Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov Matej Šekli Ključne besede: glagolski vid, besedotvorje, pomenoslovje, prevojne premene, drugotni nedovršni glagoli, praslovanščina Proto-Slavic Derivational Patterns of Secondary Imperfective Verbs This article discusses Proto-Slavic derivational patterns of secondary imperfective verbs, both prefixed and unprefixed, from the Proto-Slavic synchronic point of view. Their immediate word-formational bases are prefixed and un-prefixed perfective verbs; the latter being basic verbs, whereas the former are formed from unprefixed imperfective basic verbs with a prefix. The derivational patterns are presented within single classes of basic verbs, which, according to their lexical or word-formational meaning, are imperfective or perfective. Special attention is drawn to the vowel gradation alternations in root syllables accompanying derivation. Keywords: verbal aspect, word formation, semantics, vowel gradation alternations, secondary imperfective verbs, Proto-Slavic e fS m Cobiss: 1.01 O. V prispevku so s praslovanskega sinhronega vidika obravnavani praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov, ki so lahko ^ sestavljeni ali nesestavljeni. Njihovi neposredni besedotvorni predhodniki so sestavljeni ali nesestavljeni dovršni glagoli, od katerih so drugi osnovni, prvi pa sestavljeni iz nesestavljenih nedovršnih osnovnih glagolov. Besedotvorni vzorci izpeljave so prikazani po posameznih glagolskih vrstah in razredih osnovnih glagolov, ki so glede na svoj leksikalni oziroma besedotvorni pomen nedovršni ali dovršni. Posebna pozornost je posvečena prevojnim premenam korenskih zložnikov, ki se ob izpeljavi pojavljajo. O - m O U h« S N ^ 0 Praslovanski drugotni nedovršni glagoli v besedotvornem sistemu praslovanskih glagolov Praslovanski drugotni nedovršni glagoli so vmeščeni v besedotvorni sistem praslovanskih glagolov: prikazana je besedotvorna delitev praslovanskih glagolov in mesto drugotnih nedovršnikov znotraj nje. ^ 0.1 Besedotvorna delitev praslovanskih glagolov1 W Besedotvorno se praslovanski (nesestavljeni) glagoli delijo na besedotvorno ne-N motivirane (netvorjene) in besedotvorno motivirane (tvorjene). Netvorjeni glagoli 1 so netvorjeni izkorenski (primarni) glagoli. Tvorjeni glagoli so tvorjeni izkoren-^ ski (primarni) glagoli in neizkorenski (sekudarni) glagoli, ki so lahko izglagolski 0 (deverbativi), izpridevniški (deadjektivi), izsamostalniški (desubstantivi). Glede s na prisotnost oziroma odsotnost besedotvornega predhodnika znotraj jezikovnega L sistema in glede na pomen besedotvornega obrazila (tj. nedoločniške in sedanjiške ° glagolske pripone) (strukturalni pomen, slovnični kategorialni pomen, besedotvorni kategorialni pomen) se praslovanski glagoli delijo v več skupin. Besedotvorno nemotivirani (netvorjeni) glagoli znotraj jezikovnega sistema 1 izkazujejo odsotnost besedotvornega predhodnika (tvorjeni so neposredno iz glagol-skega korena) in prisotnost strukturalnega besedotvornega obrazila, ki ima struktu- Z ralni pomen (tj. nima ne besedotvornega ne slovničnega kategorialnega pomena). To A so netvorjeni izkorenski glagoli na *-0-ti *-(j)e-ši (I), *-a-ti *-a-je-ši (V/1), *-a-ti p *-je-ši (V/2), *-a-ti *-e-ši (V/3), *-ja-ti *-je-ši (V/4), brezpriponski glagoli (VII).2 Besedotvorno motivirani (tvorjeni) glagoli znotraj jezikovnega sistema S izkazujejo: a) odsotnost besedotvornega predhodnika (tvorjeni so neposredno iz glagol-1 skega korena) in prisotnost nestrukturalnega besedotvornega obrazila, ki glagolu 8 daje besedotvorni kategorialni pomen vrste glagolskega dejanja; to so tvorjeni • izkorenski glagoli: inkohativi/ingresivi na *-ng-ti *-ne-ši (II), fientivi na *-ng-ti 1 *-ne-ši (II), esivi na *-e/a-ti *-i-ši (III/2); b) prisotnost besedotvornega predhodnika (pridevnik, nesestavljeni nedovr-1 šni glagol), ki glagolu daje znotrajsistemsko besedotvorno motiviranost, in prisotnost nestrukturalnega besedotvornega obrazila, ki glagolu daje besedotvorni kategorialni pomen vrste glagolskega dejanja; to so: izpridevniški glagoli (deadjektivi): stativi (fientivi in esivi) na *-e/'a-ti *-e/a-je-ši (III/1), faktitivi na *-i-ti *-i-ši (IV), izpridevniški glagoli na *-a-ti *-a-je-ši (V/1), *-ov/'ev-a-ti *-u-je-ši (VI) s stativnim (fientivnim ali esivnim) ali faktitivnim pomenom; izglagolski glagoli (deverbativi): iterativi na *-i-ti *-i-ši (IV), kavzativi na *-i-ti *-i-ši (IV), intenzivi na *-xa-ti *-xa-je-ši (V/1); c) prisotnost besedotvornega predhodnika (nesestavljeni ali sestavljeni dovr-šni glagol), ki glagolu daje znotrajsistemsko besedotvorno motiviranost, in prisotnost nestrukturalnega besedotvornega obrazila, ki glagolu daje slovnični kategorialni pomen nedovršnosti; to so nesestavljeni in sestavljeni drugotni nedovršni glagoli (iterativi-durativi) na *-a-ti *-a-je-ši (V/1) (z različicama *-ja-ti *-ja-je-ši, *-va-ti *-va-je-ši), *-a-ti *-je-ši (V/2), *-ja-ti *-je-ši (V/4), *-ov/'ev-a-ti *-u-je-ši (VI); 1 Besedotvorne in besedotvornopomenske značilnosti praslovanskih (nesestavljenih) izpeljanih glagolov so s praslovanskega sinhronega vidika natančneje obravnavane v Šekli 2011. 2 Oznake glagolskih vrst in razredov sledijo v slavistiki uveljavljeni oblikovni delitvi slovanskega glagola na vrste po nedoločniški priponi (psl. *-0-, *-ng-, *-e/'a-, *-i-, *-a-, *-ov/'ev-a-) in na razrede po sedanjiški priponi (psl. *-e-, *-ne-, *-je-, *-i-, *-0-; *-e/'a-je-, *-a-je-, *-u-je-) (Dobrovsky 1819: 92-93; Miklošič 1875: 420-421, 1876: 9798; Schleicher 1852: 285-286, 345-346; 1866: 790; Leskien 1922: 121-122, 138-139). Za posamezni glagol sta navedeni obliki nedoločnika in druge osebe ednine sedanjika. č) prisotnost besedotvornega predhodnika (samostalnik), ki glagolu daje zno-trajsistemsko besedotvorno motiviranost, in prisotnost besedotvornega obrazila, ki pa glagolu vedno ne daje jasno razvidnega besedotvornega kategorialnega pomena (pomen glagola je torej odvisen od leksikalnega pomena njegovega besedotvornega predhodnika); to so izsamostalniški glagoli na *-e/'a-ti *-e/a-je-ši (III/1), *-i-ti *-i-ši (IV), *-a-ti *-a-je-ši (V/1), *-a-ti *-je-ši (V/2), *-ov/'ev-a-ti *-u-je-ši (VI). Iz povedanega sledi, da imajo nedoločniške pripone psl. *-ng-, *-e/'a-, *-i-, *-a-, *-ov/'ev-a- (z delno izjemo nedoločniške pripone psl. *-a-, ki ima lahko tudi sktrukturalni pomen) nestrukturalno besedotvorno funkcijo, tj. da imajo besedotvorni in/ali slovnični kategorialni pomen.3 Netvorjeni izkorenski I *nes-0-ti *nes-e-ši *pi-0-ti *pi-je-ši V/1 *glqd-a-ti *glqd-a-je-ši V/2 *or-a-ti *or-je-ši V/3 *btr-a-ti *ber-e-ši V/4 *la-ja-ti *la-je-ši VII *jed-0-ti *jed-0-si Tvorjeni II *dtx-nQ-ti *dtx-ne-ši z besedotvornim *btd-nQ-ti *btd-ne-ši pomenom m/2 *btd-e-ti *btd-i-ši (vrsta glagolskega dejanja) izpridevniški m/1 *zelen-e-ti *zelen-e-je-ši IV *zelen-i-ti *zelen-i-ši V/1 *star-a-ti *star-a-je-ši VI *mil-ov-a-ti *mil-u-je-ši izglagolski IV *nos-i-ti *nos-i-ši *mor-i-ti *mor-i-ši V/1 *ma-xa-ti *ma-xa-je-ši s slovničnim V/1 *pad-a-ti *pad-a-je-ši pomenom *st-trqs-a-ti *st-trqs-a-je-ši (nedovršnost) V/2 *jtm-a-ti *jem-je-ši V/4 *da-ja-ti *da-je-ši VI *kup-ov-a-ti *kup-u-je-ši brez izrazitega izsamostalniški II *usmex-nQ-ti *usmex-ne-ši besedotvornega in m/1 *um-e-ti *um-e-je-ši slovničnega IV *govor-i-ti *govor-i-ši pomena V/1 *del-a-ti *del-a-je-ši V/2 *klevet-a-ti *klevet-je-ši c fS u m h« CL < S h« Z > o - m o u h« s Besedotvorna delitev praslovanskih glagolov 3 Nedoločniška pripona psl. *-a- in sedanjiška pripona psl. *-je- sta torej večpomenski in imata naslednje pomene: a) strukturalni pomen (psl. *or-a-ti *or-je-ši); b) slovnični pomen ^ 0.2 Praslovanski drugotni nedovršni glagoli4 W Ena od slovničnih kategorialnih lastnosti praslovanskih glagolov je tudi glagolski N vid (verbalni aspekt): a) glagoli, ki označujejo neomejeno (durativno) ali ponavlja-1 joče se (iterativno) dejanje, so nedovršni (imperfektivni); b) glagoli, ki označuje-^ jo omejeno ali neponavljajoče se (punktualno) dejanje, so dovršni (perfektivni). 0 Glagolski vid je pri besedotvorno nemotiviranih glagolih pogojen leksikalno, pri s besedotvorno motiviranih glagolih pa besedotvorno. Glagolski vid in besedotvorje L glagola sta torej neločljivo povezana. Leksikalno pogojeni glagolski vid besedotvorno nemotiviranih (tj. s strukturalnim priponskim obrazilom izpeljanih in nesestavljenih) glagolov je določen preko predmetnega pomena njihovega glagolskega korena: a) če glagolski koren 1 označuje neomejeno (atelično) dejanje, je besedotvorno nemotivirani glagol nedovršni (psl. *trqs-ti ipf. 'tresti'); b) če glagolski koren označuje omejeno (telično) Z dejanje (gr. teXoq 'konec'), je besedotvorno nemotivirani glagol dovršni (psl. *pad-ti A pf. 'pasti').5 Besedotvorno pogojeni glagolski vid besedotvorno motiviranih (z nestruk-i turalnim priponskim obrazilom izpeljanih in/ali sestavljenih) glagolov je določen S preko besedotvornega kategorialnega pomena nestrukturalnega besedotvornega obrazila: A) nesestavljeni in z nevidskim nestrukturalnim priponskim obrazilom iz-8 peljani iz(glagolsko)korenski in izglagolski glagoli ali deverbativi so nedovršni • ali dovršni; njihov (nedovršni ali dovršni) glagolski vid je pogojen z njihovim neo vidskim nestrukturalnim priponskim obrazilom: a) esivi (psl. *tbrp-e-ti ipf. 'trpeti, • trajati'), fientivi (psl. *sbx-nQ-ti ipf. 'sahniti, sušiti se'), iterativi (psl. *mgt-i-ti ipf. 1 'motiti') in kavzativi (psl. *poj-i-ti ipf. 'pojiti') so nedovršni; b) inkohativi/ingresivi (psl. *dbx-ng-ti pf. 'dahniti') so dovršni; B) nesestavljeni in z nevidskim nestrukturalnim priponskim obrazilom izpeljani (izsamostalniški in izpridevniški) izimenski glagoli ali denominativi so (psl. *jbm-a-ti *jem-je-ši ipf. ^ *j%-ti *jbm-e-ši pf.); c) besedotvorni pomen (psl. *kle-vet-a-ti *klevet-je-ši ^ *klevet-a). Na strukturalni pomen nedoločniške pripone *-a- kažejo tudi sopomenske tvorbe brez pripone in z njo (psl. *čbrp-a-ti *čerp-je-ši ipf. ^ *čerp-ti *čbrp-e-ši ipf., *kov-a-ti *ku-je-ši ipf. ^ *ku-ti *kov-e-ši ipf.). 4 Natančna analiza glagolskega vida starocerkvenoslovanskih glagolov je podana v Dostal 1954, ki je poleg slovarjev stare cerkvene slovanščine (Miklošič 1862-65; Staroslavjan-skij slovar' 1999) gradivska osnova za pričujočo obravnavo. V primerjavi z Dostalom, ki glagolski vid obravnava na osnovi leksikalnega pomena posameznega glagola (nesestavljeni dovršniki, nesestavljeni nedovršniki, sestavljeni dovršniki iz nesestavljenih dovršnikov, sestavljeni dovršniki iz nesestavljenih nedovršnikov, drugotni nedovršniki; vsaka skupina glagolov je razdeljena po posameznih sedanjiških glagolskih vrstah), je namen te razprave glagolski vid povezati z besedotvornim kategorialnim pomenom posameznega glagola. 5 Praslovanske rekonstrukcije glagolskih oblik so zaradi razvidnosti morfemske zgradbe podane na stopnji pred poenostavitvijo soglasniških sklopov (psl. *tt, *dt > *st; psl. *kti, *gti, *xti > *ii itd.). m o. nedovršni ali dovršni; njihov (nedovršni ali dovršni) glagolski vid je pogojen z ^ leksikalnim pomenom njihovega besedotvornega predhodnika (tj. samostalnika ^ ali pridevnika); denominativi so torej nedovršni (psl. *jbgr-a-ti ipf. 'igrati (se)', ^ *prav-i-ti ipf. 'delati prav, govoriti prav') ali dovršni (psl. *konbč-a-ti pf. 'konča- ^ ti', *pust-i-ti pf. 'pustiti'); C) sestavljeni in z nevidskim nestrukturalnim priponskim obrazilom izpe- 1—1 ljani glagoli so dovršni in se od nesestavljenih ločijo po modificiranem leksikalnem ^ pomenu; njihov dovršni glagolski vid in modificirani leksikalni pomen sta pogojena z njihovim predponskim obrazilom (psl. *-trqs-ti pf., *-pad-ti pf.; *-tbrp-e-ti pf., *-sbx-nQ-ti pf., *-mgt-i-ti pf., *-poj-i-ti pf.; *-dbx-ng-ti pf.; *-jbgr-a-ti pf., *-prav-i-ti pf., *-konbč-a-ti pf., *-pust-i-ti pf.); Č) sestavljeni in nesestavljeni ter z vidskim nestrukturalnim priponskim N obrazilom (ki ima slovnični kategorialni pomen nedovršnosti) izpeljani glagoli so nedovršni; njihov nedovršni glagolski vid je pogojen z njihovim vidskim nestrukturalnim priponskim obrazilom (in morebitnim prevojem korenskega zložnika) (*-trqs-a-ti ipf., *-pad-a-ti ipf.; psl. *-tbrp-e-va-ti ipf., *-syx-a-ti ipf., *-mgt-ja-ti ipf., *-paj-a-ti ipf.; *-dyx-a-ti ipf.; *-jbgr-a-va-ti ipf., *-prav-ja-ti ipf., *-konbč-a-va-ti ipf., *-pust-ja-ti ipf.). Praslovanski drugotni nedovršni glagoli so torej besedotvorno gledano drugotni, tj. z vidskim nestrukturalnim priponskim obrazilom izpeljani iz sestavljenih O in nesestavljenih dovršnih glagolov. Glede na sestavljenost oziroma nesestavlje- ^ nost dovršnega glagola, ki je njihov besedotvorni predhodnik, in smer besedotvorne motiviranosti so drugotni nedovršni glagoli zadnji v besedotvorni verigi, ki je dvočlenska samo v primeru, da je primarni glagol dovršni (psl. *pad-ti pf. 'pasti' ^ W *pad-a-ti ipf. 'padati'), ter tričlenska v primerih, da je primarni glagol dovršni (psl. ^ *pad-ti pf. 'pasti' ^ *-pad-ti pf. '-pasti' ^ *-pad-a-ti ipf. '-padati') ali nedovršni (psl. *trqs-ti ipf. 'tresti' ^ *-trqs-ti pf. '-tresti' ^ *-trqs-a-ti ipf. '-tresati'). Dvočlenska besedotvorna veriga torej vsebuje vidski par, tj. nedovršni in dovršni glagol, ki predstavljata en leksem (psl. *pad-ti/*pad-a-ti), medtem ko tričlenska besedotvorna veriga vsebuje dva leksema, enega brez vidskega para (psl. *trqs-ti) in enega z vidskim parom (psl. *-pad-ti/*-pad-a-ti, *-trqs-ti/*-trqs-a-ti).6 V nadaljevanju so praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov prikazani po posameznih glagolskih vrstah in razredih. Izhodišče obravnave je nedovršni ali dovršni nesestavljeni glagol, iz katerega so izpeljani drugotni nedovršni glagoli, in sicer: a) iz nedovršnega nesestavljenega glagola sestavljeni dovršni glagol in njegov drugotni nedovršnik; b) iz dovršnega nesestavljenega glagola nesestavljeni nedovršni glagol ter sestavljeni dovršni glagol in njegov drugotni nedovršnik. 6 Dovršni nesestavljeni nedrugotni glagoli tvorijo torej nesestavljeni in sestavljeni drugotni nedovršni glagol (dalje označeno kot psl. *(-)pad-ti ^ *(-)pad-a-ti), medtem ko tvorijo nedovršni nesestavljeni nedrugotni glagoli samo sestavljeni drugotni nedovršni glagol (dalje označeno kot psl. *-trqs-ti ^ *-trqs-a-ti). E Z i K O S L O Nedrugotni glagoli nesestavljeni sestavljeni nedovršni dovršni dovršni *trqs-ti *pad-ti *-tr^s-ti *-pad-ti *stx-nQ-ti *kap-nQ-ti *-s'i>.x-nij-ti *-kap-nQ-ti *prav-i-ti *pust-i-ti *-prav-i-ti *-pust-i-ti *jtgr-a-ti *kontč-a-ti *-jtgr-a-ti *-kontč-a-ti Z Drugotni glagoli nesestavljeni sestavljeni nedovršni N - *pad-a-ti *-trqs-a-ti *-pad-a-ti A - *kap-a-ti *-syx-a-ti *-kap-a-ti P - *pust-ja-ti *-prav-ja-ti *-pust-ja-ti i - *kontč-a-va-ti *-jtgr-a-va-ti *-kontč-a-va-ti m K Razmerje med tvorjenostjo in glagolskim vidom praslovanskega glagola 1 Praslovanski glagoli na *-o-ti *-(j)e-ši Ki O Glagolski vid praslovanskih (nesestavljenih) netvorjenih izkorenskih glagolov na *-0-ti *-(j)e-ši s korenom na soglasnik (I/1—6) je pogojen s predmetnim pomenom njihovega glagolskega korena. Njihovi drugotni (sestavljeni in nesestavljeni) nedo-vršniki se izpeljujejo na dva načina, ki sta odvisna od leksikalnega pomena glagola (glagol premikanja : glagol nepremikanja). 1.1 Praslovanski glagoli premikanja na *-o-ti *-(j)e-ši Nesestavljeni glagoli premikanja (v ožjem smislu) na psl. *-0-ti *-e-ši (I/1—4) in *-a-ti *-e-ši (V/3) so nedovršni. Drugotne (sestavljene) nedovršnike izpeljujejo na psl. *-i-ti *-i-ši (IV), pri čemer v korenu prihaja do kvalitativnega prevoja:7 stcsl. H3-r+NATH iiiKAtiitiim pf. 'izgnati', npH-NecTH npH-NecewH pf. 'prinesti', npH-BecTH npH-B6AewH pf. 'privesti', oGA-tiTM OGAtnemM (< *ob-velkti) pf. 'obleči' (rus. eononb, štok. vučeš); b+-a^ctm B+A-tsemH pf. 'vstopiti' ^ HsroNMTM ipf. 'izganjati', npw--HOCHTH ipf. 'prinašati', npH-BOAMTM ipf. 'voditi, peljati', ogaahhth (< *ob-volčiti) ipf. 'oblačiti'; b+-aa3hth ipf. 'vstopati' < psl. *-gbn-a-ti *-žen-e-ši, *-nes-ti *-nes-e-ši, Tvorba vidskega para sestavljenega glagola premikanja je torej enaka tvorbi ponavljal-nega glagola (iterativa) nesestavljenega glagola premikanja, ki označujejo enosmerno oziroma enkratno dejanje (semelfaktiv) (stcsl. npr-»ecTr pf. 'prinesti' ^ iipn-iijcn-ni ipf. 'prinašati' = »tcTr ipf. 'nesti' ^ »¿ciiTii ipf. 'nositi' < psl. sestavljeni perfektiv *-nes-ti ^ sestavljeni imperfektiv *-nos-i-ti = nesestavljeni semelfaktiv *nes-ti ^ nesestavljeni iterativ *nos-i-ti). Isti besedotvorni vzorec ima torej pri nesestavljenih glagolih slovnično funkcijo (nedovršnost) in pri sestavljenih glagolih besedotvorno funkcijo (vrsta glagolskega dejanja). 7 *-ved-ti *-ved-e-ši, *-velk-ti *-vblč-e-ši; *-lez-ti *-lez-e-ši ^ *-gon-i-ti, *-nos-i-ti, *-vod-i-ti, *-volč-i-ti; *-laz-i-ti; raznospregavni (supletivni) osnovni ima stcsl. npuTu iipiiiiAeiiiii (< *pri-jiti *pri-jbdeši) pf. 'priti' ^ npu^jAMTu ipf. 'prihajati' < psl. *-ji-ti *-jb-de-ši ^ *-xod-i-ti. Sestavljeni nedovršniki premikanja na *-i-ti *-i-ši ponav-ljalne glagole izpeljujejo na *-ja-ti *-ja-je-ši (prim. 7.1). c fS Dovršni glagol Drugotni nedovršni glagol *-žen-e-ši, *-nes-e-ši, *-ved-e-ši, *-velk-ti *-gon-i-ši, *-nos-i-ši, *-vod-i-ši, *-volč-i-ši *-lez-e-ši *-laz-i-ši *-jt-de-ši *-xod-i-ši u m h« CL < SI h« Z > o - m o u h« s 1.2 Praslovanski glagoli nepremikanja na *-o-ti *-(j)e-ši Nesestavljeni glagoli nepremikanja na psl. *-0-ti *-e-ši (I/1-4) so v večini nedo-vršni, v manjšini dovršni (stcsl. nacTu 'pasti', ctcTu 'sesti', AemTH 'leči', pemTu 'reči', *cawth 'seči', Bp-tmTu 'vreči, zalučati', •th 'prijeti, zgrabiti, ujeti' < psl. *pad-ti, *sed-ti, *leg-ti, *rek-ti, *sqg-ti, *verg-ti, *jq-ti), njihovi sestavljeni glagoli so dovršni. Drugotne (sestavljene in nesestavljene) nedovršnike običajno izpeljujejo na psl. *-a-ti *-a-je-ši (V/1), redkeje na psl. *-a-ti *-je-ši (V/2), *-a-ti *-e-ši (V/3). 1.2.1 Praslovanski nedovršniki na *-a-ti *-je-ši, *-a-ti *-e-ši Nekateri nesestavljeni nedovršni in dovršni glagoli nepremikanja na psl. *-0-ti *-(j)e-ši (I/1-6) imajo ob sebi nesestavljene nedovršne glagole na psl. *-a-ti *-je-ši (V/2), *-a-ti *-e-ši (V/3). Zastavlja se vprašanje, kateri pomen (strukturalni pomen, besedotvorni pomen vrste glagolskega dejanja, slovnični pomena nedovršnosti) imata nedoločniška in sedanjiška pripona. Pri dvojicah tipa nedovršni glagol na *-0-ti *-e-ši (I/1-6) s polno prevojno stopnjo v nedoločniku in ničto prevojno stopnjo v sedanjiku : nedovršni glagol na *-a-ti *-e-ši (V/3) z ničto prevojno stopnjo v nedoločniku in polno prevojno stopnjo v sedanjiku gre podobno kot pri dvojnicah tipa glagol na *-0-ti *-V-(j)e-ši (I/7) : glagol na *-(j)a-ti *-je-ši (V/4) (tip psl. *se-ti *se-je-ši ipf. (I/7) = *se-ja-ti *se-je-ši ipf. (V/4)) najverjetneje za sopomenki, ki sta posledica praslovanskega analognega prehajanja prvotnih glagolov na psl. *-0-ti *-e-ši med glagole na psl. *-a-ti *-e-ši:s (st)csl. ap^tm impemu ipf. 'odirati, skubsti, pleniti', sanp-bTu sa-nhpemu pf. 'podpreti' (rus. sanepemb, nepemb), ip-tTu operni ipf. 'žreti' ^ impaTu lepemu ipf. 'odirati' (rus. dpamb depemb, češ. drat dereš), iimpfTii iiepeiiiii ipf. 'teptati, tolči, prati', češ. žrat žereš 'žreti' (csl. iimpuiinc 'požiranje') < psl. *der-ti *dbr-e-ši, *per-ti *pbr-e-ši, *žer-ti *žbr-e-ši ^ *dbr-a-ti *der-e-ši, *pbr-a-ti *per-e-ši, *žbr-a-ti *žer-e-ši. 8 Da so praslovanski glagoli na *-a-ti *-e-ši praslovanska inovacija, je razvidno zunajsis-temsko: baltske vzporednice tovrstnih praslovanskih glagolov namreč izkazujejo ničto nedoločniško pripono (stcsl. r+NfTu lenemu 'gnati' : lit. ginti gena 'gnati'; žem. lit. dirti deva 'odirati kožo' je glede na nedoločniško pripono (ne pa tudi glede prevojne premene v korenskem zložniku) torej vzporedno s stcsl. ap^tm impemu in ne s stcsl. AmpfTu lepemu). E Z 1 K Pri dvojicah tipa nedovršni glagol na *-0-ti *-e-ši (I/1—6) : nedovršni glagol S na *-a-ti *-je-ši (V/2) se v korenu pojavljajo naslednja prevojna razmerja: a) gla-L goli s kvantitativnim prevojem po redukciji v korenu z obratno razvrstitvijo pre- 0 vojnih stopenj korenskega zložnika (tip psl. *per-ti *pbr-e-ši : *pbr-a-ti *per-e-ši): v (st)csl. Hp-tTM HphnernM ipf. 'črpati', na^ctm NAh3ewi ipf. 'plaziti se, polzeti' (rus. 2 noM3mu), •th HMemi pf. 'prijeti, zgrabiti, ujeti' ^ iptNATi HptnAKiM ipf. 'črpati', 1 nAh3ATH NA-bwewi ipf. 'plaziti se, polzeti', hmath «makih ipf. 'jemati'9 < psl. *čerp-ti *čbrp-e-ši, *pelz-ti *pblz-e-ši,10 *jq-ti *jbm-e-ši ^ *čbrp-a-ti *čerp-je-ši, *pblz-a-ti N *pelz-je-ši, *jbm-a-ti *jem-je-ši; b) glagol s kvantitativnim prevojem po podaljša-A vi e-jevske prevojne stopnje: stcsl. AemTH AA^erni pf. 'leči' ^ A-traTi A-bwewi P ipf. 'legati' < psl. *leg-ti *lqž-e-ši ^ *leg-a-ti *leg-je-ši; c) glagol s kvantitativnim 1 prevojem po podaljšavi ničte prevojne stopnje: (st)csl. c^tm CMieiiui ipf. 'sipati' m ^ csinatm cmiiakiiiii ipf. 'sipati' < psl. *sup-ti *sbp-e-ši ^ *syp-a-ti *syp-je-ši; č) Pn glagol brez prevoja v korenu: stcsl. m6cth MtTemb ipf. 'pometati, metati' ^ mgtath 1 MemTemb ipf. 'metati' < psl. *met-ti *met-e-ši ^ *met-a-ti *met-je-ši; d) glagoli 8 brez (razvidnega) prevoja v korenu: stcsl. aaitm AAHtiiiii 'sločiti, upogibati, kriviti', • sln. seči sežeš (stcsl. ipi-CAiTi NpMCAwewb pf. 'prijeti, zgrabiti'),11 (st)csl. bactm i BApeii 'utrjevati, jačiti' ^ aauatm AAHerni ipf. 'nastavljati pasti, loviti', casatm • CA^emi ipf. 'segati', bapatm BA^erni ipf. 'vezati' < psl. *lqk-ti *lqč-e-ši, *sqg-ti ^ *sqž-e-ši, *vqz-ti *vqz-e-ši ^ *lqc-a-ti *lqc-je-ši, *sqj-a-ti *sqg-je-ši, *vqz-a-ti *vqz-je-ši. Funkcijo nedoločniške pripone psl. *-a- na osnovi prevojnih razmerij torej ni mogoče določiti, zato je potrebno upoštevati glagolski vid nesestavljenega glagola. Nesestavljeni nedovršniki na *-a-ti *-je-ši k dovršnim nesestavljenim glagolom na psl. *-0-ti *-(j)e-ši imajo slovnični pomen nedovršnosti (gre torej za vidske pare) (psl. *leg-ti, *sqg-ti, *jq-ti ^ *leg-a-ti, *sqj-a-ti, *jbm-a-ti), medtem 9 Sestavljenke psl. *jqti 'jeti' dvojnično izkazujejo tudi produktivno tvorbo nedovršnika (stcsl. b+3-atm i:+:i-lmfiiin pf. 'vzeti' ^ k+s-hmath ii+p-emakinii in e+s-hmakuh ipf. 'jemati, dobivati, prejemati' < psl. *-q-ti *-bm-e-ši pf. ^ *-im-a-ti *-em-je-ši in *-im-a-je-ši ipf.). 10 Odsotnost premene po kvantitativnem prevoju po redukciji pri glagolu stcsl. nalcth NALpeiim je (glede na prisotnost prevoja pri glagolih tega tipa) zelo verjetno drugotna (psl. *pblz-ti *pblz-e-ši < **pelz-ti **pblz-e-ši), podobno kot je drugotno tudi stcsl. ba-wth BA-k'ifiiiii 'vleči', saj na prvotno prevojno premeno kaže štok. vučeš, torej psl. *velk-ti *vblč-e-ši. 11 Nesestavljeni dovršni glagoli na *-0-ti *-e-ši so že zelo zgoraj začeli prehajati med inko-hative na *-ng-ti *-ne-ši (sln. seči sežeš pf. : csl. cArii,i,Tii cAriieiim pf. 'seči'). Ta težnja se je kasneje nadaljevala tudi v nekaterih slovanskih jezikih (psl. *pad-ti, *sed-ti, *leg-ti, *sqg-ti, *verg-ti ^ češ. padnout, sednout, lehnout, sahnout, vrhnout). I/1-6 V/3 *der-ti *per-ti *žer-ti *dtr-e-ši *ptr-e-ši *žtr-e-ši *dtr-a-ti *ptr-a-ti *žtr-a-ti *der-e-ši *per-e-ši *žer-e-ši ko pri nesestavljenih nedovršnikih na *-a-ti *-je-ši k nedovršnim nesestavljenim ^ glagolom na psl. *-0-ti *-je-ši ni povsem jasno, ali gre za sopomenke ali za ponav-ljalne glagole. m P- < N h« Z 1.2.2 Praslovanski drugotni nedovršniki na *-a-ti *-a-je-ši Večina nesestavljenih nedovršnih in dovršnih glagolov nepremikanja na psl. *-0-ti *-(j)e-ši (I/1-6) ima (sestavljene in nesestavljene) nedovršnike na psl. *-a-ti *-a-je-ši ^ (V/1). Glede na prevojne premene v korenu se tovrstni glagoli delijo v več skupin. a) Glagoli z razvidnim kvantitativnim prevojem po podajšavi e-jevske ali O o-jevske prevojne stopnje korenskega samoglasnika:12 stcsl. e_rH6C™ pf. 'stisniti, ^ stlačiti', peiTH pf./ipf. 'reči' (npt-peiTH pf. 'spreti se, začeti prepir'), B+-wewTH pf. hh 'zažgati, vžgati' ^ eru^TATH ipf. 'stiskati, tlačiti', p-trATH ipf. 'rekati' (np-t-p-tKATH N ipf. 'pregovarjati, prerekati se'), B+-wfrATH ipf. 'zažigati, vžigati' < psl. *-gnet-ti, M *(-)rek-ti, *-žeg-ti ^ *-gnet-a-ti, *(-)rek-a-ti, *-žag-a-ti; stcsl. hs-gocth pf. 'izbo- ^ sti', no-MomTH pf. 'pomoči' ^ h3-eaaath ipf. 'izbadati', no-MArATM ipf. 'pomagati' < psl. *-bod-ti, *-mog-ti ^ *-bad-a-ti, *-mag-a-ti.n b) Glagoli z razvidnim kvantitativnim prevojem po podajšavi ničte prevojne stopnje korenskega zložnika: stcsl. npi-HHCTH npi-HhTeiH pf. 'prišteti, pripojiti', e-vp^TM e-vmpemH pf. 'umreti', sa-kaath pf-KAmiitiiiii pf. 'zakleti se, priseči', 12 Nekateri nedovršni glagoli premikanja s semelfaktivnim pomenom na ta način tvorijo iterative (stcsl. ma^th MAjiifiiiii ipf. 'pluti, plavati' ^ iiA-tirni MA.ti:.ti-i;aai;iia,tii pf. 'poklekniti' : no-kaawftm ipf. 'upogibati se' : kaaxatm ipf. 'klečati'). 15 Glede na to, da so glagoli na *-a-ti *-a-je-ši (V/1) večinoma neizkorenski (izglagolski, izsamostalniški, izpridevniški), glagoli na *-a-ti *-je-ši (V/2) pa po večini izkorenski glagoli in ponavljalni glagoli h glagolom na *-0-ti *-(j)e-ši (I/1-6), je mogoče domnevati, da so se drugotni nedovršniki najprej izpeljevali z *-a-ti *-je-ši in šele nato po analogiji začeli prehajati med glagole na *-a-ti *-a-je-ši. Nekateri avtorji imajo za starejše glagole na *-a-ti *-a-je-ši (Nahtigal 1952: 273). 16 Z diahronega vidika besedotvorno razmerje med praslovanskimi glagoli na *-ng-ti *-ne-ši (II) in *-a-ti *-je-ši (V/2) ni povsem jasno. Prevojno razmerje korenskega samoglasnika tipa *d-bx-ng-ti : *dyx-a-ti bi kazalo na drugotnost tvorb tipa *dyx-a-ti, ki izkazujejo odraz kvantitativnega prevoja po podaljšavi ničte prevojne stopnje. Podobno se zdi prevojno razmerje praslovanskih glagolov *lbz-ng-ti : *liz-a-ti, toda zunajsistemska primerjava (stcsl. ah3ath ahicuh 'lizati' : lit. liežti liežia 'lizati') govori v prid mnenju, da gre pri glagolu psl. *liz-a-ti za primarni glagol. Glagoli na *-a-ti so prvotni v primeru, da izkazujejo kvantitativni prevoj po podaljšavi polne stopnje oziroma kvantitativni prevoj po redukciji korenskega zložnika (stcsl. 3hn%th pf. 'odpreti usta, zazehati' : 3iiutii 3I>-miii ipf. 'zevati' < psl. *zi-ng-ti : *zbj-a-ti *zej-e-ši, stcsl. phh^th ca pf. 'vreči se, planiti' : |vkutii p-b-iu ipf. 'vtikati, porivati, gnati' < psl. *ri-ng-ti : *rej-a-ti *rej-e-ši (starejše **rbj-a-ti *rej-e-ši?), stcsl. iahn^th pf. 'pljuniti' : iiaui.vni iia.kmiii ipf. 'pljuvati' < psl. *pliv-ng-ti : *plbv-a-ti *plu-je-ši). Zelo verjetno je, da imamo opravka z več na izrazni ravni sovpadlimi izhodiščnimi besedotvornimi vzorci. a a) Glagoli z razvidnim kvantitativnim prevojem po podajšavi ničte prevojne ^ stopnje korenskega samoglasnika: (st)csl. a+XN«th pf. 'dahniti' (b+3-a+XN«th pf. 'vzdihniti'), r+N«TH pf. 'zganiti, ^ premakniti' (np-tr+N«TH pf. 'pregibniti'), m+kn^tm pf. 'premakniti' (h3-m+kn«tm pf. ^ 'potegniti ven, izvleči'), ec+XN«TH pf. 'usahniti', ec+N«TH pf. 'zaspati', t+kn«th pf. 'dotakniti se' (3at+kn«th pf. 'zatakniti, zamašiti') : asxath Asm« aswbwh (in V/1) 1-1 ipf. 'dihati' (b+3-asxath V/2, V/1 ipf. 'vdihovati'), rsEATH rsEAffi rsEAKWH ipf. 'pro- ^ padati' (npt-rsEdTH V/1 ipf. 'pregibati'), msikatm ca ca Avw'itiim ca (in V/1) ^ ipf. 'premikati se', ecsXfTH ecsrn« ecsiemw (in V/1) ipf. 'usihati', ecsnaTH V/1 ipf. 'zaspavati', tsikatm tsh« tsh6wm ipf. 'bosti, dotikati se' (satskath V/1 ipf. 'zatikati, mašiti') ^ psl. *(-)dbx-ng-ti, *(-)gbb-ng-ti, *(-)mbk-ng-ti, *-sbx-nQ-ti, *-sbp-ng-ti, *(-)tbk-ng-ti : *(-)dyx-a-ti, *(-)gyb-a-ti, *(-)myk-a-ti, *-syx-a-ti, *-syp-a-ti, N *(-)tyk-a-ti; csl. EAbCN^TH pf. 'zasijati, zabliskati se', štok. laznuti 'polizniti', (st)csl. e-Nh3N«TH pf. 'predreti, prenikniti' : eahcwath (ca) V/1 ipf. 'bliskati se, lesketati se', ahsath ah«« AHwewH (V/2) ipf. 'lizati', nhsath ipf. (V/1) 'prebadati' ^ psl. *(-)blbsk-ng-ti, *(-)lbz-ng-ti, *(-)nbz-ng-ti : *(-)blisc-a-ti, *(-)liz-a-ti, *(-)niz-a-ti. b) Glagoli z razvidnim kvantitativnim prevojem po podajšavi e-jevske ali o-jevske prevojne stopnje korenskega samoglasnika: (st)csl. hwt63n«th (< *jbz-čezngti) pf. 'izginiti', sa-kagnmth pf. 'zapreti' ^ © HWTA3ATH (< *jbz-čazati) ipf. (V/1) 'izginjati', 3A-KA"tnATH 3d-KktnAffi 3A-KA-tnAKWH ^ ipf. 'tolči, udarjati' < psl. *-čez-ng-ti, *(-)klep-ng-ti ^ *-čaz-a-ti, *(-)klep-a-ti; stcsl. kocn«th pf. 'dotakniti se' (npH-rocN«TH ca pf. 'dotakniti se'), TonN«TH S ipf. 'toniti' (e-TON«TH pf. 'utoniti, utopiti se') : kacath ca ipf. V/1 (npHKACATH ca W pf.) 'dotikati se', tahath V/1 ipf. 'potapljati se, imeti brodolom' (e-TanaTH ipf. 'to- ^ niti, utapljati se') ^ psl. *(-)kos-ng-ti, *-top-ng-ti : *(-)kas-a-ti, *-tap-a-ti. Glagoli na *-nq-ti Glagoli na *-a-ti *(-)blisk-nQ-ti *(-)blisc-a-ti *(-)liz-nQ-ti *(-)liz-a-ti *(-)ntz-nQ-ti *(-)niz-a-ti *(-)di>x-nQ-ti *(-)dyx-a-ti *(-)gtb-nQ-ti *(-)gyb-a-ti *(-)mtk-nQ-ti *(-)myk-a-ti *-stx-nQ-ti *-syx-a-ti *-stp-nQ-ti *-syp-a-ti *(-)ttk-nQ-ti *(-)tyk-a-ti *-čez-nQ-ti *-čaz-a-ti *(-)klep-nQ-ti *(-)klep-a-ti *(-)kos-nQ-ti *(-)kas-a-ti *-top-nQ-ti *-tap-a-ti c) Glagoli brez (razvidnega) prevoja korenskega zložnika: stcsl. no-Mph3N«TH V/1 pf. 'pomrzniti', abnun^th pf. 'premakniti, dvigniti' Z (B+3-ABHrH«TH pf. 'vzdigniti'), kamkh^tm pf. 'krikniti' (b+c-kahkh«th pf. 'vzklikni-1 ti'), KdH^TM pf. 'ka(p)niti', ^-banktu pf. 'oveneti' : n®-Mph3ATH ipf. 'pomrzovati, ^ zmrzovati', abhsath abhw6wm (in V/1) ipf. 'premikati, dvigati' (b+pabmsatm V/2, 0 V/1 ipf. 'vzdigati'), KAHUdTH KAHHtiH ipf. 'kričati' (b+ckamuatm V/2 ipf. 'vzklikati'), s KdndTH KdnAKiM ipf. 'kapati', e-BAAfTH eBA^ieiH (in V/1) ipf. 'ovenevati' ^ psl. L *-mbrz-ng-ti, *(-)dvig-ng-ti, *(-)klik-ng-ti, *(-)kap-ng-ti, *-vqd-ng-ti : *-mbrz-a-ti, ° *(-)dvij-a-ti, *(-)klic-a-ti, *(-)kap-a-ti, *-vqd-a-ti; stcsl. MHNffiTH pf. 'preiti, mimo iti, miniti', no-BHH«TH pf. 'podvreči, podrediti' ^ MHNOBATH ipf. 'minevati', n®-BHN®BATH pf. 'podrejati' < psl. *mi-nov-a-ti, 1 *-vi-nov-a-ti. Z A 6 Praslovanski glagoli na *-e/'a-ti *-i-ši P i Glagolski vid praslovanskih (nesestavljenih) tvorjenih izkorenskih glagolov na S *-e/'a-ti *-i-ši (III/2) je pogojen z njihovim besedotvornim pomenom: nesestavljeni ni esivi so nedovršni, sestavljeni esivi so dovršni. Njihovi drugotni (nesestavljeni 1 in sestavljeni) nedovršni glagoli se izpeljujejo s priponama *-a-ti *-a-je-ši (V/1) ali 8 *-va-ti *-va-je-ši (V/1). Drugotni (sestavljeni) nedovršniki na *-a-ti *-a-je-ti v korenu izkazujejo 0 kvantitativni prevoj po podaljšavi ničte oziroma polne prevojne stopnje: (st)csl. • no-MhN-tTM pf. 'spomniti se', np-bnhp-tTH pf. 'prepričati', *o-cb^t^tm pf. 'zasvetiti 1 se, zdaniti se', NA-phptTH pf. 'pogledati'; *B+3-A-p+A"kTH pf. 'vzrdeti'; pap-rop-tTH ca pf. 'razgoreti se' ^ no-MHNATH pf./ipf. 'spominjati se', npt-nwpdTH pf. 'teptati; prepričevati', o-cbhtath ipf. 'svetiti se, daniti se', Hd-3HpdTH ipf. 'pogledovati, slediti, biti pozoren'; B+3-A-psAfTH pf. 'zatarnati'; pap-rapATM ca ipf. 'razgorevati se' < psl. *-mbn-e-ti, *-pbr-e-ti, *-svbt-e-ti, *-zbr-e-ti; *-rbd-e-ti; *-gor-e-ti : *-min-a-ti, *-pir-a-ti, *-svit-a-ti, *-zir-a-ti; *-ryd-a-ti; *-gar-a-ti. Drugotni nedovršni glagoli na *-va-ti *-va-je-ti prevoja v korenu ne izkazujejo: (st)csl. np-t-Tphn-tTH ipf. 'pretrpeti', no-BeA-tTH pf. 'ukazati' ^ np-t-Tphn-tBATH ipf. 'pretrpevati', n®-BeA"bBATH ipf. 'ukazovati' < psl. *-tbrp-e-ti, *-vel-e-ti : *-tbrp-e-va-ti, *-vel-e-va-ti. 7 Praslovanski glagoli na *-i-ti *-i-ši Glagolski vid praslovanskih (nesestavljenih) tvorjenih glagolov na *-i-ti *-i-ši (IV) je pogojen z njihovim besedotvornim kategorialnim pomenom (iterativi, kavzativi) ali z leksikalnim pomenom njihovega besedotvornega predhodnika (denominativi). Njihovi drugotni (nesestavljeni in sestavljeni) nedovršniki so na *-(j)a-ti *-(j)a-je-ši (V/1), pri denominativih tudi na *-ov/'ev-a-ti *-u-je-ši (VI). 7.1 Praslovanski ponavljalni glagoli na *-i-ti *-i-ši Praslovanski nesestavljeni ponavljalni glagoli (iterativi) na *-i-ti *-i-ši so nedovr- ^ šni. Sestavljeni iterativi na *-i-ti *-i-ši so glede na svoj leksiklani pomen (glagoli ^ premikanja ali glagoli nepremikanja) nedovršni ali dovršni. Sestavljeni iterativi na *-i-ti *-i-ši glagolov premikanja so nedovršni, so ^ pomensko gledano nedovršniki glagolov premikanja na *-0-ti/*-a-ti *-e-ši (I/1-4, 1—1 V/2) (prim. 1.1) in imajo drugotne nedovršnike na *-ja-ti *-ja-je-ši (V/1), pri če- ^ mer v korenu prihaja do kvantitativnega prevoja po podaljšavi o-jevske prevojne stopnje: stcsl. HproNMTM ipf. 'izganjati', npH-\OAHTH ipf. 'prihajati', npH-NocHTH ipf. 'prinašati', npM-BOAMTM ipf. 'voditi, peljati'; b+-aa3hth ipf. 'vstopati' ^ MpraNraTM ipf. 'izganjati', npM-xawAdTH ipf. 'prihajati', sln. pri-našati, stcsl. npH-Bd^AfTH ipf. 'voditi, peljati', nar. sln. v-lažati < psl. *-gon-i-ti, *-xod-i-ti, *-nos-i-ti, *-vod-i-ti; N *-laz-i-ti ^ *-gan-ja-ti, *-xad-ja-ti, *-nas-ja-ti, *-vad-ja-ti; *-laz-ja-ti.17 Sestavljeni iterativi na *-i-ti *-i-ši glagolov nepremikanja so dovršni in imajo drugotne nedovršnike na *-ja-ti *-ja-je-ši (V/1): stcsl. pa3-a«hhtm pf. 'ločiti, oddeli-ti', c+-M«TMTM pf. 'zmotiti, vznemiriti' ^ pap-A^HATM ipf. 'ločevati, oddeljevati', c+-m«wtatm ipf. 'motiti, vznemirjati' < psl. *-lgč-i-ti, *-mgt-i-ti : *-lQk-ja-ti, *-mgt-ja-ti. - 7.2 Praslovanski vzročni glagoli na *-i-ti *-i-ši Praslovanski nesestavljeni vzročni glagoli (kavzativi) na *-i-ti *-i-ši so nedovršni. O Sestavljeni kavzativi na *-i-ti *-i-ši so nedovršni. a) Glagoli z razvidnim kvantitativnim prevojem po podajšavi o-jevske pre- hh vojne stopnje korenskega samoglasnika: stcsl. na-aowhtm pf. 'položiti', e-vjpMTM N pf. 'moriti, ubiti', Hd-noHTH pf. 'napojiti', pac-tohhth pf. 'razmetati, razsipati' ^ W Hd-AdrdTH ipf. 'polagati' : e-vfP^TM ipf. 'ubijati', NA-naraTM ipf. 'napajati', pac-tahath ^ ipf. 'razmetavati' < psl. *-lož-i-ti, *-mor-i-ti, *-poj-i-ti, *-toč-i-ti ^ *-lag-a-ti : *-mar-ja-ti, *-paj-ja-ti, *-tak-ja-ti. b) Glagoli brez razvidnega prevoja korenskega samoglasnika: (st)csl. OT+-BpdTHTH pf. 'odvrniti'; npHA-tnHTH pf. 'prilepiti', o-cb^titm pf. 'osvetiti', e-T"twTHTH pf. 'stisniti', OB^cHTM (< *ob-Vesiti) ipf. 'obesiti'; B+3-EeAMTM pf. 'prebuditi', no-reEMTM pf. 'pogubiti'; o-ndAHTH pf. 'ožgati', Aj-cdAiTM pf. 'ponižati', npj-cAABMTM pf. 'proslaviti', no-cTdBHTH pf. 'postaviti' ^ 0T+-BpdiTdTH ipf. 'odvračati'; npM-A-tnAraTM ipf. 'prilepljati', o-cB-tiTATM ipf. 'osvetljevati', e-ntmTdTH pf. 'stiskati', ®G"bwATH (< *ob-vešati) pf. 'obešati'; B+3-Ee^AfTH ipf. 'prebujati', no-reEAraTH ipf. 'pogubljati'; o-nakraTM ipf. 'ožigati', Aj-ca^A^TM ipf. 'poniževati', npo-cAdBA^TM ipf. 'proslavljati', no-cTABAraTH ipf. 'postavljati' < psl. *-vort-i-ti; *-lep-i-ti, *-svet-i-ti, *-tešč-i-ti, *-ves-i-ti; *-bud-i-ti, *-gub-i-ti; *-pal-i-ti, *-sad-i-ti, *-slav-i-ti, *-stav-i-ti ^ *-vort-ja-ti; *-lep-ja-ti, *-svet-ja-ti, *-tesk-ja-ti, *-ves-ja-ti; *-bud-ja-ti, *-gub-ja-ti; *-pal-ja-ti, *-sad-ja-ti, *-slav-ja-ti, *-stav-ja-ti. 17 S sinhronega pomenskega vidika gre za naslednjo besedotvorno verigo: dovršni semelfaktiv na *-e-ši ^ nedovršni semelfaktiv na *-i-ši ^ nedovršni iterativ na *-ja-je-ši (psl. *-nes-e-ši ^ *-nos-i-ši ^ *-nas-ja-je-ši). ^ 7.3 Praslovanski besedotvorno nemotivirani glagoli na *-i-ti *-i-ši Praslovanski nesestavljeni sinhrono gledano besedotvorno nemotivirani glagoli na N *-i-ti *-i-ši brez znotrajsistemskega besedotvornega predhodnika (diahrono gleda-1 no iterativi in kavzativi) so po večini nedovršni, redko dovršni. a) Glagoli z razvidnim kvantitativnim prevojem po podajšavi o-jevske pre-O vojne stopnje korenskega samoglasnika: stcsl. npt-A®MHTH pf. 'prelomiti', c+-aomhth s pf. 'zlomiti', NpjCMTi ipf./pf. 'prositi' (b+np®cmtm pf. 'prositi'), ckohmtm pf. 'skočiti', L b+-caohmtm ca pf. 'nasloniti se', pf-TBopiTM pf. 'zapreti' ^ np-t-AAMATi ipf. 'pre- 0 lamljati', c^-aama^th ipf. 'lomiti', NpfifTb ipf. 'prašati, spraševati' (B+NpfifTM v ipf. 'spraševati'), ckakath ckahm CKAHtmi ipf. 'skakati', B+CAfNraTi ca pf. 'naslanjati se', 3d-TBdpraTi ipf. 'zapirati' < psl. *-lom-i-ti, *(-)pros-i-ti, *skoč-i-ti, *-slon-i-ti, 1 *-tvor-i-ti ^ *-lam-a/ja-ti; *(-)pras-ja-ti, *skak-a-ti, *-slan-ja-ti, *-tvar-ja-ti. b) Glagoli brez razvidnega prevoja korenskega samoglasnika: (st)csl. Z no-e-amtm pf. 'premagati', m-chth ipf. 'mesiti' (c+m-chti pf. 'zmešati, spoji-A ti'), e-T-iiTi pf. 'utešiti, pomiriti'; npt-CT«nHTH pf. 'prestopiti'; mp-gabmtm pf. p 'rešiti', pdp-Apf^bTb pf. 'razdražati', NOAfBMTi pf. 'zadaviti', ®t+-baamtm pf. 'odi valiti' ^ NO-E-^AfTi ipf. 'premagovati', m-iati ipf. 'mešati' (c+M-mATi ipf. S 'mešati, spajati'), e-T-ifTi ipf. 'tešiti, pomirjati'; npt-CT«ndTi ipf. 'prestopati'; K M3-GfBAraTM ipf. 'reševati', pfp-Apf^fTi ipf. 'razdraževati', NO-AfBAraTi pf. 'zadavlja- 1 ti', 0T+-BfAraTi pf. 'odvaljevati' < psl. *-bed-i-ti, *(-)mes-i-ti, *-teš-i-ti; *-stQp-i-ti; 8 *-bav-i-ti, *-draž-i-ti, *-dav-i-ti, *-val-i-ti ^ *-bed-ja-ti, *(-)mes-ja-ti, *-tex-ja-ti; • *-stQp-a-ti; *-bav-ja-ti, *-drag-ja-ti, *-dav-ja-ti, *-val-ja-ti.ls 2 • 7.4 Praslovanski izimenski glagoli na *-i-ti *-i-ši 1 Glagolski vid praslovanskih (izpridevniških in izsamostalniških) izimenskih glagolov na *-i-ti *-i-ši je pogojen z leksikalnim pomenom njihovega besedotvornega predhodnika. Nesestavljeni denominativi *-i-ti, *-i-ši so po večini nedovršni, v manjšini dovršni. Tako kot drugi glagoli na *-i-ti *-i-ši drugotne nedovršnike tvorijo na *-ja-ti *-ja-je-ši, pri čemer pri nekaterih izimenskih glagolih po vzoru iz-glagolskih glagolov prihaja do kvantitativnega prevoja po podaljšavi o-jevske pre-vojne stopnje korenskega samoglasnika: stcsl. Nf-gpfBMTM pf. 'usmeriti', gecTiTi pf. 'pustiti, izpustiti' (oT+-NecTMTi pf. 'odpustiti'); stcsl. pfp-A-AMTb ipf. 'razdeliti', poAiTi pf. 'zaploditi, roditi' (no-poamtm pf. 'poroditi') ^ Nf-gpfBAraTM ipf. 'usmerjati', NeiTfTM ipf. 'puščati, izpuščati' (0T+-NeiTfTM ipf. 'odpuščati'); pfp-A-AraTb ipf. 'razdeljevati', pf^ifTi pf. 'zaplojevati, rojevati' (go-pf^ifTi ca pf. 'znova se roditi') < psl. *-prav-i-ti, *(-)pust-i-ti; *-del-i-ti, *(-)rod-i-ti ^ *-prav-ja-ti, *(-)pust-ja-ti; *-del-ja-ti, *(-)rad-ja-ti. 18 S sinhronega pomenskega vidika gre za naslednje besedotvorne verige: a) sestavljeni dovršnik na *-i-ti ^ sestavljeni nedovršnik na *-ja-ti (psl. *-tvor-i-ti ^ *-tvar-ja-ti; *-bav-i-ti ^ *-bav-ja-ti); b) nesestavljeni dovršnik na *-i-ti ^ nesestavljeni nedovršnik na *-ja-ti (psl. *skoč-i-ti ^ *skak-a-ti); c) nesestavljeni nedovršnik na *-i-ti (semelfaktiv) ^ nesestavljeni nedovršnik na *-ja-ti (iterativ), sestavljeni dovršnik ^ sestavljeni nedovršnik (psl. *(-)mes-i-ti ^ *(-)mes-ja-ti). C fS Redki denominativi na *-i-ti *-i-ši tvorijo drugotne nedovršnike na *-ov/'ev-a-ti *-u-je-ši (VI): stcsl. renHTH pf. 'kupiti' (ic-KenHTH pf. 'odkupiti'), np-t-OGpasHTH ca pf. 'preobraziti se, spremeniti se' ^ renoBATH ipf. 'kupovati' (HC-renoBdTH ipf. 'odkupovati'), np-t-OGpAPOBATH ca ipf. 'preobraževati se, spreme- ^ njati se' < psl. *(-)kup-i-ti, *(-)obraz-i-ti ^ *(-)kup-ov-a-ti, *(-)obraz-ov-a-ti).19 h« 8 Praslovanski glagoli na *-a-ti *-a-je-ši h« Glagolski vid praslovanskih nesestavljenih (izpridevniških in izsamostalniških) izimenskih glagolov na *-a-ti *-a-je-ši (V/1) je pogojen z leksikalnim pomenom njihovega besedotvornega predhodnika: tovrstni nesestavljeni glagoli so N nedovršni ali dovršni. Drugotni nedovršniki se izpeljujejo na psl. *-a-va-ti, *-a-va-je-ši (V/1): stcsl. končati pf. 'končati' (c+-KOHhHATH pf. 'skončati'), O-TA^hHATH pf. 'postati težak' ^ KONhHABATH ipf. 'končevati' (c+-K®NhHABATH ipf. 'skončevati'), ®-TAWhHABATH pf. 'postati težak' < psl. *(-)konbč-a-ti, *-tqžbč-a-ti ^ *(-)konbč-a-va-ti, *-tqžbč-a-va-ti. - m 9 Sklep X Praslovanski drugotni nedovršniki se iz (sestavljenih in nesestavljenih) dovršnih gla- hh golov izpeljujejo s priponskimi obrazili psl. *-i-ti *-i-ši (IV), *-a-ti *-a-je-ši (V/1), N *-a-ti *-je-ši (V/2), *-ov/'ev-a-ti *-u-je-ši (VI) in v večini primerov s prevojem ko- W renskega zložnika. Glede na vrsto prevoja v korenu je besedotvorne vzorce izpeljave ^ drugotnih nedovršnikov relativnokronološko mogoče razvrstiti v več skupin: (1) glagoli s kvalitativnim prevojem v korenu: a) glagoli premikanja na psl. *-0-ti *-e-ši ^ *-i-ti *-i-ši (I/1-6 ^ IV) (psl. *(-)nes-ti *(-)nes-e-ši ^ *(-)nos-i-ti *(-)nos-i-ši); (2) glagoli s kvantitativnim prevojem po redukciji v korenu: psl. *-0-ti *-e-ši ^ *-a-ti *-je-ši (I/1-6 ^ V/2) (psl. *(-)jq-ti *(-)jbm-e-ši ^ *(-)jbm-a-ti *(-)jem-je-ši); (3) glagoli s kvantitativnim prevojem po podaljšavi polne oziroma ničte prevojne stopnje v korenu: a) psl. *-ng-ti *-ne-ši ^ *-a-ti *(-ja)-je-ši (II ^ V/2, V/1) (psl. *(-)dbx-ng-ti *(-)dbx-ne-ši, *(-)kap-ng-ti *(-)kap-ne-ši, *-sbx-nQ-ti *-sbx-ne-ši (II) ^ *(-)dyx-a-ti *(-)dyx-je-ši; *(-)kap-a-ti *(-)kap-a-je-ši, *-syx-a-ti *-syx-a-je-ši); b) psl. *-o-ti *-e-ši, *-a-ti *-e-ši, *-a-ti *-je-ši, *-e/'a-ti *-i-ši ^ *-a-ti *-a-je-ši (I/1-6, V/3, V/2, III/2 ^ V/1) (psl. *-bod-ti *-bod-e-ši, 19 Pri razmerju dovršni glagol na *-i-ti *-i-ši : nedovršni glagol na *-ov/'ev-a-ti *-u-je-ši gre prvotno za vzporedni izimenski izpeljanki (stcsl. 0EpA3+ 'postava, izgled, slika, pojava, način' ^ np-t-0Epf3HTH ca : npt-0Epf3»BATH ca). Pri prevzetem glagolu stcsl. reniTi < psl. *kup-i-ti ^ pgerm. *kaupjan (> stang. ceapjan, stsaš. kopjan 'trgovati') (Snoj 2003: 335) je prišlo na osnovi besedotvornega vzorca psl. *obraz-t ^ *obraz-i-ti : *obraz-ov-a-ti do analognih tvorb, in sicer glagola na psl. *-ov-a-ti (stcsl. renoBATH < psl. *kup-ov-a-ti) in vzvratnega samostalnika m psl. *-„ (^1. ^ 'kup, trgovanje' < psl. *kup-,). 23 ^ *-mer-ti *-mbr-e-ši, *(-)rek-ti *(-)reč-e-ši ^ *-bad-a-ti *-bad-a-je-ši, *-mir-a-ti W *-mir-a-je-ši, *(-)rek-a-ti *(-)rek-a-je-ši; *-bbr-a-ti *-ber-e-ši ^ *-bir-a-ti N *-bir-a-je-ši; psl. *-sbl-a-ti *-sbl-je-ši ^ *-syl-a-ti *-syl-a-je-ši; psl. *-gor-e-ti 1 *-gor-i-ši ^ *-gar-a-ti *-gar-a-je-ši); c) psl. *-i-ti *-i-ši ^ *-ja-ti *-ja-je-ši (IV ^ ^ V/1) (psl. *-mor-i-ti *-mor-i-ši, *(-)pust-i-ti *(-)pust-i-ši ^ *-mar-ja-ti *-mar-ja-je-ši, 0 *-pust-ja-ti *-pust-ja-je-ši); č) psl. *-o-ti *-e-ši ^ *-ja/va-ti *-ja/va-je-ši (I/7 ^ s V/1) (psl. *-bi-ti *-bi-je-ši, *-my-ti *-my-je-ši (I/7) ^ *-bi-ja/va-ti *-bi-ja/va-je-ši, L *-my-va-ti *-my-va-je-ši); (4) glagoli brez prevoja v korenu: a) psl. *-e/'a-ti *-i-ši ^ *-e/'a-va-ti *-e/'a-va-je-ši (III/2 ^ V/1) (psl. *-tbrp-e-ti *-tbrp-i-ši ^ *-tbrp-e-va-ti *-tbrp-e-va-je-ši); b) psl. *-a-ti *-a-je-ši ^ *-a-va-ti *-a-va-je-ši (V/1 ^ V/1) 1 (psl. *-kop-a-ti *-kop-a-je-ši ^ *-kop-a-va-ti *-kop-a-va-je-ši); c) psl. *-i-ti *-i-ši ^ *-ov/'ev-a-ti *-u-je-ši (IV ^ VI) (psl. *(-)obraz-i-ti *(-)obraz-i-ši (IV) Z ^ *(-)obraz-ov-a-ti *(-)obraz-u-je-ši). > P Dovršni glagol Drugotni nedovršni glagol 1 I/1—6 *-bod-ti *-bod-e-ši *-bad-a-ti *-bad-a-je-ši V/1 S *-mer-ti *-mtr-e-ši *-mir-a-ti *-mir-a-je-ši K *(-)rek-ti *(-)reč-e-ši *(-)rek-a-ti *(-)rek-a-je-ši i *(-j-ti *(-)jtm-e-ši *(-)jtm-a-ti *(-)jem-je-ši V/2 i *-nes-ti *-nes-e-ši *-nos-i-ti *-nos-i-ši IV • 2 o I/7 * -bi-ti *-bi-je-ši *-bi-ja/va-ti *-bi-ja/va-je-ši V/1 *-my-ti *-my-je-ši *-my-va-ti *-my-va-je-ši Ki II *(-)dkx-nQ-ti *(-)dtx-ne-ši *(-)dyx-a-ti *(-)dyx-je-ši V/2 1 *(-)kap-nQ-ti *(-)kap-ne-ši *(-)kap-a-ti *(-)kap-a-je-ši V/1 *-stx-nQ-ti *-stx-ne-ši *-syx-a-ti *-syx-a-je-ši III/2 *-gor-e-ti *-gor-i-ši *-gar-a-ti *-gar-a-je-ši V/1 *-ttrp-e-ti *-ttrp-i-ši *-ttrp-e-va-ti *-ttrp-e-va-je-ši IV *-mor-i-ti *-mor-i-ši *-mar-ja-ti *-mar-ja-je-ši V/1 *(-)pust-i-ti *(-)pust-i-ši *(-)pust-ja-ti *(-)pust-ja-je-ši *(-)kup-i-ti *(-)kup-i-ši *(-)kup-ov-a-ti *(-)kup-u-je-ši VI V/1 *-jtgr-a-ti *-jtgr-a-je-ši *-jtgr-a-va-ti *-jtgr-a-va-je-ši V/1 *(-)kontč-a-ti *(-)konbč-a-je-ši *(-)kontč-a-va-ti *(-)konič-a-va-je-ši V/2 *stl-a-ti *stl-je-ši *-syl-a-ti *-syl-a-je-ši V/1 V/3 *-btr-a-ti *btr-e-ši *-bir-a-ti *-bir-a-je-ši V/1 Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov Literatura Andersen 1999 = Henning Andersen, The Western South Slavic Contrast Sn. sah-ni-ti // SC sah-nu-ti, Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 2 (1999), 47-62. Arumaa 1985 = Peter Arumaa, Urslavische Grammatik III: Formenlehre, Heidelberg, 1985. Babič 2003 = Vanda Babič, Učbenik stare cerkvene slovanščine, Ljubljana, 2003. Bezlaj 1976-2007 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, Ljub- ^ ljana, 1976-2007. Boškovic 1990 (2000) = PagocaB BomKOBHh, Ochobu ynopedHe ^paMamuKe cnoeeHCKUx je3UKa, HnKmnh (Beorpag), 1990 (2000). Dobrovsky 1819 = Ioseph Dobrowsky, Lehrgebäude der böhmischen Sprache, ^ Prag, 21819 (4809). Dobrovsky 1822 = Ioseph Dobrowsky, Institutiones linguae slavicae dialecti vete- ^ ris, Vindobonae, 1822. Dostâl 1954 = Antonin Dostâl, Studie o vidovém systému v staroslovëmtinë, Praha, 1—1 1954. Leskien 1922 = August Leskien, Grammatik der altbulgarischen (altkirchenslavi-sehen) Sprache, Weimar - Heidelberg, 61922 (11871). Meillet 1934 = Antoine Meillet, Le slave commun, seconde édition revue et augmentée avec le concours de André Vaillant, Paris, 21934 (11924). Merše 1995 = Majda Merše, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Ljubljana, 1995. Miklošič 1862-65 = Franz Miklosich, Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum, Wien, 1862-1865. Miklošič 1875 = Franz Miklosich, Vergleichende Grammatik der slavischen Spra- m chen II: Stammbildungslehre, Wien 1875. Miklošič 1876 = Franz Miklosich, Vergleichende Grammatik der slavischen Spra- ^ chen III: Wortbildungslehre, Wien 21876. Nahtigal 1952 = Rajko Nahtigal, Slovanski jeziki, Ljubljana, 21952 (4939). Schleicher 1852 = August Schleicher, Die Formenlehre der kirchenslavischen W Sprache. Bonn, 1852. Schleicher 1861-62 = August Schleicher, Compendium der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen, Weimar, 11861-1862 (21866). Slawski 1974 = Franciszek Slawski, Zarys slowotworstwa praslowianskiego I: cza-sownik, v: Slownik praslowianski I, ur. Franciszek Slawski, Wroclaw idr., 1974, 43-58. Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, 22003 (11997). Stang 1942 = Christian S. Stang, Das slavische und baltische Verbum, Oslo, 1942. Staroslavjanskij slovar' 1999 = CmapocnaenHCKUü enoeapb (no pymnucxM X-X eeKoe), MocKBa, 21999 (4994). Šekli 2011 = Matej Šekli, Besedotvorni pomeni nesestavljenih izpeljanih glagolov v (pra)slovanščini, v: Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek, Bielsko-Biala idr., 2011 (Zora 80), 32-45. Šivic-Dular 2011 = Alenka Šivic-Dular, Sekundarni glagoli na -n-ëti v slovenščini - prehajanje med glagolskimi vrstami, v: Izzivi sodobnega slovenskega slo-varopisja, ur. Marko Jesenšek, Maribor, 2011 (Zora 75), 441-487. Vaillant 1966 = André Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves III: le verbe, Paris, 1966. Vondrâk 1924 = Wenzel Vondrâk, Stammbildungslehre: Bildung der Verbalstämme, v: Wenzel Vondrâk, Vergleichende slavische Grammatik, Göttingen, 21924 (11908), 704-719. Proto-Slavic Derivational Patterns of Secondary Imperfective Verbs E Summary ^ Proto-Slavic secondary imperfective verbs are derived from (prefixed and unpre- 0 fixed) perfective verbs by means of suffixed PSl. *-i-ti *-i-si (IV), *-a-ti *-a-je-si s (V/1), *-a-ti *-je-si (V/2), and *-ov/'ev-a-ti *-u-je-si (VI), as well as vowel grada-L tion in the most cases. On the basis of vowel gradation type, the derivational pat-q terns of secondary imperfectives can be placed into several groups according to v relative chronology: (1) Verbs with vowel gradation in terms of quality: a) verbs of movement 1 in PSl. *-0-ti *-e-si ^ *-i-ti *-i-si (I/1-6 ^ IV) (PSl. *(-)nes-ti *(-)nes-e-si ^ *(-)nos-i-ti *(-)nos-i-si 'to carry'); (2) Verbs with vowel gradation in terms of reduction: PSl. *-0-ti *-e-si ^ A *-a-ti *-je-si (I/1-6 ^ V/2) (PSl. *(-)jq-ti *(-)jbm-e-si ^ *(-)jbm-a-ti *(-)jem-je-si p 'to take'); (3) Verbs with vowel gradation in terms of lengthening of full or zero grade: a) PSl. *-nQ-ti *-ne-si ^ *-a-ti *(-ja)-je-si (II ^ V/2, V/1) (PSl. *(-)dbx-ng-ti *(-)dbx-ne-si, *(-)kap-ng-ti *(-)kap-ne-si, *-sbx-nQ-ti *-sbx-ne-si (II) ^ *(-)dyx-a-ti 1 *(-)dyx-je-si 'to breathe'; *(-)kap-a-ti *(-)kap-a-je-si 'to drip', *-syx-a-ti *-syx-a-je-si 8 'to dry'); b) PSl. *-0-ti *-e-si, *-a-ti *-e-si, *-a-ti *-je-si, *-e/'a-ti *-i-si ^ *-a-ti 1 *-a-je-si (I/1-6, V/3, V/2, III/2 ^ V/1) (PSl. *-bod-ti *-bod-e-si, *-mer-ti • *-mbr-e-si, *(-)rek-ti *(-)rec-e-si ^ *-bad-a-ti *-bad-a-je-si 'to perforate', *-mir-a-ti 1 *-mir-a-je-si 'to die', *(-)rek-a-ti *(-)rek-a-je-si 'to say'; *-bbr-a-ti *-ber-e-si ^ *-bir-a-ti *-bir-a-je-si 'to collect'; PSl. *-sbl-a-ti *-sbl-je-si ^ *-syl-a-ti *-syl-a-je-si 'to send'; PSl. *-gor-e-ti *-gor-i-si ^ *-gar-a-ti *-gar-a-je-si 'to burn'); c) PSl. *-i-ti *-i-si ^ *-ja-ti *-ja-je-si (IV ^ V/1) (PSl. *-mor-i-ti *-mor-i-si, *(-)pust-i-ti *(-)pust-i-si ^ *-mar-ja-ti *-mar-ja-je-si 'to murder', *-pust-ja-ti *-pust-ja-je-si 'to leave'); d) PSl. *-0-ti *-e-si ^ *-ja/va-ti *-ja/va-je-si (I/7 ^ V/1) (PSl. *-bi-ti *-bi-je-si, *-my-ti *-my-je-si (I/7) ^ *-bi-ja/va-ti *-bi-ja/va-je-si 'to beat', *-my-va-ti *-my-va-je-si 'to wash'); (4) Verbs without vowel gradation in the root: a) PSl. *-e/'a-ti *-i-si ^ *-e/'a-va-ti *-e/'a-va-je-si (III/2 ^ V/1) (PSl. *-tbrp-e-ti *-tbrp-i-si ^ *-tbrp-e-va-ti *-tbrp-e-va-je-si 'to suffer'); b) PSl. *-a-ti *-a-je-si ^ *-a-va-ti *-a-va-je-si (V/1 ^ V/1) (PSl. *-kop-a-ti *-kop-a-je-si ^ *-kop-a-va-ti *-kop-a-va-je-si 'to dig'); c) PSl. *-i-ti *-i-si ^ *-ov/'ev-a-ti *-u-je-si (IV ^ VI) (PSl. *(-)obraz-i-ti *(-)obraz-i-si (IV) ^ *(-)obraz-ov-a-ti *(-)obraz-u-je-si 'to shape').