FRANCE ŠTUKL Drobižki k Škofjeloškemu pasijonu Zelo sem vesel, da je Pasijon uspel. Po mnogih letih je Loka spet zmogla ta pro jekt, ki je od zadnje priredbe leta 1936 še živel v starejših l.oeanih. Ko to pišem. spomladi 1999. je še živ statist, ki je leta 1936 držal koso smrtni prikazni. Tudi an gelčki iz tistega časa bi se še našli, čeprav že močno \ letih. Spominjam se, kako so si po vojni nekateri l.očani prizadevali, da bi projekt Pasijona obudili. Pokojni Lovrenc Planina, brat profesorja IVaneeta, s katerim sva v 60. letih skupaj dežurala ob nedeljah popoldne v Muzeju, mi je pripovedoval, kako so se predvojni igralci nekako dogovo rili, da bodo po vojni spet igrali Pasijon. Zaobljuba je izvirala iz srečne vrnitve iz Srbije, kamor jih je leta 10 il pregnala nemška oblast. Za projekt si je prizade val znani loški kulturni delavec, režiser in operni pevec, Polde Polenec. Da bi bi la zadeva bolj kredibilna in od zunaj, so hoteli pritegniti režiserja Bojana Stupico, vendar časi takšnemu projektu niso bili naklonjeni. Prav je. da je čas dozorel, da je prevladalo zaupanje v mladega reži serja, ki je znal dvigniti tako velik pro jekt, ki je združil Loko. obe dolini in Sorsko polje v starih mejah gospostva in še čez. Vesel sem. Neznan Ljubljančan, ki me je ogovoril v tistih dneh. je projekt primerjal z mesecem kulture v Ljubljani, s pripombo, da smo zadevo bolje izko ristili. Pred vojno je Pasijon še vzbujal verska čustva. To smo si po takšni preteklosti komaj še upali zamisliti. Pa vendar se je pri ka.šči izvil krik: »Nehajte ga vendar ir/isli.'- Mladina, ki jo radi komentiramo. Nagrobnik loškega glavarja barona Antona pl. Ekarja (1713-1727) v starološki cerkvi (Foto Dušeni Koman) 105 LOŠKI RAZGLEDI 46 je pa vzpodbujala biriče, le lajn ga daj. Tako kol v Kristusovem času, enkrat tako. drugič drugače. Vendar se mi tudi ta dva prizora zdita zanimiva. Pasijon je še vžgal po gledališki in verski plati in nas ni pustil brezbrižne. To. da še reagiramo, je poz itivno za čas ki ga živimo, za življenje, delo, umetnost, in mogoče eelo za misel na poslednje reči. na našo smrt. Obenem je hvalevredno, da je Mladinska knjiga v klasikih Kondorja z letnico 1999 ponovno objavila Škofjeloški pasijon s spremno besedo priznanih strokovnjakov za to področje. Žal nisem preštudiral dosedanje bogate literature o Pasijonu. Spodnje dodatke sem pridal kot moje premišljevanje ob tej knjižici, kar mi je prišlo na mi sel ob njenem branju in kar se nanaša na Loko. Mogoče bo koga še vzpodbudilo k dodatnim raziskavam, ki jih sam nisem vešč ali pa mi niso mogoče, posebno tisti viri izven Loke. Za radovedne Ločane pa bo ta zapis mogoče kaj zanimivega. V meni znanih dokumentih, ki jih pozneje navajam, se loški pasijon na veliki pe tek imenuje procesija, samo procesija. Ni bil samo verski obred ampak teatrska up rizoritev dogodkov na veliki petek, saj častita duhovščina »nastopa« brez besed šele na koncu v prizoru Groba, za muzikanti. Spadala je med stanove, ki so bili po vabljeni k procesiji.1 Presvetli gospod baron Anton pl. Ekar je bil bratranec gospoda knezoškofa hel sinškega.2 Pokorn v rokopisnih zapiskih navaja, da je bil škofov brat, torej brat ško fa Janeza Frančiška.-' Dr. Pavle Blaznik je glede tega sorodstva molčeč. Verjemimo pasijonskemu viru. Anton Ekar je bil loški glavar med leti 1713 in 1727.H V Stari Loki ima nagrobnik, kjer izvemo, da je deloval med leti P13 do \"2~ in je leta 1727 umrl star 43 let. Po ponovnem vztrajanju in gorečih prošnjah gospoda glavarja se je pro jekt začela Dr. Blaznik smatra Ekarja za gonilno silo pri Pasijonu. saj je bil takrat predstojnik bratovščine sv. Rešnjega telesa." O piscu, očetu Romualdu ne bomo izgubljali besed. Takrat je bil redni pridigar." Patri so se glede cerkvenih opravil delili na nedeljske, praznične in postne pridigarje. Nedeljski pridigar je bil najbolj iskan pater, zato so ga imenovali redni pridigar. Pridigal je vse nedelje v letu.* Oče Romuald je dosegel to čast. Njegov nadrejeni gvardijan Agatangel iz Tolmina je vodil loški samostan med leti 1718—1721.9 Za dovoljenje, da se smejo ukvarjati s pasi- jonom. so zaprosili provinciala v Gradcu. Na loško posredovanje »...jeprečastitioče provincial Krištof iz Gradca s soglasjem častite definicije na naslednjem celovškem kapitlju odobril in dovoli/ ...«'" Kapitelj je bil 2$. maja 1T21 v Celovcu.11 Pasijon pa je bil že 11. aprila.12 Gre za zanimivo ugotovitev, da so pasijon igrali pred uradno potrditvijo. Pravila, ki jih je izdal celovški kapitel so nekoliko drugačna, bolj sploš na, nanašajo pa se tudi na Loko. Iz njih se vidi. da so bile leta 1721 podobne pro cesije tudi v drugih krajih. Ljubljani, Radgoni, beljaku, Tamsvvegu. Škofji Loki in so se z njimi ukvarjali kapucuni.1-1 Naknadna potrditev kaže. da je bil dogodek že prej znan, Tako je Mantuanijeva trditev, da je eno od vabil za procesijo, po ljubljanskem vzoru, ohranjena že za leto 1715.l4 Tudi France Koblar citira v celoti to vabilo žup nikom.1^ Procesija iz leta 1721 naj bi bila nekako idealna konstrukcija, ki so jo letom in razmeram primerno spreminjali, dopolnjevali ali krajšali. Zanimiv je zapis celovškega kapitlja. ki je datiran po že opravljeni procesiji leta 1721. Takole pravi: Tudi so nekateri odloki glede procesije na veliki petek. 106 DROBIZKIA ŠKOtJELOSKEMl' PA S//O.V7 Prvič- Vri postavljenih nosili (prizorih o. p.) jih je treba določeno število redigi- rati. kar morajo paziti procesijski mojstri. Predvsem v Ljubljani naj jih ne bo več kot 10 vključno z Grobom. \' Radgoni z Grobom ne več kot 5. I' Tamsivegu tako kot v Loki vključno z Grobom štiri. Drugič- Deklic, kakršne koli starosti, ne pridružujte pri živih slikah. Tretjič- Naj se procesijski mojstri ne drznejo izprositi od dobrotnikov več kot tis to, kar skupnosti dajo prostovoljno, po presoji samostana za izdelavo nosil (pri zorov o. p.) ali za hrano svetnim delavcem. Četrtič - Ne dovolite preoblek v hudiče, razen v prizorih, ki so nujni za prikaz pekla. Petič— Zagotovo se mora preprečiti preoblačenje pred procesijo, da ne bi hodili okrog po vasi; da bi se lo lažje doseglo naj se oblačila ne razdeljujejo prej kot pred začetkom procesije. Kogar bi našli da hodi v tej obleki po mestu, je s tem izključen iz procesije.^ Iz zapisanega je razvidno, tla so bile procesije v Ljubljani. Beljaku. Radgoni, Tamsvvegu in Loki. Kapucinsko vodstvo je bilo z njimi seznanjeno, saj so navodila jasna. Določili so število slik. v Loki samo štiri! Ženske so izključene. Kapucini mora jo paziti na uboštvo. Hudiči se pokažejo samo v prizoru pekla. Igralci morajo ohra niti dostojnost. Vsa navodila se nanašajo na neliturgična opravila. Vprašanje je. ali bi že vnaprej tako jasno določali pravila igre. Takšne igre mogoče le niso bile popol na novost v Loki. Kapucinsko vodstvo je že vedelo, kakšne težave se lahko poja vijo. Loška procesija, ki jo je zapisal pater Romuald. je idealna postavitev, z največ prizori in mogoče leta 1~21 še ni bila tako popolna, kot so jo zapisali. Verjetno je. da je zapis procesije z vsemi slikami poznejši in ne iz leta 1721. Na popravke in opombe opozarja tudi Koblar. Na čas po uprizoritvi leta 1721 kaže datum poznejše potrditve celovškega kapitlja in sploh navodila, kdaj se prične s pripravami za pro cesijo, januarja vsako leto. v postnem času.1" Na poznejši zapis da misliti tudi pripom ba pri denarni dotaciji bratovščine svetega Rešnjega telesa, ki je znašala SO gol dinarjev nemške veljave. »Čepa bi si voditelj procesije iz te vsote upal postaviti kako novo podobi), naj jo postavi, vendar naj ne okrue (dosedanje) postavitve.M Dopustili so gibljivost števila prizorov'. Ženske niso smele igrati, razumljivo za tisti čas. Šele enkrat po prvi svetovni vojni je reteški župnik dovolil mešane vloge in še to samo zaradi finančnega učinka, za sredstva za gasilsko brizgamo. Zanimivo je. da so ženske vloge doprinesle k finančnemu uspehu. No to je že prej spoznal njegov nek danji kolega Franc Šaleški Finžgar čez vodo v Sori, ki je pridno pisal kmečke igre z mešanimi igralci. Ustanoviteljica in ohranjevalka te procesije je bila bratovščina presvetega Rešnjega telesa. Ta je bila ustanovljena v vikariatski cerkvi v Loki leta 1634.19 Stalno rento ji je predstavljalo nekaj desetin v polhograjskem gospostvu. Poleg pobožnih namenov je bila tudi nekakšna banka za tiste čase. Okrog leta 1730 je imela iz posojenih čez 12.000 goldinarjev kranjske vrednosti, za kar je dobivala letno 600 goldinarjev obresti.-" Leta 1700 je ta bratovščina postavila nov marmornat oltar sv. Rešnjega telesa s sliko Kristusa na Oljski gori. v vikariatski, danes župni cerkvi v Loki. Meščan Jožef plemeniti Zanetti je za oltar daroval večjo vsoto. Imeniten črn 107 U tŠKS RAZGLEDI *> kamnit oltar, redek na Gorenjskem, je delo Mihaela Cussa-Kuša. oziroma njegove delavnice.21 Oltar je še danes dobro ohranjen. Leta H27 je bil rektor bratovščine Peter Anton Zanetti. Ivan Jakob pl. Kossen je bil blagajnik, nunski spovednik in be- neliciat kapele sv. Trojice pa je bil takrat asistent le bratovščine.22 Leta 1730 se kot rektor omenja novi loški glavar Josip Anton Halden, prav tako leta 1733--3 Baron Rudolf Ferdinand Jožef (Anton) Halden je prevzel glavarstvo za Ekarjem leta \~2~ in ga je vodil do leta 1~*52.J| Blagajnik bratovščine je bil takrat gospod Kossen. Kot blagajnik bratovščine svetega Rešnjega telesa je naveden že leta 17 13. ko je neznani bratov ščinski dobrotnik dal 1500 goldinarjev deželne vrednosti za razsvetljavo oltar ja Marije pomagaj v takrat novi kapucinski cerkvi in je znesek zapisal v račune.-" Kossen je bil dobrotnik tudi pri procesiji. Pod četrtič je kronist zapisal: -Ce roditelj procesije kaj potrebuje, naj pošlje slugo k blagajniku bratovščine (to je bil tokrat vrli gospod pl. Kossen). ta ho poskrbel za zaprošeno.-2" Kossen je naveden tudi kot tradicionalni pomembni dobrotnik v tretji podobi pasijona. »To podobo peljeta dva konja, na njej je 12 apostolov in Kristus. Konja je rselej dal na roljo strogi gospod pl. Khossen: njega je treba prositi zanju.«-' Gospod Kos. kakor je tudi zapisano na drugih mestih, je bil gospoščinski protipisar, druga najvišja funkcija v gospostvu. Med nazivi je imel tudi titulo knezofreisinškega svetovalca.2* V škofovi službi je bil med leti 1700—1732.2<3 Včasih je nadomestoval tudi glavarja. Moral je biti zelo pobožen. Za zidavo kapucinskega samostana je po obračunu dohodkov in stroškov, ki so jih predložili loškemu glavarju leta 1713, daroval 1000 goldinarjev deželne vrednosti.* Še posebej, brez. navedbe cene. je dal narediti zakristijsko omaro in vse, kar spada zraven.11 Gospod Kos je bil iz znane rodbine, ki ji Franc Pokom sledi v 10. stoletje. Rojen je bil 17. 7. 1672, sin Janeza in Jere. Bil je poročen z Marino Barbaro in je imel med leti 1700-1715 več otrok. Leta 1~33 je bil že mrtev. - Redovnim pravilom primerno so kapucinski očetje formulirali drugo točko navodil. '•Drugič, ko se hIiža postni čas. pridejo (predstavniki bratovščine, o. p.) v nas kapucinski samostan /trosit i 'oditelja procesije, koliko hi poslej še pret zel truda za nje prireditev, in sicer zato. da nam kapucinom ne hi bilo treba po predpisu prevzeti te procesije iz splošne miloščine in sprevetikim trudom. Drugič, kolje razvidno iz tega. gospodje nad procesijo niso kapucini, ampak bratovščina presv. Rešnjega telesa.^ Zaradi obljube uboštva se s takšnimi finančno ovrednotenimi projekti kapucini niso smeli ukvarjati. Po drugi strani pa je ta zapis tudi znamenje, da je bila procesija svet na zadeva, ne cerkveni obred, skratka teater, gledališče. Da se je procesija udo mačila, kažejo zapisi v kapucinski kroniki. Za procesijo na veliki petek so si pri bra tovščini svetega Rešnjega telesa kapucini leta 172S pridobili kantico (Konten oel. ein Centum Baum oel) lanenega olja, kar je moral spet zapisati gospod Kos. bra tovščinski blagajnik/' ••Sedmič. Voditelja procesije postavi bodisi našprovincialni kapitelj bodisi provin- cial; ta mora ravnati tako. kakor mi je odpisal častiti gospod oče Gotthard iz Gradca, zdajšnji prorincial. ko sem ga vprašal. Njegove besede so: To opravilo naj opravlja po pravilu, danem na več kapitljih, in v skladu z objavljenimi odloki. Osmič. Procesijo mora postaviti v red sam alipo rediteljih pomočnikih - tisolahko nekateri bratje kapucini ali svetni ljudje- okrog poltreh, začenja pa se t procesija) ob 108 DKOB1ŽK1K ŠKOFJELOŠKEMl PASIJUM štirih po pridigi v rikariaiu. Voditelj te procesije ima naslednje ugodnosti. Prvič. Bratovščina nm nakloni <•> goldinarjev za tobak ali druge potrebščine; če i/na sodelavca, si jih z njim deli v pravičnem deležu -." Sledijo še druge njegove bonitete pri duhovnih opravilih in seveda zadolžitve. Tobak je verjetno delil /a dobro voljo. vprašanje je. ali si ga je kapuc in smel privoščili sani. posebno v postu. Kapucinska kronika, ki so jo začeli pisati za nazaj leta 1741, pravi še drugače.1" Ta govori o dveh procesijskih mojstrih, ki dobita za prizadevno vodenje po polovi co določenih 9 florintov. /a vse to je poskrbel blagajnik bratovščine SRT.,_ Prav mogoče je. da je bil eden od procesijskih mojstrov svetna oseba. Pasijon je bil civilna predstava, kot smo že omenili, saj je duhovščina sodelovala le pasivno v sprevodu. Pater Anton i/. Koma. ki je pisal kapucinske redovne anale /a leta 1634-1706 za štajersko provinco, je potožil, da nima zadosti podatkov. Šele leta l~2-t so sestavili vprašalnik z. dvanajstimi točkami, ki se nanašajo na celotno zgodovino posameznega samostana. Za naše premišljevanje sta zanimivi dve točki, i isnia in deveta. S. Katero mesto imajo naši (kapucini o. p.) med redovniki v proce sijah, ali so v kraju starejši redovi? 9. Katera opravila izvršujejo, ali spovednjejo laike?** Vprašalnik je bil poslan 33 kapucinskim samostanom v bivši štajerski provin ci, kamor so spadali tudi samostani iz naših dežel. Zanimivo je, da se s Pasijonom niso nikjer upali pohvaliti, čeprav vemo. kje vse so ga igrali. Le Ljubljančani so za pisali: -V bližini mestnega magistrata običajno pokažejo vsako leto ob tistrežljivosti blagorodne Bratovščine Odrešenika sveta na veliki petek po zatonu sonca, v spomin Gospodovega trpljenja, predstavo s podobami na prenosljivih nosilih. pripravljeno z dolgim in velikim trudom, slavno in razkošno, z uešteviluimi svetlimi (prižganimi) svečami. Procesijo koordinirajo naši (kapucini. o. p.) in jo vodijo iz našega kon- venta. To si ogleda velika ueštevilna množica od daleč. Stroške pokrije omenjena bra tovščina volimo Že sredi 18. stoletja niso imeli več bomb. ampak so bili oboročeni s puško z bajo netom in kratko sabljo. Morali so biti zelo postavni.*•' Njihovi konji so bili gotovo iz spremstva. Dragonci ali dragonarji, kot so jim po domače rekli ljudje, so bili konjeniki. Tako so /a Pasijon dobili na posodo prateške in (ali) osebne konje. Zanimivo je. da je že Pokorn zapisal, da so bili vojaki pogosto v Skofji Loki in okolici. »Stari zapiski nam jih kažejo že v začetku 17. Stoletja. Pozneje so nam znani i: teh-le polkov: leta I "51. •de Molk-, I. 7753. -Bran ne-. I. /""6.1 «Wotto«, L 1770. -de Balffo, I. !"77. -Comitisde Thurn«. I. 178. >'. Riesse . Med vojaki je bilopa mnogo hiterancev in kalvincev, ker so l>i/i Nemci. Srečen slučaj pa nam je zaznamovati za Loko la. da se jih je ravno r ka pucinski cerkvi mnoga izpreobrnilo b katoliški veri in sicer poleg vojakov tudi mno go njihovih žena.«" 'Le podatke je našel v kapucinski kroniki in mogoče v poročnih knjigah loškega vikariata.1" V polku Thurn so bili razvrščeni vojaki iz Kranjske v sedemdesetih letih 18. stoletja." Glede na imena enot bodo vojaški strokovnjaki lahko povedali, za kakšne vrste vojakov je šlo. V \~. in 1 prapor iz be lega, rdečega in modrega sukna, izdelana leta 1745 za konjenico. ^ Pisec nič ne omenja, za kakšno konjenico gre. Barve prapora so kaj zanimive, nacionalne, le raz poreditev je za današnje razmere zamenjana. Prapor se je hranil pri kapucinih in ga ni imela vojska v varstvu. Mogoče gre za prapor meščanske garde. Leta 1659 je bi lo v delegaciji, ki je sprejela freisinške odposlance. 12 domačih mušketirjev v rdečih suknjičih."" ()b sprejemu škofa Janeza Frančiška leta 1698, ki ga poznamo iz Visoške kronike, so v mestu za sprejem oborožili kakih 100 mož, Zaradi tako imenitnega sprejema se je pritožil deželni knez. Razvnela se je pravda, da takšni sprejemi Sko ki in imetniku nekega gospostva sploh ne gredo.™1 Leta I <> slovensko r župni cerkvi. Ob /rek />o kosilu recitirajo v koralnem petju matutmumpri sv. Jakobu, sledi pridiga o Gospodovem tr pljenju, nato procesija. ** Že za časa rabe tega diarija, so prečrtali blagoslov kruha, masla in semen. Zadeva ni spadala v liturgijo velikega petka. Prav tako so prečrtali procesijo, ki jo smemo smatrati za naš pasijon. Začenjala se je torej okrog štirih, po pridigi v vikariatu. •" Če je bila procesija res ukinjena že leta 1768, je zanimivo, saj je procesija zapisana tudi v novi matrikuli, ki jo je nastavil starološki kaplan Jernej Klemenčič leta 17 .""Jernej je bil po letu lsut prvi škofjeloški župnik. Glede opra- 111 LOŠKI RAZGLEDI /<> vil na veliki petek je zapisal podobno, kot v starem dnevniku. Zapisal je ponovno blagoslov kruha, masla in semen in seveda procesijo po opravilih pri sv. Jakobu. Torej so leta l"^"7 procesijo še opravljali in verjetno še pozneje, saj ni prečrtana, oziroma izpuščena, kot bi sicer domnevali. Takšna navodila pa so veljala gotovo do razdelitve župnije leta 180-f. Pa še nekaj. Tudi v Loki poznamo izraz zafračkati. V Loki zalrčkamo, zapravimo denar, dobro ime. mladost in še kaj.~' Poljanci zdrekajo. v Selški dolini mi pa tak domač izraz ni znan. Mogoče bi pri ponovni postavitvi Pasijona kazalo nekaj igralcev obleči v starološkega župnika, loškega vikarja, gospoda gvarclijana. pa v loške beneticiate. pa v selškega, poljanskega, žirovskega župnika, skratka v častilo duhovščino, ki je v originalu spremljala procesijo. Opombe 1 Škofjeloškipasijon. str. 139, 1 r. \ nadaljevanju Pasijon. 1 Pasijon. str. 5. 'Nadškofijski arhiv Ljubljana. Zapuščine. lase. .Mi. Franc Pokoro, Znameniti Ločani. \ nadaljevanju NŠKAL. Zapuščine, fasc 212. 'Pavle Blaznik. Skojja Loka in Loško gospostvo (973-1803), Muzejsko društvo Škofja Loka 1973. str nI, v nadaljevanju, Blaznik, Gospostvo. Glede vladanja imata Blaznik in Pokom iste podatke. " Pasijon. vir. S. Blaznik. Gospostvo, str. 347. 'Pasijon. str. 5. »Metod Benedik - Angel Kralj. Kapucini na slovenskem v zgodovinskih virih. Nekdanja Štajerska ka pucinska provinca. ActaecclesiasticaSloveniae 16. Ljubljana 1994. str. 46: v nadaljevanju Actaecclesi- astica 16. "Po slavnostnem zapisu vseh gvardijanov na sliki v kapucinskem samostanu \ Škofji Loki. "> Pasijon, str. 5. H Acta ecclesiastica Id. str 170-173. v Pasijon, sir 5 '-'Acta ecclesiastica 16. str, 172—173. '• Pasijon, sir. 210. '°Laksimile rokopisa iz Kapucinskega samostana v Škofji Loki. spremna beseda dr. Irance Koblar, Mladinska knjiga. Ljubljana 1972, sir. VI, v nadaljevanju Koblar. "•Acta ecclesiastica 16, str. 172—173 "... Decreta suni quaedam pariter ratione Processionam in die Parasceves. Primo. ui impastenim Javim ad certnm nttmerum redigantur, quem omnes Magistri Processionum obsematum babeant. et imprimis Labaci non phtres figuras babeani exchtsivi Sepulcri i/iumi 10. Radkerspurgi et Villaci nonplures Sepulcri quam 5. Dambsovii vero et Locopoli nonplures ex- clusivi Sepulcri quam 4. Secundo: nepuellae cujuscumque aetatis sini. cul agendas personas applicentur. Teitin: Ne Magistri Processionum ultra UI. quod a communitaHbus sponte contribui solet. cum praeju- dicio Monasteriorum, ptv constntendis fereiris. vel alendis laboratoribus saecularibus a benefactoribus emertdicarepraesumant. Quarto: Ne admitantur transvestitiones in formas diabulorum exceptis lis. t/ui in ipsis figttris e. g. iii- fernum praesentantibus videntur necessarii. Quinto; It secureprobibeatur transvestitio, ne ante actualem Processionem in vel Pago circumvagen- lur. quod utfacilius obtineatur, vestes non antea. nisi penilo ante initium Processionis distribuantiir. el ijiii repertus fuerit in veste comica praevie vagariper civitatem. en ipso a Processione excludatur - Zahvaljujem se patru Angelu Kralju za pomoč pri prevodu na nekaterih mestih. '"Pasijon. str. 5. 112 DROBIZKIK SKOFJELOŠKEMl PASIJOST Pasijon. sir 7. Pasijon, str. Hla/nik. Gospostvo, sir 338. Iranu' Štukl. I/ zgodovine cerkve sv. Jakoba \ škol|i Loki, Loški razgledi v nadaljevanju IM, \ i. 1997. sir. 5,3. I )r. France Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Malica Slovenska, Ljubljana 1894. si. 583: v nadaljevanju Kos. Doneski. Kos. Doneski št. 586. 588. -•Hla/nik. Gospostiv. str. 1^2. Primož Kovat. Začetki kapucinskega samostana v škofji Loki, Acta ecclesiastica Sloveniae l<>. Miscellanea. sir. [90; \ nadaljevanju Acta ecclesiastica 10 -'• Pasijon. str. 7. : Pasijon. sir. 52—53- Mogoče bi smeli Gestrenge Herr povedati kol gnadljivi, častitjivi gospod Kos. ker je nosil plemiško titulo. Kos. Doneski, ši. šdš. Sli-, itd. Ulaznik. Gospostvo, sir. 45.3. K' is. Doneski, ši. SdK. < Aclct ecclesiastica 10. str. 180. \'ŠKAL. Zapuščine, lase. 212 Pasi/on. sir. 11 Acta ecclesiastica in. sir. 190. Pasijon. sir. 9. Acta ecclesiastica In. sir. 161-162. . Icfc; ecclesiastica 10. str 191. ... ueegen clerdenen z t rev I leni i Procesion-meistem ihrer nnlbeiralliing balher rarbin aitsgetroifene 9fo aher hal es heieeiidirn. clessen der Herr Brtiderscbaft Cassier mil zuestellntig c/ils nachiichlh ben eiinnert . Ictum ul sujmi .. - Acta eilcsiaslica Id. sir IS, . leta edesiastica. Id. sir . >'. >' / .. Acl nislanliam Civici Magistratus. i/iiolannis rej/eni solila m. alaiie ad obsetjiiium almae Confmternitalis. suh titulo Reclemptoiis minuli, die Parascevespost obittitn soliš, in menioriam Dominicae Passionis. cnm jigitris. etfignratis. super portatilia feretra, longo. el magnola- borepraeparatis. celebris. suinptnosa. el imnimeris illnslrala Inminiims. Processio coordinatura Nostris. et /irodm iinr e.\ noslro (.'omenili ad i/iiam Spectandam iinilin milita bomimim a longe conjlininl. I.\j>ensas inlministral dieta Confraternitas, e.v Voto a loo. el pluribus annis emisso. pro liberalione a peste, a t/na eliam baeleinis ipsa Civitas sempersalva remansil. Pasijon. sir. 59. Kohlar. sir \\ Pasi/on. str. 135. Janez J. Švajncer. Vojna zgodovina, DZS. Ljubljana 1998. sir. 205. Franc Pokorn, Loka. Krajepisno zgodovinska črtica. Dom insivl. letnik 7, Ljubljana 1894. prenatis Alojzij Pavel Florjančič. Muzejsko društvo Skofja Loka. maj 1995. sir. 32, \ nadaljevanju Pokorn. loka. 1 Pokorna vedno po krivem dolžinio. da ni citiral virov. Kako pa naj bi jih. ko jih je prebiral še na pr votnem mestu, v župnišču v Loki. oziroma Stari Loki in pri kapucinih Ti viri takrat še niso bili (urejeni) v zgodovinskih arhiv ih. "Janez J. Švajncer. Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. Prešernova družba. Ljubljana 1992. sir. 66-67. •"Hla/nik. Gospostvo, str. 31". '"Blaznik. Gospostvo, sir. 391. - France Štukl. Knjiga kis v Škofji loki li Zgodo\ inski arhiv Ljubljana. Škofja Loka 1984, sir. 138; v nada ljevanju Knjiga hiš II Pavk' Hla/nik. Kasarna pri kapucinskem mostu v Škofji Loki. LR 20. 1973. str. -i3—id. 1 Knjiga hiš II. sir. 1 16, rasi/on. s(r I š9. Pasijon. sir I i.3. 1 Pasijon. sir. I |š. 113 IOSK1 RAZGLEDI 46 " Pasijan, str. III '' Pasijan, str. 171 '"Blaznik. Gospostvo, str. 357. Pasijan, str. 1"!. • Hl.i/nik, Gospostfo, sir. 261. ""liki/nik, str. 262. <) tem dogodku so pisali starejši zgodovinopusci že v prejšnjem stoletju, predvsem Avgust Utrnit/, v Mittheilungen des bislurischer Veretns/tir Krain. 1863. sir 100-101. Za novejšo lite raturo glej: Hubert Glaser, Die Reise des Bischofs Johann 1 ran/ Eckher von Kapfing und Lieehteneck in die Osterreichisehen Herrschaften des Hochstifts Freising i m Jahr 1696. 34. Sammelblatt des Historischen Vereins Freising. Freising 1995. '•iBlaznik sir. 289-291. "-France šuikl. Zemljiška knjiga kol vir /a kulturno zgodovino (dva testamenta z inventarjem i/ Škofje Loke). Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Zgodovinski arhiv Ljubljana. Gradivo in razpraveti, Ljubljana 1988. sir. 84. Pasijan, sir. J! 13. "Pokorn. Loka. sir. 2l). ' Pasijan, sir. 22H. " Enciklopedija Slovenije i /3. ""Pasijan. str. 220. \sA. I/. Župnija Stara Loka.fasc. 2.1. Rubrica generales parocbiales. Die Venerissanto. sen Parasceues est in civitate manebeuedictiopanis. btttgri. etseminum 'ta del je pozneje prečrtan, o. p.), [tem con- stteta caeremoniae ml S. Jacobum: bora 9 mi vero in parocbiali ctim Passione m Caiuu Chvrali. bis Jtnitis ponitur Ssmmo Sacramentum in Sepulcbrum. dein Vespera. et bas excipit ledin Passionis carniolica in Eccla Parocbiali. Post prandium vero bora .1 lin recitatur in cantu cborali ad'S. Jacobum Mciiiilinmii. quod Seauitur concio de Passione Domini: dein Procesio. i zadnje spet prečrtano, o. p.) '"'Pasi/on, str. l) Matricaparochiae Locopolitanaeanno domini l~~~ Zapis je bil do pred nekaj let v župnijskem arhivu v Man Loki. verjetno je že v NŠKAL. "' Pasijon. str. 1.33. 114