HINKO MEDIČ:
Anica — mrličica.
' solbi tSk imiode soibe so bili vso rooč faudje in so mioiliili. Vsoi motč sam auil fca zfaoir pritajeiniih gtlaoav, 'ki so motili tiibofo v hiiši. Zdaii-ipazdaj mi ie prešiniil srce lobupen krik, in slišal seim itaikod potam ¦iz irmnoigiih ust [mnioiffo ¦tolažHiniiih besed.
Kriikiniila iie amia-ti iuimirle Anioe. Doadeivalo ise mi iie, dia jo vii-•vidiim slatotno,  upadllh iliic 'iin cibjicflcianiih oči sitopati, loprto ob isviojo scsedo, za balo ikrsto po stnnreim fereKu tua »or k cerlkvici bali, na pofkoipailišče, s taijno željo v isrou, da ositane tadi lona onidii in teže Ik ip<otoju <v imrzlo liaimo k sivciii Ijuiblijemd Araici.
V  toiliiki toigii .in halesti }e biila saimo Anicai imiiinna, ttha v svoji ipioisteifioi in ise isimieihiliiailia tako .slaldlko...
Njema duša ii ife v zadlmiJh vzidihilijajih priiikipela n,a ustma kiaikor .rcižmata i>olmilad z vso svtojo imMiino iin 'Slaidlkosiiio. Na inimeiiTi olbraiziku se je liiginail nedicilžen ismeh, inajliapši čair mdenegia žiivlienaa, v hiipiu, iko iji ga ie oilieidenel .smrtmi hilaid za vedinoi
Ženc 'so imiottle do ijuibna.
Ob aari iso zaišilcriipala ivinata imioje isolbe. Hikrati je sitepiila iz soibe tudii ubora vdiava Maitfeta. Ko ie ču'la imidie ikciraike -pia teiminem hodimiikiu, me je pciMica)la. DohiteJia imie je, imi zaistarvla pot m imie proBJla: »Pcigilieiite!... Pioigilejitie jo še zaidinuliikrat!«
Potisinia irnie tje na laih!kio ik vnatolm: »Visitopite, vstopite! Bodite se maila <pni nijeli!... Nočeim1, da astaine saima, zalkaii pciiskati 'ii nniomaim v hiši nifon fcžini vetnec. Kia smo ^a to roč moilile, ,ga 'Ubcižica ni iiineto imeld prstfi«.
In ipmstia me je saimeg-a. Ozrl sem ise po sobi Soseide, (kii so bdde v biši bofeti, so že biile vise ddišile. Vziduh je bil težaik. Diišailo aie imioično po vosifcu. Zdato se mi ije, da so iknoižile še vedno imoMtivie odišliih žemislk ofcoflo bed'e positeilftoe.
V  ;kcitu sam iDffledal Zcirico, imilaijšio Aniolno isasitjrioo.  Spala je poiesr Anlice ma isitairefm naisddniiaču, zivita v 'Mapoič. Sestriica ni mioiffla ito pot iz-tegimrti incfloe in }e pcfldlicati v sviciio posteljo, zaikad irože so di pakinivale truplo do vratu iiin se zato mi imosla gaoiatii. A Zorica fje spailai Idoibro ituidi tam.  Mogjoče ie sanijala, da zaioeiniia plesti s svojo Aniioo idoJigio ikiito naj-¦ltapših cvetk t»a do mebeis.
Odprl sem dkno. Nad hišami iin •vtrtoivi je /viseila 'Iataa imieKfical in 'ča-kaila, ida jo dviiginejo soilraani žaaiki tjia pnolti modireiimt ineibiu. Oareča) oblai je palagiama vizhaiak, iiin ivse se de lesketalo v zlaltem prahiu. V bližimiih 'gojSčah.iSo zažffdeJii pnvi ptiči. Pnirodla ise ie preibuiiaila v nmo ži^jenje. Dain ije vistaijal — ileip, veliičastein.
Pd?ledal seim preiko streh na poltfe. Čuitliil seimi, <da mi biito več Aničimc duše v zatoihli sobi. BJioidiJa je že po zsralku, nestnpnia tudii iana, da jo ponaso zJaiti pramani <v višalvia — >na kraj sreče, v ziata miebasa.
87
V sl'aidikeim ijuinamjem nniru t?e dabnila pcimilad tuidi v siaba Bdbožala je Amico po 'bledetm ilicu in imieihlkiiih 'laseili, priiviela s sebai Jiebroj blaigiadiisečih vomiiav pnviih cvetov, ifi šepniita sladlke ibeisedie, kafcor da bii jo hiat?ila oži-veti 'k 'ncivemiu živilijeiniu, isilaijšeimiu, meimiiiniljivemu, pcitosrnu pcikaja in radioisiffi.
Mimo hise so že hoidili zKodirojii iljiuidiie nai de'fo. Težki tooraki ®o raotili jutranjo tišiimio.
Zalkletnkai ie avon iz ilirn. Mati je piihiiiteila iv isoibo. SlišaJia (je mjeigorv teižki ;gilas liin se iie bala, ida vnie bi vzinemliiriiil arieroe Anice.
»Zaprite!...« iic pnosila in raKprostria nad noo obe roki, kalkior da bi jo boitida obvar,oviat!i siilinega hirupa.
»Zakai pa?« iseim ,io izikuišail -preipniioaiti ikar naifboiH imieihiko. »Mirliči Ijuibiiab Kivonovie...«
»Ras?« je vprašala začuidieino.
»Zvianictvi paznaiia wt v mebesai...«
»Oh! Moji Anici so lodpirlta v'sa pota v nebesa,« je 'Viarino naidiailievala. »A to klenikainie 'ine irniuči! AiM se 'voim ne adi to nidaitFanje, kaikicir da bi se Mižali ljuidije liin da bi imli |jo- hotellii -odtaesti? ...«
Mediteim se imi ie piribiližaila, roe ipiritjeila ziarioiko im imli gledailia vtprašu-}ao& v iači. Nato se i.?e aanla, ikaikoir da bi neioasa iiislbaila. Teda.ii seim ji netkeil z imehkirn, skoro ¦radositnim srlasicim, hoteč ji ra»vedrlitt d^ršo: »Poiglejste! .. Vaša Zoirioa! ... Kafco to iminno spi!«
»Oh, dušica nTciia!« rie vzikMknila dm hiitela 'k mijej, ida ijo zbudi.
VeiMoastinio je ipel zvan iV ilini in inaizilivail ssivoj igilas boižaifoioe pcv triuiplu uiboige Aniice, kakor da bi jo hoitel 'orviti <v mevildine iteimoice btaproKlafsja in sladikoisti in iio ipoiliiiuibiti v sloivio na poit v iviečttiosit.
— Koftmaii ife dviOTla Zartico v martačle, se »e je ta taiko« cjkienila oikoilo vratu, ito poiuJbiliiiala m povtpirašelvala: »Matmiiioa, zalkai pa ne vstane Ainica?«
»Cuijte«, ie iutsjo zaprosi^a, ikalkioir da imi me ibi iimteia več časa reči, »vse ife toaničano... iprosfla :bi... želeila bii, dla ne <viiidi Zotniica, ko jo odneso. Boiitn ise, da ise ne bi tega predialffo ispoiminiiala ... Cutiila bi... vipiraševala
bi me vedno... Alii booeite____?« Mati cni micigila iveč iniadailiievafi Iz sirca
ji je pnjikipe! jcilc.
Dvisnil serni Zorioo v isvoje oartoioie, in fcaikoir da 'ine mi ipreii ziapaiziila, ini je žedda: »DoibroLiutrio!«
»Ddbno liiutno, srček! Zdai pa ipciideva imidvia, me? Alii sii zaidlov^oiliina, da gfiPeiš z meimotj?«
»Kaim ipa ipoiideva?« ije vprašal otnok 'in boječe zri .skazft *cMno.
»Čakait Anico.«
»Kam?«
»Tiia ik certtcvi.«
»Kjdaii pa .priide?«
»Ko ipogileda solnce izza hriba.«
»In. ipatem?«                                                                                   ¦¦                .     ¦,¦¦<.
§8
»Poišoeva 1 taftn imiinein tooitičeik; veiš, Umn, ik-jer aie itiidii tebe za' Vse sviete ipmolsila uboigia ideikliLca vfboigaiimie. Ali se še ispoimiinjaš ? Da, >veš, taim § »rahllaiva zeimiiio im di pnipriaviva ileip 'vrtec ipod ivnibo žafajto...«
»In irtoižiic, lei>o pisanih — ikdio ijiili masadi?«
»Poimllaid!«
»In iviode, da bddo rasle — 'kldio je da?«
»Obiaičfci!«
»ObliaSM? ... Iti ifcaka prMe Aniica tja gor, ko ipa vedino taiko tridino spi^ iin vičarai iie! ibiik t^bo tnuidina in ipioltaa?«
»ipoiiniag;ai}a \fi inlfene ;pri'.iatdlMoe ... Manicai, Papca ... Loikrarjova Tioiniaka.«
»Da, ida, vem ... Ali lio pa tuidii imalio 'poiniesetio v oaroičju ?«
»Seviddai!«
»A'li je 'lažija od imiene?« ,fe še izačuideno .poiviprašeiv.aite.
Nfeeimi iji več lOidgiavioirM, niiisam imioKeil...
»AiM ife Anioa lažla1 loid imiene?« ife ipoiniovrla 'vipraišanife, ¦uibramiiivši se z Točioo 'koldroiv, ikli iso ise1 iji usuili pinekoi oči.
.»PoMubi sviojio sestnico!... Poiljiuibi iio ina čelo!« seim1 tii srek-el iki jo naiKtniH k Ainiai, ispniščaijGČ do ivamo ik dinoibnii igilavici.
»Zakaj se ipa ismehJija?« i>e vprašala fcadoivaliina.
»Zafto, iker si jo pdljubHa.«
»AM se iprej ini smehliaila?«
»Rrejmie!«
»Jo bdm ipa še!«
»Pa na 'laihto!... Pnav ma ilahiko!«
Hatel sami jo ipdjmbiM itudi jaiz iin seim ,se isktoiniil k iniiej. — Raisikoi dete! Smirt lio ije doihiitelia v tireniuitlku mieisikoiniane mdtabe lim ife 'puistiila ina niiiemem ¦bledami ¦olbriaizu bip nalJslaišasra1 isna, ipadolbo mjenie iraeihifee; nddioilžne iduiše.
— iSpavaj iv siladteem oasimeivu! Liiuibelzen ti bo dmiižiica tudi omflonaj CTdba!
Iin ipoi!ylufbfl isam ijo;.
Zoiflical ise irrte ije itndino diržala dkoilio viratu, d€ičimi ie soilineie ipoigtedailo1 v sabo liin i?o naipoilmilo z zlatoimi. — Po isitoipmicah SO' se že kiMcale deikilice ma-pioil sjlaisino po taenih. Priibaijajle soi beilioiobilečeine s šoipki ipoimilaidatmsikiiih cvetic. iDjiuidie so ise zbiraili iprad hišo.
Zopet je zaklenikal zvoin v lini — oitDžmo, imaio, kakor da ču-ti tndli on našo bol...