Aktualno Podlehnik • Skope informacije o prometni nesreči z udeležbo policista
O Stran 3
M
Kronika
Podravje • Na cestah proti Hrvaški prometni kaos, a to še ni vse ...
O Stran 24
x \
>U : O /
H.'
> CE
r., J-J CQ
i n S tajerski
Ptuj, torek, 26. junija 2018
Letnik LXXI • št. 49 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
I
RADIOPTUJ
89,8->98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si
Kmetijstvo Slovenija • 20 mio
evrov pomoči malim kmetijam
O Stran 2
Politika
Majšperk • Zakaj je Arriva sprožila
revizijo
O Stran 5
Podjetništvo Podravje • Pri
dopolnilnih dejavnostih le kozmetični popravki
O Strani 6 in 7
Varnost Destrnik • Število prometnih nesreč se je podvojilo
O Stran 7
Turizem Ptuj • Dragi promocijski filmi niso rešitev
O Stran 9
v
Šport
Mediteranske igre •
Venta v »vroči tekmi« do medalje
O Stran 14
Podravje • Gasilska avtolestev za reševanje z višine in iz globine
Velika pridobitev za celotno regijo
Za gasilce s Ptujskega je bila minula sobota zgodovinski dan. Namenu so slovesno predali gasilsko avtolestev, višine 32 metrov. Investicija je veljala 720.000 evrov. Stran 4
Foto: Črtomir Goznik
Opuščeni objekti •
»Vsak odpadli strešnik še ne pomeni nevarne gradnje«
s Stran 2
Cirkulane •
V Paradižu težave zaradi zemeljskega plazu _
o Stran 3 SSsfci
Dornava •
Občina bi nadzirala poslovanje vrtca
s Stran 5
www.tednik.si
TEDNIK
CAKA VAS NAGRADA
Več na strani_17 \
2 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 26. junija 2018
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ
Leto I. — Štev. 4
Ptuj, 26. avgusta 1948
Cena din 2.-
Slovenija, Podravje • Opuščeni objekti in nemočni okoličani
Inšpektorat: »Vsak odpadli strešnik še ne pomeni nevarne gradnje«
Četudi vas sosedov nered oziroma nevzdrževani objekt moti, ste brez moči, saj gradbena inšpekcija pristojnosti za ukrepanje, če gre za nenevarno gradnjo, nima. A tudi vsak odpadli strešnik še ne pomeni nevarne gradnje, poudarjajo na inšpekciji.
Propadajoče stavbe, razpadajoče ograje, zaraščeno zemljišče, odpadanje strešnikov, ometov in opeke ... Tudi v naših krajih je najti kar nekaj opuščenih in propadajočih nepremičnin, ki so prepuščene zobu časa in kazijo bližnjo okolico. Objekti so ponekod bolj ali manj zanemar-
jeni, drugod celo do te mere, da se rušijo sami vase in ogrožajo varnost mimoidočih. Okoličani opozarjajo na zapuščene stavbe in neurejenost, a po navadi brez uspeha.
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, nadzor in postopke v skladu s pristojnostmi
Objekti, kjer sta ogrožena zdravje in življenje ljudi, prioriteta
Na pristojnem inšpektoratu sicer na vprašanje, koliko je nevarnih stavb v Sloveniji, ne znajo odgovoriti, saj evidence ne vodijo. Prav tako ne razpolagajo s statističnimi podatki glede izrečenih denarnih kaznih. So pa pojasnili, daje bilo v letu 2015 na seznamu za izvršitev odločb po drugi osebi 19 nevarnih objektov, leta 2016 24 nevarnih objektov, leta 201713 nevarnih objektov ter v letošnjem letu 23 nevarnih objektov. Izvršilni postopek sicer gradbeni inšpektor uvede, če je z odločbo gradbenega inšpektorja odrejen inšpekcijski ukrep zaradi nevarne gradnje oziroma nevarnega objekta, a ga lastnik ne izvrši. Prednost pri delu gradbenih inšpektorjev imajo sicer objekti, kjer so ogroženi zdravje in življenje ljudi ter javna varnost.
Medtem ko podlage za ukrepanje za zapuščene in neurejene objekte, ki kazijo okolico in niso nevarni, gradbena inšpekcija nima, pa četudi so ti še kako moteči za sosede. Ti objekti tako lahko mirne volje propadajo še naprej...
Pri neurejenih in nevzdrževanih objektih je okolica popolnoma brez moči.
nad nevarnimi objekti vršijo gradbeni inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP). Postopanje v primeru nevarnega objekta opredeljuje gradbeni zakon. Vendar pa, kot opozarjajo, vsak odpadli strešnik še ne pomeni nevarne gradnje: »Nevaren objekt po gradbenem zakonu je objekt, ki ne izpolnjuje bistvenih zahtev, tako da neposredno
ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte. Gradbeni inšpektor mora dejansko stanje glede nevarnosti objekta ugotoviti, zato vsak odpadli strešnik še ne pomeni nevarne gradnje.« Ob tem poudarjajo, da imajo obveznosti v zvezi z nevarnimi objekti investitorji oz. lastniki tovrstnih objektov.
Za nevarne objekte globe od 1.000 do 60.000 evrov
Lastnika stavbe se v tem primeru lahko kaznuje za prekršek. Z globo od 10.000 do 30.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za sre-
dnjo ali veliko gospodarsko družbo, pa v razponu od 20.000 do 60.000 evrov, če kot izvajalec s svojim ravnanjem ali opustitvijo ravnanja povzroči, da je objekt nevaren. Z globo od 5.000 do 15.000 evrov se za tovrstni prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2.500 evrov do 7.000 evrov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti. Za posameznika je predpisana globa od 1.000 do 3.000 evrov.
Če lastnik nevarnega objekta ni znan, ukrep
•	V	IV»
izrecen državi
Prav tako v primeru nevarnega objekta gradbeni ali drug pristojni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo nevarnega objekta in odredi, da se v roku, ki ga določi, na stroške zavezanca objekt ustrezno zavaruje ali se izvedejo vzdrževalna dela oziroma se ga delno ali v celoti odstrani. Pogosto pa se zgodi, da inšpektorji lastnika s težavo najdejo, saj so ti v tujini ali pa lastnik objekta sploh še ni znan, ker zapuščinski postopek ni zaključen. V tem primeru lahko gradbeni inšpektor ukrepe izreče kar državi: »Če gre za nevaren objekt in je inšpekcijski zavezanec umrl, vendar postopek dedovanja še ni končan, ali če zavezanec organu ni znan oziroma mu ni znano njegovo prebivališče ali ob prenehanju pravne osebe, lahko gradbeni inšpektor ukrepe izreče državi. Država ima v tem primeru na nepremičnini, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, zakonito zastavno pravico, dokler niso poplačani vsi stroški, nastali zaradi izvrševanja ukrepa.«
Monika Levanič
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Malim kmetijam skupno 20 milijonov evrov pomoči
Največ prijavljenih kmetij iz Majšperka in z Bistriškega
Da bi se na podeželju, kjer je kmetovanje oteženo, ohranilo življenje in s tem krajina, so na ministrstvu pripravili ukrep, s katerim so podprli razvoj majhnih kmetij. Na ukrepu je uspelo nekaj manj kot 4000 kmetij, ki bodo počrpale skorajda vsa razpoložljiva sredstva.
Razpisi ministrstva, ki so spodbujali za razvoj in investicije na kmetijah, so bili pogosto manjšim kmetijam nedosegljivi - zaradi visokih vstopnih pogojev, obveznosti, črpanja nepovratnih sredstev šele po zaključku investicije. Lani oktobra je kmetijsko ministrstvo objavilo razpis, namenjen ravno njim. Upravičenci do podpore v višini 5.000 evrov so namreč majhne kmetije, ki imajo več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Poleg tega so morale kmetije v letu 2017 obdelovati od 3 do 6 ha primerljivih kmetijskih površin ter imeti skupno od 3 od 15 glav velike živine ...
70 % denarja še pred izvedbo
Kmetije so ta ukrep prepoznale kot priložnost. Tako je agencija za kmetijske trge skupno izdala 4.033 odločb, od katerih je bilo 3.975 pozitivnih v skupni vrednosti 19,87 milijona evrov. 70 % odobrenih sredstev (3.500 evrov na vlogo) je bilo kmetom že izplačanih na osnovi izdane odločbe o odobritvi sredstev. Za izplačilo 30 % odobrenih sredstev (1.500 evrov na vlogo) pa bodo morali kmetje med majem in avgustom 2021 vložiti zahtevek in priložiti vse potrebne račune in potrdila o izvedenih razvojnih ciljih.
Zneski bi lahko bili vecji
Ta ukrep pozdravljajo tudi na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kjer pa si želijo, da bi bil ta znesek še večji, saj da je posebna gorska mehanizacija zelo draga. »Želimo, da bi lahko kandidirale še manjše kmetije od 3 ha primerljivih kmetijskih površin, da bi lahko kandidirale tudi kmetije, ki se ukvarjajo z drugimi panogami in ne izključno živinorejske. Vendar moramo priznati, da se tudi na področju razpisov dogajajo pozitivni premiki za majhne kmetije in ta razpis je prvi korak,« je povedal Jože Očko s KGZS.
Sicer pa je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije več let opozar-
jala kmetijsko ministrstvo, da so majhne kmetije pri javnih razpisih v
neenakopravnem položaju, ter da potrebujejo investicijska sredstva za
Foto: Mojca Vtič
Manjše kmetije na območjih, kjer je kmetovanje oteženo, bodo sredstva izkoristile predvsem za nakup strojne opreme in vzdrževanje hlevov. Predsednik območne enote KGZS Ptuj Milan Unuk je ob tem opozoril, da je 5.000 evrov sredstev na kmetijo premajhen znesek za naložbe v kmetijsko opremo in hleve.
ohranitev in razvoj, še zlasti na hri-bovsko-gorskih območjih. Kmetijski svetovalci so za kmete pripravljali javne predstavitve razpisa ter jih na različne načine vabili k oddaji vloge na javni razpis. »Veseli nas tudi dejstvo, da je bila večina oddanih vlog ustreznih, da so dobile pozitivno odločbo in s tem pravico do finančnih sredstev. Javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS bo prejemnikom sredstev tudi v naslednjih letih nudila svetovanje pri izpolnjevanju pogojev, ki so jih kmetje dožni izpolnjevati iz naslova prejetih sredstev ter jim pomagala pri izdelavi zahtevkov,« so zagotovili na KGZS.
Mojca Vtič
petek • 22. junija 2018
^lasiit SZDL jtujsdtitč >*raia — UDravn ITj
Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W -
Si. 34 — Letnik VIII.
Aktualno
Štajrnki	3
z
iedrUic
Ptuj. 26. avgusta 1955
U«?)ujt jred n i >atx>r
— Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamc — Ttitk® Maribor^if tiskarn* — Cen* dia 10 — — l/tn» naročnina 500 din do«-i>tna	din

Na pedroč u občine Ptuj bo
Cirkulane • S ceste deroča voda je odnesla zemljo, drevesa in drva
Tudi v Paradižu so težave
Pod vikendom ob stanovanjski hiši Dragice Grdiša in Franca Krejana iz Paradiža 67 seje že tretjič utrgal zemeljski plaz. Lastnika zemljišča menita, daje za plazenje krivo slabo projektiranje in vzdrževanje občinske ceste, na Občini Cirkulane očitke zavračajo in pravijo, da sanacije plazu na zasebnem zemljišču ne morejo financirati.
1. oktobra bo obenski
V celotni občini je okoli 60 zemeljskih plazov
Župan občine Cirkulane Janez Jurgecje povedal, da so vse plazove v občini popisali in jih uvrstili na seznam v programu Ajda: »Letos smo državo zaprosili za sanacijo treh prioritetnih plazov - torej tistih, ki neposredno ogrožajo občinske ceste in njihovo prevoznost. Zaenkrat s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor rešujemo še en plaz v Paradižu, ki se je sprožil že leta 2014. Trenutno imamo v občini evidentiranih skoraj 60 zemeljskih plazov, za zdaj noben od njih ne ogroža stanovanjske hiše.«
Gasilci in predstavniki civilne zaščite so plaz zavarovali s plastično folijo.
Prvič je zemljino v dolino potegnilo maja 2015, drugič maja letos, tretjič ta mesec; v nalivu je voda zalila klet pod stanovanjsko hišo, v slapovih tekla na obeh straneh mimo vikenda, zalila drvarnico in s seboj celo odnesla nekaj drv, poškodovala je vogal vikenda, na objektu so se pokazale razpoke, plaz je s seboj v dolino odnesel tudi nekaj dreves. Grdiša in Krejan se bojita, da bo v dolino sčasoma spol-zel celoten vikend, ki ga uporabljajo kot garažo, vinsko klet in drvarnico.
Grdiša je povedala, da je cirkulan-ska občina leto in pol po prvem plazu nastalo škodo sanirala in vodo z betonskimi kanaletami speljala mimo vikenda: »Pri drugem plazu mi na občini niso verjeli, da je to mogoče, in sploh niso prišli na teren. Pri tretjem so mi rekli, da gre za zasebno zemlji-
šče in da naj uredimo žleb. So pa že naslednji dan cestni delavci očistili jarke ob cesti.« Zahvalila se je gasilcem in pripadnikom civilne zaščite, ki so takoj prišli in plaz zaščitili s plastično folijo. Koliko bi stala sanacija plazu oz. kakšna bi ta sploh morala biti, še ni vedela.
Lastnika zemljišča sta zatrdila, da sta obcestne kanale redno čistila in celo skopala jarke, da bi vodo s cestišča preusmerila drugam, a jima plazenja ni uspelo preprečiti. Prepričana sta, da je za že tretji plaz krivo slabo projektiranje in vzdrževanje občinske ceste nad njunim zemljiščem. »Staro haloško hišo sva kupila pred 14 leti, sosedje so nama povedali, da so celotno cesto ob asfaltiranju dvignili. To se vidi tudi po kleti; iz nje naj bi nekoč stopil na cesto, zdaj se je do
turo Ivan Stopajnik in direktorica občinske uprave Milena Debeljak: »Ugotovila sta, da v tem primeru občina žal ne more storiti popolnoma ničesar. Plazove, ki se sprožajo na zasebnih zemljiščih, lahko pomaga reševati samo država. Občina lahko sanacijo financira samo tam, kjer plazovi ogrožajo občinske ceste oz. občinska zemljišča.«
Pojasnil je, da bi občanom lahko finančno pomagali le v primeru, če bi se že kaj zgodilo, npr. v primeru požara: »Za tovrstne primere imamo
v občinskem proračunu vsa leta rezerviran približno enak znesek, okoli 23.000 evrov. Sredstva porabimo za res najnujnejše primere in reševanje kakšnega plazu, ki je pomemben za prevoznost neke ceste. Treba je vedeti, da v občinskem proračunu ni zasebnega denarja.«
Očitke, da naj bi bila za plazenje odgovorna občina, je zavrnil: »Zemeljski plazovi se sprožajo tudi na območjih, kjer cest sploh ni. Plazovi so v Halozah vedno bili - še posebej ob takih vremenskih ekstremih,
kot jih imamo v zadnjih letih. Poleti je zelo vroče in sušno, zemlja razpoka, korenine se potrgajo, potem pa deževje namoči zemljino in ta se odpelje v dolino. To dela gravitacija.« Dodal je, da ne gre le za ceste: »Plazenje lahko sproži vsak poseg v naravo, ne le ceste. V večini primerov novih cest sploh ne delamo; bile so že pred nastankom občine Cirku-lane in celo pred nastankom občine Gorišnica. Erozija pa je po Halozah vedno bila, hribi se vse bolj nižajo.«
Eva Milošič
asfalta treba povzpeti po petih stopnicah. Poleg tega je cesta nagnjena na naše zemljišče. Morda je bila kriva tudi sanacija prvega plazu; da so uredili odvodnjavanje, so namreč na strmini morali vrezati cesto, da so bagru sploh omogočili dostop,« je povedal Krejan. Lastnika zemljišča zato pričakujeta, da bo pri sanaciji plazu pomagala občina. »Mislim, da bi bila edina rešitev škarpa. Pri modernizacijah cest v Gradiščah so jih namreč postavljali, tudi na zasebnih zemljiščih,« je dodala Grdiša.
Haloški hribi so vse nižji
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je povedal, da sta si plaz v Paradižu že ogledala višji referent za investicije in komunalno infrastruk-
Dragica Grmič in Franc Krejan se z zemeljskim plazom spopadata že tretjič.
Foto: EM
Foto: EM
Podlehnik • Skope informacije o prometni nesreči
Tuja državljanka naj bi bila težje poškodovana
Pred tednom dni seje v Stanošini v občini Podlehnik zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo policijsko vozilo.
Na spletni strani republiške uprave za zaščito in reševanje so zapisali, da sta na cesti proti mejnemu prehodu trčili policijsko in osebno vozilo. »V trčenju sta se poškodovali dve osebi, ki so ju oskrbeli reševalci NMP Ptuj. Gasilci PGD Ptuj in Podlehnik so pomagali reševalcem, odklopili akumulatorja na vozilih in zavarovali kraj nesreče. Delavci Cestnega podjetja Ptuj so očistili cestišče,« so med drugim navedli na upravi za zaščito in reševanje. O podrobnostih nesreče smo poizvedovali na Policijski upravi Maribor. Odgovorili so, da je obravnavo nesreče (zaradi udeležbe policista, op. a.) prevzelo speci-
alizirano državno tožilstvo (SDT). Z nekaj vprašanji smo se obrnili na njih, a tudi od tam sprva nismo dobili nobenih informacij. Konec minulega tedna so pojasnili, da je postopek ogleda kraja prometne nesreče končan, preiskava o okoliščinah pa da še poteka. Vprašanja, ki smo jih naslovili na SDT, so bila naslednja: »Zakaj je prišlo do prometne nesreče; kdo je povzročitelj, koliko vozil (katera) in koliko udeležencev je bilo v nesreči udeleženih; kakšne so poškodbe udeležencev - menda naj bi bila v nesreči udeležena tuja državljanka, ki naj bi bila težje poškodovana; iz katere policijske postaje prihaja po-
licist, ki je bil udeležen v nesreči; ali je preiskava nesreče že končana -če da: kakšne so ugotovitve, če ne: kdaj predvidoma bo?« SDT je naprej
podalo skopi odgovor: »Ogled kraja prometne nesreče je končan, preiskovanje še poteka, zato vam zaradi interesa preiskave več informacij ne
moremo dati.« Ker policisti javnost vsakodnevno obveščajo o svojem delu in poročajo o vseh prometnih nesrečah, ki terjajo težje posledice, smo SDT še enkrat zaprosili vsaj za osnovne informacije o dogodku. Po vnovičnem dopisovanju so povedali, da policist, ki je bil udeležen v prometni nesreči, prihaja iz Policijske postaje Podlehnik, ena oseba pa je zaradi posledic nesreče v bolnišnici. Kot smo izvedeli neuradno, gre za tujo državljanko, ki naj bi bila v nesreči težje poškodovana in je bila prepeljana v SB Ptuj na intenzivno nego. O tem ne policija ne SDT informacij ne dajeta, medtem ko o vsaki
drugi nesreči, v kateri so udeleženi zgolj civilisti, informacije o telesnih poškodbah in posledicah nesreče javnosti predstavijo še isti ali naslednji dan po dogodku.
V minulih letih so bili policisti na območju Spodnjega Podravja udeleženi v dveh prometnih nesrečah, ki sta terjali težje posledice. Obe sta se zgodili na območju občine Markovci. Pred šestimi leti je policist povozil mladeniča iz Nove vasi, ki je pred njim bežal z motorjem. Predlani je med begom pred policisti ugasnilo življenje 55-letnega možakarja, doma iz Bukovcev.
Mojca Zemljarič
Foto: arhiv
Prometna nesreča z udeležbo policijskega vozila se je zgodila minuli torek okrog 17. ure.
4 Štajerski
Zaščita in reševanje
torek • 26. junija 2018
Ptuj • Svečana predaja gasilske avtolestve
Zgodovinski dan za ptujske gasilce in večjo varnost
Na prireditvenem prostoru na Vičavi je bila 23. junija velika svečanost, zgodovinski dan za PGD Ptuj, na katerega so čakali vrsto let; slovesno so predali novo gasilsko avtolestev. Povezali so ga z gasilsko parado in veliko gasilsko veselico.
PGD Ptuj je osrednja gasilska enota v MO Ptuj, zato posreduje na vseh vrstah požarov v MO Ptuj kot tudi v bližnjih občinah, kamor jih pokličejo. Po pogodbi z Ministrstvom za obrambo so določeni kot gasilska enota širšega pomena, kategorije 2, kar jim nalaga, da posredujejo pri tehničnih reševanjih, reševanjih v prometnih nesrečah, pri nesrečah z nevarnimi snovmi in kot reševalci na vodi. Kot gasilska enota so odlično usposobljeni, ni pa vse odvisno od njihovega znanja. Za svoje delo potrebujejo gasilsko orodje in tehniko, primerno za posredovanje v okolju, v katerem živimo. „23. junij je za ptujske gasilce in občane Spodnjega Podravja velik dan, saj bomo v uporabo predali gasilsko avtolestev. Doslej nam je manjkalo gasilsko vozilo, ki je ključno pri gašenju požarov in reševanju z višin in iz globin. V svojem voznem parku smo doslej imeli dotrajano priklopno gasilsko lestev proizvajalca Marija Bistrica, dolžine 22 m, letnik 1979, ki ne omogoča gašenja z višine in je zaradi
svoje starosti nevarna za uporabo. Tako so bili vse višine, višje od 12 m in večji industrijski ter stanovanjski objekti (nad 600 m2 površine) za nas praktično nedosegljivi. V podravski regiji imamo 1920 ogroženih objektov, pri katerih bo učinkovitost našega posredovanja z novo gasilsko avtolestvijo, višine 32 m, neprimerno večja. Z novo pridobitvijo bodo operativni gasilci manj izpostavljeni, večja bo varnost pri posredovanju na objektih v primeru požara, povečala se bo naša učinkovitost pri gašenju in reševanju z višin in iz globin," je povedal Teodor Rajh, predsednik PGD Ptuj. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli pomagali pri nabavi gasilske avtolestve, še posebej pa se je zahvalil županu MO Ptuj Miranu Senčarju, vodji oddelka za splošne zadeve pri MO Ptuj Janezu Mercu, vsem županom občin Spodnjega Podravja, Upravi RS za zaščito in reševanje ter vsem sponzorjem in donatorjem, še prav posebej pa največjima, podjetju Pomgrad, d. d., in Priori Zavarovanje, d. o. o.
ST^
VOLJN
Foto: Črtomir Goznik
Razgiban požarni teritorij, ki ga sestavljajo staro mestno jedro, višji objekti in objekti večje prostornine, zahtevajo sodobno reševalno napravo. Za potrebe posredovanj v MO Ptuj zadostuje gasilska reševalna naprava delovne višine 32 m.
Foto: Črtomir Goznik
Poveljnik PGD Ptuj Primož Korošak je ključe nove gasilske avtolestve predal glavnemu strojniku Inu Suhadolniku Somnu, ki je v zaobljubi povedal, da bodo z njo ravnali skrajno strokovno, da bo vedno pripravljena na intervencijo. Pri predaji ključev je sodeloval tudi ptujski župan Miran Senčar.
Investicijo v višini 720.000 evrov so tako pokrili: MO Ptuj, Uprava RS za zaščito in reševanje, PGD Ptuj ter sponzorja in donatorja Zavarovalnica Priori in družba Pomgrad, s podpisom sporazuma pa so k pridobitvi višjih sredstev na razpisu Uprave RS za zaščito in reševanje pripomogli tudi župani občin Spodnjega Pod-ravja. Ptujski župan Miran Senčar se je zahvalil tudi mestnim svetnikom, ki so potrdili projekt nabave in tudi sredstva, posebej pa se je za vsa prizadevanja pri tem zahvalil Janezu Mercu. „Podpora gasilcem in gasilskim društvom je naša skrb tudi danes. Vsa sredstva, ki jih namenjamo gasilskim društvom, se nam povrnejo v veliko večji meri, kot si lahko predstavljamo. Gasilci v MO
Ptuj so izjemno zavzeti, predani, razumevajoči in delovni. Neštetokrat s svojimi intervencijami opravijo več, kot je morda videti na prvi pogled. Prepričan sem, da Slovenci duh gasilstva nosimo v krvi. Ponosen sem na vas, prav je, da ste tudi sami ponosni nase. Hvala za vsa vaša dobra dejanja."
Tudi za Območno gasilsko zvezo Ptuj je bil 23. junij velik dan, o katerem so gasilci na Ptujskem sanjali desetletja, je povedal predsednik Marjan Meglič. Z novo pridobitvijo bodo lahko svoje delo opravljali še boljše. Lani so ptujski gasilci sodelovali na 200 intervencijah. Največje pridobitve PGD Ptuj so se razveselili tudi v GZ Slovenije. Poveljnik Franci Petek pa se je ptujskim gasilcem še
enkrat zahvalil za veličastno organizacijo 17. kongresa GZ Slovenije kot tudi vsem drugim, ki so pri tem sodelovali. MO Ptuj, OGZ Ptuj, predvsem pa PGD Ptuj je za to veliko pridobitev čestital tudi namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel, ki vodi tudi odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada. V Sloveniji imamo 3873 gasilskih vozil, od sprejema nove tipizacije v letu 2003 jih je bilo predanih v uporabo 1659 ali povprečno letno 132. V uporabo pa je bilo v tem času predanih samo 13 gasilskih avtolestev. „Zelo me veseli, da smo v požarnem skladu, v katerega se vsako leto iz naslova zavarovanj steče nekaj več kot osem milijonov evrov, uspeli z Resolucijo o
nacionalnem programu pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotoviti vsako leto pol milijona evrov tudi za nakup gasilske tehnike, predvsem gasilskih avtolestev. Upam, da bomo s tem nadaljevali in da bodo gasilci še naprej ohranili prostovoljnost, srčnost, privrženost in humanost," je izpostavil. Blagoslov novega vozila je opravil pater Matei Sentes.
V kulturnem programu ob predaji gasilske avtolestve so sodelovali Pihalni orkester Ptuj, mladi gasilci PGD Ptuj in Tamara Korošec s pesmijo o gasilcih Franca Pučka. V veselem delu pa so nastopili ansambel Poskočni muzikanti, ansambel Udar in Karma. Za animacijo sta poskrbela brata Malek.
MG
Sv. Tomaž • Krajevna organizacija Rdečega križa
Pomagali sokrajanu do dostojnega bivanja
Krajevna organizacija Rdečega križa Sveti Tomaž je lansko leto Mirku Erhatiču iz Male vasi uredila dostojne bivanjske razmere. Vložili so preko 1200 ur prostovoljnega dela in bili na zaključni prireditvi natečaja Prostovoljec leta 2017.
Januarja lansko leto je Krajevna organizacija Rdečega križa na pobudo krajanov začela akcijo, da bi Mirko Erhatič lahko dostojno bival v primernih prostorih. Živel je namreč v stari propadajoči s slamo pokriti hiši. Zraven stare hiše je stala nova hiša v grobem stanju in takrat so naredili načrt, da do konca leta v njej poskušajo urediti prostore, da bi se Mirko lahko tja preselil. In tako se je začelo: veliko prostovoljnih ur, zbiranje materiala in organizacija del. »Vsepovsod, kjer smo zaprosili za pomoč, so se nam vrata odprla,« je bila odziva vesela predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Sveti Tomaž Jožica Rajh. Podjetja in obrtniki so se odzvali z denarjem, materialom in storitvami, pomagalo je tudi Območno združenje RK Ormož. Sokrajani so pomagali tako pri delih kot tudi z
zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Dela so se začela marca in oktobra se je Mirko iz stare hiše preselil v nove prostore, ki so mu omogočili normalno bivanje.
Dober občutek, ko nekomu pomagaš
Ta projekt so prijavili na natečaj Prostovoljec leta, ki ga organizira Mladinski svet Slovenije, častni pokrovitelj pa je predsednik RS Borut Pahor. Vanj so vložili preko 1200 ur prostovoljnega dela. Kot naj prostovoljca pa so izpostavili Stanislava Bratušo, gonilno silo delovne akcije. V obrazložitvi so zapisali, da je Stanislav s svojim prostovoljnim delom in organizacijo izvedbe projekta pomoči sovaščanu pokazal in dokazal vsem, da mu ni vseeno za človeka. Stanislav je dejal, da so Mirku sok-
rajani hoteli pomagati že pred nekaj leti, a on, skromen in delaven kot je, saj ga bo hiša že zdržala, pomoči takrat ni želel sprejeti. »Ker je bila lani stara hiša res že v slabem stanju, je v pomoč privolil. Celo življenje je povsod pomagal in delal, le sebi ne, in takemu človeku z veseljem pomagaš,« je dejal Stanislav Bratuša. Staro hišo so porušili, v novi pa uredili kuhinjo, spalnico in kopalnico.
Za prijavljeni projekt so na Brdu pri Kranju na zaključni prireditvi Prostovoljec leta prejeli priznanji. Na natečaj je letos prispelo 219 prijav, od tega 171 za posameznike in 48 za projekte. Najbolj pa so krajani in člani krajevne organizacije RK Sveti Tomaž veseli, da jim je s skupnimi močmi uspelo narediti veliko stvar za malega človeka.
KŠ
Foto: KORK Sveti Tomaž
Na zaključni prireditvi Naj prostovoljec 2017 so prejeli dve priznanji.
torek • 26. junija 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	5
Dornava • Za desetino višje cene vrtca
Svetniki pričakujejo povečanje nadzora nad
poslovanjem vrtca
Po tem, ko je v dornavskem vrtcu zmanjkalo sredstev za izplačilo regresa tamkajšnjim zaposlenim, bodo ceno vrtca povišali za desetino. Plačilo vrtca bo dražje za vse skupine, od 31 do skoraj 44 evrov. Nove cene naj bi začele veljati s septembrom.
Kot je v vlogi za povišanje cene programov zapisal ravnatelj Iztok Hrastar, je takojšen dvig cen programov v vrtcu nujen za tekoče poslovanje in zagotovitev sredstev za izplačilo regresa zaposlenim v vrtcu. Tega pa zagotovo ne bodo veseli starši, saj bodo cene zrasle za deset odstotkov. Cena za prvo starostno obdobje bo tako po novem znašala okoli 480 evrov oziroma skoraj 44 evrov več, za drugo starostno obdobje 350 evrov ali 31 evrov več ter za kombinirani oddelek 410 evrov oz. 37 evrov več. Stroški obiskovanja otroških vrtcev so se v večjem delu povišali zaradi rasti plač, kar je posledica sproščene plačne lestvice in napredovanj. Kot je razvidno iz omenjenega dopisa, v ceni vrtčevskih programov predstavljajo stroški dela 83 odstotkov, slabo desetino predstavljajo stroški materiala in storitev, približno sedem odstotkov pa stroški živil.
Vrtci v okoliških
■ v» 1	»v*
občinah cenejši
Na zadnji občinski seji se je razvila burna debata okrog povišanja cen v vrtcu, ki so jih sicer svetniki potrdili. Največ pomislekov glede dviga cen je imel svetnik Dominik Kukovec, ki je tudi edini glasoval proti. Poudaril
je, da so vrtci v okoliških občinah cenejših: »Že pred povišanjem imajo nižje cene v občinah Juršinci in Mar-kovci. Glede na nove cene bo cena za prvo starostno obdobje v Juršin-cih od naše nižja za kar 12 %. Zmotilo me je tudi, da je pri kombiniranem in drugem starostnem oddelku predlagana cena višja od dejansko izračunane. Ne vem, zakaj zvišujemo za deset odstotkov, če bi lahko samo za 8,5 oz. devet odstotkov in bi se tako plačalo toliko, kolikor dejansko stane. Bodo oddelki v kombiniranem oddelku ali drugem starostnem obdobju dobili kaj nadstandardnega, glede na to, da bomo plačali več, kot je dejansko izračunano, da stane vrtec na otroka? Teh cen brez dodatne obrazložitve ne upam potrditi, ker ne znam pojasniti ljudem, zakaj imamo višje cene od izračunanih.«
»Predlagana cena za prvo starostno obdobje je glede na izračun za 35 evrov nižja. Mi lahko dvignemo ceno za 10 odstotkov, kar torej pomeni 480 evrov. Da pokrijemo vse stroške, pa bi bilo potrebno 515 evrov za otroka. Torej vrtec pri tem pridela 35 evrov minusa. V kombiniranem oddelku so resda predlagali tri evre več od izračunane cene na otroka, v drugem starostnem obdobju pa 30 centov več. Da je zadeva finančno vzdržna, je cene treba ne-
Takojšen dvig cen programov v vrtcu je nujen za tekoče poslovanje in zagotovitev sredstev za izplačilo regresa zaposlenim v vrtcu.
kako uskladiti. Vrtec nima dobička,« je pojasnil župan Rajko Janžekovič.
Bo računovodstvo za vrtec prevzela občina?
Kukovca je zanimalo, ali se bo, glede na to, da nameravajo z novim
šolskim letom odpreti dodaten oddelek v vrtcu, šola prijavila na razpis za prve zaposlitve vzgojiteljic, preko katerega bi zaposlili vzgojiteljico in tako prihranili kak evro. A župan mu na to ni znal odgovoriti, saj kot je povedal, se v zaposlitveno politiko ne vmešava. »Ker me je prejšnja ravna-
Majšperk • Seja občinskega sveta; podprli proračun za leto 2019
Arriva sprožila revizijo
Majšperški svetniki so še pred poletnimi počitnicami soglasno sprejeli proračun za povolilno leto. Proračun naj bi prihodnje leto obsegal okrog 4,2 milijona evrov odhodkov.
Na postavki prometna infrastruktura in komunikacije ima občina predvidenih okrog 827.000 evrov. Od tega za pločnik Stoperce 60.000 evrov in pločnik Vrhe 50.000 evrov. Med večjimi investicijami so še cesta Skrblje-Jelovice, odsek Repetitor-Jelovice, predviden strošek okrog 71.000 evrov, približno polovico manj naj bi stala ureditev ceste Doklece-Janški Vrh, odsek Marinič, ter projekt gradnje regionalnih kolesarskih povezav, ki naj bi obsegal okrog 170.000 evrov. Približno 417.500 evrov namenjajo tudi gospodarstvu. Osrednji projekt bo
ureditev poslovne cone na Bregu v višini 194.000 evrov. »Projekt je potrjen, čakamo še na gradbeno dovoljenje, vsa druga soglasja imamo. Prav tako avstrijski podjetnik ostaja pri nameri izgradnje novega objekta v coni,« je pojasnila županja Darinka Fakin. Na Bregu naj bi bila izvedena še ena večja investicija, in sicer ureditev muzeja, za kar je predvidenih 173.000 evrov. Tudi v prihodnjem letu na občini nadaljujejo gradnjo kanalizacije oziroma načrtovanje kanalizacije, in sicer v Majšperku ter v Medvedcah, podpirajo pa tudi gradnjo individualnih čistilnih naprav.
Za področje kulture, športa in dejavnosti drugih nevladnih organizacij imajo rezerviranih okrog 260.500 evrov. Med večjimi odhodki je ureditev objekta v Narapljah. Za področje izobraževanja bo porabljena skoraj četrtina proračuna. Od tega okrog 150.000 evrov za šolske prevoze. »Ta postavka je nižja za 15.000 evrov, saj smo izbirali novega izvajalca šolskih prevozov. Pogodba še ni podpisana, saj je Arriva sprožila revizijo. Bomo še videli, kako se bo to razvilo,« je dejala županja Fakinova. Za področje socialnega varstva (regresiranja bivanja v domovih za os-
tarele ali invalidne osebe, pomoč na domu ....) naj bi bilo porabljenih okrog 258.000 evrov proračunskih sredstev.
Za delovanje sistema za zaščito in reševanje, torej predvsem za zagotavljanje potrebnih sredstev gasilskim društvom, bo občina namenila 185.000 evrov. Največ za ureditev gasilskega doma na Bregu, in sicer je za to naložbo predvidenih 70.000 evrov. Za področje kmetijstva in gozdarstva v letu 2019 namenja približno 46.500 evrov, od tega 15.000 evrov subvencij kmetijam ter 8.500 evrov za vzdrževanje gozdnih cest.
Mojca Vtič
Občinski svetniki so bili na zadnji seji pred poletnimi počitnicami soglasni.
FOTO: Mojca Vtič
teljica enkrat namočila, pa nisem bil nič kriv in nočem vedeti nič,« je brez dlake na jeziku dejal in še dodal: »Potrdili bomo te nove cene, a tudi v vrtcu zahtevali, da bo to, kar mora biti. Pretekla leta je bil problem s tem, ker niso imeli zdravniških pregledov. Če bi se komu kaj zgodilo ... Vse to prileti na ustanovitelja ... Je pa res, da bi morali v vrtcu v preteklem letu, ko so se sprostili plačne lestvice in napredovanja, takoj narediti novi izračun, da bi lahko plavali naprej.«
Svetniki so v nadaljevanju izrazili še pričakovanje po večjem nadzoru nad poslovanjem vrtca. S tem se je strinjal tudi župan, ki je dejal: »Obstaja varianta, da računovodstvo za vr-
tec prevzame občina. Strošek računovodja je tako ali tako obračunan. To za nas tako ne bi pomenilo nobenega dodatnega stroška. Bi pa vedeli za vsak cent, kam gre. So pa največji strošek plače .« S tem se ni strinjal Kukovec: »Mogoče bi res s tem privarčevali evro, a bi vzeli avtonomijo šoli. Bi pa bilo prav, da nadzorni odbor, ki ga imamo, bolj pregleda te največje proračunske porabnike.« Medtem ko je bil svetnik Franc Vrabl nasprotnega mnenja: »Moje osebno mnenje je, da vsaj poskusimo s tem. Jaz sem prepričan, da bo nastala velika razlika.« Župan je odvrnil, da bodo o tej možnosti krepko razmislili.
Monika Levanic
Vse bo v redu.
triglav
www.triglav.si
Foto: ML
6 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 26. junija 2018
Slovenija, Podravje • Spremenjena uredba o dopolnilnih dejavnostih
Od napovedanih velikih spreme
Več kot 4600 slovenskih kmetij ima dovoljenje za opravljanje več kot 17.300 vrst dopolnilnih dejavnosti. In glede na raz
Vlada je maja sprejela spremembe uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Čeprav so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da uredba uvaja nujne spremembe in dopolnitve za izvajanje uredbe, ki so povezane s
spremembami predpisov s področja kmetijstva in dohodnine, pa Slavica Strelec, koordinatorka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, meni, da bistvenih sprememb ta prenovljena uredba ne prinaša. »Zaradi
te spremembe uredbe ne vidim, da bi se povečalo število dopolnilnih dejavnosti, prav tako se s to uredbo ne rešuje ključna težava - to je zbirokra-tiziranost. Še vedno morajo kmetje voditi kup evidenc in poročil. Prav
V Podravju so najbolj razširjene dejavnosti s področja predelave mlečnih in mesnih izdelkov.
Foto: Mojca Vtič
tako bi morali korak naprej narediti na finančnem ministrstvu in uvesti pavšalno obdavčitev. Naj raje kot nad kmeti finančniki poostren nadzor opravljajo nad tistimi podjetji, ki imajo zgolj nabiralnike ter prodajajo zelenjavo in sadje, in to ne na pošten način,« opozarja.
Vinogradniki lahko
, v»» •
točijo vino, ne pa prodajajo
Sicer pa ta uredba razrešuje dilemo, katere surovine mora zagotoviti kmetija za proizvodnjo piva. »Kmetija mora zagotoviti hmelj ali med, če gre za medeno pivo. Večja novost je možnost proizvodnje - mešanja in prodaje krmil na kmetiji, prav tako je uvedla novo dopolnilno dejavnost konzerviranje in vlaganje jajc. Uredba sedaj tudi dopušča kmetijam, ki imajo registrirano dejavnost turizem na kmetiji, da pečejo koruzo, kostanje, oreške ... ne le na kmetiji, temveč tudi na prireditvah po Sloveniji. Mislili smo, da bo s spremembo dovoljeno vinogradnikom, da na prireditvah ne prodajajo le steklenic vina, temveč ga lahko tudi točijo. Žal nismo bili uslišani, kar pomeni, da vinogradniki lahko delijo vino, ne smejo pa ga za-
Dopolnilne dejavnosti so lahko pomemben vir dohodka, vendar kmete bolj kot samo
Destrnik • 24. redna seja občinskega sveta
Število prometnih nesreč se je podvojilo
Destrniški občinski svetniki so se v ponedeljek, 18. junija, sestali na 24. redni seji in obravnavali 25 točk dnevnega reda.
Direktorica Skupne občinske uprave (SOU) občin Spodnjega Podravja Alenka Korpar je predstavila novelacijo ustanovitvenega akta skupne uprave, ki so ga svetniki v nadaljevanju tudi potrdili. Svetnico Elizabeto Fras je zanimalo, koliko je zaposlenih na SOU in ali so med njimi tudi občani Destrnika. Korparjeva je pojasnila, da v svojih vrstah nimajo nikogar, ki bi prihajal iz destrniške občine. Dodala je, da je na SOU trenutno zaposlenih 43 sodelavcev, od tega 11 redarjev, objavljen imajo razpis za eno delovno mesto. „Niti slučajno niso pri nas zaposleni samo ljudje iz Ptuja, temveč tudi iz okoliških občin. Gledamo na to, da zaposlujemo sodelavce iz vseh občin. Se pa niti ne spomnim, da bi iz Destrnika prejeli kakšno prijavo za zaposlitev," je razložila Alenka Korpar. Sledila je predstavitev varnostne situacije na območju občine. Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič je povedal, da so zaradi nepravilnega parkiranja izdali več opozoril, spisali so tudi en plačilni nalog. Vozila so bila nepravilno parkirana na pločniku, avtobusnem postajališču, mestu, rezerviranem za invalide, ter na intervencijski poti pred gasilskim domom. Meritev hitrosti v lanskem letu na območju občine Destrnik redarji niso izvajali. Svetnik Ivan Zo-rec je poudaril, da na cestah skozi Pesniško dolino po njegovem mne-
Destrniški svetniški zbor je z večino glasov potrdil cene, kijih bodo uporabniki plačevali za kanalizacijo. Skupaj z občinsko subvencijo znaša cena odvajanja za m3 vode 25 centov in čiščenja 34 centov. Omrežnina za odvajanje je določena v znesku 3,43 evra in za čiščenje 0,43 evra. Prikazani zneski veljajo za gospodinjstva in so brez DDV, ki znaša 22 %. Gospodinjstvo, ki mesečno porabi okrog 15 m3 vode, bo za kanalizacijo plačevalo okrog 15 evrov. Niso pa svetniki dali zelene luči k cenam odvoza odpadnega blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) -18 centov za m3, obračun bi se izvedel glede na porabo vode. Na območju občine Destrnik je 750 greznic in tri MKČN. Na občini so izračunali, da naj bi se v greznicah letno nabralo okrog 93.500 m3 odpadnega blata, celotni predračunski stroški za odvoz so predvideni v višini 17.000 evrov.
nju ni poskrbljeno za varno šolsko pot: „Manjka prometna signalizacija. Mar je to res tako visok strošek, da tega ne bi bilo mogoče urediti? Ker je cesta nevarna, starši otroke raje kar sami zapeljejo v šolo. Sedaj, ko se začenja turistična sezona, bo prometa po glavni cesti Dolič-Go-milci-Desenci še več." Predstavnik policijske postaje Ptuj Janez Vertič je v svojem poročilu poudaril, da se je lani v primerjavi z letom 2016 število prometnih nesreč na območju občine Destrnik podvojilo. Predlani jih je bilo 18, lani 36, niso pa terjale hujših posledic. „Posledica povečanega števila prometnih nesreč je pogostejša prisotnost policistov na tem rajonu. Kar se tiče splošne varnostne situacije v občini, lahko rečemo, da je stanje ugodno," je
dejal Vertič. Svetniki so vnovič opozorili na nujnost izvajanja večjega nadzora nad prometom na glavni regionalni cesti med Ptujem in Lenartom.
V vrtcu si želijo več otrok
V Vrtcu Destrnik bodo v šolskem letu 2018/19 oblikovali štiri oddelke. Prostora je za 68 otrok, trenutno jih imajo vpisanih 62. Nekaj novih vpisov se nadejajo še jeseni. Sedem otrok je starih manj kot 11 mesecev in jih v vrtec še ni možno vpisati. Župan Vladimir Vindiš je poudaril, da si želi, da bi bili oddelki v vrtcu izpopolnjeni. Svetniki so na seji potrdili tudi višino turistične takse, ki bo znašala 73 centov, od tega zne-
ska se bo 15 centov odvedlo za promocijsko takso. Na seji so imenovali odgovornega urednika občinskega glasila Občan. To nalogo bo še naprej opravljal Zmago Šalamun. Nekoliko vroče je postalo pri obravnavi zaključnega računa proračuna za leto 2017. Župan Vindiš je povedal, da je izvajanje proračuna potekalo po načrtu, nerealiziranih je ostalo le nekaj prodaj in nakupov, ki so jih načrtovali. Svetnik Bojan Potrč je predlagal, da se k besedi o zaključnem računu povabi predsednico nadzornega odbora (NO) Simono Lacko, ki je bila prisotna na seji. A ji župan ni želel dati besede. Ko si je kljub temu sama vzela besedo, jo je župan nekajkrat zaprosil, naj zapusti sejo. Lackova je na seji ostala, res pa se ni več oglasila.
Pri točki pobude in vprašanja je svetnika Potrča zanimalo, kako je z načrti za razširitev državne ceste Janežovci-Selce. Župan je povedal, da gre za državni projekt, ocenjen na 18 milijonov evrov. Odgovora, kdaj bi se obnova pričela, pa nima. Dodal je, da je bila cesta v povodnji 4. maja letos zelo poškodovana. Svetnica Majda Kunčnik je pri tej točki predlagala, da bi občina nabavila vsaj tri defibrilatorje, svetnica Elizabeta Fras pa je pri točki Razno župana še enkrat pozvala, da bi predsednici NO Simoni Lacko dal besedo. A župan Vindiš za to ni hotel niti slišati.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Seja sveta Splošne bolnišnice Ptuj
Bolnišnica iz rdečih števil
Do tega, da bo Splošna bolnišnica (SB) dr. Jožeta Potrča Ptuj začela p korakov. Naloga novega vodstva bo, da doseže plačilo za opravljene
vam, pa tudi optimizacijo delovnih procesov in popolnitev kadra. D
rdečih številkah: letos v finančnem načrtu predvidevajo 900.000 evr
Kljub vsem ukrepom, izvajanju sanacijskega načrta in upoštevanju večine navodil članov sveta zavoda finančni načrt ptujske bolnišnice predvideva pozitivno poslovanje šele za leto 2020.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so „pridelali" 341.000 evrov primanjkljaja. „Rezultat je v skladu s pričakovanji in zadanim finančnim načrtom. Imamo odlično realizacijo programa, realiziramo okrog tri odstotke več primerov, kot je plan, prerealiziramo tudi povprečno utež, ki je
za ptujsko bolnišnico 1,31, kar rezultira na pol milijona evrov izpada prihodkov, ki bi nam ob primernem plačilu uteži pripadali," je po junijski seji sveta zavoda pojasnil v. d. direktorja Andrej Levanič. Vztraja, da so svoje zaveze glede sanacijskega programa ustrezno izpolnili, v teh dneh pričakujejo potrditev programa in finančnega načrta od ministrice za zdravje.
Še enkrat je Levanič poudaril, da je nujno najti sistemski ukrep, ki bo naredil red in enakopravnost v našem zdravstvenem
Urgenca bo; kaj pa kader?
Predstojnik kirurškega oddelka v SB Ptuj Borut Kostanjevec pravi, da je ključno, da Ptuj urgenco dobi, saj bodo le tako lahko pacientom ponudili najboljšo možno storitev v primernih prostorih: „Število pacientov na urgentnih obravnavah iz leta v leto narašča. Opažamo povečanje poškodb, ki so posledica prometnih nezgod, aktivnosti, pomembno vpliva tudi dejstvo, da postajamo starajoča se družba. V kirurški ambulanti je vse več poškodb zapestja, kolkov in poškodb zaradi prometnih nesreč. Za svoje delo seveda potrebujemo primerne prostore."
Kostanjevec je prepričan, da bodo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ptuj uspeli zagotoviti primeren kader za urgenco. Komentiral je tudi zaplete ob imenovanju nove direktorice. Kot je dejal, bodo Anico Užmah zaposleni sprejeli in z njo po svojih najboljših močeh kar se da dobro sodelovali. „Motila nas je predvsem netransparentnost pri izbiri. Samo to so bile pripombe na delovanje naše predstavnice v svetu zavoda, ker je to enostavno dopustila," je povedal. Po njegovih informacijah Simone Obran zaposleni kljub vsemu ne nameravajo zamenjati v svetu zavoda, so pa se o zadnjih dogodkih temeljito pogovorili.
torek • 26. junija 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	7
mb le kozmetični popravki
širitev nabora dopolnilnih dejavnosti, predvsem na področju čebelarstva, bi jih lahko bilo v prihodnje še več.

Do 30. junija sporočite dohodek
Upravna enota, ki izda dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, vsako leto do 30. junija preverja izpolnjevanje pogojev glede dohodka za preteklo koledarsko leto. Zato morajo nosilci dopolnilnih dejavnosti upravni enoti najkasneje do 30. junija sporočiti podatek o dohodku iz dopolnilne dejavnosti v preteklem letu. »Tisti, ki tega še niste storili, to naredite čimprej, ker vam v nasprotnem primeru upravna enota lahko razveljavi dovoljenje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti,« je opozorila Slavica Strelec.
delo obremenjuje birokracija.
Foto: Mojca Vtič
računati, razen če imajo priglašeno dejavnost turizem na kmetiji. Turistične kmetije pa lahko po sprejetih spremembah nudijo prostor za kampiranje, vendar največ 200 metrov od kmetije na nekmetijskih zemljiščih.« Večje spremembe so bile sprejete na področju čebelarstva. Tako bodo lahko čebelarji opravljali dejavnosti nege telesa in sproščanja s panjskim zrakom, nabiranja smole ter svetovanja uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj.
Uredba uvaja socialno varstvo
Razlog zaradi katerega je po mnenju Strelčeve sploh prišlo do
sprememb uredbe, pa je omogoči-tev socialnega varstva na kmetijah. »Kmetija lahko nudi celodnevno bivanje največ šestim osebam v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah, dnevne oblike bivanja pa največ dvanajstim osebam. Vendar se bodo morali vsi, ki bi se želeli s tem ukvarjati, prijaviti na razpis ministrstva. Bomo videli, kako se bo ta zadeva razvijala naprej, se pa določene kmetije že zanimajo za te dejavnosti.«
Nabor dopolnilnih dejavnosti je širok
Dopolnilne dejavnosti so na kmetijah lahko pomemben vir dohodka,
saj omogočajo nadgradnjo osnovne kmetijske dejavnosti, je prepričana Strelčeva.V Podravju so najbolj razširjene dejavnosti s področja predelave mlečnih in mesnih izdelkov. »Odkar se buče uporabljajo v kolobarju, je precej kmetov registriralo tudi pridelavo bučnega olja, veliko pa je tudi ponudnikov strojnih storitev.« Sicer pa se lahko na kmetijah v okviru dopolnilnih dejavnosti opravlja predelava primarnih kmetijskih pridelkov; turizem na kmetiji; predelava gozdnih lesnih sortimentov; prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij; vzreja in predelava vodnih organizmov; dejavnost, po-
vezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji ...
Nabor dejavnosti je tako precej širok, prav tako so se omilile zahteve glede ustreznosti prostorov. »V devetdesetih letih so morali kmetje imeti tako urejene prostore kot veliki obrati, nato so inšpektorji nekako spoznali, da dopolnilne dejavnosti opravljajo družine, da procesi niso ločeni, temveč da en ali dva človeka opravita vse procese. Seveda pa morajo biti upoštevani sanitarno tehnični pogoji, ampak kot omenjeno, je največji izziv vodenje evidenc. Menimo, da je težava tudi pri tistih nosilcih dopolnilnih dejavnosti, ki
hodijo v službo, saj morajo mesečno plačevati še nekaj več kot 37 evrov prispevka za poškodbe pri delu in zdravstveno zavarovanje, če kaj delajo tisti mesec ali ne, to je fiksni strošek. To je za manjše, ki šele začenjajo, velik problem. Tukaj bi lahko država nekaj naredila. Namreč nekdo, ki peče pecivo ali kruh, dela sok ali kis, kjer je manjša dodana vrednost, moraš prodati veliko količino, da pokriješ osnovne stroške, kje so še vsi ostali stroški.« Sicer pa strokovno podporo kmetje imajo. »Res pa je, da nam še manjka specialistov za posamezna področja.«
Mojca Vtič
y
Število dopolnilnih dejavnosti na družinskih kmetijah
SKUPAJ
2000 3.987
2003 2.867
2007 3.116
2020 12.517
2013 11.676
2016 12.486
Predelava mesa	221	101	68	155	337	257
Predelava mleka	247	115	129	242	241	264
Predelava sadja in zelenjave	394	354	525	502	342	403
Storitve s kmetijsko mehanizacijo	750	905	689	310	262	243
Turizem	692	675	655	642	726	665
Domača obrt	268	130	165	167	181	153
Vir: SURS
lk v letu 2020?
oslovati pozitivno, jih loči še kar nekaj ' storitve, primerljivo drugim ustano-)o takrat se bodo še naprej utapljali v ov izgube.
sistemu med bolnišnicami. Šele to bi, v to je prepričan, ptujski bolnišnici lahko zagotovilo poslovanje brez težav.
Zaradi pomanjkanja sredstev so imeli težave tudi pri izplačilu regresa. Kot je pojasnil prvi finančnik ptujske bolnišnice Boris Kmetec, so za to najeli kredit v višini 243 tisočakov. Potrebo-
Urgentni center - v zaključni fazi
Člani sveta zavoda so se seznanili tudi z dogajanji v zvezi z načrtovano izgradnjo urgentnega centra. Vlada je dokončno odobrila ta projekt, Levanič pravi, da so, kar se tiče dokumentacije, v zaključni fazi. Čakajo le še mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in soglasje ministrstva za zdravje k razpisni dokumentaciji. „ V tistem trenutku, ko to dobimo, bomo objavili oba razpisa," še pravi. Če ne bo zapletov, bi konec poletja morala steči tudi sama gradnja.
vali so sicer bistveno večji znesek, 422.000 evrov, a so prejeli dodatna sredstva od Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, zato so vlogo spremenili. Kot je dejal predsednik sveta zavoda Bojan Pahor, od nove direktorice Anice Užmah pričakujejo, da
Foto: Črtomir Goznik
Dosedanji direktor SB Ptuj Andrej Levanič je prepričan, da je danes ustanova v bistveno boljšem položaju, kot je bila pred štirimi ali petimi leti. S svojim delom, ki ga je opravil na funkciji direktorja, je zadovoljen. Fotografija je z nedavne seje sveta zavoda.
bo obvladala problematiko, dobro sodelovala z zaposlenim in sledila že zastavljenim ciljem: sanacijskemu programu in realizaciji izgradnje ur-gentnega centra.
Levanič s svojim delom zadovoljen
Andrej Levanič po štirih letih zapušča direktorski stolček SB Ptuj. Tokrat, ne na prvem ne na drugem razpisu ni kandidiral, kot je dejal, iz osebnih razlogov. S svojim dosedanjim delom je zelo zadovoljen, saj pravi, da so dosegli ključno: konsoli-dirali ustanovo, ki je bila finančno in investicijsko v popolnoma drugačni situaciji. „Imamo pa še dva elementarna cilja: posodobitev bolnišnice, v smislu obnove kirurgije in intenzivne enote ter izgradnjo urgentnega centra ter popolnitev manjkajočega kadra. Vse to bo možno s pozitivnim poslovanjem, ob izvedenih sanacijskih ukrepih in izpolnitvi sistemskega ukrepa: primernega plačila zdravstvenih storitev."
Ob tem je izpostavil pomen enotnosti, homogenosti in pozitivne energije vseh zaposlenih. Ali bo sam del nove ekipe, Levanič pravi, da ne bo odvisno od njega. Ostaja pa kot pediater zaposlen v SB Ptuj.
Dženana Kmetec
Hajdina • Proračun za naslednje leto pod streho
Obetajo se pomembne investicije
Skoraj milijon evrov bo občina Hajdina namenila za dokončanje sekundarnih odcepov kanalizacije na aglomeracijskem območju. Začeli naj bi čez nekaj mesecev, skrajni rok za dokončanje je september 2020.
Na junijski seji je občina Hajdina sprejela predlog proračuna za naslednje leto. Med največje projekte, ki jih bodo izvedli, sodijo: zaključek sekundarne kanalizacije, nadaljevanje del na agromelioracijah, urejanje vaških središč, namakalnega sistema na komasacijskem področju, dokončna ureditev ceste in razsvetljave na Zg. Hajdini, ureditev ploč-
nika na Sp. Hajdini, odsekov javne razsvetljave v Skorbi in Slovenji vasi, kolesarske poti po vaseh občine, urejanje pokopališča, nogometno igrišče z umetno travo, gasilska oprema, urejanje dvoran društev, posodobitev šolskih prostorov ... Največji delež, skoraj milijon evrov, bo namenjen za dokončanje sekundarnih odcepov kanalizacije na
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina bodo nadaljevali gradnjo kanalizacije.
aglomeracijskem območju. Zajeten kup denarja, 719.000 evrov so si zagotovili iz evropskih sredstev, 127 tisočakov bo prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor ter občina Hajdina 146 tisočakov.
Kot je pojasnil Stanislav Glažar, župan občine Hajdina, je proračun investicijsko in razvojno naravnan. „Seveda pa smo veseli tudi, da so občinski svetniki sprejeli predlog Komisije za mlade, ki je sprejela kar nekaj ukrepov, ki so že in še bodo pomagali stimulirati mlade, da bodo ostali v svojem okolju. Na novo vključene postavke v proračunu, ki so namenjene sofinanciranju prevozov študentov in dijakov, subvencioniranju komunalnega prispevka in nagrajevanju tistih, ki so zaključili študij, so omogočile prejem priznanja Mladim prijazna občina. Na zadnji seji občinskega sveta smo sprejeli sklep, ki omogoča mladim družinam znižano plačilo vrtca za svoje otroke. Omenjeni sklep na osnovi vloge na pristojni Center za socialno delo lahko izkoristijo družine, ki imajo najet stanovanjski kredit, v primeru elementarne nesreče in v primeru težje bolezni v družini. Plačilo vrtca se dodatno zniža za en plačni razred. Uporabljati se začne od 1. julija dalje," je pojasnil Glažar Dženana Kmetec
8 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 26. junija 2018
Ptuj • Poletna muzejska noč 2018
Muzejske inspiracije z antičnim nakitom
Slovenski muzeji in galerije so v soboto, 16. junija, ponovno vabili na ogled številnih dogodkov, ki so jih pripravili v desetih let. v letošnji pa so jo nago-okviru že tradicionalne Poletne muzejske noči.	vorile antične fibule in odlikovanja'
Vse pa z namenom, da bi tovrstno kulturno dediščino približali javnosti.
Oblikovalko Martino Obid Mlakar je pri pripravi tokratne kolekcije za predstavitev nakita v romanskem palaciju spodbudila njena prva kolekcija sponk in odlikovanj izpred
f
: i J
Z modne revije nekaterih oblik antičnega nakita v romanskem palaciju ptujskega gradu v okviru letošnje poletne muzejske noči.
pritegnili so jo napisi na sponkah ter živalske podobe in portreti cesarjev, je povedala Eva Ilec. Predstavila je tudi posamezne mojstrske oblikovalce nakita iz muzejske zakladnice na temo rimske Poetovione. Oblikovalka Nataša Grandovec je za predstavitev nakita v romanskem palaciju ptujskega gradu našla navdih v antičnih sponkah, ki jim je poleg srebra in lesa dodala tudi sodobne materiale v intenzivnih barvah. Srečko Molk je bil med prvimi slovenskimi oblikovalci nakita, ki je začel uporabljati les. Za kolekcijo inspiracije antičnega nakita je ustvaril obročast nakit z gladko površino in reliefnimi zaključki, ki ponazarjajo antično ornamentiko. Za oblačila in koreografijo letošnje modne revije Muzejske inspiracije - sodobne kreacije je poskrbela modna kreatorka in stilistka Sanja Veličkovič z manekenkami.
Na ptujskem gradu se je tudi na letošnjo poletno muzejsko noč ustavilo veliko ljudi. V PM Ptuj-Ormož so nadvse veseli, da jih je prišlo toliko, vsem se je za lep obisk zahvalil direktor Aleksander Lorenčič. Tako so tudi obiskovalci pritrdili pravilnosti njihove odločitve o konceptu Muzejske inspiracije - sodobne kreacije, ki je letos izpostavil rimski nakit. To je tudi neprecenljiva dodana vrednost muzejskemu delu. Modna revija interpretacij nekaterih oblik rimskega nakita je hkrati tudi že uvod v razstavo nakita, ki jo bodo predvidoma odprli v novembru.
MG
Tako je bilo tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, kjer so pripravili muzejsko čajanko za kraljeviče in kraljične ter modno revijo, na kateri so se predstavili mojstrski oblikovalki nakita Martina Obid Mlakar in Nataša Grandovec ter oblikovalec nakita Srečko Molk s svojimi interpretacijami nekaterih oblik antičnega nakita iz arheološke zakladnice ptujskega muzeja v okviru koncepta muzejskih inspiracij Muzejske inspiracije - sodobne kreacije.Tudi letos
sta projekt vodili Aleksandra Nesto-rovič in Eva Ilec. V času od 18. do 24. ure pa so si lahko vsi, ki so to želeli, brezplačno ogledali tudi muzejske zbirke v ptujskem gradu ter se družili na zgornjem grajskem dvorišču.
V evropskem letu kulturne dediščine 2018, katerega slogan je Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost, Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož slavi svojo 125-letnico. V ta namen pripravlja več dogodkov, osrednja slovesnost bo 15. septembra.
Tudi nakit ni naključno izbrana tema letošnje poletne muzejske noči, je eden najstarejših spremljevalcev človeštva, je povedala Aleksandra Nestorovič. Ta je skupni imenovalec raznolikih dogodkov, ki jih bodo v muzeju organizirali in gostili v tem letu. Na to temo bodo pripravili razstavo, simpozij, delavnice; z nakitom, replikami rimskega nakita PM Ptuj-Ormož pa so že dopolnili ponudbo muzejskih spominkov, ki jih je izdelal ptujski zlatar Srečko Bedrač.
Ormož • 16. krajevni praznik Podgorci
Kraj so krajani
Sredi meseca so v krajevni skupnosti Podgorci spet združili moči, saj so obhajali svoj že 16. krajevni praznik.
Tudi tokrat so z zanimivim programom poskrbeli za pravi utrip v kraju. Praznovanje so začeli 9. junija, ko je Prostovoljno gasilsko društvo Podgorci v športnem parku Mestna graba Ormož organiziralo 7. gasilsko tekmovanje za pokal PGD Podgorci in pokal Gasilske zveze. Še posebej veselo pa je bilo tretji vikend v tem mesecu. Pripravili so številne prireditve, med njimi tudi osrednjo proslavo,
na kateri je predsednik sveta KS Podgorci Martin Kukovec orisal zadnje pridobitve in se s plaketami zahvalil najzaslužnejšim krajanom in organizacijam. Plaketo KS Podgorci so prejeli: Vekoslav Prejac, Stanislav Vuk ter Marija in Jožef Muršič. Pevkam ljudskih pesmi iz Osluševcev pa bodo ob 20-letnici delovanja na njihovi prireditvi ob praznovanju izročili zahvalo. Prireditev so popestrili
s kulturnim programom, za katerega je znova poskrbelo Kulturno društvo Podgorci. Po proslavi je sledil nočni turnir v malem nogometu med odraslimi ekipami na igrišču v Osluševcih. S številnimi športnimi, kulturnimi in družabnimi dogodki so nadaljevali še v soboto in nedeljo, praznovanje pa so zaključili z vaškimi igrami in kuhanjem vaškega piskra.
Monika Levanic
FOTO: KTV ORMOŽ
Kuhanje vaškega piskra
Žetale • 18. mednarodni slikarski ex-tempore krajinarjev
Zmagala je v nebo ozirajoča se
starka
Na sveže polnoletni žetalski mednarodni slikarski ex-tempore seje prijavilo 29 slikarjev od blizu in daleč, svoja likovna dela jih je oddalo 28. Kdo je najbolj navdušil strokovno žirijo?
Vsa prispela likovna dela so razstavili v žetalski večnamenski dvorani.
Slikarji so tudi letos ustvarjali na temo Žetal, krajine v Žetalah, Haloz in Haložanov, časa so imeli le tri dni. Vsa dela je pregledala strokovna žirija; sestavljali so jo likovni kritik Mario Berdič, profesor likovne umetnosti Jože Foltin, akademski slikar Rudi Španzel ter pobudnik, umetniški vodja likovne kolonije in slikar Branko Gajšt. Strokovnjaki so izbrali devet najodličnejših likovnih del, ki so jih občine in sponzorji nagradili oz. odkupili.
Najvišjo nagrado, 500 evrov vredno grand prix, je prejela Živka Vihtelič Vodlan za sliko Zaskrbljena. Berdič je povedal, da je bila odločitev žirije enoglasna: »Lik brezzobe starke, ki se ozira v črno nebo, je izjemno prepričljiv in ima močan ekspresiven naboj. Avtorica je to dosegla tudi s prostorsko deformacijo, kot pri renesančnih oltarnih slikah. Starka se boji, da ji bo toča uničila posevek oz. pridelek, a
je simbolika v resnici dosti globlja; žensko je strah, kaj se bo z njo zgodilo po smrti.«
Prvo nagrado je prejela Nada Zidarič za delo Žetale, drugo Jas-minka Cišič za Haloško valovanje, tretjo Rozina Šebetič za delo Nekoga je treba imeti rad, četrto Gregor Samastur za Raj pod Donačko goro, peto Peter Plavčak za Novi dan, šesto Alojz Krevh za Konja, sedmo Zdenka Vinšek za akvarel Na sprehodu in osmo Danijel Fer-linc za žanrsko delo Počitnice v Halozah, Šebetičeva je kot najstarejša udeleženka ex-tempora prejela še posebno priznanje.
Gajšt je razložil, da je samo dobra slikarska tehnika za nagrado premalo: »Potrebna je izraznost.« Opozoril je, da je krajinarjev v Sloveniji zelo malo: »Že samo ime kra-jinarstva marsikdo izgovarja malo zaničljivo, slabšalno. Kar je naturalistično naslikano, nima vrednosti.
Foto: Branko Gajšt
Jaz pa mislim, da se moramo vrniti k naravi. Želel sem, da bi krajinar-stvo z ex-temporom spet pridobilo veljavo.«
Župan občine Žetale Anton Bu-tolen je ob odprtju razstave dejal, da današnji časi kulturi niso naklonjeni: »V tem trenutku je pač moderen kapital, dobiček. Vse ostalo, tudi človek sam po sebi, je strošek, kultura pa tako ali tako.« Zato se je zahvalil občinam in podjetjem, ki ex-tempore vsa ta leta podpirajo, in dodal: »Vedno slišimo, kako je treba vsa slovenska podjetja razprodati, vendar vsaj v našem primeru ni nobenega tujega lastnika, ki bi nam pomagal; so pa domači ljudje.« Zbrane je nagovorila tudi županja občine Majšperk Darinka Fakin, zapela sta moški in ženski pevski zbor Kulturnega društva Že-tale, prireditev je vodil Jože Krivec.
Eva Milosic
torek • 26. junija 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	9
Ptuj • Turizem pod drobnogledom zunanjih opazovalcev
Promocija ptujskega turizma bo morala iti v korak s časom
Študentje iz štirih evropskih držav so pod drobnogled vzeli ptujski turizem in poiskali rezerve, kijih morda sami ne opazimo. Njihovi predlogi bodo vsekakor pomagali pri razvijanju številnih zgodb: je pa jasno, da bi se s precej majhnim finančnim vložkom lahko dosegli veliki učinki. Med drugim so ugotovili, da delamo (drage) promocijske filme, namesto da bi izkoristili prednosti sodobnih komunikacijskih poti in vzpostavili stike z blogerji, vlogerji, oglaševali na facebooku, spodbujali goste k pisanju komentarjev na spletu...
Mestna občina Ptuj je bogatejša še za eno strategijo, ki bo z vidika turizma izjemno pomembna. To so si uspeli priboriti brezplačno, saj so jo kot zaključno nalogo izdelali diplomanti 39. generacije MBA IEDC Poslovne šole Bled. Ugotovitve študentov so bile na Ptuju predsta-
vljene ob navzočnosti župana MO Ptuj Mirana Senčarja in Danice Purg, direktorice in dekanje IEDC Poslovne šole Bled. Izsledke ugotovitev skupine šestih študentov iz Slovenije, Srbije, Hrvaške in Črne gore je v imenu ekipe predstavila Tina Drolc: „Podali smo konkretna priporočila po najno-
Mora biti „fajn" turistom ali turističnim delavcem?
O tem, komu zaradi turizma mora biti „fajn", sta debatirala župan Miran Senčar in lastnik hotela Mitra Peter Vesenjak. „Turizma ne delamo, da bi se drugi imeli le fajn, temveč zato, da zaslužimo več," je menil Vesenjak, medtem ko je Senčar vztrajal, da so prioriteta obiskovalci. Vesenjak je vztrajal, da je pri nekaterih dogodkih nujno ločiti zabavo domačinov od turizma. Mladen Delin, organizator, direktor in umetniški vodja mednarodnega glasbenega Festivala Arsana, je predstavil svojo izkušnjo in dejal, da so najprej delali iz ljubezni do glasbe; zdaj je festival trdo delo, pri katerem je zelo malo časa za osebno zadovoljstvo. „Dejstvo je, da ima Ptuj odlične zgodbe, treba je ovrednotiti njihovo težo, kar v majhnem mestu včasih predstavlja težavo," meni Delin, kije prepričan, da bi to nalogo morda moral prevzeti nekdo od zunaj. Morda pa bo to lažje tudi zaradi smernic, kijih imajo zdaj na občini in ko vedo, kako na nas gledajo zunanji, neobremenjeni in znanja polni opazovalci.
vejšem švicarskem modelu. Pri tem je pomembno, da poznamo naše obiskovalce, od kod prihajajo, kako se gibljejo, kateri ponudniki jih zajamejo in pogledamo, kje lahko optimiziramo ponudbo glede na želje in pričakovanja obiskovalcev; da bo na koncu največji finančni izkoristek." Ugotovili so, da je treba spremeniti pristop; prisluhniti tržišču in obiskovalcem ter jim prilagoditi ponudbo, ne pa obratno. Predlagali so, da se sami deležniki v ponudbi več povezujejo. Zanimiva je tudi ugotovitev, ki se nanaša na promocijo same de-stinacije, in sicer glede promocije na spletu. Drolčeva je izpostavila, da je premalo poudarka na vizualizaciji in kratkih promocijskih filmih. Pripravljavci Strategije so predlagali, da Zavod za turizem Ptuj naveže stike z vlogerji in blogerji ter jih prepriča v izdelavo promocijskih posnetkov in nato delitev na spletu. „To, da drugi kreirajo vsebine o vas, je pomembno. Komunikacija z gosti pomembno generira in krepi blagovno znamko," so prepričani. Tudi promocija na družbenih omrežjih naj bi pešala, kar jih je glede na dejstvo, da je ta zelo poceni, začudilo. „Za en dolar na facebooku objavo vidi 4.000 lju-
Ptujsko gostišče del Odprte kuhne...
Drolčeva je povedala, da se v Strategiji predlaga tesno sodelovanje med ponudniki v celotni destinaciji. S tem seje strinjal ptujski župan, kije dejal, da velikokrat s predlogi naletijo na gluha ušesa ponudnikov v mestu. Podal je primer Odprte kuhne: „Na Ptuju najprej gostinci sploh niso imeli interesa. Ko seje izkazalo, daje to odlična zgodba, so obrnili ploščo. Zdaj je celo eno ptujsko gostišče povabljeno, da se njihovi karavani pridruži in je na vseh Odprtih kuhnah v državi." Za koga gre, župan ni povedal. Je pa ob zaključku debate dejal da bi država, če želi spodbujati turizem, vsem sedmim ikonam slovenskega turizma, med katerimi je tudi Ptuj, morala nameniti po 100 milijonov evrov za razvoj dejavnosti.
Tina Drolc je predstavila ugotovitve zaključne naloge. „Zelo smo hvaležni za to analizo, predvsem zato, ker smo jo dobili brezplačno, sicer bi si jo verjetno težko privoščili," je povedal ptujski župan.
di. To je najnižji strošek v zgodovini marketinga," je poudarila Drolčeva. Namen vseh teh ukrepov je jasen: spodbuditi obiskovalce, da obiščejo čim več točk na destinaciji in seveda od tega kar se da dobro zaslužiti. Je pa ekipa, ki je pripravljala Strategijo,
ugotovila, da ima Ptuj izjemno dobre zgodbe in še veliko potenciala, le zaslužiti bo treba več.
Bi Zavod za turizem Ptuj potreboval več zaposlenih?
Ptujski župan Miran Senčar je predstavljene predloge ocenil kot koristne in uporabne. Prepričan je, da vse to potrjuje, da je bila ustanovitev Zavoda za turizem Ptuj potrebna, saj se s tem področjem končno nekdo ukvarja. Meni, da bo treba
razmišljati o dodatnih zaposlenih na Zavodu za turizem Ptuj. „Vsak turist ima svoje zahteve in pomembno je, da se jim ponudba prilagodi," meni Senčar, ki se strinja tudi z ugotovitvijo, da bi Ptuj moral na spletu imeti več video materiala. „Veliko stvari je v načrtu. Ravno se ukvarjamo s tem, kako najbolje izkoristiti splet in face-boook za oglaševanje in promocijo. Dejstvo je, da se je doslej s tem premalo ukvarjalo, vse pa zahteva svoj čas," je priznala Monika Klinc, v. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Dornava • Z osrednje slovesnosti ob 23. prazniku občine
Jubilejni plaketi: PGD Žamenci in Slovenjegoriškemu društvu generala Maistra
»Najbolj ponosen sem na to, daje veliko razumevanja med vami. Sodelovanje med društvi in občani je zares pohvalno. Naj ta duh sodelovanja med vami tudi ostane in vam želim vse dobro,« je zbrane na osrednji slovesnosti ob 23. prazniku občine Dornava, na kateri so podelili tudi občinske plakete in priznanje, nagovoril župan Rajko Janžekovič.
V občini Dornava že cel mesec vlada praznično vzdušje ob praznovanju 23. občinskega prazniku. Še posebej slovesno je bilo redi meseca, ko je potekala osrednja proslava s podelitvijo občinskih priznanj in plaket. Lepo število zbranih je pred
samim vhodom v večnamensko dvorano z zvoki pozdravila domača pihalna godba, v nadaljevanju pa jih je kot slavnostni govornik nagovoril župan Rajko Janžekovič. Na kratko je predstavil uspešno delovanje občine v zadnjem letu in se zahvalil
bilo občine, ne bi bila takšna, kot je sedaj. Zato se vsem, ki ste pri tem sodelovali, iskreno zahvaljujem.«
Osrednja pozornost pa je bila namenjena občinskim nagrajencem. Župan Rajko Janžekovič je skupaj s predsednikom odbora za negospodarske dejavnosti Srečkom Kondričem jubilejno plaketo občine Dornava letos izročil Prostovoljne-
mu gasilskemu društvu Žamenci za 70 let aktivnega delovanja in Slo-venjegoriškemu društvu generala Maistra ob 10-letnici. Z občinskim priznanjem pa so nagradili: Roberta Šacerja za dolgoletno aktivno delo v PGD Mezgovci ob Pesnici, marljivega čebelarja Branka Vajda, aktivnega člana PGD Žamenci Branka Primožiča in Vladimirja Zagorška
za delo na društvenem in humanitarnem področju, saj je v lanskem letu daroval kri že stotič, aktiven pa je tudi na področju gasilstva. Slovesnost je zaokrožil še kulturni program, v katerem so nastopili Moški oktet Dornava, Mešani pevski zbor Magnificat ter mlada pevska talenta Metod Munda in Nuša Bezjak.
Monika Levanic
vsem, ki so prispevali k razvoju občine, predvsem občinskemu svetu za zgledno sodelovanje in gasilcem za požrtvovalno delo. Ob tem pa še razmišljal: »Ko ste se odločili, da stopimo na samostojno pot svoje občine, ste se prav odločili, kajti če ne bi
Ptuj • 60 obiskovalcev 1. Vozičkanja na Ptuju
Ptujski grad zavzeli dojenčki
Vedno večje dogodkov, katerih namen je druženje mamic in njihovih dojenčkov. Eden takih je tudi 1. Vozičkanje na Ptuju. Okrog 30 mamic je obdelalo številne teme, ki se tičejo starševstva, in kijih tisti, ki sami nimajo majhnih dojenčkov, težko razumejo.
Letošnji prejemniki plaket in priznanj z županom Rajkom Janžekovičem in podžupanom SreČkom Kondričem
Foto: Boris Bombek
Izkazalo se je, da je interes mamic za druženja velik.
Da, dejstvo je, da mamice večino svojega časa v pogovoru namenijo plenicam, prebavi, hranjenju, rasti zobkov, krčem in ostalim peripetijam, ki spremljajo prve mesece življenja. Najlažje se seveda o vsem tem pogovarjajo s tistimi, ki so v podobnem življenjskem obdobju. Da bi jih čim več delilo svoje izkušnje, so sredi junija na ptujskem gradu organizirali 1. Vozičkanje, ki se ga je udeležilo okrog 30 mamic s svojimi dojenčki. Ideja za skupno „vozičkanje" se je v času njene druge porodniške porodila Poloni Ambrožič Bombek, novinarki in bivši urednici Radia Ptuj, ki v zadnjih mesecih piše (z) mešani blog o zabavnih plateh življenja Modri flamingo. Druženje je bilo namenjeno spoznavanju, izmenjavi
izkušenj, pri čemer seveda ni manjkalo prepomembnih tem, ki zadevajo starševstvo. Družili so se tudi s strokovnjaki s področja zobozdravstva in govorili o skrbi za mlečne zobke, negi otroške kože, praznovanju rojstnih dni in knjižnih predlogih za otroke in odrasle.
„Ker se je izkazalo, da so tovrstna druženja za mamice (in cele družine na splošno) več kot zaželena, bomo dogodek ponovili in kmalu organizirali 2. Vozičkanje na Ptuju, na katerem bomo dogajanje še nadgradili," je po uspešnem dogodku povedala Polona Ambrožič Bombek. In sploh ni dvoma, da bo naslednji dogodek prav tako privabil množico mamic, željnih druženja.
Dženana Kmetec
Foto: ML
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 26. junija 2018
Ormož • Odlični dosežki tudi v tem šolskem letu
Na velikonedeljski šoli imajo državne prvake
Na Osnovni šoli Velika Nedelja, podružnici Podgorci in v Vrtcu Podgorci se ob koncu šolskega leta lahko pohvalijo s številnimi uspehi. Učenci so se na različnih področjih odlično izkazali.
FOTO: Arhiv OŠ Velika Nedelja
Lorella Kolenko je osvojila naslov državne prvakinje v metu vorteksa med mlajšimi učenkami.
Pojdimo po vrsti. Kar štirih najžlahtnejših odličij se je razveselila Maja Vogrinec, eno pod mentorstvom Gordane Černivec z državnega tekmovanja iz znanja zgodovine in eno iz Vesele šole pod mentorstvom Teje Vernik Trofenik. Združila je moči s sošolko Annemarie Trunk, kjer sta na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije z raziskovalno nalogo pod naslovom Vrednote različnih generacij odnesli zlato priznanje. Njuna mentorja sta bila Nina Žnidarič in Stanislav Bezjak.
Učenki sta se poleg še treh sošolcev izkazali tudi v zgodovinskem kvizu. Obema sodelujočima ekipama
devetošolcev je namreč pod mentorstvom Gordane Črnivec uspelo doseči vse možne točke in si s tem pridobiti zlata priznanja. V prvi ekipi so barve šole več kot odlično zastopale: Annemarie Trunk, Maja Vogrinec in Nuša Prosnik, v drugi ekipi pa Nika Ciglar, Nika Petek in Viktorija Ozmec.
Vid Cvetko in Enej Merc sta pod mentorstvom Nine Belšak postala državna prvaka v tekmovanju Logična pošast, v prvem razredu. Z zlatim priznanjem v drugem razredu iz Logične pošasti pa se lahko pohvali tudi Tomaž Arnuga, njegova mentorica je bila Nina Žnidarič.
Pred dnevi pa so se razveselili še enega velikega dosežka. Zanj je poskrbela osmošolka Lorella Kolenko, ki je z rezultatom 51,43 m osvojila naslov državne prvakinje v metu vorte-ksa med mlajšimi učenkami.
Številne aktivnosti celo leto
Sicer pa se na velikonedeljski šoli s podružnico radi postavijo s številnimi aktivnostmi, ki jih izvajajo skozi šolsko leto - od šole v naravi do najrazličnejših prireditev in dejavnosti ter projektov. »Že dve leti
uspešno izvajamo projekt Popestrimo šolo, v okviru katerega potekajo različne obogatitvene dejavnosti za naše učence, med drugim bralni klub, brihtne glavice, pot do znanja, ustvarjalne delavnice ... V decembru smo spet obudili šolsko igro Kresni-ček, ki je bila na oder postavljena že lansko šolsko leto. Igro je režirala Alenka Korpar. Slednja je letos združila moči z Nino Žnidarič ter skupaj z učenci osmega razreda pripravila še igro Matilda. Z njo so se uvrstili na regijsko srečanje otroških gledaliških skupin. Kot vsako leto so tudi letos naši devetošolci pripravili gledališko igro, tokrat pod naslovom Roža pod
kamnom, ki jo je napisal ravnatelj Anton Žumbar, režijo pa je prevzela Aleksandra Šoštarič. Pohvalimo se lahko tudi s tremi pevskimi zbori, ki jih vodi Tea Ivanuša - otroški pevski zbor Velika Nedelja in Podgorci ter mladinski pevski zbor Velika Nedelja. To je samo nekaj stvari, ki so skozi celotno šolsko leto potekale na naši
šoli. Za podrobnejše informacije lahko posežete po našem šolskem časopisu Velikonedeljčan, ki smo ga letos v okviru izbirnega predmeta Šolsko novinarstvo tudi izdali,« je med drugim dejala Nina Belšak iz OŠ Velika Nedelja in ob tej priložnosti vsem učencem zaželela lepe počitnice.
Monika Levanic
Ptuj • Na obletnico srednje šole v Sarajevo
Nepozabno dvodnevno druženje
2. junij 2018 je bil dan, ki smo ga določile za našo jubilejno, 30. obletnico zaključka srednje Ekonomske šole Ptuj - letnikov 1984-1988. Zgodnja sobotna ura, 4.00 zjutraj je bila začetek nečesa novega, nečesa neskončnega in čudovitega.
Zbrani na avtobusu smo se podali na pot, polno pričakovanj ... Skoraj tako kot pred 30 leti. Pot do Sarajeva je bila polna smeha, pogovorov, zgodovine in dobre malice v družbi najboljšega letnika, ki jih, tako kot v šali rečemo, ne delajo več. Po več urah vožnje smo se že dodobra sprostili, a v trenutku prispetja na prizorišče zadnje vojne za neodvisnost BIH je na avtobusu zavladala tišina. Vodič je podajal informacije o vojni, mi pa smo zaprepadeni strmeli s svojih sedežev v poškodovane, zapuščene, nekatere do tal porušene hiše. Ko se je pred nami odprla sarajevska kotlina, obdana z dvatisočaki, nas je spreletel grozljivo čudovit pogled na lepo olimpijsko, Vučkovo mesto, ki
je malo tu in malo tam in še tam in še tam . posejano z belimi nagrobniki žrtev zadnje državljanske vojne. Malo smo zamujali na »zmenek« z našim sarajevskim vodičem Adije. Iz Hotela Saraj smo se peš odpravili na ogled starega dela Sarajeva, mesta, ki združuje kristjane, jude, pravo-slavce in muslimane v duh mestnega življa. Vodič nam je povedal, da je ta miks veroizpovedi v enem mestu velika redkost, a daje vedeti, da vera ni razlog za vojne. Ljudje, ki živijo skupaj v jeziku katerekoli vere in ljubezni do samega sebe in do sočloveka, se ne dajo uničiti. Sarajevo in njegovi prebivalci so živi dokaz za to. Pogledi na sinagogo, mošeje, krščanske in pravoslavne cerkve ter petje in
molitve so nas je odnesli po kamnitih tleh Baščaršije. Dišalo je po čevapči-čih, po pitah in bureku in po »tucani kahvi«. Prijeten ambient hotela Bazeni, ob reki Milijacki, s pogledom na mesto, nas je pričakal, ko smo vstopili in se pomešali med sošolce in sošolke in se posedli za mize. Večerja, polna bosanskih specialitet in vonj po sveže pečenih hlebčkih sta nas do konca omehčala. Nazdravili smo z letnikom 1988, ki ga ni bilo več kot za požirek. Še dobro, saj se ni tako dobro dozorel kot mi. Pa saj vam pravim, da takih ne delajo več. Bosanska narodna glasbenika sta nas zavila v svoj »melos«. Dekleta, maturantke so zasrbele pete in plesišče je bilo kmalu premajhno. Med
Skupinska fotografija nekdanjih sošolk in sošolcev v prestolnici BIH.
plesom je bila rojstnodnevna torta pravo presenečenje, ob kateri smo si, potem ko smo upihnili svečke, zaželeli, da bodo naša srečanja ostala in postala tradicija. Drugi dan smo pričeli z jutranjo kavico in lahkim zajtrkom. Hiter vzpon na vidikovac, še nekaj fotografij in že se odpravimo do ogleda »tunela«, ki je med vojno rešil mnogo življenj Sarajevčanov. Po ogledu filmčka o napadih na obkoljeno Sarajevo od 1992 do 1995 smo se vrnili na Baščaršijo in poskusili odkriti še kaj zanimivega o mestu in njegovih prebivalcih. Čas, ki nam je bil na razpolago, je hitro minil, in ker je Edip v mošeji odpel molitev za varno potovanje, smo vedeli, da bo pot domov varna in prijetna. V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli na naš Ptuj, ki smo ga zaključili s »karusel« vožnjo čez Puhovo krožišče. Svetovno. Sarajevo in njegovi prebivalci so na nas pustili svoj pečat, mi pa smo ugotovili, kako trdno sta nas ta dva dneva povezala. In odločitev je padla ob predaji šolskega ključa. To je treba ponoviti. Sošolke in sošolci treh paralelk letnikov 1984-1988, 4. č, 4. d in 4. e.
Simona Hojak
Foto: SH
Videm • FD Rožmarin Dolena
Večer pod zvezdami
V Doleni je bila prireditev v sklopu Vidovih dni - občinskega praznika v Vidmu. Prireditev je potekala v petek zvečer, 15. junija, na prostem, pod zvezdami.
Večer pod zvezdami je bil večer, namenjen vsem ljubiteljem dobre in spevne glasbe. Ker pa pravijo, da ima noč svojo moč, so se prepustili ljubezenskim verzom, ki so še kako resnični. Kako je ob kresni noči, pa sta jim povedala Marica in Janez iz TD Podlehnik. Idejna vodja prireditve je bila Maja Glaser Bedenik. Vse navzoče sta nagovorila župan občine Videm Friderik Bračič in pred-
sednica FD Rožmarin Dolena Jana Potočnik. Na pragu vročega poletja, ki ima vonj po pokošeni travi, po ljubezni, zorečem žitu in počitnicah, so nastopili: harmonikarja Jure Majcen in Tilen Jerenec, član KD Cirkulane Dani Polajžer, ki je zapel in zaigral na tamburici in ustni harmoniki, Janez Jerenec iz TD Podlehnik je zaigral na trstenke, zaigral je harmonikarski orkester Modras pod vodstvom
Tomaža Vidoviča, zapeli so člani vokalne skupine Melos pod vodstvom Tomaža Mohorka in zaplesali člani FD Rožmarin Dolena. Sledilo je družabno srečanje z zakusko pod toplo zvezdno nočjo, ki je v marsikom prebudila lepe in prijetne občutke. Prireditev so zaključili z mislijo, da se svet ne vrti zaradi ljubezni. A se je zaradi ljubezni vredno vrteti z njim.
Zdenka Golub
Utrinek s prireditve
Ormož • S tradicionalnega sprejema najboljših učencev in dijakov
Župan sprejel 34 odličnjakov
Pred kratkim seje v prostorih ormoškega gradu zbralo 26 ormoških osnovnošolcev in osem dijakinj Gimnazije Ormož, ki so vsa leta izobraževanja opravili z odliko. Odličnjakeje skupaj z ravnatelji in mentorji sprejel ormoški župan Alojz Sok
Foto: Foto Host
Letošnji osnovnošolski in srednješolski odličnjaki z županom Alojzom Sokom
Župan je tako letos na tradicionalnem sprejemu nagovoril kar 34 odličnjakov. Vseh devet razredov je z odličnim uspehom zaključilo 11 učencev iz Osnovne šole Ormož, sedem iz OŠ Velika Nedelja ter po štirje iz OŠ Ivanjkovci in Miklavž pri Ormožu. Med dijaki Gimnazije Ormož pa je bilo vsa leta šolanja odličnih osem dijakinj, od tega se-
dem iz gimnazijskega programa in ena iz programa predšolske vzgoje. V znak zahvale za odličen uspeh v vseh letih izobraževanja jim je podaril knjigo z naslovom »Pustolovščine po Prlekiji« ter 30-dnevno vstopnico za obisk ormoškega letnega kopališča. Po podelitvi sta sledila skupinsko fotografiranje in pogostitev.
A s tem se sprejemi uspešnih učencev pri županu za letos še niso končali. Že prihodnji petek, 6. julija, bo namreč v beli dvorani Grajske pristave potekal sprejem maturantov predšolske vzgoje, v sredo, 11. julija, pa bo župan sprejel maturante gimnazijce Gimnazije Ormož.
Monika Levanic
Foto: ZG
torek • 26. junija 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • 65 let od mature na ptujski gimnaziji
Prva generacija, ki se je v celoti šolala v slovenskem jeziku
Zadnji majski dan so se na Ptuju ponovno srečali nekdanji gimnazijski maturantje, ki so šolanje končali leta 1953. Od takrat je minilo že 65 let, a spomini na nepozabna šolska leta so še vedno živi. Odstirajo pa jih tudi na vsakokratnem srečanju.
V začetnem obdobju po maturi in še nekaj časa zatem so se srečevali na vsakih pet let. Zadnja leta se srečujejo vsako leto. Franjo Gnil-šek, znani ptujski gospodarstvenik in nekdanji predsednik izvršnega sveta občine Ptuj, je povedal, da so vsa srečanja vedno imeli na Ptuju, na tem je vztrajal tudi sam. „Mi smo ptujski dijaki, tu smo preživeli svoja dijaška leta, tudi se bomo srečevali," so bile vselej njegove besede, ki so prepričale, ko so padle ideje o morebitni spremembi mesta srečanja. Letošnje srečanje je bilo še posebej slovesno, saj jih je sprejel ptujski župan Miran Senčar. Danes jih je živih še enajst, na srečanja prihajajo tisti, ki še lahko, a so še kljub temu zelo povezani in se, če drugače ne gre, slišijo po telefonu in izmenjajo kakšno besedo in poglede na aktualno dogajanje. Bili so zelo kompakten razred, dolgo vrsto let so se polnoštevilno srečevali. Njihovo gimnazijsko obdobje je na nek način zgodovinsko, saj so prva generacija dijakov ptujske gimnazije, ki je celotno gimnazijo imela pouk v slovenskem jeziku. V prvi letnik so se vpisali tisti, ki so bili rojeni od leta 1929 do leta 1935. Vojne razmere so naredile svoje, nekateri so bili tudi v izgnanstvu, kjer prav tako niso mogli obiskovati šol. V času okupacije je v šolah pouk potekal nemško, v slovenskem jeziku se ni smelo govoriti. Še po drugi
Foto: Črtomir Goznik
Maturantje ptujske gimnazije iz leta 1953 pri ptujskem županu Miranu Senčarju. Srečanje, ki si ga bodo zapomnili.
svetovni vojni so potekali „spopa-di" med slovensko in nemško govorečimi, pove Franjo Gnilšek. Generacija maturantov iz leta 1953 je bila lačna znanja, vsi so študirali naprej, vsi so uspešno končali fakultetne oz. nekateri tudi višješolske študije.
gospodarskem področju in družbeni nadgradnji. Opravljali so ga zavzeto, odgovorno in ponosno z zavestjo, da so aktivni graditelji nove države in novega sistema.
Nekaj svojih spominov na gimnazijska leta in leto mature so nam
in dr. Aleksander Skaza. Marko Sluga se še danes živo spominja neke ure spomladi leta 1953, ko se je pri telovadni uri na prostem pojavil tujec, ki jih je opazoval pri skoku v višino in metu krogle. Po uri so izvedeli, da je to znani trener Zdeno
Izkazali so se z uspešnim delom na zaupali Marko Sluga, Saša Gorjup Vahtar AK Maribor. Skakali so čez
Majšperk • 60 let zborovodje Stanka Vedlina
Nasmeh je jezik, ki ga razume vsak
Ob jubileju se je zbrala družina, sorodniki, prijatelji in seveda njegovi zvesti fantje - pevci Delavsko prosvetnega društva Svoboda Majšperk. V tem zboru prepeva že 45 let, letos pa je zaokrožil 34 let kot zborovodja.
Majšperčani smo lahko srečni in ponosni, da premoremo tak zbor. Ob tem je Stanko povedal, da sta z bratrancem Jožetom prvič prišla na pevske vaje, ko sta hodila v osmi razred in uspeh je bil očiten, saj sta skupaj še danes s prijatelji in z nami. Zaupal nam je, da so vsi skupaj napredovali, kot ekipa pa so zelo složni in po-
nosni drug na drugega. Seveda so se tudi »prijatelji« pevci v zahvalo dragemu zborovodji in slavljencu oddolžili z najlepšimi pesmimi in želeli, da še ostane dolgo njihov vodja. Harmonija glasov je lebdela v zraku in segala v naša srca z željo, da ostanemo še dolgo skupaj, naj se naše poti srečujejo v prelepih Halozah. Naj ne bo druženja
samo ob rojstnih dnevih in »sedminah«. Kot sorodniki in prijatelji bi se morali srečevati vsaj enkrat v mesecu. Prisrčen klepet ob kavi-ci, čaju in tudi kozarčku vina bi bil razlog, da ne pozabimo drug drugega. Obuditi spomine na stare čase, kovati načrte za prihodnost in zapeti pesem, ki seže do srca. Dragi Stanko, s povabilom na tvoj
rojstni dan si napolnil tudi naša srca s toploto in radostjo, zato ti še enkrat iskreno voščimo in želimo vse najboljše in - uspešno! Naj bodo s teboj vedno - tvoja družina, sorodniki, prijatelji in pevci Delavsko prosvetnega društva Svoboda Majšperk. Bodi jim dober vodja še veliko let.
Mira Trifunac
vrv, vsi pred njim so že izpadli, ostal je sam. Kljub temu da je zadnji pred njim izpadel pri 145 cm, ga to ni zmotilo. Bolj je bil problem, ker je imel tako široke spodnjice, da je bila pri vsakem skoku s škarjicami nevarnost popolnega pogleda v njihovo notranjost. Zato si je malo pomagal z rokami, kar je seveda oviralo samo skakanje. Moteče pa je bilo tudi hihitanje občinstva, v katerem so bila tudi dekleta, kar ga je še bolj spravljalo iz ravnotežja. A mu je kljub temu uspelo preskočiti kar 160 cm, kar je navdihnilo trenerja Vahtarja, da ga je povabil v Maribor in vpisal v AK Branik. Tako se je začela njegova uspešna atletska kariera. Kmalu je bil v jugoslovanski državni mladinski in članski reprezentanci in še danes kot veteran dosega vidne uspehe, saj je najboljši veteranski atlet Slovenije s 33 medaljami z evropskih in svetovnih prvenstev.
Pomanjkanje šolskih potrebščin in veliki ideološki pritiski
Prvi slovenski generaciji gim-
nazijcev je druga svetovna vojna ukradla otroštvo, težko in protislovno povojno obdobje jo je obremenilo s številnimi preizkušnjami in problemi, s katerimi se je morala spopasti, če je hotela reagirati nanje in ohraniti človeško dostojanstvo, pove dr. Aleksander Skaza. Njenega izobraževanja ni oviralo samo pomanjkanje osnovnih potrebščin (zvezkov, pisal, papirja, učbenikov), temveč tudi ideološki pritisk dogmatičnih partijskih funkcionarjev. „Rezul-tat teh, večinoma ignorantskih „marskistov" je na primer dosegel višek v zmedi, ki jo je v takratnem življenju povzročila informbiro-jevska zdraha. Tarča ideoloških napadov je bila tudi gimnazija, „leglo 'proletarski bazi' odtujene inteligence". Obtožena je bila, da je „napol informbirojska, napol pa klerikalna" ustanova. A k sreči so bili tudi med partijskimi funkcionarji razumni ljudje, ki so z odločnim nastopom ubranili gimnazijo in ignorantom pojasnili, da „tisti, ki berejo Tolstoja in Dostojevskega in spoštujejo rusko kulturo, najbrž niso informbirojci, verni kristjani pa najbrž niso sami klerikalci". Nastop razumnih, danes bi rekli socialdemokratov, ki so pripravljali liberizacijo petdesetih in šestdesetih let, nas je hrabril in krepil našo samosvojost, s širjenjem intelektualnega obzorja pa so jo podpirali tudi naši profesorji. In tako smo se v sprejemanju prijaznih strani in v upiranju neprijaznim stranem tedanjega časa še bolj navezali na življenje in se vsak na svoj način trudili ohraniti svojo individualnost in mladost. Razlike misli in sodb pa so našo tedanjo tovarišijo, če natanko premislimo, še bolj povezovale v tovariši-jo, ki smo jo maturanti leta 1953 ohranjali vse življenje. Tudi tako, da smo se vsako leto ob obletnici družili na srečanjih, na katerih smo si izmenjali novice o rezultatih našega poklicnega delovanja. Teh rezultatov je bilo kar nekaj na gospodarskih, družbenih in humanističnih področjih, tudi znanstvenih. Nikoli se nismo izneverili klicu Vivat academia, vivat profesores," sklene svoje spominjanje dr. Aleksander Skaza.
MG
Najprej v delovno brigado, nato
T\ t •	»v« •	••
na Ptuj v višjo gimnazijo
Saša Gorjup se spominja leta 1948, ko je na ormoško nižjo gimnazijo prišel sedmošolec Koren propagirat za delovno brigado v Bosni, za progo Kučevo-Brodice. Njegovih besed, da kdor ne bo šel v delovno brigado, ne bo mogel priti na višjo gimnazijo na Ptuj, še do danes ni pozabila. Odločila se je, da gre, četudi je bila dokaj piškave sorte. Mama ni bila za to, da gre. Na srednjo farmacevtsko šolo tudi ni uspela, ker je bila omejitev, in sicer so sprejeli samo Ljubljančane in okoličane, v Zagreb pa takrat ni želela. Tako je potem po brigadi prišla do gimnazije na Ptuju, ko je tudi ugotovila, da vsi niso bili v brigadi, pa so vseeno prišli na višjo gimnazijo na Ptuj. Bila je vozačka na vlaku Ormož-Ptuj, zdoma je bila od 6. do 16. ure, pozimi celo od 6. do 21.30, če je vlak imel zamude. Kako se je prehranjevala, ne ve več - če se sploh je. „Leto 1948je bilo polno političnih sprememb, „vozače" je bilo treba reducirati, popadali smo kot kure, a sem vseeno nekako gimnazijo nadaljevala in jo uspešno dokončala, " še pove Saša Gorjup.
Foto: MF
12 Štajerski
Ljudje in dogodki	
torek • 26. junija 2018
Ptuj • 16. festival sodobne umetnosti Fragile (Krhko)
V ospredju krhkost materialov in odnosov
Največji festival sodobne umetnosti v Sloveniji in v tem delu Evrope bo vrata odprl 6.julija. Na različnih prizoriščih na Ptuju in v okolici bo do 13. julija gostil več kot 30 različnih dogodkov. Razstave, ki so osrednji element festivala, letos jih bo osem, bodo v ptujskih razstaviščih in okolici
na ogled do 9. septembra. Od leta 2003 do danes je festival gostil že več kot 700 umetnikov, tudi velika imena sodobne umetnosti.
Kot je na tiskovni konferenci 20. junija v Mestni hiši na Ptuju povedal umetniški direktor festivala Jernej Forbici, bo v 16. ediciji potekal pod naslovom Fragile in bo izpostavljal krhkost materialov, razdrobljenost, proces časa ali trenutka, ki spremeni lastnosti stvari, situacij in čustev, kot tudi krhkost odnosov v družbi in na sploh. Gostujoči umetniki bodo osrednje letošnje festivalsko sporočilo predstavili skozi slikarstvo, kiparstvo, fotografijo, instalacijo, video, performans in glasbo. Festivalski program sta pripravila umetniški direktor Jernej Forbici in kreativna direktorica festivala Mari-ka Vicari v sodelovanju z mednarodnimi galerijami, muzeji, javnimi in zasebnimi institucijami, vključno s Fundacijo Berengo iz Benetk, Fundacijo Modena Arte Visive, Arte Laguna Prize in skupino mednarodnih kustosov.
Osrednja in najpomembnejša razstava 16. festivala je Glasstress Ptuj Slovenija, ki jo bodo 6. julija odprli v Galeriji mesta Ptuja. Gre za dolgoroč-
ni projekt Adriana Berenga, s katerim želi nadgraditi svojo vizijo združitve sodobne umetnosti in stekla, h kateremu so bili povabljeni umetniki vseh disciplin, od kiparjev do glasbenikov, ki so pustili svoj pečat v steklu. Vsako leto se predstavlja tudi v sklopu beneškega bienala, doslej je gostovala v velikih muzejih po svetu. Vključeni so resnično največji umetniki, gostje vseh pomembnih bienalov in trienalov po svetu. V Mi-heličevi galeriji na Ptuju bo postavljena razstava Fragile (krhko) Spomin/ Konflikt/Človek treh večkrat nagrajenih umetnikov, ki s pomočjo fotografskega medija predstavljajo svoje razmišljanje na temo krhkosti: Silvia Comporesi, Paolo Ciregia in Mustafa Sabbagh. V dominikanskem samostanu bosta direktorja festivala Jernej Forbici in Marika Vicari razstavila mednarodni izbor del 18 umetnikov, ki so povezani z letošnjo naslovno tematiko festivala kot igra različnih minljivih materialov, ki se bo preko videa navezoval na krhkost odnosov v družbi.
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Forbici, Miran Senčar in Marika Vicari na tiskovni konferenci v Mestni hiši na Ptuju, pred 16. festivalom sodobne umetnosti Fragile
Druga razstavišča so še Galerija Magistrat, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Galerija FO.VI v Strnišču pri Kidričevem in Tovarna umetnosti v Majšperku. V okviru
16. festivala sodobne umetnosti Art Stays bodo vsak dan odprli novo razstavo, ki jih bodo pospremili številni drugi dogodki na odru na Slovenskem trgu in drugih prizoriščih
v starem mestnem jedru. Posebej organizatorji izpostavljajo koncert enega največjih slovenskih glasbenikov Draga Misleja Mefa, bogat program poletne akademije Art Stays s
številnimi delavnicami. V festivalskih dneh bodo potekale tudi javne intervencije na trgih in ulicah starega mestnega jedra. Na Slovenskem trgu bo veliko instalacijo postavila mehiška umetnica Marie Terese Gonzales Ramirez, z ogromnimi kipi pa se bo predstavil že znani festivalski obraz, češki umetnik Marek Schovanek. Pridružile se bodo tudi intervencije mladih evropskih umetnikov. Festival sodobne umetnosti Art Stays je od letos tudi del evropskega projekta Refresh - Young art(ist)s refreshing heritage sites, v okviru katerega bodo v umetniški rezidenci gostili osem mladih umetnikov iz Španije, Italije, Romunije in Slovenije. Na Ptuju ga bodo v času festivala podrobneje predstavili kot prvo etapo tega dvoletnega evropskega projekta.
Letošnji festival sodobne umetnosti Art Stays je ovrednoten na 120.000 evrov, njegovi organizatorji so ponosni, da so s kakovostjo, ki jo prinašajo v slovenski in širši evropski kulturni prostor, uspeli pridobiti stalno sofinanciranje ministrstva za kulturo tudi v naslednjih štirih letih oz. 14.000 evrov letno, kar je potrdilo več, da gre za festival na izjemni umetniški ravni. Celo podvojilo je sredstva za njegovo izvedbo, postali so najbolj podprt festival na področju likovne umetnosti v Sloveniji. Festivalu pomaga tudi MO Ptuj, ker gre za izjemno promocijo sodobne, vizualne umetnosti in izjemno promocijo mesta, pa poudarja ptujski župan Miran Senčar. MG
Ptuj • Slovesnost ob dnevu državnosti
Za več sodelovanja in dela v dobro države in Ptuja
V dominikanskem samostanu na Ptuju je 22. junija potekala osrednja slovesnost ob dnevu državnosti v MO Ptuj. Predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij so pred slovesnostjo položili cvetje k spomeniku vsem žrtvam za svobodno Slovenijo na Vičavi.
27 let samostojnosti države je s svojim obiskom počastilo le okrog 150 občanov, tako tudi proslave ene največjih zgodovinskih prelomnic izgubljajo svoj pomen, kot se je v teh letih izgubilo zaupanje v samo državo kot institucijo. Dan državnosti praznujemo v spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna.
Želeli smo si državo in priborili smo si jo. Še vedno jo imamo. Družba se je v 27 letih spremenila v vseh možnih pogledih. Navidez slabo je lahko tudi dobro in obratno. V zadnjem obdobju je tako na državni kot lokalni ravni zaznati veliko družbeno angažiranost, ustanavljanje podpornih skupin, civilnih iniciativ in veliko željo po vključevanju v delovanje ter razvoj okolja, v katerem živimo. Tudi v MO Ptuj smo priča številnim aktivnostim neformalno povezanih skupin posameznikov. „Pozdravljam vsakršno iniciativo in pripravljenost na vključevanje v lokalni in državni razvoj. Ob tem pa bi si želel, da bi bilo večkrat slišati tudi glas sodelovanja in iskanja rešitev v okviru pripravljenih strokovnih podlag, ne le nasprotovanja in iskanja napak, omadeževanja opravljenega dela in vloženih naporov. Tako kot
so se borci za našo domovino zavedali nalog, ki so jih prevzeli in jih herojsko opravili, bi si želel, da tudi predstavniki civilne družbe, voljeni predstavniki na državni in lokalni ravni s svojim vključevanjem v politično sfero opravljajo po korakih, predvidenih za določeni postopek. Le razumevanje vrstnega reda sprejemanja odločitev in poznavanja
možnosti za pravočasno vključevanje v oblikovanje rešitev nas vodijo k napredku. Vse drugo nehote preide v nagajanje in sprenevedanje, na dolgi rok pa tudi zaviranje razvoja. Lahko postanemo heroji današnjega časa mi vsi, se v naših glavah odvija zgodba o državi Sloveniji ali o našem vrtičku ali področju delovanja? Smo pripravljeni svoje naloge opraviti
združeni in prepričani, da želimo za državo Slovenijo in Ptuj najboljše? Ali bomo dovolili, da se nam med prsti izmuznejo priložnosti, ki se nam ponujajo pri pridobivanju sredstev, namenjenih obnovi in razvoju mesta? Smo se zmožni dvigniti na višjo raven, pogledati na zastavljene projekte širše, dolgoročneje? Ali obnavljamo in vlagamo za danes in jutri ali
za desetletja v prihodnosti, ko mi, ki danes praznujemo dan državnosti, že zdavnaj več ne bomo krojili usode Ptuja in Slovenije? Odgovornimi smo za to, kar bomo zapustili zanamcem. Herojska dejanja pripadnikov TO in drugih si zaslužijo nadaljevanje v najboljšem duhu. Trdna družba, ki verjame, da je povezana, neomajna, se ne boji sprememb sodobnega časa," je
Koncertna izvedba muzikala Domišljije iz Harmonije je navdušila.
Foto: Langerholc
Foto: Langerholc
Slavnostni govornik Miran Senčar, župan MO Ptuj
povedal ptujski župan Miran Senčar in čestital ob prazniku. Spomnil pa je tudi na bogato poletno dogajanje, ki prinaša številne vsebine, ki bodo navdihnile slovenstvo in predstavile številne kulture. To je tudi priložnost, da se zavemo lastne veličine in sprejmemo veličino drugih.
V kulturnem programu osrednje slovesnosti ob dnevu državnosti v MO Ptuj je navdušila koncertna izvedba muzikala Domišljije iz Harmonije, avtorskega projekta GŠ Karola Pahorja Ptuj. MG
n^KEs* TADEJ TOS ™ FREESTYLE
jENERALNI pokrovitelj	^^^^ ^^^^^ ^^^^^
GENERALNI POKROVITEL
Lahkota prihodnosti
30. 6. 2018 ob 20.30
na gradu Turnišče
Milan Grgič
I*NJOFRA
REŽISER
SAMO M. STRELEC
T 02 749 32 50 E info@mgp.si www.mgp.si
IGRATA
GOJMIR LESNJAK GOJC VLADO NOA/Aj

TARRAGONA
' ú ~
Mediteranske igre 2018
Venta v »vroči tekmi« do medalje
Stran 14
Nogomet
Pfaff verjame v Belgijce, Shavlo ne v Messija
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Marko Bezjak
Glasen dojenček, energičen mož z veselo naravo
Stran 15
Padalstvo
Peter Balta na stopničkah v Lescah
Stran 16
íPoiluíají¿ naí
na vjitovnm. íjilitu!
RADIOPTUJ
tea. ¿fitetu.
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Žreb parov za sezono 2018/19
Aluminij v uvodu s Celjani, Drava z Brežičani
V Nacionalnem nogometnem centru na Brdu pri Kranju so v četrtek izžrebali pare i. kroga za novo sezono 2018/19. Ples kroglic je določil, da bo Olimpija obrambo naslova začela pri Gorici, podpr-vak Maribor pa bo v uvodu igral proti Rudarju Velenju. Prvi krog se bo s tekmo Aluminij - Celje začel v petek, 20. julija.
Znani so že datumi večnih derbijev med Olimpijo in Mariborom. Prvi bo 18. avgusta v tekmi 5. kroga v Stožicah. Drugi bo v 14. krogu 27. oktobra v Ljudskem vrtu. Tretji derbi bo 16. marca v 23. krogu znova v Stožicah, zadnji, četrti pa v 32. krogu 11. maja v Ljudskem vrtu.
Edini novinka v 1. ligi, ekipa Mure, se bo v uvodu na svoji Faza-neriji pomerila s Triglavom, ki si je obstanek v 1. ligi zagotovil preko dodatnih kvalifikacij.
Na Brdu so ob žrebu podelili še nekaj nagrad. Za najboljšega strelca 1. lige jo je dobil Luka Zahovic', napadalec Maribora, ki je dosegel 18 golov. Najboljše tri ekipe NK Domžale, NK Maribor in NK Olim-
pija Ljubljana so prav tako dobile priznanja, nagrado za fair-play so domov odnesli Domžalčani.
Prva liga Telekom Slovenije, 1. krog:
Aluminij - Celje Rudar Velenje - Maribor Mura - Triglav Kranj Domžale - Krško Gorica - Olimpija Ljubljana
Razpored tekem Aluminija in Maribora v prvi četrtini sezone:
Dravi nagrada za fair-play
Pred žrebom parov 2. lige so podelili priznanja za najboljšim v sezoni 2017/18. Ptujska Drava je dobila priznanje za 2. mestu v tekmovanju za fair-play v 2. ligi, prvi je bil AŠK Bravo.
Nogometaši Drave se bodo v uvodu nove sezone pomerili v gosteh z Brežičani, ki so jih v tej sezoni dvakrat suvereno prema-
2.	krog: Maribor -
-	Aluminij
3.	krog: Aluminij -
4.	krog: Maribor -žale - Aluminij
5.	krog: Aluminij -pija - Maribor
6.	krog: Maribor -Aluminij
7.	krog: Aluminij -
-	Maribor
8.	krog: Aluminij -
-	Maribor
9.	krog: Maribor Olimpija - Aluminij
gali.
Mura, Triglav 2. SNL, 1. krog (5. avgusta):
Maribor Gorica, Dom-
Rudar, Olim-
Celje, Mura -
Krško, Triglav
Gorica, Krško
- Domžale.,
Brežice - Drava Ptuj Bravo - Tabor Sežana Fužinar - Ankaran Postojna Bilje - Beltinci Rogaška - Brda Dob - Dekani Lendava - Radomlje Krka - Ilirija
Razpored tekem Drave v prvi polovici sezone:
2.	krog: Drava - Vitanest Bilje
3.	krog: Rogaška - Drava
4.	krog: Drava - Roltek Dob
Najboljši je bil Senijad Ibričic
Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) je pretekli teden razkril dobitnike nagrad za najboljše posameznike in posameznice v sezoni 2018/19. Priznanja so prejeli Senijad Ibričic, Lara Ivanuša, Luka Bobičanec in Luka Zahovic.
Senijad Ibričic, vezist Domžal, je bil proglašen za najboljšega igralca Prve lige Telekom Slovenije sezone 2018/19, Lara Ivanuša, ki je v drugi polovici sezone branila barve Olimpije, pa je najboljša igralka sezone SŽNL. Drugoligaški nogometaši so v glasovanju za najboljšega nogometaša sezone v 2. SNL največ podpore namenili Luki Bobičancu, nogometašu Mure. V konkurenci mladega nogometaša sezone 2018/19 pa je največ glasov prejel Luka Zahovic.
„Nagrada za najboljšega nogometaša sezone je v svetu že dolgo ena od najbolj cenjenih lovorik, saj gre za priznanje, ki ga podeljujejo soigralci in nasprotniki svojim stanovskim kolegom, ki so vse veščine nogometne igre spoznali med dvoboji na travnati površini," so med drugim zapisali pri SPINS.
I
s.
rjÍT¡gifT~ff!"äroiflttt ■■
um
Videm s prvoligašem
Utrinek z žreba tekmovalnih parov za 1. in 2. ligo ter Pokal Slovenije, ki je bil opravljen na Brdu pri Kranju.
5.	krog: Nafta 1903 Drava
6.	krog: Drava - Krka
7.	krog: Ilirija 1911 - Drava
8.	krog: Drava - Kalcer Radomlje
9.	krog: Jadran Dekani - Drava
10.	krog: Drava - Brda
11.	krog: Beltinci - Drava
12.	krog: Tabor Sežana - Drava
13.	krog: Drava - Ankaran Postojna
14.	krog: AŠK Bravo - Drava
15.	krog: Drava - Fužinar
3. lige sever - sestava ekip:
Videm pri Ptuju Bistrica iz Slovenske Bistrice Koroška Dravograd Šampion Dravinja
Partizan Pesnica Zreče Pohorje
Mons Claudius Rogatec Šmartno ob Paki
JM, NZS
Ob žrebu za 1. in 2. slovensko ligo so izvedli tudi žreb parov za Pokal Slovenije. Ta je bil za ekipe iz MNZ Ptuj dokaj ugoden. Najtežjega tekmeca so dobili igralci Vidma, ki se bodo sredi avgusta pomerili s prvoligaško ekipo Triglava. Drava je dobila primerljivega tekmeca iz 2. lige, Kidričani pa se bodo tudi letos v uvodu odpravili v Prekmurje, k tretjeligaški ekipi Grada. Ta je v minuli sezoni zasedla 6. mesto v 3. ligi vzhod.
Pokal Slovenije, 1. krog (15. avgusta):
Drava Ptuj - Bravo Videm - Triglav Kranj Grad - Aluminij
Turnišče - Krško Akumulator Mežica - Brda Prevalje - Zarica Kranj Jesenice - Koper Plama Podgrad - Gorica Šampion - Ivančna Gorica Rogaška - Mura Nafta - Ankaran Postojna Bilje - Celje
Olimpija Ljubljana, Maribor, Domžale in Rudar Velenje se bodo pokalnemu tekmovanju pridružili v 2. krogu
Tenis • Wimbledon 2018
Rola in Zidanškova na »sveti travi«
Foto: Črtomir Goznik
Senijad Ibričic, najboljši igralec 1. lige Telekom Sloveniji v sezoni 2017/18 po izboru SPINS.
V ponedeljek so se v Londonu začeli kvalifikacijski boji za nastop na tretjem letošnjem turnirju za grand slam. Na »sveti travi« VVimbledona se jih bosta udeležila tudi Blaž Rola (232. na ATP) in Tamara Zidanšek (96. na WTA).
Tamara bi glede na zdajšnjo uvrstitev lahko nastopila neposredno v glavnem turnirju, a je ob času prijav zasedala 122. mesto, zato si bo morala to šele zagotoviti. To bo vse prej kot lahka naloga, a poskusiti velja. »Zadnje treninge smo opravili na zasebnem travnatem igrišču v Šentjurju pri Celju, občutek je bil kar dober. Forma je prava, zato gremo optimistično v London, posebnih pričakovanj glede rezultata pa nimamo, saj travnata podlaga pač ni tista, na kateri bi gradili sezono,« sta pred odhodom na Otok trdila Tamara in njen trener Zoran Krajnc.
Za začetek z Rusom
Blaž je v nekoliko drugačnem položaju, saj je le za rep ujel kvalifikacije Wimbledona. Zaradi njegove višine in močnega servisa bi lahko na travi pripravil kakšno presenečenje, nastop v glavnem delu žreba, med 128 najboljšimi, pa je glede na trenutno formo bolj želja kot realnost. A pustimo se presenetiti ...
Blaž Rola ima z igranjem u "VVimbledonu nekaj dobrih izkušenj, leta 2014 je igral v glavnem žrebu.
Žreb je 27-letnemu Ptujčanu v 1. krogu namenil 22. nosilca Alekseja Vatutina. 25-letni Rus je trenutno 139. na ATP-lestvici, doslej pa še nikoli ni zaigral v glavnem turnirju kakšnega od grand slamov.
JM
14 Štajerski
Ljudje in dogodki	
torek • 26. junija 2018
Sredozemske igre 2018 • Strelstvo
Venta v »vroči« tekmi do medalje, ki mu pomeni največ do zdaj
Foto: SZS
V	petek so se v Tarragoni s slavnostnim odprtjem začele sredozemske igre, na katerih Slovenijo zastopa 179 športnikov v 25 panogah. Med njimi je osem športnikov z našega območja in že drugi dan 18. iger je do medalje prišel Kevin Venta. Ormoški strelec je bil drugi v streljanju z zračno pištolo na 10-metrski razdalji.
V	isti disciplini je tekmoval tudi Sašo Stojak, ki je tekmovanje zaključil na 14. mestu med 21 tekmovalci. Član Strelskega kluba Ptuj je dosegel zelo solidnih 562 krogov (92,91,94,98,93,94). Za preboj v finale, med najboljšo osmerico, je bila meja postavljena precej višje, in sicer pri 570 krogih.
Najboljši rezultat kvalifikacij je imel Yusuf Dikec iz Turčije, saj je nastreljal 581 krogov, Venta je bil s 572 krogi peti (93,94,97,97,95, 96). O tem delu in pripravah na nastop je Venta slikovito povedal: »V kvalifikacijah sem v poskusni seriji videl, da bo zelo težko. V dvorani je bilo zelo vroče, zraven tega pa so nas 'provocirale' še muhe. Tekmo sem začel zakrčen, s tremo. Čutil sem močno željo, da se uvrstim v finale in prav to željo sem moral odmisliti, da sem se lahko skoncentriral na tehniko, kar mi je potem tudi uspelo. Zadnji dve seriji sta bili izjemno težki,
Moški radi delijo svet na dobrega in slabega. Tudi v nogometu ni nič drugače. Čeprav ima vsaka nacija svoj specifičen način igranja, igrajo pravzaprav vsi isto igro. Vse skupaj pa je lahko mnogo bolj preprosto, saj obstajata smo dve pomembni stvari v tej najpomembnejši postranski stvari na svetu: ideja in navdih. V prednosti je seveda tisti, ki ima oboje.
Čeprav tekme v skupinskem tekmovanju še niso zaključene, je po dveh odigranih krogih nekaj stvari le jasnih. Domačini Rusi so si prvi zagotovili napredovanje v osmino finala. Osnovni cilj je dosežen, toda javnost in domači navijači si preprosto želijo več. Pred »rdečo armado« je torej težka in odgovorna naloga. Iz skupine A odhaja v zaključne boje še reprezentanca Urugvaja, po pričakovanju sta izpadli reprezentanci Egipta in Saudske Arabije.
Sijajni Luka Modric
Sosedi Hrvati so končno izkoristili priložnost in pokazali, iz kakšnega testa so. Potrpežljivo in taktično zrelo so zasluženo premagali dvakratne svetovne prvake Argentino in jih na koncu še osmešili. Luka Modric je povsem zasenčil neopaženega Messija, ki je roko na srce le bleda senca tistega odličnega nogometaša iz Barcelone. »Njegov ogenj je izklopljen,« so zapisali v največjem argentinskem športnem dnevniku Ole. Slovita Marca pa je z naslovnico »Argentina umira!« šla še dlje. Kako je Argentince zbodel ta poraz, je vidno tudi iz geste njihovega selektorja Jorgea Sam-paolija, ki je po koncu tekme kar »pobegnil« v garderobo in se ni
Najboljša trojica v streljanju z Mikec in Joao Costa.
niti rokoval s hrvaškim selektorjem Zlatkom Daličem. Hrvati so povsem zasluženo v osmini finala, s takšno igro pa lahko upravičeno upajo še na kaj več.
Francozi ne blestijo, toda dobili so obe tekmi v skupini C in si tako že zagotovili mesto med 16 najboljšimi ekipami. Iz te skupine je najbližje napredovanju Danska, le polom proti Franciji in visoka zmaga Avstralije proti reprezentanci Peruja bi jim lahko preprečila napredovanje.
Polemike o Messiju
Biti svetovni nogometni prvak je največ, kar lahko kot igralec osvojiš. Zato mnogi zvezdnika Barcelone Lionela Messija ne uvrščajo med tiste najboljše. Kje je tista meja in zakaj? Stati ob bok legendarnemu Peleju ali Marado-ni, pa Kempesu, Beckenbauerju, Zidanu, Ronaldu, Garrinchi ... Vsi so se okitili z naslovom svetovnega prvaka. Klubske lovorike se po nekaterih gledanjih nikakor ne morejo primerjati z nacionalnimi.
čno pištolo: Kevin Venta, Damir
»Končajmo že enkrat polemike o tem, kdo je najboljši. Nogometaši, ki so svoje države popeljali do naslova svetovnega nogometnega prvaka, so razred zase. So legende in so preprosto nogometna božanstva. Vsi drugi jim lahko gledajo le v hrbet. Zakaj med njimi ni Messija, je popolnoma jasno. On je samo klubski igralec in nima te veličine, da bi svoj narod popeljal do končnega trium-fa. Nikoli ne bo dosegel meje božanstva, kot ga imajo Pele in Maradona in nekateri drugi,« je po debaklu Argentine v VIP klubu razložil nekdanji ruski reprezen-tant in nosilec olimpijske medalje (1980) Sergey Shavlo.
Angleži in tihi favoriti Belgijci »meljejo«
Lahko bi rekli »neka nova Anglija«, toda to ne bo držalo; Angleži so ohranili svoj stil, dodali pa učinkovitost in ekipni duh, ki je takoj za seboj potegnil celotno angleško javnost. Dosegli so naj-
Sredozemske igre 2018, Španija:
streljanje z zračno pištolo (m), rezultati:
1.	Damir Mikec (Srb)
2.	Kevin Venta (Slo)
3.	Joao Costa (Por)
14. Sašo Stojak (Slo)
Streljanje z zračno puško (ž):
1.	Andrea Arsovič (Srb)
2.	Martina Ziviani (Ita)
3.	Živa Dvoršak (Slo)
6. Urška Kuharic (Slo)
pogledal na tablo, mi je začel delati adrenalinček...«
Venta je z uvrstitvijo v finale izpolnil osnovni cilj, njegova tiha želja pred odhodom v Španijo pa je bila medalja. To je vfinale osme-rice tudi osvojil, saj je bil pred njim le Srb Damir Mikec. Star znanec slovenskih strelišč je v finalu nastreljal 240,9 kroga, Slovenec 237,5 kroga, tretji, Portugalec Joao Costa pa 217 krogov.
O času pred finalom, finalu in pomenu medalje je član SD Kovinar Ormož dejal: »Do finala je bilo nekaj časa za umirjanje. Naredil sem tudi par vizualizacij in se pogovarjal sam s sabo. Finale sem začel rezultatsko izjemno, čeprav občutek ni bil ravno najboljši. Moral sem se izjemno potrudi-
višjo zmago (s 6:1 so ugnali Panamo), sedaj pa jih za prvo mesto v skupni čaka prerojena Belgija. Legenda »rdečih vragov«, vratar Jean-Marie Pfaff, ki je bil član zlate belgijske generacije, ki je osvojila 2. mesto na evropskem prvenstvu leta 1980 in četrto na svetovnem
ti za ta uspeh, saj so bili v finalu samo znanci iz finalnih tekem iz svetovnih pokalov. Ko sem videl, da je četrtouvrščeni izpadel, sem bil neizmerno vesel, zavedal sem se, da je medalja v žepu. Vseeno pa sem se moral skoncentrirati naprej. Zdržal sem še dva strela in se veselil srebrne medalje, ki mi pomeni največ do zdaj. Mislim, da sem si jo prislužil, zato ker sem finale oddelal s srcem. Hvala vsem, ki mi pomagate in me podpirate na moji poti.«
Urška Kuharic osvojila šesto mesto
V	streljanju z zračno puško na 10-metrski razdalji je na sredozemskih igrah tekmovala Urška Kuharič. Članica slovenske reprezentance prihaja iz SD Kovinar iz Ormoža, pred nastopom pa je napovedala, da bo za uvrstitev v finale dovolj 625 krogov. Ta meja je bila sicer nekoliko nižja, a Ku-haričeva se ji je precej približala, saj je s 624,4 kroga dosegla tretji rezultat kvalifikacij (102.3, 104.9, 103.4, 105.5, 103.8, 104.5). Najboljši rezultat je s 627,9 kroga uspel Italijanki Martini Ziviani.
V	finalu, kjer gre vse od začetka, je Kuharičeva s solidnim nastopom nekoliko nazadovala in za-
prvenstvu 1986, ni skoparil s pohvalami: »Verjamem v to ekipo. Ima izjemno kakovost in lahko premagajo vsakogar. Najbolj bi bil vesel, če bi presegli rezultate moje generacije. Iz srca jim to želim!«
Švicarji so jo v zadnjih trenutkih
sedla končno 6. mesto. Sloveniji je medaljo pristreljala Živa Dvoršak, saj je bila tretja, zmage pa se je veselila Srbkinja Andrea Arsovic'.
Urška Kuharič: „Z rezultatom in tretjim mestom v kvalifikacijah sem zadovoljna, ta rezultat me je namreč popeljal v finale, ki sem ga glede na treninge pričakovala.
V	finalu me je žal slabši začetek - kljub odličnemu nadaljevanju - stal boljše uvrstitve in kolajne. Čeprav sem imela željo po uvrstitvi med tri najboljše strelke, sem s 6. mestom na tako velikem mednarodnem tekmovanju zelo zadovoljna."
V	Tarragoni aktivna Korotajeva, ostali startajo od srede naprej
Kevin Venta, Sašo Stojak in Urška Kuharič so uspešno zaključili z njihovimi nastopi na igrah v Tarragoni. Od sobote naprej je že aktivna Patricija Korotaj, saj nastopa v dresu slovenske reprezentance na rokometnem turnirju. Od srede naprej pa začnejo nastopati še Denis Lazar (BK Ring Ptuj) ter Aljaž Venko (BK Dejan Zavec Boxing) v boksu in atleta Veronika Domjan (AK Ptuj) ter Kristjan Čeh (AK Ptuj) v metu diska.
David Breznik
tekme zagodli Srbom, ki se bodo morali za napredovanje boriti z Brazilci. Svetovni prvaki Nemci pa so v izdihljajih tekme proti Švedski končno zagnali svoj stroj in se rešili blamaže.
Ekskluzivno iz Moskve: Nani Franc Matjašič
Nogomet • SP 2018 v Rusiji
Pfaff verjame v Belgijce, Shavlo ne verjame v Messija
Harry Kane (Anglija)
Brazilija ali Srbija, Nigerija ali Argentina, Kolumbija ali Senegal?
Kar nekaj dvobojev zadnjega kroga bo odločalo o potnikih v izločilne boje, kar je osnovni cilj vseh udeleženk mundiala. Osvojiti prvo ali drugo mesto v skupini pa ni vedno lahko ...
Zelo dobro to vedo tudi Brazilci in Nemci, ki so doslej največkrat zmagali na SP. Oboji so se rešili v sodnikovih podaljških tekem proti Kostariki oz. Švedski. A jim je uspelo, kot že nič kolikokrat doslej. Je to naključje? Nikakor, je le plod razmišljanja, nogometnega znanja in zaupanja, ki ga celotna reprezentanca in njeni navijači premorejo.
Obstajajo pa tudi reprezentance, ki imajo nekoliko manjše cilje. Panama je prav posebna med njimi. Prvo uvrstitev na SP so bučno proslavili, še bolj pa so slavili prvi doseženi zadetek. Prav nič jih ni motilo, da se je to zgodilo pri vodstvu Angležev 0:6, Felipe Ba-loy je kljub temu junak države v srednji Ameriki.
Pa najboljši strelci dosedanjega dela? Pred vsemi je s petimi goli Anglež Harry Kane (5), tik za njim pa Cristiano Ronaldo (Portugalska) in Romelu Lukaku (Belgija)
1.	RUSIJA
2.	URUGVAJ
3.	EGIPT
Skupina D:
Argentina - Islandija 1:1 (1:1), Hrvaška - Nigerija 2:0 (1:0);
Argentina - Hrvaška 0:3 (0:0), Nigerija - Islandija 2:0 (0:0).
1.	HRVAŠKA
2.	NIGERIJA
3.	ISLANDIJA
4.	ARGENTINA
2	2 0 0	5:0 6
2	10 1	2:2	3
2	0 11	1:3	1
2	0 11	1:4	1
s po štirimi. Tri sta dosegla Diego Costa (Španija) in Denis Čerišev (Rusija). Vsi prihajajo iz reprezentanc, ki bodo skorajda zagotovo igrale v drugem delu tekmovanju, zato je pričakovati, da bodo svoj izkupiček še povečali ..
JM
Skupina A:
Rusija - Savdska Arabija 5:0 (2:0), Egipt - Urugvaj 0:1 (0:0);
Rusija - Egipt 3:1 (0:0), Urugvaj - Savdska Arabija 1:0 (1:0).
2 2 0 0 8:1 6 2 2 0 0 2:0 6 2 0 0 2 1:4 0
4. SAVDSKA ARABIJA 2 0 0 2	0:6 0
Skupina B:
Maroko - Iran 0:1 (0:0),	Portugalska - Španija 3:3 (2:1);
Portugalska - Maroko 1:0 (1:0), Iran - Španija 0:1 (0:0).
1. PORTUGALSKA 2 110	4:3 4
1. ŠPANIJA 2 110	4:3 4
3.	IRAN 2 10 1	1:1 3
4.	MAROKO 2 0 0 2	0:2 0
Skupina C:
Francija - Avstralija 2:1	(0:0), Peru - Danska 0:1 (0:0);
Danska - Avstralija 1:1 (1:1), Francija - Peru 1:0 (1:0).
1.	FRANCIJA 2 2 0 0	3:1 6
2.	DANSKA 2 1 1 0	2:1 4
3.	AVSTRALIJA 2 0 1 1	2:3 1
4.	PERU 2 0 0 2	0:2 0
Skupina E:
Kostarika - Srbija 0:1 (0:0), Brazilija - Švica 1:1 (1:0);
Brazilija - Kostarika 2:0 (0:0), Srbija - Švica 1:2 (1:0).
1.	BRAZILIJA	2	110	3:1 4
2.	ŠVICA	2	110	3:2	4
3.	SRBIJA	2	10 1	2:2	3
4.	KOSTARIKA	2	0 0 2	0:3	0
Skupina F:
Nemčija - Mehika 0:1 (0:1), Švedska - Južna Koreja 1:0 (0:0);
Južna Koreja - Mehika 1:2 (0:1), Nemčija - Švedska 2:1 (0:1).
1.	MEHIKA	2	2 0	0	3:1	6
2.	NEMČIJA	2	10	1	2:2	3
3.	ŠVEDSKA	2	10	1	2:2	3
4.	JUŽNA KOREJA	2	0 0	2	1:3	0
Skupina G:
Belgija - Panama 3:0 (0:0), Tunizija - Anglija 1:2 (1:1);
Belgija - Tunizija 5:2 (3:1), Anglija - Panama 6:1 (5:0).
1. ANGLIJA	2	2	0	0	8:2	6
1. BELGIJA	2	2	0	0	8:2	6
3.	TUNIZIJA	2	0 0	2	3:7	0
4.	PANAMA	2	0 0	2	1:9	0
Skupina H:
Kolumbija - Japonska 1:2 (1:1), Poljska - Senegal 1:2 (0:1);
Japonska - Senegal 2:2 (1:1), Poljska - Kolumbija 0:3 (0:1).
1. JAPONSKA 1. SENEGAL
3.	KOLUMBIJA
4.	POLJSKA
2	110	4:3	4
2	1 1 0	4:3	4
2	10 1	4:2	3
2	0 0 2	1:5	0
s streljanjem sem odlagal skoraj vse od sebe za rezultat 572 kro-do zadnje minute. Res sem dal gov. Ko sem po zadnjem strelu
torek • 26. junija 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	15
Rokomet • Marko Bezjak
Glasen dojenček, trmast in
• v
energičen moz z veselo naravo
Naši rokometaši so pretekli teden zapravili priložnost in na prihodnjem svetovnem prvenstvu ne bodo igrali. Na njem tako ne bo nastopil niti Marko Bezjak, dolgoletni reprezentant iz Ormoža, soprog, oče dveh hčerk in dobro-voljen mož, poln takih in drugačnih zabavnih zgodb.
Marko je odraščal v predelu Ormoža z imenom Dolga lesa. Tam stoji tovarna sladkorja, v kateri je delala Markova mama, oče pa je bil trgovec. Kot kratkohlačnik je Marko večino časa seveda preživel na svežem zraku; nogomet, košarka in tenis so bili glavni športi, s katerimi so s kakšnimi 15, 20 vrstniki preganjali dolgčas. »Danes je vse drugače, igrišča sploh ni več, vse je propadlo, vse je zaraščeno,« je žalostno stanje opisal ob spominjanju, kako je bilo nekoč.
Zanimiv spomin ga veže na posebne bitke, ki so jih z otroki iz centra Ormoža prirejali dvakrat na teden. Na igriščih so tekmovali v košarki, nogometu in in-line hokeju, seveda v opremi, ki je bila bolj kot ne provizorična. »Vratarji so si ščitnike naredili kar iz pene,« je opisal: »Bili smo boljši, vendar nam to ni prineslo drugega kot pravico do bahanja in zbadanja ter večji ponos. Takrat še nismo igrali za kavo ali pijačo.«
Izmuzljivi pernati prijatelji
Marko je edinec, a pravi, da za družbo nikoli ni bil prikrajšan, saj so na počitnice vedno vzeli tudi Markovega bratranca. »Nisem bil osamljen, sem pa starše spraševal, kdaj bom dobil brata ali sestro, a ostal sem sam. Sem pa vsaj vse dobil, ničesar mi ni bilo treba
deliti,« se je zasmejal. Družbo sta mu delali tudi papigi nimfi; ena jim je pobegnila, druga pa je nato živela 12 let. Naš sogovornik je bil še lastnik nekaj malih akvarijskih rib in želve, pred leti pa sta si z ženo omislila skobčevko, a jima je kar hitro ušla. »Potem sva se raje kot za živali odločila za otroke,« se zasmejal iz srca.
Kot otrok je bil aktiven in mama mu še zdaj govori, da je bil kot dojenček glasen. »Tako me je v vozičku veliko vozila po parku, a me ni uspela utišati,« je nasmejan opisal. V vrtec ni nikoli hodil, nanj je pazila babica, zaradi česar je bil vedno bolj kot ne obkrožen s starejšimi ljudmi: »A bilo je zanimivo, še posebej, ko sem z babico, ki je šla tja pomagat, hodil v vinograd.«
Najraje k zgodovini in geografiji
V osnovni šoli je bil priden in v tem času je začel trenirati rokomet, prvi šport v njegovem mestu, ki ga je prej igral tudi njegov oče. Vzporedno je treniral še nogomet, a pri 14 letih se je moral dokončno odločiti za eno stvar in ni mu žal, da je izbral rokomet.
Ko smo ga vprašali, kaj je kot otrok želel postati, je povedal, da so takrat vsi hoteli biti gasilci ali policisti. »Saj veste, ti junaški poklici,« se je nasmehnil in dodal, da je potem v srednji šoli glede poklica še bolj taval v temi: »Vedno sem imel žogo v roki, samo to mi je šlo po glavi. Načrta B dejansko nisem imel,« je dejal rokometaš, ki je v OŠ najraje poslušal snov pri zgodovini in geografiji. Kot mladenič je najbolj občudoval brazilskega Ronalda, še bolj pa Michaela Jordana.
Marko Bezjak: »Včasih sem se zaradi gobarjenja in ribolova zbujal znova obudil.«
Foto: Ekipa SN
tudi ob petih zjutraj. Ko se bom vrnil iz Nemčije, bom ta dva hobija
Šolanje je nato nadaljeval na ormoški gimnaziji. Čas v gimnaziji pa je bil zanj še nekoliko bolj poseben, saj je že v tistih letih spoznal svojo ženo Dominiko. »Star sem bil kakšnih 16 let, ona pa 14. Njena starejša sestra Marjana je moja prijateljica in prek nje sva se spoznala na ormoškem bazenu Dominika mi je takoj padla v oči moram pa reči, da sem se moral za njeno srce kar potruditi, boriti in se izkazati. A ni mi žal,« je se ši roko nasmehnil: »Zelo sem srečen z njo, imava dve čudoviti hčerki Vredno je bilo, da sem bil na za četku potrpežljiv.«
Položil ga je na blazino
Mlada zaljubljenca sta začela hoditi kakšno leto dni po tistem, ko sta se spoznala, bolj resno je postalo, ko se je nato deloma preselil v hišo njenih staršev, kmalu pa sta zapustila tudi to in se preselila v Celje, ko je Marko odšel igrat za Velenje. Danes zakonca Bezjak tako že dolgo časa hodita po isti poti, toda priimek si delita kratek čas, šele tri leta. »Nikoli si nisem posebno želel poroke in pri Dominiki je bilo podob-
Marko Bezjak je bil pomemben del slovenske reprezentance tudi na evropskem prvenstvu na Hrvaškem.
no. Šele ko sva dobila otroka in smo postali družina, sva nekako dojela, da je dobro, da sta starša poročena. Tudi Dominika je svoje mnenje nato spremenila,« je pojasnil 31-letni rokometaš. »Ni mi žal, to je bil res lep dogodek, ki si ga zapomniš za vse življenje,« je dejal in nam opisal, kako jo je »nekako« zaprosil. »Najprej, nisem ravno Romeo in ni bilo neke hude romantike,« se je vnaprej v smehu opravičil pred visokimi pričakovanji in nato pojasnil, kako je »pokleknil«: »Ni bilo nič posebnega. Nekega večera sem šel prej spat in na njeno blazino nastavil prstan, to je bilo to.«
Danes sta Marko in Dominika ponosna starša deklic. Lina je stara šest let, mlajša Leni šteje dve, obe pa sta v maju upihnili roj-stnodnevne svečke. »Po značaju sta si zelo različni. Lina je bila vedno scrkljana princeska, mirna, ni se znala postaviti zase, Leni pa je mali vragec, redkokdaj joka, prej jokajo drugi, tudi starejši otroci, ona je 'ta glavna'. Tudi doma Lina več joka zaradi Leni kot pa obratno,« je dinamiko pri Bezjakovih opisal Marko.
S fantovščine v
I • v •
porodnišnico
Družina z njim živi tudi v Nemčiji, kjer Marko igra za klub, ki je na njegova vrata potrkal pred tremi leti. Magdeburg je mesto, ki je po velikosti podobno Ljubljani in je zdaj nekako njegov dom. Na klub ga veže še triletna pogodba in pravi, da bo tu verjetno tudi končal svojo kariero.
S selitvijo v deželo piva in klobas ni imel težav; prve tri tedne je sicer sam živel v hotelu, ker ni našel stanovanja. A na srečo mu ga je ponudil soigralec, ki je nato zapustil klub. »Zelo smo zadovoljni, lokacija je super, okolje je mirno, edino, kar malce moti, je to, da imam same stare sosede,« je izpostavil in hkrati dejal, da se verjetno zato z ženo počutita zelo mlada.
V prostem času se z ženo večinoma podrejata svojima deklicama, ki tako največ časa preživita na igralih v parkih. Včasih zaidejo tudi v park, kjer se lahko spuščaš z ziplinom, omogočeno je poletno sankanje, tu so tudi plezalne stene, poleg tega pa imajo na voljo tri jezera, v katerih se je mogoče kopati.
Pravi, da Lino in Leni kot očka vsekakor bolj razvaja kot njuna mami, saj je zaradi treningov, predvsem pa tekem v gosteh, precej odsoten.
Tudi zaradi življenja v Nemčiji je Marko doživel le porod prvo-rojenke. Drugorojenko Leni je na svetu pozdravil slab dan kasneje, saj je bil takrat v Nemčiji, Dominika pa se je odločila roditi v Sloveniji in se je tja vrnila že predčasno. »Je pa bil porod Line toliko bolj zanimiva dogodivščina,« se je Pr-lek spomnil vsega dogajanja, ki se je začelo na Kopah, kjer je obiskal fantovščino svoje poročne priče. »Okoli tretje ure zjutraj mi je Dominika sporočila, da gre v porodnišnico in potem sem v družbi Jureta Dolenca, Mateja Gabra in našega fizioterapevta iz Velenja, ki nas je peljal, odšel k Dominikini sestri ter nato v porodnišnico. Prišel sem ob osmih zjutraj in rekli so mi, da ne bo še nič, ter mi ponudili kavč, da sem celo še malo zaspal,« se je nasmehnil, nekaj ur kasneje pa je postal oče. »Bilo je kar hitro, moram reči, da sem se dobro držal, priznam pa, da je bilo kar čustveno, saj sem ob pogledu na to malo bitje skoraj spustil solzo,« se je prelepih trenutkov z veseljem spomnil naš sogovornik.
Pletenje kit in punčke
Zdaj je obkrožen s tremi dekleti, čeprav nam je priznal, da si je potiho želel sina, a je nadvse srečen, da je tako, kot je. »Sem se pa kar pomehkužil,« se je prisrčno zasmejal: »No, saj ju zanima tudi žoga, toda navadil sem se, da se večinoma igrata s punčkami, naučil sem se splesti tudi kakšno kito, včasih seveda pustim, da mi nalakirata nohte, no, to se zgodil skoraj vsak teden,« je z nasmeškom prikimal in nam zaupal še eno anekdoto. »Eno popoldne mi je hči spet nalakirala nohte na nogah, na kar sem pozabil, ko sem čez nekaj ur šel na trening. Šele pod prho sem videl roza nohte, soigralci pa seveda tudi. Zbadanja tako ni manjkalo,« se je spomnil mož, ki se je opisal kot trmast, predvsem tako pravi njegova žena, hkrati pa energičen človek vesele narave, ki se rad smeji in uživa v družbi.
Bezjakovi najraje dopustujejo na hrvaški obali, kjer jim nikoli ni dolgčas, saj na dopust hodijo z več družinami, dodal pa je, da si
z ženo vzameta tudi nekaj dni, da kam odideta popolnoma sama. V kratkem bosta šla v Beograd, kjer pa ju čaka tudi poroka prijateljev. Marko je omenil, da sta z ženo enkrat potovala v Tunizijo, njegova največja (še ne izpolnjena želja) pa je Avstralija. »Že od osnovne šole naprej. Enkrat sem moral pri zemljepisu narediti referat in odločil sem se za Avstralijo, ki me je prevzela. Tam bi lahko tudi živel,« je trdno prepričan.
Rad se vrti okoli žara
Marko je svoje čase zelo rad hodil na ribolov, a je to v zadnjih letih opustil, hkrati pa je še vedno navdušen gobar. »Včasih sem se zaradi gobarjenja zbujal tudi ob petih zjutraj. Ko se bom vrnil iz Nemčije, bom ta dva hobija znova obudil,« si je že zadal ljubitelj balkanske glasbe, ki nima nič proti slovenski narodno-zabavni glasbi. »Včasih pa si zavrtim tudi Elvisa Presleyja,« je izpostavil, ko pa smo ga vprašali, ali se kdaj zavrti tudi na kakšnem plesišču, je v smehu dejal: »Le pod prisilo.«
Marko se je nato pohvalil, da je precej dober kuhar; predvsem se rad vrti okoli žara, zadržan pa ni niti pri pokušanju kakšne speciali-tete. Kar zadeva fobij ali strahov, je izpostavil nelagodje ob prisotnosti kač, na višini oziroma v situacijah, ko se njegove noge ne dotikajo tal. »V zabaviščnem parku me ne boste spravili kam, kjer bi visel,« nas je opozoril. Na zipline je sicer šel in preživel, ker pravi, da ima rad adrenalin, nikoli in nikdar več pa se ne bo usedel na napravo, ki omogoča prosti pad.
Kar zadeva načrte za prihodnost, je Marko pred časom nekaj denarja vložil v gradbeno podjetje svoje poročne priče, a vanj aktivno ni vpleten. Rokomet bo igral vsaj še tri leta, kaj po počel potem, pa še ne ve. »Vidim se kot trener, bi poskusil, ampak to ni nujno, nisem se še odločil,« je povedal o prihodnosti, a dodal, da bo po koncu kariere zagotovo živel v Sloveniji.
Na stara leta želi uživati v miru. Tako nam je opisal svoje sanjsko okolje, ki vključuje kočo na samem, nekje med zelenjem, z nekaj živalmi. »Na morju ne bi živel, raje takole v kakšni koči, nekakšno pastirsko življenje,« se je na koncu našega pogovora še zamislil Marko Bezjak.
Barbara Kavčič, Ekipa SN
16 Štajerski
Ljudje in dogodki	
torek • 26. junija 2018
Padalstvo • Tekma za svetovni pokal v Lescah
Tokrat na stopničkah Peter Balta
Lesce je bilo konec tedna prizorišče druge tekme svetovnega pokala v skokih na cilj v letošnjem letu. Prvo je bilo prejšnji teden izvedeno na Grobniku na Hrvaškem, ko je presenetljivo zmago med posamezno osvojil Aleksander Čuš iz Aerokluba Ptuj.
Tokrat se je na Gorenjskem zbralo kar 215 padalcev in pa-dalk iz 24 držav. Slovenci so imeli znova veliko razlogov za veselje, čeprav na najvišjo stopničko tokrat niso stopili. Dosegli pa so eno drugo in kar tri tretja mesta. Eno je osvojil tudi član Aerokluba Ptuj Peter Balta, najboljši športnik MO Ptuj v preteklem letu.
Organizatorji so imeli tudi tokrat nekaj težav z vremenskimi razmerami, tako jim v petek ni uspelo izvesti nobene izmed predvidenih osmih serij. V soboto in nedeljo je bilo drugače in izvedli so sedem serij, kar je bilo seveda dovolj za regularnost tekmovanja.
V tekmovalnem smislu so bili najbolj zadovoljni Madžari, ki so slavili v najprestižnejših konkuren-cah, zadovoljni pa so lahko tudi v taboru Aerokluba Ptuj. V Lescah so ga zastopali Peter Balta, Boris
Janžekovič, Gorazd Vindiš, Matej Kostanjevec in Aleksander Čuš.
Omenjena peterica je v ekipni razvrstitvi osvojila 8. mesto med 43 ekipami. Po 5. mestu na Grobniku je to nova odlična uvrstitev ptujske ekipe, ki trenira v Moškanjcih.
Izmed slovenskih ekip je odlično 3. mesto osvojila ekipa Elana, ki se je vse do zadnjih serij spogledovala celo z zmago.
Med posamezniki je bil najboljši slovenski predstavnik Peter Balta. Sicer je »slabše« začel tekmovanje (3 kazenski cm v prvem poskusu), a je nato odlično nadaljeval in nanizal kar štiri ničle ter dve enici. To je na koncu zadoščalo za mesto na stopničkah, skupaj z Romanom Karunom iz ekipe Elana sta stopila na najnižjo. Le en kazenski
Rezultati, svetovni pokal, Lesce, ekipno (43):
1.	CISM (Madžarska)
2.	Dukla 1 (Češka)
3.	Elan
4.	Dukla 1 (Češka)
5.	Švica
6.	Italija 8. AK Ptuj 33. AK Ptuj II
Tenis • Turnir TE U-16 na Ptuju
Uspešna promocija tenisa in lep uspeh domačih igralcev
Pretekli teden je na igriščih v Termah Ptuj potekal zanimiv turnir serije Tennis Europe, na katerem so se merili igralci in igralke do 16. leta.
Turnir pod organizacijsko taktirko Luka Hazdovca iz TK Terme Ptuj je imel oznako 3. kategorije, na njem pa je v obeh kategorijah nastopilo približno 100 igralcev iz
Balta državni prvak, AK Ptuj I drugi
Tekma v Lescah je obenem štela tudi za slovensko državno prvenstvo, tako da je Peter Balta postal državni prvak, ekipa AK Ptuj I pa državna podprvakinja. Ekipa AK Ptuj II je osvojila 4. mesto.
36 cm 43 cm 46 cm 50 cm 56 cm 62 cm 70 cm 182 cm
centimeter manj sta imela Madžar Varga in Nemec Wiesner. Preostali člani AK Ptuj so bili zelo tesno skupaj, dosegli so rezultate med 14 in 18 kazenskimi centimetri.
Na tekmi je nastopila tudi ekipa Aeroklub Ptuj II in sicer so jo zastopali Matevž Cestnik, Tomaž
Moški (185):
1. Tamas Varga (Madžarska)	4 cm
1. Stefan Wiesner (Nemčija)	4 cm
3. Peter Balta (AK Ptuj)	5 cm
3. Roman Karun (Elan)	5 cm
53. Aleksander Čuš (AK Ptuj)	14 cm
59. Matej Kostanjevec (AK Ptuj)	16 cm
64. Gorazd Vindiš (AK Ptuj)	17 cm
71. Boris Janžekovič (AK Ptuj)	18 cm
101. Matevž Cestnik (AK Ptuj II)	25 cm
Peter Balta: „V Lescah se je tokrat zbralo res veliko število tekmovalcev, to je ena izmed tekem z najvišjo udeležbo. Zaradi izjemne konkurence sem še posebej vesel uvrstitve na stopničke. V prvi seriji me je sicer pri doskoku nekoliko presenetil bočni veter, nadaljevanje pa je bilo kar odlično, res mi je 'zalaufalo'. Del tega napredka v rezultatih pripisujem novemu padalu, ki ga zares dobro 'čutim'. Naredil sem dobre nastavitve in sedaj mi preostane le še dobro treniranje in priprave za vrhunec letošnje sezone, avgustovsko vojaško in civilno svetovno prvenstvo na Madžarskem in v Bolgariji."
Korpar, Marko Veselič, Dejan Ve-selič in Tonček Gregorič. S 182
kazenskimi centimetri so zasedli 33. mesto.
Med dekleti je bila Maja Sajovic druga.
Padalce julija čakata dve tekmi svetovnega pokala, avgusta sta na sporedu dve svetovni prvenstvi (vojaško in civilno, op. a.), septembra pa še zaključek svetovnega pokala z dvema tekmama.
JM
12 držav. Največ jih je razumljivo prišlo iz sosednjih držav, močna so bila predvsem zastopstva iz Avstrije in Hrvaške.
Podobni turnirji so tudi lepa priložnost za domačine, da opozorijo nase v mednarodni konkurenci in to je Ptujčanom tokrat zelo lepo uspelo. Prvi nosilec pri fantih je bil Blaž Vidovič, ki je ta status
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) - zmagovalec med posamezniki in polfinalist med dvojicami
TE U-16, Ptuj, rezultati, posamezniki:
četrtfinale: Vidovič (1.) - Nyara-di (Madžarska, 11.) 6:0, 6:1; Kova-čič - Baum (Češka, 10.) 7:5, 6:1;
polfinale: Vidovič (1.) - Nicod (Češka, 4.) 6:3, 5:3, prek., Kovačič - Jeran (Slovenija), 4:6, 3:6;
finale: Vidovič (1.) - Jeran 6:4, 7:6(8.).
Posameznice:
osmina finala: Pliberšek (8.) -Rajki (Hrvaška, 10.) 6:4, 6:1, Gorin-šek (3.) - Handiakova (Slovaška, 16.) 6:1, 6:0, Lončarič (9.) - Svetac (Hrvaška, 5.) 1:6, 7:6(2), 6:2, Stra-šek - Milič (Slovenija, 11.) 7:6(5), 3:6, 3:6;
četrtfinale: Pliberšek (8.) -Drugdova (Slovaška, 4.) 6:4, 6:2, Gorinšek (3.) - Belinger (12.) 6:4,
tudi upravičil in s petimi zmagami (brez izgubljenega niza) osvojil zmagovalni pokal. Še največ dela je imel v nedeljskem finalu, ko se mu je presenetljivo dobro upiral leto mlajši Aljaž Jeran (Radomlje). Za Vidoviča je to po zmagoslavju v Mariboru pred mesecem še drugi osvojeni turnir TE U-16.
Drugi predstavnik domačega kluba - Žiga Kovačič - je svojo pot končal v polfinalu, ko ga je izločil prav Jeran.
Tudi med posameznicami je v finalu nastopila Ptujčanka, to je bila Tara Gorinšek. Bila je 3. no-
6:3, Lončarič (9.) - Tothova (Slovaška, 2.) 1:6, 4:6;
polfinale: Pliberšek (8.) - Make-tič (Hrvaška, 1.) 2:6, 2:6, Gorinšek (3.) - Tothova (2.) 6:3, 6:1;
finale: Gorinšek (3.) - Maketič (1.) 3:6, 1:6. Dvojice, fantje:
polfinale: Vidovič/Kovačič - Ho-ickl/Motazed (Avstrija, 1.) 4:6, 6:3, 7:10;
finale: Hoickl/Motazed (1.) - Kaufmann/Schneider (Avstrija, 2.) 2:6, 5:7. Dekleta, dvojice: polfinale: Gorinšek/Strašek (3.)
-	Drugdova/Tothova (Slovaška,
1.)	6:1, 6:2; Lončarič/Planinšek (4.)
-	Boderistanac/Majetič (Hrvaška,
2.)	4:6, 2:6;
finale: Gorinšek/Strašek (3.) -Boderistanac/Majetič (2.) 7:6(7), 6:2.
silka, v polfinalu pa je ugnala tudi 2. postavljeno Slovakinjo Emmo Tothovo. Podobno kot pri fantih je na koncu slavila 1. nosilka, to je bila Hrvatica Marijana Majetič. Za
Peter Balta se je na tekmi svetovnega pokala v Lescah okitil z bronasto medaljo, obenem je osvojil naslov državnega prvaka.
Mali nogomet • LMNJuršinci
REZULTATI 5. KROGA: ŠD Selce - KMN Vitomarci 0:3, Jagoda Všečka ŠD Juršinci - ŠD Placar 2:2, Kmetija Hrga - Bar Žabica 7:1, Monte Video - Zvone Team ŠP Gabrnik 0:7, Selišek Franc, s. p. - Kiki Riki Team 4:0. Delegat: ŠD Polenšak.
1.	ZVONE TEAM 6 6 0 0 24:5 18
2.	SELIŠEK FRANC S.P. 5 5 0 0 15:5 15
3.	KMETIJA HRGA 6 4 1 1 25:14 13
4.	KMN VITOMARCI 5 3 0 2 13:10 9
5.	ŠD PLACAR 6 2 2 2 12:10 8
6.	JAGODA VŠEČKA 6 2 1 3 21:17 7
Gorinškovo je to največji uspeh na mednarodnih turnir doslej.
V zaključnih bojih sta nastopili še Nina Pliberšek in Taja Lončarič, svoje nastope pa sta končali v pol-finalu, oz četrtfinalu.
Drugo lovoriko so Ptujčani pospravili v svojo vitrino med dekliškimi dvojicami, kjer sta skupaj slavili Tara Gorinšek in Nika Strašek (slednja je članica ŽRK Maribor). Njuno slavje je povsem zasluženo, saj sta na poti do lovorike izločili 1. in 2. postavljeni dvojici.
Med fantovskimi dvojicami sta morala Vidovič in Kovačič v polfi-nalu priznati premoč 1. nosilcema
7.	ŠD POLENŠAK	5	2	1 2	12:8	7
8.	MONTE VIDEO	5	2	0 3	12:21	6
9.	ŠD SELCE	5	0	1 4	6:15	1
10.	KIKI RIKI TEAM	5	0	1 4	6:22	1
11.	BAR ŽABICA	6	0	1 5	6:24	1
RAZPORED 7. KROGA: (29. 6.):
ŠD Polenšak - Bar Žabica, Zvone Team ŠP Gabrnik - KMN Vitomarci, Kmetija Hrga - Selišek Franc, s. p., ŠD Selce - Kiki Riki Team, ŠD Placar - Monte Video. Delegat: Jagoda Všečka ŠD Juršinci.
UR
iz Avstrije.
»Turnir lahko brez zadržkov ocenim za uspešnega, tudi vreme nas pri izvedbi ni oviralo, tako da je bil spored zelo tekoč. Zagotovo lahko tudi tekmovalni del iz vidika TK Terme Ptuj ocenim za uspešnega, to potrjujeta dve lovoriki in še nekaj uvrstitev v zaključni del turnirja. Nekaj pripomb bi sicer lahko našel na samo igro naših igralcev in igralk; naučiti se morajo igro iz treningov prenesti še na turnirje. Tukaj imamo še zelo veliko rezerv,« je kratko oceno strnil Luka Hazdovac, predsednik TK Terme Ptuj.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj) - zmagovalka med dvojicami in finalistka med posameznicami
Nika Strašek (ŽTK Maribor) - zmagovalka med dvojicami
Torta za stotico
Med turnirjem Tennis Europe na Ptuju so domači organizatorji iz TK Terme Ptuj pripravili skromno, a prisrčno presenečenje za Tamaro Zidanšek, ki se je pred nekaj tedni z zmago na WTA-turnirju na Bolu prvič prebila med 100 najboljših igralk sveta.
»Zelo smo ponosni na našo članico in njeno uvrstitev v TOP 100. Prepričani smo, da bo tam ostala dolgo časa, saj do te uvrstitve ni prišla preko noči, ampak s trdim in načrtnim delom skozi daljše časovno obdobje,« je poudaril predsednikTKTerme Ptuj Luka Hazdovac. Dodal je: »Tamara je ob tem z lepim uspehom uspešno zaključila šolanje na gimnaziji in tako dokazala, da je možno združiti igranje tenisa na vrhunskem nivoju in šolske obveznosti, kar še posebej ob-
čudujemo. Tudi v prihodnje ji želimo veliko uspehov na turnirjih ter napredovanje na WTA-lestvi-ci.«
Sledil je razrez torte in kratko druženje ob kozarčku šampanjca, ob katerem je padla zanimi-
va ideja: »Predlagamo takšen sprejem za vsako nadaljnjo sple-zano desetico, po možnost z vedno večjo torto.« Predsednik je idejo seveda z veseljem sprejel ...
JM
si
Foto: JM
Maja Makorič, Marjan Čuk, Tamara Zidanšek, Pia Čuk, Zoran Krajnc in Rok Jarc
Foto: FB
petek • 29. junija 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	! 17
Ptuj • Vrata je odprla trgovina Inplan
Vse za piknik in zabavo na enem mestu
Še en neurejen del Ptuja je dobil novo, prijaznejšo podobo. V prostorih nekdanje Metalke so v petek odprli novo trgovino Inplan, ki sicer nostalgično spominja na prijetne stare čase, obenem pa je modernega, urejenega in prijetnega videza. Pestrost ponudbe, nizke cene, nekateri izdelki, kijih drugje ni možno dobiti, ustrežljivo osebje ter lokal s teraso, na kateri si boste oddahnili po nakupu vsega, kar potrebujete za piknik ali zabavo, so le nekatere izmed njihovih prednosti.
Darko Rojs in Robert Krajnc sta podjetje Inplan ustanovila leta 2006. So partnerji svetovno priznanih proizvajalcev plina in zamrznjenih živil. V 12 letih se je njuna osnovna dejavnost bistveno širila, primerno temu je bilo treba zagotoviti ustrezne prostore. Kot zastopniki za številne izdelke - od pizz do pravih bosanskih lepinj in sladoledov - so potrebovali večjo hladilnico. Sočasno s tem se je porodila še želja Spodnjemu Podravju ponuditi
trgovino, v kateri si bodo lahko na enem mestu nabavili vse potrebno za piknik ali zabavo. Primerno lokacijo so lastniki podjetja Inplan našli v prostorih, kjer je bila nekoč trgovina Metalka. Ogromno dela, truda in sredstev je bilo potrebnih, da je staro podrtijo nadomestila prijetna, sodobna in moderna stavba. Vanjo so umestili trgovino s posebno ponudbo, ob njej je tudi lokal, kjer ponujajo odlično kavo, pizze in še marsikaj drugega. Ob številnih iz-
delkih, ki jih ponujajo, si bo pri njih možno izposoditi peči in tako pizze na lastni zabavi speči povsem sveže. Kljub izjemni kakovosti izdelkov, ki jih ponujajo, so njihove cene konkurenčne. Pohvalijo se lahko, da ponujajo izdelke, ki jih v drugih trgovinah ni možno kupiti. Prav vse, kar potrebujete za zabavo, boste odslej na Ptuju dobili na enem mestu. To izjemno pridobitev so proslavili v petek in soboto ter obiskovalcem brezplačno ponudili čevapčiče, pivo
in šampanjec, razdelili so tudi tisoč sladoledov. »Razvijanje medsebojnega odnosa s kupci, dobavitelji in zaposlenimi je naša stalna skrb. Smo h kupcem usmerjeno podjetje s korektnim in transparentnim poslovanjem,« sta povedala Rojs in Krajnc. Da je podjetje družbeno odgovorno, sta dokazala tudi z dona-cijo v vrednosti 500 evrov, ki sta jo na odprtju podelila društvu Sožitje Ptuj.
Dženana Kmetec
Prlekija • Center DUO Veržej
Na ogled razstava oblačil in keramike
V Centru domače in umetnostne obrti (DUO) v Veržeju je na ogled razstava študentov oblikovanja na fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, ki zajema oblačila in izdelke iz keramike, nastale v okviru projekta Prleški lončar.
Pri nastanku oblačil so sodelovali študenti dodiplomskega študijskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja, pri keramiki pa študenti magistrske stopnje študijskega programa Inženirsko oblikovanje izdelkov in študijskega programa Oblikovanje in tekstilni materiali. Študentje pod mentorstvom docentke na fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, prleške rojakinje dr. Sonje Šterman iz Veržeja, so ideje za predstavljena oblačila črpali iz vojaških uniform. Oblačila so bila predstavljena na modni reviji Moda in mladi v sklopu Meseca mode v muzeju, ki ga organizira Pokrajinski muzej Maribor. Študenti so v okviru projekta Prleški lončar sodelovali tudi s Centrom DUO v Veržeju. Imeli so priložnost, da izdelke na podlagi njihovih raziskav in oblikovanja izdelata dva vrhunska mojstra na področju oblikovanja izdelkov iz keramike, Urška Ambrož iz Vičancev pri Veliki Nedelji, ki deluje v sodobno opremljeni keramični delavnici Centra DUO, ter Sašo Žuman, samostojni podjetnik iz Ljutomera, ki ohranja družinsko tradicijo na področju ustvarjanja tradicionalnih prleških lončarskih izdelkov. Nastala je kolekcija izvirnih keramičnih izdelkov, ki upošteva značilnosti in zakonitosti rokodelstva Prlekije.
STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
nagrade ste upravičeni - novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili ^ naročeni naJŠtajerskj tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
postati novi naročnik štajerskega tednika se splača! [
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije - naročili na Štajerski tednik, boste prejeli športno torbo in piknik odejo.
frffl^	pridobite tudi druge ugodnosti:
koristnimi nasveti	» Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
• praktična darila za nove in obstoječe naročnike
lU-od^stOfffrpOpušt pri naročilu-' malih: oglasov v Štajerskem tedniku
poštatfipročnik štajerskega - tednika se resnično splača!

18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 26. junija 2018
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Mladi Štajerci
Mladi, razigrani in zabavni
V zadnjem času je na Ptuju oz. v njegovi okolici korenine pognalo kar nekaj mladih naro-dno-zabavnih ansamblov, kar je nadvse razveseljivo. Vsi si tudi želijo, da bi bili v jubilejnem letu ptujskega festivala naro-dno-zabavne glasbe Slovenije 2019 tudi del njegovega odra, da bi lahko skupaj z mestom praznovali njegovo 1950-letni-co in 50-letnico festivala naro-dno-zabavne glasbe, ki je svojo pot začel davnega leta 1969, ko je Ptuj praznoval svojo 1900-le-tnico.
Del praznične scene tako želi postati tudi zelo mlad ansambel Mladi Štajerci, ki so sicer skupaj od septembra lani, v današnji zasedbi: Sergeja Pavalec (pevka), Luka Berghaus (kitara, električna kitara, vokal, vodja ansambla), Patrik Ciglarič (harmonika) in Matic Mlinarič (bas kitara, bariton, vokal), pa delujejo od februarja letos. Pri zabavni glasbi se jim pridruži še David Težak (klaviature in vokal). Povezala jih je ljubezen do glasbe, druženja,
si želijo čim več nastopati, saj z vsakim nastopom pridobivajo na rutini, predvsem pa na rasti kakovosti. Najprej želijo uspeti v Sloveniji, nekoč želijo igrati tudi v tujini. Ne želijo prehitevati, kljub mladosti se zavedajo, da uspeha ni čez noč, da bodo morali preigrati še marsikatero skladbo, da se bodo lahko enakovredno kosali z ansambli, ki so na sceni že veliko let. Iz leta v leto je na narodno-zabavni sceni tudi večja gneča. Če je želja, volja, vizija, ljubezen do glasbe, druženja, ni vrag, da ne bi uspelo, pravijo Mladi Štajerci, ki svoje zasedbe
ne bodo širili, kvintetovska glasba ni njihova vizija.
Z vso resnostjo in zagnanostjo se pripravljajo tudi že na prve festivalske nastope. Letos se na festivalske razpise še niso prijavili. Festivalski krst načrtujejo v letu 2019, njihova največja želja
je, da bi jim z muziciranjem uspelo prepričati strogo festivalsko komisijo ptujskega festivala naro-dno-zabavne glasbe. Druga izbira bo vurberški festival. Čim prej pa želijo priti tudi do lastnih skladb, za katere želijo, da so mladostne in prešerne, kot so sami.
MG
ker ljudi želijo razveseljevati in zabavati.
Stari so od 17 do 20 let, dva sta še dijaka, dva pa študenta. Sedež imajo na Ptuju oz. v Zabjaku, kjer tudi vadijo. Glasbeno se izobražujejo zasebno, njihov strokovni mentor je znani glasbenik in vodja ansambla Primož in Dobrovolj-ci Primož Kirič. Njihovo vzorniki so najprej Avseniki, zatem pa Slak, Miro Klinc, ansambel Roka Žlindre in še nekateri drugi. Vsak pa ima tudi še svojega vzornika,
Matic Boštjana Zajca (Slovenski zvoki), Patrik Ansambel Lojzeta Slaka, Luka Branka Jahna (kitarist pri ansamblu Igor in Zlati zvoki), Sergeji pa je vzornica bivša Avsenikova pevka Maja Berce. Na repertoarju imajo že več kot 100 narodno-zabavnih skladb in še veliko zabavnih, tako da ljudem lahko ponudijo širok izbor.
Čeprav se pojavljajo šele kratek čas, imajo zasedene že skoraj vse konce tedna, pri nastopih jim pomaga Jožica Ozvatič. Sicer pa
AK ČETRTEK OB 20. ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
1.	NATAŠA MADJAR - Sedemkrat
2.	POSKOČNI MUZIKANTI - Mala
3.	DOMEN KUMER -Midva
NARODNA
1.	SPEV - Kraljica zvezdnih noči
2.	S.O.S. KVINTET-Adios
3.	Ans. GLAS - Saj že jutri
...........
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Ime in priimek:
Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2010 - drugi del
Kako obnoviti obnovljeno stavbo M
V	ptujski bolnišnici so 2. julija uspešno vsadili prvo kolensko en-doprotezo, s tem se pričenja novo obdobje v ortopedski dejavnosti ptujske bolnišnice. Podpisniki peticije iz Murkove in Prešernove ulice ter s Slovenskega trga od mestne oblasti zahtevajo znižanje najemnin poslovnih prostorov, ukinitev najemnin za koriščenje prostorov na trgih in pločnikih, in izdajo občinskega odloka o ustreznem videzu in vzdrževanju poslovnih prostorov.
V	občini Markovci so podpisali pogodbo za nadaljevanje izgradnje kanalizacijo, graditi jo bodo pričeli v Stojncih. Na Gorci pri Podlehniku so začeli graditi novo mrliško vežico. V Ljutomeru so ob dnevu državnosti odprli spomenik generalu Rudolfu Maistru. Mladinski pevski zbor OŠ Mladika si je na Češkem pripel zlato medaljo. V Lenartu so podpisali pogodbo z izvajalci projekta Celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice, v katerega je vključenih 12 občin s tega območja. Gre za naložbo v vrednosti 18,5 milijona evrov. Pri Sv. Tomažu so zadovoljni, v štirih letih so v uporabo predali 23 km moderniziranih cest. V romarski hiši na Ptujski Gori so predstavili monografijo Bazilika Marije Zavetni-ce na Ptujski Gori. Marijino svetišče na Ptujski Gori je staro 600 let, slavnostno mašo je vodil predsednik slovenske škofovske konference, nadškof metropolit dr. Anton Stres.
Podjetje Sveča s Pobrežja v občini Videm je ob svoji 20-letnici predstavila povsem nov produkt na slovenskem trgu - prvo elektronsko solarno svečo. V Ptuju so predstavili program
večjih investicij v okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner. V dominikanskem samostanu bodo uredili sodobno kon-gresno-kulturno dvorano, v stari steklarski delavnici pa bo nastal center urbanih kultur. Za oba projekta so že izbrali natečajni rešitvi. Za prenovo Doma mlade ustvarjalnosti pripravljajo dokumentacijo, natečaj za prenovo Mestnega gledališča pa bodo ponovili. Slabosti in napake pri obnovi MG Ptuj želijo sedaj popravljati z javnimi natečaji. Tako mesto kot župan naj bi pri prenovi nasedla stroki. „Upam, da bomo Evropsko prestolnico kulture 2012 - Ptuj partner dočakali z gledališčem v nekdanji podobi," je optimistično napovedal Peter Srpčič, direktor MG Ptuj. Med dolgoročnejšimi projekti je prenova trgov, najzahtevnejši pa bo zagotovo ureditev obrežja Drave, ki bo vključil tudi rešitev za propadajočo stavbo nekdanjega Koteksa. Ptuj je mesto ob vodi, od nje pa v tem trenutku nima nič.
V ptujskem mestnem svetu se krešejo mnenja glede gradnje Pe-rutninine bioplinarne v Dražencih in projekta Adhoc, ki se predstavlja kot celovit pogled na razvoj ptujskega mestnega središča. Edino ptujsko javno stranišče v Slomškovi ulici so po obnovi končno odprli. Na 22. izboru najuspešnejših menedžerjev in družb JV in srednje Evrope je Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, prejel prestižno nagrado super šampion biz-nisa. V Ormožu so postavili temeljni kamen za novi vrtec. V ČS Jezero so se krajani odločno uprli umestitvi tr-
Foto: Črtomir Goznik
Z gledališčem v sedanji podobi so nezadovoljni tudi igralci.
V nekdanjem Koteksu hotelske postelje?

Za stavbo Koteksa so v MO Ptuj zaključili zbiranje natečajnih rešitev, ki so ponudile zanimive rešitve tako v arhitekturnem kot vsebinskem smislu. Natečajne rešitve so podlaga za iskanje potencialnih investitorjev, ki se ukvarjajo s turizmom in storitvami. Naša želja je, da bi v prenovljenih objektih dobili ustrezne hotelske kapacitete, ki jih to mesto za resno turistično dejavnost nujno potrebuje, poudar-L^n jajo v Mestni hiši na Ptuju.
govskega centra Lidl v njihovo okolje. Kidričani pa so ogorčeni, ker je Ministrstvo za okolje in prostor čez noč izdalo soglasje za sanacijo še ene gramoznice na zasebnem zemljišču v k.o. Pleterje, kamor predvidevajo vnašati odpadni mulj iz čistilnih naprav. Organizacija državnega tekmovanja sli-kopleskarjev, ki se je rodila in zrasla v Ptuju, se sedaj iz nerazumljivih razlogov seli v Ljubljano. V Ptuju si že dlje časa prizadevajo, da bi prišli do odloka, na podlagi katerega bi se v mestu učinkovito lotili urejanja neurejenih fasad na objektih, tudi v lasti zasebnikov. Še vedno pa ne stroki, ne lokalni politiki ni mar za obnovo kulturnega spomenika v Dravski ulici 23, saj ga tudi letos niso uspeli vključiti v program obnov. Na ptujski tržnici je vse manj zanimanja za prodajo. Še pred 10 leti je imelo KP Ptuj s prodajalci sklenjenih okrog 80 pogodb, danes jih je le še 34. Samevajo pa tudi lokali pod arkadami. Zadnji prodajalec se je izselil leta 2009, razpisi za nove najemnike so neuspešni. Dijaka ptujske elektro in računalniške šole Gregor Krušič in Aleš Stojak sta zmagala na svetovnem tekmovanju RoboCup 2010 v Singapurju, v kategoriji za tehnično najbolj izpopolnjen robot.
Izgradnja nadomestnega kartodroma v Slovenji vasi
V občini Destrnik so dokončali tretjo fazo modernizacije regionalne ceste Destrnik-Gomilci v dolžini 820 m, v vrednosti več kot milijon evrov. V Podgorcih obnavljajo kulturno dvorano. V ČS Breg - Turnišče imajo velike probleme s kanalizacijo. Ptujsko umetniško poletje je s festivalom Art Ptuj 2010 navdušilo. V ptujski bolnišnici je kritično, zaradi pomanjkanja zdravnikov bi lahko bila ogrožena 24-urna zdravstvena oskrba. MO Ptuj je praznovala svoj 15. praznik. Občina Hajdina je z DEM podpisala dogovor o ureditvi nadomestnega kartodroma na levi strani kanala pri Slovenji vasi. Karting steza bo dolga 1005 m in široka osem m. Po dokončani izgradnji kartodroma bosta občina Hajdina in DEM sklenili pogodbo o neodplačnem prenosu novega kartodroma s pripadajočim zemljiščem na občino Hajdina. V Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj so ustanovili jazz oddelek. V Juršincih so začeli graditi
enoto Doma upokojencev. V stečaju je končalo podjetje MTD, d.o.o., Maj-šperk, brez zaposlitve je ostalo 225 delavce. Iz farm v Dražencih, kjer so naselili piščance, zdaj smrdi bolj kot takrat, ko so bile tod svinje, ugotavljajo člani CI naselja Turnišče. V Podvincih so pridobili dve novi urejeni zeleni površini za nove generacije nogometnih navdušencev, ni jih malo, ki se sprašujejo, ali se Mestni stadion seli na podeželje. V Zavrču so ob 14. občinske prazniku odprli dobre tri km asfaltiranih cest. Na 41. festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju je nastopilo 11 ansamblov, slavili so Zreška pomlad, Veritas, Iskrice in Akordi.
V Puhovi ulici na Ptuju so odprli novo sodobno trgovsko središče -Qcenter z 20 lokali ter 200 delovnimi mesti. V Gorišnici so odprli nov vrtec, ki ga bo obiskovalo 133 otrok. Ptujska mestna oblast se je v času prvega ptujskega festivala Dnevi poezije in vina odločila za „poskusno" zaprtje starega mestnega jedra - ulic, ki so vodile na osrednje festivalsko dogajanje na Vrazovem trgu. Zaprli naj bi Vrazov trg in Jadransko ulico, v MO Ptuj pa so ocenili, da bo prihajalo do prometnih zamaškov, če ne bodo zaprli tudi Vošnjakove ulice. Ker pa o tem stanovalcev niso obvestili na ustrezen način, obvestila so namreč zatikali kar za brisalce vetrobranskih stekel parkiranih avtomobilov, je bil kaos popoln. V volilnem letu 2010 je v marsikateri občini zelo napeto, tudi MO Ptuj ni izjema, zlasti so nezadovoljni občani na Ribiški poti, kjer so razmere nevzdržne, pravijo krajani, ki živijo ob tej cesti, nikjer se kanalizacije ne gradi štiri leta, kot pri njih. Dejan Zavec je še drugič obranil naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF. Na Ptuju so odprli športni center Campus, ki je povezan z zgodbami treh vrhunskih športnikov tega okolja: kolesarjem Aldom Inom Ilešičem, olimpijsko Nino Kolarič in boksarjem Dejanom Zavcem. PGD Ptuj je staro 140 let, ob jubileju so predali namenu štiri sodobna gasilsko-tehnična vozila. V Lenartu imajo velike probleme zaradi čistilne naprave, ki ne čisti, ali je šlo 800.000 evrov v nič, bodo morali
izvajalca tožiti, se sprašujejo.
Novo poglavje ptujska arheologije
Pri OŠ Ljudski vrt Ptuj so svečano odprli novo telovadnico oz. nadstan-dardno večnamensko dvorano, kuhinjo in jedilnico. 17. september je bil praznik za šolo in šport. Hypo banka je MO Ptuj obvestila, da je GP Gradis Gradnje Ptuj, ki je dobil stavbno pravico za prenovo MG Ptuj. Zaradi likvidnostnih težav prenehal plačevati obroke kredita. Po neuradnih podatkih naj bi v tem trenutku že dolgovalo tri obroke kredita pred štirimi leti obnovljenega objekta. V občini Hajdina zaključujejo največji infrastrukturni projekt v zgodovini naselij in same občine - izgradnjo kanalizacijskega omrežja v okviru I. faze podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Dela na baročni fasadi minoritske cerkve na Ptuju so zaključena, kar je gotovo eden od velikih arhitekturnih in umetnostnozgodovinskih presežkov. Projekt kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu je odprl novo poglavje v ptujski arheologiji. V povezavi s I. fazo naj bi namreč uredili tudi nov ptujski arheološki muzej. Možni lokaciji sta dve: Panorama in nekdanji upravni prostori KK Ptuj z okolico. V Cirkulanah so pričeli graditi poslovno-stanovanjski objekt. Pihalni orkester se je po 155 letih delovanja vselil v prve lastne prostore. Ob jubileju so oblekli tudi nove uniforme v barvah simbolov Ptuja. Za dela v dominikanskem samostanu je bilo izdano gradbeno dovoljenje. V občini Hajdina so za častnega občana razglasili Darka Brleka vrhunskega in mednarodno uveljavljenega glasbenika, ter organizatorja festivalov, ki vodi tudi Evropsko združenje festivalov s sedežem v Bruslju, Darka Brleka. MO Ptuj je podala ugovor na predlagano prodajo nepremičnin, dvorca Turnišče in parka dvorca Turnišče. Po vseh zapletih bo družina Murat na Zgornji Hajdini le lahko zgradila motel.
Orfejčkova parada je praznovala 20. rojstni dan, prireditev Za male in velike pa 13.
Pripravila: MG
torek • 26. junija 2018
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
zelenjavno-mesna	goveji golaž, polenta,	cvetačna juha, zeljne	štajerske kumare s	prežganka, narastek	goveja juha, goveji	porova juha,
enolončnica	češnjev kolač	krpice z mesom,	smetano, kuhan mlad	iz polnjenih bučkinih	zrezki v omaki,	govedina v solati,
(uporabimo piščančje		ribezova rezina	krompir, poljuben	cvetov, zelena solata,	skutina klobasa,	polnozrnat kruh,
meso), pita iz jogurta			košček mesa,	višnjev zavitek	solata, rulada	višnjev kompot
in skute			malinova pita			
Narastek iz bučnih cvetov
Sestavine: 25 bučnih cvetov; nadev: 2 čebuli, 0,5 kg mletega mesa, sol, poper, koriander, belo olje; bučno olje, bel toast kruh (brez skorje), dve jedilni bučki; preliv: 2 jajci, 1,5 dl mleka, sol, timijan, majaron, bazilika; 1 kisla smetana (za 4 osebe so dovolj polovične količine sestavin).
Bučne cvetove očisti mo (uporabimo povsem odprte moške cvetove - to so tisti na dolgem peclju): v cvetu odtrgamo (odrežemo s škarjami) prašnike, saj so grenki, pod cvetom pri steblu obrežemo trdo lupinico (če je), jih prav nežno oškropimo z vodo in popivnamo. Čebulo dušimo na olju ali maslu, in ko porjavi, dodamo mleto meso. Popražimo do suhega, dodamo sol, poper in koriander. S tem nadevamo bučne cvetove. Posodo za narastek namažemo z bučnim oljem in dno obložimo z rezinami toast kruha (skorjo obrežemo). Za preliv jajci pomešamo z mlekom, soljo, timijanom, majaronom in baziliko. Zmes prelijemo čez kruh, na njih zložimo polnjene cvetove buč in kolobarje dveh vrtnih bučk. Vse zalijemo s kislo smetano in pečemo pri 200 stopinjah Celzija. Bučni cvetovi naj ne porjavi-jo; če začnejo rjaveti, jih pokrijemo z alufolijo. Pečemo 15 do 20 minut.
Pita iz jogurta in skute
Sestavine: 150 g sladkorja, 1 navaden jogurt (majhen lonček, 180 g), 1 dl mleka, 500 g skute, 1/2 limone (sok in naribana lupina), 2 jajci, 1 vanilijin sladkor, 2 žlici ruma, 1/2 dl olja, 200 g moke, 1 pecilni prašek; za preliv: 1 jajce, 1 kisla smetana (majhen lonček, 180 g); maslo za premaz pekača.
V posodi zmešamo skuto, jajca, olje, sladkor, mleko in jogurt. Dodamo vanilijin sladkor, limono in rum. Nazadnje dodamo še presejano moko s pecilnim praškom. Maso damo v pekač, ki smo ga premazali z margarino. Pred pečenjem prelijemo s prelivom, ki ga naredimo iz ene kisle smetane in enega jajca. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija 25 do 35 minut, da je lepo rjavo zapečeno (naša je nekoliko temna, a je bila okusna!)
Zeleni nasveti
Zdaj je čas, da začnemo sejati in saditi za zimo
Mnogi ste gredice s krompirjem, solato in grahom spraznili. Ne vem, zakaj je ravno letos toliko vprašanj, kaj zdaj saditi. Bi pa vas želela spomniti na dve pomembni opravili v tem tednu. Prvo je setev ali že presajanje zimskih kapusnic, drugo je spravilo česna.
® MINERAL
Najpogosteje vrtičkarji pozabijo na brstični in listnati ohrovt. Imata zelo dolgo vegetacijo, in če želimo pridelek pobirati že na začetku zime, bi bilo najbolje, če bi skušali nekje nabaviti sadike. Ni pa še prepozno za setev, a morate res pohiteti. Obe vrtnini sodita med kapusnice, ki so botanično del družine križnic, kar moramo upoštevati pri planiranju kolobarja. So zelo občutljive in imajo v preozkem kolobarju hitro veliko težav. Zaželeno je, da na isto mesto ne sadimo rastlin iz iste družine vsaj štiri leta. Na vrtu sadimo še druge sorodnice kapusnic, to so repa, podzemna koleraba, redkev in redkvica, rukola, vrtna kreša in najnovejše - azijske listnate rastline. V družino križnic sodi tudi hren. Tudi dve rastlini, ki se ju zelo priporoča za setev za zeleni podor, to sta bela gorjušica in oljna redkev, sodita v to skupino.
Pridelovanje kapusnic
Pri gnojenju z organskimi gnojili sodita oba ohrovta na prvo poljino, to je tiste gredice, ki so bile v jeseni gnojene s hlevskim gnojem. Odlično bosta uspevala tudi na gredicah, kjer ste že pobrali stročji fižol, predvsem pa bob ali grah. Kljub temu da so dokaj požrešne, hlevskega gnoja ne sme biti več kot 2,5 l/m2. Uporabimo lahko tudi domač kompost (10 l/m2) ali kupljena organska gnojila, slednja uporabimo po navodilih na vrečici. Med letom jih lahko večkrat zalijemo s pripravkom iz namočenih kopriv (1/3 kopriv, 2/3 vode namočimo za 20-40 ur). Danes dobite v trgovinah tudi povsem naravna, organska tekoča gnojila, samo malo je treba po njih povprašati. Sadimo ju vsaj 50 cm narazen, med vrstami pa še več. Prostor med njimi lahko zdaj zapolnimo s setvijo nizkega stročjega fižola. Veliko manj težav bo, če bomo posevek vzgajali iz sadik s koreninsko grudo. Časi setvenic in puljenih sadik so mimo. Tudi doma si jih lahko vzgojite brez težav. Vzgojimo jih na prostem, nekje, kjer bodo v najhujšem delu dneva zasenčene. Izberemo kakovosten substrat, potem sadik ne gnojimo vse do presajanja. V vsako luknjo najlažje posejete samo eno semenko tako, da si pomagate z upognjenim papirjem velikosti A5, kot vidite na sliki. Tulec približamo luknji in v
vsako s svinčnikom potisnemo eno semenko. To potem s prsti pritisnemo v zemljo, zalijemo in setev postavimo pod balkon, v senco, ne v rastlinjak, kjer je zdaj prevroče.
Ne pozabite, ob presajanju sadik vedno naprej zalijemo jamico, potem pa celo gredo, ne samo sadik, ne samo vrst, ampak celo gredo. Če je le možno, zemljo gredice tudi zastrite. Najuporabnejša je kar pokošena trava. Tako ne boste izgubljali preveč vode zaradi izhlapevanja, pa tudi poletna neurja je ne bodo zbijala.
Ohrovti so zaloga vitaminov in mineralov v zimskem mrazu
Ohrovt, pa naj bo glavnati, listnati ali brstični, je vrtnina, ki nam pozimi nudi sveže vitamine, minerale in predvsem obrambo našega telesa pred zimskimi tegobami, tudi slabo prehrano. Zato v juniju, ko po navadi že pozabimo, da je treba kaj posejati ali posaditi, ne pozabite, da je treba posaditi nekaj sadik listnatega in/ali brstičnega ohrovta. Tako bomo celo
Foto: MP
Tale česen, če je povsem zdrav, še lahko ostane kakšen teden v zemlji, a po tem dežju ga je veliko bolje izpuliti.
TM
NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN
zimo preskrbljeni z nekaj sveže zelenjave. Tudi glavnati ohrovt zaradi svojih nagubanih listov prenese veliko mraza. Glavnati ohrovt sadimo enako kot zelje, med vrstami naj bo 50 cm, v vrsti pa 40 cm, listnati in brstični ohrovt pa potrebujeta veliko prostora, vsaj 70 cm med vrstami in 50 cm v vrsti.
tt • v	•	•	ii	•••
Kaj se sejemo in sadimo v juniju
Vsi ljubitelji redkve lahko prvič posejete tudi črno redkev. Tako boste imel na vrtu posajen naravni »lekadol« za preganjanje prehlada. Redkev sejemo v vrstice 30 cm narazen. Zelo priporočljivo je, da posejete vmes tudi kamilico. Kamilica je svetlokalilka, zato semena ne pokrivamo z zemljo. Včasih je celo enostavneje, da nekaj rozet kamilice izkopljete na kakšni njivi in jih presadite med črno redkev. Prav tako ljubitelji koriandra med vrstice posejete to zelišče. Lahko ga posejete izmenično s porom. Nekaj redkve lahko posejete tudi pod paradižnik. Prav tako lahko najbolj nestrpni in neučakani posejete podzemno kolerabo in strniščno repo, čeprav s slednjo priporočam še počakati.
Seveda je zdaj tudi čas setve endivije in radiča. Vsi ljubitelji nekoliko drugačnih eksotičnih okusov pa posejte tudi užitni portulak. Ta rastlina raste zelo hitro, njeni debeli, mesnati listi so polni vitamina C in številnih rudnin. Imajo še eno posebnost, ki ni značilna za vrtnine, ima ornega 3 maščobne kisline. Zato je dobrodošla popestritev jedilnika poleti. Lističe dodajamo vsem solatam, tako zelenim kakor plodovkam. Prav tako je zdaj čas za setev korenja za zimsko shranjevanje. Tudi pe-teršilj za prezimovanje je bolje sejati šele zdaj. Med vrstice korenčka pa posadite še sadike pora. Tam ga bo porova zavrtalka težje našla. Seveda je še čas tudi za setev nizkega fižola, visokega fižola, bučk in kumar, saj je bolezen prve marsikomu že zdelala. Solata, rdeča pesa, korenje, peteršilj, blitva ... pa zagotovo sem še kaj pozabila, vse to se še lahko poseje, da gredice ne ostajajo predolgo prazne.
Misa Pušenjak
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 26. junija 2018
Šepetanje valov
Orjaška pošast (11)
Fotografije in besedilo: Mateja Toplak
Samopostrežna restavracija, kjer so lično postrojeni najboljši prigrizki, omamne sladice, sočno sadje, pisane solate in vabljiva hitra hrana, se duši v direndaju, ki ga zganjajo lačni gostje. Krožniki so dodobra natovorjeni, kot da se bliža dolga zima, ki za preživetje zahteva dodatne maščobne obloge. A žalostno dejstvo je, da bo večina obroka končala v morju kot neprimerna hrana za ribe. In to medtem, ko so na drugem koncu sveta ljudje lačni...
Potniške ladje ne vplivajo ravno blagodejno na okolje. Onesnaževanje zraka zaradi tovrstnih pomorskih »pošasti« je vsako leto hujše, saj postajajo ladje vse večje in večje (križarska industrija je najhitreje rastoči sektor množičnega turizma). Trenutno največja križar-ka na svetu, Harmony of the Seas, ladijske družbe Royal Caribbean, ki sprejme 6.780 potnikov in 2.100 delavcev, izgublja svoj sloves, saj je bodoča velikanka med velikani že v izdelavi. Orjaška križarka iz linije World Class ladijske družbe MSC bo obsegala površino, ki zadosti skoraj trem nogometnim igriščem! Medtem ko trenutno največja ladja na svetu ob polni moči treh štiri nadstropja visokih 16-cilindrskih motorjev porabi 5.200 litrov dizelskega goriva na uro, kaj lahko potem pričakujemo v prihodnosti? Analitiki za pomorsko onesnaževanje svarijo, da tako velika ladja
izpusti v ozračje približno toliko žvepla kot nekaj milijonov avtomobilov, več dušikovega dioksida kot dnevni promet, ki gre skozi mesto srednje velikosti, in več iz-
pustov kot nekaj tisoč londonskih avtobusov. Tega ni težko verjeti, saj se ladja med drugim ponaša še s triindvajsetimi bazeni, dvajsetimi restavracijami, ogromnim gledališ-
avtor: marko drescek
potapljaško oblačilo
sovražnik judov
glive, ki povzročajo rastlinske bolezni
spodrsljaj
alec guinness
bel kristalen prah za konzerviranje
mestno zabavišče
los angeles
rastlinska bolezen
velika rudarska posoda
filmski
Živalski detektiv
ventura
stikalna naprava
nekd.am. košarkar (larry)
koralni otok
PRIDOBIVANJE TELESNE MASE
filmska igralka gardner
VISOK MORNARIŠKI CIN
mirno morje brez vetra
vzvišen prostor
stroj, naprava
najmanjši delec prvine
gora v švici
babilonski bog pisanja
lajšanje bolečin
toyotin cestni terenec
kenan evren
merce-desov malček
nauk o verzih
"VSEH" grdob grdoba
del stanovanja
teoretični sestavek, razprava
vojaško poročilo
PASMA GOLOBA NAJENO-STAVNEJSl ALKOHOL
rudi
Šeligo
angleško sladno pivo
dionizova spremljevalka
izvirno
ime norveške
britanski filmski režiser (peter)
nogometni klub iz bavarske prestolnice
star izraz za kopje
liza minnelli
SESTRA OCETAALI MATERE
urška centa
pojav na vodi
žalni, lepilni, tekoči ?
grmovje
s Šibami
MORSKI RAZBOJNIK
inkovski bog vetra
PROSTOR ZUNAJ IGRlSCA
cola, palec
AMERIŠKI REŽISER (JOEL)
PRIMOŽ TRUBAR
TRT kralja miñosa
pogan, brezverec
izdajatelj menice
karel capek
vulkan
na havajih (mauna?)
COEN, Joel in Ethan - ameriška režiserja, brata, SAALE - največja reka v Turingiji, levi pritok Labe v Nemčiji, SALICIL - bel kristalen prah za konzerviranje živil, YATES, Peter - britanski filmski režiser (Vroči diamant)
P* # *•
Eden najlepših pogledov z ladje. (Geiranger - Hellesylt, Norveška)
Iz Preziose, ki sprejme skoraj štiri tisoč štiristo potnikov, sem se preselila na Magnifico (v prevodu: veličastna, sijajna), manjšo ladjo, ki lahko gosti »samo« tri tisoč šesto potnikov. (MonteCarlo, Monako)
čem, zabaviščnim parkom in celo petdesetimi čisto pravimi drevesi!
Za ladjarje je nedeljsko jutro, ko večina ljudi še rada poleži, čas za tedensko čiščenje. Komaj se zasid-
ramo v glavnem pristanišču, že se začne delovna akcija. Hipoma se odprejo vsi izhodi, tako da v nekaj minutah ob privezu kar mrgoli močnih rok, ki prekladajo velike škatle, porivajo natovorjene vozičke ali nakladajo palete z dobrinami. Najprej se seveda zvrsti odvoz odpadkov. Na ladji se sicer ti sortirajo in stiskajo (papir se zažge), a kljub temu se nabere gora pločevine, stekla, plastike in drugih odpadkov, ki jih je treba odstraniti, da se naredi prostor za nove - in že se nadaljuje začaran krog moderne družbe ... Medtem tovornjaki, naloženi s hrano, pijačo, cigaretami, čistili, toaletnimi potrebščinami, z rezervnimi deli za vzdrževalce in dobrinami za potniške trgovine potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto. Ure in ure se tako ladja čisti, obnavlja in pripravlja na naslednjo plovbo. Zdi se, da težnje po zmanjšanju odpadkov, kot tudi varčevanju energije, napredujejo izjemno počasi.
»Kaj boste storili s fotografijami, če jih ne bomo kupili?« me vpraša zvedava potnica. V enem tednu namreč posnamemo in razvijemo več kot dvanajst tisoč portretnih fotografij, nekaj tisoč fotografij je posnetih še pri večerji ali na raznih dogodkih, ne smemo pa pozabiti na »fotografijo dobrodošlice«, s katero pričakamo vsakega gosta
že pri samem vkrcanju na ladjo. Celotno delo opravi osem fotografov, katerih prsti so postali tako hitri, oko pa tako izostreno, da lahko povprečno fotografiranje (7-10 fotografij) traja manj kot minuto. Večina našega dela pa na žalost konča v smeteh, proda se namreč manj kot deset odstotkov unikatnih družinskih spominov na sanjsko križarjenje. Ker razvijemo čisto vse fotografije, si lahko samo zamislite goro fotografskega papirja, ki ob koncu vsakega križarjenja pristane v smeteh! Na srečo je vse bliže tudi modernizacija - prihajajo novejše, modernejše ladje, ki gostom ponujajo pakete z vključenimi digitalnimi fotografijami z možnostjo razvijanja v tiskani obliki. Skozi čas bo tehnologija pomagala omejiti vpliv na okolje, ki ga povzročajo kemikalije, uporabljene za razvoj fotografij.
Nedeljsko sonce se že krepko pomika proti zahodu, ko sledi še umivanje morske lepotice, ki ga zaključi nanos novega sloja barve, da bo lahko vsa sijoča zaplavala novim dogodivščinam naproti. Čeprav križarjenje trenutno res ni najbolj zelena oblika potovanja, so napovedi za prihodnost spodbudne, saj naj bi ekološka goriva, o katerih se ob pogovorih med ladjarji zadnje čase krešejo mnenja, znatno omejila vpliv na okolje.
9
V svetu križarjenja večja ladja prinese večji ugled in s tem večji zaslužek, saj privabi več turistov.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj
Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 26. junija 2018
Za kratek čas
Štajerski	21
Vidi se...
... da nekateri župani res vedo, kako uspešno porabiti proračunski denar, saj ne gre iz njihovega žepa. Tako so na neki občinski proslavi obiskovalci šotorili, pa bi lahko 20 m vstran telovadili, saj je bila tam prazna šolska telovadnica. A je očitno dosti lažje dati denar postavljavcu šotora kot pa šolskemu hišniku, ki bi samo razgrnil zaščito po parketu, vsi drugi stroški pa bi bili itak enaki.
Govori se...
... da očitno besede »Vas bomo dali v cajtnge!« še vedno učinkujejo. Zadnjič smo »dali v cajtnge« posušeno lipo pred Mestno hišo - na, pa je na njenem mestu že nova. Ne vemo le, ali je mestni svet že sprejel odlok o zalivanju mladega drevesca ali bodo to počeli mestni cucki samoiniciativno ...
... da je očitno največja tržna niša človekovo zdravje. Vsi bi nas pri tem seveda radi nategnili, ljudje pa smo pripravljeni, da nas res nategnejo. Pred časom so nam ponujali, kako nam bodo pomagali
odstraniti tiste izrastke na gle-žnjih (hallux valgus), ker nam s tem ni živeti; potem so bile na vrsti »žebeljne glive« (tako je pametni Google prevedel glivice na nohtih; angleški 'nail' namreč pomeni dvoje - noht ali pa žebelj); trenutno so aktualne krčne žile, očitno pa jim sledijo - v skladu s sodobnimi internetnimi trendi - bolečine v hrbtenici. Samo da nas nekaj boli! In da nam nekdo želi pomagati.
... da smo ob primerjavi cen bencina v soseščini ugotovili, da v naši državi, kjer so cene poletele v nebo, vendarle plačamo za liter bencina manj
kot sosedje Hrvati. Vsaj neka tolažba v naših »dobrososed-skih« odnosih. In če imate velik rezervoar, jim ne boste ob potovanju na njihovo obalo in domov pustili na njihovih bencinskih črpalkah niti evra. Pardon: niti kune. Šleka pac!
... da Slovenci svojega jezika resnično ne obvladamo. Oziroma z njim delamo kot svinja z melnatim žaklom (naj vam kdo to prevede). Tako je v zadnjem času postala aktualna novica, da bomo po nekaterih občinah imeli v tem času »letni kino«. Kaj za eno čudo je to? Leto v naši državi traja od 1. januarja do 31. de-
cembra. In sedaj vabiti v letni kino je neumnost. Res pa je,da pri južnih sosedih »leto« (oziroma »Ijeto«) pomeni poletje. In pri njih »Ijetni kino« pomeni to, kar so naši veleumni organizatorji želeli povedati tudi Slovencem, pa je bilo, kot je bil naslovljen neki tuji film, »izgubljeno s prevodom«. Na sončni strani Alp bi namreč morali imeti POLETNI KINO -samo to znanje je za nekatere višja matematika!
... da so v Ameriki zelo občutljivi, kako nekaj poimenovati. Tako ni primerno uporabiti izraza Indijanec (biti mora 'native American'), da o tem, česa v zvezi s črnci pri njih ne smejo reči, sploh ne govorimo. In tako se nam zdi zelo nekorektno od naše ameriško podrepne države, da nekega vinogradniškega škodljivca imenujemo ameriški škržat.
... da smo nedavno prebrali, da bi jedrski udar v najstarejšem slovenskem mestu preživela le četrtina meščanov. Ne sekirajte se: če ste preživeli sedanjega župana in njegovo vladajočo garnituro, imate res velike možnosti, da boste vi med temi 25 odstotki preživelih ...
Prireditvenik
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	6	8	9	2		1		
5				7			8	
		4		3				
2	3						5	
8								2
							3	7
				4		8		
	9			8				6
		6		9	3	5	2	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©©	€€€	Q
Bik	¥¥	©	€€	QQQ
Dvojčka	¥	©©©	€	QQ
Rak	¥¥¥	©©	€€	Q
Lev	¥	©©	€€€	Q
Devica	¥¥¥	©	€€	QQQ
Tehtnica	¥	©©©	€€€	QQ
Škorpijon	¥¥¥	©	€€	Q
Strelec	¥¥	©©©	€	QQ
Kozorog	¥	©	€€€	OOO
Vodnar	¥¥	©©©	€	OOO
Ribi	¥¥¥	©		OO
Torek, 26. junij
09:00	Sveti Tomaž, tekmovanje v pikadu za pokal občine Sveti Tomaž
10:00	Ptuj, Mestni park, Poletne ulične delavnice
18:00	Sv. Tomaž, Igre brez meja
18:00	Ptuj, CID, Poletna swing poplesavanja
Sreda, 27. junij
09:30	Ptuj, Dom upokojencev, odprtje Majhne brezplačne knjižnice
10:00	Sv. Tomaž, srečanje starejših občanov
18:00	Ormož, Grajska pristava, predstavitev zgodovinskih zapisov
20:30	Turnišče pri Ptuju, grajska dvorana, komedija I love Njofra
Četrtek, 28. junij
09:00	Sv. Tomaž, medobčinsko tekmovanje v visečem kegljanju
09:00	Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., delavnica Spoznaj orffova
glasbila, za otroke od 6 leta dalje
15:00	Sv. Tomaž, ekipno strelsko tekmovanje z zračno puško
16:00	Ptuj, CID, Nefiks - jezikovni klub nemščine
20:00	Sv. Tomaž, Modna revija
20:30	Turnišče pri Ptuju, grajska dvorana, komedija I love Njofra
Petek, 29. junij
20:00 Sv. Tomaž, telovadnica OŠ, nastop Tadeja Toša in srečanje za mlade
20:30 Turnišče pri Ptuju, grajska dvorana, komedija I love Njofra 21:00 Lenart, Športna dvorana, Folkart v Lenartu, folklorna skupina iz
Kenije Afrikan Tumbas 21:30 Ptuj, dvorišče gradu, odprtje Kina brez stropa - Krčenje
Mestni kino Ptuj
Petek, 29. junij: 21.30: odprtje Kina brez stropa: Krčenje
Iskrice
Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog
Velja za teden od 25. junija do 2. julija 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com) ***
»Življenje nam je darovano, zaslužimo ga s tem, da ga sami
darujemo.« Rabindranath Tagore
***
»Prijatelji, ne bojte se življenja! Kako dobro je živeti, kadar
storiš kaj dobrega in resničnega.« Fjodor Mihajlovič Dostojevski ***
»Življenje je pač tako: kar nekoga osreči, drugega onesreči.«
Theophile Gautier
***
»Odpri oči - evo ti narave, odpri srce - evo ti življenja.« Emile Zola
***
»Življenje je kljub vsemu trpljenju zaradi obupa, neuspeha in krivde vznemirljivo, lepo, zabavno, duhovito in ljubeznivo, polno naklonjenosti in ljubezni, včasih pesmi in imenitnih
dogodivščin, včasihplemenito in včasih zelo sivo.« RoseMcCauiay •kick
»Kdor kroži vselej samo okrog drugih, ta zgreši lastno Življenje.« Anselm Griin
~k~k~k
»Biti junak, eno minuto ali eno uro je lažje, kakor prenašati vsakodnevno življenje v tihem dostojanstvu.« f. m. Dostojevski
Tednikova nagradna razrezanka f
Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 2. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Inaj Topolovec, Sp. Hajdina 22 a, 2288 Hajdina.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Naše prireditve
torek • 26. junija 2018
Družba Radio Tednik Ptuj v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi
organizacijami iz Slovenije in Hrvaške vabi na dobrodelno prireditev
VSI SKUPAJ SMO ZA -
enakost-prijateljstvo-sopomoč...
Pridružite se nam 26. junija ob 18.00 v Termah Ptuj.
Nastopili bodo: Dejan Vunjak, Tanja Žagar, BQL, Nika Zorjan, Nina Donelli, Ditka, Ivica Pepelko in Brata Malek.


A
Vstop
s*?*
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
SAVA
POKOJNINSKA
ornvo
aÍDilcompany
TEÍEfMs
Ptuj • Vsi skupaj za enakost, prijateljstvo, sopomoč
Danes je dan za dobrodelnost in druženje
Letošnja dobrodelna prireditev Vsi skupaj smo - za enakost - prijateljstvo - sopomoč je že peta po vrsti.
Družba Radio-Tednik Ptuj jo je prvič organizirala leta 2014, da bi pomagali tistim, ki našo pomoč potrebujejo, in da bi tudi s to prireditvijo spodbujali družbeno skrb za te ljudi. Junijski dan je tako že postal tradicionalen dan za dobrodelnost in druženje. V petem letu je to današnji dan, 26. junij, na katerem pričakujemo okrog 1500 udeležencev iz cele Slovenije in sosednje Hrvaške, je povedal Drago Slameršak, direktor družbe. Prišla naj bi tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve ter
enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Na celodnevno druženje bodo avtobusi Arrive brezplačno pripeljali uporabnike centrov za socialno delo iz cele Slovenije, stanovalce in uporabnike socialno-varstvenih zavodov (Dornava, Ig. Črna na Koroškem, Hrastovec, Vipava in še nekaterih drugih), Ozare, Šenta, Sožitja, projekta Človek in Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki bodo v Termah Ptuj preživeli celi dan. Pridružili pa se jim bodo tudi rejniki in rejenci ter številni prostovoljci. Zagotovo bo to še en
nepozaben dan za udeležence kot tudi vse druge, ki se jim bodo pridružili. Večina med njimi ga komaj čaka, to potrjuje tudi vedno večja udeležba. Na prvi dobrodelni prireditvi pred štirimi leti jih je bilo 400, že lani pa okrog 1200. Četudi jim kopanje in spoznavanje z drugimi udeleženci pomenita zelo veliko, pa je koncert s plesom vrhunec, srečanje s pevci in glasbeniki, ki se ga najbolj razveselijo. V družbi Radio-Tednik Ptuj se trudijo, da bi jih pripeljali čim več, da bi udeleženci med njimi našli tudi
Za dobro voljo bodo danes skrbeli znani glasbeniki.
Foto: Črtomir Goznik
Okrog 1200 udeležencev iz Slovenije in Hrvaške je lani preživelo nepozaben dan v Termah Ptuj.
tiste, ki jim najraje prisluhnejo, se z njimi osebno srečali in fotografirali. Že od prve prireditve pa je njihova ljubljenka pevka Tanja Žagar, ki tudi sicer veliko nastopa na takšnih in podobnih prireditvah. Na prireditev Vsi skupaj smo za pa vedno pride z največjim veseljem, ker se v njihovi družbi počuti prijetno, so polni človeške topline in ljubezni.
Na današnjem glasbenem delu dobrodelne prireditve Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo -sopomoč, ki se bo začel ob 18. uri, bodo nastopili: Dejan Vunjak, Tanja
Žagar, BQL, Nika Zorjan, Nina Donel-li, Ditka, Ivica Pepelko in brata Ma-lek. V amfiteatru Term Ptuj so danes dobrodošli vsi, ki pozitivno mislijo, srčni ljudje s posluhom za soljudi, ki kljub drugačnosti želijo biti enakovredni na vseh področjih družbenega življenja in dela, a jim to zaradi najrazličnejših blokad, kot posledice odsotnosti moralni vrednot, pogosto ne uspeva. Spoznavanje in iskreno druženje na takšnih in drugačnih prireditvah pa je lahko majhen, a zelo pomemben korak na poti k premagovanju le-teh. Udeleženci pete
Foto: Črtomir Goznik
dobrodelne prireditve, okrog 1500 jih bo iz cele Slovenije in sosednje Hrvaške, vabijo, da se jim pridružite. Vstop na prireditev je brezplačen, z dobrodelnim prispevkom pa bomo vsi skupaj pomagali OŠ dr. Ljudevi-ta Pivka Ptuj in Centru za vzgojo in izobraževanje Tomislav Špoljar k še kakovostnejšemu izobraževanju in preživljanju prostega časa.
Glavna sponzorja pete prireditve Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč sta Sava pokojninska družba in Zavarovalnica Triglav.
MG
petek • 29. junija 2018
Oglasi in objave
Štajerski	, 23
08:00 Kronika iz občine Destrnik 09:00 Gostilna pr* Francct" 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otvoritev vinske kleti v Majšperku 19:30 GolAvt - oddaja o nogometu 20:00 Kronika iz občine Destrnik 21:30 Državno srečanje OFS 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več ita spletni strani www.siptv.si
SP
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
08:00 23, praznik občine Dornava 09:00 Ljudski pevci se prečistil v ij o 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu I 3:00 Video strani 14:00 italijanska trgovina - v živo 3 6:00 Seja sveta Občine Lenart - v živo 18:30 Prodajno okno
20:00 Pravljična komedija 9r O S Dornava 21:00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
Uredništvo: Dornava 11šd 2252 DORNAVA: info@siptv.ii
kcnlakl: 02 754 00 3Q: 041 618 044: www.Eiptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27: 031 627 340
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
STORITVE
08:00 Dan vrtca Hajdina 10:00 34. srečanje gasilskih PZ 11:30 Gostilna pr+ Francet* 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2013 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Dan vrtca Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIMO obiralnik koruze in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM traktor, koso, pajek, prikolico, mulčer, motokultivator in drugo kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi v okvari. Telefon 041 407 130.
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
ZAPOSLIMO osebo za razvoz pic, lahko tudi upokojenca. Zaželeno poznavanje Ptuja in okolice. Kontakt: Sonja Lorber, 031 301 116.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
ZARADI BOLEZNI SE PRODAJA ZNANO
GOSTIŠČE - PENZION "OB RIBNIKU" Dežno pri Podlehniku
GOSTISCE JE PRIMERNO TUDI ZA DOM OSTARELIH ALI REHABILITACIJSKI CENTER. SAJ IMA 55 LEŽIŠČ. ZAINTERESIRANI RESNI KUPCI LAHKO POKLIČEJO gsm: 031546111 Stanislav Skledar
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
l^ilotmirtiHmi f^............■■rii
'* t" rirm K ,
Senic*. ?	In AfJro
s Z, """" rane
kako	Kr«njQV<l in
Kn> so d0,aji, »oslopki „ " ' 1 »monskiml SOCffKiu
»o uiše u " -----
^ L _ _ 3	mi

www.reporter.si
AFERA - Kako so izključili policijo v aferi Irangate INTERVJU - Dr. Ernest Petrič: Vlada brez relativnega zmagovalca bo pohabljena ESEJ - Dr. Dimitrij Rupel: Strah pred opozicijo in zaton demokracije REPORTAŽA - Skrivnostna podzemna utrdba na Rupnikovi liniji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@rodio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali i.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. „ _
Štajerski
Spomin...
Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
Danes, 26. junija, je devet let, odkar nas je zapustil
Jožef Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih
V mislih s teboj vsi tvoji
Štajerski 1	rai	INI	IK
www.tednik.si			
Stajerskitednik	List	ajerskitednik	
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu!
KTD «««»iti rttn* i ottanu
Za zdravo pitno * vodo v Halozah
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor


Ker temelji priko^nosti ležijov preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
2 GLASBO DO SRCA
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Spodnje Podravje • Prvi počitniški konec tedna prinesel prometni kaos
Pripravite se, ta konec tedna bo še huje
Minuli konec tedna, ob začetku šolskih počitnic, je bila gneča na cestah proti Hrvaški seveda pričakovana. Vendar pa se dolge kolone vozil letos ne vijejo le po avtocesti oz. njenem gradbišču, temveč predvsem po avtocesti vzporedni (bodoči) regionalni cesti. Da za pičlih nekaj kilometrov novega asfalta niso pripravljeni odšteti 15 evrov za tedensko vinjeto, tujim turistom težko zamerimo...
Prebivalci ob nekdanji glavni cesti proti Hrvaški so dolga leta prosili za avtocesto. Po tem, ko so lani novembra prvo polovico avtocestnega odseka Draženci-Cruškovje le predali prometu, je že jasno, da
avtocesta vseh prometnih težav ne bo rešila oz. jih bo le »prestavila« na druge ceste. Bralec našega časopisa nas je namreč opozoril, daje pretekli konec tedna v Žetalah in Rogatcu vladal prometni kaos: »Po naših
javnih poteh so se proti mednarodnemu mejnemu prehodu Cruškovje valile kolone vozil in tam obračale. Prvi počitniški konec tedna je sistem povsem odpovedal oz. sistema sploh ni bilo...«
Na Policijski upravi Maribor so pojasnili: »Glede na dejstvo, da je od Podlehnika do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje gradbišč-na cesta, kjer je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, je na določenih
Tuji turisti so poti, kjer bi se izognili plačilu uinjete, večinoma iskali z navigacijo, začasna prometna signalizacija proti Hrvaški pa je marsikoga zmedla ...
Prvi počitniški konec tedna je čakalna doba na mejnih prehodih Gruškovje oz. Macelj presegla eno uro, do zastojev je prišlo tudi na avtocesti vzporedni (bodoči) regionalni cesti.
Markovci • Gradnja mostu čez jez
Prihodnji teden zapora
Dravske elektrarne Maribor (DEM) za prvi teden v juliju napovedujejo popolno zaporo ceste na gradbišču čez jez v Markovcih.
Kot so sporočili iz družbe, je zapora potrebna zaradi montaže nosilcev mostne konstrukcije. Cesta čez jez bo tako od ponedeljka, 2., do sobote, 7. julija, med 8. in 19. uro zaprta za ves promet. Zaprtje cestišča bo med vozniki verjetno povzročilo precej nejevolje, saj cesto čez jez v Markovcih zaradi zapore starega dravskega mostu uporabljajo številni vozniki. Pa tudi med lokalnim prebivalstvom je cesta veliko v uporabi. »Za nevšečnosti zaradi zapor se vsem prebivalcem opravičujemo ter vljudno prosimo za razumevanje in strpnost,« so zapisali v DEM.
Ptuj • Projekt obnove tržnice
Do izvajalca s pogajanji
Po neuspelem januarskem razpisu za izbiro izvajalca del na pet milijonov evrov težkem projektu obnove ptujske tržnice je mestna občina (MO) Ptuj pred dnevi na portalu javnih naročil objavila novo povabilo za oddajo ponudb. Tokrat bodo izvajalca iskali s pogajanji.
»MO Ptuj je na portalu objavila neposredno povabilo k oddaji ponudb za javno naročilo Ureditev mestne tržnice. To je nov postopek javnega naročila, ki se navezuje na prvi postpek. V skladu z veljavno zakonodajo bomo postopek izvedli s pogajanji, znotraj katerih se bomo o izvedbi projekta neposredno pogajali s ponudniki, ki so oddali ustrezne ponudbe. Rok za oddajo ponudb je torek, 3. julij, do 12. ure. Odpiranje ponudb bo isti dan ob 13. uri. Pričakujemo, da bodo pogajanja potekala hitro in bomo v najkrajšem možnem času prišli do dogovora z najboljšim ponudnikom,« so pojasnili v ptujski Mestni hiši.
Podravje, Pomurje • Obramba pred točo
Letalo v pripravljenosti
Na Letalskem centru Maribor so od petka v pripravljenosti za obrambo pred točo v severovzhodni Sloveniji.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je letalskemu centru in 57 občinam poslalo pogodbe o letalski obrambi pred točo. Vodja projekta protitočne obrambe pri Letalskemu centru Maribor Darko Kralj je za STA povedal, da so v pripravljenosti popolna posadka in letalo. Zakonsko predpisani rok objave obvestila za prostovoljno transparentnost oziroma morebitne pritožbe se je iztekel v četrtek. Na ministrstvu pravijo, da je pogodba med njimi in Letalskim centrom Maribor že podpisana in da jo morajo podpisati še občine, ki so ministrstvo pooblastile za projekt. Kralj ob tem dodaja, da imajo pogodbe z nekaterimi občinami že podpisane in tudi plačane. Letalska obramba pred točo pokriva vseh 27 pomurskih in 41 podravskih občin ter občini Slovenske Konjice in Zreče iz savinjske ter občino Podvelka iz koroške regije, skupaj 71 občin in 3.776 kvadratnih kilometrov površin.
MZ
delih prišlo do zastojev. Ob tem tujci na našem območju uporabljajo različne navigacijske pripomočke, pri katerih nove poti še niso vrisane, in skušajo z njihovo pomočjo priti do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje po vzporednih cestah. Zaradi tega so policisti Policijske postaje Podlehnik v Kozmincih in Žetalah tujce usmerjali v smeri mejnih prehodov Dobovec in Rogatec.«
Zatrdili so, da so se na turistično sezono dobro pripravili: »Opravili smo več razgovorov z upravljavci cest in z investitorjem izgradnje avtocestnega odseka Draženci-Gru-škovje (DARS, op. a.), na podlagi katerih so pristojne službe uredile prometno signalizacijo, ki turiste vodi v smeri Hrvaške.« Policisti so turistom na pomoč priskočili tudi na terenu, posebnosti na gruško-vskem mejnem prehodu pa niso beležili.
Kritični so petkovi popoldnevi in sobotni dopoldnevi
Na mariborski policijski upravi
so razložili še, da se ob začetku počitnic in pred glavno turistično sezono povečanemu prometu in zastojem na slovenskih cestah pač ni mogoče povsem izogniti: »Povečan promet lahko pričakujemo skozi celotno poletno sezono. Najbolj obremenjene so ceste od severa proti jugu, tako da se bodo na vseh glavnih cestnih povezavah oz. na avtocestnem križu in hitrih cestah pojavljali občasni krajši ali daljši prometni zastoji. Že tradicionalno največ gneče pričakujemo ob petkih popoldne in sobotah dopoldne, ko se večina dopustnikov odpravi proti turističnim krajem, ob nedeljah popoldne pa je največ prometa v nasprotni smeri.«
Minuli konec tedna so se šolske počitnice začele v Sloveniji in deloma v Nemčiji, ta konec tedna se bodo v delu Avstrije, Nemčije in Švice ter v Belgiji, na Češkem, Slovaškem in Poljskem ... Predvidoma bo šlo za enega najbolj prometno obremenjenih koncev tedna v vsej turistični sezoni, zato za volanom sedite z mirnimi živci.
Eva Milosic
Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje.
Danes bo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne bodo krajevne plohe, bolj verjetne v vzhodni polovici Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju 15, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem do 26 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
Foto: CG
Foto: MZ
Sreda	Četrtek	Petek
27.06.2018	23.06.2018	29 06.2018
i	1	*
13	15	16
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
23	22	27
Popoldan	Popoldan	Popoldan
A	A	A
Hirosl velra 7,5 m/s	Hitrost velra 3 m/s	Hitrosi velra 3 m/s
		Vir: ARSO