Poštnina plačana v gotovini Sped. In abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun < Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto IX. — Štev. 5 (171) oblakov Velike so numere, ki jih publicirajo tornali v Videmski provinci o številu delavcev - emigrantov, ki so šli v letu 1957 na delo v druge države. Prek provincialnega urada za delo (Ujjicio provinciale di lavoro) je dobilo delo 65S4 delavcev iz naše Videmske province, kar 18.139 pa je moralo samo poiskati delo v tujini s pozivi in contratti. Skupno je torej 24.993 delavcev šlo na delo v tujino iz Furlanije. Čudimo se žornalom, kako hvalijo, da gre toliko ljudi drugam delat in da se je zato zmanjšalo število brezposelnih v Videmski provinci, da pošiljajo delavci z rimessami milijarde denarja domov in da država prišpara polno denarja, ker ji ni potreba postavljati prevelikega števila Cantierjev di lavoro za zaposlitev brezposelnih. Ali so slepi ti tornali, da ne vidijo, kako so po Karniji, po Beneški Sloveniji nimar bolj prazne vasi, kako je nimar več praznih hiš, kako so drago plačane rimesse naših emigrantov z zdravjem naših delavcev, kako gredo proč od doma, iz Videmske province narbolj kvalificirani in zdravi delavci, ta-domà pa ostajajo stari, bolni in nekvalificirani ljudje. Treba nekaj napraviti Komaj štirinajst dni prej so isti tornali pisali, kako bi bilo treba nekaj napraviti, da bi se ustavilo emigriranje, kako je vsa Videmska provinca v krizi in kako bo ostala zemlja pusta in na vol obdelana ter kako bo kmetijstvo še bolj propadalo brez sposobnih in močnih delavcev. Posebno sedaj na pomlad, v marcu, ko gredo emigranti proč, ne bi smeli tako pisati in bi morati še naprej vztrajati na tem, da emigriranje ni zdrav, normalen fenomeno, da bo morala država prav hitro nekaj napraviti. Po sussidio drugam čeglih so volitve pred vrati, ne bi smeti tako pisati, kot da je vse v najlepšem redu in da naj seveda ostane tako kot je bilo. Tako ne sme ostati; novi poslanci, ki jih bomo izvolili, morajo narediti konec s sedanjimi ekonomskimi pogoji v Videmski provinci. Še v glavo nam ne pade, da bi mi hvalili hudo uro, točo ali mraz, ker so pridelki uničeni in bomo dobili državno sussidio. Glih tako sta ekonomska kriza in brezposelnost vse pomandrali kot huda ura, in je propadlo življenje, da se ne da živeti in hodimo zato drugam po sussidio, v druge države, na njive v mi-njerah, ker je toča iz domačih oblakov, iz nesposobne hude ure naših politikov vse potolkla. Naj raje genjajo naši stregoni po žorna-lih in komicih s svojim zagovarjanjem krize, ker če ne bo ratalo še hujše in bodo morali iti proč vsi ljudje in ne samo ta narboljši delavci. ■IIIHIIllll!l:lllllll!l:lll:lll!lllll;lll!lllll!lllllll!lllllllll!lllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll!l>l!lll>llllllllllllllllllllllllIIIIIIIII>lll Naši ljudje v Kanalski dolini Pred zadnjo vojsko so bili le bolj redki naši ljudje, ki so delali in služili svoj kruh v Kanalski dolini. Skoro vsi naši ljudje vedo, kje leži Kanalska dolina. Za tiste, ki bi tega ne vedeli, pa povemo, da imenujemo Kanalsko dolino tiste kraje, ki leže severno od Rezije: od Pontebe preko Lipalje vesi, Ukev, Žabnic, Trbiža in Kokovega do itali j ansko-avstrijske meje. Ti kraji so čisto drugačni kot naši: imajo lepe smrekove in bukove gozdove, po dolini travnike in polja, na katerih pa raste samo krompir in nekaj žita. Je pa tam dosti bolj mraz kot pri nas. Turizem - trgovina - kmetijstvo Turisti prihajajo v Kanalsko dolino rajši kot k nam, ker imajo lepše hiše, velike zelene gozdove in visoke skalnate gore. Ljudje zaslužijo v Kanalski dolini Polno denarja od turistov, od gozdov, od minjere v Rablju, od trgovine z Avstrijci in nekaj tudi od kmetijstva. Zdaj je gori polno naših ljudi: eni so stalno gori, drugi pa prihajajo na delo samo poleti. Največ je gori Rezijanov, ki trgujejo v Trbižu in na Kokovem. Nekaj naših ljudi dela v minjeri svinca v Rablju. Poprej so naši minatori dobro zaslužili, odkar pa je rudnik kupila od neke angleške dite neka italijanska kapitalistična družba Pertusola, so se pa materialne razmere za naše delavce zelo poslabšale. Kakor vse rod po svetu po minje-rah, smo mi beneški Slovenci imeli na žalost v rabeljski minjeri po vojski že hekaj ranjenih in mrtvih. Ravno pred vojsko so šli Nemci iz Kanalske doline, ker so verjeli Hitlerjevi Propagandi. Po vojski so se le redki vrnili, ker niso imeli kam iti. »Ente per la rinascita delle Tre Venezie« je kupil vsa Posestva tistih, ki so se izselili v nemško državo po kupčiji med Mussolinijem in Hitlerjem. Zdaj živi v Kanalski dolini okoli 1.000 Italijanov, ki so se tu naselili, odkar spada ta dolina pod Italijo. Dalje živi tu okoli 2.000 domačih Slovencev. Nemcev je ostalo samo nekaj stotin. Naših ljudi iz Beneške Slovenije je pa že toliko kot je Nemcev. Naši so prljatelii z vsemi Naši beneški Slovenci v Kanalski dolini žive v prijateljstvu z vsemi. Prijatelji so z Italijani, posebno pa s Kamieli, ki so prišli iskat semkaj isti kruh kot mi. italijanske oblasti so tudi naklonjene na- UDINE, 16. - 31. MARCA 1958 Izhaja vsakih 15 dni Šim ljudem, ker jih poznajo kot dobrgj zanesljive državljane in kot šparovne, pridne delavce. Dobro se razumejo tudi z domačimi Slovenci, saj govore isti jezik, le z majhno razliko v dialektu. Ko so se rabeljski rudarji borili pred kratkim za boljše plače in boljše pogoje dela v rar beljski minjeri, so tudi naši ljudje solidarno štrajkali z ostalimi italijanskimi in slovenskimi delavci ter ni bilo med njimi nobenega krumira. Naš (lovek noše biti odvisen Nekateri naši ljudje počasi kupujejo, kolikor se pač da, od »Enta per le Tre Venezie« zemljo, ker niso navajeni, da bi delali kot kmečki delavci ali pa affittuari. Naš človek noče biti samostojen, neodvisen kmet in ne mezzadro affittuario ali pa bracciante agricolo. Seveda pa imajo naši ljudje spočetka nekaj težav pri kmetovanju; tu je zemlja drugačna, klima bolj mrzla in se pridelki drugače tam gori sejejo in sadijo ter obdelujejo kot doma po naših dolinah. Je pa tam gori dosti lažje delati kot v naših bregovih in kar je glavno, se tam lažje zasluži denar. V Kanalski dolini ne poznajo emigriranja za delo v tujini, ker jim tega ni potreba in ker doma zaslužijo toliko, kolikor je potrebno za življenje. Skupaj z domačini Naši ljudje se z domačini ne kregajo in so zmeraj na njihovi strani za dosego boljših ekonomskih pogojev. Skupaj štraj-kajo z domačini v rabeljski minjeri in skupaj drže z domačini proti gozdni upravi (»Amministrazione forestale), ki jim noče dati lesa iz gozdov, kot jim to pritiče po stari pogodbi na vsako hišo, na vsak družinski kamin. Naši ljudje so znani, da se lahko uče druge jezike. Rezijani, ki trgujejo na Trbižu in Kokovem, že kar dobro znajo nemško, z domačimi Slovenci pa tako in tako govore slovensko, malo pomešano s koroškim in benečanskim slovenskim dialektom. Mi beneški Slovenci smo narbolj bližnji sosedje Kanalske doline in je prav, da se tu naseljujemo, ker je ostala zemlja prazna po emigriranju Nemcev. Prepričani smo, da bodo naši ljudje pokazali toleranco in razumevanje za vse, ki tu žive in da bodo zmeraj na strani domačinov v borbi za njihove ekonomske in narodne pravice. Tisoč let smo bili sosedje, zdaj smo še več, ker živimo eden ob drugem v isti dolini. RAVNATELJSTVO »MATAJURJA« OBVEŠČA, DA BO OBJAVLJALO BREZPLAČNO VSA POVPRAŠEVANJA PO DELU IN ENAKE PONUDBE. S TEM BO NAŠ LIST PODPIRAL BREZPOSELNE, KI NIMAJO NA RAZPOLAGO SREDSTEV ZA OGLAŠEVANJE IN KI UPAJO, DA BI TEM POTOM MORDA PRIŠLI DO PRIMERNE ZAPOSLITVE. LA DIREZIONE DEL »MATAJUR« AVVERTE CHE PUBBLICHERÀ’ GRATUITAMENTE TUTTE LE RICHIESTE E DOMANDE DI LAVORO PER FAVORIRE I DISOCCUPATI CHE NON POSSONO DISPORRE L’EQUIVALENTE SOMMA PER LA PUBBLICAZIONE DELLA RICERCA DI UNA OCCUPAZIONE. KRUOZE, kjer reka Ter pada v slapu in je prijetna izletniška točka. Žalostne šolske in cerkvene razmere v Reziji Lahko bi hodili iz kraja v kraj po vsej naši deželi in najbrže ne bi nikjer opazili toliko skrbi za raznarodovanje kot pri nas, za kar se moramo seveda »zahvaliti« stranki, ki ima v rokah oblast in pa videmski kuriji. Ti vedo, da je Rezija izolirana občina, ker jo je narava ločila s Kaninom in Muškim pogorjem od krvnih bratov in vedo tudi, da se je Rezija kljub temu jezikovno ohranila bolje nego nešteti drugi kraji Beneške Slovenije. Pri nas govorimo še vedno tako kot pred sto leti, pojemo rezijanske pesmi in tudi plešemo ob raznih prilikah karakteristično »rezijanko« (La Roseane), to je neke vrste kolo, ki ga spremljajo na »citre«, ki so značilno glasbilo Rezijanov. Vse te podrobnosti niso znane mnogim Slovencem naše pokrajine, zaradi njih pa so zaskrbljeni demokristjanski krogi in tudi videmska kurija. Da more tako biti sklepamo iz tega, ker so pričeli graditi v zadnjih letih po najbolj zakotnih vasicah kolosalne šole in otroške vrtce. Semkaj nastavljajo učne moči iz Furlanije in celo iz notranjosti Italije, ki ne znajo niti besedice našega jezika. Ubogi malčki, ki niso vešči učiteljevega jezika, ostanejo razočarani že prvi dan. ko prestopijo šolski prag. Starši so seveda primorani pošiljati svoje otroke v te šole, ker drugih ni in poleg tega jim nudijo opoldne še krožnik »mineštre« ali »pastasciutte«, ki je doma primanjkuje. Ta okusni krožnik mogoče stori pozabiti staršem in otrokom krivico, ki jim jo delajo. Ni večje sramote kot je ta, da se z državnim denarjem, katerega prispevamo tudi mi Rezijani, raznarodujejo naši otroci in dostikrat se jih uči tudi sovraštva do krvnih bratov, potem ko vemo, da republiška ustava v členu 6. pravi, da »Republika ščiti jezikovne manjšine s posebnimi predpisi« (La Repubblica tutela con apposite norme le minoranze linguistiche). O kuriji lahko povemo ravno toliko: vse župnije naše doline nimajo niti enega duhovnika, ki bi poznal jezik svojih vernikov. Pred vojno smo imeli duhovnika Pre Antona Cramarja, ki je dobro poznal našo govorico in nam je celo napisal, seveda z imprimaturjem videmske nadškofije, katekizem v našem jeziku. Imeli smo še nekaj drugih slovenskih duhovnikov, a fašizem jih je pregnal. Videmska kurija ni vzela do danes še nikakega ukrepa, da bi se povrnili slovenski duhovniki in niti ni poslala semkaj nobenega, ki bi le količkaj poznal naš jezik. Nasprotno, lahko rečemo, da se nekateri duhovniki, ki so prišli le nam po vojni, zgražajo nad nami, če pravimo, da smo Slovenci. Kaj ni Cerkev universalna? Naši ljudje imajo pravico, da se jim da možnost izobraževanja v jeziku, ki ga razumejo, to je v slovenskem, in to pravico nam jamči tudi ustava. Dolžnost oblasti je torej ta, da pošljejo k nam učiteljstvo vešče slovenskega jezika, saj kolikor nam je znano, ga ne manjka v naši deželi »Friuli-Venezia Giulia«. Tudi dolžnost kurije je, da nam vrne slovenske duhovnike, ki jih je razkropila po Furlaniji. Raznarodovanie - glavna skrb političnih in cerkvenih oblasti V vsej naši občini je 8 osnovnih šol in Pouk v materinščini je torej ne samo 7 otroških vrtcev. Te šole obiskuje pri- pravica, ki nam je zajamčena po ustav- bližno 360 otrok, nastavljen je pa samo en učitelj domačin, seveda kot italijanski učitelj. Ostali učitelji, ki jih je kar 20, so vsi tujci, ki ne razumejo naših otrok. Otroci seveda zelo trpijo pri pouku, ker ne dojemajo razlage kot italijanski otroci in zato so uspehi porazni. In ne samo to, pri tem trpi otrokova duševnost, ker je prav ta doba njegovega duševnega razvoja. nih predpisih, ampak tudi človečanska pravica. Naj bi zato oblasti popravile te krivice, ki predstavljajo v naši dobi veliko sramoto za državo, kateri pripadamo. Morda mislijo, da bi z zanikanjem teh pravic rešili Italijo? Ne, ne bodo je rešili na ta način, nasprotno, oškodovali jo bodo, ker so ji preprečili, da bi bila pravična s svojimi državljani drugega jezika. G. Motnik Ull lllll lil lll l l l.l l l I II I II I I 1,1)1 ■ l l|||l|||||||||||||||||l|l|l|l|l|!|||lll|ll!|lll|l|lll|!|!|llllll!ll|ll!IIIIIIIIIIHIIIII!lll!l!lll!lllllll!IIIIIIIIMIIIItllM 7 Sindaci dei Comuni del Friuli lottano concordi per il benessere dei loro amministrati. I nostri amministratori, invece, non muovono un dito a favore della nostra popolazione che vive nella più squallida miseria. Noi, per quello che possiamo, da queste colonne ne sosteniamo la causa delle nostre genti Chiediamo in conseguenza agli Sloveni del Friuli: AIUTATECI! ABBONATEVI! RIABBONATEVI! Noi abbiamo invitato i nostri amministratori comunali ad essere con noi; a precederci, anzi, nella battaglia per la rinascita economica delle nostre valli abbandonate e saremmo lieti, molto lieti, se dalle loro bocche si levasse una voce unisona a favore degli interessi della nostra terra. Ma sono quasi dieci anni che invano ripetiamo questo invito. Anzi, costoro si servono della stampa, a noi avversaria, per muovere attachi personali ai nostri redattori. Gli attacchi personali non ci ledono. Non interessano il nostro pubblico e tanto meno la Slavia Friulana, nè abbiamo spazio e tempo da sprecare. Il problema è un’altro. Da noi non si fa nulla per sollevare la nostra gente dalla miseria. Chi vuole guadagnare un pezzo di pane, deve fare fagotto e bussare la porta alla Francia, Belgio, Kanada ecc. La nostra terra si sta spopolando. Non possiamo quindi che ripetere agli Sloveni della Slavia che l’unico giornale che difende i loro interessi ed i loro diritti è il »MATAJUR«. SLOVENI DELLA SLAVIA! Siate quindi solidali con noi, aiutateci in questa dura battaglia. Da-i mezzi per potervi difendere, perchè siamo rimasti soli a poterlo fare! teci Zupani občin Furlanije se složno borijo za dobrobit svojih občanov. Naši upravniki, pa na žalost, ne ganejo niti s prstom v korist naših ljudi, ki žive v zelo slabih gospodarskih razmerah. Mi branimo potom našega tista, seveda v kolikor nam je to mogoče, interese našega ljudstva in zato naprošamo beneške Slovence; DA NAM POMAGAJO, DA SE NAROČE NA NAŠ LIST IN DA PORAVNAJO NAROČNINO! Že večkrat smo nagovarjali naše občinske upravnike, da bi nam stati ob strani, da bi hoditi pred nami v borbi za gospodarski preporod naših zapuščenih dolin in hribov. Veseli in zelo zadovoljni bi bili, če bi pnsla iz njihovih ust soglasna beseda v prid interesov naše zemlje. Preteklo je skoraj deset let, da zaman pošiljamo ta poziv. Nasprotno, ti se poslužujejo nam nasprotnega tiska, da osebno napadajo naše urednike. Osebni napadi nam ne škodujejo, ker ti ne zanimajo naših ljudi in še manj našo ubogo Beneško Slovenijo in razen tega mi tudi nimamo prostora in niti časa, da bi jim odgovarjali. Za naše ljudi ne skrbi nihče, da bi jih potegnil iz revščine. Kdor si hoče zaslužiti skromen košček kruha, ta mora trkati na vrata Francije, Belgije, Kanade itd. Posledica tega je, da se naše vasi vsako leto bolj izpraznujejo. Drugega nam torej ne preostaja, kot da ponovimo Slovencem Beneške Slovenije, da je »MATAJUR« še edini list, ki brani njihove interese. BENEŠKI SLOVENCU Bodite zato solidarni z nami in pomagajte nam v tej težki borbi. Podpirajte nas, da Vos bomo lahko branili, ker smo ostali samo mi, ki lahko to storimo. ČEDAD ASFALTIRALI BOJO CJESTO CEDAD-MANZANO Kakor znano, je Manzano zlo važen center Furlanije zavoj svoje dobro razvite industrije stolou. Njegovo najbližje tržno središče je Čedad, do katjerega pa vodi zlo slaba cjesta, posebno u dažeunem času je usa jamasta. Komun Čedad an Manzano sta zatuó nardila par governu prošnjo, de bi jim dali posojilo za asfaltiranje te važne cjeste. U tjeh dneh je paršu pozitiven odgovor; »Cassa Depositi e Prestiti« bo dala za to javno djelo 65 milijonu lir. Djela se bojo začela u kratkem an takuó bosta tud ta dva važna centra povezana z dobro asfaltirano cjesto. Tuó je zlo važno, ker spada ta cona u obmejni pas, skuozi katjerega se varši mali obmejni promet. NESREČA NE POČIVA Anton Florjan iz Podbonesca je padu u bližini doma an si par padcu zlomu m |fy i 4 levo ramo. Ozdravu bo u 40 dneh. Alojz Novak iz Tipane se je močno udaru u koljeno, ker je padu, kar e nosu gnoj na njivo. Ozdravu bo u dvjeh tjed-nih. Attilio Squarzon iz Tavorjane je padu kajšnih štir metre globoko, ker se je udru piul an se močno poškodovu po usem telesu. Mjedihi so izjavili, de je njegovo stanje resno, ker si je pretresu tud možgane. Usjem ponesrečencem želimo, de bi hitro ozdravili. SV. PETER SLOVENOV Mali obmejni promet februarja mjesca Mjesca februarja je bluó preko obmejnih bloku u Beneški Sloveniji 10.293 prehodu. Skuozi obmejni blok u Stupci je bluó iz italijanskega kraja 1.292 prehodu, iz jugoslovanskega pa 4.857; skuozi blok u Učji (komun Rezija) iz italijanskega kraja 50, iz jugoslovanskega 188; skuozi Most na Nadiži (Ponte Vittorio) iz italijanskega kraja 74 iz jugoslovanskega Miiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilililiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiijiiiil'inililiii tiri iiiii i iiiii iiiii i i 111 ■ ■ ■ i t i i iii iii iiii 111 i l i ! i m i 111 i i i i l lil n ii.i.ii i i.i iu i i i t i 1111 i i 11111 l i 11 im i BRDO Kaj no plačuvajo naše fameje fogatika (Kontinuacion od prejšnjega numerja) BRDO: Battoia Italijo 2.160 lir, Battoia Lino (Kok) 1.800, Bertoldi Gvido 1.980, Bob-bera Ana uduova Mizza 800, Bobbera Antonin (Bubuin) 1.980, Bobbera Dužuli-na 800, Bobbera Ema 2.160, Bobbera Gino 2.349, Bobbera Zef 800, Bobbera Marija 2.160, Bobbera Marija uduova Vizzini 1,080, Bobbera Marija (Cizarin) 800, Bobbera Regina (Sturelca) 600, Bobbera Terezina (Cizarin) 2.160, Campagna Adriano 2.700, Cerno Avguštin (Nanič) 2.520, Cerno Fiorindo 2.520, Cerno Zef (Pene) 1.440, Cerno Zef (Černič) 2.160, Cerno Rihard 2.340, Cerno Graziano 2.340, Cerno Leonard 1.440, Cerno Lino 2.520, Cerno Oliva uduova Bobbero 2.700, Cerno Rino 2.700, Cerno Ernesta 2.160, Cher Alfred 3.600, Cher Eliza 1.260, Cher Žvan (Kambulič) 1.440, Cher žvan (Menon) 3.600, Cher Zef 2.700, Cher Peter (Meda-lič) 1.720, Cher Regina 600, Cher Terezija an sestré (Garzun) 1.800, Cher Terezija 1.440, Cher Terezija uduova Sinicco 2.160, Cher Valentin (Minon) 1.800, Conoscenti Roberto 2.700, Cragnolino Pavel 2.160, Cragnolino Peter 3.600, Crapiz Avguštin uduova Del Medico 1.800, Culetto Fortu-nat (Kontin) 1.800, Culetto Zef (Kulet) 3.240, Danesin Arcangelo 2.700, Debelež Angela (Beponka) 600, De Giglio Anton 2.700, Del Medico Garibaldi 1.800, Del Medico Regina (Kuska) 600, Di Lenardi Luigi (Kok) 3.060, Fratte Domenik (Bec) 1.620, Lendaro Angelina uduova Sinicco 2.700, Lendaro Katerina uduova Bobbera 2.700, Lendaro 2van (2valdin) 2.160, Lendaro Marija (Orestavica) 800, Marchiol Ana uduova Cher 2.160, Micolis Amabile uduova Bobbera 2.880, Micottis Ana 1.440, Micottis Gemma 1.440, Micottis Marija Eufrasia 2.520, Micottis Mikelina uduova Sinicco 5.050, Mizza 2van (Čuk) 1.800, Mizza 2van (Culo) 2.340, Mizza Luigi (Mi-hijelič) 2.880, Mizza Regina (Blažja) 1.860, Mizza Serafina por. Bobbera 1.980, Mizza Teiezina an sestra 600, Mizza Valentin an žena 2.700, Molaro Luigi (Ko-pič) 2.880, Molaro Marija uduova Del Fabbro 1.800, Moro Agata uduova Sinicco 2.340, Moro Dominika uduova Mizza 1.080, Moro Zef (Balčok) 2.160, Mucchino Ma-falda uduova Culetto 2.700, Mucchino Regina uduova Cher 1.620, Mussari Gregorio 2.520, Muzzolini Modesta 1.260, Neri Carlo - komandant karabinerjeu u Brdu 4.340, Pascolo Luigi 3.600, Pasculli Gaetano - Karabiner 2.700, Pec Fortunat (Pi-curin) 2.520, Sarò Carmine - Karabiner 2.700, Sinicco Àbramo 1.440, Sinicco Avgust 5.400, Sinicco Bruno 2.160, Sinicco Donato Severino 2.880, Sinicco Žvan 4.340, Sinicco žvan (Pisunič) 1.800, Sinicco Mario (Bilin) 2.520, Sinicco Olga por. Molaro 1.800, Sinicco Oneglia por. Debelež 2.340, Sinicco Paimiro (Marenič) 1.800, Sinicco Peter (Dolič) 5.400, Sinicco Rozalija (Bilin) 1.440, Sinicco Sante (Bagin) 6.510, Sinicco Terezija (Pogijaj) 700, Sinicco Virginij 4.340, Tomasino Gvido 2.160, Zaccomer don Francesco Mario -ospuot bardski - 2.700, Zulli Alfredo - karabiner 2.700. ZAVRH; Culetto Angela pok. Žvana 600, Lendaro Amabile 2.880, Lendaro Zef (Giano) 800, I endaro Ida uduova Longo 800, Lendaro F< ter 3.060, Lovo Agnese 2.700, Lovo Aleksander 1.800, Lovo Katerina (Falcon-ca) 830, lovo Elisa 1,440, Lovo žvan 2.880, Lovo Giulio 800, Lovo Zef 2.160, Lovo Gverino 2.520, Lovo Guglielmo 2.880, Lo- vo Severin 2.160, Lovo Valentin an bratje 2.520, Mauro Albina 1.800, Mauro Albino 4.340, Mauro Amalija an sinovje 1.800, Mauro Antonija 600, Mauro Ermenegild 3.060, Mauro Giuditta 800, Mondolo don Antonio - završki ospuot - 2.160, Negro Agostina 1.800, Negro Amalija 3.600, Negro Angel 1.800, Negro Antonija pok. Jakoba 2.340, Negro Antonija pok. žvana 1.620, Negro Anton 1.620, Negro Attilio 1.620, Negro Beniamin 2.520, Negro Katerina pok. žvana 1.440, Negro Katerina pok. Masimilijana 800, Negro Cezar 2.880, Negro Klara uduova Culetto 800, Negro Kostantin 2.340, Negro Egidio 4.515, Negro Emilija an sin 2.880, Negro Evgen 2.160, Negro Giacinto 2.340, Negro Jakob 2.340, Negro Žvan 2.700, Negro Žvan ran-cega Masimilijana 1.260, Negro Žvan 1.260, Negro Cezar 3.600, Negro Zef 1.080, Negro Zef 1.440, Negro Nardin 1.440, Negro Alojz-Karlo 3.060, Negro Alojz an žena 1.800, Negro Vigija 2.860, Negro Margerita uduova Pinosa an sinovi 2.160, Negro Marija pok. Dominika 1.260, Negro Marija pok. Žvana 2.340, Negro Marija Antonija noročena Pinosa an sin Ernest 2.520, Negro Peter 4.515, Negro Romolo 3.780, Negro Sebastian 1.800, Negro Terezija pok. Žvana 800, Negro Terezija pok. Alojza uduova Pinosa 800, Negro Terezija pok. Matija 600, Negro Valentino pok. Domeni-ka 1.260, Negro Valentin pok. Valentina 1.260, Negro Viktor 3.600, Picco Marija uduova Pinosa 600, Pinosa Albin 1.440, Pinosa Alfons 1.980, Pinosa Angela 1.620, Pinosa Anton 2.160, Pinosa Beniamin 2.520, Pinosa Beniamin pok. Alojza 3.600, Pinosa Katerina 600, Pinosa Cecilija 800, Pinosa Ernest 2.700, Pinosa Gelindo 2.160, Pinosa Gildo 2.520, Pinosa Zef an zet Matija 2.700, Pinosa Zef pok. Domenika 1.800, Pinosa Zef rancega Jakoba 2.340, Pinosa Gverino 2.340, Pinosa Gverino (Kukič) 2.520, Pinosa Gverino (Sbroi) 2.160, Pinosa Gvido 4.685, Pinosa Leon 6.930, Pinosa Lucija (Podbarjen) 1.080, Pinosa Alojz 2.160, Pinosa Alojz (Volter) 2.160, Pinosa Marija (Stulc) 800, Pinosa Marija uduova Pinosa (Podbarjen) 800, Pinosa Marjana an sin 3.600, Pinosa Mario an sestra Lina (Stulc) 2.160, Pinosa Peter (Bašič) 2.160, Pinosa Peter (Zefon) 800, Pinosa Sebastian an bratje 2.880, Pinosa Terezija - Julija an bratar 1.260, Pinosa (Terezija an sestra 600, Pinosa Hum-bert 2.160, Pinosa Veronika uduova Kusič 2.160, Pinosa Virgilio 2.340, Pividori Ermi-nija 2.160, Treppo Luigia an hči 1.800, Uačač (Uazzaz) Jakob 800, Uačac Jožef pok. Jakoba 3.060, Uačac Jožef pok. Matije 2.880. Tela so imana od usjeh famej, ke no plačuvajo taso fameje (fogatik). Drugikrat čem6 publikati imana vasi Ter, Podbrdo an Muac. Cifre kaj na plačuva usaka famej a so te, ke e komun poslóu ežatoriji (esattoria). Smo je publikali zatuó, ke no našji judje nardita konfronte, zak’ u njema usaki kada iti na komun tuo djelat. OTVORITEV NOVE ŠKUOLE U TERU Preteklo nedejo se je u preženci-domar čih an provincialnih škuolskih autorita-di inaugurala nova škuola u Teru. Tej škuoli so dali ime »Leonardo da Vinci«. No škuolsko aulo so imenovali »Battoia Domenico« (Batoja Dominik), tuó to je po patriotu, katerega so skuažej pred 100 Ijeti ustrjelili blizu Gorice Avstrijci, zak e kombatu za indipendenco naše zemje; druga škuolska aula pa nosi ime »Culetto Giuseppe«, ke e bi dekoran »al valor militare« an padu u parvi sjetouni uéri. Šperajmo, ke no če autoritadi deciditi za druge škuole, ke no če narditi, dati ime tjem škuolam po kakem martirju, ke so ga fašisti ustrjelili zatuó, ke e kombatu za libertat kuintri tiranu. U naši dolini te bo dosti takih judi, ke so dali njih ži-venje za libertat an ke donas to je njih ime škažej pozabjeno. DREKA PES JE UTEKEL ZAJCU Pretekli teden smo v naši vasi slišali čudno in smešno novico. Ali poznate Zajca iz Trinkov? Kdo ga ne pozna! Ta zajec, ki ni prav nič podoben drugim zajcem, redi lepega psa volčjaka. In veste kaj se je zgodilo? No dobro, vam bomo pa mi sedaj tu povedali: Nekega lepega dne, preteklega tedna, se je pes naveličal svojega gospodarja Zajca in mu zbežal. Zajec, ki ima gostilno, kar je tudi zelo slediti in končno ga je ujel v Tolminu v neki hiši, kamor se je bil pes zatekel. Sedaj živita pes in Zajec v Trinkih kot dobra prijatelja, če pa nam tega ne verjamete, pojdite h Trinku in tam vam bo Zapeč, ki ima gostilno, kar je tudi zelo čudno, še lepše povedal zgodbo, ki sem jo tu napisal! Izidor Predan 1.402; skuozi Polavo par čeplatiščih (komun Sovodnje) iz italijanskega kraja 100, iz jugoslovanskega 768; skuoz Solarje par Dreki iz italijanskega kraja 168, iz jugoslovanskega 540; skuozi Klinac iz italijanskega kraja 108, iz jugoslovanskega 148; skuozi Mišček iz italijanskega kraja 108, iz jugoslovanskega pa 348 prehodu. Skuozi Robedišče, ki je sezonski blok za kmete dvolastnike, pa so bili iz italijanskega kraja 4 prehodi, iz jugoslovanskega pa 138. Mjesac februar je biu kratek an marzu a usedno se je varšiu promet skuoz use bloke sorazmerno kar dobro. Troštamo se, de bo sada na pomlad še buojši. NEME POZABJENE GORSKE VASI Čmeja, Gorenje, Dobje, Krnica an Vi-zont, pet gorskih vasi, ke tu našim komune no ne vjedó zanje. To je rat vidati kakšne cjeste, ki no vodijo tu te vasi an zat usaki človek u se če prepričati te resnice. Sóuse to re za Neme oljepšati. Sedež od komuna nou, azili, škuole, ašfaltane cjeste no krase naš komunski center, gorskim vasem še no mar pjeska posuti po njih ejestah no ne durajo. Dan dobar tratament non nam riservajo naši mini-štratorji anu zat no bi tjeli pretendati, ke ve spet votajmo zanje. Tele bot so se presneto zmotili, judje so odprli oči an to ne bo več tekaj facilo je jeti tu njih lač z obečami. Tega e se žej persuadu demokristjan Pelizzo, kar e paršou tu naše vasi, zak’ u nje majedan šou ga poslušat. SV. LENART KONTRIBUT ZA VODOVODE Ministrstvo za javna dela (Ministero dei Lavori Pubblici) je pred dnevi sporočilo našemu komunu, de bo dalo 6 milijonu lir za popravilo vodovodu. Troštamo se, de bojo z djeli preča začel an de bojo do poljetja popravili zarjes use vederbane vodovode. Illllllllllllllllllllll!lll!lllll!lllllllill|lll|l|llllllllll!llllllllllll|l|ll!l!lllll!|ll!l:lllllllllllllllllllllllllll!lliil!l:l!|!lllirill1l|ll Landarski jami, nekdanji trdnjavi beneških Slovencev. SREDNJE OBUPU JE NAD ŽIVLJENJEM Pretekli tjedan je zlo pretresla uso našo okuolico žalostna noticija, de se je ustrje-lu 33 ljetni Anton Černetič iz Černetičev. Mladi mož je imeu že več časa boljezen »artrite« an je obupu, ker je mislu, de ne bo ankul več ozdravu. Kar so domači za-čuli strel, so mu hitro parskočil na po-muoč an poklicali mjediha, kar pa ni nič pomagalo. Kugla mu je šla skuoz glavo an je biu šobit martu. TAJPANA DVJE NOVI TRGOVINI Hvala odprtju malega trafika od kun-fina je naš komun, posebno Platišče an Prosnid, kambju svoj videz, u naše vasi hodi zadnje čase dosti judi iz Breginjske-ga kota prodajat svoje pardjelke an nakupovat drugih reči. Usak mjesac to jih pride več kot 2.000 an tuó to pamaša se-vjeda u našo okuolico nekoliko beneser-ja. U teku ’dnega ljeta so odprli u našem komunu kar dvje novi trgovini: eno u Platiščih z manufakturami, drugo pa u Prosnidu, ki prodaja malo usega. Po-uarh tega parhajajo usako soboto an nedejo u naše kraje razni trgovski ambulanti, de tle prodajajo suo roubo. Zarjes škoda je, de ne vozi iz Breginja k nam avtobus, ker itako bi se numer prehodu čez kunfin sigurno podvojil. To zna biti, ke čas u če parnesti še tuó. KADA U ČE MJETI DEBELEŽ VODOVOD Na je zarjes na velika vergonžja, ke Debelež u njema še vodovoda, posebno če ve pensamo ke na teče jušto čez Debelež kamajski vodovod, ke u daje pitno vodo usjem komunom oku Tržizma. De-beleži no muorejo doperati vodo narau-nost iz potoka, ke to se kapi, ke ta voda na ne more beti zdrava. U našjem komunu tega majedan u ne vidi an zatuó se uprašamb kuó no djela-jo naši pohlavarji. A so bli votani za braniti naše interese, ali za djelati koj numer? Jušto to bi tjelo beti, ke na pridi tu Debelež kaka sanitetna komisija, ke na vidi kako vodo no muorejo tu tej vasi piti. KONTRIBUT ZA TIPAJSKI VODOVOD Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) je dodelilo našemu komunu 17 milijonu lir za napraviti nove an popraviti stare vodovode (akuedote). Z djeli no bi muorli začeti že tale mjesac. Dali so tud 1,500.000 lir za kantjer, ki u djela cjesto Kmahta-Viskorša. GORJANI U BREGU BO ZASVETILA ELEKTRIČNA LUČ Zvjedali smo, ke »Cassa Depositi e Prestiti« ne decidila dati našemu komunu preštit (mutuo) 3.700.000 lir za parpejati električno luč u vas Breg. Naši judje so dougo čakali, de bi bla uslišana njih prošnja, no an parčakali so. Djela no če začeti čez tjedan, kar to bo kopno, takole so povjedali almankuj ta na komunu. Itako no če še tu Bregu zmetati stare smardljive lampione na petrolijo ta na čašt za rikordo. PODBONESEC ZA CJESTO KAL - ČRNI VRH Tele dni smo zvjedali, de se bo naprej djelala cjesta, ki bo pejala iz doline Nadiže u Črni vrh skuozi Kal. U ta namjen je governo dau našemu komunu 15 milijonu lir. Troštamo se, de bojo z djeli šobit začel, saj gremo pruoti pomladi, denar je pa tud že siguren. NOU SVET »CASSE MUTUE« ZA KMETE Preteklo nedejo so se vršile u Podbone-scu volitve za nou svet »Casse mutce« z» kmete. Za svetovalce (konsilirje) so bili izvoljeni: Birtič Emil, Pierič Jožef, Stru-kil Eligio, Zorza Jožef, Sturam Alojz, Ka-munjaro Rihard, Birtič Ivan, Cernoja Anton, Čedermac Anton, Dorboló Avgust, Hvala (Qualla) Angel, Gubana Feliks, Birtič Viktor, Cenčič Mario an Manzini Jožef. Za nadzornika (sidaci) sta bla izvoljena Birtič Gino an Blazutič Dino; za pomožne nadzornike pa Cenčič Aleksander an Dorboló Ennio. drobnih vesti iz naše Naši ljudje po svetu Nekaj zgodovine Pred vič kot sto leti so imeli vsi Slovenci en sam žomal, in sicer »Novice«, ki so Stampale v Ljubljani. Takrat je le malo ljudi znalo brati in pisati in niso tudi »Novice« imele niti toliko naročnikov za vse Slovence skupaj, kolikor jih ima da-bes samo naš »Matajur« za Beneško Slovenijo. Interesantno pa je, da so »Novice« pred Jto leti brali redki abonenti povsod, kjer %e ljudje, ki govore slovenski: na Štajerskem, na Primorskem, pri nas v Beneški Sloveniji, ki je bila takrat pod lom-bardsko-beneškim kraljestvom. Mi beneški Slovenci smo imeli pred sto leti en skupen žomal z vsemi ostalimi Slovenci. Pod lombardsko-beneškim kraljestvom L. 1855 je pisal v št. 50 »Novic« neki -Andrej Komel iz špetra Slovenov, da bo »cesarska distriktna komisija svoja uradna opravila v slovjenskem jeziku opravljala. Buoh daj, da se to zgodi.« Od takrat je preteklo že 103 let in še nimar se ni uresničilo upanje starega Andreja Komela, ki že davno leži na špetrskem Britofu. Tudi pod Avstrijo do 1. 1866, do Zedinjene Italije, nismo imeli mi beneški Slovenci »nobenih uradnih opravil v slovenskem jeziku.« Tudi takrat pod avstrijskim lombardsko - beneškim kraljestvom nismo imeli mi nobenih narodnih Pravic. Ostali Slovenci pod Avstrijo so imeli neke pravice, mi beneški Slovenci Pa nobenih, pa čeglih je isti avstrijski cesar Franc Jožef nosil isto cesarsko krono vse do Piemonta, že takrat so postrani Siedali v našem lombardskem kraljestvu, je prišla kakšna redka slovenska knji-Sa z onstran Soče k nam. V avstrijskih ^asih so imeli v Vidmu in drugod vso administracijo v rokah takšni italijanski Uradniki, ki so držali za Avstrijo in ki So zbežali, ko je prišla k nam Zedinjena 'Italija. Ti italijanski uradniki pa so bili vseglih takšni italijanski nacionalisti že takrat, da niso dali nobene narodne Pravice nam beneškim Slovencem. društvo slovenskih duhovnikov Pred vič kot 31 leti se je spet spravil Pad slovenske duhovnike v Beneški Sloveniji neki laški publicist, in sicer prof. Giovanni Lorenzoni. Bil je učen profesor lo je rad pisal pesmi in štorije v furlan-Ščini. Po prvi svetovni vojski se je rad Potikal po slovenskih krajih okoli Soče, » Tolminu, Kobaridu in Bovcu. Napadal Je, čeravno Furlan, slovensko inteligenco. V oktobru 1926 se je spravil v nekem takrat fašističnem listu na slovenske duhovnike v Beneški Sloveniji, češ da ima-jc svoje društvo brez dovoljenja videm-skega nadškofa. Ti so mu pa odgovorili, kakor je zaslužil : Mi slovenski duhovniki Beneške Slovenije imamo svoje društvo slovenskih duhovnikov. Pravila naše-8a društva je pregledal, potrdil in pripojil videmski nadškof. Delovanje našega društva je nimar v interesu slovenskega društva in italijanske države, ki mora Siedati, da so tudi italijanski državljani »Kakšno hrbtenico?« »Ni treba, da vse izblebetam, kar mi je Pa jeziku,« so se Spanjutu zvito svetile »Misli si, kar si hočeš. Daleč ne bos resnice.« »Noben škof bi ne mogel dati podpisa P°d tako listino,« je rekel Potokar s trdi-P*m glasom. »Saj ni treba podpisa. To bi bilo preobilno. Saj je še mnogo drugih poti. Tih Ptistanek, izvijanje, kadar bodo prihaja-pritožbe. Umivanje rok v slogu Ponclja Pilata,« se je španjut groteskno zvil in zavii oči. »z globokim obžalovanjem jemljemo na znanje, srce se nam krči, v molitvi se vas bomo spominjali... Konkor-hat!« je jezno zabrundal. »To imate od konkordata, ki ste se ga veselili. Jaz sem l5** zmerom proti njemu... Da so nekateri cerkveni krogi istih misli kot politične °hlasti, to vem, to sem sam slišal. Tudi Grandini je slišal. Ne, Morandini?« »Koliko besed je že bilo izrečenih,« je b°n Jeremija skomizgnil z rameni. , »Bog nam pomagaj !« je Čedermac z v*'lihom pretrgal molk ki je bil nastal; dotlej se ni vtikal v razgovor, le poslušal * mešanimi občutki. »Vsak naj stori s slovenskim maternim jezikom zadovoljni. Nas patriotizem ne bo učil prof. Lorenzoni, ki se je med vojsko skrival nekje po vojaških uradih, globoko zadaj v retroterri. Od nas slovenskih duhovnikov v Beneški Sloveniji je bilo 50% mobiliziranih med vojsko po trinceah. Dva sta padla, trije so postali oficirji in šest jih je bilo vojnih kaplanov. Mi smo storili svojo dolžnost in zato mora tudi država napraviti svoje do ljudstva ter mu dovoliti, da mu bomo pridigali in govorili z njim v domačem slovenskem jeziku. Novi Lorenzoni V Beneški Sloveniji se nimar morajo krivične stvari nasproti nam beneškim Slovencem ponavljati. Spet se je našel po 31 letih neki novi Lorenzoni, ki ima pa slučajno ime Manzano. Tudi v drugi vojski so se naši ljudje žrtvovali za Italijo in ko so bili vojaki, niso gledali na mataste fašistične načrte, ampak vseglih izpolnili svojo državljansko dolžnost od vroče Afrike pa do mrzlega Dona. In za Ion nam hoče novi Lorenzoni, da ne bi smeli rabiti slovenščine v cerkvi in ne v javnem življenju. Rezijanski priimki pred 50 leli Pred 50 leti so imeli Rezijani nekaj slovenskih priimkov (cognomi), narvenči part pa italijanske. Slovenski priimki so bili taki, kot dandanašnji: Kos, Sega, Močnik, Letič, Puška, Bolac in drugi. Italijanski priimki pa so bili: Barbarini, Beltrame, Bortolotti, Buttolo, Chi-nese, Clemente, Colombo, Colussi, Copet-ti, Di Battista, Di Floriano, Di Lenardo, Foladore, Fontana, Forgianini, Giusti, Longhino, Madotto, Martini, Marzocco, Micelli, Negri, Pinzani, Paletti, Perisutti, Rusconi, Tosoni, Venturini, Valente, Zanetti. Po 50 letih se je marsikaj spremenilo, ker sta bili vmes dve vojski. Nekateri priimki so izginili, ker so izumrle nekatere družine, novih priimkov pa je prišlo le malo zraven. Priimke so imeli stari Rezjani tudi še Po študijah italijanskih znanstvenikov G. I. Ascolija, C. Tagliavinija, C Battisti-ja in Francescata ter na podlagi spisov Accademia udinese di scienze, lettere ed arti ter po razpravah nemškega profesorja T. Gartnerja bi imel furlanski jezik naslednje dialekte: 1. Obrobni dialekt okoli Forni di Sotto in Sopra, Erto, Claut in Cimolais ter dialekti zahodno furlanskega prehodnega pasu iz »veneto« v furlanščino. 2. Centralni furlanski dialekt okoli Vidma, okoli katerega so razvrščeni vsi furlanski dialekti od Vidma do morja. 3. Goriški tip, ki se razlikuje od videmskega po svojih končnih samoglasnikih in ki se govori na trikotnem ozemlju Gorica-Oglej-Tržič-morje. 4. Zahodni tip furlanskih dialektov med po svoji vesti,« »Vesti so zelo različne,« se je nasmehnili Potokar. »Ne, Skubin? Kaj praviš?« Giovanni Skubin je ves čas molče kadil cigareto in gledal v modrikaste oblačke dima. Temni lasje in košate obrvi so mu podčrtavale ostre pote-e obraza. Poslušal je z neopredeljivim nasmehom na ustnicah. Na Potokarjeve besede, ki so bile naperjene naravnost nanj, je naglo dvignil glavo. »Vesti so različne, pa tudi mnenja so različna,« je rekel razdraženo in nevšeč-no skrivil ustnice. »Toda le eno mnenje je pravo.« »Katero, ako smemo vedeti?« ga je vprašal Potokar s posmehom. »Da so vse besede o tem le udarci v vodo,« je Skubin zmečkal cigareto in jo vrgel v pepelnik. »Ali je mar od vas odvisno? Ni ! Tisoč besed ali nobene, kar je, je, ne da se spremeniti...« »Kako, da veš to tako zagotovo?« Skubin se je zmedel, se ozrl po obrazih in se krivo nasmehnil. »Saj ve tudi Spanjut, Ali ne? Poleg tega pozabljate, da smo državi dolžni pokorščino. Ali nismo?« pred sto leti skoro največ italijanske. Ljudje se sprašujejo, odkod so te priimke dobili? V prav starih časih ljudje niso še imeli priimkov, ampak samo krstna imena in zmerjanje, kakor se pravi po domače pri hiši. V Reziji so bili in so še skoraj vserod samo domači slovenski hišni nazivi: Amej, Belotič, Bilač, Biskič, Bizjak, Brčac, Ceh, Drikac, Golida, Jurij Hludjac, Hudičan, Kalac, Kec, Kovač, Kozač, Krokač, Kudulič, Kukec, Kukič, Kulav, Kuluč, Lipa, Lizac, Martinec, Medic, Moc, Munih, Pidrač, Pakič, Patuh, Peč, Polh, Preslica, Rep, Ronk, Starac, širokac, Siš, šupelj, Urša, Voglič, Voja-vac, Zabelinkič, Zdraš. Avstrijski italijanski uradniki Pod beneško republiko so imeli Rezijani samo svoja krstna imena in imena kakor pravijo pri hiši. Priimkov pa še niso poznali. Ko je Napoleon premagal Benetke, je zasedel teritorije Beneške republike in po izgonu Napoleona na otok Sv. Helene je dobila Avstrija vso zemljo Beneške republike. Avstrijski uradniki v novem lombardsko - beneškem kraljestvu so začeli vpeljavati vserod in tud v Reziji priimke zaradi anagrafov, ki so jih pisali in vodili takrat župniki. Ker ni bilo priimkov, so se morali za vsako družino izmišljati priimke. Ker pa so bili vsi ti avstrijski uradniki pravzaprav večinoma Italijani v avstrijski službi, so naročali župnikom za Rezijane takšne priimke, kakršne so poznali po italijanskih mestih. Tako je dobila večina Rezijanov in terskih Slovencev italijanske priimke. V Nadiških dolinah pa je že bilo nekaj slovenskih uradnikov v občinah in pri ce-sarsko-avstrijskem civilnem komisarju v špetru Slovenov, ki so pri izbiranju priimkov kar dajali domača hišna imena. Vsi Rezijani: tisti s slovenskimi priimki, kakor tudi oni z italijanskimi so pa naši dobri Slovenji, ki so ponosni na svojo režij anščino, na ta prelepi zamotani dialekt slovenskega jezika, ki bo zavoljo ljubezni Rezijanov do svojega jezika živel še stoletja, ko morda ne bo več drugih močnejših jezikov. predalpami Tramontine, Maniago in Spi-limberg. 5. Posebni tip dialekta, ki se govori v gričevju okoli S. Daniela in izgovarja samoglasnike kot v ravnini in soglasnike približno kot v Kamiji. 6. številni karnijski furlanski dialekti, ki so različni od ene do druge izmed številnih karnijskih dolin. Dostikrat se pa vrste različni karnijski furlanski dialekti v eni sami dolini, zlasti če so vmes nar ravne ovire: soteske, prepadi, slapni skoki, gozdovi itd. Glavni karnijski furlanski dialekti so bili: dialekt okoli Pesariis, dialekt okoli gornjega Deeano (Forni Avol-tri), dialekt Paluzze, dialekt Tolmezza, dialekt od Humina do Kluž in končno dialekt, ki ga govore ob zgornji Beli do Pon-tebe. Potokar, ki se je ves čas zadrževal, je zagorel kot slama. Pogovor je bil z zadnjimi besedami, h katerim se je Skubin zatekel v zadregi, zašel na nevarna tla. Previdnejši bi bil molk, vendar se ni mogel več brzdati. »Mi nič ne pozabljamo,« je rekel ostro. »Ti na marsikaj pozabljaš. Po tvojem bi se ne smeli ustavljati zlu? Tudi pokorščina i a svoje meje. Ako ti ukažejo zažgati cerkev, ali jo boš zažgal? Ali jo boš? To je pa hujše, ti pravim ! Dvema gospodarjema ne moreš služiti. Ti le stori po svoje, sam boš odgovarjal. Nam se ne bo treba zagovarjati pred Bogom, kakor se bodo morali tisti, ki so to zakrivili. Odgovarjali bodo, odgovarjali, le verjemi!« Skubin je molčal, si prižgal novo cigareto in se zagledal nekam v steno. Ceder—ac se je ves zagledal vanj, ki se mu je obraz neprestano spreminjal v mračni svetlobi nastajajočega večera. Saj ni bilo prvič, da se je tako zagledal vanj, kakor da hoče razrešiti neko uganko. Po materi sta si bila v oddaljenem sorodstvu, kot dijak je bil ves neprerač nljiv in nemiren, njegovi pregreški so biti take narave, da so vzbujali skrb in bolečino. To vihravost je Čederm ac dobrohotno pripisoval mladosti. Se bo že unesel. Pa se ni. Stokrat ga je učil ; poslušal ga je, vetrnjak, a se je nato vselej obrnil po močnejši sapi. Bil je kot goba, željno je vsrkaval vna- V Kanadi ljudjč govorijo dva jezika: francuoski an ingleski. Venčpart tistih, ki govorijó francuosko, so katoličani, venčpart tistih, ki govorijo inglesko so protestanti. V mjestih težkuo ušafaš dje-lo, če njemaš kajšnega da te pozna. Po kontradah srečaš puno ljudi, ki iščejo djelo, ne manka pa djela deleč uón s-mjesta. Hvala, de slovenski djelouci gredo djelat tudi deleč od mjest in zatuó tudi dobró zaslužjo in tudi prišparajo. V tistih krajih pa, življenje je vse drugačno, ku v Nediški dolini, v Belgiji in Fran-cji: je deleč od mjest, od veselic in njé parložnosti za zapravjati. »Jest djelam tu javi od kamanja, ti druz’ pa okuole cementa,« piše adàn djelovac iz Kravarja. »Zasluži se dobró in zapravi se malo. v našem kraju je samuó adnà gostilna (oštarija) in adnà prodajalna (buti-ga). Ce v saboto ne kupiš, v nedeljo ne boš mogù nič kupit.« V Kanadi se ne pije vina, kjer ga ne pardelavajo, se tarpi pa puno mraza. »Spočetka sem slabo stau,« piše adàn drug tam odtuod. Biu sem adàn mjesac brez djela v Torontu. Potlé sem šu 2500 kilometru naprej an sem ušafu djelo na željeznici (ferroviji), tam v njeki hosti, deleč od mjesta. Kadar sem se naučiu govorit’ inglesko, sem dobiu buoiši djelo. Djelam 8 ur na dan, po pet dni na tje-dan. Kvartir an darvà so zastonj kier smo v hosti. Mesà mi nje trjeba kupovat’, kier je tulku zejcu in druge djačne, de jih lahko popadeš z rokó.« V U.s.A. je vse puno Talijanu in tudi beneških Slovenjou, že od časou pred to parvo vojsko. So ratali že pravi Ameri-kanci, vsedno pa še ne morejo pozabit’ na doline in breguove, iz katerih so bli paršli oni al pa njih starši. Današnji dan je zló težkuo priti v U.S.A. Vlada jih ne pusti priti not’ vic ku določeno število iz Evrope. Rata de more priti le kaduor je povabljen od kajšne žlahte, ki pa muore dat garanicjo de, če bo brez djela, ga bo redila tista peršona, Ki ga je poklicala. Povabilo in garancija muorata bit’ potardjenà od ameriških in italijanskih oblasti v U.S.A. Se zdi, de narvic beneških Slovenjou v U.S.A. jih je okuole velikega mjesta Chicago. Pravijo de jih je vic ku 200. Ob nedeljah se radi shajajo skupe v barju Jožefa Plata iz Laz — 5151 Archer Ave — 32AII. Vic od teh je po zadnji voski par-šlo gledat svojo staro domovino. Med drugimi tudi Jožef Plata, ki je kupiu tudi hišo v Cedade za svoje starše. Paršu je biu tudi Ivan šekli, je biu v Ameriki že 34 ljet. Ciril Trinko od Klabučarju, ki stanuje v Chicago, je imeu sa sabo še ženo, ki je z Mažeruol, in sina. Takuó puno drusih. Brazil ta država se znajde v dolenji Ameriki in je 28 krat buj velika ku Italija, prebivaucu pa ima rajši manj ku vic. Je dažela od kafé. V Braziliji je pru ma-lu naših ljudi. Je velika vročina in malo zaslužka. Tje naj gre le kaduor če obdelovat zemjó an za njim ar tam ostat’. Par-djela silno veliko blagà, ki pa ga ne more prodat’ za kupit’ kar je za kupit’. Po nje vplive. Zadnje čase so mu o njem prišli čudni glasovi na uho; menda je to slutil in se ga je izogibal. Med tovariši ni bil priljubljen; ta dan ga niso smeli prezreti, ker je bil bližnji sosed... Ko ga je videl tako osamljenega, vase zakrknjenega, ki je venomer otrinjal cigareto, se mu je zasmilil. »Žvan ! Zakaj te nič več ni k meni?« mu je ponudil besedo. »Saj nikamor ne hodim.« »Nikoli te ni doma,« je Potokar dvignil prst. »Otroke nosijo k meni h krstu.« »Le enkrat se je to primerilo.« »Zmeraj si v mestu. Ali nisi?« Zdelo se je, da je Skubin za trenutek pozabil na nejevoljo, lahkomiselno se je nasmihal in molčal. Gospod Martin se je igral s tobačnico in ga zopet strmo motril izpod čela. Pogovor je bil s tem zašel v novo smer, besede so letele od vseh strani, vse so bile merjene na Skubina .., Da je cavaliere Zanetti njegov prijatelj, s katerim vse dni poseda v mestu. Ali ni bil ta poneveril denarja revežev, ki mu je bil zaupan? Da. Njegovi sorodniki so morali globoko seči v žep, njihovemu vplivu se mora zahvaliti, da je še ostal v bančni službi. Izgubil pa je ugled, izogibljejo se ga kot garjavega psa, izključen je tudi iz stranke... Skubin se je le nasmihal, kakor se nasmiha lahkoživec, kadar mu naštevajo ljubezenske pustolov- zednji vojski je bilo šlo v Brazilijo vic družin iz tipajskega kamuna, pa so se skoro vse povamile damù. Tudi djelouce vzamejo radi tam kjer pardelavajo kafé, in jih tudi lepuó plačajo, pa kaj pomaga, ki se ne more prenest velike tro-pikalne vročine in venčpart djelouceu oboleje in umrjé. V Venezueli je malo naših ljudi. Tam se dobró služi, pa njé zdravo za naše ljudi. Argentina je velika dažela dolenje Amerike; ima zemljé za deset Itali j in samó 18 milijonov prebivavcu. Sarce Argentine je veliko mjesto Buenos Aires, ki ima skoro 5 milijonu ljudi. Po parvi in še buj po zadni vojski je šlo brezštevila naših ljudi služit kruh v to bogato daželo. Raztreseni so po vsej daželi, narvic pa jih je v Buenos Airesu; pa tudi v Mendozi an Cordobi jih najdeš. Narbuj srečni so zidarji in maringoni (mizarji). Puno jih je šlo tjé z družino, drugi pa so se tam oženili, skoro nobedan od tih se ne bo vic povamù v staro domovino. V Viktoriji živi Jeremija PodTeka z družino, Luis Pason, dva brata Miraz, dva brata Klinjon iz ščigle, Krucil iz Stupce, Kukovac, Juretič in Skopola iz Mersina, vic Gubanov iz Špjetra, Belida iz Barnasa. V Floridi je Marinič Vincenc. V Eva Peronu je Marjo Kjabudini iz Ščigle in Nadaljo Pjerih iz Laz z družinami. V Buenos Aires najdeš nekdanjega špjetarskega sindika Karla Jušiča, Jožefa Galando, Luisa Pittioni, Decima Ma-tevčiča, Pija Kjabudini iz ščigle. Tam so tudi Tarcizjo Kudic z Emilijo Visintin iz Ažle, Nadaljo Berginjan iz Ruonca, Kvi-rin Trinko in Danilo Prapotnik iz Dreke, ki živi pri stricu Nicju Krajniku, ki je brdak mehanik. Bevčer Jezulina ima tam veliko prodajalno (butigo). Luis Matelič od Sv. Ljenarta, je postau velik in imenitan pjevac in puoje v teatru Colon. Blizu La Plata je Guerin Škrinjar, blizu Tigre Luis Podreka. V Argentini ima Poldo Prapotnik od Trinkov veliko prodajalno od cerjeuju. Takuó bi bile potrjebne celé bukva za zapisat imena naših ljudi, ki so se udomačili v Argentini. Venčpart, so si zgradili lepé hišice in se ne bojo vic povamili damù. V Argentini ne manka djela, posebno za kuméte, se dobró živi, pa se ne oboga-teje takuó lahkó. Pardjela se puno, prodà se dobar kup, kar pa je za kupit je vse draguó, kier tam je malo industrije in blaguó pride od drugod. V Argentino naj ne hodi kaduor želi puno paršparat za pošjat al pamest damù, za kupit kmetije dol na laškim, ampak le kaduor misli tam ostat za njimar. Avstralija te kontinent, ki je deleč na drugim koncu svetà, je zemjà velika za 25 Italij in ima kumic 8 milijonu prebivalcem Tudi tjé je zaljezlo veliko Slovenju iz Nediških in Terskih dolin že po parvi vojski in še vic po ti drugi. Tudi v Avstraliji tisti, ki so pridni in barki djelouci, pa tudi pametni, zaslužijo in par-šparajo. (Nadaljevanje sledi) ščine, vendar mu je grozeč blesk gorel v zenicah. Čedermac je neugodno občutil ostro napetost in razdraženost med gosti... Kakor da je to s prejšnjim v tesni zvezi, so omenili tovariša, ki je dobil neko razpisano mesto. Kljub temu, da ga je bil »nekdo grdo obrekoval pri politični oblasti,« kakor je nenavadno ostro poudaril don Jeremija. Ob teh besedah je Skubin izgubil nasmeh, vrgel ostanek cigarete na tla, ga poteptal in se dvignil, kakor da odhaja. Tedaj je zazvonilo Zdravo Marijo. Pomračilo se je bilo, med stene je legla gosta senca; zdelo se je, da v nji trepetajo glasovi zvonov, ki so bučno odmevali zaradi bližine. Dvignili so se tudi ostali gostje in glasno molili za Potokarjem. Potem niso več sedli. »Midva imava nekaj časa skupno pot,« je rekel don Jeremija Čedennacu. »Ti ostaneš,« se je oglasil kurat. »Ti in Orehovec. Samo za kratek razgovor « »O!« je vzkliknil španjut. »Skrivnosti?« »Ne, ne!« je hitel Potokar. »Morda pa tudi,« se je vedro zasmejal. španjut je naglo odšel skozi vas. Čedermac in Skubin sta še nekoliko postala v svetlobi, ki je padala skozi okna sosednje hiše. Preko pobočij je bila že legla gosta tema, med oblaki so se svetile r '-ke zvezde. Skubin je bil molčeč, po vs - n ^Rance bevk: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC m Milinimi n im ni mi 111111111111111 ii m i m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n nn m 111 ii .m .i 11 iiiiiiiii.in iiiiiiiiiiii Furlanski dialekti Stran 4 Kalijeva gnojila Kalijeva umetna gnojila prodajajo navadno v obliki soli. Velikost njihovih zrn in pa barva sta lahko različni. Omeniti je treba še, da so kalijeve soli običajno bolj suhe nego kuhinjska ali živinska sol ker ne vsrkavajo tako močno vlage vase. Kalijeva sol vsebuje 45 do 50% kalijevega okisa, največ v obliki karbonata. Trosimo jo 1 do tri stote na hektar. S kalijevo soljo bi morali gnojiti vsem rastlinam, ker je kalij važen za vse. Posebno vlogo pa igra pri krompirju in detelji, kjer bi ga morali vsekakor uporabljati, zlasti pri krompirju. Kalijeva gnojila trosimo vedno pred setvijo, drugače škodijo semenu, ker ovirajo kaljenje. Kalijeva sol naj bo v zemlji vsaj 14 dni pred setvijo. Važno je omeniti še, da se kalij v zemlji spaja z apnom. Zato moramo paziti, da zemlji ne primanjkuje te snovi. Gnojenje s kalijevo soljo je pri nas nujno potrebno, posebno pri vseh onih rastlinah, ki nam dajejo sad pod zemljo, to je, pri gomoljnicah. Kalijeve soli ne bi smeli pozabiti trositi po deteljiščih in travnikih. Od ostalih kalijevih gnojil poznamo še kalijev sulfat z 48 do 52% kalijevega okisa in pa kalijev klorid s 50 do 52% kalijevega okisa, ki ga radi klora navadno uporabljamo le za sladkorno ali krmsko peso ter krmsko koruzo, in še to le, ako so ti pridelki v lahkih zemljah. Vsekakor pa bomo trosili za krompir kalijev sulfat, ker nam da pri tej rastlini najboljši uspeh izmed vseh kalijevih gnojil. ITD E E I 0 Spopolnitev starih vinogradov Velika napaka je, če naši vinogradniki svoje — bodisi iz enega ali drugega vzroka razredčene — vinograde spopolnjujejo z enoletnimi cepljenkami. Ta način spo-polnjevanja ni primeren, kajti v stari vinograd posajene enoletne cepljenke nimajo pogojev za nadaljnji razvoj : duši jih starejše trsje. Nanovo posajene trte se nikdar ne bo razvilo do te moči, da bo dalo od sebe to, kar bi moglo dati. Vinograde obnavljamo z grobnicami. Trto matico, ki pride za grobljanje v poštev v prejšnjem letu dobro negujemo, da razvije močne rozge. So primeri, ko potrebujemo od enega matičnega trsa za grobanje dve rozgi, da lahko izpolnimo prazna mesta. V takem primeru pogre-bemo ves matični les tako, da nadomesti ena rozga matično trto, dve rozgi pa razpeljemo, odnosno pogrebemo na mesto, kjer nam je prej stoječi trs odpovedal. Začasno se tako iz matične korenine hranijo trije trsi. Pri razpeljavanju trsov pazimo na to, da so grebenice razpeljane v vrsto tako, da ne bodo ovirale obdelovanja. Način grobanja je vinogradnikom poznan, ker so svoj čas na splošno stare vinograde tako obnavljali. Za spopolnjevanje starih vinogradov je priporočljivo edino ta način. Prejšnji trs v tem primeru rodi najprej, grobane enoletne rozge pa nam rodijo že v nasled- Pripust, poianje, brejost in uporabnost domačih živali za pleme Vrsta živali Prvič pripustimo v mesecu Pojanje traja dni Brejost Uporabnost za pleme let traja dni povpreč- no Kobila .... 24—36 1—3 328—345 335 15—25 Krava .... 16—30 1—1,5 280—290 285 10—16 Svinja .... 8—18 1—3 114—117 116 5—7 Ovca .... 8—18 1—1,5 114—154 150 7—12 Koza .... 8—18 2—3 114—154 150 7—12 Zajka .... 7—10 1—2 29—31 30 2—3 Psica .... 8—9 9—20 59—67 63 8—10 Mačka . 7—12 7—14 55—65 60 8—10 Koristni nasveti BENCIN (čisti) je dobro čistilno sredstvo za odstranjevanje mastnih madežev. Ker ne razkraja barv, ga uporabljamo zlasti za čiščenje občutljivega blaga. Se bolje in lepše odstranjujemo z njim mar deže, če ga prej segrejemo v vroči vodi. Pri tem pa moramo paziti, da ni nikjer v bližini odprtega ognja. CINASTO POSODO očistite z vročo milnico in krtačo ali pa s kredo in špiritom, Na koncu posodo še operemo z vročo vodo in jo obrišemo s platneno krpo. ČEVLJE IZ BLAGA najlepše očistite, če jih skrtačite z milnico ali z razredčenim salmijakovim cvetom (na 10 delov vode vzemite 3 dele salmijakovega cveta), na koncu pa jih sperite še s čisto vodo. OEŽNIK sušite vedno na pol odprt, tako dr» stoji s kljuko na tleh. V omaro ga položite nezvitega in s kljuko navzdol. DUH PO RIBAH odstranite z jedilnega pribora, če ga takoj zdrgnete z mešanico luga in pepela. Pokroman jedilni pribor lahko čistite tudi z limonovim olupkom. FOTOGRAFIJE najlepše očistite z ovato, ki jo namočite v špirit. HRIPAVOSTI se najhitreje iznebite, če grgrate slano vodo ali 1,5% vodikov preoksid, prav tako pa tudi pomaga vroče mleko z medom. JAJCA, ki so zmrznila, odtajate tako, da jih položite za eno uro v vodo, v katero vržete peščico soli. KLOBUK, ki je preozek, razširite tako, da ga raztegnete z rokami nad soparo. KOLONJSKA VODA je najboljše čistilno sredstvo za igralne karte, ki pa jih je dobro nato otreti še s smukcem (borotalco), Kako odstranimo kurje oko Ce je kurje oko na površju kože, ga je najbolje mehanično odstraniti, posebno če kožo prej s toplimi kopelmi omehčamo. Se bolje pa je, če kurje oko nekaj dni namažemo z 20% nim salicilnim ko-lodjjem ali pa nalepimo primeren obliž, ki ga dobimo v lekarni, nakar omehčano kurje oko odstranimo s sterilnim nožkom. Seveda je pri tem velike važnosti, da ravnamo res sterilno, da mesta na koži ne okužimo in s tem sprožimo večje vnetje ali pa celo zastrupitve krvi, kar lahko pusti hude posledice. Ko kurje oko odstranimo, moramo paziti, da smo obuti v dovolj široko in ko-modno obutev, ker bomo le s tem verjetno preprečili zopetno tvoritev kurjega očesa. Kurja očesa so pogosto tudi posledica nepravilnosti nog. Zaradi tega je potrebno, da si nogo pustimo pregledati zdravniku, ki bi ob potrebi poslal k ortopedu, ki izdela primerne ortopedske pripomočke za vlaganje v čevelj. Prav kurja očesa nas opozarjajo, da pri obutvi nekaj ni v redu in to je resno opozorilo, da je treba nekaj ukreniti, ker sicer se zna zsoditi da si nogo pokvarimo in trpimo zaradi posledic vse življenje. Ji; ■ Začne Znese Za valjenje potrebuje Uporabnost za pleme let Perutnina (t nesti, ko je stara mesecev letno jajc dni povpreč- no Gos 10—12 15—25 28—32 30 4—8 Raca . . . 9—10 60—120 26—30 28 3—5 Pura . . 9—12 12—30 27—31 29 4—6 Kokoš .... 6—9 80—300 20—22 21 2—3 Golobica 6—8 8—12 17—19 18 6—7 Kako prepojimo trtne kole Samo sveže kole od pomladne sečnje prepajamo s 5% raztopino modre galice (brez apna) v leseni posodi, ne v železni ali betonski posodi, najbolj uspešno po možnosti na soncu in ob suhem vetru skoz kak teden, postavljeno v približno dve pedi globoko tekočino se kolje z vrha suši in vsrkava galično raztopino, kar se vidi na lesu po modrozeleni barvi. Ko raztopina prileze vsaj do polovice kol j a, je kolje prepojeno. V posodo postavimo novo itd. Tako prepojeno kolje se mora čez leto presušiti, šele potem ga rabimo za kolitev. Mnogi so prepajali kolje z modro galico brez ugodnega učinka, ker tega niso upoštevali, žagano kolje sploh ni za takšno prepajanje. Preostala raztopina, ustrezno razredčena, lahko služi za napravo škropiva proti peronospori. Samo že dobro presušeno kolje prepajamo v kotlu z vrelim karbolinejem ali z vrelim premogovnim katranom: les potopljen približno 50 cm globoko v eno ali drugo prepojilo, kuhamo v karbolineju približno 2 uri, v katranu pa od 3 do 4 ure. Smrad karbolineja se dolgo drži kol ja, ki ga za rodno trsje smemo uporabljati šele čez leto dni, da nam ne osmradi tudi branja. S katranom prepojeno kolje je za rabo, ko se je prepojilo dovolj osušilo. Medtem ko so našteti trije načini pre-pajanja kolja izvršljivi za vsakogar, spada kianiziranje zaenkrat kot najuspešnejši način prepajanja samo v področje industrije. Prav v vseh primerih pa velja: Rabi osušeno kolje, prepojeno ali nepre-pojeno, ki si ga pripravite že letos za prihodnje leto. ŽIVINOREJA Grenko mleko njem letu. V tem času so grobanice pognale lastne korenine. Naslednje leto jih odrežemo od matičnega trsa tako, da postanejo samostojne. Prednost take obnove ni samo, da ni treba nabaviti dragih cepljenk, nego je posebno korist v tem, da ostane med starejšim trsjem in pod-sajenkami ravnotežje. Poleg tega je čas za grobanje takrat, ko nimamo v vinogradu in v ostalem gospodarstvu posebnih nujnih del. Grobamo namreč v vseh zimskih mesecih, ako je za to vreme primerno. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica Grenkobo lahko povzročajo razni čini-tel ji, predvsem pa tile: 1. Pokvarjena, plesniva in nagnita krma, kot na primer: plesniva in nagnit» slama, še prav posebno ovsena, ječmenova in ajdova, ter vsa nagnita korenstva. 2. Nekatera krmila kot na primer gra-horica, lupina, praprot, dalje preobilno krmljenje s pesnim in repnim listjem, tudi posušenim in okisanim, surov krompir ali olupki in grenke ali žaltave oljno tropine. 3. Nekateri travni pleveli: razne zlatice, pasje kamilice, homulice, glen itd» 3 4. Staromolznost, to je, če bodo kravo že kmalu prenehale mlesti in so v visoki brejosti. 5. Bolezni vimena, zlasti vnetje, ki povzroči, da dobi mleko že v vimenu grenal okus. 6. Obolenje spolovil. 7. Motnje v prebavi. 8. Ako puščamo mleko predolgo izpostavljeno neposrednim sončnim žarkom! včasih zadostuje že četrt ure. 9. Največkrat pa utegne biti vzrok grenkobe okiženje po bakterijah, plesnih 'a nekaterih kvasovkah. Tako na primer dobi mleko, okuženo s kvasovko »Torul» amara« grenek okus že po 5—6 urah, ki se nato še stopnjuje; v 14 urah je mleko-že močno grenko. Kvasovka »Torula amara« se drži na javorju. Zato je okužba možna, če je v stelji kaj javorjevega li*' tja, ali če je blizu hleva javorjevo drevo» Druge važne bakterije, ki povzročajo grenkobo mleka, so bacterium herbicols in bacterium trifolii, ki sta na mladi detelji ali tudi na svežem senu, bacterium vulgare, ki jo najdeš na z zemljo onesnaženem korenstvu. Važna je zlasti v zimskem času skupina bakterij, ki spreminja mlečne beljakovine v grenke beljakovine, imenovane peptone. 10. Nesnaga pri pridobivanju mleka, zlasti nesnažne mlečne posode, kjer s* zopet naselijo bakterije, ki povzročajo grenkobo. Grenkoba prehaja pri predelovanj« mleka tudi v proizvode: smetano, maslo in sir. Vendar pa izdelki iz grenkega mleka, ki imajo lahko tudi bolj ali mani grenak okus, niso zdravju škodljivi. Da bi grenkobo mleka preprečili, na, pazijo živinorejci na sledeče: 1. Med krmo, ki lahko povzroči to napako, je nevarno zlasti korenstvo, ki j® nagnito ali kakorkoli pokvarjeno, plesnivo ali blatno. Navadna strniščna repa —' tudi nepokvarjena — povzroči grenkob» mleka, če bi jo pokladali v prevelikih množinah, dalje nagnito, zatohlo, ali pl®" snivo seno in slama, žaltave ali kakorkoli pokvarjene tropine itd. 2. Mleko staromolznih krav ločimo od ostalega, ker je skoraj gotovo kolikortoli' ko grenko. 3. Isto velja za mleko od krav z bolnimi vimeni, čeprav je obolenje na videz še tako neznatno. 4. Pri molži, ravnanju z mlekom in ® mlečnimi posodami se držimo navodil, ki smo jih že neštetokrat pisali v našen* listu. 5. V zimskem času glejmo tudi, da ml®" ko ne bo zmrznilo; seveda pa ga moram® tudi v tem času zračiti in hladiti, dasi malo manj kot poleti. : videzu zagrenjen in jezen. Ali mu ni bila po poslednjih Morandinijevih besedah stopila solza v oči? Iz sramu ali onemoglega srda? Čedermaca je ganila. Bil je takega stvarjenja, da je težko gledal kakega človeka v vsej njegovi ponižanosti. Saj morda ni slab, le tako nepreračun-ljiv. Da bi se do konca zresnil in pogledal vase! »Midva imava vsak svojo pot. Pa se kaj oglasi.« »Bom.« »Saj se ne boš.« Skubin je molče odšel med hišami. Čedermac je nekaj trenutkov gledal za njim. Ko mu je izginil izpred oči, je zganil z rameni, nato je s sklonjeno glavo krenil proti Vrsniku. Gospod Martin se je potrt vračal domov, zlepa ni bil tako nezadovoljen sam s seboj. Vso pot, ki jo je sam samcat prehodil skozi temo, se je mučil v svoji občutljivosti. Po tisti polovici pridige ga sodijo? Zdelo se mu je poniževalno, da bi jim navajal svoje nagibe, jim povedal, kaj je sklenil pri sebi. Želja, da bi v odkritem razgovoru našel opore, se mu ni izpolnila. No, saj je razumel, vpričo Skubi-na, ki mu ne zaupajo, niso marali predaleč. Pa saj tudi njemu ne zaupajo. Potokar je pridržal Morandinija in Orehovca, njega je prezrl. Zaradi njegove pol pridige? Zaradi njegovih zvez s Skubi-nom? Zaman je stikal za jasnim odgovorom. Žalilo ga je v dno duše. Občutil se je grenko osamljenega, še nikoli tako kot ta trenutek. Zažejalo ga je, da bi se na koga oslonil in se mu vsaj malo razodel. Če bi ne bila noč in bi mati ne bila tako daleč, bi odšel naravnost k nji... Ne, ne! Saj bi jo samo preplašil. Bil je že pred cerkvijo, ko je opazil nekoga, ki je prihajal od kaplanije. Bil je tako zaverovan v svoje misli, da mu je le kot iz sanj odgovoril na pozdrav. Že je bil mimo njega, ko se je ustavil in se v gostem mraku ozrl za njim. Kdo? Zef Klinjon? Ni odšel v izbo kakor ponavadi, stopil je naravnost v kuhinjo. Katina je sedela za mizo in brala; dvignila se je in malce zmedena obstala pred njim. »Ali je bil Žef tu?« »D-da.« »Ob tej uri? Kaj je hotel?« »Po tebi je vprašal.« »Po meni je vprašal? Pa je šel mimo in nobene ni rekel.« Katina je skomizgnila z rameni in se obrnila k ognjišču. Čedermac se ni dlje bavil z mislijo na Zefa; vprašanja, ki so ga trapila vso pot, je še nadalje mozgal v sebi. »Ne bom večerjal,« Je spregovoril. »Ne pripravljaj! Nisem potreben. Kave mi daj! Ne, rajši mi daj vina!« In se je zopet popravil: »Ne, kave! Skodelico kave.« Sestra ga je začudena pogledala. Kaj mu je? »Ali naj ti ponesem v izbo?« »Ne. Tja mi postavi! Na mizo.« Odkar je bila mati odšla od hiše, se je le poredko zadrževal v kuhinji. Ta večer pa mu ni bilo do samote; bal se je je. Hotelo se mu je bližine kake duše, pa čeprav je to Katina. Z rokami v žepih je hodil po prostoru, naredil nekaj korakov, že je trčil v okajeno steno. Bilo mu je, kakor da se lovi s svojo senco, ki mu je uhajala pod nizki strop. Katina mu je postavila kavo na mizo in zopet sedla. Čedermac se je ustavil, srebnil požirek in se zazrl v sestro. »Kaj pravijo ljudje?« »Kako — kaj pravijo?« »Tako. Zaradi pridige. Zaradi molitve.« »Zadovoljni so. Pa lepše je bilo prej.« S sestro se nikoli ni razgovarjal o zadevah, ki so se tikale njegovih stvari in dušnega pastirstva. Kljub štiridesetim letom se mu je zdela še vsa otroška, še prav taka majčkena deklica kot takrat, ko je bila prišla k hiši. Sedaj po se mu je v goreči želji, da se s kom pogovori, nenadoma zazdela odrasla in zrela ženska. Pa saj bi se bil tisti večer razgovarjal tudi z otrokom. »Tako pravijo?« jo je motril izpod čela. »Ali pa si le ti tako misliš?« »Moj Bog, saj sem jih slišala! Vedno me vprašujejo, kdaj bo zopet po starem. In so polni hvale o tebi.« Čedermac ni maral hvale, a najmanj, da bi mu jo kdo prinašal na uho; v tem trenutku pa mu je vendar neizmerno dobro dela. Zopet je stopil po kuhinji in zatiral nasmeh samozadovoljnosti na obrazu. Ljudje mu zaupajo. To je sprejemal kot bogato plačo. V trenutku ga je minilo pol bridkosti, ki jo je bil prinesel s seboj. »še bo tako, kot je bilo,« je govoril s preroško zanesenostjo, bolj sebi in senci na steni kot sestri. »In če ne puste, da bo tako, kot je bilo, tudi drugače ne bo! Ne bo! če mi kdo ukaže, naj delam zoper Boga, ali ga imam dolžnost ubogati?« Obstal je bil in se zazrl v Katino. »Ne vem,« mu je plaho odgovorila. »Kako, da ne veš?« se je vedro razhudil. »Ali si mar pozabila nauk? Ali naj ubogam, ako mi kdo poreče, naj delam zoper Boga?« »Ne.« »No, vidiš, se je nasmehnil. »To je enostavno, za to ni treba velike učenosti. In ne bom ubogal, če ne bomo kot prvi mučenci,« mu je od nenadne ganjenosti za trenutek potišal glas, »bomo še pred maliki zažigali kadilo. Če bodo vsi slušali, Jaz ne bom.« mu je prekipevalo razburje- nje. čutil je neizbežno potrebo, da pov® pred Katino, kar je bil sklenil v sebi, *■ ni maral izustiti niti pred vaščani nit* pred tovariši. »Ne bom,« je vzkliknil, »raj' ši se dam zapreti; v ječo naj me vržejo ...« »Moj Bog, zakaj?« se je prestrašila Katina. »Kaj govoriš?« »Ne pravim, da me bodo,« je rekel s trdnim glasom. »Pravim samo, da se rajši dam mučiti, kakor da bi delal zoper Boga. Ali razumeš? Saj ni treba, da razglasiš vsemu svetu, kar sera ti poved»*» vendar je tako... In tako bodi!« Katina je bila prepadena, vsa zmed®-na; ni vedela, kaj naj si misli. Pogost® ji je bilo hudo, da ji brat ni vsega zaupa* kot nekdaj materi, večkrat je bil celo trd z njo. zdaj je bila vsa zavzeta, hvaležna» vendar se ji je zdel tako čuden, nenavaden, da se je plašila. Gledala je za njim, ki je nenadoma odšel v izbo, a se je vrnil že v naslednje11* trenutku. »Ali je bil Žef dolgo tu?« »Ne dolgo,« so ji je zataknilo v gr,u' »Nekaj časa...« Gledal jo je nekaj trenutkov v °^r nato se je zdrznil in vzel svetilko. »Lahko noč! Tudi ti takoj znkleni lezi!« Odšel je po stopnicah. (Nadaljevanje sledi)