Danes priloga Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Ptuj, petek, 21. marca 2014 letnik LXVII • št. 23 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.rad¡o-ptu¡.s¡ Štajerski Slovenija • 22. marec - svetovni dan voda Ali smo z vodo dovolj gospodarni? Jutri, v soboto, obeležujemo svetovni dan voda. V ta namen so po vsej državi napovedane pomladanske čistilne akcije. Kronika Sp. Podravje • Župani sklenili dogovor o enotni omrežnini O Stran 32 Pred več kot dvajsetimi leti je Generalna skupščina OZN 22. marec določila kot svetovni dan voda. Namen tega dne je opozoriti na pomen sladke vode in pravilnega gospodarjenja z njo. Tema letošnjega svetovnega dne voda je »Voda in energija«, z njo pa želijo Združeni narodi med drugim osveščati o povezanosti med vodo in energijo. Po podatkih Statističnega urada je Slovenija ena izmed vodno najbogatejših držav v Evropi. Po ozemlju naše države se samo v rekah in potokih pretoči približno 34 milijard m3 vode letno. V Sloveniji imamo 2.500 km rek, površina stoječih voda je 60,8 km2, površina morja je 180 km2 obnovljive podzemne vode pa imamo 3.530 milijonov m3. Prav iz slednje se izčrpa največ vode za javni vodovod. Po podatkih ARSO se je poraba pitne vode v zadnjih 100 letih znatno povečala. Statistični podatki kažejo, da je prebivalec Slovenije v letu 2012 porabil povprečno 114 litrov vode dnevno ali 41 m3 na leto. Patricija Kovačec Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Odločno proti ukinjanju davčnega urada O Stran 7 Občine izkoristile 62 milijonov evrov Podravje • Od leta 2007 so vse občine brez izjeme na sedmih javnih razpisih oz. pozivih RRP uspele počrpati kar nekaj evropskih milijonov. Dejstvo je, da so se finančne kvote za posamezne občine dogovorile ob začetku obdobja, tako da so povsod vedeli, koliko denarja imajo na razpolago in za kateri projekt ga bodo porabili. Za zadnji, osmi poziv pa so pravila povsem spremenjena. O Stran 4 in 5 Pocenitev samo pesek v oči Podravje • Na območju občin Spodnjega Po-dravja naj bi aprila začela veljati nova cena za komunalno storitev ravnanja z odpadki. Cena same storitve se bo po novem povišala, čeprav se bo znesek na položnicah generalno znižal. To pa med drugim iz razloga, ker se v prihodnje ne bo več obračunavala postavka »investicija CERO«, ki se je po tolmačenju Računskega sodišča uporabnikom doslej obračunavala brez ustrezne zakonske podlage. O Stran 3 2 Štajerski Aktualno petek • 21. marca 2014 Sp. Podravje • Elaborat o oblikovanju cen ravnanja z odpadki Ravnanje z odpadki bo letno stalo tri milijone evrov V skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (GJS) varstva okolja je cena posamezne storitve - zbiranja, obdelave in odlaganja - sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe. i _ ■ ■-- ■■■• ■■ V-- ■■• ■ - :■• -_ ■•-_■■ ■-.■ Foto: MZ V skladu s projekcijo izvajalcev, ki opravljajo storitev ravnanja z odpadki, naj bi se v Spodnjem Po-dravju na letni ravni zbralo blizu 20.000 ton komunalnih odpadkov. Cena izvajanja storitve celotne GJS za območje 16 občin Spodnjega Podravja in občino Duplek je predvidena v znesku 3.193.921 evrov. Kot kaže projekcija v Elaboratu o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih GJS ravnanja s komunalnimi odpadki, naj bi se na območju regije v letu 2014 zbralo dobrih 19.360 ton komunalnih odpadkov. Storitev zbiranja takšne količine odpadkov bi po Elaboratu znašala dobra 2,2 milijona evrov. Nekaj manj kot 7.500 ton mešanih komunalnih odpadkov bi šlo v obdelavo. Strošek te službe je pri navedeni količini ocenjen na dobrih 624.000 evrov. Za odlaganje je predvidena količina slabih 3.400 ton, strošek odlaganja je ocenjen na 303.513 evrov. Za izvajanje službe naj bi v skladu z Elaboratom skrbelo 59 zaposlenih. Izvajalci GJS Čisto mesto Ptuj, Javne službe Ptuj in Saubermacher Slovenija, ki naj bi jim bila v prihodnjih dneh podeljena koncesija, bodo za izvajanje storitev uporabljali javno infrastrukturo v lasti MO Ptuj, občine Kidričevo in lastna osnovna sredstva. Desetina denarja za najemnine Višina stroškov za javno infrastrukturo - najemnina - bo znašala 301.500 evrov na leto, kar pomeni nekaj manj kot deset odstotkov celotnih predvidenih prihodkov iz naslova vseh treh dejavnosti. Za namen GJS zbiranja (zbirna centra Gajke in Kidričevo) bo letni strošek najemnine dobrih 292.000 evrov. Za namen obdelave (naprava v Lenartu) pa 8.800 evrov na leto. Strošek najemnine bo sicer vračunan v ceno storitve, a se bo v celoti prenesel na uporabnike javne službe, torej na gospodinjstva. Pri tem je zanimivo, da so gospodinjstva izgradnjo centra CERO Gajke financirala. Zdaj bodo za to isto infrastrukturo plačevala še najemnino. Obdelava bioloških odpadkov oz. kompostiranje naj bi se v prihodnje izvajalo na lokaciji CERO Gajke, obdelava mešanih komunalnih odpadkov pa na napravi v Lenartu, ki je v lasti družbe Saubermacher Slovenija. Naprava je namenjena obdelavi mešanih komunalnih odpadkov z namenom izločanja frakcij, primernih za snovno in termično izrabo, ter nadaljnjega ravnanja s frakcijo, namenjeno odlaganju. Napravo sestavljajo tehnološke enote, na katerih se izvajajo drobljenje, separacija, sejanje, sortiranje in stiskanje odpadkov. Obrat v Lenartu ima veljavno oko-ljevarstveno dovoljenje do leta 2021. V Lenartu naj bi se torej mešani komunalni odpadki iz celotne spodnjepodravske regije mehansko obdelali. Produkt po obdelavi se lahko potem nadalje preda v sežigalnice. Ostanek odpadkov, ki za nadaljnjo izrabo več ni primeren oziroma rentabilen, bi se odložil na deponiji. Do konca leta 2015 naj bi bilo predvideno odlaganje na deponiji v Ormožu. Na predpostavkah, kot smo jih navedli, naj bi slonel celoten preračun cen izvajanja GJS ravnanja z odpadki za vseh 17 občin. Občine in izvajalci pri poročanju površni Elaborat o oblikovanju cen ravnanja z odpadki, datiran na dan 28. februar 2014, je v nekaterih točkah pomanjkljiv. Med drugim v petih točkah ne podaja primerjave s primerljivimi območji. V glavnem gre za primerjavo cen, pripravljavci Elaborata so primanjkljaj podatkov utemeljili takole: »V skladu s 27. členom Uredbe do opredelitve primerljivih območij s strani pristojnega ministrstva v Elaboratu ni treba opredeliti primerjave s primerljivimi območji. Ob izdelavi tega Elaborata pristojno ministrstvo še ni objavilo primerljivih območij.« Na ustreznem resorju, pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), smo se pozanimali, kako je z objavo primerljivih območij. »Ministrstvo mora v 12 mesecih od uveljavitve Uredbe (le-ta je bila uveljavljena s 1. 1. 2013) oblikovati skupine primerljivih območij in za posamezne skupine primerljivih območij izračunati povprečno potrjeno, obračunsko in zaračunano ceno. Povprečne vrednosti se izračunajo ločeno za del, ki se nanaša na javno infrastrukturo, in del, ki se nanaša na ceno izvajanja javne službe. Ministrstvo je že pripravilo podatke za oblikovanje primerljivih območij, ki morajo, glede na določila uredbe, temeljiti na geografskih, poselitvenih in oskrbovalnih značilnostih območij. Podatke za izračun povprečnih vrednosti in podatke za oblikovanje primerljivih območij je ministrstvo pridobilo na podlagi poročanja izvajalcev gospodarskih javnih služb in občin, ki poročajo v sistem IJSVO (Izvajalcev javnih služb varstva okolja), ki je dostopen na spletni strani www.ijsvo. si. Primerljiva območja in povprečne cene izračunavamo v sodelovanju z Uradom RS za makroekonomske ana- lize in razvoj. Glavna težava, ki se pojavlja pri oblikovanju primerljivih območij in izračunu povprečnih cen, je pomanjkljiva kakovost poroča- Uvodnik nja izvajalcev in občin (zato vse občine ne bodo mogle biti zajete v analizi). Izračune za določitev primerljivih območij in izračun povprečnih cen smo zaključili v januarju 2014. Skladno z našimi napovedmi in predhodnimi odgovori smo rezultate predstavili interesnim združenjem občin in izvajalcev javnih služb. Na podlagi prejetih mnenj pripravljamo dopolnjeno verzijo osnutka primerljivih območij, saj želimo, da bi primerljiva območja kar najbolje odražala značilnosti občin ter značilnosti izvajanja javne službe. Namen elaborata je na pregleden in celovit način predstaviti izračun cene storitev gospodarske javne službe. V elaboratu je za to treba predstaviti vse okoliščine, ki so pomembne za izračun cene in za odločanje o predlagani ceni,« so v odgovoru na naše novinarsko vprašanje zapisali na MKO. Mojca Zemljane V ceno storitve, kot jo objavljamo na strani 3, je na letni ravni vključenih 13 odvozov mešanih komunalnih odpadkov, papirja in papirne embalaže ter mešane embalaže; vse po shemi od vrat do vrat. Stekleno embalažo iz zbiralnic bo izvajalec odvažal 17-krat letno, biološke odpadke od vrat do vrat 42-krat letno. Kosovne odpadke bodo odvažali na klic uporabnika (dvakrat na leto), dvakrat letno bo organizirana tudi akcija zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov. Foto: Črtomir Goznik Za infrastrukturo, ki so jo občani preko zneskov na položnicah pomagali zgraditi, bodo v prihodnje plačevali še najemnino. Še eno brezuspešno čiščenje? ^^^ Prebudili smo se v prvo pomladno ^M^k jutro. Narava je letos pohitela s svo-Jff^ jim razcvetom in nam že v tem času ponuja veliko. Da bi le tako ostalo, si I želimo vsi, najbolj pa vsi tisti, katerih delo je v največji meri povezano in odvisno od narave. Kljub temu da je človek v svojem razvojnem pehanju že marsikje posegel pregloboko, naravo obrnil proti sebi, je še ni podredil. Vse pogostejše ujme sporočajo, da je čas za streznitev, da so potrebni novi prijemi, ne sami v naravi, temveč nasploh v življenju. Materialno naj nadomesti duhovno. Četudi je zavedanje o spreobrnitvi izjemno, vsi vedo, kaj bi morali narediti, da bi bilo vsem boljše, vse ostaja globoko v svojih tirnicah: v rokah močno prepletenih interesnih združb in mrež, ki kljub vedno večji finančni nevzdržnosti vztrajajo na okopih. Teptajo z drugače mislečimi, tudi zato, ker je večina še vedno njihov plen, tako ali drugače, ker se boji, da bo z izpostavljanjem ogrozila še tisti preostali kanček človeškega dostojanstva, ki ga ima. Marčevski dnevi, ki skoraj v večini nekaj sporočajo, celo o sreči morajo govoriti, so svojevrsten dokaz večinske nemoči. Danes je sreča to, da je bančna luknja manjša od pričakovane, da ni trojke, kako sprevrženo. Mediji se naslajajo ob vsaki novici s področja kriminala, korupcije, nasilja in podobno, namesto da bi v ospredje dajali uspešne zgodbe. V Sloveniji jih glede na časopisne stolpce skorajda ni. Njihovi akterji so sicer ljudje, ki že po naravi ne silijo na prve strani, zato se ne razburjajo, četudi jim ni vseeno, iz kakšnega okolja izhajajo, ko se predstavljajo v tujini. Po svoje jih je razumeti, ker je v Sloveniji že tako, da se pretirano izpostavljanje lahko maščuje. Spomladansko čiščenje okolja in s tem zavesti pa je še en trenutni preblisk v našem ravnanju, brez dolgoročnih pozitivnih posledic. Majda Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 21. marca 2014 Aktualno Štajerski 3 Sp. Podravje • Za kakšno ceno in kam po novem z odpadki Pocenitev samo pesek v oči Na območju občin Spodnjega Podravja naj bi aprila začela veljati nova cena za komunalno storitev ravnanja z odpadki. Cena bo definirana v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (GJS) varstva okolja, ki je v veljavo stopila 1. januarja 2013. Izračun cene je definiran v Elaboratu o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki. Elaborat so pripravila podjetja Čisto mesto Ptuj, Javne službe Ptuj in Saubermacher Slovenija. Imenovana podjetja se omenja tudi kot potencialne kon-cesionarje izvajanja GJS za območje 16 občin Spodnjega Podravja in občine Duplek. Nove cene izvajanja storitev ravnanja s komunalnimi odpadki te dni potrjujejo občinski sveti, v veljavo naj bi stopile prihodnji mesec. 6. april pa je tudi rok za izdajo upravne odločbe o izbiri koncesionar- ja za izvajanje GJS ravnanja z odpadki za območje Spodnjega Podravja. Postopek izbire, ki je trajal leto in pol (razpis je bil objavljen 29. oktobra 2012), je vodila Skupna občinska uprava. Po novem naj bi bil skupen obračun stroškov GJS ravnanja s komunalnimi odpadki (znesek na položnici) za uporabnike storitev nižji. Končni znesek na položnici ne bo nižji iz razloga, ker bi se storitev GJS pocenila, ampak zato, ker po novem na položnici ne bo več postavke »investicija CERO«, ki je bila, kot smo jeseni lani razkrili v Štajerskem tedniku, obračunana brez zakonske podlage. Generalno Izvajanje storitev GJS bo dražje OBMOČJE 1: MO Ptuj ter občine Destrnik, Dornava Gorišnica, Hajdina in Markovci Od aprila dalje naj bi bil znesek na položnici za smeti nižji. A ne zato, ker bi izvajalci pocenili svojo storitev, temveč zato, ker se gospodinjstvom ne bo več zaračunavalo postavke, ki je bila brez zakonske podlage. Sredstva iz te postavke so se stekala v proračun MO Ptuj. OBSTOJEČE CENE NOVE CENE Člani gosp. Cena (€) Cena brez inv. CERO (€) Volumen Cena (€) 1 član 8,8616 4,9396 80 litrov 6,3643 2 člana 11,2199 6,3412 80 litrov 6,3643 3 člani 13,5782 7,7429 120 litrov 9,5465 4 člani 15,9364 9,1446 120 litrov 9,5465 5 članov 18,2948 10,5464 240 litrov 19,0930 6 članov 20,6530 11,9480 240 litrov 19,0930 7 in več 23,0113 13,3497 240 litrov 19,0930 Cene so z DDV. Vir: Elaborat o oblikovanju cen in SOU Sp. Podravje OBMOČJE 2: občine Cirkulane, Duplek, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale OBSTOJEČE CENE NOVE CENE Člani gosp. Cena (€) Cena brez inv. CERO (€) Volumen Cena (€) 1 član 9,2776 5,3556 80 litrov 6,3643 2 člana 11,7372 6,8585 80 litrov 6,3643 3 člani 14,1970 8,3617 120 litrov 9,5465 4 člani 16,6566 9,8648 120 litrov 9,5465 5 članov 19,1164 11,3680 240 litrov 19,0930 6 članov 21,5761 12,8711 240 litrov 19,0930 7 in več 24,0358 14,3742 240 litrov 19,0930 Cene so z DDV. Vir: Elaborat o oblikovanju cen in SOU Sp. Podravje Trenutni sistem za obračunavanje storitve GJS ravnanja s komunalnimi odpadki definira dve obračunski območji, zato smo za primerjavo med trenutnimi in novimi cenami podali tudi dve tabeli. Po novem sistemu, kot ga predvideva Elaborat, bo celotno območje 16 občin Spodnjega Podravja in območje občine Duplek imelo enotno ceno. Izračuni, navedeni v tabelah, veljajo za individualna odvzemna mesta. Za objektivno primerjavo obstoječih in novih cen bi bilo treba upoštevati trenutno ceno brez investicije CERO in novo ceno (stolpca, označena z rumeno barvo), kjer je razvidno, da se bo cena storitev GJS po novem po večini povišala, čeprav se bo znesek na položnicah generalno res znižal. To pa med drugim iz razloga, ker se v prihodnje ne bo več obračunavala postavka »investicija CERO«, ki se je po tolmačenju Računskega sodišča uporabnikom doslej obračunavala brez ustrezne zakonske podlage. Pri cenah, ki jih navajamo, je treba opozoriti, da gre za informativne izračune, izdelane na podlagi projekcije predvidenih zbranih količin mešanih komunalnih odpadkov. Projekcije predvidenih količin so pripravljavci Elaborata pripravili na osnovi podatkov o zbranih količinah iz predlanskega in lanskega leta. V skladu z novo pripravljenim Elaboratom je predvideno, da se bodo cene v prihodnje iz meseca v mesec spreminjale. Po tolmačenju pripravljavcev bodo cene odvisne od količine oz. teže zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Uporabnikom, ki so doslej uporabljali posode za odlaganje bioloških odpadkov, se ta storitev ni posebej obračunavala. Po novem se jim bo. Če bodo za odlaganje bioloških odpadkov uporabljali 120-litrsko posodo, bo cena storitve 2,4 evra. Če bodo uporabljali 240-litrsko posodo, bo cena storitve 4,8 evra. Za odlaganje bioloških odpadkov se bodo uporabljale tudi 550- in 1100-litrske posode. gledano bodo torej zneski na položnicah v prvi vrsti nižji zaradi ukinitve te postavke in ne zaradi nižanja cen storitev izvajanja GJS. Ker se bo po novem kot posebej postavka obračunavalo tudi ravnanje z biološkimi odpadki, bo dodaten strošek za uporabnike nastal še iz tega naslova. Seveda samo v primerih, če bodo gospodinjstva posebej uporabljala še posodo za biološke odpadke. Za gospodinjstva, ki te posode ne bodo imela in bodo sama kompostirala biološki odpad, postavke za zbiranje bio odpadkov na položnicah ne bo. Cena se bo mesečno spreminjala Cena izvajanja storitev ravnanja s komunalnimi odpadki po novem ne bo več fiksna, ampak bo variabilna. Obračunavala se bo glede na količino (težo) ostanka mešanih komunalnih odpadkov. Torej: čim bolj bodo uporabniki odpadke ločevali, toliko manj bo mešanih komunalnih odpadkov in nižja bi potem morala biti tudi cena izvajanja storitve GJS. Po obračunu, na podlagi aktov iz leta 2007 in leta 2009, se je storitev GJS ravnanja s komunalnimi odpadki zaračunavala glede na število oseb v gospodinjstvu. Zdaj se kot obračunska enota ponovno vpeljuje volumen (v litrih). Za gospodinjstvo z enim ali dvema članoma je predvidena uporaba 80-litr-ske posode, za tri- in štiričlansko gospodinjstvo 120-litrske ter za gospodinjstvo s pet ali več člani 240-litrske posode. Po novem bo izvajalec GJS pri obračunu na položnici moral navesti ceno storitve vsake posamezne storitve oz. službe, in sicer: zbiranja, obdelave in odlaganja. Kot postavka na položnici bo ostala še okoljska dajatev, ki bo v primerjavi z obstoječo vrednostjo prav tako nižja. Okoljska dajatev se zaračunava za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Ker se bo po novem mešanih komunalnih odpadkov odlagalo bistveno manj, kot se jih je v preteklosti, je razumljivo, da bo tudi okoljska dajatev nižja. Odpadki kot surovina za uporaben produkt Količine odloženih mešanih komunalnih odpadkov bodo nižje zaradi cilja EU, ki zaradi recikliranja in predelave dolgoročno predvideva nič odloženih odpadkov. Ločeno zbrani odpadki se že zdaj predelujejo, ostanek mešanih naj bi v prihodnje v celoti biološko, mehansko ali termično obdelovali. Preprosto povedano je cilj, da se odpadki kot surovina v čim večji meri izkoristijo in da se iz njih pridobi še uporaben produkt. Posledično bo zato tudi strošek GJS odlaganja ostanka mešanih komunalnih odpadkov (storitev in okoljska dajatev) nižji, saj klasičnega odlaganja, kot ga poznamo danes, v prihodnje na odlagališčih več ne bo. Odložil se bo samo tisti del odpadka, ki ga ne bo mogoče na noben možen način več izkoristiti. Ker se bo večina ostanka mešanih komunalnih odpadkov v napravah za mehansko-biološko obdelavo in v sežigalnicah predelovala, bo po predelavi od odpadkov ostal še samo pepel ali morebiti kakšna snov v obliki blata oziroma granulata. Količine tega odpada bodo bistveno manjše, kot so po trenutnem sistemu odložene količine mešanih komunalnih odpadkov. Zato bo seveda strošek odlaganja toliko nižji in bodo občani na tej postavki (odlaganje) plačevali manj. Ker se izvajalcem GJS račun izvajanja storitve mora iziti, bodo primanjkljaj dohodka iz te postavke nadoknadili na drugi postavki, ki bo za njih še vedno aktualna. To je na postavki »zbiranje odpadkov«. Ta postavka bo v prihodnje (glede na informativni izračun potencialnih koncesio-narjev) predstavljala najvišji strošek izvajanja GJS ravnanja s komunalnimi odpadki. Mojca Zemljane Foto: MZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 21. marca 2014 Podravje • Čakanje na osmi javni poziv RRP Občine izkoristile 62 milijonov evrov, Vi Y | ■ ■ ■ ■ ■ ■ večina čaka z novimi projekti Od leta 2007 so vse občine brez izjeme na sedmih javnih razpisih oziroma pozivih Regionalnih razvojnih programov (RRP) uspele počr-pati kar nekaj evropskih milijonov. Dejstvo je, da so se finančne kvote za posamezne občine določile oz. dogovorile ob začetku obdobja, tako da so povsod vedeli, koliko denarja imajo na razpolago in za kateri projekt ga bodo porabili. Za zadnji poziv pa so pravila povsem spremenjena. Foto: Črtomir Goznik Občine so iz dosedanjih sedmih pozivov RRP uspele porabiti skupno; večina med njimi je tako »svojo« (dogovorjeno) kvoto denarja že počrpala. Nekatere občine so svoje dogovorjene vsote sicer že po-črpale, druge še ne, vendar po novem akcijskem načrtu Vlade Slovenije to dejstvo ni več pomembno. Na osmi poziv RRP se bodo tako lahko prijavile prav vse občine s svojimi projekti, ki pa morajo izpolnjevati vse pogoje za takojšen začetek dela (gradbeno dovoljenje, izbran izvajalec ipd.) in pri tem ne bo prav nič pomembno, ali so občine prijaviteljice svojo kvoto denarja že porabile ali ne. Seveda takšen pristop nikakor ni všeč tistim občinam, ki so si denar v RRP še »prihranile« za kakšno načrtovano novogradnjo, zdaj pa lahko (in zelo verjetno bodo) ostanejo brez tega vira sofinanciranja. Na boljšem pa so tiste občine, ki so svoj delež denarja že v celoti porabile, a se bodo zdaj vseeno lahko prijavile še s kakšnim projektom. Vendar pa je dvom med župani občin Spodnjega Podravja, ali ta osmi javni poziv sploh bo, precejšen. Veliko pa je tudi govoric, da naj bi preostanek evropskih milijonov šel v velike, osrednjeslovenske občine ... Koliko denarja je po pozivih RRP uspelo počrpati našim občinam in kaj še pričakujejo iz naslova tega razpisa, pa v nadaljevanju. Juršinci V Juršincih so iz naslova uspešnih prijav na RRP v obdobju od 2007 do 2013 izvedli obnovo in modernizacijo ceste Spodnja Senarska. Gre za triletni projekt občin Juršinci, Cerkvenjak in Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Juršinska občina je v okviru RRP rekonstruirala kulturni center Juršinci, skupaj z dornavsko občino pa obnovila in modernizirala povezovalne ceste (Polenšak-Vodul). V okviru RRP trenutno izvajajo še tri projekte, in sicer obnovo vodovodnega omrežja in gradnjo kanalizacije s čistilno napravo v Gabrniku, nadzidavo vrtca pri OŠ Juršinci ter energetsko sanacijo OŠ Juršinci. Po besedah računovodkinje Občine Juršinci Ide Berlak je občina iz RRP za vse projekte doslej pridobila 2.192.141,82 evra. Za izvedbo naštetih projektov pa je dodala še lastna sredstva v višini 1.414.105,62 evra. Sicer pa se občina na osmi javni po- ziv RRP ne bo prijavila, saj so počrpali vsa sredstva iz RRP. Središče ob Dravi Po besedah župana Jurija Borka je občina v okviru RRP za obdobje od 2007 do 2013 skupaj z občino Ormož izvedla rekonstrukcijo ceste Vitanci-Šalovci in Šalovci-Lo-peršice ter obnovila vodovod Ormož-Središče, odsek dva. Poleg tega je občina prenovila vodovod Ormož-Središče, faza ena, in vodovod Obrež. Središka občina je v okviru RRP skupaj z občinama Sveti Tomaž in Ormož izvedla še umetno bogatenje podtalnice. Občina je za vse naštete projekte iz RRP prejela 1.372.000 evrov in vložila še lastna sredstva v višini 414.051 evrov. Na osmi javni poziv RRP se po besedah župana Borka občina ne bo prijavila, je pa iz RRP počrpala vsa sredstva. Sveti Tomaž Po besedah direktorice občinske uprave Zinke Hartman se tudi Občina Sveti Tomaž na osmi javni poziv RRP ne bo prijavila, so pa tudi v tej občini počrpali vsa sredstva iz RRP. V okviru uspešnih prijav na RRP so v obdobju od 2007 do 2013 izvedli modernizacijo lokalne ceste Bratonečice in Sejanci ter skupaj z občinama Ormož in Središče ob Dravi umetno bogatenje podtalnice. Trenutno v okviru RRP izvajajo še gradnjo vrtca in kanalizacije. Za vse projekte so iz RRP prejeli 1.773.907,24 evra. Občina pa bo za izvedbo navedenih projektov dodala še lastna proračunska sredstva v višini okrog 900.000 evrov. Sveti Andraž v Slovenskih goricah Z občine so sporočili, da so iz naslova uspešnih prijav na RRP v obdobju od 2007 do 2013 izvedli dva večja projekta, in sicer skupaj z občinama Cerkvenjak in Juršinci navezavo na avtocesto A5 Maribor-Lendava ter obnovo Večnamenske dvorane Vito-marci. Iz RRP je po besedah direktorice občinske uprave Bernarde Ban občina pridobila 1.041.003 evrov. Za izvedbo projektov pa je občina dodala še lastna sredstva v višini 342.608 evrov. Z občine so še sporočili, da so porabili vse kvote, tako da se na osmi javni poziv RRP ne bodo prijavili. Trnovska vas Po besedah direktorja občinske uprave Jožeta Potrča je občina iz naslova uspešnih prijav na RRP v obdobju od 2007 do 2013 izvedla rekonstrukcijo lokalnih cest in izgradnjo turističnih kolesarskih stez. Za izvedbo omenjenih projektov je občina iz RRP pridobila 838.319,25 evra ter dodala lastna sredstva v višini 280.539,36 evra. Na osmi javni poziv RRP se bo občina po besedah direktorja občinske uprave Potrča prijavila s projektom kanalizacije Biš. Vrednost projekta znaša 890.100,85 evra. Z občine so še sporočili, da je za osmi javni poziv RRP občini ostalo še nepočrpanih sredstev v višini 154.836,81 evra. Mestna občina Ptuj Iz naslova RRP je MO Ptuj končala pet projektov, dva pa sta še v izvajanju. Skupna vrednost rekonstrukcije Potrčeve ceste je znašala 2.949.178,60 evra, od tega je znašal delež EU 1.427.058 evrov, delež MO Ptuj pa 1.522.120,60 evra. Za rekonstrukcijo ceste Spu-hlja-Zabovci je bilo v celoti porabljenih 943.252 evrov, od tega je znašal delež evropskih sredstev 576.603,05 evra, lastni pa 366.648,95 evra. Za rekonstrukcijo ceste v Terme je bilo porabljenih 606.000 evrov, od tega delež EU 306.856,29 evra, MO Ptuj pa je prispevala 299.143,71 evra. Izgradnja vrtca Podle-sek je stala 1.313.520,64 evra, pri čemer je znašal delež EU 1.116.492,55 evra, delež MO Ptuj pa 197.028,10 evra. Za izgradnjo kongresno-kul-turne dvorane je bilo doslej porabljenih 5.945.406,98 evra, EU-delež pri tem znaša 1.836.307,26 evra, delež MO Ptuj pa 4.109.099,72 evra. Vrednost II. faze obnove dominikanskega samostana, gre za investicijo v teku, je 1.717.009,22 evra, od tega je delež EU 848.956,38 evra, lastni delež pa 868.052,84 evra. Druga investicija iz naslova RRP v MO Ptuj, ki še ni končana in je v izvajanju, je rekonstrukcija Mestnega trga, ki bo stala skupaj 708.037,72 evra, pri čemer znaša sofinanciranje EU 237.929,05 evra, MO Ptuj pa je v tem projektu udeležena s 470.108,66 evra. Skupna vrednost vseh projektov iz naslova RRP v MO Ptuj v obdobju 2007/2013 znaša 14.182.405,16 evra, skupni delež EU je 6.350.202,58 evra, lastni delež pa 7.832.202,58 evra. Na osmi poziv se bo MO Ptuj prijavila s projektom III. faze obnove dominikanskega samostana. Ta bo po oceni stala 3.257.847,43 evra, delež sofinanciranja EU je 2.263.541,62 evra, delež MO Ptuj pa 994.305,00 evra. V kvoti za osmi poziv MO Ptuj nima neizkoriščenih sredstev. Hajdina Vsi projekti, ki so se in se še v občini Hajdina izvajajo v sklopu RRP 2007/2013, se nanašajo na izgradnjo kanalizacije na območju občine Hajdina. Gre za projekte izgradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja, kanalizacije Hajdina, izgradnje kanalizacije v naselju Zgornja in Spodnja Hajdina ter kanalizacije v občini Hajdina, kot so jih poimenovali. Zanje so pridobili 977.865 evrov evropskih in 252.659,33 evra državnih sredstev. Delež lastnih sredstev za izvedbo omenjenih projektov pa je znašal 1.209.712,47 evra. Na 8. javni poziv se bo občina Hajdina prijavila s projektom izgradnje sekundarne kanalizacije v naseljih občine Hajdina. Vrednost tega projekta po tekočih cenah znaša 1.094.686,95 evra, predvideno sofinanciranje EU zanj pa 854.418 evrov. Neizkoriščenih sredstev iz naslova RRP občina Hajdina nima več. Markovci V občini Markovci so iz naslova uspešnih prijav na sredstva iz RRP v obdobju 2007 do 2013 izvedli gradnjo sekundarne kanalizacije in ČN Markovci, sekundarno kanalizacijo Markovci in Zabovci v občini Markovci, izgradnjo kanalizacije Borovci, kanalizacijo Sobetinci z dograditvijo ČN, rekonstrukcijo cest Borovci-Markovci in Sobe-tinci-Strelci ter večnamenski center Sobetinci. Po sedmih javnih pozivih so iz RRP za vse omenjene projekte doslej pridobili 2.200.000 evrov. Na osmi javni poziv RRP se bodo prijavili s projektom Kanalizacija Nova vas pri Markovcih in sekundarna kanalizacija Bukovci, katerega vrednost je 1.320.930 evrov. Kidričevo V občini Kidričevo so iz uspešnih prijav na razpise za sredstva RRP v obdobju 2007 do 2013 prejeli in izčrpali dobre 3 milijone evrov in iz tega izvedli projekte: sekundarna kanalizacija Cirkovce-Straž-gonjca. Vrednost investicije je 1.195.204 evrov brez DDV, od tega so prejeli 700.000 evrov nepovratnih sredstev. Projekt Obnova dvorca Sternthal, ki je vreden 1.470.518 evrov brez DDV, pri čemer so prejeli 923.914 evrov nepovratnih sredstev; nadalje projekt Sekundarna kanalizacija Apače-Dragonja vas, katerega vrednost je 934.000 evrov brez DDV, pri čemer je delež sofinanciranja EU 794.000 evrov, brez DDV; projekt Sekundarna kanalizacija Strnišče, ki je veljal 1.106.000 evrov, od tega je delež sofinanciranja EU 420.000 evrov; rekonstrukcija ceste LC 240110 Šikole-Sestr-že v vrednosti 472.025 evrov s sofinanciranjem EU v višini 284.866 evrov. Na osmi javni poziv za sredstva RRP so se prijavili s projektom Učilnica v naravi, ki je vreden 168.000 evrov, sicer pa jim v kvoti za osmi javni poziv ni ostalo ne-počrpanega denarja. Ormož V občini Ormož so doslej po besedah župana Alojza Soka iz naslova RRP počrpali okrog 7,3 milijona evrov. Projekti, ki so jih sofinancirali iz tega vira, so: umetno bogatenje podtalnice (vodovod), cesta Ormož-Litmerk-Ivanjkovci, grajska pristava, kanalizacija Podgorci-Velika Nedelja s čistilno napravo v Sodincih, kanalizacija Cvetkovci-Oslu-ševci s čistilno napravo v Cvet-kovcih ter kanalizacija Trgovi-šče-Mihovci pri Veliki Nedelji s čistilno napravo v Mihovcih. Višina lastnih sredstev, ki jih je občina vložila v imenovane projekte, je po besedah župana Soka znašala okrog 4,2 milijona evrov. Iz RRP-vira je obči- petek • 21. marca 2Q14 Tednikov objektiv Štajerski S ni Ormož ostalo nepočrpanih 900.000 evrov. »Računamo, da nam ta sredstva dajo, ker nam pripadajo. A čas neusmiljeno teče in je vprašanje, kaj bo s tem denarjem,« opozarja župan Sok. Če bo osmi javni poziv za razvoj regij objavljen, bi se občina Ormož prijavila za sredstva za vrtec pri Veliki Nedelji. Cena projekta po ponudbi znaša 1,2 milijona evrov. Dornava V občini Dornava so v programskem obdobju 2007-2013 iz naslova RRP izvedli dva projekta: cesto Vo-dul-Polenšak (v sodelovanju z občino Juršinci) in kulturni center Dornava, katerega gradnja sicer še poteka. Občina je iz RRP-vira počrpala 1,3 milijona evrov, iz lastnega proračuna je za omenjena projekta zagotovila 450.000 evrov lastnega denarja (DDV je že vključen). Za gradnjo kulturnega centra Dornava so nameravali počrpati vsa v kvoti razpoložljiva sredstva, a so dobili toliko nižje ponudbe za gradnjo, da jim je ostalo 300.000 evrov še neporabljenega denarja. »Bojim se, da osmega javnega razpisa ne bo. Če pa bo, so projekti, ki bodo sofinancirani, po mojem mnenju že določeni. Čisto realno povedano - glede na čas, ki ga še imamo na razpolago, se lahko zgodi, da projektov ne bomo mogli izvesti, občine bodo na koncu neupravičene do črpanja oziroma se lahko zgodi, da bi morale denar vračati. Osmi javni poziv bi moral biti že pred pol leta, če bi pričakovali realno uspešno črpanje regionalnih razvojnih sredstev,« je povedal župan Rajko Janžekovič. Na osmi poziv, če bo sploh objavljen, bi se občina Dornava prijavila s projektom gradnje vrtca, ki je ovrednoten na 900.000 evrov. Gorišnica Občina Gorišnica je s sredstvi RRP gradila vrtec, sekundarno kanalizacijo v Moškanj-cih in Gorišnici, obnovila dve lokalni cesti, prav tako pa modernizirala lokalne ceste in zgradila pločnike v Moškanj-cih, Zagojičih in Muretincih. Za vse projekte so počrpali dobra dva milijona evrov evropskega denarja, k temu so dodali še lasten delež v višini 1,6 milijona evrov. Občina Go-rišnica je iz RRP počrpala ves denar, ki ji je bil na razpolago. Če bo objavljen osmi javni poziv, se nameravajo za sredstva prijaviti s projektom gradnje sistema fekalne kanalizacije v naselju Zagojiči. Vrednost projekta je dobrih 711.000 evrov. Poljčane Občina Poljčane je iz regionalnega razvojnega programa v sedmih pozivih skupno pridobila 2.252.144,04 evra, k temu pa je dodala še 1.450.598,00 evra iz lastnega proračuna. Denar so porabili za izgradnjo kolesarskih poti, rekonstrukcijo lokalne ceste Spodnja Brežnica-Stanovsko, z denarjem so podprli prvo fazo projekta Center narave. Z evropskim in lastnim denarjem pa so se odločili tudi za izgradnjo novega vrtca, ki naj bi bil odprt letos poleti, je dejala direktorica občinske uprave Karmen Furman. Za morebitni osmi javni poziv pa nimajo pripravljenega nobenega projekta. Makole V Makolah so iz naslova uspešnih prijav na RRP v obdobju 2007 do 2013 izvedli dva projekta. Obnovili so dve lokalni cesti ter izgradili vrtec v Makolah. Trenutno pa se izvaja projekt Oživitev kulturnih in naravnih potencialov, ki je skupen projekt z občinama Majšperk in Polj-čane, je povedal Igor Erker, direktor občinske uprave. Za omenjene projekte je makol-ska občina skupno pridobila 1.310.271,33 evra (od tega so 362.450,00 evra porabili za obnovo lokalnih cest, 791.988,00 evra za nov vrtec v Makolah in 155.833,33 evra za oživitev kulturnih in naravnih potencialov). Za izvedbo teh projektov je (oziroma bo) občina dodala skupno 558.554,70 evra. S projektom izgradnje čistilne naprave in kanalizacije pa v Makolah pričakujejo objavo osmega javnega poziva. »Prvotna vrednost tega projekta je bila ocenjena na 790.000 evrov, trenutno je v postopku javni razpis za ta dela in ocenjujemo, da bo končna vrednost nižja,« je še dejal Erker. Slovenska Bistrica Iz regionalnega razvojnega sklada je občina Slovenska Bistrica za trinajst projektov skupno pridobila 13.139.823,77 evra, k odobrenemu znesku pa je dodala še 7.754.413,00 evra. Ta denar so porabili za izgradnjo prve faze kanalizacije in doma za starostnike Slovenska Bistrica, uredili so mestno jedro, obnovili vozišča lokalnih cest Ložni-ca-Radkovec, Podrgad-Osan- Foto: Črtomir Goznik Večina denarja iz RRP za obdobje 2007 do 2103 je bila porabljena za modernizacijo infrastrukture, torej za ceste in kanalizacijske sisteme, deloma pa tudi za domove in vrtce. karica, Tri cerkve-Jamce, Slovenska Bistrica-Osankarica, Rep-Trije kralji ter zgradili cesto v podjetniški coni Slovenska Bistrica ter krožno križišče na Kolodvorski ulici. Z evropskim in seveda lastnim denarjem so obnovili še vodovodna sistema Laporje-Nova Gora ter Videž-Slovenska Bistrica. Za osmi javni razpis pa ima slovenskobistriška občina pripravljen projekt Ureditev naselja Šmartno na Pohorju, katerega ocenjena vrednost je 608.455,96 evra in pričakovana višina denarja iz regionalnega razvojnega programa 423.006,23 evra. Majšperk Med letoma 2007 in 2013 so uredili turistično infrastrukturo Ptujske Gore, kanalizacijo Lešje, Kulturno-poslovni center Majšperk in razširitev Vrtca Majšperk. Za omenje- Prejeta, preostala in pričakovana sredstva iz pozivov RRP 2007-2013 Občina Prejeta sredstva iz sedmih pozivov RRP v € Občinski (lastni) delež sredstev v € Neporabljena kvota sredstev v RRP Pripravljen projekt za 8. poziv RRP Juršinci 2.192,141 1.414,105 - - Središče ob Dravi 1.372,000 414,051 - - Sveti Tomaž 1.773,907 900,000 - - Sveti Andraž 1.041,003 342,608 - - Trnovska vas 838,319 280,539 154.836 kanalizacija MO Ptuj 6.350,202 7.832,202 - III. Faza Dominikanec Hajdina 1.230,524 1.209,712 - kanalizacija Markovci 2.200,000 niso posredovali podatka - kanalizacija Kidričevo 3.122,780 2.066,000 - učilnica v naravi Ormož 7.300,000 4.200,000 900.000 vrtec Dornava 1.300,000 450,000 300,000 vrtec Gorišnica 2.000,000 1.600,000 - kanalizacija Poljčane 2.252,144 1.450,598 - - Makole 1.310,271 558,554 - kanalizacija Slovenska Bistrica 13.139,824 7.754,413 - ureditev naselja Majšperk 3.451,564 3.998,412 - vodovod Destrnik 1.811,319 889,199 - vrtec Žetale 877,803 200,236 326.000 dvorana Videm 4.239,832 2.980,697 - obrtna cona, vodovod Zavrč 1.067,957 236,594 297,349 kulturni dom Podlehnik 1.019,610 356.650 1.065,546 dom, vodovod Cirkulane 1.625,710 1.848,984 - kanalizacija Vir: občine Podravja ne projekte so iz državnih in EU sredstev skupno pridobili 3.451.564,51 evra, pri tem pa zagotovili še 3.998.412,78 evra lastnih sredstev. Na osmi javni poziv se nameravajo prijaviti s projektom vodovod Kupčinji Vrh in Jelovice. Vrednost projekta znaša 1.118.141,91 evra. Nepočrpanega denarja v kvoti za osmi javni poziv RRP v maj-šperški občini ni ostalo. Destrnik Na Destrniku so iz naslova RRP izvedli projekte fekalne kanalizacije Vintarovci-Ja-nežovski Vrh in kanalizacijo Janežovci ter rekonstrukcijo lokalnih cest, v izvajanju pa je še projekt ureditve poslovne cone Janežovski Vrh. Zanje so prejeli sredstva RRP v skupni višini 1.811.319,19 evra, k temu so dodali še 889.199 evrov lastnih sredstev. Za prijavo na osmi javni poziv je pripravljen projekt izgradnje šestoddelčnega nizkoener-getskega vrtca na Destrniku, katerega vrednost je ocenjena na 1.068.435,16 evra. V kvoti jim ni ostalo sredstev. Žetale V Žetalah za izgradnjo vrtca pridobili 877.803,82 evra, k temu pa dodali še 200.236 evrov lastnih sredstev. Na osmi javni poziv se nameravajo prijaviti s projektom izgradnje večnamenske dvorane v Žetalah v vrednosti 1.235.712 evrov. Sicer pa jim je v kvoti ostalo še 326.000 evrov. Videm V videmski občini so doslej izvedli modernizacijo treh lokalnih cest ter modernizacijo in rekonstrukcijo javne poti Mala Varnica-Gasilska trojka-Zg. Gruškovje, izgradili so tudi sekundarni sistem za oskrbo z vodo v občini Videm, vodovodno omrežje Trdobojci, sekundarno kanalizacijo Videm ter obrtno cono. V izvajanju pa je še kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo. Občina Videm je skupno prejela sredstva v višini 4.239.832,72 evra, sama pa zagotovila še 2.980.697 evrov. Na osmi javni poziv so se prijavili s projektom izgra- dnje obrtne cone II. faze in z obnovo vodovodnega sistema v skupni vrednosti 738.873 evrov. Sicer pa je iz kvote po-črpala že vsa sredstva. Zavrč V Zavrču so na podlagi prejetih sredstev v višini 1.067.957,80 evra in 236.594,26 evra lastnih sredstev izgradili fekalno kanalizacijo Zavrč, sistem fekalne kanalizacije naselja Hrastovec sever ter fekalno kanalizacijo naselja Goričak in Hrastovec. V kvoti za osmi javni poziv jim je ostalo 297.349,90 evra. Nanj se nameravajo prijaviti s projektom Kulturni dom Zavrč-hiša festivala jabolk, katerega vrednost znaša 640.289,18 evra. Podlehnik Doslej so v Podlehniku iz RRP za izgradnjo in opremo nizkoenergetskega vrtca pri OŠ Podlehnik prejeli 1.019.610,14 evra, sami pa za izvedbo dodali še 356.650 evrov lastnih sredstev. Na osmi javni poziv se nameravajo prijaviti s projektoma izgradnje večnamenskega kulturno-turi-stičnega centra Podlehnik in obnovo vodovodnega sistema Gorca-Dežno. Vrednost prvega znaša 2.798.807, drugega pa 1.029.158 evrov. V kvoti jim je sicer ostalo še 1.065.546 evrov nepočrpanega denarja. Cirkulane V Cirkulanah so med leti 2007 in 2013 iz sredstev RRP financirali izgradnjo ceste Cir-kulane-Mali Okič-Veliki Okič, kanalizacijske mreže Cirkula-ne in večnamenske turistično-prireditvene dvorane. Zanje so pridobili evropska sredstva v višini 1.625.710 evrov ter zagotovili lastna sredstva v vi-šini1.884. 984 evrov. Na 8. javni poziv nameravajo prijaviti kanalizacijo Dolane v skupni vrednosti cca. 1 miljon evrov. Ostanka sredstev na RRP nimajo. Majda Goznik, Mojca Zemljane, Mojca Vtič, Patricija Kovačec, Martin Ozmec, Monika Levanič 6 Štajerski Spodnje Podravje petek • 21. marca 2014 Slovenija • Za okoljske naložbe spet ugodnejša kreditna sredstva Letos dobrih 21 milijonov za nove naložbe Nadzorni svet Eko sklada je potrdil javne pozive, na podlagi katerih bo Eko sklad v letu 2014 ponudil skupaj 21,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpisanih je že pol milijona evrov za električna vozila, ki manj obremenjujejo okolje, razpisanih pa bo še 21 milijonov evrov za nove naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, od tega do 7,5 milijona evrov iz sredstev Sklada za podnebne spremembe za določene naložbe v stanovanjskih stavbah na degradiranih območjih, to je na območjih občin, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka zaradi prekomerne obremenjenosti s prašnimi delci PM10. Med temi občinami ni Ptuja. Kot so sporočili iz Eko sklada, bodo spodbude namenjene za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema, vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnjo toplotne črpalke, priključitev starejše stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, vgradnjo energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasade in strehe, vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, gradnjo ali nakup pasivne oziroma skoraj nič energijske stanovanjske stavbe in celovito obnovo starejše stanovanjske stavbe, nakup stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem razredu ter vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje Dodatna ugodnost, ki jo bo Eko sklad ponudil občanom investitorjem tudi letos, je možnost najema ugodnega kredita ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za naložbe občanov, ki lahko združujejo enega ali več različnih ukrepov, ki jih Eko sklad sofinancira. Obrestna mera kreditov je trimesečni EURIBOR + 1,5 %, efektivne obrestne mere pa so objavljene v besedilu javnega poziva 49OB13, ki bo veljal še do konca aprila, razpisana sredstva pa so povišana za dva milijona evrov. Vsi javni pozivi bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada, kjer je na voljo tudi vsa dokumentacija za prijavo. HU««»«"« ........... - ■ G1MN(®A ^ Zgrabi sedanjost. Stopi v prihodnost. Foto: M. Ozmec Višje spodbude bodo tudi za večjo spodbujanje energijsko učinkovite obnove starejših stanovanjskih stavb. večstanovanjske stavbe. Višina spodbude je pri večini ukrepov, za katere je mogoče dodeliti nepovratna sredstva, omejena na 25 % priznanih stroškov naložbe, za določene naložbe na ob- močjih občin, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka, so nepovratne finančne spodbude višje in znašajo do 50 % priznanih stroškov naložbe, hkrati pa je za vsak posamezen ukrep določena omejitev višine spodbude v absolutnem znesku. Tehnične zahteve posameznega ukrepa bodo v primerjavi z lanskim javnim pozivom spremenjene pri vgradnji kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. V skladu s trenutno veljavno uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav bo za vse naprave z ročnim polnjenjem goriva (npr. s poleni) zahtevana obvezna vgradnja lambda sonde. Poleg tega bo za kurilne naprave, ki omogočajo uporabo dveh ali več vrst goriv (npr. polena in peleti), preverjana skladnost z zahtevami javnega poziva. Za večjo spodbujanje energijsko učinkovite obnove starejših stanovanjskih stavb bodo višje spodbude za ta ukrep, nepovratne finančne spodbude za gradnjo novih stanovanjskih stavb pa bodo na voljo samo za tiste pasivne oz. nizkoenergetske stavbe. Poleg tega bodo v primerjavi z lanskim javnim pozivom nižje spodbude za vgradnjo centralnega sistema prezračevanja ali lokalnih naprav za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka z re-kuperacijo, pa tudi za nakup stanovanja v tri- in večstano-vanjski stavbi. -OM Ptuj • Dijaki ptujske gimnazije širijo obzorja Mednarodne izmenjave - okno v svet Gimnazija Ptuj že vrsto let sodeluje v mednarodnih izmenjavah dijakov, katerih cilj je dijakom približati drugo kulturo in način življenja ter omogoča številna nova poznanstva. Prav v teh dneh je skupina dijakov odpotovala v Singapur, druga se prihodnji teden odpravlja v Indijo. Kot pojasnjuje Branimir Rokavec, pomočnik ravnateljice Gimnazije Ptuj, je eden izmed glavnih ciljev izmenjav spoznavanje življenja na narodni in mednarodni ravni. »Ptujska gimnazija je zelo znana po izmenjavah. Smo prvi in eni redkih v Sloveniji, ki imamo tako razširjen krog izmenjav. S pedagoškega vi- dika so izmenjave zagotovo dobre, saj si mladi pridobijo samozavest, spoznavajo novo kulturo, drugačen način življenja ter v praksi uporabljajo tuji jezik. Mladim na nek način poskušamo odpreti okno, da vidijo še kam drugam. Ker postaja življenje v Evropski uniji precej modificirano, poskušamo širiti naš krog tudi v azijske države,« razlaga Rokavec. Po njegovih besedah lokalna zaprtost pomeni velik problem v razvoju. »Za Slovenijo je bilo v preteklosti značilno, da je bila preveč zaprta, a se ta trend že spreminja.« Kot pravi, je dragocenost izmenjav predvsem v tem, da dijaki živijo pri dijakih in s tem resnično doživijo 4l«td« m GIMNAZIJA PTUJ ^.gimptoj-si Foto: Arhiv Gimnazije Ptuj Se nedolgo nazaj so na izmenjavo na Ptuj pripotovali dijaki iz Španije, aprila jim bodo Ptujčani obisk vrnili. deželo, ki jo obiščejo. Že kar ustaljena lokacija, kamor gredo na izmenjavo, je Singapur, kamor je v sredo odpotovala skupina dijakov, druga skupina prihodnji teden potuje v Indijo. Sicer pa izmenjave potekajo tudi v Španijo, Norveško, Nemčijo in Nizozemsko, gostitelji pa obisk tudi vrnejo. Gostitelji dijakom običajno razkažejo mesto, jim predstavijo zgodovino, v celodnevnih delavnicah pa raziskujejo in primerjajo stanje držav na različnih področjih. Mednarodne izmenjave v povprečju trajajo šest dni, novost pa so tudi narodne izmenjave, ko gredo dijaki ptujske gimnazije v enega izmed slovenskih mest in tako spoznavajo tudi raznolikosti naše dežele. Te običajno trajajo dva dni. Kot so v pogovoru za naš časopis dejali dijaki in dijakinje, ki so se izmenjav že udeležili oziroma gostili dijake iz drugih dežel, gre za prav posebno izkušnjo. Poleg drugačnega načina življenja in šolanja dijaki ob vrnitvi ugotavljajo, da je kakovost življenja pri nas, v primerjavi z drugimi deli sveta, še zmeraj na precej visoki ravni. Patricija Kovačec petek • 21. marca 2014 Spodnje Podravje Štajerski 7 Ptuj • Odločno proti ukinjanju davčnega urada Nov izgovor za še večjo centralizacijo države »Ukinjanje davčnega urada (DU) na Ptuju je spet ena izmed zgodb, ko se Ptuju želi nekaj odvzeti, brez slehernih argumentov. Da bi ukinitev treh uradov, Ptuj, Velenje in Kočevje, prinesla racionalizacijo, pa je nekaj, kar zagotovo ne pije vode. V MO Ptuj si nekaj takega ne moremo dovoliti,« poudarja Dejan Levanič, predsednik SD Ptuj, ki je tudi začel aktivnosti za ohranitev davčnega urada Ptuj. „Komaj smo nekoliko ustavili Virantovo željo po ukinitvi UE Ptuj, po ukinjanju malih občin, tudi Center za socialno delo se nam je želel odvzeti, da ne omenjam drugega, je tu že nov predlog, ki razburja, tokrat o ukinitvi Davčnega urada Ptuj." Levanič je prepričan, da bo Ptujsko strnilo vse sile za ohranitev urada, ne glede na politično pripadnost. Aktivnosti, da se to prepreči, so v polnem teku, dobrodošla je vsaka pomoč in podpora, poudarja. „V Državnem zboru poteka druga obravnava novega Zakona o finančni upravi. V okviru zakona je poleg združitve carinske in davčne službe predvidena tudi reorganizacija obstoječih finančnih uprav oz. davčnih uradov. Na seji Odbora za finance in monetarno politiko, ki je bila 11. marca letos, je bil sprejet amandma k 9. členu Zakona, ki predvideva novo vzpostavitev finančnih uradov v okviru 12 statističnih regij, kot jih določajo predpisi o državni statistiki. Takšna vsebina ukinja samostojnost poslovanja DU Ptuj in ga uvršča pod upravljanje DU Maribor.« Zakaj se ukinja ptujski, ostajajo pa manjSi davčni uradi?! Socialni demokrati Ptuj odločno nasprotujejo sprejetju tega amandmaja: »Delovanje DU Ptuj zajema območji upravnih enot Ptuj in Ormož, kar pomeni 19 občin oz. več kot 85.000 prebivalcev Slovenije. Veliko davčnih uradov, ki bi po tem amandmaju še ostali v delovanju, je manjših (Dravograd, Brežice, Hrastnik in Postojna). Izpadli bi samo trije davčni uradi - Ptuj, Velenje in Kočevje. V sprejetem amandmaju ni moč zaznati pozitivnih učinkov želenih ciljev po optimizaciji stroškov in poenotenju služb. Predlog zakona ne vsebuje niti ocene vzdrževalnih stroškov služb! S tem, ko iz obstoječih 15 davčnih uradov vzpostavimo 12 finančnih uprav, pa tudi dvomimo v doseganje cilja po poenotenju služb. Še posebej, ker se ohranjajo finančni uradi, ki zajemajo 35.000 prebivalcev, ukinjajo pa uradi, ki zajemajo 85.000 prebivalcev! Socialni demokrati Ptuj pozivamo vse politične stranke in vodstvo MO Ptuj, da se skupaj angažiramo in pozovemo pristojne, da mora kakršnakoli reorganizacija potekati na podlagi utemeljenih argumentov. Vsaka hitra odločitev lahko namreč prinese več škode kot koristi,« izhaja iz sporočila MO Ptuj ima vzpostavljene urade (upravna enota, davčni urad, okrajno in okrožno sodišče, geodetska uprava, splošna bolnišnica, center za socialno delo, srednje šole, višja šola...), ki so namenjeni območju z več kot 85.000 prebivalci. Samo MO Ptuj ima aktivnih 2333 poslovnih subjektov, ostalih 18 občin pa okrog 4000, skupaj torej okrog 6300 poslovnih subjektov, ki vsakodnevno potrebujejo storitve Davčnega urada Ptuj. Poleg poslovnih subjektov so pomembni odjemalci storitev davčnega urada tudi kmetijska gospodarstva na območju UE Ptuj in UE Ormož , kjer je aktivnih več kot 3800 kmetijskih gospodarstev. za javnost SD Ptuj in predsednika Dejana Levaniča, ki pričakuje, da bodo prizadevanja za ohranitev Davčnega urada Ptuj podprli tudi v Pozitivni Sloveniji. Ptuj - regionalno središče nacionalnega pomena le Se na papirju? Branko Brumen, predsednik IS SO Ptuj v letih 1990/1995 ter podpredsednik in predsednik komisije za lokalno samoupravo in regionalni svet državnega sveta RS v letih 1992/97 meni: »V bivši državi je bila občina Ptuj umeščena v statistično regijo, ki je bila v veliki meri politično in institucionalno podrejena Mariboru in republiškim oblastem. Z aktivnim zavestnim soustvarjanjem zakonodaje o lokalni samoupravi, z delom v Državnem svetu smo uspeli vzpostavljati institucionalni okvir, temelječ na Evropski listini o lokalni samoupravi, ki je bila osnova za novo zakonodajo. Tako smo, kljub velikim pritiskom »centralistov«, uspeli ohraniti Center srednjih šol na Ptuju, regionalno bolnišnico ... V novem zakonu o lokalni samoupravi iz leta 1994 smo uspeli umestiti Ptuj kot eno od enajstih mestnih občin v Sloveniji ter s tem vzpostaviti temeljne pogoje za pozicioni-ranje Ptuja kot regionalnega središča nacionalnega pomena v Sloveniji. Ker do danes v Sloveniji ni uspel proces uvedbe pokrajin in se pod izgovorom zniževanja stroškov ponovno poskuša centralizirati lokalno in državno sfero z ukinjanjem javnih institucij, ocenjujem, da bi bila najmo-drejša odločitev, da se na mestne občine prenese tudi del pristojnosti, odgovornosti in finančnih sredstev upravnih enot. S tem bi sledili tudi temeljnim načelom Evropske listine o lokalni samoupravi, kot sta načeli subsidiarnosti in avtonomnih virov financiranja, ki jih aktualna oblast z novo zakonodajo (centralizi-ranje javnih institucij, zakon o davku na nepremičnine ...) zavestno krši in vzpostavlja Slovenijo kot centralistično državo!« Rop in nedopusten poseg v Spodnje Podravje Andrej Čuš, poslanec: „Žal je koalicija na drugi obravnavi Zakona o finančni upravi sprejela že omenjeni amandma, kar pomeni, da bo Ptuj ostal brez davčnega urada. Glede na dozdajšnje pokrivanje davčnega urada Ptuj (območje upravnih enot Ptuj in Ormož) ocenjujem, da gre za nedopusten poseg v Spodnje Podravje in rop naše regije. Ob tem pa ne razumem nekaterih predstavnikov ljudstva z območja Ptuja in okolice, ki v sklopu koalicije niso uspeli preprečiti takšne odločitve, saj se z omenjenim zakonom ne ukinjajo nekateri drugi davčni uradi, ki so precej manjši, kot so v Dravogradu Foto: Črtomir Goznik MO Ptuj bije novo bitko na regionalnem področju, odkar je bila ustanovljena, nenehno bije bitke za ohranitev svojih regijskih institucij. ali Hrastniku. Tretja obravnava zakona bo v DZ že v naslednjem tednu. Dal bom vse od sebe, da se prepreči kraja nečesa, o čemer sploh ne bi smeli razmišljati ali govoriti. S takšno spremembo zakona o finančni upravi vlada Alenke Bratušek vrača čase 20 let nazaj, ko smo morali za vsako stvar v Maribor. To bo povzročilo dodatne stroške vsem, našo državo pa še bolj centraliziralo. Upam, da bo vsaj del koalicije premislil, kakšne bedarije počne in sprejel popravek zakona o finančni upravi. Boj še ni končan!" Ptujski župan Štefan Če-lan dodaja: »Pozivam, da se k temu zakonskemu predlogu oblikuje amandma, ki naj jasno opredeli, da se v mestnih občinah davčni uradi ne ukinjajo. Na sestanku koalicije naj se prav tako zahteva, da se vse spremembe zakonodaje lahko izvajajo le ob pogoju, da so mestne občine tista regionalna središča, ki morajo obdržati vse regionalne institucije." Tudi v OOZ Ptuj ne podpirajo te zakonske spremembe, pravi predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in poja- snjuje: »Če se bo davčni urad preselil v Maribor, bo to imelo za naše člane, ki za svoje nemoteno delo dnevno potrebujejo potrdila davčne uprave o plačanih davkih in še čem, dodatne stroške in izgubo časa. Četudi je poslovanje bolj ali manj že elektronsko, je marsikaj treba včasih tudi osebno razčistiti. Neuradno smo sicer slišali, da se za stranke ne bo nič spremenilo. Nasploh pa je nesprejemljivo, da se vse bolj otežujejo pogoji za poslovanje gospodarstva, namesto da bi se izboljševali." MG Ptuj • Državno tekmovanje iz nemščine Dijaka ekonomske šole prejela zlato in srebrno priznanje Sredi februarja je na Škofijski gimnaziji v Mariboru potekalo državno tekmovanje iz nemškega jezika, na katerem sta se izkazala tudi dijaka Ekonomske šole Ptuj. Da so tovrstna tekmovanja na visoki ravni in od dijakov zahtevajo veliko znanja, je prepričana Marjana Rajh, Na državnem tekmovanju iz profesorica nemškega jezika nemškega jezika, ki je pred na ptujski ekonomski šoli. mesecem dni potekalo v Ma- Pascal Prša in Tilen Beranič z mentorico Marjano Rajh riboru, sta dva dijaka Ekonomske šole Ptuj dosegla zavidljiv rezultat. Dijak drugega letnika Pascal Prša je dosegel zlato priznanje, Tilen Beranič pa je po lanskem osvojenem zlatem priznanju letos dosegel srebrno. »Oba dijaka ne le, da odlično obvladata nemški jezik, ampak s svojim znanjem tudi zelo rada sodelujeta v šolskih in mednarodnih projektih,« je povedala mentorica Rajhova, ki je bila uspeha svojih dijakov zelo vesela. Kot sta dejala, se jima tekmovanje zdi koristno, saj dijakom daje možnost, da pokažejo svoje znanje nemškega jezika. Tilen Beranič pa je ob tem še hudomušno dodal, da se ima za njegovo dobro znanje nemškega jezika zahvaliti babici, ki ga je že kot otroka navdušila za ta jezik. Patricija Kovačec Foto: PK 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 21. marca 2014 Ptuj • S predavanja o jagodičevju Po 30 letih pridelava jagodicevja v vzponu V ponedeljek je v dvorani KGZ Ptuj potekalo strokovno predavanje, katerega namen je spodbuditi posameznike k pridelovanju posameznih vrst jagodičevja na širšem podravskem območju. Po besedah strokovnjakov gre za delovno intenzivno pridelavo, ki potrebuje veliko praktičnega znanja. Kot je uvodoma dejal Peter Pribožič, pridelava jagodi-čevja predstavlja pomembno področje, na katerem bi lahko v prihodnosti na našem območju še veliko naredili. Omenjeno področje je bilo na naših koncih v preteklosti že dodobra razvito, nato je iz različnih razlogov nekoliko stagniralo, danes pa znova postaja tržno zanimiva panoga. Glavne praktične informacije o vrstah jagodičevja, o pripravi rastišča, sajenju, oskrbi, obrezovanju, gnojenju, namakanju, zaščiti in spravilu ter o trženju pridelkov jagodičevja je predavala Darinka Koron iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Najprej je predstavila splošno znane jagodičaste vrste, kot so ribez, maline, robide, nato pa še ameriško borovnico ter malce manj znane, kot so aronija, goji, sibirske borovnice, rakitovec in številne križance med jagodičevjem, ki so zanimivi za pridelovanje na vrtovih. Danes desetkrat manj površin »Pridelava jagodičevja se v zadnjih letih zelo širi. Že nekaj let je pri nas okrog 100 hektarjev jagod, nekaj čez 30 hektarjev ameriških borovnic, pridelava le-teh se namreč kar precej širi, med 10 in 12 hektarjev pa je malin,« je pojasnila Darinka Koron. Vse Ptuj • Na grajskem dvorišču so rezali Rez za še en odličen vinski letnik Na grajskem dvorišču je 13. marca potekala rez modre kavčine, žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu. Tam pa rasteta tudi ranfol, ki je najstarejša vinska sorta na Slovenskem, ki so jo v tem prostoru gojili že Rimljani, in rumeni rivček ali zlata trta. V mestnem vinogradu, za katerega skrbijo strokovni delavci in dijaki Biotehniške šole Ptuj, skupaj s podjetjem Javne službe Ptuj, pa so leta 1996 zasadili renski rizling. MO Ptuj je tako pridobila tudi svoje protokolarno vino, ki so ga prvič javnosti postregli pred dvema letoma. Na rezi modre kavčine so se zbrali vsi, ki prisegajo na tradicijo vinogradništva in vinarstva na Ptujskem in širše, ki stavijo na druženje, povezovanje in vinsko kulturo. Med njimi sta bila tudi prvi in drugi mestni viničar, 96-letni Ivan Skočir in Franc Emeršič. Sedanji mestni viničar Andrej Rebernišek je škarje prevzel leta 2012. Skupaj s ptujskim županom Štefanom Čelanom je opravil prvi rez. »Vinogradniki radi režejo že na vin-cekovo, ob prvi rezi v marcu Foto: Črtomir Goznik Z rezi modre kavčine na grajskem dvorišču pa je tudi že mogoče napovedati letino tekočega leta, to je glavni razlog zanjo v tem času,« je povedal Rebernišek, ki še tudi ni v celoti odpisal morebitne zmrzali. Ne glede na to je tako, da so v letih, ko se narava zelo hitro prebuja, letniki načeloma odlični. Tudi lepo vreme ob letošnji prvi rezi modre kavčine in drugih trt na grajskem dvorišču in hribu kaže na to, da bo leto 2014 prineslo nov odličen vinski letnik. Malico ob prvi rezi so pripravile članice Društva kmetic MO Ptuj, pogostitev v grajski kleti, kjer so podrobneje predstavili tudi projekt LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, Ohranimo vinogradniško dediščino, v okviru katere je bila obnovljena stara preša na Mestnem Vrhu, pa je bila v rokah turistične kmetije Širec. Za glasbene utrinke so poskrbeli člani KD Odpev iz Gorišnice. MG Prlekija • Prašičerejci obupani in jezni S svojimi predlogi nemočni Na letnem občnem zboru Prleškega združenja rejcev kakovostnih prašičev so udeleženci opozorili na nespodbudno prihodnost te kmetijske panoge. Člani so nezadovoljni zlasti z neposlušnostjo kmetijskega ministrstva v zvezi z določili Uredbe o ukrepu dobrobit živali, ki prašičerejcem nalaga nove zadolžitve, predvsem na investicijskem področju, ki med drugim obsega obnovo hlevov in gradnjo izpustov. »Uredba je bila sprejeta po volji močnejših, pa čeprav smo izvedli številne aktivnosti, v želji, da bi se upoštevale pripombe zasebne prašičereje. Pristojni organi so naše zahteve preprosto ignorirali,« je povedal predsednik zdru- ženja Aleš Vaupotič. Njegove navedbe so potrdili številni rejci in predstavniki sosednjih prašičerejskih društev, ki so na tokratnem zboru znova ugotavljali, da so nemočni s svojimi predlogi do državnih institucij, hkrati pa poudarili, da jim je v preteklosti primanjkovalo skupnih stališč in večjega povezovanja. Vaupotič se je dotaknil tudi položaja v panogi in poudaril, da so trenutne ekonomske razmere zelo neugodne, predvsem zaradi prenizkih cen mesa. »Prašičerejske kme- tije so finančno izčrpane, nimajo dovolj lastnega kapitala za proizvodnjo, kar s pridom izkoriščajo posamezni organizatorji proizvodnje,« je opozoril. Sicer pa so v pripravi akti novega programskega obdobja 2014-2020, zato je Prleško združenje že preko Slovenske zveze prašičerejcev podalo zahtevo, da se zagotovijo proizvodno vezana plačila za rejo prašičev. »Če ne uspemo, nas čaka usoda programskega obdobja 2007-2013, ko smo pristali domala na dnu!« NŠ Darinka Koron, Kmetijski inštitut Slovenije to je po njenih besedah zelo malo v primerjavi s površinami izpred tridesetih let, ko smo imeli pri nas 1500 hektarjev vsega jagodičja, medtem ko jih je danes skupaj le okoli 150 hektarjev. »Včasih se je pridelovalo predvsem za predelavo, zato so bile površine tako velike, zdaj pa se v glavnem prideluje za svežo potrošnjo, ker vemo, da je ja-godičevje kot svež sadež najbolj zdrav, lep in zelo okusen, zato je gotovo še pričakovati širitev pridelave,« je še dodala Koronova. »Površine pri nas so majhne, pridelovalcev je malo, ti za zdaj obdelujejo po nekaj deset arov, nekateri pa so malce bolj pogumni in obdelujejo tudi kakšen hektar ali več. V glavnem v okviru kakšnih dopolnilnih dejavnosti, ki v nekaterih primerih postanejo glavne dejavnosti.« Največ so se površine skrčile v letih po černobilski katastrofi, takrat smo imeli na primer okoli 800 hektarjev črnega ribeza, vsi ti nasadi pa so se v preteklosti skrčili. Drug razlog je povezan z razpadom bivše skupne države. »Jugoslavija je bila zelo znana po pridelovanju malin, zato je bilo tudi v severovzhodni Sloveniji okoli 70 hektarjev malin, danes teh ni več, največja svetovna izvoznica malin pa je Srbija. K manjšemu obsegu pridelovanja jagodičja je pred dobrim desetletjem vplivala tudi intenzivna promocija citrusov, pomaranč, limon in mandarin, trend uživanja le-teh pa naj bi se v zadnjih letih zmanjšal. Tako se je želja po lokalni pridelavi s ponovno širitvijo jagodičevja začela uresničevati.« V vzponu tudi pridelovanje manj znanih sort »Globalni svet nas žene v nove sadne vrste. Povsod so neki trendi zdrave prehrane, zato so se tudi pri nas razširile vzhodnoazijske sadne vrste, ki prav tako sodijo med jago-dičevje. Če jih primerjamo z našimi avtohtonimi, kot so brusnica, gozdne jagode in maline, so po učinkovinah primerljive,« razlaga Korono-va in dodaja, da so v vzponu pridelovanje aronije in goji jagod, predvsem zaradi propagande o zdravem načinu življenja. Patricija Kovačec Kidričevo • 13. ocenjevanje podeželskih dobrot Vzorcev manj, kakovost boljša Na 13. ocenjevanju podeželskih dobrot, ki ga je pripravilo turistično društvo občine Kidričevo v dvorani v Lovrencu, je bil odziv med pridelovalci sicer manjši kot v minulih letih, pa je bila zato kakovost ocenjenih dobrot toliko boljša. Tudi letos so ocenjevali suhomesnate izdelke, brajdo-vščino, domač kruh, pleteni-ce, potice in kekse ter domače bučno olje. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril župan občine Kidričevo Anton Le-skovar, si v občini prizadevajo, da bi vse doma pridelane dobrote tudi čim bolje tržili, zato so že izdelali turistično zloženko, v kateri je poleg znamenitosti občine zajeta tudi ponudba nekaterih domačih pridelovalcev mesa in mesnih izdelkov, domačega kruha, pekovskih izdelkov ter domačega vina.. Komisija za ocenjevanje domačega kruha, keksov in bučnega olja je za najboljši domač kruh ocenila kruh z orehi, ki ga je spekla Nada Fi-deršek iz Zgornjih Jablan 16, med keksi sta bila najbolje ocenjena dva izdelka, pirini keksi in pirini rogljički, oba iz Kmetije Žitnik, Starošince 40 a. Med štirimi vzorci domačega bučnega olja pa je bilo najbolje ocenjeno bučno olje, ki ga je pridelal Stanko Medved iz Lovrenca 16. Komisija za ocenjevanje mesnih izdelkov je prejela v ocenjevanje devet vzorcev, od tega pet vzorcev suhih salam, tri vzorce poltrajnih klobas in en vzorec mesa iz tunke. Priznanje za najbolje ocenjen posamezni izdelek je prejel Peter Čelofiga iz Spodnjih Jablan, in sicer za meso iz tunke ter za kmečko poltrajno salamo, najboljšo suho salamo pa je naredil Milan Fideršek iz Zgornjih Jablan 16. Največ dela je imela zagotovo komisija za ocenjevanje vina iz domače brajdovščine, ocenila je namreč kar 19 vzorcev, od tega tri vzorce gemaja in 16 vzorcev kvintona. Po metodi izločanja med dvema vzorcema je bil za najboljšega proglašen gemaj, ki ga je pridelala Jožica Šijanec Ke-tiš iz Kungote 158, najboljši kvinton v občini Kidričevo je pridelal Branko Valentan iz Apač 206, med zunanjimi pridelovalci pa Oton Velunšek iz Zadružnega trga 1 v Ptuju. S svojo dejavnostjo in okusnimi izdelki se je letos obiskovalcem posebej predstavila kmetija z dopolnilno dejavnostjo »klavnica in predelava mesa« Petra Čelofiga iz Zgornjih Jablan 41, kjer obdelujejo 10 ha zemlje in se ukvarjajo s prirejo prašičev. V glasbenem delu prireditve pa so nastopili domači harmonikarji iz KD Lovrenc, ljudske muzikantke Vesele Polanke iz PD Cirkov-ce, skupina Šumarski krokarji iz Društva invalid Kidričevo ter veterani Folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Nagrade za najboljše domače dobrote in brajdovščino so letos prejeli (z leve) Jožica Šijanec, Branko Valentan, Peter Čelofiga, Milan Fideršek, Stanko Medved, Nada Fideršek in Robert Žitnik. Foto: PK petek • 21. marca 2014 Politika Štajerski 9 Ptuj • Ženski forum o vlogi žensk v politiki in gospodarstvu Pomembna je lastnost posameznika, ne strankarska pripadnost V soboto je v hotelu Mitra na Ptuju ženski forum, ki ga vodi Branka Bezeljak, gostil evropsko poslanko Tanjo Fajon in Vlasto Stojak, kandidatko SD Ptuj za županjo MO Ptuj, ki se je ob tej priložnosti tudi prvič predstavila v tej vlogi, še pred uradno razglasitvijo. Pogovor je bil posvečen vlogi ženske v svetovni in lokalni politiki, gospodarstvu, javnih ustanovah in civilni družbi. Ta izziv je Vlasta Stojak, ki je najprej diplomirala na FF (pedagogika in sociologija), magi-strirala pa na EPF v Mariboru iz poslovodenja in organiziranja, sprejela na povabilo mnogih, in ker si želi na svoji poklicni oz. karierni poti spremembe. Tako se je pred časom tudi odločila, da je zapustila ptujsko Območno službo Zavoda RS za zaposlovanje in se zaposlila v Mariboru. Za seboj ne pušča nedokončanih zgodb, pravi. Ocenjuje, da je čas za spremembe v lokalni politiki, saj človek po dveh mandatih postane preveč „dojemljiv" za različne stvari. Veliko pa je od- r ' Foto: Črtomir Goznik visno od posameznika in nje- z ženskega foruma SD, ki sta se ga udeležili Vlasta Stojak, kandidatka SD za županjo MO Ptuj, in govih lastnosti. Tudi pri kvotah Tanja Fajon, evropska poslanka, s katerima se je pogovarjala Branka Bezeljak, predsednica foruma. naj bi bilo tako, naj bi odločale lastnosti, ne pa spol. Vlasta Sto-jak bo kandidirala na listi SD, četudi ni članica stranke oz. doslej ni bila v nobeni stranki, iskala pa bo tudi podporo drugih strank in list. Za Ptuj pa meni, da mora postati bolj živo, odprto in v razvoj usmerjeno mesto. Evropska poslanka Tanja Fajon svoje delo v evropskem parlamentu želi nadaljevati, zato se bo na majskih volitvah vnovič potegovala za mandat. Študirala je novinarstvo in v Parizu magistrirala iz mednarodne politike. Pred vstopom v politiko je bila radijska in televizijska novinarka, od 2001 je bila dopisnica iz Bruslja, specialistka za evropsko politiko. To jo je tudi pripeljalo do kandidature v letu 2009 za evropski parlament. Zastopa skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov. »Delo v novinarstvu je bila ena od mojih najbogatejših izkušenj, dopisništvo v tujini pa je bilo še posebna izkušnja. Prehod iz politike v novinarstvo je nekaj posebnega, ni pa tako neobičajen, kot se zdi. V evropskem parlamentu je kar nekaj poslancev, ki so bili prej novinarji. Novinarski poklic in politik imata nekaj skupnega, oba morata znati in biti sposobna komunicirati z javnostjo ter prenašati informacije in odločitve javnosti. Če tega ne znata delati na neki razumljiv način, sta že v začetku neuspešna,« je povedala Fajonova. Novinarska izkušnja ji je zelo koristila, na evropskem parketu se je dobro znašla. Še vedno išče nove izzive. Evropska politika je izredno kompleksna, daje veliko priložnosti za delo v korist Slovenije, kljub temu da je naša delegacija majhna, » poudarja Fajonova. „V politiki je malo žensk. Če ne bi imeli kvot, jih danes tudi v evropskem parlamentu ne bi bilo 30 %. Politika je izgubila veliko kredibilnosti tako v Evropi kot v Sloveniji, v mojih očeh pa so jo izgubili tudi mediji do neke mere, ker ne poročajo o vseh informacijah verodostojno in kredibilno ter uravnoteženo. V Sloveniji na žalost nimamo dostopa do pravih informacij, kaj tudi mi kot evropski poslanci delamo. Če povem samo zase, bolj me cenijo in spoštujejo ter vedo o mojem delu kot doma v Sloveniji.« MG Hajdina • 25. seja sveta občine Zaropotalo zaradi denarja za gasilce Hajdinski svetniki so se marca sestali na 25. seji. Sprejeli so rebalans proračuna za leto 2014, potrdili Strategijo trajnostnega razvoja občine Hajdina za obdobje 2014/2016, sklep o obstoju javnega interesa pri izvedbi investicije v območju Športnega parka NK Gerečja vas, spremenili pa so tudi pravila o imenovanju kletarja letnika na tradicionalni prireditvi Iz mošta vino pridi na Hajdino. S sprejetim rebalansom proračuna za letos so hajdinski svetniki potrdili povečanje prihodkov s 4,078 milijona evrov na 4,844 milijona evrov ter odhodkov s 4,135 milijona evrov na 4,988 milijona evrov. Sprememba je bila potrebna zaradi treh odobrenih projektov, s katerimi so uspeli na državnih razpisih. Gre za dveletni projekt kanalizacije (RRP, šesti poziv), podaljšanje v Dra-žencih in odcep v Hajdošah, projekt Obnova in razvoj vasi, triletni projekt komasacije, ki so ga začeli lani, in energetsko sanacijo OŠ. Ob tem pa se občina Hajdina prijavlja tudi na javni razpis RRP (osmi poziv) v višini 1,1 evra, ki zajema vse kanalizacijske odcepe v vseh sedmih hajdinskih naseljih. Tudi ta projekt bo trajal dve leti. »Izkoristiti je treba vsa tista sredstva, za katera vemo, da jih bomo dobili od države, kaj pa se bo zgodilo z nepremičninskim davkom, pa je v tem trenutku velika neznanka,« je ob sprejemu rebalansa proračuna za letos med drugim povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Preveč za hajdoške gasilce in zbornik Na dopolnjen predlog proračuna za leto 2014 je svetnik Desusa Anton Cestnik vložil amandma, na podlagi katerega naj bi se posamezne postavke znižale za skupaj 174.379 evrov, ki bi jih namenili za infrastrukturo, za izvedbo javne razsvetljave v Dražencih, kjer trenutno poteka gradnja kanalizacije, ne da bi pri tem našli nadomestne vire za zneske znižanih postavk. 13. marca zjutraj, torej na dan seje, pa je vložil novi amandma, da bi posamezne postavke znižali za 120 tisoč evrov. Župan Glažar je pojasnil, da bi se v primeru, če bi bil amandma sprejet, znižala sredstva pri projektih, ki se že izvajajo oz. so zanje že podpisane pogodbe. Osebno se ne strinja, da bi se zmanjšala sredstva za občinski praznik, občinske proslave, prireditve, zlate poroke, za redno dejavnost gasilcev, investicije na področju gasilstva, za mansardo v gasilskem domu v Hajdošah, za cesto PSC Hajdina do Okrepčevalnice Maja, za zbornik, za zamenjavo vodovodnih cevi, za investicije na športnem področju ipd. »Amandma je 'smešen' in ga je nesmiselno potrditi,« je dejal župan Glažar. Anton Cestnik je kot predlagatelj amandmaja vztrajal, da v nobenem primeru ne gre za zmanjševanje investicij, za javno razsvetljavo v Dražencih bi šlo le okrog 30 tisoč evrov, preostanek pa bi se porabil za druge namene, četudi je v prvem in drugem amandmaju zapisal, da bi ta sredstva namenili za javno razsvetljavo v Dražencih. Še posebej je izpostavil postavko 30 tisoč evrov za PGD Hajdoše, ki letos praznuje 60 let. Tudi DU Hajdina je lani praznovalo 60 let, pa je za bilten prejelo le 800 evrov, zato se mu je zdelo prav, da se ta postavka zniža na 800 evrov, »ker so vsa društva enakopravna«. Prevelika postavka naj bi bila tudi pri zborniku Občine Hajdina, s 14 tisoč se je povečala na 40 tisoč evrov, on jo je prepolovil. Pri PGD Hajdo-še ne gre za bilten, temveč za investicijo v fasado gasilskega doma. Eno od osrednjih točk 25. seje - Strategijo trajnostnega razvoja občine Hajdina za obdobje 2014/2016 - so hajdinski svetniki potrdili brez razprave po poprejšnji več kot enoletni pripravi in široki javni razpravi. S to strategijo so si zastavili tri razvojne prioritete: napredno gospodarstvo in znanje, okolje, prostor in infrastruktura za razvoj ter kakovostno življenje. V strategiji so predstavljene potrebe občine za nadaljnji razvoj in ukrepi, na podlagi katerih se bodo ti cilji uresničevali. Uresničevanje strategije bo svet občine Hajdina pregledal najmanj enkrat letno. Foto: Črtomir Goznik Hajdinski svetniki potrdili strategijo trajnostnega razvoja za tri mandate. Postavka 30 tisoč evrov za PGD Hajdoše za obletnico je zmotila tudi svetnika Ivana Veglja, obletnice so prejšnja leta imeli tudi v Gerečji vasi, Slovenji vasi, vsako to društvo je dobilo 10 tisoč evrov, je spomnil. V razpravo se je vključil tudi predsednik odbora za javne finance Ivo Rajh, ki je povedal, da je dopolnjen proračun za letos dobro pripravljen in naj se ga potrdi. Ivan Lešnik je popravil trditev Ivana Veglja o tem, da je ob jubileju gereško-vaško gasilsko društvo prejelo 10 tisoč evrov, ob svojem 80. jubileju so iz občinskega proračuna prejeli dva tisoč evrov. „Gasilcem rezati ni pametno, to vemo vsi," je še poudaril Lešnik. Dopolnjen proračun za letos so hajdinski svetniki potrdili z 12 glasovi. Pripravljalna dela za nadvoz čez železniško progo Hajdinski svetniki so se odločili tudi, da po drugem krogu imenovanja kletarjev letnika po vaseh v prihodnje ne bodo imenovali novih, razen v primerih smrti ali odstopa posameznih kletarjev. Nosilec tradicionalne prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino je po vrstnem redu posamezna vas v sodelovanju z obema kle- tarjema in tamkajšnjim vaškim odborom. V sklep o ugotovitvi javnega interesa pri izvedbi investicije v Športnem parku Gerečja vas so zapisali, da je znesek komunalnega prispevka, ki ga investitor glede na ta interes sedaj ne bo plačal, vložek Občine Hajdina v projekt. V primeru lastninskega preoblikovanja ali spremembe namembnosti gradnje pa se bo lastniku za gradnjo komunalni prispevek odmeril po uradni dolžnosti. Na 25. seji so se hajdinski svetniki seznanili, da se v državi več ne govori o ukinjanju malih občin, na vidiku so nekatere spremembe, npr. neprofesionalni župani v občinah do 5 tisoč prebivalcev. Anton Cestnik se je oglasil tudi v točki Pobude in vprašanja. Najprej je okrcal župana, »da če nekaj predlaga, ni nergač in tudi ne dela norije, ker si da dopovedati«, nato pa je kot že nekajkrat doslej razpravljal o delu NO občine Hajdina, ki ni pa naredil vsega, kar si je zadal. Hajdinski župan pa je svetnike tudi seznanil o začetnih pripravljalnih delih pri gradnji nadvoza nad železniško progo na Zgornji Hajdini. V občini si po najboljših močeh prizadevajo, da vsaj med gradnjo ne bi bili prizadeti njihovi interesi, če že niso uspeli z umestitvijo podvoza pod železniško progo. MG 10 Štajerski Kultura petek • 21. marca 2014 Ptuj • Bioniki na evropskem inženirskem tekmovanju Zmagali s preprosto in logično idejo Pred dnevi so se študentje bionike Visoke strokovne šole Ptuj udeležili evropskega študentskega inženirskega tekmovanja EBEC, na katerem so pri študiji problema s preprosto in logično idejo za rešitev zasedli 1. mesto. S tem so si zagotovili mesto na regijskem tekmovanju, kjer se bodo potegovali za udeležbo v finalu, ki bo letos potekal v Latviji. EBEC je evropsko študentsko inženirsko tekmovanje, ki vsako leto poteka po vsej Evropi, pri nas pa že tretje leto zapored. Lokalno tekmovanje je med 11. in 12. marca potekalo na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Razdeljeno je bilo v dve kategoriji, in sicer skupinsko načrtovanje in študija primera. V slednjem so se kot ekipa pomerili Urban Gobec, Marina Megan Potočnik, Tomaž Munda in Tadej Tofant, ki so bili v sklopu tekmovanja postavljeni pred realen problem, njihova naloga je bila poiskati čim boljšo rešitev. Nalogo je udeležencem zastavilo podjetje Mariborski vodovod, ki je Foto: Arhiv Višje strokovne šole Ptuj Študentje Višje strokovne šole Ptuj so si z zmago zagotovili udeležbo na regijskem tekmovanju. od njih zahtevalo, da najdejo rešitev, kako v vročih poletnih dneh s pitno vodo oskrbeti pse. Cilj naloge pa ni bil le po- iskati teoretične rešitve, pač pa takšno, ki jo bo omenjeno podjetje lahko tudi udejanjilo. Preprosta in logična ideja eki- pe ptujskih študentov bionike je bila, da bi na obstoječe pitni-ke za ljudi pritrdili tudi pitnike za živali. Voda bi se, sodeč po njihovi ideji, napolnila in izpraznila s pomočjo stikala. Takšna rešitev bi bila po besedah mladih inovatorjev poceni in preprosta. Z prvim mestom so si zagotovili mesto na regijskem tekmovanju EBEC Alpe-Adria, ki bo prav tako potekalo v Mariboru, na njem pa se bodo pomerile zmagovalne ekipe iz drugih lokalnih tekmovanj. Zmagovalci regijskega tekmovanja se bodo udeležili finala v Latviji, ki se ga bodo udeležile najboljše ekipe iz vse Evrope. Patricija Kovačec Benedikt • Dobrodelni projekt osnovnošolcev Podari knjigo, igračo, potrebščino ... S spoštovanjem vrednot, z dobrodelnostjo in svojo osebno odgovornostjo smo lahko tudi mi tisti, ki pripomoremo k izboljšanju razmer v družbi. Na OŠ Benedikt se tega prav dobro zavedamo. Zimski čas je še posebej primeren za tako zasedanje, kot smo ga pripravili na naši šoli. Rekli smo: »Četrtek je dan za parlament.« Debata sem, debata tja. Ideje padajo, mnenja se izmenjujejo. Vzamemo ali pustimo. Skupne razprave in debate so naprej potekale po posameznih oddelkih. Iskanje skupnih korakov k rešitvam. Razredni načrt k izboljšanju razmer v družbi, v naši okolici. Ustvarjalnost je peljala otroke v pravo smer. Ideje so kar padale. Ena izmed njih je bila tudi: podari igračo, knjigo, šolsko potrebščino ... Zagrabili smo takoj. Vsak učenec, ki je to želel, je doma poiskal kakšno celo in Družba skozi otroške in mladostniške oči ... brezposelnost, tajkuni, kriza, recesija, neenakost, davki, protesti, eni si lahko več privoščijo, drugi manj, ni hrane, služb, plač, revni otroci, različne oblike druženja, družina, prijateljstvo, konflikti v družbi, prepiri med ljudmi, pomoč šibkejšim, dobrodelnost, dobrodelne organizacije, prosto-voljstvo, razlike med ljudmi, rasizem, diskriminacija, odnos do Romov, trgovina z ljudmi, obsojanje, odvisnosti (droge, alkohol), tolpe, nasilje, politika, iskrenost, sodelovanje, dobrosrčnost, ljubezen, pomoč, razumevanje, prijaznost, pro-stovoljstvo, zaupanje med ljudmi, podpora, medsebojna pomoč, spoštovanje . Foto: arhiv šole čisto igračo, knjigo, zvezek, svinčnik ... Prinesel jo je v šolo, da jo lahko podarimo tistim, ki te stvari bolj potrebujejo. Vse stvari, ki smo jih pridno zbirali kar cel teden, je bilo treba predati v prave roke. Po vnaprejšnjem dogovoru z organizacijo Rdečega križa smo naredili še torej piko na i. Prevzem zbranih stvari sta naredila gospa Irena Nečemer, podpredsednica RK Slovenije, in predsednik OORK Benedikt gospod Milan Repič. Ob otroškem programu je bila predaja še toliko srčnejša. Vse zbrano bo prišlo torej v prave roke. Naša srca so postala bogatejša za eno dobro delo, tisti, ki bodo prejeli te stvari, pa bodo bogatejši za igračo, knjigo ali šolsko potrebščino. Prejeli bodo del nas. Marjana Zorko Ptuj • Po božičnem dobrodelnem teku Razdelili darila Foto: Črtomir Goznik Lanski prvi dobrodelni božični tek, katerega pobudnica je bila Sonja Šneberger, se je 12. marca končal na najboljši možni način - z razdelitvijo daril učencem. Naj spomnimo: pri izvedbi božičnega teka je Miranu Senčarju pomagal Zavod za šport Ptuj; tek, ki bo poslej tradicionalen, pa je bil namenjen zbiranju dobrodelnih sredstev za božična darila za učence OŠ dr. Ljudevita Pivka. Skupaj s prispevkom MO Ptuj v višini 1500 evrov so s tem tekom, ki bo poslej tradicionalni tek za dober namen, zbrali 3.150 evrov. Darila (trenirke, majice, copate in drugo) so si učenci izbrali sami. MG Tednikova knjigarnica Današnji svetovni dnevi Danes, v petek, 21. marca, je svetovni dan poezije. In danes je svetovni dan lutkarjev. In danes je svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji. In danes je svetovni dan strpnosti. In jutri, 22. marca, je svetovni dan voda. In predvčeraj, 19. marca, je bil svetovni dan pripovedništva. In pomlad je prišla. Ti svetovni marčevski dnevi združujejo bistvo življenja, bistvo človeka, ali bolje: človečnosti in preživetja, ali kot radi porečemo ljudje sami: preživetja najviše razvite živali. Kot je v svetovni poslanici zapisal lutkar Eduardo Di Maura, lutka izvira iz ene najbolj prvobitnih in izvirnih oblik umetnosti - iz igre. Slovenski mojster lutkarstva Edi Majaron je ob prazniku dejal, da lutke ne sovražijo, niso zavistne, niso hudobne. Lutke povejo vse, kar je treba povedati tako, da nismo prizadeti. Celo prevzamejo odgovornost za naše neuspehe in poraze. Vračajo nam ljubezen, zaupanje in iskrenost, kadar zares verjamemo vanje. Tudi pripovedovanje sega na sam začetek človeške vrste kot igra, gib, beseda, poezija. A je treba v te temelje človečnosti verjeti? Ali pa je bistveno poezijo živeti, doživeti in brati? Kot je voda življenjska tekočina, tako je umetnost v vseh svojih pojavnih oblikah življenjska »nadtekočina«, ki daje pravo barvo ali dviga iz sivine. Vsem naštetim današnjim prazničnim dnem odlično »služi« avtorska slikanica, ki jo podpisuje Aaron Blabey. Zgodba bi lahko zaživela na lutkovnem odru. Avtor pripoveduje o strpnosti in ljubezni, avtor je zagotovo pesnik v duši! Ker vidi, piše in slika predvsem s srcem! Aaron Blabey ima resnično rad stare fotelje, lepo oši-ljene barvice, drevesa, ko jim odpade listje, majonezo, svojo prav nič modno glasbeno zbirko in to, da je majčkeno zanemarjen, piše na prvi njegovi slikanici, prevedeni v slovenščino (Živa Žganec, 2011). Na njegovi »drugi slovenski slikanici« z naslovom Metka Veter in Peter Šilček (2013), je zapisano, da je to očarljivo živahna pripoved o zaupanju vase, pogumu in predvsem o moči prijateljstva. Mimogrede: ta slikanica je prejela nagrado Avstralskega sveta za otroško literaturo 2008. Prva slikanica je namenjena vsem »tanovim«, drugo je Aaron Blabey posvetil svoji ženi, na tretji je zapisano, ob temno rdečem balončku: Za vse, ki ste rešili mojo deklico in ima naslov Stanko Peška (Naslov izvirnika Stanley Paste. Prevod Katja Klopčič Lavrenčič. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2013. Gugalnica: zbirka najboljših slikanic). In začenja s podobo velikega, rjavega lesenega stola, na njem nemočen, zaskrbljen sedi urejen fantič. Ime mu je Stanko, piše se peška in z velikimi, nesrečnimi očmi zre nekam stran in gor. Fantič ima sklenjeni ročici v naročju, njegovi nogi pa komajda segata čez rob sedala. Avtor pove, da je Stanko resnično majhen, kar podkrepi z naslednjo obojestransko ilustracijo. Tam je kot skupinski razredni portret in Stanko je spredaj, daleč, daleč najmanjši od vseh. Soportretiranci mrko in, jasno, z viška zrejo v najmanjšega. Preprosti naslednji povedi v slikanici: »Bil je premajhen, da bi fantje z njim igrali košarko.« in »In premajhen, da bi se branil.« sta ilustrirani psihološko poglobljeno, na prvi pogled celo ironično - a le na prvi pogled. Potem avtor stopnjuje in z besedo in sliko prikazuje trpinčeno otroško dušo. In na naslednji strani z obojestranskimi ilustracijami je počez, z velikimi tiskanimi črkami zapisano, malo podobno izdelku veščega grafitarja: »Sovražim! Sovražim! Sovražim to, da sem majhen!« Pod napisom kuka fantič, z dvignjenima rokama in besnim, vpijočim izrazom na obrazu. Ob strani je zapisano: Toda glede tega ni mogel ukreniti ničesar. A kot se za dobro slikanico spodobi, je bilo čustvenega stopnjevanja, trpljenja dovolj in naslednja stran prikazuje šolsko klop in stol, na katerem na kupčku knjig (le tako lahko doseže mizno površino) sedi Stanko. Skozi okno kuka v razred Florida Robida. To je nova Stankova sošolka, ki tudi sovraži. A ne majhnost, marveč višino! Prijetno branje želi Liljana Klemenčič Športno plezanje Mina sezono odprla z 2. mestom v Angliji Stran 12 Rokomet Dober začetek, slab konec Stran 12 Tajski boks Ptujčani slavili v ekipni konkurenci Stran 13 Boks Šimončik zabeležil mednarodno zmago Stran 13 Nogomet Ptujski nogometaši upajo na 1. mesto Stran 14 Strelstvo Strelci Kovinarja do tretje zaporedne lovorike Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet • 1. SNL Bo šlo v tretje? Po dveh porazih v uvodu spomladanskega dela prvenstva (Triglav, Gorica) je pred nogometaši Zavrča že naslednji težki zalogaj. Prvo od dveh zaporednih gostovanj bodo opravili v soboto ob Kamniški Bistrici, kjer se bodo pomerili z Domžalami, nato pa naslednji konec tedna potujejo v Novo mesto, kjer jih čaka Krka. Zavrčani imajo sedaj lepo priložnost, da opozorijo nase, saj jih je večina javnosti že odpisala, tako da bodo lahko zaigrali bistveno bolj neobremenjeno kot do sedaj. Trener Željko Orehovec se zaveda, da njegove fante čaka vse prej kot lahko naloga. Domžalčani so odlično začeli spomladanski del prvenstva, saj so v dveh tekmah osvojili 4 točke. A favoriti ne zmagujejo vedno ... Tekmeca sta se v letošnji sezoni pomerila že dvakrat, obrakrat je bil rezultat neodločen. Glede na predhodna obračuna lahko navijači pričakujejo izenačeno tekmo, v ospredju bo prav gotovo boj na sredini igrišča. V tem segmentu je razveseljivo dejstvo, da se v završko ekipo po odsluženi kazni vrača Josip Golubar. Prav tako so zdravi tudi vsi drugi fantje, tako da bo imel strateg Zavrča »sladke skrbi«. Tudi sicer se je stanje v klubu in okrog tednik íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu! RADIOPTUJ «fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Foto: Črtomir Goznik Dejan Kurbus (Zavrč): »V Domžalah bi radi osvojili vsaj točko.« Domžale - Zavrč 5. krog: Domžale - Zavrč 1:1; Dobrovoljc; A. Čeh; 14. krog: Zavrč - Domžale 2:2; Sambolec, Kokol; Korun, Vuk; 23. krog: Domžale -Zavrč, sobota, 22. 3., ob 16.30 v Domžalah njega nekoliko umirilo, tako da lahko fantje v miru vadijo. Poleg tega so pred srečanjem z Gorico dobili še eno okrepitev, tokrat v strokovnem štabu: prišel je namreč nekdanji igralec Zagreba, Orijenta, Zadra, Segeste in nemškega drugoligaša Chemnitzerja Damir Biškup, ki je še pred kratkim kot trener vodil ekipo Medžimurja. Seveda bodo tudi z njim beli skušali priti do kakšne točke - napovedujejo borbeno predstavo. V Domžalah bo veliko odvisno tudi od borbenega Dejana Kurbusa, ki pričakuje zahteven obračun. »Domžale so specifična ekipa, s katero bo treba igrati še agresivneje kot z Gorico. Na njih se bomo dobro pripravili, zato si želimo pozitiven rezultat. Seveda je na vse skupaj vplivala menjava trenerja, toda v Domžalah bi vseeno morali osvojiti točko, če ne že vse tri.« Dodajmo še, da so se v zavr-škem Športnem parku pričela dela za izgradnjo dodatnih parkirnih mest, kar bo olajšalo parkiranje med samimi tekmami. Parkirni prostor bo umeščen za novo tribuno, kjer se bodo dela kmalu nadaljevala. Vse to govori, da v Zavrču mislijo še kako resno in da klub ni v razsulu, kot želi marsikdo prikazati. Porazi so sestavni del športa, največji pa se poberejo takrat, ko je najtežje. Verjamemo, da nas bodo igralci haloškega prvoli-gaša kmalu spet razveseljevali z dobrimi rezultati, kot so to počeli večino jeseni. tp Nogomet • 2. SNL V Kidričevo prihaja Šmartno Za nogometaši v 2. ligi je uvodni krog spomladanskega prvenstva, v katerem so bili strelci zelo slabo razpoloženi: na petih tekmah so namreč dosegli le 4 zadetke! Med tistimi, ki niso dosegli nobenega, so bili tudi Kidričani, ki pa so bili v Dobu kljub temu zadovoljni s točko proti vodilni ekipi lige. V nedeljo bodo na svojem igrišču v Kidričevem gostili Šmartno. Z njimi so se v tem prvenstvu pomerili v 8. krogu, ko je bil rezultat 0:0 (ekipo je vodil Ante Šimundža). Tekmo so takrat končali kar brez treh izključenih igralcev, rdeče kartone so prejeli M. Rešek, Kovačevič in Grez-da. Tokrat si Kidričani želijo popolni izkupiček, čeprav delo zagotovo ne bo lahko. »Pričakujem, da bomo na našem igrišču igrali takšno igro, kot mi hočemo - kombinatorno in s podajami po tleh. Igralci morajo v igri uživati, se nadigravati s tekmecem in pokazati svojo kakovost,« je povedal trener Aluminija Robert Pevnik, njegovo mnenje pa deli tudi Marko Drevenšek: »Na pripravljalnih tekmah smo igrali drugačno igro kot v Dobu, kjer nam igrišče res ni dovoljevalo igre po tleh. V nedeljo bomo imeli možnost to popraviti in zato pričakujem z naše strani borbeno igro in predvsem več priložnosti ter doseženih zadetkov.« JM Aluminij - Šmartno, nedelja, 23. 3., ob 15.00 v Kidričevem Tenis • Blaž Rola V Panamo na dvoboj s Hrvatom, Italijanom in ... Avstrijcem Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola (128.) ta teden nastopa na 40 tisoč dolarjev vrednem challenger turnirju v Panami v srednji Ameriki. Gre za prvi letošnji turnir podobnega ranga na pesku, zato je zasedba zelo močna. Prvi nosilec je Španec Albert Ramos (85), drugi pa Slovak Martin Kližan (89.), ki je Blaža letos premagal v Melbournu. Rola ima status 8. nosilca. V 1. krogu se je pomeril s 26-letnim Hrvatom Antoniem Veičem (268.), ki se je na glavni turnir prebil skozi kvalifikacije. Blaž je pokazal odlično igro in s tekmecem opravil v manj kot eni uri igre z rezultatom 6:2, 6:1. Skupno razmerje točk je bilo 58:28. Blaž je po kratkih pripravah na Floridi zadržal odličen občutek za servis in v tem elementu naravnost blestel: na svoj prvi servis v celotnem dvoboju ni izgubil niti ene same točke (20/20)! Veič si v celotnem dvoboju ni priigral niti ene priložnosti za break, Rola je izkoristil 4 od 6. V 2. krogu se je na centralnem igrišču v osrednjem dvoboju večera meril z izkušenim Italijanom, 32-letnim Potitom Staracejem (148.). Ta je bil na ATP-lestvici najvišje uvrščen leta 2007, ko je zasedel kar 27. Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola ta teden nastopa na turnirju v Panami. mesto. Blaž je do rezultata 6:3, 3:2, 40:30 povsem kontroliral dvoboj in imel vse iti igre v svojih rokah (v prvem nizu je odločil break v 6. igri). Takrat pa je storil kar tri zaporedne dvojne napake (!) in tekmecu ponudil možnost za vrnitev. Italijan je nato dobil kar 10 zaporednih točk in celo povedel s 4:5 ter serviral za niz. A je Blaž pokazal izjemno psihološko trdnost in naredil rebreak ter niz zapeljal v podaljšano igro. Tam je povsem prevladoval od samega začetka (3:0, 4:1) in uro in pol trajajoči dvoboj odločil v svojo korist. Končno razmerje točk je bilo 75:62: Blaž je izkoristil 4 priložnosti za break od 9, Starace 3 od 5. V četrtfinalu se bo v petek popoldan meril s še tretjim »sosedom«, s 3. nosilcem, Avstrijcem Andreasom Hai-derjem Maurerejem (109). 26-letnik iz Innsbrucka je leta 2011 že zasedal 76. mesto na lestvici ATP. Jože Mohorič Panama, 40 tisoč dolarjev, rezultati: 1. krog: Rola (8.) - Antonio Veič (Hrvaška) 6:2, 6:1; 2. krog: Rola (8.) - Potito Starace (Italija) 6:3, 7:6(2); četrtfinale: Rola (8.) -Andreas Haider Maurer (Avstrija, 3.) Atletika • AK Ptuj Domjanova na Portugalskem peta Trenutno najboljša ptujska atletinja Veronika Domjan je svojo nadvse uspešno zimsko sezono končala minuli teden na Portugalskem. V Leirii je namreč potekal 14. Evropski zimski pokal v metih v organizaciji Evropske atletske zveze. Mladinka Domjanova je med članicami z metom 50,53 metra v metu diska zasedla peto mesto. »Mislim, da bi lahko bilo bolje, a za zimski del sezone sem zadovoljna. Cilj je bil met preko 50 metrov, kar sem krepko presegla,« je po tekmovanju povedala Domjanova. Njena pričakovanja so bila vseeno nekoliko večja, saj je teden dni pred tem na domačem stadionu na Ptuju postavila novi državni rekord za članice, ki sedaj znaša 53,54 metra. »Na Portugalskem je bilo res lepo in zelo toplo. Družba je bila 'zakon', pa še zanimivo je bilo odpotovati na člansko tekmo,« je še dodala vedno dobro razpoložena Domjanova. V poletni sezoni bo veliko potovala po mednarodnih tekmovanjih, vrhunec pa bo svetovno mladinsko prvenstvo julija v ZDA. Uroš Esih Domjanova je minuli konec tedna uspešno branila reprezentančne barve na Portugalskem. 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 11. marca 2014 Športno plezanje • Mina Markovič V Angliji sezono odprla z 2. mestom V Sheffieldu so ob koncu tedna pripravili tradicionalni miting, ki sicer ne sodi v okvir tekem za svetovni pokal, je pa običajno prvi preizkus forme po zimskem premoru. Tako kot lani in predlani je zmagala domača tekmovalka Shauna Coxsey, drugo mesto pa je osvojila Mina Markovič. »S prvim nastopom sem zadovoljna. Mislim, da sem uspešno prebila led in dobila dobro popotnico za prihajajoče tekme. Vem pa, da me pred tekmami svetovnega pokala čaka še precej intenzivnih treningov in vaj,« je povedala 26-letna Ptujčanka. Tekmovalka bo tako kot v prejšnjih sezonah tekmovala v obeh najpomembnejših disciplinah športnega plezanja, vrhunca pa bosta svetovni prvenstvi, najprej od 21. do 23. avgusta v balvanih v Mun-chnu, nato pa še od 8. do 14. septembra v španskem Gijonu v težavnosti in hitrosti. Markovičeva je obenem zelo vesela velike nove prido- Mina Markovič je zadovoljna s prvim uradnim nastopom v novi sezoni. Rokomet • 1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta Dober začetek, slab konec Mlinotest Ajdovščina - Tenzor DP-Logik Ptuj 39:23 (18:12) ZRK MERCATOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Borovčak 10, Kac, Zorec 1, Selinšek 2, Gra-brovec, Majcen, Gavez 5, Ivan-čič 2, Lazar, Čebular 1, Frangež 2. Trener: Marjan Valenko. Četrti krog lige za obstanek je mladi ptujski vrsti namenil težko srečanje v Ajdovščini. Po odlično odigrani petkovi tekmi proti Naklemu so tokrat varovanke Marjana Valen-ka vknjižile poraz, čeprav je skoraj ves prvi polčas kazalo drugače. Uvod je minil v znamenju gostij, ki so z domiselno in raznovrstno igro presenetile domačinke. Povedle so 2:4, nato pa minimalno prednost vseskozi ohranjale. V 23. minuti je domača klop zahtevala minuto odmora, takrat je bil izid 10:11 za Štajerke. Domači trener je igralke pošteno oštel, te pa so nato zaigrale odlično in popolnoma zasenčile gostje. Ptujčankam se je po tem odmoru zgodil pravi »mrk« - do polčasa so zadele le še enkrat, Primorke pa osemkrat (18:12). Ajdovke so tudi v nadaljevanju igrale dobro, gostje pa so v tem delu igre prikazale bore malo. Svojega dne nista imeli niti vratarki, ki sta blesteli na zadnjih pre- izkušnjah in visok poraz je bil neizbežen. V končnici tekme bitve: v Verdu pri Vrhniki so namreč z veliko odrekanja ter tudi osebnimi prizadevanji Margona in drugih članov slovenske plezalske ekipe v opuščeni tovarniški hali letos februarja odprli prvi slovenski trenažni center, namenjen pripravam reprezentantov s simulacijami pravih tekem. Takšna hala in center, kot ga imamo sedaj v Verdu, omogočata trening na res visoki ravni, kjer bomo lahko trenirali in res izboljševali stvari, ki nam še manjkajo in v katerih lahko še napredujemo. Tako nam ne bo treba več tolikokrat hoditi v tujino, saj bomo intenzivne priprave in treninge lahko izvedli doma, kar mi bo prihranilo precej energije. Hkrati pa takšna domača hala omogoča tudi, da nam postavijo balvane, ki so posebej primerni za nas, kar je še dodaten plus. Sama se veselim vsakega dneva, ki ga preživim v hali,« je bila zadovoljna Mar-kovičeva. Ob Markovičevi sta v Angliji tekmovala še Domen Škofic in Katja Kadič: oba sta ostala tik pod robom finala, na sedmem in osmem mestu. sta so zaigrale tudi rokometašice, ki sicer nastopajo manj. Mlade Ptujčanke naslednja tekma čaka že v petek, 21. 3., ko se bodo doma v Ljudskem vrtu s pričetkom ob 18.15 pomerile z ekipo Pirana. tp Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek Lažje se diha Rokometaši Jeruzalema so v 1. krogu Lige za obstanek dosegli zelo pomembno zmago v Krškem (26:29) in se znova zavihteli na 7. mesto. Prednost pred enajstouvrščenim Krškim zdaj znaša 8, pred zadnjeuvrščenim Svišem pa že 10 točk. V goste Ormožanom pa prihaja veliki dolžnik - Izola, ki je pred dobrimi petimi tedni slavila na Hardeku s 25:26 in Ormo-žane zaustavila tik pred vrati Lige za prvaka. V postavo se vrača Aleš Šišmanovič, ki je v tem tednu opravil vse treninge in bo zagotovo pomagal svojim soigralcem. Žal je ekipa zaradi poškodbe ramena ostala brez Damirja Mavri-ča, v ekipo pa se vrača kadetski reprezentant Miha Kolman-čič. Tekma med Jeruzalemom in Izolo je na sporedu v soboto, 22. marca, ob 19. uri. uk Kikboks • Ilidža Open - Sarajevo 2014 Z osmimi prvimi mesti najboljši klub Deset tekmovalcev KBV Ptuj je imelo v soboto, 15. marca, zadnjo preizkušnjo pred začetkom državnega prvenstva, ki se s 1. kolom začne v soboto v Zagorju. Na turnirju v Sarajevu je sicer sodelovalo 330 tekmovalcev iz 55 klubov iz 4 držav. Vsi Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting (semi kontakt). Ptujčani so osvojili 8 prvih, 6 drugih in 2 tretji mesti. Prvo mesto so osvojili: Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg in do 42 kg), Dejan Duh (ml. kadeti do 47 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti nad 47 kg in st. kadeti do 63 kg), Nina Duh (st. ka-detinje do 55 kg), Dominik Ljubec (st. kadeti do 63 kg) in Gašper Mlakar (mladinci do 63 kg). Drugo mesto so osvojili: Nino Bratušek (ml. kadeti do 47 kg), Dominik Ljubec (st. kadeti do 63 kg), Timi Sitar (st. kadeti do 52 kg), Nejc Popošek (st. kadeti do 63 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 50 kg) in Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 69 kg). Tretjo mesto sta osvojila: Niko Ritlop (ml. kadeti nad 47 kg) in Dejan Duh (ml. kadeti nad 47 kg). Na tekmovanju so kot sodniki sodelovali Edvard Štegar in Milan Breg ter državni sodnik Aleš Skledar. Kot gost je bil na tekmovanju prisoten predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar, ki je z organizatorjem in vodstvom Kikboks zveze Bosne in Hercegovine sklenil dogovor o tesnejšem sodelovanju med tema dvema državama. Franc Slodnjak Rokomet • Mlajše kategorije Nejc Janžekovič (Drava) je proti Krki dosegel 12 zadetkov. 1. MLADINSKA LIGA: Zapravili dobljeno tekmo 1. CELJE PIVO. LAŠKO 18 15 0 3 30 2. RIBNICA RIKO HIŠE 18 12 2 4 26 3. KRKA 18 11 3 4 25 4. TRIMO TREBNJE 18 10 1 7 20 5. SL. GRADEC 2011 18 9 0 9 18 6. GORENJE VELENJE 18 8 1 9 17 7. LOKA 2012 18 7 2 9 16 8. DOL TKI HRASTNIK 17 6 1 10 13 9. DRAVA PTUJ 18 6 1 11 13 10. KRŠKO 16 6 1 9 13 11. SLOVAN 17 4 4 9 12 12. AJDOVŠČINA 18 3 2 13 8 DRAVA PTUJ - KRKA 26:27 (11:13) DRAVA PTUJ: Šulek, Lukežič 1, Janžekovič 12, Toš, Reisman, Čeh, Korošec, Maroh 2, Požar 3, Bedrač, Kenda, Jerenec 6, Šalamun, Žuran 2, Hajdinjak, Veit. Trenerja: Uroš Šerbec in Alan Potočnjak Tekma dveh novincev v prvo-ligaškem tekmovanju je že pred pričetkom nakazovala, da zna biti prava poslastica za gledalce. Na eni strani MRK Krka, ki jim v letošnji sezoni teče vse kot po maslu, in na drugi RK Drava Ptuj, ki s svojim odličnim spomladanskim delom kaže svoj pravi potencial. Ekipi sta bili skozi celotno srečanje izenačeni, saj je najvišja prednost ene ali druge ekipe znašala 3 zadetke. Proti koncu srečanja so domačini uspeli prevzeti pobudo in priti do prednosti 26:24. Domačinom v prid je kazalo tudi dejstvo, da je bilo na igrišču pri gostih le troje igralcev in vratar (izključitve in kazen zaradi napačne menjave). A dane priložnosti ptujski fantje niso znali izkoristiti: z dvema zaporednima napakama so gostom celo dovolili izenačenje. Ti dve potezi sta domačine še bolj ohromili, kar so gostje izkoristili in zabili še zadnji odločilni gol za zmago. Domači igralci, vodstvo in občinstvo si takšnega zaključka nikakor niso znali predstavljati. Poraz ima še večjo težo zaradi dejstva, da bi lahko ta zmaga pomenila obstanek ekipe RK Drava Ptuj med elitno druščino tudi v naslednji sezoni. Tako pa morajo ptujski fantje točke loviti na prihajajočih tekmah. 2. MLADINSKA LIGA, od 1. do 6. mesta: Tako blizu, a tako daleč 1. BREŽICE 6 6 0 0 12 2. KOPER 2013 6 4 1 1 9 3. JERUZALEM ORMOŽ 5 2 12 5 4. MARIBOR BRANIK 6 2 0 4 4 5. SEVNICA 4 1 0 3 2 6. KRIM - OLIMPIJA 5 0 0 5 0 JERUZALEM - KOPER 27:32 (15:15) JERUZALEM: T. Cvetko (9 obramb); Mavrič, D. Ozmec 1, Kosi 4 (3), Šandor 2, Topolovec 1, Žižek Cvetko 1, Štumberger, V. Lukman 5, G. Horvat, Kol-mančič 4 (3), Kavčič, Kirič 1, Kocbek 8, R. Cvetko. Tekma med mladinci Jeruzalema in Kopra je odločala o 2. mestu, ki vodi v 1. SRL. Na Bonifiki sta se ekipi razšli z neodločenim izidom 24:24 in v primeru zmage Ormožanov bi si ti na stežaj odprli vrata k uvrstitvi v 1. ligo. V 52. minuti pri izidu 26:26 je Tilen Kosi (letnik 1998) najprej zapravil protinapad, nato minuto kasneje še sedemmetrovko. Obilico smole domačinov v zaključku tekme so spretno izkoristili starejši in fizično močnejši Koprčani, ki so z delnim izidom 3:0 vodstvo 29:27 spremenili v zmago z 32:27. Domača ekipa, katere jedro ekipe 80 % sestavlja kadetska ekipa, kljub porazu ni razočarala. Prav nasprotno. Fantje so skozi celotno tekmo držali stik z vodilno ekipo članske 2. SRL in dokazali svoj potencial za prihodnost. Na derbi pa nista spadala celjska sodnika Matic Filipič in Uroš Murko, ki sta sodila v škodo rokometa in razburjala obe strani s svojimi odločitvami. Obema ekipama skupaj sta prisodila kar 19 izključitev: igralci Jeruzalema so na klopi za kaznovane preživeli 18, koprski pa 20 minut. KADETI, POLFINALNA SKUPINA B 1. JERUZALEM ORMOŽ 9 8 0 1 16 2. KRŠKO 8 7 0 1 14 3. HERZ ŠMARTNO 9 6 0 3 12 4. CELJE PIVO. LAŠKO 8 5 0 3 10 5. DOL TKI HRASTNIK 9 3 0 6 6 6. GORENJE VELENJE 9 3 0 6 6 7. SVIŠ IVANČNA GORICA 9 2 16 5 8. MOKERC - IG 9 0 1 8 1 MOKERC IG - JERUZALEM 22:41 (8:19) Ormožani so po razpletih drugih tekem vse bližje uvrstitvi na Final 4. V soboto, 22. 3., ob 12.30 na Hardek prihajajo sovrstniki Gorenja iz Velenja. MDA - POLFINALNA SKUPINA C 1. KRŠKO 2 2 0 0 4 2. DRAVA PTUJ 2 10 12 3. MOŠKANJCI - GOR. 2 1 0 1 2 4. GORENJE VELENJE 2 0 0 2 0 GORENJE VELENJE - DRAVA PTUJ 14:22 (8:14) DRAVA PTUJ: Lazic (5 obramb), Nikl (12 obramb), Štampar, Šilak 6, Godicelj 4, Miklošič, Pogelšek 1, Planinc, Ribič 2, Murko 3, Lovrenčič 6. Trenerja: Aleš Benčič in Aleš Planinc. Ptujski mlajši dečki A, generacija 2001, ki so bili v lanskem letu udeleženci Final 4, so na težkem gostovanju pri RK Gorenje Velenje potrdili vlogo favorita in zanesljivo zmagali. SK, KU Davek bo kmetovalce krepko udaril po žepu Uvedba nepremičninskega davka po predvidenih davčnih stopnjah bo zelo prizadela tudi kmetijski sektor. »Nov davek na nepremičnine bo grobo posegel v ekonomski položaj slovenskega kmetijstva, posledično bo zaradi nezmožnosti plačila davka propadla marsikatera kmetija,« opozarjajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Po izračunih, ki so jih opravili na KGZS, naj bi za povprečno veliko slovensko kmetijo (stanovanjska hiša, hlev, kozolec in 6,4 ha obdelovalnih površin) davek na nepremičnine znašal najmanj tisoč evrov. Če ima kmetija še nezazidana stavbna zemljišča, bo davek še višji. KGZS zahteva, da se pripravi ustrezna oprostitev pri plačilu davka za kmetijska in gozdna zemljišča ter za stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in stanovanju oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Kmetijska in gozdna zemljišča so že obdavčena na podlagi katastrskega dohodka; katastrski dohodek ima naravo davka na kmetijska zemljišča, saj je davčni zavezanec praviloma imetnik pravice uporabe zemljišča, poleg tega pa se davek odmerja ne glede na to, ali se nepremičnina uporablja za kmetijsko ali gozdarsko pridelavo. Poleg tega kmetijskih in gozdnih zemljišč ne uporabljajo samo lastniki, temveč so že po Ustavi namenjena širši družbeni funkciji v obliki prostega prehoda čez gozdna in neobdelovalna kmetijska zemljišča, nabiranja plodov ... Gospodarska poslopja kmetij in stanovanjske površine predstavljajo osnovno sredstvo za opravljanje kmetijske dejavnosti, zato KGZS predlaga, da se kot oprostitev navede vse nepremičnine, v katerih ali s pomočjo katerih se opravlja kmetijska dejavnost. Navedene nepremičnine ne predstavljajo nikakršnega "luksuza" lastniku, temveč so nujno potrebne za opravljanje osnovnega dela kmeta - pridelavo hrane. Kot že ome- njeno, se posebna težava pojavlja pri zemljiščih z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb. Marsikatera občina je namreč popolnoma po svoji lastni presoji določala gradbene parcele za stanovanjsko rabo in industrijske cone mimo volje lastnikov nepremičnin. Glede na veljavno zakonodajo lastniki zemljišč na spremembo občinskih prostorskih načrtov nimajo drugega vpliva kot pripombe ob razgrnitvi prostorskega plana. Nad predlogom zakona o obdavčitvi nepremičnin je KGZS razočarana, saj bo že sedaj davčno obremenjeno slovensko kmetijstvo deležno še dodatnega finančnega bremena, ki ga nikakor ne bo zmoglo. Prepričani so, da je predlagana vsebina zakona o davku na nepremičnine povsem neprimerna, ker ne upošteva obstoječega sistema obdavčenja katastrskega dohodka ter posebnosti, ki veljajo za kmetijska in gozdna zemljišča, prav tako pa tudi za kmetijske objekte. Vlada in Državni zbor sta nepremičninski davek sicer že potrdila, a nejasnosti glede obdavčitev je za zdaj še veliko. Zato ta hip tudi ni možno natančno zapisati, po kakšnih stopnjah bodo dejansko v prihodnje obdavčene nepremičnine (zemljišča in objekti), ki se uporabljajo za kmetijsko dejavnost. Kolofon Urednik priloge: Martin Ozmec Fotografije: Miša Pušenjak, Črtomir Goznik in Martin Ozmec. Avtorji prispevkov: Miša Pušenjak, Monika Levanič, Majda Goznik, Patricija Kovačec, Mojca Zemljarič in Martin Ozmec. Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič. 2 priloga Štajerskega tednika Na gregorjevo so se ptički ženili, pomlad je tu! Ta stari slovenski pregovor označuje 12. marec, ki je nekoč Slovencem pomenil prvi spomladanski dan. V marcu se dan res že precej podaljša, dnevi so lahko že zelo topli. Hitro nas zvabijo na prosto in tudi na vrt. Letos se po dolgem času lahko veselimo tople, sončne pomladi, zato si mnogo opozoril, ki so kasneje zapisana, zapomnite za naslednja leta. Za uspešno kaljenje potrebuje seme poleg zadostne vlage tudi primerno temperaturo. Vendar pogosto pozabljamo, da seme kali v zemlji. Torej ne govorimo o temperaturi zraka, ampak temperaturi zemlje. Ta pa je v marcu še vedno zelo nizka. Idealna temperatura za kaljenje semena vseh vrtnin je okoli 20 °C. V marcu je temperatura zemlje redko višja od 5 °C. Tudi letos ni drugače, vendar pa je res, da se čez dan, v sončnem dnevu, zemlja ogreje bolj, se pa tudi ponoči močno ohladi. Običajno pa je marca še ve- liko hladnejša. Zato se ne smemo vedno jeziti samo na slabo seme. Pri tem je marsikaj odvisno tudi od zemlje na našem vrtu. Težke in vlažne zemlje se segrevajo počasneje, peščene zemlje pa veliko hitreje, vendar se tudi v hladni noči hitreje ohladijo. Nočno ohlajevanje zemlje zelo dobro preprečijo tudi agrokoprene, zemlja pa se pod njimi nič bolj ne segreva, kot če je nepokrita. Temperature zemlje najdete na spletni strani ARSO pod geslom agrometeorološki podatki. Na tej strani najdete še veliko drugih informacij v zvezi s pridelovanjem vrtnin. Podatki o temperaturah zemlje so tudi na teletekstu TV SLO, in sicer na strani 166. Prvo pravilo spomladi je, da s setvami na prosto ne hitimo. Narave ne moremo pretentati in hitre setve so lahko zelo slaba odločitev. Tudi tiste rastline, ki vzkalijo, so zaradi precejšnje porabe energije izčrpane in veliko Mesečno redkvico posejemo med spomladansko solato. UREDITEV OKOLICE Košnja trave nam je včasih odveč. Se spomnite, kako ste zadnjič pred košenjem pomislili: "Oh, kako bi bilo fino, če bi kdo drug opravil košenje trave namesto mene." Zato naj za košenje trave poskrbijo naši natančni in pridni kosci trave, vi pa si medtem vzemite čas za oddih ali postorite kakšne druge obveznosti, kot je urejanje trate. Kakovostno bomo poskrbeli za ureditev zelenice po vaših navodilih ter pravilno poskrbeli za travo, da bo izgled zelenice najlepši. Poleg tega vam ne bo več treba skrbeti za vse vrtnarsko orodje, ki ga uporabljate za košenje trave, saj s seboj prinesemo in uporabljamo lastno orodje. V našem podjetju vam nudimo naslednje storitve: košnja trave (košenje trave), urejanje zelenic (ureditev zelenic oziroma ureditev trate), sajenje in nega zelenic oziroma trave na večjih površinah, vinogradniške storitve (»najem« delavcev za delo v vinogradu), kletarske storitve in enološko svetovanje. Opravljamo naslednje storitve: čiščenje okolice, košnja trave, obrezovanje (grmovnic, drevja), pometanje - grabljanje (listja, vej, trave, peska, kamenčkov), zasajanje trave, rož, živih mej in cipres, lo-patanje oz. »štihanje« vrtov, vsa dela v vinogradu (od rezi do trgatve) ... I i JU:'l 1. %.l kiiiA..,',! ilklldi i.jUiu iii /Ui i.,i i i /lili . M7.-J-117 111 n r' 1"'". ;f 'i vri -t —, roj.,™ VASO OKOLICO UREDIMO ŽA VASE'PRIJETNO POČUTJE! Koder, d. o. o., I lovci 30,9240 Ljutomer Kontakt: 051424 587, mihael25@gmail.com Delo na vrtu in v sadovnjakih se je letos začelo bolj zgodaj bolj občutljive na bolezni in tudi škodljivce. Poleg temperature zemlje je spomladi treba paziti tudi, da ne začnemo obdelovati prezgodaj, ko zemlja še ni dovolj osušena. Če začnemo prehitro, s tem povzročimo težave koreninam rastlin za celo poletje. Zemlja je dovolj suha takrat, ko se ne oprijema več obutve in orodja. S sadikami do zgodnejšega pridelka Zagotovo pa pridobimo na času tako, da čim pogosteje namesto direktne setve sadimo, presajamo sadike. Sadi- ke lahko kupimo, lahko pa jih vzgojimo tudi sami. Tudi če nimamo rastlinjaka, lahko sadike mnogih vrtnin posejemo v posebne setvene plošče. Do vznika so lahko tudi v temnem prostoru, kasneje jih imamo do prvega pravega lista na okenskih policah. Nato lahko tiste, ki jih drugače tudi direktno posejemo na vrt, kot mlade rastlinice v setvenih ploščah prestavimo nekam na svetlo, vendar v zavetne prostore in jih pokrijemo z zaščitno folijo ali samo ponoči z agrokopre-nami. Podnevi jih bo dovolj grelo tudi prvo spomladansko sonce. Seveda na tak na- RAR NOVI d.o.o. Stegne 15, cesta IV, Ljubljana T: 01 511 31 00, F: 01 507 66 43 G: 041 741 763 E: rar.novi@siol.net www.rastlinjak.si k vrtni stgffteajgl^''^■■gBgjfcfijg;:*'' mrežesenčilneih protitocne*[r namakalni sistemi uv folije 4-letne ^Omtitejiarna iefmu vrtni in profesionalni rastlinjaki v Kometi od Iff. aprifa ogrevanje in ostala oprema za rastlinjake do 13. aprila. KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slov, Bistrica telefon: 02/8055-400, faks: 02/8055-410 e-mall: info®komunala-slb.sl; www.komunala-slb.si Dežurstvo vodooskrba: 041/646-779 Dežurstvo pogrebna dejavnost: 051/377-800 Dežurstvo vzdrževanje lokalnih cest: 031/344-644 Odlagališče odpadkov Pragersko: 02/8037-077 Čistilna naprava, sprejem grezničnih gošč: 02/8430-024 TRSNICA IN DREVESNICA PUTAR, d.o.o.; Cvetkovci 97,2273 Podgorci, tel.: 02 719 21 87 www.putar.si Nudimo vam naslednje sadne sadike: ■ Jablane (stare in nove sorte), ■ hruške, ■ češnje, ■ višnje, ■ slive, ■ kutine, ■ nešplje, ■ kakije, ■ robide, ■ ribez, ■ ameriške borovnice, ■ črne in bele murve, ■ skorš, ■ žižule, ■ asimine, ■ breskve, ■ trsne cepljenke. čin ni mogoče vzgojiti sadik paprike, paradižnika ali kumaric, te so ljubiteljice toplote. Pa saj teh tako ne sejemo na prosto tako zgodaj. A zelo enostavno vzgojimo sadike peteršilja, solate, pora, tudi čebule, kar je mnogim manj poznano, pa seveda graha, boba in celo nizkega in visokega fižola. Ne smem pa pozabiti tudi cvetače, brokolija, kolerabice in zgodnjega zelja. Samo primerno velikost lukenj v teh setvenih ploščah moramo izbrati, da koreninski sistem pred presajanjem preraste zemeljsko grudico. Večino rastlin, ki sem jih naštela, namreč lahko presadimo samo s koreninsko grudo. Mnogi me sprašujejo, ali je še smiselno pikiranje ali ne. Naj povem, da je pikiranje vedno koristno in se ga le poslužite, če vam le čas dopušča. Posebej koristno je pikiranje paradižnika, paprike in jajčevca, pa tudi zelene, začimbnic in cvetlic. Ob setvi za sadike ne pozabite, da je vrt veliko bolj zdrav, če je na njem veliko cvetja in dišijo zelišča. Cvetlice privabljajo številne žuželke, opra-ševalke in tiste, ki uničujejo naše škodljivce. Zelišča pa s svojim vonjem zmedejo škodljivce, ki tako manj ogrožajo naše vrtnine. Žal pa pri korenčku ta tehnika odpove, sadik se ne da vzgojiti. Kljub temu imate lahko zgodnji korenček hitro na vašem jedilniku. Sorta pariški je vsaj mesec dni zgodnejša od drugih korenčkov. Res je okrogla, zato so pridelki nižji. Vendar je prvi pridelek vedno naj slajši. Posejte si nekaj vrstic tudi te sorte. Zemljo lahko ogrejemo s prozorno folijo Na drugi strani si lahko delno pomagamo tudi tako, da zemljo teden dni pred setvijo pokrijemo s prozorno folijo. Pri tem opozarjam, da mora biti folija prozorna, ne črna. Le prozorna folija namreč ogre- 3 POMLAD NA Grah že kali. je tla. Seveda pokrivanje tal ne bo pomagalo, če v tistem tednu ne bo sijalo sonce. Zemljo najprej dobro pripravimo, kot bi že sejali. Nato jo plosko pokrijemo s folijo, dobro zatesnimo robove in pustimo soncu, da opravi svoje delo. Po tednu dni folijo odkrijemo, zemljo čim manj prekopljemo, da ne bomo izgubili veliko toplote. Seme čim hitreje pose-jemo in setev spet pokrijemo. Za setev izberemo najtoplejši del dneva in dan naj bo sončen. Tla lahko nato pokrijemo z agrokopreno, vendar vsaj z dvojno plastjo. Letos je zadeva nekoliko drugačna, v sredini dneva je zemlja zelo topla. Zato opravimo vse setve in sajenja dopoldan, sredi dneva pa setev pokrijemo z agrokopreno in tako zadržimo toploto sonca tudi v zemlji za dalj časa. Poleg tega pokrivanje z agro-kopreno zadrži tudi izhlapevanje vode, zemlja ostane dalj časa vlažna. Pa tudi ptiči in druge živali nam ne brskajo po sveži setvi. Katere vrtnine lahko sejemo na prosto tudi v marcu? Pri 5 °C uspešno kalijo solata, redkvica in rukola, priporočljivo je posejati tudi bob. Dokaj dobro kali tudi grah. Solato sejemo v kombinaciji z mesečno redkvico ali rukolo. Prav tako lahko mesečno redkvico sejemo skupaj s korenčkom, da bo bolje kalil. Priporočam pa, da grah in bob pred setvijo čez noč namočite v topli vodi. Namesto vode priporočam celo topel kamilični ali žajbljev čaj. Poleg setve moramo v tem času posaditi tudi letni ali spomladanski česen, šalotko in čebulček. Presajamo lahko že sadike vseh vrtnin, razen plodovk Letos je seveda možno brez strahu saditi tudi zgodnji krompir. Vendar ga sadimo le, če smo ga predhodno nakalili. Če ni nakaljen, ga raje najprej nakalimo v srednje toplem in svetlem prostoru, kot da ga sadimo v mrzlo zemljo. Tudi zgodnji krompir posadite sredi dneva, med vrste krompirja lahko posejete še bob, da bo vsaj malo preganjal voluharja, ob robu gredice pa kapucin-ke, da se tudi strune ne bodo pasle na pridelku. Še opozorilo Za uspešnost zgodnjih setev je zelo pomembna tudi starost semena. Staro seme v slabših pogojih, kot je tudi premrzla zemlja, veliko slabše kali. Zato za prve spomladanske setve uporabimo novo kupljeno seme ali pa seme, ki smo ga pridelali v lanskem letu. Zaradi tople pomladi bo letos nalet čebulne muhe zgoden, tudi vetra je precej manj, zato se bojim, da bo letos škoda močnejša. Zato je že skrajni čas, da čebulo, česen in ša-lotko prekrijete s prekrivkami. Lahko so to zavese z manjšimi luknjami, najpogosteje je to seveda agrokoprena. Opozarjam pa vas, da mora biti prekrivanje tako, da ni lukenj, tudi pri zemlji ne, saj muha nekaj čas išče dostop do vaših rastlin. Vsako luknjo, tudi ob zemlji, najde. Posevek naj ostane prekrit do sredine maja. Če je možno, prekrijte preko opore, ne direktno po rastlinah. Čebulnice namreč ne prenašajo najbolje ploskega pokrivanja. Leto se je začelo neverjetno lepo, lahko samo upamo, da se bo tudi tako nadaljevalo. Glede na vse pregovore zagotovo še lahko pričakujemo obdobje hladnejšega vremena. Zato si le pripravite dovolj agrokopren za pokrivanje vsega, kar ste že posadili in posejali. Vidim, da je tudi že začel cveteti regrat. Kar na-berite si čim več cvetov, v primeru mraza iz njih skuhajte čaj in rastline večkrat poškropite z njim. Namesto njega lahko uporabite tudi posušene cvetove ognjiča, prav tako pa bi pomagal čaj iz cvetov in listov baldrijana. Oboje morate seveda imeti posušeno in shranjeno od lani. Cvetovi regrata pomagajo rastlinam premagati stres. E M d. o. o. Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo telefon 02 799 54 93, gsm 041 703 451 POPRAVILO IN SERVISIRANJE TRAKTORJEV, VILIČARJEV IN OSEBNIH AVTOMOBILOV, KI NISO V GARANCIJI Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in trgovino d.o.o. tel.: 02/5871463 Proizvodni program: - Hidravlični predsetveniki do 5,5 m delovne širine ■ Strniščni plugi od 2 m do 4,50 m (hidravlični) z električno sejalnico ■ 2,4,6 redni okopalniki za koruzo z dognojevalno posodo IN0X mehanski ali hidravlični - Vinogradniški in sadjarski podrahljač ■ Čelni strniščni plug 2,5 m in 3 m ■ Podrahljači na 3,5 in 7 klinov - Podrahljač na 1 klin ■ Linija za buče: okopalnik, plug, pralni stroj z ventilatorjem, sušilnice, polirec, čistilec - Komunalna oprema: stojala za parkiranje 12 ali 6 koles, nosilec za na steno za eno kolo - Popravila raznih kmetijskih strojev in rezervni deli ■ Izrovač vinske trte in grmičevja Biološke čistilne naprave Biološke čistilne naprave, Biološke čistilne naprave, ki delujejo BREZ elektrike ki delujejo s pomočjo elektrike Zbiranje in uporaba deževnice Podzemni rezervoarji od 1000 L do 46000 L Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke... Zbirajte in uporabljajte deževnico ter prihranite do 50% pitne vode. Prihranite pri mesečnih stroških. Okrasni nadzemni rezervoarji od 250 L do 2000 L. Več kot 60 kombinacij različnih modelov in velikosti. Ostala oprema: filtri za deževnico, stebrički za odvzem vode... Ponikalni sistemi Modulno sestavljivi ponikalni sistemi. Sestavite si pojubno prostornino ponikalnice. www.cistilnenaprave-dezevnica.si ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270 4 priloga Štajerskega tednika Sanacija posledic žleda je nevarno delo Potem ko se je leta 2012 število krajevnih enot Zavoda za gozdove Slovenije zmanjšalo, imamo na ptujskem območju dve krajevni enoti, ki zajemata 26.000 ha gozdov, zanje skrbi 12 gozdarjev, njihov sedež pa je na Zoisovi poti 5 v Ptuju. Krajevna enota Haloze, ki jo vodi Boris Klemenčič, zajema gozdove od Zavrča do Boča in Poljčan, krajevna enota Ptuj pa zajema gozdove na območju od Vurberka do Pragerskega in središča Koga, vodi pa jo Andrej Kovačič. Stanje po žledu na našem območju ni katastrofalno »Ugotavljamo, da stanje po žledu v gozdovih na našem območju ne pomeni nič posebnega, saj vse škode, ki smo jih zasledili, sodijo v okvir normalnih zimskih poškodb, ki se pojavljajo na drevju ob južnem snegu in ledu. Le v spodnjem delu Dravskega polja, od Hajdine do Pragerskega in navzgor proti Staršam, je žled povzročil nekoliko večjo škodo, predvsem zaradi rdečega bora, ki je ob nizkih temperaturah bolj občutljiv in lomljiv,« je povedal vodja krajevne enote Ptuj Andrej Kovačič, kjer ocenjujejo, da je v povprečju poškodovanega gozda okoli kubični meter po hektarju. »To sicer ni veliko, če pa podatek povežemo s hektarji, pa se nabere, da je poškodovanega lesa blizu 30.000 kubičnih metrov. V spodnjem delu Dravskega polja je poškodovanega nekaj več lesa, predvsem mlajši gozdovi rdečega bora, z debelino debel okoli 30 cm, saj so bolj občutljivi. Ker gozd ni razredčen, krošnje pa so asimetrične, prihaja ob težkem snegu in žledu do velikih enostranskih obremenitev, to pa privede do zloma ali celo padca debla. Za primerjavo lahko povem, da je bil obseg poškodb naših gozdov v letih 1996 in 1997 večji od letošnjega. Računamo, da je poškodovanega ali GOZDARSKE STORITVE KOMUNALNE STORITVE STROJNE STORITVE Branko Klajnšek s.p. Jelovec pri Makolah 20a, Makole GSM: 041 876 455 E-mail: branko.klajnseksp@gmail.com polomljenega drevja okoli 15.000 kubičnih metrov.« Vreme že dopušča tudi dela v gozdovih. Kako naj se lastniki lotijo sanacije gozdov? »Res je, sečnje že potekajo, saj so naši revirni gozdarji te dni zelo zaposleni. Veliko manjših poškodb lesa bodo lahko lastniki rešili v okviru rednih sečenj, kot je to običajno. Tudi sanacijo večjih poškodb, predvsem na Dravskem polju, bodo lastniki verjetno več ali manj reševali sami, tako da ne bo izvajalcev iz drugih območij. Toplo pa priporočamo, da ljudje dobro premislijo, preden se lotijo dela v gozdu, pri čemer naj upoštevajo svoje znanje, usposobljenost, razpoložljivo opremo in zaščitna sredstva. Če katerega od teh pogojev ne izpolnjujejo, priporočam, da se sanacijskih del ne lotevajo sami, ampak jih zaupajo drugim, za to usposobljenim gozdnim delavcem. Že sama redna sečnja v gozdu je po svoji naravi dela zelo nevarna, o tem priča tudi število poškodovanih in celo mrtvih, ki je od tri- do petkrat večje kot v sosednji Avstriji ali Nemčiji. Sanacija gozda po žledu pa je še bolj nevarna, saj gre za polomljena debla in nagnjena drevesa, v katerih so lesna vlakna še vedno napeta. Še posebej je to nevarno, če so drevesa padla v skupinah, po sistemu domin ali v šopih, saj so polomljena debla in veje med seboj prepletena, tako da se lahko še poklicnemu gozdarju pripeti, da katero napeto vejo spregleda. To pa je lahko tudi usodno. Sicer pa je priporočljivo, da tam, kjer je žled poškodoval precej gozda in kjer terenske razmere in drevesna sestava to dopuščajo, dela opravijo strojno. To je tudi najbolj varen in obenem učinkovit način. Osebno nisem pristaš nekega hitrega šolanja in usposabljanja sekačev, čeprav 80 ur ni tako malo, iz svojih izkušenj pa vem, da dober sekač postaneš s prakso šele po treh letih.« Kako pa sicer ocenjujete stanje v naših gozdovih, so ti redno in dobro vzdrževani? Sanacija gozda po žledu je nevarna, saj gre za polomljena debla in nagnjena drevesa, v katerih so lesna vlakna še vedno napeta. Andrej Kovačič, vodja ptujske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije »Napačno je razmišljanje, da mora biti v gozdu vse pospravljeno, kot denimo doma v sobi. Pospraviti in odstraniti je treba le tisto, kar omogočajo širjenje bolezni in škodljivcev. Na Ptujskem imamo srečo, da je v sestavi lesne zaloge le okoli 4 odstotke smreke, tako da nam podlubniki in lubadarji ne morejo narediti večje škode. Sicer pa je normalno, da so odmrlo drevje in dupla sestavni del življenja v gozdu, to je zelo pomembno za ptice ali nižje živali in tudi za razvoj mikroorganizmov. Zato včasih lastnikom svetujemo, naj kakšno padlo drevo pustijo, da strohni; kar pa ni priporočljivo v pasovih ob cestah in na območjih, kjer hodijo ljudje. Opozoriti velja, da zaradi sanacije žledoloma od 7. marca niso več potrebne prevoznice lesa, lastniki morajo imeti s sabo le listino o uporabi prometa z gozdnimi lesnimi asortimenti, v katero se vpisujejo posamezne vožnje, ter odločbo Zavoda za gozdove, oziroma evidenčni list. Več koristnih informacij in nasvetov, povezanih z žledom in sanacijo gozdov, pa je na voljo na spletni strani Zavoda za gozdove www. zgs.si. "Lahko imaš hektarje zemlje, vendar brez spoštovanja do narave ne pridelaš ničesar/ Stefan Cigiit, univ. dipl. ing. kmet. kmetovalec, Prekmurje Novo 15% popust za mlade prevzemnike kmetij triglav www.trigiav.si POMLAD NA DEŽELJ^gimapilOgJ Št|j|j|k|gaJ-ednika 5 Letos bodo odkupili 7.000 ton pšenice in prav toliko koruze Kmetijska zadruga Ptuj je po obsegu proizvodnje največja v državi, v njej je povezanih več kot 800 članov, okoli 250 pa jih je v Kmetijski zadrugi Ormož, s katero so v zaključni fazi dogovora o sodelovanju, tako da jih bo v kratkem več kot tisoč. Skupina Kmetijska zadruga Ptuj pokriva s svojo dejavnostjo obsežno območje, od Pesnice, Jakoba, Korene, Du-pleka in Dvorjan, do Frama in širšega ptujskega območja, celoten haloški del, od Žetal, Vidma pri Ptuju, Podlehnika in Majšperka; kmalu pa bodo pokrivali še celotno ormoško območje, od Miklavža in Središča ob Dravi do Podgorcev in Ormoža. Kot pojasnjuje vodja proizvodnje in marketinga Branko Valenko, v KZ Ptuj načrtujejo, da bodo letos kljub kriznim časom na svojih prevzemnih mestih odkupili okoli 7.000 ton pšenice in prav toliko, torej okoli 7.000 ton koruze. Poleg obeh glavnih poljščin načrtujejo tudi odkup okoli 700 ton oljne ogrščice ter okoli 2.500 ton vrtnin, med katerimi bo največ krompirja, rdeče pese in čebule. Na področju živinoreje načrtujejo odkup okoli 4.500 glav govedi in okoli 12.000 prašičev, ki naj bi jih v glavnem plasirali v domačo mesnopredelovalno industrijo. Odkupili naj bi tudi več kot 13 milijonov litrov mleka, v Oljarni Fram pa naj bi pridelali okoli 100.000 litrov bučnega in okoli 150.000 litrov solatnega olja. Kljub nizkim cenam v skupini Kme- tijska zadruga Ptuj načrtujejo, da bodo skupaj s hčerinskimi podjetji letos dosegli realizacijo okoli 52 milijonov evrov, od tega samo v KZ Ptuj okoli 38 milijonov evrov. Prejšnji teden je bil v Portorožu posvet zadružnikov Slovenije, ki ga je Branko Valenko ugodno ocenil: »Na posvetu zadružnikov smo največ razprave namenili iskanju novih poti sodelovanja zadružništva in kmetov v novem obdobju. Pri tem ne bo šlo brez povezovanja zadružnikov in tudi ne brez povezovanja med osnovno, primarno proizvodnjo, oziroma pridelavo. Naš cilj je ne samo obdržati, ampak pridelavo celo povečati in pridobiti še nove možnosti. Ob tem pa želimo ohraniti vsa tista KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, kmetijsko Miklošičeva 12, Ptuj KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE Ugodna ponudba: ■ mineralnih gnojil ■ semenskega krompirja in koruze ■ zaščitnih sredstev ■ vsega za vrt (vrtno orodje, cvetlični lončki, zemlja, sadike in semena, tekoča gnojila ...) ■ vsega za gradbeništvo (cement, opeka, železo, strešna kritina ...) Če je vas partner KZ Ptuj, je uspeh zagotovljen. Novost v prehrani živali O izbiri prehrane za živali je bilo že veliko povedanega in napisanega. Na trgu je na voljo mnogo krmil, pri izbiri pa kmetovalci običajno gledajo tako na kakovost kot na ceno. Novost v kmetovanju je mobilna mešalnica, s katero je mogoče sestaviti krmilo, ki je prilagojeno potrebam živali na kmetiji. Ta prinaša številne prednosti, med drugim porabo lastnih surovin in prihranek časa. »Eden od pogojev za uspešno kmetovanje je obvladovanje stroškov, pomembno pa je tudi, da denar vlagamo v tiste stroje in usluge, ki prinesejo največjo korist glede na vložen denar,« pojasnjuje Roman Glažar, ki v sodelovanju s podjetjem Sano, d. o. o., nudi usluge mobilne mešalnice, s katero lahko kmetovalci povečajo kakovost obroka in posledično znižajo stroške. V Sloveniji in po svetu mobilne mešalnice uporablja veliko kmetij. V tujini je tovrstna tehnologija že stalnica kmetij, pri nas pa si svojo pot uspešno utira od začetka leta 2012, ko so storitve mobilne mešalnice začeli ponujati vsem naprednim kmetijam s kravami molznicami in pitanci v vzhodni Sloveniji. Danes imajo že več kot 100 rednih strank. Kot pojasnjuje Roman Glažar, mobilna mešalnica ni le agregat za mešanje krmil, pač pa jo lahko uporabljamo tudi za številne druge namene, kot je mletje in gnetenje žit, pnevmatsko sesanje in izpihovanje, dodajanje dodatkov v mešanico in mešanje do pet ton naenkrat. Z mobilno mešalnico je mogoče sestaviti krmilo, ki je prilagojeno potrebam živali na določeni kmetiji. Ob predhodni analizi osnovnega obroka z analizatorjem krme, pregledu kondicije živali in tehnologije reje kmetovalcu tako sestavijo krmni obrok, prilagojen njegovi reji. Naloga rejca je, da poskrbi za nemoten dostop do skladiščenih surovin, postopek mešanja pa lahko opravijo tudi brez njega. Ta lahko v tem času opravi delo, ki ga je prej zaradi priprave krmila moral opraviti kasneje ali naslednji dan. »Z mobilno mešalnico lahko brez težav posesamo surovine, oddaljene do 25 metrov, ki jih lahko zmeljemo ali zgnetemo. Z vgrajeno tehtnico posesamo vnaprej določeno količino surovine ter dodamo vitamine ali druge dodatke,« pojasnjuje Glažar. Mobilna mešalnica uporablja najnovejšo tehnologijo, ki pomaga pri sestavi obroka, hkrati pa zagotavlja številne finančne prednosti, mednje sodi koriščenje lastnih žit ter prihranek pri času za pripravo krmne mešanice, kmetovalcu pa niso potrebna vlaganja v lastno mešalnico, prav tako nima stroškov servisiranja in vzdrževanja. Analize in rezultati mlečnih kontrol ter prirasta živali kažejo, da se zaradi uravnoteženega osnovnega obroka in krmila, prilagojenega potrebam posamezne kmetije, poveča količina, izboljša kakovost mleka ter poveča prirast pitovnih živali. področja, kjer smo deficitni, zato je zelo pomembno, da obdržimo čim več slovenskega mleka na domačih tleh, saj bomo s tem omogočili tudi nova delovna mesta in nove proizvode. Javnosti želimo povedati in dokazati, da smo v Sloveniji sposobni sami pridelati dobre in kakovostne kmetijske proizvode, ki so v večini primerov boljši od tistih, ki jih uvažamo. Zato pa bo potrebno tesnejše sodelovanje tudi med posameznimi zadrugami, saj bomo le tako v vseh pogledih močnejši.« Kakšne prednosti pa imajo kmetovalci, ki so vključeni v KZ Ptuj? »Naš osnovni cilj je še naprej povezovanje vseh naših kmetov, oziroma pridelovalcev, saj se zavedamo, da smo povezani močnejši in da se lahko potem lažje pogajamo tudi o cenah, reprodukcijskem materialu, semenih in podobno. Območja, kjer pridelovalci niso med seboj povezani, so nemočna in v večji meri odvisna od drugih, zato so v večji meri izpostavljeni izkoriščanju, po drugi strani pa se to odraža tudi v kriznih obdobjih, saj se za razdrobljene in nepovezane kmete nihče več ne pojavlja kot zaščitnik, Branko Valenko, vodja proizvodnje in marketinga v KZ Ptuj ampak so ti v glavnem prepuščeni sami sebi. Moram reči, da imamo na območju Po-dravja zelo močne kmetijske zadruge, kar se lepo odraža tudi na naših kmetijah, ki so precej velike, dobro razvite in tehnično dobro opremljene.« Kaj pa menite o prizadevanjih za ponovno vzpostavitev proizvodnje v Tovarni sladkorja Ormož? »Vsekakor je sladkorna pesa za polje zelo dobrodošla, zelo dobro se vključuje tudi v kolobar, kmetu pa daje možnost dodatnega zaslužka na kmetiji. Prepričan sem, da obstajajo v daljšem časovnem obdobju realne možnosti, da se proizvodnja v ormoški tovarni ponovno usposobi.« 1872 Biotehniška Šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2014/2015 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe: mobilna mešalnica l)M — saatbau^i iinz S.fi dvtni ntaV- M» td(V gfižpsssi»! I— OMMKi TROPINE 6 POML priloga Štajerskega tednika V kmetijski mehanizaciji cene še rastejo Začela so se spomladanska opravila na polju, s tem pa potreba po nakupu nove ali rabljene kmetijske mehanizacije. V ta namen bodo odprti tudi številni sejmi, zato smo za vas preverili, kako je s ponudbo kmetijske mehanizacije pri nas, na kaj morajo biti kupci pozorni, kakšne so cene ter pogoji za nakup tovrstne mehanizacije. Po besedah prodajalca iz Avtocentra Ormož Milana Munda je ponudba kmetijske mehanizacije pri nas zelo pestra, zato ni težko najti ustreznega traktorja ali priključka. Preden se odločimo za nakup traktorja, pa je treba vedeti, kakšen traktor ali priključek potrebujemo, da bo slednji maksimalno izkoriščen in bo deloval optimalno v vseh delovnih pogojih. »Ko se odločamo za nakup traktorja, je pomembno, da izberemo ustrezno moč. Za traktor je idealno, da večino časa dela v območju 70-80 % maksimalne moči. To uporabniku zagotavlja optimalno porabo goriva, obrabo gum, olja in dolgo življenjsko dobo traktorja. Prav tako je pomembno, da ima traktor ustrezno opremo (hidravlično črpalko, kapaciteto hidravlike, menjalnik, er-gonomijo v kabini, ustrezne pnevmatike). Dodatna oprema na traktorju pomembno vpliva na ceno, še bolj pa na uporabnost in izkoriščenost traktorja,« je glede tega, na kaj moramo biti pozorni pred nakupom, dejal prodajalec Munda in še dodal: »Prav tako je zelo pomembno, da se odločimo za nakup pri prodajalcu, ki nudi kompletno storitev, se pravi prodajo in poprodajo (servis, nadomestne dele, garancijo, po možnosti delo na terenu). Vsekakor je pomembno, da se traktor vzdržuje na pooblaščenem servisu, da se spoštujejo predpisani servisni intervali ter da se upo- rabljajo ustrezna olja in filtri. Le tako bomo lahko dolgo in varno uporabljali traktor.« Več se proda nove mehanizacije Cene kmetijske mehanizacije so po besedah prodajalca Munda glede na prodajne cene kmetijskih pridelkov sorazmerno visoke in še rastejo. »Kljub temu se še vedno proda več nove kot rabljene kmetijske mehanizacije. To pa iz preprostih razlogov. Pri rabljeni mehanizaciji namreč ni nobene garancije, pa tudi zgodovina mehanizacije pogosto ni znana,« je dejal prodajalec Munda in še dodal, da je financiranje rabljene kmetijske mehanizacije preko bank veliko težavnejše. Običajno se nakup traktorja financira s pomočjo banke ali lizing hiše. Kredite si kmetje največkrat uredijo na svojih bankah, kjer so komitenti, vendar pa prodajalec Munda opozarja, da je kredit vedno težje dobiti. O možnostih financiranja je še povedal: »Druga varianta je financiranje preko lizing hiše, ki so vse bolj fleksibilne. Lizinge običajno kupcem uredijo kar prodajalci, ki imajo tudi programe za informativne izračune. Pri lizingu je obvezno kasko zavarovanje in tatvina, kar samo financiranje malce podraži. Na enak način je možno financiranje nakupa traktorskih priključkov in druge mehanizacije, vendar se zahtevani način zavarovanja razlikuje od banke do banke.« Možnosti odplačevanja je po besedah prodajalca Munda veliko in se razlikujejo od posameznih bank. Pasti pri nakupu rabljene mehanizacije Največja ponudba rabljene kmetijske mehanizacije je na internetu. Pri nakupu slednje je treba biti posebej pazljiv, predvsem zaradi »skritih« napak, ki jih ob ogledu traktorja ni možno opaziti. Po besedah prodajalca Munda moramo biti še posebej pozorni na naslednje: »Pri traktorjih je zelo pomembno število de- lovnih ur, ki se mora ujemati z obrabljenostjo pnevmatik. Traktorji, ki imajo do 5.000 delovnih ur, imajo običajno še prve pnevmatike ali druge, ki morajo biti skoraj nove. To najlažje preverimo, če primerjamo letnico izdelave traktorja in pnevmatik. Letnico izdelave najdemo tudi na steklih. Moramo pa biti pazljivi še na samo vzdrževanje traktorja in obrabljenost notranjosti (kabine). Sicer pa dobro oko izkušenega mehanika ali trgovca hitro ugotovi, ali se vse stvari ujemajo,« je pojasnil prodajalec Munda in še dodal, da se nam pri nakupu LARIX GT, d. o. o., pooblaščeni zastopnik tovarne LINDNER na slovenskem trgu Belska cesta 38, PREDDVOR Tel.: (04) 255 66 10, faks: (04) 255 66 11 GSM: (041) 624 863 E-naslov: larixgt@siol.net POMLAD NA DEŽEL^limipilgll StaüjgklH^ed, ednika 7 rabljene kmetijske mehanizacije ne sme muditi. »Treba je pogledati več strojev pri različnih prodajalcih, ponudbo primerjati in se šele potem odločiti. Večkrat prevlada odločitev za nakup rabljenega stroja zaradi cene, vendar prodajna cena ni vedno tista, ki jo bomo plačali. Pripravljeni moramo biti na dodatna vlaganja, običajno je treba takoj opraviti servis in zamenjati gume,« je še povedal prodajalec Munda. Hišni sejem v Ormožu »V podjetju Avtocenter Ormož, d. o. o., kupcem ponujamo kompleten program traktorjev New Holland, Steyr in vinogradniških traktorjev Pasquali ter priključke SIP, Regent, INO Brežice, vitla Tajfun, Hatzenbichler in še veliko drugih. Za vse našteto nudimo tudi servisne storitve oziroma smo pooblaščeni serviser. Prav tako imamo pooblaščeni servis za traktorje CASE in Landini,« je o tem, kaj nudijo v Avtocentru Ormož, dejal prodajalec Munda. Po njegovih besedah v podjetju večinoma prodajajo novo mehanizacijo, rabljeno pa le občasno. Strankam sicer ponujajo zamenjavo staro za novo, vendar lastniki stroje velikokrat prodajo kar sami. Kot je še povedal prodajalec Munda, pa Av-tocenter Ormož v teh dneh organizira spomladanski sejem kmetijske mehanizacije. Dva sejma sta bila že na začetku februarja in marca, naslednji sejem pa bo dvodnevni, in sicer Hišni sejem, ki bo potekal petega in šestega aprila, kjer bodo predstavili celotno ponudbo prodajnih programov. Po besedah prodajalca Munda bo predstavljenih okrog 20 traktorjev in vsaj toliko priključkov ter druge mehanizacije. V decembru pa bodo imeli miklavžev sejem, kjer bo ponudba kmetijske mehanizacije podobna. NOVO MALOPRODAJNA TRGOVINA maloprodaja Spodnja Gorica 56e, Race odprto ponedeljek - petka 8.-17. ure V BOJ PROTI INSEKTOM Miiift^rtMniri .......... DOM IN VRT KRPAN PTUJ (bivši NOVI DOM NA BREGU) Mariborska cesta 3, PTUJ Tel. št. 02/7136 221 oz. do razprodaje zalog KOSENINA D.O.O. WWW.PROFARM.SI MODRA ŠTEVILKA (((• 080 75 U) Spodnja Senica 9 / 1215 Medvode 8 POML priloga Štajerskeg; a tednika Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetovanje po besedah Darje Artenjak, kmetijske svetovalke iz KGZS - Zavoda Ptuj, priporočajo predvsem tistim pridelovalcem, ki razmišljajo malo drugače in ki so pripravljeni vložiti veliko znanja v svojo pridelavo, ker to kmetovanje za razliko od konvencional-nega kmetovanja zahteva veliko več znanja. Predvsem pa je treba v ekološki pridelavi določene probleme prepoznati, še preden ti nastanejo, jih preprečevati, ne pa reševati: dobro poznati kmetijo in težave, ki lahko nastanejo v tovrstni pridelavi. Glavna značilnost ekološkega kmetovanja je v ustvarjanju krogotoka v naravi, da se uporabljajo tudi zaščitna sredstva, ki prihajajo iz narave. Zelo zanimiva rastlina je kopriva, ki jo lahko kosiš pet- do šestkrat letno in posušiš ter jo prodajaš kot gnojilo. Iz koprive in drugih rastlin je mogoče narediti tudi foliarna gnojila. Možnosti je veliko. Na Ptujskem je za ekološko kmetovanje vedno več zanimanja, zlasti ga je veliko na haloškem območju, predvsem gre za rejo živali, trav-ništvo, posamezniki pa se v ekološko pridelavo vključujejo tudi že z manjšimi nasadi. Tržni učinki te pridelave so bolj ali manj odvisni od vsa- kega posameznega pridelovalca, večina svoje ekološke pridelke proda s kmetije, na tržnicah pa se še za zdaj ne pojavljajo, razen izjemoma. V ekološko pridelavo naj bi vključili predvsem avtohtone rastline in manj zahtevne rastline, takšne, ki dajo čim večje pridelke, rastline, kot so na primer motovileč, regrat, nešplja, kutina, tudi ribez, če je pravilno posajen in na pravilni legi, sodi v to skupino pridelave, pove Artenjakova, ki skuša tudi pridelovalce sena spodbuditi, da ga začnejo pakirati v vrečke po en in tri kilograme ter prodajati za domače živali. Kilogram sena v trgovini za male živali stane en evro, to je veliko, podobno ceno ima en koruzni storž. Obojega pa se proda veliko. V Nemčiji ljudje, stari nad 50 let, 30 odstotkov svojih prihodkov namenijo za hišne ljubljenčke, izhaja iz ene najnovejših raziskav. Zakaj se tu ne bi našli naši ekološki pridelovalci, zakaj seno za hišne ljubljenčke uvažamo iz Nizozemske? Morda bi bilo vse skupaj drugače, če bi tudi v tem delu pridelave šlo za neke direktive. Na območju KGZS - Zavoda Ptuj naj bi ekološko pridelavo v letu 2014 na novo začelo okrog 20 kmetij. Darja Artenjak pove, da je letni prirast okrog 10 odstotkov. Po evidenci iz leta 2013 jih je 224 s skupaj 1998 hektarji, s prevladujočimi travniškimi površinami. V primerjavi s Slovenijo znaša ta delež 5,87 odstotka, glede na površine pa slabih 9 odstotkov. Po besedah Andreja Reberniška, direktorja KGZS - Zavoda Ptuj, se večina v Sloveniji v ekološko pridelavo vključuje zaradi svojega prepričanja, ne pa ekonomskega izziva. V Zavodu si želijo, da bi v prihodnje ti odstotki porasli. V novem programskem obdobju 2015/2020 bo ekološka pridelava podprta z znatnimi sredstvi, in sicer s 50 milijoni evrov. 080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si Best Doctors® Zdravstveno zavarovanje z ■ . , -__-■ s , _ ■ www.abanka.si l Abafon 080 1 360 Pripravljeni na setev. Se pripravljate na spomladansko setev, kupujete kmetijsko opremo? V Abanki smo pripravili posebno ponudbo za zelo ugodno kratkoročno in dolgoročno kreditiranje kmetovalcev, saj se zavedamo, da le dobro razvita kmetijska dejavnost omogoča pridelavo kakovostne hrane oziroma surovin za njeno proizvodnjo. Velja do porabe oziroma najdlje do 30. 4. 2014. Za več informacij o posebni kreditni ponudbi se lahko obrnete na Majo Vašek, telefon (02) 25 04 850, e-naslov maja.vasek@abanka.si. ABANKA Banka prijaznih ljudi petek • 21. marca 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Boks • Zlati grb Slov. Bistrice Simoncik zabelezil mednarodno zmago V soboto je potekalo mednarodno tekmovanje za 21. Zlati grb Slovenske Bistrice. Na njem so gledalci videli sedem dvobojev, v katerih so se slovenski boksarji pomerili z ekipo Bosne in Hercegovine. Končni rezultat je bil 5:2 za Slovenijo. Eno izmed zmag je prispeval član BK Ring Robert Ši-mončik. Njegov tekmec je bil Marko Pavlovič, ki je veljal za favorita, saj ima za seboj tri leta več boksarskih izkušenj od Šimončika. V prvi rundi je član BK Ring prevzel pobudo in je pritiskal na tekmeca. V drugi rundi je pobudo prevzel Pavlovič in dobil ta del dvoboja. Odločila je tretja runda, v kateri je ponovno prevladala dobra telesna pripravljenost ptujskega boksarja, ki je bil blizu predčasni zmagi. Na Tenis 2. OP U-18 v Mariboru Na odprtem turnirju v kategoriji U-18 je na igriščih ŽRK Maribor nastopil Aleksej Goručan (TK Ptuj). Uspešno je opravil s kvalifikacijami (dve zmagi), nato pa se je v 1. krogu glavnega turnirja meril s 6. nosilcem Primožem Vovkom (STRAŽ). Z rezultatom 1:2 je bil uspešnejši Vovk. U-12, finalna A- in B-turnirja V Ljubljani sta v organizaciji kluba Jaki s po rt potekala finalna A- in B-turnirja RR za dečke do 12. leta starosti. Na A-turnir- Robert Šimončik Judo Štiri medalje za Dravo, ena za Gorišnico Judo klub Murska Sobota je organiziral 48. mednarodni pokal Murske Sobote in 3. memorial Antona Tončka Kosa, na katerem se je borilo kar 272 tekmovalcev iz 32 klubov. Tekmovanje je potekalo v konkurenci mladincev/mladink, starejših dečkov/deklic in mlajših dečkov/deklic. V najmlajši kategoriji do 12. leta starosti je na tatami stopilo šest predstavnikov JK Drava in dva JK Gorišnica. Ptujčani so skupno osvojili tri zlate medalje in eno bronasto. Za prvo mesto se je v kategoriji do 38 kg naj- koncu je slavil z enoglasno sodniško odločitvijo 3:0. To je bila že njegova deseta zaporedna zmaga, kar kaže na njegovo perspektivnost; v boksu aktivno tekmuje šele dobro leto. David Breznik ju je sodeloval tudi Blaž Vidovič (TK Ptuj), ki se je prebil do če-trtfinala. Tam ga je izločil Luka Vengust (Celje). Na B-turnirju je nastopil Jure Glodež (TK Ptuj). Jure je bil 1. nosilec in se je brez izgubljenega niza uvrstil v finale. Tam je bil z rezultatom 1:2 boljši Marko Obradovič (Krško). Dekleta so na podobnem A-turnirju igrala v Rogaški Slatini. Nika Strašek (TK Ptuj, letnik 2003) se je z dvema lepima zmagama proti leto starejšima tekmicama uvrstila v četrtfina-le. Tam jo je ustavila 2. nosilka Tjaša Klevišar (Triglav Kranj). Na turnirju je nastopila tudi Nina Pliberšek (Galten): po uspešnih kvalifikacijah je izpadla v 1. krogu glavnega turnirja. JM bolj potrudil Matija Krajnc, ki je zabeležil tri zmage. Prav tako tri zmage je v kategoriji do 30 kg za prvo mesto dosegla Evelin Munda, medtem ko je bila Zoja Munda brez borbe prva v kategoriji do 25 kg. Tretje mesto je iz JK Drava osvojil Leon Kokol, medtem ko sta tekmovala še Andi Karameta, ki je bil peti, in Jaša Dajčman, ki je bil deveti. Iz JK Gorišnica je bil v kategoriji do 50 kg tretji Luka Bolčevič, v kategoriji do 55 kg pa peti Žiga Bolčevič. Večina izmed mladih judoi-stov bo to soboto tekmovala na 27. mednarodnem prvenstvu za pokal Ptuja 2014. David Breznik Tajski boks • Mednarodna liga Ptujčani in Novomeščani slavili v ekipni konkurenci V soboto, 15. 3., je v Novem mestu potekal zadnji, finalni krog mednarodne lige v tajskem boksu v sezoni 2013/14. To je bila že četrta sezona lige, v kateri so tekmovali klubi in tekmovalci iz sedmih držav: Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Madžarske, Avstrije in Nemčije. Iz Kluba tajskega boksa Ptuj je v finalu nastopilo pet tekmovalcev, v kategoriji kadetov do 14 let Aleksander Bezjak (do 60 kg), v mladinski kategoriji do 16 let Mihael Bela (do 63,5 kg), v članski kategoriji pa so nastopili v ženski kategoriji Carolin Šu-mandel (do 60 kg) in v moški Nejc Rodošek (do 67 kg) in Aleksander Bedrač (do 81 kg). Tadej Toplak v finalnem krogu ni nastopil. Aleksander Bezjak je v polfinalu klonil proti hrvaškemu borcu Marinu Tomušicu. Kljub zelo izenačeni borbi je Hrvat Bezjaku zadal nekoliko več nožnih udarcev in tako slavil tesno zmago. Aleksander je tako zasedel končno 3. mesto. V zadnjem krogu je izgubil tudi Mihael Bela. Njegov tekmec je bil stari znanec Nino Kodelja iz Krškega. Borca sta se v letošnji ligi srečala dvakrat, vsak je slavil v eni borbi. Glede na skupni seštevek osvojenih točk je naslov prvaka pripadel Mihaelu Beli, ki je 1. mesto osvojil v konkurenci 6 tekmovalcev. Nejc Rodošek je prikazal odlično borbo proti izkuše-nejšemu Hrvatu Marku Cu-ricu, dominiral je skozi vse tri runde in na koncu zasluženo Pod vse ptujske uspehe v tajskem boksu se podpisuje trener Matjaž Tomažin (s pokalom). slavil. Z zmago se je v skupnem seštevku v konkurenci 8 tekmovalcev uvrstil na 2. mesto ligaškega tekmovanja senior do 67 kg. V zadnjem krogu je velik met uspel tudi Aleksandru Bedraču, ki je zmagal s K. O. proti Amirju Džinicu. Bedrač je s tem poskrbel za najbolj spektakular-ni knockout dneva. Bedrač se je v skupni razvrstitvi, v konkurenci 23 tekmovalcev v kategoriji do 81 kg, uvrstil na odlično 2. mesto (1. je bil Hrvat Jasmin Bajrovic). Že predčasno je prvo mesto v kategoriji do 86 kg v mednarodni ligi osvojil tudi Tadej Toplak, ki tokrat ni nastopil. Carolin Šumandel tokrat v borbi ni nastopila, saj je tekmica tik Namizni tenis Katja Krajnc do stopničk V Velenju je v nedeljo, 16. marca, potekal 3. odprti turnir za kadete in kadetinje, na katerem je nastopilo 66 fantov in 39 deklet. NTK Ptuj so zastopali Marsel Šegula, Sašo Malovič, Jernej Masten Toplak, Gašper Cvetič, Katja Krajnc, Eva Goj-kovič in Saša Štumberger, NTK Cirkovce pa Iva in Ina Unger, Daniela Tomanič Butkovska in Nika Belaj. V glavni del sta se preko kvalifikacijskih skupin pri dečkih uvrstila Marsel in Jernej, pri pred začetkom borbo odpovedala zaradi poškodbe. Člani Kluba tajskega boksa Ptuj so tako v letošnji sezoni med posamezniki osvojili po dve prvi Za ekipni uspeh Kluba tajskega boksa Ptuj so pod vodstvom trenerja Matjaža Tomažina zaslužni: Sven Hameršak (do 33 kg), Aleks Bezjak (do 60 kg), Mihael Bela (do 63,5 kg), Rok Resnik (do 63,5 kg), Sadat Veliu (do 67 kg), Nejc Rodošek (do 67 kg), Blaž Vinkovič (do 75 kg), Aleksander Bedrač (do 81 kg), Tadej Toplak (do 86 kg) in Carolin Šumandel (do 60 kg). in drugi mesti ter eno tretje mesto, kar je več kot odlično. Ptujčani so tekmovali tudi v ekipnem razredu, kjer so osvojili 1. mesto v skupnem seštevku točk. To mesto so si zaradi enakega skupnega izkupička delili z ekipo Scorpion gyma iz Novega mesta, tretje mesto pa so zasedli borci Muay thai gyma Zagreb. Konkurenca je bila letos izjemna, saj je nastopilo 23 klubov iz sedmih držav. S tem so Ptuj-čani ponovno postali prvaki mednarodne lige, kar jim je prvič uspelo že leta 2011. Vsem nastopajočim gre velika pohvala za osvojeno prvo mesto in naslov mednarodnih ekipnih prvakov! Ur deklicah pa Katja, Eva in Iva. Največji uspeh je pričakovano dosegla Katja Krajnc, ki se je uvrstila med četverico najboljših. Šele v polfinalu jo je ustavila Aleksandra Vovk, kasnejša zmagovalka turnirja. Katja si je tako priborila pokal za osvojeno 3. do 4. mesto. Marsel Še-gula je tekmovanje končal na 5. do 8. mestu, Eva Gojkovič in Iva Unger na 9. do 16. mestu, Jernej Masten Toplak na 17. do 32. mestu. JM Šahovski kotiček Društveni turnirji v marcu 2014 Nadaljeval se je ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu za leto 2014. Na marčevskem hitropoteznem turnirju je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. S poldrugo točko prednosti je 1. mesto na izjemno zanimivem turnirju osvojil mladinec Andraž Šuta. Andraž, ki je na nedavno končanem slovenskem prvenstvu na Otočcu v kategoriji do šestnajst let osvojil odlično 3. mesto, se hitro razvija v vse boljšega hitropoteznega igralca in le vprašanje časa je, kdaj bo postal prvak društva na tovrstnih tekmovanjih. Rezultati: Andraž Šuta 12,5 točke, Igor Iljaž 11 točk, David Murko, Janko Bohak, Branko Orešek in Anton Butolen po 10 točk, Boris Žlender 9,5 točke, Branko Sedlašek 8,5 točke, Milan Fijan 7,5 točke, Miloš Ličina 7 točk, Martin Majcenovič 6 točk, Leon Selišek 5 točk itd. Na turnirju v pospešenem šahu za mesec marec je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu. Na tekmovanju je zmagal mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je za pol točke prehitel svoja učenca, Davida Murka in Davida Zagorška. Doseženi so bili naslednji rezultati: Danilo Polajžer 5,5 točke, David Murko in David Zagoršek 5 točk, Boris Žlender 4,5 točke, Janko Bohak, Ivan Krajnc, Branko Orešek in Martin Majcenovič po 4 točke, Ciril Kužner in Samo Vrabič po 3,5 točke, Milan Fijan in Leon Selišek po 3 točke itd. Janko Bohak Ekipa NTK Ptuj, ki je nastopala v Velenju. MM ■ ■ V■ ■ ■ ■ Zbirajmo smuči za mir in razvoj Zavod Krog (www.zavod-krog.si) izvaja v sodelovanju z nemško mednarodno organizacijo HELP spomladansko akcijo zbiranja smuči in druge smučarske opreme za Afganistan. Zbiranje tekaških smuči, smuči za alpsko in turno smučanje, palic, sani, toplih oblačil in zimske športne obutve bo od 18. aprila 2014 potekalo po celotni Sloveniji. Akcijo podpirajo tudi Smučarska zveza Slovenije in člani slovenske smučarske in nordijske reprezentance. Akciji lahko sledite na spletni strani www.zavod-krog.si in FB-profilu Zavoda Krog. Nam najbližje prizorišče, kjer bodo akcijo predstavljali v živo, je Areh na Mariborskem Pohorju, in sicer v soboto, 22. marca, med 8. in 13. uro. Ur 14 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 21. marca 2014 Nogomet • NŠ Drava Ptuj Ptujski nogometaši upajo na prvo mesto Ptujčani so v 3. ligi vzhod v 13. krogih v jeseni zbrali 29 točk in so na 2. mestu prvenstvene lestvice - za vodilno Dravinjo zaostajajo 6 točk. S takšnih izhodiščem je trener Franc Fridl konec januarja začel priprave na spomladanski del. Na pripravljalnih tekmah so bili Ptujčani rezultatsko precej uspešni, razen na uvodni tekmi z Aluminijem. Fridl je ob nosilcih igre preizkusil tudi nekaj mladincev iz Nogometne šole Poli Drava Ptuj (mladinska in kadetska vrsta začneta prvenstvo v 2. ligi konec tedna z željo, da bi napredovali v 1. ligo, op. a.) in vse novince. Med te spadajo Luka Lavrinc, Rok Kajzer, Tadej Strelec in David Tomažič Šeruga. Slednji, vezist, je daleč najbolj znano ime, saj je igral v 1. ligi za Maribor, Rudar Velenje, Nafto in Celje ter je skupno v najmočnejšem slovenskem klubskem tekmovanju odigral kar 176 tekem. Tomažič Šeruga bo velika Foto: Črtomir Goznik Nogometaši NŠ Poli Drava so v prijateljskih obračunih nizali dobre predstave. okrepitev za Dravo, ki ji bo po dogovoru pomagal v spomladanskem delu tekmovanja. Franc Fridl: »Po navadi se pred prvenstvom reče, da Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 19. KROGA: Aluminij - VOD Celje 1:2, Šampion - Rudar Velenje 3:0, Olimpija -Domžale 1:2, NŠ R. Koren Dravograd - Interblock 1:6, Bravo -Maribor Branik 0:3, Noga Triglav - Ilirija 1:0, HIT Gorica - Koper 1:1, Jadran Dekani - Krka 1:0 1. DOMŽALE 19 15 1 3 43:14 46 2. MARIBOR BRANIK 19 14 1 4 70:15 43 3. KOPER 19 13 4 2 68:25 43 4. HIT GORICA 19 13 1 5 48:23 40 5. ALUMINIJ 19 12 2 5 36:26 38 19 10 3 6 27:23 36 19 9 2 8 29:34 29 19 7 3 9 27:33 24 19 7 3 9 26:32 24 10. NOGA TRIGLAV 19 7 2 10 39:36 23 11. ILIRIJA 19 7 2 11 29:41 23 12. RUDAR VELENJE 19 7 1 11 21:24 22 13. BRAVO 19 5 1 13 26:49 16 14. ŠAMPION 19 4 2 13 22:45 14 15. JADRAN DEKANI 19 3 3 13 18:49 12 16. DRAVOGRAD 19 3 1 15 25:78 10 ALUMINIJ - VOD CELJE 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Šporn (50.), 1:1 Rogina (54.), 1:2 Brglez (76.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence, Gerečnik, Klobučar, Cafuta, Pucko, Planinšek, Rogina (Novak), Dobaj, Križan (Stopajnik), Petek. Trener: Bojan Špehonja 6. OLIMPIJA 7. VOD CELJE 8. INTERBLOCK 9. KRKA 1. SKL 14. ŠAMPION 19 3 2 14 22:52 8 15. JADRAN DEKANI 19 1 5 13 10:44 8 16. DRAVOGRAD 19 1 4 14 17:70 7 ALUMINIJ - VOD CELJE 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Duspara (7.) ALUMINIJ: Pungartnik, Lon-čarič, Zorec (Hreljič), Muharemi (Šiljič), Golob, Petrovič, Bohak, Brodnjak, Elšnik, Ploj, Panikvar (Gale). Trener: Tomislav Grba-vac. LIGA U-15 VZHOD REZULTATI 18. KROGA: Žalec - NŠ Poli Drava 0:1, Nissan Ferk Jarenina - Aluminij 0:3, Pobrež-je - Maribor Branik 0:6, Celje - Korotan Prevalje 4:3, Kovinar Tezno - Farmtech Veržej 0:4, AHA EMMI Bistrica - Šampion 0:2, Rudar Velenje - Dravinja 1:3 1. MARIBOR BRANIK 18 17 1 0 81:6 52 2. KRŠKO 17 16 0 1 83:7 48 3. ALUMINIJ 18 14 0 4 73:16 42 18 12 1 5 64:28 37 18 9 3 6 45:28 30 18 10 2 6 47:30 30 18 9 1 8 45:36 28 18 8 4 6 26:37 28 9. RUDAR VELENJE 18 7 0 11 36:54 21 10. NŠ POLI DRAVA 18 5 2 11 19:54 17 11. POBREŽJE 18 5 1 12 14:42 16 12. ŽALEC 18 4 1 13 12:60 13 13. KOVINAR TEZNO 18 3 0 15 15:78 9 14. N. F. JARENINA 18 2 2 14 4. FARM. VERZEJ 5. KOR. PREVALJE 6. ŠAMPION 7. CELJE REZULTATI 19. KROGA: Aluminij -VOD Celje 0:1, Šampion -Rudar Velenje 4:1, Olimpija - Domžale 0:3, NŠ R. Koren Dravograd - Interblock 2:2, Bravo - Maribor Branik 1:1, NOGA Triglav - Ilirija 4:0, HIT Gorica -Koper 1:0, Jadran Dekani - Krka 0:1 7:40 15. A. E. BISTRICA 18 1 1 16 10:79 1. DOMŽALE 19 15 0 4 53:15 45 2. OLIMPIJA 19 14 3 2 38:9 45 3. VOD CELJE 19 12 2 4 45:22 39 4. ALUMINIJ 19 11 4 4 29:21 37 5. NOGA TRIGLAV 19 9 5 5 31:17 32 6. HIT GORICA 19 10 1 8 40:33 31 7. KOPER 19 8 6 5 27:15 30 8. KRKA 19 7 7 5 42:27 28 9. BRAVO 19 8 3 8 20:17 27 10. MARIBOR BR. 19 6 8 5 32:20 26 11. RUDAR VELENJE 19 6 4 9 31:49 22 12. INTERBLOCK 19 5 4 10 28:43 19 13. ILIRIJA 19 4 5 10 22:33 17 ŽALEC - NS POLI DRAVA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Ramšak (40.) NŠ POLI DRAVA: Lovrec, Vi-dovič, Zagoršek, Brumen, Ram-šak, Vršič, Bojnec (Šalamun), Fric, Prelog (Gojčič), Lovenjak, Bezjak (Koren). Trener: Robert Hojnik. NISSAN FERK JARENINA -ALUMINIJ 0:3 (0:2) STRELEC: 0:1 Milič (3.), 0:2 Milič (8.), 0:3 Milič (38.) ALUMINIJ: Plajnšek, Geršak, Mohorko (Klinc), Pšajd (Toma-nič), Kučič, Mesarič (Elšnik), Pipenbaher, Ovčar, Vajda (Pre-lec), Perger, Milič. Trener: Borut Kolar. Danilo Klajnšek so bile to najboljše priprave. Jaz tega ne bom rekel, saj smo imeli na začetku kar nekaj težav z majhnim številom igralskega kadra, tako da smo takrat precej impovizirali. Kasneje smo priprave izpeljali po načrtih. Trenutno naša ekipa še ni v top formi, to načrtujemo čez dva ali tri kroge. To pomeni, da bomo morali na začetku prvenstva kar pošteno zavihati rokave, če bomo hoteli biti rezultatsko uspešni.« Kljub zaostanku za Dravinjo je cilj še zmeraj preboj v 2. ligo. »Vsako tekmo moramo odigrati maksimalno zavzeto in poskušati nizati dobre rezultate. Na sam vrh bo izredno težko priti, vendar še nikakor nismo izgubili upanja na prvo mesto.« Na poti do tega cilja čaka Dravo še 13 tekem: uvodno tekmo spomladanskega dela bodo Ptujčani odigrali to soboto, ko bodo ob 15. uri v Šentjurju igrali proti ekipi Fo-siluma. David Breznik Šah • Ekipno DP OŠ Peto mesto učenk OŠ Gorišnica V organizaciji Zavoda za šport RS Planica in v izvedbi Šahovske zveze Slovenije je v Kranju potekalo osnovnošolsko ekipno državno prvenstvo za učence in učenke do 15 let. Pri učencih, kjer je nastopilo 20 osnovnih šol, ptujsko območje ni imelo svojega predstavnika. Je pa med desetimi ekipami učenk nastopila OŠ Gorišnica v postavi Alja Janžekovič (tudi članica ŠD Ptuj), Karmen Kostanjevec in Nika Bedrač. Gorišničanke so trikrat zmagale, enkrat igrale neodločeno in trikrat izgubile. Najvišji poraz 0:3 so doživele proti ekipi OŠ Franceta Prešerna iz Maribora, kasnejšo zmagovalko, za katero nastopajo tri sestre Ramadani - Sarah, Adelina in Daliah. Največ točk za OŠ Gorišnica je prispevala Alja Janžekovič (7), Nika Bedrač je dodala 4, Karmen Kostanjevec 1,5. Alja je s sedmimi točkami osvojila tudi 3. mesto na prvi šahovnici, kjer je prepričljivo zmagala Sarah Ramadani z vsemi možnimi točkami (9), Nika Bedrač je na tretji šahovnici osvojila 6. mesto (prvo je pripadlo Daliah Ramadani), Karmen Kostanjevec pa je bila na drugi šahovnici osma (Adelina Ramadani je bila na drugi šahovnici tretja). Končni vrstni red: 1. OŠ Franceta Prešerna Maribor 18 točk, 2. OŠ Hruševec Šentjur 16, 3. OŠ Cerklje ob Krki 12 točk ... 5. OŠ Gorišnica 9 točk ... Silva Razlag Ljutomer: »Moja igra je nogomet« Nogometna šola Ljutomer je v okviru projekta Moja igra je nogomet pripravila pet turnirjev. V ljutomerski športni dvorani ŠIC je sodelovalo 40 ekip iz Slovenije in Hrvaške, nastopile pa so generacije dečkov, rojenih v letih od 2001-2005. Na zaključnem turnirju so se pomerile najuspešnejše ekipe iz vsake generacije, finalni rezultati pa so bili naslednji: letnik 2005: NK Zlatoličje - NK Sloboda NŠ Varaždin 4:3 (po kazenskih strelih); naj-vratar: Jan Krajnc (NK Zlatoličje); letnik 2004: NK Sloboda NŠ Varaždin - NŠ Ljutomer 1:0; naj-vratar: Samo Markovič (NŠ Ljutomer); naj-strelec (3): Aljaž Verlak (ONŠ Golgeter Hajdina); letnik 2003: NK Sloboda NŠ Varaždin - NK Aha Emmi Bistrica 2:1 (po kazenskih strelih); naj-vratar: Vito Kunstek Gosak (ONŠ Golgeter Hajdina); letnik 2002: NŠ ND Mura 05 - NK Farmtech Veržej 6:1; naj-vratar: Žiga Emeršič (ONŠ Golgeter Hajdina); letnik 2001: NŠ ND Mura 05 - ND NŠ Avto Škafar Beltinci 8:0; naj-strelec (9): Alen Korošec (NK Aha Emmi Bistrica). NŠ Judo • 27. Pokal Ptuja V soboto na Ptuju prvenstvo evropskih upov Judo klub Drava Ptuj tudi letos organizira tradicionalno mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja 2014 v judu. Ob letošnji 54-letnici izjemno bogatega delovanja kluba bo to že 27. zaporedno tekmovanje, ki privabi tudi številne tekmovalce iz tujine. Tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal med mladinci in mladinkami ter mlajšimi člani in članicami, se bo letos, v soboto, 22. marca, prvič odvijalo v Športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju. Z odlično organizacijo in udeležbo kakovostnih tekmovalcev in tekmovalk je organizatorjem uspelo to prvenstvo uvrstiti tudi v koledar tekmovanj srednjeevropskih držav. Slovenski tekmovalci in tekmovalke se bodo borili za najvidnejše uvrstitve, ki jim odpirajo pot v slovensko reprezentanco na evropskih in svetovnih tekmovanjih. Borbe bodo potekale na petih borilnih površinah in se začnejo s predtek-movanjem mladincev in mladink ter mlajših starostnih kategorij ob 10. uri. Finalne borbe v mladinski konkurenci so predvidene ob 13. uri. Ob 14.30 bodo z borbami v predtekmovanju pričeli mlajši člani in članice ter kadeti in kadetinje, finalne borbe bodo ob 16.30. Uradno odprtje tekmovanja bo v soboto ob 10. uri. Domači tekmovalci bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah in bodo poskušali ekipi JK Drava pomagati do čim boljšega ekipnega uspeha - lani so osvojili celo 1. mesto. »Trudimo se, da bo letošnji Pokal Ptuja med močnejšimi mednarodnimi turnirji tako v Sloveniji kot tudi v srednjeevropskem prostoru. Potrudili se bomo, da se bomo dokazali kot odlični organizatorji in promotorji Ptuja v slovenskem in srednjeevropskem prostoru. Pričakujemo udeležbo preko 300 tekmovalcev in tekmovalk. Po napovedih naj bi nastopili tudi vsi slovenski kandidati za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu v mladinski konkurenci ter za evropsko prvenstvo v kategoriji mlajših članov in članic. V JK Drava imamo letos pomlajeno ekipo, v kateri pa je nekaj odličnih posameznikov in posameznic, od katerih pričakujem tudi zlate kolajne,« je napovedal Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora in eden od tvorcev uspehov slovenske judo reprezentance v zadnjem desetletju. Ur Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Celje - Olimpija; SOBOTA ob 16.30: Domžale - Zavrč; SOBOTA ob 18.00: Maribor -Krka; SOBOTA ob 20.05: Gorica - Rudar; NEDELJA ob 15.00:Tri-glav - Luka Koper 2. SNL PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Roltek Dob - AH Mas Tech Ankaran, Šenčur - Bela krajina; SOBOTA ob 19.00: Krško - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 15.00: Aluminij -Šmartno 1928; TOREK ob 18.00: Šampion Celje - Farmtech Veržej. 3. SNL - VZHOD PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Ljutomer - Nafta 1903, Šmarje pri Jelšah - Dravinja Kostroj, AHA EMMI Bistrica - Čarda Martijanci, Fosilum Šentjur - Drava Ptuj, Malečnik - Rakičan; NEDELJA ob 15.00: Tromejnik G Sukič - Avto Škafar Beltinci, Odranci - Grad. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 20. KROG: Interblock - Aluminij (SOBOTA ob 13.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 20. KROG: Interblock - Aluminij (SOBOTA ob 11.00) LIGA U-15 19. KROG: NŠ Poli Drava - Celje (SOBOTA ob 11.00); Aluminij - Žalec (NEDELJA ob 11.00) Rokomet • 1. A SRL (m), od 7. do 12. mesta 2. KROG: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola (SOBOTA ob 19.00) 1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta 3. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Piran (PETEK ob 18.15 v športni dvorani Ljudski vrt) 1. B SRL - MOŠKI 17. KROG: Drava Ptuj - Damahaus Cerklje (PETEK ob 19.30, ŠD Center), Radeče MIK Celje - Velika Nedelja: Loka 2012 -Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 17. KROG: Ptuj - Kema I. (SOBOTA ob 17.00) Futsal • DP U-18, polfinale Prvi tekmi: Tomaž Picerija Ozmec - Stripy Inštalacije Derlink (sobota, 22. 3., ob 15.30 na Hardeku), Fragmat Extrem Sodraži-ca - Kebelj Mibus prevozi DK, DB petek • 21. marca 2014 Rekreacija, šport mladih Štajerski 15 Bovling • Podjetniška liga Zmage vodilnih ekip V 5. krogu so vodilne ekipe vknjižile zmage, VGP Drava, Slovenske gorice in Bowling center Ptuj celo visoke. Še največ težav je imela ekipa MO Ptuj, ki je z Gostiščem Iršič osvojila minimalno zmago, podobno kot SKEI Ptuj z Elektrom Maribor. Radio-Tednik je presenetil Tames z remijem, Boxmark team pa je Saška baru odščipnil dve točki. Ekipno je najboljši rezultat znova dosegla ekipa VGP Drava, ki se je edina zavihtela preko meje 2700 podrtih kegljev. Med posamezniki je bil najboljši Jani Kramar (DaMoSS), kar pa njegovi ekipi ni pomagalo do kakšne točke ... Med najboljšo deseterico posameznikov sta po dva igralca VGP Drava, Saška bara in MO Ptuj. V 6. krogu bo na sporedu nekaj zelo zanimivih dvobojev, derbi pa bosta odigrali ekipi VGP Drava in Bowling center Ptuj. Rezultati 5. kroga: Lekarne Ptuj - Slovenske gorice 0:8, Tames - Radio-Tednik Ptuj 4:4, Saška bar - Boxmark Team 6:2, SKEI Ptuj - Elektro Maribor 5:3, Talum - Bowling center Ptuj 1:7, Mestna občina Ptuj - Gostišče Iršič 5:3, DaMoSS - VGP Drava 0:8. Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Jani Kramar (DaMoSS) 811, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 772, 3. Tadej Vreže 767, 4. Igor Gaber (oba Mestna občina Ptuj) 757, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 753, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 742, 7. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 727, 8. Lea Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 716, 9. Andrej Trunk (Tames) 700, 10. Robert Kurež (Saška bar) 695. 1. VGP DRAVA 5 2759 35 171,4 2. MESTNA O. PTUJ 5 2695 27 173,2 3. BOWLING C. PTUJ 5 2638 25 165,4 4. SLOVENSKE GOR. 4 2432 25 156,7 5. SAŠKA BAR 5 2557 22 168,3 6. TAMES 5 2554 22 166,3 7. ELEKTRO MARIBOR 5 2605 21 158,0 8. GOSTIŠČE IRŠIČ 4 2415 19 159,7 9. DAMOSS 5 2428 19 155,5 10. TALUM 5 2435 18 159,7 11. SKEI PTUJ 5 2525 16 158,6 12. RADIO-TEDNIK 5 2442 14 150,6 13. BOXMARK TEAM 5 2372 6 143,0 14. LEKARNE PTUJ 5 1902 3 127,4 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) povprečje 191,5, 2. Igor Gaber (MO Ptuj) 189,3, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 185,8, 4. Jani Kramar (Da-MoSS) 182,3, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 181,6, 6. Milan Berghaus (Bowling center Ptuj) 178,8, 7. Robert Šegula (Tames) 178,2, 8. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 177,3, 9. Aleš Korošec (Mestna občina Ptuj) 177,2, 10. Andrej Trunk (Tames) 174,6. Razpored 6. kroga (ponedeljek, 24. 3.): ob 17.30: Bowling center Ptuj - VGP Drava, SKEI Ptuj - Slovenske gorice, Tames - Gostišče Iršič; ob 20.00: Boxmark Team - Talum, Saška bar - Radio-Tednik Ptuj, DaMoSS - Elektro Maribor, Mestna občina Ptuj - Lekarne Ptuj. JM Kegljanje Dva minimalna poraza Obe ptujski ekipi sta tokrat izgubili na svojem kegljišču. Dekleta so bila poražena proti Izoli po dokaj enakovredni igri. Dobila so tri posamične dvoboje, vendar so bile v skupnem številu podrtih kegljev za malenkost boljše gostje. Moškim je do novega uspeha zmanjkalo samo šest podrtih kegljev, ki bi se jih skozi srečanje zagotovo dalo nekako nadomestiti. Žal se to ni zgodilo in Ptujčani so v sila neugodni situaciji glede obstanka v tretjeligaški konkurenci. DRAVA - IZOLA 3:5 (2964 - 3005) DRAVA: Pavlič 476, Krušič 511, Plajnšek 510, Kozoderc 418, Kramberger 524, Bombek 525. 3. SKL vzhod (m) 1. B SKL (ž) REZULTATI 17. KROGA: Drava - Izola 3:5, Šoštanj - Gorica 6:2, Impol - Radenska 6:2, Miklavž -Mas Tech 6:2, Celje II. -Trebnje 6:2 1. MIKLAVŽ 17 14 0 3 28 2. CELJE II. 17 12 0 5 24 3. IMPOL 17 11 1 5 23 4. IZOLA 17 9 2 6 20 5. RADENSKA 17 8 1 8 17 6. MAS TECH 17 7 1 9 15 7. TREBNJE 17 7 1 9 15 8. GORICA 17 6 1 9 13 9. DRAVA 17 4 0 13 8 10. ŠOŠTANJ 17 3 1 3 7 REZULTATI va - Ceršak 3: 6:2, Pivovarna 6:2, Prepolje -njice - Slovenj 1. DE VESTA 2. CERŠAK 3. KONJICE 4. PIVOVARNA LAŠKO 5. RUŠE 6. PREPOLJE 7. SLOVENJ GRADEC 8. DRAVA 9. RADENSKA 10. KOROTAN 17. KROGA: Dra-5, Ruše - Korotan Laško - Radenska De Vesta 1:7, Ko-Gradec 6,5:1,5 17 12 14 25 17 12 0 5 24 17 10 0 7 17 10 0 7 9 0 8 7 1 9 6 2 9 20 20 18 15 14 5 2 10 12 5 1 11 5 1 11 DRAVA - CERSAK 3:5 (3074 - 3080) DRAVA: Golob 511, Čuš 514, Podgoršek 515, Murko 519, Pre-mzl 524, Čeh 491. Danilo Klajnšek Športnik leta občine Hajdina 2013 V ospredju atletika in karate V četrtek, 13. 3., je v Skorbi potekala tradicionalna prireditev Športnik leta 2013 občine Hajdina. Na njej so podelili priznanja najboljšim in najperspektivnejšim športnikom v občini. Z naslovom najboljšega športnika in športnice sta se tokrat okitila atletinja Maja Be-drač in karateist Aljoša Plajnšek. Za Majo je naslov že četrti v vrsti, Aljoša pa je z lanskim uspehom na SP zveze IKU v Benetkah priznanje osvojil prvič. Med Majinimi izpostavljenimi rezultati velja omeniti uspeh na Mednarodnih igrah šolarjev v Kanadi, kjer je zmagala v skoku v daljino, v teku na 100 metrov pa je bila tretja. Skupno je bilo podeljenih 25 priznanj, zanimivo pa je, da so tokrat le eno samo prejeli nogometaši (mladinska ekipa ONŠ Golgeter), ki so sicer daleč najštevilčnejša skupina športnikov v občini. Prireditev je vodila Tatjana Mohorko, s svojimi nastopi pa so jo popestrili člani plesne šole Power dancers OŠ Haj-dina, glasbena skupina Strun Najuspešnejši športnik: Aljoša Plajnšek - karate, WKSA Hajdina (1. mesto v borbah - mlajši dečki na SP mednarodne karate zveze IKU v Benetkah); najuspešnejša športnica: Maja Bedrač - atletika, AK Ptuj (1. mesto v skoku v daljino na prvenstvu Slovenije v kategoriji mlajše mladinke v Slovenj Gradcu, 1. mesto v daljini in 3. mesto v teku na 100 m na Mednarodnih igrah šolarjev 2013 v Windsoru, Kanada). Foto: Črtomir Goznik Naj športnika Hajdine za leto 2013 sta postala Maja Bedrač in Aljoša Plajnšek. Ob njima sta predsednik Sportne zveze Hajdina Sandi Mertelj in župan občine Hajdina Stanko Glažar. in člani skupine Zlati hajdo-ški gasilci s Teo. Slednji so se predstavili s točko, ki jo trenirajo v okviru vadbe 12 rund z Dejanom Zavcem. Kratka nagovora sta ob koncu prireditve podala tudi župan Stanko Glažar in predsednik Športne zveze Hajdina Sandi Mertelj. Prejemniki priznanj: šolski šport - medobčinska tekmovanja: Blaž Bezjak, Taja Glažar, Jure Glodež (vsi tenis), Nik Volgemut (streljanje), OŠ Hajdina (nogomet); šolski šport - območna in državna tekmovanja: Matevž Vaupotič (smučanje - veleslalom), Luka Šlam-berger (judo), David Murko (šah), OŠ Hajdina (šah), Martin Špurej (karate); najboljše ekipe po špor- tnih panogah: tenis: TK Štraf Skorba, karate: Karate klub WKSA Hajdina, nogomet: ONŠ Golgeter Hajdina - mladinci; posamezniki z izjemnimi rezultati: Mitja Koderman, Žiga Javor-šek, Tilen Kropfl, Jaka Javor-šek - vsi karate, Nika Šlamber-ger - judo, Viktorija Klaneček, Janko Turnšek - oba pikado, Gašper Mlakar - kikboks, Boštjan Nahberger - atletika, Boris Sambolec - nogomet. JM Strelstvo • 6. turnir mladinskih državnih lig Strelci Kovinarja do tretje zaporedne lovorike Kidričevska športna dvorana je bila minuli konec tedna znova strelsko obarvana, saj je tam potekal zaključni 6. turnir Državne mladinske lige v streljanju z zračnim orožjem v kategorijah mladincev in kadetov s puško in pištolo ter pionirjev s serijsko zračno puško. Po končanem turnirju je Strelska zveza Slovenije razglasila pokalne prvake v sezoni 2013/14. Stojak nepremagljiv Med mladinci je tudi na zadnjem turnirju svojo nepremagljivost v sezoni potrdil Ptujčan Sašo Stojak in slavil novo prepričljivo zmago s 378 krogi ter z visoko prednostjo desetih krogov pred zasledovalci in s povprečnim rezultatom 379,2 kroga in s popolnim izkupičkom 150 točk v sezoni enostavno navdušil. Najboljši juršinski strelec Ivan Druzovič je s 366 krogi le za dva kroga zgrešil 2. in pristal na 5. mestu ter v skupnem seštevku s 120 točkami osvojil 3. mesto, 6. David Kekec 355, 7. Marko Vorih 355, 8. Gregor Vesenjak 352 in 11. Rok Re-pič, vsi SD Juršinci, 337 krogov. Tudi med mladinkami je šest zaporednih zmag v sezoni dosegla rečiška strelka Jagoda Tkalec. Ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik je bila s 347 krogi 4., v skupnem seštevku pa je osvojila visoko 2. mesto s 122 točkami. Preostali ormoški strelki Tina Novak in Dijana Kolarič sta s 336 in 323 krogi osvojili 6. in 9. mesto. Juršinčanom pa znova ni uspelo sestaviti najmočnejše ekipne sestave, z dvema krogoma zaostanka in s 1055 krogi so osvojili 2. mesto. S 5 točkami zaostanka so osvojili 2. mesto v skupnem seštevku. Prvič v sezoni so zmagali strelci iz Železnikov. Kovinarjeve Foto: Andrej Brunšek Laskavo lovoriko pokalnega prvaka Slovenije so še tretjič zapored osvojili strelci SD Kovinar iz Ormoža, ki sta ga zelo uspešno vodila trenerja Stiven Vočanec (z leve strani) in Darko Vernik (z desne strani). Za ekipo so nastopali (z leve stojijo) Urška Kuharič, Tina Novak, Petra Vernik, sedijo Kevin Venta, Melanie Habjanič in Dijana Kolarič ter kadeta Rok in Žan Tomažič. Na fotografiji pa manjkajo še Matjaž Pleh ter Emerik Hodžic in Mateja Levanič. strelke so na zadnjem turnirju osvojile 4. mesto s 1006 krogi, v skupnem seštevku so bile tretje s 73 točkami. Petra Vernik do novega odličja Med mladinkami je na zadnjem turnirju zmagala Grosupeljska strelka Klavdija Je-rovšek s 392 krogi, Ormožan-ka Petra Vernik pa si je s 389 krogi priborila 2. mesto, tudi v skupnem seštevku s 132 točkami. Brez odličja je tokrat s 382 krogi na 4. mestu ostala druga ormoška strelka Urška Kuharič, ki je po izenačenju z Vernikovo v skupnem seštevku zaostala šele po odbitku nižjega najslabšega rezultata v sezoni. 8. Melanie Habjanič 374, skupno 6. z 99 točkami. Ormoške mladinke so slavile skupno zmago v ekipni razvrstitvi, na zadnjem turnirju pa so bile 2. s 1145 krogi. Med mladinci je zmagal Jan Nagy iz Črenšovcev s 386 krogi, Kidričevski strelec Aleš Pernat pa je s 375 krogi osvojil 11. mesto, tudi v skupnem seštevku z 80 točkami. Tadej Širec do prve zmage v ligi Med kadeti s pištolo se je prve zmage z dobrim rezultatom 371 krogov v državni mladinski ligi veselil Ptujčan Tadej Širec, aktualni državni prvak, ki je v skupnem seštevku osvojil 2. mesto s 134 točkami. Drugo mesto je osvojil strelec Vremščice Jože Čeper, ki je zmagal v skupnem seštevku s 140 točkami. 12. Valentin Lu-ževič 340, 13. Niko Cilenšek 339, 15. Žan Tomažič 335 ... Med kadetinjami s pištolo je juršinska strelka Sandra Kumer s 306 krogi osvojila 6. mesto. V ekipni razvrstitvi so zmagali Brežičani s 1063 krogi, Ptujčani so izenačili svoj najvišji rezultat v sezoni in osvojili 3. mesto, skupno 4., juršinska ekipa pa je z 970 krogi osvojila 7. mesto. Med kadeti s puško je naj- višjo uvrstitev strelcev iz Spodnjega Podravja dosegel Kovinarjev Žan Tomažič in s 371 krogi osvojil 7. mesto, skupno 8. z 88 točkami. Kidričevski pionirji do 3. mesta Med pionirji s serijsko puško so na domačem strelišču novo visoko uvrstitev dosegli Kidričani in s 509 krogi le za pet krogov zaostali za odli-čjem, v skupnem seštevku so s 66 točkami osvojili 3. mesto. Med posamezniki se je znova odrezal ormoški strelec Tovarne sladkorja Aljaž Čučko in s 178 krogi osvojil bronasto odličje. Med domačini se je najbolje odrezal državni prvak z malokalibrsko puško Ivo Ci-cmanovič Zimet s 176 krogi. Kovinar Ormož Pokalni prvak V razvrstitvi za pokalnega prvaka Slovenije so si z odličnim nastopanjem članske, mladinske in kadetske selekcije ormoški strelci priborili že tretjo zaporedno lovoriko. Dosegli so 125 točk in bili z visoko prednostjo 18 točk pred zasledovalci, enostavno neulovljivi. 6. mesto je pripadlo juršinskim strelcem z 61 točkami, Ptujčani so bili deveti s 47 točkami, 18. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž s 30 točkami in 41. Kidričevo s petimi točkami. Tudi mali Pokal so osvojili Kovinarjevi strelci v tekmovanju s puško, slednji pa je s pištolo pripadel Laščanom, ki so tako prevzeli laskavo lovoriko Ptujčanom, ki so v letošnji sezoni s člansko in kadetsko vrsto osvojili 7. mesto. Bronastega ekipnega odli-čja za 3. mesto malega pokala pa so se z dobrim zaključkom v sezoni veselili Juršinčani. Simeon Gonc 16 Štajerski Nasveti petek • 21. marca 2014 Kuharski nasveti Regrat in motovilec Zaradi lepega vremena te dni najdemo dovolj možnosti, da naberemo regrat. Mladi regrat je še posebej cenjen, čeprav zahteva veliko časa za nabiranje in še več za čiščenje in pranje. Večina vrtnarjev ima regrat za plevel, vendar danes regrat tudi gojijo, pri nas pa ga nabiramo še vedno divje rastočega. Pri nabiranju regrata izbiramo le mlade, nežne poganjke pred cvetenjem, ki so še posebej okusni. Nabiramo celo rastlino, tako da odrežemo tesno nad korenino pod listno rozeto, da ostanejo listi v šopu. Regrat uspeva v naravi skoraj povsod po svetu, v Nemčiji in Franciji ga tudi pridelujejo. Mladi listi regrata vsebujejo veliko vitamina A, B, C in D. Regrat sodi med zelenjavo, ki organizem tudi čisti. Listi regrata so sočni ter rahlo grenki. Grenkobo regrat pridobiva tudi s starostjo, z različnimi dodatki, kot so krompir, kisla smetana, slanina, zaseka, to grenkobo zakrijemo. Listi starejšega regrata so pogosto trdi in manj primerni za pripravo solat iz regrata. Po nabiranju ga večkrat temeljito operemo in nato narežemo na 2 do 3 centimetre dolge trakove, le tako bodo regrat z veseljem jedli tudi otroci ter starejši ljudje. Najpogosteje si regrat pripravimo kot okusno solato. Regrat postane nekoliko mehkejši in tudi upade, če mu dodamo vroč kuhan krompir ali mu dodamo pogreto kislo smetano in prav tako dodamo kuhan krompir, včasih pa so regrat najpogosteje poparili s prepraženimi ocvirki in zase-ko. Zraven krompirja, zaseke in kisle smetane se regrat lepo poda z okusom fižola in tudi prezrtih stročnic, kot so soja, čičerika in bob. Regrat lahko pripravimo tudi tako, da ga prelijemo z vročimi kockami slanine, da se prav tako nekoliko usede. Surove regratove liste pa lahko dodamo tudi drugim vrstam surove solate. Poparjeni regrat s prepraženo zaseko, slanino ali kislo smetano pa lahko uporabimo tudi kot okusen nadev za testnih krpah, lahko uporabimo tudi testo za lazanje. Testo damo v rahlo pomaščen pekač, nanj damo manjšo količino nadeva in postopek nekajkrat ponovimo. Zadnja plast naj bo testo, čez katerega prelijemo mešanico kisle smetane in jajc. Po želji lahko še na vsako plast regratovega nadeva naribamo poljubni poltrdi sir in prelijemo narahlo z mešanico kisle smetane in rumenjakov. Pogosto skupaj z regratom mešamo tudi motovilec, kar pa ni slučajno, saj so ga v Franciji skoraj obvezno jedli skupaj z regratom v času posta. Regratu v Franciji pravijo tudi duhovnikova solata. Preden so vzgojili glavnato solato, je bil moto-vilec poglavitna zimska solata. Ponaša se z lepimi nežnimi listi, ki prenesejo tudi oster mraz in Foto: Črtomir Goznik kanelone, oziroma ko pečene palačinke v sredini napolnimo s poparjenim regratom, zavijemo v obliki sarme, povaljamo v moki nato raztepenih jajcih in na koncu v drobtinah ter v vroči maščobi na hitro ocvre-mo. Če regratu dodamo vročo kislo smetano, krompir ali za-seko, pa lahko iz njega pripravimo tudi regratovo zloženko, oziroma pripravimo testo za rezance, ga skuhamo v večjih je cenjen kot hranljiva solata, ki po okusu spominja na okus orehov. Zato ga v Angliji pogosto pred serviranjem potresejo z grobo sesekljanimi orehi. Motovilec pri solatah velja za delikateso, najboljše da ga pripravimo samostojnega z osnovnim solatnim prelivom. Če dodajamo krompir, je ravno nasprotno kot pri regratu, motovilcu dodajamo zmeraj hladen in na tanke lističe na- Tačke in repki Psičke, gonitev in sterilizacija V zadnjem od treh prispevkov, povezanih s pomladjo in paritvami malih živali, bom opisal paritveni ciklus psičk in predstavil pozitivne in negativne lastnosti sterilizacije. MKO obvešča Židan o dosežkih MKO in prednostnih nalogah Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je skupaj z državnima sekretarkama Andrejo Jerina in Tanjo Strniša na novinarski konferenci ob prvi obletnici nastopa vlade pod vodstvom predsednice vlade Alenke Bratušek predstavil delo ministrstva v preteklem letu in prednostne naloge, ki jih ministrstvo načrtuje v prihodnosti. Minister je povedal, da je bilo preteklo leto za MKO zelo delovno. Veliko pozornosti je bilo namenjeno okoljski koheziji, kjer je do konca 2015 na voljo 548 mio evrov EU sredstev. V lanskem letu se je delo na tem področju zelo pospešilo, saj je bilo dotedanje črpanje relativno slabo, v 2013 je bilo izplačanih 75 mio evrov, podpisanih pa za več kot 338 mio evrov (EU dela) sofinancerskih pogodb. Pri Programu razvoja podeželja (PRP) je bilo koriščenje bolj uspešno in konstantno, saj je bilo konec 2013 izplačanih že 81% razpoložljivih sredstev, posebna pozornost pa se namenja tudi za likvidnost in tekoča izplačila. Slovenija je bila tudi ena izmed prvih držav, ki je posredovala osnutek novega PRP, in sicer novembra lani in ima obseg 1,1 mlrd evrov do 2020. Minister pričakuje, da bo PRP podpisan do avgusta, prvi razpisi pa 2015. Tudi na zakonodajnem področju je bilo leto zelo intenzivno, saj je MKO lani pripravil 130 predpisov, letos pa je načrtovanih 138. MKO sicer pokriva kar dobro polovico EU pravnega reda. Intenzivno delo se je nadaljevalo tudi na področju odprtih postopkov Komisije. Postopka, ki jih je Komisija vodila po dveh direktivah - Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih, sta se lani aprila po 10-ih letih zaključila, sedaj pa MKO pripravlja upravljavske načrte, torej katere aktivnosti se v Naturi lahko in katere ne izvajajo. V Sloveniji se je začel reševati tudi problem malih prašnih delcev, t.i. PM10. Od leta 2003 je bila Slovenija namreč v prekršku zaradi prekoračitve teh delcev na posameznih območjih, ukrepov za reševanje pa Slovenija ni imela. MKO je lani pripravil sedem odlokov o načrtih za kakovost zraka, šest jih je vlada tudi že sprejela. Na podlagi tega se je pripravil tudi akcijski načrt, letos pa so se preko podnebnega sklada že začeli izvajati prvi ukrepi v vrednosti preko 10 mio evrov. Lansko leto je na MKO prišlo tudi do odločitve, da se liberalizira področje dimnikarstva, ko bo vsak uporabnik lahko izbiral izvajalca nujnih dimnikarskih storitev, prehodno obdobje bo predvidoma dve leti. Minister je poudaril, da se je MKO v lanskem letu poglobil tudi na odpravo administrativnih ovir in skrajšanje upravnih postopkov, pri tem je izpostavil spremembe Zakona o vodah in Zakona o ohranjanju narave. Med prednostnimi nalogami MKO je minister Židan izpostavil urejanje področja voda, saj je sicer dober sistem v zadnjih 20-ih letih skoraj razpadel. Ključni cilj je zagotavljati kakovost vode, zmanjšati škodljivo delovanje voda in uravnavati vodne količine ter spodbujati trajnostno rabo vode. Pripravili se bodo trije strateški načrti - Načrt upravljanja voda (NUV), Načrt upravljanja morskega okolja (NUMO) in Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO). Treba pa je pridobiti finančna sredstva, načrtovana so iz treh virov - vodni sklad, kohezi-ja in kredit Evropske investicijske banke. Naslednja pomembnejša prednostna naloga je izvajanje aktivnosti na področju prilagajanja na podnebne spremembe. Ocena EU namreč je, da zaradi podnebnih sprememb škoda na evropski ravni letno znaša kar 80-90 mlrd evrov, do leta 2050 pa lahko naraste do 250 mlrd evrov, v Sloveniji nekje 1 mlrd evrov. V tem trenutku je zato pomembno, da Slovenija povzame določene aktivnosti. Akcijski načrt zmanjševanja toplogrednih plinov je trenutno v javni razpravi. Da bi lahko ukrepali tam kjer je možno, bi morali po prvih pregledih v prvi fazi v Sloveniji investirati med 200 in 300 mio evri. Minister Židan je končal z letos potrebnimi prilagoditvami slovenskega kmetijstva novi Skupni kmetijski politiki, ki je bila sprejeta konec lanskega leta. Minister je povedal, da si želi Slovenija končno odločitev glede modela neposrednih plačil sprejeti do konca tega meseca. Psičke so diestrične živali, kar pomeni, da imajo paritveni ciklus dvakrat letno. Takrat pride do obilne krvavitve iz spolovila, psičke oddajajo specifičen vonj, ki ga zaznajo samci in v povprečju 10. do 14. dan po začetku krvavitve so godne za parjenje. Krvavitev lahko traja več kot 20 dni. Sterilizacija je poseg, pri katerem se omeji oziroma prepreči reproduktivna sposobnost živali. Poseg se opravi tako, da se odstranijo jajčniki, maternico pa pustimo nedotaknjeno. Poseg je najbolje opraviti že pred prvo gonitvijo živali, najbolje pri starosti 6 mesecev, ali med prvo in drugo gonitvijo. Če ravnamo tako, smo z zanesljivostjo preko 90 % preprečili nastanek tumorjev v mlečni žlezi v zrelih letih oziroma starosti psičke. Če jih pravočasno ne opazimo in operativno odstranimo, so tumorji mlečne žleze nevarna grožnja naši psički, ki ji lahko bistveno skrajša življenje. Sterilizacijo seveda lahko izvedemo tudi v kasnejšem življenjskem obdobju, saj preprečuje še en smrtno nevaren zaplet pri psičkah, to je gnojno vnetje maternice. Po sterilizaciji psička nima več motečega krvavega izcedka in ne privablja samcev. Prednosti sterilizacije so še omejevanje rojstev nezaželenih mladičev, ki jih na žalost še vedno marsikateri čudaki kar pobijajo, utapljajo in še bi lahko našteval. Sosedom v bloku v mestu ali na vasi s sterilizacijo svoje psičke prihranimo marsikatero nevšečnost, ki jo povzročijo goneči se psi, ki se zbirajo v okolici, kjer psička živi, in lajajo cele noči. rezan krompir. Zaradi nežnih listov ga pogosto uporabljamo tudi za dekoracijo hladnih začetnih jedi ali drugih solat. Iz motovilca si lahko pripravimo različne solate, posebej cenjena je solata z rakci in pra-ženimi mandlji. Pripravimo jo tako, da repke kozic ali rakce skuhamo v slani vodi, ki ji dodamo še krhelj limone, lovorov list in nekaj zrnc celega popra. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej na suho prepraži-mo grobo sesekljane mandlje, lahko pa uporabimo tudi man-dlje, ki so narezani na lističe ali na rezance. Mandlje pražimo med nenehnim mešanjem le toliko, da rahlo porjavijo. Motovilec očistimo, operemo in pripravimo z oljčnim oljem ter ga enakomerno porazdelimo po servirnem krožniku. Ohlajene rakce po potrebi rahlo solimo, jim dodamo žlico kisle smetane in nekaj kapljic limoninega soka ali solatnega kisa. Tako pripravljene damo na pripravljen motovilec. Čez rakce in motovilec potresemo prepražene mandlje. Motovilec so včasih pogosto ponudili z rdečo peso ali stebelno zeleno. Po okusu se motovilec lepo poda k pečenki in kuhani šunki. Motovilec je primeren tudi za kuhanje tako kot špinača, vendar po kuhanju ali dušenju nima tako finega okusa, zato ga danes skoraj zmeraj uživamo presnega. Vsebuje veliko provitamina A, vitamina C in folne kislin in je odlično zimsko in zgodnje spomladansko krepčilo. Še posebej se ga razveselimo, če ni na voljo druge zelenjave. Pogosto ga začinimo z omako vinegrete ali osnovnemu solatnemu prelivu dodamo sesekljano trdo kuhano jajce. Vlado Pignar Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Poseg sterilizacije se opravlja z minimalno invazivnimi kirurškimi tehnikami, kar pomeni, da je operacijska rana čim manjša, saj je tako tudi bolečinska in stresna obremenitev pacienta minimalna in psička je že drugi dan po operaciji popolnoma normalna in živahna. Pri invazivnem posegu, kjer sega operacijska rana čez pol trebuha psičke in z mnogo šivi, je pooperativno okrevanje precej daljše, psička je v bolečini, rano si želi lizati in možnost komplikacij je bistveno večja. Pred posegom vsekakor svetujem lastnikom psičk, da preverijo, kako in po kateri metodi bo njihova psička operirana. Negativnih učinkov sterilizacije praktično ni. V redkih primerih se predvsem pri pasmah, ki imajo kratke gobčke, lahko pojavi inkontinenca, kar pome- ni, da jim nekoliko uhaja urin, vendar je to povsem rešljivo z ustrezno terapijo. Pri nekaterih se lahko pojavi debelost, kar lahko zelo uspešno rešujemo z ustreznim hranjenjem živali. Sterilizacija psičk je poseg, ki ga vsekakor priporočam in z gotovostjo lahko trdim, da je sterilizirana psička brez nadležne krvavitve in gonitve prekrasna, čuteča in ljubeča prijateljica v tem vse bolj napornem in stresnem vsakodnevnem življenju. Izkoristite tudi akcijo z 20-odstotnim popustom pri storitvi sterilizacij in kastracij, o kateri smo podrobno pisali v predzadnji številki Štajerskega tednika. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 21. marca 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Iščete svoj stil V pomlad v večni crno-beli kombinaciji Ksenija Šteflič je doma v Trnovski vasi, stara je 28 let, po poklicu profesorica razrednega pouka, brez zaposlitve, mamica 16-mesečnega sinka Tea, ki jo v tem trenutku najbolj zaposluje. V prostem času se najraje sprehaja, poleti pa še kolesari in rola. Sicer pa gospodinji in vztrajno išče zaposlitev. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil sta se prijavili skupaj s kolegico, zaželeli sta si spremembo, mlade mamice namreč občasno potrebujejo tudi nekaj časa čisto zase. Ksenija ima mešani tip kože. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, s pilingom pa odstranili odmrle celice ter več povedali o oblikovanju obrvi. Svetovali so ji tudi uporabo ustreznih preparatov za nego kože ter občasno globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu, saj mešana koža zahteva še posebno skrbno nego. Ksenija je obdržala dolžino las, frizerka Tina Korpič iz Frizerskega salona Stanka Jožice Pepelnik, s. p., ji je postrigla le konice. Z nanosom malo toplejše blond barve so jih osvežili, njene že tako naravno skodrane lase pa s krtačo nakodrali in speli. Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z nanosom pudra v kremi, z njim je v celoti prekrila obraz. Na veke je najprej nanesla svetlo svetlikajoče se senčilo, nato pa zunanje dele vek poudarila s temnim senčilom in ga zabrisala ter še rahlo obrobila s temnim črtalom. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, KOLEKTIV SALONA njosKo m z;er!SKo Finseiiscvo 2 Slomškova 22 10 % popust v marcu š v marelični barvi poudarila ličnice, z oranžnim glosom pa ustnice, ki jih je predhodno obrobila. „Spomladanska oblačila se selijo z modnih brvi in revij na trgovinske police in ulice. Sonce in prijetne temperature zraka so poskrbeli, da smo na hitro morali zamenjati debela zimska oblačila s tanjšimi pomladnimi. Že kar v navado je prišlo veliki večini ljudi, da s prvimi sončnimi dnevi in prijetnimi temperaturami zamenjajo ne le garderobo, ampak se opogumijo tudi pri izbiri barv. Ne glede na trende, ki se iz leta v leto menjajo, velja, da se v toplih dneh oblačimo v svetlejše barve. Nekatere trgovine so že zložile na svoje police letošnjo novo kolekci- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ksenija prej ... ... in pozneje jo, kjer velja kar nekaj raznolikih trendov in barv, ki jim lahko sledimo v tej sezoni. Eden od letošnjih trendov je tudi črno-bela kombinacija, ki je vedno dobrodošla in moderna. Tako sem tudi za današnjo kandidatko izbrala oblačila v črno, belo, sivi kombinaciji. Izbrala sem črno majico, sivo jopico, ravni model hlač v aktualnem rožnatem motivu ter sivo kratko jakno. Vsa oblačila so iz trgovine Modiana, čevlji in torbica so iz trgovine Alpina, kjer sem sicer za kombinacijo iskala rdeče čevlje, ki pa jih ni bilo, zato sem izbrala nizke športne črne čevlje in še malo črno športno torbico. Ko se je Ksenija oblekla, sem nizke čevlje zamenjala z visokimi škornji iz svoje omare in ji športni slog spremenila v malce bolj zapeljivega. Naj se torej začne uživanje ob sončnih sprehodih. Seveda ne pozabimo, da se vmes ustavimo tudi na kakšni terasi in spijemo kavo, čaj ali sok,« je o stilski preobrazbi Foto: Črtomir Goznik Ksenija v trendovskih oblačilih letošnje pomladi Ksenije povedala stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic se je Ksenija odločila za nego nog. Pedikura je postopek, ki se začne s prijetno zeliščno kopeljo, zajema pa urejanje obnohtja, striženje in oblikovanje nohtov ter odstranitev morebitne odvečne zaroženele kože na stopalih. Zaključi pa z masažo nog. Estetska pedikura je kozmetični postopek, s katerim pripravimo naše edino transportno sredstvo na lahkotnejši in živahen korak. »S pedikuro pa lahko odpravimo tudi težave suhe ali razpokane kože, težave s prekomernim potenjem, vraščenimi nohti ali kurjimi očesi,« je še povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG Ob sklenitvi pogodbe za zemeljski plin, vsakega novega gospodinjskega kupca nagradimo S POPUSTOM V VIŠINI 20 € in praktično nagrado. ENERGIJA PLUS www.energijaplus.si 080 21 15 Popust bo upoštevan dvakrat v višini 10 € (z DDV). Energija plus bo izbrala mesečna računa za dobavljen zemeljski plin, na katerih bo obračunala popust v roku 12 mesecev od začetka dobave zemeljskega plina. 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 21. marca 2014 Domača glasbena scena . Avtomobili: Lepotica dneva Skupina Avtomobili predstavlja skladbo Lepotica dneva z njihovega zadnjega albuma Pozna pomlad. Zgodbo o dekletu, ki so jo vsi občudovali in želeli, lahko razumemo tudi kot komentar časa v katerem živimo. Avtomobili so v zadnjih mesecih zelo dejavni - pripravljajo nove skladbe, obenem pa preigravajo tudi starejše - nekatere namreč želijo ponovno posneti v drugačnih priredbah in jih tako pokazati v „novi obleki". veku na poti do družbe svobode, enakosti in bratstva ostane le upor pod angažirano-kritič-no parolo Naj se že konča demokracija, da spet zaživimo kot ljudje ... Na harmoniki je tako v skladbi kot v videospotu zanjo nastopil Tomaž Rožanec. Deset let je minilo od zadnjega albuma zasedbe Zaklonišče prepeva 'Sellam alejkum'. V vmesnem času je Ana: K tebi vleče me srce Mlada primorska pevka Ana Štokelj si je po radijsko uspešni in lahkotni skladbi Midva sva zaljubljena zamislila novo skladbo ob kateri bodo marsikoga zasrbele pete. Nastala je živahna skladba z ljubezenskim besedilom, ki ga je ustvarila Ana. Uglasbitev besedila je zaupala izkušenemu mojstru glasbe Damjanu Pančurju iz glasbene produkcije in pop akademije Pancho, ki mu je uspelo ustvariti mladostno skladbo polno energije. Ana Štokelj sicer prihaja iz Vipavske. S petjem se je začela ukvarjati že pri petih letih, saj je že takrat pokazala zanimanje za glasbo in petje v otroških pevskih zborčkih, ki jih je obiskovala skozi svoje otroštvo. V osnovni šoli je začela igrati tudi klavirsko harmoniko in kasneje tudi kitaro. Poleg inštrumentalnega znanja se je odločila, da svoje petje nadgradi z obiskovanjem solo petja pri Damjani Golavšek. Lansko leto pa se je prvič predstavila tudi javnosti na festivalu mladih glasbenikov Fens s skladbo Glasba me prevzame. Leta 2013 je začela sodelovati z uveljavljeno ekipo Pancho Music pod vodstvom producenta Damjana Pan-čurja s katerim je ustvarila uspešno skladbo Midva sva zaljubljena, ki je na mnogih radijskih postajah dosega visoko predvajanje. r pSETI D 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. Avtomobili - Lepotica dneva 4. Tinkara Kovač - Spet 3. Žana - Skrite pravljice 2. Coverlover - DJ dej napovej 1. Papir - Domotožje VAŠIH TOP POP 5 5. Skater - Kaki si taki si 4. Natalija Verboten - Če bi te srečala prej 3. Jan Plestenjak - Ona sanja o Ljubljani 2. Dejan Vunjak - Želim želim 1. Nina Pušlar - Poljub na klopci NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel.: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Zaklonišče prepeva: 'Samo da prode demokratija' Novo ploščo so fantje iz zaklonišča pospremili tudi z videospotom za naslovno skladbo (in hkrati tudi aktualni single), narodnobuditelj-sko himno 'Samo da prode demokratija (i da opet zaživimo kao ljudi)'. Pod režisersko palico Vena Jemeršica so v enem zamahu simbolično soočili stranpoti današnjega časa: kravatarjem, ki igrajo golf in se vozijo z jaguarji, so kot protiutež postavili »malega, običajnega človeka«, tistega iz časov, ko je beseda enakost še imela veljavo, ki pa jo je v današnji »demokraciji« že zdavnaj izgubila. Malemu člo- Foto: Pancho musik Ana skupina izdala dvojni album največjih uspešnic z naslovom 'Bolje ne bo nikoli', s katerim so obeležili 15 let delovanja. Ob letošnji 20-letnici skupnega nastopanja pa so konec februarja izdali povsem nov studijski album, ki je nastajal pod producentsko taktirko Roka Podbevška v studiu Metelkova v Ljubljani. Čolič: Što ti dadoh Skladba »Što ti dadoh« je drugi uspešen singl s Čoliče-vega novega albuma »Vatra i barut«. Gre za romantično pripoved o ljubezni med fantom in dekletom, po kateri je bil nedavno posnet tudi videospot. Sicer je »Vatra i barut« štirinajsti album Zdravka Čoli-ča, ki je že zabeležil rekordne uspehe in odlične ocene občinstva ter stroke. Tokrat povsem upravičeno, saj je Čolič ob sebi zbral najboljše avtorje: Marino Tucakovic, Momčila Bajagica Bajagu, Mayu Sar in Bruna Kovačevica. Odlični aranžmaji in še boljša produkcija prihajajo iz studia Nikše Bratoša in Vje Aralice. Filmski kotiček Panika Slovenski film je kot tisti nesrečnež v srednji šoli, ki se prva dva meseca obnaša neprimerno, zato bo do konca šolanja obveljal za problematičnega in bo vedno dobival le kole in na koncu milostne dvojke, tudi če bo nekje vmes postal daleč najboljši učenec v razredu. Podobno velja za slovenski film, ki se je v nekem svojem obdobju nalezel stigme utelešene zateženosti in/ali nerazumljivosti. Čeprav obstaja kopica Panika Igrajo: Janja Majzelj, Gregor Zorc, Vladimir Vlaškalic, Pia Zemljič, Vanesa Oštir Jarič, Barbara Cerar, Milena Zupančič, Ivanka Mežan, Nina Valič, Igor Žužek, Jernej Šugman Režija: Barbara Zemljič Scenarij: Barbara Zemljič po istoimenskem romanu Dese Muck Žanr: komična drama Dolžina: 100 minut Leto: 2014 Država: Slovenija primerov, ki pričajo nasprotno, oznaka ostaja, in najbrž zato Panika tako prijetno preseneti s prav vsake plati. Film, ki se je - tako se vsaj zdi - kar nenadoma pojavil od nikoder, postreže, vsaj za naše razmere, s presežki, predvsem tam, kjer slovenski film boleha od nekdaj: iskrivih in živahnih dialogih, ki delujejo tako naravno in neprisiljeno, da je že kar malo sumljivo, toda posledica je to, da film gledalca posrka vase in ga z brezhibno ritmiko podajanja zgodbe povleče za seboj vse do konca. Avtorica Barbara Zemljič je izvrstno prenesla vso Desino življenjsko živahnost v scenarij, pri tem pa se ji je 'posrečila' sijajna izbira glavne igralke, ki ima tako disneyevsko velike in lepe oči, da bi lahko ves film odigrala samo z njimi. Oči, ki izražajo vse, od ranljive zvedavosti, žalosti, veselja, opolnomočenja in sprejetja. Prelepo. Z zgradbo filma lahko seveda hitro postavimo kakšne vzporednice z Bridget Jones oz. novodobnim ameriškim televizijskim trendom branja misli junakov in poslušanja njihovih dejanskih izrečenih besed, ki je eden izmed tistih večnih in nikoli obrabljenih poligonov za hipno podajanje humorja, ki temelji na nasprotju med pričakovanim in uresničenim (običajno v obliki polomije, seveda). Zgodba se vrti okoli dveh parov ljubljanskega srednjega razreda, ki sta v teh hudih časih dovolj dobro situirana, da si lahko privoščita luksuz neobremenjenega dolgčasa, kar pa je za dolgoletne pare huda past, saj si moški prosti čas predstavlja kot kakovosten čas za samotno bivanje v svoji moški votlini, ženska pa na tronu oboževanja s strani taistega samca. In ker imata časa preveč, seveda kaj kmalu nastane huda, toda zelo življenjska norišnica, ki se iz prvotne morda nekoliko enodimenzionalne zasnove v drugi polovici nevidno prelevi v ganljivo sozvočje oz. razvočje odnosov. Film je sicer označen kot ženski film, a se bolj zdi kot življenjski film, prikazan skozi oči ženske, v njem pa se ne bosta prepoznala le oba spola, ampak tudi vsak svoje napake in igrice, ki jih v odnosih počneta in igrata od pamtiveka. Filmu tako ni očitati ničesar, če pa bi že morali poiskati kakšno dlako v dlaki v jajcu, bi omenili le kakšen mestoma čuden kot kamere in kanček preveč razvlečeno montažo v dialogih, a to ni omembe vredno. Film, ki očara in nariše velik nasmeh. Matej Frece d: j OVEN (21.3. - 20.4.) Vsekakor boste v tem tednu spoznavali in spoznali, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Nedvomno bo za vas neka ugodna priložnost, kjer boste morali uporabiti inteligenco, razum in zdravo pamet. Improvizacija se vam bo izplačala v ljubezni. Kolikor boste dajali, toliko tudi prejemate. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Notranja volja in trdnost vam bosta v pomoč in spoznali boste, daje življenje kot prijetna pesem. Počasi in vztrajno si boste morali zavihati rokave in se tako lotiti vseh obveznosti, ki vam bodo dane. Sprostila in z energijo vas bodo napolnili narava, delo na vrtu in ustvarjalnost v m Wi J, Delavne obveznosti se bodo kopičile, in četudi ne boste najbolj navdušeni, se morate odločiti in reči bobu bob. Čustveno življenje bo simbolizirano s školjko bisernico, ki v sebi skriva prelep zaklad. Pomladna jutra bodo božala vašo dušo in skozi pogovor odkrivate tisto, kar je neznanka. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Hrepenenje bo nekaj, kar vam bo pokazalo pot in vlilo motivacije. Nedvomno bo pred vami energičen čas in zadevam boste v celoti kos. Ne smete se obremenjevati in morate narediti določeno selekcijo, tako tudi vidite, kdo potrebuje vašo pomoč. Ambiciozno obdobje vas čaka na delovnem mestu. LEV vur Wal (23.7. - 22.8.) Odprle se vam bodo določene nove poti in stvarem boste prišli do dna. Pred tem bo nujno, da na zadeve pogledate z drugega zornega kota. Notranja volja in trden namen vam bosta v pomoč in podporo. Na delovnem mestu se bodo uspehi odvijali bolj uspešno v primeru skupinskega dela in naporov. m DEVICA (& (23.8. - 22.9.) Ni kaj, pred vami je čas poslovnih odločitev in trezne presoje. Nakazano je, da se ne boste zanašali na druge, ampak se boste vsega lotili aktivno. V ljubezni vas bo spremljala strast in ljubljeni osebi boste na pravilen način izpovedali ljubezen. Resnica je ta, da iz majhnega raste v petek • 21. marca 2Q14 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC DODATEK, DOSTAVEK 3633 RIBIŠKA PRIPRAVA, PALGIR NAMIZNI TENIS, PING-PONG DELAVEC, KI ASFALTIRA CESTE SVETIŠČE, TEMPELJ ZELEN KORUND UKAZ, ODLOK SPREMLJEVALCI AFRODITE TOVORNI ZABOJ KAMIONA AMONIJEV KLORID, ČISTILNO SREDSTVO TEBANSKI KRALJ OBVEŠČEVALNI CENTER IGRA NA SREČO, BINGO NAŠE KOŠARKARSKO MOŠTVO ISLAMSKA DRŽAVA SESTRIN MOŽ LADO AMBROŽIČ POVRŠINSKI KOP PESKA 4. RIMSKI KRALJ PREBIVALCI ISTRE STRAST KOS ZEMLJIŠČA DESNI PRITOK OKE KOVINSKO BARVILO NADA FRIDL SNOP SVETLOBE NAŠ PRAVNIK HOKEJIST ZUPANČIČ TEČEN ČLOVEK PESNIK (DENIS) VAS PRI POLENŠAKU KANEC, KANČEK, KAPLJA OKUŽBA ENERGIJSKA STOPNJA ATOMA JEDRNE STRUKTURE SREDIŠČE ELEATOV PLETENO OGRINJALO KIPAR (BERNT) DOMOVINA, OČETNJAVA PETER SVETI SIPEK PESEK PIANIST TATUM ZVIŠANA NOTA E OTRESEK LATVIJSKI ŠAHIST TISKAR (PETER) PAVLE RUPAR URŠA RAUKAR TEMNOPOL-TEŽI, ČRNCI PREGANJANJE, ZASLEDOVANJE OBUVALO ZA PLEZANJE OBROK PLAČILA INDIJSKI BOG OGNJA LUKA V BOKI KOTORSKI UGANKARSKI SLOVARČEK: ALOST = mesto v Belgiji, tudi Aalst, AMARIL = zelen korund, BELE = slovenski pravnik (Ivan), ISTA = desni pritok Oke, KENO = igra na srečo, tudi bingo, KREON = tebanski kralj, LANKA = latvijski šahovski velemojster (Zigurds), PARANGAL = ribiška priprava z več navezanimi trnki, tudi palgir, VEIT = slovenski tiskar (Peter). 'NVSm 'VIVd 'Z3dlAIVd» 'VriOn»3Sd3d 'iaid93N 'H3A 'V»NVI 'VNIS -3H10 'Sd 'VNIOO '3>LLON '131d 'IIAlOSOlAlOd» 'VSd3S 'NV» '»IN '3139 NVAI TOS 'dN 'V133dVd 'VIS 'INVdlSI 'd0»0»S3d 'IVDNVdVd 'IVNIDIdO 'dOlOd '1S01V 'V3dVIAI 'S»3NV :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3US3H RADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) marec: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA/ 23.' marec: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTI LA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vr-tičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Popoldne na Radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK/ 24.' marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HORO- SKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK/ 25.' marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 26. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mne- nje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čveka-rije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 27. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). PETEK/ 28.' marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni pro-gram.(Radio Mursk^val). 89,8,98,2 i n 104,3 MHz! POSLUŠAJTE ] NASjNAl INTERNETU : www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE INA FB TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Čustveno se odprete in se začnete na pravilen način pogovarjati. Trdna odločitev, kaj morate spremeniti, vam bo v pomoč. Na delovnem mestu se bodo kocke usode dolgo časa vrtele in na koncu koncev se vse odvije v vašo korist. ŠKORPIJONOV STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Vaša intenzivna čustva se bodo okrepila in dokazali boste, da ste lahko zelo magnetični. Dogodilo se bo, da se bodo zadeve odvijale v vaši bližini in ne nazadnje v vašo korist. Notranja trdnost in besedna impulzivnost prinašata zmes uspehov. Odpravite se lahko h kozmetičarki ali frizerju! Ljubljeni osebi boste izpovedali ljubezen in naredili boste pomemben korak naprej. Seveda je v življenju tako, da ima vsako obdobje svoje izzive. Pomembno bo, da se vsega lotite s pridihom umetnosti in kreativnosti. Notranji pogum in volja vam bosta v pomoč in čaka vas oaza sproščujoče zabave. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Spoznali boste lepote življenja in se odločili, kaj morate narediti, da doživite neko posebno srečo in harmonije. Počasi bo čas, da sledite osebni pregled in tako boste naredili dobro zase. Notranja volja in trden namen vnašata prijetnosti in nakazano je, da boste končno sledili svojim sanjam. VODNAR (1l. l. -18.1.) Pred vami je prijeten teden, napredek je viden skozi komunikacijo in intelektualne stvari. Pogumno stopate naprej in skozi pogovor napredujete na osebni ravni. Seveda je resnica ta, da ni vse zlato, kar se sveti. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč sodelavci in v ljubezni bodo dobrodošli partnerjevi namigi. RIBI (19.2. - 20.3.) Korak za korakom hitite naprej. Tako boste uvideli, kaj morate še spremeniti in spoznali boste, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Notranja modrost vam prinaša neke poglede in trden namen po spremembah. Blesteli boste na delovnem mestu kot tudi pri denarnih zadevah. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 21. marca 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (10.) Nazaj v Argentino Foto: Dani Zorko V Natalesu sem prvič na potovanju doživel ves dan dežja. Izkoristil sem ga za počitek, saj me je od hoje še vse bolelo, malo pa sem si tudi opral cunje, ki so še vedno smrdele malo po švicu, malo pa po politi slivovki, ki je je na srečo še nekaj ostalo. Ko smo se vkrcavali na avtobus za čez mejo, nismo mogli dobiti nobenega zagotovila, če se bo mejo dalo prečkati ali ne. Čilenski cariniki so še vedno stavkali, občasno pa so koga tudi spustili čez. Stavka v pravem pomenu te besede, ne pa pri nas, kjer se vsi bojijo drug drugega in za svoje riti. Sedel sem skupaj s Čilencem Nicholasom, od katerega sem dobil kar nekaj uporabnih informacij za potovanje. Na telefonu je imel ogromno zalogo slik in čas je mineval kar hitro. Ko pa smo prišli do meje, pa smo že zagledali vrsto, rampe pa so bile zaprte. Naš šofer, ki je imel namazan jezik kot vsi šoferji, se je šel malo pogajat s cariniki, ki so zunaj pili pivo, in zagotovili so mu, da bodo odprli mejo okoli dvanajste ure. To je sicer pomenilo okoli štiri ure čakanja, vendar je bil zraven en bifejček s trgovinico, kjer smo preganjali čas, vmes pa smo uredili še papirne formalnosti na tej strani meje. Mejo so za eno uro odprli šele okoli dveh popoldne, pa vendar smo bili kar zadovoljni, da smo prišli čez. Ker smo zaradi stavke zamudili vse transportne povezave, sem moral eno noč znova ostati v Calafatu. Seveda sem si posteljo našel na starem mestu, ki sem ga našel že dober teden prej. V okviru tega mini kompleksa je bila tudi popoldanska restavracija, kjer so vsak večer pekli jagenjčke. 'Cordero' je v Patagoniji specialiteta, vse pa je bilo samopostrežno, tako da se je človek lahko pošteno najedel. Povsod imajo veliko pote-puških psov. Ti psi sicer niso nasilni, jih je pa veliko in so izjemno prefrigani. Hodijo okoli restavracij in povsod, kjer je požrtija, nato pa si vsak posebej izbere svojo 'stranko', pri kateri se uleže in čaka. Tudi midva z Nicholasom sva zvečer šla na južino in dobila vsak svojega spremljevalca, ki naju je zvesto gledal. Ker takoj ni bilo nič, sta se psa zamenjala in naju spet gledala. Seveda sva jima dala vsak nekaj hrane, kaj si pa hotel drugega ... Ti psi so kar lepo rejeni in jedo tudi kruh, ne pa naši kosmatinci, ki čakajo samo na pločevinke iz trgovine. Piva znamke Quil- Moje bivališče, El Chalten mes pa psa nista dobila, takšni kolegi pa spet nismo postali ... Naslednji dan sem se imel namen odpraviti v El Chalten, to je naselbina približno 200 kilometrov vstran, za katero pravijo, da je prestolnica tre-kingov v Argentini. Resnici na ljubo imaš po vsej Patagoniji tisoče kilometrov pohodni-ških poti, bolj ali manj označenih, tako da me tovrstni nazivi niso preveč impresionirali. Ker so se cene prevoza malce razlikovale, sem uporabil malo balkanskih prijemov in malce barantal s ceno, da smo bili potem vsi zadovoljni. Omeniti moram, da so avtobusi na daljše razdalje kar udobni, imajo svoj klimatiziran prostor in kar precej prostora med sedeži. V El Chaltenu spet nisem rezerviral nobenega prenočišča. Vse opcije, ki sem jih imel ogledane, so bile zasedene, tako da mi ni preostalo drugega kot kolovratiti okrog in poskušati najti dobro varianto za spanje. Kar nekaj nas je bilo takih, mesto pa sicer ni zaslužilo tega imena, ker je bilo vsega skupaj dve daljši glavni ulici in nekaj prašnih cest. Spet se mi je nasmehnila sreča in za dobro ceno sem našel super prenočišče, pa še sam sem bil v sobi. Z zadnje strani je bil tudi ogromen salon za goste z velikim grilom in kuhinjo. Ni bilo veliko gostov, zato je bil kar lepo prazen. Foto: Dani Zorko Meni najljubša stvar v Natalesu - star štedilnik, ki je grel vso bajto. Na voljo sem imel slaba dva dni, zato sem se pri lokalcih hitro pozanimal, kaj bi bilo najbolje ukreniti oziroma si pogledati. Seveda sem se odločil za pohod proti znamenitemu vrhu Fitz Roy, kar bi sicer trajalo ves dan, ampak v mestu tako ali tako ni bilo kaj za početi. Ko sem iskal trgovino, v enem križišču uzrem napis 'supermarket'. No, ta supermarket je izgledal kot navadna vaška trgovina, cen pa sploh ni bilo napisanih, tako da si jih je blagajničarka izmišljevala kar sproti. Zelenjava in sadje sta se tehtala kar z roko, cene pa kljub temu niso bile pretirane. Kraj tudi ni imel banke, obstajala je le majhna pošta in en bankomat, ki je bil pokvarjen. Tako kot se rado zgodi pri naših manjših krajih. Foto: Dani Zorko Hudomušni simbol prvih staroselcev Povsod je bilo spet slišati na kupe Francozov, zato sem se kar hitro pobral, kaj pa se naj pogovarjam z njimi. Raje sem si spakiral nahrbtnik za dolg pohodni dan. Dobra stvar pa je bila zdaj ta, da vsaj nisem rabil vlačiti šotora naokrog, ker ga pač nisem več imel. Nadaljevanje prihodnjič Od tod in tam Foto: TM Sela ❖ 1. februarja sta si v cerkvi sv. Družine na Selih po 60 letih zakona zlata poročna prstana znova izmenjala jubilanta Anton in Matilda Jerenko iz Popovcev 26. Civilni obred biserne poroke je vodil župan občine Videm Friderik Bračič, ki je slavljen-cema izročil posebno priznanje in darilo občine. Biserno poročno mašo je daroval p. Jože Petek iz župnije sv. Vida. Biserni ženin Anton je bil rojen 17. januarja leta 1929 v Barislovcih, biserna nevesta Matilda, z dekliškim priimkom Šimenko, pa 4. aprila leta 1926 v Popovcih. Anton je bil zaposlen, delal je kot zidarski mojster, mama Matilda pa je doma gospodinjila, skrbela za dom in otroke, skupaj pa so pridno delali še na manjši kmetiji, ki je družini prinesla dodaten zaslužek. V zakonu imata hčerko Danico in sina Janka, zelo ponosna sta na svojih 5 vnukov, še posebej pa na štiri pravnuke, ki ju razveseljujejo ob vsakem srečanju. Zgodba življenja zakoncev Jerenko je bogata, dolga in polna lepih trenutkov, ki sta jih zakonca podoživela tudi na svojem poročnem praznovanju. Med spomini sta velikokrat omenila leta mladosti, ko sta si vsa mlada in polna energije ustvarila skupen dom v Po-povcih, kjer na jesen življenja živita še danes. Zanju na domačiji lepo skrbita hčerka Danica in njen mož. Ob jubileju sta prejela številne čestitke z dobrimi željami, ki se jim pridružuje tudi uredništvo Štajerskega tednika. TM Foto: NS Ljutomer ❖ Občina Ljutomer je lani oktobra začela obnovo poškodovanih voznih površin v mestnem središču. Izvajalec del je bilo podjetje Nograd iz Ljutomera, finančna sredstva za obnovo pa so bila zagotovljena na podlagi unovčitve bančne garancije v višini nekaj več kot 144 tisoč evrov. Glavni trg je bil vse do minulega ponedeljka zaprt za promet, sedaj pa promet znova poteka nemoteno. Začrtana so tudi že ustaljena parkirna mesta z možnostjo brezplačnega zaustavljanja do dve uri. Sicer pa je v prvi fazi končana le sanacija voznih površin, sledijo še druga obnovitvena dela, ki pa ne bodo neposredno vplivala na promet osebnih vozil na trgu. NŠ Foto: Črtomir Goznik Hajdina ❖ V občini Hajdina poteka rekonstrukcija ceste z javno razsvetljavo in izgradnjo enostranskega pločnika s kolesarsko stezo v dolžini 900 metrov od PSC Hajdina do Okrepčevalnice Maja. Celoten projekt je po projektantski oceni, realizirali ga bodo v dveh letih, vreden dobrih 493.000 evrov. Ta znesek v celoti zagotavlja proračun občine Hajdina. Letos bodo izvedli prvo fazo v dolžini 351 metrov, in sicer na odcepu PSC -Sitarjeva kapela, ki je ocenjena na dobrih 233 tisoč evrov. Dela je na javnem razpisu pridobilo Cestno podjetje Ptuj. MG petek • 28. marca 2014 Tednikove akcije, kron ika Štajerski 21 Ples • DP v latinskoameriških plesih Ana in Ivan državna prvaka Ana in Ivan na najvišji stopnički mladinske kategorije DP v latinskoameriških plesih Ana Ekart in Ivan Jarnec sta letošnjemu naslovu državnih prvakov v standardnih plesih in lanskemu naslovu državnih prvakov v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov dodala še naslov državnih prvakov v latinskoameri-ških plesih v mladinski kategoriji. Tekmovanje je potekalo pred številnimi gledalci in ljubitelji športnega plesa 8. marca v Kočevju. Pomerilo se je 63 plesnih parov iz 13 slovenskih plesnih klubov v starostnih kategorijah od mlajših pionirjev do seniorjev ter v kategoriji profesionalnih plesalcev. Gostitelj in organizator letošnjega državnega prven- # p v, Ana in Ivan med plesom Mali nogomet V Podlehniku prvi policisti, drugi koranti, tretji nogometaši V soboto, 15. 3. 2014, je v športni dvorani v Podlehniku potkal turnir v malem nogometu. V sodelovanju z Občino Podlehnik ga je organiziralo ŠD Podlehnik. Udeležilo se ga je 9 ekip, ki so zastopale društva in organizacije v občini Podlehnik. Sodelujoče ekipe: Občina in OŠ Podlehnik, Policijska postaja Podlehnik, ŠD Koz-minci, PGD Podlehnik, Joe Fernandez, LD Podlehnik, Društvo korantov Podlehnik, NK Podlehnik - veterani, NK Podlehnik - člani. Tekmovanje je bilo v prijetnem, prijateljskem in špor- tnem vzdušju. Sodelujoče ekipe, gledalce in navijače je pozdravil župan Marko Maučič, ki je na koncu podelil tudi pokale - prejele so jih tri najboljše ekipe, zmagovalna ekipa pa še prehodni pokal. 1. Policijska postaja Podleh-nik 2. Društvo korantov 3. NK Podlehnik - veterani. V ŠD Podlehnik želijo, da bi turnir postal tradicionalen in bi se ga prihodnje leto udeležilo še več ekip - ne le zaradi tekmovanja, pač pa tudi zaradi sodelovanja in druženja. Ur Zmagovalna ekipa Policijske postaje Podlehnik stva je bil Plesni klub Jasmin iz Kočevja, ki je uspel pripraviti in izpeljati odlično in atraktivno plesno tekmovanje. Naslove državnih prvakov v posameznih starostnih kategorijah so si priplesali naslednji plesni pari: - Miha Vodičar - Nadiya Bychkova med člani (PK Pingi Maribor) - Miha Žerjav - Valeriya Musina med starejšimi mladinci (PK Urška) - Jarnec Ivan - Ana Ekart med mladinci (PK Pingi Maribor) - Jan Hafner - Pina Eržen med mlajšimi mladinci (PK Urška) - Žan Ravnikar - Veronika Kajin med pionirji (PK Urška) - Enej Eržen - Tara Por med mlajšimi pionirji (PK Plesna zvezda) - Marko Orehek - Natja Ore-hek med seniorji (PK Miki Domžale) Državna prvaka v latinskoa-meriških plesih med profesionalnimi plesalci pa sta postala Miša Cigoj in Nika Bagon (PK Urška Ajdovščina). Minuli konec tedna sta se Ana in Ivan udeležila še mednarodnega tekmovanja v Brnu, kjer sta v konkurenci 43 plesnih parov osvojila 4. mesto v standardnih plesih in 6. mesto v latinskoameriških plesih. Odlični rezultati v zadnjem obdobju so dobra popotnica za svetovno prvenstvo v latin-skoameriških plesih, ki bo konec meseca v Moskvi. Ur Šah • Mednarodni festival v Ljubljani Sodelovali štirje Ptujcani, najboljši Jure Borišek V soboto, 15. marca, je v organizaciji Šahovskega kluba Caissa iz Ljubljane potekal izredno močan šahovski festival, na katerem je nastopilo kar 228 šahistk in šahistov iz 15 držav. Med drugim so prišli tudi iz Rusije, Ukrajine, Bolgarije, Srbije, Hrvaške, največ, 143, pa jih je bilo iz Slovenije. Barve Šahovskega društva Ptuj so zastopali trije perspektivni mladi člani Andraž Šuta, David Murko in David Zagoršek ter stalni član prve ekipe VM Jure Borišek. Tekmovanje je bilo dokaj na- porno, saj so šahisti v enem dnevu odigrali kar devet partij. Najboljši med Ptujčani je bil Jure Borišek, ki je zbral sedem točk in ob tem doživel samo en poraz (v predzadnjem kolu proti 2. nosilcu, Bolgaru Georgievu). Odlično se je odrezal tudi David Murko, ki je doživel vsega dva poraza, kar štirikrat je bil boljši od tekmeca, trikrat pa si je točko razdelil. Andraž Šuta in David Zagoršek sta nastopila po sistemu »toplo-hladno«, v zadnjem krogu pa jima je žreb namenil medsebojni dvoboj, ki ga je dobil Andraž. Mladi ptujski šahisti so se ponovno izkazali v močni mednarodni konkurenci in si pridobili pre-potrebne izkušnje. Končni vrstni red: 1. VM Vladimir Dobrov (Rusija) 8 točk, 2. VM Ferenc Ber-kes (Madžarska) 7,5 točke, 3. VM Luka Lenič (Slovenija) 7,5 točke ... 10. VM Jure Borišek 7 točk ... 67. David Murko 5,5 točke ... 120. Andraž Šuta 4,5 točke ... 163. David Zagoršek (vsi ŠD Ptuj) 3,5 točke ... Silva Razlag Oliver Dragojevic prihaja na Ptuj Konec novembra lansko leto je podjetje Vaščanka iz Ljutomera organiziralo nepozaben glasbeni večer v dvorani osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju. Štiri popularne dalmatinske klape Intrade s Tomislavom Braličem, Cambi, Maslina in Sufit so napolnile dvorano in več kot tri ure poskrbele za odlično vzdušje. Tokrat bo podjetje Vaščanka ob materinskem dnevu znova poskrbelo za izvrsten glasbeni dogodek, ki ga bo popestrila legenda hrvaške glasbe - Oliver Dragojevic. "Prejšnji mesec je Oliver Dragojevic s svojo skupino Dupini ter klapo Intrade napolnil ljutomersko športno dvorano, številni ljubitelji te glasbe, tudi z območja Spodnjega Podravja, pa so ostali brez kart, saj je bil koncert nekaj dni prej razprodan. Zato smo se odločili, da legendo pripeljemo tudi na Ptuj. Obljublja nam vse njegove največje hite, ki so nastali v času sodelovanja z Zdenkom Runjičem. Galeb i ja, Skalinada, Oprosti mi pape, Vjeruj u ljubav, Moj lipi andele, Kad mi dodeš ti, Pismo moja, Bez tebe, Cesarica, Lipo moja in še veliko drugih pesmi se bo zvrstilo na odru v dvorani Osnovne šole Ljudski vrt, kjer bodo ob materinskem dnevu zapeli tudi člani klape Sufit, ki se ponašajo z največjim klapskim hitom Ne diraj moju ljubav," je vse ljubitelje hrvaške, dalmatinske glasbe na koncert povabil direktor podjetja Vaščanka Matej Vrbančič. Koncert ob materinskem dnevu v dvorani Osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju bo 29. marca s pričetkom ob 20. uri. NŠ predprodaja vstopnic: KOMPAS ItlMi-iHa \J PO&TA SUJVl Nl|f Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 22 Štajerski Oglasi, poslovna in druga sporočila petek • 21. marca 2Q14 Prireditvenik Petek, 21. marec 10:00 Zg. Polskava, pred OŠ Antona Ingoliča: odprtje obnovljene Ingoličeve ulice, kulturni program 14:00 Draženci, Dom vaščanov: občni zbor Društva upokojencev Hajdina 14:00 Ptuj, klet minoritskega samostana: tradicionalno ocenjevanje vin Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, do 19. ure 15:30 Ptuj, Rajšpova 20: svetovni dan Downovega sindroma, predavanje fizioterapev-tke Smiljane Valenko - Pomen gibalnih aktivnosti za osebe z motnjo v duševnem razvoju in logopedinje Mateje Tomažič - Komunikacija OMDR v odrasli dobi, vodene ustvarjalne delavnice za osebe z motnjo v duševnem razvoju 16:00 Ptujska Gora, starotrška hiša: prva rez vinske trte in odprtje sezone na zeliščnem vrtu 16:00 Slovenska Bistrica, grad: Človek je, kar je, kuharski tečaj - prekmurska gibanica 18:00 Majšperk, gostišče Dolinca: občni zbor Ribiške družine Majšperk 18:00 Ormož, MCO: potopisno predavanje Milene Zorčič Jemen - dežela kraljice iz Sabe: Eksotična Sokotra in sanjska Sana 18:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: 17. gledališki dnevi, območno srečanje odraslih gledaliških skupin, Pušlšank, etnološka skupina Ložniške ufarce, TD Zg. Ložnica, JSKD 19:00 Cirkulane, gostišče Krona: redni letni zbor članov Društva za oživitev gradu Borl 19:00 Jurovski Dol, kulturni dom: srečanje odraslih folklornih skupin, Si za ples? Sem za ples! JSKD 19:00 Majšperk, prostori društva: občni zbor DPD Svoboda Majšperk 19:00 Sveti Tomaž, kulturna dvorana: premiera predstave Franca Streicherja Kam iz zadrege, gledališke skupine KD Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž 19:30 Maribor, dvorana Tabor: koncert Wernerja ob 25-letnici ustvarjanja 19:30 Skorba, Dom krajanov: predstava Punči, gledališke skupine KD Skorba 20:00 Maribor, galerija Kavarne Betnava v Hotelu Betnava: odprtje skupinske likovne razstave Barbi na kvadrat in Srečko Rajko team. 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, Oranžna vina, Janez Vrečer, Uroš Valcl, direktor in enolog Kleti Marof in vinarja Danilo Steyer in Konrad Janžekovič, glasba - violinistka Lana Kunčič 20:00 Slovenska Bistrica, grad: Evropski dan stare glasbe, koncert zasedbe Capella Carniola, Evropska mreža za staro glasbo 21:00 Ptuj, CID: jazz v CID-u, koncert Denise King - vokal, Olivier Temime - saksofon, Olivier Hutman - klavir, Luka Gaiser - bas, Bernd Reiter - b obni Sobota, 22. marec 9:00 Ptuj, mestna tržnica: Tržnica ustvarjalnosti, unikatni izdelki, delavnice za otroke, ob 10.00 brezplačno vodenje po mestu, do 12.00 11:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev: občni zbor Društva upokojencev Ptujska Gora 12:00 Ptuj, klet minoritskega samostana: tradicionalno ocenjevanje vin Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, do 19. ure 14:00 Cvetkovci, gasilski dom: 1. gasilsko tekmovanje SSV članov in članic za pokal PGD Cvetkovci 14:00 sv. Trije kralji, v bližini rojstne hiše Dominika Čolnika: svečana 9. rez Čolnikove trte, potomke stare trte in rez radgonske ranine in domačega klintona 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: 11. jožefov koncert pevskega zbora KD Cirkulane ter domače skupine in gostje 18:00 Draženci, Dom vaščanov: občni zbor Društva gospodinj Draženci 18:00 Majšperk, KPC: predstava Pridi gola na večerjo, Društvo Smo Teater 18:30 Cerkvenjak, gostišče Pri Antonu: redni letni občni zbor Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci, večerja z ansamblom Zlatih šest 19:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: Gledališki klub Bistriškega teatra in SŠ Slovenska Bistrica, predstava ERROR 404 19:00 Studenice, Dom kulture: 17. gledališki dnevi, območno srečanje odraslih gledaliških skupin, predstava Jaka Štoka Lažni zdravnik, KUD Andreja Stefanciosa Studenice 19:00 Sveti Tomaž, kulturna dvorana: predstava Franca Streicherja Kam iz zadrege, gledališke skupine KD Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž 19:30 Skorba, Dom krajanov: predstava Punči, gledališke skupine KD Skorba 20:00 Maribor, Draš center: Dalmatinska noč s klapama Maslina in Bonaca 20:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe: koncert glasbene skupine Orkestrada 21:00 Ptuj, CID: jazz v CID-u, koncert Luka Benčič kvartet, jam session Nedelja, 23. marec 8:00 Črešnjevec, OŠ: meritve holesterola, sladkorja v krvi in krvnega tlaka 14:30 Sveta Trojica, Kulturna dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali Pacienti v čakalnici, odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci 16:00 Markovci, večnamenska dvorana: koncert ob materinskem dnevu 17:00 Skorba, Dom krajanov: prireditev ob materinskem dnevu in dnevu žena, VO Skorba in KD Skorba 17:00 Slovenska Bistrica, Športna dvorana: dobrodelni koncert Za lepši jutri naših otrok 18:00 Majšperk, KPC: predstava Pridi gola na večerjo, Društvo Smo Teater 18:00 Sveta Ana, Kulturna dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali Pacienti v čakalnici, odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci Ponedeljek, 24. marec 18:GG Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Nerine Darman Razkisanje duha in telesa Torek, 25. marec 16:30 Ormož, OŠ: območna revija otroških pevskih zborov CICIDO 2014, JSKD Mestni kino Ptuj Petek, 21., sobota, 22., in nedelja, 23. marec: 16:00 Zeleno kolo; 18:00 Panika; 20:00 Otožna Jasmine. 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Športnik leta Slovenskih goric 2013 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 18:00 Dobrodelni koncert v Sv. Juriju 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL 09:00 Hajdina - Športnik leta 2013 11:00 Veselo na Jožefovo 1. del 13:00 Koncert Okteta Dornava z gosti 15:00 Gorišnica - U naših krajev 17:00 Komedija - Žtajerc v Ljubljani 18:30 Dobrodelni koncert v Sv. Juriju 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 08:00 Ob dnevu Civilne zaščite 10:00 Dobrodelni koncert v Sv. Juriju 11:00 ŠKL 12:00 Seja sveta Destrnik - posnetek 15:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 18:00 Oddaje iz pret..Ptujska kronika 20:00 Kronika iz občine Markova 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Mesečna kronika iz občine Videm 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Veselo na Jožefovo 1. del 20:30 Kronika iz občine Markovoi 21:20 Markovoi - oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani ABRAHAMA slavi danes na prvi pomladni dan draga Slavica IZ TRUBARJEVE UL. 13 Za tvojih 50 brhkih pomladi se ti pridružujemo danes, draga Slavica, z najlepšimi željami vsi,1 ki te imamo zares spoštljivo radi! V r Tvoj prijatelj Ivan iz Švedske Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, 02/749 34 10 Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Naj viža stoletja, 2. del: Stanka Kovačič, Braco Koren, Oto Pestner, Beneški fantje, Celjski instrumentalni kvintet, Ansambel Toneta Kmetca, Fantje vseh vetrov, Miha Dovžan, Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj,Videoprodukcija Tinček Ivanuša. O pMiklavž c.e.0. ODKUP, PRODAM, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEAS/NG/, POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA AUDI A4 AVANT 2,0 TDI DPF MULTITR0NIC 2011 16.980.00 ČRNA BMW SERIJA 3:318D 2008 9.880.00 KOV. ČRNA CHEVROLET LACETT11,616V 2006 2.750,00 KOV.SREBRNA 0PELASTRA TWIN TOP 1.6 16V 2006 5.999.00 KOV.SREBRNA OPEL ASTRA 1,3 CDTI C0SM0 2011 9.880.00 KOV.SREBRNA OPEL CORSA ENJOY 1,3 CDTI 2011 7.680.00 KOV.SREBRNA PEUGEOT 3008 BUSINESS 1,6 E-HDI 2011 11.780,00 SREBRN RENAULT CÜ01,216V ST0RIA BYE BYE 2012 6.100.00 RDEČA RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1,9 DCI 2010 8.600.00 KOV. ČRNA TOYOTA AURIS 1.4D4DLJNA 2010 9.380.00 KOV.SREBRNA VW GOLF VARIANT 4M0TI0N C0MF. 1,9 TDI 2001 3.190,00 BELA VW GOLF TRENDLINE 2,0 TDI 2009 9.980.00 KOV. ČRNA VW PASSAT VARIANT 4MOT10N 1,9 TDI TRENDUNE 2004 5.850.00 KOV. SIVA VW PASSAT CC 2,0 TDI DPF 2010 16.980.00 KOV. SIVA VW T0URAN 1,6 TDI C0MF0RTUNE BM 2011 14.480,00 KOV. ČRNA VOLVO S60D3 2012 17.990.00 BELA VOLVO V501,6 DRIVE 2009 8.900.00 SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI ah¿? AVTOHlSA PETOVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie). FORRD DWIAX 1.6 TDCi DPF GHIA 12/2008 7.799 SREBRN/ 1 l.LAST., NAR. SERVIS CrTROEN DS41.6 HDi 110S0 CHI(X 11/2011 13.999 ČRNA M,SERV.UA BMW 318D COMFORT LIMUZINA 9/2009 13.999 T.SIVA l.LAST., NAVI.,NAR SERVIS, SERV. KNJIGA PEUGEOT 5008 1,6 HDI BUSINESS PACK 8/2011 9.999 ČRNA I.LAST., NAVL NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA RENAULTCU01.216C EXPRESSION 3/2008 4.299 T.SIVA l.LAST., SERV. KNJIGA VW GOlf V11,6 TDI TREND 5/2011 9.299 ČRNA l.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA CHENC31,4HDI COMFORT 5/2011 6.699 ČRNA M,NAR. VEL» RENAULT MEGANE 31.5 DQ AUTHENTIOUE 10/2009 6.899 BELA l.LAST., NAR. SERVIS RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENT1QUE 1/2010 7.999 ČRNA l.LAST., NAR. SERVIS BMW 3180 9/2009 13.999 T.SIVA IM, NAR. SERVIS, M. PEUGEOT 508 SW 1.6 HDI ACCESS 09/2011 11.999 ČRNA l.LAST., NAR. SERVIS, PEUGEOT2071.4HDI 09/2009 5.199 BELA l.LAST., NAR. SERVIS VW GOLF 2.0 TDI HIGHUNE 2/2009 10.499 SREBRN/ 1 IM, AVT. KUHA RENAULT G. SCENIC 1.5 DO DYNAMIOUE 10/2009 7.999 T.SIVA l.LAST., AVT. KUMA VW GOlf VI COMFORT 2.0 TDI 2/2009 8.999 T.SIVA l.LAST., AVT. KUMA Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cenf) Oprema Barva seat cordoba 1.416v reference oos 3.400,ooe prvi ust. kov. olivna citroen xsara 1.41sx 003 2300,00£ prvi last. kov. srebrna opel astra 1.7 cdti HJ0Y 007 6300,ooc prvi last. kov. Črna 0pelastra1.616v cool 002 2300,ooí serv. knjiga kov. siva citroen c5 2.2 hdi avt. exclusive 004 3.600,00 í serv. knjiga kov. modra škoda 0ctavia 1.9tdi elegance 008 7.700,00 £ kuma črna smart fortwo coupe pure 002 2.200,ooe kuma rdeCa peugeot 2061.4icity pack 003 2.600,OOC serv. knjiga kov.bordo citroen exclusive xsara 1.616v break 003 2.240,00 C prvi last. kov.srebrna chevrolet pun orland01.816v lt2 011 11.900,Mf prvi last. kdv.ma audi a41.8turb0 quattro 998 1.400,00 £ serv. knjiga kov. srebrna kiapr0jeed1.4ix winner 010 6.450,ooe prvi last. ubordo chevrolet ave0 u direq 006 3.250,ooe serv. knjiga kov. srebrna fiat st1i01.9 jtd dynamic 002 2.900,ooe avt. klima kov. modra peugeot 2061.4 x-design oos 2.650,ooe kuma kov.srebrna peugeot 4071.816v conf.PAOt oos 4.500,00 e 74.000 prev. k0v.ma volkswagen golf 1.6 v goal trendline 006 6.500,00 e serv. knjiga kov. Črna citroen c4 picass01.6 hdi attraction (7 SEDE2EV) 012 12.800,ooe 18.000 prev. kov. sv. modra renaultscenic1.9 dci auth. pack oos 3.750,ooe kuma kov. modra citroen xsara picass01.616v eleg.plus 007 4.990,ooe prvareg.2/2008 kov. rjava PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Hajdose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 [TOP/AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ BMOJTiMiMl ""3? 11 ! I Mtlil 5 M WTSE RABLJ O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA Emm LETNIK CENA, OPR. AUDI A31.6 IDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 13.790 1 .LAST., NAVIG. AUDI A4AVANT 2.0 TDI 2009 13.990 1.LAST.,SL0 AUDI A5 SPORTBACK 2.0 TDI5 VRAT XEN0N NAVI 2011 23.990 1.UST., SLO, TOP OPREMA AUDI A6 2.0 IDI XEN0N NAVI 2010 18.790 1 .LAST., SLO, TOP OPREMA BMW120 D M ŠPORT 5 VRAT 2010 12.990 1 .LAST., ODUČEN BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 16.490 1. LAST., ODUČEN CITROEN C31.4 HDI5VRAT 2003 2.990 KLIMA, SLO, MALA PORABA CLTROEN C4 PICASSO HDI DIESEL 2009 9.490 1.LAST., PANORAMA CITROEN C5T0URER1.6 DIESEL HDI 2011 11.490 1.UST., TOP OPREMA CHR0ENXSARA PICASSO 2003 2.490 ODLIČEN, MALO KM FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI 2006 5.490 ODLIČEN, AVT. KUMA FORD C-MAX1.6 DIESELTDCI NOV MODEL 2011 10.890 1 .LAST., ODUČEN MERCEDES C180 AVANTGARDE 2006 9.490 SLO, BEŽ, NOTR. MALO KM OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL KARAVAN 2010 8.690 1 .LAST., USNJE NAVI OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi 2011 13.490 1.UST., TOP OPREMA VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN COMFORILINE 2009 9.490 1 .LAST., KOT NOV VW POLO COMFORILINE 1.45VRA 2007 5.490 1.UST., SLO, TOP OPREMA BISERNO BELA VEČ BARV KOV. ČRNA KOV. SREBRNA BISERNO BELA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA VEČ BARV KOV.SREBRNA VEČ BARV KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA VEČ BARV KOV. ČRNA KOV. RDEČA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 21.03. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. ■ 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:55 Glasbena 8 (tujaMk -fm PROGRAMSKA SHEMA PeTV 1_=3_0_ Modro - non. ■MTV OH rmož :00 Info kanal 1:15 Shranjena učenost - pon. 1:30 Kuhinjica ,:10 Povabilo na kavo - pon. 8:15 Motoscena, 29. oddaja - pon. 8:40 To bo moj poklic: Tehnik za geodezijo in geodet iščina stefke tohen - 20:45 Plastik fantastik- pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal - Pon. Nedelja 23.03. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 19:15 ZapuščinaŠtefke tobeli - pon.l 19:25 Glasbena 8 (slo.) 19. oddaja - P 20:00 Ptuiska kronika - pon. 20:20 Široko oko, 23. oddaja 20:45 Ptujske odrske deske, 17. oddaja 21:30 Cista umetnost, 29. oddaja - pon. 21:45 Motoscena, 29. oddaja - pon. 22:05 RegiTV Gorišnica-pon. .2.03. 10:00 Modro-pon. 10:25 S roko oko. 23. oddaja - pon. 10:55 G asbena 8 (tuja) 19. oddaja - pon. 12:15 Info kanal 13:20 Zemlja in mi, 25. oddaja - pon. 13:55 Mir in dobro - pon. 14:05 Gostilna »Pri Francet«,72. oddaja 15:20 Info kanal 16:30 Kuhinjica 17:30 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. pon. 18:20 Po zdravje, lO.oddaja -pon. 18:50 Glasbeni predah ■bled tedna-pon. 19:25 Claspena.8 (slo.) 19. oddaja pon. J5 Kuhinjica - pon. 50 Modro-pon. 15 To bo moj poklic: Tehnik za geodezijo in geodet- pon. 0:50 Glasbenal (slo.) 19. oddaja - pon. 1:25 Zemlja in mi, 25. oddaja 2:00 Ptujska kronika 2:20 Široko oko, 23. oddaja - pon. 2:40 Glasbeni predah 3:00 Pregled tedna 3:20 Povabilo na kavo - pon. 4:25 Reei TV Ormož - pon. 5:40 Info kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:35 Kuhinjica 7:15 Ptujske odrske deske, 17. oddaja 8:00 Ptujska kronika - non. 8:20 Cista umetnost, 29. oddaja - pon. 8:50 Film Campus: Ples s kurentom - pon 9:00 Pregled tedna 9:25 Glasbena 8 (tuja) 19. oddaj 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske, 17. oddaja 21:00 Povabilo na kavo - pon. 21:50 Motoscena - 29. oddaja - pon. 22:15 Info kanal -pon. Iport(no) - 25. oi 19. oddatau. PTUJSKA TELEVIZIJA nedeljek 24.03. 9:00 DhevnikTV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Info Icanal 10:55 Glasbena 8 (slo.) 19. oddaja - pon. 11:30 Modro-pon. 12:15 Info kanal 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica 17:00 Široko oko. 23. oddaja - pon. edna - pon. na kavo - pon poklic: Fizik in meteorolog eta 2013 -pon. 8 (tuja) 19. oddaja-pon. _______kronika - pon. 20:20 Indija v očeh Evropejca - pon. 20:5QLZeleno 8. oddaja - pon. 21:15 Soort(no), 25. oddaja - pon. 21:40 Motoscena, 29. oddaja - pon. _ 22:15 InfOslHRgAe nas lahko tudi nal2 inSIOLTV pon. 17:50 Povabilo! 18:40 To bomo 19:10 Športnik 19:25 Glasbena 20:00 Ptujska! www.tednik.si petek • 21. marca 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv na terenu pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popu-šek, s. p., Podvinci 13, tel. 041 801 814. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. KLEPARSTVO-KROVSTVO, postavitev in izdelava ostrešja, sanacija starih streh, pokrivanje z raznimi opekami Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastih streh, Zirar, paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ..., montaža Velux strešnih oken, nadstreškov. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor. trcko@gmail.com. KAMNOSESTVO IZDELOVANJE SPOMENIKOV OKENSKIH POLIC IN STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Informacije na mob.: 041 902 648 ali na E-mall bojan.kolaric@gmall.com Bojan Kolarič s. p., K jezeru 11, 2250 PTUJ Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040 253 343 ali horvat.roma-na@amis.net KMETIJSTVO NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. Sporočamo žalostno vest, da je umrl Vojteh Rajher PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ 1990-1994 V Mestni hiši je v delovnem času občinske uprave Mestne občine Ptuj odprta žalna knjiga. MESTNA OBČINA PTUJ Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Paulenko) Sporočamo žalostno vest, da je svojo življenjsko pot sklenila Danica Satler Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Sodelavci, učenci in otroci OŠ Destrnik-Trnovska vas www.tednik.si PRODAM traktorsko škropilnico, 200-litrsko. Tel. 030 620 284. PRODAM slamo in seno, oboje v kockah. Možna dostava. Tel. 041 723 957. PRODAM odojke. Tel. 051 342 491. PRODAM orehovo hlodovino 1,5 m3, gumi voz in hamot za konjsko vprego. Tel. 769 54 1 1. KUPIM telico v 8. ali 9. mesecu brejosti in prodam dvobrazdni obračalni plug. Tel. 040 266 139. PRODAM prašiče od 40 do 70 kg. Cena 2,00 € za kg. Tel. 031 781 483. PRODAM teličko simentalko, staro 14 dni, in prašiča, težkega 150 kg. Tel. 031 833 974. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM teličko simentalko, staro tri mesece. Stanko Lenart, Vintarovci 4, Destrnik, tel. 753 31 01. SILAZNE bale - ljuljka in slama v okroglih balah, prodam. Tel. 041 521 863. PRODAM 130-kg prašiča domače reje, po 1,60 € /kg. tel. 031 558 596. KOKOŠI nesnice, rjave, 19-tedenske, tik pred nesnostjo, prodajamo, Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. V NAJEM vzamem njive - desni breg Drave. Tel. 041 315 392. PRODAM telico, staro 10 mesecev, pasme (CK/LS), pokličite na tel. 02 763 34 21. Voznika C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77. RAZNO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo v letu 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. RADIOPTUJ 89,8-98,E-l04,3 KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. POZDRAVLJENE! Je kje kako dekle, staro 40 do 50 let, lahko je tudi mamica? Sem srednjih let z otrokoma. Zelim, da me dodobra spoznaš, se preseliš k meni in prineseš obilo dobre volje v hišo. Potrudil se bom, da ti ne bo v življenju nikdar žal, saj znam dobro ceniti žensko roko v hiši, ko si sam. Zaradi preobremenitve s službo in vse drugo se javite s kratkim SMS na 070 554 001. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10 brezplačni pregled keramična prevleka 150 € -proteza že od 350 € - brezbolečinske oblike zdravljenja - garancija na storitve in material S O WILLIAMS „o. ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nanjo bo večno ostal... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage, ljubeče žene, mame, babice in prababice Marjete Petrovič 28. 6. 1921 t 11- 3. 2014 NA TRATAH 10 bi se radi iskreno zahvalili vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter nam pisno in ustno izrazili besede tolažbe. Iskrena hvala patrom minoritom za molitev in opravljen pogrebni obred, sveto mašo, ge. Hedviki za lepe poslovilne besede, g. Mikiju za odigrano Tišino, pevcem za lepo odpete pesmi ter pogrebnemu podjetju Javne službe za opravljene storitve. Vsem in vsakomur posebej hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerki Olga in Marija z družinama Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Stanislava Horvata IZ STOJNCEV 96 Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, denar namesto cvetja, sveče ter za vsa izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za odpete pesmi, ge. Hedviki in g. Jožu za lepe besede slovesa, Janku za odigrano Tišino, sosedi Toniki pa za molitev. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala članom PGD Stojnci ter vsem drugim gasilcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, kolektivu gostilne Pri Ribeku, njegovim nekdanjim sošolcem, DPŽ sekcija Stojnci, bivšim sodelavcem Petrola in Varkarja iz Maribora ter Mitjevim sodelavcem iz Zaporov Maribor. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Hvala za vse vsem in vsakomur. Žalujoči: žena Anica, hčerka Vesna z družino in sin Mitja z družino SPOMIN V nedeljo, 16. marca 2014, je minilo pet let, odkar nas je zapustil Stanko Brec IZ GRADIŠČ 129 PRI CIRKULANAH Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi najdražji Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Ko pošle tvoje so moči, zaprl trudne si oči. Zdaj v grobu trdno spiš, a v naših srcih še naprej živiš. V SPOMIN 15. marca je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Anton Sever IZ DRSTELJE 9 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo. Vsi najdražji Spodnje Podravje • Predvolilni bombonček ali zdrava kmečka pamet? Župani sklenili dogovor o enotni omrežnini Po 15 mesecih prehodnega obdobja od sprejete Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki med drugim predvideva uvedbo zloglasne omrežnine, so župani spo-dnjepodravskih občin le sklenili dogovor o enotni omrežnini. Ta naj bi od aprila dalje za 20 občin, kjer je izvajalec javne službe Komunalno podjetje Ptuj, znašala 3,93 evra brez DDV. Kljub temu bodo lahko cene po občinah različne, saj lahko občinski sveti odločijo, da bodo del cene subvencionirali. Navedena cena bo veljala eno leto, zgodba o neusklajeni omrežnini se lahko prihodnje leto ponovi. O novi metodologiji iz-računave cen vode smo v našem časopisu že pisali. V začetku lanskega leta je namreč začela veljati Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki med drugim predvideva nove postavke na položnicah za vodo. Doslej smo poleg vo-darine in vodnega prispevka plačevali še vzdrževalni-no in okoljsko dajatev. To bomo plačevali tudi odslej, le da bosta na plačilnih nalogih dve postavki. Prva bo fiksna, imenuje se omrežni-na in zajema stroške amortizacije in zavarovanja infrastrukture, stroške vzdrževal-nine priključkov ter stroške nadomestil kmetovalcem zaradi zmanjšanja dohodka na vodovarstvenih območjih. Druga bo variabilna, gre namreč za porabljeno količino vode. Po elaboratu, ki ga je v lanskem letu pripravilo in na občinskih svetih predstavilo Komunalno podjetje Ptuj, je bila predvidena cena vode za kubični meter 0,70 evra. Omenjena postavka naj bi bila za vse občine, kjer za vodooskrbo skrbi ptujska komunala, enaka. Največ polemik je povzročila že omenjena omrežnina, njena višina se je od občine do občine razlikovala. Tako je bila na Ptuju za vodomer velikosti 20 DN predvidena v višini 2,71 evra in na primer v Žetalah 23,84 evra. Takšna delitev stroškov je bila po mnenju večine skrajno nepoštena, saj je na izračun višine omrežnine vplivala vrednost infrastrukture. Novejša kot je infrastruktura, višja naj bi bila omrežnina. Da je takšen način nesprejemljiv, so nekateri župani opozarjali že na decembrskem kolegiju županov, kjer pa napredka niso dosegli. Takrat se je kot alternativa omenjal tudi nastanek interesne zveze občin, a do realizacije kasneje ni prišlo. Vsak dogovor je boljši od najboljšega spora Anton Butolen, župan občine Žetale, ki ji je 'grozila' najvišja omrežnina, je s trenutnim izidom zadovoljen, a opozarja, da je rešitev sprejeta le začasno. Po njegovih besedah se lahko zgodba čez leto dni, ko Sporazumu poteče veljavnost, ponovi. »Izgleda, da je naša zakonodaja res luknjasta, če si jo lahko vsak drugače tolmači, ali pa smo tako 'inovativni' mi, Slovenci. Po vseh zapletih se je našla rešitev, ki je, upam, sprejemljiva za vse, pač po načelu, da je vsak dogovor boljši od najboljšega spora. Večina županov je Sporazum podprla, kar seveda pomeni samo, da ga bomo čim prej uvrstili na seje občinskih svetov, kajti samo občinski sveti lahko Sporazum dejansko potrdijo ali zavrnejo. Upam, da bo Sporazum potrjen, kar pomeni, da bo od 1. aprila naprej vodooskrba v naših občinah urejena v skladu z zakonodajo. Pričakujem pa, da s tem problemov še ni konec, kajti Sporazum ureja zadevo za obdobje enega leta in zgodba se utegne ponoviti.« Foto: Črtomir Goznik Od 1. aprila vodooskrba urejena v skladu z zakonodajo Kot rečeno, je že na decembrskem kolegiju županov večina županov občin Sp. Podravja izrazila podporo enotnemu oblikovanju cen, temu so takrat nasprotovali župani občin Dornava, Cirkulane in Markovci. A kot vse kaže, enotna cena nobeni izmed njih ne bo v škodo. Ker se konec marca izteče zakonsko določen rok za sprejem novih cen, so se župani sestali na sedežu Komunalnega podjetja Ptuj, kjer so le dorekli enotno ceno omrežnine. Doslej je omrežnino po prvem izračunu potrdila le Mestna občina Ptuj. Izračun končne cene po sprejeti enotni ceni vode in omrežnine Vodarina (10 m3) Omrežnina (vodomer 20 DN) Končna cena z DDV (v evrih) 7,15 3,93 12,13 Na podlagi podpisanega sporazuma o obračunu enotne omrežnine in sklepa o sprejemu elaborata za oblikovanje cen vodooskrbe, smo pripravili hipotetični izračun končne cene vode za občine Sp. Podravja. Izračun je narejen ob predpostavki porabe 10 kubičnih metrov in vodomerom 20 DN. K ceni je prištet tudi 9,5-odstotni DDV. A izračun je le informativne narave, saj se lahko zgodi, da bodo občine s sredstvi iz proračuna sofinancirale stroške, tako bodo lahko v nekaterih občinah zneski tudi nižji. Devetnajst občin, in sicer Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gori-šnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Mar-kovci, Ptuj, Podlehnik, Starše, Sv. Andraž, Sv. Trojica, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale, bo odslej imelo enotno omrežnino, ki bo za gospodinjstva s priključkom 20 DN znašala 3,39 evra brez DDV. Cena vode bo prav tako enotna, in sicer bo od 1. aprila znašala 0,7151 evra. Po podpisu Sporazuma so na potezi občine. Te morajo dati v potrditev občinskim svetom sklep o sprejemu elaborata za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo. Glede na razpoložljiva sredstva v proračunu pa bodo občine posamezno odločale tudi o morebitnem subvencioniranju cene omrežnine. Patricija Kovačec NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA I\/tI 'ORS,,.,., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, ... S ončni žarki in odličen sladoled. Napoved vremena za Slovenijo Če Gabrijela (24.) zmrzuje, slana več ne škoduje. Danes bo povečini sončno z nekaj koprenaste oblačnosti. Pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, ob morju 7, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj C. Obeti V soboto bo v vzhodni Sloveniji še sončno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo. Še bo vetrovno. V nedeljo se bo dež na zahodu okrepil in se postopno širil nad osrednjo Slovenijo. Vremenska slika Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka. Nad nami se zadržuje topel in suh zrak.