Estetska vzgoja v vrtcu Likovno ustvarjanje, glasba in ples Otroku razvijamo osnove estetskega okusa, oblikujemo sposobnost doživljanja .ep^ga m vplivamo na razlikovanje lepega od nelepega. Ta osnov-n; smoter estetske vzgoje ure-smčujemo na podroCju likov-ne. glasbene in gibalno-rit-mi6ne vzgoje. Otroci so zelo spontani ta ustvarjalni. To njihovo na-gnjenje tnoramo ohranjevatl ta vzpodbujati Cim dalj. Ot-rok riSe, sl izmiSlja melodijo, izrazmo pleSe — ustvarja. Od-rasli to lepoto v njegovem življenju velikokrat prezre-mo, Je ne vidimo in ne spo Stujemo. Prizadenemo otroka ln njegova težnja po ustvar-Jalnosti izgutolja svajo spon-tanost in moč. Otrok likovno ustvarja. Vsak otrokov likovni jzraz, pa naj bo risarski, siikarski all izraz oblikovanja, je odraz njegovega doživljanja. Globlje lco otrok doživlja, boljSJ bo njegav izraz, bolj doživeto in teoblikovano bo njegovo us-tvarjanje. Otroci ustvarjajo iz različ nih materialov, v vrtcu pa največkrat kar iz odpadnega materiala: starth Skatel, revi-alnega papirja, naramlh plo-dov in podobnega materiala. Otroci izdelujejo kolektivne al: posamiGne izdelke. V vrt-cu se seznanijo z vsemi os- novnimi slikarskimi tehnikami in tehnikami oblikovanja. Iz-deiujejo trganke, rezanke, sii-kajo z zidnimi barvami, z akvareli, teinpera, voščen:mi barvami in barmimi svinfini-ki Izdelujejo praskanke, U-skanke, batik tehnike, pola ganke iz semenja, vzgojitelji-ce jim nudljo še mnoge dru-ge materiale, ki jih lahko vidimo v vrtoih in Jih vzgoji-teljice razstavijo. Ob likovni de.javnosti si otrok sprošfia domiSljijo. Njegovi prvi us razi v prostoru so čačke, ka-sneje aariše človeka kot gla-vonožca, ki fcmalu preide v fa-zc atributa, preden pa stopi otrok v šolo, nariše človeka z vsemi podrobnostmi. Mlaj-i: otrok pri ustvarjanju rad poseže po velikih kosih pa pirja ln materialih, ki pušča-jo široke to dobro vidne sle-di; vedji otroci bolj ljubijo g:afi oblikujemo nag^jenje do glasbe. Vzpodbujamo glasbe-no ustvarjalnost, ko si otrok izmisli melodijo, ko igra na nunični ali melodični instru-ment, ko &i sam ustvan itn-provšairano glasbilo. Z glas-bo vplivamo na obliikovanje otrokovega značaja in pospe-šujemo njegov umski razvoj. Z izvajanjem ustreznlh ljud-skih pesmi in z izdelovanjern nekaterih Ijudskih instrumen-tov vplivamo na ohranitev ljudskega iaročila. Otroka ob-likujemo s petjem pesmi, s poslušanjem glasbe, z igra-njem na male instrumente in z lzvajanjem glasbenih didak-tičnih iger. Mall ins.trumenti sr raznovrstni in taka, da zmore otrok brez nairtoega učenja igrati nanje. Zvočni razi: kolutkd za obliž naniza-ai na obroček, zamaški naru-zam na obro^ek, nanizane ore-hove lupine, na.prstniki, školj-ke, zobje morskega ježka, ipd. Bobni: Skatle od praška s tolkaJcem, tamburini, brenkal-ca: vžigalii&na škatlica z vzpo-redno zataknjeno tanko eiasti-ko podprto z dvema vžigali-cama ali zlepljena jogurtova lončka, med katerima je na-pet laks, ki z napenjanjem in popuščanjem ustvarja razldd-no visoke zvoke, žvrgle, žeb-IJi obeSeni na pal6ko s tres-IJaji proizvajajo čudovite zvo-ke Ropotiilje: zlepljena jogur-tova lončka, v katerem je ne-kaj riža in sta okrašena s pi- kami ali podobnim, s pes kom napolnjene žogice za namizni tenis, kastanjete 12 polovic orehovih lupin in vr-vice iz ratije, ka jdh natak-nemo na prste in ritrnifiino udarjamo eno ob drugo. Ce v dlaneh drgnemo orehe, se oglasi pravi pravcatl žabji zbor, če z zvočnima palčkama udarjamo eno ob drugo bo-mo zaslišali peketanje ko-njička. Kolutke od pisanih trakov uporabljamo kot čine-le m še in še. Vse to si otroca narede tudi doma in jim bo v veliko veselje, ko bodo svoje petje lahko tuda instrumemtalno spremljali. Gtbanje zavzema v otroko-vem življenju pomembno me-sto Gibanje v menjavi ritmič-ne gibalne igre nam je vedno doživetje — že v zibeJki. Ot-roku najprej pomagamo, da spozna svoje telo, kajtd^ če hočemo plesati, moramo ugla-siti naše telo, ki je naše glas-bUo, iz katerega izvabljamo kretnje — telo brez besed govori in poje. Gabalno-ritmična vzgoja v vrtcU ni namenjena temu, da bi se otroci naučiid posnematl določene kretnje. Vzgojiteljd-cfa samastojno poišče ustre-zer. gibatnd in ritmifini izraz ob vsakdainjem življenju ot-roka, ob pripovedovanju prav-ijK1 in pesmi, ob glasbi, ob opazovanju živali in rastlin. S tem odfcriva v otroku spo-sobnosti, ki jih v kali že ima. Z razvijanjem teh sposobno-sti bogatd otrokovo doživlja-nje estetskih vrednat, nju raz-giba domišljijo ter podpira njegovo samostojnost iB us-tvarjalnost. Otrok z gibanjem izraža vsehino, ki jo je doži-vel, to kar ga je čustvemo vzburilo, bo pokazal še s kretnjo- Pri vsestranskem oblikova-n.iu predžolskega otroka upo-Stevamo na^ela aktivnosti, na-zomosti interesa, postopnosU ter nafielo individualnega rav-nanja. ZMAGA GLOGOVAC