Štev. 7,
V Trstu, 25. julija 1869.
Tečaj I
JURI S FUŠO.
Dolgočasen list — za Lahone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine ! — —
JURI S PUŠO zabavlja vsako drugo in zadnjo nedeljo v mesecu. — Ako bi utegnola Policija kako število konfiscirati, — pa saj imamo tiskovno svobodo !
JURI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga po vsi avstrijski deželi le za malo denarjev, i sicer celo leto za 1 f. 20 kr, 6 mesecev za 60 i četrt leta za 30 kr.
JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri knjigarju Miinstru, in v tobakarni nasproti c. kr. pošte.— Za 5 kr. ga lehko vsakdo, še Lahon ! — v žep vtakne.
Ilustracija k pesmi: Proklete grablje.
Kranjski.
Naj bode tistim v prid le-ta povest, — Ki grdit’ le domači jezik znajo,
In đruz’ga nič, ko kruh domači jest’, — Če glas slovensk le sliš’jo — godrnjajo, Gotovo ni za tak’ nesramne žnablje — Mazila boljšega na svet’ kot — grablje!
Dragotin Dežman.
Častitim bralcem! Še le 21. t. m. dobili smo od tukajšnega tribunala razloge, po kterih je bilo 6. štev. našega lista sekvestrirano. Sodniji namreč niso po godu spisi: „V Krajni smo gospodje :ni“ in „Zlata abecedaDolžijo nas kaljenja javnega mirti po §. 303. — Ker še večina naših bralcev ni dobila omenjenega lista (odšlo je po pošti le kakih 90 iztisov, vse druge je policija pobrala), smo v 7. številu še enkrat priobčili bolj zanimljive stvari, in čč. gg. naročnike odškodovali z prilogo. — Prodaja se to-le štev. po 10 kr.	Vredništvo.


1.	Da ne smem, si ukazala, Z Dežmanom se pajdašit’, Zved’la si Sloven’ja zala— Kako znam pokoren bit’.
2.	Da ne smem, si ukazala, Taborov se vdeležit’, Zved’la si Sloven’ja zala— Kako znam pokoren bit’.
— ukazi.
Moram, da si ukazala,
Tje na Dunaj v rajhsrat it’, Zved’la si, Sloven’ja zala— Kako znam pokoren bit’.
7.	Moram, da si ukazala,
Z Dunaja se spet vrnit’, Zved’la si, Sloven’ja zala— Kako znam pokoren bit’.
Dr. Toman in
5.
3. Da ne smem, si ukazala, Dualizma ti slavit’,
Zvedla si Sloven’ja zala— Kako znam pokoren bit’.
7. Zdaj si mi pa ukazala Zbor državni zapustit’, Cuj me ti, Sloven’ja zala— To ne more se zgodit’.
4. Moram, da si ukazala,
Le slovensko govorit’, Zved’la si Sloven’ja zala— Kako znam pokoren bit’.
9. Al mi rajhsrat vstvari drugi, Al mi — llasner-ja sem daj, Kaj doma počel bom v t.ugi, Rajše precej grem nazaj !
* *
Pri Novem mestu na. Brezovici se je bilo zbralo nekaj visokih oseb, ktere so se pogovarjale, kako bi se dala sprava s Cehi dognati. Pričakujemo kmalu dobrega vspeha !
*
* *
Dva gospoda.
(Poje se kakor :
Moj očka imajo konj'òa dva.) Na Dunaji gospoda dva,
Oba sta Aetna, štimana. Gospodov prvi, doktor Klun, Drži se resno ko kopun. Prijatelj drugi je njegov — Ministrov sedež, mu gotov.
Ta drugi iksast (jiskra je, Modrosti ušesa mu šire.
I	ko se ta dva snideta,
Od nas se pogovarjata.
I doktor Jiskri govori : „Slovencem dobro se godi.“
I Jiskra reče mu tako: „Govori zmeraj le samo „Kako Slovenci srečni so, „Da sladko vince pijejo, „Pogače bele da jedo,
„Da vse pravice vživajo;
„Pa kupim vrček ti — še več, „To dobro vem, da ti bo všeč.“ Na Dunaji gospoda dva,
Oba sta Aetna, štimana.
(Poje se kakor:
Sloji, stoji tam tipica.) Žive, žive gospodje tu,
Ki rad’ igrajo se tutù. Kedar jih dolgčas naleti,
Pa se iz mesta jim mudi. Odidejo na Brezov’co,
Na travo vsi poležejo Zijajo tu, zijajo tod,
Imajo pa trebuhe spod.
I ko po griču krog leže. Govornik jim prikaže se.
I govori tako lepo,
Tako lepo, tako milo,
Da vse je vanj zamaknjeno. Popotni memo pridejo,
Se čudijo i govore:
„Poglej en človek norce te!
*
* *
Bajest in Antlraši —
Fajn človeka dva!
Bajest vpije : baši !
Oni : drži ga !
Eadrlap :
Črnič:
Giglar : Fr liči
Dizmm :
Berdja:
JDizmus : Berdja :
Zakaj neki se Giskrin organ imenuje „Neue freie Pre S8e“?
Ker je konAskacije prost.
Jiskra ima pa prokleto črno brado !
Crno brado, črne misli v črnih možganih.
Ljubljanski tridesetaki so boje častnikom Huynovega polka hvalo izrekli, da so varovali konštitucijonalne otročiče kmetiških pesti.
E ja! Tako pametno še niso izpeljali nobene — b lamaže.
Nemci pravijo, da imamo Slovenci prismojene žnablje.
A oni imajo prismojene možgane.
*
* *
Miha: Kdo je Ljubljančanom najdražejši?
Jure: Menda gospod vicežupan, ker ga varujejo s šterimi policaji !
*
* *
Ponudba.
Tisoč forintov (ako jik premorem) temu, ki spričnje, da nijsem imel pri sebi na Jančjem noža, na kojem sem si kremplje porezal.	Rudolf Gutheul.
Cittadini jada.
„Oj ti grda bradasta žival, ti sibirska barbarska,
„Ti preklicani Zor ti, zakaj še se smeješ med nami? „V mestu, po kterem Italija davno že roke steguje,
„Ter podkupljen z, ruskimi rublji ljudstvo nam pačiš, „Ktero nakanjamo mi Italiji v dar pokloniti!!“
Tako te dni „Cittadino“ togotno zdihuje in plaka,
Toči grenke solze in po ulicah britko se joče.
*
* *
Jaca na vod! V Ibjan so kaj modjè jen kunstnè idjé, — pojcaje so spustje, Dežmana pa pejkjenij.
Nek Kamencan v Ibjano pjidši.
Pjekjete kjote ti nemškutajji, jadi bè gade ugnaj , gadje jeh pa zato pikajo.	Pjejsk sjamo jedu.
Kdor hoče na Hrvaškem sudac postati, naj se oglasi pri Bogoviču s petakom v žepu.
Nekdo ki je to z dobrim uspehom poskusil.
*
* *
Dežmanov sodnji dan.
I prikazal se bo Dežman v fraku i cilindru ter poslal svoje žandarje, da ločijo hudobne od dobrih, kozle od ovčic, Slovence od nemškutarjev. I žandarji bodo ločili Slovence od nemškutarjev ter mu nemškntarje postavili na desno, Slovence na levo. Tedaj se bo Dežman obrnil k nemškutarjem, zavihal si brke i sladko govoril: „Pridite v Valhalo vi poklicani po nemški kulturi. Malo vas je sicer, pa poštenih, kajti, ko sem bil lačen, dali ste mi kulture; ko sem bil žejen , dali ste mi Fortschrittsgeista ; ko sem bil v nevarnosti, dali ste mi dva policaja; ko so me zavoljo laži prijeli, pomagali ste mi z lažmi iz njih ; ko sem se v blamaže pogreznil, skušali ste me iz njih potegniti; ko so me drugi kleli, ste me vi molili.“
Tedaj se bo pa obrnil tudi do Slovencev, zavihal si ponosno brke i rekel gromečim glasom : „Poberite se spred mojega obličja, prokleti Slovenci, v temni Tartar. Veliko vas je tu, pa vsi ste zavrženi ; kajti, ko sem bil lačen, mi niste dali kulture, pa tudi ko ste bili sami lačni, jo niste hoteli od mene sprejeti; ko sem bil v nevarnosti, ste se mi smejali■ ko sem imel stražo za veženimi vrati, ste mi okna pobijali ; ko sem se blamiral, ste mi korenček strgali; ko sem se legal, ste to po svetu trobili ; ko sem proklete grablje zgubil, mi jih niste prinesli nazaj.“
In nemškutarji pojdejo v Valhalo, Slovenci pa — ostanejo v Ljubljani.
*
* *
PROTEST.
Ne zovem se jaz blatna vas zato,
Ka se po ulicah mi blato vleče ;
Ampak zato, ka tii stanuje kdo,
Ki na Slovence blato meče.
*
Molba.
Odpustite jim, saj niso znali, kaj so storili! jaka Rode.
*
* *
Z obupnim srcem naznanjam vsim prijateljicam „skokonogih bolh“, da mi je verni tovariš, dolgi Frice, po nesreči pohodil naj lepšo in naj tolstejo „bolho“. Par minut je še brcala in se zvijala , revica, preden je poginila. Jutri bode pogreb, k kteremu uljudno vabim, pa tudi pričakujem mnogo prijateljev, vzlasti da vse liberal'uhe. Nesli jo bodo „čmrli“ na „ofaranih trajali“, svetile bodo „kresnice“, „brenclji“ pa peli „libera“. Grob bode pokropil „stričin muren“, zasuli ga bodo kebri, nagovor pa bo imel rogati „polž“ iz svoje hišice.
Blatna vas, julija meseca.
K. Regenmož,
jokajoč liberaluh.
Narodni postopač, anzogar.
Glej prilogo str. 27 i 28.
Slovó od cilindra.
Oj vboga stvar cilinder ti Kaj vender mi trpiš?
Res vel’ka čuda se mi zdi, Da ravno še stojiš.
Glej prvi Maj prinesel je Ti dokaj žalosti,
Ko bil bi takrat nosil te Ne ’mel bi več kosti.
Če grem po ulici s Tebo Me zasmehuje vsak,
Za meno s prstom kažejo Rekoč: To gre bedak! —
Ne veš kaj reva stvarica Jaz zavolj Te trpim,
In da se vse to brž konča Se raji Te znebim. —
Osoda grenka sicer je Predragi črni štor,
Ce morava ločiti se Napraviti razpor.
Lepi cilinder, pinja visoka,
Dala nam tebe božja je roka.
N. Abrgoj in D. Aneu.
Pa vendar mislim da bo bolj Ce se sovraživa,
In da na svetu se nikolj Več ne sprijazniva.
Drugači še mi kožico Napeli malo bi,
Iii Tebi morda volno vso S korenjem spulili.
To škoda bila bi za te Ker še si zelo mlad,
In ker si zvesto služil me Sem zmiraj ’mel Te rad.
Zato pa nikar ne žaluj Ločenje mora bit,
Po svetu srečno mi potuj Dokler dobi Te žid.
Ves v božjo voljo se udaj Ne žabi tud’ na me,
Jaz, ki branil sem Te nekdaj, Ko koklja pišike. —
Poljub na zadnje še mi daj Da slajši je odhod,
Povsod Te sreča spremla naj Adijo ! srečen pot. —
Regenmož.
Z diko vanj e Želodarjev.
Ah po Trstu, po Ljubljani So zdaj vsi Panslavijani,
Če ne verješ le poskusi:
S knutami so divji Rusi;
„Jaz pa pojdem in porajžam „Tje do Oberdunavja,
„Noben drug ne pojde z manoj „Kot ta drobna ptičica;
„S Klun-cem bode prepevala „S ,perjem' senco delala.
„Čez dolinice,
„Čez planinice „Oj ti dečva pojd z menoj.
Cverček.
Note narodne pesmi,
Slovenci posluh! Uh! Pel vam bodem čudnih, prečudnih reči. Ali že naprej povem: nikari mi verjeti, zakaj legal bom, kot Tagblat. Libera-luhi so me vjeli, in za peti priklenili; sedaj jim moram kovati pesme po znanih napevih. Branil sem se z vsemi štirimi, dokazoval, da pesem ne znam kovati, k večemu če podkujem včasih kakega „Ljubljanskega karfa“, ali pa „petelina“; toda zastonj sem se branil in bercal. Pa naj le bo, le, potrpimo! Ti liberalulii menijo, da jim bom za „kolefohtarja“, o kaj še, saj ne bom ne! Le čakite! Jez vam bom naredil eno, da me boste pomnili vso liberalušno večnost. Redar bodete spali in smrčali, vzel bom klešče, razbelil jih, in hitro poščipal vam nosove in ušesa, da vas bodo poznali vsi. — Slovenci! če imate še kaj srca in vsmiljenja, oh, ne pozabite
nesrečnega svojega rojaka, ki ječi v peti. Pojdite od koče do koče, in „Fersengeld.“ Rešite me, vsaj v pesme v liberalušnej sužnosti:
„Naprej “
(Poje se z junaško navdušenostjo.)
Naprej zastava turnarska,
Na Janče, polžja kri!
Za varnost turnarije Revolver že reži.
Z orožjem in jezikom Zabavljat gremo gor,
Zapisat v kri krivico,
Na „Vevče“ pojd’mo dol.
Vsa okol’ca je grozila,
In Ljubljana nas svarila,
Je plakala moja mila:
„Oh ne hodi turnar moj!“
Z Bogom mesto, ljub’ca zdrava, Meni v peti poigrava;
Turške rnuzke že grme,
Vsi želodarji hite.
liberalušnej kovašnici, priklenjen za nabirajte odkupnino, imenovano — , moji prijatelji! — Kujem pa takele
„IVazaj.“
(Poje se z divjo obupnostjo )
Nazaj zastava turnarska, Bežimo, kar se dà!
Za brambo take fane Ne dam nosu, peta.
Z orožjem, brez zastave, Tecimo hitro dol ;
Le urno do postaje, —
Grrné po plečih kol’,
Nič slovenšč’na ne pomaga,— Regenmož se trese, — scaga; Vse jo vlije dol po griču, Teče, skače v divjem kriču.
Oj Ljubljana, daj polcajev, Hitro pošlji nam žandarjev ! — Ljub’ca moja, kje si kje? Meni je hudo, gorje!
Naprej zastava turnarska,
Na Janče, polžja kri!
Za varnost turnarije Revolver že reži !
Naprej ! Naprej !
Nazaj zastava turnarska, Bežimo, kar se dà !
Za brambo take fane Ne dàm nosu, peta!
Nazaj! Nazaj!
„Pod. oknom.
2.
3.
4.
Solnce sije,	5.
Hribovc bije S prekljo turnarje hitre.
[:Pred neznane Hrbtne rane Meni spati ne puste!;]
Ti si djala	6.
In jokala:
„Oh ne hodi, turnarče!
[:Da ti reber,
Dolzih beder Ne polomi hribovče.“:]
Da sem bogal,	7.
Ne bi stokal ;
Sada je prepozno vse.
[:So podili Nas gonili
Kot lesice, volke, pse!]
Les pristopi. —	8.
V unej hosti,
Ki se vidi ondile,
[:Smo skakali,
In jokali,
Meketali, kot koze ! :]
Strašna sila Res je bila,
Toda urnih nog pete [:So skočile,
In lesile
Me iz hujega gorje ! :]
Pleča plave, —
Konec „slave“ !
Kaj početi hočemo?!
[:Vse nas psuje Se sramuje, —
Mi pa milo stočemo ! :]
Nič ne slišiš, —
Me ne vidiš Ljuba ti nemškutarca ? [:Up mi vzdigni,
Strah odpihni,
Saj ne čuje kršenca ! :] Ura bije,
K oknu ni je,
Kaj sirota čem počet' ? [:Glasno poči, — Turnar skoči,
Pok se čuje prekelj pet,:] Slek, šlek. turnarček!
Nàrodnì postopač.
Narodni prigovori.
Moker se dežja ne boji, „Tagblatt“ pa ne laži.
„Tagblatt“ laže — Konrad maže.
Kjer „Tagblatt“ hlače nosi, Slovenec slabo kosi.
Slovenec obrača, Nemec obrne.
Kjer nemška mačka spi, slovenski lonec pokri. Nemška kobila rita, slovenskega ovsa sita.
Kader Lesjak pridiga o nemškutarski ljubeznjivosti, pazi na gospe slovenske.
Priloga k 7. štev. „Jurija s pušo“.
Juriček in Korliček
(v Ljubljani-)
Korliček. No Jure, si vže bral okrožnico našega vrlega deželnega prvomestnika, ktero je razposlal vsem okrajnim glavarjem in pismo, ktero je napisal vodjem gimnazijalnih in realnih šol?
Juriček. Se ve da sem bral vže vse te ljubeznjivosti; kaj pa je? Korliček. Upam, da boste Slovenci vsaj zdaj vpiti nehali , da vam nemškutarji krivico delamo in narodnost zatiramo, ko vas je tudi deželna vlada zarad tega ostro pokarala in kar naravnost v oči vam povedala, daje vaše očitanje lažnjivo in sleparsko, vaša opozicija neopravičena in kazni vredna ; proti nam pa je slavna vlada na novo največo prijaznost in ljubeznjivost razodela. Juriček. To je sicer res — blattni moj Korliček! Res je, da vladni in uradni organi za naš glas ne porajtajo, ampak ga še celo prezirajo, če se tudi povsod tako očitno razodeva, da se lehko po vsej pravici obče mnenje slov. naroda imenuje; res je, da vam omenjeni organi nič ne store, ko vidijo, da nam pravico kratite in v škodo zahajate ; temveč vas zarad tega še božkajo, ljubijo in hvalijo : ali kaj smo si mi s tem bolji? Kaj ti je neznan stari pregovor, da je gorje gospodarji, gorje celi hiši, v k tori se mačke in miši bratijo??
Korliček. Visoka vlada vže ve, kaj dela ; zlasti v poslednjem času sem jaz ž njo prav srčno zadovoljen. Tako jo na pr. zdaj profesorja H o 1 z i n g e r j a in W r e t s c h k a za inšpektorja naših gimnazijalnih in realnih šol izvolila; kaj nij to sreče polna volitev za šolstvo naše? Juriček. Da, da! volitev ta je za Slovence tako srečna, ko bi jim kdo v znamenje posebno ljubezni kozla za najboljega vrtnarja posilil.
Korliček. Kaj to brbraš, Juriček ! Kako strašno razposajena je vže naša sedanja šolska mladost, da še svojih gg. učiteljev nič več spodobno ne spoštuje ? Šolski red in strah, brez kojega je ves trud učiteljev zastonj, šel je — rakom žvižgat. Tukaj, dragi moj pušonoscc, je odvažne, energične roke in glave treba, da bi temu obžalovanja vrednemu neredu konec napravila. Juriček. Bom prosil! Korle, ti se motiš! Nered sedanji izvira od tod, ker smo tudi do zdaj vže mnogo kozlov na vrtu našega šolstva za vrtnarje imeli. A kdor neče dozdanjih kozlov iz vrta spraviti in raji drugo še požrešneje k njim na vrt spušča, naj nikar čez sedanji nered ne tožari, marveč naj se na še ve če ga pripravi. — To ti sem želel danes povedati. Veseli me, da sva se sestala. Zdaj pa, Dragitine ! nimam več časa s teboj zabavljati se, ker si moram spet puško nabiti in še kakemu drugemu z resnico pod nos posvetiti. Toda midva se kmalu zopet vidiva. Saj veš da si me s svojim policijskim talentom v drugi — konfiscirani stan spravil. Zarad te ljubeznjivosti tvoje pa nikar ne misli, da ti bodo strele mojo puške kaj bolj prizanašale. Korle ! ti se zdaj smeješ, pa to ti povem, da kdor se zadnji smeje, se najbolj s mej e. Adieu!
------3$£>----
53» at S3 a»
Iz Mengeia. — Živio! Naš gosp. „purgelmajster“ nočejo biti več nemškutar in tudi Kranjc ne, nego Slovenec. Dali so nam torej sezidati čitalnico, kakovšno imajo v — Tržiču. (??!!) V kratkem bode se slovesno odpirala; k slovesnosti so povabljeni samo Tržičanje, ker ti so ljudje po volji in želji našega „purgelmajstra“. — Živel naš gosp. „purglmajster“, živel trikrat!!	-m-
Iz Burgfaistric, (ne pa iz „Slovenje Bistrice“ kakor jo nemškutarski bitrgarji hočejo imenovati.) — Naši biirgeri — čem reči „S 1 o ven j obi stričani“, so pobožne dušice in krepki narodnjaki ; gosp. dekan zapisuje jih v več bratovšin in društev, n. pr. v bratovščino — sv. Cirila in Metoda, v roženkransko i. t. d., posebno pa v društvo sv. Mohora. Teh vernikov je farna cerkev vsako nedeljo pre-natlačena. Sezidali so novi stolp in kupili nove zvonove, na kterih so kmetje zahtevali nemški napis; tega pa g. dekan in biirgarji niso dovolili, tirjaje napis slovenski.
Če le ni unikert blo?! — Lansko leto dobili so Bistričani novega kaplana, bil je menda iz Indije ali pa iz Kitajskega; ta si je prizadeval navade svoje domovine t u d i p r i nas vpeljati, zarad tega so ga pa kmetje črtili in sovražili, — kultivirani biirgarji pa temveč čislali ; nekteri gospodje so v imenu vseh Slovenjobistričanov nabirali ude za neko društvo. Ker se pa s trdovratnimi kmeti ni dalo nič opraviti, sklicali so ti kulturnjaki v Slovensko Bistrico tabor, pa jojmene — samo ...15... kmetov so gaje vdeleževalo, drugi vsi — kakih 2 do 300, bili so naši dobroznani rodoljubi, koji nočejo Stajarci, ampak Slovenci biti. Ti gospodje, podpirajo na vse kriple slovensko slovstvo, dali so namreč na stroške udov knige društva sv. Mohora iz Celovca v Bistrico, iz Bistrice spet v Celovec in iz Celovca spet v Bistrico prevažati, — slava jim ! — Ti-le gospodje nagovarjajo vkmete ob vsaki priliki naj ostanejo zvesti Slovenci, ne pa Stajarci, Kranjci ali do Korošci, in uradujejo zmirom le v slovenskem jeziku. — če je sicer to vse resnica, je dobro, če je pa — laž, nam pomagaj Bože!	Kinšipest.
Iz Kastva 29. serpena. Danes je bila v Kastvi velika svečanost, imeli smo narodno konferencijo, da končno enkrat odločimo, kaj Lahu in kaj Slovanu pripada.
V jutro že pokali so topovi in naznanjevali to veliko narodno svečanost. Ob deseti uri imeli smo v stolni cerkvi „Veni Spiritus“, službe božje so se vdeležili vsi zastopniki narodne konferencije. Po tem pa smo sc zbrali v naši narodni dvorani. Laško so stranko zastopali trije kandidati zbora poreškega gosp. Vidulič pervosednik, gosp. Madonica in gosp. Flego. Pri konferenciji pa je bil velik prepir in zmagala je narodna stran, da pa tudi Lahonom nebode nič krivega, smo Kastavščino tako le razdelili. Lahi pravijo da na Istro sije solncc laško; zatorej smo odločili da bode Lahonom solnce in naša da bode Kastavsčina, pa smo jim, ker so tako dobri bili še več dali, tudi luno in zvezde. Na to le je bila laška stran zadovoljna in je precej odločila to reč predstaviti zboru poreškemu. Po konferenciji bil je „Te Deuin“ po tem pa se je sklep konferencije podpisal tako le:
V Kastvi 29. serpna 1869.
Narodna stran	Lakonska stran:
Dobranič mp. savetnik	Vidlllicll mp. pervosednik
Pravdanič mp. tajnik	JMatloilizza mp. podsednik
Našcželjevičmp. perovodja. Flego mp. sednik.
Tudi druzi zastopniki so to reč enoglasno potrdili. Priporočam tedaj vsem našim istrskim bratom takove konferencije.	Joso Karodoljuhovič-
Vprašanje o obešanih poslancih.
Znano jo ne le mojstru, nego vsem nam, da ta ura brez spodnjih priklad ne bi mogla iti ne biti. Prepričani smo tudi, da nam in Avstriji v pogubo gre in bije. Razloček je le ta, da ene iz med nas, kakor se kaže, srce le takrat boli, kadar spodnje kla-devce bije, drugim pa tudi hudo de, naj vže spodnje ali zgornje kla-devce bije.
Vprašanje:
Kteri bi morali s spodnjo pri-k/ado, — ki se je na uro obesila, dasiravno je vedela, da bo s tem reči uresničila i sanklionirala, zoper ktere je pozneje govorila i glasovala, — nezadovoljneji biti?
Za odgovor prosijo „Novice“ i —
„Danico“
Slovenski federalisti.
ETIMOLOGIJA.
Cis- i trans lajtanija so žalostne litanije, zložil jih je B a j st, in se spremljajo pri petji z baj som, kar se pa kaj slabo vjerna.
Dežman, starorimske korenike, decemvir, en njegov ded je desetino pobiral. Dežman bi bil rad triumvir, pa še decemvir nij postal. Zdaj je centurio ljubljanskih nemškutarjev, bode pa kmalu degradiran, postane de curio, in potem se v „blatno vas“ skrije, da bode sè žabami dež in drugo slabo vreme prerokoval.
G iskra, boljše j iskra, je bila leta 1848 velikanski plamen, zdaj pa pod dvorskim pepelom še komaj tli, i bode javalne v kratkem vgasnila. Se vé da je čisto nemške korenike.
Hermet, rojen v Beču od armenskih roditeljev, torej čista iaščina, je skušal Trst hermetično zapreti zoper tuji upliv, zdaj si pa glavo beli kako bi tržaško luko pred morskim volkom hermetično zaprl.
Kandier, strogo italijansko imé, prav za prav candeliere, ker je v zgodovino Trsta in okolice čudno posvetil.
Martelanc, potomec Karola Martela, po nemškutarjih in lahonih kakor kladivo nevsmiljeno bije.
Mérnik, ne Möring kakor nekteri napak pišejo, je po-lovnik, t. j. tista polovica vagana, ki se Lahom polna nameri, Slovencem pa prazna.
Rakorsko, češko ime Avstrije, bojda zato ker rakovo pot hodi.
Trebicciano-Palior, prva čisto taljanska beseda, kakor je dokazal Kandier, druga tudi, posebno ko se jej don predstavi. Druga bi iz prve rada slovenščino iztrebila, pa mislim, da prva drugo prej izpahne.
-<3s$Q-
TajMatt s palico i Naredi pravo s Mm
Tagblatt (jezen iz okna:) Narodno Pravo ! tvoje kladvo je majhno i lebko ko pleva. Jaz se ga nič ne bojim, ker vem, kako trdna i dobro zaklenjena so vrata. Vendar, ako ne prestaneš na vrata trkati i v hišo mi siliti, te 8 to-le palico tako namlatim, da bodeš pomnil, kaj se pravi meni nepokoj delati. Narodno pravo : Palice tvoje se jaz ne strašim. Vedi, dragi moj! da je ta hiša moja; meni gre v njej stanovati in gospodovati. Zatorej ne neham trkati, dokler mi se vrata ne odpró. Dozdaj sem le bolj po malem z roko trkal. Ker so se pa vratarji znotraj izgovarjali, da trkanja mojega še slišali niso, oskrbel sem si to-le kladvo. Z njim trkam in bom trkal, dokler mi se ne odpre, in zagotavljam te, da se bliža konec tvojemu i tvojih pajdašev gospodovanji v mojej hiši, ako mi vrat ne odprete i mene za gospodaijarja ne sprejmete.
(Te besede so Tagblatta tako razkačile, da je jel s palico svojo na vso moč proti Narodnemu pravu mahati, toda zadeti gani mogel; palica njegova je sicer strupena kar se da, ali prekratka je, čemur se čuditi ne smemo, ker ima tudi tvarina, iz ktere je narejena — kratke noge.)
(Odprto pismo.)
Slavni mestni odbor ljubljanskih nemškutarjev !
Slišal sem, đa nameravaš gosp. Svetcu službo odvzeti in da pri mestnem magistratu nobenemu človeku koščeka kruha ne privoščiš, ki nij skoz in skoz tvojih misli in. tebi enako, Slovencev iz dna srca ne sovraži. —
Slavni odbor! Znano je po vsem svetu, to je
—	na rotovžu in v konšt. društvu, da kar ti storiš, vse prav storiš. Gotovo hočeš z ono svojo naredbo fanatičnim rogoviležem slovenskim lep izgled žlahtnega miroljubja dati ter jih podučiti, kako se morajo tudi oni proti svojim narodnim in političnim nasprotnikom obnašati. Ako je miroljubje tvoje zares hvale vredno
—	in kdo sme nad tem dvomiti, da bi ne bilo? — povej, odpiši ali sporoči mi nemudoma, če bi ga smel tudi jaz posnemati, kajti vedi, da tudi meni ne manjka političnih in narodnih nasprotnikov, kteri moj kruh jedo, kakor Svetec tvojega.
Zeljno od tebe odgovor pričakuje
Narod slovenski.
Janez in Tonček.
Janez. Kaj je to, povejmi Tonček, da želijo Lahi i lahoni isterski in gorički Garibaldija in kralja Emanuela? Tonček. Kaj ne veš, da jih je kraljestvo laško naprosilo, ker mu pomanjkuje soli, da se zoper Avstrijo puntajo, da tako Istra postane laška; ker je morje okolo Istre bogato in polno soli.
Janen. Da bi se pa to zgodilo, kamo bi Avstrija peljala svojo floto?
Tonček. Na blatno jezero i na reko Dunaj, saj veš da so Madžari namenili floto imeti na Dunaji in blatnem jezeru.
Janez. Veš kaj, mi pa ne damo Lahu Istre in Goriške. TončeL Se ve da ne, ker tu ne prebivajo Lahi, ampak skoraj sami Slovani, ali kakor jih zove zbor poreški, sami „Panslavisti.“
Uganjke.
V sredi je votlo, okol kraja ga nič ni — kaj je to?
(•UI03[SU8AO[g BU }S0UAUjd0IIAUg)
Kdor nima v glavi, ima v petah — kaj je to?
(•jBUjnj ioszaq ESaofuuf zj)
Dvakrat zine, trikrat zlaže — kaj je to?
(•“MBiqSux .isipBqTBx“)
Komur nij svetovati, temu nij pomagati — kaj je to? Kdor z zlatom vojuje, gotovo premaga — kaj je to?
( pnoj luojsodsiQ)
Kdor svoje zaničuje, nij tujega vreden — kaj je to?
( JCjnqsrasfq)
Kdor med nemškutarje zahaja, mu kruha o staja, kdo je to?
(■jt!;njola -jg)
Majhen sem ptiček, toda slaviček — kdo je to?
(■pjsu8AO[S pcurcji)
Na lesico kriči, volka pa redi — kdo je to?
(•}R;ienp n)su8AO;g)
Z eno roko daja, z dvema jemlje — kaj je to?
(■O9UI0JJ)
Moj prvi slog nebeška je dobrota,
Blažena po suši je mokrota.
Moj drugi slog pa nemške je podobe,
Zato sem jaz Slovan na robe.
Da ne pogine take sled živali,
So živega me u Museum djali.
(•ncnizag)
Krvavi nosi.
So bivali v Bistrici nekdaj možje Okroglih obrazev, pa tčnke glavé,
Ki vsem klepetuljam verjeli so vse,
Da krava na oreli gre, vendar le ne.
Od zlatih zakladov, od vražje moči,
Od coprnic, škrata, peklenskih reči,
Od živih mrličev, ponočnih strasti Do belega dneva poslušali bi.
Spomladi, sto let je, že niža se dan Priklati se v Bistrico zviti Furlan,
In zve, kacih misli so ti-le ljudje Med nje on poda se: „Preljubi možje!
„Jaz pridem iz daljnih, taljanskih ravnin; Umetnika znanega vrli sem sin;
Z molitvijo božjo prihaj mi moč,
Še črnega param, ko tèmna je noč.“
„Peklenšček je zlodjev, je repast ko gad, Pred mano pa vije se, vboga me rad;
Kar voščim, želim, mu na zobe povem,
Da urno izpolni, se nadjati smem.“
„Znam, Vi si želite cekinov, srebra;
Obujte se pražno in snažno doma,
Pa tolarje svoje nesite seboj, —
Za slednjega sto jih dobite necoj.“
„Ko avemarija po dolu doni',
Pred cerkvijo sveto čakajte me vsi;
In paternošt v roki. molite nas glas,
O	polnoči pridem gotovo do Vas.“
„Za ves trud ne vprašam ko tolarčka dva In letošnjega še bokal od moža;
Če pa ne izpolnim obljube letč,
Ne tolarjev nečem, ne kaplje vodé.“ —
Možje se napotijo urno domu,
Srce jim nikakor ne daje mini;
Vsakdanjo obleko poinečejo tje,
Iz škrinj pa poberejo tolarje vse.
Ob zadnji Mariji do cerkve gredo,
Tam molijo sto očenašev in sto;
Ko bije dvanajsta, Furlan pricapljsi,
Veselje možem se na licih smehlja.
„Pobožni prijatlji, zdaj škornje od nog, Obutih ne vsliši premili naš Bog ;
In tolarje v škorne in škorne na tla,
Potem naj se slednji za mano poda!“
Furlan stopi v cerkev, za njim pa možjč,
Na hrbtu zaveže z vrvjo jim roké: „Pokleknite k zidu, ker to Vam bo v prid, Molite in ribljite z nosom ob zid!“
„Dvanajstkrat naj tečem krog cerkve, pa bos, Vi molite vedno in ribljite nos;
In kedar se vrnem bo škratei j z menoj,
Tega pa nihče od Vas se ne boj!“
Furlan se prekriža, iz cerkve hiti,
Zaklene za sabo cerkvene duri;
Pobere srebro, potem ha j d čez gore, Možem pa nosovi tri dni krvavč.
[Ivan Rogovaki.
*
* *
Prošnja.
„Oče župan, pišajte moji Speli, pa na štampelj od godilnarja, da zve, kako mi je draga!“	Juri brez puše.
*
* %>
Gospod Zakrajšek, ljubljanski svetovalec, kuje turnarjem trompete, ki bodo“tako debelo pele — kakor trdi rajasti kovač — da bo vsa slovenska zemlja oglušela. Do sv. Jerneja bodo skovane, in takrat bo Regenmož peljal izvoljeno četo v Šiško na komarjeve koline.
Vizita čez osem dni.
Jance Veoćević-, Se ležiš dragi moj ?
Bartl Turmvart: Vsaj ne morem ležati, ker me še od zadnje nedelji strašno hrbet boli.
Rešitev Rebusa v štev. 5 se glasi:
Hej Slovenci naša reč slovenska živo klije Dokler naše verno srce za naš narod bije Živi živi duh slovenski bodi živ na veke Grom in peklo prazne vaše proti nam so steke.
Rešitev Rebusa dobili smo od 75 oseb zunaj Trsta, ali prva poslala jo je gospodična Ana Kos.ova v Ljubljani, njej sliši obljubljeni list.
REBUS.
Vesela sem duša Prepevam norim lahone Nemškuturje Streljam podim.
y. K
(Kdor rešitev prvi pošlje, dobi skozi 6 mesecev nas list zastonj.)
Listnica Vredništva.
Srčna hvala vsim čč. gg., ki naš list duševno podpirajo; prosimo še zanaprej krepke pomoči, da zamorerao vsim bralcem vstreči.,
Čč. gg.: J. P—k v Vel. N.; — M. J. L—é v Sisku; — Z. V. vv Oseku: — Gj. K. v Reki; — T. P., J. V. v in F. F. v Gorici; — T. S. v Podgradu; — Prof. A. E. v Celovcu; — Dr. M. D—ć v Karlovcu; —-A. D. v %* pri Lj.; — Fr. St. v Mariboru; K—s v Celji; M. pl. S—ć v Št. liji ; — Dr. V—k v Sl, Bistrici ; — J. B—ki kod sv. Ane pod Loborom; — in Sv. G—c v Zagrebu: lepa hvala za nabrane naročnike.
Posebno pohvalo pa zasluži g. Mir. K—n v Planini, kteri je nam 31 naročnikov v Planini nabral. Vrli Planinčani, to je Vam vsim v veliko čast. Živili !
„Slovenski Primorec“ ne sme izhajati; kaj več naznani čez osem dni „PRIMOREC“.
inr"'bralcem „Jurja spušo“ priporočam svojo gostilnico na kosarnskem trgu (HOTEL EUROPA! v Trstu. Domvaio se tii