AKTUALNO KRONIKA Zakaj cepljenje proti gripi ni Z nožem nad sovrstnika str. n zastonj? str. 2-3 TV SPORED novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 8/ Leto 75 / 20. februar 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Pred ključno izbiro V teh dneh se množice mladostnikov in njihovih staršev sprašujejo, katero srednjo šolo oziroma fakulteto izbrati po valeti oziroma maturi. Odgovor na vprašanje v hitro spreminjajoči se družbi ni enoumen. Moral bi namreč ustrezati realnim možnostim, zanimanju posameznika in potrebam družbe v prihodnosti. Neskončno morje možnosti izbire ne olajša prav posebej. str. 12-13 INTERVJU Tatjana Kruder: »Ali veste, kaj jeste?« str. 26-27 GOSPODARSTVO CELJE SKB banka prenovila posloval nico Ob vrtčevskih igriščih gorenjska zemlja str. 9 2 AKTUALNO ZADETKI »Če bomo osveščeni in določenih izdelkov ne bomo več uživali, jih tudi industrija ne bo več proizvajala. Na tej točki imamo potrošniki ogromno moč, a se je še ne zavedamo.« Tatjana Kruder, strokovnjakinja živilske tehnologije »Bistvo kariernega svetovanja je postavljanje pravih vprašanj, s katerimi lahko mladostniki najdejo svoje bistvo.« Nataša Hanuna, karier-na svetovalka »Glede na odzive, ki sem jih bila deležna na dveh tržnicah, bi bilo najbolje, da bi vse kar zastonj razdelila. Ampak čez čas spoznaš, da nekateri ljudje imajo denar in so pripravljeni unikatne, ročno narejene izdelke tudi pošteno plačat.« Anja Petrovec, ustvarjalka »Za sladico mora vedno ostati še nekaj prostora, zame je to vrhunec obeda.« Petra Zlatoper, ustvarjalka kulinaričnih zgodb »V obrambi smo bili fantastični, do 58. minute smo prejeli dvanajst golov. Naša obramba je najboljša v ligi in je naš zaščitni znak.« Bojan Voglar, trener žalskih rokometašic ČETRTEK 1 1 PETEK 11 M / 12 -1 сЗГ4 t .2 сЗг SOBOTA I 1 NEDELJA / 14 V-4 -3 o C/5 OĆ < Gripa na pohodu Zakaj ni brezplačnega cepljenja? V zadnjem tednu skoraj ne mine dan, da ne bi zdravstvena stroka opozarjala na nevarnost okužb z gripo, tudi na to, da je zaradi nje trenutno kot v »vojnem stanju«. Slišati je mogoče, da predvsem pediatri (trenutno je med obolelimi največ mladih) takšne sezone gripe ne pomnijo. Tudi epidemiologi opozarjajo, da bi morala slovenska javnost gripo jemati resneje in da bi moral biti strah pred njo večji kot pred korona-virusom. Glede na vse to se poraja vprašanje, zakaj cepljenje v Sloveniji ni brezplačno za vse. Nacionalni inštitut za javno zdravje bi namreč to lahko predlagal. SIMONA SOLINIC Bi brezplačno cepljenje omililo situacijo in zmanjšalo število obolelih ter pritisk na bolnišnice zaradi zapletov, ki so posledica gripe? Verjetno bi, sodeč po opozorilih, da je cepljenje najboljša zaščita. Ali država pozablja na socialno ogrožene? V Sloveniji izvaja in koordinira cepljenje Nacionalni inštitut za javno zdravje. Cepljenje izvajajo tudi splošni zdravniki oziroma zdravniki družinske medicine, pediatri ter drugi zdravniki. In za koga je trenutno cepljenje brezplačno? Za odrasle in otroke, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni, nekatere živčno-mi-šične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv. Prav tako je cepljenje brezplačno za osebe, stare 65 let in več, za dojenčke do šestega meseca ter za nosečnice in ekstremno debele osebe. Za zdrave odrasle in otroke (od šestih mesecev naprej) odmerek cepiva stane 14 evrov. Otroci, mlajši od devet let, praviloma prejmejo dva odmerka cepiva s presledkom najmanj štiri tedne, en odmerek zadostuje pri otrocih, ki so bili že cepljeni vsaj z enim odmerkom cepiva proti gripi. Poglejmo primer socialno ogrožene družine s tremi otroki. Ta bi morala za cepljenje, če nihče od članov družine ne spada v zgoraj naštete ranljive skupine, odšteti kar 70 evrov ali še več, če ima otroka, mlajšega od devet let. Da sta revščina in neizo-braženost dokazano največja sovražnika zdravja v Sloveniji, je Nacionalni inštitut za javno zdravje na svojih spletnih straneh omenil večkrat pri navajanju podatkov o zdravem življenjskem slogu. Številni zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da podatki o social-no-ekonomskih neenakostih glede zdravja v Sloveniji in mednarodnem prostoru kažejo na razlike v zdravstvenih izidih med revnimi in bogatimi. Neenakosti pri zdravju med posameznimi državami in znotraj njih so velike in se marsikje povečujejo, so tudi premalo vidne in vsem preslabo razumljive. Tudi raziskava inštituta o zdravju v občinah je pokazala, da se je lani v primerjavi z letom 2016 v 72 odstotkih slovenskih občin povečala bolniška odsotnost. V celotni državi se je povečala s 13,7 na 15,3 dneva na zaposlenega prebivalca. Bi torej brezplačno cepljenje za vse pomenilo boljše zdravje in manj stroškov zaradi bolniških odsotnosti, ki so posledica lastne obolelosti ali obolelosti otrok, in ali bi znižalo število dni odsotnosti otrok in dijakov iz šole? Racionalna rešitev ali varčevanje? Na Nacionalni inštitut za javno zdravje smo naslovili vprašanje, ali je že kdaj predlagal brezplačno cepljenje za vse in - zakaj ne. »Predloga, da bi bilo cepljenje vseh prebivalcev proti gripi krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zaenkrat nismo podali, ker so sredstva tudi za preventivo vedno omejena. NIJZ mora zato predlagati najbolj racionalne rešitve. V primeru cepljenja proti gripi to pomeni, da inštitut predlaga financiranje cepljenja najbolj ogroženih skupin, pri katerih bi bilo res pomembno doseči visoko pre-cepljenost,« so nam odgovorili »Da je strošek cepljenja za veččlansko družino na socialnem robu, ki sicer ne spada med opredeljene ogrožene skupine, ki jo določi NIJZ, lahko precejšen finančni zalogaj, se strinjamo. Strategijo zaščite zdravja pripravljajo za to pristojni organi. Varuh lahko le nadzira, ali so z ukrepi ljudem kršene pravice. Varuh bo seveda podpiral prizadevanja, da se tudi socialno ogroženi vključijo v sistem preventivnega cepljenja, saj so mnogokrat zaradi svojega socialnega statusa na robu zdravstvene ogroženosti,« so nam odgovorili iz urada varuha človekovih pravic na vprašanje, ali to, da so socialno ogroženi izključeni iz okvira brezplačnega cepljenja proti gripi, lahko dojemamo morda tudi kot neenakost na področju zdravstva. iz Centra za komuniciranje pri NIJZ. Zadnji predlog NIJZ je bilo brezplačno cepljenje najbolj ogroženih skupin. »V prihodnje bomo najverjetneje predlagali, da bi v ogroženo skupino, za katero cepljenje krije ZZZS, dodali majhne otroke. Glede na podatke o obolevnosti in bremenu bolezni je bila odločitev epidemiološke stroke, da se v program cepljenja vključi eno generacijo otrok in eno generacijo odraslih,« še dodajajo pri NIJZ. Na vprašanje, ali bi lahko socialno ogrožena družina z več člani, ki ne spadajo v ranljivo skupino, ki ima brezplačno možnost cepljenja, zaprosila za brezplačno cepljenje, pri NIJZ pojasnjujejo, da to zaenkrat ni mogoče. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije odgovora na vprašanje niso mogli posredovati. Dodajajo, da pravico do cepljenja proti gripi ter postopek njenega uresničevanja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi zakona podrobneje določi ministrstvo za zdravje s pravilnikom o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za določena leta. In sicer na predlog NIJZ. »Brezplačnega cepljenja proti gripi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ni možno zagotoviti upravičencem, ki jih ne določa omenjeni pravilnik,« pravijo na ZZZS. Zakaj ni brezplačnega cepljenja za vse generacije, smo vprašali tudi Ministrstvo RS za zdravje, a konkretnega odgovora nismo dobili. »Strokovna priporočila in predloge za uvajanje novih programov (tudi cepljenj), ki so kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in zato za osebe brezplačni, pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Predlog nato obravnava zdravstveni svet. Vloga mora biti strokovno in stroškovno utemeljena, saj je količina sredstev, ki jo zberemo iz prispevkov za zdravstveno zavarovanje, omejena,« so nam odgovorili z ministrstva. AKTUALNO 3 Na stroške zaradi bolniških odsotnosti nihče ne pomisli? »Brezplačno cepljenje je odlična ideja« Pred dvema tednoma je bilo obdobje z vidika števila obolelih otrok na Celjskem katastrofalno. Stanje naj bi se sicer umirjalo. »Ampak minimalno. Minuli teden je bilo - odkar pomnimo - najhujše stanje. Frekvenca bolnikov je bila več kot sto na ambulanto. Zbolevajo predvsem šolarji, predšolski otroci nekoliko manj. Ta teden je še vedno hudo, pojavljati so se začeli tudi zapleti, kot so vnetja ušes in pljučnice. Opažamo, da se ti ponavadi pojavijo ob koncu infektov. V bolnišnico bolnikov nismo veliko napotovali,« pravi Anita Jagrič Friškovec, dr. med., specialistka za šolsko in urgentno medicino iz ZD Celje in predsednica Sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Ljudje gripo podcenjujejo SIMONA SOLINIC Zdravnica je tudi zelo jasna: »Brezplačno cepljenje proti gripi je odlična ideja. Ker morate vedeti, da je strošek z vsemi bolniškimi sta-leži staršev izjemno velik. In to bi se dalo z brezplačnim cepljenjem preprečiti, toda na to nihče ne pomisli.« Zdravnica dodaja, da v tvegane skupine, ki jim ZZZS krije cepljenje proti gripi, spadajo tudi otroci, stari od šest mesecev do druge- otroke,« dodaja Friškovec Jagričeva. In omenja, da so ravno letos, odkar je cepljenje brezplačno za starejše in kronične bolnike, ugotovili, da je bil odziv na cepljenje precej večji. Vprašajte zdravnika, ne peka »V primeru brezplačnega cepljenja za vse bi se za to odločilo še več ljudi. Vendar slab, tudi zaradi številnih teorij zarote. »Vedno mora biti v družbi nek strah, da ljudje šele nato vidijo, da je stvar resna. Zaupanje v strokovnjake ali državo se je v zadnjem času zmanjšalo povsod po svetu. Včasih se nismo toliko spraševali o cepljenju in je bila prece-pljenost večja. Zato vedno rečem staršem, če kupujejo avto, naj vprašajo za nasvet avtomehanika. Če potrebu- Zaradi gripe v Sloveniji letno umre nekaj deset ljudi, v Evropi 40 tisoč, v svetovnem merilu kar pol milijona. ga leta. »Toda iz neznanega razloga so izpuščeni iz tega plačila. Sekcija za primarno pediatrijo je na to že opozorila NIJZ in tam so obljubili, da bodo preučili možnost, da bi v program brezplačnega cepljenja proti gripi za naslednje leto vnesli tudi te to ni dovolj. Država bi morala narediti bistveno več pri promociji cepljenja, kar pomeni, da bi morala opozarjati na to, da je cepljenje učinkovita zaščita, že od začetka sezone ali celo prej. Toda odnos do cepljenja je v Sloveniji še vedno jejo nasvet o cepljenju, naj vprašajo zdravnika in ne sosede, frizerke ali peka. Tudi na spletu so razlage o cepljenju nestrokovne. In ravno o cepljenju zdravnike ljudje izredno redko vprašajo za nasvet ali mnenje,« zaključuje Friškovec Jagričeva. Januarja je bilo na Celjskem skoraj 700 prijav nalezljivih bolezni, med katerimi je bilo največ okužb z gripo. Vsi oboleli z gripo pomoči ne poiščejo, ampak jo prebolijo doma. To pomeni, da smo v vrhuncu obolevnosti zaradi te dihalne bolezni. Omejitve ali prepovedi obiskov tako še vedno veljajo v celjski bolnišnici, tudi v Topolšici in številnih domovih za upokojence. »Ljudje gripo jemljejo kot enostavno okužbo, prehodno, ki človeka položi v posteljo. Toda tveganje za nevarnost gripe je v Sloveniji izrazito podcenjeno. Zadeve, kot je nov koronavirus, so zaskrbljujoče, vendar povzročijo velik strah predvsem zato, ker gre za nekaj novega. Toda zavedati se je treba, da je gripa bolezen, ki je že tukaj in nas veliko bolj ogroža kot koronaviru-si,« pravi epidemiologinja in predstojnica celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Alenka Trop Skaza. Po precepljenosti na repu Evrope Za področje obolevnosti z gripo za Slovenijo trenutno še ni znan podatek, kakšna je precepljenost, saj je cepljenje še vedno možno. Podatki iz preteklih let kažejo na rahel porast, predvsem pri starejših, kroničnih bolnikih in nosečnicah ter pri ranljivih osebah, za katere je cepljenje proti gripi brezplačno. »Še vedno smo po stopnji precepljenosti ljudi in tudi zdravstvenega osebja na repu v primerjavi z ostalimi razvitimi državami,« dodaja Trop Skaza. Ob tem še omenja, da je za vse bolezni, ki se prenašajo kapljično na razdalji enega metra ali 1,5 metra, pomembno, da se ljudje ne zadržujejo na območjih, kjer je gneča. Trenutno za naše območje velja, da je gripe največ med otroki, starimi do 14 let. »Pričakovati je mogoče, da bo gripa dosegla vrhunec kmalu tudi med starejšimi. In ko je obolelih več med starejšimi, se poveča tudi pritisk na bolnišnice. Poudarjam predvsem higieno kašlja. Če virus prenesemo na površine, naj bi tam obstal dan ali dva. Na koži naj bi preživel pet minut. V primeru, da oseba zboli, naj ostane doma. Vemo namreč, da je zaradi socialnih razmer na delovnih mestih vedno več bolnih ljudi, ki si ne morejo privoščiti bolniškega staleža. Toda takšno ravnanje v trenutni situaciji porasta okužb z virusu nikakor ni dobro,« še zaključuje Trop Skaza. SŠol Precepljenost še vedno nizka »V Splošni bolnišnici Celje se v teh dneh še vedno borimo s povečanim številom bolnikov z gripo, in sicer tako pri otrocih kot pri odraslih. Zaradi vrha epidemije gripe v Sloveniji še vedno velja popolna omejitev obiskov hospitalizira-nih bolnikov,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. »Ocenjujemo, da skupini starejših občanov in bolnikov s kroničnimi obolenji, kljub temu da je cepljenje zanju brezplačno, še vedno nista precepljeni. Pomemben poudarek na cepljenju bi moral biti tudi v domovih starejših občanov. Cepljenje proti gripi prepreči bolezen. Če cepljena oseba vseeno zboli zaradi gripe, je potek bolezni bistveno lažji. To je z vidika bolnikov, ki so že obremenjeni s kroničnimi obolenji, zelo pomembno, saj v času prebolevanja gripe običajno pride tudi do poslabšanja osnovne (kronične) bolezni,« še dodajajo v bolnišnici. V bolnišnicah je izrednega pomena tudi precepljenost zdravstvenih delavcev, saj se v času epidemije zelo poveča število obravnavanih bolnikov v bolnišnici, ki jih mora zdravstveno osebje oskrbeti. »Letos smo v naši bolnišnici cepili 28 odstotkov vseh zaposlenih,« pojasnjujejo v bolnišnici. Ministrstvo »solira« pri gradnji bolnišnice Splošna bolnišnica Celje je v ponedeljek prejela pogodbo, ki je sklenjena med ministrstvom za zdravje in družbo DRI o nadzorniku bolnišnične novogradnje. Sklenjena je bila šele v petek, isti dan, ko je inšpektorat za okolje izdal tudi odločbo o zaustaviti del na gradbišču. Ker je bila pogodba podpisana v petek, je prav tako tistega dne bil imenovan tudi odgovorni svetovalni inženir na gradbišču. Zato izvajalec del gradnjo nadaljuje. V celjski bolnišnici ne skrivajo ogorčenja nad potezami ministrstva za zdravje. Ministrstvo RS za zdravje je investitor novogradnje. Bolnišnica je v tem primeru zgolj uporabnica, zato nima pooblastila in formalnih pristojnosti ali odgovornosti glede vodenja tega projekta. V bolnišnici se ne strinjajo z dogajanjem na ministrstvu, ki je 22. januarja letos odpovedalo pogodbo prvotnemu nadzorniku, ki je v preteklosti bdel tudi nad gradnjo urgentnega centra, ki je bila prvi korak k novogradnji. Nadzor nad bolnišnično novogradnjo je prevzela družba DRI na podlagi »in house« naročila, zanjo po pooblastilu zasebna družba Elitbau oziroma njen lastnik inženir Gorazd Dimnik. »Od prekinitve pogodbe s podjetjem Navor je vodenje trenutne naložbe potekalo brez sodelovanja bolnišnice. Izdelava projektne dokumentacije in gradnja sta potekali brez ustreznega nadzora oziroma obveznega sodelovanja svetovalne- ga inženirja ali sodelovanja bolnišnice. To pomeni, da smo s tem izgubili vpliv na dokončno projektiranje in na gradnjo. S stališča bolnišnice, ki je končna uporabnica te investicije, je to velika težava,« so pojasnili v Splošni bolnišnici Celje. Kako naprej? »Zaradi zaščite svojih interesov bomo storili vse, da bo gradnja zakonita in tran-sparentna, od ministrstva za zdravje pa bomo zahtevali, da nam še naprej omogoči čim večji vpliv nad projektiranjem in gradnjo, saj so vendarle bolnišnica in njeni zaposleni tisti, ki bodo v novih prostorih izvajali delovni proces,« še dodajajo v bolnišnici. Javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del je v prvi polovici lanskega leta vodila imenovana strokovna razpisna komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov ministrstva in bolnišnice. Končno besedilo razpisne dokumentacije je bilo uskla- jeno s sektorjem za investicije in javna naročila ter pravno službo ministrstva. »Ministrstvo je na podlagi izvedenega javnega razpisa iz leta 2011 s podjetjem Navor že imelo sklenjeno pogodbo za izvajanje svetovalnega inženiringa z nadzorom projektne dokumentacije, z vodenjem investicijskega projekta ter nadzorom gradnje in opremljanja stavbe nadomestne novogradnje Splošne bolnišnice Celje. Podjetje Navor, ki je ne le pripravilo podlage za izbiro izvajalca gradbenih del, ampak je kot recenzent sodelovalo že v obdobju projektiranja projektov za gradbeno dovoljenje, je zato s celotnim projektom celovito in podrobno seznanjeno. Do zdaj je kot nadzornik z imenovanim odgovornim nadzornim inženirjem sodelovalo že pri gradnji urgentnega centra,« dodajajo v celjski bolnišnici. Naložba v celjsko bolnišnično novogradnjo je trenutno največja naložba v zdravstvu v naši državi. SIMONA ŠOLINIČ, foto: DG 4 GOSPODARSTVO Podjetji Gic Gradnje in Voc lani povečali prihodke, Remont ustvaril manj Turki čez noč odpovedali pogodbo Tri največja gradbena podjetja na Celjskem so tudi lani delala dobro. Za razliko od Remonta, ki mu je načrte prekrižala nepričakovana odpoved pogodbe enega pomembnejših naročnikov, sta podjetji Voc in Gic Gradnje svoje prihodke v primerjavi z letom 2018 povečali. Najvišjo, 12-odstotno rast so zabeležili v slatinskih Gic Gradnjah, Voc je zrasel za 10 odstotkov, Remontu so v primerjavi s predlani prihodki upadli za približno 800 tisoč evrov. JANJA INTIHAR Najvišje prihodke je tudi lani imel Voc, ki ga pravzaprav ne bi smeli metati v isti koš z ostalima dvema gradbenima podjetjema. Medtem ko podjetji Gic Gradnje in Remont večino prihodkov ustvarjata na trgu, je Voc kot koncesijski vzdrževalec tisoč kilometrov državnih cest v Savinjski regiji in na Koroškem vsako leto deležen več milijonov evrov državnega denarja. Trije projekti tudi za celjsko občino »Že prvi teden v januarju nas je doletela odpoved 4 milijone evrov vredne pogodbe, ki smo jo za gradnjo nove proizvodne hale v Črešnjevcih sklenili s podjetjem Odelo. Ni šlo za krivdne razloge, turški lastniki so se pač odločili, da je projekt prevelik in ga bodo zato nekoliko skrčili,« je povedal direktor Remonta Matjaž Pavčič, ki je zadovoljen, da je podjetju polovico pričakovanega denarja čez leto uspelo nadomestiti s pridobitvijo drugih gradbenih projektov. Kljub temu je Remont lani ustvaril manj prihodkov kot leta 2018, znašali so 28,4 milijona evrov. Bolj uspešna je bila hčerinska družba Remont NG, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo asfaltnih zmesi. Ustvarila je malo več kot 18 milijonov evrov prihodkov, kar je za 20 odstotkov več kot predlani. »V Veliki Pirešici smo lani proizvedli 300 tisoč ton asfaltnih zmesi, s čimer se je naša asfaltna baza uvrstila na prvo mesto v državi,« pravi Pavčič. Remont je lani gradil proizvodne hale, hotele in stanovanja. Med pomembnejše projekte Matjaž Pavčič uvršča poslovno-skladiščni stavbi v Mengšu in Grosupljem, A hotel v Arnovskem gozdu in hotel Grof na Vranskem, ki sicer še ni dokončan, več-stanovanjsko zgradbo na Polzeli in še nekaj drugih manjših stavb po Sloveniji. »Zelo nas veseli, da smo kot najstarejše gradbeno podjetje v Celju dobili tudi tri projekte, katerih naročnik je celjska občina. Kmalu bomo končali gradnjo tehnoparka v središču mesta, prenovili smo gledališče, čaka nas tudi prenova prizidka k zdra- vstvenemu domu,« pravi direktor Remonta. Letališki in pristaniški terminal Podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine je lani ustvarilo 42 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 4,6 milijona evrov več kot predlani in kar 10 milijonov evrov več kot leta 2017. Celotna skupina, v katero je poleg slovenskih podjetij vključena še družba na Hrvaškem in zaposluje 230 ljudi, je lani imela 60 milijonov evrov prihodkov, kar je enako kot predlani. O doseženem dobičku direktor in lastnik Ivan Cajzek še ne govori. Najpomembnejša gradbena projekta, ki ju je slatinsko podjetje začelo izvajati že lani, sta dograditev potniškega terminala na ljubljanskem letališču in 120 tisoč kvadratnih metrov velika garažna hiša za skladiščenje 6.500 avtomobilov v Luki Koper. Vrednost letališkega terminala je 17,3 milijona evrov in pristaniškega 17,9 milijona evrov. »Na obeh gradbiščih napredujejo dela izjemno dobro in so zaradi ugodnih vremenskih razmer tudi nekoliko pred načrti,« je zadovoljen Ivan Cajzek. Poleg terminala in garažne hiše Gic Gradnje letos nadaljujejo tudi 12 milijonov evrov vredna gradbeno-obrtniška dela v krški nuklearki, na vojaškem letališču v Cerkljah gradijo hangar, v Mariboru stanovanjsko sosesko Studenški razgledi. »Z vsemi temi in še nekaterimi drugimi manjšimi projekti smo popolnoma zasedeni, vendar se bomo kljub temu tako kot vsa leta doslej tudi letos potegovali za pridobitev novih gradbenih del,« napoveduje Cajzek. Voc večinoma na cestah Celjsko podjetje Voc, kjer je v začetku leta na direktorskem mestu Romana Moško-tevca zamenjal Matej Štingl, je tudi lani poslovalo zelo dobro, je povedal novi direktor. Po prvih ocenah je ustvarilo 50 milijonov evrov prihodkov, kar glede na leto 2018 pomeni 10-odstotno rast. Poleg tega, da je kot koncesionar skrbelo za več kot tisoč kilometrov državnih glavnih in regionalnih cest v Savinjski regiji in na Koroškem ter opravljalo redno vzdrževanje 900 kilometrov lokalnih in javnih poti, je bilo uspešno tudi pri pridobivanju gradbenih poslov. Med večje lanske projekte Matej Štingl uvršča ureditev glavne ceste skozi Stopče, preplastitev regionalnih cest pri vhodu v Logarsko dolino ter med Holmecem in Poljano, rekonstrukcijo krožišč v Slovenskih Konjicah in Šentjurju, obnovo vozišča Lesično-Podsreda ter gradnjo in rekonstrukcijo avtobusnih postajališč v Celju. Poleg tega je Voc lani kot partner sodeloval pri dveh večjih in zahtevnih projektih, in sicer pri rekonstrukciji avtoceste Vransko-Šentrupert in pri rušenju cestninskih postaj. Foto: arhiv NT (SHERPA) Vračilo bankam letos višje Thermana bo morala letos poleg obresti bankam vrniti 2,3 milijona evrov dolga, kar predstavlja 12,5 odstotka glavnice. Družba je od leta 2015, ko je bila zanjo potrjena prisilna poravnava, bankam odplačala že malo več kot 8 milijonov evrov dolga, ki je v celoti znašal 18,6 milijona evrov. Laško zdravilišče je tudi lani dobro poslovalo in še izboljšalo rezultate iz prejšnjih let. Po še nerevidiranih podatkih je imelo 22,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 2,1 milijona evrov čistega dobička. Prihodki so bili od predlanskih višji za 3 odstotke, čisti dobiček pa za kar 39 odstotkov. Največja lanska naložba Thermane je bila 2,5 milijona evrov vredna prenova v centru zdravja in dobrega počutja, ki deluje pod okriljem hotela Zdravilišče Laško. Poleg masažnih in kozmetičnih storitev center od lanskega septembra ponuja tudi solno sobo in terapevtski bazen z dvižnim dnom, ki omogoča razvoj novih storitev in postopkov pri rehabilitaciji invalidov in športnikov. JI Z inovacijami do prihrankov V akciji Inovator leta, ki jo zadnja leta pripravljajo Premogovnik Velenje, HTZ Velenje in premogovniška hčerinska družba Sipoteh, je 130 avtorjev in soavtorjev podalo 175 predlogov. Najboljše inovatorje so pred dnevi razglasili na prireditvi v muzeju premogovništva. Od 175 predlogov so jih lani v vseh omenjenih družbah uresničili 156 oz. 89 odstotkov. Izračunana gospodarska korist oz. prihranek je brez upoštevanja širših pozitivnih učinkov v letu 2019 znašal malo več kot 1.7 milijona evrov. Za izplačilo nagrad avtoricam in avtorjem novih idej in celotni skupini promotork in promotorjev so v podjetjih porabili 52.772 evrov. To predstavlja malo več kot tri odstotke izračunane gospodarske koristi, ki jo prinašajo inovacije. TS Brez številk Prejšnji teden smo se v članku o združitvi Abanke z Novo KBM spraševali, ali se bo zaradi tega število bančnih uslužbencev na Celjskem spet zmanjšalo, tako kot se je ob pripojitvi Banke Celje Abanki leta 2015. Ker nas je zanimalo, ali so se takrat uresničile napovedi, da naj bi v celjski regiji delo izgubilo 200 ljudi, smo na sindikat Abanke naslovili nekaj vprašanj o konkretnih številkah, vendar odgovora v sindikatu niso vedeli, zato so vprašanje posredovali službi banke za odnose z javnostmi. Odgovor smo dobili, vendar brez številk. Zanimalo nas je, koliko zaposlenih v Banki Celje je ob združitvi z Abanko izgubilo službo, koliko se jih je moralo začeti voziti v službo v Ljubljano ter koliko ljudi trenutno zaposluje »celjski« del Abanke. Iz Abanke so odgovoril, da so število zaposlenih zniževali v skladu z zastavljenimi načrti prestrukturiranja in poslovnimi načrti. »Zniževanje števila zaposlenih od leta 2015 je potekalo praviloma po dogovoru s posamezniki in v sodelovanju s sindikati. Zniževanje števila zaposlenih ni bilo omejeno samo na celjsko regijo,« so poudarili v banki. Dodali so, da je banka v okviru strateškega programa digitalne preobrazbe uvedla tako imenovana regijska središča, v katerih lahko zaposleni delajo na daljavo. Prav tako so v zadnjem letu uvedli več sodobnih komunikacijskih orodij, ki zaposlenim omogočajo lažje delo na daljavo, zato vsakodnevna vožnja v Ljubljano ni potrebna. »Abanka je v zadnjih letih tudi zaposlovala, predvsem kadre, ki imajo znanja s področja razvoja sodobnih digitalnih storitev za naše stranke, kadre na komercialnem področju ter na področju zagotavljanja skladnosti z regulatornimi zahtevami,« so še zapisali v Abanki. Ker k svojim navedbam niso dodali številk, smo jih nekaj poiskali sami. Po podatkih, ki so javno dostopni, je leta 2015 v Banki Celje in Abanki delalo 1.300 ljudi. V poslovnem poročilu Abanke za leto 2018 je zapisano, da je banka leta 2016, ko je bila torej že združena s celjsko banko, zaposlovala 1.147 ljudi, leto kasneje 1.047, leta 2018 pa je imela 1.010 zaposlenih. JI, foto: arhiv NT (GrupA) GOSPODARSTVO 5 SKB banka prenovila svojo največjo poslovalnico na Celjskem Iz črno-rdečega v zeleno SKB banka, ki je od decembra lani v lasti madžarske bančne skupine OTP, je odprla prenovljene prostore svoje poslovalnice v središču Celja. SKB banka ima v Sloveniji 54 poslovalnic, od tega pet v Savinjski regiji - v Celju dve ter v Velenju, Žalcu in Mozirju. Sprememba lastništva ne bo vplivala na poslovanje s komitenti Skupine SKB, je poudarila glavna izvršna direktorica Anita Stojčevska. Ime banke bo ostalo enako, njeni hčerinski družbi bosta še naprej delovali kot SKB Leasing in SKB Leasing Select. Je pa banka spremenila svoj logotip in barvo. Črno in rdečo je zamenjala z zeleno. JANJA INTIHAR Na vprašanje, kako bo banka krepila svoj položaj v Savinjski regiji, Anita Stojčevska odgovarja, da novih poslovalnic ne namerava odpirati, saj je njihovo število v Sloveniji in tudi v regiji zadostno. »Kar želimo, je izboljšanje naših storitev. Navade naših strank se namreč spreminjajo, saj večina svoje dnevno poslovanje z banko rešuje z mobilno banko in elektronskimi bančnimi potmi. Za svetovanje, ko se na primer lotevajo kakšne večje naložbe ali ko morajo svoja sredstva dodatno oplemenititi, obiščejo svoje osebne bančnike ali svetovalce v poslovalnici,« pravi Anita Stojčevska. »Želimo si in v tej smeri tudi delamo, da bi bili naši komercialisti, osebni bančniki ter skrbniki podjetij in podjetnikov prisotni povsod tam, kjer so sedeži podjetij. To bo torej način, na kakršnega se bomo širili in v prihodnje opravljali posel.« Anita Stojčevska ocenjuje, da je poslovanje SKB banke z gospodarstvom Savinjske regije dobro. »Podjetja, s katerimi sodelujemo, želimo tudi v prihodnje podpirati pri njihovem razvoju, sicer pa menim, da je ta regija gospodarsko močna, še zlasti na področju industrije.« Tri ključna področja V SKB banki pravijo, da je njihova strategija usmerjena predvsem na naslednja tri ključna področja - na razvoj zaposlenih, optimizacijo procesov in razvoj digitalnih kanalov. »Z uvajanjem novih tehnologij bomo še naprej krepili in razvijali digitalne kanale, kar zlasti velja za elektronsko in mobilno banko. Želimo, da je uporabniška iz- kušnja naših strank čim boljša. O optimizaciji procesov lahko rečem, da je kar nekaj področij, na katerih lahko svojo storitev še izboljšamo, razvoj zaposlenih pa je ključen za prihodnost banke. Brez vlaganja v zaposlene in njihovo znanje tudi dobrih rezultatov ne bo. Samo z dobrimi zaposlenimi bomo imeli dobre in zadovoljne stranke,« našteva Stojčevska. Še kakšen prevzem Anita Stojče-vska je prepričana, da se bo zaradi sprememb lastništva, ki so v zadnjem času zajele slovenski bančni prostor, boj za pridobitev novih komitentov, tako podjetij kot prebivalstva, še okrepil. »Enajst ali dvanajst bank je še vedno preveč za tako majhno državo, kot je Slovenija. Ker za vse ni dovolj prostora, bo prej ali slej moralo priti do dodatne konsolidacije bank,« napoveduje Stojčevska. Ali to pomeni, da OTP banka v Sloveniji še ni končala prevzemov? »Ne, ambicij naših novih lastnikov še ni konec.« OTP že v dvanajstih državah Tržni delež SKB je bil predlani 8-odstoten, lani v tretjem četrtletju je imela banka 10,3-odstotni tržni delež na področju posojil in 9,3-od-stotnega po vlogah prebivalstva. Ob prevzemu SKB so predstavniki madžarskih lastnikov napovedali, da bi v prihodnje tržni delež banke lahko dosegel celo 30 odstotkov. OTP, ki je z 28-odstotnim tržnim deležem največja komercialna banka na Madžarskem, sodi med najbolj dobičkonosne banke v regiji, dobiček skupine je v letu 2019 znašal milijardo evrov. Banka OTP se je razširila že na dvanajst držav, poleg na Madžarskem in v Sloveniji je prisotna še v Bolgariji, Srbiji, Romuniji, Rusiji, Ukrajini, Črni gori, Albaniji, Moldaviji ter na Hrvaškem in Slovaškem. Celotna skupina zaposluje malo več kot 41 tisoč ljudi, od tega jih v SKB dela malo več kot 900. JANJA INTIHAR Foto: GrupA S prihodom novih lastnikov je decembra lani vodenje SKB banke kot glavna izvršna direktorica prevzela Anita Stojčevska. Korošec na čelu zbornice Tomaž Korošec je novi predsednik Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice. Imenovani je izvršni podpredsednik za področje proizvodnje, investicij in vzdrževanja v Gorenju, na mestu predsednika zbornice je nasledil dr. Blaža Nardina. Korošec je univerzitetni diplomirani inženir strojništva, končal je tudi podiplomski študij menedžmenta kakovosti na eni od univerz v Veliki Britaniji. V Gorenju je zaposlen od leta 1996, kjer je najprej delal v programu ku-halnih aparatov, leta 2001 je postal namestnik direktorja proizvodnje hladilno-zamr-zovalnih aparatov, dve leti Tomaž Korošec je postal predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. (Foto: SŠGZ) kasneje izvršni direktor za proizvodnjo v Sloveniji in leta 2014 izvršni direktor za pro- izvodnjo za celotno Skupino Gorenje. Odkar ima Gorenje novega lastnika, je Korošec izvršni podpredsednik, odgovoren za področje proizvodnje, investicij in vzdrževanja. Napovedal je, da si bo zbornica še naprej prizadevala za krepitev članstva, izboljšanje infrastrukture in podpornega okolja, spodbujanje inovativnosti in podjetništva. Njen cilj je tudi razvoj kadrov za potrebe gospodarstva. Ker Saša regijo čaka prestrukturiranje, povezano s prehodom v ogljično nevtralnost, je po prepričanju Korošca treba ustvarjati nova delovna mesta in istočasno povečati dodano vrednost na zaposlenega. TS Zbornica že zbira prijave za inovacije Regionalna gospodarska zbornica Celje je začela zbirati prijave za izbor najboljših inovacij v regiji za leto 2020. Zadnji dan za prijavo je 17. april. Na razpisu lahko sodelujejo podjetja, samostojni podjetniki in samostojni inovatorji, ki so svojo inovacijo prvič uporabili med 1. januarjem 2018 in 30. marcem 2020. Posebna strokovna komisija bo inovacije ocenjevala v petih kategorijah - za izdelek ali storitev, za izboljšanje proizvodnega procesa, za nov način trženja, za nove organizacijske metode v poslovnih praksah in za nove ideje ali koncepte, ki odgovarjajo na potrebedružbe. Letošnji izziv je sodelovanje kulturno-kreativnih industrij z gospodarstvom. Število prijavljenih inovacij se na Celjskem iz leta v leto ne spreminja veliko, lani je na izboru s 17 inovacijami sodelovalo 70 inovatorjev iz dvanajstih podjetij, prijavila sta se tudi dva samostojna inovatorja. Inovacije, ki so izbrane za najboljše, vsako leto pobirajo priznanja tudi na državnem izboru. JI City7« Vse najboljše PUSTNE ČAROVNIJE i SOBOTA, 22. 2., OB 10. URI, VELIKE ČAROVNIJE TONIJA IN JANA TOREK, 25. 2., OB 17. URI, ČAROVNIK GREGA I OBISKALI NAS BODO TUDI KORANTI 311 IZ PTUJA! KROFI ZA VSE PUSTNE MASKE! П@* 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - V zavodu Celeia lani poskrbeli za pomembne razvojne premike V knežjem mestu vedno vec turistov Turistični obisk v Celju še naprej raste, to je sicer stalnica že nekaj zadnjih let. V primerjavi z letom 2018 je lani več turistov obiskalo knežje mesto, tako z vidika nočitev kot prihodov. V Zavodu Celeia Celje (ZCC), ki uresničuje turistično politiko v mestni občini Celje, pravijo, da je večji obisk tudi rezultat sistematičnih in okrepljenih promocijskih dejavnosti v zadnjih letih. Najbolj obiskana turistična točka še naprej ostaja Stari grad. ROBERT GORJANC V Celju je bilo lani - po podatkih MOC - ustvarjenih približno 68 tisoč nočitev, kar je skoraj devet tisoč nočitev več kot predlani, največ v hotelih Evropa in Celeia. Prihodov turistov je bilo za skoraj 34 tisoč, pet tisoč več kot predlani. Povprečna doba bivanja turistov v Celju je bila tudi lani dva dneva. V primerjavi z letom prej se je lani povečal tudi obisk obeh turističnoinformacijskih centrov v Celju, lani sta tako zabeležila več kot 98 tisoč obiskov, kar je približno štiri tisoč več kot leta 2018. V zavodu Celeia še poudarjajo, da je v Celju tudi veliko dnevnih obiskovalcev, predvsem v poletnih mesecih, ki jih statistika ne zajame. Gre za obiskovalce iz okoliških zdravilišč, iz Ljubljane ..., ki se udeležujejo različnih dogodkov, na primer Poletja v Celju (119 tisoč obiskovalcev) in Pravljičnega Celja (140 tisoč obiskovalcev). Ne smemo spregledati niti velikega števila dnevnih obiskovalcev, ki jeseni obiščejo Mednarodni sejem obrti in podjetništva, lani jih je bilo približno sto tisoč. Večina turističnih obiskovalcev Celja prihaja iz tujine (70 odstotkov), ostalo so domači obiskovalci. To je razvidno iz obiska turističnoinformacij-skega centra na Starem gradu, podatkov o strukturi gostov na podlagi nočitev namreč še ni. Med tujimi turisti so v ZCC največ gostov zabeležili iz Avstrije, Italije, Nemčije, Rusije, Belgije, Francije, Srbije, Španije, Velike Britanije, skandinavskih držav, z Nizozemske, Irske, Madžarske ter s Hrvaške, Poljske, Češke in Slovaške, zaznali so tudi goste iz ZDA, Avstralije in Kanade. Stari grad še naprej najbolj obiskan Najbolj obiskana turistična točka v Celju je bil tudi v minulem letu Stari grad, ki ga je obiskalo več kot 74 tisoč obiskovalcev, kar je osem tisoč več kot lani. Ostale najbolj obiskane znamenitosti so pokrajinski muzej in muzej novejše zgodovine ter zelene točke mesta - Celjska koča, Šmartinsko jezero in mestni gozd z drevesno hišo, opazno je tudi večje število obiskovalcev starega mestnega jedra. »Porast števila obiskovalcev ni naključje - že v letu 2018 smo izvajali intenzivne digitalne kampanje s sloganom Obi-šči Celje, pridi špilat grofe, jih nadaljevali lani in razvili nove produkte - digitalna doživetja na Starem gradu Celje (VR-teh-nologija in AR-tehnologija), »outdoor« raziskovanje mesta. Krepitev turistične moči Celja je bilo mogoče zaznati tudi v porastu namestitvenih kapacitet v Celju, v letu 2019 je svoje namestitve na portalih Booking.com in Airbnb poleg celjskih hotelov ponujalo še 19 apartmajev oziroma zasebnih nastanitev,« so povedali v Zavodu Celeia Celje. Več nočitev in namestitev v turističnih nastanitvah se ob novem odloku za to področje, ki je bil sprejet pred letom in pol, pozna tudi pri višini turistične takse. Lani je izkupiček iz turistične takse v celjski občini znašal skoraj 99 tisoč evrov. V Zavodu Celeia Celje turistično takso kot namenski vir prihodka zavoda namenjajo za razvojne dejavnosti, promocijo in infrastrukturo. Uspešna promocijska kampanja V zavodu ocenjujejo, da je bilo minulo leto za nadaljnji razvoj in trženje Celja kot tu- ristične destinacije izjemno pomembno, saj so pridobili nekatere ključne strateške in dolgoročno pomembne usmeritve. Celjski mestni svet je tako potrdil strategijo razvoja in trženja turizma v MOC 2019-2023. Zavod Celeia Celje je lani z lastnimi sredstvi financiral izdelavo nove desti-nacijske znamke Celje = mesto grofov, letos jo bodo v zavodu uvajali v vse ravni poslovanja. Lani so v ZCC izvajali tudi EU-projekt Celje 365/7, za katerega so uspešno kandidirali na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter pridobili možnosti črpanja evropskega denarja za razvojne in promocijske dejavnosti v višini več kot 126 tisoč evrov. Za izvedbo tega projekta so v zavodu prispevali 40 tisoč evrov lastnih sredstev. »Odziv domačih in tujih obiskovalcev ter tudi medijev na ta projekt je bil izjemno učinkovit. V okviru projekta smo s pomočjo sodobne tehnologije, obogatene resničnosti, razvili tudi digitalno doživetje, s katerim smo v obliki 3D-karakterjev oživili lika Friderika in Veronike. V okviru drugih razvojnih in promocijskih dejavosti so v Zavodu Celeia Celje lani v sodelovanju s Thermano Laško opremili še VR-sobo na Starem gradu, sodelovali pri izdaji skupne kolesarske karte občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, izvedli promocijsko kampanjo na tujih trgih (Hrvaška, Italija, Avstrija) in za projekt Kolesarske dirke po Sloveniji financirali vzpostavitev wi-fi omrežja na Starem gradu. Vodnik S psom po Celju CELJE - Med obiskovalci mesta so pogosto tudi tisti, ki pridejo na potep s svojim pasjim prijateljem. Kje sta oba dobrodošla, kje dobi pes vodo, ko njegov lastnik spije kavo, kje so na voljo koši za pasje iztrebke ..., vse to so koristne informacije, ki jih je dobro vedeti ob obisku vsakega kraja. Za zemljevid s psom prijaznimi točkami v Celju je poskrbelo društvo Živa kreativa, pri čemer ga je podprla Mestna občina Celje. S psom po Celju se imenuje zloženka z zemljevidom mesta z vrisanimi primernimi sprehajalnimi potmi in z oznakami za psom prijazne lokale, ustanove, trgovine. Vsebuje tudi kratek pasji bonton za sprehode po mestu. Vodnik žepnega formata je na voljo v lokalih in na informacijskih točkah po Celju, najdete ga tudi na FB-strani društva Živa kreativa. Urška Repar: »Mislila sem, da je manj psom prijaznih mest v Celju, a lastniki ■ • * **l V I I* V V ■ f v v a bi si jih želeli še vec. V središču mesta pogrešajo več košev za pasje iztrebke in živalsko trgovino.« Idejo za izid vodnika je dala članica društva Anja Završnik, ki ima eko trgovino za živali in je menila, da bi takšen zemljevid koristil prav vsakemu, ki pride v mesto s psom. Društvo že nekaj let povezuje ustvarjalne mlade ženske, ki so zasnovale in izpeljale kar nekaj odmevnih projektov, in tudi tokrat je odziv na zloženko dober. Kot pravi Urška Repar, ena od članic, je društvo dobilo na svoji FB-strani pohvale in tudi kar nekaj predlogov, katere lokale bi še lahko vključilo v zemljevid oziroma kje morda lastniki niso tako prijazni do psov, kot so sami povedali. »Presenetilo me je, da je zelo malo oznak, da so psi dovoljeni, ko pa smo lokale preverjale na terenu, smo ugotovile, da je kar nekaj lokalov, kamor lahko vstopiš s psom in to ni posebej označeno. Mnogi imajo posodo z vodo zanje. Tudi za nekatere lokale, kjer so imeli nalepko, ki prepoveduje vstop psom, smo po izkušnjah lastnikov psov ugotovile, da dovolijo pasjo družbo.« Računajo, da bodo zemljevid sproti dopolnjevale, če že ne v tiskani izdaji, pa na spletu. Kovačeva kobila je vedno bosa, pravi pregovor. In tudi v tem primeru velja. Urška, ki je zaposlena v Muzeju novejše zgodovine Celje, je na primer pozabila vnesti na zemljevid, da so v omenjenem muzeju psi ne le dobrodošli, ampak imajo zanje tudi vodo pred vhodom in da se je z njimi mogoče fotografirati v Pelikanovem ateljeju. Oblikovala in ilustrirala ga je likovna pedagoginja Katja Kovše. »Zame je bil to nov izziv. V društvu bom sodelovala tudi pri naslednjem projektu, ki bo izpostavil Celjanke in druge ženske, ki so imele pomembno vlogo v preteklosti, in sicer v obliki zabavne poučne igre za najstnike in odrasle.« Občina je finančno pomagala pri izdaji vodnika. Kot pravi Reparjeva, bi v društvu rade pripravile še posebno enotno nalepko, ki bi jo podarili lokalom, ki se imajo za psom prijazne, in bi bilo to na ta način še bolj razvidno. TC Urška Repar in Katja Kovše Za sto tisoC evrov spodbud za kmetijstvo CELJE - Mestna občina Celje bo v letošnjem proračunu za nepovratne finančne spodbude v okviru sofinanciranja ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva ter podeželja namenila sto tisoč evrov. Upravičenci se lahko na razpis, ki ga je občina objavila na svoji spletni strani, prijavijo do 13. marca. V celjski občini so v zadnjih dveh letih občutno zvišali sredstva za nepovratne spod- bude, še leta 2018 so zanje namenili 45 tisoč evrov, lani že toliko kot letos. »Zavedamo se, da so mladi prevzemniki kmetij generatorji gospodarskega razvoja in predstavljajo prihodnost slovenskega kmetijstva. Usmerjeni so v trajnostno naravnano kmetijstvo in pridelavo oziroma predelavo kakovostne hrane z višjo dodano vrednostjo. Kljub temu da so inovativni in da vlagajo v znanje, se pri svojem delu srečujejo s številnimi izzivi. Eden je tudi prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe,« so iz MOC sporočili ob nedavni objavi razpisa. Na območju občine je približno 390 kmetij. Po podat- kih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje prevladujejo majhne kmetije, saj kmetje obdelujejo v povprečju od tri do pet hektarjev kmetijskih zemljišč, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša 6,8 hektarja. Od 390 kmetij je kar 220 dopolnilnih, sto je mešanih in 25 čistih. 40 kmetij je ostarelih ali neaktivnih. Glavna kmetijska dejavnost je gove- doreja, večina poljedelske proizvodnje je vezane na pridelavo krme za živino, vse ostale kmetijske panoge so slabše zastopane. Skoraj polovica vseh kmetij (43 odstotkov) v MOC leži na območjih s težjimi naravnimi dejavniki za kmetovanje. Posledici tega sta dražja kmetijska pridelava in nekonkurenč-nost na trgu. RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 LAŠKO - Tradicionalni seminar Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Hmeljarstvo v dobri kondiciji V Sloveniji smo lani zabeležili dobro hmeljarsko letino. V svetu se površine s hmeljem zaradi velikega povpraševanja po terj rastlini še naprej povečujejo, tudi dosežena cena hmelja na trgu je ugodna. A brez težav ne gre, največjo trenutno predstavlja bolezen viroidna zakrnelost hmelja, velik izziv za hmeljarje je tudi prilagajanje podnebnim spremembam. ROBERT GORJANC Tako bi lahko povzeli aktualno stanje v panogi hmeljarstva, predstavljeno na tradicionalnem strokovnem srečanju, že 57. seminarju o hmeljarstvu, ki ga je v Laškem pripravil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS). »Po izjemno uspešnem letu 2018 se je zgodba v veliki meri ponovila še lani, čeprav kar zadeva vreme, razmere niso bile rožnate. Kljub trikratni toči in viharju v sezoni je bila pri nas lani letina tako količinsko kot po kakovosti uspešna, in sicer s kar 2.572 tonami hmelja. Ob tem smo ves hmelj lahko tudi relativno ugodno prodali,« je v uvodnem nagovoru povedala Martina Zupančič, vršilka dolžnosti direktorice IHPS. Pri tem je opozorila na ekonomiko proizvodnje hmelja, kljub ugodnim gibanjem na svetovnem trgu. Ti namreč kažejo na povečevanje kmetijskih površin s hmeljem, te so v zadnjem letu v svetu presegle 62 tisoč hektarjev. »Preteklo leto je prineslo tudi porast okužb s hudo viroidno zakrnelostjo hmelja, ki jo nekateri hmeljarji imenujejo kar hmeljarska kuga, zato je prisoten strah pred njenim širjenjem. Pojav novih bolezni je v zadnjih letih prej stalnica kot izjema, zato bodo zanimivi rezultati razvoja novih odpornih sort, predvsem z vidika hude viroidne zakrnelosti hmelja,« je še poudarila Martina Zupančič. Prilagajanje podnebnim spremembam Predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) Peter Vrisk je izrazil zadovoljstvo nad veliko udeležbo mladih hmeljarjev na seminarju. »To pomeni, da mladi v panogi vidite neko perspektivo, prevzemate kmetije. Veseli me, da je bilo v zadnjih letih na hmeljarskih kmetijah veliko naložb, čeprav gre za obsežne investicije, ki predstavljajo določeno tveganje. A menim, da je hmeljarska proizvodnja med kmetijskimi panogami najbolj perspektivna, saj hmeljarji po svetu zaradi ugodne cene hmelja sadijo nove in nove obdelovalna površine.« Državni sekretar na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek se je v svojem govoru osredotočil na smernice nedavno sprejete resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva Naša hrana, Seminarja o hmeljarstvu se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek (skrajno desno), ki je spregovoril o novi skupni evropski kmetijski politiki (2021-2027). Levo je Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. podeželje in naravni viri po letu 2021. Ta je tudi podlaga za delovanje panoge v okviru skupne kmetijske politike (SKP) v novem programskem obdobju 2021-2027. Med najpomembnejša področja, ki jih je izpostavil Podgoršek, sodita odpornost in konkurenčnost kmetijstva in hmeljarstva za prilagajanje na podnebne spremembe. »Hmeljarji verjetno še ne razmišljate o mrežah proti toči, kot o tem morajo razmišljati sadjarji in zelenjadarji, o rastlinjakih ... V hmeljarstvu želimo imeti čim več površin namakanih, s čimer bomo uravnotežili pridelavo. V prihodnjem programskem obdobju skupne evropske kmetijske politike bodo ukrepi za odpornost in prilaganje podnebnim spremembam še vedno financirani v najvišjem možnem znesku,« je povedal Jože Podgoršek. Dr. Martin Pavlovič (IHPS) je predstavil stanje na svetovnem trgu hmeljarstva, pri čemer dvoletna analiza pokaže, da so največje pridelovalke hmelja na svetu ZDA, Nemčija in Češka, Slovenija ohranja peto mesto in je v skupini s Kitajsko in Poljsko med državami, ki imajo od 1.500 do dva tisoč hektarjev površin s hmeljem. »Pomembna značilnost je, da je povpraševanje po hmelju vedno večje, kljub temu da proizvodnja piva od leta 2013 rahlo upada. Večje povpraševanje lahko pripišemo veliki rasti malih pivovarn, eksperimentiranju z okusi, večji zastopanosti hmelja v vedno bolj priljubljenih kraft pivih, agresivnemu marketingu ter spremenjenim navadam potrošnikov.« Tepanje se širi, vrtec tudi SLOVENSKE KONJICE - Naselje Tepanje se širi, zato potrebuje tamkajšnji vrtec nove prostore. Lani je bil končan prvi del gradnje njegovega prizidka, letos bo sledil nov del. Pogodba z izvajalcem je bila podpisana v tem mesecu. Lani je bil vrtec povečan za en oddelek, zato je bila pridobljena nova igralnica, prenovljena je bila tudi kuhinja. Letos bo zgrajena še ena igralnica za še en oddelek vrtca. Ta zaradi pomanjkanja prostora gostuje v tepanjski šoli. Letošnja naložba je vredna približno sto tisoč evrov. Končana bo pred začetkom novega šolskega leta. Gre za kratkoročno rešitev, saj bo vrtec potreboval še več prostora. Tepanje se bo namreč širilo, saj bo zgrajenih 70 novih stanovanj. BJ i ЈШвШ I Od pobijanja do Evrope povezovanja ZREČE - »Živimo v času, ko sobivanje med evropskimi narodi temelji na sodelovanju in povezovanju. Evropa, ki jo Slovenci želimo in za katero si prizadevamo z ostalimi državami, je celina miru in stabilnosti,« je dejala na letošnji spominski svečanosti v počastitev spomina na sto frankolovskih žrtev slavnostna govornica ministrica Ksenija Klampfer. Vedno ni bilo tako, kot je danes. V tem mesecu je minilo 75 let od enega najhujših nacističnih vojnih zločinov pri nas. Ta se je zgodil zaradi maščevanja, ker so partizanski borci pri Fran-kolovem ubili nacističnega funkcionarja Antona Dorfmeistra, ki je bil avstrijskih korenin. Zaradi maščevanja so nacisti na jablane v okolici Stranic obesili 99 zaprtih Slovencev ter enega ustrelili. Letošnjo svečanost v spomin na frankolovske žrtve je pripravila Mestna občina Celje. Dogodka se je udeležila tudi protokolarna enota Slovenske vojske. Prišli so tudi nekateri sorodniki frankolovskih žrtev. BJ, foto: SHERPA 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŠALEŠKA DOLINA - Eko gibanje ne bo sodelovalo v skupini za nadzor sosežiga Vabilo zavrnili, ker želijo ostati neodvisni Šaleško eko gibanje je zavrnilo sodelovanje v skupini za nadzor projekta sosežiga predelanih frakcij odpadkov, katere oblikovanje so predlagali v Termoelektrarni Šoštanj. Z nevključitvijo v skupino želi ohraniti svojo neodvisnost, nadzor bo prepustilo državnim ustanovam, ki so zanj zadolžene. V Občini Šoštanj pravijo, da bodo odločitev o nameri Teša za sosežig sprejeli, ko bodo znani rezultati študij, ki jih je naročila Teš. Občina bo naročila tudi njihovo revizijo. TINA STRMČNIK Zanimalo nas je, ali so se predstavniki omenjenega gibanja doslej sestali s predstavniki Teša, a so v gibanju to možnost zavrnili. Doslej niso sedli za skupno mizo in kakršnihkoli pogovorov niti ne načrtujejo. »Pretekle izkušnje in to, da smo prebivalci v dolini izvedeli za namero sosežiga šele konec lanskega leta iz medijev, zbujajo dvom o iskrenih namenih investitorja, da bi v postopke vključil širšo javnost. Iz dokumentov in izjav je razvidno, da so predstavniki Teša začeli o sosežigu razmišljati že pred leti. Če bi res želeli pregledne postopke, bi javnost vključili na začetku. Danes, ko smo pobudo proti sosežigu prevzeli v našem gibanju, je za vzpostavitev verodostojnosti in zaupanja prepozno.« V gibanju so še enkrat poudarili, da ne verjamejo v neodvisnost ustanov, ki presojajo vplive na okolje, saj so izbrani izvajalci po njihovem prepričanju tako ali drugače, eni celo kapitalsko, povezani s Holdingom slovenske elektrarne. Čeprav so člani gibanja zavrnili sodelovanje v skupini za nadzor projekta sosežiga, kjer naj bi poleg predstavnikov elektrarne in stroke sodelovali še predstavniki okoliških občin, bodo skrbno spremljali vsak korak v načrtovanju projekta. »Dejavnosti bomo nadzorovali, preverjali in tehtali s svojimi metodami. Z ne vključitvijo v skupino, katere pobudnica je Teš, ohranjamo avtonomnost in objektivnost.« S podpisi do odločevalcev Sosežigu odločno nasprotujejo, saj dovoljene mejne vrednosti izpustov po njihovem prepričanju ne zagotavljajo zdravega okolja. Dvomijo tudi v primernost študij, ki bodoče vplive na okolje napovejo z modeliranjem. Dodajajo, da danes nihče ne more z gotovostjo trditi, da zaradi strupenih izpustov čez 15 let ne bo negativih vplivov na zdravje prebivalcev. Več kot 2.200 podpisov, ki so jih doslej zbrali s peticijo proti nameri termoelektrarne, želijo predati odločeval-cem v vladi in občini. Na vlado so doslej med drugim naslovili zahtevo za zadržanje Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, vložili so dopolnitve k osnutku nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Snujejo še drugo okroglo mizo, ki bo posvečena vplivom sosežiga odpadkov na zdravje. Plačali bodo revizijo Občina Šoštanj je po prvi okrogli mizi, ki jo je pripravilo Šaleško eko gibanje, na svoji spletni strani sporočila, da doslej glede sosežiga ni sprejela nobenega stališča. Tega bo sprejela, ko bodo znani izsledki vseh študij, ki jih bodo opravile neodvisne ustanove. »V pripravi so tri študije, ki jih je naročila termoelektrarna, občina bo nato naročila in plačala njihovo revizijo.« Končno stališče o tem bo po širši javni obravnavi sprejel najvišji organ občine, občinski svet, ki je sproti seznanjen z vsemi informaciji o projektu. Šaleško eko gibanje je na prvi okrogli mizi o soseži-gu predstavnike termoelektrarne vprašalo, kaj so ponudili vodilnim v okoliških občinah, saj je na primer šoštanjska občina januarja za medije dejala, da bo v tem letu začela spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bi v bližini elektrarne omogočil umeščanje poslopja za raz-tovor materiala. Občina Šoštanj je v sporočilu na spletni strani pojasnila, da doslej ni začela nobenega postopka glede prostora, povezanega s sosežigom odpadkov v termoelektrarni. Teš je namreč objekt državnega pomena, zato tudi vse postopke sprejema prostorskih aktov na tem območju vodi država. Izjemoma lahko na podlagi Zakona o urejanju prostora na območjih državnega prostorskega načrta občina načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena, če s tem soglašata vlada oz. ministrstvo. Prebivalci lokalne skupnosti so večkrat doslej izpostavili nekatere obljubljene, a nedokončane naloge Teš - na primer ureditev prezračevalnega jaška. Četudi bi Teš to uredila, Šaleško eko gibanje ne bi nehalo nasprotovati sosežigu. »Izpolnitev vrsto let požrtih obljub in sanacija starih bremen nikakor ne zmanjšujeta škodljivih vplivov sosežiga,« so prepričani člani gibanja. Foto: GrupA Prevorje spet na krajevni tabli ŠENTJUR - Krajane krajevne skupnosti Prevorje je lani poleti razburila poteza Direkcije RS za infrastrukturo, ki je odstranila tablo z napisom Prevorje in namesto nje postavila tablo z napisom Lopaca ter tako označila dejansko naselje s tem imenom. Pobudo krajanov za ponovno namestitev prometne signalizacije z označitvijo Prevorje je direkcija odobrila. Kmalu bo sledila postavitev novih znakov. Zaplet je nastal, ko je direkcija lani poleti po terenskem ogledu ugotovila, da tabla na regionalni cesti Črnolica-Le-sično ni v skladu z določbami Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Sklicevala se je na pravilo, da prometni znaki za začetek in konec naselja lahko vsebujejo zgolj imena dejanskih naselij, kar je v tem primeru Lopaca. Medtem ko je Prevorje po prepričanju direkcije zgolj geografski pojem. Zato je znak z napisom Prevorje zamenjala z napisom imena naselja Lopaca. Pred menjavo je za soglasje prosila Občino Šentjur. Slednja je soglasje podala, saj s svojim temeljnim dokumentom - statutom - ni mogla dokazati obstoja naselja Prevorje. KS Prevorje namreč sestavljajo zgolj vpisana naselja Lopaca, Krivica, Straška Gorca, Žegar, Dobje pri Lesič-nem in Košnica. Od civilne iniciative do zbora krajanov Krajani KS Prevorje se z novo tablo Lopaca niso strinjali, prav tako ne s tem, da bi bilo ime Prevorje zapisano samo na turistični, rjavi tabli. Kot utemeljitev za tablo Prevorje so navajali zgodovinske, upravne in druge razloge. Da bi dosegli prejšnjo označitev, so oblikovali civilno iniciativo Za Prevorje gre. Sledil je zbor krajanov, kjer so sodelovali različni udeleženci. Sodelujoči so oblikovali pobudo direkciji, naj vrne krajevno označbo Prevorja. Če slednja ne bi prisluhnila njihovim zahtevam, so napovedali tudi zaostrovanje dejavnosti, med drugim tudi zaporo državne ceste, je takrat pojasnil predsednik civilne iniciative Anton Maček. Po prepričanju iniciative sta se problema preveč enostavno lotili tudi občina in krajevna skupnost, ki bi po besedah Mačka zbor krajanov morali sklicati, še preden so pristojni zamenjali table. Občina Šentjur je med tem preklicala soglasje glede preimenovanja naselja Prevorje v naselje Lopaca. Pri tem se je sklicevala na določila Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, da je naselja možno poimenovati tudi na podlagi imen, povezanih z njihovo zgodovino in s kulturnim izročilom. Direkcija je sredi februarja sporočila, da je pobudi lokalne skupnosti ugodila. Izdala je nalog za postavitev prometnih znakov za označitev naselja Prevorje ter odstranitev prometnih znakov Lopaca. »Takšen razplet smo glede na naše dejavnosti in pritiske pričakovali. To je pravično in pravilno. Vse svoje zahteve smo podprli z obširno dokumentacijo z zgodovinsko in drugo vsebino. Dokazali smo, da ima kraj Prevorje dolgo zgodovinsko tradicijo,« je zadovoljen Anton Maček. Odločitve direkcije je vesel tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci. »Dokazali smo, da lahko z enotnim nastopom in dobrimi argumenti obidemo birokratska zakonska določila, ki za direkcijo in prometne poti niso ključnega pomena, imajo pa ogromen simbolni pomen za krajane Prevorja, saj gre vendarle za pomemben del njihove identitete in pripadnosti. Enako velja za Občino Šentjur, katere neločljiv del Prevorje je, je bilo in tudi bo.« TS Moja zmaga CELJE - Na dan zaljubljencev so mladi celjski prostovoljci končali dobrodelni projekt Enostavno človek, v okviru katerega so v zadnjih treh mesecih pripravili in izvedli 19 dobrodelnih ter solidarnih projektov. Kot zadnji v nizu dogodkov je bil petkov pogovorni večer z Ano Sajovic, ki je uspešno premagala hodgkinov lim-fom, krvnega raka. Celjanka svojo zgodbo in neomajno pozitivno energijo s svetom deli na svojem blogu nasmejana.com. Tema tega prav posebnega, čarobnega pogovornega večera je bila Anina pozitivnost, njena pot do zmage. V pogovoru s celjskim prostovoljcem in velikim človekoljubom Kristjanom Vebrom je spregovorila o tem, kako ni nikoli obupala in kako v življenju uživa vsak trenutek. Pobudo za dobrodelni projekt v 19 delih je dal prav Ve-ber, nekdanji dijak Gimnazije Celje - Center, danes študent na Pedagoški fakulteti v Mariboru, ki ga odlikuje izjemen čut za sočloveka. Ker je v mi- nulem letu dopolnil 19 let, je v projekt vključil 19 dogodkov, za letošnje leto jih obljublja 20. V tokratni akciji so prostovoljci med drugim zbirali hrano, higienske potrebščine in igrače za Malo hišo na Pilštanju, materinski dom in zavetišče za brezdomce v Celju ter Hišo zavetja Palčica Grosuplje. Pozabili niso niti na živali. V prvih dneh leta so se z drobnimi pozornostmi spomnili starejših stanovalcev domov upokojencev v regiji. Kot rad večkrat poudari Kristjan Veber, je podarjen čas lahko neprecenljivo darilo. LKK, foto: SHERPA IZ NAŠIH KRAJEV 9 Nove stopnice na pešpoti do Celjske koče CELJE - Mestna občina je začela obnovo 300 metrov dolgega odseka priljubljene pešpoti, ki vodi na Celjsko kočo. Naložba, ki med drugim vključuje tudi namestitev novih stopnic, je ocenjena na približno 17.500 evrov. Gradbena dela izvaja podjetje GM Hercog, ki je bilo na javnem razpisu izbrano za najugodnejšega ponudnika. Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo dela končana v dveh tednih. Pot, ki jo celjska občina prenavlja, vodi mimo hiše Alme M. Karlin, ene največjih popotnic vseh časov. Celja koča je izjemno priljubljena med prebivalci Celja in obiskovalci knežjega mesta. Je priljubljena pohodniška, kolesarska in smučarska destinacija. Leta 2015 je občina v okviru projekta Rubike uredila nove gorske kolesarske poti na tem območju, uspešno obratuje adrenalinski park, zelo priljubljen je bob kart, to pomlad pa bo na Celjski koči začel obratovati tudi zipline. RG, Foto: MOC Pestro pustno dogajanje CELJE - V času pusta bo tudi letos zelo živahno, in sicer z osrednjo prireditvijo na pustni torek na Krekovem trgu. Tam se bo tradicionalno veliko pustno rajanje začelo ob 16. uri, že uro prej se bodo na Trgu celjskih knezov začele zbirati pustne maske, ki se bodo ob 15.30 v pustni povorki sprehodile po ulicah celjskega mestnega jedra. Na osrednjem pustnem rajanju bo za zabavo skrbela skupina Malibu, za navihanost in pustne maske pa Mali Bu. Zavod Celeia Celje bo za pustne maske zagotovil denarne nagrade v obliki mestnih bonov. Nagradil bo tri kategorije mask, individualno, skupinsko in otroško masko. Naj maska v skupinski kategoriji bo prejela bon v vrednosti 500 evrov, individualna za 250 in naj otroška maska v vrednosti 100 evrov. Izvedli bodo ocenjevanje pustne urejenosti mestnih ponudnikov, trgovcev in gostincev, tudi ti bodo nagrajeni z denarnimi nagradami v obliki mestnih bonov. V kategoriji naj trgovin in lokalov v mestu bodo podelili bone za prvo, drugo in tretjo mesto v skupni vrednosti 850 evrov, kar pomeni 500 evrov za prvo mesto, 250 evrov za drugo in 100 evrov za tretje mesto. Dogodki se bodo začeli že ta petek, ko bo od 10. do 12. ure tradicionalna pustna povorka učencev in zaposlenih v OŠ Lava po mestnih ulicah Celja. V soboto ob 10. uri bo pustno rajanje v atriju Celjskega mladinskega centra, ob 18. uri bo v koncertni dvorani Glasbene šole Celje tradicionalna otroška plesno-pustna prireditev 27. Brezova metla. RG CELJE - Kljub pritiskom na obeh vrtčevskih igriščih gorenjska zemlja Sanacija zemljine dveh vrtcev skoraj končana Na zadnji seji mestnega sveta so se svetniki seznanili s potekom sanacije zemljine pri prvih dveh izbranih celjskih vrtcih, za katero bo poskrbela država. Če je bil začetek sanacije precej turbulenten in s številnimi odprtimi vprašanji, so bila dela v zadnjih mesecih brez posebnosti. Zapletlo se je spet tik pred koncem, saj naj bi bili izvajalci deležni precejšnjih pritiskov glede izbire neoporečne zemlje. To bodo kljub vsemu pripeljali iz Naklega, kot je bilo določeno tudi v razpisu. LEA KOMERICKI KOTNIK Sanacija zemljine pri enoti Mavrica je skoraj končana. Kot je na seji celjskega mestnega sveta povedala Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor, (MOP) izvajalci del čakajo le še na nekoliko toplejše vreme, da bodo položili travno preprogo in tartan. Tudi pri enoti Ringa raja dela zaključujejo. Vse je že pripravljeno, da bo izvajalec del, ljubljansko podjetje Inkaing, v prihodnjih dneh na dvorišče navo-zil novo, neoporečno zemljo. Prav zaradi te so se na izrednem sestanku sestali predstavniki ministrstva, izvajalca, staršev, občine in vrtca. Ministrstvo naj bi bilo, kot poročata Delo in Večer, deležno precejšnjih pritiskov, da bi na dvorišče enote Ringa raja namesto gorenjske zemlje nasuli »lokalno« zemljo iz celjskih Rup. Od tod, vendar ne z iste lokacije, je pred leti ob sanaciji Vrtca Hudinja zemljo vozil tudi takratni izvajalec sanacije Voc Celje, ki na tokratnem razpisu mini- strstva ni bil izbran. Kasneje se je izkazalo, da zemlja za otroško igrišče ni primerna. Pomanjkljiva dokumentacija Čeprav naj bi bila tokrat zemlja iz Rup neoporečna, ministrstvo od ponudnikov zemlje ni prejelo vseh zahtevanih dokumentov, zato se zanjo ni odločilo. Med drugim naj bi manjkal tudi zapisnik o vzorčenju zemljine, poleg tega je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba zemljo iz Rup zaradi kislega pH predhodno pripraviti oziroma poapniti. Glede na zdaj znane podatke in karakteristike zemlje za ponudnika iz Rup ni še nič izgubljenega. Zemlje iz Naklega zagotovo ne bo dovolj za sanacijo vseh vrtcev oziroma njihovih igrišč, ki jih namerava ministrstvo izvesti v tem in prihodnjem letu. Bo pa moral ponudnik do takrat urediti in dopolniti dokumentacijo. Zakaj je na prvi pogled manjši del projekta tako za- nimiv, lahko pojasni podatek, da kar tretjina 600 tisoč evrov vredne sanacije dveh vrtcev odpade na strošek neoporečne zemljine. Letos sanirana še štiri igrišča Igrišči pri vrtčevskih enotah Mavrica in Ringa raja bosta predvidoma že marca dobili novo podobo, otroci pa prijeten prostor za igro na prostem. Ministrstvo naj bi kmalu objavilo tudi razpis za izvajalca del pri enotah Ži-vžav in Mehurček, kjer naj bi glavnino del izvedli med poletnimi počitnicami. Jeseni, predvidoma novembra, naj bi se začela še sanacija pri enoti Center in igrišča na savinjskem nabrežju. Prihodnje leto bo nato ministrstvo uredilo še igrišča pri enotah Sonce, Luna, Čira čara in Iskrica. Zaradi morebitnih težav pri sanaciji, na katere opozarjajo projektanti, bo najverjetneje zadnja na vrsti enota Gaberje. Foto: SHERPA Vranarji prevzeli oblast VRANSKO - V nedeljo je vranski župan Franc Sušnik za teden dni oblast in vodenje občine predal generalom vranar-jem. Ti bodo poskrbeli, da v tem času ne bo manjkalo slastnih krofov in dobre volje. Še posebej veselo bo na sobotnem velikem tradicionalnem karnevalu. Ob spremstvu kurentov in zvokih koračnice so minulo nedeljo generali vranarji, ki jih je spet vodil Aleksander Reberšek, vkorakali na trg, kjer jim je aktualni župan Franc Sušnik simbolično predal ključ občinske stavbe in s tem oblast. »Vranarji smo poleg policije in vojske še edina bojna sila v naši lepi Sloveniji,« je med drugim v nagovoru dejal prvi med generali. Čeprav je župan Sušnik za teden dni razrešen dolžnosti, mu dela, kot je povedal, ne bo zmanjkalo: »Organizacija tako velike pustne prireditve, kot je pri nas, zahteva zavzeto delo celotne občinske uprave. In če so številni za to prireditev pripravljeni žrtvovati ogromno svojega časa, nam tudi v občini ni težko sodelovati,« pravi Sušnik. Čeprav v tem tedni ni prvi oziroma glavni v občini, je sredi tedna z vso odgovornostjo odvodil tudi sejo občinskega sveta. Tako župan Sušnik kot prvi general Reberšek sta že ob predaji oblasti ljudi pozvala, naj se rajanju pridružijo tudi v soboto, ko bo na Vranskem že 63. pustni karneval, ki velja za največje tovrstno rajanje v Spodnji Savinjski dolini. LKK, foto: TT Ob generalu Reberšku je zbrane pozdravil tudi predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec, ki je zagotovil, da se bo udeležil tudi 10 KULTURA Razstavili akvarelni blok Herberta Kartina Poteze čopiča kot dokument časa in spomin na rojaka Do 4. marca bo v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju na ogled razstava z naslovom Akvarelni blok dr. Herberta Kartina. Gre za razstavo slik, ki jih je med letoma 1948 in 1953 naslikal visok državni uradnik, okrajni glavar v Šmarju pri Jelšah, zbiralec umetnin, starin ter zgodovinskega arhiva, ki je živel v Ipavčevi hiši. Anita Koleša je dejala, da je bil Herbert Kartin, ki se je rodil 2. novembra 1884, eden zelo pomembnih Šentjurčanov. Bil je strasten zbiralec starin in umetnin. Na žalost se velik del njegove zbirke do danes ni ohranil ali je del kakšne zasebne zbirke. TINA STRMČNIK Akvarelni blok s podobami Šentjurja in njegove okolice je shranjen v Informacijsko-dokumentacijskem centru direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo. Ta center je predlani, v letu kulturne dediščine, izdal publikacijo z naslovom Akvareli, dokumenti dediščine in vanjo uvrstil tudi 39 akvarelov dr. Herberta Kartina. Publikacija je med drugim prišla v roke vodji šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Aniti Koleša, ki je dobila zamisel, da bi bilo te podobe kraja dobro predstaviti prebivalcem občine Šentjur. Kartin je v svoj blok z akvareli ujel podobe Šentjurja, Zgornjega trga in tudi cerkva v okolici - na primer sv. Rozalije, sv. Ahaca, cerkve Marije Sedem žalosti na Botričnici. Naslikal je tudi del, ki povezuje Zgornji in Spodnji trg in kjer danes stoji Ipavčev kulturni center. »Akvarel-ni blok je izjemen dokument časa. Zanimiv je tudi zato, ker je avtor podobe velikokrat komentiral. Izrazil je na primer nezadovoljstvo ob predvidenem rušenju katerega od poslopij. Kritično je ocenjeval videz nekaterih stavb. Izjemno rad je imel svoj kraj, želel je, da bi bil čim lepši, da bi imel podobo, ki bi mu bila v ponos.« Zaslužen, da Ipavčeva hiša ni postala hlev Herbert Kartin je bil po besedah sogovornice zelo zanimiv človek. Služboval je na zelo veliko delovnih mestih, veliko je potoval. Zato ga je direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj označil kot moža, ki mu je silno težko slediti. Najprej se je ukvarjal s sodniško službo v vojski, kasneje je deloval v uradniških vodah. Leta 1932, ko je bil star 48 let, se ni prav nič razveselil odloka, da se mora upokojiti. Silno si je želel, da bi lahko še delal, imel je ogromno energije. Batagelj je v katalogu, ki je izšel ob razstavi, zapisal, da je ugodno rešena prošnja Kartina nato posrkala v novo epizodo uradniškega popotovanja po tedanji kraljevini. Leta 1937 je bil imenovan za sreskega (okrajnega) načelnika v Šmarju pri Jelšah, kjer je nekoč v isti vlogi že delal. Leta 1940 so ga ponovno upokojili. Pomemben je tudi zato, ker je z bratom Jožetom leta 1937 kupil hišo, v kateri sta bila rojena dr. Benjamin in dr. Gustav Ipavec. Brata sta hišo, ki je že več kot desetletje propadala, odkupila od Ipavčevih sorodnikov in tako rešila eno najpomembnejših stavb šentjurskega Zgornjega trga. Zgodovinar Jože Rataj iz Pokrajinskega muzeja Celje je med drugim naletel na zapise, po katerih bi lahko hiša, preden sta jo kupila brata Kartin, prešla v roke nekoga, ki je želel tam urediti hlev. Po besedah Anite Koleša sta se brata obnove stavbe lotila zelo preudarno. Sodelovala sta z znancem in sosedom Jožeta Kartina, arhitektom Jožetom Plečnikom, in po njegovih načrtih obnovila nekatere dele hiše. Njegove predloge sta upoštevala predvsem pri obnovi vrta, kjer še danes stoji Plečnikov vodnjak, in tudi pri obnovi notranjosti hiše. Izginile stvari, za katere nam je lahko žal Kartin je bil strasten zbiratelj. Zbiral ni le to, kar je bilo povezano z rodbino Ipavcev, ampak tudi ostale zanimive stvari. Njegova zbirka je vsebovala umetnine, slike, kipce in bogato zbirko knjig. Njegovo delo in zbirateljstvo je kasneje prekinila vojna. Med vojno je hišo zasedla nemška komanda, Kartin je takrat odšel k bratu v Ljubljano. Ko se je vrnil, je bila hiša močno izropana. S svojim uporništvom in zagnanim delom je precej opreme pridobil nazaj. Znan je bil kot zelo načelen in pedanten človek. V starejših letih je postal precej čudaški, skregal se je z vsemi svojimi sorodniki. Še posebej hudo je bilo, ko je prekinil pogodbo s svojim bratom, s katerim sta si delila Ipavčevo hišo. Slednjo je z oporoko prepustil nekemu svojemu znancu, s katerim sta dolga leta skupaj zbirala starine, predvsem ure. To je med sorodniki seveda povzročilo veliko jeze in sovraštva. Ob vseh omenjenih zdrahah in težavah z zapuščino je veliko gradiva prešlo v neznane roke. »Sosedje so dejali, da so ljudje po Kartinovi smrti iz hiše odnesli mnogo stvari, za katere nam je lahko danes žal. Ko je hišo prevzela Občina Šentjur, je bila iz-ropana vse opreme in vseh starin,« je pojasnila Koleša. Razstava akvarelnih podob, ki jih je naslikal pomemben šentjurski rojak, je po njenem prepričanju prvi korak k obujanju spomina nanj. V Zgodovinskem arhivu Celje hranijo še nekaj gradiva o tej pomembni zgodovinski osebnosti. Vodja šen- tjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti upa, da se bo kdo še lotil brskanja po Kartinovi zapuščini. In da bodo zgodovinarji znali prisluhniti željam lokalne skupnosti, da bi o tem človeku lahko izvedela še več. Razstava treh foto klubov V galeriji železarskega muzeja na Teharjah je na ogled razstava del iz treh bližnjih fotografskih društev. Dela predstavljajo Fotoklub Štore Steel, društvo fotografov Svit iz Celja in Digitalni foto klub Celje. Gre za vsakoletno razstavo. Zanjo so lahko člani fotoklubov sami izbrali temo, s katero se predstavljajo. Predstavljeni so predvsem portreti, krajine in tudi naravoslovne fotografije. Ogledati si je mogoče 66 barvnih fotografij. BJ Tistim, ki se zapletajo v več ljubezenskih razmerjih hkrati, ni ravno lahko. O tem priča predstava gledališčnikov iz Lepe Njive. Težko življenje bigamista Po Zgornji Savinjski dolini se vrstijo predstave komedije Raya Cooneya, ki ima naslov Zbeži od žene. Pripravila jo je dramska skupina kulturnega društva Lepa Njiva iz mozirske občine. Po predstavah v Lepi Njivi ter Mozirju je skupina zadnji konec tedna nastopila še v Gornjem Gradu in na Rečici ob Savinji. »V preteklih letih smo uprizorili tragedijo, kmečke burke in komedije iz starejših časov. Letošnja je novodobna, saj smo se odločili, da se k zvrsti komedije vrnemo,« je povedal režiser predstave Primož Vajdl. Za Cooneyevo delo so se odločili, ker so eno od njegovih komedij postavili na oder že leta 2011, ko je bila med gledalci dobro sprejeta. Letošnja komedija predstavlja taksista, ki živi dvojno življenje, saj je poročen z dvema ženskama. Ti se ne poznata. »Kar se tiče sporočila Cooneyevega dela, je to, da ni dobro, če se človek zapleta v več ljubezenskih razmerij hkrati. Brez tega bo njegovo življenje lažje,« je še povedal Vajdl. Dramska skupina iz Lepe Njive bo v prihodnjih tednih predstavila svojo komedijo še v Lučah, Florjanu, Šoštanju ter Šmihelu nad Mozirjem. Kulturno društvo Nagelj Lepa Njiva je bilo uradno ustanovljeno leta 1992. V društvu ima glavno vlogo njegova gledališka dejavnost, saj igralci vsako leto uprizorijo po eno odrsko delo. Po premieri pripravi še približno deset ponovitev. V okviru društva deluje že več let tudi otroška gledališka skupina. Nagelj pripravlja v kraju tudi različne druge prireditve in skrbi za ohranjanje starih običajev. BJ, foto: PV KULTURA 11 V Celju prvič odrih V Gledališču Celje se jutri zvečer (19.30) obeta še ena poslastica, prva slovenska uprizoritev tragedije Sofi Oksanen z naslovom Očiščenje v režiji Jarija Juu-tinena in v koprodukciji s finskim partnerjem. Drama Očiščenje slika travmatično zgodovinsko obdobje povojne in polpretekle Estonije, dogajanje sega v čas sovjetske okupacije Estonije ob koncu druge svetovne vojne ter v devetdeseta leta preteklega stoletja, ko je Estonija postala neodvisna država. Krstna uprizoritev tragedije Sofi Oksanen Očiščenje na slovenskih Z novinarske konference pred premiero Očiščenje ROBERT GORJANC Protagonistki zgodbe sta ženski različnih generacij: Allide Truu, starejša kmetica, ki živi izolirano na estonskem podeželju, in Zara, žrtev trgovine z ljudmi ter na begu pred krutimi zvodniki. Pod različno oblastjo sta obe ženski doživeli ekstremno nasilje in se preostanek svojega življenja borita za preživetje v represivnem svetu izredno omejenih možnosti. Upravnica Gledališča Celje mag. Tina Kosi je povedala, da so ponosni, da tokrat drugič sodelujejo ne samo z režiserjem, ampak s celotno koprodukcijsko ekipo s Finske. Da se povezujejo z ustvarjalci, ki delujejo širše po Evropi in po svetu, je nova usmeritev celjskega poklicnega gledališča »Režiserja Jarija Juutinena smo spoznali pred nekaj leti na Borštnikovem festivalu, kjer smo si lahko ogledali njegovo predstavo Zločin in kazen, ki je bila uprizorjena kot monodrama. Potem smo navezali stike in se dogovorili, da bi pri nas uprizorili kakšen finski tekst, ki je sicer težko dosegljiv. Sofi Oksanen je danes eno najpomembnejših literarnih imen na Finskem. Zgodba, ki se ukvarja s polpreteklo zgodovino Estonije, se mi je zdela zanimiva, ker tudi mi nismo sposobni preseči nekih odnosov in zgodb, ki so se dogajale v času druge svetovne vojne in po njej.« Dramaturginja Alja Predan je kot zanimivost izpostavila, da je Očiščenje najprej nasta- lo kot drama po naročilu narodnega gledališča v Helsinkih, šele nato je Sofi Oksanen napisala še roman. Običajno je namreč obratno. »Avtorica besedila v vseh svojih literarnih tekstih obravnava to travmatično obdobje estonske zgodovine, ki ga zelo dobro in spretno tke v povsem običajno družinsko situacijo. Gre za vešče napisano igro, ki je tudi zapletena, ker skače v času in prostoru in ni enostavna linearna pripoved.« V vlogi Allide Truu, enega glavnih likov zgodbe, nastopa mlada igralka Živa Selan, in sicer jo na predlog režiserja Jarija Juutinena uprizarja v dveh podobah, v starosti 20 in 70 let. »Ta Jarijev predlog je bil res velik izziv. O takšni vlogi lahko le sanjaš, da se ti kdaj zgodi, sploh tako zgo- daj na poklicni poti. Ta vloga ter delo z Jarijem in celotno ekipo sta mi dajala strašno radost, ko smo začeli vaje, hkrati sem imela tudi veliko tremo. Ampak ta pritisk se je spremenil v še večjo zagrizenost, kako čim bolj dodelati vlogo.« V predstavi Očiščenje bo prvič nastopil novi član Gledališča Celje Luka Bokšan, ki uprizarja pripadnika estonskega odporniškega gibanja Gozdnih bratov Hansa Pekka. »Gre za kompleksno in zahtevno vlogo, predvsem čustveno zelo zahtevno,« je povedal Bokšan in se ob tem za ponujeno priložnost zahvalil upravnici Tini Kosi. Ta je ob tem dejala, da v Gledališče Celje poskušajo pritegniti mlade obetavne igralce, ki bodo nekoč med najboljšimi v državi. 29. DNEVI KOMEDIJE VPIS ABONMAJEV 26.-29.2. PRODAJA ZA IZVEN 2-22. 3. GLEDALIŠČE CELJE 11-22.3.2020 dnevikomedije.si 11. 3. 12. 3. 13. 3. 14. 3. 15. 3. 18. 3. 19. 3. 21. 3. 22. MARSHALL BRICKMAN, RICK ELICE, ANDREW LIPPA Addamsovi MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO IZA STREHAR Vsakglas šteje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE TAMARA DAMJANOVIĆ PO MOTIVIH FILMA Popolnitujci DRAMA SNG MARIBOR PETR ZELENKA Odhodi|v)akov| MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO ANDREJ ROZMAN ROZA Obuti maček SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, GLEDALIŠČE KOPER IZTOK MLAKAR v Tutošomato| SNG NOVA GORICA, GLEDALIŠČE KOPER HEINRICH VON KLEIST Razbiti vrč SNG DRAMA LJUBLJANA PO MOTIVIH LIV STRÖMQUIST •v Zivela[vulva! ZAVOD IMAGINARNI, MINI TEATER Los hermanos muy simpaticos KONCERT ZA KOZARCE IN ROBČKE 12 NAŠA TEMA Od informativnega dneva do vpisa v srednjo šolo ali na fakulteto Kako izbrati pravo smer za poklic, delo in življenje? V teh dneh se množice mladostnikov in njihovih staršev sprašujejo, katero srednjo šolo oziroma fakulteto izbrati po valeti oziroma maturi. Odgovor na vprašanje v hitro spreminjajoči se družbi ni enoumen. Moral bi namreč ustrezati realnim možnostim, zanimanju posameznika in potrebam družbe v prihodnosti. SASKA T. OCVIRK V Sloveniji je v srednješolsko izobraževanje vključenih 91 odstotkov mladih med 15. in 18. letom. Delež tistih, ki obiskujejo višje in visokošol-ke programe in so stari od 19 do 24 let, je 46 odstotkov. Delež pada, a je še vedno višji kot v večini drugih držav članic EU. Število študentov, ki sicer še vedno presega 70 tisoč, je vsako leto za nekaj tisoč manjše. Letos je v vi- sokošolskih programih na voljo več kot 18 tisoč vpisnih mest, v višjih strokovnih več kot 11 tisoč. Osnovno šolo letos končuje 18 tisoč otrok. V srednjih šolah bo zanje na voljo skoraj 24 tisoč vpisnih mest. Prostora je torej dovolj, čeprav ne vedno v šolah, ki so najbolj zaželene. Neskončno morje možnosti izbire seveda ne olajša prav posebej. Foto: SHERPA InSormatiVIli ANKETA Sledijo svojim željam V petek in soboto so imele šole priložnost, da se čim bolje predstavijo vsem mladim, ki so želeli izvedeti čim več o programih, med katerimi se odločajo. Redki srečneži že vedo, kam bi radi, medtem ko je večina obiskala kar nekaj šol, da bi našla »svojo«. Kaj je tisto, kar bo na koncu odločilo pri izbiri programa, smo vprašali tri osnovnošolke. Klara Golob z Ljubnega: »Odločam se med programoma Ustvarjalec modnih oblačil in Ekonomski tehnik. Vedno sem bila ustvarjalna, zanimajo me likovno ustvarjanje in modne stvari. Mislim, da bom na koncu kljub temu izbrala program v ekonomski šoli, saj se mi zdi, da bom imela več možnosti kasneje pri iskanju službe. Tudi na to je po mojem treba misliti, ko se odločamo za poklic.« Manja Kralj iz Braslovč: »Obiskala sem več različnih šol, saj informacij ni nikoli preveč, a sem se že odločila, da se bom izobraževala za slašči-čarko v Šolskem centru Šentjur. Peka slaščic me veseli in na osnovi tega sem izbrala program. Doma smo se o tem veliko pogovarjali. Mislim, da imam s tem programom možnosti za službo ali nadaljevanje šolanja, kar bom pač želela.« Tina Knez s Planine pri Sevnici: »Nisem se še čisto odločila, kam se bom vpisala, izbiram med ustvarjanjem modnih oblačil in medijsko šolo. Informativni dan je pomemben, saj vidiš šolo, učitelje in se lažje odločiš. Na koncu bom sama izbrala, kam bom šla, nihče doslej ni posebej vplival na moje odločanje. Želim početi nekaj, kar me veseli, in to se mi zdi pomembno tudi za kasneje za službo.« TC Odzivi staršev facebook Željko Hči zaključuje osnovno šolo, a nima predstave, kako naprej. Mislim, da je v šoli premalo spoznavanja poklicev. Namesto kakšnega športnega dne bi lahko obiskali kakšno podjetje ali celo priredili sejem izobraževanja. Mladi so danes ves čas zaposleni s pametnimi telefoni, a dvomim, da bodo tam dobili odgovor o tem, kaj jim bo v prihodnosti dajalo kruh. Marsikdo izbere srednjo šolo iz povsem napačnih razlogov. Več pozornosti bi morali namenjati poklicnemu usmerjanju. Boštjan Pri moji odločitvi je bila odločilna trma. Kljub nasprotovanja šolstva mi je uspelo in zdaj po svojih poklicni poti hodim že 22 let. Klavdija Imamo srečo, ker sta obe hčerki že dolgo trdno odločeni o poklicu, ki ga želita opravljati. Poskrbela sem, da sta se že v 7. razredu preizkusili na resničnem delovnem mestu s pravimi specialnimi orodji, pripomočki, vsaka na svojem področju. Spodbujala sem močna področja njunega ustvarjanja. Tako da smo s tem vsi živeli. Izbira fakultete bo nekoliko težji zalogaj. Se še lovimo in iščemo najboljšo rešitev. 2al je veliko odvisno od točk in ne samo od sprejemnih izpitov (kjer jih imajo). Maja Midva sva sina poslala za leto na prostovoljno misijo. To je bilo leto predaha in pridobivanja izkušenj. Lahko rečem, da se je splačalo. Svetovala sva mu, naj v praksi preizkusi, kaj želi početi preostanek življenja. Eno leto gor ali dol. Kaj je to v primerjavi z odločitvijo, s katero preživiš najbolj aktivna leta življenja. Karla Sin ni imel posebne želje, potem je v strojni šoli srečal profesorja Romana Zupanca, ki je pristopil k vsakemu otroku, ga vprašal, kje se vidi, in mu na čisto enostaven način predstavil poklic strojni tehnik. To je bilo to. Z veseljem hodi v šolo. Sicer pa v poplavi informacij devetošolci skoraj ne morejo izluščiti realnosti poklica, v katerega se podajajo. Res je težko, če otrok na tem prehodu nima vizije. Več tovrstnih dejavnosti v osnovnih šolah bi bilo dobrodošlo. Anita Odločitev smo v resnici prepustili hčerki. Nagibala se je v več smeri, nato je začutila, kaj bi lahko počela večino delovne dobe. Zdaj samo molimo, da se bo s tem nekoč lahko preživljala. Sicer pa se poklici tako hitro spreminjajo, da se bodo mladi tako ali tako morali znajti in se prilagoditi. 2. april - zadnji rok za oddajo prijavnice za vpis v srednje šole in dijaške domove (drugi rok od 24. do 31. avgusta) 18. marec - 1. rok za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe ter višje strokovne šole novi tednik §!8Жг M*, NAŠA TEMA 13 Nataša Hanuna, poklicna svetovalka za osnovnošolce in gimnazijce v Zavodu sv. Stanislava Ne gre za razsvetljenje, ampak za veliko drobnih korakov Kot pravi, se je največ naučila v izobraževanju kariernih svetovalcev na zavodu za zaposlovanje. Veščine usmerjenega pogovora so za tovrstno svetovanje najpomembnejše. Dobrodošli so tudi različni vprašalniki, nekateri so dostopni tudi na spletu. A za interpretacijo rezultatov je dobro imeti pomoč strokovno usposobljenega svetovalca. Pod črto vprašalnika lahko najstnik dobi tudi poklic, v katerem se ne vidi. A takšen rezultat se tam pojavi z razlogom. Tega lahko razberemo šele s pomočjo pogovora. S kakšnimi dilemami najpogosteje mladostniki in njihovi starši pridejo k vam? Še vedno se najde kdo, ki bi najraje slišal od mene, kam naj se vpiše. A tega ne delam. Lahko mladim le pomagam priti do uvida, kaj bi lahko bilo primerno zanje. Tudi z neposrednim vprašanjem, kaj nekoga zanima, ga lahko postavimo pred zid in spravimo v stisko. V takšnih vprašanjih se za povprečnega najstnika zrcalita pritisk in skrb staršev ter šir- »Nikoli ne vem, kako dolgo bo svetovanje trajalo. Odvisno je od mladostnika in tega, kaj pri svoji odločitvi potrebuje.« še okolice, da bo pravilno izbral. Prihodnost je seveda pomembna, ampak sama poskušam s primernimi vprašanji težo te odločitve razbremeniti. Ne vemo, kakšni bodo poklici prihodnosti, zato otrokom v osnovni šoli res nima smisla zabetonirati poti. Odločanje za poklicno kariero so koraki. Najprej je odločitev, v katere šole bodo šli na informativni dan. Potem strnemo vtise in naredimo strategijo za naslednji korak. Odločitev za kariero ni razsvetljenje v trenutku, ampak potrpežljivo Nataša Hanuna stopanje po korakih. Kakšne korake pri tem kdo ubira, je odvisno od človeka do človeka. Čeprav se trudite starše in otroke prepričati o nasprotnem, je občutek o usodnosti izbire šolanja pri obojih očitno še zelo zasidran. Res je. Tudi zato, ker se je generacija staršev v resnici odločala za določen poklic. Tako se na primer zgodi, da se osmošolci že za karierni dan - to je enodnevni obisk nekega mentorja v določenem poklicu - ne morejo odločiti. Kot da bi to sploh na karkoli vplivalo. Zavedanje, da se bodo morali vse življenje usposabljati in da bo v prihodnosti prehajanja med poklici vedno več, si le počasi utira pot. So vaša priporočila kdaj zelo daleč od želja dijaka oziroma učenca? Večkrat se zgodi, da mladi pretirano dvomijo, ali bodo kakšno usmeritev zmogli. Redkejši so tisti z zelo velikopoteznimi načrti brez realne osnove. Tu in tam se najde tudi kdo, ki ima zelo izoblikovano vizijo in je trdno odločen, a po pol leta v šoli ugotovi, da se je motil. Mislim, da je največ prepisovanja in menjavanja smeri, ker imajo mladi premalo realnih izkušenj, kaj pomeni opravljati določeno delo. In ko so pričakovanja otrok in staršev v prevelikem razkoraku? (smeh) Takrat je težje. V takšnem primeru dam vedno prvo besedo otroku, naj bo individualno ali s starši. Pomembno je, da eni in drugi jasno izrazijo svoje strahove, pričako- vanja, ambicije in da pri tem poskusijo drug drugega vsaj slišati. Od otrok na teh prelomnicah pričakujemo kar veliko osebnostno zrelost. Jo v procesu šolanja dovolj negujemo in spodbujamo? V marsikateri šoli temu posvečamo kar veliko pozornosti. Ze ob koncu osnovne šole prihodnjim gimnazijcem povem, da če so s to odločitvijo želeli zgolj odložiti izbiro, čez štiri leta samo po sebi ne bo nič lažje. Naši gimnazijci tako svoj »portfolijo« z željami ter zanimanji gradijo že od prvega letnika. Včasih je za aha učinek na koncu na primer odločilen dobro izpeljan projekt v drugem letniku ali katera druga obšolska dejavnost. Kaj se zgodi, ko otrok odločno zatrdi, da ga nič ne zanima? Tega ne kupim. In zato otrok nikoli ne sprašujem naravnost, kaj jih zanima. Ne verjamem v to, da otrok ne bi nič zanimalo. Pustimo ob strani zasvojenost z digitalno tehnologijo, kar v resnici postaja resen problem. Ampak tudi otrok, za katerega se zdi, da ves čas igra le računalniške igrice, si zasluži prava vprašanja. Katere igrice igra, kaj ga pri njih navdušuje, kaj gleda na Youtube kanalu in podobno. Tudi tako lahko veliko izvemo o otrokovih zanimanjih. »Bistvo kariernega svetovanja je postavljanje pravih vprašanj, s katerimi lahko mladostniki najdejo svoje bistvo.« OB ROBU Teža »usodnega« koraka Glede na populacijske smernice je verjetnosti, da bi kdo ostal brez svojega stola v srednji ali kakšni šoli na višji stopnički, skoraj nična. Res pa ni nobenega zagotovila, da bodo ti SAŠKA T. OCVIRK stoli vsakomur všeč. Če je točk premalo, lahko dijak ali študent vsaj s prstom pokaže na »krivičen« sistem. Če je zgolj slabo izbral, lahko posledice pripiše le sebi. Tako je vsaj v teoriji. V resnici je razpotje na prehodu iz osnovne v srednjo in iz srednje na višjo stopnjo šolanja obremenjeno s toliko drugimi pričakovanji, zahtevami in družbenimi okoliščinami, da tega res ni lahko prebaviti. V svetu neskončnih možnosti se zdi možnost izbire prej prekletstvo kot blagoslov. Še posebej v luči »usodne dokončnosti« takšne odločitve. Saj mladim to ne bo veliko pomenilo, sama pa si želim, da bi v njihovih letih vedela. Dobre ocene, vpis v zlato knjigo, odlični uspehi, točke na maturi in kdove kakšna priznanja niso cilj. So samo - sami po sebi precej nepomembni - koraki na poti zbiranja znanj in veščin za tisto nekaj, kar v življenju rada počnem. Že kot predstavnica srednje generacije nisem prepričana, da bo jutri to še isto kot danes. Kako naj se o tem za naslednjih 40 let izreče 14-letnik? V nekem idealnem svetu izbira šole niti ne bi bila zelo pomembna, ker bi vsaka od njih ponujala pester nabor univerzalnih temeljnih veščin in znanj. Zahtevam dela se moramo tako ali tako prilagajati iz dneva v dan. Na tej poti velja kot punčico svojega očesa varovati le vedoželjnost in veselje do življenja. V V ■ ■ V I ■ Cesa nas ne naučijo v soli Če ne veste, kaj bi, se učite jezikov Dušan Olaj, direktor in uspešen gospodarstvenik, je za knjigo Česa šole ne povedo zapisal, da je največja vrednost diplome, da vemo, kako in na kakšen način razmišljajo naši kolegi. »Vi pa, če hočete uspeti, morate to delati na drug način.« Na razgovoru za službo je ključni element, ki odloči v našo korist, težko opredeliti. Običajno gre za celosten vtis in občutek zaupanja, ki se vzpostavi. Potem ko so splošni pogoji za zaposlitev izpolnjeni, je pomembno, kakšna je komunikacija. Mladi so na trenutke premalo kritični, včasih delujejo preveč ambiciozno. Res je to za določena delovna mesta lahko prednost. Pred izbiro poklica Dušan Olaj svetuje: »Najpomembneje je poslušati sebe. Če je v ospredju eksistenčno vprašanje, je dobro izbirati med poklici, ki so bolj iskani. Kakšni bodo ti poklici prihodnosti, je težko reči. V času, ko prihajata Internet stvari (IoT) in 5G-tehnologi-ja, je stalnica le to, da je treba vlagati vase. Na globalizira-nem svetovnem trgu je prav znanje tujih jezikov lahko bistvena prednost. V našem podjetju Duol na primer vsak zaposleni govori dva ali celo tri tuje jezike in prav to je bilo odločilno za preboj na tujih trgih.« Prepotovala je svet in nabrala celo vrsto delovnih in poslovnih izkušenj. Na vprašanje, kaj bi svetovala najstniku na pragu življenja, preprosto odgovori: »Bodi dober človek. Življenje je zapleteno, a hkrati preprosto. Potrudi se, da vsak dan narediš nekaj dobrega zase in za druge, da si vsak dan narediš čim lepši in da dolgoročno iščeš korake do sreče.« Nič nas ne stane, če se nasmehnemo, lepo pozdravimo, poberemo papirček s tal, pomagamo slabotni gospe čez cesto, koga pohvalimo, širimo dobre zgodbe, ponudimo roko ali ramo nekomu v stiski, »spustimo ego« in se zavemo, da nismo sami na svetu. »Z drugimi ravnajmo tako, kot bi radi, da bi drugi z nami. Sicer v življenju ne pridemo daleč,« pravi Petra in naniza nekaj pravil za mlade: 1. Padci so bili, so in bodo. Ne moremo se jim izogniti. Lahko se naučimo upravljati s svojim telesom, čustvi in z mislimi, da se po padcih čim hitreje poberemo in gremo naprej s čim manj brazgotinami. 2. Znanje ni zastonj. Takoj ko prestopimo šolski prag, drago plačujemo za vsako znanje ali veščino. Zato cenimo mentorje in učitelje ter sprejemajmo znanje zdaj, ko je brezplačno na voljo. 3. Večine stvari, ki se jih učimo v šoli, ne bomo nikoli potrebovali. Nekatere bomo. Ne vemo, kam sodi kaj. Zato si je smiselno širiti obzorja in kot pravijo - od viška glava ne boli. 4. Recept za popolno srečo in zadovoljstvo niso niti diploma, niti nazivi, niti poslovni uspeh. Narava je v svoji celosti vedno bila in vedno bo močnejša od potrošništva in družbe. Zato si ne pozabimo urediti tudi zasebnega življenja, svojega časa, družine, svojih konjičkov, ne pozabimo negovati svoje duše in nahraniti svojega srca. Sicer tudi gore denarja, milijoni sledilcev na Instagra-mu in vsa svetovna slava ne štejejo veliko. 5. Izkoristite čas. Kot dijak ali študent najlažje poskusimo nekaj novega, različna dela in kariere, kupimo letalsko karto in spoznavamo svet. Z mesečno plačo pridejo tudi položnice, krediti in vse druge obveznosti. 6. Podjetnost nam odpira vrata. Danes so še bolj kot papir v roki pomembne veščine podjetnosti - kreativnost, samoiniciativnost, prodornost, komunikacija in čustvena inteligenca. To so veščine, ki jih je mogoče krepiti. 7. Preberimo kdaj kakšno knjigo. Biti Youtuber je kul. Influencer tudi. Ampak ne vihajmo nosu nad modrostjo preteklih rodov. 8. Vsega ni treba preizkusiti. Lahko izpustimo kakšen večer ponočevanja z litri alkohola. Lahko rečemo ne, ko dobijo prijatelji nevarne zamisli, ko nekdo ponudi mamilo ali poživilo. Lahko preskočimo dramo z grožnjami, da bomo ušli od doma. Ni nam treba vsega preizkusiti, da bi vedeli, kaj nam dolgoročno škoduje in kaj pomaga. 9. Upravljanje lastnih čustev, razumevanje odnosov in sposobnost komuniciranja. Kdor obvlada ta področja življenja, bo vedno znal pluti po vseh hitrih in velikih spremembah, ki jih svet ustvarja. 10. Pridobite si mentorja. Zgled. Pa naj to ne bo Kim Kardashian. Naj bo nekdo blizu nas, ki je v življenju res uspešen in srečen. Ko ne bomo vedeli, kako in kaj, se obrnimo nanj. Nihče ne pravi, da moramo upoštevati vse, kar nam reče (bog ne daj), a poslušajmo vseeno - starejši nas lahko marsikaj naučijo o življenju, če si dovolimo slišati. Tudi starši. In tudi profesorji. »Ne išči zgolj poti do poslovnega uspeha, ker ta ne nosi nujno s seboj tudi sreče. A če najdeš pot do sreče, bo poslovi uspeh samodejno prišel ob boku,« pravi Petra Škarja. 14 KRONIKA Po incidentu med vrstnikoma v Velenju V Osnovni šoli Gorica v Velenju je bil ta teden ožji sestanek s starši, na katerem so se pogovarjali tudi o incidentu, ki se je v bližini šole zgodil pretekli teden. Kot je znano, sta se sprla mladoletna fanta. Prvi naj bi dvakrat drugega zabodel z nožem, ker naj bi ta vznemirjal njegovo prijateljico. Storilec je učenec omenjene šole, žrtev ne. Kljub številnim govoricam, da naj bi šlo za medetnični pretep, so na celjski policiji to jasno zanikali. SIMONA ŠOLINIČ Storilca so policisti po dogodku pridržali, a so ga po nekaj urah izpustili na prostost. Ovadili ga bodo zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja lažje telesne poškodbe. »Ne bežimo pred tem, kar se je zgodilo, vendar se primer ni zgodil pred šolo, ampak pred enim od blokov v bližini. Tega ni nihče omenil. Kaj potem lahko ravnatelj ali šola naredi? V tem času so otroci že v skrbstvu staršev,« je dejal ravnatelj OŠ Gorica Ivan Planinc. Pravi, da je bil tisti dan v šoli miren in da obžaluje, da se je to zgodilo. Nož v šoli tudi lani Primer, da ima mladoletnik s seboj hladno orožje, ni edini. Lani smo poročali o tem, da se je policija že sestala z vodstvom ene od šol na Celj- ' . ' ' \ - i m ~ . ■ .■ ..t -: ШШШ poklicati policijo. Kdaj? Ta- povezano z rasno nestrpno- koj,« je lani ob primeru, ko stjo, naj bi bilo vedno več. To je otrok prinesel nož v šolo, opažajo vse strokovne službe. dejal pomočnik komandirja Občasno policija izsledi pred- Policijske postaje Celje Bo- vsem starejše mladoletnike, in štjan Kavc. sicer zaradi ustrahovanja in Vsa ta leta na policiji sicer izsiljevanja vrstnikov. Takšen trdijo, da na Celjskem ni tolp primer je bil prav tako lani, ko ali skupin, ki bi izvajale med- sta dve skupini od žrtev zah- vrstniško nasilje. Toda nasilja, tevali denar. Storilci skoraj v tudi verbalnega, ki je pogosto vseh do zdaj zaznanih prime- Zavod RS za šolstvo je izdal navodila s priročnikom za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževal-nih zavodih. V navodilih je med drugim jasno navedeno, kako ob primerih nasilja ravnati in kakšne so naloge strokovnih delavcev. In tudi to, kako ravnati z žrtvijo in kako s povzročiteljem. Zavod je na svoji spletni strani letos objavil tudi strokovna gradiva o obravnavi nasilja in spodbudnem ter varnem učnem okolju. govorili na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport. Dodajajo, da ima šola, če so razvidne potrebe po dodatnem varovanju, možnost v skladu s pravilnikom normativih in standardih v osnovni šoli urediti tudi delovno mesto varnostnika. Denar za opravljanje varnostne službe je zagotovljen iz proračuna lokalne skupnosti ali iz sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda. Prav tako na ministrstvu dodajajo, da »ne smemo pozabiti na organizacijske in vsebinske obveznosti šole«. Poleg vzgojnega načrta in pravil šolskega reda je dobro imeti tudi aktiven svet staršev, ki ima ključno vlogo ravno pri opozarjanju o preprečevanju medvrstniškega nasilja. »Zavedamo se izzivov na področju zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja, zato potekajo razprave o tem, kaj lahko še naredimo v kontekstu nadgradnje. Sicer pa šola mora vzpostaviti varno šolsko okolje, zagotoviti mora primeren režim prihajanja in odhajanja oseb v šolske prostore,« še dodajajo na ministrstvu. Foto: Splet »Šola mora vzpostaviti varno šolsko okolje« skem, v katero naj bi učenec prinesel prav tako s seboj nož. Takšni primeri se najpogosteje končajo s poročilom o negativnem ravnanju otroka in z obvestilom pristojnemu centru za socialno delo, ki se vključi v spremljanje družine otroka. »Če otrok v šolo prinese plašilno pištolo ali nož, morajo starši prevzeti odgovornost za to, saj morajo vedeti, kaj otrok odnese v šolo in kaj tam počne. Šola uči, privzgaja, a prvotno so za vzgojo otrok odgovorni starši. Ti morajo vedeti, kakšna so otrokova ravnanja in jih pravočasno preprečiti ali se pravilno nanje odzvati. Kadar pride do sumov, da otrok v šolo prinese hladno orožje ali ponaredek pištole ali koga ustrahuje, je treba rih medvrstniškega nasilja so bili fantje. Zakaj ni varnostnikov? »Naj poudarimo, da odločno obsojamo vsakršno obliko nasilja nad in med otroki, prav tako nasilje nad strokovnimi delavci in drugim osebjem,« so nam od- Abramov tudi v Žalcu vztraja, da ni kriv Na Okrajnem sodišču v Žalcu je bila pred dnevi obravnava zoper 30-letnega Sabastiana Abramova. V tem postopku mu tožilstvo očita goljufijo, v kateri naj bi bila oško-dovanka Nada Veber, mati njegovega pokojnega dekleta. Obtoženi vztraja, da ni kriv. Tožilec Marko Borovnik pojasnjuje, da naj bi Abramov Ve-brovo ogoljufal za približno 17 tisoč evrov. Prepričal naj bi jo, da potrebuje denar za avtomobil, in jo prosil za najem posojila. Ko je posojilo na banki uredila, naj bi denar izročila obtoženemu in mu dala še nekaj privarčevanega denarja. Obtoženi zdaj trdi, da je ta denar nadalje dal dekletu, torej hčeri oškododvanke, češ da je ta denar potrebovala, da je povrnila kadrovsko štipendije. Abramov je na sodišču pojasnjeval tudi, da je pred leti vzel tudi sam dve posojili, omenil je tudi večjo količino denarja, ki naj bi ga imel poleg dveh stanovanj v Ljubljani in enega gostinskega lokala. »Obvezal sem se, da bom mesečno odplačeval 250 evrov za posojilo,« je na sodišču pojasnil Abramov in zatrdil, da je Vebrovi odplačal štiri ali pet obrokov posojila. Omenjal je tudi možnost, da bi z dekletom odšla v Avstralijo za daljši čas in da se je z njeno družino dobro razumel vse do anonimnega pisma, kjer naj bi avtor o njem spisal številne laži. Kot je dejal njegov zagovornik Mitja Pavčič, bodo na nadaljevanju sojenja morali pridobiti odgovore, ali drži, da je eden od kriminalistov bil v času sodnega postopka v stiku z oškodovanko in zakaj. Naj spomnimo, da je Abramov ovaden tudi zaradi umora Sare Veber, ki naj bi jo s puško ustrelil zaradi koristoljubja, a ves čas trdi, da je šlo za nesrečo. Če ga bodo spoznali za krivega v tem primeru, mu grozi do 30 let zapora. Za zapahi je trenutno, ker čaka sojenje za zavarovalniško goljufijo v primeru, ko si je 21-letno njegovo sedanje dekle zaradi zavarovalniške odškodnine odrezalo roko. Nezakonito imenovano vodstvo bolnišnice? Delovno sodišče je v ponovnem presojanju odločilo, da je komisija Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje nezakonito izločila dr. Branka Gabrovca iz nabora kandidatov za poslovnega direktorja bolnišnice. S tem je sodišče potrdilo njegove navedbe in razlog za tožbo zoper bolnišnico, da je imel za ta položaj vse ustrezne pogoje. Sodba še ni pravnomočna. V kolikor postane pravnomočna, bo na podlagi takšnega sklepa sodišča svet bolnišnici najverjetneje moral o imenovanju direktorja ponovno odločati. Zapletlo se je pri tem, da na podlagi mnenja Barbare Tiselj, ki je bila takrat predsednica komisije, ki je o Gabrovčevi izločitvi odločala, Gabrovec ni imel potrebnih petletnih vodstvenih izkušenj. Tisljeva je še danes v svetu zavoda, čeprav je vmes tekel postopek na sodišču ravno o tem, da takšna odločitev ni bila pravilna. Bo, v kolikor bo sklep sodišča pravnomočen, o Ga-brovcu odločala komisija v enaki sestavi? Gabrovec, če se bo odločil, da ga to delovno mesto še vedno zanima, se s tem zagotovo ne bo strinjal. Hkrati takšen sklep pomeni, da je svet zavoda torej sedanjo poslovno direktorico Margareto Guček Zakošek imenoval nezakonito, torej se takšno imenovanje mora razveljaviti. Celjska bolnišnica se bo na takšno odločitev sodišča pritožila. SŠol Zaradi konoplje jima grozi deset let za zapahi Kar deset let zapora grozi 38-letnima Žalčanoma, pri katerih so policisti v minulih dneh našli več konoplje in več prostorov, ki so bili opremljeni za gojenje te rastline. Konopljo sta gojila v več različnih prostorih. »Pri enemu smo v kletnih prostorih odkrili dva prirejena prostora za gojenje konoplje in približno 190 sadik. Zasegli smo mu tudi približno pol kilograma posušene konoplje, manjšo količino konopljine smole in gotovino, za katero sumimo, da jo je osumljeni 38-letnik pridobil s prodajo prepovedane droge. Pri 38-letniku smo hišno preiskavo opravili tudi v počitniški hišici na območju Celja, kjer je imel prav tako posebej prirejen prostor za gojenje konoplje, v katerem trenutno ni imel sadik. Našli in zasegli smo manjšo količino posušenih delcev konoplje,« so sporočili s Policijske uprave Celje. Pri drugem osumljencu so našli dva šotora in še dodaten prostor, ki je bil prilagojen za gojenje konoplje. Zasegli so mu približno 150 sadik in nekaj te posušene rastline. Hišno preiskavo so opravili tudi v hiši, ki je njuna skupna last. Tudi ta je bila urejena za gojenje konoplje. »V hiši smo našli približno kilogram posušenih delcev konoplje in v šotorih še približno 570 sadik,« so pojasnili na policiji. Oba sta bila s kazensko ovadbo zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami privedena k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil pripor. AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 15 Akademija dejansko spreminja življenja Popolnoma je »noter padla« »Malo sem zamudila, sem motor >šraufala<,« je dejala Helena Umek, ko je prisopihala na ponedeljkovo vadbo in delavnico v prostore žalskega 24alife. »Kaj ste počeli?« smo jo vprašali, saj smo mislili, da nismo slišali dobro. »Akumulator sem morala priklopiti na motor, kar nekaj dela je s tem,« je dejala. »Na motor? Kakšen motor?« smo vrtali. »Na svojo jamaho,« je nasmejano odvrnila. In res. V zadnjih petih letih je zagreta motoristka. Umekova je najstarejša udeleženka letošnje Akademije zdravega življenja. Posrečena in najbolj energična. V srcu več kot očitno najmlajša. Svoja leta s svojo energijo neverjetno skriva. V dveh mesecih akademije ji je ekipa 24alife neverjetno spremenila življenje na bolje. SIMONA SOLINIC Zagreta motoristka in vedno nasmejana Umekova je tudi eden tistih »motorjev« akademije, ki s svojim smehom držijo skupino pokonci in so lahko marsikomu vzor. Na pravilen način je izgubila že več kilogramov, njena kondicija je zelo dobra. »Izredno sem zadovoljna, ves V W AKADEMIJA > ZDRAVEGA "^V1 ŽIVLJENJA Mobilna aplikacija 24alife, ki jo uporablja vsak posameznik v Akademiji zdravega življenja, je bila zasnovana na podlagi tesnega sodelovanja z Mayo kliniko. Ta ameriška klinika vnaša v prakso najsodobnejša dognanja s področja zdravstva. čas sem imela težave s težo in sem si rekla, če se bom sama potiskala naprej, ne bo učinka, če pa bo tu vmes čredni nagon, bo dober učinek. Drugače ne bo nič. In sem se prijavila v akademijo,« nam je dejala. In ni ji žal. »Čisto sem noter padla. In danes vem, da ko bo konec akademije, bom vse te navade, ki sem jih pridobila, tudi obdržala. To je bistveno,« je dodala. Umekova se natančno drži vsega, kar jo je strokovna ekipa 24alife do zdaj naučila. »Vsako jutro vadim, prej namreč nisem. Vsak dan hodim več kilometrov. Pri prehrani sem uvedla spremembe, zmanjšala sem količino nezdrave hrane in povečala količino zaužitega sadja ter zelenjave, vem, da sem na pravi poti,« je dejala. In kje je vzrok, da so že po dveh mesecih vidni tako pozitivni učinki? »Veste, meni se je >šalter v glavi obrnil<. In to vsakomur povem, treba je spremeniti miselnost. In gre,« je še dodala in nato prešerno odkorakala na vadbo. Foto: GrupA Prva motoristka Akademije zdravega življenja Helena Umek in kineziolog iz 24alife Matevž Klevže. Zdaj že vemo, da v bližini Umekove ne gre brez smeha in dobre volje. Samo v dveh mesecih je izgubila več kilogramov. M m Marca bomo nadaljevali delavnice s področja psihologije. Že ta ponedeljek so udeleženci akademije imeli uvod. Preizkusili so tehniko sproščanja, ki pride v vsakodnevnem tempu še kako prav. Marca jih čaka bolj podrobno učenje o tem, kako si pravilno zastaviti cilje, kako jih razdelati in jih tudi postopoma uresničevati. Psihologija je ključna predvsem v zadnjem delu našega projekta, saj je pomembno pridobivanje motivacije za čas, ko akademije ne bo več. Takrat bodo udeleženci najbolj odvisni od sebe in svoje volje ter moči, kako vztrajati. Ta ponedeljek je skupina poleg vadbe imela še pre-hransko delavnico. O prehrani je ogromno govora, večina v skupini je zdaj že dojela, da ni dovolj samo vedeti določene stvari, ampak jih je treba tudi upoštevati. Samo tako pride do dolgoročnih učinkov. Interaktivne delavnice o prahrani vodi v tokratni sezoni akademije Tatjana Kruder, ki je univ. dipl. inž. živilske tehnologije in tudi sodna izvedenka ter cenilka na področju prehrane. Vrsto let že sodeluje s skupino 24alife. Daljši intervju z njo lahko preberete na straneh 26-27. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR? Preglejte aktualno ponudoo DanKuchen Teharska c. 4,03 620 03 30 CELJE Pečica + indukcijska plošča brezplačno (leseni del nad 4000 evrov, do 15.3.2020) Največji in najsodobnejši studio DanKuchen Celje DanKuchen Celje je odprl vrata prenovljenega salona, kjer si lahko ogledate kar devet novih kuhinj. DanKuchen kuhinje so najbolj prodajane kuhinje v Avstriji, odlikuje jih 100-odstotna kakovost, izjemna natančnost, uporabnost, inovativnost, dober dizajn, dolga življenjska doba, bogat izbor kombinacij barv in izvedbe, dokaz za priljubljenost pa je že več kot milijon ponosnih lastnikov in zadovoljnih uporabnikov kuhinj DanKuchen. V najsodobnejšem salonu DanKuchen Celje, ki je družinsko podjetje prav tako kot avstrijsko, se lahko pohvalijo že z več kot 2000 sestavljenimi kuhinjami. Kuhinjo je treba dolgoročno načrtovati. Naročite se na brezplačni 3 D-izris pri prodajnih svetovalcih. Izbirate lahko med dobro ponudbo aparatov Bosch, Bora Amica, Miele, Gorenje idr. Bodite pozorni na pomivalna korita in armature Deante, ki jih odlikuje 10-letna garancija. Družinsko podjetje, ki se lahko pohvali že z več kot 2000 sestavljenimi kuhinjami. Vsi, ki boste kuhinjo naročili do 15. marca, boste prejeli brezplačno pečico in indukcijsko ploščo, ob nakupu kuhinje do 30. aprila pa boste sodelovali tudi v nagradni igri za super nagrade. Več ne FB DanKuchen Celje in na www.danstudio-celje.si. Obiščite največji in najsodobnejši studio DanKuchen v Celju na Teharski cesti 4 ali jih pokličite na 03-620-03-30. Največji in najsodobnejši studio DanKuchen Celje Po potico in $veze domače dobrote v Roko Od ponedeljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI ZAPOSLOVANJE 17 frgotur Avtoličar (strokovnjak) (m/ž) (Žalec) Glavne naloge: prevzem vozil in ugotovitev stanja poškodb/napak na vozilu, priprava orodij/strojev in določitev ličarskih del, priprava vozila za ličarske postopke, priprava barv po vnaprej določenih recep-turah, izvajanje vseh vrst ličarskih postopkov (kitanje, brušenje, barvanje, lakiranje). Prijave zbiramo do 14. 3. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Samostojni avtoklepar (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri avtoklepar, oblikovalec kovin, vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, zmožnost dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 14. 3. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52 a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektro- tehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 31. 3. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Asistent podpore uporabnikom (m/ž) (Velenje) Če ste samoiniciativni, radovedni in komunikativni in si želite delati v inovativnem timu ter intenzivno vlagati v učenje novih tehnologij ter prispevati svoje najboljše zmožnosti in znanje za skupne rezultate, potem ste pravi, da se pridružite naši ekipi. Delovne izkušnje niso nujne, so pa zaželene, tudi če so pridobljene preko študentskega dela. Zahtevana je izobrazba vsaj V. stopnje. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Pia, informacijski sistemi in storitve, d. o. o., Prešernova cesta 9b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Programer (m/ž) (Velenje) Delovne izkušnje niso nujne, so pa zaželene, tudi če so pridobljene preko študentskega dela. Prednost bodo imeli kandidati, ki poznajo. Net, HTML, CSS, JavaScript, delo s podatkovnimi zbirkami (SQL), znajo vsaj enega od navedenih programskih jezikov (Java, C, C++, C, Delphi). Priča- kujemo kandidata s svojim avtom in z izpitom B-kategorije. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Pia, informacijski sistemi in storitve, d. o. o., Prešernova cesta 9b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Kolorist - mešalec barv na področju avtoreparature (m/ž) (Žalec) Pričakujemo končano poklicno ali srednješolsko izobrazbo, veselje do avtomobilizma, dober vid (predvsem ločevanje barv), osnovno znanje dela z računalnikom, dobro delovanje v timu, nekonfliknost, vozniški izpit B-kategorije, delovne izkušnje niso pogoj. Prijave zbiramo do 29. 2. 2020. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-operater na laserskem in krivilnem stroju (m/ž) (Nova Cerkev) Opis delovnega mesta: nastavljanje in priprava CNC-strojev, orodij in priprava dela s programom, glede na dokumentacijo izbira programe, posamezne operacije in izvajanje programov glede na specifike, optimalno nastavljanje in uporaba materialov glede na dimenzije obdelovalni kosov, izvajanje zahtevnejših dimenzijskih meritev. Prijave zbiramo do 11. 3. 2020. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar (m/ž) (Velenje) Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. XI-HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 3. 2020. Več informacij na www.trgotur.si. Samostojni natakar (m/ž) (Celje) Zaposlitev v uspešnem podjetju, kjer z našo ponudbo gradimo lastno zgodbo in doživetja, stimulativna in redna plačila z možnostjo dodatnega zaslužka, dvoizmensko delo, 5-dnev-ni tedenski delovnik, vse praznike imamo zaprto, visoka napitnina zadovoljnih gostov, dodatek na prodajo, dodatek na osebno uspešnost, dodatek na prisotnost, omogočamo tudi možnost napredovanja v vodjo lokala. Naš namen je dolgoročna zaposlitev. Prijave zbiramo do 10. 3. 2020. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Referent v strokovnoadministrativni enoti skupine proizvajalcev »rdeče eko meso« (m/ž) (Šoštanj) Opis delovnih nalog: zbiranje javnih naročil za šole in vrtce, obdelava razpisne dokumentacije in prijava na javne razpise, spremljanje razpisa, priprava pogodb, podpiranje in sodelovanje z zastopniki uporabnikov, sprejem, realizacija in kontrola realizacije ekoloških naročil, vodenje evidenc naročil in poročanje o naročilih podpornim sodelavcem, pomoč pri načrtovanju ekološkega odkupa za potrebe kupcev. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Nova Cerkev) Opis delovnega mesta: priprava materiala za odpremo, urejenost delovnega okolja, skrb za zaloge in pravočasno obveščanje nadrejenih, uporaba računalnika in priprava dobavnic. Prijave zbiramo do 5. 3. 2020. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik v lakirnici (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: čiščenje in priprava površine ter nanašanje prahu ali barve na površine obdelovan-cev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, če so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. Prijave zbiramo do 5. 3. 2020. Uniforest, d. o. o, Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Ličar (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: priprava površine ter nanašanje prahu ali barve na površine obdelovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, če so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. Prijave zbiramo do 5. 3. 2020. Uniforest, d. o. o, Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. 0 MojeDelo.com Skladiščnik (m/ž) (Maribor) Vaše naloge in odgovornosti bodo predstavljali priprava materiala za odpremo - komisioniranje, raztovor in uskladiščenje dostavljenega materiala, prevzem in odprema materiala v informacijskem sistemu, skrb za red in čistočo na delovnem mestu, izvajanje delovnih nalog skladno s pravili varnosti pri delu. Tink, d. o. o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec dodatkov za dom (m/ž) (Celje -Levec) Zaželene so izkušnje na področju prodaje dodatkov za dom, smisel in željo za delo s kupci, orientiranost k rezultatom ... Lesnina LES-MMS, trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec za poprodajo (m/ž) (Maribor) Opis dela poprodaje: komunikacija in svetovanje kupcem oziroma zastopnikom ob primopredaji vozil in kasneje, poznavanje tehničnih karakteristik in funkcije avtobusov ter prenos informacij na uporabnika; sodelovanje z mrežo pogodbenih servisnih delavnic in razvoj novih, dnevna komunikacija z odgovornimi za poprodajo pri zastopnikih ali servisnih delavnicah . Feniksbus, d. o. o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 17. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. JavaScript razvijalci in razvijalke (m/ž) (Ljubljana, Maribor, Celje ali Novo mesto) Kaj pričakujemo: dobro poznavanje sodobnih front-end knjižnic, prednost so izkušnje s knjižnico Angular, dobro poznavanje HTML in CSS, natančnost in doslednost . Agiledrop, d. o. o., Stegne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Maribor) Od kandidatov pričakujemo končano poklicno ali srednješolsko izobrazbo (III.-V. stopnje) strojne ali druge tehnične smeri, samoiniciativnost, avtokontrolo, vestnost in natančnost, delavnost, zanesljivost in odgovornost, ročne spretnosti in okretnost, vozniški izpit B-katego-rije. Doorson, d. o. o., Milenkova ulica 9, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 16. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektroprojektiranja lesnoobdelovalnih strojev in naprav (m/ž) (Hoče) Zahtevamo večletne delovne izkušnje pri programiranju krmilij v strojegradnji, aktivno znanje nemškega in pasivno znanje angleškega jezika. Lestro Ledinek, Slivniška cesta 6, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja servisa (m/ž) (Maribor) Vodja servisa bo odgovoren za uspešnost poprodajnih aktivnosti za avtomobilsko blagovno znamko. Te bodo zajemale organizacijo dela, obvladovanje operativnih standardov posamezne blagovne znamke, reševanje reklamacij, razvoj in izvedbo idej o tržni pojavnosti poprodajnih aktivnosti, skrb za garancijske zahtevke, pripravo in spremljanje planov, sodelovanje s principali. Flamin avto, d. o. o., Avtomobilska ulica 12, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 12. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pripravljalec - čistilec rabljenih in novih vozil (m/ž) (Maribor) Podjetje Avto Koletnik, d. o. o., Maribor, ki zastopa blagovne znamke Renault, Nissan, Dacia, Subaru, išče sodelavca za pripravo - čiščenje in nego rabljenih ter novih vozil. Avto Koletnik, d. o. o., Kraljeviča Marka ulica 15b, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 5. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja kadrovske službe (m/ž) (Destrnik pri Ptuju) Področje dela: vodenje HR-oddelka v podjetju z več kot sto zaposlenimi in dolgoročno vizijo, razvoj in izvajanje kadrovskih strategij in pobud v skladu s strateškimi cilji podjetja ter notranjimi/zunanjimi predpisi in zakonodajo, priprava in izvajanje letnega načrta HR . Nudimo delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev, privlačno, perspektivno in urejeno delovno okolje. iLkO-EL: Lian Tech, d. o. o., Doxakey Group, Ormoška cesta 81d, 2250 Ptuj. Prijave zbiramo do 3. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Java razvijalec (m/ž) (Maribor) Pričakujemo tehniško izobrazbo iz informatike s poudarkom na razvoju programske opreme ... (visoka strokovna ali univerzitetna izobraz- ba), poklicne izkušnje z objektno usmerjenim programiranjem so prednost, osnovno razumevanje in poznavanje dela s podatkovnimi bazami (Oracle, SQL ...), veselje do ekipnega dela. SSI Schaefer, d. o. o., Meljska cesta 56, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 13. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent v oddelku premoženjskih zavarovanj (m/ž) (Maribor) Opis delovnega mesta: sprejemanje in analiza zavarovalnih ponudb in pogodb premoženjskih zavarovanj, izvajanje administrativno-teh-ničnih del na področju premoženjskih zavarovanj, komuniciranje ter korespondenca s strankami. Grawe zavarovalnica, d. d., Gregorčičeva ulica 39, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 2. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec za prodajo/ blagajnik (m/ž) (Maribor) Imate radi modo, spremljate modne smernice? Postanite del našega tima in začnite kariero, polno priložnosti. Iščemo odgovorne profesionalce, motivirane in zaljubljene v modo, odlične v stikih s kupci ter osebe, ki so se pripravljene učiti in delati za osebni razvoj. Inditex Slovenija, Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektrovzdrževalec (m/ž) (Gornja Radgona) Vas navdihujeta iskanje tehničnih napak na strojih, vozilih, inštalacijah in njihova odprava? Iščete razgibano delo, kjer se naloge ne ponavljajo, kjer vsak dan prinese kaj novega? Imate znanje s področja elektrotehnike ali mehatronike in veselje do zahtevnejših posegov na raznorazni tehnološki opremi? Če so vaši odgovori pritrdilni, potem se nam vsekakor javite, iščemo prav vas. Arcont, d. d., in Arcont IP, d. o. o., Ljutomerska cesta 29, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 24. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. . NET-razvijalec programske opreme (m/ž) (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica) Iščemo. NET-razvijalce programske opreme, ki bi se pridružili našim ekipam in se skupaj z njimi spopadli z novimi izzivi. V Sloveniji so ekipe nahajajo v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Comtrade, d. o. o., Letališka 29b, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Orodjar (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo strokovna in tehnična znanja: lil. ali IV. stopnjo izobrazbe strojne smeri avtomehanik, avtoličar, elektrikar, poznavanje osnov v strojništvu ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 29. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovni asistent (m/ž) (Maribor) Idealen kandidat: priporočena univerzitetna ali višješolska izobrazba, aktivno obvladanje nemškega in angleškega jezika, uporaba računalniških veščin (Word, Excell, PowerPoint ...), uspešno opravljanje zahtevnejših nalog in reševanje problemov, usmerjenost k strankam, dinamičnost, fleksibilnost, zaupanje vase, natančnost, zanesljivost, nekonflik-tnost, sposobnost samostojnega dela. International Solutions, s. r. o., Gogolova 18, 851 01 Bratislava, Slovaška. Prijave zbiramo do 13. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 18 ŠPORT Obramba Zelenih dolin je bila kakovostna in neizprosna. Vse niti žalske igre v napadu je povezovala reprezentantka Anika Strnad. Po zmagi ekipe Z'dežele v Žalcu so Zelene doline slavile v celjski dvorani Golovec Strnadovi, Vidakovi, Hrovatičevi in ostalim uspelo maščevanje V prvem delu rednega dela v 1. slovenski ligi za rokometašice so igralke kluba Z'dežele Celje dokaj presenetljivo, a povsem zasluženo zmagale v Žalcu. Lokalni derbi so 19. oktobra dobile z 20:17. Revanša je bila v petek v celjski dvorani Golovec, razmerje pa se je povsem spremenilo. Gostiteljice so delovale nemočno, Žalčanke so jim dopustile le petnajst golov in si precej pred končnico zagotovile zmago. Dokončno so jo potrdile z golom vratarke Klare Hrovatič (12 obramb) v 56. minuti za 12:21. DEAN SUSTER V domačem taboru so bili zelo optimistični, za delo pred mikrofonom so najeli celo Iva Milovanoviča. Severna tribuna je bila dobro obiskana, z razlogom pa so bili glasnejši gostujoči navijači. Največji derbi pri nas Žalčanke so v vseh elementih prekosile tekmice v sosedskem derbiju in se zasidrale na tretjem mestu, že sinoči so gostovale v Ajdovščini pri drugouvrščenem Mlinotestu. Do včeraj so Zelene doline imele 22 točk, Mlinotest in neporaženi Krim pa sta jih zbrala po 26. Četrto mesto si delita kluba Z'dežele in Krka (16 točk), za njima pa sledijo Koper (12), Velenje (8), Izola (6), Litija (3) in Ptuj 81). »To je največji derbi v slovenskem ženskem rokometu. Krim je pač preveč suveren. Jeseni smo proti Celju odigrali najslabšo tekmo v sezoni. Zato so bile naše igralke to- Tekmo sta si ogledala tudi nekdanji as celjskega moštva Stanko Anderluh (desno), čigar sin Dejan je pomočnik trenerke pri ekipi Zdežele, in Seba-stjan Oblak, nekdanji trener članic in tudi ostalih selekcij celjskega kluba. krat še dodatno motivirane, da bi se maščevale za poraz. Pridno so trenirale dva meseca, prišle so v želeno formo. Posledica je gladka zmaga,« je povedal trener Zelenih dolin Bojan Voglar. »V obrambi smo bili fantastični, do 58. minute smo prejeli dvanajst golov. Naša obramba je naj- Najučinkovitejša pri igralkah Zdežele je bila Ivana Nikolić. Levo stoji krožna napadalka Zelenih dolin Kaja Kolar. boljša v ligi in je naš zaščitni znak,« je dodal Voglar in priznal, da je Anika Strnad njegova podaljšana roka na igrišču. Organizatorka igre je v tretjem letniku ekonomske fakultete: »Kar smo si prigarale s super obrambo in razpoloženo vratarko, smo izkoristile v napadu. Dolgo nas je pekel domači poraz s Celjankami. Želimo osvojiti naslov podprvakinj.« Zelene doline je zapustila Anna Do-brić in prestopila v Krim. Poškodbe vplivale na razplet Za zmago Celjank v Žalcu sta skoraj polovico golov dali Katja Čerenjak (5) in Ana Je-ras (4), tokrat sta manjkali zaradi poškodb. Trenerka Miša Marinček ju je zelo po- grešala: »Dolgo smo uspešno pluli skozi sezono, potem pa se nam je zgodila ta tekma. Zdelo se je, kot da so se dekletom odsekale noge. Že pri prvem branjenju se je videlo, da se niso držale dogovora, da niso osredotočene. Na takšen način je težko igrati. Težave ima tudi Sanja Vrček, ki je opravila le en trening, zato je dobila priložnost le v napadu. Nosilne vloge so odigrale mladinke. V napadu so bile nemočne. Želimo se uvrstiti v ligo za prvaka.« V njeni ekipi sta bili najbolj učinkoviti Ivana Nikolić s štirimi in Jasmina Pišek s tremi goli, za Zelene doline sta po pet golov dali Anika Strnad in Marijeta Vidak, po tri pa Kaja Krebs, Petra Fister in Kaja Kolar. Foto: SHERPA Trener ekipe Zelene doline Bojan Voglar Trenerka ekipe Zdežele Miša Marinček V 14. krogu 1. slovenske lige so bili izidi naslednji: Izola - Krim 18:30, Z'dežele - Zelene doline 15:21, Krka - Koper 26:19, Litija - Mlinotest 26:27 in Ptuj - Velenje 26:40. ŠPORT 19 Bo rokometaše Barcelone v nedeljo pričakala polna celjska dvorana Zlatorog? Gostitelji se bodo najbrž veselili že pred tekmo V nedeljo so evropski tekmi izgubili rokometaši Celja Pivovarne Laško in Gorenja. Toda Celjani so po sobotnih porazih norveškega Elveruma in Zagreba še korak bližje uvrstitvi v osmino finala lige prvakov. Tekmeca za uvrstitev na šesto mesto v skupini A bosta igrala že v soboto in morda bodo celjski rokometaši že po teh obračunih uvrščeni v izločilne boje. V nedeljo bodo v predzadnjem krogu gostili Barcelono (17.00). DEAN SUSTER Najpomembnejša tekma v zadnjem ciklu je bila sicer sinoči, v državnem prvenstvu proti Ribnici. »Čestit- ke Aalborgu za zasluženo zmago. Imamo mlado ekipo in manjkala nam je kakšna izkušnja več, da bi takšno tekmo dobili. Dobro smo igrali v obrambi, agresivno, v napadu pa smo prihajali do čistih priložnosti, a smo bili premalo zbrani, poleg tega pa je bil domači vratar izjemen. Tako smo ves čas lovili rezultat, kar pa je težko. Izgubljali smo preveč energije, kar se nam je ob odsotnosti nekaj igralcev še dodatno poznalo. Kljub temu sem ponosen na svoje igralce, ki se niso predajali in so se borili do konca. Takšen pristop je tisti, ki ga želimo in nam bo prinesel Miljan Vujović je bil odličen v Aalborgu. NA KRATKO Vidni dosežki Kladivarjevih asov Pariz: V predmestju francoske prestolnice je atletinja Kladivarja Maruša Černjul osvojila četrto mesto v skoku v višino. Celjanka je preskočila 1,88 metra. V prvih poskusih je preskočila letvico na treh višinah, na 1,88 pa v drugem poskusu in je zato izgubila zmagovalne stopničke. Najboljši izid sezone je z 1,90 metra dosegla v Banski Bystrici. Zadovoljna je bila tudi s poskusi na 1,93 metra. Norma za olimpijske igre je še za tri centimetre višja. AZS je podpisala pogodbe z najboljšimi tekmovalci. V vrhunski prvi selekciji je s po enajst tisoč evri vrednimi pogodbami peterica, tudi Tina Šutej, Martina Ratej in Luka Janežič iz Kladivarja. V vrhunski selekciji 2 s po 6.500 evrov vrednimi pogodbami je Černjulova. Ob vrnitvi na tekmovališča lepo napreduje Robert Renner. V skoku s palico mu je uspel izid 5,30 metra, kar ga je uvrstilo na četrto mesto na balkanskem prvenstvu v Istanbulu. Konec tedna bo v Novem mestu dvoransko državno prvenstvo. Timi in Tina odlična Kulm, Kranjska Gora: Smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš je bil odličen na poletih v Kulmu. Sobotnemu drugemu mestu je v nedeljo dodal tretje, ko mu ni bilo prav nič žal, da je štela le prva serija. Konec tega tedna Zajca ne bo na tekmah v Romuniji, doma se bo posvetil treningom. Veleslalom svetovnega pokala v Kranjski Gori je s šestim mestom obeležila tudi Tina Robnik iz Luč. Ana Drev, alpska smučarka iz Šmartnega ob Paki, je tudi uradno sklenila svojo športno kariero. Lani si je v mesecu januarju na treningu veleslaloma tudi rezultate,« je po porazu na Danskem z 28:24 komentiral trener Tomaž Ocvirk. Zadel tudi Vujović Ob odsotnosti Klemna Fer-lina, Gala Marguča in Tilna Kodrina so rokometaši Celja nezbrano in zmedeno začeli obračun v Aalborgu. Prvi gol so prek Domna Novaka dosegli šele v 12. minuti po osmem poskusu. V drugi polovici tekme so prikazali lepši obraz, izkazali so se predvsem med 46. in 48. minuto, ko je bil izključen Benjamin Jakobsen. Naredili so delni izid 3:0 in se približali na 23:22. Nato je izključitev Josipa Šarca v 53. minuti zaustavila njihov nalet. Kristjan Horžen in Patrik Leban sta dosegla po pet golov, Domen Makuc je dodal tri: »Oboji smo igrali dober rokomet, vratarja sta imela svoj dan, mi pa smo v napadu naredili preveč napak. Zgrešili smo preveč čistih strelov, kar je pomembna zadeva, ki jo moramo popraviti v naslednjih tekmah.« S šestnajstimi obrambami in z golom je nase opozoril vratar Miljan Vujović. Sproščeno »na glavo« Barcelona je evropski vrh osvojila v sezoni 2014/15, v Celju je nazadnje gostovala v začetku leta 2011. Gre za ekipo, s katero ima celjski klub dolgo tradicijo dvobojev, v katerih so v skupnem seštevku uspešnejši Španci (9:4). V tej sezoni so igralci Bar e doma visoko slavili, Celjanom so prizadejali enega najvišjih porazov v evropskih tekmovanjih (45:21). Pred tem sta se ekipi nazadnje srečali v sezoni 2010/11, ko sta obe tekmi pripadli Barceloni - ta je dobila zadnjih pet obračunov. Izhodišča pred zadnjo domačo tekmo Celja v rednem delu lige prvakov so torej jasna: favorit je znan, ekipa špor- tnega giganta praktično ne kaže znakov ranljivosti, edini poraz so zabeležili v prvem krogu v Szegedu in če ne bo presenečenj, bo Bar a osvojila prvo mesto v skupini, razen v primeru, da bi Szegedu v zadnjih treh krogih uspelo trikrat zmagati. Dvorana Zla-torog bo znova pozdravila velik spektakel, za katerega velja največje zanimanje to sezono. Na mestu organizatorja igre se je Aronu Palmarssonu pridružil Luka Cindrić. V zunanji liniji so še Dika Mem, Timothey N'guessan, Lasse Andersson in Jure Dolenec. Vratarja sta Perez de Vargas in Kevin Moller, na mestu krožnega napadalca se izmenjujejo Ludovic Fabregas, Cedric Sorhaindo in Thiagus Petrus. Vrhunska sta tudi oba krilna igralca, Aitor Arino Bengoe-chea in Aleix Gomez Abello. Ekipo že deset let vodi Xavi Pascual. Foto: SHERPA Zlata plaketa Timu Jevšniku v Kronplatzu poškodovala desno koleno. V svetovnem pokalu je dvakrat stala na odru za zmagovalke, tako v Flachauu kot v Mariboru je osvojila drugo mesto. Na OI v Torinu je bila deveta, na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu pa sedma. Pojutrišnjem v boj nogometaši Celje: Dve zmagi, v soboto proti Aluminiju in v sredo proti Bravu ter izognitev porazu v Domžalah, to je sanjski scenarij za nogometaše Celja, ki bi nato lahko v sredo, 4. marca z vsemi silami napadli Maribor. In če bi prehiteli večkratne državne prvake, potem tudi vrh lestvice ne bi bil zelo oddaljen. Takšna razmišljanja so možna po odličnih pripravah v Turčiji. V januarju in februarju so varovanci trenerja Dušana Kosiča šestkrat zmagali in enkrat igrali neodločeno, kar je odlično. Upoštevati je sicer tudi treba, da so se nekajkrat pomerili z rezervnimi zasedbami nasprotnikov. Žal je Celje zapustil izjemno koristni Tadej Vidmajer. Prišli so Advan Kadušić, Domantas Antanavičius, Denis Marandici in Valentin Zehov, za kar so bržkone poskrbeli ruski vlagatelji, ki pa jih vodstvo NK Celje še vedno skriva kot kača noge. Celje za Aluminijem in Mariborom, ki si delita drugo mesto, zaostaja za štiri točke. Zadnji Rudar ima devet točk manj od Brava. Ostal je brez obetavnega napadalca Harisa Kadrića. Za velenjsko moštvo je nastopal kot posojen igralec, ljubljanska Olimpija je izkoristila pravico in ga vrnila v svoje vrste. Pred dvema derbijema Celje: Ekipi Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna do 15 in 17 let sta se uvrstili na zaključna turnirja lige Waba. Med najboljšo četverico mednarodne regionalne lige so praktično tudi že članice, pred katerimi sta dva derbija, oba v domači dvorani, v petek (20.00) proti Ježici in v sredo (18.00) proti bolgarski Montani. (DŠ) Za lanskoletne dosežke so bili nagrajeni športniki v Občini Polzela. Zveza športnih društev Polzela je zlato plaketo podelila lokostrelcu Timu Jevšni-ku. Srebrne plakete so prejeli Nika Šenica, Laura Bergant in Nuša Žerjav. Bronasti znak zveze je za dolgoletno delovanje na področju športa dobila Agata Majhenič. Dobitniki bronastih plaket so bili Maj Popelar, Aneja Jesenek Rojšek, Mai Bašič Fekonja, Zoja Avžner, Ti-len Riosa Novak, Irena Krk, Lan Podpečan, Nuša Žele-znik, Milan Koren, Domen Hohnjec in Goran Cestnik. Na slavnostni prireditvi v dvorani Doma krajanov Andraž je bil tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović. Tim Jevšnik je na ekipni tekmi na evropskem prvenstvu v »field« lokostrelstvu v Mokricah osvojil zlato medaljo. KUPIŠ ENO, GLEDAŠ DVE! PRVALiGA iijjš TelekomSIovenije ' prvaliga Џ TelekomSIavenije m SoeoTa, 22.2.2020 STaDion Z'oežeLe 16:00 Sneoa, 26.2.2020 STaoion Z'oežeLe 18:00 CINKARNA DROGA ^'dežele Fl triglavzdravje RHRC 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Kadar bom vandral, vandral poslednjič, ko bom zatisnil trudne oči, takrat prijat'lji zadnjič zapojte, pesem domača naj zadoni. (Ferry Souvan) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega IVANA GUČKA z Brodnic pri Rimskih Toplicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev sv. Miklavža in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Cerkvenemu pevskemu zboru Šmiklavž, Moškemu pevskemu zboru Šmiklavž, Kvintetu Dori in Alenki Kandolf. Žalujoči: hčerka Alenka in sin Matjaž z družinama in Ana Pušnik p ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta in dedka EMILA DOKLERJA (18. 11. 1946 - 9. 2. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolkam in sošolcem, sodelavcem, sosedom in znancem za darovane sveče, cvetje in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Hvala podjetju Veking, d. o. o., skupini Eros, govornikoma, praporščakom in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala kardiološkemu oddelku bolnišnice Celje in še posebej enoti CIM UKC Ljubljana, ki ste mu do zadnjega trenutka lajšali težave in nam z mnogo človeške topline pomagali ob naši bolečini, ko se je ustavljalo njegovo utrujeno srce. Žalujoči: vsi njegovi 206 V SPOMIN SREČKO ŠROT (1953 - 2015) Pet let si že onkraj, a v naših mislih še vedno tako zelo tukaj. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Nada, Žiga, Jaša, Nataša, Ajda CETRTEK 27. 2. 2020, 13.30 - 14.30, STARA grofua OGLED RAZSTAVE Z USTVARJA L NIC o BREZPLAČNE počitniške USTVARJALNICE ZA OTROKE POSEST PETEK. 28. 2- 2020, I 1-10 - 14-30, STARA. grofija voden ogled razstave za, otroke Z USTVARJALNICO^ ^ ^ iT-—■ K i * Ogled RAZSTAVE ''('"BP*1 «TI Z USTVARJA L NIC o SOBOTA 29. 2. 2020, 9-1 5 ~ 9-45, ^ KNEŽJI DVOR ™orZal^h in mešero belo vino, v Šmarju pri Jelšah, pgodamo. Telefoi 030 6Č7-3U0. 2h OSTALO PRODAM SUHA bukova trva na paleti dolUime č5, 33 in 50 cm, z doitrvo, prodam. Telefon 041 252-132. p Dragi moji, nisem odšla, ker ne bi hotela z vami živeti, odšla sem, d a bi nehala bolečine trpeti... ZAHVALA Z apustila nas je naša ljubljena mama, tašča, sestra, oma, prababica, teta in soseda BERTA LAPORNIK iz Žigon a 6, Laško (23. 2. 1931 - 5. 2. 2020) šskreno sei zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stalp ob strani, jo v °ako velikem številu porpremili na njeni zadnji pot-, daroval° za svete maše, cerkvene potrebe in svečc ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala dr. Petru Ivačiču in sestri Zaliki za vso po moč pri njenem zdravljenju ter hematološki ambulanti in dnevni bolnišnici v Splošni bolnßnici Celje. HCvala pogrebni službi Komunale Laško, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred in molitve na domu, ženskemu kvartetu za ganljivo odpete pesmi, trobentaču ter Sandri Čater in Marjeti Kovačič za čustvena govora. Vsem sosedom in znancem iskrena hvala za vso pomoč, in hvala vsem tistim. ki jih nicmo imenovali, pa ste z nami delili bolečino in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni najdražji Srce je omažolo, dih je castal, a na cjega spomio bo vekno ostal. ZAHVALA Zapustili nas je dragi mož, ata, dodek, prpdedek ioo ctiic IZIDOR URLEP Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse tolažilne besede, topel mtiskroke ter darovane sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Alojziju Kačičniku za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Konradu za zadnje besede slovesa in pevcem kvarteta Rogatec. Hvala tudi pogrebni službi Gekott in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi JARKICE, rjave), prodajamo na fa rmi °)ja pri Pempehru. V ponudli tudi beli petelini za iuho ali pečenje ter kakovostna perutnin-sia krma. Tšlefon (0Г- 7001-446. p SUHE »fosne«, de belina 5 cm, -mrjja, pho-Pam. Telefon 0C1 570-495. 189 SENO, kocke in »rinfuzo«, in 14 m bukovih drv prodam. Telefon 040 827J87. 194 800-litrsko keramično posod o z izp ustno jipo, za fermentacijo sadja ali vino. pro-jam. Telefon 031 277-528. 209 KOSTANJIEVE kole za pašniloin domače orehe prodam. Telefon 070 744-487. p 6.000 kosov opeke Bobrovec prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 976-668. 210 TRAKTOR Imt 539, samonakladalko 20 in preležan listnat hlevski gnoj prodam. Telefon 041 596-475. 208 KUPIM HLODOVINO bora, smreke, lubadarja kupim. Telefon 068 681-374. 212 Če me iščete, me iščite v svojih srcih. Če imam tam svoje bivališče, bomvedno pri vas. ZAHVALA Ob boleči izgubi noše drage mame, stare mame, babice, sestre in Čete JOŽEFE OJSTRSEK iz Vojniko se iskreno zehvaljujemo vrem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Ivanu SumiLjaku in gospodu Antonu Pergerju za opravlj enpogrebni obre c7 in sveto mašo, gospe Mileni Jurg ec za poslovilne besede in pevcem za odpete žalosPinke. Vsem in vsakemu posebej - hvala. Žalujoči hčerki z družinama IŠČEM prijatelja, starega od 47 do 55 let. Informacije po telefonu 064 277-331. 191 LETVENI vložek za posteljo, 190 x 90, ugodno prodam. Oddam starejšo strešno kritino Bobrovec. Telefon 051 318-592. 200 (Smrti Celje Umrli so: Anton KOŠIR ig Velenja, 841 et, Stanislav KRAJN P iz Laškega, 65 let, Frvnc KOS iz Mozirja, 84 let, Jožefa KOTNIK iz Mozirja, 83 let, Marija novi tednik VedjQ? j UMu?№j! GAJŠEK iz Celja, 99 let, Berta Alojzija KUMAR iz Šmartnega ob Paki, 78let, Alojz KRIČEt iz Velenja, 70 ler, Edvard MRAZ iz Laškega, .5 let, Bernarda VODOVNIK iz Žolza, 8(5 lest, Marija JONKE izCelja, 80 let. Laško Umrli so: Peter NOVAK iz Laškega, 55 let, Ivan GUČEK iz Brodnic, 80 let, Franc BOŽIČ iz Debra, 80 let. Žalec Umrli so: Jožefa KRAMER iz Šempetra v Savinjski dolini, 80 let, Neža BREZNIKAR iz Lo-žnice pri Žalcu 100 let, Marija VIDENŠEK iz GaKcije, 93 let, Anton CENTRIH iz Jeronima, 63 let, Marija BERGLEZ iz Žalca, 73 let, Ivana DOLAR iz Sto-pnika, 82 let. Velenje Umrla sta: Frančiška MEDVED iz Velenja, 86 let, Helena GREBENŠEK iz Velenja, 84 let. 40 P TTiVkfil teiemach ----------------- kanal 673 kanal306 kanal 271 kanal 152 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Raje imajo izkušene ženske Člani zasedbe Zvita feltna so pretekli teden obiskali Radio Celje in voditeljici Andreji Petrovič pihali na dušo kot prava kraška burja. Nenazadnje od tam tudi prihajajo. Zvita Feltna je skupina, ki veliko nastopa, saj ima za leto 2020 skoraj vse konce tedna rezervirane za nastope na koncertih, porokah, veselicah. S svojim širokim repertoarjem skladb zna ustvariti pravo vzdušje ter zadovoljiti občinstvo vseh starosti. S petjem v živo in svežo skladbo Sto tisoč let so člani skupine omrežili tudi našo Andrejo, ki navdušenja nad njimi ni skrivala. Kino Spored od 20. 2. do 26. 2. 1917 - drama, vojni od četrtka do srede: 18.50 Čas deklištva - drama, romantični četrtek: 17.10 od petka do srede: 17.45 Dolittle - družinski četrtek, petek: 16.30 sobota, ponedeljek, torek, sre-da:13.50, 16.30 nedelja: 12.10, 14.15 Emma - komedija, drama, romantični od četrtka do srede: 16.20, 20.20 Fantazijski otok - triler, grozljivka, pustolovski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 21.00 nedelja: 19.10, 21.00 Gospodje - akcijski, kriminalni od četrtka do srede: 20.50 Folk, punk, polka, rok ... Orlek Ste ga že videli? Čisto nov žgečkljiv in dobro začinjen blues, ki so ga po 30 letih delovanja ponudili člani zasedbe Orlek. Govorimo o videu, ki ga je v približno desetih dneh videlo že več kot 25 tisoč ljubiteljev te zasavske zasedbe. Njen glavni vokalist Vlado Poredoš ga je v Jutranjem ritmu na Radiu Celje Tanji in Boštjanu opisal kot nekaj najboljšega, kar se je v vseh tridesetih letih sploh zgodilo. Če vas zanima, kako se »sliši in vidi« Frpruh z Orleki in Matjažem Javšnikom, ste 3. aprila vabljeni v Dom kulture Braslovče. ampak se ji zahvalimo« Tako so svoje poslanstvo predstavili ptujski kurenti, ki so se tudi letos ustavili na Radiu Celje in prinesli dobro voljo ter veselje. Nekdanji župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je povedal, da kurenti niso zato, da odganjajo zimo, ampak da prinesejo srečo ter dvigujejo zavest o tem, kdo človek je in kako naj bi se obnašal. »Kurenti nismo komunalna služba, smo čistilci narave,« je dodal in ob glasnih zvokih opasanih zvoncev ponosno predstavil kurentovo poslanstvo. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 1 95.11 95.9 1 100.3 MHz Četrtek, 20. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Ka-lejdoskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdoskop (ponovitev) Petek, 21. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 22. februar 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novi- ce; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 23. februar 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 24. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 25. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 26. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) ČETRTEK 19.00 Emma - komična drama PETEK 17.45 Emma - komična drama 20.00 Mleko - komična drama SOBOTA 16.00 Slavna medvedja zasedba Sicilije - animirana družinska pustolovščina 17.30 Mleko - komična drama 19.30 Emma - komična drama NEDELJA 16.00 Slavna medvedja zasedba Sicilije - animirana družinska pustolovščina 17.30 Emma - komična drama 19.45 Mleko - komična drama 14. Festival gorniškega filma TOREK 18.00 Sladki rekviem 20.00 Zadnja gora SREDA 18.00 Ani, nune iz Yaqen gara/ Samotna cesta 20.00 Še vedno v zraku / Sanjski greben / Anba - V globini Haitija SOBOTA 17.00 Gospod Link: V iskanju izgubljenega doma - animirana avantura, sinh. 18.00 Sinonimi - komična drama 19.00 Fantazijski otok - avanturistična grozljivka 20.15 Mleko - komična drama 21.05 Parazit - triler, drama NEDELJA 16.00 Gospod Link: V iskanju izgubljenega doma - animirana avantura, sinh. 16.30 Sinonimi - komična drama 18.00 Dnevnik Diane Budisa-vljević - zgodovinska biografska drama 19.00 Mleko - komična drama 20.00 Fantazijski otok - avanturistična grozljivka Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski četrtek, petek: 15.50, 17.00, 18.00 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 nedelja: 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski, OV od četrtka do srede: 19.00 Klic divjine - pustolovski, drama četrtek: 16.10, 18.15, 19.45 petek: 15.40, 17.30, 19.40 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 14.20, 17.30, 19.40 nedelja: 13.45, 17.30, 19.40 Kot šef - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 21.10 Labodje jezero (2020) - balet nedelja: 16.00 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija sobota, ponedeljek, torek, sreda: 13.20, 15.30 nedelja: 11.15, 13.20, 15.30 Obsedenost - grozljivka, drama petek, sobota: 22.25 Podli fantje za vedno - akcijski, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.30, 20.00 petek, sobota: 16.00, 18.30, 20.00, 21.50 Pri Addamsovih - animirani, družinski, komedija sobota, ponedeljek, torek, sreda: 14.30 nedelja: 11.50, 14.10 Ptice roparice - akcijski, pustolovski, kriminalni od četrtka do srede: 18.20, 20.30 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje - animirani, pustolovski četrtek, petek: 15.30, 16.50 sobota:13.00, 13.50, 15.20, 16.50 nedelja: 11.40, 12.20, 13.50, 15.20, 16.50 ponedeljek, torek, sreda: 13.00, 13.50, 15.20, 16.50 Tusta - biografski, dokumentarni od četrtka do srede: 21.00 Vohuni pod krinko - animirani, komedija sobota, ponedeljek, torek, sreda: 13.10, 15.20 nedelja: 12.00, 13.10, 15.20 NAPOVEDNIK 23 Kulturne prireditve ČETRTEK, 20. 2. 17.00 Beethovnova dvorana Glasbene šole Celje Zimskih nastop komornih skupin osnovne stopnje 17.00 Kulturni dom Velenje Jure Godler & Tilen Artač stand up komedija, dodatna predstava 19.30 Dom kulture Velenje Jure Godler & Tilen Artač stand - up, Zeleni abonma 20.30 Max klub Velenje_ Šalamon/Matković/ Kranjčan trio Max klub jazz festival 2020 (4) PETEK, 21. 2. 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka trobil in tolkal 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ni lahko biti ženska KUD Veseli oder, komedija 19.00 eMCe plac Velenje_ »Kir treš« odprtje razstave Laure Ikić 19.30 Gledališče Celje_ Sofi Oksanen: Očiščenje Abonma Premiera in izven 19.30 Dom kulture Velenje Avdicija komedija Špas teatra 20.00 Hotel Paka Velenje_ Seks po slovensko avtorska komedija Vida Valiča SOBOTA, 22. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.30 Gledališče Celje_ Sofi Oksanen: Očiščenje Abonma Sobota večerni in izven NEDELJA, 23. 2. 16.30 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Ima župan večjega kot poslanec? komedija Saše Županeka 17.00 Kulturni dom Dobrna Valentinov koncert & Eva Černe ob 20. obletnici delovanja ŽePZ Korona z naslovom Najlepše ljubezenske zgodbe PONEDELJEK 20.00 Prekla - vojna drama Počitniški kino PONEDELJEK 17.00 Ledeno kraljestvo - animirana avantura, sinh. 19.00 Ježek Sonic - družinska akcijska avantura TOREK 17.00 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje - animirani, pustolovski 19.00 Klic divjine - pustolovski SREDA 17.00 Svet igrač 4 - animirana komična avantura, sinh. 19.00 Doolittle - družinska komična avantura 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Najlepše melodije Dalmacije koncert TOREK, 25. 2. 19.19 Mestna knjižnica Velenje Prestreljene sanje predstavitev knjige Vlada Vrbiča 19.30 Gledališče Celje_ Sofi Oksanen: Očiščenje Abonma Torek večerni in izven SREDA, 26. 2. 18.00 Gledališče Celje_ Johanna Spyri: Heidi izven abonmaja 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Slepec predstavitev knjige Mitje Čandra; vstop prost Pustovanja PETEK, 21. 2. 10.00 do 12.00 Mestne ulice Celja_ Tradicionalna pustna povorka učencev in zaposlenih OŠ Lava 15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pustna pravljična ustvarjalnica predpočitniško pravljično popoldne 17.00 Knjižnica Dobrna Pustna delavnica 20.00 Prireditveni šotor Mozirje Pust Mozirski Jasna Kuljaj, stand up SOBOTA, 22. 2. 10.00 Atrij Celjskega mladinskega centra Tradicionalno pustno rajanje najbolj izvirne maske bodo nagrajene 10.00 Ploščad pred KD Šmarje pri Jelšah Pustovanje tekmovanje za najbolj izvirno masko 10.30 Rogatec_ Pustna povorka od OŠ Rogatec do Grajske pristave; v primeru slabega vremena v Športni dvorani Rogatec 14.00 Vransko_ Pustni karneval maske čakajo bogate nagrade 14.00 Kulturni dom Ponikva Pustovanje za otroke nagrade, vsaka maska dobi krof 14.00 Terme Dobrna Pustne delavnice 14.30 Laško Pustna povorka od pivovarne nagrade za maske; v primeru slabega vremena povorka odpade 15.00 Nova Cerkev_ Pustni karneval 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje 27. Brezova metla tradicionalna otroška plesno-pustna prireditev v organizaciji Harlekina, društva za umetnost plesa; vstop prost 19.30 Terme Dobrna Ples v maskah 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Pustovanje; tema: Olimpijske igre v TKU nagrade za najizvirnejše maske; vstop prost 20.00 Pr Špulcer, Kompole nad Štorami Pustovanje z Veselimi svati 20.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Plavi orkestar in Luka Basi pustna zabava 20.00 Prireditveni šotor Mozirje Pust Mozirski Skater in Modrijani, koncert 21.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli_ Pustovanje 21.00 eMCe plac Velenje_ Pustovanje NEDELJA, 23. 2. 10.00 Velenjski grad Pust v Litvi nedeljsko muzejsko druženje z otroki 14.00 POŠ Trje_ Otroško pustno rajanje 14.00 Na parkirišču pri Domu krajanov Podsreda Fašn'k 2020 najboljše maske bodo nagrajene 15.00 Dom krajanov Tabor Otroška maškarada 15.00 Prireditveni šotor Mozirje Pust Mozirski: Elza in ledeno kraljestvo otroška maškarada 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Pustovanje na Jožefovem hribu prepevanje Fantov z Jožefovega hriba, veseloigra Trajno ozdravljena; sledilo bo druženje ob krofih PONEDELJEK, 24. 2. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pustna ustvarjalna delavnica z vami bo Vesna Gaber Podhovnik TOREK, 25. 2. 10.00 Krčma TamKoUčiri Celje Brezplačen pustni zajtrk 10.00 do 12.00 Mestno središče Celjski pust ocenjevanje najlepše pustno okrašenih gostinskih lokalov in trgovin 15.00 Trg celjskih knezov, celjske ulice in Krekov trg Celjski pust zbiranje pustnih mask in povorka do Krekovega trga, kjer bo pustno rajanje s skupino Malibu in Malim Bujem; najlepše maske bodo nagrajene 15.00 Športno igrišče na Graški Gori_ Pustno srečanje in pokop pusta 16.00 Šlandrov trg Žalec_ Otroško pustno rajanje z Mojco Robič in kurenti 16.00 Odhod izpred OŠ Petrovče Pustna povorka v Petrovčah 16.00 Podčetrtek_ Pustovanje 16.00 Mozirski trg Pust Mozirski mednarodna pustna povorka 16.30 Mestni trg Šentjur Pustno rajanje s kurenti v primeru slabega vremena na Tržnici Šentjur; vse maske bodo nagrajene 16.30 Kulturni dom Štore Pustno rajanje z animatorji Fuldoro ples in zabavne igre, krof za vse maske 16.30 Titov trg Velenje Pustna povorka vse otroške maske v povorki bodo nagrajene s krofom 17.00 Rdeča dvorana Velenje Pust, pust, krivih ust! zabavno družinsko pustovanje, najizvirnejše družinske maske bodo nagrajene SREDA, 26. 2. 15.00 Mozirski trg Pokop pusta 16.00 Krekov trg Celje Pokop pusta 16.00 Pod Šaleškim gradom Pokop pusta Pepija v Šaleku Ostale prireditve ČETRTEK, 20. 2. 10.00 Socio - večgeneracijski center Celje Angelske tarot karte predstavila jih bo Sanja Žvikart 16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Medgeneracijska komunikacija predavanje Lidije Brvar Koren 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.00 Osrednja knjižnica Celje Cepljenje zdravstveno predavanje Tanje Selič Kurinčič 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga vstop prost 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Večeri za osebno rast: Hoja za smislom predavatelj: mag. Martin Lisec 19.00 Razvojna agencija Kozjansko Javni nastop učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 19.19 Mestna knjižnica Velenje Jaz in ti, drugi mi pogovor Aleša Črniča z Mišo Molk 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vražji muzikanti in Ansambel Spev koncert za narodno-zabavni abonma in izven PETEK, 21. 2. 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Glasbeni spomini: Ali ljubite country? voditelj: Danijel Pšeničnik 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga pogovor bo vodila Andreja Kac 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer za odrasle gostja: Ljudmila Conradi 19.30 Rojstna hiša Antona Martina Slomška 3. Slomškov večer: Poklicanost? Tukaj sem! predava: dr. Jurij Gorjanc SOBOTA, 22. 2. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Čebelica Maja sobotna filmska matineja PONEDELJEK, 24. 2. 9.00 Mestna knjižnica Velenje Lego robotika in programiranje brezplačne počitniške delavnice od ponedeljka do srede 10.00 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Zimske počitniške igrarije od ponedeljka do petka 10.00 Vila Rožle Velenje_ Zimske počitnice ustvarjalne delavnice od ponedeljka do petka 11.00 Vila Rožle Velenje_ Zimske počitnice: Gledališče za poredne mulčke brezplačne gledališke delavnice na temo ekologije, z vami bo Boštjan Oder; od ponedeljka do petka 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju, igre, delavnice, varstvo otrok 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar 17.30 Osrednja knjižnica Celje Mati in hči v Indoneziji potopisno predavanje Anite Napret v okviru DOGODKI MED 20. in 27. februarjem 2020 ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 20. februar, Cepljenje ob 18. uri Predavala bo Tanja Selič Kurinčič, dr. med. PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 24. februar, Mama in hči v Indoneziji ob 17.30 Predavala bo Anita Napret V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 26. februar, Počitniška delavnica ob 10. in 17. uri z Dolores Ponos ČETRTEK, GLASBA FILM 27. februar, Bralno pogovorna urica ob 17.30 Pogovor bo vodil Silvo Pur Univerze za tretje življenjsko obdobje 18.00 Dvorana kartuzijske pristave Jurklošter Indija in Šrilanka potopisno predavanje Anje Knez in Matica Štormana TOREK, 25. 2. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanova otroška ustvarjalnica: Poznate kurenta? počitniško druženje za otroke in družine 17.00 Slovensko društvo Hospic Celje_ Levjesrčno druženje srečanje je namenjeno žalujočim otrokom in mladostnikom 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem SREDA, 26. 2. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanova otroška ustvarjalnica: Planet, ki ga želim počitniško druženje za otroke in družine 10.00 Galerija Velenje V igri senc zimske počitniške likovne delavnice primerne za otroke od 8 do 12 let 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Počitniška likovna zabava z Dolores Ponoš 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina in Rogatec Zimske ustvarjalnice različne animacije v času počitnic 16.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Predavanje Sanele Banović, dr. medicine 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE 17 x ALL INCLUSIVE+AVTOBUSNI PREVOZ+ANIMACIJSKI PROGRAM+PLESNA GLASBA+RIBJI PIKNIK - RESORT GAVA WATERMAN MILNA 4* LOKACIJA: Milna na otoku Brač, 2 km od centra mesta Milna. PLAŽA: 150 m, betonirana in kamnita. BAZEN: dva zunanja bazena in otroški zunanji bazen ( ogrevan od 1.6. do 15.9.), notranji bazen. Brezplačni senčniki in ležalniki ob bazenu (do zasedbe mest) STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja, show cooking, pijača pri obrokih (lokalno vino, pivo, sokovi, gazirane pijače), all inclusive bar (od 10.00 do 23.00 ure, v juliju in avgustu od 10.00 ure do polnoči), popoldanska kava in prigrizki od 1530 do 17.00 ure, sladoledni bar od 10.00 ure do 18.00 ure, 3 x tedensko tematske večerje (hrvaška, mehiška, dalmatinska), 1 x na teden BBQ večerja (predhodne najave obvezne), 4 x dnevno prevoz do Milne (do zasedbe mest). KLIMATIZIRANO: da INTERNETS PARKIRIŠČE: proti doplačilu na mestu samem TRAJEKT: Split/Supetar, 50 minut, samo Paketna cena 489 € vključuje! • prevoz z avtobusom turistične kategorije z vključenimi cestninami (hd, klima, WC, video) • trajektni prevoz • pijačo dobrodošlice • 7 x ALL INCLUSIVE v resortu GAVA WATERMAN MILNA 4* v sobi 1/2 KWC B/T SAT TV S KL • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • Ogled Milne (sprehod do Milne in nazaj pod vodstvom domačina) in ogled mesta • IZLET Z LADJO DO BOLA IN RIBJI PIKNIK • nastop dalmatinske klape • MAJICO (spomin na skupne počitnice) • organizacijo in izvedbo programa IZLET Z LADJO DO BOLA IN RIBJI PIKNIK Odhod ladje iz luke Milna ob 10.00 uri. Glasba na ladji. Vožnja ob obali otoka Brač do Bola. Po prihodu kopanje in sončenje na znameniti plaži »Zlatni Rat«. Kosilo (»Fish piknik«) - pijača (belo in rdeče vino, voda) neomejeno. Vrnitev ladje v luko Milna ob 16.30 uri. POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 25% popusta. DOPLAČILA: za enoposteljno sobo 119 EUR. Za posredovanje 18 EUR na prijavnico (voucher). Za TT 1,65 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,83 EUR na dan. Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. www.relax.si CBJE Staneta/a 6,03 428 83 20 • CEUE-CrTYCBTOfc 03 428 83 40 Ted ni ko ve Št. 8/ Leto 75 / Celje, 20. februar 2020 Ko vsako jutro zadiši po dobrem str. 32-33 Foto: SHERPA Od direktorice do kuharice str. 28-29 Ustvarjalna ekonomistka str. 34-35 Smo res vsi v Rovtah? str. 40 26 INTERVJU Strokovnjakinja živilske tehnologije Tatjana Kruder »Ali veste, kaj jeste? « Skrb za zdravo in varno hrano bi morala biti ena vidnejših človekovih vrednot, vendar še zdaleč ni tako. Potrošništvo nas sili v visoka merila z globoko denarnico ali v cenovno dno. Potrošniki se ne zavedamo, kakšno neverjetno moč imamo, pravi univ. dipl. inž. živilske tehnologije Tatjana Kruder, ki kot predavateljica sodeluje tudi v Akademiji zdravega življenja, ki jo pripravljamo z 24alife iz Žalca. Kruder-jeva je sodna izvedenka in cenilka za živilstvo ter ocenjevalka senzorične kakovosti mesa in mesnih izdelkov. Znanja ima ogromno, na področju varnosti hrane ima stroge kriterije. Na vprašanje, kakšna je naša skrb za varno in zdravo hrano v družbi, odgovori, da bi se o tem lahko pogovarjali ure in ure. V družbi pogreša večjo osveščenost o prehrani. Ljudje prevečkrat slepo verjamejo tistemu, kar ponuja industrija. SIMONA ŠOLINIČ »Varstvo hrane urejajo številni predpisi. Zakonodaja zahteva, naj hrano spremljamo - kot radi rečemo - >od vil do vilic<. Torej od začetka: od tega, kaj žival uživa in kaj vse je na njivi, do takrat, ko hrano položimo na mizo. Kot potrošniki smo odgovorni za del, ko odidemo v trgovino po nakupih, in do takrat, ko hrano damo na krožnik. Imamo kup navodil na izdelkih o tem, kako jih pripraviti, hraniti, in o rokih trajanja. Zato smo pri tem delu ravnanja s hrano odvisni od sebe. In tega se moramo zavedati. Kot potrošniki ne moremo vse odgovornosti zvaliti na industrijo, kmete ali trgovce. Kaj je pri ravnanju s hrano najpomembnejše? Na prvem mestu je zdrava kmečka logika. Nato je pomembno, da začnemo brati, se izobraževati in pridobivati čim več pravilnih informacij. Na tretjem mestu je zadeva, ki jo zelo radi pozabljamo: kot potrošniki imamo zelo veliko moč. Dokler bomo stvari, ki jih želimo imeti, kupovali, tako dolgo bo živilska industrija te izdelke proizvajala. Če bomo osveščeni in določenih izdelkov ne bomo več uživali, jih tudi industrija ne bo več proizvajala. Na tej točki imamo potrošniki ogromno moč, a se je še ne zavedamo. Včasih kdo popljuva kakšno stvar, vendar jo kljub temu še vedno kupuje. Toda to je odgovornost potrošnikov. Ko doma pripravljamo hrano, ne razmišljamo veliko o tem. Delamo tudi napake, ki nas stanejo zdravja? V svetu je razvit tako imenovani HACCP-sistem, v katerem je treba prepoznati točke, pri katerih lahko pride do okužbe s hrano, kemičnega onesnaženja, in preventivno ukrepati. Če kupimo perutninsko meso, moramo vedeti, da je pri proizvodnji in pripravi tega izdelka lahko kaj ušlo nadzoru. Zelo velikokrat so to salm o - * ■ i . ј^^ш ■ j 11 k- i Mtzt tnwti * • ^r.t' sta ■ 'i . .'Ш III: t II »Smo v dobi potrošništva. Zjutraj pijem kavico in spremljam medije. Povsod oglaševalci ponujajo stvari za razstrupljanje ali proti bolečinam. Sama čudežna zdravila. Na koncu začnem razmišljati, da imam morda res zamaščena jetra ... Ste se kdaj zalotili pri tem? Jaz sem se. Ko sliši to nekdo, ki je premalo kritičen in se ne vpraša, kaj rabi in česa ne, je rezultat potrošništva tu. Vajeni smo biti v coni udobja in prevečkrat smo prepričani, da bo neka tabletka vse rešila - bolj kot da bi poskrbeli za to, da dvignemo svojo zadnjico in nekaj naredimo zase. Ne bi smeli vedno samo slepo verjeti.« nela ali druge bakterije. Zato moramo z mesom ravnati tako, da preprečimo dostop bakterij v organizem. To so čisto preprosti ukrepi. Med njimi je ločeno shranjevanje živil, da meso ne pride v stik z zelenjavo ali s sadjem, ki ju bomo zaužili surova. Če je meso okuženo s salmonelo, moramo paziti na osnove. Da imamo doma ločeni deski za surovo in pečeno meso. Zakaj? Ko na deski režemo meso, jo lahko okužimo s salmonelo. Meso toplotno obdelamo. Pri temperaturi nad 74 stopinj Celzija salmonela ne preživi, zato je živilo varno za uživanje. Če bi meso dali nazaj na desko, kjer smo ga n - Јк^гг surovega rezali, bi se zgodilo naknadno onesnaženje. Tako bi se lahko zastrupili. Higiena doma je dober nasvet. Ena pomembnih stvari je tudi rok uporabe. Jogurt ima denimo danes rok uporabe daljši in če ga zaužijemo po tem roku, ne bo težav. Včasih jogurti niso bili pasterizirani, zato se je pokrov napihnil. Danes tega ni več, ker je po pripravi še enkrat pasteriziran in ima daljši rok uporabe. Posebej pazljivi pa moramo biti pri mesu. Teh priporočil je ogromno na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Kje je torej največ napak? Pri pripravi? V hitrem tempu življenja pozabimo na osnove. Pri pripravi hrane doma je malo nevarnosti. Na bakterije doma smo navajeni, morda smo prekuženi in nimamo težav. Če odidemo v Indijo, kjer so drugi pogoji, druge bakterije, se lahko okužimo. Doma okužba načeloma ostane v družini. Posebej pozorni moramo biti pri prehranjevanju v menzah, restavracijah, šolah, hotelih in ustanovah. Tam je več uporabnikov, ki se lahko okužijo, če se s hrano ne ravna tako, kot je treba. Velikokrat so to ranljive skupine, če gre za vrtce ali domove za upokojence. Se te ustanove res držijo vseh pravil? HACCP je osnova: določitev kritičnih kontrolnih točk, njihovo spremljanje in ukrepi. Pri nas sta zakonodaja in nadzor stroga, inšpektorji razmere strogo preverjajo. Druga plat je hranilna in gastronomska vrednost hrane in tu je večja težava. Poglejva primer cvrtja, ki je priljubljen način priprave hrane predvsem za malice. Klasično cvrtje ni zdravo, a dokler bodo uporabniki takšno hrano želeli, tako dolgo jo bodo ponudniki imeli. Predpisi določajo, kakšen mora biti postopek cvrtja, kdaj je treba menjati olje, ampak ravno tu se zatakne. Tudi sami, ko greste mimo kakšne restavracije, lahko kdaj zavonjate prežgano olje. Želim povedati, da HACCP natančno določa pravila, drugače pa je pri osveščenosti zaposlenih (včasih velja pravilo, da papir vse prenese, a stanje v praksi je drugačno) in pri dejanski gastronomski kakovosti. Pri tem, da je hrana sveža, da ni uporabljeno staro olje, da pri pripravi hrane uporabljajo boljša olja, dobre kose mesa, ki ne sme biti prepečeno ali prevečkrat pregreto. Na tem področju v Sloveniji še šepamo. Torej bi se vi raje odločili za uživanje hrane v restavraciji, kjer točno vidite, kako hrana pripravljajo? Ljudje pač gledamo na ceno, ki ni vedno merilo za kakovost. Če je malica draga, to še ne pomeni, da je hrana vrhunske kakovosti. Kakovosti tudi ne moremo pričakovati od cenovnega dna. A je univ. dipl. inž. živilske tehnologije in sodna izvedenka. Ima številne izkušnje na področju varstva hrane. Bila je tudi vodja prehrane v Splošni bolnišnici Celje, delala je v hotelih, proizvodnji mesa, bila je vodja zdravstvenohigienskega režima in prehrane v vrtcih ter vodja in ustanoviteljica internega mikrobiološkega laboratorija. Zadnja leta izobražuje in poučuje na področju dobre higienske prakse ter HACCP in na področju prehrane ter sodeluje tudi v Akademiji zdravega življenja, ki je projekt naše medijske hiše in 24alife. INTERVJU 27 je dobro, če človek vidi, kako nekdo hrano pripravlja. Tako bolj zaupa, ampak teh primerov je zelo malo. Priznam, da imam s tem kar nekaj težav. Včasih v ozadju vidim marsikaj. V neki mesariji sem opazila rdeče zaboje za meso z napisom »za recikliranje«. Lahko si mislite, kaj to pomeni, če meso reciklirajo. Smo lahkoverni? Vemo, da nekaj ni zdravo ali dobro pripravljeno, a se vseeno odločimo za takšen način prehranjevanja. Delujemo pač po sistemu >avtomatskega pi-lota<. Če je mama vedno hodila v neko restavracijo, bomo šli tja tudi mi. Ne da bi se sploh vprašali, ali je to dobro za nas. Ne moremo sicer metati vseh restavracij v isti koš. Videla sem veliko restavracij, kjer delajo dobro in upoštevajo pravila. Ampak te restavracije so dražje. Večina ljudi gleda na ceno ... ... ampak malo pa vendarle moramo biti zahtevni. Ko delujemo po sistemu avtomatskega pilota, o tem ne razmišljamo. Človek je lačen, gre v najbližjo restavracijo ali pekarno in si nekaj kupi, da zadovolji trenutno potrebo. Morali bi pomisliti, da je prehranjevanje bistveno za naše zdravje. Oseba kaj hitro občuti v telesu, če nekaj poje na hitro in če je to hitra prehrana ... Disciplina, da bi si sam pripravil hrano in vedel, kaj si vanjo dal, bi morala biti večja. Priprava hrane se začne pri nakupu. Nakupovati ne smemo lačni, to že vemo. Ali nakupujemo prepogosto z očmi? Brez branja deklaracije? znajti in narediti izdelke, dokler »te ne dobijo«. Eden od specialistov v UKC Ljubljana, priznan dietetik Evgen Benedik, s katerim sodelujeva, mi je dejal, da bi pri nas nekdo lahko šel na Triglav, prinesel košček kamna, ga zmlel in zapakiral v kapsule. To bi lahko bil »super kalcij izpod Triglava«. Dokler nihče ne bi odkril, da tu nekaj ni dobro, bi bilo tako, kot je. In če bi kdo kaj odkril, bi marsikdo rekel, saj se je potrošnik sam odločil za nakup. Karikiram, ampak tako je. Na našem trgu je res veliko prehranskih dodatkov iz rastlin iz držav na drugem koncu sveta. So naša telesa na takšne rastline pripravljena? Imam veliko dilemo, ko razmišljam o tem, ali imajo naša telesa prave encime, morda tudi gene, da te rastline lahko prebavimo. Nimam celovitega odgovora na to vprašanje. Morda veliko šteje vera, da bo nekomu nekaj pomagalo. Če ste brali o zdaj popularni maci, je to rastlina, ki raste na zelo visoki nadmorski višini v Peruju. Torej se mora rastlina zelo boriti za svoj obstoj in pri tem razviti veliko vitaminov, mineralov in drugih zaščitnih snovi. Ali lahko mi te stvari kar tako vnesemo in jih telo lahko uporabi, je drugo vprašanje. Pri tem sem izredno previdna. Ker ljudje nismo poučeni, se ujamemo v oglaševalski stroj in verjamemo na slepo? Smo v dobi potrošništva. Zjutraj pijem ka-vico, spremljam medije. Povsod oglaševalci »Splet je lahko nevarnost in z nekaterimi knjigami je danes enako. Včasih je izšla knjiga in si avtorju zaupal, danes lahko knjigo napiše marsikdo in tu moramo biti prav kritični. Avtorji navajajo znanstvene dokaze in raziskave, morda pa bi bilo dobro, da bi bralec nato te raziskave tudi poiskal in preveril, ali zapisano res drži.« Absolutno! In to velja za vsa področja. V otroštvu so nam starši kupili plašč, ki smo ga nosili, dokler ga nismo prerasli. Danes je v omarah kup stvari. Temu se reče potrošništvo. Da, prevečkrat kupujemo z očmi, tudi z vonjem, ampak se tega ne zavedamo. Saj veste, vonj nas vodi do kruha ali klobas ... Nekaj nas je še takšnih, ki verjamemo tudi otipu. Oči bi morali uporabiti, da bi kaj prebrali, da. Redkokdaj je mogoče videti, da kdo bere deklaracije na izdelkih. Če že, ljudje štejejo oznake E. Te oznake (E) so dodatki oziroma aditivi. Zakonodaja pravi, da morajo biti označeni, pri čemer dovoljuje označevanje na tri načine: z E in pripadajočo številko, s poljudnim imenom ali kemijskim imenom. Tega večina ljudi ne ve. Torej pozorni so samo na oznako E, ne pa na ostalo, kar pomeni isto stvar? Da. Če je živilu dodan C-vitamin, je to lahko označeno kot askorbinska kislina, C-vitamin ali E 300. Samo preštevanje oznak E torej ni dovolj. Industrija to lahko izkorišča. Enako je, če je na suhem sadju zapisano, da je dodan C-vitamin. To je tehnološki dodatek, C-vita-min je antioksidant, kar pomeni, da preprečuje, da bi nekaj porjavelo ali postalo žarko, ampak trditev, da izdelek vsebuje C-vitamin včasih lahko pomeni, da se je proizvajalec s tem samo pohvalil. Gre pri tem za zavajanje? Zakonodaja se sicer spreminja. Počasi. Če si na trgu v kapitalizmu, se moraš marsikdaj »Dokler bomo stvari, ki jih želimo imeti, tudi kupovali, tako dolgo bo živilska industrija te izdelke proizvajala. Če bomo osveščeni, da nekih izdelkov ne bomo več uživali, jih tudi industrija ne bo več proizvajala. Na tej točki imamo potrošniki ogromno moč, a se je še ne zavedamo.« ponujajo stvari za razstrupljanje ali proti bolečinam. Sama čudežna zdravila. Na koncu se začnem spraševati, če imam res zamaščena jetra ... Ste se kdaj zalotili pri tem? Jaz sem se. In zdaj - ko to sliši nekdo, ki je premalo kritičen in se ne vpraša, kaj rabi, je rezultat potrošništva tu. Vajeni smo biti v coni udobja in prevečkrat smo prepričani, da bo neka tabletka vse rešila - bolj kot da bi poskrbeli za to, da dvignemo svojo zadnjico in nekaj naredimo zase. Ne bi smeli vedno samo slepo verjeti. Na spletu ljudje najdejo vse. A vse ne drži. Smo preveč zaupljivi? Biti bi morali bolj kritični. Ko nekdo išče na spletu podatke o svoji težavi, najde forume, bloge, izkušnje. Včasih kakšen članek, ki ga je morda težje razumeti. Vmes je lahko marsikaj, a tega splet ne ponudi. Zato je splet lahko nevarnost in z nekaterimi knjigami je enako. Včasih je izšla knjiga, avtorju si zaupal, danes pa lahko knjigo napiše marsikdo. Avtorji navajajo znanstvene raziskave, a dobro bi bilo, da bi bralec te raziskave tudi poiskal in preveril, ali zapisano res drži. Pred časom sem bila z ekipo 24alife na ameriški Mayo kliniki, ki ima svojo spletno knjižnico za bolnike. Bolnik v njej lahko o svoji bolezni najde strokoven, a na poljuden način oblikovan zapis. Tako ve, kaj ga čaka, katere preiskave mora opraviti, katera so zdravila in kakšne stranske učinke imajo. Pri nas? Bolnik gre k zdravniku, morda ne razume diagnoze, nato razlago išče na spletu. In postane zaradi vsega zmeden. Ni enako z dietami? Številne so na spletu. Lahkoverno izberemo eno brez posveta s strokovnjakom, ki je dietetik in ne samoo-klicani nutricionist? Splet pomeni nemogočo dostopnost. Vsak objavi kaj, kar mu je pomagalo. Če je to neka znana osebnost, je vpliv tega še večji. Ljudje mislijo, da »če je nekomu nekaj pomagalo, bo meni tudi«. Ne gre tako. Povozili smo sami sebe. Ne znamo več poslušati svojega telesa. Telo imamo zato, da nam pove, kaj nam ustreza in kaj ne. Nekomu je lažje od tega izbrati dieto in čakati na rezultate. Strokovno in znanstveno dolgoročno ni priporočljiva nobena dieta. Izšle so nove smernice Svetovne zdravstvene organizacije o dietah in pogled nanje ni več tako strog kot včasih. Prave smernice za zdravje so zdaj zdravo prehranjevanje, dovolj sadja in zelenjave, dovolj vlaknin, tekočin, manj sladkorja ... To velja za vse diete. V poplavi vsega - komu sploh verjeti? Svojemu telesu. Človek naj uživa tisto, kar mu ustreza in kar je dobro za njegovo telo. Nekomu morda kakšna dieta ustreza glede na njegov ustroj ali načina življenja ali zdravstveno stanje. Ne bi pa smeli tega posploševati ali nagovarjati vseh. Nekomu nekaj ne ustreza, ta naj se temu izogiba, ampak dobro je, da preveri, ali nekaj res ni dobro zanj. Pred začetkom diete pa vsekakor priporočam pogovor z dietetikom. Res smo lahkoverni. Hitro se ujamemo v psihologijo oglaševalcev, proizvajalcev in trgovcev. Potrošništvo deluje na naša čustva, na to, da nimamo časa, vse reklame kažejo srečne družine, zdrave ljudi, lepo embalažo. Ljudje na to padamo, ker delujemo po sistemu »avtomatskega pilota«. Ne vprašamo se, ali to, kar nam ponujajo, res potrebujemo in ali je zdravo za nas. Enako je pri krofu. Ko ga poješ, ti je kmalu žal, ker te tišči v trebuhu. Prej pa želja in velike oči. To je to. Lahkoverni smo. In premalo strogi. Ampak ko je treba obsojati, smo kritični. Še posebej če je kje kakšna novica o okuženosti mesa . Ko je pred časom prišlo na plan, da je poljsko meso okuženo s salmonelo, je bilo grozno. Če bi se mirno odzvali, bi to meso odstranili in dali ljudem navodila, kako ravnati, da ne bo škode. Ampak na plan so takrat takoj prišle tudi zgodbe o izmučenih živalih, ki so bile zdravljene z zdravili, kar je popolnoma druga zgodba. Prav je, da takšno mesto odstranijo iz prehranske verige. Govorim o tem, da v takšnih situacijah pogrešam jasne informacije s pravo mero razuma, da se ne meče vseh v isti koš. In takšne afere na površje potegnejo nasvet jejte »slovensko meso«. A to je za marsikoga predrago. To je politika. Res je, če pogledamo širše, da v Sloveniji za vse prebivalce hrane v naši državi ne moremo pridelati, torej jo je treba uvoziti od drugod. In tudi tu mora biti zdrava mera razuma: če vidimo v trgovini fižol za dva evra, slovenski fižol pa stane sedem ali devet evrov, je treba pomisliti, od kod je tuj fižol, na kakšne načine je bil pridelan in kakšno pot je pripotoval do nas. Enako je z vprašanjem, zakaj je nek sok od proizvajalca dražji od soka, ki je v embalaži trgovske znamke? No, zato je pomembno branje deklaracije. Da vidimo, kaj je v embalaži, koliko je sadnega deleža, koliko sladkorja. Kakovost soka je lahko tudi enaka kot v originalu, vendar bi bilo za proizvajalca predrago, da bi vso linijo proizvodnje zamenjal, da bi naredil cenejši izdelek. Kot sodna izvedenka sem imela podoben primer. Moški je kupoval slovenske njoke in nikoli ni imel težav pri pripravi. Naslednjič teh njokov v trgovini ni bilo in je kupil njoke znamke trgovske verige. Pri pripravi so eksplodirali, moški je bil tudi opečen. Razlog za to, da so njoki eksplodirali, je bil, da je bilo v njih preveč vode - s tem so trgovci znižali ceno izdelka. Med pripravo se je naredila skorja, skozi katero para ni mogla izhajati, in se je zgodilo to, kar se je. Trgovska blagovna veriga bi se tega morala zavedati in na embalaži napisati jasna navodila za pripravo. Torej so bile označbe nepopolne. In na tej točki trčita odgovornost proizvajalca ali trgovca in odgovornost potrošnika. Če bilo to označeno, bi kupec lahko to prebral in se nesreča ne bi zgodila? Tako je. Foto: GrupA »HACCP je osnova: določitev kritičnih kontrolnih točk, njihovo spremljanje in ukrepi. Pri nas sta zakonodaja in nadzor stroga, inšpektorji razmere strogo preverjajo. Želim povedati, da pa je drugače pri osveščenosti zaposlenih (včasih velja pravilo, da papir vse prenese, stanje v praksi pa je drugačno) in pri dejanski gastronomski kakovosti. Pri tem, da je hrana sveža, da ni uporabljeno staro olje, da pri pripravi hrane uporabljajo boljša olja, dobre kose mesa, ki ne sme biti prepečeno ali prevečkrat pregreto. Na tem področju v Sloveniji še šepamo.« 28 NOV ZAČETEK Petra Zlatoper: od direktorice do kuharice Ustvarjalka kulinaričnih zgodb »Držim Ko nekaj delaš z veseljem, je včasih težko potegniti ločnico med službo in zasebnim življenjem. Delavnik je vedno daljši, še v prostem času razmišljaš o tem, kaj vse bi še naredil. Nekega dne spoznaš, da se je nabralo preveč vsega, da si šel čez rob svojih zmogljivosti in izgorel. Treba je narediti rez, poskrbeti zase in za svoje zdravje. Nekateri se po bolniški odsotnosti spet znajdejo v starem kolesju, drugi zamenjajo službo ali skušajo najti nove izzive. TATJANA CVIRN Celjanka Petra Zlatoper je v minulih desetletjih počela marsikaj in pustila sledi v številnih gostinsko--turističnih podjetjih v Sloveniji. Po končani srednji gostinsko-turistični šoli v Celju in študiju turizma v Mariboru je najprej delala kot tajnica, nato je bila animatorka, vodja gostinskih lokalov v Ljubljani in ob Vrbskem jezeru, organizatorka prireditev v Ljubljani, vodja hotelov Tabor v Mariboru in na Celjski koči ter direktorica hotelov Paka v Velenju in Term Snovik blizu Kamnika. »Ves čas je bila glavna služba. Naša generacija je bila vzgojena v duhu, da je delo največja vrednota, in tako sem tudi sama delovala. Zdaj sem šla res čez rob,« povzame razlog za spremembo, do katere je »Vedno sem bila za novosti in sem mlade navduševala zanje.« prišlo približno pred pol leta, ko je ugotovila, da ne more več po starem. Nekaj strahu na začetku »Sam sebe moraš poznati, da veš, da nekaj ni v redu. Ponoči skoraj nisem več spala. Kljub temu da sem se ukvarjala z zdravim načinom življenja, da sem meditirala, telovadila ..., sem zjutraj včasih potrebovala dve uri ali več, da sem sploh lahko šla v službo.« Med vožnjo z avtom iz Snovika, kjer je po nekajletnem premoru ponovno prevzela vodenje tamkajšnjih term, je nekajkrat skoraj zaspala za volanom. »Ugotovila sem, da prijateljev ni več blizu, ker sem cele dneve delala in bila ves čas nervozna. Ko sem vse to povezala, sem se vprašala, kaj si še želim od življenja.« Odgovora očitno ni bilo težko najti. Dala je odpoved, čeprav naj bi terme vodila še štiri leta. Dva se nasveta kuharice Julie Child, češ da se nikoli ne smeš opravičevati, če kakšna jed ne uspe. Naj pa drugi bolje skuhajo!« meseca je bila doma, da se je sestavila, od tega je mesec dni večino časa samo spala. Zdaj je sama svoj šef in ponuja kuharske storitve v različnih oblikah. »Če te je strah, ne moreš storiti takšnega koraka. Tudi mene je bilo strah, saj živim sama, hči je začela študirati in ni enostavno. A tako nisem mogla več. Zdaj me ne skrbi več, grem naprej in iščem nove možnosti,« je odločena. Ponuja poslovne pogostitve, ubrane na določeno temo, lahko jo naročite za kuhanje na domu ali kot organizatorico kulinaričnega »team buildinga«. Najljubša francoska kuhinja Za kuhanje prej ni imela časa, saj je večinoma delala. Sicer bolj malo je in za nameček je še izbirčna. A zadnja leta se je našla prav v kuhinji. Njena »nona« je bila kuharica v Italiji in je Petro skušala naučiti kaj iz svoje bogate zakladnice znanja, ko je družina še živela v Tolminu. A takrat Petre to še ni zanimalo. Zadnja leta je drugače, zanimajo jo različni recepti in tudi to, kdaj in kdo jih je ustvaril ter ali so z njimi povezane kakšne zgodbe. Brska po starih kuharskih knjigah, a tradicionalne slovenske jedi še niso prišle na vrsto. »Nona« je namreč kuhala bolj po italijansko. Za nabiranje dodatnih znanj obiskuje različne kuharske tečaje in na spletu spoznava nove jedi kuharskih gurujev. Ima dva najljubša. Prvi je Akis Petret-zikis, grški kuhar, ki ne samo da ima dobre recepte, ki jih zna dobro razložiti, tudi izgleda dobro, ga v smehu opiše sogovornica, ki ji je všeč tudi Francoz Stephan, saj zelo Priprave pred začetkom kuhanja rada kuha po francoskih receptih. »Te jedi res niso za vsak dan, ker jih je zapleteno pripraviti, a so zaradi obilice masla res okusne.« Kuhanje na domu Najprej je začela kuhati za prijatelje in vsakič je jedi izbrala na osnovi neke teme, na primer rimske, grške kulinarike, jedi slavnih osebnosti ... Prijatelji in družina so bili tako tudi prvi preizkuševalci novih receptov in še vedno je tako. »Ko sem prosta, nekajkrat na teden objavim povabilo na kosilo. Prijateljem pošljem jedilnike in se odločijo, ali bodo prišli.« Eden zadnjih večjih podvigov je bila priprava francoske jedi caussoulet, ki mora vsebovati štiri vrste mesa in beli fižol. Novo tržno nišo je odkrila na osnovi lastnih izkušenj. »Ko za kakšno praznovanje povabiš goste in želiš nekaj dobrega skuhati, se moraš priprav lotiti že nekaj dni prej. Nabaviti je treba sestavine in potem kuhati. Nazadnje si že čisto uničen »Celjska koča je bila eno lepših delovnih okolij. Ljudje so bili ob prihodu na vrh čisto drugačni, bolj sproščeni, kot so v mestu.« Delavnica v razdelilnici donirane hrane Lions kluba Celje Mozaik in ko se drugi veselijo, razmišljaš, da moraš še vse pospraviti.« Tako ponuja kuhanje na domu, ki postaja vedno bolj priljubljeno. »Malo težje se je sicer znajti v tuji kuhinji,« priznava. »Kakšno jed prinesem s seboj, če zahteva daljšo pripravo, a večjih težav doslej ni bilo.« Gostitelje vpraša, kaj si želijo in česa kdo ne je, potem jim ponudi dva ali tri jedilnike, med katerimi lahko izberejo enega. »Ne kuham jedi, ki jih lahko pripravi vsak,« pravi in pove, da je kot kuharica na domu nazadnje skuhala cvetačno juho s koriandrom in pomarančo, rižoto z žafranom, »coq au vin« oziroma piščanca v vinu s širokimi rezanci pod Petrinim vodstvom skuhajo kakšno jed, mogoče celo večerjo, dobijo različne naloge, vmes morajo sodelovati pri igrah, kvizu ..., odvisno od tega, koliko časa imajo na voljo. Nekatere dobre skupine tudi njej dajo veliko energije, priznava. »Že v Snoviku sem videla, da se pri tem izkaže, da imajo ljudje najrazličnejše sposobnosti, za katere niti ne vemo. Na enem takšnih druženj smo morali izdelati na primer eko avto. Sobarica ga je krasno poslikala, receptor se je izkazal kot zelo tehnično sposoben človek. To pomeni, da mnogi delajo nekaj, kar jih ne veseli najbolj in za kar »Baterije si polnim z meditacijo, meni je zelo pomagala. V zadnjih letih sem se zelo spremenila. Postala sem bolj utrjena in si vsega več ne dovolim.« in torto Pavlovo z vanilijevo kremo in jagodami. »Za sladico mora vedno ostati še nekaj prostora, zame je to vrhunec obeda,« pravi Petra Zlatoper. Vse sestavine včasih težko dobi, po nekatere gre tudi v Ljubljano. A vodilo pri nabavi je kakovost. Spomladi se bo tesneje povezala z lokalnimi pridelovalci, za kar se je trudila že v časih, ko je delala v hotelih. Za povezovanje sodelavcev Zamislila si je tudi kulinarični »team building«, ki poveže in sprosti ljudi. Podjetja so namreč vedno bolj pozorna na dobro komunikacijo med zaposlenimi. Udeleženci takšnega kulinaričnega druženja niso najbolj nadarjeni.« Sama je kot vodja v različnih hotelih skušala za vsakega zaposlenega najti delo, ki mu najbolj leži, mu ustreči s prilagajanjem urnikov ... A ob slabih plačah v tej dejavnosti ni bilo vedno lahko, saj je bilo težko dobiti ustrezen kader. »Večkrat sem se morala kot direktorica ugrizniti v jezik, da ne bi izgubila zaposlenih.« Zaveda se, da njihovo delo ni enostavno ne v kuhinji ne v strežbi ali na recepciji. Vedno je rada delala z ljudmi in zadovoljstvo gostov ji je pomenilo največ. Priznava, da je kot gostja tudi sama bolj zahtevna, a hkrati razume vse, ki se kdaj pritožijo, ker niso zadovoljni s storitvijo. »Če si težje prislužijo počitnice, si želijo, da bi bilo takrat vse v redu. Gostin- «lUo NOV ZAČETEK 29 LtONS KLUB CEUE MOZAIK strokovna komisija za kuHnariko MOZ \IKIM o UK 111 I l\ /\ I Ш( H Petri Zlatoper Iww ElraltOlff» «enaj^i оЖаредонп SiiW Lions klub Celje Mozaik ji je lani podelil plaketo za izjemne kulinarične podvige. Če bi radi znali kuhati Mnogim je kuhanje španska vas in zanje bo pripravila osnovni tečaj kuhanja in peke. Nekatera izobraževanja je pripravila tudi v okviru Lions kluba Celje Mozaik za tiste, ki jim klub pomaga z donirano hrano, da bi jo znali bolje uporabiti. Lio-nistka je že dvajset let. »Bila sem ustanovna članica v velenjskem klubu, po prihodu v Celje sem se vklju- kakega hotela, najraje kot zunanja svetovalka ali uvajalka osebja. Imam še nekaj let do upokojitve, čas bo pokazal, kaj bo. Z leti si na trgu vedno manj konkurenčen in večina raje izbere mlajše ...« razmišlja in ob pogledu nazaj obžaluje le to, da je bila premalo z otrokoma. »V življenju moraš iskati ravnovesje med službo, družino, družbo in svojimi potrebami. ci vsega ne moremo nadoknaditi, kar je šlo med letom narobe. A lepa beseda vedno lepo mesto najde,« je prepričana. Upa, da bodo med mladimi poklici v gostinstvu postali bolj priljubljeni. »Odhod v tujino ni rešitev. Sama sem delala v Avstriji po 14 ur na dan. Resda sem dobro zaslužila, a tega ne bi počela vse življenje. Tam si vedno tujec in moraš veliko delati ter požreti marsikaj.« Gobova in ne jagodna juha! Da se je na področju kulinarike marsikaj spremenilo, ugotavlja Petra Zlatoper, in sicer tako po velikosti obrokov kot pri njihovem sestavljanju. Sama je imela od nekdaj rada novosti v kulinariki in jih je uvajala tudi v hotelskih kuhinjah, če je le bilo dovolj posluha med kuharji. V Snoviku je na primer že pred približno desetletjem uvajala zdravo hrano, a takrat ni bila ravno uspešna. Verjetno čas še ni bil pravi. »Ko smo skuhali razne kaše, je dvesto gostov komaj pojedlo manjšo količino. Najraje so pri zajtrku posegli po klobasah in belem kruhu, kar je še danes pogosto.« Da njena inovativnost ni bila vedno najbolje sprejeta, kaže zabavna izkušnja iz Hotela Paka. »Pred več kot desetletjem so postale modne poletne hladne juhe. Bilo je res vroče in na takšen dan je imela skupščino uprava Gorenja. Predsednik uprave Jože Stanič je vedno jedel gobovo juho. A tokat smo hoteli pripraviti presenečenje in s kuharji sem se dogovorila za jagodno hladno juho. Ko me je malo pred koncem skupščine predsednik uprave vprašal, kaj smo tokrat pripravili, sem povedala, kakšno je presenečenje. Debelo me je pogledal in bil jezen, kaj se grem. Hitro sem šla v kuhinjo in s strahom vprašala, če imamo še kakšno drugo juho. V smehu so mi povedali, da imajo seveda tudi gobovo juho, saj so vedeli, kaj bo. »Vedno mora biti še prostor za sladico. Obrok brez sladice ni pravi, vsaj zame ne. Povsod, kjer sem bila vodja, sem želela, da je sladica vrhunska.« To je bila odlična izkušnja, da ne smeš izhajati iz sebe in svojih želja, ampak moraš upoštevati gosta,« se spominja. Meni, da je najbolje, da ješ vse po malem. »Mesa ni treba jesti vsak dan, izbiram sezonsko sadje in zelenjavo, se izogibam belemu sladkorju, medtem ko sem belo moko že pred časom zamenjala s pirino, iz katere pečem vsa peciva.« »V službi je prav, da daš od sebe veliko, sploh če imaš srečo, da delaš tisto, kar imaš rad. Ne znam si pa predstavljati, da bi delala 12 ur na dan nekaj, kar me ne bi veselilo.« čila v Mozaik. Lepo je pomagati drugim, tudi to me izpolnjuje, mora pa biti v klubu tudi dobra družba. V Mozaiku je že tako in članice same veliko naredimo.« Bi še kdaj prevzela vodenje kakšnega hotela? »Rada imam hotele, delovno vzdušje v hotelih in goste. Morda bi še kdaj prevzela vodenje Če lahko to uravnotežiš, si zmagovalec. Vsak se sam odloči, kaj bo naredil. Mene ni nihče silil, da moram tako zelo delati, lahko bi šla drugam. Moraš se zavedati, da te že naslednji dan, ko odideš iz podjetja, nihče več ne potrebuje, družina pa je vedno tu.« Foto: SHERPA, osebni arhiv Na enem od »team buildingov« 30 TUJCI V SLOVENIJI V Gorici pri Slivnici o tem, kako priseljenci čutijo Slovenijo Priseljenci bi slovenski raj skrili pred svetom »Slovenija je zelo varna država. Naši otroci lahko tukaj živijo tako brezskrbno, kot marsikje drugje po svetu ne bi mogli. Tukaj je pravi raj, morda je bolje, da vsi ne vedo zanj.« Tako meni Chrisha Dobrajc Frias, Mehičanka, ki že 13 let živi v Sloveniji. Poleg nje so ob slovenskem kulturnem prazniku pogled na svojo novo domovino razkrili še Brazilec, Francoz in Rusinja. Prireditev, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Gorica pri Slivnici, je v prah zmlela mnoge utečene stereotipe. Obiskovalci so med drugim izvedeli, da Francozi niso argonatni, ampak ponosni ter da mnogi Rusi bolj pogosto kot vodko pijejo kokakolo. TINA STRMCNIK Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji oktobra 2019 živelo več kot 153 tisoč tujcev, kar predstavlja 7,3 odstotka vseh prebivalcev naše države. Tatiana Buianova iz Rusije v Sloveniji živi tri leta. V Moskvi je vodila eno od bank, sem je z družino prišla, ker je njen mož dobil delo v Rogaški Slatini. V pogovoru z voditeljico večera, novinarko Barbaro Gradič Oset, je med drugim zavrnila prepričanje, da pri Rusih vodka teče v potokih ali da so verižni kadilci. Po njenih besedah še zdaleč ne drži, da to žgano pijačo pijejo vsak dan. Privoščijo si jo predvsem za praznike in posebne priložnosti. »Mnogo mladih do 30 let se posveča športu, ti alkohola ne pijejo niti na rojstnodnevnih pra- znovanjih niti za novo leto. Njim bolj prija kokakola.« Dejala je, da državljani balkanskih držav najverjetneje pokadijo več kot Rusi. V največji državi sveta velja, da ni lepo, če ženske v roko primejo cigareto. Poleg tega ne kadijo v bližini otrok, prav tako ne kadijo v stanovanjih, ampak se za tisto minutko raje odpravijo na balkon ali teraso. Edini stereotip, ki po njenem mnenju drži, je, da so Rusinje lepotice. A dodaja, da je slednjih mnogo tudi v drugih državah, na primer na Poljskem, Slovaškem, v Sloveniji in Ukrajini. Težka pot od prišleka do državljana Da ni enostavno postati državljan Republike Slovenije, je na svoji koži izkusila Mehičanka Chrisha Dobrajc Frias, ki se je pred 13 leti poročila na Ponikvo. Svojega moža je spoznala med študijem pri nas. Da je zadostila vsem tukajšnjim predpisom, je morala premagati veliko ovir in plačati kopico stroškov. Uradnikom med drugim ni bilo jasno, zakaj se ne more odreči mehiškemu državljanstvu. »Tudi če bi to želela, mehiška zakonodaja tega ne dovoljuje. Potrebovala sem veliko energije, da sem dokazala, da so mehiški predpisi drugačni od slovenskih. Po eni strani je tako prav. Tako država preveri, da tujec, ki se želi »Lahko ste ponosni, da imate takšen majhen raj na tem svetu. Vsi, ki pridejo k nam na obisk, se čudijo, da je tako lepo,« je dejala Chrisha Dobrajc Frias. preseliti v Slovenijo, nekaj doprinese tukajšnji družbi. Ampak če prišlek v Sloveniji dela in plačuje davke ter ima tu družino, je prav tudi, da dobi priložnost, da postane državljan te dežele.« Čeprav mnogi Slovenci menijo, da vsi Mehičani nosijo velike slamnate klobuke - sombrere - je sogovornica pojasnila, da se v resnici oblačijo zelo podobno kot Sloven- Chrisha Dobrajc Frias: »Slovenci so zelo odprti in prijazni. Najprej sicer potrebujejo čas, da tujca spoznajo, da mu zaupajo. Slovenija se mi zdi zelo varna država. Naši otroci lahko tukaj živijo tako, kot ne bi mogli v Mehiki, Braziliji, Franciji ali Rusiji.« ci. Prav tako ne drži prepričanje, da v tej obmorski državi v Severni Ameriki prebivalci potujejo s konji namesto z avtomobili. Mnogi Mehiča-ne označujejo kot narod, ki stvari prelaga na jutri in živi lagodno in počasi. A je Chrisha Dobrajc Frias povedala, da večina ljudi na dan dela več kot osem ur, mnogi Mehičani so v službi tudi ob sobotah. Za prebivalce Mehike velja, da ob posebnih priložnostih radi pijejo tekilo ali pivo. Ob obletnicah, diplomah ali zarokah si privoščijo tudi vino. A kot opaža Dobrajc Friaso-va, Slovenci pijemo bistveno več alkohola. »Ste zelo pri- dni, veliko delate. To, da si privoščite kakšno pijačo več, je najbrž del vaše kulture. To velja za ženske kot moške, po čemer se vidi, da je Slovenija zelo demokratična dežela.« Čeprav sama ni bila vajena piti vina, imata zdaj z možem običaj, da si ob koncu delovnega tedna privoščita kozarec rdečega. »Ta gesta se mi zdi dobrodošla in sem se je navadila brez težav,« je dodala. Prava država za vzgojo otrok Da smo Slovenci in Brazilci precej podobni, ugotavlja Marcelo Fernando Pereira, ki se je med bivanjem na Portugalskem zagledal v Šentjur-čanko. Ko se je preselil v naš konček sveta, se je počutil dobrodošlega, hvaležen je, da ni doživel slabih izkušenj, povezanih z rasizmom, in da smo Slovenci prijazni. »Sem pa najprej bolj čutil, da sem drugačen. Kamorkoli sem prišel z družino, so ljudje opazili, da imam drugačno barvo kože.« Službo je našel zlahka in tam so ga lepo sprejeli, je bilo pa mnogo bolj zapleteno pridobivanje dokumentov, preden je lahko začel delati. O tem, da Brazilci radi igrajo nogomet in plešejo sambo, se Slovenci po besedah sogovornika ne motimo. Izpostavil je, da je največja država v Južni Ameriki znana še po nečem, in sicer po nasilju. Slednje je tam veliko bolj izrazito kot v Evropi, sploh v Sloveniji. Naša država se mu zato zdi bistveno boljša za vzgojo otrok, tudi izobraževalnega sistema se ne da primerjati. Brazilija, ki je 35-krat večja od Slovenije, je tudi dežela nasprotij, predvsem na ekonomskem področju. Na eni strani je veliko bogatih, na drugi strani vlada huda revščina. »Slovenci, dvignite glavo!« »Francozi nismo arogantni, ampak smo ponosni,« je dejal Ludovic Testaniere iz Francije. Ta značajska lastnost je po njegovem mnenju posledica bogate zgodovine in tega, da imajo Francozi svojo republiko že vrsto let. Zdi se mu, da Slovenci po drugi strani preveč hitro sklonimo glavo in predamo boj. To po njegovem prepričanju izvira iz tega, da smo pozno okusili neodvisnost. Takšnih demonstracij, ki jih poznajo v deželi šansonov in baretk, si sogovornik pri nas na primer ne predstavlja. Tudi če se ljudje združijo v borbi za svoje pravice, zelo hitro odnehajo, medtem ko v Franciji njihova moč in upor z meseci ne pojenjata. Testaniere, ki ga je na Gro-belno pripeljala ljubezen in se ima za pol Provansalca in pol Štajerca, je z obiskovalci večera delil tudi francosko strast do kulinarike. »Res je, da radi dobro jemo in pijemo. Zab in polžev na jedilniku ni kar naprej, ampak ob redkih priložnostih je pa to res zelo okusno.« Dodal je, da so slovenske sladice za Francoze premalo sladke. Je pa na srečo za tujce, ki so svoj košček raja našli v Šentjurju, kljub birokratskim in jezikovnim oviram sladko že samo življenje na sončni strani Alp. Foto: GrupA Od leve: Tatiana Buianova, Ludovic Testaniere, Barbara Gradič Oset, Marcelo Fernando Pereira in Chrisha Dobrajc Frias OTROCI POJEJO 31 IMi Pevski talenti OŠ Zreče m ! _S Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 6. sezona Uspešni sta bili Anika in Hana V šesti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so priložnost ponovno dobili tudi pevski talenti OŠ Zreče in občine Zreče. Že ob prvem srečanju s tem edinstvenim odrom so se navdušili, zato so se z velikim veseljem odzvali novemu povabilu. V Športni dvorani OŠ Zreče jih je 12. februarja v obeh kategorijah nastopilo sedemnajst. Čeprav je nekatere pestila trema, nekaj jih je sploh prvič nastopilo na večjem odru, so se pevsko zelo izkazali. Pokazali so, da je treba z njimi v nadaljevanju tega projekta, ki v ospredje postavlja slovensko pesem, glasbo in slovenski jezik, še kako računati. Pri tem imajo kar največjo podporo učitelja glasbene umetnosti Mitja Krajnca in tudi ravnatelja Petra Kosa, prav tako je nanje ponosen župan Občine Zreče Boris Podvršnik. Pri pripravah na nastop je pomagala tudi učiteljica Melita Gornik. Skupaj so sestavili izjemno lep nastop, ki je občinstvo očaral. Najbolj ponosni na svoje male pevce so bili zagotovo njihovi starši. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj se je za sodelovanje zahvalil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Sla-meršak, tudi pobudnik in idejni vodja projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V svojih nastopih mladi pevci izkazujejo svoj talent, voljo, pogum in navdih. Užitek je gledati njihove nastope in sproščenost, s katerimi tudi kažejo na to, kako je življenje na nek način preprosto: prideš na oder, se sprostiš in zapoješ. Zato je treba peti in se veseliti, je poudaril. Z vsemi, ki so zaploskali mladim pevskim talentom, je bila tudi komisija, ki so jo sestavljali Dalibor Be-denik, Tone Topolovec in Majda Goznik, s to razliko, da je morala določiti zmagovalca v mlajši in starejši kategoriji. Na polfinalnem odru bo iz mlajše katego rije nastopila Anika Ločnikar, ki je zapela pesem Na božično noč, v starejši je s pesmijo Kaj je to življenje uspelo Hani Kušar. Tudi v novi sezoni projekta Anika Ločnikar, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Zreče, pesem Na božično noč (Pop Design): »Na začetku sem bila živčna, vedela pa sem, da če verjamem v sebe, da mi bo uspelo, kar se je tudi zgodilo. Moj navdih pa je bila Tanja Žagar. Najprej sem tudi želela zapeti njeno pesem, a je nisem znala dobro zapeti, zato sem vztrajala pri pesmi Pop Designa. Že v četrtem razredu sem želela nastopiti v tem projektu, a takrat ni bilo možnosti. Pojem od tretjega razreda, veliko vadim, tako je bilo tudi pri pesmi, ki sem jo zapela. Najraje pojem Na božično noč in pesmi Tanje Žagar. Tudi v polfinalu si želim napredovati.« Peli so: Pika Klajne, Petja Lužnik, Špela Komplet, Nina Povalc, Daša Ana Vidaček, Anika Ločnikar in Andraž Trtnik v mlajši kategoriji ter Anže Hren, Miha Mrzdovnik, Ana Črešnar, Tinkara Pec, Hana Kušar, Rebeka Podgrajšek, Marija Grm, Neža Kejžar, Sofija Mrzdovnik in Jan Ravničar v starejši kategoriji. Sponzorji so bili: Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Talum, d. d. Kidričevo, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Elektro Maribor, d. d., ter Sazas. Hana Kušar, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 8. razreda OŠ Zreče, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto): »Glasba je v mojem življenju že od zgodnjega otroštva. Veliko mi pomeni. Podpira me cela družina, najbolj sestra. Prepevam vsak dan, najraje pojem slovenske pesmi. Imela sem kar nekaj konkurentov, počutila sem se izjemno, nisem najbolj pričakovala, pa me veseli, da bom lahko zastopala šolo tudi v nadaljevanju projekta. Pri petju nas zelo podpira učitelj glasbene umetnosti Mitja Krajnc. Spodbuja nas pri vsem, tudi če nam ne gre vedno tako, kot bi moralo, se potrudi in nam vse lepo razloži. Skratka vsi zelo uživamo, ko pojemo skupaj.« 32 USTVARJALNI NAVDIH Na obisku pri Ireni Franić Ko vsako jutro zadiši po dobrem zajtrku Industrijska oblikovalka in inženirka živilske tehnologije je svoje poslanstvo našla v poklicih, ki na prvi pogled nimata nič skupnega, a sta oba povezana z oblikovanjem. S partnerjem, sorodno dušo, sta se našla v zrelih letih, ko sta vsak po svoje zaključevala poglavje v življenju. Njegovo poslovno zamisel je navdihnilo morje, Irena je dodala še oblikovanje. Na krožniku naj bo vedno kaj živega. SASKA T. OCVIRK Njuna hiša stoji na obrobju Rogaške Slatine. Na prvi pogled ne izstopa posebej. A od blizu vsaka malenkost pripoveduje svojo zgodbo. Delavnica v pritličju je tudi umetniški atelje. Stanovanje v nadstropju govori o ljudeh, ki cenijo lepoto in jo znajo najti tudi v najbolj navadnih stvareh. Irena je izvrstna gostiteljica z nalezljivo pozitivno energijo. »Pripravila vama bom malico. Nekaj zdravega in okusnega,« se nasmehne in si zaveže predpasnik. Ljubezen do hrane in veselje do kuhanja jo spremljata že od nekdaj. Ko se je začela resno poglabljati v svet živilske tehnologije, jo je to področje povsem prevze- lo. »Ne kuham precej drugače, kot sem nekoč. Še vedno dobro, a zdaj tudi točno vem, zakaj so nekatere izbire toliko boljše od drugih. Ko govorimo o hrani, se ljudje ustavijo pri senzoričnih učinkih. Pri videzu in okusu jedi. Kaj se s hrano in posledično z našim telesom dogaja od vratu navzdol, zanima le redkokoga.« Solata iz treviškega radiča z regratom in s korenčkom, začinjena s semeni kapucinke in z regratovimi popki, vloženimi v kisu, posuta z mešanico mletih semen ter naribanim domačim sirom, je pravi pozdrav pomladi. »Na krožniku mora vedno biti nekaj živega,« se nasmeje in si ob kavi odvije »Ljudje se premalo zavedajo, da sta družina in bivalno okolje naše gnezdo, kjer si polnimo baterije. To je edino, v kar se danes splača vlagati.« »Podvodna ponjava Slip je tako pred svojim časom, da tega navtični svet še ni povsem dojel. V luči ekološke osveščenosti, ki dopušča vedno manj učinkovite zaščitne premaze, ima ta Slip zaščita kar zanimivo prihodnost. Najboljše je, da se naložba povrne že v dveh letih.« čokoladi-c o . K e r zdrava prehrana in pametne izbire v življenju nimajo nič skupnega z odrekanjem in s trpljenjem. Upoštevaj sebe in ne zapletaj V Irenini družini je bila babica tista, ki je znala iz malega narediti veliko in iz slabega dobro. »Verjetno sem po njej podedovala ustvarjalno žilico in k njenim modrostim se še danes pogosto vračam. Držala se je preprostega načela, da je treba upoštevati sebe in čim manj zapletati.« Šola za oblikovanje je bila logična poklicna izbira in delo v različnih podjetjih na Celjskem, a tudi v steklarski šoli, ji je bilo v izziv skoraj tri desetletja. A pravi izziv jo je čakal šele takrat, ko se je po spletu okoliščin odločila za samostojno poslovno pot. Danes predava o zdravi prehrani, svetuje, oblikuje za različne naročnike in vodi svoje podjetje, ki na trgu ponuja tudi nav-tične proizvode, katerih idejni oče je njen partner. Paradni izdelek je trenutno pasarela, ladijski mostiček oziroma deska, ki jo pomorci prislonijo s pomola na plovilo. Zamisel je njen partner, sicer velik ljubitelj morja in jadranja, dobil, ko je reševal svoj lastni problem in ugotavljal, koliko sivih las lahko ljudem povzroča tako preprosta in banalna stvar. »Dvometrske ali celo daljše deske, ki tehta 15 kilogramov ali več, ni tako lahko namestiti med zibajoče plovilo in kopno. Predstavljajte si, da jo morate držati na enem koncu in da res nočete, da vam pade v morje. Ljudje si pri tem pomagajo z vrvmi, namesto težkih desk uporabljajo aluminijaste lestve in še in še.« Najuspešnej- Ladijski mostiček Slip rešuje številne tegobe ljubiteljskih pomorcev. USTVARJALNI NAVDIH 33 I i »Ko se hočem sprostiti in napolniti z energijo, grem v gozd. Počasi, prisotna v vsakem koraku, z globokim vdihom. Narave ne znamo več opazovati, a se zdi, da so v njej vsi odgovori. Obkroža nas toliko lepega, a tega sploh ne znamo videti.« Jelša čisti vodo in bogati zemljo, na suhem hitro propade, na vlažnem pa je neverjetno trpežna. Vsaka vrsta lesa ima svojo zgodbo. »V krogu življenja je pomembno samo to, kako se mi počutimo in kakšen pečat v svetu pustimo. Kdo smo, je veliko manj pomembno.« še poslovne zamisli so tiste, ki ljudem izboljšajo življenje ali odpravijo nek problem. Tako se je rodil Slip. Lahek in močan ladijski mostiček Ladijske mostičke je Irenin partner zasnoval v dveh raz- Rogaško Slatino prišla Norvežana, ki sta se na poti proti morju ustavila, da bi kupila nov mostiček. Že drugi. Kar verjeti nisva mogla,« »Ustvarjalnost se marsikomu zdi nepomembno igračkanje. Ampak to igračkanje jeza obstoj nekaterih duš življenjskega pomena. Tako pomembno je kot dihanje ali hrana.« ličicah, in sicer v zložljivi in ravni obliki. Mostiček je izdelan iz smrekovega lesa in zelo lahek. Dvometrski tehta le pet kilogramov, debelina je manj kot tri centimetre, hkrati je zaradi ojačitve iz umetnih vlaken dovolj močan, da lahko nosi tudi 200 kilogramov. Blagovna znamka Slip se je v navtičnih krogih že tako uveljavila, da navtiki vedno pogosteje iščejo prav te mostičke. »Lani sta v pravi Irena. Iz lastne izkušnje in potrebe se je pred leti porodila tudi zamisel za Slip podvodno ponjavo. Lastnike plovil namreč izjemno obremenjuje skrb za podvodni del barke, ki ga hitro obrastejo podvodni organizmi. Ne samo da je odstranjevanje naporno in duhamorno opravilo, vsakoletni dvig plovila je tudi občuten strošek, zaščitni premazi s težkimi kovinami onesnažujejo BNb morje. »Miran si je zamislil posebno podvodno oblogo za plovilo, ki jo je zelo enostavno namestiti. Ko se z njeno pomočjo prekine dovod hranil in svetlobe, organizmi v tednu dni odmrejo, apnenčaste školjke pa odstranimo kar z navadnim alkoholnim kisom. Ta se ob stiku s kalcijem nevtralizira in je za morsko floro in favno povsem neškodljiv. Barke nisva dvignila že deset let, dno je gladko kot porcelan,« pojasni Irena. »Vsi imamo ustvarjalno žilico v sebi. Samo dopustiti si moramo zavedanje, da je to res.« Les kot neizčrpen vir navdiha Podjetniško življenje ima seveda prednosti in slabosti. Irena si lahko svoj čas razporeja sama, a nosi tudi vso težo odgovornosti za svoje preživetje. Vsako jutro dan začne z bogatim in umirjenim zajtrkom. Ko jo čez dan posrka delo, je kosilo pogosto improvizacija, ki rodi tudi nove ideje. Večerjo pa servira tudi v delavnici, kjer se ob svečkah razvije ustvarjalna razprava. »Delovna sezona je zame od jeseni do pomladi. Predavanja, darilni program, razvoj novih idej. Moj delavnik je zelo raznolik.« Včasih dela tudi več tednov brez pravega predaha, a nagrada je večja, kot si lahko kdo predstavlja. Poleti lahko brez skrbi tudi dlje preživita na barki. Irena iz lesa izdeluje tudi nakit, servirne deske, namizne in talne svetilke, okvirje, metuljčke, lesene angele z darilno zgodbo in še veliko drugega. Vsak košček lesa namreč v sebi skriva posebno zgodbo, skrito strukturo, svojevrsten karakter. Največji izziv ji je bil les vinske trte. Čeprav se je zdel povsem neuporaben, ga je s posebno tehniko uporabila za dekoracijo servirnih desk in metuljčkov »V naravi je toliko lepega in uporabnega - školjke, naplavine, kamenčki. Vse to nam z nekaj smisla za kombinacijo in estetiko stanovanje lahko spremeni v dom. Razvita bivalna kultura nima veliko z denarjem, z ustvarjalnostjo in odprtim duhom pa skoraj vse.« Foto: SHERPA 34 OD KONJIČKA DO POSLA Zaljubljena v sonce, živali, hribe, potovanja in predvsem v umetnost Živalsko kraljestvo na tortah osvaja svet Čeprav je Anja Petrovec že od rosnih let najraje ustvarjala in risala, uživala v vsem lepem, ustvarjalnem in kdaj tudi drugačnem, jo je življenjska pot popeljala v svet števil, matematičnih enačb in pravil. Po srednji ekonomski šoli se je kmalu zaposlila na področju komerciale, kjer je zaposlena še danes. Svojo umetniško in ustvarjalno žilico je za kar nekaj let potisnila daleč na stran. A njen notranji glas je bil vedno glasnejši in ko je pred leti za rojstni dan v dar dobila komplet fimo mase, je ustvarjalna iskrica ponovno vzplamtela. Poleg risanja je danes njena strast izdelovanje figuric, ki krasijo torte ob različnih slavnostnih priložnostih. LEA KOMERIČKI KOTNIK Ker se je šele pred kratkim preselila v zdajšnje domovanje, si ga še ni uspela povsem opremiti. Na omarico, kjer naj bi bila televizija, je postavila pečico, kjer »peče« oziroma suši svoje izdelke. Pozitivna energija zaveje iz domače hiše pod Gozdnikom, ko nam nasmejana odpre vrata svojega domovanja, kamor se je nedavno vrnila. Uvodna zadržanost se je ob odlični kavi, s katero je postregla, in ob klepetu o njenih ustvarjalnih začetkih in največjih izzivih na poti, ki jo je prehodila, hitro razkadila. »Sem zelo umirjeno in malo zasa- • t njano bitje,« začne. »Že od otroštva me spremlja ustvarjanje in ves ta čas negujem to ustvarjalno žilico.« Kot mlajša je predvsem risala. Ustvarjanja iz umetne mase se je učila kasneje. »Moja prva ustvarjalna strast je bilo risanje. Še vedno rada rišem, a precej manj,« pove. Že v osnovni in kasneje v srednji šoli se je navduševala nad deli Sal- »Opazila sem, da višja kot je cena, bolj ljudje cenijo izdelek. Ko enkrat prideš v takšen krog ljudi oziroma prideš do strank tega kova, je tako, da nekateri razmišljajo v smeri, da če je izdelek prepoceni, morda ni dovolj kakovosten. Ker gre v teh primerih za slavnostne dogodke in posledično za spominke, so številni pripravljeni za to plačati tudi nekoliko več. Verjetno v Sloveniji prav veliko takšnih kupcev ni, v tujini pa so navade drugačne.« »Glede na odzive, ki sem jih bila deležna na dveh tržnicah, bi bilo najbolje, da bi vse kar zastonj razdelila. Ampak čez čas spoznaš, da nekateri ljudje k imajo denar in so pripravljeni unikatne, ročno narejene izdelke tudi pošteno plačati. Treba je samo priti do teh Najprej je izdelovala figurice in obeske za ključe, a pravi preboj je doživela z okrasnimi figurami za na torte. Pri izdelovanju je zelo natančna. Izdelek »pili« tako dolgo dokler z njim ni povsem zadovoljna. Večja kot je figurica, težje jo je narediti in več časa ji vzame. »Večjo površino je težje narediti lepo gladko, brez odtisov, razpok ali mehurjev, ki se lahko pojavijo pri žganju.« Ko je povsem zadovoljna z osnovo, se loti podrobnosti. Ob večerih kdaj vzame v roke kitaro. Sicer pa si ponavadi baterije polni med »pohajkovanjem« po bližnjih vršacih. Božiček na saneh je ena prvih figur, ki jih je naredila. vadorja Da-lija, Picasa, Fride. »Ti slikarji so me resnično navdušili in sem se precej poglabljala v njihova dela. Razmišljala sem o njih in skušala doumeti, o čem so med ustvarjanjem razmišljali, kaj so skrita sporočila njihovih del in podobno. Nekako se mi zdi, da je za vsako sliko skrita zgodba, in to me je že takrat resnično pritegnilo,« se spominja. Po spletu okoliščin in zaradi bližine šole je namesto v srednjo oblikovalsko šolo v Ljubljano odšla v komercialno šolo v Celje. »Razlika je res velika. Na srečo smo imeli ob vseh številkah tudi umetnostno zgodovino, kjer sem resnično uživala.« Njeno strast in potencial so prepoznali tudi njeni profesorji, ki so jo na tej poti usmerjali, ji pomagali in odpirali tudi vrata številnih priložnosti. Tako je svoja dela razstavljala v Celjskem mladinskem centru in Kljubu. S pomočjo šolskih natečajev se je predstavila tudi v Cankarjevem domu. Ena njenih slik krasi tudi dom Štefke Kučan. »Ob obletnici šole so me prosili, da bi nekaj narisala, da bi ji ob njenem obisku na proslavi šola to podarila. Vedno sem risala bolj abstraktne slike. Ko sem naredila prvo sliko, je bila ta zelo barvita, rdeča, ognjena. Profesor mi je dejal, da to verjetno ni najbolj primeren motiv za gospo njenega kova, da bi bilo morda bolje ustvariti kaj bolj umirjenega. Tako sem se preusmerila v bolj zeleno. S končnim izdelkom smo bili potem vsi zelo zadovoljni. Jaz pa sem bila seveda zelo ponosna, da so me izbrali za to nalogo.« Po šoli se je kmalu zaposlila in tako v toku življenja in ob pisarniškem delu nekoliko pozabila na svojo ljubezen. Sčasoma je postajal njen potlačen umetniški glas vedno glasnejši, vedno več je sanjarila, da bi se spet lotila umetnosti in ustvarjanja. Pred osmimi leti ji je takratni fant kupil fimo maso in jo postavil pred dejstvo: »Ne govori, ampak ustvarjaj!« In tako je spet začela. Risani junaki in kruta realnost Ce je na papir izlila abstraktno noto svoje duše, se je pri izdelovanju iz umetne mase Anja Petrovec z nasmehom in zadovoljstvom spremlja razvoj svoje spletne trgovinice. Pot do ljudi, ki bi jo razumeli, ki bi razumeli in predvsem cenili njeno strast, je bila vse prej kot enostavna. Zaradi nerazumevanja je skoraj odnehala. Na srečo je sledila srcu in vztrajala. Njeno delo je cenjeno in marsikje zelo iskano. Med trenutno najbolj zaželenimi figuricami so lenivci. Seveda pri svojem delu upošteva predvsem želje naročnikov. Pravi, da je v tem delu našla svojo strast, razlog, da vidi svet še lepši, kot v resnici je. OD KONJIČKA DO POSLA 35 Zelo je vesela, kadar jih stranke po praznovanju pošljejo fotografije dogodka in tort z njenimi figuricami. (Foto: osebni arhiv) bližno osem osem ur, en delovni dan,« pove Anja in prizna, da je imela z določanjem cen precej težav. »V začetku se mi je zgodilo, ko še nisem imela sklenjene pogodbe z dostavljavcem paketov in je bila cena pošiljanja precej višja, da je bila pripravljena gospa za hitro pošto plačati več, kot je bil vreden izdelek. Bila sem kar malo šokirana, hkrati sem takrat začela drugače razmišljati. Ljudje vendarle imajo denar. Ponavadi izhajam iz sebe, svojih izkušenj in tako sem tudi pri določanju cen gledala predvsem na to, koliko bi sama še lahko odštela za takšno figuro. Poleg tega sem bila s slovenskega trga navajena, da je vse predrago. Kar veliko dvobojev in pogovorov sama s sabo sem imela, da sem se začela ceniti,« priznava. Lenivci so prodajni hit Kot je povedala Anja, veliko parov poročne dekoracije za torto izbere pol leta ali celo leto vnaprej. »Zame je to super, saj »Danes se je treba veliko prilagajati, tudi v svetu umetnosti, sploh pa v svetu trgovine. Včasih se je pač treba malo prodati. Ne gre, da bi lahko delala samo to, kar bi želela.« usmerila predvsem v živalski svet in igrivi svet risank. »Učila sem se predvsem tako, da sem ustvarjala risane junake. Kasneje so mi z idejami in željami pomagale tudi stranke. A pot do ljudi, ki zanjo ceniti ročno delo, je vse prej kot enostavna, priznava. Najprej je delala figurice in obeske za ključe. Čeprav je v prvi vrsti ustvarjala zase in za svojo dušo, je želela izdelke predstaviti ljudem ter si z enačijo s kitajskimi proizvodi. »Po eni strani imamo njihovo robo za manj vredno, a se zelo radi sklicujemo na njihove cene,« ugotavlja. »Tudi zato, ker ne želim spodbujati te kitajske produkcije, sem se začela ukvarjati s tem in izdelovati. Preprosto se mi zdi krivično, da zaradi poceni izdelkov izkoriščajo ljudi, otroke, ki za svoje delo dobijo mogoče kakšen cent. To preprosto ni prav,« razlaga. »Zavedam se, da si pri nas z ljudmi, ki jih to res zanima, ki se na te stvari spoznajo in jih predvsem cenijo oziroma jih znajo ceniti. V stiku bom z ljudmi, s strankami, ki bodo prišle na mojo stran to iskat -ne bom poslušala negativnih komentarjev in očitkov, da sem predraga. Ljudje bodo cene videli in če jim bo zadeva všeč ter zanimiva, bodo vzpostavili stik z menoj, v nasprotnem primeru pač ne. Tako sem se rešila bremena, ki me je najbolj poučila o vseh možnih načinih pošiljanja tovrstnih paketov. Njeni izdelki so skoraj že obkrožili svet, saj jih je poslala med drugim tudi na Aljasko, Havaje, Indonezijo in Novo Zelandijo. Sicer pa največ izdelkov pošlje v Ameriko, Francijo, Italijo, Anglijo in Španijo. »Imela sem tudi naročilo iz Slovenije, in sicer z Gorenjske.« »Če bi lahko, bi več potovala. Predvsem v revnejše države, kjer so ljudje še pristni, kjer še ni toliko materializma.« občasno prodajo na različnih prireditvah povrniti vsaj del stroškov, ki jih je imela z nakupom materiala. »Pet evrov je bila cena figurice, za katero sem porabila dve do tri ure dela in material,« se spominja. Čeprav je svoje izdelke prodajala na tržnici, kjer se predstavljajo najrazličnejši ljubiteljski ustvarjalci, je slišala ogromno neprimernih komentarjev obiskovalcev, ki so jo močno po-trli. »Enkrat je k moji stojnici pristopila starejša gospa in si ogledovala figurice, nato je s sarkazmom vprašala, če je v njih zlato. Prijazno sem ji razložila, da gre za ročno delo in da nikogar ne silim v nakup. Spet druga me je vprašala, če to kupujem na Kitajskem in tukaj drago prodajam. Žal ljudje ne vidijo dela, ki ga moraš vložiti v to, in priznam, da so me takšni komentarji precej prizadeli.« Tako se je s prodajo svojih izdelkov predstavila zgolj na dveh tržnicah. »Hitro sem ugotovila, da to ni zame,« pravi in dodaja, da ljudje vse te stvari preveč povezujejo oziroma marsikdo slovenskega ročno izdelanega izdelka ne more privoščiti. Ampak sama delujem tako, da če si česa ne morem privoščiti, si tega ne privoščim, dokler za to nimam denarja. Ni potrebe, da bi ta finančni primanjkljaj nadomeščali s poceni kitajskimi izdelki,« je prepričana Anja Petrovec. S tržnice na splet In kako je od figuric in obeskov za ključe prišla do okraskov za torte, ki so v tujini zelo priljubljeni in imajo tudi svojo ceno? »Nisem odnehala,« se zasmeji. »Kljub začetnemu prodajnemu neuspehu sem razvijala ideje, pri čemer sem se začela posluževati predvsem interneta.« Tako se je v dobi tehnologije in tehnološkega razvoja, ko imamo praktično ves svet na dlani, odločila za spletno prodajo. Ko je iskala možnosti, je naletela na platformo Etsy, kjer ljudje z vsega sveta predstavljajo in prodajajo unikatne ročno narejene izdelke. »Rekla sem si, da je mogoče to prava stvar. Tako bom v stiku omejevalo in dušilo,« spregovori o prednostih spletne prodaje in ob tem prizna, da veliko raje sliši pohvale kot graje. A vsak začetek je težak. Za vsak preboj je treba veliko dela, volje, želje in energije. Anja pravi, da se je morala naučiti ogromno novega, ker ima spletna prodaja svoje zakonitosti. Poleg tega je konkurenca izjemno huda. »Ko v iskalnik vpišeš katero od ključnih besed, seveda v angleškem jeziku, je zagotovo vsaj 250 zadetkov oziroma ponudnikov.« Ker gre za računalniški sistem, je zelo pomembno, da stran prepoznajo vneseni algoritmi in jo tako pomikajo naprej, pri čemer je zelo pomembno tudi, kako natančno opišeš izdelek. »Mesece sem rabila, da sem naštudirala portal in njegovo delovanje, da sem vzpostavila to spletno trgovino, da sem pripravila kratek in dovolj zanimiv opis sebe, da sem fotografirala vse izdelke in pripravila primerne opise. Nato sem preizkusila tudi različne metode pošiljanja. Kar veliko majhnih in na prvi pogled nevi- dnih p o -drobnosti je bilo treba urediti, preden je spletna trgovinica zaživela.« Prvi je šel na pot pingvinček A tudi ko je trgovinica zaživela, naročila niso začela deževati. »Dolge tri mesece nisem dobila nobenega naročila,« se spominja. »Potem je nekega večera malo pred polnočjo, bil je 11. februar - tega verjetno ne bom nikoli pozabila - zacingljal telefon. Presenečeno sem pogledala in z največjim veseljem prebrala prvo naročilo. Figurica pingvina. Najprej sploh nisem mogla verjetni, da sem res dočakala ta dan. Bila sem tako vesela kot majhen otrok čokolade,« pripoveduje Anja, ki je prvi izdelek prodala v Kolorado v Združenih državah Amerike. »Spomnim se, da sem zraven poslala še zahvalo in dodaten izdelek. Tako zelo sem bila vesela naročila,« se spominja. A vse vendarle ni teklo gladko. Takrat je namreč spoznala prve težave s pošiljanjem. Čeprav so ji na pošti zagotovili, da bo njen pingvin v Kolorado pripotoval v približno desetih dneh, se je njegovo potovanje precej podaljšalo in je do lastnice prišel šele po približno mesecu. »Na srečo se je to zgodilo le enkrat,« pove sogovornica, ki se je kmalu za tem do potankosti Če se ceniš, te bodo cenili tudi drugi Najprej je izdelovala in ponujala predvsem figurice, šele kasneje se je preizkusila v izdelovanju figuric, ki krasijo torte. Največ povpraševanja je seveda za dekoracije na poročnih tortah in otroških roj-stnodnevnih tortah. Pri tem prednjačijo predvsem Američani. »Veliko dajo na simboliko in spominke. Tako na primer poleg poročnih >toperjev<, kot pravimo tem figuricam, pogosto naročajo tudi takšne s pripisom >najin prvi božič< in podobno.« Gre torej za posebne priložnosti, figurica iz umetne mase pa je ob primerni hrambi trajen spomin. »Imam stranko, ki je pri meni naročila >toper< za praznovanje hčerkinega prvega rojstnega dneva. Zdaj vsako leto naroči novo figurico in kot mi je povedala, vse hrani in ji jih bo podarila za 18. rojstni dan. Vsaka figurica namreč predstavlja tisto, kar ima deklica v določenem letu najraje.« Cene otroških »toperjev« se gibljejo od 30 do 50 dolarjev, pri poročni dekoraciji so cene temu primerno višje, od 80 do 100 dolarjev. V Sloveniji to marsikomu predstavlja precejšen strošek, a v tujini so predvsem poročni običaji drugačni in mnogi za torto odštejejo tudi tisoč dolarjev in več. »Cene so postavljene tako, da pokrijem stroške materiala in da imam še nekaj od tega. Za takšno figurico porabim pri- imam tako na voljo več časa,« pravi. Ne glede na časovnico se trudi, da naročniku najprej pošlje fotografije izdelka in če ta želi kakšne popravke, jih tudi upošteva. Na ta način s strankami vzdržuje dobre odnose in zelo je vesela, ko ji kasneje pošljejo tudi fotografije z dogodkov in njenih figur na tortah. »So pa predvsem Američani zelo zaupljivi,« ugotavlja. »Večkrat se mi je že zgodilo, da so naročili nekaj, česar nisem prej še nikoli delala, in čeprav niso prejeli še niti skice, so mi plačali vnaprej.« Motivi so različni. Različne živali in risani junaki navadno krasijo otroške torte. »Radi imajo tudi motive, kjer se na primer zaročijo. Američana sta se zaročila v Parizu in sem jima pripravila figuro, sestavljeno iz njunih podob pod Eifflovim stolpom. Zelo zanimivo je bilo naročilo deklice Olivije, ki ima res bujno domišljijo. Na torti je želela imeti volka s krono, krili in z zajčjimi nogami ter zajčka z medvedjo glavo. To je bil pravi izziv. Glede na to, da naj bi bila deklica nad izdelkom sila navdušena, bi rekla, da mi je uspelo.« Sicer pa so trenutno pravi prodajni hit lenivci. Nad njimi se je Anja navdušila na potovanju po Kostariki. »Ko sem ga naredila zase, si nisem znala predstavljati, da bi bil lahko še komu všeč. Kmalu se je zanj zanimala Američanka in danes so prav lenivci v najrazličnejših izvedbah tisti, ki so najbolj zaželeni,« razlaga. Čeprav pri naročilih pred-njačijo Američani, vedno pogosteje prodaja tudi po Evropi. Pri tem izve veliko zanimivega o tradiciji slavja v posameznih deželah. Tako je na primer izvedela, da je v Španiji navada, da na porokah svatje »ukradejo« figuro s torte podobno kot pri nas šopek. Tisti, ki uspe izmakniti figuro, jo nato hrani leto dni, nakar mu morata mladoporočenca plačati večerjo, ob kateri prejmeta tudi »izgubljeno« figuro. Foto: SHERPA 36 AKCIJA NAJ MATURANTKA <3 S ^ J gi§ IN NAJ л iff U RANT nr\\mt£> Nagradi za zmagovalca akcije: eden bo dobil pametni telefon podjetja Novatel, drugi Desetake ' »L/i/Lf ICf Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Za nagradi se bosta pomerila junija na javni prireditvi. У' nagradi se pomerila junija na javni prireditvi. center Čas maturantskih plesov je tudi čas naše akcije Naj maturantka in naj maturant. Letos je že deveta in tudi tokrat boste bralci lahko izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov - pomerila junija na javni prireditvi. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za enega od kandidatov, ki je predstavljen s portretno fotografijo. V vsaki številki je del kandidatov objavljen tudi na večjih fotografijah v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov), tako da se do konca meseca zvrstijo vsi. Tisti maturant in tista maturantka, ki Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. marca. Vseh šest iz treh mesecev glasovanja (od februarja do aprila) se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Junija bosta znana zmagovalca akcije. Na javni prireditvi se bosta pomerila za glavno nagrado. Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki boste v prihodnjih mesecih glasovali za maturante, izžrebali prejemnika pametnega telefona podjetja Novatel! Glasujem ZA maturanta/ko številka O Podatki o glasovalcu: Ime in priimek: Naslov: E-naslov: Telefon: Ali ste naročnik Novega tednika? DA NE novi tednik radio celie V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULUTRO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU), ■ SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT) ■ ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ) in ■ EKONOMSKE ŠOLE CELJE (EŠC). 1. Nastja Naglič 3 C, SŠHVU 2. Nina Gomilšek 3 C, SŠHVU Џ 3. Mitja Frišek 3 CV, SŠHVU - -- M 4. Andraž Penič 3 CV, SŠHVU bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. Vsak mesec bosta na osnovi vaših glasov in glasov učiteljev znana dva finalista. 5. Tanja Kolman 4 AT, SŠHVU 6. Gašper Gaber 4 AT, SŠHVU 7. Sara Bohorč 4 HT, SŠHVU 8. Gašper Kunst 4 HT, SŠHVU 9. Nika Škruba 5 DHT, SŠHVU 10. Vid Podgrajšek 5 DHT, SŠHVU IS* 11. Ana Marija Meh 12. Maj Zimšek 13. Patricija Šlenc 14. Lana Grešak 15. Bianca Thieme 16. Jan Šuberger 4 A, SŠGT 4 A, SŠGT 4 B, SŠGT 4 B, SŠGT 4 C, SŠGT 4 C, SŠGT 17. Tilen Kotnik 3 E, SŠGT 23. Nika Gobec 3 SP, ŠCŠ 18. Tinkara Robnik 3 D, SŠGT 19. Dani Šmit 3 D, SŠGT 20. Teja Klinar 2 PTIŽ, ŠCŠ 21. Blaž Golež 2 PTIŽ, ŠCŠ 22. Mitja Novak 3 M, ŠCŠ 24. Mitja Kramar 3 SP, ŠCŠ 25. Eva Gradič 4 T, ŠCŠ 27. Žiga Ošlovnik 4 T, ŠCŠ 28. Maruša Štancar 4 A, EŠC 29. Simon Obrovnik 4 A, EŠC Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih birkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo vojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 30. Eva Cakš 31. David Neuhold 32. Natja Kapitler 33. Staš Kalajdžiski 34. Andreja Berglez 35. Aljaž Mrak 4 C, EŠC 4 C, EŠC 4 E, EŠC 4 E, EŠC 2 APTI, EŠC 2 APTI, EŠC AKCIJA 37 20. Teja Klinar 21. Blaž Golež 22. Mitja Novak 23. Nika Gobec 25. Eva Gradič 27. Žiga Ošlovnik 24. Mitja Kramar kL Za nagrade se potegujejo vsi, ki tekmujejo, in vsi, ki glasujejo! 28. Maruša Štancar 29. Simon Obrovnik 38 NOVI RAZVOJNI IZZIVI Gospodarsko obubožana regija se postavlja na noge s turizmom Expano v številkah: Expano kot paradni konj razvoja Pomurja 100.000 obiskovalcev Expana in Soboškega jezera v enem letu 17.530 obiskovalcev interaktivnega doživljajskega parka 50 odstotkov individualnih gostov 40 odstotkov skupin 10 odstotkov družin 98 odstotkov prebivalcev iz Slovenije 33 dogodkov in organiziranih srečanj ob Soboškem jezeru in v Expan v letu dni 50 dogodkov v poslovnem središču Expano v letu dni Paviljon je umeščen ob Soboškem jezeru, kjer murskosoboška občina razvija rekreacijske vsebine in snuje nove turistične priložnosti. Interaktivni doživljajski park Expano, ki je umeščen v paviljonu, s katerim se je Slovenija predstavila na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu, je postal prava turistična znamenitost, saj ob Soboško jezero, nedaleč stran od Murske Sobote, privablja obiskovalce iz vse Slovenije in tujine. Expano pomeni tudi veliko dodano vrednost za turistični in siceršnji razvoj Pomurja, o katerem se je pred leti govorilo kot o območju zatona in brezperspektivnosti zaradi propada Mure, Pomurke in drugih podjetij, izgube delovnih mest, slabe socialne slike ... Danes je slika drugačna, tudi zaradi Expana, ene največjih turističnih naložb v zadnjih letih, ki daje nov zagon turističnemu gospodarstvu. To postaja osrednji nosilec razvoja poin-dustrijskega Pomurja. ROBERT GORJANC Če pomislimo še na Vina-rium v Lendavi in na bogato ponudbo termalnega turizma, potem je jasno, da v tej preobrazbi Pomurje razpolaga z močnimi turističnimi aduti. No, vrnimo se k zadnjemu adutu, interaktivnemu doživljajskemu parku Expano, ki je bil uradno odprt aprila lani. »Vizija regijskega promocijskega centra je ustvariti privlačen in sodoben naravni, turistični, športni in rekreativ- ni park, ki povezuje edinstveno turistično ponudbo regije, naravno in kulturno dediščino ter ljudi in njihove zgodbe. V Expanu odpiramo obiskovalcem vrata v Pomurje. Želimo jih navdušiti s svojimi tradicijami, naravnimi danostmi, z lepoto krajine in mirom dežele ob Muri,« je o namenu ustanovitve Expana povedala Helga Lukač iz Razvojnega centra Murska Sobota, ki upravlja Expano. Izhodišče za ta uspešen turistični projekt je bila želja Mestne občine Murska Sobota (MOMS), da bi obnovila in Vrednost naložbe Expano (v milijonih evrov) Skupna vrednost: 4,8 Evropska sredstva (CTN): 2,06 Državna sredstva (CTN): 0,5 Razvojna sredstva iz »Pomurskega zakona«: 1,0 Lastna sredstva MO Murska Sobota: 1,2 uredila degradirano območje ob Soboškem jezeru. Občina si je Expano zamislila kot vstopno točko za spoznavanje regije, kot regijski promocijski center Vrata v Pomurje. Paviljon ključen za uspešno turistično zgodbo V okviru tega projekta je bil ob Soboškem jezeru ob izvozu z avtoceste postavljen paviljon, ki ohranja videz slovenskega paviljona s svetovne razstave Expo 2015 v Milanu. Pred postavitvijo mikavnega paviljona je bilo treba opraviti nakup zemljišč, izvesti arheološka raziskovanja, komunalno opremiti zemljišče, zgraditi spremljajoče stavbe in cestno infrastrukturo, notranje opremiti prostore, urediti okolico ... Ključna za izvedbo zamišljenega projekta je bila uspešna kandidatura murskosoboške občine na razpisu države za upravljavca paviljona Expo Milano 2015, saj je komisija ... ali si ogledati odlomke iz legendarnih filmov o življenju v Pomurju. presodila, da je prostor ob So-boškem jezeru najustreznejši za trajno postavitev paviljona. Naslednji pomemben korak za MOMS je bil podpis pogodbe z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je projekt Expano sofinanciralo z milijon evri nepovratnih sredstev na podlagi Zakona o razvojni podpori pomurski regiji. Dokončna finančna uresničitev projekta je bila mogoča, ko je soboška občina uspešno kandidirala še na razpisu za približno 2,5 milijona evropskega in državnega denarja iz programa celostnih trajnostih naložb (CTN). Paviljon, ki predstavlja osrednji del projekta Expano, je zasnovan kot Pomurje v malem in ga sestavljajo štirje glavni sklopi, in sicer razstava oziroma interaktivni doživljajski park, turističnoinformacijski center s trgovinico, gostilnica ter poslovno središče. V slednjem deluje regijska Spot točka, ki izvaja podjetniška svetovanja, izobraževanja in usposabljanja. V paviljonu ponujajo doživetja, ki jih zaenkrat v takšni obliki zagotovo ni mogoče najti nikjer v Sloveniji, in obiskovalce z naprednimi tehnologijami navdušujejo za nadaljnje raziskovanje regije. V razstavnem delu je več tematskih točk, ki predstavljajo regijo iz različnih zornih kotov in obiskovalcu omogočajo NOVI RAZVOJNI IZZIVI 39 celovito interaktivno doživetje Pomurja. V paviljonu obiskovalec lahko potuje skozi čas in spoznava zgodovino pokrajine vse od njenega nastanka, uživa v razgledih pomurskih lepot (Panoskop), spoznava različne vrste voda iz najtemnejših panonskih globin, mineralno, termalno, parafinsko (Neuro-terme), virtualno poleti nad Pomurjem (Panolet), odkriva skrivnosti čarobnega gozda, v t. i. loncih doživetij uživa v umetnosti ustvarjanja ob reki Muri, prisluhne pesmim domače pevske legende Vlada Kreslina, si ogleda odlomke iz znanih celovečernih filmov, na primer Petelinji zajtrk ... Soboško jezero - razvojna priložnost Projekt Expano ne pomeni le vsebin in dejavnosti znotraj stavbe paviljona, marveč vključuje tudi rekreacijske in druge možnosti, ki jih ponuja Soboško jezero, ob katerem je postavljen paviljon. Jezero poleti privablja obiskovalce, ki se lahko prepuščajo športnim, adrenalinskim ali zen doživetjem ter uživajo v kopanju, su-panju, srfanju, veslanju, jadra- nju, potapljanju in ribolovu ali samo zleknjeni na brežini opazujejo dogajanje na jezeru, lesketanje sončnih žarkov in prelivanje svetlobe v njem, si zamišljajo, kako je bilo nekoč na tem mestu Panonosko morje. Ob jezeru je tudi fitnes na prostem oziroma gibalni park, kot so ga poimenovali, v katerem je več kot trideset različnih naprav za vadbo Ob paviljonu je dobro poskrbljeno za trajnostno mobilnost, saj Expano uresničuje tudi cilje s tega področja. Tako je na voljo sistem javne izposoje koles (Soboški biciklin) in električnih avtomobilov, na parkirnih mestih so postavljene električne polnilnice, do Expana redno vozi lokalni mestni avtobus . Od uradnega odprtja je Expano s Soboškim jezerom obiskalo že več kot sto tisoč ljudi, večina, skoraj 98 odstotkov, jih je prišla iz Slovenije, poleg tega so v turističnoinfor-macijskem centru zabeležili še goste iz Avstrije, Nemčije, Švice, Velike Britanije, Italije, Francije, Kanade, ZDA, Avstralije, Koreje, z Madžarske, Nizozemske, s Hrvaške, Češke, Poljske in Finske. V Razvojnem centru Murska Sobota so v približno letu od začetka delovanja Expana s poslovanjem zadovoljni. »Stroški razvojnega centra za upravljanja in delovanja Expana znašajo približno 160 tisoč evrov, ki jih zagotavljamo s prihodki iz dejavnosti v regijskem promocijskem centru Expano. Lani so znašali približno 200 tisoč evrov. V razvojnem centru tako za upravljanje in delovanje Expana že v prvem letu po njegovem odprtju nismo po- trebovali denarja iz proračuna Mestne občine Murska Sobota,« je še sklenila Helga Lukač iz RC Murska Sobota. Prav tako se je v paviljonu mogoče okrepčati z značilno pomursko hrano. 40 IZ SVETA ZABAVE Ob celjski premieri filma Vsi proti vsem Smo res vsi v Rovtah? »Ali je film napet?« je zbrane na celjski premieri v Metropolu vprašal Andrej Košak, režiser filma Vsi proti vsem. Občinstvo mu je v en glas pritrdilo in z močnim aplavzom nagradilo ustvarjalce filma, med katerimi so kar trije Celjani, producent Zoran Dže-verdanović, direktor filma Milan Gregorn in igralka Aleksandra Balmazović. TATJANA CVIRN Film je politični triler in hkrati tragikomičen prikaz slovenske realnosti. Na primeru izmišljenih Rovt spremljamo, kako hude posledice imajo poteze, ki jih sproži strah pred izgubo županskega mesta. Nobeno sredstvo ni vprašljivo, pomembna je le zmaga, in to za vsako ceno, četudi je treba pri tem sodelovati s kriminalci in se ne ustrašiti niti umora. Sicer pa za župana Franto, ki je glavni lik filma, »posebne« metode niso nič neobičajnega, saj se je moral kot udbovec nekoč že znebiti marsikaterega »sovražnika države«. Igralec Vlado Novak je tudi v tej vlogi odličen. Prepoznavne scene »Zgodbe sem sestavil iz dogodkov v Sloveniji, le da sem jih še malo zaostril v ča- sovnem okviru štirih dni pred volitvami,« je pojasnil režiser Andrej Košak. To je njegov četrti celovečerni film: leta 2011 je ustvaril Stanje šoka, še prej filma Outsider, ki je imel kar 90 tisoč gledalcev, in Zvenenje v glavi, ki je nastal po romanu Draga Jančarja. Oba sta bila slovenska kandidata za tujejezičnega oskarja. Kot je povedal po premieri, si Košak sicer želi, da bi ga navdihovalo kaj drugega kot politika, a takšna je pač slovenska realnost. »Skozi umetniško delo sem hotel odslikati, kje smo - v Rovtah torej.« Film je ekipa, ki je bila sestavljena mednarodno, saj gre za slovensko-sever-nomakedonsko-hrvaško koprodukcijo, posnela v Kamniku, od koder je doma donedavni predsednik vlade Aleksandra Balmazović: »V filmu sem nosila modre leče in sem se jih morala prej navaditi, tako sem jih nosila en mesec vsak dan. Po snemanju nadaljevanke v Beogradu sem si jih rutinsko vstavila, potem pa pozabila, da jih nosim, in šla na letališče ... Tam me je carinik dobro premeril in ker mu nekaj ni >štimalo<, sva po precejšnjem zadrževanju ugotovila, da imam druge oči ...« Prizor iz filma. Iva Krajnc Bagola in Vlado Novak (Foto: Tomaž Pangeršič) Film bo doživel svetovno premiero na 48. mednarodnem filmskem festivalu Fest v Beogradu, ki spada med največje festivale v regiji, kjer bo imel v tekmovalnem programu kar štiri projekcije. Marjan Šarec. Zanimivo, da je slovenska premiera filma ravno sovpadla z odstopom njegove vlade. Tudi sicer ne manjka namigov na domače dogodke: glavni junak z dolgoletnim županskim stažem se piše Kramberger, a je v nekaterih potezah sumljivo podoben Kanglerju in njegovi aferi s stanovanjem, podeljenim astrologinji. V filmu ima tudi Frantova ljubica, sicer predstavnica za stike z javnostjo (igra jo Iva Krajnc Bagola), rada vedeževanje iz kart ... Njej dodeli stanovanje malo »po domače«, medtem ko žena Tončka (Silva Čušin) stoično prenaša vse njegove laži in prevare. Med drugim poskrbi, da nasprotniku, ki ga nevarno ogroža na voli- tvah, podtaknejo afero, zaradi katere stori samomor. Ob tem opozori film še na en pojav, ki smo mu pogosto priča, to so lažne novice, ki lahko uničijo človeka. Frantova hči Petra (Aleksandra Balmazo-vić) kuje očeta v zvezde, saj ne pozna njegovih zakulisnih potez, dokler ne doživi šokantne streznitve in se mora odločiti, na čigavo stran se bo postavila. Napetost in črni humor »Glede na to, da je film vedno nekakšna refleksija družbe in sveta v nas ali okrog nas, so pri filmu vedno dobrodošle teme, ki govorijo o intimni ali lokalni problematiki. Ta lahko odseva Zoran Dževerdanović: »Težko je biti v vlogi producenta filma, ker je v slovenskem prostoru denarja za to malo.« globalno sliko, s katero se lahko poistovetijo gledalci v Indiji, Avstraliji, na Islandiji ali v ZDA. Takšen film prodre do gledalca, ker se ga osebno dotika, ker mu sporoča, da ni sam v nerešljivem svetu zapletov, intrig ali osebnih stisk,« je razmišljala igralka Aleksandra Balmazović in dodala, da je film Vsi proti vsem tak, da se gledalci lahko poistovetijo s pripovedjo in se ob tem vprašajo, kako se naj državljan, ki je gledalec političnih igric, sooči z nemoralo, s korupcijo in z intrigami. »Hkrati dobi v filmu neko zadoščenje, ko se nemoralnost v življenjskem krogu znajde točno tam, kamor spada,« pravi igralka in dodaja, da preveč ne sme raz- kriti, zagotavlja pa, da gledalcu ne bo dolgčas, ampak ga bo film držal v napetosti in na trenutke tudi zabaval s svojo ironijo in črnim humorjem. Kakšni so bili njeni razlogi za sodelovanje? Kot je povedala, je dobra vloga, ki že v scenariju obeta igralsko raziskovanje, vedno dober razlog za sodelovanje. »Če je ob tem tudi scenarij dober, gladko teče in ima iskrive in polne dialoge, je razlogov več kot dovolj.« Med zanimivi spomini s snemanja izpostavi dejstvo, ki se jim je zdelo neverjetno, in sicer da so jih dva meseca snemanja spremljali sončni dnevi. »To je pri snemanju izjemno pomembno, saj se lahko zaradi enega dežja celoten načrt poruši.« Celjska trojica z leve: Zoran Dževerdanović, Aleksandra Balmazović in Milan Gregorn (Foto: GrupA) Režiser Andrej Košak Milan Gregorn: »Prvič sem bil direktor filma •• • I v • • «v in to je bila zanimiva izkušnja, saj sem prvič pogledal v drobovje filma. To je krvavo, trdo delo. Filme zdaj gledam drugače.« Andrej Košak: »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postali sinonim za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem živim.« IZ SVETA ZABAVE 41 Ujeta sreča Kvatropircev Le dan po valentinovem so Kvatropirci predstavili novo pesem Ko sreča je ujeta. Za skupino bo leto 2020 posebno. Je na pragu svoje prve samostojne turneje Kvatropirci v najlepših melodijah sonca in morja, s katero imajo člani namen doseči še neodkrite kotičke prelepe domovine in predstaviti svojo prvo zgoščenko. Na turneji po 13 krajih bodo občinstvu zapeli lastne uspešnice, slovenske melodije, ki opevajo morje, dalmatinske uspešnice in najbolj priljubljene melodije velikih dalmatinskih pevcev. Skupina Kvatropirci predstavlja v slovenskem prostoru pionirstvo štiriglasnega petja ob spremljavi kitare. Bili so med prvimi, ki so tovrstno glasbeno zvrst približali ljubiteljem glasbe po Sloveniji. Po skladbah s pridihom hrvaških klap in z narodnozabav-nim zvokom so člani skupine nase opozorili s svojo različico pesmi Moja ansambla Modrijani, ki je postala prava uspešnica. Glasbeno kilometrino so člani skupine nabirali med zborovskim petjem, s preigravanjem narodnoza-bavnih viž in na nastopih na odru Melodij morja in sonca. Na slednjem so doživeli dve odlično sprejeti in uspešno zasidrani predstavitvi avtorskih pesmi, prvo leta 2016 za Pesem v sodelovanju z Man-co Špik, za katero so prejeli tudi nagrado občinstva. Med občinstvom se je ob tej prijel že lep nabor njihovih pesmi, kot so Veter je vel, Ljubim te, ljubim, dobro je bilo sprejeto sodelovanje s Čuki v skladbi Če se od spominov da živet, z Janom Plestenjakom v skladbi Res je dober dan, pripravili so himno za šampione Od- bojkarske zveze Slovenije. Odlično so se odrezali s Kla-po Kampanel v skladbi Želim, z Ognjenimi muzikanti Spevovci predstavljajo novo romantično pesem Ansambel Spev ima novo romantično pesem Zate bi dal, za katero je besedilo napisal Igor Pirkovič, melodijo in priredbo Raay. Fantje so res pravi romantiki, saj tudi nova pesem govori o neizpeti večni ljubezni. Posneli so jo v Studiu Lugoton pod od m D0DESLT Ptice roparice (in fantastična osamosvojitev Harley Quinn) »Ko se konča popolna romanca.« Film Ptice roparice je kot polpečena različica Deadpoola. Cel kup stvari se sicer zgodi, a so slabo povezane le z navidez duhovitim »voice overjem« Margot Robbie. Igralka se sicer razdaja, a junakinje, ki jo igra, nikoli ne prizemlji. Niti ne more, ko se nihče od ustvarjalcev ne trudi, da bi ustvaril like, za katere bi komurkoli bilo mar ali da bi vsaj imeli cilj. Ameriška pop kultura v nihilizmu zaradi nihilizma, katerega humor je daleč od realnega sveta. OCENA: 4 / 10 Podli fantje za vedno »Še ena pred upokojitvijo.« Precej jasno je, da to ni film, za katerega bi bilo kadarkoli mišljeno, da bi nudil vsaj milimeter resnične kriminalne psihologije ali procedure. A res ne bi bilo treba, da so junaki odrasli ljudje, ki se obnašajo kot idioti, ki bi bili odpuščeni z delovnega mesta s še tako nizkimi standardi, gledalci pa jih moramo vzeti za heroje. Podli fantje za vedno so akcijski film, scenaristično skiciran s tako izrazito jasno in široko paleto, da je skoraj korak pred izgovorjavo besed zlog za zlogom; še šale so upočasnjene. Na srečo vsaj nekatere -predvsem tiste Martina Lawrenca - včasih zadenejo tarčo. OCENA: 4 / 10 PETER ZUPANC * Ж Ж Ж Ж V KINO PRIHAJA v skladbi strastna Do nebes in nazaj, pa z Gašperjem Riflom in drugimi. Foto: Agencija Ekskluzivno Klic divjine Psa Bucka ugrabijo in odpeljejo na Aljasko. Tam spozna samotarja Johna. Ta ga ceni in zna skrbeti zanj ... Pomembno: v filmu, posnetem po slavnem romanu Jacka Londona, med drugimi igra Harrison Ford. Bloodshot Elitni vojak Ray Garrison je mrtev ... A vlada ga s pomočjo nanotehnologije ponovno oživi. Pomembno: v akcijskem ZF--filmu med drugimi igra Vin Diesel. Emma Emma je lepa, pametna in bogata, a romantične zveze ne more najti. Pomembno: v priredbi romana Jane Austen igra Anya Taylor - Joy. (PZ) radio celie taktirko glasbenih producentov Bojana Lugariča in Raaya. Z ekipo Abrams videoprodukcija so posneli tudi videospot, ki si ga lahko ogledate na njihovem youtube kanalu. Foto: Založba Vox \id&№ 2 ИЛЖС?ј / 42 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Franc Skaza, šmarski domoljub in mecen (1838-1892) (7) Novo šolsko poslopje leta 1878 Franc Skaza se je kot zvest rodoljub zavzemal tudi za izobraževanje slovenskega kmečkega prebivalstva, predvsem za odpravo nepismenosti in uvedbo nove večje šole. Zato je leta 1877 brezplačno podaril zemljišče in sofinanciral projekt za gradnjo nove šole. V teh letih je mnogo slovenskih mest in trgov dobilo nova šolska poslopja, ki so bila v kraju poleg cerkve, župnišča in hiše lokalnega veljaka najbolj prepoznavne stavbe in so suvereno dopolnjevala krajevne vedute. Šola je imela pet razredov in stanovanje za nadučitelja Franca Jurkoviča, ki je zanj sam prispeval 3.300 gld. Leta 1878 je bilo novo šolsko poslopje dokončano, pouk se je začel novembra. Največji delež za poslopje v vrednosti 25 tisoč gld je prispeval priljubljen in visoko spoštovan veleposestnik Franc Skaza. Arhitekturno je šola označena kot dominantna tipizirana dvonadstropna neorenesančna stavba s štirikapno streho. Po potresu leta 1974 so stavbo podrli, danes na tem mestu stoji pošta. Leta 1884 je Franc Skaza postal prvi šolski nadzornik. Leta 1887 je Franc Skaza z Antonom Aškercem in s Francem Jurkovičem dosegel, da se je v šoli uveljavil učni jezik slovenščina. Franc Jurkovič 1850-1921 Bil je nadučitelj ljudske šole v Šmarju pri Jelšah od 1880 do 1921. Že na začetku poučevanja v Šmarju pri Jelšah leta 1873 je ustanovil Šmarsko učiteljsko društvo. V šolo je uvedel telovadbo, zasadil šolski vrt s čebelnjakom in z drevesnico, vodil je več pevskih zborov v Šmarju, izdeloval učne pripomočke za naravoslovne predmete, za katere je bil večkrat nagrajen na razstavah v Gradcu. Vodil je šolsko knjižnico in bil soustanovitelj Narodne čitalnice v Šmarju pri Jelšah. Bil je pobudnik za gradnjo nove šole in uvedbo slovenskega jezika pri pouku. Napreden, izobražen in nadvse www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. razgledan učitelj je v svojem 47-letnem službovanju v Šmarju pri Jelšah pustil velik pečat. Bil je tudi fotograf, prve fotografije Šmarja in Šmarčanov so nastale iz njegovega objektiva. Anton Aškerc 1856-1912 Slovenski pesnik in duhovnik, po prihodu v Šmarje pri Jelšah leta 1883 se je takoj spoprijateljil s Francem Skazo, Francem Ferlincem, Francem Jurkovi-čem in z drugimi naprednimi Šmarčani ter sodeloval pri ustanovitvi Narodne čitalnice v Šmarju pri Jelšah. Boril se je za uveljavljanje pravic slovenskega naroda in slovenskega jezika, zato je spodbujal premožnejše Šmarčane, da bi revnemu šmarskemu prebivalstvu pomagali napredovati v prosvetno kulturnem življenju. V času bivanja v Šmarju pri Jelšah je Anton Aškerc ustvaril svoje veliko delo Stara pravda ter Balade in romance. Se nadaljuje ... Mateja Žagar Knjižnica Šmarje pri Jelšah Sandor Marai: Knjiga zeli za dušo in telo Za miren spanec in epši dan Včasih so, pač glede na razpoloženje, nadvse dobrodošle knjige, ki jih ni treba brati linearno, od začetka do konca, ampak jih lahko začnemo brati tudi na sredini ali nekje proti koncu. Med takšne sodi knjiga madžarskega pisatelja Sandorja Maraia, ki so ga navdihovala razmišljanja stoikov, pri katerih je iskal zavetje, ko se je znašel v slabih časih, v slabi koži. Knjigo je tako namenil spominu na vzornike, Seneki, Epiktetu, Marku Avreliju, Montaignu in drugim stoikom. Kot pravi avtor, so ga stoiki naučili, naj se ne boji niti smrti, niti suženjstva, niti siromaštva, niti bolezni. Gre za knjigo kratkih filozofskih razmišljanj o tem, kako se smiselno, čim manj boleče in po možnosti osrečujoče prebijati skozi življe- nje, ki je za nekoga bolj in za nekoga manj težko, viharno, kakor nam pač nalaga usoda. V več kot dvesto zgodbah, bolje rečeno kratkih črticah, želi pisatelj s to knjigo povedati, »kako je treba bivati, jesti, piti, spati, biti bolan in ostati zdrav, ljubiti in se dolgočasiti, se pripravljati na smrt in se sprijazniti z življenjem«. Avtor tako v eni od uvodnih črtic piše o vrednosti življenja in pravi, da je treba živeti na človeški način, kar pomeni pravično: »Da imaš z vsakim dejanjem in besedo isti namen, da ne škodiš ljudem.« Sandor Marai še navaja, da vsak modrec, čigar misli je uspel spoznati, je učil, da je treba živeti in pisati tako, kot če bi vsako naše dejanje bilo zadnje v življenju, kot če bi po vsaki napisani besedi piko postavila smrt. O pravi izkušnji življenja je napisal, da je to spoznati samega sebe. »Spoznavanje sveta je zanimivo, koristno, očarljivo, strašno ali poučno; spoznavanje sebe je največje potovanje, najstrahovitejše odkritje in najbolj poučno srečanje.« Zapisal je tudi, da je samo duša v naši oblasti, nič drugega, ampak da je ta oblast neomejena. »Ne more je prizadeti nihče, ni ga tirana, družbenega sistema ali naravnega zakona, ki bi lahko preprečil, da smo v svoji duši svobo- dni. Ta svoboda je brezpogojna in v primerjavi s to svobodo je vsaka druga svoboda, ki nam jo lahko ponudijo družba, oblast in denar, krhka in relativna.« Sandor Marai v svojem delu piše o vseh ravneh življenja, o skušnjavi in izkušnji, strasti, lenobi, a tudi o nečimrnosti, o tem, da je lepota krhka, o bolezni nasploh in o tem, da knjiga zeli za dušo in telo pretentamo zdravnika, o pogajanju. Piše še, da moramo živeti tudi s srcem, o prijateljstvu, o ženskah nasploh, a tudi o domovini in državi, pravični sodbi, zavisti, o nadarjenosti in neumnosti, o umetnosti kot o usodi. O vseh teh raznoterih vidikih in odtenkih življenja piše, ne da bi jih zlagal v posamične vsebinske sklope, kot bi rekli, na dah. V zadnji, 202. zeli piše tudi o sebi in se tudi z zadnjim dihom zahvaljuje usodi, da je bil človek in da je iskra razuma svetila tudi v njegovi zamegljeni duši. »Doživel sem največ in najimenitnejše, človeško usodo.« Nadvse primerna knjiga za lahko noč in miren spanec ter dobro jutro in lepši dan. RG Sandor marai O avtorju: Sandor Marai (1900-1989) je bil madžarski pisatelj in novinar. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je s svojim izpiljenim realističnim slogom postal uveljavljen pisatelj, kot novinar pa se je odločno zavzemal proti prebujajočemu se nacizmu. Ker je nasprotoval komunističnemu režimu, je leta 1948 za vedno zapustil Madžarsko: najprej se je izselil v Italijo, nato v ZDA, kjer je leta 1989 po smrti žene storil samomor. Po letu 1956 je bila objava Maraijevih del prepovedana, literarni svet ga je ponovno odkril šele v začetku devetdesetih let. V slovenščino so bili prevedeni romani Sveče so dogorele, Ljubimec iz Bolzana in Esterina zapuščina. IJOPIN 4 I » ALBUM S CELJSKEGA Hiša trgovca Ropina v Slovenskih Konjicah Hiša trgovca Ropina je bila edina v Starem trgu Konjic, ki je konec 2. svetovne vojne pričakala požgana. Govori se, da jo je Karl Ropin požgal sam, ko se je moral umakniti pred koncem vojne v Avstrijo ... Nekateri vedo povedati, da so jo požgali kozaki, ko so plenili po Konjicah na začetku maja 1945. Požgano hišo so podrli in zgradili novo, ki je Konjičanom ostala v spominu po najboljšem kruhu, to je Pekarna Rogla. Prispeval: Robert Vrečko Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik PISMA BRALCEV / BRALCI POROČEVALCI 43 V spomin Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Dalj še prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Odmev Podvoz v Šentjurju V Novem tedniku sem prebral članek o problemu podvoza v Šentjurju. Menim, da je problem v ljudeh, ki postavljajo označbe. Sam sem bil v več primerih prisoten in sem tudi reševal situacije, ko so šoferji zapeljali naravnost proti podvozu in so morali ustaviti dolga vozila ter obrniti pri Alposu, če je bilo mogoče, ali peljati vzvratno v križišče in nadaljevati vožnjo levo proti Grobelnemu. V službi sem bil v bližini in to zgodovino zelo dobro poznam. Mnogokrat sem mnogim povedal, da je treba to označbo v križišču, ki je tudi dolgo ni bilo, prestaviti ali postaviti boljšo dodatno obvezno pred policijsko postajo, torej približno 50 metrov pred križiščem. Tam se morajo šoferji razvrščati levo za vožnjo po glavni cesti proti Grobel-nemu. Iz celjske strani je šele zdaj, po skoraj 25 letih, pravilno označen ta odcep desno. Ta podvoz je zelo dobro izpeljan in hvala Juretu Malovrhu, takratnemu županu, da je podprl prebivalce, ki tam živimo in smo prej pred zapornicami čakali tudi do pol ure. Kaj je z večkrat obljubljeno obvoznico za tovornjake? Ivan Straže Šentjur Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 4225-158. novi tednik Vddm г (ллтс?ј / Anuška Mašat Tasič Veselje življenja ji je bilo položeno v zibelko v gorski vasici, kjer svetloba sonca posije kot žarek upanja. Luče, skrite med gorami, so ji dajale toplo zatočišče doma, od koder je kot dvanajstletna deklica odšla v Celje, da bi pridobila znanje in nove prijatelje. Mesto je bilo zavito v megleno sivino, a prijatelji, ples, glasba in knjige so krepili svobodo in svetlobo njene duše. Sanje so postajale resničnost s študijem, a srce ji je vedno hrepenelo, da bi nekomu naslonila roko na rame, da bi se nasitila bližine. Nekoga moraš imeti rad, je bil moto njene priljubljene pesmi in življenja, čeprav človeku stisne srce mrzel, ledeni kamen. A v njeno veliko srce se je ob vseh obveznostih študija vselila ljubezen, ki je zorela ob mladem in odgovornega življenja vajenem zdravniku Janezu. Kmalu sta se jima rodili hčerki, ki sta rasli v njenem nežnem objemu in toplem domu. Pomaranč in banan ni bilo v izobilju, veliko pa je bilo toplih besed in poljubov ter duševne hrane za moža, odraščajoči hčerki, mamo in brata. Veselila se je, ko je opravila pravosodni iz- pit in s težavo, ker ni bila v tistih časih pravilno usmerjena, pridobila status sodnice. Bila je pokončna, saj je vedela, da je pomembno, da sodi po zakonu, resnici in pravici. Tehtnica, ki jo je držala v rokah, je vedno iskala pravo mero človečnosti in zato so jo spoštovali sodelavci, ki so stali vsak na svoji strani odgovorne službe. Učila se je od starejših modrih kolegov in kolegic, ki jih je spoštovala, a je znanje in odgovornost izrečenega rada prenašala na mlade kolege, ki jih je kot mentorica in svetnica uvajala v lepoto poklica sodnika. A to ni bil poklic, njej je bil to način življenja. Vedno je iskala pravico in razumevanje, opravičevala je napake, iskala vzroke zanje in iskala besede, ki so lajšale bolečino ob neprijetnih odločitvah. Bila je učiteljica življenja in je z odgovorno besedo in lju- beznijo krepila zaupanje v poštene odnose doma, a tudi pri obupanih prijateljih, ki jim je pomagala razumeti, da se s pogovorom in z odpuščanjem rešijo ne samo velike, temveč tudi drobne težave, ki so pogosto drobile odnose in vodile v nesporazume in jih poglabljale. Njeno veliko srce, vesela narava, dobra volja in sproščenost so prinašali veselje v dom, a tudi v vsako družbo, v kateri je pomagala ustvarjati prijateljske odnose. Na sindikalnih potovanjih s kolegi, pri rekreaciji, v koronarnem klubu, povsod je pomagala z delom in veseljem, da so se širile prijateljske vezi. Ljubila je svet in spoznavanje skritih lepot sveta je bilo njena večna strast. Prenašala je ljubezen in znanje na vnuke, ki so ji lepšali življenje kljub bolezni, ki je neusmiljeno prišla skrito skozi neznane poti bolečine. Toplina in ljubezen domačih sta jo krepili, da je skozi bolezen hodila pogumno, naslonjena na mojo ramo, z roko v roki, a s solzo v srcu in očeh, ko je odšla iskat neznane širjave večne ljubezni. Pogrešamo te tukaj! Tvoj Janez Ponovno po poteh XIV. divizije Letošnjega tradicionalnega, že 47. pohoda po poteh XIV. divizije od Sedlarjevega do Gračnice v dolžini približno 60 km smo se udeležili tudi člani ZB NOB Celje in na ta način počastili spominski prihod legendarne divizije na Štajersko. Približno 65 udeležencev tridnevnega pohoda je spremljalo lepo sončno vreme, kar je bilo v preteklosti redkost. Za logistiko je z organizatorji odlično poskrbela Slovenska vojska. Na poti so nas pogostili prijazni in gostoljubni domačini, ki so se trudili, da nihče ni bil lačen in žejen. Rezultat tega je, da je po pohodu vsak od nas pridobil kakšen dekagram teže, kar bi se zagotovo potrdilo, če bi stopili na tehtnico. Prvo noč smo prespali v telovadnici Osnovne šole Pre-vorje. Tamkajšnji učenci so nam pripravili prisrčen kulturni program. Po mojem prepričanju je podeželska mladina veliko bolj sproščena kot tista, ki živi v mestih. Naslednje jutro smo se po pravem vojaškem zajtrku odpravili na najdaljši odsek spominskega pohoda - na Planino in Bohor do vasi Zabukovje. Tudi na Planini smo bili deležni lepe predstave v izvedbi učencev Osnovne šole Planina in dobrega kosila. Na poti so nas z odličnimi dobrotami pogostile številne gospodinje, gospodarji so nas razveselili z vrhunsko kapljico. Na kraju drugega dne pohoda so nas pred kulturnim domom v Zabukovju, v katerem smo tudi prenočili, sprejeli prijazni domačini. Na tretji dan pohoda je bilo treba zgodaj vstati, kajti pred nami je bila še dolga pot, ki se je vila od Lovrenca do Gračnice. Tam je bila osrednja proslava v spomin hudega boja med partizani in nemško vojsko. V njem so Nemci za svojo obrambo kot živi zid uporabili otroke, ki so jih morali spremljati na njihovi poti. V takratni bitki je padel tudi komandant Ilija Badovinac. Veliko množico obiskovalcev in nastopajočih je nagovorila dr. Ljubica Jelušič. Nekoliko utrujeni po prehojeni poti, a srečni v srcih, da smo zmogli obuditi spomin na herojske čase naših partizanov, smo se razšli z željo, da bi se prihodnje leto ponovno srečali in udeležili spominskega pohoda. V imenu vseh pohodnikov se iskreno zahvaljujem organizatorjem, Slovenski vojski in številnim ljudem dobre volje, ki so sodelovali pri odlični izvedbi tega pohoda. Posebna pohvala velja kmetijam Selič, Bah, gospe Hedi Ulaga, gospe Betki Marič in gospodu Mlakarju. Hkrati se opravičujem, če koga nehote nisem omenil, zato velika hvala vsem in vsakemu posebej. BRANE FELDIN 44 BRALCI POROCEVALCI / MLADI ZA MLADE Vsako leto pripravljeni razveseliti stanovalce v domu Tako kot že nekaj let so Šem-petrani tudi tokrat 1. februarja v Pegazovem domu pustili pečat, ki ga lahko pustijo samo oni. Sveta maša, kulturni program, v katerem se prepletajo vse niti kraja, od koder prihajajo, nagovor župana, aforizmi Tončija Babiča, pesem ob zvokih harmonike iz vrst mladih in manj mladih je le nekaj zanimivosti sobotnega popoldneva. Samo hvaležni smo lahko, da so tako povezani in tako pripravljeni narediti veselje stanovalcem v domu za starejše. Vsako leto nas obiščejo, naj ostane tako še mnogo let. Dragi Šempetrani, hvala vsem, še posebej gospe Treziki Kunej, ki je tista srčna vez in gonilna sila, da se vas lahko vsako leto veselimo. KRISTINA KAMPUŠ, direktorica Valentinov krompirček Ta Valentinov krompirček je zrasel na domači njivi v Vrb-nem, nam je sporočila Jožica Zapušek iz Prožinske vasi. Ali ga je tudi komu pripravila na valentinovo, ni sporočila. Spomin na Štirinajsto Legendarna XIV. divizija je del svoje dolge in mučeniške poti prehodila tudi skozi naše kraje. Letos mineva 76 let, odkar so po prihodu s Svetine v Opoki partizani prešli potok Voglaj-no, železniško progo in cesto ter pot nadaljevali proti Dramljam. Partizanom je takrat uspelo minirati tudi del železniške proge. Na tem delu poti ob železnici in cesti je borčevska organizacija iz Štor leta 1971 postavila pomnik. Na njem sta prikazana del poti, ki jo je XIV. divizija takrat prehodila in seveda tudi datum prehoda, 14. 2. 1944. Pred leti je bila na tem mestu vedno večja slovesnost. Po nekajletnem zatišju smo člani domoljubnih organizacij naše občine spet začeli obujati spomin na ta dogodek. Veseli smo bili tudi odkritja spominske plošče v čast pohoda Štirinajsti lani v zaselku Straža, kjer je divizija prešla del te zmagovite poti skozi našo občino. Manjša skupina se nas je ob sončnem vremenu udeležila pohoda od Straže do Opoke in to prav na Prešernov dan - kulturni praznik v soboto, 8. februarja. Kulturni program s pridihom Franceta Prešerna in legendarne Štirinajste smo izvedli kar v naših društvenih prostorih na strelišču v Štorah, ker je zaradi gostote prometa in velikega hrupa ob cesti in železniški progi, kjer stoji pomnik, nemogoče izvesti kakršenkoli program. SREČKO KRIŽANEC Uspešni na predtekmovanjih V četrtek, 6. februarja, je bilo v Glasbeni šoli Celje 23. predtekmovanje mladih glasbenikov v disciplinah tuba in evfonij za 49. Temsig. Predtekmovanja so od 3. do 7. februarja pripravili v izbranih glasbenih šolah Slovenije. Letos so mladi tekmovali v kategorijah harmonika, trobenta, pozavna, tolkala, tamburice, evfonij, tuba, rog, klavirski duo, kitarski duo, komorne skupine z godali in s klavirjem in džez solo. Zveza slovenskih glasbenih šol in komisija Temsig od leta 1971 nepretrgoma organizirata državno tekmovanje mladih glasbenikov in nekoliko mlajše baletno tekmovanje, imenovano Baltek, ki med drugim skrbita za povezovanje in kakovostno rast ter razvoj slovenske glasbene kulture, za prepoznavnost in odličnost slovenskega glasbenega šolstva v mednarodnem okolju. Mnogi danes mednarodno uveljavljeni ambasadorji slovenske glasbene kulture so ravno na tekmovanju Temsig dobili prve potrditve in možnosti za uveljavitev v mednarodnem prostoru. Tekmovanje v posamezni disciplini je vsaka tri leta, pri baletu vsaki dve leti, razporejeno je v starostne kategorije do 25. leta. Tekmovanje Temsig je zaradi visoke ravni in mednarodne primerljivosti od leta 1991 član organizacije EMCY (European Music Competition for Youth). Pomembno vez z mednarodnimi glasbenimi ustanovami predstavljajo žiran-ti, ki prihajajo z najbolj prestižnih glasbenih univerz in iz ustanov iz cele Evrope. Glasbena šola Celje je na predtekmovanju sodelovala z 31 tekmovalci oziroma komornimi skupinami I. kategorije. 22 solistov oziroma komornih skupin se je uspešno uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo od 4. do 18. marca v različnih glasbenih šolah Štajerske in Pomur-ja. Na tekmovanju bo v II. kategoriji poleg že prej omenjenih sodelovalo tudi 21 tekmovalcev umetniške gimnazije glasbene smeri v okviru Glasbene šole Celje in I. gimnazije v Celju, skupno torej 43 solistov in komornih skupin. Vsem mladim tekmovalcem iskreno čestitamo za dosežene rezultate in se veselimo novih uspehov. ML MLADI ZA MLADE 45 Mlada kulinarična upa V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so pred dnevi podelili nagrado mladi kulinarični up 2020, ki jo podeljuje združenje JRE (Jeunes Restaurateurs Slovenia). Laskavi naslov, dva tisoč evrov nagrade in naročnino na strokovno revijo Pet zvezdic sta prejela Nives Kovačič in Sergej Omerzu iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Na izjemnem dogodku so sodelovali Hans van Manen, izvršni direktor JRE, Gašper Puhan iz Galerije okusov, predsednik JRE Slovenija, Marcela Klofutar iz Vile Podvin, članica upravnega odbora JRE Slovenija, Marko Pavčnik iz restavracije Pavus na gradu Tabor Laško, član upravnega odbora JRE Slovenija, ter Iztok Leskovar, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. VB Opus po Opusu V torek, 11. februarja, je bila v koncertni dvorani Glasbene šole Celje prireditev z naslovom Opus po Opusu. S svojimi plesnimi miniaturami so se predstavile plesalke, ki so pod mentorstvom Sandre Jazbec in Ane Vovk Pezdir ustvarjale na temo letošnjega Opusa: zvočni ples. Plesalke iz celjskega Har-lekina, Braslovč in Glasbene šole Celje so pokazale inova-tivno paleto razumevanja in izvajanja ideje o povezanosti giba in zvoka: od pobega v naravo, zvočnih igrač do odnosov v prijateljstvu in spra- ševanja o svojem odnosu do sebe in okolice. Gledalci so z navdušenjem zaploskali plesalkam, ki so odstirale skrivnosti doživljanja sveta v svojem otroštvu in mladosti. Foto: AVP (arhiv Harlekina) Srečanje z umetnikoma Umetnost je vtkana v vsa področja našega življenja, naše življenje bogati z glasbo, s slikami, kipi, z umetniško besedo. Srečanje z umetnikom smo v Ekonomski šoli Celje izvedli v dveh delih. Na prvem dogodku smo 27. januarja predstavili Aleša Hofmana, profesorja likovne umetnosti, ki poučuje v Ekonomski šoli Celje. Ustvarja na področju slikarstva, kiparstva, grafike in poezije. Njegov umetniški talent se je pokazal že v rosnih letih. Njegova največja strast je kiparstvo, material za njegove kipe je predvsem les. Slika v različnih tehnikah. Prvotno je slikal z oljem, tudi s tušem, uporablja tehniko pastel in še druge tehnike. V slikah je konj njegov najljubši motiv, navdih zanj je svoboda. Konje slika brez sedla in vedno v gibanju. Aleš je navdušen bralec in tudi pesnik, piše predvsem razpoloženjske pesmi. Umetnost je zanj sestavni del življenja, z njo izraža svoje občutke in razpoloženja. V torek, 11. februarja, smo gostili umetnika Andreja Mra-tinkovića, profesorja likovne pedagogike, ob odprtju njegove razstave Čudeži. Namen razstave je prikaz dveh svetov, fizičnega in mističnega. Njegova umetnost se kaže skozi likovno Andrej Mratin-\ ković ustvarjanje, kiparstvo, poezijo, grafično oblikovanje in umetniško fotografijo. Navdih za umetniško ustvarjanje črpa iz narave, prvinskosti in mistično-sti. Eksperimentira z materiali, motivi in s tehnikami. Ustvarja z glino, s kavo in z naravnimi pigmenti. V njegovem ustvarjanju igrajo pomembno vlogo simboli. V njegovih delih oživijo mistična bitja, angeli, zvezdni konji, velikani in samorogi. Navdih za pesnikovanje je našel pri pesniku Gregorju Strniši, ki je njegov veliki vzornik. Ob tej priložnosti nam je doživeto prebral svojo pesem Samorog. Paolo Coelho je zapisal, da ima vsak posameznik svoj ustvarjalni potencial. In tisti trenutek, ko ga začne izražati, začne spreminjati svet. Veseli smo, da smo spoznali delo dveh umetnikov, ki sta s prikazom svojega ustvarjanja obogatila naše doživljanje umetnosti. MJ Uspešni na tekmovanju Sloveniaskills Letos je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že 12. sejem izobraževanja in poklicev - Informativa, ki vsako leto konec januarja podaja informacije o izobraževalnih programih, torej predstavlja različne poklice srednjih, višjih, visokih šol, fakultet in univerz v Sloveniji. Vstop je prost in privablja mlade iz cele Slovenije. V okviru predstavitev poklicev pripravijo vsaki dve leti tekmovanje Sloveniaskills, ki je nacionalno tekmovanje mladih strokovnjakov med 18. in 25. letom in je za najbolje uvrščene vstopnica za udeležbo na tekmovanju Euroskills, ki bo letos od 16. do 18. septembra v Gradcu. Euroskills velja za prestižno evropsko tekmovanje najboljših posameznikov na različnih poklicnih področjih iz posameznih držav Evrope. Dijaki in študenti naše šole tako že vrsto let tekmujejo na Sloveniaskillsu in letos se bodo že četrtič uvrstili na tekmovanje Euroskills. Tekmujejo s področja cvetličarstva - hortikulture in aranžerstva - snovanja dekoracij ter dosegajo odlične rezultate. Letošnjega tekmovanja so se udeležili Katja Vačovnik, dijakinja 3. letnika cvetličar, z mentorico Anjo Sotošek in Tilen Lipnik, študent 1. letnika VSŠ hortikulture, z mentorico Mojco Sodin, v kategoriji cvetličarstvo, Lara Esih, dijakinja 4. letnika aran-žerski tehnik, ter Barbara Leskovar, diplomantka študija VSŠ Snovanje vizualnih komunikacij in trženja, obema je bila mentorica mag. Petra Pižmoht v kategoriji aranžerstvo. Vsi so bili zelo uspešni in si zaslužijo iskrene čestitke, saj je njihovo delo rezultat znanja in vztrajnosti, elana za delo in vložene energije. Na tekmovanju so vsi naši tekmovalci dosegli odlične rezultate: Katja Vačovnik je dosegla 4. mesto v skupni uvrstitvi, v kategoriji poročni šopek 2. mesto in 3. mesto v kategoriji šopek iz cvetja. Lara Esih si je na tekmovanju prislužila 3. mesto, Barbara Leskovar 2. mesto, Tilen Lipnik je osvojil 1. mesto, in sicer v petih od šestih kategorij, v kategoriji namizna dekoracija je bil drugi. S tem rezultatom je naš študent Tilen Lipnik uvrščen v skupino tekmovalcev, ki bodo septembra zastopali Slovenijo na tekmovanju Euroskills v Gradcu. Držimo pesti. Ostale tri tekmovalke bodo lahko srečo in znanje ponovno preizkusile na letošnjem tekmovanju mladih na sejmu Flora in tako prihodnje leto pridobile vstopnico za tekmovanje Sloveniaskills 2022. MOJCA SODIN, NADA REBERŠEK NATEK 46 RAZVEDRILO Vsako gospodinjstvo ima dva pralna stroja: ji...-1 za pranje perila ¥ za pranje možganov Mojstri na delu Oven Tehtnica № Strokovnjaki pravijo, da po 20 minutah vadbe v fitnesu telo začne proizvajati hormone sreče. Meni to uspe že po tretjem pivu! Dedek v lekarni Dedek gre v lekarno po vitamine za svojega vnuka. Lekarnar ga vpraša: »Kateri vitamin: A, B ali C?« Dedek mu odgovori: »Vseeno, moj vnuk še ne pozna abecede.« Novost Rekel mi je, da bi želel poskusiti nekaj novega v postelji. Pokazala sem mu, kako se zamenja posteljnina ... Vrnil se bo Mama se na letališču poslavlja od sina Albanca, ki odhaja v Avstralijo. Joče in objema sina. Drugi sin jo tolaži: »Pa kaj ti je, mama, saj se bo vrnil, saj ne odhaja v Slovenijo!« Očka »Zakaj si tako žalosten?« »Očka sem postal.« Če želiš spremenit svet, stori to, dokler si samski. Ko si poročen, ne moreš spremeniti niti TV-kanala. Podjetje, ki je v nekaj dneh zgradilo bolnišnico v Vuhanu, se je ponudilo za izgradnjo drugega tira. Predlaga dva datuma: po velikonočnem ponedeljku v torek popoldan ali v sredo dopoldan ... Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. »Gotovo je vsaj žena vesela.« »Žena bo znorela, ko bo izvedela.« Ločitveni postopek »Gospod sodnik, ne morem več spati s to žensko!« »Ne pretiravajte! Cela vas lahko, vi pa ne morete!?« Drugi Pride mož domov pijan in pravi: »Veš žena, smo imeli tekmovanje, kdo več spije.« Žena: »Me res zanima, kdo je bil drugi.« Šel bo Najstnik: »V taki družini ne morem več živeti.« Oče: »Potem pa spakiraj kovčke in pojdi.« Sin: »V redu. Samo kovček mi prinesi in ga spakiraj, pa grem! » V torek zvečer Luna vstopi v vaše znamenje in življenje bo takoj dobilo pospešen tempo. Nove odgovorne funkcije bodo še utrdile vaš položaj. Tisti, ki ste povezani s tujino, bodite še posebej pozorni na dogajanja okoli sebe, da kaj ne bo ušlo vaši pozornosti. Sreda bo izjemno zanimiva, zato ne oklevajte s svojim delovanjem, tudi če bo na prvi pogled skregano s pametjo. 3\k lev Devica z* Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Veliko bodo vsi pričakovali od vas. Včasih boste imeli občutek, da delate še samo vi, ostali počivajo na lovorikah. Nekaj se bo lepo izravnalo v pravo smer in ponovno boste imeli kompas trdno v roki. Pretekla izkušnja vas je morala naučiti, da prevelika zaupljivost ni dobra odločitev. Do osebe, do katere ste bili že v preteklosti nezaupljivi, boste ponovno občutili dvome. škorpijon Vaš značaj bo v teh dneh pridobil veliko mero strasti in zanosa, kar bo zelo dobrodošlo. Počasi se bo premikalo v tisto smer, ki je za vas najbolj zanimiva in privlačna. Tveganja se bodo ponovno začela obrestovati, zato nikakor ne mirujte. Vaša vladarica Venera v ognjenem znaku bo bogatila medosebne odnose, saj bo vanje vnašala dodatno kakovost. Sonce in Merkur, ki je zadolžen za delo, potujeta po sorodnem vodnem znamenju. To je voda na vaš mlin. Pri komunikaciji vam bo šlo odlično, zatakne se lahko pri izvedbi. Zaradi tega dobro proučite vse okoliščine. Lahko si prihranite kakšno nepotrebno pot. Nek prijateljski odnos lahko zaide v slepo ulico, če ne boste ukrepali. Razmislite, če ni zadnji čas, da tudi vi naredite kakšen korak. Dvojčka Vaš vladar Merkur se je pred dnevi obrnil v retrogradno smer, zato vam lahko pripravi tudi kakšno presenečenje. Zavedajte se, da vse ne bo tako, kot bo videti na prvi pogled. Zato se ne odločajte o pomembnejših zadevah. Čas zanje tokrat ni primeren. Tokrat boste res čutili, da ste na vrhuncu obdobja, saj vam bo kri po žilah tekla hitreje. Izredno dejavni in privlačni boste. Rak Strel ec Modrosti vam ne bo primanjkovalo, zato boste želeli drugo mnenje. Zaupali boste izkuše-nejšim in modrejšim. Dobro boste preučili celotno ozadje neke zadeve, saj boste čutili, da se vam narekuje velika previdnost. Starih napak resnično ne boste želeli ponavljati. Veselo bo v družbi in čas bo prehitro mineval. Lahko, da vas celo zanese in greste kakšen korak dlje, kot ste načrtovali. Po mlaju, ki v tem tednu nastopi v Ribah, se bo vaša vladarica začela počasi ponovno polniti. Čas je kot naročen, da se umirite in razmislite o svojih načrtih. Rast lune vas podpira, zato delujte in se aktivirajte. Oddajali boste lepo, privlačno energijo in čutili, da se na vas ustavljajo pogledi ljudi iz okolice. Tudi zaradi občudujočega pogleda čisto neznane osebe se lahko počutite odlično. Kozorog Tokrat je na vaši strani zelo močan zaveznik. Mars, ki potuje po vašem znaku, vam prinaša ogromno energije, zato previdno ravnajte z njo. Porabljati jo morate zelo vsestransko, ne samo z delom, tudi s športom in z rekreacijo. Pogoj za novosti so vedno spremembe, ki se jih boste tokrat nekoliko težje lotili. Nekaj lahko celo opustite, vendar to ni najbolj preudarno ravnanje. Vodnar Vse bo odvisno od vaše motivacije. Višja bo, uspešnejši boste. Še vedno vas spremlja ugodno dogajanje. Zelo dobro se boste znali organizirati in zato boste v čim krajšem času naredili kar največ. Hoteli boste imeli čas zase in to vam bo uspelo z lahkoto. Venera sije za vas silno prijazno. Ne spreglejte priložnosti, ki se bodo ponudile ter prinašajo veliko radosti v vaše življenje. Od četrtka zvečer do nedelje zjutraj boste gostili Luno v svojem znaku. Zelo veselo in družabno bo v soboto, odlično se boste imeli. Neke informacije, ki ste jih nedavno dobili, vam bodo odprle nove dileme in tudi perspektive. Ne boste odnehali zdaj, ko ste tako blizu svojega cilja. Nekaj dni boste preživeli nekoliko drugače, kot ste vajeni. Na takšno spremembo bi se lahko kmalu navadili. Ribi Več počasnih planetov in hiter Mars potujejo po zemeljskih znamenjih, kar vam je skladno in vam daje odlično podporo. Ne boste ubirali bližnjice, saj dobro veste, da bi se v tem primeru mogoče morali vrniti na začetek. V svoj cilj boste usmerili veliko energije, zato boste tudi uspešni. Zasebno življenje bo stopilo v ospredje, saj se vam bo zdelo pomembno dokazati sebi in drugim, da zmorete. Odličen teden je pred vami. Sonce, ki je že v sredo vstopilo v vaše znamenje, vam prinaša v prihodnjem mesecu veliko vitalne energije. V nedeljo vstopi v ribi tudi Luna in v popoldanskih urah nastopi lunin mlaj. Lepo in počasi boste doživljali vzpon, kar vas bo pomirjalo in vam dalo nove moči. Čeprav se lahko počutite izčrpano, boste zelo zadovoljni s seboj. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka RIMSKA BOGINJA JEZE Križam Ke uganKe VRSTA TELEKOMUNIKACIJSKE POVEZAVE 108 KAMNOSEŠKA OBRT ITALIJANSKI SPOLNIK PRIPRAVA ZA VKLEPANJE JE MAJHNA OPICA IZRAELSKI KRALJ LITERARNA, STROKOVNA BESEDILA ZVIŠANI TON A 15 PRILOGA DELA SLOVENSKA IGRALKA IN PESNICA KRAJŠE BESEDILO, KI KAJ POJASNJUJE ŽENSKA NESODOBNIH, ZASTARELIH NAZOROV 13 NABIRA SE NA STENAH KRAŠKIH JAM ... BREZ DNA PLAČILNO SREDSTVO ORIS, OČRT JADRANSKI OTOK NARODNA: SONCEŽE ... GRE FRANCOSKI PISATELJ ZOLA GLAS PRI ČIVKANJU 12 USEDLINA, GOŠČA SANITETNI MATERIAL ROMAN MARGARET MITCHELL MESTO V SIRIJI 10 ŠPORTNIKI V KATEGORIJI 15-16 LET KATRAN JUŽNOAMERIŠKA SREDNJE KUKAVICA HITER HOD KONJA AMERIŠKI IGRALEC (STACY) PRIJETEN, PLEMENIT VONJ (ZASTAR.) NICK NOLTE INGOLIČ: DEČEKZ DVEMA . V ... JE TUDI NEKAJ RESNICE 17 SESTAV POVEZANIH EKOSISTEMOV RDEČKASTO- PES S RJAVA KONIČASTIMI ŽIVAL UHLJI ALEKSANDAR (KRAJŠE) STAVBNO POHIŠTVO AMERIŠKA TV-DRUŽBA 19 POZDRAV PRI SLOVESU 16 AMERIŠKA IGRALKA (DANA) VODNA RASTLINA BORILNA VEŠČINA CENE VIPOTNIK NASPROTNO OD OHLAJEN ZELO SUH ČLOVEK (EKSPR.) SIDDHARTA: SAMO . IZMENJAVA MNENJ V RAZGOVORU MINERAL Z URALA CHRISTINA MOORE RAZTR-GANOST NA KOŠČKE, NITKE SLOVENSKA ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL DOCENT PESNIŠKA OBLIKA NE ... NE SLUHA 23 Povsod z vami KINGSTON: CELA ULICA MEDN. OZN LAOSA DERIVAT AMONIJAKA SLOVENSKA PESNICA FRIDOLIN (KRAJŠE) NICHOLAS (KRAJŠE) SKUPINA ŽUŽELK ČEŠKA PRI-TRDILNICA PREMAZNO ZAŠČITNO SREDSTVO NENADNA SMRT EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE 22 ROMUL IN . PAS ZEMLJE OB MORJU 20 OZIRALNI ZAIMEK MEDNARODNA OZNAKA MAROKA ILUSTRATOR LAURA INNES PREJA IZ VSAKE OČI VISKOZNIH ... SVOJEGA VLAKEN MALARJA 14 NIZOZEMSKI SIR UDOBNO OBUVALO ZA DOMA TELEČJE POSNEMO-MESO VALEC 18 SUDOKU 401 2 9 6 8 3 8 6 5 7 9 1 3 2 9 3 2 6 5 8 5 7 8 6 1 6 2 3 4 SUDOKU 92 1 8 9 6 2 7 1 2 9 5 9 6 3 4 6 3 7 4 5 9 2 3 5 9 7 REŠITEV SUDOKU 400 REŠITEV SUDOKU 91 8 1 3 6 7 5 4 2 9 4 5 2 8 3 9 6 1 7 9 6 7 1 2 4 3 8 5 7 9 5 2 8 3 1 4 6 6 2 8 4 5 1 9 7 3 3 4 1 7 9 6 8 5 2 2 8 6 9 1 7 5 3 4 5 7 4 3 6 8 2 9 1 1 3 9 5 4 2 7 6 8 2 9 3 7 8 4 5 1 6 6 4 1 5 3 9 8 2 7 7 5 8 1 2 6 3 4 9 5 6 2 3 4 7 1 9 8 9 8 7 6 1 5 2 3 4 1 3 4 2 9 8 6 7 5 3 7 9 8 5 1 4 6 2 8 2 6 4 7 3 9 5 1 4 1 5 9 6 2 7 8 3 novi tednik Vedno? г Ш\ЛУј! Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Hrana - čudežno zdravilo in platnena nakupovalna vrečka NT&RC 2. nagrada: knjiga Skrite zgodbe prepovedanega mesta in platnena nakupovalna vrečka NT&RC 3. nagrada: knjiga Krajina v molu in paket prigrizkov Rocky rolls in What snack 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 25. februarja. Geslo iz številke 7: Maturanti spet tekmujejo. Izid žrebanja 1. nagrado, majico in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Darinka Užmah iz Svetega Štefana. 2. nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Tončka Kenda iz Laškega. 3. nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Ivanka Leskovšek iz Gorice pri Slivnici. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 3K veliki ___Ш ■■ «t «, 1. številka v prodaji od 14. februarja. v.trik.si facebook.com/3K.krizanke 8 3 11 9 2 5 MOČEN DEŽ 4 6 7 21 ŠOLSKI RED OBER 48 RUMENA STRAN Da se ne pozabi V teh časih, ko bi nekateri najraje izbrisali spomin na obdobje nemške in italijanske okupacije ter predvsem na dejstvo, da so zasedbo nekateri tukajšnji prebivalci zavzeto podpirali, je slovesnosti v spomin na žrtve nacizma in fašizma vse manj. A tista na Stranicah, ki je posvečena spominu na sto frankolovskih žrtev, je še vedno tradicionalna. Na njej sta bila tudi člana Levice, poslanec v državnem zboru Željko Cigler (levo) in celjski mestni svetnik Samo Seničar. Mogoče sta pri tem še osvežila znanje na kakšno pesem borbe in dela. Foto: SHERPA Pogled od zgoraj Takole zbrano in resno je cvet celjskih likovnikov in fotografov (z leve so Narcis Kan-tardžić, Tomaž Milač, Tomaž Črnej Tuži in Jure Cvitan) z balkona Narodnega doma spremljal dogajanje na nedavni podelitvi celjskih zvezd. Med prejemniki letošnjih nagrad za dosežke na področju kulture sicer ni bilo nikogar iz njihovih vrst, so pa gotovo z odobravanjem podprli vse tri letošnje celjske nagrajence, to so Rolanda Fugger Germadnik za življenjsko delo ter Špela Mastnak in Sebastjan Weber za dosežke v zadnjih dveh letih. Foto: SHERPA Čutijo kulturo Občina Šentjur, ki je glede na tradicijo skladateljev Ipavcev poznana kot zibelka slovenske glasbe, je znana tudi po drugih vejah kulturnega ustvarjanja. Številne zanimive prireditve so se v njej zvrstile tudi ob slovenskem kulturnem prazniku. Dogodek z naslovom Kako pa ti čutiš Slovenijo?, kjer so svoje izkušnje bivanja pri nas delili priseljenci, sta med drugim obiskala zagrizen podpornik ljubiteljskih ustvarjalcev šentjurski župan mag. Marko Diaci ter predsednik Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici Janez Palčnik. Za družino slednjega bi lahko rekli, da je kultura v njihovi družini zares doma. Njegova hči Patricija je med drugim predsednica tamkajšnjega kulturnega društva, sin Vid se velikokrat preizkusi v vo-diteljskih vlogah, tuja mu ni- Lahko se mu smeje sta niti ljubiteljsko gledališče in novinarsko ustvarjanje. Foto: GrupA Marjan Ferjanc, nekdanji direktor Bolnišnice Celje in svetnik SDS v celjskem mestnem svetu (na fotografiji ob prihodu na torkovo prvo letošnjo sejo mestnega sveta), ima v teh dneh najbrž dovolj razlogov za zadovoljstvo, pravzaprav bi se mu lahko kar smejalo. Delovno sodišče je namreč nedavno znova odločilo v prid njegovi tožbi proti bolnišnici, ker je prepričan, da ga je svet zavoda bolnišnice leta 2017 nezakonito razrešil iz krivdnih razlogov. Glede na to, da se bližajo Dnevi komedije, se jih bo nekdanji direktor bolnišnice bržčas z veseljem udeležil, saj bo tam smeha na pretek, sam pa se mu bo lahko sproščeno pridružil in morda na kakšen način podoživljal tudi svoj primer. Foto: SHERPA Kje so meje človeštva ... Takole so pred kratkim poklepetali na pomembnem športnem dogodku trije pomembni možje Zgornje Savinjske doline. Čisto mogoče je, da je bila kakšna beseda namenjena tudi tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih na Ljubnem. Ljubenski župan Franjo Naraločnik (levo) domuje tako blizu skakalnega centra, da bi se skorajda lahko zgodilo, da bi kakšna preveč uspešna skakalka pristala na strehi njegove hiše. Stanko Rihter (na sredini), prokurist ljubenske družbe Rihter, ki izdeluje montažne hiše, pa živi tako daleč, da bo treba na takšen skakalni podvig počakati še več desetletij. Pa saj veste, kako velik dogodek je bil leta 1936, ko je prvi skakalec preskočil 100 metrov, ter leta 1994, ko so prvič zabeležili skok nad 200 metri ... Tudi župan smučarskih Luč Ciril Rosc, ki je sodeloval v pogovoru, to zagotovo dobro ve. Foto: GrupA Zamišljen zaradi Liverpoola ali ... Dejan Obrez, športni reporter Sportkluba, komentator prenosov angleške Premier lige in mestni svetnik Celjske županove liste, je bil ob začetku prve letošnje seje mestnega sveta očitno zelo zamišljen. Le kaj bi lahko bil razlog za to? Ce je to bila slutnja, da Liverpoolu v ligi prvakov v torek proti Atleti-cu Jana Oblaka v Madridu ne bo šlo vse po načrtnih, je bila zaskrbljenost upravičena. No, ostaja seveda še povratna tekma na Anfieldu in Dejan zagotovo dobro ve, da je še vse odprto. Sicer pa na nogometni torek Dejan ni bil na reporterskem delu, morda tudi zaradi seje v Celju. Drugače razpoložen je bil Deanov »cimer« v svetniški klopi, Srečko Erjavec, za katerega ne vemo, za koga ' / navija v ligi prvakov. Vemo pa, da je tako kot Dejan strastni navijač celjskega kluba, ki bo letos prejel srebrni celjski grb. Foto: SHERPA