42578
januarja 1929.
Cena posamezni številki 1'50 Din.
XI. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40‘—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica 12. — Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg št. 5/1. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
Vabilo
na
redni letni občni zbor
Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. januarja 1929 ob 9. uri dopoldne v „Beli dvorani“ hotela Union.
Dnevni re d:
1.	Nagovor načelnikov.
2.	Poročilo tajnikovo O' Zvezinem poslovanju za poslovno L 1928.
3.	Poročilo blagajnikovo za isto dobo.
4.	Poročilo računskih pregledoval* cev.
5.	Razprava o točkah 2.—4. dnev* nega reda in event. absoiutorij.
6.	Proračun za poslovno leto 1929.
7.	Določitev članarine za. poslovno leto 1929.
8.	Predlogi (čl. 9., točka 2. in čl. 13. pravil).
9.	Prizivi (čl. 6. in 11. pravil).
10.	Eventualna izpriememba pravil.
11.	Volitev novega odbora, pregle* dovalcev računov in njih na* mestnikov (čl. 15. in 18. pravil).
bilo več naše države. Vendar so aktiva na naši strani — največ brez naše zasluge, mala. i Na zborovanju male antante v Bukarešti se je izrekla soglasnost v političnih naziranjih. S Francijo in .Poljsko imamo prijateljsko pogodbo. Sklepali in sklenili smo več trgovskih pogodb, sider je pa naša trgovska bilanca pasivna, samo za prvo polletje za 1132 milijonov dinarjev.
Nad vse delikaten in skrbi po-vzročujoč pa je naš položaj napram Italiji. Naša politika napram njej je bila pač zgrešena v vsej prvotni osnovi. To je sramotna rapallska pogodba in skrajno nepremišljeni, iz naše jugoslovanske naivnosti izvirajoči rimski pakt (pakt o prijateljstvu iz leta 1924.). Očetje teh dveh pogodb bodo ostali zapisani s črnimi črkami v naši povojni zgodovini. Še večji škodljivci države' pa so oni gospodje, ki so pripravljali in sklenili beograjske in zlasti nettunske konvencije. Sicer so bile pa slednje sklenjene že leta 1925. in mi smo imeli polno materialnih in pravnih ■ razlogov, odkloniti ratifikacijo. Ne! Ta se je izvedla ob odporu zlasti vsega prizadetega dela našega naroda in vsako naspnotovanje in manifestacije proti temu aktu so bile v krvi zadušene in poslali smo celo preponižno opravičevalno noto tri-umfirujoči Italiji.
To je bil pač nečuveni višek lojalnosti in poštenosti v mednarodnem potjitičnem življenju od naše strani. Toda na to je Mussolini odgovoril tako, kakor se spodobi taki bojazljivosti In pomiževalniosti. s celo vrsto arogantnih in nasilnih aktov: s proklamacijo albanskega kraljestva, z razpustom, političnega društva »Edinost«, z ustavitvijo tega in drugih listov, z inscenacijo peklen-sko-zlobno zasnovanih kazenskih procesov proti primorskim inteligen-tom, z njihovo konfinacijo i. dr. uprav barbarskimi čini nad ubogim primorskim narodom.
Zaman se je opozarjalo pred ratifikacijo-, ki so jo merodajni krogi zagovarjali z izboljšanjem razmer z Italijani in s pretečim izbruham vojne, da je to v prvem oziru spričo laškega imperializma, v drugem pa spričo določb Društva narodov nemogoče.	i
Kesanje je prišlo prepozno. Lahov vpitje, tudi poloficijelnih krogov, po Dalmaciji se sliši sem' čez Adrijb in njihov kapital sili sumljivo v naše kraje.
Najlepše je pa to. Prijateljski pakt z Italijo poteče koncem' januarja 1929 in sedaj ga oni nočejo obnoviti. Seveda! Imajo že vse od nas.
Pa dovolj o tem! Tudi Lahi bodo enkrat plačali svoje intrige in šikane.
, b) V pogledu zunanje in notranje politike.
To pa je^ najbolj žalostno poglavje, Že državni proračun za leto 1928.129. je bil fiktiven. Ali more potem biti v redu državno gospodarstvo. zlasti še. ko še niso predloženi in odobreni računi za pretekla leta?
^ Streli z 20. junija pa so pogodili državne finance in državno politiko v srce. Ob dnevno rastočem' bratskem sporu med Srbi in Hrvati, slednji so iskali pomoči tudi v inozemstvu (osporavanje oficijelne de-
legacije na medparlamentarni uniji v Berlinu in na jesenskem zasedanju Društva narodov), da celo pri naših in svojih sovražnikih Madžarih in Lahih, je padal in padel docela naš kredit tako, da smo zaman iskali večje inozemsko posojilo in smo mogli zaključiti le marijše monopolsko posojilo proti neugodnim pogojem (zastavi vžigaličnega monopola); naš mednarodni ugled in prestiž je silno trpel, v notranjosti pa so se zaostrile razmere do neznosnosti.
Zgradili smo sicer drug tir na progi Beograd-Novska, toda ha drugi strani je naš železniški park tako skrajno nezadosten, da je industrija v jeseni utrpela velike izgube.
Navzlic temu, navzlic .neizmerni gospodarski in politični škodi in navzlic raznimi rahlim in močnim opominom iz inozemstva še nismo likvidirali tega spora. Spoznanje, iztrez-n je nje. pomirjenje, bratje! Vsak bo moral nekaj popustiti, pa bo šlo, saj »tout comprendre, tout pardonnar.«
Pri takem1 kaosu se seveda tudi nam državnim nameščencem ni moglo dobro goditi, kaj šele, da bi se naše bedno stanje 'izboljšalo. Izostalo je noveliranje uradniškega zakona in razvrstitvene uredbe in razlike še vedno niso izplačane. Vrhu-tega ni niti denarja za redno izplačevanje poviškov, ki ddpadejo na napredovanja, ki se vrše.
Pri vsem tem so naši prejemki dvakrat, trikrat manjši od onih naših tovarišev v Avstrijski nemški republiki in drugod.
Štedili smo tudi samo na videz, t. j. na enem kraju, na drugem pa razmetavali denar; na neupravičenih dnevnicah raznih komisij, provizijah. pri plačevanju na tisoče in tisočic državnih ^uslužbencev, nameščenih ne za dlelo, marveč za agitacijo za stranke in radi komodne preskrbe, na goljufavanju na debelo (bosanske šume) itd.
Naše finance, naša politika —■ sama proslava desetletnice osvobo-jenja in ujedinjenja je potekla v Zagrebu v znamenju nemirov in krvi — le pritirana ad absurdum; mi bratje, pa se gremo še vedno »politične ravbarje«.
Kdo in kdaj vendar se bo že našel. ki bo presekal vozel?...
Upajmo. Ida bomo mioigli poročati leto osorej o bolj veselih dogodkih v naši mili Jugoslaviji. Na srečnejše novo leto!
DR. I. O.:
Kakšnega
sistema organizacije se naj oklenemo?
Nobenega dvoma ni, da se bo usoda državnih nameščencev v kraljevini SHS in po celemi svetu mogla izboljšati — če ne za nas, pa vsaj za naše potomce — v prvi vrsti le potom krepke organizacije. O tem razpravljati je odveč.
Sistemi stanovske organizacije državnih nameščencev so v različnih evropskih državah različni. V glavnem imamo tri sisteme; 1. centralistični, 2. pokrajinski in 3. mešani sistem.
Opozarjlamo na ^sledeče določbe Zvezinih pravil:
a)	Predlogi članov (t. j. strokov* nih ali stanovskih orgamizacij), ki se niso 8 dni prej (t. j. d|oi 12. januarja t. 1.) pismeno naznanili odboru, se mo* rejo na; občnem zboru obravnavati' le tedaj, ako občni zbor pripozna nuj* nost predloga z dvetretjinsko večino.
Na občnem zboru imajo pravico razpravljati, glasovati dn voliti le dele* gati včlanjenih organizacij. Vsaki or* ganizaciji pripada za vsakih 50 ali za ostanek izpod 50 Zvezi pripadajočih članov po en delegat. Delegati se mo* rajo izkazati s pooblastilom svojte or* ganizacije in ne morejo glasovati in voliti, ako je organizacija za več nego tri mesece na dolgu s članarino.
Vsak delegat lahko' s pismenim pooblastilom 'zastopa največ 10 drugih delegatov ter zanje glasuje in voli (čl. 13. pravil).
b)	Voliti sme le pripadnik včla* njene organizacije... Pred začetkom volitve se prekine občni zbor za pol ure; med tem časom lahko vsak dele* gat vloži pri predsedniku kandidatno listo, na kateri morajo biti poi vrsti napisana imena in priimki 25 oseb, ki imajo pasivno volilno pravico. Ako je vloženai sam«; ena lista, je izvoljenih prvih 20 oseb, katerih imena1 so po vr* str napisana na kandidatni listi.
Ako je vloženih več list, se kan* didatne liste prečitajo in opremijo s številko. Nato se vrši volitev z listki. Vsak delegat odda zase in za event. pooblastitelja po en zganjen listek z napisano številko liste, katero hoče voliti. Od one liste, ki je dobila pri oddaji listkov največ glasov, je izvo* ijenih prvih 16 kandidatov, ostali 4 so izvoljeni iz one' kandidatne liste, ki je dobila drugo največje število glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, dobi vsaka lista polovico dotičnih man* datov.
Neizvoljeni kandidati vsake liste so po vrsti, kakor so napisani, namest* niki za odbornike dotične liste, ki iz kateregakoli vzroka odpadejo. Ako je kaka kandidatna lista izčrpana, mora odbor kooptirati nove odbornike, tako da znaša število odbornikov vedno 20 (čl. 15. pravil).
c) Občni zbor izvoli z vzklikom ali po listkih tri pregledovalce računov in tri njihove namestnike, ki ne smejo pripadati odboru (čl. 18. pravil).
Pristop k oibčnemu zboru imajo tudi nedelegati; samo da pripadajo pri Zvezi včlanjenim organizacijam.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1929. Za odbor:
Načelnik:
Milan Paternoster.
Tajnik; Joža Bekš.
KOŠACAN:
Gospodarska politična bilanca za preteklo leto.
Zopet tone leto v nepovratno večnost. Ko si ob novem' letu voščimo vse najboljše, se za hip zjasni naše lice in pritajene nade splavajo, četudi le trenotno', na površje nad stalnimi skrbmi in težavami. Da, da! Za nami je leto, toda trdost življenja, boji, težave in problemi so- ostali in bodio zriova zaposlovali našega duha in nam grenili redke zemeljske dobrine. i
Poglejmo, kaj je valovalo v svetu, kaj v nas v preteklem letu.
a) V pogledu zunanje politike.
Za reševanje mednarodnih sporov, ki naj prepreči niove vojne, imamo izza mirovnih pogodb Društvo narodov. Institucija sama na sebi je dobra kakor vsaka teorija, toda v praksi, v prerivanju in tekmovanju narodov in držav med seboj je vendar velik slabič. Je pač inštrument velesil in ni absolutno nevtralna ustanova. To kaže med drugim že dejstvo. da se Društvo narodov ne upa načeti manjšinskega vprašanja in ustvariti pravični modus vivendi narodnim manjšinam, pridruženim tujim državam:.
Prav radi tega seje na manjšinskem kongresu v Ženevi ostro grajala neiniciativnost in nedelavnost Društva narodov na tem polju. Toda to je preklicano malo zaleglo in na jesenskem; njegovem zasedanju ni bil ‘izvoljen niti stalni manjšinski odbor. Nemoč Društva narodov pospešuje tudi okoliščina, da nista njegovi članici dve največji državi: Rusija in Zedinjene države Amerike, ki snujejo celo protidruštvo, ki naj bi obsegalo vse države ameriške celine.
Pač, nekaj je pa ta Amerika le storila. Njen državnik Kellog je ustvaritelj pakta o' nenapadanju, ki je nanj pristalo že nad 40„držav. Toda navzlic temu protivojnemu paktu je šlo oboroževanje držav naprej in je prišla takoj po njegovem podpisu v Parizu kakor v zasmeh na dan francosko-angleška mornariška pogodba. V mednarodnem življenju ni tedaj nobene iskrenosti, ampak vse je le videz in prevara.
Kako je bilo pa z nami na mednarodnem polju? Da je šlo po želji naših sovražnikov, zlasti našega preljubega zapadnega soseda, bi že ne
Tovariš!
Si že pokazal „NAŠ GLAS<( tovarišu, ki še ni nanj naročen ? Pokaži list ter pregovori omahljivca, da ga tudi on naroči. — To je Tvoja dolžnost?
V vprašanju sistema organizacije imam1» v naši državi od njenega postanka do danes mi Slovenci giav-rio besedo, ali si jo vsaj lastimo. Treba je torej, da smd si najprej sami na jasnem o tem, kateri način organizacije je za celokupno' državno nameščenstvo in zlasti za nas Slovence najbolj prikladen.
1.	Centraf.istični sistem.
Ta sistem, ki ga mi po domače imenujemo vertikalni sistem, je v tem, da se združijo« vsi pripadniki ene in iste stroke ali popolnoma sličnih strok v eno vsedržavno udruženje s sekcijami v posameznih drž. ozemljih. Vsa ta državna udruženja se potem zopet zedinijo V nekako centralno instanco na sedežu centralne .državne vlade.
Mislim ,da ta sistem ni prikla-dlerf za prilike v naši državi in da ima tudi velike teoretske hibe. če tudi mu ni odreči marsikatere dobre strani. V dobro mu štejem dejstvo, da je faktično najlažje organizirati državno nameščenstvo ,do zadnjega moža potom vsedržavnega udruženja iste stroke, da se stanovska zavednost najlažje ustvari in ohrani med pripadniki iste stroke, da taka velika strokovna udruženja vsled boljše discipline svojih pripadnikov najlažje ustvarijo ustanove za izboljšanje socialnega položaja (zavarovanja, stipendije, dome, bolnišnice, letovišča itd.). Mnenja pa sem, vse te in druge predlnosti ne odtehtajo slabih strani tega sistema, ki so sledeče:
A. Teoretske:
a)	Vertikalni sistem vzgaja v posameznih strokah krut egoizlem, ki mu ni mar za skupne interese državnega nameščenstva, samo da doseže za svojo strdko —dostikrat navidezno" in efemerno — izboljšanje. Na ta način pušča oče — uradnik v nemar interese svojega sina-uradni-ka, ki se iz nekakega instinkta po navadi ne loti očetove stroke.
b)	Vertikalna organizacija se naslanja na brutalni diktat številk. Številnejša udruženja bodo v savezu vedno lahko diktirala svoje mnenje številčno šibkejšimi strokam brez ozira na važnost miuorizirane stroke za splošnost.
c)	Savez centralnih udruženi nima v posameznih pokrajinah zadostno krepke eksekutive za izvedbo skupnega nastopa vsega državnega nameščenstva.
č) Vertikalni sistem, v katerem se spoznavajo šele voditelji strokovnih organizacij v centralnem sedežu državne vlade, ne more roditi skupne stanovske zavednosti, ki mora
FrJGbš.:	|
Prve krivice.
Nezaslužena kazen.
V tretjem razredu ljudske šole je bila smola z učitelji. Pol leta menda sploh nismo imeli nobenega stalnega. Drug drugega so nadomestovali. Več? krat, celo prevečkrat pa smo bili kur po cele ure sami.
Delili smo se učenci v razredu na tri vrste. Najmanjši v prvih klopeh smo morali biti pokorni učiteljem in vsem součencem. Pred učitelji smo imeli strah in spoštovanje tudi kadar jih ni bilo v razredu. Srednja vrsta se je pač pokorila učiteljem, kadar so bili v razredu, z ostalimi pa so sempatja uprizorili kake sovražnosti. Tretja vrsta pa so bili že napol dorasli fantje, zlasti repetentje, ki so bili tako na* vdušeni za temeljit študij, da so kar v 3. razredu počakali 14. leta in od* hodnega spričevala. Ti so strahovali ves razred.
Pa je prišel zopet tak popoldan, da smo bili Bogu na milo prepuščeni samim sebi. Sprva je bilo še nekam mirno, dokler niso začeli mogočnjaki v poslednjih klopeh svojih komedij in razbijanja. Mi v prvih klopeh si še po* gledati nismo upali nazaj. Ker je pa zabava le rastla in ž njo hrušč in trušč, je prišel iz sosednje učilnice učitelj, mož atletske rasti, gledat, kaj je. Prvi pot je napravil red s tem, da je obiju*
segati do najmanjšega trga, ako hočemo doseči trajne uspehe.
B. Praktične.
a)	Vertikalni skupni savez bi moral naravno imeti svoj sedež v Beogradu, kjer je teren za uveljavil anje izredno težak.
b)	Kakor kažejo izkušnje, imajo uprave centralnih strokovnih udru-ženj danes še precej malo zanimanja za upravičene zahteve slovenskih državnih nameščencev, ki so v teh centralah izpostavljeni gladki majorizaciji.
e) Lokalne potrebe državnih nameščencev v posameznih pokrajinah bi imele v vertikalnem savezu čisto nezadostno zaščito.
č) Pri vertikalnem, sistemu bi manjkal vsak stik med posameznimi strokami v Sloveniji, vsak stik med celokupnim slovenskim in celokupnim dalmatinskim, bosanskim, banovinskim itd. državnim; nameščen-stvom.
Toda dovoli o tem. Po mojem mnenju je jasno, da bi pomenil pristanek na vertikalni sistem za slovensko državno nameščenstvo organizacijski — samomor.
2.	Pokrajinski sistem.
Sistem pokrajinskih zvez, ki so združene v Beogradu v glavni savez, je teoretično za naše razmere edinci primeren, in to 'iz razlogov, ki sem jih uveljavljal proti čistemu vertikalnemu sistemu.
Horicontalrri sistem ima zlasti sledeče dobre strani:
1.	V mejah pokrajin, ki kažejo navadno precej izenačene ekonomske razmere, se lažje izvede kompaktna organizacija s skupnim na-stopoim In intenzivnim udejstvovanjem po lokalnih potrebah. O prednostih takega skupnega nastopa mi pač ni treba (razpravljati, omenil bi samo, da je slovensko uradništvo in njegova organizacija pač tudi dolžna sodelovati v boju za ohranjevanje slovenskih ekonomskih, moralnih in
■ kulturnih dobrot in da se to sodelovanje pač ne more drugače vršiti, nego po močni pokrajinski zvezi. Z drugimi besedami: Ako bi se slovenska uradniška zveza danes (razšla, bi jo morali jutri zndva ustanoviti.
2.	Močna pokrajinska zveza je edino možna doseči vsaj delne uspehe v boju proti prepotene! političnih strank, ki so danes še vajene postopati z državnim nameščenstvom ka-kori z brezpravnim sužnjem.
3.	V horicontalnem sistemu se potom kooperacije pokrajinskih zvez najbolje varujejo takozvani prečan-ski interesi.
Kakor vidite v teoriji ne more biti nobenega dvoma o pravilnosti h ori c o n taki e orijentacije.
Vendar pa nas uči izkušnja, da se v naši državi za enkrat čisti hori-contalni sistem še ne more izvesti in to iz sledečih razlogov:
1.	Horicontalni sistem, kakor smo ga izvojevali na zagrebški skupščini leta 1926., predpostavlja, da uveljavljajo strokovne organizacije v pokrajinski zveži in v glavnem savezu samo skupne stvari, ki se tičejo vsega državnega nameščenstva. V praksi se je pa pokazalo, da je nameščenstvo organizatorično še preveč nezrelo, da bi moglo' ločiti dva pota: a) skupno delo v pokrajinskem savezu in b) uveljavljanje različnih strokovnih zahtev in1 potreb potom' vsedržavnega strokovnega udruženja. Ta ločitev se za sedaj he da doseči v Sloveniji, tem manj pa v drugih pokrajinah.
2.	Ustvaritev močnih pokrajinskih zvez zadeva v drugih pokrajinah (izvzemši morda Dalmacijo) za đo'gleden čas na neodpravljive zapreke.
3.	Vsedržavna strokovna udruženja bodo ostala, ker so potrebna za razvoj in obrambo posameznih strok. Dokler se horicontalni sistem krepkeje ne razvije, moramo torej vsedržavnim strokovnim organizacijam tudi priznati možnost neposrednega sodelovanja v glavnem savezu. To' teoretično ni pravilno, ampak j‘e logična posledica nezadostnega raz-vola organizacije v drugih pokrajinah. Pristati torej moramo za enkrat na nekak kompromis, in to je:
3.	Mešani sistem.
Za prilike v naši državi bi bil najbolj primeren naslednji mešani sistem:
a)	Organi glavnega saveza naj začasno ostanejo v sestavi, ki je določena v členih 14.—25. saveznega statuta.
b)	Za pravilno usmerjenje dela glavnega saveza naj se njegovi upravi s pravilnikom prideli sosvet zastopnikov centralnih strokovnih udruženj.
Zavedam se, da se tudi ta mešani sistem ne bo ddl v vsej doslednosti izvesti čez noč, vendar pa mislim, da ostanimo mi Slovenci dosledno na tej podlagi in da skušajmo na ta način izvesti po vsej državi enotflo organizacijo državnih nameščencev, ki je neobhqdno predpogoj za izboljšanje našega položaja.
Popolnoma se strinjaJmi z apelom glavnega saveza, priobčenim v uvodnem članku 34. številke našega glasila iz preteklega leta; toda glav-
s počitkom vred je trajalo stvarjenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost.
To je dokazano s 7 prednostmi, katere ima
&hkh1%%
Mihin*W*Li
ni savez naj končno preneha s kolebanjem in naj se odloči za jasno organizacijsko smer. Z vednim popuščanjem in odnehavanjem. z večnimi kompromisi in s prijateljskimi oziri se še nikjer in nikoli ni ustvarila močna organizacija. Strnimo svoje vrste!
JUSTUS:
Državni svet — ali minister?
Nekemu državnemu uslužbencu ob pirevedbi po novem uradniškem za* konu nisu všteli vojaških let. Njegovo pirošnj.o za naknadno vračunanje je nadrejeno ministrstvo odbilo, nakar je uslužbenec vložil tožbo na državni svet. Ta je njegovi tožbi ugodil in raz* veljavil rešenje finančnega ministra iz razloga, da je »državna uprava sama dolžna skrbeti za točno evidenco in pravilno razvrščanje svojih uslužbencev. Ti imajo vselej neugasno pravo na korekturo napačnih in protizakonitih razvrstitev, a državna uprava, ki je pa te nezakonitosti zakrivila, je moralno in pravno obvezana pogreške popra* viti.«
Člen 34 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih pravi: »Z razsod* bc se tožba ali zavrne ali pa se ji ugo* di. V tem drugem primaru se upravni akt razveljavi z razsodbo upravnega sodišča. Ako je treba izdati nov uprav*
bil »spominek pridnosti« tistim, ki bo* do mirni. S povzdignjenim glasom je pa naznanil razgrajačem, da ima; novo palico.
Za spominek pridnosti sem dobil doma krajcar in pohvalili so me; težka roka učitelja in njegova palica, speci* jallteta, pa sta bili znani na vsej šoli.
Nič nismo pomišljali v prvih klo* peh, ampak sedeli kakor pribiti in se v duhu veselili pohvale. Zadaj v raz* redu pa je le kmalu začela zopet vreti. Zabava se je spopolnjevala in spre» menila tekom ure v hrup in ropot, ka* kršnega pač napravi brezskrbna mla* dina. Naenkrat se vrata sunkoma od* pro in učitelj prihrumi v soho. Prine* sel pa je le enostransko obljubo. Spo* minkov ni bilo, pač pa je stiskal v roki znaini »štaberl«. Kar po prekem sodu nas je skrajno krivično obsodil: Vsi boste tepeni! Debelo smo gledali v prvih klopeh, kje so obljubljeni spo* minki. Prepričani smo bili, da smo jih zaslužili. Prišla je pa palica, ki je sto* pila takoj v akcijo. Drug za drugim Je moral poklekniti na odru in se z ro* kami upreti v tla. (Po sprejemu s v o* jega deleža pa, da ni nastala zmeda, Je moral po drugi strani sobe odkorakati na svoje mesto. Tako je nastala prava procesija v razredu. Učitelj: pa je stal kakor bog osvete in z občudovanja vredno spretnostjo delil udarce. Iz vzidhov in vzklikov, ki jih je rodila usoda, smo vedeli, da se mož ne šali pri tem poslu.
Le prekmalu je prišla vrsta, da sem moral poklekniti. Bolestno priča* kovanje, od tfenotka, ko je zažvižgala palica pa do katastrofe, je doživelo porazno razočaranje, ki je preseglo vse meje računov. Kakor -ognjena črta se me je prijela bolečina vsevprek na izpostavljenem mestu. Pritisk je bil tako hud, da me je pomaknilo tja proti tabli. Obenem pa sem začutil, da je pokleknil že drugi sotrpin zraven mene.
Dvojno bolečino sem odnesel po poti v klop. V duši me je žgala sra* mota, gnjev in jeza. Mesto zasluženega spominka — pa taka krivica! Druga bolečina — tam nekje... se mi je pa bridko ponovila, ko sem malo preveč trdo sedel v klop.
S težkim srcem sem jo primahal domov. Še sreča, da so bili doma pa* metni. Ko sem zadevo: razložil, je bila stvar opravljena. Seveda brez kraj* carja, pa tudi brez drugih dodatkov...
PRISTRANOST.
Je pač tako, da si otrok posebno globoko vtisne v spomin krivice. Menda zato, ker še nima življenskih izkušenj in še ne ve, da na svetu dostikrat kri* vica izpodrine pravico. Spoznanje tega je eden prvih pogledov v življenje.
Izmed redkih součencev, ki se jih še spominjam iz drugega razreda ljud* ske šole, sta mi ostala v živem spo» minu dva. Prvi, gosposke matere sin,
je bil jokav fant s kislim obrazom. Doma je bil v eni najlepših hiš v me* stu. Morda nas je zategavoljo gledal nekam prezirljivo. Njegov oče je bil prav dober prijatelj in tovariš našega učitelja. Učil se fant menda nikoli n:, pa če se je, znal v šoli ni. Drugi je bil kmetski sin. Z okoliških hribov nekje so se priselili njegovi starši. Stanovali so v koči za Hribcem. Fant je bil sta* rejši od nas, pa tudi precej večji in močnejši. Sicer pa mirna in krotka duša. Ko je šel iz razreda, je skrbno pazil, da nas drugih ne pohodi in po* dere, ko smo bili manjši od njega. Učil se ie pa jako pridno. Tudi naloge je imel vedno skrbno izdelane.
Pa je prišla na vrsto slovenska slovnica in — spraševanje »za red«. (Takrat je bil najboljši red 1). Kmet se je odrezal. Odgovoril je dobro na vsa vprašanja. Gosposke matere sin pa je stokal in mečkal in ni mogel ni* kamor naprej. Nazadnje je moral pred tablo, da bi po zlogih delil besedo »vi* jolica«. Pa mu ni šlo. Vsi smo videli, da ni znal.
Dobili smo spričevala. Pa je Imel kmetski fant v slovenski slovnici 3, gosposke matere sin pa 2. Ta se je smehljal, oni pa je ves žalosten strmel v trojko, ki se mu je režala na papirju. Sem pa tja je pogledal tovarišev boljši red. Šele čez nekaj časa je vzdihnil: »Jaz sem znal.... ti pa nisi znal.« Po glasu smo spoznali, kako bridko občuti krivično in pristransko oceno.
ni akt, ga izda pristojno upravno oblastvo v zmislu pripomb upravnega sodišča.«
Člen 42 nav. zak. pa pravi: »Razs sodbe državnega sveta... so za uprav« na oblastva obvezne. Ta ne morejo zoper tožiteljevo voljo učiniti ničesar, kar bi nasprotovalo tem razsodbam.«
Če pa upravno oblastvo (v našem slučaju: finančno ministrstvo) v treh mesecih od vročitve razsodbe ne izda novega upravnega akta, mora državni svet sam na zahtevo tožitelja izdati odločbo, ki popolnoma nadomešča osporjeni upravni akt. (čl. 43 nav. zak.) —
Tako pozitivne zakonske določbe, ki so bile izdane zato, da se vsakdo, tudi državna upravna oblastva, po njih ravna. Kaj pa se je zgodilo v našem slučaju? Finančni minister (podpisan je g. dr. N. Subotič) je izdal nov uprav» ni akt, novo rešenje — ali kakšno? Morda »v zmislu pripomb državnega sveta, kot vrhovnega upravnega sodi» šča«? Nel Izdal je novo rešenje, v ka» terem po dolgoveznem utemeljevanju svojega stanšca pride do zasajučKa, da »ostajem pri dispozitivu mog prvog rc=
šenja br___« Z drugo besedo, storil je
tisto, jkair odločno nasprotuje ned vom» ni določbi čl. 42 nav. zaje., ki pravi, da je razsodba drž. sveta zanj obvezna in da on, kot šef upravnega oblastva »ne more učiniti zoper tožiteljevo vo» Ijo ničesar, kar bi nasprotovalo ti raz» sodbi«. To ponovno rešenje finančnega ministra torej ni izdano »v zmislu pri» pomb upravnega sodišča (t. j. držav» nega sveta).« Skratka: finančni mini» ster navzlic jasnim imperativnim za» koruškim predpisom ignorira razsodbo državnega sveta, ki je najvišje uprav» no sodišče v državi, in vstraja pri dis» pozitivu svojega prvotnega rešenja.«
Utemeljevanja, s katerim finanč» ni minister skuša obrazložiti svoje od» klonilno stališče, so, dasi nevzdržna, sicer pravno zanimiva, pa ne sodijo v ta okvir. Treba je le ugotoviti, da ab» solutno nedvoumne pozitivne zakon» ske predpise ne morejo postaviti no» benega polno veljavnega opravičila ali izgovora. Skratka: sodišče obrača, mb nister obrne.
Kaj je praktični nauk, te zgodbe? Da se državni uslužbenec, ki mu nje» gova nadrejena oblastva kratijo z za» koni priznana prava, 'lahko do sodne» ga dne pritožuje pri državnem svetu, ki mu bo vedno ugodil in priznal, kar mu gre, da bo pa g. finančni minister po mili volji vztrajal na svojem pr» votnem stališču« in vkljub razsodbi vrhovnega upravn-ega sodišča izdajal »nove« upravne akte, ki bodo tožitelju še naprej kratili njegove pravice. Iz tega večnega krogotoka ni izhoda.
Kazen za maščevanje.
Najhujše ;za učenca v šoli je, če mu je dolgčas. V četrtem razredu so me prepričali o tem.
Silno udomačena zabava v zadnjih klopeh našega razreda je bila kurnik. V poševno desko klopi se je zvrtal In izdolbel štirioglat rov, ki jie imel spre» daj zaklopko. Po vrhu pa so bile v malih presledkih položene deščice, ta» ko da se je videlo v rov. Muhe so na» gajale v šoli, pa so jih nalovili, zaprli v rova in se 'zabavali, ko so jih prega» njali po rovu gori in doli. Seveda je bila pri roki vedno knjiga ali zvezek, da se je ta zverinjak z njo zakril, če se je bližala nevarnost v osebi učitelja.
Kadar je učni načrt zapovedal slo» vensko čitanje, smo brali spis »Delo«. Zdelo se mi je, da že celo večnost či» tamo le ta spis. Vedno in vedno pa je klical učitelj samo take učence, ki so slabo čitali. Ni mi šlo v glavo, zakaj ni vprašan nobeden, ki bi čital gladko. Kadar so prečitali '»Delo« do konca, pa so začeli zopet od kraja. iPreden so drugi z muko in s trudom prebrali par odstavkov, sem prečita! že ves spis. Potem sem se pa dolgočasil in čakal, da bom vprašan. Pa ni bilo nič. Še ko sem dvignil roko in povedal, da bi rad č tal, je rekel učitelj: »Nič. Sedi!« To se mi je zazdelo jako krivično. Skic» nil sem, da se maščujem s tem, da si bom naredil kurnik. Pri tovarišu Jer» neju sem si ogledal napravo in zami» slil načrt. Pipec sem imel, součenec v klopi — sedaj prenaša nekje na šta»
Vprašanje je, kdo bo prej odnehal: uboga pura, državni uslužbenec, ali go» spod minister. Kaj pa, če bi bil ta uslužbenec, recimo služitelj, dovolj predrzen, da ne odjenja?!
Vsakega poštenegai patriota, ki mu je za red v državni upravi in bi mislil, da je res »iustitia regnorum fundamen» tum«, mora boleti tako nepojmljivo postopanje na najvišjih upravnih me« stih v državi. Vprašati se mora, če je tako ravnanje, ki izpodkopuje vero v načela pravnega reda, v korist skupno« sti in če je tako upravno poslovanje še mogoče v okviru pravne državei. —
ivusiim, da ne bo odveč, Ce na tem mescu scavim predlog: »/.veza« naj ciinprej v svojem sestavu ustanovi po» aeoen strorviovnjašKi »oosek za pravno varstvo« svojin članov, ki naj z vso vnemo in eventuaimo s sodelovanjem odličnih odvetniKov zasleduje vse slič« ne slučaje očividnega sršenja zaiKoni» tih pravic s strani organov državne administracije. To bi bilo resnično pa» triotično delo za ozdravljenje naših bolnih razmer in v neprecenljivo ko« rist uslužbencev.
Dobra znamenja.
Nevzdržno stanje maše uprave.
Polagoma, dasi precej kasno, prihajajo tudi politiki do spoznanja, da v naši upravi ni vse tako, kakor bi moralo biti in da je prav tu vir nereda v funkcioniranju državnega stroja in izvor obče nevolje. Dne 22. decembra je na seji demokratskega poslanskega kluba govoril O' tej važni stvari tudi sam, g. Ljuba Davidovič. Zanimivo in za vso javnost izredno važno je mišljenje tega uglednega politika, šefa druge največje vladne stranke. Po »Slovencu« je g. Davidovič med drugim izvajal: »da je med ljudstvom nezadovoljstvo in da ni imelo nezadovoljstvo nikdar večjega razmaha, kakor danes. Šli smo v vlado, da se ljudstvu olajšajo razmere in popravi stanje. Dosedaj ni bilo uspeha, ker zavezniki v koaliciji niso stvari pravilno razumeli. Vsi so gledali skozi svoja strankarska očala. Uprava je radä strankarskih strasti strašna. V nekem ministrstvu so omare polne neizvršenih odlokov državnega sveta. Kako je šele v ostalih uradih, če se na najvišjem mestu ne spoštujejo odloki najvišjega upravnega sodišča.«
Da se sliši še druga plat zvona, posnemamo zaradi popolnosti po »Jutru« še sledeče odstavke iz go-» vora šefa vladne demokratske stranke: »Polovica vsega nezadovoljstva izhaja iz zastarele in pomanjkljive
jerskem trpljenje železniškega urad« nika — mi je napravil pa dleto: velik nov žebelj je najprej skoval na široko, potem pa ga je ostro nabrusil. Pričel sem z delom in neumorno vrtal in dol« bel. Nič več se nisem dolgočasil, ko so drugi čitali »Delo«. V nekaj dneh je bil kurnik že v toliko gotov, da sem zaprl vanj muho in se zabaval, ko sem jo drezal in bezal, da je begala gori in doli po rovu. Nekaj dni je trpela za« bava. Pa le prehitro je bil odkrit moj greh. Součenec za mano — silno suh» Ijat in čmerikav fant, sedaj nosi čast« niško suknjo — je iz gole 'zavisti in nevoščljivosti natihem ovadil učitelju mojo pregreho. Še tisti dan se je stvar žalostno končala. Dvakrat žalostno! Ko sem prišel popoldne v šolo, je stal učitelj tik moje klopi. Že prvi pogled v razred mi je razodel vse. Komaj pa sem sedel v klop, me je zagrabil uči« telj za uho in pričel navijati, kot da mi ne sedi na vratu glava, ampak ura. Kar privzdigovalo me je. V svojo sra« moto sem moral kurnik podreti. Muha je odšla v zlato svobodo. Pipec In dleto — še danes mi je žal za njim — pa mi je učitelj zaplenil.
Tako je bilo v šoli. Kako je bilo pa doma, o tem pa ne bom pravil. Kaj bi pravil! Saj veste, kako je človeku, kadar ga za glavo stiskajo očetova ko« lena in ena roka dviga telo par pedi od tal, druga pa vihti brezovko.
To vam je mučen položaj...
Srečno in veselo novo leto
vsem našim prijateljem!
administracije. To nezadovoljstvo' izhaja tako iz metod, kakor iz ljudi, ki te metode izvajajo. Ubili so vero v oblast, in v njeno pravičnost in poštenost. Prvi koraki glede izboljšanja administracije in ozdravljenja oblasti bi bili: obdržati v državni službi in sprejeti vanjo najboljše ljudi, tako po moralni, kakor strokovni kvalifikaciji. Mesto tega pa se kvalifikacije odmerjajo po čisto strankarskih vidikih. Na ta načinje omogočeno slabim uradnikom, da delajo na vse strani krivico, da že sodno obsojeni uradniki še dalje ostajajo v državni službi in da se vanjo sprejemajo moralno nekvalificirane osebe. — Mi želimo polno in neokrnjeno zakonitost in ravnopravnost. Popraviti ie treba vse nezakonitosti, pa naj si prihajajo iz katerekoli strani. One, ki so prekršili zakone, je treba izročiti sodišču, da jih obsodi, na obsojenih uradnikih naj se takoj 'izvrši kazen, uradnike, ki se nahajajo v preiskavi, je treba takoj staviti na razpoloženje, a uradnike, ki so znani kot predstavniki slabe uprave in ki odklanjajo sodno preiskavo, naj se takoj odstrani iz državne službe. Vse to se da pri količkaj dobri volji izvršiti v par dneh. To bi bili prvi koraki, da se popravijo slabi in neurejeni pojavi naše administracije.«
Vse to je naš list že ponovno ugotovil, vse to je tako obče znano, da je — pri nas »preko« vsaj — skoro odveč ponavljati ta dejstva. Za kar pa mora biti vsak pošten domoljub, ki mu je blagor domovine prvi zakon, vendar vesel in hvaležen g, Davidoviču, je to, da so prišle te besede iz ust vplivnega parlamentarca, člana vladne večine, Srbijanca in da se čujejio — iskreno. Zadnji čas je že bil, da se naši poslanci zavedo nevzdržnosti sedanjega stanja naše celokupne državne uprave. Tako ne more iti več naprej, če naj država ne utrpi nepopravljive škode!
Besede so lepe, a so končno le samio —i besede. Preveč in prečesto so nas razočarale že take in še lepše besede, da bi jim mogli brezpogojno zaupati. Ne besed, dejan.;1 hočemo! Katera bo prva stranka, ki bo začela tudi v praksi izvajati program, vsebovan v navedenem govoru? Ki bo začela čistiti ta upravni Avgijev hlev, ki bo. priborila zakonu spoštovanje, vrnila ljudstvu vero v pravičnost oblastnikov in v poštenost uradnikov? Ki bo dala popolnoi in neokrnjeno državljansko ravnopravnost, vsem državljanom od Triglava do Kajmakčalana? Kdo bo odpravil korupcijo, nespoštovanje sodnih izrekov? Kdaj prenehamo; že enkrat deliti državo v dva dela: v onega, pravega in v drugega »tam preko...«?
Prva lastavica, ki oznanja pomlad, nam je najbolj mila, dasi vemo, da se včasih tudi zmoti. Vendar trajno zima ne more premagati novega’ življenja, ki klije iz zemlje. Tudi ti prvi klici po notranji preosnovi naše države še niso absolutno zagotovilo, da se ta reforma izvede že jutri. Ce ne jutri, pa pojutrišnjem, priti mora, prišla bo! Ob novem letu nam je ta glas prijetna vest in dobro znamenje za bodočnost.
Za novo leto!
Ko bije na Silvestrovo ura dvanajst, stopi na pozorniico. betežen starec, sključen in upognjen pod bremenom dogodkov svojega vladanja. Spomin starega leta je, ki' jemlje slovo. Še enkrat se pokaže na pozo-rišču. za trenutek obstane, hoteč s tem spomniti na vse, kar je bilo — pa tudi, kar ni bilo — v njegovem času, nato pa odide z obotavljajočim se korakom, da utone v večnosti.
Državni nameščenci! Ob slovesu leta poglejmo sami v sebe,, da si predočimo jasno sliko prošlegit jleta.
Obračun bo negativen. Bremen, težav, zapostavljanja, omalovaževanja in vseh takih in sličnih neprilik v prošlem letu nismo odvalili raz svojih ram. Zaznamovati ne moremo uspehov za izboljšanje našega položaja bodisi v gmotnem oziru, bodisi glede ugleda. Bremena in neprilike, ki so nas težile že prej, so se v prošlem letu še pomnožile; krivice, ki so nam bile prizadete, se niso izravnale, na ugledu pa tudi nismo pridobili. Čim dalje bolj postajamo apatični, kar nam je v kvar.
Površen pregled bi bil to. Treba pa pogledati globlje, kje je krivda! Če si natanko izprašamo vest, moramo in pridemo do zaključka m spoznanja, da teži in bremeni velik del krivde na nas samih. Če bi vsak izmed nas storil to, kar je storiti dolžan in opustil vse, kar nam je v kvar, bi naš obračun k občem leta kazal uspehe. Pogoj in temelj, iz katerega zrastejo uspehi, je močna stanovska organizacija! Brez te je vse delo, stremljenje, prosjačenje in moledovanje odveč, ker brez moči za borbo ne more biti uspeha. Naša organizacija pa — žal — še ne more nastopiti v težavni borbi za naše interese s tisto močjo, katero potrebuje v teh resnih časih. Ne more še stopiti na plan s ponositim čelom in trdno zavestjo, da bi zaklicala Javnosti: Tu smo! Prisiljeni ste, da računate z nami, da nas vpoštevate m nam odmerite pošten in pravičen kos kruha, ki nam gre in da uzrete v nas to, kair smo — steber države.
Ne more še nastopiti, ker še ni dovolj jaka in silna. Močna in slina mora biti! Taka pa bo postata, če ji bomo mi državni nameščenci, nfeni člani, z veseljem, radievolje in samozavestno dali vse, kar smo ji dati dolžni in opustil vse, kar bi ji nasprotovalo in jo utegnilo osfabiti. Organizacija ne more postati to, kar bi morala biti, vse dotlej, dokler njeni člani ne bomo spoznali in se zavedali, da nam je in mora biti stanovska organizacija naše prvo, vse drugo pride šele za njo. Premotrimo in premislimo natanko. Ali smo se tega zavedali in se ravnali po tem?
Tovariš, ki si morda godrnjal ob mesecu, ko si odšteval bore 'dinarje za članarino svojemu 'dlruštvu — ali si se zavedal, da so t0’ tako skromni zneski, da radi njih ne smeš godrnjati. ker pričakuješ od društva veliko več? Organizacija pa ne more živeti in se udejstvovati, če nima potrebnih sredstev. Ali si pomislil, da žrtvuješ za druga društva veliko več in brez ugovora?
In Ti, ki se nisi odzival klicem organizacije, ko te je pozivala na seje, sestanke ali zbore — mar nisi vedel, da leži vsa sila in moč društva v članstvu, v katerem naj ima njegovo predstavništvo oporo in zaslombo, da ga podpira z nasveti, mu daje inicijativo in z veseljem izpolnjuje njegova naročila? Ali spoznaš, da to ni v prid organizacije zlasti še, ker si se odzval brez ugovora pozivu drugega društva, pri katerem si morda včlanjen?
Pa še Ti, ki si se samo ujedal, da društvo ničesar ne doseže, da nimaš od njega koristi, pa se sam ne obtožiš, da društva ne podpiraš, da mu ne pomagaš po svoji možnosti in zmožnosti. Tvoja mlačnost Je v kvar društvu im Tebi!
Še Ti, ki si slepe/ služil političnim strankam, si bil pripravljen iti zanje čez drn in strn, se nisi upal niti samostojno pomisliti čez sklepe stranke, pa se nisi zavedel, da Te stranka pozna le, kadar Te potrebuje sicer pa ne. Naj Ti bo stanovska organizacija prvo. Služi Ji zvesto!
Tovariš, bodisi aktiven ali upokojenec, ki se morda nisi odzval klicu organizacije, ko Te je pozvala na resno delo, ker si se bal, da bi to ne bilo všeč tej ali oni politični stranki. — 'Se li nisi zavedel, da se boriš za
svoj dobrobit le potom1 stanovske organizacije, vsedrugodi sl le pri-prega.
Tudi Ti, ki morda nisi naročen na stanovsko glasilo, ali si ga pa omalovaževal — mar ne veš, da se bomo pred javnostjo uveljavili predvsem z lastnim glasilom, katerega moraš podpirati z naročnino in dopisovanjem?
In Ti, med najbolj žalostnimi pojavi državnih uslužbencev, ki nisi organiziran ali ki si morda izstopil iz organizacije, ker Ti ni mogla nuditi in doseči vsega, kar si pričakoval, dasi se je borila za to, ali ki nisi organiziran iz tega ali onega vzroka —> mar si tako slep, da rte sprevidiš, da je danes organizirano vse? Ti pa, ki se štteješ inteligentom, stojiš ob strani in se morda zanašaš, da boš deležen dobrot, ki jih bodo izvoje-vali dlrugi. Zavedaj se, da to ni častno za Ta	i
In še Ti, klavrna slika zavednega moža, ki si izstopil iz organizacije, ko si dosegel, kar moreš doseči. Mar se ne sramuješ grde sebičnosti in Te ni sram koraka, ki Te je razkrinkal ko't skrajnega egoista, da si obrnil hrbet organizaciji — potem ko si z njeno pomočjo dosegel svoj cilj. Nimaš časti v sebi?
Pa Ti tovariš, ki si morda na svojega sovrstnika ali kot nadrejeni na svojega podrejenega vplival posredno ali neposredno, dla se ni udejstvoval v oirganizaciji — se nisi zavedel, da škoduješ s tem tovarišu sovrstniku, organizaciji in skupnosti?
Memento starega leta!
Za skrušenim starcem stopi na pozorišče mlado bitje veselega In vedrega lica — novo leto. Čas se je pomladil, prošlost je minula. Nastopila je nova .doba. Naj, nastopi bova doba tudi za nas, državne nameščence, dla bomo v novem (letu poživeli naše organizacije in skupno organizacijo dvignili do mioči, katere potrebuje v borbi za dosego naših ckjev. Popravimo napake prošlosti, dkle-nimo se samozavestno naše organizacije, da bo močna in silna, ker le taka nam daje zagotovilo, da uspeh ne bo izostal. V tem tovariši, pozdravljeni v novem letu!
Ne bodmo šolobarde...!
JezikoVna čistost in točnost ni zgolj prazna formalnost. Jezik je zunanji izraz mišljenja in čuvstvovanja, duševne usmerjenosti in značaja govorečega. Po govorici sodiš človeka, po' jeziku ves narod.
Naravno je, da prav vsak narod, a posebno še šibki, mali narodi mnogo sprejemajo od sosedov; tudi v načinu mišljenja in v izražanju tega se kaže ta vpliv. Zato ni prav nič čuda, da je tudi naš uradni jezik tako' neznansko skrotovičen In čudno nebogljen ter okoren. Saj ga do pred petdeset leti sploh ni bilo. Sledovi stoletne nemške vzgoje so še vidni vsepovsod. Ne bom našteval tu vseh nemogočih in strašno popačenih urajdnih cvetk, saj jih poznamo vsi. Mnogim od njih smo že v »okom prišli«, druge še životarijo naprej. »Topogledno« bo treba ukreniti vse potrebne »mere«, če mer ne, pa vsaj »korake«. Take »tuuradne« in »enostranske« spake so obsojene na smrt, pred njimi nas ni treba biti strah.
So' pa spet druge napake, ki nam gro'ze skaziti lepo slovenščino in ustvariti nov uradni jezik, ne jezik, ampak latovščino, ki je živ krst razumel ne bo'. Mislim tu na nepotrebno in nesmiselno mešanje srbsko-hrvat-skih izrazov, med naše, Kaj naj se po slovensko pravi; »pp šili zakona«? Čemu »mesna« kotrola«? (Kakor da bi postojala poleg te še krušna, mlečna, vinska itd. kontrola!) Zakaj rabiti: savez, klasa, grupa, udruženje, bolovanje, kasa, budžetska »mogočnost«, regulisati penzijo, uvažiti ostavko, direkcija poreza, ministrstvo saobraćaja? Čemu direktor, namesto ravnatelja, pa sekretar jn arhivar, čemu »inspekcija rada«, namesto: delavsko (ali obrtno) nad-zorništvo? Zakaj ne bi dosledno ra-

bili še »krivični zakon« 'in »nadležno oblastvo«? In potem to čisto nepotrebno in nesmiselno uporabljanje velikih začetnic, ki jih naši južni bratje tako1 potratno razsipavajo po potrpežljivem papirju. Kdo h! kje še piše: Gospod Minister Šuma i Ruda? Po kakšnih pravopisnih zakonih se piše: Ministrski Svet, Glavna Kontrola, pa Kraljevina, Narodna Skupščina itd.? Mar ni to vse, danes v 20. stoletju, malo' (oziroma še precej) smešno? Sliči nemški, na srečo že pozabljeni terminologiji naslovov: Wohlgeboren, Hochgeboren, Ho'ch-wohlgeboren itd. Srbski narod, ki je znano demokratski*, takih uradnih spakovanj ne ljubi. Patriotična in narodna čustva pa lahko' vsakdo drugače, brez škode za našo materinščino, a prav tako vidno izraža.
Zato pišimo tudi za pisalno mizo v uradu tako, kakor pišemo’ doma, tako kakor govorimo doma. To se pravi kar naravnost, po domače in tako', da nas lahko vsak razume. Ne bodimo vi posmeh ljudstvu, ne delajmo iz uradnega jezika neumljive latovščine. Dovolj je bilo že teh deset let vsega mrcvarstva! Saj vemo, da uradni žargon običajno le prikriva puhlost in praznoto, ki se skriva za nerazumljivimi, votlo donečimi skovankami*.
Kultura.
Otvoritev Narodne galerije. Ko=
nec leta 1918 se je ustanovilo v Ljub* Ijani društvo, ki si je nadela nalogo, da zbere dela slovenskih upodabljajo» čih umetnikov, slikarjev in kiparjev, in jih združi v reprezentativno zbirko, ki bo nam in svetu kazala, kaj Slovenci premoremo v umetnosti. Deset let je društvo delovalo in danes vidimo pred seboj zrel plod tega vztrajnega priza» devanja. V Narodnem domu je bila v nedeljo 16. decembra otvorjenai naša slovenska Narodna galerija. Vsi zgor» nji prostori prostrane zgradbe so pr c» delani v galerijiske svrhe, deloma pr c» zidani in opremljeni s stropno razisvet» Ijiavo. Po sobah so razmeščena dela na» ših umetnikov, kolikor jih je društvo že zbralo. K tem pridejo še umetnine iz drugih zbirk, tako iz Narodnega mu» žeja in iz škofijske umetn. zbirke.
Otvoritvi je prisostvovala množi» ca kulturnih delavcev in odličnih za» stopnikov javnega življenja. Pozdrav» ni govor zaslužnega predsednika g. Iv. Zormana je izzvenel v ugotovitev, d» je Narodna galerija sad našega dela, uspeh slovenske vztrajnosti, p.Lod slo» venske požrtvovalnosti. Od države ni društvo prejelo nobene podpore, kar postoji.
Slovenci smo si vse, kar imamo, ustvaril; sami. Pri nas, ki smo tako maloštevilni, mora vsakdo delati za dva, za tri, brez misli na dobiček, na plačilo. To je naša tragika, obenem pa naša rešitev. Sicer bi nas že davno ne bilo več, zakaj le najčistejši idealizem je zmožen take* nesebične požrtvoval» nosti. Galerija je do 6. t. m. odprta za brezplačen po set. Obisk pripoTO» čamo!
Boj zoper šund. V nedeljo, 16. t. m., se je vršil na univerzi dobro obi» Skan sestanek, ki ga je, sklicalo naše visokOšoiSKO dajaštvo. Razpravljalo se je o moznostm in načinu, kako zajezni poplavo siaoega štiva, ki ga zagiebska zaioziiisiva na debelo trosijo po bio» veniji. kamstno je, da se teh ničvred» mn knjižic raz,peča tedensko samo v hjubijam do ČU.UUO. Na .anketi so na» vajah, da posamezne ljubljanske, toba» kar ne na teden zaslužijo do tisoč di» narjev m več s prodajo tega čifutskega šunda. Organizacija prodaje je vzorna, saj razvažajo te dinarske zvezčice kar z avtom. Poleg poneumnevanja širokih ljudskih množic, kvarjenja okusa ter slovenskega jezika, jo izdajanje »roma» nov«, kakršni so »Rigo Muratti«, »Čr» na Nataša«, »Mussolino« in slični pro» duikti, tudi dobro promišljena spekula» d’ja na žepe ljudstva, ki zanje — po dinarjih — potrosi več, nego 'za dobre knjige, katerih zaradi relativno visoke cene, ki jo je treba plačati naenkrat, ne more kupovati. V nizki ceni je po» glavitna privlačnost šunda.
Na anketi je bilo čuti razne pred» loge, kako omejiti zlo*, iki proti postati
še vse večje. Ugotovilo se je, da bo z zakonskimi merami težko doseči po» voljen uspeh. Časih je težko potegniti ostro mejo med tem, kar smatrajo ljudje za šund in med pravo umetnost» jo. Zakoni so v estetskih vprašanjih nezanesljivo in nevarno sredstvo'. Mi» siim, da bi bilo edino res uspešno orožje, s katerim bi se ugonobila ne» varnost, ki grozi od poplave šunda, smiselna — konkurenca; Naša založni» štva ali vsaj naše prosvetne založniške družbe naj začno izdajati v sličnih zve» zkih po dinarju romane svetovne lite» rature, ki niso brez umetnostne in vzgojne vrednosti. Takih dobrih del, nič manj napetih, od raznih romanov ä la »Krvava, sekira« ali »Nož v gol» tancu«, je v svetovnem slovstvu nekaj tisoč. Recimo romani Dumasa1, Scotta, Sienkiewicza,| Zolaja, Jul. Verneja, Londona, Kiplinga, pa makar Karla Maya. Kaj pa Jurčič in novejši slo» venski pisatelji?
Eno je gotovo: preprosto ljudstvo čuti živo potrebo po branju in to mu treba šteti v dobro. Treba mu je pa tudi nuditi tako štivo, ki mu je do» stopno po nizki ceni in* ki ga po svoji pisani in romantični vsebini more pri» kleniti. Izvedba tega načrta ni težka; Kakor kaže izkušnja, bi se izdajanje tudi materijalno .obneslo, S primerno propagando bi se morda v kratkem po» srečilo izriniti slovstveno ničvredni in nravno ne posebno visoko stoječi šund. Taka akcija bi značila res kulturno de» lo velike važnosti.
Vestnik.
Opotzoirilo. Vsem cenj. gg. naroč» .nikom smo priložili danes položnice in jih najvljudneje prosimo, da obnove ž njimi naročnino za leto 1929.
Uprava.
Nabiralne pole. Nujno prosimo ponovno vse gospode, na katere smo se obrnili :z nabiralnimi polami s proš» njo, da pridobe ž njimi nove naročni» ke, naj se naši prošnji odzovejo, ,agi» tirajo za list od tovariša do tovariša in nam pole vrnejo. Doslej smo do» bili vrnjeni le dve s tremi novimi na» ročnijd! Delajmio vsi, da list kar naj» bolj razširimo!	Uprava.
Povečanje »Našega Glasu« je bilo združeno z velikimi žrtvami. Vztrajati na tej poti nam bo mogoče edino* ie, če se število naročnikov znatno zviša. Zveza se ni strašila ne stroškov, njen tiskovni odsek pa nie truda in naporov, da dvigne list do taike višine, da bo mogel dostojno reprezentirati nad 8000 organiziranih članov uradniških orga» nizacij. Prepričani smo, da bo vse drž. nameščenstvo upoštevalo ta dejstva in storilo nap,ram lastnemu glasilu svojo dolžnost.	*	, ,
»Naš Glas« mora postati uvaževa» no, v vsej siovensid javnosti upošte» vano glasilo drž. uslužbencev. Postati mora vsaKemu izmed nas neobhodno potreben tovariš in svetovalec. Le do» eno urejevan, razširjen m ugieden uradnišKi list bo mogel res koristiti naši stvari. »Naš Glas« bo po teme» ijm reiormi, ki jo q,oživlja Oas v tem času, postal sam od seoe centralna uradniška tribuna, prvi korak k doigo pričakovanemu splošnemu, skupnemu un admšitemu glasilu, bolj nego kdaj prej, treoa Orz. usiuzueiicein svoduu» nega, neodvisnega organa, ki bo sood» tocevai v javnosti, kadar gre za rese» vanje mašin vprašanj. Usik je velesila! Mi moramo deiati propagando za na» še zahteve, boriti se zoper nasprotni» ke uradniških teženj in braniti se pro* ti neumevanju in omalovaževanju na» ših perečih problemov. Najprikladnej» še orožje zai tak* boj je velik, ugieden in nezavisen lasten list. Tak mora po» stati »Naš Glas«!
Ni pa naš namen že dosežen, če povečamu listu obliko in pomnožimo število naročnikov. Nel Tudi notranje ga hočemo dvigniti, v vseh smereh iz» popoiniti, izboljšati, da bo zares aktu» alen, borben, in vpliven organ celo» kupnega državnega uslužbenstva. Za to treba sodelovanja vseh nas! Obra» čarno se do vseh tovarišev, da sodelu» jejo pri našem listu, da ga podpirajo s prispevki, članki, nasveti in dobro« hotno kritiko; Potem ne 'bo težko, do» seči v kratkem naš cilj. »Naš Glas« mora rasti, razvijati se, zmagati!«
Našim prijateljem! Od več stalnih bralcev našega lista smo prejeli že par»
krat dopise, v ikaterih žele ti gospodje, naj bi se tisk povečal in naj bi se list z najmanjšimi črkami (petit) sploh ne tiskal več. Tej želji smo ugodili. Od» slej bo »Naš Glas« izhajal z mnogo večjimi črkami, nego doslej. Upamo, da bo s tem vsem ustreženo.
Vre j tu smo pa tucu že ponovno od laznui strani puouuc, naj n»i nase gaa» ano iznajaio cim pogosteje, vsaj te» ucusko enkrat. Racu Di ustregli tuni tej zciji, saj sami vemo, oa je aktuiamust poglavitnega pomena za vsak list, to» aa: pn sedanjin sredstvili, ki so nam na tazpuiago, je to 'zaenkrat cisto nemo» goce. lisk nista je tako drag, da z na» nočnino samo ne krijemo ni ti tiskarni» SKin strošKOv; Kje je pa uredništvo, uprava, ekspedicija, sotrudniski nono» rarji:' Vendar ponude ne pozauimo. U prvi priliKi, iKi se nam nudi, bomo sku» šali spremeniti »Naš Glas« v tednik in, če Bog da in sreča junaška, morda celo — kdaj? — v dnevnik.
Razlike. Vihar, ki se je vnel med našimi političnimi listi zaradi izplačila uradniških razlik, je splahnel. S prvo tranšo švedskega posojila torej ne bo nič. Z drugo menda takisto. S tretjo: dtto. Sicer pa: mar sploh kdo ve, koli» ko znašajo pravzaprav te razlike? Pra» vij o, da bi pri najboljši volji in pri naj* večji marljivosti le za razlike sloven» skega uradništva potrebovali mesec, dva, da se sešteje in izračuna, koliko imamo pravzaprav pri erar ju »na do» brem«. Kaj šele zia preostale dele naše mile očetnjave! Zato pa, do prihodnjih volitev vprašanje razlik lepo ad aeta, takrat pa utegne še dobro služiti raz» nim ali pa vsem strankam. Zaenkrat: Srečno novo leto, čeprav brez — razlik!	,	,
Stanovanjska beda. Dne 19. deoem» br,a so v Ljubljani izvršili 11 deložacij. Večino na cesto postavljenih Strank je magistrat za prvo silo nastanil v no* vih barakah na Vodovodni cesti, že blizu vodarne v Klečah. Vsak si lahiko sam predstavlja, kaj pomeni deložaci» ja v teh časih, sredi 'zime, v snegu in ledu! In za fiksno plačanega name» ščenca! Kako dolgo bodo še presku» šali našo neskončno potrpežljivost? Zato pa: drž. nameščenci»najemniki, le v slogi in v organizaciji je rešitev. Le» pi časi se nam še obetajo!
•
Še vedno ni Zveza prejela nobe» nega uradnega obvestila o poteku dis» cipiinskega postopanja zoper organa ljublj. magistrata, ki je težiko žalil vse državne in zasebne nameščence.
Še vedno nismo čuli ničesar o »de» lovanju« protidraginjsKega odseka ob* činskega sveta.
Še vedno niso ugotovljeni rezuita* ti poskusnih pek kruha in poskusnega klanja volov.
Še vedno mestni magistrat ljub» ijanski ni znižal cene kruhu (dasi je cena molke padla) in mesu.
Še vedno vlada brezobzirna dragi» nja na ljublj. živilskem trgu in nikogar ni, da bi brezvestnemu navijanju cen storil konec.
Še vedno se v vprašanju znižanja občinskih trošarinskih dajatev na naj* potrebnejše predmete dnevne prehra» ne ni ničesar pozitivnega ukrenilo.
Še vedno je g. Slavko Plemelj šef tržnega nadzorstva v Ljubljani.
Še vedno računajo vse stranke, ki tvorijo sveto alijanso na ljublj. rotov» žu, na brezbrižnost, na pozabljivost in na breznačelnost jiavnega nameščen» stva.
Še vedno niso uvideli, da je mera našega trpljenja že prekipela.
Razpis služb. Nabavljačka zadru» ga drž. službenika v Skoplju išče dve gospodični, ki so dovršile trgovsko šolo (akademijo) in ki hi bile zmožni knji* govodstva in blagajniških poslov. — Honorar 1000 Din mesečno in prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Reflektantinje naj se zglase pri pred* sedništvu »Zveze«, rač. ravnatelju Pa» ternostru.
Redni občni zbor društva državnih pisarniških uradnikov se vrši dne 13. januarja 1929 ob 9. uri 30 min. dopol» dne v restavraciji »Miklič«, Kolodvor» ska ulica s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo odbora. 2. Poročilo pre» glednikov. 3. eventualna sprememba pravil. 4. Določitev članarine. 5. Do»
ločitev prispevkov za pogrebni sklad in višine posmrtnin. 6. volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. — Udeležba ob= vezna in dolžnost vsakega člana. — Odbor.
Polovične vožnje za upokojence.
Z več strani smo dobili vprašanja, kaj je z železniškimi legitimacijami za upokojence. Kakšni zadržki so, da se ne more, da nočejo dovoliti upokojen» cem več polovičnih voženj ko tri na leto? Naš list je o tej stvari pisal že etile jeremijade. Treba bo, da podreza »Zveza«, kje tiče vse tozadevne spo» menice, ki so bile predložene mer odaj? nim.
Razlike! Vendar dnevniki poro» čajo, da je predložen narodni skupščini pravilnik o razdelitvi prve tranše mo» nopolskega posojila!. Vsota 155 milijo» nov je po točki 3. pravilnika določena za izplačilo razlik. Niestrpno pričaku» jemo izplačila. Ko dobimo denar iz* pregovorimo' tudi mi svojo 'besedo. Sedaj previdno še molčimo.
Stavbene in kreditne zadruge. O konferenci strokovnih organizacij, ki se je vršila 19. decembra v Ljubljan» .skem dvoru, spregovorimo' zaradi aktu» alnosti v eni prihodnjih številk našega lista nekoliko več. Konferenco je skli» cala tukajšnja nabavljalna zadruga. Iz» ražena mišljenja so bila zelo zanimiva.
Za 1. pisarniški in zemljiškoknjiž» ni izipit je pri pisarniškem ravnatelj» stvu deželnega sodišča v Ljubljani še nekaj izvodov pripomočkov na razpo» lago. Kdor namerava naročiti, naj se požuri, da ne poide zaloga.
Moderna medicina se izogiblje zdravil. Tembolj pa upošteva pravilno prehrano. Odlični zdravniki priporo» čajo zatO' redno uživanje Žike. Žika je na poseben način izdelana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živčevje in pre» bavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uživati vsak dan.
Za tiskovni sklad Našega Glasa so prispevali: g. Alojzij Herzl v Ko» njicah je nabral 60 Din, od katerih so darovali gg. Blažon in Lorber po 10 Din, Ferenc, Herzl, Mastnak, Paj in Vončina pa po 8 Din. Nadalje iso da» rovali: g. Fr. Krapeš, kavarnar v Ljub» Ijani 40 Din, g. Josip Jaklič v Studen» cih 25 Din; g. dr. Fr. Ogrin v Kam* niku, g. dr. Fe. Farkaš in g. Ivan Rup» nik v Murski bohoti po 20 Din; g. Ani» ca Peteline, gostilna »pod Skalco« v Ljubljani 10 Din; g. Adolf Arko v Ljubljani in g. Drago Schmit v Treb» njem pa po 5 Din. — Najiskrenejša hvala vsem!	Uprava.
Razno.
Kaj pišejo o nas? V »Slov. Nam» du«, št. 282 z dne 11. decembra bere» mo: Kurijoznost v naši prosveti. V Beogradu je neki srednješolski prof e» sor pripravljal dijake za II. razred gim» nazije. Ker pa menda niso bili poseb» no nadarjeni, si je izmislil zanimiv trik. k: priča, kako žalostne razmere vladajo v naših prosvetnih ustanovah. Zbral je namreč najboljše dijake iz višjih razredov in se odpeljal z njimi v Kruševac, kjer so seveda vsi položili iz» pit in dobili izpričevala. Dijakii, ki bi morali polagati izpit, so pa ostali lepo doma m profesor jim je preskrbel po» trdila, da so izpit položili. — Se n on e vero. e ben trovato...
Naši pemzijonisti. Posl. Parežanin je trdil 14. decembra 1928 v finančnem odboru, da živi samo v Beogradu nad 10.000 upokojencev, ki so vsi zdravi ljudje, ki pa od svojih pokojnin žive in ničesar ne delajo. Mnogo je up oko® jencev, ki prejemajo pokojnino na 'treh mestih ne da bi kdaj sploh kjer»
koli delali. Zahteval je, naj se to zlo čimprej odpravi.
Vdova po višjem državnem urad» niku, s kronsko penzijo in 4 otroki v skrajni bedi prosi dobra srca pomoči. Otroci zmrzujejo v nezakurjeni sobi, hrana m obleka nezadostna. Ddlo us» miljenja in pomoči lahko omili težko usodo. — Denarni prispevki naj se naslovijo na naslov »Uprave Slov. Na» Toda«.
Koliko je vredno duševno delo?
»Poštni glasnik« z dne 11. dec. 1928 ima med »To in ono« nastopno ponudbo: Katera izprašana vežbanka bi šla za poštno pomočnico k neki pogodbeni pošti na Štajersko? Poštarica bi ji da» jala vso hrano in stanovanje ter 300 Din na mesec. Ponudbe naj se pošlje» jo v 10 dneh na uredništvo. — In služ» kinje imajo' najmanj po 200 Din na mesec!
Koliko smo državni nameščenci že plačali davka? Naši dnevniki z dne 14 in 15. decembra 1. L so poročali, ko» liko smo mi ir« delavci plačali davkov. Iz teh poročil posnemamo, da so bili v 1. 1928. najbolj siromašni sloji, urad» ništvo in delavstvo bolj udarjeni, nego kadarkoli poprej. Uradniškega davka je- plačala Slovenija 1. 1927. v prvih de» setih mesecih 5 milijonov 275.000 Din, 1. 1928. v istem času pa 8,396.138 Din, torej za 3,121.078 Din več.
Davka od telesnega dela delavcev je plačala Slovenija k 1927. v prvih de» setih mesecih 6,738.464 Din, leta 1928. pa v istem času celih 16,722.730 Din, torej za 9,944.266 Din več.
Ako upoštevamo, da je Slovenija plačala uradniškega davka in davka od ' telesnega dela v prvih desetih mesecih 1. 1927. okroglo 12,013.000 Din, k 1928. v istem času pa 25,119.000 Din, potem vidimo, da so ubogi uradniki in delav» ci že letos v prvih desetih mesecih pla» čali za 13,106.000 Din več kakor lani v istem času ali za 109 odst. več, Z ozi» rom na razmerje prebivalstva bi neko» liko odgovarjale številke, ki kažejo, ko» iiko se je uradniškega davka plačalo v Sloveniji ter Srbiji in Črni gori. V Slo* veniji so uradniki plačali 8 milijonov 396.138 Din, v Srbiji in Črni gori pa 36,331.891 Din. Upoštevati pa je treba, da' je v Srbiji in Črni gori desetkrat več uradništva kakor v Sloveniji, da so v Beogradu vsi centralni uradi, vsa mi* nistrstva in da bi že sam Beograd z o'zirom n,a to moral plačati najmanj to» liko davka kakor Slovenija.
Na eni strani so uzakonili urad» nikom odtegljaje za »poplavljence«, na drugi strani so jim pa itak skromne dohodke občutno zmanjšali še z dav» ščinami. Povrh pa so z novim stano» vanjskim zakonom uradništvu maložili še tretje pretežko breme!
Zase dela, kdor etefa za »Naš
Glas«. Širite ga. naročajte ga. oodpi-raite ga!
Obleke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna J O S. REICH.
Hranilni In posojilni konzorcij
ffll lIŠČfflOTIMOJElIffll uii.i
Ljubljana, Aleksandrova c. 5/1., levo
Ustanovljen leta 1874.
Uradne ure dnevno od 3.— 5. pop razen sobot, nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5 — 7720/o.
Daje kredite tudi ranžijske in konsum-ne po 9°/o proti poroštvu in zaznambi.
Zdravje in higijena.
Prinašali bomo opise raznih bolez* ni, s poljudnimi nasveti, kako se jih ubraniti, s čemer pa seveda nočemo posegati v zdravniško vedo. Mislimo pai, da bodo naši čitatelji že sami ve» deli, kdaj bodo uporabljali »domača« zdravila, in kdaj bo potrebno, da po» kličejo na pomoč zdravnika.
Gripa. — Ker se vedno in vedno pri nas rada pojavlja gripa — pravkar razsaja v Zedinjenih ameriških drža» v,ah huda epidemija z obilnimi smrtni» mi slučaji — je dobro, da poznamo ukrepe, s katerimi se ubranimo, ali skušamo ubraniti te bolezni. Karakte» ristični pojavi gripe so sledeči: Med hudo mrzlico nastanejo kataralični po* javi v dihalih, nahod, kašelj itd. Zra» ven pa se javljajo bolečine v raznih udih, medlost in občutek utrujenja. Bolezen se prenaša od človeka na člo» veka po' infekciji, po kapljicah. Pri kašlju, hrkanju, kihanju, nahodu pre» idejo majhni delci tekočine od bolnika na zdravega človeka!. V teh tekočin» skih delcih se nahajajo bakterije, ki prenašajo oziroma povzročajo bolezen. Inkubacijska doba, t. j. čas od povzro» čene infekcije pa do izbruha bolezni, znaša 2, 3 dni. Varovalne ukrepe urav* navamo po načinu okužen j a. Stik z ljudmi, obolelimi nai gripi, je po mož» nosti opustiti. Zato morajo bolniki v posteljo tako v interesu njih samih ka= kor tudi njihove okolice. Ob času epi» demije gripe se je treba izogibati kra» jev. Kjer se 'zbira veliko ljudi. Ep ide» mije so lahke ali nevarne in od njih značaja je odvisno, kdaj naj se n. pr. šole zapro. Pri lahkih epidemijah na» staneta le nahod in kašelj; oba pote» kata milo. Pri .nevarnih .ste pojavljajo pljučnica in obolenja možgan. Kakor že povedano, obstoja glavna obramba separiranju bolnikov in v tem, da se zdravi ljudje ogibljejo zbirališč ljud» skih mas. Priporočamo pogosto grgra» nje in umivanje rok. Zoper mrzlico uporabljamo obkladke (začetkoma z gorko vodo!) preko prs in hrbta. Cim Hujša je mrzlica, tem večkrat je. me» nijati obkladke. Kot zdravila uživamo Fazne preparate iz salicila, n. pr. aspi» rin. Alkoholiki so posebno izpostav» Ijeni okuženju ter se morajo zelo va» rovati.
Med prijateljicami.
»Pred poroko sem mojemu možu vse priznala.«
—	»Občudujem tvoj pogum.«
—	»Jaz p,a tvoj spomin.«
Zamotan račun.
»Tako pogosto se vozite v Pariz. Koliko vas pa velja tako potovanje?«
Prav različno. Če greva z ženo za kaka dva tedna, petnajst tisoč dinar» jev, a če grem sam, pa najmanj še enkrat toliko.«
Na olbiskih.
Gospodinja: »Gospodična, le vz.e» mite še košček potice.«
Gospodična: »Lepa hvala, sem že dva vzela,«
Gospodinja: »Vzeli ste celo že tri, p.a nič ne de. Le vzemite še kos, saj pri nas nič ne štejemo.«
Sport.
Sport? Kar počne dandanašnja na» ša mladina — seveda so tudi izjeme — ni prava, pametna telesna vzgoja, am* paik športna norost, ki vzgaja ljudi k posurovelosti.
V poslednjih letih s.e je sport znatno, umaknil od svojega prvotnega ciljia. Kakšen je danes šport? Kupčij» s k a zadeva je, lov za rekordi, bolna ambicija je minljivih uspehov. Pravil* no označajo nekateri razvoj sportu za kapitalistično organizacijo, ki si je na» dela vse druge cilje, daleč od prvotno začrtanih.
Bistvo sporta je v učinku telesnih vaj, ki osvežujejo telo in duha. Pra* vilno izvrševan sport je modernemu človeku naravnost življenska potreba. Ni igra ter zabava, temveč biologična in socialna zahteva prvega reda. To ve» ija zlasti za nas, ki si služimo kruh po pisarnah. Pisarne često ne odgovarja* jo najelementarnejšim pojmom higi» jene; so zatohle in brez solnca. Škod» Ijivi učinki pisarniškega dela in posle* dice sedenja so vsakomur znani. Pa» žiti moramo, da se razvija naš orga* nizem v harmoničnem proporcu. Ob* sebi je umevno, da je uradnik v prvi vrsti poklican, gojiti sport.
Dobrodejni učinki športnega udej» stvovanja pa se pokažejo edinole, če se prične z njim na pameten način že pri mladem človeku. Sport — mladina, to je nerazdružljivo. Sistematično in srni* solno utrjevanje, telesa in samo zdrav* stvena zahteva. Sport vzgaja k) pazlji* v osti, dviga zaupanje vase in vodi k skupnemu delovanju; jamči za zdrav razvoj duha, utrjuje značaj in moralo. Resne vrste sporta so: Turistika, pro» sta in orodna telovadba, plavanje, Lah» ka atletika in deloma nogomet.
Pravi smisel in prava vrednost sporta se izražata v tem, da pomoreta do svežega zraka, do svetlobe, do gi» banja, nauči te gibčnosti, čuječnosti, previdnosti in da vzgaja k medsebojni ljubezni, zvestemu prijateljstvu in k višjim oblikam družabne skupnosti. Drugič kaj več.
Gospodom priporočamo
veliko izbiro jesenskih in zimskih oblek ter sukenj, površnikov in ragla-nov — V zalogi vedno samo oblačila iz najboljšega blaga. — Solidne cene!
FRAN LUKIČ, Stritarjeva ul. 9
Boi draginji _ kdo ga vodi? Naši politični listi? Ne! Ti nimajo srca za uradniško paro. razen pred volitvami. »Naš Glas« edini objektivno zastopa interese drž. name-ščenstva.
Drž. nameščenci! »Naš Glas« je res naš glas.
Našo moč bo cenila javnost po številu naročnikov »Našega Glasu«. Kdor ga še nima, nat ga takoi naroči'
		
		Restavracija
Oglašujte za		„PRI NACETU“
NAŠ GLAS!		Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3 priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo v kvaliteti pijač in hrane.
PARNA. PEKARNA
FRANC DOUNAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11 —===— POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
SREČNO j NOVO LEI O j
VSEM ODJEMALCEM I IN NAROČNIKOM :
ŽELI	«
UČITELJSKA \ TISKARNA IN \ KNJIGARNA \ V LJUBLJANI \
m
Manufaktura vseh vrst
osobito angleškega sukna in kamgarna nudi po priznano najugodnejših cenah
.«du NOVAK
Ljubljana, Kongresni trg
15
Schrollov sifon 80 cm širok ä Din 13 50. Češko perje 72 - 105 Din. Puh prvovrsten 260 Din. Prima blago. Solidna postrežba.
Edgar Wallace:	1
\r
Žaba z masko.
(The trog with mask).
Roman.
1. P o g la j; e.
V hiši Maytree.
Gumijev obroč na sprednjem desnem kolesu avtomobila je počil in tudi hladilnik je začel nagajati. Vse to se je pa zgodilo v bližini hiše Maytree na cesti v Horsham. Ta podeželska hiša je bila večja, nego druge te vrste. Imela je fasado z lesnimi okraski, a streho iz slame.
Richard Gordo’n je stal pred vhodom na vrt ter občudoval hišo, ki Je očividno izvirala še iz elizabetinskega časa. Gordon ni občudoval in se zanimal za to’ poslopje samo kot ljubitelj starin.
Ne, —' dasi je ljubil cvetlice kakor njih resničen prijatelj in je veliki vrt ležal pred njim; kakor pisana preproga, ni bil samo vonj proven-calskih rož, ki ga je ovladal. Tudi ni bil občutek dobrodušnosti in snažnosti, katerega je podajal ta kraj in ne lepo očiščena, z rdečo opeko
tlakovana pot, ki je peljala do' hiše, pa tudi ne snežnobeii zastori za okenskimi šipami v okvirjih iz svinca.
Bilo pa je dekle v pletenem, rdeče prevlečenem stolu, ki je obujalo njegovo pozornost. Sedela je sredi male, zelene trate v senci murve, imela svoje lepo oblikovane noge iztegnjene, knjigo v roki ter veliko škatljo z bonboni ob strani. Njeni lasje so bili kakor iz starega zlata, toda zlata, ki je ohranilo življenje in lesk. Brezmadežna koža in — ko je obrnila glavo v smeri proti njemu — dvoje sivih, vprašujočih oči, temneje ših od sivih, a vendar bolj sivih nego modrih.
»Zelo mi je žal, da vas motim,« se je opravičeval1 Dick, s klobukom v roki. »Toda potrebujem: vodo za svoj ubogi voz. Zelo hudo ga žeja.«
»če hočete iti z menoj za hišo, vami pokažem vodnjak.« je odgovorila.
Lepoto njenega organa je takoj spoznal. Neke vrste alt, pri katerem bi se mogli uporabiti vsi adjektivi, ki zamorejo označati toploto gorečnosti, mehkoto, zvočnost in sladkost glasu. Sledil ji je in bi rad) vedel, kdo je. Glas je zvenel nekako pokroviteljski, kar je dobro razumel. Bil je
to glas odrastlega dekleta napram mlademu možu njene starosti. Dick, ki je bil 30 let star (a je s svojim gladkim dečjim obrazom izglodal, kakor bi jih imel 18), je že poznal ta ton, ki se ga rabi napram' »mladim fantom«. Vedno ga je kratkočasil tak ton.
»To je naš vodnjak ih vedro,« je rekla. »Poslala bi vam deklo na pomoč, a mi nimamo nobene, nismo nikdar nobene imeli in najbrže tudi nikdar nobene ne bomo dobili.«
»To je pa škoda. Revica je ob posebno prijetno službo,« je rekel Dick. »Meni se zdi tukaj krasno.«
Molčala je na to, in ko je gledala nanj pri polnjenju vedra, se mu je zdelo, da je zelo redkobesedna in brezbrižna. Ko pa je nesel vodo k avtu ha cesto, mu je sledila. Obšla je veliki, rumen rolls-voz ter ga radovedno ogledovala.
»Ali se ne bojite, voziti s tako velikim, težkim vozom: in sami?« je vprašala. »Jaz bi se na smrt bala. Je tako silen in mora biti težko voziti ž njimi«
Tu se je Dick vzravnal. »Bojazen?« se je hvalil. »To je beseda, katero sem iz leksikona svoje mladosti črtal.«
Sekundo je bila zmedena, potem se jel pa smejala, kakor oh sam.
»Ali ste prišli od Welforda sem?« je vprašala. On je prikimaL »Potem ste znabiti srečali mojega očeta na cesti?«
»Srečal sem le gospoda srednje starosti, ki je žalostno pred se gledal in nesel na hrbtu veliko', rjavo omaro, s čimer je sobotm praznik skrunili«
»Kje ste ga srečali?« je vprašala z zanimanjem. »Tako-le 2 milji od tukaj — znabiti še malo bližje.« In potem, ko se ga je lotil dvomi, je dostavil:	»Upam, da nisem opisal
vašega gospoda očeta?«
»Mislim1 že, da je bil,« je odvrnila preprosto. »Papa je prirodoslo-vec in1 fotograf, seveda amater. Snema filme s tiči in drugimi stvarmi.«
Dick je nesel vedro na kraj, kjer ga je dobil ter se malo obotavljal. Iskal je, kako bi opravičil svoje nadaljnje zadržanje ter je našel povod v vrtu. Kako daleč pa bi bil mogel pomenek o vrtu raztegniti, mora ostati nepojasnjeno, kajti pogovor je prekinil imlad mož, ki je stopil iz hiše. Bil je visoke, zale, nekoliko' atletič-ne postave! Dick mu je prisodil kakih 20 let.	(Dalje prih.)
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trn 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
CVETLIČARNA pod TRANČO
ANTON BAJEC
LJUBLJANA
Vrtnarija: Tržaška cesta 34 TELEFON INTERURBAN 32-22
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago. Najnižje cene. Modna trgovina za dame in gospode
A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS
T.IUBI.JAXV
Mestni trg 18,19
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERŠUHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
iipf
'Ǥ
Najboljši
šivalni stroji in kolesa znamke GRUMU inflDLER
ter švicarski ple tilni stroji,Dabied* za rodbino, obrt in industrijo
Josipa
Petelinca
UUBUJNA, bliza Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
C. J. Hamann
Ljubljana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest novorojenčkov» perja in modnih potrebščin. - Predtiskarija modernih ročnih del»
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil!
EN GROS! EN DETAIL! Ustanovljena 1. 1882
TOVARNA POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
PARNA PEKARNA
= JEAN SCHREY NASL. = |
JAKOB KAVČIČ j
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO fr NAJBOJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO l
Špecerijska in delikatesna trgovina
MOTOH BOGOMIR
LJUBLJANA, VODNIKOV TRG 5
se priporoča cenjenemu občinstvu za obilen obisk.
Srečno	novo leto
želi svojim obiskovalcem	
	Gostilna TRATNIK
	Ljubljana, Sv. Petra c. 25
•PGtietststietsee^^
Obleke
za moške, fante in dečke, raglane, površnike, usnjate suknjiče in dežne plašče kupite najceneje pri tvrdki
JOSIP IVANČIČ
LJUBLJANA, Dunajska c. 7
Od 1. decembra razprodajam v reklamne svrhe 200 oblek po Din 500'— in Din 600’—, ki so stale prej Din 850"— in Din 950'—.	Poslužite se ugodne prilike!

Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
KDOR PODPIRA NAS, TEGA PODPIRAJMO Ml!
Srečno in veselo novo leto
želita
Malči in Jakob Zalaznik
kavarna, slaščičarna in pekarna
Ljubljana
Špecerijska trgovina	ZUPAN
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35
priporoča raznovrstno blago po najnižjih cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA!
C4
CN
H
«n
O
s
Tovariši!	Najboljše blago!	Najniije cene!	Tovarišice!
Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo
te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša
Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5.
Ona nam nudi banaSko moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko in kolonijalno blago najiinejäe vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših in najtrpežnejših čevljev lastnega izdelka. V zalogi najhnejsi Sifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsak čas na razpolago. Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane je te zadrnge najvišji cilj. Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči clam-odjemalci.
Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej!	Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
ta
SO
p*
Š<
rt*
g*
S
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik Anton Adamič. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.