točk ali 80.4 %. Posamezniki: t. Koprlvnlk Bruno «5.3 točke. 3. Jarc Dušan «4.4 tačke, 3. Pavlin Slavko 64.00 točk. III. razred mladinke (vrste): 1. Partizan Novo mesto 398.00 toek al: 90.4 %). Posameznice: L Mlkec Marija «8.3 točke. 2. Zagore Anica «3.« točke. 3. Levičar Marija «2.4 točke. Tekmovalni prostor na Loki more sprejeti dosti večje Število tekmovalcev. Zato se je tekmovanje ob zadostnem Številu komisij hitro odvijalo, pri čemer gre pohvala tehničnemu odboru okrajne zveze. K. J. Moška republiška liga LJubljana Part. Novo mesto Jesemce Olvmpla Poštar Ilirija Mnogoboj v vajah na orodju: I. razred za mladince (posamezniki): l. Bavdek Miro. Partizan Novo mesto, 108.5 točke (90.81?,). II. razred člani (posamezniki): 1, Petelin Milan. Partizan Novo mesto. 98.9 točke (B9.9 V nedeljo amo / videli v Novem mestu že drugo srečanle nogometnih ekip dveh novomeških kegl laikih druitev KD Gorjancev ln KD Partizana. Prvo tekmo, ki je bila bolj za Salo ko zares, so odločil; v avolo korist člani KO Partizana ki združuje predvsem pripadnike JLA, drugo srečanje pa Je bilo veliko bolj resno ln tudi kvali-letno. Končalo se je z zmago Gorjancev. 0 16: 8 10 točk Wf 4 1 14: T 1 točk S 3 3 12:10 % točk S 3 1 10:12 4 točk i 1 4 7-13 3 točk • 0 6 4:1« • točk retnibll«ka liga: S 1 9 15: 4 10 točk 4 3 1 »: 5 6 točk 4 > 3 7: 7 4 točk 4 2 3 «: « 4 toek 4 1 3 8:11 3 točk 5 0 1 6:11 S točk Prvenstvo Partizana v Ljubljani V letošnje prvenstvo Partizana Slovenije so ae preko okraln.h in področnih prvenstev plasirale v flnalni del tekmovanla naslednje p-kioe Iz Črnomlja: ODBOJKA --člani IT. razred, mladinci II. razred NOGOMET — člani II. razred, mladinci II. razred. BOKO-MET — članice I. razred, mladinke I. razred, mladinke TI razred, člani I. razred, mladinci II. razred. Upamo na dobre uspehe naših ektip, ki bodo 38. Jurtija tekmovale v Ljubljani. Namiznolcniska tnvika IMfdemf. skega kluba (od leve proti desni: Mikec. Medic, Picekj je na študentskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani osvojila kar dva pokala Atletiko moitveno prvenstvo Slovenije Na zadnjem atletskem moitve-nem prvenstvu, ki ga Je izvedel Partizan v Novem mestu, je bila zelo slaba udeležba. Bilo J« konec šnlskega leta In tudi večina maturantov nI nastopila. Moški so sedaj v prvem kolu zbrali samo 12 tisoč 910 točk, dekleta pa veliko manj. Nalboljšl ao bili naslednji. moSki isn m: Vidmar ln Zurc 11,8; 1504 m: Lah 4:30,2: višina: Potrč 177; krogla: Potrč 11,88. ŽENSKE: M m: Ahačlč 8,8; «04 metrov: Goriln t:4«,8; višina; Kotnik 138 cm; krogla: Kotnik 8,51 m. raven programa so bil! naslednji najbollši; palica: Bavdek 3 m (nov društveni rekord); daljina: Bavdek «,2« m; 444 m: Grmovšek (Trebnje) 58,1; troskok; Gabrijel-čič Jože 12,50 m (odličen rezultat za mlajšega mladinca In obenem nov društveni rekord);kopje: Žagar 46,90 m. J .G. Koncert na Vrlnih selih Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Briljin priredi na Vršnih selih v zadružnem domu pevski koncert mešanega, ženskega ln moškegiH zbora v nedeljo 23. junija ob 15. url popoldne. DOLENDSkl OBVEŠČEVALEC Sreda, 13. Junija — Julijana Cstrtek, 30. junija — Nenad Petek. 21. Junija — Alojz Sobota, 22. Junija — Ahac Nedelj«. 23. Junija — Kresnica Ponedeljek, 24. Junija — Janez Torek. 25. Junija — Hinko SONCE: asi. junija vzhaja ob 4.11 in zahaja ob 19 56. Dan Je dolg 15 ur in 45 minut. LUNA: 20. Junija ob 11.22 zadnji krajec. — ■ PRODAM HISO z malim posestvom, vinogradom ln njivami v Semiču. Poizve se v čevljar-ni. BLAGAJNICARKO, mlajšo moč, sprejme NOVOTEKS Manufaktura Novo mesto. Zahvaljujem s« Državnemu zavarovalnemu zavoou - Podružnici Novo mesto za Izplačilo nezgodne zavarovalnine, ki sem jo prejel kot naročnik Dolenjskega lista. Grandovec Feliks Preska 21. p. Dobrni« Novo mesto: od 31. junija: ruski barvni film iKANEC«. -■A — Novo mesto: od 19. junija: ameriški barvni •PLAMEN OPOLDNE«. — do 2«. Junija; ameriški clnemascope film »Ml-STROGOV«. »KRKA« dO 24 »meki1 DOM JL do 21. film Od 22. barvni KAIL ■JADRAN« — Kočevje: od 21. do 23. junija: ameriški film »BOBNI PREKO REKE«. ČRNOMELJ: 21. in 23. junija: angleški film: »ZENA NA LADJI«. METLIKA: 19. jun.: švedski film: »SAMO MATI«. 22. in 23. Junija; ameriški film: »SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA«. KOST AN.! K VI CA: 19. jun.: francoski film: »OTHELLO«. 23. Junija: ameriški film »SNEG NA KILIMANDZARU«. ŽUŽEMBERK: 23. junija: Jugoslovanski film: »SKALNA OBZORJA«. DOL, TOPLICE] 19. Junija: francoski film: »PREPOVEDANI SAD«. 33. in 24. Junija: ameriikl barvni film: »NORO POČETJE«. fJTRAZA: 38. in 38. Jun.: ameriški film: »DARILO NA VRVICI«. TREBNJEt 33. ln 33. jun.: angleški film: »BERLINSKA ZGODBA«. ŠENTJERNEJ: 22. 1n 23. Junija: ameriikl film: »HČERKA BEL-LE STAR«. MOKRONOG: 22. m 23. fi: madžarski barvni film »LILIOM-FI«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriški barvni film »Melba«: v četrtek 27. junija ob 20 so na Vršnih selili; v petek 28. Junija ob 20.30 na Malem Slatnl-ku; v soboto 29. junija ob 20.30 v Stopičah; v nedeljo 30. Junija ob 13. uri v Sentlovrencu in ob 19. uri v Mirni peči. Občinski odbor Zveze borcev Črnomelj obvešča vse borce XIII. proleterske brigade »Rade Kon-čar«, da bo proslava ob 15." obletnici ustanovitve brigade 2. in 3. novembra 1957 v Zagrebu. Pozivamo vse borce XIII. proleterske brigade, da se čimprej osebno Javijo na Občinski odbor ZB Črnomelj. Obvestilo velja za tiste, ki žive na področju občine Črnomelj. Zahvaljujem se DOZ za izplačano zavarovalnino ter nezgodno zavarovanje vsakomur priporočam. KoSmrlJ Franc, Novo mesto Ob smrti nad vse ljubljenega moža ing. Jožefa Kvarde iz Brna na Češkem, se iskreno zahvaljujem za prejete izraze »046118 vsem rojakom iz domovine. Jožefa Kvarda-Reltz GLEDALIŠČE V NOVEM MESTU Četrtek, 24. junija ob 20. uri: O'Nell: Ana Chnstl. Gostovanje na Delavskem odru v Ljubljani. V TOREK 11. 8, JE BILA okoli devetih izgubljena cigaretna doza z denarjem od Mlekarne do mostu v Novem mestu. Najditelja prosim naj Jo proti nagradi vrne Postaji LM v Novem mestu. NOVO MESTO V času od 8, do 15. junija je bilo rojenih 14 dečkov ln 19 deklic. Poročili so se: Kofilr Emil. oficir ln Bezek Jožera, medicinska sestra, oba iz Novega mesta; Kuž-nlk Dominik, poljski delavec in Dobindola, in Forsčak Hllda, posestnikov* hči Iz Praproč; Hočevar Ivan, oficir iz Kostanjevice In Stefanlč Jožefa, uslužbenka iz Orehovca; Medja Jože, krojač iz Strelaca in Jesenšek Barbara, učiteljica iz Gorenje vasi; Okleščen Alojz, šofer lz Praproč in Skufca Marija, gospodinjska pomočnica lz Vrha; Stanfel Peter, avtomehanlk iz Gotne vasi in Rodlč Dragica, tkalka iz Cešnjlc; Sašek Franc, delavec iz Dol. Su-hadola In Kovačlč Jožefa, poses. hči iz Leskovca, Umrli so: Peric Marijana, gospodinja, 62 let, iz Novega mesta. Humer Alojz, upokojenec. 65 let, z Vrha prt Sentrupertu. Kranjc Ana, poljska delavka, 68 let, s Tolstega vrha, Rlburtč Magda, žena posestnika, 62 let, iz Orlako-vega. Turk Janez, delavec, 51 let, z BrSljlna. Koiele Franc, upokojenec, 73 let. iZ Novega mesta. Steklasa Jože, rudar, 24 let, lz Krmelja. Zupančič Franc, upokojenec, 57 let, lz Gor. Lokvice. Kravanja Magdalena, žene delavca. 54 let, lz Kočevja. Banlč Franc, posestnik, 83 let, s Rutne. Smollč Martin, sin čevllaija, 8 let lz Dol. Straže. Trpine Frančiška, aospodlnja, 68' let, lz Novega meeta. GOTNA VAS Umrli so: Mdkec Marija, gospodinja, 70 let, s Potovrha. Stanlša Janez, užitkar. 87 let, lz Pod-grada. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Bele Amalija lz Novega mesta — deklico; PuS Jožefa Iz Smol en Je vasi — deklico. Sopčlč Amalija lz Zagra. daca — dekUco; Pestlč Marjeta iz Novega meata — deklico; Bro-'dar Cvetka *ia Novega mesta — deklico; Baznik Marija *z Malega Mraievega — deklico; Kmet Marija iz Mihovca — dečka; Hrastar vida lz Male Bučne vasi — dečka; Koelč Vera iz Bršljina — deč- ka; Nagelj Mihaela s Sel pri Ra-težu — deklico; Hostnik Elizabeta iz Pule — dečka; Kebar Marija iz Gomila — dečka; S tarifi Angelca z Rožnega vrha — dečka; Kos Vladlslava iz Krmelja — deklico; Planinšek Fanika iz Novega mesta — deklico; Andolšek Frida iz Mahpvnika — dečka; De-niSa Geni iz Celja — dečka; VI-dic Ana iz Prečne — deklico; Zupančič Stanislava iz Preske — dečka; Gorenc Vida Iz Spodnjih Vodal — deklico; Rpehar Fani a Sinjega vrha — deklico; Mihalifi Ani s Trške gore — deklico; Debeljak Alojzija iz Salke vasi — dečka; Dragovan Bara Iz SvrŽa-kov — dečka: Metan Terezija iz Lukovka — dečka; Hočevar Ro-zalija iz Malega Orehka — dečka; Sinko Marija z Roj — dekli--co; Repovž Hllda iz Vidma — dečka: Muhlč Marija iz Gor. La-kovnic — dečka. KRONIMUNISREC Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Pezdirc Janko, krojač is Črnomlja, je padel in si poškodoval desno koleno. Janežlč Alojz, krojač iz Skocjana, si Je s cir-kularjem poškodoval tri prste leve roke. Borštnar Alojz, delavec Iz Dol. Karteljevega, je padel • kolesa in si poškodoval levi komolec. Pavlin Jože, sin posestnika iz Češke vasi, je pri sežiganju rakete dobil poškodbe na obrazu in rokah. Jakša Ana, žena posestnika lz Crešnjevca, je padla s češnje ln si poškodovala levo roko. Miho Hrovata. rudarja ls Salke vasi. Je povozil voziček ■ premogom in mu poškodoval desno nopo. Gornik Franc, Šofer iz Kočevja, Je z avtom blizu Dvora zdrknil v prepad. Ordenca Antona, sina kretnlka lz Dol. Praproč, Je sunil nekdo z vilami v desno koleno. Smoličn Janezu, posestniku s Sel, so se »plašili voli, ga vrgli ln mu poškodovali glavo. Mlkec Danijel, uslužbenec z Malega Slatnika. je padel s kolesa in si poškoooval obraz ln levo roko. Franko otiiiji, hči. posestnika iz Gor. Vrhpolja. je padla s češnje in 91 poškodovala levo roko, ZelJko Viktorja, premogovnega delavca iz Meglenika, Je povozil voziček in mu poškodoval desno nogo. Plavalcem se obetajo boljši časi Športno druStvo ELAN, ki je sedaj imelo pod svojim okriljem le dva kluba — nami/.notemški in nogometni, si je na zadnjem občnem zboiu zadalo nalogo, da skuša oživeti tiste Športne panoge, za katere Je v Novem mestu zanimanje, za katere 60 pogoji za razvoj. Takrat Je bilo sklenjeno, da se takoj prične s pripravami za fornvlranje plavalnega, teniškega in kolesarskega kluba, tako, da bodo tudi športniki teh panog že letos prMMl na svoj račun. No. pogoji za razvoj teh športov so tu: za plavanje skoraj nI Idealnejse reke kot Je Krka, za tepls bodo te ta mesec dograjena tri lepa igrišča, kolesarjem pa se tudi obetajo boljil časi, saj domača proizvodnja pa tudi uvoz skrbita za kvalitetna kolesa, tudi dirkalna.' Kot prvi od omenjenih klubov je bil pretekli teden ustanovljen plavalni klub ELAN, ki bo skrbel za razvoj vodnih šoortov v .Novem mestu, predvsem plavanla. N* ustanovnem občnem zboru, ki pa je btl precej slabo obiskan, so bile sprejet« smernice za delo kluba, natančneje pa se je o tem razpravljalo na prvi aeji novega odbora kluba, ki ga sestavljajo Ing. Pečar, Lilija, Lenart Franci, Miro Thor-ževskl in Drago Bjglez. Glavna naloga kluba bo organizirati plavalne šole za začetnike, tako da se bo čim več mladine naučido plavati. Seveda se ne bo pozabilo na plavalce-tekmovalce, ki bodo lahko redno trenirali in tekmovali, kajti 50 meterski bazen na kopal Srn na Loki bo že v kratkem pripravljen za treninge In tekmovanja. Za uvod namerava klub skupno s Plavalno zvezo Slovenije pripraviti gostovanje enega boljših slovenskih plavalnih klubov, ki bo velikega pro-pngandnega pomena za posamezna plavalne športe — za plavanje, vvaterpolo in skoke v vodo. NI pa nobena skrivnost, Če povemo, da imamo tudi v Novem mestu nekaj prav dobrih plavalcev — tekmovalcev, prav tako na tudi skakalcev v vodo ln water-pollstov. Zato bomo verjetno že Finančno stanje telovadnih društev je vse prej kot rožnato! Vabi jenil Priprave za festival v LJubljani ln udeležba sama zahtevajo poleg moralnih tudi velike materialne žrtve. Nabava krojev in zastav, prehrana in prevozi ter vse drugo Je mogoče urediti le z denarjem. Tega pa društva nimajo. Na okrajno zvezo prihajajo od raznih društev SOS klici: pomagajte, po-iljlte nam toliko In toliko, ne moremo plačali kolebnlc. Elektro nam Je odklopilo električni tok. ker ne moremo plačati tokovlne Itd. Res, druStva nimajo denar« nlh sredstev niti za na.lnulnei ,e potrebe. Primorana so prosjačili za finančno pomoč, čeprav Jim Ljubljana—Črnomelj Končano Je letošnje prvenstvo v velikem rokometu za ženske. Ekipa Partizana iz Črnomlja je v zapadni Mgl osvojila drugo mesto za ljubljansko Svobodo. Finalnega dela tekmovanja se Crnom ni j-čanl niso udelelill. ker nimajo denarja. Z igro Igralk Partizana lz Črnomlja smo lahko zadovoljni. Kvaliteta igralk se Je zelo dvignila Vsa ekipa Je homogena celota in ne izstopa le nekaj posameznih dobrih Igralk- kot Je bilo prej. V okviru I. Slovenskega fešti-, vala telesne kulture v LJubljani bodo Crnomaljčanke nastopale za prvenstvo Partizana Slovenije (finale itlrih področnih prvakov) s tremi eklpamd. Članice I. razred, mladinke I. razred (liga moštvo in mladinke II. razred). Za zaključek se bodo CrnomelJ-čanke pomerile ie z reprezentanco Ljubljane, ki jo bodo aestav-Uale igralke kar itlrih rokometnih klubov: Svobode. Odreda, Pa-pirničarja in Slovana. Nedvomno bo to tekmovanje za ljubitelje rokometa velik dogodek, kajti obe reprezentanci imata motnost za dosego častnega rezultata. M-k njihovega vsestranskega dela pri vzgoji mladine družba z nobenim denarjem ne bi mogla poplačati. Prav te dni trkajo zopet na razna vrata, zlasti na občine. Občina Novo mesto je med tem že nakazala najnujnejša sredstva društvom Stupice, Otočec ob Krki, Novo mesto in Mirna peč. Vprašanje Je le, 6e so tudi druge občine opravile svojo dolžnost tlo društev. V kolikor Se niso, nej pohite po ziuuiem reku: Dvakrat da, krtor hitro da. Zavedati se morajo, da bodo ta sredstva najbolj Koristno naložena, namreč v korist telesnega in duševnega zdravja mladega rodu, v katerega sicer tako radi z neomajnim zaupanjem gledamo. K. .T. letos lahko priča kakemu plavalnemu dvoboju, kler bodo novomeške barve zastopali Pintar, Breščak. Berger, Lenart, Lapajne, Robarjeva ln ostali. Tudi mlajših nadarjenih plavalcev je precej. Ob dobrem strokovnem vodstvu ln z rednimi treningi si tudi od njih lahko še veliko obetamo. Marsikoga bo zanimalo, kako Je s plavalno šolo. Ze zadnjič smo zapisali, da je prijavljenih že blizu 70 pionirjev in pionirk, sedaj pa moramo dopolniti, da Je ta številka že preko 100. Zaradi velikega zanimanja bodo tečaj. Id se bo začel okoli 10, Julija, vo-dlU trije inštruktorji, ki Jih bo določila republiška plavalna zveza. Tečaji bodo trajali mesec dni, vsak tečajnik pa bo ob vpisu plačal vpisnino in šolnino, ki pa bo minimalna. Toliko o plavalni Soli, o podrobnostih bomo še poročali. Za zaključek Se nekaj besed O ostalih klubih Elana. Nogometaši so do sedaj počivali (po zaključku pomladanskega dela lige in prvomajskega turnirja), v krat» kem pa bodo spet pričeli z rednimi treningi ln tekmami. Namizni tenis je bolj zimski šport, toda tudi poleti ne Izgubi avojlh naj-vnetejših privržencev. Mladinci in pionirji se sedaj pripravljajo na republiški turnir, ki bo ▼ okviru festivala telesne kulture v Ljubljani. Tljn predstavniki ostalih klubov se bodo udeležili tudi športne parade, ki bo tiste dni v Ljubljani. Teniški in kolesarski klub še nista ustanovljena, pričakuje pa se njihovo formiranje ž* v teku tega meseca. Toda čeprav klubi še niso ustanovljeni, se ž« tuti, da nI več daleč dan ustanovnega občnega zbora in prvih tekmovanj. Tenisači na Loki že pridno trenirajo (zaenkrat še breg mreže), kolesarji pa so „ nedeljo priredili kolesarski izlet » v neznano smer«. Torej prve oblike zbliževanja bodočih klubskih tovarišev so že tu, upajmo da farno pri tem ne bo ostalo ln dl bomo že prihodnji mesec gledali prava tekmovanja. » r. m. Kokometaši in rokomelašice črnomaljskega Partizana so s« *t Bihaću postavili z dvema lepima zmagama. Na sliki: molka in ženska ekipa, med njima predsednik okr. odbora Ljudske teh« nike Nlko Belopavlovič, ki je bil med glavnimi organizatorji no«» vomeSko »ekspedicije«. 001122 Hvala vam, vzgojitelji i Dr. Vladimir Murko: Kako lepi m ti prvi poletni dnevi! Cvetoči bezeg diši in pokošena trava, sonce ;se vzpenja čedalje više-in zvečer utrlplje-jo lučke kresBiic. Lepi.so ti dnevi, in veliki: zapirajo-se vrata šol, izpraznile se bodo učilnice. To so dnevi, ko1;se mlađani končuje staro leto, ko prihaja počitek za glavice ln glave, ki so ae napenjale in belile nad knjigami in zvezki. Poletno sonce jih sprejema v svetlobo in prostost. Naj bo polna uživanja, polna odpočitka ln krepilne priprave za Jesen... SEVERIH. ŠALI Ali sem hotel to povedali? Ne, to Je le poetična uvodna misel. Mladi roji, ki se sedaj Tipajo iz šol, ne potrebujejo pohval ne vzpodbud. To Je sedaj njihov čas, pustimo jim ga. Nekaj drugega bi rad povedal, nekaj, kar se mi zdi sedaj ob koncu šole lepo in potrebno, še več kot potrebno. Zahvalil bi •e rad, v toplih in srčnih besedah, njim, na katere tako radi pozabljamo; njim, katerim pohvalo itako skopo delimo, čeprav Je zaslužijo veliko, in iskrene: Vzgojiteljem! Malokdaj Jih javno obdarimo a pohvalo, pa bodi od spodaj navzgor ali Od zgoraj navzdol. Ali Jih ne Vrednotimo prenckaterikrat Ie kot nameščence, ne pa kot tisto, kar predvsem so: kot vzgojitelje! To je njihova služba, radi poudarimo. Služba, seveda; aH pa bo učitelj ali profesor res dobro opravil svojo vlogo in nalogo, če bo delal samo po svoji »službeni dolžnosti«? Seveda Je ne bo, ln je ne more. Kajti pred ceboj nima stroja, nima aktov, Številk, načrtov, temveč dragoceno človeško vsebino: mlado bitje s svojim posebnim duševnim in miselnim svetom, brst, ki šele klije, cvet, za katerega Je treba poskrbeti, da bo nekoč rodil dober sad. In sleherno to mlado bitje, ki sedi v razreda pred njim, je samosvoje bitje, s posebnimi lastnostmi razvijajočega se značaja in duševnega obzorja. Učencev pred .seboj ne more tipizirati, saj more Imeti skoraj do slehernega posebni odnos, posebni »prijem« oblikor vanja tistih izrazitih, površnemu pogledu neopaznih potez, ki ie tvorijo fizionomijo »majhnega človeka« v- prvih ali mladostnika v višjih razredih. In učitelj je tukaj resnični vrtnar, ki goji ln neguje mlado drevesce; izredno veliko je od nJega odvisno, kako ho to mlado bitje nekoč Živelo svoje življenje, to pa seveda ni odvisno le od znanja, ki mu ga posreduje, ampak še od tistega svojstvenega vplivanja, M ga ima vzgojitelj ne samo na razvoj otrokovega uma, ampak tudi na njegovo vo-ljo In ves značaj. Ta vpliv deluje kasneje v življenju in zavestno ali podzavestna uravnava človeka. Stara modrost Je to, stara spoznanja, niti drobec novega nisem povedal, a včasih je. treba obujati tudi stare modrosti. Veliko uspehov dosegamo na vseh področjih, ponašamo se z njimi; so pa tudi vmes uspehi, ki Jih večkrat brez potrebe in čez mero napihujemo (včasih bi se radi le pobahali z njimi, včasih pa z njimi zakrili večje — neuspehe). Dajmo, poudarimo, razglasimo, sedaj ob zaključku šole, tiste manj vidne, toda tako velike, za naš mladi rod in za našo prihodnost odločilne iisjm-he naših učiteljev, profesorjev, vzgojiteljev! Dajmo Jim pohvalo in priznanje, ne v drobcih, ampak s polnimi prgišči. Zahvalimo se jim javno in s ponosno besedo za vse, posebno za tisto, kar dajejo mlademu rodu, tej naši prihodnosti, še isven »poklicne dolžnosti« in učnega programa, še za tisto, kar pri naših otrocih ne dosernjo le s svojim političnem področju izven šole, koliko je pri tem čiste požrtvovalnosti, pa se vendar še vedno dogaja, da vse neuspehe na vasi — nedelavnost mladinske organizacije, slabo organizirane gasilce pa SZDL in KUDe itd. še vedno tako mirne duše in brez očitka vesti naprtimo —■ učitelju ali učiteljici. Skratka, terjamo od njega več, kot zmore, navzlic svoji dobri volji in vnemi. S tem smo često radodarnejši, kot s pohvalo. Kakor da se bojimo, aH da K nam ne ljubi, upreti pogled tudi globlje, in radi presojamo po nebistveni površini... Da, hvala vam, vzgojitelji! Topla in iskrena hvala ca vse, kar dajete in nudite našim otrokom. Hvala v imenu staršev; vi ste kakor njihovi drugi starši in marsikdaj popravljate napake, ki jih v vzgoji zagreši- mo mi, kar priznajmo si. Hvala v imenu družbe, kajti iz nje in zanjo vzgajate nov rod, negujete mlado rast za srečo in blaginjo in radost socialistične domovine! Hvala vam za vse, kar ste v tem šolskem letu storili kot svojo poklicno dolžnost in kar ste storili ln opravili še posebej, z vzgojiteljsko ljubeznijo, s srcem! In za vse, kar ste med našim ljudstvom naredili za njegov razvoj in napredek, za vse, kar ste novega »turili za novega človeka in nov čas. Saj smo vam hvaležni, vsaj nekje v srcu. Teh nekaj besed pa naj to hvaležnost tudi javno izrazi. Spoštujemo va«, cenimo, se vam zahvaljujemo. Naj bodo po dolgih mesecih trdega, požrtvovalnega dela počitnice lepe, našim otrokom (saj so tudi vaši!) in vam! □ „Pleterski žolni?" RESSEL Tabor — veselje in zdravje mladine v počitnicah! Privoščimo ji obojega v polni meri In iz srca, da bo v jeseni močna in vesela spet stopila v šole. — Na sliki: »Taborniško veselje« — fotografija Jožeta Kovač i ča z Broda 24 pri Kostanjevici, ki je dobil lani na I. fotoamaterski razstavi Ljudske tehnike v Novem mestu 5. nagrado. V drugem romanu Železny pionyr (Praga 1947) sicer ple-terskemu bivanju ni posvečeno posebno poglavje po časovnem redu dogajanj, marveč je tamkaj le kratko omenjeno njegovo imenovanje za gozdarja v Pleterjah. Vendar je posvetil pleterskemu bivanju precej mesta v tretjem delu (Naprej brez jader), ki popisuje, kako so mu po deloma neuspeli poskusni voinji s Civetto (odpovedala je le slabo pričinjena cev v parnem stroju po voinji, ki je dosegla hitrost 6 milj na uro) nasvetovali, da zaradi svojega ugleda zapusti za nekaj časa Trst tn pač odpotuje za dva do tri mesece na inšpekcijsko potovanje — v Pleter je. »Zopet enkrat se napoti za delj časa v svoje gore in gozdove, da bi privoščil mfiio počitka glavi, srcu in čutom, da bi si nabral novih moči za nadaljnje delo, od katerega ga ne odvrne niti največji ne-iispeh niti sovraštvo ljudi.« Čudovit je opis pleterskih gozdov... »Tu, na tem mestu sredi deviške, veličanstvene narave, sredi šumečih, temnih gozdov polnih celo strahotne rom.ant.ike, polnih tajnih in strahovitih zvokov, zagonetnih luči in senc so nastali zametki številnih Resslovih tehniških načrtov.« V Pleterjah potem — po devetletnem presledku — oživlja prijetne spomine iz svoje mladosti in premišljuje zlasti o vseh načrtih, s katerimi je hotel dvigniti tedaj zanemarjeno gozdno gospodarstvo. Iz Pleteri) se vrača zopet v Trst, kjer ga čaka uradniško delo brez zasluženega priznanja. Severin je Še v knjigi Na prusečiku Evropy (na presečišču) izdani l. 1956 v Pragi in posvečeni zlasti Trstu ter Istri, v noveli Ceh orje brazdo opisal Rosslovo poizkusno vožnjo s Civetto, v Lidovem kalendahi za l. 1957 pa v noveli Poslednl inspekce zadnje Resslovo službeno potovanje, ki se je končalo 10. oktobra 1857 v Ljubljani. Severin je napisal še krajši strokovnim znanjem ln poklicno vnemo, ampak s svojo ljubeznijo in srcem. In priznajmo, da je tega veliko, tako veliko, da nekaterih izjem sploh ne moremo jemati v misel (saj tudi drugod tako zlahka in mirno zamolčimo še hujše izjeme). Zaslug naših prosvetnih delavcev, naših vzgojiteljev ne bomo napihovali — je to tudi področje, ki napihovanja sploh ne prenese, toda odkrito in častno jim priznajmo, kar jim Je priznali treba, hočem reči, radi jim to priznajmo tudi Javno, vsi: starši in družba, od zgoraj navzdol in od spodaj nazgor. In zavedajmo se, da je učiteljev osnovni poklic vzgoja otrok v šoli, njegovo drugo, Javno udej-stvovanje Je pa temo pridodano. Dobro vemo, koliko Je tega učiteljevega dela na prosvetnem in »Peli ste res od srca«... Mladinski glasbeni festival v Novem mestu in Mokronogu Okrajna šahovska reprezentanca Je v Kopru zasluženo premagala koprsko okrajno ekipo s 6:4 Ze zdavnaj je za nami 22. maj — praznik mladinske glasbe, glasovi mladih pevcev po naši domovini pa še niso zamrli. Toko je bil v nedeljo 2. junija dopoldne v dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu mladinski glasbeni festival novomeške občine, ki je pokazal, da tamkajšnje uči-tejstvo lepo skrbi za pravilno glasbeno-pevsko vzgojo našega mladega rodu. Da si smemo od novomeške pevske mladine tudi v prihodnje mnogo obetati, je pokazal že uvodni nastop cicibanov glasbene šole, ki je nenavadno čisto in z jasno izreko odpel tri pesmi. Zanimivo je bilo spremljati delo zborov ostalih stopenj, saj se je Novo mesto predstavilo še z dvema osnovnošolskima zboroma (nižja in višja stopnja), z zborom nižjih gimnazijskih razredov in z zborom mladink višje gimnazije, tako da smo na tem nastopu res lahko videli sadove smotrnega pevskovzgojnega dela na vseh stopnjah, od cicibanov do višje gimnazije. Za mestnimi pa niso hoteli zaostajati mladi pevci iz okoliških krajev: iz Prečne, Šmihe- la in Mirne peči, nastopil pa je tudi lepo ubrani mladinski tamburaški orkester iz Stopič. Vsi nastopajoči so pokazali skrbno pripravljenost, kar priča, da so se zborox>odje z vso resnostjo lotili dela, pri večini pa smo lahko občudovali tudi razvit smisel zd lepo vsebinsko podn jn nje. Skoda le, dajemnr-sikatero vrlino nastopajočih zborov zabrisala slaba akustika dvorane, ki nikakor ni primerna za tovrstne nastope. Težko bi se bilo odločiti, kateremu zboru naj damo prednost, zato je najbolje, da pritrdimo besedam vodje festivala tov. Ernesta Jazbeca, ki se je po končanem sporedu zahvalil nastopajočim za njihov trud in prizadevanje ter jim med drugim dejal; »Najbrž boste hoteli vedeti, kateri zbor je bil najboljši. Pa vam povem, da je najboljši zbor tisti, ki poje res od srca. Tako pa ste peli vsi, zato lahko vsak reče, da je najboljši*. Popoldne pa je bila podobna prireditev, čeprav V mnogo manjšem obsegu, v Mokronogu. Tu so se zbrali zbori nižjih gimnazij iz Mokronoga, Mirne in Sentruperta. Njihov nastop je pokazal, da imajo mladi pevci iz Mirenske doline nenavadno lepe, zvonke glasove, ki se pod rokami spretnih zborovodij urejajo v ubrano celoto. Vsi trije nastopajoči zbori so lepo izpolnili svojo nalogo, posebej pa je treba omeniti zbor iz Sentruperta, ki je pokazal že lepo stopnjo dovršenosti in zasluži zato vso pozornost. Verjetno so bili z doseženimi uspehi zadovoljni tudi sami zborovodje in njihovi mladi pevci. Želimo jim, da bi tudi v prihodnje nadaljevali zborovsko delo z enako vztrajnostjo in ljubeznijo kakor doslej in da bi jih pot vodila do novih, še lepših uspehov. Pavje Kalan Uspešna borba z malarijo Odkar za borbo proti malariji, ttorej prot,i komarjem, uporabljajo DDT so dosegli izre-d,nje uspehe. Pired voj.no je v Južni Evropi vsako letio »bolelo za malarijo okrog 4 milijone ljudi, danes je" ta številUfca izpod 100.000. V Grčiji je število boLniiikov (na leto) padlo od 1 do 2 milijona ns 408 prinMirov (lota ma), v IbaMji pa s0 -bali leta 1'95S le (trije primeri malarije (pred vojno do 400.000 na leto). roman, obsegajoč okrog 160 strani, ki obravnava izključno Resslovo življenje in delovanje na Dolenjskem. Naslov se glasi V Ulyrskyh hvo-.dech V ilirskih gozdovih) ali tudi Svitčnl v pralese (Svitanje v pragozdu;) verjetno bi ta knjiga najbolj zanimala naše bralce, ven- zdarski službi na Dolenjskem, predvsem premerjanje gozdov in cest ter pogozdovalno delo, ki ga je Ressel po najnovejših mojih odkritjih res vodil po nalogu samega ilirskega gu-bernija. Skoda, da pisec Dolenjske verjetno ne pozna, ker sicer ne bi omenjal pinij pri Originalen Resslov načrt ladijskega vijaka dar doslej pisec ni imel sreče, da bi našel zanjo založnika, češ da jih naši gozdovi ne zanimajo. Verjetno bo prihodnje leto izšel slovenski prevod enega izmed prvih dveh romanov, ki se večinoma dogaja v slovenskih krajih in mora zato naše ljudstvo zanimati, ne glede na to, da je skrajni čas, da se Slovenci oddolžimo Se-verinu s prevodom. Prav tako bi bilo zaželeno, da bi Čimprej izšel novi češki roman o dolenjskih gozdovih in doživel prav tako slovenski prevod; saj s temi romani pisatelj seznanja češki narod z našim ljudstvom in našimi kraji, ki jih je dobro spoznal. Po dveh SevertnoviH romanih je prišel i. 1953 Zdenčk Pluhaf z romanom Bronzovd spirala, ki je prikazal življenje in delo Josipa Ressla na prav toko zanimiv in um,etniški način, vpletel pa še več ljubezenskih zgodb iz Resslove mladosti na Dunaju in tudi pričetek njegove ljubezni do prve žene — v vinogradu v Novem mestu. Kot inženir je posvetil tudi nekaj več pozornosti njegovim iznajdbam, zlasti nastajanju sicer danes že skoraj pozabljenih iznajdb, ki jih je Ressel iznašel poleg ladijskega vijaka. Bivanju v Pleterjah je posvetil $0 strani. Zldsti obravnava Resslovo službeno razmerje do šefa Matza in njegovo prizadevanje za najrazličnejše izboljšave v go- Novi naročniki našega lista Breznik Slavko — Sela; Pišter Štefka — Ljubljana; Nagel Jožefa — Gor. Kartel jevo; Žagar Marija —- DoL Karte l Jevo; Muhič Jože — Daljni vrh; Zorko Anica — Stari grad; Mavsar Ivan —• Semič; Pust Franc — Vrhtrebnje; Hočevar Mihael — Sela pri Sumberku; Crnič Mirko — Peč; Jakša Jože — Surdulica; Jarm Franc — Bove«: Kek Janez — Novi Sad; Kočevar Jože — Skofja Loka; Kralj Alojz — Aleksinac; F oži F Drago -- Ti tog rad; Sevnlk Olga — Zabukovea; Stari« Vide — Snbotica; Gram« Relri — Vin ji vrh; Ramuta Frano — U. S. A. Novem mestu, reke Krke, ki se poganja (od Pleterij) v slapovih in kaskadah navzdol proti Novemu mestu. Prepreč-Ijiva tudi ni njegova smer potovanja Pleterje-Motovun skozi Ljubljano, Ilirsko Bistrico in Opatijo. Sicer takšne malenkosti ne smejo pokvariti ugodnega vtisa, ki ga mora napraviti knjiga na češkega in tudi našega čitatelja. Navedeni podatki nam kažejo, kako so po zaslugi Resslove iznajdbe lepi dolenjski kraji našli svoje mesto tudi v tujem slovstvu. Okrogle LEPOTICA PRI ZDRAVNIKU »O, gospodična, vi ste pa polni očarljivosti!« »Hvala bogu! Bala sem se, da gripe!« RADOVEDNA STENICA Vratar je v hotelu vpisoval gosta, ko na vsem lepem prileze po vpisni knjigi stenica. »Tristo zelenih!« pravi gost, »saj sem videl že veliko stenic, ampak tako radovedne kot je ta. Še ne. Zlomefc ti pride kar v knjigo pogledat številko sobe, v kateri bom spal!« MODERNI OTROCI Pri Korenčkovih so dobili punčko. »No, PeterČek, poglej sestrico!« pravi oče ponosno petletnemu sinku in ga popelje h koSku. Peterček nekaj časa gleda sestrico, nato pa reče očitajoče očetu: »Seveda, za tako otročarijo imata z mamo denar, za UKV radio pa ne!« NERODNA VABA »Seveda, neroda,« pravi ribič svojemu tovarišu, »svoje črve imaš v škatlici za globin, potem se pa še čudiš, če si danes ujel namesto ribe it tretji čevelj.« **■ »Dober« začetek 53. »Ne pojdem z vami!« je zakričal tedaj Gregec na ves glas, da so se vsi ozrli vanj in je eden izmed stražarjev pri ognju vstal. »Ne pojdem, raje skočim pod konje aH v prepad. Janičar ne bom!« Turek se je nehal smejati. Obraz mu Je postal zamišljen, včasih se je ozrl po goščavi. Mračilo se je. Ko se Je Turek znova ozrl proti cerkvi, je videl, da se bliža gruča utrujenih tovarišev. Odločno je sluičil na konja. Preden je odjezdil, ae je sklonil k Gregcu in dejal: »Beži!« Oster sunek je prerezal vrv. Gregec Je potegnil z rokami in videl, da ee lahko premika. Skočil je v goščavo. Za seboj je slišal Andražev klic. Butnil je v grmovje, v drugo, nato se je ustavil. Poslušal je. Nihče ni šel za nJim. , * , i 1 .' j '»rv 1 54. Bil je prost. Najprej ga je obšla razposajena veselost. Pamet pa mu je velevala, naj se skrije. Povesil je glavo. Spomnil se je dolge poti od Fri-kraja In vsega trpljenja. Andraž, kaj Andraž! Zanj zdaj ni bil več grajski oskrbnik, bit je eden nesrečneže?, ki so bili privezani za konje. Potem se je spomnil na očeta in zlobna misel ga je sprele-tela: naj oskrbnik ostane kjer je! Vsa zemlja pod Nadliškim se bo oddahnila. Nato pa se je znova spomnil matere ln strica Ahaca in začel leztl skozi grmovje. Pogledal jr skozi veje. Straža je še vedno sedela pri ognju. Oskrbnik Andraž je vstal, iztegnil roke in strmel v goščavo. Gregec je pozabil vse trpljenje in skoči! k nJemu. »Fant!« je krik n U oskrbnik in globoko vzdlhnil. 55. Gregec je počeni! in mu naglo začel odvezovati vezi. Premrl} prsti niso imeli dovolj moči. Oskrbnik je napenjal roke. »Ne gre!« je obupno ječal ,-Gregee ln ae oziral proti ognju. Oskrbnik Andraž je z vse močjo napel roke. Na stisnjenih ustnicah se je pokazala pena, Gregec Je hitel odvezovati, toda bilo je, kot da traja celo večnost. Oskrbnik se je še vedno napenjal. Nenadoma so vezi popustile. Oskrbnik je bled spustil okrvavljene roke k izmučenemu telesu in se opetekel, kot da mu Je slabo. Gregec mu je ta čas rezvezoval vezi na nogah. Vse prepočasi. Končno je bil prost. Z itek kasneje je Andraž že oživel ln siknil: *D» bi seda*« Upol Mih ' 56. Andraž ac Je spustil k prvemu ujetniku In začel spretno trgati vrvi. Toda bilo je že prepolno. Turki ob ognju so se dvignili. Zdaj je nekdo zakričal. Andraž je uzrl šepavega Turka, kako je lezel če« ujetnike In mu grozil z mečem. Poskočil je, toda utrujene noge ga niso držale. Klecnil je lo v Istem trenutku začutil po rami udarec In pekočo bolečino. Zbral je vse moči in se pognal v grmovje. Zadeval se je ob veje, se lovil za debla in težko sopel. Nekdo Je nekajkrat zakričal za nJim, umikal se je kriku in ril v najhujšo temo. Potem se Je spomnil Gregca ln posluhnil. Tik za nJim se je nekdo plazil skozi grmovje. Poklical je polglasna »Jaz sem,« je zahropel Gregec in se sesedel med grmovje.