Y Ljubljani, marcija 1903. Letnik VI. 5LO\?CrMSKI Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. Vsebina: Fr. L.: Mesečna opravila. — l'ater: Nekoliko besedi o čebelarskem orodja. (Konec). — Fr. L.: Kako si vzgojiti izvrstne čebele? (Dalje), — Jan. Jurančič: Cebelarjevo premišljevanje o letošnji zimi. — Urednik: Anatomične podobe čebele. — llinko Likar: Čebela v boju s sovražniki. — Anton Žnideršič: Trgovina s čebelami. — Poročilo o občnem zboru »Slov. čebelarskega društva«. — Dopisi. — Raznoterosti. — Izkaz udov. — Udom »Slov. čebelarskega društva«. — Naznanilo. — Listnica uredništva. — Oznanila. Štev. 3. Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem ¥ Ljubljani, Mesečna opravila. (Piše Fr. L.) Sušeč. S sušcera pričenja se čebelarsko leto. Leskovo grmovje in jelše, pri nas pa posebno teloh, ponujajo čebelam obnožno za plod. Po množini prinesene obnožne, zamoremo z gotovostjo oceniti rodovitnost matice in presoditi množino gojenega plodu. Tudi po vodo pridno izletujejo, ker že plod goje. Zato je pametno, da čebelar v bližini svojega čebelnjaka napravi svojim gojenkam plitvo koritce, nameče vanj nekaj snažnega mahu ali tresk in napolni z neznatno osoljeno vodo. Da čebele na vodo opozori, zadostuje, ako strani koritca v bližini vode in tudi treske nekoliko z medom namaže. Ker medena paša tega mesca razven v krajih , kjer je resje, še ni izdatna in, ker čebele že precej založnega medu za plod porabijo, zato je prva in najimenitnejša dolžnost vsacega čebelarja, da se prepriča o stanju svojih plemenjakov. Ta spomladanska preiskava, ako nastane ugodno vreme in toplomer kaže v senci 8°—12°G gorkote, je koristna, pri sumljivih pa-njovih pa celo neobhodno potrebna. ►a 34 Pri taki preiskavi je treba na sledeče paziti: 1. Okvirčke jemljimo, ko smo panj odprli, rahlo, brez vse sile in ropota, lepo za vrstjo iz panja, odkladajmo jih brez vseh streslejev v stojalo, dokler ne zadenemo na okvirček s pokrito zalego, ki nas pouči o stanu matice. Če smo videli zdravo in lepo zaokroženo zalego enakomerne starosti, potem odstranimo iz panja, oziroma ne vložimo več vanj praznili nepotrebnih in medenih nadpotrebnih satnikov, da se plodišče zoži in čebele dobijo več skrajno potrebne gorkote za plod. 2. Brezmatična ljudstva, kakor tudi čebele s trotovko, ali pa oslabela (po uničenju njihove matice) pridružimo kakemu sosednemu panju. Najprej napravimo obema ljudstvoma enak duh, po čebuli, kafri, apiolu itd., zvečer ju pa združimo. Če bi se bali za matico, jo lahko denemo v kletko in drugo jutro jo izpustimo. Matici ne preti od tujega ljudstva nevarnost, ker tuje čebele — osirotene - v novem stanovanju niso tako bojevite in se kmalu z veseljem oklenejo novega doma in vladarice. Pač pa je bolj v nevarnosti matica pri svojem lastnem ljudstvu, ki se zanjo spomladi zelo boji in bi jo lahko z močnim obkroženjem zadušilo. Osirotelim čebelam pridjati iz druzega panja odprti plod, da si same matico vzgoje, bilo bi nespametno, ker mlada kraljičina bi radi pomanjkanja trotov ostala neoplojena. 3. Za driskavico obolele čebele — kakor sem že v zadnji številki , Slov Cebelnrja« omenil - treba preseliti v čist panj na snažno satovje in pitati jih t,..oj (če je ugodno vreme za izletovanje) z mlačnim, zdravim medom, da se hitreje in večkrat očistijo. Če so pa po bolezni oslabele glede števila,' združi jih! 4. Kjer treba medu dodati, je najbolje, da se pridene med v satovju. Ako pa tacega nimaš, podaj jim ga dva- trikrat v večji pitalni posodi od '/a do 1 kg zvečer zaporedoma, a ne sme biti redek. Spekulativno pitanje radi pomnoženja zalege z redkim medom, se ta mesec še ne sme pričeti! 5. Prazni zadnji satnik se po preiskavi lahko odstrani, da vidimo takoj pri vsakem potrebnem odpiranju panja, če so že čebele med na zadnjem medenem satniku porabile. Kedar si preiskavo končal, pomakni okence k okvirčkom, dobro ga ob špranjah zamaši, da ne more gorkota iz panja uhajati, in plodišče dobro, skrbno odeni. Žrelo pusti odprto (če se ni bati miši), da imajo čebele dosti svežega zraka. -- Nekoliko besedi o čebelarskem orodju. (Pater). — (Konec). Korita in posoda za pitanje (najboljše je pitalni balon) mora imeti vsak čebelar, da v sili klade svojim čebelam. Pita se v mrzlem času najbolje od zgoraj, ko je že bolj gorko, od spodaj; čebele potem hitreje zasedejo satovje do tal. -•^m 35 m»i~ Kdor nima že pri spodrezovavniku strgulje, naj si jo omisli; sicer si pa grebljico naredi vsak čebelar sam, če zakrivi močen železen drat. Matičnico ali matično hišico mora čebelar tudi vedno imeti pripravljeno, če dodaja matico čebelam. Priprosto matičnico, katero si vsak sam naredi, sem opisal v zadnji številki lanskega letnika. Pripravna je tudi Heidenreichova matičnica. Topilnik za vosek in stiskalnico je popisal že g. Jurančič v prvi štev. letošnjega leta tako dobro, da njegovemu opisu nimam ničesar dostaviti. Najbolj važno in potrebno orodje za čebelarja je pa iztresalnica (izme-talnica). * Če rabimo iztresalnico, imamo še le pravi dobiček pri čebelarstvu. Iztresalnica naj bo močno in trdo narejena ter pripravna in zadosti velika, da vstavljamo lahko vse satnike iz naših panjev, če imamo tudi veliko mero. Kdor ima francoske in nemške panje, si lahko da prirediti iztresalnico za oboje mere. Iztresalnice so bile prej lesene, sedaj jih delajo le iz železa. Paziti pa moramo, da ni pri njih pocinkanega železa, ker cink vpliva na strd; vse železo mora biti dobro poči njeno, kotel ali obod naj bo, če mogoče, emajlovan. Iztresalnico moramo vedno v dobrem stanju ohraniti; stati ne sme na vlažnem kraju. Pred rabo je dobro vzplaknemo, obrišemo naj-prvo z mokro cunjo, potem pa s suho. Tudi namažemo vrtišča, v katerih stroj teče, z oljem, da se ne odrgnejo. Če iztresalnice ne rabimo več, jo zopet operemo in obrišemo. Dobro je tudi, da pomažemo vse svetle dele na jesen z lanenim oljem, da nam ne zarjave. Tako ohranimo iztresalnico dolgo časa trpežno. Toda iztresalnica je draga stvar, okoli 30—40 kron stane takoj. Zatorej bi bilo dobro, če bi si več čebelarjev jedne vasi omislilo jo skupaj, potem bi jednega samega ne bolelo tolikanj. Izplača se pa iztresalnica že v par letih, ker iztresen med lahko veliko dražje prodamo. Satovje, katero hočemo iztresti, mora biti vsaj deloma s pokrovci zadelano. Pokrovce odvzamemo s tenkim nožem ali pa z vilicami, (glej podobo!) — oboje je dobro. Ker se nož in vilice kmalu umažejo, jih položimo od časa do časa v vodo, ter jih umijemo. Satnike vstavljamo v mrežo iztresalnice narobe kakor so viseli v panju, da pride gornji del satnika na dno. Začetkoma vrtimo stroj bolj počasi, kasneje že lahko hitreje zavrtimo, posebno če imamo že stareje, rjavo satovje. Pri belem satovju moramo biti bolj oprezni, ker se raje prelomi. Če smo vrtili stroj nekoliko časa na levo, ga zavrtimo potem na desno in nato zopet na levo. Tako izpraznimo satovje do cela. Prazno satovje obesimo *) V tem Članku rabim več novih besed. Razložil jih bom v slovarčku čebelarskih izrazov, ki ga v kratkem priobčim. -H»i5 36 (toda zvečer in čez noč) v panj nazaj, ali pa na kožico, katero postavimo nekaj (10- 20) metrov proč od ulnjaka. Čebele poližejo med in osnažijo satovje, katero potem skrbno shranimo za drugo leto ter je varujemo posebno moljev. Med pustimo še nekoliko dni na gorkem prostoru stati, da se polagoma sčisti. Nesnago in voščene drobljance, ki prihajajo na površje, večkrat posnamemo. Za prodajo priredimo med okusno opravljen v steklenih posodah, ki drže pol kile ali pa celo kilo. Posode so različne; čebelar se lahko sam odloči; meni najbolj ugajajo Stolzlejeve, posebno one, ki so okrogle, s patentovanim zapahom. Tudi Giesslove niso napačne. Posoda mora imeti tudi etiketo, na kateri je zapisano ali tiskano ime in stanovanje čebelarjevo, oziroma tudi cena. Etikete naj bodo ukusne in priproste, ne preveč našarjene v različnih barvah. Da se ložje med razpeča, bi moralo društvo ali kak posameznik prevzeti prodajo, da ne bi imeli dobiček medalji, ki grozno mažejo z medom ter ga tako ob dobro ime pripravljajo. Tudi bi društvo moralo po kakem poslancu predložiti v deželnem zboru postavo, kakor jo imajo v drugih deželah, da bi se brezvestnim medarjem bolj gledalo na prste. Koliko tisoč škode so že naredili nekateri medarji čebelarjem z zastrupljenim pitancem! Ljubljana, Bled, Opatija, Kamnik in letovišča bi bili primerni kraji, kjer bi kaka trgovina lahko prevzela prodajo medu. Nekaj procentov bi se ji moralo pustiti za režijo in reklamo. Te poslednje nam čebelarjem sploh povsem manjka! Le malo več podjetnosti in trgovskega duha! Seveda bi moral čebelar za svoj med garantirati, da je dober, iztresen ali samotok. Ker že ravno govorim o kupčiji, naj še to omenim, da naše čebele preveč po ceni prodajamo. Laška čebela je veliko dražja in vendar je naša čebela gotovo tako izvrstna kot ona. Naši trgovci sploh z neumno konkurenco tišče cenej mari naJ bi se zedinili za gotove (najnižje ali najvišje) cene, da bi dobiček vsaj v deželi ostal. Sploh je pa naša konkurenca večkrat nepoštena. Nemški čebelarski listi se večkrat pritožujejo, da so jih naši trgovci opeharili. Naši trgovci bi morali imeti toliko stanovskega ponosa, da bi sami med seboj varovali poštenje svoje kupčije. Društvo in list bi pa morala kontrolirati vse, in brezobzirno javnosti naznaniti onega, ki krade drugim trgovsko čast. To bi moralo veljati tudi za medarje! Neobzirni lin moški nastop društva" bi čebelarjem mnogo koristil! - <*- Kako si vzgojiti izvrstne čebele ? (Piše Fr. L.) (Dalje). h) Omenil sem že takoj v začetku svojega članka, kaj je povzročilo popolni propad in pogin Zalesnikovili čebel. Da! Krvoskrunstvo — če smemo tako imenovati plemenjenje kraljičin s sorodnimi troti — kaj slabo vpliva na razvoj in obstanek čebelnega ljudstva. Nek izvrsten švicarski čebelar je nalašč pospeševal plemenitev kraljičine prav dobrega in krepkega panja z najbližnjimi žlahtniki — troti. Kaj je dosegel? V sedmem kolenu je mlada kraljičina, oplojena zopet (kot njene matere) z žlahtnikom, legla je le nekaj malega jajčec! Živinorejci so že davno prepričani, da treba bika istega plemena drugod poiskati, da ne bode prav nič v sorodu z mladimi domačimi telicami. Enako moramo tudi mi čebelarji, če hočemo uspešno čebelariti in sami si vzgojiti izvrstne čebele, skrbeti za obnovljenje krvi čebel istega plemena. Toraj ne iščimo kavkaških, cyperskih, laških čebel itd., ampak oplemenjajmo kraljičine domačega plemena s troti istega plemena, toda nikakor ne v bližni žlahti ali s tujim plemenom. To bode tudi najsigurnejše sredstvo zoper gnilobo plodu in najboljše zagotovilo, da nam bodo plemenjaki stanovitno uspevali, ne da bi bilo treba, kakor pri križanju, vedno in vedno plemenjakov iz tujine preskrbovati, kar tudi ni zanesljivo, ker se lastnosti in narava domačega plemena ne strinja z istimi tujega plemena in zato se čebelarsko ljudstvo mešancev kaj rado sprevrže, zajde in izgine. Samo ob sebi pa je umevno, da moramo za pleme iz domačih čebel izbrati vselej le najboljše. Toraj čebelno ljudstvo, ki je krepko in zdravo prave naravne sivkaste barve (glede obročkov), zmerno plodovito ali rojivno, varčno glede porabe medu in z lepo razvito mlado matico. In če smo za to vselej skrbeli in vsako slabo ljudstvo takoj odstranili, vzgojili smo si plemenjake, ki so nam ne samo v veselje in čast, ampak tudi v lep dobiček. Čebelnjak s takimi plemenjaki napolnjen je res vzor napredne domače čebeloreje! d) Čebelno ljudstvo mora biti zdravo. Plemenjak, ki ima spomladi preveč mrličev, ali pa če meče še nedora-ščene čebelice ali bube iz panja ni zdrav. Tudi ni zdravo čebelno ljudstvo, katero nima onega prijetnega duha, katerega smo vajeni, ko odpremo panj. Tako ljudstvo navadno trpi na driskavici ali brezletnosti. Ne kaže obdržati plemenjaka, ki vkljub temu, da ima mlado in krepko matico in dosti čebel, vendar zaostaja s plodom za novo izdelanim satovjem, ali kateri nima lepo zaokrožene, enakomerne starosti in lepo skupaj združene zalege, t. j., da se ne nahaja med plodom tu pa tam praznih celic, v katere ni bilo nobeno jajčece zaleženo. Plošnati pokrovci, vdrti ali ne popolnoma s celičinimi stenami zlepljeni naznanjajo, da je zalega bolna. Takemu ljudstvu treba brez odlašanja matico odvzeti in jo z novo izvrstno nadomestiti, trote poloviti in pokončati, ker taki niso za plemenitev. Če pa založne matice nimaš, združi čebele z drugimi, zalego pa vso odstrani. e) Čebelno ljudstvo mora biti pridno. Kaj ne, to se nekako čudno bere! Saj slišimo in beremo, da so sploh vse čebele pridne. Olepševalen priimek naše čebele je sploh „pridna čebelica1'. Pa vendar kolika razlika je med njimi! Jaz ne trdim, da bi bile nekatere čebele lene, - dasi me skušnja nekoliko moti glede splošne čebelne pridnosti — na sledeče si pa dovoljujem svoje gg. tovariše-čebelarje opozoriti: Kakor jaz, tako je tudi vsak drug že opazil, da ob dobri paši nekatere čebele prav zgodaj prično izletovati in sladko strd nabirati, medtem ko druge, tudi močne in zdrave, doma še počivajo. Ravno tako ni neznano, da na bradi nekaterega panja čebele brezdelno čepijo, in dasi je kak drug panj s čebelami bolj natlačen in je pri obeh rojenje že popolnoma izključeno, vendar je brada tega panja prazna brezdelnic. Lahko umi ivo ! Dokazano je, da ima nekatero čebelno ljudstvo veliko bolj razvit voli, s katerim vsak najmanjši izvirek medu ali nektarja prej zaslede, kakor drugo ljudstvo, kateremu ostaja dostikrat, isti nektar popolnoma skrit. O tem sem se tudi jaz prepričal. Neko jesen sem bil prisiljen zalogo medu čebelam dopolniti. Nekaj kapljic razstopljenega kandisa mi je ostalo. Kakih dvajset korakov od čebelnjaka nalil sem nekaj te tekočine v georginin cvet. Bilo je po dežju in čebele vseh panjev so močno izletovale. Ni dolgo trpelo in cvet s sladkorjem oslajen, je bil najden. Rad bi bil zvedel iz katerega panja jih je bilo največ. Vzel sem hipoma nekaj moke in čebele na georgini ž njo oprašil. Skočivši potem pred panjove, spoznal sem, da razven 5—8 pojedink, bile so to čebele le enega, tisto leto glede medu najboljšega plemenjaka. Glede čebel pa ni bil najštevilnejši. *) Kaj pa glede velikosti čebel? Kdor je kupil čebele na raznih krajih, je gotovo opazil, da čebele, matice in troti niso vseh plemenjakov enako veliki. Nekatere matice, pa še bolj čebele, so kaj drobne. Brali smo sicer v raznih čebelarskih časopisih, da čebele kožice ali tančice bub iz celic postržejo in odstranijo, vendar skoro gotovo, da ne povsod in ne v vseh celicah. Odkod torej pride, da so res nekatere tako drobne? Mogoče, da je bila matica tako majhna in da so se po nji tudi čebele zvrgle? Morda je tega staro satovje krivo, morda premalo prostora v panju in radi tega so manjše celice izdelale? Naj bo že vzrok ta ali oni, vendar res je, da so male čebelice boljše za med, kot velike, ki so pa po zunajnosti lepše. *) Ali ne verjamete, da se morejo čebele po svoje sporazumeti? Če najde le ena kak boljši vir, pripelje jih kmalu več sabo in te zopet druge, in v kratkem se pridrvi cela armada k pogrnjeni mizi, prav kakor pri ropanju. — Op. ured. -t-»« 39 B®-*— In zakaj so boljše za medobranje? Zato, ker se je dokazalo že v novejšem času, da imajo male čebele nekoliko daljši sesalnik, kot velike čebele, in ker radi vitkega, drobnega telesca, lažje v nekatere cvetlice zlezejo, kamor debelejše čebele ne morejo. To je znano vsem starim čebelarjem, kakor sem se v občevanju z istimi prepričal. (Dalje sledi). -*- Čebelarjevo premišljevanje o letošnji zimi. (Spisal Jan. Jurančič). Vsak čebelar je navadno vesten opazovalec vremena; in kako ne bi bil, ko so vendar čebele popolnoma navezane na vremenske ugodnosti in ves uspeli čebeloreje je odvisen od vremena. Večji in natančneji čebelarji si zaznamujejo, oziroma zapisujejo vreme, ali vsaj večje premembe, veliko vročino, bucl mraz, trajno deževje, vetrove i. t. d. Prav dobro je tako zapisovanje in zlasti začetnikom je priporočati; ker se iz tega da marsikaj sklepati in učiti za praktično čebelorejo ter si pridobi s tem čebelar mnogo izkušnje. C4otovo se je nam čebelarjem krčilo srce, ko so znani vremenski preroki Falb, Merkel i. dr. tako brezčutno in brezobzirno napovedali hudo zimo; saj res, kakor vselej, so zadeli, pa ne vsega. Toliko je bilo do zdaj na njih prerokovanju resnice, da je bila zima res huda, pa trajala je k sreči kratko. Pri nas je bilo prvič mrzlo 11. decembra pret. leta: —10° R., in še tako par dni, potem pa topleje. Najhujša zima bila je januarja, namreč: 18 —16°R., 19. —18°R., 20. istotako, 21. —17'/,»R, 22. do 25. —16»R, potem paše nekoliko dni okoli — 6°R., na kar je prišlo zopet topleje vreme. To namreč pri nas, v ozki, gozdni, bolj zavetni dolini, v odprtem svetu in večjih ravninah bilo je pa mraza od 20 do 25° R. Proti taki zimi torej, kot je bila letošnja, morajo se čebele že boriti in moči napenjati, da si vzdržijo potrebno gorkoto. Čebela namreč že pod temperaturo + 4° R. zgubi gibljivost ter, kakor pravimo, otrpne. Ker pa čebela ne spi takozvanega „zimskega spanja", kakor samice sršenov, čmrljev, os itd., mora toraj ostati v gibljivem stanu, da diha, uživa in se giblje. In zakaj mora dihati, uživati in se gibati? Zato, da si nareja, oziroma nadomestuje ono gorkoto, koje ji manjka od zunanje temperature do tiste stopinje, katero si vsako zdravo ljudstvo v zimskem sedežu vzdrži in vzdržati mora. Če primerjamo: V panju je v zimskem gnezdu toplote -f-12 do + 18° R., zunaj je pa mraza —15° R.; v tem slučaju morajo čebele same na stroške lastnih telesnih moči temperaturo za 27 do 33°R. zvišati in trajno vzdržati; to, kakor vidimo, je jako veliko. Kako je pa mogoče, da čebele toliko toplote producirajo? 1. z dihanjem, 2. z uživanjem in 3. z gibanjem. Dihanje in uživanje, oziroma prebavljanje je ona presnova, pri kateri se proizvaja gorkota enako, kakor v navadnem življenju pri kurenju ali gorenju. Nadalje smo rekli, da čebele narejajo gorkoto tudi z gibanjem; znano nam je, da, ako smo v zimi na potu, če nas zebe, pospešimo korake in se s tem ogrejemo; ptiči, zlasti majhni, o hudem mrazu —H>r 40 K-f-!»- vedno semtertje letajo ter se neprestano gibljejo, sicer bi zmrznili. To nam je dokaz, da se z gibanjem udov fizično proizvaja gorkota. Ako poslušamo pri panjevem žrelu v temperaturi 0 do — 5»B., slišali bomo le prav rahlo, enakomerno šumenje, ali se pa komai kaj sliši, ker so čebele skoraj popolno mirne; znamenje, da se dobro počutijo ter jim še mraz ne prizadeva sile. V večji zimi, n. pr. —10 do — 20» E. sliši se pa že močno šumenje, bučanje, da je kar cvilenju podobno. To je dokaz, da se morajo čebele z vsem naporom braniti zime, gibati s perutmi, sploh z vsemi udi, da narejajo dovolj gorkote. V takem času se naredi zunaj pri žrelu polno ivja (sreža), ker čebele močno dihajo in obilno uživajo ter vsled tega izdihajo mnogo vodenih soparov, ki na hladnem pri žrelu v podobi ivja zmrznejo. Znotraj v panju ob hladnih stenah, zlasti na dnu se nabere mnogo mokrote, ki zmrzuje v led. Eavno letošnja zima vprizorila nam je, zlasti na nekaterih stališčih, dovolj takih tužnih slik; pri nekaterih panjih so se žrela z ivjem celo zamašila, tako, da se je moralo s svedrom rahlo prevrtati ter ivje in led odstraniti, da bi se čebele ne zadušile; tudi v panjih bilo je clokaj ledu, ki se je pozneje o južnem vremenu otalil in — ko sva z bratom njegove panje prestavljala povodom povečanja čebelne stavbe — se je voda kar izlivala iz žrel. Sicer smemo še letošnjo zimo, izvzemši par dni hudega mraza, prištevati za čebele precej ugodnim, ker je vedno le bolj mirno, enakomerno in nespremenljivo vreme, torej so tudi čebele bolj mirne. Bati se pa imamo marsičesa: V panjih, ki imajo tenke stene, ali so v njih špranje, razpokline in luknje, so čebele trpele hud mraz in mnogo bo mrličev; oni panji, ki niso imeli obilno odmerjenega živeža za zimo, jim je morda v zimskem gnjezdu med pošel, vsled tega niso mogli v najhujši zimi dovolj „kuriti" in zraven nedosegljivega, t. j. ob strani gnezda se nahajajočega živeža, zaspali so za večno. Tudi griže bode mnogo v pretenkih in v preslabo odetih panjih. Naposled pa bode še satovje vsled mnoge v panjih nabrane se mokrote zelo plesnjivo. Da te omenjene nedostatke po možnosti zaprečimo, priporoča se, takoj, ko se toplota le nekoliko nad 0°B. vzdigne, panje rahlo odpreti ter'jih vse na dnu ležeče nesnage in mokrote očistiti. Pri tem naj ne bo nikdo preboječ, češ, da se panj ne sme v tako hladnem vremenu odpreti; snaga in suh panj bode čebelam več v korist, nego bi jim ta majhen nemir škodoval, ki se povzroči s čiščenjem; sicer pa pri paznem delu čebele komaj kaj čutijo. Oni panji pa, v kojih je vse v redu in znotraj lepo suho, se seveda glede snaženja pustijo do ugodnejega časa. Vsako pametno premišljevanje naj bi pokazalo svoj sad; naj bi mu sledil nek gotov sklep. Kaj naj bi pa mi čebelarji o tukaj navedenem premišljevanju sklenili? 1. Skrbeti, da bodo imele naše čebele vselej obilno zalogo zimskega živeža, da bodo trdne proti vsem, tudi najhujšim vremenskim vplivom ter smo mi v tem oziru za vsak slučaj zagotovljeni. Kajti čebele, ako imajo vsak čas dovolj živeža, so zmožne vsega, toraj je za uspešno čebelorejo vedno in vselej potreben „med in zopet med in še enkrat med". Kakor za vojsko: denar in denar in še denar. 2. Čebelariti v takih panjih, ki so čebelam in njih razvitku vsak čas in kolikor moč v vsakem oziru ugodni, namreč v takih, ki čebelam ono gorkoto, kojo si poslednje morajo z velikim naporom, na stroške svojih telesnih moči in zaloge živeža proizvajati in vzdrževati, po mogočnosti vkup držijo ali ohranijo. Iz tega stališča z mirno vestjo prav toplo priporočam dvostenate panje, zlasti še dvojake. V teh panjih ni čebelam nikdar prevroče in ne premrzlo. Solnce in vreme vpliva le na zunanje stene ter ne more notranjih ugonobiti, da bi poslednje vsled solnca in mokrote dobile špranje ali luknje, ali da bi se drugače poškodovale. Kdor bi vpošteval ta moj nasvet, ne bi se kesal nikdar, kajti oni stroški, kolikor tak panj več stane, se obilno odračunijo z napravo bolj prostega in cenejega čebelnjaka ali se pa čebelnjak lahko celo opusti, ker se panji postavijo v podobi paviljona. Vsak lahko uvidi, da se z vsem zatlačevanjem in odevanjem ne doseže nikdar to, kar stori jednakomerna dvojna stena, napolnjena s slabimi prevodniki toplote, ne da še vpoštevamo vsakoletno sitno delo in vzemirjanje čebel pri zatlačevanju. Kdor pa ima že lep, dober čebelnjak, kojega opustiti ne mara, ali kdor sploh brez čebelnjaka biti noče, naj bi imel vsaj prednje strani panjev z dvojnimi stenami, ker ravno prednja stran panj e v se — že zavoljo žrela — da najtežje dobro zatlačiti. Pri nas so prišli čebelarji do popolnega prepričanja, da čebele v dvo-stenatih panjih — ako čebelar sam kaj ne zakrivi — izključno dobro prezimijo. V vseh drugih panjih pokažejo se izdatne izgube, zlasti za kritičnimi zimami; v dvostenatih pa vsega tega skoraj ne poznamo in se more povprečno v 10 letih še le na 150 panjev računiti vsako leto po en mrlič. Skušnja govori! — Vsled tega pa v našem kraju čebeloreja jako napreduje; v prihodnji pomladi se bo postavilo tukaj v bližnji okolici 5 paviljonov, dva manjša po 8 in trije veliki, krasni po 36 in 20 panjev, v skupnem številu za 108 ljudstev. To dokazuje, da je dober čebelni panj eden glavnih faktorjev za podlago uspešne čebeloreje. Letošnja zima tedaj, predragi čebelarji, naj nas opozarja, da ne bodemo več v prežimo vanju glede panjev prelahkomiselni, ter da bomo vsako jesen o vzimovanju mislili: „Ravno prihodnja zima zamore biti zopet jako huda, torej moramo čebele skrbno zavarovati!" Kajti ravno čebelarjeva krivda je, ako morajo uboge čebelice trpeti toliko mraza. Bodimo jim torej v prihodnje bolj usmilj eni in za njih celoletno skrbno delo bolj hvaležni gospodarji! -*- Anatomične podobe čebele. (Urednik). Na občnem zboru našega društva se je soglasno sklenila resolucija, s katero se prosi vis. c. kr. deželni šolski svet, naj bi le ta posredoval, da bi 4 42 gh>+- si srednje in ljudske šole vsaj 50 izvodov prvih dveh podob naročile, ker le s tem pogojem bi jih založilo „Centralno avstrijsko čeb. društvo na Dunaju" tudi s slovenskim besedilom. Za ljudske, meščanske in srednje šole ter za učiteljišča sta potrjeni z ministrskim odlokom z dne 29. jan. 1902 stev. 902 prvi podobi, učiteljem kmetijstva pa se razven teli dveh priporoča z ministrskim odlokom z dne 10. marca 1902 štev. 3103 tudi tretja tabla. Brutwabe «imr dr«h«tn= Brulvvabe eimr eieHt{enfcn Mligen KoniginJIkkeibiiill Arbeitsbiene. BTaJbis )0%Tafa. 3 la^e fawaidl»agin dit Syniph!. 6.Ta^in»deiiinlKkelns. Nahfting Hanigund Pitien. V/ 7.Ta| volftaimiian ienteckdt. , i: Ia|« am Stimsud« Ckk j {krseMtdirchdfe Vtontisfa.... U ZllaJ. fftrteitsbine. BRUISTADIEN derB IEHEN veri ftoitigzefa. 3 Tage, Ei. / l.Tag. i.Tas 3.Tae. I0i Taje Larve. Nade. Mil. Ji voralbreSTag , ws&lzar[ra«Mš «»■KoragisgeiSM! Nahrung. Fuifsrsafr. faisdiaffBiis-Artfil*il. weiselzs)la. BrabiatM. m Schwarmweiselielien. VBfldBn Bieneti sewal!sairi vpil dr Konigin iufJerisMii. geoffnol Faaftnjtzefa aussdilipfBiene. Pred več kot 30 leti izdal je te podobe Ed. pl. Laclier, lansko leto pa jih je doloma popravil, deloma spopolnil imenitni strokovnjak Ljud. Arnhart, ter jih založilo zgoraj omenjeno čeb. društvo. To so do zdaj najpopolnejše podobe te vrste. So sicer drage — 24 K vse tri, posamezno celo po 10 K — vendar so za teoretično spoznavanje razvitja, unajnih delov ter notranjih organov čebele najboljši nazorni pripomoček. Na nobeni šoli naj bi ne manjkalo tega prekoristnega učnega pripomočka, s katerim naj bi se že pri otrocih vzbujalo zanimanje za čebelo in njeno življenje, ki je pravi stvarstven čudež. Ljubezen do čebeloreje vcepila bi se že v mlada srca, in če bi bil še na vsaki šoli čebelnjak, vzoren čebelnjak, vzgojilo bi se lahko lepo število mladih čebelarjev, ki bi čebelarili na podlagi umne čebeloreje, kakoršno so spoznavali že v šoli. Pa če tudi učitelj ni sam čebelar, vendar razloži pomen tabel lahko Drohne. (Männchen) KopffMpuI). ■&uM|Üiflr3x). -Schrldciien. 'Hinierieibiaitdcmeiit. TAFEL». Königin. (Weibchen j Arbeits Biene. unausfcebildetes Weibchen J Kopf derDrohna. Kopf der Königin. Kopf der Arbeitsbiene. prav natanko, ker jim je pridjano podrobno in natančno pojasnilo na 30 straneh osmerke. Iz predstoječih fotografij je razvidno natančno risanje vseh različnih podob, na tablah pa, ki so po 115 cm široke in 155 cm visoke, je vsak del še veliko bolj razločljiv. -k»« 44 B«^— Če se posreči dobiti ta važni pripomoček za teoretično spoznavanje čebele, ki se bo uporabljeval tudi pri čebelarskih predavanjih in v čebelarskih Aihmungs-Or|ane Haupt-Trie Seen Stachelapparat der Arbeitsbiene vi»»»'_f»«»a, AnidMgaafe UnltrtitH . .................... Genitalien der Drohne, Genitalien'' der der eierlegenden Arbeitsbiene TAFEL III. INNEBE ORGANE dir BIENEN. «m tečajih, kakor je upati tudi s slovenskim besedilom, se povrnemo takrat zopet k tej stvari. Čebela v boju s sovražniki. (Spisal Ilinko Likar). Ko je Bog' žuželke ustvaril in so bile vse okolu njega zbrane, pokliče izmed njih čebelo k sebi in jej reče: „Ti čebela! Ti nisi največja, a tudi 45 Srni- ne najlepša med žuželkami, — vendar pa bodeš najimenitnejša med njimi. Letala bodeš od cvetice do cvetice ter brala iz njih čašic najboljšo sladčico sveta, katera bode marsikomu v krepilo in zdravilo; pri najsvetejši daritvi rabili se bodo tvoji izdelki; človeku, katerega bodemo ustvarili po svoji podobi, bodeš izgled pridnosti, marljivosti in složnosti! Vedi pa, da bodeš imela mnogo, mnogo sovražnikov, kateri Ti bodo stregli po življenju in po Tvojih izdelkih; zaradi tega dam ti hudo, ostro in strupeno orožje, da se bodeš branila. Ker pa orožje brez srčnosti nič ne pomaga, dam Ti tudi srčnost; ker se pa sama, četudi oborožena in srčna, proti mnogim braniti ne moreš, zato živite čebele v družbi in bodite složne, da bodete lažje branile sebe in dom. V slogi je moč! Ker pa ni dobro, če je v družini mnogo gospodarjev, zato imejte le eno gospodarico — matico kraljico!" Tako je govoril vsemogočni Stvarnik. Vse žuželke so nekako začudeno poslušale, kar je Stvarnik naročeval čebeli; mislile so si: „No, ta je pa srečna, gotovo je prišla z desno nogo naprej na svet; slabega pa niso še nič čebeli želele. — Toda, glej, tam iz one podzemske votline se že plazijo grde pošasti Zavist, Jeza, Sovraštvo in Maščevanje proti žuželkam, katere so bolj zadej stale, ter začele so jih hujskati proti čebeli: „Ali ste slišale ? Ta grda, majhna živalica naj bode kraljica nad Vami in vsem Vašim imenitnim rodom? Ve druge ste vse lepši, kakor čebela, pa vendar je ona za prvo določena! To je prava prilizovavka, da je Boga premotila, da je tako napačno določil. Ali bodete Ve to trpele?" — To hujskanje je imelo velik uspeh. „Saj je res, saj je res", oglasi se jih več! „Jaz bi moral biti kralj!" „Ti ne, jaz! upije drugi." Tako so se pričkali žužki in žuželke med seboj, a Stvarnik je z gromovitim glasom zaklical: „Mir! Kar sem določil, je določeno!" Žuželke so se ustrašile tega glasu in si niso več upale glasno ugovarjati, a na tihem so se jezile in premišljevale, kako bodo čebeli škodovale. „Meni in mojemu zarodu mora biti v živež", sikal je sršen. „Kri bodem spil vsakej, katero dobim", mrmral je pajek. „Ves dom jej hočem razrušiti", dejala je veša, ki je dobila potem ime voščena veša. „Ves pridelek jej bodem požrl", dejal je metulj-smrtoglavec. „Vse življenje me bode morala nositi, in ž njeno krvjo se bodem živela", repenčila se je neka uš, katera je dobila zato ime čebelna uš. — „Tako je prav" — rečejo pošasti — „le značajni bodite dragi žužki in žuželke, pa besedo držite; me Vas bodemo vedno podpirale. Tudi druge živali hočemo nahujskati proti čebeli." — „Pogin in smrt čebeli!" — zaklicali so sovražniki čebele. Stvarnik da znamenje za razid ter šepetne čebeli: „Zapomni si dobro, kar si slišala in videla, da se veš ravnati!" Razšle so se žuželke, vsaka za svojim namenom. Čebela si je v bližnjem duplu ustanovila svoj dom ter se ravnala natanko po tem, kar ji je Stvarnik določil. Nahujskane žuželke pa tudi niso pozabile prisege ter so skušale škodovati čebeli vedno in vedno; ravno tako tudi druge od onih pošasti nahujskane živali. A čebela je pogumno in srčno branila sebe in svoj dom in brani ga še dandanes. Kakor je bila od začetka previdna, tako zapodi -+OÍS 46 Sal'v vsÍr^lf " °StrÍm °r0Žjem °d SV°jega d0ma- NaJ si bode človek ali V VSakem Vldl SVW sovražnika, in neustrašeno gre v boj proti njemu. Vsak čebelar je že videl, kako srčno in neustrašeno se bojuje čebela s svojimi sovražniki; vendar naj mi bode dovoljeno, da nekatere o s sovražniki nekoliko opišem: J I-T3Poile]t« ob nedeljah Pohajal je k meni na vrt pred čebelnjak moj sosed Pred leti je imel tudi on čebele. Zaradi pomanjkanja časa jih , mogel zadostno oskrbovati, zato so mu prišle _ v nič. Kl ub temu imel veselje do čebel in je zato prav rad posedaval z menoj pred Sel n akom. Nekoč pa ni prišel sam, ampak pricapljal je za njim udi hišni varuh Murce. Psički pa - kakor Vam je znano - so precej radovedni; vse morajo obletati, vse pregledati, vse povohati. Tak je bil tudi sosedov Murče No, pa ta je bil še drugačen kot drugi psički, zna je am e udi muhe jesti; menda za kratek čas ali kaj. čudno bi tony bilo, da i ga šumenje čebel ne zdramilo. ,,A-ha« - mislil si je - tu je pa dosti muh T& SbelidV?' tri POhrUStal; in * čebelnjak tÍlalÍí po prvi čebeli, i a se je ognila, a se mu zakadila v glavo in ga pičila Murce je zacvilil in se otepal s prednjima nogama. Kakor hitio pa ena T^Zr^ tretí ZraVen tGr ZaČn° naSI,r0tnika Tako je dobil tudi nas Murce vec pikov. Nekaj časa se otepa, cvili, potem se pa pusti v beg, kakor da bi ga zajci podili. ,.Jej, jej, jej - v^l vso pot Ivo je prišel prihodnjo nedeljo sosed k meni ^ va ^spremTgfje Zče' samo do vrtnih vrat, naprej ga nisva mogla spraviti če tudi sva .a oba klicala; imel je strah pred čebelami. Tudi muh ni od tega časa več jedel v bran' ^^ pr6CeJ dl"zna Pogumna; psu se postavi tora če eltal J-"I T l- Ce]0 V ČI°Veka Se zakadi" KaJ " '-le tora, čebel bala?! Zato je pa tudi prav moško stopala ter vodila piščance prav pred čebelnjak. „Le pojdi« - mislil sem si - , saj ne vem če hod Í rzlVS: "KOk;)1kuk" f k°k0tala brskala pred čebeliijako^n liar L i v rožo t iT, 20 glaVe" KOklja j° h°Če kaVSIliti' a čebela ji za e t v ložo. „Kok, kok« - jezi se koklja in otresa z glavo a zdaj se zaleti druga tretja vanjo. „Kok, kok« - vpije koklja m ki uj^ kol b K^irtk™ h SVZaIetaVa VaDj0; VSe kljuvanje ne pomaga n*.' iza Jo'fuLZ mA \ rra 1ZPred Čebel,ljaka' kar se da> Piščanci in menil sem fa ^ P°d Per°tDÍC0; revše se J'e takoj prekucnilo n menil sem, da bo poginilo, a se je vendar kmalo spravilo na no-e in letelo za materjo. Nikdar več ni prišla koklja pred čebelnjak sem bil f reSd 10j V PaUj ter Sa Postavil v senco na tla. Ker el k Í- Za,1;Prnel 861,1 ZVeČGr P° pa»J' in nesel v čebelnjak na odločeno mesto. Drugo jutro hočem pogledati roj, odprem zadei roí em ^ n! f^V ~ ™ika' ^da "kfastača ali tZle ti Z da e p Semíd; t0 debe]0 ŽiVal; in k0 natančno opazujem! vidim, da je revica stokrat zabodena. Po glavi, po hrbtu, po nogah, po vsem -*-»3# 47 životu bila je polna žel. „No, uboga žival, nocoj si jo pa skupila!" — rekel sem sam pri sebi! A uboge tudi čebelice; tudi teli je moralo mnogo pomreti! Vzel sem dve deščici, s katerima sem prijel krastačo ter jo vrgel na vrt med senčnate rastline. Bilo je še malo življenja v nji, pa skoro gotovo je poginila. V mraku je revica bila prikrevsala s praznim želodcem v bližino na tleh ležečega panja. Nos ji je bil precej povedal, da je blizu nekaj za njen nenasitni želodec. In res! svojim očem ni verjela, kar je videla. „Pa toliko hrane naenkrat" — vzklikne in cmokne s širokimi ustmi! „Joj, to je pa res preveč; sama ne vem, kje bi se najprej lotila. Zlezla je bila v panj, in v tem času sem gotovo jaz prišel, panj zaprl ter ga odnesel; v panju pa se je začel boj za — obstanek. Zmagala je čebela! 4. Pred poldnem nekega vročega dne vračala se je iz paše čreda krav, prav za vrtom, kjer imam čebele. Mnogo krvolokih brencljev ali vbadov jo je spremljevalo prav do hlevov. Še-le tam so zapustili živino ter se vračali nazaj. Prav velik brencelj vračal se je tik čebelnjaka. Nasrkal se je bil že nekoliko goveje krvi, vendar je pa še gledal, kje bi še kaj dobil. Kar začuje šumenje čebel. „A-ha" — reče sam sebi — „tukaj je pa naša žlahta! A7ečkrat sem že cul o tej žlahti, da živi od samih sladčic; bom pa malo povasoval pri nji, morda dobim kaj za poboljšek." In res, splazil se je v panj. „Le pojdi" — sem si mislil — „saj za dolgo ne!" Čez par trenutkov ga pri-vlečejo tri čebele in vržejo iz panja. Takoj sem opazil, da je „nekaj" dobil, ker opotekaval se je in slednjič zaletel pod ograjo vrta in brenčal: „Žlahta — raztrgana plahta! Nikoli več Vas ne obiščem!" Obiskal jih res ni več— poginil je kmalo na to. (Dalje sledi). -*- Trgovina s čebelami. Anton Žnideršič — II. Bistrica. Mi Kranjci imamo čebelno pasmo, ki je zaslovela zaradi svoje rodovi-tosti, krotkosti in pi-idnosti po vsem svetu. Ni tedaj čuda, da se je pri nas ustanovilo toliko trgovin s čebelami, katere prinašajo lepe svote denarja v deželo. Veliko naših kmetov čebelarjev, zlasti na Gorenjskem, čebelari izključno za prodajo. Kako pa čebelarijo ti? Nič drugači kot drugi, le s tem razločkom, da prezimijo oni vse svoje količkaj vredne panje — z nepremakljivim delom seveda •— ter jih šele na spomlad prodajo trgovcem, kateri se bavijo s trgovino čebel; ali jih pa razpošiljajo sami v tuje dežele. Kot ple-menjaki ostanejo doma le oni, ki niso za trgovino. Da je tako ravnanje obsojanja vredno, o tem se je že nekaterikrat govorilo. A ne samo to, ima še več slabih strani naša trgovina s čebelami. Naše čebele ne prodajajo se nikakor po ceni. Ceniki naših trgovcev imajo naslednje cene: 1. Originalni kranjski panj s satjem, zalego in medom: I. vrsta V* do polno izdelan.....13 do 14 kron H. „ '/« „ V* „ .....H „ 12 „ -K>m 48 Ka 50 K odbornikov in dva namestnika. Sprememba se je predložila že c. kr. dež. vladi v odobrenje, toda ker ta, namreč sprememba, ni bila sklenjena po občnem zboru, vlada teh ni potrdila. Ker se nihče temu predlogu ne protivi, se tudi sprejme. Kot tretji predlog prebere gosp. Rojina resolucijo na c. kr. dež. šolski svet, v kateri se prosi: 1. da se izjavi, ali bi bil pripravljen priporočiti Lacher-jeve čebelne table za srednje in ljudske šole; 2. da pozove vodstva ljudskih šol, naj si naroče društveni list „Čebelar" in tako pospešujejo namen društva in končno, 3. da se nastavijo na večrazrednih šolah, kjer se peča nadučitelj s čebelorejo, mladi učitelji, ki imajo veselje do čebeloreje. Kar se tiče Lacherjevih čebelnih tabel omeni še, da jih ima v zalogi dunajsko centralno čebelarsko društvo in da stane kompletna serija, obstoječa iz 3 tabel, sedaj 24 K, na platnu pa 28 K, pri zadostnem številu naročnikov bi se morda dobile za znižano ceno. Gospod ravnatelj Pire se oglasi k besedi, izjavi, da odobrava predloge gospoda Rojine in predlaga poleg resolucije na c. kr. dež. šolski svet, da naj se „Čebelarsko društvo" obrne na c. kr. poljedelsko ministrstvo s prošnjo, da založi Lacherjeve table s slovenskim besedilom in jih oddaje šolam vseh slovenskih pokrajin brezplačno ali vsaj po nizki ceni. Ta predlog stavi paralelno z onim gosp. Rojine. Gosp. Rojina se zahvali gosp. ravnatelju Pircu za prijazni nasvet in pripomni, da ravno gospod ravnatelj Pire ve v vseh slučajih in društvenih zadregah po svoji obilni skušnji prav svetovati. Nato se stavijo predlogi gosp. Rojine in oni gospoda ravnatelja Pirca na glasovanje in se soglasno sprejmejo. Kot zadnja točka dnevnega reda tega občnega zbora je bilo Posvetovanje za čebelarsko razstavo na Dunaju. Izvleček tega posvetovanja je na kratko ta: Društvo namerava razstaviti jeden navaden kranjski čebelnjak s čebelami v kranjskih panjih in jeden čebelnjak z Gerstungovimi in Droryjevimi panji. Kdor misli v teh čebelnjakih razstaviti, naj naznani to takoj uredniku, kdor pa želi sam razstaviti, naj se oglasi pismeno pri uredniku ali pa kar na Dunaju I. Schauflergasse G. za oglasilno polo. Za polovično vožnjo na Dunaj za skupen obisk razstave je odbor že storil potrebne korake in kdor namerava tega izleta se udeležiti, naj naznani to uredniku, da se bo pravočasno vedelo za približno število. Odhod iz Ljubljane je določen na Veliko soboto po noči. A. Bukovič, lajnik. 54 B®-f- Dopisi. Barje, 6. marcija 1903. — Gospod urednik! Radi bi vedeli, kako sem v preteklem letu čebelaril, oziroma kako sem z uspeli i zadovoljen? Evo Vam teli vrstic: Kakor lani sploh, tako je bilo tudi pri nas vreme za rojenje jako neugodno in porojilo mi je samo 8 panjev, ki so mi dali 17 rojev, 7 pa je ostalo jalovcev. Izmed teh sta bila 2 „kranjca", 3 „gerstungi" in 2 „drorya". Tedaj so se mi droryji najboljše obnašali, kajti teh je porojilo 77%, gerstungov samo 50%, kranjcev pa nič %• Tedaj tudi ni res, da bi naš „kranjiček" najbolj naganjal roje. Paša je bila pri nas dobra, in to prašna ajda in detelja. Pozne ajde seveda nimamo. Zato pa sem opazil nekaj posebnega. Na vrbi, ki jo imenujemo mačkovec, zaredile so se o Kresu kakor ,.sloni" (4 mm) velike uši, ki so izcejale silno „nektarja" in katerega so čebele nabirale od zgodnjega jutra do poznega mraka. To se je godilo od Kresa do Male maše. Seveda sem bil z medeno letino jako zadovoljen. Žal da Vam ne morem povedati teže vsega pridelka, ker ga nisem tehtal. Zadostuje naj Vam, ako Vam rečem, da sta bila najtežja panja po 35 kg netto. To sta bila 1 „ger-stungovec" in l „drory". Škoda, da sta bila to edina! Drugi tehtali so čiste teže le 15—22 kg. Kranjička sta imela čistega le 6 in 8 kg. Tedaj je bil najslabši „drory" za 2 „kranjca". Prezimujem 4 gerstunge, 11 droryjev, 2 pav-linovca in 1 kranjčka — tega iz spoštljivosti do naših slavnih čebelarjev. Kolikor sem jih dosedaj opazoval, so prezimili vsi izborno. In danes, ko to pišem, je bil dan po božji in po naši volji! Čebele so letele in nosile „košema". Bog nam daj obilo tacih dni! Še eno posebno Vam povem. V marciju preteklega leta ležala je na soncu vreča, v kateri so bile prej lanene tropine, ter je bila od istih še vsa prašna. To bi jih bili morali videti pridne čebelice, kako so se hitele okoristiti — kako so nabirale sivkasto modro obnožno ter je nosile v panjove! Zato pa gosp. urednik: Za hude čase — kar sto kg lanenih tropin, pa imajo čebele vsega okraja za vse leto dovolj obnožne! Na zdar! Vaš Črnagoj. -*- Raznoterosti. Kako se obranimo čebelnega pika ? — 1. Predno panj odpreš, moraš vedeti, kaj imaš v njem opraviti. Brez potrebe ne odpiraj panja. 2. Panj odpri počasi; glej, da ga ne pretreseš. 3. Preskrbi si dima, kadar odpiraš panj; prižgi cigaro ali pipo, če ne kadiš, pa kadilnik. 4. Predno pričneš v panju delati, pihni par dimov na levo in desno na stranice. Ondi sede stare, jeznorite čebele. Pozneje kadi le po potrebi. Če jih preveč zadimiš, čebele šele prav srdite postanejo. 5. Satnike odjemlji počasi, da ti kateri ne pade iz rok. Postavi jih na kožico, ali.prisloni k drugemu panju v tistem redu, v katerem si jih jemal iz panja ter jih tako tudi nazaj zloži. 6. Ne dihaj naravnost na čebele. Človeška sapa in znoj sta čebelam zoprna. 7. Ne delaj prehitro, in ne umikaj se hlastno, če se čebela v te zaleti, ampak bodi miren v vsem obnašanju. 8. Če te čebela piči, odstrani takoj želo in pomaži rano s slino. Žela ne smeš stisniti, drugače se še ostali strup iz žleze razlije v rano. 9. Razdražene in srdite čebele pusti v miru in preloži opravilo na kasnejši čas. Če imaš pa kaj nujnega opraviti, in se čebele ne dajo z dimom ukrotiti, ukroti jih z vodo, katero na nje brizgaš iz male ročne brizgalnice. 10. Navadi se opravljati razna opravila brez čebelarske kape; ti sam se navadiš potrebnega miru in previdnosti, čebele se te pa tudi kolikor toliko privadijo in manj boš pičen, kakor če si bogvekako našemerjen in zavarovan. Miren pogled človekov ima do vseh živalij čudovito moč. Po Schachingerjevem čeb. listu priredil Pater. Opomba uredništva: Nekaj takega je „Čebelar" že nekoč priobčil, a ker prihajamo sedaj v čebelarsko „sezono", ne bo odveč vsaj za začetnike, če se tako potrebna stvar, kakor je nauk o obnašanju čebelarja proti čebelam, ponovi. -- Izkaz udov. Nadaljevanje: Ambrožič Mihael, Mojstrana; Arh Frančišek, c. kr. davčni pristav, Kranj; Bizjak Ivan, Potoče; Bizjan Gašper, Podutik; Bučar Anton, c. kr. poštni asistent, Ljubljana; Brežnik Ivan, pri tvrdki Edmund Kavčič, Ljubljana; Cuderman Jožef, kaplan, Velika Dolina; Cizerl Frančišek, Vodenjak; Černe Frančišek, posestnik, Kožarje; Drašler Anton, posestnik in gostilničar, Borovnica; Dobravee Jožef, Pišece pri Brežicah; Dukič Joahim, Jurjenič; Dimic Jernej, Ilovica; Fras Alojzij, posestnik, Lukovci; Felc Martin, Črni vrh nad Idrijo; Filipič J., Pristava pri Ljutomeru; Golja Frančišek, Levpa; Gostiša Jakob, žel. čuvaj, Breg pri Borivnici; Gradišnik Anton, nadučitelj, Polje; Jerman Jakob, Lokve; Jug Martin, Avšje; Jamšek Ivan, posestnik in čebelar, Zgornji Kašelj; Jurančič Janez, čebelar, Sv. Andraž; Ivantz J. J., Ljubljana; Kašca Frančišek, Grahovo ob Pači; Kolar Martin, čebelar, Loga-rovci; Kreff Anton, čebelar, Slavenski vrh; Kolenec Jakob, restavrater, Go-ričane; Liessnik Ivan, Brautschurnigraben; Lipič Jožef, mizar, Črešnjovci; Leban Frančišek, učitelj, Trnovo pri Gorici; Mercina Ignacij, trgovec, Zgornji Kašelj; Mešiček Jožef, nadučitelj, Sevnica ob Savi; Makarovič Ivan, nadučitelj, Jelšane; Novak Anton, Račje selo; Ogris Frančišek, Trieblenje; Ožengar Frančišek, Sv. Marjeta niže Ptuja; Ovčjak Janez, župan, Verhi; Peternel Henrik, župnik, Jageršci; Podlogar Jožef, posestnik, Srnjak; Polda Jakob, posestnik, Gorje pri Bledu; Pulko Valentin, nadučitelj, Dobje; Paulin Peter, posestnik, Ljubljana; Potepan Andrej, čebelar, Mala Bukovica; Perles Adolf, Ljubljana; Rustja Frančišek, Skulje; Razboršek Jožef, župnik, Šmartno pri Kranju; Ravnihar Vekoslav, veleposestnik in c. kr. poštar, Ljubljana; Štele Janez, posestnik, Zalog; Serajnik D., Ptujska gora; Schachinger Celestin, Stein a,d Donau; Štrukelj Janez, učitelj, Rob; Veixel Jožef, župnik, Sv. Križ; Veliar Ignacij, Poljane; Vodnik Albert, Podutik; Valenčič Julija, Trnovo; Vogrinec Anton, učitelj, Sv. Anton; Zlajšek Matija, Sv. Ana. -*- -+®H 56 ES