REZOMA1921/22 ST EVI LKA18 IZDAJA UPRAVA NA' RODNEEA EJEDALIHA VIJUBLJAIMIUREJA MllAN PUGEll' CENA 2 D. \ Spored za 18. teden. Drama Sreda, 1. februarja — Vražja ženska. E Četrtek, 2. februarja, ob treh popoldne. — Peter- čkove poslednje sanje. Izven. Četrtek, 2. februarja, ob osmih zvečer. — Revizor. Izven. Petek, 3. februarja — Hamlet. C Sobota, 4. februarja — Gardist. D Nedelja, 5. februarja, ob treh popoldne. — Peter- čkove poslednje sanje. Izven. Nedelja, 5. januarja, ob osmih zrečer. — Vražja ženska. Izven. Pone.d., 6. februarja — Revizor. B Torek, 7. februarja — Zaprto. Opera Sreda, 1. februarja — Werther. D Četrtek, 2. februarja — Boris Godunov. Izven. Petek, 3. februarja — Boheme. B Sobota, 4. februarja — Trubadur. A Nedelja, 5. februarja — Faust. Izven, oned., 6. februarja — Zaprto. °rek, 7. februarja — Carmen. 50 letnica gleda- liškega delovanja garderobarke ge Waldsteinove. Izven. Začetek ob 8. Konec po 10. VRAŽJA ŽENSKA Drama v petih dejanjih. Spisal Karl Schonherr. Poslovenil Alojz Benkovič. Režiser: EMIL KRALJ. Mož....................................g. Kralj. Zena...................................ga Juvanova. Mlad obmejni orožnik............. g. Gregorin. Prizorišče: soba. /v 2 — Začetek ob 3. Konec ob 6. Peterčkove poslednje sanje Božična povest v štirih slikah. Spisal Pavel Golia. Režiser: O. ŠEST. I. Jezušček obdaruje bolnega Peterčka. Peterček..........................................gna Vera Danilova Babica............................................ga luvanova. §erač . k ..................„ pe;;ek. Čarodej Grča I ................................ Mamica....................................... ... ga Wintrova. Mesec, princ lazurnih dalj.....................g. Lipah. Jezušček, Marija, sv. Jožef. II. Pri kralju Matjažu. peterček..........................................gna Vera Danilova. Čarodej Grča.....................................- g- Peček. Mesec, princ lazurnih dalj.....................g. Lipah. Mamica............................................ga Wintrova. Kralj Matjaž......................................g. Danilo. Kraljica Alenka ..................................ga Avgusta Danilova. Kraljična Alenčica ...............................gna Mira Danilova. p°veljnik telesne straže..........................g. Železnik. JTrvi vojščak .... .....................g. Kralj. JJrugi vojščak....................................g. Subelj. y"etji vojščak....................................g. Strniša. '(fatar...........................................g. Drenovec. časnik....................................... g. Bitenc. Matjaževi vojščaki in vitezi, paži. III. Sveta noč v gozdu. vCterček..........................................gna Vera Danilova. S.ar°clej Grča....................................g. Peček. ^esec.............................................g. Lipah. ^mica.............................................ga Wintrova. xce Hrast, župan gozdov gorjanskih .... g. Gregorin. srodejka Bukva........................ . . . . gna „Rakarjeva. ■eglica-Krasotica................................ga Saričeva. 9lcek-Strahopetček...............................gna Gorupova. J^ušček . ................................. Marija * <5., fw........................................... * * p vJ°žef ......................................... , * . Per> ) (....................S■ Daneš. ,,a’ Sv. trije kralji ..................g. Sest. tazar, I I . • .... g. Gaberščik. Angeli, Palčki, Palčice, gozdno prebivalstvo: drevesa, živali itd. P, .Terček Jamica r ra£ gal>ica o» ■>0 jočemu VVertherju svojo vročo ljubezen, ga poljubi, in kmalu na to izdihne Werther svojo blago dušo. Začetek ob V28. Konec po 11. BORIS GODUNOV Muzikalna ljudska drama v 7 slikah. Vglasbil M. P. Musorgski, predelal in instrumentiral N. Rimski-Korsakov. Besedilo po Puškinu in Karamzinu poslovenil C. Golar. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: BORIS PUTJATA. Boris Godunov, ruski car (bariton) . Feodor, | njegova \ (mezzosopran) . Ksenija, J otroka | (sopran) .... D°iiiia ...... ..... . Knez Vasilij Ivanovič Sujski, (tenor) Pimen, kronist, menih, (bas) .... Napačni Dimitrij (Grigorij Otrepjev, tenor) Marina Mnišek, hči vojvode iz Sandomira Varlaam I , , 1 (bas) . Misajil / vagabunda , (tenQr) Krčmarica (mezzosopran) . . . paznik, (tenor)................... 'elesni bojar, (tenor) ... L°vicki, ) . . I (bas) . ~ernjakovski \ jezuita f (bal-;ton) Stotnik, (bas).................... g. Levar, gna Kalouskova. gna Kalinova, ga Smolenskaja. g. Sowilski. g. Zathey. g. Kovač, gna Rewiczeva. g. Zupan, g. Mohorič, gna Sterkova. g. Trbuhovič. g. Bratuž, g. Zorman, g. Perko, g. Zorman. Glasovi iz ljudstva, bojarji, otroci bojarjev, strelci, straže, kotniki, magnati; poljske plemkinje, deklice iz Sandomira, r°marji, narod. Godi se 1598 —1605. — Prva vprizoritev 1. 1874 v Petrogradu. |^°ve dekoracije deloma po načrtu g. Sadikova, deloma po astnem načrtu naslikal g. Skružny. Nove kostume po na-crtu g. Sadikova izdelala ga Waldsteinova in g. Dobry. Prva slika: Boris Godunov, ki se je polastil prestola °» da je umoril malega carjeviča Dimitrija, je kronan in stopa rtled slavnostno procesijo v cerkev, kjer se pokloni senci svojih 'kov. Narod ga navdušeno slavi. — 9 - Druga slika: Starček Pimen piše ruski letopis in kon« čava z umorom Dimitrija. Navzoč je Grigorij Otrcpjev, katerega muči tudi v sanjah častiljubna misel, kako bi izrabil v svojo korist dogodek o ubitem carjeviču Dimitriju, za katerega se pozneje izda. Tretja slika se vrši v krčmi na litvanski meji. Dva va« gabunda, Varlaam in Misajil, tipična za rusko življenje, sta pri« peljala sem Otrepjeva, ki je pobegnil iz samostana. Pride policija, ki išče Otrepjeva, kajti samostan ga je bil že naznanil oblasti. Toda zvitost in smelost Otrepjeva rešita. Četrta slika se godi v sobi carja Borisa. V njegovi družini vlada prijateljstvo, toda nad glavami vseh visi težka usoda. Borisa muči zavest, da je kriv nesreče svoje rodbine in svojega naroda. Knez Šujski mu prinese zdajci vest o groznem pojavu: ubit carjevič je tu v osebi lažnega Dimitrija. Ubogi car zapade strašni oblasti svoje težke vesti. Peta slika. Deklice slave lepoto svoje gospodarice Ma« rine, hčerke vojvode Sandomirskega. Lažni Dimitrij je vanjo za« ljubljen. Marina ni zaljubljena, temveč častihlepna. Laska ji, po« stati ruska carica. Zato ga podpihuje na boj in mu obljubi ljubezen, če postane car. Šesta slika se dogaja pod mestom Kroini. Otrepjevi pri« »taši so naščuvali sodrgo zoper Borisa in njegovo oblast. Ravnokar zasmehuje drhal Borisovega bojarja Hruščova. V to pride od roj« stva blazni Ivanič, simbol uboge Rusije, ki jo potepta vsak, komur je ljubo. Vagabunda Varlaam in Misajil agitirata uspešno za Dimi« trija. Nastopita dva jezuita, ki sta simbol nesreče Dimitrija, zakaj za časa svojega vladanja je dovolil propagirati papizem. Sodrga hoče oba obesiti, prihod Dimitrija ju reši. Narod vse pozabi in gre navdušeno za Dimitrijem. Sedma slika. Bojarji se posvetujejo v granoviti palači v Moskvi. Knez Šujski, sovražnik Borisov, jim pripoveduje o bolezni carja, ki prihaja ves v njeni oblasti. Starček Pimen — naročil ga je nalašč Šujski — pripoveduje o čudežih, ki se prikazujejo na grobu ubitega carjeviča. To pripovedovanje stre Borisu zadnje sil®-Car čuti bližino smrti, poslovi se od svojega sina in hoče v samo* stan, da najde ta*n odpuščenje za svoj strašni greh. Toda umira tik svojega prestola, katerega je osvojil za tako grozno ceno. - 10 Začetek ob 8. Konec ob 10. La Boheme Opera v 4 dejanjih. Po H. Murgerju napisala G. Giacosa in L. Ulica, vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Rudolf, poet (tenor).........................g. Kovač. Marcel, slikar (bariton).....................g. Romanovvski. Schaunard, glasbenik (bariton)...............g. Trbuhovid. Collin, filozof (b as).......................g. Zupan. Mimi (sopran) ...............................gna Zikova. Musette (sopran).............................gna Thalerjeva. Aldndor (bas)..............................j g. Zorman. genoit (bas)...............................| s arP'gnol (tenor)...........................g. Mohorič. Carinski stražnik (bas).................... g. Drenovec. ^'jaki, šivilje, meščani, prodajalci, vojaki, natakarji, otroci. Godi se v Parizu približno leta 1830. Prva vprizoritev leta 1897. v Turinu. I- V m a n z a r d i. Pesnik Rudolf in slikar Marcel zmrzujeta v ne-Zakurjeni sobi, premišljujoč, kako bi jo ogrela. Rudolf se odloči žrtvo-^ati svoj rokopis neke drame, zakuri ž njim in oba še pri peči veselita °plote. Pridružita se jima filozof Collin in glasbenik Schaunard. Pokanji je bil k sreči zaslužil nekoliko Srebrnjakov s tem, da je na željo ■}ekega Angleža toliko časa sviral, dokler ni poginil papagaj, ki je bil Angležu nadležen. Četvorica umetnikov pozabi vse nadloge siromaštva, popiva veselo, ra2uzdano, ali kruta usoda že prihaja v osebi hišnega gospodarja Be-n°'t-a, ki prinese pobotnico za 3 mesečno stanarino. Ali naši umetniki Se ne dado z lepa preplašiti; z najsladkejšimi besedami vabijo Benoita, "ai ž njimi pije, kar se jim tudi kmalu posreči. Benoit sicer poskuša j°denar, ali četvorica se ne uda in Marcel omeni, da^je bil Benoit, as> je oženjen, nedavno zvabil v past mlado krasotico. Četvorica hlini rj iučenost, očita Benoit-u nečistost, ter ga končno pahne skozi vrata, ^udolfovi prijatelji odhajajo v kavarno, on pa obljubi priti za njimi, er hoče končati neko pesniško delo. Mrači se že in delo pesniku ne izpod rok; kar potrka nekdo na vrata. Rudolf odpre, vstopi Mimi, D £°^a soseda, ki ji je ugasnila sveča. Šibka deklica namah omedli, s se trudi, pomagati ji, toda ona se predrami in hoče oditi; pri- da na- svec~:a !' na PraSu sPet ugasne, prižge jo vnovič in zdaj zapazi, le izgubila ključ svoje sobe, ko je omedlela. Oba iščeta ključ v temi, — 11 — Rudolf ga najde in vtakne v žep. Dražestna deklica je pesnika očarala, ali tudi ona že gori zanj, v razgovoru si vzajemno razodeneta ljubezen ter skleneta ostati skupaj. Srečna se napotita za prijatelji v kavarno. II. Na trgu v quartier lati n. Veselo vrvenje pred kavarno „Momus“. Tudi naša četvorica je tu, Rudolf v družbi z Mimi. Snidejo se v kavarni in popivajo. Marcel je slabe volje, ker ga je bila zapustila Musette, ki je sedaj ljubica bogatega starikavega gizdalina Alcin-dora. Kar se prikaže znana krasotica Musette, za njo Alcindor. Musette takoj zapazi svojega Marcela in sede nalašč k sosedni mizi, blizu njega, da ga zopet pridobi. Na poti pa ji je Alcindor, zato hlini bolečine na nogi, češ, čevelj jo tišči. Alcindora pošlje s čevljem k bližnjemu čevljarju, tako se ji je mogoče združiti z Marcelom, ki jo spet radostno sprejme. Začuje se vojaška godba. Ko pride mimo, se ji vesela množica pridruži, na čelu je naša četvorica z Mimi in Musette, prepustivši plačilo računa v kavarni Alcindoru. III. Pri barieri d’Enfer. Rudolf in Mimi ne živita več složno, ljubezen Musette in Marcela je tudi že precej zrahljana. Marcel, Rudolf in Musette popivajo v veseli družbi v gostilni, Mimi pride in prosi Marcela za svet. Marcel pravi, naj se ločita, Mimi meni, da bi bilo res najbolje tako. Ker Rudolf baš prihaja iz krčme, svetuje Marcel, naj Mimi odide. Mimi gre, ali skrije se v bližini. Marcel opominja Rudolfa, naj ne bo ljubosumen, naj se spravi z Mimi in spet v ljubezni veselo ž njo živi. Rudolf pravi, da iskreno ljubi svojo Mimi, da je pa njegova ljubav ne more oteti preteče smrti, sumljivi kašelj da jo ugonobi. Skrita Mimi je vse čula, stopi k Rudolfu in hoče poslavljajoč se oditi. On ji prigovarja, ali ona pravi, da hoče zopet biti sama in izdelovati umetne cvetice kakor poprej. Ganjena vzameta slovo in odideta. Musette in Marcel sta se zopet sprla in se jezna razideta. IV. V manzardi. Siromašna četvorica uganja svoje burke, kar prihiti Musette in pove, da ji sledi na smrt bolna Mimi. Hitro ji porfta' gajo vsi, polože jo na postelj in kmalu ji toliko odleže, da more govoriti. Da morejo preskrbeti zdravil, sklenejo, zastaviti in prodati kar kdo more; Mimi in Rudolf ostaneta sama. Ko se vrnejo prijatelji, je Mim* že oslabela, mirno leži na postelji. Vsi mislijo, da spi, ali kmalu se uvenjo, da je mrtva. — 12 Začetek ob 8. Konec ob 11. TRUBADUR (IL TROVATORE) Opera v 4. dejanjih. Besedilo spisal S. Cammerano, prevel A. Štritof. Vglasbil G. Verdi. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: F. BUČAR. Grof Luna (bariton) ...................g. Romanowski. Leonora (sopran).......................ga Lovšetova. ‘neza, njena družica (mezzo-sopran) . . . ga Smolenskaja. Azucena, ciganka (mezzo-sopran) .... gna Rewiczeva. Manrico, njen rejenec, trubadur (tenor) . g. Sovvilski. P*z> njegov prijatelj (tenor)...........g. Mohorič. ferrando, načelnik grajske straže (bas) . . g. Zupan. ^•'ganski poglavar (bariton)........• . .g. Perko. ^e' (tenor).............................g. Simončič. Služinčad, spremstvo, vojaki, cigani. Godi se deloma v Biskaji, deloma v Aragoniji v 15. stoletju. Prva vprizoritev leta 1853 v Rimu. I. Ferrando pripoveduje straži, da jc imel stari grof Luna dva sina. Mlajšega jc bila neka ciganka začarala. Ker so jo zato sežgali, Je ugrabila njena hči Azucena grofovo dete in ga baje iz maščevanja rg|a v ogenj. Po nalogu rajnega grofa, ki tega nikdar ni mogel CrJeti, išče Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Leonora azodcne Inezi, da ljubi trubadurja. Grof Luna hoče zapeti Leonori Podoknico. Sreča se s svojim tekmecem Manricom ter ga pozove dvoboj. II. Azucena pripoveduje Manricu grozne doživljaje iz svoje skl C 'n mu otikriJe svoje sovraštvo proti Lunovim. Manrico . ‘ene maščevati se nad protivnikom. V tem pride sel s poročilom, namerava Leonora iti v samostan, ker misli, da jc Manrico sn — Premena. Luna hoče preprečiti Leonorin vstop v Postan. Manrico prihiti in odvede Leonoro. p ul. V taborišče grofa 1 ■unc pri vedo Azuceno, v kateri spozna n rrand° zločinsko ciganko. — Premena. Manricu in Leonori nani Ruiz, da vedejo Lunovi vojaki Azuceno na grmado. Man« nco odide, da bi jo rešil. soi ' Manrico jc z Azuceno vred pal v roke Luni. Oba sta ob* zbo a- n£^ smi't- Pred ječo toži Leonora. Z dvora se čujc mrtvaški Vz ,r’ 'z ječe Manricova pesem. — Premena. Leonora, ki je bila mis]a.strup, pride v ječo po Manrica; on pa jo pahne od sebe, riCaCL’ vl*a mu jc postala nezvesta. Ko Leonora umre, da Luna Man* brat Sez"at*- Azucena mu razodene grozno skrivnost: Bil jc tvoj - 13 Začetek ob V2 8. Konec okrog- 12. FAUST Opera v petih dejanjih. Besedilo po Goetheju spisala J. Barbier in M. Carre, vglasbil Charles Gounod. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Faust (tenor).............................g. Sowilski. Mefisto (bas).............................g. Zathey. Margareta (sopran)........................gna Zikova. Valentin, njen brat (bariton) ...... g. Levar. Marta, njena soseda (mezzo-sopran) . . . gna Rewiczeva. Siebel, študent (sopran)............. ga Lewandowska. Wagner, študent (bas).............. . . . g. Zorman. Vojaki, meščani in meščanke. Prikazni v podzemeljskem kraljestvu. — Plese priredil g. baletni mojster Pohan. —' Godi se na Nemškem v začetku šestnajstega stoletja. — Prva vprizoritev 1. 1859. v Parizu. I. Faust obupuje, ker je uvidel, da je v vedi zaman iskal re* šitve svetovne uganke. Že si hoče vzeti življenje, kar zapojo veliko* nočni zvonovi in ga iztrgajo mračnim mislim. Sedaj pokliče hudič* na pomoč. Mefisto mu obljubi novo mladost, če se mu Faust zapiše. Faust privoli po težkem boju še*le, ko mu je Mefisto pn< čaral Margaretino podobo pred oči. II. Ljudstvo pije in raja pred mestom. Valentinu, ki se od> pravi j a na vojno, obljubita Wagner in Siebel, da bosta čuval* njegovo sestro Margareto. Pivcem se pridruži Mefisto in se spre z Valentinom; a Mefistu ne škodi orožje; vsi spoznajo osupli, da sc tepejo z vragom samim in se umaknejo. Mefisto pokaže Faustu Margareto, ki prihaja iz cerkve. Faust jo nagovori, ona ga zavrne- III. Mefisto položi Margareti na prag dragocen nakit. Deklic® ga najde, si ga nadene in je vsa očarana. Faust pride in me obema vzplamti ljubezen. IV. Valentin sc je vrnil domov. Mefisto zapoje zabavljic0 podoknico. Valentin plane iz hiše in pade smrtno ranjen v b°Ju zoper Fausta in Mefista. Margareto, ki se vrže plakaje na um’ra' jočega, prekolne. — Premena. Margareta išče uteho v cerkvl’ ali zli duh jo muči, dokler se nezavestna ne zgrudi. — 14 — Y. Alcfisto privede Fausta v svoje čarobno kraljestvo, kjer ga omamijo lepe grešnice. (Balet.) Toda Fausta peče vest. Spomni se Margarete. Prikazni izginejo, in nenadoma je zopet na zemlji. Mefisto ga pelje k Margareti. -— Premena. Margareta je v ječi, ker je umorila svoje dete. Faust jo hoče rešiti, a jo ne more pre* govoriti, da bi šla ž njim. Ko se prikaže še Mefisto, kliče prestras šena devica v skrajni sili nebesa na pomoč; Bog se je usmili in jo sprejme k sebi. Fausta odvede Mefisto. 15 Začetek ob V28. Konec ob 11 CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Carmen (mezzosopran).........................ga Kavčnik- Thierryjeva. Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) . g. Drvota. Escamillo, toreador (bariton)..............g. Levar. Micaela, kmečko dekle (sopran) ... ga Lovšetova. Frasquita, ciganka (sopran)................gna Thalerjeva. Mercedes, ciganka (sopran)................gna Šterkova. Dancairo, tihotapec (tenor)...............g. Mohorič Remendado, tihotapec (tenor) .... g. Trbuhovic Zuniga, dragonski častnik (bas) .... g. Zathey Morales, dragonski podčastnik (bariton) . g. Zorman Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične Svobodova, Chladkova, Spirkova, g. Pohan in baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega žaro* čenča Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo straž® pride Josč. Ko se začuje zvonec tovarne za cigareto, pridejo de* lavkc, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej J® všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo oa doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. J°s® se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V varni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zunigfl narednika Joseja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zve* zano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vSfl' kega moškega, se začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svO) 16 namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor iz* Pusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popi* Vajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, ■n Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po od* nodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Karmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen jt užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo Veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, po> trka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma 8am odpic in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, ■lose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo ln ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti Počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak cari* *'ar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride ^ zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti pri= ”aJajočega Escamilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje osejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji gubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj ■/ nožem; Jose 1 bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na po= Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela r°ti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen ?e odpravlja Jose z Micaela na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se 0sta kmalu zopet videla. k IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega kjS?arn*Ha 'n ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi 1 Priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja Sv°jih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, J°teč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose Ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil a' 1 Jose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Josd nož v Ce da se zgrudi mrtva. — 17 - Karl Schonherr: Vražja ženska. Pet dejanj, v katerih nastopajo le tri osebe v eni in isti sobi. Trikot: mož, žena, obmejni lovec. In v teh petih dejanjih se osvobode vsi zlobni duhovi, ki spe v ženski, lavina se prične valiti in potlači in pogubi vse, le vražja ženska ostane, da započne po tej prvi tragediji novo. In vso ostro omejeno, nakopičeno energijo da pisatelj tej ženski. Carmen iz gora zaplete lovca Don Josea v svoje štrene, da se ne more več izmotati in mora poginiti. — Napetost dejanja vzbuja grozo, potuha in zahrbtnost ženske kažejo silno, morda celo veliko žensko. Vpliv Strindberga je očiten, vendar govore osebe Schonherrja drugače. Naturni ljudje so, ki so zrasli na svežem, gorskem zraku, in zlo? ki je v njih, se rodi v njih samih, ne prihaja od zunanjih vtisov, od pokvarjenosti okolice. Kot rečeno: v petih dejanjih se konča prva rodbinska tragedija žene, konec pa hrani §e nešteto novih, morda še strašnejših. Schonherr je Tirolec in kot tak ljubi svoje visoke gore in one ljudi, ki žive po tistih dolinah, obdanih od plazov in hudournikov. Vse njegove drame — razen ene — se odigravajo med tirolskimi stenami, vsi njegovi ljudje govore narečje. — Je tovariš Šlezijca Hauptmanna, oba rišeta s posebno ljubeznijo kmetske ljudi. Schonherr z veliko tehnično spretnostjo in odersko učinkovitostjo, Hauptmann z veliko notranjo potenco. Schonherr je napisal številno dram. Omenim jih samo par> ki so dosegle velik uspeh: „Vera in dom“, kjer slika dob° reformacije, komedija „Zemlja“, rodbinska drama „Rodbina » „Gospa Suittner", „Otroška tragedija", ki je zanimiva predvsem v tem, da nosilec tragične krivde (mati) sploh ne nastopi, temveč le trije otroci. Edina drama Schonherrja, katere snov ni vzeta iz kmečkega ali meščanskega življenja, .je „Norčavost življenja". Njen junak je zdravnik. Schonherr je sam zdravnik in kot tak opremlja svoja dela z ono strog0 resničnostjo, ki jo odkriva človek tistemu človeku, kateremu potoži lahko nešminkano svoje gorje. Slovensko gledališče v Ljubljani pozna le dve njeg0^ drami, in sicer „Kres“ (Sonnwendtag) in „Zemljo“, kjer so igra ! starega Grutza naši nepozabni igralci Verovšek (ta ga je P1 vl kreiral), Borštnik in Danilo, ki je proslavil z njim prav simboličn0 svoje štiridesetletno delo na našem odru. „Vražjo žensko" vprizorili pri nas en sam večer, o priliki gostovanja g. Skrbinška* ,,Otroško tragedijo" pa j#*spravil na oder g. Kralj pred začetko”1 sezone 1920/21. a „Vražja ženska" je simfonija človeških strasti, pisana ' tri inštrumente, ki morajo biti dobri. O- — 13 - K zgodovini opere. Razen v Benetkah (1637) so odprli tekom tega stolelja gledališča tudi v drugih večjih laških mestih, tako n. pr. v Bologni, Florenci, Rimu in Parmi. Znana „stagione“ je nastala že takrat. Igralska družba, ki je imela naštudirano eno ali tudi dve operi, se je selila z mesta v mesto ter ostala povsod nekaj časa. Od kraja so se vršila taka gostovanja samo predpustom, pozneje tudi okoli Velike noči in jeseni °d septembra do novembra. Predstave so bile navadno zvečer to pri jako slabi razsvetljavi. Mesto današnjih neštetih električnih žarnic so svetile maloštevilne baklje. Pridni obiskovalci so prinesli tudi sami male voščene sveče s seboj, da bi mogli čitati svoje male vsebinske knjižice in tako laglje sledili dejanju. Orkester je štel pet do šest godalnih glasbil. Glavni med njlmi je bil „cembalo“, iz katerega se je pozneje po mnogih tehničnih spremembah razvil klavir. Svirali so sprva za kulisami, pozneje pred odrom, toda v isti višini, končno pod pdrom in v isti ravnini s publiko. Tekom časa se je orkester ■zpopolnil tudi z nekaterimi pihali. Dirigiral je navadno sam skladatelj in spremljal recitative na „ čembalu. “ Ko je postajal orkester večji, je bilo treba, da je dirigent stal. Postavil se je orkestru ob bok, držal v rokah dolgo palico, udarjal z ni° po tleh ter tako markiral ritem. Kratkočasen kronist pripoveduje, da je nekoč tak temperamenten maestro udaril l^esto po tleh po svojem palcu. Zastrupil si je kri in v par ()neh umrl. Njegovi kolegi so pozneje, mogoče od samega strahu, da se jim ne pripeti kaj podobnega, opustili dolge aktirke in jih zamenjali z zavitki not, kakor to vidimo na arih slikah. Taktirka v današnji obliki je prišla mnogo po-Zneje do veljave. Začetek predstave so naznanjali v tedanjih gledališčih ako, (ja je u(jarji nekdo za odrom trikrat ob tla. Na to je ^'gral orkester kratko simfonijo, ki je kazala splošno lice avnostne introdukcije in se je lahko rabila za najpoljub-Jse predstave. Takim predigram ni posvečala publika ni- z množico statistov, ki je klicala „Naj umre!“ »Živio!“, „Na boj!“ in podobno. Samo na dvoru, kjer so bila denarna sredstva na razpolago tudi pravi umetnosti, je še ostal zbor in se svojemu namenu primerno rabil. Opera tega časa torej ni bila nikakšno enotno umetniško delo, temveč mešanica efektnih, muzikaličnih in teatraličnih domislekov. Blesteča zunanjost, ki ji je vzela notranjo umetniško vrednost, se je javila tudi v postranskih stvareh. Tako v krasnih vsebinskih knjigah, kjer so paradirala poleg imen pesnika in komponista tudi imena krojačev, trgovcev z blagom, lepih statistov in statisk itd. V dolgiii predgovorih so poučevali libretisti publiko o vseh mogočih stvareh, ki niso imele z delom samim nikakšnega opravka. Posebno hinavsko so se prilizovali duhovitim cenzorjem. Opere same so se nepričakovano razrastle in razširile. Imele so prolog, mnogo dejanj s številnimi intermezzi in entre-acti, kjer so se producirali tudi akrobati, in ob koncu še t. zv. „licenzo“, ki ni imel nobene logične zveze s prejšnjim dejanjem in je bil ponavadi sestavljen zato, da so z njim počastili kako prisotno visoko osebnost Tako je po nekaterih desetletjih popolnoma izginil3 umetniška ideja florentinskih entuzijastov, ki so si predstavljali opero kot idealno formo drame. Šele po mnogih, mnogih letih sta jo na novo odkrila Gluck in pozneje Wagner. A. Balatka. - 20 — Žlobudra. Natalija Mihajlovna, mlada ženica, se je še-le zjutraj vrnila iz Jalte in je sedaj pripovedovala med obedom, neprestano brbljajoč, svojemu možu o tem, kako prijetno je bilo na Krimu. S srčnim veseljem je gledal mož njen vzhičeni obrazek, jo poslušal in le tuintam prekinil s kakim vprašanjem „Ali življenje mora biti tam izvanredno drago ?“ je vprašal ned drugim. „To se ne da tako nakratko povedati. Kot jaz mislim, pretiravajo tu tamkajšnje draginjske razmere, dragi možiček. Vrag ni tako črn, kot ga navadno slikajo. Jaz na primer sem imela z Julijo Petrovno zelo udobno, dostojno stanovanje za dvajset rubljev na dan. Vse je odvisno od tega, moj dragi, ako razumeš, prav živeti. Seveda, ako hočeš delati gorske ture ... n. pr. na Ai-Petri... in si najameš konja in vodnika — na, potem seveda je stvar draga. Strašno draga! Ali, ljubi Vasilij, kakšne gore pa to tudi so! Predstavljaj si visoke, prav visoke gore, tisočkrat višje od cerkve . . . Gori Je megla, megla, nič drugega kot megla . . . Spodaj pečevje . . . velikansko pečevje . . . nič drugega kot pečevje . . . tn potem Pmije . . . Ah, niti misliti ne smem na to!“ „Zdaj sem se spomnil: Ko si odšla, sem bral v časopisu P tamošnjih tatarskih vodnikih ... To morajo biti vražji Kanoni! Ali so v resnici neka posebna človeška sorta ?“ Natalija Mihajlovna se zaničljivo nasmehne in zmaje z Slavico. »Cisto navadni Tatarji, drugače nič posebnega . . .“ odgovori. „Sicer pa sem jih le od daleč videla, le mimogrede . . . okazali so mi jih, in dalje se nisem zmenila zanje. Veš starček, zmeraj so mi bili zoprni vsi ti Čerkezi, Grki in »Saj morajo biti strašni Don Juani." »Že lahko! Saj se najdejo lahkomišljene ženske, ki . . .“ Natalija Mihajlovna poskoči nenadoma. Kot bi se spom-*la nečesa strašnega, gleda poldrugo minuto s prestrašenimi c>ni svojega moža in reče, vsako besedo močno povdarjaje: j jlubi Vasilij to ti povem: Kako nemoralne ženske se naj-eJ° na svetu! Ah, kako nemoralne! In veš ti, ne samo t nižjimi sloji ali srednjim stanom, temveč aristokratinje, qV osabne dame bon tona! Naravnost ostudno je bilo; svojim ]• ei^ nisem hotela verjeti! Tega ne pozabim vse svoje živ-nJe! Ne, le kako se more kdo tako spozabiti, da . . . ah, - 21 — ljubi Vasilij, saj ne morem niti izreči! Vzemi n. pr. kar mojo sopotnico, Julijo Petrovno . . . Tako čednega moža ima in dva otročička . . . prišteva se k boljši družbi, dela se vedno tako sveto, naenkrat pa, ali si moreš to predstavljati . . • Ampak, starček, to ostane seveda popolnoma entre nous . . • Ali mi daš častno besedo, da ne boš nikomur o tem pravil ?" „Na kaj pa misliš? To je samo po sebi razumljivo, da ne bom nikomur pravil." „Torej častna beseda? Ne pozabi! Zanesem se nate . . .“ Zenica odloži vilice, napravi skrivnosten obraz in šepeta: „Predstavi si kaj takšnega . Ta .Julija Petrovna torej je napravila turo na konju v gorovje . . . Bilo je krasno vreme! Ona je jezdila z vodnikom spredaj, jaz pa nekoliko zanjo. Jezdili smo že kake tri do štiri vrste, kar zakriči, ali me razumeš, ljubi Vasilij, kar zakriči Julija in se zgrabi za prsa. Njen Tatar jo prime okoli pasa, sicer bi bila padla iz sedla . . • Jaz jezdim s svojim vodnikom k njej . . . „Kaj je? Kaj seje zgodilo?11 — »Ah, umiram! Meni je tako slabo! Ne morem jezditi naprej!" — Predstavljaj si moj strah! „Potern pa gremo nazaj," pravim jaz. „Ne,“ odgovori Natalija, „jaz ne morem jezditi nazaj; ako napravim le korak, umrjem od bolečine! Jaz imam krče!" In prosi in roti mene in mojega Sulejmana pri vseh bogovih, naj se vrneva v mesto in ji prineseva Bestuževo živčno tinkturo; da bi ji pomagala." „Počakaj ... Ne razumem te popolnoma . . .“ zajeclja mož in se popraska po čelu. „Poprej si dejala, da si imela priliko videti te Tatarje le od daleč, in zdaj mi pripoveduješ o nekem Sulejmanu.“ „Ah, ti obračaš zopet moje besede!" odgovori mlada žena z nagubanim čelom, ali brez sledu kake zadrege. »Ne morem trpeti, ako si zmeraj brž tako nezaupen! Ne, tega ne morem trpeti. To je preneumno!" „Saj nič ne obračam, ali . . . saj nimaš vzroka, da bi prikrivala resnico. Ako si odjezdila s Tatarjem na sprehod, na, naj bo v božjem imenu! Ali zakaj govoriš tako P° ovinkih?" „Hm! ... Ti si v resnici čudak", odgovori mlada žena ogorčeno. »Ljubosumen je na Sulejmana! Rada bi videla* kako bi jezdil ti brez vodnika v gore! Da, to bi rada videla -Ako tamošnjih razmer ne poznaš in ne razumeš, storiš naj' bolje, da molčiš. Zato bodi tiho! Brez vodnika ne moreš storiti koraka." „0, Bog obvaruj!" _ . »Prosim brez tega neumnega smeha! Tvoja žena 11 kaka Julija! Njenega ponašanja ne zagovarjam. Ne delam se - 22 — svetnice, ali tako daleč se nisem spozabila še nikoli. Sulejman ni smel pri meni prekoračiti nikdar neke gotove meje. Ne, ne! Mametkul je sedel pogosto pri Juliji, kdo ve, kako dolgo; jaz pa, kadar je odbilo enajst, sem rekla takoj: „Sulejman, Pasol! Odidite!" In moj neumni Tatarček je tudi zmeraj šel. Jaz setn ga strogo držala, moj starček! Ako je le malo godrnjal zaradi denarja ali iz kakega drugega vzroka, sem rekla takoj: „Ka-aj? Ka-ko? Ka-a-aj?“ In takoj sem ga pošteno Pripravila v strah! Haha! Ha! Črne oči je imel, veš, preljubi Vasilij, čisto temno črne, kot oglje, in potem tako čeden, Majhen tatarski gobček, tako neumen in komičen ... Da tako sem ravnala ž njim, vidiš!“ To si lehko predstavljam . . .“ zagode mož, ki je delal lz kruha male krogljice. »Kako je neumno od tebe, ljubi Vasilij! Vem, kakšne tni.®li imaš, vem, kaj misliš! Ali zagotavljam te, da ni smel Pn meni niti na turah prekoračiti neke gotove meje. Ako Smo n. pr. jezdili v gorovje ali k slapu Učansu, sem mu zmeraj ukazala: „Sulejman, jezdi za menoj! Allons!" In jezdil •le zmeraj zadaj, siromak! Celo med ... na najbolj idiličnih mestih sem mu zmeraj rekla: „Ali pri vsem tem ne smeš P°zabiti, da si le Tatar, jaz pa soproga drž. svetnika. IIa-ha!“ Mlada gospa se je glasno zasmejala; potem se je hitro ?.Z|Ia, napravila prestrašen obraz in zašepetala: „Ali, Julija! e> ta Julija! Zakaj bi se ne smel človek tudi enkrat malo ^razveseliti in razvedriti od puščobe družabnega življenja! a to imam smisel, ljubi Vasilij! To se vendar vse lahko j1 • • . amiziraj se, prosim lepo, nihče ne bo zato zlomil , 'Ce nad teboj; ali napraviti iz tega resno stvar, povzročiti zburljive nastope . .. ne, naj reče kdo, kar hoče, zato jaz ^'am smisla! Le predstavljaj si, bila je ljubosumna ! Na ali nis^0 neumno? Nekoč pride Mametkul, njen oboževani Ado-s’ k njenim vratom . . . nje ni bilo doma . . . Na, poklicala (l ( ga zato k sebi . . . Brbljala sva o tem in onem . . . veš, ^ so to presmešni ljudje! Tako je nama minil večer, ne da fll0.PaZila • . . Naenkrat pa plane Julija noter . . . pridivja kot pri nan na Mametkula ... in nama napravi tak lz°r. . . fej! Za to jaz v resnici nimam smisla, ljubi Vasilij!“ „ 4ubi Vasilij se popraska, obraz se mu stemni in gre po bl gor in doL . »Prav čedno ste se imeli zares; to moram reči!“ zamrmra '“•Km smehom. užai."Na. seveda, kako neumen si!“ reče Natalija Mihajlovna Nič ''en°- »Saj vem, kaj misliš! Zmeraj imaš take grde misli. esJ*r več ti ne bom povedala. Nikoli ne!“ Uada žena našopiri ustnice in utihne. A. Čehov. - 23 — Narodna. Ti si globočina mojega srca, biserni studenec mojega neba! Kje si, dragi moj, da k meni več te ni, vso noč iščejo te žalostne oči. Bil si kakor svetla zvezda vrh neba, bil si kakor rosna roža sred polja. Zdaj se zvezda utrnila je, zdaj mi roža usahnila je. Ti si bolečina mojega srca, grenki ti studenec mojega gorja. C. Golar. Črna zastava. Li - tai - pe. Zmago, zmago, si vpletam v lase — o, da me v prsih rane ne skele! S črno zastavo grem čez bojno polje, s črno zastavo in psom čez večerno polje. Lajal je, ko je zagledal sovraga — zdaj ga ščuvam v mrliče: Naša je zmaga — žri trupla njihova, če glad te mori, in pij njih kri! Ob meni se vzpenja, s pogledom me kliče: Ti! In pekočo mi rano z jezikom hladi. — S srečno zastavo grem čez bojno polje, s črno zastavo in psom v naročje novega dne. C. Golai'- - 24 - Ponatisk dovoljen le z označbo vira. Gledališki list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o reper-/ju Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti _ s in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih p n^*' avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij raigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Zupančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.