i Milu ln^evan»k» kjaetok« ntn. Ceo« SR lila «» cela leto. - inonemsiro 6« Din. - Pont „ Izhaja vsak« sredo »l> ti »jutfBj. - S|ii«i in (lop-.i uaj se inSiliaje tireduiilvu Jtonteliuka" naro&ntaa metnt tUvillt« I Dl«, - V ImerUiiem dela rtaka drobna mtlca «11 nje proator 10 Ma.	reklamne ln Inseratl |>a UpiatnlSlTa ..Utmoljuiu" » Ljubljani, Ko|.ll»rjer» ulica SteV. 6. '
slovenskega tisk
Petkovo žerjavovsko »Jutro« se je v svojem nebrzdanem sovraštvu in skrajni bre/, vestnosti spozabilo tako daleč, da je priobčilo grdobijo, ki je v celi Sloveniji, kjerkoli se je stvar doznala, dvignila vihar ogorčenja. Celo žerjavovci so zmajevali z glavo ter izjavaljali, da jih je v dno duše sram radi izliva take dušne propalosti.
Kaj se je zgodilo ?
»Jutro« je prineslo večjo sliko, ki predstavlja našega voditelja dr. Korošca v cerkveni obleki s štolo, v roki drži policijski pendrek, ki je krvav, prav tako je polna krvavih madežev njegova obleka, izpod nog mu tečejo srage krvi. Pod odrom pa je glava trpečega Izveliearja. Pod sliko je napis: »Sin božji je trpel za druge in krvavel pod trnjevo krono. To je bilo v Judeji. V Jugoslaviji pa drugi trpe zaradi namestnika božjega, ki krvavi od policijskega pendreka.«
Kal ie storil dr. Korošec ?
meščansko vojsko.	.	. , ..........,
Slovenci pri tem žalostnem krvavem obračana vanju v narodni skupscmi nimamo nobenega opravka, razen da smo poklicani med obema sosedoma posredovati.
Dr. Korošec je to nalogo od prvega hipa tako sijajno vršil, da so ga inozemski listi stavili kot vzor modrega, preudarnega in obenem skrajno obzirnega državnika.
Danes vsa država od najvišjega do najnižjega ve in priznava, da je notranji minister dr. Korošec s svojo neprimerljivo hladnokrvnostjo in dalekosežno modrostjo preprečil strasno medsebojno krvavo vojsko, ki je v prvih trenutkih grozila vzplamteti med obema narodoma. Ko bi ne bilo dr. Korošca, ki ie v odločilnem trenutku trdno vztrajal na svojem službenem mestu ter kot notranji minister vzdrzal i'ed in	bi danes žalovali ne po dveh žrtvah, temveč po stoterih. To se zlasti, ker sta žerjavovski m
'"'uličevski tisk neprestano vlivala olja na ogenj ter itak do vrhunca razgrete strasti se podpihovala.
Ob naj nevarnejšem trenutku je naša država nnšla svojega vehkega moza. Danes se po celi državi »n s ponosom rečemo: po celi Evropi z velikim spoštovanjem izreka ime dr. Korošca. Slovenci pa smemo Mi ponosni, da je ta dr. Korošec voditelj in glasnik malega slovenskega naroda.
Kdo so sramotilci?
In vendar se prav v Sloveniji - in hvala Bogn samo v Sloveniji - najdejo propali ljudje ki iim je dr. Korošec prav zato na potu, ker je mož miru, reda in poštenosti, ker ne pusti prelivati bratske krvi in tudi ne trpi zločinskega izzivanja na vojsko, kot smo to doživeli pred par tedni.
Ne vemo, kdo je slikal grdo podobo v »Jutru«. Pa ne gre za to; gre za to, kdo je v ozadju te najgrše in najnizkotnejše gonje proti možu, ki je za velikim Slomškom poleg nesmrtnega Kreka eden največjih sinov slovenske matere.
V ozadju te gonje so tisti ljudje, kateri so nas leta 1921. prodali vidovdanskemu centralizmu, ki so pošiljali pred leti na Slovence oborožene zločinske bande, da so streljale nedolžne delavce, tisti ljudje, ki so zapravili potom Slavenske banke 100 milijonov slovenskega denarja, ki so do blaznosti preganjali učiteljstvo in uradništvo samo zato, ker je bilo krščansko, ljudje, ki ne morejo skriti svojega občudovanja nad novodobnim Neronom, mehikanskim Kalesom, ki je pomoril na stotine ljudi samo zato, ker so hoteli Bogu dajati, kar je božjega. To so ljudje, ki po svojem časopisju ob vsaki priliki sramote in smešijo katoliško vero in obrede. To so ljudje, o katerih največji slovenski pisatelj pokojni Cankar, ki ni bil klerikalec, ni mogel najti primerne besede, da bi dovolj opisal propalost teh par ljudi, ki dajejo pobudo in pogon za odvratno sramoten je najodličnejšega slovenskih sinov.
Kal pa sedal? _
Jasno je, da si slovensko ljudstvo samo sebi v glavo pljuje, ako bi pustilo nekaznovano ln brej zadoščenja tako grditi in psovati svojega voditelja. Slovensko ljudstvo ne more pustiti, da bi se strahotno psovanje in sramoten je, ki ga je morala narodna skupščina prenašati skozi čele dolge tedne, preneslo sedaj med široke ljudske sloje. Grde žerjavovske podivjanosti je bilo dosti in preveč v skupščini, saj je
Eripeljala do dvojnega umora — pošteno slovensko ljudstvo ogorčeno odklanja tak nizkoten način boja. judstvo, ki trpi v svoji sredi tako propalost, mora samo moralno propasti. Ce se postavimo v bran za čast svojega voditelja proti dušni gnilobi, ki jo razširjajo nasprotniki, branimo sami sebe, da ne poginemo v istem smradu.
Ne oznanjamo sovraštva, to baš najostreje obsojamo pj*i nasprotnikih in je vprav to sovraštvo rodilo najžalostnejše posledice.
Toda sveta jeza mora obiti vsakega Slovenca, ki ima le še malo čuta poštenosti in dostojnosti v sebi, ko vidi, kako žerjavovsko »Jutro« sme z najpodlejšim sredstvom in s satanskimi lažmi zločinsko blatiti in sramotiti največjega in najsposobnejšega voditelja slovenskega naroda.
Sram je dalje vsakega poštenega Slovenca, ko vidi, kako tudi »Domovina« in »Kmetski list« prinašata naravnost satanske izbruhe podivjanega sovraštva. Še tako grda in nizkotna laž, še tako podla beseda jima je dobrodošla, da širita svoje peklensko sovraštvo zlasti proti krščanskim voditeljem slovenskega ljudstva.
Konec je, mera je polna!
Vsak naš bravec, vsaka naša bravka ve, kaj mn (ji) je storiti. Nihče ne sme ostati ravnodušen, vsakdo mora doprinesti svoje, da se ubranimo strašne kuge, ki jo zanaša slovenski svobodomiselni tisk v slovensko ljudstvo. Vsakdo mora pomagati, da grozno klevetanje »Jutra« ne ostane nekaznovano. Pojdite od hiše do hiše ter pripovedujte o strašni sramoti, ki jo je žerjavovsko »Jutro« naredilo slovenskemu ljudstvu.
Sklep ljubljanskega oblastnega odbora.
Ljubljanski oblastni odbor nam je poslal naslednje:
Ljubl janski dnevnik »Jutro« je v številki 156. z dne 6. julija 1928 prinesel ostudno sliko, s katero necuveno žali in sramoti voditelja in zakonitega predstavnika slovenskega naroda — gospoda dr, Antona Korošca.
Da izrazi Ljubljanski oblastni odbor svojo ogorčeno in najodločnejšo obsodbo nad to brezmejno m slovenski narod v dušo bolečo žalitvijo, je sklenil v svoji 73. seji dne 9. julija 1928 soglasno:
1.	da se »Jutro« z današnjim dnem odstrani iz vseh oblastnih uradov in zavodov, ki so v oblastni upravi;
2.	da ne bo od danes naprej oblastni odbor, noben oblastni urad in noben zavod v oblastni upravi pnoDceval v »Jutru« svojih objav in razglasov;
3.	oblastni odbor odklanja nadaljnje sprejemanje »Jutra«, četudi je naročnina že poravnana.
2' Vse to velja dotlej, dokler ne dobi gospod dr. Anton Korošec za žalitev primernega zadoščenja.
Somišljenikom!
Zločin, ki ga je izvršilo »Jutro« z nesramnim in hudobnim napadom na načelnika naše stranke, u c sme ostati nekaznovan. Divjega obrekovanja naših poslancev v »Kmetskem listu« in »Domovini« mora biti konec. INe dovolimo, da bi nekaj izrodkov sramotilo ves miš slovenski narod pred svetom! Ne oznanjamo krvavega boja, kot so to oznanjali in izvrševali centralistični nasilniki v dobi PribJčevičeve moči, ampak tih boj zavednega slovenskega ljudstva, ki mora v interesu svojega obsha-ka vreči iz svoje srede izdajalce. Somišljeniki! Oglejte si natanko vsakega naročnika »Jutra« in drugih gori označenih listov. Glejte in premislite, da nikjer ne redite gada na svojih prsih. Ž jekleno odločnostjo v ta tihi, a vztrajni boj, da občutijo vsi, ki sramote naš slovenski narod in njegovega voditelja ter vsi, ki to brezvestno gonjo podpirajo, posledice svoje hudobije v polni meri na vseh plateh. To veljaj vsem našim somišljenikom od stolnega mesta do zadnje vasi!
V Belgradu.
Ko »o se po žalostnih dogodkih v Bel gradu duhovi nekoliko pomirili, je smatra- j la Vukičevičeva vlada za potrebno, da pozove zastopnike hrvatskega naroda k sodelovanju v vladi. Ni bila k temu siljena, kajti vlada ni na umoru ničesar zakrivila in tudi Pašič-Pribičevičeva vlada svoj čas, ko se je zgodil alentat na samega kralja, ni podala demisije. Vukičevičeva vlada pa je os ved oči la napram Hrvatom dokaz dobre volje, je soglasno sklenila ostavko in jo tudi pedala 4. julija.
Najprej je poveril kralj preizkušenemu srbskemu državniku in voditelju radikalne stranke Aci Stanojeviču nalogo, da doseže sporazum z g. Radičem. Toda gosp. Radič, ki mu je Pribičevič vedno za petami, je Stanojeviča — proti vsem parlamentarnim običajem — gladko odklonil, češ, da se ne želi razgovarjati % nobenim zastopnikom današnje skupščinske večine. Vzlic žaljivi zavrntivi, je dobil gosp. Radič še isti dan, to jo 5. julija mandat za sestavo koncentracijske vlade, ki ga pa je tudi zavrnil. Gosp. Radič je zahteval, da se izroči volilna vlad« opoziciji, ki naj razpiše in vodi ^svobodne« volitve, kar se je splošno tniatralo, da radičevci sporazuma, po katerem bi lahko dosegi vse evqje upravičene zaliteve — nočejo.
Ker so se izjavili radikali, Davidovi-čevi demokrati, spahovci, kakor tudi SLS, torej dve tretjini zastopnikov narodne skupščine za parlamentarno delo — saj smo še nedavno volili in ljudstvo tako željno pričakuje uspešnega zakonodajnega dela ne pa volivnih bojev, — je kralj sklical 7. julija na posvetovanje vse načelnike raznih strank. 0 čem so govorili, ni znano, vemo le to, da je g. Pribičevič v imenu kmolske demokracije pač pod silo razmer še tisti večer podai izjavo, da njegova in Radičeva stranka nista proti državi in državnemu edinstvu. V zadnjem času so namreč govorili, pisali in grozili, da ho-čejo svojo hrvatsko državo, kateri naj se kot večni suženj priklopi tudi Slovenija.
V nedeljo 8. julija je zapustil g. Radič bolnico v Belgradu in odšel v Zagreb, kjer so ga seveda slovesno sprejeli. Drugače se ta kakor tudi naslednji dan, 9. julija ni pripetilo nič pomembnega v razvoju vladne krize. __
v vsAKolnso »domoljuba«! -m:
V drugič zapravliena avtonomna.
Znano je, da so slovenski žerjavovci in pucljevci leta 1921. glasovali za centralistično vidovdansko ustavo ter tako baš oni s svojimi glasovi pripomogli, da so prečan-ski kraji v dobi desetih let morali pretr-poti toliko krivic.. Ko bi se takoj v začetku država uredila tako, kakor je predlagala Slovenska ljudska stranka, bi Slovenija prihranila na stotine milijonov, gospodarstvo bi se že davno uravnovesilo in danes bi ne prišlo do žalostnega razmerja, ki vlada med Srbi in Hrvati.
Toda žerjavovci, ki so v Sloveniji v veliki manjšini, so hoteli iz Belgrada vladati nad Slovenijo, zato so bili za centralizem. Pucljeva stranka pa je bila od žerjavovcev z denarjem podkupljena, da je glasovala za centralizem. To je bilo pozneje pred sodnijo dokazano.
Žerjavovci so bili tako zagrizeni cen-tralisti, da so SLS proglasili za proti državno stranko, ker je dosledno ostala pri programu avtonomije.
Dr. Korošec je tedaj začel boj za avtonomijo. Ker nas je Slovencev premalo, se je zvezal z radičevci, ki so takrat zahtevali še veliko več kot Slov. ljudska stranka. Toda Radi« je sramotno zapustil svoj program, radičevci so postali sami najhujši centralisti ter pustili dr. Korošca samega t boju za avtonom/ijo in to baS v trenutku, ko se je zdelo, da se čas avtonomije v resnici bliža.
Dr. Korošec je sedaj videl, da z 21 možmi v boju z 290 pač ne more ničesar doseči. Zato je ubral drugo pot: avtonomijo doseči polagoma v lepem prijateljstvu s srbskimi strankami, ki so pri tej stvan odločilne.	, ..
S svojo vettko politično sposobnostjo obenem z izrednim razumevanjem za državne potrebe je v Srbih polagoma mat utreti mnenje, da je Hm večja samostojnost posameznih pokrajin nujno potrebna. Zlasti slovenski dve oblasti sta dobili že potom zakonov toliko samostojnosti (dasi
Z naSo umetno
moštovo esenco Jlostln"
.1 l.hkn vsakdo i malimi utroSkl pripravi izvrstno. — Tudlletoi kupujemo lipovo cvetje.
še mnogo, mnogo manika), da so hrvatski časopisi protestirali, češ da se Sloveniji preveč dovoljuje.
Zadnji žalostni dogodki v narodni skupščini pa so potrebo po osamosvojitvi posameznih pokrajin uprav z bengalično lučjo obsvetili. Še nikdar niso bili Srbi tako mehki za sporazum in pripravljeni na najdalekosežnejše ugodnosti Hrvatom in Slovencem, kot so se sedaj. Dokaz temu je, da so ponudili sestavo vlade Radiču, ki bi kot predsednik vlade mogel pripraviti predloge za spremembo ustave ter tako vprašanje največje avtonomije postaviti kot prvo točko na dnevni red. Srbi so pripravljeni na vse, samo (la se ta neploden prepir konča.
A kaj se je zgodilo? Čudo, ki ga niti Hrvati ne morejo razumeti. Pribičevič, vodja žerjavovske stranke, Je pregovoril Radiča, da Je ponudbo, naj sestavi vlado, odklonil. — Samostojni demokrati (žerjavovci), ki so v dnu duše še vedno zagrizeni centralisti ter nepoboljšljivi sovražniki samostojnosti Slovenije in Hrvatsko, so se ustrašili, da ne bi centralizem nenadoma padel, ter so tako avtonomij« drugi8 pokopali. Hrvatje pa so zopet zamudili velik trenutek v njihovi zgodovini.
Bridka je usoda Hrvatov. Kadar se jim ponudi v zgodovini odločilen trenutek, naj« dejo med seboj majhne in kratkovidne v<fc ditelje.
Žerjavovci so v svojem sovrafitvu '4<| vsega, kar Je slovenskega ln hrvatskega, drugič prodali avtonomijo slovenskega ia hrvatskega naroda. Vse njihovo vpitje a srbski nadvladi, o krivicah, ki se gode prečanom, o krivični ustavi, ker s® }o sami najbolj zahtevali, pa Je hlnavSčtaa brei primero. In ta hinavSHna se je sedaj, ko so drugiC preprečili avtonomijo, do golega razkrila.	„ .
Kateri slovenski kmet naj se pusti od propalo stranke tako grdo varati!
9»
Dečua'
Žene in dekletal Poslužujte s« naše narodne poK letna noiel Zahtevajte pri v«eh trgovcih nagel* novo dežvlno blago, kt se prodaja v prid Jugoslovanske Matice ln Dečlemu domu.
31
Tako lahkomiselni Slovenci nismo.
Slovenci smo delavni narod. Urojeno nam je, da ljubimo delo, a mrzimo vsakega, ki ne mara delati. A to pravilo ne velja samo za navadna vsakdanja dela, ampak tembolj velja to tudi za javno delo za narod in državo.
Priznacajo nam vsi, da bi razmere v naši državi že davno bile lepo urejene, ako bi tudi druge stranke imele toliko veselja do dela, kakor ga ima naša Slovenska ljudska stranka. Posebno moram tu povedati odkrito besedo o Radicevcih-Hrvatih. Že
Eri prvih volitvah 1. 1920. so Radičevci po-azali- da jim ni za nobeno delo. Ljudstvo jih je izvolilo, da bi delali za go.-po-
Letos pa je lahkomiselnost Radičevcev in samostojnih demokratov dospela do vrhunca. Nobenega poštenega dela niso dopustili, rogovilili so neprestano, razbijali klopi, divjali, kakor bi bili obsedeni, pso-vali vse, kar ni bilo z njimi. S tem svojim lahkomiselnim delom so povzročili, da je zavrela kri Črnogorcu Račiču in je potem prišlo do znanega žalostnega dogodka, j Vsega je kriva lahkomiselnost Radiča in Pribičeviča, ki sta mislila, da bosta s silo prišla na vlado.
Strašanska lahkomiselnost je bila za Hrvate tudi tedaj, ko so se zapisali znanemu voditelju samostojnih demokratov in orjunašev Pribioeviču. Njemu, ki jih je prej preganjal kakor divje zverine," ki je dal Radiča zapreti, ki je sovražil Hrvate in katoličane do skrajnosti, so se vdinjall Radičevci s Pucljem vred. Iz tega divjega zakona se je rodilo samo zlo, samo sovraštvo se je gojilo na vse strani. In od tod sedaj te žalostne razmere, kakršnih še ni bilo. Nas Slovence, ki smo bili zvesti to-darski napredek, a ostali so doma. Radi tega so potem Pribičevičevi ljudje dali s centralistično ustavo tak slab fundament naši državi, da imamo danes toliko nezadovoljstva. Pribieevič in Pašič sta delala, kar sta hotela. Krivi so lega pred vsem
Radičevci, ki so lahkomiselno ostali doma.
Ko je bil Radič zadnja leta minister, nI stonl niti enega koraka za zboljšanje žalostnega gospodarskega položaja našega kmeta in delavca. Bil je zadovoljen, da je sedel v ministrskem mehkem sedežu, da se je vozil z avtomobili. Niti ene stvari ni Radič na bolje uredil. Lahkomiselno je bilo delo Radičevcev, ko so bili na vladi, variši Hrvatov ves čas od konca vojne, je Radič sramotno zapustil in nas izdal ter nam kot svojim zaveyznikom niti »Z Begom« ni rekel! Strašno lahkomiselna je politika Radičeva, posebno v tem, ko je nas Slovence zapustil, a se je zvezal z naj-I večjim protivnikom PribičeviSem.
Te dni se je pozvalo Radiča, naj stopi | skupno z nami v vlado in naj tudi z de-i janji pokaže, kako si on misli preureditev j državne uprave in gospodarstva. Ker pa j Pribičeviča nihče noče v vlado, radi tega ! se je dal Radič zapeljati po Pribičeviču in zopet odklanja vstop v vlado. To je zopet strašna lahkomiselnost, ki se bo še nad Hrvati bridko maščevala. Sedaj je bila prilika. da hi Hrvati lahko dosegli, kar v glavnem hočejo, ali Radičevci so tako zaslepljeni. da ne vidijo nič, ne slišijo nič, ampak samo drvijo čez dm in strn s strastnim Pri-bičevičem.
Tako lahkomiselni pa mi Slovenci nismo. Mi vemo, da nas, državo in vse narode v naši državi in Evropi sploh more rešiti propada, posebno gospodarskega, samo delo, mir in zopet mir. Sovraštvo in nemir, ki ga pridigujeta in Širita Radič in Pribičevič. nas zna samo pripeljati do nove krvave vojne in do hujšega gorja. Namesto krščanskega bratoljubja in mira pa trosijo Radičevci in samostojni demokrati zgago, sovraštvo in nemir. To je lahkomiselnost, ki jo mora obsojati vsak razsoden človek.
Slovenci, na to pot ml ne pojdemo.
Nar. p osi. Fr. Zebot.
O dr. Korošcu.
Inozemsski politični krogi so ob priliki žalostnih dogodkov v Belgradu z velikim spoštovanjem kazali na našega notranjega ministra, ki je ob tem usodnem trenutku [jokazal tako veliko razumevanje položaja. da je preprečil najhujše, kar je grozilo: krvavo meščansko vojno. Zakaj duhovi so bili tako razburjeni, da se je bilo bati najhujšega.
Značilno je, da je dr. Korošec navadno bas ob takih trenutkih upravljal kako odgovorno mesto, ko je bilo treba najmirnei-s-ih živcev in silne modrosti.
Spominjamo na znani madjarsko-ko-munistični železničarski štrajk, ko je bil dr. Korošec železničarski minister. Štrajk je bil takrat naperjen naravnost in brez skrivanja proti obstoju države. Slovenski komunisti so pa takrat nasedli madi irskim komunistom v Vojvodini. Dr. Korošec je upor, ki je bil naperjen zoper obstoj države,^zlomil. Res je v Ljubljani po krivdi ko-
munističnih hujskačev padlo nekaj nedolžnih žrtev, toda država je bila rešena.
Ko je italijanski pohlep po naši zemlji vedno bolj rastel in so Italijani vedno bolj nevarno rožljali s sabljo, tedaj je bil dr. Korošec, ki je veliko pripomogel, da se Je čiiupreje sklenila prijateljska pogodba s Francijo in so Italijani postali krotkejšl, ker so začutili za hrbtom močno Francijo.
Ko so pred tedni demonstranti po Belgradu in Ljubljani (bilo je največ žerja-vovcev) demonstrirali proti Italiji ter izzivali, da hočejo vojno, tedaj je dr. Korošec odločno toda skrajno obzirno preprečil to nevarno izzivanje Italijanov na vojno. Ze ob tej priliki so inozemski časopisi opozarjali na sijajne zmožnosti notranjega ministra dr. Korošca.
In če je dr. Korošec sedaj s svojo modrostjo in mirnosljo preprečil, da se usodni streli, ki so padli v narodni skupščini, niso prenesli na ulico, potem se moramo zahvaliti božji Previdnosti, ki vodi kakor posameznike tako tudi države.
Q
PO 3VETUT|
Italija.
s Razno. Ljudski šoli v Plužnah pri Bovcu so dali ime »Rosa Mussolini«, tako se namreč imenuje mati glavnega vodje fašistov. — V Rim je prišlo 500 vojnih pohabljencev iz Poadižja (Tirolska). Zanimi-vo je, da je imel eden invalidov nagovor na Mussolinija tudi v nemškem jeziku. — V Idriji je bila 29. junija sv. birma. Cerkveni pevci in godci so priredili g. knezo-nadškofu lepo podoknico. — 50 m je strmo glavil v globočino na cesti Idrija—-Vo^ko 71 letni vpokojeni gozdni delavec Ivan Mo-horič iz Čekovnika. Bil je takoj mrtev. — Na novi Itebetovi žagi v Vipavi se je smrtno ponesrečil delavec Franc Hrovatin, star 57 let. Pri žaganju mu je priletel v orlo koničast kos lesa. — Očetje, ki imajo več kot šest otrok, se bodo brezplačno vozili po goriškem tramvaju. — Na Slapu pri Vi-pavi je zgorel hlev in senik Franceta Jamska. — V Vipavi so zamazali >prijatolji« Slov encev vse slovenske napise, ki so bili doslej poleg italijanskih. — V Bukovem so blagoslovili tri nove zvonove. — Na Gradišču pri Vipavi sta pogorela hlev in sirarna Ivana Petriča. — V Umbrijo je morala oditi učiteljica gdč. Baša na Pre-mu, ki je že 20 let hi službovala. — Tvrdka Vigano iz Klavž je začela napeljavati v Grahovo elektriko. — Cesto proti Sv. Luciji in tudi proti Ledinam popravljajo. Le škoda, da domače delavce le malo upoštevajo.
s Venizelosovs vlada. Venizelos ie sestavil novo vlado, ki ji napovedujejo nio-narhisti najodločnejši boj. Nova vlada bo nnjbrže skupščino razpustila in bodo torej imeli volivci Grčije priliko, da izrazijo o Venizelosu in njegovih namerah svoje mnenje.
Avstrija.
s Avstrijsko časopisje presoja umor v belgrajski skupščini mirno in nepristransko ter pripisuje vso odgovornost za zločin napadalcu Puniši Račiču.
s Razno. V Ribnici se je smrtno ponesrečil Tomaž Leitner pri kopanju in nalaganju peska. — V Beljaku prirejajo davkoplačevalci burne shode proti davkom, katere hoče vpeljati socijaldemokraška večina v občini. — V Tinjali je utonil v Dravi pri kopanju Štrajherjev sin na Lesinah. — V Celovcu so zborovali zastopniki avstrijskih mest pod predsedstvom dunajskega župana Seitza. — Nedavno umrla 82 letna Magdalena Schaubaeh iz Drašč; je bila mati mariborskega velikega župana, župana Slovenske Bistrice in mati žene bivšega župana v Blačah.
Nemčija.
s Nova vlada. Socijalistu Miillerju se jo posrečila sestava nove vlade, v kateri imajo socijalisti štiri važnejša ministrstva. So-
deluejjo nemška ljudska stranka, bavarska ljudska stranka in demokratje. Tudi centrum ima v vladi svojega zastopnika, brez vsake obveznosti napram sedanji vladi, ki jo smatrajo le za začasno do jeseni. Državni kancler Miiller je pred stkupščino prečital izjavo nove vlade, ki jo je večina parlamenta odobrila. Izjava pa je bila taka, da bi ji lahko pritrdil vsak »buržujc
Francija.
s Velika rudniška nesreča. V S. Eti-enne (Sent-etjen) na Francoskem se je zgodila nenavadno velika nesreča v soboto 30. junije. V revirju, nazvanem Combes (Komb), 2 kilometra od vasi Roche-la-Mo-liere (Rošlamoljer), je bilo zjutraj ob 7. na delu 570 delavcev. V eni teh jam je takrat nastal ogenj. Če je v rudniku vse pri Rokah, se da tak ogenj pogasiti. Tudi v tem slučaju so delavci hiteli gasiti. Po žalostnem naključju pa se je to pot nedaleč od ognja v nekem rovu udrla velika plast kamenja. Pri tem so počile cevi, po katerih se pretaka stisnjeni zrak. Zrak služi za zračenje jam in vsrkavanje strupenih plinov, ki se v premogovnikih vedno sproti delajo.
Kakor hitro je bilo zračenje pretrgano, brz so se rovi napolnili s plini, vrhu taga pa je- vsled ognja nastajal in se širil dušeč dim s strupenim ogljikovim dvoki-som. Po cele>r rudniku se je oglasil alarm. Vse je začelo dreti k izhodu. Delavci so »e nalagali v dvigala, ki so se z vso naglico dvigal« in spuščala. Vseh ni bilo mogoče rešiti
Smrt je imela veliko žetev. Ko so se r jamo podali reševalci, opremljeni z maskami proti plinom, zadevali so po hodnikih na mrtva trupla. Tam, kjer se je bilo posulo, je bila pot zaprta; kakih 40 delavcev je tam našlo smrt. Reševalci so izvlekli 51 mrtvih trupel iz rudnika; od teh jo le 29 Francozov, ostali so bili tuji priseljeni delavci, največ Poljaki in Maročani. Veliko delavcev so privlekli na dan še živih, pa omamljenih od plinov; dali so jih v bolnišnico v nevarnem stanju.
Amerika.
s Volitve predsednika. V Združenih državah ameriških imajo letos volitve predsednika. 4. marca 1929 poteče predsedniku Coolidgeu njegova druga doba. Prvi torek v letošnjem novembru bodo že volitve novega. — Oči celega sveta so obrnjene letos proti Ameriki. Velika in važna mednarodna vprašanja so na tehtnici. Kako se bodo rešila, je odvisno vsaj deloma od izida teh volitev. Katoličani celega sveta pa še posebno pazno zasledujejo ta volivni boj. Letos je namreč prvič v zgodovini Združenih držav med kandidati guverner države New York, Alfred Emanuel Smith, ki je 'katoličan in sicer katoličan po prepričanju, mišljenju in življenju. — Za katoliško cerkev v Združenih državah je sioer vseeno, ali je predsednik katoličan ali nekatoli-čan. Kajti postave dajejo Cerkvi svojo mero svobode in tudi protestantovski predsedniki niso bili dozdaj sovražni ali nagajivi proti katoliŠtvu. Vendar katoliški svet pazno motri sedanji volivni boj, hotefi vi-
deti, kakšno bo mnenje protestamtovskih volivcev o kandidatu, ki je očiten katoličan.
s Razno. V Clevelandu je umrl Janez Kremžar, doma iz Št. Vida nad Ljubljano. — V Summitu je preminula Neža Pelko iz Gornjih Laknic pri Mokronogu. — V De-troitu so blagoslovili novo cerkev, posvečeno ev. Janezu Vianneju,
Drobne novice.
Na Dunaju so te dni vprizorili film, pri katerem vse osebe govorijo.
Konferenca narodnih manjšin iz vseh
evropskih držav bo od 25. do 28. julija na Dunaju.
Vse kopališke barake so pogorele V kopališču na Lidu v Benetkah.	^
d Pozor na obrekovalce in hujskače.
Samostojneži in žerjavovci so poslali svojim ljudem na deželi navodila, naj po vseh javnih prostorih in vlakih razširjajo naj-ostudnejše laži, ki jih prinašajo »Jutro<, »Kmetski list« in >Domovina« o žalostnih belgrajskih dogodkih. Liberalci bi radi izbrisali s sebe madež, da so z na.jgršim veČ-tedenskim zmerjanjem in sramotenjem izzvali črnogorskega poslanca, da je postal V9e obsodbe vredni morilec. Somišljenike opozarjamo, naj tem hujskačem najodločneje takoj stopijo na prste, od gostilničarjev oz. od sprevodnikov zahtevajo, da takoj napravijo red in vse natančno s pričami naznanijo tajništvu SLS v Ljubljani. Liberalne podivjanosti in brezvestnosti mora biti enkrat konec!
d Čatež cb Savi. Pri občinskih volit-irah, ki so se vršile dne 8. t. m., je sijajno emagala SLS, ki je dobila 13 odbornikov, nasprotniki pa samo 4. To je za samcstojne grozovit poraz, ker so se pred tremi leti ponašali, da so dobili 12 odbornikov, SLS pa samo 5. Sedaj so izgubili torej samostojni kar 8 odbornikov. Živeli zavedni volivci!
d Pri Javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: moškim 2 pečarjem, 19 rudarjem, 1 str. ključavničarju-avtogen-varilcu, 1 kleparju, 1 kovaču, 5 kovinostriiparjem, 1 ključavničarju, 3 str. risarjem, 5 mizarjem, 2 kolarjem, 1 leso-strugarju, 1 Žagarju, 3 strojnikom, 1 vulka-nizerju, 2 kožarjema, 1 usnjarju za kovčke in aktovke, 1 tapetniku, 3 čevljarjem, 1 dežnikarju, 1 slaščičarju, 12 tesarjem, 1 hlapcu, 10 stukaterjem, 1 vodoinstalatorju, 15 pleskarjem-črkoslikarjem, 3 kotlarjem, 19 vajencem; ženskam: 1 spulerici, 3 pletilkam nogavifc, 2 kmečkim ueklam, 2 služkinjam, 1 frizerki, 1 bolničarki, 2 prodajalkam slaščic.
V nedeljo 15. julija bo v Št Rupertu celodnevna prireditev trebanjskega orl. okrožja. Pridite vsi!
d Poljšak cvi poizkusi zdravljenja raka. V torek, 3. julija, je pregledala zdravniška komisija pod predsedstvom ravnatelja uradov oblastne skupščine g. Grač-nerja 26 najtežjih slučajev raka, kostne jetike in doslej neozdravljivih kožnih bolezni, ki jih bo začel zdraviti gospod Poljšak iz Celja v baraki mariborsko sološne bolnice. Javilo in prišlo je v Maribor osebno nad 50 bolnikov in to celo iz Srbije, Banafa in iz najbolj oddaljenih krajev naše države. Komisija je natančno ugotovila stanje bolezni in bo pregledala napredek zdravljenja po preteku 10 dni.
d Aljaževa kapela v Vratih bo posvečena 29. julija. Je še precej dolga, zato so milodari dobrodošli.
d Obletnica otvoritve Ljubljanske bor-ee. Ljubljanska borza z devizami je 30. junija zaključila prvo leto svojega obstoja. V prvi polovici leta svojega delovanja, to je v drugi polovici leta 1927, je imela borza prometa za 393 milijonov dinarjev. V
prvi polovici leta 1928 je znašal promet 453 milijonov dinarjev, skozi celo poslovno leto torej 846 milijonov dinarjev.
d Ljubljanski oblastni odbor razpisuje 14 mest oblastnih cestarjev in sicer 9 mest na Jezerski, 4 mesta na Ljubeljski ter 1 mesto na Idrijski in Hmševski cesti. Podrobnejši pogoji so razvidni v >Samoupra-vi« ter v razpisih pri županstvih tamoš-njega okoliša.
d Belgrad in druga naša mesta je obiskalo te dni odposlanstvo čeških častnikov pod vodstvom čehoslovaškega načelnika generalnega štaba generala Siroyja.
d Na Dolenjskem gospod nje suša. Po Dolenjskem je zavladala silna vročina in huda suša. Poljski sadeži venejo, travniki pa so že močno rjavi radi suše. Večina studencev je že usahnilo, po kapnicah pa je zmanjkalo vode. Ljudje so primorani voziti vodo po uro daleč iz potokov in Krke. Kolikor je bilo pomladi preveč dežja, ga sedaj primanjkuje.
d Posledice žerjavovskega hujskanja. V vasi Martinci pri Osijeku je prišlo do krvavega spopada med kmeti in orožniki. Pijani in nahujskani kmetje so kričali: >Doli s krvavimi orožniki I Doli s krvavo vlado!« Eden od kmetov je celo triki«t ustrelil z revolverjem proti orožnikom, vendar pa ni -zadel. Orožniki so nato pozvali kmete, naj se mirno razidejo. Ker so se kmetje še upirali, so jih pričeli orožniki z bajoneti razganjati, pri čemer je bil en kmet zaboden v prsa. Nato se je razburila vsa vas in nastal je cel upor. Šele ko je prišla orožnikom ojačena pomoč iz Osijeka, se je vas pomirila in so bili krivci aretirani. Ranjeni kmet je umrl med vožnjo v osiješko bolnico. — Prave krivce, ki z lažnivim pisarjenjem po časopisju huj-skajo ljudstvo, naj bi zaprli, pa bi bil mir.
d Zlata poroka. Dne 14. junija sta na Jesenicah obhajala zlato poroko Tomaž in Terezija Puc v krojni družine svojih treh sinov, hčere, snah, zeta in vnuka.
d Vidov (lan na Kosovem polju. Prejeli smo: Po celi državi se proslavlja spomin na Kosovsko bitko 1389. leta. Najbolj s živimi spomini se obhaja Vidov dan na kraju zgodovinske bitke samem. Nešteto avtov in vozov se je pripeljalo na kraj bitke na Gazi-mestan. Ob prisotnosti vel. župana, komandanta Kos. divizije g. J. Radosavljeviča, je bila molitev za rajne junake. Zastopniki štirih veroizpovedi so opravili molitve pravoslavni, katoliški, muslimanski in judovski. Cerkveni obredi so se izvršili med pokanjem topov in spremljevanjem godbe. Nato je v krepkih besedah komandant 31. pešpolka opisal zgodovinski dan. Na kraju bitke stoji lep spomenik z napisom: »Junakom za križ 1389—1924.«
d Pozdrav naših fantov iz francoske tujske legije v Afriki. Podpisani slovenski fantje iz francoske legije pošiljamo vsem čitateljem »Domoljuba« iskrene pozdrave. Slučajno smo zbrani v Sidi Bel Abbes v Al-žeriji. Viktor Krev, Mirna peč; Miroslav Zeni, Jesenice; Ernest Volovšek, Trbovlje;
Franc Iljaš, Maribor; Peter Brznik, Veleso-vo pri Kranju; Franc Šimenc, Domžale; Ja. kdb Spolenak, Trbovlje; Anton Kolar,' Celje; Tomaž ZavirSek iz ljubljanske okolice.
d Zavod MarijanišCe v Ljubljani (Po. ljanska cesta 30) je dom za desko šolsko mladino, ki dobiva v njem pouk in krščansko vzgojo. V zavodu je petrazredna osnovna šola s pravico javnosti in zavod za dijake. V osnovno šolo, v kateri poučujejo častne šolske sestre, se sprejemajo sirotni dečki in kolikor je prostora, tudi drugi v popolno oskrbo. Prostora je za 200 otrok. Vzgojnina se določuje posamično. V zavod se sprejemajo dijaki, ki obiskujejo v Ljubljani gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo. Prostora je za 130 gojencev. Meseč-nina je 500 Din. Nadzorstvo imajo gg. pre-fekti-duhovniki pod vodstvom za vodnega ravnatelja. — Marijanišče nudi gojencem poleg šolske tudi vsestransko zasebno izobrazbo. V zavod se sprejema telesno zdrava in nravno nepokvarjena mladina. Prošnjo za sprejem (priložiti je treba krstni list in zadnje šolsko izpričevalo) je vložiti na vodstvo zaveda do 15. julija, ali pa se do tedaj osebno predstaviti. — Za vodstvo Marijanišča: Prelat Andrej Kalan.
d Tovariši iz vojnih let pomnite! V nedeljo, 12. avgusta, na naš glavni sestanek na Brezje! Dobro pomnite ta dan, držite strumno disciplino in pridite vsi, prav vsi I Polovična vežnia pod običajnimi pogoji. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
d Tako je prav! Minister prosvete je odredil, da volita ljubljanski in mariborski oblastni odbor po dva člana v komisijo za nameščanje učiteljstva.
d 0 sežiganju mrličev prinaša zelo po učen članek nedeljski Slovenec« št. 153, z dne 8. julija 1928. čitajte!
d Za obnovitev vinogradov v južnih krajih (Hercegovina, Dalmacija, Črna gora, Južna Srbija) je nakazanih 30 milijonov Din državnega kredita.
d 20 tisoč šoloobveznih otrok ne obiskuje šole v zagrebški oblasti.
d Veliki hrvatski zgodovinar Vjeko-slav Klaič je umrl 1. julija v Zagrebu.
d Smrtna kosa. V pečah pri Moravčah smo pokopali v nedeljo 1. julija Marijo Ha-zoršek, p. d. Petrovko iz Tlačnice.
d V Ljubljani je umrla ga. Agneza Klovar, soproga faktorja Jugoslovanske tiskarne.
d Smrtna nesreča. Te dni je padla pri Slov. Bistrici gdč. Gusti Lubej iz Maribora tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila tilnik pri padcu in je kmalu zatem umrla v Slovenski Bistrici.
d Dve nesreči pri kopanju. V torek, 3. t. m. je zahtevala voda dve žrtvi v Hrastniku. Okoli štirih popoldne je kopala svojo 6 mesečno hčerko žena čevljarja Viranta. Ker je bila deklica močna, jo je mati za hip pustila sedeti v vodi in odšla v hišo. Ko se je vrnila, je bilo dete mrtvo. Uboga mati se je v joku zgrudila na tla. Prihitele so bližnje ženske in zaščitna sestra, da pomagajo, a bilo je prepozno. Nekako ob istem času se je kopal 16 letni steklarski delavec Hladnik v Savi ter utonil.
d V Sotli je utonil 14 letni Ivan Maiu« iz Brezovice na Bizeljskem. — Bodimo pri kopanju previdni I
Priporoča «e PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnice
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 17,
Iti je edini te vr«tef — Podružnice: v CELJU, Breg it. 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 _ SARAJEVO, Koroičeva ulica 15 in v SPLITU, ulica XI. puka.
d Utonil je pri kopanju v Savi 17 letni Leopold Aškerc, sin rudarja.
d Žitno polje uničil požar. Iz mešanega vlaka, ki vozi iz Virovitioe proti Bjelo-varju, je v sredo popoldne padla na žitno polje Hermana Sekinga iskra in zanetila požar. Radi močnega vetra ni bilo mogoče omejiti ognja, tako da je požar uničil okoli 3000 kvadratnih metrov pšenice. Skoda je zelo velika.
d 20 vagonov sena pogorelo. V vasi 3ožjakovini blizu Zagreba je nastal v neki šupi sena na državnem posestvu velik požar. Klicani so bili med drugimi tudi gasilci iz Zagreba, ki pa so imeli z gašenjem zelo težko delo. Vnela se je šupa za šupo in je končno pogorelo okrog 20 vagonov suhega sena. Gasilci so se mogli vrniti šele ob 7 zjutraj v Zagreb. Požar so zanetili najbrže otroci, ki so v bližini s>ked-njev kurili ogenj. Škoda znaša približno 300.000 Din. Plamen je bil tako velik, da so ga videli celo v Zagrebu.
d Razne nesreče. Dne 26. junija je utonil pri kopanju v Karlovcu tukajšnji rojak, 27 letni samski trgovski pomočnik Jakob Delaž, prid n in spoštovan. Uro kasneje je na isier mestu utonil eden njego-
vih prijateljev. — V nedeljo, 1. julija, je vozil Loserjev težki avto veselo družbo svatov proti Brodu na Kulpi. Pod kapelico na Križu se mu je hotela na drugo stran ceste umakniti 75 'etna Vavra, kočarica iz Novega sela. Po nesreči je padla pod v o«. Kolesa so ji šla čez prša in zlomila obe nogi nad stopali. Curek krvi ji je bruhnil iz ust. Obležala je na mestu mrtva. Došla orožniška patrulja jo je ukazala prenesti v mrtvašnico v Banjaloki. Na kraju nesreče je cesta ozka in močno zavita. Mnogi avtomobilisti vozijo prehitro in se je bati še nadaljnjih nesreč.
d Puška se je sprožila. V Podgradju biizu Splita so našli mrtvega 27 letnega Josipa Skaračiča, ki ga je smrt zadela po nesreči. Pred letom dni je skril v neki grm puško. Sedaj jo je hotel odnesti, toda pri tem je bil tako neroden, da se je puška sprožila in ga takoj usmrtila. Njegovo truplo so našli šele nekaj dni po nesreči.
d Kadar se razleti bomba. Neki pastirček iz vasi Tr.iovo pri Bitolju je našel, ko je pa?el govedi, na paši pet letalskih bomb, ki so ostale tam najbrže še iz časa svetovne vojne. Pričel se je z bombami igrati in odvijati vžigače. Pri treh bombah se mu je to res posrečilo, četrta pa je eksplodirala v pastirjevi roki in ga raztrgala na drobne kosce.
d Svedrovci na delu. V noči na 5. t. m. so neznani zlikovci vlomili v stanovanje Marije Jerajeve v Malem Gabru pri Stični in odnesli 260 Din denarja, več srebrnih novcev, mnogo zlatnine in srebrni-no, vež ob'eke ter nekaj živeža. Jerajeva trpi okrog 7000 Din škode.
d Morilca Janeza Nagliča so pripeljali iz kranjskih sodnih zaporov v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Zdravniki bodo preizkali Nagličevo duševno stanje.
d Sodnike je zaklenil. V poslopju »u-botiškega okrožnega sodišča se je te dni pripetilo nekaj nenavadnega. Ob 1 popoldne so opazili, da je v I. nadstropju zaklenjenih od zunaj 27 sob, v katerih so se nahajali sodniki, državni pravdnik in pa stranke ter da so ključi izginili. Nihče ni mogel ne ven ne noter. Gasilci so zaprtim osebam pomagali z lestvami zlesti skozi okno na prosto. Opoldne se je pojavil v neki subotiški banki neznan mož, ki je zahteval denarja. Napravil je vtis blazneža in je bil zato prijet. Pri njem so našli vseh 27 pogrešanih ključev. Bil je to neki Ivan Derovič, ki so ga šele pred dnevi odpustili iz subotiške umobolnice kot ždTavega. De-roviča so izročili nazaj v umobolnico.
d Zobni atelje dentist F. Palovec, Kongresni trg 14, zopet redno ordinira.
d Pri glavobolu, omotici, šumenju v uSesih, slabem spanju, slabem razpoloženju in razdražljivosti posezite takoj po staropreizkušeni »Franz - Josef« - grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne ln črevesne bolezni naglašajo, da je »Franc Josef«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. -Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »Energinom«, železnatim kina-vinom. Za ozdravljenje in ojačenje krvi pri odraslih
8!
Razno.
Upor v kaznilnici. V
kaznilnici v Rovnu v Vo-liniji (na Poljskem) je prišlo nedavno do upora. J30 kaznencev se je pobiynk>. Posrečilo se jim je sneti vrata, naskočiti in pregnati čuvaje in razbiti večji del kaznilnice. Čuvaji se niso mogli braniti, ker so se vsi kaznenci, oboroženi z okvirji z oken, navalili nanje. Komaj vojaštvo je zaduši!o uoor. Pri tem je bilo seveda več ranjenih od puškinih strelov.
Norec v dosmrtni ječi. V bavarski kaznilnici Iran se nahaja že od L 1872, torej 56 let, kaznjenec, po imenu Johann Georg Oet tinger. Obsojen je bil leta 1872. radi ropa na 14 let ječe. v 13 letu svoje kazni je pa Oettinger iz neznanih razlogov zadavil enega svojih tovarišev. Se predno so prišli pazniki, je Oettinger skočit iz drugega nadstropja na dvorišče, kjer je nezavesten obležal. Najbrže se mu je že tedaj omračil um. — Poslej ni več ozdravil. Kljub temu je orišel 1. 1885. pred porotnike, ki so ga radi umora obsodili na smrt. Kasneje so ga (»milostih na dosmrtno lečo. — L. 1917 je bole-
Slavko Savinšek:
fgoliSklti ®iazomh
Povest z gorenjskih planin
Tilnu je hudo, ker je prišlo do ubojal Jokal je, Tilen, trdi, dolgi Tilen, jokal, ker je bil svest si, da je storil velik greh! Toda kako naj si bil sicer pomagal, ko pa je imel samo dvoje na izbiro: ali mati ali financar. Mater je rešil s tem, da je ubil financarja. Seveda, malo manj bi bil lahko udarili Toda, ko mu je Bog ustvaril tako silno roko in mu je Ter-pina dal pri odhodu tako težko gorjačo vanjo 1 Nihče drugi bi ne bil z eno roko udaril finanearja v smrt. Tilen pa je presilen in bi gola pest zadostovala, da bi se bil rešil. Toda ni utegnil pomisliti na posledice. Samo umirajoča mati so mu bili v mislih, da jo slepo udaril z vso močjo, ne da bi bil tehtal udarec in silo.
Kar je, je, zdaj ni pomoči. Toda ujeti se ne pusti, ker ve, da bi se mu silno slabo godilo. Je že drugih grehov toliko na njegovi vesti, da bi zadostovali za dolga leta ječe. Zdaj še uboji O, v ječo pa Tilen ne mara, saj še v dolini na prostem dihati ne more, kako bi mogel med štirimi vlažnimi stenami? Zato pomaga samo beg, samo skrivanje. Sčasoma se bodo naveličali orožniki in financarji in spet bo lahko tovoril po mili svoji volji po goliškem.
Tako 3e je bil Tilen poslovil od Matevža in mu voščil srečo v novem življenju. Rad bi bil Matevž imel, da bi mu Tilen drugoval na poroki. In bilo je že domenjeno, da vsaj v svate pride, čeprav samo za kratek čas ponoči. Zdaj je šlo še to po vodi. Toda v mislih bom s teboj, je govoril Tilen Matevžu; in če pomore kaj molitev grešnikova, bom tudi očenaš
zmolil za te in za zlatolaso Cilko, da bi vama Bog dal srečo in zdrave otroke.
V tegobo se je razgrenilo Matevževo srce, ko je mislil na Tilna, zvestega druga, ki mu je bil z nevarnostjo lastnega življenja rešil življenje. 0 ti zvesti tovariš, ki si tudi v eno zrasel z gmajnami in plazovi goliškimi, kdaj in kje najdeš ti mirni kotiček, kjer se bo spočilo neugnano hrepenenje tvojega srca? Mati tvoja Meta je šestintrideset let čakala tega miru in pokoja in sreče. Jeli tudi tebi namenjena tako dolga, tako kamnita pot? Strma in skalnata kakor goliški plazovi, temna in neprodorna, kakor goliške gmajne, spolzka in opotečna, kakor goliške senožeti? Z Bogom, zvesti drug, sreča s teboj in blagoslov Golice, kraljice gorenjskih planin, ki ti je druga mati!
Stemnilo se je popolnoma v tem Matevževem premišljevanju in prebridko mu zrastlo v srcu, zato je vstal Matevž in stopil v stezo. Tu, na tej strani, na koroški, se lahko giblje precej prosto, saj ga poznajo stražniki, ker jim je bil zvest tovariš te kratke mesece ter ga ne preganjajo in ne love, čeprav vedo, da so mu za petami jugoslovanski tovariši. Ali vendar je treba iti preko meje varno in oprezno, da ga ne zalotijo Slovenci, ki vsled Ivanovega podpihova-nja preže nanj ko mačka na miš. Da bi slutil Matevž, s kako strašno obdolžitvijo ga čakajo stražniki nft slovenski strani, trikrat bi si bil premislil, predno bi bil nogo postavil čez mejo in zdrsnil v jugoslovansko stran!
Tako se bliža Matevž robu fn tišči naravnost med grmovjem skozi. Pa posluhne in se prituhne. Nekal je zašumelo na robu. Stražniki ao. So nemški ali jugoslovanski? Zdaj čuje udiranje korakov v »neg. Tiho, nepremično čepi Matevž v snegu, skrivajo se za grm. Koraki se zopet oddaljijo. Matevž se vzpno

in otrocih zadoščajo tri velike steklenice. Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din, tri steklen. »Energina« železnatega kina-vina po pošti za 128 Din razpošilja Laboratorij »A 1 g a«, Sušak.
d Vaši gospe) napravite veliko uslugo, ako ji priporočite, da pere samo s 6amodelujočim pralnim sredstvom »Per-
sil«, ker si na ta način čuva zdravje in
perilo.	» « ,.
d Vojna Skoda (ratna Šteto), srbski rdeči križ in druge srečke. Vsi, ki Imajo te papirje, dobe brezplačno važna pojasnila. Znamko za odgovor! Javite se na naslov: Dr. Ivan Cerne, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
DOMOVI
TRKBELJEVO.
V naši občini se vrSe 22. julija občinske volitve. Vloženih je pet list. Prvo in drugo sta vložila dva nasprotnika g. župana Galeta, ostale tri pa g Gale in sicer SLS ki župnijo Prežganje, nosilec g. Gale, SLS »a župnijo Janče, nosilec Marn Anton, SLS za župnijo Staiiga, nosilec gosp. Nace Perme.
Ne bili bi se radi teh volitev oglasili v »Domoljubu«, toda volilna agitacija se je razvila v smeri, ki ni v čast nasprotnikom Izdali so na volilce proglas, v katerem je nagromadenih veliko bedastoč, osebnih žalitev, laži in sumniiVnj. da celo obdolžitev tn hujskanj pro(l sedanjemu gosp. županu. Opozarjamo volilce, ki so večinoma % $t pristaši SLS, da je poskus nasprotnikov predvsem odstraniti sedanjega g. župana, ki je eden i itn od najboljših poznavalcev občinskih poslov ter uraduje v splošno zadovoljnost. — Postaviti hočejo župana analfabeta in v breme občanov nastaviti »naprednega« tajnika ter tako iz trdnjave SLS napraviti liberalno postojanko.
Ta namera se trojici liberalcev, ki se hoče poslužiti mož SLS, ki naj bodo slepo orodje v njih rokah, ne bo posrečila.
Volilci dne 22. julija vsi na volišče v dru-siveno dvorano na Prežganje. Župnija Prežganje ima tretjo, Janče četrto, Stanga peto skrinjico, čuvarji so: Boštjanovc iz Volavelj, Jančar iz VnaJ-narjev in Nace Perme Iz Širmanskcga liriba.
.ttfless ikgus
ZAGORJU OB SAVI.
Is vseh krajev ljubljanske okolice od Smlednika do Kuma, od Šmarja do JežJce, bodo prišli Orli in Orlice 15. julija v Zagorje. Nad 200 krojev pričakujemo. Nad vse krasen bo sprevod dopoldan in telovadba na zagorskem stadionu. Dovoljena Je polovična voinja.
Volilci SLS I Pridite 22. t. m. gotovo vsi na volišče! Tudi neodločne pripeljite s seboj, vsak Iz svoje okolicel Naj zmaguje tudi v Zagorju stranka slov. delavskega ln kmetskega ljudstvi! Volili bomo od 8. do 5. Volišče je v zagorski šoli ln v občinski hiši.
PETROVCE.
Na veliko orlovsko prireditev, ki se vr&i v Petrovčah na Veliko Gospojnico 15. avgusta t. 1. se prav pridno pripravljajo orlovski odseki v Celjskem orlovskem okrožju. Telovadci in Člani iz Trbovelj, Radeč in Hrastnika nočejo zaostati za celjskim in drugimi odseki, ampak se trudijo, da j odnesejo prvenstvo. Prireditev obeta biti prav lepa, telovadba bo precej dovršena, posebno pozornost pa že sedaj vzbuja takoimenovana vzorna vrsta na orodju, katero sestavljajo najboljši telovadci celjskega okrožja.
Vabimo vse prijatelje naSe ideje, da pohtto na ta dan z nami v biser Savinske doline — prijazne Petrovče, da si razvedre duha in telo. Tu se bodo znašli znanci in prijatelji od Celjske in Trboveljske
strani, Orli is Sv. Jurija ob jui iel. bodo nastoma ikupaj s Savinčairi. Polovična vožja je zaprošen. 2 po vseh železnicah in se bodo dobile IzkaznC " telovadiSču.	M
plakate, katero bomo te dni razposlali dotični, ki Jih prejme, razobesi na vidnem krati? da bodo vzbujali poaornoat ljudstva. Bratje Orli ki prijatelji, vabite ln navdušujte ljudi na udeležba Na svidenje v Petrovčah 15. avgusta!
6MARJETA PRI NOVEM MESTU.
Po velikem prizadevanju g župnika Ivana Perkota in s trudom naših žnpljanov jo slednjič dozidana in dovršena župna ccrkev, ki j« je^i ena najlepših na Dolenjskem. Posebno se odlikuje visoki zvonik z hodnikom, k t obkroža zvonik v višini 30 m. To nudi jako lep razgled po šmarješki okolici in dolini. — Cerkev bo dne 15. julija M žegnanjsko nedeljo posvečena. Za ta dan se vse pripravlja, dekletajo pletejo vence, tudi za mlaje je že preskrbljeno. Vsa Šmarjeta bo v zelenju kot še nikdar. (Slovesnost posvečenja začno Prevzvl-8eni vladika ob 8. Po posvetitvi pa se be delil zakrament sv. birme.) — Samo ob sebi je umljivo da je cerkvena blagujna izčrpana in poginoma prazna. Zato bo istega dne tudi srečolov z izredno lepimi dobitki v korist cerkvi. Vsi, kt pridete v nodeljo v Smarjeto, ste vabljeni, da kupile vsaj eno srečko. S tem ne boste dobili samo upanja, da zadenete pri tako bogatem srečolovu kak lep dobitek, ampak boste s tem pomagali tudi cerkvi, ki je hvaležna za vsak dinar. — Zato pridite dne 15. julija vsi v Smarjeto in prinesite s si boj par dinarjev, da kolikor toliko prispevate k zgradbi io lepoti hiše božje!	I!. F.
OSILNICA.
Na praznik sv. Petra iu Pavla so imela nasa dekleta razstavo ročnih del. Vse je občudovalo delo pridnih rok. Vsem pa, ki se dela niso udeleževale, je bilo žal in sklep je bil, da bo drugo leti drugače. Toda žal, nas je zapustila gdč. učiteljica M. Petelin in ne vemo, če bo kaj takega še mogoče. — Za bližajoče se občinske volitve bi bilo trela marsikaj razčistiti, ftlcori a je, da nekateri nari sicer dobri možje liberalcem tako radi vse verjamejo* češ, saj tu ne gre nič za stranko, ampak samo za županstvo. Kdor ,'ma r rokah občino, ta Ima fe
previdno kvišku in vidi ,da gresta dva jugoslovanska stražnika po robu proti koči.
Zlomka, s Kočno že ne bo nič!« se Jezi na tihem Matevž. >Teh dveh ne bo tako brž nazaj! Počakam, da se dovolj oddaljita, potem jo kar tukajle pobrišem čez k
In res sede kar v sneg, posluša in čaka. Mine četrt vre. Zdaj poskusi Matevž znova. Že misli stopiti na rob, pa vendar iz previdnosti leže na trebuh v sneg in se ogleduje. Tam-le v smeri proti koči se nekaj svetlika. Vraga, bajonet v luninem svitu. Zopet <*redo semkaj, vidi Matevž. Brž zdrsne neslišno po trebuhu niže nazaj, kjer se stisne v grmovje.
»Kaj-li imajo nocoj?« mu gre po glavi. »Kako bom prišel vendarle čez mejo! Pa jim menda ni nesel kdo na nos, da kani m nocoj čez vrh?«
Stražnik, sam samcat, se približa in se ustavi ravno nad Matevžem. Temu srce utrlplje močneje in sapo pridržuje. Vidi, da je orožnik. Tudi prejšnja dva sta bila orožnika. Tedaj mora biti že kaj posebnega, ker jih je toliko v planini. Navadno so večinoma le financarji. — Morda radi Tilna? 0 seveda, na tega imajo piko, ker jim je ubil financarja. In sobota je danes, v sobotih stražniki zelo radi love.
Orožnik na robu se razgleduje v koroško stran in se ne gane z mesta. Šmenta, kaj je primrznil s podplati, se jezi Matevž, ki ga pričenja zebsti v život, ker se ne more niti obrniti. Zdaj se okrne orožnik proti Kočni. Aha, ona dva prihajata nazaj. No, so že skupaj. Ta je pa lepa! Samo deset do petnajst korakov 8» si narazen, Matevž in orožniki.
»Ali je kaj sumljivega?« vpraša orožnik prihajajoča tovariša.
»Ah, nič! Menda sluti spak, da smo v preži no-coyn 80 n«m kje v dolini raz zapeček smeje v pest,
ker ga lovimo in se udiramo v sneg, ki se juži vedno bolj!« se jezi erlen prišlih.
»Nocoj pa zna zdrsniti kak vlak snega po strmini, se mi vidi,« pripomni drugi. »Tamle c"oli ob Kočni tako sumljivo poka, da me kar ni zdržalo več. Najbolj varno bo še v koči.«
»Pa oni?«
»Ah, naj se gre solit! Saj ni tako neumen, da bi takoj par dni po uboju tiščal nazaj, ko ve, da ga zasledujemo!«
»Aha, Tilna love k spreleti Matevža. »No, ta se jim pa res lahko smeje v j>est tam ob Dravi kje za pečjo,« hodi na um fantu. Tak spravite se že no v kočo, hentani bajonetarji k »e že preveč neumno zdi Matevžu, ki je že skozi obleko moker.
»Pa res stopimo malo v kočo. Nocoj so smučarji gori ln muziko imajo s seboj. Čez kako uro se gremo lahko zopet malo sprehajat. Bodo pa Nemci ta čas pregazill malo v to stran in pa financarji.« prigovarja orožnik, ki je stal ves čas nad Matevžean. Res odidejo vsi trije drug za drugim po robu proti koči.
Matevž počaka, da mine nova odrt ure. Ko misli, da so stražniki že blizu koče, se splazi vnovič na rob in se previdno razgleda na vse strani. Ko ne vidi ničesar nevarnega aH sumljivega, smukne brž čez rob, sitno v udrtino, ki vodi od Hrastniškega sedla v sredino strmine prav čez steso, vodečo od Spodnje h Kadilnikovi koči, steče prihuljen po njej, kolikor mu dado noge in sneg, preteče utrto gaz in se zapodi dalje, da najde primernega mesta na sredi strmine. Ros se mu posreči, da se zaleti v primeren kup snega, kjer počene, se malo zavaruje s -snegom okrog sebe in prične pazno motriti okolico, posebno v smeri proti Spodnji in gornji koči.
Precej časa čaka MatevS, predno zapazi, da se
i '.cl •»ko napredovala, da j so i.iorali Oetin^erjs I spraviti v posebno celico, ■' a v bo'nišnico pa tudi se-! daj še niso oddali. Cettio-i ger je star že 90 let, c je < telesno še krenak.
Črni duhovniki. V ml-sijonih »belili očetov« je ta čas 60 duhovnikov; zamorcev, ki so podeljeni na 15 okrajev. V misijonskih postajah Vzhodni Afrike jih aeluie 46.
Plavolaske izumirajo Neki ameriški zdravnik je ugotov il, da bodo plavolaske kmalu izumrle.-Izkušnja uči, tako pravi zd ravnil;, da sc v veliki i večini poreče temne asi 8 plavolaskami. Ako se poroči temnolaska s plavo-lasim možem, je osemdeset odstotkov otrok iz takih zakonov teninolasifl, medtem ko naraste ta odstotek v slučaju, da 6« plavolaska poroči s temnolasim, celo na devetdeset. Zdravnik je prepričan, da bodo naši vnuk občudovali plavolaske kot nekako posebnost in ve" liko redkost.	,
Nov fotografski apar»< za letalce. Ameriški vojaški letalci bodo opremljeni z novimi fotografskimi aparati, s katerimi bo možno fotografirati iz zra-Ka do daljave pc<ih lm ' v obsegu štirih kvadratnih milj. Prvi tozadevni poizkusi so se že vršili.
lamo zato waj tretjino volivcev za državne volitve na svoji strani. Le poglejte, kako na Hrvaškem povsod gledajo radičevci, da imajo občine v svojih rokah. In kako to, da bi se pri najbolj veljavnih možeh v občini nič ne gledalo na to, ali so cerkvi udani ln verni možje? Zakaj pa naši nasprotniki tako pazijo na to, da sa dokopljejo do prvih mast tisti, ki so s cerkvijo in z Bogom najbolj skregani V
Sicer pa mirnol Prt nas vse lahko brez volitev opravimo I Ce se pa kdo hvali z dobrim gospodarstvom, bomo pa prihodnjič s številkami po-vHali, k-.-iiko se je pri nas prigospodarilO od zadnjih volitev.
KOTREDE«.
Skrinjica Slovenske ljudske stranke za občinske volitve je tretja. Prvi dve sta demokratski, komunisti pa niso postavili svoje skrinjice. Na listi SLS so kandidati iz vseh vasi: iz Znojil gg. Kreže ln Medvešček, iz Sv. planine gg. Bregar, Špitalar in Oros, iz Kotredeža gg. Učakar in Bebar, iz Zavin gg. Celestina in Cebin, le Potožke vasi gg. Forte Ivan, Ustar, Zakon jšek in Praznik, lz Pra-proč gg. Izgoršek in Kmetič in iz Rov gg. Pire in Pavlic. Prvi iz vsake vasi bodo gotovo izvoljeni. Mi nismo bili tako neumni, da bi dva dni čakali pred gla"arstvom na vložitev liste kot so storili demokrati v>to je naša skrinjica tretja in zadnja. Volivci, v, >a skrbite, da bo 22. julija prva po številu krogljic.
V nedeljo ' t. m. :se udeležimo orlovske prireditve v Zagorjul Od Smarns gore do Kurna od Šmarja do Ježic- ;odo prišli v Zagorje Orli in Orlice. Lep x> :;ostbp.i sprevod dopoldan in pa telovadba.	_
PAPE2I PR: OSILNICI. -
Naš uiost bo vendar le treba plačati. Tako pravijo na Selih, da je prišlo od glavarstva. Kaj je na tem? Res je to, da je gradbena direkcija zavrnila našo, t. j. župnikovo pritožbo, da se nam je delo vzelo iz rok in da naj plača tisti, ki je pogodbo sklenil in delo izvršil predrago. Mi bi bili izhajali z državno podporo 5000 Din. Res je pa tudi to, da je cestni odbor v Kočevju sklenil na posredovanje naših cestnih odbornikov Alojzija Vrtnika in Antona Ožura, da te stroške plača ,a svojega zaklada in oblastni odbor v Ljubljani le ta sklep odobril 20. juuija 1928, štev. 7088 c*
Janez Kovač in Urh tega ne verjameta, pojdita pa na glavarstvo gledat Vemo pa, da so na Selih na vse kriplje delali na to, da bi mi morali to plačati. Niti 25 Din za kolek prošnje niso hoteli založiti; da je most vzel v roko eestni odbor v Kočevju, je zakrivil tisti, ki je na glavarstvo naznanil, da je most v Papežih enako v nevarnosti kakor most pri Potuharju, dasi smo trdili, da ga lahko začasno zapremo. Pa še eno: Glavarstvo je dalo županstvu oklicati, da imamo omenjenih 8000 Din plačati mi interesenti in da se zoper to lahko pritožimo v 14 dneh. Tega oklica pa mi nismo slišali in se zato nismo mogli pritožiti. Odlok je pa kljub temu postal pravomočen in mi bi se plačilu ne mogli ustavljati. Rešila sta nas Vrtnik in Ožura s posredovanjem pri seji cestnega odbora.
Prihodnjič bomo pa še pesem o vinskih nakladah zapeli, če se med tem časom v Osilnici ne zedinijo. Mi vemo, kaj so je za nas storilo, zato bomo vsi nastopili za nažo listo, ki je v zvezi s SLS.
Prečna. Uslužbenskega davka ne plačujejo tisti, ki so le po par dni na delu, ampak stalni delavci. Delodajalec, ki bi drugače postopal, bi delal krivico delavcu. Za davek na ročno delo se imamo zahvaliti liberalcem. — Novomeška davkarija je razposlala položnice za davke, mnogim za zelo visoke vsote. Ko so se pritožili, so jim gospodje odgovorili: smo se pomotili. Čudno, da se zmotijo v škodo davkoplačevalcev. — Na občnem zboru >Kmetske zveze« smo izvolili za predsednika Joža Somraka, pos., za blagajnika Fr. Kocjana, za tajnika Komljanca. Za vsako vas še posebej po enega odbornika. Iz poročila smo videli, da je odbor K. Z. • eliko delal za koristi občanov. — Izvedeli smo, da namerava naša hranilnica preskrbeti v pvvi vrsti samo za svoje člane veliko gospodarsko pomoč pri živino- in svinjereji. Nečlani bi prišli vpoštev le proti primerni taksi. Zafo naj se vsak gospodar potrudi, da postane član hranilnice. —■ Zverinsko delo Puniše Račiča naši liberalci in samostojneži grdo izrabljajo v strankarske namene. Seveda sami sebe varajo in zapeljujejo. Liberalci so v Novem nestu na praznik sv. Petra ln Pavla nesramno gr-(ta varali svoje zaupnike. Laž ima kratke noge. Mi popolnoma zaupamo dr. Korošcu in njegovi izredni modrosti *er SLS.
Radovnn Hrastovi
Ljubljanski sprehodi.
IS. Dvignite Orli...!
In prišel ln prešel je bil dan.. .1
Dan, snovan in sanjan od tisočerih Sirom domovine slovenske; z upom ln skrbjo pričakovan
Izza dolgih zimskih in pomladni!' večerov, ko se je bilo vežbati treba in čas; z ljubeznijo, pa f hrepenenju v srcih iskan od vseh tistih, ki jim orlovska himna velja ln jim je simbol Po tolikih delavnih dneh, polnih truda in znoja, je prišel končno praznik veselja, praznik zadovoljstva, praznik vseh delavnih dni in sil mladih borcev za svetlobo in luč in ideale, ki so. Bil je to dan povračil in pogledov nazaj, pa je bil tudi dan navdušenja in snovanj in iskanj za vnaprej.
Povem vam, da svojih pet let ni videla kaj posebnega Ljubljana, dasi je bil tudi lani osorej prilično lep dan, le po številu malce šibkejši. Pa je te dni vzbrstela Ljubljana in se ovila v pisan cvet svoje podeželske kmetiške mladine, ki je seme in kvas, pa kakorkoli vzamete, je prav zares tako, — pa se je vsulo iz različnih vlakov od raznih smeri toliko njih, da jih je bilo v nedeljo dopoldne za sprevod vprav 1464 slovenskih fantov v kroju ln še 858 deklet. Potlej pa še 178 narodnih noš, pa še okoli 100 Hrvatov, pa še 12 Cehov. Tako je šlo skozi nepretrgan zid špalirja skozi in skozi od Ljudskega doma po mestu, pa po široki Dunajski cesti v Stadion skupno 2397 krojev. To je številkal To je tudi pogled, ko se ta množica kakor reka vlije v prostorni Stadion, š njo pa še novi tisoči in tisoči, — pa se ti zdi, da je arena prazna in sploh. Stadion je pač velik in nekaj požre!
Sv. mašo je v Stadionu bral in pridigoval Orlom in Orlicam sam njihov najvišji voditelj in cerkveni knez, naš vladika in škof Jeglič. Nekaj silnega je bilo, ko so vsi ti tisoči rdečih srajc in belih bluz pokleknili, klonili glave in je od altarja sem nalahno pozvončkalo... Tih mir je bil, le zar stave so vihrale v vetru, vsenaokoli po zidovju Stadiona, pa še znotraj po mlajih okoli arene, pa še ona bojna znamenja, orlovski prapori, ld so stali tik pod altarjem v polkrogu... Zunaj zidovja
32
Nekaj o krematoriju.
Na Japonskem so prišli na sled veliki slepariji neke družbe, ki je imela svoj krematorij (peč za sežiganje mrličev). Nekega dne so poslali sorodniki truplo umrlega brata v krematorij. Dobili so takorekoč z obratno pošto pepel mrtveca. To naglo poslovanje je vzbudilo sum, dali so pepel preiskati in preiskava je ugotovila, da je bil poslani pepel od lesa. Na-daljna preiskava je dognala, da je metala družba trupla v bližnji ribnik, samo, da je prihranila pri kurjavi in je tako pošiljala sorodnikom le lesni pepel.
Samomorilska kuga na Madžarskem. Na Madžarskem se samoumori mno-ze kakor kaka kužna bolezen. Meseca marca je bilo samo v Budimpešti 183 sa-niouniorov, v aprilu bo to število t j znatno višje. Notranje ministrstvo je sklicalo konferenco, da bi se našla od pomoč. Predlogov je bilo mnogo: ustanovi nal se dom za trdovratne samomorilne kandidate; kdor kor"i samomor olajša ali omogoči, se strogo kaznuje; list, ki objavi ime kakega samomorilca in podrobnosti o samoumoru, 6f> 'stotako strotro kaznule.
[ od koče, ki ji vidi ravno -r prednjo steno, odločita dve oostavi in spozna v njih dva stražnika, pa ne ve, sta li financarja ali orožnika. Se bolj se prituhne v sneg in oaka, da gresta dalje po robu. Obrača se za njima, pa ne pozabi pri tem druge okolice, posebno plati od Spodnje koče sem ne. Mora počakati, da prideta stražnika vsaj mimo prelaza in Ju tam zakrije rob, pa tudi njega samega ornim dvema. Zdaj sta že mimo prelaza, že utoneta za parobkom. Matevž se požene skokoma dalje, naravnost vprek po strmini na oni rob, ki visi ob navadni poti nad strmino v Jesenico dol. Tam spet počene v sneg, se pazljivo razgleduje na vse strani in malo počaka, da sapo vlovi in se ogleda nazaj.
Ničesar sumljivega ne vidi. 2e se hoče vzpeti, da pogleda še v spodnjo Jeklovo stran, ko zasliši trganje ln zamolklo bobnenje kako? bi se valil plaz. Plane pokoncu na rob, da pogleda, kje se trga. Bliskoma se ozre na vse strani. Ouj, aH ni nekdo zaklica! njegovo ime? Kakor ženski glas je bilo. Pogleda v strmino pod seboj, od koder je prišlo. Ah, saj ni nič. Samo videlo se mu jel Bobnenje prihaja bliže. Matevž se ozre v Jeklov vrhi Gorje, od tam se vali plaz. V sneženi dim je zavit, naravnost v smeri proti njemu se kadi. Strani
»Stoj!« udari v tem hipu Matevžu v uho, da mu srce vztrepeta. Iz strmine doli je udaril klic. V tem že poči strel, za njim drugi, skeleča bolečina ga ugrizne v laket. Plaz zabobni v bližini.
»Vrag vas bo vzel!« zakriči Matevž v strmino, toda hrušč divjajočib sneženih mas ga prevpije in puh drveče gmote ga sune čez rob nazaj, da omahne v sneg in se opoteče. Pa se že pobere in se z velikimi skoki požene po poti. Toda v Spodnji koči, kamor Dot drži, se odpro vrata. Matevž vidi planiti luč v
sneg ln brž zavije v velikih skokih iz gazi v celo proti gmajni pod kočo. V tem je utihnilo bučanje plazu, Matevž doseže majhen parobek, ki poklekne za njim, da se skrije, oe bi morda prišli ljudje od koče sem gori. Nekaj časa posluša, a ko ničesar ne sliši niti ne vidi nič sumljivega, počene v sneg in otipuje laket, ki je vsa krvava. Zaviše rokav suknjiča in srajce in vidi rano. Kroglja mu je samo oplazila roko, ni šla globoko v meso. Izvleče robec in obveze ranjeno meso, kolikor pač more.
Zdaj ugiblje, kam bi krenil. Nazaj na pot ni varno, po strmini, ki jo je pomedel plaz in vzel ves sneg s seboj, še manj, ker je preveč spolzko. Najbolje bo kar naravnost proti gmajni in dalje skozi njo proti Rudniku, da čimprej pride na cesto. Doli tako najbrže ni orožnikov in financarjev. Ti so \<a na planini. Kdo neki je streljal vanj, ga mahoma spreleti. Bila sta dva, ker sta strela udarila zapored. Oba je morati vzeti plaz s seboj, ker sta bila ravno v strmini, ki jo je obril. Gotovo sta mrtva, ki sta njemu, Matevžu, smrt pripravljala. Le kako, da ju ni bil opazil pravočasno? Najbrže sta ga opazovala iz Jeklove gmajne, ki je vanjo premalo oprezoval, in ko ga je skril viseči rob, sta stekla po strmini v korito ln ga hotela tam pričakovati. Se sreča, da ga ni krogla zadela nevarnejše : malo vstran, samo za dober prst naj bi bjla šla, pa bi jo imel zdajle v drobovju in bi 6e zvijal v bolečinah na robu in bi mogel umreti, ker ne bi nikdo slišal njegovega klicanja, razun kakega stražnika. Mraz strese Matevža pri tej misli in vroča zahvala mu privre iz srca na ustnice Bogu, ki ga je varoval. Varoval zanjo, za Cilko, ln ga zdaj že drugič rešil smrti, to pot s plazom, ki je bil onim, ki so streljali nanj, v pogubo.
»Cilka!« se mu vnovič zapodi * misli Prav talko
4«
pa so nalahno šepetale košate lipe in dehteč vonj »e je 111 U njih... , , ,
Popoldne. Sprva vroče, potem ublačno, lahen vetrič vmes, — kakor bi bil naročen. Co si pogledal proti tretji uri Dunajsko cesto — kakor en »am velik val so se pomikali tisoči proti obem vhodom Stadiona. In se Je ta val raxvil po vseh bregovih tam notri, pa so zadonele mogočne fanfare — in že so prikorakale deklice v štirih močnih oddelkih, se razvrstile, uredile, poglej odtelo-vadile kar vzorno svoje štiri krasne vaje. Zdaj je valovilo v areni belo, pa spet modro, pa belo, pa spet in spel — in so dekleta stopile ven v breg, spet belo-modra reka.
Potlej še lo in ono, kar ni, da bi vam podrobno razlagal. Le za naraščaj velja, da ga ni bilo mnogo, ker ie bil samo iz Ljubljane, pa je bilo tisto pestro in lepo in živahno, kar je prišlo Od njega. Sijajna točka! So rekli, da je ugajala mnogim najbolj. Kar je bilo, je bilo res nekaj novega, pristno zamišljeno, skrbno pripravljeno, vestno izvedeno.
No, končno člani sami! Nepozabna slika! Počasi. toda v silnem koraku se jemlje izza trojnih vhodnih vrat vrsta za vrsto... Na čelu prapori, potem vrsta za vrstjo. In jih tako pride točno 1092. Kakor da je izgovoril en sam, se utrga pozdrav v zboru tisočerih: Bog živi! In potem spet slika, kakor sem bil že dejal: zdaj se spreminja vse belo. pa vse modro — nekaj silnega, toplega, iskreno čustvenega in močno navduševalnega je v teh preprostih, enotnih gibih!
Se silneie pa se dojini pesem, ki se za konec tantom jemlje iz prs in jo pojo enoglasno vsi, Volikor jih v areni stoji:
Mi smo Orli, mlada četa .. Urno stopimo v korak
Iu gredo. In gremo tudi nii. In vedo, kakor vemo mi: narod z nami, Bog z nami — pa kdo Jantje, proti nam?
Ni ga. In če je tako, potem velja, potem naj doni še silneje, potem naj se glasi Se močneje, da ho šlo širem domov in naših poli in logov in trat:
Dvignite Orli. krila ponosno...!
Dvignite!
Jubilejni ljudski tabor v Žalcu
v Savinjski dolini dne 15. julija 1928.
V nedeljo dne 15. julija se zberejo v Žalcu okoli svojih starih borcev za s terensko in krščansko pravdo tisoči katoliških Slovencev in Slovenk. — Na prea-večer naj zagorijo z vseh slovenskih gričev kresovi. Ti naj govorijo vsem, ki se spuščajo v neresen boj s slovenskim ljudstvom, da sta katoliška vera in slovenska narodna zavest v slovenskem ljudstvu tako živa in borbena, da je prazna misel onih, ki menijo, da bo slovensko ljudstvo kdajkoli pozabilo na svoje svetinje. — V nedeljo 15. julija se do 8 zjutraj zbirajo udeleženci tabora v Žalcu. S posebnimi znaki označeni številni reditelji bodo udeležencem odkazali potrebna mesta, na katerih bomo počakali na prihod ministra g. dr. Korošca, oblastnega predsednika g. dr. Leskovarja ter škofovega zastopnika g. dr. Mateka. Po pozdravu imenovanih se razvije skozi Žalec sprevod. Na taborišču bo mimohod mimo tribune dostojanstvenikov. — Takoj po prihodu se prične služba božja. Teharski kaplan g. Pavel Vese-njak bo v kratkem cerkvenem govoru govoril o 700 letnici mariborske škofije, na kar bo mil. g. stolni prost dr. Matek daroval tiho sv. mašo. Združeni pevski zbori bodo med sv. mašo peli pod vodstvom po-vovodje celjskega pevskega okrožja. Doslej se je javilo s skupnemu zboru okoli 200 pevcev in pevk, ki se bodo na dan
tabora že ob 7 zjutraj zbrali s skupni vaji na dvorišču gostilne Janič v Žalcu. — p0 sv. maši se prične ljudsko zborovanje Glavna govornika na zborovanju sta niini-ster g. dr. Anton Korošec ter predsednik mariborske oblastne skupščine g. dr. ,Jo-sip Leskovar. Ob koncu zborovanja bodo zborovalci sprejeli posebno taborsko po. slanico in nato zborovanje zaključili z veličastno himno »Povsod Boga«. — P0 končanem zborovanju pa vse do večera se bo nato vršila na taborišču ljudska zabava, pri kateri nastopi zopet močan skupni zbor in tudi posamezni manjši zbori. Poleg tega bosta igrali dve veliki godbi in več tamburaških zborov. Celotna prireditev s« vrši oh vsakem vremenu.
Polovična vožnja jo dovoljena pod obl-čajnimi pogoji.
29. luliia 1928
Orlovski dan v HotedrŠici 7xlružen i proslavo odsekove 20 letnice, blagoslovitve l.ove zastave in novega Orlovskega doma, Cela prireditev se vrši s 6oJelovanjera vrhniškega orlovskega okrožja. Dopoldan ob 9 sprejem gostov, ob pol 10 blagoslov doma in zastave, ob 10 sv. maša pred Domom, po sv. maši velik
Obmejni orlovski tabor. Govorijo najboljši govorniki Igra godba Kat. prosv. društva Dol. Logatec. Popoldan ob pol 4telovadni nastop. Po telovadbi ljudska veselica in bogat srečolov ter prosta zabava. Polovična vožnja po železnici, Avto-vožnja Logatec kolodvor—Ilotedrši-
je zaklicalo: Matevž, kakor bi Cilkin glas odjeknil v noč. Toda kaj naj bi Cilka delala ob tej uri v go-liških plazovih in še celo v oni strmini, ki ji je še moških malokateri kos? Bila je zmota. Samo privid glasu, morda samo klic hrepenenja, ki mu je bil zazvenel v srcu, kakor resnica.
Matevž se vzdrami iz misli pri spominu na Cilko in stopi dalje naravnost proti gmajni pod Spodnjo kočo. Pot je precej nerodna in strma, pečine v snegu ovirajo korak, mnogokrat buti Matevž z nogo ob katero od njih, da kar klecne v kolenih in se opoteče naprej. Toda hrepenenje in ljubezen mu dajeta peroti in kmalu doseže gmajno in stopi med prva drevesa.
Zdaj sem varen!- se mu porodi v glavi, in kar zmisliti se ne more, da je nocoj tolikim nevarnostim tako srečno odnesel pete in kolikor toliko celo kožo rešil. Bog bodi zahval jen, da so ga toliko časa zadrževali stražniki na vrhu, sicer bi ga bil plaz zalotil ravno v koritu pod Jeklom in sedaj bi ležal tam v dnu globeli pod steptano in zmečkano sneženo gmoto in bi zadnjo sapo lovil, če bi jo še mogel.
Matevž se malo razgleda v smer, ki naj jo vze-me in stopi dalje po gmajni. Kraj mu je znan. Zato kljub temi v gmajni lahko precej speši korak in hitro zajema med drevjem navzdol ter kmalu doseže 'Jesenico, ki močna in narasla drvi čez skale in pečine.
Komaj si Matevž pribori prehod čez vodo. Brvi ni, skal v vodi ni mogoče videti, ker je prederoča, da bi se po njih zavihtel na drago stran. Zato stopi Matevž kar v vodo in jo prebrede. Do kolen je ves moker in treba bo hiteti, da se ne prehladi. Dobro Se, da je topla noč in da piha jug, sicer bi mu obleka na životu že zdavnaj zmrznila.
Matevž se ne drži Jesenice, ampak krone kar v
njeno levo reber, da čimprej doseže cesto. Ne stopi pa po poti, ko pride do nje, ampak teče v grmovju med drevjem dalje, ker mu vendar ne bi bilo preveč ljubo, ako bi nenadoma butil ob stražnike ali finan-carje. Kmalu doseže prvo hišo, zavije čez oesto na drugo stran, zasledi tam gaz v bregu in kmalu po njej dospe za Lipovškov skedenj. Pri Lipovšku je vse mirno in tiho, vse še spi, se celo pes ee ne oglasi. Vesel se zavihti Matevž čez plot v skedenj, udari kar skozi živo mejo, stopi na kolovoz in steče po njem na Hribarjevino. Bile so zgodnje jutranje ure in še tema.
Pri Hribarjevih je luč in glasno govorjenje se sliši ven iz hiše. Sultan spozna Matevža, ki se žuri čez dvorišče na prednjo plat in stopi v vežo. Ravno v tem trenutku pride Janez iz hiše v vežo.
-Dobro jutro, Janez!« pozdravi Matevž veselo in proži hlapcu desnico. >Ali ste že pokonci? Kje pa je Cilka?«
»Cilka? Bog ve, kje je? Že celo noč jo iščemo povsod, pa je ne moremo dobiti,« mu odvrne hlapec z nemirnim obrazom.
»Kaj praviš, Janez? Je ni doma?«
»Že od sinoči, pravim, jo iščemo. Prišel sem zelo pozno s Fužine, pa so mi mati povedali, da sta s Tončkom odšla najbrž tebi naproti. Zdaj ju pa ni nazaj.«
»Morda je pa pri sosedovih kje,« tolaži Matevž. Morda pri Jermanovi Mani, ali pa pri Jernejcu, pri Lizi ali Lovraču.
»Smo že vprašali povsodi.«
Mati stopijo iz hiše. »Križ božji, Matevž, kam bi bila neki šla, kaj d&š?«
: Križ božji, Matevž, kaj ko bi bila šla tebi naproti?« plane nenadoma Janez in prebledi.
Stolp v Pisi. Kikor znano, je stolp v Pisi v Italiji nagnjen na en« stran. Komisije, ki so « bavile s to stvarjo, so bile mnenja, da ni nobene nevarnosti, da bi se stolp podrl. Ravnatelj zvezdarne»
I	lorenci, Alfani, ki je pred kratkim položaj stol; pa preiskal s posebnimi natančnimi aparati, je pa nasprotnega mnenja; on pravi, da je na"iranie v začetku res malenkostno, toda s časom se bo tako povečalo, da se bo stolp zrušil, ako ne dobi opore.
Raketni voz. O kresu so na Nemškem vdrngič lavno razkazovali, kako tfte voz, ki ga poganjajo rakete. Prva vožnja je 8« dobro. Za dru?o vozn|0 so dali štirikrat toliko rt-ket. Prasketalo in letelo je kakor ognjena pošast. > vsled hude naglice je skočilo s tira ter se preval" v jarek. Voz je zgorel, rakete pa so veselo pi sale m vse strani kakor za par; do. - S pomočjo raket n bodo torej modrnani *
II	ko hitro na - b]1"-
Smrt vzorne katol« matere. V deveta*«' Ameriki je nedavno Ia 63-letua vdova ^ Anna Bat-meisler, rodo* Nemka. Pokojnica fT šča 12 še živečih o rok _ med katerih so štirje novi duhovniki, dve n<*n sta pa redovnici.
, 6 Din za osebo. Pridite v obilnem šte-: vilu, da zadostno proslavimo dan, ko ee otvorl in blagoslovi zadnja orlovska po-
gtojanka na Jugoslovansko-iaški mojL
Fran jo Žebot:
Kako sem se prvikrat vozil zfc; aeropSanom.
Mod Belgradom in Zagrebom vozi redno vsak dan poleg železnice tudi aeroplan za navadne potnike. Iz Zagreba vozi letalo zjutraj okoli 6, iz Belgrada (Zemuna) ob 4 popoldne. Ko sem v torek, 4. julija bil po poslanskih opravkih v Belgradu, srečam tam g. Weleja, industrijca iz Krčevine pri Mariboru. Vpraša me:.»Ali se pelješ danes v Maribor? Poskusiva se peljati z aeropla-nom.« Mislil sem si: >Karajža velja! Tovariša Bedjanio in Vrečko se že dolgo časa spravljata na zračno potovanje, zakaj pa bi ju jaz ne prehiteli Kupim si karto, katero so mi dali za polovično ceno in popoldne ob treh se peljem s parnikom iz Belgrada preko Save in Donave v Zemun, kjer je na velikem travniku pristanišče za zračne ladje (aerodrom).
V velikanski lopi je pripravljenih 10 velikih železnih ptičev, ki vozijo na vse strani. Za nas so določili zrakoplov imenovan »Skoplje«. Zrakoplov je podoben veliki ribi, v njenem trebuhu je prostor za potnike. Zračna ladja Je sprejela samo pet pot potnikov. Sedeži so tako urejeni kakor v avtomobilu. Prtljago shranijo v podoben oddelek. Sediš pa čisto udobno. Mislil seni, da nas bodo privezali, da v slučaju, če bi se zračna ladja preokreidla, ne pademo na zemljo. Ali vsega tega ni nič. Prostor, v katerem sediš, je popolnoma ograjen, a na vse strani imaš mala okna, da vidiš, kje se voziš.
Ko je začel motor delovati in ropotati, to nas spravili v kabino. Neka ženska, suha kot trta, je stala zraven letala in si je brisala oči. Vprašam, kaj ji je. Pilot (vodja letala) mi pravi: »Ta dama hodi vsak dan skozi cel teden k aeroplanu, ali kadar bi morala vstopiti, pa ji mine koraiža.« Kdor nima dobrih živcev in nima korajže dovolj v svojih magacinih, naj raje ne hodi na to pot.
Točno ob štirih popoldne smo sfrčali kakor ptica v zračne višine. Polet Je bil brez pretresljajev in brez nagibanja. Mirno, naravnost prijetno je bilo to plavanje proti nebu. Kazalec na url, ki kaže višino, nam Je povedal, da smo bili v petih minutah že 500 m visoko, čez par minut pa smo viseli nad 900 m v zraku. In tako smo plavali vedno do Zagreba od 900 do 1250 m nad zemljo. Sam sebi sem se čudil, ker se niti za trenutek nisem razburil. Ko sem gledal z zračnih višav na zemljo, mi srce ni nič drugače »kucalo«, kakor navadno. Zračna ladja je drvela z velikansko brzino 170 do 190 km na uro. To Je dva- do trikrat hitrejše, kot drvi brzovlak med Pra-gerskim in Mariborom! Če pa vzameš brzino konjiškega, prleškega aij prekmurskega vlaka, potem je frčala naša zračna ladja desetkrat hitreje! Človeška pridnost in Pamet skupno s Previdnostjo božjo res ^arja čudežel
Vožnja po zraku oh tako sijajno lepem
vremenu, kakor smo ga imeli tokrat, j« nekaj nepopisno lepega ln božanetvenega! Kamor ti zre oko, povsod vidiš lepoto naše zemlje. Ako nikjer drugod, visoko v zraku se moraš nehote spomniti Stvarnika, ki je oblagodaril zemljo z mnogimi krasotami. Človek, kako si majhen v primeri z vsem tem, kar samo tukaj vidiš! Brezverci, skrij-te sel Pomislite, kdo je bil v stanu, da je vse to ustvaril!... Pod nami so se razprostirala nepregledna bogata žitna polja Sre-ma in Vojvodine, pšenica Je dala s svojo zlato-rumeno barvo poseben sijaj širni okolici. Sava se vije kot velika kača na meji med Sremom in Bosno, na drugi strani vidiš v daljavi Donavo, malo višje Dravo. Lep Je pogled in razgled z visoke gore, ali niti od daleč se ne da primerjati razgledu, ki ga imaš z višine 1000 m v miku! Pod nami so se vile ceste in železnice. Vlak je izgledal, kakor da bi dirjala miška po cesti.
A ni bilo vsem potnikom tako lepo! Z nami se je vozil Hrvat, ki je kmalu, ko smo se dvignili, postal smrtno bled. Njegova nahira je bila prešibka za zračne višine. Želodec se mu je spuntal. Prijela ga je takozvana zračna bolezen. Na zadnjem delu zračne ladje je prostor, ki je določen za take slabiče. Revež je ves čas bruhal, dočim smo vsi drugi bili zdravi kot ribe v vodi. Prijatelju Weletu pa se je zgodila mala nesreča. Pri okencu je podržal svoj lep nov slamnik iz ladje. Silna brzina, ki je rezala zrak, pa mu je odtrgala gornji del klobuka, ki je sfrčal nazaj v smeri proti Belgradu. Žalostno je njegov lastnik gledal za njim v bojazni, da bo doma od svoje Karoiine dobil primerno pokoro.
Kmalu po 6 smo že bili v bližini Zagreba. Daljava med Belgradom in Zagrebom znaša okoli 400 km, t. j. dvakrat tako daleč kakor je iz Maribora preko Ljubljane do italijanske meje pri Rakeku. Aeroplan je frčal v ravni črti Belgrad, Sremska Mitrovica, Brod ob Savi, Pakrac, Zagreb. Kakor je bil miren polet ob začetku vožnje, tako sijajno mirno in brez gugamja se je letalo »Sfcoplje« v velikih kolobarjih spuščalo k tlom. Bilo je točno pet minut čez četrt na šest, ko smo pristali na zagrebškem zrakoplovnem pristanišču. Dasi smo bili potniki celo pot izrsdno korajžni, vendar smo se čutili prav vf/ne "e le, ko smo Stali na trdih tleh mar&r.. zemlje. Vsi smo kakor na komando vzikli krili: »Hvala Bogu!« Proti koncu vožnje se je tudi potniku Hrvatu želodec poboljšal. Vodja zrakoplova, kateremu smo se zahvalili za brezhibno vodstvo zračne ladje, nam je pripo-
C eni. obCEnsfun
Javljam, da sem z dnem 26. junija 1928 Izstopil kot družabnik ln solastnik tvrdke Zalta & ŽiliC, trfjovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta 11. — Izrekam tem potom vsem cen), odjemalcem najiskrenejšo zahvalo za izkazano ml naklonjenost in prosim obenem, da ml ohranite še v nadalje zaupanje, ker v doglednem času otvorim popolnoma na novo trgovino b železnino in to na najpromctnejSem kraju Dunajske ceste.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Zalta, trgovec, Ljubljana.
HW1 "" 1 . "J'.
sije na nočnem nebu in tako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
vedoval, da smo imeli ves čas močen veter in da je radi tega moral voziti zrakoplov izredno visoko. Kako hitro smo se vozili, se vidi samo iz tega: Brzovlak rabi iz Belgrada do Zagreba 10 do 12 ur, a mi smo dospeli v Zagreb v 140 minutah I
Družba, čije last so aeroplani, nas jo z autam zapeljala v Zagreb na Jelačičev trg. Z vlakom »mo se kmalu odpeljali v Maribor. Dočim rabimo z brzovlakom iz Maribora do Belgrada 16 ur, sem bil v Mariboru iz Belgrada v 8 urah. Od skrbne žene sem seveda bil v obilni meri pokaran za svojo drznost, da sem brez njenega dovoljenja bil v zraku. Hotela je, da JI obljubim, da tega nikdar več ne storim, ali jaz sem si na tihem mislil: Če bo le količkaj prilika, pa se zopet peljemo po zračnih višavah...
M. Univ. dr. losip Bežeft
zdravnik v Kranju, se je preselil v lastno stanovanje pri »PuJčavniku« — polejj lekarne.
Tvrdka Zalta & Žilič
trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta 11.
Cenj, občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem z dnem 26. junija 1928 prevzel zgoraj Imenovano trgovino kot edini lastnik, katero bom vodil do 31. deoembra 1928 pod zgoraj označenim dosedanjim imenom ln dalje nato pod imenom BOGDAN ŽILIC, trgovec z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta 11. — Moj dosedanji družabnik g, Josip Zalta je s dnem 26. junija 1928 Izstopil kot solastnik. — Zahvaljujem se oenj, občinstvu in odjemalcem za dosedanjo izkazano mi naklonjenost in zaupanje, ter prosim, da ml Isto ohranite ie v nadalje. — BOGDAN ŽILIC, trgovec z železnino — Ljubljana, Dunajska cesta »tev. 11.
Liza: »Preje si mi vsako željo na očeh bral.«
Tone: »Oni dan sem bil pri zdravniku, ki mi je vsako branje prepovedal.«
a»
..Piifotelt zdravih" Joiažba bolnih"
dO lahko nalivali t« naši stariši in dedje pri v i lepodišefi ..Fellerjev" bol ublaiaječl

ta Ko so aazivali več kot 3(1 let njegovi zvesti Odjemalci to priljubljeno narodno sredstvo in kozmelikutn, ter v mnogih zahvalnih listinah priznavajo, da se imajo zahvaliti edino pravemu Fellerjevemu „Elsafluidu", ako »o •e obvarovali pred prehladom, kihanjem, iofluenco, gripo, kašljem, hripavostjo, kakor tudi da niso trpeli na pomanjkanju spanja,
oervozi in slabosti. Kaj je vzrok vsem tem težavam? V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi t Toda s čim se telo najbolje neguje in na kak način se krvotok uajne-škodljiveje in najugodneje pospešuje? Potom otiranja. mazanja in pranja s pravim „FeIler-jevinr HHsafluidom. kateri je prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunania kakor tudi notranja prija želodcu io vsemu os aleniu telesu. Poizkusite I Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vaš tek izvrsten, volja do deln se bo ojačila, čutili se bodete o-veženi in pomlajeuii Toda kje si bodete nabavili ceno pravi „Fellerjevu Elsatluid ?
V lekarnah in v„eh tozadevnih :ritovinah. kjerkoli bodete »ahlevali. Povsod bodete plakati za poizku.-mo stekleni-6ioo fiDin, 7.a dvojno i»Din, za Specijatno steklenico 2(iDin. Ali ako naročite direktno po pošti, stane z omotom in poštnino vred !> poizkusnih aH ii dvojnih ali 2 5peeijalni »leklcnici C,:'Dio. Nasprotno 27 poizkusnih ali 18 dvojnih ali f! speci inlnih saino 13!» I>ln
Naslov označite jasno: Lekarnar
£UGEN V F£ILER, SUibica Doma, Eisatrg
Hrvatska.
J
')o :.eda, nn,cenejša ttrilka v dr:ai;! Skladišče : M t i N If I, <3, H K K O L O Tovarna glasbil, Krainoinnnv in harmonik B IORGB8, M A M 1 H O U St. |Q7■ X. Violine od Din 9i'-, rof.no harmoniko od l)iu 85'-lamburioe od Din 9«'-, gramofoni od Din .H.V-' Zahtevajte na i telili katalog, katerega Kam poitjemo brezplačno.
Cosulich Line-Trst
Najnov. svetovnom. ekspreane motor«« velel»dj«
Saturnla In Vulcanla
«.000 ton - Ji milj hitrosti n« aro
Briovoini promet preko Atlantskega oceana h Tn* v NowY«rk la J«*"« Amerike.
Zahtevajte takoj breiplafna in todna pojasnila:
Simon Kmetec
zastopnik za Slovenijo in Prekmurje Ljubljana, Miklošičeva cesta št 13 (Prva cesta desno od kolodvor«.)
i!
-s I
Uredile si preDavo. da Vam mineio bolečine!
Bolečine v želodcu, črevih, trdo telesno odvajanje, fflavobot, pritisk krvi v glavo. ner-voznost, pomanjkanje spanja, zlata žila, slal-tek — nastanejo zarodi alabe prebave. Urejujte si svojo prehavo s preizkušenim eliksirjeni FIGOL, da V»in minejo bolečine. FIGOI,-elikslr urejuje prebavo In Vam vrada zdravje. FIGOL izdeluje in poiilja po poŠti proti povzetju 7. navodilom o uporabi
lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2.
Originalni zabojčok s 3 steklenicami Din IW—. z S stekl. Din 24.V-. 1 steklenica Dio
Predno gradite
vodno kolo
zahtevajte ponudbe za
vodne turbine
od tvrdke O. F. Schneiter,
podjetje za gradnjo vodnih turbin, Skotja Loka.
Negujte vas najlepši kras.
Vaše lase I Toda s popolno zanesljivim In preizkušenim sredstvom za tase s pom,.do Ane Cilag. Otlag-pomada se rabi že nad 50 let po celem svetu pri milijonih ljudi z najbollštm vspehom, pomagala bo tudi Vam. Veliki lonček 60 Din, dvojni lonček 90 Din. K temu je potreben specialni šam-pon za 20 umivanl glave 26 Din. Poštnina posebej. Naslavljajte svoje naročilo točno: .AURORA* odd.7. Novi sad, Železnička 47
ufgtt
Mbitfaai Ima bolma, m Mv_ nosti
Kurje oti
tt 10 let po zdnvniklaui pv«porot«ne la t poraU BaMtt-kopeli u noge odatranl potenj«, rane la -,anu noge.
H D R (J I T O. M. R. M., 1'KgILASBING. ••eawal«l aaelopnlki IVAN 8VBTEC, Hov*, ■•••to, tlevealje
Kadar kupujete
štrange, vrvi, uzde,
aftre, špago in druge
vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko:
PREKLIC. Mar'i* Stare, prcklicujem
vse žaljive besede, katere sem govorila proti Holko Antonu, trgovcu v Trbojah, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnij-skcjja postopanja.	Marija Stare.
Francoska linija - French Line
Cie. Gle. Transatiantique
Za Severno Ameriko in Kanade največji in
najlepši brzoparnikl. Havre—Newyork samo 6 </2 dni če/, morje. V Južfo A mer ko, Arpentino, Chile. Urugnif vsak teden iz llarrc. Bordeam in Mar-ilije: Cie. Chargettr-i Hčttnis, Sud-Atlautiq'if Transporta Maritime«. Izvr.tna hrana, izboroa postrežba, vino brei-
plačno. Vsa pojasnila daje brez plašno zastopnik
IVAN KftAKER, Ljubljana Kolodvo/jki ulici 3S
najboljša in najcenejši pri
M. Maslerl
tovarna žime Stražišče pri Kranju.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: cospobanka.
Telefon Jt. 2057, 2470 in 2979.
K«pl»al ir. rezerve skupno	*>ir, 16.ooo.ooo-, vSo„e Dl« JOo.ooo.ooo -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. iuvest. posojila ter 2 •/,«/„ ^ odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pTgoji
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Frant Kulo.ee
Urednik: FraDc Zabrel.
7« Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.