Učiteljski tovariš Stanovsko politišKo glasilo J. V. U. — solucijo sa dravsko banovino v LJubljani ^ Mesečna priloga »Vrosvela« m Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak Četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rac. 11.153. Telefon 3112 ČUVflJMO JUGOSlflVIJO! Presodimo delo V razdobju dveh tednov sta zasedali dve važni organizačni ustanovi. V Beogradu je bila zadnje dni decembra seja glavnega odbora JUU, a v začetku januarja je bil sklican zbor predsednikov sreskih društev sekcije za dravsko banovino v Ljubljani. Obe zborovanji sta bili nujno potrebni, kajti iz poteka je razvidno, da se je nabralo toliko aktualnega gradiva, zadevajočega naše skupne interese, da se je moralo podaljšati zborovanje v Beogradu tudi na 29. decembra, dasi je bilo 'predvideno le za 27. in 28. Tudi zborovanje predsednikov je trajalo dopoldne in ves popoldan, kar nam potrjuje, da je bilo mnogo vprašanj, o katerih je bila potrebna razprava pred širšim organizačnim forumom. — Uspehe obeh zborovanj lahko presodimo po sklepih. Pomudimo se nekoliko pri seji glavnega odbora. Že iz nagovora predsednika tovariša Dimnika se jasno vidi, kako obširen je program našega udruženja, ki ga bomo morali, z ozirom na današnje razmere, skušati čim prej izvesti. Program vsebuje mnoge že znane točke, ima pa tudi nove zahteve, ki jih postavlja naše udruženje. Nobene, niti najmanjše točke ne bomo smeli opustiti, ako hočemo, da pride naša organizacija do onega popolnega vpliva, ki nam je potreben za povsem pravilno in pravično reševanje stanovskih. šolskih in prosvetnih vprašanj. — Sloga v udruženju nam bo gotovo najvažnejša in tudi najmočnejša opora v borbi za popolno dosego smotra. »Komunike glavnega odbe a o delu JUU« nam je v kratkem orisal prizadevanje in /tudi uspehe izvršnega odbora a začrtal nam je obenem smer bodočega dela, ki naj vodi do popolnih uspehov. Toda uspehi so, kot pri vsaki organizaciji, tako tudi pri naši, odvisni od pravega pojmovanja organizacije s strani članstva in tudi od njihovega sodelovanja. Da članstvo še ne pojmuje povsem pravilno svoje lastne organizacije, ki mu je nujno potrebna, nam kažejo nekateri odstavki iz »Stališča JUU v pogledu personalne prosvetne p-olitike in intervencij«, ki ga je soglasno odobril glavni odbor. Točno je v tem stališču določen postopek pri intervencijah, nameščanjih in premeščanjih, disciplinski postopek kakršen bi moral biti ter vloga članstva JUU za intervencije. Če bi namreč članstvo povsem pravilno pojmovalo svojo stanovsko organizacijo in se ravnalo po njenih načelih, bi odpadle vse zahteve tega stališča, ki se nanašajo na članstvo. Toda s soglasnim sprejetjem vseh omenjenih točk je naredila organizacija, v pogledu popolne notranje konsolidacije, velik korak naprej. Nikakor pa ne sme ostati zgolj pri sprejetju teh načel, marveč mora jedro vsega tega prodreti v članstvo. in izvesti to. je naloga neJe banovinskih sekcij, marveč predvsem sreskih društev, ki imajo neposreden stik s svojim članstvom. Intenzivno delo v našem udruženju je povsem jasno razvidno iz celotnega kompleksa vprašanj, o katerih se je debatiralo in sklepalo. Naše udruženje je pretrpelo težko krizo. V dobi, ki ni še tako daleč z>a nami, je bilo izgubljenega mnogo časa v zgolj hrezplodnih debatah, ki so se tikale le nekaterih oseb. Danes pa moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je sedanja aktivnost le v korist celokupnega učiteljskega stanu. Na seji predsednikov sreskih društev dravske banovine so imeli zastopniki teh naših organizačnih edinic priliko ugotoviti stvarno in tudi uspešno delo v dobrobit članstva. Izčrpno tajniško poročilo in ostali referati so dali povod za stvarno debato. Ako povzamemo le jedro razprav in sklepov, tedaj moramo ugotoviti, da se je uvidela potreba izvedbe delovnega programa sreskih društev. Reorganizacija društvenih zborovanj je potrebna zato. da se pritegne čim širši krog članstva k aktivnemu sodelovanju v stanovski organizaciji. Zanimanje učiteljstva za lastna gospodarska podjetja naj se skuša dvigniti z organizacijo vsakoletnega gospodarskega dne pri vseh sreskih društvih. Program za to je bil sestavljen na tem zborovanju. Vse to so vprašanja ki posegajo globoko v našo organizacijo in so njeni uspehi v bodočnosti v mnogem odvisni od pravilnega pojmovanja teh vprašanj. Toda za dosego popolnega in tudi samo delnega uspeha je potrebno sodelovanje vsega članstva. Sklepi zbora predsednikov jasno kažejo, da je bila potrebna razprava o aktualnih in važnih vprašanjih in je nanesla debata tudi na vprašanje de koncentracije, ki jo je napovedala vlada g. Bogoljuba Jeftiča. Ravno to vprašanje bo nedvomno v večji ali manjši meri tangiralo tudi naše šolstvo. V teku debate se je izkazala potreba opozoriti našo centralo, naj budno pazi, da ne bi prišli v razpravo taki načrti, ki bi bili po našem mišljenju v škodo šolstva in učiteljskega stanu. Naša organizacija je zastopala vedno načelo, da je napredek naroda in države odvisen v prvi vrsti od napredka šolstva. In dosledno temu načelu, se bo borila do skrajnosti, da ne bi prišla šola in učiteljstvo v kakršnokoli odvisnost od samoupravnih korporacij. Načrti, ki so to predvidevali so pokopani in dolžnost nas vseh je, da pazimo na to, da se ne bi v kakršnikoli obliki ponovno pojavili. Poleg organizačnih zadev nas tarejo gmotne skrbi. Finančni zakoni so nam odvzeli mnogo pravic, pridobljenih z uradniškim in šolskim zakonom. Zadnji, to je finančni zakon za l. 1934./35. je še prav posebno pogodil učiteljstvo. Poročenim učiteljicam in tudi vsem, ki živijo skupno s starši, kateri imajo le minimalne dohodke, je vzel delno ali vse dra-ginjske dloklade. Naše plače so že padle pod eksistenčni minimum in to morajo merodajni krogi upoštevati pri bodočih razpravah o našem gmotnem položaju. Tudi v tem pogledu je potrebna aktivnost organizacije. Obe zborovanji sta pokazali veliko delavnost našega udruženja in to v centrali ka- kor tudi pri banovinski sekciji. Izkazala pa se je tudi potreba aktivnega sodelovanja vsega članstva. — Napačno bi bilo, da bi se članstvo zadovoljilo z rezultati in eventualnim komentarjem, marveč je nujno potrebna zavest, da je mogoče doseči popolne uspehe le s složnim sodelovanjem vsega članstva. Program dela je obširen iin načelo, da naj se le odborniki brigajo za vsa stanovska in šolska vprašanja je napačno in kvarno za naše udruženje. Slog in program omogočata prav vsem, da pomagajo z intenzivnim sodelovanjem, ker le na ta način bomo odstranili vse ovire in dosegli take uspehe, ki bodo v splošno korist šoli in učiteljskemu stanu. Presodimo torej delo, da se bomo potem našli pri sodelovanju in s tem ustvarjali trdne temelje sigurnim uspehom. -ž. Sela predsednikov treskih društev Poročilo o delu sekcije — Plodonosna seja glavnega odbora JUU — Proti rušiteljem sloge V sredo 9. januarja je bilo v Ljubljani zborovanje predsednikov sreskih društev in članov upravnega in nadzornega odbora JUU sekcije v Ljubljani. Na zborovanju so bila zastopana prav vsa sresika društva po svojih predsednikih oziroma namestnikih. Tudi upravni odbor je bil polnoštevilno zbran, manjka1! je le eden član nadzornega odbora, ki pa se je opravičil. Predsednik Dimnik je otvoril zborovanje in v svojem nagovoru jo predvsem opisal, kako bolno je odjeknila v učiteljskih vrstah smrt blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V nadaljnjem svojem govoru se je dotaknil vprašanj, ki jih je poudaril že ob otvoritvi seje glavnega odbora in smo ta govor že priobčili v prejšnji številki »Učit. tovariša«. Z zborovanja so bili poslani brzojavni pozdravi maršalatu dvora, predsedniku vlade g. Bogoljubu Jeftiču in prosvetnemu mi-niistru g. Štefanu (Jiriču. Zborovanje sta posetila tudi banska šolska nadzornika tov. Drnovšek in Skulj, ki ju je tov. Dimnik še posebej pozdravil, nakar je prišlo na dnevni red tajniško poročilo. V svojem obširnem in izčrpnem poročilu je podal tajnik tov. Metod Kumelj točen pregled vsega dosedanjega dela pri sekciji in se je dotaknil predvsem resolucije banovinske ikupščine in spomenice ter poročal o njiju uspehu. V nadaljnjem je omenjal volitve v upravni in nadzorni odbor sekcije, društvena zborovanja in delovni program, poklo-nitev učiteljstva dravske banovine na Oplen-cu, ustanovitev socialnega fonda, vprašanje ustanovitve novega učiteljskega lista, našteva vse važnejše intervencije, ki jih je sekcija izvršila in uspehe, ki jih je udruženje doseglo v pogledu prevedbe dnevničarjev in kontrak-tualnih učiteljev v državno službo. V nadaljnjem navaja popolno statistiko stanja brezposelnih učiteljskih abiturientov. katerih število se je z zadnjimi namestitvami znatno znižalo. Učiteljski stalež v dravski banovini se je z zadnjimi namestitvami dvignil od 3836 učnih moči na 4070. Nezasedenih je pa kljub temu še 80 mest. Tajniško poročilo se dotika tudi vseh bolečih vprašanj, ki naj bi se odpravila z bodočim finančnim zakonom. Udruženje je na odločujoča mesta že poslalo svoje predloge glede normiranja števila učencev v posameznih razredih, glede ureditve vprašanja draginjskih doklad, zvanja šolskih upraviteljev in ureditve vprašanja sreskih šolskih nadzornikov. Vprašanje banskih šolskih nadzornikov je sicer rešeno tako kot je učiteljstvo želelo, vendar bo treba izposlovati še dostavek k šolskemu zakonu, ki bo dal pravico do imenovanja za banske šolske nadzornike tudi uči-teljstvu narodnih šol. Potrebno je tudi omi-ljenje določil za dosego V. skupine in določitev zvanja učiteljicam ženskih ročnih del in veroučiteljem. Izprememba uredb o draginjskih dokla-dah poročenih ženskih oseb v državni službi je zadela v prvi vrsti le šibko situirane drž. uradnike. Sekcija je povsod in ob vsaki priliki poudarjala potrebo, da se zadevne uredbe in določbe ukinejo. Tudi za letošnji finančni zakon so bili stavljeni konkretni predlogi. Poleg navedenih predlogov za finančni zakon je predložila sekcija izvršnemu odboru v posebnih predstavkah tudi sledeče zadeve: ukinitev predhodnega dovoljenja prosvetnega ministrstva za vlaganje tožb pri sodiščih, priznanje pravice do brezplačnega zdravljenja v II. razredu državnih bolnic, priznanje pravice do enkratne brezplačne vožnje po vsej državi, /razveljavljen je obveznega naročila »Prosvetnega Glasnika« za vse šole, odpravo monopolskih zvezkov. Iz tajniškega poročila je tudi razvidno, da je prejela sekcija v preteklem letu 97 zaščitnih primerov in sicer: 67 primerov radi že izvršene ali grozeče premestitve, 5 radi dodelitve, 6 radi upokojitve, 3 radi odpu- stitve in 7 drugih. Sekcija je uspela v 64 primerih. to je 73%. Nadalje obravnava našo najvažnejšo gospodarsko ustanovo »Učiteljsko tiskarno« in ponovno apelira, da se pri društvih skuša vendarle vzbuditi potrebno zanimanje za to našo ustanovo. Z dvigom števila zadružnih članov bomo dvignili tudi moralno moč in ta je vsakemu gospodarskemu podjetju nujno potrebna. Tudi vprašanje obrtnonadaljevalnih šol je za nas velike važnosti. — V letošnjem šolskem letu 6o ponekod nastale razmere, ki so grozile, da bo to šolstvo postopoma odvzeto učiteljstvu narodnih šol. Tako je bil v Ljubljani nameščen upokojen profesor, kot učitelj v prvem razredu obrtno nadaljevalnih šol in poučuje tedensko 14 ur. Ker so na teh šolah doslej z uspehom poučevali učitelji narodnih šol, je sekcija na to opozorila mero-dajne oblasti. — Sekcija je prosila tudi naj se tolmači poučevanje na nadaljevalnih šolah za izvenšolsko udejstvovanje in ne za postranski zaslužek. Še mnoga druga vprašanja obsega tajniško poročilo. Omeniti je še, da pripravlja sekcija projekt pravilnika za polaganje praktičnih učiteljskih izpitov. Vsi odseki pri sekciji delajo in je bil podan tudi pregled njihovega dela. Za debato o tajniškem poročilu je predlagal tajnik tov. Kumelj naj se obravnavajo kot posebne točke naslednje zadeve: 1. Obravnava ključa za volitve v upravni in nadzorni odbor sekcije in sprejem konkretnih predlogov. 2. Delovni program, razprava in sprejem definitivnega programa. 3. Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra, predlogi za sestavo pravilnika. 4. Razprava o snujočem se opozicional- nem listu izven okvirja stanovske organizacije in sprejem stališča do tega lista. O poročilu se je razvila živahna in stvarna debata in so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Obravnava ključa za volitve v upravni in nadzorni odbor se preloži na predsedniško zborovanje, ki bo pred' banovinsko skupščino, katere dnevni red bo predvideval tudi volitve. 3. Delovni program sreskih društev JUU se sprejme in se priporoča vsem društvom, da se z izvajanjem tega programa čim bolj oribližajo njega popolni realizaciji. 3. Vsem društvom se priporoča, da prispevajo čim več v ta fond. Istočasno se predlaga izvršnemu odboru, naj bi postal ta fond obvezen in naj bi vanj vplačeval vsak član JUU letno po 10 dinarjev. Tudi naj se napravi ključ o uporabi fonda po banovinah. 4. Izjavljamo popolno zaupanje izvršnemu in glavnemu odboru. Ugotavljamo, da je snovanje izvenorganizačnih stanovskih listov, čijih namen je rušiti doseženo slogo, škodljivo za organizacijo, zato apeliramo na članstvo JULJ, da /tako delovanje popolnoma odkloni. O seji glavnega odbora je poročal tovariš Ciril Hočevar, ki je poudaril, da je bil potek seje miren in stvaren. Prečital je komunike o delu glavnega odbora JUU in tudi »Stališče JUU v pogledu personalne prosvetne politike in intervencij«, kar smo oboje že priobčili. Iz celotnega poročila se da posneti, da je sloga v našem udruženju ustvarila najboljšo osnovo za resno in stvarno delo. Po kratki debati o poročilu s seje glavnega odbora je bil sprejet naslednji sklep: Predsedniki sreskih učiteljskih društev dravske banovine, zborujoči z upravnim in nadzornim odborom sekcije, osvajajo v vsem komunike glavnega odbora JUU v Beogradu z dne 29. decembra 1934. in se izjavljajo pripravljene čuvati doseženo slogo v stanovski organizaciji in z vsemi silami podpirati delo glavnega odbora v prospeh stanu, šole, naroda in države. Nato je podal blagajnik tov. Rado Grum potrebna pojasnila k proračunu za poslovno leto 1934.-35., ki je bil predhodno poslan sre-skim društvom v razpravo. V debati o tem vprašanju se je v podrobnosti pretresalo skoro vse postavke. Na razna vprašanja je dajal pojasnila blagajnik, nakar je bil predlog sekcije sprejet. Zbor predsednikov je dal sekciji še posebno pooblastilo, naj skuša najti sredstva iz drugih postavk, da bo vsaj delno skrčila predvideno okrnitev »Popotnika«. Zaradi pozne ure ni mogel prečitati tovariš Hren svojega referata o »Gospodarskem dnevu«. Po kratki debati je bilo sklenjeno, da se referat razmnoži in pošlje društvom. Vsi odL bori morajo najprej temeljito predelati referat in podati svoje mišljenje. Referat na društvenih zborovanjih prečitajo tovariši, ki dobro poznajo naše gospodarske ustanove. Zborovanje je trajalo do 19. ure. Bodimo oprezni! Z zakonom o uradnikih (U. Z.) je urejeno službeno razmerje med uradništvom in državo. L. 1929. smo dobili specialni zaRon glede narodnih šol, zato so se mnogi predpisi uradniškega zakona spremenili, oziroma dopolnili, dočim so ostale nekatere zelo važne določbe novega zakona nejasne in čakajo pre-potrebnega pravilnika, ki bi odstranil vsa nesoglasja. Šolski zakon je bil res nujno potreben in je v marsičem izpolnil vrzeli, ki so dolga leta ovirale napredek šolstva. Mnogo je bilo vza-konjenega po željah naše stanovske organizacije, toda mnogo je še ostalo neupoštevanega ali zasnovanega tako, kakor to ne prija posameznim pokrajinam širne in tako raznolike države. Ministrski predsednik g. Bogoljub Je vtič je napovedal dekoncentraci.jo državne uprave. Da bo pri tem kolikortoiiko prizadeto tudi naše šolstvo, je popolnoma umljivo, zlasti še, ker nam je znano, da so se nedavno pojavili načrti, po katerih naj bi pripadlo vzdrževanje učiteljstva v breme občinam in da se imamo samo našemu blagopokojnemu vladarju Viteškemu kralju Aleksandru zahvaliti, da se ni ta namera uresničila in se ni niti podrobno obravnavala. Na zboru predsednikov dne 9. januarja t. 1. je bilo tozadevno vprašanje pojasnjeno in potrjeno. Ugotovili smo dejstvo, da je naša organizacija budna in oprezna in da smo v notranjem gibanju večkrat točneje poučeni kakor oni, ki so jim izročeni v varstvo naši interesi in potrebe naroda. Ne trdimo, da bi bil šolski zakon povsem izkristaliziran saj vendar opažamo, da se sleherni zakon dopolnjuje s pravilniki, pojasnili in spremembami. Nikakor pa ni primerno, da je nanj pozabilo učiteljstvo samo, da o njem ne razpravlja in ne daje merodajnim faktorjem navodil glede njegove uporabljivosti, prednosti in pomanjkljivosti. Pet let ga že imamo. Poznamo ga. De-koncentracija je pred vrati. Prehod bo šel mimo nas. In vpili bomo. Ne bi Ji posegli v delo še preden se prične jedro kvasiti? Zakon in dekoncentracija imata ločeno pot preko parlamentarnih edinic, in tu bi bilo zainteresirati merodajne kroge, če že nimamo v njih svojih stanovskih zastopnikov ali onih, ki bi znali spraviti v sklad naše šolske, stanovske in narodne potrebe. Vsekakor moramo biti oprezni, da šolstvo ne pade z dosedanje višine, kar bi se n. pr. prav gotovo zgodilo, če bi se kedaj skušal oživiti projekt glede vzdrževanja učiteljstva v takem smislu, kakor je to uvedeno v nekaterih državah. Že učiteljske stanarine so balast, ki ogroža pravilni razvoj šolstva, saj ravno one marsikje zavirajo, da se prenapolnjeni razredi ne razbremene z vzporednicami, če bi pa padla še druga bremena na občine, bi utegnili dočakati, da bi se razredi reducirali in učiteljstvo prekomerno obremenilo, zaradi česar bi padali uspehi tako v šoli kakor tudi izven nje. Da imajo siromašni kraji in ljudje največ otrok, je znano. In kako naj bi ti vzdrževali razvito šolstvo s svojimi skromnimi dohodki, če jih sploh imajo? Ali naj jim propade zavod, ki omogoča deci, da doseže boljši kruh med svetom? Jugoslavija bo enotna in močna, če v bistvu ostaneta enotna šola in armada. Plemenska in verska strpnost sta glavni predpogoj za ohranitev edinstva naroda in države. Vsakršno tozadevno eksperimentiranje bi podkrepljevalo ono, kar bi rušilo drugo. V koliko bi se dala posamezna nebistvena določila šolskega zakona preurediti v smislu dekoncentracije, bi bilo dobro tehtno pre-udariti in podati svoje pomisleke še preden pridejo prelogi na mize njim, ki odločajo usodo naroda in bodočnosti. V interesu države je, da to ne gre brez ali mimo nas. Josip Lapajne. Zaitava pomiadka Jadranske itraie Nekaj drobcev iz tako zvane „stare šole" LETO 1863. Pismo nekega šolmaštra svojemu sosedu: »Ljubi moj prijatelj! V veliki zadregi sem. Za jutri j'e napovedano v naši šoli očitno spraševanje. Bodi tako dober in poisodi mi kakih 15 do 20 najboljših učencev. Samo za tri ure. Saj jih ne bom nič pokvaril, Hvaležen Ti bom ...« Otroški glas do staršev in odgojiteljev: »Res, da smo zelo sitni, nepokojni in radovedni in tudi dostikrat zelo nehvaležni za velike dobrote, ki jih prejemamo od svojih odgojiteljev; toda, to naj modrega in odra-ščenega človeka nikar ne ustraši in utrudi. Kdor pozna naša srca, bo videl, da so mehka kakor vosek in da se rada vdajo temu, kdor jih previdno obdeluje. Ljubi, blagi ljudje! Nikoli nas ne zanemarjajte, temveč bodite nam na vseh neznanih potih naši zvesti in ljubeznivi vodniki.« Kje je krivda? Da zaostaja, je najprej mladi učitelj kriv sam; drugič mu radi_ nastavljajo zapreke starejši učitelji; tretjič pa ga zadržuje vsaka domača nezadovoljnost. — Mladenič, poln živega duha, si rad riše veselo prihodnost, ter si stavi zlate gore po zraku. Stopivši na prag dejanskega življenja, pa zagleda vse drugo polje, kakršnega si je prej domišljeval. — Če pride mladi učitelj starejšemu pomagat in je vnet za novo metodo, ni tedaj čudno, če se s starejšim ne vjemata in vsak na svojo stran vlečeta. — KdoT ne gre v šolo z veselim in zadovoljnim srcem, se mu ne ljubi, da bi kaj prida delal in se trudil. »Po pravici ti povem, dragi prijatelj, da se veselim, kadar otroke iz šole spustim.« »Zakaj neki? Ti pa ne boš storil veliko za omiko našega naroda.« »Obsojaj me, če ti je ljubo. Veselim se pa zato, da poberem po klopeh kosce kruha, ki so jih učenci popustili.« Mnogokrat obira kdo naše učitelje, ki pa je kakor žaba pri lešniku in neveden kakor ovca pri novih vratih. Največji vzrok, zakaj naše šole ne rode zaželenega sadu. je: 1. da ljudje premalo spoznajo in cenijo, kako imenitna in potrebna je ljudska omika; 2. da so starši neobčutljivi do šole in učitelja; 3. da so nekateri starši preveč spačeni in nerodni; 4. da je preveliko število učencev v eni izbi in da zanikrno v šolo hodijo. Svet misli navadno samo na eno polovico učiteljeve dolžnosti (učenja, branja, pisanja in raj tanj a), in ker meni. da je ta polovica zelo lahka, ne ceni ne šole, ne učitelja. Pomisli včasih, kakšen si, — kakšen pa bi mogel biti in zakrmi bolj hitro na pravo stezo, da te kaki hudobni roparji ne dobe in ti ne poberejo tvojih najimenitnejših in najboljših zakladov — tvojega dobrega imena in mirnega srca. Če ti previsoke misli v glavi rojijo in hočejo možgane mešati, se pokrivaj s kakšnim bolj nizkim pokrivalom, kakor do sedaj. Če te cd dolgega časa glava boli, beri kako koristno knjigo ali časopis in povprašaj po »Učiteljskem tovarišu«, če ga še ne poznaš; če ga pa že imaš. poglej, če so že odviti in prerezani vsi listi letošnjega tečaja. 667 Pomladkov Jadranske straže je v banovini. Ta silna armada 65.000 mladih stražarjev in čuvaric našega morja ne sme ostati brez svojega zunanjega znaka, brez prapora, ki bi označeval njihovo veliko skupnost, brez zastave, ki bi jih družila in navduševala za požrtvovalno delo v korist narodu in dlržavi. Jadranska straža je mislila na svoje mlado članstvo ter mu preskrbela zastavo, kot jo prikazuje slika. Sredi državne trobojnice je na obeh straneh vtkan društveni znak. Poleg tega so na zastavi še napisi: »Čuvajmo naše morje! Po-mladek Jadranske straže« z navedbo šole in kraja. Zastava v velikosti 70 cm X 70 cm je obrobljena s trobojno svileno vrvico ter pritrjena na 2 m dolg drog, ki ga zaključuje aluminijast emblem JS. Z ovojem vred stane zastava 200 Din. Naroča se preko Sekcije PJS pri Oblastnem odboru JS v Ljubljani. V kratkem dobe vsi bratski Podmladki okrožnico glede zastave in kroja PJS. Vsak Pomladek lahko pride do zastave in to brez stroškov. V vsakem okolišu se bo našel mladini naklonjen človek, ki bi hotel prevzeti boterstvo zastavi PJS iter tamošnjim čuvarjem Jadrana pokloniti zastavo. lin pri tem naj bi naše požrtvovalno učiteljstvo spet po-moglo mladini, ki si sama ne ve in ne zna pomoči! Letos bo v Ljubljani vsedržavni kongres Jadranske straže. 667 zastav PJS naj tedaj zaplapola med ljubljanskimi zidovi ter se v bratskem objemu združi s številnimi društvenimi prapori JS. Nepregledna množica praporov naj zakliče svetu, da hoče jugoslovanska mladima čuvati Jugoslavijo s tem, da bo zvesto čuvala svoj Jadran! Sekcija PJS. Pojasnilo Da ne bodo tovariši(ice) ali drugi, ki so doma iz Primorja, odstavek ljubljanskega dnevnika z dne 10. t. m. ki se glasi: »Trditev porkamadonarske politike pa se je smatralo kot očitek, da se je protežiralo primorske emigrante«, napačno razumeli, izjavljam, da pri rabi navedenega izraza tega namena nisem imel in je to le interpretacija oblasti, ki je mojo zadevo obravnavala. Sam sem namreč služboval v kraju, ki se danes zaznamuje z besedo Primorje, sam sem živel v okupiranem ozemlju in okusil njega bridkosti v taki meri, kot le malokdo mojih tovarišev(ic). Končno se zahvaljujem vsem znanim in neznanim za pismeno izražene simpatije. Dol. Logatec, 14. jan. 1935. Štravs Karel. Uiitelj sem Nikdar še ni stalo učiteljstvo pred tako važnimi in odločilnimi časovnimi problemi, pred kakršnimi stoji prav danes! Ta refren različnih razprav, ki spadajo v področje razglabljanja o narodni prosveti in ljudski izobrazbi, je bil kajkrati že napisan in izgovorjen. Napisati ga ni bilo težko, izgovorjen pa je imponiral, da ni bilo skoraj nikogar, ki bi podvomil vanj. Ker pa ie bil vkljub vsej svoji življenjski upravičenosti in resničnosti samo izgovorjen in napisan, brez bistvene izpre-membe, ki naj bi pokazala vsaj malenkosten napredek v kakršnokoli smer, se mora vsak, ki ga je pravilno razumel, vprašati, kje pa je prav za prav vzrok, da je tako in ne drugače. Toda vsi povojni gospodarski problemi naše mlade države, osvetljeni z znamenitimi zgodovinskimi trenutki, ki so bili in so še vedno vse več kakor pa samo zgodovina, so bili vedno in povsod vprašanje duhovne urejenosti in zakoreninjenosti našega ljudstva. To je dajalo, kakor daje še danes, vsemu dogajanju svojo značilnost, najsibo v pozitivnem ali pa negativnem smislu. Vsebina izpre-minjajočega življenja, ki nosi danes firmo tekočega časa, je pa vkljub vsej polnosti vendarle ostala samo beseda in še ta ne do konca in dovolj glasno izgovorjena, ne samo med najširšimi plastmi ljudstva, marveč tudi med tistimi, ki so mu bili poslani, da bi mu po svojih najboljših močeh in spoznanju kazali resnico. Prav tu se je pričela v item novem času za učitelja povsem nova pot, ki vodi do velikih in bogatih smotrov. Danes se zahteva od učitelja vse mogoče, samo onega ne, za kar je prvobitno ustvarjen. Od nekje sem si izpisal le-te misli: »Vzemimo podeželskega učitelja. Raztrgan na vse konce in kraje, koman-diran v vse mogoče simpatične in nesimpa-tične organizacije, se izčrpava noč in dan v težkem delu v šoli in izven nje, nima pa nad seboj samo predpisane uradne kontrole, marveč še mno2o hujšo, mnogokrat žal ogabno kontrolo raznih lokalnih faktorjev. Če dela res nacionalno, se zameri onemu krogu ljudi, ki si žele imeti še danes učiteljstvo v svojih rokah, da bi ga lahko izrabljali v svoje posebne svrhe. Poleg tega mora računati ubogi učitelj z raznimi krajevno uglednimi osebami. Gorje mu, če se jim zameri. Naenkrat je ova-jan na levo in desno, opisan kot najslabši subverzivni element, ki ga je treba ali vreči iz državne službe, ali pa prestaviti v kak kraj na koncu sveta.« Ne trdim, da se dogaja vse to namenoma, nasprotno, dogaja se pač zato, ker manjka v pogledu pravilnega tolmačenja na eni strani popolna gotovost, na drugi pa, da se pove na kratko in jasno: veliko pomanjkanje pravilnega pojmovanja njegovega poklica in naloge, ki mu je prav specifično odmerjena. Tudi je težko ob tej misli metati na kakršnokoli življenjsko naključje senco in očitke. Če bi bilo komu stvarno in resnično oporekati, potem bi bilo to mogoče edino tisti vzgoji, katera bi morala položiti v mladega pripravnika vsaj toliko novih moči, da !bi bil z njimi ob svojem vsitopu v življenje preskrbljen. Ne mislim pri tem. da manjka mlademu učitelju, prav za prav pretežno sploh vsakemu, neke vrste načitanost, naučenost, skratka velika izobraženost v vseh mogočih vprašanjih, marveč mu manjka tisto, kar daje vsemu njegovemu pridobljenemu znanju nek čisto specifičen ton, barvo, obliko ali karkoli že. kar je bistvo njegovega poklica in kar bi se moralo odražati pri vsakem njegovem koraku na kateremkoli področju življenjskega udejstvova-nja. S tem nisem povedal prav za prav nič novega, razume pa lahko vsak. da hočem poudariti, kako grozovito so učitelji pozabili nase in delo. katero je določeno predvsem njim. Seveda obstoja še ena možnost, da je tako in ne drugače in ta je, ki je najbolj vsak- danja pa najmanj opažena, da so učitelji spričo vse nepotrebne navlake ne samo zastali v razvoju, ki bi moral iti s časom in prav tako duhovnimi kakor materialnimi potrebami, kulturnimi kakor gospodarskimi, marveč so tudi povsem stopili iz kontakta med1 seboj in svojim področjem, ki ni baš čisto ljulike in plevela. Da je to resnica, priča vsak dan nešteto dokazov. Saj ni nujno, da bi moral ravno učitelj biti tisti, ki ne bi storil ničesar brez dovoljenja ali pa brez strahu pred posledicami. Če ?re danes življenje trmasto svojo pot in se ne zmeni za učitelia, mu daje kaj jasen dokaz, da je malo pomemben zanj. Potem vendar ne more biti vseeno ali je ali ni, vsaj njemu samemu ne, ker mora biti to zanj najbolj življenjsko vprašanje, ki mora biti najbolj dosledno in najbolj jasno rešeno. Vsi smo si edini v tem, da ie rešitev našega naroda in države, našega vitalnefa pogoja za kakršenkoli napredek, odvisna predvsem od gospodarskega dela, ki pa se mu mora za pozitiven uspeh pridružiti absolutna volja do smotrnega ustvarjanja za prav take uspehe. Seveda nastane še drugo vprašanje, če smo si v resnici edini? No, in če smo si, zakaj potem še držimo križem roke in čakamo! Kdor se zanima za celoten razvoj učiteljstva v katerikoli smeri, mu je jasno, da obstoja vsa enoličnost, skoro brez najmanjše spremembe, v trajnem besedičenju ali pa molčanju. Če bi učitelj ne molčal ali pa da bi ne govoril tako. da gredo od njega same be>-sede, bi bil njegov stan trdnejši, njegova pot bolj uglajena in uspehi vsaj vidni. To da prileti od tu ali tam kaka pohvala, še ni dovolj! Če nas je imenoval veliki pokojnik »Steber jugoslovanskega nacionalizma«, bi morali ob tem priznanju to tudi tako pokazati, da bi bilo enkrat za vselej obračunano z vsemi malenkostmi. Prav tako bi ne bilo nrav, da bi si učitelj sam lastil hvalo in priznanje, kakor bi ne bilo prav. če bi samo upogiba! hrbet; koliko je storil pozitivnega, bi se moral zavedati predvsem sam. In da manjka jasnosti v vseh teh perečih vprašanjih, je krivo brez dvoma edino to. ker mu je stanovska zavest tuja. Kakor je mizarjeva dolžnost in ves smisel njegovega dela, da daje lesu koristno obliko in uporabo, kakor je pravo vrtnarjevo delo posvečeno vzgajanju rastline, kakor je rudarjeva vrednost v lem, da iz zemlje koplje črno zlato, kakor je vse kmetovo prizadevanje v tem. da naredi zemljo plodno in koristno in kakor je kovačeva sila v tem, da kuje železo, prav tako je ves in edini smisel učitelja, da to delo tako razumeva kakor je edino pravilno in da tudi prav tako, pa nič drugače, ustvarja iz otroka človeka, resničnega človeka, tako da bo znal že kot otrok urediti ves vesoljni smisel in najti pravilen odnos do vsega dogajanja v sebi in okrog sebe. c Učitelj bi se že vendar enkrat moral dokopati do resničnega spoznanja, ki bi mu bil resničen svetovni nazor, da uporabim to frazo, in ki bi se dal povedati ves, kolikor ga je in ob kakršnikoli priliki samo s temi besedami: Učitelj sem! V. J-č. Splošne vesti t Dr. MILAN ŠEVIČ Bil je znamenit človek v jugoslovanski pedagoški književnosti, kateri je posvetil vse svoje življenje 68 let. Rodil se je v Novem Sadu v znani in zavedni srbski rodbini. V času svojih študij si je pridobil visoko izobrazbo, čvrst znača j in čisto narodno zavest. Vpliv »Srpske Atine« je bil zanj znamenit za vse življenje. Kot profesor v srednji šoli in pozneje kot nastavnik univerze je služil predvsem znanosti, šoli in mladini. Pa kako! Pot ga je vodila neumorno v najoddaljenejše vasi, samo da bi rešil kak znamenit dokument, ali pa redko narodno knjigo. Najtemeljiteje je obdelal z znanimi razpravami in eseji znamenite književnike: Zmaja, Džura, Ignjatoviea, Dositeja, Njegoša in druge. Imel je bogato pedagoško knjižnico, ki bo gotovo temeljni kamen nove pedagogike. Njegova največja dela pa so ostala — nedokončana. Največji jugoslovanski deli »Zgodovina pedagogike« in »Didaktika« sta ostali — na njegovi pisalni mizi. Kakor po usodi, — dejstvo je, da izginjajo jugoslovanski kulturi najboljši možje vprav v času, ko se njihova najboljša dela bližajo koncu. Srbsko pedagoško društvo je delo Milana Ševiča, Opči seminar prav tako. Pošten je bil in skromen, kučme pa ni pred nikomur nosil v rokah. Razumel je marsikaj, kar drugi niso, zato pa je tudi vsakemu povedal v obraz kar mu je šlo, samo da je resnici zadostil. Ob spominu na njegovo življenje naj bi si vsak obudil misel: »Blagor onemu, ki večno živi, se je imel vsaj za kaj roditi«. G. Dr. TOMO MARETIČ (Ob osemdesetletnici.) Kdor se je kdaj poglabljal v študij »Gramatike in statistike«, zanimal za »Imena in priimke pri Hrvatih in Srbih«, za »književno delo Franca Miklošiča«, za »Metriko naših narodnih pesmi«, za »Našo narodno epiko«, komur je bil potreben »Jezikovni zbornik«, ta se je moral pobliže seznaniti s slavljencem dr. Tomom Maretičem, zdaj osemdesetletnikom. Bil je pomemben slovmičar in jezikoslovec. Rodil se je v Virovitici, študiral je v Zagrebu in Leipzigu. Bil je član Srbske kraljevske akademije, pred upokojitvijo pa profesor na Zagrebški univerzi. Želimo mu še mnogo let uživanja zaslužnega miru. MARKO CAR (Ob sedemdesetletnici.) Luč sveta je zagledal ob morju v Herzeg-Novom. Vse njegovo življenje je ena sama pesem književnega dela: estetika, kritika in književništvo. To so bila njegova področja ustvarjanja, ki ga lahko zasledite v vseh srbskih in hrvaških listih, ki so izhajali v zadnjih desetletjih pr. stoletja in do danes. Bil je učenec franc. šole, zato se tudi v vsem njegovem delu izraža zapadnjeevropska miselnost. Književna umetnost mora biti izraz čiste duše, resničnega življenja. Tako je delal in tako še dela. Še mnogo plodnih let! — Tovarišem šolskim upraviteljem glede moje mladinske knjige »Dva mimo smrti« sledečo prošnjo: za izvod, ki sem ga nekaterim šolam že dostavil naj s pravo tovariško vzajemnostjo najdejo kritje. Saj se tudi ne mudi na vso sapo, — počakam. Če je pa nakup za šolarsko knjižnico nemogoč, prosim, ponudite kaki drugi knjižnici, kajti z vračanjem mi boste povzročili težke stroške, ki jih kot samozaložnik bridko občutim. Apeliram na vzajemnost in prosim naklonjenosti Arnošt Adamič, Toplice pri Zagorju. — Društvu upokojenega učiteljstva v Ljubljani je pristopilo 1. 1934, 18 članov, umrlo 6, torej je prirastek 12. Opozarjamo vse upokojence(-ke) na to važno učiteljsko društvo in vabimo k pristopu. Za vsak smrtni primer plačajo člani po 6 Din, posmrtnina pa znaša že sedaj nad 2000 Din. — Naročite knjige Kmetijske matice, ki so letos izšle v izredno lepi opremi in predstavljajo neobhodno potrebna dela za učiteljstvo. Poleg koledarja za leto 1935., ki je poln vsebine, katero bo učiteljstvo s pridom uporabljalo na deželi, so izšle še sledeče knjige: »Organizacija in uprava kmetije«, »Kmetsko kokošarstvo«, in našega tovariša Lojzeta Zu-panca povest »Stari Hrk«, ki je zajeta iz kmetskega življenja belokrajinske vasi in posvečena našemu stanovskemu prvaku Engel-bertu Ganglu. Vse štiri knjige dobite za ceno 20 Din. Naročnino pošljite po dopisnici g. Dragu Supančiču, poverjeniku Kmetijske matice pri sekciji JUU v Ljubljani. — Ciril Pregelj izda po daljšem času v samozaložbi zopet nov zbornik mladinskih zborov z naslovom: »Mladinski zbori III. del«. Vseboval bo 34 pesmi, od teh precejšen del za razne šolske proslave, kakor kažejo podnaslovi: O kralju in domovini — Naše morje — Neosvobojeni bratje — Materi — Božični-ce. Ostalo so narodne in umetne pesmi različne vsebine. Pesmarica bo sredi meseca januarja dot iskana1 in se naroča in dobiva pri izdajatelju v Celju, mestna deška narodna šola. Cena izvodu 25 Din. — Načelstvo Učiteljskega doma v Ljubljani obvešča s tem vse tovariše in tovarišice, ki študirajo svoje otroke v Ljubljani, da bo otvorilo s 1. septembrom t. 1. v svojem domu internat. Vanj bo sprejemalo predvidoma dečke in deklice predvsem iz učiteljskih vrst. Javite pravočasno podatke. Cene zmerne, hrana tečna in izdatna, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Naslov: Frančiškanska 6. Ali ste že član Učiteljske tiskarne? Osebne nadeve —i Napredovali so v VIII. skupino: Her-gout Valerija, zabavilja v Mežici (Drav. — 15. VII. 1934.). Zimer Josipina iz Male Polane (D. L. — 23. VII. 1934.) Skok Amalija iz Sv. Andraža v Hal (Pt — 23. VII. 1934.), Vrabič Ana iz Vel. Kostrevnice (Lit. — 15. II. 1934.), Ambrožič Angela iz Nemške Loke (Koč. —-20 IX. 1934.) Potočnik Adalbert iz Zagorja (Lit. — 23. VII. 1934.). Učiteljski pravnik STANARINA UČITELJSTVA NARODNIH ŠOL. Upravno sodišče v Celju je v dveh konkretnih primerih odločilo o pripadnosti stanarin učiteljema, ki sta prideljena na službovanje na meščanskih šolah. V prvem primeru je razsodba upravnega sodišča ugodno izpadla za učitelja, a v drugem je upravno sodišče odreklo pravico do stanarine pritožniku. Zaito bo v drugem primeru potrebna še pritožba na državni svet do dokončne odločitve. Ker sta obe razsodbi načelne važnosti za vse učiteljstvo ju prinašamo v celoti: I. Upravno sodišče v Celju je o tožbi krajevnega šolskega odbora v L. zoper odločbo kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 22. maja 1933., IV. št. 2355/4 glede plačevanja stanarine učitelju J. T. dne 22. novembra 1934. izvedeni ustni -razpravi, razsodilo takole: Tožba se zavrne zaradi neosnovanosti. Razlogi: Krajevni šolski odbor v L. je z odločbo od 13. februarja 1933. IV. št. 2355/4 izrekel, da je učitelju J. T., ki je sicer nastavljen na deški osnovni šoli v L., pa je dodeljen meščanski šoli na V., ne gre stanarina od' mestne šolske občine v L. Na pritožbo J. T. je kralj, banska uprava v Ljubljani z odločbo od 22. maja 1933., IV. št. 2355/4 oiit. odlok krajevnega šolskega odbora razveljavila in odločila, da imenovanemu pripada izplačilo stanarine od mestne občine v L. radi teh-le razlogov: J. T. je z ukazom z dne 27. junija 1932. o. n. br. 49.534 premeščen iz deške meščanske šole v L. kot učitelj osnovne šole na deško osnovno šolo v L. Z odlokom ministrstva prosvete O. N. br. 68.379 z dne 8. septembra 1932. je dodeljen imenovani na delo na drž. meščansko šolo na V. Delno je zaposlen na mestnih osnovnih šolah s poučevanjem in se nahaja v staležu mestne deške šole, kjer dobiva tudi službene prej emke Njegovo dodelitev na drž. meščansko šolo na V. je razlagati z namenom polne zaposlitve imenovanega kot učitelja mestne deške šole in ima pravico na stanarino od mestne občine v L. Krajevni šolski odbor je zoper to odločbo ki mu je bila dostavljena dne 8. junija 1933., vložil dne 8. julija 1933., torej v odprtem roku, tožbo na upravno sodišče:. V tožbi predlaga, naj se osporavani upravni akt radi nezakonitosti razveljavi: 1. Po §§ 23. in 29. zakona o narodnih šolah mora imeti vsaka narodha šola toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor je posameznih oddelkov. Kdor torej ne poučuje na šoli, mu občina ni dolžna dati stanovanja. Isto velja glede stanarine. 2. Učitelj J. je po svoji službeni namembi in glavni zaposlitvi nameščen na meščanski šol na V., torej izven teritorija mestne občine, pri čemur na stvari ničesar ne izpremeni dejstvo. da radi polne zaposlitve poučuje 4 ure na teden tudi na mestnih šolah. Upravno sodišče je o tožbi nastopno raz-motrivalo: Po § 84. (1) zakona o narodnih šolah imajo vsi državni učitelji narodnih šol po §§ 23. in 29. tega zakona pravico do stanovanja, odnosno do stanarine, na kmetih tudi do kuriva. Po odstavku 2. istega paragrafa je ta pravica omejena za učitelj a-zakonca. če službujeta v istem kraju. Izgubi pa pravioo do stanovanja odnosno stanarine učiteljica, če je omožena z neučiiteljem. Iz § 29.. odst. 1. in § 173. zaikona o narodnih šolah izvira da je na kmetih preskrba stanovanj za učitelje obvezna, in sicer naj dalje v šestih letih od dne, ko stopi zakon o narodnih šolah v veljavo. Dotlej plačujejo občine kot stanarino v šolah na kmetih, ki nimajo stanovanj, vsakemu učitelju po Din 150.— na mesec. Za mesta in trge pa v smislu § 29. od>-stavek 2. zakona o narodnih šolah ni obvezno učiteljem preskrbeti stanovanja v naravi, vsled česar smejo dajati take občine namesto stanovanja stanarino. Namen stanarine pa ostane kljub temu isti, namreč učiteljem nuditi s stanarino nadomestek za stanovanja v naravi. V § 29.. odst. 1. zakona o narodnih šolah je predpisano, da mora imeti vsaka šola blizu šolskega poslopja toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor je posebnih oddelkov. V § 51. pa je bilo pred veljavo finančnega zakona za leto 1933./34. predpisano, da ima vsak učitelj svoj oddelek. Ta odredba je bila s § 30. imenovanega finančnega zakona ukinjena. V § 24. finančnega zakona za leto 1931./32. je bilo pod točko 4. odrejeno sledeče: učitelji (učiteljice) osnovnih šol dodeljeni (dodeljene) na službovanje pri ministrstvu za pro-sveto in prosvetnih oddelkih pri banskih upravah (kakor tudi učitelji na šolah iz § 14. zakona o osnovnih šolah) sprejemajo stanarine, odrejene po § 29. zakona o osnovnih šolah iz državnega proračuna, kolikor so jim krediti odobreni. Iz vseh navedenih zakonskih določb izvira, da ima praviloma vsak državni učitelj narodnih šol pravico do stanovanja, odnosno do stanarine. Vendar je treba vsled nejasnosti zakonitih predpisov predvsem ugotoviti namen zakonodajalca, ki ga je imel pri tem, ko je občinam naložil dolžnost preskrbeti stanovanja, odnosno jim plačevati stanarino. Po čl. 84. cit. zakona se Sklicuje zakonodajalec na odredbe §§ 23. in 29. zakona o narodnih šolah. Po § 23. in 29. mora šolska občina sezidati in vzdrževati v dobrem sitanju stanovanja za učitelje. Brez predpisanega števila teh stanovanj se ne sme otvoriti ne šola ne nov oddelek. Po § 173. tega zakona se šole zapro, če šolska občina ne sezida stanovanj za učitelje v določenem roku. Iz navedenega izvira, da je obveznost preskrbe učiteljskih stanovanj odnosno plačevanja stanarine naložena šolskim občinam v razmerju stvarne potrebe šole in njenih oddelkov. Za državnega učitelja narodnih šol, ki ne bi bil zaposlen na narodni šoli (niti v širšem pomenu v smislu § 7. (2) zakona o narodnih šolah) občina potemtakem ni dolžna preskrbeti stanovanja odnosno plačati stanarine. kair bi moralo sicer biti v zakonu izrecno določeno. Pravico državnih učiteljev narodnih šol do stanovanja odnosno stanarine je potemtakem razumeti tako. da mora učitelj izpolnjevati za prejemanje stanarine ali uživanje stanovanja v naravi dva pogoja, in sicer: 1. da je postavljen v zvanje drž. učitelja narodnih šol in 2. da je zaposlen na narodni šoli. Po ukinitvi prvega odstavka § 51. zakona o narodnih šolah, ki se je glasil: »Vsak učitelj ima svoj oddelek « je jasno, da mora biti zaposlen na narodni šoli tudi učitelj brez svojega oddelka. Ob pomanjkanju izrecnih drugačnih predpisov ima po § 84. tedaj vsak drž. učitelj narodnih šol. ki je zaposlen na narodni šoli, pravico do stanovanja, odnosno stanarine neglede na to, ali je v polni ali pretežni meri zaposlen na narodni šoli. V predmetnem primeru je ugotovljeno in iz spisov razvidno, da je učitelj J. T. z ukazom Nj. Veličanstva kralja od 27. jun. 1932., O. N. br. 49.534 premeščen z deške meščanske šole v L. kot učitelj na osnovno šolo v L., dočim je bil z odlokom ministrsitva prosvete od 8. septembra 1932. O. N. br; 68.379 dodeljen na delo na drž. meščansko šolo na V. Delno pa je ostal zaposlen na mestnih osnovnih šolah. Tožeča stranka to v svoji tožbi sama prizna. Isto prizna v svojem dopisu od 26. oktobra 1932., št. 453/1, kjer pravi- »Ker ni imenovani učitelj na osnovnih šolah v L. zadostno zaposlen, ne dobi od mesta stanarine.« Ker po zgoraj navedenem zakonu o narodnih šolah priznava pravico do stanovanja odnosno stanarine vsakemu državnemu učitelju narodne šole. ki je zaposlen na narodni šoli. pri čemur ne odreja izjeme za učitelja narodne šole, ki je zaposlen tudi drugod, je bilo tožbo radi zgoraj navedenih razlogov kot neosnovano zavrniti. V kolikor so se činjenice v letih 1933./34. in 1934./35. po trditvi tožeče stranke izpreme-nile, se upravno sodišče z ozirom na predpis čl. 25. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih ni spuščalo v razmotrivanje. ker za-trjevane činjenice niso bile in niso mogle biti ugotovljene v osporavanem upravnem aktu. II. Upravno sodišče v Celju je o tožbi Š. D., učitelja narodne šole v P., zoper odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 20. julija 1934., II. št. 26.498/1 glede izplačila stanarine v smislu čl. 27. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih brez javnega naroka, po proučevanju upravnih spisov v nejavni seji razsodilo itako-le: Tožba se zavrne radi neosnovanosti. Razlogi : Š. D., učitelj v P. je bil z odlokom kraljevska banske uprave IV. No. 14.185/1 od 30. avgusta 1932. dodeljen iz mestne dekliške šole v P. na državno meščansko šolo v P. Svoje službene prejemke dobiva pa na mestni dekliški šoli v P. Mestna občina v P. mu je z dnem, ko je bil dodeljen meščanski šoli ukinila plačilo stanarine. Proti temu se je. omenjeni pritožil na občinski svet v P., ki pa je s svojim sklepom z dne 9. nov. 1933. njegovo pritožbo zavrnil. Proti tej odločbi mestnega občinskega sveta se je prizadeti učitelj pravočasno pritožil na bansko upravo z zahtevkom, da se odločba mestnega občinskega sveta v P. razveljavi itn da se pozove občino, da mu izplača dolžno stanarino Kraljevska banska uprava v Ljubljani je z odločbo z dne 20. julija 1934., II. št. 26.498/1 pritožbo koit neutemeljeno zavrnila iz sledečih razlogov: Po § 84. zakona o narodnih šolah imajo vsi državni učitelji narodnih šol pravico do stanarine po § 29. tega zakona, ki pravi, da se v mestih in trgih daje namesto naturalnega stanovanja učiteljstvu narodnih šol stanarina v višini, določeni v citiranem zakonu. Iz tega se jasno vidi, da dobivajo stanarino samo oni učitelji ki v resnici poučujejo na narodnih šolah. Pritožnik pa sicer prejema službene prejemke na mestni dekliški šoli v P., a poučuje na državni meščanski šoli. Osnovna šola nima torej od pritožnika nikake koristi, ker ne poučuje na njej in zaradi tega tudi občina, ki je po zakonu dolžna plačevati stanarino učiteljstvu, ni obvezana pritožniku izplačati stanarino. Iz navedenih razlogov je mestni občinski svet v P. pravilno sklepal, ko je s svojim sklepom z dne 9. novembra 1933. pritožbo Š. zavrnil z utemeljitvijo, da pripada stanarina le onim učiteljem, ki dejansko delujejo na narodnih šolah. Š. D. je zoper to odločbo, ki mu je bila dostavljena dne 31. julija 1934. vložil dne 29. avgusta 1934. torej v odpritem roku tožbo na upravno sodišče. V tožbi uveljavlja: Sem učitelj narodne šole in mi po §§ 84. in 29. zakona o narodnih šolah pripada stanarina vse dotlej, dokler imam to zvanje. Z odlokom kraljevske banske uprave IV. No. 14.185/1 z dne 30. avgusta 1932. sem bil sicer dodeljen meščanski šoli. a sem še vedno učitelj narodne šole ter v staležu na drž. dekliški narodni šoli, kjer prejemam plačo. Ce sem bil po službeni poitrebi dodeljen na meščansko šolo, ne smem radi tega izgubiti pravice, ki mi jih daje zakon o narodnih šolah v § 84. in trpeti škodo. Ker določa § 84. zakona o narodnih šolah, da pripada vsem državnim učiteljem narodnih šol stanarina in ker še ni izšla nobena zakonska odločba, v katerih primerih- ne pripada stanarina učitelju narodne šole, je ospo-rena odločba kraljevske banske uprave protizakonita, zaito naj jo izvoli upravno sodišče razveljaviti in odločiti, da mi je mestna občina P. dolžna izplačevati zakonito stanarino od 1. septembra 1932. dalje. Upravno sodišče je o tožbi nastopno raz-motrivalo: Po § 84 (1) zakona o narodnih šolah imajo vsi državni učitelji narodnih šol po §§ 23. in 29. tega zakona pravico do stanovanja, odnosno do stanarine, na kmetih tudi do kuriva. Po odstavku 2. istega paragrafa je ta pravica omejena za učitelja-zakonca, če službujeta v istem kraju. Izgubi pa pravico do stanovanja odnosno do stanarine učiteljica, če je omožena z neučiteljem. Iz § 29., odst. 1. in § 173. zakona o narodnih šolah izvira, da je na kmetih preskrba stanovanj za učitelje obvezna, in sicer naj-dalje v šestih letih od dne, ko stopi zakon o narodnih šolah v veljavo. Dotlej plačujejo občine kot stanarino v šolah na kmetih, ki nimajo stanovanj, vsakemu učitelju po 150 dinarjev na mesec. Za mesta in trge pa v smislu § 29. odst. 2. zakona o narodnih šolah ni obvezno, učiteljem preskrbeti stanovanje v naravi, vsled česar smejo dajaiti take občine namesto stanovanja stanarino. Namen stanarine pa ostane kljub temu isti, namreč učiteljem nuditi s stanarino nadomestek za stanovanje v naravi. V § 29., odst. 1., zakona o narodnih šolah je predpisano, da mora imeti vsaka šola blizu šolskega poslopja toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor je posebnih oddelkov. V § 51. je bilo pred veljavo finančnega zakona za leto 1933./34. predpisano, da ima vsak učitelj svoj oddelek. Ta odredba je bila s § 30. imenovanega finančnega zakona ukinjena. V § 24. finančnega zakona za leto 1931./32. je bilo pod točko 4. odrejeno sledeče: učitelji (učiteljice) osnovnih šol, dodeljeni (dodeljene) na službovanje pri ministrstvu za prosveto in prosvetnih oddelkih pri banskih upravah (kakor tudi učitelji na šolah iz § 14. zakona o osnovnih šolah) prejemajo stanarine, odrejene po § 29. žakona o osnovnih šolah, iz drž. proračuna, kolikor so jim krediti odobreni. Iz navedenih zakonskih določb izvira, da ima praviloma vsak državni učitelj narodnih šol pravico do stanovanja, odnosno do stanarine. Vendar je treba vsled nejasnosti zakonitih predpisov predvsem ugotoviti namen zakonodajalca ki ga je imel pri tem, ko jie občinam naložil dolžnost preskrbeti učiteljem stanovanja, odnosno jim plačevati stanarino. Po čl. 84. cit. zakona se sklicuje zakonodajalec na odredbe §§ 23. in 29. zakona o narodnih šolah. Po § 23. in 29. mora šolska občina sezidati in vzdrževati v dobrem stanju stanovanja za učitelje. Brez predpisanega števila teh stanovanj s potrebnimi priitiklinaind se ne sme otvoriti ne šola ne nov oddelek. Po § 173. tega zakona se šole zapro, če šolska občina ne sezida stanovanj za učitelje v določenem roku. Iz navedenega izvira, da je obveznost preskrbe učiteljskih stanovanj odnosno plačevanja stanarine naložena šolsikim občinam v razmerju stvarne ipotrebe šole in njenih oddelkov. Za državnega učitelja narodnih šol, ki ne bi bil zaposlen na narodni šoli (niti v širšem pomenu v smislu § 7. (2) zakona o narodnih šolah) občina potemtakem ni dolžna preskrbeti stanovanja odnosno plačati stanarine, kar bi sicer moralo biti v zakonu izrecno določeno. i Pravico državnih učiteljev narodnih šol do stanovanj odnosno do stanarine je potemtakem razumeti tako, do mora učitelj izpolnjevati za prejemanje stanarine ali uživanje stanovanja v naravi dva pogoja, in sicer: 1. da je postavljen v zvanje drž. učitelja narodnih šol, in 2. da je zaposlen na narodni šoli. Po ukinitvi prvega odstavka § 51. zakona o narodnih šolah, ki se je glasil: »Vsalk učitelj ima svoj oddeilek,« je jasno, da mora biti zaposlen na narodni šoli tudi učitelj brez svojega oddelka. Ob pomanjkanju izrecnih drugačnih predpisov ima po § 84. tedaj vsak drž. učitelj narodnih šol, ki je zaposlen na narodni šoli, pravico do stanovanja, odnosno stanarine neglede na to, ali je v polni ali pretežni meri zaposlen na: narodni šoli. V predmetnem primeru je tožitelj sicer v zvanju državnega učitelja narodnih šol, ni pa zaposlen na narodni šoli, česar niti sam ne trdi. Po zgoraj navedenem tedaj ne izpolnjuje pogojev, po katerih bi imel pravico do stanarine, ki bi jo bila dolžna plačati občina. Osporavani upravni akt toženega oblastva je tedaj v zakonu osnovan. Tožbo je bilo tedaj kot neosnovano zavrniti. Vsak učitelj(ica) je lahko član Učiteljske tiskarne! Naša gospodarska organiscacifa ZADRUGA »DOM UČITELJIC« Sestanka, ki ga je sklicala zadruga. »Dom učiteljic« 4. jan. t. 1., se je udeležilo razen dosedanjih članic tudi nekaj tovarišic, ki so nanovo pristopile, nekatere pa so prijavile svoj pristop po poverjenicah. Uvodoma je tov. načelnica govorila o zaslugah in žrtvah pokojnega kralja ter je, opozarjajoč na njegovo oporoko, pozivala tova-rišice k delu. Nadalje se je spomnila umrle tov. Mehletove, naše zveste članice in požrtvovalne voditeljice zavetišča, ki je testamen-tarično določila, da ostanejo prostori v njeni hiši se nadalje zavetišču v brezplačno uporabo. Poročala je zlasti o prizadevanju zadruge za preskrbo zemljišča, ki nam ga je mestna Občina že obljubila. Zadruga ima v svojem programu tudi predavanja z (event. prostovoljno) vstopnino v svrho zbiranja sredstev. Materialni donos nikakor ni tako znaten, pač pa ima tako predavanje v prvi vrsti namen vzbujati in dvigati solidarnost ter s tem jačiti moralno oporo tovarišic za naše stremljenje. Pri zadnjem sestanku je predavala tov. Angela Vodetova o položaju poklicnih žen pri nas in drugod ter o stališču, ki ga zavzemajo žene napram udarcem, ki jih zadevajo. Značilno je, da se velikokrat same ne zavedajo svojih pravic, saj je bil n. pr. v Nemčiji izvoljen Hitler s pomočjo ženskih glasov, četudi je že vnaprej napovedoval reforme v škodo poklicnim ženam. Kljub temu, da so se morale žene umakniti moškim z vseh mest, ima Nemčija danes že 7,000.000 brezposelnih, kar zgovorno priča, da brezposelnosti niso krive žensike. Tudi pri nas so nekateri ukrepi hudo zadeli žene, n. pr. uredba od 13. aprila 1934 o redukciji draginjskih doklad, zapiranje ženskih učiteljišč, zapostavljanje žensk pri nastavitvah itd. A tudi naše žene ob odločilnih trenutkih odpovedo, kar se tiče zavesti skupnosti. Predavateljica je analizirala v tem pogledu tudi razpoloženje med učiteljicami ter pokazala nekaj poraznih primerov nesoli-darnosti med nami. Naš položaj zahteva večje medsebojne vzajemnosti, tesnejših stikov in zanimanja za prizadevanje našega ženstva kot celote. — Za stvarna izvajanja je prejela predavateljica, ki je naša najdejavnejša po-bornica za pravice žen, iskreno zahvalo od vseh navzočih. Glavna točka zborovanja je bil razgovor o ustvaritvi realne baze, ki naj bi nas čimprej dovedla do cilja, kajti v zadnjem času se prav občutno kaže potreba takega doma zlasti za podeželske učiteljice, ki prihajajo v mesto, in pa pri onih, ki odhajajo v pokoj. Od mnogih predlogov, ki so jih podale tovarišice, je zbor sprejel kot najumestnejši predlog načel-nice Sodnikove, po katerem naj bi se pridobilo čim več tovarišic. ki bi se obvezale za vplačilo kamna v znesku 1000 Din, ki naj bi ga odplačevale v mesečnih obrokih po 11 Din. Ta znesek naj bi se jim odtrgoval od plače, tako da ne bi imele z odpošiljanjem denarja posebnega opravka. Poverjenice bi zbirale podpise onih tovarišic, ki bi bile voljne prispevati za dom omenjeni znesek. Potrkale bi tudi pri nečlanicah, saj bo to naš skupen dom. O Veliki noči bomo izročile imena podpisnic pri računovodstvu oz. pri fin. direkciji radi odtegljajev mesečnih obrokov. Da bo imel odbor ožje stike z učiteljicami na deželi, so se znova določile poverjenice, zlasti po vseh onih srezih, kjer jih dozdaj še ni bilo. V kratkem razpošlje odbor vsem poverjenicam okrožnice z navodili za delo po srezih. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz prispevkov za »Maistrov kamen« (december): Učiteljstvo osnovnih šol: Mala Nedelja 45 Din; Sv. Križ pri Rog. Slatini 55 Din. — Ivan Tomažič, sres. šol. nadz., Maribor 20 Din. (V izkazu za marc pomotoma izostalo: Ida Rajšp. uč. v Krčevini pri Mariboru, namestil šopka na grob pok. naduč. vdovi ge. Juliji Križevi in pok. šol. upr. g. Ignacu Čoklu 100 Din). Vsem darovalcem iskrena zahvala! — M. Kožuh, blagajnik. Učiteljska tiskarna —t Čast učiteljstva in gospodarske koristi organizacije in drugih učiteljskih ustanov zahtevajo, da Učiteljska tiskarna dobro uspeva. Potrebno pa je, da je učiteljstvo v večji meri udeleženo na podjetju z deleži po 250 Din in krije vse potrebščine pri lastni tiskarni in knjigarni. —t Stari dolgovi. V zimskih mesecih prejemajo občine največ doklad ter izplačujejo prispevke krajevnim šolskim odborom. Tovariši, skrbite, da bodo poravnani vsi stari dolgovi pri tiskarni, saj je to tudi v interesu šolske blagajne. —t Risanje je zelo važen učni in vzgojni predmet v osnovni šoli. Ker se je število ur po novih učnih načrtih skrčilo, je tem bolj potreben smotern pouk. Najboljši pripomoček v ta namen je odlično delo A. Novak: Risanje (250 Din). Od šolskih oblasti je bilo opetovano priporočeno in ga mora imeti vsaka šola. —t Nekaj, kar smo že dolgo pogrešali. Telovadni pouk v zmislu delovne šole. Težave, ki smo jih imeli s poukom telovadbe do sedaj, so odstranjene, zakaj knjiga »Ivan Bajželj: Vesele ure« je vsakomur na razpolago v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in Mariboru. Cena. broširani knjigi Din 24.—, vezani Din 30.—. Mladinska matica —mm Četrta številka »Našega roda« izide te dni in prinese med drugim pestrim gradivom nadaljevanje Hudalesovega »Zla«, Čeho-ve »Kaštanjke« in Kocjančičevega potopisa »Dva potepuha na Jadranskem morju«. Iz Povesti potnikov je objavljeno poglavje »Orellama se pdlje po Amazonskem vele-toku«. Fr. Bevk priobčuje zabavno zgodbo »Boječnik in Psoglavci««. Pirnat: P>rvo srečanje s kraljem Aleksandrom v Splitu. J. Her-fort pa Črno vojsko. S pesmimi sta zastopana VI. Klemenčič in Stana Vinšek. Zelo bogata je rubrika Doma in po svetu. Tej sledi Mladina piše in na platnicah uganke. Nekaj posebnega bo pravljica v 20. slikah, ki jo je sestavil Lj. Ravnikar. Prav posrečena je tudi naslovna stran, ki jo je izdelal Janez Trpin. —mm Četrta številka Našega roda izide z malo zamudo. Zaradi praznikov uprava še ni dobila potrebnih naročil. Prosimo cenjene poverjenike, da se podvizajo in pošljejo čim prej naročnino za svoie šole. Opozarjamo ponovno, da naročniki, ki ne naročijo vseh številk »Našega roda« izgubijo pravico do knjig na koncu šol. leta. mm— Zabloda kritikov, založb in javnosti. Pod tem naslovom je prispeval Radi-voj Rehar v »Mariborskem večerniku« od 3. t. m. s svojo ostro besedo k polemiki, ki sta jo sprožila Borko in Lajovic v »Jutru« v zadevi naše originalne in prevodne literature. Naši ocenjevalci bi hoteli, da bi bili vsi slovenski dramatiki Shakespeari, vsi romanopisci Dostojevski j i, vsi pesniki Goetheji, vsi slikarji Rafaeli itidl Iz te napačne miselnosti se je rodilo pri nas že vse dušeče prevajalstvo. Skoraj vse slovenske založbe izdajajo zadnja leta izključno prevode tujih romanov in drugih leposlovnih branž in prišli smo tako daleč, da misli masikdo, da je tudi najslabše tuje boljše, kakor je najbolje naše domače. V slovenskih leposlovnih časopisih — pravi dalje Rehar — zadnji dve leti sploh ni več ocen slovenskih izvirnih leposlovnih del, pač pa beležijo kritiki skoraj točno vse prevode iz tujih slovstev. V nadaljnjem govori člankar o posledicah te zablode in zaključuje z željo, da se iz>treznimo, kajti sicer izgubi naša kulturna samobitnost vsako pravico obstoja in postanemo le prežvekovalci tistega, kar ustvarja evropski zapad. — Mi 6e pridružujemo mnenju člankarja. Njegove obtožbe Mladinsko matico ne zadenejo, saj izdaja ta naša mladinska ustanova skoro izključno izvirna slovenska dela., čeprav jo naše vodilne literarne revije, ki imajo vse /preveč opravka z ocenjevanjem prevodov, menda prav zato prav rade prezrejo. Zanimivo je to, da so o naših zadnjih rednih publikacijah pisali celo češki listi in prav obširno hrvaški in srbski listi in revije — le naše vodilne revije jih niso niti omenile. Solslci radio —r XV. teden. V torek 22. januarja bo oddajal Sokol na Taboru lutkovno igro »Jur-ček gre na Triglav«, spisal Daro Svetlič. Vsebina igre: Milan, Boris in Tonče. trije mladi študentje so zahrepeneli po naravi, soncu... Zato se dogovorijo, da gredo na planine, na Triglav. Pa je prisluškoval njihovemu dogovarjanju navihani Jurček in slišal tudi o Triglavu. Tudi on je zahrepenel po planinah. Prosil je Milana, Borisa in Tončka, naj ga vzamejo s seboj. A vse zaman. Toda Jurček ne bo doma! Sam poj de na Triglav. Pot pa je bila dolga in njemu neznana, pa tudi strmih sten in grebenov ni bil vajen. Lahkomiselno je kolovrati! po skalah, dokler ni strmoglavil v prepad. Triglavske planine bi bile njegov grob, da ga ni rešil njihov gospodar — duh Triglav. Njegovo kraljestvo je visoko in daleč, daleč sega razgled z vrha njegovega domovanja. Videl je nesrečo ubogega JurSka in je ukazal triglavskim vilam, da mu rešijo mlado življenje. — O. kako čudino je pogledal Jurček, ko se je prebudil v kraljestvu duha Triglava, ko je zagledal mogočnega triglavskega gospodarja in lepe triglavske vile! Planinci so se vrnili v dolino z novico, da se je Jurček ubil. A vrnil se je živ in zdrav, ker Jurček ne umrje nikdar. V petek 25. januarja bo predaval v šolskem radiu g. dr. Valiter Bohinec o zanimivi snovi: O naši sosedi Bolgariji. Podal bo geografski pregled bratske bolgarske zemlje in nam na kratko orisal tudi njeno zgodovino, ki je po svoji veličini pred turško dobo in Po poznejši enako veliki tragiki v marsičem podobna naši zgodovini. Popeljal nas bo tudi v bolgarske kraje in mesta, zlasti v prestolnico Sofijo in nas opozoril na prirodne in zgodovinske znamenitosti bolgarske pokrajine. Ob zbližanju nad sosednima jugoslovanskima državama in narodoma nam mora biti sveta dolžnost, da se čim bolje spoznamo med seboj, zlasti pa naj bi se seznanila z bolgarsko zgodovino in zemljepisnimi razmerami naša mladina! —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 20. januarja ob 7.30 predaval g. inž. Sadar Vinko: O lanu. —r V nacionalnih urah bodo zvečer ob 19.30 naslednja predavanja: Nedelja 20. januarja: Sporerov poizkus za izdajo prvega hrv. časopisa; dr. Ferdo Ši-šič. (Prenos iz Zagreba.) Ponedeljek 21. januarja: Slovenija in njena narodna pesem; Slavko Osterc. (Prenos v Zagreb in Beograd.) Torek 22. januarja: Zadnji srbski despot; Bakič Pavle. (Prenos iz Beograda.) Sreda 23. januarja: Oton Zupančič; Božidar Borko. (Prenos v Zagreb in Beograd.) Četrtek 24. januarja: Ustanovitev vojnega ministrstva v Srbiji 1. 1811. (Prenos iz Beograda.) Sobota 26. januarja: Sveti Sava, otvoritveni govor ima patriarh Varnava; prof. St. Sta-nojevič. (Prenos iz Beograda.) Stanovska organizacija JUU Vabila = JUU SRESKO DRUŠTVO ČRNO-MELJ-METLIKA. Na zborovanju, ki bo 19. t. m. ob 12.30 v Črnomlju bo 'predaval dr. Henrik Tuma o sociologiji. = JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo dne 21. januarja 1935 v šolskem poslopju v Lescah s pričet-kom ob 9. uri in s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Predavanje. 5. Slučajnosti. — Članstvo lahko pogleda v društveno blagajniško knjigo pred zborovanjem od 8. do 9. ure pri tovarišu blagajniku. Udeležba obvezna. — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI javlja v zvezi z vabilom v zadnji številki Učiteljskega tovariša še naslednje: Smučišča v okolici Polževega so zdaj v takem stanju, da jih bodo veseli vsi izletniki. Če bi pa nenadne vremenske izpremembe za 26. t. m. onemogočile smuko, bomo tečaj odpovedali v dnevnem časopisju. Tako k tečaju kakor tudi k nedeljskemu izletu Gradišče-Obolno-Javorje vabimo tudi vse tovariše in tovarišice smučarje in smučarke iz ostalih krajev. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO PRI SV. LENARTU v Slov. goricah bo zborovalo v sredo dne 23. januarja 1935. ob 9. uri na narodni šoli pri Sv. Lenartu v Slov g. Na dnevnem redu bo predavanje g. prof. G. Šiliha iz Maribora: Uvod v novo didaktiko na osnovi problema učiteljeve priprave za pouk. Ostali dnevni red običajen. — Pričakuje se polno-številna udeležba. — Odbor. PoroCIla i + JUU — SRESKO DRUŠTVO V GORNJEM GRADU je zborovalo dne 7. decembra 1934. v Ksaveriju. Včlanjenih je 52, navzočih 42 t. t. 81%. 1. Pred zborovanjem se je tov. predsednik v toplih besedah spomnil blagopokojnega vladarja ter ga orisal predvsem kot junaka v vojni in v miru. Za pisarno! Poslovne knjige z eno, dvema, tremi in štirimi kolonami, amerikanski journali, salda conti, indeksi, nabavne knjižice, papir vseh vrst ter vse potrebščine za urade in pisarne nabavite najbolje in najceneje — v naših knjigarnah UČITELJSKA TISKARNA • LJUBLJANA registrovana zadruga z omejeno zavezo Frančiškanska ulica 6 — podružnica: Maribor, palača Banovinske hranilnice 2. Tov. Hubert je predaval o dobrih in slabih straneh stare in nove šole ter se v svojem referatu zavzemal za nekako kompromisno pot. Njegovo predavanje je povzročilo živahno debato. 3. Sprejeti so bili soglasno sledeči predlogi: a) Zadnja uredba o znižanju draginjskih doklad naj se z novim finančnim zakonom ukine. Stanarino naj učiteljstvo prejema od banske uprave skupno z drugimi dohodki. b) Prošnje za dovoljenje poučevanja na obrtnih in kmetsko-nadaljevalnih šolah naj se zahtevajo samo tam, kjer je v enem ¡kraju več kvalificiranih moči na razpolago. c) Nujno je, v kulturno manj razvitih pokrajinah države uveljaviti, zakonito določeno šolsko obveznost in v to svrho postaviti nove šole. V dravski banovini naj priskoči država vsaj z brezobrestnimi posojili na pomoč onim siromašnim občinam, ki morajo postaviti nove šole. Prekmurski Slovenci naj dobe popolno gimnazijo v M. Soboti. č) Proračun sekcije smo pripravljeni odobriti. ko prejmemo še nekatera pojasnila glede izdatkov za »Učit. tovariša«, honorarja uredniku »Popotnika«, izdatkov za reprezentanco, upravne stroške in seje upravnega in nadzornega odbora. V bodoče naj sekcija v svrho kritičnega sestavljanja novega proračuna predloži detajliran obračun za preteklo leto pravočasno vsem društvom. d") Čitanke za narodne šole niso v skladu z novodobnimi zahtevami naše šole. Izdajo naj se nove na podlagi ankete, ki se naj razpiše v pedagoških in literarnih revijah. e) Ker nekatere občine neredno izplačujejo anuitete za šole, naj finančna direkcija in banska uprava izdasita davčnim upravam nalog, da bodo sproti obveščale kraj. šol. odbore o občinskih dohodkih. f) SŠM naj izdaja aktualnejše in praktič-nejše knjige ter na i pritegne k sodelovanju predvsem praktike iz narodnih šol. g) Organizacija naj intenzivno pristopi k realizaciji reforme učiteljske izobrazbe v smislu sklepov letošnjega zasedanja JZUU. 4. Vrtnarski krožek naj se sestane pred februarskim zborovanjem, da se pogovori o nadaljnjem delu. A. Rozman, preds. Hudales Oskar, ta j. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo dne 12. dec. 1934. v Gor. Radgoni. Navzočih je bilo 90 članov. Ker smo se sešli tokrat prvič po onem strašnem 9. oktobru, je bil začetek zborovanja posvečen spominu mrtvega kralja. Še enkrat smo se poklonili Njemu, dobremu očetu svojemu, prepričani, da bo ostal njegov duh naš tihi, narodni, mogočni vodnik ... Po 10 min. odmoru se je zborovanje nadaljevalo. — Tov. predsednik je pozdravil nove člane. Voščil jim je dobrodošlico, prosil pa tovarištva. — Vse najboljše ie želel pa onim. ki so se poslovili od nas. Predaval je nato nadzornik tov. Karbaš o aktualnih zadevah na naših šolah. Izčrpno je govoril o delu v šoli, o tovarištvu, stalnosti, disciplinskem postopku, izvenšolskem delu, o šolskem upravitelju in šol. nadzorniku. Obravnavali so se v naslednjem še dopisi. V zvezi z njimi se je sklenilo. 1. Naknadni proračun sekcije se sprejme. 2. Za »Socialni fond« se zbere enkratni znesek. Višino določi odbor. 3. Članarina za Slov. šol. matico naj se še nadalje pobira po poverjeniku. Prihodnje zborovanje bo februarja v Radencih. Maurič, preds. Klemenčič Mara, taj. Šematizem vsega učiteljstva kraljevine Jugoslavije urejen po banovinah in srezih je izšel v zalogi Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — Beograd, Kralja Milutina 66 in stane Din 10*— Poleg šematizma so tudi vsa nevodila, potrebna učitelju pri službenem poslovanju. Naroča se z dopisom na gornji naslov, kateremu je priložiti gornji znesek v znamkah in Din 1.— za poštnino. — Napišite svoj točen naslov, da ne bo pogrešk pri dostavi Vse šole nujno potrebujejo seznam vsega učiteljstva v državi Novosti na kn/išnem trgu —k Tajna smrti. Ponatis predavanja Mi-ljenka Vidoviča, ki ga je imel v sarajevskem Narodnem pozorištu. Brošura obsega 28 strani. Avtor razglablja v etično zasnovanem predavanju o metempsihozi, spiritizmu in joga filozofiji. Zaključuje s Šilerjevo mislijo: »Smrti se bojiš? Hočeš vedno živeti? Potem živi v družbi.« Knjižica se naroča pri knjigarni »Uzgajatelj«, Sarajevo, kralja Aleksandra ulica 53, in stane 5 Din. —k Mladostni spomini Jerneja Andrejke. (1850—1878). Uredil in izdal dr. Rudolf Andrej ka. Te mladostne spomine, ki obsegajo življenjsko dtobo prvih 23 let njegovega življenja, je spisal Jernej Andrejka, pisatelj »Slovenskih fantov«. Obsega 125 strani, stane 20 Din in se naroča pri izdajatelju, Ljubljana, Breg 20. —k »Naš val« nas uvaja v radiofonijo, ki nas seznanja s programom ljubljanske, domačih in inozemskih postaj. »Naš val« je pa tudi bogato ilustrirani tednik, ki skrbi za naše ljudske odre. Do sedaj je ¡izhajala ljubka narodna igra »Kmečki teater«, z (današnjo številko pa je pričelo izhajati v »Našem valu« že drugo izvirno dramsko delo. Sedaj obeta še posebno prilogo »Kultura telesa«. Mesečna naročnina znaša le 12 Din. Zahtevajte brezplačno na ogled en izvod. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val« — Ljubljana. —k »Zbori«. Revija nove zborovske glasbe, ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Letnik X., št. 6. Vsebina glasbenega dela: C. Šedl-bauer: »Ujedinjena domovina«, Z. Prelovec: »Slovo pod okencem«, moška zbora, J. M. Brnobič: »Jadna draga«, A. Jobst: »Pomladna«, mešana zbora. Vsebina književnega dela: Pesem, t Viktor Parma. O Zborih. (Radio predavanje.) Rubrike. Uprava prosi lepo naročnike, ki so zaostali z naročnino in vsa pevska društva, ki so pozabila, da niso plačala naročeni in prejeti notni material, da svoji obveznosti čimpreje zadoste. Poštno-čekovni račun »Zborov« je št. 12.134. —k Glasbena revija »Zbori«, ki jo je le-tos_ že_ deseto leto izdajalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani in jo je urejeval Zorko Prelovec, izide menda v decembru poslednjič, kajti izhajanje v prihodnjem letu zaradi težkega gmotnega položaja brez podpor je popolnoma izključeno. Društveni odbor bo za subvencijo potrkal na merodaj-nih mestih. Ako brez uspeha, je usoda »Zborov« zapečatena. —k Zlati nauki o gnojenju. Učiteljstvo kmetsko-nadaljevalnih šol se opozarja, da je izšla knjiga inž. Laha o gnojenju. Delce je primerno za uporabo v kmetsko-nadaljevalnih šolah in v višji narodni šoli. Stane 2 Din in si jo zato lahko nabavi vsak učenec ali gojenec. Naroča se pri šolskem upraviteljštvu v Vodicah nad Ljubljano. —k Axel Munthe: San Michèle. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani — 1934. — Leposlovna knjižnica 18. — Cena kartonira-nemu izvodu 85 Din, vezanemu 95 Din. Strani 450. — Prevedel Ludvik Klakočer. — Axel Munthe, telesni zdravnik švedske kraljice, je vstvaril s knjigo »San Michele« delo za katero so se zainteresirali mnogi narodi in je tudi knjiga prevedena že v mnoge evropske jezike. V tej knjigi, ki je pisateljev življenjepis, opisuje ljudi in živali. V svoji sodbi o ljudeh ima mnogo ironije, a potovanja, ki obsegajo dobršen del Evrope so opisana tako, da čitamo knjigo kot najzanimivejši roman. Izredna ljubezen pisatelja do živali, do rastlin in vse narave, ga dela najboljšega opisovalca teh bitij. S prevodom knjige »San Michele« smo dobili res krasno delo v slovenski prevodni literaturi. — Knjiga se dobi tudi v Učiteljski knjigarni. Mali oglasi Mili oglasi, ki slnžijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 _ KATERA TOVARIŠICA bi zamenjala službeno mesto Yt ure oddaljeno od žel. postaje, blizu mesta, za njeno, če mogoče tudi v bližini postaje. Naslov pove uprava. FR.P.ZJUIC i i p r • I a • optik L/mb(Janas Stari trg t priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno. UGODNOST! Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110 ANTON KRiSPER, uUBIJANJI S Cd 3 o 'J cd > C 0 ¿C cd bo -S cn 01 -M • F* >o D cd o s s o ^ > O -M rH CO S >w o ._ n .a « £ "o S -a « -s N C g 'S C a > "C P CL CO g bo D rt £ C£ o CA O & cd o C cd s» X p o N S 4) G >o S O r-O Ž P B • p« C rt C/i C >N 3 C -O VO cd . N ¿g > cd •C £ i O cd j: _ C/i -S C O cd . vo >» cr> > (M 2 a 3 j: CO >0 .2. ON T-I ji CO 0 N -M JO E 4> cO Ji N ca .2. C 'E* 3 3 CO > 0 >0 >0 co 3 ki 8 a S E E co v c ji >n co 3 C 3 T3 >y tO .-8 N k O O 4 g M S2 i S co "D O CO a c O C Ji E > "c 0 > £ 4) c C >N ^ H e "O E co •J3 N Cfl — J= N ">o C g — > -I 05 2 C 5 o m — 2 > o. w U. 4-* >ca £ co <0 c > 'n v 0 ■JT" N C £ iS « N S J >« ¡0 8- N > 5 o u 13 CO ® C C o _o _o > ~~ >3 c0 «J ž £ cq jo D U >o >o CO co C C >o >u 0 o k k O o Oh CL t-h cn co t o > -M (0 M 4) >« «J Z S! «i cn «U 1 C E «i u O > "n « S-* ■8 o" co -S 4-» ™ IS >g O O < bo 3 L. -o E o -o v C CJ > O a £ CJ C >N -o ca N d > -M CA "aS >y rt c >u o ki o CL co bo v o m O > «9 O > v >o co C CO [/] C o - O N E 4> C >o J3 O E v c 13 V b X X X o CL co O 13 >- is -*-1 co m 10 i> 'a bo >o co C 3 g. .. 3 aN Ti 11 - ¡0 £ a 3 3 •—> •Ž J >N O K >»5 OS . o .. u Ji > c J I—I V) _ K O E -S CO C ^ > — ° a -m Iš > Tj O >3 ® 3 ^ . C co .N, ~ < o J5 o N _ o C CO C/2 > N C CO 1> II >o 3 >U —i ¿C 3 D J3 • J, k 0 zr CO > »-H j: 4) bo 3 4-1 (D k 0 k U Cfl CO Cfl N bo 4J > C ca > _o > 0 C ca Ji OJ O 'C > a N ■ Cfl '5 ca 3 k a CO j: Ljublj 41 N 4» 0 c <0 > N > N Cfl k > 4) 4) ¡SA C jO i '3* >0 4J 13 CO .4 Si, k 3 d O CO > cfl > bo 4-1 ta bo a 3 rt k 10 k 0 13 >0 -a T3. CO rt Cfl T3 N Z M s s ON co o\ J3 J5 O Ji CO 4) C "O >o .£ 3 « ^ c C > w o > J! CO cO ON rH VO rt a O O O CN Cfl C -d 4) JO >3 'E 5 > O D, 3 3 0 -O c 13 0 0 Ji '3 >N J2 rt c ca 41 C N >u C 4) O Ji CO 4) C (0 ki JC cs CN m a S JU >y s J4 CTJ N S v en C 3 >o re >N S rt > JO *M o a «s > cn »N O N -a rt c >u o ki o a, PO T ^ rv C S co >W v • «—'» i- 4J -"T "C o ž > £ a 'I s S- > o 3 N — «"2 07 J >in O C >»j N >U (L) V 1» . a m c co co o\ u H u d > D W J iS c > CO c :r .«.«N C .s. CO K Os C - s c k 18 C a > CO 6 ON J0 o O O v C 13 O. tn ^ > o OT N J2 C £ "o _ .3 >cn — 3 •S c ai ca c u 0 ll Ji ^ — 3 4) U5 o" > .. ta Ji olE N 4) 13 >0 CO tO Z Z 4) co .ti CN >CJ c 'E CO 3 t. ' U- CN r4J ki . 4) C0 £ a .. co iS >0 3 co CO — 3 cn c O cfl - >0 co • — 1-1 >N O v u C jo a s c co CO N Ji 4! >0 C0 N Ji ca C 3 >U co 4) C/3 C0 13 rS E 73 "P CO .P^i V. CU C0 a ti o E aj2 0 "S Ji .£, e S? 2 co "S 3 4) > dE C co >w bo 4) O Cu 73 CA k, 3 G 0 •3" - I u) co T3 .S? >o S-S 4J 1,1 S 8 S a •3 CO 13 Z, — .3. 4) C -1 "k •—• -s co -r -4-1 k o 73 -M > 3 O "O M J C0 « bo 3 4) > Ji ^ M cn 4) 41 _ t) r! « C >0 D J 3 c o 73 a § « 2 a. c .3 eo 4) 0\ O ~ iS o 73 -k* C Ji CO X g Ji § 4> J5 >0 cn 3 S iS* D. Ji CO co N N e" C o 3 > >U -M 2 i •n co C '3T E o —»•- S CO >u co •C aj a ^ 0 « o- S,— o c a JS -g 4) h -D O 13 O "o > N 'Z N i « -s k C 13 >0 co _D N O 13 n-' i« S .¡S O _ -M _ . O C0 H CL ^ M O 4) k X X X 4) c co > o ki ki CA bo J5 bo o C > ca O a c .S, 3 3 j > m co as C0 3 c .2, CN 0) C 13 C CO M 3 J > 'S 4-1 ca «1 v s « « i» c > > -j O l-J Ji '5 N ■S g >u C Z <—i O > h o N "T3 IS S (O N >N O k -O S < ca O I. ca <8 > O .u j! g fl Ui k (0 S co J* 1 i >0 C/5 -M ca Vi O N -o rt C o > -M J2 >y rt c > o > i > -+-i ca ca k n 0 O N -S ~o g c > -S C o JS £ >0 _ca ^ «J C >0 Ji « 13 C 41 — CO O g 5 >0 "3 co >0 c CO H C ca 4) E « c c JO ¡5 ^ -ž CO > O -a a 4) 4) ca ca cO co O O > > Tf CO ON rH (0 I« -a S O) u 41 "O en O "TJ VO CN ON -a J> rt 00 s V co Vi Dh ^ . "S 10 0 (fl cd >u rt N 3 -C S a 4) B o ki a ni a CsOOVOl—!NOO-4r4 £ B N c OOCNCOCNt^r^C^^Ot^ OiONffliHHiaiMs b a vo Ti a OM» 10 00 CM 0O iHMNcoiar^avnia a dobre lamene oločeno & 1 1 1 1 1 1 1 1 1 C n 000000000 N M-0 t—irir čistega dobička a cnrtovoin^«») i vo o\ 00 a\ 00 cs 1 a 44 Ji Din CS MMi) 00 co 00 n1 0 D •O'CD 01 00 1£J 10 0 M M C30 ON CO VO co vS rH rH CN CO CN a bo v & ovvOrHioGOnvir^iD CO-OUTOrHCOOOOSOO c > _0 0 a posoji Din rHCTNCTVT-iCNCTvr^^O i^iorics^ot^csr^ CX) OŠ 00 CN Tt-' —; CN 0' vri NtOh^ulMiOrt fl \0 VO 00 ON O CN r4_ s 0 c 0 AO3(IUZ|0p CN vO rH CN lO O rn CN CN^NCOCOCOCO^^TTJI -a & OMOMCrHlOOOO U bo jO c rciTOI-rcOVrHincn ^HOONOOO cocMr-oooM-^rHOMn Q riflTf HHOiOOOl riM^ilNrrcoOvO v) NO 00 0 O_O_CTI -BSB|A ONCNOCNrHI^OCjNlO CNCnCOCOrHT-l^Hr-iCO CNCNCNCNCNCNCNCNCN > a 1 S 1 S 1 1 1 IS >N JU "u Din | 0N ui 0m mtfin OrHr~oO"">r^CNr^T-i rHNO^VOrHmCOON»^ -0 ooo6oNCT\o'dorHCN l—tr—il—lT-lr-l AOJJIU -jnjpBZ ONCNTj-ONt^CNCNl^-O NO^HOOCNvOONOrHvO iONOvor-r~0000ONON j: rs. •= 0 5 M a II II 1 II 1 1 B 000000000 oiooouioouim o\u-iinincNt^comco ■o a a Tl"lOC7SCTNr-iCNT):r-.0\ insfiio^r^OiH^H TPTfTj-mvivovo^ia AOJ]IUZ|Op q;Aou nOtOvflOOOONOO (N P) f CO in IN CO M Wriri|HHrN 0 a on r-co vo t^ cn no 10 -H O CO rH co rH CN 1 >0 JU 3 E f-'-HCONOCOOCNU-)' a rHuS00'O0d00CNr-^06 OT-lNOCOCNNO-^fNOrH Mr-rlMr-rlr-MM > -B[A LJIAOU U^ONCNOCNi-hONOCN t-i r-lh rlrlHN vplačanih deležev a OOOOOOI I I in in in 10 »n in 1 1 1 Din r~t^r^r^cNCNmoo COCOOOOO—rHCNU-lO Aosjiuznjp -BZ H]AOU CTNCTNONint^r^NOoONO »nint^»nininNONO>n 0}3| OUAO[SOJ NOI~~OOONOr-CNCOTa-CNCNC-JCNCOCOCOCOCO ON ON ON ON ON ON ON ON ON t—1,—1,—t,—1,-h,—tt-h,—trh ¡r "T3 CL B) JB. i-h "S* 3 7T 7T" m c TI B) "T3 ►t o 3 rt D 3 D 3* 3* jO l—i VO O VO ON t-i 8 i-i i-i On 0O on 03 ^ On N3 on Ji Ji 0O H-l 1-1 o o 0\ to VO o o ON to n rr BI rt n. o< TT n CD cn C 7T TJ OO O rt < 3 3 N BI "1 ■a -i m o -i j rt rt- i D 3 "D rt v o OL a. •o J5. "S" 3 7T C •a T BI < 3. •a ■■t rt t—• rt 3 7T 03 Ji ON tO to VO t-4 On 1-1 VO to oo ►—1 oo to -J oo O Ji ON VO O ON 03 Ui VO VO t-1 u o ui On Ji Ji tO O oo o on I o I ON Ov w Ji VO OOvJOvUJiUtOl-' o o r+ o < 3* B3 00 CL rt O rt 3 cr "i BI VO 00 Ji o a" bi rt o. 7T ¡T c rt —• 3 N B) 1 o< rt 7T O ■ < 3_ •o O 3 rt "0 T rt 3" O Q- 3 N CL B) rt CDJTvOIDD "O " - - - - "i B) < r o (t 3 ^ 3 Bi < rt 7r O C CL T3 "O t/i rt-"I O cn< 7T 8 5 2 to to w ^ p b u ui On vo O NJOVO "I "I "I 3 < rt 3 rt-D) "1 3-■1 Bi 3 « S N< B) 3 rt T O cn O ¿00 3 rt F <_ O 00 O 04 £ rt ~ B) Ji Ji ^J ji ¡-L O On CO oo Ji On co 00 Ji w to -J -J Ji -J oo on on o co O IO Ift On H-1 VO 00 1-k OO OO On On Ji tO O ON oo On tO I ON on I Ui sj VO Ui O i-» i—' o w< "0 »t rt CL 3 rt D 3' c/i< "0 n CL 3 rt a 3* •o "1 «2. rt" 3 7T a a> s n> ►< 5. •o t o 3 n M CL BJ tO o t o o< 3 J» o< SL ST rf < P "t o< C 3 (A ?r rt 3 N 0) PT c' o< s N JU N—* rt r* O VO O0 4s» * rt rt rt cn 1 Z a o< < n < o < n B CL !L cd 5" 3 M M C/5 ~ 8> gj o- .T S) t/l "S 2 v CL O ■c «r t « N < •a o ta &> S M 3 B) 3 ?r N S> O 5' ON (A rt 3 rt O CL «i O < B) Z rt "+> S 3 ST »t* B) 9 BI 5' 3 B) 3 rt 01 -O "i JB. t» 3 v£. o N BI CL -t C N< 3 Sr o 0) N &> T3 O c/i O 0 T 01 0 5 S s , 3 n < cn rt a. rt 3 0) rt 3 CL 2L rt N< < a o< ■o o CL "2. 5i' BI 3 3 rt « » 3 3 3 < ON ji OO tO t—1 i—i O On oo Ji oo tO 3 rt cn 3 3 3 K rD o< 3 3i 3 • 3 * O 9T jr — . s 8 * 3 3 cn 3 3 3 3 o' rt •t On Ji OO tO i—i vo on <1 03 ■o i—i n * * « 0 PC o < a 3 S s 8 0)' 3 _ g s D 3* JO (O OO Ji ON "l On On I O 1 O t 1 On Ji 03 tO H-i l—i O ON oo Ji oo tO • • • "1 ^ 3 3 0 7T | v ^ g 3" o p jb. 03 Ji oo ON On Vi o Os 1 On 03 T3 T rt CL S. "rt" 3 ® -rt 3 o Bi cn O oo -o Bi g. CL 8 < 3 B> 51 o" "O rt" S) cn n B) 3. T" ^ CL B. SL o — N< rt T3 ^ 3 •o o 3 3 i-1 O ►-1 o ^ ^ to Q vr o £ Q- XI T3 S-" O B3 < cr: rt H. "i" 01 S S. g" c s N< O 3 C X1 ST 2 S- 3 B) N BI CL 9 ® o 3 C < B) 3 3 O cn vs. to t) < < "I BI o< B) rt < cn BI 7T D 3* O O "O o cn O •a B3 - C 3. o - ^ »-• •—•KI* Ji tO 00 CL O C SS ■— rt "o" "rt O w TI ~ 0' O I " O t-n 3 rt o 3 i_i VO i-i CO VO W N S s: I' o" N O B3 < CL T C N< 3 O < CL O s: N< 5T 3. ?r •o o o < •o o Ji 3 vo 0 " 3 s: B5 0) < O 3 CL O P oo" o 1 1 "1 D rt" 5' O § S' p On O < Ji "vo •O T3 o cn O a- m 1 <- o O»? a- " 2 t" rt a cn ni B) T 3 O čr cos i: ^ rt cn N< < < O*" S-"O B) r4 < ♦i — -J N •oo m ON -TJ o y < 1 n i n< • B) "rt" O rt ON O cr rt 0) rt- 3 B) 3 rt -1 B) < cn Bi 7T rt .— 00 rt Ji rt » cn rt -n o 1, BJ o O ^ cr n. 3 3 cn rt d" cn rt i? i: o 3 rt (-t-3 rt 00 BI O 3 A-BI 3 "rt" 3 Bi N T) O cn O M •a T iB. "S" 3 BI ON Ui Ji W tO M TI "< K 3 rt" rt' TI "< BJ 9 Zi o< ?r n. C a cn 1 § B) 25 BI «s: v n< CL co S o N CL g O 3. 8. ^ S "1 ® s M rt a < 01 * 0 Z cj a S n< 9 n 2 3 O cn > 3 5T •t O N< V "t rt < rt o H BI 1 BI o< C 3 cn 3 o °iL Bi < 3 TI O 3 o N< D 7T 3.. oo' Bi 3 rt "I o oo 0) 3 •o -1 3 rt 3 B) cn< T rt CL C N C •a BJ 3 rt< ni rt < 6) cn r o < "t o "TJ rt "t rr p cn •t < rt 3 CL S:2 3 a 0Q C/5.2. P 3. G. rr a .. t—i > z; B) PT CX 3. B) o 5" T 3. Z n £L o< rt ^ S p- a g o< S- £5- rt O rt_ 3* rr cn B3 te rt 3 < " m i-* < V " cn 9 •X •t C 73 rt N< rt rr c cr B) 3 CL 3 rt O» CL rt O rt 3 D" vo 03 Ji 7T O < 3 o rt-3 5r Ji o bo ji o ON VO ON 00 00 00 tO i-1 On 00 tO ON 03 tO o O" ' CL < 0 "2. cr cn" o<* 3_ rt 3* 7T B) 70 n N rt "t < 3 D" BI ■—- s—' 7TTI 91 o 73 cn rt" rt-BI B) p. cr i • rt cn . Bi 3 D Strt" N< 3 rt < sr - D D 3 3 h-1 VO tO 0O Ji tO on to 00 o ■O l-i VO co O l-k On o Ji o tO <1 Ji Ji 1 1 tO (—1 ^J 1 1 H-* VO vo ji o bo ji o ON vo on 00 VO VO ON VO on Ji co VO oo to On k tO on O 3 rt rt Ji 03 03 On 00 on D Ji o 00 ^ ¡-» "-J 3' O to tO O on i—i 00 ON <1 O ON O TI C/5< S? HT 9 rt B) 13 -i rt CL 3 n O 3' a o wT D o cr —• n< rt 7T 73 P rt< C S Q-O cr H- • rt< 5T P N c O-rt N oo C CT* B>