i IV.
V srćdo 9. Grudna 1846.
List 49
ogli
antini so Ki se spepeîé, Device so cvétke.
?
Ki
cvét svoj zgubé.
Prilike.
(Poleg nemškiga.)
?
Možjé so viharji Vihár se zbuci, Zené so pa zvezde Njih svit utamní.
?
Vsi
ogli, cvetlice
In zvezde, vihár, Slavite Gospoda: Gospodov ste dár!
Malavašič
zadjalo ; dobićek bo pa posebno takim velik, kine morejo presoditi, dok lej bojo s perdelano klajo pomladi shajati mogli. Će so ravno nekteri kmeto vavci tako prebrisanih glav, de vedó prevdariti ? koliko piće bo njih živina do nove košnje potrebo vala, vender so dostikrat goljufani od svojih po slov, ki poljubno do klaje hodijo in neizmerno ve
liko klaje brez potrebe potrosijo. V velike nadloge pridejo večkrat taki gospodarji na spomlad, kadar nimajo nič već klaje na senici, in morajo živino na pašo goniti, predenj trava komej ozeleni. L—c.
Dober svèt sadjorednikani.
Smešno je viditi ljudi, ki kako presajajo, de okoli njega z nogami
drevó sadé ali ceptajo, kakor
de bi jih brenceljni ali seršeni pikali, misleći, de
se
mora rahljav perst terdo potlačiti in krog drevesa zmandrati. Če je v tem času stanovitno suho vreme, se perst uterdi, de je terda kot skorja ; če je pa deževno, mokrota do korenin ne more po stlačeni zemlji; oboje je škodljivo vsajenimu in presajenimu drevesu. Takó vsajene drevesa večidel medljivo rastejo, ali pa še cio vsalmejo. Razun tega se zgorne mehke koreninice do škode pohodijo, mlada kožica debla se s čevlji obdergne in rani, in po
tem takim ne more drevesce rasti, kakor bi imelo.
Ne tlači tedej, kader drevesca
sadiš
i
premetane
perští
okoli debla, ampak
kader si že koreninice v
jami lepó poravnal in z dobro zemljo potresel, stresi drevesce, de se perst okoli korenin zgostí, in z
nogó malo potlači, in sicer
toliko, kolikor je
potreba, de
bo drevó ravno po konci stalo.
L
c.
Dober svèt živinorednikam.
Dober
svèt gospodarjem in gospodinjam
zavoljo klobás.
Čas se bliža, ko bojo Slovenci prešiče klati in klobáse delati jeli. Zató opomnimo vse gospo darje in gospodinje, de naj 1) koléjo le take pre
v • V
sice, ki so popolnama zdravi, de naj klo basarji svoje delo snažno opravijo, in 3) gospo
„	_	7	l
dinje pažljive bojo, kakšne klobáse po novim leti z dimnika jemljejo.
Vsako leto slišimo dosti nesreč, de so se ljudjé ostrupili po klobasah in clo ob življenje prišli.
Stare kervave in jeterne klobáse, ki so bile takrat v dimnik obešene, ko je en čas zmer
zovalo, potem pa juzno vreme
nastopilo, nar
• v
raisi
postanejo strupene in tolikanj hitreji, kolikor veci
dim v dimnik seči tacih klobasah se sama po sebi naredi
so bile, in kolikor menj je ognja
mogel.
neka mastna kisljína, ki ima enako strupeno
Hi■■■■I ■
moc
kot pruska kisljína fBlausâure)
nar hujši vsih strupov. Naj se tedaj nihče tacih po sušenih kervavih in jeternih, pa tudi mesenih klo bas ne pritakne, ktere
ali okusu spridene
so le nekoljčikaj v duhu
5
Marsikterimu kmetovavcu, ki vživinoreji dalje mehke in kis li kaste!
od znotraj votle, silno
seze
kot vidi, bi bilo svetovati, de bi suho pičo	x^iv* ťumui/ v cm	v^iuruj«
v primerne snopiće povezal, in za zimsko klajo	clovek neutegama povžito klobáso iz že
prihranil, snope soštel in dobro prevdaril, ali bo	lodca verze. Naj se tedaj koj po zdravnika
pridelana živinska pica do novine terpela ali ne.	posije ; predenj pa on na pomoč prihití, naj pije
To se vé, de mu bo vezanje klaje nekaj delà pri- člověk kropa (Pa ne prevročiga), kolikor ga
Perva pomoč v sili taciga ostrupenja je
de
va
nj more, ali pa naj perst v gerlo vtakne
5
so dosti nagnali,
sosebno lepih žrebét: to pride odtod
y
de bo bljuvati zacel in si urno urno želodec spraz- kér milostljivo deželno vladařstvo nam vsako léto zale nil. Potem naj se mu da grenjke solí (Bitter- žrebce v brejatev v našo dolino pošilja. Kadar bomo
se bomo gotovo tudi z
salz) 2 ali o lote v vodi razstopljene, z belakam tudi z lepimi biki preskerblj
in pa laškim oljem zmešane. Ce je člověk omo- lepo govédino hvalili tičen, naj se mu na glavo pokladajo rute v me rzi i
Nar
l'Ut * • v «
VISI
cena par
je bila
167
gold. Kercmarjem je pole
»
starine tudi novo sladko
v o d i p o m o c e n e.
Dr. BI.
vino pivce zlo vabilo, in neki mož je clo kravo zapil
Letašnja letina na Koroškim.
V Teržaškim listu „Ljoid" beremo dopis iz
Med tem namreč, ko se v kerčmi z poličkám raduj
y
se
pertêpe presern kradun in odpeljá kravo, ki je vec zvedeti ni.
1
y
ki nam popise Celovški somenj sv. Ur sul
y
zraven tega
pa tudi letašnjo letino na Koroškim takole
Kér so se od več krajev ljudjé na semnji snidili
V
?
sim popraseval, kako so se kaj letašnji poljski pridelki v
oznam
Kar štacunarsko blago vtiee, je sv. Ur sul
v • •
unajnih krajih obnésli
Okolj
somenj cedalje slabsi, zavoljo
k
V •
m
t
kup
azsajale, so s
okolj, kj
toca in ihe
pridelki, razun koi
čije pa je še vunder
1
obrajtan. Zitni pridelk je bil pa ni zvedeti
zadovolj
kraja
letas na Koroškim sploh dober, vunder je cena poskočila
y
Kdor ga je
y
zgodaj
bi ne bilo clo nič korunové gnjilobe kopati dal, se mu je večidel v
ednja cena vagana psenice je bila 4 gold. 36
40 kr., kleti spridil, nekterim pa ze na njivi se popolnama skva
rčží 4 gold. 4
6 kr
y
ječme na 2 g
old. 40—46 kr
y y
sil
sosebno takim , ki so ga v puhl
ali
pa v mocni
ovsa 1
gold. 24
28 kr
v
ebi
Cena konj in ilovki vsajeniga imeli. Nek kmetovavec je koriin se le
goved je srednja ostala
y
1
so okoli 17 gold
t
na letašno rčžiše posadil
Lepo se zelení
prodajali, kost
pa le po 3 krajc. in pol funt
požene, pa prej, ko
se sad zaléže, zel osuhní in v celi
y
isoko zel
Vsi poljski pridelki so se poredama letas dobro obnésli; še krompir ni toliko
Koroškim
njiv
ne korúncka najti
or
njil
y
kakor v
ni kor
Večidel rastljín ljubi pred
lét
pognojeno zem
druzih deželah. Kar je gnjilobe bilo, je bila večidel le na
y
l
pognojenih njivah; na tacih je pa tudi tist
tako tudi korun ; vunder ni upati, de bi po ti poti, če v negnojeno zemljo koriin sadimo, ga čisto gnji-
krompir g bolj ste se t ÍMagere«
njil, ki je bil i z
ej
Nar
lobe obvai
Imel sim
ga to leto tudi na dveh ne
v •
in ajda obnesle: na neki grajšini
ts
ojenih njivicah, kjer je lanjsko leto bela repa bila
tr »
) blizo Celovca je ajda osem in d vajset
Grof Dietrich stein je perdelal v g
ena ima ilovnato
y
y
drun
y
no žerno dala.
jim nogradi na Hollenburški grajšini več ko 5 starti
ga nisim toliko přidělal
pa peseno zemlj
N
pervi
y
sosebno debeliši, pred kopo že skvasil
koiikor posadil, kér se je
nov pràv pohvalj
vina.
27
dan Kozoperska je je bilo obilniši, malo nagnjiti
■■t
; na drugi pa ga
Od take skušnje pri
imela Koroška kmetijska družba svoj veliki letni zb
y
čuje tudi kmetocavec, ki je imel na požari vsaj en koriin
pri ti priliki je bila tudi
ta
napravlj
Upanje imamo, de ta nadlo
Koroška dežela ima veliko žlahtniga sadja in povsod
obiskala, kér
je g

nas je le to leto
se p
k m e t i h
d
t
z
bil
ve
v •
del
lahtiiimi drevesi zasajenih. Kmetijski družbi gré cast
V •
nik
jela
njiloba tudi drugih grudastih kore
mesnatih perd ell
y
sadj
y
elja i. t
d
popn
; in de v prihodnje se zopet koriin uterdil bo. Tudi in livala, de se za razširjanje koristne sadjoreje močno prikazni pretečenih let naše upanje podpirajo. Měnili poganja , in z veseljem vidimo, de njeni udje križama smo, de nas kebri, gosence in mravlinci pregnali bodo;
po deželi žlahtne cep
darijo, domačo sadjorejo če- mnoge zanke so jim bile pripravljene; pa ces se spre
dalj
bolj povzdigniti. Nar bolj pa slovi sadjoreja v
meni, in mercesi zginejo, kakor bi jih slana bila pobrila
Taranski dol lepiga
ktera je velikimu vertu enaka, polna Lanjsko léto so po muhah
in
y
m
toliko
dobrig
w
J
koristniga sadj belčniga mošta
povodinj ni Koroška dežela letas skorej nič škode terpela
poprasevali ; letas sv. Urban, menim, na vse kraje dosti nahnal
► • 1	»	v
jih je ze
napravijo, de je kaj
Od jesenskih
Čes pride in stvar perrine Ces odide in stvar odrine.
Musv
Izgled, posnemanja vreden.
Na Krajnskim polji, med C i r č i č a m i in 0 k 1 i m je med
bolj redko hosto veliko
pravijo na tavžente
lira
stovih drevesc zasajenih, tako lepó in še semtertje z kolmi podpertih, kakor se per sadnih drevesih ravná. V teh straneh sploh za hosto in les skerbé ; kedaj so cele
Vithalmov leseni tlak v Ljubljani.
Vithalmov leseni tlak (flašter) na Dunajski cesti
v Ljubljani, ki
ga je v leti
1844 za poskušnjo na
redil
y
se tako dobro obnaša
y
de je
po oznanili Ljub
ljanskiga ilirski ga lista
mestna gosposka sklenila
večidel mesta s takim tlakam pokriti. Nar poprej bo gosp. Vithalm po raznih krajih mesta 3000 štirjakov { Oua-dratklafter} z imenovanim tlakam pokril in pred igra-lišam to delo začel. Vithalmov leseni tlak obstojí iz
ki so z nekim posebnim strojem přemočeni, de ne trohnijo in ne gnjijó. Vsak hrast, ki ga kmetovavec za prodajo ali za domačo rabo Poslednji semenj v Šoštanji o sv.Miheïu je veliko poseká, ima veliko tanjših ali debelših vej, ki na
y
boršte sejali, zdaj tudi mlado drevje sadé, de bi pred
kaj dosegli.
Ali bi ne bilo spodobno
y
od
vsaciga,
kteri drevo poséka
y
tirjati
y
naniesti njega dva
tudi
desét in vec
po potrebi zasaditi.
P. H.
hrastovih okroglih količev,
V
Semenj v Soštanji in perdelki tega kraja.
ljudi vkupej zbral in kupci
ga večidel hvalijo.
Živine vec kosov prežagane
y
Pràv ljubo bi nam bilo, ako bi nam hotel kak verli koroški Slovenec slovenske imena koroški h krajev naznanje
krajnsko deželo ozna-nar bolj hvaležni, kér
vediti. Taka se
dati, kakor jih je gosp. Prey
nil, za
ktero delo smo
mu mi
dajo brez vsiga obdelovanja za tlak pripravnih količev dovelj, ktere bo odsihmal Vithalm kupoval in tako kmetovavcam priložnost dal, vse take hrastove veje dobro prodati, ktere jim sicer niso veliko dobička vergle.
nam je tolikanjkrat potreba slovenskih
V
J^ VUIIIVUIIJIVI (11/ pwucua »IU > CIIČ.IVIU 1II1CU VCUIl/I. J il Kil fee	1*1	1	1 j v ••
nam tudi godi s Štajarskimi kraji.Pràv pràv zlo bi nam jse neKaj k poseonosti letasnjiga vremena.
tedej
kdor bi nam blag
tak
k sosta
viti in ga nam za vsakdanjo rabo poslati. Ce tedaj dosihmal namesti slovenskih imén dostikrat nemške rabimo
nihče ne more za zlo vzeti, kér nismo.
nam
vsigavedni
Vredništvo.
Pervi dan Grudna je v Ljubljani in boje tudi dru-god pervi sneg padel. To sicer ni nič posebniga; de se je pa drugi dan potem okoli polnoči hudo bliskalo
in gromelo in v Tomačovim poleg Ljubljane v neki
kozolc trešilo, ki je bil k
sreći
zavarvan
?
kaj taciga se pa
OHas
pri Gr a ski družbi sklepam od 21. Sušca tega leta, takošno osnovo škofijske vunder le poredkama sliši. mladenšnice za Ljubljansko škoíijo z milostljivim dopa-
dajenjem sprejeli, in ji svoje dovoljenje dodeliti bla-
?
30
milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa
zastran Alojzjevša.
(Dalje.) '
Pripomočki, ktere pri duhovšini škofije išem tedej dvojni, in sicer:
1. Pripomočki za ustavljenje in pomnože-nje stanovitniga premoženja. — Ti doneski se bodo, koj ko jih bomo sprejeli, na kako hišo, kako zemljiše i. t. d. naložili in po postavah zavarvali, ali pa se bodo
cesarske obli
ga ci je
za
nje kupile, in na
mladenšnico tako
prepisale, de le obrest £čimž), ki vsako leto od njih
pride, se bo na preskerbljenje rejencov vsemenisi ober-nila. Takošni doneski se dajo sicer le od bolj premožnih mašnikov perčakovati, kteri so že delj časa v duhovskim pastirstvu ali v kaki drugi duhovni službi bili, in ki so
si
že kaj perhraniti mogli ;
tedej tudi ne more biti moj
namen, za tega voljo tako nabiranje vsako leto po tehanti
jah
vpeljevati, temuc
se mora veliko več na prosto voljo
slehernimu dati, svoj donesik, kadar se mu koli zdi, ali na ravnost na škofijo, ali po tehantíi z nazna-njenjem svoje volje poslati, od kodar se mu bo nasproti sprejetva poslaniga denarja spričala.
Vsakoletni pripomočki, za vsakdanje
Kér sta-
2.
preskerbljenje rejencov v semenisi. novitno premoženje mladenšnice le polagama in čez
daljši
čas
z zgorej imenovanimi doneski
9
z zalogami
(stiftengami), poslednjimi volitvami i. t. d. tako visoko zamore zrasti, de bi se samo iz njegovih obrest izrejenci preživeti, in drugi potroški te naprave izplačevati mogli, bi bilo pràv, de bi duhovni te škofije za oskerbljenje izrejencov po svoji moči vsako leto posebej prosto-voljne doneske dajali, kér bi potem takim mogoče bilo, že prihodnje leta več mladenčev v mladenšnico vzeti, ne pa tako dolgo čakati, dokler ne bo stanovitno premoženje zadosti vsakoletnih obrest dajalo. Združena moč zamore veliko storiti, in pripomočki od veliko strani nabrani

če
ravno od posamesnih v malim znesku dani, zrastejo ven
zalogi,
de bo moc, vec mladenčev v
der k tako veliki mladenšnico jemati.
V ti misli tedej , de vsa duhovšina te škofije in tudi manj přemožná množica zmed nje časti in veselja
si ne bo dala
pripomocnica te naprave biti vzeti, pošljem s tem pismam opomin na vse duhovnike

kakor so v neki drugi
de bi vsakoletne doneske dajali, škofii že tudi v navadi, in gospod - tehantam priporočim
?
de naj med duhovnimi pastirji svoje tehantije dvakrat v leti, in sicer mesca Maligatravna in pa Ko zoper ska doneske za škofijsko mladenšnico nabirajo, ali si jih na tehantijo poslati velevajo, in tako spravljene sklade s svojim lastnim doneskam in z natanjčnim spiskam vred vsako leto dvakrat, to je na koncu rečenih
poš-
ljejo, kjer bodo nasproti spričevanje prejetiga zneska dobili; vender je pa vsacimu duhovnimu pastirju, kakor tudi slehernimu drugi mu mašniku ali dobrotniku na voljo dano. svoj polletni ali celoletni sklad na ravnost v ško-
?
mescov Maligatravna inKozoperska v škofijo
?
fijsko pisarnico, ali tudi meni poslati.
V polnim zaupanji na dober izíd te nabere
?
sim
govolili.
Berz ko bom tedej iz izteka naber, in iz vdele-ževanja škofijske duhovšine za osnovo in stanovitno ohra-nitev te naprave prepričanje dosegel, de škofijska mla-denšnica se zamore uterjena spoznati in na gotov ob-stanik šteti, bom vse storil, kar je po postavah treba za zagotovljenje take naprave, de se bo celo pohištvo perpisalo v gosposkinih bukvah škofijski mladenšnici, de bo moj donesek z 20000 goldinarji zagotovljen; ravno tako bojo tudi dokazani in zagotovljeni vsi od druzih dobrot-nikov přejeti pripomočki ; razglasil bom takrat tudi imena vsih vstánovnikov in posebnih dobrotnikov, ako bi ti ne hotli naravnost zamolčani ostati, in na znanje bom dal tudi dolžnost od vstanovnikov mladenšnici kaj naloženih. Po vsim tem bom vstavnovno pismo podložil visokimu poter-jenju Njih Veličanstva, našiga premilostljiviga Cesarja h čimur sim z zgorej imenovanim prečastnim sklepam že tudi milostljivo dovoljenje prejel.
Izrejenci te naprave naj bodo posebnimu varstvu
?
s. Alojzija Goncaskiga in s. Franciska Salezija perporočeni. — njih mladosti, mašnikov poklic

Sveti A loj z i naj jim bo izgled za čas in s. Frančišk izgled za njih prihodnji in po imenu pervič imenovaniga svet-nika naj se ta naprava imenuje Alojzijeviše (zbor-niše s. Alojzija, Collegium Aloysianuin).
De bo pa škofijska duhovšina, ktero s tem
• v
pismam
za pripomočke k Alojzjevišu povabim, tudi vredbo pozná la, ktero po
besedah s. Tridentinskiga zbora in
z ozi
napravo, ti mla
ram na enako ze tudi drugej obstojeco denšnici dati mislim, bom v sledečim popisu bolj natanjko
razložit napravo te duhovne blagorejne, ki je namenjena ubogim učencam Ljubljanske škofije.
(Dalje sledi.)
Kako je
kaj
v
Ameriki z razširjenjem
katoljške y éře
m
Od

Leopoldinskiga
toljške cerkve v Amerik
na to vprašanje nam dajo bukve, ki od :ga društva na svitlo dajane, stan ka-
pi
veselo, popišejo. Pridi
garji katoljške vére in njih naprave v severni Am
k
podpirati, se je v našim cesarstvi v leti 1829
društvo začelo
i
Leopoldinsko društvo imenovano, ki
od leta do leta več podpornikov dobiva, de se od leta do leta luč katoljške cerkve po Ameriki bolj razširja. V
začetku imenovaniga društva je bilo le 9 škofij jih je pa že 21. Noter do konca lanjskiga leta je
zdej itri-
janskaLeopoldinska družba 687,213 goldinarjev v Am
k
poslala

s kterimi je po potrebi duhovske mlatila, potrebne cerkve sozidala, misijonarje
Po
denšnice napravila, podpírala, ubogim soseskam milodare delila i. t. d
poplaćanih vsih stroških ji je letas se 43,306
gold, in
46 kraje, v denarjih
i
13,174 gold
19 kraje, in pol
pa v ob li g a ci jah ostalo. — Naj nebeski Oce ohrani do-brotnike, ki podpirajo imenovano milo društvo, de se lue
katoljške
omikanje človeštva vedno bolj razširja
Od Drave.
Prijatlam Slovenšine na znanje damo, de lanjskiga
mladenšnico ravno zdaj z 22 izrejenci odperl, in poka- leta so učenci latinskih šol v Marburgu sklenili zalo se bo, ali bo toliko vsakoletnih doneskov vkupej __
?
tudi
prišlo in ali bo duhovšina s toliko veseljem to napravo podpírala, de bomo v stani, po popolnama izdelanim pohištvi že prihodnje leto več kot 22 mladenčev v prid škofije v mladenšnico vzeti. Pri ti priliki se ne morem
Mm
Castitljivi pisaicij , IVI BU li a ni vuui CHU
za pokušnjo poslali, nam ne bojo za zlo vzeli, de cijoci sostavk po neprevidnosti delj ćasa zastal. Odhod
ki so nam tudi eno Golobovih pesem
je pri-
D
nam
marsikako
kakor tudi to, de nismo
uderzati

celi
skofijski duhovšini na znanje dati, de so
S
odgovora dali, de nimamo nobeniga iztisa pastirski
Njih ces. kralj, apost. Veličastvo naš presvitli Cesar
milostljiviga kneza
škofa Ant
M
odveć
?
Vredništ\
v slovenskim pisanji se vaditi in vsaki teden po 1 list posvětil te pesmi slavnimu pesniku in patrijarhu Lad is-slovenskih sostavkov izdati, kar so oni dotod doverševali, lavu Pyrkerju in kar bo njih prodaja znesla, je na-
iz ktere se bo pridnim
měnil za osnovo neke
to započele oznaniti, pa nepremožnim mozem
de je skupaj 30 listov naraslo.
Kar pa nas posebno nagiba, „v je zahvalnost, ki smo jo vsakimu podporniku dobre reci pesništva in dolžni. Ko so namreč poštovanja vredni duhovnik našiga okroga, gosp. Davorin Terstenjak
zaloge,
pomazalo
»
i
ki
govorništva
perpravljajo.
zlo pohvaljena.
se k učili štvu Přestává je
(Bohemia.)
tr>
očí dobili
y
5
te poskušnje pred so si odločili, trém nar marljivšim učencam
druge mládenče k
i)ražba
dařila podati, de bi jih in pa še veči marljivosti podpálili. Oni so tedaj dokončanja Mihalu Golobu, Ivanu Kocmutu.
k nj i
or
V K
na dan šolniga
je bila dražba (licitiren
o* ©
bukev 28. in
in
29. Kimovca; prišle so na versto tudi francoske knjige, ktere je neki kmet za slovenske imel, ko je vidil de so
Ivanu Erteljnu — vsakemu po eno križovačo po gosp. slovenske čerke, inje mislil, de so kakšne molitevske
učeniku izrocili. Blagor tacimu
rr
ospodu!
m
J
bukve. Te bukve so bile 5 krajcarjev srebra cenjene;
Baron Klesheini.
Avstrijan iz avstrijanske sim kervi, In pojem le , kar mi sercé veli.
ko so bile že na
12 krajcarjev nagnane
vpraša neki
gospod kmeta: ,,ali pa znate te bukve bratiKmet
odgovori: „ali jih znam brati ali ne, de jih le plaćam
ÍC
Tako sta jih do 20 krajcarjev
gnala.
Pa tudi gospod
y
ki jih je kmetu dražil, ni znal francoskih bukev brati.
Baron Klesheim.
Přetečeni teden je slavni avstrijanski pesnik
i»
Baron Klesh tudi Ljubljano ki so v nár< tako serčno r
na svojim popotvanji skozi Štajarsko
Taka se pri drazbah dostikrat godí, de dva kupca vsa vneta ženeta kako reč prav visoko, se dražita in si na-
obiskal in nas z branj
d
trijansk
i svojih pesem, narečji zložene,
o*
ajata brez vzroka, le eden drugimu na kljub.
Proda
javec se smeja
draživc se pa kesá.
c.
eselil in z njimi nam tako
globoko v
serce segel,
de bi ga bili poslušali noc in dan.
Kles h
pesmi se ločijo v d
so smešniga, druge pa
lo britk

e versti: zapopadka
Svèt obogatéti.
ene
Trud , prizadevanj
y
Trebljenje, kop
vse pa so tako ljube in presercne, de jih je le malo
Ne leno posejanje
Varčnost
hišvanj
Pridn
enacih. Tu sèm g K1 e s h e i rn o v e
lejte
y
pesnik i
i
ki
adi smešne pojete
pet
pesmi vam bojo pokazale
kaj
t
Delav
Ne pitje, pojedanj
y
T
ni nobene pi
kvante, ki nedolžno sercé
N
ravnanje,
Krotko zadei
Ne kerčme obiskanj(
njiv oranje, Ne lôv in pa plesanj
y
leno
prehaj
y
Ne napačno bahanj
pohujsa; iz cistiga serca tecejo njegovi glasovi slušavca razvesel
ki po
ijo, de mu sercé od veselja igrá
y
ali
pa ga ganijo, de se očí hočejo v solzah utopiti. In vse
te čuda stori baron Klesh vsiga nepotrebniga
z malo besedám
brez
Molba pa čuvanje,
Ne kletev, š Terpež in čakanje
Ne kratkiča: Moško obnašanje,
Le delo vsakdanj
y
spanje
N
pa lotrijske sanje
y
y
Modro sploh ravnanje
y
igranje;
Te pelje v blago stanje.
pesniškiga kinča. Nj
pesmi so
Ne babje zdihovanj
P. H.
proste, ljudske pesmi, pa take visoke vrednosti, de ne vémo lepših v takim načinu.
V Klesheimovih pesmah se nam
Zahvala.
je zopet očitno
Visoko častitljivimu tehantu pri Fari v Loki
y
pokazala visoka vrednost p
pesnik
in de je
spodu Jakobu Dol
go
V
y
ki so se ze pri več přilož
kar je ze davnej spoznano — prav pesnik neka
• 1 V «
íksi
nostih učeniga botanikarja skazali, se prav lepo zahv
stvar od navadnih ljudí
oivai uu li« v nu ji in ijuui, ker peSIliki dobli^u. u una lieiz- " —~ — ------ r-~.....- —
rečeno veliko pripomorejo k omikanji in poboljšanji čio- perdjane slovenske imena.
duha neiz- l,mo za aovič poslano nabéro krajnskih zeliš in pa za
eski
©
rodu
kmet iz Smart
ekli
Pa kaj to nam Slovencam pomaga? mi boj
y
ki
mškiga jezika ne umejo
Koj
) tisti koj smo
J o z e f S
goro nam je korúnovig se mu tudi tukaj lepo zahvalimo
m
pernesel
pod Smarno
y
za kterig
Vredništvo
na vas mislili
y
drag
Slov
ko smo Klesheim
v
pesmi slišali in koj smo nektere izmed njih častno zna
u i m u
1 ovensk
pesniku po si o v en it
dali.
Prislovice Stajarskih Slovencov.
mo se, de bomo v stani, kmalo po novim leti nektere imenovanih pesem v Novicah natisniti, in de poslovenjene
So mu rogle dolj zbili.
Trepeče kakor šiba na
lie boj
nic svoje lepote
zgubile
Dr. Bleiw
vodi. — Kakor se posojuje, tako se nazaj plačuje. Dobra beseda dobro město najde. — Roka roko vmiva. Sreča je
okrog
la.
Vova slovanska knjiga.

Gosp. W. A. Svoboda, c. k. učenik pesništva in
je na svitlo dal 33 v češki jezik
irovornistva
v Pragi,
prestavljenih Silerjevih pesem, pod nadslovam „Wýbor basni Friedericha Schillera." Gospod Svoboda je
*) Namesto navadne besede „pevec", se nam beseda ,,pes-niku v pomeni ,,Dichter" veliko primerniši zdí, sicer ne vémo razločka med tištim, ki poje fpevec), in pa med tištim, ki pesmi zlaga (pesnik). Tudi ni vsaka pesem za
petje, torej tudi beseda „pesem14 nfpràv pripravna za vs e pesniške delà sploh. Vémo sicer, de tudi v nemškim jeziki
imenujejo, tode tù se ni zmote izobraženi Nemci rabijo, ki
vcasi pesnika „Sanger" bati, kér to besedo le bolj
loček dobro vedó; prosti Nemec pa pesnika le „Dichter"
raz
imenuje. Naj bo tedej pevec, ki poje;
pesmi zlaga.
pesnik pa, ki Vredništvo.
Današnjimu listu je priložen življenjopisgosp.
J. X. Hradec kita.
v
%itni kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
Krajnju
5. Grudna. í 30. Listopáda.
mernik Pšenice domaće • •
y> banaške«
Turšice..........
Soršice..........
Réži............
Ječmena.........
Prosa ...........
Ajde............
Ovsa............
srold