ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII_ 26. JULIJA 1931 2. avgusta_ŠT. 30
LEPOTE NAŠE SLOVENSKE ZEMLJE: LOGARJEVA DOLINA
246
Velika požarna katastrofa v Loški dolini
Pred tremi leti je pogorela v Loški dolini do tal vas Gor. jezero, v nedeljo, dne 19. p. m. je pa zadela nesrečno dolino nova, strašna požarna katastrofa. V vasi Nadlesk je namreč jxigorelo 22 hiš in 40 gospodarskih poslopij: škode je okroglo 3 milijone Din. Da je zavzel ogenj tak strašen obseg, je vzrok zlasti pomanjkanje vode, kajti za neobhodno potrebni vodovod se bori vsa dolina že dolgo let zaman. Čimvečja pomoč prizadetim jc nujna.
Spodaj: Narodna banka — varhinja naše valnte. Pred kratkim sc jc v vnovič izredni občni ziior naše Narodne banke, ki je izpremenil njena pravila v zniis-lu zakona o stabilizaciji dinarja. Po novem zakonu mora namreč banka skrbeti ža stabilizacijo našega denarja. Na sliki je videti guvernerja Juriija Bajlonija (1), glav. ravnatelja Protiča (2), častnega guvernerja Jurija VVajferta (3); bivšega fin. min. in podpreds. belgr. borze Stojadinoviča (4) in predsednika PAB Markovića (5).
Ivan Moliorič, eden najodličnejših slov. gospodarskih strokovnjakov, ki je bil po upokojitvi dr. Windi-scherja imenovan za gen. tajnika naše Zbornice za tig. obit in ind.
Sfarosta slovenskih koroških borcev, Fr. Grafenauer (1) je obhajal nedavno svojo 70-letnico in poselil ob tej priliki tudi Ljubljano, kjer je bil prisrčno sprejet. Na sliki ga vidimo v družbi dr. V. Rožiča, nekdanjega tajnika celovške SKSZ.
Naši ameriški rojaki za beatl-fikacijo škofa Barage.  Naši ameriški izseljenci so začeli ' zlasti lani veliko gibanje, da i se  proglasi  Baraga,  apostol Indijancev za svetnika^ Skoro i po  vseh  ameriških  državah ; organizirajo naši rojaki v to \ svrho posebne shode Ln slovesnosti, zlasti pa v državi Mi. chigan  in  v  njenem  mestu \ Marquettu, kjer leži pokopan Baraga v družbi še dveh aru- |
Ših slovenskih amer. škofov. : lika na levi nam kaže mar- ' quettskega   škofa   P.  Nuss-bauma,   četrtega   naslednika velikega Barage, kateremu jej izročil msgr. A. J. Rezek (glej sliko na desui) ob priliki velikih    tamošnjih    Baragovih i slavnosti    spomenico    amer. ] Slovencev za Baragovo beati-fikacijo.
247
Za beatiflkacijo škofa Barage.
K velikemu zborovanju na Brezjah zadnjo nedeljo.
Ponovno smo v našem listu ze objavib sliko velikega apostola Indijancev, škofa Barage in poudarjali njegovo delo. Med ameriškimi Slovenci se je pa začelo zadnja leta veliko gibanje, da bi se proglasilo ne-IKjzabuega Barago za svetnika. Po mnogih slovenskih župnijah so se vršili v to svrho veliki shodi, s katerih prinašamo danes nekaj slik in na katerih so nastopali tudi odlični cerkveni dostojanstveniki in poveličevali Baragove zasluge. V nedeljo se je pa vršila v to svrho velika spominska svečanost na naših Brezjah, katere so se udeležili tudi naši ameriški bratje, ki se mude že več tednov ined nami. K,nezoškofu je bila izročena spomenica tisočglavih vernih množic, ki so romale k Mariji Pomočnici. Dal Bog, da bi dobili po naših cerkvah kmalu Baragove in Slomškove altnrje. :
Clevelaudski škof Schrembs, ki jc lansko jesen govoril na veliki Baragovi proslavi v Clevelandu. Spodaj : p. Kaz. Zakrajšek, zaislužni organizator amer. Slovencev in preds. Rafaelove družbe.
škof Walsh iz Du-lutha (Amerika), ki je imel neda^v-no angleško pridigo na Baragovi proslavi v Eve-lethu   (Amerika).
Spodaj:
SOdilon Hajnšek .F.M., slavnostni govornik na mnogih Baragovih proslavah med na--iimd amer. izseljenci.
Pogled na del Baragove   razstave,
ki se je vršila lani v Lemontu (Amerika).
Spod a j ; Baragova cerkvica sv. Odre-šenika na Eagle Harbor, Amerika.
Pred Baragovo proslavo v veličastni slov. cerkvi sv. Jožefa na Calumet, Michigan.
Na levi: Množice naših slovep. izseljencev poslušajo govornike na proslavi Baragove stoletnice na Eagle Har-boru, Mich. (Amerika), kjer so vložili verniki tudi prošnjo za beatifi-kacijo škofa Barage.
24S
249
Slovenska Švica: Solčava in Logarjeva dolina
Avstrija je bila naši zemlji mačeha. Kjer je le mogla, jo je zapostavljala. Zato je ostalo toliko naših naravnih krasot nepoznanih, ker so bile zaiadi pomanjkanja cest za promet nedostopne. Tako je razumljivo, zakaj tako dolgo skoraj nič nismo vedeli o krasoti Logarjeve doline, tega bisera med našimi alpskimi lepotami. Šele pred nekaj leti so zgradili do nje cesto in od tedaj spadla Logarjeva dolina med najbolj priljubljena letovišča v naših Alpah. Saj nadkri-Ijuje po svoji lejwti skoro vse alpske doline. Znani francoski geolog Ami Boué, ki jo je obiskal 1. 1833., je celo mnenja, da ji v Evropi ni enake vse tja do skalnatega cirkusa Gavarnie v Pirenejih.
V Logarjevo dolino pridemo ali čez Kamniško sedlo ali pa iz Sa-vinske doline. Dnevno vozi tja avtobus iz Celja in ipošta iz Šmarl-nega ob Paki. Zadnja samo do Solčave. Če nas je večja skupina, pa že naprej naročimo Urhov odprti avtobus iz Solčave, da z njega tem lažje občudujemo to obilico lepote, ki jo je Bog razlil na Gor. Savin-sko dolino. Bistra kristalno čista Savinja, ki drvi navzdol, ogromne proti nebu štrleče pečine, tesni, ki že itak ozko dolino zožujejo, da je v nji komaj prostora za Savinjo in v skalo vsekano cesto — vse lo dela našo pot silno romantično. Nekako sredi med Lucami in Sol-
čavo se gotovo ustavimo pod Iglo pri edinstvenem »Presihajočem stu-dencu<, i'z katerega vsakih 11 minut v močnem toku priteče voda, na kar studenec usahne, dokler se pojav zopet ne ponovi.
V Solčavi, ozko stisnjeni med strme gozdnate hribe, obiščemo morda gostoljubnega g. župnika Šmida, ki nam bo pokazal solčavsko spominsko knjigo, kjer beremo marsikako znamenito ilne, med drugim tudi Slomškov rokopis. Od Solčave imamo le še 4 km slikovite poti po divje romantičnih soteskah in na mah se nam v vsej svoji lepoti odpre Logarjeva dolina, široka, vsa bujno zelena, na levo in desno z gozdovi in planinskimi pašniki porasli hribi, v ozadju pa v polkrogu venec skalnatih grebenov Kamniških planili z Ojstrico, Planjavo, Kamniškim sedlom in Brano.
Za bivanje v dolini je zdaj kar najudobneje poskrbljeno. Najboljšo postrežbo dobiš pri Logarju, največji hotel je Plesnikov in tudi Planinsko društvo zida poleg Til-lerjeve koče nov hotel. Če pa želiš miru, si naroči sobo pri Podbrež-niku ob vhodu v Logarjevo dolino. — Da je oskrbljeno tudi za duše leloviščarjev, so po prizadevanju solčavskega kaplana Kolmana, ki se zelo trudi za napredek tujskega prometa, postavili v dolini turi-stovsko cerkev. Zdaj pa stavijo blizu cerkve salezijanci počitniško kolonijo za svoje fante.
Logarjeva dolina, v ozadju (od leve na desno)  Ojstrica,  Planjava, Kamniško sedlo in Brana.
Solčava s pogledom na Olševo in Sturmovo peč.
Spodaj : Miloš Smid, zlatomašnik   in župnik v Solčavi, »štaj. Aljaž< injenovan.
Sv. Duh nad Solčavo z Olševo, kjer se nahaja znamenita Potoška zijalka (X).
Logarjev ala z mamo, po katerem ima dolina tudi ime.
Na levi: Nova turistovska cerkvica Kristusa Kralja v Logarjevi dolini, ki bo
v kratkem blagoslovljena.
Pogled na Savinjske Alpe z Olševe, na levi Logarjeva dolina, na desni Matkov kol.
Slap Rlnkc na koncu    Logarjeve doline.
Spodaj : M. Podbrežnik,
ugleden posestnik v začetku Logarjeve doline, ki je daroval salezijan. Mladin, domu v Ljubljani svet za počitn. kolonijo.
Zaključek Logarjeve doline z novim Plesni-kovim hotelom, na levo v ozadju Ojstrica.
Solčavski občinski odbor z županom P. Poličnikom (X) v sredini.
Na desni: Idila z domačega dvorišča nad Logarjevo dolino.
(Večino slik za to serijo     g. kaplan Kolman iz Luč.)
250
Malo znani narodi
Večkrat beremo, da so z zemljevidov že skoro popolnoma izginile bele lise, to so nepreiskana ozemlja, toda razni drzni učenjaki nam vendarle še leto za letom odkrivajo nove tajnosti tujih delov sveta, kajti čeprav poznajo zemljepisci že vsaj glavna pogorja in tek rek, je pa zlasti v etnografskem pogledu še toliko zanimivih in važnih tajen, da ima še več rodov zemljepiscev dovolj dela.
• Spodaj: Mati poglavarja rodu Svasi   pričakuje   v   svojem   »polnem ornatu«  obiska tujih odposlancev in s tem združenih slavnosti.
Trijo poglavarji rodu Zulu (od leve iin desno: Silimana, Siposi iii Bagubu) nastopijo pri svečanostih v Natalu z vsem svojim razkošjem.
Jezdeci rodu Basuto (v južni Afriki) so sicer že začeli sprejemati evropsko nošo, toda svojim pokrivalom so ostali še vedno zvesti.
Spodaj: Ples ima pri primitivnih narodih povsod jako važno vlogo, tako v verskih običajih, kakor tudi pri zabavah in slovesnostih. Naša slika nam kaže ples rodu Hoe (Kano, Nigerija). Med plesom mečejo v zrak loke in jih potem zojK-t spretno love.
Boj in lov sta pri primitivnih narodih Se vedno glavni posel moža, dočim morajo žene skrbeti za vse drugo. Če ni resjiičnega boja s sovražnikom, pa uprizarjajo v zvezi z raznimi slovesnostmi bojne plese. Zgornja slika nam kaže tak bojni ples rodu Svasi (južnovzhodni Trans-val v Južni Afriki).
251
Otvoritev novega španskega parlamenta
Dne 14. p. nj. popoldne se je po tolikih letih diktature končno zoipet sešel novi republikanski španski parlament, v katerem imajo liberalni republikanci in socialisti veliko večino. Jasnejših obrisov njegovega dela za enkrat še ni videti, čakajo ga pa ogromne naloge i.n le če jim bo kos, bi utegnil obvarovati deželo še pred liujšimi notranjimi pretresi. Spodnja slika nam kaže predsednika provizor. vlade, Aicalo Zamoro,
ki govori otvoritveni govor. s
Nemški kancler Briining (I) in zun. min. dr. Cnrtius (2), ki sta vodila v Parizu in Londonu razgovore z velesilami v svrho gospodarske sanacije Nemčije.
i\a dosili: Skrajna nervoznost na svetovnem denarnem trgu. Gospodarska stiska in bančni polomi v Nemčiji so globoko vplivali tudi na druga svetovna denarna tržišča in zlasti po zapadnih državah je videti veliko nervoznost. Slika na desni nam n. pr. kaže zastopnike raznih angleških bank, ki drve iz angleške narodne banke, da čimprej obveste svoje zavode o tekočih ukrepih angleške denarne centrale. Spodaj: Lerroux, španski zunanji minister in voditelj španskih radikalnih republikancev, ki je danes očividno najpopularnejši španski politik.
Na desni: Sivolasi borec za avtonomijo Katalonije, polk. Macia, ki je pri volitvah sijajno zmagal, zahteva federalizacijo Španije. Spodaj: Ogromno zborovanje za splošno razorožitev v Londonu. Govori Baldwin, /a njim pa sede lord Gecil, Lloyd George in Macdonald.
252
Športni vestnik
Plavalni sport se razvija v Sloveniji od meseca do meseca lepše in povsod gradijo ali pa vsaj mislijo na moderna kopališča. Lani in letos je bilo otvorjenih že 6 lepih kopališč, katerim se je pridružil naš Kamnik, eno najstarejših slovenskih letoviščarskih mest. Tamošnja mestna občina se je dobro zavedala potrebnosti take naprave za tujski promet, zato se ni ustrašila velikih stroškov zanj, ker ve, da se ji bodo gotovo povrnili. Velikih zaslug za zgradbo kopališča ima pa poleg župana Kraterja tudi g. okrajni načelnik in predsednik Tnjsko-prom. društva dr. Ogrin.
Akad. kiparja Žuneta Jurkovita dekorativna iu monumon-talna polovica, (Karikatura H. Smrekarja.)
Prizor IZ propagandne vvatcrpolo tekme v novem kam* niškem kopališču.
Na desni: Pogled na novo kamniško kopališče v trenutku otvoritve, dne 12. p. m.
Spodaj: Prizor z nepozabne nogometne tekme Ilirija-.Hajduk, ki se je vršila 19. p. m. in se je končala z uspehom 3:3. S to igro je Ilirija precej popravila svoje neuspehe v letošnjem liginem tekmovanju.
Na levi: Lampretova (Ilirija), na.ša
najboljša plavalka. Spodaj: Skupinski skok z 10-meter-skega   stolpa,   ki   so ga   izvajali Srebrnič, Trost in Strnad.
Na levi: Tekme za plavalno prvenstvo Slovenije, so se vršile 29. in 26. t. m. v kopališču Ilirije. Letošnje tekmovanje je bilo tem pomembnejše, ker so prvikrat nastopili tudi izvenljub-Ijanski klubi. Kamnik in Novo mesto sta poslala k tekmam, kar imata. Ni bilo dosti, toda če pomislimo, da so tamkaj šele pred kratkim začeli gojiti plavanje kot sport, je ta nastop vse hvale vreden. V seniorskem plavanju si je priborila Ilirija 330 točk v juniorskom pa 323 točk. Primorje pa v sen. 71. v jun. pa 103 točke.
Na levi: Diaško Vilfan   (Primorje), naš najboljši plavač.
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznih slik dovoljen le s privoljenjem uredništva