Št 5. ^Sorid, v soboto dne 28. februvarija 1914 Uhaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. Sttfire !|ft'foto. MM*~ ;¦ Vi lc*» ... „ 5*— V4 » • • • » 2*50 Posamične številke sta- ' nejo . . • 8-*in. .^ fin naročila broa doposlaoe naročnine se ne oziramo. Tečaj XLIV. Telefon št. 83. v Vse za narod, svobodo ia napredekU Dr. K. Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadsti'. na desno. llpravništvo seljahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati (oco Gorica. Oglasi in poslanice se tačunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Deželni zbor. IV. sela. Vršila se je v četrtek popoldne. Dnevni red seje obsega 151 točk, kar jasno spričuje delavnost sedanjega deželnega zbora. Ne visoke besede temuč rešene vloge kažejo delavnost in že davno se je preneslo v vseh parlamentih delo iz plenurna zbornice v odseke. Ob Vi na pet otvori dež. glavar sejo in naznani nujne predloge, ki so~jih vložili poslanci Kovač in tovariši glede previsokih doklad v goriškem šolskem okraju za i. 1914, posl. dr. Gregorin in tovariši za gradnjo železnice Štanjel-Divača in posl. dr. Pettarin, glede novega zakona o upravi kopališča v (iradežu. Kot prva točka dnevnega reda se potem obravnavajo razna poročila deželnega odbora. Poročilo o delovanju deželnega zavoda m vzajemno zavarovanje goveje živine se izroči finančnemu odseku, da poroča o tem v eni prihodnjih sej. Predlog, da se da podpora občini Cervinjan za zgradbo podpornega zidovja na levem bregu Avše med železniškim in pristaniškim mostom se sprejme tudi v meritu in prispeva dežela v znesku do 8500 K, če prispeva tudi država. Prošnjo za uravnavo hudournika Kristinice se odstopi finančnemu odseku. Deželni odbor naj pa izposljuje tndi pri vladi potrebno podporo. Poročilo preureditve zimskih tečajev na italijanskem oddelku deželne' kmetijske šole se odstopi kmetijskemu-odseku. Dr. Leo Wolfer so stalno namesti za zdravnika v deželni umobolnici. Poročilo o zvišanju deželnega prispevka za zdravilišče v Gradežu v znesku 1000 K se na predlog dr. Gregorčiča sp-rcimc iakoj. Vojaški upravi se proda zemljišče, ki se je rakupilo za zgradbo nove vojaške bolnišnice nr po 2.30 K. Prodaja se sklene v meritu in se naroči deželnemu odboru, da izposluje sklepu najvišje potrjenje. Zakonski načrt o odškodnini za zgradbo nove vojaške bolnišnice se odstopi pravnemu odseku. Poročilo o najetju posojila v znesku 660.000 K" za zgradbo vojaške bolnišnice in za Kritje prekoračenih stroškov za zgradbo deželne umobolnice v znesku 42.000 K se odstopi finančnemu odseku. Prodajo stare vojaške bolnišnice se odobri in se naroči dež. odboru, da izposluje prodaji najvišjo potrdilo. Sklene se zvišati prispevek za prehranjevanje izgnancev na odgonskih postajah na 76 v oziroma na I K. Poročila dežel nozborski h o d s e k o v. A. pravnega odseka. Na predlog posl. dr. Podgornlka se pooblasti deželni odbor, da imenuje člane v kuratorij deželnega hipotečnega zaveda. Nato poroča posl. Flego o zakonskem načrtu glede uvrstitve ceste Capriva- Vi-polže med skladovne, kar sprejme zbornica v meritu. nato pa še v prvem in drugem branju. Dež. odbor se naroči da izposluje najvišje pritrdilo. B. p e t i c i j s k e g a odseka. Občanom iz Ravne (Podmelec) za zgradbo brvi čez Lipišček se dovoli 200 K (por. posl. Mikuž). Zavod' sv. Marte v Trstu 300 K. Deželnemu odboru se odstopijo: prošnja občanov iz Grahovega* za popravo ceste iz Hudejužne v Stržišče,, prošnja občanov i&Sniasti za škodo pov- zročeno po požarju »Na Polju«, županstva Grahovo za zgradbo vodovoda, upravnega sveta v Gradišču za popravo žup-uišča, županstva Trnovo pri Kobaridu glede preustrojitve gradbenega načrta za državno cesto, Andreja Berginc iz Ravni za nakup železne vrvi, županstva Loka-vec za kanalizacijska dela v frakciji Bri-tof, občanov iz Stanovišča za vzdrževanje poti iz Stanovišča do ceste Staroselo-I.ogje, kapucinskega samostana pri sv. Križu, »Rudečega križa« v svrho ustanovitve tečajev za bolniško postrežbo in Antona Tomasina iz Belvedere za škodo, nastalo od vremenskih nezgod. N a d n e v n i r e d s e p r e i d e p r e-k o prošenj: Antona Baloha iz Homca za k ritje troškov za zgradbo vodnjaka, Antona Kracina iz Borjane za podporo za uravnalna dela ob hudourniku Potočič. Poročila šolskega odseka: Deželnemu odboru.se odstopijo prošnje: Ane Kos iz Solkana za podporo, Antona Čavdek, gojenca obrtne šole v Ljubljani, Josipa Kragel nadučitelja v p., Frančiška Cicero, učitelja v p., Ofelije Pasciualis iz Viška, Josipa Husa Alojzija PerŠič in Matije Koren, gojencev obrtne šole v Ljubljani, Ivane vdove Kosič za podporo, učiteljstva šolskega okraja Go-riea-mesto za ureditev njihov pravnih razmer, Karola Mlekuža za povrnitev po-. kojninskih prispevkov, Ivane Lozej, vpo-.. kojene učiteljice glede vštetja četrte petletnice v pokojnino, Antona- Mer,vič iz Po-virja za podporo za nadaljevanje študij, Franca Černeta iz Tomaja za vštetje službenih let v pokojnino, Karmen Vodopivec gojenke tržaške trgovske šole za podporo, Andreja Budala za podporo, Josipa Dr-novšeka in Franca Simčica gojencev obrtne šole v Beljaku za podporo, Franceta Dkrnar iz Pule za sina Tvana in Franceta Peščic, gojenca obrtne šole v Ljubljani. N a d n e v n i r e d s e p r e i d e o r e-k o p r o Š e n j: učitelja Pavlin iz Terca z-i vzgojevanje otrok, Ivane vdove Kosič za zvišanje pokojnine, GvHa Jug, gojenca učiteljišča v Gorici, Ivane Lozej, vpokojene učiteljice glede vštetja 4. petletnice v pokojnino. P o i o Č i 1 o k m e t i j s k eg a odseka. Dovoli se podpore: živinozdravniške-mu društvu v Červinjanu 500 K, goriškemu kmetijskemu društvu v kritje upravnih stroškov 4000 K (por. posl. Mikuž), vinarskemu in sadjarskemu društvu v Kanalu 150 K (poroč. posl. Gorjup), Fr. Canzer iz Foliane 300 K v kritje škode, napravljene mu po kugi na čebelah, govedorejskemu društvu v Chioprisu. 150 K, kmetijskemu društvu v Cerknem za zgradbo društvene mlekarne 4500 K (posl. Mikuž), Janku Vo-donivec iz Kamenj za zgradbo čebelnjaka 500 K (nosi. Mikuž), čebelarskemu društvu v Grahovem, 500 K (posl. Mikuž), zadružni mlekarni v Grantii 500 K (posl. Mikuž) prvi furlanski vinarski zadrugi v Aielu 1000 K (posl. Prandi) zvezi furlanskih kmetijskih zadrug 6000 K (posl. Prandi), društvu furlanskih svilorejcev 1000 K in Alfonzu Besednjaku, slušatelju zadružnega^ tečaja na Dunaju 100 K (posl. Furlani). Deželnemu odboru se odstopijo prošnje: Franca Castellan za zgradbo čebelnjaka, Matije Kranjc iz Trnovega, Ivana K-linkona iz Žabč za izboljšanje pašnikov, mlekarske zadruge v Libušnjah za nakup mlekarskega orodja, zadružne mlekarne v Romansu, dunajskega avstrijskega dr- žavnega društva za deveti vinorejski kon- j greš'v Gorici, vodstva pietarske šole v i |M)Jjami glede letnega prispevka za vzdrževanje vzornega bekovišča, ljudske kon-sumne zadruge v Višku, vzajemne zavarovalnice goveje živine v Červinjanu, Antona Furian iz Kobilje glave v kritje stroškov radi poginjenega živinčeta in Lav-rencija Žigov iz Renč za brezplačno podelitev trtnic iz deželne trtnice. j Poročilo giede obnovitve kredita za ' nabavo kmetijskega orodja in prošnjo goriške zveze gospodarskih zadrug za goriško okolico se odstopi še enkrat odseku. O predlogu posl. Fona in tov. glede ureditve kozjereje poroča posl. Mikuž in se odstopi poročilo dež. odboru z naročilom, da doseže pri vladi preklic prestrogih odredb. Na predlog poslanca Furlanija se z ozirom na obnovitev, carinske in trgovske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Italijo, sklene pozvati vlado, da varuje interese domačega prebivalstva in da v ta namen zviša carino na pridelke, ki se uvažajo iz Italije in da za iste zviša železniško tarifo. . Finančni odsek. Odobre se poročila o proračunu: gasilskega zaloga za 1. 1913, raznih malih za-logov z I. 1913., zaloga za ranjene vojake, šolskega zaloga, zaloga za obnemogle delavce, ubožnega zaloga, ustanove Ca-riuian, zaloga Dame, deželnega občinskega zaloga, zemliedelskega zaloga, ustanove Abram-Stubelj itd. Deželnemu odboru se odstopijo prošnje posojilnic v Chiopris-Viscone, v . Višku, v Št. Vidu ob Teru, v Červinjanu, v Šempetru ob Soči, v Fijumicelu in v Rudi. Odobre se poročila dež. hipotečnega zavoda, dež. gluhonemrnce in raznih malih zalogov in ustanov. Anton Della Mora, prvi strojnik dež. umobolnice se pomakne v III. vrsto X. plačilnega razreda. Kredit za visokošolske podpore se zviša od 1 2.0 0 0 K n a 1 6.0 0 0 K. T e h n i č n o - ž e 1 e z n i š k i o d s e k. Dovoli se županstvom: Bovec v svrho kritja prekoračenih stroškov za vodovod v Plužnjali (posl. Miklavič) enkratna podpora 750 K; Grahovo za zgradbo vodovoda v Logjeh 2250 K (posl. Gregorčič); v Šmarjah za napravo kapnice 2500 K; Biljana za napravo kapnice 3400 K (Gregorčič); Grahovo za vodovod 845 K (Gregorčič); Volče za vodovod v Ko-zarcah 900 K; Dornberg za zgradbo kapnice 3975 (posl. Furlani), županstvu Me-dea za kanalizacijo 8500 K, Št. Peter ob Soči za popravo ceste 250 K, Gradež za zgradbo ceste Belvedere-luka in Belve-dere-postaja 2100 K; gospodarskemu svetu v Coroni za cesto Corona-most čez Birso 2875 K, za popravo ceste Venkov-Dobrovo pri Mulinutu 4200 K (posl. Picci-nini). Deželnemu odboru se odstopijo naslednje prošnje in poročila: prošnja mlekarske zadruge v I.jubimu, predlog glede uravnave hudournikov Grajščeka in Lo-Icnvščeka, poročilo o gradnji železnice Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija-Kranjska meja ter podaljšanje proge do Trbiža, prošnja županstva Tolmin glede podpore za kanalizacijo v Ljubinju, predlog poslancev Kovača, Gregorina in tovarišev radi vodovoda po kraški planoti. Odkloni se prošnja županstva v Na-brežini za nadaljno podporo za popravljalna dela na cesti Slivno-Nabrežina, ker se je že izplačala deželna podpora. Učiteljske plače. — Italijani proti dež, šolskemu zalogu. Vsi ti predlogi so bili rešeni skoro brez vsake debate. Večja debata je pa nastala, ko je poročal posl. Dominko o proš- ' nji Goriško-Gradiščanskega učiteljstva, f da bi se zjednačile plače učiteljev s plačami državnih uradnikov štirih nižjih razredov. V imenu šolskega odseka je predlagal posl. Dominko, da se naroči deželnemu odboru, da prouči utemeljeno proš-; njo učiteljstva, da izdela načrt, po katerem naj bi bile ugodno rešene upravičene želje učiteljstva, ne da bi bili pri tem obremenjeni okrajni šolski zalogi. Proti predlogu nastopi posl. dr. Pettarin, kateremu je sicer predlog v celoti simpatičen, odklanja pa, da bi se s predlogom ustvaril prejudic, da naj dežela pla- ¦ ¦ ¦-¦ čuje za okrajne šolske zaloge. Naj se pusti deželnemu odboru, da izdela načrt, kakor se mu zdi potrebno, ni ga pa treba vezati na prejudic. Poživlja, da naj poročevalec spremeni v tem smislu predlog. Odgovarja mu dr. Gregorčič, ki pravi, da poročevalec ne more spremeniti sklepa, ker je to sklep odseka. Sicer je pa predlog tudi pravičen. Ker šolski okraji so tako obremenjeni, v nekaterih okrajih znašajo doklade že 150% in 160%, da res ne morejo zmagati večjih izdatkov. Zato se naj poskrbi za kritje drugje. Posl. Piccinini se strinja s posl: Pet- ^ tarinom in predlaga, da se naj opusti * prejudic. Slovenski del dežele "da ni bolj •"' " obremenjen ko laški. Bosi. dr. Franko: Če je odsek sklenil tak predlog; potem mora tudi poročeva- ;. ' lec istega predlagati. Laški poslanci pa lahko stavijo, če jim predlog ni po volji . _¦?< drug predlog. Vsi priznamo nujno potrebo zboljšati učiteljskih plač, a naši šolski '¦ :.' okraji morajo razpisovati že tako visoke doklade, da se more pomagati učiteljem le, če preskrbi deželni odbor kritje drugje ne pa pri šolskih okrajih. To je namen predloga. Če pa nasprotujejo laški poslanci temu predlogu, potem je pač naša namera za enkrat pokopana, Tedal pa je treba tudi glasno povedati, d a 1 a š k i p o-s 1 a n c i s s v o j i m z a^v 1 a č e v a n j e m zavirajo r e g u I a c*i j o učiteljskih plač. Posl. dr. Pettarin zavrača trditev, da bi laški poslanci nastopali proti učiteljskim težnjam, pač pa so pred leti delali to slovenski poslanci. Učiteljsko vprašanje je staro že nad 50 let in laški poslanci bi ga radi rešili, ne pripuste pa, da,§R,MStvari s tem prejudic. J)r. Podgofnik: Konstatiram, da ni bilo v odseku prav nikakega nasprotovanja, konstatiram dalje, da se tudi ni ustva- . ril s predlogom prav noben prejudic. Spominja iia 1. 1906, ko še je sklenilo, da se krijejo nekateri izdatki iz deželnih sredstev mesto iz onih šolskih okrajev. Zato se čudi, da more nastati sedaj taka razburjenost. Če je dobra volja, se da najti potrebno kritje in ni s tem treba prav nič prejudicirati. Nikakor pa ne moremo in tudi nočemo trpeti, da bi bilo naše' učitelj-stvo sjabše plačano od italijanskega. Te neenakosti, da imajo laški učitelji 25% draginjsko doklado, slovenski pa ne, ne moremo odpraviti drugim potoni, kakor predlaga odsek, ker drugače bi morali kriti izdatke šolski okraji, ki pa ne zmorejo nobenih novih bremen. P o s 1. B u g a 11 o je mnenja, da slovenski poslanci pol.gajo preveliko važnost na to, da je to sklep odseka/Nikakor ne mara, da bi obstala še v naprej razlika V nedeljo v Trnovskem domu: BRATJE SV. BERNARDA. med slovenskimi in laškimi učitelji. AH dobiti se-more tudi drugo formulo. Stvar se seveda ne da rešiti od danes na jutri. Njegova stranka ravno sedaj izdeluje finančni načrt, po katerem bo mogoče re-5iti tudi to vprašanje. Zaio je najbolje, da se prepusti to vprašanje deželnemv odboru. * Dr. Podgornik pripoznava, da je več predlogov mogočih, ravno zato pa ne U"i-di, da bi se o. tem ustvaril kak prejudic. Zato predlaga, naj se sprejme predlog odseka. Posl. Češčut predlaga, da naj slovenski šolski okraji store isto kot laški. Krivično pa je, da zahtevajo Slovenci od deželnega zaloga več ko polovico dohodkov, ko pa so v davčni moči Italijani veliko močnejši. (Stare fabule! Opazka ur.). Posl. dr. Gregorčič povdarja, da se predlog nikakor ni utihotapilo in da se je ves predlog jasno razpoložilo, ko se je govorilo, da se da vsem učiteljem 25% dra-ginjska doklada iz deželnega šolskega zaloga. Dr. Franko zavrača protest dr. Pet-tarina, ker on ni nikdar njemu in njegovi stranki očital, da je nasprotna učiteljstvu. Ali res je pa, da ste izjavili, da ne dovolite izboljšanja na račun deželnega šolskega zaloga in s tem ste nastopili proti hitrejši rešitvi učiteljskega vprašanja. Zato si naj dr. Pettarin protest lepo shrani. Posl. dr. Gregorin omenja davčne preodkaze, ki jih bo deležna dežela vsled sklenjenega malega finančnega načrta. Ta načrt je bil sklenjen, da zboljšajo dežele učiteljem plače in učiteljstvo je bilo pri-prega za ta zakon, sedaj se hoče to eska-motirati in porabiti davčne preodkaze za druge namene. Ravno vsled teh preodka-zov se na ne more govoriti o obremenitvi dežele. Posl. Bugatto ugovarja radi. davčnih preodkazov iz malega finančnega načrta. Posl. Dominko: Vodilna misel predloga je, da se ne obremene okrajni šolski zalogi, ker če se sprejme tak zakon, potem je pač skrbljeno za izdatke ne pa za kritje. Zakon brez potrebnega kritja je pa brez smisla. Zato se naj sprejme odsekov predlog. Posl. Fott govori tako tiho, da se ga v začetku prav nič ne sliši in stenografi morajo nriti čisto k njemu, da ulove besede. Šele koncem govora se je moglo slišati par besed. Je za predlog odseka ali le tedaj, če se kmeta ne obremeni. Če se sprejme predlog je pa seveda tudi treba skrbeti za kritje, kje pa tega dobite, ga pa prav nič ne briga. (Veselost.) Nato odredi deželni glavar glasovanje. Prvi del odsekovega predloga se sprejme soglasno, za odstavek: ne da bi se obremenili okrajni šolski zalogi, pa gla-sjuejo le slovenski poslanci. Ker manjka pri seji posl. Pinavčič in pa škof je razmerje 14 : 13, ker glavar ni glasoval. Glavar je pa konstatiral, da je predlog padel. Slovenski poslanci so otvorili debato o tem po dnevnem redu seje. * Nato so se sprejela razna poročila od-4 sekov. Debata o pravilni ali nepravih i enunciaciji glasovanja. * . Posl. Rutar govori k točki 55. poslovnika, radi glavarjeve konstatacije glasovanja. Povdarja, da so slovenski po- fc slanci glasovali kompaktno za. laški pa * kompaktno proti. Ker sta manjkala po-jj*slanca Sedej in Pinavčič je razmerje >14 : 13, s tem je pa bil predlog sprejet in ne odklonjen, kakpr je pomotoma udej-J stvil deželni glavar. K Ugovarja mu posl. Pettarin," ki pravi, J da določuje poslovnik za sprejem predlo-J ga večino glasov navzočih. Navzočih je pa bilo 28. večina znaša 15, predlog je torej padel. fc Dr. Gregorčič. Gre le za vprašanje, ali je bila enunciacija pravilna ali ne. Vsa zgodovina te zbornice, pa tudi parlamentarni običaji drugod pričajo, da je padel predlog, če je razmerje glasov enako. V tem slučaju pa je bilo razmerje 14 : 13, je bila torej enunciacija napačna in to se naj popravi. Posl. dr. Pettarin citira nemško besedilo § 38 cesarskega patenta, ki da je bolj - -lasen od laškega, kjer se glasi »mit Stimmenmehrheit der Ariwesenden«, torej prisotnih, zato da je predlog padel, ker ni glasovalo zanj 15 Članov zbornfee, Vse te trditve je dobro zavrnil dr. i Podgornik: Gre za interpretacijo poslovnika, da se pa tega prav razume, pa ne zadostuje, da se prebere le prvi odstavek, ki govori, kdaj je predlog sprejet. Treba je prebrati tudi drugi odstavek, kjer se go-govori, kdaj je kateri predlog odklonjen. V tem odstavku se pa pravi, da je padel predlog le pri enakosti glasov, kar pa v tem slučaju ni bilo. Deželni glavar ni glasoval, kakor je to sam nam priznal.' Ker se pa meritorno na stvari nič ne izpreme-ni, ko je tudi večina za predlog čisto slučajna, ne bomo stvari tirali naprej. Kar se pa tiče izvajanj dr. Pettarina, da je treba za sprejem predloga večino navzočih je pa taka interpretacija čisto napačna. Štejejo se oddani glasovi in samo ti so me-rodajni ne pa koliko ljudi jih oddaja. Posl. Bugatto skuša z velikim trudom dokazati, da je glavar glasoval, ker ni takrat vstal, ko se je glasovalo za. Upravičeno so zaklicali slovenski poslanci, da se to pravi samo zavijati resnico, ker če sedi vedno glavar pri vsakem glasovanju in ko je vendar parlamentarni običaj, da glasuje predsednik zbornice le pri enakosti glasov, potem mora glavar tudi naznaniti, da pomeni včasih njegovo sedenje glasovanje. Da so pa imeli slovenski poslanci prav ie najlepše dokazal glavar sam, ki izjavlja, da sam ni glasoval, mislil je pa, da je razmerje 14 : 14 in zato je konstatiral, da ie padel predlog. (Posl. Pinavčič je namreč manjkal). Pripravljen je pa, da se na drugi seji glasuje še enkrat. (Takrat bi najbrže Pinavčig ne manjkal.) Kljub temu, da je bila stvar več ko jasna, je izpregovoril posl. dr. Pettarin še to modro primero, ki dela gotovo čast ju-ristu. Dejal je: Da je v resnici potrebna večina navzočih in ne glasujočih, se razvidi že iz tega. Vzemimo, da je v zbornici 30 ljudi, od teh glasuje le eden, vsi drugi, se vzdrže glasovanja in tedaj je po vašem (kazaje na slovenske poslance) predlog sprejet, kljub temu, da glasuje za Ie eden. Posl. Pettarin je čisto pozabil, da se v tem slučaju 29 ljudi iz komoditete pač ni dvignilo, da pa molče pritrjujejo. Seveda so izvajanja dr. Pettarina izzvala viharno veseiost. Debata je jasno pokazala, da je bilo: naziranje slovenskih poslancev pravilno, seveda ima pa glavar moč, da vztraja pri prvotnem glasovanju. Nujni predlogi. Nato utemeljuje nujnost svojega predloga posl. Kovač in predlaga, da se predlog tudi v meritu sklene. Po daljši debati se sklene, da pozove deželni odbor vlado, da naj sistira pobiranje 160 odstotne do-klade za goriški šolski okraj. Tudi nujni predlog posl. dr. Gregori-na. da se naj zgradi mesto železnice Op-čine-Herpelje-Kozina, železnica Štanjel-Divača, oziroma, da se zgrade obe progi, sprejme deželni zbor tudi v meritu. Nujni predlog dr. Pettarina se izroči pravnemu odseku. Samostojna predloga posl. Fona se odkažeta kmetijskemu odseku. Nato zaključi glavar ob 8. uri zvečer sejo. V. seja. Peta seja se je vršila danes dopoldne ob 10. uri. Dnevni red: 1. Resolucija glede Najvišje potrdbe stavbenega reda za Goriško-Gradiščansko (Flego). 2. Resolucija glede kritja stroškov za lavno cepljenje koz (Flego). 3. Resolucija glede premembe vladnega zakonskega načrta o preklicu svoje-pravnosti pri umobolnih (Flego). 4. Odobritev sklepa deželnega odbora, s katerim se je sklenil izplačati prvi obrok deželne podpore za postavitev dveh sesalk v Kaseijanu in Šempetru ob Soči (Flego). 5. Poročilo o ustanovitvi kmetijsko-nadaljevalnih šol (Flego). <- 6. Poročilo o zakonskem načrtu glede kolonske pogodbe (Bugatto). Deželni glavar otvori sejo in predstavi zbornici zastopnika poljedelskega ministrstva barona Unterkirchna, ki se je tfde-Ježil seje radi kolenskega zakona Nujne predloge so vložili poslanci: dr. Gregorin in tovariši, da naj država na svoje stroSke prouči vprašanje, ali bi ne kazalo na Krasu nasaditi bodičje žoltniee, iz katerega se more delati tudi papir, kar se že dogaja v Italiji; posl. Prandi in tovariši gled^ zakonskega načrta za preprečitev špekulacije s prodajami zemljišč; posl. Češčiuti in tovariši glede ustanovitve laške pravne fakultete v Trstu; poslanca Mlkuža in tovarišev glede prispevka za most čez Idrijco v znesku 500.0 K. Posl. Flego predlaga resolucijo, v kateri se poživlja vlada, da predloži že l. 1910 sklenjeni, za deželo nujno potrebni stavbni red. Posl. dr. Podgornik predlaga, da obenem sprejme resolucijo, v kateri se naj pozove vlado, da predloži v sankcijo tudi že davno sklenjeni zakonski načrt za ustanovitev deželnega hranilnega zaloga. Obe resoluciji sta po krajši debati soglasno sprejeti. Posl. Flego utemeljuje resolucijo giede kritja stroškov za javno cepljenje koz, v kateri se naroča deželnemu odboru, da naj doseže pri vladi, da plača ona stroške in naj v ta namen predlaga v državnem zboru potrebni zakonski načrt. —-Do končne ureditve tega vprašanja pa se dovoli deželnemu odboru za tekoče leto 6800 K za javno cepljenje koz in isti znesek tudi za 1. 1913. Sprejeto. Glede resolucije z ozirom na premembe vladnega zakonskega načrta o preklicu svojepravnosti pri umobolnih se vzame na znanje, da nastopajo vse dežele solidarno interese dežel in umobolnih in se sklene pozvati vlado, da varuje interese deželnih zalogov. Sprejeto. Odobri se sklep deželnega odbora za postavitev dveh sesalk v Kaseijanu • in Šempetru ob Soči in se odobrita oba obroka v znesku po 900 K. Glede ustanovitve kmetijsko nadaljevalnih šol predlaga poročevalec Flego, 1. da se pozove vlada, da pospeši pogajanja in dovoli prispevke, 2. deželni odbor naj predloži v prihodnjem zasedanju na podlagi proračunjenih stroškov konkretne nredloge, da se ustanove v vseh večj:h kmetijskih središčih kmetijske šole. Posl. Furlani želi, da se pritegnejo tem posvetovanjem tudi praktiki, nakar je predlog sprejet. Kolonska pogodba. Nato poroča posl. Bugatto o zakonskem načrtu glede kolonske pogodbe. Predlaga, da se naj načrt potrdi in da naj deželni odbor uvede vse nebistvene spremembe, ki bi jih zahtevala vlada. Posl. dr. Podgornik je za načrt, ker na se ne ujema slovenski in laški tekst, ker je poleg tega nekaj določb, ki nikakor niso sprejemljive, kar bi moglo tudi ovirati sankcijo, zato predlaga, da se načrt vrne odseku, ki naj Doroča tekom 48 ur. Mnenju dr. Podgornika se pridruži posl. Kovač in posl. Češčut, ki nravi, da načrt še ni zrel za sprejem. Posl. Fon govori za takojšen sprejem načrta in pravi, da vidi v tem, če se izroči načrt odseku zavlačevanje. Nato mu dobro odvrne posl. Pettarin, ki pravi, da naj se potrka Fon na prša in nai reče mea cul-pa, ker on je bil, ki Je zakrivil inkongru-enco slovenskega in italijanskega teksta, ali posl. Fon se opravičuje, da ni tak ju-rist, da bi mogel izdelati prevod, ki čisto točno odgovarja originalu. Ali v specialni debati se da vse popraviti. Poročevalec Bugatto predlaga sprejem načrta in pravi, da bi mogel deželni odbor sam popraviti nesoglasja v tekstu. Povdarja, da je stvar dovolj naštu-dirana, eventuelne pomanjkljivosti se pa lahko popravilo v specialni debati. Posl. dr. Podgornik zavrača očitek posl. Fona, da bi hoteli slovenski poslanci zavlačevati stvar, ali tu obstoji inkongru-erica teksta in to je treba popraviti. On je bil sam član komisije in je večkrat opozoril na nepravilni prevod, takrat bi se moral popraviti. Bila je pa sploh premala skrb za prevod, ker drugače ne bi bil izdelan šele v zadnjem trenutku. Kar se pa tiče nasveta, da bi deželni odbor uredil tekst, pa to nikakor ne gre, ker zakon sprejme deželni zbor z določenim tekstom in ga radi tega deželni odbor ne more premeniti. Zato se naj vrne predlog odseku. Nato govori v laškem jeziku zastopnik ministrstva, baron Unterklrcheti, k\ se zavzema za predloženi zakonski načrt. i Pravi, da je načrt plod štiriletnega vestnega dela, potem, ko so bili zaslišani ga* stopniki kolonov in gospodarjev. Nesoglasje tekstov se more pri dobri volji Slovencev z lahkoto odpraviti. Kot zastopnik ministrstva more pa tudi reči, da Je načrt goden za sankcijo. Odobravanje pri poslancih laške ljudske stranke. Nato prekine deželni glavar ob 12 sejo in naznani, da se nadaljuje seja ob 3. uri popoldne. Politični pregled. V koroškem deželnem zboru je prišlo do »jugoslovanske debate«. Začel jo je znani Dobernik, ki je znan po svojem žve-plarenju in po svojem hofratovstvu. Med drugim je dejal, da bo igrala Koroška še veliko vlogo v jugoslovanskem vprašanju. Mož si najbrže ne misli, da bo nastalo vsled tega, ker pride čas, ko koroški Nem-ci ne bodo mogli braniti svoje glavne naloge, kakor je dejal Dobernik, namreč nedeljivost Koroške. Hud je Dobernik na Slovence, ker nočejo pripoznati Nemcem da so vneti za Avstrijo. Ali o tem vendar čivkajo že vrabci, da nimajo • renegatski Nemci višjega ideala ko Bisrnarka in pa auf generala Bliicherja. Najlepše si je pa prihranil Dobernik za na konec. Dejal je, da bodo koroški renegati in Nemci še dalje »fiir die Weiterpflege des ffeundschaft-lichen Verhaltnisses mit den Slovenen«. Dobernik je s tem prekosil v žveplanju sebe in Stein\vendra, ker mora .imeti drzno lice, da ne čuti ostudne laži, ki jo je izpregovoril. Naprej po sistemu, ki pomeni zakonolomstvo in nasilstvo je saj odkrito rečeno. Pa nemški koroški voditelji so pač taki, da mislijo, da reši fraza vse. Bog jim blagoslovi pamet! Južna Albanija. — Proglasitev avtonomije v Epiru. — Atene, 27. februarja. Uradno se zatrjuje, da je zastava neodvisnosti razvita že v celem severnem Fpiru! Prebivalstvo je moderno oboroženo. Predsednik avtonomne vlade severnega Fpira Zografos je že zapustil Atene ter odpotoval v Argikastron, ki naj bo sedež epirske vlade. Tam bo tudi neodvisnost Kpira oficijozno proglašena. Atenski kabinet hoče storiti vse, da prepreči razširjenje insurekcije. Grška vlada je zapovedah 3 metropolitom, da naj pridejo takoj v Janino, vsi trije pa so se temu ustavili in ostali v Argikastronu. Lep sprejem čaka princa Wieda v Albaniji! Domače vesti. Ker je ogromno naraslo poročilo o sejah dež. zbora ki so velevažne, smo morali izpustiti obilo že pripravljenega gradiva. Pride na vrsto'prihodnjič. Občinske volitve v Gorici. — Občinske volitve v našem mestu so kakor znano razpisane in v smislu § 37. statuta za mesto Gorica so imeniki volilcev razpoloženi na tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu do 11. marcija 1914. vsaki dan od 9—12. ure dopoldne in od 3—6. ure po-poludne (ob nedeljah od 9—12. ure dopoldne). — Morebitne reklamacije je vlagati na c. kr. okrajnem glavarstvu (II. nadstropje soba št. 1) v neprestopni dobi osmih dni in sicer od 4. do uštetega 11. marcija 1914. Imenik volilcev pa je na razpolago za vpogled tudi v pisarni Narodnega odbora v ulici sv. Ivana št. 7„ vsak dan v delavnikih od 4—6. popoldne, ob nedeljah od 10—12. dopoldne. Narodni odbor daje tudi vsa pojasnila glede reklamacij. Volilci! Storile svojo narodno dolžnost v polni meri! Prllopa ..Sofce' St. 5. 2 line 28. februarja 1914. Postajenačelnik INieser. Interpelacija : posl. dr. Karola Podgornikain tovarišev na Njegovo Ekscelenco železniške-* ^a ministra dr. barona Forsterja radi nez< nosnih razmer nj^držiivneii) k^odsco^u^ Gorici, vstvarjenifi m*vzdrWvtmtlH*d*|)o-: stajenačelnika Frana Wieser-ja. \ Ko je bila otvorjena planinska železnica, smo pričakovali, da se bo vršilo na* kolodvoru v •¦Gorici miimo^eJikojTromet-no delo in da dobi na tem kolodvoru traS-; nega zaslužka obilo domačinov. Ali nem--§ki Volksrat se je hotel okoristiti z novo'; planinsko železnico v svoje posebne, ger-' inanizacijske namene. Postaja državne/ železnice v Gorici ni le veliko obratova-i lišče, ampak ta postaja je jeden najtrdnej-' Ših in največjih stebrov nemškega mosta, do Adrije. Gdkar obstoji postaja, se širi iz nje- germanizacija p"od vodstvom5 "postaje-J načelnika Frana VVieserja, ki je bil poslan na važno mesto predstojnika državnega, kolodvora v Gorici ne morda radi svoje službene sposobnosti, marveč zato,'ker je nemški Volksrat dobil v njem izborno germanizacijsko orodje. Reči se niora, da'; je Volksrat dobro zadel. Wieser je slab u-radnik, ali jako dober propagator nemške misli v Primorju. Zbog svoje misije sovraži vse, kar je slovenskega, zapostavlja na, postaji uslužbene Slovence; jih-šikanira in odšla vlja ter bi najraiši kar na mah pognal vse slovenske uslužbence s kolodvora in nadomestil v vseh službah same zagrizene Nemce. Wieser je vstvaril vsled svoje misije na kolodvoru razmere, ki kričijo do neba. Pritožbe so splošne, ali Čim večje so te pritožbe, čim glasnejši protest proti neznosnim razmeram pod VVieseriem, tiin; tidnejše je Wieserjevo stališče in VVieser avanzira nenavadno hitro. Nemci (Wieser, VVltschek, Kham, Ginskey) na državnem kolodvoru v Gorici so veliki gospodje, ki ponosno nosijo glavo po koncu, slovenski uslužbenci so pa uboga para, katerega zmerja nemški' uradnik z »\vindischer Hund« in na prijazen ogov.or zarezi nanj »Halts Maul«', : Slovenske uradnike in uslužbence se: ¦strogo nadzoruje, denuncira se jih, kaznuje po krivem, šikanira v službi; če pa Nemec kaj zakrivi, in če je še tako hudo, če bi bilo treba disciplinarnega postopanja proti njemu, se vse potlači in Nemec je •čist. .' ¦. VVieser vzdržuje v Gorici podružnico društva »Reiehsbund deutscher Eiseribah-. ner«. Društvu je namen, pokončati- vse, kar ni nemško. V tem društvu se VVieser tika s svojimi "podložnimi in jih navdušuje za gonjo proti Slovencem. Pri takih razmerah trpi vgled službe in pod takimi razmerami trpijo v glavnem Slovenci, ker gonja je proti njim naperjena. Če pride Slovenec vprašat službo, se zahteva od njega znanje nemščine, za Nemca,, katerega pokliče VVieser kje iz kake nemške dežele pa zadostuje, če zna nemško, deželnih jezikov mu ni treba znati. In vendar je stvar taka, da je treba znati na državnem kolodvoru v Gorici v prvi vrsti deželna jezika. VVieser odslav-Ija slovenske delavce kadar se mu zdi in jih nadomešča z nemškimi/ Sploh v vsem gospodari na postaji v Gorici samovolja AViesfcrja in kar stori,' potrdi Volksrat in. vlada prikima: To se godi v! državi,- ki .hoče biti pravična vsem svojim narodom. Kaj je vse mogoče na državnem ko-r Iodvoru v Gorici, sledi iz nastopnega: ^ . Službeno najstarejši uradnik za \Vie-serjem je Slovenec. Torej bi. moral nado-mestovati Wieserja v njega odsotnosti ta uradnik. Toda VVieser ne prenese tega, da biLga nadomeščal Slovenec, za fo je odre-rihVda ga je nadomeščal mladi adjunkt pl. Kham in. sedal ga nadomešča uradnik \VItschek, ki je zagrizen Nemec (renegat) in hud nasprotnik Slovencev. To nedopustno zapostavljanje slovenskega uradnika vzbuja zgledovanje pri vslužbencih in pri občinstvu; sposobnemu slovenskemu ufadniku se na tak način odreka sposob-nost biti na mestu načelnika postaje, da-si je bil drugje predstojnik že 6V2 leta. ; Že omenjeni adjunkt VVltschek opravlja, na kolodvoru službo nekakega Šolske -ga uradnika. Gh podučuje ves nižji perso-nal v službenih predpisih, ali' kak uspeh more imeti tako podučevanje/lk) WItschck govori samo nemško, kako naj ga razume slovensko in laško osobjet. Slabo instrui-, rano osobje povzroči lahko največje ne-j sreče. VVltscheka pa protežira VVieser,; ker zna VVltschek izvrstno zabavljati na; slovenske uslužbence. Pritožil se je bili neki slovenski uslužbenec pri VVltseheku,* češ da ga je neki nemški tovariš zmerjaj; z »\vindischer Hund«, in da je to tako ža~: '4i^niep4a-ne.more^fi^ž njim skupno delali, ali Wltschek je slovenskega uslužbenca odpravil na kratko, zadri'se je nanji :; Halts Maul«! in tako je dobil slovenski; uslužbenec »zadoščenje« za težko žaljivko; nemškega tovariša. ; Von Kham, pristav, skladiščni urad-* nik, desna roka VVieserja, ima mnogo o-i pravila s strankami pa ne zna ne sloveti-* sko ne italijansko. S slovenskimi uslužben-S e» postopa surovo, njegovo službo oprav -j Ija pa neki nižji uslužbenec; ako bi ne imel' tega, bi bil pl. Kham na svojem službenem mestu nemogoč. Kham sovraži Slovence in vlači slovenske uslužbence k VVieserjuJ da jih kaznuje...Ker,so,v službi,slovensko' govorili. Kham je nesposoben človek .v? svoji sedanji službi, zato naj se ga dene naf. mesto, kjer si bo svojo pjačo zaslužil. | V blagovnem skladišču uničuje Slo-; vence poleg pl. Khama pomožni nadzornik; Pfeifer. On zna samo nemško, stranke pa, ¦ ki imajo opravila v skladišču so po veliki večini slovenske in italijanske. Nespora-zumljenja so na dnevnem redu. On radi tega niti ne ve, kako blago sprejme, ako' stranka prinese slovensko ali italijansko pisan vozni list. Pfeifer opravlja službo skladiščnega mojstra, dasi so tu pred njim drugi vsestransko, tudi jezikovno, spo-, sobni definitivni nastavljenci. Ali "VVieser protežira Pfeiferja*, ker zna ta kruto ravnati s Slovenci. Nekoč je ukazal Pfeifer, da se mora vsak oglasiti »hier«, ko bo či-tal imena. Definitivni nastavljenee Pavlin pa se ni hotel javiti po nemško. Pfeifer je naznanil to VVieserju in ta je kaznoval Pa-' viina »za takrat milostnim potom« na tri krone globe. Utemeljevanje: uradni jezik je nemški. Reklo se je tudi, da kerje Pavlin z delavci večkrat slovensko govor!!, ima pričakovati v bodoče strožje kazni. Istemu Pavlinii sta zbolela dva otro-J ka; jeden smrtno. Prosil je tri dni dopusta. VVieser pa ni imel ni.kakega. .usmiljenja do *s nesrečnega očeta, marveč je zavrnil Pav-! lina: »Ako bi bil Vi kdo drugi, bi Vam dal takoj dopust; ker-ste pa Slovak, ga Vam ne dam«. Trpeči oče je prosil in prosil in konečno se je omehčalo trdo VVieserjevo srce v toliko, da je dovolil Pavlinii, da sme iti za štiri ure domov. Na tak način, izkazuje postajenačelnik VVieser svoje sovraštvo Slovencem. • Železničarju'Cempretu je bilo umrlo dete. Prosil je VVieserja, naj mu da radi tega dopust. Ali VVieser ga je osorno odvrni! in mu ni dal dopusta. Istočasno pa je dal VVieser dopust nekemu nemškemu u-službencu za to, da je delal propagando za veselico nemškega Gesangsvereina. Tako tlači in zaničuje-Slovence VVieser, kako pa protežira Nemce, kaže tale slučaj: Postajni delavec Kolleger bi ne bil mogel postati definitiven kondukter, ker so kondukterska mesta prihranjena bivšim podčastnikom, Kolleger je služil tri leta vojake kot Častniški sluga, torej ni imel nobene šarže. Pri zadnji vojaški vaji pa> je bi! Kolleger povišan, za korporala iti to na posredovanje VVieserjevo. samo, da' je mogel dobiti službo stalnega konduk-* terja. Ni se poprašaio, ali ima Kolleger potrebno inteligenco za tako mesto, mar-; več Nemec je in to zadostuje, da dobi ta-; ko mesto. Neki nemški uslužbenec, VVicserjev.. ljubljenec, je bil v službi pijan. Kontrolni čuvaj je moral naznaniti, da je mož nesposoben za službo. Ali kaj se je zgodilo? VVieser je konstatiral, da nemški mož ni pijan, ampak samo zaspan (dasi je bil oni sam priznal, da je mnogo pil). Slovenski železničar je vedno pri-: pravljen, da bo kaznovan ali prikrajšan v svojem zaslužku. Po delavskem redu imajo železničarji četrt ure odmora za zajutrk ali malco. Pripetilo se ie, da so šli med odmorom v gostilno trije Slovenci in eden. Nemec. Vsi trije Slovenci so bili radi tega. kaznovani, Nemec pa ne. 5 Slovencev in 1 Nemec so imeli nadure. Slovencem so plačali 7 ur dela, Nemca pa 9, dasi so delali vsi jednak čas. Marsikateri izprašan? sprevodnik af želi proč iz Gorice, ker vidi, kako ga Wle--ser zapostavlja, Tz »partije« ga' črtajo in rabijo, le za rezervo. Ima izpit, voziti mo-1 ra pa kot zavirač, Nemec brez izpita je' pa vlakovodja. Tako je prišel neki Slove-uecle v jednem mesecu ob zaslužek kron 50. Ako je priložnost, spraviti slovenskega železničarja v nesrečo, je VVieser vedno pripravljen za to. Meseca aprila leta 1913. sta bila. dva..«4>Loveiiska delavca (Sm.rekar in Lahajnar) ovadena po VVieserju državnemu pravdništvu, da sta kradla krompir na kolodvoru. Bila sta tudi odpuščena, še predno je bila sodna razprava. Pri razpravi se je pokazalo, da obtoženca nista zakrivila nikake tatvine, marveč da sta pobrala nekaj krompirja, ki se je izsul iz vagona, z dovoljenjem dotične stranke (Fratelli Lenardo) in ga nesla domov. Neki nemški tovariš ju je de-nunciral za tatu in VVieser ju je pognal pred sodnijo. Nedolžnost obeh je bila dokazana, ali VVieser ni hotel poravnati stor-jene^krivice, ostala sta brez dela. Čez čas še-je, sta bila ta dva. .železničarja zopet vzeta v delo, ali samo kot navadna delavca brez pravice do provizijskega. sklada. Nasprotni slučaj: Nemška uslužbenca pisarniški pomočnik. Flaschberger in sprevodnik Resman sta bila obsojena v Ljubnem na Štajerskem vsak na 6 tednov težke ječe radi lovske tatvine. Bila sta formalno res odpuščena, ali VVieser jima pomaga s prošnjo na cesarja, da bi bila zopet vzeta v službo, katero sta prej opravljala. K temu pomagata tudi Galambosch in dr. Seemann v Trstu. Ta čas pa, dokler se njuna.zadeva ne reši, sta v službi kot, provizorična delavca. Kaka razlika v postoparju z nedolžnima Slovencema in radi tatvine obsojenima Nemcema. Tudi slovenski kmet ni varen pred psovkami nemške gospode na postaji. Poznamo nemškega uradnika, ki zmerja slovenskega kmeta, ko pride na kolodvor: I >dummer Trottel, dummer Jockel«, če pride pa italijanski špediter, se mu globoko prikloni, menda za to, ker dobi od njega.^ve kroni vsaki teden. ; Na državnem kolodvoru v Gorici je uslužbenih.15 uradnikov med temi 4 Slo-: venci, 9 Nemcev (med temi 1 češki in 3 slovenskj odpadniki),.2-,Italijana, 4 mani-4 pujantinje, med temi 1 Slovenka in 3 Nemke ,,(s!ov\ odpadnice); 13 poduradnikov,. med temi 7.Slovencev, 6 Nemcev (1 češki odpadnik); 62 sprevodnikov, med temi 31 Slovencev, 31 Nemcev (5 onih, ki so šele spomladi prišli v Gorico); 6 nadsprevod-nikov Nemcev (3 nezavedni Slovenci); 44; delavcev med temi 28 Slovencev, "10 Nemcev (5 na definitivnih mestih) 6 Italijanov. Narodnostno razmerje v vrsti delavce.^ je videti na prvi hip za Slovence ko-likjor toliko ugodno. Ali poglejmo število podrobneje. Meseca maja in junija 1913. je sj^ejel VVieser 13 nemških delavcev, katere je najel iz Beljaka, Celovca in celo iz.Jfierzogenburga in z Dunaja. Nihče iz^ med teh ljudi ne zna naših deželnih jezikov. Izmed poprej sprejetih. 10 nemških delavcev jih je že 5 na definitivnih mestih, izmed onih iz junija in maja je že stalno nameščenih: 3 premikači, 1 čuvaj in 6 sprevodnikov. Takim nemškim delavcem se obljubi že pri sprejemu, da dobijo kmalu.definitivno mesto, tudi če ni prostora in ni potrebe za taka nastavljena. Od 32 slovenskih oziroma italijanskih delavcev jih služi 10. od leta 1906, 2 od ,fctp 1.907, 2 od leta;i908, 4 od leta 1909, 2 od leta 1910,1 od leta 1911, 2 od leta 1912, in ,10 je bilo sprejetih leta 1913/to pa šele potem, ko je dal VVieser preskočiti 22 starejših slovenskih in italijanskih delavcev, katero postopanje- je vzbudilo med o-sobjein opravičeno ogorčenje ker tako postopanje načelnika VVieserja meri na to, da se spravljajo Nemci na definitivna mesta, domači delavec je pa dober le za voziček, kakor se je izrazil dobesedno postajenačelnik VVteser. . . Wieser pač dela lahko, kar hoče, nje-r.-u se nič ne zgodi, tudi ne če se službeno ;še tako pregreši. Znano je že tudi železniškemu ministerstvu, kako se je vež-hal, »Sanittitskorps« na progi proti Št. Mavru. VVjeser bi bil s svojo lahkomiselnosti povzročil kmalu veliko nesrečo. Če bi bil slovenski uradnik kaj takega zakri-viLbi bil brez druzega odpuščen iz službe. VVieser je res. dobil 23. decembra lani po zaupnem prezidialnem aktu strog ti-kor, ali drugi, dan je Wieser avanzira? za definitivnega inšpektorja. Ta' zadeva s »Sanitatskorpsom« je bila naznanjena generalni inšpekciji avstrijskih železnic ali novo preiskavo so vodili baje sami dobri prijatelji VVieserjevi. Štirje slovenski uradniki so zložni vseh treh jezikov in vzdržujejo faktično vso komercijelno službo in promet s strankami. Ko bi ne bilo teh, bi bil kmalu kraval tu. Pred. časom je bil zbolel blagajnik, ki je Slovenec. Vrstili so se v službi Nemec za Nemcem, vsi nezmožni. Ljudje so zabavljali, ker so morali čakati ure in ure. Trgovska in obrtna zbornica se je . pritožila in blagajno je moral prevzeti slovenski uradnik, pa je bil zopet mir in stranke zadovoljne. Tako važen je slovenski uradnik na postaji v Gorici ali prav važnega in sposobnega slovenskega uradnika preganja VVieser in ga zapostavlja nesposobnemu Nemcu. Glede, na vse to. je splošna zahteva našega domačega prebivalstva, da se odpravijo neznosne razmere na državnem kolodvoru v Gorici, da se vrši železnična .: služba po predpisih in upošteva narodnost domačega prebivalstva v smislu govora • Njegove Ekscelence v Komotovu na.Češkem, kjer je bilo izrečeno edino pravilno načelo, da je pri nastavljanju železniških uslužbencev in uradnikov jemati obzir na narodnost dotične dežele. Na podlagi navedenih dejstev vprašamo: 1. Ali so Vaši Ekscelenci znane opisane razmere na državnem kolodvoru . v Gorici, katere je vstvaril in jih vzdržuje postajenačelnik Fran VVieser? 2. Ali je Vaša Ekscelenca voljna odrediti, da se bo vpošteval v železniški službi državni temeljni zakon o ravnopravnosti • avstrijskih državljanov in vkreniti, da se \ odstranijo vse ovire ki onemogočujejo k ravnopravnost na državnem kolodvoru v Gorici? V G o r i c i, dne J8./2, .1914. G. kr. višji policijski komisar dr. Gasopiccola, Interpelacija« -^* poslanca Franca Dominko in tova- r-^x-rišev na Njegovo Jasnost g', c. kr. namestnika princa Hohenlohe-Schillingsfiirst v ... Trstu v zadevi samolastne prepovedi g. višjega policijskega komisarja' dr. Casa-piccole v Gorici povodom pogreba pok. '. Karla Uršiča. Notorično dejstvo je, da se nahaja na vodilnem mestu c. kr. policijskega urada v ulici Aivarez v Gorici'mož, kise ne »odlikuje« le po tem, da vkljub svojemu dolgo- V letnemu bivanju v Gorici še sedaj ne zna i govoriti slovenskega, temveč tudi-poseb- ..^ no v zadnjem času izdaja jnaredbe, prepo- v vedi in ukaze, ki morajo,vplivati>na"rav- ¦':-,, nost provokatoričnona večino .goriškega/^ prebivalstva. Mož, ki posluje v.,s svojem:,'J; uradu v največjo nevoljo vseh Slovencev, -* je višji policijski komisar dr. Casapiccola. Da pa ni ogorčenje goriških Slovencev in še posebej prebivalcev mesta Gorice brez podlage, kažejo najjasnejše prepovedi g. dr. Casapiccole povodom pogre- . ba g. pok. Karola Uršiča/ Ker je .bil pokojni Karol Uršič dolgoleten in marljiv član telovadnega društva ,»Sokol,«„.je na- ^ ravno, da ni mogel goriški ,»S.okol« ukre- v<; niti ničesar drugega, kakor kar je že.sto-^-ril v mnogih drugih takih slučajih, da je *! sklenil spremiti svojega pokojnega brata ¦ korporativno k zadnjemu počitku. »Sokol« v Gorici je že celo vrsto'"let smel javno ' nastopati in že dole o ni doživel radi javnih nastopov svojih članov v kroj*u in z zastavo nobenih policijskih Šikari:; Dejstvo je tudi, katero mora pošvedbčiti tiidi policijsko poročilo, da ni javen nastop »Sokola« nikdar povzfoč i In i 11 n a j- A, manjSedemons t r a c i j e. Spominjamo na veličasten pohod-Sokolov iz Gorice v St. "Peter 1. 1910, ko se je pomikalo nad 700 Sokolov po Corsu in ko vendar ni bilo fcobene demonstracije. Lahko si torej mislimo ogorčenje, ki je zavladalo v vrstah goriškega ;»SokoIa«, ko se je izvedelo, da je g. dr. Casapiccola prepovedal, da ne sme goriški »Sokol« izkazafi zadnje časti svojemu zvestemu' brani Karlu Uršiču. Kaiti kaj pomeni prepoved^ dana t e l.o v a d ne m u d r u$t vii; ki irr|a svoj kroj in zastavo, da ne sme skupno [nastopiti, temveč je dovoljena udeležba pri pogrebu le, Če gredo Člani »Sofcola« posamezno, drugega kakor prepoved nasto-. • pa sploh? Sicer je res, da je g. dr. Casa-. piccola sam spoznal, neumestnost ¦ svoje . -prepovedi in jo pozneje izpremenil v toliko, da sme. »SoKol« pač skupno nastopiti, da pa' ne, sme. iti v kroju za pogrebom^ več kot 30 članov in da ne sme biti . zastava odkrita in razvita. Manjka nam v- parlamentarnega izraza, da bi primerno ^: označili to samolastno prepoved višjega ,,.; policijskega, komisarja dr. Casapiecole.; Rribijemo le sledeča dejstva. Kakor Vsako društvo, tako poda tudi »Sokol« vsako leto- toč.en izkaz, svojih članov slavni c. kr. ppliciji v Oorici, Iz tega izkaza bi dr, Casaoiccol.a mogel povzeti, da ima »Sokol« dokaj več kot -30 članov. • Po katerih paragrafih in določilih pa misli dr. Casapiccola, da mu. gre pravica, ' (loločevati,..koliko planov »Sokola« sme izkazali svojemu bratu zadnjo čast? Od kedaj pa. predpisuje policijski urad, koli-. •:. ;M'o. člahov^kateregakoli društva je vezanih-na določila pijetete in koli.kim je to Prepovedano. Od ke^aj si sme lastiti policijski komisar tako samolastno interpre-, .iiiiCijo, svoje uradne moči?! . Pogreb: pokojnega Karla Uršiča se je vršil-ob V->9 uri. dopoldne. Nikdar pa še se. ni zgodlio, da bi se začele politične demonstracije že dopoldne ob 1/29 uri, . ko sq,vsi,pri svojem delu. Posebno še je to: izključeno v Oorici, mestu, ki ima po ve--1?-.: čini prebivalstvo, ki je ta čas zaposleno. ¦¦¦-'¦Povdati je treba.še to, da so se od leta ,/.' 1910 narodna, nasprotstva omilila, in ven-;: dar,ni bilo leta 19-10, ko so korakale stotine »Sokolstva« nopoldne v nedel-'.;: ilo .po glavnih ulicah Gorice, nobene de-'•-'Tnonstracije. Toda dr. Casapiccola ne pftzna, kakor smo že. uvodoma povdarjali, , tukajšnjih razmer, kar je s svojo samo-. lastno in. .neutemeljeno prepovedjo tudi najjasnejše dokazal. "sVjšji policijski komisar je oa tudi za- povedal, da sme iti goriški »Sokol« ie z : zavito zastavo. Bilo »je že- dokaj prilik, ko dr. Casapiccola tega ni zahteval. Bil si je takrat menda v svesti, da bi bila slična prepoved brez podlage, da bi bila le odiozna policijska šikana. Takrat &e je menda zavedal, da nimajo društva zastav zato, da jih hranijo po omarah ali pa da jih kvečjemu skrbno zavite' nosijo po mestu in radi tega.tudi pred leti ni delal stičnih sitnosti. Zato se moramo tembolj začudeno vprašati, kje je vzrok temu novemu . samolastnemu uradovanju. . Te prepovedi si ne moremo razlagati drugače, kakor.da višji policijski komisar dr. Casapiccola namenoma nastopa, proti Slovencem, da ni več objektiven jiradnik, temveč da je njegovo uradovanje diktirano od strankarske strasti. Dobro sc.znvedamo, da dolžirno dr. Casapiccolo hudega rregreška, a prepričani smo, da mu ne.delamo nobene krivice. 14 dni pred pogrebom Karla Uršiča se je vršil pogreb n e m-š k e g a železničarja Orubra. In takrat je smelo spremljati n e m š k ¦:¦ d t u-š t v o svpjega člana z razvid ^a-,s t a v q. Dasi so se- ti Nemci-šele v zadnjem času priselili v Gorico, - imajo vendar.po mnenju dr. . Casapiecole večje pr.avj.ee ko domačini! Proti takemu umevanju-goriških razmer moramo najodločneje, protestirati. Končno še povdarjamo, da je poskusil .uvesti ,dr. Casapiccola čisto nove običaje, ne da bi v tem oziru po dolžnosti vprašal najpreje svoje predstojnike za | mnenje. Al dr. Casapiccola ne misli na ob-i jektivnost, se ne briga za tukajšnje razmere in žvižga na svoje uradne dolžnosti ter se vede kakor šef in i z d a j a n a s v o-jo roko odredbe, s katerimi zasmehuje načelo narodne enakopravnosti. : Da-.se konča tako samolastno uradovanje dr. Casapiecole, da preneha ogorčenje večine prebivalstva naše obmejne dežele, zato si usojamo stavili podpisani poslanci na Vašo jasnost sledeča vprhša-»ia: ¦ ' . I. Ali se hoče Vaša Jasnost poučiti na podlagi navedenega gradiva o delovanju dr. Casapiecole? H. Ali hoče Vaša Jasnost ukrenit? potrebno, da- se z odstranitvijo avktorja g. višjega policijskega komisarja dr. Casa- piecole z njegovega sedanjega mesta prepreči ponavljanje sličnih samolastnih neutemeljenih odredb c. kr. policije v Gorici* nasproti slovenskim društvom v (loiici? G o r i c a, dne 12. februarja 1914. II. Interpelacija poslanca Franca D o m i n k o in tovarišev na Njegovo Jasnost gospoda c. kr. namestnika princa Hohenlohe-Schillings-fiirst v Trstu, v zadevi samolastnih odredb g. višjega policijskega komisarja dr. Casapiecole ob priliki pogreba pokojnega Karla Uršiča. Vkljub temu, da, nezadostno jezikovno znanje ne kvalificira ravno najbolje g. višjega policijskega komisarja dr. Casapiccolo, vkljub temu, da je že večina goriškega prebivalstva do skrajnosti ž njim nezadovoljna, čuti dn Casapjecpla potre-, bo, da z novimi samolastnimi odredbami, še bolj razburja javnost. Na drugem mestu smo že omenili nje-; govo prepoved, da bi spremilo telovadno, društvo »Sokol« svojega člana k zadnjemu počitku, in že na istem mestu smo z vso odločnostjo zavrnili tako neosnovano prepoved. Pa v tem slučaju bi vsaj nekoliko pojmih strah dr. Casapiecole pred demonstracijami, ker rudeče sokolske srajce morda vendar koga razburjajo, dasiravno si nismo mislili, da je zašel šele sedaj tudi dr. Casapiccola med te nervozne kroge. Ali sedaj nam je govoriti o drugi prepovedi dr. Casapiecole, ki kaže njegovo ravnanje še v čisto drugačni luči. Kajti dočim se je pokazal višji policijski komisar v prvi prepovedi le za samolastnega, si upa izdajati v tem drugem slučaju prepovedi, ki so v direktnem nasprotju z odloki c. kr. namestništva. Pogreba pokojnega Karla Uršiča se je hotelo udeležiti korporativno z zastavo tudi »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici«, čegar član je bil ranjki. Omenjeno društvo vrši svojo človekoljubno nalogo že 21 let nemoteno. j Sedaj pa Pide * naenkrat višji ^policijski komisar dr. Casapiccola in izida pre-poved, dane sme iti omenjeno društvo z zastavo za pogre-b om/Ne samo, da je prekoračil s to prepovedjo dr. Casapiccola svoj deloktog, ampak se je postavil v direktno riasprotje z odlokom c. kr. namestniStva v Trstii z dne 5. aprila 1892 št. 5929/1. Na slovensko vlogo z dne 31. III. 1892, v kateri društvo prosi za dovoljenje nositi zastavo, tam natančno popisano, je odgovorilo c. kr. namestništvo z omenjenin odlokom in d o v o 1 i 1 o n o s i t i z a s t a v o. ' Leta 1892 smo imeli Slovenci v Oorici več pravic, ko sedaj, ko reže kruh pravice tudi višji policijski komisar dr. Casapiccola!! Kaj briga dr. Casapiccolo, da smo med tem Slovenci tako silno napredovali, da izkazuje samo uradno štetje, da so se razmere znatno izpremenile v prilog Slovencev! A, dr. Casapiccolo vse to nič ne briga, on ne čuti potrebe spoznati tukajšnje razmere, V zadnjem času so se narodna nasprotstva v Gorici omilila. To pa dr. Ca-sapiccoli menda ni po volji, ko sklišri s takimi samolastnimi odredbami razburjati javnost, kar gotovo ni naloga višjega policijskega komisarja. Ker nikakor nismo voljni prinašati tako krivično postopanje, ker nikakor ne moremo privoliti, da bi .smel nam katerikoli policijski komisar jemati že priborje-ne pravice, ker končno ne moremo dovoliti prav nobenega strankarskega postopanja pri c. kr. uradih zato vprašamo Vašo Jasnost: I. Ali je Vaši Jasnosti zrtana gori opisana prepoved višjega policijskega krtmi-sarja dr. Casapiecole? II. Ali hoče Vaša Jasnost odrediti vse potrebno, da se kaj sličnega ne zgodi več in da prenehajo s premestitvijo dr. Casapiecole provokacije goriških Slovencev od strani c. kr. policijskega urada v Oo- .ci? Gorica, dne 12, februarja 1914, Kdor še ne pozna Kathreinerieve Kneippove sladne kave, kupi naj si je zdaj en zavoj in nai io poskusi. Za izdelovanje le, ie 33 let piriljubljene in priznane najboljše kavine pijače fe bila xgra-jena nova velika tvornics. Z najmodernejšimi stroji in najboljšo napravo se je slovito Kath-reinerjevo postopanje xa izdelovanje „prist- nega Kathreinerja" Se nadalje izboljšalo. . ¦ s ¦ • ¦ , ¦ te ie bila Kathreinerjeva že vedno od najboljšega ftafootJSe. tedaj prekaša v dovršeni sličnosti okusa zrnate kave sedal sama sebe. "Aromatična, izdatna, krepka, pri tem zdrava In poceni: Je Katnreitrerjeva. . pH ' Ht V »Primorcu« včeraj smo priobčili poleg že v »Sočj« priobčenega važnega predloga posl. F u r a ti i j a v zaščito domačih kmečkih pridelkov ob obnovitvi carinskih, in trgovskih pogodeb predlog istega posianca za ustanovitev centralnega vinarskega društva, velevažen predlog, ¦perjen proti oderiškim vlnotržcem, dalje predlog,posUJiU.va fta.&ledč -l^aTC-,1, nave'hudlJurtiik*' OrdJŠCcfrtf- l*>kav$&ek, interpelacijo M i k u ž e v o glede tolerančne hiše v Tolminu in D o m i u k o v o gle* dL ureditve kozjereje in paše, dalje pred-, log o občinskih davščinah na iavne zabave v prilog ubožnim občinskim zalogom in pričeli smo priobčevati zakonski načrt o kolonski pogodbi. Opozarjamo na to številko »Primorca«. Odbor za ples v korist Ciril Metodove družbe. — Plenarna seja odbornikov »Adrije«, »Goriške slovenske mladine«, ^Slovenske čitalnice«, »Sokola«, obeh C. M. podružnic, damskega odseka »Slovenske Mladine« in ženskega telovadnega odseka »Sokola« bo v nedeljo, i. marca ob i072 dop. pri »Zlatem jelenu«. Dnevni red: Računski zaključek o plesu. Vabimo vse delegate, da se končne seje zanesli! vo udeleže! Bratje sv. Bernarda« je naslov igri, ki jo vprizori v nedeljo I. marca t. 1. »Dramatični odsek« Sokola v Gorici. Igra je vzeta iz samostanskega življenja in pisatelju se vidi, da je on v samostanu igral osebno brata Pavla, ki stoji ravno pred slovesno zaobljubo. Ljubezen do matere, ki želi videti sina pred altar-jem, na edni strani ter "hrepenenje po svobodi, po nadaljni izobrazbi, po prostem poletu duha na drugi strani bojujeta v Pavlovi duši boj in v odločilnem trcnotku zmaga poslednje. V prvem in tretjem dejanju se mudi gledale: vpogled v samostansko življenje, kjer sti takorekoč dve struji, Sti pač povsod — dve struji. Drugo dejanje slika z živimi barvami naziranje priprostega ljudstva o življenju in posebno še o poklicih, ki se jim lahko posveti dijak po dovršeni srednji šoli. Četrto dejanje je odločilen moment za Pavla. Samomor gozdarja Brinjarja, ki so ga odslovili iz samostanske službe brez usmiljenja, mu odpre oči ker spozna, da ne vlada v samostanskem zidovju »vse objemajoča ljubezen do bližnjega«. O tej ljubezni in ne o spolni, kakor so trdili nalašč izvestni krogi, da bi preprečili uprizoritev, je govor v igri. Dramatičen odsek je priredil za to igro popolnoma novo scenerijo in sicer jako okusno in dejanju odgovarjajoče. — Začetek je točno ob 8. uri, na kar opozarjamo čisl. občinstvo. Roditeljski večer priredi goriška podružnica društva slovenskih profesorjev v Gorici v soboto dne 7. marca 1914,ob 6'A uri zvečer v sobi prvega tečaja na c. kr. ženskem učiteljišču v prvem nadstr. Predaval bo g. prof. dr. Kar? Ozvald »o si tokovni inteligentnosti in socijalnem položaju stari&sv«. Predavanju sledi razgovor o predmetu. O požaru v ulici Tončič "pod Kostanjevico v Gorici, ki se je pripetil pred kiatkim, nam pišejo: »Ker ni bilo nič podrobnega v slov. časnikih o požaru v hiši K. Al Levičnika, žel. strojevodje, v ulici Tončič, poročam, da je nastal požar v noči in je bila velika nevarnost, da zgori cela hiSa in požar zahteva tudi človeške žrtve. Požar le vzroči! tram. uzidan v dimnik, in gorelo je, da je bilo kaj v kleti, kjer so imeli železničarji o«iie in drugo robo. Zu-belj je prodrl skozi in segal čez stopnice ter grozil prestrašenim prebivalcem. Skoda je velika na zgradbi in premičninah. K sreči pa je došla hitra pomoč. G. Možina, ispok. stražmešter, je hitel telefonirat o-gnjegascem in nekdo drugi je letel po nje. Ognjegasei so prišli kar najhitreje mogoče; če bi bili kaj zamudili, bi bila nesreča velika. Par ljudi so vzeli skozi okna na varno. Hvala jim, da so prišli tako hitro in dali potrebno pomoč«! Kupi se dvokolesen voziček dobro ohranjen. Ponudbe na »Goriško tiskarno« A. Gabršček. Oloboko brezno bi lahko napolnili s ft%&UGJ^!Ujastopi*aajJ 600 oseb. Nova'krojačnica. — G. Leop. Rijavec je otvoril v Gosposki ulici št. 25 (v hiši g. Kuštriiia) novo krojačnico. V zalogi bode imel tudi vsakovrstno blago za možke obleke. Priporočamo! Domača politika. Na kaj je pozabil »Novi Čas«? — Ponosno naznanja včerajšnji »Novi Cas« na svojem čelu, da ta številka njegova obsega 10 strani. Ali na vseh desetih straneh ni bilo prostora, da bi bil sporočil svojim citate!jem vsaj na kratko, kako so poslanci S. L. S. v kranjskem deželnem zboru zvišali davke. Zvišali so deželne davke za en milijon šeststotisoč kron na leto in dolga napravijo šest in pol milijona. Obdačili so tudi vino. V uredništvu »Novega Časa« so bili vsi iz sebe, ko so izvedeli, kaj so napletli poslanci S. L. S. na Kranjskem zlasti glede vina, češ: sedaj smo jo polomili. Sedaj ne bo nič pomagalo naše kričanje proti »liberalcem«! Mrzel curek na goriške novostrujarje! Naš vinogradnik pa naj premišljuje, kaj ima pričakovati od no-vostrujarskih kričačev. Prava sreča za Goriško deželo je okol-nost, da so prišli v deželni zbor in odbor naši poslanci v taki večini, da se morata novost m jarja Fon m Roječ na ves glas dreti, da se jili sploh sliši. Sedaj se gospodari previdno v deželnem odboru in zboru in popravljajo se grehi, na katerih je sokriva S. L. S. Stališče naših poslancev in stališče deželnega odbora je težko po tako katastrofalnem gospodarjenju, na katerem je sokriva S. L. S. To naj upošteva cela dežela. Treba je varčevati in iskati nove vire, da se pokrijejo primanjkljaji, posledica že omenjenega katastrofalnega gosnodarstva, na katerem je sokriva S. L. S. Če bi bila ta prodrla, kdo ve, kako bi bila oblagodarila davkoplačevalce z novimi davki?! Kako gospodarijo klerikalci in kako znajo nalagati nove davke, spričuje najlepše kranjski deželni zbor, kjer so klerikalci absolutni gospodarji! Toliko truda pa nič uspeha! — Tako so se pehali in trudili novostrujarji, toliko napora je bilo radi nameravane davščine na zasebni konsum vina pa — nič uspeha! Da, mi poznamo klerikalne kmete po Goriški okolici, ki so sedaj spoznali, kakšni hujskači in zavijači resnice so novostrujarji. Vinogradniki razmišljajo o nameravani davščini in prihajajo do zaključka, da bi bilo čisto prav, če se obdači dosedanje pri-vHegirance v mestu, ki so pili doslej vino skoro zastonj. Povdarjamo, da čujemo to iz ust vinogradnikov! Fon in Roječ sta se trudila zaman. Med volilci, ki s * ju volili, so možje ki so rekli: takih ljudi ne bomo več volili. Ti imajo nas za norca! Zakaj tudi toliko krika! — Ako bi se uvedla deželna davščina na zasebni konsum vina, bi bili zadeti poleg boljših slojev v mestu ne malo tudi — farovži! Zato tudi toliko krika iz novostrujarskih grl! »Fon si je največ prizadeval....« namreč za urad agrarne operacije. Komisija za agrarne operacije irna nalogo, izvrševati agrarne zakone to je o izboljšanju planin, o ureditvi zemljišč, o zlaganju zemljišč itd. Za agrarnega komisarja v Gorici je imenovan nam. tajnik dr. V, Baltič. Kakor hitro je došla ta vest v javnost, hitre je vskliknil »Novi Čas«, da si je za ta urad prizadeval največ poslanec Fon! Seveda, kjer je kaj dobrega, je to izposloval poslanec Fon, če je kaj nevšečnega, so temu krivi pa »liberalci«! — Ali je še kje kaj ljudi, ki verjamejo »Novemu Času«? Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. (Naša železnica.) Na pustni torek je drdrala po Tolminu nova železnica: Sv. Lucija-Tolmin. Voz s »špar-hertom«, ki se je močno kadil, zakrit, za-dej 6 vozičkov priklopljenih in na vsakem kondukter. Da ne bi kdo mislil, da je to kaj drugega in ne železnica, je bil na prvem vozu napis:"Že1e%niea-Sv. Lucija-Tolmin. In pripetilo se je, ko je drdrala j noVa železnica po našem trgu, da je prišel i nasproti avto, tef, tef, tef, in blizu cerkve se je moral avto, kakor se spodobi, umakniti pred imenitno našo železnico. Bilo je obilo smeha s to »železnico«, tudi častniki, ki so jo videli, so se smejali. Ali njim bo koristila vojaška železnica od Sv. Lucije do Tolmina, nam Tolmincem toliko, kolikor pustna! | Razne vesti. »Klubu slovenskih tehnikov v Pragi« so poslali dosedaj sledeči gg. denarne i zneske: Kornelij Gorup vitez Slavinski, | veletržec v Trstu 20 K, Fran Matejčič dež. j šol. nadzornik v Trstu 10 K, Fran Vydra, ' tovarnar v Pragi 25 K, Jože Javornik, veletržec v Žalni 15 K, Dr. Rvbaf, odvetnik v Trstu 5 K. Vsem darovalcem se klub zahvaljuje. Gdbor. : Izkušnje sodnika. — V londonskih ulicah se je pripetil sledeči dogodek. Nekdo j pobite med 6. in 7. uro zvečer v obljudeni ulici Šipe pri zlatarju in pobaše zlatnine, kolikor je v naglici mogel. Ljudje, ki to vidijo, uderejo za njim. Ko vidi tat, da ni nobene rešitve, vrže med ljudi ukradeno l zlatnino, da bi se s tem rešil. Pa bilo je zaman in tat pride pred sodnika. Na sodišču se je pa dognalo, da je prejel zlatar od vseh predmetov le dva. Tedaj reče sodnik: »Če bi tat vrgel 20 predmetov dopoldne med množico, bi gotovo prejel zlatar 15 kosov nazaj. Če bi se to zgodilo od 2—4 ure popoldne, tedaj bi prejel komaj 5 kosov. Ker se je pa to zgodilo še poznejše, zato je dobil zlatar le dva kosa. Čim bolj se bliža dan svojemu koncu, tembolj tudi ugaša pri ljudeh morala, dokler ne nastopi noč, ki s svojo temo privabi in pokrije vsa brezštevilna hudodelstva, ki se zgode v noči«. Velik požar. — V Inomostu v Wolfovi tovarni za pohištvo je izbruhnil velik požar, k' je uničil vse pohištvo in vso lesno zalogo. Škode je 300.000 K. Manifestacije brezposelnih na Dunaju. — Vršijo se manifestacije brezposelnih liudi na Dunaju. Pri drugi manifestaciji je f korakalo po Rinsru okoli 6000 brezposelni^ Mir se ni kalil. Razglasi. i C. kr. poštno in brzojavno ravnatelj-i sivo v Trstu naznanja, da stopijo s I. rnar-t cem t. 1. poprejšnje proračunjevalne raz-| mere glede nakaznic ki so izpostavljene v frankih, markah in lirah šterlinah zopet v DOPISI. Iz ajdovskega okraja/ Iz Ajdovščine, 27. febr. (Smrtna kosa). Danes je umrl široko znani naš g. Avgust Dolenc, trgovec in posestnik, star 69 let. Pogreb bo v soboto ob 5. uri I popoldne. Preostalim naše sožalje! veljavo, toraj 100 frankov == 95 K 50 si, 100 mark ==¦ 117 K 80 st. in 1 lira Sterlina je 24 K 06 st. Preračunjevalne tablice za nakaznice namenjene v inozemstvo, katere je treba izpostaviti v tuji valuti (izdaja 1904 in 1908 rudeče platnice), se morejo toraj od zgoraj omenjenega dne zopet splošno uporabljati, Dobro, bolečine olajšujoče zdravilo! Revmatizem in njemu sorodne bolezni kakor nevralgija, ishias, , migrena, protin itd, so znane, nevarne bolezni in gorje onemu, pri katerem so se udomačile. Kdor ni sam na sebi izkusil, ta si ne more predstavljati, kake grozne bolečine mora bolnik pretrpeti. Tak nesrečnež poseže po vsakem sredstvu, ki mu je pri rokah. On poskusi vse, kar se mu ponudi, Ako ne pomagajo več domača sredstva, poseže po takih, ki se mu ponujajo po časnikih in koledarjih. Ako mu tudi ta odpovejo, zgubi vsako upanje do ozdravljenja in življenje mu preseda. Radi tega sem se namenil, priobčiti par vrstic v blagor trpečim. Poznam dobro, bolečine olajšujoče sredstvo, ki je -žalibog pri nas še premalo poznano. To sredstvo sem večkrat preskušal in lahko tedaj o njem mirno trdim, da ni nobenega v njegovih upih varalo. Vsak kdor to sredstvo enkrat poskusi, se zopet povrne k njemu in se čudi, kako olajševalno učinkuje ter ga radi tega ne more več pogrešati v svoji hiši. To sredstvo mi je bilo priporočeno od znancev in dasi nisem začetkoma veroval hvalospevom, prepričal sem se v kratkem o njih resničnosti. Je v resnici sredstvo, ki mu ni para. In isto trdijo q njem vsi oni, katerim sem to sredstvo priporočil in katero od tega časa ne manjka več v njihovih hišah. To izvrstno sredstvo se porablja vedno z uspehom pri revmatičnih bolečinah, ishias, nevralgiji, glavo- in zobobolu, prehlajenju oslabenju udov in mišic, krčih in pri mnogih drugih podobnih bolečinah. Poznam slučaj, pri katerem so zginile bolečine v kosteh po osemletnem trpljenju. Uspehi tega resnično neprecenljivega zdravila so me vspodbudili, da sem sklenil, vse trpeče na nje opozoriti, in bi me veselilo, ako se mi to posreči. Je v resnici dobro sredstvo, ki zasluži, da se ga priporoči. Kdor potrebuje to zdravilo, naj piše lekarni »Pri dobrem pastirju« v Litovelu na Moravskem, kjer se izdeluje in »S a I-viol« imenuje. Pripomniti še moram, da je Salviol kljub svoji izvrstnosti primerno; Še. jako po ceni. Dobijo se še steklenice po 80 v (6 takih steklenic se dopošlje za 4 K poštnine prosto). Večje steklenice stanejo K 1.25 in K 2.50. Kakor sem zvedel, se dobi Salviol skoraj v vseh lekarnah in radi tega po-prašajte najprej v najbližji lekarni, ali se tam dobi, ker si s tem poštnino prihranite. Ako se tam ne dobi, pišite prej navedeni lekarni in Salviol se Vam dopošlje z obratno poštno. Upam, da mi bo vsakdo hvaležen, kdor kupi to sredstvo, ker jaz bi ne nikomur priporočil kaj slabega. Martin Stich, župnik Klein Sclnveinbarth Zadnja pošta: Drassenhofen, Nižje Avstrijsko. Moll-ov Seidlifz-pn&elt i« s« na ielodco trpefie neprekosljlvo sredstvo katero trnu prednost pred vnemi dragimi dra ttiSniroi Čistil, kroglicami in grenclcaaii. Ce-ia orig. škatlje K2- Ponarejanje te sodnljako sasledaje. '" Mollo-vo Frane, žganje ia sol la rtbanle iivota — Bolečine olajloJoCe la (UTepfiuloCo sta-roMtano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake Trate. Orifir. steklenica K 2 — Na prodaj po v*ah lekarnah In mirodllnicah. Glavna lokama k. MOLI, «. In kr. dvorni talointk, Dana], Tuchlanben 9. Dobiva se v Gorici v vseh lekarnah in mirodllnicah. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J. Fabči«). Zalaga: Družba za Izdajanje listov «Bofa» in •Primorec*. qeuje>|3| ipsA a BAiqop as puoq a 9.U)segoAi{niind| r««q3pj)||MiJH^ f-S29SGB.JlSU3ll.J0/tGj \ 17U'(eunQ'e>|8»odeuj9j$ 1 mom vnavi9 f I *i]e]|3)QdeqasA*n\v>m TttiSiauassjil ^uijn m NI3IUJSV9 Sedlarska delavnica luan Krauos-Gorica __ _na Koma St. M. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, stnic in denarnicj razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kajeseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. - Nahrbtniki xa pia«lii*fc. CENTRAL-BIO. Od .28. H. do 2. III. Svetovni umetnik brez rok. V nedeljo spremlja vojaška godba. Zpijarna Robert Diehl - Celje priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, tropinovec, borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, grenčico, »Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, čaj Cevlov, Orange, Pekoe in Souchong. -----------------------------------—*-------..------- Vzorci in ceniki na razpolago. —-----------———-------------——.-------- Malt oglasi. l4jnaajl» prlttojbtaa stane 80 tU. Ako Je oglu obMtB^ll «6 raeraa sa tmIm Desedo s vli. I»JprtpT»TieJ8e lMerlTaajd za trgof 6« in obrtnik«. Koliko ]• manjllh trgovc«v Ut otsrtnlkov t QoiI«1, kitUrlh na dtUOl (In celo ˇ m«ata) nlhS« na posaa, k« BikJ« «• tanilrajo. Škod* nI majhna. VPruatini Pri ^adi^ je na prodaj prav po niuUIIII ceni, izvrsten lovki pes in en bas Plugelhorn, ki je kakor nov. Stal je K 90 — Zdaj se ga proda za 30 K. Ofluo S6 V 1)3)6111 Verdf^II. nadstropje, nasproti ljudskemu vrtu. 18—3 Sidro -Tftymoi-mazilo L» lahke poškodba (rauo), neaaceljena opekline. Doza K - 60. rane in^B ^_. Steklenica K -.80, 1.40. 2.-. -^r | Sidro-Allmminat-ŽBlezna-tinktura Kuianina denarna posojila dajo iz svojega trgovcem, obrtnikom., tovarnarjem itd. za višje uradnike, častnike in privatne uradnike strogo diskretno. Plačuje se v majhnih obrokih. Trgovski biro Sander IMfloner (protok. tvrdka) Pressburg. *4»>0-*O4»-«< <•>«<•>•<*••<>•<•>• <*-•<«>• V ¦ Lekarna Cristofoletti v Gorici. Dobi se skoro v vsaki apoteki ali pa direktno Dr. Rictiter-jevi apoteki „pri zlatem levu", Praga i. Elizabethstrasse 5. naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl v Gosposki ulici št. 2"> (v hiši gosp. Kuštrina) lastno KROJADNIGO. Potrebno znanje, ki sem si ga prisvojil kot obiskovalec rezsškega akademičnega tečaja na Dunaju, večletna praksa kot rezač in poslovodja, mi dajajo upanje, da bom lahko zadostil vsem zahtevam si. občinstva. Priporočam se si. občinstvu v mestu in na deželi za obilna naročila. — Zajedno naznanjam, da imam v »jslogi tudi veliko izbero finega in modernega blaga za_ vsakovrstne možke obleke. Zagotavljam točno in solidno postrežbo ter se prav toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. JLeopold Rijavec, civilni in vojaški krojaški mojster. i8-i Gorica, Gosposka nlica štev. 25. ?ran Perko priporoča si. občinstvu svojo restavracijo v „Trgovskem Domu'*. Na razpolago 'so zmiraj gorka in mrzla jedila, izborno pivo in domača vina. ŽELODČNE KAPLJICE % m Antona Padovanskega. ^ • Zdravilna mofc teh L kapljic je neprekosljiva. • — Te kapljice vredijo ^ redno prebavljanje, J če se jih dvakrat na dan ˇ po jedno žličico popije. ? ukrepe pokvarjeni že- { lodec, store, da zgine * (Varstvena znamka). y kratkem ČaSU OD10- 9 tica in životna lenost (mrtvost). Te I kapljice tudi store, da človek raji je. • Cena steklenici 60 vin. ˇ tristafoletiijeva pijača iz Kine | in 5p|P7a najboljši pripomoček pri * iu loiuiu, zdravljenju s trskinim oljem. Ena steklcuica stane i krono 60 vin. ? Kaua ceneje! Najfinejša Soja-Perl zrnata kava, povsod enako žgana, izvrstne dobrote izdatnosti. Ni kako žito ali slad. — Razpošilja se na vse kraje v Avstro-Ogrskem. Poštni zavoj netto kg 4 in pol za K 4-80 franka. Najcenejše in najboljše kavi enako blago. Pisati je na naslov: Žfjalnica. kave „SANTOS", Kr. Viiiojjradv 1573, Češko. Kontoristinja perfektna korespondentinja v slovenščini nemščini in italjanščini — neomadeže-vane preteklosti — se takoj sprejme. Ozira se le na najboljšo moč, ptoča po dogovoru Ponudbe s prepisi spričeval, katera se ne vrnejo — na Žganjarna Robert Diehl, Celje. Tvrdka Mihelj & Modic |i v Belgradu (Srbija) t! Izidor NMUT autorizouana sfeubena turdka $ (3o*ici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. išče za takoj 10 pridnih in zanesljivih mizarskih pomočnikov; kateri so si svesti v svojem poklicu in [ sicer: od priprostih do najfinejših izdelkov ! pohištva. — Plača po dogovoru. | Dotičnim, kateri bodo sprejeti, se vožnja do Belgrada povrne. Sprejeli se bodo tisti, kateri so sedaj delali samo pohištva ter so v teh izdelkih sigurni. Tozadevne ponudbe je poslati na naslov: MUIELJ & MODIC Obiličev venac 3 Beljjiad. (Ponudbam priložiti 50 vin. v znamkah.) 1730 m tračnic 7 kg težke 1 m, 2850 e tragnic II in 12 k. Vino0rady 1573, Češko. Zdravniki priporočajo kot izvrstno zdravilo proti kašlja Kaiserove prsne karamele s znakom „3 jelke" lltiliOltl uporabljaj* proti zagrizenosti, /asliženosti, oslovskem knSljn, katarju, boleznim v vratu in obvaruje proti prehlada. ŠL*k At% notarsko riti. zdravniških spri-V I M" čeval in od privatnikov jam- Pijo za gotov vspeh. Ti bonboni vzbujajo tek in so jako okusni. Paketi po 20 in 40 vin., doze 60 vin. — Dobivajo se: G. Cristofoletti, c. kr. dvorni zalagatelj, L. GHubich, lekarnar G. B. Pontoni, Rnggiero Kttrner, A. de Gironcoli, K Mazzoli, mirodilnica, A. Zavadil, lekarna pri Mariji pomod. v Vipavi, L. Jttrsche, lekarnar v Ajelln, Maks Kozower, lekarnar v AjdovSCini, G. Oorbatto, lekarnar v TržiSu, Robert Kastner, lekarnar v Tolminu in. v vseh drugih lekarnah. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala UntUjana, podružnice: Celje, Celoiec, Saraleoo, Split, Trst. : Vloge na knjižice po 43!40|o» y tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papii^ev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naroČila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje Suponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. ¦ ¦:¦-¦¦¦ ¦^8^' Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. DelniSba glavnica K 8,000,000 Rezervni zakladi L l,O90.00j Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje' Sufes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.