Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
1985
Novo leto je že kar običajen trenutek za »inventuro« vsega, kar se je dogajalo v preteklem letu. Ljudje poiskuša-mo še enkrat pretehtati nekatere svoje odločitve, dejanja, napake...
Z delovno organizacijo ni nič drugače! Tudi tu je nujno dokaj podrobno pretehtati uspešnost (ali neuspešnost) posameznih poslovnih odločitev, ter se dokopati do dokončne ocene o uspešnosti poslovanja v preteklem obdobju. Ne gre zgolj za oceno finančnih rezultatov poslovanja, ki so razvidni iz zaključnega računa, temveč za mnogo več. Ni se mogoče izogniti temeljiti oceni razmer v katerih je DO poslovala, oceni razmer v kolektivu, oceni dela posameznih služb in posameznikov, oceni odnosov DO z okoljem.
Ni malo tistih, ki se takšnim ocenam izogibajo, vendar s svojim begom pred resnico delajo največjo napako: sami sebe obsojajo na ponavljanje tistega, čemur se bi bilo mogoče z malo več kritičnosti (in poštenja!) mogoče izogniti!
In kako bi bilo mogoče na kratko oceniti poslovanje TGA v letu 1984?
Upoštevaje razmere, v katerih smo poslovali, lahko brez pretirane skromnosti rečemo, da nismo bili neuspešni. V spreminjajočih se razmerah poslovanja (predvsem tistih, ki jih povzroča vsemogočno administrativno vpletanje!), je težko definirati optimalno poslovno politiko. Pa vendar lahko trdimo, da smo osnovne poslovne cilje dosegli:
—	proizvodnja je na ravni planirane
—	normativi porabe surovin se niso poslabšali
—	finančni rezultati bodo dokaj ugodni.
Toda poleg teh rezultatov je potrebno poudariti še nekaj ključnih momentov, ki so
že yplivali na letošnje poslovanje. Ti so predvsem:
—	povečana enotnost delovnega kolektiva, saj je dokončno prevladalo spoznanje, da je le delovna organizacija kot celota (in ne TOZD!) porok za nemoteno delo
—	konsolidacija vodstva DO
—	pospešene aktivnosti na projektu MPPA1.
In kako v letu 1985?
Že sedaj je mogoče reči, da bosta na naše poslovanje v prihodnjem letu odločilno vplivala predvsem :
1.	nedefinirani pogoji poslovanja (devizni zakon, politika cen, monetarno-kreditna politika, itd.)
2.	Projekt MPPA1.
Medtem, ko smo na prvo že
dokaj navajeni, bo fizična realizacija projekta MPPA1 zahtevala nujne spremembe v organiziranosti, delu, predvsem pa miselnosti celotnega delovnega kolektiva, še posebej pa nekaterih strokovnih služb.
Na žalost je opaziti, da nekateri tega ne morejo (nekateri pa tudi nočejo!) razumeti. Čas dokajšnjega lagodja in udobja je naredil svoje! Specifičen način razmišljanja, ki se je oblikoval v obdobju »sa-moupravno-pravnega« zdraharstva, jim ne dovoli spoznanja, da se ne živi od nenehnega spreminjanja najrazličnejših sporazumov, pravilnikov itd. ter od »ribarjenja v kalnem«.
Na srečo večina članov našega kolektiva razume, da bo ključna naloga našega nadaljnjega razvoja zahtevala maksimalno angažiranost vseh, ne le neposredno zadolženih. Marsikaj drugega (pa naj se zdi posameznikom še tako pomembno!), bo moralo počakati!
Prepričan sem, da bo zdravemu jedru tega kolektiva uspelo sebi in širši družbi dokazati, da je sposoben uresničiti naloge, ki niso enostavne, tistim nenehnim nergačem in zaviračem pa, da je zadnji čas, da »vzamejo pamet v roke« (mnogi od njih bodo seveda ostali praznih rok!).
Del želja, vezanih za to delovno organizacijo, se nam bo prihodnje leto sigurno uresničil!
Pa privatno? Vsak po svoje, predvsem pa srečno!
Danilo TOPLEK
Milijon
ton
aluminija v 30 letih
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI!
Dovolite, da vam že kar na začetku čestitam k 30-letnemu jubileju, ž željo, da vse težave, s katerimi se sedaj spopadate čimprej in uspešno rešite ter stopite v obdobje kvalitetnega napredka.
Vaše današnje praznovanje je delovni pogled za nazaj, na tri desetletja prehojene poti in priprava na nove naloge, nove perspektive. Tovarna je zrasla iz socialistične skupnosti za socialistično skupnost, saj so delavci v njej s svojim delom in upravljanjem mnogo prispevali k razvoju te skupnosti, posebno še kraja Kidričevo in občine Ptuj. Prepričan sem, da boste tak ) ravnal ' ‘ludi v bodoče in s svojim delom pomagali graditi napredek vsega tistega, na kar smo že danes lahko upravičeno) ponosni.
Iz vaše kronike se vidi, da prvi zametki tovarne segajo dosti pred leto 1954. Lahko bi rekli, da ste otrok zmage naše revolucije in začetkov samoupravljanja. To je bilo prelomno obdobje naše samostojne revolucionarne poti, ko smo prekinili z upravljanjem v imenu delavcev ter pričeli uresničevati zgodovinske sanje delavskega razreda, da ta razred upravlja sam s svojim delom in njegovimi rezultati. Takrat o tem nismo imeli velikih izkušenj, bilo pa je veliko volje in odločenosti, da naš razvoj in odnose urejamo ravno po tej poti. K temu je neprecenljiv delež prispeval velikan naše revolucije Boris Kidrič, katerega ime nosi vaša tovarna in ta kraj. Na njegovo delo za razvoj socialističnega samoupravljanja bomo vedno ponosni, posebno pa ste lahko ponosni vi delavci, ki delate v tovarni z njegovim i-menom. Temu ponosu je hrbtenica v rezultatih, ki ste jih v 30 letih dosegli, nam vsem pa napredek naše skupnosti kot celote. Kljub velikim gospodarskim težavam) s katerimi se danes ubadamo, je popolnoma jasno, da se je samoupravni socializem potrdil kot sistem, saj je' iz zaostale večnacionalne Jugoslavije ustvaril enakopravno skupnost narodov in narodnosti, ki je dosegla velik gospodarski in družbeni razvoj. V tem razvoju pa je bilo več prelomnic, več razvojnih faz, ni šlo vse gladko in premočrtno. Pojavljale so se mnoge zaostrene in protislovne situacije, pri iskanju rešitev iz njih smo se neprestano usposabljali in krepili prepričanje, da je naša pot pravilna in zgodovinsko napredna. Tudi vaš razvoj ni šel premočrtno in gladko. Težav in uspehov1 je bilo dosti, z njimi ste živeli in jih reše-
vali na način, ki je vedno znova dajal nov kamenček v mozaik želja postati pomemben proizvajalec aluminija. To ste tudi v mnogočem uspeli, saj se je vaša proizvodnja neprestano povečevala, širil se je asortiman in njegova kvaliteta, napredovala je prodaja na domačem in tujem trgu, kar pa je še pomembnejše, je to, da so se na vašem aluminiju razvile nove tovarne in novi proizvodni programi, katere delež k našemu skupnemu razvoju ni majhen.
Danes ste vi in ta tovarna pred novo prelomnico razvoja. Skupaj ste se odločili, da greste v razvoju v novo kvaliteto tehnološkega razvoja in pogojev dela. Odločitev ni bila lahka. Ob njej so se kresale iskrice pripomb v vsej Sloveniji. Skoraj bi lahko rekel, razdelila v dva tabora. Javnosti ni bilo lahko spremljati, kaj šele razumeti vse te polemike. O vsem tem tudi ona ne more biti arbiter in kar je še bolje, niti ni hotela biti. Odločitev in odgovornost zanjo je vaša in tudi tistih, ki jo materialno podpirajo. Prepričan sem, da je nastala na
strokovno utemeljenih osnovah in da bo prispevala k vašemu in skupnemu napredku. Z narodno — gospodarskega vidika, pa bo modernizacija vaše tovarne še pomembnejša, če se bo na povečani proizvodnji aluminija kvalitetno razvijala tudi njegova predelava, in to v proizvode naj višje kvalitete, ki bodo sposobni konhurirati na tujih trgih, na našem pa bogatili izbor blaga. Le na ta način lahko vaša rekonstrukcija proizvodnje prispeva k strukturnemu prilagajanju našega gospodarstva potrebam tujega in domačega trga ter da svoj delež tudi k novemu odpiranju delavnih mest. V tem pa je vaša skupna velika odgovornost. Ne sme vam biti žal za trud, ki ga boste morali v to vložiti, saj vam to odpira perspektive razvoja ter krepi zaupanje v lastne sposobnosti. To pa je vidno pomembno, posebno še danes, ko se z velikimi napori in tudi žrtvami vlečemo iz gospodarskih težav, v katere smo zašli v bližnji preteklosti. Vzroki, zakaj se je to zgodilo, so znani. V njih je več naših lastnih slabosti, nekaj pa je
Slavnostni govornik na proslavi je bil Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela SRS
tuid vplivov od zunaj, saj razmere v svetovnem gospodarskem in političnem življenju v zadnjih letih niso naklonjene državam v razvoju, posebno še tistim, ki so nadpovprečno zadolžene. Vse to skupaj je v letu 1980 do te mere zaostrilo naše gospodarske razmere, da smo morali naše gospodarsko in družbeno ravnanje temeljito oceniti in narediti program izhoda iz težav. Ta program je celovito razdelan v politiki gospodarske stabilizacije, ki danes postaja v bistvu obsežna družbena in gospodarska reforma. Njeni cilji so jasni, pot do njih pa ni enostavna, zahteva mnogo znanja in pripravljenosti, da odstranimo tiste slabosti, ki so nas uspavale, ko smo na zadolževanju in izmišljenem denarju dokaj lagodno in dobro živeli. Dobro živeti ob slabih investicijah, izgubah, nekvalitetnem delu in gospodarjenju nasploh, pa je čudež, ki ga noben družbeni sistem in tudi socialistično samoupravljanje' ne moreta uresničiti. Izhod iz vsega tega je, opreti se na lastne sile in znanje, na moč dela in samoupravljanja. Razviti to moč do polnega izraza, pa zahteva uporno iskanje pravih razvojnih poti, dograjevanje ekonomskih in družbenih mehanizmov samoupravljanja v smer večje motivacije za boljše delo in gospodarjenje na osnovah realnega vrednotenja proizvodnih tvorcev. Med njimi je nagrajevanje! pio delu in rezultatih dela eno od najpomembnejših oprašanj. Te kompleksne naloge so sedaj pred strokovnjaki, samoupravnimi strukturami in drugimi socialističnimi silami. Po tej poti bomo prišli od deklaracij za gospodarsko stabilizacijo in samoupravljanje do prave akcije in stabilnejšega napredka. Za to je potrebnoj vse aktivnosti in ekonomsko prisilo ukrepiti, da se razblini še prisotna miselnost posameznikov in tudi nekaterih organizacij združenega dela, ki mislijo, da se da še vedno trošiti več kot ustvarimo. Stvarnost je drugačna. Še nekaj časa bomo morali trošiti manj kot bomo ustvarili, saj moramo poravnati zapadle dolgove. To pa ne pomeni, da moramo živeti slabše, seveda če bomo dobro delali in pametno gospodarili. V takih o-kolnostih je naš največji sovražnik nedelo in razsipništvo. Temu se moramo z vsemi močmi zoperstaviti. Drugače bomo razvrednotili mnoge dobre dosežke dosedanjih naporov uresničevanja politike gospodarske stabilizacije. Ti dosežki se kažejo predvsem v velikih premikih na področju e-konomskih odnosov s tujino, saj smo lansko leto prvič po letu 1976 dosegli presežek v naši plačilni bilanci s tujino, z dobrimi izgledi, da ga v tem letu še povečamo. Tudi ponovno oživljanje proizvodnje nam kaže, da se gospodarstvo počasi prilagaja novim pogojem gospodarjenja, obvladovanja vseh vrst porabe pa počasi, a vendarle ponovno krepi mate-
rialno podlago gospodarstva. To so dosežki, za katere je bilo potrebno vložiti veliko naporov, odpirajo pa nam tudi realno osnov za oblikovanje takega gospodarskega in družbenega razvoja v prihodnjem letu, ki bo te pozitivne procese stabiliziral, in s tem ustvaril osnovo za ponoven socialni napredek. S temi vprašanji smo močno okupirani, saj se ravno sedaj oblikujejo dokumenti razvoja v letu 1985, s cilji, ki jih lahko in moramo doseči. Sedanje ocene kažejo, da bo kljub mnogim pozitivnim gospodarskim rezultatom v tem letu, prihodnje leto zahtevno in trdo. Več razlogov je za to. Med njimi pa so gotovo pomembni tisti, ki bodo zahtevali ureditev finančnega stanja v gospodarstvu in bankah in postopno sproščanje delovanja trga ter uveljavljanje drugih ekonomskih zakonitosti. To pa ne bo delovalo blagodejno za vse in za vsakogar, mnogim, predvsem slabim bo vse to delalo veliko preglavic in težav. Toda morali se bodo z njimi spopasti, drugače ne bomo dosegli predvideno gospodarsko rast in ustvarili dovolj dohodka, da zaustavimo nadaljnje padanje realne vrednosti osebnih dohodkov, in tudi družbenega standarda. Celotna ekonomska politika, tako jugoslovanska kot slovenska je za leto 1985 zastavljena dokaj ofenzivno. To je spodbudno in mora motivirati vse družbene subjekte za iskanje svojih nalog in mesta v njej. Posebno še, ker se zavzema za take pogoje gospodarjenja, ki se v letu 1985 ne bi spreminjali, in ki bi povečevali v okviru teh pogojev svobodno odločanje organizacij združenega dela in na ta način okrepili tudi odgovornost za odločitve. Pri tem je pomembno tudi to, da se obseg razpolaganja z devizami gospodarstva ne zmanjšuje, znotraj tega pa naj bi bilo možno uvažati tudi opremo. Tudi kre-ditno-denama politika naj bi bila nekoliko manj omejevalna kot letos, kar vse skupaj naj bi z mnogimi drugimi ukrepi spodbudilo gospodarsko rast in občutno povečalo izvoz. Spopad z inflacijo pa vseeno ostaja v prihodnjem letu ključna naloga ekonomske politike in gospodarskih subjektov. Bitka z njo je odločilnega pomena za ustavitev padanja realnih osebnih dohodkov, dobimo pa jo lahko le, če bomo boljše delali in gospodarili. V to pa so nas silili mnogi ukrepi ekonomske politike v prihodnjem letu, stanje na zunanjih trgih in vedno bolj tudi na našem notranjem. Vse to pa ni nepremostljivo. Po sebno še, če bomo krepili občutek za realnost in v njem samozavest do lastnih sposobnosti ter odgovornost, da smo le mi sami tisti, ki lahko mo ramo skrbeti za napredek .
Vaš 30-letni jubilej proslavljamo'v času, ko se naša družba kritično in odločno obrača do lastnih slabosti, čvrsto odločena, da jih na osnovah dolgoročnega programa gos-
podarske stabilizacije odpravi in s tem odpre nadaljnje perspektive našega gospodarskega in družbenega razvoja na temeljih socialističnega soma-upravljanja. Naš razvoj pa je tudi močno odvisen od tega, kako bomo zasnovali srednjeročni in dolgoročni plan razvoja. Prve razprave v Skupščini Slovenije o tem so že opravljene. Pravo delo pa nas čaka takoj v začetku prihodnjega leta. Pri tem ne sme biti premora, saj s tem planom vstopamo tudi mi, v svetu že začeto III. industrijsko revolucijo. Zato ne bi bilo dobro, da bi se vsi preveč zapletli le v tekoče razreševanje problemov, pri tem pa pozabili, da se stabilen razvoj ne da oblikovati od danes do jutri, posebno še takrat, ko imaš opravka z zelo zoženimi materialnimi okvirji. Nujno je, da se v vseh sredinah z delom na teh planih intenzivno nadaljuje, saj potreba po njihovi realnosti zahteva dosti razmišljanj in usklajevanj. Procesi, ki jih že sproža nova industrijska revolucija v svetu ne bodo kratkotrajne narave, posledice pa tudi ne. Prej bomo vse to spoznali, lažje bomo prebrodili težave in se usposobili za koristno uporabo tistega, kar tak razvoj prinaša.
Povsem jasno pa je, da bo teža bodočega razvoja in nie-gova uspešnost slonela na plečih naših lastnih sposobnosti; tako materialnih kot človeš-
kih. To velja za, prihodnje ali za leto 2000. Biti v to prepričani, pomeni graditi optimizem razvoja na realnih tleh. Pot naprej pa gre lahko vedno le skozi neprestane spopade s slabostmi, sloni pa na novih idejah ter hrabrosti, da se one tudi uresničijo. Z vociti tem imamo dovolj izkušenj, tako vi v vašem kolektivu, kot Jugoslavija in Slovenija v vsem povojnem obdobju. Prepričan sem, da jih bomo bogato izkoristili za razreševanje zapletenih in tudi protislovih razmer, v katerih živimo in se bomo v njih nahajali še nekaj časa.
Ob proslavljanju tega vašega velikega praznika ne smemo pozabiti, da so naša moč, naša stabilnost in ugled soodvisni od uresničevanja naših gospodarskih in drugih stabilizacijskih nalog ter krepitvijo osnov socialističnega samoupravljanja. Naše težave, krize in slabosti pa só in bodo posledica odstopanj, omahovanj in zastojev pri uresničevanju teh nalog. Spomniti na te resnice ne more biti odveč, ko se vedno pogosteje dogaja, da nas skrb za razreševanje tekočih težav včasih zanese na pota, ki so stranpota gospodarske stabilizacije in so cialističnega samoupravljanja.
Tovarišice in tovariši, dovo lite, da vam na koncu še enkrat čestitam k jubileju, z željo za še večji vaš in naš skupni napredek.
Branko Mikolič, član predsedstva SFRJ si je ogledal elektrolizo
Srečno, zdravo in uspešno
1985
želi vsem delavcem TGA, upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem
—	Vodstvo DO
—	Samoupravni organi
—	D PO
■— Uredniški odbor
Goste in sodelavce je takole nagovoril novi predsednik KPO
Dovolite mi, da v nekaj besedah poiskušam orisati pretekli, sedanji in bodoči trenutek našega delovnega kolektiva.
Malo zgodovine:
Od zgodovine se žal ne da živeti, da pa se iz nje marsikaj naučiti. In če človek pogleda tridesetletno zgodovino našega kolektiva, se sreča z dosežki, ki morajo biti vspod-buda in vodilo sedanji in bodoči generaciji zaposlenih v TGA.
Zavedati se je treba, da gre za trideset let uspešnega dela na področju, ki pri nas ni imela praktično nobene tradi-oije. Delavci tega kolektiva so na ta način tudi orali ledino tega, čemur danes pravimo jugoslovanski aluminijski kompleks. Ob tem se je bilo potrebno nenehno spoprijemati z neštevilnimi problemi, vse od tistega novembra 1954, ko je iz elektrolitskih peči pritekel prvi aluminij. Sledila so mu leta nenehnega izpopolnjevanja tehnologije, sprememb V proizvodnem postopku in uspešnega gospodarjenja. V letu 1963 se je hali A pridružila nova, tako da se je zmogljivost proizvodnje! zaokrožila na današnjih 45.000 t primarnega aluminija letno. Sledila so leta nihanj v proizvodnji, povzročenih z večjimi ali manjšimi redukcijami električne energije, ko smo le s težavo nadoknadili ogromno škodo, povzročeno z izklopi elektrolitskih peči.
Vsi problemi niso mogli zaustaviti rasti in uspešnega poslovanja. Na osnovi redne in kvalitetne oskrbe z aluminijem iz TGA, se je istočasno vse bolj širila slovenska predelovalna industrija, sprva močno razdrobljena, v zadnjih letih pa vse tesneje povezana s SOZD Unial, kot svojim poglavitnim dobaviteljem primarnega aluminija, zlitin in polizdelkov.
In kje smo danes?
»Stara junaštva niso dovolj za nove zmage«, in to se vse bolj kaže tudi pri nas. Površni zunanji opazovalci so vsekakor prepričani; da je z TGA vse v najlepšem redu. Še več! Želijo si, da bi TGA še vnaprej ostala odrinjena na rob pozornosti in prizadevanj te družbe, ob tem pa še vnaprej:
—	dosegala nespremenjen fizični obseg proizvodnje,
—	maksimalno zadovoljevala potrebe slovenske predelovalne industrije,
—	dosegala ugodne poslovne rezultate,
—	izpolnjevala v okviru SOZD Unial vse izvozne obveznosti,
—	živela skoraj izključno na osnovi lastnih sredstev.
Ob reševanju mnogih nakopičenih problemov, ki so jih prinesle predvsem nekatere nepremišljene in z ničemer upravičljive odločitve, takšne želje niso nerazumljive!
Toda pri tem pozabljajo, da vse te uspehe dosegamo na tehnologiji za katero je značilno:
—	velika poraba energije na enoto proizvoda,
—' velika poraba surovin,
—- močno onesnaževanje okolja,
—	intenzivno ogrožanje zdravja zaposlenih.
Nisem prepričan, da bo te (in še nekatere) pomanjkljivosti mogoče v nedogled kompenzirati z vedno večjimi napori in samoodpovedovanjem zaposlenih. Vsi podatki kažejo, da smo že davno prekoračili tisto mejo, do katere je še mogoče govoriti o smiselni in racionalni proizvodnji. O humanosti da niti ne govorim, saj je že sam podatek o več kot 300 delovnih invalidih težko (upam da nemogoče!) uskladiti z željo po človeka vrednem delovnem okolju, ki ga v naši socialistični družbi dostikrat poudarjamo, še večkrat pa nanj pozabljamo!
Kako naprej?
Situacija, ki sem jo poskušal orisati, je upoštevajoč še druge momente trenutka in okolja v katerem smo dejansko vse prej kot rožnata. Toda ni brezizhodna! Je rešitev, da se tudi ta kolektiv ne znajde na listi zgubašev in da dodatno ne obremenjuje vseh, ki se z njimi ukvarjajo!
Rešitev je izključno v modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija, torej v projektu, ki ga že nekaj časa dokaj neuspešno ponujamo samozvanim profetom razvoja slovenskega gospodarstva.
Prepričan sem, da koncept modernizacije večina med vami pozna (s tem mislim na goste!), pa vendar mi dovolite, da še enkrat poudarim nekaj najvažnejših momentov.
Koncept modernizacije izhaja predvsem iz naslednjih družbenoekonomskih vidikov:
—	iz razširjenosti porabe aluminija v SRS in usmeritev razvoja slovenske kovinsko predelovalne in elektro industrije,
—	iz neposrednega interesa porabnikov aluminija za sovlaganje sredstev za ta projekt. SaS je podpisalo in ga izvaja 130 porabnikov,
—	aluminij posredno in neposredno prispeva k večji izvozni uspešnosti slovenskega gospodarstva,
—	iz optimalnega koriščenja že zgrajenih in uporabnih kapacitet v Kidričevem,
—	iz nujnosti racionalne porabe energije in surovin.
Z realizacijo projekta bomo dosegli:
—	zagotovitev dolgoročne proizvodnje aluminija.
—	proizvodnjo z nizko potrošnjo energije, surovin in živega dela,’ ki bo omogočila ugodno osnovo za vključevanje predelovalcev in porabnikov aluminija in al-polizdel-kov v mednarodno ] delitev dela,
—	zagotovitev dolgoročne kvalitetne oskrbe predvsem slovenske predelovalne industrije in zmanjšanje uvozne odvisnosti le-te,
—	primerno zaščito okolja in delavcev na delovnem mestu.
Ovir, s katerimi se že in se bomo še srečevali na tej naši poti, ni malo. Na žalost so mnoge med njimi prej posledica vsega drugega, kot real-neaj preudarka dejanske situacije. Ne zapiramo oči pred dejansko situacijo v kateri se nahaja jugoslovansko, pa tudi slovensko gospodarstvo, pa vendar ne moremo sprejeti in se sprijazniti s trditvami določenih krogov o dveh (najmanj) trenutno zaviralnih momentih za to investicijo:
—	o pomanjkanju finančnih sredstev,
—	o pomanjkanju elektrike.
19 % bančnih sredstevl (5,8 milijard po eskalirani vrednosti), pa še to šele po letu 1987 ne more biti vzrok za argumentirano negiranje upravičenosti tega projekta, ki predstavlja le dobra 2 '% vseh, v
Gostje
naslednjem srednjeročnem obdobju načrtovanih investicij v gospodarstvu SRS. Katere, kapitalno neintenzivne industrije bi nai potem porabile ostalih 98 %?
Podobno velja tudi pri električni energiji. Ciklus intenzivnejšega investiranja v aluminijski industriji je 15—20 let in tega dejstva ne bo uspelo spremeniti) tudi nam.
Rad bi vam, predvsem vam, ki že združujete nemajhen del svoje akumulacije za ta projekt zagotovil trdno pripravljenost tega kolektiva, vsem delavcem SOZD Unial, da bo zastavljeno nalogo realiziral. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč in to ne samo v obliki združevanja sredstev, temveč tudi na drugih mestih (bankah, republiških ali zveznih organih itd.), ker se boste slej ko prej srečevali s projektom MPPA1. Prepričani smo, da bo čez trideset let potekala proslava pod geslom: 3 milijone ton aluminija v šestdesetih letih!
Tistim profetom slovenskega jutrišnjega dne, predvsem pa njihovim nekritičnim po-snemalcem pa za konec tale ljudski rek:
»Ne pljuvaj v stari vodnjak, dokler iz novega ne priteče voda!«
Danilo Toplek,
predsednik KPO
Čestitamo dobitnikom zlatega znaka
Delavski svet TGA je na osnovi določil 5. člena Pravilnika o priznanjih in odlikovanjih podelil v letu 1984 zlati znak naslednjim:
—■ Skupini za phanje elektrolitskih celic iz tozda Vzdrževanje
—	Jožetu Turku iz tozda Promet
—	Alojzu Sladnjaku iz tozda Promet
—	Francu Kumru iz DSSS
—	Francu Mešku iz tozda Tovarna glinice
—	Hildi Rojs iz Kontrole kvalitete
—	Alojzu Leskovarju iz tozda Proizvodnja aluminija
—	Imru Varjuju iz tozda Predelava aluminija
Goste in sodelavce je pozdravil predsednik sindikata.
Leto 1984 se počasi izteka in v novemberskih dneh pred 30 leti, so delavci v elektrolizi hale A načrpali prve tone elektrolitskega aluminija. 21. novembra 1954. leta je tovarna bila uradno dana v obratovanje, kar pomeni 30 let dela in ustvarjanja tega, danes skoraj 2500 članskega kolektiva.
Ob praznovanju delovnega jubileja je prav, da se spomnimo pomembnejših dogodkov iz življenja in dela tega obdobja. Skoraj pred 40 leti, ko je okupator s svojimi hlapci moral zapustiti našo domovino,! je v takratnem naselju Stmišče ostalo prazno veliko gradbišče. V želji in upanju, da bo ta del štajerske ostal del velikega rajha, je okupator začel izgradnjo tovarne glinice in aluminija v takratnih razmerah za potrebe vojaške opreme. Ob kapitulaciji so Nemci večino opreme odpeljali, odnesli pa so tudi vso tehnično dokumentacijo in odpeljali strokovnjake, ki so vodili delo pri izgradnji. Ostali so nedokončani proizvodni objekti in del jeklenih konstrukcij.
Začelo se je obdobje razprav ali z izgradnjo nadaljevati ali ne, predvsem zaradi trditve nekaterih, da lokacija ni primerna, zaradi dobav surovin, to je boksitov. Po zaslugi tov. F. Leskovška Luke, Borisa Kidriča in poznejšega direktorja Franja Grünfelda, ki so dokazali, da je transport surovin cenejši od transporta el. energije, je oprema ostala v Strnišču, zato je bilo leta 1947 odločeno, da se izgradnja tovarne glinice in aluminija nadaljuje. Po zapletih gospodarske blokade vzhodnega bloka je izgradnjo koncem leta 1948 bilo treba preorienti-rati na drugega dobavitelja opreme. Koncept je dobil novo obliko, tako da so po končanih delih v letu 1954 bile instalirane kapacitete 45000 t glinice 15000 t elektrolitskega aluminija v hali A. Vzporedno z izgradnjo tovarne je nastalo naselje, v katerem so prebivali zaposleni delavci in leta 1953 se je takratno Strnišče preimenovalo v Kidričevo, po velikanu slovenskega naroda, po katerem tudi tovarna s ponosom nosi ime.
V letih 1963—1964 so bila končana dela na modernizaciji in povečanju kapacitet v proizvodnji glinice, v hali A so se pred tem izvršile izboljšave na el. celicah, tako je letna proizvodnja skupaj z novo grajeno halo B v letu 1964 znašala 45000 t aluminija. Po tem letu instaliranih kapacitet nismo povečali, manjše izboljšave in dodatnih 8 el. celic v hali B je v zadnjih letih prispevalo k povečanju 46000 t.
Od leta 1970 pa vse do 1976 so strokovni delavci razvijali
el. celico s predpečno anado, vendar so se po določenem času odločili, da se izgradnja anodne mase za proizvodnjo predpečenih blokov opusti, poskusne celice smo ponovno predelali na Söderbergovo anodo ter živeli in delali po starem. V času 20-tih let smo uspeli izgraditi novo livarno, regeneracijo kriolitnih pen in v zadnjih letih proizvodnjo iz-parilnikov. Ne moremo trditi, da našteti objekti niso korak naprej, vseeno pa je glavni problem ob tem ostal odprt. .
Po 30-tih letih proizvodnje so delovne naprave zastarele in izrabljene in ni mogoče pričakovati, da bodo vzdržale večno. Razvoj v aluminijski industriji je šel skokovito naprej, mi v TGA pa, kot da tega nismo videli, ali pa se nismo želeli zavedati. Mučna leta v bližnji preteklosti so še pri zelo vestnih delavcih zrušila zaupanje v realizacijo že pred desetimi in več leti začrtanih nujnih ciljev. Nevzdržni, skoraj nečloveški pogoji dela so se iz dneva v dan še slabšali, kar je posledica tudi preokupacije nekaterih vodilnih delavcev, ki so se vrsto let ukvarjali z dokazovanjem pomembnosti posamezne TOZD, posredno pa seveda svoje. Nič jih pri tem ni motilo, da jim skrb za delovne priprave in naprave postaja drugorazredna. Iz leta v leto samo ugotavljamo, da število delavcev, ki so profesionalno oboleli narašča, manj pa smo za preprečevanje tega problema tudi praktično storili. Res je, da velike investicije niso stvar presoje in odločanja posameznika, vsekakor pa nehomogen kolektiv ne daje videza resne-
Čestitkam se je pridružil predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič
Čestitali so nam tudi pionirji osnovne šole iz Kidričevega
Udeleženci proslave
Novo vodstvo in odločitev o nakupu tehnologije
ga upravi j alca z družbenimi sredstvi.
Danes, ko delavci in upokojenci tovarne glinice in aluminija praznujemo svoj jubilej, naj bo prelomnica življenja in dela. Vsak pri sebi poskušajmo podrediti lastne interese interesom, ki so skupni vsem, to je, da iz tega kolektiva naredimo tisti pravi kolektiv TGA.
Novo vodstvo, kateremu bo danes DS zaupal in naložil nalogo, da nas vodi v uresničitvi zadanih ciljev, a to je, da v posodobljeni proizvodnji aluminija ukinemo proizvodnjo invalidov, daj se bodo delavci radi in z veseljem vračali na delo brez strahu, da njihovo zdravje nažira plin, prah, prepih itd.
Združimo vse sile in znanje, katerega v naši DO ne manjka, in dokažimo, da je preteklo obdobje bilo le črna pika, da nam družba vsekakor lahko zaupa in da bodo sredstva, s katerimi bomo upravljali, rodila sadove za socialno varnost nas in naših zanamcev.
Željo, da v naslednjih tridesetih letih proizvedemo naslednja dva milijona ton aluminija, bomo uresničili le s skupnimi močmi, s pomočjo slehernega delavca, ki bo prispeval sorazmeren delež za realizacijo zadanega cilja, predvsem, da proizvedeni aluminij ne bo nosil v svoji vrednosti neprecenljive vrednosti delavčevega zdravja.
Od vodstva DO želimo in zahtevamo, da z vključitvijo nas vseh povede kolektiv v boj in realizacijo zadanih nalogo. Ni naključje, da množice sledijo samo dobremu vodstvu in v takem primeru tudi uspeh ne more izostati.
Na koncu še iskrene čestitke vsem delavcem in upokojenim članom kolektiva ob jubileju v imenu DPO, samoupravnih organov in vodstva DO.
Franc Korošec
Predsednik DS TGA Anton Banko
Dan pred praznikom je delavski svet TGA imenoval novo vodstvo delovne organizacije, direktorja sektorja za investicije, projektni svet in odobril osnutek pogodbe za nakup tehnologije za MPPAI.
Obrazložitev pomembne odločitve je podal direktor investicijskega sektorja.
Organizacija dela na projektu MPPAI
V	dosedanji praksi dela na projektu MPPAI smo se srečevali z mnogimi problemi, ki so bili dostikrat povezani tudi z notranjo neorganiziranostjo. O projektu smo mnogo govorili manj pa delali (razen nekaterih posameznikov).
Očitno in nesporno je dejstvo, da mora izvedba projekta MPPAI dobiti prioritete v delu tega kolektiva, kar pa istočasno pomeni določene spremembe v organiziranosti. Osnove drugačne organiziranosti je treba sprejeti in izvesti takoj, saj ni časa za dolgotrajno prepričevanje posameznikov, ki niso sposobni dojeti bistva problema. Bistveno je, da se organizira ekipa, razdelijo zadolžitve in odgovornosti, hkrati pa omogočijo pogoji za efikasno de-
lo.	Enkrat za vselej je potrebno prenehati z nezaupanjem in nepripravljenostjo dati ljudem, ki so pripravljeni in sposobni prispevati svoj delež k rešitvi tega, za cel kolektiv ključnega problema takšne pristojnosti, ki so potrebne za nemoteno izvajanje nalog.
V	nadaljevanju podajam predlog organiziranosti del na projektu MPPAI, pa tudi poimenske razdelitve posameznih aktivnosti. Dosedanje aktivnosti so pokazale, da v okviru obstoječe linijske organiziranosti ni mogoče hitro in kvalitetno izvajanje dodatnih aktivnosti. Nujen je drugačen — projektni pristop.
1 PREDLOG OSNOVNE ORGANIZIRANOSTI PROJEKTNEGA
PRISTOPA
Oblikovanje strategije in taktike uresničevanja projekta vodi in izvaja projektni svet projekta MPPAI
Najvažnejše naloge:
a)	oblikovanje strategije in taktike uresničevanje projekta
b)	družbena verifikacija projekta
c)	zagotovitev potrebne energije in surovin
d)	zagotovitev potrebnih finač-nih sredstev
e)	izdelava investicijskega programa
f)	fizično izvajanje projekta (faza po pridobitvi gradbenega dovoljenja)
Sestava projekta sveta:
1.	predsednik projektnega sveta
2.	direktor projekta MPPAI
3.	predsednik KPO TGA
4.	direktor DO Impol
5.	dir. fin. sektorja DO Impol
6.	dir. FRS TGA
7.	član KPO TGA za ekonomsko področje
8.	predsednik SUAL-a
9.	dir. kom. sektorja DO Impol Predsednik projektnega sveta
skrbi za koordinirano izvajanje vseh aktivnosti na projektu MPPAI ter usmerja in vodi delo projektnega sveta in ostalih zadolženih. Projektni svet je v odvisnosti od obsega in poteka aktivnosti mogoče razširiti na predlog njegovega predsednika.
Sam projekt je mogoče razdeliti na dve obdobji aktivnosti:
1.	aktivnosti do pridobitve gradbenega dovoljenja
2.	aktivnosti v času fizične izgradnje.
Tej razdelitvi odgovarja tudi obseg in karakteristika aktivnosti, ki jih je v posameznem obdobju potrebno realizirati, pa tudi razdelitev odgovornosti za njihovo izvajanje, ad 1)
—	za družbeno verifikacijo projekta odgovarja predsednik projektnega sveta
—	za naloge iz področja zagotavljanja energije in surovin člain KPO za ekonomsko področje
—	za zagotovitev finančnih sredstev
predsednik KPO TGA
—	za naloge v zvezi v vsemi teh-nično-tehnološkimi problemi projekta ter za izdelavo investicijskega programa direktor projekta MPPAI
ad 2)
Direktor projekta MPPAI vodi in organizira delo na fizični izgradnji. Na njegov predlog bo imenovana projektna skupina, z zadolžitvami po posameznih podprojektih in aktivnostih.
Izvedba nalog bo zahtevala poleg projektnega sveta, redno, pa tudi občasno sodelovanje večjega števila strokovnih delavcev obeh DO in skupnih služb SOZD Unial.
Zato je potrebno:
— da imata predsednik projektnega sveta in direktor pro-
jekta možnost zadolžiti s konkretnimi nalogami vse, za katere smatra, da so jih sposobni izvesti
—	da imajo te zadolžitve prioriteto izvajanja:
za izvajanje te prioritete morajo poleg imenovanih biti odgovorni predvsem njihovi vodje iz dosedanje linijske organizacije:
—	angažiranje posameznikov na projektu MPPAI bo nujno zahtevalo drugačno organizacijo dosedanjega dela posameznih služb
-—■ da pomeni vsako odklanjanje, neizvajanje ali zavlačevanje dela na projektu težja kršitev delovnih obveznosti; o njej je potrebno obvestiti DS DO TGA (ali DO Impol)
2. PREDLOG SKLEPOV
1. Imenuje se projektni svet v naslednji sestavi in z naslednjimi zadolžitvami :
1.	Ivan Gerjovič, dipl. oec. direktor SOZD Unial
—	predsednik projektnega sveta odgovarja za družbeno verifikacijo projekta, koordinirano izvajanje vseh aktivnosti na projektu, vodenje dela projektnega sveta in ostalih zadolženih
2.	Ivan Kodrič, dipl. ing. direktor investicijskega sektorja
—	direktor projekta MPPAI odgovarja za naloge v zvezi z vsemi tehnično-tehnološkimi problemi projekta, izdelava investicijskega programa ter vodenje in organiziranje dela na fizični izgradnji
3.	Danilo Toplek, dipl. oec. predsednik KPO TGA
—■ član
odgovarja za zagotovitev finač-nih sredstev
4.	Janko Bedrač, dipl. oec. član KPO TGA
—	član
odgovarja za naloge iz področja zagotavljanja surovin in energije
Ivan Gerjovič, direktor SOZD Unial je bil imenovan za predsednika projektnega sveta
Danilo Toplek, dipl. oec. predsednik kolegija
5.	Črtomir Zadravec, dipl ing. direktor DO Impol
—	član
odgovarja za zbiranje sredstev s strani združevalcev in devizno bilanco SOZD
6.	Vlado Leskovar, dipl. oec. finančni direktor DO Impol
—	član
7.	Viktor Maček, dipl. ing. komercialni direktor DO Impol
—	član
8.
direktor FRS TGA
—	član
odgovarja za operativno uporabo finačnih sredstev in ustrezno vodenje tekoče finačne politike
9.	Mirjam Jan-Blažič, dipl. ing. direktor TOZD Livarna LZH Škofja Loka in predsednik SUAL-a
—	član
odgovarja za koordinacijo dela z združevalci sredstev v okviru SUAL-a.
2.	Dela na projektu MPPAI se bodo izvajala po projektnem pristopu. Sektor za plan in organizacijo, v sodelovanju s službo pravnih in samoupravnih del, izdela organizacijski predpis, ki bo urejal naloge iz področja oblikovanja projektne skupine, delitve dela, pristojnosti in odgovornosti tetr odnose z obstoječo linijsko organizacijo.
Rok: decembra 1984.
3.	Tov. Kodrič Ivan, dipl. ing., se imenuje za direktorja projekta MPPAI.
V skladu s povečanim obsegom del in nalog, zahtevnostjo in odgovornostjo dela, mu pripada povečan OD, za razliko med ocenitvijo direktorja investicijskega sektorja in ocenitvijo predsednika KPO TGA.
4.	Direktor projekta MPPAI v sodelovanju s predsednikom projektnega sveta imenuje projektno skupino, sestavljeno iz delavcev, za katere ocenjuje, da so sposobni izvršiti posamezne zadolžitve.
Sodelovanje v projektni skupini bo trajno ali občasno, odvisno od obsega in zahtevnosti posameznih nalog.
5.	Organiziranost in odnose v projektnem svetu bo urejal po-
Radenko Salemovič, dip. inž. član kolegija za področje proiz vodnje in razvoja
Janko Bedrač, mag. oec. član kolegija za ekonomsko področje
slovnik dela projektnega sveta. Za njegovo izdelavo je zadolžen predsednik projektnega sveta.
6.	Aktivnosti v zvezi s projektom MPPAI imajo prednost pravico uporabe materialnih, finančnih in kadrovskih potencialov. Za njihovo uporabo odgovarja direktor projekta.
7.	Izpolnjevanje nalog na projektu MPPÀI ima prioriteto pred rednimi delovnimi zadolžitvami. Vodje posameznih služb odgovarjajo dela, ki bo v okviru obstoječe zasedbe omogočil nemoteno izvajanje rednih nalog.
8.	Predsednik projektnega sveta je sopodpisnik vseh dokumentacij v zvezi s projektom MPPAI. Ta pristojnost bo natančneje definirana v organizacijskem predpisu.
Uresničitev zasnove modernizacije s ciljem dolgoročne proizvodnje aluminija na lokaciji TGA
je možna le preko nakupa tehnologije. Dolgoročno je možno aluminij proizvajati samo na napravah, ki se odlikujejo z nizko porabo surovin in energije, visoko storilnostjo dela, znosnimi delovnimi pogoji in emisijo v okolje v okviru zakonsko predpisanih mej. Izpolniti je potrebno tudi zahtevo porabnikov aluminija po povečanih količinah. Cilj je dosegljiv z vodenjem elektrolitskega procesa v elektrolitski peči, katere osnovne značilnosti so:
—	predpečena anoda
—	velika jakost toka
—	sredinsko in točkasto doziranje glinice
—	procesno vodenje
V TGA nimamo znanja, da bi takšno peč skonstruirali, zato je potrebno znanje kupiti. Na osnovi podrobne analize prispelih ponudb je komisija za izbor dajalca tehnologije izbrala francosko firmo Aluminium Pechiney.
Ob imenovanju novega vodstva
Viktor Markovič dipl. org. član kolegija za področje kadrov, samoupravnih in družbenih odnosov in za spremljajoče dejavnosti
Izbor je bil izvršen na osnovi a-nalize stroškov proizvodnje v 15 letnem obdobju. Prihranki pri u-porabi Pechiney tehnologije v primerjavi z drugouvrščenim ponudnikom so pokazali razliko, ki nekajkrat presega višino odškodnine. Pravilnost izbora ni vprašljiva. Tudi višina odškodnine, za katero smo se dogovorili v višini 29,5 milj FF, je v primerjavi z drugimi ponudniki, sprejemljiva. Povedati je potrebno tudi, da smo obseg storitev s strami Aluminium Pechiney zmanjšali na najmanjši možni obseg, samo na elektrolizo, medtem, ko bomo spremljajoče funkcije (proizvodnja anodne mase, oblikovanje in hlajenje anod, žganje in zalivanje anod, čiščenje dimnih plinov, usmerjanje električne energije itd.) realizirali z lastnim znanjem v sodelovanju z dobavitelji opreme.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Priti do ciija, pomeni sprejemati odločitve
Dajalec tehnologije izbran
S podpisom pogodbe o nakupu tehnologije s francosko firmo Aluminium Pechiney (AP) bi moralo biti zaključeno obdobje razvojnih motenj v TGA, vsaj tisti del, ki se nanaša na odgovornost tehničnega kadra. Rogovileži, ki so v preteklosti kazali s prstom na vodstvo, ki nima korajže in znanja za odločitev za dajalca tehnologije, bodo v prihodnosti morali začeti brenkati na drugo struno.
Ne bi smelo biti dvomov, da je odločitev za AP strokovna in pravilna. Prinesena ni na osnovi navdiha ampak podrobnih analiz v katerih smo upoštevali elemente gospodarjenja. Izbrana je tista tehnologija s katero bomo v TGA dolgoročno proizvajali aluminij z naj nižjimi proizvodnimi stroški. Pri takšnem pristopu se hitro izkaže, da je odškodnina za nakup tehnologije nepomembna postavka, saj prihranki na normativih surovin in energije, stroški vzdrževanja in investicijskem vložku predstavljajo v času proizvodnje nekajkrat višjo številko.
Razen AP so se za mesta dajalca tehnologije za projekt MPPA1 potegovali še Alusuisse iz Švice (AS) Vereinigte Aluminium Werke (VAW) iz ZR Nemčije in Ardal od' Sundall Verke (ASV) dz Norveške. Vsebine ponudb po razpisnih pogojih in dodatne informacije, ki smo jih zahtevali, so predstavljali bazo podatkov za delo komisije za odpiranje in vrednotenje ponudb in komisije za izbor dajalca tehnologije. Razen predstavnikov TGA so v komisijah sodelovali še predstavniki Univerze iz Ljubljane, Uniala, Kovinotehne. Po strukturi, poklicev je bila komisija sestavljena iz tehnikov, ekonomistov in finančnikov. Vrsta tehnologije je bila
(Nadaljevanje s 7. sttrani)
Nakup tehnologije predstavlja kritično aktivnost pri realizaciji projekta. Akttivnost že kasni, vendar zamuda ne bo povzročila kasnitev izdelave investiciskega programa, ker bo takoj po podpisu stekel tok potrebnih informacij, kljub temu, da do registracije pogodbe in vplačila 1. obroka pogodbe pravnoformalno ne bo veljavna.
Na koncu je potrebno odgovoriti tudi na vprašanje v zvezi z odgovornostjo za predlagano odločitev. V osnovi je potrebno vedeti, da realizacija vsake naloge zahteva odločitve. Če se ozremo leta nazaj, potem ugotavljamo da odločitve niso bile sprejete. Posledično projekt ni mogel napredovati. Če pogledamo v prihodnost, je dolgoročni obstoj za-
določena že z razpisnimi pogoji, po katerih so prišli v poštev tisti, ki so v stanju ponuditi zaprto peč s predpečno anodo, velikih jakosti toka, s sredinskim prebijanjem in doziranjem glinice, procesnim vodenjem. AP, AS in VAW so ponudili peč jakosti 180 kA, ASV 220 kA. Nazivna specifična poraba enosmerne električne energije je bila pri vseh ponudnikih izpod 13500 kwh/ tono aluminija, izkoristek toka izmed 92 %. Pri številkah v zvezi s porabo energije in surovin je bilo potrebno oceniti, ali so ponudnikovi normativi uresničljivi. Možno je, da nekateri ponujajo več kot zmorejo. V našem primeru se je izkazalo, da so pri teh ponudnikih vgrajene predvsem želje in dosežki bodočega razvojnega dela, da pa peči delajo slabše. Vpogled v verodostojna proizvodna poročila smo imeli pri AP, medtem, ko sta VAW in ASV na našo zahtevo negativno reagirala. AS ima samo poskusne peči, zato se v podrobno preverjanje realnosti ponujenih normativov nismo spuščali. Posebej še zato, ker AS solidne normative na poskusnih pečeh dosega' z dragimi konstrukcijskimi re-šivami kot so nizka enodna gostota, nizka gostota toka v tokovodnikih, uporaba dragih katodnih materialov. Razlika med deklariranimi im ocenjenimi normativi je v najslabšem primeru znašala okrog 800 kwh/tono aluminija. Zanimivo je tudi stališče ponudnikov do garantiranih vrednosti. AP dosega npr. v elektrolizah med 12900 in 13300 kwh/tono aluminija, vendar pri garantiranih vrednostih ne pristane na številko izpod 13500 kwh, medtem, ko nekateri prisegajo na nižje številke, čeprav jih v industrijskem merilu še niso dosegli. Problem ocenjenih in garantiranih nomativov
gotovljen samo z nakupom in izgradnjo elektrolize na osnovah sodobne tehnologije, vse ostalo je samo životarjenje na kratki rok. Znesek za odškodnino za nakup tehnologije agonije TGA ne bo podaljšal. Lahko jo skrajša za nekaj mesecev ali pa zagotovi proizvodnjo za nadaljnjih 30 let. V nobenem primeru odločitev ni napačna. Na predlog poslovodnih delavcev jo sprejemajo delavci, TGA, Impola in vsi tisti, ki so s podpisom SaS o združevanju sredstetv spoznali, da je njihova usoda povezana z usodo TGA.
Odgovorni delavci v republiki so z odločitvijo seznanjeni. Njihovo stališče je jasno in kratko:
—	odgovornost prevzemate sami
—	korajžo naprej.
Kodrič Ivan, dipl. ing.
smo rešili tako, da smo analizo vrednosti tehnologij izdelali za obe varianti.
Višino investicijskega vložka za ponujene tehnologije smo ocenjevali za elektrolizo na osnovi količinskih podatkov za posamezne elemente peči in enotnih cen. Analiza je pokazala velike razlike med ponudniki. Preračunano na proizvedeno tono so naj nižja vlaganja pni AP, največja pri AS. Z ozirom na naj večjo jakost toka in najmižje število peči za enako proizvodnjo bi bilo pričakovati, da bo investicijski vložek najnižji pri ASV, vendar je analiza pokazala drugače.
Pri analizi stroškov vzdrževanja smo upoštevali stroške obnove katod. Pri AS, ki uporablja pol grafitizirane katodne bloke, smo privzeli daljšo življenjsko dobo peči.
Analiza vrednosti ponujenih tehnologij je dala naslednji vrstni red: AP, VAW, AS, ASV. Ni slučaj, da je AP na čelu razpredelnice, ki smo jo izdelali za naš projekt. Na prvo mesto so ga uvrstili tudi drugi ocenjevalci, ki so ga v številnih primerih izbrali za dajalca tehnologije. Od leta 1978 je AP padel za preko 900.000 ton letnih zmogljivosti, kar ni uspelo nobenemu drugemu na svetu. Ponudniki, ki so konkurirali v TGA, so gradili elektrolize za svoje potrebe ali prišli samo do poskusnih peči.
Ivan Kodrič, direktor investicijskega sektorja, je bil imenovani tudi za direktorja projekta MPPAI
Ko so komisije končale delo vrednotenja ponudb, so se začele aktivnosti na izdelavi pogodbe, ki bi zadovoljevala interese obeh partnerjev. Jasno je, da so ti interesi nasprotni, dodatno pa je potrebno upoštevati še določila zakonoda-
je, ki je pri nas zelo toga in za tujega partnerja velikokrat nerazumljiva. Preden postane pogodba veljavna, mora skozi številne pisarne v Ljubljani in Beogradu, kjer jo ocenjujejo iz različnih vidikov. Del teh postopkov smo opravili že pred podpisom, zato ocenjujemo, da bo postopek registracije hitro končan.
Obseg storitev AP se nanaša samo na elektrolizo, vse ostale funkcije bomo realizirali z dobavitelji opreme. Aktivnosti so v teku, sedanja praksa potrjuje, da smo se pravilno odločili. V kolikor bi se odločili za povečani obseg storitev, bi bila cena v primerjavi s sklenjeno, za približno 50 '% večja, kar znese 30 starih milijard dinarjev. Če bi dodali še indirektne stroške povezane z bivanjem tujih strokovnjakov pri nas, bi bile razlike še večje. Pokrivati jé potrebno vse potne stroške in stroške bivanja, dodatno pa za vsak koledarski dan plačati več kot znaša mesečni OD diplomiranega inženirja v TGA. Razmejevanje pristojnosti in odgovornosti med AP in TGA, pri čemer smo se trudili, da bi bila določila pogodbe v duhu zakona in interesu TGA, je terjalo več sestankov, kjer so pomembno vlogo igrali izvedenci s področja prava. Dodatno k pogodbi je bilo podpisano pismo, v katerem se AP obvezuje, da bo pomagal pri rekonstrukciji glinice na zahtevano kvaliteto. Trudili smo se tudi, da bi se dogovorili za sprejemljivo ceno za tehnično pomoč po prenehanju veljavnosti pogodbe in za
2.	fazo izgradnje. Ocenili smo, da pogoji niso sprejemljivi, zato do sporazuma ni prišlo. AP je pristal, da bol še pred registracijo pogodbe dobavil tisti del dokumentacije, ki jo potrebujemo ja izdelavo gradbenih projektov.
Na banki Paribas smo vodili razgovore o možnostih kreditiranja za nakup tehnologije in opreme. Zaključek je, da je banka pripravljena pod relativno ugodnimi pogoji kreditirati tehnologijo in opremo, ki bo dobavljena iz Francije.
Priti do oil j a pomeni sprejemati odločitve. Ena pomembnih je sprejeta, tiste, ki še niso, pripravljamo. V maju prihodnjega leta bomo predložili investicijski program s predlogom uresničljivih virov financiranja. Ne bi smeh pozabiti, da to ni naloga nekaj posameznikov, ampak vseh delavcev TGA. Usmerjajmo energijo v boljše delo v svojih sredinah! To pomeni za MPPAI več kot nikoli dorečene razprave o vrednosti del oz. nalog.
Kodrič Ivan, dipl. ing.
Iz tabele I in II je razvidno, koko smo poslovali v mesecu oktobru. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene .proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1984.
TABELA I: DINAMIKA POSLOVANJA — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA
				DOSEŽENO				INDEKSI		
TOZD/PROIZVOD	Enota more	poslovanja		1983	1 984		1984/83		1984	
		X. 1.-X.	X.	I.-X.	X.	I.-X.	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3 4	5	6	7	8	9	10	11	12
TOZD TOVARNA GLINICE										
Al hidrat — AI203	t	9.765	91.745	9.022	86.514	9.282	89.816	103	104	95	98
Od tega : predelava AI203	t	455	4.185	740	5.224	684	4.060	92	78	154	97
Kalcinir. gl. — red. p-roizv.	t	8.742	86.001	7.817	82.493	8.760	84.364	112	102	100	98
— predelava	t	84	834	—	—	—	27	—	—	—	3
Prod. hidrat AI203 — predel.	t	388	3.325	740	5.133	684	4.033	92	79	202	121
— predelava	t	—	—	12	34	12	80	100	235	—	—
Skupaj (kale. gl. -f prod. hidr.)	t	9.164	90.160	8.569	87.660	9.456	88.504	110	101	103	98
Raztopljeno vodno steklo	t	917	9.026	800	5.210	1.258	7.683	157	147	137	85
Zeolit A — suhi	t	305	3.000	124	995	275	1.205	222	121	90	40
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A t		1.754	17.255	1.757	17.378	1.799	17.624	102	101	103	102
Elektrolit. Al — hala B	t	2.067	20.335	2.137	21.021	2.060	20.489	96	97	100	101
Elektrolit. Al — hala B6P	t	61	605	—	—	93	425	—	—	152	70
Skupaj : A + B + B6P	t	3.882	38.195	3.894	38.399	3.952	38.538	101	100	102	101
Anodna masa	t	855	21.551	917	21.105	1.811	21.097	197	100	212	98
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati	t	973	9.541	1.723	17.612	1.976	15.722	115	89	203	165
Al formati za izpiralce	t	204	1.999	128	1.108	—	1.247	—	113	—	62
Al žica	t	445	4.368	539	5.386	8	2.760	—	51	—	63
Al trak za prodajo	t	475	4.656	57	2.109	410	3.932	—	186	86	84
Al trak za -ipiralce	t	—	—	—	—	197	725	—	—	—	■ —
Al trak — za -rond. TGA	t ■	340	3.332	314	1.458	62	2.487	20	167	18	75
— zairond. IMPOL	t	101	999	—	—	—	—	—	—	—	—
Rondeiice TGA	t	170	1.666	194	642	24	1.180	12	184	14	71
Rondelice IMPOL	t	51	499	—	—	—	—	—	—	—	—
Izparila	t	102	1.000	100	247	90	961	90	389	88	96
Al Zlitine — gnetne	t	955	9.372	802	6.867	740	6.914	92	101	77	74
—livarske	t	744	7.288	680	4.888	282	6.309	41	129	38	87
Predzlitine —last. poraba	t	107	1.052	76	937	96	902	126	96	90	86
— za prodajo	t	—	—	—	39	27	64	—	164	—	—
Drogi za kline in stikala	t	10	95	4	56	4	147	100	263	40	155
Tokovodni-ki	t	—	—	—	—	—	4	—	—	—	—
LIVARNA SKUPAJ : od tega	t	4.677	45.867	4.504	41.377	3.900	43.354	87	105	83	95
Blagovna proizvodnja	t	3.966	38.890	3.981	37.790	3.541	37.842	90	100	89	97
Pretapljanje Al	t	595	5.830	188	4.104	517	3.076	275	75	87	53
Livar. zlit. -iz predelave	t	—	—	—	—	—	80	—	—	—	—
Kako smo poslovali
TOZD Tovarna glinice
Proizvodnja Al hidrata AI203 v mesecu oktobru znaša 9.282 ton Al Hidrata, kar je 483 ton oz. 5 % manj kot smo -načrtovali, medtem ko znaša proizvodnja v obdobju I—-X 89.816 ton Al hidrata, od tega predelava AI203 4.060 ton, količinsko ni dosežena načrtovana proizvodnja za 1.929 ton oz. 2 %, medtem ko smo proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta presegli za 3.302 ton oz. 4 %.
Proizvodnja kalcinirane glinice v mesecu oktobru znaša 8.760 ton, medtem ko znaša prodaja AI203 696 ton, kar je skupaj 9.456 ton in presega planirano proizvodnjo za 292 ton oz. 3 %. V obdobju I—X znaša proizvodnja ka-lcnirane glinice in prodanega hidrata 88.504 ton in zaostaja za planom za 1.656 ton oz. 2 %, proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta pa presega za 844 ton oz. 1 %.
Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v obdobju I—X presegli porabo Al hidrata za 1 %, pare za 4 %, žganega apna za 5 % in eelk-tnične energije za 2 % glede na planirano iporabo surovin.
Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo v obdobju I—X presegli porabo toplotne energije za 9 %, manjša pa je bila poraba Al fluorida za 73 % in električne energije za 1 % glede na planirano porabo surovin. Proizvodnja raztopljenega vodnega stekla v mesecu oktobru znaša 1.258 ton,
kar je za 341 ton oz. 37 % več kot smo planirali, kumulativna proizvodnja -pa znaša 7.683 ton in je za 1.343 ton oz. 15 % manjša od planirane ter za 2.473 ton večja kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 147).
Proizvodnja zeolita A — suhega v mesecu oktobru znaša 275 ton, kumulativna proizvodnja pa znaša 1.205 ton in -ne dosega plana za 60 %.
TOZD Proizvodnja aluminija
V mesecu oktobru znaša proizvodnja elektrolitskega Al v hali A 1.799 ton, kar je 45 ton oz 3 % več kot smo načrtovali, medtem ko znaša kumulativna proizvodnja 17.624 ton elektr. Al in presega plan za 369 ton oz. 2 %, lanskoletno 10-mesečno proizvodnjo pa za 246 ton oz. 1 %.
Proizvodnja v hali B znaša 2.060 ton elektrolitskega Al in sto odstotno dosega plan, proizvodnja v obdobju I—X pa znaša 20.489 ton el. Al ter presega plan za 154 ton oz. 1 %, proizvodnje v enakem lanskem obdobju pa ne dosega za 3 %. Proizvodnja poskusnih peči v hali B znaša 93 ton elektrolitskega Al ter presega plan za 32 %, medtem ko znaša kumulativna proizvodnja 425 ton in ne dosega plana za 180 ton oz. 30 %.
Skupna oktobrska proizvodnja v hali A, hali B im B6P znaša 3.952 ton elektrolitskega Al In za 2 % presega plan, medtem ko znaša kumulativna proizvodnja 38.538 ton el. Al in presega planirano količino za 343 ton oz.
II. Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda
TOZD/PROIZVOD	Enota	Plan	DOSEŽENO		INDEKSI	
	mere	1984	X.	I.-X.	4:3	5:3
1	2	3	4	5	6	7
TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 — boksit t		* 2,600	2,669	2,472	105	95
— Na hidroksid	t	* 0,11336	0,123	0,114	109	101
— para	t	4,450	4,421	4,619	99	104
— žgano opno	t	0,0405	0,01554	0,04245	38	105
— el. energija	kWh	350,918	362,941	359,667	103	102
Kalcinirana glinica — toplotna energija	GJ	5,094	5,589	5,584	110	109
— para	-t	0,04203	0,04201	0,04203	100	100
— Al fluorid	t	0,0004	0,000114	0,000109	29	27
— el. energija	kWh	30,997	27,796	30,580	90	99
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A
— glinica	t	1,920	1,920063	1,919941	100	100
— anodna masa	t	0,580	0,581403	0,564205	100	97
— kriolit	t	0,030	0,022507	0,027061	75	90
— Al fluorid	t	0,040	0,037762	0,036963	94	92
— el. energija Elektrolitski Al —	kWh hala B	17.971	17.486	17.682	97	98
— glinica	t	1,920	1,919819	1,919983	100	100
— anodna masa	t	0,570	0,596332	0,565850	105	99
— kriolit	t	0,030	0,033396	0,028713	111	96
— Al fluorid	t	0,040	0,040410	0,037786	101	94
— el. energija Elektrolitski Al —	kWh hala B6P	17.537	17.297	17.451	99	100
— glinica	t	1,920	1,918000	1,917802	100	100
— anodni bloki	t	0,600	0,579279	0,664438	97	111
— -kri-ol.it	t	0,030	0,043101	0,042304	144	141
— Al fluorid	t	0,040	0,048488	0,027262	121	68
— el. energija Anodna masa	kWh	16.979	16.554	—	97	—
— petrolkoks	t	0,67165	0,64664	0,64456	96	96
— katranska smola t		0,338015	0,363386	0,34202	108	101
— mazut	t	0,0055	0,00298	0,002633	54	48
— el. energijo	kWh	150	153	139	102	93
* programiran normativ			(Nadaljevanje na		1 16. strani)	
Utriniki s praznovanja
Scena
Delegaciji za položitev vencev pred spomenika Borisa Kidriča
Jubilanti
Srečanje jubilantov
SREBRNI ZNAK so dobili:
TOZD Tovarna glinice
Lovrenko Martin, Šegula Alojz, Zemljič Stanko, Žerak Anton, Markovič Jožica, Bratec Franc, Gornik Andrej, Kovačec Vinko
TOZD Proizvodnja aluminija
Urlep Štefan, Lozinšek Mirko, Krumpak Alojz, Breg Stanko, Lenart Stanislav, Zver, Vinko, Kosar Franc, Bogoša Stanislav, Erbus Franc, Terbuc Franjo, Amuga Stanko, Predikaka Vladimir.
TOZD Predelava aluminija
Rozman Stanko, Šef Ivan, Mesarič Ivan, Serdinšek Štefan, Topolovec Rajko, Delovna skupina obrata izparilcev.
TOZD Vzdrževanje
Skupina mizarjev, Dasko Hinko, Šipoš Aleksander, Bedrač Ludvik, Spolenak Jakob, Smolonger Jože, Frank Rudi, Lončarič Stew, Lozinšek Hinko, Čelan Anton.
TOZD Promet
Mesarič Janez, Zagoršek Josip, Kmetec Jože, Fijavž Silvo, TOZD LLBK
Žibret Franc, Robek Mihael, Šoba Albert, Frol Ana, Novak Ida, Škalički Joža
TOZD K K
Primc Marjan, Stiplovšek Vida DSSS
Korošec Franc, Kmetec Kati, Javemik Franc, Valentan Ferdo, Heric Zoran, Murko Marija, Žnidar Jože, Mesarič Alojzija.
Srebrni znak je dobil tudi Franc Javernik
30 let proizvodnje — milijon ton aluminija
K 30-letnemu jubileju so nam čestitali
Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta ZSS
Poslovna skupnost proizvajalcev in predelovalcev boksita, glinice in aluminija Jugoslavije
Vlada Stankovič, »Đuro Salaj« Niš '
Milan Knežević, predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Zomer Janez, direktor DO Kmetijska industrija Kamnik Stajic, »Duro Salaj« Niš
Merkur Kranj -— TOZD Uni-verzal Jesenice
Slavko Soršak, predsednik skupščine mesta Maribor
Delovni ljudje rudnika boksita Nikšič
Kombinat Lukavac
Metod, Rotar, predsednik poslovodnega odbora LB ZB Ljubljana
Lipovaca, Popovača (Jurjevič)
PAP — TOZD Razvojni inženiring
Vinko Hafner, predsednik skupščine SRS
Delovni ljudje tovarne glinice Mostar
Kolektiv DO Agrostorj Ljubljana
Kolektiv Rama, Dekani pri Kopru
Mazera Ivan, predsednik sveta skupščine KS Kidričevo Tovarna izolacijskega materiala Laško
generalni direktor EGS Krajnik Milan
nekdanji direktor TGA Franjo Gnilšek
Jubilantke
iz tozda Kontrola kvalitete
Milijon ton aluminija v tridesetih letih
Franc Korošec, predsednik izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata med pozdravnim govorom.
Srečanje upokojencev
Pozdrav upokojencem
Upokojence je nagovoril tudi predsednik Društva upokojencev Kidričevo Rudi Majcen
Srečanja so se udeležili skoraj vsi naši upokojenci
Tradicionalnega srečanja upokojencev se je letos udeležilo rekordno število naših nekdanjih delavcev.
Udeležence sta pozdravila predsednik kolegija in predsednik sindikata ter orisala sedanji in bodoči trenutek našega delovnega kolektiva.
V kulturnem programu so nastopili člani KUD Študent iz Maribora in ženski pevski zbor upokojenk iz Kidričevega.
Po programu sta upokojence zabavala s svojim programom zakonca iz Apač.
Športna srečanja ob našem jubileju
Tudi športniki naše delovne organizacije smo dostojno proslavili trideseto obletnico delovanja TGA. Priredili smo športna tekmovanja v disciplinah, za katere imamo v našem kraju pogoje. Odziv na športnih srečanjih je bil presenetljivo velik, kar je prijetno presenečenje. Samo v nogometu in v kegljanju, na primer, je sodelovalo okrog 150 tekmovalcev. Ta številka je za tak kolektiv kot je naš zelo velika in kaže na povečan interes delavcev po tovrstnem udejstvovanju izven delovnega časa. Tudi v ostalih disciplinah je bila udeležba solidna, čeprav bi bil lahko odziv
v delovnem kolektivu z 2500 člani še večji. Sicer pa je udeležba odraz priljubljenosti posamezne športne panoge in ta trenutek si pač moramo priznati, da sta nogomet in kegljanje v naši delovni organizaciji najbolj priljubljena in s tem tudi najmnožičnejša.
Tekmovanja so se odvijala prva dva tedna v novembru nat terenih v Kidričevem, na Ptuju in v Prepoljah, doseženi pa so bili naslednji rezultati:
KEGLJANJE EKIPNO:
1 nsss
2.	VZDRŽEVANJE
3.	GLINICA
KEGLJANJE ŽENSKE
1.	Skaza Angela
2.	Artenjak Nežika
3.	Mesarič Majda
KEGLJANJE MOŠKI
1.	Šeruga Alojz
2.	Špehonja Ludvik
3.	Furjan Vjekoslav
Prve trli ekipe so prejele komplete kolajn, prve tri ženske in prvi trije moški pa so prejeli pokale v trajno last.
TENIS
1.	Jabločnik Maks
2.	Podkrižnik Aleksander
3.	Bogdan Rudi
Prvi trije so prejeli kolajne.
NAMIZNI TENIS EKIPNO:
1 nsss
2.	VZDRŽEVANJE
3.	AVTOMACIJA
Prve tri ekipe so prejele komplete kolajn.
Najboljši posameznik je bil Špehonja Ludvik, ki ni zabeležil nobenega poraza. Prejel je zlato kolajno.
PIKADO:
L Lampret Majda
2.	Artenjak Nežika
3.	Skaza Angela
3. Panzalovič Anka Najuspešnejše tri so dobile kolajne.
(Nadaljevanje na 14. strani)
uspešnega ustvarjalnega opusa.
Naj vam o njem napišem le nekaj skopih statističnih podatkov:
Od leta 1960 do leta 1982 je razstavljal na 587 domačih razstavah v 124 krajih Jugoslavije in na 645 mednarodnih razstavah v 50 državah. Prejel je 462 nagrad, od tega 105 na mednarodnih razstavah. Letno je tako v povprečju sodeloval na 53 skupinskih razstavah in dobil 20 nagrad. Imel je 54 samostojnih razstav v Jugoslaviji, Bolgariji, Poljski, ZDA, Avstriji, ZR Nemčiji; Španiji in Angliji.
Njegove fotografije so bile objavljene v 230 razstavnih katalogih v Jugoslaviji in v 130 razstavnih katalogih po vsem svetu, v Foto kinu reviji 1960—1982 ter v mnogih tujih ftografskih revijah. Bil je član ali selektor v 52 žirijah.
Leta 1960 je začel zbirati fotografsko literaturo in dokumentacijo. Zgodaj se je odločil, da bo tekstovni in slikovni material zbiral in razporejal po avtorjih in nekaj najvažnejših klubih. Tako ima danes že obsežno uporabno dokumentacijo o slovenskih in jugoslovanskih fotografih oziroma o jugoslovanski fotografiji nasploh. Postal je stalni sodelavec Kabineta slovenske fotografije. Z dokumentacijo in nasveti pomaga tudi študentom fotografije oziroma umetnostne zgodovine pri izdelavi seminarskih nalog oziroma diplomskih nalog.: Od ustanovitve leta 1976 je mentor Fotosekcije pri Svobodi Ptuj.
Te številke o razstavah, nagradah, državah, so se v zadnjih dveh letih še povečale. Stojan Kerbler ustvarja naprej.
Toda niso le številke o fotografijah, razstavah, nagradah •— tisto, zaradi česar cenimo našega Stojana Kerbler j a. Nekako samoumevno se nam zdi, da dosega uspehe. Kar navadili smo se vesti, da dobiva nagrade in priznanja.
Njegove fotografije — nam znan, domač, svet, ki nam je drag, je tisto, zaradi česar ga cenimo. Hvaležni smo mu za obraze, prizore, dogodke, ki jih s svojimi fotografijami ohranja tako, kot smo jih poznali, se jih spominjamo, pa jih zaradi drugačnega načina življenja le še redko srečamo in podoživimo.
Mojster fotografije Stojan Kerbler ustvarja že 30 let. Da bi tudi vnaprej razveseljeval ljubitelje svoje fotografije, mu želimo!
Ob jubileju dve razstavi
Naših 30 let v besedi in sliki
30 let fotografije Stojana Kerblerja
Stojan Kerbler je naš človek, TGA-jevec, med nami živi in dela. Zdi se nam, da ga dobro poznamo, da o njem veliko vemo. Z njigovimi fotogra-
Stojan Kerbler: Sam, 1966
fijami se srečujemo v tovarniškem glasilu ALUMINIJ, njegove fotografije so nas nekaj let' spremljale s stenskih koledarjev, njegove razstave
smo imeli priložnost videti tudi že tu — v prostorih naše tovarne. Že na prvi pogled veliko, toda to je le drobec njegovega izjemno bogatega in
Andi Podbreznik
Tiskovna konferenca v TGA
TISKOVNA KONFERENCA V TGA
V	okviru priprav na 30. obletnico proizvodnje TGA Kidričevo smo 15. 11. 1984 povabili v našo delovno organizacijo predstavnike sredstev javnega obveščanja v Sloveniji. Povabilu so se odzvali novinarji Dela, Večera, Dnevnika, Radio Ljubljana, Radio Tednik.
Na sestanku smo predstavili zgodovino poslovanja TGA, kjer smo posebej izpostavili podatek, da v celotni zgodovini nismo poslovali z izgubo.
V	drugem delu konference je beseda tekla predvsem o sedanjem poslovanju in MPPA1.
Novinarjem smo predstavili novo vodstvo delovne organizacije. V omenjenih sredstvih javnega obveščanja so bili ob našem prazniku tudi objavljeni članki oz. pripravljene oddaje, ki so ustrezno predstavile našo delovno organizacijo.
Božo GLAZER
Ob otvoritvi fotografij Stojana Kerbierja
Foto: Srdan Mohorič
30 let v TGA
(Nadaljevanje z 12. stran!)
ŠAH:
1.	Škarja Jure
2.	Kmjiič Ivan
3.	Fridl Karel
Prvi trije so dobili kolajne.
STRELJANJE ŽENSKE:
L Kokot Silva
2.	Pšajd Albina
3.	Kosi Lidija
STRELJANJE MOŠKI:
L Lazar Miran
2.	Pšajd Ludvik
3.	Šimenko Edi Najboljši tekmovalci in tekmovalke so prejeli kolajne.
NOGOMET:
1.	VZDRŽEVANJE II.
2.	PREDELAVA
3. VZDRŽEVANJE ALUM.
Prve tri ekipe so prejele pokale v trajno last.
Čestitamo naši kegljaški ekipi, ki je pred nedavnim, na občinskem prvenstvu dosegla odlične rezultate.
Med 26 ekipami so naši v sestavi: Colnarič, Špehonja, Kokol in Šeruga dosegli prvo mesto.
Med enajstimi ekipami žensk je naša, v sestavi: Ar-tenjak, Skaza, Mesarič, dosegla četrto mesto.
Med posameznicami, bilo jih je 34, se je naša Nežika Artenjak uvrstila na odlično drugo mesto.
Čisto slučajno sem izbrala imena, ne da bi vedela, kdo so in kaj, razen tega, da že 30 let dan za dnem delajo v TGA. Bili so tukaj, ko se je začela zgodovina giganta na Dravskem polju, šli so skozi lepa pa tudi burna leta TGA in si danes, morda bolj kot kdajkoli prej, želijo, da bi se končno nekaj zgodilo (MPPA1). Ne zaradi sebe, poudarjajo, mladi morajo imeti kruha in zagotovljen obstoj.
Pa se sprehodimo skozi tozde in začnimo pri ženskah, ki sem jih nameravala obiskati že velikokrat. Posebno sem se jih spomnila, kadar sem šla tam mimo okna z ventilatorjem, ker tako čudno toplo zapiha in potem žgečkljivo začutiš vonj po pralnem prašku. Nikoli mi ni bilo dovlj jasno, kaj naj vprašam. Tokrat pa ni bilo izbire,) med njimi so tudi jubilantke. Stopila sem v ta prostor, prekrit z betonom, ki je bil namenjen slačilnioi, ne pa šivalnici in za skladovnico opranih oblek in perila, odkrila dve tridesetletnici — po stažu seveda, po letih pa nekoliko več — Slavico Huzjan in Angelco Primožič.
Zelo mladi sta prišli v tovarno. Bili sta sicer brez poklica, a slutili sta, da je bolje delati v tovarni, kakor hoditi na polje. So se jima pričakovanja izpolnila, sta zadovoljni? Do neke mere že, a še vse preveč je tistih če, če bi bilo...
Slavica: »Prideš, ustvariš si družino, navadiš se na okolje in kaj hočeš, ostaneš.«
V teh dolgih letih, ki so prehitro minila, je bila čistilka, čajarka, delala je v pralnici (7 let), likalnici (13 let), zdaj pa že pet let šiva.
Vsak ima svoje delo rad, posebno, če ob njem dosega uspehe in tudi napreduje. Tukaj to skoraj ni mogoče — možnosti napredovanja ni.
Slavica: »Delo je slabo o-vrednoteno in vedno si nekje pri repu«. Spomni se nazaj na leta, ko so se morale pošteno potruditi, da so si izbojevale PKV. »V center smo hodile na izobraževanje«, pove Slavica.
Sredi enoličnosti pa volje do dela ni izgubila nikoli, le želi si, da bi se spremenilo na bolje tudi pericam, likaricam in šiviljam.
Skoraj enako pot je šla tudi tovaričica Angelca. Iz Majšperka, kjer je delala le kratek čas, je prišla v aluminij, nato glinico, delala je v čajni kuhinji, bifeju, nekaj časa celo v izmeni in šele kasneje je prišla v pralnico oz. likalnico.
»Veliko je bilo odpovedovanja. Otroci so bili majhni in
ravno takrat se mi je zgodilo največ krivic.« Razloži mi zadevo s stanovanjem in zamahne z roko, kakor, da hoče odgnati te črne misli. »Bilo jih je več, pa kaj bi pogrevala. Vedno sem delala z voljo, zato nisem imela pri predpostavljenih nikoli problemov.«
Potem smo kot ženske poklepetale še o marsičem in ugotovila sem, da se bom tja še morala vrniti in si za resen pogovor vzeti več časa. Obe sta bili sicer videti zadovoljni, predvsem zato, ker sta ob majhnih plačah in z veliko odpovedovanja vendarle veliko dosegli. Urejen in prijeten dom pomeni vsaki ženski veliko. Slavica in Angelca to imata. Otroci so že zdavnaj pri kruhu.. Pri eni stoji hiška v Halozah, druga ima hišo v Njivercah. Vrt in sadovnjak, pa rože (pri Angelci tulipani) in kup veselja z vnučki, vse to so stvari, za katere bi se splačalo iti še enkrat skozi trideset let, pa čeprav z delom na betonskih tleh.
V	tozdu Promet se srečava z Janezom Verlakom, ki je prišel v TGA 1954. leta. Pred tem je delal nekaj časa tudi v Šoštanju, a ker je bil doma iz Stojncev, je rade volje službo zamenjal.
»Bližje je bilo, to pa je pomembno, posebno takrat, ko si človek ustvari družino. Spomini so lepi. V teh letih nisem niti enkrat samkrat obžaloval. Krivic nisem občutil, vsaj velikih ne, ki bi bolele. Vedno sem se dobro razumel s sodelavci, tudi, ko sem bil mlad_. Kaj pijača in plavi, še na kraj pameti mi ni prišlo«. S ponosom pove, da ne pozna disciplinske. Z redom ni bil nikoli skregan, tudi v skupini so se dobro razumeli in se še danes. Mladi imajo sicer drugačne navade, a so se že prilagodili drug drugemu.
V	začetku se je godilo vedno kaj novega. »Ni nam bilo slabo«, pove, zato ga morda moti stalno obljubljanje in dogovarjanja. Všeč mu je skrb za delavca. Sam se redno u-deležuje aktivne rekreacije. Nazadnje je bil v Ptujskih toplicah.
Med ventili in črpalkami ter glasnim razbijanjem sem si utrla pot v delavnico, kjer sem za nekaj besed poprosila Maksa Korpiča — tridesetletnika, ki' je skoraj ves čas, odkar je v TGA, prav v tej delavnici. Skoraj nič se ni spremenilo v teh letih, mi pove, ko gledam stare, res zelo stare omare za orodje in skušam odkriti kaj novega. Zaman, razen lepotičk na steni, ki so s koledarjev novejšega datuma.
Seveda v prostor ob delavnici, majhno sobico, ki je bila
nekoč ambulanta. Potem se tovariš Maks v spominih vrne za več kot 30 let in začne svojo pripoved.
»Bil sem učenec šole v Kidričevem, kjer sem se od 1949 do 1952 izučil za strojnega ključavničarja.«
Teorija in praksa sta se prepletali. Pouk je bil od sedme do enajste ure, nato kosilo, nekaj prostega in od enih dalje delo v tovarni. Največ v montaži v glinici. Potem je prišla na vrsto služba domovini, zatem pa zopet redno delo v glinici. Žal je bilo izmensko in komaj je čakal, da pride kam drugam. Po treh letih se mu je želja uresničila in prišel je v vzdrževanje — v delavnico, kjer je še danes.
»Delo mi je všeč. Tega sem se naučil. Končno pa ni bilo niti možnosti, da bi šel kam drugam. Dolgo sem že v določeni sredini. Morda se imam zahvaliti tudi temu, da smo res homogena skupina, prijatelji. Vsi smo želeli, da bi se tudi ta delavnica: posodobila. Kolikokrat je bila že v planu, čisto prepričani smo bili, da jo že imamo, potem pa zopet nič. Trideset let isto. Veliko bi nam pomenilo. Odpadlo bi veliko res težkega fizičnega dela (dvigovanje). Pri nas je veliko delovnih invalidov, ki so prišli iz elektrolize in se tukaj mučijo z delom, ki ga ne bi smeli opravljati. Nujnost pa je tudi rekonstrukcija. Mi, ki vzdržujemo te dotrajane dele, to vidimo. Vsaka stvar se nekaj časa res da popravljati, a enkrat je konec, vse ima svoje meje. Dela nam nikoli ne zmanjka.«
Potem rečeva nekaj, o pred kratkim še aktualni temi, ocenjevanju. Pravi, da bi bilo njihovo delo lahko bolje ovrednoteno. Zdi se mu, da je ocenjevanje delovne uspešnosti zelo pozitivno. Vsaj v njihovi skupini se je pokazalo, da se je dvignila produktivnost. Ta metoda, meni, bi se obnesla, če bi se v skupini o delu vedno pošteno pogovorili.
Lahko bi zaključila, da je zadovoljen s svojimi tridesetimi leti dela v TGA. Bilo pa bi lahko še veliko bolje, če^ bi že nekdo veliko prej odločno rekel, tako bo in nič drugače, ne da so iz leta v leto odlašali. Bilo bi še veliko lepše, če bi delal v novi delavnici, ali vsaj malce posodobljeni.
Bilo bi mu všeč, pa tudi sch delavcem, pristavi, če bi tudi oni kdaj pa kdaj odšli na aktivno rekreacijo. Po dolgih letih bi si jo morda zaslužili.
Rekla sva še nekaj besed o nekem drugem delu, ki ga o-pravlja z veliko vnemo in odgovornostjo, zato mi naklučje, da je dobil več priznanj, nad vsemi pa je značka civilne zaščite Jugoslavije.
Potem sva se pogovarjala še o mnogih drobnih rečeh, ki so dale slutiti, da je moj so-
govornik zelo navezan na družino in dom, kjer med svojimi pozabi na vse, še tako neprijetne stvari.
V glinici sem našla Franca Kokola, izučenega čevljarja, ki pa je že pred tridesetimi leti šel raje v tovarno in ostal do danes. Med smehom in hudomušnimi domislicami sem skušala najti resnico. Ne vem, ali je vedno tako razpoložen.
»Bila so obdobja, ko sem skoraj obupal. Posebno tedaj, ko so me po dolgi odsotnosti zaradi bolezni prestavili na drugo delovno mesto. Enajst let sem bil predelavec na de-kompozerjih. Še danes ne vem, zakaj so me prestavili. Nekaj dni in noči sem premleval v sebi in se končno sprijaznil z resnico.« Že v isti sapi pa pove, da je imel tovarno vedno rad in jo ima tudi danes, zato bo zelo težko oditi. Žal mu je za leti, ki so tako hitro minila. Z delom je zadovoljen in s sodelavci tudi. »Vsi me imajo radi, jaz pa njih«, mu gre na smeh.
»Pa veste, da v teh letih niti minute nisem zamudil«, ponosno pristavi. »Včasih smo bili bolj disciplinirani in zdi se mi, da smo za svoje delo tudi več dobili. Sicer pa tudi sedaj nimam kaj grajati, nam gre kar lepo. Nagrajevanje pa bi morali urediti tako, da bi vsak dobil nekaj, drugače ne bo dobro. Pohvalil bi lahko tudi skrb za delavce, npr. aktivno rekreacijo. To v Crikvenici je bilo letos odlično.«
Naravnost od peči so poklicali Blaža Turka — čtpalca preddelavca iz elektrolize B, ki je uspel ohraniti zdravje in dobro voljo, kljub, temu uni-
čevalskemu okolju v elektrolizi.
Ves poten je prišel v pisarno in brez zadrege sva se pogovarjala. Škoda, da je bilo malo časa, slišala bi lahko še veliko življenjskih resnic, bolj s hudomušne plati. »Ta človek se nikoli ne razjezi«, mi je rekel vodja izmene. Kadar ga že kaj kuha, vedo po tem, da si večkrat drug za drugim popravi čelado.
Kako gleda na svojih 30 let? »Hudo je, ker so šla tako hitro mimo.« Rajši kot v pokoj, bi šel še enkrat isto pot, sploh če bi imel zopet 22 let. Delo mi nikoli ni bilo pretežko. Začel sem v glinici, po osmih letih pa sem prišel sem v halo B. Včasih je delati pomenilo več kot danes. Še na kraj pameti mi ni prišlo, da bi rekel »ne bom«, ali ugovarjal preddelavcu. Prehitro bi dobil knjižico. Disciplina je bila drugačna. Bolj kot mladi danes, smo se zavedali, da smo zato tukaj, da delamo.
V teh letih je napredoval do preddelavca. »Nekaj več je res, nekaj denarja, predvsem pa večja odgovornost.«
Kako se razume s sodelavci? »Mislim, da zelo dobro, da se v vseh letih) še nobenemu nisem zameril«. In njemu? »O, se je kdaj pa kdaj, a sem mislil, če je že narobe zinil, mu tako ne morem več pomagati in boljše je pozabiti. Z jezo človek ne pride nikamor.«
Izpod čelade mu še kar naprej polzijo kapljice potu. Vroče je ob peči. Kmalu se je skozi prepih zopet vrnil tja.
»Zdravje mi še dobro služi. Bolan pa res nisem bil. V bol-
nišnici sem ležal le takrat, ko me je ob eksploziji v elektrolizi popeklo in kasneje, ko me je traktor povozil.«
Elektroliza torej ni zapustila sledov. »Kaj hujšega še ni, le leta so tu, mladi nismo več«, pristavi.
Kljub letom, ki jih sploh ne kaže, pravi, da bo hudo oditi v p#koj. Več kot hudo, to dobro ve, ker je že poskušal. Napisal je izjavo za predčasno upokojitev, si vzel dva dni dopusta, a že tretji dan se je vrnil, umaknil izjavo in ostal.
Frane Krajnc dela v stari livarni. Pred več kot tridesetimi leti ga je zvabila bližina tovarne. Začel je pri Gradisu, ko pa je slišal za novo tovarno, se se je kajpak prijavil.
Začel je v elektrolizi, po štirih letih pa je prišel v livarno k žagarjem. Celih 23 let je delal v izmeni. »Bilo je lažje, ko sem bil mlad, zdaj pa že čutim leta. Prepih in dokaj težko fizično delo sta naredila svoje«.
Vendar mu ni žal, da je ostal v TGA. »Nisem nikoli niti pomislil, da bi šel kam drugam. Delati je potrebno povsod, pravijo pa tudi ’goste službe, redke suknje’«. Sam je skrbel za petčlansko družino, zato si »redke« suknje pač ni mogel privoščiti. Delal je tudi ob popoldnevih, da je šlo. Še danes, pravi, ko sta dve hčerki že zaposleni in popolnoma samostojni, ni lahko. Razkošja ni bil nikoli navajen, zadovoljen pa je vseeno.
»Da bi bilo vsaj tako še dalje. Najpomembnejše je, da je človek zdrav«, je zaključil
Uspelo gostovanje člana gledališča DPD Svoboda Ptuj pod režijskim vodstvom Branke Bezeijak-Glazer v tozdu Predelava
(Nadaljevanje z 9. strani)
Poraba surovim v halli A v devetih mesecih je manjša kot smo planirali im sicer: poraba anodne mase za 3 %, krio lita za 10 %, Al fluorida za 8 % im električne energije za 2 %. Manjša je tudi poraba surovim v hali B pri amodni masi za 1 %, kriolitu za 4 %, Al fluoridu za 6 %.
Pri poskusnih pečeh je v obdobju I—-X presežena poraba amodnih blokov za 11 %, hidrata za 41 %, manjša pa je poraba Al fluorida za 32 % glede na planiramo porabo. V mesecu oktobru smo [proizvedli 1.811 ton anodine mase, kar ije 956 torn več kot smo načrtovali (Indeks 212). Kumulativna [proizvodnja anodne mase znaša 21.097 ton im je za 2 % manjša od iplamiraine. Pri proizvodnji anodne mase v obdobju I—Xje bila manjša poraba petrolkoksa za 4 %, mazuta za 52 % im električne energije za 7 %, medtem ko je bila poraba katranske smole večja za 1 % glede na planirano porabo.
(Nadaljevanje s 15. strani)
moj redkobesedni sogovornik.
Po telefonu sva se pogovarjala s tovarišem Terbucem. Kot drugim, so tudi njemu leta v TGA prehitro minila. Kot elektrotehnik je začel v glinici pri manj zahtevnih delih in hitro napredoval do vodje obrata elektroglinice in kasneje do vodje zunanjega vzdrževanja za celotno DO. Leta 1970 je postal vodja elektroenergetike.
Vsa leta je opravljal delo, ki mu je b£k> v veselje, zato je s svojimi tridesetimi leti
TOZD Predelava aluminija
V	livarni in obratu predelave srna v mesecu oktobru proizvedli 3.900 ton različnih livarniških proizvodov ter zaostajamo za plamom za 777 ton oz. 17 %, lanske oktobrske proizvodnje pa nismo dosegli za 13 %.
V	desetih mesecih smo v livarni proizvedli 43.354 ton različnih proizvodov ter zaostali za planom za 2.513 torn oz. 5 %, proizvodnjo v enakem lamskem obdobju pa smo presegli za 1.977 ton oz. 5 %
Od skupne proizvodnje znaša mesečna blagovna proizvodnja 3.541 ton iln je za 425 tan manjša od piombarne blagovne proizvodnje (indeks 89). Kumulativna blagovna proizvodnja znaša 37.842 torn im je manjša od planiram e za 3 %.
Pretapljanje Al za tuje naročnike v mesecu oktobru znaša 517 tan, kar je 27 % planirane količine, v desetih mesecih pa smo pretopili 3.076 ton Al im zaostajamo za planom za 47 %.
Gradivo pripravila: Damica
Krempl
TGA zadovoljen. Z leti pridobljene izkušnje je prenašal tudi na mlade, ki jim teorije sicer ne manjka, pač pa praksa. »Praksa je pomembna. Komaj po več letih prakse je elektrotehnik zanesljiv. Mora si pridobiti občutek sigurnosti, da ve v določenih, tudi kritičnih trenutkih, pravilno ukrepati. Zmotiti se ne sme. Pri nas se vsa dela opravljajo po pismenih nalogah in takoj se vidi, kdo greši.«
Vera Peklar
IZDATKI
Sladkorju ceno so navili, , in bencin so podražili, nam so žepe izpraznili, poračun na ničlo zbili.
Se elektrika draži, nam pa dihat ne pusti, kar narašča cena vražja, vsak dan kakšna stvar je
dražja.
Kaj za nas so še storili?
Vrtec so nam podražili, v šoli dražja so kosila, oh, adijo sreča mila.
Kaj pa hrana in obleka? Jurjev pet je liter mleka, zdaj meso se res dobi, mi pa glodamo kosti.
Pri kulturi res ni kruha, če denarnica je suha, prav zato pa za vsak dan, časopisov naj bo manj.
Glejte, da mi ne zbolite, potlej čisto pogorite, bi bolniška in zdravila, vam še tist' drobiž izpila.
Albina OCEPEK
ZAHVALE
Sodelavcem in vodstvu TOZD Predelava aluminija se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč in obisk v bolnišnici v Ljubljani.
Vsem želim srečno in zdravo novo leto ter veliko delovnih uspehov
sodelavec Anton Ferlež
Delovni skupini četrte izmene hale A, TOZD Proizvodnja aluminija se iskreno zahvaljujem za darilo, ki so mi ga poklonili ob odhodu v pokoj, ter jim želim še mnogo uspehov pri delu.
Istočasno jim želim srečno in uspešno novo leto 1985.
Alojz Levanič
Ob mojem odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem za sprejeto darilo in obisk vsem sodelavcem službe za zavarovanje DO.
Najlepša hvala osnovni organizaciji sindikata za spominsko darilo.
Posebno se zahvaljujem tovarišici Miri za njen trud in požrtvovalnost.
Vsem sodelavcem in celotnemu kolektivu želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu in veliko sreče v novem letu.
Frido Krneža
ČESTITKA
Aktiv krvodajalcev želi vsem svojim članom srečno in zdravo novo leto ter še veliko uspešnih akcij, enako vsem ostalim sodelavcem TGA, ki jih vabi v svoje vrste.
Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Hedvika Pulko — predsednik, Anton ščurlč, Miran Kalane, Janko Krapša, Viktorija Petauer, Ivan Emeršič, Franc Murko, Jožica Sabath, Vara Peklar — odgovorna urednica — Fotografija: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tlaka Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik na vračamo — Naklada 3280 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informiranja pri IS Slovenija št. 321/172 z dna 24. oktobra 1975.