URN_NBN_SI_DOC-SXE2HSP3

SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI M arijan Brecelj K oledarji in njim sorodni tiski (pratike, vedeži, zapisniki in podobno) so le del celotne prim orske bibliografije. Oznako »slovenski« je bilo treb a dodati, ker so v dobi m ed obema vojnam a, nekaj pa tudi prej in pozneje, izhajali na Prim orskem tudi hrvaški koledarji (Danica, Jurina i Franina, Zabavnik), tiska­ ni v Gorici in Trstu, da ne omenimo množico podobnih italijanskih in furlan­ skih publikacij. »Primorsko« pa pomeni geografsko ozemlje Slovenskega P ri­ m orja in se v glavnih črtah sklada s pokrajino Julijsko krajino, ki je bila 25 let pod italijansko okupacijo. Tako stališče so zavzeli tudi nekateri vodilni slovenski geografi (Melik, Savnik idr.), ne glede n a to, da so se ali se še pojavljajo strem ljenja, posebno v obm ejnih p o k rajin ah tega ozem lja (Idrijsko, N otranjsko), ki v različnih dobah in iz različnih, pogosto tudi negeografskih nagibov težijo drugam , ne na Prim orsko. Slejkoprej se bo pojem »primorski tisk« m oral obdržati v tem obsegu. K ajti v nasprotnem prim eru bi m orali govoriti o prim orskem tisku posam eznih dob; tako bi enkrat tiski na prim er iz Idrije ali Postojne bili prim orski, v drugi dobi spet ne. Iz dovolj tehtnih razlogov sem vključil tudi nekatere koledarje, ki niso bili tiskani na Prim orskem , vendar so bili nam enjeni Prim orcem . Seveda sem to jem al precej ozko. Upoštevati npr. K oledarje Mohorjeve družbe, ki so bili nam enjeni vsem Slovencem, predvsem za dobo do 1925, torej tudi Prim orcem , ne bi imelo sm isla, kakor sem se po drugi strani zavedal, da ne kaže vključe­ vati nekaterih enot, pa čeprav jih je izredno malo, ki so bile le tiskane na Prim orskem , nam enjene pa celotnem u slovenskemu trgu. V endar sem te vključil pač zaradi tega, ker izhaja bibliograf predvsem s stališča k raja tiska. Prim orski koledarji so izhajali skoraj vselej v izrednih razm erah. Preveč bi se spet zavleklo, če bi hoteli orisati položaj prim orskih Slovencev v posa­ meznih dobah, posebej še v najhujši in najtežji — v dobi fašistične okupacije m ed obema vojnam a. M orda ena sam a bežna misel: da imamo Prim orci toliko koledarjev, se m oram o »zahvaliti« tudi tujem u pritisku; čim m očnejši je posta­ jal, tem bujnejša je skušala biti rast — beri: odpor slovenske pisane besede. In tak a pisana beseda, ki je domačega človeka sprem ljala skozi vse leto, dan za dnem, je bil koledar, je bila pratika, je bil zapisnik. V tem m oram o videti tudi ogrom en narodnostni pomen, ki so ga odigrali koledarji, pa čeprav še tako skrom ni, pa čeprav le nosilci svetniških imen, km etijskih in praktičnih na­ vodil ter oglasov. Naj bi hoteli izhajanje koledarjev tako ali drugače časovno deliti, se nam neprestano vsiljujejo večji ali m anjši mejniki, ki so nastali kot posledica političnih prem ikov v posam eznih dobah. Po njih bi lahko vseh teh 113 let, kolikor jih je preteklo od izida prvega prim orskega koledarja, razdelili na tri dobe: prva obsega čas od izida prvega tovrstnega tiska (1852) do 1916, druga čas od 191!>do 1945, tre tja čas od 1945 do danes. Prvi dobi je poleg nekaterih redkih posam ičnih izdaj dala pečat izdaja­ teljska dejavnost A ndreja Gabrščka, ki si je od zadnjega desetletja prejšnjega stoletja pa do prve svetovne vojne na široko odprla pot na prim orsko po­ deželje, posebno m ed vaško in trško inteligenco (učiteljstvo, duhovništvo, uradništvo, trgovstvo). Bila sta to predvsem oba njegova K ažipota (kasneje Kočna kažipota). Na drugem m estu je treb a om eniti Primožičeve oziroma šeberjeve Ročne zapisnike za slovensko učiteljstvo. Tudi njim je bilo sojeno precej dolgo življenje, pa čeprav niso izhajali v posebno visoki nakladi, kar je razvidno iz nekaterih uvodnikov. K akor je za prvo dobo značilno, da so bili izdajatelji koledarjev posamez­ niki (Josip Godina-Verdelski) in tiskarji (Gabršček, šeber, Gorenjec) ali pa 103