DEMOKRACIJA Leto XI. - Štev. 1 Trst - Gorica 4. januarja 1957 Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Tr*t, ulica S. Anastaslo 1-c - tel. 2-30-1» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Plazzutta it. It CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekov»t račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Združitev Evrope Predsednik republike, Gron? chi, je v svoji novoletni poslanis d opomnil na potrebo po evropt ski enotnosti, ki naj bo činitelj ravnotežja in miru v svetu, ra enotnost je danes toliko bolj po* trebna, ker so madžarski dogod* ki zrahljali ugled Združenih na> rodov. Po uspehu, ki ga je ta on ganizacija dosegla na Srednjem vzhodu, je bil res razočarujoč pojav. Pokazal je, kaj se lahko zgodi z Evropo, če ne bo imela lastne moči, da se v primeru po-trebe upre zavojevalnim posku* som z Vzhoda. S svojim pozivom je predsed' nik republike nakazal in potrdil, da ostanejo zavzemanja za zdru= žitev Evrope tudi v bodoče, pos sebno pa v prihodnjem letu, ena izmed osnovnih teženj italijan* ske zunanje politike. S tem je J* talija podčrtala svojo zvestobo programu, ki je program vseh dalekovidnih evropskih duhov. Če kdaj, potem mora zdaj, po vedno hitrejšem zahajanju brU tanskega ugleda, po likvidaciji e= ne kolonialne posesti za drugo, Evropa pokazati, da noče posta* ti navadno »interesno področje«, o katerega usodi bodo po prosti volji odločale izvenevropske sb le. Dejansko smo temu že zelo blizu. Več ali manj so danes vse evropske države samo drobiž. Et dini dve pravi velesili sta Zdrus žene države in Sovjetska zveza. Hitro se dvigata tudi Indija in Kitajska s svojimi sto in sto mi> lijoni prebivalcev. Evropa pa je razbita, če bi hoteli pretiravati, bi lahko rekli: nekakšna Srednja Amerika. Danes sicer še ni zdrks nila na to raven, toda kar ni, se še lahko zgodi, če Evropa ne bo v pravem trenutku našla dovoli notrarjje moči, da si opomore. Pri tem se moramo seveda za* vedati, da ne gre samo za število divizij, za obrambne pogodbe in orožje. Bolj kot to je potrebna zavest duhovne skupnosti, w stvaritev vsaj napram ostalemu svetu enotnega gospodarskega področja. Politična in vojaška moč, tako potrebni za evropsko varnost in ohranitev naših do> brin ter načina življenja vrednes ga kulturnega človeka, posebno pa njegovega neprestanega iz* boljševanja. Vse to bo sledilo sa' mo po sebi, če bodo predgodno ustvarjeni potrebni duhovni in gospodarski predpogoji. Zato je prav, da se v zadnjem času po; sebno poudarja potreba po ev* ropskem gospodarskem sodelo* vanju, po ustvaritvi vsaj v osno? vi enotnega evropskega trga. Vsi znaki govore, da se — čet prav počasi — vendarle vedno bolj približujemo uresničenju te misli. Ni lahko to delo, toda ved' no več je takih, ki uvidevajo nje; govo koristnost in neobhodnost. Celo Britanci, ti stari skeptiki, so proti koncu lanskega leta od> stopili od svojega odklonilnega stališča in so pripravljeni tesne j: še sodelovati z nastajajočo ev; ropsko skupnostjo. Upajmo torej, da bomo v letu 1957 zabeležili na tej poti velik napredek. Okoliščine, med kate--rimi so zunanje nujnosti in ne* varnosti na prvem mestu, so v vsakem pogledu takšne, da bi se to moralo zgoditi. Saj je narav; nost neverjetno, da igra Evropa tako podrejeno vlogo, da je tat ko odvisna od volje ostalega sve> ta, ko so pa vendar strokovnjaki izračunali, da bi naš stari konti; nent, združen in naslonjen na svojo sedanjo industrijsko zmog; Ijivost, velik vir izobražene in kvalificirane delovne sile, pa tu; ZAKONSKI OSNUTEK O SLOVENSKEM ŠOLSTVU Ali bodo pogažene dane obljube in zagotovila? Slovenske Sole na Goriškem izgubijo samostojnost - Komisije za ugotavljanje materinega jezika in narodnosti učencev - Vznemirjenja in ogorčenja v vrstah slovenskega prebivalstva Preteklo soboto je bilo izdano o seji ministrskega sveta uradno poročilo, v katerem je bilo med otsalim rečeno, da je »na predlog ministre za javno šolstvo ministrski svet odobril zakonski načrt za u-reditev pouka v slovenščini v šolah vseh vrst in stopenj na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. Na Tržaškem ozemlju bodo obstoječe slovenske šole ohranjene; v goriški pokrajini pa bodo poleg tečajev v italijanščini ustanovljeni vzporedni tečaji v slovenščini.« Po zatrdilu uradnega poročila ima ukrep »namen u-resničiti člen 6. ustave, ki hoče zaščititi jezikovne manjšine, kakor tudi Spomenico o soglasju za Trst.« Uradno poročilo, iz katerega je sledilo, da bodo slovenske šole na Goriškem prenehale biti samostojni učni zavodi in da bodo na njihovo mesto stopile dvojezične šole z italijanskimi ravnatelji, je razumljivo takoj vzbudilo veliko pozornost ter obilo komentarjev in obsodb. Ko se je pa kasneje izvedelo, da naj bi zakonski načrt vseboval tudi določilo, po katerem za sprejem v slovensko šolo na Goriškem ne bo zadostovala samo navadna prošnja, temveč da ho moral vsak učenec slovenske narodnosti tudi dokazati, da je slovenščina resnično njegov materinski jezik, je bila mera polna. To je vendar prav tisto določilo, na katerega sta letos poleti Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost prvi opozorili ter je nato minister Rossi poslal sporočilo, da kaj takega nikoli ne bo odobril. Negotovost in dvom, v katerem se je znašla slovenska manjšina v Italiji, sta v toliko neprijetnejša, ker vse do danes sploh ni bilo uradno objavljeno, kako se dejansko glasi zakonski osnutek, ki ga. je minister Paolo Rossi prečital pretekli petek na seji ministrskega sveta. Prikrivanje ni na mestu v tako delikatnem vprašanju, 'kjer bi morali biti čisti računi in pogumno obravnavanje dejstev temelj sožitja. Dodatno se je zvedelo samo še, da naj bi minister Rossi na petkovi seji ne prečital pravega in dokončnega zakonskega načrta, temveč splošni zakonski osnutek, ki vsebuje samo osnovna, načela, na katerih naj temelji zakon o slovenskem šolstvu v Italiji. Potrjuje pa se, da bi moral tudi v smislu teh načel vsak učenec slovenske narodnosti na Goriškem oddati najprej posebno prošnjo za vpis v slovensko šolo, nakar bi posebna komisija preiskovala in ugotavljale njegovo narodnost in njegovo znanje slovenskega jezika. Ni še znano, kako bo sestavljena ta komisija in kdo bodo njeni člani. Verjetno je, ds bodo to mešane komisije, tako kot je to bilo predvideno v prvotnem zakonskem načrtu, proti kateremu so vse kulturne in 'politične organizacije slovenske narodne manjšine v Italiji že letos poleti složno protestirale ter so dosegle, da je minister Rossi da! svojo že omenjeno obljubo. Medtem ko je bilo v prvem trenutku slišati, da je zakonski osnutek za uredi- tev slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem popolnoma enak, z edino iizjemo, da ostanejo slovenske šole na Tržaškem ozemlju samostojne, ker je to pač predvideno v londonskih določilih, se je naknadno zvedelo, da za. Tržaško ozemlje menda niso predvidene omenjene komisije in izpiti za ugotavljanje narodnosti. Ni pa še jasno, ali foodo na Tržaškem lahko obiskovali slovenske šole tudi tu bivajoči jugoslovanski državljani in apolidi (begunci brez državljanstva), posebej še otroci optantov. Vsi ti smejo namreč že doslej na Goriškem obiskovati samo italijanske šole. V kolikor bi se podobno načelo uveljavilo tudi na Tržaškem ozemlju. bi to bila kršitev londonskih dogovorov, ki predvidevajo, da se vsakdo, »ki je imel prej domovinsko pravico na Tržaškem«, lahko vrne in da bo užival »popolnoma iste pravice kot ostali državljani.« Težko je protestirati proti zakonskemu osnutku, čigar vsebina ni niti točno znana. Zato se zaenkrat omejujemo na prikaz domnev in informacij, ki so pa po splošnem občutku in sodbi na žalost najbrž zelo blizu resnici. Slovenska manjšina v Iteliji, ki je doslej pričakovala in upala, da jo bodo v duhu italijanske ustave in demokracije, obravnavali na isti in širokosrčen način ne glede na to, ali je zaščitena s posebnimi mednarodnimi sporazumi ali ne, bo ostala v primeru uzakonitve nakazanih razlik med ureditvijo slovenskega šolstva na Goriškem in na llouoletne poslanice »odilnih držaunikou ITALIJA Predsednik republike, Gronchi, opozarja na potrebo združene 'Evrope in obsoja sovjetski nastop na Madžarskem. Z zaupanjem zj-e m bodoči razvoj notranjega italijanskega političnega položaja. Italijane v tujini je pozval, naj tt»di oni pomagajo pri prerodu dežele s poštenim delom v deželah, v katerih živijo. Ministrski predsednik S e oni je dejal, da je italijansko ljudstvo v preteklem letu napredovalo ter utrdilo demokratične ■ustanove, ki vsem jamčijo svobodo in plodno delo. Ministrski podpredsednik Saragat je poudaril, da bo leto 1956 prešlo v zgodovino kot leto, v katerem je začela izginjati totalitarna mora ter je .začela doba prvenstva demokratske civilizacije. Zunanji minister Martino je napisal članek, v katerem pravi, da je cilj leta 1957 za Evropo njena združitev. Evropski narodi morajo izbirati med osamljenostjo in enotnostjo, ki jim bo edina omogočila tvorno udeležbo v življenju sveta. Zakladni minister Medici je izjavil, da je bilo leto 1956 za italijansko gospodar- stvo ugodno. Kriza, ki se j« pojavila zaradi zaprtja Sueškega prekopa, ni izzvala hudih posledic. Narodni dohodek se je leta 1956 povečal za 4 odstotke, industrijska proizvodnja pa za 7 in pol odstotka. V industrijski proizvodnji se je Itaiija povzpela na tretje mesto med zahodnoevropskimi državami. Pred njo sta Francija in Zahodna Nemčija. V letu 1957 b® italijanska vlada odločno nadaljevala svojo politiko zaščite kupne moči lire in vzpodbujanja zdravih produktivnih investicij. JUGOSLAVIJA Maršal Tito je v svoji novoletni poslanici govoril o mednarodnem sožitju in proti blokovski razdelitvi sveta. Izrekel je prepričanje, da bodo sile miru zmagale, čeprav med raznimi državami še trajajo težave zaradi zakoreninjenega nezaupanja. V zvezi z notranjo politiko in stanjem je Tito pozval Jugoslovane, naj si ne delajo utvar glede napovedanega poviška plač in mezd ter naj ne pričakujejo čudežnih sprememb. Vzpodbudil jih je k boju proti potratam ter je pozval delav- Poziu slovenskih uisokošolceo 'Vesti o načrtu ministrskega sveta z dne 28. decembra 1956 o zakonski ureditvi slovenskega šolstva na Goriškem in Tržaškem so izzvale v slovenski javnosti upravičeno ogorčenje. 'Zaradi tega so se predstavniki vseh slovenskih akademskih organizacij v Gorici sestali in sestavili sledeči skupni poziv: » Zakonski osnutek o ureditvi slovenskega šolstva na Goriškem je za slovensko manjšino nesprejemljiv iz sledečih razlogov: 1) ker smatra Slovence na Goriškem za podrejene državljane, v kolikor predvideva posebno komisijo, ki naj odloča o pravici slovenskih otrok do obiskovanja manjšinskih šol; 2) ker odreka slovenskim šolam sle- di precejšnje surovine, lahko v desetih letih že prekosil gospo* darsko moč Združenih držav in Sovjetske zveze skupaj. Če se Evropa združi, potem bo zanjo res nastopil nov, zlati vek neo* me jenih razvojnih možnosti. Ali naj si evropski narodi pred tem zakrivajo oči? Naj se še nadalje krčevito oklepajo raznih drobnih sebičnosti, namesto da bi pogumno stopili proti tem šu rokim obzorjem? Prav je torej, da se poudarja idejo evropske združitve, in dolžnost vseh nas, vsakega posameznika je, da prU pomore k njenemu razširjanju in uveljavljanju. * * * hemo avtonomijo s tem, da predvideva ukinitev samostojnih slovenskih šol in zavodov ter podreditev sl&venskih paralelk italijanskim šolskim zavodom; 3) ker dela razliko med državljani slo-vernske narodnosti na Tržaškem in Goriškem v očitno škodo goriikih Slovencev in ker ne pred/videva otvoritve slovenskih šol za Beneško Slovenijo v skladu s pravicami tamkajšnjega slovenskega življa. Predstavniki slovenskih akademskih organizacij v Gorici ugotavljamo, da je predloženi zakonski osnutek v očitnem nasprotju z demokratičnim duhom ustave italijanske republike in pozivamo vso slovensko javnost, da odločno nastopi v obrambo ogroženega slovenskega šolstva. Pričakujemo, da bo tudi dobronamerna italijanska javnost pokazala svoje razumevanje do najosnovnejših pravic Slovencev v Italiji. Kot svobodni in enakopravni državljani se bomo poslužili vseh sredstev, ki nam jih daje na razpolago ustava, da preprečimo to krivico. Prepričani smo, da bo vsa slovenska manjšina to akcijo složno itn odločno podprla. Gorica, 30. decembra 1956. Akademski klub — Gorica Akademsko - srednješolski klub »Simon Gregorčič« — Gorica Slovensko katoliško akademsko društvo — Gorica « ce, nuj se potrudijo za povečanje proizvodnje itn omejitev stroškov. Kmete in tehnike je pozval, naj pogumno sprejmejo in uvajajo nove tehnične pridobitve in postopke. ZAHODNI SVET Ameriški zunanji minister Dulles zatrjuje v svoji novoletni poslanici, da sovjetski komunizem zdaj ne predstavlja več vala bodočnosti. Bodočnost pripada tistim — pravi Dulles — ki izvajajo in spoštujejo pravice dane 6d Boga, to je pravico svobode vere in misli. To je dramatično dokazalo junaško madžarsko ljudstvo. Kljub enajstim letom vtepanja sovjetskih naukov se je uprlo in na tisoče ljudi je darovalo svoja življenja, da bi za druge spet zasvetil plamen svobode. V podložniških državah, kakor tudi v notranjosti same Sovjetske zveze ljudstva čedalje bolj vztrajno zahtevajo več osebne svobode in pravico do uživanja sadu svojega dela. Združene države — je obljubil Dulles — bodo v letu 1957 prevzele še večjo odgovornost kar se tiče podpore svobodnim narodom na Bližnjem vzhodu in v drugih delih sveta. WINSTON CHURCHILL je v svoji novoletni poslanici podčrtal, da je bodočnost sveta odvisna od anglo-ameriškega prijateljstva. To pa mora priti do izraza zlasti na Srednjem vzhodu. Izrekel je priznanje madžarskemu ljudstvu. Laburistični voditelj Gaitskell je izjavil, da je njegova stranka pripravljena prevzeti vodstvo države takoj, ko se bodo volivci izrekli zanjo. Ugotavlja, da so zadnji dogodki razkrili da komunistični imperij v Evropi ni bogvekaj trden. Kancler Adenauer je v Saarbrueckenu prisostvoval proslavi ponovne priključitve Posarja k Nemčiji. Izjavil je, da vrnitev Posarja k (Nemčiji dokazuje, kako Čitateljem pravoslavne vere želi vesel Božič Uredništvo »Demokracije« se tudi najtežja vprašanja lahko reši na miren način z mednarodnimi pogodbami. Francoski ministrski predsednik Mol-let obljublja v svoji novoletni poslanici pomoč Poljski In Izraelu. Poljakom zagotavlja, da jim zadnji dogodki in pridobitve omogočajo obnoviti državno neodvisnost in prijateljstvo z Zahodom, predvsem s Francijo. Izraelce hvali zaradi njihovega boja za neodvisnost ob brezbrižnosti Združenih narodov in pretirani previdnosti velesil. Obljublja jim pomoč pri utrjevanju miru na Srednjem vzhodu. Anglo-francoski nastop proti Egiptu je bil po njegovem potreben, da se je preprečilo novo Monakovo. Tržaškem globoko razočarana. Takšna u-reditev bi namreč podkrepila težnje tistih, ki smatrajo, da Slovenci ne morejo upati na pravično in enakopravno uredi-, tev svojega položaja, s sklicevanjem na italijanske zakone, predvsem na ustavo, in z apeli na italijanske politične ustanove in činitelje, temveč da morajo za dosego svojih upravičenih smotrov iskati drugo pomoč. Otipljiv dokaz za pravilnost take trditve bi nudila prav razlika v ureditvi slovenskega šolstva na Tržaškem, za katerega se je zavzela Jugoslavija, in ureditvi istega šolstva na Goriškem, kjer ga ščiti samo italijanska u-stava. Mislimo, da takšna primerjava in posledice, ki iz tega sledijo, z državnega stališča niso koristne. Zato nas tembolj čudi, da bi takšen zakonski osnutek predlagal prav socialdemokrat Paolo Rossi, čigar stranke je vsaj doslej zastopala veliko širokogrudnejše in dalekovidnejše stališče. Prav njeni tržaški predstavniki so že nekajkrat omenili, da bi bilo nezdravo o bravnavati slovensko narodno manjšino na Goriškem drugače kakor v Trst«. Menimo tudi, da v okviru ene in iste države, pod eno in isto ustavo med državljani ne sme biti razlike. Čeprav jo državno vodstvo bo z notranjimi zakoni formalni mednarodni sporazumi dopuščajo, je to politično škodljivo, in uvidevno državno vodstvo bo z notranjimi zakoni poskrbelo, da do tega ne pride. Zaradi življenjsko važnih manjšinskih pravic, ki jih nakazani zakonski osnutek za ureditev slovenskega šolstva v Italiji ograža, kakor tudi zaradi uresničenja e-nakopravnosti pred .ustavo in spoštovanja ustavnih določil bomo slovenski demokra-.tje v Italiji storili vse, kar je v naši moči, da se iz predvidenega zakona o slovenskem šolstvu odstrani vse, kar je v njem krivičnega in škodljivega. Doseči je treba avtonomijo slovenskega šolstva v Italiji, svobodo vpisa na slovenske šole in preprečiti diskriminacijo med ureditvijo slovenskega šolstva na Goriškem in na Tržaškem. Prepričani smo, da bomo z zavzemanjem za te cilje bolj koristili tvornemu vraščanju slovenske manjšine v državno skupnost kot pa tisti, ki menijo, da je treba obmejne probleme reševati z zapostavljanjem in uničeva-njetr morebitnih narodnih manjšin, ne pa na osnovi medsebojnega spoštovanja iii sožitja. Ilovi znaki hrizB v ital ijanski RP Do novega izbruha krize v italijanski KP je prišlo z izključitvijo senatorja Rea-leja, ki je bil obtožen, da je v člankih, ki so izšli v meščanskem tisku, obrekoval VIII. kongres partije. V izjavi, ki jo je dal preteklo nedeljo, je senator Reale dejal, da je ukrep o njegovi izključitvi iz partije sprejela neapeljska federacija brez njegove vednosti in v nasprotju s .partijskim pravilnikom, k; določa, da je treba obtoženega zaslišati, tako da se lahko zagovarja in opraviči. Iz hitrega postopka, za katerega se je odločila neapeljska federacija, lahko sklepamo, da se Italijanski komunisti vkljub Togliattijevi zmagi na VIII. kongresu, dobro zavedajo, kako močno jim gori pod nogami. Zato so hoteli z Realejevo izključitvijo dati .zgled, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki bi se upali upreti sedanjemu vodstvu. Reale je tudi sporočil, da se bo pritožil na Osrednjo komisijo partije, poleg tega pa, Sa se b^ obrnil tudi neposredno na stare in mlade partijske tovariše, ki ne odobravajo nespametne politike sedanjih italijanskih komunističnih voditeljev. Tudi izven partije bo nadaljeval boj za neusmiljeno razkrinkavanje tistih, ki vodijo partijo v razkroj in pogubo. Primer senatorja Realeja ni osamljen. Tudi drugi znaki govore, da se nezadovoljstvo v vrstah italijanske KP širi in da smo verjetno ne pragu njene velike krize. Tako so izstopili iz partije nekateri vodilni izobraženci. Gre za profesorja italijanske književnosti na rimski univerzi, profesorja Sapegna, književnega kritika Trombatoreja,- arhitekta Longa, slikarja Purificata, profesorja ustavnega prava na. tržaški univerzi, Crisafullija, ter kiparja Leonardija. Tudi pisatelja Mussetta in Calvino naj bi se izrekla za izstop iz italijanske komunistične partije. Tako Togliatti lahko ugotavlja, da je lažje zmagovati na .prirejenih kongresih kakor pa si ohraniti zaupanje razumnih in vplivnih članov partije, ki hočejo imeti pravico na lastno glavo in sodbo. VI. Veliki tradicionalni ples SDD v soboto, dne 9. februarja 1957 ir hotelu Excelsior ZA POVEZAVO VSEH SLOVENCEV Ne samo novolistarji, pač pa tudi nekateri titovci govore danes o nujnosti po veaave vseh Slovencev v Italiji za skupne nastope na volitvah, za. ohranitev našega rodu na tem ozemlju, za ojačenje naših sil i. p. Preprosti ljudje, ki tako mislijo in se izražajo, razmotrivajo te misli v dobri veri bodisi iz lastnega nagiba, bodisi kot sad nagovarjanja od strani raznih voditeljev in agitatorjev novolistarskega odnosno tudi titovskega kroga. Ti razni voditelji in agitatorji, ki tako govorijo, pa počenjajo to v popolnoma slabi veri. ff jim gre samo za zlom pristnih sovenskih demokratičnih sil okoli Slovenske demokratske zveze in lipove vejice. Od njenega sestanka do danes, to je skozi polnih deset let, se na Goriškem samo Slovenska demokratska zveza bori zgolj za koristi slovenskega ljudstva na tem ozemlju, za njegovo zaščito na podlagi popolne ustavne enakopravnosti. Ona se torej .bori za ohranitev zdrave slovenske skupnosti in enotnosti, za preprelno po vezavo vseh slovenskih duš in. src, za slovensko vero in kulturo, za ohranitev zdrave slovenske družine, za slovensko narodno čast, za enakopravnost slovenščine v javnih uradih in zastopih, za vse neizpodbitne ustavne pravice Slovencev v Italiji in tudi za pravičen mir doma med nami Slovenci. Moč SDZ stalno narašča V zasledovanju tega cilja pridobiva Slovenska demokratska zveza vedno več zaupanja s strani slovenskega ljudstva, s strani slovenskih volivcev, kar zgovorno priča stalho naraščanje glasov, ki jih na volitvah prejema, saj jih je v sami Gorici odnesla v letih 1948 (1122), 1951 (1502), 1952 (1942) in 1956 (1801), medtem ko -beležijo titovci stalno nazadovanje, in sicer od 2004 leta 1946 so leta 1951 padli na 1570 glasov, potem na 1523 leta „1952 in na 989 letos. Na deželi je lipova vejica odnesla letos več glasov kot so jih p>od drugimi znaki .beležile leta 1951 slovenske demokratične nekomunistične liste. Pri pokrajinskih volitvah je letos nastopilo devet medsebojno povezanih kandidatov z lipovo vejico, ki so v devetih različnih okrožjih odnesli skupnih 3047 glasov, to je 570 glasov več kot leta 1951, ko so jih y osmih okrožjih prejeli 2447. Titovci pa so leta 1951 prejeli v devetih okrožjih 2775 glasov, letos pa v štirih samo 1756 in še to niso čisto slovenski glasovi, ker so bili ti štirje titovski kandidati povezani s Togliattijevimi komunist' in Nennijevimi socialisti. Prav z njihovo pomočjo dobijo titovci enega slovenskega komunista v pokrajinski svet, medtem ko ga dobijo slovenski demokra-tje s čistimi slovenskimi glasovi. Številke nam torej kažejo, de se povezava Sovencev na Goriškem suče čedalje tesneje okoli lipove vejice, medtem ko gre povezava titovcev, seveda na škodo Slovencev, v čedalje večjo odvisnost s Togliattijevimi komunisti in 'Nennijevimi socialisti. Titovska odpoved slovenstva Ta odpoved slovenstvu s strani titovcev se je začela z razpustom njihove »Socialistične fronte Slovencev v Italiji«, o katerem sta poročala »Primorski dnevnik« 7. junija in »Soča« 11. junija 1955. Ta razpust je vodstvo Slovenske demokratske zveze obsodilo s svojo izjavo od 26. junija 1955 z ugofovitvijo, da se voditelji in pristaši bivše titovske Socialistične fronte zavestno potapljajo v neslovenske politične vode, kar so pri letošnji!} volitvah odkrito pokazali in zavestno storili, ko so px>stavili samo štiri kandidate za pokrajinske volitve, jih prevezali s To-gliettijevimi komunisti in Nennijevimi socialisti ter z vso silo vabili in silili slovenske volivce, naj volijo italijanske komuniste in socialiste povsod tam, kjer ni titovskega komunističnega kandidata. Glej za to vse številke »Soče« in »Primorskega dnevnika« od 7. novembra do 16. decembra 1956. Ne samo to, ampak so titovci že meseca februarja in marca 1956 napovedal;, da se bodo pri volitvah povezali z italijanskimi komunisti in socialisti. Zavzemali so se tudi za povezavo s saragatov-ci, pa jim ni uspelo! Prav ta odpoved slovenstvu s strani titovcev in njihova povezava s Togiiatti-jevimi komunisti in 'Nennijevimi socialist; je privedla do tega, da so titovci ostati brez svojega .zastopnika v goriškem ob- ( činskem svetu. Mnogi slovenski volivci titovskega prepričanja so namreč raje oddali belo glasovnico, kot da bi volili To-gliattijevega odnosno Nennijevega kandidata v bokra j inskih volitvah. Iz ostrega protesta proti takemu početju proti slovenstva niso pri občinskih volitvah hoteli oddati glasu titovski listi in so zopet vrgli belo glasovnico! To ni izmišljotina, to je živo dejstvo, izpričano od najvidnejših titovskih elementov, ki imajo tudi slovensko dušo in srce! Tistih 275 slovenskih glasov manj od leta 1952, ko jih je na obeh listah bilo 3065, najdemo prav med skoro tisoč belimi glasovnicami v sami goriški občini, ki morajo biti pjretežno slovenske, ker so Italijani glasovali kompaktno, kar pričata neverjetni px>rast demokrščanskih glasov za 3094 enot in 'Saragatovih za 486 e-mot, medtem ko so jih misovci izgubili le »68. Toda slovenskih glasov ni samo 275 manj, ampak mnogo več kot toliko, ker so pri sedanjih volitvah volili tudi mnogi slovenski optanti, ki so gotovo dali glas slovenskima listama. Volili pa niso prav titovci iz protesta proti povezavi s Togliattijevimi komunisti in Nennijevimi socialisti, kar priča dejstvo, da so slovenski kandidati z lipovo vejico prejeli v pre-tih goriških okrožjih skupno 1884 glasov, to je 83 manj kot pri občinskih. Teh 83 glasov predstavlja tudi prispevek titovcev in novolistarjev lipovi vejici pri pokrajinskih, ne tudi pri občinskih volitvah. (Porast glasov lipove vejice je v ostalem pripisati le zdravim slovenskim silam, ki jih s tega mesta še enkrat pozdravljamo kot dobrodošle glasove zavednih Slovencev. Tudi med te lahko upravičeno prištevamo posamezne bivše dobroverne titovce odnosno novolistarje, prežete zdravega slovenskega srca , in duha. Številke govore jasno 'Dogodki v svetu in zamračevamje u-metnega bleska titovske zvezde, ki drži naše ljudstvo onstran meje v brezpravnosti in težkih gospodarskih razmerah, predstavljajo nadaljnji vzrok padanja glasov na titovski komunistični listi. Vzemimo za primer štandreško okrožje z desetimi volilnimi sedeži, ki segajo do vrh korza in ulice Duca d'Aosta. Tu so leta 1951 sami titovci s kandidatom Nanutom odnesli 511 pristno slovenskih glasov. Letos jih je v tem okrožju isti Nanut, povezan pri pokrajinskih volitvah s Togliattijevimi komunisti in 'Nennijevimi socialisti, prejel 506, namesto predvidenih najmanj 849, kolikor sta jih leta, 1951 prejela Nanut in Togliattijev kandidat skupaj. Toda pri občinskih volitvah je titovska lista prejela letos v istem okrožju, to je na istih volilnih sedežih, samo 347 glasov od 671, ki jih je imela leta 1952, to je 324 manj kot takrat. To pomeni, da je pri pokrajinskih volitvah letos oddalo glas Nanutu le 159 Togliattijevih komuni- stov odnosno Nennijevih socalistov. Naš kandidat pri pokrajinskih volitvah, dr. Birsa, pa je prejel tam 391 glasov, to je 39 več kot leta 1951, medtem ko je lipova vejica prejela v istem kraju pri občinskih volitvah 402 glasova, to je 60 glasov več kot leta- 1952, ko jih je odnesla 342. V sami Podgori je titovska lista prejela pri občinskih volitvah 204 glasove leta 1952 in komaj 122 letos, medtem ko jih je lipova vejica prejela tam leta 1952 točno 100, letos pa 140. Lahko bi s takifni primerjavami nadaljevali, pa bodi za danes dovolj. Očiten in prepričevalen je dokaz naraščanja povezave slovenskih volivcev z lipovo vejico, to je s Slovensko demokratsko zvezo. Prav tako pa je tudi jasno, da postajajo titovci slovenskim volivcem vedno bolj tuji, ker se potapljajo v tuje vode Togliattijevih komunistov in Nennijevih socialistov! Kdo v tem oziru povezuje Slovence in kdo jih potaplja v tuje vode, naj presodijo še narodno zavedni Slovenci zdrave pameti sami! Računi brez krčmarja .Sredi oktobra 1956 so prišli novolistarji na dan z dvemi znanimi različnimi vabi1' na razgovor glede nastopa na bližajočih se volitvah. Vodstvo Slovenske demokratske zveze, ki je dogovorno s Kmetskimi delavskimi zvezami takrat — in spričo že sklenjene povezave titovcev s Togliattijevimi komunisti in 'Nennijevimi socialisti — že odločilo, kako nastopiti na volitvah, se vabilu novolistarjev ni odzvalo. Danes vemo, da se tistemu vabilu, če so jim ga sploh poslali, niso odzvali niti titovci. Volivci sami so pokazali, kdo je ravnal slovensko in. kdo ne, saj so dali lipovi vejici .pri občinskih volitvah 259 glasov več kot leta 1952, titovski listi pa kar 534 manj. Tako ima SDiZ tri svetovalce v goriškem občinskem svetu, titovci pa nobenega, ker jim je edino mesto v tem svetu meteno odnesel »neodvisni« Bratuš, od katerega so si ogromno obetali.... Morda pa so se titovci in novolistarji medsebojno dogovorili za tisti znani dve različni vabili novolistarjev od sredi oktobre 1956. Nameravali so najbrž vtihotapiti na Slovensko listo z lipovo vejico nekaj novolistarjev, najbolj pokornih komunističnih podpornikov, in jim nato poskrbeti preferenčne glasove, da bi bili izvoljeni oni in ne pristni in zavedni slovenski demokrat je! Zgodilo se je narobe!... Volitve v Sovodnjah .Kljub povezavi frontaško - komunistične liste, ki je nastorpia pod firmo »Občinska enotnost«, je naša lista z lipovo vejico dosegla velik uspeh, čeravno ni dosegla relativne večine. Izid volitev je bil naslednji: Volišče št. 1 (Sovodnje) za pokrajinske volitve: naša lista 248, nasprotna 228 ■glasov; za občinske: naša lista 250, nasprotna. 244 glasov. Volišče št. 2 (Gaber-je) za občinske volitve: naša lista 215, nasprotna 245 glasov; pokrajinske: naša lista 223, .nasprotna, 219 glasov. Te številke jasno povedo, da je pri pokrajinskih volitvah naša lista zmagala. Prejela je 24 glasov več kot nasprotna. Važno je tudi, da je naša lista pri občin-' skih volitvah v Sovodnjah, t. j. na volišču št. 1, zmagala, imela je 6 glasov več Dr. Sfiligoj tudi v deželnem svetu V potek 28. decembra je osrednja volilna komisija pri goriškem tribunalu proglasila še osem provincialnih svetovalcev. Za našo listo z znakom lipove vejice je v provincialni svet izvoljen dr. August Sfiligoj, ker je v svojem IV. o-krožju goriške občine prejel od vseh devetih medsebojno povezanih naših kandidatov največ glasov, in sicer 513. Dr. Sfiligoj je s tem izvoljen dvakrat: v ger-riški mestni in V goriški provincialni svet. Kandidati za provincialne volitve z .znakom lipove vejice so prejeli sledeče število glasov: dr. Karel Birsa v prvem goriškem okrožju 391, prof. Marija Kacin v drugem goriškem okrožju 274, prof. dr. Anton Kacin y tretjem goriškem okrožju 431, dr. Avgust Sfiligoj v četrtem goriškem okrožju 513, tovarniški delavec g. Karel Cernic v petem goriškem okrožju 275, (kmetovalec g. Hermenegild Podver-sič v okrožju Steverjan - Kapriva itd. 259, oskrbnik g. Jožef Perin v okrožju Krmin - 'Dolenje 126, dr. Andrej Makuc v okrožju Sovodnje - Gradišče itd. 478 in prof. g. Stanislav Bratina v okrožju Doberdob - Poljan itd. 300. Vsega skupaj je naših devet kandidatov prejelo 3047 glasov. Na prvem glasovanju je bilo z relativno večino izvoljenih 16 provincialnih svetovalcev in njihovi glasovi niso prišli več v poštev. Provincialni svet pa sestavlja 24 sve- GLASBENA MAITICA V TRSTU priredi v sredo 9. januarja ob 20.30 v Avditoriju Koncert mladih glasbenih emetnihov Hoelzl Hilda.............sopran Križmančič Silvan violina Švara Boris..............klavir Vodopivec Aleksander . . . klavir tovalcev in tako je bilo treba proglasiti še osem svetovalcev ter ta mesta prerazdeliti po proporcionalnem sistemu. Tako je bil naš provincialni svetovalec izvoljen s 3047 glasovi vseh naših medsebojno prevezanih kandidatov. Naj omenimo, da je od titovcev izvoljen y provincialni svet komunist Mile-din Cern, toda le slučajno in v prevezavi s Togliattijevimi komunisti in Nennijevimi socialisti. V novem goriškem provincialnem svetu imajo demokristjani 15 svetovalcev, i-talijanski komunisti 4, titovci 1, Slovenska demokratska zveza 1, Nennijevi socialisti 1, Saragatovi socialni demokrat je 1, misovci 1. POJASNILO Naprošeni objavljamo, da je Večer češke glasbe priredilo Slovensko katoliško akademsko društvo. GOSPODARSTVO Dragi kmetje! Spret zaključujemo staro leto našega življenja ter našega trdega, žuljevega dela. Toda ti žulji in ta trdota so nam v prenos, ker sicer .počasi, a vztrajno prihajamo končno tudi mi kmetje do naše stanovske zavesti. Zavedamo se, da smo v življenju naroda pomemben, da, celo odločilen činitelj. Brez jela ni dela! pravi naš stari pregovor. Zato mi z veseljem obdelujemo naša prelja v zavesti, da s tem našim delom izvabljamo iz matere zemlje hrano za ves narod. Naj bi novo let-' še bolj okrepilo to našo samozavest delovnega kmetskega sloja v naš prenos in v blagor naroda. Srečno novo leto! SPLOSNA DELA V SEDANJEM CASU Nadaljujemo s kopanjem za nove nasade. Pri tem kopanju moramo polagati zgornjo rušo na dno, da imajo tam mlade korenine primerno hrano. S tem doseže- Hotel EUROPA in CORSO želi srečno novo leto 1957! GORICA MESNICA TOSIP LOZAR želi svojim klientom srečno in veselo novo letol SESLJAN * SV: KRIŽ ALOJZ DANIELI - DANEU STAVBENI MATERIAL, ŽELEZNINA IN KOVIN P želi srečno novo leto 1957! OPČINE - Proseška 13 iZlahnič. Uvan TRGOVINA IN GOSTILNA želi srečno novo leto 1957! BAZOVICA mo tudi, da ne bo tako zlahka- rastla trava na prevršini. Globokost naj bo primerna legi prelja: od 70 cm v ravnini, do 120 cm v strmih legah. NA NJIVI nadaljujemo z zimskim oranjem, ki naj bo čim bolj globoko. To dosežemo, če orjemo s traktorjem, kar je danes ie splošno v navadi. Oranje s traktorjem je cenejše in manj zamudno. Gorske in kraške travnike čistimo kamenja in grmovja ter jih že sedaj gnojimo s Tomaževo žlindro. Ce pa bomo gnojili z drugimi gnojili, bomo to opravili meseca marca. Ko travnike pognojimo, je prav, da jih prevlečemo z brano. kot nasprotna. Resnica je tudi, da je nasprotna lista imela več volilnih shodov, preklicali so za volilno propagando tudi govornike iz Trsta. Naša Lista ni imela nobenega volilnega shoda, ker nimamo dvorane in tudi ne sredstev. Kljub terou smo v Sovodnjah odnesli večino. Zato gre v s- čast volivcem v Sovodnjah. S tem sre pokazali, da so politično zreli, ker so Večinoma oddali svoje glasove lipovi vejici, ki je znak svobodne demokracije, kulture in omike. Kmetsko-delavska zveza čuti zato svojo dolžnost, da se javno zahvali vsem gg. kandidatinjam in kandidatom za pregu-men nastop na naši listi, vsem predpasnikom liste in prijateljem, ki so nam stali ob strani s sveti in dejanji, kakor tudi našemu vodstvu v Gorici ter končno vsem Volivcem naše občine, ki so oddali glas naši listi. Pripomogli so, da smo pjridobi-li 110 glasov več kot leta 1951, kljub temu, da so bili pri sedanjih volitvah froin-taši povezani s komunisti. Na vsa obrekovanje časopisja naspuret-ne liste v času volilne borbe odgovarjamo samo to: Volitve so končale. Volilno orožje spravimo na podstrešje, prezabimo na jezo, ker praznujemo največji družinski praznik v letu, namreč Božič, ki je praznik miru in sprave. Pojdimo vsi na delo za blagor naše občine. V tem smislu vošči Kmetsko-delavska zveza za občino Sovodnje vsem Občinarjem doma in v tujini srečne im; vesele božične praznike m mir na svet-u, ljubezen med narodi ter božjega: blagoslova v novem letu 1957! VETRIH IVAN ZALOGA DRV IN (PREMOGA želi srečno novo leto 1957! ■ul. Lantieri, 5 GORICA iei. 25-47 Ivan Velišček JESTVINE želi srečno novo leto 1957! ul. Morite Santo, 91 GORICA tel. 32-85 Trgovina čevljev Korzo Verdi 34 Alpina želi srečno novo leto 1957! GORICA 'Efreeno novo leto želi IHoi/arna ISraiuš Go v i c a - Ulica iJdamelli Avgust Erzetič TRGOVINA S KURIVOM, APNOM IN PREMOGOM. ZASTOPSTVO AGIPOAS-a SOLIDNA POSTREŽBA želi srečno novo leto 1957! ul. Mattioli, 1 GORICA STANKO KOREN ELEKTRIČNE IN VODOVODNE NAPELJAVE želi srečno novo leto 1957! ul. Mattioli, 11 GORICA ŠTRAfN AVGUŠTIN JESTVINE IN PEKARNA želi srečno novo leto 1957! DOLINA c.Društvena gostilna - Opčine Svojim klientom in prijateljem želi srečno novo leto 1957 □ Svojim prijateljem in klientom želi srečno novo letol tvrdka C Iršič HI Ib eri ZALOGA VINA IN LIKERJEV Ersi - Žilica (3. ERilimaifer 7 - Hel. 23- 746 Še eno novoletno voščilo V kasni jeseni I. 1956 je preteklo štirideset let, odkar je umrl cesar Franc Jo-žef I., ki ga imajo stari Tržačani ob določenih priložnostih še vedno v spominu. Kako je bilo takrat? »Z osemnajstimi leti je zgrabil vladne vajeti v svoje roke,« nam je dejal gospod ravnatelj višje realke v Idriji. Dalje nisem poslušal. Spraševal sem se, kaj je pravzaprav vlada? Gotovo neka imenitna kočija z gumijastimi kolesi ali kak pošvedran voz, s kakršnim so vozili Žirovci zaklane prašiče na idrijski trg, na katere smo se realci tako radi obešali? Na vsak način, sem razmišljeval, morajo biti v vladi konji ali pa tudi osli> kako naj bi drugače zgrabil za vajeti? V moje opravičilo: Takrat sem bil še aelo mlad, suh, vedno lačen in pogostokrat ves ozebel dijak. V tistih novembrskih dneh leta 1916 so nas segnali v ri-salnico, kot vedno, odkar je začela vojna in se je kaj posebnega dogodilo, da je moral ravnatelj povedati vsem razredom. -Največkrat so to bile zmage. Takrat je Avstrija povsod zmagovala, samo vojno je izgubila. Vendar tega še nisem dobro razumel. Vedel sem samo. da očeta že dve leti ni bilo več doma, da. mi je moja 'mati pošiljala jokajoča pisma, da smo pohajali v šolo brez zajtrka, ker gospodinja ni imela ne kruha, ne mleka, in da učilnic niso kurili. Kadar nam je ravnatelj pripovedoval o novi zmagi, nam je vedno na koncu dejal, da je zaradi proslave pouka prost dan. Seveda smo se iz srca veselili, ne toliko nad zmago, kot nad prostostjo in veselo vzklikali: »Živio!« Tokrat nam je napihnjeni nemškutar-ski ravnatelj •— zavedni slovenski ravnatelj je moral k vojakom — povedal, da je stari cesar umrl, in žlobudralil je o vladnih vajetih. Tiho in mirno smo stali. Sošolec iz Slapa je zajokal. Pa ne zaradi cesarjeve smrti, pač pa zato, ker je vedel, da se oče ne bo več vrnil domov. »Padel je za cesarja,« so takrat govorili in pisali. Sedaj, ko je cesar umrl, se mu je moralo to zdeti nesmiselno in neumno. Saj je tudi bilo. 'Medtem ko je ravnatelj govoril — bilo je zelo dolgočasno — sem poskušal mislili na cesarja. Nikoli ga nisem mogel trpeti. Zaradi govejega, mesa namreč. PTed vojno je bila oa naši mizi vsak dan govedina. Tista vroča, dolgočasna slana vod- CEVLJARNA Kosič Benedikt želi srečno novo leto 19571 'Raštel, 1 GORICA ČEVLJARNA DANILO URSIČ želi srečno naafl leto 1957! Raštel, 30 GORICA NANUT ALOJZ TRGOVINA JESTVIN želi srečno novo leto 1957! ST AN D REZ pri Gorici, 150 ka a domačimi rezanci in potem še tisto vlaknasto meso brez slehernega okusa. Otroški okusi so namreč čisto nekaj drugega kot okusi tistega, ki je že pred čar som prekoračil pol stoletja. Ko sem se torej; zmrdaval pri mizi in že sto in stokrat povedal, da juhe in govejega mesa ne maram, me je oče stalno kregal. »Ne uganjaj neumnosti! Cesar tudi je vsak dan govedino.« Ne vem, če je 'bilo to tudi res, meni, otroku, pa se je prav to zdelo kot najboljši dokaz, da cesar nima nobenega okusa in zato 'tudi nobene fantazije. Cesar milijonskega cesarstva, pa se vsak dan krmi z :zasovraže>no juho in govedino, nar mesto s svinjsko pečenko, ocvrtimi piščanci ali žlikrofi! Kakor rečeno, morda je bila ta trditev zgolj pedagoška iznajdljivost mojega očeta, kdo bi to vedel. Da pa je ibil cesar brez fantazije, to je bila čista resnica. Ubogi, stari cesar! Kot o-semnajstletni fant je moral zgrabiti za »vladne vajeti«. Kaj se je njemu sanjalo o revolucionarnih prepihih, ki so odnesli njegovega prednika, cesarja Ferdinanda. Kaj je fante vedelo o političnih, narodnostnih in socialnih vprašanjih bolnega orjaškega cesarstva, ki ga je držala skupaj le še njegova šibka osebnost? Bil je vedno izelo priden, vstajal je zgodaj, reševal spise, podpisoval smrtne obsodbe, vojne napovedi in kar so mu drugega predlagali v podpis. Ce je bila prošnja napisana na obsežni poli, je odrezal nepopisan del papirja in ga skrbno spravil. Bil je tako zelo varčen! Verjetno bi bil kar dober računski podčastnik ali zaneslivi lovski čuvaj. Ali kot cesar ni imel sreče. V cesarstvu so mnoge stvari potekale narobe, in njegovo zasebno življenje je .bilo v resnici tragično. Njegova lepa, po lepoti in svobodi hrepeneča žena je raje romala po svetu, ko da ,bi živela po strogem španskem ceremonialu na dvoru. Edinec je imel .po glavi »moderne zamisli« in je po cesarskih pojmih napravil škandalozni konec. Njegov nečak Franc Ferdinand, ki naj bi bil njegov naslednik in ki ga ni mogel trpeti, je poročil »nemogočo« ženo. ‘Trst ju je zadnjič videl v krstah.... Cesar je sedal ob pisalni mizi in podpisoval .. . vojno napoved mali Srbiji. Manifest: »Moja hrepeneča želja je bila, da ibi leta, ki mi jih je božja milost še dodelila., posvetil miru. Previdnost pa je določila drugače....« Podpisal je. Smrtno obsodbo svojemu bolnemu cesarstvu. 'Sedel je ob svoji pisalni mizi in podpisal. (Ni smel v pokoj kot računski podčastnik ali lovski čirva j. Postal je ustanova. Ironija usode je hotela, da. so ga osemnajstletnega postavili na čelo bolne monarhije. Se večja ironija, .pa je bila, da ga M DVOM" i. Res ne vem, •kako ljubezen svojo naj povem! Naj sem odkrit? Naj kar -naravnost ti osvetlim duše svoje slednji kot, da vidiš, dojmeš to, kar čutim. Bojim se, strah me je, da bi me zavrnila. Tako ostajam raje tih in vedno dvom je to, kar me ovira. II. Tesno držala moje si se roke, ko gledala v jasni noči sva utrinke, ki zdeli so se mi kat puščice amor ja. Tedaj pa, ko bilo mi je najlepše, stemni se lice ti, ko me pogledaš, nič več ne morem te dojeti: kaj misliš? Ali me še ljubiš? Morda je drug v tvojih mislih? Kaj res ni zame več prostora? Mar li samo je dvom to, kar me grize? Rudolf Saša irnnr!iiii!ii!!niiiiui!iii!uiiiuniii!niiiii)uiui!iiiiii!iiiiiniuinuniim!iiiiniHti!ii!MiiiiiinitnffliiniiHjiutiinu!!iiiiiinii!nni»iijitiniiHimiini!i!iimiMi!iHnR!imwiininwHi:!mniiiiimiiu!i!!i:ii)!iiiHii;iiHiuiiuiiii]iittiiinuniiuuHinimminii POP ČRTO Ob stoletnici rojstva NIKOLE PAŠIČA Washingtcm, decembra 1956. Obletnice rojstva treh velikih Srbov so blizu druga drugi. Vsi trije imajo ■svoje mesto v srbskem, in — jaz verujem, da bo tak postal, če danes še ni — jugoslovanskem Pantheonu. Lazar Paču je bil rojen 1. 1855, Nikola Pašič 1. 1856 in njegov veliki nasprotnik Stojan Protič leta 1857. Vsi trije so bili sinovi istega po-kolenja. Paču in Pašič sta študirala v Cu-rihu in sta. bila tam pod' vplivom Baku-nina. Na. vsak način sta v dijaških letih sprejemala, vase nauk socializma; bila sta širokih naprednih nazorov, ki so bili istovetni s tedanjim plemenitim razumevanjem nacionalizma. Paču, izmed 'te trojice najmanj znan med današnjimi Jugoslovani, je bil oni genialni finančni minister kraljevine Srbije, ki je skrbel, da ni nikoli zmanjkalo zlata v državni blagajni male države. Paču je bil oni, ki je v odsotnosti ministrskega, predsednika Pašiča sprejel 1. 1914 iz rok avstro-ogrskega poslanika Giesela ultimatum dvojne monarhije, ultimatum, ki je dovedel do svetovne vojne. Paču ni bil Srbijanec, bil je rojen v Vojvodini. Prvikrat sem se sestal s Pašičem deta 1914, ko se je srbska- vlada že preselila v Niš. Veh .niških jesenskih dni ne bom nikdar pozabil. Težko je pisati, kakšen je bil Niš v onih dneh, ko je stala avstro-ogrska armada, pred Beogradom. Psihologije naroda je bila edinstvena. Na severu prodira avstrijske ofenziva bolj in bolj, na jugu je treba pričakovati vsak dan bolgarskega napade. Ves narod veruje v zmago in ne misli, da ga čaka težka narodna katastrofa in pot Kalvarije preko Albanije. Narod pričakuje, da bo srbska vojska čez nekaj dni v Sofiji. To zaupanje v samega sebe meji skoro na hipnozo. To je železna volja zmage, ki navdušuje resnično vojaški narod. Čudil sem se, s kakim zanimanjem so se pogovarjali odgovorni politiki v težkih dneh pred srbsko-bolgersko vojno o maših narodnih vprašanjih, kakor da Srbija sploh ni v nevarnosti. Ministrstva so bila nameščena v. majhnih hišah. Ministrstvo zunanjih zadev nima niti čakalnice. Na sprejem ministra so ljudje postajali po hodniku. Skozi okno hodnika gledam na dvorišču hiše sleherni dan ob istem času vojaka, kako je klal jagnje. Sploh je bilo v Nišu živeža dovolj, kakor da ni bilo vojne. Cim sem prispel iz Londona preko Soluna v Niš, sem se javil Jovanu Jovanoviču, ki še ni ibil poslanik v Londonu ;n je .bil vršilec dolžnosti pomočnika ministra zunanjih zadev. Videl sem Pašiča takrat prvič. Njegova častitljeva, lepa .in neizmerno skladna postava je napravila name takle vtis: starec srednje rasti, ni niti vitek, niti debelušast. Poteze obraza so harmonične, v prebrisanih očeh leži nekaj skepse. Pravilen obraz je obkrožen s tisto slavno belo brado, ki je postala simbol. Govoril je tiho, kakor da se to, kar'govori, njega sploh ne tiče. Stavki so pretrgani, brez prave zveze, tu pa tam šepetajoče izrečeni. Njegovi sovražniki so smatrali, da je ta njegov govor znak starosti, ki nim® več moči in rajzuma. Kak; la zabloda! V je usoda toliko časa puščala na tem mestu. Ali pa bi nekdo drugi, bolj nadarjen, odločneji mož lahko kaj predrugačil? Težko. Razvoj je nujno vodil v razsulo. Od posameznika, ki je »zagrabil vajeti«, k ljudski volji, ki je sama odločevala o svoji usodi, k ljudstvu, ki ni hotelo biti več neznana, poslušna, in pokorna čreda. Tega vsega seveda takrat nisem vedel. Vedel sem samo, da je ravnatelj končne povedal, da imamo novega cesarja in tri dni prosto. Tri dni. Trikrat toliko kot ob zmagah! Seveda, smo navdušeno vpili: »Živio!« Ravnatelj si je gotovo mislil, da velja to novemu cesarju. Naš ravnatelj namreč ni bil posebno inteligenten človek. Ti spomini na cesarja Franca Jožefa I. so se mi osvežili v teh prazničnih dneh, ko so nas časniki obsipali s Kadarjem, Hruščevom, Titom, Mao Cetungom in o-stalimi rdečimi cesarji. Franc Jože! je bil v primerjavi z njimi res pravo jagnje nasproti leopardom, jaguarjem, šakalom in hijenam.... Franc Jožef je umrl pred štiridesetimi leti naravne smrti. Smrt je odrešila, avstrijske narode. Naj bi bila milostljiva tudi narodom, ki jih v polovici dvajsetega stoletja trpinčijo tirani, tirani, ki postavljajo v najtemnejšo senco vse slabosti Franca Jožefa I. To vošči v novem letu vsem čitateljem »Demokracije« Pepi Grinta NBdel jsha nabrežinsha slovesnost Preteklo nedeljo 30. decembra popoldne smo še precej slovesno otvarili novi sedež pevskega društva »A. Tanče«, ki bo obenem tudi sedež SDiZ za. Nabrežino. Slovesnost je otvoril predsednik SDZ za Nabrežino, g. Terčon, ki je v kratkih besedah obrazložil važnost tega dogodka. Primeren sedež je nujno potreben za nadaljnje delo naših organizacij. V stavbi, v kateri je sedež, so bili nekdaj občinski uradi. Ko pa je občina zgradila novo stavbo za občinske urade, je takratni podesta prodal to hišo nabrežinskemu fašju. Ker je sedaj vsa imovina fašja last države, je tudi ta ostala last države. Zato je ■bilo potrebno napraviti najemninsko pogodbo s finančnim ravnateljstvom v Trstu. Predsednik je pozval vse somišljenike, naj sedaj, ko imamo primeren prostor, bolj aktivno sodelujejo pri naših organizacijah. Na programu so bile tudi pevske točke, a so, žal, odpadle, ker je več članov zbora bilo upravičeno odsotnih. Otvoritev je bila združena tudi s predavanjem. Predavatelj g. dr. Branko A-gneletto je orisal potek političnih dogodkov v letu 1956. Predavatelj nam je res obširno in poljudno nanizal in ocenil vse pomembne dogodke v preteklem letu, in sicer od kongresa komunistične pertije v Moskvi pa do zadnjih dogodkov na Poljskem, Ogrskem in Srednjem vzhodu.. Dogodke nam je opisal nepristransko, kot Posebne vrste rastlinjak Danski .botaniki nameravajo zgraditi za vsoto 90 milijonov lir posebno vrsto rastlinjaka, ki bo edini na svetu. V nar sprotju z ostalimi rastlinjaki, ki jih v ■zimskih mesecih, umetno segrevajo, bo ta najnovejši rastlinjak opremljen z napravami, ki dopuščajo proizvodnjo arktičnega mraza. Poleg .tega bodo rastlinjak lahko tudi zatemnili, opremljen pa 'bo tudi s fluorescenčno razsvetljavo. S tem rastlinjakom nameravajo danski raziskovalci preizkusiti najugodnejše pogoje, ki so potrebni za rastlinske nasade ne Groenlandiji. Na Groenlandiji v poletnih mesecih sonce sploh ne zaide, zato je za poizkuse na Danskem potrebna, fluorescenčna razsvetljava ponoči. Zatemnitev pa naj bi posnemala svetlobne raz- SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU vabi na prireditev, ki ho na predvečer praznika sv. Treh kraljev: tretji božic Prireditev bo v Avditoriju v soboto 5. januarje, začetek ob 20.30. - Vstopnice se dobe v predprodaji v trg. Lupša in na novem sedežu Slov. prosvete (ulica Trento 2-H) SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 6. jan. 1957 ob 17. url v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 II. Javna produkcija Igralske in baletne šole Slovenskega narodnega gledališča v Trstu s sodelovanjem gojencev Glasbene šole pri Glasbeni Matici v Trstu. mere na Groenlandiji v zimskih mesecih, v katerih se sonce komaj 'pokaže na obzorju. VOJNA Kadar stoletna, stara rana človeštva spet se razboli v človeku, kadar ljubezen spet je darovana — za ničevost utopljena v vekov veku, kadar se človek vžge spet v hrepenenju po časti, slatvi, zemlji in po zlatu, kadar čez noč zavlada smrt življenju in ko se duh človeka zvija v blatu, tedaj se mater glas zaman vzdiguje, zaman so vzdihi, solze in trpljenje dokler se stolp sovraštva v prah sesuje i, da spet rodi se blazno kopmenje po delu v brazdi in po sobi čisti in po veselem smehu sočloveka — da spet se želja vžge v ljubezni tisti, ki jo zavrženo odplavlja reka. Takrat pa otrok poleg strte vaze osramočen stoji in drobce zbira in izmišljuje modre si izraze, da vzrok pojasni drznega nemira. K. K. Berce Franc TRGOVINA JESTVIN želi srečno novo leto 1957! BORŠT so se vršili, ter obenem povsod pojasnil njihov pomen in važnost za nadaljnje dogodke v svetu. Predavatelju smo ze izčrpno, poljudno in poučno predavanje zelo hvaležni. Po predavanju so zastopniki raznih drugih naših organizacij izražali svoje pozdrave in voščila našemu pevskemu zboru in politični organizaciji. Slovesnosti se je udeležilo prav lepo število naših somišljenikov iz Nabrežine in drugih vasi naše občine, vendar bi želeli, da .bi se takih prireditev udeležilo še večje število naših somišljenikov, posebno pa naših, vidnejših stebrov. Po končani prireditvi se je vršile prosta zabava v gostilni Grilanc, kjer je bilo petja in smeha na pretek. Justina Guštinčič JESTVINE želi srečno novo leto 1957! SV. KRIZ, 340 GOSTILNA JSu^ca želi srečno novo leto 1957! PROSEK, 137 M. LEBAN KLOBUČAR N A ŠPORTNI IN KLASIČNI KLOBUKI, DE2JNIKI I, T. D. želi srečno novo leto 1957! .ul. Rastello, 28 GORICA Ana škarabot BAR EN GOSTILNA želi srečno novo leto 1957! ul. Monte Santo, 34 GORICA §ostilna k on/zčku želi srečno novo leto 19571 GORICA Svojim prijateljem in klientom želi srečno novo leto? Hotel K l{ i S BIVŠA GOSTILNA RAUBER - REPENTABOR «iunitiiuHHiiiiin!iininuiiu!Hiin!»ii»nH!mmu!Wii!nm!m!!niHni!iiiiuinH!iumniiiiii!HiiiiMUiU!Hun!mnumiii!ii!iUiiuy!i!i.H!i!ihil!t!!i!etovalci, izvoljeni na Slovenski listi, predlagamo, da bi občinski svet občine Dolina izglasoval im sprejel sledeči dnevni red: Z ozirom na najnovejše svetovne dogodke, ki močno vplivajo na usodo in zgodovino vsega človeštva in nasproti katerim ne more nihče ostati ravnodušen in brezbrižen, ampak je poklican in dolžan, da zavzame svoje stališče in dvigne svoj glas, mi svetovalci dolinske občine, izvoljeni na Slovenski listi, zbrani na širši seji dne 27. decembra 1956, UGOTAVLJAMO 2 zadovoljstvom., da sta se Anglija m Francija pokorili ukazom Združenih narodov in sta zapustili Sueški prekop, ki pa mora, kot za Evropo življenjsko važna morska pot, ostati odprt za vse države pod nadzorstvom Združenih narodov; UGOTAVLJA z ogorčenjem, da ni Sov-jetska zveza umaknila svojih čet z Ogrske vkljub neštetim odločnim- pozivom Združenih narodov; POZDRAVLJA junaško borbo poljskega in madžarskega naroda za svojo neodvisnost in svobodo; SE KLANJA junaškim žrtvam delavcev, kmetov in dijakov, ki s - padli na ba- rikadah v Poznanju in v Budimpešti v borbi proti terorju totalitarnih režiram': OBSOJA z ogorčenjem nečloveško klanje in pobijanje ne samo borcev za svobodo, ampak tudi žena in otrok s stranf tujih sovjetskih tankov in topov, ki so vdrli na Ogrsko s pomočjo mongolskih vojakov in v krvi zrušili od ljudstva ie-brano vlado ter postavili na oblast nove-lutkovne figure.« •Na koncu pozivamo še enkrat tukaj zbrane svetovalce na današnji seji, dopovedo svoje mnenje v zvezi z dogodki, ki smo jih pravkar omenili. Podpisani svetovalci, izvoljeni na Slovenski listi: JERCOG Valentin KOSMAČ Nikolaj OTA Justina STRAJN Avguštin Dolina, 27. dec. 1956. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIO Tiskarna Adria, d. d., v Trstu TRGOVINA Z JESTVINAMI Guštin Karel želi srečno novo leto 1957! REFENTAfBOR TRGOVINA Z JESTVINAMI Guštin & Križman želi srečno novo leto 1957! VELIKI REPEN TRGOVINA IESTVIN ^enee ^0ominik želi srečno novo leto 1957! SV. KRIŽ 125 KALIN ALOJZ SADJE IN ZELENJAVA želi srečno novo leto 1957! OPČINE