celjski tednik Celje, 22. novembra 1963 • Leto XV. • Številka 47 GLAVNI UREDNIK TONE MASLO ODGOVORNI UREDNIK JURE KRASOVEC LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE IDEJNO DELO KOMUNISTOV JE PREŠIBKO, JE UGOTOVIL OBČINSKI KOMITE ZKS V CELJU Na zadnji seji, pred dnevi, je ob- čiTiski komite v CeJju zelo živo in ob- širno razpravljal o idejnopolitični de- javnosti komunistov v celjski občini, po te razprave je prišlo na osnovi ugotavljanja, kako so komunisti te občine dojeli in izvedli sklepe ob- činske konference ZKS in uveljavili takrat sprejeti program, ki je bil pri- lagojen razmeram in potrebam v ko- muni. Le malo osnovnih organizacij je na osnovi razmer v svojem delo- krogu vključilo v svoj program tudi ideološko delo. V preteklem obdobju je bilo precej političnih akcij, ob katerih se je ma- nifestirala ideološka zrelost članov ZK. Ob vseh teh akcijah od ustavne raziprave, preko volitev, obravnave partijskih dokumentov s plenumov CK ZKJ, vse do vpisa ljudsikega po- sojila, se je kazala šibkost idejne do- raslosti in prizadevanj med precejš- njim številom komunistov v občini. Občinski komite je.po zelo živi raz- pravi ugotovil, da so ravno predsto- ječe konference osnovnih organizacij priložnost, ob kateri se bodo morali komunisti temeljito pomenili o svo- jem delu za ideološko rast članstva v osnovnih organizacijah, se domeniti, kako bodo pomanjkljivosti v prihod- dje odpravili, predvsem pa sestaviti realen načrt idejno političnega dela v prihodnje. Že lani je bilo ideološki komisiji naročeno, da naj izvede širšo analizo idejnega nivoja med komunisti v ob- čini. Načrt, ki je bil že pripravljen, določenemu delu članstva ni bil po volji. To^krat pa je p>onovno izbilo to vprašanje na dan in ne na osnovi analize, temveč na temelju celega spleta ugotovitev iz konkretne prak- se. Ideološka komisija bo, kot kaže, vendarle morala stanje o ideološki ravni članstva v občini ugotoviti na analitični način, da bi mogla na os- novi izsledkov zastaviti tak program idejnega dela, ki bo ustrezal vsem članom v komuni, tako po njihovem interesu kot po njihovi dosedanji idejno ipolitioni razgledanosti. Na seji so ;poleg ostalega okrepili organizacijsko komisijo, hkrati pa so v občinski komite kooptirali še dva nova člana, in sicer tovariša Toneta RJAVCA in Berta SAVODNIKA. Ta- ko ima zdaj komite 27 članov. SLOVO OD JIMKA EFENKE Teden dni je preteklo, kar je iz Ljubljane prispela vest, da je umrl narodni heroj Efenka. Ceije se je odelo v črnino. S pročelij hiš so v jesenske meglice zanihale črne zastave; pod njimi so utripali koraki ljudi, je tekel ne- pretrgan tok življenja. Vse je bilo tako kot včeraj, ujeto v večno menjavo. Vse, še žalost in črnina. Kajti človek živi, da bi izpolnil poslednji smisel življenja, in umre, da je smisel izpolnjen. Velika dvorana Narodnega doma je v petek zjutraj sprejela mrtvega junaka. Ugasnile so tople oči, otrpnil je blagi obraz; ustnice, ki so bile še včeraj žive, so postale blede in negibne; spokojno so počivale roke, nemočne, da bi še poslednjič segle v roko — človeku. Umrla je velika in nesebična ljubezen, ki je bila rojena v trpljenju in naj- težjih preizkušnjah, podarjena ljudem in domovini. K njegovi krsti, ob kateri so mu izkazali poslednjo čast prijatelji in sodelavci, so se zgrinjale množice ljudi, kot brezkončna reka. In brezštevilni venci. Od naj razkošnejšega venca legendarne 'S.IV. divi- zije do najskromnejših šopkov rož, ki so jih h krsti prinesle stare' roke ženic, kdo bi vedel od kod. Ležal je v mračnem prostoru, v katerem se je v gluho tišino raz- livalo le valovanje Beethovnove Devete simtonije in utišani akordi partizanskih žalostink — v dvorani in v odjeku naših src. Na trg pred Narodni dom, kjer se je že pred naipovedanim začetkom posledinjih pogrebnih svečanosti zbralo nekaj tisoč domačinov in ositalih. 'ki so se hoteli posloviti od mrtvega junaka, so krsto s posmrt- nimi ostanki Ivana Kovačiča-Efenke prinesli člani predsedstva repiibli- škeiga Združenja borcev NOV. Trg seTje ipogreznil v globoko tišino in žalost. Oglasila se je žalostinka, bataljon jLA pa je mrtvemu heroju izkazal častni pozdrav. Na čelu žalnega siprevoda, ki se je pomikal iz velike dvorane okrajne skupšči- ne, so bile bojne zastave, tokrat za- vite v črnino. Za njimi je narodni heroj Drago Maslo nosil Efenikova odlikovanja. Kar deset bojnih in mirnodobskih odličij je bilo na rde^či blazini, med njimi red na- rodnega heroja in partizanska spo- menica 1941. Na čelu sprevoda so nosili tudi družinski venec. Takoj za krsto, ki je bila pokrita z dr- žavno trobojnico, so stopali pakoj- jiikovi najožji — žena, oba otroka in ostali. Krsto so položili na topovsko lafeto. Tedaj je na govorniški oder sitopil predsednik občinske sku,pščine Celje. Marjan Uoakar in se z na- slednjimi besedami poslovil od na- rodnega heroja: Samo deset let, deset kratkih let si ustvarjal v Celju. Za ogromne uspe- he, čigar sadove je čutil sleherni po- sameznik naše ožje komunalne skup- nosti, za ose to Ti je ljudstvo Celja izredno hvaležno. Vemo, Efenka, da se Tvoje delo v dobro naših občanov ni začelo takrat pred desetimi leti. ko si se s svojo družino preselil v Celje. Vemo, da se je Tvoje delo pričelo že takrat, ko si kot mlad fant Dolenjske aktivno posegel v oboro- žen odpor proti okupatorju, ko si tri leta pozneje kot komandant udarne brigade Toneta Tomšiča in nato kot komandant .štirinajste divizije vodil te enote iz borbe v borbo, v zmago- vite pohode. Z zgledom junaka-he- roja si vodil brezkompromisni boj vse do izgona okupatorja iz tega predela slovenske zemlje. V svobodi n^i imel rasa za po- čitek. Skupaj s svojimi tovariši si se lotil dela v .drugi fazi naše revo- lucije, lotil obnove okrvdvljene in porušene domovine. Na Tvojem delu in zgledu bomo učili naš mladi rod, in lahko nam verjameš Efenka, da bomo nadalje- vali Tvojo pot borbe za socializem. Poslednji pozdrav, Efenka, sprejmi v imenu občinske skupščine in vseh občinskih političnih organizacij o Celju. (Nadaljevanje na 2. strani) PRED PRAZNIKOM j mE DOMOVINE I /94? — 1963, dvoje letnic, ki povesta, da je od tistega zgodo- vinskega novembrskega dne, ko se je o hladni noči o osvobojenem bosanskem mestecu Jajcu, rodila nova Jugoslavija, minulo že dvaj- set let! Dvajset let veliko pomeni D življenju neke generacije; zra- sejo novi ljudje, odrastejo tisti, ki so bili pred dvema desetletjema še otroci, življenje gre svojo pot in mnogo starega utone v pozabi. Toda dvajset let našega življenja, to obdobje, ki je minilo od dru- gega zasedanja Antifašistjčnega sveta narodne osvoboditve, je pravzaprav demanti nekaterih takih trditev. Res so tudi v tem času odrasli tisti, ki so v najtež- \ih dneh naše zgodovine .še spali * D materinem naročju, toda živ- ljenje ni šlo po stari, zaraščeni poti in ničesar nismo pozabili. Od / tistega trenutka dalje, ko so ju- naki, ki so v Jajce prihiteli z oseh strani krvaveče domovine, položili temelje novi, lepši, socia- listični Jugoslaviji, se je spre- minjalo njeno življenje. Iz leta v leto je iz njega izginjalo več sta- rega, leto za letom je rodilo večje uspehe. In to sprerriinjanje je bilo Mbestno! Ob starih, preizkušenih borcih za lepše in novo življenje "O zrasli mladi ljudje, katerih bogati delovni rezultati so prav kmalu potrdili njihovo obljubo, da bodo varovali pridobitve re- volucije in se učili iz njene bo- gate zgodovine. ^ Sleherni uspeh v povojnih letih. Psafca delovna zmaga in vsak ko- ^ak k uresničevanju neposredne- ga delavskega in družbenega upravljanja, je povezan s to slav- zgodovino, je posledica skle- pov, sprejetih no drugem zase- danju .intifašističnega sveta na- rodne osvoboditve. 29. novembra im. lotu. In če ie bilo sprva nujni) centralizirati oblast in upravljanje, danes tega ni freba ^č. \ič oeč upravljanja v o ime- ljudstva . delovni ljudje naj »ooje življenje in življenje svoje domovine sami krojijo! Ne samo Prnizoajati. temveč tudi enako- pravno odločati o vseh temeljnih ^>iikonanie življenja v komuni II' da s tem krojijo sebi in bo- rodonom še lepšo in sVet- '<\tso prihodnost. f^ato — i;pr ie kronano s tako i^fpembnimi delovnimi zmagami, ato ker je Jugoslavija v teh ^^f^a/se/j/j letih toliko pridobila v ^ul f^""" in navzven, se nam to l^l^obje ne zdi dolgo. In če bo . osrtjt praznik izzvenel v želji, P *f rtaiičimo prav uporabljati p' pridobitve, bo to samo še t aoAraz več, da je pot. po kateri "''^irno, pravilna! Iva Burnik DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V skrbi za lepše življenje mladega rodu v nedeljo je bila v Narodnem do- mu letna skupščina okrajne zveze društev prijateljev mladine Celje. Namesto poročila s tega zt>ora objav- ljamo danes intervju naše sodelavke s sekretarko zveze tovarišico Marijo Volferlovo. '■>-Na katera; področja je Zveza društev prijateljev mladine usmerila v preteklem , razdobju največ svoje pozornosti? >^V organizacijskem smislu smo se v preteklem obdobju zelo trudili, da bi ustanovili čimveč društev prija- teljev mladine in da bi r>ovsod tam. kjer tega še ni. ustanovili občinske zveze. To nam je tudi uspelo, saj je v zadnjem letu zaživelo devetnajst no- vih društev z več kot tri tisoč štiri sto člani. Tudi občinske zveze delajo zdaj že v vseh občinah. Pohvaliti mo- ram zlasti posavske predele, kjer so tako društva kot tudi zveze v pretek- lem razdobju izredno uspešno delova- le. No. pri odborih občinskih zvez de- la tudi več komisij, ki skrbijo za delo s pionirji, za letovanja, za vprašanja družine, ipoklicno usmerjanje itd.« '►Nedvomno je Zveza prijateljev mladine spremljala tudi potek jugo- slovanskih pionirskih iger. Kako oce- njujete njihovo delb v tem letu? »Čeprav smo pričakovali, da bodo letošnje pionirske igre. ki imajo na- men posipeševati tehnično kulturo mladih, lepo uspele, se to le ni pov- sod zgodilo. Pa ne, da ne bi delali pionirski odredi! Mislimo, da .je bilo marsikje premalo povezave z društvi Ljudske tehnike, da pa drugod svo- jega dela tudi niso znali prav prika- zati. Pred nami je sicer še razmero- ma dolgo razdobje — do zaključka pionirskih iger, vendar dela ne bo malo, če se nočemo izneveriti tradi- ciji lepih uspehov pionirskih iger v preteklih letih.« »■Verjetno so imele največ dela ko- misije za delo s pionirji. Kateri so niibovj oa^pomembnejAl uspehi?-^ -»-Komisije za delo s pionirji so bile v preteklem letu prav zares delavne. Pri okrajni zvezi smo pripravili več seminarjev za delo s pionirji, nad sto Delo društev prijateljev mladine je v korist naših mladih ljudi, v korist družbe in sleherne družine. Zaradi tega ni čudno če njihovo delo hitro pridobiva na pomenu. Spom- nimo se samo, koliko prijetnih uric so malčki preživeli na morju ali drugje, ta čas, ko so njihove mami- ce bile v tovarni. otrok pa smo povabili tudi v Rovinj, kjer smo ža predsednike pionirskih odredov pripravili seminar čisto po- sebne vrste. Na praktičnem primeru življenja kolektiva — ki so ga v leto- višču sestavljali otroci sami — smo jih učili o tem. kako naj poteka živ- ljenje v pionirskem odredu. Pripra- vili smo več krožkov, razvijali pio- nirsko samoupravo in uspeli tako, da so mladi v taboru prav zares prevze- li vso organizacijo v svoje roke. Sta- rejši so jih pri tem samo usmerjali. Te izkušnje smo kasneje uporabili tudi pri drugih skupinah otrok in po- kazalo se je, da so bili otroci tam, kjer so skorajda sleherno uro dneva preživeli organizirano, mnogo bolj zadovoljni kot drugod, kjer so dan izpolnili samo s kopanjem in sonče- njem.« »Okrajna zveza, društev prijateljev mladine ima v Rovinju pionirsko le- tovišče. Kdo pravzaprav pripravlja letovanje v njem?« »•Doslej je komisija za letovanje pri okrajni zvezi vodila vse priprave za letovanja — tako v organizacijskem, kot v vsebinskem ^pogledu. V tem le- tu pa se je njena vloga močno spre- menila. Velik del njenega dela je namreč prevzel medobčinski upravni odbor pionirskega letovanja v Ro- vinju. Lenta se je rodil kot posledica dogovora, da občine celjskega okraja prevzamejo tudi financiranje' v leto- višču. Tako smo v preteklem letu na- bavili nekaj novih vikend hišic ter povečali kapacitete letovišča na 170 ležišč.« »Kaj pa delovni načrti za prihodnje razdobje?« »Na skupščini smo se dogovorili, da bomo poleg ustaljenih nalog skrbeli zlas1;i za reševanje nekaterih iperečih problemov: tako mislimo na primer na posvetovanja o otroški prehrani o varstvu otrok na vasi itd.* -ij Po padavinah v četrtek prehodno izboljšanje vremena. Vendar so v soboto in nedeljo ponovno mošie padavine. Temperature bodo še vedno nad normalo za ta letni čas. Nočne temperature se bodo znižale na okoli O« C. stran 1 CELJSKI TEDNIK St. 47 — 22. novemlMra 1953 tine orel Vremenska slika v preteklem tednu ni dosti boljša; pesimisti si manejo roke, čp.š, mi smo imeli prav, vsi do- sedanji sporazumi, vsa dosedanja od- juga med Vzhodom in Zahodom je sa- mo prehodnega značaja, normalna je le hladna cona. Vrata se sicer niso zaprla, ne na Vzhodu ne na Zahodu, ne glede na to, da je tu še »telefon«, hi naj bi sproti in ekspeditivno raz- čiščeval pot do miru. Naštejmo nekaj dejstev, ki govore pesimistom v pri- log: najbrž je poglavitna ovira pospe- šeno tekmovanje v raketnem oborože- vanju. Ce so sovjetske »lovske« rake- te dejstvo, potem je razumljivo, za- kaj se je desnic/ v Ameriki posrečilo izrabiti vojaško plat zvona. »Polaris«- rakete so izmanevrirane, Pershing- rakete pa so raketna pešadija, to je voda na mlin zapadne vojne industri- je in vseh tistih, ki bi radi s totdlnim orožjem spravili s sveta komunizem in njegov vojaški potencial. De GauUe je terjal od parlamenta nove milijarde frankov za atomsko orožje. Opozicija mu očita, da prepušča obrambo fran- coske zemlje Amerikancem in Nem- cem, ker zanemarja krepitev konven- cionalnega orožja. ZDA ni všeč, da raste trgovina Za- hoda z Vzhodom. Zahodnoevropske države so potrojile svojo trgovino z •Vzhodnoevropskimi državami, vred- nost te trgovine znaša 5 milijard na leto. Ameriški embargo se je preži- vel. Če je zdaj v Evropi spet na delu Bali, da bi ta razvoj ustavil, je to za mir negativna pot in v bistvu ponav- ljanje vsega tistega, kar utrjuje naj- težjo oviro za nadaljevanje dela za trajni mir:^ nemško vprašanje. Hru- ščev je nedavno pribil, da ni govora o taki nemški združitvi, kakor si jo predstavlja Zahodna Nemčija in jo terja ves Zahod. V primeri s tem so incidenti okoli Berlina in raznih vo- hunskih afer sanio bled odsev žareče magme, ki požira že ves čas po vojni vse napore za to, da bi premirje v Evropi postalo mirovna pogodba. Sovražniki miru so zato z zadovolj- stvom zabeležili nove dogodke, v ka- t&rih, se zdi, je mirovni angel nale- tel na mino: Eden takih je monarhi- stični upor v Jemenu, ki ga je omenil celo Adlai Stevenson v svoji izjavi o ameriški desnici, ki da provocira Ken- jiedyjevo mirovno politiko. Tudi meja med Alžirom in Marokom je lahko ne- varno žarišče. Maroko je tudi v Adis Abebo prišel s francosko karto, češ da je meja v evianskih sporazumih ostala odprta stvar. Govorice, da po- staja Alžir stvar Naserjeve invazije, so lahko priprava na intervencijo ve- lesil, ki jim Ben Belov režim ni po volji, saj je jasno, da je ozadje spora tudi ideološki prepad med obema dr- žavama Magreba. Zabeležen je bil tu- di incident na korejski demarkacijski črti. In optimizem? Ob 30-letnici diplo- matskih odnosov med ZDA in SZ je bilo poudarjeno, da sla predvsem ti dve državi odgovorni za to, kaJio se bo sukal svet. To ni ravno vzpodbud- no, saj odriva s pozornice javno mne- nje drugih držav. Izkušnje kažejo, da je sporazumevanje med obema veliki- ma partnerjema vedno ogroženo od zased, ki jih pripravljata nezaupanje in prestiž. Prav zaradi sedanje ohla- ditve se zdi, da je spet na mestu po- sredovanje in intenzififhcija dela ne- vezanih držav v mednarodnih odnosih Noben ne zanika in ni zanikal, da je pot miru težka, in da bo morda v prihodnje še težja. Zato so načela ak- tivne koeksistence, ki jih zastopa na- ša država, toliko bolj dragocena in pomembna, saj izhajajo iz osnov, ki niso obremenjena z žalostnimi izro- čili hladne vojne. Grobnica herojev se je še en!krat odprla Na šlandrovem trgu, kjer se ob grobnici narodnih herojev dviga kvišku mogočni spomenik revoluci- ji in zmagi — simbol, ki mu je svoj trajni pečat vtisnil tudi pokojni ju- nak Efenka, se je k zaključnim po- grebnim svečanostim zbrala nepre- gledna množica ljudi. Prišli so od blizu in od daleč, iz malone vse naše ožje domovine, iz bratskih republik, od povsod tam, do ka- mor je segalo njegovo ime in nje- gova slava. Prišli so njegovi sobor- ci, njegovi delovni tovariši, prijatelji in znanci, vsi tisti, ki jim je bil Efenka prijatelj, človek in vzornik. Zaključne pogrebne slovesnosti so se pričele nekaj pred pol peto uro, ko se je žalni sprevod ustavil pred spomenikom narodnoosvobo- dilne borbe. Tedaj so k lafeti stopi- li narodni heroji, generali Jugoslo- vanske ljudske arpiade ter ponesli krsto h grobnici za spomenik. Po- slednji, ki so nosili svojega mrtve- ga bojnega tovariša, so bili gene- ralpodpolkovnik Potočar Stane-La- zo, generalpodpolkovnik Hribernik Rudolf-Svarun ter generalmajorji Hočevar Franc-Ciril, Švara- Dušan- Dule, Rojšek FrancJaka in Tavčar Franc-Rok. Grobnica narodnih herojev se je tako še enkrat odprla, da bi spre- jela vase enega izmed tistih legen- darnih junakov, katerih delo ne umre z njimi. Tu, kjer je v bole- čini otrpnil sleherni obraz, se je od pokojnega Efenke v imenu Glavne- ga odbora zveze združenj borcev NOV poslovil najprej narodni he- 'roj Jože Borštner, ki je v ganljivih besedah orisal ves neizmerni delež borca, lik revolucionarja, tovariša in človeka. Zatem so se poslovili od njega tudi pionirji. Pionirka Zlatka Krašovec je recitirala pesem Pra- nja Roša V Efenkov spomin, v kate- ri je pesnik z veliko ljubeznijo na- slikal človeško in revolucionarno podobo pokojnika, njegovo težko, toda svetlo življenjsko pot. Nazad- nje se je v imenu okrajnega zdru- ženja borcev NOV, njegovih najbliž- jih tovarišev in sodelavcev poslovil še Milan Loštrk, ki je dejal: »Težka bol, ki nas je zadela s tvo- jo prerano, čeprav ne nepričakovano smrtjo, je za nas bivše borce in tvoje sodelavce in prijatelje težajc in boleč udarec. Čeprav smo vedeli, da te je napadla huda zavratna bo- lezen smo na tihem vendarle upali, da boš ozdravel in se vrnil med nas, da skupno dokončamo še vrsto pomembnih nalog, ki so osta- le nedokončane, predvsem muzej revolucije, v čigar izgradnjo si prav ti vložil toliko truda in ki je zdaj pred uresničitvijo. Prav zato ne naj- dem besed in misli, ki naj ti jih izrečem v slovo v imenu vseh biv- ših borcev, posebno pa še v imenu naše organizacije, katere predsed- nik si bil vrsto let, v imenu organi- zacij, katerim si posvetil vse svoje sile, bil iniciator in sodelavec do poslednjega diha. Tvoja prerana smrt, dragi Ivan, je zasekala pre- globoko rano naši organizaciji, ki si bil njen ideal in duša pri reševa- nju družbenopolitičnih problemov in tudi vseh tistih navidezno vsa- kodnevnih človeških vprašanj, ki so prav za našo organizacijo in biv- še borce tako značilna in pomemb- na«. Potem, ko je govoril o pokojni- kovi življenjski poti, njegovi pleme- niti osebnosti, ki jo je odlikoval resnični socialistični humanizem, je zaključil z besedami: »Ko te danes, dragi Efenka, polo- žimo v zemljo, tu, pred mogočnim spomenikom slavne borbe in žrtev v poslednje domovanje, nam bo tvoj veliki lik borca in revolucio- narja, veliki lik človeka, oporoka, da moramo čuvati najsvetlejšo sve- tinjo naše revolucije — bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov«. Invalidski pevski zbor je zapel himno legendarne XIV. divizije, himno svojemu zadnjemu koman- dantu. Krsto so dvignili in jo spu- stili v grobnico, vtem pa je četa pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade izstrelila tri častne salve. H grobnici se je zgrnilo nešteto ven- cev, V poslednji pozdrav. Celje se je tako še zadnjikrat po- klonilo spominu narodnega heroja Efenke in mu še zadnjikrat izpriča- lo vso svojo veliko ljubezen in spo- štovanje. Žalna seja ZGLED VELIKEGA BORCA in ČLOVEKA v sipomin na mrtveganarodnegahe- roja Ivana Kovači ča-Ef en ko je bila v soboto dopoldne ob 11.uri v dvorani okrožnega sodišča v Celju žalna seja predstavnikov vseh okrajnih druž- beno političnih in oblastnih forumov. Razen tega so se žalne svečanosti udeležili tudi zastopniki občinskih političnih organizacij ter občinskih skupščin celjskega okiraja. Žalno sejo je začel predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc, ki je pozval vse prisotne naj z enominutnim molkom počastijo spomin pokojnega tovariša. Zatem je besedo predal predsedniku okrajnega odbora Združenja borcev narodnoosvobodil- ne vojske, Jožetu Joštu.ki je med drugim dejal: V velikem pokojniku gledamo člo- veka, ki se je že kot mlad človek znal pravilno razgledati. V boju med pravico in krivico, v boju za novo družbo, pa je bil željan najaktivneje sodelovati, ne glede na osebno žrtvo- vanje, ki je bilo pri tem potrebno. To ga je usposabljalo za vedno več- je naloge, ki jih je izvrševal z vso vnemo in uspehi. Njegov velik delež, ki ga je imel v borbi za svobodo slo- venskega in vseh jugoslovanskih na- rodov, za svobodno in pravično druž- beno skupnost, naj ostane trajen v našem spominu. Ko je zatem tovariš Jošt orisal življenjsko pot pokojnega junaka, njegovo pot v borbi in v letih gra- ditve socialističnih odnosov v novi državi, je še dejal: Iz Efenkove osebnosti je žarel lik zrelega moža, ki ga je koval trdi čas. Bil je herojski borec, preudaren, samoiniciativen komandant, . skrbe^ tovariš soborcem. V takšnega moža ga je vzgojila Partija, ga izobliko. vala v plemenitem značaju in v pre- danosti ciljem revolucije, delavske- mu razredu in našemu ljudstvu. Umrl je mirno, kakor se to hero- ju tspodobi, ki mu smrt ni nič tujega, nič sti-aišnega. Kot njegovi najbolj^' tovariši, 'ki jih je videl umirati v bo^. jih poleg sebe. Danes bomo narodnega heroja, no- silca Spomenice 1941 in mnogih dru- gih visokih odlikovanj položili v grobnico zraven spomenika na Šlan- drovem trgu, poleg narodnega hero- ja Dušana Kraigherja in Vere Šlan- drove. Sožalje vseh borcev velja Efenkovi zvesti življenjski tovarišici Smi.lji in obenem njunima otrokoma. Naj bodo hrabri tudi ob tej največji izgubi, kakor je bil vedno hraber tudi on — naš nepozabni tovariš. Mogočni, plemeniti lik Ivana Ko- vačiča-Efenke pa naj sije kot zgled velike osebnosti še dalje naša mla- dini in bodočim rodovom, ki so do- ločeni za to, da nekoč prevzamejo bogato dediščino it rok generacije dragega nam pokojnika. Efenkova življenjska pot, čeprav prezgodaj zaključena, je pot, ki bo dalje vodila tudi nas. V naših delih naj živi dalje Tvoja borba in Tvoje delo in njih sadovi. Zato Ti obljub- ljamo — vsemu, za kar si se boril, bomo ostali zvesti. Slava in hvala narodnemu heroju Efenki, je s sol- zami v očeh in trepetajočim gla- som končal tovariš Jože Jošt. „BIL SI KAKOR KREMEN, KI SE ZAISKRI IN KAKOR BRON, KI ZAPOJE..." (Nadaljevanje s 1. strani) Od mrtvega juuaka se je poslo- vila tudi mladina, kateri je bil po- kojni Efenka svetel vzor. Njen predstavnik. Zvone Dragan, pa je izrekel tele besede v zadnji pozdrav: Izredno težko je izbirati besede, da bi izrazil tisto, kar občuti mlada generacija, ko se poslaolja od svoje- ga r)elikega učitelja, vzornika, revo- lucionarja in heroja — od priljub- ljenega tovariša Ivana Kovačiča- Efenke. Kljub mnogim nalogam in napornemu delu, je vedno našel čas za mlade, za njihove težave, proble- me in mnoga vprašanja: vedno pri- pravljen pomagati in vlivati v naše delo polno mero globokega opti- mizma. Izredno neposredno je znal prisluhniti dinamičnemu utripu mla- dik in povezovati svojo marksistično misel in ustvarjalno delo s sodob- nimi pogoji življenja in dela mla- dine. Kot vidni soustvarjalec te- meljev, na katerih gradi mladi rod novo, lepše in popolnejše življenje, je znal vedno znova v naših idealih oživljati veličastno vsebino revolu- cionarnih tradicij. Neštetokrat smo mladi z odkritim občudovanjem in spoštovanjem njegove osebnosti po- slušali njegove besede, s katerimi nam je tako živo, neposredno in iz- virno orisal podobo krvave revolu- cije. Vedeli smo, da nam govori človek-sinonim heroizma in človeko- ljubnosti. Vsa naša mlada notranjost je pre- polna globoke bolečine in bridkega spoznanja, da nas zapušča veliki revolucionar, učitelj in hkrati pri- jatelj. Brezmejno vrzel pa bo izpo- polnjevala mogočna dediščina njego- vih originalnih in mladostnih idej — bogata zakladnica njegovega ustvar- jalnega dela, iz katere ho mladi rod še dolgo, dolgo črpal energijo za svoje, socialistični revoluciji, predano delo in življenje. Zatem se je v imenu okrajne skup- ščine, v imenu okrajnega komiteja Zveze komunistov, okrajnega odbora SZDL ter ostalih političnih organi- zacij, katerih član je bil tudi Ivan Kovačič-Efenka. poslovil predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc. Pri delu vseh teh organizacij, ki si jim bil vedno in povsod gonilna sila, je med drugim dejal tov. Šprajc, .si pokazal še eno svojo prelepo last- nost — v besedah in dejanjih si bil široko demokratičen. Občudovali smo Te. ko si že težko bolan bil povsod tam. kjer smo Te najbolj po- trebovali. Bali smo se za Te. ko smo vidčli, kako si izgoreval v tem pre- ' danem delu in smo na tihem še vedno verovali, da boš s svojo ne- izčrpno energijo premagal kruto usodo. Bil si pošten, odkrit, vednć pripravljen za vse dobro in lepo. Bil si kakor kremen, ki se zajskri in kakor bron, ki zapoje. Takega smo Te poznali že dolgo, že od takrat, kt si leta 1953 prišel k nam, v one kraje, kjer si kot neustrašen parti- zanski komandant vodil s fašisti naj- težje borbe. In ko je moški komorni zbor zapel >Postoj, kdor mimo greš...« je ob zvokih žalostinke krenila izpred okrajne skupščine proti trgu petega kongresa, po Prešernovi ulici do že- lezniške postaje, od tam pa po Can-, karjevi in Vodnikovi ulici do Šlan- drovega trga pogrebna povorka, v kateri so dijaki nosili nad dvesto vencev in v kateri so bili še sekretar CK ZKS Miha Marinko s soprogo Mico, član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek-Luka, pred- sednik Ljudske skupščine socialistič- ne republike Slovenije Ivan Maček- Matija, predsednik republiškega Iz- vršnega sveta Viktor Avbelj, številni člani Oentralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, republiškega Izvršnega sveta, predsedstva repub- liškega Združenja borcev NOV, ge- nerali JLA, borci Štirinajste divizije, jiredstavniki javnega in političnega življenja celjskega okraja in vseh občin. Ob cestah, po katerih je krenil pogrebni sprevod, se je zbralo na tisoče ljudi. Po zadnje slovo je prišla tudi vsa celjska mladina. Menda ni bilo Celjana, ki ni prišel po zadnje slovo od velikega borca, od umrlega revolucionarja. Ivana Kovačiča- Efenke. VABIMO K SODELOVANJI V AKCIJI ZA 20.000 NAKLADE CELJSKEGA TEDNIKA NAGRADE V VREDNOSTI POL MILIJONA DIN Glasilo okrajne skupnosti komun v Celju — Celjski tednik iz- haja v 15.000 izvodih. Kljub temu pa menimo, da še ni dovolj raz- širjen med našimi ljudmi. Ker pa postaja potreba obveščanja občanov bolj nujna in v duhu občinskih statutov, ki jih bodo občine sprejele, tako kategorična, da obveščanje predstavlja že imperativ današnjega časa in razvoja, smo se odločili za razširitev našega lista. V zimskih mesecih naj bi naklada Celjskega tednika porasla zlasti v tistih krajih, kjer naš list še ni dovolj razširjen, in dosegla 20.000 izvodov. V tej koristni akciji nam bodo pomagali občinski in krajevni odbori Socialistične zveze, pošte in šole. K sodelovanju pa vabimo vsakogar, ki bi nam na kakršen koli način lahko pomagal, da bi čim prej dosegli zastavljeni smoter. Akcija bo trajala do 1. marca 1964. leta. Vse, ki bodo zbirali nove naročnike — največ nam bodo pri tem pomagali pismonoše In učenci osemletk — bomo nagradili takole: . 1f Za vsakega novega naročnika bo sprejel zbiratelj 100 din. Za prizadevanje pa še posebno nagrado, in sicer; Za 20 novih naročnikov 1.000 din Za 30 novih naročnikov 2.000 din Za 50 novih naročnikov 4.000 din Za 100 novih naročnikov 10.000 din To pa še ni vse. Po zaključku akcije bo Celjski tednik priredil nagradno žrebanje. V njem bodo sodelovali poleg naročnikov, ki bodo poravnali tudi polovico naročnin^ za prihodnje leto v »ne^ku 500 din, še vsi tisti, ki bodo pridobili najmanj 30 novih naročnikov. Izžrebanih bo večje število praktičnih dobitkov v vrednost* blizu 500.000 din. Seznam dobitkov bomo objavili v našem listu pred žrebanjem. Ce še nimate Celjskega tednika, ima naročilnico za Vas vaš pismonoša, izrežete pa jo lahko v našem listu in pošljete — in že prihodnji teden bost« dobivali naš tednik na dom. Vse naše bralce, naročnike in prijatelje vabimo, da sodelujejo do konca februarja 1964. leta pri uresničevanju gesla: CELJSKI TEDNIK — V VSAKO HiSO Uredništvo in uprava Obvestilo Cenjene stranke obveščamo, da bomo ■ oglase za prihodnjo številko Celjskega ted- ! nika, ki bo zaradi praznovanja Dneva re- j publike izšla že v sredo, dne 27. novembra, \ sprejemali le do 25. novembra do 12. ure. v t* Raven bo uprava Celjskega tednika poslovala tudi v nedelio, dne 24. novembra. Uprava Celjskega tednika 47 — 22. novembra 1963 CELJSKI TEDNIK STRAN 3 VEFEMKOV SPOMIN Dolenjska bajta te je rodila in skopo ti rezala črni kruh, g v tebi Je rasla uporna sila in boljše pravice žejni duh. V viharnem besu je zemlja vzdrhtela, poklical Je revolucije glas. Za puško Je tvoja roka prijela, pogumno vstal si v usodni čas. Iz bitke v bitko si borce vodil, skoz muke in smrt Jim šla je pot, da delovni človek se bo osvobćdil in svojega dela užival plod. Bil mož si klen, iz Jekla ustvarjen, a v dnu ves veder in plemenit. Odprla nam zmaga je dan ozarjen, prižgala življenja novega svit. V ljubezni do ljudstva nobena žrtev bila pretežka za tebe ni. Heroj Efenka, nikoli mrtev, naj v sreči svobodnega ljudstva živil Fran Roš Kako je nastalo partizansko ime Efenka Mnogokrat smo ugibali, kako je narodni heroj Ivan Kovačič dobil svoje nenavadno partizansko ime Efenka. Ime je pač tako, da je brez poznavanja okoliščin, v katerih je nastalo, težko razumljivo. Nekoč je Ivan Kovačič, čeprav redkobeseden, kakor je bil, sprego- vorit o tem. Partizanskih imen borci niso do- bili koj prvi dan prihoda v parti- zane. Tisti, ki so imeli že pred voj- no svoja ilegalna partijska imena, so jih običajno obdržali, ostali pa so sčasoma dobili ime, ki mu je ve- činoma botroval slučaj, kak pose- ben dogodek, lastnost borca in po- dobno. Tako je bilo tudi s prvoborcem Ivanom Kovačičem. Le-ta je bil pr- ve dni oborožen samo s pištolo, ki je bila znamke FN. Ivan je svoje orožje skrbno čuval in ga negoval. Bil je zelo ponosen na pokalico, ki ga je spremljala povsod, kjer je bil. Rad je to tudi pokazal. Ker pa v tistih časih ni bila navada, da bi borci vedeli za prava imena svojih tovarišev, so si pomagali pri »brez- imencih« z opisom, (Tako so ver- jetno nastajali sploh priimki ljudi . v preteklosti). In ker Ivan Kovačič še ni imel imena, so njegovi tovari- ši enostavno rekli: — Tisti, ki ima ef enko! — Tisti z ef enko. Tako je potem ostalo. Ivan Ko- vačič je bil sprva »tisti z ef enko«, pozneje pa kar Efenka. C. K. Nasmejan, zadovoljen, se je triind/ajsetletni Ivan Kovacic-Efenka (v sre- dini) v Podvolovjeku postavil preC objektiv skupaj s komisarjem M:nom Wišico in pomočnikom komisarja Tončkom Tumherjem. To je bilo prwl <*evetnajstimi leti, nekako na polovici Efenkove življenjske poti... (Tudi to sliko po zaslugi Muzeja NOB v Celju objavljamo prvikrat.) IVERI IZ ŽIVLJENJA VELIKEGA ČLOVEKA TEŽKA PLOŠČA IZ MARMORJA JE POKRILA KRSTO S POSMRTNIMI OSTANKI. OSIROTELA JE DOLENJSKA, OSIROTELA VSA DOMOVINA, ZLASTI PA JE OSIROTELA ŠTAJERSKA. TRAJEN SPOMIN NA EFENKO NI ZAGOTO- VILO SAMO NJEGOVO OSEBNO JUNAŠTVO, NJEGOVA GOREČA PRIVRŽENOST REVOLUCIJI IN IZGRADNJI NA- ŠE BOLJŠE BODOČNOSTI. KRVAVA, DO KRAJA RESNIČ- NA VELIČASTNA ZGODBA O ŠTIRINAJSTI JE POSTA- LA LEGENDA IN Z NJO EFENKA, KI JO JE PRIPELI.^L DO KONCA NJENE ŽRTVENIŠKE IN ZMAGOSLAVNE PO- TI. SPOMIN NANJ BO ŽIVEL V SRCIH STOTERIH BOR- CEV, V SRCIH NEŠTEVILNIH LJUDI, S KATERIMI JE BIL EFENKA V STIKIH MED BOJEM IN V GRADITVE- NIH NAPORIH. Na Pohorju in Graški Gori (Iz knjige Staneta Terčaka - 2ivi zid) Partizanske enote so zasedle širok pas ozemlja. Bil je tako širok, da je bila obkolitev nemogoča. Od Pohorja pa preko Mozirskih planin, Komna in Pece, Črnivca in Menine pa tja preko Moravškega do Save. Partiza- ni so bili povsod, danes tukaj jutri drugje. Utrujeni, na smrt zdelani, to- da po teh krajih povsod pričujoči. Videl si jih po dolinskih vaseh in planinskih saminah. Pohorci so se vr- teli z bogatim plenom, ki so jim ga nehote pripravili Svatai v Smartnem po Golava buki in Razborci. Breje, svinčeno težke megle se vla- čijo preko Graške gore. Mraz popu- šča. Sneg se topi na prisojnih legah. Stopinje se udirajo v južnem snegu preko kolena. Veter šiba z dežjem gozdove, pasovnike in njive. Kakor slaipovi šumijo vali vetra, napolnjeni s težkimi deževnimi kapljami. Zale- tavajo se v bajte in trkajo na nizka, majhna okna. Kličejo partizane. Večeri se. Megle posedajo po vrho- vih, še lomijo ob lesovju, se sesedajo vse niže in niže, dokler se ne primo- tovilijo v dolino in jo zavijejo v uma- zano sivino. V megli in dežju utonejo vrhovi in doline, hiše in gozdovi. Na okna pa trka tiho, komaj slišno. Noč vabi partizane na nov pohod preko Mislinjske doline proti zapadu, kjer si v jasnih jutrih podajajo roke gor- ski velikani. Ob takih nočeh, ko se prevali zima na vigredno stran, ko diši v ozračju po velikem pričakovanju, partizanov ne zdrži. Kakor ptice selivke se zbi- rajo, vsi so nemirni. Kri se jim toči hitreje bo žilah.. Ven v lesov je, na dolgo pot!... Take noči vzamejo partizane. Vzhajajoče sonce jih po- zdravi nekje daleč za hribi. V takih nočeh se rado vžiga v dolini. Kratki bliski osvetljujejo temno nočno nebo. Slišati je oddaljen, bobneč grom bomb in minometalcev. Topovi gru- lijo, rezki piskajcči streli sikajo po ozračju. Na cestah čepe zasede ob mitralje- zih. Za njimi hrešče žage samice in dvoročke in hrustajo. hrustajo mehki smrekov les brzojavnih drogov, ki padajo na kilometre daleč. Hrastove pragove na»železniških cestah dvigu- jejo močna mišičasta pleča. Granitni in betonski mostovi lete v zrak, ka- kor bi jih odnašal veter ... Brigade se razlijejo kakor strašni maščevalci. Rudi, Luka, Vasja, Gaš- per, Ris, Efenko, Mičo, Gedžo, Miha, komandanti Štirinajste udarne divi- zije vihrajo s svojimi borci. Švabske. postojanke gore kakor bakle in osvet- ljujejo noč. Divji kriki se mešajo z riganjem avtomatskega orožja. Kri teče v curkih in poji ceste, travnike in polja . .. Brigade Štirinajste udarne divizije se tolčejo po dolinah. -000- Komandant Mišo Došenovič se je pozno ponoči prebil s svojimi bore: prek Mislinjske doline. Dišalo je po vigredi. Baržun prvih zelenečih trat je dušil korake borcev. Razorane nji- ve so kazale svoje gole brazde. Zem- lja se je popolnoma osušila. Preko njiv je korakala Milčeva kolona, tep- tala brazde in vzdigovala droben prah. ki nam je dražeče silil v nos- nice. Fantje so ga globoko vdihoval? in se ustavljali. Nikamor se jim ni mudilo kljub nevarnosti, ki je pre- tila z vseh strani. Zemlja je k:! -ala fante! Klicu zem- lje se je težko ustaviti. T?'-rce so sr- bele mi^ičastt? iCike. Želeli so si pluga in mcti'.'e. Kot politični delavec in kot predsednik OO ZB v Celju je heroj Efenka v našem okraju deloval deset let. Na gornji sliki (v desnem kotu zgoraj) vidimo pokojnega Efenko, ko je pred dvema letoma v Celju sprejel prvi vlak bratstva in enotnosti iz Srbije. Od tega prvega srečanja z gostitelji slovenskih izseljencev v Srbiji se je razvilo po zaslugi Efenke nadaljnje sodelovanje in tako veličasten dogodek kot je bil prihod gostov iz Srbije, Bosne in Hr\'aške v lanskem poletju Veter je zavel z Graške gore in prinašal planinski hlad. Lesovje je šumelo in nas pozdravljalo. Zavili smo v strmino. Blizu dvesto preiz- kušenih borcev za svobodo se je s komandanti Mišem, Efenkom in Gaš- perjem na čelu v hitrem maršu pri- bliževalo diviziji, ki je zasedala po- ložaje po podolgastem grebenu vzhod- no od vrhov Graške gore. Radovedni in zavzeti smo se ogle- dovali. Komaj smo se spoznali, tako smo bili zdelani. Stiskali smo .si ro- ke, se objemali in si pravili, kaj smo doživeli. Mnogo jih je manjkalo... Mičo je sedel za miz-o, okoli njega so se zbrali borci Sercerjeve brigade. Iz prsnega žepa je potegnil do7x> in ponudil cigarete. >^Popušite, deco! Ni- šta, samo da ste ostali u životu!« Topli južni vetrovi, ki so prinašali dež, so pihali preko Graške gore proti Pohorju. Lizali so njive, travnike in jase. Sneg je izginjal. Sonce se nam je tu pa tam za trenutek prismejalo skozi težke, nizko veslajoče oblake. Mah po gozdovih se je napil snežni- ce, da je kar vidno rasel in zelenel. Dolge rumene mačice po leskovju so se nežno pozibavale v vigrednem ve- tru. Bukovje je zazelenelo. Pomlad nas je pozdravljala na Graški gori, gori jurišev, v vsej svoji lepoti. Komandant Nace pa je pritegnil: >»Fantje, trpljenje je pKizabijeno, toda padli borci nikdar!* Predajam besedo heroju - komandantu štirinajste Bilo je sedmega marca oseminpet- desetega leta. Po vsej naši domovini je potekala predvolilna aktivnost za volitev poslancev ljudskih skupščin tretjega sklica. Bil je že večer, ko je kratka kolona gazila v celo proti Slemenom. V ko- loni sem stopal za predsednikom ob- čine Šentjur Petrom Hlastecem, pred njim pa Ivan Kovačič-Elenka, ki je bil poslanski kandidat za šentjursko občipo. Avtomobili so morali ostati v zametu spodaj na cesti in zdaj nas je lovila noč v strmih zasneženih po- bočjih. V preprosti kmečki hiši je brlela petrolejka. Ljudje so prihajali, se otepali snega in otrkavali čevlje ob hišni prag. Vedno več jih je bilo. Okoli težke hrastove mize, vzdolž sten po klopeh in stolih ter za pečjo so se nagnetli. Z vseh bajt v okolici so prišli, kajti mednje ni prišel samo poslanski kandidat, prišel je tudi he- roj, ki je prav v takem času pred šti- rinajstimi leti in vremenu vodil čez njihov kraj svoje junaške Tomšičev- ce. Pogovor v hiši je potekal prepro- sto toda o važnih rečeh. O poteh, o težavah teh hribovskih ljudi, o elek- triki, ki bo kmalu zasvetila tudi V tem odmaknjenem kraju. Efenka je skoraj vse poznal Vpra- .ševal je za tega in onega, ki jih je starost in bolezen zadržala doma. Ve- del je za vsako hišo, v kateri so nje- govi borci med pohodom uživali toplo gostoljubje. O tem ali je heroj Efenka pripra- ven kandidat sploh ni moglo biti go- vora. Kdo drugi bi lahko bolj kot on predstavljal te partizanske kraje v slovenski skupščini? Devet dni pozneje je sonce tek- movalo z mrazom, ko je bilo na Pla- nini predvolilno zborovanje. Od vseh strani so prihajali. Kdo bi vedel za vse te vasi in zaselke daleč naokoli. Moral bi vprašati domačina — ali pa Efenko. Dvorana prosvetnega doma je bila do zadnjega kotička napol- njena. Tisti, ki je vodil zborovanje, je preglasil poltihe pogovore: — Predajam besedo heroju — ko- mandantu legendarne štirinajste, Efenki! In Efenka je preprosto ter umirje- no govoril Planincem o naših napo- rih, o mednarodnih vprašanjih, pred- vsem pa o nalogah ter perspektivah kmetijstva. Ni bil zanesen in hrupen govornik, bil je vedno raje sobesed- nik, toda ljudje so mu prisluhnili, pritrjevali, verjeli ... Pozneje se je v gostišču zbralo ve- liko Planincev. Ni bila vsaka nedelja taka, da bi imeli med seboj heroja Efenko. ki je v februarskih dneh 1944 veliko bolj bučno, vihral čez te kraje in preganjal Svabe. Tudi takrat ni veliko govoril, toda v njegovi odloč- nosti, v junaštvu njegovih fantov so videli najdragocenejšo oblju^bo — kmalu bo vsem zasijalo svobodno sonce. Zadonela je pesem skozi okna čez zasneženo Planino, razlegala se je himna štirinajste. Efenko je pel z vsemi. Vedno je pel, če se je oglasila partizanska viža ... -ček Ivan Kovačič-Efenka, komandant Tomšičeve brigade (desni) in komi- sar Miha Mišica. Tako prijateljsko objeta ju je ujel fotograf v Podvolov- jeku marca 1944 — tisto pomlad, ko je legendama Štirinajsta divizija končala svoj pohod na Štajersko in postala osvoboditelj ter gospodar ob- širnega ozemlja med Peco in Posav- jem, (Sliko nam je posodil Muzej NOB v Celju in je bila tokrat prvi- krat objavljena za javnost). LAŠKO- turizem v škripcih Pred dnevi so na seji sveta za gospodarstvo pri občinski skup- ščini v Laškem v razpravi ugo- tovili ie znano dejstvo, da tako v Laškem kot v Rimskih Toplicah primanjkuje v glavni sezoni pred- vsem sob. Zato je v takih pogo- jih že postavljena gornja meja turističnih zmogljivosti teh dveh ^krajev. V razgovorih je znova vzniknila ideja za gradnjo mote- la v Rimskih Toplicah; žal pa to ne bo uresničljivo tudi ne prihod- nje leto, ker ni dovolj sredstev. Tako bodo v prihodnjem letu v prvem planu predvsem preure- ditve že obstoječih objektov tet manjše novogradnje. Pomembna pridobitev bo vsekakor nova pe- karna s prodajalno kruha in pe- civa, nova bencinska črpalka in nova stanovanja. Rešili bodo tudi potrebo po novi samopostrežni trgovini, čeprav malce kasneje. V resnejše adaptacije bo šet predvsem hotel »Savinja«, ki ima v načrtu ureditev lovske sobe. Mišljenja so, da bi z nadzidkom gostišča Hum lahko poceni pri- dobili nove tujske sobe — seve pa so to šele razgovori. Čeprav je laška občina na širo- ko odprla vrata turizmu, je vse doslej zelo občutno pomanjkanje uslužnostne obrti, v katero so v zadnjih letih vlagali vse premalo sredstev. Zato so sklenili, da bo- do v Radečah in v Laškem morale čimprej zaživeti mehanične de- lavnice za tekoča popravila avto- mobilov; razširili pa bodo dose- danjo pralnico v Laškem ter jo opremili z novimi stroji. Tema dvema dejavnostima se bodo mo- rale pridružiti tudi druge usluž- nostne obrti in to ne le v obeh središčih občine, temveč tudi na podeželju. -k K RATKE Ob koncu iega tedna bo t Slov. Konjicah razširjena seja občinskega odbora SZDL, na kaleri bodo obravnavali probleme kmetij- stva in gozdarstva na obnioijn obline ibt naloge polilitnih organizacij na tem področ- ju. Podrobnejše analize o sedanjem stanju in nadaljnjem razvoju obeh panog bodo podali pre- blematiko ostarelih kmetovalcev, ki zaradi svoje specifične socialne problematike ne morejo rčševati občinskih prora- čunov. PREMIJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V razgovorih s posameznimi kmeti smo ugotavljali, da predstavljajo premije za zdravstveno zaščito zanje precejšnjo obremenitev. Dohodkov pa praktično nimajo niti za fiziološki minimum. Ponekod so premije že do.slej plačevali občinski ljudski od- bori iz sredstev za družbene denarne pomoči. S tem postaja za te zavarovance nepomemben tudi 47. člen zakona o zdrav- stvenem zavarovanju kmetijskih zavarovancev, ki pravi v 4. točki: »Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje kme- tiJT-ki proizvajalec, če ne plača v predpisanem roku dospelega splošnega oziroma posebnega prispevlca v sklad zdravstvene- ga zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, ali ne plača vsega zneska.« Znano načelo, naj ostane starejši človek v vajenem oko- lju, moramo dosledno izvajati tudi v primerih ostarelih in osamljenih kmetov. 2^to pa je nujno, da se razvijejo v "kra- jevnih skupnostih stalne službe za pomoč ostarelim osebam. Kadri za to službo bi se morali usposabljati v tem smislu, da bi opravljali na kmetijah vsa potrebna dela od gospodinjskih poslov do del na ohišnici (reja kokoši, prašičev itd.). S tem bi obenem ustvarjali dohodek ostarelemu kmetu in sebi, kar bi se plačilo za usluge deloma lahiko ,pokrivalo z naturalnimi dajatvami. Ta oblika je pri nas nova, zelo uspešno pa se je razvila v skandinavskih državah, zlasti na Finskem ter imajo celo posebne enoletne šole za vsestransko usposobitev deklet za ta poklic. Tudi v primerih, ko je nekdo že težje bolan in potrebuje morda celo strokovno nego, bi bilo stremeti, da ostane čim- dalje v domači oskrbi, ker je to za bolnika primerneje, za družbo pa ceneje. Glede na reševanje tega vprašanja, je po- trebno tesnejše sodelovanje skrbstvenih organov z zdravstve- no službo in utrditev zdravstvene socialne patronaže. Stro- kovni kadri naj bi z občasnimi obiski onemoglih ali bolnih starih oseb na kmetijah, ugotavljali potrebo in obseg pomoči v konkretnih primerih in temu ustrezno ukrepali. Med prizadetimi ostarelimi kmeti je deset takšnih, ki živijo na samotnih kmetijah in v oddaljenih zaselkih. V talcšnih pri- merih bo težje organizirati stalno tujo pomoč, pač pa bi bilo iskati rešitev s preselitvijo takšnega kmeta k znani družini v neposredni okolici. V znanem okolju se bo lažje vživel, z dohodkom od rente pa bo deloma ali v celoti plačeval za oskrbo. Včasih bo morda še tudi lahko kaj prispeval z last- nim delom. / Občinski skrbstveni organi so v vseh kritičnih primerih re- ševali doslej to vprašanje na ta način, da so preselili ostare- lega onemoglega kmeta v dom za stare ljudi. Iz poročil ugo- tavlj"amo, da računajo s to obliko oskrbe ostarelih kmetov tudi v bodoče. V zvezi s tem je potrebno ugotoviti, da so sedanje kapacitete v socialnih zavodjh več kot izpolnjene ter prihaja pri' trenutnem stanju domov za stare ljudi takšna re- šitev v poštev le v manjšem obsegu. OB ZAKLJUČKU Kot posledica hitrejšega tempa podružbljanja zemljišč na- staja vedno večja potreba, da se s predpisi uredi vprašanje preživljanja tistih za pridobitno delo nesposobnih kmetov, ki oddajajo svoja posestva gos,podarskim organizacijam. Gospodarsl<;a zbornica v Celju je z namenom iX)moči pri reševanju tega vprašanja pripravila občinskim skupščinam in kmetijskim organizacijam ob sodelovanju Sekretariata za krnptijstvo in gozdarstvo SRS osnutke odlokov, pravil in po- godb, ki naj bi bili osnova za reševanje preživninskega var- stva kmetov. Te osnutke naj bi pristojni organi občinskih skupščin dopolnili in sprejeli. S tem bi bil storjen prvi korak k enotnemu reševanju te problematike ha področju naše re- publike in začasno zamašena vrzel v naši zakonodaji, dokler ne bi izšli zakoniti predpisi o pokojninskem zavarovanju kme- tov, ki se sicer že pripravljajo, pa nanje ni mogoče več čakati. (Konec) |7 — CELJSKI TEDNIK Stran 5 5 NA BARIKADAH NOVEGA Časa Karlo Dobovišek Obstal sem, pogled mi je splaval preko širnih polj, gajočih daleč tja pod obronke v zlate jesenske barve Setih gozdov. Tu se mi je ustavil korak, ko sem oni ^„ spešil pot proti metropoli, daleč po svetu znanih vinjakih hmeljarjev. Se pred nekaj leti si tu ob tem ^su lah^^ videl na tisoče v značilne piramide postav- '^.^j^jh hmeljeVk. Med sem in tja razmetanimi s hme- ylm zasajenimi njivami pa so se vijugali blatni poljski 1^ j^vozi. Po kolovozih in med brazdami so brzali raz- Lnjeni težki savinjski konji. Sedaj je konja, nekdanji ^nos savinjsikega hmeljarja, že skoro iX)polnoma za- menjal stroj. Tam nekje v polju med njivami zamolklo jjj^eva enakomerni ritem njegove kovinske melodije. Qd obilnega rođenja trudne, hmeljske njive počivajo. \ad njimi pa se boči mogočna rm-eža žičnic, ta modema oridobitev sodobnega hmedjarjenja. Kakor v nekakšni srnami počiva oko na mogočnem gozdu tisočev vitkih Ijetonskih stebrov in jeklenih vrvi ter žic. Kot da je v ta labirint betona in jeklenih niti sodobni kmetovalec ^-predel tudi svoje napredne misli. Med simetrično raz- porejenimi njivami v drznih paralelah tečejo nove ši- j^jte vozne poti. Cesta sredi polja je neprehodna. Ob so izkopane jame. Vse naokrog leži brez števila t^onskih opornikov, jeklenih žic ter raznega orodja. \led vsem tem pa se živo gibljejo človeške postave. Se ^0 novo žičnico grade. Prizor na cesti me nehote spomni na neko sliko, ki je prikazovala komunarje na [^kadah. Tudi avtocesta tam pred mestom se mi zdi, Mif^.:i^^^^^iSSt. -'^^^ ^ njeno meso se je zasadila jeklena čeljust melioracijskega stroja. Do polovice njene širine se je zagrizla skupina delav- cev, ki z mrzlično naglico polagajo novi kanal, ki naj bi izsušil mokro, nezdravo okolico mesta. Medtem pa na ozki širini druge polovice ceste prometni organ-s težavo ureja reko kipečega prometa, ki se prav na takem mestu pokaže kot grafikon napredka neke dežele. Tam sredi polja stoji osamljen kozolec, ki me kot verna nema priča spominja preteklih dni. Na nasprotni strani pa tik pred mestom, velikanskemu obelisku po- dobna, kipi v nebo mogočna železobetonska zgradba, silos za najsodobnejše vskladiščevanje hmelja. Tja ro- majo vsak dan, kot prava potujoča čuda, visoko z vre- čami savinjskega "Goldinga« naložena vozila. Od zore do mraka gibljejo pridne roke, skladišča pa nenasitno sprejemajo vase ta čudoviti zaklad Savinjske doline. Oko hmeljarja — proizvajalca pa ljubosumno spremlja vsako teh rejenih vreč na njeni poti v skladišče. Ra- zumljivo, saj to so njegovi žulji. To je njegov up, nje- gova sreča, njegovo življenje. Ko »sem se pozneje vračal iz mesta je na pokrajino in na hmeljske ix5ljarie že legala otožna jesenska noč. Tam daleč v p>olju se je svetlikala močna luč reflek- torja in na ušesa mi je prihajal pridušen ropot stroja. Kazalo je, da marljivi traktorist še kar ne mara za- ključiti svoj dolgi trudapolni delovni dan. Tudi semkaj od poljske ceste so mi na uho udarjali kovinski' zvoki krampov in loipat. Tudi noč ni ugnala neutrudnih hme- ljarjev. Se so vztrajali na svojih barikadah, ti modemi komunarji našega časa. IVov dom Počitniške zveze v Velenju V nedeljo so v Velenju odprli nov dom Počitniške zveze, otvoritve pa sta se med drugimi udeležila tudi sekretar izvršnega odbora Ferijalnega saveza Jugoslavije Nedjo Pribišić in predsednik izvršnega odbora Počit- niške zveze Slovenije Gojmir Komar. Dom so adaptirali iz stare osnovne šole, ki jO je občinska skupščina Velenje dodelila Počitniški zvezi. Velenjski ferialci so pri adaptaciji opravili več kot 10.000 prostovoljnih delovnih ur, najprizadevnejši pa so ob otvoritvi doma prejeli diplome. Dokončni stroški za adaptacijo bodo znašali nekaj več kot 15 milijonov dinarjev, sredstva pa so prispevale gospodarske organizacije, sklad za negospodarske investicije SRS in okrajna skupščina Celje. Dom je zelo lepo urejen in ima 50 postelj, odprt pa bo vse leto. Izredna aktivnost Na sestanku Sveta Kraje-vno skupnosti v .■?toraii so ugotovili, da je bila v li-Kišnjciii letu najbolj delavna in dosegla največ us- pehov Komisija za komunalno dejavnost. Le-to vodijo v svojem prostem času člani delovnega kolektiva Storsk«; železarne, de- lovišča pa ^e imela kar na 28 različnih me. stih in krajih. S pomočjo prostovoljnega de- la in prispevkov občanov, kakor tudi iz sredstev krajevne skupnosti, so uredili vo- dovod v novem naselju Draga, naselju Top. lice, vodovod v naselju Lipa s traso Vidic- Gorjiip ter vodovod s traso ZajtI—Sclič. Z gradnjo trase vodovoda Kova—Šl.Janž pa se nadaljujej z d(!lom. Z traso vodovoda v smeri Centrih—Gologranc se v tekočem letu ni pričelo ker tamkajšnji stanovalci niso pokazali dovolj zanimanja. Predvidena sredstva bodo ostala rezervira- na za prihodnje leto. Vodovod v naselju Teharje bo možno prihodnje leto dokonča, ti, če bodo zagotovljena zadostna finančna sredstva. Urejena sta že dva vodohrama in zajetje. \a obeh objektih se z delom na daljnje pod vodstvom reižijskega odbora. , \' splošno zadovoljstvo občanov so elcktri- fieirali del naselja Laporje—Prožinska vas. Dokončali so paviljon pri. avtobusni čakal, niči, organizirali redno čiščenje poti v no- vem naselju Lipa in starem delu Stor, ob- novili zelenice in nasade ter pričeli z čišče. njem prostora ob republiški cesti pri nek- diinj'Mu Lokošckovem hlevu. V raznih oko- liških vaseii in naseljih so popravili in zgra. dil^ vrsto cest in kanalizacij. Le obnovitev ceste v Laško vas niso mogli izvesti, ker ni možen prevoz |)reko dotrajanega mostu. O nujnosti popravila in obnovitvi tega mo- stu >j prebivalci že \ečkrat razpravljali in skleimli nii zborih volivcev in raznih se- -^tankili, toda do uresničitve še ni prišlo. Pristojnu uprava ceste in oddelek za ko. niunalno tlejavnost občine jih sicer že ne- kaj časa tolažijo z obljubami, kar pa vaš- čanom ne zadošča. Zaradi tega so sklenili, d bodo ponovno zahtevali popravilo tega mostu. Za ureditev prepotrebne kanalizacije v naselju Teharje so pripravili potrebne načri(f in sklicali ogled terena s pristojnimi organi Občinske skupščine. Za pričetek tega dela potrebujejo le Se soglasje Občinske skupščini; in gradbeno dovoljenje. Nudili so potrebno pomoč pri gradnji prosvetnega do. ma v vasi Kompole nad Storami, za kar so preskrbeli že precej finančnih srt'dstev. Op- ravili so še vrsto manjših, a kljub temu za [>rehivalce pomembnih del, ki pa jih niso navedli v svojem letnem poročilu. Sklenili so, da bodo v kratkem sklicali sestanek kotuisije, ki bo izdelala program dela za priPiodnje leto O programu dela v letu 1964 pa bomo poročali v naslednji številki naše- f,M glasila iCeljski tednika. J. Mastnuk Posvet gradbincev Pod okriljem okrajnega sindikalne- ga sveta je bil konec prejšnjega ted- na v Celju posvet predstavnikov gradbenih podjetij in podjetij za iz- delavo gradbenega materiala. Na kon- ferenci so ocenili ne samo gibanje proizvodnje v prvih devetih mesecih letošnjega leta, marveč tudi to delo pri sestavljanju statutov, politiko (sebnih dohodkov itd. / ZDA: ZA SKOPJE 250 MONTAŽNIH HIŠ Pretekli teden je v Skopje prispela inženirska enota armade Združenih držav Amerike, ki bo v prihodnjih dveh mesecih postavila v porušenem mc.~tu ob Vardarju 258 montažnih hiš, ki jih je vlada ZDA darovala pri- zadetemu prebivalstvu tega mesta. Dogovorjeno je, da bodo največ teh' montažnih hiš zgradili v naselju Šuto Orizari, pet kilometrov severno dd Skopja, medtem ko bodo ostale zgrad- be postavili za potrebe skopske uni- verze, za otroške domove, internate itd. Povedati je treba tudi to, da gradnja dvesto petdesetih montažnih hiš ni prva pomoč, ki so jo ZDA pri- spevale za mesto ob Vardarju. Ce se spomnimo, da je že v prvih dneh po potresu v Skopju delala vojaška bol- nišnica pripadnikov ameriške arma- de, je ta druga pomoč še toliko dra- gocenejša. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da bomo oglase za prihodnjo številko Celjskega ted- nika, ki ho zaradi praznovanja Dneva re- publike izšla že v sredo, dne 27. novembra, sprejemali le do 25. novembra do 12. ure. V ta namen bo uprava Celjskega tednika poslovala tudi v nedeljo, dne 24. novembra. krog 10,5 milijard sredstev. Zani- naivo je, da se je v zadnjem času iz- boljšal odnos med vlaganji v opremo in gradnjo in sicer v korist slednje, vse bolj pa se uveljavlja tudi druž- loena učinikovitost vlaganj, čeprav bo i Tiujno zavreti še vedno obstoječa ne- učinkovita vlaganja. V glavnem pa so letos v industriji vlagali v ključne objekte za nadalj- nje naraščanje proizvodnje invizvoza' in spremembe njune strukture. To so predvsem vlaganja v kemično indu- strijo in energetske objekte, medtem ko so vlaganja v metalurgiji prelože- na za naslednje leto. Ni pa še rešeno vprašanje prometa in če bomo še od- lašali, nam bo prav promet postal težko rešljiva zavora. "Vedno večji iz- pad republiških in zveznih sredstev terja še doslednejšo politiko združe- vanja sredstev v dkviru občine in okraja ali republike in uporabo teh sredstev samo tam, kjer je osnovno merilo ekonomski princip. Investicijska potrošnja v letošnjem letu je dosegla raven smiselnih vla- ganj in prav redki so primeri, da so vlaganja pomenila le podaljševanje bolehanja podjetij brez ekonomske osnove. Žal pa je stanje načrtovanja vla- ganj običajno otežkočeno, ker v ve- čini primerov ni vedno pravočasnega I pregleda dotoka sredstev iz teh ali Ionih virov. Pomanjikljivost pa je tudi v doslej nepravočasno izdelanih ela- boratih ali bolje v premalo dolgoroč- nem načrtovanju razvoja podjetij. Prepričani pa smo lahko, da bo ne- jasnost vsaj delno odpravil sedem- letni plan. Na področju našega okraja imamo le nekaj podjetij, ki imajo vsaj za deset alj. več let okviren program razvoja dokončan. Le-ta pa edini lah- ko pogojuje pravočasno in smiselno vlaganje ter obenem vsaj v nekem smislu načenja osnovne pojme o re- gijah. V letošnjem letu je zlasti proble- matična dinamika investicijske po- trošnje v kmetijstvu. Na začetku le- ta niso bila še znana sredstva, ki bo- do na razpolago za vlaganja, zato je planirani znesek 1,75 milijarde nara- sel na 2,38 mlhjarde. Od tega pa je bilo doslej realiziranih le nekaj čez milijardo ali 45.8 odstotkov. Leto pa se odmika in prav težko bo sredstva pravočasno izkoristiti. To pa je toliko bolj boleče, ker vemo, da je prav kmetijstvo prepotrebno družbenih vlaganj. -J Posnetek je iz Zgornje Savinjske do- line ki nas že opozarja na bližajočo _se zimo._ OB KOZARČKU VINA Ob kozarčku vina bodo lahko celj- ski upokojenci prebili večere v svo- jem bifeju, ki doslej ni smel točiti alkoholnih pijač. Občinska skupšči- na je potrdila predlog sveta za turi- zem in gostinstvo o ustanovitvi bi- feja pod upravo društva upokojen- cev. Bife ostane še nadalje zaprtega klubskega tipa. Na zdravje — veterani! Veliko prijateljstvo Kako staro je že pravzaprav pri- jateljstvo ftied otroki in živalrrii! Menda res ni nikogar, ki se ne bi za- nimal vsaj za eno vrsto teh ljui6ez- štirinožnih bitij! Nekateri obo- telr drugi so veliki Ijubi- 'ZnaiH^^^^' tretji jokajo, kadar se koši "^^^i njihova najljubša ko- sSi Itd. Tale mali kodravček na mari sklenil prijateljstvo z do- ^-^J^kom. Prav nič se ga ne ^'ko ^ jčkom sta prežJivela že ve- ^*«upnih prijetnih trenutkov! SOTLA, PRIPOVEDUJ POVEST O SVOJIH LJUDEH! 22. NOVEMBER, PRAZNIK. BISTRICE OB SOTLI! \ ekove že teče drobna rečic« od Marija, se zvija preko imenskef^a polja, prerine med Orlico in zagorskim gričevjem in zdrs- ne v posavsko ra\an. Drobna je, tiha. a tndi muhava. V poletni >ročini žubori kot potoček. > jesenskem deževju in pomladan- ski odjiigi pa se razbesni in vsa rnzpenjena peha ^ bregove in poliva dolino z rumen- kastim blatom. In Sotla je tudi reka, ki ima pisane spomine o ljudeh, ki žive ob njej že >ekove. .Sotla. pripoveduj o svojih ljudeh! Vedno znova bi jo poslušali, pa nikoli se ne bi iztekla. Koteli so napraviti tako mejo. da bi ljud- je ne mogli čez plitvo strugo. Rečne bre- gove so posejali s smrtonosnimi minami in razpeli bodečo žico, da bi razdvojili ljudi. Onkraj so jim dejali, da naj govore s>oj jezik, naj se trkajo na prsa: tem tukaj ob ograji pa so rekli, da si z onimi niso bratje, da morajo pozabiti na govorico, ki sorodno poje. da morajo pozabiti jezik, ki so se ga učili od svoje z'ibelke. In to še ni bilo dovolj! Sovražniki niso verjeli, da bi ljudje ob Sotli lahko pozabili svoj materinski je- zik da bi lahko zatajili svoje skupne kore- nine: zato so sklenili, da jih iztrgajo iz obsotelske zemlje to stran bodeče ograje s koreninami in jih presadijo v nemško de- želo, kjer ni nobenih oživljajočih sokov, da bodo tam shirali in se prilagodili trdoti tu- jine. O, Sotla. o vsem lahko pripoveduješ! l)b tvojih bregovih so se zbrali tujci, toda niso se mogli zakoreniniti. Ljudje so se ved- no znova upirali. Bilo je 1941. leto. Današnjo Bistrirn oh Sotli fio preimenoval: v K.iinoigKberg, kot bi hoteli pruski mejnik postaviti še v^lo de- želo. Prel)i\Hlri so živeli s s\ojimi polji in živino, garali in si želeli boljše življenje. Mnogi so pričakovali, da bo nova oblast prinesla dober kruh. toda namesto tega so dobili bič. Nemci so skušali biti prijazni in so sladko pripovedovali o nemškem rajhu. o dobrotah, ki jih imajo v pruski deželi. • Kuj boste vi tu ob Sotli. tej revni pokra- jini! Odpotovali boste na Nemško, kjer vas čakajo urejeni domovi, kjer boste imeli ena- ko in boljše imetje. Več, ko boste tukaj za- pustili, več boste tam prejeli'. Tako se je pričela najtežja /godba o Obsoteljskih lju. ilo dosti časa. Ljudje so morali pripraviti skromno prtljago, se posloviti od doma in kreniti v neznano. Med psovkami in hrešče. čo tujo govorieo se je prelival jok. vpitje. Skoraj pri vsaki hiši so hitro klali kokoši, pujske, spuščali govedo na plan, toda kot upor in klic po življehju je nekje samo za hip zazvenela tudi pesem. Kdo bi to mo- gel doumeti! Dekle je skočilo na vrt in natrgalo šopek razeefranega jesenskega cvetja. Bile so ti- ste žalostne krizanteine. Starec se je pred pragom sklonil in pri korenini stare jabla. ne odluščil grudo razmočene zemlje, jo po- božno podržal na dlani, segel v žep po velik pisan robec in jo položil vanj. rahlo in nežno, kot hi se bal, dn bi jo zabolelo. Potem jo je spustil za srajco na topla prsa, da hi jo ogreval s svojo krvjo. Sivi šop las mu je silil izpod vegastega klobuka in tre- petal v hladnem jesenskem ve'ru. Ozrl sc je proli Sotli s temnim, "skrivnostnim po-^ gledom. kot bi izrekal pri.sego! .Morda se je zaklinjal. da se vrne z grudico zemlje iti jo položi nazaj k jablani, ko pride lifiti dan, frni kamioni so drveli v neznano. Toda odpeljali niso vseh. ki so jih hoteli. Tri- najst bistriških družin je skrivaj zapustilo hišne in se pretihotapilo čez Sotlo k ljudem, ki so jim bratje. Ljudje onkraj Sotle jih niso zatajilF; sprejeli so jih |)o(l streho in jih tako rešili pred daljno tujino. Drugih devetindvajset družin je pobegnilo v gozdo- ve na Kozjansko, kjer so se pritajili na Osredku, okoli Podsrede in Planine. Samo Kolarjevi v Lesičnem so sprejeli štiri dru. zine. Kozjansko, zibelka partizanstva tega območja, je že v prvih dneh sovražnikove- ga nasilja razgrnilo svoja uporna nedrja in nudilo zavetje jjrvim pregnancem. Mesta ni- so kriva, toda še danes zaboli obsoteljske ljudi, ko slišijo imena: Saksen. Dresden, Tiihringen. Essen. Bnchenvvald. Dachau in še druga, kamor jih je zateklo pregnanstvo. Mnoge je tista dežela i)ogoltnila. Takrat so bizeljski vinogradi kazali ža. lastno podobo. Nihče jih ni negoval, ker tega ti tujci niso znali. Bili so samo neome- jeni gospodarji osvojene dežele, kot so si mislili, toda to ni bilo niti za bežno sekun- do res. Kilo je gos|)odar lepe obsoteljske dežele, so gospodovalnim ijrišlekom že v prvih dneh oznanile partizanske puške iz- pod knnsperških razvalin. Sredi decembra 1944. je Janko Skvarča- Modras s kozjanskimi in zagorskimi borci, torej z upornimi obsoteljčani z obeh bregov ograjene reke. krenil v napad na utrjeno postojanko, ki so jo domišljavo imenovali Kiinnigsberg. V težki bitki so se graničarji, žandarji in nemški brambovci že morali umakniti s pritličja utrdbe, toda do jiifra /aradi prevelike premoči sovražna postojan- ka še ni mogla pasti. V bitki je omahnil junaški Janko Skvarča-Modras. katerega ime danes ponosno nosi mladi bistriški rod na zastavi pionirskega odreda. Čeprav ta- kratni napad ni popolnoma uspel, je delna partizanska zmaga zbegala tujce, jih na- vdala > strahom in grozo, da niti trenutka niso l)ili več varni med temi ljubkimi sa. (lov lijaki in zelenimi gozdiči ob Sotli. ki je tekla onkraj bodeče ograje kot jetniča v kletki, da ne bi bila nevarna. Čeprav je bila Bistrica ob Sotli izpraznjena in so Nem- (i menili, da so izselili vse prebivalce, so mnogi našli pot v osvobodilni boj. Preko dO Bistričanov je bilo v boju, 29 jih je pad- lo v različnih bitkah, ki pa so, imele sku. pen cilj: svobodo! Štirje so omahnili ob kolih, pri katerih so se gestapovci znesli nad talci. Tiha Sotla teče skozi mehko pokrajino in kot bi Sotla pripovedovala težko povest, ob njej ljudje obujajo spomine in tako je. t(/da vendar lepo. polno človeškega ponosa, poguma, neuklonljivega upora proti nasilju, žrtev in velikih zmag. Vsako leto v novem- brskih dneh je ta povest vedno znova h(dj /iva in pripoveduje še o današnjih sreč- nih ljudi, ki spet na osvobojenih domovih gradijo l«pše i.a ljenje. stran 6 CELJSKI TEDNIKA St. 47 — 22. oktotVi^ 15^ Oh, ti| predrznil LAIKI p * roblem, ki ga je občinska skupščina obravnayala, je bil zares tetak, bil je tudi zelo širok in strokoven. Razprava je bila iivahna, skorajda vroča. Šlo je za neljube posledice nedoslednosti v daljši preteklosti, šlo je za doslednost do zakona in hkrati za razsodno odločitev do pojava sa- mega. Nič čudnega ni bilo, če so odborniki komentirali in terjali po- jasnila. Nič čudnega, če so se v razpravi dotaknili med drugim tudi upravne službe. Predstavnik upravne službe je pojasnjeval zadeve, kar je bila nje- gova dolžnost, hkrati pa nastopil v obrambo upravne službe in tudi te ptavice mu ne gre kratiti. Niso pa bile potrebne besede in ton s kate- rim je »garnirah svoja izvajanja. Odbornikom je očital ozkost izhaja- nja iz posameznih primerov, očital jim je laičnost, celo drznost in blefiranje. In spet nič čudnega, če je med odborniki zavrelo, če je na- naletel na odpor. Zakaj je zadeva sploh prišla pred skupščino, če ne zato, da odbor- niki o njej razpravljajo in sklepajo. Kako naj sklepajo, če ne na osnovi jasno razčiščenih pojmov in stališč? Skupščina ne more v izogib laično- sti biti zbor strokovnjakov ali celo »oligarhija modrecev«. Ravno zaradi demokratičnosti je sestav skupščine hetegoren, a istočasno enoten v težnjah delati kar najbolje v korist družbe, v korist socializma. Vsak odbornik torej ne more izhajati iz širokih aspektov. Izhaja pač iz izku- šenj in spoznanj, ki so mu najbližja, izhaja s pozicij kroga občanov, ki so ga izvolili. Seveda^ lahko tudi voljena oseba misli in sklepa napačno. Potem naj bo moč dokazov tista, ki naj ga prepriča, ne jedko razpihova- nje simptonov kompleksa laičnosti. Za sklep: Naš družbenopolitični razvoj je k sreči že prebolel raz- vojno fazo administrativnega upravljanja in jo krepko preskočil v izo- gib bohotenja birokratizma in nekakega cehovskega subjektivizma. — ec Bodi previden - zavaruj se s čelado! Tako nas je pred leti opozarjal napis na propagandnih letakih. Ta- krat so statistike zabeležile, da je 80 odstotkov motoristov, ki so se smrtno ponesrečili, umrlo zato, ker niso nosili zaščitne čelade. Začela se je akcija za to, da bi čimveč mo- toristov uporabljalo ta prepotreben motorski rekvizit in uspehi so bili lepi. Nekaj časa je bilo vse v redu, v zadnjih nekaj mesecih pa se je šte- vilo motoristov, ki ne nosijo čelad spet močno povečalo. Pomnimo, da ima motorno kolo le dvoje koles! Mnogokrat ni lahko obdržati rav- notežja! Tudi moped je motorno kolo, saj doseže hitrost do 50 kilo- metrov na uro. In ko bomo lepega dne kljub opo- minom spet privijali ročico plina, se spomnimo, da sta se dne 16. no- vembra tega leta smrtno ponesre- čila dva motorista. Samo v enem kraju in v enem samem dnevu... Dne 16. novembra se je ob dese- tih v Stranicah zaradi prevelike hi- trosti zaletel v obcestno drevo Ro- man Jurič, star 24 let, doma iz Stra- nic. Motorist je vozil brez vozniš- kega izpita in je poškodbam še isti dan podlegel. « Ob 8 zvečer istega dne se je v vasi Jaševec pri Kozjem ponesrečil mo- torist Stanko Gnus, star 28 let, do- ma iz Buč. Zaradi prevelike hitro- sti je izgubil oblast nad vozilom in v zavoju zapeljal v obcestni jarek. Težke poškodbe na glavi so bile vzrok, da je še isti dan umrl. Po- kojni je nosil sicer zaščitno čela- do, vendar je ni pripel in mu je ob padcu odletela z glave. Oba dogodka sta dovolj nazorna in ne potrebujeta nobenega komen- tarja. FILATELISTI BODO RAZSTAVLJALI V počastitev Dneva republike pri- reja filatelistični klub Merkur v Celju razstavo znamk, ki bo od 25. do 30. novembra v avli bivše Narodne ban- ke, nasproti hotela Evrope. Zadnja filatelistična revija v Celju je bila pred več kot desetimi leti. Od takrat pa do danes je filatelija zajela po tematiki mnoga nova področja teh- nike, atomistike, športa, faune in flo- re, borbe za mir in osvobojanje zasuž- njenih narodov sveta itd. Osrednja tematika razstave bo vse- kakor bogata vsebina domačih znamk, saj bomo lahko videli ponazorjene do- godke iz ljudske revolucije, rasti naše ustavnosti in državnosti, borbe za mir in gospodarski napredek, tehniko, tu- rizem itd. Razstava bo zanimiva za vsakogar, saj bo na njej sleherni obiskovalec našel svoje interesno področje. Posebna zanimivost bo v sodelova- = nju pionirskih filatelističnih krožkov, saj organizator razstave prvenstveno skrbi za delo z mladino, ki bo tokrat pokazala prve rezultate dela na pod- ročju filatelije. Vabimo vas, da si razstavo ogleda- te; vstopnine ne bodo pobirali. . ti__ Pomaranče - 520 če ne bi bilo pomaranč po 52() dinarjev in jajčk po 45 dinarje^^ bi bili lahko s preskrbo in ce! nami na celjski tržnici kar zado. voljni. Pridelkov je namreč ve, liko več, kot jih Celjani poku. pijo hi tudi cene so razen re^. kih izjem kar solidne. Le po, maranČ in jajčk si ne morenio privoščiti, saj so predvsem po, maranče tako drage, da tega zk. pa ne pomnimo. Krompir so v preteklem ted. nu prodajali po 36 do 45 dinar, jev kilogram, glavnato zelje p(, 25 do 30, kislo zelje po 70 do iflo kislo repo pa po 80 do 100 dinar, jev kilogram. Ohrovt je bil po ^ do 80 dinarjev, rdeča pesa pa po 50 do 70. Zelo različno ceno irm špinača. Medtem ko jo v dri^ benem sektorju in pa pri fovo. rišu Debenjaku prodajajo po I5i dinarjev, jo privatni proizvajal^ dajejo po 400 dinarjev kilograrn, Motovileč je po 300 do 500 dinml jev, endivija pa po 120 do 200 d ^narjev kilogram. Cvetača se j| postavljala s ceno 60 do 150 d nar jev, fižol v zrnju pa — visojil po 250 do 320, nizek pa po 20{ do 230 dinarjev kilogram. Hrul ke so v preteklem tednu prock jali po 80 do 150 dinarjev fcijo gram, jabolka po 50 do 80. In « orehi: jedrca po 950 do 1100, v lupinah pa po 250 do 300 dinar- jev kilogram. Kot posebnost preteklega ted- na povejmo to, da je Vrtnarstvo iz Celja pripeljalo na trg večji količine gob — šampionk, ki jih ljubitelji gob močno kupujejo. —cc zadremal za volanom V sredo, 13. novembra, je v vasi Doberneš na cesti med Celjem in ]\lariborom zapeljal s ceste, zadel v drevo in se ustavil na travniku to- vornjak-hladilnik, ki ga je vozil Jo- že Bergant iz Ljubljane. Voznik je verjetno za volanom zadremal. Ško- de je za več kot 500 tisoč, vozniku pa se pri nesreči ni pripetilo nič hudega. popustila je zračnica V petek, 15. novembra, je v Lat- kovi vasi nenadoma izgubila oblast nad vozilom voznica osebnega av- tomobila Majda Kolah iz Ljubljane. Nenadoma je namreč ;popustila leva zadnja zračnica in to je bil vzrok, da je avto zaneslo na levo stran ce- ste, kjer se je prevrnil na stran. Pri nesreči bil nihče telesno poškodo- van, materialne škode pa je za več kot 200 tisoč dinarjev. namesto na zavore pritisnil na plin Isti dan se je pripetila prometna nesreča tudi na cesti med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom. Voz- nik osebnega avtomobila Alojz Kle- novšek iz Ljubljane je srečaval to- vornjak, ki ga je vozil Miladin Kojič iz Rume. Voznik osebnega avtomo- bila je v trenutku neprisebnosti pri- tisnil na ročico za plin namesto, da bi zavrl in zdrsnil je s ceste po 18 metrov globokem bregu. K sreči se je ustavil še pred Savinjo. Škoda: 250 tisoč dinarjev. dve nesreči na istem kraju V nedeljo, 17. novembra, sta se v Šentrupertu pripetili kar dve pro- metni nesreči. Avtomobilist . Slavko Herzenjak iz Ljubljane se je z oseb- nim avtomobilom zaletel v hišo, kaj- ti po mokrem cestišču je vozil mno- go prehitro in zaneslo ga je s ceste. Pri nesreči se je laže poškodovala njegova žena Jerica, .škode na av- tomobilu pa je za okrog 800 tisoč dinarjev. Prav tam se je nekaj ur za tem pripetila še ena prometna nesreča. Proti Ljubljani je vozil z osebnim avtomobilom Franc Herič iz Šent- jurja. Zaradi prevelike hitrosti in mokrega cestišča se je prevrnil. Voz- nikova žena se je pri nesreči laže poškodovala, medtem ko je na vo- zilu za okrog 200 tisoč dinarjev ma- terialne škode. trCila dva osebna avtomobila V soboto zvečer sta v vasi Bošten trčila dva osebna avtomobila. Franc Radenšek je vozil proti Sevnici, na- sproti pa je pripeljal osebni avto- mobil, ki ga je vozil Leopold Kos. Oba sta voala s kratkimi lučmi, toda z neprimerno hitrostjo. Tedaj je Ra- denšek nenadoma pred seboj zagledal vprežni voz. Močno je zavrl, toda za- neslo ga je na levo polovico ceste, kjer se je vanj zaletel Leopold Kos. Pri nesreči nj, bil nihče telesno po- škodovan, na vozilih pa je za okrog 250 tisoč dinarjev matei-ialne škode. I zaletel se je v konja V torek zvečer se je na cesti med Šoštanjem in Topolšico zaletel v vprežni voz, oziroma v konja mo- torist Zdravka Golob. Vprežni voz je vozil njegov brat Roman. Udarec je bil, tako hud, da je konju zlomil nogo, motorista pa so prep>eljali v bolnišnico. Vevarna igra NEVARNA IGRA TERJALA DVE SMRTNI ŽRTVI V ponedeljek se je v kovačnici Adolfa Podbrsčka v Drnovi pripe- til tragičen dogodek. V kovačnici so se igrali otroci z nevarno igračo — z razstrelivom. Bili so to: štiri- najstletni Martin Podbrsček, nje- gov trinajstletni brat Štefan, Vik- tor Jenžur, ki je izpolnil štirinajsto leto starosti, Alojz Zorič istih let in enajstletni Rudi Račič. Nenadoma je močno eksplozija stresla stene kovačnice. Ko so vanjo prihiteli ljudje, so našli vse otroke oblite s krvjo: Martin Podbrsček in Viktor Jenžur sta bila takoj mrtva, vse ostale pa so odpeljali v bolnišnico. Dogodek človeka pretrese. Vpra- šujemo se, kje so otroci našli raz- strelivo? Lažje je preprečiti v železarni Store so ponovno ct pili vse člane kolektiva proti gripi Cepljenje je izvedlo osebje zdra# venega doma in obratne ambulaHi, stroške pa je plačala železarna. TaJi na cepljenja so v tem ix)djetju ot^ nizirali že večkrat in so lahko ugO' tovili, da se stroška cepljenja veJ- kratno povrnejo, saj se tako število obolenj bistveno zmanjša. RADIO CELJE v tednu od ponedeljka, 25. do konca tej« meseca bo imela celjska radijska postaji« ki dela na valovni dolžini 202 metra na- slednji program: Ob delavnikih so domala poroCila na spo- redu ob 17. uri, obvestila ob 17.10, odd*}* po željah ob 17.^3 ter zabavna glasba ii reklame ob 17.43. Osrednje glasbene oddaje pa se bodo ZTl- stile po temle vrstnem redu: ponedeljek, 29. nov.: ob 17.15 — zboi Norman Lubolt; torek, 26. nov.: ob 17.15 — kvintet in tri« Avsenik; sreda, 27. nov,: ob 17.15 — operni zbori; četrtek, 28. nov.: ob 17.15 — pesmi jugo- slovanskih narodov. Razen tega bo v ponedeljek še običajni tedenski športni pregled. V prazničnih dneh, to je od 29. novembr« do vključno 1. decembra bo radio Celje v« dan posredoval spored RTV Ljubljana, Rdeči petelin grozi v preteklem tednu je v celjskem okraju zgorelo več stavb. Marsikje so bile vzrok slabe dimne naprave, xk)- neikod pa tudi neprevidnost, ki je ter- jala že toliltšno materialno škodo. V torek, 12. novembra, je izbruh- nil požar na stanovanjski hiši Ma- rije Srebre v Gorenju pri Smartnem ob Paki. Poslopje je zgorelo do tal, škodo pa ocenjujejo na tri milijone dinarjev. Le-ta je toliko večja, ker je bila v pntličju gostilna in je zgorel tudi ves gostilniški inventar. Vzrok požara je bil v tem, da je izza dim- nih vratc ušla iskra in zanetila' po- žar. Vnelo se je tudi sosednje poslop- je — ostrešje hiše Martina Ramšaka in le zahvaljujoč hitri intervenciji gasilcev, je škoda na tej hiši le mi- nimalna. Dan nato je zgorel tudi kozolec, last posestnice Martine Vrhovšek iz Ložnice. Poleg tega je zgorelo nekaj poljedelskega orodja ter približno osem ton sena. Škodo cenijo na mi- lijon dinarjev. Ogenj pa je zanetil — sicer verjetno po naključju — Zu- pane Franc, brez stala«ga bivališča in zaiposlitve, ki je na kozolcu preno- čeval. Odvrgel je namreč cigaretna ogorek. Varnostni organi so ga pfi' prli. Milijonska škoda je nastala tudi P^^ požaru kozolca, last Štefana Frece^s iz Proseniškega. Vzrok: pomanjkljiv« dimne naprave. V soboto je izbruhnil piožar tudi gospodarskem poslopju Daniela Brft' tuža v Sladki gori. Poslopje je pogo" relo do tal, požar pa je povzročil* pomočnica, ki je krmila svinje in svetila s petrolejko. Pri tem je sv^ tilko po nesreči prevrnila in gore^' petrolej je takoj vnel slamo, ki J* bila naložena v bližini. In še en velik požar: v torek, novembra, je izbruhnil požar na ^ vornem avtomobilu Franca Antlož* z Ostrožnega pri Celju. Avtomobili* bil v garaži v gospodarskem poslej ju Antlogove matere. Požar se je ra2' širil tudi na poslopje, ki je zgorel^ Z njim vred je šlo v nič tudi nek^' orodja in približno petnajst ton sen^- Škode je za okrog pet nUlijonov o*' nar jev. V zadnjem času je vpra- šanje parkiranja avtomo- bilov v Celju vse bolj pere- če, še največja gužva pa je nastala na Trgu V. kon- gresa, ker je Prešernova ulica zaprta za avtomobil- ski promet. Posebno hudo pa je v večernih urah, ko ni več prostora. ... Osnovna šola pred praznikom Pionirji in mladina III. osnovne šo- le v Celju se že aktivno vključuje v proslavo 20. obletnice velikega zgo- dovinskega dogodka naših narodov. Najmlajši pionirji so v okviru li- kovnega krožka pod vodstA^om tova- rišice Blažon Dane uredili lepo raz- stavo svojih izdelkov za javnost. Mnogi mimoidoči se z zanimanjem ustavljajo ob izložbah lekarne »Cen- ter« v Vodnikovi ulici in občudujejo likovne izdelkp najmlajših s III. os- novne šole. Likovna gledanja na oko- lico in na življenje so zelo realistična in polna svežih barv, kot jih pač do- jema otrokovo oko. Posebno zanimi- ve so rešitve raznih tehničnih prob- lemov, kot so mostovi, hiše in otro- ška figura. Mladi umetniki iščejo v vsakdanjem življenju bistvene prvi- ne in jim ni važno, kako bodo dosegli prehod iz ene snovi v drugo. Oni ri- šejo dejstva in to je odlika njihovega likovnega izživljanja. Za svečano proslavo dneva repub- like pripravljajo pionirji in mladinci bogat program. Za vse učence šole in povabljene goste bodo priredili pro- slavo v prostorih kina »UNION«, v četrtek 28. novembra ob 10. uri in ob 11. uri. Vziporedno s to proslavo priprav- ljajo pionirji tudi posebno proslavo za delavce in uslužibence tovarne »KLIMA«. Ta proslava bo tudi v tovarne »KLIMA«. Ta dan bo za pionirje III. osnovne šole še posebej značilen, ker bodo ob tej priložnosti predložili nekak obračun svojega de- la svojim pokroviteljem, društvu Ljudske tehnike »Klima«. Na isti dan bodo verjetno pionirji dobili za po- trebe tehničnega pouka v dar nov sikobelni stroj, ki jim bo v veliko po- moč za priipravo polizdelkov za teh- nični pouk. Pionirska organizacija PUŠČAVA DAJE VODO Te dni so strokovnjaki jugoslovan- skega poslovnega združenja »Ingra« v oazi Vadi Natrunu, sto kilometrov severozahodno od Kaira proslavili pomembno delovno zmago, v dveh in pol letih so opravili številne geološke raziskave, izvrtali vrsto vodnjakov za sladko vodo in zgradili črpalke ter električno centralo, ki bo omogočila, da se bo 1500 hektarov puščpve spre- menilo v plodno zemljo. Tako je pod- jetje »Geoiztraživanja« zgradilo 48 vodnjakov in črpalk, »Rade Končar« je dobavil in montiral opremo za cen- tralo, medtem ko je motorje za čr- palke izdelalo podjetje »Jugotribu- na«. Jugoslovanska podjetja pa de- lajo tudi na drugih mestih puščav- skih predelov. Seminar v Dobrni Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva v Celju je v po- nedeljek priredil v Dobrni tridnevni seminar, na katerem so razpravljali o najvažnejših gospodarskih in dru- gih vprašanjih. Na seminarju, ki so se ga udeležili poleg predsednikov občinskih odborov SZDL še sekre- tarji občinskih komitejev ZKS ter drugi, so bila na dnevnem redu naj- prej splošna organizacijska vpraša- nja; drugi dan so obravnavali vpra- šanja gospodarstva v zvezi s perspek- tivnim načrtom, vtem ko je bil zad- nji dan posvečen obravnavi najvaž- nejših problemov kmetijstva in goz- darstva. Seminar ni potekal v smislu stare prakse, marveč je bil v celoti usmer- jen v konkretne razprave, v katerih se lahko najbolje izkristalizirajo za- ključki, koristni za nadaljnji razvoj posameznih področij. Franc Krajne pred sodniki o umoru Franca in Kristine Krajne smo v našem časopisu že poročali. V sredo, 20. novembra pa se je v Celju pred Okrožnim sodiščem začela obravnava proti Francu Krajncu ml., ki je obto- žen, da je umoril svojega očeta in mater. Do zaključka redakcije obravnava še ni biiJa zaključena. Zaslišani so bili obtoženec in priče. Obtoženec je dejanje pri- znal, priče pa so orisale razmere v družini Kranjčevih ter obto- ženega Kranjca. Podrobneje bo- mo o epilogu te drame poročali v naslednji številki, ko bo senat pod predsedstvom tov. Vekosia- va Tanka izrekel sodbo. St. ^7 ^ 22. novembra 1%3 CELJSKI TEDNIKI Stran 7 Komisija za sklepanje in odpovedovanje dedovnih razmerij Gradlbenega podjetja »ORADNJE-« Žalec razpisuje prosto delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE Pogoji : Gradbeni inženir s 5-letno prakso in pooblastilom ali gradbeni tehnik z 10-letno prakso in pooblastilom. Osebni dohodek po pravilniku OD. Nastop službe 15. 12. 1963 ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov do 1. 12. 1963. ČASOPISNO PODJETJE »Celjski tisk« Celje išče za svoje novinarje opremljene sobe s pravico souporabe kopalnice. — Ponudbe sprejema kadrovski sektor. ' « '^Pll% DELAVSKA UNIVERZA- V CELJU ^ razpisuje tečaje za ' -'^MIHe sprejemne izpite ^^^B na višjo tehniško šolo in višjo ekononisko-komercialno šolo Tečaje za ] pomoč izrednim študentom I. letnika višje tehniške šole in višje ekonomsko-komercialne šole ^ v Mariboru ^ Tečaj za tehniško risanje Teč4j knjigovodstva primeren za člane upravnih odborov in delavskih svetov, in tiste, j ki potrebujejo vpogled v knjigovodsko stroko Sprejemamo prijave sza vpis na 1 DOPISNO ŠOLO V LJUBLJANI \ za vse vrste srednješolskih študijev za odrasle Informacije daje in sprejema Delavska univerza Celje, "Ktov trg 3-1, telefon 30-24 - .Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine Celje razpisuje mesto DIREKTORJA podjetja »^Ključavničar v Celju Pogoji: 1. strojnik tehnik s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu ali 2. obrtni mZADNJI VLAK IZ GUN MILLA, ameriški barvni VV film 27 n. 1963 »RAZKOŠJE V TRAVIc, ameriški barvni film , MATINEJA - Metropol 24. U. 1963 VRATA OSTANEJO ODPRTA«, j ugoslo* anski film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER 23. 11. ia 24. 11. 19{)3 .MILIJONARKA«, angl. barvni ('s film 27. in 28. 11. 1963 .ITALIJANKE IN LJU- BEZEN«, italijanski film »PARTfZA.N« društvo za telesno vzgojo — KINO ODSEK SEVNICA 23. ia 24. 11. 1963 ZAKON PRERIJE«, amer. film 2". 11. 1963 »SPl^^CFN DIVJAK«, francoski film • STANOVANJA INŽENIR elektrotehnike išče opremljeno samsko sobo. Ponudbe pošljite upravi li- sta pod žt. 2448-63. OPREMLJENO sobo v centru mesta oddam eni ali dvema starejšima ženskama. Na- slov v upravi lista. SPREJ.MEM sostanovalko v opremljeno so- bo evenutelno tudi na hrano. Vidcnšek Franjo, Slandrov trg 3/II. MENJAM lepo stanovanje v bloku na Ker- snikovi \il. za dvosobno najraje na Otoku ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. ISCEM SOBO in kuhinjo v Celju. Nudim 60.000 din nagrade oziroma po dogo\oru. Naslov v upravi lista. NUJNO ISCUM prazno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom. .Nudim lepo nagrado. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Na- grada«. ISCFM SOBO v Celju. Najemnino plačam za 2 leti vnaprej. Naslov v upravi lista. ZA dobo dveh let oddam opremleno sobo dvem solidnim osebam proti najemnini za eno leto naprej. IŠCEM malo sobo v okolici s hrano ali brez hrane t hiši. Naslov v upravi lista. # SLUŽBE SPREJMEM mlajšo natakarico z znanjem nemščine, za gostilno ob morju. Naslov v upravi lista. ISCEM žensko za štiriurno varstvo otroka. Naslov v upravi lista. STAREJŠA ŽENSKA, zdrava. žeFi stopiti v službo k dobri družini. Pismene ponudbe pod šifro »Poštena«. -VFSNA« ženska konfekcija Celje — Stane- tova lli sprejme čistilko za 1 urno dnevno zaposlitev. •PRODAM PRODAM kuhinjsko pohištvo. Baje Draga — Saranovičeva 11/I Celje. PRODAM leseno hišo, vinograd in sadov- njak na lepi legi. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM hišo, gospodarsko po- slopje, 3 ha zemlje in razno orodje. Krajne Vinko, Kaplja vas 71 — Prebold. TAKOJ uporabljivo garažo v Kersnikovi ul. prodam. Naslov v upravi lista. KONTPLFTNO SPALNICO in kuhinjsko po- hištvo prodam. Vengust Ivan, Teharska c. 40a. UGODNO PRODAM otroški športni toziček — skoraj nov. Informacije: Celje — Ma- riborska 40/1. ! GODNO PRODA.M garnituro rabljciiih oken za enostanovanjsko hišo. Informacije pri hišniku Zavoda za soc. zavarovanje v Celju — Gregorčičeva 3a. ČEBELNJAK z 10 A Z panji ugodno prodam. Lipišnik Stanko, Trnovlje llOa — Skofja vas. PRODAM posestvo v bližini Celja, na son- čni legi je 5 ha obdelovalne površine, od tega je 3 ha sadovnjaka in lep 18 ha gozd. Poleg je 6 gospodarskih poslopij, cena 5,500.000 din. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM tri delno okno 130 x 160 cm. Naslov v upravi lista. AVTO .FIAT« 1100 E 1933, brezhiben z ra- dioaparatom, tehnično pregledan za leto 1964 nujno prodam za gotovino—ček. Celje. Cesta na grad 38. KLAVIR dunajske mehanike dobro ohranjen takoj prodam e\ entuelno ga dam tudi v najem. Celje — Cesta na grad 38. PRODAM staro sobno pohištvo po zelo nizki ceni. Naslov v upravi lista. PRODAM slamoreznico skoraj novo po zelo ugodni ceni. J. M. GHnje — Braslovče. PRODAM mizo iz trdega lesa skoraj novo 120 X 80 cm. Ljubljanska 74a. DVOSTANOVANJSKO hišo v Celju prodam, eno stanovanje vseljivo. Bambiš Cirila, Ljubljana Komenskega 7. PRODAM temni krzneni plašč »Veverica« in zrcalno foto kamero 6x6 »TASHICA« s priborom. Naslov v upravi lista. PRODAM omaro, kuhalnik, kavč, radio »So- ča?. Naslov v upravi lista. PO ZELO UGODNI ceni prodam skoraj no- vo kuhinjsko pohištvo. Naslov \ upravi li- sta. • KUPIM KUPIM hišo ali poslopje za preureditev v stanovanje. Zaželeno v bližini industrij- skega kraja. Ponudbe z navedbo cene po- šljite na upravo lista pod »Lepa lokacija«. # RAZNO Moloristova rokavica jsojo oziroma recenzijo, ki naj bi šele '''budila zanimanje, knjigo je namreč moč t»pi<' '^'^ ^ prodajalnah v manjših na- 'k«j '"'■•'j '^•^ preostane? Vckaj. česar ni zlahka opredeliti — brez Pa, denimo, da je — p o s e b n o o p o . .'i 1 o b r a v C e m prav določenega ob- ^očja - celjskega okraja! -0- / KBJ'lfo sestavljajo: IJVODNA BESEDA - pokojnega dr. Jo- iet« POTRČA; q SOCIALISTIČNEM IN KOMUNISTIC- [,EM GIBANJU V JULIJSKI KRAJINI IN fSTRI - Ivana REGENTA; pROGRElSrVNA PREUSMERITEV LJUD- SKEGA GIBANJA V SLOVENIJI MED VOJNAMA Ivana KREFTA in ŠESTDESET LET SREDI SOCIALISTIC- fJEGA GIBANJA - Vaneka ŠIFTARJA. Prav posebno vrednost daje tej knjigi .UVODNA BESEDA, ki jo je kot z a d n j i gvod nek i knjigi — napisal pre- li,ao umrli, saj je letos spomladi napolnil j,le šestdeseto leto, nustrašen borec za lep- jK bodočnost delovnega človeka, velik ko- ,BBist, dr. Jože POTRČ (Umrl 4. 10. Samo pet strani obsega »UVODNA BESE- pA« dr. Jožeta POTRČA,, vendar pomeni fnogo več — prav zavoljo avtorjeve kri- italno čiste misli in vere v življenjske sil- liee ... , .Življenje (podčrtal dr. J. Potrč) Je sililo naše delavsko gibanje k temu, da gkaša razumeti vse nacionalne in socialne probleme in potrebe delovnega človeka, ka- kor nas tudi danes sili (podčrtal dr. Jože I Potrč) življenje, da se skušamo znajti v za- ■otanem svetovnem dogajanju in na novih ji« nikdar dobojevanih poteh odprave mezd- ■ega sistema, da storimo vse, kar je človeš- ko mogočega, da napredujemo po težavnih poteh novih oblik socialističnih odnosov med ljudmi in narodi. Življenje je tudi potrdilo, da so imeli prav najodgovornejši voditelji delavsko.kmetskega gibanja — ki ga je vo- dila seveda naša partija — ko so za razliko od tolikih drugih revolucionarnih partij de- lali neposredno med delovnim ljudstvom in niso hoteli zaradi ilegalnosti pošiljati navo- dila za boj iz inozemstva . . .« Ali kot zaključek »UVODNI BESEDI«: j » . . . Samo z najširšimi koncepti, zgrajeni- I al seve na najnaprednejši teoriji in na res- ' nično socialistični morali globokega med- sebojnega zaupanja, spoštovanja in visoke- ga vrednotenja slehernega delovnega člo- veka ,ne glede na razlike v svetovnem na. zoru. bomo rešili človeštvo pred atomsko vojno in propastjo in napredovali v lepšo bodočnost. Uspeh je edino mogoče doseči s pravilno, iistvar^lno uporabo marksizma, to nam dokazuj tudi naša zgodovina«. (oliko drugimi Velikimi stvaritvami bo tudi ta »UVODNA BESEDA«, odraz žive vere in zaupanja v človeka, neizbrisen spo- tili na velikega revolucionarja, dr. Jožeta MITRCA. Glavno vsebino knjige sestavljajo s p o - ■ ini Ivana REGENTA »O socialističnem in komunističnem gibanju v Julijski krajini in Istri« (od 11—44 strani) ter Ivana KREF- TA »Progresivna preusmeritev ljudskega gi- banja v Sloveniji med vojnama« (od 45—231 strani), medtem ko je zaključni prispevek Vaneka ŠIFTAR-ja, »Šestdeset let sredi so- cialističnega gibanja«, pravzaprav zgoščena biografija neiitrudljivega »borca iz prvih vrst veličastnega socialističnega in komuni- stičnega gibanja«, Ivana REGENTA. Avtor glavn^ razprave v knjigi, Progresivna preusmeritev ljudskega gibanja v Sloveniji med obema sve- tovnima vojnama, Ivan KREFT, je bralcem »CEUSKEGA TEDNIKA« prav gotovo znan že po mnogih dru- gih svojih delih, ki obravnavajo na- šo zgodovino zadnjih treh, štirih desetletij, npr. »SPOMINI LJUD- SKEGA AGITATORJA«, ki jih je iz- dala Založba »OBZORJA« v Maribo- boru 1954. Ivana KREFTA se spominjajo še mnogi prebivalci celjske pokrajine, ki so bili, kakorkoli že, povezani z javnim udejstvovanjem zadnje de- setletje pred NOV, kajti odločna beseda, člana Partije, iz 1927, udele- ženca borb proti Francu v šp. ter še zlasti opominjevalca na bližajočo se nevarnost nacističnega terorja, Ivana KREFTA, je odmevala med drugim še zlasti v Savinjski dolini. Zakaj ta poudarek? Ni prav nobenega dvoma, da po- meni I. Kreftova razprava v tej knjigi velik prispevek poučevanju zgodovine socialističnega gibanja pri Slovencih za označeno obdobje, oziroma da je to skrbno zbra- no in z mnogimi novimi doku- menti opremljeno gradivo, ki "je mimo vsega tega še dokaj obsež- no, saj stooseminosemdeset strani pomeni že kar knjigo, vendar so — po našem mnenju — orisi nekate- rih zgodovinskih dejstev še ostali le kot nekakšni okvirji, ki na glav- no vsebino še čakajo. Preozko odmerjen obseg temu zapisu ne dovoljuje več kot morda le te-le pripombe: »ZVEZA KMEČKIH FANTOV IN DEKLET« ni le načelno soglašala s KPJ, da je potrebna skupna borba proti notranjemu in zunanjemu fa- šističnemu sovražniku jugoslovan- skih narodov«- (stran 174), ampak je prav npr. v Savinjski dolini, ne- posredno in posredno, mnogo mno- go prispevala progresivni preusme- ritvi političnega gibanja v zadnjem desetletju pred drugo svetovno voj- no! Prav zavij o tega to iskreno opo- zorilo! Sleherni še živeči progresivni jav- ni delavec iz zadnjega obdobja pred NOV, z območja celjskega okraja, oziroma zlasti Savinjske doline, naj prouči I. Kreftovo razpravo in av- torju še pred morebitno drugo iz- dajo svetuje potrebno dopolnitev! Avtor bo za sleherno opozorilo nedvomno zelo hvaležen, saj (na strani 48) sam: » ... posebej poudar- ja, da ne daje dokončne ocene (pod- črtal J. S.) o progresivnem ljud- skem gibanju pod vodstvom Partije med dvema vojnama, temveč le osvetljuje nekatere važnejše dogod- ke v tem obdobju z manj znanimi dokumenti in z osebnimi spomini (podčrtal J. S.)«. Avtorjeve osebne spomine lahko — po rjašem globokem prepričanju — prav za območje celjskega okra- ja obogate prenekateri drugi oseb- ni spomini, dokler je še čas, ki pa skorajda že dviguje kladivo, da od- bije dvanajsto uro... V nedeljo skupščina Okrajnega sveta svobod Po zaključku rednih letnih kon- ferenc občinskih Svetov Svobod in prosvetnih društev bo v ne- deljo dopoldne v Narodnem do- mu skupščina okrajnega Sveta Svobod, na kateri bodo obravna- vali delo društev v pretekli se- zoni ter vsa tista vprašanja, ki s tem delom v neposredni zve- zi. V tem smislu bodo na dnev- nem redu poročila sosvetov za vokalno in instrumentalno glasbo, sosveta za dramatiko, za lutkar- sko dejavnost, knjižnice in klube itd. V skupščinskem gradivu, ki so ga delegati že prejeli, so tudi okvirni programi posameznih sekcij za prihodnje obdobje. Spričo tako temeljitih priprav je pričakovati, da bo skupščina solidno uspela ter nakazala smer- nice bodočega dela, kakor tudi rešitev določenih problemov, ki spremljajo amatersko kulturno dejavnost. V AMATERSKI KULTURI NlC NOVEGA Morda ne bo odveč ugotovitev, da je v zadnjih časih postala kultura predmet naj- širših razprav. V tem Ste namreč kaže do- ločena družbena prizadeto^, da bi tudi nje- no duhovno nadstavbo postavili na takšne te- melje, na katerih bi trdno stala. Toda ff splošnem je vendarle res, da vsa prizade- vanja niso pokazala tudi nekih konkretnih ugodnih rezultatov. Kultura je še vnaprej pastorka, in ta oznaka velja prav gotovo v največji meri za amatersko kulturo. V tem tonu je izzvenela tudi redna letna konfe- renca občinskega sveta Svobod in prosvet- nih društev celjske občine, ki je bila v ne- deljo. Vtem ko se je uvodni referat predsednika sveta Vlada Krofliča nanašal na nekatera organizacijska vprašanja in na naloge kul- turno prosvetnih društev pred kongresom Zveze Svobod, so poročila predsednikov so- svetov zajeja delo sekcij v pretekli se- zoni ter nakazala nekaj nerešenih vprašanj, ki kot nekakšen privesek spremljajo kul- turno dejavnost že nekaj let. Kakor je bilo poudarjeno v referatu, naj bi bila važna naloga društev zlasti v skrbi za kvaliteto prireditev, ker je od nje v pr- vi vrsti odvisno zanimanje občinstva. .Na sedanji stopnji razvoja je kvaliteta prire- ditev še toliko vjižnejš« sprtčtt vse večje zahtevnosti občinstva, ki ga ni mogoče za- dovoljiti s povprečjem. V tem smislu bi mo- rala društva odigrati večjo vlogo tudi v okviru gospodarskih organizacij pri re- kreaciji delovnega človeka, kakor v krajev- nih skupnosti; seveda v kolikor to dopuš- čajo materialne zmogljivosti. .Nadalje bi bi- lo treba spremeniti kriterije/razdeljevanja sredstev (in v ta namen so na konferenci sprejeli pravilnik), ki naj bi jih društva prejemala po stopnji dejavnosti, ne pa za tak ali drugačen nastop (za katerega se lah- ko pripravljajo tudi vse leto!). Za uspešno delovanje nekega društva tudi ni izključno potrebno, da bi morali sleherno delo pla. čevati, kajti takšen sistem nujno vodi v deformacijo amaterizma; predvsem je za takšno delovanje potrebno, da društva na- vežejo najtesnejše stike z vsemi organi- zacijami na terenu. . kjer delujejo. V tem pogledu pa je bilo doslej narejeno Se vse premalo. NAJBOLJ USPEŠNA ŽELEZNICARSKA GODBA ►►FRANCE PRESEREN<< Iz poročil o delu ix)sameznih sek- cij je bilo razvidno, da je bilo le-to v pretekli sezoni dokaj plodno. Tako 'SO v okviru instrumentalnega sosve- ta delovale 3 godbe na pihala z 90 člani, trije tamburaški zbori s prav tako 90 člani, harmonikaši ter zabav- ni ansambli. Razen tamburašev, ki so v najugodnejšem položaju zaradi stalnega dotoka novih članov in ki se bodo že tretjič udeležili zvezne- ga festivala v Osijeku, je največje uspehe dosegla železničarska godba »France Prešeren«, tako po številu nastopov, ki jih je bilo kar 43, kakor j po kvaliteti. Godba je namreč na re- -i publiškem festivalu v Ljubljani pre- jela za svoje izvajanje v 1. težav- nostni stopnji prvo nagrado! Med izredno delavnimi je bila tu- di godba na pihala Tovarne emajli- rane posode. Harmonikarski zbori so delali v okviru glasbenih šol. Kot samostojna sekcija izven glasbene šole so delali harmonikaši celjske Svobode, ki so v preteku sezoni priredili 24 nasto- F>ov. Sodelovali so tudi na festival- nem tekmovanju v Celju. Poleg teh sekcij velja omeniti še zabavne ansamble, ki jih je na celj- skem področju precej, ki pa deluje- jo povečini samostojno. Sosvet za instrumentalno glasbo, ki je vodil sekcije, je imel pri svo- jem delu določene težave, zaradi če- sar bi morali v bodoče posvetiti več skrbi notranji povezavi z društvi, posredovati strokovno inštruktažo, prirejati občasne revije za vse sek- cije, pospeševati meddruštvena tek- movanja, skrbeti za glasbeno vzgojo kadra in tako dalje. ELITNI PEVSKI ZBOR V CELJU Medtem ko v celjski občini ni pro- blemov, kar zadeva mladinsko zbo- rovsko petje, saj poje v teh zborih vsako leto 1.500 pevcev, so velike te- žave z odraslimi zbori. Mladina, ki po končanem .šolanju zbore zapusti, se pozneje v odrasle zbore ne vklju- čuje. Tako je zaradi pomanjkanja pevcev prenehalo delovati več zbo- rov ali pa je njihova kvaliteta padla. Poseben problem, s katerim se je ukvarjal sosvet za vokalno glasbo, je pomanjkanje pevovodij. Da bi ga rešil, je priredil več seminarjev in tečajev za pevovodje, vendar se ti kasneje niso oprijeli društvenih zbo- rov. Pri vseh pevskih zborih se po- javlja tudi problem notnega materi- ala, ki ga sicer ne primanjkuje, ven- dar ga dostikrat ni mogoče nabaviti tudi zaradi pomanjkanja denarja. Med najbolj aktivnimi zbori v pre- tekli sezoni so bili moški komorni zbor. mešani zbor »France Prešeren« in moški zbor »Ivan Cankar«, ki so imeli tudi celovečerne koncerte v Celju, izven okraja in republike. Spričo tega, da bo prihodnje leto velika republiška in zvezna revija odraslih zborov, so pred sosvetom za vokalno glasbo velike naloge . Kar zadeva celjski mladinski (pev- ski festival, si je ta ustvaril veliki ugled, vendar ne bi kazalo ostati sa- mo pri tem. V Celju bi lahko nam- reč ustanovili elitni mladinski pev- ski zbor, ki bi ga sestavljali naj- boljši pevci celjskih šol. Tak zbor bi lahko »najuspešneje zastopal Celje na vrhunskih pevskih prireditvah. NAJBOLJŠA KLUBA V ŠTORAH IN TRNOVLJAH V zadnji sezoni se je močno raz- mahnilo tudi klubsko življenje. Ko- misija za klubsko dejavnost pri ob- činskem svetu Svobod je v svoji analizi ugotovila, da so klubi naj- ustreznejša oblika kulturno prosvet- nega dela, v kateri lahko človek dnevno najde dovolj zabave in raz- vedrila, vse tisto, ob čemer se lahko estetsiko in humanistično vzgaja. Se- veda pa mora biti delo programira- no, vsebiiniSko polno in v idejno umetniiškem pogledu jasno. Za tak- šno delo pa marsikje ni materalnih pogojev. Med najbolj urejene klube sodita klub štorske Svobode in klub pro- svetnega društva v Trnovljah. Vtem ko je do prvega v največji meri pri- pomogla železarna, je drugi rezultat zglednega sodelovanja vseh družbe- nih organizacij tega terena. Nasporot- r\o je zelo veliko obetal klub celjsike Svobode v Gaber ju, vendar je kljub pogojem, ki jih je imel, zadremal. V spldišnem je.res,* da klubskega živ- ljenja ne bo mogoče ustvariti brez materialne osnove. v izredno živahni in konstruktivni raz- pravi, v Tcateri je sodeloval tudi zastopnik okrajnega odbora SZDL Ivan Seničar, so se- veda znova prišla v ospredje zlasti material- na vprašanja. Ugotovili so. da je delež po- sameznih občin pri -financiranju amaterske kotlarne dejavnosti preskromen. Tako je najnižji delež 50 tisoč dinarjev ali 0,019 odstotkov od ustvarjenega narodnega dohodka prispevala, na pramer v zadnji sezoni šentjurska občina,, sicer pa prispevki v nobeni občini ne dosežejo enega odstotka narodnega dohodka. Zlasti zanimiva pa je bila ugotovitev, da dejansko sploh ni mo- goče ugotoviti, koliko sredstev dobijo posa- mezna društva še po drugi poti (od delovnih organizacij idr.). Razen tega bi bilo treba s tem v zvezi rešiti vprašanje programira- nja kulturne politike, pri čemer bi morala biti kulturna dejavnost stalna in ne samo občasna. V zvezi s financiranjem tudi ni nujno vedno čakati le na sredstva, marveč je treba v prvi vrsti ljudi za delo zainte- resirati. Občinske sknpščine naj bi v večji meri kot doslej obravnavale tudi vprašanja amaterske kulture ter v svojih proračunih oziroma skladih določiti vsaj minimalna potrebna sredstva. drh Potrebovali bi prostore v Šmarju pri Jelšah so imeli občinsko konferenco zveze Svobod in prosvetnih dru- štev, na kateri je njen predsednik Marjan UNG.AR v obširnem poročilu nanizal delov- ne uspehe in problematiko prosvetnih dru- štev v občini. Podčrtal je zlasti tp, da niti večji kraji v občini, kot so Šmarje, Rogaš- ka Slatina, Podčetrtek in drugi, nimajo ustreznih prostorov za razvijanje kulturnega delovanja. To je posebej pereče se v Šmar- ju pri Jelšah, kjer bi morali misliti na ne- kak družbeni center za kulturno-prosvetno delovanje. To je občinsko središče, ki naj bi bilo pogosteje prizorišče podobnih revij, kot je bila spomladanska dramska revija, pa nimajo zdaj prav nobene dvorane več. Morda bi se dalo nekaj ukreniti s prostori,' ki jih je izpraznilo zdravstvo, ko se je pre- selilo v sodobni Zdravstveni dom. V zvezi s tem vprašanjem ,je predsednik L'Ugar opozoril posebej še na sedemletni razvojni načrt. Tu bo potrebno smotrno, stvarno in trezno predvideti tudi razvoj kulturne dejavnosti in vzporedno z gospo- darskim razvojem predvidevati ustrezno nalaganje za prosvetno-kulturne zgradbe in sredstva. Ošvrknil je tudi nerazumljivo pro- računsko politiko, kjer jo vztrajno izvajajo z gledišča, da imajo vselej le prednost ti- ste dotirane organizacije in ustanove, ki imajo osebne izdatke. Toda prav tu, kjer ilelajo ljudje zastonj, z nekakšnega ide- alizma, bi morali vendar zagotoviti redno najnujnejša sredstva, ki so predvidena. Ka. ko naj sicer organizirajo revije, pospešuje- jo kulturno dejavnost, ki tudi ne more ži- veti samo od lepih besed. Ob zaključku je podčrtal Se velike naIo|e,~' ki sO danes pred prosvetnimi organizacija- mi vsake zvrsti. Te bodt« lahko reševali sa. ino s sistematičnim delom, načrtnim in dalj- nosežnim. Nazadnje se je zahvalil vsem so- delavcem in poudaril, da je zavest, da op- ravljalo zelo potrebno družbeno delo, naj- lepša nagrada. Podrobneje so govorili o delu občinske knjižnice in o razvoju klubskega življenja, v katerega nameravajo zlasti v naslednjem delovnem letu krepko zaorati. Izvolili .so nov občinski svet, ki pa se še ni notranje izoblikoval. -k Rifnik v preteklosti! Zgodovina Rifnika sega 4000 let nazaj. Ze takrat je ljudstvo, ki je živelo tu, spoznalo vse prednosti, ki jih lahko nudi tak teren. Z vrha 570 metrov visokega hriba, ki je na se- verno stran izredno strm in nezav- zeten, so domačini imeli lep razgled Po dolini. Na zapadu seže oko do Cedja in do Vojnika na severozapa- du. na jugu do podnožja Konjiške gore in na vzhodu do Šmarja. Na južno stran se vidita dolini, ki pe- j ljeta proti Planini in Laškem. Na tem hribu, ki ne pozna nepri- jetne jesenske megle, je prvo žitno klasje zorelo že v neolitu. Iz tega I ^asa se je ohranilo na naši naselbini ' Vieč razbitih kosov posod in glina- stih zajemalk. Tudi kamenite sekire, so bile v tem času edino orodje orožje so v lepem številu zasto- pane. Našli smo tudi ostanke lese- '^ega stebra hiše. Te so bile pove- '^ini dvokapne in krite s slamo. . Kako dolgo in v kakem obsegu se. v tem času življenje odvijalo? Tega žal ne bi mogli reči z goto- vostjo. Za konkretnejše zaključke ^mamo žal prepomanjkljive podatke. Tudi neolitskoga grobišča dosedaj še ne poznamo. Vemo pa, da je Rifnik ponovno oživel pred 2500 leti. Takrat, ko se naseljujejo po Sloveniji Iliri, je po- leg Vač, Brinjeve gore in še števil- nih drugih krajev tudi Rifnik dobil nove prebivalce. O teh pa vemo že številne podrobnosti. Na podlagi dol- goletnih izkopavanj, ki smo jih le- tos zaključili, lahko sklepamo, kako so živeli, s čim so se preži vi j'ali, pa tudi način pokopa van j a Ilirov po- znamo. Svoje hiše so si postavili tu- di prav na vrhu hriba. Temelji hiš so bili iz kamna, ki ga je bilo v oko- lici dovoljf Zgornji deli stavb so pa bili leseni in oipetani z glino. Do danes so se ohranili ostanki tega ometa, na katerem so še dobro vidni ostanki bele barve, s katero so bile stene v notranjosti pobarvane. Glavna hrana je bila meso in »kruh«. To dokazujejo številni ostan- ki kosti in drobci zoglenelega žita. Tudi ostanki kamnitih krogel, s kate- rimi so trli žito. so se našli. Ne smemo ifKJzabiti, da so bile živali, kot so govedo, morda tudi konj in ovca in seveda tudi pes že povsem udo- mačene. Poleg tega je bil pa vseka- kor upoštevanja vreden tudi lov in ribolov. Za to dejavnost so bili dani zelo dobri pogoji. Gozdov je v oko- lici še danes dovolj. Tudi Vogljana je verjetno včasih imela več rib kot jih ima danes. Težje je s poljedelstvom. Tu je človekovo delo in trud močno odvi- sen od narave. To se opaža tudi v mišljenju teh ljudi. Svojo odvisnost od sonca, vira življenja, saj brez nje- ga ni moglo ničesar dozoreti, kažejo na več načinov. Upodabljajo ga na raznih glinastih predmetih, ki so jim služili v kultne namene. Razen s poljedelstvom in živinorejo, so se ba- vili tudi z lončarstvom, tkalstvom in topljenjem železa. Na naselbini so raztresene velike količine železne žlindre. To delo je bilo za tedanje ranzmere izredno težko, ker iso žele- zo topili v majhnih jamah na odpr- tem ognju,' podobno kot Grki v Ho- merjevem času. Pri takem načinu dela so seveda velike količine suro- ve železne rude ostale neizkorišče- ne. Zadnji počitek so Iliri nudili svo- jim pokojnikom izven naselbine na majhni ravnici na jugozahodni stra- ni hriba, kakih 100 m pod vrhom. Odprto ostane vprašanje ali so po- kojnika sežgali že na naselbini in ga potem v siprevodu odnesli k pokopu, ali so to napravili na samem gro- tftšču. V grobu najdemo poleg veli- ke žare. v kateri je bil pepel pokoj- nika, tudi manjši lonec in skodelo. Tu je bila hrana za pokojnika. Tudi ostale predmete, ki jih je pokojnik nosil v življenju, nakit in orožje, so polagali v grob. Kaj so si pri tem predstavljali, je težko reči: da bo po- kojnik to še rabil ali samo zato, da teh predmetov ne bi še kdo drug uporabljal. Posamezni latenski elementi ka- žejo na to, da je naselbina živela še naprej neprekinjeno. Staro prebi- valstvo je sprejelo nove običaje. L. Bolta Posamezni ilirski predmeti so lopo okrašeni Strao It ---- CELJSKI TEDNIK 5t. 47 — 22. novembra MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU ZA TRAJNO AKCIJO Tudi letošnji november je ,posvečen boju proti alkoholizmu. S tem pa ne gre za akcijo, ki bi imela-samo pro- pagandni in kampanjski značaj, mar- več za stalno in vztrajno ,pobudo, za nenehno dejavnost, ki naj služi in ko- risti našim delovnim ljudem, naši družbi. To je tudi akcija, ki je ni moči prepuščati samo eni organizaciji, re- cimo Rdečernu križu, marveč akcija, okoli katere se morajo združiiti vse družbene organizacije, ne glede na delovna področja itd. O tej akciji, zlasti pa o njeni orga- niziranosti, enotnosti in trajnosti je bilo v torek govora tudi pri okrajnem odboru SZDL. Tega posveta so se udeležili še predstavniki drugih druž- beno ipolitičnih organizacij ter.uprav- nih služb, ki so kakor koli navezani na problematiko, ki jo prinaša alko- holizem. Na seji so imenovali okraj- ni koordinacijski odbor pod vod- stvom predsednika okrožnega sodiš- ča. Draga Makaroviča, ki se bo zavzel ne samo za delovni program, marveč ludi za ustanovitev ustreznih teles v občinah. Ko so govorili o nekaterih n.alogah, so poudarili, da je treba ak- cijo zasnovati v večji skrbi za mla- dino in za delovne ljudi na delovnih mestih v okolju, v katerem živijo. Prav zaradi tega so priporočili, naj bi v tej akciji še posebno aktivno sode- lovale mladinske in sindikalne orga- nizacije. Celotna akcija ni za'mišljona tako, da bi zdaj prdanes smo se naučili pisati šte- vilko osem! Tako veliko smo se že naučili in tudi jaz bom znala pisati! V šoli je tako lepo.. .< O, ti mali ljubi deklic! Kako lep se mi je nenadoma zazdel tisti dan! Kako lepo, da sem bila ravno jaz tisti, ki si mu. prvemu povedala svojo veliko novico! — išteoilko osem znam napisati!'«: »Kako pa ti je ime.'K som jo smeje povprašala. A'ladimira sem!« 7'Kako lepo ime imaš! Pa ie vedno tako kličejo?< •>Vedno! Vladimira s(>m.:< je še dodala in prestopila z noge na nogo. .Še me je pogledala, mi po- mahala v slovo in odskakljala; verjetno proti domu. da bo tudi tam povedala, da se je naučila pisali številko osem! K j, mala Vladimira — kako srčno ii želim, da bi nsp. kar te bodo v šoli še naučili, sprejela s prav tako velikim vesel jeni kot si to, svojo prvo osmico! Pomlad med pionirji Ljubnega Lepa je pomlad, polna zelenja in sonca. Včasih pa je pomlad tudi v ljudeh in takrat ni važno, če je zu- naj jesen ali zima. Taka pomlad je to jesen tudi med pionirji Ljubnega. Čeprav je že hladno, so pionirji veseli, srečni in polni pomladnega duha. Učenje, so postavili na prvo mesto; ustano- vili pa so tudi šol. športno društvo, vključili so se v društvo planincev, poleg tega pa so uvedli še nekaj novega: svoj literarni časopis »Br- stiči«. Urednica tega časopisa je mladinka Francka Juvan. Pionirji bodo v časopisu objavljali spise o svojem delu doma in v šoli, pa tu- di svoje prve pesmice. Ker bodo v časopisu pisali začetniki, ki imajo veselje do literarnih stvaritev, mi-, slimo, da je ime »Brstiči« za list kot nalašč. Upamo, da se bo iz teh »brstičev« rodilo vsaj nekaj cvetov in da bo vsaj nekaj pionirjev, ki bodo pisali v domači list, tudi čez leta ostalo zvesto pisanju in literar- nemu ustvarjanju. Vidite, zato so pionirji iz Ljubne- ga, čeprav je jesen, pomladansko navdušeni. Delo je pognalo brstje in prineslo pomlad v njihova mlada srca. Vera Krajne, Okonina 47 — 22. novembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 11 To je pa prehudo! Neverjetno, kakšne paglavosti se lotevajo nekateri ljudje, če jim niso ustregli. Zadnjič so pripovedovali v Polju ob Sotli, da sta nastala med njimi dva tabora zaradi tretje faze, ki bi jo naj napeljali še dlje mimo šole in Dobravca. Niso se mogli ze- diniti, zato zdaj pristaši tretje fa- ze nagajajo pristašem dvofazne na- peljave. Verjetno so to le posamez- niki, ki so nalašč čez žice metali ko- vino in prizadejali skoraj neprene- homa prekinitev toka. Podobno pa se je zdaj zgodilo še v Podčetrtku. Upravnik kina se že dve soboti jezi, ko zmanjka toka v trejti fazi prav takrat, ko bi morala biti predstava. Nekje proti Olimju je električar Humski, kot je povedal upravnik kina, našel smrekov kol z žico in komadom verige čez napeljavo, kar je povzročilo stik v transformator- ju. To pa je res prehudo! Takšna paglavost! Prav gotovo bo potrebno lahkomiselnim izsiljevalcem pošte- no stopiti na prste! Pa še nekaj: preprečiti je potrebno nesrečo, to je smrtnonevarna igra, 1. Niso samo govorili Zadnja konferenca aktiva ZMS v Loki pri Zidanem mostu ^ je zadala gotovo važne skle- pe, ki jih je mladina začela že uresničevati. Tako so okolico Prosvetnega doma očistili in uredili, da ima lepši videz. Na prvi seji so usitanovili poseben odibor za proslavo 20. obletnice AVNOJ. Na drugi seji so se tudi pogovorili, kakšen naj bo iprograni proslave. Domenili so se za kulturni program, a na predvečer dneva republike ibo- do prižgali kres na sejmišču pod Loko, okoli katerega bodo prepevali narodne in partizan- ske pesmi. Posebnost 'bo tudi šahovski brzoturnir in strelsko tekmovanje. Določili so tudi, kdo bo odgovoren za posamez- ne točke programa. Za Teden mladinskega tiska so tudi določili mladinca, ki ' bo zbiral naročila za nakup knjig po znižanih cenah. Še letos imajo v načrtu dve mladinski prostovoljni akciji. Tako bodo sodelovali pri ure- jevanju loškega tr,ga, kjer 'bodo posipali vse okvare, ki jih je voda povzročila ob nalivih. Po- magali ibodo tudi v naselju Ra- dež s prostovoljnim delom pri kopanju jarkov za gradnjo vo- dovoda. Razveseljivo je tedaj dejstvo, da je novi odbor ZMS v Loki , prešel že takoj od besed k de- jainjem. S. S. Merx nas je prijetno presenetil Trgovsko podjetje Mer« iz Celja, ki ima več poslovahiic, ima dve tudi v Smartnem ob Paki. Šmartnčani, ki smo že dalj časa z zavidanjem gledali nji- hove poslovalnice v Celju in drugod kako so okusno in sodobno opremlje- ne, smo bili prijetno presenečeni. Po- slovalnico »Grudo« so temeljito pre- uredili, tako da ima sedaj videz so- dobne prodajalne. Tudi prodajo so sortirali. V »Grudi« dobiš prehrambe- ne artikle, medtem ko ti v »Oljki« po- strežejo z ostalim. Blago v novi pro- dajalni je tako vabljivo razstavljeno da kupec hočeš nočeš seže na polico 3h v okusno košaro in si dopolni za- loge v svoji shrambi. Izpolnila se nam je tudi večletna želja, izbira delika- tesnih izdelkov je sedaj zelo pestra, frijazna poslovodkinja Olga Slatin- šek nam je zagotovila, da se bo kar najbolj potrudila, da bo vedno dovolj kvalitetnega in svežega blaga na za- logi. . belimo, da bi imelo Trgovsko pod- jetje Merx še nadalje tak čut do po- jrošnikov kot do sedaj in še naprej tako upoštevalo želje in predloge po- trošnikov. L. P. Kaj je z našo avtobusno postajo? Dandanes se že pretežni del Zalča- nov in prebivalcev iz okolice Žalca vozi v Celje in drugam z avtobusom. Potovanje z avtobusom je prijetnejše, razen tega pa imamo iz Žalca v vse smeri boljše zveze kot z vlakom^ avto- busi vozijo bolj pogosto, do cilja pa tudi pridemo prej, saj se večina. avtO: busov ne ustcivlja na vsakem postaja- lišču. Spričo razmer, ker je pač Žalec raz- rezan z glavno cesto, imamo dve avto- busni postajališči — za avtobuse proti Celju in one, ki vozijo v nasprotno smer. Obe imata enako veljavo, saj v obe smeri vozi enako število avto- busov, v obe smeri pa je tudi približno enaka frekvenca potnikov..Zaradi tega še bolj čudi neenakomerna oprema v čakalnicah. Medtem ko so na postaja- lišču za avtobuse v smer proti Celju nameščene klopi, jih aia nasprotni stra- ni ceste ni več. Razumljivo je, da to predvsem starejšim ljudem in invali- dom ni vseeno, kajti v slabem vre- menu, ko dežuje ali sneži morajo stati. V lepem vremenu si ljudje pač po- magajo tako, da čakajo na zelenici. Vredno je tudi omeniti, da je snaga v tem prostoru vse prej kot vzorna. Mordd ne bi bilo napak, če bi se zanjo malo pobrigala tudi sailitArna inspek- cija. Čeravno bi bilo prav, da bi tudi kršilci bili kaznovani, tega ne kaže potencirati. Za nas potnike je pred- vsem pomembno, da bo čakalnica ure- jena in da bo lahko služila svojemu namenu. Redni avtobusni potnik ZANIMA NAS... Zimii se hitro bliža, z njo tudi zimski popoldnevi in večeri, dolg- čas — skratka obdobje, ko človek> ne ve preprosto izbra)ti način, kako bi kar najprijetneje prebil čas. Ra- zoimljivo je. da je v tem času tudi obisk v kinematografih precej višji. (lOvorimo pač o'sezonskem obdobju, ki privabi v kino in tudi drugie dvo- rane vse več O'bis-kovalcev. poveča .poslovni uspeh podjetij, ki filmov prikazujejo, a bkrati postavlja pred kinematografska podjetja zahtevo po še bolj kvalitetni izbiri filmov in tudi posebno pozornost glede podinaslavljanja filmov, kar je bila doslej ena izmed velikih napa^k. Zaradi tega se mi zdi prav. da kinoobiskovalcem. ki so se zadnje čase lahko upravičeno hadovalii nad zgrešenimi .prevodi naslovov, javno odgovori, kdo je za te napake kriv. Spomnimo se samo inesimisla pri prevodu >Zemljaci'< (rojaki) v >Kmetje«. Toda to žal ni edini pri- mer. Tako je pred kratkim bil na sporedu ^baje« fibn ;>Ponoena re- vija«. Žal ta naslov ni ustrezal, nekdo ga je namreč :>prostOs< preve- del iz srbohrvaščine, kjer so imeli »Ponočnu reviju«, kar pomeni »Re- vija ob polnoči« ali v originalu >Reviie um Mitternacht^:. Podobno se je ipripetilo s »stopnicami«. Srbohrvaški naslov je glasil »49 stepenica«, pri nas pa smo gledali »49. stopnico«, kar pa ni prav, kajti pravilen prevod bi moral biti ustre- zen originalu in srbohrvaškemu prevodu »49 stopnic«! Morda se zde te pomanjkljivositi malenkostne, da bi o njih veliko raZipravljali, ven- dar je že čas, da jih odpravimo. To pa bomo najlaže storili, če bo javnost vedela, kdo je kriv za na- pačne prevode in če ne bo pavšalne graje kinematografskega podjetja, kajti gotovo ni nujno, da vse na- pake izvirajo prav tu. Zato je naj- bolj zanimivo vprašanje: KDO? Lojze Lisce — Celje Komu pločniki? Odgovor .na gornje vprašanje bi bil prav gotovo ta. da iploČniki pri- padajo že od nekdaj le pešcem. Tembolj bi moralo to pravilo veljati sedaj, ko se je po naših ulicah in cestah promet povečal. Vendar pa ni tako... Poglejmo Stanetovo ulico. Pred samopostrežno trgovino je nastal pravcati parkirni prostor. Nihče temu ne nasprotuje, vendar pa 'bi morali vozniki motornih vozil po- misliti na glavne koristnjke tega prostora - pešce. Le-ti pa morajo mnogokrat s.topiti s pločnika na cesto, ker tod zanje ni več prostora. Tako je posebno v času, ko poteka- jo kino predstave. Gostišče »BranLbor« si je zaščitilo fa'sado z ogrodjem, ki služi njiho- vim gostom za prislanjanje koles. Ali ni bilo to storjeno na račun pešcev? Prav gotovo, saj si morajo le-ti utirati pot med kolesi in mo- tofniaii vozili, ki pa mnogokrat sto- jijo .tu
  • plivali na razvoj narodnega jezika in kulture. ••Štajerska pa je ostala pod Avstrijo, kjer je skuhal cesar Franc- L (ir92-lS->5) 7. despotskimi metodami spet vzpostaviti režim duhovnega zatiranja in socialne reakcije. -Sam. nekulturen In zagrizen nasprotnik napredka, bi želel odpraviti reforme Marije Terezije in Jožefa II. Strah ga je idej francoske revolucije in hoče odpraviti celo terezijanski šolski red. češ. izobrazba množic povvroča. da SQ le-te nezadovoljne s svojo usod« in se zato podložniki upirajo zemljiškim gosposkam. Razvoj kapitalizma pa je že dosegel stopnjo, da to ni možno. Štajerci! Vi ste od stisk souraž- nih Armad prosti. Preuzetnost ptuj- ga soldata, katir vašim lubeznivim Cesarju inu vam sami smert inu pokončanje proti, se ne debeli več od vam vzetiga ropa. V pokoj inu varnost postauleni vi zupet od va- šiga premoženje živite. Kar je vam obilnu, delite vašim bratam, zve- stim služabnikam vašiga Cesarja, katire je božja previdnost h vašim obvarvanju vkupperpelala. Vi ste v tih pretečenih zamerkanja vrednih dnevih vašo serd pruti sou- ražnisti sužnosti per vsaki perlož- nost očitnu zrckli. Vi niste nikol skrivali, koku čez vse drag je va- šim sercam vaš častiti cesar, inii koku lubu je vam ostati, kar ste dozdej bili, Esterrajharji s to vero, s tim dobićkam, s tim pravicami inu dolžnostmi, katere so vam vaši spredniki pcrnesli, inu katere so va- ši Cesari zvesto obvarvali, z mod- rostjo inu lubeznijo h vašim pridu obernili. Pričjočnost tiga souražnika je to ali tam zaveso raztergala, (francos- ke uredbe op. pis.) katera med podložnim inu naprejpostaulenim terdnu ostati more, če se oče pra- vica inu red v deželah obderžati; ona je oslabil.a velanje, moč mars- katere postave, inu zanovcdi, per katere tankimu dopolnenju obder*- žanje, varnost, inu to vseskupnu to ku, koker to posebnu dobro stoji Vernite se nazaj h poprejšnimu redu tih reči; jishite( uživatje, upa rahljajte — op. pis.) kar je vašiga na poti te postave, inu skuzi te od postave naprejpisane mitelne; stu rite, kar ste dolžni, radpvaJnu inu zvestu; bodite pokorni vsim napre> postavlenim, iz tajisto vestjo, s ka tero vam vaša vera zapovc, inu ka tero vaše inu cele dežele dobru od prevelike naložene teže, katire no- sit niste v stani, po resnici pregle- dali inu po spodobi z vami potrp- lenje imeli. Zlasti bodite radovoljni per težah, katire vojska vam dalej naklada. Vi ste prosti od stisk sou- ražnika. Vaši brati v drugih deželah Esterrajha še zdihujejo pod silnim potoptanjem svojih poljov, pod sne- denjem svojih perdelkov, pod ro- panjam inu požiganjam svojih do- mačiji, pod vednim straham pred ranam ali pred smertjo. Ta neoma- gan, ne razdjan souražnik zna tudi pot v vašo deželo, na vaše polja, v vaše shrambe keldre inu poslopja zupet najdit. Le en stanoviten mir zna pokoj inu varnost inu dobrosta- njc vsakimu posebnu, inu vsim skupej pernesit. En stanoviten mir zna od eniga močniga inu ferbežnu prcuzctniga souražnika le skuzi po- nižanje inu vkrotenje persilen biti. Zato ofrajte vse, kar je vam mogo- če, gori, vašimu prelubimu Cesarju. Franc vaš prelubi Cesar bo vam zato hvalo vedil, Bog bo vam po- vernil. Gratz ta 6. Maliserpana 1809. Bernard Gottlicb od Hingenau, Namestni — Prezident ^ 22. novembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 15 STRELIŠČA, KADRI... ZAPLS Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNEGA STRELSKEGA ODBORA V CELJU Nedeljski občnf zbor okrajnega strelskega odbora Celje je vnovič po- kazal, da je strelska organizacija v okraju dosegla tudi v minulem ob- dobju zavidljive uspehe in da gre v tem primeru ne samo za ljudski in ,nnožični šport, marveč tudi za po- membno vzgojno udejstvovanje na tisoče mladih in ostalih ljubiteljev strelstva. Kako močna je strelska organizaci- ja v okraju je pokazala tudi udeležba delegatov, saj jih je od 110 izvoljenih kar 107 prisostvovalo uspešnemu ob- računu dela in še tisti trije, ki so jnanjkali so opravičili odsotnost. Med številnimi -gosti in predstavniki vseh okrajnih družbeno političnih organi- zacij je bil tudi predsednik Strelske zveze Slovenije, Jože Klanjšek-Vasja. Predsednik okrajnega strelskega od- bora, general-major in narodni heroj Franc Rojšek-Jaka je v svojem poro- čilu opozoril ne samo na uspehe, mar- več zlasti še na naloge, ki čakajo strelske organizacije. Pri tem je po- udaril važnost čim bolj samostojnega in iniciativnega ter zlasti še kolektiv- nega dela in odgovornosti vseh članov občinskih strelskih odborov. Nevzdrž- no je namreč to, da delo sloni le na redkih posameznikih. Več skrbi kot doslej bo treba posvetiti vzgoji stro- kovnih kadrov in gradnji strelišč.- Prav tako bo treba opozoriti nekatere občinske skupščine, da morajo tudi strelske organizacije dobiti ustrezna sredstva ne samo za delo, marveč tudi ža urejevanje strelišč. Dosti besed je bilo izgovorjenih na račun čuvanja orožja ipd. V tej zvezi so sprejeli ustrezne sklepe. Občni zbor je nadalje podprl predlog Celjanov, naj bi prihodnje republiško prvenstvo v streljanju izvedli v mestu ob Sa- vinjL Razen tega so na zboru sprejeli statut okrajnega strelskega odbora. POVPREČNI IZIDI V počastitev dneva republike je bila v nedeljo tradicionalna revija vseh kategorij kegljačev Slovenije. V vseh štirih skupinah so imeli tudi Celjani ni red pa je bil naslednji: 1. Maribor 4808; 2. Ljubljana 4749 in 3. Celje 4637 (Kompan 823, Seničar 814, Gobec 806 itd.). Članice so se pomerile v Mariboru Zmagala je vrsta iz Kranja, pred Ma- riborom, Ljubljano in Celjem. Celjan- ke so podrle 2034 kegljev. Najboljše v celjski ekipi pa so bile: Zupane 391, Ocvirk 358, Veselak 342 itd. Milijon za sanaeijo domov Na zadnji seji upravnega odbora okrajne zveze za telesno kulturo so razdelili tri mi- lijone dinarjev dotarij za -sanacijo nekate. rili tejesnovztrojnih objektov. Glede na po- trebe je bila ta pomoč majhna^ \ sekukor pa spodbudna za lokalne činitelje, da z last- nimi deleži v denarju ali delom i)omagajo rešiti vsaj tisto, kar se rešiti še da. Velja namreč splošna »igotovrtev, da partizanski domovi in drugi telesnovzgojni objekti pfb. padajo, da ni nikoli denarja za njihovo ijo- pravflo in vzdrževanje. Takšna politika se seveda močno maščuje, saj so potem sana- cijska dela neprimerno dražja. Zanimiva je ugotovitev, da se na poziv okrajne zveze za telesno kulturo naj pred. ložijo svoje predloge za dodelitev dotacij, ni odzvala občinska zveza za telesno kultu- ro v Celju. Tako je bil denar razdeljen ostalim organizacijam, pa čeprav je znano, da imajo ttidi celjska društva nešteto tež- koč in problemov. ' Sredstva za obnovo domov in ostalih ob- jektov so dobili: Partizan Gornji grad en milijon dinarjev. J^artizan Tabor 154.000, Partizan Rogaška Slatina 400.000, Partizan Šentjur 205.000, Partizan Kozje 400.0(M), Par- tizan Radeče nekaj nad 170.000, Partizan Boštanj 100.000, nadalje Partizan Slovenske Konjice 400.000 ter Brežice 146.000 dinarjev. Upravni odbor okrajne zveze za telesno kulturo je razen tega jiotrdil sklcp izvršne- ga organa o delu predujakov v partizanskih društvih. Okrajna zveza je sicer namerava- la poveriti to nalogo proJTesionalnemu pred- njak«, oziroma profesorju za telesno vzgo- jo. Ker pa se na javni razpis za to delovno- mesto ni nihče javil, se je odločilo poveriti to nalogo skupim izkušenih prednjakov. Le.ti bodo obiskovali določena društva, po- magali tam z delom in nasveti vaditeljem ter tako poživili osnovno dejavnost v društ- vih, ki je v zadnjem času močno zamrla. Tako se je za društva v Mozirju. Ljubnem in Gornjem gradu zadolžila tov. Pavla Tro- gar. za Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa- ki Rudi Zevarf, za Šempeter, Tabor, Gomil- ^ko, Polzelo. Braslovče, Prebold in Vransko Branko .Strajher, za Polule, Laško in Rim- ske Toplice Milan Dojer. za Štore, Šentjur, Ponikvo, Šmarje, Rogaško Slatino, Kozje in Bistrico Tine Veber, za Dobrno, Ljubeč- no. Vojnik, Skofjo vas in Hudinjo Konrad Končan, za Sevnico, Boštanj, Krmelj in Lo- ko Franc Žgajner. za Krško, Brestanico, Se- novo in Kostanjevico Franc Agrež, za .\rti- če, Cerklje. Brežice in Dobovo Marija Veb- le, za Radeče in Zidani most tovariš Za- hrastnik ter za Vitanje, Zreče, Slovenske Konjice in Lože tov. Franjo Tič. svoje zastopnike. Zal se niso kdove- kaj izkazali. Vse reprezentance so do- segle slabše rezultate, kot je bilo pri- čakovati. To še posebej velja za član- sko vrsto, ki je nastopila v Kranju ter zasedla peto mesto s 4758 keglji (Lu- bej 831, Druškovič 829, Vanovšek 801). Na tem nastopu je zmagala vrsta go- renjskih kegljačev s 5262 keglji. Starejši člani so nastopili v Jaršah. Zmagala je Gorenjska s 3209 pred Ljubljano in Celjem 2117 (Aman 372, Vodičar 361, Koklič 353 itd.). Mladinci so tekmovali v Celju. Vrst- ODBOJKTA V CELJU Na pobudo občinske zveze za telesno kul- turo V, Celju se je v nedeljo končal zanimiv turnir v odbojki, na katerem je sodelovalo 9 moških in 7 ženskih ekip. V polfinalnih igrah pri moških je Metka premagala Merks 2:1, mestni Partizan pa gabrskega z 2:«. V finalni igri je Partizan Celje odpravil Metko s 5:1. Medtem ko je tretje mesto osvojila vrsta iz Gaberij, so bili četrti ig- ralci Merksa. V ženski konkurenci pa je zmagala ekipa Metke, ki je v finalni igri odpravila vrsto gabrskega Partizana s 3:1. Turnir je lepo uspel; zato lahko sodimo, da bo v Celju kmalu zaživela tudi ta šport- na igra. ""^^ PIONIRJI V NOGOMETU jesenski del prvenstvenega tekmovanja osiiiil) pionirskih moštev celjske občine v nogometu je končan. Prvo mesto na lestvici so osvojili mladi igralci Celja, drugo Olim- pa, tretje Kovinarja iz Štor, četrto Kladi- va rja itd. DRO'BNE IZ KEGLJAŠKEGA ŠPORTA V nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo invalidov v kegljaških borbenih igrah. V ekipnem ocenjevanju so Celjani zasedli med osmimi moštvi peto mesto s 358 keglji, medtem ko jih je zmagovalna vrsta Ljubljane podrla 364. sROT - V DRŽAVNI VRSTI i V ponedeljek se je končalo izbirii« tek- movanje orodnih telovadcev za sestavo dr- žavne reprezentance, ki bo 27. in 28. t. m. nastopila nu Gospodarskem ruzstevišču v •Ljubljani na tiohoju Jugoslavija—(ISU—Bol- garija- Tudi tokrat lio v reprezentanci n.istopll Tine iiot. zdaj član štorskega Partizana, iki je na izbirnem tekmovanju zasedel dru- go «fo tretje mesto skupaj s Petrovičem in za Cerarjem. ^ POKAL ZA BEOGRAD V soboto (v Velenju) ter v nedeljo (v Celju) bilo tradicionalno tekmovanje mladinskih reprezentanc Beograda, Saraje- va, Ljubljane in Celja v rokometu za po- kal Celja. Kot vsako leto doslej, tako je tudi letos to prireditev izvedel celjski Par- tizan ob pomoči občinske in zlasti še okraj- ne zveze za telesno kulturo. -i; V posameznih srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: Celje—Ljubljana 8:6, Beograd—Sarajevo 6:4, Ljubljana—Beograd 5:3, Celje—Saraje- \() 8:4, Sarajevo—Ljubljana 7:5 in Beograd Celje 13:6. Končni vrstni red: 1. Beograd 4 točke (22:15), 2. Celje 4 (22:23); 3. Ljubljana 2 (16:18) in 4. Sarajevo 2 (15:19). Tako so pokal, ki so ga lani osvojili Celjani, tokrat priigrali mladi rokometaši iz Beograda. POSVET O ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTVIH Na pobudo okrajne zveze za telesno kulturo bo v nedeljo, 24. t. m. ob 9. uri jič^^-^idopoldne v dvorani gospodarske ?:bor- V niče Celje, Cankarjeva ulica i/II. po- -i svet. Na posvetu bo o stanju, vlogi in pomenu šolskih športnih društev go- voril tov. Karel Jug; v razpravi pa naj bi se izkristaliziral statut teh organi- zacij in njihov odnos do občinskih oz. okrajne zveze za telesno kulturo. KLADIV AR VODI SAM « Enajsto kolo jesenskega dela tekmovanja v slovenski nogomet- ni ligi je prineslo težko pribor- jeno zmago le Kladivarju, ki je na ^domačem igrišču komaj, ko- maj premagal moštvo iz Nove Gorice z rezultatom 2:1. Ta tek- ma bi se skoraj končala z veli- kim presenečenjem, saj je osem minut pred zaključkom dvoboja Nova Gorica prišla v vodstvo z 1:0. Kladivar je izenačil in dose- gel zmagoviti gol šele v zadnjih treh minutah pred sodnikovim končnim žvižgom. Celjski železničarji so imeli to- krat na sporedu tekmo izven kon- kurence z drugim moštvom ljub- ljanske Olimpije. Zmagali so Ljubljančani z visokim rezulta- tom 8:3. Olimp je nastopil v Murski So- boti in izgubil srečanje s 4:0. Pra- vijo, da so Olimpovci igrali lepo, zlasti pa borbeno, žal pa niso imeli v napadalni vrsti človeka, ki bi znal potisniti usnje v mrežo. Po nedeljskih tekmah, v kate- rih je trboveljski Rudar izgubil dvoboj z mariborskim Železničar- jem s 4:0, je vodstvo na tabeli prevzel Kladivar, ki je iz desetih tekem zbral 18 točk ter dosegel razmerje v golih 30:11. Celjski železničarji so trenutno na četr- tem mestu s trinajstimi pikami ter razmerjem v golih 34:15. Kot smo že navajeni, tiči Olimp na zadnji stopnici z eno samo točko ter negativno bilanco 6:32. Najpomembnejše srečanje pri- hodnjega kola bo vsekako v Tr- bovljah, kjer se bosta sestala ta- mošnji Rudar ter Kladivar. Izid te tekme bo več ali manj že iz- oblikoval podobo samega vrha Vtem ko bodo celjski železničarji doma gostili moštvo Aluminija bo Olimp igral tekmo izven kon- kurence — prav tako doma — z drugim moštvom ljubljanske Ohmpije. Med posamezniki-invalidi na republiškem prevenstvu _^so se Celjani odrezali takole: 11. kategorija — 2. Prevoršek 166 lesov (od 30 lučajev); III. kategorija — 2. Hojan 363 kegljev (na 100 lučajev); V. kategorija — 3. Piškur 397; VI. kategorija — 5. Zagore 412. Prijateljska tekma v disciplini 8 x 200 lu- čajev med okrajno reprezentanco Ljubljane ter železničarskim kegljaškim klubom C<-lje se je v Ljubljani končala z zmago domači- nov 6.858:6.3<)3. Za Celje so se najbolje dr- žali: Vanovšek 867, Smon 834, Veranič 814 itd. Klic na pomoč Šoštanj je tii)ično po klubskega proračuna ni pokritega. Finančni plan za letošnje leto je bil se- stavljen zelo skromno in realno. Ker dotok sredstev (dohodkov) ni bil tolikšen, kot so predvidevali, so zanemarili nabavo rekvizi- tov, opreme itd. Razen tega propada nedo. grajeno igrišče. Prihodnje leto bo potrebno že temeljitega popravila. In kako bo prihodnje leto ter kdo naj prevzame jamstvo za kvaliteten obstoj klu- ba? (Upravni odbor kluba je razpravljal o vseh teh problemih, ki jim pa ne pride do kon- ca. Zdaj ne gre samo za investicije, za vzdrževanje lepega objekta, marveč tudi za sredstva, ki naj zagotavljajo redno in nor- malno delo kluba, ki ima nnd sio aktivnih članov. Vsem tem klub ne mor- -luditi os- novnih pogojev za športni iiairedek. Mla- dinci, ki so na letošnjem republiškem pr- venstvu osvojili ča.stno drugo mesto, pri takšnem z.ivotarjenju nimajo perspektive. Za- nimanje bo popustilo in ponovno bo ta mla- dina na cesti, prepuščena samo sebi. Problem je tako boleč in pereč, da bodo morali o njem razpravljati vsi odločujoči činitelji. Gre tudi za odgovornost, da ne pa- de živahnost športnega iidejstvovanja še bolj, k,ot je padla v zadujik letih. G. C. MLADINSKI NOGOMET V zadnjem kolu mladinskega tekmovanja v slovenski nogometni ligi so bili doseženi naslednji izidi: Kladivar — Nova gorica 3:1, Olirapija ■— Celje 6:0 ter Sobota — Olimp 2:2. Po tem znvrtljajii je Kladivar na četrtem mestu s 17. točkami ter razmerjem v golih 32:7, Olimp na enajstem z devetimi pikami ter razliko v golih 21:18, vtem ko je mladina celjskih železničarjev petnajsta, oziroma zadnja z dvema točkama ter negativno bi- lanco 7:54. Sprememba na atletskem vrhu Danes popoldne se bodo seslaFi člani at- letskega sveta AD Kladivar in med dru- gim sklepali o odstopu dosedanjega pred- sednika, ing. .Milana Naprudnika, ki zaradi služ.bene premestitve zapušča celjsko mesto in odhaja na delovno mesto direktorja re- publiškega Geodetskega zavoda v Ljublja- no. Tovariša Naprudnika smo v nedeljo sre- čali na stadionu. — Vse je šlo tako hitro, je dejal, ko smo ga povprašali gb?de spremembe športnega in službenega udejstvovaiiju. da sem kar naenkrat stal pred odločitvijo, ki je bila zame vsekakor pom^bitn. — .'Mi meniš z odhodom iz Celja zapustiti tudi vrste AD Kladivarja? — Čeprav bom v Ljubljani, bom še vna- prej ostal član celjskega atletskega kolek- tiva. ^■ Ljubljani se ne bom vključil v no- ben atletski klub; delal bom le na Atletski zvezi Slovenije. — Obilo sreče in uspehov na novem de- lovnem mestu, pu tudi pri delu Atletske zveze Slovenije. — Hvala. Naš odgovor _ 4 IN NE 7 TOČK žd nbgometaše Vranskega Iz VriiMskega smo prejeli pismo od tov. F. P., v katerem med drugim piše: Odločil sem se odpovedati vaš list, čeprav sem ga rad prebiral. Sem nam- reč športni funkcionar na Vranskem in sem večkrat opa- zil kakšne malenkostne napake v športnih poročilih... Vranski nogometni klub si je v jesen- skem tekmovanju priboril ? točk in zlato sredino, kot pra- vimo. Nikakor pa ne 4 točke in sedmo mesto (kot smo zapi-^ sali mi v eni zadnjih številk, opomiba uredništva). Nam od- bornikom je j.asno, kaj smo do- segli, nikakor pa javnosti «ie moremo dopovedati, kakšen tiskarski .škrat je tu posegel vmes. Organizacije, ki nas pod- pirajo finančno in drugače so razočarane, ko čitajo o naših slabih rezultatih, kljub temu, da jim bomo uradno dokazali. In naš odgovor? To je prav- zaprav odgovor komisije za no- .gomet pri okrajni zvezi za te- lesno kulturo, od katere zme- raj dobivaimo uradne rezultate o izidu tekmovanj. Tako tudi v tem primeru. Vranski nogometaši so v je- senskem delu tekniovanja igra- li takole: 15. 9. Nazarje : Vran- sko 5:1, 29. 9. Vransko : Polzela 2:0, 6. 10. Šmartno : Vransko 4:1. 13. 10. Vransko : Velenje 0:5. 20. 10. Žalec : Vransko 5:1, 27. 10. Vransko : Salek 2:2, 3. U. Gotovlje : Vransko 1:3 in 10. U. Vransko : Šoštanj 4:1. Po vsem tem so nogometaši z Vranskega v resnici dobili toliko točk. kot piše v svojem ipsmu tov. F. P. Toda ... ker se Vrančani "niso .držali pravil in ker je npr. V- tekmi proti ŠaU^ku luislopH suspendirani igralec (Anzel), je morala tekmovalna komisija upoštevali upravičeno pritožbo Šaleka ter neodločen rezultat spremeniiti v zmago za .Šalek oziroma v poraz z rezultatoui 3:0 za Vranisko. Zaradi istega, primera je ihil razveljavljen rezultat tekme Gotovlje : Vran- sko. Tako,se je zmaga na ze- lenem ipolju spremenila v pora/, za Vransko. GlcHle na vse to je Tiogomftno moštvo z Vranskega osvojilo 4 točke, doseglo razliko v golih 9:26 ter osvojilo v zahodni sku- pini okrajne lige ?. mesto. Toliko v pojasnilo ne samo tov. F. P., kateremu bomo še v naprej pošiljali naš list. saj Upamo, da smo ga s tem prepričali, da v poročanju ni sodeloval noben tiskarski škrat, marveč le nedisciplina in ne- upoštevanje nogometnih pravil pri funkcionarjih nogometnega kluba Vransko samih. Čudno je ja to, da tov. F. P. kot športni "unkcionar za te primerne kr- šenja pravil ni vec el. Povsod in tudi v nogometu je tako, da morajo veljati neka pravila, norme; kdor se jih ne drži, je kaznovan. Tako tudi nogometni klub Vransko. Tisti, ki podpi- rajo nogometaše na Vranskem pa inaj sami presodijo, komu de vajo ta sred'stva in v kakšne namene. Zmeraj in povsod bo- mo proipagirali le poštene športne borbe, ne zmage in po- raze, saj ti niso važni. Pa brez zamere. -m NEKOČ JE MARK TWAIN stal pred okencem železniške bla- gajne, da kupi karto, ko pride znanec in ga poprosi, da tudi njemu kupi karto, ker potuje v isto smer. a nima denarja. — Karte ti ne morem kupiti, toda obljubim ti, da te bom skril pod klop — reče T\vain in ga pošlje- v vlak. Ko pride sprevodnik, mu slavni humorist pokaže dve karti. Ta se začudi in vpraša: — Zakaj dve vozovnici'!' Humorist mu pojasni: — Ena karta je zame. a druga — in z roko pokaže pod klop — je za mojega prijatelja, ki najraje potuje tako. PET POKALOV V ZAGREB V organizaciji AD Kladivarja ter pod poikrovileljstvom celjsike občin- ske skupščine je bilo v nedeljo do- poldne na stadionu Borisa Kidriča tekmovanje mestnih mladinskih re- prezentainc Zagreba, Maribora in Ce- lja v krosu. Vsaka reprezentanca je nastopila z ekipami starejših in mlaj- ših mladincev ter mladink, torej s štirimi vrstami, v katerih se je po pet najboljših štelo v konkurenco. Kot so povedali celjski atletski de- lavci, se domačini niso uveljavili predvsem zaradi tega, ker so ekipe sestavljali samo Celjani oziroma Ce- Ijanke in po vsem tem v teh vrstah ni bilo tekačev iz ostalih krajev celj- skega okraja. Rezultati: MLAJSE MLADINKE: 1. Cigir (Z) 2:19.3; in tudi ostala tri najboljša ttiesta so zasedle Zagreb- čanke. Najboljša Celjanka, Vrabiče- va, je bila šele šesta s časom 2:34.1. Ekipe: 1. Zagreb 61, 2. Maribor 37, 3. Celje 22. STAREJŠE MLADINKE: 1. Djurin (Z) 3:07.5, 2. Gačnik (C) 3:14.4, 3. Raz- potnik (C) 3:16.0 itd. Ekipe: 1. Zagreb 52, 2. Celje 35, 3. Maribor 33. MLAJŠI MLADINCI: 1. Drviš (Z) 5:30.2; tudi druga in tretja sta bila Zagrebčana. Najboljši Celjan Pintar je bili četrti s časom 5:56.2. Ekipe: 1. Zagreb 57. 2. Celje 39, 3. Maribor 24. STAREJŠI MLADINCI: 1. Zuntar (C) 7:40.8. To je bila lahka in pre- močna zmaga celjskega reprezentan- ta. Ostalih pet najboljših mest do vključno šestega so osvojili Zagreb- čani. Ekipe: 1. Zagreb 60, 2. Celje 36, 3. Maribor 24. Končni vrstni red ekip: 1. Zagreb 230, 2. Celje 132, 3. Maribor 118. Vesela vest iz Kompol Vsako nedeljo oživi pred osnovno šolo v Kompolah odbojkarsko igrišče, ki je hkrati tudi šolsko dvorišče. Pred kratkim so priredili mali turnir v odbojki z mladinri iz Štor. Bratski tereet treh reprezentanc — Kompole. štore iu Te. harje — je že od jiomladi sem na vbojni nogi«, seveda le na športnem puJju. Ta dan ko so jih povabili v Kompole. so mla- dinci iz štor upali nu zmago. Toda, tokrat so želi uspehe mladinci iz Kompol. Nepričako- vana zmaga jim je dala veliko pobud in veselja do nadaljnjega udejstvovanja. »Ker v Kompolah nimamo svojega igrišča, bi radi. da bi se ekipe iz sosednjih krajev pogovorile o večkratnem srečanju v različ- nih športnih panogah. Saj je edini konjiček mladincev in mladink iz Kompol šport, pa čeprav se zavedamo, da nimamo najbolj- ših pogojev za takšno udejstvovanje. Že- limo se s-)>oznuli z drugimi športniki, so num napisali v dopisu, ki nam gn je poslala tamošnja mladinska organizacija; zato priča- kujemo vabila za bližnja srečanja«, km 16 stran celjski tednik 8t. 47 — 22. novembra 1963 Efenkina mrtva straža Komaj osemnajst let je minilo od zadnje Efenkine straže, ki jo je takrat- ni komandant zmagovite XIV. divizije postavil pri Knežjem stolu na Gospo- svetskem polju, ob severnem spome- niku slovenstva in zgodovinskem sim- bolu dolgoletnih bojev našega ljud- stva za svobodo in neodvisnost. Takrat štiriindvajsetletni komandant XIV. divizije, Ivan Kovačič-Efenka, se je iz srca zavedal pomembnosti zmage ne samo zmage NOV, temveč zmage vsega slovenskega ljudstva, ki je zno- va zaseglo področje nekdanjih Sloven- cev, nekdanje Samove države in Ka- r^tanije. Straža, ki jo je mladi Efen- ka postavil pri Knežjem stolu, ni po- menila poklona knežjim imenom, tem- več poklon našim davnim prednikom ki so prvi zastavili odločen odpor ger- manskemu osvajavcu in po več ko tisočletnih bojih so njihovi potomci to zmago dosegli. Ves čas, dokler so enote XIV. divi- zije, oziroma vsa 4. operativna cona v sklopu IV. armade, zasedale polo- žaje okoli Celovca in Gosposvetskega polja, so borci tovariša Efenke stra- žili simbol slovenstva in v njihovih mislih se je prepletala težnja prvih Slovenov z zmagoslavjem borcev NOV. Sicer nam je tudi tokrat mednarod- na politika onemogočila, da bi uspeli uveljaviti pravice nekdanje Karanta- nije in pravico prvih Slovenov, toda v teh dneh, ko je mrtva straža posled- njič počastila spomin velikega borca komandanta XIV. divizije, je v naših srcih znova zaplamtel spomin na slav- ne dni. Toda kljub vsemu — vsi smo na straži danes — vsepovsod: za sve- tovni mir. In zato, dragi Efenka, ob- ljubljamo, da ne bomo izneverili Tvoje straže! VARČEVANJE »Če bova varčevala tako" dalje, kakor sva doslej,« razlaga žena možu, »bova ob upokojitvi prihrani- la točno dva milijona dolga.« Mesto se pogreza Kakor številna druga mesta v Nemčiji, tako je bilo tudi približno pol- milijonsko mesto Duisburg, ki leži ob izlivu reke Ruhr v Reno, med zad- njo vojno skoraj povsem porušeno. Mesto so po vojni obnovili in je da- nes skoraj takšno kot pred vojno. Toda potem so se začele druge težave. Mesto Duisburg se je začelo ipogre- zati. Toda namesto, da bi se prebi- valci pogrezanja bali, so se veselili "Vsakega pogreznjenega centimetra; kajti: mesto se je moralo pogrezniti, če je hotelo živeti! Mestu je začela delati težave reka Ren. Vse mestno gospodarstvo je namreč odvisno od reke in pristani- šča na Renu, ob katerem so številne jdklarne, po reki pa plujejo tovorne ladjice, ki odvažajo in dovažajo raz- novrstna bogastva. Pred leti pa je 2a.čela voda upadati, ker so ob nje- nem spodnjem toku regulirali sitrugo. Vodni tok*je postal hitrej.ši in vodo- staj nižji, razen tega pa je reka na- plavila še višje dno in duisburško pnistanišče je bilo vedno bolj plitko. Ce bi se bili odločili za poglabljanje pristanišča, bi sicer dosegli Višji vo- dostaj, a iznad vode bi moleli visoki in suhi pristaniški doki. Večina mest bi se v podobnih oko- liščinah odločila, da bi premestila svoje dragoceno pristanišče. V Duis- burgu pa so našli drugo — v zgodo- vini rečnih pristanišč povsem svoje- vrstno rešitev. Pod mestom (torej tu- di pod pristaniščem) so že zdavnaj odkrili tri bogate sloje premoga in inženirji so izračunali, da bi lahko s pravilnim izkopom premoga dosegli, da bi se pristaniščni del mesta po- greznil enakomerno, s čimer bi omo- gočili, da bi voda iz Rena napolnila pogreznjeno pristanišče še za enkrat- no globino. V celoti je predvideval načrt, da se bo mestna površina po- greznila na območju kroga s preme- rom kakšnih 20 km. Pri tem so pred- videli, da bi največja usedlina merila približno 2,20 m (na sliki: najožji krog, označen 7 ft. 3 in.), v zunanjem krogu pa le še za pol metra (1 ft. 8 in.) in manj. Vrednost premogovnih slo- jev so ocenjevali na kakšnih 560 mi- lijard dinarjev in so računali, da bo izikopani premog bogato ix>plačal na- črte kakor tudi morebitne poškodbe, ki bi nastajale med pogrezanjem. Načrt so začeli izvajati leta 1955 in vse doslej 'je šlo vse po načrtih in srečno. Duisburški meščani se niti ne zavedajo, da se vsak dan nekoliko po- greznejo. Toda razvoj mesta, ki mu je v največji meri pripomogel prav premog pod mestom, je začel me- ščane jeziti z drugimi nevšečnostmi. Na ulicah je nastal tolikanj gost pro- met, da nihče ni bil več varen. Pri- tožbe koristnikov cest:išč so bile ved- no pogostejše in mnogi so zamerili povojnim graditeljem, ker niso pred- videli povečanja prometa. Pravilno so domnevali, da bi bilo ^neje, če bi bili takrat takoj ipo vojni zgradili hiše bolj vsaksebi, kakor da bi bjli šli zdaj razširjati cestišče. In spet so se oglasili inženirji s predlogom, da bi čez mesto zgradili kilometrski most, ki bi omogočil nemoten tran- zitni promet. Četudi so obstajali po- misleki, da bi zaradi usedanja tal, takšnega mostu ne mogli zgraditi, so ga vendarle pred ne'kaj časa svečano odprli za promet. Oba kraka berlinskega mostu Oka- kor so ga imenovali) so zgradili na trdih tleh (ki se .po računih inženir- jev ne bodo pogreznila). Lok mostu, ki je dolg približno 17 in pol kilo- metrov, je razdeljen v šest odsekov, ki jih podpirajo stebri, Ti stebri se sicer skupaj s tlom pogrezajo, vendar imajo mt vrhu hidraulične razteznike. na katerih bodo lahko most dvigali skladno z odmikajočim se tlom. Prav tako imajo pripravljene vzdolžne va- ljaste nosilce, ki jih bodo lahko po potrebi dodajali e>o dolžini mostu. Tako so rešili tudi dr^go težavo in vozniki, ki uporabljajo berlinski most, so povsem zadovoljni z njim, le občasno čutijo rahlo drhtenje, ki bo trajalo verjetno vse do leta 1970, ko bodo rudarji pod mestom zaključili izpodkopavanje. Seveda pa so na mo- stu dan in noč strokovne ekipe, ki z meritvami ugotavljajo odklone mostu in ga sproti naravnavajo s hidrav- ličnimi podporiki. Na sliki vidimo pristaniški del mesta Duisburg z reko Ruhr, rensko-hern- skim prekopom in lokom berlinskega mostu, ki sega čez mesto. Krožnice nakazujejo usedanje površja JANEZ TERCE k: »Kralj se ne vozi več s kolesom...« (ZAPISKI S POTOVANJA PO ŠVEDSKI IN DANSKI) Nemško mejo smo pustili ze daleč za seboj, ko je olak z na danskem življenjskem standardu primerno hitrostjo nadaljeval pot proti Kopen- hagnu. Štirje smo hili^o kupeju, po- tovali pa smo kot delegacija jugo- slovanskega študentskega združenja za Združene narode na Švedsko. Nekajdnevno bivanje v Kopen- hagnu nas je seznanilo z življenjem na Danskem, bolje rečeno z mestnim vrvežem v Kopenhagnu in z bogato založenimi trgovinami, v katere pa bolje, da ne vstopi tisti, ki ima — kot sem jo imel jaz — suho denar- nico . Spoznati pravo, notranje živ- ljenje na Danskem pti pomeni pre- hiti v tej deželi vsaj dva meseca. Kopenhagen je napravil name močan vtis predvsem zaradi zgodo- vinskih spomenikov, ki jih je v tem lepem mestu precej. Na vsakem trgu imaš priliko videti konjenika — kralja na konju. Danci so imeli ne- verjetno veliko kraljev, dobrih jaha- čev in lepotcev hkrati. Kopenhagen je še danes videti pran tak kot je bi! v preteklem stoletju. Določeni predelki mesta še povsem spominja- jo na dansko renesanso. To pa je tudi razumljivo, saj mestna oblast o bližini Kopenhagna in d mestu sa- mem ne dovoli zidati visokih hiš, stolpnic in blokov. Zanimiv sklep, ki pa je prao gotovo v prid dolgoletni tradiciji! Pravo nasprotje preteklosti pa so predmestja in vasi. kjer so zidane lične, majhne hišice, živo pobarvane, značilne prav za Dansko. V Valbyju, predmestju Kopenhagna. kjer sem bil na obisku pri znancih, sem videl hiše. kakr.me poznamo pri nas iz ameriških filmov, hiše iz temnordeče opeke in stekla. Ko imajo Danci gosta v hiši, nikdar ne prižgejo velikih luči. Elektrike za razsvetljavo navadno ne uporabljajo. V vsakem kotu prižgejo svečnik s tremi svečami, kar daje poseben videz, povzroča neko ugodje, počutiš se bolj doma- čega. Poznate Ehinore ali Helsingoer, kakor mu pravijo Danci? Verjetno ne. Poznali pa ga boste, kakor hitro vam povem, da je tam tudi Kron- borg. Hamletov grad. V tem gradu je prebival danski princ Amleth, Shakespearov junak Hamlet, drad je leta l'>85 postavil danski kralj Eride- rik II. kot oporišče v borbi proti morskim gusarjem, (had spada med srednjcoelike dsnake gradove, iz- redno je ohranjen in stalno na raz- polago mnogoštevilnim obiskoval- cem. Hkrati pa naj povem tudi to, da znajo Danci iz malenkosti na- praviti silno pomembno stvar. Niso redki primeri, ko vidiš ob cesti na- pis: >Na tem in tem kamnu je tega in tega leta danski kralj ...« ali Pod tem drevesom je danski kralj leta ... premagal v dvoboju ...« itd. Ce je to res bilo, človek danes ne ve. Propaganda in turizem pa vendarle opravita svoje in množice, željne zgodovinskih dejstev, hite na vse kraje Danske, da bi čimveč videle, hkrati pa spravile v dansko blagajno čimveč deviz. Neverjetno, kako znajo Danci izvabiti denar iz tujca. Kopenhagen je od oseh danskih mest prav gotovo najbolj zanimivo mesto. Začetki tega mesta segajo o leto 1167. ko je Absalon, trgovec, postavil prvo kolibo, stavbo, okoli katere se je pozneje razvil Haon, pristanišče. Naslednja stoletja so se tjakaj prišeljeoali trgovci in ribiči in nastalo je mesto trgovcev. Od tod tudi ime Kobenhavn ali Kopman- naehafn — pristanišče trgovcev. Ko- penhagen je leta 1782 doletela kata- strofa: požar je uničil 1670 hiš, na- slednji, 1795. leta pa 951 hiš. Za tem je doletela mesto še druga katastrofa: nad mesto je prišla kuga in pomorila mnogo prebjoalceD. 1416. leta je postal Kopenhagen glavno mesto de- žele. Danci ljubosumno čuvajo zgodo- vino in njene znamenitosti. Prav imajo! Kakor hitro se znajdejo med temi zgodovinskimi znamenitostmi nove stavbe, izgubi zgodovina, po- osebljena v spomenikih, svoj smisel, go mi zagotavljali danslci kolegi. Za- to tudi v Kopenhagnu ne vidiš novih stavb; obnavljajo vse v starem smislu, kolikor je obnoviti treba. Skoraj nekaj podobnega kot na Poljskem. Ogledal sem si še Tivoli, znameniti park v Koperihagnu. Tega mora namreč vsak tujec obvezno videti, sicer >ni videl Danske^. Še pogled na simbol Kopenhagna, Andcrsenovo morsko deklico, ki zamišljeno — na- mesto Dancev — gleda o daljavo, osamljena, čeprav jo vedno obkro- žajo množice tujcev. Danci so vesel narod, to sem kmalu spoznal. Tako so mi na primer to "da se kralj ne vozi več s kolesom^ zaupali kot največjo znamenitost sodobne Danske. In njihova veselost me je spremljala vso mojo pot po tej lepi, zanimivi deželi. Napravili so name prijeten vtis in prav nič se ne čudim, da se turisti tako radi vračajo v Dansko. V tem pogledu hi se tudi m,i lahko od njih marsikaj naučili! Omer Zorabdić jI "Življenjepis bonboniere Kdaj se je rodila, ne vem, rodila pa se je v podjetju »Josip Kras« v Zagrebu. O tem, kdaj in kako je prispela v Sarajevo, zgodovina molči. Lani, na moj rojstni dan, mi jo je podarila sestra z besedami: — Za rojstni dan sem ti prinesla bonboniero. V trgovini so mi rekli, da so v njej prav posebno dobre slaščice. Opremljene in zavite so na naj. rozličnejše presenetljive načine. Želim ti, da bi bilo tvoje življenje sladko .., ^ Darila sem se razveselil, ker imam zelo rad slaščice. Po večerji, ko so • gostje odšli, sem se spravil nad bonboniero. Moja žena je vrisnila: — Ali si ob pameti Takšna bonboniero stane najmanj pet tisoč. Ne bomo je pojedli, ne! Shranili jo bomo za kakšno posebno priložnost. — Toda žena, sem ugovarjal, — bonboniero sem dobil vendar jaz! V njej so prekrasne slaščice in rad bi jih pokusil. Vrag vedi, kdaj sem jih zadnjič jedel. ^ lena mi je vzela bonboniero in jo zaklenila v omaro. Dvajset dni po- zneje, ko se je ženil sosed, jo je spet privlekla na dan. Vsa je sijala: — Vidiš, kaj pomeni taka bonboniera! Ničesar nam ne bo treba kupiti sosedu za darilo. Zadostovala ho ta prekrasna bonboniera. Oddahnil sem si: mesec se je bližal koncu in tako nas je bonboniera rešila iz zadrege. Toda kako izbrisati sestrino posvetilo, ki ga je napisala na vizitko in prilepila na bonboniero. lena, ki je nič ne spravi s tira, je takoj uganila pravo. — Kaj ne vidiš, da je tudi tvoji sestrici nekdo bonboniero podaril! Vizitka je nalepljena na vizitko. Tako bomo storili tudi mi in napisali po- svetilo za soseda. Moral sem v pisarno, ker pri hiši ni bilo vizitk. Zvečer je žena izro- čila bonboniero, jaz pa sem rekel: — Draga novoporočenca, sprejmita to skromno darilo z željo, da bi bil vajin zakon sladak kot slaščice iz naše bonboniere... Kot nalašč za me- dene tedne... Minilo je nekaj mesecev in tedaj sva se vnovič srečala — jaz in bon- boniera. Bilo je pri Maričevih. Njihova edina, ljubka Sonja, je končno diplo- mirala, menda po osmih letih. Z ženo sva šla čestitat njenim staršem. — Glejte bonboniero! Kajtte, da je čudovita? Sonjici sta jo podarila , mladoporočenca iz soseščine. — Naj bo Sonji, sta rekla, — služba sladka, kot so sladke slaščice v tej bonbonieri. Kako duhovito, kajne? je ponosno rekla Sonj ina mati. fJa moji vizitki je bila prilepljena nova vizitka z novim posvetilom. Potem sva se bonboniera in jaz vnovič razšla, toda ne za dolgo. Naša gospodinja je praznovala srebrno poroko. Sonjica ji je podarila bonboniero s posvetilom: — Kolikor slaščic skriva ta bonboniera, toliko sladkosti v življenju Vam ob srebrni poroki želita Sonja in njena mama. Potem je spet minilo nekaj časa. Moja žena je medtem rodila sinčka. Sosedje so prinašali darila. Prinesla ga je tudi naša gospodinja. Vzela je sinčka v naročje, ga poljubila na čelo in rekla: — Poglejte, kako sladek! Kako prav sem uganila, da sem mu kupila bonboniero. Bonboniero, bonboniero . .. Kako pa kaj pri vas? Tako sem ponovno postal lastnik svoje nekdanje bonboniere. Odprli je še nismo. Prihodnji teden se bo poročila moja sestra... DOMISLICE # če je še kaj težjega, kakor da se odvadite slabih navad, potem je še težje, da ne bi pripovedovali lju- dem, kako ste to uspeli (Tony Pet- lito) % Igralka ocenjuje igralko: »Povz- pela se je po najtežji poti — samo ne z nadarjenostjo!« (Mike Con- nollv) ^ # Njegov obraz je bil zgrbančen, kakor da bi bil vso noč spal v svo- jih mislih. (Hildegarde Dolson) # Samo dobra dekleta pišejo dnevnike; slaba jih ne utegnejo pi- sati. (Tallulah Bankhead) # Kdor prižge svečo na obeh koncih, se lahko dvakrat opeče. (Cy N. Peace) % Tehnika nam je omogočila, da poletimo v vsak kraj sveta dvakrat hitreje, kolikor potrebujemo, da nam potem izroče prtljago. (Bili Vughan) 0 Mnogo ljudi si domišlja, da so daleč pred časom, dasi ne hodijo niti s Časom. (Marjorie Johnson) # Učite se tujih napak, saj ne utegnete, da bi storili vse sami. (Vanconver) # Ekstravagantnost je vse, kar kupite, a nima nobene zemeljske vrenosti za vašo ženo. (Franklin P, Jones) KAPETAN MARKOVIC Pisma našega sina, ki je služil vo- jaški rok, so bila zelo žalostna. To- da, ko je bil premeščen v sanitet- no službo, se je njih vsebina nena- doma spremenila. Bila je polna na- vdušenja, posebno živartino pa je v njih pisal o .svojem kapetanu Mar- koviću. Ko sva ga šla z ženo obi- skat, sva komaj čakala, da bi spo- znala kapetana, ki je tako odločilno vplival na spremembo razpoloženja našega sina. Ob pogledu na kapeta- na Markovića pa nama je bilo z ženo takoj vse jasno: to je bila naj- popolnejša medicinska sestra, ki sem jih videl v svojem življenju.