POROČILO O ZDRUŽEVANJU ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Ko analiziramo samoupravno organiziranost združenega dela to je 87 OZD in TOZD lahko ugotovimo, da skoraj ni delovne organizacije ki ne bi imela takšnega ali drugačnega izdelanega koncepta povezovanja in združevanja. Veliko je delovnih organizacij,ki so to samoupravno pot združevanja dela in sredstev že izpeljale kot npr.: TOVIL,Tobačna tovarna Žičnica, Komunalno podjetje Vič, nekaj pa imamo tudi takih organizacij, ki k povezovanju nekoliko bolj počasi pristopajo kot da to ne bi bila končno njihova temeljna obveza in dolž-nost. Tu naj naštejemo organizacije kot so npr.: HOJA , IGO, Pleskarstvo Krim LIGA in pa še nekatere druge.
Specifičnost viškega gospodarstva to je veliko organizacij predvsem s področja kovinske kemične in lesno predelovalne industrije daje možnost pa tudi nujnost samoupravnega povezovanja bodisi v vidu ustanavljanja novih delovnih organizacij TOZD, SOZD ali celo poslovnih skupnosti in to predvsem v povezavi z delovnimi organizacijami izven naše občine mesta Ljubljane in pa tudi republike. Obstajajo pa tudi možnosti povezovanja znotraj samega viškega gospodar-stva. Kasneje bomo podrobno opisali posamezne primere.
Temeljna načela, ki izhajajo iz ustave kakor tudi iz zakona o združenem delu da samoupravno povezovanje vodi k dose-ganju smotrnejših ciljev in v tako obliko združevanja sred-stev in dela, ki zagotavlja optimalne rezultate bodisi pri dogovarjanju glede skupnih razvojnih programov pri skup-nem vlaganju v nove investicijejkar pa je tudi dolžnost OZD ali TOZD, da to samoupravno preobrazbo tudi izpeljejo in uresničijo. Poleg teh načel,ki jih konkretneje določa zakon o združenem delu mora združeno delo izpolnjevati tudi vse naloge, ki izhajajo iz srednjeročnih načrtov o družbeno-eko-nomskem razvoju občine mesta in republike.
Poročilo zajema tista samoupravna povezovanja na po-dročju gospodarstva, ki so bila v letu 1976 zaključena začeta in ki se v letu 1977 tudi zaključujejo.
Plan družbeno-ekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik prvenstveno zadržuje nosilce samega gospodar-______________________________________________________S
skega razvoja občine. Kakor tudi vse ostale organizacije združenega dela,da pospešeno ustvarjajo možnosti nadaljnje samoupravne preobrazbe v združenem delu, bodisi v vidu samoupravnega organiziranja TOZD ali pa v vidu samou-pravnega povezovanja, zato bomo podali situacijo s tega področja.
ILIRIJA — VEDROG je kot delovna organizacija, ki 30 sestavljata dva TOZD to je TOZD Ilirija in TOZD Vedrog, eden izmed nosilcev razvoja kemične predelovalne industrije v mestu Ljubljani, kakor tudi izrednega pomena za hitrejši razvoj gospodarstva v občini. Sedanja njihova samoupravna organiziranost je samo tako imenovana prva faza v procesu preobrazbe, kajti delovna organizacija bo morala verjetno svojo samoupravno notranjo organiziranost ne samo prilago-diti svojim dejavnostim, ki so po svojem delu in obsegu izredno specifične, temveč čimpreje ustanoviti in zagotoviti take pogoje, da bi razvojni programi TOZD ne izhajali izk-ljučno iz starih programov bivših delovnih organizacij Ilirije in Vedroga, temveč da je to odraz vnaprej dogovorjenega najbolj smotrnega vlaganja in združevanja sredstev za tiste nove TOZD, ki zagotavljajo predvsem hitrejši in kvalitetnejši razvoj te delovne organizacije. Ta organizacija se v zadnjem času dogovarja z delovnimi organizacijami Belinko in Teo-lom s skupnim ciljem ustanoviti sestavljeno organizacijo združenega dela, ki bi zagotovila hitrejši razvoj tega kemij-skega kompleksa v Ljubljani in to predvsem na vnaprej dogo-vorjenem programu, ki bi povezoval proizvodnjo surovin (Belinka in Teol) z predelovalno industrijo (Ilirija-Vedrog). Uspešnost tega povezovanja pa je predvsem odvisna od tega, da bo vsaka delovna organizacija v doslednosti izpeljala svoje medsebojno dogovorjene programe, predvsem pa da mora bazična industrija po možnosti v čim večji meri zadovoljiti s surovinami predelovalno industrijo in na ta način občutno zmanjšati danes velik in drag uvoz surovin ob stalnem po-manjkanju deviznih sredstev v delovni organizaciji Ilirija-Vedrog. Zato bi v tem poročilu opozorili na nevarnost, da tako povezovanje ne bi ostalo samo na papirju, da ne bi prišlo do sovlaganja samo v neproizvodne investicije,temveč da morajo razvojni programi Belinke in pa Teola v čimvečji meri odražati zadovoljitev potreb po surovinah za predelovalca Ilirijo-Vedrog. Delovna organizacija se dogovarja tudi z nekaterimi drugimi organizacijami in to v vidu horizontal-nega povezovanja s ciljem dopolnjevanja ali pa delitve pro-grama kot so organizacije Šampionka Renče, Panonija iz Pančeva in še nekatere ostale, vendar bi kazalo prvenstveno izpeljati do konca začeto prvo fazo samoupravnega organizi-ranja znotraj same delovne organizacije ter uspešno dokon-čati začeti proces vertikalnega združevanja in šele nato iskati druge možnosti povezovanja. Samo na ta način bi dosegli pospešitev današnje proizvodnje in s tem tudi hitrejši razvoj same delovne organizacije.
TOBAČNA TOVARNA Ljubljana kot edina organizacija s področja predelovalne industrije v republiki je za nadaljnji razvoj naše občine izredno pomembna. Zato je ta delovna organizacija že uspešno izvršila združevanje z delovno orga-nizacijo Tobak ustanovila TOZD v Orašju in Senti tako, da ta delovna organizacija v svojem sestavu združuje proizvodnjo surovin, predelavo in trgovino, lahko bi govorili celo o zak-ljučenem kompleksu. Vendar ta delovna organizacija ni ostala samo pri tem. Prav v začetku letošnjega leta se vodijo razgovori z Duvanskim kombinatom Novi Sad, kjer bi z deli-tvijo programa in pa tudi z razširitvijo, s prenosom izkušenj, tehnologije in pa tudi sredstev v okviru samoupravnega dogovarjanja in povezovanja ustvarili možnost ustanovitve sestavljene organizacije združenega dela. Ta organizacija je lep primer uspešnega medrepubliškega povezovanja, ki je posnemanja vreden.
Delovna organizacija MERCATOR kot eden izmed nosilcev preskrbovalnega kompleksa v Ljubljani je svojo samou-pravno pot povezovanja v SOZD Mercator začela med prvi-mi. V okviru SOZD bi se združevalo preko 20 delovnih orga-nizacij s področja kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma,
inženiringa in projektiranja in končno tudi industrije, predv-sem iz živilsko agrarnega kompleksa. Proces združevanja bo zaokrožen v letu 1977, ker bo letos tudi sprejet samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Mercator. Ta združitev bo brez dvoma poživila in pospešila razvoj preskrbovalnega komple-ksa, predvsem z osnovnimi živili ter zagotovila hitrejšo iz-gradnjo preskrbovalnih centrov in to ne samo y mestu in ure-jenih stanovanjskih soseskah, ampak tudi širom po Sloveniji, kar je razvidno že iz samega sestava te delovne organizacije, ker se pojavljajo delovne organizacije iz vse Slovenije.
LJUBLJANSKE MLEKARNE S SVOJIMI TOZD Koope-racija in TOZD Posestvo ter TOZD Trgovina predstavljajo v naši občini nosilca razvoja agroživilskega kompleksa in so za našo občino, ki jo skoraj 50 % pokrivajo obdelovalne površine in gozdovi,izredno pomembne. Samoupravna organiziranost v agroživilskem kompleksu mora predvsem zagotavljati jačanje družbenega sektorja, to je tako združevanje sredstev in zemljišč, da bi prvenstveno odpravili razdrobljenost druž-benega sektorja, zagotovili večjo in rentabilnejšo kmetijsko proizvodnjo, ter z izdelanimi razvojnimi programi dosegli najoptimalnejše učinke. To naj ne bi bilo napisano vodilo, temveč tudi dejanski pristop delavcev iz neposredne kmetij-ske proizvodnje. Da bi zagotovili tudi smotrnost takega zdru-ževanja;ne moremo mimo urejenih in vnaprej samoupravno dogovorjenih dohodkovnih odnosov v okviru te delovne organizacije, kajti samo urejenost dohodkovnih odnosov je tudi garancija za uspešnost samoupravnega organiziranja te delovne organizacije. Ustanovitev temeljnih zadružnih enot je tudi pomembna naloga, ki stoji pred to delovno organiza-cijo oziroma pred današnjim TOZD Kooperacija, ker bi z doslednim uveljavljanjem načel, ki izhajajo iz samega zakona o združenem delu zagotovili čimvečje vključevanje zaseb-nega pridelovalca — kmeta kot popolnitev družbenega sek-torja. Predvideno je, da bi v okviru te delovne organizacije, ki bi združevala zasebno kmetijsko proizvodnjo,imeli tri TZO in to eno v občini Grosuplje, občini Moste-Polje in občini Ljub-ljana Vič-Rudnik. Verjetno je sama organiziranost teh TZO nesporna, kazala pa bi se dokončno opredeliti in dogovoriti o sami vsebini dela delovne organizacije kmetijske proizvodnje družbenega sektorja v okviru SOZD Ljubljanske mlekarne. Predvsem mislimo tu na tak sporazum, ki bo zagotavljal ure-jene dohodkovne odnose med proizvodnjo, predelavo in predajo kmetijskih proizvodov, predvsem tu mislimo na mleko in mlečne proizvode. To nalogo bi kazalo opraviti čimprej , ker samo na ta način lahko pričakujemo boljše rezultate poslovanja in ne da vsako leto razpravljamo, kako odpraviti izgubo, ki pa je že dolgo vrsto let prisotna v kmetij-ski proizvodnji in to predvsem v tistih TOZD, ki imajo sedež v naši občini.
V začetku tega poročila smo se opredelili na nosilce razvoja gospodarstva v občini, ki so istočasno tudi nosilci razvoja v mestu Ljubljani. V nadaljevanju bomo omenili povezovanja v drugih delovnih organizacijah, ki so v letu 1976 že začele procese združevanja.
IGO je ena izmed največjih delovnih organizacij izdeloval-cev gostinske opreme v Jugoslaviji in je kot taka vključena v SODZ TEGO, v okviru katerega sedaj pripravljajo sprejem samoupravnega sporazuma. Ravno tako se sedaj pripravlja tudi program specializacije posameznih delovnih organizacij v okviru tega, dočim se IGO že dve leti dogovarja z LTH in Kovinostrojem o delitvi programa. Delovna organizacija glede notranje samoupravne organiziranosti ni storila veliko, vse prepočasi se pripravlja na to, da bi ustanovila in poiskala možnosti za delovanje ene ali več tomeljnih organizacij zdru-ženega dela, z ozirom na specifičnost in zaokroženost delov-nega procesa ali pa gledano teritorialno se postavlja vpraša-nje ali obrat v Velikih Laščah že zagotavlja pogoje za ustano-vitev TOZD. Ravno tako se že vrsto let vodiju razgovori z obrtnim podjetjem Podpeč, kjer pa kaže, da obedve delovni organizaciji, pa čeprav močno poslovno sodelujeta, nimata preveč interesov za neposredno povezovanje. Tu lahko ome-nimo tudi že večkrat izražen interes nekaterih delovnih orga-
nizacij iz naše občine, ki bi želele sodelovati z IGO, bodisi z vidika poslovno-tehničnega sodelovanja, vendar ni bilo nato nobenega odziva. Kazalo bi, da se ta delovna organizacija bolj resno zavzame in vzame povezovanje kot obliko in me-todo za hitrejšo rast svoje proizvodnje in da na ta način tudi poveča in ražširi svojo že danes tako uspešno ponudbo na tržišču.
ŽIČNICA kot delovna organizacija v okviru SOZD Slove-nijales je sicer formalno proces povezovanja že opravila, vendar gledano dolgoročno pa ostaja še vedno odprta pro-blematika samega proizvodnega programa in to iz vzroka, ker prihaja do zmanjševanja obsega izdelave lesno predelo-valnih strojev pa čeprav bi SOZD Slovenijales, ki združuje skoraj vso slovensko lesno-predelovalno industrijo moral zagotavljati za to delovno organizacijo primeren razvojni program v okviru tega kompleksa. Delovna organizacija išče rešitve v raznih dopolnilnih programih kot so naprimer izde-lava avtoservisne opreme in podobno. Pričakujemo, da se bo ta problematika v letošnjem letu začela pospešeno reševati, kajti tovrstni razgovori že trajajo dalj časa, vendar pa pri delovni organizaciji Žičnica ne moremo govoriti o neki nede-javnosti na področju samoupravnega povezovanja, ker se ta delovna organizacija zelo uspešno dogovarja z IMP TOZD Ivančna Gorica o priključitvi svojega livarskega obrata k Livarni v Ivančni Gorici.
Delovna organizacija SILVAPRODUKT je v letu 1976 sprejela sklep o pristopitvi k SOZD Slovenijales, vendar do konkretne združitve ni prišlo, ker postopek združevanja ni bil izveden v Slovenijalesu. Šele v začetku leta 1977 se pri-pravlja samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Slo-venijales. Ostali elementi, ki so pogojevali v povezovanju te delovne organizacije, so bazirali predvsem na tem, da ta de-lovna organizacija izdeluje razne vrste sredstev za zaščito lesa in se tako verjetno lahko uspešno vključuje v kompeks lesno-predelovalne industrije v okviru SOZD Slovenijalesa.
Problematika, ki je prisotna v delovni organizaciji to je v livarni LIGA glede neprimernih prostorov in utesnjenosti lokacije ter glede nadaljnjega razvoja je bila povod, da je ta delovna organizacija navezala stike z Agrostrojem, IMP in še z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami glede skupne nove izgradnje livarne, kapacitete nad 1.000 ton barvne liti-ne. Še najbolj resni razgovori so bili vodeni z delovno organi-zacijo IMP, ker je ta organizacija ponudila možnost izgradnje nove livarne v Ljubljani to je na območju naše občine. Z nji-hovim TOZD Livarno Ivančna Gorica bi skupaj z združeva-njem sredstev na podlagi predhodnega samoupravnega spo-razuma zgradili novo livarno. Vendar se razgovori zaradi sub-jektivnih težav in nerazumavanja vodilnega kadra počasi odvijajo. Vodilni delavci te delovne organizacije se morajo zavedati, da so dolžni storiti vse, saj danes nemogoči delovni pogoji za delavce in vsakodnevna bojazen prepovedi nadalj-njega delovanja narekujejo primarno obveznost, da pride do čimhitrejšega vključevanja in povezovanja z OZD IMP ne glede na obliko povezovanja,vendar ob polni uveljavitvi vseh samoupravnih pravic delavcev v LIGI. Na tem mestu bi omenili še to, da je izvršni svet pripravil tudi ustrezno zem-ljišče za izgradnjo nove livarne, kar je bil do sedaj stalen izgo-vor vodstva te delovne organizacije.češ da ni sodelovanja s strani občinske skupščine.
Ob koncu leta 1976 je bila končno izvedena integracija med Komunalnim podjetjem Vič in Komunalnim podjetjem Ljub-ljana. S tem povezovanjem sta v okviru Komunalnega po-djetja Ljubljana bili ustanovljeni dve novi TOZD in sicer TOZD Komunalna gradnja s 655 zaposlenimi delavci ter 4 enotami ter TOZD Javna higiena z sedeži v naši občini. Ob-širne obrazložitve te združitve, ki je ob koncu leta 1976 šele dobila dokončno obliko, na žalost nimamo.
Gostinsko podjetje Vič kot nosilec razvoja gostinstva in turizma na obmnčju naše občine je v lanskem letu pripravilo vse potrebno za povezovanje z delovno organizacijo hotel Ili-rija, vendar do združitve s to delovno organizacijo ni prišlo, ker referendum o združitvi v Gostinskem podjetju Vič ni
uspel. Vzroke za ta neuspeh tega združevanja lahko iščemo predvsem v slabi pripravljenosti materialov, premajhni in-formiranosti delavcev v gostinskem podjetju Vič, premajhni angažiranosti vodstvenega kadra za to združitev ter še dru-gih. Temeljna načela, ki so bila ob tem združevanju izrečena. so vodila predvsem k združevanju sredstev in ekonomski ja-čitvi obeh delovnih organizacij;ker bi samo na ta način lahko zagotovili hitrejši razvoj gostinstva in to v občini Ljubljana Vič-Rudnik ter v občini Ljubljana Šiška.
Delavci te delovne organizacije so izrazili tudi željo in nujnost povezovanja v SOZD Mercator, ker že obstoja to-vrstna dejavnost in ker v tem tudi vidijo možnost nadaljnjega in hitrejšega razvoja. Isto iniciativo so dali tudi delavci de-lovne organizacije Hotel Ilirija, zato bo verjetno v letu 1977 do teh povezovanj tudi prišlo in pa verjetno tudi do dokončne integracije teh dveh delovnih organizacij v okviru SOZD Mercator.
Ob koncu 1. 1976 je izvršni svet organiziral posvet z delov-nimi organizacijami s področja obrti tako imenovanega male-ga gospodarstva. Na posvetu so s strani delovnih organizacij nakazane pobude povezovanja. Iniciative, ki so jo dale same delovne organizacije so že rodile sadove. Bil je organiziran prvi sestanek z delovnimi organizacijami s področja lesno-predelovalne obrti kot so: Mizarstvo Trnovo, Mizarstvo za-druga Vič, Pohištvo Rožna dolina, Mizarstvo in tapetništvo Ig in Žimnica. Na tem sestanku so bile nakazane možnosti medsebojnega povezovanja in dogovarjanja predvsem iz vidikov izdelave skupnega razvojnega programa, izgradnje novih proizvodnih kapacitet, skupnega nastopa na trgu, poleg tega pa so skoraj vse navedene organizacije nakazale možnost sodelovanja in vključevanja v program delovne organizacije IGO, in to kot možnost uspešnega sodelovanja v okviru občine. Ob zaključku poročila moramo ugotoviti ponovno da je samoupravna organiziranost na območju ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik na dokaj zavidni višini, da pa pred združenim delom stojijo danes velike naloge, predvsem z vidika samoupravne preobrazbe in usklajevanja vseh sa-moupravnih aktov, in dela z novim zakonom o združenem delu. Samoupravno povezovanje ne sme biti samo iniciativa vodilnih delavcev v delovnih organizacijah ali iniciativa družbeno-političnih organizacij in izvršnega sveta v občini temveč mora biti dejansko odraz hotenj samih delavcev iz neposredne proizvodnje. Primernost združevanja in uspeš-nost je torej odvisna od delavcev, od kvalitetno pripravljenih programov, katere morajo delavcem pripraviti ustrezne stro-kovne službe ter da mora biti informiranost in obveščanje delavcev dosledno prisotna v vsakem času. Samo na ta način bomo zagotovili uspešnost samoupravnega povezovanja v združenem delu, samo na ta način se bo lahko viško gospo-darstvo uspešno vključevalo in povezovalo z gospodarstvom v republiki in državi.
Poročilo pripravil: JANKO ŠOLMAJER