263 ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 | 263-273 PODLAGE ZA PRESOJANJE ETIČNOSTI DEJANJ: ALI ŠTUDENTI RAZLIČNIH ŠTUDIJSKIH SMERI IZHAJAJO IZ RAZLIČNIH FILOZOFSKIH KONSTRUKTOV? TAMARA PUSTOSLEMŠEK 1 MAJA ZAMAN GROFF 2 POVZETEK: Članek preučuje razlike med podlagami pri presoji etičnosti izbranih dejanj med spoloma in med študenti računovodstva in revizije ter ostalimi smermi poslovnih in ekonomskih ved. Empirični del temelji na multipli regresijski analizi na vzorcu 144 študentov prvega letnika univerzitetne smeri Ekonomske fakultete v Ljubljani. Ugotovili smo, da se pri študentih kot statistično značilne izkažejo različne podlage za presojanje etičnosti glede na pet filozofskih konstruktov tako med spoloma kot tudi med študijskimi smermi. Ženske etičnost dejanja presojajo predvsem glede na konstrukt pravičnosti, medtem ko je pri moških pomen pravičnosti manj izrazit. V primerjavi z drugimi študijskimi smermi študenti računovodstva in revizije etičnost presojajo predvsem z vidika izpolnjevanja pravil, pogodb in obljub (konstrukt kontraktualizem). Ključne besede: etika, računovodstvo in revizija, moralni filozofski konstrukti, večdimenzionalna etična lestvica, multipla regresijska analiza UVOD Delo računovodij in revizorjev vpliva na poslovne odločitve širokega kroga uporabnikov računovodskih izkazov, ki pri sprejemanju odločitev zaupajo zagotovilu, da računovodski izkazi podajajo resničen in pošten prikaz finančnega položaja in poslovnega izida v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja, zato je za kakovostno opravljanje storitev na obeh strokovnih področjih pomembno spoštovanje načel etike. Na področju poslovne etike ter procesov odločanja pri računovodjih, revizorjih in študentih je bilo opravljenih že veliko študij. Te so pokazale, da je moralni razvoj odvisen od več spremenljivk, kot so spol (Gilligan, 1982; Lampe & Finn, 1992; Kennedy, Kray & Ku, 2017; Haski-Leventhal, Pournader & McKinnon, 2017), kultura (Hofstede, 1980, 2001), starost (Ponemon & Glazer, 1990; Haski-Leventhal, Pournader & McKinnon, 2017) in podobno. V članku najprej predstavimo teoretična izhodišča s pregledom relevantne literature, sledi 1 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: tamara.pustoslemsek@ef.uni-lj.si 2 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: maja.zaman@ef.uni-lj.si ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 264 empirični del s predstavitvijo hipotez, metodologije in rezultatov. Po obravnavi glavnih ugotovitev v razpravi članek zaključimo s sklepom, v katerem izpostavimo glavne omejitve in priložnosti za nadaljnje raziskovanje. Rezultati študij na področju poslovne etike kažejo, da so moški bolj pripravljeni sodelovati pri neetičnih dejanjih kot ženske (Betz, O’Connell & Shepard, 1989; Roxas & Stoneback, 2004; Albaum & Peterson, 2006; Chen & Tang, 2006; Dreber & Johannesson, 2008; Gill, 2010) in so bolj strpni od žensk v zvezi z nepravilnostjo v akademskem delovnem okolju (Ameen, Guffey & McMilan, 1996). Ženske so pozornejše, bolj spoštujejo družbeno oblikovane vedenjske norme in se izogibajo vedenj, ki bi motila delovanje skupine (Lyons & Scott, 2012; Samnani, Salamon & Singh, 2014). Raziskava Ng, Lam in Feldman (2016) je pokazala, da so razlike med spoloma majhne, vendar kažejo, da je verjetnost, da v aktivnostih, ki so v nasprotju z interesi organizacije, sodeluje ženska, manjša od verjetnosti, da pri takšnih aktivnostih sodeluje moški. Razlike med spoloma obstajajo tudi v podlagah za odločanje (Giligan, 1982). Ženske so bolj nagnjene k pomoči drugim (Mesch, Brown, Moore & Hayat, 2011), medtem ko se od moških v večji meri pričakuje, da priskrbijo potrebna sredstva za družino (Ng, Lam & Feldman, 2016). Raziskava Friesdorf, Conway in Gawronski (2015) je pokazala, da so moški bolj nagnjeni k utilitarianizmu kot ženske. Razlike med spoloma se kažejo tudi v zaznanih prevarah v podjetju. Cumming, Leung in Rui (2015) so namreč ugotovili, da prisotnost žensk v vodstvu zmanjšuje resnost prevar. Ženske so bile bolj etične ter manj naklonjene tveganjem. Na drugi strani rezultati nekaterih starejših študij s področja odločanja o etičnosti ne kažejo razlik med spoloma (Ponemon, 1992; Ponemon & Gabhart, 1993; Radtke, 2000; V alentine & Rittenburg, 2007). V raziskavi bomo preučili, ali so ženske bolj kritične pri presojanju etičnosti v primerjavi z moškimi ter ali se pogosteje odločajo na podlagi pravičnosti. H1: Ženske so bolj kritične pri presojanju etičnosti kot moški. H2: Ženske se pogosteje odločajo na podlagi pravičnosti kot moški. Drugi sklop raziskav na področju etike se osredotoča na razlike med študenti. Statistično značilne razlike med študenti poslovnih in drugih ved so ugotovili Beekun, Alayoglu, Ozturk, Babacan in Westerman (2017). Njihova raziskava je pokazala, da se študenti poslovnih ved pri svojih odločitvah, ko se soočajo z etičnimi dilemami, pogosteje opirajo na egoizem. Na drugi strani je raziskava Kara, Rojas-Mendez & Turan (2016) pokazala, da ima največji vpliv na oceno etičnosti dejanj študentov poslovnih ved pravičnost, ki ji sledijo relativizem, egoizem in kontraktualizem. O razlikah med študenti poročata tudi Chen in Tank (2006), ki sta preučevala razlike v odnosu do neetičnih dejanj in nagnjenosti k sodelovanju pri neetičnih dejanjih med študenti poslovnih ved in psihologije, vendar avtorja ob analizi rezultatov poudarjata, da so študenti poslovnih ved predhodno že pridobili znanja s področja družbene odgovornosti in poslovne etike, medtem ko jih študenti psihologije niso, kar bi lahko vplivalo na rezultate študije. Borkowski in Ugras (1992) sta preučevala razlike glede etičnega odločanja med študenti računovodstva in T. PUSTOSLEMŠEK, M. ZAMAN GROFF | PODLAGE ZA PRESOJANJE ETIČNOSTI ... 265 drugimi poslovnimi smermi. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik. Delo računovodje in revizorja temelji predvsem na strokovnih standardih in drugih predpisih, poleg tega so rezultati njihovega dela (računovodska in revizijska poročila) pomembna podlaga za odločanje številnih deležnikov v poslovnem okolju, zaradi česar so pri svojem delu odgovorni najširši javnosti. Preučili bomo, ali se študenti računovodstva in revizije pogosteje odločajo na podlagi kontraktualizma kot študenti ostalih smeri ter ali so bolj kritični pri presojanju etičnosti. H3: Študenti računovodstva in revizije so bolj kritični pri presojanju etičnosti kot študenti drugih poslovnih in ekonomskih smeri. H4: Študenti računovodstva in revizije se pogosteje odločajo na podlagi kontraktualizma kot študenti drugih poslovnih in ekonomskih smeri. Za analizo smo uporabili večdimenzionalno etično lestvico (angl. Multidimensional ethics scale, v nadaljevanju MES). MES je vprašalnik, ki od anketirancev zahteva, da razkrijejo podlage za odločanje o etičnih dilemah. Razkriva etično usmerjenost anketiranca na podlagi petih najpogosteje opredeljenih moralnih filozofskih konstruktov (v nadaljevanju filozofski konstrukti): pravičnost (angl. justice), relativizem (angl. relativism), egoizem (angl. egoism), utilitarizem (angl. utilitarianism) in kontraktualizem (angl. contractualism) (Shawer & Sennetti, 2008, str. 664). Dejanja, ki temeljijo na pravičnosti oziroma enaki obravnavi, se nanašajo na pravičnost (J), ki je sestavljena iz treh elementov: pravičnosti (angl. justice), poštenosti (angl. fairness) in moralnosti (angl. morally right). Relativizem (R) se nanaša na dejanja, ki sledijo smernicam in zahtevam kulturnega sistema bolj kot premisleku posameznika. V vprašalniku se nanj nanašajo vprašanja o sprejemljivosti dejanja za družino ter o kulturni in tradicionalni sprejemljivosti. Kontraktualizem (C) se ukvarja z dolžnostjo slediti etičnim pravilom in obsega vprašanji, ali dejanje krši pogodbo ali obljubo. Spodbujanje lastnega interesa posameznika se nanaša na egoizem (E); anketirance smo vprašali, ali je dejanje samopromocijsko in/ali daje osebno zadovoljstvo. Utilitarizem (U) se nanaša na dejanja, ki naredijo največ dobrega za družbo kot celoto. MES je bil uporabljen že v številnih raziskavah za merjenje individualnih preferenc (Flory, Philips, Reidenbach & Robin, 1992; Shawver & Sennetti, 2008; Jung, 2009; Gupta, 2010; Kara, Rojas-Mendez & Turan, 2016; Kobis, Prooijen, Righetti & Lange, 2017). V raziskavi smo uporabili vprašalnik Shawer in Sennetti (2008), ki temelji na vprašalniku Reidenbach in Robin (1988), ki sta raziskovala, kako ljudje glede na opisane filozofske konstrukte presojajo etičnost dejanj. Rezultati so pokazali, da kot merilo pri ocenjevanju etičnih vsebin in etičnih odločitev ne uporabljajo samo ene moralne filozofije, temveč v različnih situacijah uporabljajo različne konstrukte. Uporabljen vprašalnik je sestavljen iz osmih situacij (angl. vignette) z različnimi dilemami, ki jim sledi določeno dejanje. Pet situacij je povezanih z računovodstvom in managementom, saj se nanašajo na kršenje zakonov in dejanja vodstva, medtem ko tri situacije odražajo lasten interes posameznika. ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 266 REZULTATI IN RAZPRAV A V raziskavi so sodelovali študenti, stari od 18 do 22 let, ki so vpisani v prvi letnik Ekonomske fakultete v Ljubljani. Razlog za izbiro študentov prvega letnika je v tem, da študenti še niso obremenjeni s posebnostmi različnih študijskih smeri. Starost smo omejili v omenjenem intervalu, saj raziskave kažejo, da je ena od spremenljivk moralnega razvoja. Želeli smo ugotoviti, ali študenti računovodstva in revizije uporabljajo drugačne podlage pri presojanju etičnosti kot drugi študenti. Študente smo pozvali k prostovoljnemu sodelovanju v anketi, na katero se je odzvalo 148 študentov od skupaj 447 študentov, vpisanih na univerzitetni študijski program v slovenskem jeziku. Med njimi jih je 145 popolno izpolnilo vprašalnik. En študent je bil starejši od 22 let, zato je bil iz vzorca izključen. Končni vzorec obsega 144 izpolnjenih vprašalnikov. Študenti so bili v času zbiranja podatkov (ob koncu prvega letnika) tik pred vpisom na izbrano smer študija. Anketa je vključevala vprašanje glede smeri, ki jo bodo izbrali ob vpisu v drugi letnik študija. Rezultate ankete smo analizirali z multiplo regresijsko funkcijo. Poleg vprašanj, ki so se nanašala na pet filozofskih konstruktov (J, R, E, U, C), so študenti na koncu odgovorili še na vprašanje, ali je posamezno dejanje etično. Oceno etičnosti smo ocenjevali z Likertovo lestvico od ena (etično dejanje) do sedem (neetično dejanje). Vprašanje o etičnosti je predstavljalo odvisno spremenljivko, medtem ko so povprečja drugih vprašanj združena glede na filozofske konstrukte in predstavljajo neodvisne spremenljivke. Tabela 1: Rezultati multiple regresije na vprašanje, ali je dejanje etično (celoten vzorec) Vir: Lastni izračuni. Situacija Povprečje St. odklon Adj. R 2 J R E U C Stat. znač. S1 odpust 4,65 1,48 0,332 –0,46* –0,27* –0,12 0,01 –0,09 JR S2 varnost produkta 5,40 1,34 0,240 –0,45* –0,10 0,00 0,12 –0,12* JC S3 podkupnina 4,35 1,54 0,335 –0,19 –0,41* 0,04 0,25* –0,26* RUC S4 programska oprema 4,19 1,71 0,351 –0,43* –0,31* 0,17 0,01 –0,17* JRC S5 zgodnja pošiljka 4,56 1,42 0,465 –0,32* –0,32* 0,10 –0,06 –0,19* JRC S6 posojilo 5,20 1,47 0,433 –0,35* –0,21* –0,02 –0,00 –0,27* JRC S7 darilo 4,38 1,66 0,506 –0,33* –0,20** 0,02 –0,18** –0,16* JRUC S8 slab dolg 4,97 1,31 0,425 –0,42* –0,26 0,27 0,09 –0,27* JC Povprečje blizu 1 kaže na etično dejanje, blizu 7 na neetično. J ‒ pravičnost, R ‒ relativizem, C ‒ kontraktualizem, E ‒ egoizem, U ‒ utilitarizem *Statistično značilno, p-vrednost < 0,05. **Statistično značilno, p-vrednost < 0,10. T. PUSTOSLEMŠEK, M. ZAMAN GROFF | PODLAGE ZA PRESOJANJE ETIČNOSTI ... 267 Kot je razvidno iz tabele 1, so rezultati podprli analizo Shawer in Sennetti (2008), da ljudje pri presoji etičnosti dejanj ne uporabljajo samo ene moralne filozofije, temveč v različnih situacijah uporabljajo različne podlage. V nadaljevanju smo preučili, ali se uporaba podlage in stopnja presojanja etičnosti razlikujeta glede na spol. Tabela 2: Statistično značilni MES-konstrukti etičnosti dejanja glede na spol Vir: Lastni izračuni Slika 1: Povprečna vrednost etičnosti dejanja glede na spol Povprečje blizu 1 kaže na etično dejanje, blizu 7 na neetično. Vir: Lastni izračuni. Iz tabele 2 je razvidno, da so ženske pri skoraj vseh presojah etičnosti izhajale iz koncepta pravičnosti ‒ J (pogosto sta bila zastopana tudi konstrukta kontraktualizem ‒ C in relativizem ‒ R), medtem ko so se moški pri presoji etičnosti največkrat opirali na Situacija Moški Ženske S1 odpust J*U* J*R* S2 varnost proizvoda J*C** J*C* S3 podkupnina C* R*U* S4 programska oprema J* J*R**E**C* S5 zgodnja pošiljka R* J*C* S6 posojilo R*C** J*C* S7 darilo C** J* S8 slab dolg J*C** J**E**C* J ‒ pravičnost, R ‒ relativizem, C ‒ kontraktualizem, E ‒ egoizem, U ‒ utilitarizem *Statistično značilno, p-vrednost < 0,05. **Statistično značilno, p-vrednost < 0,10. ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 268 kontraktualizem ‒ C, koncept pravičnosti ‒ J je bil nekoliko manj izrazit kot pri ženskah, kar podpira pretekle raziskave, da obstajajo razlike med spoloma na področju etike (Chen & Tang, 2006; Dreber & Johannesson, 2008; Gill, 2010; Lyons & Scott, 2012; Samnani, Salamon & Singh, 2014, Ng, Lam & Feldman 2016). V povprečju so ženske v primerjavi z moškimi vsako od osmih predstavljenih dejanj ocenile kot manj etično (slika 1), vendar razlike niso statistično značilne, kar sovpada z raziskavo Valentine in Rittenburga (2007) ter nasprotuje raziskavi Cumming, Leung in Rui (2015). Za potrebe analize razlik med smermi smo te združili v šest skupin. V prvi skupini so študenti računovodstva in revizije, ki predstavljajo ključno skupino naše raziskave. Drugo skupino predstavljajo študenti ekonomske smeri (denar in finance, poslovna ekonomija, mednarodna ekonomija). V tretji skupini so študenti bančnega in finančnega managementa, v četrti managementa in mednarodnega poslovanja, v peti poslovne logistike in poslovne informatike ter v šesti podjetništva, trženja in turizma. V tretji in peti skupini je sodelovalo manj kot deset študentov, zato nista vključeni v nadaljnjo analizo. Tabela 3: Statistično značilni MES-konstrukti etičnega dejanja glede na smer Smer 1 vključuje smer Računovodstvo in revizija, Smer 2 Denar in finance, Poslovna ekonomija, Mednarodna ekonomija, Smer 4 Management in Mednarodno poslovanje, ter Smer 6 Podjetništvo, Trženje in Turizem. Vir: Lastni izračuni. Iz tabele 3 lahko vidimo, da obstajajo razlike med študenti različnih smeri, kar so ugotovili tudi Beekun, Alayoglu, Ozturk, Babacan in Westerman (2017) ter Chen in Tank (2006). Skladno z naravo dela računovodij in revizorjev, ki temelji na upoštevanju strokovnih standardov in drugih predpisov, študenti računovodstva in revizije etičnost dejanj presojajo Situacija Smer 1 Smer 2 Smer 4 Smer 6 S1 odpust U** J*E* C** J*R* S2 varnost proizvoda C** J*U* J**R* S3 podkupnina C* R** R**E*C* S4 programska oprema R*C** J*U* R** S5 zgodnja pošiljka J** U** S6 posojilo J*C* J**E** S7 darilo R** J* R** S8 slab dolg J* E**U** U* J ‒ pravičnost, R ‒ relativizem, C ‒ kontraktualizem, E ‒ egoizem, U ‒ utilitarizem *Statistično značilno, p-vrednost < 0,05. **Statistično značilno, p-vrednost < 0,10. T. PUSTOSLEMŠEK, M. ZAMAN GROFF | PODLAGE ZA PRESOJANJE ETIČNOSTI ... 269 predvsem z vidika izpolnjevanja pravil, pogodb in obljub (koncept kontraktualizem ‒ C), medtem ko se študenti ekonomskih smeri odločajo predvsem na podlagi pravičnosti ‒ J, študenti managementa in mednarodnega poslovanja se opirajo na relativizem ‒ R. Najbolj razpršeno podlago za odločanje imajo študenti podjetništva, trženja in turizma. Največkrat so se odločili na podlagi relativizma ‒ R, pravičnosti ‒ J in utilitarizma ‒ U. Ekonomske smeri so edine, katerih podlaga za odločanje je bila v dveh situacijah tudi egoizem ‒ E, vedno skupaj s pravičnostjo ‒ J. Slika 2: Povprečna vrednost etičnosti dejanja glede na smer študija Smer 1 vključuje smer Računovodstvo in revizija, Smer 2 Denar in finance, Poslovna ekonomija, Mednarodna ekonomija, Smer 4 Management in Mednarodno poslovanje ter Smer 6 Podjetništvo, Trženje in Turizem. Povprečje blizu 1 kaže na etično dejanje, blizu 7 na neetično. Vir: Lastni izračuni. Študenti smeri Računovodstvo in revizija so pri šestih situacijah dejanje označili za manj etično kot njihovi kolegi iz drugih usmeritev (slika 2). Bolj kritični so bili do vseh situacij, ki so povezane z računovodskimi vprašanji (situaciji 3 in 7) in lastnim interesom managementa (situacije 5, 6 in 8). Razlike med skupinami niso statistično značilne, kar je pokazala tudi predhodna raziskava Borkowski in Ugras (1992). SKLEP Zaradi pomembnih posledic, ki jih lahko povzroči neetično obnašanje strokovnjakov s področja računovodstva in revizije, smo preučili, ali se pri presojanju etičnosti posameznih dejanj študenti računovodstva in revizije že ob prihodu na fakulteto razlikujejo od študentov drugih smeri. Preučili smo tudi razlike med spoloma. Med spoloma nismo zasledili statistično značilnih razlik glede povprečne ocene etičnosti posameznih dejanj, kar je skladno z raziskavami Radtke (2000), Valentine in Rittenburg (2007) in Cumming, Leung in Rui (2015). Statistično značilnih razlik povprečne ocene etičnosti posameznih dejanj prav tako nismo zasledili med smermi. Z raziskavo smo odkrili statistično značilne različne podlage za presojo etičnosti dejanj. Za študente računovodstva in revizije je značilno, da se pri odločitvah opirajo predvsem na kontraktualizem, medtem ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 270 ko se preostale skupine študentov odločajo na podlagi drugih filozofskih konstruktov ali njihovih kombinacij. O razlikah med študenti različnih področij so poročali že Beekun, Alayoglu, Ozturk, Babacan in Westerman (2017) ter Chen in Tank (2006). Dodana vrednost naše raziskave je predvsem v primerjavi podlag za etično odločanje med študenti poslovnih in ekonomskih ved, natančneje med študenti računovodstva in revizije ter ostalimi smermi, kar v preteklosti še ni bilo analizirano. Ugotovitve raziskave lahko služijo kot smernice za dodatne poudarke pri etičnih vsebinah glede na posamezno smer. Razlike so razvidne tudi med spoloma. Ženske se pri odločitvah opirajo predvsem na pravičnost, medtem ko moški najpogosteje izhajajo iz kontraktualizma. Razlike med spoloma potrjujejo tudi predhodne raziskave (Chen & Tang, 2006; Dreber & Johannesson, 2008; Gill, 2010; Lyons & Scott, 2012; Samnani, Salamon & Singh, 2014, Ng, Lam & Feldman, 2016). Za razliko do Friesdorf, Conway in Gawronski (2015) se v naši raziskavi ni izkazalo, da so moški bolj utilitaristično naravnani. Razlog za drugačne rezultate se lahko nahaja v različnem uporabljenem konstruktu, kulturnih razlikah. Omejitev obravnavane raziskave predstavljata preučevani vzorec ter konstrukt. Preučevani vzorec temelji le na študentih Ekonomske fakultete, ki so se prostovoljno odločili sodelovati v anketi. Smeri Bančni in finančni management, Poslovna informatika in Poslovna logistika so imele malo zastopnikov, zato smo jih izločili iz raziskave. V raziskavi smo uporabili že preverjen model, ki temelji na petih filozofskih konstruktih. Izbira drugih filozofskih konstruktov bi lahko vodila v drugačne rezultate. V prihodnje bi raziskavo lahko razširili z analiziranjem sprememb v zaznavanju etičnosti dejanj skozi študijski proces. Tako bi analizirali zanimivo raziskovalno vprašanje, ali študenti vstopijo na fakulteto s predhodno determiniranimi pozicijami ali pa se te spremenijo med študijem in kako. LITERATURA IN VIRI Albaum, G. & Peterson, R. (2006). Ethical attitudes of future business leaders: Do they vary by gender and religiosity? Business and Society, 45(3), 300–321. Ameen, E. C., Guffey, D. M. & McMilan J.J. (1996). Gender Differences in Determining the Ethical Sensitivity of Future Accounting Professionals. Journal of business ethics, 15(5), 591‒597. Beekun, R. I., Alayoglu, N., Osman Ozturk, A. O., Babacan, M. & Westerman J. W . (2017). Gauging the Ethicality of Students in Turkish Institutions of Higher Education. Journal of Business Ethics,142(1),185‒197. T. PUSTOSLEMŠEK, M. ZAMAN GROFF | PODLAGE ZA PRESOJANJE ETIČNOSTI ... 271 Betz, M., O’Connell, L. & Shepard, J. M. (1989). Gender Differences in Proclivity for Unethical Behavior. Journal of Business Ethics, 8(5), 321‒324. Borkowski, S. C. & Ugras, Y. J. (1992). The Ethical Attitudes of Students as a Function of Age, Sex and Experience. Journal of Business Ethics, 11(12), 961‒979. Chen, Y. & Tang, T. L. (2006). Attitude toward and Propensity to Engage in Unethical Behavior: Measurement Invariance across Major among University Students. Journal of Business Ethics, 69(1), 77‒97. Cumming, D., Leung T . Y . & Rui. O. (2015). Gender diversity and securities fraud. Academy of Management Journal, 58(5), 1572‒1593. Dreber, A. & Johannesson, M. (2008). Gender differences in deception. Economic Letters, 99, 197–199. Flory, S. T., Phillips, R., Reidenbach, R. & Robin, D. (1992). A Multidimensional Analysis of Selected Issues in Accounting. The Accounting Review, 67(2), 284‒302. Friesdorf, R., Conway, P. & Gawonski. B. (2015). Gender Differences in Responses to Moral Dilemmas: A Process Dissociation Analysis. Personality and Social Psychology Bulletin, 41(5) 696‒713. Gill, S. (2010). Is gender inclusivity an answer to ethical issues in business? An Indian stance. Gender in Management: an International Journal, 25(1), 37‒63. Gilligan, C. (1982). In A Different V oice: Psychological Theory and W omen ’ s Development. Harvard University Press, Cam bridge, MA. Gupta, S. (2010). A multidimensional ethics scale for Indian managers’ moral decision making. Electronic Journal of Business Ethics and Organisation Studies, 15(1), 5‒14. Haski-Leventhal, D., Pournader, M. & McKinnon, A. (2017). The Role of Gender and Age in Business Students’ Values, CSR Attitudes, and Responsible Management Education: Learnings from the PRME International Survey. Journal of Business Ethics, 146(1), 219‒239. Hofstede, G. (2001). Culture’s Consequences: Comparing Values, Behaviours, Institutions, and Organizations Across Nation. Sage, New Y ork. ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 272 Jung, I. (2009). Ethical judgments and behaviours: Applying a multidimensional ethics scale to measuring ICT ethics of college students. Computers & Education, 53(3), 940‒949. Kara A., Rojas-Mendez. J. & Turan, M. (2017). Ethical Evaluations of Business Students in an Emerging Market: Effects of Ethical Sensitivity, Cultural Values, Personality, and Religiosity. Journal of Academic Ethics, 14(4), 297‒325. Kennedy, J. A., Kray, L. J. & Ku, G. (2017). A social-cognitive approach to understanding gender differences in negotiator ethics: The role of moral identity. Organizational Behavior and Human Decision Processes. 138, 28‒44. Kobis, N. C., Prooijen J.-W ., Righetti, F . & Van Lange, P . A. M. (2017). The Road to Bribery and Corruption: Slippery Slope or Steep Cliff? Psyhological Science, 28(3), 297‒306. Lampe, J. & Finn, D. (1992). A model of auditors’ ethical decision processes. Auditing: A Journal of Practice and Theory, 11, 33‒59. Lyons, B. J. & Scott, B. A. (2012). Integrating social exchange and affective explanations for the receipt of help and harm: A social-network approach. Organizational Behavior and Human Decision Processes, 117, 66‒79. Mesch, D. J., Brown, M. S., Moore, Z. I. & Hayat, A. D. (2011). Gender differences in charitable giving. International Journal of Nonprofit and Voluntary Sector Marketing, 16(4), 342‒355. Ng, T. W . H., Lam, S. S. K. & Feldman, D. C. (2016). Organizational citizenship behavior and counterproductive work behavior: Do males and females differ? Journal of Vocational Behavior, 93, 11‒32. Ponemon, L. & Glazer, A. (1990). Accounting education and ethical development: The influence of liberal learning on students and alumni in accounting practice. Issues in Accounting Education, 5(2), 21‒34. Ponemon, L. A. (1992). Ethical Reasoning and Selection Socialization in Accounting. Accounting, Organizations and Society, 17(3/4), 239‒258. Ponemon, L. A. & Gabhart, D. (1993). Ethical Reasoning in Accounting and Auditing. Canadian General Accountants’ Research Foundation, Vancouver. T. PUSTOSLEMŠEK, M. ZAMAN GROFF | PODLAGE ZA PRESOJANJE ETIČNOSTI ... 273 Radtke, R. R. (2000). The Effects of Gender and Setting on Accountants’ Ethically Sensitive Decisions. Journal of Business Ethics, 24(4), 299‒312. Reidenbach, E. E. & Robin, D. P. (1988). Some Initial Steps Toward Improving the Measurement of Ethical Evaluations of Marketing Activities. Journal of Business Ethics, 7(11), 871‒879. Roxas, M. & Stoneback, J. (2004). The importance of gender across cultures in ethical decision-making. Journal of Business Ethics, 50(2), 149–165. Samnani, A., Salamon, S. D. & Singh, P. (2014). Negative affect and counterproductive workplace behavior: The moderating role of moral disengagement and gender. Journal of Business Ethics, 119, 235‒244. Shawver, T. J. & Sennetti, J. T. (2008). Measuring ethical sensitivity and evaluation. Journal of business ethics, 88(4), 663‒678. V alentine, S. R. & Rittenburg, T . L. (2007). The ethical decision making of men and women executives in international business situations. Journal of Business Ethics, 71(2), 125–134.