V Julonu so izdali obveznice z vgrajeno valutno klavzulo
Vse do konca novembra je mogoče v delovni organizaciji Julon kupiti obveznice v vrednosti 250 in 500 zahodnonemških mark, vplačljivih v dinarjih. Te obveznice so namenjene predvsem njiho-vim delavcem, za zunanje kupce pa je število omejeno. Čeprav piše na obveznicah, da gre za posojilo, ki naj bi se potabilo za širitev proizvodnje, pa je, kot je povedal direktor Julona Dušan Šešok, osnovni namen njihove izdaje povečati pri zaposlenih občutek pri-padnosti kolektivu. Delavce naj bi nakup obveznic navajal k bolj-šemu delu in večjemu zanimanju za poslovanje podjetja. Delavci Julona lahko obveznice, izdali so jih v vrednosti milijon DEM, kupujejo že od 22. septembra, za zunanje interesente pa so na voljo od 29. septembra daljei
Kot so povedali v Julonu so pogoji tega razpisa izredno ugodni, že v prihodnjem pa uteg-nejo biti spremenjeni na slabše. Zato ni čudno, da je tudi drugje v Jugoslaviji precej zanimanja za njihove obveznice. Amortizacijski načrt predvideva 12 odstotne letne obresti, ki bodo skupaj z glavnico izplačljive v desetih polletnih ena-
kih obrokih. Prvi kupon je vnovč-ljiv že 1. junija prihodnje leto, zadnji pa 1. decegibra leta 1994. Tako bo lastnik obveznice za 250 DEM dobil na koncu 339,7 zahod-nonemških mark, izplačljivih v di-narjih, lastnik obveznic za 500 DEM pa 679 mark.
Julon je bil prva delovna organi-zacija v Jugoslaviji, ki je izdala
obveznice z vgrajeno valutno klav-zulo, vendar je za to potrebovala soglasje zveznega sekretariata za finance, saj je bil novi zakon, ki omogoča izdajo vrodnostnih pa-pirjev le vrsie, sprejet kasneje. Konec septembra je bil v Julonu tudi posvet o vrednostnih papir-jih, kjer je bilo slišati, da namera-vajo izdati obveznice še nekatere druge slovenske delovne organiza-cije.
Ker je izdaja obveznic novost v naši občini, nas je zanimalo, kaj o tem menijo na izvršnem svetu. Predsednik izvršnega sveta Miro Sotlar je v zvezi s tem povedal:
»Izdaja obveznic v Julonu je zgled, ki bi ga kazalo posnemati. Modro je, da so se odločili za obveznice in ne za delnice, saj za njihovo izdajo še ni sposobna no-
bena firma. Zaradi nezaupanja ljudi bi bil to prehiter korak. Te obveznice pomenijo za Julon velik prodor v jugoslovanski prosior; dokazal je, da mora biti podlaga za vlaganje in izplačevanje trdna va-luta. To je izziv in spodbuda za druge organizacije, da se tudi pri njih lotijo take akcije. Julon v tem trenutku posluje dobro, to seveda vleče zunanje interesente. Če pa je podjetje v slabem položaju, je taka akcija vprašljiva. V kratkem bo obveznice izdala tudi Avtomon-taža iz Ljubljane in to bo prikaz, kako se tako dejanje obnese v firmi, ki posluje slabo.
Tak način izdajanja obveznic bi bil zelo dobrodošel tudi v majhnih delovnih organizacijah, kjer sicer delavci občutijo večjo pripadnost kolektivu kot v večjih, vendar bi s tem hitreje zbrali denar za uvaja-nje novih programov. Vendar pa bi morale delovne organizacije, ki se-bodo odločile za obveznice, to dobro premisliti, da ne bi s pre-nagljenim ravnanjem povzročile slabo mnenje o vrednostnih papir-jih te vrste med ljudrrii. Lahko pa seveda delovna organizacija s ta-kimi obveznicami ugotovi, kaj lju-dje mislijo o njej; to je lahko dobra naložba v ugled firme. Kazalo pa bi razmisliti o drugačnih obvezni-cah, na primer takih, kjer bi se v polletnih obrokih izplačevale le obresti, ne pa oboje, glavnica in obresti, kot sedaj.«
D. J