Beseda c. kr. ministra. V zadnji uri, malo predno razidejo naai poslanci domov, zadoni jim še v drž. zborn iz ust pravnega ministra imenitna beseda. Nje pomen. ako se ona izpelje in spravi v življenje, ni mal za slov. ljudstvo. Našim bralcem je znano, da in zakaj slov. Ijudstvo ne more biti porotnih aodeb veselo — tistih, ki 8e vrše v Celju. Nekaj stoji o tem letos v 20. številki ,,Slov. Gospodarja" na prvem mestu in še sicer na večih krajib. Precej pa se je drž. poslanec za kmečko volilno skupino v Celju, g. Miba Vošnjak, potožil cez nje v drž. zboru. Tudi ta govor smo prinesli o svojem času v posebni prilogi. Dregni pa v osje gajezdo in ne bodo se ti vsule ose iz njega s tako silo okoli glave. kakor je razlila sedaj nemška liberalna gospoda avoj erni žolč nad srčnim poslancem. Hinistra prava, barona Pražaka, bila pa bi najraje dela kar na tožno klop, češ, zakaj se ni pri priči potegnil za uradno osobje c. kr. okrožne aodnije v Celju. Baron Pražak pae ni mož za to, da bi pustil komu razžaliti c. kr. uradnike in za to je vsak človek lebko vedel, da jih naa poslanec ni razžalil, marvee je le odkrito izrekel, kaj aodi slov. ljudstvo o porotnih sodbali v Celjn. Na ministru je tedaj bilo sedaj, da preišče, je-li in kaj je na onib pritožbah resnice. To je tudi minister prec obljubil. Človek pa bi bil po takem lehko sodil, da je ta njegova obljuba vsem po volji in da gre aedaj le počakati na izid tega preiakovanja. Ali to nemškim liberalnim gospodom ni bilo ljubo, za to je poslanec za Celje, umni vealar dr. R. Foregger kmalu stopil z ostrim vprašanjem pred miniatra, kedaj da hoče dati zadoatenje razžaljeni(?) gospodi pri c. kr. okrožni sodniji v Celju. Kakor smo že rekli, odgovoril je g. minister v zadnji letoanji seji drž. zbora na to vpra- šanje, toda njegovega odgovora, menimo, da ni vesel ni g. dr. Foregger ni njegova atranka, v zadostenje pa je g. Vošnjaku in v neko tolažbo tudi slov. ljudstvu. Naj ga izvedo tudi naai bralci, podamo jim ga v obliki, kakor se nahaja v raznih listib in menimo, da je vsaj, kar se tiče vaebine, reaničem ,,Jaz sem se", pjavi g. miniater med drugim, nprepričal, da se tolmačita pri tem, kakor se v Celjskem okrožju sestavljajo porotne listine, § 9 in 14 postave z dne 23. maja 1873 na način, ki se meni ne dozdeva pravi. Le-ta paragrafa imata namreč določbi, da se je v tem, kedar ae sestavlja prvotna listina porotnikov, ozirati na najzmožniše in najvredniše može. Po onih deželah pa, kjer se govori več jezikov, ozir je vzeti tudi na to, je-li so zmožni teb jezikov. To potrebo, *da ao jezikov zmožni, pa si tako tolmačiti, da more v sodnijskem okrožju Celjskem le tak postati porotnik, ki je zmožen obeb jezikov in da se zapr6 vsled tega vsem, ki govore le slovenski, vrata, sodim, da je jako neopravičeno pri razmerah, kakoršnje ao glede narodnosti in jezikov v onem okrožju. Ozir gre še po vrhu tega jemati tudi na to, da zadostuje za mnoge porotne obravnave v Celju porotnikom samo slov. jezik in to po polnem. Ali tudi duhu porotniškega ustava je po polnem naaproti to, da bi skorej vae kmečko prebivalstvo, ki ga je v onem okraju odločilna večina, nikoli ne opravljalo porotniškega posla in to edino le iz tega uzroka. Izporočil sem te avoje nazore g. predsedniku dež. nadsodnije v Gradcu z opomenjo, naj jih objavi predsedniku okrožne aodnije v Celju." G. miniater doalej in kaj rečemo mi na to? — Nam ne pride na misel, naj dolžimo dotične goapode v Celju, da so doslej navlašč drngače ravnali. Tudi tega ne pondarjamo, da so oni ali pa gg porotniki v Celju doslej imeli dvoje mer, eno za alovensko in drugo za nemčursko stranko — tega ne in tudi g. minister priznava, da kar je njemu znano, niso tega storili. Kdor še ima sam kaj vesti, mora jo pustiti še drugim, torej tudi gospodom v Celju. Clovek pa se vso eno vpraša: ali ni enak sum pri tem, kakor se je doslej godilo, čisto blizu, izlasti še pri prostem ljudstvu? Vrbu vaega pa so bile nekatere sodbe, ki so ae izgodile ravno pri porotnih sodbah v Celju, prav kakor navlašč za to, da so lebko vzbudile tak sutn v Ijudstvu. To bi bilo pa izostalo, ko bi se bilo koj s kraja ravnalo tako, kakor je sedaj gosp. minister namignil, da bi bilo po dnhu porotniškega ustava. Pa še nekaj. Ako je resnica, da je pri nas — po postavi — porotnikom treba zuanja obeh jezikov, čemu pa nahaja človek v vrsti porotnikov Nemcev, ki ne znajo betve slov. jezika? Samo slep slučaj pae ne more biti, ako sede pri porotnib sodbab pač Nemoi, ki ne znajo slov. jezika, nikdar pa Slovenci, ki ne nmejo nemškega. (Konec prib.)