Leto XVI. V Celju, dne 14. ssptembra 1906. 1. Štev. 107. DOMOVINA Mesečna priloga f Tehnik". Uredništvo je v Schillerjevi resti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden. v;ak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta « kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštiina. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nartčnina se pošilja upravništvu. plačuje s> vnaprej. Za inserate se plačuje 1 kron« temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste "po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratn» inseriranje znaten popust. Novo zgodovinsko vprašanje. (Konec.) .'■'• Oglejmo si še govoričenje o ruskem narodu in o ruski državi. Vsak nemški novinar čuti se poklicanega soditi o Rusiji, vsak govori in piše o nje pri-hodnjosti in preteklosti tako neprisiljeno. tako naravno, kakor da bi oboje tako . natanko poznal, kakor svoj žep — in vendar je vse to novinarska nesramnost in predrznost in on piše 0 stvareh, o katerib nima niti pojma. Nemški žurnalist ve samo to. da je njegova klijentela ravno tako nevedna, kakor on in da bode hlastno požrla vse. kar jej bode v svoji predrznosti prezentiral v jutranjem listu. Čimbolj neverjetna, čimbolj zmedena in fantastična so poročila, tiiubolj jim #iister verjame, tem svetejše priseza na nje. zato se o Kusiji in njenih razmerah ne more nikdar dovolj nalagati. Kdor čita samo nemške liste bi moral misliti, da je cela Rusija od pruske meje do Tihega oceana, od Ledenega morja do Perzije in do Črnega morja v plamenu, da v tej ogromni državi ne slišiš drugega nego pokanje bomb. pušk in kanonov, povsod jok in stok ranjencev, da kri teče v potokih. Vsi. ki imajo na Ruskem kaj opraviti z državno upravo, od carja doli do zadnjega pandurja so sami tatje in roparji, katere bi bilo treba kar po vrsti povesiti in postreljati. edino pošteni ljudje so pač metalci bomb. morilci častnikov in policijskih uradnikov itd. Tako nekako pišejo nemški listi in njih verni bralci so prepričani, da je vse tako in nič drugače. Ko se tako počasi napije krvi in nasiti teh pustih orgij, postane tak nemški žurnalist naenkrat melanholičen. pesimizem se ga loti in revež začne tilozolirati To je pa še bolj nevarno, kajti ta žurnalistiški tilozof ne prizanaša nikomur, tudi metalcem bomb. morilcem generalov in policijskih uradnikov ne. vsi so obsojeni. — pravični in krivični, in obsodba se glasi: nesposobni za kulturo, nezmožni vstvariti si državo! In njegov verni in zvesti čitatelj prisega tudi na to. da v tem skuša svojega duševnega hranitelja še prekositi, zato dostavlja gorejšni modrosti še to: Kulturo in državo zamore si vstvariti pravzaprav samo Nemec? Kdor pa trezno pregleda dogodke na Ruskem vidi. da o splošnem puntu niti govora ni. da je JV12 vsega prebivalstva popolnoma mirno, da se gospodarsko življenje razvija čisto po-■^Oljno in da se nikdo. ne boji tistih gospodarskih kriz. katere so pro rokoval i dunajski in berolinski borzijanej. tudi vojska je še s prav majhnimi izjemami. zvesta svoji prisegi. In pun-tarji. kedo so ti puntarji? Po večini Židje. ali nedorasli in nezreli gimnazijci in gimnazijke. Leti. Finci. Armeni. Tatari. Gruzinci; kakor vidite, skoro izklj učljivo sinovi tujih ras. Rusov je med njimi naj manj. Kar se zdaj godi na Ruskem, to ne more imenovati nikdo rusko revolucijo; imenujte jo letsko (v pribol-tiskih provincah), finsko, židovsko, tatarsko (na Kavkazu), ruska revolucija to ni. ruski narod ni odgovoren za", ta grozodejstva, in trditev, da bode divjanje teh tujcev zamoglo ruski narod in njega državo uničiti, je pač prera-čunjeno na nerazsodnost in nevednost povprečnega tilistra. ki zajema vso svojo modrost iz svojega žurnala. Tem j lahko pripovedujete te bajke, ljudem, i ki so vajeni misliti pa ne. Sedaj pa se ozrimo, kako je bilo leta 1806. torej natanko pred 100 leti na Nemškem? Vi vendar trdite, in mi 1 vam to radi priznavamo, da ste vsaj za sto let pred ruskim narodom. Torej poglejmo malo na Prusko, v državo, v kateri je še nedavno vladal Friderik Veliki, ki je pa bila sedaj pod vlado Friderika Viljema III. Poglejmo samo suhe date. 7. oktobra je Friderik Viljem dal Napoleonu syoj ultimatum. 9. oktobra je objavil svoj manifest na pruski narod, na kateri mu je Napoleon odgovoril: ..Sire. Votre Majesté sera vainene". (Sire. vaše veličanstvo bo premagano). 1-4. oktobra ie bila. Jutka pri Jeni in Uerstädtu; pruska vojska je bila tako "«»bita. da se. je bilo bati. da bode po-jiolnoma uničena. Napoleon je pie pustit preganjanje sovražnika svojim ' maršalom, sam je pa šel proti Berlinu; pruski dvor je bežal in si prizadeval dobiti vsaj premirje za katero si koli ceno. Koj po bitki pr Jeni-Auerstädtu je ponujala Prusija za premirje Bayreuth. province na levem bregu reke Weser in Hanover. To pa ni bilo Napoleonu dovolj, ki je v tem času že prišel v Berolin. zahteval je tudi še deželo na levem bregu Labe, izvzemši Magdeburg in Altmark, sto milijonov frankov kontribucije in resignacijo Prusije na vsako vlogo v nemški federaciji. Pa ker je njegova vojska prišla v tem času že do reke Odre, mu sedaj tudi to ni več zadostovalo, zahteval je še vedno več in padel je Stettin. Kiistrin in Magdeburg, kapituliral Blücher s celo posadko. Na zapadnem bregu Odre ni bilo več pruskih trup pri Jeni in Auerstädtu začeto delo je bilo končano. — Toda pustimo na-daljne dogodke, naj omenimo še kako je bil sklenjen mir. Prusiji je ostalo od prejšnjega ozemlja od 5700 štir. mil. še 2800 štir. mil. od 93/4 milijonov prebivalcev še samo 4 V2 milijone. Delo Friderika Velikega je bilo vni-čeno. Treitschke piše o tej vojski: ..So begann der einzige gänzlich verlorene Feldzug der glückhaften preussischen Kriegsgeschichte. Beispiellos, wie das Aufsteigen dieses Staates gewesen, allen kommenden Geschlechtern unvergeslich selbsterlebtes Leid. Allen eine Mahnung zur Wachsamkeit, znr Dehmut und zur Treue.'1. (Tako je začela ta popolnoma zgubljena vojska v vsej srečni pruski vojni zgodovini. Brez primere, kakor se je bila ta država dvignila, bil je tudi njen padec, vsem prihodnjim rodovom nepozabna, samodoživljena bol. vsem v svarilo naj bodo budni, pohlevni in zvesti).. To se je godilo na Pruskem. Napoleon je pa samovoljno gospodaril po celem Nemškem, vstvaril je Rensko zvezo (Rheinbund) sebi v korist in slavo, razdajal nemške države kakor jabolka, postavljal in odstavljal vlh-darje na nemške prestole kakor se mu je zljubilo. dajal svojim vernim više naslove, (tako je povišal tri nemške vladarje za kralje; Bavarsko. Würten-berg in Saksonsko so kraljestva z Napoleonove milosti) itd. Katera slovanska država je leta 1906. politično tako ponižana, kakor je bila pred sto leti vsa Nemčija pred Napoleonom ? Jeli rusko-japonska vojska li približuo tako žalostno končala, kakor prusko-franeoska 1806. leta? LISTEK. V Nemčiji. (Potopisne in narodnogospodarske črtice.) Vlado P u š e n j a k. (Dalje.) Sprevodniki kličejo Passati, zadnja postaja avstrijske državne železnice in prva postaja bavarske državne železnice. Potniki hitijo v carinski urad, da pustijo preiskati svojo prtljago, potem pa k blagajni, kjer izmenjajo avstrijski denar v nemški. Že v Passau. kakor tudi v vseh drugih krajih v Nemčiji sem opazil izvanredno prijaznost in postrežljivost železniških uslužbencev napram potnikom, kar pri nas v Avstriji ni v navadi. Mesto Passau ima krasno lego in je bilo vse v zastavah povodom lOOletnice odkar so Wittelsbachi kralji. V spomin so posvetili tega dne Wittelsbachov studenec. Od Passave do Regensburga se razprostira nepregledna planjava, sama žitna polja, gozdov pa daleč okrog ni. le posamezne vrste sadnega drevja označujejo ceste; vsak prostor je skrbno izkoriščen. Posestva na Bavarskem niso tako razkosana, kakor pri nas n. pr. na Murskem polju, kjer ima skoraj vsak posestnik vsako njivo na drugi strani vasi po pol ure in še več od svojega prebivališča oddaljeno. Če pomislimo, koliko časa se izgubi s tem, da hodijo delavci od ene njive do druge, če pomislimo, da bi se posestvo lahko dosti bolje obdelovalo, ako bi namesto n. pr. iz 20 parcel obstajalo le iz 5 parcel, se moramo bolj zanimati za zaokroženje posestev, katero je že skoraj popolnoma izpeljano v Nemčiji, se pa tudi vrši že na Moravskem. v Galiciji itd. O blagostanju prebivalcev pričajo snažne vasi. lične hiše in gospodarska poslopja so povsod zidana in z opeko krita. Prvo večje mesto na Bavarskem je Regensburg, ki šteje 48.000 prebivalcev; v rimskih časih se je imenovalo (-astra Regina. Regensburg je že od osmega stoletja naprej škofijska stolica in je istega pomena za zgodovino umetnosti prvih let srednjega veka kakor Nürnberg za zgodovino umetnosti poznejše dobe. Od Regensburga naprej so kraji nekaj časa precej hriboviti, nahaja se precej mnogo gozdov, pozneje se razprostira vedno bolj nerodoviten, ka-menit svet s slabimi pašniki, po katerih se pasejo ovce. Od. postaje Neumarkt naprej raste hmelj, kateri pa je dokaj slabejši. ko hmelj v Savinjski in Šaleški dolini; sredi julija sega še komaj do polovice drogov. Kakor sem izvedel v Norimberku je bilo letos na Bavarskem skrajno neugodno vreme za hmelj in le. če, nastopi sedaj izvanredno ugodno vreme, še upajo, da bo kaj pridelka. Hmelj je večinoma napeljan na žici. katera tvori od zgoraj mrežo; le štirje navpični drogi služijo za pritrjenje žične mreže. Proti Norimberku se množe hmeljski nasadi in v okolici Norimberka se prideljuje največ hmelja na tej progi. IT. Norimberk. (Cerkve, rotovž. Bratwurstglöckle. hiša Alb. Diirer-ja. grad. germanski muzej, deželna jubilejna bavarska razstava.) Gotovo ni kraja na svetu, kateri bi bil tako vseobče znan. kakor Norimberk. Izvzemši slavnega norimberškega ,.trihtarja". o katerem se delajo v šolskih sobah razni, po največ slabi dovtipi. izvzemši znane prislovice „Norimberžani nobenega ne obesijo, dokler ga nimajo" slovi Norimberk kot mesto, ki si je ohranilo popolnoma značaj mesta v srednjem veku. slovi pa tudi radi velike industrije; po celem svetu se razpečavajo razne igrače in okraski kot norimberško blago. Norimberk pa je tudi znamenit, ker je leta 183,5. peljala prva železnica v Nemčiji iz Norimberka v Fürth. Celo staro mesto je obdano s popolnoma ohranjenim obzidjem, za njim leži globoki mestni jarek, kateri pa je večinoma izpremenjen v krasne vrte; na drugi strani jarka se nahaja drugo obzidje. Če se človek šeta po ozkih ulicah s gospodarsko pogodbo. pogodbo n a vsak način, od te zahteve Ogrska ne more odstopiti, ker hoče odnošaje med obema državama in svoje notranje gospodarske stvari popolnoma preurediti. Ogrska mora zahtevati, da se regulacija valute naposled v resnici izvede in da se začne plačevati v zlatu: v interesu Ogrske je. da se odstranijo vsi zapletki. ki navstajajo zaradi užitninskih davščin. — te hoče in mora Ogrska urediti po svoji volji in po svojih potrebah, brez obzira na Avstrijo. To" kar je v Szell-Kfirberjevi poravnavi je minimum ogrskih zahtev, kateri pa Ogre ne . moni in ne sme zadovoljiti. Tako govore Ogri. kaj poreče naša vlada? Vnanje države. Rusija. V Siedlcah še ni vse mirno. Preiskave trajajo še vedno, pozaprli so že veliko število Židov in „puntarjev". V pnbaltiških provincah se Leti zopet dvigajo proti nemškim veleposestnikom in bati se je. da bodo. kakor lansko leto začeli zopet požigati in moriti po celi deželi. Proti tem besnim ljudem bi vlada morala postopati s skrajno energijo, kajti kar Leti počno ni punt, to je krvoločno roh-nenje proti sovražnem veleposestnikom. — Bolgarsko in Grško. Grška vlada je zahtevala baje 100 miljonov frankov odškodnine za Grkom prizadete škode v Anhialu in drugod po Bolgarskem. Pa to ni dovolj — grški poslanik v Carjemgradn je predlagal Turčiji zvezo mej Turčijo in Grško. Ti dve državi naj bi z združenimi močmi napali Bolgarsko in sicer Turčija ua suhem. Grška pa na morju. Tako bi se Bolgarsko premagalo, naložilo bi se mu 500 miljonov frankov vojne odškodnine, katero bi si zavez niči razdelili. Rumelija bi pripal» zopet Turški, exarh bi moral iz Carjegagrada proč in vsi bolgarski škofi iz Macedonije. Kakor vidimo, imajo ti ljubi Grki v resnici „plemenite" nakane, vredne Novogrkov. Nejnčija. Minister Podbielski odstopi, pa še le ko bodo preiskave proti majorju Fischer ju končane. Princ Albrecht Pruski je 13. t. m. umrl. Pokojnik je bil regent v Brun-švigu, sedaj nastane vprašanje, kedo naj bode njegov naslednik. Vlada je sklicala deželni zbor. kateri bo imel rešiti to vprašanje. Dopisi. Šoštanj. Velika ljudska • veselica bralnega društva v Družmirju dne 9. kimovca 1906 vršila se je vkljub slabemu vremenu sijajno. Vrli Št. ilj- čani se niso strašili slabega pota ter so se pripeljali na ,lepem s trobojni-cami okrašenim vozom v obilnem številu. Tudi gostov iz Velenja in Šoštanja je bilo precej. Veselo dejstvo pa je. da se je udeležilo veselice veliko kmetov iz okolice. Prireditev je bila v rokah g. Miloša in gdč. Franje Tajnik, katera sta z neumorno požrtvovalnostjo celo veselico izborno vodila. Lepa hvala in vsa čast jima! Jznenädilo nas je dovršeno igranje kmečkih fantov, kateri so igro „Zamujeni vlak'1 predstavljali kakor izurjeni igralci. Odlikovali so se: Medved Martin, občinski sluga. Medved Franc. Medved Anton, Dobnik Jožef, Novak Nace. Perovec Peter. Posebno pohvaliti pa moramo brhke mladenke Fanika Medved. Ivanka Medved. Rožica Rotnik. Pepica Go-ričnik. Marica Trobej. Milka Rajšter in Olga Matko. katere so s prodajanjem rajne kapljice, šopkov, korian-dolov in s šaljivo pošto pridno skrbele za blagajno bralnega društva. Za pro-bujo okolice šoštanj ske je bila ta veselica velikega pomena, kajti prvokrat so nastopili kmečki mladenči in mladenke ter svojo nalogo rešili izborno sebi v čast, a nam gostom v veselje in v navdušenost. Omeniti je še. da je polnoštevilna šoštanjska narodna godba kakor vedno tudi pri tej veselici svirala z vedno enako preciznostjo in točnostjo pozno v noč in na splošno zadovoljnost. Iz Ljutomera. (Legijonarji.) V soboto 8. t, m. so vprizorili ljutomerski diletantje veliko narodno igro. Govekarjeve „Legijonarje" v splošno zadovoljnost občinstva, ki je napolnilo prostorno dvorano g. Kukovca. V častni deputaciji so prihiteli vrli Ormožani. mili gostje iz Ivanjkovec. Male Nedelje i. t. d. Igralo se je prav dobro, ter niso f gledalci prav nič štedili z burnim i odobravanjem. Izborno. s prav umetniško rutino je pogodila svojo vlogo Barba, ki je bila predmet živahnih ovacij. Ljubka in neprisiljena je bila Lavra. ki je osobito smrtno sceno igrala tako naravno, da je marsikoga ganilo do solz. Vrla znanka na našem odru je nehvaležno vlogo Ane dobro izvedla: divne so bile njene pevske partije, ki jih je pela z njej lastno fineso. Gričarica se je izkazala dobro igralko in Micika je bila prav brhka natakarica. Basaj je igral elegantno in premišljeno in je sploh rutiniran igralec, bodisi v finih ali kmečhih vlogah; takisto je njegov rivai Branjač nastopal kavalirsko. le premalo izražen je bil njegov intrigantski značaj. Salve smehu je vzbujal Boštjan Jež, ki je sam In vendar so Nemci 1906. tako mogočen narod in bi se bil vsak. kateri bi jim bil pred sto leti odrekel sposobnost vstvariti si državo, hudo vrezal. Mislite li. da je ta sposobnost nemški monopol ? Nadalje ste pozabili na malenkost, da je v državah nekdanjega Rhein-bunda veljal Code Napoleon, do vpeljave novega nemškega državnega civilnega zakona, t. j. do L januvarija 1900: kot edino veljavno pravo. In niste morda vi. Nemci, recipirali tudi rimsko pravo prav tako. kakor vsi drugi narodi ? Nimajo li zakoniki po vašem mnenju nič opraviti s kulturo ? — In vaša literatura, vaša umetnost, so li te v resnici tako samorasle, tako proste vseh tujih uplivov? Vidite tudi to bahanje s samoraslostjo vaše kulture je le puhlo in prazno govoričenje, dobro za nevedne ljudi. ('e ste pa smeli izposojati vi. in Ste se vkljub temu povspeli v enem samem stoletju na ono višino, na kateri stojite danes, zakaj bi dvomili o tem. da bo to tudi nam Slovanom mogoče. ki nismo danes v nobenem 'obziru tako razbiti in ponižani, kakor ste bili vi pred sto leti. Berite Treitsch-keja gospoda in ravnajte se po njegovih naukih. če morete. Če vam je pa oholost ljubša, tudi prav. mi vam jo privoščimo, od srca privoščimo. Svetovno-politični pregled. Domače dežele. — Odsek za volilno reformo je že imel svojo prvo sejo. s tem je začeto v resnici državnozborsko delovanje, Z« volilno reformo se bodo krščanski socijalci potegovali z vso odločnostjo in neizprosnostjo, čeprav njih stranka ni zastopana v sedanjem ministrstvu. To navdušenje je lahko pojmljivo, ker ta stranka pridobi po novi postavi največ od vseh. Proti demokratizaciji parlamenta bodo postopali. ne da j)i bili formelno zvezani, konservativni veleposestniki in liacijo-nalni Nemci vseh strank in strančic. V prvi odsekovi seji je bila sprejeta določba £ 7. da zadobi vsakdo volilno pravico šele, če je bival stalno eno leto v istem kraju, vse druge dostavke k tej določbi je večina od-sfcka zavrgla. Večino za to določbo se je dobilo potoni kompromisa mej krščanski socijalci in socijalnimi demokrati. — Pogajanja z Ogrsko. Nek ogrski državnik je izjavil o tem vprašanju. da je naloga ogrske vlade postaviti na mesto dosedanje gospodarske zveze z Avstrijo, srednjeveškimi hišami, se popolnoma zamisli v srednjeveško dobo. v kateri so nemška mesta in meščani igrali tako veliko ulogo. Norimberk ima mnogo krasnih cerkva, okrašenih s slikarskimi in kiparskimi deli najimenitnejših umetnikov, tako. je n. pr. v gotični Sebaldus-ovi cerkvi grob sv. Sebaldus-a. mojstrsko delo znamenitega kiparja Peter Vischer-ja; v cerkvi sv. Lovrenca, zidani v 13. stol. je poleg raznih drugih umetniških del največje delo kiparja Adam Krafft-a. V obeh cerkvah, ki sta protestantski, se pobira za ogledovanje vstopnina, prodajajo se razglednice in knjige, v katerih so opisane vse znamenitosti cerkve. Kakor sem izvedel, dobivajo s tem lepe vsote za popravo teh cerkva. Tudi rotovž, veliko poslopje dolgo 86 m. nas spominja na srednji vek; v njem se nahaja razun uradnih sob in sejnih dvoran mestna slikarska galerija, obstoječa po največ iz modernih slik. V bližini rotovža leži zgodovinski lokal f„Bratwurstglöckle". To je gostilna. slabejša kot naš najslabši „paj-zel" v Mariboru ali Celju, obstoječa od 1. 1400.: svojo slavo ima zahvaliti pa umetnikom kakor: Alb. Dürer. Hans Sachs, Peter Vischer in Adam Krattt. kateri so se stalno shajali v tej gostilni. Vsak tujec hiti v to gostilno, kjer se mu postreže z izvrstnim pivom in pečenimi klobasicami. katere so tako običajna jed v Norimberk u kakor v Prlekiji mastno zabeljeni ajdovi žganci. Nekaj korakov naprej in stojimo pred hišo, v kateri je živel in delal sloveč slikar Alb. Dürer. Grad. najbrž v 11. stol. zidan in v 12. stol. razširjen, nudi mnogo zanimivosti. Na vseh hodnikih in v dvoranah je polno slik in kiparskih del od največjih umetnikov sveta. n. pr. v avdijenčni sobi slike na stropu od Alb. Dürerja. podoba slikana na slo-novo kost, predstavljajoča beg Izraelcev skoz rudeče morje, slovo Hektorja iz alabastra. podoba nemškega cesarja od enega največih sedanjih slikarjev v Monakovem. V prostorih, kateri se pri vsakokratnem bivanju nemškega cesarja uporabljajo, stoje več stoletij •stare peči. kakor tudi razno starinsko pohištvo. V gradu je tudi mučilnica, v kateri vidiš vse orodje, s katerim so do časov cesarice Marije Terezije mučili one obtožence, da so je prisilili priznati hudodelstva ali zločine, radi katerih so bili obtoženi. Iz grada je krasen razgled čez mesto in okolico. Kdor pride v Norimberk naj ne zamudi prilike' si ogledati germanski nacijonalni muzej, kateri nas seznanja z življenjem nemškega naroda od najstarejših časov do sedanjosti. V pritličju se nahajajo predzgodovinske. rimske in germanske starožitnosti, nadalje hišijp orodje in oprava kmečkih hiš v .raznih krajih, kjer prebivajo Nemci, razne slike, posebno .slike na steklo iz 13.—16. stoletja, cerkev z izvirnimi podobami in cerkvenim orodjem, orožje, oklepi itd. V prvem nad- kakor v dialogu z Barbo prav dobro igral: vendar je bil tninram prerobusten iu v prvem dejanju nekoliko preveč dekoltiran. Kuplet o Napoleonu je pel izvrstno. Tudi Medved in Rak sta se dokaj dobro vživela v svoji vlogi. Legijonarji v svojem slikovitem kraju so _ zelo imponirali. ter je posebno Ipavčev samozavesten nastop ugajal. Ostale manjše vloge so bile primerno razde-Jjene in smo spoznali marsikak talent. Vse pevske točke je izborno spremljala na klavirju gospa Seršenova. Režiser se je kakor vedno tudi tokrat zelo potrudil, le scenerija je bila nekoliko pomanjkljiva. Skrajni čas je že. da si nabavi čitalnica večji oder, kakor ga ima že marsikatera okoliška vas. Gledališke igre — osobito Govekarjeve narodne — so za naše dovzetno ljudstvo vsekakor velevažuo narodno-vzgojevalno sredstvo, ki se ne sme puščati v nemar. Šmiklavž pri Slovenjem gradcu. Čebelarski tečaj na deželni poljedelski šoli v Grotendorfu pri Gradcu je letos obiskovalo čez polovico Slovencev, akoravno so bili čebelarji tudi celo s Solnograškega in Češkega. Predavanja so bila popolnoma nemška, le g. fern e j je slovensko razlagal in pojasnjeval svoja demonstriranja. Kakor se je pa zadnji dan pri skušnji pokazalo. je mnogo strokovnih učiteljev razumelo tudi slovenski, katerega jezika se pa prej najbrž niso smeli posluževati. Ravnateljstvo se je kazalo vsem obiskovalcem jako kulantno. vsi so dobili brezplačno stanovanje in različne gospodarske pridelke po jako nizki ceni. Moramo se torej gospodu ravnatelju Binderju. Nemcu iz Tirolskega na tem mestu še posebej zahvaliti. Pri večernih zabavah pa se je hajlalo. da je bilo groza. Nemški učitelji in kolegi so nam hoteli pokazati, da mi nimamo v Gradcu ničesar iskati, šolski uspeh je bil za Slovence sijajen. Vsi, ki so delali skušnjo, napravili so jo z najboljšim uspehom. To so: g. Josip Peitler. učitelj pri Sv. Miklavžu pri Slovenjem gradcu kot potovalni učitelj za čebelarstvo in kot čebelarska mojstra gospoda: Franc Vatikan, županov sin v Šmartnem pri Slovenjem gradcu ter g. Andrej Piki. čebelar v Spòdnji Ložnici pri Celju. Od Nemcev jih je naredilo skušnjo s prav dobrim uspehom komaj polovica. Iz šentlenarskega okraja. (Železnica ili poštni avtomobil.) Izmed vseh spodnještajerskih okrajev je glede prometa menda šentlenarski najbolj zapuščen. Merodajni krogi so v narodnem boju premalo brigajo za gospodarski napredek. Srednjemu stanu je treba pomagati na noge in to se stropju je slikarska galerija, broječa okrog 450 slik. trgovski muzej, lekarniška zbirka, zbirka godbenih instrumentov. zbirka rokopisov, tiskarstva od prvih početkov itd. Posebno lepa pa je narodopisna razstava, v katerih vidimo slikovite narodne noše vseh nemških pokrajin. Kot Slovenca so me zelo zanjmale narodne noše lužičkih Srbov, naših narodnih bratov: isti imajo za razne slučaje v življenju razne noše. tako imajo posebno narodno nošo neveste, družice, posebno narodno nošo ženske za žalost, obstoječo iz črnega krila in velikega belega ogrinjala. katero zagrinja glavo in skoraj celo telo. Vse žit je in bitje nemškega naroda se nam pred-očuje v tem muzeju. Nehote se mi je ob tej priliki vrinilo vprašanje, kedaj bodemo mi Slovenci ustanovili kak narodopisni muzej, oziroma začeli pri-rejevati pokrajinske narodopisne razstave. (Dalje prihodnjič.) zgodi, ako skrbimo v prvi vrsti za dobra občila, t. j. za lepe ceste, železnice. pošte itd. , Že pred 30 leti se je nudila šent-leuarskemu okraju priložnost dobiti železnico. ali takratni voditelji niso znali ceniti vrednost dobrih, kupčijo pospe-šujočih občil. Nudi se okraju priložnost tudi sedaj ali namesto da bi zastavil vse svoje moči za uresničenje vele-vainega projekta, stavi brezpomembne pogoje. Ne borimo se za same napise, Ne stavimo samo praznih pogojev, ampak zahtevajmo od vlade, da kmalu dobimo železnico do Št. Lenarta in da se že 1907 vpelje tudi pri nas poštni avtomobil, ki bi vezal Št. Lenart z Mariborom in s Ptujem. Za 1 kronco se boš pripeljal v to ali ono mesto v dobri uri ter smel s seboj vzeti do 15 kg prtljage. Avtomobil ima 20 sedežev. Od Save. (Nemške šole in slovenski otroci.) Ob dolenji Savi smo tako srečni, da imamo dve nemški šoli. Veliko let stoji že v Sevnici Scliul-vereinska šola, v Brežicah je pa dežela že pred nekaterimi leti ustanovila poleg dvojezične petrazrednice še čisto nemško štirirazrednico. Ti dve nemški šoli obiskujejo največ le slovenski otroci; kajti nemških otrok je v Sevnici in v Brežicah kaj malo. In rudi od teh hodijo nekateri v utrakvistični šoli v Sevnici in v Brežicah, kateri sta v višjih razredih itak bolj nemški Jrakor slovenski. Nekaj nemških otrok pošiljajo pa starši, kakor hitro so dopolnili 10. leto. v celjske in mariborske srednje in meščanske šole. Za obe nemški šoli. sevniško in brežko. preostaja tako malo nemških otrok, da bi jih človek lahko na prstih seštel. In vendar ti šoli nista prazni in ne bosta prazni. V Sevnici je namreč sezidal ,.Schulverein'' novo prostorno šolsko poslopje in v Brežicah bode nov most olajšal obiskovanje ondotnih šol kranjskim otrokom. Napolnjujejo se s slovenskimi otroci- Slovenski starši so tako nezavedni, da ne spoznajo škode, katere so njih otroci v takih šolah deležni, škode, ki ni v nobeni primeri s koristjo, katero jim nudijo. Te šole slovenske starše, zlasti revne, le zato i? mikajo, ker dobe otroci v njih knjige in šolske potrebščine zastonj in večkrat še nekaj opoldanske hrane ali vèrsili j še kaj obleke itd. Zato pošiljajo Štajerci svoje otroke v te pouemčevalnice. Toda ako bi le štajerski otroci te šole obiskovali, ne bile bi dovolj obiskovane. V nemških šolah v Sevnici in v Brežicah je tudi veliko kranjskih otrok: v prvo hodijo otroci iz boštanjske in stndeniške fare (osobito iz vasi Log). I ker imajo to nemško šolo pred nosom. > dočim so od domače šole bolj oddaljeni; p.v drugo hodijo pa otroci iz cerkljanske I' (Krška vas) in čateške fare, ker imajo osobito iz Krške vasi bližje v Brežice kakor v Cerklje. Te razmere se ne bodo zboljšale. dokler ne dobiti vasi Log iu Krška vas svoji šoli. ali dokler se slovenskim staršem in šolskim obla-stvom na Kranjskem oči ne odpro. da bi sprevideli, da nemške šole niso za slovenske otroke. Slovenski otroci spadajo le v slovenske1 šole! Iz Mozirja. Poročali sino že zadnjič, da priredi Savinski Sokol veliko ljudsko slavnost. katere namen je pomagati s kolikor mogoče velikim prebitkom nesrečnim pogorelcem v Radmirju v Zgornji Savinjski dolini. Odbor Savin. Sokola je sklenil v svoji zadnji seji prirediti veselico na licu mesta — pri Sv. Frančišku Ksaveriju. Namen te. velike slavnosti je blag in človekoljuben. Pogorelcem v pomoč in podporo napravimo veselico, k čemur nas veže sveta ljubav do bližnjega. Spored bo zelo zanimiv in obširen. želeti je samo ogromno udeležencev, da bode večji dobiček — in večja pomoč nesrečnim. Da nam bo delo lažje, naprosili smo vse bližnje — požarne brambe. pevska in druga društva — sodelovanja. Pričakujemo pač sigurno, da se nobeno društvo ne bo temu odtegnilo z obzirom na blag namen. Prosimo tedaj danes opetovano vse bližnje požarne brambe, pevska društva, zbore in čitalnice, da nam gredo kolikor mogoče na roko. kajti čim več bodemo storili, tem ve.č bodemo nesrečnikom pomagali. Posebej pa še prosimo bratska društva Celjski in Žalski Sokol, da se slavnosti udeležita po deputaciji telovadcev, ki bi ob tej priliki tudi telovadili. Pomoči in sodelovanja prosimo tudi slavne občinske odbore in slavni gornjegrajski okrajni zastop. Ker je pa čas kratek, in da nam bo delo lažje, blagovolijo nam naj bratska društva in slavni občinski odbori; kakor slav. okrajni zastop takoj naznaniti, ali bodo sodelovala in kako? Ob enem pa trkamo vnovič na usmiljena narodna srca: pomagajte svojim nesrečnim bratom v Radmirju! Odbor Savinjskega Sokola sprejema r a d o v o 1 j n e darove onih oddaljenih rodoljubov. ki se slavnosti ne morejo v d e 1 e ž i t i. Sedaj pa vam Savinčani!1 Znan vam je vsem sunek, ki je pretresel duše in srca vseh prizadetih, kakor neprizadetih. Ta sunek je rodil tudi v vaših dušah usmiljenje. A. dragi, pomilovanje samo ne koristi, t u j e treba dejanske pomoči. Storite to dne 16. septembra ob priliki velike ljudske veselice pri Sv. Frančišku. Kraj. kjer se bo vršila ta blagodejna slavnost je zelo ugoden vsem Gornje Savinčanom. Iz Zadretja. Nove Štifte. Gornjega grada, iz zgornje doline od .Luč. itd. nimatÈ .daleč in i/. .>p»»dnj«'' doline dojdemo kolikor možno v velikem številu. Kdor ima srce za nesrečne pogorelce. pride gotovo, mi se zanašamo na slovensko dobro srce! Natančneje kje in kako se bo vršila slavnost objavimo v sredo iu soboto. Konečno pa še opozarjamo rodoljube vse Savinske in Šaleške doline ter drugod, kakor tudi narodne trgovine in gostilne, da priredimo srečolov za kojega se odbor Sokola najtopleje priporoča. Čim več bo dobitkov. tem večji bo prebitek. Torej, do svidenja v nedeljo 16. t. m. pri Sv. Frančišku. Na pomoč! Na zdar! Odbor. Slovenske novice. Štajersko. — Za pogorelce v Radmiijn so se v Celju začele nabirati podpore pri Slovencih. Prva je podarila celjska posojilnica 100 K. — C. kr. glavna davkarija v Celju, ima — razen v pristojbinskem oddelku še vedno samonemški pečat. Te dni nastopi nov naddavkar gospod Hasenbichl svojo službo. O njem slišimo. da je pravi uradnik ter objektiven mož. Pričakujemo torej od njega, da naveden škandalozen nedostatek odpravi. — Zaprisega celjskega župana. Včeraj ob 11. uri dopoldne je bil zaprisežen novo izvoljeni žnpan g. dr. Jabornegg v mestni dvorani. — Konsum mesa v Celju. Od 27. avgusta do 2. t. m. je bilo zaklanih v mestni klavnici: volov 21. krav 14. telic 7. telet 68. prašičev 32. ovac 3; v mesto je bilo vpeljano 88 kg svinjskega mesa. Izpred porotnikov. Dne 11. t. m. je bil obsojen pod predsedova- njem d. s. s. g. dr. Sehäfflein-a ključar Valentin G. iz Šoštanja zaradi zločina proti nravnosti na 4 mladoletnih deklicah na 1 leto težke ječe. I Zaradi ropa je Iril tožen Peter Ovčar iz Ribnice na Pohorju. Razpravi je predsedoval predsednik okr. sodnije g. vitez pi. Wurmser. Državni pravd, g. dr. Bayer, zagovornik g. dr. Jabornegg. Obtoženec je bil že 28 krat kaznovan in 4krat v prisilni delavnici. To pot je bil tožen zaradi ropa. Dne 12. aprila ja prišel v farovž v Št. Petru beračit, od tam je šel k upokojenemu župniku g. And. Keitner-ju. ki je ves paralitičen ter ga naberači. župnik potegne iz žepa dve dvajsetici ter mu eno da. berač mu pa strga obe iz rok. Hlapec je to opazil, je berača vstavil in ga prisilil vrniti eno dvajsetico. Ovčar je na to. zginil v farovžkem gozdu. Zvečer ob pol 8. uri je šel 17 letni Jos. Konc mimo kapele, kar naenkrat skoči Ovčar nanj, ga začne daviti in pestiti ter zahteva, naj mu da en forint. Konc se je branil in je tiščal žep, v katerem je imel 1 K 28 vin. da bi mu Ovčar ne segnil vanj. Ovčar si je prizadeval vreči dečka natia in mu pri tem iztrgati uro iz žepa. Dečku se posreči pograbiti kamen ter vdariti z vso silo z njim Ovčarja po obrazu. Na to ga je Ovčar popustil in je pobegnil. Ovčar taji. dokazali so mu pa. da je bil on napadalec v farovškem gozdu. Brazda na obrazu ga je izdala. Dokazano je namreč, da pred tem ni imel Ovčar nobene brazde ali obronka na licu in da mu je to še le Konc prizadel, ko ga je vdaril s kamenom po glavi. Porotniki so enoglasno potrdili, da je obtoženec kriv ropa. Ovčar je bil na to obsojen na 4 in pol leta težke poostrene ječe. — Poslovodja celjskcga hotela . „Stadt Wien", Grannigg, trd. strasten Nemec in zagrizen sovražnik Slovencev pri njem pesli niti med seboj [ n»1 smejo govoriti slovansko — pride mesto Kamposcha v hotel ..Union" v Ljubljano. — Ob času letošnje birme v Celju je opat seveda na čast škofu priredil imenitno pojedino. Pri tej prireditvi je kot ,.küchenchef'' fungirala gospa gori omenjenega Granigga. znana dobra kuharica. Tej okolnosti se ima baje Granigg zahvaliti, da pride v Ljubljano. ■— Umrlo je avgusta mesca v mestu 5 ljndij. v" bolnici 12. v Celju skupaj 17 ljudij. Kupčija s hmeljem. Pojasnjuje se nam. da se je po 1 K 40 vin. kupila morda kje kaka malenkost divjega ali popolnoma pokvarjenega hmelja, v resnici stane hmelj 2 K do 2 K 40 v. — Jablana v pomladnem krasn, y Grižah pri Celju je na nekem vrtn "jablana vsa v cvetju. Prijateljica našega lista nam je poslala s te jablane šopek cvetja, ki z nepremagljivo silo skuša braniti vhod tožnim jesenskim dnem. — Prostovoljna požarna bramba v Latkovi vasi priredi v nedeljo, dne 23. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih g. F. Vedenik-a v Št. Pavlu pri Preboldu. Spored: 1. Pozdrav. 2. Koncert šentpavelske godbe in moškega zbora, 3. Srečolov. 4. Šaljiva pošta. Vstopnina 20 vin. K obili udeležbi vabi vljudno odbor. ■*— Dobrna pri Celju. V "nedeljo, dne 16. septembra ob 3. uri popoldne bo z ozirom na nameravano ustanovitev kmetijske podružnice poučno predavanje v šolskih prostorih. Govoril potovalni učitelj g. F. Goričan. — Napis na šoli na Vodah pri Trbovljah. V odgovor na vprašanje v „Domovini" od 12. septembra 1906 št. 106, kako je mogoče, da vidimo na ljudski šoli na Vodah samonemški napis, dobili smo pojasnilo, da je šolsko poslopje na Vodah last rudniške družbe, ki to poslopje vzdržuje itd. in nima krajni šolski svet v Trbovljah vsled tega prav nobenega upliva glede omenjenega napisa. — Glasovi slovenskih vojakov. Da gotovi nemški častniki s slovenskimi vojaki grdo delajo in jih zmerjajo. je bridko občutil že marSikak Slovenec, ki so ga potrdili za ta stan. V ..Soči" beremo o orožnih vajah na Koroškem, kamor morajo slovenski vojaki s Primorskega hoditi 'ptipolnjevat 7. .polk. Te ..popolnjevalce" so letos častniki nazivali s „Schwein" in drugimi takimi ljubeznivostmi. In kako so jih mučili! Vpreženi so bili v.jarme kot voli ter vlačili topove čez planine po grdi poti navzgor, kakor da bi iz pekla vlekli zagrešene duše. Prišedši na vrh planin se niso smeli nič oddahniti. ampak takoj je šlo navzdol; seveda je bilo zdaj treba vleči nazaj. Ko so prišle uboge pare v Hiitenberg. so imeli dva dni počitka, da so morali neprestano snažiti in cediti. Vsled hude vročine so ljudje kar cepali po tleh. Ko je pa neki vojak zajel iz posode, katero so dali dobri ljudje, nahrulil ga je stotnik: Proklete krave hudičeve. — Pri manevrih na Notranjskem je neki častnik slovenske vojake zmerjal z „windische Hunde"! Pač značilno za omiko v naši armadi! Kadar je pa treba iti v boj. je pa „windischer Hund'1 prvi. ki se ga pošlje nad sovražnika, da preliva svojo kri ..za domovino'1. In zdravniška pomoč pri vojakih! Za cel bataljon dobi zdravnik 20 K na leto za zdravila. Seveda jih potem tudi zdravi: brez tornistre smejo marši rati, če jih je preveč, dobi zdravnik nos: če jih je pa preveč „marod'1. pa zopet dobi nos! Taka je vojaška zdravniška služba! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Vulired in marnberški okraj ima svoj toletni občni zbor dne 16. septembra t, 1. v Vuhredu v prostorih g. župana Fr. Sgerm-a. po domače Kajžer. Začetek ob 3. uri popoldne. — Ob 5. uri popoldne istega dne se vrši v ravno istih prostorih „veselica"1 imenovane podružnice in „Kmečkega bralnega društva za Vulired in okolico'1 s sledečim sporedom: L Tamburanje. II. Kje je meja? III. Petje. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Stara cesta pri Ljutomeru. Krajni šolski svet na Stari cesti vabi vse prijatelje šole na tombolo, katero priredi v nedeljo, dne 23. septembra po 4. uri popoldne v Slavičevi gostilni na Kamenščaku. — Bralno društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja priredi dne 16. septembra 1906 v bralni sobi poljudno predavanje. Predmet: „Slovenska zemlja". Predavatelj g. visokošolec Ivan Vesenjak iz Moškanjc. ('as ob 3. uri popoldne. — Ljubezen ptujskega Orniga do slovenskega uradnika se je prav jasno pokazala pri poštnem uradniku Krajncu. ki je slučajno Slovenec. Mestni urad ptujski je. kakor poroča „Novi slovenski Štajerc'1, temu gospodu uničil možnost prebivanja v Ptuju. Na javni dražbi se je Krajncu brez njegove vednosti licitiralo pohištvo. Krajnc se je pritožil zoper tako nasilno in krivično postopanje, toda dosegel ni ničesar. Štajerski deželni odbor je pritrdil ptujskemu mestu. Krajnc je napel svoje zadnje moči in se pritožil zoper oba odloka na upravno sodišče na Dunaju, odkoder je šele zdaj po treh letih dobil zadoščen j e j kajti to sodišče je razsodilo, da je mestni urad ptujski ravnal in postopal krivično. „Štajerc"1 seveda molči o tej razsodbi. Tako postopa tisti Ornig, ki vedno trdi, da ne zatira slovenskih uradnikov! — Slovenska Bistrica. Šulferajn-ska slavnost 8. t. m. V soboto je bilo mesto zopet enkrat polno frankfurtar-skih cunj in hajlalo se je. da je bilo kaj. — Saj pa so Nemci zopet storili en korak, da pohrustajo uboge Slovence. Bila je šulferajnska slavnost, kateri je pripomogel do popolnega uspeha naš. „Narodni dom", ki je posodil blagodušno stole in mize „Heil"! — Zlata poroka. Dne 23. t. m. obhajata Jernej in Marija Kisuc. iz Šmarčne! župnija Boštanj. svojo zlato poroko, prvi je. star 82 let in druga 75 let Oba sta še čila in trdna. Poroka se vrši v podružni cerkvi sv. Mihaela na lvompolji. Slavnost se.vrši potem v gostilni sina jubilantov gosp. Jožefa Kisuc na Bregu pri Loki. Pri slavnosti svira železničarska godba iz Zidanega mosta. Zanimivo bo gledati, kako se bodo svatje z veliko ladijo š Kranjskega na Štajersko čez Savo vozili. — Strela je udarila, v nedeljo, dne 9. t. m. v gospodarsko poslopje pri vinogradih grajščaka pl. Pongratz v Prerodu v Slov. goricah. Poslopje je zgorelo popolnoma. Škode je nad 3000 K. — Sv. Duh na Ostrem vrhu. Ker smo že zadnjič poročali o desetletnici tega narodnega zavoda, doda-jemo danes le še nekoliko statističnih podatkov. — V teku minulih 10 let je po", odila posojilnica 777 strankam 212.614 K 15 vin., vložilo je 1648 strank 292.822 K 07 vin., prometa je imela 1,054.788 K 80 vin. Udov ja vstopilo 324. izstopilo pa 91. tako da ima posojilnica sedaj 233 udov. Vloge obrestuje po 41/a°/o. od posojil zahteva e1 ' 0/ J 12 0- — Poročil se je dne 10. sept. pri Sv. Andražu v Slov. gor. g. Anton Kukovič. nadučitelj v Polenšaku. z gdčno Rozo Fras. Novoporočencema želimo obilo sreče! — Neumestna šala. Neznan storilec je v Mariboru na okno pisarne odvetnika dr. Krena položil z razstre-ljivi napolnjeno pločevinasto škatljico in prižgal v to pritrjeno vrvico. Ko je vrvica dogorela, eksplodirala je škatljica s tako silo, da se je razbilo več šip. Dele razbite škatljice so našli 15 metrov proč po tleh. Kranjsko. „Občinska uprava", poučni stanovski list županom, občinskim tajnikom. občinskim svetom in drugim javnim organom, urednik dr. VI. Ravnihar. je prešel sedaj v last na novo ustanovljene „Kmetske županske zveze" na Kranjskem. Do sedaj je bil ta list strogo strokovno glasilo za upravne stvari ter se ni prav nič vtikal v strankarsko politiko, upamo, da ostane tak tudi pod novimi lastniki. — Koncert pevskega društva „Ljubljana", ki .je bil 8. t. m. v Zagrebu. je imel lep moralen in materi-jalen uspeh: čistega dobička za družbo sv. Cirila in Mefoda je bilo 2000 K. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskeža društva „Merkur". V službo se sprejme: 1 poslovodja, 2 knjigovodja. 10 pomočnikov mešane stroke. 2 pomočnika specerijske stroke. 4 pomočniki železne stroke. 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke. 6 učencev. Službe iščejo: 2 knjigovodja. 2 konto-rista, 11 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki specerijske stroke. 1 pomočnik železne stroke. 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki galanterijske stroke, 2,prodajalke. 3 bla-gajničarke in 7 kontoristinj. — Za sekundarija na ljubljanski deželni bolnici je imenovan gospod dr. Branko Žižek — Na žensko pripravnico v Ljubljani je prijavilo vstop 138 prosilk. — Splošni slovanski ognjegasni shod v Ljubljani bo 1910, ko bode tamošnje ognjegasno društvo praznovalo 40letnico svojega obstoja. Odbor „Gospodinjske šole" naznanja s tem. da se prične pouk v kuhanju, likanju in šivanju dne 15. septembra t. 1. Učenk se sprejme 10 do 12. Odbor bo gledal na to. da se dobe po možnosti dobre učne moči za ta zavod, da bode dosegel pri učenkah kar največje uspehe. Tudi bo skrbel za to. da bo vladala na zavodu disciplina in red. — Tepe nas nezavednost, to jasno dokazujejo te številke- na nemški pet-razredni deški šoli je bilo skupaj 227 učencev, od teh je bilo Slovencev 8 3. Nemcev pa 130. drugih narodnosti 14. Na dekliški nemški šoli je bilo 461 učenk, od teh je bilo Slovenk 155. Nemk 2 9 2. 14 pa drugih narodnosti. Tako je bilo stanje koncem šolskega leta 1905/06 v Ljubljani. ■ — Pa naj še kdo reče. da. ne skrbimo sami za germanizacijo svojih otrok ! — Kranjska hranilnica. O tem zavodu se dandanes manj piše. kakor bi bilo treba. „Naš List" je prinesel članek, v katerem dokazuje, da je pet šestin hranilnih vlog slovenska imovina: da torej ta tako pristno nemški zavod živi ob dobičkih, katere mu dajejo slovenski štedilci. To je verjetno, ker Nemec ne nosi svojega denarja v hranilnico, kupuje si zato rajše indu-strijalne in druge papirje, mi smo v tem obziru bolj zaostali, zato pa imamo trojno škodo: 1. Podpiramo s svojimi prihranki nemški denarni zavod, kateri nas z našim lastnim denarjem odira ter dobiček. ki mu ga nese ta posel, deli za nemške svrhe. 2. Oprtišč amo s tem. da- s svojim • denarjem zalagamo nemške hranilnice in posojilnice, nemški kapital od hipo-tekarne službe ter mu dajemo priliko, da se tako ves posveča industrijalnim podjetjem na Slovenskem. . 3. Okrajaino tako sami sebe zä dobiček, ki ga dajejo hipotekami posli nemškim zavodom in industrijalna podjetja. nemškim industrijalcem in akci-jonarjem. Za to našo „velikodušnost" nam je Kranjska hranilnica tudi hvaležna, kakor kaže njena delitev podpor. Tekom 1. 1905 je dala Kranjska hranilnica „Glasbeni Matici" 400 kron podpore, nemškemu „f i 1 h a r m o -ničnemu društvu" pa 23.700 K. Kdaj se bodemo Slovenci enkrat spametovali in če že res ne znamo drugega nego nositi denar v hranilnico, kdaj ga bodemo nosili vsaj v svoje h r a n i 1 n i c e in ne v tuje? — Narodne pesmi. Znano je. da namerava ministrstvo izdati vse narodne pesmi vseh avstrijskih narodov v tekstu in melodiji in da je tudi za slovenske narodne pesmi imenovalo poseben odsek, ki se je že uspešno lotil nabiranja. Da bi pa izvedeli najprej vire. kje dobiti še mnogo narodnih pesmi, sestavil je slovenski odsek vpra-šalno polo in jo predložil ministrstvu. Predno je pa še izšla vprašalna pola. so začeli mnogi ljubitelji narodne pesmi sami od sebe marijivo nabirati in jih pošiljajo „Glasbeni Matici" v Ljubljano. Tako je gosp. Marko B u j u k zopet zbral 35 novih dobrih narodnih' -pesmi in jih poslal „Glasbeni Matici". Dalje sta poslala gg. Fran Dolžan i 71. Alojzij Mihelčič pa 35 lepih, ] večinoma nenatisnjenih pesmi. Vse ; te bode prav kmalu izdala „Glasbena i Matica". Naj bi marljive nabiralce i posnemali še drugi! Kdor ima že kaj i nabranega gradiva, naj ga nemudoma i pošlje „Glasbeni Matici". Drugi pa. ki imajo priliko nabirati, naj se takoj lotijo dela. Kar bo dobrega, bo vse „Glasbena Matica" izdala proti običajni nagradi. Kdor pa ne more sam nabirati. a ve za osebe, ki znajo še mnogo pesmi peti. naj naznani vsaj imeua in naslove dotičnih oseb. in sicer kar kratko „Glasbeni Matici", ki bode ukrenila vse potrebno. — Šulferanjska šola v Spodnji Šiški se otvori prihodnji teden in bo vpisovanje vanjo od 14. do 16. t. m. Ker bode nemških otrok zdatno primanjkovalo. lovili bodo seveda slovenske! Opozarjamo narodno zavedne Šišenčane. da pouče vsakega, kdor misli dati otroke v to šolo, kaka nevarnost preti otroku v narodnem oziru. Niti enega slovenskega otroka iz Šiške ne bi smeli Nemci dobiti v svoje kremplje! Na delo torej, dokler je še čas! — Hrib je gorel v soboto pri postaji Bled. Ogenj je trajal okoli tri ure in so ga zanetile iskre iz,lokomotive. — Gornjelogaški otroci so priredili v nedeljo, dne 19. kimavca, veselico na vrtu g. Janeza Ferjančiča v Gorenjem' Logatcu. Na sporedu je bilo deklamovanje. šaloigra. petje in šaljiva loterija. Sodelovali so sledeči otroci: Pepi Divjak. Malči Ferjančič. Anica, Milka in Lojze Gradišnik, Ivanka Leiler. Franca Modic. Lenči. Malči. Mici in Ludvik Punčuh in Klka Zeleznik. Vsi so rešili svoje vloge prav dobro. Dasi so otroci vse sami aranžirali, dovršila se je vendar veselica dvbro. Čisti dohodek so namenili ti mladi rodoljubi in rodoljubke „Družbi sv. Cirila in' Metoda" in ga tudi poslali v znesku 25 K 71 v. Primorsko. — Slavnost v Tolminu se je sijajno sponesla. Vreme je bilo ugodno in sešlo se je bilo na tisoče gostov s hribov, pa tudi s posebnimi vlaki iz Gorice in Trsta. — Od napovedanih dveh predavanj „Adrije" v Idrskem se je vršilo preteklo nedeljo le prvo. Drugo, o razvoju države s posebnim ozirom na kmečki stan (J. Medveš). se bo vršilo prihodnjo nedeljo, in sicer radi tega. ker jfe trajalo prvo vsled obširnega predmeta skoro dve uri. Udeležba je bila obilna in zanimanje poslušalcev tako. da mora zadovoljiti vsakega predavatelja, ki najde tako hvaležne poslušalce. Snov je bila izbrana iz privatnega prava: pri vsaki težje razumljivi in važnejši točki se je oglasil kdo in prosil pojasnila. To je pač edinole pravi način, po katerem dosežejo poljudna predavanja svoj namen. Vsa čast takim poslušalcem! — Akadeinično fer. dru.štvo „Adrija" se obrača do svojih starešin s prošnjo, da bi opravili svojo dolžnost kot starešine in s tem pripomogli, da se priredi po deželi kolikor mogoče v e.l i k o število p r e d a v a n j. — Tri Slovence zapodili, tri Nemce so vzeli v službo ua kolodvoru državne železnice v Gorici. Tri delavce slovenske narodnosti so bili vzeli v delo v skladiščih na noyi železniški postaji. Sedaj pa so jih kar naenkrat odslovili ter postavili na njih mesto tri Nemce. Načelnik jé rekel, da so Nemci prosili za delo naravnost pri ravnateljstvu. Ali je torej ukazalo ravnateljstvo odstraniti slovenske delavce ter jih namestiti z nemškimi, ali je načelnik pokazal tu zopet enkrat svojo ljubezen do Slovencev?! — Taki slučaji so. kričeči, ali nikogar" ni med nami, ki bi se potegnil na pristojnih mestih za slovenske trpine! — Izzivanje Slovencev na bohinjski železnici. Zdi se. kot bi bila bohinjska železnica samo zato zgrajena, da njeni uradniki žalijo Slovence. Te dni je oddal v Gorici nekdo blago, namenjeno v Kranj in naslovil ta kraj v- slovenskem jeziku. V prisotnosti-stranke pa je uradnik prečrtal slovensko ime in napisal besedo „Krain-burg". Ko je stranka vprašala uradnika. zakaj to dela. zavrnil jo je osorno. da na železnici ne poznajo slovenskega imena Kranj ampak le Krainburg in pripomnil, da je zahteva po slovenskem uradovanju na državnih železnicah neumestna, ko se je izrazil: „Še tega se manjka, da bi se morali mi uradniki učiti slovenskega jezika. Nam zadostuje, da znamo nemški!" Čas bi bil. da se takim nesramnim izzivanjem napravi že enkrat konec. — Nemški šoli v Skednju pri Trstu je podelilo naučno ministrstvo pravico javnosti. Proti tem bi ne imeli nič. ako bo minister dr. Marchet imel toliko pravičnosti, da naposled tudi našim zahtevam po slovenski šoli v Trstu vstreže. Borimo se za slovensko šolo že 25 let in še vedno zastonj, kar imamo, plačati si moramo sami, ker edina slovenska šola v mestu je šola družbe sv. ( 'irila in Metoda. Čas bi bil. da bi tudi Slovencem začeli deliti pravice, katere jim gredo, do sedaj so imeli za nje samo batine — in zasmehovanje. Druge slovanske dežele. Oporoka srbskega rodoljuba. V nedeljo je umrl v Zadrti srbski bogataš Todor Kašimovic. rodom iz Biova v trebinjskem okraju v Hercegovini. Pokojnik je v svoji oporoki določil 80.000 kron za vzgojo srbske mladine iz Hercegovine. — Kongres hrvatskih in srbskih čebelarjev je bil včeraj v Zagrebu. , Vdeležilo se ga je 150 čebelarjev iz Hrvatske in Slavonije. Češke čebelarje je zastopal 1. Keberle. bosanske pa 1. Litovic. a slovenski čebelarji niso bili zastopani. Za predsednika prihod-dnjega kongresa je bil izvoljen banalni svetnik L j u d e v i t p 1. R a i z n e r. — Predstave hrvatskih dram v Budimpešti. V Pešti se bodo v bodoči sezoni predstavljale hrvatske drame in sicer v kraljevi operi. Kraljevi svetnik dr. L j. Havass in režiser Aleksander Solimossy sta izdala na peštanska gledišča oklic, v katerem prosita umetnike, naj bi meseca oktobra in novembra brezplačno sodelovali pri predstavah hrvatskih dram. Predstave bodo seveda madjarske. V oklicu se končno naglasa, da so že tri desetletja obstajale diference med madjarskimi in hrvatskimi brati in da bodo te diference tem bolj izginile, čim več prilike bosta imela oba naroda, se medsebojno spoznati in razumeti. — Hrvaški umetniki v Sotiji. Poročajo, da je priredil diplomatski avstrijski agrent baron Stork na čast hrv. umetnikom Frangešu. Ivekoviču slavnostno večerjo. Pri tem so izrekli zdravico Storku v imenu vseh hrvaških umetnikov. — Tretji jugoslovanski časnikarski kongres naj bi se vršil po mislili raznih srbskih listov drugo leto na Cetin ju v Črni Gori. — Nemški cesar je odlikoval več srbskih politikov, med njimi dr. Pašiča in; dr. Miličevica. — Njovo gledališče v Sofiji bodo odprli 1. novembra. Za uverturo, ki se bo igrala j na ta večer, je razpisana nagrada. Prolog je napisal Ivan Vazov. — Nlesreče v gorah. Iz Sand-Taufersa poročajo, da je dr. K. Moosen-geil v garali padel čez skale in se ubil. i < • i Svetovne vestì. V Dolomitih so našli truplo G. Schilling«. ki je pred nekoliko dnevi gorah ponesrečil. - Blatna lavina je razdjala te lui vas Kvarel na Kavkazu. Blato, ijpenje in pesek je hiše podrl. Ne-je velika, do sedaj so potegnili nrličev iz blata, bržkone je. pogi-do 200 oseb in mnogo živine, peni so tudi vsi pridelki. Adelina Patti je sklenila to »t definitivno, da bo 1. decembra t. 1. 'zadnjič pela na javnem koncertu. Klavna pevka je v resnici že stara. -Pela je vsega skupaj okolo 45 let na odrih vsega sveta in zaslutila si v tem času premoženje do 15 milijonov kron. Dvoboj. 'Avstrijski konzul v Ipstanci na Rumunskem g. Kutschera le pozval na dvoboj s pištolami gosp. firadesteana. ker ga je ta razžalil. Novo razstrelivo „farronit" rikrat tako silno kakor dinamit. bajditelj tega razstreliva g. Würtem-hirger in predsednik amerikanske Ijiidikata. kateri je kupil to iznajdbo i William Tatnal. sta bila v soboto, se je to sredstvo pred komisijo poskušalo. težko ranjena. Würtemburgerja so prenesli v bolnico, kjer je takoj umrl. pa tudi Tatuali bo težko okreval. Tak« sta iznajditelj in njegov fiuancier imela samo nesrečo od nove iznajdbe. — Osobje dvorne opere na Dunaju šteje od prvih umetnikov in iradnikov do zadnjega delavca 804 ljudi, kar samo že kaže. koliko dela stroškov stanejo opere, ako se jočejo dobro podati občinstvu. — Punt na italijanski vojni nji. V Taranti! so se na vojni ladji lUmberto I.!' vojaki spuntali zaradi pane, pometali zapahe topov v morje Ir grozeče nastopili proti častnikom. Mjnik je proglasil nad ladjo naglo Zopet potres v Čilu. V Val-jiraisu so bili predvčeraj zvečer zopet |ije močni potresni sunki. — Sneg je zapadel po vseli ti-jolskili planinah. Temperatura je (tàla na ničlo. Zrakoplov odnesel žensko v J zraL V New-Yorku se je spustila z gzraio/ilovom v zrak neka zrakoplovka pri tem telovadila na trapecu. Ko j je zrakoplov dvigal, se je opletla ki .je visela iz zrakoplova, noge ie gledalke in jo potegnila za seboj, rakoplovka je to opazila, prijela damo i lase in izpustila iz zrakoplova plin. iato se je spustil zrakoplov na zemljo. )aiua je bila v nesvesti in si je tudi eno roko. Lakota v Indiji. Lakota v jaliji se širi. Cene riža so silno JÉ Prebivalci ropajo skladišča. — Milijonar umoril ženo. Peter-| krški milijonar Andrejev je umoril iz ^ljubosumnosti svojo 42 let staro ženo Binajo. General Ristolkors je prosil linjlrejeva. naj se loči od svoje žene. Andrejev je odklonil. Ko je prosila ^Andrejeva tudi žena., da se loči. jo je nož zabodeL Generalovo prejšnjo ženo p poročil veliki knez Pavel. — Veliko sušo imajo v francoski Svici. Več vasi nima nič vode. Živini pnanjkuje paše. ker so travniki vsi pani. Prebivalstvo pa vznemirjajo fln komarji, ki se pojavljajo v ogrom-I .BPH številu. — Demonstracija proti Nemcem. j>V Bnkareštu so dijaki pod vodstvom profesorja Jorke izžvižgali nastop nemškega pevskega društva ter končno pevce pretepli. — Prijeten sprevodnik je neki iGehrke v Osnabriicke ua Nemškem. Dokazali so mu 70 vlomov in tatvin med vožnjo v vlakih. Poslano. Odgovor na vprašanje v št. 105, z dne 10. kimovca 1906. Meseca aprila 1904 so trboveljski pazniki sklenili svoje društvo ustanoviti. Pri tozadevnem posvetovanju sem med drugimi pazniki tudi jaz bil izvoljen tajnikom v pripravljalni odbor. Da se društvo že takoj v začetku ne bi postavilo v narodnem oziru v ostro nasprotje z našimi predpostavljenimi, bili smo primorani naša pravila v nemščini sestaviti in v potrjenje namest-ništvu predložiti, ker bi se ustanovitev društva drugače onemogočila in vsak. kateremu so naše razmere v Trbovljah količkaj znane, mora to brezdvomno potrditi. Akoravno so naša pravila za člane v slovenščino prevedena, je original še samo v nemščini pri oblastih. Iz tega vzroka se oblastim tudi še nemške vloge predlagajo. Sicer je društvo že pri zadnjem občnem zborovanju imelo . prenareditev pravil na dnevnem redu. kar pa ni moglo izvršiti, ker so naši mednarodnjaki ravno na dan našega občnega zborovanja sklenili splošno stavko. 'Nedvomljivo je naše društvo v tej kratki dobi svojega obstanka dovolj žrtvovalo, zlasti pa v narodnem oziru mnogo storjlo. in komur so znana naša delavna bremena, tudi ite bo vsake malenkosti na tehtnico polagal. Vsekakor moram še v tolažbo izjaviti, da sem vkljub temu. da sem že žrtev svojega truda in slovenskega mišljenja postal, pripravljen tudi še zadnji fte-dostatek odstraniti. Za „Pazniško in delavsko podporno društvo v Trbovljah'1 Herman Leeb, predsednik. Novo zidana HIŠA /. 2 sobiuna. kuhinjo, kletjo: čumnato in Velikim vrtom se takoj odda v najem za .->'0 K mesečno ali proda. Ve« pove CONFIDENTI w So-vodnji, p. Celje. (494) '2—1 zmožno slovenskega in nemškega jezika izurjeno in zgovorno zašpecerijo.(tako tudi v železnin- JU škili strokah zmožna ima prednosti in poltenega, čvrstega n (491 ) sprejmeta 3—1 LEBINGER & BERGMANN trgovina z mešanim blagom, LITIJA, (Kranjsko). W [ Stanje hranilnih vlog 22 milijonov kron. ] m Mestna hranilnica ljubljanska { ¥ lastni hiši y Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti tof da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 414" „ na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja je tudi na meni« in na Vrcdnostn« listine. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. == sVittcttiKi HamcttcHt peresa tablice peresniHi gobice radirke črnilo TrgoVsK« Hn)tge v vseh velikostili črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjetnalneknjižice po raznih «nah. flajVečja zaloga Vseh tiskovin za občinske urade krajne - - šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. - Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. papirnate Vreče nalnih tovarniških cenah. vseh velikosti po origi- Stambilje pečatniki, vig-nete. (Siegelmar-keiO za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. ■k • # umetna, pokrajin- MDUl iUiCk skeinscvetlicami ^VJfP^fffVV odnajpriprostejše •#•<§>#>#■ do najfinejše izpeljave. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostili. Ceniki OfgO za tiskovine iu pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. -....... Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. © Solidno in točna postrežba. k 60 100 bron postranskega zaslužka (4»3r pa tudi več 4—1 si lahko osigura vsak. ki ima privatile znance in prevzame naročila na nek nov v vsaki domačiji potreben predmet. Prodaja lahka, visoke provizije so zagotovljene. Ponudbe z navedbo Srpod ,Mlii! 4937" 6RÉ6R0UA pisarna u inserafe, PRAHA, MiM ir. I F. Sevčikl R puškar v Ljubljani tf' \ HSE5H5H5H5Sg5ggSS5S5g55E£fa5g Dobro vpeljana trgovina i S-0 ®£<2. s »Äf < "tì 5 S B E-H ™ M-O tb C SÄC» w ~ komadov različnih pravih inozemskih znamk, i eleg. odrezalec za smodke (nikelj), l pat. držaj za ovratnico, 1 album najlepših slik sveta. Vse skupaj z elegantno uro, ki je sama 2krat. toliko vredna, samo gld. 2'SÓ. Proti predplačilu ali povzetju se dobipriosrednjemdepotu za pat. ure in dragatine. S. URBACH, Krakov štev. 74. N. H. Pri nakupu i paketov se prideue j prima angleška britev brezplačno. Ne ngajajoče se zamenja ali vrne 400) se denar. Uiziko izključen. 1—t immmmmsmmm^ Suhe gobe, oljnato in petro lej ske so< kupi Anton Koleni v Celju vsako množino, najvišjih cenah. (120) 48—32 (49f>) 3—1 Oznanilo! Deželni sadni drevesnici v Gleisdorfn in Brnckn na M. bodeta pri štajerskim zemljiškim posestnikom ^ jeseni 1906 oziroma spomladi 1907 -k 53.200 komadov nižje zaznamovanih vrst jablan in hrušk in sicer se oddalo 3 četrtinke te cele množine samo štajerskim kmetskim posi nikom po znižani ceni od 70 vin. za drevesce, 'eno četrtinko pa neki skim posestnikom po tržni ceni od 1 K 20 vin. Troški za zamoti pošiljatev se prištejejo k računa. Na Gornje Štajersko sp bodo prodajala jabolka teh le vrsft 1. 2. 4. 11. in 12. hruške samo vrste 1. 2. 3. in (t. Naročila naj se pošiljajo do konca decembra 1906 na deželni odfr katerim mora biti priloženo županovo potrdilo, da je .naročitelj kmetski poj nik v dotični občini. Kdor potrebuje drevesca zato. da je vsadi v jeseni I! mora to v prošnji jasno povedati in dati naroČilo do konca oktobra. Prošnje bodo reševale, v kolikor bo zaloga zadostovala, po vrsti, kakor bodo prihaja! Več kakor 120 komadov se ne bo oddalo enemu posestniku in bode setnik obvezan prejeta drevesa vsaditi na svoji lastnini. Drevesa se samo proti plačilu v gotovini. >ddaii Zaznamek. jabolk in hrušk, katere bode prodajela deželna sadna drevesnica v dobi 1906/1907 a) v Gleisdorfu (b v Bruck«! O ce n: s I. Vrsta jabolk. -a! c; ! — Ti , >- KTj > — 'ÜT--3 r. - 1 9 3 4 5 6 7 K 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 2 3 4 5 6 7 ß 9 10 11 12 13 14 15 Astrachan, beli ...... Šarlamovski........ Kardinal plamenčast .... Grafensteiner....... Ribstonov pepinek..... Ladsberški kosmač ..... Dancigsko, Kantovo jabolko . Rumena žlahtnica..... Zimska zlata parmena . . . Prinčevo jabolko...... Štajerski zimski mošanci . . Rumeni belefler...... Kanadski kosmač ...... Ananas kosmač...... Baumauov kosmač..... Damasonov kosmač..... Prestolonaslednik Rudolf . . Londonski pepinek ..... Renski debeli bob..... Coxov oranžni kosmač . . . Huberjeva moštovka .... Rudeča lisasta lesnika . . . Rumeni poletni kosmač . . . 15 235 ! 142 100 j — 277 100 — ! 540 25 j! 1120 30 950 30 |j 1070 65 3230 285 825 i 100 46401 972 802 i 70 370| 120 142! 65 265! 115 663 i 65 2580! 230 130 — 760 ! 25 14! 780 700 800 800 660 315 230 110 75 300 : -Wit| 700 i jfl 500 390 140 15 6(1 ; 1(1 1 360 1 70 i- j 70 290 335 400 30 85 176 _ ; - i 4320 780 12300 200 — il - 15! II. Vrsta hrušk. Dielova maslenka...... Siegelova maslenka...... Sterkmannova maslenka .... Hardenpoutova zimska maslenka Dobra Luiza-Avrancheska . . . Zimska dekanovka ...... Salzburška hruška ...... Oliver de Serres-ova hruška . . Pastorka.......... Postrvovka......... Josipinica Mechelnova .... Jelen ka........... Weiler-jeva moštnica..... Bosc-ova podolgovata hruška William-ova kristijanka .... j 2901 50 j 450 249 ! 100 1 20 i 226 i 37 615 60 136 445 80 330 f- 605 98 : 205 || 120 50 55 — 35-25 76 — 20 ! 25 L — i- — 115 ! .330 15 — 2120 320 370 80 16 7001 160 1 -j .fl 735 215 150 ! 160 l! 3100 375 200 ! — i 325 6 V GRADCU, dne 7. septembra 1806. Štajerski deželni odb< 17712513 j šoštanj istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2'20, 2 30 2'40 m. V zalogi je z g o t o vi jeno pohištvo. "VI v velikosti do 1-50, 1-60, 1-70, 1'80. 9 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. priporoča svojo veliko zalogo /^TJT popolnoma izgotovljenih : ške torbe, taške. jermene, škatlje, dalje kov-i. denarnice, in vsakovrstno usnjarsko blago Ii najbolje pri P. Kostič-u v Celju. t Kupujte narodni kolek! •MMM Jiajprimcmjja darila za godoVe, birmo itd. so Man beachte die Fabrikmarke. za domačo K porabo iti ri obrtne sVrhe VjaH« tfrste. Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo Ofäfyroasd/iDCD Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. BrezpEačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja ===== Singerjevi šivalni stx»oji so «a največjih (f svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. J^ Singer Co. delnica družba sWatoih strojev CELJE. Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52 fj^j Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica! Centralbahnplatz št. 9 sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le B do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) i S I se priporoča častiti duhovna ___ ___ . ■■■llBUlia šfiini. slavnemu učiteljstvu. #llif f! BlSI TIKZlZZlYlflfll pisateljem in p. n. občinstvu iivKaIIU IlanUrllU ^ modernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini." A zalogi ima m tiska v več barvah izdelane krasne diplome. - Balje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice. cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice.spovedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.: sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — \ eleč. duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p n občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in drugo zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ah pol platno z zlatim •ali črnim tiskom po nizki ceni. Za mnogo-brojna naročila se priporoča Zvezna knjigoveznica. Zoper ogenj iu VlomVarttg blagajne in šivalne stroje Knpite pri meni najceneje. jgCMMBKIZ^^MBMK^ JBBWMiW^I^MMBBnr— Zanesljivo najboljše poljedelske stroje posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle). slamo in reporeznice priporoča v bogatej izberi trgovina z železnino „ MERKUR" P. MAJDI Č, CELJE ter» pošilja na željo cenike zastonj.r Najboljša in najcenejša umetna g nojila Tomaževa žlindra Lepa izbei>a kuhinjske posode n t kal jeva sol i. kajnit so v zalogi. iz čistega, nikla "^ßi zdravniško priporočena. (475) v o o o o- -« - <3> -« TraVerze, cement, železo za Vezi, ceti iz Hamenscine, stresna lepenHa, sesalHe in VodoVodttc napraVe k rZagotav^js^olidn^i^ Jttžno;tajersl(a hranilnica V Celju naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-== sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na rrrrrz Za občinska in korporacijska posojila v okrajih tìornjigrad. Sevnica. Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pol odstotke. (43) 50—85 Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4 o ■ 0. i/.deljujem nove ter popravljam tndi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsak!» vrste tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tndi mala in prosta, izdelujem sam. Za _ ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega Štedilna ognjiiča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove, i . v v najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. —* Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor izršila. mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve. napeljavo strelovodov -VB itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. Priporočam se za obilno naročbo (19) 5-2—87 stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14. Ivan Rebek, Posojilnica vsak dan izvzemši praznike. Odgovorni urednik in izdajatelj Ljudevit Fnrltu .v>i