Sped. in abb. post. II. gruppo
atajur
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.—	VIDEM,	1.-	15.	NOVEMBRA	1951.	Leto	II. — Štev. 28
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	350—	lir,	6	mesečna 180.— lir.
V
Se ena komedija
i' J
«. ki
^	*	,	A	*5-	*	$
Ob odhodu šolskega predstavoika
Vsaka komedija se deli na več dejani, ki so med seboj povezana in se vsebina razpleta iz enega v drugo. Pri tem pa je vsako dejanje tako zaokroženo, da kadar pade zastor je zaključena tudi ena epizoda dogajanja.
Sedaj pa hočejo nekateri krogi ustvariti novo vrsto komedije, pri kateri začenjajo z drugim dejanjem še preden je pivo zaključeno, da bi potem spojili obe dejanji v neko novo celoto in tako ustva-7 ili novo reformo, kakor jih je bilo že toliko v teku stoletij.
Ta nova komedija, ki so jo začeli igrati, se prav gotovo ne drži treh klasičnih enot, ker se časovno razvija od leta 1945 do danes in se dogaja na mnogih krajih. Uvod imamo že leta 1945 s prvimi ukrepi, ki so jih izdale zavezniške oblasti. Prvo dejanje je začelo z otvoritvijo procesa o porčinjskih dogodkih in medtem ko ta razprava še ni zaključena, se že začenja drugo dsianje, ki obravnava poglavje »Beneške čete«.
Po zadnjih vesteh bi bilo 39 obtožencev v tej novi preiskavi, toda v resnici je bilo na tisoče ljudi iz Beneške Slovenije, ki so zgrabili za orožje in se borili pod zastavo IX. Korpusa, ali pa so ta Korpus podpirali več ali manj očitno. Od Idrijce pa do Tera in Rezije je bilo mnogo ljudi, ki so stopili v vrste IX. Korpusa.
če bi hoteli torej biti dosledni v obtožnici, ki so jo napravili proti omenjenim 39 obtožencem, bi morali obtožiti enako tudi vse te druge ljudi, ker so se borili z orožjem v roki za izgon nacifašistov iz njihove dežele. Po mnenju nekaterih krogov pa je pomenila borba proti nacifašistom, tudi borbo proti Italiji, kar se vidi že iz procesov Borghese in Graziavi, kjer so trdili, da vojaške sile republike Salò niso branile v teh krajih fašizma, ampak nedeljivost države proti Nemcem in Slovanom.
Tako so začeli govoriti o sodelovanju med ezopovskimi četami in sedaj celo tudi garibaldinci na eni strani, ter z okupacijskimi četami na drugi.
Kakšna je torej zgodovinska resnica? Kje je bila narodna borba in kje politična borba demokracije proti totalitarizmu?
Tisk takšnega kova, kot so »II Gazzettino« in »Messaggero Veneto« poroča z velikimi naslovi, da je tudi neka garibaldinska četa sklenila nekake vrste sporazum s kozaki. Po eni strani bi to pomenilo, da se delovanje ozopovcev ni v nobenem oziru razlikovalo od delovanja drugih italijanskih borcev 'V tem predelu, po drugi strani pa se pride na ta način do zaključka, da: SO BILI SAMO TISTI ELEMENTI, KI SO SE UVRSTILI V VRSTE IX. KORPUSA RES DOSLEDNI V SVOJI BORBI PROTI NEMCEM IN FAŠISTOM.
Dovolj je ugotoviti to dejstvo, da si bo lahko vsakdo iz njega napravil zaključke, ki izhajajo iz tega principa, če ga bodo priznali kot pravilnega. Napraviti proces proti »Beneški četi« bi po tem principu pomenilo napraviti proces proti edinim silam, ki so se v naših krajih brezkompromisno borile proti fašistom i Nemcem, boreč se za zaključitev sovraži nosti. V resnici pa se je začelo sedaj s preiskavo o delovanju »Beneške čete« samo zato, da bi jo na kakšen način spravili v zvezo s porčinjskimi dogodki, ker pri teh dogodkih niso zapleteni slovenski elementi, ampak samo Furlani in Italijani.
Pri tem pa nimajo namena nastopiti proti kakšni določeni osebi ali skupini, ampak bi radi postavili na zatožno klop prebujajoče se slovensko zavest prebivalstva v Beneški Sloveniji. Seveda ni rečeno, da bodo v tem tudi uspeli, ker je znano, da je zelo težko zatreti tako za-
vest, kadar se je prebudila med ljudstvom.
Morali bi pomisliti prej in preprečiti, da bi bilo vrženo seme za to prebujenje. Sedaj je za to že prepozno; lahko bodo imeli trenutno take uspehe, kot si jih želijo, toda pozneje bo prišlo do baš nasprotnega učinka, ker bodo s takim postopanjem vzbudili v ljudeh občutje, da so preganjani, ali pa da bodo pri preganjanju prišli na vrsto pozneje, v tretjem dejanju in da je zato treba stvoriti skupno fronto za boljšo obrambo.
Znano je, da izzivanja povzročijo silen in odločen odpor.
Kar pa se tiče zadnjega namena, da bi namreč pripravili teren in javno mnenje
Edina industrija, ki obstoja v naših krajih, so kamnolomi pri Marni in tovarniški obrati, ki predelujejo surov material ter ga spreminjajo v lepe vreče po 50 kg cementa, ki jih vsi poznamo, ker smo imeli z njimi že opravka, saj je to blago dandanes neobhodno potrebno za vsakdanje življenje. Ta edina industrija, ki nudi stalno delo enemu delu prebivalstva naših krajev, je sedaj v krizi. Prvi znaki te krize so bili vidni, ko se je podjetje »Cementi del Friuli« združilo s koncernom »Italcementi«, ki je eno izmed največjih monopolskih podjetij v Italiji in je od njega odvisro 90 odst. cementne industrije. To podjetje namerava sedaj racionalizirati proizvodnjo cementa tudi v naših krajih na ta način. da bodo pospešili delo v tistih obratih, kjer je potrebne najmanj delovne sile. zaradi instalacije modernih strojnih naprav.
Zato grozi nevarnost, da bodo obrate bivše »Cementi nel Friuli« polagoma za-pni, ker imajo ti obrati na splošno le zastarelo opremo. Na ta način bo podjetje zniža o proizvodne stroške svojim izdelkom. Proti temu nimamo nič pripomniti, ker mora človek v skladu z gospodarskimi zakoni proizvajati čimveč s čim manjšimi stroški. Slaba stran pa je v tem, da hočejo znižati proizvodne stroške na škodo ljudstva in ne v njegovo korist, če se bo na ta način znižala cena cementu, bi bilo logično da bi morali sorazmerno znižati tudi njegovo prodajno cena, kar bi brez dvoma imelo za posledico povečano povpraševanje po cementu in njegovo večjo uporabo. Ljudje bi več zidali in popravljali, kar jim sedaj zaradi draginje ni mogoče.
Na ta način bi se zvišala tudi proizvodnja cementa, tisti delavci pa, ki bi izgubili delo v cementarnah zaradi opreme z modernejšimi stroji, bi lahko našli delo v gradbeni industriji, ki bi se bolj razvila zaradi pocenitve cementa.
V resnici pa se postopa čisto drugače' in hočejo znižati proizvodne stroške z odslovitvijo precejšnjega števila delavcev, dobiček pa naj bi šel ves v žepe in-
za eventuelno bodočo obtožnico proti tistim ljudem, ki še vedno odkrito stojijo v borbi zcù narodno prebujenje, v tem namenu ne bodo mogli uspeti, če se že v dogodkih iz preteklosti lahko POIŠČE kakšen možen prekršek iz zakonov, pa se sedaj vrši vse strogo po predpisih demokratičnega prava in samo kakšno odkrito nasilje fašizma, ki zopet dviga glavo, bi lahko podvzelo kakšne mere, ki pa bi jih prav gotovo obsodil ves demokratičen svet.
Toda če ostanemo strogo v okviru današnjega položaja, lahko ugotovimo, da prebivalstvo naših krajev ni več voljno prenašati gotove pritiske. Rezija, Gorjani in Grmek so epizode, ki jih ne smemo podcenjevati, ker so v teh krajih s krajevnimi protestnimi gibanji pokazali tako slogo in odločnost, kakršne bi nihče ne pričakoval.
dustrijalcev pri »Italcementi«. To je krivično.
Na ta način grozi našim cementarnam likvidacija ali vsaj veliko skrajšanje delovnega urnika in znižanje števila zaposlenih. Največja nevarnost preti morda prav cementarni v št. Lenartu, ki je že zastarela in bi se je radi čimprej iznebili. Ta nevarnost je še tem večja, ker bi se številnim že obstoječim težavam pridružila še ta, da bi še povečali bedno stanje prebivalstva, kateremu, kot izgle-da, noče nihče pomagati.
Stvar pa bi bilo treba vzeti drugače in energično v roke. če so obrati zastareli, jih je treba modernizirati; če so nekateri kopi izčrpani, je treba odpreti nove, saj materiala ne manjka v teh krajih. Pri tem pa niti ni treba iti daleč, ker je včasih dovolj preložiti še nekaj sto metrov.
Proizvodnjo je treba povečati, ne pa zmanjšati, ker je potreba po cementu v svetu vsak dan večja in ni mogoče napraviti skoro nič brez njega.
Mnogo se govori o moderniziranju italijanske cestne mreže: tudi če ne name-iava,o napravili cest s cementnim tlakom, je vseeno potreben cement za gradnjo zidov, mostov, odbojnikov in še tisoč drugih pritiklin poleg robnikov in obcestnih jarkov.
Mnogo se govori o pospešitvi gradbene delavnosti in prej ali pozneje bodo morali od besed pristopiti tudi k dejanju, vsaj zaradi volivne propagande, ki je menda edina stvar, zaiadi katere se včasih zgane vlada. Gradbeni delavnosti bo treba posvetiti mnogo več sil in pažnje, kakor se je to delalo doslej in tudi v to svrho bo potrebna zelo velika količina cementa. Potrebno je zgraditi nova šolska poslopja v naših krajih in po vsej pokrajini, ker ni mogoče vzgajati otrok, da bodo postali dostojni ljudje, če imajo šolo v prostorih, ki so bolj podobni kakšnemu hlevu, kakor učilnicam.
Poleg tega pa je potreben cement tudi pri oboroževalni politiki za gradnjo vzletišč na letališčih, za letalske lope in vojašnice. Cement je danes potreben sko-
Ni še dolgo od tega, kar smo pozdravili prefekta, ki je odhajal in smo izrekli dobrodošlico novemu, ki je prišel na njegovo mesto. Sedaj pa je prišel na vrsto tudi šolski skrbnik dr. Camillo Tambor-lini, ki zapušča našo pokrajino. Dnevno časopisje je izreklo nekakšno obžalovanje ob tem odhodu in ob tej priliki so poudarjali veliko delavnost tega moža, ki je vodil in usmerjal šolstvo videmske pokrajine že od leta 1945, to se pravi kar šest let.
Tudi mi nočemo zanikati, da je bilo marsikaj storjenega na njegovo pobudo in da je uvedel tudi nekatere izboljšave na šolskem področju. Omenimo naj predvsem, da je ta človek priklical v življenje šolski vestnik »Studi e ricerche della scuola friulana« (študij in raziskovanje o furlanski šoli) v katerem je poskušal pazno proučiti šolske probleme naše pokrajine, ki so tako delikatni zaradi njenega zemljepisnega položaja in zaradi njene etnične sestave.
Z njegovo podporo je doživela poseben razvoj aktivnost ONAIR-a (Opera Nazionale Assistenza all’Italia Redenta). Vendar pa se ne smemo omejiti samo na proučevanje obsega dela, ki ga je več ali manj inteligentno opravil ta človek, ampak v kakšnem duhu se je to njegovo delo vršilo in kakšni so bili pri tem njegovi nameni. Pri tem pa je potrebno napraviti več ugotovitev, ki prav gotovo niso v korist odhajajočemu skrbniku.
Že mnogo časa je znano, in je to omenil tudi sam bivši minister za šolstvo on.
vaj povsod. Upoštevati moramo te potrebe in jih izkoristiti v korist naših krajev, ter rešiti problem v zadovoljstvo delodajalcev in delavcev.
Tudi ne vidimo vzroka zakaj ne bi, ko bo proizvodnja večja, kot je povpraševanje na domačem trgu, mogli izvažati to naše blago v tiste države, ki jim ga primanjkuje in ga zato rabijo. Za primer naj navedemo samo položaj v Perziji. Pred današnjo krizo so plule skozi Sueški kanal ladje natovorjene s cementom, za katerega so dobivali v zameno petrolej, ki so ga petrolejske ladje prevažale v Evropo. Sedaj je Anglija zapustila tiste kraje, petrolej pa je še vedno tam in mi ga potrebujemo prav tako, kakor tam potrebujejo cement za razvoj iadu-strijalizacije, ki je v polnem razmahu tudi v Perziji.
ùe so tako izmenjavo delali Angleži, bi jo lahko danes tudi mi, ki smo mnogo bliže Perziji, kot pa je Anglija.
Izgledi za te vrste industrijo torej niso tako grdi, kot bi si kdo mislil. Treba je le prijeti na pravem koncu, v državnem merilu, izrabiti vse možnosti, ter upoštevati tudi potrebe naših krajev.
Usaka zima parnaša velike skarbi beneškim kumetam, ker usak hišni gospodar muora preskarbjet pred zimo živeš za se preživjet čez ljeto. Po beneških vaseh, po usjeh dolah an gorah judje u njih djele majo veliko maltro. Za tako maltro pa je potrjeba tečno an šostanc-jano hrano, ker drugač človek bi padu na tla an bi ne muogu napravit svojih teških djel. Beneški kumet na pozna druge hrane ku pulente, a za prit do nje kulku kapli pota mu padejo arz čela prjed, ku jo ma kuhano gor na mizi. Pride jesen, hitro za njo je zima. Ce je dobro ljeto, jesen nam parnese puno kostanja po naših lotah. Naš judje ga muora-jo oklatit, ga pobrat in prebrat, nest ga do ejeste na harbatu po starmih stazah an šele nje zadost. Bit muora še kaj
Guido Gonella, da bodo otroci mnogo laže dojeli učno snov, če se io bodo učili v svojem materinskem jeziku.
Tudi poročila raznih učiteljev in argumentacije mnogih vzgojiteljev zagovarjajo ta princip. V vestnikih furlanske šole, na primer, lahko najdemo ugotovitev, da bi moral učitelj poznati jezik o-troka in istočasno bi morali dati otrokom možnost, da se izražajo v svojem materinskem jeziku, ker edino na ta način lahko razvije naravnim potom svojo misel in lahko najbolje izrazi svoje duševno razpoloženje.
Ugotoviti pa moramo, da v tej smeri ni bilo ničesar storjenega, čeprav je potreba očividna že iz dokazov, ki so zbrani v uradnih poročilih. Rekli smo že, da se je število otroških vrtcev in zavetišč ON AIR na pobudo in pod okriljem odhajajočega šolskega skrbnika, povečalo kar šestkratno in se je temu sorazmerno dvignilo tudi število gojencev na 5.000 vpisanih otrok, od katerih jih je 900 v Beneški Sloveniji. Našim krajem so posvetili še posebno pažnjo in zato ni nič čudnega, če so bili poslovilni obredi ob odhodu dr. Tamborlinija prav v središču te dežele, v št. Petru Slovenov.
Devetsto otrok iz teh predelov pomeni skoraj vso mladež iz teh krajev. Na videz izgleda vsekakor hvalevredna taka delavnost, vendar pa je treba istočasno poudariti, da vse to delovanje ni imelo namena razviti mišljenje in izražanje teh otrok, ampak so jih hoteli predvsem impiotiti, da bi se naučili tiste italijanščine, o kateri sploh niso imeli pojma, preden so prestopili šolski prag. Ce je bilo to delo v olajšavo italijanskim učiteljem na osnovnih šolah, pa je bilo istočasno tudi v škodo naravnega razvoja naših otrok.
Zato ne smemo iskati večjih ali manjših zaslug odhajajočega v njegovi večji ali manjši aktivnosti, ampak jih moramo iskati predvsem v mentaliteti ki ga je pri njegovem delu spremljala. Gledano od te strani, pa moramo njegovo delo obsoditi v takšni meri, kakršna je bila njegova delavnost.
London in Rim
Angleži so odšli iz Perzije. Zapustili so petrolejske vrelce in sedaj ne morejo več izkoriščati Perzijcev ter vzdrževati na njihove stroške imperialno razkošje v Londonu.
Pri nas pa naj le ostane Rim, samo spomniti bi se moral, da birokracija ne živi samo s črpanjem petroleja, ampak tudi s črpanjem denarja v naših krajih.
Demokratizad ja
Obnova italijanske armade se razvija v vedno hitrejšem tempu na demokratični podlagi. Tako je sedaj tudi »Dom vojakov« spremenil svoj naslov in se imenuje »Dom vojakov in desetnikov«.
Sedaj so torej tudi desetniki: čast, komur časti
druzega za prit do pulente. Usi vesta kuo se judje pretjekajo, za ušafat prjed voznika al’pa kamjon, de jim peje kostan u laške, oni ga pa zamene an ložejo mez glavo tisto veliko skarb. Tist k’ na more p ačjat uoznika al kamjona, uzame pa burelo u roke, nabasa gor an par žakju kostanja, an gre doi po raunin, naprav desetine an desetine kilometrov, od vasi, do vasi, an od hiše do hiše. Po laškim se jim usake sort dogode, tarpe lakot; spijejo po hlevah u slami an natleh, mal-tra je velika, šafa jih daš an mraz, an use kar pomaga boljezan zadjet. Naše blaguo tiste, ki ga imamo mi za predat nje nič štjeto, večkrat se zgodi de muo-ramo dat an dva kila kostanja za dan kilo sjerka, zak Lahi se profitajo, imajo roge, ker vedo, de mi mamo buj potrjebo njih sjerka ku oni našega kostanja; oni naš kostanj ga uzamejo za njih golo pre-gnat. Lahi, kar nas videjo, de mi gremo li njem od dora do dora, z žakjam na ramane, an guormo druh jezik ku oni, nas kličejo še ščjavi po varhu. Sadk naj vid ejeu svjet kajšno maltro imamo mi za prid do koščka pulente že vič ku petdeset ljet; rešitve za zbuojšat življenje u naših gorah šele jo na videmo.
Prosemo pa bog nam pomaj, kar nam nečjejo rimski an videmski poglavarji.
Vojaške vaje
Okrog izliva reke Tagliamento so bile vaje italijanskih oboroženih sil za obrambo proti napadu in izkrcanju.
Kdaj bodo začeli z izsuševalnimi deli zemlje tam okrog, da se bodo tako vež-bali ljudje tudi v borbi proti lakoti?
tako je DANES.	KO	SE	BO	NAROD	PREBUDIL	TAKO	BO	PO	PREBUJENJU.
Cementna industrija in zaposlitev naših delavcev
Kuo je nam draga pulenta
»MATAJUR«
IZ NAŠIH VASI
Stran 2 -------------------------------
REZIJA
Naša občina je pretežno gorata in zato o poljedelstvu ni govora, dokaj dobro pa je razvita živinoreja. Kjerkoli je na obronkih kaj položnega sveta povsod vidimo črede ovac, koz in krav. Središče naših planin se nahaja v podnožju gora ob izviru Bele in pa na njenem levem bregu, živina se pase pri nas približno 6 mesecev na leto in sicer jo držimo v tako imenovanih »planinah«. Med zadnjo svetovno vojno pa so Nemci požgali vse »planine«, ker so dajale zavetje partizanom. Nekaj smo jih na novo zgradili ali pa za silo popravili, dosti jih pa še čaka popravila. Vse to smo napravili na lastne stroške, ker nam do danes ni prišla nobena oblast na pomoč. »Sila kola lomi«, pravi naš stari pregovor, nar-dili smo dolgove, da smo mogli popraviti to kar nam je razderjala vojna. Brez »planin« nismo mogli biti, saj so te edine, ki nam dajejo možnost življenja.
Ni dolgo od tega, ko smo zvedeli, da je vlada nakazala precej miljonov lir za obnovo med vojno razdejanih »planin« v Karniji. Zanimali smo se in pregledali, a Rezje nismo videli na tem seznama. Zadnje upanje nam je tako splavalo po vodi. Mi vemo, da obstoja tudi nek zakon, ki pravi, da pride pri gradnji novih »planin« na pomoč vlada, a tudi to ni veljalo za nas, ker nihče iz naših krajev ni dobil pomoči. Zaprosili smo tudi povračilo vojne škode, a tudi tukaj je bila vsaka naša prošnja zaman. Kam naj se obrnemo? Toliko se govori, da se skrbi za podvig živinoreje v videmski pokrajini, mar mi ne spadamo semkaj?
GORJANI
FLAJPAN IN BREG. — Smo brali ta na »Gazzettino«, ki mi smo storli dimo-stracjon, ki ne vjemo še mi zakuč smo jo storli. Ul di, ki za tjezi od Vidma mi smo ni uconji, ki ve blejamo, kuj zujtà, ki njemamo nič druo za djelati. So pisali še, ki mi marnò malo tas komunal, dan mijar po lavi in medje. Bal e muoru plačati souse rešt te, ki e pisu tu buojado tviš, sabojo o tjeu reštati r.e koj brez srajce, ma še brez mudant.
BRDO
PODBRDO. — Na velika dižgračja ne kolpila no famcjo naše uasi. Te druht tjedan naš uaščan Debelež žuan, star 43 ljet e reštou vitima incidenta, ki e mu kcštou suojo živenje. On e djelou tu Karniji tu nej hosti. E bi adet tana niti, po keteri so pošijali darva. Kar e djelou suo d jelo tana škarik od brjeman an parhnjalo blizu no brjeme e se odnou, ma dižgračja ne tjela, ki e se zapletu tu nit an spadu jušto tana puošte, kjer no brjemana dar butajo. O nje rivu in timp horé ustati an utejči, zatuó cjelo brjeme dar te butnilo tu nanj. Njehà kom-panji od djela so sobto se zbližali njemó an ha horé pomali, potem ha pejali tu špetau dou Tumječ. Ma kle to njebo nič za narditi ž njem an mjedehi so ha di-klarali tu perikuljo živenja. Bohi mož e mou obe nohe zlomljene ano rebra. Njehà kondicjoni so šle simpri buj slabo an zatuó so ha druhi dan pejali tu Videmski špetau, kjer po malo ur, ki e bi no-tre e umar brez, ki o bodi jeu konjošln-co z judmi.
TARČENT
KUJA. — To druho nedejo otuberja smo mjeli tu naši uasi ljepo segro. Par tej so paršli pouno judi an tej, ki ve mi uzamo, ne henjala tu no veliko legrijo par tači ta dobreha vina.
SEDILA. — Naše uardje no spe par njih djele. Ljetos to je pouno judi, ki no se lamentajo, ki te jim parmančailo tu njih ronkah dosti razdouja an no ne vjedo šnjč kje so te mački, ki to jim plaža bandimati par luni.
tajpana
VISKORSA. — Narbuj te stari malin našega komuna, ta je Veskucjrški. Do lje-ta 1946 smo ha mjeli ta na Raune an kle so nosili mljet še Karnahčeni an Brježeni. Po tjem ljetu, progres e nam parnesu luč letriko tu našo uas an tako-viš te malin e bi prenešen tu Viškoršo an e mlou na letrik. Za nas te ba ta na lje-pa rječ, zak smo mjeli dosti fadije an časa ošparnjenega. S tom potjom so se r.ardili še Brježenji suoj malin an še zanje to bi dan velik vantač. Ma na žalost, te progres, ki mi smo ha tekaj hualili fin donas, e nam paršou parmančati, zak to je več dan mjesac, ki tu Veskuorši malin o ne meje več an mlenje no muore-jo jedje nositi ha mljet tu Debelež, ki on je rat deleč.
Zakuó te tuo'e točalo? če ve poslušamo mlinarja, kolpa na bi tjela beti od governa, ki e ha tikaj čerjou tas, ki on ne more več mljeti, zak on se ne uarže non načej rat soute za plačati špeže lu-
či. Zatuó mlinar e se decidu zaprjeti malin fin, ki no ne boju mu dali autori-tadi muoč za morjeti stati notre ž njehà djelam. Judje teleha djela njeso nič kon-tenti, radi no bi vjedali kej več čisteha tu te malin, zak nas uas velika tej Ves-kuorša s Karnahton uret, no bi ne mjeli mjeti strah zdaržati suoj malin. To je uasi dosti boj malih, ki no njeso paršle do tehà za zaprjeti suoj malin; zatuó mlinar o biu muoru no mar več povjeda-ti kako no hredó tele reči. Saj on nje sam, ki o ma malin an, če ve se ne motimo, temu no čentrajo več judi. Težje no bi tj eli beti konsorti, ki to jih je 28 usjeh. Naj pusti malin družim, ki no če provati kako to ma hnati indavant rječ, druhačej to ma spek se uamiti tana Rauan, zak to je rjes čudno, ki ve mej-mo bizunjo nositi tekaj deleč mljet naš sjerak.
PROSNID. — Budoliča Amedea družina je bla osrečena, zak’ se jim je 16. otuberja rodiu ljep puobič, ki so mu dal ime Žani.
1SJFMF
VIZONT. — To zadnjo nedejo so paršli tu Vigante na škuadra mladih taz Vidma hledat naše jame. Kar so pustil naš bork so povjedal, ki so tekaj Ijepe an, ki to je na velika škoda, ki no njeso poznane. Ki to bodi no mar propagande narete, bi mjeli velik vantač zak forešti, ki no pridejo no nam bi tjeli dati dosti komercja.
AHTEN
SUBID. — Pred neduhim časom e u-mar tu naši uasi mladi sin Baloh Emilij star 20 ljet. Zadet e bi od žlaha par sarcu an njeha smart zavuj tehà ne ba nahla. Usi so ha poznali an mjeli radi, zatuó o ne bo tekaj hitro pozab j en od naših judi.
* * *
Po več mjescih djela so finišal djelo za nam parpejati uodo. E bi naret akue-dot, ki e koštou cjerke sedam miljone lir.
MALINA. — Pussini-ju Auguštinu iz naše uasi ne pred dougim časom točala nasrenča par djele. Tu senožeti e mu se zualou brjeme sena, ki on e ha tou ustaviti, ma o nje rješou an to te ha zaulje-klo pod dan mjer, kjer e spadu, an se udaru na hlavi. On bo muoru ščepati za neh 15 dni.
FOJDA
Tu Vidme, so nardil prožet za ašfalta-ti cjesto, ki od Fuojde na peje tu to mje-sto skuozdre uasi Paulet an Sat. Te prožet on kaže, ki no če eliminati usé te ovinke, ki njeso potrjebni. Tale, to je zarjes na ljepa rječ za vos naš kamun, zak ta cjesta, ki na peje od Vidma do Fuojde na je zarjes slaba. Če to bo tuole nareto, naš kamun on če mjet buj velik komerčjo, zak od Vidma no če hodit h nam j ud ji boj pohostama mašmo tu nedeji.
VILE. — Pred nekej dni so tu naši uas se sprauii dosti može an se ložli kom-pit za nardit dan paš par autoritadi, zak na dan bot se loži an nam naredi cjesto, ki smo brez nje.
Na komune so mjeli diskusijo za nove taše, ki bi jih muorli plačjuvat tu ljete 1952. Par tej diskusiji so narbuj čekarali možje od uasi, ki so ložene tu plane an So Stabilii, ki to se stori plačati taše usjem glih, naj bojo od uasi hore, naj bojo od uasi plana. Možje od horskih uasi njeso še ust odparli an takoviš te bo use sprejeto. Na tole modo te, ki o ma no mar zemje tu hori o muore tu komun kontribuiti tekaj kuj te, ki on je tu plane. Tuole to nje jušto, zak’ horska zemja na daje rat malo an po tjem, z horskimi 'uasmi komun o njema tekaj spež tej s temi od plana, zak med tjem, ki tu plane to nje uasi, ki na bodi brez cjeste, po horah ve marnò jih več, ki no muorejo use ta na harbatu nositi. Te tjelo beti jušto, ki tele no ne plačujeta nobedne taše.
TORJAN
SKRILA. — Ofenziva od gaspodarjeu fabrike »Italcementi« pruot djeloucam na usaki dan buj ostra se djela. Rikje-šte, ki so djelouci nardil, zak o bodi kon-trat rišpetan, »Italcementi« na nejče jih sparjeti. Djelouci so se usi sprauii an diskutirali horé čez acjon, ki od anjelé naprej no bojo muorli nardit za plejati to dito, ki na hleda usaki dan boj kratiti dirite od djeloucu.
Paršle so vahli
Cetartak, parvi dan novemberja bo dan spomina useh naših ta rančih. Ni družine, de bi na mjela obednega, de ji u miru počiva pod zemjo. Usak človek vje, de kamar so šli naši te ranci, naše mamice, bratri an očeta, tam bomo šli tud mi druz: britof an čarna zemja bo duom za use nas. Zatuó v j est ne parpu-sti, de bi kajšen grob pustil zanemarjen za ta dan, zak vahti so edini praznik te martvih u ljete. Takuó usak poskoči an poskarbi za očedit grobove svojih te rančih, jih parkopajo an jih oflokajo z rožami. Zvečer pa so usi britofi pod svetlobo od stuo an stuo sveč.
An dan pred vahtami par nas je stara navada, de otroc usjeh vasi posebé hor dijo u velikih skupinah od vasi do vasi, od hiše do hiše prosit kruh al pa pano-hlo sjerka za te dušice. Tu usako hišo, ki pridejo rečejo: »Hualjen bot Juzuš Kristus an Marija« — beneških mamic pa je odgovor — »amen nimar an uselej«. Nato otroc lepo pokleknejo an začnejo molit po slovensko. Kar uberejo kruha ga snejó potlé doma, kar pa uberejo sou-du jih nesejó na dan te martvih u cjer-ku u mošno. Takuo končajo našo staro vahtensko navado.
SV. PETER SLOVENOV
DELIBERE OD KONSEJA. — Naš kcnsej komunal se je zbrau na kamune an je deliberau za postaut vič komišjonu. Tista komišjon, ki bo mjela u rokah kompit za pregledat rikorše, ki jih bojo nardil judje zavuj prevelikih dajil je posta vjena od telih može za ' ljeto 1951-52 : Koren Ivan, Jusič Karel, Matelič Amil-kar, Koredič Anton, Belida Alojz, Mullo-ni Amleto, Tropina Ivan, Tomazetič Er cij, Juša Ruggero, Dorboló Faustin, To-zolin Henrih, Kvarina Ivan, Zufferli Elio, Sukalja Gino an Jusič Lavrenc.
Za voliuno komišjon so pa postauli tele može: Matelič Marijan, Fula Peter, Zorzini Ivan, Klemenčič Paskual, prof. Simonitti Zaharija, Mulič Avgust, Ko-staperarja Alojz an Angel Manič.
* * *
Usi judje hodernjajo zak jim na pride puošta za cajtam u roke, zak u cjelim našmu kamunu je an sam puoštar, ki na more u malo cajta cjeu kamun obhodit, an zatuó puoštar je parsiljen vič krat an u vič vasi puošto dat u roke an dan prepozno. Pru bi blo, de puoštarska auto-ritat postavi še adnehà puoštarja u naš kamun, zak je rjes čudno, de u naši vasi. ki je povezana usaki dan s korjeram, ki hodijo od Vidma do Stupce, bi bla puošta an dan boj poznó arzdana ju-dem.
A2LA. — Te pasani tjedan je paršu u našo vas proveditor od šuol Tamburiini. Pregledu je otroški vartac od ONAIR, ki je u naši vasi an je povjedu neki be-sjed našim otrokam. Blizu njehà so bli tud domači pohlavarji, to so špjetarski šir.dik an šekratarji Nediških dolin. Otroc, ki so proveditor j a poslušal, ko je finu njehà hovor, so mamice poprašal, »de kaj ie jau tist nunac, ki ga njesmo zastopil«. Potlé pa pravijo, de naši otroc na zastopijo slovensko, tle pa je parka-zano, de je use narobe: taljansko ne zastopijo.
♦ * *
Je umaru naš vaščan Praprotnik Ivan star 71 ljet, ki po domače smo ga klical Krajac. Ranki je biu nimar bardak, zatuó ga bomo mjel nimar u spomine.
* * *
D, e 20. otuberja so se oženil Domeniš Alojz an Jusič Rina. Mlademo paru par-voščimo puno vesejà an sreče.
PODBONESEC
U nedejo 22. otuberja, pred pudnem je g. Domeniš Guido ušafu pred pragam od njegà oštarijo adnó uro za ta za pest, ki se ne vje za gospodarja, ki je uro zgubiu. Te, ki je zgubu na se obrne u o-štarijo par Domenisu an bo ušafu na-zaj njehà to zgubjeno blaguo.
BRIščE. — Malo judi je, de na poznajo naše vasi, zak je ob ejesti šfaltani. Imamo lepó ejerbu, žalostno je pa, de u nji se ne pridga vič po slovensko, zak nam so pošjal duhounika, ki na zna našega jezika an tud se ha namara naučit. Mame krehajo saldu otroké zak se na nič u taljanski dotrini učiju, a po pravic pevjedano njeso oni krivi tega, zak do-trina je učena u tistim jeziku, ki oni ga ne zastopijo. Mi vjerjemo briškim mamam, de kar so oné hodile u dotrino so se vič navadle, a na smjejo pozabit, de takrat so bli drugi cajti, zak par nas usaka slovenska vas je mjela svojga slovenskega duhovnika.
DREKA
Usak an tkaj cajta imamo tud mi Dre-čani dužnost se oglasit an povjedat naše težave an potrjebe na našim slovjenskim »Matajuru«. žalostno je pa, de muoramo zmjeram te navadne a te stare povjedat, pa tek, ki bo prebjeru naše pismo, naj zastop, de njesmo mi krivi. Sa deb nam videmski an rimski pohlavarji uslišali naše stare prošnje, potlé bi lahko pisal tud te nove, za de so nam nardil kar smo mjel potrjebo. De bi človek živu od samih obečani, mi Drečani smo se bli že preveč opital, ker smo tka krat prebjeral na žomalah od miljone, ki so bli dani za naš kamun, de če bi blo to rjes, bi muorli mjet usak sojó banko. Te stare ebjube smo jih pozabil, a pa na muoremo pozabit tistih ki nam jih je naredu »U Nuovo Friuli« sedam dni pred votacjonu, kar je pisu, de nam je governo dau 24 miljonu za narest cjesto u vasi Trinko-Kras-Trušnje, an ta druge 13 miljonu za Nafuštjel-Dobenije. A hor na use tiste miljone muoramo še hodit po tistih star-mih potjeh, ki smo hodil orjet an bojmó se, de tu tisti pič, ki so šlč ta stare obju-be za njimi bojo šle tud ta nove.
Kaj čejo z nam nardit rimski an videmski pohlavarji? A mislijo nardit kot tist moš, ki je hteu navadit muša brez jest živjet an ku ga je lepuo navadu mu je ginu. Mi pa tega na bomo parpustil. zak muš je jau, de naj rase trava al ne, kadar mene ne bo, zame bo usé adnó.
Trušnjak /. PETARNEL. — U sabotu 14. otuberja se ie oženila iz naše vasi maeštra Petar-nel Toninca — te bohatih — hišno ime. Poročila je adnehà karabinjerja, ki ima službo par sv. Lovrenču par Gorici.
SOVODNJE
MATAJUR. — Obedna vas Nediške doline ni bla tkaj bogata gozdou ku naša. A po tej uojski zavuj tegà, ki nam njeso dal djela, za do kruha prit, smo muorli usé posejč an u današnjih dneh na moremo vič se pomàt. Pru bi bluó, de bi paršu governo nam pruot za zasadit nove darvesa, takuó, de bojo mohli mjet mal upanja naš otroc, ko bojo velik. Mi bi sami sadil piante, če bi jih nam au_ toritadi dal.
TARPEC, Dne 18. otuberja telega ljeta so se poručil gospuod Koredič Ivan an gospodična Loščak Matilda iz Kle-njà.
ŠT. LENART
U ta parvim tjednu so judje z velikim vesejam pozdravil našega kamunskega mjedeha dr. Trainiti Renato, zak se je poročiu z profesorico Rebesco iz Čedada. Ku je paršu z njeha ženo so se zbrali judje oku za narest praznik njemu an njeha ženi. u imenu usih judi so ga pozdravil naš šindik g. Kručil Kamilo an naš famošter g. Kračina Angel. Povjedal so, de kuó je dr. Trainiti nimar biu zvjest an za prit na pomuoč judem u narhuoj-ših težavah posebno za te buohe. U našim kamune nnaormo pa povjedat, de nje bluo še takega dobréga mjediha. Za-hualijo ga usi judje an se troštajo, de b(‘ nimar tako parpravjen za prit na po-n.uoč našim judem. Mi mu želimo puno sreče an vesejà z njehà mlado ženo.
SKRUTovo. — U našim kamune nje zadost močna fabrika dol na Cemuri, de bi mohlà dat djelo usim našim dižokupa-nim djeloucam. Zatuó muorajo naši dje-luci sami preskarbjet za kruh. Takuó so med Skrutovim an Ošnjem nad cjesto odperli sami adnó džavo od tarnanja. Takuó, ki so preskarbjel kruh škrutovci, bi se ha mohli tud po drugih vaseh, ki so blizu cjeste an, de majo kamanje, zak Ce bomo čakal pomuoč od governa bo-1,10 urnarli za lakotjo.
SREDNJE
GORENJI TRBIL. — Za nas je bla ljepa nedeja 22. otuberja. Mjel smo velik senjam, ki je po usjeh dolinah poznan, ku »burnjak«. Na tel senjam usake ljeto 1 cživi naša vas, zak nas pridejo judje hledat od usjeh kraju. Tud ura je bla po naši voji, use je blo lepuó. Mjel smo pro-cesjo z Buoham an od dost oknah od bramou so se videle platni, ki na njih je blò napisano »bodi hvaljeno sv. Rješ-no Telo«. Use je šlo lepuo an buoh nam daj učakat še puno takih Ijepis sejmu.
GNJIDOVICA. — U saboto 21. otuberja je umaru naš vaščan 86 ljetni Semiale Bepo. Pohreb je biu u nedejo zjutra. Rariceha Bepuna ga je spremilo na njehà zadnjo pot puno judi.
OBLICA. — Nedejo 22. otuberja nas je za večno zapustila naša pridna vaščanka Kjabaj Tonina. Pohreb je biu pandejak 23. otuberja.
GRMEK
TOPOLOVO. — U saboto, 14. otuberja, smo mjel noviče u naši vasi. Oženila se je Bukovae Eivira - Navartutih. — Poročila je Trušnjaka Lucijana iz Kanala-ca. Mladimu paru želimo puno sreče an vesejà.
GORENJE BRDO. — Našemu vaščanu Bukovae Antonu se je rodiu puobič O karstil so ga u nedejo 22. otuberja an za ime so mu uzdjel Mario. Majhanemu Mariu želimo puno zdravja an, de bi preča zrasu, za de bi prjet pomagu očetu.
KLODIČ. — Muost, ki je imeu zvezat s to novo cjesto Podlak an Hostne, ki peje iz naše vasi po tkaj cajta, ki so ga judje željel, je paršu cajt, de so ga nardil Na vemo pa duo je raeu tisto dobro vojo za zganit, de so fajan muost nardil, pač pa tiste vemo, de djeluc, ki so djelal na njim njeso bli še usi plačan, če glih je muost že vič ku dua mjesca naret. Na tisto vižo mislimo, de bi se dalo marski an kar bot nardit še po naših gorah brez plačat djelueu.
praprotno
STARA GORA. — Naša ejerku je poznana posjerode, zak spomini ki so noter nam praujo, de h nam so hodil na božjo pot pred stuo an stuo ljet. Najrajši so hodil hor na huoro Slovenci, posebno iz Benečije. Povjedat muoramo pa, de današnji dan na vidimo vič take zvestobe za hodit hor na tisti brjeh. Duo je kriu teha? Kakor čujemo pravit od judi, na hodijo vič tulk zak že od dugo cajta se ne morejo spovjedat u njih jeziku, zak manihi na znajo drugeha ku taljansko.
ČEDAD
Smo u dvajstem stoletju, preuožnja se je zlo zguaršala, use se je moderniziralo, le cjeste našega mjesta so nimar tiste, ki so ble pred stuo an stuo ljeti, uozke an ovinkaste. Pred 30 ljeti lahko porčmo, de je blo buojše za vozit u Čedad, ku pa donas, zak u tistim cajtu je biu naprav-jen muost u Rualisu an čez Hudiču muost njeso mjel potrjebe usi uozit. Po uojski, ku se je začelo vidat po ejestah več automobilu an kamjonu, ta muost, ki bi tkaj služu za preuožnjo, čedajski kamun ga je pustiu, de se je podru an donas se ne muore po njim uozit.
u Cedade je velik trafik, narbuj pa u dnevih, ku je targ; judje na vejo kam bi se stisnil, zak je use pouno uozu an automobilu po usih tistih uozkih ejest. Zavuj tega je paršlo večkrat u Cedade do hudih nasreč. Ta rječ na bi smjel čedajski pohlavarji kar takuo pustit, potrjeba bi bla, de bi se napraulo adno široko cjesto, ki bi uozila okuol an okuol Čedada an takuo bi blo zlu manj voženj a posi jed mjesta. Na smjejo pozabit, de C e- v c!ad Je u targouskim pogledu zlu važen, kla se zbjerajo judje use Nedižke doline, Praprotna an usih kamunu okuol.
 ...""""n..................  milnimi
POŠTA
C. K. iz Prosnida. Prejeli smo vaše pismo. Trenutno ne moremo odgovoriti na vaše vprašanje, ker je potreben gotov čas s.a rešitev take zadeve. Cim bomo stvari priš i do dna, vas bomo obvestili s posebnim pismom.
M. J. GRMEK. Predložili smo vašo prošnjo na tozadevni urad v Vidmu. Sporočiti pa vam moramo, da vam ne moremo odposlati potrdila o plačani taksi, ker smo ga morali priložiti prošnji, čim bo prošnja rešena vam bo urad sam vrnil zgoraj omenjeno potrdilo. Kar se tiče zadeve o gasilcih, nam morate poslati še vaše rojstne podatke in podatke solastnikov mlina.
Štev. 28
MATAJUR
•Stran 3
Vogliono T ignoranza
Alcune decine cii ragazzi si sono recati a studiare nelle scuole slovene di Gorizia. Ogni pressione possibile è stata fatta per dissuadere le famiglie di questi ragazzi dall’inviarli a studiare colà, in quelle scuole e quel collegio che non ci si peritava di definire comunista. Porse qualcuno di coloro che affermava ciò e-ra in buona fede ma comunque non potevano esserlo. Si giocava sull’equivoco e si cercava di falsificare la realtà facendo credere alla povera gente che questi ragazzi sarebbero stati persi per queste famiglie, poiché avrebbero potuto essere trasportati oltre confine.
In realtà questi bambini furono inviati ai »Dijaški dom« che in italiano significherebbe casa dello studente e che « un collegio che ospita i fanciulli dei Paesi distanti dalle scuole che per tale fatto non potrebbero evidentemente frequentare la scuola. Questo istituto ospita decine e decine di ragazzi di tutti i luoghi abitati da sloveni rimasti nel territorio dello Stato italiano, dalla Val Torre fino a Doberdò del Lago, a nemmeno un tiro di fucile da Monfalcone.
Le scuole a cui vengono avviate questi ragazzi non sono comuniste o private, bensì sono scuole governative, i cui professori sono pagati proprio dal Governo e ciò deve essere sufficiente garanzia che in esse nulla si può insegnare di ma-
le poiché sarebbe assurdo che un Governo democratico cristiano mantenga delle scuole antinazionali, anticristiane e antidemocratiche.
Quale quindi può essere stato il vero motivo per cui si è cercato d’impedire che questi ragazzi si recassero a studiare nelle scuole di Gorizia in cui vengono istruiti nella lingua materna ed in italiano?
Non si voleva che questi fanciulli potessero istruirsi poiché domani saranno degli uomini che in virtù di questa istruzione concluderanno cose che non si vorrebbe fossero conosciute. Per questo i ragazzi che oggi studiano colà, domani saranno la guida del loro popolo, ed alla sua testa lotteranno perchè anche per lui ci siano migliori condizioni di vita, c: sia il riconoscimento dei diritti che vengono negati e sia rispettato come è giusto. E’ il terribile duello tra il povero diavolo che viene continuamente calpestato ma che tenta con tutte le proprie forze di sollevarsi dalla miseria, ed il ricco che cerca di ricacciarlo indietro affinchè non si avvicini l’ora in cui dovrà cessare il suo sfruttamento.
Suil’esito della lotta non ci dev’essere dubbio poiché l’ingiustizia deve cessare ed il povero diavolo di oggi sarà domani un uomo anche lui.
JAKOB
Zgornji Trbilj je vasica, ki leži na široki in odprti planoti na jugozapadni strani gore Kum. S svojega položaja dominira doline Idrijce, Kozice in Arbeča. Sedaj spada ta vas pod občino v Srednjem, ki je v tistem delu po jeziku in krvi slovenske dežele, katera je ostala še pod Italijo.
Ta vas nosi torej zaslugo, da je bil v
JAKOB ŠTELIN.
KAJ ©IMfflll PD
V'
i /■ » u
Ecco i fatti: sino a qualche anno fa la marina manteneva a Capo Miseno un suo distaccamento per proteggere la polveriera installata sul posto. Per necessità di servizio il distaccamento occupava due terzi dell’arenile e la spiaggia era stata dichiarata soggetta »a vincolo militare«. Niente sviluppo turistico della Zona, perciò, nessuna possibilità di far Concorrenza alla dirimpettaia Sorrento, come aspiravano i suoi abitanti.
Poi finì la guerra, la polveriera fu spostata in una località meno esposta e il dipartimento ritirato. Gli obitanti di Capo Miseno respirarono e pensarono che fosse venuto il momento di fare il bagno in pace. Speranza di breve durata Il Comando Dipartimento del basso Tirreno d’accordo con quello territoriale di Napoli dichiarò di voler mantenere la zona a sua disposizione e di esser in procinto, anzi, di sistemarvi altre installazioni. A cose fatte, si vide che queste consistevano in un completo stabilimento balneare di un centinaio di cabine lussuose, erette su solide basi di cemento armato.
Questa estate, lo stabilimento è entrato in funzione, gli ufficiali vi hanno trovato un incantevole piedatterra per loro e loro famiglie. Il che, senza dubbio, è eccessivo. Evidentemente per consolarsi della perdita delle basi navali essi pen~ sano che la cosa migliore è costruirsi e Utilizzare basi balneari.
Iz »II Mondo« dne 29. septembra 1951,
Quali risultati ha ottenuto la bonomia bel presidente del Consiglio?... La stampa italiana è delusa per la mancata soluzione del problema di Trieste e per la vaga formula riguardante la revisione del trattato di pace... Le richieste finanziarie Sono rimaste senza una precisa risposta Salvo un punto. La missione Pella aveva chiesto rifornimenti di armi, di materie brime, di macchine utensili necessarie al-
la nostra difesa, per circa 550 milioni di dollari per coprire il deficit della nostra t il ancia dei pagamenti per il ’51; 500 milioni di dollari di ordinazioni belliche a fabbriche italiane; inoltre acciaio per 400 mila tonnellate, rame per 80 mila tonnellate; 200 navi da carico della flotta da guerra messa in naftalina dal governo americano per trasporti urgenti, ed il permesso di impiegare il fondo lire ricavato dai beni americani donati all’Italia per sollevare il deficit del bilancio italiano.
La missione Pella ha domandato anche che il macchinario che alcune ditte italiane dovevano importare su crediti ERP ormai da circa otto mesi, fosse liberato dagli impacci e imbarcato. Solo que-st’ultima richiesta ha ottenuto immediata soddisfacente risposta...
Per concludere: coloro che credevano che De Gasperi fosse venuto per stringere l’ultimo nodo di una trama tessuta da mesi da rappresentanti minori, e per strappare col suo prestigio e con la sua arte diplomatica vantaggi insperati, hanno commesso un grave errore.
Iz »L’Europeo« dne 7. oktobra 1951. *
E’ stato scoperto di recente uno strano animale. Esso è dotato di voracità superiore a quella dello struzzo e le sue mostruose dimensioni gli consentono di mangiare in America, digerire in Italia e depositare nella stessa America i prodotti della digestione.
Questo animale vive a preferenza nelle regioni dell’Italia settentrionale e dai naturalisti è stato battezzato »industriale italiano«.
Iz »Risorgimento Socialista« dne 20. oktobra 1951,
•
Con il trattato di Campoformido il territorio passò infine sotto la dominazione austriaca. Tuttavia, se l’autonomia e la libertà furono alquanto ristrette,
l’amministrazione fu buona e la floridezza economica ed i traffici continuarono sotto la Serenissima.
L’ordinamento austriaco fu bene accetto e nessuno ebbe giammai a lamentarsene. Non ci risultano, da quanto abbiamo potuto sfogliare su questo periodo, insofferenze o atti osti.i contro il nuovo governo, e ad onor del vero dobbiamo dire che i vari Imperiai Commissari si comportarono in quelle terre sempre con molta saggezza e buon senso, rispettando fino all’eccesso gli usi e costumi delle popolazioni e ciò che più conta la loro lingua.
Il periodo austriaco ha termine nell’anno 1866 con la fine della guerra che Francia e Piemonte avevano dichiarato all’Austria. Da questo momento ha inizio sulla S’.avia veneta la sovranità italiana, sulla quale ci intratterremo più a lungo.
Con la venuta degli italiani, le popolazioni locali credettero ad un ritorno di Venezia e ciò giustifica il loro giubilo nei primi tempi. Appena giunti i soldati fr. neo-piemontesi, una commissione di slavo-veneti partì subito alla volta di Cu-stozza (Quartier Generale di Vittorio E-manuele II) onde chiedere a Sua Maestà il ripristino del sistema amministrativo nonché l’ampia autonomia goduti durante il periodo della Repubblica Veneta. Ma non vennero ascoltati.
Iz »Il Corriere di Trieste«.
La permanenza troppo prolungata di uomini o di partiti al potere che appariva già non desiderabile nell’interesse di schietti regimi liberali cento anni or sono è incomparabilmente più pericolosa oggi in cui i governi hanno ampissime e profondissime ingerenze nel mondo dell’economia ed attraverso questo in tutti gli ambiti in particolare sopra tutti gli organi di informazione, sul teatro, sul cinematografo, sulle case editrici. Co i queste ingerenze il protrarsi troppo a lungo della permanenza dì un partito al potere può avere l’effetto del so-
njej rojen eden iznied naj večjih mislecev XVIII. stoletja, Jakob štelin.
Rojen je bil 29. julija 1688. od očeta Kocjana štelina in matere Marjete in čeprav si drugi kraji, kot na primer Čedad, prisvajajo čast, da je bil pri njih rojen ta veliki mislec, vendar v tem oziru ne more biti nikakršnega dvoma, ker so podatki o njegovem rojstvu iasno razvidni iz rojstne knjige, zvezek II. stran 292 v župnijskem arhivu v št. Lenartu, kamor spada tudi Gorenji Trbilj.
Iz njegove mladosti nimamo nobenih zanesljivih poročil, razen tistih, ki izhajajo iz ustnega ljudskega izročila. Tako na primer pripovedujejo, da so ga še kot dečka poslali starši v šolo v Čedadu. Tam mu je šlo v začetku učenje precej težko in je bil zelo počasen v dojemanju učne snovi. Ko pa je nekoč padel blizu 'tianega »hudičevega mostu« ter si pri padcu pretresel možgane, je naenkrat postal bolj živahen in nadarjen in mnogi so svetovali, naj bi mu omogočili nadaljnje študiranje. Vsekakor je gotovo, da je Jakob začel s svojo izobrazbo v Čedadu. Ko je premagal začetne težave zaradi različnega jezika, katerim je bil vzrok pomanjkanje osnovne šole v rojstnem kraju, je takoj pokazal svojo nadarjenost in ko mu je bilo komaj 15 let, je Znal že precej dobro pisati in čitati v italijanščini in latinščini.
Njegova humanistična vzgoja, njegova ljubezen do klasičnega študija, temeljito in obširno poznavanje vsake duhovne manifestacije, dotik starih vrednot in i-dej z naprednejšimi in modernimi pridobitvami znanosti, so temeljito preoblikovali njegovega duha in napravili iz njega misleca, ki je bil dobro podkovan na vseh področjih znanosti.
Zanimal se je za vse
Poleg temeljitega študija bogoslovja in etike, v katerih je pozneje tako napredoval in pokazal take duševne vrline, da so ohranile njegov sloves še med poznimi rodovi, se je štelin z ljubeznijo posvetil tudi študiranju posvetne znanosti, kot so matematika, fizika in medicina. Poleg tega je bil veščak v grškem in latinskem jeziku, poznal je francosko, nemško in angleško slovstvo, nam zapustil nekaj esejev o filološki kritiki, ter se ba-vil tudi s poezijo. Njegova obširna in re-
verchio peso tenuto troppo a lungo sulla molla: che la schiaccia definitivamente, senza possibilità ch’essa più si rialzi.
Arturo Carlo Jemolo v »Rivista del Movimento Comunità« meseca oktobra 1951.
*
SFOGLIAMO uno degli ultimi numeri del Times di El Paso. I casi di divorzio sono stati classificati sotto la rubrica «Incendi». Le nascite, invece, nella rubrica «Incidenti della circolazione». La colpa, come sempre, è del tipografo.
Iz «Il Mondo» dne, 29. sep embra 1951. •
«Le autorità italiane di polizia temono una possibile invasione di zingari profughi dai paesi dell’est e misure eccezionali sono state predisposte per accoglierli. Ma Sceiba non condivide queste preoccupazioni dei suoi collaboratori».
«Cosa volete? — avrebbe detto — se abbiamo già 46 milioni »
Iz «Omnibus» dne 20.5.1951.
sna enciklopedična znanost ga je pripeljala tudi do tega, da je poizkusil s koordinacijo raznih znanosti po sistemu, ki ga je razložil v svojih zrele,ših letih.
že zgodaj je njegovo ime vzbudilo pozornost in znani mecen Ivan Emo, ki je opazil štelinovo nadarjenost, ter slutil njegov oodoči napredek, mu je ponudil možnost, da bi se posvetil filozofskemu raziskovanju, ter ga je povabil leta 1727 na svoj dom in mu istočasno zaupal vzgojo svojih treh otrok. Tu je imel v ne-k.ašnem ciceroni j anskem brezdelju naš Jakob dovolj časa, da je sestavil sintezo svoje Etike v »Eseju o izvoru in razvoju šeg«. Medtem si je pridobil tako spoštovanje in občudovanje, da je leta 1739. s posredovanjem svojega zaščitnika Ema dosegel pri beneškem senatu imenovanje za profesorja moralne filozofije na univerzi v Padovi.
Cim je prišel štelin na padovansko univerzo, kjer je začel svoja predavanja z akademično razpravo o etiki, ki so jo takoj potem- natisnili, je začela dòba njegove dolge in velike aktivnosti na znanstvenem področju. Malo pozneje je objavil svoje »Eseje«, ki jih je izdelal že v prejšnjih letih. S tem delom se je tako povzdignil, da so ga šteli med najgloblje mislece in Algarotti ga je primerjal s Cartesijevo »Razpravo o metodi«. Beccaria je večkrat prečital te eseje in jih občudoval kot zelo posrečeno manifestacijo misli.
Opirajoč se na znanstvene principe, se mu je posrečilo zgraditi jasen in preprost etičen sistem, ki se je skladal v posameznih delih in v katerem ni bilo dvomljivih mest, ali metafizičnih razglabljanj, ter se ga je lahko povsod apliciralo. Zaradi njegove resničnosti in zaradi praktičnosti njegovih navodil, zaradi njegove skladnosti z naravo in prilagodljivosti različnim potrebam in zahtevam življenja, zaradi njegove obširnosti in popolnosti, lahko smatramo ta sistem kot enega najboljših, kar jih je bilo izdelanih v tistem času. Da bomo prav razumeli štelinovo delo, ga moramo vzeti s časom, v katerem je bilo objavljeno. Takratnim sodobnikom je to delo odkrivalo nova obzorja in zato ni nič čudnega, če je povzročilo živo polemiko med takratnimi filozofi, ki so prištevali avtorja med največje genije svojega stoletja. V resnici so bili Vico, štelin in Pagano med največjimi pisatelji XVIII. stoletja, ki so na znanstveni podlagi raziskovali razvoj človeštva in njegove zakone. Za nas je ve.ika čast, da ima med njimi tako odlično mesto Jakob štelin, tudi če pripada prvo mesto Giovanbattistu Vicu.
Kakor Sokrat
S svojo znanostjo in s svojim poučevanjem je štelin še povzdignil slavo pa-dovanske univerze, čeprav je ta štela takrat precejšnje število zmožnih in slavnih profesorjev. Njegove lekcije so bile vedno zelo obiskane in pravijo, da so nekateri tujci prišli nalašč v Padòvo, da bi poslušali tega učenjaka, ki je bil sicer po svoji zunanjosti prav tako grd kot Sokrat, ki pa je bil podoben temu grškemu filozofu, ne samo po njegovi zunanjosti, ampak tudi po življenju in globoki znanosti.
Njegovemu »Eseju o izvoru šeg« je sledilo še sedem knjig o etiki, ki so med seboj povezane tako, da tvorijo skupaj zaokrožen sistem. Te knjige so bile objavljene šele po njegovi smrti zlasti po zaslugi p. G. Barbadigo.
La nostra lingua
\......"»l|||,|ll»""»l|M„|.I,,,»1"'»«!!»"".  «"""»UMI»..
Osservazioni sulle declinazioni
rola jazbec, gen. jazbeca (non jazbca), eppure in angel ( = angelo), gen. angela (non angla), mesec, gen. meseca. Comunque l’uso della pratica e la conoscen-
za di vocaboli possono ovviare facilmente
a questa lieve difiicoltà.
La declinazione e le particolarità che
Nell’ultimo numero abbiamo visto ^'-’esempio di declinazione maschile cioè «no dei tre tipi che si presentano nella '*hgua slovena, poiché, a seconda della Consonante finale con cui una parola Cfinina si hanno determinate desinenze.
Alla declinazione che	abbiamo già
sposta appartiene la maggior parte dei r'°mi della lingua slovena e cioè tutti duelli che escono in : b, d, f, g, h, k, 1, m, P. r, s, t, v, z,
Ed
ora alcune osservazioni:	abbiamo
botato come l’accusativo sia uguale al Seminativo. Ma questo	avviene solo
Sbando si tratta di esseri inanimati, ’hentre se abbiamo un sostantivo che indolii un essere animato,	lo desinenza,
ail’accusativo, aggiunge la vocale o, ov-e*o è uguale al caso genitivo. Facciamo
un esempio: Nom. volk ( lupo), Gen. volka (=. del lupo) Acc. volka (“ 11 lu' po) (compì, oggetto): es. jaz sem videi volka ( “ io ho visto il lupo).
Fra questi nomi è opportuno notare quelli che terminano in el, er, ec, (Pronuncia ez) es. orel ( — aquila), veter (— vento), pevec ( = cantante). Ebbene questi sostantivi, perdono la e in tutti i casi in cui, la desinenza ha una vocale finale. Es. Nom. orel, gen. orla, Dat. orlu, ecc. Nom. pevec, gen. pevca O Pro” nuncia peuca); dat. pevcu ecc.
Questa è si chiama mobile, perchè serve soltanto per pronunciare meglio il vocabolo. Infatti sarebbe brutto dire cri, invece di orel. C’è qualche raro caso in cui questa è si mantiene per non accumulare troppe consonanti come nella pa-
** "y
CENEBOLA.
si verranno esponendo man mano, ci daranno la possibilità di dimostrare quanto questa lingua, insieme al greco ed al tedesco, abbia mantenuto la struttura morfologica delle lingue antiche, quali il latino ed il greco stesso.
Ciò vuol dire che lo stato di conservazione di questa lingua è maggiore che non nell’italiano, ed in altre lingue indoeuropee. Questo fatto, o fenomeno sì deve in gran parte alla gelosa custodia della tradizione, al vincolo tenace che lega questo popolo agli usi e costumi e specialmente al forte carattere autoctono che impedisce ogni influenza esterna, nonostante che l’uso della lingua scrìtta, rispetto a quella di altri popoli, sia venuto molto più tardi e quindi non abbia una storia antica.
Basti pensare che i primi documenti dì lingua scritta risalgono al secolo X costituiti dai cosiddetti »Frižinski Spomeniki« (monumenti di Frisinga) contenenti una formula antica di confessione generale.
MATAJUR
■Štev. 28
PREDAN IZIDOR:
^.ZA NASE DELO
Djelo na var tu
Zimska solata. U telim cajtu se presaja zimska solata »bionda« an »meraviglia«. Zemjà kamar bota presadil solato morata prjet dobró parpravit. če le moreta zberita sončni kraj an, de je zavarovan pred vjetram. Ce jo bote presadil u dobró zemjo takuó kuk smo vam povje-dal, bota imjel konac febrarja mjesca lepó, mahnó an veliko solato. Fovjedat vam moramo tud, de solato na zalivajta z gnojcom, takuó ku dielajo vič gospodinj, zak mislejo, de bo ljeuš rasla. Solato jemó saldu saruovu en gnojnica bi jo lahkó usmradenla, takuó, de bi bla nagobarncst prit do boljezni na črevesu.
Sejenje graha.
Grah ga lahko usadimo u jeseni koncu otuberja, pa tudi do parvih dni novern-berja, če je lepa ura. Sadimo ga u var-ste 5 do 6 centimetru globoko an če se le more u kraju na sonce zad, takuó, de bojo rastline buj na varnim pred menjavanjem toplote an mraza. Grah u jeseni posijan ga poberemo najmanj 14 dni prjet ku najzguodnejše pomladne saditve.
Kakuò spravmo čebulo
Čebula bi na smjela manjkat nakuol u nabedni hiš an tuo niti u zimskim cajtu. A za jo mjet je potrjeba u jeseni tud znat spravit, de bo tarpežns u zimskim cajtu. Narbujša čebula, ki se dobró obdarži cjelo zimo je »žitouska« an »brunšvinška« ardeča čebula. Ta suorta čebule je tarda an ne gnije, an ne po-ženč. Se vje, de požene usaka čebula, če jo daržimo na prastor, ki je topli an umit, zatuó se dobro zapomnite, de buj je suha an marzia skramba u katjeri se skran čebulo, buj ta se bo daržala zdrava, Narbujša skramba za čebulo je pod-stijeha. če čebula prenesé tud neki mraza, ta lahko ostane u podstrjeho dok na pride ta hudi mraz. Narbuojš je če jo sp'etete u kite an obesite, če pa tega na nardite, naložita na tla, a ne previč na debelo. Cimo porežite do 5 centimetru doužine an jo zasukate, zak ta pomaga par tarpežnosti. Tiste liste, ki jih čebula ima, na smijete pravič stran jih targat; zak te varjejo čebulo, de na gnije. Koreninice naj se dobro posuše prjet, ku jo spravite, potlé jih pa lahko podrežete al proč stargate. Tista čebula, ki je ras-tla u previč gnojni zemji se na skran za tulko dugo cajta ku pa tista, ki nje ra-stla na tekaj gnojni zemji. Zatuó je potrjeba pognojit zemjo če se more s fos-latami, a ljeto prej, ta zemja je buojš, de je bla pognojena z hljeuskim gnojam.
Kakuò napravmo kompost
Sada je tisti cajt, ki se zbjera od var-tou pardjelke an tud očed se reči, ki nje-so urjedne. Sadà bi vas radi naučil ka-kuó lahko nardite kompost, tuo je tista lina hnojna zemja, ki jo vidimo na vartih, kjer zelenjava lepuó rasté. Zberite u kajšnim kuotu na vartu, če muorte na sjenci, lajan prestor an čja znesite
use tiste reči, ki odpadejo, tuo so pleveu, trava, liscje, pepéu, smeti, saje, cjestno blato, tuo, ki se iztrebi iz jarn,, ostanke iz dvorišča an use tuo, ki lahko h n če an trohni. Na kompost pa sa ne smije od-hladat rastlin, ki so intetane od kajšnih bolezni, posebno od plesnjivosti al pa arjé. Tud sa na smije odkladat na kompost plevela s sjenjam, zak bi se ta lahko raznesou an se usjau po vartu. Take rastline je narbujš, de jih zažgete. Pepéu ga pa arstresite na kompost.
Usé tiste ostanke an slabarije lepuó nosita na kup, ki ga buosta nardil če se muore kuadrast. Usak kup, ki naj bo 20 do 30 cm. visok, dobró ga popeštajta, posebno na robe, ki se narbuj suše. Na usak kup naložita tud no malo Irišnega hljeuneha hnoja, potlé pa malo zemje. Usé tuo je potrjeba vičkrat zalit z vodo, še buojš bi blo če zalijete ta kup z hnoj-nico al pa s srjedounjakam. Od cajta do cajta prekopajte ta kompost, tuo lahko nardite usake tri mjesce, de se takuó prjet strohneje. Usaki krat, ki prekopate primešajte no malo japneha praha, zak tisto stor prjet strohnit. Pomladi, kar boste sadil dost suort flanee boste mjel zlo fin hnuoj, ki mu pravimo kompost an, ki ga bosta ložli tah usaci no malo. To djelo bosta videl, de bo zlo urjedno.
Kug m uti in polriela Ivino Diedi!
Naši stari živinoredci pravejo, de če se očed žvino je za pu picje. Tuo bo zares jnjelo njeki usebé. Zatuo bo pru, de vam povemo, kaka velika urjednost je usak dan lepuo očedit žvino, kjer vidimo, de je dost živinoredcev, ki zanemarjajo svojo žvino. Zuna dobre picje sena je za dobró daržat u zdrauju žvino zlo potrjeb-no, de lepuo skrbimo za kožo od žvine. Ne samuo zavoj tega, kjer je dobró oče-jena žvina ljepa, ampà tud zatuó, kjer imamo vič šefta. Saj je čednost zdrauje žvine, takuo ku par človjeku. Takuo ima tud par žvin koža vič reči, ki so za zdrauje an za to pravo delovanje živinskega telesa. Koža regola žvinsko telesno topluoto; skuozi kožo žvina tud diha; u nji so tud posebne žlezice, ki se kličejo lojnice an znojnice, ki uon ž njih gre usa ta slaba rječ. če žvine na očedimo, se prime na koži usa umazanost an takim nadleguje delovanje kože, zuna tega pa djela tud sarbjenje žvin. Umazana žvina njema zatuo ankul pravega odpo-čitka an meni. Tiste pa zlo slabo škoduje za zdrauje pljuč, sarcu an čerjevam an želodacu. Uoz tega kar smo povjedal, lahko usak vid, de je pru dihanje skuoze kožo zlo potrjebno za zdrauje žvine. Par nas jih je venč part takih živinoredceu, ki majo zlo slabe hleve an še ti so premalo očedeni an zatuo se zabira u njih puno umazanosti, ki od nje se žvina ne more ubranit. Zvina se na more dost pomagat, zatuo muora skarbjet usak živi-noredec za jo čedit. Za tuo pa nucamo štrigelj an škovet. Narbuojš škovet je iz svinskih ščetin, žvino je potrjeba štrig-jat dol nazaj, takuo ki ji rase dlaka:. Tuole pa muorta djelat na rahlim, de dlaka rata gladka, an de se na kože arz-
prsska. S štrigeljam se štrigja samuo tisto žvino, ki ima močno an debelo kožo; tisto umazanost, ki se je sparjela an posušila na dlaki an koži, je potrjeba naj-pervo umečit z mornó uodó an šele potlé štrigjat an očedit, žvino je potrjeba očedil manku ankrat na dan. Čedenje kože se saldu izplača an nje zavaržen tist cajt, ki se zamudi, zak krava, ki je usak dan dobro očedena, ima vič mljeka ku tista, ki nje ankul očedena.
Kuo sta Kristus a n sv. Petar ušenico mlatila
(Nadaljevanje.)
Za besjede, ki jih je Kristus povjedu, sv. Petar je jau, de je glih. Bližala sta se Marsinu gorenjega, usé je blo lepuo an jasno, niti adnehà oblaka ga nje blo videt. Ko je deseta ura odbila, sveta moža, sta stopnila u to vas. Zvonovi od turna so že zvonil za not an so tako lepuo zvonil, de je blo vesejé jih poslušat.
GOSPODARSTVO
Kambjali ki su šli u protest mjeseca setemberja
Podatke, ki jih mi napišemo su tisti uzeti od seznama protešte kambjarje, ki su loženi tu kančeleriji tribù rial j a. če bo kajšna pomota, »Matajur« se ne uza-me odgovornosti. Tistim pa, ki jih bo interesalo, mi bomo u drugim napisali popravila an pojasnila.
Setemberjovega mjesca
Berrà Ivan iz Tajpane	L.	50.000
Berrà Ivan iz Tajpane	»	10.000
Berrà Ivan iz Tajpane	»	5.000
Berrà Ivan iz Tajpane	»	40.000
Debelež Francka iz Tarčenta	»	29.000
Kaučila Henrih iz črnega vrha	»	6.500
Cecchini Gisela iz Ahtna	»	35.000
Davide Osvaldo iz Tarčenta	»	26.740
Davide Osvaldo iz Tarčenta	»	100.000
Davide Osvaldo iz Tarčenta	»	100.000
Rupil Angela iz Tarčenta	»	39.682
Luci Franc iz Brda	»	100 000
Luci Franc iz Brda	»	500.000
Luci Franc iz Brda	»	500.000
Luci Franc iz Brda	»	500.000
Marini Jurij iz Tajpane	»	14.000
Marini Jurij iz Tajpane	»	2.000
Michelizza Ivan iz Tajpane	»	15.000
Melisa Redento iz Prosnida	»	70.000
Melisa Redento iz Prosnida	»	75.000
Pinosa Gino iz Brda	»	20.000
špekonja Duilio iz Rubin jaka	»	4.000.
Sitar Adela iz Sv. Kvirina	»	5.277
špekonja Lucija iz Čedada	»	2.000
Kovač Bogmil iz Čedada	»	8.000
bo učil za mlekarja bo vidu kuo se tud djela ser, zak u tisti šuol majo veliko mlekarno.
Suola bo durala šest mjescu. Za bit sparjeti u tisto šuolo je potrjeba tele dokumente dat;
1) domando na navadni karti indirica-na tisti šuoli;
2) Certifikat od rojstva (ta, ki misli u tisto šuolo jeti se učit na smije bit buj mlad ko 18 liet an buj star ko 30 Ijet);
3) Certifikat dobré kondote; an certifikat penai;
4) certifikat od mjediha, de je človek zdrou an sposoban za mlekarja; (ta certifikat je dost, ki ga nardi mjedih od ka-muna);
5) certifikat od šuole, ki je napravu (na smije bit manj ku 5. šuola).
Za bit sparjeti je potrjeba tud plačat takso za 2.000 lir an ta parvi za bit sparjeti bojo sinovi od invalidu, borci, al tisti, ki se že ki zastopijo kuó se djela ser al druge mlječne pardjelke.
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina	8350—	8450
Napole on (Marengo)	6650—	6750
Dolar	675—	678
Frank francoski	158—	160
Frank švicarski	154—	155
Sterlina karta	1500—	1525
šiling austriski	20—	22
Zlató	885—	890
fcimiostlna Suola n	inleliiri!	
U pondejak 12. telega mjesca bojo tu Sv. Vidu par Taljamentu par agrarni šuoli ežami za sparjet tiste, ki èejó se učit za mlekarja. Učit bojo začel pa 13. november j a.
Ta šuola ima namen izučit dobré mlekarje. Učil bojo tud štjet, batereologijo, kemijo, fiziko, kuó se žvino an čebele redijo. Par praktičnemu učenju tist, ki se
Djelo okuol drevja od sadja
Ku liscje odpade je potrjeba, de pomladimo drevje. Za ga pomladit muorata djelat na tole vižo: lepuó ga muorata o-čedit an razredkjet varhove. Tistim drev-jam, ki jih misleta precepit je potrjeba okrajšat vjeje, pa ne pravič za, de jih bota še ankrat prerjezali prjet, ku jih bota cepil. Tud za uničat vič sadijskih škodliucu je zlo potrjeba u telim cajtu. Pcllé ku je drevje očedeno, ga je potrjeba pošpricat. To zimsko špricanje napravite prej, ku muoreta, de ne ostane suha obena vjejca, posebno tam kjer je blo drevo infetano z ušmi od Jiscja al kaj-šno drugo varsto boljezni.
Mali oglasi
Kupim ali vzamem v najem gostilno v Čedadu ali Sv. Petru Slovenov. Ponudbe na upravo lista pod značko »Albergo«.
Kupim večjo količino dobrih zimskih jabolk. Pismene ponudbe poslati na u-pravo lista.
Vzamem v najem mlin za daljšo dobo. Poslati ponudbe na oglasni oddelek »Matajurja« pod »dober mlin«.
Njih odmeu je šu čez bregi an dolincè. Petar se je odkašju an je potlé poprašu Kristuša: »A je nedeja donas?« Kristuš mu je odgovoru: »Kaj misliš, de sem koledar jest?« »Ne pa vidim, de judje gre-jo h maš« ie jau Petar. »A bomo šla tud jest an ti« je jau Kristuš. »Nič na hodi-ma« je odgovoru Petar, »zak tist mašnffi tam je gart an hudoban«. Kristuš nje odgovoriu an sta šla naprej po njih pot.
Paršla sta za Matajur brez se obarnit u vas, sta jo kar čez planine urezala, a njesta odljezla še čez planine, kar je sv. Petra taka žeja ujela, de nje mu več tarpjet. Ogledavu se je posjerode an po-slušu kje bo ču šum od uodé, a nič nje vidu, nič nje ču. še no malo sta odljezla naprej an mu je Kristuš pokazu no vodó, ki je ščujela uoz adne gardé kače. Petar se je spustiu k studencu an jo za-čeu takuó zvestuó pit, kot, de bi jo meu usò popit. A pa preča se je ustavu zak je bla marzia. Kristuš ga je poprašu al je bla dobra vodà, a Petar mu je odgovoru, de take je ni še piu. »Vidiš« — je jau Kristuš — »voz gardé kače si šu pit dobró vodó, a voz gardegà duhounika nje si tou poslušat dobrih besjed. Takuó, ku gre voz gardé kače dobrà vodà, takuó gredó tud voz hudobnega duhovnika dobré besjede«.
Potlé ta parva vas, ki sta paršla čez planine, je bla Raune pod Liukam an tam Kristuš je jau Petru, de on se muora oženit. »Bješ prašat čeču du Lopaco-vo hišo, oni majó lepuó čeču«. Petar je bougu an je šeu. Za njim je zaueku Kristuš, de se na smije pozabit prašat dote. »Se ne bom« je jau Petar. Paršu je pred Lopacovo hišo an potuče na urata. Od' perla mu jih je stara mat : »Dobar dan« je jau Petar. »Bog daj« je odgovorila ta stara s sivimi lasmi. »Kaj četčv« ga jt prašala ta stara žena. »Prosim vas« je jau Petar »dajte mi tisto vašo lepuó čeču, ki se takó zvestuó smeje za ognji' ščam«. »Dal vam jo bomo« je jala mat. »A pa jast čem an dotu« je jau Petar. Zena mu je odgovorila tiste pa kar Buob da. »Pa nič« je jau Petar an je šu von u to drugo hišo. Tu tri hiše je šu an d usaki hiš so mu čeču obečal, a dotu pa kar Buoh da. Petar se je ujezu an je šu h Kristušu. Jau mu je: »Na zaganjit® me ankamar več dok na plačate vaših dugi, sa ste usemù svetu dužan. Tu usaki hiš so mi jal, de damo dotu kar Buoh da«.
(Se nadaljuje.)
Dam služit 14 letno deklico za pestunjo, k dobri slovenski družini v videmski pokrajini. Poslati naslov na upravo »Matajurja«.
Delavec išče opremljeno ali prazno so-; bo v Čedadu. Ponudbe poslati na upra vo lista.
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMlP Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47.
Beneška ljudska legenda
Srečanje na brvi
dL
     .......................................................................................  iiiiihmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii".............................Hiiiiiiiiiiiiiiiiini/
Govorili smo že o tradicionalnih ljudskih legendah, za katere so značilne o-sebnosti Jezusa Kristusa in Sv. Petra, na potovanju po svetu. Poleg teh pa je še cela vrsta ljudskih legend, v katerih nastopa Kristus sam, bodisi kot deček, bodisi v svoji moški dobi, ko pridiga svoj evangelij. Ta vir ljudskega pripovedništva ni tako bogat, vendar pa ker že obstoja, je dobro, da ga tudi obravnavamo in pri tem spoznamo, da je tudi v teh legendah ista misel kot v onih prvih: gitenka ugotovitev dejstev, po katerih ubogi zemljan, ki živi in dela, nima nikoli prav, tudi kadar je za to upravičen, dočim ima vedno prav mogočnež (čeprav je v tem primeru Kristus sam) tudi ka-*dar bi po pravici morali priznati, da nima prav.
V pričujoči legendi se je odpravil Jezus Kristus po brvi preko reke istočasno, ko je že prihajal od druge strani po isti
brvi nek drugi Izraelec. Zaman ga J1 oni drugi opominjal, naj se vrne: Kri stus se za to ni zmenil in nadaljeval sv? jo pot brez oklevanja in je razrešil s* tuacijo s pomočjo svojih nadzemskl! zmožnosti.
Ta dogodek bi lahko razlagali na cN* 'načina: lahko bi ga vzeli kot nauk, je božja moč neizmerna in da je človc* šibak, ter se ji mora pokoravati; ali P* bi si lahko tolmačili, da ima močnej® vedno prav in da vedno nadvlada šibke)' šega. Priznati moramo, da je to isto P& znanje podrejenosti, kot je značilno & druge novele v katerih opazimo isti Vy .iav nemoči in resignacije pred stvarn1*1 ki presegajo moči ubogega človeka in & se jim mora zato podvreči.
Vsekakor moramo ugotoviti, da je * tej noveli nekaj popolnoma drugega, k«1 pa poveličevanje verskega duha, kot ^ se zdelo na prvi pogled.