PRIMORSKI DNEVNIK
jSjSrvSS* - Cena 35 lir
Leto XVI. - Št. 21'4 (4677)
TRST, sreda 7. septembra 1960
Poslanska zbornica odobrila reformo pokrajinskega volilnega zakona
Upravne volitve bodo 6. novembra Po proporcionalnem volilnem sistemu
htega dne bodo volitve tudi na Siciliji in na Trentinskem-Gornjem Poadižju a vladni osnutek reforme glasovalo 428 poslancev, proti pa le 33 - Stranke se že pripravljajo na predvolilno kampanjo
.	(Od	našega	dopisnika)
Klasovi nm7~ Poslanska zbornica je danes odobrila s 428 v°litvah t v • n°V1 7akon 0 Po!trajinskih upravnih ^itaskeea • P° zaključku diskusije o reformi po-Scelba izin .,volilneg& zakona je notranji minister novembra	’ se bodo pokrajinske volitve vršile 6.
večine Bisantis (KD) je obrazložil vse-Utve	teksta	zakona	in	izrazil	željo,	da	bi	se	vo-
<e	«0IJ,eseni- da bi
na ORnr!!^ spekulaci-
,v<% Ko o s iio v i domnevne i vala voii+Lna-> bi nasproti	Poročeva-
> delal ^ Fe,rri (PSI) balističnih da skupina so-
f na znan-'B°S	jem-
i°v°ljstvom z velikim za-* je njeJ? no,Vl zakon, ker borila1 a, stranka vztraj-
Sgssss
5?, gbsovaniBbornica Prešla S^8a dule vsakega posa-aU,ka o reformZako ®	°’
wVolHne»a Pokrajinske-
fVt"? S Si
»^'onajnlliVenje čil,/ja stale1 Predla nf ■ Slsterna, ker *B» "obleko*1 Slstem Pred-Prpeh tako a men>’ za •lan • °dgovo'.dosegel velik
»isa!.8 ProDor°U(KD) m de‘ f»Vi
vec-pri po-
se pridružili tudi predstavniki vseh strank, razen monarhistov in misovcev, v imenu vlade pa je spregovoril zunanji minister Segni. Nato se je ob 17.40 začelo tajno glasovanje o reformi volilnega zakona. Ko je bilo v teku glasovanje, je zbornica nadaljevala z diskusijo o zakonskem o-snutku, ki vsebuje določbe za
ureditev občinskih in pokrajinskih proračunov in spremembe nekaterih predpisov na področju krajevnih davkov.
Poslanska zbornica bo jutri zasedala dopoldne in popoldne.
Na Montecitoriu se je Fan-fani danes razgovarjal s Sa-ragatom, Malagodijem in Rea-lejem, dopoldne pa je imel razgovor z zunanjim ministrom Segnijem, pred tem pa se je razgovarjal s predsednikom avtonomne dežele Tren-tinsko Gornje Poadižje Odo-nzzijem ter s podpredsednikom vlade Piccionijem.
Danes se je sestalo vodstvo PSI. Na seji so vzeli na znanje z zadovoljstvom doseženi sporazum o reformi volilnega
zakona in sklep, da se volitve vrše v novembru. 15. in 16. septembra bo zasedal centralni odbor PSI, ko bodo proučili politično in programsko plat kampanje za upravne volitve. Na seji je Nenni pozitivno ocenil sporazum med štirimi strankami glede leforme volilnega zakona in dejal, da je uveljavljenje proporcionalnega sistema tudi zasluga borbe PSI, pri čemer se je izkazalo, da PSI ni popuščal centrističnim tendencam niti kar zadeva reformo volilnega zakona niti kar zadeva datum volitev.
Tudi vodstvo KD se je sestalo danes in sprejelo sklepe v zvezi s predložitvijo kandidatnih list na bližnjih u-
pravnih volitvah in v zvezi s predvolilno kampanjo.
Vodstvo PDJ je na svoji seji ponovno potrdilo svoje stališče, ki nasprotuje razpisu upravnih volitev v jeseni, in to iz sezonskih in političnih razlogov. Hkrati so sprejeli vrsto sklepov v zvezi s predvolilno kampanjo. Lauro bo nosilec liste v Neaplju, kjer se poteguje za mesto župana Novinarjem je Covelli izjavil, da je po njegovem mnenju velika večina parlamentarcev, glede volitev v jeseni, istega mnenja kot on, hkrati pa je dejal, da je bil Scelba najbolj vnet zagovornik volitev v novembru, ker si baje išče naklonjenosti na levem krilu.
A. P.
Jutri seja Varnostnega sveta
NEW YORK, 6. — Danes so uradno javili, da se bo Varnostni svet OZN sestal v četrtek ob 21. uri po srednjeevropskem času in bo razpravljal o sovjetski zahtevi, naj se začne debata o Dominikanski repubiiRi, giede katere je Organizacija ameriških držav odredila prekinitev diplomatskih odnosov. Sovjetska zveza poudarja, da sklep katere koli regioname organizacije ne more biti veljaven in da mora glede prekinitve odnosov odločati edinole Varnostni svet. Zato je potrebno, da Varnostni svet ta sklep potrdi.
General Kasem o palestinski vojski
BAGDAD, 6. — Predsednik iraške vlade general Kasem je v nekem intervjuju med c-rugim izjavil:	«Prvi odred
palestinske osvobodilne vojske se sedaj vežba za partizansko borbo v puščavi ter za akcije komandosov in za akcije padalcev*. General je dodal:	»Nobena imperialistična
država ne bo mogla nastopiti v obrambo sionizma in tudi Združeni narodi bodo imeli vezane roke pred pravico*.
S5ftlO
Pfopo oni
rc]°nalni sistem
r«Vh„	oni lri *-----, 1 aiaiem
»afel	količniu	melji na na*
naravni nasP™tno, Cted«	a zahto	količnika
z!1 P0 enakem
;<°Ssanoka zb«nicarjenki|:
fein daPrzaaVtoenim količ‘
toibfttJPV MST -ne razume *°Me?	1 da i„	mtl njegove
ten 7a Po meril nov’ zakon E»v0,n° so ^ 2a PSI, med-viiti b’ da s? »£? -avniki KPI Ji« Zak°nom Dkusa KD z "o-le, da l eko n„ tako kro-I« J* Ko ni	Izjavil
lM[ °nov. k; Podlaga-
Nan«?°toeka nn se. m°£li
U 1 Predlo^ men»; tudi (Pfi tpravičn0sti u.streza nače-Na« m ga ie1 lrl enakosti. lPraša!C xPa3ettaPre g11 /lasti
Se^ zako^^ tul? *
lt‘‘a>rfavitkii.?958i=
Jeijj	ra7i Predlog
bs in Vueljavlia ,°g*a: ker se s
!>«««? ,emelHanna določ-? Kp 1{nem n“x»?a Propor-
.6a zaVedno zaht ’ , 1 ga •Rev Za faznih evala. Za-
ftal p®re le [n?,ravnih vo-! dno ?.aletta tj ' J,e nada-vjRični 1 Popuskar vlada za-Pnstn 1 Priti.i. .“I* na komu-
V: strani’ ,a.kor niso po-dej.^Re ’ v ki so bile na-
, Odlo;
daVU10eŽilvi, volitev; v * ll0VemK volitve
Lred voli^ UsPeli dose-
rS|1t svoil a..r smo s
svojo
vlogo
opo-
S^\>ihkUje Opoldanske->1 vhdai > ki B spregovoril z tfisa ,la neint rtal. da
l(»liltV v iIMt. glede ker >	1	samo
n V°. d, vlado ° stranke, ki j? "e ni. stavile za-
«5 «J& SKf -**»
C*1
Zrtl. Olapl	“‘O
I rt °na. It	vega
e. 0 Sn ' Ker >e „
volil-
žrtev taifuna «Ženska
čfoj/	    1
^ Ju* /S°C ranienih in nad 3.200 stanovanjskih zgradb uničenih
fi v°litve Porazuma Pozneje »a ?stancVršiti 6 ’ se more-t'0r5Iclliii m dežo?°-uembra-ln v t k vlad vtm\ne v i°adižiu entmskem t >tn l?]tVe v’rJSf bodo u-tdnžefcdi v L^lle 6- no-)e r ?0pni.'	avtonom-
Poslal zasedanju M*Sn P>>n snoea Penaccini !n,t,°vi, j?ugonija lal>sticnega . nto ' ki Se ta, župana v
nesrežn Pr-ed dnevi "....„...	’ ce*ur so
iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuniiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiinHnniminmniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHuninHifiiiniiiiiiiiinHintinMuuiHHiiiiHHUHUMUMmiHHuiniMiHiHH
Danes bo izredna seja parlamenta Konga ki bo razpravljal o izdajstvu Kasavubuja
Poveljstvo OZN je odredilo ukinitev radijskih oddaj brez posvetovanja z zakonito vlado - Obsojanja vredna izjava generala Alexandra, ki bi ga moralo poveljstvo OZN poklicati na odgovor - Kasavubu se zateka k radiu v Brazzavillu
"""■minii ...
LEOPOLDVILLE, 6. — Danes je prišlo v Leopoldvillu do manjših incidentov, med katerimi je policija streljala na demonstrante, pristaše predsednika Kasavubuja, ki so se zbrali v bliži ni rezidence predsednika vlade Lumumbe.
Predstavnik OZN je danes izjavil, da so radijsko postajo v Leopoldvillu zaprli «v interesu ohranitve zakona in reda». Predstavnik je govoril na tiskovni konferenci. Izjavil je. da «zaradi odgovornosti, ki jo je OZN dobila od Varnostnega sveta, kar se tiče o-hranitve zakonitosti in reda, je bilo sklenjeno, da bodo vršili učinkovitejše nadzorstvo nad letalskim prometom na tistih letališčih, ki so važna za operacije čet OZN. Iz istega vzroka smo sklenili, naj radio v Leopoldvillu preneha s svojimi oddajami*.
Ta sklep je stopil v veljavo ob 13.30 po krajevnem času. Poslopje radijske postaje so obkolile čete OZN.
Na neko vprašanje je predstavnik OZN izjavil, da so bili ti sklepi sprejeti «v smislu resolucij Varnostnega sveta«.
Povedal je tudi, da so v glavnem štabu OZN dobili dve pismi Lumumbe. Prvo ob štirih zjutraj, ki ga je prinesel kon-goški delegat v OZN Kanza istočasno s sporočilom ministrskega sveta. Drugo pismo pa nekoliko pozneje. Na vprašanje, kaj misli o kongoški krizi, je predstavnik odgovoril, da «temeljni zakon« ni u-stavni zakon, temveč »prehodna določba« v nekaj členih, ki sta jih državni poglavar in predsednik vlade na različen način tolmačila. OZIM nima naloge tolmačiti ta zakon, temveč strogo izvajati mandat, ki ga je dobila od Varnostnega sveta v interesu o-hranitve miru.
Zvedelo se je tudi, da je Lumumba v svojem pismu glavnemu štabu OZN izrazil presenečenje nad sklepom OZN, da zapre radio v Leopoldvillu. Poveljstvo OZN je že sinoči odredilo nadzorstvo nad enajstimi glavnimi letališči, med katerimi so letališča v Leopoldvillu, Luluabru-gu, Matadi, Bakvangi, Kamini, Stanleyvillu in Elisabeth-villu, in nad številnimi drugimi manjšimi letališči.
Kongoška vlada se je sestala ponovno ponoči in sklenila sklicati parlament. Seja je trajala do petih zjutraj.
Takoj nato so sporočili, da je vlada odstavila predsednika Kasavubuja, ker je izvršil dejanje veleizdaje. Vlada prevzema funkcije predsednika republike, dokler se ne sestane parlament. Izjava vlade pravi tudi, da hoče Kasavubu s pozivom varnostnim silam, naj položijo orožje, doseči vojaško okupacijo Konga s strani tujih čet, tako da prepreči vstop kongoških čet v Katan-go. Ker je na ta način prekršil svečano prisego pred vlado in obema zbornicama, je državni poglavar izvršil veleizdajo, zaradi česar avtomatično ne more več vršiti svojih ustavnih dolžnosti. Ministri, ki so se sestali na posebni seji, izjavljajo, da je državni poglavar odstavljen, in so sklenili sklicati, takoj ko bo mogoče, sejo parlamenta.
Tajnik senata je izjavil, da se bo parlament sestal na posebni seji jutri zjutraj ob 9 po krajevnem času.
Vladna izjava pobija obtožbe Kasavubuja in poudarja, da vlada brani Kongo pred belgijskim napadom. Dalje pravi izjava, da je Kasavubu prekršil ustavo, ko je hotel odstaviti Lumumbo. Tak ukrep predsednika republike mora na podlagi člena 22 pod. pisati tudi en minister. »Zakonita vlada republike Konga, pravi izjava, trdno upa, da ne bo nobena država in tudi ne Združeni narodi pomagali tistim, ki hočejo preprečiti vladi izvajanje njene suverenosti na vsem ozemlju države. Zakonita vlada Konga je prepričana v zaupanje vse države in podporo Varnostnega sveta ter vseh držav, ki jih vodi duh svobode in pravičnosti, ter zagotavlja mednarodnemu javnemu mne. nju, da ne bo varčevala z napori, da doseže zmago pravične stvari.«
Minister za mladino in šport Mpopo je pozval mladino Konga, naj podpira Lumumbo.
Lumumba je sporočil, da pisal posebnemu predstavniku OZN in zahteval, naj se oblasti OZN držijo resolucij Varnostnega sveta. Sporočilo dodaja: «Razen tega sem jih pozval, naj nadaljuiejo poslanstvo, ki so ga
»
"*yKIKO, 6. i« Runa	trapičnn
ilaifun
pod
<< a'kr* i«"'-"- dvigml
i° za °rgani®irala
P°moč pri-in po
st,{il ®V rJV2r°čil »n ta)fun kil P« ' nad j;- . 80 clove-
S b|S. ,4ti 3200 „.ranienih,
ročij in da bi oskrbeli prebivalstvo z živežem in zdravili.
Sejem gradbeništva v Beogradu
BEOGRAD, 6. — V Beogradu bo od 15. do 25. oktobra prvi mednarodni sejem gradbeništva. Na sejmu bodo razstavljali gradbeni material, ki je neobhodno potreben za sodobno gradnjo, za instalacije, za industrializacijo stanovanjske gradnje, znanstveno raziskovalno delo in projektiranje. Razen domačih gradbenih podjetij in podjetij, ki proizvajajo gradbeni material in opremo, bodo na sejmu
razstavljale tudi številne inozemske tovarne.
V tukajšnjih gospodarskih krogih menijo, da bo prvi sejem gradbeništva pomemben prispevek k nadalnjemu razvoju jugoslovanskega gradbeništva, katerega program perspektivnega razvoja v prihodnjih petih letih predvideva 300 milijard dinarjev za njegov napredek. Po perspektivnem načrtu bo v Jugosla-prihodnjih petih letih
viji v .
zgrajenih nad 500.000 stanovanj. 5.300 km^^novih^ cest, j gCVOrn; krog; v OZN odloč-
’ no posvarili generala Alexan-
začeli ob tesnem in iskrenem sodelovanju z edino osrednjo vlado, ki jo je imenoval parlament.«
Kasavubu je še vedno v svoji rezidenci dvajset kilometrov iz mesta in ga ščitijo vojaki OZN. Predsednik senata Ileo, ki ga je Kasavubu pozval, naj sestavi novo vlado, ni bil danes v svoji rezidenci. Kongoška vojska pa je zastražila poslopje par.amenta in odredila, da se ne sme poslopju nihče približati, in v bližini je tudi prepovedano zbiranje v skupinah več kakor pet oseb.
Lumumba je na tiskovni konferenci izjavil, da sta Kasavubu in finančni minister Pascal Nkaye, ki pripadata stranki »Abaku«, vmešana v zaroto, na podlagi Ikatere bi med drugim ustanovili državno banko, ki Di bila v belgijskih rokah.
Res obsojanja vredna je izjava generala Alexandra, ki poveljuje četam Gane, ki so v sklopu varnostnih sil OZN. General Alexander je ob prihodu v London pokazal pesimizem glede razvoja v Kongu, in je izjavil med drugim:	«če	se
ZDA ne pripravijo, da prevzamejo tveganje, ki izhaja iz političnega in vojaškega nadzorstva v državi, se bo komunizem razširil po Afriki.«
V zvezi z akcijo Združenih narodov je dejal, da je imela zahteva po intervenciji namen preprečiti, da bi v Afriki z-bruhnila topla vojna. Toda pomanjkanje pobude Združenih narodov je dosegla prav nasprotno, t. j. tisto,, kar so hoteli afriški voditelji preprečiti. Po mnenju generala bi morala OZN organizirati v New Yorku stalni mednarodni glavni štab, ki bi pripravljal načrte in spodbujal afriške države, da odredijo intervencijo dela svojih oboroženih čet v primeru potrebe, lam, kjer bi bilo potrebno in «z določenimi smotri«.
Kongo pa je veljal za državo, ki potrebuje nadzorstvo za ’ vzdrževanje premirja, tako da je bila četam OZN povrnjena ožja naloga, manjša kakor običajni državni policijski sili. »Kar se tiče afriških voditeljev, je zaključil general, hočejo samo reševati svoje zadeve s pomočjo Zahoda ali komunizma. Toda dočim je Zahod reagiral počasi, je bil Vzhod bolj hiter in se je sedaj dobro vsidral v Kongu. Ce bi se to nadaljevalo ali ptglobilo, bo Zahod zgubil Afriko*.
Te izjave jasno kažejo, da spričo take mentalitete tistih, ki bi morali ščititi neodvisnost Konga, ni mogoče pričakovati nepristranosti. Združeni narodi se ne morejo vmešavati v razne ideološke spore in v propagandne spletke, ki sleherno napredno in osvobodilno gibanje razglašajo za »komunistično*. In vendar pričajo izjave generala A-lexandra prav o takem vmešavanju. Zato je težko verjeti v nepristranost poveljstva OZN v Kongu, ki je od>:dilo ukinitev delovanja radia v Leopoldvillu, ne da bi se posvetovalo z zakonito kongoško vlado. Bilo bi res vsega obsojanja vredno, če bi predstavniki mednarodne organizacije, kakršna je OZN zavzeli pristransko stališče in podpirali tiste, ki delujejo proti neodvisnosti Konga pod pretvezo »borbe proti komunizmu*. Upati je, da bodo od
številne šole in drugi objekti,
 «»---------
BEOGRAD, 6. — Britanski minister za pokojnine in socialno zavarovanje John Can-derter s soprogo je obiskal danes na poti iz Sarajeva v Dubrovnik hidroeentralo »Jablanico«.
dra, ki v Kongu ne nastopa kot predstavnik neke države ali pa kot zasebnik, temveč kot predstavnik OZN, ki ima edino nalogo ščititi Kongo pred tujim napadom.
Kasavubu pa je še bolj po-
MOSKVA, 6. — Agencija Tass sporoča, da sta dva funkcionarja ameriške varnostne »lužbe, Vernon Mitchel] in Wil-liam Martin, imela davi v Moskvi tiskovno konferenco. Agencija docaja, da sta oba Američana zaprosila politično zatočišče v Sovjetski zvezi. Ameriška funkcionarja sta izginila pred nekaj tedni. Imela sta se vrniti na delo po svojem dopustu, a sta izginila. Zvedelo se je, da sta zapustila ZDA. Sovjetska vlada je dovolila obema politično zatočišče in tudi njuno prošnjo, naj bi jima dali sovjetsko državljanstvo.
Amev.ška funkcionarja sta bila kot matematika dodeljena kriptografski službi. Na tiskovni konferenci sta danes obrazložila časnikarjem vzroke, zi-radi katerih sta sklenila zapustiti ZDA.
Časnikarjem je oba Američana predstavil načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Harlamov. Michel Mitchell je prebral izjavo, v kateri je rečeno, da sta jo pripravila skupno z Martinom, preden sta zapustila ZDA in jo spravila v varnostni predaj neke banke v državi Ma-riland. S seboj sta prinesla prepis izjave, ki pravi, da sta se že poleti 1957. ko sta začela delati za ameriško varnostno agencijo prepričala, da ameriška vlada zavestno podaja lažne in varljive izjave z dvojnim namenom, da zagovarja svojo politiko in obsoja dejanja drugih držav. Izjava pravi dalje, da vlada ZDA včasih uporablja denar in drugo orožje za zrušitev tujih vlad, o katerih domneva, da imajo sovražne namene proti njej. Dodaja tudi, da se Washington ne izogiba uporabljanju vseh mogočih sredstev, da doseže ta namen kljub :emu, da obtožujejo so-vjetsKo vlado, da prav tako ravna.
Oba Američana sta izjavila, da nima zadeva z letalom «U-2» nič opiaviti z njuno odločitvijo, da pobegneta iz ZDA. »Naša odločitev, pravi izjava, je bila sprejeta še pred enim letom.« Izjava se takole nadaljuje: »Menimo, da se bova s socialnega stališča počutila mnogo bolje v SZ, in kar se tiče najinega poklica, bova v tej državi lahko bolje delala. Upava, da bova lahko delala na znanstvenem področju in se posvetila znanstveni dejavnosti brez strahu, da bova povzro-
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinmiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Danes zaključek beneškega festivala
«Rok in njegovi bratje» kandidat za «Zlatega ieva»
mi agenti, ko se je zatekel k radiu v Brazzavillu v bivšem francoskem Kongu. Ta radio je nocoj oddajal njegovo izjavo, v kateri ponavlja, da je odstavil Lumumbo in pet drugih ministrov sedanje vlade, in ki so: pravosodni minister, notranji minister, minister za informacije, državni tajnik za informacije in državni tajnik pri ministrskem predsedniku.
Kasavubu pravi, da je poveril predsedniku senata Ileu »težavno nalogo, da vodi vlado, vredno tega imena« ter da prevzame tudi pravosodno in či-
lo priŠPl na sedež radia v Leo-ooldvillu ter da je imel tam «mrzlične govore ter pozival prebivalstvo, naj se upre zakoniti ob.asti«. Kasavubu je zatrjeval, aa je zakonito pooblaščen na podlagi ustave imenovati in odstaviti ministre, dočim nima Lumumba nobene oblasti odstaviti državnega poglavarja. Kasavubu je dalje trdil, da bo novi ministrski predsednik, ki ga je on imenoval, »sprejej vse ukrepe, ki jih položaj narekuje«. Trdil je tudi, »da se dežela počasi toda gotovo tsmerja po poti diktatu'
brambne ministrstvo. Zatem | re in mednarodnega komuniz-obtožuje Lumumbo, da je s si-1 ma».
Tiskovna konferenca v Moskvi dveh članov vohunske službe ZDA
Zbežala sta v Moskvo pred nekaj tedni ter sta tam dobila sovjetsko državljanstvo in zaposlitev
Omeniti je treba tudi film Alberta Caldane, ki je svarilo pred nevarnostjo povratka nacističnih grozodejstev
BENETKE, 6, — »Se en dan takega vremena in tu na Li-du bo vse prazno», nam je včeraj dejal neki domačin. In vreme ni danes nič lepše, pač pa je začel še pihati veter, in mraz je postalo. Seveda, kdo si bo plačeval drago letovišče na Lidu, če ni sonca, in se mora jesensko oblačiti. Ostali pa bodo še nekaj časa tisti, ki imajo opravka s festivalom. Toda tudi festival je pri koncu: danes je bil na sporedu še zadnji film v konkurenci in končno je bilo s tem filmom najbrž rešeno vprašanje «Zlatega leva». Gre za Viscontijev film »Rok in njegovi bratje». Film jutrišnjega večera .Pollyanna» (ZDA) je samo za zaključno slovesnost.
Luchino Visconti, ki ni več prav mlad — ima 58 let — ni prvič na beneškem festivalu. Toda doslej so šle prve nagrade mimo njega. To pot pa se nam zdi, da se to ne more več zgoditi. Viscontijev film je res mogočno delo, ki bo želo velik uspeh.
Film se dogaja v Milanu, kamor je od nekod iz Luca-nije prispela vdova s štirimi otroki, potem ko ji je mož umrl. Eden od teh sinov, Vin-cenzo, je že v Milanu, in dejstvo, da so sedaj za njim prispeli še bratje z materjo, bi ga skoraj pripravilo ob poroko z neko drugo južnjakinjo. Toda čez nekaj časa se vse nekako uredi in družina dobi stanovanje v hiši, kamor občina spravlja tiste, ki so jih vrgli iz stanovanja na cesto. (Freprost sistem: naseliti se je treba, čeprav v kaki kleti, in plačati najemnino za dva tri mesece; potem ne plačaš več, toda občina poskrbi, da ne ostaneš na cesti). Vincen-zo se le poroči in si ustvari družino. Ostali bratje, med katerimi je najstarejši Simone, gredo po različnih poteh v življenje. Simone, ki je materi najbolj pri srcu, poskusi pot, ki jo je Vmcenzo opustil. Pride med boksarje in doseže nekaj uspeha. Vendar se vedno bolj pogreza in očitno je, da se bo morala kmalu z njim ukvarjati črna kronika. Rok. drugi za njim, je ves iz drugačngea testa: sama dobrota, skrb za ostalo družino, zraven pa velika ljubezen prav do malopridnega brata. V tujem mestu, kjer je
kazal tvojo povezanost s tuji- • bil pri vojakih, je Rok neke-
ga dne srečal lahkotno dekle Nadjo, s katero se je že zapletel v mreže Simone. Pravkar je prišla iz zapora. Toda Rok ji obljubi, da se najdeta v Milanu. Nadja je začela novo življenje in se že pripravlja na resen poklic. Simone pa zve za to ljubezen in s svojimi pajdaši zvečer zaloti Roka z dekletom na samem. V groznem navalu ljubosumnosti Roka skoraj ubije. dekle pa pred njegovimi očmi posili. Rok misli, da Simone res dekle ljubi in da bi ga mogla rešiti. Prosi jo, naj se vrne k Simonu. Nadja mu dopoveduje, da je to nemogoče. da ljubi njega. Ker pa Rok ne odneha, ga v jezi zapusti, potem ko ga še prej opozori, da bo on kriv za vse, kar se bo zgodilo. Simone vedno bolj propada in preda se nekemu zločinskemu tipu, bivšemu boksarju, ki mu nekaj časa posoja denar. Da bi ga rešil iz njegovih krempljev, podpiše Rok menice. V tem času je že on sam postal dober boksar. In da bi mu njegov manager jamčil za menice, sprejme vse njegove pogoje. Simone, pri katerem je Nadja nekaj časa živela, je že čisto izgubljen, in bratje mu dajo nekaj denarja s prošnjo, naj odide drugam. Isti večer, ko se Rok zmagovito bije v ringu, pride Simone v lokal, kjer mu njegovi malopridni «prijatelji* povedo, kje bi mogla biti Nadja. Najde jo res na samotnem kraju. Ko mu ta še enkrat pove, da ga ne more in ne mara več videti, jo Simone zabode. Vrne se domov prav v času, ko je zbrana vsa družina in proslavlja Rokovo zmago. Rok odvede Simona v sobo, kjer mu ta pove, da je umoril Nadjo. Vest grozno pretrese Roka, ki se čuti kriv Nadjine smrti.
Film je ves živ, poln dramatičnosti, na nekaterih mestih silno naturalističen, drugod pa spet poln poezije. V Roku, v njegovem mehkem, dobrem in skoraj pobožnem značaju — čudovit paradoks k njegovemu boksarskemu poklicu — je upodobljen daljni klic domače zemlje. V njem je še vedno želja, da se povrne v domačo deželo. Edino tam bo lahko srečen. Njegov mlajši brat Ciro, priden in resen fant, je vseskozi rea-
list. Z učenjem in s pridnostjo je postal specializiran delavec in ima dekle, s katerim ima resne namene. Dvomi, da bi se Rok še vrnil v daljno Lucanio. «Mogoče se boš lahko vrnil ti, Luka, ki si najmlajši med nami. Toda to ne more imeti več posebnega pomena, kajti svet gre svojo pot naprej in tudi naša domača dežela ne bo več ostala to, kar mu je bila,» pravi Ciro svojemu najmlajšemu bratu. Ciro je trezen mislec in tudi za Simona nima posebnega sočutja: če se je eden od nas pokvaril, kaj moremo mi za to. Tudi Rok se bo moral prepričati, da ima Ciro vsaj deloma prav. Rok, ki ne bi hotel postati boksar, se je predal temu življenju, da bi pomagal Simonu, da bi ga rešil. Toda za Simona ni več rešitve. Rešiti ga ni mogla niti Rokova dobrota in ne njegova žrtev.
Igralci, ki jih je izbral Visconti, so izvrstni. Alain Delan (Rok), Renato Salvatori (Simone), Annie Girardot (Nadja), Katina Paxinou (mati Rosaria) bodo ostali nepozabni.
Po vsem smemo torej pričakovati, da bo na jutrišnji zaključni slavnosti v prisotnosti ministra Folchija nagrajen Viscontijev film «Rok in njegovi bratje«. Ostane samo vprašanje: ali bo tudi za to slavnost še veljal bojkot italijanskih režiserjev, ali pa bo smel Visconti le priti na Lido po aZlatega levan.
V množici filmov, ki jih tu vrtijo, velja omeniti film «Ve-sel spomin». Zrežiral ga je Alberto CaIdana, ki je skupaj z Dinom Ranierijem ter Luigijem De Santisom napisal tudi scenarij. Film se prične 2 onečaščenjem sinagoge v Rimu s svastikami in z nenadnim razširjenjem novega protižidovskega vala skoraj po vsem svetu Potem se povrne na grozovitosti, ki so jih preživeli Židje — in z njimi toliko drugih — v zadnji vojni. Film je svarilo pred nevarnostjo, da bi se kaj takega ponovilo. Vsi ljudje so skupno odgovorni, da do tega več ne pride. Občinstvo je ta film sprejelo z mnogim ploskanjem.
R. R.
čila gospodarsko škodo drugim osebam.# Izjavila sta tudi, da protikomunistični elementi v ZDA hočejo preventivno vojno proti Sovjetski zvezi. Upava, sta pripomnila, da bodo tako ZDA kakor Sovjetska zveza usmeri-e svoje napore v tekmovanje na ideološkem področju namesio da bi trosile svoje energije pri razvoju najbolj uničevalnih sredstev.«
Tiskovna konferenca je trajala poidrugo uro. Najprej sta prebrali omenjeno izjavo in zatem sta odgovarjala na razna vpraasnja. Mitchell je povedal, da je bila izjava položena v banki 22. junija. Martin pa je izjavil, da ameriške oblasti niso objavile te izjave, Oba sta se zgražala nad dejstvom, da ameriška vlada decifrira tajna sporočila svojih zaveznikov. Martin je izjavil, da «obroč a-meriških oporišč okoli Sovjetske zveze očitno dokazuje, da se ameriški vladi »Ji mogoče učinkovito boriti se proti komunistični ideologiji z vojaškimi sredstvi«.
Oba sta tudi izjavila, da --o ameriška letala izvrševala polete ob mejah Sovjetske zveze ali pa rad komunističnimi državami ze v letih 1952 do 1954, ko sta bila dodeljena oporišču ameriške mornarice v Camisee blizu Jokohame. Vse informacije, ki so jih dobili s temi poleti, so poslali ameriški varnostni službi. Na vprašanje časnikarjev sta Martin in Mitchell izjavila, da nista nikoli poznala Franc-sa Powersn in -da nista bila niti navzoča pri njegovem procesu.
Povedala sta tudi, da so ameriška letala razen vohunskih poletov imela tudi nalogo ((elektronskega vohunstva« v bližini sovjetskih radarskih postaj, da zberejo podatke o sovjetskih radarskih oddajah. Te podaftke uporabljajo za pripravo metod, ki naj bi oši-bele radarsko obrambo z uporabljanjem postaj za motnje, ki bi bile v ameriških oporiščih blizu sovjetske meje. Te operacije imajo konvencio. nalno ime «Elint» (Electronic Intelligence — elektronsko vohunstvo).
V izjavi je tudi rečeno, da je ameriško letalo, ki je septembra 1958 vdrlo v sovjetski letalski prostor nad so-vjetsko-turško mejo, namenoma kršilo mejo, da se je lahko približalo sovjetskim radarskim postajam.
V svoji izjavi sta navedla nekaj podatkov o delovanju »National Security Agency» (N:SA). Izjavila sta, da gre predvsem za vohunstvo nad komunikacijskimi sredstvi«. NSA je na pol avtonomen organizem, ki pripada oddelku za posebne operacije in ima mrežo prestreznih postaj, ki pokriva ves globus in je sestavljena iz več kot dva tisoč poslušalnih postaj z vojaškim osebjem osem tisoč mož. Nekatere prestrezne enote so nameščene na ladjah in letalih, toda večina dejavnosti se razvija v ameriških vojaških radijskih postajah v ameriških oporiščih v tujini. Letno stane ta mreža 380 milijonov dolarjev.
Časnikarji so oba Američana vprašali: «Ali je vaša pot iz ZDA v Moskvo povezana z neko sovjetsko vohunsko mrežo?« Martin je odgovoril: »Povedala sva že vse in nimam kaj dodati.«
Drugo vprašanje:	«Mnogo
ste govorili o študiranju kodeksov in tujih šifer v ZDA. Ali po vašem mnenju dela SZ enako?« Mitchell je izjavil: ((Ameriška dejavnost nima nič kaj opraviti z varnostjo ZDA.«
Vprašanje: »Ali sem dobro razumel, ko sem menil, da ste horteli reči, da so ZDA dolga
  n ................
leta prestrezale sovjetske tajne oddaje?« Mitchell je odgovoril; ((Predlagam, da postavite to vprašanje ameriški agenciji za državno varnost.«
Martin in Mitoheii sta nato izjavila, da sta dolgo potovala po SZ. Nekemu časnikarju, ki je vprašal, kaj sedaj delata, sta odgovorila: »Učiva s* ruskega jezika in se pripravljava, da stopiva na univerzo, da nadaljujeva svoje študije v matematiki*.
Vprašanje: »Ali je bilo vaše delo v državni agenciji za vernost povezano s prestrezanjem sovjetskih radarskih znakov?* Martin je odgovoril: »Ne*. Dodal pa je: »Vendar pa poznam številne sodelavce, ki delajo na tem področju in ki so mi pokazali zemljevide, kjer so bile začrtane poti ameriških letal ob sovjetskih mejah za prestrezanje teh znakov*.
Vprašanje:	»Kdo je tisti
agent, tisti vohun nekega zavezniškega poslaništva v Wa* shingtonu, ki je delal za a-meriško informacijsko službo, o katerem sta Mitchell in Martin odgovorila v svojih izjavah?* Martin je odgovoril: »Uslužben je bil pri turškem poslaništvu. To mi je povedal neki uslužbenec za desifrira-nje omenjene države*.
Dopisnik »Pravde* je vprašal: »Rekli ste, da se ZDA vmešavajo v notranje zadeve diugih držav. Ali lahko nave. dete kak primer?* Martin je odgovoril:	»V začetku leta
1956 smo bili navzoči na konferencah za »indoktriniranie*. Tedaj so nam obrazložili, da državna agencija za varaest uporablja denar in orožja, da n pr. spremeni politični režim v drugih državah. Lahko navedem kot točen primer akcije te agencije proti Peronovemu režimu v Argentini*.
Agencija Tass je sporočila, da bosta oba matematika dobila v Sovjetski zvezi enako plačo, kakršno sta dobivala v ZDA in si bosta lahko izbrala kraj svojega bivanja. Razen tega jima bo sovjetska vlada pomagala pri nadaljevanju študija in jima poskrbela zaposlitev.
Scku Ture v Moskvi
MOSKVA, 6. — Predsednik kvinejske republike Seku Ture je v spremstvu nekaterih ministrov prišel danes v Moskvo. Na letališču so ga sprejeli Hruščev in nekateri drugi člani sovjetske vlade.
PARIZ, 6. — Kakor poroča danes list «La Croix», bodo eksplozijo tretje francoske a-tomske bombe odložili. Prvotno je bila določena za 15. oktobra, baje pa jo bodo preizkušali šele v drugi polovici decembra.
TUNIS, 6. — Iz uradnih alžirskih krogov se je zvedelo, da alžirska vlada ne bo objavila nobene uradne izjave v zvezi z včerajšnjimi izjavami generala de Gaulla.
Mraz v Sloveniji
LJUBLJANA, 6. — Danei dopoldne je v visokih alpskih področjih Slovenije začelo snežiti. Na meteorološki postaji na Kredarici pod Triglavom je danes dopoldne živo srebro padlo pod ničlo. Po velikem deževju, ki je zajelo skoraj vso Slovenijo, je temperatura v Sloveniji skoraj povsod padla za okrog 6 stopinj. Meteorologi predvidevajo, da se bo v kratkem vreme zopet zboljšalo.
  ..................
ftenrje v Italiji
Poplave v Toskani povzročile občutno škodo - Prizadeta so riževa polja na področju Vercellija - Po hribih sneg - Temperatura občutno padla
MILAN, 6. — Vso Italijo je zadelo neurje. V Palermu se je danes zjutraj ulila ploha, ki je zlasti prizadela severni d<d mesta. Temperatura, ki je bila sinoči še zelo visoka, se je občutno znižala.
Neurje, ki je vso preteklo noč in ves dan divjalo na področju Grosseta in povzročilo veliko škodo, se je danes premaknilo proti središču Toskane. Naliv, ki se je začel okrog 8 45, in ki ga je spremljala toča in burja, je v manj kot pol ure povzročil v Firencah poplave na nekaterih niže ležečih pod-ročjih mesta.
V Toskani so poplave prizadele Maremmo. Voda je poškodovala državno cesto štev. 223 in odnesla 15 metrov mosta »Macereto* na reki Merse. Poplava jc poškodovala tudi železniško progo Rim—Pisa pj odseku med Folonico in Scar-lino—Scalo. Se vedno je prekinjena tudi železniška proga Siena—Pian delle Vigne—Mon-tantico, ker je pri tem poslednjem kraju voda odnesla nad 500 metrov nasipa. Do sedaj še n: moč oceniti škode, ker so obsežna področja pod vodo. Pri reševalnih akcijah sodelujem agenti policije, karabinjerji n gasilci. Potok Farma je prestopil bregove in odnesel 3 mosto-
ve, enega na cesti Ribolla— Giuncarico, enega na cesti Ribolla—Davorrano in enega pri Bartolini.
Na področju Vercellija je ploha in toča povzročila občutno škodo na riževih poljih v občinah Costanzana, Pezzana, Asiliano, Rive, Strop, pisna, Desana in Prarolo. Na nekaterih poljih je neurje u-ničilo od 80 do 90 odstotkov pridelka. Temperatura je občutno padla.
Po hudem dežju je celotno področje visokega Verba-na zajel leden veter s severa. Vrhovi gora do 2.200 m so pokriti s snegom. Ze 22 let ljudje ne pomnijo tako zgodnjega snega. V goratih predelih je temperatura padla na komaj 5 stopinj nad ničlo, medtem ko imajo na obali Lago Maggiore 13 stopinj. Jezero je znatno na-raslo, pa tudi reke so narasle
Tudi na področju Južne Ti-rolske in v Dolomitih so hribi pokriti s snegom, medtem ko je temperatura padla skoraj na zimsko raven. V bolj zavarovanih dolinah doseže termometer od 5 do 10 stopinj, v više ležečih dolinah pa je temperatura padla na nekaj stopinj pod ničlo.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 15.5, ob 19. uri 15.5, zračni tlak 1011.3 raste, veter vzhodnik 17 km, vlage 82 odst , nebo oblačno, 18.3 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22.9 stop,nje
Tržaški dnevnik
Danes, SHEDA, 7. septen»tJ
Marko	.
Sonce vzide ob 5.32 in z®.ton£U[ia 18.33. Dolžina dneva 17.01- ^-^7 vzide ob 19.44 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 8. septeoH'
Marija	^
30 let je minilo odkar so odjeknili streli v Bazovici
Položitev vencev na štirih bazoviških junakov
grob
Svečanosti na pokopališču pri Sv. Ani so se udeležili predstavniki antifašističnih organizacij - V nedeljo skupna glavna proslava 30. obletnice ustrelitve Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča
Včeraj je minilo 30 let, odkar so na bazoviškem strelišču odjeknili streli fašističnega plotona, ki so ugasili luč življenja Bidovcu, Milošu, Ma. rušiču in Valenčiču, ki jih slavimo pod skupnim imenom bazoviške žrtve in bazoviški junaki.
Trideset let je minilo od takrat, toda spomin nanje ni obledel. Njihov grob na pokopališču pri Sv. Ani je vedno lepo opleten, na njem bohti cvetje in v žarah je vedno polno rdečih nageljnov. Enkrat na leto, na obletnico njihove smrti, se vsi tržaški Slovenci in antifašisti sploh — spomnimo na njihovo žrtev, na njihov upor proti fašističnemu zatiralcu.
Letos, ob tridesetletnici nji-
svečani proslavi so že prijavile številne organizacije in politične stranke, tako da bodo tržaški antifašisti dostojno proslavili tridesetletnico smrti junakov, ki so se prvi uprli fašističnemu terorju.
Tržaški delegati na dunajskem velesejmu
Na dunajskem velesejmu je v okviru italijanskega paviljona zastopan tudi Trst s posebnim oddelkom. Slike v barvah, razobešene po stenah, prikazujejo razne panoge tržaške gospodarske dejavnosti od industrije in trgovine do pristaniškega prometa in tu-
‘ ffi
V nedeljo 11. septembra popoldne bo na strelišču pri Bazovici skupna glavna
proslava 30. oblelnice smrli
bazoviških
junakov
govinske zbornice dr. Caidas-si. Delegati so se tudi sestali s predstavniki raznih gospodarskih krogov. Ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi je obravnaval z avstrijskimi predstavniki vprašanja pristaniškega prometa, dr. Caidassi se je razgovarjal s funkcionarji avstrijske zvezne trgovinske zbornice, dr. Magris in Padoa pa sta se razgovarjala s predstavniki turističnih u-stanov o tržaškem turističnem prometu.
Odobritev sklepov ustanov
hove junaške smrti, smo še posebno občutili to obletnico. Odbor za proslavo bazoviških žrtev je včeraj položil venec na njihov grob in na svečanost pozval tudi druge antifašistične organizacije. Vabilu so se odzvale Zveza bivših političnih preganjancev, Zveza bivših partizanov, ANPI, ANFIPIA, Neodvisna socialistična zveza, Italijanska socialistična stranka in Italijanska komunistična partija, ki je na grob bazoviških žrtev položila tudi venec.
Hud naliv, ki se je začel prav okoli 17. ure, ko bi mo. rali polagati vence, je preprečil večjo udeležbo tržaških antifašistov. Kljub temu pa se je ob vhodu na pokopališče zbralo precejšnje število ljudi, ki so po nalivu v sprevodu odšli do groba, kamor sta bila položena venca. Pred. sednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev dr. Jože Dekleva je pozval vse prisotne, da z enominutnim molkom počastijo spomin padlih junakov, potem pa je z vzklikom «Slava padlim!« zaključil si-, cer skromno, a zato toliko bolj občuteno svečanost.
Grob Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča je v teh dneh zasut s cvetjem. Videli amo žene in može, ki so v žare ob grobu polagali nageljne in drugo cvetje, med njimi tudi predstavnika PSI dr. Pincherleja, ki je na njihov grob položil šopek rdečih nageljnov.
Toda glavna svečanost ob letošnji proslavi bazoviških žrtev bo v nedeljo na bazoviškem strelišču. Komemoracijo prireja skupen odbor za proslavo 30-letnice smrti bazoviških žrtev in bo še posebno svečana. Svoje sodelovanje oziroma udeležbo na
rizma. Seveda ne manjkajo tudi lepi razgledi.
V posebnem prostorčku delijo tržaške razglednice, ki jih dobe obiskovalci velesejma brezplačno skupno z znamkami in ki jih pišejo v razne kraje sveta. To pobudo je dal informacijski urad odbora za enotno propagando, ki skrbi za tržaško udeležbo na tujih velesejmih. Dunajsko občinstvo je zlasti navdušeno nad razglednicami, ki kažejo Mi-ramar.
Pokrajinski upravni odbor je odobril nekatere sklepe tržaške in miljske občine ter pokrajinske uprave. Tako je odobril naslednje sklepe tržaške občine: odobritev nagrade inž. Zanettiju, apliciranje tarife za odstop psov, sporazum med občino in gospo Pe-rotti za izpraznitev prostorov v Istrski ulici št. 149, najemnina za nekatere prostore v Miramarskem drevoredu št. 111, ki služijo za naborišče itd. Odobril je sklep miljske občine o odstopu nekega cestnega prehoda v Žavljah državi ter sklep o nakupu župnišča v dolinski župniji. Končno je odobril naslednje sklepe pokrajinske uprave:	pri-
spevek nekemu verskemu zavetišču, članarina Svetu evropskih občin, oddaja v najem stanovanja na Miramarskem drevoredu št. 111, konvencija s tržaško občino za uporabo prostorov, v katerih je naborišče, prispevek združenju civilnih invalidov, imenovanje svetnika v zvezi s tožbo glede šole v Vili Giu-lia, prispevek tržaškemu centru za diagnozo in zdravljenje raka ter prispevek italijanskemu združenju slepcev.
Priprave za ceremonijo v ladjedelnici Sv. Marka
dr. Rosini in predsednik Tržaškega Lloyda admiral Cap-poni.
Tečaji za tolmače in prevajalce
Tržaška univerza je sporočila, da bodo sprejemali prošnje za vpis na tečaje za prevajalce in tolmače do 5. oktobra. V prihodnjem šolskem letu se bodo vršili I., II. in III. tečaj francoščine, angleščine, španščine in nemščine. Za vpis na tečaj bodo zahtevali tudi pismeno preizkušnjo, s katero bo moral kandidat dokazati svoje osnovno zna-
Pred začetkom novega šolskega leta
Začetek jesenske mature Podaljšanje šolskega leta
Poučevanje zgodovine odporniškega gibanja - Poučne ekskurzije
Na klasični in realni gimnaziji, na učiteljišču in trgovski akademiji se začne v petek jesenski rok zrelostnih izpitov, in sicer s pismeno nalogo iz italijanščine. Nato bodo kandidati imeli kratek odmor in bodo v ponedeljek nadaljevali s pismeno nalogo iz slovenščine. V torek bodo kandidati na klasični in realni gimnaziji ter učiteljišču imeli nalogo iz latinščine v slovenščino, na trgovski akademiji pa nalogo iz trgovskih ved. V sredo bo na klasični gimnaziji naloga iz slovenščine v latinščino, na realni gim. naziji in učiteljišču naloga iz matematike, na trgovski akademiji pa naloga iz trgovin-stva. V četrtek bo na klasični gimnaziji naloga iz grščine, na realni gimnaziji in trgovski akademiji pa naloga iz tujega jezika. V petek bo na realni gimnaziji risanje, na fr. govski akademiji pa naloga iz matematike. V soboto pa bodo na trgovski akademiji
vaje iz blagoznan-
praktične stva.
Pismene naloge se bodo najprej -končale na učiteljišču, in sicer v sredo, na klasični gim. naziji v četrtek, na realni gimnaziji v petek.
Ustni izpiti se bodo začeli na učiteljišču 16. septembra, na klasični gimnaziji 17. septembra, na realni gimnaziji 19. septembra, na trgovski akademiji pa 20. septembra.
Izpitne komisije bodo tako sestavljene kot za poletni rok. Na klasični in realni gimnaziji so v izpitni komisiji: prof. Arturo Oronia (predsed. nik), prof. Božidar Radovič, prof. Egidij Košuta, prof. Branko Ferlat, prof. Ivanka Hrovatin, prof. Laura Abrami, prof. Mihael Rožič.
Na učiteljišču: prof. Attilio Budrovich (predsednik), prof. Valerija Grohar-Rorato, prof. Elza Antonac, prof. Franc Močnik, prof. Ivanka Milič-Antonini, prof. Janko Jež, prof. Rozalija Simsič-Lojk.
nje omenjenih jezikov.
uiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinniniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiim1
Pred pokrajinskimi volitvami
Nujnost ureditve staleža vsega pokrajinskega osebja
Sestanki sea določitev protipredlogov na u-govore pokrajinskega upravnega odbora
Otvoritve velesejma se je u-deležila tudi tržaška delega-
cija, ki jo vodi predsednik tr-
Danes pride v Trst načelnik odseka za propagando Finmare odv. Villasanta, ki bo koordiniral spored ceremonije položitve gredlja velike čezmorske potniške ladje za družbo «Italia» v ladjedelnici Sv. Marka. Ceremonije se bosta udeležila tudi predsednik plovne družbe «Italia»
utrni HiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiM iniMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiti iiiiiiiiiii
Zaradi zmedenosti pešca in vozača
Huda prometna nesreča
Zensko, ki jo je motorist povozil v Ulici Oriani, so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL sr Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA M. V) — Tel. it. 87-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega etolpca: trgov-»ki 80, finančno-upravni 120,
oemrtnice 90 lir. — Mali oglasi 80 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 lir, celcletna 4900 Mr — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: V tednu 10 din, nedeljska 30 <Hn, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 260 din — Podtnt tekoči račun:	Založništvo tržaSkega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT,	DZS, Ljubljana, Stritarjeva	ul. 3-I„ tel. 21-928, te-
koči račun pri Komunalni ban ki %	Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni uredntlc STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
Do hude prometne nesreče je prišlo včeraj popoldne, nekaj po 16. uri v Ul. Oriani pri poslopju št. 10. 81-letna Maria Ursich vd. Vogrich s Trga Garibaldi 10, je pravkar prečkala ulico, ko je z vespo privozil mimo 19-letni Livio Zigante iz Skednja 1690, ki se je peljal proti Ul. Carduc-ci. Pri pogledu na motor se je starka nekoliko zmedla in niti njej niti Ziganteju se_ ni posrečilo, da bi preprečila nesrečo. Motorist je podrl na tla Ursichevo, ki se je pri padcu hudo poškodovala.
Ponesrečenko so takoj odpeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kjer so jo zdravniki sprejeli na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo.
Starki so ugotovili razne praske in podplutbe na čelu, na desni lični kosti, na nosu,
pod desnim očesom, po rokah in po desnem kolenu ter po levem sencu. Zaradi padca je Ursicheva zadobila tudi živčni pretres ter začasno izgubila spomin.
Pri vstopu v avtobus se je ponesrečil
Massimo Costanzo, star 70 let, iz Ul. Marco Polo 7, je hotel včeraj popoldne vstopili na postajališču avtobusne proge 29 v Ul. Battisti v avtobus. Fo nesreči ga je neki drug potnik porinil, zaradi česar je Costanzo padel na tla ter se pobil po levi nogi. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali ob 18.10 z rešilnim avtom RK, so mu nudili samo prvo pomoč. Ozdravel bo v 6 dneh.
Pogled na Repentabor, ena najbolj priljubljenih izletniških točlc v bližnji okolici
V novembru bodo pokrajinske volitve in stranke se že pripravljajo nanje. Novost' teh volitev bo proporcionalni sistem, tako da se bodo male stranke laže uveljavile, zlasti ker bodo še popravili količnik njim v prid, ker bodo prišteli k številu mest pokrajinskih svetovalcev še število dve, tako da se bo še bolj zmanjšal potrebni količnik za dosego enega svetovalca. Tako bodo pri nas določili količnik na ta način, da bodo delili skupno število veljavnih oddanih glasov s 26 namesto s 24, kolikor je pokrajinskih svetovalcev. To pa bo nekoliko v škodo večjim strankam in je zato možno, da se bo zmanjšalo število demo-kristjanskih svetovalcev. Ta sistem bo omogočil tudi socia. listom, da nastopijo tokrat sambstojno, kar bo novost pokrajinskih volitev pri nas. Seveda pa bo morebitna občutna sprememba v odnosu sil v pokrajinskem svetu odvisna predvsem od tega, kam se bodo usmerili volivci in ali bo imela huda kriza, ki pretresa v vsedržavnem obsegu demokrisijanske vrste, nanje večji ali manjši vpliv.
Čeprav bodo volitve v novembru, pa se bo pokrajinski svet pred njimi še enkrat sestal in morda še ta mesec. Ukvarjati se bo namreč moral s perečim vprašanjem staleža pokrajinskega osebja, ki ga je svoj čas odobril. Pokrajinski upravni odbor (prefektura) je namreč zavrnil ta stalež, češ da vsebuje preveč osebja, zlasti v vodilni kategoriji, ter da predvideva za osebje prevelike ugodnosti. Pokrajina pa je temu upravičeno ugovarjala, da so se razširile njene naloge, saj so ji med drugim sedaj dodelili razne nove cesle, ki so spadale doslej pod občine. To pa pomeni povečanje števila cestarjev in cestnih delavcev sploh.
Ugovore pokrajinskega u-pravnega sveta je te dni proučila najprej posebna komisija pokrajinskih svetovalcev, zatem se bo ukvarjal z ugovori in staležem odbor, nato pa še pokrajinski svet. Po razlik v presoji staleža je pri. šlo tudi zato, ker sta pokrajinski odbor in svet na eni strani in pokrajinski upravni odbor po drugi strani sledila različnim kriterijem. Pokrajina je namreč poleg pokrajinskega in občinskega zakona pri sesitavljanju staleža upo-šnevala tudi ugodnosti, ki izvirajo iz zakona o pooblastilih za državne uradnike. Pokrajinski upravni odbor pa trdi, da ta poslednji zakon ne pride v poštev in da se je treba opirati le na pokrajinski in občinski zakon.
Sedaj se torej mudi, da bi spravili stvar pod streho še pred prihodnjimi volitvami, sicer se bo zavlekla v nedogled. Treba bo torej čimprej odgovoriti na predloge pokrajinskega odbora s protipred-logi, kar ne bo smelo biti težko. S tem, da je nujno urediti položaj pokrajinskih u-službencev, se namreč strinjajo vse skupine v pokrajinskem svetu ter ni torej njihova odločitev odvisna od morebitnega izida bodočih volitev.
Mačkovljah, a je povzročila le
manjšo škodo, ker je padala z dežjem
V ostalih krajih našega področja je bil samo močan dež, medtem ko je toča povzročila precejšnjo škodo v Krminu. ;z Butria v Furlaniji poročajo, da je toča pobrala kakih 70 odstotkov pr'delka, medtem ko je v drugih vaseh bila škoda manjša. Močna toča je bila tudi v Materiji, kje je bilo po tleh kakih 3C cm ledenih zrn.
Nadaljevanje tečaja o evropskih prevozih
Tudi včeraj so se nadaljevala na tržaški univerzi predavanja v okviru tečaja evropskih prevozov. Tečaj se bo končal v soboto s poročilom podpredsednika Evropske gospodarske skupnosti senatorja Carona.
Včeraj so podali poročila ravnatelj za prevoze družbe Montecatini inž. De Vita, glavni ravnatelj uprave za prevoze belgijskega prometnega ministrstva A. Vrebos in ravnatelj splošnih zadev pri državnih železnicah dr. Santoni Rugiu. Poročila so se nanašala na cestne prevoze in njihovo ceno ter na juridični in u-pravni ustroj organov, ki skrbijo za prevozno službo.
Popoldne je sledilo obširno razpravljanje o teh poročilih Inž. De Vita in gospod A. Vrebos sta odgovarjala na številna vprašanja v zvezi z njunima poročiloma ter dala tudi ustrezna pojasnila. Popoldanski seminarij se je zaključil z razpravo o poročilu dr. Santonija Rugiuja, ki je orisal razne predloge za ustanovitev višjega sveta za prevoze. Zvečer so udeleženci tečaja obiskali naprave rafinerije Aduila v Zavljah.
Tudi včeraj dve močni nevihti
Včeraj smo v Trstu zabeležili dve močni nevihti, eno dopoldne. ki je bila močnejša, in drugo popoldne, nekoliko blaž. jo, ki pa je vseeno povzročila precej škode.
Za kroniko naj omenimo, da je prav zaradi neviht temperatura močno padla, saj so zabeležili v našem mestu najnižjo temperaturo 15 stopinj C. V mestu je dopoldne padlo tudi nekaj :odre, medtem ko so na Opčinah imeli tudi točo, ki pa na srečo ni povzročila večje škode. Popoldne, in sicer okoli 17,. ure, je padla toča tudi v
vili so tudi 177 poizvedb za ugotavljanje vojne škode in 222 poizvedb v zvezi z neposrednimi davki.
Opozorilo kmetovalcem
Na občinskih oglasnih deskah so objavljeni seznami kmetovalcev - družinskih glavarjev, ki morajo plačati prispevke za bolniško blagajno in pokojninski sklad.
Seznami bodo razobešeni do 15. septembra letos. Po tem roku imajo kmetovalci, ki so ugotovili kakšno morebitno nepravilnost, še 15 dni časa za vložitev pritožbe.
Nehvaležen sostanovalec
Salvatore Sberpa, star 51 let, iz Ul. Carova 18, je predvčerajšnjim prijavil policijskim agentom v Ul. Caprin, dv sta mu iz stanovanja zginila dva plašča v dobrem sta-riu. Skupna škoda je znašala 71.000 lir.
Policajem ni bilo treba iti daleč, da najdejo tatu. Kaj kmalu so ugotovili, da je plašč- ukradel 20-letni Giovanni Eattocco, ki stanuje pri Sberni.
Na trgovski akademiji: prof. Attilio Missoni (predsednik), prof. Neda Fortis, prof. Ciril Kutin, prof. Nives Tence, prof. Boris Mašera, prof. Vladimir Turina in Benjamin Cunja kot zastopnik stroke.
Kakor smo že pred dnevi na kratko poročali, bodo z novim šolskim letom uvedli nekaj novosti in sprememb. Predvsem je treba omeniti, da se bo šolsko leto podaljšalo do 15. junija in da bodo učenci in dijaki imeli 5 dni počitnic med šolskim letom več kot do sedaj. Šolski skrbniki bodo za vsako pokrajino določali sporazumno z ministrstvom, kdaj bodo imeli učenci in dijaki teh 5 dni počitnic med šolskim letom. Nekateri pravijo, da bodo verjetno podaljšali božične počitnice, drugi pa so mnenja da bi bilo bolje in bolj koristno, če bi imeli učenci in dijaki teh pet dni počitnic ko je najslabše vreme in mraz.
Minister za prosveto in javno vzgojo je pred začetkom novega šolskega leta dal šolskim skrbnikom tudi navodila, naj imajo šole vseh vrst med šolskim letom, in sicer do aprila, vsak mesec dva dni za poučne ekskurzije in obiske v muzejih, industrijskih in kmetijskih obratih itd., da si bodo učenci in dijaki širili obzorje in utrdili svoje znanje.
Po petnajstih letih od konca vojne pa je minister za javno vzgojo končno le odredil, da se v srednjih šolah poučuje zgodovina odporniškega gibanja in borbe za demokratično ureditev države. Do sedaj se je namreč zgodovina v srednjih šolah končala z začetkom zadnje vojne. Zaradi tega je minister tudi odredil, da se tudi na univerzah s primernimi tečaji in konferencami prikaže zgodovina iz omenjene dobe, da se bodo tako bodoči profesorji pripravili za pouk te zgodovine.
Pričakujemo, da bodo tudi na slovenskih šolah prikazali zgodovino narodno-osvobodil-ne borbe in da se ne bo zgodovina slovenskega slovstva končala pri letu 1940.
 «»--------
( ŠOLSKE VEST
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah obvešča starše, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1960-61 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. septembra 1960.
Pojasnila se dobijo v tajništvu.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1959-1960 dne 9. septembra 1960 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
Ravnateljstvo državnega dvoletnega industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Do lini sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960.
Ravnateljstvo obvešča vse prizadete, da se nadaljujejo vsi popravni izpiti po urniku in razporedu, ki sta objavljena na šolskih vratih.
Havnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča starše in dijake, da se je že pričelo vpisovanje za prihodnje šolsko leto in da se vrši vsak dan od 10. do 12. ure. Dijaki, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2, potrdilo o pre-cepljenju. 3. potrdilo o zdravih očeh, 4. zadnje šolsko spričevalo.
Vsi izpiti se bodo nadaljevali po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega dvoletnega industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini in z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak torek četrtek in soboto od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960 na ravnateljstvu tečaja v Nabrežini, Trg sv. Roka.
Ravnateljstvo obvešča vse prizadete, da se nadaljujejo vsi popravni izpiti po urniku in razporedu, ki sta objavljena na o-glasni deski zavoda.
Vpisovanje na Državnem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 10 do 12
Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole s slo-
venskim učnim
(Rojan, Ulica MontorsJ«'d,
TU. nadstropje). sP°r“ ’rUj*
vrši vpisovanje za vs ^ g za šolsko leio l960'1?®^ ^ do vključno 25. “pasejo ‘j Učenci, ki se Prvlč-,„|iti razred morajo Pre(i,„f ost J", nje dokumente: rol,X notrč111«
od občinskega urada. precepljenju ,,kozaa|.eda o5"0
dovršenega .. ---	-	m
šole.	pr2*5
Istočasno obvešča v*, popri
te, da se nadaljujejo v» pjj ■ urniku. ■»,
ni izpiti po	na
du. ki sta objavlyena
deski šole.
;sni so:e.	-t,i	s**'"*
OBVESTILO. Trgovk -a $ ni tečaj na Krmari
[II ICdJ Urt	XIV'	,1
se nadaljujejo poPra'L,' * ki je, mi deski J Vpisovanja se vršL«
razporedu,
šolski oglasni deski,n
objavil*
i na IV vt
do od 9. do 12. ure. } Ravnateljstvo Dr2,’^ensKW i stvenega liceja ji sponfoJj
nim jezikom v T.rs“orarni "t se nadaljujejo vsi ,P°P J«
se nadaljujejo vsi	tj
(sprejemni za licej, v — flgj redni) v jesenskemi roj™ Havnateljstvo Orza-Vv04a S-J skega tehničnega	v	H*
venskim učnim jez*Y”u>jo ” sporoča, da se nada
Zaprta galerija antične umetnosti
Zavod za spomeniško var. stve sporoča, da bo galerija antične umetnosti v gradiču v Miramaru zaprta od 5. septembra do 5. oktobra zaradi čiščenja prostorov in restavriranja nekaterih umetnin. Nekatera najboljša platna bodo tačas razstavljena v prestolni j Muelier, 92-letna dvorani miramarskega gradu. por. Touzher.
(Ulil lllllllllllllllllll III imillllllllllllllllllUIIIII
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. septembra 1960 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 12.
POROČILI SO SE: sluga Be-nedetio Terminii in gospodinja Francesca Ambrosio, uradnik Giorgio Parenzan i« prodajalka Giuseppina Calzarano, delavec I-van Vesel in prodajalka Liliana Mlekuž, železničar Claudio Di Marcantonio in gospodinja Maria Pastore, prodajalec Bruno Grison in uradnica Nerina Gre-gori, učitelj Dario Pirona in učiteljica Maria Poll-i, trgovec Al-do Poldrugovac in gospodinja Renata Taučar, uradnik Adriano Kurianii in uradnica Lucilla Bi-1 lucagiia, šofer Valentino Tomiz-za in šivilja Maria Zelian, prodajalec Mario Vogrig in gospodinja Michelina Di Murro, šofer Franco F-egani in uradnica Ro-sanna Ceboch-in, uradnik Bruno Malusa in uradnica Laura Ma-corsi.
UMRLI SO; 79-letni Luca Marco Eftimiadi, 75-letna Emilia Tre-ves vd. DorTes, Giuseppe Mauri star 6 mesecev, 75-letna Carla Kobal por. Singer, 74-letna Maria Fontanot vd. -Medeot, 63-letni Renato Umar' 88-letna Maria A-nna Minkus
Iz sodnih dvoran
Delo finančnih
straž v
V juliju so finančni stražniki zaplenili za 328 tisoč lir blaga in za 178 tisoč lir tobaka in drugih monopolskib predmetov. Pregledali so namreč 359 ladij in ribiških čolnov ter 88 skladišč in zalog alkoholnih pijač. Nadalje so imeli pod stalnim davčnim nadzorstvom 23 tovarn. V pogledu izterjevanja davkov so ugotovili okrog 2 milijardi in pol lir razlike v prijavah davka na poslovni promet. Opra-
Stroge obsodbe zaradi žalitve policijsKib agentov
Odložena razprava proti dvema nemškima tihotapcema, ki sta pri peljala v Italijo 6.000 kg ameriških in švicarskih
cigaret
Včeraj se je ravnava na kazenskem sodišču proti Luigiju Cutriju in Liberu Volpe, ki sta bila obtožena, da sta žalila javne funkcionarje, da se jim uprla ter da sta bila pijana. Na začetni obravnavi, ki se je vršila 30. preteklega meseca, je državni tožilec dr. Visalli za-* hteval, da se obtožencem na, prti tudi obtožba namernih telesnih poškodb, ki naj bi jih, baje prizadejala nekemu policijskemu agentu.
Kazensko sodišče, ki mil predseduje dr. Rossi, je vče>-rai spoznalo oba obtoženca kriva žalitev, upora ter pijanosti in ju obsodilo vsakega na 2 leti in 2 meseca zapora zaradi žalitev in upora ter na 4 mesece in 15 dni zaradi pijanosti.
zaključila ob-! Kot smo že omenili, je na
zasedanju tožilec
iiiiiiiiiifiMilMiliiiliiiiiiiiiiuuuuumuuuuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiililiiliiiiiiiiiiiitiitMiiiii
Tri
nesreče na
delu
Vreče suhih fig so padle na težaka
Na srečo so ga le laže poškodovale Stružnica poškodovala vajencu tri prste
Nesreče na delu nikoli ne mirujejo. Tudi včerajšnjega dne so se pripetile tri nesreče, in sicer ena v stari luki, druga v neki mizarski delav-nivi, a tretja pri popravljanju neke vile.
Romano Toros, star 35 let, iz Ul. Gatteri 18, je nekaj pred 14. uro popoldne delal v stari luki, in sicer na krovu parnika «Barletta». Z žer-
java, ki je prenašal tovor suhi
hih fig. se je nenadoma odtrgalo nekaj vreč težkih po 25 kg, ki so se usule na težaka.
Torosa so prepeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prve pomoč zaradi nekaterih poškodb po gležnju leve noge, po desnem kolenu ter po hrbtu. Ozdravel bo v 5 ali 6 dneh.
Fulvio Sansebastiano je star kemaj 15 let, a že dela v neki mizarski delavnici, kjer se je v popoldanskih urah spoprijel z mehanično stružnico. Stroj pa je bil močnejši od
dečka ter mu je polomil dva prsta na levi roki in enega poškodoval. Ponesrečenca so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti od 25 do 30 dni.
Še pred poldnevom pa se je pripetila nesreča na delu v neki vili na Trgu Rosmini. 16-letni Elio Pugliesi, stanujoč v hotelu «Bellavista» na Mi-ramaru, je zaposlen pri tvrdki Senci iz Drevoreda XX. septembra. V trenutiku nesreče je držal v roki steklenico s petrolejem. Po nesreči je padel, razbil steklenico ter se ranil s steklenimi drobci po desnem zapestju. Na II. kirurškem oddelku splošne bolnišnice se bo moral zdraviti kakih 10 dni.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltel-la 42: Depangher, Ul. sv. Jusia 1; Alta Madonna del Mare, Tri Piave 2; Zanetti-Testa d’oro Mazzini 43.
TJlg
prejšnjem zahteval, da se Cutriju in Vol-peju naprti tudi obtožba namernih telesnih poškodb. Sodišče je bilo tedaj sprejelo to zahtevo, toda prav zaradi tega je moralo tudi ugoditi zahtevi obrambe, da se razprava odloži na včerajšnji dan. Hkrati je sprejelo tudi zahtevo, da se zaslišijo štiri neve priče v korist obtožencev.
Dogodek, zaradi katerega sta se morala Cutri in Volpe zagovarjati pred sodiščem, se je odigral 8. avgusta v gostilni «da Ida*, v Ul. Del Bosco. Slo je za eno izmed tolikih epizod, ki so značilne za pozne večerne ure. ko se gostilne zapirajo in ko se prikažejo zamudniki, ki so obredli poprej vse lokale, mimo katerih jih je nanesla pot. Cu-trija in Volpeja je pot zanesla v gostilno «da Ida* in od tam v Koronejske zapore. Nedolgo potem, ko sta vstopila v lokal, ju je gospodinja prosila naj pohitita s pitjem zadnjega kozarčka, češ da bo morala kmalu zapreti lokal. Od tega trenutka dalje so se dogodki v gostilni začeli bliskovito razvijati. Čez nekaj minut so že leteli po lokalu kozarci in steklenice. Razvnela se je bitka pri kateri so sodelovali Cutri in Volpe ter razni klienti. Dva policijska agenta, ki sta bila na službenem mestu v Ul. Madonnina, sta pohitela v lokal, toda ni se jima posrečilo, da bi ukrotila vročekrvna gosta. Morala sta poklicati policaje iz Ul. Caprin in leteči oddelek. Sele tem se je posrečilo, da so naredili konec tepežu ter odpeljali Cutrija in Volpeja najprej v bolnišnico, a nato na kvesturo.
Predsednik Rossi, tožilec Vi. salli, zapisnikar Urbani, o-biamba Presti.
prihodu v Italijo so finančni organi začeli zasledovati kamion, ker so bili zvedeli, da ne gre za tranzitno blago temveč za cigarete. Po dolgem zasledovanju so ustavili šeferja na obmejnem bloku pri Pesku. Nadaljna preiskave je baje dokazala, da je imelo pri tihotapstvu prste vmes kakih deset ljudi. Ker pa vsa ta zadeva še ni popolnoma pojasnjena, so sodniški oi gani odločili, da sodijo ločeno obema tujcema, ki sta v priporu že precej časa. Včeraj je obramba zahtevala, da sodišče zaukaže neko novo izvedensko cenitev, ki bi bila zelo važna za ves potek obravnave. Sodišče je ugodilo tej zahtevi ter odložilo razpravo.
 «»--------
nogo je zdrsnila v jamo odtočnega kanala
pravn-i in razredm i^Pltiizot)<Ff
Razpored izpitov
na oglasni deski leto VDisovania za šolsko f
Vpisovanja za šoi», „
1961 sprejema tajn>s , „rt, -vsak dan od 10 do fa g
vsaa uan uu iv- --Kra	a
sicer do 25. septemb a ^ P Podropna navodila ,ni5tv« bijo prosilci v tajn voda.
GLASBENA
V trstu
Vpisovanje v j®10 o J' ne Matice se nada ^ gffc
do 12. ter od 16- d°
1 ti'
v Ul. R. Manna 29/I^®nC(bJ
Za r.ovo vpisane — S()| do sprejemni izp1112 ur«-
10.9.1960. od 9. do .^a Pričetek rednega v ponedeljek 12-9'!^laVir, Poučujejo se k‘a,tral») j na, vsi ostali orke e#S' strumenti, stranski in harmonika.
RAVNATELJ*1
rrocoocs
( LJUDSKA
Odbor Slovenske y zveze bo imel t.m ob 18. uri ^ Geppa 9.
Fenice 16.00 «scazaSna Exceisior 16.00	Ofjf
r\ wpn-es. šp.3' -
dalu»." O WellfM 0^ FUodrammatico,lb gtockW" .
Vork Prestreže =ljni	<f
Preijovedano r11 Grattacielo 16.00 ^ ^ j*
Supercmema 1530	£
Technicolor.
Arcobaleuo 16.00 Kitajs-ko», Lisa
Aurora 16.30 «Mess ^ ^
«IN
Lie.
ca Venera». Cirkus 5 W 16.30
Aia^nram.,.163tech®^^
CapMoiS 16.00	P11
ljenka«, Romy S£" ua0» Garibaldi 16.00 na«, Lana Turner	m
Cristallo 16 30	t
Impero 16.30 «Para Charles Chaplin-. a , Italia 16.30 «Jen>wSi cf% nifer Jones,
Moderno 16.00 «Lmu tedf mi«, cinemascop •	0
Daniele Gelin '® bi3jL(tr Massimo 16.00	prd*	,
mije«, L. Harrys°n'	«
no mladini.	Mžr	F
Astoria (bivši So«. „90».	.
«Bengalski konj«	^ /
Cooper.	)7	00	,
Vittorio Vene o ^	^	f
snegom«, Aioo > r n t Marconi l6.30 «Ter" tom«, Setf Morro	^
eale 16.30 «G'a®m	/'
proti dr.
Savona 16.00	M)"
color, Keny, ^	v
ipJ
Astra 16.30 hči«.
Odeon 16.00 »NSaD«*' — Linda Oh"1®
jem»,
LETNI	_0pu\	,
Marconi 20.15 Glej ( jjOt"j/v Gannatrtl^OflO
Skedenj 20.00 Sassard,
line
KINO PROSEKff
predvaja
dan«5
ob 19.30
Unive
PCKLCHS0>>
lin'
(Uinfernale Igrajo: OKSON rfjA
JANFtonUesT -
Maria Trampuš - Vercelli stara 67 let, iz Ul. Matteotti 54 je včeraj nekaj pred poldnevom šla po ulici kjer stanuje. Zaradi hudega naliva je pr. neki odtočni jami odško-č‘I železni pokrov, a ženska ni tega opazila. Desna noga ji je zdrsnila v jamo in pri tem je zadobila nekaj lažjih peškodb. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč. Ozdravela bo v 10 dneh.
predvaja d*n,^Sli115'. ob 20.
sobrj?
(n	|
Igrata:	..v	S-\[AF
JAMU«*, S
ijiV^ *
Dramatična^
# * #
Včeraj je kazensko sodišče začelo obravnavati primer tihotapstva, ki sta ga zagrešila nemška državljana Peter Lap-pesehn in Peter Angendohr. Gre za več kot 6.000 kg ameriških in švičarskih cigaret, ki sta jih obtoženca pripeljala s kamionom in prikolico čez obmejni blok na Brenner-ju. To se je zgodilo 21. januar, ja letošnjega leta. Takoj po
predvaja danes 7. t. m. z
20. uri na prostem cinemascope
začetkom j filt**' aascope b»rv J
mm ellen
jSA*^
V'-	)'U®P'
[ Koga v
vse nima Adenauer v službi..
Varšavski morilec načelnik policije
„ Prehod čez Ren“
r so objavili 11 ton dokaznega gradiva proti tisočem nacističnih zločincev, katerih nekateri 10 v Adenauerje vi Nemčiji na visokih položajih
Nekdo
da	dni	zabeležil,	120	oseb	hkrati.	Dr.	Hahn
8eneraimem<>randum nemškega •'»eralnega štaba, s katerim
nemški
2ahtevain”enerali in admirali za Bundeswehr a-
dobne a°:°Žie' le	P°-
lov :n j	nemških genera-
‘hdewf	alov v dobi Pred
S ton	k°	S°	S SV°-
iu aa oblast" rr?311 Hitier-d casom smo
"eunr	Pokazali raz-
Adenaue^!®. funkcionarje v
>mo dok= T' uPravi. kjer
iev8 UDra da * Adenauer-
k°' hutlcV-a p?lna Budi, ki so
oeeizmu	zvesto služili
latlodnnn„ P°sebno velja za Por v	sodstvo-
14 razidrVrh°vno Poveljstvo doeinov	anie	Hitlerjevih
'1 ton	doslej objavilo
dokazni POr(°C1.1’	ki vsebujejo
dočinih i	ria* 0 nacističnih
Hsem. v“ sločincih na Polj-
ie je repi„l?0teki te komisii.
dofLr»,fS!riranih okoli 12.000
ti0Cinppt, v	uKou	iz.uuu
lo n ’ kolerih 2.000 je bi-skem . ed sodiščem na Polj-
— '-m jn	_---xsa m. U1J1
)>vnost ?	*	za svojo de
'ih m ft J>b»ieni. Toda osi a-
nilo ^n2°<nn zl°oincev je pobeg-
dvi „a ,y^al^od in večina teh
h«lm
‘a	Polnih
je na primer Wil-
>e. Po živel
?la<ina'“^.L,0hman in bil «u-
n tto* 'V16 let je ilhehn t Č pod imenom
pri nekem Vsj in nnu. Poznali
'ePrav .* visoko cenili, pa Pripada <L mnogi vedeli, da t Psoiona^1 Hitlerjevi gardi. «e je bUClaliStiČno stran'
Kot ”** • vpIsal že leta !vestega n sv°iega starega in Postavi] „ aša ga je Hitler
fa v p Z* načelnika Gesta ** •	. aniu na Poljskem
hrj ko	—	-
jeseni i n,? nacistična vojska
S, ,S»k".
Set in‘n^U’,eiter Arthur Grei-
KonCelnik Gestapa Wil-v L*ta..iz Poznanja
°li 34n oonaCisH.ona taborišča in na de-'Ia 1942 “l,jaKOV. Samo 1.
tisoče r» . nov ia inj* jakov
>a zln?ta omenjen;
?!1Ilski e„]i-.m5a pomorila v
d' *° bili Q\. J5;*!00 Poljakov,
be hPlehar^ 6dino tega’ ^Plozo 1 Za Pljučno tu-
^r^emdta'no Sibanje v a alo t=u. .. guvernementu«
H
lako
aPta,
gristi z Z1V0’ da 30 ime-
bjo
lvka.
njim vsak dan
Hal BuVernP^'mmler' na proš-V Kraknrja Francka, po-*a«OVo	TIT.l
uN Kop^aV°, rločinca Wil-K ' 18, no » bi napravil
a°vembra 1943 pa je
On”eria PkSOtnof,ti samega 'Vanje
a, SodelovaL“m na vaše zve-
opiram se
zasluge«.
Oj, VaŠe «“,Je ln
-fcl “&ST
*1 Usto 'Ižnost
, adeve v zasedeni
vOVal	J
,®a Ust°lič
aptta«. d°lžnost
enju Kope. ministra za
{f iaresklelikni z,°ainec je
<5 i* bUa° *Zaslug,>' Se
ho j ” Dr>7„	'“«‘UM)vua>
K d.»l Doži!l!a dejavnost,
»učinkovita«
Pte0 e'jati lina Vas za vas-rišča e pa ! ,.v množicah, li t.’ škrati).. Pošiljal v tabo-
j. "tratk. .
Se°f- PoljJn2vaial najhuj-
Ki. za 1. JSRo porit = l^„ „1
riti, .ga je sk,.! Podtalno gi-v. Pa iin, .Pšalo Sicer umo.
to
111 uspelo.
1'ja2vlSluSah"aC'’etl dokument ‘!^i_ tega <<učinkoviti»
'ledea * ha p.,, nacističnega >£>• Ka oljskem pa je
Jili °Ztlar>ju, nakem sestanku Sba Hirr,a knterem so ' SUvern ler' Kalten-%I .ateri dru Franck in j^vij^bkcionarji v's°ki naci-Oll*« *i n jt, da hi ra7.
^3^ o Tr31’ da bi raz-. Politiki
HM
e^^eL „Ka,tenb ru n ne r
Je
nas-proti
"ed polj-
IS i>kC°Km'ki ga i*
.Si Jbaia Kope, izjavil: L^he eš, kot Hope včasih
01 v.plasti osrednje poli-
1 v« ‘asti , °‘eanje poli-
ag«»i kostna Zabtevaj0, več
kV
JN i^rrnbera-f3 na Proce-
CS 0ibesib kotS°dUi na
w . Je ^	^°t	vomepa
p0*icija pred-Kalten-
hioral
vojnega
svojemu
ncu, ka-
°njS. svetovati
S k?6 ta"^1.^« brzd
WVljano,t0Vre(j kot pu-ne j. sredj Br In P°šlen
kS^ija Pprestolnioe“za‘ N Vkim^oa-
S- frav^^vil, v Bonnu iŽSi „'ki< L«!!, ključ tu-
liv^fSa9 neki Hahna-C bo ,' kjer ;1 meščan iz
C*- &S sv k dr' Hahn
ah 1,1 krt P°d la^?dn0 Žlv-% « i‘ bn ie dr tnim lmK-
V uj | -Hi) 4	,	ime-
5*^1 od ,'	Dr.
hN.k> Vojn I#« >n Varšav"ko ""k 6lnik
V.Se “J« 0Hk° O rožje.
H>nihZloC80Vo-n za Šij^k^sil v ,f.nacističnih
?CS«
l-'h,V*hih **žigan jaVna stre'
C, 5 ulioah ;.liud' Po
je iz-
Hii “1 ttn^ni ‘lali skPres‘rašili
Pin«
ili dru-
°d 30 do
je sodeloval tudi pri uničenju varšavske judovske četrti ter pri zadušitvi varšavskega u-pora leta 1944. S sedeža Ge-stapa, kateremu je načeloval, so koj po vojni odpeljali od 4 do 5 ton človeškega pepela.
V Zahodni Nemčiji so aretirali pred kratkim tudi vojnega zločinca, šefa «centrale za izseljevanje« v Lodžu, Her. mana Krummeja. Bil je nekaj časa tudi Eichmannov namestnik. Poleg drugega mu poljski dokumenti očitajo, da je sam osebno dal nalog, da v plinski celici pomorijo 82 otrok iz češkoslovaškega naselja Lidice.
V zadnjih dneh so v Zahodni Nemčiji aretirali tudi Konrada Piebiga, ki mu dokumenti očitajo, da je dal pomoriti okoli 100.000 Judov.
Omenili smo štiri zločince, ki so jih zahodnonemške obla. sti končno vendarle spravile pod ključ in bodo morali sedaj odgovarjati. Res je, da se jih preveč ni treba bati, saj je znano, da so z bivšimi nacističnimi zločinci nemška sodišča zelo blaga, toda kljub temu so te aretacije nekako v protislovju s tem, kar smo v začetku rekli, da je namreč v Zahodni Nemčiji veliko bivših nacističnih zločincev, ki so danes ponovno na visokih položajih. Naslednji podatki pa bodo dokazali, da ima Adenauer in njegova u-prava glede antinacistične ob. čutljivosti zelo debelo kožo. Primer:
Heine Reinefahrt je bivši esesovski grupenfuehrer. Ta je po ukazu Himmlerja samega s svojim policijskim oddelkom prvi prihitel iz Poznanja v Varšavo leta 1944, da bi tu zadušil varšavski upor. Pocf njegovim osebnim poveljstvom so v enem izmed varšavskih predmestij izvršili vrsto množičnih pokolov. Heine Reinefahrt je osebno dal pobiti po bolnišnicah ne le paciente, pač pa tudi zdravnike in bolniško osebje. In danes je ta zločinec — župan v West'erlandu v Zahodni Nemčiji.
Drugi primer:
Otto Breautigam je kriv za deportacijo več 100.000 Judov in najmanj sto deset tisoč iz Romunije. O tem imajo Polja, ki v svojem arhivu dovolj dokumentov. In danes je Otto Breautigam konzul Zahodnonemške republike v Hong Kongu.
Bivši poveljnik varšavskega geta Fuchs je danes namest-n.k šefa policije v Hannovru. Njegov predstojnik pa je bivši hitlerjevski častnik Zies-pius, ki je bil prav tako visok gestapovski funkcionar in tudi v času vojne predstojnik bivšega poveljnika Gesta-pa v varšavskem getu Fuchsa. Kot sta med vojno složno sodelovala pri uničevanju Po-Fakov, Judov in antinacistov nasploh, tako da.ies složno sodelujeta v Hannovru v služ. bi kanclerja Adenauerja, ki se verjetno nad njima ne more pritoževati glede zvestobe in doslednosti.
Neprijetna trenja na madžarskem podeželju
Stari zadružnik in bivši kulak
Peter
Janoš
Prizor iz francoskega filma «Prehod čez Ren», kij Je bil predvčeraj predvajan na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Snov je zajeta jz zadnje svetovne vojne
Sedanja akcija ima namen stare spore rešiti po neadministrativni poti s pomočjo tesnejšega zbliževanja nekdanjih razrednih nasprotnikov
BUDIMPEŠTA, v začetku septembra. — Tu so pred kratkim začeli z močno politično akcijo, katere namen je, ustvariti na podeželju take odnose, ki bi kmečkemu človeku omogočili, da bi se otresel miselnosti in razlik, ki jih je madžarska preteklost polna in ki zato kljub vsej kolektivizaciji zemlje prihajajo ponovno na površje. Akcija je vsestranska in hkrati zelo obsežna. Problem, ki so se ga lotili, je zato preveč resno vzet, da bi mogli njegovo rešitev prepustiti le ozkemu krogu ljudi.
Gre za spore, da katerih prihaja vsak dan med kakim Petrom in Janošem, mislimo med sosedom in sosedom na madžarskem podeželju, v tej
Madžarski. Vprav njih medsebojni odnosi, odnosi med kmetom in kmetom, predstavljajo predmet zanimanja široke javnosti, predvsem odgo. vornih organov. Bivšega brez-zemljaša, nekdanjega poljskega delavca ali v našem smislu kolona, ki ga bomo v tem primeru imenovali Petra, mučijo ene skrbi, bivšega srednjega posestnika, ki ga bomo imenovali Janoša in ki je šele pred kratkim stopil v zadrugo, dočim je prej obdeloval svoje posestvo, pa mučijo druge skrbi, drugi predsodki, oba skupaj pa tarejo še nove težave in novi predsodki, kajti Peter je za Janoša še vedno bivši siromak in nesposobnež, za Petra pa Janoš še vedno — kulak.
1 ali oni vasi, malone po vsej | Toda danes tako Peter kot
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllUII,,,,,,!,,!!,,!!,
Resnične zgodbe šarplaninskih pastirjev in gozdarjev
Zvesti	pes	reš
iz smrtnega	obje
Maščevalni bes medvedje samice in požrtvovalni pogum psa Kasapa - Volčja krdela predstavljajo stalno nevarnost
Onega sončnega dne je v smrekovem gozdu na Obrušu blizu Sarplaninske Bistrice zavladala tišina. Čreda sedemdesetih ovc pastirja Kudnje Mujolija se je pasla v dolini, ki pa je prav takrat imela še drugega gospodarja, ne da bi sc Kudrija tega zavedal. Brezbrižno je v grmovju rezal veje in ni slutil, da je tišina 0-krog njega znanilec smrti, ki preži.
Drama se je odigrala iznenada z bliskovito hitrost jo po zakonu zverskega nagona m ostrih zobou. Prolog se je začel z visokega drevesa na katerem so vrane, srake in druge roparice dvignile s svojim kričanjem panični alarm. Se preden se je znašel, je Kudri-ja opazil, kako njegov zvesti Kasap davi mladega medvedka. Mlademu psu ovčarju — šarplanincu je zadostoval le trenutek in medvedek je bil mrtev.
Ne zavedajoč se nevarnosti, je pastirček pobral ubitega medvedka, da bi ohranil še eno trofejo Kasapovih ostrih zobov. Toda končalo se je šele prvo dejanje drame, kajti tukaj v planinah še vedno vlada slepi tiran, ki kaznuje samo z najtežjo kaznijo — smrtjo.
Z mrtvim medvedkom na plečih je 15-letni Kudrija naredil samo nekaj korakov, ko so roparice na drevju s prodornim vreščanjem najavile maščevalca — gospodarja male doline. Prasketanje suhljadi in šumenje gostega vejevja je dečka opozorilo na nevarnost. Kudrija je začel teči kar je mogel. Toda ne dolgo, sa-
mo 50 metrov do roba prepada. Srd zveri je bil hitrejši.
Tako se je začelo drugo dejanje v nadaljevanju drame, ki bi lahko imela tudi tragičen konec.
Nepoučenemu gostu Sar planinskih vrhov, bi se moglo zdeti življenje pastirjev prijetno, kakor v kaki romantični zgodbi o belih ovcah, pseh čuvarjih in pastirjih s piščalkami. Toda moti se. Iz direktnega razgovora s pastirji bo šele zvedel za pravo pastirsko življenje v katerem so poleg pastirjev samih glavni junaki volkovi, medvedje in jastrebi, toda z razliko, da je njihova vloga drugačna kot v basni. Zven se tukaj ne raz-govarjajo, temveč napadajo in uničujejo.
Šestdesetletni ovčar Rizt Ba-rilija ve na primer za vsak grm in kaj se za njim skriva. Na las spozna vse lastnosti gozdnih prebivalcev. Toda tudi in je svojo pastirsko izkušnjo drago plačal.
Davno je že bilo to. Rizi je bil takrat še mladenič. Takole je pripovedoval:
«Vsi pastirji so že odšli in tudi sam sem se pripravljal, da poženem ovce ker se je bližal mrak in ker je grozila nevihta. V daljavi se je slišalo zavijanje volkov. Mislil sem, da ni nevarnosti, saj je 1 as bila v bližini. Ko sem bil že v bližini vasi je izza zida gozdne ograje nenadoma pridrvelo krdelo krvi željnih volkov. Ovce so se strnile okrog mene. Zal mi jih je bilo, kot do bi mi bile sestre. Pes je glasno zalajal in se pognal med volčjo krdelo. Sam sem
začel vanj metati kamenje in vrat. Njegovi ostri zobje so | so ji moči polagoma začele pe-
1 =
Sreda, 7. septembra 1960
arij«; 16.30: Naša žena; 16.45: strani do strani; 8.35: Zvočni Melodije iz filmov; 17.30: Dve kaleidoskop; 9.00: S sprejemni-
Radio Trst A
7 00-	Koledar; 7.30: Jutranja	baletni suiti; 18.00: Prenos	RL;	kom na	dopust;	10.10: Ciklus
glasba	in Koledar- 11.30:	Drobiž	19.00: Poje Paul Anka z orke-	velikih simfonij;	11.00: Zavrtt-
od vsepovsod- 12.00: Za	vsako-	strom Don Costa; 19.30;	Pre-	mo našo	zabavno	ruleto! 11.30:
1 -- -•	nos RL; 22.15: Skladbe za	vi-	Odlomki	iz oper	B. Smetane;
gar nekaj; 12.45: V svetu kul-
ture; 12.55: Orkester Kocze An- brafon; 2235: Večerna glasba, tal; 13.30:	Harmonija svokov
in glasov; 17.20: Pesem in ples; 18.00:	Valerija	Kamenšek:
((Pravljica o hrabrem mravljincu Pepiju«; 18.10: Glasbeni kaleidoskop; 19.00: Franc Jeza
12.00:	Trio Slavka Avsenika;
12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Pozdrav z gora; 12.40: Otroci .	,..	,	.	pozdravljajo; 13.30: Pihalni or-
:	„r^,ne	,	n,a	ll‘‘llJa“!>aih	kester JLA; 13.50:	Popularne
h;	u	ranja	*	as	a’	melodije iz orkestralne glasbe:
14.35: Izbrali smo za vas: 15.40:
Nacionalni program
6.30: morjih
10.30:	Olimpijska	kronika;
12.10: Pojejo Aura D’Angelo,
«Nasledniki Francoske Ekvator-	. 1	> ' ,,	LlKiano	Lual:	Popevke se vrstijo;	16.00:	No-
jalne Afrike«, 19.20: Orkestri	nf clludo	ViIla 6<K>' Pro-	vost na knJli[“	16'20'
Greger, Kaernpfert in Heath;	d	'	C‘/,	^	% 30 oiimpi -	Koi>cert	ž^ah;	17.10:	De-
19.45: XVII. olimpijske igre, po-	fkramkrZa jka;	19,oo: Koncert pia-	** minut iz naSe	tržnice:
sebno poročilo iz Ruma; branje	jsU Fabia	Peressonija; 19.30:	l7-20: P:
večernega sporeda; 20.30: Zna-	p	led	umetnosti' 20.00:	Me-	turna k
ne melodije iz današnjih in	10<lije jz	filmov	in revij;	21.00:	Plesi m
preteklih dni; 21.00: »Hiša ob trideset let veselja; 21.30: Koncertni valčki; 22.00: Mednarod-
reki«, igra v treh dejanjih; 22.25:	Ansambel Aleksandra
Skaleja; 22.45: Fred Buscaglio-ne in njegovi «Asternovas»; 23.00:	Igra orkester Glenn
Mueller ;23.30:	Do polnoči v
ritmu in melodiji.
17.20: Parada plošč; 18.00: Kul-kronika; 18.20: Španski napevi; 18.45; Radijska univerza; 20.00: Večerni o-perni koncert; 21.00: XVII. Ci-
ni filmski festival v Benetkah; limpijske igre v Rimu; 21.30: 22.30: Olimpijska kronika; 23.35; z melodijami čez kontinente.
Glasba za godalni orkester:
23.45; Olimpijski rezultati.
22.15:	Nočni	koncert;
Plesna glasba.
23.10:
Trst
//. program
9.00: jutranja glasba;
11.00:
Ital. televizija
9.50:	Otvoritvena	svečanosl
12.10: «Tretja stran«; 14.15:
Prijatelj cvetlic; 14.25: Igra kitarist Bruno Tonazzi; 14.40: U-
metnost in obrt v starem Tr-	„	ci-mu.	ivnn
14.55:	Franco Russo pri 16.40: Pesmi s	Sicilije,	17.00
Glasba za vas, ki delate; 14.00: stoletnice vkorakanja Garibal Igrajo slavni orkestri; 15.40: dijii v Neapelj; 14.55: V evro-
I>wane Edldy in njegova kita- viziji prenos z ollmpiade; 19.30 ra; 16.20:	Fantazija motivov;	Sedem motivov za sedem oseb
c Si^lll'^. 17nn-	-mon	n,,, j o.	'
stU;
klavirju; 15.05: Srečanje z velikimi opernimi pevci.
 --------------- -	20.30: TV-dnevnik; 21.05:	Per-
Pojmo štiriglasno; 17.30: Glas- ry Mason, Profesionalna taj-
Koper
7.15- Glasoa za dobro jutro; 800:	Prenos RL; 12.00: Opol-
danski koktail; 12.40. Lahka jlasba; 13.00: Trije znani plesi; 13.15:	Kronike iz jugoslo-
vanskega življenja; 13 45: Wi-
bena komedija «My Fair Lady»; n0st; 22.05. Benetke - XXI. film-20.30: Glasbena revija «11 lob- Ski festival; 22.35: V evrovizlji
bia«; 21.45: Roman «Moja se- prenos z olimpiade na koncu strična Rahela«; 22.15: Večerna TV-dnevnik.
glasba.
III. program
Jug. televizija
nlfred Atwell s klavirjem In l®-3® trio Hotcha; 14.00: Iz operne-
17.00:	Simfon.ciu koncert
(Rossini, Chopin, Beethoven); «11 madrigale«; 20.00:
Evrovizij 1;	15.43	Olimpijske
igre: filmski pregled;
Beograd: 19.15: «Cas, ljudje
ga . sveta;-UJO^Kulturn^ ^ .Ma,omeščani» . drama
Vsakovečernl koncert (Schu- In dogodki« - reportaža; 20.00 man, Barber); 21.30; Maksim TV-dnevnik; 20.15: TV reklame
piski; 14.50:
Krežeta; 15.30: Dvajset minut z domačimi pevci; 15.50:	Za-
bavni ritmi s pianistom Re-
Slovenija
8.05: Zbor Lira iz Kamnika;
nee Touzsetom; 16.00: Operne 8.20: Počitniško popotovanje od letnih igrah.
20.30: «Večer v Orfeumu« - prenos zabavnega sporeda iz varieteja.
Zagreb: 21.30:	Reportaža	o
rta ves glas vpiti, da bi me slišali v vasi. Nato sem se irgel na enega izmed volkov in mu skušal iztrgati ovco iz čeljusti. Ne spominjam se več kako, me je sestradana žival prijela, vem samo, da me ni prav nič bolelo, čeprav sem bil ves krvav. Cez nekaj trenutkov je pritekla skoraj cela vas...»
Poslušajoč starega Rizija in druge sarplaninske pastirje sem se spomnil, kako smo kot osnovnošolska deca citati v čitankah o dobrohotnih medvedih, ki jedo samo hruške in gezdne jagode. Toda sin pokojnega Zekira Seladija iz Ne-bregišta na Sari je spoznal tudi drugo, na žalost resnično zgodbo o medvedu.
Pred nekaj leti se je Zekir podal v gozd po drva. Ni bil še globoko med drevjem, ko je na nekem obraslem gričku pripravil sekiro. Dvignil jo je, toda zamahnil ni. Kakih dve sto metrov daleč od njega sta bila dva drvarja priči tragičnega prizora. Iz nizkega brloga je leno in zaspano prilezel medved. Dvakrat ali trikrat je zaokrožil z glavo po zraku, kot bi nekaj vohal, nato pa je napel ušesa in se obrnil proti Zekiru. Zekir je takoj spoznal da nekaj ni v redu. Polagoma in zvito se je približal drevesu, se prijel za veje in se povzpel nanje. Medved je stekel proti njemu. Zekir se je v strahu začel vzpenjati. Ko je medved dosegel drevo, je začel lesti za njim. Začel se je divji lov po drevesu. Drvarja sta začela kričati, toda zaman. Medved je dosegel izmučenega dr-gično končala zgodba, ki smo ke. Neenaki spopad je bil kratek. Drvarja sta si zastrla oči, da ne bi videla kako je Zekir padal z vrha smreke na skale pod njo.
Prav tako bi se lahko tragični končala zgodba, ki smo jo začeli v uvodu. Vse se je začelo	z	medvedjim	mladi-
čem. Do drame morda niti ne bi prišlo, če ne bi Kasap napadel medvedka. Ko je pastir pritekel k Kasapovi žrtvi bi namreč lahko tudi sam postal žrtev nevarnega ubijalca -■ matere medvedke, ki je v enem	samem	skoku	dečka
podrla	na	tla.	Začela	se je
borba za življenje in smrt v kateri Kudrija ni imel nobenih možnosti ta rešitev. Medvedka	je	že	stisnila	okrog
njegovega vratu smrtni objem. Bil je brez moči in ko se je že približeval tragičen zaključek drame, je prišlo do nepričakovanega obrata. Začelo se je tretje dejanje.
Glavni krivec, ki je vse to povzročil, sivi na pol vočjak Kasap je 'kočil medvedki za
se zarili v debelo kožo. Stokanje medvedke je psa še bolj razdražilo. V trenutku se je medvedka otresla psa, zagrabila s kremplji pastirčka in ga zopet podrla na tla. Toda pes ni odnehal. Ponovno je skočil zverini za vrat prav tedaj, ko -\e je pripravljala na morda usodni udarec po pastirju. Kasap je še bolj zaril svoje zobe z medvedko, ki se je besno branila. Toda pes je bil tokrat hitrejši. Bojišče je bilo daleč naokrog okrvavljeno. Medvedka je še napadala, zdaj psa. zdaj pastirja, toda zaradi izgube krvi
šuti. Borba je trajala prav po-tovo več kot pol ure. In kdo ve kako bi se končala, če ne bi tako odločno posegel nanjo Kasap s svojimi zobmi in s svojo brezmejno zvestobo mlademu gospodarju. Medvedki je spoznala, da proti t.a-sapu nima primernega orožja. Vsa iznemngla je pobrala mrt-rrega mladiča z zobmi in se vsa okrvavljena izgubila v smrečju.
Drama se je tako končala s srečnim koncem za Kudrijo in za Kasapa, ki sta poslej postala še večja nerazdružljiva pri-
jatelja.
JOVO POPOVIČ
IIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIMIfllllMIlillMIlIllIlIllllIllIlllIlIlIllIllllllllllllllllllllllIlliMlMIIIiniiiilH
Filatelija
Nova serija znamk «Združene Evrope»
1
Od leta 1956 izdaja 6 dr- 1 osnovi mednarodnega nate-
žav — članic CBCA, serijo poštnih znamk, ki naj simbolizirajo in poveličujejo konstruktivni napor združene Evrope. Letos pa bo ta serija posvečena tudi prvi obletnici ustanovitve Evropske konference za pošte in telekomunikacije (CEPT), ki je bila v Montreuxu junija 1959.
Italijanska poštna uprava bo izdala serijo dveh znamk z nominalno vrednostjo 30 in 70 lir tiskanih v roto-kalku. Prva vrednost je v stekleno-zeleni in svetlo-rjavi barvi, druga pa v modri in oranžno-rdeči barvi.
Motiv, enoten za obe vrednosti in za vse države članice CEPT, je bil izbran na
čaja in je delo Finca P. Rahikaninena. Predstavlja kolo z 19 žarki kolikor je članic Konference (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Zahodna Nemčija, Francija, V. Britanija, Grčija, Irska, I-sland, Italija, Luksemburg, Norveška, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Turčija). Kolo samo tvori pri tem črko O v besedi EVROPA. Bela črta pod kolesom simbolizira cesto.
Skupno z znamkama bo poštna uprava kot običajno izdala tudi posebni dvojezični bilten, katerega ilustrativni članek je napisal odv. Lodovico Benvenuti v svoj-stvu glavnega tajnika Evropskega sveta.
  ■■■■■■milini  ..................................................................................................
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Ugoden dan za dokaj zahtevno delo. Nc bojte se vaših čustev do osebe, ki jo ljubite.
Prijeten večer v novi družbi.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.)
HOROSKOP
 ZA DANES__
Potovanje, ki ste ga opravili, „ ku ,npj,ite se ca čim bo začelo dajati sadove. Obe- 03lanku’ znebite se ga čim
ta se vam površen uspeh, ki vam lahko zamegli resnično
srečo.
DVOJČKA (°d 21. 5. do 22. 6.) Sprejeti	boste	morali	no-
vo in odgovornejše mesto. Ne branite se ga. Upoštevajte na. svete osebe, ki vas ima rada.
RAK (Od	23.	6.	do 22.	7.)
Vaši nasprotniki se pripravljajo na protinapad. Prehitite jih. Nekdo	ne	bo pravilno
tolmačil vaših iskrenih nagibov.
LEV (od	23.	7.	do 22.	8.)
prej. Slabše razumevanje s prijatelji kot običajno. DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.) Obdobje zelikih uspehov. Vedno bolj se utrju;e vaš srčni odnos do ljubljene osebe. Na vidiku velika sreča.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Vaše lastnosti bodo bolj upoštevane kot navadno. Sreča in blagostanje v družini. Odlična moralna in fizična kondicija.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) Z drznostjo boste dosegli nepredvidene uspehe
| Ce imate kak posel v za-1 Mnoge ugodne zveze za va-
še načrte. Ne bodite osorni z ljudmi, ki so vam naklonjeni.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Odstranite iz vaše okolice obrekljivce, ki sejejo raz. dor. Vzemite v pretres ugodno ponudbo. Prijeten večer.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ce sami ne zmorete dela, poiščite si zanesljivega pomočnika. Prehodna zaskrbljenost zaradi sentimentalnih odnosov.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Od vašega razumevanja bo odvisen razvoj odnosov s podrejenimi. Ne zaostrujte že f>o-zabljenega spora v družini.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce boste popustljivi ne boste imeli težav z drago osebo. Zdravje dobro, vendar pa boste potrebovali nasvet zdravnika.
Janoš skupno žanjeta na isti njivi. In hranita se iz iste kašče. Ker pa mnoge stare in nove zadeve med njima še niso razčiščene, se za nevšečnost Peter pritožuje nad Janošem, Janoš pa nad Petrom. Ker je teh tožb in pritožb med Petri in Janoši zelo veliko, je partijsko glasilo •Nepszabadsag« izvedlo anketo, s katero je odkrilo vzroke nasprotja, ki dants vladajo na madžarskem podeželju. List «Parteiet», organ CK madžarske partije, pa se je o teh nasprotjih temeljito razpisal.
Največja in najbolj izrazita nasprotja so, po pisanju lista «Partelet» nasprotja, ki vladajo med starimi in novimi zadrugami, nasprotja med bivšimi siromašnimi in bivšimi srednjimi kmeti. Gre torej za nasprotja tudi v miselnosti, za nasprotja subjektivne narave, torej za nasprotja, ki se odražajo v odnosu med zgoraj navedenim bivšim brezzemljašem Petrom in bivšim srednjim kmetom Janošem. Ostanimo pri njiju. Peter pripada onim 170.000 si. romašnih kmetov in brezzem-ljašev, ki že leta obdelujejo zemljo v zadrugah. Janoš pa je v tem novinec, ker pripada onim 700.000 kmetov, ki so se v zadruge vključili šele lani in celo šele letos.
— Kaj nam bodo Janoš in njemu podobni? Ze nekoč so gospodariti na vasi in tako hočejo tudi danes v zadrugi — meni Peter.
— Kai, s Petrom naj bi delal v zadrugi? Peter, ki je bil vedno gol in nag? — meni Janoš, ki ga ta odnos že jezi.
— Janoš je v zadrugo vnesel veliko zemlje, naj jo sedaj še sam obdeluje — meni nadalje «razredi.o užaljeni« Peter, ki je že dolgo let v zadrugi in ki mu «novinec» Janoš ni pogodu.
— V zadrugo sem dal ne le zemljo, ampak tudi živino, vprežno in molzno. Peter pa je prinesel s seboj le motiko. To naj se vidi tudi pri zaključnih računih — vztraja Janoš.
V Janošu se še vedno pretaka kulaŽka kri. V za drugo je vstopil le z določenim interesom — vztraja «razredno tankovesten* Peter.
In tako dalje: Peter — Janoš, Janoš — Peter...
Gre torej za probleme psihološke prirode, ki so posledica bivših materialnih odnosov. Gre za nekaj globljega, ki se ne da kar tako izkoreniniti. Se pred časom, pa tudi pred kratkim so si ponovno dejali:	Zgradimo si skupne
hleve, postavimo si staje, kupimo si traktorje m kombajne, pognojimo pošteno polja in s tem bodo rešeni mnogi materialni problemi, ki danes tarejo Petre in Janoše. Toda rešitev ni bila v tem. Madžarsko podeželje kaže, da ni šlo za sedanje probleme materialnega značaja, pač pa da gre za probleme družbenopolitičnega značaja iz preteKle dobe, da gre za probleme, ki nastajajo zaradi obujanja že starih za nekaj časa le zadre-malih družbenopolitičnih sporov, ki jih je nova Madžarska bolj kot kjerkoli podedovala od stare. In to danes madžarsko podeželje, ali točneje slogo in enotnost madžarskega podeželja močno moti, predvsem moti to namene in cilje madžarske politike s podeželjem.
Komunistična partija, kot poudarjajo, bi ne hotela, da bi se ta enotnost in sloga u-stvarila s pritiskom.
Kulake kot razred smo likvidirali in če bodo v zadrugah dobro delali, bodo s tem odplačali svojo izkoriščevalsko preteklost, — meni list «Partelet».
Bivši brezzemljaši in stari zadrugarji Petri pa se sprašujejo: — Ali se s tem ne odpovedujemo razredni borbi na podeželju?
V imenu getrov je to vprašanje postavil neki okrajni partijski funkcionar na vprašanja v anketi partijskega glasila i)Nepszabadsag».
Na gornje vprašanje v listu «Partelet» odgovarjajo: Razredni borbi se ne odrekamo, pač pa ona danes spreminja svojo obliko. Borba proti drobnoposestniškim nava. dam, borba za ideološko vzgojo in utrditev zadruge, to je bistvo sedanje razredne borbe. Ponovno postavljanje ku-laškega vprašanja bi moglo sedaj le škodovati. Budni bomo ostali tuai v bodoče, toda ne bomo dovolili, da bi neupravičeno sumili v poštenost ljudi in krši’i zakonitost, kot se je nekoč dogajalo.
Seveda, zadeva ni tako preprosta. Nasprotno, zelo je zapletena, kajti mentalnost se ne da spremeniti od danes do jutri in mnogih še nerešenih nasprotij, ki jih današnja Madžarska nosi kot dediščino preteklosti, ne smemo podcenjevati.
M. C.
i TehnikaI
i in
t znanost
+ *
Sovjetski znanstveniki izdelujejo zemljevid Lune
V Sovjetski zvezi so začeli izdelovati prvi zemljevid temperaturnih con Lune. To vest je sporočil znani sovjetski astronom dr. Salomono-vič. Po njegovi, izjavi bo ta zemljevid izdelan s pomočio novega sovjetskega radio-te-leskopa, ki ima premer 22 m. Temperaturo posameznih con računajo učenjaki na 0-snovi rezultatov radio-tele-skopa, ki lahko registrira tudi najmanjšo razliko pfi oddajanju radijskih valov, ki prihajajo iz raznih točk Lunine površine. Zemljevid bo potreben v zvezi s pripravami človeka za obisk temu najbližnjemu Zemljinemu sosedu.
Proučeva. Je ultravirusov
Učenjaki, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem umetnih živih molekul v laboratorjih, posvečajo veliko pozornost tako imenovanim ultraviru-som, mikroorganizmom, ki predstavljajo prehod od mrtve k živi materiji. Botanik Gose je postavil teorijo, da pomenijo ultravirusi v pogledu evolucije življenja prvo organizacijo materije z znaki življenja. Ta učenjak meni, da bo reševanje tajnosti strukture ultravirusov pomenilo ogromen korak naprej pri ustvarjanju umetnega življenja. Mnogi znani u-čenjaki, med njimi tudi francoski biolog Rostan, teh trditev botanika Goseja ne pobijajo.
Registracija podvodnega
zvoka
V bližini Bermudov je ekipa ameriških strokovnjakov registrirala podvodni zvok, ki je bil oddan na obali Južne Avstralije, v oddaljenosti 0-krog 20.009 km. Za to pot je zvok porabil 223 minut.
Padalo z motorjem
Ameriški patentni zavod je registriral zanimivo iznajdbo nekega izkušenega padalca — padalo z motorjem — k: se lahko spušča kot helikopter. Padalo ima iste dimenzije in je izdelano iz istega materiala kot navadno, le da ima na vrhu dva mala horizontalna vijaka, ki poganjata majhen motorček, ki je vgrajen v pokončno cev padala Prednost tega padala je v tem, da se spušča točno na zaželeni cilj in da se lahko i~mika oviram, «i so pogosto lahko tudi usodne za padalce.
Najdrobnejša žica
V metalurškem inštitutu sovjetske akademije znanosti so izdelali žico iz raznih me-talov, katere debelina znaša komaj 1 mikron V eni minuti lahko izdelajo približno 2000 m take žice, ki je zelo uporabna v elektroniki.
Miniaturna vrtaika
Sodelavci tehničnega zavoda v Angliji so izdelali miniaturno vrtalko, ki lahko dela s hitrostjo okrog 300.000 obratov na minuto. Zaradi svojih majhnih dimenzij in lahkega upravljanja je primerna predvsem za fino obdelavo kovin.
Sončne celice na svetilniku
V Ameriki so izdelali svetilnik, ki uporablja za pogon sončno energijo. Na vrhu stolpa je nameščenih 300 sončnih celic, ki vsrkujejo sončno energijo s pomočjo baterij. Cez dan se električna energija akumulira v baterijah, pad neč pa začne delovati avtomatično električna naprava in svetilnik začne osvetljevati okolico v polmeru 10 km.
Sončna tovarna za proizvodnjo umetnih gnojil
V laboratoriju za sončno energijo na alžirski univerzi so naredili poskus z izkoriščanjem kemičnega delovanja ultravioletnega izžarevanja sonca. V ta namen so uporabili aluminijasto para-boloidno zrcalo s premerom okrog 8 metrov in opremljeno z napravami za avtomatično vodenje s pomočjo katerih je zrcalo avtomatično spremljalo gibanje sonca. S pomočjo dušika in kisika kot surovin, pridobljenih iz vode in zraka ria kraju samem in koncentriranega ultravin letnega sevanja sonca so proizvedli dušično umetno gnojilo. Poskuse so naredili tudi z drugimi kemičnimi proizvodi. Na osnovi teh poizkusov menijo znanstveniki, da bi bilo mogoče na gorskem vencu Ati isa ali pa na severnem robu Sahare zgraditi tovarne na pogon s sončno energijo, ki bi za neplodna puščavska oodročja proizvajala razna umetna gnojila.
Novi naslon v avtomobilih
Na ortopedski kliniki v Koelnu so preizkusili novo napravo, ki bo lahko odpravila bolečine v plečih, ki jih često občutijo vozači avtomobilov zaradi nepravilne drze telesa med vožnjo. Nasloni v avtomobilih niso izdelam po ogrodju človeškega telesa in zaradi tega prihaja do brlečim Nova kovinska naprava se vloži v naslon sedeža in se lahko premika gor ali dol glede na višino telesa. Ortopedska klinika je dala zelo pozitivno mišljenje o tej napravi, tako da jo bodo mnoge tovarne avtomobilov prav gotovo začele uporabljati.
Kajenj« na ukaz
Mnogi ljudje bi se radi odrekli kajenju, vendar pa niso dovolj močni, da bi zmanjšali vsakodnevni cbrok. Da bi pomagala tem ljudem, sta a	in internist v
ž-DA izdelala tobačnico za ci-garete, ki se odpira točn0 po navodmh zdravnika in izvrž« eno samo cigareto. Ta metel da je uspešna seveda samo, če deluje sugestivna moč zdravnika, ker drugače gre kadilec lahko v najbližje trafiko in si kupi cigarete.
L
<Koriško-beneški dnevnik
Važna pridobitev za goriški kolodvor
Oktobra otvoritev železniške proge Gorica-Nova Gorica?
Tako na italijanski kot na jugoslovanski strani končujejo zadnja dela na obeh obmejnih železniških postajah ■ Z otvoritvijo te proge bo vozil skozi Gorico brzi vlak Dunaj-Trst
2. oktobra bodo verjetno otvorili železniško progo Go-rica—Nova Gorica. Tako je izjavil v nedeljo generalni di. rektor italijanskih državnih železnic, ki je bil na obisku v Gorici, kjer si je ogledal naprave na glavnem kolodvoru. Verjetno bo ob tej priliki prišla na obisk v Gorico kaka visoka osebnost iz ministrskih krogov, kaj sličnega se bo zgodilo tudi na jugoslovanski strani in otvoritev bo tako dobila slavnostno lice, ki bo imelo toliko večji poudarek zaradi odnosov med sosednima državama, ki so iz leta v leto boljši.
Železniški trakt na celi dolžim proge — osem kilometrov — je že dokončan. Na jugoslovanski strani urejajo signalne naprave, v Gorici pa vršijo precejšnja dela na glavnem kolodvoru, kjer hitijo z gradnjo pritlične stavbe na četrtem peronu, kjer bo mesto za obmejne urade ter asialtirajo tudi tisti del kolodvora, kjer bodo pristajali tovorni vlaki. Predvidena so tud1 dela za nadzidavo enega nadstropja nad sedanjim po-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiini
Urnik izpitov na tržaški univerzi
V pisarni Akademskega krožka tržaške univerze na Korzu Italia so na vpogled urniki izpitov v jesenskem roku na tržaški univerzi. In-
stajnim poslopjem, tako da bo dobila goriška postaja mednarodni pomen.
Tudi na jugoslovanski strani hitijo z deli za ureditev uradov, ki bodo služili obmejnim organom.
Nič ni še znano o številu potniških vlakov, ki bodo vozili na tej progi. Govori se o treh dvojicah vlakov dnevno. Ni znano ali je v tem številu vštet tudi ekspresni vlak Dunaj-Trst, ki bo dnevno vozil na progi Dunaj-Beljak-Je-senice - Nova Gorica - Gorica - Trst in s tem precej
skrajšal razdaljo med avstrijsko prestolnico in jadranskim pristaniščem.
Jutri sejem za pokritim trgom
Jutri se bo vršil v Gorici za pokritim zelenjadnim trgom običajni štirinajstdnevni sejem, na katerem bodo kramarji razstavljali in prodajali raznovrstno blago, ki ga običajno kupujejo zlasti ljudje z dežele.
UIIIIIIIMIllMlllllllllllllllllIllllllllllIlllllllllirillllllllllllllllillllllllllltllltlinilflllllllllllllllltlllll
Vedno večji obmejni promet skozi blok pri Stupici
V prvih šestih mesecih letos je šlo skozi ta blok nad 8.000 vozil
Najvažnejši mejni prehod med goriškirn okrajem in videmsko pokrajino je mednarodni blok pri Stupici-Robiču, skozi katerega se lahko potuje tudi s potnim listom. Ostali bloki v Benečiji so le lokalnega značaja in promet skozi nje se vrši le z obmejnimi prepustnicami ali z dvolast-niškimi dovoljenji.
Promet na tem bloku (Stupica je zadnja vas na italijanskem ozemlju, Robič pa zadnja vas na jugoslovanskem) se je zelo povečal v zadnjem času, odkar obstaja teresenti si jih lahko ogledajo možnost, da vstopijo italijan-v večernih urah.	j	ski državljani na jugoslovan-
(llllillUIIUIIIIMIIIIIIinilllllllllllllllllltinitlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllIllilllllllllllllllll
Iz Sovodenj
Zaskrbljenost prebivalstva zaradi delovanja tatov
Pred približno mesecem in pol dni so orožniki v Podgori zaprli tolpo mladoletnikov-pri-seljencev, ki so dalj časa krad. li po Podgori in okolici. Zdi se, da je sedaj podobna tolpa pričela delati po soVodenjski občini. Govorimo o tolpi, ker je bilo v zadnjem času precej roparskih primerov, ki so prebivalstvo precej vznemirili.
Pred dvema tednoma so oropali Jurenove na Peči, pred tednom dni pa župnišče v Standrežu. Obojekrat je bil plen precejšen. V noči od pretekega četrtka na petek, ob treh ponoči, so neznanci skozi okno na dvorišču prišli v pritlični prostor Rojičeve družine v Sovodnjah, nasproti županstvu, in se tam mudili verjetno precej časa, če so zbudili domačega gospodarja, ki je spal v prvem nadstropju. Gospodar je hotel videti, kaj se dogaja v kuhinji. Zlikovci so ga slišali in Rojicu je le uspelo videti senco, ki je bežala skozi okno. Na tleh v kuhinji je našel fotoaparat, ki je bil padel na tla. Tega jim ni uspelo torej odnesti, odnesli pa so deset tisoč lir.
Isto noč so skušali priti tudi v sovodenjsko župnišče in tam so že prerezali mrežo, ki
zapira okno. Verjetno je bil tu na delu prijatelj, ali prijatelji tistih, ki so vdrli v Rojičevo hišo. Po prvem alarmu so morali izpred župnišča zbežati in na tleh so pustili žepno svetilko.
Novica je seveda razburila domačine, orožniki so pričeli s preiskavo in mnenja so, da je vse delo ene in iste tolpe. V soboto zvečer se je tako zgodilo, da je nekdo spet hotel vdreti v hišo družine Ci-jak poleg cerkve. Sin Miro je tekel za neznancem, a ga ni mogel uloviti.
V sovodenjskih hišah je za-vladal preplah. Včeraj in v torek so celo krožile govorice, da je trgovec Tercuz, ki stanuje v osamljeni hiši v Bokiščih, pozno zvečer streljal na neznance. Orožniki pravijo, da ni nič resničnega na tem in da hočejo nekateri, iz muhe delati slona. Hoteli smo osebno vprašati trgovca Tercuza, kaj je na teh govoricah resničnega, pa ga nismo mogli najti. Da nekaj v Sovodnjah ni v redu, potrjuje tudi dejstvo, da sedaj gospodinje zvečer preden gredo spat skrbno zapirajo vsa okna in vrata, kar se prej, zaradi poštenosti domačinov, sploh ni dogajalo.
sko ozemlje na enem izmed blokov na Goriškem in izstopijo na tem bloku ali pa obratno. Tako gredo mnogi na izlet po Soški dolini do Kobarida, od tod pa se vrnejo skozi Čedad in Krmin zvečer domov.
Da se promet veča, nam dokazujejo številke o prehodu motornih vozil. Leta 1958 je prešlo blok 6(100 motornih vozil, leta 1959, ko so odpravili karnete, se je to število povečalo na 8500, letos pa so že v prvih sedmih mesecih zabeležili število 8000 vozil. Ce pomislimo, da je iz tega števila izvzet avgust, ko je bil promet zelo velik, dobimo jas. no sliko o povečanju prometa skozi ta blok.
S propustnicami gre čez mejo letno približno 100.000 ljudi in to število se je v zadnjih letih precej ustalilo, čeprav kaže majhno naraščanje. Vedno več pa je ljudi s potnimi listi, ki se poslužujejo tega bloka.
 «»-------
Nesreča na defu
Včeraj zjutraj okrog devete ure je gradbeni delavec 56-letni Riccardo Nicola iz Ronk, ki dela na gradilišču v Ulici Mattioli, padel z neke deske na tla in si povzročil razne poškodbe na desni roki in na prsnem košu. Zdravniško pomoč so mu nudili v bolnici v Ulici Vittorio Veneto.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Hito Hito (Srečni sme)#, barvni dokumentav-ni film. Sledi dokumentarni film o boksarskem dvoboju Loi-Ortiz.
VERDI. 18.00: »Sedem tatov«, Edward Robinson in Joan Collins.
VITTOHIA. 16.45: «Picchiarello Chilly Willy», risani film v barvah.
CENTRALE. 16.30: «Nebotičmk zločina«, Lili Palmer in Peter van Eyck,
MODERNO. 17.00: sjuke box — ljubezensko tuljenje«.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči posluje lekarna Cristofoletti na Travniku št. 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja anevna temperatura 21,6 stopinje ob 11. uri, najnižja 16.8 stopinje ob 3,30; povprečna dnevna vlaga 80 odstotkov, dežja je padlo čez noč 10,4 milimetra.
n
XVII. olimpijske igre v Rimu (25. avgusta -11. septembra 1960)
0. Davis in H. Elliot prva s časom svetovnega Poljak Schmidt zmagovalec v troskoku s 16.81 J
Rafer Johnson (ZDA) prvi v deseteroboju, Kuznecov (SZ) pa tretji
RIM, 6. — Tudi današnje popoldansko tekmovanje v lahki atletiki na olimpijskih igrah bo ostalo v zgodovini, če /e ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi številnih olimpijskih in svetovnih rekordov, ki so padali drug z drugim. Tekmovalca, ki sta dosegla najboljše svetovne čase v teku na 400 m in 1.500 m sta Američan Otis Davis in Avstralec Herb Elliot. Ne smemo pa pozabiti na Nemca Kaufmanna, ki je tekel 400 m z Davisovim časom, ki mu je prinesel tudi nov evropski rekord.
O. DAVIS (ZDA)
V TEKU NA 400 M
Ta 'ekma je bila od začetka pa vse do konca razburljiva in negotovost je trajala ne samo do cilja, temveč tudi po končani borbi velikanov na tej progi. Kdo je zmagal? Davis ali Kaufmann. Slednji se je tik pred ciljno vrvico pognal naprej iE je padel na tla. Prav zaradi tega je kazalo, da je on prvi pretrgal vrvico. Toda slika je razčistila tudi to vpra-šanej. Prvi je bil Davis, drugi pa Kaufmann z istim časom, ki je presegel meje pričakov-nja. Oba sta namreč s fantastičnim 44”9 potolkla stari svetovni rekord. Negotovost «i.'a končni rezultat je vladala ne samo pri občinstvu, temveč tudi pri tekmovalcih. Davis je nervozno hodil okoli in čakal. Ko pa je zvedel, da si je priboril zlato kolajno, je «ekspio-diral«. Od veselja je začel skakati in se prevračat; po travi, medtem ko so ga gledalci nagi adili z burnimi aplavzi. Ta tekma je bila res edinstvena, saj je Američan Young, ki je prišel zadnji na cilj, pretekel progo z boljšim časom kot zmagovalec na olimpiadi v Melbournu.
Vrste: red na cilju je sledeč:
1. O. Davis (ZDA) 44"9
tekmovanja
10
21
LAHKA ATLETIKA
(Olimpijski stadion)
Ob 9 kvalifikacijske tekme v metu kopja (moški) in skoku v višino (ženske)
10.30 predteki štafet 4x400
13.30 start za hojo na 50 km finale v skoku s palico
15 finale v metu diska 15.20 predteki štafet 4x100 (ženske)
16.10 predteki štafet 4x100 (moški)
16.45 finale 800 m (ženske)
17.10 polfinale štafet 4x400 m 17.40 Drihod tekmovalcev v hoji
TELOVADBA (.Terme d.i Caracalla)
Ob 8 in ob 17 poljubne vaje (moški)
KOŠARKA (Športna palača) Portoriko—Španija (od 13. do 15. mesta)
CSR—Urugvaj (od 5. do 8. mesta)
22.30 Jugoslavija—Poljska (od 5. do 8. mesta)
HOKEJ NA TRAVI
(Olimpijski velodrom)
10 prva polfinalna tekma
15.30 druga polfinalna tekma
SABLJANJE (Kongresna palača)
Ob 8.30 in 15 tekmovanje posameznikov v sablji DVIGANJE UTEŽI (Mala športna palača) petelinja kategorija peresna kategorija KONJSKI ŠPORT »Dressage«
prvi dej tekmovanja za »Veliko nagrado v skokih«
drugi del tekmovanja za »Veliko nagrado v skokih«
STRELJANJE 9 kvalifikacijsko streljanje z malokalibrsko karabino JADRANJE 8.30 sedma regata
14
TV spored
14 55 filmski pregled
15 lahka atletika
17.30 konjski šport
18.30 dviganje uteži 19 lahka atletika
19.15 razgovor s tekmovalci 22.35 fEmski pregled 22.45 telovadba 23 košarka
Nasprotno pa je Krer v zadnjem skoku odnesel bronasto kolajno temnopoltemu Ameri-čanu Davisu. Krera so gledalci ižvižgali baje zaradi incidenti, k. ga je imel s črncem. Kaj se je zgodilo med njima ni točno znano: nekateri trde, da je Davis hotel čestitati Sovjetu, ki pa mu ni hotel dati roke. Odtod tudi žvižganje. Sicer e tudi res. da številni Nemci, ki jih je na stadionu kot kobilic, stalno in nalašč žvižgajo Sovjetom in to brez vsakršenga razlogi in tudi, kar je nešportno, ko so vredni odobravanja.
Lestvica skakalcev v troskoku je sledeča:
1. Schmidt (Polj.) 16,81 m (16,78, 0. 16,81, 0, 16,63, 13,48)
2. Gorjajev (SZ) 16,63 (16,11,
Po
51
2. Kaufmann (Nem.) 44"9
3. Spence (J- Afr.) 45”5
4. Singh (Ind.) 45”6, 5. Kinder (Nem.) 45’’9,	6.	Young
(ZDA) 45”9.
ELLIOT S ČASOM
SVETOVNEGA REKORDA
Drugo zlato kolajno dneva pa
s; je osvojil Avstralec Herb Elliot, ki je diktiral tempo teka na 1 500 m kakor je hotel in ko se mu je zdelo, da le prišel trenutek zanj, je potegnil in je s svojimi dolgimi koraki pustil daleč za seboj Rozsavol-gyja, ki mu je sledil in Francoza Ja:'yja, da se borita za o-stal( častni mesti, Elliot je bil že na cilju, ko se je med njegovima zasledovalcema vnela borba, pri kateri je svežina Francoza pripomogla, da si ;e priboril srebrno koljano, medtem ko je- šla bronasta Madžaru. Odlični Elliot je lahko zadovoljen z uspehom: ne samo, da je priboril Avstraljl zlato kolajno, temveč je celo dosegel olimpijski in svetovni rekord na tej progi. Svetovni rekord je pripadal njemu s časom 3’36”, olimoijski pa Ircu Delanyju s 3’41”2.
Rezultat teka na 1.500 m je sledeč.
1. Elliot (Avstralija) 3’35”6
2. Jaxy (Francija) 3’38”4
3. Rczsavoelgy (Madž.) 3’39”2
4. Waern (Šved.) 3’40”, 5. Wa-mos (Som.) 3’40”8, 6. Burleson (ZDA) 3’40”9, 7. Bernard (Fr.)
3’41”5. 8. Grelle (ZDA) 3’45”,
9. Hamarsland (Nor.) 3’45”.
POLJAKU SCHMIDTU ZLATA V TROSKOKU
Poljaku Schmidtu ni mogla uiti zlata kolajna v troskoku. Vesti, ki so prihajale iz njegove domovine, so bile dovolj zgovorne in ker je atlet dosegel šele pred kratkim z znamko 17.03 m nov svetovni rekord je bilo malo verjetno, da bi prepustil prvo mesto drugemu. Danes je Poljak dokaza), da je najmočnejši in če ne bi večkrat zgrešil tek, bi bili verjetno priča skoku z novo svetovno znamko. Poljak je tudi večkrat zrušil starj Di Silvajev olimpijski rekord. Za Poljakom sta se uvrstila dva sovjetska tekmovalca, ki mu nista mogla nikoli ogrožati prvega mesta.
      .........................................................
16,39, 15,55, 16,63, 16,28, 0)
3. Kreer (SZ) 16,43 (16,21, 16,00, 15,96, 16,01, 15,91, 16,43)
4. Davis (ZDA) 16,41 (0, 16,41, 0, 16,13, 0, 16,05), 5. Einarsson (Isl.) .16,37 (16,37, 16,06, 15,90, 16,24, 0, 16,36), 6. Malcherczqk (Polj.j 16,01.
JOHNSON PRVI V DESETEROBOJU
Zadnjo kolajno dneva si je priboril odlični ameriški temnopolti deseterobojec Rafer Johnson, ki je z 8.392 točkami dosegel iudi nov olimpijski rekord. V tej panogi olimpijskega tekmovanja pa je presenetil Kifajec s Formoze Yang Chuan, ki je zaostal za zmagovalcem le za 58 točk. Tretji pa je bil najresnejši Johnsonov tekmec Sovjet Kuznecov, ki je tokrat
odpovenal, ker je dosegel zanj i (Fin.) 6.751, 13. Pa. (]»J le povprečne rezultate.	I	(It.) 6.283, 14. Bjoeril , jjfr
V tej panogi je presenetil Ita- 6.261, 15. Timme (•”
lijan Sar, ki je s 7.195 točkami dosegel nov italijanski rekord. Odlično se je tudi uvrstil Jugoslovan Brodnik, ki je zasedel 9 mesto, medtem ko je drugi jugoslovanski tekmovalec Kolnik odstopil. Končna lestvica tekmovanja v deseteroboju je sledeča:
1. Johnson (ZDA) 8.392 točk
2. Vang Chuan (Taivv.) 8.334
3. Kuznezov (SZ) 7.809
4. Kolenko (SZ) 7.567, 5. Ka-merbeek (Hol.) 7.236,	6. Sar
(It.) 7 195,	7.	Kahma	(Fin.)
7.112, 8 Grogorenze (Nem.) 7.032, 9. Brodnik (Jug.) 6.918, 10. Bock (Nem.) 6.894, 11. Vo-gelsang (Sv.) 6.767, 12. Suutari
iiiMiiiiiimiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiimmimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimi<iiiiiiiiiiiiiiii!iMiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiii
Telovadba
prvem dnevu pred ČSR in
Po prvem dnevu tekmovanja v orodni telovadbi za ženske se je izkazalo, da sovjetska vrsta rima resnih nasprotnic, razen morda Japonk in telovadk ČSR. Sovjetske telovadke
so na vseh orodjih naravnost odlične in če ne bo presenečenj, bodo pobrale tako ekipno kot med posameznicami vse zlate kolajne.
Murva bolj kot Japonke so
presenetile Čehinje, ki so po prvem dnevu zasedle drugo mesto in to po zaslugi Bosako-ve, Časjavske in Švedove. Romunke pa imajo v Ivanovi izredno telovadko, kateri se je posrečilo vriniti se med sovjetskimi na peto mesto.
Italijanska ekipa pa je posebno v preskoku čez konja odpovedala in nobena od šestih telovadb ni mogla doseči niti devet od desetih točk. Za boljši pregled sil na ženskem telovadnem polju objavljamo posebej dosežene točke sovjetskih, čeških, japonskih, italijanskih in jugoslovanskih telovadk, si pa nastopajo samo za plasma posameznic. Jugoslovani namreč niso poslali v Rim popolno ekipo, temveč, le njihove najboljše tri predstavnice
Po prvem dnevu tekmovanja v obveznih vajah ekipno vodi SovjetSKa zveza s 190.693 točkami pred ČSR (186.395) in Japonsko (185.295). Sledijo Romunija, Poljska, Nemčija, Madžar-
Jadranje
Fafangel in Piv£evi£ sedma po šesti regati
NEAPELJ, 6. — Danes so bili prireditelji olimpijskih regat precej zaskrbljeni. Najprej jim je nagajal dež, kasneje pa sta jim zelo močan veter in razburkano morje preprečila, da bi bil dan start ob napovedani uri. Končno so jadrnice le šle v borbo in po predvidevanjih, bi se morale današnje regate prav zaradi vremenskih prilik končati v prid severnjakov. Toda, razen v izjemnih primerih, se je zgodilo ravno obratno.
V regati jadrnic razreda Star zopet vesela vest: Fafangel je danes zasedel sedmo mesto za zmagovalno posadko Portugalske, dalje za Italijanom Straulinom, Bahama-som, ZDA in Švico. Tudi v splošni lestvici je Jugoslavija na sedmem mestu-
Tudi v razredu Finn je bil Pivčevič na tem. da preseneti. Skoraj ves čas proge je bi! na drugem mestu za Dancem Elvstromom, a pred koncem je hotel Jugoslovan napraviti vse, da se prerine še bolj naprej. Poskus se mu je
ponesrečil in tako je morai prepustiti boljša mesta sovjetski, avstralski, francoski in novozelandski posadki ter zasesti v današnji regati in v splošni lestvici sedmo mesto.
Argentina pa je zasedla prvo mesto v razredu Drago-r.ov, medtem ko je bila grška posadka, kot skoraj redno do sedaj, na tretjem. Nasprotno p-a je Italija zaostala in se je uvrstila na 12. mesto.
Pozno ponoči se je zvedelo, da je mednarodna žirija diskvalificira^ posadko Argentine, ki je v razredu Dragonov zasedla v današnji regati prvo mesto. Zmaga je tako pripadla Norveški.
V razredu jadrnic «5.50»
zmaga Švedske, medtem ko je posadka ZDA zasedla sedmo mesto.
Zmaga Danske tudi v razredu jadrnic «F.D.», medtem ko je v lestvici vodeča Norveška zaostala in prišla na cilj šele tretja za Švico, a pred Sovjetsko zvezo ter Italijo.
ska, Boigarija, ZDA, Italija in Franojj.
V lestvici posameznic pa je stanje sledeče:
1. ASTAKOVA (SZ) 38.432 t.
2. LATININA (SZ) 38.265
3. MURATOVA (SZ) 38.165
4. LJJKINA (SZ) 37.931
5. IOVAN (Rom.) 37.732
PROSTA VAJA SZ: Muratova 9.500 točk, La-linina 9.666, Astakova 9.666, Ljukina 9.566, Ivanova 9.433, Nikolajeva 9.433.
CSR:	Bosakova 9.500 točk,
Časlacska 9.500, Matouškova
9.133, Ružičkova 9.300, Švedova 9.400, Tacova 9.400.
Japonska: Ikeda 9.533 točk, Ono 9.333, Sogabe 9.400, Tsuka-da 9.300, Abukavva 9.200, Shi-rasu .4 000.
Italija: Cicognani M. 9.300 točk, C cognani R. 9.133, Costa 9.033, Soprani 9.00, Lagorara
9.133, Santarelli 9.100. Jugoslavija: Pogačnik 8.200
ločk, Bilič 9.100, Kočiš 8.966 GRED
SZ: Muratova 9.466 točk, La-tinina 9.366, Astakova 9.500, Ljukma 9.533, Ivanova 9.233, Nikolajeva 9.400.
CSR: Bosakova 9.400 točk, Časlavska 9.233, Matouškova 9.000, Ružičkova 9.100, Švedova 9.200, Tacova 9.165.
Japonska: Ikeda 9.266 točk, Ono 9 066, Sogabe 8.900, Tsu-kada 8.833, Abukawa 9.000, Shi-rasu 9 266.
Italija:	Cicognani	M.	9.000
točk, Cicognani R. 9.066, Costa
8.700, Soprani 9.066, Lagorara
8.700, Santarelli 8.966. Jugoslavija:	Pogačnik 8.233
točk, Bilič 8.933, Kočiš 8.833. DVOVISINSKA BRADLJA SZ: Muratova 9.633 točk, La-tinina 9.700, Astakova 9.800, Ljukina 9.566, Ivanova 9.533, Nikolajeva 9.333.
CSR; Bosakova 9.400 točk, časlavska 9.233, Katouškova 5.266, Ružičkova 8.966, Švedova 9.466, Tacova 9.166.
Japonska: Ikeda 9.533 točk. Ono 9.400, Sogabe 9.333, Tsuka-da 9.300, Abukavva 9.233, Shi-rasu 9 800.
Italija: Cicognani M. 9.433 točk, cicognani R. 9.366, Costa 8.900, Soprani 9.100, Lagorara 9.366, Santarelli 9.300.
Jugoslavija: Pogačnik 8.933 točk, Bilič 9.333. Kočiš 9.300. PRESKOK KONJA SZ: Muratova 9.566 točk, La-tinina 9.533, Astakova 9.466, Ljukica 9.266, Ivanova 9.300, Nikolajeva 9.500.
CSR; Bosakova 9.333 točk. Časlavska 9.433, Matouškova 9.100, Ružičkova 9.166, Švedova
9.333, Tacova 9.466.
Japonska: 9.166 točk, Ono 9 400, Sogabe 8.966, Tsukada 9.100, Abukavva 9.433, Shirasu S.066.
Italija:	Cicognani M. 8.433
točk, Cicognani R. 8.766, Costa 8 333, Soprani 8.700, Lagorara 8.233, Santarelli 8.066.
Jugoslavija: Pogačnik 8.800 točk, Bilič 8.966, Kočiš 8.766.
***. 800111
Tudi v predtekih -jjst za ženske so padali josjg:< rekordi. Najprej ga)® ,jr Nemka Gleichfeld. ki k. t som ;>T0”9 potolkU u kord, ki je od	,2'!®?
padal Nemki Dadkeje ji Tu pa je treba PrlP° ne5li P' so šele letos pon°vn0 cn0red ^ 1928. letu ta tek t’ limpijskih iger. Za u ,u,li£ vo je se enkrat izb. kiDja^ kord njena sonarodn),„fl j0 j,\ nathova s časom
 _________________—- 2'07”8 'n .
vJ i
čast, da je tretji®_y -- JaS vu dokončno zn,za„„ uvrSl1'-
ližala
V (4 UU	_	iJI *	.
2’05"9 \ finale so se . ,e »r j,,„ Avstra1,.^
18
tri Nemke, dve ^VSc0vjelsil po ena PredstaV".lCjiarslte
zveze, Poljske, Mad Anglije in sicer:
GLEICHFELD <N nOiiA^?
NES (Avstralijah^," (polj'
džarska), WILL1» t' ia). JORDAN (VB) in MERFELDT (Nem.)- .;h dis1?
V kva.ifikacijskih in® rfp
je Američan Al O® jjjjpitfj kel z mamko o8.43 r>Us' j rekord. Z njim so s jcj, 0 v finale najboljši katerim' sta tudi P1? jtalli Poljsko in Consolinl
DELFINO lijAL»A PRVI V	ji
V tekmovanju z **!Lt % Italijan Delfino ,Pz®k0 ol^j,
gleža Jaya in si ---- je v zlato kolajno. ®re Lta Ps padla Angležu, bron barovu (SZ).	 /
imunimi milili n imimiii iiiii iiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiM m1111111"
niiiaH11
mm*
Nogomet
Po zmagi nad Madžar^0 Danska v finalu turnaL
DANSKA: From; Andersen, Jensen, Bent Hensen; Nielsen, F. Nielsen, Pedersen; Troel-sen, H. Nielsen, Danielsen, Soerensen.
MADŽARSKA; Torok; Novak, Dalnoki, Vilezsal; Varhi-di, Kovacs, Qrosz, Gorocs, Albert, Dunai, Rakosi.
SODNIK: Leafe (Vel. Brit.).
Nocoj sta se v drugi polfinalni tekmi olimpijskega nogometnega turnirja spoprijela v Rimu Madžarska in Danska. Gledalcev ni bilo mnogo, a ti ki so bili, so bili zelo glasni, posebno po zaslugi Dancev, ki so prišli bodrit svojo mlado, toda zelo nevarno reprezentanco.
Prve poteze igre so bile negotove, kar je popolnoma razumljivo, ker sta moštvi iskali šibke točke nasprotnika. Vseeno pa se je takoj videlo, da je Danska trdnejša v obrambi in hitra v napadu. V 5’ je Madžarska hotela stisniti nasprotnike v obrambo, toda Danci so se sprostili stiska in so nemudoma odgovorili s hitrim prodorom, ki pa ni rodil sadu. V 16’ je danski napad naglo prišel pred madžarska vrata in Torok je bil prisiljen napeti vse sile, da je s pestjo odbil žogo v polje. Dve minuti kasneje pa so Danci prišli do gola. Polkrilo Enoksen je z desne predložil točno žogo srednjemu napadalcu Niel-senu, ki je z močnim strelom poslal žogo v levi kot Toro-kovih vrat.
V drugem polčasu so Danci začeli precej hitro in so z ofenzivo za ofenzivo stisnili Madžare v obrambo. Madžari so bili precej nervozni in so sredi polčasa skušali odvrniti nevarnost s silo, kar jim je prineslo enajstmetrovko. Na njihovo srečo pa je danski strelec zastreljal to izredno priložnost. Kmalu zatem je
sodnik prisodil ®a 1 ilVjj ko za Madžare, toda* fr* strel je danski ,v Mad2»'li odlično prestregel. hoteli na vsak	A
izenačenje, toda zf n;s0 %> ne obrambe Dance li prodreti do S° „jti Ji ko s streli od dal«*, t« poskušali. Proti k ^ pa se je D3/10®.1" »r**V posrečilo pretresti S1 » .
čimer2:0 * ,V
džarov, s
tovili zmago z
f'"
pravico, da iSraI0rugo51,',|jj‘ ki bo v soboto 1	-
Madžari so si s
tem
zapravili priložn°.s*jne i® dejo do zlate k° t
■fV
tek
to'
bodo morali v P®
Italijo za bronast •
ZLATE KOLAjl v ROKOBOB }!t lat«J® m
Nocoj so pnde,lb valc*®V ■ kolajne zmaS°^r0Sti51 rja v rokoborbi ir -j' Zmag-valci so:	^	(z	,
Petelin,a: MC CAjjjjJ
nirja v rokoborbi 16 Srednieiahka: BP
L^hk^VlLSON (lO&j.'
(7
i vt-ndi	  £
streljanj
V streljanju s vjeta Guščin	tiin0	fr
sedla prvi dve m
zlato in srebrn®1	0	)	jjitJ
ja pa je sla Japumek ‘ /
wi. Jugoslovana .	2Z-
sta v finalu zaS
Pa 20- mesto.
a* a»«srr ase aae-apf-aof eais-a® 1
MATEVŽ I1ACE
29.
D'
KOMISARJEVI ZAPISkT)|
■JO
Druga knjiga
g Po stari navadi sem si v snegu § umil in oribal noge
MEDNARODNI ^geOl ,
GENOVA, 6 7kega J/
enajstorica Badn .(v0 S r
coj premagala m 5jS se/
rie z 2:1. Prvi P°‘ris\EJ{ ključil z 2:0 v	gničLjt,
čanov. Gole za	jn
dosegla Ognjano a zič, za Sampdor *
RS•*£-4«"*» I*-XK-X*****-90*40440» =SS-S:*-3i&-9G&-5t»Sl»4KS«»«S4aS **■*»40*40»***’*
Rudi se je držal za palico, ki	jo je vlekel kurir Sedmak iz	v dolino. Brzostrelke smo imeli pripravljene na st^ioDe
Loža. Pet ranjencev je pritajeno	stokalo. Žiga je nekje dobil	opešal. Ko so borci slišali, da so za nami močne *	gj;	* tf\
zganja; zdaj pa zdaj smo se ustavili in ranjenci so dobili po-	cev, se jim je mudilo naprej. Med pohodom so S°	,
žirek žganja; potem so za nekaj	časa utihnili.	se bomo tolkli, ko pa nimamo streliva? Ali naj ha
«Cez kak dan bomo v koroških hribih. Tam so zelo dobri ljudje, velike gorske kmetije, ržen kruh in celi sodi mošta,« je pripovedoval ranjencem Slamič.
«Zakaj pa že danes ne bi šli tja,« se je oglasil nekdo in grdo zaklel...
CtiOOOOGOOGOwi>JGGww(jOt)OOOGOOCJOOOwJt50000000000
Bil sem hvaležen dobri, mladi in krepki kmetici, ki mi je podarila moževo srajco. Potem se si po stari navadi v snegu umil in or;bal noge. To navadno knajpanja sem ohranil se izza mladih let. Zato menda nisem nikoli opešal, čeprav sem bil ožuijen. Kurirji so me posnemali. Vsi so se sezuli in si s snegom
nbapred°'odhodom sem šel v Trinajsto brigado, kjer sem imel kratek sestanek z brigadnim partijskim birojem. Govorili smo samo o vztrajnosti in disciplini. Pol ure in dovolj je bilo sestanka. Zvečer, ko smo čakali na premik, sem vzel iz torbe Samorastnike in prebral Ljubezen na odoru. Luč je bila slaba, toda vseeno sem bral. Niso me motili prihajajoči in odhajajoči kurirji. Ko sta se vrnila zamišljena obveščevalca Slamič in Bojan Kamnikar, sem jima na kratko povedal vsebino novele. Bojan se je smejal, Slamič pa je zamišljeno dejal:
«Rad bi imel samo tako žensko, ki se vse življenje drzi samo enega moškega. Vetmjaških žensk ne maram, pa če so še take lepotice.«
«Ha,» je omenil Bojan, »pretiravaš. Rečem ti, da bi bilo vražje dolgčas, če bi bile vse ženske podobne druga drugi, kot groš grošu. Dolgčas bi bil.»
Obveščevalci so povedali, da so Nemci v Zavodnjah in pri Belih vodah in da Jih je polna vsa Savinjska dolina, še in še se bomo borili, smo si mislili in se spogledali. Hrepeneli smo, da bi čimprej prišli do terencev, da bi odložili težke ranjence.
Sel sem v hlev. Med ležečimi borci se je vrtel plečat starejši moški. Pokrit je bil z debelo rjavo kap o; brke je imel pri-
strižene. Naslonil se je na gnojne vile in pripovedoval, da je v petindvajsetih letih služil že pri šestih gospodarjih.
»Gromska strela,« je nadaljeval, «pred štirimi leti sem bil hlapec na Pohorju. Kmet je imel šestnajst glav govedi: par volov, par juncev, sedem starih krav in tri telice. Otrok pa ni imel nič. No, pa sem kar po domače opravil pri njegovi mlajši sestri, ki ji še ni bilo trideset let. Dve leti sem hodil k njej spat. Pa poročiti bi se morala. Rečem vam, to je bila ženska, kakršne nimate v ravninski vasi! Bila je velika in močna, da je nesla osemdeset kilogramov. Tudi v obraz je bila taka, da ji ni bilo kaj prigovarjati. Jera ji je bilo ime, jaz sem pa Polde. Veste, tako je rekla: ,Moj brat nima otrok, če bi ga pa meni bog dal, pa vem, da bi mi brat ves grunt prepisal.’ Ko mi je Jera to rekla, sem še bolj z veseljem delal in vsak večer sem hodil spat k njej. Ko je pa postala široka, mi je rekel njen brat: ,Ti Polde, kaj si pa napravil z našo Jero. Jo boš vzel?’ Kar lepo sem odgovoril: JCar pri vas bova ostala. Saj je ram gor v njeni sobi dovolj prostora za oba.’ Grdo me je pogledal, skočil po sekiro in me zapodil od hiše. No, pa sem izgubil žensko in grunt. Eh, hudičev je bil tisti pohorski kmet.«
Prišli so zdravniki in poročali, kako je z ranjenci. Kmalu bo zmanjkalo zdravil in obvez. Neka mula z obvezami se je izgubila.
«Na Savinjskem bomo gotovo našli terence in dobre imovi-te ljudi, ki bodo radi sprejeli naše ranjence,« se je oglasil zdravnik žiga červinka.
Kmalu po polnoči je prišla mimo šercerjeva brigada. Luka se ji je pridružil, šercerjevci so se razveselili svojega nekdanjega komandanta. Zaupali so mu, saj so ga poznali že od leta dvainštiridesetega, ko je tako hrabro tolkel Italijane po Notranjskem.
Okrog treh zjutraj smo se tudi drugi postavili v vrste Tomšičeve brigade. Po ozki gazi smo drug za drugim šli v strmino na Krmo. Noč je bila jasna in mrzla. Zdravnik žiga je šepetal. kakšen je sestav zvezdnatega svetovja. Konjevodec Ludvik ga je spraševal, če ima res vsak človek svojo zvezdo.
«Ima jo, ima. Samo naše zvezde so bolj zadaj in ne vidijo se. če bos pa pedel, se bo še tisti hip razletela,« je šaljivo odgovarjal žiga.
ne fičafaje?«
pila sva naprej cev.
vrh
«Danes bomo zopet mi predhodnica,« je re	s
j. Za nama so šli Krt, Brkin in Petl	^
24. februarja. Dan se še ni naredil. V Savinjski dolini je še vedno pokalo. Ko smo obstali in prisluhnili, smo dognali, da se Luka tepe z Nemci pri Rastkah. Ko smo se spuščali proti Ateljšku, se je dodobra zdanilo. Jutranje sonce je ožarilo Smrekovec in Raduho. Pristopil je veseli harmonikar Janez iz Cerknice in mi šepnil: «To so pa lepe gore, a? Vse te zasnežene strmine bomo prehodili. Ti hribi so višji in bolj nevarni kot sta naša Slivnica in Javornik.« Pogledal sem ga. Levo oko je imel solzno.
«Res ne vem, kako bom orglal tam gori, res ne vem,« je šepetaje nadaljeval.
«Orglal boš v hiši, ne pa v snegu,« mu je odgovorila Brina, ki je stala zraven in slišala pogovor.
Veselega harmonikarja, Janeza Lavriča iz Cerknice, sem videl poslednjič pod mogočno Atelškovo planinsko kmetijo. Tudi on, veseli godec iz Notranjske, ne bo nikoli več videl domačih gora in se ne bo več vozil po čudovito lepem presihajočem Cerkniškem jezeru, o katerem je večkrat tako slikovito govoril.
Za nami so pridrveli trije obveščevalci Tomšičeve brigade in prinesli vest, da se od Raven sem pomikajo za nami močne nemške kolone Gorskih lovcev. Po kratkem posvetu smo se pogovorili, da se bomo spustili v dolino in nato navkreber k Remšaku.
Ogledoval sem veliko plan insko kmetijo na Ateljšku. Vsi stanovanjski prostori so bili prazni. Nemci so izselili zavedno kmečko rodbino. Vodič, ki je poznal Ateljškovo kmetijo, je pripovedoval, da so bili Ateljškovi zelo delavni in skrbni gospodarji. Redili so osemnajst govedi in petdeset ovac.
Streljanje pri Rastkah se je nadaljevalo. Spustili smo se
«če bo pokalo,« je rekel Vasja Rudiju, «se bo111	JE
pa ne bo pokalo, kar pojdite naprej k Remšaku.« j 9. Lezli smo po zelo strmem bregu. Kar napfeJ , sč6’’f.L
Sneg je bil meter visok. Prvi smo morali gaziti	v,
smo se menjavali. Počasi je šla za nami štabr.a za“ del tomšičevcev. Visoko na nebu je pa plulo Jasn^P®. j0jv ce. Ko smo za hip počivali in gledali prelepo zasn	(Cf
sko dolino, sem si mislil: «Ti sončece, vsak dan,v	-jpes* ji
nič ne zmeniš. E J ■ .n i
vaš po svoji poti, za nas se pa_________________________
to, raztopi sneg, da bomo laže hodili in se vešč
t
ve.»
spustila
«Kaj bi dal, če bi jaz lahko tako letel,« je kurir Janez. «Poletel bi domov in videl, kaj “ eji ^®. Potem je dvignil roke kvišku in vzkliknil:	'e
jaz orel, bi posekal vse obveščevalce. Iz zraka bi s celemu svetu.«	-jjj ™(]
Ko smo se vzpenjali proti Remšaku, smo op“ se z ženem grmovju nekaj rdečih kalinov; nerodno s^ejio zasneženih vejah in prhutaje odletavali v 1«.	^
štirje velik zajci so smuknili mimo nas v grr vzkliknil kurir Grgorin, «kako bi se prilegla z lenta! To je najboljša hrana na svetu.« Kurir "'ut u dal: «če bi imela vsa štirinajsta divizija Stiha J^jei tek, pa polento in zajčji golaž, bi razen težkih sij)v j ozdraveli. Spet bi bili taki, kot smo bili takrat, *■ trdnjavo v Grahovem in v Laščah.«	;
Vasja se je obrnil in resno rekel: »Danes Pfti^ob,° se tudi kurirji pametno pogovarjajo. No, in to Je
nje.«
(Na
dal)et>a'
nl‘