ŠTAJERSKI GOSPODAR
ERSCHEINT JEDEN SAMSTAG
Uredništvo in upravntttvo: Marburg a.d.O., Baßgasse fi-Naročnina: letno RM 4.80, polletno RM 2.40, četrtletno RM 1.20
L Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 18. Oktober 1941	Nr. 30
Razsulo boljševiških armad
Nemške in zavezniške čete so ujele doslej daleč nad tri milijone bolj-ševikov • Sovjeti so bili v obeh uničevalnih bitkah pri Vjasmi in Brjansku popolnoma poraženi - Po prodoru centra boijševiške fronte - Veliki vojaški uspehi na vseh odsekih
Führer je dne 2. oktobra kot vrhovni poveljnik nemške oborožene sile izdal zgodovinski oklic na vse vojake vzhodne fronte. V tem svojem oklicu je najprej omenil, da so hoteli boljševiki uničiti ne samo Nemčijo, temveč vso Evropo. Vojaki vzhodne fronte so v tem času spoznali, da je bil sovražnik vojaško tako oborožen, da so bile pre-košene tudi najhujše bojazni. Bog bi bil moral izkazati svojo milost, ako bi se bili desettjsoči sovjetskih tankov začeli premika« pred našimi. Nemški in zavezniški vojaki so sedaj na lastne oči videli »raj kmetov in delavcev«. Nosilci tega sistema pa so židje in satno židje. Führer je nato pripomnil, da so nemški vojaki stopili 22. junija v boj z največjo vojno silo vseh časov. V treh mesecih pa je uspelo hrabrosti nemških vojakov zlomiti to silo. V treh tednih bodo tri največja industrijska področja sovražnika v naših rokah. Ujetih je bilo 2,400.000 mož. Uničenih ali zaplenjenih je bilo 17.500 tankov in 21.600 topov. 14.200 letal je bilo sestreljenih ali na tleh uničenih. Svet še kaj sličnega ni videl. Ozemlje, ki so ga zavzeli Nemci in zavezniki do začetka oktobra, je dvakrat tako veliko kakor Nemčija iz L 1933 in štirikrat tako veliko kakor angleški otok.
V svojem oklicu je Führer nato naštel posamezno ogromne storitve nemške vojske, ki je v ozadju za fronto zgradila skoro 2000 mostov v dolžini nad 12 metrov. 400 železniških mostov je bilo popravljenih. Na 25.000 kilometrih sovjetskih železnic je promet zopet vzpostavljen. 15.000 kilometrov železnic je bilo prilagojenih nemški širini tira. Na tisočih kilometrih cest se neprestano dela. Vse to je dosegla nemška vojska z žrtvami, ki ne dosegajo niti 5 odstotkov žrtev izza svetovne vojne. Führer je pohvalil hrabrost in požrtvovalnost nemških in zavezniških vojakov z Izbranimi besedami, obenem pa je omenil, da so bili s temi storitvami dani pogoji za zadnji ogromni udarec, ki naj zlomi sovražnika še pred
nastopom zime. Vse priprave so bile skrbno izvršene in tako je pričela 2. oktobra zadnja velika odločilna bitka. Ta bitka bo po Fuhrerjevih besedah uničila sovražnika in s tem uničujoče zadela tu-di povzročitelja te vojne: Anglijo.»
*
Fiihrerjeve besede so se sproti uresničevale. Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 10. oktobra, so bile sovjetske čete fako na Azovskem morju kakor tudi okrog Vjasme in Brjanska še tesneje obkoljene. Nemškim in zavezniškim četam je razen tega uspelo poglobiti prodor v sredini fronte, kjer je bil sovražnik zlomljen v dolžini 500 kilometrov. Važno železniško križišče Orel je že od 3. oktobra v nemških rokah.
V	bojih za otoka osel in Moon je bilo ujetih nad 12.000 boljševikov ter zaplenjenih 161 topov. Tu je bilo treba uničiti med operacijami 2680 min. Letalstvo je medtem bombardiralo letališča na Krimu, železniške proge južnega in srednjega odseka ter vojno važne naprave v Leningradu.
V	nedeljo je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo razveseljivo vest, da so težki in uničujoči udarci, ki jih je prejela sovjetska armada, dovedli do novih operacij. Od Azovskega morja do Waldajlskih gora jugovzhodno jezera Ilmen, t. j. v širini 1200 kilometrov, so nemške in zavezniške čete v polnem pohodu proti vzhodu. Nemci in zavezniki so imeli bojišča pri Brjansku in Vjasmi že daleč v hrbtu. Vsi sovražni poskusi, razbiti jekleni obroč okrog obeh kotlov, so se krvavo izjalovili.
Medtem je bil sovražnik poražen tudi na Azovskem morju, kjer so bile potolčene 8. in 18. sovjetska armada. Samo v tej bitki so Nemci in zavezniki ujeli nad 100.000 mož. 212 tankov in 672 topov je bilo zaplenjenih.
V	ponedeljek je javilo vrhovno poveljstvo, da je bilo do omenjenega dne
ujetih v obeh obkoljevalnih bitkah prt Vjasmi in Brjansku nad 350.000 mož. Vsi poskusi, prebiti obroč okrog Leningrada, so bili odbiti s krvavimi izgubami za sovražnika.
Naslednjega dne je prišla uradna vest, da so boijševiške sile, obkoljene v prostoru okrog Vjasme, popolnoma uničene. Razsulo se je nadaljevalo tudi v kothi okrog Brjanska. število sovjetskih ujetnikov je medtem naraslo na 500.000 in to število je raslo od ure do ure. Od pričetka vojne do sedaj je bilo ujetih skupno nad tri milijone boljševiških vojakov.
V sredo je prispela vest vrhovnega poveljstva, da se približuje dvorna uničevalna bitka pri Vjasmi in Brjansku svojemu koncu. Tako so bile v sredo poražene severno od Brjanska obkoljene sovražne čete. Medtem so južno od Brjanska nadaljevale nemške in zavezniške čete v tamkajšnjem gozdovju čiščenje preostalih oddelkov. S tem so bile glavne nemške čete, ki so sodelovale v teh bitkah, že na razpolago za nove operacije. V teh bitkah je bilo skupno zajetih 560.000 boljševikov. 888 tankov in 4133 topov je bilo deloma zaplenjenih ali uničenih.
Angleške bombe na švicarsko vas
Kakor poročajo iz Berna, so Angleži doprinesli zopet nov dokaz, da nikakor ne mislijo spoštovati švicarske nevtralnosti. Po uradnih poročilih švicarskih oblasti so angleška letala v noči na pretekli pondeljefc vrgla bombe na vas Buvvil v kantonu Thurgau. Preiskava je dognala, da so bile bombe angleškega izvora. Tri osebe so bile ubite, štiri pa ranjene. Ena hiša je bita popolnoma porušena.
(PK. Augustin-Weltbild)
Ein Gefangenen-Sammelplatz in vorderster Linie
Nevarnost iz vzhoda dokončno razbita
Reichsminister dr. Goebbels je spregovoril pred voditelji SA v Berlinu
Reichsminister dr. Goebbels je imel
v torek zvečer v Berlinu govor pred voditelji berlinske SA. Zborovanja so se udeležili tudi vodilni možje stranke in njenih formacij.
V začetku svojega govora je ocenil minister z besedami zahvale in priznanja delo stranke in njenih organizacij v pogledu na jačenje notranje fronte nemškega naroda, ki preživlja baš te dni tedne največjih odločitev v brezprimerni in zmagoviti vojni. Prvič po dolgih stoletjih — tako je dejal minister dr. Goebbels — se zaveda nemški narod svojega zgodovinskega trenutka. Nemški narod je sedaj na tem, da si dokončno zavaruje svojo svobodo in svoj življenjski prostor. Še nikdar poprej se nemški narod ni nahajal v tako ugodni situaciji kakor danes. Na naši strani so danes vsi činitelji, ki nam jamčijo za zmago: genijalno vodstvo, najboljša vojska in ogromen oborožitveni potencijal, za katerega dela danes praktično vsa Evropa. V pogledu prehrane danes ni več mogoče zrušiti Nemčije. Ni je blokade, ki bi bila v stanju izstradati nemški narod. Kar se pa tiče surovin, je Nemčija nedvomno nadkrilila vse svoje nasprotnike. .
Sovražnik je moral polagoma spoznati, da Nemčije ni mogoče izpod-jesti ne z vojaške, pa tudi ne z gospodarske strani. Sovražnik se je zalo
v svojem obupu lotil brezupnega naskoka na dušo nemškega naroda. Živimo v času napredujoče totalizacije vojne, v kateri se borba ne omejuje zgolj na vojaške fronte. Ta borba se odigrava z isto silovitostjo tudi v etru in v časopisju. Danes se odigrava ob vsaki uri srdita borba za duše narodov.
Odgovarja torej zakonu samodisci-
pr---.;
(PK. Mittelstadt-Scherl)
Das isl die neue Konnnandoflagge eines Generalfeldmarschalls der deutschen Wehrmacht
pline in samovzdrževanja, ako varuje nacionalsocialistično državno vodstvo nemški narod pred strupom, ki ga skuša sovražna propaganda vbrizgati v žile nemškega naroda.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je nato orisal minister dr. Goebbels smrtno nevarnost, v kateri se je nahajala Nemčija, ogrožena po boljševizmu, vse do uničujočega udarca nemške vojske. Junaštvu nemških vojsk se je zahvaliti, da nima Sovjetska Unija danes praktično nikakih armad več, ki bi bile usposobljene za resne protisunke. Vsekakor pa je mogoče, da se bodo preostale boljševiške divizije še nekaj časa zoperstavljale zmagovitemu nemškemu pohodu v popolnoma brezupnem odporu. Vojna proti Sovjetiji je sicer že odločena, toda ni še končana.
Govornik je nato opozoril s tem v zvezi na zgodovinski primer nem-ško-francoske vojne 1870/1871, ki je bila praktično odločena s kapitulacijo pri Sedanu. Trajalo pa je še nekaj časa, preden je bila vojna končana. Nemški narod je danes napolnjen s ponosno in pomirjevalno zavestjo, da je vsaka nevarnost z vzhoda dokončno razbita. Za to se imamo zahvaliti genialni umetnosti Fuhrerja kot vojskovodji ter našim hrabrim vojakom, za katerimi stoji prav tajfo nerazruš-Ijiva fronta domovine.
Nacionalsocialistična stranka — tako je končal govornik svoja globoka izvajanja — skrbi za nemški narod v vseh njegovih velikih in malih skrbeh ter stiskah. Prav tako pa s toplino deli njegovo veselje in srečo. Stranka je danes budna vest našega naroda. Njena najvažnejša naloga obstaja v tem, da ojačuje domovino v njenih žrtvah za končno zmago.
Nemški vojaki se borijo
za vso Evropo
V	torkovi številki pariškega lista »L' Oeuvre« je napisal znani francoski politik Marcel D e a t zelo globok članek o sedanjem zgodovinskem dogajanju. Deat je napisal med drugim sledeče: »En sam človek odloča koncem koncev o Evropi in s tem tudi o Franciji. Ta človek je prožet najgloblje zavesti o svoji odgovornosti. Adolf Hitler ureja svoja 'dejanja v popolni zavesti svoje zgodovinske naloge. V omotici zmage bi bil Adolf Hitler lahko smatral vso Evroipo kot življenjski prostor drugega reda, kot nekak imperij, ki bi ga vodili podkonzuli in ki bi se bil imel podrediti kratkomalo ciljem nemškega gospodarstva. K temu ga je pravzaprav upravičila specializacija gospodarstva. Toda Hitler — tako piše Deat — ni dal občutiti premagancem železne pesti zmagovalca. Fiihrer je razširil in • spremenil smisel vojne. Nemška vojna
lavna zborovanja organizacije ,Ste rischer Heimatbu/td'
V času «d 25. oktobra do t(i. novembra govore govorniki v vseh krajih Spa«lnje-štajerske
ieiiui vojna, čemu živilske nakaznice, čemu „Bezugsehein". čemu izselitev in na mnoga druga vprašanja dobe vsi SpodnjeSta-jerci odgovor na javnih zborovanjih organizacije ,,Stolrischcr Heimatbund".
V vseli mestih, trgih in vaseh Spodnješlajerske bo na ta načini prebivalcem dana možnost izvedeli /.a sedanji položaj v domovini in na fronti.
Saj je naloga organizacije „Stvi-riseher Ileimalbund", iioliličn» voditi vse Spodnještajerce in jim pokazati pol v skupnost velikega nemškega naroda.
Kraje zborovanj razvidilc na plakatih in iz prihodnje številka „Štajerskega Gospodarja".
borbi, ki se odigrava sedaj na vzhodu. Vsekakor si vsakdo želi priložnosti, da bi se ¡prenesel napad v smeri proti Nemčiji in da bi se v teku tega napada zmanjšal pritisk na Sovjetsko Unijo. Vsa dežela si je na jasnem o tem, da bo treba čimprajšnyega in najskrajnejšega napora. Slutnja, da si vlada, ki nosi največjo odgovornost, o tem ne bi bila na jasnem, je naravnost smešna. Drugič bi se vrtela debata okrog tehniških sredstev za dosego tega cilja.«
Na enak način se zvija tudi »D a i 1 v Telegraph«, ki piše: »Pametni ljudje so si o tem na jasnem, da bi bila blaznost, napovedovati vojne rr,-
sila ni le ravna in premočna napram vsem drugim vojskam, ona je instrument političnega prepričanja in socialnega miru, obenem pa tudi revolucionarne naloge. Nemški vojaki se 'danes ■ne borijo samo zase, temveč tudi za svoje zaveznike, za nevtralce in za včerajšnje nasprotnike, vseeno, ali jih le-ti podpirajo ali sovražijo. Bitka na vzhodu se približuje svojemu zmagoslavnemu koncu. Ta bitka bo odločila za stoletja evropsko edinstvo in novo kontinentalno civilizacijo.«
(Zeichnung PK. Duch-Wagenborg)
Der Weg nach vorn. Durch Dreck und Staub sowjetischer Landstraßen bahnen sich eine RadSahrabteilung ufid schwere Artillerie den Weg nach vorn
Nova laž Winstona Churchilla
Lažnjive, neumne in prozorne izmišljotine, ki naj vlijejo angleškemu narodu poguma za nadaljnje vojskovanje
V	Berlin so prispele vesti, po katerih si je izmislila angleška vlada nove laži, da bi tako zmanjšala ogromen vtis nemških zmag in sovjetskih porazov. ¡Tako so prispele iz Anglije vesti o nekih mirovnih poskusih Nemčije. Da bi to mnenje med Angleži utrdili, so angleški listi v smislu vladinih instruk-Cij napovedali za 25. oktobra t. 1. govor zunanjega ministra Edena, ki da se bo bavil »z mirovno inicijativo Nemčije«. Nobenega dvoma ni, da se je angleška vlada odločila za to novo ofenzivo laži in natolcevanja vsled velike politične stiske, v katero je zašla Spričo zloma Sovjetije.
Angleška vlada se prav dobro zaveda strahovitega poraza, ki velja za Anglijo ravno tako kakor za Sovjetijo, ki je zadnji zaveznik Anglije na kontinentu. Churchill se resno boji odmeva, kî ga je izzvala vojaška katastrofa Sovjetije med angleškim ljudstvom, kateremu so stalno lagali o zmagi Sovjetije nad Nemčijo. Sedaj išče angleška vlada krčevito nekak izhod, obenem pa tudi formulo, s katero bi se dal zabrisati vojno odločujoči poraz zaveznika in s tem tudi angleške politike. Na ta način so hipoma znašli »nemško mirovno inicijativo« v upanju, da bo angleško ljudstvo tolmačilo tak »poskus« kot slabost Nemčije.
To metodo so Angleži uporabili po porazih Jugoslavije in Grčije, sedaj naj Ibi se servirala v slučaju Sovjetije tudi angleškemu ljudstvu. Spričo takih izmišljotin res nastane vprašanje, ali se še najde kak Anglež, ki bi verjel svoji vladi vse to, kar mu servira v tisku.
Ni še popolnoma jasno, kako neki Ibodo sprejeli zunanjega ministra Edena v Manchestru, če bo skušal zlom Sovjetije prikrivati z židovskim zavijanjem. V Nemčiji 'si — narobe — pač nikdo ne bi dovolil serviranja takih neumnosti.
V	svojem zadnjem govoru je Fiihrer dokončno ugotovil, da bo sedaj prišlo do popolnoma jasne vojaške odločitve ined Nemčijo in Anglijo, šele tedaj, ko bo govorilo orožje in ko bo angleški narod sam obračunal s kliko Churchillov in Edemov, bo mogoče govoriti o obtipavanju glede bodočega miru.
Takrat se pa seveda ne bo govorilo o nemških tipalnicah v to svrho, temveč o tipalnicah Anglije.
Churchill goljufa
svoj narod
Po poročilih, ki so prispela preko Stockholma, se nahaja angleški tisk v pravem pomenu besede v neke vrste laži-ofenzivi za preslepljanje angleške javnosti glede pomoči boiljševikom. Zlasti »T i m e s« in »D a i 1 y Telegraph« predntjačita v tej ofenzivi, ko sekundirata Churchillu v njegovem prizadevanju, da bi se odtegnil odkriti izjavi o položaju na vzhodni fronti.
»Time s« zavija hlinjeno oči ter daje prav Churchillu, ki noče govoriti o položaju na vzhodni fronti. Zlasti pritrjuje omenjeni list njegovi. izjavi, da diskusija o tem vprašanju v sedanjem trenutku bodisi v javni ali tajni seji parlamenta ne bi mogla izzvati njegove pritrditve. »Times« piše dobesedno:
»Churchillovo stališče ne sme izzvati niti iznenadenija niti nasprotstva v mnenjih. V taki debati bi se morali baviti z enim ali tudi z dvema velikima aktualnima vprašanj ima. Imenovati bi morali cilj naše strategije pod dianimi okolščinami. Toda v tem oziru ni ni-kakih nasprotnih mnenj, o katerih bi sploh še bila potrebna kaka diskusija. Vsa Anglija si je jasna glede želje in volje, sodelovati na najboljši način pri
Moskva že priznava svoj polom
Angleška vlada že pobija propagando za pomoč boljševikom - Amerikanski tisk ne prikriva več
rasiega položaja Sovjet je
Boljševiški tisk že priznava sovjetske poraze in zmagoviiosti nemškega prodiranja. Tako je morala zapisati moskovska »Pravila« v svoji ponedeljkovi izdaji, da je položaj Sovjetske Unije zelo ogrožen, ker nadaljujejo Nemci svoj pohod proti življenjskim centrom Sovjetske Unije. »Nevarnost je velika«, piše omenjeni list, »in b:lo bi nespametno, ako tega ne bi hoteli videti.« Čisto odkrito pa piše glasilo boljševiške vojske, »K r a s n a j a Zvezda«, da je številčna premoč v pogledu moštev in materijala popolnoma v nemških rokah. List piše: »Na jugozapadni fronti je sovražnik po neprestanih napadih prodrl v enem izmed odsekov v hrbet naše obrambe. Industrijski centri, ki mejijo ob Azovsko morje, so v resni nevarnosti. Sovražnik skuša prodreti do Doneča.«
»K r a s n a j a Zvezda« zahteva v svojih nadaljnjih izvajanjih takojšnje sodelovanje angleških in sovjetskih sil proti Nemčiji. To je poslednji klic na pomoč, ki ga je objavil list sovjetske armade. Toda Moskva doživlja istočasno veliko razočaranje.
Angleška vlada je namreč mobilizirala svoj tisk proti splošni angleški zahtevi, da je treba z veliko angleško ofenzivo razbremeniti boljševike. Angleška vlada utemeljuje svoje stališče s tem, da je taka ofenziva v sedanjem trenutku pač nemogoča. To stališče poudarja zlasti vojaški sotrudnik lista »Daily Telegraf«, ki pravi: »Ako ne podvzamemo vdora na evropsko celino z z^lo velikimi močmi in ako ne izvo-jujemo eno zmago za drugo, je zelo dvomljivo, ali bi Sovjetski Uniji bilo s tem kaj pomagano. Taka ofenziva bi razen tega zahtevala dolgotrajne in težavne priprave. Diinkirchen in Kreta so zelo svarilna imena. Tako podjetje bi bilo možno le pod najugodnejšimi pogoji.«
Pa tudi ameriški tisk ne prikriva več sovjetske katastrofe. »New Y.ork Herald Tribune« ima glavni naslov »Moskva evakuira žene in deco, medtem pa Nemci stalno pritiskajo branilce.« Tudi druge ameriške časnikarske agencije priznavajo resni položaj Sovjetije.
Anglija izgublja zadnjega zaveznika na evropski celini
Zanimive ugotovitve italijanskega lista - Zlom bolj-ševikov je resen opomin na nas ov Amerikancev
Znani italijanski publicist A p p e-1 i u s se bavi v listu »Popolo d' Italia« s potekom bitk na vzhodni fronti ter ugotavlja, da je ta potek še vedno tajnost, toda ta tajnost si je medtem pridobila spoštovanje vsega sveta. V pričakovanju zaključne bilance zmage pa je že sedaj možna sledeča ugotovitev:
1. Sovjetski poraz na strateškem polju je že dovršen čin. Sedaj gre samo
črte, ker jih ni mogoče izdelati v parlamentarni debati. Le malo jih je, ki bi bili tako neumni, da bi mislili, da za-moremo povedati vladi, kedaj in kje se naj prične ofenziva. Sila je velika, toda v to svrho potrebni napori in žrtve se ne morejo pospešiti potom kritike, glasom katere ni bilo storjeno nič koristnega.
Sedaj je angleška javnost vendarle že morala spregledati, da jo vlada samo goljufa. Vse nade o izdatni angleški pomoči za toljševike" so s tem splavale po vodi. Angleška javnost si jc sedaj glede pomoči boljševikom na jasnem. Anglija — o tem ni mogoče dvomiti — ni od vsega početka imela nikakega smisla za pomoč Sovjetiji. Anglija je doslej požrla še vsako obljubo. Med njenimi žrtvami se brez dvoma nahaja tudi Sovjetija.
še za to, da se izloči Sovjetijo tudi kot vojaškega činitelja.
2.	Vrhovni» poveljstvo nemške vojske je Stalinu že s prvim spopadom diktiralo zakon o delovanju in nehanju.
3.	S Stalinovim porazom se je zrušil ves protinemški načrt, ki sta ga skovala Churchill in Roosevelt na ladji »Potoma/c«. Churchill se je v ostalem zopet zmotil in je dokazal, da se s svojimi nasprotniki ne more meriti.
4.	Anglija je Sovjetijo pognala v vojno ravno tako kakor vse svoje ostale zaveznike ter jo je končno izdala.
5.	S polomom Sovjetske Unije izgublja Anglija svojega poslednjega zaveznika na evropski celini, prav tako pa tudi v Aziji. Britanski imperij in Bela hiša sta osamljena. Za Anglijo je pri-_šla sedaj tragična ura, v kateri se bo morala sama zoperstaviti meču Nemčije, Italije in ostale Evrope. To pa je ravno tisto, kar je hotela Anglija preprečiti za vsako ceno.
6.	Zlom Sovjetije pomeni nadaljnji ogromni korak osovine v smeri totalne zmage.
7.	Upanje, da bi si zamogla sovjetska vojska v teku zime opomoči, je prazno. O tem se je Anglija 2e sama dovolj prepričala.
8.	Zlom Sovjetije pa je obenem tudi
resno svarilo na račun ameriškega ljudstva, naj se prvenstveno bavi z lastnimi vprašanji. Zedinjene države so bile izven te borbe. Roosevelt jih je s svojo osebno politiko zamešal v ta konflikt. Vojaška dejstva so Zedinjenim državam zgovorno svarilo, da bodo v slučaju nadaljevanja Rooseveltove politike dobavile Churchillu zadnjo ne-angleško armado, ki se bo morala za London boriti in umreti.
„Pred porazom boljševizma"
Kakor poročajo iz Newyorka, je napisal svetovno znani dopisnik Kari v. Wiegand v listu »New York Journal American« zelo točno sodbo o stanju, v katerem se nahaja vsled svojih vojaških porazov Sovjetska Unija. Wiegand piše med drugim sledeče:
»Stojimo pred porazom boljševizma. Sovjetska Unija (in z rejo komunizem) je bila v treh in pol mesecih poražena. Kar se trenutno dogaja, je konec vojaškega poloma. Nad durmi Kremlja, kjer se je zbrala kapitalistično-boljše-viška konferenca treh sil, je bilo zapisano »Prepozno!«, ker Sovjetije ti več bilo mogoče rešiti.
Tudi angleška blokada — tako nadaljuje Karl v. Wiegand svoja opazovanja — se je izjalovila. Tudi misel, da je mogoče moža, kakor je Adolf Hitler, potolči s propagando, se je izkazala kot nepravilna. Iz bogvekakih razlogov je Anglija zapravila tudi vsako drugo priliko, vključljivo največje: ko je bila Nemčija v polnih opravkrh s Sovjetsko Unijo.«
Spoznanje znanega ameriškega dopisnika Wieganda pa nikakor ni osamljeno v Zedinjenih državah. To je razvidno zlasti tudi iz izjave, ki jo je podal demokratski poslanec Sulec glasom agencije Associated Press. Ta mož je namreč izjavil, da v Washingtonu nikdo ne dvomi o popolnem polomu Sovjetske Unije.
(Weltbild Hahmann) Stalin: »Genosse, lassen Sie in der Presse und durch Rundfunk verbreiten: »Unsere Truppen ziehen sich aus strategischen Gründen in geordnetem Zustand zu' rück..., und übrigens, lassen Sie aBe Kommandeure und Offiziere, die sich zn-rückgezogen haben, erschießen!«
V Leningradu vlada lakota
Nepopisna beda stotisočih v obkoljenem mestu Boljševiki so tudi Moskvo proglasili kot vojno ozemlje
kaplje krvi. Obenem obljubljajo pomoč iz Moskve, Murmanska in tudi iz Arhangelska. Kruh prodajajo tudi »črno«. Za hlebec kruha gre plača mehanika, ki jo je zaslužil v dveh dneh. Javna zborovanja so prepovedana. V glavnem stanu GPU v cesti Gorokavija se vrše vsako noč usmrtitve. Beda prebivalstva je večja kot v zimi komunistične revolucije. Desettisoči so že mrtvi. Stotisoči gledajo smrti v obraz. Kdor sj drzne črhniti proti temu ne-snosnemiu stanju, roma z rodbino tja, od koder ni več vrnitve.
Po-najnovejših poročilih so boljševiki sklenili žrtvovati tudi civilno prebivalstvo Moskve. Kakor je Vorošilov pred nekaj tedni pozval leningrajsko prebivalstvo, nag spremeni mesto v eno samo trdnjavo, tako so sklenili boljševiki tudi isto usodo Moskve.
Tako je moskovska poročevalska služba izdala te dni sledeče geslo: »V teh nevarnih dneh stoji vsak državljan na svojem mestu ter je pripravljen, žrtvovati vso svojo moč do zadnjega vzdihljaja na oltarju domovine. Vse za odpor proti sovražniku!«
Iz Ncwyorka poročajo: Helsinški dopisnik lista »Chicago Tribune«, Donald Day, opisuje v svojem listu leningrajske razmere, kakor jih slikajo begunci, ki so dospeli do finskih postojank.
V Leningradu leži na cestah sneg v obliki sedem centimetrov debele plasti ledu, ki je nastal vsled tega, ker tavajo tisoči in tisoči po ulicah, iščoč hrane in toplote. V .zalivu Neve molijo jambori velikih in malih vojnih ladij jedva iz vode: eno samo grobišče sovjetske (mornarice. V gozdovih severozapadno od Leningrada prezeba in gladuje 250.000 Ljudi v bednih šotorih, ki so si jih napravili rz vejevja in maihu. V Leningradu samem se stiskajo prebivalci danes na zelo omejenem prostoru. Vsako jutro morajo možje in žene na tovornih avtomobilih v predmestja, kjer kopljejo strelske jarke in barikade. Kosilo teh itak izmučenih ljudi je neka sol jena ribja juha in 200 gramov kruha. Na cestah in v parkih stoje zvočniki, ki prenašajo govore boljše-viških mogotcev. Ti oblastniki pozi* vajo prebivalstvo k odporu do zadnje
Vojna z Anglijo
Bombe na Manchester in Hull - Angleški rušilec torpediran v gibraltarski ožini od nemške pod-mornice
Vojne operacije na morju in v zraku proti Angliji so se nadaljevale tudi v preteklem tednu z vso žilavostjo. Tako je nemška mornarica skupno z letalstvom polagala v zadnjih tednih Intenzivno mine pred angleška pristanišča.
V	Severni Afriki so nemški strmo-glavci bombardirali uspešno Tobruk, v noči na 8. t. m. pa letališča Angležev v Marsa Matruku iin v Fuki.
V	bojih z angleškim letalstvom je bilo v času od 1. do 7. oktobra uničenih 35 letal. Nemško letalstvo je v teh borbah izgubilo samo eno letalo.
Italijani so 8. oktobra z velikim uspe. hom bombardirali skladišča tekočega goriva v Haifi, kjer so nastali kljub srditemu odporu sovražnika veliki požari.
V	borbi proti Angliji so dne 9. t. m. napadla nemška bojna letala važne vojne naprave na otokih Far Or ter so severno od britanskih otokov potopila 4 trgovske ladje s skupno 6600 tonami.
V	tioči na 13. t. m. so bombardirali nemški odredi bojnih letal znano industrijsko središče Manchester in pristanišče Hull v Angliji z dobrim uspehom. Nadaljnji letalski napadi so
se koncentrirali na vzletišča in pristanišča v vzhodni m jugovzhodni Angliji. Daiekometni topovi vojske in mornarice so z opazovanim uspehom obstreljevali radijsko postajo v Doveru.
Nad Kanalom je bilo 1. oktobra sestreljenih osem sovražnih letal.
V	Severni Afriki so izvedle nemške in italijanske čete v noči na 10. t. m. pri Tobruku uspešen napad. Angleški protinapad, ki so ga ščitili tanki, je bil odbit. V noči na 12. t. m. so padale nemške in italijanske bombe na mesto in pristanišče Tobruk. V letalskih bojih je bilo sestreljenih pet Angležev.
V	isti noči so zleteli angleški bombniki nad severozapadno, zapadno in južno Nemčijo ter so vrgli na več mestih bombe. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj človeških žrtev. 13 bomb-nikov-naipadalcev je bilo sestreljenih.
Nemški hitri čolni so v noči na 13. oktobra prodrli do angleške obale ter so napadle spremljavo, ki so jo ščitili rušilci, hitri čolni in letala. Kljub srditemu odporu in sovražni premoči je bilo potopljenih šest sovražnih trgovskih ladij s skupno 18.000 tonami. Nemški hitri čolni so se vrnili brez lastnih izgub.
V	noči na 14. t. m. so nemška bojna letala uspešno bombardirala celo vrsto letališč na angleškem otoku.
Sovražnik je izgubil pri poskusu napadov na zasedeno ozemlje nad Kanalom dne 13. oktobra 31 letal. Nemško letalstvo je pri tem izgubilo eno letalo.
Angleški bombniki so v noči na 13. t. m. vrgli bombe na razna mesta v zapadni Nemčiji ter na severnonemško
obalo. Pet sovražnih letal je bilo pri tem zbitih na tla.
Italijanska torpedna letala so izne-nadila 13. t. m. v Sredozemskem morju neko angleško eskadro. Kljub srditemu ognju sovražnika so hrabri letalci zadeli neko bojno ladjo in neko 10.000 tonsko križarko s torpedi tako težko, da sta se obe nagnili na stran. Vsa italijanska letala so se vrnila nepoškodovana. Italijani so razen tega bombardirali tudi Mikabo na Malti.
V	Severni Afriki so Italijani na fronti pri Tobruku odbili s pomočjo nemških tankov neki angleški napad.
Na fronti pri Sollumu je delovala artilerija.
Pred Gibraltarjem je neka nemška podmornica potopila angleškega ru-šilca.
Po italijanskem uradnem poročilu z dne 15. t. m. so se na fronti pri Tobruku izjalovili vsi napadalni poskusi Angležev.
Angleži so bombardirali Benghasi ter so pri tem prizadejali arabskemu predmestju žrtve. 23 civilistov je bilo ubitih.
V	noči na 15. t. m. so italijanska letala uspešno bombardirala glavno mesto Malte, La Valetta. Vsi cilji so bili zadeti. Letala so se vrnila nepoškodovana.
Stukas schlugen
eine Bresche
Von Kriegsberichter Henri Nannen.
PK. Ein strahlend sonniger Heibst-morgen leitete den ersten Tag der großen Schlacht im Osten ein. Währeid der letzten beiden Wochen hatte die Vormarschbewegung von einer natürlichen Verteidigungsstellung der Sowjets — kaum 30 km ostwärts von unserem Feldflughafen — verhalten. Nicht, weil die Stellung uneinnehmbar gewesen wäre, sondern um die Bildung •eines Kessels an anderer Stelle zu ermöglichen und so unter Schonung der eigenen Truppen möglichst starke Kräfte des Feindes zu binden und zu vernichten.
Bei uns ist man nicht müssig gewesen. Panzer, Sturmgeschütze, Artillerie, Flak und unübersehbare Kraftwagenkolonnen rollten über Straßen und Wege, Tag für Tag und Nacht für Nacht gegen Osten. Die Eisenbahnzüge mit Truppen, Artillerie, Munition und Treibstoff aber fuhren auf den instandgesetzten Strecken bis unmittelbar hinter die vorderen Linien. Bis auf das letzte Geschütz waren die Bereitstellungen aufgefüllt und jetzt bricht die ganze Kraft dieser geballten Energie los — mit einer Gewalt, daß den Bol-schewisten darüber hinter dem Fluß Hören und Sehen vergehen wird.
Um sechs Uhr erfolgt der erste Start unserer Stukastaffel. Wenige Kilometer vor dem Fluß lassen die blauen Abschußwalken 'erkennen, daß da unten Geschütz neben Geschütz stehen muß. Dann kommen bis zum Fluß die Bereitstellungen der Panzer, der Infanterie
(PK. v. Hausen-Weltbild)
Der Oberbefehlshaber einer Armee auf der Beobachtungsstelle einer Artillerieabteilung vor Leningrad
und der Pioniere. Und hinter dem Fluß steht der Feind, von dem vorerst nichts zu sehen ist. Die Straßen sind leer. Die Dörfer scheinen verlassen und in den Schützengräben und Feldstellungen, die sich tiefgestaffelt in Zickzacklinien hell gegen das dunkle Land abheben, ist kein Leben zu entdecken. Wir gehen tiefer. Der Erdboden kann die Sowjets schließlich nicht verschluckt haben. Und dann sehen wir: er hat sie tatsächlich verschluckt.
»Großes Wecken!« sagt mein Flugzeugführer plötzlich, und dann kippt er die Maschine über den linken Flügel nach unten. Eine vielfach gegliederte Erdstellung liegt im Visier. Für die da unten ist es ein grauenhaftes Erwachen. Schwarze stählerne Vögel kommen heulend vom Himmel heruntergeschossen. Nirgends gibt es einen Ausweg aus dem Hagel ihrer Geschosse. Die Sowjets springen aus ihren Löchern, rennen hierhin und dorthin, werfen sich zu Boden, die Panzer kommen herausgefahren, kriechen aus den Erdstellungen heraus — und mit einem Mal ist da unten Leben, ein wildes Durcheinander von Menschen, Wagen und Panzern — Ziele für unsere Bomben. Erdfontänen spritzen hoch, graubraun stehen die Pilze über der Erde. Da bersten Panzer auseinander, brennen LKW und stürzen Brücken krachend ein. Noch einmal und noch einmal stürzen wir, werfen Bomben und schießen, was^aus den Rohren herauswill.
Der letzte Einsatz vor der Abenddämmerung fällt wieder an unsere Staffel.
Der Fluß, um den in den ersten Morgenstunden der Kampf ging, ist längst von deutschen Truppen überrannt. Die
Stellungen überall im Gelände liegen tot, und auf den Straßen fahren schon staubaufwirbelnd die deutschen Kolonnen. Noch brennen einige der Ortschaften. Vor einem Wald stehen deutsche Reservepanzer in langer Reihe ausgeschwärmt. Weiter vorn fahren Panzerspähwagen zu beiden Seiten der Kraftwagenkolonnen. Aber erst viele Kilometer von den Ausgangsstellungen des Morgens finden wir die ersten Spuren des Feindes — überhastet zurückflutende Lastwagen, einzelne Panzer, Zugmaschinen und Geschütze.
An den Abschüssen erkennen wir die Stellungen der feindlichen Artillerie. Dreimal geht es im Tiefflug mit Bordwaffen darüber hinweg. Dann rührt sich unten nichts mehr. Weiter nach Osten! Langsam geht die Flucht da unten in einen halbwegs geordneten Rückzug über. Schließlich hört die Rückwärtsbewegueg ganz auf. Ja, 'da kommt sogar ein Bahnhof, auf dem eben zwei Züge vom Osten hereinfahren. Sie haben Baumaterial geladen fcum weiteren Ausbau der Stellungen. Verdammt, daß ihnen die Germanskis ■nun wieder einmal dazwischen gekommen sind! Und auf dem Hauptgleis steht sogar ein Truppentransportzug.
»Das lohnt sich schon eher!« ruft der Kapitän, Wieder heben sich die Maschinen, setzen zum Sturm an und stürzen heulend in die Tiefe. Als die Bomben einschlagen, steht der ga'nze Bahnhof mit allefi Zügen im Nu in Flammen. Schwarz und drohend schieben sich die Rauchwolken in den klaren Abendhimmel.
OGLAŠUJTE!
O Sovjetiji
Beseda »Ruskij«, v množini »Ruskije«, Ima svoj izvor v normansko-švedskem ljudskem plemenu »Rus«, ki je v devetem stoletju po našem štetju ustanovilo rusko državo. Iz tega plemena se je razvilo poznejše oziroma sedanje vodilno in vladajoče vzhodno slovansko ljudstvo bivše Rusije in današnje Sovjetije, takozvani Veliko-Rusi. Leta 1926 so jih sovjetske oblasti naštele okrog 88 milijonov. V obmejnih pasovih so močno vidne mešanice drugih plemen. Na severu velja to za finska in na vzhodu za tatarska plemena. Takozvani veliki Rusi ali Moskoviti se etnografsko in tudi po narečju delijo v dva narečja. Takozvana severna plemena živijo v okrožjih ali gubernijah Nižni Nov-gorod, Vladimir, Vjadka, Vologda itd., južni pa v okrožjih Rjasan, Tambov, Vo-rorieš, Kursk, Tula, Orel in Kaluga. Ukrajinci, ki jih nazivajo tudi Malorusi, živijo v glavnem v Ukrajini ter jih cenijo na okrog 30 milijonov ljudi. Njihov jezik spada med vzhodno-slovansko jezikovno skupino in je ruskemu najbolj soroden ter je kljub obstoječi gramatiki razdeljen na več dialektov. Razen tega živi v Sovjetiji mnogo drugih narodov oziroma plemen.
Sovjetska država je v politično-uprav-nem pogledu razdeljena na 11 takozvanih sovjetskih republik, ki tvorijo nekakšne zvezne dele sovjetske zveze ter nadaljnjih 13 samostojnih področij, ki so podrejene neposredno centralni državni upravi v Moskvi.
Prebivalstva je po statistiki Sovjetov nad 180 milijonov, od katerih živi samo okrog 20 odstotkov po mestih. Ker je Sovjetija v glavnem poljedelska dežela, je naravno, da je v tej državi največ kmetovalcev in kmečkih delavcev.
Po podatkih, ki so jih pred leti izdale sovjetske oblasti, ima Sovjetija okrog 609 milijonov hektarjev obdelane plodne zemlje. Prostornina, ki jo posejejo, znaša 76,7 milijonov hektarjev in sicer je ista razdeljena, kakor sledi: 27°/o posejejo z ržjo, 26°/o s pšenico, 17% z ječmenom, 8% z ovsem, 7°/o s krompirjem, 5"'o z lanom ter 3°/o s sončnicami.
Večjih industrijskih in rudarskih podjetij, v katerih niso všteti obrati manšega obsega, je Sovjetija pred leti Imela 8548, kjer je delalo okrog milijon in osemsto tisoč delavcev in delavk. Od teh je industrija bombaža zaposlila 484.700, strojna industrija 176.600, lanena industrija 97.200, železarne in železo predelovalna 90.100, kovinska 78 500, lesna 70.500, Volneni industrija 64.900, vse ostale pa rudniki črnega premoga.
Glavno mesto Sovjetije je Moskva, medtem ko je po številu prebivalcev Leningrad največje mesto.
Sodobni frontni
bojevniki
Med vojakom iz minulega stoletja in današnjim bojevnikom je ogromna razlika. V časih, ko so infanterijske puške, bajoneti, topovi, konjeniki, pionirji, tren in sanitetni oddelki tvorili v glavnem skoraj vse vrste orožja in pomožnih oddelkov, ki se jih je v slučaju vojne postavilo na fronto, so se močno spremenili. Vzporedno z razvojem tehnike v splošnem je napredovala tudi yojna tehnika, ki je prinesla razne vrste novega orožja, novih bojnih pripomočkov in potrebščin.
Danes poznamo strojne puške, ki ustrelijo do dva tisočkrat v minuti. Armade razpolagajo z letali, ki se dvigujejo v samo stratosfero, pri bombardiranju pa spuščajo par metrov nad zemljo ali morsko gladino ter daljnostrelno topništvo, ki obstreljuje točke nasprotnika na stotine kilometrov daleč. Razen tega je še mnogo drugih čudovitih vojnih strojev, naprav, min, eksploziv itd. Armade so danes vojaške mašinerije, ki si jih svet pred petdesetimi leti še v sanjah ni mogel zamisliti. Vojak in bojevnik je nekoč bil tako oborožen, da je komaj premagal kmeta ali delavca, če se mu je s sekiro, koso, batom ali kamenjem zoperstavil. Današnjemu vojaškemu orožju, ki je spopol-njeno do najvišje možne mere, se že davno nikdo več ne upa s sekirami in moti-kami zoperstaviti.
Že v svetovni vojni so vojaške oddelke imenovali stroje živih ljudi. Danes je k temu živemu stroju prišlo še veliko več in popolnejših vojnih strojev, kakor jih je poznala svetovna vojna. In ker je tako-zvani živi stroj rokovalec in dirigent železnih strojev, je naravno, da se je tudi vojaštvo kot žive stroje moralo vsestransko izboljšati ter spraviti na višino časa. Zahteve, ki se v sedanji vojni stavljajo vojakom na frontah, so tako obsežne in velike, da si jih lajik bolj težko predstavlja. Razen vseh običajnih službenih predpisov, ki jih vojak mora poznati, je sodobno vežbanje vojakov za frontno službovanje povezano z neverjetno velikim delom in naporom. Ogromno truda, dobre volje, spretnosti, teoretičnega in praktičnega vežbanja je treba, predno se vojaka lahko odredi za odhod na fronto.
Vsa izvežbanost bi pa bila bolj skromnega pomena in še bolj malih koristi, če vojaki ne bi bili možje, ki so predvsem v zdravstvenem pogledu izbrani. Kot nadaljnji glavni predpogoj za dobrega frontnega vojaka je nujno potrebna uvidevnost in prepričanje, da se kot vojak bori za pravično, njegovemu ljudstvu, njegovi domovini in njemu samemu potrebno in koristno zadevo. Fantje in možje, ki niso domoljubi in se ne zavedajo potreb in klicev svoje domovine, pri najboljši izvežba-nosti ne morejo in tudi ne bodo prav dobri bojevniki. Vemo iz vsakdanjega živ-, ljenja, da se človek le tam lahko najbolje postavi, kjer je z veseljem ter dušo in telesom udeležen. Frontna služba pa od vojakov v prvi vrsti zahteva celotne telesne, živčne in duševne sile in le stoodstotni vojaki v doslovnem smislu besede so zmožni storitev, ki jih danes zahteva uspešno bojevanje.
Discipliniran, strumen, požrtvovalen in bojevanja voljen vojak se mora čisto v kratkem času na fronti tako vživeti v vsa prijetna, neprijetna, trda in življenjsko nevarna dogajanja, da mu vse to frontno življenje tako preide v meso in kri, da mu frontna služba postane nekakšen poklic ali obrt, da jo potem mirnih živcev lahko izvršuje. Bojevnik, ki se pa duševno in telesno ni dovolj navezal in prilagodil ter v razmere vživel, je seveda le z eno nogo in samo z delom svojih moči in ne celotno pri stvari. Tak vojak v svojih storitvah na fronti ne more in tudi ne bo dosegel tovarišev, ki so v celoti pri stvari in tvorijo nekakšen sestavni del fronte. Izkušnje v svetovni in sedanji vojni so dokazale, da ponesreči procentuelno vedno manje vojakov, ki so dobri in popolni, kakor tistih, ki so z eno nogo in z mislimi daleč zadaj nekje za domačo pečjo.
Ker ima naša slavna nemška vojska največ popolnih vojakov-bojevnikov, to je takih, ki se jih v pogledu splošne, vojaške
(PK. Radies-Weltbild)
Am Rande einer eroberten Stadt. Männer der Waffen-ff sichern mit einem Infanteriegeschütz
O šoli in šolski mladini
Koliko skrbi in muk so starši na Spod-nještajerskem še pred šestimi meseci imeli s svojimi otrokami radi šol in koliko grenkih ur so takratne šole povzročale svojim učencem in njihovim staršem, še ni pozabljeno. Način bivših jugoslovanskih šol na Spodnjem Štajerskem je slonel na že preživelih metodah in predpisih. Zadovoljeval ni niti države in njenih vzgojiteljev, še manj pa šolsko mladino.
V tem pogledu se je sicer cela desetletja srbske dobe ob začetku in zaključku semestrov oziroma šolskih let po časopisju in revijah pisalo, razpravljalo in grajalo. Kdo ve kakšnih reformnih predlogov ni nikdo iznesel — pa naj si je bil pisec pedagog ali ne — vsi so pa ugotavljali eno, kar je držalo: da s takratnimi šolskimi metodami ni vse v redu, da kriči šolstvo po remeduri, ki ga naj izboljša, izpopolni ter prilagodi sodobnosti. Kakor večina vsega, je seveda tudi ta klic v Bel-gradu našel zaprta ušesa in ostal nenačet. O vsakoletnih slabih šolskih zaključkih bi Spodnještajerci bili še lahko dolga leta čitali in razpravljali, da ni vojna s svojim izbrisom pod srbskim klobukom stoječe Jugoslavije likvidirala .tudi obstoj neodgo-varjajočega šolstva.
Globino brezna, ki jo je do pravilno urejene, vsem zahtevam sodobne vzgoje
in bojevniške izobrazbe ter ljubezni do domovine lahko smatra za rojene bojevnike, ni čuda, da ti vojaki z vsako novo zmago posekajo svoje lastne rekorde v bojevniških uspehih. Požrtvovalnost, srčnost, ljubezen do svoje domovine in svojega ljudstva, skrb za boljšo bodočnost Nemčije, neomejeno zaupanje v svoje vojskovodje ter prepričanje in trdna volja za vsako ceno zmagati, so nemškemu vojaku vcepljene lastnosti, ki dajejo nemškemu vojaku stvarno zasluženo priznanje, da je najboljši frontni bojevnik na svetu in zato tudi nepremagljiv.
Spodnje Štajerske
odgovarjajoče šole tvorila nekdanja po Srbih dirigirana jugoslovanska šola, se je najbolje zrcalila v slabih šolskih uspehih ter v nevolji, ki so jo učenci kazali do pouka. Da vzgojni aparat, ki se ga je posebno po ljudskih in srednjih šolah nastavljalo, še bolj pa premeščalo po politično strankarskih vidikih, iz v ravninah ležečih službenih mest na šole v malih krajih v hribih in obratno, ni bil vedno in povsod kvalitativno na višini, se ni čuditi. Saj so posebno mlajši učitelji in profesorji obojega spola imeli plače, ki so jih prav težko in trdo preživljale.
Neodgovarjajoč ustroj šolstva s zastarelimi učnimi načrti ter slaba gospodarska pozicija učnih moči sta zakrivila, da je naša mladina ljubila šolo kakor trn v peti. Tam, kjer otrok nima veselja in dobre volje do šole in pouka, je razumljivo, da takšen otrok pri popisanih šolskih razmerah ni mogel zaznamovati vzgojnih uspehov. Pri vsem tem je pa mladina tudi mnogo trpela. Šola jo je navadno privlačevala, kakor privlači psička bič, če ga gospodar kliče, da bi ga kaznoval. Po šolah so nezadovoljni učenci mučili svoje nezadovoljne učitelje, doma so skrbni starši imeli polno brig, skrbi, jeze in stroškov, da so svoje otroke šolali in vse to se je v zelo mnogih slučajih končalo s
Eopolnim neuspehom, šol, ki so jih na podnjem štajerskem pri dohodu nemške vojske morali zapreti, so bile za to v najvišji meri zrele. Marsikdo si je takrat oddahnil rekoč: »Sedaj se bo pa tudi šolstvo izboljšalo.«
Kmalu po prevzemu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem so nove oblasti otvorile tudi nemške šole. S tem se je kar črez noč zadeva šol, šolskih uspehov ter slabih in nevoljnih učencev sama od sebe rešila. Šolarji so od prve nemške šolske ure vneti za sedanji šolski pouk. Paglavcem, ki so se preje raje po parkih, gozdovih in pašnikih skrivali, kakor da bt šli v
Po 1. oktobru 1941 sprejemajo tudi vsi poštni uradi naročila za

Naročnina:
četrtletno RM 1.20, polletno RM 2.40 in celoletno RM 4.80
Izbira poklicev ter odgovarjajočih
Kapitalistično plutokratski družabni red, kakor ga imajo v Angliji in ostalih zemljah, v kolikor so še liberalistične, smo do osvoboditve Spodnje štajerske imeli tudi pri nas. Kakor vemo, je bilo nekaj samo ob sebi umevnega, da so bili takozvani boljši poklici namenjeni v prvi vrsti ali celo izključno samo otrokom bogatih in boljših staršev Le ročno, manje cenjeno in slabše plačano delo je bito za nižje slo-
šolo, =e sedaj tako mudi v šole, da prihajajo celo preje tja, kakor je potrebno. Starši, ki so si preje glave belili, kako bi se dalo iz otrok napraviti pridnejše in boljše učence, se sedaj kar ne morejo na-čuditi spremembam, ki jih opažajo pri svojih najdražjih. Otrokom je danes šola nekaj, kar jih miče, vabi in privlačuje..
Vso to veliko spremembo v vzgoji spod-nještajerske mladine je prinesla nacional-socialistična šola, ki ji ne manjka ničesar, kar je manjkalo tukajšnjim šolam pod bivšo državo. To pa še hi vse. Učni načrti in šolske vzgojne metode danes na Spodnjem Štajerskem ne kratijo otrokom veselja in volje do učenja, temveč ga k delu in pouku privlačujejo. Danes se jim ne vtepa več v glave suhoparno, v življenju nikdar potrebno znanost. Saj so te glave kljub svoje mladostne nedozorelosti podzavestno vedno jasno protestirale proti temu ter na ta način prosile za uvedbo pripravnejših, otroškim dušam primernejših učnih predmetov. Fantje in dekleta, ki jim je preje bil šole prost dan edina želja v tednu, se danes dolgočasijo, kadar ni pouka. In to pove vse.
Šola, ki jo imamo sedaj na Spodnjem Štajerskem, je šola kakoršne imajo v Reich-u. Ta šola je po vsej svoji ureditvi na višku sedanjosti. Priljubljena je pri šolarjih, starši so zadovoljni s svojimi šolarji, šolski uspehi zadovoljujejo, učni načrt sam je pa prikrojen tako, da bo mladina po izšolanju zmožna in v stanu, poprijeti se zdravih, dobrih in potrebnih poklicev, ki bodo njim in ljudski skupnosti v korist in veselje.
Človek se uči, dokler živi. Šolska vzgoja je torej temelj celokupni poznejši življenjski šoli. Mnenja in pogledi v svet, ki jih sprejemajo mlada nežna otročja srca, ostanejo tam tako močno zasidrani, aa jih v največ slučajih poznejši vplivi ne morejo izruvati. Hvala usodi, ki omogoča šolski spodnještajerski mladini najboljšo nacionalsocialistično šolsko vzgojo. Mladina, ki bo izšla iz teh šol, se bo tudi v poznejšem življenju uravnavala po na-eionalsocialističnih življenjskih načelih.
postavljanje oseb na položaje
je. Z drugimi besedami: otrokom iz delovnih, revnejših krogov se je onemogočal vstop v razne inteligenčne in vodilne poklice, ker so le-ti bili namenjeni mladini »boljših roditeljev«. Redko je odločala pri tem sposobnost in ostala kvalifikacija. Sin bogatega bankarja, ki bi po vseh znakih in nagnjenjih bil mogoče odličen mizar, postane doktor — učenjak — in visok uradnik, ker je sin bogatih staršev. Da je tak človek lahko slab pravnik in še slabši uradnik, ni važno. Važno tudi ni, da je na drugi strani marsikateri vsestranski odličnjak, ki že po naravi in svojih storitvah dokazuje, da je rojen za učenjaka ali upravnega uradnika, postane drvar. Je pač siromaka sin in zato mora biti tako.
Liberalistično-kapitalističnim mogočnikom je vseeno, če brezplodno propadajo talenti, ki nimajo denarja. Njim je najbolj važno, da sami dobro živijo ter svojcem in njim enakim preskrbijo dobro sedanjost in bodočnost. Mnogo dajo tudi na stare tradicije, ki velevajo, da jih v njihovih pozicijah morajo naslediti naraščajniki tako-zvanih gornjih desettisočev. O tem nam je angleško plemstvo, ki šola in pripravlja svoje sinove v posebnih aristokratskih zavodih samo za najvišje in vodilne položaje, ne glede na okolnost, da bi bil marsikateri teh mladih lordov mogoče veliko boljši ovčar, kakor politik, minister ali admiral, najlepši zgled.
Nemški nacionalsocializem pa je rešil tudi izbiranje in določanje poklicev. Pri nas na Spodnjem Štajerskem se to v sedanjih uvodnih in prehodnih mesecih še ni moglo toliko opaziti, akoravno se poklicne posvetovalnice že urejujejo oziroma udejstvujejo. Tudi pri nastavljanju v javne siužbe je bila priložnost videti precej lepih potez glede izbire oseb, kar je ljudstvo lepo pozdravilo.
Načela, po katerih nacionalsocializem urejuje izbiro poklicev, oziroma oseb za odgovarjajoča udejstvovanja, slonijo na pametnih, poštenih ter za splošnost koristnih za ljudstvo pravilnih zamislih, človeku hočejo omogočiti vstop v dotični poklic, v katerem bo skupnosti najbolj koristen. To se pravi, da naj postane inženir tisti, ki po svojih nagnjenjih in lastnostih, kar naj ugotovijo nepristranski vzgojitelji in opazovalci in kar mora potrditi tudi dokazano veselje in volja mladeniča samega, najbolj odgovarja zahtevam. Vrata do šolanja in izobrazbe se mu mora odpreti, ne ozirajoč se pri tem na morebitno siromaštvo. Dolžnost skupnosti, ki ji bo služil bodoči inženir, je, da mu omogoči za to potrebno šolanje in izobrazbo. V proti-
slovju z nacionalsocialističnimi pojmi bi pa bilo, če se sin učenjaka ali premožnega človeka, ki ni dovzeten za znanost in ga zanimajo najbolj avtomobilske vožnje in dirke, samo iz želje po doktorskem nazivu posveti medicinskemu študiju, če tak zdravnik z muko in težo*/ dokonča svoje šolanje, ne bo kot zdravnik delal čudežev, bolnikom in skupnosti pa tudi ne bo kdo ve kaj koristil. Takšen mladenič naj postane šofer ali avtomehanik, le v takem poklicu bi se morebiti obnese!.
Kakor pri izbiri in določanju poklicev, tako je tudi pri postavljanju in namestitvah velikega pomena — kam postaviti to ali ono osebo. Inženir-učenjak, ki se popolnoma poglobi v tehniške študije, je v svojem delokrogu lahko imeniten kon-strukter in izdelovalec strojev in aparatov, prvovrstna, mnogovredna, marsikje celo nenadomestljiva strokovna sila. Če bi se ga pa postavilo za tehniškega voditelja in organizatorja velepodjetja s širokim delokrogom, kjer gre za razna tudi v druge panoge posegajoča dela, pa lahko tudi na celi črti odpove. Kakor je najboljši trgovski ravnatelj lahko največja neroda, če gre za trgovskega potnika, tako je našlo in se najde tudi med navadnimi pisarji ljudi, ki so pravcati veleumi za vodstvo in organizacijo
Uspehi, ki jih je na vseh področjih dosegla nacionalsocialistična vlada v Nemčiji, dokazuje celemu svetu, da je nacio-nalsocializmu ravno izbira poklicev ter določanje in postavljanje izbranih ljudi na vodilne položaje na celi črti imenitno uspelo. Naloge tako velikanskega obsega, ki jih je od leta 1933, odkar vlada nacionalsocializem, rešila Velika Nemčija, je nemško ljudstvo zmoglo, ker so ga na vseh področjih organizirali in vodili naj-zmožnejši, svojim položajem dorasli ter za dodeljene jim naloge sposobni ljudje. Ljudje v pravilno izbranih poklicih in vodstva zmožni voditelji na pravih položajih predstavljajo vedno in povsod že velik del uspeha.
Kulturni izdatki nemškega delavca.
Takozvani Arbeitswissenschaftliches Institut organizacije DAF, ali delovno znanstveni zavod nemške delovne fronte, je raziskoval kulturno izživljanje nemškega delavstva. Pri tem je kot prvo zanimivost ugotovil, da ne izda delavstvo največ za film, temveč v prvi vrsti za časopise, revije, knjige, radio, razna šolanja in učne tečaje. Tretjina vseh za kulturne svrhe določenih izdatkov gre za časopisno in knjižno čtivo, ostalo pa za film, gledališko umetnost itd. Iz povedanega se vidi, da so nemškemu delavcu časopis, knjiga, radio in film za razširjanje njegovega duševnega obzorja najbolj važni in cenjeni.
UMNI KMETOVALEC
Izdetujmo
Mlado in staro težko pričakuje trgatve, ko teče sladek sok izpod preše.
Sladki mošt privabi gospodarjevo družino v vinske gorice in ne samo njegovi, marveč vseh njegovih znancev in prijateljev otroci se radostni odzovejo, naj pridejo »mošt poskušati«
Žal traja mošt le kratek čas; čez par dni se spremeni v vino, ki vsaj za otroka ni niti slastno, niti dobro, niti zdravo.
Razumni vinogradniki in sadjarji so zato že zdavnaj začeli poskušati ohraniti
Gnojimo sadnemu drevju
že jeseni
Sadnemu drevju moramo kot večletni kulturi, ki je navezana na isti prostor, posvetiti posebno pažnjo v pogledu gnojenja. Edino s smotrnim gnojenjem bomo dosegli rednejše sadne letine, obenem pa večjo odpornost drevja zoper škodljivce.
Dobro hranjeno sadno drevo se bo laže uprlo zajedavcem negoli ono, ki je lačno rastlinske hrane. Hranilne snovi moramo zemlji vračati, če hočemo, da nam drevje ne opeša. Te hranilne snovi so predvsem: dušik, fosforna kislina, kalij in apno. Na drevju, ki mu manjka hrane, se opaža predčasno bledenje in odpadanje listja. Kako naj na takšnem drevju, četudi je obrodilo, dozore lepi in zdravi plodovi, ko mu pa primanjkuje hrane za samo listje, ki je za drevje tvornica sladkorja! Lepo razvit listni sistem, močno zelene barve, nam bo najboljše jamstvo, seveda v zvezi z vremenskimi prilikami zlasti v času cvetenja, da bo letina obilna in zdrava.
Temeljno gnojilo za sadovnjake bo še vedno ostal hlevski gnoj. Edino dober kompost ga lahko nadomesti. V hlevskem gnoju so vsa rastlinska hranila, predvsem pa dušik S hlevskim gnojem gnojimo vsaj vsako tretje ali četrto leto.
V letih, ko s hlevskim gnojem ne gnojimo, dodamo drevju hranila na ta način, da mu pod krošnjo v široko izkopan kolobar zakopljemo umetnega gnojila, nekaj kilogramov, kakor je pač drevje staro. Da dobi drevje vseh hranilnih snovi v pravem razmerju, bomo kupili mešano gnojilo Nitrofoskal Z. Ker ima to gnojilo v sebi 8% dušika, 12% fosforne kisline (6% raztopne v 2% cit. kislini), 8°/o kalija in 35°/o apna, se nam ni bati neuspeha. Odraslo drevje potrebuje 5 do 8 kg. Gnojilo mora priti v zemljo že jeseni ali pozimi, ker učinkuje polagoma in ker mora rastlinska hrana tudi v globlje plasti do vsega koreninja.
Ing. T. M.
sladosok!
vinski oz. sadni mošt trajno sladek. Drugod imajo v ta namen že velike tovarne.
Da se ni ta način shranjevanja sladkega mošta vse dozdaj splošno razširil, je pripisati deloma dejstvu, da so bile tozadevne naprave zelo drage in postopek pri na-pravljanju sladosoka še bolj zamotan, po drugi strani pa moramo priznati, da do nedavna ni bilo mogoče izdelati soka, ki bi ohranil zares svež in naraven okus, temveč se mu je poznalo, da je »prekuhan«.
V	zadnjih letih pa je prišla v promet prav preprosta in cenena naprava za izdelovanje sladosoka in sicer takozvani Bau-manov zvonec (Baumann'sche Entkei-mungsglocke). S pomočjo te priprave lahko vsakdo, ki ima na razpolago kakršenkoli kotel, enostavno in brez kakršnihkoli stroškov sam doma izdeluje brezalkoholni sladosok na malo ali na veliko.
V	bistvu obstoji Baumanov zvonec samo iz dveh, navadnim kantam za mleko popolnoma enakih aluminijevih posod, ki sta pa obe brez dna in v toliko različne velikosti, da gre ena v drugo in ostane vmes še za par milimetrov prostora.
Zvonec je opremljen z dvema cevema: Po eni dovodni, kjer je nameščen uravna-lec za dovajanje mošta, priteka mošt spodaj v prostor med obema »kantama«. Zgoraj pa je odvodna cev, opremljena s toplomerom. Skozi njo odteka mošt v že pripravljene sodčke ali pa steklenice.
Kot omenjeno, potrebujemo za izdelovanje sladosoka po tem načinu samo še kakršenkoli kotel (»svinjski«, žganjarski«, »brzoparilnik« itd ), katerega pokrijemo z lesenim pokrovom. Pokrov mora biti napravljen iz dveh polovic, v sredini pa toliko izžagan, da točno objame vrat Bau-manovega zvonca, katerega obesimo v kotel tako, da visi za vrat v lesenem pokrovu kotla.
Izdelovanje sladosoka se vrši zelo enostavno: Kotel nalijemo z vodo, zakurimo, postavimo dovajalno cev, katero dobimo zraven lonca, na pokrov kotla, sodček ali stekleno posodo za sladosok pa si pripravimo h kotlu.
V	dovajalno posodo mošt sproti doli-
GOSPODARSTVO
X Letošnja trgatev. Precej pozna je letošnja trgatev. Toda zgodovina vinogradništva v naših krajih pozna še poznejše trgatve in med njimi tudi take v snegu in mrazu. To so pač izredne izjeme pod vplivom dogodkov, ki stojijo izven človeških moči. Širna okolica Mar-burg-a ima za trte tako ugodno lego, da zaznamuje v svoji statistiki največ dobrih in celo prav dobrih trgatev. Znana so leta, ko je že sredi avgusta prišlo prvo grozdje na trg in smo za Mali Šmaren že pili prvi sladki mošt. Letos je vse to izostalo. Zato pa pride letošnja trgatev kot posebna redkost v zgodovino naših krajev, ker se vrši pred zaključkom največjih, svetovno usodo odločujočih dogodkov, ki bodo današnji mladini in našim znancem ohranjena v živem spominu.
X 8116 židovskih trgovskih ali industrijskih podjetij so doslej likvidirali na Slovaškem.
varno, iz nje pa teče po dovajalni cevi ud spodaj v zvonec, ki ga obkroža od zunaj in znotraj vrela voda.
Zato se sok medtem, ko se dviga v prostoru med obema »kantama« hitro segreva, tako da doseže ob iztoku že zahtevano toploto, to je 70—75 stopinj Celzija, pri kateri se uničujejo vse kvasne glivice (ki povzročajo sicer vrenje mošta), vendar pa pri tej toplini še mošt ne izgubi naravnega svežega okusa.
Ker je na iztočni cevi toplomer, se lahko O toplini soka od časa do časa prepričamo in pod kotlom bolj podkurimo, če toplina soka pada, oz. nalijemo v kotel nekaj mrzle vode, če toplina soka preveč narašča.
To je vse.
Ker ima ta ali one vrste kotel prav vsaka kmečka hiša, ker z izdelovanjem sladosoka ni drugih stroškov kot nekoliko drv ali premoga, ker je Baumanov zvonec sam prav poceni in ker je končno vsakemu komadu pridejano tako točno navodilo, da je nemogoče napačno ravnati z njim, smo prepričani, da se bo marsikdo od naših čitateljev, ki želi zase ali za svoje otroke shraniti nekaj sladkega mošta za čez zimo takoj danes odločil ter naročil Baumanov zvonec.
Mali Baumanov zvonec (ki pa za vse naše potrebe zadostuje), znamke »BM 37« stane z vsem priborom, postavljen na dom, samo RM 60.—. Naroča se pri tvrdki: SiiBmostgerate-Zentrale, Ober-Erlenbach.
Ne samo ena sama kmetija, temveč vsa vas si lahko z enim samim aparatom pripravi poljubne množine sladosoka.
Komur je bolj kot popolnoma brezalkoholni sok (ki pa je najbolj redilen), všeč mošt, ki že nekoliko »piči« ali »vreže«, si lahko iz sladosoka sproti napravlja tak mošt, če pusti odprto posodo s sladoso-kom nekaj časa v primerno topli vinski kleti, oz. če ji prida nekaj vinskih droži.
Končno opozarjamo vse naše čitatelje, posebno pa čitateljice, da imajo tudi vse gospodinjske posvetovalke (Wirtschafts-beraterin) pri pristojni »Kreisbauern-schaft« (Ernahrungsamt Abt. A) na razpolago Baumanove zvonce, ki jih rade-volje posojajo gospodinjam, ki si želijo napraviti doma sladosok. Na željo priredijo gospodinjske svetovalke v posameznih krajih tudi tečaje za izdelovanje sladosoka. Zaprosite zanj I
X Ribogojstvo v provinci Sachsen je lepo razvito. Okrog 20.000 ribnikov, ki so razdeljeni po deželi, posebno v jezerskem področju Lausitz, da letno vremenskim razmeram odgovarjajoče, po 20 do 30.000 centov jedilnih karpov ter 14 do 18.000 centov ruskih rib. — To ribogojstvo seveda ne bi uspevalo brez znanja, izkušenj in dela. Že ribnike same je treba negovati, da se ne razvijajo in ne razrastejo v rogoznice, oziroma, da se ne izsušijo. Ribnike je treba tudi gnojiti, da raste rastlina alga, od katere živijo male, ribam za hrano potrebne živali. Veliko važnost se tudi polaga na nasadne ribe radi primernega in zadostnega naraščaja.
X Vrtnarsko delniško družbo so ustanovili v Bukarešti v Romuniji. Družba, ki bo po vseh večjih krajih ustanovila svoje podružnice, se bo bavila s pospeševanjem sočivnih nasadov, da bodo pridelki omogočali povečanje konzerviranja sočivja.
X V Romuniji pričakujejo kljub neugodnim vremenskim razmeram v zadnjih tednih zadovoljivo povprečno koruzno žetev.
X Milijardo lejev je določila avtonomna uprava romunskih državnih železnic za obnovo železnic v pokrajinah Besarabije Bukovine, ki sta do nedavna bili pozo-rišče bojev, v katerih so Romuni obe deželi s pomočjo nemških čet Sovjetom odvzeli.
X Cesar ameriški kmetovalec ne more prodati, ker je radi vojne izgubil evropski trg. Kmetovalci Zedinjenih držav posebno občutijo krizo omejenega izvoza pri svojih bombažnih, tobačnih, pšeničnih, mesnih in sadnih pridelkih. Kakor poroča nevtralno časopisje, so Zedinjene države v prvem polletju t. I. imenovanih pridelkov prodali oziroma izvozili za 71% manj, kakor lansko leto v istem času.
X O nakupu klavne živine. Prehranjevalni urad mesta Marburg je objavil, da razdelilci živine ne smejo pri kmetovalcih kupovati klavne živine. Lastniki živine so dolžni svojo klavno živino ponuditi agen-turam klavnice.
X V Bilbao"u v Španiji so spustili v morje novo dograjeno špansko ladjo »Calvo Sotelo«, ki je največja bencinska ladja španske trgovske mornarice. Ladja spodriva 16.375 brutoregisterskih ton ter jo gonijo štirje Diesel-motorji s 3600 konjskimi silami.
X V Grčiji imajo obsežna nahajališča rjavega premoga. Italijanski profesor Cor-bellini ceni nahajališča rjavega premoga v Grčiji na več milijard ton. Če bi se na Grškem letno nakopalo 2,8 milij. ton rjavega premoga, bi se na ta način lahko krilo celokupne potrebe Grčije na kurivu in gonilnih sredstvih. Corbellini ceni, da potrebuje Grčija letno 800.000 ton črnega premoga in koksa, 55.000 ton bencina ter 200 000 ton nafte. Pri malenkostnih modernizacijah sedanjega načina produkcije v rudnikih rjavega premoga, bi se po mnenju imenovanega rudarskega strokovnjaka to produkcijo V kratkem času lahko dvignilo na 1 milijon ton letno.
X Srednjo in Južno Italijo bodo indu-strijalizirali glasom sklepov italijanske vlade. Da se tozadevni načrti lažje izvedejo, bodo industrijska podjetja v teh doslej na industriji manj bogatih krajih uživala razne ugodnosti v davčnem, finančnem in še, drugih pogledih.
X Švica je sklenila, da prihodnje leto zopet poveča za 30.000 hektarjev površino svojih kmetijski nasadov.
X Novo družbo za rečno plovidbo so ustanovili na Madžarskem, ki bo prevažala blago po reki Tisi ter oživela tamkajšnji rečni promet. Družba bo vzdrževala tudi promet po ostalih rekah Madžarske in inozemstva.
X Kako velika je svetovna produkcija mineralij? Največ rudnin pridobivajo na ameriškem kontinentu. Produkcija vseh ameriških rudnin, ki je za svetovno gospodarstvo potrebna in važna, se danes ceni na 5 milijard Reichsmark Postavka je ogromna, hkrati pa tudi razumljiva, ker so v gospodarskem prostoru Amerike nahajališča in ležišča skoraj vseh vrst rudnin, ki jih poznamo. Na drugem mestu stoji Azija z 2,7 milj. RM. Šele nato pride Evropa z 2 in pol milijardami RM. K temu je dodati, da je v vzhodnem delu Evrope iti v Aziji še mnogo neraziskanega ozemlja, ki bo po izsleditvi rud igralo še veliko gospodarsko vlogo. Od ostalih dveh delov sveta igra Afrika v tem pogledu prav odlično vlogo. Rudninskega gospodarstva nakopajo tam za okrog 2,2 milijardi RM, in sicer v glavnem zlate rude in dijaman-tov. Afrika predstavlja skoraj neizčrpen vir dijamantov, tudi njena ležišča bakra so ogromna, platinskih rudnin je pa v ne-precenjenih količinah.
(PK. Hähle-Wagenborg) Meter für Meter wird erkämpft. Jeder Widerstand wird von unseren Truppen unerbittlich niedergerungen
MALE VESTI
*	„Častni občani naroda '. Državni minister za ljudsko pro sveto in propagando dr. Göbbels je.sprejel pretekli ponedeljek večje število ranjencev vojske, letalstva in mornarice iz berlinskih vojaških bolnišnic ter jih je povabil v svojem ministrstvu na kosilo. Popoldan je govoril minister pred 2000 ranjenci ter se je v svojem govoru spomnil a najglobljimi besedami zahvale naših vojakov, ki se borijo na vzhodu proti boljševizmu. Tem hrabrim možem, tako je dejal minister, velja vsa zahvala naroda. Nemški narod se zahvaljuje možem, ki so svojo zveslolx) Fiihrerju in Reichu zapečatili s svojo krvjo. V državi Adolf Hitlerja so ranjenci lakorekoč častni občani naroda. Najboljša skrb za ranjence je le mali del zahvale, ki jo domovina dolguje svojim borcem.
*	Bolgarski ministrski predsednik dr. Bogdan Filov je prispel v sredo v Budimpešto na obisk k madžarskemu predsedniku vlade pl. Bardossyju.
*	židovsko sinagogo (cerkev) so po odredbi zagrebškega višjega župana začeli podirati v Zagrebu.
*	Zadnle vojne ujetnike hrvatske narodnosti bodo v kratkem spustili iz nemškega vojnega ujetništva. Gre za 25.000 bivših jugoslovanskih vojakov, o katerih se je moralo najprej na Hrvatskem ugotoviti, če so res Hrvati.
*	Spodnještajerska prestolnica ined rojstvom in snirljo. Od 1. oktobra dalje posluje v Marburg-ü takozvani Standesamt, i» našem civilni ali poročni urad. Imenovanemu uradu — ki kakor že naslov sam pove, vrši civilne poroke — se sedai prijavljajo vsi slučaji rojstva in smrti. Odslej bomo tozadevne podatke prinašali dvakrat na mesec. Med 1. in 15. oktobrom je bilo prijavljenih 56 rojstev. katerih je bilo 34 moškega spola. Smrtnih slučajev je bilo 21, od
teh 18 moških. Zanimalo bo, da se bo prva civilna poroka po teh novih predpisih vršila verjetno v par dneh, medtem ko se radi prehoda v novo stanje zadnjih 15 dni ni nikdo poročil.
*	Laž o splošni mobilizaciji Bolgarije. Kakor poroča sofijska agencija „Bulga", je razširila angleška poročevalska agencija Reuter neko poročilo, ki ima svoj vir baje iz Ankare. V tem poročilu se je omenjena agencija debelo zlagala, češ, da gre za splošno mobilizacijo Bolgarije.
*	»Ubijanje Nemcev je glavna stvar«. Kako globoko so že padli mnogi Angleži v svojih človeških občutkih, nam dokazuje angleški list »Sunday Express«, ki piše med drugim: »Vojne, kakršna je pričujoča vojna, ne boste dobili, ako ne boste sovražili vašega sovražnika. Najhujše je dejstvo, da mnogi izmed nas te vojne ne presojamo dovolj resno in da Hitlerja še vse premalo sovražimo, da bi ga mogli uničiti. Sovraštvo in uničevanje prepuščamo vse preveč drugim narodom, kar pa še ni dovolj«. Nič manj nesramen in nečloveški je bil tudi neki konservativni poslanec angleškega parlamenta, ki je po poročilu lista »Daily Express« izjavil v nekem svojem govoru sledeče: »Jaz sicer nisem prijatelj boljševikov, toda sedaj jih ljubim, ker ubijajo Nemce. Ubijanje Nemcev je sedaj za nas glavna stvar«. Za take izbruhe najnizkotnejšega sovraštva pač nimamo besedi, s katerimi bi jih zamogli dovolj ostro zavrniti. Te besede obsojajo tiste, ki so jih zapisali ali izgovorili.
*	Boljševiki so »izumili« nov način vojskovanja v zraku. Moskovska poročevalska služba je pretekli torek postavila rekord v dosedanjih lažeh. Tako je pripovedovala bajko, da je neki sovjetski lovec v borbi z nemškim letalom Ju 88 sestrelil vso svojo municijo. Da bi uničil nasprotnika, se je ta lovec »zaletel« s propelerjem v nemško letalo, ki da je padlo »kakor kamen z neba«. Sovjetski letalec pa je baje »nepoškodovan« pristal na svojem vzletišču, edinole propeler se je malce »za-pognil...« Kakor vidimo, so boljševiki naravnost »mojstri« v izumevanju stvari, ki postavljajo vse na glavo. Morda bodo še zaupali ta recept svojim angleškim prijateljem ...
*	Litwinow-Finkelstein na potovanju. Kakor poroča United Press iz Londona, se bo podal bivši sovjetski zunanji minister Litwinow-Finkelstein v kratkem v London k razgovorom o tolikanj pričakovani pomoči s strani Anglije. Ni izključeno, da se bo žid Finkelstein podal v to svrho tudi v Zedinjene države.
*	Junaški podvig pri Scapa Flow-u. Dne 14. t. m. je poteklo ravno 24 mesecev od dne, ko je nemški pomorski junak Günther Prien s svojo podmornico torpediral in potopil V zalivu Scapa Flow zasidrano angleško bojno ladjo »Royal Oak«. Ta bojna ladja je bila ponos angleške vojne mornarice. Opremljena je bila ta bojna ladja, ki je izpodrivala 29.150 ton, z osme-rimi topovi kalibra 38 centimetrov, z 12 topovi po 15 centimetrov ter je imela 1180 mož posadke. S to potopitvijo te bojne ladje, ki je v 23 minutah izginila v valovih, je utonilo 23 častnikov in 786 mož. Günther Prien je postal legendaren junak nemškega naroda. Ves narod se spominja hrabrega komandanta podmornice, ki se po tolikih uspehih v spomladi 1. 1941 ni več povrnil.
*	Nove poštne znamke dobi Srbija, in sicer v prid srbskih vojnih ujetnikov.
*	Hrvatska vlada bo razlastila vsako zemljišče, ki je rodno in bi ga lastniki morebiti pravočasno ne obdelali.
*	Pred lokomotivo je zbežal. Na sever-no-šlezviški meji se je neki železniški delavec peljal s tirno trikolico ali obrezino z dela domov. Kar naenkrat pa je zaslišal vlak, ki je privozil za njim. Namesto da bi izstopil ter s tira odstranil svoje vozilo, je postal zmeden ter začel obrezino z vsemi silami poganjati, da bi tako pred vlakom dosegel prvo postajo. In res je možu uspelo malo pred vlakom doseči postajo, ker je vodja lokomotive moža pravočasno opazil ter zmanjšal brzino. Ko je pa v postaji stopil s kolesa, se je zrušil in bil mrtev. Strah in napor sta mu povzročila srčno kap.
*	šef norveške policije, državni svetnik Jonas Lie, je prispel v Berlin v svrho študija naprav nemške varnostne policije. Sprejel ga je Obergruppenführer Heydrich.
*	V službi Anglije je bila potopljena pred par dnevi velika norveška petrolejska ladja »Caledonija«, ki je izpodrivala 9892 .brutoregisterskih ton. 12 mož posadke je utonilo. Ladja je bila zgrajena 1. 1936. Njena domovinska luka je bila Oslo. Veljala je kot ena izmed najbolj modernih ladij te vrste.
*	Pravična kazen za mučilca dveh telic. 47-letni hlapec Ludvik Marsik iz Nessel-reitna pri Feldbachu je pretepel dve telici svojega delodajalca z gnojnimi vilami tako hudo, da so morali obe živali zasilno zaklati. Posestnikova škoda znaša 750 RM. Marsik je bil aretiran ter mu je sodišče prisodilo radi zločina javnega nasilja in prestopka zakona o zaščiti živali osem mesecev težke ječe.
*	Največ otrok v Nemčiji so našteli v občini Groß-Arl na Tirolskem. Polovica prebivalcev je stara izpod 14 let. V tej vasi so rodbine s 15 do 18 otroci. Mnogo mater nosi zlati križ za materinske zasluge.
*	Vse za poklicno izpopolnitev in izobrazbo ljudstva. Organizacija Steirischer Heimatbund urad Volkbildung priredi v Marburg-u tečaje serviranja, sodobnega kuhanja ter o davčnem pravu in tarifnih pogodbah, namenjene za natakarje, natakarice, natakarske vajence in vajenke ter gostilniške poslovodje.
(Weltbild)
Ein finnisches Kanonenboot während der Kampfhandlungen auf dem Ladogasee
*	Tečaje za žensko in otroško gimnastiko priredi organizacija Steirischer Hei-matbund v Marburg-u.
*	Politični komisar Landkreis-a Cilli je
določil nove sejmske dneve za kraje Cilli, Laufen, Schonstein, Fraslau, Neukirchen, Schleinitz in Kostreinitz.
*	časnikarji iz Reich-a so obiskali Spodnjo štajersko. Državni propagandni urad v Graz-u je povabil skupino vodilnih urednikov iz Reich-a, da si ogledajo Spodnjo Štajersko in njeno obnovo. Dne 12. oktobra jih je v Marburg-u v sejni dvorani sprejel in pozdravil politični komisar Knaus, kjer so se hkrati zbrale tudi vodilne osebnosti organizacije Steirischer Heimatbund. Od Marburg-a so odpotovali v Cilli, Romerbad, Gairach, Montpreis, Drachenburg, Rohitsch-Sauerbrunn ter od tam preko Pettau-a v Luttenberg, Bad Radein in Oberradkersburg.
*	Krava je povrgla trojčke. Na vino-gradnem posestvu »Frauheim« v Frau-heim-u, ki je last g. Schlachtitsch-a, je dne 2. oktobra t I. šestletna krava pinc-gavske pasme povrgla trojčke. Bikec in dve telički so popolnoma normalno razviti in tehtajo 107 kg. Telički sta enake barve, bikec je pa nekoliko bolj temno-rjav. Krava »Luci« je sedaj že četrtič dobila naraščaj in sicer trikrat dvojčke in sedaj trojčke.
*	Augsburg in Bayern. Srčne pozdrave pošiljajo Spodnještajercem iz Augsburga: Jože Onič, tesar iz Lapriach-a (preje Laporje), Simon Kopše, tesar iz Maxau-a, Andrej Rehar, tesar iz Cilli-ja, Jože Grom, tesar iz Ponigl-a pri Cilli-ju, Vinko Ja-vernik, zidar iz Lapriach-a (preje Laporje), Maksi Frim, ključavničar iz Planken-stein-a, Jože Pliberšek, kovač iz Planken-steina, Johann Vrhovšek, zidar iz Ober-Lasche, Andrej Oblak, cementar iz Ponigl-a pri Cilli-ju, Anton Doberšek, cementar iz Bartolomaus-a, Henrik Gričnik, cementar iz Bartolomaus-a, Ignac Jesenko, cementar iz Erlachstein-a (preje St. Ma-rein b. Erlachstein) in Jože Vodušek, cementar iz Teinach-a (preje Tinje),
*	Lepa buča je zrastla posetsniku Gregorju Pautschnigg-u v Puntigam-u blizu Graz-a. Tehtala je 43 kil, kar je tudi redkost.
*	Na Gorenjskem ni več brezposelnih.
Po poročilih, ki so izšli v časopisju, so na Gorenjskem (Südkárnten) ob razsulu bivši države prevzeli okrog 10.000 brezposelnih. Po zaslugi nove uprave in boljših razmer, je danes na Gorenjskem vse zaposleno, beseda brezposelnost je črtana iz besednjaka, razen tega je v nekaterih strokah celo pomanjkanje delovnih moči.
*	Ključavnico brez ključa so razstavili na razstavi Leipziger Messe. Obiskovalcem se je nudila priložnost za ogled ključavnice ali zavarovalne naprave, pripravne za hišna vrata, kovčege, blagajniške omare itd., ki se jo lahko vsak trenutek uredi oziroma preuredi in spremeni na poljuben znak za odpiranje. Strokovnjaki trdijo, da je neorientiranim vsako odpiranje teh ključavnic onemogočeno.
*	Rekord v brzini je doseglo italijansko potno letalo znamke Savoia-Marchetti-83 na poletu med Buenos-Aires-om in Rio de Janeiro v Ibero-Ameriki. Progo je preletelo v petih urah in 55 minutah, kar da povprečno brzino 470 kilometrov na uro
*	Na Norveškem imajo glasom državne statistike 124.000 ribičev. Od teh je več kakor polovica poklicnih, ki jim je ribolov glavni in edini dohodek.
*	Svinje kradejo. Posestniku Johann-u Savernik-u so neznani dolgoprstneži iz nezaklenjenega svinjaka ukradli 60 kil težko svinjo v vrednosti kakih 70 RM.
(PK. Cusian-Scherl) Mit Floßsäcken setzt Infanterie über einen kleinen Fluß
*	Za 50.000 oseb živilskih nakaznic so
neznani zlikovci ukradli na magistratu mesta Melun pri Parizu v Franciji, ki so bile namenjene za razdelitev za mesec oktober t. 1. Razdelitev nakaznic se je zato vršila nekaj dni pozneje, ko so natiskali druge.
*	3000 umorov ima na vesti neki nedavno v Valenciji v Španiji aretiran španski komunist, ki je kot čekist v španski državljanski vojni zakrivil smrt treh tisoč oseb. Svojo krivdo in članstvo čeke je priznal
*	40 metrov globoko je padel v Hal.
den-u neki delavec na kup desk in materi, jala. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da mu je padec prizadel samo nekaj lahkih telesnih poškodb. Pri padcu iz take višine je mož imel res srečo v nesreči.
*	Redka igra narave. V grajskem parku Friedrichsruh pri Hamburg-u, kjer počiva Bismarck, raste oinena vreden hrast Gre za drevo, ki so ga svoječasno vsaaili kot spomin na dan sprave med starim kan-celarjem in njegovim cesarjem. Deblo hrasta je po letih zrastlo v obliko, ki se gledano od gotove strani lahko čita za črko »W«.
*	Podmorski tunel gradijo med krajema Šimonoseki in Moji na Japonskem. Kakor poroča japonsko časopisje, so delavci nedavno prebili vrtanje od obeh strani ter računajo, da bo predor pod morsko vodo, ki je namenjen za izgraditev podvodne železniške proge, do marca 1942 gotov. Mesti Šimonoseki in Moji si ležita nasproti ob morski cesti, ki loči japonska otoka Mondo in Kiušijo, ter bodo na ta način pod morskim dnom izgradili železnico med obema otokoma.
* Strela je udarila v ameriško potno letalo, ki je letelo v Havano. To je povzročilo takojšnji požar in zrušenje letala, v katerem je cela posadka in deset potnikov našlo svojo smrt.
*	Od smeha je umrl neki obiskovalec kina v Aalborg-u na Jutland-u. Pri gledanju komičnega filma se je moral tak® prekomerno smejati, da ga je zadela kap. Bil je star 47 let.
O novih živilskih nakaznicah
29. dodeliina perijoda med 20. oktobrom in 16. nov. 1941
*	Roj čebel je zaprl cestni promet. Blizu Lindau-a (Bodensee) je neki kolesar izgubil posodo, napolnjeno z medom. Kmalu za kolesarjem je privozil omnibus, ki je posodo zdrobil, med pa razmazal in razdelil precej daleč po cesti. V nekoliko minutah se je na medu zbralo na stotiso-če čebel, tako da so morali ustaviti cestni promet. Šele s pomočjo strokovnjakov, ki so čebele odstranili, ne da bi jim povzročili škodo, se je po večurnem zastoju promet zopet lahko nadaljeval.
*	V železniškem predoru na progi Flo-renz—Bologna v Italiji sta se v takozva-nem apeninskem predoru ali tunelu vnela dva tovorna vagona, kar je povzročilo precej škode na železniških napravah. Promet so morali za nekaj časa preložiti na drugo progo.
*	6000 delavcev je šlo na dopust. V Baden-u so organizirali dopust delavcev. 6000 oseb je odšlo na štirinajstdnevni plačan dopust v planinske kraje, in sicer na stroške podjetnikov. Gre za izreden dopust radi razvedrila, ki se ga ne bo vračunalo v reden obvezen letni dopust.
*	Lončarsko šolo bodo ustanovili v Lewin-u blizu mesta Auscha v Sudeten-gau-u. Kraj Lewin je že nad 500 let staro lončarsko mesto, kjer izdelujejo razen lončarske posode tudi moderne pečnice, ki jih razpošiljajo na vse strani. Z ustanovitvijo strokovne šole hočejo to rokodelsko obrt podpreti ter ji preskrbeti in izobraziti primeren naraščaj.
*	Na sramotni oder so postavili minulo soboto v Cilli-ju dobro oblečenega moža v najboljših letih. Na prsih je nosil tablo z napisom: »Kot tihotapec živil sem se pregrešil zoper ljudsko skupnost«. Možak je namreč tihotapil zaklane prašičke ter jih po visokih cenah prodajal. Razen sramotne tablice so ga seveda tudi kaznovali.
*	Nov začasni viničarski red je izdal šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko.
*	Umrla je, ker Je uživala neoprano grozdje. V Dietesheim-u (Neckar) je petletna hčerka kolarskega mojstra Heck-a kar iz trte zobala grozdje. Kmalu nato je otrok tožil, da mu v želodcu ni dobro, hkrati se je pa tudi pojavila vročina. Akoravno so takoj poklicali zdravnika, je deklica v dveh dneh umrla.
*	Delovanje otroških vrtcev v okrožju Cilli je v lepem razvoju. Deset otroških vrtcev obiskuje 860 otrok, od katerih dobi 700 malčkov ob delavnikih kosilo. Sedem nadaljnih vrtcev za 440 otrok bodo v kratkem otvorili.
*	Tudi pisma morajo označevati z zvezdo kralja Davida. Slovaške pošte zahtevajo od židov, da tudi pisma, ki jih predajo pošti označijo z židovskim znakom ter z navedbo odpošiljatelja. Policija je pooblaščena, da taka pisma tudi lahko zapleni.
*	Iz gasilstva. Dosedanji vVehrfiihrer prostovoljnega gasilstva v Marburg-u, Hans Voller, je postal Kreisfuhrer prostovoljnega gasilstva mesta Marburg a. d. Drau
Zanimiv nabiralnik pisem se nahaja na Oalapagos otokih, ki ležijo zapadno od Ibero-Amerike v Tihem Oceanu. Na največjem teh bolj malo obljudenih otokov imajo na nekem deblu pritrjen srednje veliki vinski sod, ki služi za pisemski nabiralnik. Postavljen je tako, da imajo po otokih raztresene hiše in naselbine enako daleč do te svojevrstne pošte. Ta pošta pa posluje le v primerih, če se ravno kakšna ladja družbe Equador ustavi v bližini otokov in prevzame pošto, oziroma če pošto za otočane izroči.
Z 29. dodelilno perijodo se uvede državne nakaznice za kruh vključno dodatnih nakaznic za kruh za pri težkem in najtežjem delu zaposlenih delavcev, nadalje državne nakaznice za meso, vključno mesnih dodatnih nakaznic za meso za pri težkem in najtežjem delu zaposlenih delavcev ter v območju Reich-a veljavne dodatne nakaznice za mast za delavce pri težkih delih ter nakaznice za živila za normalne potrošnike in samooskrbovalce.
V Reich-u veljavne nakaznice za mast se za enkrat še ne uvedejo, pač pa se nakaznice za mast na Spodnjem Štajerskem celokupno z dosedanjo količino nekoliko spremenijo.
Državne nakaznice za kruh.
O preureditvi nakaznice za kruh je važno sledeče:
Dosedanje porcije malih otrok do šestih let, otrok od šestih do desetih let, do-rastlih nad dvajset let ter delavcev pri težkih delih se napram 28. dodelilni pe-rijodi v ničemu ne spremenijo.
Na novo se je uvedlo državno nakaznico za kruh mladoletnih od deset do dvajset let. Na ta način se je porcijo kruha imenovanim letnikom zvišalo za 1400 gr napram 28. dodelilni perijodi.
Razmerje odrezkov za nabavo rženega kruha se ni spremenilo.
Nadalje se je na novo vpeljalo dodatno nakaznico za kruh delavcem, zaposlenim pri najtežjih delih, na katere so upravičene samo osebe, ki so po razglasu z dne 25. 9. 1941 priznane kot delavci najtežjih del.
Državna nakaznica za kruh nosi oznako za ržene krušne izdelke v negativnem tisku, viden v rdeči barvi papirja, tako da je tisk rdeč, medtem ko je polje črno.
Državne nakaznice za meso.
Državne nakaznice za meso Kld za otroke do 6 let, državne nakaznice za meso normalnih potrošnikov ter dodatne nakaznice za meso delavcev pri težkih delih se v svojem dosedanjem stanju niso spremenile.
Novo uvedena dodatna nakaznica za meso pri najtežjih delih zaposlenih delavcev omogoča nakup 2400 gramov mesa ali mesnih izdelkov.
Nakaznice za mast.
Celokupna količina masti ostane pri istih nespremenjena. Nakaznice dobijo samo en odrezek za margarino, ki se ga ne more zamenjati.
Na nakaznicah, ki veljajo za otroke do 6 let, je odrezek F5, s katerim se lahko kupi 62.5 gramov kakao-a v prahu.
Dodatna nakaznica za mast težkih delavcev omogoča v celem Reich-u enotno nabavo 250 gramov špeha (surove svinjske masti) ali 200 gramov razpuščene svinjske masti in 250 gramov margarine ali 200 gramov jedilnega olja.
Dodatna nakaznica za mast pri najtežjih delih zaposlenih delavcev se začasno ne izda. Radi tega dobijo taki delavci dodatno nakaznico za mast kakor pri težkih delih zaposleni delavci.
Nakaznice za živila
Na nakaznice za živila za osebe do in nad 18 let, ki niso samooskrbovanci, se bo izdalo sledeče blago:
Na odrezke NI do N5, N30, N3I po 25 gramov, skupaj 175 gramov živil vseh vrst. Na odrezek N6/N10 125 gramov ri-
ža. Na odrezke Nil do N20 po 25 gramov, skupaj 250 gramov testenin. Na odrezka N21 in N22 po 25 gramov sago-ja, krompirjeve moke ali praška za puding. Na odrezek N23 25 gramov in na odrezke N24, N32 in N33 po 125 gramov, skupaj 400 gramov kavinega nadomestka in dodatka. Na odrezek N38 pa 500 gramov moke.
Odrezki N25 do N27 in N34 do N37 so na razpolago za posebne razglase, ki se za mladostne lahko razlikujejo od onih za dorastle.
Na odrezke N28 in N29, ki sta v področju Reich-a namenjena za nakup normalne škatle kondenziranega mleka ni ni-kakšne oddaje, ker je na Spodnjem štajerskem prodaja neposnetega mleka še prosta.
Odrezek N6/N10 ni pripraven za nakup riža po gostilnah. Potrošniki, ki so navezani na hrano po gostilnah, lahko odrezek N6/N10 nakaznice za živila zamenjajo v potniške in gostilniške nakaznice za živila.
Na nakaznice za živila za samooskrbo-vance do 18. in nad 18 let, se bo izdalo sledeče blago:
Na nakaznice NI do N10, N30 in N31 po 25 gramov, skupaj 300 gramov živil vseh vrst in sicer brez riža. Na odrezke Nil do N20 po 25 gramov, skupaj 250 gramov testenin. Na odrezke N21 in N22 po 25 gramov sago-ja, krompirjeve moke ali praška za puding. Na odrezke N23 25 gramov in na odrezke N24, N32 in N33 po 125 gramov, skupaj 400 gramov nadomestka za kavo in kavinih dodatkov.
Ostali odrezki nakaznic za živila za sa-mooskrbovance so določeni za posebno razpolaganje potom razglasov, ki so za osebe do 18 let lahko drugačna kakor za potrošnike nad 18 let.
Samooskrbovancem se na nakaznice z» živila ne izda nikakšne moke.
V Reich-u veljavna nakaznica za jajc* se z 29. dodelilno perijodo še ne uvede.
Nabavni listi.
Na dodatni nakaznici za mast delavce/ pri težkih delih se nahaja naročilni list za 90 gramov margarine ali 72 gramov jedilnega olja. Ker se na Spodnjem štajerskem naročilne liste ne uporablja, se b® izdalo 90 gramov margarine ali 72 gramov jedilnega olja na naročilni list, ki ga je odrezati skupno s posameznim odrez-kom, ki se istega drži.
Na odrezke na nakaznicah za kruh Klic za otroke do šestih let, je .zdati nabavne listke za moko za otroke.	»
Izdaja živil za otroke.
Izdaja živil za otroke do 18 mesecev starosti se uredi, kakor sledi:
Živila za otroke na žitni in živila za otroke na riževi bazi se lahko oddajajo tedensko in sicer po 375 gramov, namesto 500 gramov kruha ali 75 gramov moke tedensko. Izdaja se vrši na odrezek od 500 gramov kruha ali 375 gramov moke posameznih odrezkov A, B, C, D državne nakaznice za kruh K15 za otroke do šestih let.
Mlečna živila za otroke, v kolikor so na razpolago, se dobijo samo v lekaniah in drogerijah na podlagi izkazov, ki jih izdajo pristojni prehranjevalni uradi, oddelki B, če se jim predloži uradna dokazila (krstne liste) o starosti otrok.
V zadnji uri:
Obramba Odese prebita
Vrhovno poveljstvo romunske vojska Je v eelrleb objavilo sledečo vest:
Naše čete so prodrle obrambno črto Odese. Sovražnik se umika na celi črti.
Gujlijakovo, Dahlie in Tatarka so v naših rokah. Pohod se nadaljuje. Odesa gori.
Japonska vlada odstopila
Kakor poročajo iz Tokija je v četrtek ponudila vlada kneza Konoja svojo demisijo. Po razgovorih ministrskega predsednika se je podal knez Konoje v carsko palačo ter je izročil cesarju demisijo vlade.
Na izkaz, izdan za štiritedensko dode-lilno perijodo, se dobi sledeče količine:
Aletemilch 5 škatel po 500 g ali Pe-largon, rdeč 18 škatel po 225 g ali 9 škatel pa 500 g ali Pelargon, zelen 9 škatel po 225 g ali 5 škatel po 500 g ali Edel-weiBmilch 5 škatel po 500 g ali Ultractina 5 škatel po 500 g ali EdelweiBbuttermilch 5 škatel po 500 g ali Ramogen 14 škatel po 340 g ali Eledon 9 škatel po 250 g ali Bumena 7 škatel po 200 g.
Prehranjevalni uradi, oddelki B, lahko na podlagi zdravniških spričeval izdajajo tudi nakupna dovolila za otroška živila, ki omogočajo večjo nabavo kakor je določena.
Na podlagi zdravniških spričeval lahko dobijo tudi otroci nad 18 mesecev stari in dorasli dovolila za nakup zdravniško predpisanih količin živil za otroke. Za odrasle je tozadevna zdravniška spričevala potom zdravniških službenih mest, ki so ista izdala, predložiti prehranjevalnemu uradu.
Izdaja otroških živil samo na recepte je dovoljena le, če gre glasom zdravniškega potrdila za smrtnonevarne primere.
DOPISI
O Gonobitz. Ženski oddelek organizacije Steirischer Heimatbund je pod vodstvom sestre Luger priredil petdnevni tečaj za dojenčke. Tega nad vse potrebnega in koristnega pouka se je udeležilo mnogo žensk.
□ Windisch-Feistritz. Da se izsuši in uredi obsežno močvirnato področje okrog Windisch-Feistritz-a, se bo v kratkem s temi deli zaposlilo nad 700 moških državne delovne službe. Razen tega dobi mesto kakih 50 do 60 ženskih pomožnih moči, ki bodo prebivalcem v različnih poklicih na razpolago.
H Lultenberg. Kakor drugod na podeželju, smo tudi pri nas imeli tečai za izšolanje bolničarjev, Id ga je priredil Nemški Rdeči Križ. Udeležilo se ga je 41 pomočnikov in 40 pomočnic iz Luttenberg-a. Kreuzdorf-a in Bad Ra-dein-a. Vsi udeleženci so z uspehom položili izkušnje, nakar so se na slavnosten način zaobljubili, da bodo na celi črti služili in delovali ljubezni do bližnjega.
[j Ofaerburg. Pri nas zaznamujejo lečaji za nemščino, ki jih prireja orga-
Kakor poroča informacijski urad vlade, je odstopila vlada kneza Konoja „radi pomanjkanja soglasnega mnenja o načinu narodne politike".
nizacija Steirischer Heimatbund lepo število udeležencev. Učni uspehi zadovoljujejo. — Posvetovanje mater in pregledi otrok so od strani prebivalstva pravilno cenjeni. Udeležba je popolna. — Tudi tečajev Nemškega Rdečega Križa se je udeležilo 19 tovarišev iii ravno toliko tovarišic. — Za šolsko mladino smo imeli predstavo lutkovnega gledališča, ki jo je obiskalo 464 šolskih otrok.
TO IN ONO
o. Vsi ljudje bodo plešasti. Holandski učenjak Bolk, član instituta za anatomijo na univerzi v Amsterdamu, je izračunal, da postanejo počasi ampak sigurno po 200.000 letih najprej vsi moški, kmalu potem pa tudi vse ženske plešaste. Po njegovem mnenju je razvoj popolnoma logičen in naraven. Naši davni predniki so se rodili kot popolni kosmatinci, šele nošnja oblačil je na lase toliko vplivala, da so tam, kjer jih narava ni več rabila, tekom tisočletja izostali. Odkar nosijo ljudje na glavah pokrivala ali klobuke, pa imamo vedno več plešcev, ki nudijo podlago, da bo njih število rastlo in da bodo naši davni zanamci — če ne opustijo klobukov — že brez las prihajali na svet.
Stran 13
o. Madžarice želijo, da se jim poljublja
roke. Na Madžarskem se je pred kakim letom dni ustanovilo društvo moških, ki bi naj delovalo za odpravo poljubljanja rok, ki je pri madžarskih ženaii še precej v navadi. Žene, ki jim očitno ugaja, če jim moški in otroci poljubljajo roke, so pa kot protiakcijo uvedle bojkot proti vsem člonom dotičnega društva. Nobena žena ali dorasla deklina ni hotela imeti več kakega opravka z njimi, kar jih je baje tako globoko zadelo, da se je društvo razšlo.
o. Najslabše postopajo z nežnim spolom v takozvani črni republiki Liberiji v Afriki. Tam se žene zastavi celo v zastavljalnicah in če se takšen zalog ne odkupi ter ga pusti propasti, se takšne žene proda na javnih dražbah tistemu, ki največ ponudi
tkali mbsi
Potiv ' septembra pri avtobus-coziv . de(ektu Pettau—Ankenstein (Bori), je neki voznik vzel na voz 1 vrečo, ki je vsebovala 2 svetlozeleni, težki odeji, 1 par novih črnih moških čevljev, 1 šotor in 3 športne čepice. Voznik se poziva, da javi to najbližnji žendarmerijski postaji ali lastniku: Hochmüller, Marburg (Drau), Perko-straße 5. — Ce kdo drugi to izsledi, dobi 15,— RM nagrade.	551
Pasove za kile
proteze, aparate za oporo, gumijasta nogavice, telesne pasove, vložke po meri. dobavlja takoj Spezialwerkstälte für Bandagen und Prothesen F. Egger, Marburg (Drau), MellingerStraße 3. 556
Dve sposobni
viničarski družini
s tremi delovnimi močmi sprejmem. Vstop v jeseni ali spomladi. Franz Preaz, Ober-Rann bei Pettau. 540
Vaipnra za kleparsko in vodovodno I djCIibd instalacijsko obrt sprejmem takoj. Josef Cilensehck, Cilli, Grazer-straße Nr. 44._554
Dva čevljarska pomočnika
enega za čistilni stroj sprejme takoj Koitz, Brunndorf bei Marburg a. d. Drau.	553
Vinogradniki pozor!
Sladkor in modra galica
Nabavili lisd za sladkor se dobijo ter jih mi zamenjamo. Nakupne nakaznice za modro gálico se bo v kratkem razdelilo. Na iste dobite modro gálico v kristalih in prahu.	557
A. SENTSCHAR SOI1N PETTAU
Der beauftragte Wirtschafter
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
U/X We 1/103
Razglas
Določitev cen in trgovskega zaslužka pri prodajanju gtozdja za prešanje, drozge, vinskega mošta in vina na Spodnjem Štajerskem
V odredbenem in uradnem listu šefa civilne uprave št. 45, str. 337 je v svrho nadaljnje prilagoditve cen Spodnje Štajerske cenam v Reichsgau-u Steiermark. objavljena nižje navedena odredba :
Odredba Reichsstatthaller-ja na Štajerskem o cenah in trgovskem zaslužku pri prodajanju grozdja za prešanje, drozge, vinskega mošta in vina v Reichsgau-u Steiermark od 26. septembra 1941 (Odredbeni in uradni list za Reichsgau Steiermark št. 79, str. 599 ff), velja tudi za Spodnjo Štajersko. V isti odredbi v odrezku E določen najvišji zaslužek v kolikor dosega pri gostilnah več kakor 60 % in pri kavarnah več kakor 70% je dovoljen samo s pristankom političnega komisarja, v mestu
Marburg-u pa s pristankom policijskega ravnatelja.
Pod vrstnem razredu II v ceniku označen „Mosler", se v vinogradnem področju Lutterberg—Friedau ter v področju Pickern lahko prodaja po cenah, ki je določena v vrstnem razredu I.
Politični komisarji, orožniške postaje ter vsi krajevni voditelji gostilniške obrti so dobili posebni ponatis 79. številke odredbenega in uradnega lista za Reichsgau Steiermark in se nadaljnji izvodi istega lahko dobijo pri tiskarni Stmk. Landesdruckerei.
Pridelovalne oene grozdju za prešanje, drozgi, vinskemu moštu in vinu so razvidne iz nižje sestavljene tabele.
Vsa druga določila o trgovskih in izločilnih zaslužkih so objavljena v posebnih ponatisih.
Seznam vrst, razredov in cen
m
IV
Vrsta grozdja
n. 3
2 T
'iS o
Marillon Blanc Muškatelec Muškat Ottonell Muškat silvanec (Sauvignon) Mala graševina Rulandec Traminec
Rouvierjeva trta
Beli burgundec (Klevner)
Rani rdeči veltlinec
Mädchen traube
Sipon (Mosler)
Neuburger
Rotgipfler
Silvanec
Laški rizling
Zierfandler
Modra frankovka
Modri burgundec
Modri Wildbacher
Belina Zlahtnina Miiller-Thurgau Oranžev grozd Ranfol
Zeleni veltlinec Kabernet Kadarka Merlot
Elbling Heimisch Königstraube Sivi portugizec Slankamenka Belo-modri veltlinec Modri Kölner Modri portugizec Vranek
75
75
75
70
Najvišje cene vključno dodatkov Südmark v Reichsmar-kah
100 kg
Grozdje
za prešanje
100 litrov
Drozga
Mošt
po 1"
pretakanu
66-—
57--
50--
44-
70'-
60--
53--
47 —
90--
77 —
68"-
59-
Vino
po 2. pretakanju
96'-
82--
72'-
63-—
100-
85--
75"—
65 —
Ravnokar je izšel v štiri-barvnem tisku novi
plan mesta
z najnoveisim seznamom ulic in cest
Cena RM 1.-
Dobi se pri založniku
fkadktpet dmcketei
Marburg, Badgasse 6
ter v vseh knjigarnah in .večjih trafikah
CU|ma rženo in pšenično v snopih, gm,ll° kupi v v s aid količini Ste-
518
klarna Hrastnigg.
Javna zahvala
Vsem dobrotnikom, ki so nama nudili v naši največji nesreči pomoč, se prav iskreno zahvaljujeva. Franz und Tlie-resia Kos, P. St. Anton i. d. W. B __552
Od doma je odšla pred tremi tedni Kristina Horvat, 11 letna deklica. Na sebi ima rdečo obleko in rjavo pleteno jopico ter je bosa. Kdor bi vedel kje se zadržuje, naj to javi Mariji Horvati, Eichendorf io, P. Lembach.	519
Kmetice ' Zamenjani vsa oljnata . semena za olje po uradni naredbi. Hochinuller. tovarna olja, Marburg (Drau), pri mostu.
550
Majerja
s tremi delovnimi močmi, k goveji živini sprejme: H. Sarnitz, Leonhard in,den Büheln.	517
Osem novih lahkilj
sodov za zalogo
od 500 do 580 litrov odda: Josef Gum-sey, Faßindüstrie, Cilli. Möllag 11.
C II n i t* krojaške odrezke, staro ""J® železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois
Arbeit er, Marburg, Draugasse 5. 507 —f
Kunim cvetlični in ajdov med ter nupim čebelni vosek. Ernst Gert, medičar, Marburg a. d. Drau, Herrengasse 13.	426
V četrtek sem na popoldanskem vlaku Marburg—Prävali na postaji Drauburg pozabil zavitek z
rdeče črtanim platnom.
Poštenega najditelja prosim, da mi blago vrne proti nagradi 20 RM na naslov Franz Dular, Windischgraz, Cillierstraße Nr. 15.	534
pr0tlam mlatilnico (Ježek), prevozno s čiščenjem, Diesel-motor 6 ks., Sauggasmotor 10 ks, valjčni mlin na sita, plug za kopanje krompirja. Štefan Skrbin-šek, P. Haidin bei Pettau.	529
Vsi dolžniki trgovine
Ernest Zupan, Trifail I.
naj se javijo, drugače sem primoran dolgove sodnijskim potom izterjati. Kari Prates, Wirtschafter, Trifail.	523
Rabim
majerja
z večjo družino za Podkraj pri Ratschach bei Steinbrück. Franz Konjediz, St. Margarethen Nr. 4 bei Krainburg.	523
Oferja sprejme tal{öj Anton Maichen,
(Drau).
Potschgau Nr. 69, P. Marburg
539
2 oferia s ®—^ delovnimi močmi, po-»*i*sijci štena, zanesljiva, se pod ugodnimi pogoji sprejmeta v stalno službo. Ponudbe na Gutsvervvaltung Langen-thal, P. PoBnitz.	538
Obrtnik in Posestnik v najlepši mo-Vlinnill ški dobi želi znanja z zdravim kmečkim dekletom, po možnosti s posestvom ali doto. Radi takojšnje ženitve cenj. ponudbe pod »Lepa bodočnost« na upravo lista.	537
Iščem službo
gospodinje.
Vajena sem dobre kmetske in gosposke kuhe. Naslov v upravi lista.	535
Dobre mizarje
za pohištvo sprejme Koter, Tischlerei, Marburg (Drau), Miihlgasse 29. 533
25-letni zidar želi spoznati v svrho
ženitve
dekleta od 18—25 let. Samo resne ponudbe pod »Blag značaj« na upravo lista. __532
Soboslikarskega vajenca,
močnega, sprejmem takoj. Vprašati pri Orthaber, Marburg (Drau), Obere Herren-gasse 24.	540
Dva krojaška pomočnika
se sprejmeta. Marburg (Drau), Kasino-gasse 2.	543
Razglas glede prijave rejencev
Vse, v območju mestne občine Marburg a. d. Drau stanujoče osebe in rodbine, katere imajo tuje otroke pri sebi v reji, morajo v smislu § 22 zakona o skrbstvu za mladino od 20. III. 1940 RGB št. 52 izdanega dne 23. III. 1940, dotične otroke-rejence nemudoma prijavili mestnemu mladinskemu uradu, Marburg a. d. Drau, Ernst-Goll-Gasse l/I (Jugendamt) in sicer ustmeno ali pismeno.
V smislu zakona so rejenci le tisti otroci izpod 14 let, kateri se nahajajo stalno ali vsaj delno dnevno v tuji oskrbi, ako ni že začetkoma jasno, da so sprejeti samo za krajšo dobo in to brezplačno. Zakonski otroci, ki se nahajajo pri sorodnikih ali v svaštvu do tretjega kolena se ne smatrajo za rejence. Istotako niso rejenci v smislu zakona oni šolski otroci, kateri so v oskrbi samo delno dnevno ob priliki obiska šole odnosno pouka. Ravno tako se ne smatrajo za rejence oni otroci, ki so popolnoma oskrbovani v tujih rodbinah radi obiska šole v drugem kraju, ako so te rodbine od šolskega vodstva nadzorovane in priznane za primerne.
Kdor bi opustil prijavo, bo v smislu § 26. prednega zakona kaznovan z globo ali zaporom do treh mesecev. Enaka kazen zadene vse one, ld bi sprejeli na novo rejence, ne da bi to predhodno prijavili mladinskemu uradu (Jugendamt).	545
Marburg a. d. Drau, 14. Oktober 1941.
Der Politische Kommisar der Sladt Marburg a/Drau.
I. A.
RUDL Fran/. -. h.
520
slaščičarn s kavarno!
Cenjenemu občinstvu mesta Cilli in okolice vljudno naznanjam, da otvorim dne 22. oktobra 1941 v Cilli-ju na AiIolf-Hitler-Platz-u št. f2. zraven Marijine cerkve, svojo
slaščičarno, združeno s kavarno
Za dosedanje zaupanje se zahvaljuje in lepo priporoča:
K A R L MANTEL
i« • » v	•
Vimcarja
s 3—4 delovnimi močmi sprejmem. Anion Potočnik, Frauheim.	494
Dober mlekar,
oženjen, po možnosti s 3 delovnimi močmi, se išče za takoj ali pozneje. Predpogoj: dobre izkušnje in ljubezen do živine. Vprašati: Okonomievervvaltung SchloB Faal, Post Faal.	531
Čevljarski pomočnik
išče službo na Spodnjem Štajerskem. Desetletna praksa. Johann Bele, Stopnik, P. Franz.	524
Maleria zanesljivega, s 3 delovni-ic J » mi močmi, ki dobro razume sadjarstvo in vinogradno delo, sprejme I. Janschnigg, Unter-Kunigund, Post Kunigund.	536
rgpl.|p išče mesto v bifeju ali gostilni, UcnlC najraje v Marburg-u ali Cilli-ju. Naslov v upravi lista.	526
Strokovnjak
za električno napravo za valjenje pišk išče
družabnika. Dopise na upravo lista	pod
»Družabnik«.	527
Dva 16-letna dekleta
iščeta službo
za pomoč v kuhinji ali k otrokom. Naslov v upravi lista.	521
z 1—2 leti učne dobe sprej-VCenKO me takoj trgovina z meš. blagom v trgu na deželi. Znanje nemščine zaželjeno. Naslov v upravi lista. 522
OuSnio za ^jo, staro 10 mesecev, OV.IIjU p roda Rojko. Pobersch, Neugasse 11, Post Marburg a. d. Drau.
511

Pozor vinogradniki!
Sredstvo za razkisanje letošnjih vin! Po
vinskem zakona dovoljeno. Izvrstno sredstvo za razkisanje letošnjih vin je prašek, ki odvzame vinu kisel okus ter naredi vino pitno. Cena prašku za 300 1. vina RM 1.50, po pošti 1 HM' več. K vsaki pošiljki je priloženo natančno in enostavno navodilo. Naroča se pri zastopniku Jakob Pučko, Marburg (Drau), TriesterstraBe 57. 541
1-o ^^¿¿»»»¡..Sa z(Jrav, okusen, s 3 do ^«aacjicnm 4% alkoholne stopnje, si napravite za domačo uporabo tudi brez pravega jabolčnika. Lahko si količino ja-bolčnika tudi pomnožite za 100 do 150%, ako naročite naš »jabolčni sok«, ki je pripravljen iz domačih preparatov in stane za 160 litrov RM 3.25, po pošti 1 RM več. Veliko zahvalnih pisem na razpolago. Zastopnik J. PUCKO, Marburg (Drau), TriesterstraBe 57.	542
Šfaferski kmetje pozor!
Kdor rabi gradbene načrte za gradbena dovoljenja, proračune za gradbe hiš in modernih gospodarskih poslopij ter gnojišč vsake vrste, kdor hoče izboljšati hleve za živino in svinjerejo, nadalje kdor rabi zidarsko delo in gradbeni materijal vsake vrste, se naj obrne na gradbeno podjetje: Kari Koroschetz, Maurermeister in Packenstein, Post Rietzdorf, Unterstei-ermark.	517
Divje kostanje
želod in knoper kupuje Alois Arbeiler, Marburg, Dratigr-<?e 5.	327
Čast nam je objaviti, da smo na podlagi odredbe šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem od 18. julija 1941 prevzeli v naš delokrog zavarovanja na Spodnjem Štajerskem, kakor smo jih imeli tudi v preteklih letih.
NASE POSLOVALNICE v
Marhurg-u	in Cilli-ju
Schillerstrafie 10, Tel. 27-37	Graf Hermanngasse 3
so svoje delovanje v popolnem obsegu spet prevzele in stojijo našim zavarovancem z nasvetom in dejanjem spet na razpolago.
V zavarovanje prevzamemo:
Ogenj,	Poškodbo strojev,_
Ustavitev obratovanja,
Steklo,_
Vlom,_
Nezgodo,
Nesrečo,
Motorna vozila.
Mi iščemo sotrudnike s priznanjem stroškov in provizije.	530
Allgemeine
ELEMENTAR
Versieherungs-Aktien-Gesellschaft Bezirksdirektion Graz, Neutorgasse 51
„ŠTAJERSKI GOSPODAR" • posrednik med mestom in deželo
Pivo iz Graz-a na Spodnjem Štajerskem
C (
Podpisani pivovarni v Graz-u sta 15. oktobra 1911 skupno obnovili promet nižje navedenih bivših
zalog piva
pivovarne „UNION" pivo in sicer:
Hkrati smo prevzeli odjemalce katerim bomo dobavljali
V	Marburg-a a. d. Drau, Tegetthoffstrasse 5, telefonska številka 20-25
V	Pettau-u (Petek) ___ V Pöltschach-u (Schweiz)
V	Luttenberg-u (Wregg)
V	Friedau-u (Kucharitsch)
V	Pols!rau-u (Kossi)
V	Windischfeistritz-u (Neuhold)
V	Gonobitz-u (Sutter)
Kolikor nam bo mogoče, bomo pivo dostavljali na dom. Oddaljene stranke pa naprošamo, da do nadaljnjega prihajajo same po njega.
Pivovarna Puntigam Pivovarna brata Reininghaus
Graz
518
Graz