Razen stvarnega in osebnostnega vrednočenja pa moramo razlikovati šc nabožno ali svctostno vrednočenje. Tu gre za podobno vtisno pa presojevalno stran in odgovarja prvi molitev, drugi pa češčenje, ki pa nimata pravega negativnega odtenka (nepolarno vrednotenje!}. Z molitvijo edinstveno osebnost zopet takorekoč le zase- obožujemo ter posvetujemo in šele češčenje nam prikazuje njeno svetost v luči vesoljne obveznosti.	(Dalje t
Vzgojitelj sam bodi znanstveno in vzgojeslovno visoko naobražen iu nravstven človek, (Sv, Jeronim.)
H.ahoAnjx ku&tuha
Proi. Ema Deisinger
Psilia slovenskega naroda
Naj mi bo dovoljeno navesti vsaj eno z Gorenjske:
(Nadaljevalne.)
Mi smo nocoj k vam prišli Novo leto vam delit. АГ je sveto, novo leto!
Kaj č'mo pa možem delil? Jim belo hoč'mo lilijo. АГ je sveto, novo leto! To ni nobena lilija, to je roža sv. Jožefa!
Kaj č'mu pa ženam delit'? Jim rdečo boč'mo rožico. АГ je sveto, novo leto! To ni nobena rožica, to je Devica Marija.
Kaj črno pa fantom delit'? Lepo dišeči rožmarin.
Al je sveto, novo telo! Го ni noben dišeči rožmarin, to je Jezus, Marijin sin.
Kaj č'mo pa dekličem delit ? Prav lepi venec rožnat. A!' je sveto, novo leto! Sama Marija ga je spletava, fantom, dekličem darovava. АГ je sveto, novo leto!
Kaj č'mo pa dubovnam delit'? Jim bel'ga č'mo golobeiča. АГ je sveto, novo leto! To ni noben golnbčič bel, to je sam tolažuik sveti Duh. АГ je sveto, leto novo.«
Bolj posvetne vsebine pa je sledeča, obče znana novoletna koledni.ska pesem:
Oj, kole-kole-koledo. Leto lepo mlado! De bi prav veselo blo, imelo mastno brado! Oj kole-kole-koledo!
Oj kole-kole-koledo,
Leto lepo mlado!
Da b' vsak dan prinašalo
nam v hišo božjo gnadol Oj kole-kole-koledol
Oj kole-kole-koledo, Leto lepo mlado! De b' nam pomnožilo našo ovčjo sta do! Oj kole-kole-koledo!

üj kule-kole-koledo, Leto lepo mlado! De b' vinčece sladko nam poro silo brado! Oj kole-kole-koledol
Oj kole-kole-koledo, Mlado ielo novo! Dej Bog, de vsi pridemo tja u nebo sveto! Oj kole-kole-koledo!«
Sv- Trije kralji
Slovenske jaslice so za slovensko ljudstvo ne samo verskega, ampak tudi narodno-kulturnega pomena; saj razgrinjajo košček slovenske zemlje pred nas, ob njih je zbrana kmečka družina v božjem miru, pred njimi pojo koledniki, sosedje jih hodijo gledal in občudovat, nad jaslicami pa plava golob, obešen za tanko žico; vse to daje slovenski kmečki izbi še posebno domačnost in harmonijo, — te slovenske jaslice dobe na ta praznik tudi svele Tri kralje. Postavijo jih v jaslice pred hlevček v primerni razdalji. En kralj je na konju, drugi ima kamelo, tretji pa slona. Z jaslicami je zavržena božična podoba. Jaslice so postavljene do svečniee, na svečnieo jih pa podero.
Na btljo praznika sv. Treh kraljev pokade in pokrope vse prostore v hiši, takisto kakor na božič, na notranjo stran vrat pa napišejo s kredo začetne črke imena sv. Treh kraljev, zraven pa pristavijo tudi letnico, kakor kaže sledeči zgled:
19 -j- G + M I ü 1 41.
Napis ostane do drugega leta.
Ker se na svete Tri kralje zaključijo toli opasne volčje noči, se hočejo ubraniti zimskih pošasti, ki razgrajajo to noč in skušajo kar največ škodovati, zlasti Mora, z gotovimi znamenji. Krščansko znamenje sv. Treh kraljev ima to moč, kakor tudi blagoslovljena voda in kadilo.
Ponekod po Gorenjskem so delali svojčas na dveri kravjega hleva ludi znamenje zoper Moro, ki ima takole obliko:
it
Celo prašičem v svinjaku zarežejo to znamenje ponekod v korito, kajti strah pred Möro je bil svojčas izredno živ med ljudstvom.
Na sv. Treh kraljev dan se razreze ludi poprlnik. Kdor hoče posebno močan biti, mora na sv. Treh kraljev dan od sedmih hiš poprtnik jesti. Zaradi lega imenujejo poprtnik ludi »močni kruh«. Л noža pri rezanju kruha nc smeš polagati tako, da bi ostrina kvišku stala, sicer si na njej zli duh kremplje brusi.
Po Gorenjskem je tudi običaj, da dekleta na sv. Tri kralje med fante delč tako imenovani «k raj ček", to je triogelni podobnjak ali »mali kruhek«, ki ima razne okraske iz testa,
Zvečer pa prihajajo koledniki, trije dečki, oblečeni v dolge bid je, z zvezdo na glavi, predstavljajoč sv. Tri kralje, ki jim ljudstvo pravi ^kralji-larji«, voščit in pet.
Češčenjc sv. Treh kraljev je po vsej Sloveniji, ne samo po Gorenjskem zelo razširjeno. Ljudstvo veruje, da pridejo sveti Trije kralji povedat smrt onim, ki jih časte.
Slovenski kmet gleda tudi na biljo lega važnega dne na vreme, prerokujoč:
Ako na sv. Treh kraljev dan jasen bo, za dolgo zimo hrani seno,
Ako na sv. Treh kraljev mesec rasle, bo vsemu cena poskočila, ako pa takrat mesec pojemlje, bo dobra letina in cena bo padla.
Svečcnica
2, februarja [svečan a)
Mrzla zima, dolge ledene sveče vise od streh in strešnih žlebov. Ne imenuje se zastonj drugi mesec leta po taki pokrajini, pa tudi praznik Marijinega vpeljevanja se imenuje Svečnica. Na ta dan blagoslovijo v cerkvi sveče.
Pred cerkvijo se vrste stojnice sveč. Niso navadne sveče, kakršne prodajajo po trgovinah v običajnih dnevih, temveč pravi ljudskostni, lepo okrašeni izdelki s podobami raznih svetnikov. Vtisnjene so le podobe iz raznobarvnega voska v sveče, vsaka podoba je zlato za okvirje na v sveči. Poleg teh so tudi take sveče, ki so spletene v vitice in se odvijajo kakor volna iz klopke; imajo obliko molitvenika ali mašne knjižice, na pokrovcu pa je takisto vtisnjena zlato zaokvirjena voščena svetniška podoba.
Blagoslovljene sveče doma shranijo za primer hude ure, pa ludi, če kdo umira. Svetili umirajočemu z blagoslovljeno svečo je po vsej Sloveniji trdno ukoreninjen običaj. Sveča je prispodoba človeškega življenja, ki izgoreva kakor sveča, dokler se vsa ne použije in ne ugasne,
S svečnico se zaključi koledovanje. Lepo število Marijinih ko-ledniških pesmi prepevajo po Gorenjskem.
Zimsko sonce na svečnico preslabo greje, sproti taleči sneg se spreminja na strešnikih v prave kapnike, ki kakor tenke sveče vise navzdol. Takemu vremenu oz. soncu na svečnico slovenski kmet ne zaupa in pravi:
Bolje je volka v hlevu imeti, kakor se na soncu svečnice greti.
Njegova vremenska napoved na svečnico se ludi sicer glasi:
Ce na svečnico deži, skoraj pomlad se glasi.
Če na svečnico prej kapne od strehe kakor od sveče, bo dobro leto.
Ce svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi,
Na svečnico pride medved iz brloga gledat vreme; če je megleno, ostane zunaj, če pa sonce sije, še enkrat zaspi.	[Dalje.)