Tržaško šolstvo. Glasom poro.ila namestništva v Trstu o atanju ljudskega šolstva v mestu tržaškem in v okolici v šolskem letu 1901—1902 je znašalo število za obisk aole obveznih otrok v mestu 21.856, v okolici 6906, skupno 28.762. Od teh jih je obiskovalo: ljudske in meščanske šole: v mestu 13.676, v okolici 3330, skupno 17.006 ; zasebne aole: v mestu 1694, v okolici 98, akuno 1792; višje in strokovne šole: v mesta 1258, v okolici — 0! Torej je od onih 28.762 otrok, ki so dolžni obiskovati šolo, obiskovalo resnično le 20.056 otrok. Poročilo pravi, da ni znano število tistih otrok v dobi 6—14 let, ki ao dobivali pouk doma, ali ao obiskorali vnanje šole, ali pa niso uživali nikakega pouka. Iz navedenib številk pa izhaja, da jih v to zadnjo kategorijo sodi 8706, to je polnih 30 od8totkov od skupnega žtevila otrok, ki so dolžni obiskovati šolo — in sicer od 21.856 v mestu 5228, torej 24% 5 v okolici pa celo 3478 ali 50 %, čitaj: petdeset od ato od 6906 otrok, ki ne uživajo nikakega šolskega pouka! Zakaj število onih, ki obiskujejo zasebne ali vnanje šole, more biti na vsaki način le minimalno v razmerju s skupnim atevilom otrok, dolžnih obiskovati šolo. Na javnih šolah je obstajalo: 6 meščanakih šol, 2 za dečke z italijanskim, 4 za deklice, od teh 3 z italijanskim, 1 z nemškim učnim jezikom. Od 44 javnih ljudskih šol je bilo 29 italijanskih, in sicer 2 s tremi, 3 s štirimi, 16 s petimi, 4 a šestimi, 4 s sedmimi razredi; 4 ao bile nemške, in sicer 3 s petimi, 1 s šestimi razredi. 11 je bilo slovenskih, in sicer 1 z dvema, 2 8 tremi, 8 s stirimi razredi. Italijanom je bilo torej na razpolago na javnih ljudskih in meščanskih šolah 165 razredov ali 72 odatotkov; Nemcem 24 ali 10 odstotkov; Slovencem 40 razredov ali 18 odatotkov, od skupnib. 229 razredov. (Število vzporednic ni navedeno.) Razen teh je obstajalo 12 zasebnih šol: 5 z italijanskim 2 z nem-kim, 1 z francosko-nemškim, 1 z grškim, 2 8 slovenakim, 1 s srbskim učnim jezikom. Od 17.006 otrok, ki ao obiskovali javne ljudske in meščanake šole, jih je bilo 3370 v prvem šolskem letu (7. leto življenja), 3307 v drugem (8 leto), 3337 v tretjem (9. 3340 v četrtem (10. leto), 1443 v petem (11. leto), v šestem (12. leto), 529 v sedmem (13 leto), 440 v leto), 1150 osmem (14 leto). Te številke dokazujejo jasno in razločno, kako grozno na slabem je ljudsko šolstvo v Trstu in po okolici. Vendar se ne zdi vredno naši vladi, da bi oekoliko posvetila v to temo in poskrbela za odpomoč. Vse gleda z neverjetno rav-nodušnostjo, da za Trst niso v veljavi ne državni temeljni in ne državni zakoni šolski. Da ta zanemarjenost ni novega datuma, ampak ukoreničena in da se bujno razvija dalje, to dokazuje statistika, ki jo jo izdala statistična centralna komisija na Dnnaju o učnih zavodih v kraljevstvih in deželah, in ki za leto 1897—1898 od 25.491 otrok, dolžnih obiskovati šolo in za leto 1898—1899 od 25.671 otrok, dolžnih obiakovati šolo, ne izkazuje nikakih otrok, ki so bili odtegnjeni šolakemu pouku, in aicer baje za to ne, ker opis šolstva v Trstu še ni dovršen. Iz navedenih dat izhaja pa, da je število takih otrok (ki biao obiskovali šolo) v letu 1897—1898 znašalo 7181, v letu 1898—1899 pa 6885 otrok. Ti podatki dokazujejo, da v Trstu z okolico (izvzemši Istro) več normalno razvitih otrok ne uživa šolskega pouka, nego v kateri drugi pokrajini. Namreč v letu 1897—1898 20 »/„, 1898—1899 27 •/„ 1901—1902 celo 30 "/„. ' Kako dolgo bo trajalo še to izjemno stanje? Kako dolgo še bo Trat nad vsakim zakonom državnim osnovnim in _olskim zakonom?! Kdaj pridejo tudi v to nesrečno deželo normalni odnošaji?! Kdaj se začne uprava države zavedati svoje dolžnosti, da tudi v tej pokrajini napravi red? ! Kdaj pošlje aem doli svojih organov, ki ne bodo le nnevtralni" in ,,enako dobrobotni" nasproti obema plemenoma v zmislu Koerberjevim, ampak, ki bodo zahtevali od vaakogar naj spoštuje obstoječe državne zakone?! Kdaj ae onim, ki so poklicani, da čuvajo božje in človeško pravo, gaae vest, ki jih prisili govoriti glasno, da Slovenec ni parija v tej pokrajini, ampak državljan, ki ima pravico do uživanja vseh dobrot in svobod, ki jih zagotavlja ustava, ki je t podlago državi sami?! Kdaj prešine te kroge zaveat, da je aramotno in nedustojno kulturne dvžave, da je to gaženje prosvete in humanitete, ako se narodu, ki je žejen in lačen pouka, odtezajo sredatva za doaezanje pouka? ! In poaebno še: ako je uprava države celo v boju p roti takemu narodu, ako narodu, ki prosi hrane, duhovne hrane, nudi — kamenja, kakor se nam predočuje v gorenjih kričečih podatkih zlaati ozirom na slovensko pleme v tej nesrečni pokrajini. Da ae pa vaaj nekoliko paralizuje prevelika skrb naše preslavne vlade napram pohlevnim Slovencem, vzdržujemo mi maloštevilni narodič po društvu av. Cirila in Metoda v Ljubljani te-le šole, oziroma razrede pri sv. Jakobu v Tratu: 1.) Petrazredns ljudsko deško Solo, kjer se šola 306 deckov, razdeljenih po posameznih rairedih tako-le: I. razred: 78 učencev, II. razred: 77 učencev, III. razred: 69 in IV. razred: 82 učencev. 1.) Petrazredno dekliako Solo. V tej šoli je všolanih sledeče število učenk: I. razred: 102 deklici, II. razred: 68, III. 57 in IV. 44 deklic. Skupno število 619, reci: šeststodevetnajst. A to število je pa v razmerju s faktičnim številom soloobveznib otrok tega kraja slovenskega pokoljenja gotovo razmeroma majhno. Zakaj po našem mnenju je dosti takih staršev, ki iz raznih vzrokov, kakor družinskih razmer, narodove mlačnosti i. t. d. svoje otroke rajši pošiljajo v laške in nemske šole kakor pa v slovenske. In koliko stane vzdrževanje, to lahko uvidirno; a pridemo pa do drugega zaključka; zakaj trpimo Slovenci to očividno teptanje naših državnih osnovnih zakonov? 0, sveta naivnost! Vlada pač dobro ve, da z nami Slovenci lahko tako poatopa, ker smo pohlevni kakor najkrotkejše ovce. Le poglejmo naše politične liste! Njim je to vprašanje prava bagatela. Edini liat, ki časih obelodani kako pohlevno lamentacijo o teh naravnost žkandaloznih razmerah je ,,Edinost". In pri tem oatane. Tržaški slovenski obč. svetniki se tudi tuintam oglase prav a kakim pohlevnim govorčkom y prilog slovenskemu i.olstvu, a da bi pa pokazali vladi zobe in pesti, ne, d^o tega se ne ojunačijo, ker tega jim ne dovoljuje njih politična zrelost. In tržaski, tako bojeviti voditelji Slovencev ae pa menda ne bodo nikdar tako daleč spozabili da bi resno vladi zaklicali: aut — aut. In naši državni poslanci ? Dobro se jim godi. Da le dobe svoje dijete, in njih posel je končan. 0, naš nlepi klub", v katerem sedi tudi tako bojaželjni istrski aokol Spincič, kaj vrlo deluje za povzdigo slovenskega šolstva, posebno pa tržaškega! Bankerotna nGospodarska zveza" jim je več kakor pa vsa slovenaka deca, ki 8e potujčuje v laških in nemških solah. In se li moremo čuditi in zabtevati, da bi se ,,mnogo_tevilni lepi klub", zamogel uspešno protiviti naši tako pravični vladi, ko mu načeluje čiat mož, ki mu je sedanja šola — prokletstvo za narod? In kar ta mož reče, to obvelja, pa mirna Bosna. Le tako dalje, velinožni gospodje državni poslanci! Za Koroško stopa Trst, za tem pride v kratkem Goriško in Istra a tudi na Štajerskem se pripravlja grob za nas narod, kjer se v kratkem začuje glas: nMrtvi vas pozdravljamo !"