SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 35	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	6	de	septiembre	-	6.	septembra	2001
PROF. MIRIAM JEREB BATAGELJ
*'Or . Ivi ItvI/ViVI »JIjIvLD D/\ 1 /\VTEiLJ	■	■	■	■	■	■
Ognjišče slovenskega jezika	Slovenski	utripi
Pomagaj mi, besed mi svetlih daj, besed, ki kakor vino se iskrijo, ki molijo te kot pomladni gaj.
Tako se je France Balantič obračal k Bogu. Pesnik, ki se ni mogel zadovoljiti s tem, da bi le bival, šel skozi čas, temveč je hotel dati pravo besedno obliko svojim željam, svojim pomanjkljivostim, svojim občutkom in ugotovitvam.
To molitev, to ubesedenje človeških potreb in hotenj bi si mogli prisvojiti vsi, ki imamo to nalogo, da na bližnjega vplivamo s svojim pisnim ali ustnim sporočilom. Saj tu smo všteti vsi, - vsi moremo besedičiti ali Pa kakšno pametno reči, obrekovati, obsojati ali pa bodriti, vzpodbujati -, a na poseben način so nositelji besede vzgojitelji.
Ko danes praznujemo kar dva rojstna dneva skupaj - petdeset let Balantičeve šole *n osemdeset let i\jenega zavetnika, Franceta Balantiča - se moremo in moramo malo Ustaviti. Sni praznovanja imajo ravno ta namen. Potegnejo nas iz včasih že kar robotskega ponavljanja dejanj, prepogostega golega tarnanja nad nemogočim političnim, ekonomskim, družbenim položajem in nam dajo priliko, da se poveselimo in zresnimo obenem, da uživamo nad dosežki, da razmislimo, če smo pravilno ravnali z vsemi danostmi, da načrtujemo za bodočnost.
Naš zdomski kulturni delavec in filozof, doktor Milan Komar, rojen istega leta kot France Balantič, je zapisal:
,,Kdor se spominja, vase se po-vrača/ v sam začetek, v prvo izhodišče/ si skrbno pota sem in tja preišče/smeri po igri vetra ne obrača. ... Spomin in bistrost sta najožja brata.” In Karel Mauser, ki nas je bogatil s svojo prisotnostjo pred leti, je zapisal tole Molitev:
„Ne vem, Gospod/ da bi se ti kdaj zahvali! za spomin/in za milost predstav/ Zdaj premišljam/ Kako samoten bi bil/ ko bi se ne mogel vračati v preteklost/ v otroška leta in v prvo zrelost. "
Ko prelistavamo knjigo svojega življenja, pridemo do spoznanja, kako pomembno je, koga smo srečali, kdo so bili tisti, ki so hodili pred nami. V to šolo življenja pa stopamo navadno tudi preko šole kot ustanove. V našem primeru, obvezne, uradne - argentinske in neuradne - slovenske.
Petdeset let Balantičeve šole v San Juste! Lahko bi rekli: petdeset let nepretrganega dela za rast slovenske zavesti in krščanskega duha na vzgojnem področju. Res je to. A s tem šč ni vse povedano. To ni katerakoli šola. Tu, v San Justu, je stavba,
Medorganizacijski svet je pripravil srečanje z novim veleposlanikom Republike Slovenije Bojanom Grobovškom v petek, 24. avgusta v Slovenski hiši.
Predsednik krovne organizacije Tone Mizerit in predstavniki vseh slovenskih organizacij in domov v Buenos Airesu so zvečer sprejeli novega veleposlanika, ki si Je ogledal Slovensko hiše in položil šopek J-pž preil spomenik naših žrtev.
ki je plod ljubezni, žuljev, upov in premagovanja. V kraju, kjer je uradni jezik španščina, kastiljščina, se je ustvarilo ognjišče, kjer se goji slovenski jezik. Pa ne nakljub državnemu jeziku, o ne. Pač pa zato, da se je razvila danost, božji dar, materni in očetov jezik.
,,Ni zadosti učena in prebrisana glava. Sreča prava hoče tudi pošteno srce imeti.” „Veliko znati, pa malopridno ravnati žali Boga in škodi ljudem.”
Te besede je zapisal oče slovenskih šol, blaženi Anton Martin Slomšek. Zanimivo je, da sta bila Slomšek in Baraga, oba naša svetniška kandidata z najdaljšo zgodovino na tej poti, vzgojitelja.
V naših sobotnih šolah si ne pridobivamo le znanja, ki bi nam polnilo glave, ampak tudi onega, ki nas plemeniti, ki nas dviga, ki nam pomaga, da smo boljši, bolj človeški in s tem bolj Bogu všeč. Te šole so polne ljubezni, sty so rojene iz ljubezni.
Koliko se moramo šele danes učiti od ljudi, ki so ustanavljali te tečaje! In to že v taboriščih. Hudič je vsejal sovraštvo, zanetil plamen vojne, se poslužil omahujočih in sanjačev. Zmota je skotila smrt, uničei\je, bolest. A božja iskrica, ki je plamtela v dušah plemenitih ljudi, ljudi močne volje, se je razplamtela in razbohotila. Vseobjomajo-ča je preoblikovala bolečine, solze in žalovanje. Nastali so skupni domovi in šole. V teh šolah se že skozi petdeset let govori in poje v slovenskem jeziku o Bogu in o zgodovini naroda, kateremu pripadamo in ki ima svoje središče pod Triglavom.
Vemo za naš končni cilj in si prizadevamo, da ga dosežemo. Vemo pa tudi, daje On, ki je naš Izvor, hotel, da izkoristimo vse talente in pomagamo drugim pri tej nalogi. Slomšek je zapisal V NEBESIH SEM DOMA, napel je vse svoje sile, da bi ljudi pripeljal k Bogu, istočasno pa je spisal učbenik, kjer je bilo govora o črkah, o prvi pomoči, o lepem zadržanju.
Vse to smo z veliko žlico mogli zajemati tudi v tej Balantičevi šoli vseh teh petdeset let. Da je temu bilo tako, gre naša dolžna zahvala učiteljici, ki je izrekla svoj DA, ko jo je Jezus - Učitelj poklical: gospodični Angelci Klanšek, ki je vzela ta poklic kar se da resno. Usposobila se je za učiteljstvo v čisto drugačnih razmerah, a seje prilagodila in se še prilagaja. Prožna, a trdna je znala vzgojiti in ustvariti delovno skupino. Zato naše šole še žive. Imajo trdne temelje, a niso trde. Zasidrane so v izročilih in segajo po novih prijemih v nebistvenem.
Nato gaje predsednik Mizerit pozdravil in mu v kratkih besedah predstavil naše organizacije, njihovo delo in razne naše probleme. V odgovoru je veleposlanik Gro-bovšek podal svoje poglede in prosil za sodelovanje pri skupnem delu za Slovenijo. Sledila je daljša odkrita debata, končno pa je veleposlanik osebno pozdravil vse predstavnike naših organizacij in se poslovil med ploskanjem navzočih.
ODKRILI SO NOVE ŽRTVE
Na Zgornji Bistrici na Štajerskem so odkrili človeških kosti v zasutem zaklonišču nad tovarno Impol. Tam so zaradi najdbe delavci prenehali kopati rov, zdaj dolg 27 metrov. Januarja 1946 so komunistične oblasti porinile kakih 400 ljudi v zaklonišče, ga zaprli in minirali. Že pred leti se je s pobojem v bunkerju na Bobku, kakor domačini pravijo temu kraju, ukvarjala parlamentarna preiskovalna komisija, ki je menda v Slovenski Bistrici o tem dogodku opravila pogovore z vsaj petdesetimi ljudmi. Med njimi naj bi veljal za kronsko pričo neki takratni oficir Ozne. Komisija, katere ugotovitev parlament nikoli ni obravnaval, seveda razpolaga z zapisnikom o njegovem zaslišanju, gotovo pa obstaja t udi zapis v vmesnem poročilu, ki ga je pripravil takratni predsednik komisije Jože Pučnik, To najdbo so predali policiji, ki je že pričela raziskovati.
Preiskovalci imajo torej na voljo kar nekaj izhodišč za osvetlitev tega poboja. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri raziskovanju, kot pri prejšnji komisiji, ampak da bo tudi iz tega nekaj prišlo, ne samo molk in zavajanje.
Podobno je še z drugo stvarjo. Kot smo izvedeli iz tednika Demokracija, je neki -neimenovani - posameznik prijavil policiji zločinsko in genocidno delovanje Mitje Ribičiča, bivšega voditelja OZNE po vojski, sodelavca Mačka, pozneje visokega komunističnega veljaka, ki je postal celo predsednik jugoslovanske vlade.
Poveljnik slovenske policije Pogorevc je na vprašanje odvrnil, da je policija to tožbo prejela in sedaj preiskuje podatke. Imajo vsaj eno pričo, da je Ribičič osebno pretepaval ljudi v zaporih in da je pomagal ustanavljati kaznilniška taborišča. Tudi za tu upamo - in čas je že, - da se odkrije vsa resnica in se postavi Ribičiča pred sodišče. Živi kaka priča v Argentini?
Te dni je v Slovenijo prišla ameriška ocenjevalna skupina, ki jo sestavljnjo predstavniki ameriškega obrambnega ministrstva in ameriškega poveljstva za Evropo. Pregledala nuj bi slovensko vojsko, njeno obrambno sposobnost in strukturo, namen obiska pa je priprava poročila za ameriški senat o pripravljenosti držav kandidatk za-članstvo v Natu. Poročilo nni bi bilo ameriškemu senatu prava podlaga za odločanje. Tokratna ocenjevalna skupina naj bi pripravila tudi primerjavo glede na poročilo iz leta 1999, ko so predstavniki Pentagona pripravili podobno poročilo (in ga leta 2000 v Pentagonu tudi izročili takratnemu slovenskemu ministru za obrambo Janezu Janši). V njem so navedli kar 57 predlogov za spremembe v slovenskih oboroženih silah.
V takratnem poročilu so se ameriški ocenjevalci osredotočili na vprašanje preoblikovanja sedanjega sistema splošnega
OTOK BLEŠKI, KINČ NEBEŠKI ...
Ministrstvo za kulturo je blejsko župni-jstvo pozvalo meseca jufija, da nuj izplačilo odškodnine zahteva v obliki obveznic, ker vrnitev v naravi ni možna. Župnijstvo Bled pa ne namerava spremeniti denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev Blejskega otoka v naravi, ker je prepričano, da so razlogi za nasprotovanje vračilujilejskega otoka v naravi zgolj ideološki in ne pravni.
Pravni pooblaščenec odvetnik Daniel Starman v dopisu ministrstvu za kulturo poudarja, da bo uporabil vsa pravna sredstva v Sloveniji in tudi v institucijah Evrope za uveljavitev svoje upravičene zahteve.
V zvezi z duhovnim pomenom tega otoka za slovenski narod pa tudi pravi, da je Blejski otok duhovno središče slovenstva, sveti kruj in simbol slovenskega krščanstva. Vprašanje je, ali bi slovenski narod postal nacija in oblikoval lastno državo brez take vloge krščanstva in slovenske cerkve. Samo katoliška Cerkev pa na Blejskem otoku lahko ponuja tak program dejavnosti, ki bi zagotavljal lastnosti naravne vrednote. To je ne samo dostopnost za ogled in občudovanje vsakogar, ampak tudi vrednote ljubezni, narodove sprave in sožitja.
Danijel Starman še pravi, da v programu nasprotnikov vrnitve otoka upravičencu ni takih vrednot, omenja pa tudi predlog tedanjega ministra Rudija Šeliga, da bi cerkev, zvonik in mežnarijo s parcelami dobilo v last in posest župnijstvo, ki naj bi območje s proštijo prepustilo v last in posest državi. Slovenija bi območje, s stavbo prepustilo Narodnemu muzeju z obvezo, da uredi muzej,,Dokumenti slovenstva" z eksponati, ki bi segali od Brižinskih spomenikov do Prešernovega Krsta pri Savici.
Župnijstvo je tak predlog zavrnilo in predlagalo, da se vrne celoten otok njemu, parcela s proštijo pa se da Republiki Sloveniji v brezplačni zakup z dogovorjenim namenom. Ta predlog pa ni bil sprejet.
služenja vojaškega roka v profesionalne oborožene sile s profesionalno rezervo. ,,Slovenska vojska se mora prestrukturirati tako, da bo zadostila dvema kriterijema. Prvi je nacionalna obramba, dingi pa sposobnost za sodelovanje v operacijah za podporo miru zveze Nato z lahko pehotno brigado, ki bi štela do 3000 članov.”
V poročilu je takrat ocenjevalna skupina zapisala tudi nekatere zelo kritične ocene -tako nuj bi bilo število vojakov premajhno, rok služenja vojske prekratek, oprema pa neustrezna, oborožitev pomanjkljiva, pa še, daje vo-jaško osebje lahko aktivno v političnih strankah. Postavili so tudi predloge: da nni Slovenija kupi dvanajst bojnih helikopterjev in eno oskrbovalno ladjo, ki bi lahko sodelovala v Natovih operacijah v Sredozemlju.
Vlada ni še izjavila, kui od tega je storila.
STRAN 3:
50 let Balantičeve šole
Nadaljevanje prihodnjič
Srečanje veleposlanika Grobovška in Medorganizacijskega sveta
Ali smo pripravljeni?
Škof Uran v Slovenski vasi
V nedeljo; 19. avgusta, je bilo lepo obiskano romanje v Lourdes, ki gaje vodil škof. Zbralo seje najmanj dvajset tisoč ljudi. V ponedeljek je bilo mladinsko srečanje, zbralo se je več kot sto mladih, ki so ves dan premišljevali, debatirali, molili, poročali iz skupin.
Škof Alojz Uran je na praznik Marije Kraljice (v sredo, 22. avgusta) podelil zakrament sv. birme 17 slovenskim otrokom v La-nusu. Naselbino na obrobju velikega Buenos Airesa, kjer stoji cerkev Marije Kraljice, imenujejo naši rojaki kar Slovenska vas. Pred davnimi leti, bilo je prva leta slovenskega političnega begunstva, je duhovnik Janez Hladnik tukaj kupil veliko parcelo, ki jo je potem razdelil in ponudil Slovencem, ki so si želeli postaviti lastni dom. Nastala je sredi prostranega polja osamela, vendar lepa naselbina, kjer se je takoj razpoznala slovenska graditeljska roka. Tu so si Slovenci postavili poleg hiš tudi društveni dom in cerkev, ustanovili so svoje organizacije in vzpostavili slovensko kulturno življenje in vzdušje. Danes je Slovenska vas zraščena v naselitveni konglomerat 12 milijonskega Buenos Airesa in pripada okraju Lanus. Župnijo vodijo slovenski lazaristi.
Birmanci, 17 mladeničev in mladenk, pripadajo tretji generaciji lanuških Slovencev, seje dobro pripravilo na prejem zakramenta. Izkazali so se tudi dan prej, pri spraševanju, pred škofom in starši in botri, kar
je škof uporabil za zelo temeljito katehezo odraslim. Značilnost obiska v tej skupnosti je bilo tudi obiskovanje bolnikov in ostarelih v župnijskem domu za ostarele in na domovih. Veliko veselja in osebne vzpodbude smo užili vsi skupaj in se spustili tudi v globlja vprašapja, ki zadevajo naše izseljence v sedanjem časn. Zelo je bila prisotna tema o integraciji, dvojezičnosti, mešanih družinah o zvestobi vrednotam, ki smo jih deležni iz lastnega kulturnega izročila in kako z njim ravnati v tujem okolju, ki je seveda postalo vsem, posebej pa mladini, domače.
Zelo prisrčno je poteklo srečanje škofa z učenci lanuške osnovne šole, ki deluje pod okriljem župnije. Škofov nagovor je v španski jezik prevajala ena od slovenskih učiteljic na šoli. Oviro jezika pa je podrl tudi sam škof Alojz Uran s svojo neposrednosljo in nekgj preprostimi pesmicami, ki sojih otroci hitro osvojili in z njim prepevali ali spremljali s ploskanjem. Nazadnje jih je blagoslovil in odhajal iz dvorane med silnim otroškim živžavom in navdušenjem.
Zvečer tega dne je bilo v Hladnikovem domu poslovilno srečanje te skupnosti od škofa. Predsednik doma in voditeljica slovenske šole sta mu izrekla zahvalo za obisk in vsa lepa doživetja, predvsem pa za duhovne darove ob sveti birmi.
Janez Pucelj, Radio Ognjišče, Ljubljana
Iz življenja
DRAGA MLADIH 2001
Zgledi vlečejo, pravimo, in prav po zgledu Študijskih dneh v Dragi so si tudi mladi omislili svojo Drago mladih. Letos so jo pripravili v začetku septembra že enajstič, čeprav so pred tem že bila kdaj študijska srečapja (enega izmed teh sein se sam tudi udeležil leta 1974, ko je v ..originalni” vasici Draga skupini tržaških mladih predaval o marksizmu pokojni Franček Križnik).
Drago mladih je začela zamejska mladina, ki pa je v teku let pritegnila tudi druge skupine k sodelovanju in organizaciji. Letos je slonela na ramah Nove generacije, skupine mladih iz Slovenije, seveda v sodelovanju z drugimi gibanji in društvi, tako matičnih kot zamejskih s Primorske. In so jo pripravili na svojski - če tako rečem -sodobni način: prvi dan so bila istočasno na treh krajih v Sloveniji srečanja skupin, ki so razmišljale o problemih današnjega časa pod skupnim imenovalcem Govorica mladih. V Beltincih v Prekmurju je duhovnik p. mag. Branko Cestnik govoril o Mladi govorimo v Cerkvi; v Komnu na Primorskem je psihologinja Roberta Sulini predavala o Mladih pod vplivom zasvojenosti in psihologinja Malojka Metlika ter časnikarka Breda Susič o Mladih v iskanju pozitivne komunikacije. Osrednja Slovenija pa je bila zbrana v Podpeči pri Bazovici in razpravljala z dr. Tonetom Kunstljem, predsednikom odbora za družino o Mladih in gradnji, odnosov. Posebnost ali svojskost pa je bila v tem, da so se potem zvezali med seboj z videokonferenco, si izmenjali misli, pa tudi razvedrili, saj je sledil - ne navaden žur - ampak Web-žur s čvekanjem (chat) in seveda vsem, kar za razvedrilo zraven spada. Po pripovedovanju odgovornih je bila udeležba zadovoljiva, saj se je na vseh treh lokacijah skupno zbralo okoli sto mladih.
Naslednji dan, v petek, 31. avgusta, so se pa zbrali na skupnem prostoru v Finžgarje-vem domu na Opčinah pri Trstu, kjer so imeli ustvarjalno-razvedrilne delavnice v raznih panogah: gledališke, eko-pustolovs-ke, psiho-socialne, video, časnikarske, za mladinske voditelje, literarne, glasbene in likovne. Število teh, ki so prišli, je bilo
nekoliko manjše, a nikakor ne zanemarljivo.
V soboto, 1. septembra v dopoldanskih urah pa je bila okrogla miza, ki je zaključila tridnevnico. Govorniki so bili dr. Miran Košuta, profesor slovenščine na univerzah v Trstu in Rimu, dr. Igor Saksida, profesor mladinske književnosti v Ljubljani, p. Mirko Pelicon, mladinski duhovnik iz Gorice, in podpisani.
Skupna izhodišča, ki jih je nakazala Nataša Kavaš, ki je vodila razgovor, so se nanašala na podobnosti in različnosti doživljanja mladosti govornikov v primerjavi s sedanjostjo, na sličnost ali drugačnost vrednot in pa kak vidik, ki je karakterističen za vsakega govornika.
Kar se tiče govorice mladih v slovenski skupnosti v Argentini sem pač nakazal njihove probleme pri gojenju in naporih za ohranjanje maternega jezika, pri iskanju prijemov, da se slovenstvo v Argentini čimbolj in čimdalj obdrži. Po obrazih sodeč jih je pripovedovanje o njihovih sovrstnikih v Argentini zanimalo. In voditeljica Nataša me je prehitela, ko je napovedala, da je naslednji korak pri Dragi mladih ravno vključiti v naslednja srečanja mlade iz zdomstva. Pooblaščen sem namreč bil, da sporočim zanimanja iz argentinskih vrst za tovrstne povezave.
Draga mladih je lepo izvedla načrtovano razširitev na ves slovenski matični in zamejski prostor, torej si lahko obetamo, da bo v prihodnje navezala stike tudi z našimi mladimi v Argentini.
GREGOR BATAGELJ
Iz Slovenske tiskovne agencije (STA) posnemamo poročilo o Batageljevih mislih:
“Gregor Batagelj je orisal položni mladih v slovenski izseljenski skupnosti v Argentini. Po njegovih mnenju je govorica mladih izraz prijateljstva, ki se začne z njihovo zavestjo, da so pripadniki slovenstva. Starejše generacije so jezik gojile kot nnjvečjo svetinjo, danes pa se slovenščina vse boij krči na določene skupine, je poudaril Batagelj in dodal, da so mladi preselili slovensko zavest od literature h glasbi in petju ter drugim načinom izražanja.”
Čeprav se nahajamo v neposredni bližini volitev (manjka dober mesec) in je politično ra.zburka.nje zelo močno, vendar gospodarstvo še vedno zavzema, osrednji prostor argentinskega dogajanja. Je tudi os, okoli katere se vrti predvolilna kampanja.
UDARITE PO MINISTRU
Spričo važnosti teh volitev (zamenja se polovica poslanske zbornice in celoten senat) je razumljivo, da stranke napenjajo vse sile, da bi si zagotovile naklonjenost volil-cev. Kot vedno, najprej poizvejo, kaj ljudi najbolj skrbi in tare, da bi na tisti točki gradile svojo kampanjo. Kot je pred leti državljanje najbolj skrbela korupcija in potem (pa tudi še sedaj) javna varnost, je pa danes glavni naglas položen na težki gospodarski položaj.
Ni čudno torej, da se izjave osredotočajo na tej važni točki. A stvar gre še mnogo globlje. V luči volilne kampanje si moramo razlagati tudi vrsto nastopov in zadržanj kandidatov pa tudi vladnih in opozicijskih fukncionarjev, pa naj bo to na državni ravni ali po provincah.
Le v tej luči bi se (morda) dalo razložiti ofenzivo, ki jo radikalna stranka uprizarja proti gospodarskemu ministru lastne vlade. Domingo Cavallo je tako postal grešni kozel, na katerega mečejo vso krivdo za današnje stanje Argentine.
V tej ofenzivi prednjači vodja radikalne stranke in bivši predsednik vlade, Raul Alfonsln. Vendar se ne omeji le na kritike (ki jih je v uradni izjavi povzelo strankino vodstvo), temveč prehaja v direktno akcijo proti Cavallu. Po eni strani je dosegel, da PAMI (ustanova za socialno skrbstvo upokojencev) ni prišla v območje gospodarskega ministrstva, po drugi pa je podpihoval odstranitev ministra Cavalla („zanimivo bi bilo, če bi ga zamenjali"), hvalil osebo bivšega in proslulega ministra Machinea.
Čeprav bi položaje, ki jih zavzema Al-fonsin, lahko razložili (ne opravičili) v luči volilne kampanjo, pa je tak nastop hudo nevaren in škodljiv, ker le še pospešuje šibkost vlade v trenutku, ko je potrebno, da se trdno postavi in vrže na delo, saj je oddih, ki gaje prinesla pomoč FMI, kratkoročen in ga jo treba v vsej obsežnosti izrabiti.
Kritike in napadi Alfonsina pa predsta-vljgjo tudi skrajno sprenevedanje, saj je osebno imel vse možnosti v mnogo la/jem položaju, da izvede pošteno delo vodenja države v dobi šestih let, pa je le dosegel hiperinflacijo in strahopetno pobegnil z vlade mesece pred koncem ustavnega mandata. V tem ožim bi morala tako on kot Menem zavzeti edini vreden položaj ,,osojs-kega mutca,“ kar pa seveda ne enemu ne drugemu ne pride na misel. ,,Kako strašna slepota je človeka."
Oster kritični položaj so seveda zavzeli tudi ostali politični tokovi. V peronizmu je bilo nekiy veljakov (guvernerjev), ki so se ob mnogih priložnostih naslanjali na vlado in mešetarili podporo za razno ugodnosti. Najbolj zanimiv pa je položaj Cavallove stranke Accion por la Republika, ki se v nekaterih primerih predstavi samostojno, v drugih pa v povezavi s peronizmom. V večini primerov pri nobeni stranki ni opaziti ne programatične ne ideološke doslednosti. Vse je pod znakom strateških ugodnosti.
NARODNA EDINOST?
V ta sklop spadajo tudi zadnje napovedi, načrti ali poizkusi zamisli neke vrste „vlade narodne edinosti". To je pa še bolj zapletena zadeva. Ob tem omenimo, da ni prvič, ko se kaj takega predlaga. Dejansko
Tone Mizerit
ni bilo vlade v zadnjih političnih obdobjih, ki ne bi v kakem trenutku privlekla na dan te ideje. Seveda si ob tem vsak zamišlja zadevo po svoje. Za vlado je običajno, da si predstavlja podporo celotne politične srenje njenim načrtom, za opozicijo pa pomeni, da vlada sprejme njihove načrte (katere?) in jih izvaja po njihovem okusu.
Dejansko doslej ni bilo primera, ko bi vlada in opozicija sodelovali v nekem skupnem vladanju. Še več, nikdar se tudi niso mogli zediniti v nekem minimalnem skupnem načrtu, ki bi državi dal potrebno dolgoročno platformo, katere bi se eni in drugi držali ne glede na to, ali so na vladi ali v opoziciji.
To pot so v ideji enotnosti soglašali radikali in peronisti. S peronistične strani je guverner Ruckauf zatrjeval, da je potrebno ,,da se združimo," če hočemo priti iz krize. Z radikalne strani mu je pritrdil Alfonsln, ki je na plenarnem zasedanju delegatov stranke ostro napadel gospodarski plan vlade in istočasno pozival k narodni edinosti.
A za marsikaterega opazovalca je pozicija Ruckaufa le predvolilna poteza, predlog Alfonsina pa napad na predsednika De la Ruo in izpodkopavanje njegove avtoritete. Vendar je za kulisami prišlo do raznih stikov med predstavniki vlade, radikalov in peronistov, katerih cilj naj bi bil iskanje skupnih izhodiščnih točk. Vendar bo vsak konkreten korak v tej smeri, če do njega sploh pride, počakal na dobo po 14. oktobru, ko bo vsak že vedel, pri čem je glede na ljudsko voljo.
Razgovori so se vršili tudi med predstavniki vlade, sindikatov in finančnih ustanov. Eni in drugi pa so skušali v to pritegniti tudi cerkveno hierarhijo, zlasti na področju razmerja med vlado in sindikati. Cerkev sama je že mnogokrat pozvala k skupnemu iskanju rešitvenih poti, k razumevanju in sodelovanju, ni pa pričakovati, da bi se konkretno zapletla v pogajanja, ker škofje dobro vedo, daje večina teh iniciativ podrejena političnim okoliščinam.
LJUDSKA VOLJA
V raznih krogih narašča tudi odpor proti namenu predsednika, da bi izvedel referendum glede sprememb v politični strukturi, da bi se zmanjšali operativni političnih stroški.
Istočasno pa je celotna politična srenja z zanimanjem spremljala izvedbo nekakšnega referenduma, ki ga je v provinci Cordoba sklical tamkajšnji guverner De la Sola. Pravzaprav je šlo za volitve v ustavodajno skupščino, ki naj spremeni ustavo province prav v smislu politične reforme. Ideja je, naj se zmanjša število poslancev v provincjjskem parlamentu in se v ustavo dajni hiši odpravi senat.
Uspeh je bil za guvernerja nadvse zadovoljiv, saj je prejel kar 50% glasov in si v skupščini zagotovil 74 sedežev. Kar za polovico je nadkrilil radikale (tradicionalne zmagovalce v provinci), ki so proti reformi. Prejeli so 25% in 37 sedežev. Ostale procente so si razdelile manjše politične sile.
Ta izicl so mediji prikazovali kot izreden oseben uspeh De la Sote. Vendar bi ob tem opozorili na neko drugo lice dogodka. Res je, da ji' De la Sota prejel 50%) glasov. A kljub obveznosti udeležbe je na volitvah sodelovalo le 70% upravičencev. Kar 30% torej ne čuti nikakega navdušenja do te zadeve. Poleg tega je število praznih (belih) glasovnic naraslo za 100%), saj je doseglo kar 10%) oddanih glasov in se uvrstilo na tretje mesto na lestvici rezultatov. Eno in drugo bi moralo delovati kot alarmni zvonec in kaže na rastočo nezadovoljstvo naroda do politikov in njihovega nastopanja.
Slovenci v Argentini 50 let Balantičeve šole
dobrodošli in lepo pozdravljeni.
Tudi našim sedanjim nadebudnim 124 učencem, ki se boste danes v svojih nastopih predstavili tako imenitnim gostom, lep pozdrav in korajžo.
Ljub nam je ta slovenski otoček, ta slovenska oaza v tej daljni južni deželi. Vedno veselo praznujemo različne obletnice, ki nas združujejo, povezujejo, in predvsem dajejo novih vzpodbud, da z delom nadaljujemo, gremo za cilji, ki nas vodijo k vrednotam, bistvenim za tukajšnje in onos-transko življenje.
Kot sem že omenila, naši nekdanji učenci, sedanji starši so tisti, ki predajajo slovenstvo in z njim krščanske vrednoste svojim rodovom. Naši družinski domovi so temeljni stebri, na katere se naslanja naše šolsko delo; naše družine so slovenska svetišča, iz katerih prihajajo odgovorne, usposobljene in polne idealizma mlade učiteljske moči. V teh družinah pa so nepogrešljive požrtvovalne osebe, ki s svojo umetniško usposobljenostjo bogatijo našo pevsko in igralsko dejavnost. V brošuri, ki vam je na razpolago, boste našli imena teh velikodušnih ljudi.
Zaključek teh misli je samo ta: V mladih slovenskih družinah in mladih slovenskih učiteljih je naše upanje in bodočnost.
Nadaljevanje prihodnjič
Eden največjih naših krajevnih domov Naš dom v San Justu, je praznoval 50 let svoje slovenske šole. Znano je, da so se okrog slovenskih šol pričeli pozneje razvijati tudi Domovi in lokalne organizacije, torej so bile slovenske maše in šole pričetek toliko razvejanega in bogatega življenja Po okrajih.
Za 50-letnico šole so povabili na obisk sestri pesnika Fanceta Balantiča, po katerem nosi šola ime.
Praznovanje zlatega jubileja Balantičeve šole se je pričelo v soboto, 25. avgusta dopoldne, ko sta delegat prelat dr. Jure Rode in krajevni župnik Toni Bidovec v sanhuški stolnici imela slavnostno mašo. Maše se je udeležilo veliko rojakov, predvsem iz okraja, kakor tudi bivših in seda-rijih učencev šole.
Rojaki so se pričeli zbirati v Našem domu proti večeru. Velika dvorana je bila nabita, saj je poleg domačih prihitelo veliko rojakov iz drugih okrajev na svečanost.
Najprej"sta-Minka in Tilka, sestri Franceta Balantiča, zavetnika šole, položili rože Pred pesnikov spomenik (delo kiparja Franceta Ahčina), ki so ga ob tej priliki prenesli z dvorišča in postavili ob oder. Sledili sta himni obeh držav, Argentine in Slovenije. Napovedovalka Danica Malovrh je pozdravila goste in naštela predstavnike organizacij in domov ter dmge odlične goste, nakar je Marjana Modic predstavila brošuro, izdano ob tej priliki. Dejal je med drugim:
,,Ko smo želeli listati po zgodovini šole, smo se znašli pred dejstvom, da naša šola ''ima arhiva. Tako se nam je porodila misel Pa brošuro, ki nosi v sebi skrito željo, da bi Pokazali opravljeno delo in obenem spregovorili spodbudne besede za delo, ki nas še čaka.
V njej boste našli ime vsakega izmed vas, ki ste kdt\j bili učenke in učenci Balantičeve šole. Našli boste fotografije nastopov, obiskov, sezname iger, imena sedanjih in bivših učiteljev, bogate spremne besede. Dovolite, da prvo brošuro poklonimo gdč.
Angelci Klanšek, ki nosi največjo zaslugo, da je brošura bila tiskana, kajti brez t\je, brez šole in brez zgodovine, brošure ne bi bilo.“
Nato so pozdravili vse navzoče predsednica Našega Doma Mici Malavašič Casu-llo, predsednik šolskega odbora staršev Tone Malovrh in voditeljica šole Angelca Klanšek, ki je dejala:
,,Pozdravljeni naši odlični gostje, ki ste nas počastili s svojo prisotnostjo.
Pozdravljeni predsedniki Našega doma, v katerem je po petih letih preseljevanja našla Balantičeva šola svojo stalno streho in v njem že 45'let domuje.
Pozdravljeni naši nekdanji in sedanji učitelji in kateheti, ki ste nesebično odprli svoja srca mlademu rodu, ga vzgajali in povezovali z rodnimi koreninami.
Posebej pa prisrčen pozdrav zvestim
nekdanjim učenkam in učencem, ki danes po večini že vodite svoje otroke v to ljubljeno Balantičevo šolo, v kateri ste se sami spopolnjevali v jeziku svojih staršev, kjer smo se skupni veselili življenja, uspehov in prepletali med seboj trdne vezi prijateljstva. Te vezi držijo tudi na daljavo, saj so prišli na današnje slavje tudi nekateri nekdanji učenci in učiteljice iz daljnih Bariloč;
Mendoški pevci v ZDA
Večina je skoraj celp pot spala, samo šoferji so morali obdržati prisotnost duha. Ely je mestece z okoli 4.000 pribivalci. Nekoč so bili naokoli rudniki, kjer je služilo svoj kruh veliko Slovencev in to že ob Začetku prejšnjega stoletja, sedaj pa se je kraj spremenil v zanimivo turistično točko. Čeprav večina potomcev tistih rudarjev ne °bvlada več slovenščine, še vedno čutijo harodno pripadnost. Minnesota je država deset tisočih jezer in ravno ob enem od teh so nas čakali Albina in Bine Medved ter še nekaj minnesotskih sorodnikov. Po večerji smo se zadržali pri mizah do pozne ure.
Na poti, ko je manjkalo okoli 200 km do cilja, smo se ustavili v Duluthu in šli v veliko trgovino. Ko smo plačevali, smo •ned sabo govorili špansko in nas je simpatično dekle, ki je računala, vprašala, če smo mi tisti iz Argentine, ki pridejo pet v Ely
in se bodo srečali po dolgem času s svojimi sorodniki. Po našem pritrdilnem °dgovoru in odhodu, smo začeli premišljevati, kako je ta punca na tekočem z našo dejavnostjo. Ko smo prišli v Ely smo Pa zvedeli zakaj: oba glavna časopisa tega °kraja sta objavila dolga članka na pivi in notranji strani o zgodovini Bajdove družine, kako so preživeli drugo svetovno vojno, °kupacijo in komunistično revolucijo; živ-
ljenje v angleških taboriščih v Avstriji; potem pa ločitev - nekateri v Severno Ameriko, drugi pa v Argentino. Naslov enega od teh časopisov je bil: Ločeni zaradi vojne, združeni po pesmi (Separated by war, reunited wit h song). Zanimiv je'opis, kako smo spet prišli v stik prek Interneta, o njihovem obisku Argentine in kako se je porodila misel potovanja obeh skupin v ZDA. Objavljene so bile tudi lepe fotografije pevcev.
V ponedeljek, 16. julija je bil na programu zadnji koncert. Dopoldne smo obiskali Washington Auditorium v Ely High School, zelo veliko dvorano z 900 sedeži. Preverili smo, da je zelo akustična, tudi zvočne naprave so bile v redu. Pokroviteljstvo je prevzel Northern Lakes Arts Association. Voditeljica tega društva Cecillia Rolando in aktivna Albina Medved sta bili duši organizacije. Nekoliko smo se bali glede števila poslušalcev, ko pa smo odprli zastor, smo z veseljem zagledali ogromno število ljudi -bilo jih je več kot šeststo in to predvsem po zaslugi navdušenih organizatorjev. Točno ob napovedani uri je Cecillia Rolando pozdravila navzoče in pevce. Potem je celotni program brezhibno potekal in zopet so hvaležni poslušalci stoje nagradili srečne pevce, ki so s to zadnjo predstavo v ZDA
bili deležni do sedaj mijvočjega uspeha v svoji kratki karieri.
Pred koncertom je prišla k jezeru ekipa minnesotske televizije in snemala petje obeh skupin ter intervju Nesti ja (za Oktet) in Janeza Bajde (za Los Chanares). To snemanje so potem večkrat predvajali po televiziji.
Ker so naši takoj navezali prijateljske stike z mladimi iz Minnesote, je veselo razpoloženje po koncertu trajalo skoraj do šestih zjutraj. Po pristni mendoški navadi smo potem spali do poldneva. Popoldanske ure smo namenili k užitku lepega jezera in vesele družbe.
Ker smo se naslednji dan preselili v Minneapolis, smo vzeli slovo od tistega lepega kraja, od nekaterih sorodnikov in novih prijateljev. Med potjo smo se še ustavili v bolnici, kjer je na okrevanju gospa Micka Bajda, sedeminosemdesetlet-na mama desetih sinov in hčera (Polda, Vika, Micka, Pavla, Janez, Albina, Martin. Rozka, Tomaž in Nadi), ki so organizirali našo turo. V dvorani bolnice so nas čakali po večini starejši ljudje. Vsaka skupina jim je zapela nekaj pesmi. Najbolj jih je pa poživil zvok harmonike. Neka babica je poskočno zaplesala polko, drugi so pa z nogami ali rokami sledili taktu glasbe. Na koncu sta se skupini zedinili v pesmi V dolini tihi, na sredi trinajstčlanskega zbora je pa sedela gospa Micka, ki je po več kot
petdesetih letih prišla tako lepo v stik s sinovi in vnuki svoje sestre Francke in dveh svakov, Jožeta in Petra, iz Argentine. Občuten trenutek je povzročil marsikatero solzo v naših očeh.
Večerjali in prenočili smo v hiši Nade Bajda. Naslednji dan, v četrtek, 19. julij okoli poldneva, so nas peljali na letališče, Kjer se je večina poslovila. V Minneapolisu je ostalo šest članov okteta še do naslednjega ponedeljka. Zadnja postaja naše ture je bila Miami, Kjer smo preživeli nekaj dni samo kot radovedni turisti.
Tako je končal prvi slovenski medizse-Ijenski obisk. Mendoški pevci so bili kos terrtu izzivu in so dostojno predstavili naše majhno, sicer vitalno slovensko občestvo. Skupnost pa je lahko ponosna na svojo zdravo, iznajdljivo in pogumno mladino, kar so na splošno občudovali tudi naši gostitelji v Severni Ameriki. Pluralistični duh družbe, ki spoštuje pravico vsakega člana, da svobodno in odgovorno izbere najboljšo pot za dosego najvišjih ciljev, je kažipot pri ohranitvi in razvoju slovenske ter argentinske kulture. Brez dvoma je to gostovanje pustilo globoke sledove tudi med slovenskimi rojaki v ZDA, katere nas druži isti zgodovinski izvor - begunska taborišča v Avstriji in Italiji ter podobno prizadevanje za ohranitev slovenskih korenin v tpjini.
MB(KONEC)
Skrbimo za zdravje
Jezikovni kotiček
Metka Mizerit
*
Razvedrilo
Verižna žaga
zračni filter
Seminar za izseljenske novinarje
Kdor večkrat išče razvedrila,
Mu malo treba je zdravila.
V velemestu, v nenehnem hitenju v službo, na univerzo, v šolo, v dodatno zaposlitev in še in še je redno razvedrilo potrebno za naše duševno in telesno zdravje. Moramo si nujti čas za razvedrilo; vsak bi si moral poiskati dejavnost, ki bi ga razveselila in duševno sprostila.
Ljudje smo zelo različni in tako različno je tudi naše razvedrilo. Za nekoga bo to lepa zanimiva knjiga; z njo bo v domišliji potoval na razne kraje sveta, na luno, v zgodovino. Doživljal bo lepoto izražanja in se izpopolnjeval v materinem ali tujem jeziku.
Drugega zanima glasba, ki jo bo poslušal sede v naslonjaču pa tudi pri domačem delu. Žene morda pri kuhanju, medtem ko pletejo ali opravljajo katerokoli ročno delo. Lepo in primerno je, da se otroci učijo igranja kakega glasbila; to otroka bogati in plemeniti. Lepo in zdravo razvedrilo je petje. Lahko pojete doma v družini, še bolj vas bo razveselilo, če se posvečate tej dejavnosti v pevski skupini ali zboru. Med nami izginjajo pevski zbori, ker manjka pevk in pevcev; pa smo vendar imeli zelo bogato pevsko kulturo. Petje je bilo nam Slovencem vedno zelo pri srcu. Peli smo ob vsaki priložnosti: matere otrokom v zibelki, družine ob večerih in praznovanjih, dekleta pri delu, fantje ob vasovanju.
Kdor poje rad, ostaja mlad, pravi slovenski pregovor. Dajmo, zapojmo na korajžo in na zdravje. Gojite družinsko petje. Mamice, pojte veliko z majhnimi otroki. Napolnite jim dušo z milino slovenske pesmi.
Radi pa obiskujte tudi koncerte in pevske prireditve. S poslušanjem glasbe si vzgajate čut in posluh za petje, ki je domače zdravilo za dušo in telo.
Zelo primerno razvedrilo in zdravilo je gojitev športa. Vrhunski telovadni šport zahteva posebej nadarjene ljudi za posamezne panoge in izredne napore pri vadbi.
Razvedrilni šport krepi zdravje in odpornost. Vse vrste športa so primerne,
VODITELJICA ŠOLE LUČKA SERVIN ČEČ
Težko je najti pravih besed, ki bi v vsej polnosti izrazile naše veselje. Sanje naših prednikov, ki jih mnogih že ni več med nami, so se uresničile. Delali so in se žrtvovali za poznejše generacije, niso pa vedeli, koliko desetletij bo njihov trud obstal. Danes njihovi nasledniki nadaljujemo delo in v duhu z njimi praznujemo važno obletnico. Morda si nekateri niso predstavljali, da bi lahko naša šola, živa in dejavna, kdaj praznovala pol stoletja. Predstavljali si niso, a tudi razmišljali niso preveč o tem. Samo z veliko ljubeznijo so delali. ljubezen, trud, dobra volja, vztrajnost mnogih ljudi in skupna moč so nas pripeljali do danes. Iskrena hvala vsem!
Pred 50 leti so bila vsejana semena, ki so ves čas poganjala, rasla in rojevala sadove. Danes smo mi odgovorni za nadaljnjo rast, da bi korenine, ki segajo globoko, ostale trdne, polne življenja, da bi iz njih še naprej cvetelo.
Vsak pameten človek se ob obletnicah
odvisno je od starosti in priložnosti. Nogomet, odbojka, tenis zahtevajo skupinska združenja in so predvsem za mladino. Hoja, telovadba, plavanje, kolesarjenje pa so primerna za vsako starost, oba spola in vse poklice.
Celo delo, ki ga človek opravlja z veseljem, je lahko lepo razvedrilo. Tukaj »e mislim na poklicno delo, pač pa na konjička” - hobi. Ker živimo in delamo v velemestu, v pisarni, šoli, bo morda lepo razvedrilo vrtnarjenje. Skrb za rože, za mali vrtiček, okopavanje, zalivanje, stik z naravo in zemljo bo marsikoga prijetno sprostilo.
Razvedrilo je nedelja, praznik, ko se oddahnemo od poklicnega dela in zaživimo v družini. Gojite družinske igre, obiskujte se med sorodniki. Praznujte v družini rojstne dneve, godove. Če je mogoče, naj bi šla vsa družina skupno na izlet, počitnice.
Gojite prijateljstvo med sosedi in znanci. Prijateljstvo bo lepo in trdno, če boste pozorni na svoj prispevek. Kakšen prijatelj, prijateljica sem ? Kaj naredim za drugega? Koliko sem pripravljen dati v skupno dobro?
Še razna druga razvedrila poznamo. Televizijski programi; zadnje čase računalnik in Jadranje” po internetu. Predvsem moramo paziti, da ostanemo gospodarji svojega časa, da nas to razvedrilo ne zasvoji, ker potem izgubi svojo krepilno moč in zdravilno vrednost.
Je ples razvedrilo? Seveda je, če vas zabava, sprosti, razveseli. Naplešite se v dobri družbi, na javnih prireditvah, na družinskih slavnostih. Seveda pa k poštenemu in zdravemu razvedrilu ne sodi ples v sumljivih nočnih lokalih, z ljudmi, ki so zaužili preveč alkoholnih pijač ali celo droge. Dr. Jože Ramovš piše: „Tukaj je meja, ki zdravilno razvedrilo loči od škodljivega zabavanja. Človek se zabava v iluziji, da ga lahko osrečijo samo zunanje ugodne okoliščine: bučna glasba, pijana družba, množična veselica. Prevara se vidi po tem, ko je po taki zabavi človek prazen, v njem trepeče notranji nemir; medtem ko je po zdravem razvedrilu notranje sproščen, mi-
vpraša: Koliko časa le? Vemo, da nobena človeška ustanova ni večna. Vemo pa tudi, da je odgovor na to vprašanje odvisen od nas. Naši predniki so imeli svoje težave. Mi, danes, imamo druge. Vedno teže je ohranjati naš jezik in kulturo. Vemo pa tudi, da so naši otroci bodočnost in zanje nobena žrtev ni prevelika.
V njihova srca moramo, kljub težavam, vlivati ljubezen in zavest, da izhajajo iz tisočletnega naroda, ki je živ del svetovnega mozaika, da bodo tudi oni iz prepričanja nekoč nadaljevali naše delo.
Petdeset let se hitro reče pa tudi priložnostnega govora ni tako težko sestaviti. Teže je za otroke, učitelje in starše ,,praznovati” vsako soboto teh petdesetih let in žrtvovati dopoldan, za učitelje pa še med tednom pripravljati potrebno snov. Ob današnjem praznovanju ne pozabimo na to. Samo tako je prišlo do petdesetletnice!
Vsaka dolga pot je prehojena z vsakodnevnimi mnihnimi koraki.
Vemo da bomo, kljub težavam, uspeli, ker poleg lastnega napora zaupamo tudi v božjo pomoč in v priprošnjo zavetnika naše
Urad vlade za informiranje in urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu med 3. in 8. septembrom organizirata tradicionalni seminar za izseljenske novinarje.
Udeleženci se bodo na seminarju v obliki predavanj, pogovorov in delavnic seznanili z razvojem medijev v Sloveniji po letu 1991 in delovanjem regionalnih in zamejskih medijskih hiš. Na seminarju bo sodelovalo 24 udeležencev, med njimi izseljenski novinar-
ren in poln nove moči in poleta.”
V tem razponu veselja si bomo sami izbrali razvedrilo, ki nas najbolj sprosti in notranje osrečnje.
šole, svetniškega kandidata škofa .Ireneja Friderika Barage, k; nam je kot Slovenec misijonar na tujem vsem zgled.
V tem upanju pojdimo novi petdesetletnici nasproti!
NEKDANJI UČENEC FRANCI STANOVNIK
Pride mi v spomin, ko mi je gospa Zdenka v zadnjem razredu dala za nalogo spis z naslovom: Moja mamica. Prešel je teden, prišla je sobota, zvezek je bil prazen. Morali smo v šolo in da sem se rešil opomina, sem po poti napisal nalogo. In napisal sem takole: Moja mamica je zame vse na svetu. Pika. Seveda, čez teden sem moral dajati razlago za tako iznajdljivo nalogo.Lepo je, da se v imenu vseh bivših učencev iz srca zahvalim vsem požrtvovalnim učiteljicam in katehetom, ki so prostovoljno, brezplačno in neutrudno žrtvovali ure, dneve, mesece, leta, nekateri tudi desetletja za to res idealno delo. Za vso njihovo predanost, da smo že kot otroci vzljubili slovensko besedo, slovensko pesem, spoznavanje božjih resnic, nastopanja na odru in ne nazadnje, a mislim, da najvažneje, odkrivali svoje korenine, odkrivali končno samega sebe.
Kolikokrat smo debatirali, ali smo Slovenci ali Argentinci, slovenski Argentinci ali argentinski Slovenci. Vsak po svoje od-
ji in novinarke iz Argentine, Avstralije, ZDA, Kanade, Nemčije, Švice, Švedske, Hrvaške in BiH. Od Svobodne Slovenije seje semnar-ja udeležil Gregor Batagelj.
V okviru seminarja se bodo udeleženci srečali z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, predsednikom komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Francem Pukšičem, ministrskim svetnikom Janezom Potočnikom, državno sekretarko v uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdaleno Tovornik, državnim sekretarjem v ministrstvu za obrambo Milanom Jazbecem, direktorico urada vlade za informiranje Aljo Brglez in generalno konzulko v Trstu Jadranko Šturm-Kocjan.
govarja na ta vprašanja. Osebno pa menim, da je slovenstvo dragocen dar, ki smo ga podedovali in seveda tudi oblikovali v naših slovenskih šolah. In kot dar ga ne smemo zakopati. Za ta dar bomo dajali svoj odgovor.
Kot otroci se nismo zavedali dragocenosti, ki smo jo bili deležni. Tudi ne, kaj je bilo takrat in ki\i je še danes tisto, ki učiteljem, nekaterim že tretje generacije, daje moč, da z vso vnemo nadaljujejo s to sveto nalogo, ki je podajati ta dragocen dar iz roda v rod. To delo nam sveži spomin. Spomin pa nam daje možnost, da lahko odgovarjamo na vprašanje: kdo smo. In to spoznanje nam pomaga odkriti, kaj moramo delati, kateri je naš prostor v svet u. In danes je eden tistih dni spomina. 50 let slovenske šole, tega tako imenovanega čudeža. Mnogi so zar\j šele pred kratkim zvedeli, mnogi pa tega ne vedo ali nočejo slišati. Kai je ta slovenski čudež, .če ne samo pristna, čista, nesebična, prava ljubezen do naroda in krščanskih vrednot!
Praznovanje teh obletnic nas na neki način navdušuje, nas poziva. Spoznati jih moramo kot poseben božji dar, posebno I milost. To je posebna božja roka, ki se nam nudi in ki nam čtrta pot. Slavje teh obletnic nas vzpodbuja in nam prenavlja upanje in vedno nov pogled. Praznovanje je vedno nov pogled v preteklost in istočasno upajoče gledanje v prihodnost.
Ob obletnici Baragove šole
Iz govorov na praznovanju 50-letnice šole Ireneja Friderika Barage v Slovenski vasi
vodilo verige
rezilni člen
ohišje motorja
rocica
zaganjalnika
rezervoar za olje
nastavitev zavore
konica vodila
ročica plina
rezervoar za gorivo
blažilni ročaj
izklopno stikalo
varnostni
zaskočnik
Novice	iz
Pisali smo pred 50 leti...
LETOŠNJI MATURANTJE
Med 8878 kandidati, ki so maturo opravljali prvič, je bilo neuspešnih 1137 maturantov, 7741 oziroma 87,19 odstotkov pa jih Je uspešno opravilo spomladanski rok mature. Med pjimi je kar 201 zlati maturant, ki je dosegel od 30 do 34 točk, v sedmi generaciji maturantov pa je tudi deset deklet in en fant, ki so dosegli naj višji možni uspeh - 34 točk.
NIZEK PORAST
Julija je Slovenija zabeležili najnižjo letošnjo rast cen življenjskih potrebščin, s;\j je bila inflacija 0,2 %. V prvih sedmih mesecih so se cene zvišale za 5,1 %, v Primerjavi z istim mesecem lani pa za 8,8 %• Tokrat so se najbolj povišale cene v skupini alkoholne pijače in tobak (v povprečju za 2,9 %), in sicer predvsem zaradi drugega letošnjega dviga cen tobačnih izdelkov (za 4,6 %). Zaradi posezonske razprodaje obutve pa so se julija najbolj znižale cene v skupini obleka in obutev (za 2,2 %). NiŽje cene so zabeležili tudi v skupinah zdravje ter prevoz (za 0,7 %).
BO ROGELJ VRNIL DENAR?
Okrožno sodišče v Ljubljani je v zadevi lažnega svetovnega prvaka v računalništvu Matjaža Roglja izdalo zamudno sodbo. Z Pjo je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku državnega pravobranilstva, s katerim skuša ministrstvo za šolstvo, znanost in šport doseči povrnitev denarja, ki ga je podelilo Roglju za priprave na domnevno svetovno Prvenstvo v računalništvo. Sodba še ni Pravnomočna, po besedah Rogljevega odvetnika Petra Čeferina pa se nanjo najverjetneje ne bodo pritožili. Kot je dejal, je
PLAVANJE ZA INVALIDE
Slovenski plavalec Dani Pavlinec je na odprtem evropskem prvenstvu v plavanju za invalide v švedskem Stockholmu nastopil v treh disciplinah prostega sloga in osvojil srebro, bron in peto mesto. Najboljši rezultat je dosegel v disciplini 400 m Prosto, kjer je s časom 4:35,33 zaostal le za Andersenom iz Danske in postavil tudi nov državni rekord. Bronasto odličje je osvojil v disciplini 50 m prosto, peti pa je bil na 100 m.
DVA USPEHA V REGATI
Na mednarodni lošinjski regati 2001, je v skupnem seštevku v absolutni konkurenci slavila 14-metrska slovenska jadrnica Rol (nekdanji Mobitelov mali Viharnik) z ll-člansko posadko krmarja Sama Potokarja. Njegov uspeh je lepo dopolnil tudi slovenski Pozejdon s posadko krmarja Bruha Antonaca, ki si je v skupnem seštevku Prijadral tretje mesto.
mladim košarkarjem 6. mesto
Slovenska košarkarska reprezentanca do 20 let je v tekmi za peto mesto na svetovnem prvenstvu v japonski Saitami 'zgubila proti Španiji s 65:79 (16:20, 34:36, ^6:58) in tako prvenstvo mladih košarkarjev zaključila na šestem mestu. V slovenski 'zbrani vrsti sta bila na zadnji tekmi nnj-"cinkovit.ejša Želimir Zagorac z 18 ter Smi-ijan Pavič s 13 točkami. -
PLAVANJE PO VOJAŠKO
Slovenska plavalka Alenka Kejžarje na svetovnem vojaškem prvenstvu v ruskem Rt- Petersburgu osvojila dve odličji. Na 50 "'etrov hrbtno je bila druga, na enkrat daljši razdalji prav tako v hrbtnem stilu pa tretja.
interes njegovega klienta čim prej poravnati svoje obveznosti do države.
LOKALPATRIOTIZEM?
Po ustanovitvi holdinga, v katerem bodo združene vse slovenske elektrarne, se je razvila debata, kje naj bo sedež združenja. Minister Kopač je vzt rajal na tem, da naj bo v Ljubljani, in pri tem je ostalo.
Župan Mestne občine Maribor Boris Sovič pa je menil, da je ta odločitev največje koalicijske stranke in vlade v Ljubljani slaba in škodljiva, in sicer zato, ker ne upošteva strokovnih, tehničnih, kadrovskih, stroškovnih in prostorskih argumentov, ki so v prid sedežu v Mariboru. Poleg tega pa kot izrazito centralistična odločitev prispeva k povečanju razvojnih razlik v Sloveniji. Prepričanje, daje odločitev kljub nasprotovanju treh koalicijskih strank (ZLSD, SLS+SKI) in DeSUS) vladi vsilila največja koalicijska stranka (LDS).
OŽIVLJENA SLIKARSKA TEHNIKA
Študentje Visoke strokovne šole slikarstva iz Ljubljane so ob pomoči in sodelovanju Politehnike Nova Gorica organizirali delavnico, ki oživlja tovrstno slikarsko tehniko. Delavnica zajema projekt celotne izvedbe freske na sredi\jeveških zidovih Ljubljanskega gradu, ki je v fazi prenove. Študentje so po dolgotrajni pripravi podlage izvajali zaključna slikarska dela; grajskim zidovom dajejo novo podobo in iz pozabe obujajo fresko - starodavno tehniko zidanega sli-karst,va, ki v slikarskem izobraževanju pri nas izumira. Na Akademiji za likovno umetnost freska ni več del rednega študijskega programa, vse manj P a je tudi slikarjev, ki jo obvladajo in uporabljajo.
17-LETNA JADRALKA
Še ne 17-letna jadralka portoroškega JK Pirat, Teja Čeme, ki je na nedavnih olimpijskih dnevih evropske mladine v Murciji v Španiji v olimpijskem ženskem jadralskem enosedu evropa osvojila bronasto kolajno, je na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu v jadralskem razredu evropa s 4. mesta napredovala na 2. in za Nemko Wiebke Schroeder (26 točk) ter v konkurenci skupno 96 jadralk iz 23 evropskih držav s 47 točkami (le točko naskoka pred bronasto Nemko Antje Schneidewind) osvojila srebrno kolajno, kar je doslej naj-večji slovenski jadralski uspeh med mladinkami.
MCDONALD JE SLOVENEC!
Slovenska moška košarkarska reprezentanca je v drugi tekmi mednarodnega turnirja v Novem mestu premagala BiH s 87:75. Nemčija je v uvodni tekmi premagala Turčijo s 85:84. V drugi tekmi drugega kola pa je Slovenija premagala Nemčijo s 83:67. Zvezda igre je bil ameriški organizator igre s slovenskim potnim listom Arriel McDonald, ki je v svojem krstnem nastopu za slovensko reprezentanco prikazal sjjt\jno predstavo in odlično vodil svoje soigralce, o čemer najbolje pričajo številke: v uvodnih trinajstih minutah na igrišču je McDonald dosegel 15 točk (met za 2 točki 4:4 in za 3 točke - 2:2) in dvakrat asistiral soigralcem, na koncu pa srečanje zaključil z 20 točkami.
SEDEČA ODBOJKA
Slovenska ženska reprezentanca v sedeči odbojki je uspešno nastopila na evropskem prvenstvu v madžarskem Sarospa-taku. Slovenske odbojkarice so klonile šele v finalu proti Nizozemski z 1:3.
MENDOZA
Baragova akademija je bilo prisrčno doživetje. Ob štirih popoldne so se zbrali rojaki pri Srcu Marijinem. Po večernicah v cerkvi smo odšli v dvorano, kjer je naše društvo pripravilo dve uri trajajočo akademijo. Najprej sta nastopila dva slovenska dečka, ki sta se ,,pričkala”, o Barigi, nato je delamirala Zarnikova Kristina, moški zbor je pod vodstvom g. Plahute zapel pesem o Mariji. Sledil je izčrpen govor, v katerem je Tone Ogrin iz San Luisa podal lik svetniškega škofa. Sledila je igrica v treh dejanjih v režiji g.Plahute. Rudi Hirschegger je pripravil sledeči prizor pri vaškem znan-menju, za sklep pa je zazvenela pesem Slovenec sem.
Marijansko slavje v lanusu
Preteklo nedeljo je naš neumorni župnik Janez Hladnik dosegel, da je kip Fati-
Avst.rijski cesar Ferdinand je izdal ukaz, da je treba protestantizem v njegovih deželah zatreti. Kaj veliko ni zaleglo, a ljubljanski škof Textor mu je sledil in prijel protestantske duhovnike - pastorje. Primož Trubar, najvažnejši propagator protestantizma v slovenskih deželah, je moral pobegniti v Nemčijo, na VVurtemberško. Toda tam je nadaljeval z delom za širjenje nove vere med Slovenci. Ker tega ni mogel narediti osebno, je prišel na misel, da bi to storil po knjigah. Seveda pa Slovence pred i\jim tiskanih ki\jig še niso imeli, zato je najprej moral naučiti ljudstvo brati. Tako je konec leta 1550 (z letnico 1551) izdal dve knjigi, bolje rečeno knjižici: Abecedarium (s podpisom Peryatel vseh Slouenzov) in Kate-chismus (s podpisom Rodoljub Ilirski). Zanimivo je, da se v njih obrača na „Vse Slovence”, ne pa na Kranjce, Štajerce ali Korošce, torej ne na deželne razdelitve, ampak na vse po jeziku enotne Slovence, kar je prvič dalo neko enotno zavest.
Te in druge knjige so v resnici pomagale širiti protestantizem tudi med kmeti. Številni protestantski pridigarji so delali po raznih mestih, plemiški stanovi pa so med nami bili skoraj popolnoma protestantski. Novi ljubljanski škof Seebach je zagovarjal pravice plemstva o kranjskih zadevah in tako indirektno pomagal protestantom. Stanovi so bolj opogumljeni poklicali Trubarja nazaj na Slovensko.
Pod novim vladarjem Kar lom je protestantizem napredoval. Čeprav je verski mir v Augsburgu določil, da imajo le vladarji
Osebne novice
Krst. V nedeljo 25. avgusta je bil krščen v karmelski cerkvi v Villa Bosch Nikolaj Aleksander Leber, sin Aleksandra in Monike roj. Verbič. Botrovala sta Pavle Verbič in Brigita Medvešček roj. Leber. Krstil je župnik Franc Šenk. - V soboto, 1. septembra pa je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Aleksij Peter Kociman, sin Mihaela in Olge roj. Dolenc. Botra sta bila Lojze Dolenc in Marta Jemec. Krstil je dr. Jure Rode. Srečnim staršem čestitamo, krščencem pa želimo obilo božjega blagoslova!
Poroka. V cerkvi Maria Reina v Ramos Mej(ji sta se v soboto 1. septembra poročila
mske Marije prišel v njegovo pravkar ustanovljeno faro.
V Lanusu so kip sprejeli predstavniki oblasti, in okoli 6.000 ljudi. Navdušenje je bilo nepopisno, pokale so bombe in rakete so razsvetljevale noč. Procesije se je ude-leižila tudi skupina Slovencev z zastavo Brezjanske Marije in g. Oreharjem na čelu.
Slovenci so imeli svojo pobožnost ob 8. zjut raj. Maševal je A. Orehar, pri maši pa je dovršeno pel slovenski lanuški cerkveni zbor pod vodstvom g. Špacapana.
Ob lije bil Janez Hladnik prezentiran kot novi župnik. Ob petih popoldne so se spet zbrali rojaki, da so slišali besede svetnika Alojzija Košnierfia, sledile so pete litanije, nato pa se je večina Slovencev podala k prijateljem in znancem v slovenski del Lansua.
pravico določati vero svojih podanikov (Habsburžani so bili odločni katoličani), so si to pravico prisvajali tudi plemiči za svoje tlačane, pa tudi zahtevali svobodo vere za mesta in trge.
Ker je Karel potreboval nove davke za boj proti Turkom, so stanovi zahtevali kot protiutež versko svobodo. Karel se je delno vdal in obljubil plemičem, da jih v verskih zadevah ne bo žalil, dovolil jim je nastavljati pastorje, ustanavljati šole in kot patro-nom nastavljati duhovnike po svojih patronatih. Le jim tega ni hotel potrditi pismeno in na mesta ni hotel razširiti pravic. Tako se je protestantizem močno utrdil. V Ljubljani je verska protestantska občina štela okoli 3.000 vernikov, a je bila le dvajsetina meščanov katoliška, in to so bili večinoma reveži. Pa tudi so bili večinoma protestantska ostala večja mesta na Kranjskem, Štajerskem in predvsem na Koroškem.
Plemstvo je bilo skoraj vse na strani nove vere, a le v izjemnih primerih se je protestantizem zasidral med kmeti.
Trubar je napisal Cerkveno ordningo (red), s katero je postavil in javno organiziral svojo Cerkev. Na čelu skupin so bili superintendent!. Tako pri nas Trubar, Krelj, Dalmatin in Felicijan Trubar (Primožev sin) in Nemec Špindler. Na Kranjskem je bilo v službi deželnih stanov 24 predikan-tov, na Štajerskem 114 in na Koroškem 86. Organizirali so nižje versko šolstvo, višje latinsko pa v Ljubljani, Celovcu in Gradcu. Kot pogovorni jezik je bila slovenščina dovoljena le v prvem razredu, nemščina do tretjega leta, nato pa samo latinščina.
Marija Kočar in Sergio Venti. Za priče so bili Hilda in Raul Casavalle ter Angela Venti in Oscar Tolosa.
Novoporočenceina iskreno čestitamo in želimo obilo sreče!
Nova diplomantka. Na medicinski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu je 17. avgusta dokončala študije in postala zdravnica Veronika Indihar. Čestitamo in ji želimo poklicnega uspeha!
Smrti, v Mendozi Marija Horvat por. Fradl (90), v Casanovi Av-gust Tekavec (82), v Lanusu Frančiška Grbec roj. Lavrič (85) in Franc Rozman (77), v Pacheco pa Franc Hrastnik (76).
Naj počivajo v miru!
Svobodna Slovenija št. 36.;
6. septembra 1951
Slovenija	mo
Razvoj protestantizma
nmneamm
Iti ali oglasi |
TURIZEM
Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar
Tel. 4441-1264 / 1265 ^ fufC) Letalske karte, rezerva WWIH (j jk™J hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 -(1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
DOBOVŠEK & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5“ F, Capital. Torek in četrtek od 16- do 19. Tel: 4382-9216
FOTOGRAF Marko Vombergar FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in II. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— .$ 12.-
Veronika Fajfar
Psihološka svetovalka (counselor)
Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini.
Tel. 4865-9342 15-4493-0369 e-mail: veronikaf@elsitio.net
40. MLADINSKI DAN
08.00 Koncelebrirana sv. maša 09.15 Dviganje zastav
09.30 Dopoldanska akademija, skupni zajtrk
10.00 Športne igre - začetek tekmovanja
13.00 Kosilo
19.00 Kulturni program - govornik Marjan Loboda Škof Alojz Uran blagoslovi novo pokrito dvorišče Prosta zabava: „Štirje fantje špilajo" in DJ
Prijave za kosilo: Mici Casullo, 4441-5528
Naš dom San Justo, 9. septembra 2001
45. OBLETNICA NAŠEGA DOMA
„Kje dom je moju
40. obletnica Slomškovega doma
Nedelja, 16. septembra
10,45: Zbiranje na vrtu Slomškovega doma
11,00: Dvigarije zastav in pozdrav
11,15: Koncelebrirana sv. maša z nagovorom škofa Alojza Urana
13,00: Slavnostno kosilo. Po kosilu ogled likovne razstave ustvarjalcev iz ramoškega okrilja
16,30: Kulturni program. Slavnostni govor: g. Marjan Loboda Uradno slovo od škofa Alojza Urana in rnons. Janeza Pucfja.
V,si prisrčno vabljeni!
Obvestila
SOBOTA, 8. septembra:
35. obletnica Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši ob 17,30.
Prvi dan mladincev in mladenk, ob 13. uri na Pristavi. Vabljene skupine vseh domov (od 8. razreda osnovne šole do 2. letnika srednje šole). Dodatne informacije na tel.: 4661-1089 (Maruča).
NEDELJA, 9. septembra:
Duhovna obnova za vse rojake, ki se je žele udeležiti. Vodil jo bo škof Alojz Uran ob 8.30 v Slovenski hiši.
V Našem domu v San Justo celodnevna prireditev: 40. mladinski dan in 45. obletnica doma.
ČETRTEK, 13. septembra:
Srečanje škofa Alojza Urana z mladimi družinami, zvečer v Slovenski hiši.
Redni sestanek sanmartinske Zveze žena-mati v Slovenskem domu.
Seja Upravnega odbora Zedinjene
Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hiši PETEK, 14. septembra:
Obisk škofa Alojza Urana v San Martinu. Ob 19. maša, in akademija. SOBOTA, 15. septembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja RMB ob 15. uri v Slovenski hiši.
Obisk škofa Alojza Urana v Rozmanovem zavetišču. Nato ob 16. maša v sanhuški stolnici in v Našem domu srečan-
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 4674-5125 e-mail: esIoveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeIjak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še:
Gregor Batagelj, Franci Stanovnik, MB, Miriam Jereb Batagelj, Metka Mizerit, Lučka Servin Čeč, Marko Vombergar
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“ \^v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit‘*y
Oblikovanje in tisk:
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Cl 101AAI Bumos Aires Argentina - Tel: 4262-7215 - Fox: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 1	
4.	septembra 2001
1 dolar	241,60 SIT tolarjev
1 marka	112,06 SIT tolarjev
100 lir	11,32 SIT tolarjev
je z rojaki iz San Justa.
NEDELJA, 16. septembra:
V Slomškovem domu v Ramos Mejiji celodnevna prireditev: 40 obletnica doma in slovo skupnosti od škofa Alojza Urana. PETEK, 21. septembra:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenski ltiši.
SREČA TE IŠČE, UM TI JE DAN..
... našel jo boš, ak nisi zaspan! Čakajo te tri nagrade:
1) 2000 dolarjev
2) 1000 dolarjev
3) 500 dolarjev
za lastnike Karte Sloga in MasterCard Carta Sloga. Bme. Mitre 95 - Ramos Mejia Naslov za več in bolje!
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
t
„Gospod, Tvojo ljubezen bom na veke opeval,,, (Psalm 88)
Prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 28. avgusta 2001 zaspala v Gospodu naša mama, stara mama, prababica, teta, svakinja, gospa
Frančiška Grbec roj. Lavrič
Globoko hvaležnost smo dolžni vsem za opravljene molitve ob krsti, za pogrebno sveto mašo vsem škofijskim in slovenskim duhovnikom, še posebno škofu Alojzu Uranu za obisk v bolnišnici in vodstvo koncelebrirane pogrebne maše. Hvaležni smo vsem, najprej tistim, ki ste molili za njeno zdravje, in vsem, ki ste jo kropili in nas spremljali v žalosti.
Ohranimo jo v lepem spominu in molimo zanjo.
Žalujoči: sinovi: Lojze, prelat Mirko, Janez, Jože in Marjan; hčeri: Erna in Marica; zeti: Ivan Rauli, Mirko Berčič; snahe: Marija Avanzo, Marija in Betka Urbančič ter Marta Rozina; petindvajset vnukov in osem pravnukov; svakinja Ana Grbec roj. Lipovec in nečaki ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Loški Potok, Slovenija