Štev. 18.
bošlmina p8aža«.a v gotovini.
V Ljubljani, dne 30. junija 1924.
VI. leto.
Pn. Licejska knjižnica Realna «jinaazlja
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ 10’— Za inozemstvo je dodati poštnino. —..... Oglasi po ceniku. ...
Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, a ko se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednico.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Osnutek novih pravil O. Z.
Ob navzočnosti predsednikov 18 organizacij je širši odbor O. Z. 6. t. m. pretresaval osnutek novih Zvezinih pravil ter prišel do zaključka, naj vzame 0_ Z. za bazo, na kateri naj izredni občni zbor pravila sprejme, elaborat »Društva finančnih konceptnih uradnikov«. Ta elaborat bo torej služil za nadaljno razpravo na izrednem občnem zboru ter se bo sprejel ali pa dopolnil. Glasi se tako-le:
§ 1.
Ime in sedež zveze.
Društvo iee imenuje »Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo« in ima svoj sedež v Ljubljani.
§ 2.
Namen Osrednje zveze.
Osrednja zveza zastopa stanovske in gospodarske koristi javnih nameščencev in vpokojencev v Sloveniji. Svoj namen skuša doseči:
1.	s prirejanjem društvenih zborovanj in javnih shodov, na katerih obravnava skupne stanovske in gospodarske interese svojih članov;
2.	z družabnimi sestanki in predavanji, da vzbudi pri članih, kakor tudi v javnosti zanimanje za društveno delovanje;
3.	z izdanjem zvezinega glasila in eventualno potrebnih tiskanih objav;
4.	s snovanjem gospodarskih, podpornih in kulturnih ustanov (zadruge, kreditni zavodi, bolniške in pogrebne blagajne, čitalnice itd.);
5.	s tem, da nudi organizacijam, kakor tudi posameznim članom organizacij pravno varstvo v stanovskih zadevah;
6. s tem, da išče stikov in da sodeluje z dru gimi sorodnimi društvi in zvezami;
, . ,,7' s tem’ da je vsako politično udejstvovanje izključeno iz njenega delokroga.
§ 3.
'	Člani.
člani »Osrednje zveze« morej biti-
redno mesečno plačo.	Jtmaji
2. Krajevne organizacije v krajih izve) Ljubljane, ki so se združile v svrho enotnega de lovanja v krajevne organizacije, ki so kot taki «anice O. Z.
Sprejem v O. Z.
pri eifni Be spreiemaJ°i ako se pismeno zg
sprejeJae<^i£db0rvU- 0 evontualnih sporih g *oča zbor delegatov vseh organiz: 8 5.
Pravice v n t
. v	' Z- včlanjenih organizacij.
krajevne, VpoaSo6* organlzaclje- torei
tih r« X,J za vsakih 50, oziroma z o v' ,	)0 enega odposlanca na občni zl
2‘ ^ Zb°r deleeatov vseh organizacij pa enega odposlanca m namestnika;
loge	j° 8taVltl na °bč. zborih p
*-1?athevatI »me3° od O. z. obvestila o
slovne v T8 811'11! tCr SmeJ° vpogledati v njige, spise in račune ob navzočn
zvezinega predsednika ali njegovega namestnika.
§ 6-
Dolžnost v O. Z. včlanjenih organizacij.
Vsaka včlanjena organizacija je dolžna:
1.	Ob vstopu poravnati pristopnino.
2.	redno plačevati članarino za vse svoje člane;
3.	pokoravati se sklepom glavnega odbora v vseh stanovskih in strokovnih zadevah;
4.	držati se zvezinih pravil in poslovnega reda ter čuvati ugled in braniti ter pospeševati interese O. Z.
§ 7.
Pravice članov v O. Z. včlanjenih organizacij.
1.	člani organizacij, ki so včlanjeni pri O. Z. imajo pravico udeleževati se vseh javnih zvezinih prireditev, ki so omenjene v § 2 pod točkami 1—5 pod vsakokratno določenimi pogoji.
2.	člani organizacij nimajo samo pravic, ampak so naravnost moralno zavezani, da se udeležujejo vseh javnih stanovskih shodov in prireditev Zveze, oziroma prireditev krajevnih organizacij ter s tem osvedočajo enotnost javnih nameščencev in vpokojencev.
3.	člani organizacij so deležni vseh ugodnosti, navedenih v § 2, točka 4. in 5.
§ 8-
Zvezi no premoženje.
1.	Zveza ima redne in izredne dohodke. Redna dohodka sta pristopnina in članirina.
Izredni dohodki pa so različni darovi in dohodki zvezinih prireditev in ustanov ter volila.
Doohdki se smejo uporabljati le v zvezine namene, izjemoma v dobrodelne in podporne svrhe, v posebnih, ozira vrednih slučajih pa samo na podlagi sklepa glavnega zbora delegatov.
2.	Pristopnina znaša i/in vsakokratne letne
članarine.
3 članarino določa občni zbor ter se plačuje za vsacega člana četrtletno nazaj, t. j. koncem marca, junija, septembra in decembra vsakega
leta.
4.	O. Z. je dolžna participirati na stroških »Glavnega Saveza drž. nameštenika i penzionera v Beogradu« ter je njen glavni odbor obvezan skrbeti za redno odvajanje teh od imenovanega Saveza določenih prispevkov.
5.	člani krajevnih organizacij, ki so včlanjene v O. Z., plačajo isto pristopnino kakor člani strokovnih, oziroma stanovskih organizacij, in sicer direktno krajevni organizaciji, ki nabrane zneske odpošlje s seznanom članov O. Z. vsake
3 mesece.
6 Centralni odbori strokovnih organizacij pobirajo od izvenljubljanskih članov, ki so včlanjeni tudi v krajevni organizaciji, članarino po odbitku prispevkov, ki so namenjeni
O. Z.
§ 9-
Zvezi no poslovno leto.
Zvezine poslovno leto pričenja 1. januarja in se zaključi z 31. decembrom.
§ 10.
Zvezi na uprava.
Zvezlno upravo tvorijo:
1.	občni zbori,
2.	glavni odbor;
3.	glavni odbor delegatov vseh organizacij, ki obstoji iz skupine a) uradnikov, h) zvaničnikov, c) služiteljev in č) vpokojencev;
4.	odseki za vodstvo zvezinega glasila in upravo gospodarskih in drugih ustanov (zadrug);
5.	nadzorstvo;
6 razsodišče.
§ n‘
Občni zbori so:
1. redni; 2. izredni.
Občni zbor s posvetovalno in z glasovalno pravico tvorijo delegati včlanjenih strokovnih in krajevnih organizacij.
1.	Vsaka organizacija odpošlje na občni zbor za vsakih 50 ali ostanek pod 50 Zvezi priglašenih članov po enega delegata.
2.	Občnemu zboru sme prisostvovati s posvetovalno pravico vsak organiziran nameščenec, čigar organizacija je včlanjena pri O. Z.
3.	Glasovalno, oziroma volilno pravico imajo delegati le onih organizacij, ki so plačale članarino za vsa občnemu zboru predidoča popolna četrtletja.
4.	Predloge, o katerih naj se sklepa, morajo organizacije prijaviti pismeno glavnemu odboru najmanj 8 dni pred občnim zborom. O nejavlje-nih, oz. nepravilno javljenih predlogih se razpravlja in sklepa le, ako glasuje za to polovica navzočih delegatov z glasovalno pravico.
5.	Občni zbor je sklepčen, če je navzoča ali zastopana % vseh članov, izvzemši sklep o razpustu O. Z„ za kojega veljajo določila § 21.
Ako občni zbor ob določenem času 'ni sklepčen, se otvori pol ure kasneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ne glede na število navzočih in zastopanih članov. En pooblaščenec ne more zastopati več kot 10 članov.
6.	Občni zbor sklepa z nadpolovično večino glasov navzočih in zastopanih članov.
Pri enakih glasovih odloča predsednik.
Za spremembo pravil se pa zahteva 2večina navzočih in zastopanih članov, za razpust društva pa veljajo določila § 21.
O vsakem občnem zboru mora glavni tajnik sestaviti zapisnik, v kojem je zabeležiti število navzočih in zastopanih članov ter vse predloge in sklepe s kratko obrazložitvijo.
7.	Sklepi občnega zbora so veljavni za vse včlanjene organizacije. Organizacijam se mora na zahtevo poslati zapisnik o poteku občnega zbora
8.	Redni občni zbor mora zborovati vsako leto v 1. četrtletju, izredni pa se sklicuje po potrebi. Glavni odbor obvesti organizacije o občnem zboru z objavo dnevnega reda najkasneje 14 dni pred občnim zborom potom zvezinega glasila in dnevnikov, ki jih nominira glavni odbor.
9.	Izredni občni zbor se mora na zahtevo glavnega zbora delegatov sklicati vsak čas, toda najkasneje 14 dni po storjenem sklepu glavnega zbora.
Istotako mora biti sklican izredni občni zbor tudi na pismeno zahtevo najmanj ene četrtine v O. Z. včlanjenih organizacij, toda najkasneje tekom 4 tednov po predložitvi zahteve.
§ 12-
Delokrog občnega zbora.
1. Pretresavanje vsakovrstnih stanovskih vprašanj, v kojo svrho zamore občni zbor izvo-
»NAŠ GLAS«
Stran 2.
Stev. 18.
liti posebne odseke.
2.	Razpolaganje z zvezinim premoženjem.
3.	volitev zvezinega
a)	predsednika;
b)	glavnega tajnika;
c)	glavnega blagajnika;
d)	volitev nadzorstva.
4.	Odobrenje, oziroma zavrnitev poročil in sklepov, oziroma predlogov glavnega odbora in nadzorstva ter podelitev absolutorija.
5.	Odločevanje o višini članarine in drugih eventualnih denarnih članskih prispevkih.
6.	Izprememba pravil in sklepanje o razpustu zveze.
7.	Potrditev računskih sklepov in proračuna.
§ 13.
1.	Glavni odbor se izvoli za enoletno upravno dobo ter sestoji iz:
a)	predsednika, b) 4 podpredsednikov, c) glavnega tajnika, d) glavnega blagajnika, e) 4 odbornikov, ki po potrebi nadomeščajo glavnega tajnika in blagajnika.
2.	Predsednika, glavnega tajnika in glavnega blagajnika voli občni zbor.
3.	Zbori organizacij uradništva, zvaničnikov, služiteljev in vpokojencev imenujejo po enega podpredsednika in enega odbornika. Vsaka skupina voli torej po 2 člana v glavni odbor delegatov.
4.	Predsednik zbora delegatov ne more biti hkrati predsednik O. Z.
5.	Da je redno poslovanje mogoče, morajo predsednik, glavni tajnik, glavni blagajnik, eden podpredsednik in eden odbornik stanovati v Ljubljani.
6.	Ako se tekom upravne letne dobe izprazni mesto kakega odborovega člana, se ima to mesto Izpopolniti na prihodnjem občnem zboru.
Delokrog glavnega odbora.
§ 14
1.	Naloga glavnega odbora je:
a)	zastopati zvezo na znotraj in zunaj po predsedniku, oz po podpredsednikih;
b)	izvrševati vse društvene posle, ki niso pridržani obč. zboru oz. glavnemu odboru delegatov, zlasti voditi zvezino delovanje ter reševati tekoče, nujne, a manj važne posle;
c)	sklicevati občne zbore in sestavljati sporede za nje kakor tudi pripravljati predloge, predstavke, spomenice za seje glavnega zbora delegatov in za občne zbore;
d)	izvrševati sklepe in navodila, prejeta od glavnega zbora delegatov in občnega zbora;
e)	oddajati funkcije gl. urednika in upravnika zvezinega glasila in drugih potrebnih nastav-Ijoncev;
f)	sestavljati sklepni račun in proračun za vsakoletno zvezino dobo;
g)	neposredno upravljati zvezino premoženje po zvezinih pravilih in po sklepih obč. zbora, oziroma glavnega zbora delegatov;
h)	odobravati račune o vseh izdatkih, ki so bili dovoljeni od obč. zbora, ozir. od glavnega zbora delegatov.
2.	Nujne seje glavnega odbora so sklepčne pri navzočnosti 5 odbornikov.
3.	Seje sklicuje po potrebi predsednik, ozir. podpredsednik. Predsednik mora sklicati sejo tekom 8 dni, ako to zahteva vsaj polovica odbornikov.
4.	Za veljavnost sklepa glavnega odbora je potreba nadpolovična večina glasov.
5.	Pri enakem številu glasov propade predlog.
G. Sejam glavnega odbora sme prisostvovati s posvetovalno pravico vsak delegat, ako večina odbornikov v konkretnem slučaju ne sklene izključitve vsake javnosti.
7.	Glavni odbor mora sklicati občni zbor tekom 14 dni: a) V zmislu § 11 pravil, b) kadar to pismeno zahtevajo ob določitvi dnevnega re: da: 15 članov glavnega odbora, II. nadzorni od-b°r’ on,10 a,U veC v °- z- včlanjenih organizacij.
" 1 ®Lvn 0(lbor naj po svojem prevdarku pri-obči v »Zvezinem glasilu« vloge, odposlane na pristojna oblastva glede stanovskih vprašanj kakor tudi O. Z. došle rešitve višjih oblasti
§ 15.
Funkcije posameznih odbornikov.
1.	Predsednik zastopa zvezo na znotraj in na zunaj, zlasti napram oblastvom, vodi občne zbore, sklicuje in vodi seje glavnega zbora delegatov In glavnega odbora, ter izvršuje sklepe gl. odbora In nakazuje od glavnega odbora, ozir. od gl. zbora delegatov priznane svote.
2.	Predsednika zastopa po potrebi vedno oni podpredsednik, ki ga volijo z absolutno večino podpredsedniki iz svoje sredine.
3.	Glavni tajnik vodi zapisnike sej glavnega odbora in zbora delegatov, nadalje zapisnike občnih zborov ter oskrbuje sporazumno s predsednikom vso zvezino korespondenco, sestavlja in odpravlja vse pismene zvezine sestavke.
4.	Glavni blagajnik vodi knjigovodstvo in denarno poslovanje Zveze, sprejema dohodke in izplačuje izdatke po nakazilu predsednika ter sestavlja letni proračun dohodkov in izdatkov.
5.	Predsednik in tajnik podpisujeta vse zvezine listine, zapisnike, objave in odpravke.
Spise, zadevajoče predvsem kake obveznosti za O. Z. pa podpisujeta poleg predsednika blagajnik in tajnik.
§ 16.
Zbori delegatov O. Z.
1 Delegati posameznih organizacij se združujejo v zbore delegatov: a) uradnikov, b) zvaničnikov, c) služiteljev in č) vpokojencev.
2.	Zbori delegatov posameznih skupin volijo svoj lastni odbor, ki sestoji iz predsednika, tajnika in 2 odbornikov.
3.	Glavna naloga teh odborov je, pretresati Specijalna vprašanja in interese organizacij, ki jih zastopajo ter staviti na sejah glavnega odbora po svojih v gl. odbor poslanih članih kakor tudi na sejah gl. zbora delegatov in na občnih zborih tozadevne predloge.
4.	V slučaju specijalnih stanovskih interesov imajo ti odbori pravico samostojnega nastopa.
§ 17.
Glavni zbor delegatov in njegov delokrog.
1.	Glavni zbor delegatov sestoji iz glavnega odbora in iz delegatov v Zvezi včlanjenih organizacij.
2.	V gl. zbor delegatov imenuje vsaka organizacija po enega delegata in po enega namestnika.
3.	Namestnik ima pravico udeleževati se sej gl. zbora s posvetovalnim glasom; glasovalno pravico pa ima le takrat, kadar se izkaže s poverilnico, da zastopa delegata.
4.	Seje glavnega zbora delegatov sklicuje zvezin predsednik, oz. podpredsednik v slučaju potrebe. Predsednik je primoran sklicati sejo, če to zahteva polovica delegatov včlanjenih organizacij.
5.	Seja glavnega zbora delegatov je sklepčna, če je navzoča poleg 5 članov glavnega odbora y3 delegatov, med katerimi pa mora biti vsaj po en zastopnik posameznih skupin.
Ako glavni zbor delegatov ob določenem času ni sklepčen, se otvori pol ure kasneje druga seja glavnega zbora delegatov, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih in zastopanih članov.
Eden pooblaščenec ne more zastopati več kot 10 članov.
Za veljavnost sklepa glavnega zbora delegatov je potrebna nadpolovična večina glasov.
6.	Glavni zbor delegatov sklepa o vseh zadevah, ki niso pridržane občnemu zboru ali razsodišču.
7.	Glavni zbor delegatov voli iz svoje sredine, event. tudi izven vrst delegatov za proučevanje zvezinih zadev načelnike in člane posameznih odsekov in ustanov (organizacijski, časnikarski, za revizijo služb, pragm. itd.).
8.	Glavni zbor delegatov Izvoli odsek, ki sestavi poslovnik o ureditvi zvezinega delovanja.
§ 18.
Nadzorstvo.
1.	Nadzorstvo sestoji iz 3 članov, ki jih voli občni zbor na eno leto. Nadzorniki ne morejo biti člani glavnega odbora ali glavnega zbora delegatov.
2.	Nadzorniki so dolžni vsaj dvakrat na leto, smejo pa kadarkoli pregledati blagajno in knjigovodstvo ter vse zvezine račune in spise, nadzorujejo splošno vse delovanje Zveze, poročajo o tem na občnem zboru ter stavijo predloge glede razrešitve odbora.
Ako ugotovijo nedostatke pri upravljanju zvezinega premoženja, lahko zahtevajo sklicanje obč. zbora.
§ 19-
Razsodišče.
1.	Razsodišče nastopa od slučaja do slučaja in obstoji iz 5 članov, od katerih morata biti najmanj dva pravnika. Vsaka Izmed spornih strank imenuje po dva na sporu neinteresirana člana, načelnika pa glavni odbor.
2.	Razsodišče razsoja:	a) o sporih med
posameznimi organizacijami event. tudi spore
med Zvezo in organizacijami; b) o vprašanjih, ki zadevajo stanovsko čast včlanjenih organizacij.
3.	Razsodišče razsoja ob navzočnosti vseh članov z večino glasov. Pri enakosti glasov odloča načelnik.
4.	Proti sklepu razsodišča je mogoč priziv na občni zbor tekom enega meseca. Priziv ima odložilno moč.
5.	Glede vseh članov razsodišča je uporabljati načela civilnopravdnega reda o izključitvi in odklonitvi sodnikov, glede članov, od katerih se dobivajo informacije, pa načela o verodostojnosti prič.
Glavni odbor in glavni zbor delegatov kot organa zvezine uprave nista dolžna podvreči so razsodišču, ampak sta odgovorna samo občnemu zboru.
§ 20.
Prenehanje članstva, članstvo preneha:
1.	če organizacija navzlic pismeni opozoritvl zaostane pol leta s plačevanjem članarine;
2.	če organizacija pismenim potom javi svoj izstop iz O. Z.;
3.	če se organizacija izključi po sklepu glavnega odbora.
Izključitev kake organizacije iz O. Z. se mora predlagati na seji glavnega odbora, ako je organizacija kaj zakrivila, kar nasprotuje namenu O. Z.
Izključeni organizaciji se mora dati z razlogi podprt pismen odlok o izključitvi, proti kateremu se lahko pritoži tekom 30 dni na prvi prihodnji občni zbor, ki odloči končnoveljavno.
Kdor preneha biti član O. Z., izgubi v istem trenutku zase in za svoje pravne naslednike vse pravice do zvezinega premoženja in do vseh koristi, ki jih nudi O. Z. svojim članom.
§ 21- ,
Razpust Zveze.
Zveza se razpusti vsled sklepa izrecno v ta namen sklicanega občnega zbora, h kateremu se povabi vsaka včlanjena organizacija pismenim potom in potom zvezinega glasila, ali dnevnega časopisja. Merodajna je tričetrtinska večina glasov. Na tem občnem zboru morajo biti veljavno zastopane tri četrtine vseh včlanjenih organizacij.
V slučaju prostovoljnega razhoda Zveze odloča občni zbor o njenem imetju. V slučaju oblastvenega razpusta se porabi zvezino premoženje v podporo vdov in sirot po javnih nameščencih v bivši Zvezi včlanjenih članov. Eventualno imetje upravlja ljubljanski mestni magistrat.
„Hotel Slon 9 Ljubljana
Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna.
Centralna kurjava!
„Trgovski list“ proti Nabav-Ijalnim zadrugam državnih uslužbencev.
»Trgovski list«, ki izhaja v Ljubljani, je v svoji številki z dne 15. junija t. 1. priobčil oster izpad proti našim zadrugam. Kot odgovor na članek »Trg. lista« je prejelo uredništvo dve izjavi naših zadrugarjev, izmed katerih ena ostro zavrača očitke »Trg. !•«’J* druga, daljša, vsebuje tudi kritiko 11 Ti’ drug. to se pravi Üubljanske zaclruge^^^-mštvo smatra za «vojo dolžnost	^
svoje citate je, t» so vsi gg ■ a. hkratu razvoju Nab. zadrug, z	’	,
izjavlja, da ne prevzame za članke o poslovanju naših zadrug nobene odgovornost, m da smatra, da bi morah oni k, pišejo kntike, iste tudi podpisati. Izza plota streljati m posebno pogumno in bolj možato je, da si pogledata nasprotnika iz oči v oči. Vse to velja za drugi članek, ki kakor že omenjeno, ne odgovarja le »Trg. L«, ampak kritizira tudi delovanje ljubljanske nabavljalne zadruge. Uredništvo bo priobčilo seveda tudi odgovor na kritiko, ako ga prizadeti pošljejo.
Ugleden zadrugar nam je poslal sledeči odgovor na napad »Trg. lista«:
»Trgovski list« prinaša v svoji 70. številki od 14. junija t. 1. članek »Nabavljalne
Štev. 18.
»NAŠ GLAS«
Stran 3.
zadruge državnih uslužbencev«. V članku kar mrgoli netočnih in zlobnih trditev, tako da bi bilo škoda časa in truda odgovarjati. Na vsak način pa zahtevamo pojasnila in dokazov za trditev, da v nabavljalnih zadrugah »uplilvajo osebne koristi odborniške časti na odločitev odborniška mesta prevzeti«. »Trgovski list« naj navede konkretne dokaze, ker drugače ne zasluži več glasu poštenega in resnega lista. Istotako naj navede dokaze o slučajnih »zaradah« raznih Savezovih »direktorjev«, »inšpektorjev«. Če tega »Trgovski list« ne stori v svojih predalih, mu bo- za to dana prilika pri sodišču.
Drugi odgovor na članek »Trg. lista« se pa glasi:
»Trgovski list« O' nabavljalnih
zadrug ah drž. nameščencev
V svoji 70. št. kritizira »T. 1.« delovanje »Saveza« in »Nabavljalnih zadrug« drž. nam. Uvodoma deloma pravilno kritikuje »Savez«, pozabi pa, da se ima »Savez« še boriti z začetnimi težkočami, se pa že sedaj boljša in napreduje od leta do leta. Čudno se pa sliši, ako piše strokoven list na sledeč način:
»Danes »Savez« reprezentira obširno trgovsko podjetje, katerega vodijo v smislu naših nesrečnih upravnih metod, uradniki, katerim se je posrečilo na običajen način priti do teh prav čednih korit.
Razni »direktorji« in »inšpektorji« vlečejo od te ustanove ne ravno skromne plače, in menda se tudi ne branijo slučajnih »zarad«, kakor jih ta posel pač nanese.«
Znano je namreč, da je med odborniki »Saveza« nekaj zelo zmožnih, požrtvovalno in nesebično delujočih oseb. če bi dopisnik poznal le naše slovenske zastopnike v »Savezu«, bi ne napisal predstojećega odstavka na tak način. Da pa se utihotapijo k vsaki inštituciji tudi manj vredni elementi, je ža-libog res, a čas tudi tozadevno polagoma trebi.
Dalje piše »T. 1.«
»Temtelita in usodepolna napaka je, prisojati recimo' juristu, učitelju, častniku itd. trgovsko sposobnost, katero si strokovnjak pridobi v dolgoletni praktični izobrazbi in ki je neobhodno potrebna za gospodarsko pravilno vodstvo takega podjetja, kakor je nabavi jalna zadruga. Nedavno je podala večja zadruga v Sloveniji na občnem zboru svoje letno poročilo* iz katerega je višina obrata z 8 milijoni dinarjev prav čedna postojanka. Nikakor pa ne odgovarja tej svoti izkazan čisti dobiček, ki pri 1200 članih te zadruge komaj doseže pol odstotka tega zneska.«
S tem pa se nikakor ne moremo stri-hjati. Le poglejmo- razne uradniške organizacije, n. pr.: »Učiteljsko- tiskarno«, »Uč. posojilnico« itd., kako lepo uspevajo-. Vse vodijo učitelji sami
In dalje, ako pogledam-ol nekatere podružnice Nab. zadrug, n. pr. ono- v Kranju, ki je izkazala vkljub začetnim težkočam, ki je bila še brez lastnega prodajnega lokala in so jo vodili le uradniki, trgovsko neizobraženi. zato pa tembolj nesebični in požrtvovalni, lep čisti dobiček 11.000 Din pri le 137 zadrugarjih. Ta zadruga je prodajala tudi po Precej nižjih prodajnih cenah, kot običajni trgovci.
Kar se pa tiče zadruge s 1200 člani, ki jo omenja dopisnik, mu povemo, da je imela ista faktično še veliko manjši čisti dobiček, ker to kar ona izkazuje kot čisti dobiček, so povečini izredni dohodki, ki ne izvirajo iz trgovine. Dopisnik »T. L« pa je pozabil povedati, da upravlja ravno to zadrugo trgovsko izobražen strokovnjak. O isti zadrugi piše »T. 1.« naprej:
»Značilno je dejstvo, da od 1200 članov neke zadruge krije komaj 70 svoje potrebščine v zadružni prodajalni. Sedaj se začnejo zadruge posluževati kreditiranja kot reklamnega sredstva; da je ta način prodaje zelo
riskanten, pogostokrat zelo škodljiv, nikakor pa ne pomeni socijalno podporo, bi uvidel vsak količkaj trgovsko izkušeni človek; tudi zadruge bodo polagoma občutile nevarnost take manipulacije, pri kateri je potrebna največja previdnost. V prodajalnih cenah torej ne nudijo zadruge skoraj nobenih ugodnosti, pač pa sle razlikuje recimo postrežba strank napram drugim prodajalnam po pomanjkanju običajne vljudnosti, ker se zadružna prodajalna smatra kot nekak državni urad.«
V razgovoru z uglednim trgovcem o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev je mož, ki je znan kot jako soliden in splošno spoštovan podjetnik, trdil, da si upa v enem letu zgraditi trinadstropno1 hišo, če bi imel to število odjemalcev, kakor šteje zadruga v tem kraju članov, katerim bi vrh tega še priznal po dva odstotka popusta.«
Dopisniku tudi ni znano, da so se ravno pri ti zadrugi s 1200 člani na vodilna mesta sami urinih na nelep način gospodje, ki pač ne poznajo požrtvovalnosti in jim gre gotovo le bolj za lastno korist, če pa ena zadruga na tak način hira, ne gre, da se meče istočasno vse zadruge v en koš. Sigurno je, da so »Nab. zadr.« zelo pametna inštitucija, ki bodo čez čas, ko si posamezne zadruge opomorejo iz porodnih bolečin, dobra opora uradništvu in mogočna straža proti nezdravemu trgovstvu in morda je tudi strah pred to bodočnostjo nekoliko narekoval članek v »T. 1.«
Biljetarnica „Putnika“ in uradništvo.
(Konec)	#
Če je to možno in sc je obneslo na Dunaju, menda tudi v Ljubljani ne bo napačno.
Naj se da uradništvu, inteligenci, njegov predvojni ali vsaj predprevratni standard of life, naj se mu dajo nazaj njegove poprejšnje vozne ugodnosti (legitimacije) ali, če že prav nič druzega, naj se vsaj izdajajo vozovnice brez utisnjevanja datuma — in prepričani smo, da se bo število potovanj vobče takoj dvignilo in s tem promet biljetarnice v posebnem. Brez teh premis je pa vsako prigovarjanje inteligenci, uradništvu, vsaka propaganda popolnoma brezuspešna, ker manjkajo pogoji.
Seveda »Zveza za tujski promet« glede deklasiranja inteligence, uradništva, ne more nič napraviti. In najbrže glede zgoraj omenjenih legitimacij, v katerem vprašanju so celo uradniške organizacije popolnoma odrekle, tudi ne, dasi se ne more reči, da bi po pravilih ne bila v to legitimirana. -
Gotovo pa je možno »Zvezi« nastopiti glede zadnje točke, t. j. prodaje vozovnic brez datuma. To bi bilo pač najlažje doseči, saj je država sama interesi rana na procvitu »Putnika« in za uvedbo ni -potreba nič drugega nego administrativne odredbe.
Morda se »Zveza« odloči v ti stvari pod-vzeti kak korak in zainteresira za stvar zlasti centralo »Putnika« v Beogradu, kjer bo napeti silo.	L—t.
VESTNIK.
Opozorilo. Z današnjo številko zaključujemo drugo četrtletje 1924. Vsem gg. naročnikom smo priložili položnice in jih uljudno prosimo, da ž njimi poravnajo naročnino za tretje četrtletje. Vsem c. gg. naročnikom, ki so kakorkoli v zamudi z naročnino, smo označili danes poleg naslova v dinarjih svoto, ki je s 30. junijem t. 1 na dolgu. Pripominjamo, da so všteta vsa plačila In da značljo zabelježeni zneski svoto, ki je s 30. junijem t. 1. po odbitku vseh plačil, še na dolgu. Prosimo ponovno vse, da Izvolijo to vpoštevatl ter nam dolžne zneske nemudoma nakazati. Uprava stori vse, kar more, da list vzdrži, oni pa, ki so v prvi vrsti dolžni, da jo podpro, to so gg. naroč-nikl-zamudnikl, jo puščajo mirno tarnati in prositi v vsaki številki, a svoji obveznosti ne zado-
ste. Vedno smo računali s težavnim gmotnim položajem nas vseh in čakali z iztirjevanjem naročnine do skrajnosti v nadi, da bo vsak poravnal dolg takoj, ko se njegov položaj le malo izboljša. Seveda smo se motili tudi v tem. Vkljub izplačilu novih prejemkov, jih je le malo poravnalo zapadlo naročnino. Uprava mora kriti vse stroške sproti in mora tedaj iskati za to sredstev. Kje naj jih dobi, če ne iz naročnine. Nemogočega ne zahteva, terja le, kar bi imela že davno dobiti. Tovariši, zdramite se! Poravnajte naročnino; pridobivajte novih naročnikov in prispevke za tiskovni sklad. Vse gg. tovariše pa, ki jih doslej ni med našimi naročniki, vabimo uljudno, da list naroče in tako podpro edino glasilo, ki ga imamo. Vsak naj smatra za svojo stanovsko dolžnost biti naročnik našega glasila. Malenkostna naročnina 10 Din za 3 mesece pri naročitvi lista ne sme biti ovira.	Uprava.
Prijateljski sestanek duševnih delavcev, rojakov kranjskega sodnega okraja dne 2. in 3. julija 1924. Program: Dne 2. julija 1924: Prihod z opoldanskimi vlaki v Kranj in nato skupni obed. Popoldne Izlet na šmarjetno goro. Zvečer prosta zabava v Kranju, pri kateri sodelujejo iz prijaznosti pevci Narodne čitalnice. Dne 3. julija 1924:	Ob 6. uri zjutraj maša zadušnica za
umrlimi tovariši-rojaki. Ob pol 8. uri skupno slikanje. Ob 8. uri izlet z vozovi na Jezersko. Popoldne povratek, oziroma po želji izlet na Kamniške planine. Kdor se želi udeležiti nameravanega sestanka in se še ni prijavil, naj to stori vsaj do 30. junija 1924 po dopisnici (Anton Likozar, nadučitelj, Ljubljana, Dolenjska cesta št. 12, ali Janez Barle, župnik v Ljubljani), da se morejo pravočasno preskrbeti prenočišča in vozovi. Za pripravljalni odbor v Ljubljani: Janez Barle, župnik. Ant. Likozar, nadučitelj Rado Pavlič, profesor. Za pripravljalni odbor" v Kranju: Ciril Pirc, župan. Janez Košnik, gimn. ravnatelj.
Tiskovni sklad »Našega Glasa«. Ker nismo dobili na poziv v listu z dne 31. maja 1924, št. 15 nobene izjave, smo prenesli kot darila za tiskovni sklad sledeče zneske, ki so jih svoječasno nakazali za »Zvezo«: 1. Vinko Vrančič, Metlika 35 Din, 2. gg. Schmit, Stöger, Salomon, Trebnje 30 Din, 3. davčni urad Gornji grad 25 Din, 4. g. M. Humek, Ljubljana, davčni urad Kostanjevica, gg. Goriup, Jelšnik, Rožaj, Zalar a 5 Din, g. Nikolaj Furlan, Črnomelj po 20 Din, 5. g. Anton Novak, Murska Sobota in g. Ferdo Ferjančič, Kranj po 10 Din ter g. Josip Čepin, Slovenjgradec 5 Din. Vsem najsrčnejša hvala!	Uprava.
NAJBOUŠAttUDI
xcoRte
MWBMAWÄ'
RÄLACA O.kRED.BNK-
Malcenelše stare in nooe
ISÄLNE STROJE
kakor tudi ose potrebščine pri
L. Baraga
Ljubljana	Ljubljana
SELEIlBIIRGOllli UL. 6/1
_____Mehanltna delavnica (popravllalnlca)
Tovarna čevljev Peter Kocina & Kom».
izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta L Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
Usaje
kupite naiceneje pri tvrdki
Franc Pleterski
Ljubljana, Vodnikov trg 5 Državnim nameščencem popust
Priporoča so
'V'
I. CERILE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Priporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina
1[
LJEJE Jmiim lig št. 1.
Tiia
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne stroje in kolesa, Gritzner1, potrebščine za šivilje In krojače modno blago in galanterijo.
Priporoča se
j8EF" medna trgovina
II. Sinkovič El. H. Se
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
KRU
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
■UBBEmUBaUUUUUI
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisimiškimi in šolskimi potrebščinami
Karol lili,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Poravnajte zaostalo članarino!
Gumijasto podlogo za postelje priporoča tvrdka
Henrik Kenda
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 17.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil
Anton Verbič, Ljubljana
Stritarjeva ulica
Delikatese	——== špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Najmodernejša kaoarna restauracija ?n bar
„EinOMH“
v palači Ljubljanske kreditne banke LJUBLJANA	DUNAJSKA C.
Za obilen obisk se priporoča restavrator MM FtALA.
Ivan Jelačin,


Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
ftiagr Solidna in točna postrežba. *ÄB

v/	$
* Modna manufakturna trgovina |
Janko Češnik
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Lingarjeva ul.
Priporoča svojo zalogo novosti za pomladansko in letno se-zijo, za ženske in moške obleke, frotir foulardin, etamin, markizet, krepdešin, delen, saten, belo in barvasto perilo, bele in barvaste, bambažaste in platnene damast mizne garniture za 6 in 12 oseb, bele barvaste mizne prte, salonske preproge, pliš, tapestri, jute, linoleum, kokos vseh velikosti, čipkasta posteljna pregrinjala, zastore, posteljne gobelin garniture i. t. d.
Cene znatno znižane.	Cene znatno znižane.
tLMikuš
Ljubljana, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno
„SUEtLÄ“ m.
š Ljubljano
Največja izbera vsakovrstnega
elektrotehničnega materijala
Generalno zastopstvo svetovnih tovarn:
l
H. Mi S [0.,
Oi.lna.S[llll8ll8l8[0.,FiaaliMa/M
igsM*le,iii8toa/R.
EißMfi, Bnpz i. drag.
Velika iri stalna zaloga vseh vrst električnih žic, žarnic, telefonskih aparatov, lestencev, krtačk za motorje, iuštal. materijala itd.
Zaloga automobilskoga materijala kakor plaščev, polnogu-mijastih ouročev i. dr.
Cene vsled dviganja dinarskega tečaja znatno znižane.
Pisalni sirni „ir modela [
nejmoderitejSe konstrukcije.
The Bsx Co
LJU3LJANA, Gradišće številka 10.
Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnega blaga.
Vedno
najnižje
cene!
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica Din 50,000.000— Skupne rezerve ca: Din 10,000.000 —	[ce	ntrala: L3UBUÄNA - DUNAJSKA CEST PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metković	Sarajevo Celje	Kranj	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptuj	Trst	»J	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261,413, 502, 503 in 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.