Št. 58. \ V Oorioi, v toivk it¦ <11><(111111¦ /,,i. iiH'stu IT ((I, i\. MI'I |l t;»')|i|||l' /.I ilr/.l'll). Ak() pailr n;i la ilni'Vii pra/.nik i/.ili (!. zvenT. SliiiM' po pošli pn-joniaii ;ili v (iiiric! m:i ilmn pošiljan »vIuIHihi K k., |)(tllclii<) ')• K. in ci'lrlli'lno 2 K. I'roil.-ij.-i. si' v (Jorici v 11 iii;ik:>i"ii;ili S c h w a. i" /. v Šnlskili iiIj<¦;i!i in .1 <" I- Icrsil/. v iXiinskili ulic;ih po H vin. — - — . (XJiitraiijc izil«mj<\) I rediiiNivo in upravnlštvu »e nahajata v «Xaroilnj tiskarm», ulica Wtturini li. St. 'J. !>«»i»isi* jo nasliiviti na uredniAtro, oplasc in narocMiiiio j,a na upravmstvo «sioriii». O.'lasi s<* račuiiijo po pi-tit- vrslah in sici-r ak.'> sc tlskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat jjo 10 vii:., H-krat po H vin. Ako s<- vf-Čkrat titkajo, raihi- nijo s»' po pogodbi. Izdajalelj in odgovorni urnlnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" todgov. J, Alarušič). 1 "" f ¦¦¦ " V (i ori i-i, 21. jul. Ii)(i2. Vroči poletni čas, ki sieer jako iifrud- Ipvo vpliva na debvnost in /.ivahnost, je I Hos kakor hi l>il brez moči. Vse so giblje, vse tiela in na počitek in počitnice nikdo niti ne inisli — da, zdi so, kakor da hi uelo prvi I'aktoiji v drzavah porabili has počilniški čas za najresnejse delo. Itali- janski kralj so je podal v h lad no liusijo ne na prijeten polelni izlet, marveü na res no delo in naš minister predsed- nik ter njegov ogerski kolega pridela v Ischl poročat cesarju o uspehih dogovo- rov v najvažnejsem vprašanju dt/ave, namree o vprašanju nagodbe z Ogersko, katero ne pusti več čakali na rešitev. No, pravijo da je upanje da se nagod- beno vprašanje reši ugodno za Avslrijo a no baš v škodo, čeravno ne v večjo korist Ogerske. Kaj pa Poznansko in Grunnewaldske slavnosti ? Nemški cesar nainerava obi- skati v kratketn Poznansko in se že de- lajo za ta obisk največje priprave, a tako obisk kakor priprave zanj, lako pišejo poljski listi, so le dernonstracije proli I'uljakom. Poljaki to dobro vedo in po- zdrav, ki so ga cesarju Viljemu že naprej poslali zastopniki poljske aristokracije, moral je napraviti na cesarja globok utis in rnu povedati, da Poljaki nočejo pro- pasti. A še razločneje ko to pisrno po- znansko-poljske aristokracije, pa govorijo spominske slavnosti avstrijskih Poljakov glede na bitko pri Grunnewaldu, v kateri so bili od Poljakov poraženi Prusi. Za te slavnosti je dal posebno povod govor nemškega cesarja, s katerim je krvavo žalil ne le Poljake marveč vse Slovane. Zaradi tega pozivljejo poljski listi Rusijo, naj bi ona, kakor je zmagonosno staia. na strani Poljakov pri Grunnewaldu, vz- trajala tudi zdaj tako dolgo na njihovi strani, da bode po vsem slovanskem svetu mogočno zadonel ,.Tedeum". Ali ta pojav Poljakov, o katerein vsako vest pridno konfiscirajo pruske oblasti v prusko-poljskih listih, kaj vzne- mirja diplomacijo v Berolinu, ni znano, ali da obisk italijanskega kralja v Petro- gradu in njegov sijajen sprejem od strani ruskega vladarja, vsega ruskega naroda in ruskega easopisja, gospodi ob Sprevi ni igrača, to so razločno čita v raznih nemških listib. Saj jo prijaleljstvo Italije •L tnogočno dr/.avo ob Novi kot važna protiteža naprain iieinški trozvezini po- litiki in bolj.še jarnstvo rniru nego trozvoza sama, brez dvozveze in njcnili somislje- nikov. Posebno z ozirom na balkanske odnošaje ima po sodhi merodajnih čini- leljev v Rusiji zbližanje Italije in Husije I v(>lik pomen, katori ne more ostati brez ujjliva na nemški ,.Drang nach Oston '. Ali mej ten ko sklopa Italija pri- jateljstvo z Kusijo za dalckosežne kon- sekvoncft na obzorju evrnpske politike, pa je zaveznica Busije Francija s polnim parnm na deln za zatiranje katoliških kongregacij. Vsaki teden skoro izda vlada novega ministra Gombesa pn kako odred- bo, s katero se zatvori ta ali oni verski učni zavod in ako se kje kak župan ali okrajni glavar upre zahtevi vlade, je go- tov, da ga v naslednjem hipu doleti de- kret odpusta iz službe. Kakihsadov utegne roditi za vso Francijo to nastopanje vlade, se ne ve še, ali v tem so z ozirom na že storjene izknšnje v Franciji jedini vsi razumni faktorji, da struna ako se jo napenja do skrajnosti, iada poči in revolucija na Francozkem bi po eni strani ne bila nič nenavadnega, po drugi strani pa zelo do- šla onim elementom, ki žele videti Fran- cijo razburkano in oslabljeno. Nadejati se je pač, da se te raz- mere v Franciji le mimogredoče in da trajajo le tako dolgo, dokler ne izginejo sledovi tujepolitičnih intrig in dokler ne pridejo Francozi do spoznanja, kako ne- varno je izročati najdražje svetinje na- roda v varstvo tujim volkovom. Kako dobro je pravočasno spoznanje, to vidimo zdaj v zadevi a v t o n o \\\ i j e T r e n t i n a. Že se je razglašalo v svet, da je delitev južne Tirolske gotova stvar in od kon- servativne strani tirolskih Nemcev se je izražala bojazen, da bode imela ta de- litev usodnih posledic za Tirolsko. Ali h kralu se je svet zamogel prepričati, da je bilo celo avtonomijsko vprašanje le — mrtvo rojeno dete. To se je namree pokazalo o priliki, ko je bil avtonomjiski načrt predložcn deželnemu zb'jru in ni i bilo dobili zanj potr'-bne večiiie. Uzrok lemu je, ker se stranke ni.so mogle zje- dinili glede troje uprave, nemsko, ital- janske in me.šane. in si take avtonomije r-iti Haiijatii sami niso želeli. Trezni krogi so innenja, da bi bilo bolje dcvielo po- polnoma razdeliti, nega pa jej podeliti ie me.šano upravo. Cnjejo se pa tudi vesti, da \,'< avtoiiomije južnega Tirola tudi neki drugi laktorji ne želeli, ker bi si bili v svesli. da bi isti sledila jadnaka zahtevanja tudi po drugih kronovinah države. No, Italijani se za druge kronovine malo brigajo in hočejo boj za samo- stojnost ju/.nega Tirola nadaljevati do skrajnosti tudi zdaj, ko je deželni zbor tirolski zakljueen. Vidimo tnrej. da politično časovno kolo ne mit-uje tudi ne vj počitnicah. marvee da se suee pridno dalje brez miru. Deželni zbor goriški. (Dcseta seja tine 18. jul. ob 5. uri popoludne). Opusti se čitanje zapisnika prejsnje seje. Tajnik precita došle prošnje in pe- ticije. D(iž(jlni glavar naznani da mu je došel od vis.č. ordinariata dopis. s kterim se ga obveščujo, da se vrši v nedeljo dne 20 t. m. slovesna konsekracija in intro- nizacija novega nadškoCa mons. Andreja Jordana ter da se mu bodo v soboto dne 19. t. m. predstavile civilne in vojaške oblasti, dalje naznani dež. glavar. da sta se mu prijavili dve interpelaciji. .'edna od poslanca Naglosa, druga od poslanca Lapanjo. Na to preide dež. zbor k dnev- nemu redu. Naiprvi zadobi besedo dr. Treo, da utemelji svoj predlog glede usta- novitve mesta ueitelja za kmetijski pouk na moškem učiteljišču za Goriško ter da se uvede isti pouk na nadaljevalnih te- čajih ljudskih sol. Opomniti je, da obstoji tako mesto na moškem učiteljišču že od nekdaj. kako ' tudi. da je v ucnih načrtih za naše ljudske sole že preskrbljeno da se na istih poucuje poljedelstvo. Ker je pri tej priliki poslanec dr. Treo pozival vlado da premesti slovenski oddelek moš- kega učiteljišča iz Kopra v Gorico, opom- niti je zopet, da je vlada v principu to tddi že sklenila, kar je vladni zastopnik v jedni zadnjih sej istrskega dc/.. zbora istemu tudi naznanil in je torej zgorej omenjena premestitev le vprašanje časa. Dr. Treo je pri svojem takozvanern ute- meljevanju apeliral na goriske mestne očete. da bi prepustili prostor. na kterem bi se zidalo poslopje za učiteljišče, na učni upravi brezplačno. Pripcmniti je tudi tukaj, da vlada od mestnih očetov goriških kaj takega ne zahteva in ne bode tudi zahtevala. kajti poslopje za učiteljišče zidalo se bo ob svojem času na me>tu. kjer stoji zdaj državna gimnazija. Dr. Treo je slišal najbrže nekaj zvoniti o brezplačni prepu^titvi ali bolje rečeno o brezplačnem priskrbljenju pri- pravnega stavbišea za zidanje poslopja za neki učni zavod. ali nioz je to zvo- nenje krivo razumel. Vlada zahteva nam- reč. vsaj tako smo mi poueeni od 20- riskega mesta. da ji pri?krbi primerno stavbišče in sicer brezplačno za državno gimnazijo. nikakor pa ne za slovensko možko ueiteljišče. vsled česar bi si lahko dr. Treo svoj apel do.soriških mpstnih očetov prihranil. Dr. Treotov predlog se je odstopil šolskemu odseku. Na to utemeljuje poslanec Holzer svoi predlos. vsted kterega nai se pozove vlada. da vpelje telefon«;ko zvezo med Trstom-Gorico in Korminorn ter med dru- gimi glavnimi mesti in trgi v deželi ter .\,j vstopi v dogovor z italijansko vlado, da se ta zveza podaljša do Vidma Predlog se je razpravljal nujnim potom in je bil tudi jednoglasno sprejet. Posl. Lapanja utemeljeval je svoj predlog. ki meri na to. da bi dež. zbor dovolil 17.000 kron za uravnavo hudour- nika Šjak-a na Kobariškem s pogojem, da tudi vlada dovoli v ta namen jednak prispevek. Govoinik je opisoval velikanske škode. ktere je že ta hudournik prouzrocil, in bi jih še, ako se kmalu ne uravna. Pokon- čal je že do sedaj mnogo travnikov, da ne pridelajo tamošnji posestniki na istih zdaj skoraj nič sena. da, dobe se posamezni posestniki, ki so prejšnje case na teh LISTKK. 0 D A R K A. A'liilurusku spisal Marko Vavčuk; poslov. J. 1. Cvotko. (Koiicf..) Peljali so naju v sobo. Prišla je gospa. Ste li že kdaj videli te LješkinjeV Vsi so živahni, veseli ter prijazni. In ta je bila laka. Ko je začela govoriti, tedaj ,je za-se vse govorila in za nas odgovar- jala. Pa kako živo in brželže je precej stara, pa vendar opravlja vse sama po hiši z blestečim prstanom ter v krasni obleki. Prišel je gospod. Bil je lepega lica, postaven ter jako ohol. Ako se ozre v te, tedaj te pogleda samo z jednim očesom preko rame. Vrpraša, ni li kakega pisma od očeta, potem pa gre. Prišla je tudi deca, da nas pogleda. Gospa ji pravi: „Dajte tema devojkama, da vain poljubita roko!-' In oni stegnejo; „ljubite!" VI. Meni so odkazali, da naj predem, a Odarki veleli plesti. Splete gospicam krilca ali kaj drugoga ter nese na večer gospej ter ji pokaže. Gospa je včasih dobra ter jo eamo pokara, ako ni kaj prav; ali kadar se razljuti, tedaj je vsem gorje. Naju ni vzljubila, niti mene niti Odarke. Gesto naju grize kakor rja že- lezo. Nekdaj: „Plesi, Odarka, plesi!'' Za- pove, da jo privedejo v sobo. pa plesi! Začela plesati nesrečnica, a nozice so se ji zapletle in je pala. A ona se smeje: „Krasnoa, pravi, „krasno!"... Taka hu- dobija! Gledamjo: gine, gine moja Odarka kakor svečica voscena. Sedi po celi dan in ne izpregovori besedice. Karkoli ji gospa naredi, kakorkoli jo muči, ona molči; le včasih obrne tiho oči na njo. A gospice jo grizejo kakor pijavke : „Ali si noraV I, saj je tako ves tvoj rod nor. No, pojdi plesat!" Bodejo jo, ščipljejo. A ona jih samo gleda, moja golobica. Gospa se razsrdi in reče: „To je kakor kamenita devojka*'. VII. Gospod je dal poletje. Mi kopljemo ter sadimo na vrtu, a Odarka ni prišla črez prag. „Ali je to njen posel'?" pravi gospa. „Naj raje vezo!"' Nekega dne završimo posel ter gremo iz vrta. Gospa pa pravi: „Gotovo ne veze Üdarka; ali spi ali pa dremlje". ,.Da, gotovo ne veze, mama"', reče starejša gospica. ,.Jaz to dobro venr\ ,.Tiho!"' reče gospa. ,.Poglejmo, kaj dela"'.v Sie so v sobo. Odarka leži z zlože- nimi rokami pod glavo. bleda, bleda, samo oči se ji svetijo; leži ter gleda v nas ostro. Celo gospa se je ustrašila in ni ničesar rekla. Prenesem jo v oumnato ter jo položim na posteljo. Neprestano me prosi: „Tetka, srce, odprite okno in vrata, da zrem svet božji, da pogledam proti domu". Gospoda se med seboj posvetuje, ter veli, da privedem babico. Prišla je stara babica, vsa živa. Hazprašala, po- gledala ter pokimala z glavo. ,.Dete moje nesreöno!'1 pravi. ,.Naj se ne godi dobro onim, ki so tebe, duh- teči cvetek, pogazili. A živela ne bodes več dolgo''. Prekrižala devojko ter odžla. VIII. Potem zapove gospodar, naj se pre- peljo devojka v bolnico. „Pustite ine, gospa", prosim jaz, „da jaz slrežem Odarki". ,.Glej je neumnice". Ni me pustila. V nedeljo se nekako ukradem in grem. da jo posetim. Vnidem ter gledam: leži ravno kraj okna, a okno je odprto. ..Glejte"', mi pripoveduje stara služ- kinja, ki je ondi stregla bolnikom, „takoj me je vaša devojka začela prositi ter prositi: „Položite me kraj okna, položite!" Pa sem ji morala spolniti željo*'. ..Ali kaj je, Odoročka", jo vprašam, „kako ti je ?•' Ona me pogleda ter reče: „Tetko, srce! Pri nas sedaj višnje ter Črešnje cveto, a skoraj bode i mak zardel... A ata ter mama ? ... Li še ni- česar ne vesta ?'' „Še ničesar, draga", odgovorim. ,.Kakor hitro bodo mogli, takoj bodo prišli k tebi. Ne želiš li česa, Odarka?" ..Ne, titica, ničesar ne želim več; le od okna naj me ne odmaknejo!"- X. In tako sem je v nedeljo posetila, a v četrtek smo zvedeli, da je umrla. Sla sem tja, a ona je bila ie na parah. Svečica gori, a ni nikogar. In tako je ležala krasna, kakor angelek božji. Prišla je stara služabnica. ,.0''. pravi „naplakala sem se nad vašim detetom, srce. Kako je bila pokorna in tiha. Tako mile duäe še nisem videla. travnikih pridelali do 10 in še več vozov sena, dočim ga sedaj prav nič ne pride- lajo. Pa tudi v zdravstvenem oziru je to za- vstavljanje vode usodepoluo. Z osušenjem Kobariäkega blata sejeskoraj popolnoma prišlo v okom mrzlici, ki je tarn razsajala; ali odkar izliva Šjak svojo vodo na zgoraj omenjene travnike in se je ista za stalno nastanila na njih, prikazala se je v Kobariški okolici zopot mrzlica. V formalnem oziru predlaga govornik da se o njegovem predlogu razpravlja polom nujnösti. Oglasil se je k besedi dr. Gre- g o r č i ö On pravi da so v zadnji seji dr. Marani, dr. Tuma in predlagatelj sain priznali, da je najnujnejše polrebno da se iztrebi struga Idrijee; seveda uravnava Šjaka je tudi neobhodno potrebna in se bode morala prej ko prej izvrsiti. Ali ker je dr. Marani trdil da niso priprave za uravnavo Šjaka še dogotovljene, stavi govornik sledeči predlog: Deželni zbor naj pooblasli deželni odbor, da dovoli po dogovoru s koba- riškim cestnim odborpm primcrno svoto, da se koj iztrebi struga Idrijce, vlado pa naj pozove doželni odbor da napravi prej ko prej potrebne načrte za uravnavo Šjaka. Dr. Marani piavi da se popolnoma vjema s prvim deloni predloga, drugi del predloga pa naj se spremeni v tern smislu, da se vlada pozove, da deželnemu od- boru odstopi načrte glede uravnave Šjaka, kajli kakor je njemu znann, je vlada že izdelaia take načrte. Dr. Gregorcic se temu pridruzi in popravi v tem smislu drugi del svo- jega predloga. Dr. Tuma, ki je v prejšnji seji trdil, da bi se metalo denar skozi okno, ako bi se vgodilo predlogu poslanca Lapanje, ler dovolilo 17.000 kron za uravnavo Šjaka, očita danes našim poslancem po- pustljivost, za to, ker je dr. Gregorčič stavil zgorej oraenjeni spremembni pred- log. Seveda možu je samo do tega da blebetä. On ni zadovoljen z dr. Gregor- čičevem predlogom, marveč hoče tudi lukaj svojo posebno „Extrawurst*'. Zaradi tega stavi on drug spremembni predlog. Po njegovem predlogu naročil naj bi de- želni zbor deželnemu odboru da dovoli svoto za iztrebljenje Idrijce v znesku 2000 kron, a priskrbol naj bi načrt, s katerem bi se uravnala Šjak in Idrijca. Vladni zastopnik grof At terns meni, da je dr. Tumov predlog nepotreben ker znano je, da je vlada dotičen načrt že izdelaia. Dr. Gregorčič opomni, da je v splošni regulacijski načrt vodä na Pri- morskem, katerega je vlada potom c. kr. namestniälva doposlala deželnemu odboru, zapopadena tudi uravnava Šjaka skupno L Idrijco, 458 3000 HI. Za lUv.eliio posestvo . . . 5187 IV. ., polji'ilfls^'o...... ! 43159 29000 \ . .. javno viirnost..... 46-iH-i VI. .. zdravstvo....... 9600 4-i-iO VII. .. dobrodelne zavodo . . . 283172] VIII. .. ilk. in izobrazbo .... !2798i2' 25190 IX. Po,lpoiv z;i costo in moste 15700 30000 X. Troški za vojaško svrho . . 3032 XI. Doželni dots.......6245i- 17300 XII. Hiuni stroäki....... 8500 120-10 Svota . . 877081120790 ! skupaj . . ! 998.05-i Pogl. B. Z a 1 o ž b a Rednu Izrodn. I. Dohodki iz dož. premožcnja 67953 II. .. .. javnih naslovov 299881 III. Drugi dohodki...... 1780 Skupaj . . 3696U II. Torej znašajo potrebščine: K 998.054 pokritje..........,. 369.614- in primankljej.......K 628.410 v pokritje kojega se vpeljejo sledeče do- klade in davščine, za calo letc 1905 in sicer: 1. doklada na izravni davek, namreč : a) po 18 odsto na zemljarino, ki da pri- bližno K 9.1.000, b>. po.20 odsto nahišno razredarino in najemarino, ki dä približno K 113.000. c) po 25 odsto na pridobnino in dohodarino, na koji dojde K 90.000; 2. doklada po 80 odsto na erarsko uzitnino vina, mošta in mesa, na koji dojde K 313.552; 3. deželno davščino 1 K za vsaki hi na drobno potočenega piva, ki naj se pobira na način kakor določeno provi- zorično v deželnozborskem sklepu z dne 27. dec. 1901. ki da kakih K 18.025, skupaj torej kron 625.577, dočim se po- krij(? ostali primanjkljej od K 2 860 z blagajniškim prebitkom. III. Podaljšujejo se definitivno do koncem decsiinbra I9>>2 krediti, koje je dovolil visoki zbor v lotih 1900 in 1901, podrobno navedeni pod odb. št. 7390/01, in ki so se provizorično podaljšali z de- želnozborskim sklepom z dne 27. deccm- bra 1901. IV. Nalaga se deželnemu odboru, da izposluje pri visoki vladi povi.šek pri- spevka za nakup učnih predmetov pri obeh oddelkih deželne kmetijske sole od 1000 kron na 4000 kron. V. Nalaga se nadalje deželnemu odboru, da pozove cesarsko vlado, naj skliče deželno zastopstvo v zbor vprvih mesecih leta, da se pravočasno zamore rešiti dežclni proračun v svrho, da se dežela ne spravi v denarne zadrege, v koje bi zamogla priti vsled prepozno po- trjenega proračuna. Poleg teh resolucij vsprejel je fi- nančni odsek še sledeči dve, katere je v istem prijavil poslanec prof. B e r b u c in sicer : Uvažuje naše visoke deželne doklade na izravne davke, ki znašajo od 50—60 odsto več nego najviäje doklade v drugih avstrijskib deželah, ako se vštejejo za deželno upravo vsi stroški za šolsko učiteljstvo, za ceste in bolniške stroške za insolventne bolnike; uvažuje, da ima dežela že 80 odsto doklado na uzitnino vina in mesa, da je torej izcrpila vse dokladne doneske v po- kritje deželnih potrebščin do najviäje mere ter da nima drugih dohodkov; uvažuje, da je raziru našega Ijud- skoga šolstva nizka in da so naši ljudski ucitelji jako slabo plačani, da je treba torej nekaj storili, a dežela temu ni kos, predlaga tinaneni odsek: Naroča se dežclnemu odboru, da se obrne do cesarske vlade z nujno in pod- krepljeno prožnjo, da nakloni naši deželi za povzdigo Ijudskega sols'va letno pod- poro v znesku 100.000 kron. I'vazujo, da potreb^čino deželnega zaklaila ncpi•eneboma naraščajo, dasi de- žela ni prevzela na se vseh brenien, ki joj pritikajo; uvažuje, da z ozirom na sedanje deželne finance, cestne, šolske naklade in naklade trgovske zbornic<\ ki skupaj presegajo od 50—60 najvišje doklade drugib avstrijskih dež?l, bil bi vsak ka- koršensibodi nadaljnji povišek deželnih doklad preobčutijiv za ljmLstvo, ki je vsltnl javnih naklad vžo itak iznuituMUJ; uvažujo, da bi zamogla vlada z v/,e sklcnjenimi novimi linanciiiini zakoni in z drngimi, ki se imnjo sklepali, dobiti zadoslno pokritje laslnih potrebščin z osübnimi in ncposredniini davki, pr^dlaga linancni odsek slodeči sklep: Nalaga se deželnemu odboru, da se oh rue na cesarsko vlado s podkrepljeno prošnjo, u.ij nakaže deželi v delno po- kritje lastne potrebščine dohodek roalnih davkov. Pri glavni razpravi, katero jo deželni glavar otvoril po prečitanju zgorej ome- njenih predlogov, oglasil se je k besedi debalni peteršilček — dr. Tuma. Po nje- govem mnenju je tudi ta proračun se- stavljen starokopitno, kar pač ne more biti drugačo ker nedostaje pri deželnem odboru strokovnih mocij posebno pa — juristov. Mož je zopet pozabil, da je bil predstoječi doželni proračun sestavljfn ž o t a k r a t, koje bil s e on d e ž e 1 n i o ei b o r n i k. Potemtakem je bil takrat tudi njegov juristični ženij — staro- kopiten. Bil je torej sam sebe po zobeh Pri podrobni razpravi sptcjele so se nespremenjene vse tock(^. Vncla se je nekoliko živahnejša le pri poslavki 20.000 K za brezobrestna posojila vino- gradnikom za obnovljenje po titni uši uničenih vinogradov. Poslanec Štrekelj je namreč zahteval naj bi se v ta namen postavilo kakor je že v prejšnjem zase- danju predlagal, 50.000 kron. Rekel je Italijanom, kako da bi oni javkuli ako bi se v Furlaniji prikazala trtna uš ter napravila toliko škode kakor jo je na- pravila na slovenski strani vinorodne dežele. Omenil je tudi tistih 25.000 kron, katere jo kakor on pravi, daroval deželni zbor v prejsnji seji Furlanom kor jih je l.oča pobila. Dr. Vorzegnassi odgovarja Štrekel.ju ter pravi, da dežela pri njenih iinančnih razmerah no more več dovoliti nego 20.000 kron, pač pa da so je vlada v državnern zlioru ovoječasno izrekla, da je pripravljena v ta namen prisptwati z večjo svolo nego prispevajo deželni zbori. Zaradi toga naj bi se vinogriuJniki obrnili do vlade. Dr. Marani ugovarja Žtreklju, čoš, da bi bilo onih 25.000 K, katere je deželni zbor v zadnji seji dovolil za re- gulacijska dela pri roki Birsi, darovanih Furlanom. Ta znesek, pravi Marani, ni darilo ampak le samo predujern. Pri tej priliki pravi dalje dr. Marani, da ne more od manj nego da konstatira, kako neo- pravičeno in na nelep način je napadel poslanec. Štrekelj v jedni zadnjih sej de- želni odbor zaradi prošenj za brezobrestna posojila. Akoravno se je Štrekelj pri de- želnemu tajniku v uradu in tudi na drugem mestu natanjko prepričal, da jo dežolni odbor proišnje za brezobrestna posojila že davno re.šil, veridar je hotel s svojo interpelacijo vso krivdo zvaliti na dežolni odbor. Ako so Italijani v de- želnern odboru dovolili slovenskim vino- gradnikorn 40 0uO kron za brezobrestna posojila, storili so več nego dovoljujejo naš(3 linančne razmere. Dr. Tuma opomni da onih 40.000 K niso pač nikuko darilo, pač pa le brezobrestno posojilo in da dežela ne žrtvuje tukaj nič drugega nego le obresli od denara, katerega si v to svrho izposodi, obresli, ki so pa prav nizko. Dr. Marani odgovarja da se te svole v resnici izdajajo pod imenom brezobrestnih po?ojil. On [iravi, da, ako bi te tudi v resnici bile to, za kar so jih imenuje, znašajo obresti vendarlo vsako leto 1000 K, kar znaša v 10 lotih, za dobo narnrec, za katero so izdana tu posojila, 10000 K. Sicer pa da je pri celi slvari še nekaj druzega. Ta brez- obrestna posojila se ne dajo na prv*\ marveč dalec za prvo hipoteko in na- stane sploh vprašanje, koliko teh posojil bodo dežela sploh dobila povrnjenih. Nm to da deželni glavar glasovati o predlogu Strekljevein, ki je pa propadel, glasovali so proli njemu le italijanski poslanci, na kar jo bil polem sprejet predlog linančncga odseka. Kakor je znano, doprinaša dežola ok raj ni in šolskim zalogom lot nib 250.000 kron. Letos pa se je sprožila vsled pro- šenj od strani učiteljistva misol, da se dohodki učiteljem zboljšajo. Deželni zbor je izvolil iz svojo srede poseben šolski odsek ki naj bi to vprašanje proučeval. Ta šolski odsek je ludi že v resnici iz- delal nekak načrt tor ga tiskanega raz- delil žo tudi med poslance. Z ozirom na načrt in ker bi dr. Tuma zdaj, ko je tako imenitno postopal z užitninskitn vprašnnjeni, š e v e d n o i m el rad dve železi v ognju, oglasi se pri tej postavki k besedi. Rekel je da. je po- trebno učiteljem zboljšati place, ali od druge strani da pa ne kaže naše kmečke davkoplačeval' 3 več preoblagali z do- kladami. Zato je predlag.il naj bi se de- želni prispevki okrajnim šolskim zalogom, ki so se postavili v proračun s svoto 250 000 K, povišali za 100.000 K, lako da hi ta postavka znašala mesto ,250.000, — 350.000 kron. Poslanec Lapanja pravi, da bi on za tak predlog glasoval, ako bi bil zakonski načrt glede zboljšanja učitelj- skih dohodkov, katerega je imel prej v mislih dr. Tuma, sprejet. Kor pa tega ni, glasoval bode proti .dr. Tumovemu pred- logu. Dr. Tumov predlog je propadel. Dr. Mar a n i poroča o načrtu pra- vil deželnega zavoda za zavarovanje go- voje živine. Pri splošni debati se oglasi dr. F a i d u 11 i. On ni popolnoma zado- voljen s pravili, kakoršna se nahajajo v predloženem načrlu, pa vendar pravi, da ho glasoval za to, da se preide k specijalni razpravi. Zbornica sprejme pre- hod v specijalno razpravo. Načrt pravil se sprojme nrspremenjen, le pri § 25. se oglasi k besedi poslanec G r č a ter stavi svoj prememhni predlog. Ta $, ka- kor ga je predlagal dotičen odsek, določa narnreč, da zamore tvoriti podružnico desot posestnikov goveje živine, ako za- varujojo Go glav goveje živine. Poslanec Grča pa preillaga, naj so ta i? tako spre- meni, da bode moglo tvoriti 20 posestni- kov goveje živine podružnico, ako zava- ruj(!,jo ti 100 glav goveje živine. Zbornica sprejme sicer Grčev predlog gledo šte- vila posostnikov goveje živine, a stevilo zavarovane živino s<> določi na 60 glav. Na to potrdi deželni zbor nekaj sklepnih racunov in proračun za razne zaloge, ki se nalwijajo v deželni oskrbi, dovoli za uslanovitev zdravilišča proti malariji 2500 K ter pomorskemu zdra- višču v Gradežu 800 K podpore. Ko je bil dnevni red dokončan, in- terpclira posl. Naglos vlado zaradi pre- strogega policijskega nastopanja sednnjega korminskega županstva ter zaradi tega ker je isto županstvo prepustilo okraj- nemu glavarstvu v Gradižču kaznovanje policijskih prestopkov, ki po postavi spada v področje županstva. Posl. Lapanja pa je interpeliral vlado zaradi slabega stanja državne ceste, ki pelje skozi Kobarid. Na to naznani deželni glavar, da s cesarjevim pooblaščenjem pretrga seda- nje zasedanje tor da dobe poslanci po- vabila k prihodnji seji na dom. Poročilo pravnega odseka o vladnem načrtu za- kona o pogozdovanju Krasa, kaloro jo sestavil in preeilal poslanoo dr. Gregorčič v seji z dne 16. t. rn. v 'goriške.m de- želncm zboru. (Jilasi so tako-lo: Visok i d ežoIn i z b o r ! Vladni načrt zakona zaslran raz- širjenja veljave zakona z dno 9. dec. I8S3 st. 13 px 1884 zak. in ukaz. za l*ri- iiiorjo o pogozdovanju Krasav poknežoni grofiji goriški in gradiški mi polilični okraj tolminski in na nekalere občine sodnega okraja kunalskega, je odslopil deželni zbor v seji 20. sept. 1901 dežel- nernu odboru z naročilnm, da naj za- slisi o njem mnenje pogozdovalne komi- sije ter pripravi vse potrebne podatke in poizvedbe, na podstavi katerih bo mo- goče sodili o polrebi in umeslnosti pred- Joženega zakona, ter da o vsern lein poroča v prihodnjem zasndanju. Deželni odbor se je, izvršujoč to naročilo, obrnil z dopisom z dne 31. okt. 1901 na komisijo za pogozdovanje Krasa tor z dopisom z dne, 4. nov. 1901 št. 3335 na c. kr. namestništvo za potiebna pojasnila v tej zadevi. C. kr. namestništvo, odgovarjajoč z dopisom z dne 28. febr. 1902 št. 4751, se sklicuje na svoj prej.šnji dopis z dne 13. febr. 1897, ki pojašnjuje potrebo in umestnost, da se veljava zakona o po- gozdovanju Krasa razširi tudi na Tol- minsko in deloma na Kanalsko, ter je priložilo poročili c. kr. okrajnega glavar- stva tolminskega z dne 10. dec. 1896 št. 12.206 in c. kr. okr. glav. goriškega zdne 13. febr. 1902 št. 2002, v katerih so na- vedene občine, v kojih naj bi se po- gozdovalo, in število hektarov zemljišča, ki naj se v to odloči, in sicer na Tol- minskem 3601 ha, na Kanalskem 796, skupaj 4397 ha, ali okroglo 4400 ha. Komisija za pogozdovanje Krasa se bavi v svojem dopisu z dne 12. aprila 1902 št. 101 obširno s to zadevo. Po- gozdovanje v nekaterih občinah na Ka- nalskem smatra kot potrebno in umestno radi tega, ker je svet na Kanalskem v geologiškem in zemljepisnem oziru pravi Kras, odnosno jako podoben pra- vemu Krasu. Za Tolminsko priporoča po- gozdovanje, kerje to predpogoj za uspešno urejenje hudournikov in Soče, ki delajo ondašnjim prebivalcem veliko škode, ker izpodjedajo in odnašajo rodovitno zemljo. Poročila vladnih organov prizna- vajo, da pogozdovanje bi se moralo vr- siti deloma v puščinah, a večinoma na zemljiščih, ki služijo zdaj v pašnike. Iz tega razloga in ker je na Kanalskem precej preskrbljeno za gozdove, pripo- roea c. kr. okrajno glavarstvo goriško samo 796 ha kanalskega zemljišča za pogozdenje; c. kr. okrajno glavarstvo tolminsko zahteva pa kar 3601 ha v ta namen ter hoče podvreči zemljišče vsega glavarstva zakonu o pogozdovanju, dasi priznava komisija za pogozdovanje Krasa, da bi pogozdovanje na rolminskern na- letelo na odpor ondašnjega kmečkega prebivalstva, kar je popolnoma naravno, ker glavni dohooek prihaja ljudstvu od živinoreje, a ta zahteva mnogo in dob- rih pašnikov. Za pašo in pašnik bori se tolminski kmet kakor za najdražjostvar, katero ima na svetu. In po vsi pravici, kajti pravico ima do življenja, in sicer do življenja, katero si vzdržuje z živi- norejo, dokler živi na svoji rodni zemlji. Vladnim organom je v prvi vrsti za obstoj in prospeh gozdov; pa tudi obstanek in prospeh ljudstva ni postran- ska zadeva. Prijeten utis dela zgore ome- njeno poročilo c. kr. okr. glavarstva go- riškega z dne 13. febr. 1902, katero se skrbno ozira na okoliščino, da prebivalci kanalskega sodnega okraja živijo od ži- vinoreje in da radi tega treba pašnikom po možnosti prizanesti. Na Tolminskem je ljudstvo samo prepričano, da treba gozde varovati in, kjer so preveč posekani, nove zasajati deluje v tem zmiblu po močeh, ki so mu na razpolago, ter želi äe veliko več sto- riti, ako bi dobilo potrebne pomoči. Ali take želje in tako prizadevarije so nahaja voiinoma lo tain, kjer so dani potroluii pogoji za pogo/.dnvanje, no da hi Ijud- slvo radi Inga olx'utno Irpelo na prido- hivanju vsakdanjoga živila. Prodliuoni naert zakona so eisto nič no ozira na to okolišeine, marvoč hočo prav radi toga raztegniti voljavnost zakona o pogozdovanju Krasa na vso občino lolmlnskega okraja, da no !>i so mogol ondašnji krnot branili voliki skodi na pridolkili in vsakdanjem živilu, ki l»i inu eventualno izvirala iz pogozdovalnih podjotij. Možnost takih posledic treba ovi- rati. Ako hočo kdo odtegniti do 4000 ha sveta paši, katori do zdaj služijo, mora dr/.ava naj prej odkupiti pravico posost- nikov do letnih dohodkov iz toh zem- Ijišč, oziroma odškodovati posostnike, čo treba tudi z lotno rento. za dohodke iz zemlji.šč, za katero bodo prikrajšani za časa pogozdovanja in so dalje. Neopravičeno bi bilo, razpolagati čez glavo ljudstva, no da hi so zaslišalo. ž njegovim imetjem tor doloeovati način, kako naj se to izkorišča. V tem oziru so podalki in infbrmacijp, katore jo pre- skrbel dežolni odboi-, pomanjkljivi. Pogozdovanje na Tolminskom in drugod so moeno posppštije z razdelit- vijo občinskih zomljižč. Kjer se jo ta iz- vršila, so pozna vidni napredok v po- gozdovnnju. Zato treba to, kolikor moč. podpirati. Predno se začne splošno in ziste- matično pogozdovanje na Tolminskem, treba urediti kozorejo potom zakona ali naredbe, kajti gozdi in koze so si ve- liki sovražniki. Pri tem pa treba ozirati se na to, da po nekaterih krajih ljudje ne rnorejo živeti brez koze, da nekatori kraji niso sposobni, da bi donašali kot gozdi kaj dohodka in da se morejo iz- koriščati edino le kot kozji pažniki. Ako vlada namerava pogozditi ne- katera pašna zemljišča, treba da določi prej odškodnino ljudstvu, ki bo nepo- sredno oškodovano. To bi se dalo v mnogih slučajih tako doseči, da se zbolj- šajo pašniki in travniki, ki so do zdaj popolnoma zanemarjeni, ki bi dali do- hodkov še za opuččene in pogozdene pašnike, ako bi se z vladno pomocjo umno obdelovali. Naravno je, da v prvi vrsti ,bi se morale pogozditi puščine in rneline, ka- terih je mnogo na Tolminskem. A prej treba, da se morodajni činitelji dogovo- rijo z ljudstvom, da ga vprašajo, kaj in kako misli o toj zadevi, ter da ga po- učijo o stvari, ako je potrebno. Veljava obstoječega zakona za pogozdovanjo Krasa ne bi smela razsiriti se na vos okraj tolminski, ampak le na one oh- čine, v katerih se nahajajo p red pogoji uspešnega pogozdovanja, katere naj se v zakonu imenoma navedejo. V to svrho naj bi se zahtevalo od c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu, da vso zadevo še enkrat pretrese ter stavi nove predloge. Še le potem bo mogočo približno dolo- čiti stroške, katere bi provzročilo name- ravano pogozdovanje, ter bi bilo govo- riti o tem, kako naj se ti troski po- krivajo. 0 priliki, ko se je v odseku raz- pravljal načrt zakona, o katerem govori poročilo, stavil je poslanec conte Pani- gai nekatere predloge glede pogozdova- nja peščin, lagun in močvirjev ob jad- ranskem morju v glavarstvu gradiškem ter o zasajanju drevja v strugah Soče in Tera v namen njih ureditve. Ti pred- logi SD se zdoli odseku povsem umestni in primerni; kajti poskusi s pogozdova- njem lagun so se do zdaj prav dobro obnesli in zasajanje drevja v teh stru- gah rek in potokov zahteva gotovih red- nib podpor, da ni zasaditev odvisna od hitrejše ali kasnejše rešitve vložene prošnje. Z ozirom na vse to stavi pravni odsek sledeči predlog (katerega smo pri- občili že v zadnji številki). D o p i si. Iz untoljsUili kro^ov. Pravijo, da na^lica ni pridna. Zato morarn od- kritosrčno priznati, da som bil procej iz- nenadon o Luzzatovorn predlogu v dež zboru glodo zboljšanja učit. plač. Toda vesol som bil jaz in gotovo vsak ut-itolj, da srno dobili v osebi g. L. tako odločnoga zagovornika, ki je za- prič(!l svoje delovanjo v dož. ".boru ravno z našim vprašanjetn. No, in ko sta so k toj točki oglasila 80 Tutna in Marani in izjavila, da so donar v to svrho inora dolnti, ijil jo gotovo vsak neitolj propričan, da stvar stoji dobro, da jo v.so tako rokoč že do- gnana stvar. Sol. odsek se je so.šel in v vsej naglici (kar so načrtii tudi po/na!' izdolal načrt za prourodbo p!ac. kar nas jo s toliko vot'jim upanjom navdajalo. da nam konočno sodanje zasodenjo dež. zbora prinese zažoljono zboljšanje. Ali kako razo( aranjr! Wsa zudeva jo bila gola ko- modija in igra z učitoljskiin -tatiom1 ..Soča*' tnimrcč pi.šf. da dotični načrt prido b a j e /. o v joson.skom zasodanju v razpravo v dc/. zboru. ,.Sočiu je to le. nam jnt jo solo! in že to samo b a j e! Ali S(j no pravi to. noreovati so z uči- teljstvomV lloco so nam trositi pesek v oei. pitati nas, kakor otroke. s praznimi nadami -- toda to no pojde! Hoeomo vidoti dojanja. za prazne besode in ako hi bile iste- so lopšo, ne damo nič ! Politični progled. Odstop ministra Kallaya. Minister za Bosno in Horcogovino Kfillay namerava odstopiti in žo se ime- nujc nicu'ov naslednik. ..Slowo P<^lskie" ima z [hinaja vost, da bodo na-lednikom Kallaya imonovan bivsi avstrij«ki sliiančni minister Bilinski. Prvotno sp jo mislilo na hrvaškoga bana Khuon-Hpdervary-ja. kor pa Madjari v zatiranju Hr\atov ne najdejo Hodorvariju „vrednega" nasled- nika, ostane isti ^e nadalje m^d Hrvati. Turčlja In črnogora. Na crnogorsko-turski meji se do- gajajo v zadnje-m oasu krvavi izgredi navidezno v posestnih rečeh tamošnjih kmotov, ki pa imajo v ss'bi zares poli- tičen pomen. Pri Veliki vasi na Mokri planini so nodavno streljali Albanci in turski vojaki na Ornogorce in sta pri tem dva oble/.ala mrtvii, več pa jo ranjenih. Ne- varnnst resnih spopadov je torn večja. kor st1 pri Plavi in Hugavi zbira turško vojaštvo in alhanske čoto v vočjern ste- vilu. — Clrnogorski posianik v liarigradu se ,je vsled teh dogodkov pri turški vladi pritožil lor zapretil, ako Turčija ne dä takoj napraviti miru da bodo Črnogorci jeli vraeati milo za drago. Političen drobiž. Co:» k o n p ni š k a s p r a v a. Vlada izjavlja, da so olaborati za češko nemško spravno akcijo pripravljoni. Vlada upa da bo spravno prizadevanje imelo toliko usppha. da, če so ž,o ne dosožp popolni narodnostni mir, pa vsaj tako premirjo da bo mogoče mirno zhorovati. Spravno konlorence so sklieojo mesoca decembra 1.1. — C oln i nske i n t rgovi nske p o- godbe so sklenejo po zatrdilu nekaterih listov za dobo desotih let pričenši z 1. 1903. — Italijanski kralj in pred- s e d n i k L o u b e t sp snideta v Kimu in papez namprava spvejeti predsednika četudi bo ta gost v Kvirinalu. — Bel- g i j s k a k r a I j i ca Henrieta, mati nad- vojvodinje Stpfanije je na sinrtni postelji. — R u s k i p r e s t o 1 o n a s I e d n i k se je zarocil s princezinjo Beatrico K o- b u r š k o. — A r m e n s k i k o n g r ps. V Bruselju je bil v petek panartnenski kongres, katerega se je vdeložilo ogrornno število odličnih Armencev. Na tem shodu se je izrekla nada, da se velevlasti zav- zaniejo za Armence, katero krino trpin- Oijo Turki. Armpnei zahtevajo svojo av- tonomijo in posebnega ovropskega gu- vernorja. — Avstrijski davek na vožne listke pride v veljavo s 1. jan. 1903. — Žalostne razmere v Smirni. Listi poročajo, da se v mestu Smirni na Turškem gode strasne reči. Vsled naraščajoče bode po deželi vre vsa možna sodrga v mesto. Tu se ropa, krade in mori kar na javni ulici. Noben človek ni možki ne ženska ni varen svojega imetja in življenja. Vse oblastvene od- redbe ne pomagajo nič, ker tatovi in roparji napadajo colo redarstveno organe. Še huj^e ko v mostu pa je na deželi, kj(T so umori in požiganja na dnevnem rodu. Domače in razne novice. \:\fi\i\ smrt. ~ V noči od nedelje do pnndeljkn oh 3. uri zjutraj jft umrl natflo smrti hiv.^i likvidator pri „Montua K. Knipffr. Zadela ga je srčna kap. Za „Solski Dom" prejelo uprav- nižtvo ^Gorice" : Ml. g štola KinJerčev K 10; Neko omizje K 210. llvala! Koiistituir.uij«' obeiiiskc^a sta- rašinstva v Lokavcu -o jo vr.^ilo v sohoto dno I'.i. t. m. Za župana je bil izvoljon jodnoglasno dosedanji mnogo- zaslužni župan gospod Josip V id mar. Istotako bili šo skoro jednoglas.no iz- voljoni podžupani ki so vsi možje stare korenine. (iastitamo! D«*/. — Te dni smo imoli precej dc/.ja. katorega smo sploSno žo težko pri- čakovali. Pn-ohiio prav jo prišel probi- valstvn na Krasu kjor jo žo hila huda suša. Vsled dežja se je ludi zrak dokaj ohladil in imamo po 5e dokaj hudi vro- rini nokoliko prijelnejžo toploto. — Si- noči pa okolo osme ure raz«ajala je nad goriskim mostom in nad bližnjo okolico huda nevihta. Grmelo in bliskalo je. da je hilo gror.a. Med dežjem padsla je tbdi še procej debela toča. ki je po me«tnih vrtih napravila mnogo škode. Dežja je padlo sinoči 120 milimetrov. Natanjčnpjših poročil iz okolice še ni- mamo, a pripoveduje se nam da je si- nočnji vihar posebno na sadnem drevju napravil mnogo škode. Iz Sovodenj nam poročajo, da je tuli tarn razsajala sinoči stražna ne- vihta s sodro. Vihar je ruval kar velika drevp?a. Pripetila bi se bila kmalu tudi velika nesreč-a. Vihar je namroč izrul ob cesti voliko drevo. ki je padlo čez cesto. Mej torn pa pridirja po costi hlapec g. G. iz Gorice z vozom. v katerem sta bila vprPžona dva konja. Voz je bil brez luči. V temi h'apec ni opazil čez cesto le- žedega drovesa v katero bi bil z vso silo zavnzil. da niso v ti«tem hipu pri- hiteli domaei. Nekdo je z lučjo v roki skočil mpj konje in jih uätavil ter tako preprecil nesrečo. Omenjeni voznik je bil 3e precej vinjen. Xadalje se nam Se od tarn poroča, da ?ta reki Soča in Vipava močno na- rasli ter da je zlasti poslednja napravila mnogo škode. Iz KozbaiU' nam poročajo, da sta bila tarn jeden in isti dan gospoda c. kr. okrajni glavar iz Gradisča in c. kr. okrajni solski nadzornik ter da je veljal ta poset tamosnjemu učitelju. kateri je baje svoj eas trdil da je njegov bog — dr. Tuma Gospoda pravijo da sta bila tako zadovoljna s torn, o čemer sta se prepričala na lieu mesta. da bode zaradi tega najbrže učitelj moral iti iz Kožbane. V obrambo. — Spet se je oglasil v ..Soči" dne 17. julija St. 82. dopisnik iz Rene. Koliko jp v tern članku resnioe, nočem preiskovati ker hujskač je in ostane huj- skač. premagati ga mores ali prepričati nikdar. Ker ti ljudje živijo radi od tujih kronic, jim ponudim za to ugodno priiiko. Sto kron dobi, kdor dokaže, da je ol'p tistega otroka, ki je bil na dan sv. Petra popoldne krščen. res tisti dan bil pri meni in z menoj govoril. Sto kron dobi, kdor mi dokaže da sem bil letos na shodu v Biljah. Sto kron dobi, kdor mi dokaže da mi je blagi gospod dekan dal kakšno lekcijo o novotarijah renskih, ali me sploh v tej zadpvi opominjal. Ako mi tega ne dokaže pisač renäki, ostane v javnosti grdi lažnjivec in podli obrekovalee. Kar se tiče babice, z njo obračunam brez pomoči vsakega jurista, po §. 11. (Minis, odlk. od. 4. junija 1881. St. 54.) da bode v kratkem poravnano. Sedaj ne bom več odgovarjal na noben dopis brez podpisa. Kdor se svo- jega imena sramuje, je za vse lumparije zrel. V Rencah dne 20. julija 1902. Fran Rudež administrator. „Soea". — Kakor naznanja list, izhajajoč pod tem imenom doaedaj tri- kra! na teden, izhajal bode odslej samo äe dvakrat na loden. Ker je ta list ,.na- predon" in jo tak tudi njogovlastnik, oslala bode listn cona za dvnkratno izdanjo ist a kakorje Itila za trikratno izhajan- jo. Kdor zna pa /na! Ali pa jo to posteno ali ne, to je «evoda dnisio vprasanje. Mo/. mora že poznati potrpe/.ljivost svojii. naroeuikov. da so sine ž njimi igrati kakor maeka z misjo. To jo pač modorna spo- kulacija in pa naprodon naein prido- bivanja. Sicer sino pa to le mimogrode opomnili. Odkritosrčno pa moramo po- vedati da nas je to „Sočino" naznanilo razočaralo. Šo ni dobor meseo te.^a, odkar se je „Socin" lastnik bahal da so „Soča" gmotno popolnoma dobro poeuti tor da j se v z d r ž u j e o d n a r o o n ine; so ni dober mesec tega odkar jo — ta i'lo- i vek bobnal, kako bodo razširil svojo i „podjctje" v širnej-ih prostorih kor so niti sedanji protosni; kako da bodo pomnožil j tiskar.sko slroje in jih gonil z olektrično | silo! Mislili smo torej, da bode to stoiil i tudi zaradi lou'.i, ker pnstano „Soča" ¦-- dnovnik. Ljudjo, ki praviio da dobro pnznaj o tega — mo/.a. so 11:1m rekali. da bodo resnioa najbržo raviv» nasprotno. In kakor viditno. imoli so ti ljudjo prav, ko so trdili,da je resiiica spV'b ravno nas- protno od tejia kar ta mo/, pow. I Konsakrat'i ja in intronizHcij.-i novt'ifa KiM'/nnadSkota nisur. Amir. Jonlaiia. - Ta redka slovesno^t vrsi'a sp je v nedeljo v stolni cerkvi poriški. Pričela jo ob 9. uri predpoludno. Kon- sakrator je bil poreški škof Flapp, kon- konsakratorja pa ijuhljan^ki knozoskos d r. J o a | i č in tržaški skos d r. NT a L 1. Slovesnosti je prisustnval tudi c. kr. namestnik grof GoeNs. I-to tako so se isle udeležili zastopniki rn?nih eivilnih in vojaskih oblistnij, tor .cori.ški župan s starešinstvom. Po dokončani ne. Ker je Marinie večkrat kupoval sadje doli po Furlaniji so ljudje spoznali po konju in vozu, da je ponesrečil on. Marinič je zapustil ženo in troje otrok. ki sedaj v Celovcu sadje prodajajo. Iludournik Ter je zaradi svoje zavratnosti jako nevaren in se je zgodilo v njem že mnogo nesreč. Raztava izdclkov urencev in u(*enk v ,,Šols!iom Uonnr'. CKonec.i — V šolski sobi za umetno ve ze n j e in b e 1 o š i v a n j e so bili izdelki in risarije učenk te sole in sicer I. oddelka. lielo šivanje: belo in barveno krp^rie, ob enem šivna izglednica na primernem platnu ; spodnja krila. pri- proste ženske srajce, katere so učenke same krojile ; belo vezenje na srajce in belo vezena irnena (monogrami) z eno- stranskim vbodom; različni izdelki per- ziške a jour tehnike, priprosto barveno vezenje. Različni predmeti učenk II. od- delka so bili bolj komplicirano vezenje srajc, ponočne jopice, vezena spodnja krila, možke srajce, aplikacija, point-lace, barveno vezenje v različnih slogih, zlato vezenje, velum, antipendium. Izdelki v različnih tehnikah, n. pr.: kitajske, ppr- ¦ziške, arabsko : slikanje z iglo, aplikacija, blazine, brisače, žguni in barvani krož- niki in mizice, držalo za .ščeti. držalo za časopise itd. Velum iz belega damaska so izdelale učenke II. oddelka. Ta je do- ločen za vikarijsko cerkev v Avčah. An- tipodium iz belega atlasa je izdelala go- jenka za odraščene in je določen za cerkev na Gočah. Na južni strani sobe so bile res prav lepe prostoročne risa- rije učenk večinoma v naravnih barvab, predstavljajočih uresov iz rastlinstva. V dvorani i§o 1 e za krojenje In Sivanje oblek je bilo razstav- Ijeno nmogo lotnih in zimskib oblek. li- giiro. oni|ur s površno jopo, piderino na kalupib in na mizab ; dolge in kratko oblekii'o /a prav male otroke (trimosečnoi. /a vocje {'A t» lotne oli*oko\ prodpasniki z rokavi in ovratniki, inanjši s prsi in I broz prsi. spodnja krila navadna gladka. z nabranim valonom in takozvanim sor- pentinom. predpasniki za deOko. ovrat- nioe ženske in inožkt». či^pifo za otrok(\ mornarski ovi-atniki imonovani ..tirhu", blouse itd. Krojna risanja kakor moderna krila, rokavi. tigaro in razlioni ovratniki. Tudi tukaj so bilo lopo prostorocne i i- sarije učenk to sole. — \' obre so mora priznati. da jo razstava jasno prirala o inarljivosti iu spretnosti dotičnih iiC-ito- ljio in pridnosli našib učonk. Has=tava risarij m o /, k i1 o b r t- j n o - n a il a 1 j e v a I n o sol o jo zopel pckazala lop naprodok to sole, lzdelkov jo bilo vstx polno razstavljonib po po in sna/.no izpoljano. K t(Amu } «ta se U'to- pridru/ila tudi ilva kolarska uöoiH1.-). kalora sta razstavila različuo : krl-ijo. V oc- so paillo prosloroine ri- ; sarije uOerca F.l Uusjana. Prva poiloba so bilo (»la.iiat1 sv. pisma s kras- nim okvitiom. v sredi .lozusa. na vodib ¦ (HiMigelistov z napisom: ..Pouc-ujte sv. j pi«;! o, ono je, ki sprieujo o meni" ¦ j druga podoba platnic s starim in inladim ! Tobijem in Piigelom z niočno okrasenim ' okvirj'Mn. oboje doli s peresoni: tre('a j podoba so bilo tudi platnine s prav okus- ! nimi in točno izdolanimi vrozi — in pa ! očividen napr^dek onih neencev. ki so ! bili «prejeti minuiega septombra. kjer so ! bili pridejani lopim pro.-toroenini risari- | jam, izdelanimi med letom. tudi ona pr- \ voga due. Te so jasno pričale. da .so j nadarjoni in razumni. le skoda da je so ; mnogo rokodelskih ucencev — sosohno j v mestu — ki si ne privoščijo dobrote, { ki jim jih nudi ta sola. j XVII. rediui velikn skiipsrina drn/be sv. (iril.v in llotoda. — Dne 7. avgnsta t 1. bodo XVII. redna vidika skupsVina družbe sv. Cirila in Metoda v Ilir^killlistrici. Prlpravniea rr,\ u; itcl.jišcM. — S prihodnjim šolskim letom so otvori v Pazinu pripravnica za učiteljišča s hr- vaskim učnim jezikoni. ^lesto učitoljH, ki bode imel podučevati na tej pripravnici. se jc razpisalo to dni. Velikanski viliar. — V petek je divjal silen vihar s točo v nekem delu Koroške. V Viharjiva^i je razsajal vihar tako silno, da je pol vasi v razvalinah. Posebno zadet je posestnik Tomašic: vihar rnu je razdejal tri velika poslopja. Sadno drevje leži vse na tleh, polje je toča popnlnoma razbila. Skoro vsi po- sestniki so ob vse imetje in so si rešili le golo življenje. Iz Celovcaje prišlo 100 vojakov na pomoč kmetom. Loterijske številke. 19. julija. Dunaj......54 71 08 34 30 Grac.......78 31 f>3 71 V.) Sprejme se v trgovino z mcšanim blagom mlad iz- urjen trgorski pomočnik (koml), sin poštene krščansko rod bine. —- Ako so oglasi pa kdo, ki bi hotel vzeti trgovino v najem in ima zato potrebne pogoje, odda se ista tudi v najem. Obrniti se je v prvem kakor v drugem slučajii do podpisanega. Šturj e, Hi. jul. 1002. Ivan Defranceschi, tr^ovec. „Cfntrata posqjilnica" v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprcjciria hranilne vlogef k.-itcn; <>- brcstujc po 4'/o p o I n in i1 s c č n o ; nf'vzdiifiusnc obrosli pripisujc koin-c Ida h plavnici. Rfiitni d;ivf;k plaüujo poso- jilnica sama. l)ajc posojila udoni na nschni k red it po 6°/(, in na vknjižbo po S'/ü- Sprfji'rna članc z g 1 a v n i m i /mmii coiii jo na (»nnlaj 1<>I>, visof. svetilnik (kloca) ki jo posobno piijiravon za malt4 corkvo na dežoli. — Voč so i/.vo pri našcm upravništvu. Anton Pečenko Vtina ulk-n S MHtH'A Via Gianlino H twinorora pristna ncia in črna vina ir. vipavskih, ftirlanskih. briskih, d;il- matittskiSt i « isterskih v « . nirnraiJüv, I liiisliivlja na 11«»r11 in iM/.poilih ml ;")ti litrov naprcj. \a /.;ihI<¦ \-o |'<>iilj« i hiili u/nri'i1. I Ccne zmernc. Postružba poštena. I Podpisani piipoi'(u''a slavnoinn nl> cmslvu v Goiioi in na dcžoli svojo prodajafnlco jesivin. V zalogi ima kavc vs(»h vrsl, raz- lit-iH1 moko i/, AlajdiOowga mlina v Kranju, nadaljo ima tudi raznovrslne pijačo na jiiimr: I'm iicnsk i Cognac, prislni kranjski brinjevec, doniači Iropinovoc, lini rum, ra/.lkna vina, gorsiee (Sent ) Ciril-MiModovo kavo in Ciril-Mctodove u/ijjalic-f. — V zalogi s zmornih cenali. Z odlit-nim spošlovan.jcm Josip KuliiK trüowo v SriiKMiiski ulici h. stv. I iv \n<\ ni hi-v;i ) I Krojaška mojstra j Cufer & Bajt i v Gorici, ulica sv. Antona ät. 7 " v hi.ši g. J. Kujiača pri okr. sodniji, | izdelujela i vsakovrstuc oblcke zi\ mo5ke [ po meri, bodisi sine ali pa ( priproste. I Priporocata se svojim rojakoin . v Gorici in na de/.cli, posebno pa \ č. duliovšeini in učoncotn srednjih i in Ijudskih šol za obilna naroeila. f Anton Fon, klobucar in gostliiičar, St'iniiiiiska ulica st. 6, iin.'i l)Oi^;ilo /nlo^o rnznovi'slnili kloÜHlk(M lor lori v svoji kirini prisinn jlumur«) vina in posti-o/o tutli z jako ukusnimi jedili. G-ostilna JiiiiirstepinafljaitcpilrivazaBrfla' v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toči prisliia holn in i'tiim vina iz diiišt- vonc kloli. in puiili^iiinsko pivo. I'oslro/c z okiisnimi jcdili. ¦- Na razpolago so hlcvi ya\ živmo in dvorišro za krogljanjc. Za obilcn obisk se toplo priporora svo;im rojakoin Anton IJorbec, ^ostilnirar. Ivan Bednarik nriporora svojo lfiiISili'IIP7niBil 1\ 1111U Ij f C L111U U v (Jorici ulica Vetturini št. T d'>!)i so *• /iilogi t vrdko I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica St. 7, prva.. in edina slovcnska trgovina za liiodno blago. NajboljAo, najvocje in najcenejš« skladišče vsakovrstnega porila, srajc za hriliolazce in kolosarje vsake velikosli, jnpic x.a teiovadce, krasnih kravat v vsakeni slogu, no^avic. rokavic, životni- kov (inodercev), solčnikov, pihalk, dcž- nikov, blus(Mi, spodnjih kril, divnih okras- k<"»v za obleke, svil za obleke in bluse, v-ih potrebsčin za vozf-nje. Priporočcvahio najboljc kupova- lišec a3l c;. šivil^e in krojjačc. Narocila za izdelovanje porila (za g'lspodc). in inodercev po vsakej meri in zuhtevi izvršujojo se locno. Peter Drašček, trgovec jodilnogablaga v Gorioi, Slolna ulica St. 2. Priporora so |>. n. ohrin- slvu v (Jnricj in. / pade nala (11H ¦ v; i pra/.ni k i/Me il;in |>ni| 'il> (i. /.vočcr. Stiiiir |io |»«išI i [urjimiwip :iii v (iorici nil (loin posilj;in celuleliiM 8 K., pollcliio -i- K. in ("'I'll I IH.no 2 K IVodaja so v (iiniti v l(ili;ik;irn:ili S c h w ;i r /, v Solskili ulira.li in I . Vroči polclni cas,.ki sieor jako utrud- Ijivo vplivji na delavnost in živalinosl, je Iclos kakor hi l>i! lir<»>c moči. Vse sc; giblje, vse dela in Hit počilok in poeitnice nikdo niti n<; misli — da, zdi se, kakor da hi crlo prvi f'aktoiji v <• '.....!i pora.'.ili has pocilniški čas za najresnejše delo. llali- JHiiski kralj so jc podal v hladno Husijn in; na prijelri polclni izlcl, inarvee na res no dolo in mis minister prodsod- nik tcr njcf'ov ogorski kitlega piidrta v Isclil poroci' cesarju o uspehih degovo- rov v najvažnojSem vprašanju di/.avc, nnmrcč o vpražanju nagodbe z Ogcrsko, katero nc pusti več čakati iu rešitev. No, pnfvijo da jc upanjo 'a sc nagod- heno vprasanjc resi u^dno za Av>lrijo a ne^bas" v škodo. čcravno nt; v vocjo kori.st Ogerskc. Kaj pa Puznansko in (Jninncwaldskc sluvnosti ? NiMii.ški cesur iianicrava obi- . Kitti v kralkein Puzimn-ko in sc /.e de- lajo za ta ohisk najveeje pripravc, a tako obisk kakor pripravo zanj, lako pise jo poljski listi, so le demon^tracije pmli l't)ljakoin. Poljaki to dohro vedo m pn- zdrav, ki so ga eesarju Viljcniu žc naprcj poslali zaslopniki poljske arislokrarii»-, moral jo napraviti na cesarja globok utis in niu povedati, da Poljaki nočejo pro- pasti. A že razlocnejc ko to pismo po- znansko-poljske aristokracijo, pa jjovurijo spominske slavnosti avstrijskih l'oljakov ^'lede na hitko pri Grunnewaldii, v katori so bili od l'oljakov poražcni Prusi. Z:t U; slavnosti je dal posebno povod govor neni^kpga cesarja, s katcriin je krvavo žalil no le Poljake marveč vse Slovanc. ' Zaradi tega pozivljejo poljski listi Kti3ijo, naj hi ona, kakor je Ziiiagonosno stala na strani Poljakov pri Grunncwaldii, vz- Irajala ludi zdaj tako dolgo na njihovi i strani, da bode po vsein slovanskcin ! svetu mogočno zadonel ,.Tedcuin". Ali ta pojav Poljakov, o katcrcin ' vsako vest pridno konüscirajo pruske cdjlasti v prusko-poljskih listih, kaj v/.nc- mirja diplomacijo v IWolinu, ni znano, ali da ohisk italijanskcga kraija v Petro- j gradu in njegov sijajen sprcjem od strani ruskega vladurja, vsega riiskega naroda i in rnskega časopisja, gospodi oh Sprovi ni igrača, to so ra/Jočno čila v raznih nrmskih listih. Saj je prijalcljstvo llalijf z niogoriio (Jr/avo oh Ncvi kot važna prolite/.a napiain ncni.ški Irozveziui po- litiki in holj.se janistvo iniru nogo Irozvoza sarna. hrez dvo/.vczc' in njc nih somisljc- nikov. Poschno z «»zirom na halkan-dce odnošajc irna po sodhi incrodajnih <• ijii- teljev v Uu^iji zldi/.anjc Italijc in Husije vclik poiiicn, katcri nc inor«' o-tati hrez ujdiva na ncinški ..IIrani,' niicli O-t"n ". Ali ini'j tern, ko ^kh-pa Italija pri ialcljstvn /- Kini.jo za dali'ku-ozne kc»n- sekvence na fih/.Mrju cvrf>|tskc politikc. pa jc zavc/nica l!u-iji' Kraiicija s polnim par^m na di-lu y.\ zatiranjc katcdiskih kon'jrcgarii \'-aki tcden r• - zahtevi viadc. jc go- tov. da Lra v na-lcd'ijcni hipn duh-ti d<*- i kret ndpnsta iz shižhc. Kakih sadov ntcgno roditi za vso Franoijo to na^topanjc vladc, «p no v<" Ac, a!i v tern so z ozirnm na /.c storjene izktišnjc v Franciji jedini vsi razumni i'aktorji. da slruna ako sc jo napenja dr> skrajnosti. iada poči in rcvolucija na Fraru'ozkom hi po eni ^trani ne hila nič nonavadnoga, po drugi strani pa zelo do- ^la onini (»lementom. ki ?.clc vidoti Fran- cijo razburkano in oslabljeno. Xadojati sc je pac}, da so to raz- mero v Franciji !o mimngrodoCc in da trajajo le tako dolgo, doklcr nc iz'jincjo sledovi tujcpolitičnih intrig in dokler ne pridejo Franeozi poznanja, kako ne- varno jc1 izroT-ati najdra^jc svrtinje na- roda v varstvo tujini volkovnm. Kako dohro jc pravtH"-as»io spo/.nanje. to vidini'i /daj v zadevi a v to n «»m ij c Trcntina. /e sc je razgla>alo v svcl. da je dolitov ju/nc Tirolske gotova stvar in od kun- servativne strani lirolskih Ncnicv sti je izražala hojazen. da hodc imcla ta de- litev usodnih poslcdic za Timlsko. Ali h kratu sc jc svcl zamcu'i'l prcpric-Jiti. da je bill» cclii avlonomijsko vprasanje le - mrtvo rojciid dele. 'IV sc jc namnv pitka/.ah» o priliki, ko jc bil avtonoinjiski nacrt pn-dlo/cn dežclncmu zh >ru in ni hilo d^hüi z;uij p^trchnfi vecine. L'zrok tcmu |c, kcr sc -li-anke niso rnoglc zje- diniti gli'de troje upravc, nc-mskc. ital- jansk'- in rncAaru1. in yi take avtonoinije niti It.iiijani satui riiso /.clcli. Trezni krogi ><, mai ii;a. da !-i lilo holje deic-lo po- fxdnunia razdclili. ncga pa jej podeliti le nicšitin upravo. (lujejo sc |»a tndi vesti. da hi avl'uiomijc jnžnega Tirolu tndi ncki drugi fuklorji nc ž'*!oIi. ker hi «i hili v ~vc-t:. da hi i.-ti sledila jadnaka zahtevanja t'idi \>'-> drugib kronovinali ejc Tajnik prečita d^Sle proSnje in pe- ticije. Dc/.clni trlavar naznani da mu je >\nZr\ m| vi-vč. or.Itnariatn dopi^. s kterim se Lra o!)ve>ciiii*. da se vr m\i bodo v soboto dne 19. t. rn. [rcdi ph'si ! Začcda plesati nesrečnica, a no/j'ce so se ji zapletle in je pala. A ona sc sineje : „Krasno'1, pravi, „krasno!"... Taka hu- dobija! Gledam jo: gine, gine moja Odarka kakor svecica voseena. Scdi po celi dan in ne izpregovori besedice. Karkoli ji gospa naredi, kakorkoli jo muci, ona molči; le včasih obrne tiho oči na njo. A gospice jo grizejo kakor pijavke : „Ali si nora'P I, saj je tako ves tvoj rod nor. No, pojdi plesat!" Hodejo jo, ščipljejo. I A ona jih samo gleda, moja golobica. ; Gospa se razsrdi in reče: „To je kakor kamenita devojka". VII. Gospod je dal poletje. Mi kopljemo I ler sadimo na vrtu, a Odarka ni prišla i črez prag. „Ali je to njen posel"?" pravi gospa. „Naj raje veze!-' ! Nekega dne završimo posel ter 1 gremo iz vrta. Gospa pa pravi: „GotOVO ne veze Odnrku: ali «ni ..Da. gotovo ne veze. mama", rece starc.ha gospiea. ...laz to dobro vein". ,.Tihn!" reue gospa. ,.Poglt\)mo. k^j dela"., S!e so v sobo. Odarka leži z zlože- nimi rokami pod glavo. bleda, bleda, samo oOi se ji svetijo; leži ter gleda v nas ostro. C'.elo gospa se je ustrasila in ni nieesar rekla. Prenesem jo v čuninato ter jo položim na posteljo. Neprestano me prosi: „Tetka, sreo, odprite okno in vrata, da zrem svet božji, ihi pogledam proti doinu". liospoda se med seboj posvetuje, ter veli. da priveilem habico. Prišla je stara babica, vsa živa. Razprašala, po- gledala ter pokimala z glavo. „Dete moje nesrečno!" pravi. ,.Naj se ne godi dobro onim, ki so tebe, duh- teči cvetek, pogazili. A živela ne bodes več dolgo". Prekrižala devojko ter odšla. VIH. Potem zapove gospodar, naj se pre- pelje devojka v bolnico. „Pustite me, gospa", prosim jaz, „da jaz strežem Odarki''. .fil(>i itt nöiiinnifo" V nedeljo se nekako ukradem in grem. da jo posetim. Vnidem ter gledam: leži ravno kraj okna, a okno je odprto. „Glejte*', mi pripoveduje stara služ- kinja, ki je ondi stregla bolnikom, „takoj me je vaša devojka začela prositi ter prositi: „Položite me kraj okna, položitel" Pa sem ji morala spolniti željo'1. „Ali kaj je, Odoročka1', jo vprašam, „kako ti je'?'' Ona me pogleda ter reče: „Tetko, sree! Pri nas sedaj višnje ter črežnje cveto, a skoraj bode i mak zardel... A ata ter mama ? ... Li še ni- česar ne vesta ?u ,.Še ničesar, draga'', odgovorim. „Kakor hitro bodo niogli, takoj bodo prišli k tebi. Ne želiš li česa, Odarka?" „Ne, titica, ničesar ne želim več; le od okna naj me ne odmaknejo!" X. In tako sem jo v nedeljo posetila, a v četrtek smo zvedeli, da je umrla. Šla sem tja, a ona je bila že na parah. Svečica gori, a ni nikogar. In tako je ležala krasna, kakor angelek božji. Prižla je stara služabnica. „0%l, pravi „naplakala sem se nad traviiikih pridelali do 10 in še več vozov senn. dočim ga sedaj prav nič ne prido- lajo. Pa tudi v zdravatvenern oziru je to /,a- vstavljanje vode usodepoluo. Z osusenjem Kobariskega blnta sejeskoraj popoinnma prisio v okom mrzlici, ki je tarn razsajala; ali odkar izliva Šjak svojo vodo na zgoraj omonjene travnike in so je isla za stalno nastanila na njih, prikazala so je v Kobnriski okolici zopet inrzlica. V formalnem oziru predlaga govornik da se o njpgovem predlogu razpravlja potom nu nosti. Oglusil so je k besedi dr. G r e- g o r e i č. On pravi da so v zaHnji seji dr. Marnni, dr. Tuma in prodlagatelj sam priznali, da jo najnnjnejše potrobiio da so iztrebi stru.ua Idrijeo; sovoda uravnava Sjaka je tudi neobhodno potrebna in so bode morala proj ko proj izvrsiti. Ali ker jo dr. Marani trdil di niso pripravo za uravnnvo Šjaka še dogotovljene, stavi govornik slodočt prodiog: Doželni zbor naj pooblasti doželiii oilbor, da dovoli po dogovoru s koba- riskiin cestniin odborom primorno svolo. da so koj izlrobi struga Idrijco, vlado pa naj pozove doželni odbor da napravi proj ko prej pctrebne naertoza uravnavo Šjaka. Dr. Marani pravi da se popolnoma vjema s prvim doloni piedloga, drugi do! predloga pa naj se spremoni v tern smislu, da se vlada pozove, da dfželnemu od- boru odstopi nacrte glodo uravnuve Sjaka, kajti kakor je njemu znano, J{? vlada že izdelala take načrte. Dr. Gregorčie se temu pridruži in popravi v tern smislu drugi del svo- joga predloga. Dr. Tuma, ki je v projsnji seji trdil, da bi se metalo denar skozi okno, ako bi se vgodilo predlogu poslanca Lapanje, ter dovolilo 17.000 kron za uravnavo Šjaka, očita danes našim poslaneern po- pustljivost, za to, ker je dr. Gregorčič slavil zgorej omenjeni spremembni pred- log. Seveda možu jo satno uo tegtt da blebelä. On ni zadovoljen z dr. Gregur- čičevem predlogoin, marveč hoče tudi tuKaj svojo posebno ..Extrawurst". Zaradi tega stavi on drug spremembni predlog. Po njegovem predlogu naročil naj bi de- želni zbor deželneimi odboru da dovoli svolo za iztrebljenje Idrijce v znesku 2000 kron, a priskrbol naj bi načrt, s katerem bi so uravnala Šjak in Idrijca. Vladni zastopnik grof A t t e m s rneni, da je dr. Tumov predlog nepotrebon ker I znano je, da je vlada dotičen načrt že izdelala. Dr. Gregor čič opomni, da je v splošni regulacijski načrl vodä na Pri- morskem, katerega je vlada potom c. kr. namestništva doposlala deželnemu odboru, zapopadena tudi uravnava Sjaka skupno i Idrijco, kar je pač samo po sebi umevno. Včeraj sem prišla k nji, a ona se je spela na okno. ,.Oj", ji pravim, devojka. kaj delašV... ,Pustite me', pravi, .pustite, žena, da pogledam tja zadnjič... Tarn živita moj oče ter moja mati!' In tako žalo&tno kakor pticica zagosloli: ,Pustite!\.. Jaz sem jo pustihi. Nekoliko sem jo prijola; a solze kakor biseri se mi sipljejo na roke, tople, tople... Solnce je ravno za- hajalo... Pogledalaje: višnja cvete na vrtu: „Prinesite mi, žona, višnjin cvetek ... Prinesite, ženica!" Grem ter prinesem ,O, kako je', pravi, ,dišeč in svež! Hvala vam, žena!'.. . Vlegla se je ter položila cvet poleg sebe. . ,Glej, kako nizko je že solnce', reče ter se zopet spomni očeta ter matere; vedno ja je klicala, vedno jima govorila: „Ata moj, ata! Zakaj ste me zapusti!;g Mamica, vzemite me!... Mama!... Ata!.. Rodni moji ter rnili!".... Naj jo Gospod, mojo golobico, vzame k sebi! In tako sem se napiakala na stare dni«. V petek so jo pokopali. Ko so spu- ščali rakev v jamo, so vedno krožili nad njo b'öli golobje. Solnčece je mig'jalo in kakor da bi po zemlji posipalo žarke. In jutro je bilo tako tiho in jasno. Niti Ko so ni nikdo vet' oglasil k besedi, stavil jo doželni glavar naj prej na gla- sovanjp dr. Tumov spremombni predlog ki je — propadol. Pntem jo stavil na glasovanie dr. Gregorčičov spremombni prodiog. ki jo bil pa sprojol. S torn jo dd pad la polroba glasovati o prodlogu poslanca Lapanje. Opomnimo naj samo, da jo doželni glavar pred glasovanjem vprasal poslanca Lapanjo, ako se pridnui dr. Gregorčičo- veimi prodlogu, kar je pa Lapanja zanikal tor ostal pri svojem predlogu. Doželni zbor odobri na to sklepni doželni račun za loto I Ml. Na to jo prisol na vrsto deželni proracun za loto 1902. \' imenu lin. odsoka jo stavil po- roCevaloc dr. V o r /. o g n a s s i prodiog : Visoki do/.olni zbor ski on i: i. Potrjujo so proracun do/.elnoga /,a- klada in kmetijske šolo za loto 1902 z naslodnjimi konočnimi izidi: I'niil. A. r o t r v b š i1 i n ;i Ut'iliin l/nvln. I. /a ilc/.rlni /.bor.....IM515O II. Splošni upravni stroski . . 101)458 ;>00O 111- Za dtv.i'lno posostvo . . . 5137 IV. ,. polji-iMstvo...... 43159' 29000 \. .. javno vaniost..... ißW-i- \1. .. zilravstvo....... 9G00 -iliO VII. .. dubni.lfliu»/.avo.lc . . . ;>&\\1-» VIII. .. nk in i/..»brazb.> .... '279Hl-2i 201 DO IX. l'oJpon- /.a irste in nioslc 15700 30000 X. Troski za vojaškc svrhe . . . 3032 XL IVželiii linier.......62-i5-i 17300 XII. Ka/ni stroäki....... 8500 120-iO j Svota . . 87708!- 120790 skupaj . . '998.05i Poijl. H. Z a 1 o ž b a Redna Urodn. I. Dnhodki iz dt-ž. premožcnjn G7953 II. .. .. javnih naslovov 299881 III. Drugi duhodki...... 1780 tSkupaj . . 36961-4 II. Torej znašajo potrebsčino: K 998.054 pokritje..........„ 369.614 in prirnankljej.......K 628.410 v pokritje kojoga se vpeljejo sledoče do- klade in davščine. za colo loto 1905 in sicer: 1. doklada na izravni davek, namroč : a) po 18 odsto na zemljarino, ki da pri- bližno K 91.000. b) po 20 odsto na hišno razrodarino in najemarino, ki da približno K 113.000. c) po 25 odsto na pridobnino in dohodarino, na koji dojde K 90000; 2. doklada po 80 odslo na erarsko uzitnino vina, mošta in mesa, na koji dojde K 313.552; 3. deželno davsčino 1 K za vsaki hi na drobno potočenega piva, ki naj se pobira na način kakor doloceno provi- zorično v dežolnozborskem sklepu z dne 27. doc. 1901, ki dä kakih K 18.025, skupaj torej kron 625.577, dočim so po- krijc; ostali primanjkljej od K 2.860 z blagajniškim prebitkom. Ill Podaljšujejo se definitivno do koncom decembra 19ii2 krediti, koje jo dovolil visoki zbor v letih 1900 in 1901, podrobno navedeni pod odb. št. 7390/01, in ki so se provizorično podaljsali z de- želnozbor.ikirn sklepom z dne 27. decem- bra 1901. IV. Nalaga so dozelnemu odboru, da izposluje pri visoki vladi povišek pri- spevka za nakup učnih predmetov pri obeh oddelkih dexelne kmetijske sole od 1000 kron na 1000 kron. V. Nalaga so nadalje deželnemu odboru, da pozove cesarsko vlado, naj skliče dežolno zastopstvo v zbor v prvih mesecih leta, da se pravočasno zarnore resiti dežolni proracun v svrho, da se dežela ne spravi v denarne zadrege, v koje bi zamogla priti vsled prepozno po- trjenega proračuna. Poleg teh resolucij vsprejel je fi- nančni odsek še sledeči dve, katere je v istem prijavil poslanec prof. B e r b u e in sicer : Uvažuje naše visoke deželne doklade na izravne davke, ki znašajo od 50—60 odsto več nego najvisje doklade v drugih avstrijskih deželah, ako se vštejejo za deželno upravo vsi stroški za šolsko učiteljstvo, za ceste in bolnišk* oške za insoiventne bolnike; HVdžuje, da ima dežcla ž( ^o odsto doklado na užitnino vina in mesa, da je torej izcrpila vse dokladne doneske v po- kritie deželnih potrebščin do najvišje uvažujp, da je razira nasega Ijud- skoga solslva nizka in da so nasi Ijudski ucitelji jako slabo plačiini, da jo Ireba toroj nokaj sloriti, a dožela temu ni kos, predlaga tinancni odsok: Nt'iroca so dežolnonm odboru, da so obrno do oosarsko vlade z nujno in pod- kropljeno proanjo, da nakloni naši deželi /a povzdigo ljudskoga solstva lotno pod- poro v znesku 100.000 kron. liva/.uje, da polrebsOino doželnega zaklada nopienoboma narašcajo, ilasi do- zola ni provzela na se vseh bromen, ki jpj pritikajo; uvažuje, da z uzirom na sedanjo deželno linanco, cestno, solske naklado in naklado trgovsko zbornice, ki skupaj prosrgajo od 50—60 najvisje doklado drugih avstrijskih dežel, bil bi vsak ka- koršensiboili nadaljnji povišok deželnih doklad proobčutljiv za ljudstvo, ki je vslod javnih naklad vž<» itak izrnucono; uvažujo, da bi zamogla vlada z vže sklonjenimi uoviini iinančnimi zakoni in z drugimi, ki so imajo sklepati, dobiti zadoslno pokritje lastniW potrebščin z oscbnimi in noposrodnimi davkt, prodlaga tinančni odsek sledeci sklop: Nalaga so deželnemu odboru, da se obrno na cosarsko vlac^o s podkrepljeno prošnjo, naj nakaže deželi v dolno po- kritje lastno potrebščine dohodek realnih davkov. Pri glavni razpravi, katero jo deželni glavar otvoril po precitanju zgorej orne- njenih predlogov, oglasil se je k besedi debatni petersilček — dr. Tuma. Po nje- govem mnenju jo tndi ta proracun se- slavljon slarokopitno, kar pač ne more bili drugače ker nedostaje pri dežolnem odlioru strokovnih močij posobno pa — juristov. Mož je zopot pozabil, da je bil prodsloječi deželni proracun sestavljon ž o t a k r a t, k o je bil š e on d e ž e 1 n i o d b o r n i k. Potemtakom jo bil takrat tudi njegov juristični ženij — staro- kopiton. Bil je torej sam sebe po zobeh Pri podrobni razpravi sprojele so se nespremonjone vse točko. ViK>la se je nekoliko živahnejša le pri poslavki 20000 K za brezobrestna posojila vino- gradnikom za obnovijenje po trtni uši uničenih vinogradov. Poslanec Štrekelj je namreč zahtoval naj bi se v ta namen postavilo kakor je žo v prejšnjem zase- danju predlagal, 50.000 kron. Rekel je ltalijanom, kako da bi oni javkali ako bi se v Furlaniji prikazala trtna uš ter napravila toliko škode kakor jo je na- pravila na slovonski strani vinorodne dežele. Oinenil je tudi tistih 25.000 kron, katere jo kakor on pravi, daroval deželni zbor v prejšnji seji Furlanom ker jih jo toča pobila. Dr. Verzegnassi odgovarju Štrekelju tor pravi, da dožela pri njenih ünancnih razmorah no more več dovoliti nego 20.000 kron, pač pa da se je vlada v državnem zboru svoječasno izrekla, da je pripravljona v ta namen prispovali z večjo svoto nogo prispevajo deželni zbori. Zaradi toga naj bi so vinogradniki obrnili v deželni oskrbi, dovoli za ustanovitev zdravilišča proti malariji 2500 K ter pomorskemu zdra- višču v Gradežu 800 K podpore. Ko je bil dnevni red dokončan, in- terpelira posl. Naglos vlado zaradi pre- strogega policijskega nastopanja sedanjega korminskega županstva ter zaradi tega ker je isto županstvo prepustilo okraj- nemu glavarstvu v Gradišču kaznovanje policijskih prestopkov, ki po postavi spada v podrocje županstva. Posl. Lapanja pa je interpeliral vlado zaradi slabega stanja državne cesto, ki pelje skozi Kobarid. Na to naznani deželni glavar, da s cesarjovim pooblaščenjem pretrga seda- nje zasedanje ter da dobe poslanci po- vabila k prihodnji aeji na dom. Poročilo pravnega odseka o vladnem načrtu za- kona o pogozdovanju Krasa, katero jo sestavil in prečital poslanee dr. Grogorčie v seji z dne H>. t. ni. v goriškom de- želnem zboru. (llasi se tako-le: V i s o k i dn / c I n i zlior! Vladni nacrt zakona zaslran raz- širjenja veljave zakona z due 9. dec. 18S3 al. 13 ex !884 zak. in ukuz. za Pri- morje o pogozdnvanju Krasav pokneženi grofiji goriški in ^rudiški na politični okraj tolminski in na nekatere občine sodnega okraja kanalskega, jo od.stopil deželni zbor v seji 20. sept. 1901 cležol- nomu odboru z naročilom, da naj za- sliši o njem mnonje pogozdovalne komi- sije ter pripravi vse potrebne podalke in poizvedbe, nu podstavi katerih bo mo- goče sodili o potrebi in urnestnosti pred- loženega zakona, ter da o vsern tern poroča v prihodnjotn zasedanju. Deželni odbor se je, izvršujoč to naročilo, obrnil z dopisom z dne 81. okt. 1901 na komisijo za pogozdovanje Krasa ter z dopisom z dne 4. nov. 1901 št. 3335 na c. kr. nameslništvo za polrebna pojasnila v tej zadevi. C, kr. namestništvo, odgovarjajoe z dopisom z dne 28. febr. 1902 št. 4754, se sklicuje na svoj prejšnji dopis z dne 13. febr. 1897, ki pojašnjuje potrebo in umestnost, da se veljava zakona o po- gozdovanju Krasa razširi tudi na Tol- minsko in deloma na Kanalsko, ter je priložilo poročili c, kr. okrajnega glavar- stva tolminskega z dne 10. dec. 1896 št. 12.206 in c. kr. okr. glav. goriškoga zdne 13. febr. 1902 št. 2002, v katerih so na- vedene občine, v kojih naj bi se po- gozdovalo, in število hektarov zemljišča, ki naj se v to odloči, in sicer na Tol- minskem 3601 ha, na Kanalskem 796, skupaj 4397 ha, ali okrogln 4400 ha. Komisija za pogozdovanje Krasa se bavi v svojem dopisu z dne 12. apriia 1902 št. 101 obširno s to zadevo. Po- gozdovanje v nekaterih občinah na Ka- nalskem smatra kot potrebno in umestno radi tega, ker je svet na Kanalskem v geologiškem in zemljepisnem oziru pravi Kras, odnosno jako podoben pra- vemu Krasu. Za Tolminsko priporoea po- gozdovanje, kerje to predpogoj za uspešno urejenje hudournikov in Soče, ki delajo ondašnjim prebivalcem veliko škode, ker izpodjedajo in odnašajo rodovitnc z.emljo. Poročila vladnih organov prizna- vajo, da pogozdovanje bi se nioralo vr- šiti deloma v puščinah, a večinoi.. i na zemljiščih, ki služijo zdaj v pašnike. Iz tega razloga in ker je na Kanalskem precej preskrbljeno za gozdove, pripo- roca c. kr. okrajno glavarstvo goriško samo 796 ha kanalskega zemljišča za pogozdenje; c. kr. okrajno glavarstvo tolminsko zahteva pa kar 3001 ha v ta namen ter hoče podvreči zemljišče vsega glavarstva zakonu o pogozdovanju, dasi priznava komisija za pogoadovanjo Krasa, da bi pogozdovanje na Folminskem na- letelo na odpor ondašnjega kmečkega prebivalstva, kar je popolnoma naravno, ker glavni dohodek prihaja ljudstvu od živinoreje, a ta zahteva mnogo in dob- rih pašnikov. Za pašo in pašnik bori se tolminski kmet kakor za najdražjo stvar, katero ima na svetu. In po vsi pravici, kajti pravico ima do življenja, in sicer do življenja. katero si vzdržuje z živi- norejo, dokler živi na svoji rodni zemlji. Vladnim organom je v prvi vrsti za obstoj in prospeh gozdov; pa tudi obstanek in prospeh ljudstva ni postran- ska zadeva. Prijeten utis delazgore ome- njeno poročilo c. kr. okr. glavarstva go- riškega z dne 13. febr. 1902, katero se skrbno ozira na okoliščino, da prebivalci kanalskega sodnega okraja živijo od ži- vinoreje in da radi tega treba pašnikom po možnosti prizanesti. Na Tolminskem je ljudstvo samo prepričano, da treba gozde varovati in, kjer so preveč posekani, nove zasajati deluje v tern zmiblu po močeh, ki so mu riti, ako bi dobilo potrebne pomocl Ali take žolje in tako prizadevanje so nahaja večinoma In tarn, kjer so dani pntrebni pogoji za pogozdovanje, ne da bi Ijud- stvo radi tega oluiutno trpelo na prido- bivanju vsakdanjega živila. Prodlo/eni naert zakona se oisto nič no ozira na to okolisčine, rnarveč hoče prav radi toga raztegniti voljavnost zakona o pogozdovanju Krasa na vso občiiic tolminskega okraja, da no hi s o mogol omlašnji kmot braniti voliki škodi na |iridelkih in vsakdanjorn živilu, ki hi mu oventualno izvirala iz pogozdovalnib podjetij. Možnost takih poslodic troba ovi- rati. Ako hočo kdo odtogniti do 4000 ha sveta paši, kateri do zdaj služijo, mora država najproj odkupiti pravice posost- nikov do letnih dohodkov iz teh zem- Ijišč, oziroma odškodovati posestnike, čo treba turli 7. lotno ronto. za dohodke iz zemlji.se, za katere bodo prikrajšani ?.a časa pogozdovanja in so daljo. Neopravičeno bi bilo, razpolagati čez glavo Ijudslva,'ne da bi se zaslišalo. ž njegovim imotjem ter določevati način. kako naj ro to izkorišča. V tern oziru so podatki in informacije, katere jo pre- skrbel dežolni odbor, pomanjkljivi. Pogozdovanje na Tolminskem in drugod se močno pospošuje z razdelit- vijo občinskih zemlji.ŠČ1. Kjer se je ta iz- vr.^ila, so pozna vidni napredek v po- gozdovnnju. Zato treba to, kolikor moč, podpirati. Predno se začne splošno in ziste- matično pogozdovanje na Tolminskem, treba urediti kozorejo potom zakona ali naredbe, kajti gozdi in koze so si ve- liki sovražniki. Pri tern pa treba ozirati se na to, da po nekaterih krajih ljudje ne more jo živeti brez koze. da nekateri kraji niso sposobni, da bi donašali kot gozdi kaj dohodka in da se morejo iz- koriščati edino le kot kozji pašniki. Ako vlada namerava pogozditi ne- katera pašna zemljišča, treba da določi prej odškodnino ljudstvu, ki bo nepo- sredno oškodovano. To bi se dalo v mnogih slučajih tako doseči. da se zbolj- šajo pašniki in travniki, ki so do zdaj popolnoma zanemarjeni, ki bi dali do- hodkov še za opuščene in pogozdene pašnike, ako bi se z vladno pomočjo umno obdelovali. Naravno je, da v prvi vrsli bi se morale pogozditi puščine in meline, ka- terih je mnogo na Tolminskem. A prej treba, da se nierodajni činitelji dogovo- rijo z ljudstvom. da ga vprasajo, kaj in kako misli o tej zadevi, ter da ga po- učijo 0 stvari, ako je potrebno. Veljava obstoječega zakona za pogozdovanje Krasa ne bi smela razsiriti se na ves okraj tolminski, ampak le na one ob- čine, v katerih se nahajajo predpogoji uspešnega pogozdovanja, katere naj se v zakonu imenoma navedejo. V to svrho naj bi se zahtevalo od c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu, da vso zadevo še enkrat pretrese ter stavi nove predloge. Še le potem bo mogočo približno dolo- čiti stroške, katere bi provzročilo nanie- ravano pogozdovanje, ter bi bilo govo- riti 0 tern, kako naj se ti troski po- krivajo. 0 priliki, ko se je v odseku raz- pravljal načrt zakona, o katerem govori poročilo, stavil je poslanec conte Pani- gai nekatere predloge glede pogozdova- nja peščin, lagun in močvirjev ob jad- ranskem morju v glavarstvu gradiškem ter 0 zasajanju drevja v striigah Soče in Tera v namen njih ureditvo. Ti pred- logi SD se zdeli odseku povsem umest^' in primerni; kajti poskusi s pogozdova- njern lagun so so do zdaj prav dobro obnesli in zasajanje drevja v teh stru- gah rek in potokov zahteva gotovih red- nih podpor, da ni zasaditev odvisna od hitrejše ali kasnejäe rešitve vložene prošnje. Z ozirom na vse to stavi pravni odsek sledeči predlog (katerega smo pri- občili že v zadnji žtevilki). D 0 p i s i. Iz učitolJHlvili kro^ov. — Pravijo, cJa nagiica ni pridna. Zato inoram od- kritosrčno priznati, da sem bil precej iz- nonadon 0 Luzzatovom predlogu v dež zboru glode zbolj.sanja ueit. plaO. Toilit vesol som !>il jaz in gotovo vsak učilclj, da srno rJobili v osebi g. L. tHko odločnega zagovornika, ki je za- pi-ičol svoje delovanjf? v dež. zboru ravno z na.šim vprašanjeiii. No, in ko sta s«; k toj točki oglasila šo Tnma in Marani in izjavila. da se denar v to svrho mora dobiti, bil je gotovo vsak uöitolj propričan, da stvar stoji dobro. da jo vse tako rokoč že do- gnana >tvar. Šol. odsek se je sosel in v vsej naglici (kar se uitčrtu tudi pozna: 1 izdeliil načrt za [»reu rod bo plač. kar nas jo s toliko vef-jim upanjem navdajalo, da nam konceno sodanje zasodenjo dež. zbora prinose zažcljeno zboljšanje. Ali kako razocaranji1! \rsa zadrva jo bila gola ko- medija in igra z ucit^ljskim stanorn! ,.Soc-a'1 namroč |'i.šf, da dotieni načrt pride baje /,o v josenskem zasedanju v ra;:pravo v di'z. zboru. ..Soči>l jo to že, nam pa je sole! in že to samo baj spluh v lej zadevi opominjal. Ako mi tega ne dokaže iO ron.ški, I o.slane v javnosli grdi lažnj. in poiili obrekovalec. Kar se lice babicr», z njo obračunam brez pomoei vsakega jurista, po Jj. 11. (Minis, o.llk. od. 4. junija 1831. at. bi) da bode v kratkem poravnano. Sedaj ne bom več odgovarjal na noben dopis brez podpisa. Kdor so svo- jega imena srarnuje, je za vse lumparije zrel. V Renčah dne 2o. julija 1902. Fran R u d e ž administrator. NVsreča v struui Tora. — V ne- deljo 20. t. m. se jo peljal kuprc s sadjem Milia Marinič iz Kozane s konjom in vozom čez vodotok hudournika TVra. Struga je bila suha, ali kakor bi trend privali se voda s tako močjo, da odnese konja, voz in njepa. Včeraj so brzojavili iz Furlanije v Kozano o tej nesreei in so sporočili. da so našli konja in voz, ali nesreenega Mariniea s> ne. Ker je Marinic veekrat kupoval sadje doli po Furlaniji so ljudje spoznali po konju in vozu, da je ponesrecil on. Marinič je zapustil ženo in troje otrok, ki sedaj v (Jelovcu sadje prodajajo. Hudournik Ter je zaradi svoje zavratnosti jako nevaren in se je zgodilo v njem že mnogo nesreč. Raztnva izriclkov iu*enoev in iit'cnk v „Šolskem Dumir'. (Konec.) — V solski sobi za urnetno vezenje in belošivanjeso bili izdelki in risarije učenk te sole in sicer I. oddelka. Belo šivanje: belo in barveno krpanje, ob enem šivna izglednica na prirnernem platnu; spodnja krila, pri- proste ženske srajce, katere so učenke same krojile ; belo vezenje na srajce in belo vezena imena (monogrami) z eno- stranskirn vbodorn; različni izdelki per- ziške ä jour tehnike, priprosto barveno vezenje. Različni predmeti učenk II. od- delka so bili bolj komplicirano vezenje srajc, ponočne jopice, vezena spodnja krila, možke srajce, aplikacija, point-lace, barveno vezenje v razlicnih slogih, zlato vezenje, velum, antipendium. Izdelki v razlicnih tehnikah, n. pr.: kitajske, per- zižke, arabske; slikanje z iglo, aplikacija, blazine, brisuče, žgani in barvani krož- niki in mizice. držalo za ščeti, držalo za časopise ild. Velum iz belega damaska ho izdelale učenke II. oddelka. Ta je do- loöen za vikarijsko cerkev v Avčah. An- tipodium iz belega atlasa je izdelala go- jenka za odraščene in je določen za cerkev na Gočah. Na južni strani sobe so bile res prav lepe prostoročne risa- rije učenk veeinoma v naravnih barvah, predslavljajočih uresov iz rastlinstva. V dvoraniäole za krojenje I Ijeno mnogo letnih in zimskih oblek, li- guro, empir s povrsno jopo, pelerine na kalnpib in na mizah; dolge in kratke oblekic(4 za prav maleotroke itrimeseincl, za vecje ^'i—(i letne otrokei, predpasniki I z rokavi in ovratniki, manjsi s prsi in brez prsi. spodnja krila navadna gladka. z nabranim valonom in takozvanim ser- pentinom. predpasniki za ilečke, ovral- nice ženske in niozke, c^pice za olroke. mornarski ovratniki imenovani ,.lulur\ blouse itd. Krojna risanja kakor moderna krila, rokavi. tigaro in različni ovratniki. Tudi tukaj so bile lepe prosloročne ri- sarije učenk te sole. — V obee se mora priznati. da je razstava jasno pričala o marljivosti iu spretnosti doticnih učite- ljic in pridnosli naših ucenk. Rast a v a r i s a r i j m ožke o b i11 ! n o - n :i d a I j e v a 1 n e sole je zopet pokazala lep napredek te sole, lzdelkov | je bilo vse polno razstavljenih po ^h»- nab in mizah obširne dvorane. Največ je bilo zidiirskib in mizarskih risarij, ki so prav lepo in snažno izpeljane. K temu j st i se lctos pridružila ludi dva kolarska ueeiHM. kafera sta razstaviia različne kočije. V oč' so padle prostot-ocne ri sarije nOenea Ed. Rusjana. Prva podoba so bile platnice sv. pisma s kras- nim okvirjom, v sredi Jezusa. na voglib 1 evangelistov z napisom: „Pouc-ujte sv pismo, ono j(\ ki sprienje o meni1' ¦ druga podolri platnic s starim in mladim Tobijem in angolom z močno okrašenim okvirjom. oboje dt^li s pert som ; trelja podoba so bile ludi platnice s prav okns- nimi in ločno izdelanimi vrezi — in pa ooividen napredek onih učencev. ki so bili sprejeli minulega septembra. kjer so bili pridejani lepim prostorornim risari- jam. izdelanimi med letom. tudi ona pr- vecM dno. Te so jasno pričale. da so nadarjeni in razumni. le škoda da je še mnogo rokodelskih ueencev — sosebno v mestu — ki si ne privoscijo dobrote, ki jim jih nudi ta šc' XVIT. redna volikn skupščina ski pomocnik (komij, sin požtene krsčanske rodbine. — Ako se oglasi pa kdo, ki bi hotel vzeti trgovino v najem in ima za to potrebne pogoje, odda se ista tn li v najem. Obrniti se je v prvem kakor v drugern slučaju do podpisanega. Šturj e, 16. jul. 1902. Ivan Defranceschi, trgovec. i „ftnlraka fosojiea" I v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprojcniri hranilne vloge, k.itoro o- , brfistujc po 4'/2 po lu m «s n č ii o; j nevzsligiieno obrosti pripis::jo koncc It'ta ! h glavnici. Rcntrii davek plačuje poso- jilnica sama. Daje posojila udoni na oscbni kredit po 6°/0 in na vknjižb) po 51/»- Sprcjfrna dlano z glavnimi d c- I p ž i po 200 K in i. o p r a v i 1 n i m i I (11' I i' 2 i po 2 K. | Olvarja Ölanom t c k n i*. p. račurip, | kalnrfi obrostujn po dogovoru. Za nala- pa.iije in vračanjo so na razpol.ijjo po- ložnic.c c. kr. pošlnc hnuiilnicp, lako da ! je mopočp poslati denar br."z poSlnih i stroškov. Uradne ure so vaak dslavnik od 8 12. ure zjutraj in ob pondeljkih in četrtkih tud! popoludne od 2-4 v ullci Velturini 9. i ________________m_________________________________________________,______,_________________.______________________________________________ l*o zmcriii eoni jo na prodaj lop, visof. svetilnik (kloca) ki je |>ost»hno pripraven za male cerkve na dež(»li. — Več se izve pri nasem npr.ivništvu. Anton Pečenko Vrtna ulic-a 8 (iOKU'A Via r.iardjno S i ni'iporoca pristna bela in črna wina iz vipavskih, furlan-rkih, briskih, dal- , ^ ntatinskih ijo ' isterskih w i i nugradov. i'oüi:ivija na umn in razposiljn po /i'li1/- iiu-i na vst.1 krajp avstrn-fjuTskc ninuarlnji1 v soilili oil ;>(i Iit.rov napri'j. i\a /.:ihlivo pnšil|a linli ii/.orcc. Cene zmenie. Foitraiba po&tena. f'odpisani |>riporoča slavneniu ob oinslvn v (lorici in na dežoli svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kav<» vseh vrst. raz- lične moke iz RlajdiOcvi'ga mlinn v Kranju, nadalje ima ludi raznovrstne pijače na primor : I r a n c o s k i Cognac, pristni kranjski brinjevec:, domači tropinovoc, lini rum. različna vina. goršiee (Senl.) Ciril-Mctodovo kavo in Ciril-Metodove u/igalii-e. — V y.alogi se dobe tudi tc- sl(Miine l.vrdke Žnidoršič & Valenrič v llirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoeo blago. — Postrežba toi-na in po /.incrnili cenah. Z odliönim spošlovanjem Josip Kutiii. trijovee v Semeniski nlici h. stv. 1. (v la^tni hisi.) Krojaška mojstra ( Cufer & Bajt ] v Gorici, ulicasv. Antona St. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. soilniji, izdelujeta I vsakovrstue obleKc 2a moZka | po meri. bodisi fine ali pa priproste. ' Priporočata sc svojirn rojakom { v Gorici in na dftžidi, posebno pa č. diihovščini in uOencem srednjih I in Ijudskih šol za obilna naročila i • —^ -^ ¦—¦ -^ ~w^ ^•' ^^ -m^ ^^ ^ir ^r ^*f ^^ ^^ ^^^^^mf^mr^^^^^^^^^^*^f^r^^^^^V I Anton Fon, ! klobvLčar in gostlničar, ! Seniuiiiška ulica št. 6, I i i • ima ho^nlo y.iuo'jio niznovi'Hlnih I klobukov I Icm1 loci v svuji kir.nii pristna donuicu vina | in poslre/.e tudi z jako ukusnimi 1 jcdili. ' Gostilna ,Viiiarskeo.a in safljarskeaa flrnstva za Brfla1 v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toci prislna bela in čnia vina iz drust- vciic kl(kfi, in punli^amsko pivo. I'ostre/e z okusnimi jnlili. - Na ra/polago so hlevi /.a živino in tlvoriši^» za krogljanjc Za obil(Mi obisk so toplu priporoca svoini rojakom Anton (J or hoc, ^ostilnirar. Ivan Bednarik )>ri|H>rbi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica St. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljse, najvecje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hriln/lazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsjikeni slogu,- nogavic, rokavio, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebsein za vezenje. Priporočcvaliio najbolje kupova- Iišče za g. šivilje in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gaspode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvrsujcjo se točno. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoca. sc ]>. n. ob(v-iii- slvii v (ioi'ici in z (lcžcle. Prodnja knvino pri nu'so, shuikor. miln. slanino. riž, nuislo snrovo in kuliano, o\'j{\ nioko iz Maj