Stane: Za celo leto.....K 15"— za pol leta......« 750 za četrt leta.....« ' 380 za 1 mesec......« 130 Posamezna številka 40 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski tr žilah teče pristna jugoslovanska kri, ki jo' je poprejšni režim skušal skaliti. Priznajte to vsi in mi postanemo jednota, jednota takoj, dočim so bo sicer vršil ta proces počasi." ! Proslavitev kme lote Čitalnice v Pti Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Prešeren. Ob najkrasnejšem vremenu se je začela nedeljska slavnost. Kakor ob svoji ustanovitveni slaviiosti 5. septembra 1864, je Narodna Čitalnica tudi to pot prisostvovala slovesni službi božji, ki jo je opravil društveni odbornik prof. Ant. Kolarič. Slovensko pevsko društvo pa je poskrbelo za izborno petje pri maši in jo zaključilo z „Lepo našo domovino". Nato se je zbralo občinstvo k slavnostnemu zborovanju v gornji dvorani Narodnega doma. Društveni predsednik dr. Ivan Fermevc pozdravi navzoče, zlasti tudi poveljnika ptujske vojaške posadke, povdarjajoč, da slavimo danes BOletnico v popolnoma izpremenjenih razmerah. Zato se imamo v prvi vrsti zahvaliti hrabrim in požrtvovalnim Srbom. Društveni tajnik prof. dr. J. Komljanec očrta nato v svojem slavnostnem govoru na kratko najznamenitejše točke iz 501etnega delovanja društvenega. Povdarja veliki pomen Narodne čitalnice za Ptuj in njegovo okolico. Probujala je narodno zavest z živo besedo pri razumništvu, meščanstvu in prostem ljudstvu in se borila ves čas, da se ta zavest utrdi in razširi, da je Ijuti in brezobzirni nasprotniki ne zatro. Z zadovoljstvom na dosežene uspehe in z zavestjo storjene dolžnosti smejo zreti obili Čitalnični udje, podporniki in prijatelji na svoje narodno delo v čitalnici. Hvaležni moramo biti tem nesebičnim in požrtvovalnim narodnim delavcem in to storimo najboljše, da jih posnemamo v njihovi nesebičnosti in požrtvovalnosti, dobro vedoč, kar storiš zase, že s tabo izgine, kar storiš za narod, ostane vselej. (S. Gregorčič). V imenu Slov. pevskega društva v Ptuju povdarja njegov predsednik Vinko Šerona, da se je kot prvo narodno dete porodilo Čitalnici pred 36 leti Pevsko društvo, ki je našlo pri Čitalnici vedno svoje zavetje in podporo, s katero pa je vedno tudi vzajemno delovalo za narodno probujo in omiko. Dr. Tone Gosak, odsoten vsled sprej-manja pri drugem vlaku, je v zastopstvu pt. Sokola in org. J. D. S. imel pristaviti „Čital-nica" je vzgajala in vzgojila dve generaciji za narodne in izobražene Slovence, za Jugoslovane. Bila je svoječasno edino ognjišče, ki je zbirala kot mati svoje otroke okrog sebe. Zgodovina čitalnice jo pri nas zgodovina Slovenstva v zadnjih desetletih. Iz čitalnice se je osnovalo 1. 1885 politično društvo „Pozor." Le to je potem vodilo pod streho čitalnice svoje društvene življenje. To politično društvo se je bojevalo v najtežjih razmerah, ki nam jih naslika g. predgovornik za politične pravice Slovencev. Ko je nastopil pri nas na Slovenskem 1. 90, takozvani kulturni boj, je politično društvo „ Pozor" pravilno zavzelo napredno stališče. Po osnovanju jugoslovanske dem. stranke je stopilo na mesto prejšnjega političnega društva „Pozor" krajevna organizacija J. D. S. ki je torej posredno tudi dete čitalnice. V okrilju Čitalnice se je porodil „Sokol." Češka ideja propagirana po ustanoviteljih češkega sokolstva, Tyrša in Fiignerja, „kdor Čeh, ta Sokol" se je pri nas uveljavila v prvi vrsti potom čitalnice. Odlični čitalničarji, ranjki g. Zupančič, g. Gregorka, sedaj v Ljubljani in dr. Koderman, sedaj v Mariboru, so bili ustanovitelji ptujskega Sokola, ki je prvotno tvoril nekako del čitalnice. Kazalo je veliko odporno moč, da se je dvignil v oni dobi v težkem ptujskem ozračju „Sokol" ter razprostrl svoja krila čez okraj. Opravil je tekom let v mestu in okraju precej narodnega dela. V svetovni vojni je narodnostna ideja napravila korak naprej, združila je jugoslovanska plemena v celoto ter ustvarila narodno državo. Sokolu se ni treba boriti več za obstanek, dedinja pol. društva „Pozor" krajevna org. J. D. S. tudi nima več v prejšnem smislu besede paziti na politične pravice. Nahajamo se v novi dobi, v kateri se imamo posvetiti konzolidiranju države na zunaj -in znotraj neovirani izobrazbi ter s tem velikemu kulturnemu in gospodarskemu in socijalnemu razvoju. Rudeča sokolska srajca se danes pojavlja v sklenjenih vrstah napreje tako vročih tleh. Krajevna organizacija J. D. S. vrši novim zahtevam primerno svojo nalogo. Danes ob proslavi 501etnice čitalnice izražam v imenu ptujskega „Sokola" in kraj. org. J. D. S. naši materi čitalnici globoko zahvalo za njeno veliko in živahno delavnost v preteklih dobah. Zahvaljujem se v imenu teh dveh društev za življenje, ki jim ga je podarila „ Čitalnica." Želim tej naši materi, da se v bodočnosti posveča pred vsem prosvetnim namenom ter nas vede v spremstvu „Sokola" in dem. stranke v krog in na stopinjo velikih kulturnih narodov. Končno omeni predsednik, ako je Čitalnica po prvih 501etih dosegla del svojega namena in se ji ne bo treba več v prvi vrsti boriti za ohranitev narodnosti se imamo za to zahvaliti našemu ujedinjenju v enotno jugoslovansko državo. Zato predlaga udanostno brzojavko našemu kralju in njegovemu sinu prestolonasledniku, pod kterih vlado nam je omogočen in zasiguran neoviran kulturni razvoj. Veličasten je bil prizor, ki se je nekaj časa kasneje ustavil pred Narodnim domom sokolski sprevod. Svoj čas so se nemčke poulične tolpe, boječ se luči in svetlobe, zbirale tu ponoči, da z brutalno silo ovijajo naše kulturno delo. Sedaj smo dobili zadoščenje. Tu pozdravi v imenu Narodne Čitalnice njen častni ud, starosta štajerskih narodnih rodoljubov, v nesebičnem, pozrtvovaluem in neumornem narodnem delu osiveli preza«lužni dr. Fr. Jurtela jugoslovanske Sokole, Sokolice proste vseh spon, vsake verige v svobodni domovini, češ: „Nadaljujte započeto delo! Sadite, sejajte, širite omiko in značajnost po naši mladi državi vsepovsod ! Delajte z vsemi obilimi silami za konzolidiranje, za utrditev naše lepe domovine, danes Se toli ogrožene! Za bodrilo naj veljajo besede našega pesnika prvaka, da manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim solncem sužnji dnevi. Ti naj za nas zatonejo v večnosti za vselej. Naprej zastava slave z Vami! V imenu Sokolske župe mariborske pozdravi Čitalnico dr. Sernec, omenjajoč težko narodno delo, ki ga je vršila Čitalnica doslej in povdarjajoč posebno zasluge naših narodnih mož, ki niso v težavnih razmerah omagali v narodnem delu ter nam tako priborili sedanje uspehe in postali nam mlajšim svetel zgled nesebične narodne požrtvovalnosti. Po sokolskem sprevodu se je vršil skupni obed v društvenem domu. Udeležili so se tega obeda razni gostje,ki so dospeli vPtuj naslavlje. Bili so pa prvič ob taki priliki navzoči tudi načelniki uradov, ki so v Ptuju. Počastil je Čitalnico vojaški poveljnik Dragoš Dželoševič, kažoč s tem, da ni vojska več proti nam, proti našemu ljudstvu, kakor je bila v prejšnjih časih. Udeležil se je skupnega obeda gerent mestne občine, dr. Senčar, v znamenje, da hoče tudi mesto mirno živeti s slovenskim prebivalstvom in ga ne več pobijati in pso-vati, kakor je delala to prej brezobzirna nemškutarska klika. Bil je tu vodja okrajnega glavarstva, gimnazijski ravnatelj, (dokaz, da hoče tudi šolstvo kakor Narodna Čitalnica, delovati za narodno prosveto med ljudstvom, ne pa ljudstvo narodno izneverjati, kakor je delalo ptujsko šolstvo to v poncmčevalni dobi), bili so načelniki in zastopniki sodnije, davkarije, pošte, južne železnice itd. Cvet so pa tvorili mnogobrojni Sokoli, v svojem ponosnem kroju, ki so nam pričali, da nas hočejo v našem duševnem delu podpreti s krepkim, zdravim telesom in če bi bilo treba, tudi z mišicami svojih jakih rok. Vrstile so se razne napitnice. Čitalnični predsednik dr. Fermevc napije našemu kralju, pod kterim smo se ujedinili v eno državo, toda ne še vsi, ker še hočejo nenasitni sovražniki živih delov našega telesa. Dr. Senčar omenja zloglasnega Orniga, ki je celo od vladarja slabiča zahteval trde, najbolj trde pesti proti Slovencem, kakor da ne |bi bilo že njegovo divjanje presegalo vseh mej. Dr. Sernec iz Maribora napije hrabri srbski vojski, dr. Rosina iz Maribora pa Jugoslaviji, v kteri moramo postati lastni gospodarji na vsem našem ozemlju, zbrati sile narodnega in gospodarskega življenja ; za popolni razvoj tega potrebujemo neoviranega pristopa do morja na lastnem ozemlju. Major Dželoševič omenja velikega dela, ki ga storila srbska vojska, ko je uničila lahko monarhijo in ustvarjila Jugoslavijo, ali delo še ni dovršeno, dokler ni ujedinjen ves naš narod. V imenu Hrvatov odzdravi sokolski načelnik, da so Hrvati vedno radi bratski sodelovali s Slovenci že dosedaj, toliko boljše v prihodnosti. Dr. Pirk-maier se spominja ustanovnikov Narodne čitalnice, kterih uvidevnosti se imamo zahvaliti za ustanovitev društva, njihovemu nesebičnemu, vztrajnemu narodnemu delu in boju z nasprotnikom pa za uspehe, ktere moremo prav oceniti zlasti Ptujčani, ki smo najbolje poznali svoje zahrbtne nasprotnike. Med vsem obedom je pridno svirala ptujska mestna godba, ki se je tako hitro prelevila iz nemške v slovensko (saj njeno jedro je bilo tudi prej slovansko) ter s svojimi slovanskimi točkami pripomogla do navdušenega razpoloženja. Dobila je Narodna čitalnica tudi raznih brzojavnih in pismenih pozdravov: notarja dr. Jurija Pucka iz Krškega, Mirana Lorberja iz Gradca, Milana Blasa, dr. Rajha iz Kočevja, Glasbene Matice in Slovanske čitalnice v Mariboru, Pripravljalnega odbora radgonskih Slovencev za protestni shod proti priklopitvi Radgone k Nemški-Avstriji, Garafica Marka Ivanoviča, člana ruskega Sokola in Slavjan-skega komiteta v .Moskvi. Le prehitro je minil čas in treba je bilo oditi k javni sokolski telovadbi. J. K. — 2 — Dopisi. Začetek šolskega leta na ptujski gimnaziji. Kakor je bilo kratko sporočeno že v zadnji številki, je preložen začetek letošnjega Šolskega leta od 16. na 22. septembra. 22. septembra je torej vpis in vzprejemni izpit za prvi razred, 23. septembra vzprejem v ostale razrede itd. Ves vzpored je tisti, ki je bil določen, le začetek je preložen od 16. na 22. septembra. Gimnazijsko ravnateljstvo. Stane Vidmar v Ptuju. Ob 9. uri 30 min. dopoldne je imel prispeti posebni vlak, ki nam je vozil goste iz Ljubljane in Maribora. Ker je pa bil ta vlak več kot prenapoljen, je imel 3li ure zamude. Iz Ljubljane je dospela deputacija sokolskih bratov, njim na čelu Stane Vidmar. Le ta je zastopal „Zveze" in „Savez." Prispela je tudi deputacija ,primorskega Sokola" z zastavo. Te odposlance sta pozdravila v imenu „Mariborske sokolske župe", „Ptujskega Sokola" in „Narodne čitalnice" dr. Tone Gosak in okr. glavar dr. Pirkmaier. Odgovoril je v imenu „Zveze" in „Saveza" brat Stane Vidmar. Takoj na to so se odpeljali sprejemnika. Stane Vidmar in primorski zastavonoša z zastavo v avtomobilu, drugi bratje pa v vozovih skozi špalir ljudstva iz kolodvora pred „Narodni dom." Hoteli so prispeti še k slavnostnemu zborovanju v „Čitalnice." Ker se je to trenutek prej končalo, so se odpeljali takoj na telova-dišče, kjer so vstopili načelo sprevoda. Zal je ta zamuda vlaka z dnevnim redom nekoliko koledirala. Sokolske odposlance je ljudstvo na kolodvoru in na potu k narodnemu domu navdušeno pozdravljalo. Poznali so Ptuj iz leta 1908 in preje in se niso mogli zabraniti na popolnoma jugoslovanskem licu tega preje tako nemškutarskega zagrizenega mesteca. Z veseljem smo pozdravili zastopnike onih sokolskih odruženja, ki je bilo ves čas naš voditelj in katere mu hočemo tudi odslej slediti. S prav posebnim veseljem pa smo sprejeli še brata Vidmarja, v katerem vidimo vzor vseh sokolskih čednosti. Slavnostni dnevi v Ptuju. Sprejem gostov na kolodvoru. V nedeljo 7. septembra t. 1. se je vršil točno po vsporedu ob V28 uri dopoldne sprejem gostov na postaji. Prikorakal je Ptujski Sokol z godbo, bila je to lepa vrsta bratov in sester v kroju, naraščaj, jezdni oddelek, da pričakuje bratska društva, prihajajoča od vseh strani. Posebni vlak iz Maribora je bil prenapoljen. Na velikem tovornem avtomobilu pridrvi Sokol iz St. Lenarta. Vlak iz Čakovca nam dovede goste iz Hrvatske, Središča, Ormoža, Ljutomera itd. Hitro se Sokol uvrsti, nakar pozdravi goste starosta Ptujskega Sokola brat dr. Fermevc. Pozdravlja jih prvič v Jugoslovanskem Ptuju. Prišli so Slovanski gostje tudi septembra leta 1908. Nahujskana nemška druhal je sprejela z gor-jačami, psovkami in napadi. Danes vihrajo Sokolom v pozdrav jugoslovanske zastave, mesto Ptuj jih sprejema z radostnim srcem. Svetovni vojni se imamo Jugoslovani zahvaliti osvoboditvi izpod nemškega jarma. Srbi, Hrvati in Slovenci so ujedinjeni v močno enotno državo. Na tej zmagi ima tudi Sokol ob severni meji svoje zasluge, tudi naše Narodne čitalnice pripomogle so k tej zmagi. Delovanje Sokola in Čitalnic je vodilo narodno zavest in vzdrževalo narodni ponos. Temu delovanju se imamo zahvaliti, da nam Pariška konferenca ni tudi za Štajersko de-kretirala plebiscita in, da teče naša severna meje tam ob Muri in ne ob Dravi. Naše delo Se ni končano. Trst, Gorica, Primorje, Reka so še v sovražnih rokah. Iz Pariza prihaja v poslednjih dneh celo vest, da se nam hoče iztrgati slovenska Radgona. Da odrešimo vse svoje rojake, treba nam bo intenzivnega dela. K temu delu se vspodbujamo, ko se shajamo na Sokolskem zletu in na proslavi 50 letnice Narodne čitalnice. Navdušeni Na-zdar in Zdravo-klici slede pozdravnemu govoru. Brat dr. Pivko iz Maribora se zahvaljuje za pozdrav in čestita Ptujskemu Sokolu k uspehom njegovega dela, katere je spo- znati takoj ob prihodu. Sokoli odkorakajo na to takoj na telovadišče, drugi gostje odhajajo k slavnostni maši in potem na slavnostno zborovanje Narodne čitalnice. Goste pozdravlja povsod naše na tisoče zbrano ljudstvo, čim najprisrčnejše. Vzlic velikanskega navala vlada povsod mir in vzorni red. Ko je bil Ptuj v nemških rokah, so se ob takih prilikah vršili poboji, divjalo je po ulicah zbes-nela druhal in to so imenovali nemško kulturo. Kako ves drugačen je slovenski Ptuj. Kje je kultura, o tem bo sedaj lahko sodil svat. Društvene vesti. Sv. Trojica v Halozah. V nedeljo dne 24. J velikega srpana je priredilo naše bralno društvo pri Sv. Trojici v Halozah v prostorih g. Beline Vodnikovo slavnost. Po pozdravu domačega g. kapelana Potrč-a je imel slavnosten govor g. kapelan Erhartič iz Črne gore, ki je govoril na dvorišču polno zbranemu ljudstvu o pomenu prvega slovenskega pesnika Vodniku predvsem za sedanjo združitev j treh jugoslovanskih bratskih narodov SHS. Na to ste sledili dve zanimivi gledališki igri: Tri sestre in Prepirljiva soseda, kateri pa so j izvrstno prednašali že znani igralci iz Črne J gore. Trojičani jim izrekamo najlepšo zahva-j lo. Vmes je nastopal mešan zbor in godba { na pihala, in nazadnje je sledila prosta zabava s petjem in šaljivo pošto. Razen ljud- ¦ stva so se vdeležile te prireditve vse domače odličnejše hiše in tudi od sosednih župnij je 1 bila inteligenca številno zastopana, zlasti uči-I teljstvo. Čast in hvala vsem in še večkrat '¦ kaj takega! Slovesna otvoritev. V nedeljo, 14. sep- i tembra priredi Slov. izobraž. društvo pri Sv. Andražu v Slov. goricah ob priliki slovesne i otvoritve „Krekovega doma" ob pol 15. uri narodno igro „Deseti brat" s petjem in tam- buranjem, ter veliko narodno veselico (srečo- | lov, šaljiva pošta, licitacija i. t. d.) Sosedi ' na gotovo svidenje! Podružnica Slov. kmetijske družbe v Ptuju I vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v ne-! deljo dne 14. septembra t. 1. ob 9. uri do-; poldne v gostilni g. Zupančič v Ptuji. Dnev-; ni red : 1. Volitev zastopnikov podružnice za i občni zbor kmet. družbe v Ljubljani in do- ¦ ločitev predlogov za ta občni zbor. 2. Pre-i davanje g. dr. Zavrnik o živinoreji. Odbor. Zadruga trgovcev za okolica Ptuj vabi svoje člane na redni občni zbor dne 14. t. m. ob 14. uri v dvorani g. Zupančiča v i Ptuju. Z ozirom na važnost dnevnega reda j se pričakuje polnoštevilne udeležbe. Najnovejše vesti. Mir z Avstrijsko republiko podpisan. Ldu. St. Germain, 10. septembra. (DunKU.) V I Saint Germainskem gradu se je danes pred-: poldne podpisala mirovna pogodba med av-I strijsko republiko in skoro vsemi državami entente. Kratko pred 11. uro je došlo v i avstrijski strani telefonsko poročilo, daje vse pripravljeno in da so delegati entente zavzeli svoje prostore. Državni kancelar dr. Renner se je v avtomobilu peljal v grad v spremstvu sekcijskega šefa Eichhoffa in dveh uradnikov zunanjega ministrstva ter šefa francoske vojaške misije majorja Bourgeoisa in italijanskega kapitana Della Rocca. Pred gradom se je zbralo mnogo gledalcev. Ko je državni kancelar dr. Renner sedel na svoje mesto, je vstal Clemenceau in govoril sledeče: Gospod državni kancelar avstrijske republike ! Pogajanja so dokončana in so dovedla do sporazuma o določbah pogodbe med zaveznimi in pridruženimi državami in med avstrijsko republiko. Te določbe se nahajajo v predloženem tekstu. Podpisal sem pismo, v katerem potrjujem, da se tu predloženi tekst natančno ! ujema z onim, ki Vam je poznan. V imenu zaveznih in pridruženih držav Vas torej — 3 prosim, da podpišete. V spremstvu uradnika francoskega ministrstva za zunanje stvari je stopil državni kancelar dr. Renner k mali srednji mizi, kjer je sedel in podpisal pogodbo ter predložene protokole. Za njim je podpisala ameriška delegacija s Polkom na čelu, potem Angleška, in sicer kot njen prvi delegat Balfour, nato so podpisali Francozi s Clemenceaujem, Italjani s Tittonijem in kot zadnja velesila Japonska. Za njimi so podpisale manjše države po alfabetičnem redu. Pri tem se je izkazalo, da niti Romuni, niti Jugoslovani niso prišli v Saint Germain k podpisu. Oficijemo se ta odsotnost ni vzela v vednost. Kot vodja poljske delegacije je prišel Paderewski. Za čeho-slovaško republiko sta podpisala Kramer in Danes. Ob 1T15 je podpisal zadnji delegat, nakar je Ciemencau, nakratko ugotavljajoč, da so sedaj podpisi izmenjani, zaključil sejo. Mir v Saint Germainu je podpisan. Trgovci! Krite vase potrebe na Podpredsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Žerjav v Mariboru. Podpredsednik dr. Žerjav je posloval več dni na mestnem uradu v Mariboru. Sprejel je veliko strank, med njimi tudi Nemce, kakor bivšega Mariborskega župana dr. Schmidererja, podžupana dr. Orosla in druge. Sprejel je tudi ob sklepu svojega uradnega dneva Mariborskega člana dopisnega urada, kateremu je izjavil, da je prišel v Maribor, da stopi s strankami neposredno v stik in da jim prihrani pot v Ljubljano. V zlasti se je hotel na licu mesta informirati o slovenski trgovini, v zlasti pa industriji v Središču Dravskih in Murskih okroži. Podpredsednik dr. Žerjav si je ugledal elektrarno na Fali. Izrazil je upanje, da se Maribor še lotos pokaže v sijaju električne luči, ker je že pri Romunski vladi naročen aluminij za daljnovod. Dalje pozdravlja podpredsednik dr. Žerjav načrt železniške zveze Maribor-Slovenske gorice-Radgona in dalje Ljutomer-Ormož. Načrt bi morali za sedaj izvesti zasebniki in sploh lokalni činite-lji, občine, okrajni zastopi. Vprašanja Radgone Še ni zaključeno. Veseli nas, da hoče postati naša deželna vlada o svojem poslovanju bolj prožna in da se hoče otresti zastarelega birokratizma. Člani Deželne vlade naj prihajajo med ljudstvo in naj ae na licu mesta pouče o ljudskih potrebah. Mogoče smemo upati, da pride podpredsednik dr. Žerjav v doglednem času tudi k nam v Ptuj. Bilo bi mnogo vprašanj, o katerih bi radi z Djim neposredno razpravljali. Ako dobi mesto Maribor ros že letos električno razsvetljavo, se bo pač dalo doseči isto tudi za Ptuj. Opozarjamo naš mestni urad, da ne zamudi ugodne prilike. Komanda dravske divizijske oblasti je odredila : Vsi mornarji ktnikov 1895 do 1899 morajo vršiti aktivno službo in se naj pritegnejo takoj k vojakom, ter porazdelo na pristojne polke, odkoder se predlaga njih premestitev k mornarici odnosno k donavski flo-tilji. Vsi oni, ki pridejo v poštev, se naj nemudoma javijo pri 44. pukovski okružni komandi v Mariboru. Zahtevajte .Ptujski list Sladiščice (kanditi) SOr-tinillC ceneje kakor povsod po importu In eksportu Lesjak&Mihelin Maribor, Mlinska ulica 9. Čedna mlada deklica, ki zna prati, likati in malo šivati se sprejme od 1. oktobra naprej pri gosp. pl. Uiblagger. . * ii—a Breg pri Ptuju. t==n " sladiščicah (kanditi), sortirane papriki kavi rižu sulaninah siru čebulu sadnem kisu in švedskih vžigalicah (ena skat-ljaBGvin.) pri tvrdki LESJAK & RRIHELIN, v Mariboru ,,Adria." Import in eksport. Dva viničarja m sprejme pod ugodnimi pogoji trgovec g. F. C. Selitvah v Ptujuu kateremu je neka sokolica zročila jopico in torbico se naproša, da vrne vse Ptujskemu sokolu. - - IfcTazonLa^Ilo! Urar Kari Ackermann v mestnem gledališkem poslopju v PTUJU je otvoril zopet svojo delavnico za popravo ur, in se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. Delo izvršuje po solidnih cenah. iz poštene hiše izobraženega, z meščansko šolo, ter z dobrimi spričevali sprejme modna trgovina - Franc Lenart v Ptuju. - z dvema sobama, dvema kletima, gospodarskim poslopjem, vrtom in sadonosnikom, na novo Ograjena, 7« ure od mesta Ptuj se proda. — Vpraša se v Spod. Hajdin štev. 9. Povodom prebrilke izgube našega dragega očeta, gospoda Mihaela Brenčič-a posestnika 1. t. d. izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo preč. duhovščini za slovesen kondukt in mrtvaške obrede, g. kaplanu Čirič-u za ganljivi govor na grobu, ptujskemu pevskemu društvu za mile žalostinke doma in na grobu, vsem, ki so izrazili svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so darovali na krsto prekrasne vence in ki so se vdeležili v tako obilnem številu pogreba. Bog plačaj! Ptuj, dne 10. septembra 1919. Žalujoča rodbina Brenčič-Čova. Načelstvo registr. zadruge „Hranilno in posojilno društvo" v Ptuji javi s tem, da je dne 2. septembra 1919 gospod Mihael Brenčič star. posestnik v Ragoznici soustanovnik naše zadruge in član načelstva od njenega početka, po kratki bolezni v Gospodu preminol. DR. X- P-Ptuj, dne 4. septembra 1919. ZalxTra,la,- Za mnoge prisrčne dokaze in ljubeznjive udeležbe ob nenadomestljivi izgubi naše ljube soproge, oziroma sestre, svakinje in hčere, gospe Ivane Heller, roj. Stoinseheg hišne In zemljiščne posestnice kakor tudi za krasna cvetlična darila in častito spremstvo rajne na njeni zadnji poti, se vsem prijateljem in znancem najprisrčneje zahvaljujemo. Ptuj, dne 9. septembra 1919. Žalujoči ostali. — 4 Belila glavnica 15.0D0.000. Centrala t Ljubljani. Irani fondi ui 4.000.01 Podružnice v Splitu, Celo\cu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račiin s 3°|0 brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 3%°^ čistih. BB3 Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. C0) oaoDOOoaDDoaaDoooDDOooDO rGARJE srbečico, kraste, lišaje o a ° uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico, g o Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno o ! osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto, p Prodaja in razpošilja s pošto T nikotin oaDOOBDDOoaDDaaaoDoaaaoo Miši - podgane - stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot; proti poljskim mišim K 6'—, za podgane in miši K 6"— za ščurke 6 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K uničeval-ec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3"—, Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. T}rata Vošnjak, ptuj ooooooooooo oo o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o ooo o o trgovina z usnjenj, čevlji in surovimi Jožami. Qoveji in telečji boks, chevreaux, .'. podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo, \mmw\mmm €legantni boks-calj in chevreaux čevlji. — fini čevlji iz črne in rujave teletine. — Jfa- vadni čevlji iz rujave kravine, podplatni in podpefni cveki\ dreta, platno. Da krmo živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MAST1N-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mescev. Mastin je dobil največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 17 kr. 50 v prosto na: Lekarno Trnkozci v Ljubljani, Kranjsko katera, z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. se manje porabi pri vporabi .coirao" = surogatne kave vpražene, zmlete, z pravo kavo zmešane. 1 originalni zaboj z 63 kg. sortirane, okuzno v zabojih po V»i Vi o. Vso kg. paketirane, poštnine prosto zaboj K 756"—. Poštna pošilja-tev 15 kg. sortirane, poštnine prosto K 200'—. Pošiljatev: Naprej plačilo, ali povzetje. a Slatina. Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnav-ljanje. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti sblabemu j prebavljanju in teku. Boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. I Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti! črevesnemu katarju, želodčnemu kamena, sladkorni bolezni, debe-losti, putiki, hemoridom itd. je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh aikalič- . no-salinlčnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. Ta slatina je najokusnejša krep- j čilna in oživljajoča pijača; obenem: pa tudi najboljše sredstvo si katerim se obvaruje v mrzličnih) krajih mrzlice. Rogaška slatina je najboljša na- Tempe! vrelec Sip vrelec: i vrelec lang & Comp. Osijek. BrZoi3»,; lanocomp. . Mm jn ^ mjneralna yoda_ Naznanilo otvoritve obrti. Dovoljujem .ci uljudno naznaniti, da začnem z današnjim dnem izvrševati obrt katera nima nikda slabega == okusa ali duha. = Štiri čisto plemenske policijske m (3 samce, 1 samica), 6 tednov stare, se takoj prodajo pri g. Štefanu Keltner, Breg pri Ptuju. izdelovanja glasbil v Ptiji mestni drevored št. 1, (Teutschmanov stolp.) Potrudil se bodem vedno vsa v to stroko spadajoča dela kakor izdelovanja plehastih glasbil (trobil), lesnih pihal, godal i. t. d. z solidnim delom vestno in ceno izpeljati. Prevzamem proti promptni izvršitvi tudi vsa popravila, če še tako težka. Ptuj, dne 26. avgusta 1919. S spoštovanjem L. Flehuiiiacker. izdelovalec glasbil, v Ptuju Mestni drevored št. 1. Naznanilo preselitve! i naznanja da se nahaja njegova opravilnica j od 1. septembra 1.1, v mestnem gledalcem poslopju j zraven trgovca J. Kasimir-a, ter se priporoča : cenj. občinstvu za vsa dela, ki se izvršuje po solidnih cenah. nUBBBBBBBH L IHP"""" BBBflflBBflBBBBBBBflBflBflBBBBBflBBBBBHB P FRANJO ČUČEK, PTUJ veletrgovina z vinom priporoča vsakovrstna vina, haložka, posebno zavrčka in ljutomerska, kakor tudi iz- j venštajerska po dnevnih cenah. Prodaja se v posameznih sodih in na cele vagone in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za poši ljatev posodijo. Istotako priporoča svojo zalogo desk. in vsakovrstnega rezanega lesa, dalje cementa, apna in premoga, Začasni odgovorni urednik: Dr. Franjo Šalamun. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. 54 4764