Dopisi. Iz Celj a. (V a b i 1 o k občnemu z b o r u ^katoliškega podpornega društva" v Celji. — Blagodari. — Popravek.) Prihodnjo nedeljo 22. novembra t 1 ob treh popoludne obhaja ovo šolsko drnitvo avoj letošnji občni zbor v gostilni ,,pri Slonu" ^Hot Elefant) Daevni red obaega ledvetočki: I. Razna sporoi-ila in 2. Poljnbni nasveti. Prosimo, da se blagovolijo ovega zborovauja vdeleževati v obilnem številu vsi častiti ndje, kakor tudi drugi društveni prijatelji. — Pri tej priliki naznanjamo, da dobiva na društvene stroške okoli 100 učencev in nčenk iz obeh oKoličanskih šol od 3 novembra sem toplo brano ob poludne po štirikrat na teden; okoli 100 šolskib otrok pa bode dobilo obutev in obleko ob božiči. V ta namen — natnreč za nakup obleke in obutve — ao, kakor prej.šnja leta, zopet letoa blagovolili darovati Premiloatjivi inPrevzvišeni gospod knezoškof lavantinski 35 goldinarjev; gosp. Anton Šlander, vikar v Celji 6 gold., J. Ž. v Celji 6 gold. — Bog plati vsem blagim dobrotnikom naše mladine! — Za vzdrževanje četrtega razreda na dekliški šoli šolskib sester v Celji so darovali pretnilostljivi in prevzviaeni gospod knez in škoflavantinskiJakob Maksimilijan za šolako leto 1885/86 sto goldinarjev. S tem naj se blagovoli popraviti pomota, ki ae je vrinila v poslednjo številko ,,Slov. Gospodarja" v dopisu iz Celja, kjer je stalo napčno, da so premilostljivi in prevzvišeni knez in škof kot letnino darovali za imenovani namen le 10 goidinarjev. Mili Bog blagoslovi Prevzvišenega pokrovitelja celjake dekliške šole šolskib seater. — Katoliškemu podpornemu društvu v Celji so nadalje darovali, oziroma letnino odrajtali ti-le p. n. čč. gg.: Matija Stagoj, župnik v Trbovljab 15 gld., dr. Josip S e r n e c, odvetnik v Celji 10 gld., Lovro H e r g, korar v Mariborn f> gld., Anton Turnšek, trgovec v Nazarjah pri Mozirji 5 gld., neimenovan v Vidmu 5 gld , po 2 gld. p. n. čč gg.: F. Veršec, c. kr. notar in župan v Sevnici; KarolLampe, dimuikarski mojster v Celji, Karol Šab, posestnik v Celjski okolici, več neimenovanili: 3 gld. Bog plati ¦vsem! Iz Coljskc okolicc, 10. novembra. (Naši N e m c i p a š o 1 e.) Uni dan je zborovalo v Celji tako imenovano nnemško društvo." Goapodje dr. Glantacbnigg, dr. Neckermann in drugi so tožili nemirue Slovence, ki baje v novejšem času grozno preganjajo uboge, zatirane i\emce! Zares predrzni Slovenci! Vi toraj bočete, da bi se Vam za Vaš denar moralo povedati v Vašem maternem jeziku, koliko morate plačati na železnici, če se bočete peljati v Laški trg ali pa v Št. Jur? In kar je še bolj strašno: Vi tirjate, naj bi Vam gospodi kondnkterji po slovensko zaklicali tisti kraj, kjer morate pri Vaših vožnjah na železnici izstopiti? Kar je pa že neprenoaljivo : Vi bi tudi radi imeli, da se irne vsake postaje zapiše po železnicab celo v Vašein barbarskem, divjem alovenskem jeziku? Vi toraj želite, da se zraven Markt Tiiffer še zapiše: Laški trg ? — O ne! to je pregrozno; to je preailno! Prav so storili učeni coljski gospodi dohtarji: Neckermann, Glantscbnigg, Higersperger, direktor nemške šparkase Jaky itd., da ao se zopet venkrat zbrali v ,,nemškem društvu" pa sklenili: Ce bodo Slovenci tako predrzni, nam v Celji več obstati ne bo mogoče; če pa mi Celje zapustimo, potem je koaec, da kpaec celjskega mesta, morebiti celo koaec celega aveta. če hočeš toraj ti, jažaa železaica, še aa dalje voziti po svojih progah aas aemške možake. ae smeš dovoliti, da tvoji služabaiki: gospodje koadukterji, goapodje kasirji govorijo aloveaski; ae ameš pripustiti, da ae omadežujejo tvoja poslopja z divjimi aloveaskimi Bapisi. Najboljše bi bilo, če ti južna železaica, sploh ae A'zaaieš deaarja od nobeaega popotBika, ki ae zna govoriti ediao zveličaaskega aemškega jezika. — Tako aekako ao sklepali toti učeni dobtarji Glaatschaigg, Neckermaaa ia Higersperger. Potem so ae ti viaokoučeai goapodje dohtarji pritoževali aad učitelji po aašib kmetih. Gospod dolitar Glaatschaigg povzdignejo mogočai svoj glaa pa rečejo: ,,Cajte moji aemški rojaki. Toti aeitelji tam med divjim ljudstvom sloveaskim so grozao piedrzai, ter boi-ejo vse ljudstvo spremeaiti v Sloveace. Ne, mi tega ae trpimo! Jaz pragermaa, dohtar Glantacbaigg sem se zaklel. da ae bom miroval, dokler ne prežeaem ya Spodajega Štajerja vseli teh aevarnih \ uoeaikov, ki so tako predrzai, da govorijo a\sloveaskirni otroci v sloveaskem jeziku, pa jih še celo pisati ia brati ačijo v sloveažčiai! Kaj pa pravite Vi drugi tovarši k temu stra^aemn po.ctju?" — Vsi gledajo plaho pred ae — zdaj se vzdigae aajve(i prerok med ajimi, ailai dohtar Neckermaaa pa reoe: ,,Res, grozae ao vse te beaede, katere je sprcgovoril piamoučeai dohtar Glaatschaigg. Do zdaj aera aiialil, da so le botri in botrice v aašem velikoaemškem celjskem mesta vlekli v naae ačeae, visoke nemake šole otroke iz celjske okolice, da se urijo v aašem nemškem mestu svetih učeaoati v jeziku, katerega sicer aič ae razataijo. Pa hvala tebi. dobtar GlaatschBi'gg, ti ai zaašel resnico. ki je bila skrita v našib očeh; ae aaši botri ia botrice, temveč aloveaski učitelji po aaših sloveaskih kmei-kih občinab — oai pregaajajo aloveasko deco, s katero bočejo aeamaeži govoriti aloveasko, da le-ta akaželJBo priteče k aaai iu poaluša v aa.šili svetik, aemških mestaili šolah, aemške aauke iz nemških ust nemških m'iteljev ia neraakih ačiteljic. Zdaj še le apozaam, kako aespametno sem delal leta 1877, ko aem dovolil, da ae je akleaila aledeia pogodba —¦ oj bratje: odpnstite mi! — Toraj pred 8 leti, ko je že vladalo moje veličaastvo v mogočnem Celjskem mestu, se je poslalo dae 4. septembra pod št. 613 aledcče pismo krajnemu šolskemn sveta v okolici: ,,V celjskem mestvi prebiva več straak. katerih otroci razumevajo edino le jezik sloveaski. Ker se ti otroei, kar se razumeva samo po aebi, v meataih šolah kjer ae podučuje le v aemačiai, aic aauoiti ae morejo — ker se pa ravao tako godi tudi z Bemakirui otroci, prebivajočimi v Celjski okolici, kateri obiskajejo okoličaasko šolo: je skle- nil mestai šolski avet v aoglasji 8 okrajaim šolskim svetom: da se oai otroci. ki prebivajo v celjskom mesta, pa govorijo le slovenski materai jezik, v prve tri šolske razrede mestaib šol sploh aprejemati n e smejo; v četrti razred mestne šole pa le, ako dovršijo sprejemao poskuanjo. Nasproti pa se bojo otroci z aemškim materaim jezikom, ki prebivajo v celjski okolici, kolikor to dopašča prostor, brez izjeme uvrstili v mestao šolo " ,,Pred 8 leti 8em meail," govori skesaai dobtar aa dalje, nda ae zamorejo otroci le aa podiagi maternega jezika kaj aauoiti — oh odpuatite mi mojo veliko zmoto! — zdaj pa, ko aas je prešinil vikši duh aeaiških prerokov, zdaj pa zaam. da človek aiti po železnici se vozariti niti živeti ae more, če nemški ae anr;. Nc botri ia botrice, temveč aloveaski ut-itelji Vi ate aami, ki nam aagaajate toliko otrok v aa.še svete aemške šole, da aiti aaši nernški otroci prostora v ajih več no najdejo. Ia če bi mi preakrbeli proatora dovolj v aaših meataih šolab, prazae, za vselej prazae so šole v celjaki okolici!" Težko je aicer odpuatiti človeku, ki se je pregrešil zoper avete pravice aemškega jezika; toda kakor čujenio, za takrat so rau prizaaeali, ker je goapod tako milo prosil odpa.šoeaja. Iz Ljutoiuera. (Novi zvoaik. Zahvala. Priporočba) Gotovo je preteklo sto let, kar so verni Ljutomerske župuije želeli povišati cerkveai zvoaik, kajti bil je za obairno iri viaoko cerkev očividuo preaizek. Lepa cerkev brez primeraega zvoaika pa je rea aevesta brez veaca. Bila ao dobra leta, ali aikdo ae ai dela lotil. Prišla pa so mršava ia davaa žclja je izpolajeaa. Zvoaik atoji častitljiv ia cerkvi popolnoma primerea aa svojem mestu. Izrekam toraj zaslužeao livalo vsem zunaajim in doaaačim dobrotuikom, ki 80, brez malega izjcmka, z vcaeljem ia pripravljeao roko storili vse, kar ae je naložilo ia kar je bilo potrebao. liog jira povrai. in gotovo jim bo platil, ker je aeakoučuo pravičea Delo je koaiaao, ali acsreča, kateri aikdo v oko ae vidi, aikdar ae api, bila je htela tudi pri tera delu imeti avojo žrtev. Pri prokrivanju visoke cerkve je padla delavka, ki je raord aa višino aosila, celih pet sežajev z visokega s akafom vred aa goli cerkveni obok, ia veadar ae bi vibila, za tri dai je bila znpet aa aogab. Neveraež! kaj bo.š djal aa to? Kdor le iakrico vere ima, bo tukaj apozaal ljubeznjivo roko aagelja varha. Koaečao si štejem za dolžnost priporoCati tesarskega palirja vsem župnikom in ob<"e vaem podvzetnikom obširaega teaarakega dela Ime mu je Karl Hriberaik, doma pri av. Raperta v Slov. gor. On in ajegov pomagač Aatoa sta vos les tako umetno ia urno spiavila aa vi.šino. da ao opazovaloi se rea morali čuditi. Enakih delalcev je aajti redko kje, toraj sta vredaa priporočila. Maogokrat bi ae kak župaik v eBakem slačaju rad obrail do kakega strokovajaka, pa za njega ae zaa. Tukaj ga obiiastva imeaujeai ia vestao pohvalim. Fr. Šrol. župaik. Iz Ljutoniera. (Slovenci pozor!) Vo litev v občiaaki zastop v Ljntomeru je razpisaaa 25. t. m. Za ljutomerske Sloveace bode to jako pomealjivi dea. Ali bodo se eakrat dolgotrajae želje ia aade Sloveacev veadar izpolaile? Ali bodo veadar eakrat SJoveBci v Ljutomeru tista mesta posedli, katera jiai po božji ia človeaki pravici grejo ? — Daj aarn Bog! To se bo pa zgodilo, če Sloveaci ae bodo z vekivečaim prokletatvorn obtežeaega Jadeža aledili, če Be bodo kakor oa svojega rodu ia svoje krvi zatajili ia izdali. V tretjeai razredu bodo Sloveaci s poraočjo okoličaaov gotovo zmagali; v drugem razreda pa trebajo petaajst glasov, ti pa so: gg. Hršea, Postražuib, Kotnik Rad., Slavic, dr. Farkaš, Vučiaa, Vaupotič, Polak Fr. Fiirst, Vršič, žnpaik v Ljutomeru, Klobaar, Dubois, Cimermaa, Murata. — Ali bode se raed teuii tudi kaki Judež izaaael? Ne verujemo. Ti goepodje so zadosta zaačajai. ia imajo tudi teaieljitega prepričanja ia toliko samolastaega spoštovaaja. da ne bodo dopustili, da bi drugi z maujšiaii aposobaostmi z občiaskim, prav za prav z ajibovim preinoženjem, ac aa dalje goapodarili. Ali je a pr. g. Sever manj sposobea. kot njegov sosed g. Siderii-; ali v svojem rokodelstvu popoluoma izurjea kovač g. Grosakopf in tako naprej? Ia vendar od teh vaeh pošteaih Sloveacev ae doeedaj aobedea pri aaših velicih Neracib ai aašel milosti. enkrat v občiaaki zaatop izvoljea biti. In zakaj ae ? — ker je ravao Sloveaec; toraj aa aoge dragi volilci, pomagajmo ai eakrat saiai! Od sv. Lovrenca v Slov. gor. (Viao.) Jako veaele ia zadovoljae glaaove slišimo od vseh straai zastraa dobre prodaje letošajega viaskega pridelka; celo aaši soaedi Urbaačani ao svoje viao prodali zarea po lepi ceai od 60 do blizo 80 fl. Akoravao smo tudi mi letos aa Viašakih, v Dragovioa, v Oblačaku itd., posebno pa v Seaoaku jako izvratno kapljico pridelali, se veadar do sedaj še ni aobedea posebea kapec oglasil razvua cuega, ki je cerkveao viao kupil po 85 fl. štrtiajak. Zato izrečemo željo, da bi tudi k aam hoteli kupci priti kakor dragod ia kakor ao že prejšaja leta prihajali; zaabiti bi nam priličao tudi opravaištvo ,,Gospodarjevo" zauaoglo kojja priskrbeti; aaj jih pošilja le h Koserju v Juršiacc, oa je pripravljea dalje poslovati. Iz Noršinec. (N e k a j o volitvah.) Tadi aas, kot bližaje aoaede zaaimajo občiaske volitve v Ljutomcru. Mi atojimo v maogih zadevah v ozkej zvezi z občiao Ljatomer: cerkev, šolo iiaamo eao ia isto, stroške k taistim ao- simo z občiao Ljutomer vkupaj, ateze. vode, obrtaija ia kapčija aas vežejo, ia povaod alužimo le mi okoličaaje v prid Ljutomera, potem takeai aam ae more ia ae ame biti vee eao, kdo ia kako da v Ljutomeru gospodari. Mi ae moremo leliko preaašati, če aas potem v Ljutoiaeru od aeke straai samo tistokrat čislajo, kadar aas ravao trebajo a iada rez rarae gledajo; a žali aas ae mot-aeje, kadar Sloveaec, ki v krčmi za avoj denar, posedi. slišati mora od straai, ki se za izobražeao ia liberalao drži, žalostne besede ,,aucb eiu biadiscber Jagdhund". To so toraj uzroki, ia ker ae tako zvaai aemški liberalci med aami posebao pri žeaakah ia vdovah glase love, ho.-emo ia moramo ae mi okoliraaje občiaake volitve v Ljatomera vdeležiti. Za Ljutomersko žgaaico pa se zahvaljujemo, aam je res preslaba. Naš župaa v Noršencih pa je aeki drugega mialjeBJa; aliai ae o ajem. da mu bolje koriati eue familije v Ljutomeru po glavi rojijo, kakor pa prid ia dobro aas Sloveacev. Zavoljo tega še bomo ž BJim govorili; oa pa aaj aikakor ae miali, da mu potem Ljutomerski fenerweri ob času aesreče, česar aaj ga Bog obvaruje, ae bi aa pomoč šli, ako gre s Slovenci volit, ae, to društvo ai za korist aamo eae straake aestavljeao ampak, da ]judem v obče v nesreči pomaga. Ta grožuja pa bi morala na dnigi straai aašega župaBa, ako kaj prevdariti zaa s tem bolje apodbujati, da pomaga dozflajao gospodstvo v Ljutoraeru spodriniti. Mi okoličanjo Ljatomerski bomo toraj se Ljutomerske občiaske volitve vdeležili, ia Dašira bratotn Slovencem v Ljutomeru poma»ali, re si lo bodo sami aebi zvesti ostali. Iz Borčc na Murskem polju. V Ljutomeru bodo tedaj pro aaskorem volili aovi trški zaatop. Bode-li dobil sloveasko lice, ali bodo netnškutarji zvonec noaili? Tržani se štejejo bolj prebrisaae, kakor srno ini kmetje, pa itak bi radi tokrat Ljatomerske tržaae aekoliko podučili. Slovenski Ljutomerski tržaai aa uoge, gaaite se! Zmaga mora vaša biti. Slavai trg Veržej ima že od nekdajv aarodai zastop, poaosai Ljutonier pa ne. Ce zdaj ae proderete, bodemo začeli vam Ljutomerraaom zabavljati. a ae več pošteaim, vrlim aarodaim VerženceBi. Odkar imarao aa Avstrijskeai astavo, voli Ljutomerski okraj vseloj eaoglasao narodao. Ljutomerčaai. ae ae bote nie od aas aauoili ? Ne bojte se, da bodete morebiti zategavoljo kako gmotao škodo trpeli, nikakor ae! Mi okolčaai bodemo ae odzdaj držali Bačt-la ,,svoji k svojim". Kadar ljutomerski aemški štacanaiji shitijo kako šcstico v Biojeni proslikovem žt^pu. me vselej prijazao kliijejo: ,,Ot'a. fi aič aiicali?" Ovaci pa amo jim ,,biadišarji'. Moja žeakica se je davi dobro odrezala, ko je aeki štacuaar klical rekoč: ,,Mati, aoter priti, mi meli aofi jaBJki"! ,,Dobro, dobro, če imate; jaz bom ai tndi novo kupila, pa pri gosp. Sršenu, ki so zdaj celo frišno blago dobili." V nekib štacunali dobijo pre Slovenci za navržek frakelje žnopsa. Zakaj pa imaš glavo Slovenec, ali samo zato, da zainoreš klobnk kam djati, ali ne tudi zato, da misliš ž njo? Ali ne spoznaš da je to ,,nemško maslo', za slovenako mošnjo.