'»iiurej v ojsK.a
v
Ljubljani
V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto „ pol leta „ četert leta
fi for. 20 kr.
3 „ »O „
Po pošti:
Za celo leto .	7 for. 50 kr,
„ pol leta 3 „ 80 „ „ četert leta . 2 „	„
„ mesec . .	„70 ,,
SLOVENEC.
Št. «§.
„Živi, živi dull slovenski, bodi živ na veke!“
V Celovcu v sredo 6. septembra 1865.
Nar. pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat uatiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
naw>HiJts>aotyaMWižw.TCrr. wan-, r.. fw. rgin-y u i ve.	. c. ytamtcnnc r-	m
Tečaj V«
I. Poglavje:
Občina in žiipanija
A Od občine ali srenje.
(Dalje.)
1.	Kaj je občina (srenja, soseščina?)
Občina je zapopadek vseli ljudi, krajev in zemljišč, ki so združeni v eno večo ali manjšo družbo in stoje pod enim glavarjem.
2.	Ali so v Avstriji take občine?
So in sicer trojne verste. So kataster s k e, cerkvene in politične občine.
Katasterska občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in zemljišč, ki so jih ne kdanji inerjevci v eno celoto zmerili in združili pa tudi posebej imenovali. Ka-tasterskim občinam pravimo tudi dav kovske občine (Steuergemeinden.)
Cerkvena občina je zapopadek vseli ljudi, krajev in zemljsč, ki spadajo pod eno in tisto faro.
Politična občina je zapopadek vseli ljudi, krajev in zemljišč, ki so se po stavno združili v eno in tisto občino. Politična občina more torej obsegati eno, dve ali pa še več katasterskili in cerkvenih občin. Cerkvena občina spada včasih v 2, 3, 4 ali še celo več kata sterskih občin, nasproti pa tudi katasterska občina šteje eno, 2, 3 ali še več cerkvenih občin.
3.	KakoŠne občine si bomo osnovali: velike ali majhne ?
Veliko modrejši in boljši je osnovati m a j h n e občine.
Sedanja občinska postava, ktero nam je načertal naš centralistični iii biro-kratični deržavni zbor in ktero so nam skovali deželni zbori, prenaredila se bode gotovo na več krajih. Zatorej na njo ne gledamo in le povemo, kako si mislimo in želimo občine po svojej pameti in svojem sercu.
4.	Zakaj so majhne občine boljše kakor velike.
Majhne občine obsegajo menj sveta in napravljajo menj opravil. Ako je predstojnik ali župan (Biirgermeister) le količkaj pameten, izučen in priden, stori vsa občinska opravila leliko sam in ni mu ni treba nobenega pisarja Tako se prihrani občini veliko denar ja in — kar je skorej še več vredno — ostane župan sam gospodar in ni podložen, ali hlapec prevzetnega pisarja. — Dalje ni treba ljudem daljnih potov narejati, ker jim je župan bi rekel pred durmi. — Tudi ne bode toliko prepihov, jeze in pravd, če ne bode takih
vasi in far v eno občino združenih, ki imajo razne interese, ki se morebiti pravdajo in kratko nimajo serca do eden druge. —■ In slednjič se po^ tem potu mora širiti politična omika. Ce se napravi več občin, navstane tudi več občinskih županov in svetovavcev, kteri so prisiljeni brati in učiti se, da ne bojo pri očitnih sejali zijala prodajali.
5.	Kako velike naj pa bojo naše občine ?
K večemu tako velike, kakor so fare: Vsaka fara naj bode tudi ena občina. Do sedaj so Se napravljale občine po ka-tastralnih občinah, od kterih pa velika večina vseh prebivavcev še besedice ne ve. In vendar je občina le ena celota, in med prebivavci je treba neke zveze, ki ljudi veže v eno celoto. Ta zveza je pa le cerkev, šola, bolnišnica, siromašnica, ne pa katasterska občina, ktere malokdo pozna. Slovenci, tiščite na to, da dobote cerkvene občine! V cerkev zahajate vsaj vsako nedeljo in po božji službi se lahko napove in opravi občinska seja; —• veliko menj hote imeli potov, prepirov in sitnost; — ne bo treba toliko dopisovanja na razne kraje (marsikteri fajmošter in župan zdaj pošiljata svoja pisma na 3—4 kraje, kar po tem vse odpade), in slednjič ne bode toliko težav in dela pri rajtingah. Zatorej občine po farah, ali pa —• če se tako še bolje kaže—• po zvonu: kar pod en zvon spada, to naj je tudi ena občina.
6.	Kaj pa ima občina opravljati ?
Občina ima veliko opravljati in njena opravila se delijo v l a s t n a in i z r o če n a.
Lastna opravila so tista, ki samo občino in njen prid zadevajo in ki jih občina sama iz svojih moči izpeljuje. Sem le spada: gospodarstvo z občinskim premoženjem, skerb za varnost ljudi in blaga, skerb za pota in mo stove, za snažnost in čednost v občini, skerb za zdravje in zdravinske naprave, za lepo in pošteno obnašanje, skerb zastran ognja in novih zidarij, oskerblje vanje bogoljubnih naprav za uboge in sirote, skerb za šole in podučne na prave sploh, pomirjenje ljudi zastran manjših pravd, pripomoč pri obrano vanju zapuščin za inertvimi , oklico vanje pri razprodaji gibljivih reči, lehko občine tudi davke pobirajo in jih odvažajo v denarnico županije ali velike občine (Bezirksgemeinde). Vsa ta opra vila same občine lehko opravljajo in timveč, ker vprihodnjič ne bode treba toliko pisarij. Teh se torej ne branite pa jih ne spuščajte iz svojih rok.
Izročena opravila, so tista ktera bi imela prav za prav vlada sama opravljati,
ktera pa je občinam izročila, da jih v njenem imenu opravljajo. Manj ko ima občina takih opravil, bol ji je za njo; ta izročena opravila napravljajo občinam veliko potroškov, pripravijo občine birokratom v pest, natvezajo županom veliko potov in pisarij, jeze in sovraštva in trosijo med občino ljuliko bi-rokratičnega duha: Zupan se zdaj ne obrajta za očeta, timveč za gospoda cele srenje in je včasih naj hujši birokrat. Ta izročena opravila naj prevzame — kolikor koli je le mogoče —• županija ali velika srenja, od ktere govorimo spodej bolj.
7.	Kdo pa opravlja občinska opravila?
Občinska opravila opravljajo za to od občine izvoljeni možje, kterim vsem vkup pravimo „občinski odbor;“ posameznim pa „občinski odborniki14.
Ta občinski odbor preudarja in sklep-Ije, kaj in kako naj se v občini godi.
Tega, kar je občinski odbor sklenil, pa ne izpeljuje celi odbor, amtpak le nekteri možje, kterim pravimo „občinsko predstojništvo44,
8.	Kaj je „občinsko predstojništvo?“
So tisti možje, kteri izpeljujejo, kar
so odborniki v imenu cele občine sklenili in zapovedali. Pervi in najviši med temi se imenuje „občinski župan44 ali samo „župan44, njegovi poniagavci pa „ob činski svetovavci44. Iz tega se lahko sprevidi, koliko je na tem ležeče, ka-kosne može si občina izvoli za odbornike.
9.	Ktere može si bodemo volili za občinske odbornike ?
Može, ki so pred vsem drugim pravični, ki dajejo Bogu, kar je božjega in ljudem, kar je ljudskega; —• ki so pošteni, ki se spodobno obnašajo in po pravici dobro slovijo; — ki so učeni in izvedeni, da so v šolo hodili in po svetu okoli pogledali; — ki so dobri gospodarji; kdor s svojimi rečmi ne zna ali noče pametno gospo dariti, kako bo to delal s ptujim premoženjem; —- ki so sicer pohlevni pa vendar o pravem času tudi zgovorni in vejo na pravem mestu tudi kako terdo povedati; —- ki n i s o čast i 1 a k o m n i, da ne bojo preveč ušes nategovali, kakošen veter iz viših krajev vleče, da bi svoj plajšč hitro za njim zasukali. Take može si izbirajte! In najboljšega med vsemi temi si pa izvolite za svojega župana in perve za tim za občinske svetovavce!
10.	Kako si bomo občinske odbornike volili?
Dozdaj smo jih volili o vsakdo slišal. Pa veliko
'rt

ako jih bomo volili skrivsi. Ta ima brala, botra, — ta je unemu dolžen — uni je temu prijatel, — tega ta ali uni priporoča itd., vse to nareja, da mar sikdo ne voli po svojcj vesti, ja! da se marsikdo volitvi odtegne, ker se zamere in jeze boji: Zatorej volimo skrivsi, da imena zapišemo ali zapisati damo na listič in ga po tem veržemo v vo lilui piskerc. Se ve da naj vsak vo lilec dobro gleda, da se mu prava imena zapišejo na volilni listič!
11.	Kaj pa potem, ako župan in svetovavci ne ravnajo prav in občini v prid ?
Najbolje bi bilo, da bi občine, kakor jo imajo na Angleškem in celo na Ruskem, pravico imele zbirati se pod milim nebom in se očitno in resno ustaviti temu, kar župan in svetovavci občini v .škodo počenjajo. Se bolje bi pa bilo, ako bi ne imeli občinskega predstojništva. Tako je na Ruskem. Tu obravnuje občinska opravila občinski zbor (Geineindevcrsainmlung) in župan. Ta zbor obstoji iz vseh polnoletnih kmečkih gospodarjev; tudi kmetice, ki kaj zemlje imajo in jo na svojo roko obdelujejo, imajo vse pravice, ki jih moški gospodarji imajo. Take zbore sklicuje in jim predseda občinski župan in to se godi navadno ob nedeljah in praznikih. Kar je tak zbor sklenil, to izpeljuje potem župan, in tako se godi vse občini po volji. Ni torej občinskih odbornikov in sve-tovavcev, le samo cela občina in župan je.
12.	Kolikrat imajo občinski odborniki sejo?
Po postavi jo imajo vsaj štirikrat na leto, to je vsako četertletje; bolje pa
Besednik.
Petstoletnica Novomeška.
(Konec.)
Zdaj pa, dragi čitatelj, ko sem ti povedal, kar sem imel na srcu, stopiva malo okoli po mestu. Za prvi dan, ali prav za prav za predvečer slovesnosti, stoji na programu razvitljava mesta in velika večerna godba mestne straže.
Kamor se ozreš, vse je zeleno in okin-čano z zastavami v narodnih barvah; le malo jih vidiš, ktere bi ne bile belo-ru-deče-modre, ker so to tudi mestne barve.
Proti večeru začne se veselo gibanje po ulicah in od vseh strani prihaja zmiraj več ljudstva v mesto. Ko se začne temniti, kakor v trenutku prikažejo se lučice iz vseh oken in v hipu je v krasnej svetlobi vse mesto. Samo na mestni hiši, ktera je bila tudi okinčana s transparentom ali presvet-nim napisom temeljitelja Rudolfa IV., gorelo je 600 lučic. Veliko hiš imelo je lepe pomenljive transparente na oknih in sicer večidel z napisi v slovenskem jeziku. Ž daj prične svirati godba mestne straže prav izvrstno in ko je igrala več podoknic, prehodi še enekrati mesto. Dalječ okrog se razlegajo v tiho noč glasovi slovanskih potuje, ktere navdušujejo nasoče ljudstvo. Dolgo dolgo potem, ko so vtihnili godbini glasovi, je še vse polno veselega ljudstva po ulicah, in ne bodem je preveč napel, ako rečem, da se je zbralo najmanj 6000 vnanjih skupaj, da praznujejo tudi te slovesne dni.
Napočilo je jutro 20. avgusta. Ulice se zopet polnijo in ljudstva je še več kakor
— 270 —
bode, ako se večkrat, snidejo, večkrat posvetujejo in tako v govoru in delovanju bolj izurjajo.
13.	Kdo sme priti k tem občinskim sejam ?
Priti in poslušati sme vsakdo, te seje so javne ali očitne; govoriti in glasovati pa smejo le samo odborniki.
14.	V kterem jeziku se govori v teh sejah ?
Govori se v tistem jeziku, ki je v občini navaden, torej po slovenskih občinah slovenski, da ljudje, ako hočejo priti, tudi razumejo, kar se govori in dela. Kar se pa govori in skleplje v seji, zapiše se v zapisnik ravno tako, kakor se skleplje. Po slovenskih ob činah naj se zapisniki pišejo po slo venski, kar se bode prav lahko godilo, ker imamo slovenske šole.
(Daljo prih).
A vstrijansko cesarstvo.
Dežele n’že-avstrijanske.
/Iz Uiiiinja. A V (Madjarska delavnost in čakanje našega dorž. ministra. — G. pl. Komers. — Stuben-rauch. — Ho chegg er). Najprej naj Vam le še sporočim, da madjarski veter še vedno dobro piše. Madjari in njihovi prijatli un-kraj in takraj Litave delajo na vso moč in obračajo, kolikor le morejo, vodo na svoj mlin. Naši centralisti jim pa po svoje sekundirajo, bodisi da se potezajo za oži zbor, bodisi pa da jim tudi pravo dajejo, kakor je n. pr. one dni g. Kaiserfeld na Ptujem zanje govoril. Ni ga pa med njimi, ki bi za Slovane kako pošteno in pravično spregovoril, ali da bi Madjare iz tega ozira kaj krotil. Bojimo se zatorej zelč, da bo iz te moke le slab kruh. In kako tudi ne, če se Slovani vedno le prezirajo in njihove
poprejšnji večer. Ob 9. uri zjutraj je slovesna sveta 'maž? s parado mestne straže.
Prav lep spO.minek je ta straža na nek-' danje turške boje, v kterih je marsikteri rojak prelil svojo kri za cesarja, vero, in domovino. O poldne bil je javni obed ubogih na uiestne stroške. Proti poldnevu jelo se je ljudstvo pomikati proti vasi Žabnici, kajti pričakovali so se od Krškega gostje, iz Ljubljane Sokolci. In res pridejo ob '/sl-Bilo jih je 56 s svojo zastavo in s 5 trobentači. Mestna godba veselo zaigra „Pridi go-renc“ v pozdravljenje, „Živio- in Nazdravje-11 klici donijo po zraku, Sokolci veselo od-zdravljajo in brati je bilo veselje na vseh obrazih. Zdaj dospe cela množica do slavoloka z napisom: „Na zdravje1'! Tukaj pozdravlja c. k. državni odvetnik gosp. Ravnikar v krasnem slovenskem govoru pre-srčno Sokolce in posebno omenja željo, naj bi bila 500 letnica v prvoletnica narodnega življenja. Slava- in Živio- klici pritrjujejo k tej želji in počasi se zopet pomikajo So-kolči proti mestu. Ljudstva pa je toliko zbranega, da skorej ni mogoče dalje. Zdaj smo na mestu, ktero je krasno okinčano in s slavoloka pozdravlja nas napis: „Dobro došli!" Naj krasnejši trenutek, kteri je globoko v srce segel vsakemu, bil je ta, ko je stopilo 12 krasnih belooblečenih deklic k zastavi Sokola, ktero so kinčale z dvema vencema iz lipovega perja in prepreženima z belo-modro-rudečimi trakovi. Iz vseh oken migale so z rutami gospodičine in gospe, — kdo bi se ne bil tu navdušil , videti toliko prijaznost, in res v trenutku vihrali so sokolski klobučki po zraku, navdušeni na-zdravjeklici doneli so nasproti krasoticam novomeškim. In kakor jek po gorali, tako je odmevalo iz tisoč in tisoč ust zbranega naroda: Živijo! Na zdravje! Živio! Marsi-
še tako pravične tirjatve v nič devajo, ali pa zasmehujejo? Zraven pa tudi deržavno ministerstvo tako rekoč roke križem derži in . . . čaka! Ali je tako pravo, pokazalo se bode kmalo. Da bi le to čakanje spet napačno ne bilo! Mudi se vendar tako zelo na vse plati, da res ni mogoče zapopasti, zakaj da ministerstvo v tej zadevi nič ne stori. Slovanov saj ne bo spet zaverglo. Če bi v stanu bilo to storiti, kar pa vendar še ne pričakujemo, ne donašaio bi to gotovo dobrega sadii. „Enaka bremena, enake pravice", rekel je cesar in ministerstvo naj gleda, da se te besede skorej vresničijo, da danes ali jutri prepozno ne bo! Ministerstvu je treba zaupanj a, da bode zamoglo vspešno delati; če si tega ne pridobiva, kako bode moglo med drugim tudi gospodariti? Tako slepega si ga vendar ne moremo misliti, da bi brez Slovanov srečno vladati in shajati moglo. Naj tedaj skorej kaj zanje stori! Ogerska kancelarija voli za nadžupane le Madjare, Slovani in Romani se pa pozabljajo, in takraj Litave je (razun okrožnic) večidel se vse pri starem/— Minister Lari š bo skorej potreboval denarja, veliko denarja; kje in kako ga bo za božjo voljo a dobil, če zaupanja nima in so narodi, terim se nalagajo bremena, kratijo pa pra-vice?^/— Minister Komers je vsem derž. zastopnikom okrožnico poslal, in naznanil kako naj se v zadevah časništva obnašajo. Iz njegovih besed spot zvemo, da je dobre pa terdne volje, v vseh rečeh le po pravici delati in časnikov ne preganjati, kakor se je to prej godilo. To je res kaj lepo in hvalevredno! — H koncu naj pristavim še to žalostno novico, da si je prof. Stuben-rauch s svojo soprugo vred zavdal in da so ju 1. t. m. v stanovanju mrtva našli. Ves Dunaj je vznemirjen in govori od tega strašnega samomora. Bil je pa ranjki obče poznan in spoštovan mož, vseučiliščni profesor in mestni svetovavec ter služil leto in dan 8—10 000 gld. Pravijo, da je kot denar-ničar nekega društva veliko denarja zapravil. — Tudi znani filolog in vodja akedemijske gimnazije, Dr. iiochegger, je nagloma za mertudom umeri. —
kteremu ustrnila se je solza iz očesa, solza prevelike radosti. Na velikem trgu razločili smo se in še enkrat srčno „na zdravje11 zaklicali vrlim Novomeščanom. Gostoljubno so se zflaj odprle hiše vsem došlim gostom iz Ljubljane in kmalo bilo je bolj mirno po trgu. Prijaznost, vljudnost, s ktero smo bili sprejeti po vseh hišah, popisati je moje pero preslabo in zmanjkuje mi besed. Gotovo pa je vtisnjen vsakteremu izmed nas neizbrisljivo spomin na gostoljubno Novo-mesto.
Se le proti 4. jelo je zopet živejse prihajati. Tu pa tam se je prikazala kaka rudeča srajca in kmalo se podajo meščani z godbo na čelu, Sokol in vsa množica na „trato" k ljudski veselici. Tukaj je bilo pripravljeno mnogo k razveseljevanju ljudstva in kmalo je bilo vso dobre volje. Zdaj pričnejo Sokolci telovaditi, plesati in prepevati in na enkrat je bilo vse živo. Kmalo si videl vsa-cega Sokola sprehajati se s kako krasno go-lobičico in pogovarjati se prav ljubeznjivo po slovenski. Očitno moram tukaj pohvaliti novomeške krasotice, da so zelo domorodne in da so so prav dobro razgovarjale po slovenski. Slava jim! Ponosna je lahko mati Slava na tako krasne hčerke. Ko je bilo vse tako veselo prav v narodnem duhu, pozdravi g. N . . i Novomeščane in jim razodene, kako srčno je razveselilo „Sokola" povabilo meščanov in da si šteje to v posebno čast. Pri besedah: „Se veliko bolj pa nas bode razveselilo, kadar bomo culi v beli Ljubljani novico: „Osnovala se je v Novo-mestu narodna slovenska čitalnica", zadonelo je gotovo iz 5000 ust „Živio in Slava" in kake 3 minute so pretresali zrak Živio in Slava klici. Ko se je storila noč, začel se je zažigati umetalni ogenj in proti 9 uri odrinilo je vse spet v mesto. $e bolj kot
— 271 —
Dežele notranje-avstrijanske.
■* Celovca. (Razstava; — beseda Slomšeku v spomin.) Tekočega meseca septembra imamo v Celovcu in Mariboru razstavo kmetijskih in gojzdnarskih pridelkov. Razstavim odbor celovški noče nič vedeti od Slovencev na Koroškem, torej od te razstave tudi ne govori „Slovenec1' in pokaže le, kako lepo v slogi in ljubezni raz-stavin in čitavničin odbor v Mariboru pri tej reči delata. Čitavničin odbor je razposlal 26. avgusta Slovencem to le „opombo" :
a)	„Vina naj pošlje vsak razstavljavec najmanj dve polični butiljki, eno za razpostavo samo, drugo za presojevanje. Naj tudi pripiše gorico, trs in leto ali kar drugega opomina vrednega ima. Omeniti je treba, da se pripravi posebna izba, kjer se bodo vina po-kuševala in presojevala.
Žita in drugih semen naj se pošlje vsa-kterega polič.
Ako je komu ktera razpostavljenih stvari na prodaj, naj pove v rubriki „namen razpostavljeno stvari" in ali je ima še več in kako gaje volja prodajati jo. Sploh naj se naznani, kaj se ima ž njo zgoditi.
Ako kdo namerjava, kaj denarja za darila ali stroške podariti, naj se pridenejo napovedi.
b)	Ravnateljstvo južne železnice je po železnicah od Dunaja do Trsta, od Maribora do Beljaka, od Pragarskega do Kaniže, od Zidanega mosta do Siska voznino na vozih II. in III vrste na polovico znižalo vsem razstavljavcem in deležnikom shodov, ki se skažejo z listom od razstavinega odbora v ta namen podpisanim. Ravno tako soje znižala voznina za stvari na razstavo namenjene. Zato je pa treba se za časa za liste pri raz-stavinem odboru oglasiti in natanko število zamotkov naznaniti.
Živinska razstava bode 30. septembra od 8. zjutraj do večera. Tudi pri živin-četih je treba, zapisati ime, spol, starost in druga znamenja
Napovedi naj se kakor hitro mogoče nazaj pošljejo.
Vsled povabila razstavinega odbora vabi mariborska čitavnica posebno Slovence, naj
se jih dosti vdeleži razstave, da jim bo koristna za gospodarski napredek."
Mislimo, da bi tega vabila tudi Slovenci na Koroškem ne imeli preslišati, marsikaj se bode tu videlo, kupilo, prodalo ali naučilo. Kar pa razun razstave koroške Slovence še posebno tudi v Maribor kliče, je velika beseda, ktero mariborska čitavnica napravi 24. septembra rajnemu Slomšeku v spomin. V ta namen je razposlal čitavničin odbor to le „vabilo":
Občni zbor mariborske čitavnice je sklenil dne 23. mal. travna t. 1., da se napravi beseda v spomin neumrlih zaslug Slomšeko-vih za slovenski narod na slovstvenem polju. Ta beseda se bo obhajala dne 24. kimovca letos v g. Kartinovi dvorani ob Ya8ih zvečer. Zbor bo pel: „Iskrenim Slovencem", „Večernico", „Preljubo veselje", „Najbolje vince", „Lahko noč" (vse .pesmi Sloraše-kove) in „Kdo je mar?" Razun tega so na načrtu: „Vvodni govor, samospevi, glasovir iu deklamacija".
K tej besedi prijazno vabimo vse, kterim je Slomšek v blagem spominu.
Ker bi radi vsaj s časom postavili našemu blagemu in izverstnemu Antonu Martinu javen spomenik tukaj v Mariboru, v mestu njegove najimenitnejše delavnosti, tedaj bodo čisti dohodki začetek posebne matice za ta namen.
Vstopnina je določena na 40 kr. a. v. brez omeje uarežljivosti za navedeni namen. Vstopni listi se dobodo zadnje tri dni pred besedo v naši čitavnici, in 24. kimovca zvečer pri kaši."
Slovenci na Koroškem! Čitavničin odbor prijazno vabi vse, „kterim je Slomšek v blagem spominu". Vemo, da šteje rajni Anton Martin po Koroškem toliko častilcev, kolikor jih je duhovnikov na Koroškem. Torej vemo tudi, da pojde na imenovano besedo v Maribor vsak, komur opravila in okoliščine le količkaj dopuste. Kdor je volje iti, naj se vsaj do 17. sept. pri And. Ein-špicler-ju oglasi, da si potrebnih listov od razstavinega odbora priskerbimo : Hajdimo v Maribor!
lie N|i»ilnje podjunske doline. — a
— (Slovenščina in napredovanje).
poprej razlegali so se Živio-klici radostnega ljudstva, godba je igrala zopet slovanske potnice, in več kot pol ure, kar smo hodili v mesto, je bilo slišati hip za hipom: „Na zdravje, Šokolci, Živio, Slava!" ra kaj bodem popisoval, kar se z besedami popisati ne da!
Kakor so naznanjali po vseh voglih nabiti veliki tiskani listi, bila je zvečer ob 9. beseda, ktero je napravil v čast petstoletnice „južni Sokol". Le škoda, da kazinska dvorana ni mogla vsega ljudstva obseči, kar ga je privrelo. Pri vstopnini 30 nkr. nabralo se je 1J. gld. za novomeške reveže. Tudi njih eksel. deželnega namestnika zastopnik, g. vitez Bozicio, c. k. državnega namestništva svetovalec, in visokoeestiti g. stolni prošt Arko, počastila sta besedo, kakor tudi ljudsko veselico s svojo nasočostjo. Vsaka pesem morala se je ponavljati, in s posebno pohvalosprejetaje bila gosp. K..ova igra na goslih, in opereta »advokata". Vse se je čudilo neutrudljivim Sokolcem, kteri so po tolikanjem trudu bili še trdni kakor jeklo.
Še po besedi zbralo se je mnogo gospode na vrtu pri g. Brunnerju in dolgo so se še glasile mile pesmi slovenske po tihej noči.
Tako je minul 20. avgust , najkrasnejši dan vse svečanosti. Ravno ta dan popoldne ob 5. odrinili so na tihem „schutzi", kterih je prišlo vseh skupaj 6 iz Ljubljane! Streljanje pa se je končalo še le 22. zvečer. Kam se jim je neki tako mudilo? — Ob 5. zjutraj že nas je zbudila v pondeljek budnica. Ob 9. uri bila je slovesna seja in županov govor, in ob 10. slovesna maša, pri kte-rej so peli Sokolci en zbor „oče naš" in en Solo za tenor s spremljavanjem goseh Vodja
cele maše je bil učitelj g. Kraus in se je prav izurjenega pokazal.
Po sv. maši, ko so se nastavile na trgu straže novomeška in krška, — ktera se je tudi vdeleževala slovesnosti — in zraven njih „južni Sokol", pozdravil je gosp. mestni župan žl. Fichtenau, in gosp. Dr. Rozina z več mestnimi odborniki Sokolce ter povabil tri k skupnemu obedu, kteri je bil ob 1 popoldne. „Laibacherica" je iz toga povabila koj izfi-iozofirala, daje gosp. župan s tem oficijelno (?) pokazal, kako ljubo bi bilo mestu vsako društvo, ktero bi se bilo vdeležilo slovesnosti! Po kteri hlozofični sistemi pa je to spravila na dan, nam ni povedala. Popofdne proti 6. začeli smo se shajati na vrtu Brun-nerjeve gostivnice in improvizala se je prav prijetna večerna zabava. Seslo se je mnogo gospode vkup, in med veselim petjem vrstile so se napitnice nasočim gospodom: gosp. žl. Fichtenau-u, županu, gosp. predstojniku Eckel-nu, gosp. žl. Langer-ju dežel, poslancu, gosp. dr. Rozinu, novomeškim go-spodičinam, slovenskim skladateljem, gosp. Černiču, novornestni godbi, čč. oo. frančiškanom novomeškim, Novomeščanom sploh in še mnogo družili,
. Gosp. profesor Erjavec, ki je došel nalašč z g. Zarnikom iz Zagreba, napil je navdušeno slovenskim materam.
Gosp. Zarnika večidel humoristične na-itnioe bile so tudi prav izvrstne, tako n. p. o je primeril Ljubljano s klobukom slovenske ali bolj specijalno krajnske dežele, rekel je, da Novomesto je pa „pušeljc" (šopek) na klobuku.
Ob 9. zvečer začel se je ples, kteri je bil sijajen, kajti malokdaj so vidi toliko krasnih cvetic skupaj , kakor nam jih je pokazalo tukaj Novomesto. Kamor je le po-
lž spodnje južne doline je nek dopisnik v 41. listu „Slovenca" omenil nekaj o slovenščini in napredovanju Černeške in Libeliške fare. Res je, da so nekteri kmetje tukajšnje doline prav vneti Slovenci. Ali koliko jih je? Pogrešajo se taki možjč, kteri bi imeli najbolj vneti biti in si na vso moč prizadevati za omiko in napredovanje. Omenil je dopisnik, da so morali borni otročiči Černeške fare čez Dravo v šolo hoditi, — da so pa zdaj dobili možd, kteri bo zraven cerkvene službe tudi otroke podučeval. Res dobili so možd, pa po mojem mnenju bojo morali otročiči spet le čez Dravo hoditi, ker ta mož, kteri je to službo nastopil, ni sposoben, da bi svojo dolžnost v šoli prav Bpolnoval in tudi ne more razločiti slovenščine od nemščine. Prav dobro bi bilo, ko bi mogli izvedenega učenika dobiti; farmani bi mu radi kaj več plače dajali. Kako pa je to, vprašam dopisnika, da ti kmetje, kteri so tako vneti za napredovanje, niso tudi zapisani v družbo sv. Mohora? Ali se v tej reči nič ne najde napredka? Ali morda niso bukvice, ktere izdaja imenovana družba, slovenskemu narodu k časni in večni sreči? In pregledovaje družbinega koledarčka od leta 1865 naletel sem na enega samega družnika v teh dveh farah.
To je žalostno! Ker je pa dopisnik od Cerneč in Libelič res tako lepo govoril in hvalil, kar je tudi za res hvale vredno, vprašam ga, zakaj od gg. srenjskih predstojnikov teh far ni besedice čerhnil ? Ali niso hvale vredni ? ali ne delajo na slovenskem in srenjskem polju po svoji moči in kakor je prav? Prav bi bilo, ko bi tudi to enkrat kaj hotel v misel vzeti. —-
Izpod Polio rjo na Št^jemkem. 31.
avg. — k. (Naši uradniki [n narodna enakopravnost.) Bach in Šmerling sta odstopila, ko sta spoznala, — le po nesreči prepozno! — da se po njuni eistemi Avstrija ne da osrečiti, njuna armada pa je le ostala, in Bachovi in Šmerlingovi uradniki imajo še skoro vse više in mnogo nižih služb. Dokler pa bodo ti gospodje za mizo sedeli, le nikar ne pričakujmo vpešnega napredka, bodisi v političnih, bodisi v na-
gledal človek, povsod so mu bliskotale nasproti svitle oči kake krasotice. Do 4. zjutraj radovali srno se in svitlo je bilo že, ko smo se podali k kratkemu odpočitku.
V	torek ob 9. približal se je pa čas lo-čenja. Proti 10. smo odriniti morali iz prijaznega mesta bogato obloženi s šopki, tudi zastava je dobila še en vvenec. Na trgu klicali smo še zadnjikrat „Živio" vsem novomeščanom. Godba zaigra, zadnjikrat še pozdravimo z vihrajočimi klobuki in stopamo naprej spremljevani od velike množice ljudstva. Več kot pol ure dalječ od mesta se ločimo in zadnjikrat zakličemo: „Z Bogom, vrli Novomeščani, da se kmalo in veselo vidimo ! Z Bogom, drage golobičice!“
V	kratkem še pristavim, da pot skoz Št. Jernej, Kostanjevico in Krško bila je kakor slaven obhod, povsod sprejem, kakor si ga človek ne more boljšega in lepšega misliti ali želeti V Št. .Jerneju in Kostanjevici bila sta nastavljena slavoloka s pozdravom: „Na zdravje!" Možnarji so pokali in na Krškem prišla je nasproti vsa mestna straža, povsod pa je bila občna pobratimija. —
Tako so minuli krasni dnevi, v kterih je narodni duh praznoval najlepšo zmago, dnevi, kteri se bodo kot svitle zvezde svetile vedno vsacemu, kteri jih je doživel. Še enkrat tedaj zakličem: Slava vam, Dolenci! Naprej, po poti narodnosti in svobode!
Josip Y. N.
„Hladen". Pod tem naslovom začne „srbska Matica" v Novemsadu vsakih 10 dni od 22. oktobra t. I. naprej izdajati poseben list za poduk, zabavo in književnost. Veljal bo za celo leto 4 gld.
rodnih zadevah. Večina naših gg. uradni-nikov posebno predstojnikov, so možjč starega časa in kopita. Izrejeni še pred 1. 1848. bili so do leta 49. patrimonijalni uradniki in stopili so še le potem v cesarsko službo. Navadili so se, ljudstvo imeti za čedo pokornih podložnikov brez samosvoje misli in uradovali so vse po znanih birokratičnih izgledih. Ne bodem govoril o političnih njigovih mislih, kako da jim je vsak napredek in vsako svobodno gibanje nevarna prekucija; omenil le bom, kaj se jim je zdela in še zdi narodna enakopravnost. Ta jim je le prenapeta sanjarija nekterih ro-goviležev. Uradni jezik je in mora le nemški biti. Kake homatije, kake grozne zmešnjave bi nastale, ko bi se rabil v kancelijah drug jezik, kot nemški! Sicer se res to od starih gospodov le težko da tirjati, da bi zdaj na svoje stare dni priljubljeno jim kopito pustili. Tudi slovenski jezik le toliko razumejo, da za silo z ljudstvom govorijo In še to ne vsi. Kaj potem pomaga, če tudi zapoveduje g. minister, naj se z ljudstvom povsod uraduje v domačem jeziku;—okrožnice in zapovedi se berejo in se položijo ad akta, v uradnijah pa ostaja vse pri starem. In če se tudi tu ali tam kak domoljuben uradnik predrzne, mesto nemških protokolov pisati slovenske zapisnike, k^j mora trpeti ta revež od svojih tovaršeVj/ kakšne hude zabavljive besede požirati, celč proti se mu s tožbo pri viši gosposki, kakor bi Bog ve kako zločinstvo bil učinil, da je slovenskemu jeziku pot odpiral v c. k. urad! V dokaz temu, in da se vidi, kakošni da so nekteri naših starejih gosp. predstojnikov, povem samo eno prigodbo, ki se je še le te dni pripetila v znanem trgu K. Neki domoljuben g. uradnik M. pri tamošnjem okrajnem uradu je koj potem, ko se je razglasila okrožnica novega ministra grofa Bel-kredija, začel slovensko uradovati, misleč, da tako gotovo ravnd po volji vlade. Pa kaj se zgodi? Nese zapisnike in druge uradne spise za občine g. predstojniku, naj jih podpiše. Ta jih pregleda in ko zapazi, da so pisane v slovenskem jeziku, se grozno raz-ljuti, mu nazaj porine pisma in začne hudo grajati uradnika, kako da se kaj takega podstopi, češ, da je samo nemški jezik uradni, in da njemu (t. j. g. predstojniku) ni znana nobena postava, da bi se slovensko smelo pisati v c. k. kancelijah. G. uradnik se opira na grofa Belkredijevo okrožnico, vse zastonj; okrožnica ni postava in preden se odločno ne bo zapovedalo, ktera pisma da se morajo slovenski pisati, on tega nikoli ne bode dovolil v svoji uradniji. In tako je nastal hud prepir. Končno je le podpisal g. predstojnik pa naznanil uradniku, da ga bode koj naravnost tožil pri c. k. namestništvu v Gradcu zarad njegove predrznosti in samovoljnosti. To se je zgodilo tri tedne po razglašenju okrožnice grofa Belkredija v čisto slovenskem okraju. Radovedni smo, kaj bode odgovorilo namestništvo. In ta g. predstojnik ni edini, kteremu se narodna enakopravnost nemogoča in nepostavna zdi. Imamo jih še mnogo takih. Dokler pa bodo ti uradovali in preden se ti ne bodo djali v jako zasluženi pokoj, ostanejo vse ministerske okrožnice, naj imajo še tako dobre namene, samo lepe besede brez praktične veljave,
I* Cioriee. — d. (Deželni odbor in slovenščini; novoposvečenci). Kaka se je slovenščina v seji naše kmetijske družbe godila, znano je; Favetinci bi vse slovensko radi v žlici vode vtopili. Pa mislimo, da jim bomo vendar Slovenci še malo presedali in jim še dosti opraviti dali. Kajti na uni strani se slovenska reč prijateljsko in postavno podpira in tako veselo oživlja. In veste, kdo je ta naš pravični prijatel? Nihče drug, kakor naš deželni odbor sam. Kaj mikavno je vse to neko izvedeno pero v „Novicah11 popisalo; zatorej bi bilo po naših mislih kaj dobro, da „Slovenec11 to iz
- 272 —
„Novic11 ponatisne in tako Slovencem naznani. „Novice11 pišejo v svojem 33. listu tako le: Deželni odbor goriški dopisuje laškim občinam (županstvom) po laški, slovenskim pa po slovenski. Laškim županstvom so sicer tudi že poprej cesarske urad-nije laški dopisovale, slovenskim pa je začel še le deželni odbor dekrete in vsakoršna pisma v slovenskem jeziku pošiljati, česar so občine prav vesele. Skoraj vsa županstva odpisujejo na slovenske odborove dopise po slovenski, pišejo — in sicer časi prav dolga — sporočila; slovenski so njih letni preračuni in inventarji, ki jih odboru pošiljajo, z eno besedo, vse njihovo uradno dopisovanje je slovensko, in dasiravno so občinski predstojniki večidel možje, ki niso druzih, kot domačo šolo obiskovali, vendar vse, kar jim odbor piše, prav dobro razumejo, in ne, da bi jim besedi zmanjkovalo, njegovim vprašanjem natančno in primerno odgovarjajo. To je resnica.
Imamo pa tudi res še peščico zlasti bolj „gosposkih11 županov, kteri na slovenske dopise po italijanski ali po nemški odpisujejo. Odbor jim tega ne brani, ker noče nikogar siliti, da naj v tem ali tem jeziku piše; česar pa odbor tudi noče, je to, da bi kdo njemu kratil pravico — šteje si pa to tudi v svojo dolžnost — z ljudmi, ktere zastopa, v njih maternem jeziku govoriti, jim v n j i h o v e m jeziku dopisovati. Zatoraj je nekemu županu, kteri je zahteval, naj se mu po italijanski ali po nemški piše, češ, da „novega (?!) slovenskega jezika11 ne razume, s tem-le dekretom odgovoril:
„K županii *ski spada sedem katastralnih občin, namreč: — —■ — —, kterih prebi-vavci so skoraj vsi Slovenci. Deželni odbor ima tedaj za svojo dolžnost, pošiljati svoje dekrete in ukaze tudi *skemu županstvu, kakor jih pošilja drugim županstvom slovenskih krajev grofije goriške. Ni pa res, kakor piše slavno županstvo v svojem sporočilu pod številko 1(32, da med jezikom, v kterein odbor piše, in med onim, ki se govori v *ski županii, je tak razloček, da prvega (odborovega) v celi županii nobeden ne razume, ker odbor piše svoje dekrete v tistem jeziku, v kterein je pisan pričujoči dekret, v tistem jeziku, v kterein so pisane bukve, ki jih otroci v ljudskih šolah *skih berejo, in v ravno tistem jeziku, v kterem se po cerkvah županije *ske zbranim kristjanom bere in razklada sv. evangeli. Gospod župan *ski, ki mu tak jezik ni všeč, in ki tirja, da naj se mu piše po italijanski ali nemški, nima pravice sam od sebe kaj tacega tirjati v imenu občinskega namesto-vavstva ali v imenu volivcev vsen gori omenjenih katastralnih občin. Deželni odbor dobro ve, da gospod župan ni svojega sporočila, ki je v nemškem jeziku pisano, sam sestavil, temuč, da ga je spisal njegov se-kretdr ali tajnik. Al sekretdr, ki dobiva svojo plačo od Slovencev, je dolžen, slovenski jezik popolnoma znati, tako, da, če ga ne znd ali ga znati noče, ni vreden, da ostane na svojem mestu.11
„Neogibno potrebno je, da dobiva slavno županstvo dekrete in ukaze od deželnega odbora v maternem jeziku svojih soseščanov, ker je njega dolžnost, jim jih v polnovernih (avtentičnih) besedah oznanovati, in ker po postavi ima vsak soseščan pravico, take dekrete in ukaze sam pregledati in brati v občinski pisarnici.11
„Ni prav tedaj, da- se slovenskemu jeziku vrata v občinske pisarnice zapirajo.11
»Po tem takem bo deželni odbor, zvest svoji dolžnosti, slavnemu županstvu tudi prihodnjič, kolikor bo mogoče, svoje dekrete in ukaze v slovenskem jeziku pošiljal11.
Ta dekret je poslal odbor ne le dotič-nemu županu, temuč tudi zastopnikom vseh k županii spadajočih katastralnih občin. Na ta dekret je županijin tajnik hitro po slovenski odgovoril! — Kako veselo in lepo bi bilo, ako bi cesarske uradnije naš slavni
odbor posnemale! Pa kaj odbor? saj je cesarski uradnik tisti mož v odboru, kteri je — kakor je v vseh druzih zadevah njemu in tukajšnji c. k. okrajni gosposki glavni steber — tudi začetnik omenjenega čudovitega prevrata po naši grofii, kakor-šnega bi se še pred tremi leti nihče nadjal ne bil. In vse to se godi pri nas na tihem brez hrupa. Res je včasi „vox populi, vox Dei11; sama previdnost Božja nam je, po-služivši se ljudskih volitev, g. Win k le rja na tako mesto postavila, da ves upljiv, ki mu ga nenavadna spretnost in izvedenost v opravilih in uradna oblast daja, le v to obrača, da bi naše ljudstvo sramotne duševne in materiajalne sužnosti rešil. Slava!
Naj Vam h koncu tudi še naznanim, da bojo za našo nadškofijo v prihodnjih kvatrih ti le gospodje posvečeni: Iz IV. leta Marko Vales, ki zavoljo bolehnosti ni mogel s svojimi sošolci posvečen biti; iz III. leta Anton Mihelj, Jakob Pusič, Ivan K. Man-toessi in Ferdinand žl. Posarelli dobi zavoljo mladosti samo diakonat. Med temi sta perva dva slovenske, trije poslednji joa furlanske kervi. —
Ftuje dežele.
Romanska.
Francoski „Moniteur11 piše, da je po on--danjem puntu vse živo zavrelo po podonavskih kneževinah in da to ni kaj posebno dobro znamnje. Tožbe zoper kneza Kuža niso nepravične. On tudi noče nikakorš-nega, ne skupnega, ne posameznega posredovanja, kar bi zmešnjave le povečalo. Meni pa, naj se na to gleda, da knez na vse strani pravično vlada. Kabineti naj mu nikar ne odtegnejo svoje pomoči. — Težko bo ta svet kaj prida zdal.
Italija.
Iz Florencije se piše, da ni govora o vredjenju financijalnih ustanov, ki jih je pogodba od 15. septembra ustanovila. Italijanska mora le tedaj ustanovljeni del der-žavnega dolga rimskega stola prevzeti, če jo papež očitno prizna. Ali na to priznanje zdaj še nihče ne misli. Tudi to ni res, da bi se bil papež s kraljem Viktorjem Emanuelom skrivej porazumel. — Španska kra-ljica se je pri rimski vladi opravičila, ker je italijansko kraljestvo priznala. Sveti Oče so ji nek( odgovorili, da dobro vedč, kako je danešnji dni omejen osebni upliv vladarjev na ustavne vlade, kako da vladajoča stranka le na srojo korist obrača javno mnenje; da bo pa že enkrat priležni čas prišel, ko bo kraljica svojo poprejšnjo uda-nost do sv. Očeta in rimske vlade obnovila in pred celim svetom spoznala.
Duhovske zadeve.
V Ljubljanski škofiji. Ti-le gg. so prestavljeni ali postavljeni: Frid. Križnar z Grada za stolnega kaplana v Ljubljano; Jan. Kramar, sem. duhoven v Grad; Mih. Zupan s Šentvida pri Ljubljani v Leskovec: Al. Stare iz Planine v Šentvid; Fr. Grivic iz PreČine v Planino: Jož. Preša iz Koprivnika v Prečino; Leop. G o r o n e c, novoposv., v Koprivnik; dr. Jož. Rogač s Kerke v Dobrepolje; Lor. Ur bani a s Kranjske gore na Kerko; Fr. Cirar, novoposv., v Kranjsko goro; Štef. Jaklič iz Postojne v Mengeš ; Jan. Vesel, novoposv., v Postojno na unega mesto; Peter Krištofič z Gorij k sv. Križu priTeržiču; Drag. Klun, novoposv., v Gorije.
Loterija.
Gradeti 52	08	33 ft 49,
Prihodnje srečkanje je 13. septembra 1866.
Odperta listnica.
O. I. I. v Zagorju: Društv. knjige ima že dolgo č. dek. v Moravčah; tam pop nižajte! C. vredništvu „Novic": Dotičrii đopisun biva v resnici na Štajerskem in spada med naše pervake
Izdutelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil F er d. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom K. Bertschinger-j a,