ii" i:,
V Gorici, t soboto dne;3. maja 1913:
TtemMM
Izhaja dvakrat na talen, In
sicer i torek in soboto ob 4.
uri popolde.  Ako pade na ta
dneva praznile, izide dan poprej.
Stane na leto   K 10'—
v, ii^y'^r-#4&č&
V4    »      ...   „ 2*50
Posamične številke stanejo     . .     .8 vin.
Ha naročila irek doposlane naročnine se ne oairamo.
Telefon št. 83.
v?ee za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadštr, na *-—
Utoravništvo
se nahaja y Gosposki ulici št, 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati Ioco Gorica.
Oglasi in poslanice se računi jo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 via, 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta, Večkrat, po po* godbi. Večfe črke po prostoru, Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta* — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Kaj hočemo?
t
V soboto smo spregovorili v listu pr~„| ve besede o Slovenskem poliičnem društvu, čegar namen je: razširjati politično izobrazbo med slovenskim ljudstvom, -braniti njegove narodne pravice, delovati na to, da se povzdigne njegova narodna zavest m da se izboljša gospodarsko stanje vseh narodovih slojev. Kratke besede obsežnega pomena!
Nismo stremili za tem, da bi pričeli s Slovenskim političnim društvom itompoz-no, z velikim številom udeležencev in širokimi govori. Skromen ije naš pričetek, uporno pa, da iz skromnega pričetka vzraste s časom široka in velika politična organizacija, razpletena po celi deželi, ki bo mogla delovati v vseobčo korist našega ljudstva. Iz malega raste veliko. Do malega je navadno malo zaupanja, težkoče treba prestati, gojiti m skrbeti, med tem pa malo raste in naraste tako, da je vidno in občutno in more vzrasti krepko kvišku in dati iskani uspeli. (Nič se ne strašimo težkoč in težav, izvirajočih Iz 'sedanjega položaja v naši deželi: v' vsfcrajnosti je moč in zmaga! Pojdemo črez te težkoče, prestanemo kritične čase in moremo, se pospeti kvišku do dobre politične in gospodarske veljave. Dandanašnji je po udarcih zadnjih let na političnem in gospodarskem polju malo zaupanja, izgubljena je vera v tolikokrat napovedane boljše čase goriških Slovencev, maloduš-nost prevladuje, ljudje pravijo: naveličani smo vsega, pomagal nam tako ne bo nihče. No, položaj v deželi res ni posebno razveseljiv. Deželne finance so take, da se jih Bog usmili, gospodarska kriza in draginja, politični neuspehi, vse to se je -zajedlo v.kri in meso našega goriškega Slovenca, da se nahaja tu že skoro ves obupan in ne ve, ne kam ne kod. Ali nekam le mora! Tako, kakor <je, vendar ne more ostati.
Odkar je počil na Goriškem razkol, sta se borili med seboj dve stranki: na-radno-napredna in klerikalna. Hudi so bili ti boji, ali skončali so... napredna ni imela nikake prave organizacije. Brez organizacije pa ne ostane nobena politična struja, pa. četudi včasih pokaže sijajne us-
it Ha Bani
V nedeljo se nas je zbrala na državnem kolodvoru k vlaku proti Jesenicam družba navdušenih planincev, ki smo tež ko pričakovali -prostega dne za izlet v prosto naravo. Hoteli smo se zopet enkrat navžiti svežega zraku 'ter gledati pomladno opravo Banjške planote.
Nezaupno smo se ozirali proti nebu, s katerega bi se dalo prerokovati vsako vreme. Z dobrim upanjem smo se prepeljali v Kanal, kjer smo izpopolnili svojo dnevno zalogo jedil in pijače. Krepko smo nastopili pot v hrib proti Vrhu pod skoraj jasnim nebom in puščali markantne rude-če sledove za seboj. Zjedinili smo namreč prijetno s koristnim ter zaznamovali nanovo pot iz iKanala čez Vrh, Trušno h Bat.
Domačini so začudeno gledali rdeče pege ob poti in vprašali, če načrtujemo cesto. Pojasnili smo jim, da je zaznamovanje Slovenskega' planinskega društva. Izključeno pa mi, da dobe kedaj 'tudi ce-
pehe. Kmečka stranka ni mogla obstati, ¦ ker so hoteli nekateri čez noč doseči to, kar more biti plod dolgoletnega truda in dela in ker ni imela nikake take organizacije, ki bi res pomenila organizacijo. Mi pa hočemo dobro, trdno organizacijo, podprto, slonečo na lastni moči in veljavi; iz take organizacije more vs-k 1 i t i močna politična strank a. Do .take organizacije priti, seveda ni lahka reč. Klerikalna stranka ima svojo naravno organizacijo. V vsaki vasi je duhovnik, pristaš S. L. S.; nalogo ima, delovati politično, gospodarsko, snovati društva, voditi volitve, pridobivati stranki pristaše. To delajo povsodi. Ali zmore kdo drugi kaj jednalkega? Nihče. Mi si Šele moranio pridobiti zaupnike povsodi, politične delavce, ki-znajo delati in voditi ter zbirati in držati pristaše. Hitro tu pa treba pribiti, da ud Slovenskega političnega društva je lahko vsak polnoletni avstrijski državljan, da naga pravila nič ne delijo našega ljudstva »>v klerikalce in liberalce«, kakor se navadno ireče, marveč mi imamo pred očmi veliko narodno politično organizacijo z gori obrazloženim namenom. Kaj naj se goriški Slovenci res vedno le cepimo in delimo med seboj? Kaj ne moremo imeti pred seboj jasnih, določenih, skupnih ciljev? 'Kaj je res še kdo, k-i ne vidi, da, čim se mi cepimo in delimo, raste že Nemce v -deželi in nam ni mogoče ustrahovati Italijana tako, kakor bi ga bili že lahko? Kdo se ne spomni pri tem nenaravnih zvez v prašlem desetletju v goriški poslanski zbornici in škode, nastale vsled tega nam Slovencem v deželi? Zato pa mi drugače kot da moramo zopet in zopet reči: Proč z bratomornim bojem! Goriški Slovenci smo preživeli že težke čase pa nas še čakajo. Kmetijstvo je šlo zadnje čase le pod zlo/ tuji kapi t?.! sega po vodnih silah, domača trgovina propada, naši ljudje bežijo v Ameriko. V deželi prevladujoča stranka je prešibka, da bi bila. mogla kaj storiti proti takim zlom, tudi če bi bila imela najres-nejšo voljo. Treba pač, da si v s i pomagamo v teh Tesnih časih, pa ne z zabavljanjem in cepljenjem, ampak z resnim vstrajnim, intenzivnim delom jasnega smotra.
sto. Do Vrha in še nekoliko naprej smo izvršili delo ob suhem vremenu. Nato pa 'je pričelo deževati. Najprvo le po kapljicah; ko dospemo v gozd, smo bili pa že prisiljeni se zateči v hotel »Pod skalo«. Pred nami so stale zelene bukve, za nami trda kamnita stena, nad nami pa ne ravno ar-hitektonično pravilen strop; zunaj je lil dež v curkih. Nekaterim tovarišem je tekla voda na klobuke, meni pa na čevelj, ker ni bilo prostora, da bi bil bolj k sebi potegnil nogo. Jelo je šumeti po nahrbtnikih in prihajala so vsakovrstna okrepčila na dan. Zažvenketal je kozarec iz aluminija, kadar je zadel ob kamenito mizo. Gorske vile so nam stregle, ki se pa navadno imenujejo le vilice.
Ko smo se mi krepčali v prirednem hotelu ob originalni postrežbi, kjer ni manjkalo niti petelinovega petja, je nastalo zopet vedro vreme. Nadaljevali smo takoj svoje delo -ter dospeli na Trušno.
Lepi razgled « TruŠne, na katerega smo se veselili, je šel po vodi. Le ogromni masiv Kanina, kateri se od tukaj vidi v
Črnogorski vladni list <*Glai Črnogorca« prinaša o vprašanju izhoda Srbije na morje članek, iz katerega posnemamo:
V javnosti je .zopet pričelo razprav-•Ijanje o izhodu Srbije na morje in o grad-bi dunavsko-jadranske železnice.
Za dunavsko-jadransko železnico je več predlogov: Eden je od Niša preko Merdarja in kosovske Mitrovice po dolini lbra poleg Berana in Podgorice do Bara. Ta proga bi bila 441 km dolga in n e ib i Š 1 a p ir e k o Albanije. Drug načrt obsega Črto preko Mitrovice v An-drijevieo, od tam v Bar. Ta čt t a b i se tudi ne dotikala Altbanije in bi bila 3 8 7 k -m 'd o \ g a. Po tretjem predlogu bi šla črta od Merdarja preko Fe-rizoviča na Prizren, od tam skoz severno Albanijo v S v. Ivan Medu a ns k i. Dolga bi ibila 416 km. Po četrtem predlogu bi šla črta od Merdairja preko Ferizoviča v S k a d e r, od tam v Bar. Dolga bi bila 440 km. Parižka konferenca pa je odločila, da naj se zgradi že-^ leznica od Niša preko Merdarja, Mitrovice in jednega dela plovne Metohije, potem po dolini Črnega Drima mimo Ska-dra in ob Bojani do pristanišča Ličeni-Lnier, ki je 4 km južno od izliva Bojane. Proga bi šla preko Albanije in bi bila dolga 386 km.
Vsa železnica preko Prizrena in Dja-kovice morala bi iti skozi Albanijo. S r-b i j a s e m o r a seveda pobriga-t i z a g r a d b o, p r o g e, k i p o j d e po s r b s k e m svet u. V tem slučaju je najugodnejši načrt, da se železnica gradi od Merdarja na kosovsko Mitrovico, od tam preko Metohije do Visokih Dečan v Plav in Gusinje, od tam v Podgorico in Bar ali Ulcinj. Dolžina proge od Niša do Bara ibi znašala 305 km.
Ako se udej-stvi ta predlog, poj de du n a vsko- jad ranska že-1 e z n i c a s a m o p o s r b s k e m s v e t u in končala bi v Barskem pristanišču, ki je srbsko. S to železnico bi se ustvarila ekonomska neodvisnost Srbije in Črnegore, Albanijo pa bi zadel težek udarec, ker glavna trgovska proga za Balkan ne bi šla po njenem svetu.
vsej svoji razsežnosti, je kazal nam svojo deloma solnčno stran. Krn in Mataju=r sta pa le malo odgrnila svoje čemerne obraze. Zav'b smo jo tudi mi sresignirano v prostore krčme pri Kofolu. Neki tovariš, iskajoč ekstra-sobc, je prišel celo v hlev. Po kratkem premišljevanju smo se razvrstili na »verandi s prostim razgledom v dež. Krčmarica nam je postregla kar se je najbolje dalo. Ni nam manjkalo ne kave ne vina. Prišla je pa tudi vaška mladina, oglasila se je harmonika iri zabavala pod spretn:m vodstvom mladega umetnika ceio okolico.
S. Trušne nas je peljala pot čez obširne travnike, nad katerimi se je škrjaneo dvigal proti nebu žvrgoleč svojo pesmico. Kakor po tapetih je korakala naša družba po mehkih travnikih do vasi Bate. Neugodno vreme pa tudi pokrajina od Bat naprej, ki nič posebnega ne nudi, nas vendar nista spravila ob dobro voljo. Naše dobro razpoloženje nam je ostalo, ko smo se vračali skaii Grgar v Oorico, kjer je prav prijaizno deževalo.           Izletnik.
Jasno je, da avsfcroogrska diplomacija ni onemogočila Srbiji :šlonodrtega izhoda na morje. Ako Srbiija tudi, dobj izhod na-Drač, vendar si zgladi tnidi 2e-•1 ezn i ško čr to(do B a r a, k e r -i e j j e to najkrajša ;in najsigurnejša pot. Za Dirač.bi pa šla čnta iz Skoplja preko Tetova in Dibre.
M
(Iz Tolmina.)
Drugi tabor ali javni ljudski protiak koholni shod v Tolminu se je vršil v nedeljo 27. aprila ob zelo lepi vdeležbu Vseh vdeležencev je ibilo gotovo nad tisoč. Ker je bila prostorna gledališka dvorana »Rokodelskega bralnega društva« pretesna in je ostalo mnogo občinstva zunaj, so govorili govorniki zunaj. Ko so.se pa kazale skijoptične slike, je bila dvorana natlačeno polna, mnogo,ljudi je ipa moralo oditi, ker. niso našli prostora. Predavanja so bila zanimljiva . in poučljiva. Hvala.gg. predavateljem! Skijoptične jsli-¦ke so bile jasne. Najlepša hvala za trud vsem gospodom, ki so v to. pripomogli; Iskrena hvala pa tudi »iRokcdelskemu bralnemu društvu«, ki je dalo ta in drugi dan, ko so se/slike kazale Šolskim otrobom, dvorano 'brezplačno na irazpolago!
Shod sta pozdravila dekan monsig-. nor J. Kragelj in glavar baron Baum, ki je shodu prisostvoval.do konca. Med vde-leženci je bilo tudi nekaj gg. duhovnikov, učiteljev in uradnikov. Shod je trajal štiri, ure.
Protialkoholni tabor je bil torej prav. iep. S tem pa še ne smemo biti zadovoljni: PokazaJ mor? tudi lepe sadove! Vsem-našim prijateljem in zaupnikom, kličemo in jih prosimo prav lepo: Na delo! Ustanavljajte krajevne protialkoholne skupine, nabirajte člane, za naše protiatkoholno društvo »Sveta vojska v Tolminu« ter, 'jih nam sporočite, nabirajte naročnike za naše glasilo »Zlata doba«, skrbite, da se priredi v Vašem krajn protialkoholno preda-. vanje itd. »Vsa sredstva, s katerimi bi' se dalo omejiti pijančevanje, so vredna resnega razmišljevanja,« je rekel Gladstone v angleški zbornici. Za informacije hi tiskovine se obrnite na naše društvo v Tolminu,                          i
Na delo! Ne odložiti orožja, dokler ne preženemo iz vseh koč našega »planinskega raja« vsaj, strupenega žganja nazaj v lekarne, iz katerih je prišlo.; »Alkobol, to je naš sovražnik!« kliče nam Slavni kemik J. B. Dumas. Dvignhno zoper njega ves okraj na sveto vojsko! Ta boj ni samo opravičen, temveč neobhodno potreben in vsakega človekoljuba in rodoljuba sveta dolžnost.
Delavski praznik.
V četrtek je bil sirom sveta,Jkjer prebiva delavec, praznik žuljave delavske roke. Kdor ima srce, pač simpatiruge z delavcem «in ceni prav njega znoj. Prvi dan majnika je velik delavski praznik, na ka-, terem se izreka lete za letom iz tisoč ust polno upov po isreči, po -boljši bodočnosti," v kateri se bo razprostirala med človeštvom ljubezen in svoboda, enakost in bratstvo vtseh ljudi in narodov; upirajo se pogledi v še 'zakrito novo idobo, proti kateri hrepeni ni želi in. steza roke trpinčeni delavec.
. JČe fedo, wr^ M dan 'prvega jttaja sioveiisko "delavfefvo manifestirati W svoje •pravice,' pokazati, kako se wiu godi slabo, kako jeaapfcstavljeno in izkoriščano. Pa še več kot drug delavec trpi liaip slovenski, to; pa paradi tega, ker zasramujejo Wi had tika w tudi prečesto oni •poteg :njega celo njegovo gbvof ioo, njegov .materini »jezik. Barbarstvo; da mu ni para! — V T-rstu 3e arastla močna .narodna delavska area^V' racija, v Goriej so ibil^neki pračetki ki so se pa -rassbSli Iti vendar <<\e živa potreba oirgamlza-cije slovenskermi delavcu (na Goriškem, Šo v socialni demokraciji, so ipa tudr ^eorganiziirani. Orga»*zirain pa bi mo-,ralbiti vsak ddavec, Vsak delavski sloj. /jQas bi bil, da bi se delavstvo na Goriškem zdramilo in združilo v krepko socialistično 'stranko, v narodno delavsko organizacijo, ki zanje lepe uspehe m lepo •napreduje v Trstu!
Prvi raajnlk v Gorici.
Lep, krasen dan! .Lani je 'bil mraz na dan 1. rriaftnka, zimski dan, letos 'krasen pomladanski dan. V ijutio .je strašila po mestu fainfa*a lahkega društva »Camera del Lavoro« ¦-— vojaške godbe letos ni «bi1o! Dopoldne vse mirno. Prodajalne odprte. Popoldne je slonela pod kostanji v kotu ob »Giimastiki« na Telovadnem t?gn rdeča zastava. Počasi so prihajali ljudje, nekateri <so se "ustavili v mestnem vrtu. Gb 3. je bil napovedan govor Tumov in CaiHnh'ev,. ali pretekla je že tri in pol, ko se je dvignildr. Turna, naveličan čakati šodruge, katerih kar ni hotelo 'biti primemo število.
. Dr. Turna le govoril obširno, nad pol ure. Spomnil se je našprvo Karla -Marca, povdairil pomen in nalogo socializma, govoril o kapitalizmu, o razmerju med kapitalizmom in delavstvom, o boju zoper kapitalizem, o prizadevanju kapitalizma, podvreči si delavstvo, o klerikalizimi, liberalizmu ž razmeriem do delavstva. Govoril le o vojni na Balkanu, da so jo tudi .socialisti pozdravili, ker je bil to boj za svobodo balkanskega kmeta in delavca. Obsojal je miKtarizem in klical: »Liudstvu orožje!
. Dr. Turno pa je bolelo v srce dej-staro; da se je zbralo na Telovadnem trgu tako,malo sociailnjh demokratov. »Tako m a 1 o n a s j e, vi s t e p r išl i i z ok o-lice. iiz Gotrice ni skoronobenega — in toliko je prišlo radovednih«: tako je tožil dr. Turna. Ljudi je bilo v tistem kotu nad 200; večina »radovednih«. Prišli so »Tadovedni«, kai zopet pove dr, Turna. Če bi ne bilo njega, kaka praznota bi ibila vladala ipo velikem
Telovadnem ;trgu!.....   Dr. Turna je na
koncu zahteval splošno in lednako volilno pravico, tudi za goriški deželni zbor. — Za .njim je govoril sodrug C a 11 i n i.
"Sprevod po mesta je bil tudi klavern. Majhna udeležba: pair piskačev, tri umazane zastave,- sodnigov mnogo premalo. Dr. Turna je potrt korakal v predzadnji vrsti....
Okrog gostilne »pri lepem razgledu« ob južnem kolodvoru je bilo zvečer živo. Godba in ples sta privabila vse polno deklet iz okolice in rafali so, da je bito kaj. Pripetilo se ni nič posebnega.
Milan in Milena. Scfiwenfner 1913.
Naša trn K!einmayer & Bamberp 1913.
Z Ivanom Cankarjem je velik križ. Vsi vemo, da je umetnik po fcožji volji. Toda nikdone razume ptav: kal Cankar {pravzaprav* noče. Naše dame ga rade .bistro,, hffii mfa& fatrtše. Petrefakia pa pra-p.vijo, da je'pnoderen mazač, kateremu manjka;eiio kolesce m da je alkoholik. TuM ga krivimo radi, da je idejni povzročitelj noše Črnih teravat ,fn dolgih las, — te noge se Je baje molka mladina nekoč oprijela s pravim fanatizmom....
Sedaj 1e napisal svojo petindvajseto kn«go: Milan in Milena. Seveda pti Schwentmerju. -Bralca pa imamo svoUoipet-indvaisetb. uganko, kaj je mrož* pravsaiprav hotel s svojim Milanom in svojo Mileno. J&ik top$ ofctfk« lepa, Smcefcm Je arttoži«
... ":""- ;,           V Trstu,
Imeniten je bil pravnik N. D, O. Zbirale so se delavske čete dopoldne .pred Narodnim domom. Množica je napolnila veliko dvorano in 'stopnišče, a stotine so morale še ostati zunaj, pred Narodnim domom na -trgu. Par tisoč riar<?dnih delavcev je ..proslavljalo praznik dela. Veliki mani-festacijski shod je v imenu osrednjega iz-vrševata&ga odbora NDO otvoril predsednik g. dr. So si č, ki se 'je v cvojem govoru spominjal težkih časov delavstva, ko je 'bil zlasti tržaški slovenski delavec teptan od vseh strani, od delodajalcev in svojih tovarišev pri delu, takozvanih in-tfrnacijonalcev. Tujci so tu doibivali kruha, a domačin je moral iz svoje domovine v tuji svet. Ustanovila se je organizacija , našega narodnega delavstva, da pribori * našemu delavstvu ne samo kruha, temveč i tudi tistega spoštovanja, ki mu gre kot delavcu in kot Slovencu, kajti vsa ta zemlja okrog Trsta 'je slovenska zemlja in slovenski delavec v Trstu domačin. F|rvi malrak bodi dan, ko naj si zapiše naše delavstvo v srce, da bodi ljubezen do domovine vodilna m*sel našemu delavstvu v vsem njegovem delovanju, in ta misel naj združi vse jugoslovansko dežavstvo: tedaj zašije tudi boljša 'bodočnost vsemu Jugo-slovanstvu. V to pomozi 'Bog in sreča junaška! Drugi govornik, g. dr. K i s o v e c, se je spominjal, » kakim navdušenjem 'je narodno delavstvo tržaško vedno manifestiralo za svoje razredne, delavske pravice. Strokovni tajnik g. Bran!dner je poudarjal, da bodi nastop slovenskega delavstva odločen protest proti vsem krivicam, 'ki se mu gode, in ki je bil do danes največkrat brezuspešen. Miren, a odločen mora. biti ta protest, ki pa naj .pove nasprotnikom slovenskega delavstva, da potrpežljivost slovenskega delavstva ne bo trpela večno, temveč zna miniti v najkrajšem času, in tedaj začno tudi pokati utrdbe naših nasprotnikov, kakor so popokale pred silo naših slovanskih bratov. Strokovni tajnik g. Mrak je povzdigoval delavstvo kot gonilno moč družabnega ustroja, a slovensko delavstvo kot najvztrajnejšega propagatorja slovenske narodne misli Predsednica ženske skupine NDO gdč. Deklevova je poudarjala, da se danes prvikrat udeležuje slovensko- žen-stvo prvega majnfka v okrilju Narodne delavske organizacije. Dolžnost slovenske delavke je, da se pridfruži svojim moškim tovarišem ter se ž njimi vred fboiu'ic< za socijalne in narodne pravice slovenskega delavstva in vsega slovenskega naroda.
Po končanem shodu se "je razvil no Carduccijevi ulici veličasten sprevod. Tisočera množica je ;z dvema modrima zastavama in godbo 'NDO na čelu korakala po tržaških ulicah, manifestirajoč za svoje pravice in zahteve.
Delavstvo se je vrnilo pred Narodni dom. kjer se je mirno .razšlo, v zavesti, da je dostojno proslavilo svoj in vsega delavstva veliki praznik, — prvi majnik.
Običatno so tudi soc. demokratje proslavili prvi dan maja.
V Ljubljani
je bil v četrtek v Narodnem domu shod Narodno-socialne zveze in Zveze jugoslovanskih železničarjev. Govorili so pred-
: Iv. Feiberbaum - Gorica:
Corso Gius. Verdi 11. - VI«. Caserma 15.
Za birmo!
Za birmo!
VELIKA IZBIRA oblek - srajc - ooratnllroD - zauratalc
.....male•nogavic HA.
po zelo nizki ceni Filijalka: Via Carducci 17, (Hiša Orzan).
m
^SS^S6^35^i^^l6^IS^i
par podobic o pilharjih, .žabah in krotah. ki topo šprspurgarsko štrle in bulijo v čista srca, s trnjem kronana, krvavo prebode-na... Vsebina govori o spolnih zadevah, kako se vzbuja fant, kako se vzbuja dekle, pa kako se oba razvijata od stopnje do stopnje, kaj pri tem čutita duševno, kako trpita sredi purgarske družbe ona, on, on, ona... Čitamo, čitamo, ves čas ne vemo, pri čem smo. Čtivo nas ves čas veže, vedno se preminjajo slike, bude se misli, občutki; niso vsi prijetni, niso vse misli vesele. In vendar: Tudi drugi trpe tako... Nekaj Človeškega je povedal Cankar v svoji petindvajseti knjigi, — homo sum, errare humasnum je 'še najmanj. To je menda povedal, da je človeško spolno živfjertje eden njegovih najvažnejših pojavov, ki Ivorrjo osebnost, njeno.cust-vovanje, njeno čutenje,.., ali kaj, jaz ne vem.
Zadeve so se Le polastili pismouki, ki povedo vse, kar le hotel pisatelj povedati, in Se več. Seveda vsak * sve^ga stališča. Kmalu tjotno tfHali no svojih revijah oce-
sedmk. N. D. Z. Juvan, Ribnikar, Pusto-slemšek, Jaklič, poslanec dr. Ravnihar. Sprejeta je ibila taka-le resolucija: »Javen ljudski shod narodnega delavstva v Ljubljani, zbran v areni Narodnega doma dne 1. majnika protestira proti temu, da se zlasti od državnih oblasti bolj in bolj izpodrivajo na slovenski zemlji slovenski delavci in uslužbenci po lm-portlranih tujcih, zlasti uslužbencih nemškega mišljenja in neveščih slovenskega jezika. Shod poživlja vse slovenske poslance brez razlike strank, da na mero-dajnlh mestih izposlujejo, da se ne bo več preziralo domačih slovenskih delavcev, zlasti pri oddaji državnih služb. Zlasti se mora preprečiti, da bi se pri železnici še naprej sistematično importiralo v naše o-zemlje Nemce ter tudi na dolenjski železnici nastavilo domačine, ki razumejo slovenski«.
Drugodi.
Na Dunaju je bilo v četrtek 61 shodov, med temi 10 čeških in 5 poljskih. V Pragi, v Gradcu in dnugodi je bila 'Običajna proslava prvega majmka. Istotako izven države.
Vojna ali mir ?
Gibljemo se med nevarnostjo nove vojne in mrrom. V 'četrtek iže je imela biti izrečena končna odločitev pa je zavlečena in rečeno je, da naj čakamo še do ponedeljka.
Kako se razvijajo dogodki, sledi iz nastopnih obvestil:
Avstrijski oficijalni komunike.
Dunaj 29. Popoldne je bil izdan oficijalni komunike, ki izjavlja:
»Avstrijska vlada naznanja, da si za slučaj, če bi se velesile ne mogle sporazumeti glede nasilnih sredstev proti Črni-gori, s katerimi bi se edino mogel vdej-stviti soglasni sklep veleposlaniške re-unije glede pripadnosti Skadra Albaniji, pridržuje za nadaljne korake proti Črni-gori — proste roke.
Včerajšnja veleposlaniška reunija se ni mogla zjediniti in sporazumeti In zato se mora Avstrija odločiti za ta korak.
Med Dunajem in Rimom se vrši jako živahna izmenjava misli. Če javnost misli, da gre tudi sedaj samo za navadno stra-
ne, referate, diskusijo. »Milan in Milena«, — estetski spis, vzgojesloven spis, seksualen spis, nazadnje tudi še moralističen spis. Poslednje zlo pa je hujše od prejšnjih.
Kleinmayer & Bamberg sta izdala 3. zvezek »Biblioteke pisateljev sedanje dobe«, 2. del Novačanove »Naše vasi«. Je H res, da je pisatelj naš Bartsch, da je pisatelj naših polj, naših vasi, naših domov, fantov, deklet, rožmarina na oknu, dušnih bojev, pesmi, ki neizpete leže v srcih fantov slovenskih m naših deklet?
To so črtice, nikak roman, nikake novele ali novelete. Simpel črtice, katere preveva ljubezen do domačnosti; mnogo je v njih opazovanja; mnogo tudi genera-liziranja. ipa verskih in ljubezenskih motivov, nekoliko preveč patološkega, pa ravno dovolj verskega. Ni še to, kar bi pisatelj rad podal', pa ipak se čitajo te črtice z zanimanjem in s pričakovanjem: Morda imamo pred seboj pisatelja, ki nam da po dolgem pričakovanju, po dolgi suši, zaže-Ijeni slovenski roman,   ;       B,
šilo, potem se bo prepričala, da je pripravljena Avstrija seda] varovati svoje interese z najenergičnejšhnl sredstvi
Dunaj 29. Avstrija se je odločila postopati na lastno pest in že se vrše vse potrebne vojaške priprave, da se sklep veleposlaniške reunije glede pripadnosti Skadra tudi udejstvi.
Na izrecno željo cesarja je avstrijska vlada sklenila, počakati še par dni. Cesar je namreč izrazil željo, naj vlada stori vse, kar ji je mogoče, da prepreči grozeči konflikt z orožjem. Zato je zunanji minister grof Berchtold izjavil, da hoče počakati še četrtkove seje veleposlaniške reunije, na kateri avstrijski zastopnik Bensdod sporoči zastopnikom ostalih velevlasti, kake vojaške korake namerava podvzeti Avstrija proti Črnigori' in jih obenem povabil, naj se pridružijo avstrijski vojaški intervenciji.
Med tem se že vrše na avstrijskih južnih mejah vse priprave in sicer ne samo na črnogorsko-avstrijski, ampak tudi na srbski meji. Temešvarsko in zagrebško korno poveljstvo je odredilo oja-čenje varstva mej.
Iz Kotora je došlo poročilo, da je dobilo vse civilno prebivalstvo ukaz, naj so tekom 36 ur izseli iz mesta, ker je Kotor v slučaju avstrijsko-črnogorske vojne brez varstva proti črnogorskim topovom na Lovčenu in bi torej prebivalstvo silno trpelo.
N*.'!¦• pogodoa glede*Albanije,
Dun i 30. Najvažnejši dogodek današnjega dne, ki daje dogovoru med Avstrijo n Italijo svetovno historičen značaj, je ta, da je bila danes popoldne podpisana nova italijansko-avstrijska pogodba glede Albanije.
Dalje v prilogi.
Priloga „Sočr it, 44, z dne 3. mala 1813.
Kakor znano, sta svoječasno sklenila bivši avstrijski zunanji minister grof Go-luchowski in bivš italijanski zunanji minister Visoonti Venosta t zv. albansko pogodbo, ki določa za obe državi princip: Nolli me tangere!
Nova pogodba ki je bila sklenjena danes, določa natančno interesne sfere obeh • držav in dovoljuje eni kakor drugi zavezanki pr^io^4a#z^^e.dojoč§n;.albans^i teritorij.              "       4 * * ¦**'**-*L **x&
Črnogorske vojne priprave.
Cetinje 30. Črnogorci neprestano utrjujejo linijo Cetinjo-Njeguš. Na mejo je odšlo doscdaj.;5.000 mož. Na 'bližnjih- višinah' je na jalco ugodnih pozicijah postavljenih 12 lopov. Prebivalstvo se je pričelo umikati z meje v notranjost dežele.
Bar 30. Okrog Bara se nahaja 10.000 mož b roječa črnogorska armada. Nova avstrijska nota Črnlgori.
Pariz 30. »Temps« poroča: Avstrijski poslanik na Cetinju je izročil -črnogorski vladi novo noto, v 'kateri Avstrija zahteva, naj črnagora popravi razdejano cesto, ki vodi v Kotor in prosi avstrijskega poslanika po enem svojih ministrov odpuSčanja radi znanega napada na vojaškega atašeja Hupko. Avstrija se dalje tudi pritožuje proti temu, da črnogorski uradniki nalašč zavlačujejo preiskavo afere Palic.
Unija med Srbijo in Črnogoro.
Pariz 30. Listi poročajo, da soj>e med Srbijo in Črnogoro zopet pričela pogajanja glede unije med obema državama. Vsaka država bi imela svojega vladarja, a skupna bi bila diplomacija, vojaštvo in fi-načna uprava.
Odločitve v četrtek ni bi>o.
Včeraj smo (pričakovali z napetostjo, kaj je sklonila veleposlaniška reunija v Londonu, ali došlo je suho naznanilo. Ve-leposlaniška reunija je odgodena na ponedeljek.
Seja v četrtek je trajala od 7-4 do 5.55 popoldne. Ruski poslanik Beneken-dorf je prvi zapustil dvorano, avstrijski zadnji. Avstrijski poslanik je ostal še potem, ko so odšli že vsi poslaniki iz dvorane, v zunanjem ministenstvu in je kon-feriral z zuanjtm ministrom drevjem.
Ob jednem so prišle v svet take vesti:
Črnagors odklonita zahtevo glede izročitve Skadra.
London, 1. Črnagora je na zadnjo noto veievlasti 'glede takojšnje izročitve Skadra odgovorila, da Skadra ne izroči. V oČNglcd temi sra avstrijski in italijanski poslanik izjavila, da sta <?be državi sedaj nrimorani varovati svoje interese, ne oziraje se na ostale velesile.
Črnagora v svojem odgovoru izjavlja, da je vedno spoštovala velesile, in zagotavlja, da zavzetje Skadra nikakor ne po-»nenja izzivanja velesil, ki so sklenile, da ima Skader pripasti Albaniji. A Črnagora mora z obžalovanjem konštatirati, da jej še niso znane meje, katere so velesile določile za bodočo avtonomno Albanijo. Zato si Črnagora pridržuje pravico, da v smislu odgovora balkanskih zaveznikov <inc 24. marca na mirovno noto veievlasti razpravlja z veleviastmi glede Skadra šele takrat, ko bodo zavezniki povodom mirovnih pogajanj skupno z veleviastmi določali meje bodoči Albaniji.
Džavid paša zasede! Vaiono.
^ Atene, 1. Z otoka Krfa se poroča: semkaj je hilo slišati močno grmenje topov, k! <je prihajalo z albanske obaJi pri Valoni. tete Džavid paše so zasedle Vaiono.
Presojanje položaja v Srbiji.
»Samouprava« dokazuje, da Avstrija nima žfvljenskega interesa m Skadru, ki, kakor se vidi, tudi za Albanijo ni življen-sko vprašanje, "ni opominja Avstrijo, da se naj prilagč-i miroljubnosti Evrope tetr izogne vsaki prenagljenosti, ker bi ..-naknadni kes zarad iprcnagljenosti ne mogel popraviti posledic. .Bolje je zakasniti nego se prenaglit).
Odločitev pade torej v ponedeljek.   .
Položaj se smatra za nespremenjen. Črnagora odklanja izročitev Skadra, Albanija pa je praklamfoaina za avtonomno pod turškim protektoratom.   Vršil se je
včeraj skupni ministeriski svet na Dunajiu, ki je odobril Berohtoldovo poročilo o .zunanji politiki i m o d o b r i 1 na-d al j n e k of a k e, k a ter e m i s 1 i A v-striija s t o o* i t i.
Reunijo je odgodila pravzaprav Anglija. Posredovalni predlog Anglije, 'ki je bil stavljen z izrecnim odobrenjem Rusije, sodi, da je za enkrat vsaka .takojšnja na-„sHruiAcjjajprezgodna, ker je navzlic od-ponu*-XfrnegoreTe ve3noT>pati, da pride do mirne rešitve krize. Zato Anglija predlaga, najse uvedeijoinovapoga-j-anja in pon-udijo Črnigori teritorialne in finančme kompenzacij e, -k i pa b i i m e! e 1 e zn a-čaj nagirade za brezpogojno izročitev Skadra. V slučaju, če se Črnagora -tudi do ponedeljka ne uda, potem privoli tripleententa v nasilno akcijo, ki bo ali skupna ali pa avstoijsko-saino-r stojna z molčečim odobravanjem vseh velesil Seveda bi ta nasilna akcija ne bila naperjena direktno proti črnigori, ampak bi imela le namen, izprazniti Skader.
Torej, boj za Skader od avstrijske strani. Obleganje, tepraznenje Skadra!
V Albaniji.
Essad paša je v Tirani nastavil svojo vlado in proklamirai avtonomijo Albanije pod turškim pretoktoratom. Razobesil je turško in ne albanske izastave.
I^euterjev urad 2. t. m. poroča: Danes odpotujejo avstrijski, .italijanski in francoski konzul v Draču v Tirano, da se snidejo z Essad pašo. Essad paša je odposlal več oficirjev v Drač, ki so pozvali Srbe, naj izirače mesto. Srbi so odgovorili, da lahko zasede mesto takoj, (kakor hitro ga zapuste vsi Srbi.
Iz Valone se poroča: Visa južna Albanija, do reke Skumbi z Vaiono vred. je v rokah Džavid paše.
Srbija in Črnagora.
Srbija je dosedaj vedno vpoštevala želje velesil in hoče to storiti tudi v bodoče. Zato nikakor ne more podpirati Čr-ncgoire, če se upira zahtevam velesil. Pač pa bi smatrala Srbija za svojo zavezniško dolžnost, da se bojuje skupno s Črnogoro proti Avstriji, če bi Avstr^a pričela z vojaško intervencijo 'brez evropskega mandata. Zadnja  intervencija velesil pri Črnigori.
Dunaj 2. Zastopniki velesil so danes podali na Cetinju črnogorski vladi enako se glasečo izjavo, v kateri poživljajo Črnogoro, da najkasneje do ponedeljka odpokliče svoje Čete iz Skadra in izroči mesto velesilam, sicer prepuste Črnogoro njeni usodi. Nota je pisana iako ostro.
Okupacija Albanije?
Nova avstrijsko-italijanska pogodba glede Albanije je perfektna,'ker je minis-torski svet odoibr.il vse podrobnosti, mi-nisterski svet pa se je pečal tudi z možnostjo, da pride v najkrajšem času do izvršitve pogodbe, to je, do okupacije Albanije.
Avstrija in Italija sta si razdelili interesne sfere v Albaniji tako, da pripade severni del od reke Skumbi pod avstrijsko interesno sfero, južni pa pod italijansko.
Kar se tiče Skadra, je Avstrija sprejela italijansko stališče, da se ima vojaška akcija gibati« le na albanskem ozemlju in sme Avstrija de v najskrajnejšem slučaju zasesti tudi pristanišči Bar in Ulčinj.
Torej če pride do vojne, se bo bila ta vojna na albanskem ozemlju; z albanskega ozemlja se ima vzeti Skader in zapoditi Črnogorce ven; Albanija pa se razdeli med Avstrijo in Italijo. Spodnji obmorski boljši del dobi Italija, severni slabši pa Avstrija. Seveda prav lahko ne pojde. Vojna, če Izbruhne, utegne biti prav huda.
Položaj zbofjšan. Morda se izognemo vojne.
Prihajajo vesti, da bi črnogorski kralj vendarle odnehal, da se diplomaciji posreči do ponedeljka ukloniti Nikito, da izroči Skader pod določenimi pogoji. Tripelen-tenta hna tuidi od Srbov zagotovilo, da so pripravljeni dovoliti Črnigori nekatere teritorialne kompenzacije za odstop Skadra. V Parizu pričakujejo, da se Nikita odpove Skadru do ponedeljka, v seji v ponedeljek pa bodo razpravljali o odškodnini Črnigori... Vsekakor: do ponedeljka se končno odloči. Avstrija pa 'je priprav-
ljena in kakor poroča ogrski list *Ai Est«, je vojaška e k špedicij a v Albanijo Že določena tudi po volji cesarja. V-ministerski konferenci se je baje tudi že določilo prve troške, 6T>0 milijonov .... Ali aiipafrio, da Nikita prepreči novo veliko prelivanje krvi.
Politični.prggled.
Avstro-Ogrska.
Delavski shodi proti vojni. — Z Mosta poročajo, da v severozapadni Češki je bilo na 1. dan maja mnogo delavskih shodov, na katerih se je zahtevalo, da ako se proglasi vojna s Črnogoro, proglasijo delavci splošen štrajk. Ali takih resolucij 'vladni organi niso pripustili glasovanju. Nekaj shodov je bilo. razpuščenih.
Češko-nemška spravna pogajanja so po poročilih »Bohemie« definitivno razbita in se ne bodo več -nadaljevala.
Nemci iz Slavonije za — madjarsko "šolo. ~ Kakor javljajo iz Indjije v Slavoniji, je šla pred par dnevi v Budimpešto deputacija Nemcev prosit oipravo .državnih železnic, da osnuje v Indjiji madjarsko višjo šoto. Madjarska ljudska šola je že tam. sedaj hočejo Nemci iz Indjije irneti še višjo madjarsko (šolo. V Budimpešti so obljubili deputaciji, da bo želji Nemcev po
možnosti ustreženo. Po možnosti___to
se pravi: prav gotovo.
Nemci v Sremu čudovito napredujejo. — Letošnje občinske volitve so pokazale, kako silno napredujejo Nemci v Sremu, ki •so se tje priselili. V kraju Putinci je njihova moč že tako narastia, da pri volitvah ni bilo več niti nikakega bo$a, marveč so bili soglasno izvoljeni sami Nemci. V Rumi so imeli domačini v prvem volilnem razredu letos še večino, ali »Deut-sches Volkshlatt« v Rumi je povedal, da je to zadnjikrat. Švabi v Slavoniji se oV naSajo tam ošabno, kakor bi bili kje v Prusiji. —Kje pa je odpor od strani domačinov? !
Inozemstvo.
Protiavstrijske demonstracije v Milanu. — Milan 30. Včeraj in danes so se vršile v Milanu velike protiavstrijske demonstracije. V nedeljo se vrši velik protestni shod, ki bo zahteval, naj Avstrija izpusti zadnje dni obsojenega veleizdajal-ca Marija Sterleta iz Trsta.
Prosfeva Zrinjskeea in Frankopana v Beiemgradu. -^ Dne 30. pr. m. se je vršila v vseučiliški dvorani proslava spomina na bana Zrinisk-ega in kneza Frankopana povodom obletnice niihove mučeniške smrti 30. aprila 1671. To je bila v Srbiji prva proslava hrvatskih mučenikov. Aka-demična mladina je povdarjala potrebo, da Hrvati In Srbi skupaj slavijo svoje veljake in se skupno spominjajo medsebojnih svetlih in temnih dni.
Darovi.
Za družbo sv. Cirila in Metoda darujeta dva, ki sta čitala torkovo zaplenjeno »Sočo« 20 vin. K temu je dodal tretji še 10 vin.
Domače vesti.
Gospod prof. Ivan Košnik v Gorici, c.
in kr. rezervni topničarski poročnik, je povišan za nadporočnika v evidenci pri topničarjih dež. hrambe.
Avanzirali so v Gorici s 1. majem častniki: za oberstlajtnanla majorja Can-tar.utti, 47. pešpolk, Seewald. 8. artil. polk: za majorja stotnika Passv, 47. pešpolk, Konig, 8. artil. polk; za stotnike nadpo-ročnik Mertan, Prack, Leeb, 47. .pešp., Oariboldi, 5. drag. polk; za nadporočnika poročnika Gizejewski, 47. pešp., Perini, S. art. polk; za poročnike praporščaki Aurian in Zejcek, 47. pešp., Kunz, 8. art. polk.
Zaplemba. — V torek je bila »Soča« zaplenjena v veliko naše začudenje in v cbče začudenje naših čitateljev, ki- so očitali zaplenjeni odstavek in ki čitajo'pridno razne liste. Kaj pišejo nemški dunajski in graški listi, vse ostrejše o istih rečeh pa niso zaplenjeni! iNikdo «se -ni mogel dosti načuditi zaplembi. To .zaplembo nam je poslal namestnik državnega pravdništva dr, Marinaz, ki v kratkem 'zapusti Gorico. Proti zaplembi smo se pritožili; o izidu obravnaive sporočimo.                             i
^^f^^W^^§^^W^^.
Furono sequestratl.... Zakaj ima tukajšnji e, kr. policijski urad (italijanska potrdila, koliko 'je ta ali oni c. kr. redair pobral iztisov izaplenijenega slovenskega Ji-istJi? Zakaj — saj če je szaplenjen italilan-ski list, ne pobirajo iztisov s si o ver/-s .k i mi potrdili!!. — . Volilni imeniki za deželnozbarske volitve imajo -biti z danaSndim dnem predloženi političnim oblastim. Potem ibodo vrnjeni, in kmalu prične .reklamacijsko .postopanje. •
Podlistek.— V torek *tno akončali podlistek »Generalova hči«. 'rVipravljenili imamo več zanimivih podlistkov. Novi podlistek začnemo priobčevati v torek 6. t. m.
Za Narodni muzej so darovali: 1. L. Brezigar, slikar v Plaveh, 1 bakrorez in 1 sliko na usnju, 2. g. Jos. .Lapanja, gostilničar na Ponikvah, kaimenito   TimljansUco posodo, izkopano v pogorelem Mešelaje-vem hlevu na Ponikvah, in 3 slike tia:ste-klu: KrJstusovo .trpljenje, Marija in   sv, Genovefa, 3. č. g. J. Klobučar,   vika*.v* Logu, 1 'srebrn in 1 meden wstam, l svetinjo, 5 srebrnih in 9 bakrenih novcev. 4. -g. Klavora, učitelj na Šobkem Domu, 1 novec, 5. g. Alfonzoiz trsta 2 čudno zra-ščena 'koruzna storža, 6. Fr. PerSič, pis-' monoša «v Šempasu, 1 benečanski novec, ' 7. Ivan Ferletič iz Mirna 1 novec.   Zanimanje :za Narodni muzeij 'se širi bolj in 'bolj med ljudstvom. Vendair pa je še jako mnogo krajev, odkoder inismo dobili še ničesar. Ali res ni v teh krajih nikogar, ki.ibi se zanimal nekoliko xa naše društvo ter bi kaj nabral z;a naš muzej? — Odbor.
Konec procesa Luzzatto-Lenassi. — Generalna prokuratura na Dunaju je ukazala, da mora drž. "pravdmika namestnik dr. Marinaz umakniti ničnostno pritožbo proti razsodbi, s katero sta ibiia v Trstu oproščena Luzzatto in Lenassi zairadi poloma pri "goriški »iBanca pbpolare«, ker je baje ničnostna pritožba.— neutemeljena. —
Občni zbor »Učiteljskega društva Sežanskega šol. okraja« se bo vršil dne 8. maja t. L ob 10. <uri dopoldne v Sežani. Poleg navadnih točk je na vsporedu tudi referat: Načrt reforme ljudskega šolstva. .;
Bivši učitelj Turk, ki je služboval v Brdih in ipob.egnil na Balkan, je pod' obtožbo veledzdaje. Išče ga :':rmrnska isodni-ja. — Pojasnjeno je že ibilo, d aT u r k n i bil nikak sokolski pogla^vair v ' B r d i h, vendar »Novi Čas« s križem na čelu še vedmo ponavlja to laž! Pa pri tem listu je kaj takega v stari navadi.
Reforma uradovanja po davčnih uradih. — Reforma stremi za tem, da bi se uradevanje kolikor mogoče utesnilo in bi biio manj dela in sčasoma tudi manj davčnih uradov. Zadoščal bi davčni urad ma sedežu okrajnega glavarstva. V Št. Poitnu in v Brnu so se poskusi že dobro oibnesli. Sedaj se je začelo uradovanje po reformnem načinu tudi v Sežani. Predpriprave so trajale precej časa.
§ 305. kaz. z. — Včeraj je bil obsojen pred tukajšnjo okrožno sodnijo Josip Hafner iz Ljubljane na 14 dni -zapora po § 305. k. z., kerf je klical »Živela Srbija, 2i- ; vela Črnagora«. .ta kazen je bila drž. pravdnika .namestniku prenbka ter je prijavil vzklic radi ( prenizke odmerjene. kafcni.             . .,.
Tri rdeče zastave so nesli   socijaM demokratje v četrtek v obliedu .po mestu? jedna je bala. bolj   umazana kot   drugai • . Malo časti za socialne demokrate! Ljiudje -So gledali in se -škandalizirali.  -Beležimo to in beležimo vsklik nekega gledalca: V   . žehto š temi 'banderami, predno pridejo zopet ž njimi na dan!
r     Zakaj Je bilo tako raalo socialnih de-
šali smo^ž^lef Fwst sgc#wkrata, ^¦^^^¦'a^ffiTTasmiejieE v <toricj srW ^aft^a^g^po1^. -tidačo, zastavo poftnjshif! v>: ,'/... ¦"'«¦ • » ^iroJaSSttrioaba v Četrtek na pra-anik 1. .Aatf tti* svfrala »zjutraj po.mestu, kak«* je ibila navada vsakoleto. MatogoJJudi Je ča&a$faWa^na godbe*. Vojaška godba je odšla--v 'č^t^"«3ibipoWne v .Oradež^ kjer
osfa^ao^liiiija.;.;., ,
- Štiri ffieznvšafc. - Zvečer 29. pr. m. je svetil železnici uslužbenec. Evgen Panot nV&ti qerj/kikn-C^e|.strojevodji.
:   po%i* Far se je pri "manevriranju lokomotive -haftajal med avema železniškima
^voz&na',1 ki ste.-ga stisnila >za pri ter je, par minut na to umrl. ... . ;s ..
Društvo '^a podporo Izpuščenih kM-nen^v Tnnjlhovlh «e^l|im rodbin v p<k fcneženi ^oflji tG6ri§ko^/a^Seanskl ,,'bo tmelo^v*^ reMioSčni aborjdanes «&ie,3. majL*$f žfuri poa^ildne^v dvorani štT 11 v dragem" nadstropju c..jfcr, okrožnega so-
•TN&glas. ~ -Dne 2. maja t. L. ob 10. uri pfedp. je (bik) v deželni hiši Ses#ndva1-seto srečanje deželniri obveznic izdanih leta 1888.' izžrebate so se naslednje: Vrsta A (ŠT78 za 1000 gl = 2000 kron; Vrsta . A šff 8 za'1*000 ki ==i2000 kron, Vrsta A ' št: 2T ža 1000 «L = 2000 -kron, .Varsta A št. iTža 500 gl. == 1000 krop, Vrsta A št. 89 «4 100 igj. == 200 kron. Vrsta B išt 65 za i000 '«r=' 2000 kron, Vrsta B št. 55 za 1000 igl. ==? 2000 kron. Vrsta B št. 43 za 100 gf."s= 200 ikron. (Deželna blagafna izplača ite obveznice dnč i, avgusta t .1. v tiomipafoifi izneskih proti povrnitvi dotič-nih oibv&Jnic in 'tistih odrezkov, ki še .ne spaddo l! avgusta 1.1. Deželni odbor.
Fo" ceni v Rim. — Povodom velikih konjsfeffi fdirk se zniža cena vožnje jz katerekoli postaje v Italiji v Rim za 60 odstotkov; to v času od 5. do 14. t. ra.
Postojnska jama. — Kakor vsako leto, tako b-čdd tudi »letos vozili drugi binkoštni praznik posebni vlaki v Postojno m sicer iz LjuBljanej Jz Trsta, z Reke in iz Krmina. Iz Krmina bo odhajal vlak ob 7.05 zj., iz Goricef oU 7.48 in bo prihajal v Postojno ob 11.52 dopoTudne. Iz Postojne bo odhajal ob&20 zv. in pride v Gorico ob 11.36, v Krmiti pa ob 12.13 ponoči. Cena vožnji je znatno znižana.
Ustanovni občni zbor »Narodne Čitalnice »Balkan« v Gorjci« se bode vršil v soboto dne"*3."majriika t. 'Lob 8,. uri zvečer, v" df uttvenih prostorih, Tržaška c e s t a" s f r 2 7. K temu se vabijo vsi do-sedaj že pristopu* člani kot tudi oni, kateri žele društvu pristopiti. — Pripravljalni odbor.  ""*?
Tamburaški zbor »Gor. Slov. Mladine« še'je"kljub raznim dvomom, o mogočem obstoju živahno razvil. Precejšnje število "naših marljivih članic in članov poseča Yediio naše tamfburaške vaje. Ker smo sklenili, da se bo vršil naš^prvi nastop že v zgodiš'jeseni, smo pričeli z resno, temeljit© vadbo kosov, s katerimi nastopimo na koncertu. Tovarišem itambura-šem, fci so svoječasno obljubili svojo soudeležbo; a se' jSi Še do danes ne opaža med našimi vrstami, naznanjamo, da. smo s teorijd''.že precej časa pri taju ter je skrajni ¦Saš; da se prično tudi oni Tesno udeleževati naših vaj, ker se jim sicer ne bode- dovolilo nastopiti o priMa koncerta, ilsti opomni velja tudi vsem onim, ki ne-redno posecajo .tamfcuTaške vaje. Redne vafc se vrše vsaki torek, četrtek jn soboi&vterfmi od SVsp-10. are zvečer v prostorih »Društva Gor. Slov. Feto-amaterjev« v ulici -Mattibli 13. pritličje v dvorišču. — Odbor.
»Društvo Gor. Slov. Foto-amaterjev« v Gorici opozarja vse one, ki žele prodati fotoga-aBfine aparate iz katerih koli si bodi vzrokov, ida še tozadevno   pismeno   oK .^ osebnoofanejodo nagega društva, katero :    le sklenilo nakupiti na ta mačjnfoitograSč-."   ne aparate ter potem po ugodnih cenah :*   jih razprodati med nase člane. .Poživljamo •  vse one, 3ci se -ne bavijo več s fotografira-;,' nJem, idli nam oferfrajo svoje aparate, ida «   se ne bodbpo zapečkih piragiK, ampak da I. pridejo v «žfvtien5a pome po vslpefiih  na polj«  foto^amatemske umetjiosfi  streme^ čfc roke.MarsIkido bi se zanimal za; ta lepi »mernik spor*, a nakupna cena aparata izjtovame mu je prevfeoka/ofefel bo tudi v «tem ofzfni pomagano, odbor *bo pre-
izkusil nakaipljene aparate ter te naknaidno ^^^.u^otto&oenah^THed člane lra^p^b*-daj,i ^Opozarialmo na te ugodmosti naše *"lane ter vse^one, ki žele Se postatt naiSi lani, 4a svo}- pristop nemudoma odiboru iaznaiiiia Osebno se fahkotvsakdo obrne b4r«štva od-nedeljah od 9.—12. ure dopoldne v društvenih prostorih, v ulici Mattioli 13. ipritl. na dvorišču. Nadejamo se tozadevnih odzivov! Odbor.
V Neblem v Zapadnih Brdih je strela ubila 13 letnega Alojzija Goloba, sina kolona Fr. Goloba.
, ,.Ceritral-Bto. — Danes in jutri se predvajajo jako interesantni filmi. Veliko pozornost vzbuja film: »Sttirt v Sevllii«. — Ijug jQi—.16;- pa velezanimiv film: »Jezusovo življenje«. Posneto v Palesthii.
t * Stekel pes je ugriznil dečka KaTola pLešernai-.?Dečka' so "poslatli v Pasteuniev |t zavod na* Dunaj.
„ . Naravnost Iz Cetlnja In Kov>rja je .sprejel »Slov. Itestrovant Tednik«* zanimive originalne slike ter p priobčuje * v tzaidnji številki, deloma jih pa priobči; v prihodnjih številkah. Opozarjamo vse či-tatelje na »Slov. Ihistrovani Tednik«.
- Zadnja številka »Slov. Ilustrovanega Tednika« je izšla zelo obsežna ter prinaša 3! Slik: Miljonarja A. Camegie; napredno pevsko in tamburaško društvo v Rakeku; •Strašna železn^ka noreča na progi Za-greb-Ogulm (2 sliki); 'slovenski rezervisti na-črnogorski meji; osvoboditelji Skadra (5 slik): plavajoča cerkev Itd. Ta številka je zelo zanimiva, ker vsebtiie mnogo (31) in sicer raznovrstnih slik. »Slov. Tlustro-vani Tednik« napreduje. Slovenci podpi-rajmo ga!
•Javni ples v Prvačinl priredi v nedeljo dpe 4. Tnala mladina iz Prvačine v prostorih g. Pahorja.
Odnrti lekarni. — Jutri popoludne boste odprti • v Gorici lekairni Oliinbich-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba vča'su od 4. do 11. t. m.
Priporoča še, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Narodna obramba.
Naznanilo. — -Možfca -podružnica Ci-ril-Metodove družbe v Gorici naznanja vsem gg. članom, da bo prihodnje dni pobiral članarino pri vseh onih članih, k! niso še plačali za letošnje leto — pooblaščenec društva g. Iv. Cempre. Prosimo, da stori vsak član svojo dolžnost!
V Ptiskovici bo jutri 4. t m. veselica, katero priredi družba sv. C. in M.
Prosveta.
Komorni koncert priredi »Pevsko in Glasbeno društvo« v Gorici dne 14. maja
t. K (sredo po Binkoštih) ob 872^urr zvečer v Trgovskem domu s sledečim sporedom: L J. Hayd,n: Kvartet op. 76. št. 6. Allegretto. — Adagio (Fantasia). — Menuetto. — AHegro spiritiuoso. — H. a) L. vBeethoven: Adagio affettuoso ed appassionato iz op. 18. Št. 1. — b) J. Michl: Adagio rigoroso e melancolico, (manuskript). — m. r. Schu-bert: Kvartet op. 29. Allepro, ma 'non troppo. — Andante. ~ Menuetto. — AHegro mode-rato. — I. vijolma Sancin iKarol. — II. vi-jolma Pečenko Siivan. — viohi Michl Josip. — violoncetto Pertot Avgust.
Cene: Fotelji 2'50 K, sedeži I. reda 2 K, ->- JI. reda 1?50 K, na galeriji v sredi 2 K> — ob straneh 1*50 K. Stojišča 80 v; dijaki, člani pevskih društev žn vojaki do narednika 40 v.
Predprodaja vstopnic v knjigarni A. Galhršček, Trgovski Dom, na dan koncerta pri blagajni od 7V3 ure zvečer naprej".
Med proizvajanjem posameznih točk bo dvorana zaprta..
temeljnih delnic po, K 200 nom, in 2500 fcrik>Vitemih aeta a K 200. nom. Občnega ftitfa še je vdeležilo 32 delničarjev, ki so zastopali 4656 "delnic s 430 glasovi. V Upravni svet 'so bili izvoljeni sledeči gg.; Fran plem. Gairzarolli, Ivan Gorjup, Peter fciebfnan, Jurij Uebman, Pavel Liebman, d>ton Pollack, Fran "Skorkoivsky in Ante Topič. V nadzorstveni svet ipa -gg.;. Milan Bogady, Fran Brangjollca, Fran Korenčan i* Spito Kvekvič. Na občnem zboru se je obenem sklenilo, izplačati subskrihentom dfelnic za leto 1911/12 5^ obres«..
Zadruga krojačev in Šivilj v Gorici naznanjarda je občni zbor dne $. aprila t. 1. Vsled rastoče draginje, vsega za življenje potrebnega blaga sklenil. povekSati za 10% ceno vsakega komada izdelane, obleke.
c Na strokovno-nadaljevalrti šoli za ktesarje v Nabrežini bo dne 4. maja 1.1. slovesen zaključek šolskega leta i9i2/i3 Jz Tazs1tavo Šolskih izdelkov klesarških vajencev.
; r »Gospodarska zadruga;za goriško "okolico« ibo imela drugi binkoštni praznik zborovanje v gosiilni .».Teras« tik južnega, kolodvora m sicer ob !0. uri predpoludne. Na zborovanju se !bo ipodal račun itd. in se ibo govorilo o važnih korakih, ki se imhjo ukreniti za dobrobit naSega kmečkega ljudstva.
Premogarji so cene premogu, zoi>et malo znižali, in sicer za 10 vin. pri 100 kg. Na zimo bodo pa gotovo cene zopet zvišal! po stari navadi.
'Cena živinj se pomika po malem kvišku. PdseSno dobro se plačujejo pitani voli in prašiči. Ker bo letos gotovo obilo senk, je pričakovati pri živini letos splošno Hobra cena.
Ogrski .židovski mlinarji bodo zopet za 14 dni ustavili.'mline,, ker hočejo s tem upliVati na razvoj cen pri moki in .otrobih.
Književnost.
L. N. Tolstoj: Ljudske pripovedke. Prevedel dr. LJndevlt Pivko. Maribor 1913. Gena brošV K 2'40, vez. 3 K. Tiskala Zadružna tiskarna v Krškem.
Gospodarske vesti.
»Adria« delniška  pivovarna v Trstu.
— Dne: 27. aprila, t, l se-je vršil v Tmu ustanovni občni zbor te delniške družbe. PoJnovplačana delniSka Ravnica družbe
Kolesarska zveza.
o   Velika kolesarska cestna   dirka.   —
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici naznanja ponovno, da se vrši jutri v nedeljo 4. majnika t. i. ob vsakem vremenu velika kolesarska cestna dirka Okrog »Goriškega Krasa«. — Daljava 140 km, — Odhod se prične izpred gostilne Furlan Podgora. — Prihod prvih dirkačev je naznanjen ob 2Vs uri popoldne v Tivoli. (Rožna dolina j v 'bližini mitnice.)
Predsedstvo Jurije za veliko cestno kolesarsko dirko okrog »Goriškega Krasa«. vabi vse "Člane istega, da se blagovolijo zanesljivo zbrati v nedeljo 4. maja ob 71/-.. uri pred kavarno Central na Travniku. Kolesarsko društvo v Gorici naznanja slav. občinstvu, da bode na dan dirke -istemu .na razpolago ves čas do konec veselice' tramvaj, ki bode vozil od »rudeče hiše« do Tivoli. (Rožna dolina).
Kolesarsko društvo. »Gorica« naznanja',' da se veselice, kakor tudi dirke udeleži kbrporativno .novoustanovljeni kolesarski Jtfufb, »Ilirija« Ljubljana, kolesarsko društvo »Balkan« iz Trsta, kolesarsko društvo »Vrtojba« iz Vrtojbe, kolesarsko društvo »Idrijska dolina« iz Slapa, iz Solkana ter razna bratska društva iz okolice.
Prvi dirkači za veliko kolesarsko dirko okrog »Goriškega Krasa« katera se vrši jutri 4. majnika so došli včeraj dopoldne ter so imeli prvi skupen sestanek z našimi domačimi kclesairji-dirkači vče-Tag zvečer v hotelu »Zlati jelen*. Bili so navzoči <tudi ičlani Jurije..— Danes zvečer se vrši spet sestanek..
Kolesarsko društvo »Gorica« -naznanja, da <bode na veseličnem prostoru preskrbljeno zashr^mbo koles. ^- Odbor.
Kolesarsko, društvo »Gorica« vabi vljudmo gg. čjane, kakor tudi slavno občinstvo, da se veselice v Hilmteichu (Rožna dolina) pofnoštevilno udeleži, t-. Na svidenje. Odbor.
sreči.. Poveljnik trdnjave Miščekov se je peljal v avtomobilu s svojo družino, kar . je avtomobil zdrknil pod cesto; en otrok poveljnikov je ubit, on, žena in hčsrka so tfežko ranjeni.
' Predsednik državne sodnlje, znani slaveči jurist dr.- Josip Unger je umrl na Dunaju star 85 let.
Na" borzi je izgiiM velike svote pa-. rlški bankir Segon- ter se ustrelil. Pasiva znašajo okoli 6 milijonov frankov.
12 jutrov gozda je zgorelo v Nemčiji pri krafti Holer. Vlaki so " morali stat? sredi polja, ker niso'mogli naprej, dokler ni bil po velikem trudu ogenj deloma'po-gašen*;
Šestkraten-flmof. v— Knjigovodja Leng^s v Sejmi je' usmrtit iz ljubosumnosti svojo ženo, svojega tasta, zeta 1H triletno hčerko ter zetovega sina, potem se je šel naznanit sodniji.   ¦
»Hamldle^ v avstrijskih vodahT — Turška križarka »Hamidie« je bila, kakor poroča »Piccolo«, pred kratkim usidrana blizu Gradeža. Tu so jo popravili. Nato je odšla proti Dalmaciji; kjer je dobila provianta. Nato je odplula proti Port Saidu. Nek avstrijski kapitan je- popravil na,ladji busole. Ladjo vodi neki nemški častnik.
r Krožni let po Avstro-Ogrski za Schichtovo nagrado v znesku 100.000 K. — Jurij Schicht d. dr. v Aussigu je dala v plemeniti radodarnosti vsoto 100.000 K c. k. avstrijskemu zrakoplovnemu klubu (K. k. •OesterreicMsčher Aeroklub) in c. k. avstrijskemu* letalno-tehničnemu društvu (K. k. • OesteiTeichischer Filugtechnischer Verein) v svrho prireditve krožnega leta za Schichtovo nagrado na razpolago. Ta nagrada je prva, ki jo je ustanovil kdo v Avstriji iz lastnega nagiba, in predstavlja razen tega bistveno podporo stremljenj za ' povzdigo in pospeševanje domačega zra-koplovstva in jo mora ®ato pozdraviti cela fjavnost v monarhiji s posebnim zadoščenjem. Krogi, ki so na polju zrakoplov-stva bolj ali manj tnterestranii, bodo vzeti gotovo % največjo 7a<hvalo" nagrado na z.ianje, ki jo je ustanovila 'delniška družba Jurij. Schicht, Ni.dvomiti, da bode v smislu ustanove nameravana t»skma za: ceno >;Krožni let po Avstro-Ogrski« domačemu zrakoplovstvu v rzpodbudo, posebno v stroki privatnega letalnega¦' športa.. Program za izvršitev »Krožnega lek po Avstro-Ogrski za Schiahtovo nagrado", ta čas še -ni trdno določen. Predloge in -načrte za ta krožni let mora izdelati šele športna komisija c.:k. avstrijskega zrako-plovnejja kluba v sporazttmijenju s*c.' k. avstrijskim zrakopIoVnotehničnem dipušt-vom in potem jih" mora odobriti Avstrijska zrakoplovna; (aeronavtična) komisija. Nameravan je krožni let v presledkih med Dunajem, Lincem, Prago in Budimpešto. Krožni lt>t pa se mora izvršiti mTjdalje tekom enega tediia', -to je od nedeTje do v štete druge nedelje. Smer bode vedla preko tistih mest, ki podprejo celokupno prireditev z •ustanovitvijo krajuih nagrad za nameravane postaje. Samo ob sebi se razume,.da bode^ tekma omejena izključno za avstrijsko-ogrske udeležnike. Ce pa se ne izpolne nade; stavbene glede priskrbe aparatov na avstrijsko zrakOpIovno industrijo, ;bode dopuščeno tudi pilotom z inozemskimi aparati.'da se udeleže fe"tekme.
Afera notarja Lofenžinija. ~ "O tej aferi nam javljajo s Piranščine, da je že sedaj gotovo, da bo poneverjena svota znašala najmanje K 300.000. Morda bo pa Še večja, ker gornja svota vsebuje le pupilarne denarje in pa zneske, ki so jih siromašneji «toji »poverili Lorenziniju. Samo Izola bo baje trpela blizu K 100.000. Kakor zanimiv motftent naj zabeležimo, da se je za Lorenzinija posebno potezal is-Dalje na peti strani.
Razne vesti.
»Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju« je izvolilo na svojem;. I. rednem občnem izboru dne 26. aprila 1913. sledeči odbor: Samec Joža; predsednik, Ipavec Kafko: podpredsednik, Šri/bar Makso: tajnik, -Kune Josip: blagajnik, Rojko iMafep: gospodar, Čuden Fran, Kosel Fran, namestniica?, MoČiluik Anton, Mihevc Anton, preglednika.
Avtomobilska nejreča^r-lz-Vladivo-
zna«a K ^000.000 in je razdeljena v 2500 f stoka poločajfp o veliki avtopohilski ne^
$yriip. SarsoporMIse^
Itottum.      ittt»Mi«tteh,Mt
p^Liniment s sidrom ^CTv
ti znani širokoustnt Spadaro, ki se slovenskim voHlcem, ki so mu pomogU do izvolitve, sedaj zahvaljujejo s tem, da Jih po-tajuje in zasramuje v 'parlamentu in po javnih listih.
Kako je bil ubit Hasan Rlza bej?' — Sedaj šele se je izvedelo natančneje, kako je umrl -poveljnik Skaclrske trdnjave Hasan Riza bej. Ubit Je bil v noči 30. janu-varija letos. Bil je pri Esaldpaši na večerji, tako pripov6di0iai^ljj^t^^^tnai>awq..' Berri, in se je ponoči vračal domovTlSrtP4 paša mu je ponudil spremstvo 5 vojakov, ali Hasan Riza bej je odklonil in rekel, my sra spremi le ordonančni oficir. To se je zgodilo. Na .trgu .pred vojnim p.QveJistYpm^ se je poslovil'od oficirja, 2a oglom neke" hiše <pa je videl tri sence. Vprašal je: kdo sfe, kam greste? Odgovora ni dobil, ali ko je krenil dalje, je 'dobil tri strele v hrbet in padel je na tla. Ljudje so prihiteli iz hiš in našli ustreljenega Hasan Riza 'be-ja. Prenesli so ga domov. Zdravniki so konštattrali, da 'je izgubljeno vsako upanje na ozdravljenje. Krog postelje so stali oficirji, ki somu slovesno prisegli, da bodo branili svojo domovino do zadnje kapije krvi. 'Prisegli so, Hasan Riza bej je izdihnil.
Odgovora! urednik In izdajttelf Iv»nKavLlL v Oorid.
Ttak«: .Oorilka Tiskam«. A. Oabriček (odp»v, J. Fabii«).
ZaUga: Draib« ta izdajanje Hitov »So&u bi .Primorec«.
napredek uede!
RS
NajenergiCnejSe in   gotov« se edravi si f i lis s  svetovnim sredstvom
I0RUBIN GASILE -
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prcmtatitiB, ure-tritis in meh. katarji^ korenito ozdravijo s'
honfefl Casile
KoBfeti Caslle urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti Belo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažnjejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (proBtatitia, urctritia. čistiti«, mehdrne katarje, kamen, nesposobnost za za-diSavanje urina, sluzasto tokove itd. — Škatlja ko fetijev Casile K 4--.
Iornbin Caslle, najboljše protisifilitifino in poživljajoče kriCistJInn sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatorol, sterili-U'ti, neurasCeniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jcrubina Co sile K 350.    '
Tbriiganeo Caslle zdravi beli tok, akutne in kroniCne katarje, veginitis, nretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternico itd. — Steklenica vbrizgane* Casile K 3*50. Kdor Beli večjih pojasnil, tiskovin itd. naj aa-Blcvi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalnl izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. —• V Gorici v lekarnah Cristofoletti in.Tromba.                     6—1
C. kr. priv.
kroji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorica, Travnik štev. 5.
f
„CROATIA"
Zfivarovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. -
Ustanovljena leta 1884. Pfintfalft v Zagrebu v  lastni   hiši,   vogal UCilliaiu Marovsko in Preradovičeve ulice.
Podružnica v TRSTU,
Via del Lavatoio štev. L II. nadstropje.
Telefon št. 2594. Olavna  zastopstva: Ljubljana,  Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
L Na življenje:
1.  Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti;
2.  zavarovanje dote;
3.  zavarovanje življenske rente.
II. Proti škodi do požaru:
1.  Zavarovanje zgradb (hI5, gospodarskih poslopij, tovarn).
2.  Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga  itd.
3.  Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd-
Hi, Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vs"h oddelkov znaša K 3,0!3.3;J2«B Dohodek letne premije s pristojbinami „ l,4HU.-jy7-:,(5 izplačan«! odbkodiiinc.......'„ 5,«2i.l«2'9fi
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje
Podružnica „Croatiaea Trst, Via del
Lavatoip Št. 1, K. nadstr.
in  glavno  zastopstvo  „Croatiae"  v
Ljubljani (tvrdka Kmet & Slivar).
Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici:
Ofi i I PtfCBT   Via Bertolint It 20 (v lastni, .  UlLUfLnl,      hiši).      Telefon St 22L
inFR*HGPERKO,Ti""n*,K""ril
Na prodaj ima!
Domači brinovec, hruSovec, rnelisovec ter prazne sode od žganja od 50 — 600 litrov. Nadalje 4 kočije in 1 landaver od 4 0-1200 kron. V najem oddam trgovino z mešanim blagom tik Ljub-ljai.e; Jako pripraven prostor za prodajo vina na debelo.
F. CUEK, destllater -(Kranjsko).
milloal llndl
jo odpravilo
Kašelj
hripavost, katar,  zasliženost, krčni in oslovski kašelj s
IST Kaiserjeuimi
f— t- prsnimi karamelami — — s 3 jelke.
rti OH    notareko potrjenih priznanj od raznih zdravnikov 01UU    in privatnikov, kateri jamčijo za dober uspeh. j           Bonboni so Jako lahko zauiltai in okusni.
^atvojčki bo po 20 ali 40 vin., dozo po 6') vin. Dobiva so v lekarnah pri G. Cristofoletti, e. kr. dvorni dobavitelj, L. Gliubich, C. B. Pontoni, Kuj?gioro Kurner A. do Oironcoli, v mirodilmci A. Mazzoli, v lekarnah: Jurji IIus v Vipavi, L. Kurscken v Ajelu in Maks fcozo\ver v Ajdovščini.
kepa prilika.
EironadsLmpna velika, lepa hiša z dvo riščem in velikim vrtom, veliko izvrstno ledenico in  hlevom je na  orodaj
j v Volfiah   pri. Tolmina na  zelo lepem
; prostoru HiSa je še nova, v najboljšem stanu, U4r zelo sposobna za  bodisi ka-
• torokoli obrt.  — Sobo za letoviščarje,
j                     Pogoji ugodni.
! Več se izve pri   g.   Dr. DIllkD PfiC
odvetaih o Gorici oziroma pri g. Dr Rudolfa Grnntar odiretnilt UD-1        d Tolmlnii*
Razglas dražbe.
paradi oddaje II; in III. sekcije I, oddelka cestne zgradbe Grgar-Zabrdo-Banjšica-Avčei med km 3*00 in od tu do 8;25 katera, dela so preudarjena in sicer II. sekcija K 48.500*- in III. sekcija K 5&.600-— se bo vršila dne 2. junija 1913 ob 10, uri predpoldne pri stavbinskem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v. Gorici (II; nadstr. št. 16) javna dražba s pismenimi ponudbami.
Zapečatene ponudbe previdene s kolekom 1 K katerim je tudi priloženo potrdilo deželne blagajne v Gorici o položenji vadija in sicer za II. sekcijo K 2.450— in za III. sekcijo K-2/830'~ se ima vložiti najpozneje dan pred dražbo, to je 1. junija t. 1. pri stavbenem oddelku v Gorici.
Vadij se mora vložiti pri deželni blagajni v gotovini ali v vršdnostnih papirjih ali v vinkuliraiiih posojilnic-nih knjižicah.
Na zavitek vsake ponudbe in sicer na zgornjem robu naj se piše: Ponudba za II, ali III. sekcijo I. oddelek cestne zgradbe Grgar-Zabrdo-Banjšica-Avče.
Tehnični operat se splošnimi in posebnimi pogoji je razpoložen v gori-omenjenem uradu ob uradnih urah.
Namestništvo ni navezano na najnižje ponudbe, temveč si pridržuje pravico volitve med oferenti. Zaradi tega se bo pridržalo položene vadije dokler ne bode namestništvo odločilo o do- . lični dražbeni obravnavi,
Cestni odbor za kan ilski okraj
v Kanalu 1. maja 1913.
Načelnik.                    254
JOSIP BUDIN .
urar
ulica Rabatta9
ima veliko zalogo vsakovrstnih ur in verižic ter sprejema'vsakovrstna popravila po zmernih
cenah.
Priložnostni .nakup vsakovrstnih
daril za birmanee.
187   8'
ZoMavniški in zobotehniški ateljs j
Dr. I. Eržen
60RICH
Jos. Verdi JekallKe Štev. 37.
Umetne zobe* zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove ploSče,
uravnavanje jkrivo stoječih zob  Plomba
vsake vrste;
Ordlnira o SDDlem ateljeja
od 9. are dop. do 5. ure pop.
I!
SUroencI!
[Podpirajte in poslužujte se
[Prve slovenske brivnice
v Gorici, Ifioiposka alica ite?. 1 (nasproti Blonta).
I                 Postrežba solidna in snažna.
I Za obilen obisk so priporoča
FRAK H0VAK, brivec in IasniCar.
— Trgovina z železnino —
PINTER & LENARD ™'«   ***<* •. 7
GORICA
priporočata svojo veliko, in bogato zalogo pocinjene žice za trte, trojeve žice, razne mreže za ograje, nosilce (traverze),  cement,  sesalke  (pumpe)  kovanja za hiše  in  druge predmete  te stroke. Zagotavljava točne^n
domaČo postrežbo in nizke cene.
Tonehale bodo vse kritike o Tolstovrški slatini ¦ Kadilci! &*wtt**..*jaš
, Katarz zaslizenje itd. z ničemer hitreje
pijete" m grgrate" Tolsfovr^ko diiete.t;čna kislo vodo, ako jo sedaj poskusite, ko so to posrečilo vrelec moderno urediti, da ne le ne uhaja ogljikova kislina, temveč še je našel in sP*™y\fjfe* ogljikovokisel pritok. Sedaj lahko tekmuje Tolstovrška slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker čvrsto muaira in ima^zeloježek oku* ^.^«»2% In dobra. Naročite in prepričaj« se. Po sledeči znižani ceni: 25 steklenicami 8/8 / 5 K, 25 stekl, T/,,/ O K, 50 stekL % IJfK, 50 stekl. y3 /11 K z zabojem m stekl, vred po povzetju. — Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. — nr«w-«,
ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna In namizna osvež"!~*----:—',,*", •'
v narodne namene. — Naroča se pri podjetju Tolstovrška---------7 r----------------v    ,
..".'                       AbStlnonUel Pijte le Tdlstovrško slatino, ki vsled prijetnega okusa nadomešča vsako drugo pijačo
•                                         ¦   •                                                                                    4*
.»,..«„ «... v ^........      Tolstovrško slatino  riaročajo odlični zdravndc«^.w seim '^/voje bt>lmke;
k osvežujoča, mineralna voda. Odlikovana na dveh higjjemcnsh razstavah..- Dol.čistega dobička gre vrška slatina, pošta Guštanj, Koroško. -Kupi ge vsaka, množina lV^ j. sfeklemc.             ^ ¦
I oriietneea okusa nadomešča vsako drugo pijačo! Poskusite i BOSle hvalili 1   -.......-. ..."  •¦.,   :¦

juMjanska kreditna banka podružnica v Gorici
Centrala  Ljubljana, podružnice: Celje, CclOPEC, ŠOTNIM, Split, TfSt.
Vloge na knjižice po 41ja0|o> v tekočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zakladi K 1,000,000.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut.
Borzna naročila. ."".*.;                     Promese za vsa žrebanja.
Vnovčehje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje.
Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.
Glavna zaloga
ikov
k Drufovka
iSorica, Raštelj 3.
Zaloga usnja.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
oelSka zaloga = ==oljkinega olja
prve vrste
iijiiljirt twtt Iz Istre, S&aciji ¦tlfBttc.lad d lin
» prodajo na drobno in debelo.
Prodaja sa drobno: Knm —'96,104, 1'12
im 1-28,  m> tU, 1-60. 1-80, 2'-. 240
la Isčl 90 72 fhL
-------    Na debelo cene usodne,    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSča kupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga* ------------------¦ mila te sveC------------------
Cene zmerne.
Prvo Vacuum goriško čistilno
Gorica, Via Ascoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, Šol, sanatorjev, hotelov, kavam, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parkelov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109~46     Posluži se s proračuni in prospekti.
Ljubi   moj kam greBte?
k BATJEL-L'
i  v Gorico
iStoina ulica 2-4
po noro drokolo, Micka po Šivalni stroj, fJože po gramofon in TutCe po kmet stroj. Tam Je  velika saloga  in mshaaitaa   delavnica. Prodaja na obroke. Ceniki fratko.
Mlikavaaa pakarija ia tlaičisarai
Karol Draščik
vGarieiBaKaraavOataikiii)
zvrSnje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odjlikov*ne velikonočne pince itd. Prodaja različna lina vina In llkarj« na drobno ali v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljablja solidno postrežbo
•** po Jako zmernib cenah. *^V
asftrsacsiL^erJMBi
IZIDOR NANUT
auforizouana staubena turdka "$ (gorici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n. občinstvu  za vsa
stavbena dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
•>s~*>L«r>nw~*>L;
V CoriGi
Jot. Terpin,
N» srsii Baltslj« 7. TRIOVMA NADROBNO IH DEBELO«
Najomje kiifvtlito ilribtritttfft f§ tratitia
»lasa tor Uuutln, preji h 11%
POTRBBfiOlNB
za pliaralce, fariMča ii pairctaibi.
Najboljše »Ivanke ia Bivala« stroje.
POTREBŠČINE
ga krojni* in i$wif*rfa
gvetlajtee. — loinl T**«t. knjtlfeo.
lina obuvala zaise lafaa Basa. Saiaaa za zilNjavi/trm la Mt\\%.
Najbolje oekrbljen* isioga *a kramarje, krošnjarje, prodajalce po •ejmih in trgih ________             ta? na datali.   ¦    3fr~~8
totlo*, metaii i irogii Ml
zaloga neobdelane Mlovine in v plasteh.
Distilirni aparati za žganje po najnovejšem modelu. Stroji   za   žveplo 3 vrst;  leseni, železni   in   iz kotlovine, zadnji model, jako pripravni z potegalom, kakor kaže slika. Prenavljajo se tudi stari stroji na nov sistem. - Velika zaloga vsakovrstnih cevi iz gumija proti-peronosperi razno vrstnih škropilnic in mehov za žveplo.
Cene konkurenčne.
Kupuje staro kotloirijio po najuišji dneuni ceni.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
PETER MORBTTf, kotlar GORICA.