Iz Jugoslavije. — Hrvatsko učitelistvo za naše sta. novsko ujedinjenje. Hrvatsko učiteljstvo* poverjeništvo UJU v Zagrebu je pričelo izdajati stanovsko politiški list Jedinstvo katerega glavni ure_inik je tov. Ljud. Kra' jačič. Prva in druga številka prinaša ze. 10 zanimivo vsebino in je prožeta stanov. ske zavesti in duha skupnega dela vsega jugoslovanskega učiteljstva na stanovskem in prosvetnem delu. Novega borca pozdravljamo z največjim zadoščenjem in mu želimo mnogo uspeha! — Člena 24. in 32. novega zakona o draeinjskih dokludah. Kakor znano, so imeli vdovci po prejšiijem zakonu pravico do rodbinske doklade za gospodinjo, ako so bili otroci pod 12 let stari. Te gotovo humane določbe v novem zakonu ni. akoravno so vdovci veliki reveži. Napram oženjenim tovarišem bodo na plači za mesečnjii tisoč kron prikrajšani, ker zgubiio doklado za ženo ter morajo povrhu odplačati še gospodinjo. Marsikoga bo gnala ta dojočba x Drenagljeno, in radi tega slabo premi-sljeno novo ženitev! Sicer prizna člen 32. pravico za rodbinsko doklado za otroke tudi po dovršenem 16. letu. n. pr. za hčerko. ako ona svoicrnu očetu. ki ie vdovec, vodi gospodinjstvo. Toda koliko je takih vdovcev. da imajo že za gospodinistvo zrele hčerke? Pa vzemimo za prinser vdovca le z eno starejšo hčerko ali z že večjimi. b.oli sainostojnimi otroki! 'la vdovec, ki bi kakor samci lahko hodil na hrano. bo dobival za 18 in več let staro hčerko draginjsko doklado. vdovec z malimi, vse nege potrebnimi otroki pa ne dobi doklade za prepotrebno gospodinio! Iz tega primera se vidi brezsrčnost te novc zakonske določbe. Na nierodainili faktorjih je. da čim.prci popraviio ta nesocialni zaerešek zakonodainp oblasti! — Na naslov kraetijske družbe v Ljubljani, (Dopis.) V nedeljo 19. t. m. je sklicala trboveljska kmet. podružnica svoj glavni občnj zbor, katerega se je udeležilo tudi več učiteljev, ki plačujejo že par let članarino. Tik pred volitvami je prečital g. podpredsednik dopis glavnega vodstva v Ljubljani, s katerim se zabranjuje pravica aktivne volilne pravice vsem učiteljem, ki ne plačujejo zemljiškega davka, dočim se jim pasivna pravica dovcljuje — ta pač le iz tega vzroka, da niso tuintam brez tajnikov. — Kako je prišel ta dopis najprvo v roke g. župniku Časlu, mesto na pravo adreso. je zadeva trboveljske pošte, in je nečemo tu preiskavati, pač pa izjavljamo: Članiposestniki zalitevajo za svojih 40 K plačane članarine vsakovrstnih ugodnosti, dočirn ne dajo člani učitelji, ki niso posestniki, družbL nikakih poslov, razun, da opravljajo na premnogih mestih tajništvo in druge brezplačne funkcije. Za ta trud jih ie družba oropala akt. volilne pravice. Raditega bi mi vendar vseeno mirno spa- 11 in ne omenili niti besedice, če bi ne šlo pri vsem tem za neko, dejal bi skoro. ukano! Družbin odbor dobro ve, da bi mnogi učitelj ne pristopil, če bi se mu ttf dovolila tista pravica, kakor vsakemu kočarju, zato pa je lepo molčal in čakal da je članarino plačal, potem pa, in to šele na zboru samem, da pač ne izostaitf tudi blamaža, ga obvestil, da bi ostal laftko — doma! Naše mnenje je: Ker smatra glavni odbor Kmetijske družbe učiteljeneposestnike kot člane druge ali tretje vrste, jo zapustimo! Clanarino, ki smo j° plačali za I. 1922. zahtevajmo nazaj. Nase podružr.ice si naj iščejo hlapcev v drugi'1 stanovih, magari pri fajmoštrih, kakor bo moralo biti v Trbovljah, mi hočemo za- . vzeti tudi napram Kmetijski družbi spričo takih razmer svoje stališče. — O 25-letnem delovnem iubileju tov. Luke Jelenca in Fran Luznaria v naši organizaciji Drinaša »Narodna Prosveta« poročilo. v oosebnem članku. napisanem iz beograiskih krogov. »Prosvetni Radnik«, glasilo učitelistva iz južne Srbije. ki izhaja v Skoplju. pa nrinaša obsežen članek o Luki Jelencu, izpod peresa tov. Sv. R. Milosavljeviča. »Prosvetni Radnik« prinaša tudi. sliko našega poverjenika UJU tov. Luke Jelenca. — Poziv! Na osnovnih šolah v St. llju pod Turjakom, na Muti, pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, v Šoštanju, na Remšniku in na Kapli se takoj začasno zasede po eno učno mesto z učiteljem ali učiteljioo. Nadalje se takoj začasno zasede mesto šol. voditelja na enorazr. v Topolšici in na enorazr. na Plešivcu, okr. Soštanj. Prve itiri šole so ob železnici ali vsaj v bližini iste, a tudi Topolšica ie le dobre pol ure od Šoštanja oddaljena. Reflektanti(-inje), in sicer le taki, ki nimajo kje stalnega mesia, naj takoj naslovijo prošnje za katero imenovanih mest na okrajni šolski svet Slovenjgradec. — Učiteljstvu! Vnovič stopa pred nas Jugoslovenska Matica s prošnijo, da zastavnno vse svoje moči in pripomoremo svoji najidealnejši narodni organizaciji vršiti z uspehom njeno vzvišeno nalogo. Pirhi 1. r;21. so ji prinesli 137.000 K — ali naj zaosianemo s pirhi t. 1. za tem častnim številom! Podvojimo, potrojimo svoje delovan'2, potencirajmo svoj idealizem in poskusimo vzbuJiti v mladini tako navdusenje. .ta bo uspeh letošnje zbirke sijajna manifestacija narodne misli, jugoslovenskega ponjsa — simbol našega popolncga duševnega edinstva. Ena država, en narod, ena misel — navdušenim bratom in sestram pa vezilo v dnevih vstajenja. Vpogled v delovanje naše ljubljenke mi potiska pero v roke, da kličem širom Slovenije: Na delo, da bo letošnja zbirka plrbov veličastna epopeja narodnega idealizina, mogočen odmev naših misli, ki zro k Adriji, ki objemajo v ljubezni celokupno jugoslovensko ozemlje brez ozira na strategične meje zahrbtne Italije. Od bistre Soče do Egejskega morja, od skrajnih mej slovenstva v beneski ravnini do Timoka in preko — ena volja, ena misel, ena želja, en cilj. Na delo v dosego istega. lemu cilju naš trud, naše delo! A. M. — Članicam »Društva učiteliic v Mariboru«, kakor vsem drugini tovarišicam! Na cve.tno nedeljo. t. j. 9. aprila, priredi Narodni Žcnski Savez po vsej Sloveniji daritveni dan v urid dečjega doma, ki se ima staviti v Ljubljani. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naših močeh, da bode imel ta dati v prid osirotele dece naše Slovenije, kar najlepši uspeh. Potrebna bode agitacija v soli, potrebna v Pdiateljskih in znanih krogih, potrebna sploh med ljudstvom. Mnogokrat se. zlasti na deželj. takšne zbirke sploh prezro. Nikogar ni, ki bi za nje zaintcresiral tudi nriprosto liudstvo. katero pa je večkrat boli darežUivo. riego meščanstvo. Tovarišice! Naj bi v kraju, kjer delujemo, ne bilo matere. deklei. ki bi se temu dn.evu ne odzvaje. vsai z 1 dinarjem! To skrb prevzamemo. kai ne? Zato puščico v roke ta dan in ven. med naše ljudstvo! Če ie bila kdai kakšna. zbirka uspešna, ta mora biti! — Podrobneja poročila prineso ilak oklici in listi. Društvo prosi, da gospe in gospodične tovarišice takoj po zbirki poročajo o nje uspehu (v vseh kraiih) na naše tajništvo v Maribor. kajti nnjno potrebno ie, da imamo delovanje naših članic in vseh drugih tovarišic v evidejici. Dalie Drosimo vse gospe in gospodične zastonnice naše.ea društva. da nam pošljeio se_znam dosedai priglašenih članic. Zborovanje društva se bo vršilo takoj, ko se vrnejo pravila. Že seda.i Vas prosimo in vabimo. da se ea udeležite v prav obilnem številu. — Odbor. — Obrtna razstava v Celju 12.—22. avgusta 1922. Pripravljalna dela za letošrijo obrtno razstavo v Celju lepo naDreduje.io: Pred vsem ie zasiguranega okrog 6000 kvadratnih metrov razstav.nega prostora in to v 24 sobah mestne osnovne šole v Celju, v telovadnici »Sokola« in na dvorišču. Poslopje je. kakor Znano, kar naimodernejšc ureieno. pro- t stori visoki in svetli- kakor nalašč za i razstavne namene. Odbor. je. nadalje razDisal natcčaj za r,azstavnj nlakat, katere- * Ła so se udeležili razni celiski risarji. Tri ^aibolja dela. ki so dobila nagrado. se te dni razstavijo ori Goričar-Leskošeku v pelju. Sestavljen je tudi že razstavni red in se v prihodnfih dneh z pri.javnicami vred razpošlje. Udeležbo na razstavi je -Drijaviti do 1. maia 1922. Razstave se ¦ahko udeležiio obrtniki. industrijalci in yXovci v prvi vrsti iz Slovenije. na tudi 12 cele naše države. »Liublianski Zvon« nam ie priredil \ dne 13. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« prav lepo uspeli koncert jugoslovanskih narodnih pesmi. Na vzporedu je bilo 12 moških in 14 mešanih zborov, operna solista, ?a. Thierry-Kavčnikova in g. Kovač oa sta vzorno in mojstrsko izvajala vsak_ po tri solospeze s spremljevanjem klavirja (kapelnik Neffat). Skoraj ie bil ta vzpored prebogat za en večer. sai .ie traial vkljub razmerno kratkim pavzam od %9. do %11. ure zvečer. G. Zorko Prelovec je agilen, vztraien oevovodja, ki s pravim pevskim razumom vodi Zvonaše vedno navzgor, vedno bližje dovršenosti. Njegov nastop je miren in resen, pevci in pevke so se — dobro disciplinirani — odlikovali po preciznem izvajanju oesmi. Vsestransko razveseljiv napredek! Občinstvo je izražalo zasluženo pohvalo z živahnim aplavzom. Dvorana ie bila polna. — Za Gradišnikov spomenik ie darovalo učiteljstvo vranske šole 85 Din, Iri sicer: I. Kramar 25 Din, M. Vudler, A. Železnik. M. Kramar, I. Svetina, M. Karba po 10 Din. I. Urek 5 Din. Učiteljsko društvo za laški okraj pa 200 Din, skupaj 285 Din. — Dom in šola. (Dopis.) Na zadnjem shodu »Preroda^ v Unionski dvorani se ie očitalo staršem, da ne iščerrio stika s solo. Ta očitek je bil vsai deloma opravičen. (lotovo želi marsikateri oče. marsikatera mati govoriti z učiteljem. Ne vemo pa, ie li učitelj zadovoljen, če ga nadlegujemo. Potrebno pa je. da starši čujeio obiektivno sodbo o svojih otrokih. Matere dostikrat ne vidijo napake svojih ljubljenčkov. ali jih olepšavajo in zagovar.iaio. Učiteli iim še le odkrije prave vrlirv in hibe ter iim svetuje, kako postooati, da oodpirajo šolo. Sai dom mora sodelovati s šolo. če naj naši otroci uspevajo telesno in duševno. Starši prosimo tedai merodajne faktorje, nai nam povedo kdaj in kolikokrat nam ie dovoljeno oglasiti se pri zg. učiteljih, da dobimo natančne in odkritosrčne, a tudi dobrohotne informacije o svoji deci. — Prepoved kajcnja učiteljem — otrokom ne! (Dopis.) Čitam, da je višji š. svet pričel boj zoper nikotin tam, kjer je najmanj potreben — pri učiteljstvu. Torej ob poldanski pavzi, če bom hotel pušiti, bom moral — v stranišče, kakor 14 leten študent, če nimam v šoli stanovanja, dočim bodo naši rudarski otroci brezskrbno pripušili tik do šole, saj so dobili cigareto od očeta, ali strica!!! Ljudje božji, ali nimate drugega dela. Izposlujte zakon, da je vsakdo kaznovan, ki da 16 letnemu pobu tobak, otroku pa batino, to je rešitev, kakor isto velja tudi za alkohol. Spreobračati hočejo ljudi, ki pijejo že 40, 50 let, otrokcm pa puste pohajati gostilne! — bčitelj, ki je že do smrti sit teh novotanj. — Opozarjamo na razpravo o pouku ženskih ročiiih del in o gosoodiniskem pouku sploh. ki io pričnemo priobčevati v »Vestniku učit. žen. roč. del«. — Člane UubUanskega učiteljskega društva. ki so ostali na dolgu za preteklo leto, pozivlja dn.štveni blagajnik, da poravnaio svoje zastanke o priliki izplačila novih draginiskili doklad prve dni nrihodniega meseca. Zavedajo naj se, da ima društvo svoje obveznosti napram U.IU in da ie skrajni čas. da izpolnijo tudi oni svoje dolžnosti napram okr. društvu. V Drihodnjih dneh bodo prejeli položnice z natančnim računom in apelom na stanovsko zavednost. Nai bi ne ostal ta zadnji opomin glas vpijočega v puščavi! — Tudi druffim člaiiom (članicam). ki še niso za letos ničesar volačali(-e) v društveno blagaino, bodi 1. dan prihodnjega meseca toplo priporočen! —pl Poročila se ie šolska voditeljica na Kaolji, okr. Marenberg, tov. g. Marija Vučnik z orožniškim podnarednikoin Robertom Sadnekom. Bilo srečno! Iz naše orgaDizacije. Iz poverjeništva UJU v Ljubljani. Seia odseka za glavno redakcijo našesja stališča k načrtu šolskega zakona se vrši o velikonočnih počitnic.ah. Člani odseka, določeni na zadnji se.fi ožjega sosveta so: Dimnik Ivan. Dostal Rudolf. Flerč Pavel. Gangl Engelbert. Grum Rado, Hude Drago. Jedrlinič Tomo, Lapajne Josip, Lcsica Gjuro, Plesničar Pavel in Waschtetova Ilka. — Odsekovi člani naj se vflobijo v gradivo, da bo možno do- bro in točno predelati načrt. UJU poverjeništvo Ljubljana. Društvene vesti. 4- RADOVLJIŠKO OKRA.INO UCl- TEL.ISKO DRlJŠTVO zboruie dne 5. aprila (sreda) ob 10. uri v Podnartu. Obed je na vsak način prijaviti šolskerriu vodstvu v Ovšišah. + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA MARENBERŠKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 6. aprila t. 1. ob pol 9. uri v šoli v Marenbergii. Dnevni red: 1. Podavanje tov. Iv. Muršeca o telovadbi: »Redovne in proste vaje na osnovni šoli s praktičnim nastopom učencev.« 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbpra. 4. Določitev članarine za leto 1^22. 5. Nasveti in želje. Ideležba je za vse člane obvezna! Odsotnost je opravičiti! + Z OBCNEGA ZBORA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA MEŽIŠKO DOLINO — DNE 4. t. m. NA PREVALJAH. V svojem poročilu je predsednik ugotovil, da je naše društvo eno najdelavnejših učiteljskih društev. Zborovalo je redno vsak mesec in obravnavala so se tako stanovska kot pedagoška in narodno kulturna vprašanja. Mnogo dela je opravil tudi odbor. V društvu je vladal duh strpnosti in načelo nadstrankarstva — zato so tudi vsi učitelji in učiteljice od prvega do zadnjega organizirani v našem društvu in v njem vlada lepa sloga. — Marsikaj je zaposljevalo naše sile in nas odvajalo od pozitivnega dela, kar bi bilo lahko izostalo, ako bi bile šolske razmere v kraju bolj konsolidirane. — Zadeva Moderndorfer se razvija povoljno v našem smislu. Naše prizadevanje v zadevi uvrstitve Mežiške doline v višji krajevni plačilni razred žalibog dosedaj ni imelo uspeha. Postopanje pri uvrščanju nas je globoko ozlovoljilo. — Debata, ki je sledila poročilu, je podala nerazveseljivo sliko razmer, y katerih niora učiteljstvo v naši dolini delovati. Povsod so na delu sile, ki tajno in očitno rovarijo proti učiteljstvu kot nositelju državne misli. Zaslombe nikjer in nasprotniki vedno drzncjši. V sredstvih so malo izbirčni in celo mladino hujskajo proti nam. Eno spoznanje se nam je rodilo iz vseh teh opazovanj in izkušenj. Z majhnimi sredstvi ne pridemo zlu do živega. Treba združenja vseh poštenih elementov, vseh. ki se hočejo posvetiti v-zgoji naroda brez sebičnih namenov, treba koncentracije naših sil, treba nam samokritike, treba programatičnega dela na trdni in jasni idejni osnovi. Ne trosimo in cepimo več svojih sil, ampak uporabljajmo jih čim plodnejše in ekonomičneje, vse usmerjeno na en cilj. Skrbimo, da nas prihajajoči kritični časi ne najdejo nepripravljene in da nam destruktivne sile ne zrastejo preko glave! Organizacija vseh pozitivnih delavcev za pravo kulturno in narodno vzgojno delo — to bodi najresnejša naloga, ki se ji posveti uciteljstvo poleg svojega šolskega dela v tekočem letu. V tem smislu so že tudi pripravljeni razni predlogi in reierati. Perečemu vprašanju bodočih šolskih zakonov na ljubo smo morali zapostaviti to tako važno vprašanje. Že predzadnje zborovanje je bilo vse posvečeno razpravljanju o zakonskem načrtu o osnovnih šolah. Največ se je v tem oziru seve delalo v odboru. Naše društvo je naročilo vso nam dostopno zadevno literaturo in delo razdelilo med referente. Predloge glede osnovne šole smo poslali posebnemu odseku, ki se je ustvaril pri poverjeništvu v Ljubljani. Smercdatno za naše stališče napram zakonskim načrtom je naše stremljenje, da se prilagodi naše šolstvo posebnim razmeram naše države kot izrazito agrarne države z obilico nižje organiziranih šol. Na občnem zboru je podal tov. M. mstruktiven referat o našem srednjein in drugern šolstvu in njega bodočem ustroju ter zlasti tudi o bodočem izobraževališču za ljudskošolsko učiteljstvo. Primerjal je vedno naše zahteve z reiormaini, ki so se izvedle v najnaprednejših sosednih državah in zavračal neresen način argumentacije nasprotnikov reforme. Po živabni debati so bile sprejete spodajšnje teze. Tov. Košir je poročal o ustanovitvi okraj. učiteljske knjižnice in dal navodila in nasvete o njeni uporabi. Knjižnica že šteje 382 knjig, med njimi knjif 'edkosti, veliko knjig o sadjereji in vrtnarstvu. Mnogo se je razpravljalo glede virov za nabavo novih knjig. Na tov. Močnika kot na našega zastopnika v okr. šol. svetu so bile stavljene razne interpelacije glede delovanja te korporacije. Tov. Močnik je zagovarjal svoje postopanje, podal razna pojasnila in končno izjavil, da odloži svpj mandat, ker se mu ne zdi umestno, da je mandat predsed. društva in zastopnika v okr. š. svetu poverjen eni in isti osebi. Mimo drugega omenjamo še sklep, da vloži društvo proti nekemu listu, ki je pavšalno blatil učiteljstvo, sodnijsko tožbo. Volitve novega odbora so imele sledeči uspeh: predsednik: Peter Močnik, odborniki: Ignac Mlačnik, Vinko Moderndorfer, Ludevit Komar, Janko Gačnik, Lizika Kertova, namestniki: Alojzija Vrečekova, Adolf Sokol, Ivo Kuraš. Rezolucije, sprejete na občnem zboru učiteljskega društva za Mežiško dolino dne 4. III. 1922. 1. Izhodišče za vsako preureditev in reforme šolstva mora biti načelo, da stoi vse šolstvo v službi naroda in države, nju i asti in veličine in imej pred očmi vedno korist celote, bodi da potem poda.ja elementarno ali strokovno znanje, ali se posveča znanstvenemu delu in izobraževanju. 2. Zato moramo z vsem povdarkom zahtevati. da se ureiui in preureiuj naše šolstvo po enotnih vidikih in načelih od olroškega vrtca do univerze, da predstavljaj naše bodoče šolstvo pri vsej zaželjeni raznolikosti in razvojni svobodi neko organsko enoto tako po duhu, idejni osnovi in sorodnosti izobraževalne materije, kakor po svoji organizaciji, ustvarjajoči prilike in možnosti, da postane lahko vsak nadarjenec deležen boljše izobrazbe, da se vsak talent lahko razvije v smeri, ki mu je najbolj prikladna in da bo vsakomur vedno odprta pripravna pot do najpopolnejšega izobraževališča. 3. V tem smislu smatramo vprasanje bodočih šolskih zakonov kot zadevo ceIega naroda in jasno nam je, da se morajo prej sporazumno z zastopniki vseh šol in z vsemi zainteresovanimi prosvetniini in drugimi faktorji določiti enotni pravci za izgradnjo vsega šolstva preden se prepusti strokovnjakom podro_bnejše delo. 4. Zato odločno odklanjamo insinuaciio. da spadav naš d"lokro<? samo obravnaVa zakpna o osnovnih šolah in protestiramo proti temu. da se smatra vprašanje ureditve tkzv. srednjega in drugega šolstva kot izključna zadeva ožjega kroga strokovnjakov in se ne da širšemu krogu interesentov prilike za upogled v zakonske načrte. 5. Ugotavljamo, da so slabe posledice tega postopanja očividne, ker se je dosedanja debata v časopisju omejevala zgolj na načclni zagovor oz. odklonitev zakonskega načrta in ni rodila niti ene plodne misli, pač pa pokazala pri nekaterih zagovornikih sedanjega sisteina silno tesnosrčno pojmovanje problema. 6.1zjavljamo se za tkzv. enotno nižjo srednjjo šolo in odobravamo stališče naših zastcpnikcv pri zadevnern glasovanju v višjem šolskem svetu. Smo za ta šolski picustroj iz najtehtnejših narodno kulturnih, pedagoških in socialnih razlogov, iz razlogov, ki so bili merodajni za slične, a dalekosežne reforme v najkulturnejših državah kakršne so n. pr. nordijske, kakršna je n. pr. Švica) in tudi iz ozirov na naše ppsebne razmere. To stališče se ne dotika stališča posameznika napram tkzv. humanistični izobrazbi, koje najuglednejši prijatelji so, kakor n. pr. vidimo pri sosednih Nemcih, dostikrat vneti zagovorniki reforme humanistične gimnazije. 7. Hkrati izjavljamo, da smo načelno proti predalekosežni otesnitvi razvojnili možnosti in proti pretirani unifikaciji šolstva, dopuščajoči samo en tip brez možnih modifikacij, ustrezajočih gotovim utemeljenim zahtevam in resničnim potrebam. 8. Napram očitanju nekompetentnosti v tem vprašanju izražamo svoje mnenje, da izvira ta očitek zgolj iz ignorance, ker so se v vseh naprednih državah reševala načelna šolska vprašanja od vseh šolnikov skupno in vzajemno ter opozarjamo na tem tnestu samo na dejstvo, da segajo nižji razredl srednjih šol gioboko v dobo splošne šolske obveznosti in se že zato ne da osnovno šolstvo organično ročiti od drugega šolstva. 9. Izražamo svoje prepričanjc, da sc moramo pri reorganizaciji našega šolstva posebno ozirati na to, da postanejo vse šole čitn bolj dostopne kmetskemu narodu — iz razlogov, ki jili ni treba navajati. Enotna nižja srednja šola pomeni v tem oziru napredek, a ne zadostuje. Baš ta ozir je bil eden najmerodajnejših, da se je v najnaprednejših državah srednje šolstvo zgradilo na osnovi šest do devetletnega obligatornega obiska osnovne šole in se je kot posledica tega skrajšala študijska doba na srednji šoli. Isti oziri veljajo za našg izrazito ar.rarno državo. Zato se izrekamo za to, da bi prestopali učenci šele po dovršenem petem ali šestem letu osnovne šole v srednjo šolo in bi se ta na svoji nižji stopnji skrčila za en razred, Zagovarjati bi se dal tudi poseben tip srednje šole z reduciranim številom razredov (recimo s šestimi razredi), kamor bi prestopali starejši, zrelejši učenci, ki so dovršili kako višje organizi- rano ljudsko šolo ali so se doma pripravili za študij na srednji šoli. Končno bi bilo tudi umestno, da se meščanske šole, ustanovljene v vsakem sodnijskem okraju, uredijo tako, da bi služile razen svojl prvotni nalogi tudi pripravi učencev za vstop v višjo srednjo šolo. 10. Smatramo kot konsekvenco načela o enotnosti vsega šolstva, da se učiteljstvo vseh šol kot nositelj vsake reforme po svoji izobrazbi vedno bolj zbližuje in prepričani smo, da je vprašanje boljše izobrazbe 'iičiteljstva osnovnih šol eno najvažnejših šolskih vprašanj. Sedanja učiteljišča smatramo kot nepripravna za poglobljeno spiošno in strokovno izobrazbo učiteljstva in nobeni oziri ne morejo biti dovolj tebtni, da bi popustili od svoje zahteve, ki je danes zahteva vsega naprednega učiteljstva kulturnih držav, da si pridobi učitelj svojo strokovno izobrazbo po dovršeni srednji šoli na višjem izobraževališču akademskega značaja. Baš učitelj v samotnem selu — poleg duhovnika navadno edini izobraženec in duševni vodja naroda^ — rabi širšo in globjo splošno in strokovno izobrazbo in omalovaževanje tega vprašanja ie omalovaževanje izobrazbe široke mase našega kraetskega naroda. 11. Da se zajamči vsemu šolstvu zahtevana enotnost, se naj podredijo vse kategorije šol enemu in istemu rainistrstvu t. j, ministrstvu prosvete. 12. Pričakujemo od UJU, da si bo znalo v vseh načelnih zadevah zasigurati primeren vpliv na sestavo zakonskih načrtov vseh kategorij šolstva, tako meščanskega, srednješolskega, kakor strokovnega in nadaljevalnega, tako glede izobraževališč za žensko mladino kakor — in to še posebno — za ljudskošolsko učiteljstvo. 13. Nadejamo se, da nas bodo vsi činitelji, ki se čutijo poklicane zastopati kmetske interese, podpirali v našem stremljenju po prilagojenju vsega šoistva pctrebam široke mase kmetskega naroda. + ŠMAKSKO - ROOAŠKO UClTELJSKO DaUŠTVO je zboiovalo dne 12. marca v Rogatcu. V uvodnih besedah prosi nredsednik odbornike, nai ga podpiraio v niegovem dclovanju. Nato se sprejme oredlosr predsednika. na.i plačajo nenrisotni. ki se ne opravičijo. 5 Din. za bloke učiteljskega konvikta. Tovariš Volavš_k prediaga, nai zborovanjem prisostvuie samo učiteljstvo vseh kategorij: aktivno, upokojeno in naraščaj; goste nai se oopoliioma '»zkliuči. Po živahni debati ie oredloe pri glasovanju prooadel. Nadalje nredlaga tovariš Volavšek, da nai se pri nabiran.iu velikonočnih pirhov za Jugoslovensko Matico ne eksp.onira učiteljev; otroci nai sami r.ekmuiejo med seboj v nabiranju. Sprejeto. Enako se sprejme predlog tovariša Korbaria, da naj se vrše zborovanja ob sobotah ali sredah, ne pa ob uka nmstih dnevib. Glede redakcije Radojevičevega šolskega zakona se ie poslala že preje. nravočasno brzojavka na oristojno inesio. Zauisnikar tovariš Verk medlaga. nai se nakupi knjigo za vpisavan'e zaDisnikov. Za nrihodnje zborovanie se bo naprosilo g. Črriagoja, da bo predaval. Zborovalo se bo iunija na Slatini. Radi prepičlo odmerienega časa odpade predavanie predsednika.