54 Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli Šport  socialno-demografske razlike v gibalni aktivnosti otrok drugega vzgoJno-izobraževalnega obdobJa / dr. Joca Zurc / Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice  Svetovna zdravstvena organizacija je pomanjkanje gibalne aktivnosti uvrstila med najpogostejše razloge za umrlji- vost v današnjem svetu. Znanost poudarja, da je na področju promocije gibalne aktivnosti za zdravje potrebno pričeti že pri otrocih. Uvod V državah Zahodnega sveta za ohranjanje lastnega zdravja ni dovolj aktivnih 50 % po- pulacije. Podobno stanje je tudi v Sloveniji, na kar nas opozarjajo rezultati več kot 30-letne longitudinalne študije o gibalnih navadah odraslih prebivalcev Republike Slovenije (Pe- trović idr. 2001). Pomen gibalne aktivnosti pa ni samo za človekovo telesno zdravje, temveč tudi za kognitivno, čustveno in socialno zdravje. Gibalno udejstvovanje pomeni boljše funk- cioniranje posameznika na vseh razvojnih področjih ter s tem kvalitetnejše življenje. Izhajajoč iz navedenega je izrednega pome- na, da je posameznik gibalno aktiven v vseh življenjskih obdobjih. Zato je potrebno pričeti s privzgajanjem navade rednega gibalnega udejstvovanja že pri otrocih, pri čemer imajo velik pomen aktivnosti na področju promo- cije gibalne aktivnosti za zdravje. Ena izmed temeljnih osnov za izvedbo ak- tivnosti za spodbujanje gibalne aktivnosti je poznavanje stanja o gibalni aktivnosti slovenskih otrok. Žal tovrstnega longitudi- nalnega raziskovanja v Sloveniji še nimamo razvitega. Obstaja več manjših študij, ki med seboj zaradi specifično številčno, krajevno, spolno in starostno opredeljenih vzorcev niso primerljive. Da bi to presegli, pridobili reprezentativne podatke in postavili osno- ve longitudinalnemu raziskovanju na po- dročju gibalne aktivnosti otrok, smo izvedli empirično raziskavo na reprezentativnem vzorcu slovenskih otrok drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja osnovne šole (Zurc 2009). Posebno pozornost smo namenili pro- učevanju prostočasne gibalne aktivnosti. Ta je namreč tista, ki po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije ločuje med otroki, ki so dovolj aktivni za svoje zdravje in razvoj ter tistimi, ki niso.  metode dela Empirična raziskava temelji na neeksperi- mentalni kvantitativni metodi dela in je del obširnejše raziskave z naslovom Vloga gibal- ne aktivnosti v otrokovem socialnem razvoju v obdobju poznega otroštva (Zurc 2009). Na- ročnik in financer raziskave je bila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republi- ke Slovenije. Raziskava je bila izvedena kot podoktorski temeljni znanstveno-raziskovalni projekt v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2008 na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper Univerze na Primorskem. Odgovorna nosilka in izvajalka raziskave je bila avtorica prispevka. Vzorec merjencev. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 1783 slovenskih otrok, ki so šolskem letu 2006/07 obiskovali 4. in 5. razred osem- letke in/ali 4. do 6. razred devetletke, od tega 52 % deklic in 48 % dečkov povprečne starosti 10,4 leta. V raziskavo je bilo vključenih 16 osnovnih šol z vsemi podružničnimi šolami. Osnovne šole so bile izbrane z metodo na- ključnega izbora iz 12 slovenskih statističnih regij, in sicer tri šole iz Osrednjeslovenske re- gije, po dve iz Podravske in Savinjske regije ter po ena šola iz Pomurske, Koroške, Zasavske, Spodnjeposavske, Jugovzhodno slovenske, Gorenjske, Notranjsko-kraške, Obalno-krške in Goriške regije. Merski instrument. Za ugotavljanje gibalne aktivnost smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na osnovi rezultatov do- sedanjih tujih (Cavill, Biddle in Sallis 2001; Roberts idr. 2004; Gavarry idr. 2003; Trost idr. 2002) in domačih raziskav (Petrović idr. 2001). Vprašalnik je bil standardiziran za uporabo na populaciji otrok drugega vzgoj- no-izobraževalnega obdobja. Metode analize podatkov. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in bivariatnimi statističnimi metodami v statističnem pro- gramu SPSS 16.0. Razlike v gibalni aktivno- sti glede na izbrane socialno-demografske karakteristike so bile testirane s hi-kvadrat testom (spol, kraj bivanja) in eno-faktorsko analizo variance (starost, izobrazba staršev). Za statistično značilne so bile upoštevane razlike na ravni 5 % tveganja. Rezultati Raziskava je pokazala, da je večina slovenskih otrok gibalno aktivna v prostem čas vsak dan (45,84 %), sledi jim skupina otrok aktivnih od dvakrat do trikrat na teden (24,24 %). Skupaj je bilo redno aktivnih (vsaj dvakrat na teden v prostem času + trikrat tedenska šolska športna vzgoja) 88,93 % proučevanih otrok. Neredno gibalno aktivnih je bilo 9,06 % in povsem neaktivnih 2,01 % otrok (slika 1). Raziskava je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike (p<0,001) v pogostosti gibal- ne aktivnosti glede na spol otroka. Največje razlike med spoloma so opazne v neredni aktivnosti enkrat tedensko, v katero se je uvrstilo kar 46,8 % več deklic v primerjavi Slika 1: Pogostnost gibalne aktivnosti slovenskih otrok v prostem času Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli 55 z dečki. Dečki prevladujejo v redni gibalni aktivnosti, njihova domena je zlasti vsako- dnevna gibalna aktivnosti v prostem času (48,4 % vseh anketiranih dečkov). Eno-faktorska analiza variance je pokazala, da se pogostnost prostočasne gibalne aktiv- nosti statistično značilno razlikuje glede na starost (p=0,030). Po večji gibalni aktivnosti izstopajo enajstletni otroci, ki so v prostem času (brez redne šolske športne vzgoje) pov- prečno aktivni od štiri do petkrat tedensko. Pred enajstim letom prostočasna gibalna aktivnost narašča vzporedno z otrokovo sta- rostjo, doživi vrh v enajstem letu in začne upadati v dvanajstem letu. Izobrazba staršev in kraj bivanja se nista izkazala za statistično značilna dejavnika pogostnosti otrokove prostočasne gibalne aktivnosti. Analiza variance (p=0,819) je pokazala, da izobrazba staršev nima pove- zav s pogostnostjo gibalnega udejstvovanja njihovih otrok. Prav tako je hi-kvadrat test (p=0,822) potrdil, da kraj bivanja (podeželje, mesto) nima statistično značilnih povezav s pogostnostjo gibalne aktivnosti otrok druge- ga vzgojno-izobraževalnega obdobja. Zaključek Raziskava je pokazala, da so slovenski otroci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v svojem prostem času dovolj gibalno aktivni kot je to potrebno za omogočanje njihovega celostnega razvoja in ohranjanje zdravja. Kaže pa se upad gibalne aktivnosti glede na spol in starost, ki postane – kot kažejo raziskave – izrazit v odraslosti (Petrović idr. 2001). V prihodnje tako ostaja izziv preuče- vanje razlogov upada gibalne aktivnosti na prehodu iz otroštva v adolescenco in poiskati načine njihove premostitve. Pri slednjem pa so delujoči v šolstvu tisti, ki imajo pomem- ben vpliv in moč, da s spodbujanjem redne gibalne aktivnosti pri otroku dvignejo njeno raven in posledično s tem raven zdravja ter kakovosti življenja vsakega otroka v šolskem razredu. Ključnega pomena je zagotoviti so- delovanje strokovnjakov različnih strok, in sicer tako v teoriji, raziskovanju in praksi gibalne aktivnosti otrok. Literatura - Cavill, N., Biddle, S. in Sallis, J.F. (2001). He- alth enhancing physical activity for young people: Statement of the United Kingdom expert consensus conference. Pediatric Exer- cise Science, 13 (1), 12-25. - Gavarry, O., Giacomoni, M., Bernard, T., Seymat, M. in Falgairette, G. (2003). Habitual physical activity in children and adolescents during school and free days. Medicine and Science in Sports and Exercise, 35 (3), 525-531. - Petrović, K., Ambrožič, F., Bednarik, J., Ber- čič, H., Sila, B. in Doupona Topič, M. (2001). Športnorekreativna dejavnost v Sloveniji 2000. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. - Roberts, C, Tynjälä, J. in Komkov, A. (2004). Physical activity. V C. Currie, C. Roberts, A. Morgan, R. Smith, W. Settertobulte, O. Sam- dal in V. Barnekow Rasmussen (Ur.), Young People’s Health in Context: Health Behaviours in School-aged Children (HBSC) Study: Interna- tional Report from the 2001/2002 Survey (str. 90-97). Copenhagen: World Health Organi- zation, Regional Office for Europe. - Trost, S.G., Pate, R.R., Sallis, J.F., Freedson, P.S., Taylor, W.C., Dowda, M. in Sirard, J. (2002). Age and gender differences in objec- tively measured physical activity in youth. Medicine & Science in Sports & Exercise, 34 (2), 350-355. - Zurc, J. (2009). Vloga gibalne aktivnosti v otro- kovem socialnem razvoju v obdobju poznega otroštva: zaključno poročilo temeljnega podok- torskega znanstveno-raziskovalnega projekta. Koper: Univerza na Primorskem. Starost N Aritmetična sredina Standardni odklon 95% Interval zaupanja AS Min. Max. Spodnja meja Zgornja meja 9 312 4,85 1,249 4,71 4,99 1 6 10 629 4,86 1,294 4,76 4,97 1 6 11 578 5,06 1,125 4,97 5,15 1 6 12 213 4,90 1,227 4,74 5,07 1 6 Šport Tabela 1: Opisna statistika Tabela 2: Eno-faktorska analiza variance razlik v gibalni aktivnosti slovenskih otrok glede na njihovo starost Analiza variance Vsota kvadratov Stopnje prostosti Aritmetična sredina F Statistična značilnost Med skupinami 16,034 4 4,009 2,678 0,030 Znotraj skupin 2587,661 1729 1,497 Skupaj 2603,696 1733