ARHIVI XXII m') h irhivsk a ftmthi - in zbirk 127 Iz arli vskih fondov in zbi rk UDK 930.25^.4:94(453.1) Poročilo maršala Schullcnburga dom beneške republike o turški nevarnosti IGNACIJ VOJIi Slavljenki; di. Ema Umek seje kol arhivska svclnica uspešno vključila v pedagoški proces n« oddelku za v ulovino Filozolskc laki ltcic Univerze v Ljubliani. Od lclu 1979 jc kot zunanja .".o-dclavki: predavala v okviru predmeta Arhivistika 1 v drugem letniku kot pomočnica nosilen katedre za arhivistiko prof. dr. Jožctr ,-ontarjn V šolskem letu 1985/86 jc hil v zvezi z novo uni vcrzilctno šolsko reformo odpravljen predmet Arhivistika 1. Ema Umek jc nato za dve leti prevzela proseniinar v II. letniku za študente samostojne smeri. Zarodi privlačnega programa so prosemmar obiskovali Indi študentje jvopred metne smeri Uspešen poskus na pedagoškem pedročjn jc bii na njeno pobudo izveden v sol-s'k»m letu 1987/K8 Trkrat jc kot direktorica Arhiva republike Slovenije v arbjvu orgun ziraM dopolnil, i seminar. namenjen manjšemu itevilfl študentov. Seminarja, ki jc trajal dve šolski uri se jc redno, vsakih 14 dni. udeleževala skupina približno 15 študentov. Na seminarju, na kale rega jc mentorica vključila ludi nekatere goste (prof Jr Fcrdo Gcslim. proi. dr Ignacij Vojc. prof dr. France M. Dolin.tr) jc obravnavala tesla menic, zapuščinske spir,c, s študei ' jc jffili inj interpretirala dokumente ter razpravljala o širšm zgodovinskih problemih Na njeno pobudo so se fccviflP študentje navdušili tx\ arhivsko delo. /a raziskovanje starejših nbdohij ;lovenr,ke z.godo vinc. Ob "ijciii poir.oči so i idelal odlične -Ji ploinske naloge, ki so bile lagrajenc s Prešernovo nagrado za šlndcntc. delt nalog pr sd bili natisnjeni v Zgodovinskem časopisu al' Kroniki Naj navedeni še mnenje študentov, članov l.i. sckeijc "mladih zgodovinarjev" o takšnem načinu arlmskcga in zgodovinskega zobrazcvanja: "Zaključiim lahko. da jc lo^rslra oblika sestajanja in hkrati izobr;ržcv..nja ¡''.redno plodcpi način dodatnega udcjslvovunja z.godov,rarja. stij nenazadnje opozarja m, dejstvo. ki jc bilo do sed.ij pa I puščeno oreveč oh strani na tesne po vezanost zgodovinarja z viri. ki ^cfcini^liidij zgodovine v zadostni meri ne omogo-.a".1 Zn\ se 1 Anilrcj Stuikn. IUtjjh B«lki>wi P.mtfil" u ildu "hekujt nila- tlili /¡^l.iviiurjL-v" ZfHlovin-ki ia^ipiv. 42/2. LJubljana la oblika študija v lesni povezavi z arhivom ni več ponovila. Emo Umek imamo lahko tudi za eno najboljših poznavalk dunajskih arhivov. Zato smo .se mnogi zgodovinarji obračal! nanju za nasvete, ko smo odhajali na Dunaj brskat po dunajskih arlmin ¡1 i:;kat podatke o naši zgukiovini. Ko .sem leta 1982 prvič dobil Knafljcvo Štipendijo, sem se obrnil nanju, da bi dob;J napotke, v katerih arluvili in fondih na' začnem iskali podatke za zgodo1 mske teme. ki so bile v mojem raz iskovalnem programu. Ker sem se ukvarjal s l.i. Ilirskim obdobjem v zgodovini, mi je svetovala, naj pogledam predvsem v fonde v Vojnem ar Imu (Kri ;gsarchi") Takrat me jc opozorila ludi na iziemno gradijo jožclinskih deželnih merjenj (Joscpliinischc Landcsaufnahme), To gradivo jc spoznala, ko jc sodelovala v komi.siji za rcsli-Ineijo avstrijskih arluvalij. Z dvema prispevkoma je opozorila na njegovo vrednost.3 Takrat je dala 0*11 pobudo za ceh)tno ¿zdajo lega gradi\a, vendar ni nalelela na razumevanje in podporo Kn sem se v Vojnem arhivu seznanjal z. k.trtami in op.si jožcriiiskih deželnih merjenj, sem poslal pozoren na t>sic, ki so sc nanašale na domžalsko območje, Gradivo .scir, dal mikrofilmati in rezultate predstavil na posvetu o zgodovini domžalske občine 10 junija Projekt o celotni izdaji lega gradiva zdaj uresničuje dr Vmcenc Rajšp, znanstven, svetnik Zgodovinskega mšlilnta Mi' ka Kosa na ZRC SAZU. Znanstvenoraziskovalni centcr SAZU in Arhiv Republike Slovenije sla lela 1995 začela izdajati dragoceno publikacijo o prostorski predstavitvi Slovenije izpred 20U lel in s tem uresničujeta zamisel Eme Umek. Doslej jc iz; lo pet zvezkov opisov m posnetkov kart V uresničitev projekta je dr. Raji p vključil večje število arhivarjev. WK, Mr. 397.2'JK. ti, Umek. I.jnhljana / nknlku v luči jnicfii^kin Ji"?clnih mor-jt-nj. Arhivi H. Ljubljana IJIKS," Mr. 91-'.M; Kta. Uikov v »ipi-u in kani i/ ilriign pnluvkc IS. sluklja. [jilcv skn/i čas. Ljn-htjana l'J«7. Mr .f,7 fiS. t. VirjV O.iiii/atvkii ntuiKHjV v ¡¡railivii i:< pnvlnrskMl preti-Mavah IS.Mnklja. Kritika }W, Ljubljana IIHM.Hr :>7-45. 128 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXII 1999 Tudi v naslednjih lelih sem pregledoval gradivo v Vojnem arhivu na Dunaju in med drugim naletel na zelo zanimiv dokument, ki prikazuje, kako so na turško nevarnost gledali nckate i vo-jašk' strokovnjaki sc v 18 stoletju. Ker gre */a zanimiv in doslej neznan dokument v zvezi z obrambo Istre in samih Benetk pred turškim na padom, ga nameravam predstaviti in s tem pc častiti življenjski jubilej Emu Umek. Zgodovinsk' okvir, v katerem ^e dokument nastal, je povezan s položajem Beneške repub-ike. Velik neuspeli in hude izgube je doživela Beneška republ .ka v dolgi vojni, ki jo jc imela z osmansko državo za svoje preostale posesti v Levanlu in za ohranitev vpliva v tem delu Sredozemlja V krctski/kandijski vojni (1645-1669) je hudo izčrpala svoje materialne sile, odkrila svojo vojaško slabost in na koncu ^zgubila velik otok Kreto To izgubo jc Republika skušala nadomestiti z osvajanjem turških ozemelj v morej-ski vojni (1684-169i>). Na koncu jc na podlagi sklepov karlov.škf.ga miru (16991 dobila Pclopc ne z (Morejo) in zaledne predele Dalmacije. Toda Turki so Beneško republiko vnovič napadli leta 1715 n v kratkem obdobju zavzeli Pclopouez. To jc bila zadnja vojna med Beneško rcpubl.ko ■n csmansko državo. V 18. stoletju jc ostajala Beneška repuhiika nevtralna, daleč od vehkin spopadov, brez moči, da bi vodila samostojno zunanjo politiko. Dokument, ki ga bom predstavil, ima naslov "Eslratlo da lin rapportc dirello dal Marcscialo Schullenburg al Doge dcllr. Repubblica Vcnela".*1 Gre za izvleček poročila maršala Sehullcnbi'r;a, ki jo naslovljen na doža Beneške republike. Življenjska pot avtorji: jc bila zelo razgibana m na vojaškem podro' ju uspešna. Johann Mathias Schullenburg sc jc rodil 8. julija 1661 v Emonu na Saškem. Njegov oče Mftlijajtj želel, da hi s:n napravil kariero v civilni ali dvorni službi, vendar je nagnjenje za vojaške zadeve pokazal, ko jc teta 16K3 1684 živel v Parizu in bil soočen z. vojaškimi operacijami Francozov proti Luksem-burgu. V letih H)'M in 1688, v ietih dunajske vojne, sc jc udeležil vojnega pohoda na Ogrskem proti Turkom. r.odcloval je tudi pri obleganju Beograda, verjetno kol prostovoljce T;*kryt sc jc zapisal vojaški služhi in nje g; va vojaška kariera sc jc dvigala strmo navzgor. Zc leta 1689 sc jc udeležil vojne proti Francozom in bil udcicžen pri dveh pomembnih dogodki n: pri zavzetju Mainza (11 septembra) in Bonna (12. oktobra) Leta 1690 jc hil povišan v majorja, leta 1693 pa je hil imenovan za polkovnika. V naslednjih letih sc ic bojeval na različnih bojiščih v Evropi. Posebno dejaven je bil na Poljskem v .spopadih s švedsk.m kialjcm Karlom XII. V teh hc h jc bil tudi ranjen. Po miru, sklenjoncm med Svcd n Krirgsiiivhiv, Kaitai.;;immlur£ Sit;. K Vli/b 31. 1'. Zimiiicriiianii, M;iil)uas Johann (Cr.it) v.tl.S,. A ligi-me i nc Jeuischc Hiograpliic Ud. 32. 1K1J1. Saško 24. septembra 1706, jc več kot štiri leta preživel btez delovnega mesta, toda tudi v tem času ni miroval, ampak jc živahno spremljal politične in vojaške dogodke. Obnovil jc številna znanstva z uglednim. 111 vplivnimi ljudmi liste dobe, predvsem je navezal stike na potovanjih po Nemčiji Angliu in Franciji. Njegovi prijatelji sc si prizadevali, da bi mu preskrbeli primeren položaj v vojaški službi, Puporočilo za pndo-bitev mesta v ccsarsk- vojski je napisal njegov rojak knez Anton Ulrieh Brandenburški. Vendar princ Evgcn Savoiski temu priporočilu ni bil naklonjen. jc pa podprl vstop Scliu I Icnbuiga v vojaško službo Beneške republike. Oktobra 1715 jc bila sklenjena pogodba, v kateri sc jc Schul lcnbiug zave/al, da bo kot fetdmaišal za tri leta prevzel poveljstvo nad beneško vojsko. V tem času jc bil Selitillcnburg s preostalimi člani svoje rodbine po /išan v grofovski stan. Kojc Schullcnburg v dceembru 1715 nastopil službo v Benetkah, _ie Republika v vojni z osmansko državo pretrpela velike izgube. Padle so Mctrcja in zadnje beneške postojanke na Kreti. Otok Krf v Egcjskem morju je takrat veljal za zadnjo ohtambno postojanko krščanstva proti Osmanom. Zalo jC Schullcnburg imel za svojo prvo nalogo okrepiti zanemarjene utrdbe na otoku Krft: in ili napravili primerne za obrambo. S preudarnostjo in zagnanosljc jc Sehullcnharg esebno vodil obrambne akeijc. Ko so se Turki nod Kap\id;tr> pašo 8. julija izkrcali na otoku, so se v premoči pripravljali na napad. Kljub pomanjkljivostim pri obrambnih popravah Icr v vel.ki naglici opravljenim gradbenim delom na trdnjavah jc dobro premišljen Schullcnburgov obrambi.; načrt omogočil nepričakovano uspešen odpor napadalcem, i urski napad j c 19. avgusta zmagovito odb-l v scdetiutrni htlki, s' tem da seje postavil na čelo branilcev. Morda je k uspc.š nemu odporu prispevala vest o zmagi princa Evgena Savojskcga nad turško vojsko pri Petro varadinu 5. avgusta, morda .c turško vojsko navdal strah pred napadom beneške mornarice, k. bi lahko onemogočila umik z otoka, ali pa .slrah pred h li Sinjim neugodnim letnim časom. Prav neaktivnost beneške moinaricc jc Schul lcnburga močno prizadela, saj jc njeno poinoč boleče pogrešal. Turki so sc z olok;j hitro umik lili Icr pustil1 zil s-: bo i vojaške naprave in velike zaloge streliva. Na Kifu jc hilo dokončno zaustavljeno turško napredovanje v jadranski nro štor, Dalmacija jc bila obvarovana turških na padov6 Ta vojaški uspeli je v krščanski Evropi zapustil mogočen vtis, marš a L Schullcnburga pa ^o slavili kol unaka. Beneška rcpuhlika mu je v zalivalo za njegovo junaštvo podelila dosmrtno plr.čo v višini pet tisoč beneških dukalov m dragocen čr.slni meč. Vlada je .še sklenila, da na mestu njegovega uspeha na otoku Krut njemu v Huberti) CtM. Stnria detla rtrpnb!ik:i ili Votic/.ia, tm-n/e ttti. sir. ARHIVI XXII 199b I/ ;.rlt ski i fondov in /Mrk 129 čast postavi marmorni: spomenik Ms.ršal Schnllcnbnrg je pridobljeno naklonjenost lakoj izrab1!. Trdnjavo B^lr.nto, ki jc ležala na kopnem nasproti otoka Krla jf brez tc/av zasedel Turkom jc želel iztrgali vso Albanijo, vendar njegov predlog ni bil sprejet. Zaradi tiru gačnega stališča vojaških komar lantov je moral oonusliti in napad na Prcvcso in Vonnizo jc ¡podlctel. Šele po tcmeljitcjŠih pripravah if jc naslednje leto zasedel. Ključ za zaliv pred Arto je bil' beneških rokah. Kljith pomembnosti lega prostora, potem ko jc beneška mornarica ncits nešno operirala, sc jc Schiillunbnrgov triki iz-j»lovil. Leia 1718 so Benečani znova začeli napad na Albaniio, loda ti'di tedaj Schnllcnbnrgov načrt ni bil izpeljan in tapid n h I uspešen. Preostanek svojega življenja jc maršal Schnl-lcnburg preživel v Benetkah. Njegov poglavitni cilj jc h:l zagotovili Beneški republiki trdnejši položaj v odnosu do osnlanske države. Z irscmi močmi se jc trudil, da bi tako, kot je utrdil otok Kri", liidt utrjena mesla v Dalmaciji, Albaniji in na zahodni ohali Opira napravil obrambno .sposobna. V obsežni spomcniei, k> jo je predložil beneški vladi, je opisal, kako bi lo izvedli Kc zultat trinaj/rtlctnega dela jc hil, da je otok Kri' pos'al ena najholj utrjenih in najmočnejših obrambnih postojank v Evropi. Prav tako je Schullenburg predlagal tudi reorganizacijo ne neške vojske, na podlagi katere h- pc..;t;Lla boli učinkovita. Kor njegovi predlogi niso bili '.prejeti, jc septembra 1733 zahteval svojo razrešitev. Tod:, prav tedaj jc izbruhnila vojna med Sardinijo In Francijo na eni strani ter Avstrijo nit drugi strani, zato jc ostal vnovič k* lr: leta zavez: n republiki V tem spopadu je Benetkam zagotovi 1 nevtralnost. Večer svojega ž.ivjjcnjft jc preživel v Veroni, kamor seje umakni po koncil vojaške kariere. Palačo je okrasil s 43 oljnin* turškimi slikami ("qitadri lnr;i ) Ohranjali lčit-ni dokazujejo, da jih jc kupil v letih 1*42 'n 1743. Od -:birkc Schnllcnbiirgovih lurqncrij jc danes ohranjenih lc Še 20 slik Slike ste ustvarila slikana Franceseo in Antonio CnariL na podlagi predlog listov iz Fernolove edicije Let; 1734 ,c prišel poziv \A Prnsijc Kralj Vi ljcni I mu je namreč ponudil, naj koi iclo nai al nrcvzame pr veljstvo nad cesarsko vojsko. Seli ll-[cnhurg j( por'idbo zavrnil in osial v službi Bc-neške r puhJikc. V zahvalo za ivcslobo m Ste vilne zasluge, pridobljene za Repnhiiko, sr je beneška v!; da oddolžila tako Ja mS je 23. Je cemba P34 pedolila doživljenjski naziv feld-maršM. To sc dotlej tc nikoli n zgodilo. Zadnja lcla življenja jc hi I hudo holr.n, kljub tc -m pa je po izbntbn avstrijske naslcdstvvnc v( >jnc leta 1742 zagotovil Benclkani ncvtralnosi. 14. maia 7 Manili 11 lian Omtthaus Zbirke lnnjtf«ij vpt-isk«......uzejii. njene grafične prtdlugc in kiilturnii.TiKliivinski pouicn. Srečanja z Jutmviui na ptujskem grailu Jkalalug). 1'tnj IW2, sir! 1(\ P47 jc umrl v Veroni. Pokopan jc v Arscnalu, s čimer mu jr viada izkazala posehno čast. Zipnščina Johanncsa Schullenhnrga sc danes hrani v heneškem državnem arhivu.1 Možno jc, da jc mod gradivom v državnem Mjivu v Benetkah original Schullenburgovc spomenico be nc.Škcmit dožu, vendar jc tucit izvleček poročila, ki ga hranijo v dunajskem Vojnem arhivu vreden, da ga predstavim in komentiram lz njega jc razvidno, da jc maršal Schuiicnburg dobru poznal in analiziral vojaški tn poliliči položaj ob Jadrnnskcm morju. Lahko rečem da jc besedilo zanimivo razmišljanje vojaškega strokovnjaka. Tekst, pisan v italijanskem jeziku, bcm skušal predstaviti v strnjeni in razumljivi ob'ik. v slovenskem prevodu, brez besednega halasta, s katerim je sicer prepleten. "Zaradi nevarnosti, navedenih za Hrvaško, nevarnost preti tudi istrski provinci. To območje jc tako blizu Benetk, da si zasluži večjo pozornost. O.smani so v preteklosti incli izdelane načrte v zvezi s to provinco. Tc načrte jc odkril v delu Lazarra Soranza "Ottomanno",y k. ga jc napisal v obdobju vladavine sultana Mchmcda 111 (1566-1603)" in posvetil papežu Klemenu L' Archivin ili Siiitn ili Vcnczia, popis v katalogu 3lt bis SciTeta airhivi, t'ri>pri (Jivc:'.i. str. 2lJ-11. Delo Lil/ara Siiriinza l.'Otti)iiiiirlllii jc i/JIu v Firencah lela 15'JK. S knjiyu jc aviur .skuial Širiti pmtituriko prupaganilu, zaradi fc*r jc duiivcl rxJk1iinilcn minus bcivikc vladi- Oeln temelji na pnrtieilih .jcrcskr1- hailuv. Ta sc iinicjujcjn nu pic* cizm- in podrobne milice, Mu ima knjiga pi Jubr. sirukturn ti poruiila teh poslancev. 1'rcccj pnisioni v knjigi namenja Snran/ti nairtn, Kaku organizirati spiusnu vnjnii icrJ.ansk' Evnpc pniti Tuikuin. Seveda jc pri tem navcilcna :c1a vrsta viziiM irskih in um>pičnih p/t)jcktiiv odprav na Oricnt. Vsccnr pa njegova ifciejcr» izvirnost nudi duhn informacije u nntranji sirukturi usiiuinskr itrJavc, ki su ju kut vir upurabili mnogi pozne-ii pisci. Ker ima delu Si i ran/a n tesan karakter, repcitnrij notic in inštrument pmtiiurškc propagande. jc doiivclu uspeh, n čemer pritajil Slin italijanske i/daje in en latinski prevod. 1 Ja kljuh temu svet deseterice (Cunsi^liu de i Dicci) prr pnvcilal širjenje knjige v Bcntikah Ncjcvulju bcneSkt vladi* naj bi po l^isL-uriniju izzvale nutice, ki hi v nbdnbju del likalnega piitiliOnc^a trenutka nuirale listati v tajni sli kaneelarijc. Takimi stmgnst Sveia dcscicricc za knjign. k. je bila tmdiciit-nalna n nciki>dljiva glede vsebine, 'ahkn razliiiinii) na vei' naCinuv: ali zaradi nbjavc diuiincvne skrivnosti dr Jave, ali zaradi uschniisti aviuija. ali ziradi politiCn» diplumaiskcga polit. ajj zadnjcgi desetletja 17. slulelja. Suranzn je bit sin Bene-deit:i. ki jc pndet v bitki pri Lep.m tu ¡n hil pred len. Mrciaj t'apcia KtciiKna VIII. t'apcJ jc namrcf pod vi i mi I v bcncSkr MHlile'jc. ila hi sc hili vnljni prikljuiiti splusrli pnililuriki ligi. Zalo ji liigiCno, i h ji* vlada s stnthuin in poMiiehoni gledala na knjigi, ki je vneti) spodbujila proti tu rik.i vi.jašlu akeijo. 1'aoli, 1'rcln. Veuezia c i TurCi. Flrcn/C 1975. sir. 39!! 301. 7. Mclnncdiiiii tli. sc končuje skrivanje smrti su luni dukler ni pi.šcl v Carignd prcsiolonaslcilnik iz. .svinega bivaliiia. ki jc bi u oddaljeno iz. Carigrada v kuiireiu je h. posiavljen za naniestnika. Za Mch.iKila lil. seje tuui uveljavi obiiaj. da jc dal sultan usmrtiti svujc brale. Mctmicil III. jc ob p.cvzcmu ubla> izdal ukaz, da sc iz.vrii siurlna kazen nad H1 njegovimi hrati. OdOcj je sulian omeji! pivsiolona^tcdniku pihanje v Iz :trlttvskt¡i fonciov 111 zhírk ARHIVI XXII 1999 V11L" V leni traktatu Schultenburg odkriva, kaj so žc tedaj, to jc v 16. stoletju, nameravali 0*maai nkeprti proti krščanstvu Morda so Benetke prav zaradi teli razlogov, po predaji Krete Turkom ob konen kandijske vojne, in zaradi hilormaoij generala de Vilic začele graditev trdnjave na otočku, ki je zapiral pnljsko luka Prav ta trdnjava bi bila za obrainbn zcio koristna, če bi bila dograjena. Nadalje ugotavlja Sebullcnbnrg, da jo svobodne lukc v Trstu, Bakru, Kraljcviei in Scmu .siiinlnv. poj;.vi, ki kažejo na velik pohlep v zvezi s trgovino. Nobenega dvoma m. da s prosinec Istro Benečani niso mogli zadoititi svojemu trgovskemu projektu, na drugi strani pa misli, da jc najlaže uničiti to, kar imajo danes v Trstu, oh pomoči Istre, v kateri bi bilo smiselno ustanoviti svobodno hiko v korist beneške trgovine Schni lenbnrg se opravičuje, da nima namena vpletati se v zadeve, ki ¡maje drugačen značaj in se od-irikajo od njegovih! nalog. Iz. navedenih razlogov, torej (udi ekonomsk h, Sehullcnburg zagovana potrebo, da se zgradi trdnjava v Istri; čeprav jc pregleda! vso a bal o. ni naŠ;l ustreznejšega mesta kol Pulj. kat ho skušal utemeljili. Če bi luka sv. Kpžt, (S. Croc^).,J kije v dnbrovniški državi, pripadala Benetkam, "ii bila la Inka najprimernejša; ni samo p imema /a eskaoro, temveč daje zaščito vsaki vojski. To pristanišče ima dva vhoda in jc plovno v vsakem T*iziL*l>Cj iln iicci ih prmtcmh v haieuiu, ki su liili ?nani p[k1 imenom *kavt/' ik:fe/.). Po listami vi t vi sisleiiH "k^ft-v" jc b:.la ilusa nb)a\li II. nceank; Baila Liit si Itaniía v; lilla, tu jc man in je poslala ptiglaviini dejavnik pri iiitemiv-unju vc/iijcv, Via davinn Mchuicda lil. sn prili/njenei in ljubitelji lepih umcl misli njegcivepa Casa wraili /asedbe Egn' (15%) in Kmiic (INKI) postavljali nb l*ik velikim osvajanjem njegovega predhodnika Mchmeda II. Osvcijhelja. saj jc Mu prcisirsnsivn iliíai'e takrat največje. Nepristranski raziskovalci tega obdohju p.i v/rdke /a ptiipad iisiiiunsLcg:: ccsarJva isčejn prav v te ni času. To jc olutohje, v kaicrcm jc liitn ncupci^iovanje Mkomiv (kaimiuiv) uajvcíje. Tu jc tudi nbdnlijc ra:'plaiiitclih vojaških upciiciv in upcituv dciel. Joscpli I lan i mer, llistnrija lurskrg iismanski'K earsfa, 2 Vi. Zagreli 197". sir. I2K-]6f>; llalil Inaliliik, Osniau kn caistvo. KlavCno ilolia l3(XM, Beograd l9iJ.slr.K5.Kfi. '' Ippilitci Aldobrandini m jc pulil v Fanu 15ífi. Uil je odličen pravnik, leta lAKS je po« tal kardinal, I*¡HK pa je delnval knt papcícv legat na Poljskem. Za panc'a su ^a i/volili 30 januarja I.W lin Klcnicna Vil I, Bil jc islrrnu pibeícn um/, uličnem pa ljubil /unanji lilitč, V pnlitiki jc iloscgcl vft-uspehov, S Francijo jc spet nave/al Ji i lire odnose, tu pa ni lei uspelu Angtiin. Ferraic. jc /učiva priključil ccrkvcni ilr/avi. N.-kaj us^cliciv jc poiel pii delu /a edinnst ccikve; leta 1 je nasitila unija v Uiesi Litiivsku, i/, katere jc í/.'la dulaj močna ukrajinska katciliška ccrkev, Lot^ I5'J2 jc ilal natisniti prečiščen« i/dajn Svclega pisma (sikslinska vulyata). I\kI Klc uicnovmi pon i i IT kal om je pruii reformacija na Sli'vcnskem iln-M-pla rti. ua Isilj se jc uveljavila lbdi katoliška píenme. Me-UhI Hencdik Pape Ji od Pcira d« Jane/a l*avla II.. Celje ¡9K9 sti. 221-222. Misli luid v Uiuiu, ki sej imenuje pci tam kaj C njen l saumslanu sv Kriía. vclrii. Turki ga imajo ves čas pod nadzorstvom in ne brez razloga. Tudi v zadarskem kanaln. a posebej na Pašnianii h' lahko zgrr.dui takšno Inko, loda omenjena mesta spremljajo lake neugodnosti, da o leni ni vredno razpravljati. Najustreznejše in najvarnejše mesto, na katerega jc nalclel, jc Pnlj, pa tudi vizija, ki «i jo ^c o k*i Inki ustvaril od prvega trenutka, k<; jo je LidclJ n nova. Kot že omenil, po predaji Krete, po sugestiji gcnerai.,, markiza de VJlc so zaceli utrjevali oiočck. ki zapira vhod v luko. Dela so Pla ustavljena, kol se jc v različnih obdobjih dogajalo s številnimi deli, ki so b-la odlično zastavljena, a sčasoma opuščena zaraoi različnih vzrokov in okoliščin Po Sehullcnbui iovem mnenju jc pi.ljska luka najlepša v jfaliji bolje rečeno - je vama in sposobna sprejeli pomorsko armado, začenši od rta Sanla Maric pa do zadnjega kotička jadranskega z;'liva Vsa preostala ohala jc nevarna. Izjemi sta mijmii in ne preveč varni luki v Aneoni in Br udi siji j tudi v Sredozemlju n'' Inke. ki hi sc lahko primerjala s Puljem. razen La Spczic SlroŠki za njeno ntrJilev hi bili malenkostni, ker jc na samem mestu dovolj materiala potreb nega za gradnio. Utrdbe, ki hi jih gradili, hi bde glede na lokacijo ncosvojljivc Težko bi jih bilo napasti oz «iwladati, ker h bile graienc na otočkih, k zapirajo luko. To ni lahko dokazal z načrtom Res ic. da ima hika samo cn vhod in da ni mogoče izpluti ob vsakem vetrn; toda le redko lahko dosežemo nspcŠcn potek akeijc brez. vsakršnih nevšečnosti. Vse loje mogoče spregledati, čc jc konsi večja od ovir Varnost nima cene n jc ne moremo dorcči brez iruda. Schullcnburg opozarja šc na dcjslui, da je na zadevo Ircba gledali šc z drugega zornega kola. Čc sc zavaruje luka z. morske strani, bi jo enako moraii zavarovali ludi s kopenske sira ni. Na ta naein h preprečili, da ne hi mogli dragocenega kapitala, ki ga predstavljajo zasidrane cskadrc hI Hote. napasti s kopenskimi baterijami, izkrcanjem vojaštva Idi podobnimi napadi. Zaradi velikega oblega same Inke pa se i treba hali takšnega presenečenja. V vsakem primeru jc pri teti projektih bolje razsipali kot varčevati, kajti takšno zatočišče jc ircba zgradili zaradi zaščite ¡sirske province. k\ nima ene utrdbe Čc bi ostala neoboiožena, ne bi mogla kljubovati nc varnostim, ki bi i pre de s strani Turkov, pa ludi Avstrijcev. Premočna orožja nimajo meja in nc spoštujejo prava. Majhne in dobro opremljene trdnjave na obalah lega mesta, v preteklosti slav nega in cvetočega, b so ga nekdaj napadali in pustošili barbari in Gcnovcžani, sovražniki lic publike, bi pile zadostne za zgoraj omenjene potn;bc. S to trdnjavo bi imela Republika trdno oblast nad istrsko provinco, k bi hihke uspešno pomagala Benetkam. Schullenbiirg dodaja šc icblne pipemho; Go.ipod Bog naj čuva in hrani beneško ohlasl nad pumorskir... deželami, naj močnejšim m najbogatejšim delom kneževine. ARHIVI XXII |<®9 Iz .irli- vskiLi lordov in zbirk 31 Na žalost so pred več kot tremi stoletji neugadne. rif/mcrc in stiske to posust SKrčile. In če bi se v prihodnje po nesrečnem mKljučju izgub, le (kar bi sc gotovo zgodilo v prvi morejski vojni, če nc bi poslušali novela Zanum Coza, da sc napade Kri in Dalmacijo namesto kraljevine) te dežele, kolko časa bi ostalo /a graditev pistamšč za vojsko in /.a obrambo s,miih obal Vse države, ki imajo mornrico, imijo lndi taksne lukc, celo Angliji, ki |e tako močna glede vojnih 1'dij." F 6\ ■' KS>čiii.xtlo OCV-tCIL/ irLj}j^'do ^/■fj/i/ .'.¿UA/Ži- aii/vtff Ž^tj* < ZJjiS, //'t, '/iv rta i' ljiy.cnrt'f/-- fft. ■ I C . JL^L f«. uji i.U. i* ¿t/ Zir?it MS a ¿¿iSan-/1Uri^S ofXC S Gi. ¿y ' • ct v M rti 11 CSfei /Z». \f0 ,, ' f~\. ,J fi S7ic;is'/rl. £t ■'. j ------------- C/ ¿/ y r iiijuii Ui Jfct-f i> (4 {'' /it >' t.'lU<'/y6tAl,:, i' pf- 'i 'V c/e/to o\t- >,^/^R ^t/s A in; dt,- c/uii/LuSiŠ&i A (S<- 'jbtfiS ,t,&surchi\ Dunaj, Karlcusamnilimi; Si^. K Vll/l>31 132 Iz arhivsk'h .on do v in zbirk A KHI VI XXII 1999 Kdaj je maršal Schullenburg poslal dožu lo poročilo, je ležko ugolavin, ker na dok'imcnlu ni da|uint, niti neke oporne tački;, k' hi lahko poslanica bolj nalančno dali1 ¡tla. Vsekakor je mar šal Sehullcnburg kol daher vojaški slralcg, opazil šibfco točko v obrambni 11: i ■ j i nenusredno pred vntli samih Bcnelk, in lo na območju Istre. Sclilillcnburgov naerl je skušal i/ pulj.ske lukc naredili vojaško učinkovilo upat išče zn vej ne lndje ter ustvarili obrambne linijo proli morchil-nim napadom Avstriiccv. Poudar. i je Ireba Indi Schullcnburgovo razmišljanje, da je lurška nevamosl I udi v prvi polovici 18. sloleljn pretila samuri Benelknm in s lem srednji tvropi z mor ske strani, Upoštevati moramo, d.ije litrska mor narieu v njegovem času šc vedno pomen i 'a po-lencialno nevarnost na Jadianu, Možno je, da je izvleček Scluillenbtirgovcga poročila beneškemu dažu del spomenice, k jo je maršal predložil beneški vladi okrog Icln 17^3. Z objavo lega dokumcnia sem nameraval opozorili na bogalo Sehullcnbnrgava zapnšeino v državnem nibivu v Benetkah, ki bi jo jhilS vredno pregledati. Ugolovih bi bilo Ircba, kakšni so bili Sehullenburgovi nog led i na obrambni in vojaški položaj v Nolranji Avstriji in šc posebej v slovenskih deželah, ki so lak rat mejile na omenicno provinca Islro, ZUSAMMENFASSUNG CBK BI RIOHT MARSCHALL SCIH JLLENBURGS AN DEN DOGEN DFR REPUBLIK VEN lil Ji G ÜBER DIETÜRKFNGEFAHR In seinem Beitrag würdigt der Autor die pädagogische Arbeit Eva Unicks an der Abteilung für Gescliichlc der Philosophischen Fakullit Ljnbjana, und /.war i in Rahmen der Lchrveran staPung Archiristik und im Proseminar. Als ausgezeichnete Kcnnerin der W'encr Arciiive und ihrer Bestände erteilte sie zahlreichen Geschichtsforschern kostbare Rnlschlägc für ihre Arbeit in diesen Archiven. Auch der Autor dieses Beitrags selbst erhicJt von ihr mehrere nützliche Signaturen für die Arbeit im Wiener Kric^t.'rcli, Dorl entdeckte er unter anderem auch ein interessantes und bisher uit hekannles Dokument das davon Zeugnis ablegt, was einige Mililärslra'.cgrn erhindern Durch die Veröffentlichung des erwähnten Dokument« will der Autor auf den umfangreichen Nachlaß Sehullen burgs hinweisen, der im Staatsarchiv in Venedig ver wahrt wird. SUMMARY TUE REPORT ON THE TURKISH THREAT SUBMITTED BY Till MARSHAL SCHULLENBURG TO THE DOGE OP T1 IE REPUBLIC Ot: VLNICE The author begins his article with an outline of the excellent support in the area of Arch ivi sties and Seminar work provided lo ihc Iccluicrr by En» Uniek al the History Department of the Faculty of Arts in Ljuhljana. Willi her expert kr.owledgc of Ihr Vienna Archives and fonds, Ema Umek gave useful advice on countless occasions lo numerous liislorians-rescarchcrs for their work in these archives. 'I he author himself nad also received a number of shelf-mark numbers which proved extremely useful lo him during his w,irk in the Vienna Kricgsurehiv. These were in fact instrumental in his finding an interesting And until then unknown document from the 18th century containing the views of a number of military experts of that time on die Tuikish threat. The author then goes on lo describe the document which is an excerpt from a report submitted lo Ihc Doge of the Republic of Vcnice by Marshal .Schullenburg. The report, which is written in Italian, discusses ihc defenre of Istria ;nd the Venetian Rejiuhlic itself against ihc Turks. It depicts Hie life of Johann Mathias Scliullenburg, who was bom in Saxony in in Finden. As a young man, Schullenburg decided to purue a carecr in the military which led him In light on various European battle lie Ids. Fol lowing a recommendation by Prince Eugen of Savoy, SchuHimburg was appointed commander-in-chief of Ihe Venetian army in I*? |.5. He defended ihc island of Krf igainst iccupation by the Turks, thus thwarting their plans lo advance lurtlier north into the Adriatic Sea. Schullenburg remained lo>al to the Venetian Republic until his death in Verona in 1747 In a memorandum addressed '.o the Doge of Venice presented hy the author in this adaptation/translation, Schullenharg advises die Doge lo fortify ihe harhour of 1'uhi, as, in his opinion, this harbour was one of Ihe best Strategie poinls of dcfcnce in Istria. Schiillenliurg stales that the fortified harhour would ensure the defence of Venice's estates in 1 stria against attacki by ihe Turks and the Austriaus, and ihus foriit.cd, may even serve a» a buiwark against the Turkish attacks on Venice itself. Willi !he publication of this decunicm, iIil author wishes lo bring lo our attention the rich heritage of Seliullciiburg which is preserved in the National Arcliivcs of Venice.