Posamezna številka po 10 vin. t UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6» ,11. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in 'praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne j : ; sprejemajo. : : toAROCNiNA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za 'Avstro-Ogersko in Bosno K 10-40, polletna K 520, četrtletna K 2-60, mesečna K — 90; za Nemčijo celoletno K 12*—; za 3 : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14"—. : : : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. »ZARJA* izhaja v Ljubljani’vsako sredo ::: in soboto. t.: UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do* ::: poldne in od 4. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petit vrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništva. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo^ —....... Reklamacije lista so poštnine proste. ■— Stev. 844. V Ljubljani, v sredo dne 10. junija 1914. Leto IV. Na boj kličejo! Socialna demokracija na Slovenskem ]e v zadnjih mesecih pala v grozovito nemilost pri vseh meščanskih strankah. Že dolgo nismo Či-tali toliko napadov nanjo po časopisju kakor sedaj, že dolgo nas niso tako zahrbtno blatili in pobijali kakor delajo to seda}. Ni ga shoda, kjer bi ne brusili svojih zob klerikalci, liberalci in navsezadnje še škrbozobi narodnodelav-ski liberalni avantgardisti političnih klečeplazcev. Značilen pojav je to, pa je tudi naravno utemeljen. Važni politični dogodki v naši soseščini so minili. Albanja, hm, ta pač ne vleče več in vsi drugi politiški dogodki važnejši vsaj, se vrše v Ameriki, v Aziji, ali pa so tako vsakdanji, da ne Zbujajo nikakršnega zanimanja. Saj še celo grof Stiirgkh, ki je posla! državni zbor domu, potem mu pa kakor nalašč predložil državni proračun za leto 1914/15, ne vznemirja nikogar. Zastopnikom našega ljubega ljudstva se zdi to tako nekaj vsakdanjega, da bi bili morda celo razžaljeni, če bi bil ministrski predsednik dal povabiti državne poslance na Dunaj, da jim predloži proračun v odobritev. Nič čudnega torej ni, da so se naši črni in zeleni prijatelji zopet enkrat ojunačili in pričeli povprek napadati socialno demokracijo, zakaj živeti hočejo od svoje kričavosti na račun delavskih slojev in s pomočjo delavskih množic. Nas ta pojav veseli. Boja smo vajeni. Delavski sloji so zadnja tri leta mnogo trpeli za- gospodarske krize, ki jo je povzročila ka-pitahstiška vladna gospodarska politika. Agitacijsko delo navidez ni imelo marsikje tako očitnega uspeha kakor smo želeli, toda socialna demokracija ni nazadovala kakor smo v »Zarji« dokazovali že zadnjič s številkami. Gospodarske razmere se obračajo na bolje. To vedo tudi nasprotniki in hočejo ob te) priliki, zvojevati nekaj uspehov za svoje pozicije, ki pa ne morejo postati stalne med delavskimi vrstami nikdar. Delavstvo je poseben razred, ki ima Čisto svoje interese. Mi ta boj sprejemamo z^radostjo in prav odkritosrčno priznavamo, da bas nova faza boja veseli, zakaj prav mrtvilo le pogubno vsaki dobri stvari. V boju se jasne pojmi, v boju se pojekle-nijo značaji, zato nam je, če hočete, tudi tak prav odločen boj jako ljub in drag. Vemo, da ste elementi razdora, elementi reakcije, a prav zaradi tega treba, da delavstvo^ spozna vaše bistvo v odprtem boju — z vami samimi. Socialisti v občini. IW_lj_j=g=___. Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichler. (Dalje.) Zdelo se mu je, da popolnoma razume vse to, kar je Soumarja prignalo, da se je odločil k takemu koraku. Znal se je vmisliti, izzvati v sebi tako duševno razpoloženje, kakršnega je treba za samomor. Tudi on se je ozrl čez vse življenje in ves svet in videl, kako narobe žive ljudje; i na sebe samega je gledal skeptično ter videl, kakšno krivo črto je doslej prehodil, koliko učinkov je požrl, kolikrat — še preden je dospel na današnje trdnejše stališče — se je i njemu življenje zdelo čisto brezpomembno, dolgočasno, samo ubijanje tega časovnega intervala, odmerjenega vsakemu posamezniku, samo ogluševanje samega sebe v tem intervalu, iskanje vseh mogočih vtiskov in ciljev in novo ter novo spoznavanje, da vse to je neumno, ni-čevno, brezpomembno, prazno, da se človek tu drži le kakor enodnevnica, da se je nekdo z njim poigral, ko ga je postavil tu sem no, torej se zabavaj! In človek se zabava, zabava, cesto se mu zdeha pri zabavi, često se sili v zabavo, često pa tudi vprašuje z izbuljenimi. zamaknjenimi očmi, češ, to — to je tisto življenje? Pa zopet živi in zopet se zabava — nekega dne pa odide. I on se je v mi- nolih dobah že nebrojnokrat obupan popadel za glavo zaradi takozvane skrivnosti življenja ----- — in kje je kakšna rešitev te skrivnosti? m vendar človek išče. išče skrivnosti, vendar | tudi ta točka, o kateri naj bi bolj obširno in temeljito razpravljali kakor na današnji konferenci. Predvsem smatram preučitev vprašanja o občinskem gospodarstvu za važno. Naše šoti ruge moramo pripraviti do tega, da se z vso dobro voljo zavzamejo za občinsko življenje, da z vsemi močmi delajo na to, da postane občina — kakor je rekel Chamberlain — aktivno središče vsega ljudskega življenja eno veliko kooperativno podjetje, katerega bodi deležnik vsak občan. Dividenda pa bodi v tem, da se izboljša zdravstveno stanje, povzdigne občno blagostanje in doseže srečnejše življenje vseh. Treba je preprečiti, v kolikor je mogoče, nevarnost razširjanja nalezljivih bolezni; treba je snažnih in zračnih ulic, kanalizacije, dobre, zdrave pitne vode, zdravih in zračnih stanovanj, po katerih naj se ne tlači preveliko število oseb. Ako nastane bolezen, mora biti preskrbljena nujna pomoč za vse sloje enako; bolnišnice in zdravilišča morajo biti ravnotako dostopna vsem slojem enako. V kolikor večji meri je priznana higijena, toliko večje je materijalno in intelektualno blagostanje. Treba je ugoditi potrebam delavskega stanu: Zgraditi se morajo delavska stanovanja, preskrbeti delavstvu zadostne izobrazbe; splošne in strokovne, v šoli morajo dobivati otroci razen duševne tudi telesne hrane, občine naj podpirajo strokovne organizacije, skrbc za delavska izprehajališča in sploh za vse, kar služi človeški povzdigi in procvitu. Ne sme se zanemarjati umetnosti. Javna brezplačna predavanja, koncerti, predstave naj poženo občane iz gostilne in od igralnih miz. Napredek civilizacije ie sad počasnega truda stoinstoletij, je proizvod kolektivnega dela. Ni pravilno, da pičlo število izkoriščevalcev izkorišča občane v svoio izkliučno korist. Občina mora nadomestiti privatnega podjetnika v vseh tistih poslih, ki služijo v občno korist. Občina mora dajati direktno razsvetljavo, pitno vodo, prometna sredstva, zdravila, zavarovanja itd., čisti dobiček naj preide v občinsko blagajno in ne v blagajne privatnikov ali akcio-narskih družb; ako pa se odreče občina dobičku, tedaj bodi vse na korist občanom, na korist delavcem in uradnikom, zaposlenih pri teh podjet|jfr, s tem da jim- daje občina minimalno plačo in maksimalni čas dela, pomoč v slučaju bolezni itd. Za uresničitev vseh teh reform je treba denarja. Ker pa so občani danes že tako obdačeni, da je nemogoče jim nalagati nova bremena, je treba poiskati druge, vire dohodkov. Prvo sredstvo bi bilo: Municipalizacija vseh javnih obratov. Drugo sredstvo bi bilo: Več avtonomije občinam. Na podlagi sedaj veljavnih zakonov, ki določajo delokrog ene občine, bi sicer ne mogle uresničiti občine prav lehko eno ali drugo reformo. Zato pa je potrebno, da se otresejo občine vsaj deloma tujih gospodarjev: Dežele in države. Dežela in država odneseta danes občanom ves davek, ki ga plačujejo; na drugi strani pa nalagata dežela in država občinam posle in stroške, ki bi jih morale nositi same. Reke! sem, da potrebuje občina več avtonomije, ker danes prenašajo občine dvojen jarem: a) Dolga vrsta zakonskih določb, ki jim ne dovoljujejo urediti si davkoplačevanja na en res hoče premisliti projekte vsemirja. A, škoda misliti! Kakor utrdbe mole v višavo meje razuma in brez razuma je vse to le prevara in iluzija. Ali ve kdo zagotovo, kako je nastal č I o -vek, kdaj, kje . . . kako? Ali ve kdo zagotovo, kje je 6og, kakšen Je Bog in kdo je to? Ali ve kdo? Mogoče mogoče da nekoč kakšen modrijan z lupino prelije to morje, a bržkone ga ne prelije. Take sitnarije je Ivan preživel sam, sam je v preteklosti že večkrat z roko zamahnil nad vsem. In ali je živel? No, saj se človek vendar lovi za sj)omladjo, katera se vsako leto vrača z razcvelim drevjem, s petjem ptičev, z zelenimi travniki, kamor se lahko vležeš, z vonjem jazmina in Hp, vendar si človek zopet v nekih trenotkih rad globoko oddahne, ozre se po krasni pokrajini in si pravi z zadovoljstvom, da je na svetu vendarle krasno. In loteva se kakšne naloge, katero si izpreminja v globoko, pomenljivo, neizogibno nalogo življenja; loteva se, oglušue se, da, naravnost oslepuje se, da, kar kadi si z vsemi mogočnimi kurjavami, samo da bi kar najdalje od sebe vzdržal zoprno vprašanje, čemu je pravzaprav tu v tem časovnem intervalu kaj pravzaprav — — kaj tu? In vendar je tu in nima moči. da bi ne bil tu, da bi se iznebil vsega tega. In uvidel je, da ne samo to, temveč vse kaj druzega človeka lahko prižene do take odločitve, kakršno si je izbral Soumar. Na primer i taka stvar, kakor mu jo je nekdaj sprožil Ha-nuš in pred katero je tedaj zaman zapiral oči -na primer taka-Ie stvar: Neki dober človek — ime nam ni nič mar — sc jc oženil in imel rodbino. Imel ie troie otrok: Dva de^ka določen način, temveč se morajo strogo držati določil, ki jim jih nalaga deželni in državni zakon; upravno občinsko življenje se giblje le v najtesnejših mejah; b) strogo nadzorstvo raznih oblasti in deželnega odbora. Torej: Če hočejo uresničiti občine reforme, ki bodo odgovarjale zahtevam napredka — je potrebno, da postane občina samosvoj gospodar brez varuštva države in dežele, varuštva, ki je čestokrat bolj podobno absolutizmu^. Kljub temu pa, da so občine danes pod nekakim varuštvom državnih in deželnih zakonov, bi vseeno lehko napravile mnogo v občno korist. Koliko javnih obratov je danes v privatnih rokah; koliko čistega dobička nosijo občani raznim kapitalističnim družbam, ki dele vsako leto svojim članom lepe dividende, a če bi bili taki obrati municipalizirani, bi se stekal ta dobiček v občinske blagajne, in občina bi s tem denarjem mnogo koristila blagostanju svojih občanov. Vzemimo za zgled gor iško občino. Tu je občina prepustila cestno železnico privatni družbi, ki inkasira od Občinarjev lepe tisočake in ves čisti dobiček tega obrata gre izključno v žepe akcionarjev te družbe, občina ne dobi nič. Ravno tako je s proizvajanjem plina in elektrike, tudi to podjetje je v rokah privatne dunajske akcionarske družbe. Sedaj pa poglejmo, kako izkorišča ta družba gori-ško prebivalstvo. Kubičen meter plina za obrtne namene stane v Gorici 20 vin.; v Trstu pa, kjer je proizvaja plina municipalizirana, stane 14 vin. Tako je tudi z elektriko. Čeravno hnamo v bližini toliko tekoče vode, da bi imelo mesto in njega prebivalstvo lahko električno razsvetljavo zastonj, jo moramo plačevati mnogo dražje nego prebivalstvo v Trstu. V Trstu gre ves čisti dobiček teh obratov v občinsko blagajno, dočim v goriško občinsko blagajno ne pride niti vinar in občani so v tem oziru mnogo bolj izkoriščani nego v Trstu. Kje so še drugi javni obrati in ustanove? N. pr. vodovod, pogrebni zavodi, prometna sredstva, posojilnice in hranilnice, razne zavarovalnice itd., ki bi lehko prinašale občini lepe dohodke, ki bi omogočevali občini napravo toliko važnih in za občinstvo potrebnih in koristnih naprav kakor: Zdravniške postaje, ubožnice. brezplačno zdravniško pomoč za uboge, ljudska izprehajališča, delavska stanovanja, preskrbovanje zdrave pitne vode, čiščenje ulic, kanalizacija, podpora brezposelnim itd., ne da bi nalagal občanam nova bremena. Kot zgled naj navedem upravo mesta Ženeve v Švici. To mesto ima že od leta 1898 municipalizirane obrate kakor: Vodovod, proizvajanje elektrike za obrt in za razsvetljavo in proizvajanje plina. Ti obrati so dalj^Bestu leta 1899 948.510*10 frankov čistega dolJiČka; razun tega se je amortiziral obratni kapital za fr. 508.681‘20. Ako bi bili ti obrati v rokah privatnih družb, tedaj bi si ves ta dobiček porazdelili akcionarji teh družb, nasprotno pa je ostala ta svota na razpolago občini, ki je z njo vzdrževala dobrodelne ustanove. O delavskih stanovanjih govore tudi mnogo. Temu vprašanju bi morale občine prve posvečati svojo pozornost. Veliko je že občin, ki so zgradile delavska stanovanja, ampak ne povsod po enakih načelih. Na Angleškem prevladuje načelo, da zgradi občina malo hišico s stanovanjem za eno družino ter jo odda v najem delavcu, ki plačuje s stanarino vred tudi obrok za odkup hiše. Gez leta postane delavec lastnik hiše. Na enak način je zgradil take hišice tudi občinski svet v bližnjem Tržiču (Mon-falcone). Drugod pa grade bodisi ogromne palače ali pa male hišice, kakor pač občina razpolaga s svetom, ter oddajajo stanovanja v najem delavcem proti primerni stanarini in sicer tako, da zadostuje stanarina za vzdrževalne stroške in obresti kapitala, ne glede na dobiček. Navidezno ugaja prvo načelo bolj nego drugo, a je ravno nasprotno. Dokazano je namreč, da se je že dostikrat pripetilo, da je delavec že deloma odplačal svojo hišico in da se je moral bodisi vsled premeščenja ali narasle družine ali kake nesreče, obrniti na špekulante, katerim je prišlo njegovo stanovanje v last. V nekaterih državah imajo že zakone, ki olajšujejo občinam gradbe delavskih stanovanj; ravno tako se je izdal lansko leto tudi v Avstriii tozadevni zakon, na podlagi katerega se smejo osnovati stavbinske zadruge za zgradbo malih stanovanj, katerim daje država posojilo proti nizkim obrestim. Za vsa najbolj važna vprašanja občine se dandanes občinski zastopi — naj bodo isti v posesti ene ali druge nam nasprotne stranke — .še malo ali nič ne brigajo. Stolčki županov in starešin služijo skoraj povsod le sebični časti in privatnim namenom. Le ozrimo se v razne občine ali mesta, kamor ni še prodrl proletarski duh, kako se gospodari z javnim premoženjem. Ozrimo se na gospodarski položaj gori-škega mesta, gospodarstvo, ki je na robu pro-pada- Kaj pa je po raznih občjnah naše dežele; popolna gniloba povsod! Za vsako le količkaj koristno napravo se morajo občine zatekati k deželnemu odboru za podporo. In kako deli deželni zbor podpore, ni potrebno, da tu navajam, ker itak veste. Če je v deželnem zboru večina klerikalna, dobe podporo klerikalni župani; ako pa so v večini liberalci, potem dobe podporo liberalni župani. Seveda je po sedanjem volilnem sistemu proletariatu nemogoče priti do svojih pravic Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. y Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestne hranilne vloge po čistih 4 0 brez odbitka rent-0 nega davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 K. in deklico. Žena je pa temu človeku umrla v blaznici, deček je bil od mladosti trapast, deklico je metala božjast in samo tretji deček je rastel normalno, očetu v veselje. Dal ga je študirat, in vzorno se je učil, lepo se obnašal. A očetovo veselje ni trajalo dolgo. Pokazalo se je, da je i tretji deček abnormalen. Naenkrat je postal tat. V terciji je sodijakom začel krasti knjige, svinčnike — kjer je kaj dobi). Kaj pravite torej? To je dokaj vsakdanji slučaj, tisoče in tisoče groznejših imate, a jaz vam baš hočem dokazati, da se i v takem slučaju skriva neskončen kos socialnega vprašanja, in da, ako premišljate tu, kako ga rešite — se umaknete nazaj za petdeset korakov. Vmislite se v položaj tega očeta: zakaj mu je žena znorela, zakaj je bil deček trapast, zakaj je metala deklico božjast, in zakaj je postal tretji sin, na katerega jc stavil svoje poslednje in vse upanje, tat? Kje vzamete ključ in od katere strani začnete reševati?« Ali na primer človek uvidi, da niti sam v sebi ni enotno bitje, da se ne spozna niti v svoji psihologiji, da ne more natančno določiti, ali je egoistično ali altruistično bitje, da se ne spozna v različnih izpremembah, navalih idealizma in gnusnih navalih strasti in sovraštva, da se niti sam nase ne more zanašati, da, baš na samega sebe ne, na to uganko, sfingo, katera sedi v njem, katero analizira, secira in katera niu odgovarja s perečim posmehom-------------------človek spozna vse to in uvidi, kaj je pravzaprav sam, kako beden, ubog črv je tu na zemlji--------------- Ali — na primer i Soumar — človek vidi, da so ljudje tu med seboj ustanovili čisto napačno. na napačnih temeliih slonečo družbo. iHutiiiuiiin da bi se ta stavba morala podreti in sezidati nova--------------človek poizkusi meneč, da za* čenja titansko stvar, poizkusi in poizkus je po* nesreči, kakor i drugače ne more biti, poizkus^ da bi vsaj v svoji domovini ustvaril nekaj no* vega; toda potem izpregleda in vidi, kako mravljinski, kako spačen in v istini i napačen je bil njegov poizkus in sam sebi se reži z bodečim smehom. Ali pa človek premotri sploh, izprevidi, da i titanski poizkus ------------ da, morda človek tudi vidi pred seboj tisto novo, na novih temeljih sezidano stavbo, toda kaj -—t ? človek ostaja človek, vendar-le isti človek, postavljen od nekoga — da, od koga? — v časovni interval. In tako — — —i XXXVI. Ivan je torej razumel Soumarjevo smrt, trezno si jo je razjasnil, poiskal vzroke, in vendar se ni strinjal s teni činom in žal mu je bilo' izgubljenega življenja. Vkljub te:mu, da se je sam večkrat nahajal na kraju praznote in ničnosti, danes ni mogel priznavati opravičenost^ da, niti resničnosti te praznote in ničnosti. Razumel je — pa ni hotel razumeti. Vse te misli so se mu podile v glavi, ko je zagledal v patologičnem zavodu brezdušna telo Soumarja, ko je iz zavoda hitel na Žižkov in iz Žižkova k Hanušu. Vmišljal se je, razjasnjeval si je tako in onako, opravičeval in izgovarjal naposled, da, prepričan je bil, da si jasno, popolnoma jasno lahko predstavi poslednje trenotke Soumarjevega življenja: Vendar opravičenosti tega čina ni priznaval. (Dalje prib.): Soboto 13 Nedeljo 14 PondelJ. 15 § 80 i Veseloigrav 3 dejanjih polna zdravega dovtipa In Hne pl-_ kanterijje v glavni ulogl Wan- odslavek II« 10 vin. zvišane cene. da Treumann In Vlgo Lanen. H. Kinematograf ,Ideal' v občinskih zastopih; zato moramo zahtevati, da se uvede taka volilna pravica, da bo zastopan tudi proletariat v občinskih zastopih. Politični pregled. Spravne konference na Češkem. Predsednik državne zbornice dr. Sylyester je povabil načelnike na sejo, kjer so se vtoliko zedinili, da se začno pogajanja med Cehi in Nemci. Dne 15. junija se pričnejo dotična predposvetovanja, ki bodd najbrže uspela. Dr. Sylvester sam meni, da bo mogoče še pred počitnicami sklicati kratko zasedanje. Državni zbornici se nalaga precej dela, posebno, ker je bil predsedstvu državne zbornice predložen državni proračun. Zbornica pa ima rešiti Še tudi mnogo drugih nujnih stvari, ki jih žele delavoljne stranke, čimprej rešiti( ?). Zmede v Albaniji. Upor, ki se širi po Albaniji proti knezu Vdu ima svoje oporišče na ve-čih straneh, k pa ni enotno, marveč ima vsako svojo interesno sfero. Prav zaraditega pripovedujejo sedaj o srbskih, sedal o mladoturških, sedaj o laških hujskčih. Vsaka sosedna država si nač hoče pridobiti primeren vpliv v Albaniii. Sile so se končno zeninile ter sklenile skupno poslati ladje pred Drač. To izpričuje voditeljem ustaje dovolj jasno, da hočejo evropske sile Albanijo, ki so jo ustvarile, tudi ohraniti., = Nova balkanska zveza? Iz Peterburga poročajo »Novoje Vrem ja«, da je v ministrskem svetu v Carigradu poročal Taalat-Bei o svoji misiji v Bukarešti, da |e Rumunija pripravljena udeležiti se posvetovanja v Konstanci glede nove balkanske zveze, ki bi ji pripadate Turčija, Rumunija, Srbija, Grška in Črna gora. Bulgarijo bi potem prisilile zaveznice, da bi se tudi pridružla novi balkanski zvezi. ______________________________ Iz domačih krajev. Socljalnl demokratje In Clrll-Metodova družba. Naše zahteve glede šolstva so obče znane. Nihče nam ne more očitati, da naše pro-gramatično stališče ni korektno. Če bi si ga prisvojile tudi meščanske stranke in korporacije, ki jim je resno za Šolstvo, bi zadeva bila že več ali manj ugodno rešena in tudi učiteljstvo bi prišlo na svoj račun, če smo objavili v zadnji »Zarji« notico v zadevi cvetličnega dneva v Ljubljani, storili smo to na izrecno željo naših sodrugov, kar je pač dokaz, da organizirani delavec ne misli samo od danes do Jufri. Ali naj naštejemo slučaje, ko Je morala ravno C: M. družba tvoriti Ščit y boju zoper socialne demokrate? V Mostah, ki so popolnoma slovenske, se Je začet bdj zoper nas s C. M. družbo, češ. da so moščanski sodrugi brezdomovinci, narodni izdajalci itd. O Trstu, Hrastniku itd. niti ne govorimo. Ves boj zoper delavsko gbanje se vodi sploh le v znamenju narodnega šovinizma. Zgodovina našega časopisja, ki je prvo našlo pot med delavce, Je prava trnjeva pot. Oni, ki se danes trkajo na svoje »svobodomiselne« prsi, preganjali so to naše časopisje tudi v znamenju rimskega pa-pizma, kadar je bil drug izgovor nemogoč. Karkoli smo storili, vse Je blo narodno izdajstvo. Najmanj stokrat smo že bili izobčeni iz slovenskega naroda! Če se slovenski detavec organizira in zahteva večji kos kruha. Je to Že narodni greh, ki preti uničiti slovensko obrt, industrijo, trgovino itd. V prvh početkih delavskega gibanja na Slovenskem smo bili poleg narodnih izdajalcev tudi antikristi in 5e več. V Trstu na pr. so se naši sodrugi resno lotili skupnega dela za rešitev šolskega vprašanja; ali čim je bil storjen prvi kork, pustili so Jih narodnjaki nele na cedilu, marveč so celo omalovaževali že dosežene uspehe, pozneje pa Jih sploh utajili. Mi smatramo šolsko vprašanje resno. Šovinizem je pa vaš privileg in mi vam ga prepuščamo. Smešno je očitanje, da koristijo družbine šole v prvi vrsti našim otrokom. Kadar bolje kaže, pa trdite, da socialisti sploh ne pošljajo otrok v družbine šole! Kje je tu logika? Stvarno vzeto je pa družbino delovanje popolnoma zgrešeno. Sredstva, utaknjena v drage šole, bi bila stokrat bolje uporabljena v smotrenih izobraževalnih organizacijah. Soli odraslega otroka se še vedno lahko pridobi za renegata. Dejstvo ie, da uspehi niso v nobenem razmerju s troškL To so klerikalci s svojega stališča že davno Spoznali, pa skušajo združiti narodnost s strankarstvom. Spominjamo na prvi katoliški shod, kako ie konči-pijent dr. Šušteršič odrinil tedanjega družbine-ga prvomestnika L. Svetca, in kako se je godilo kuratu Koblarju, ko ie skušal zagovarjati v shodovem šolskem odseku C. M. družbo. Če Je prišlo do očitnega in splošnega razkola šele pozneje, je to bilo pač le vprašanje časa in taktike. Dejstvo je, da je »Slovenska Straža« klerikalna, C. M. družba pa vsaj v Jedru domena narodnb-napredne stranke. De mortuis nil nisi bene. Ne govori o mrtvecih nič, če ne maraš govoriti dobro. Tako pravi latinski pregovor. To geslo v dostojni družbi tudi vobče velja. Ne velja pa pri slovenskem meščanskem časopisju, ki trobi že par tednov, da socialna demokracija propada, nazaduje, da je — sploh ni več. Zakaj se pa razburjate zaradi socialne demokracije, vi klerikalci in liberalci, če je ni? Razburjenje in javkanje vam narekuje strah pred delavstvom in [pred njega se zbujajočo zavednostjo. Strah vam pretresa kosti, ker opažate, da vam po-istala slepljeno delavstvo nezvesto. Vsa bav-bavliberalna in klerikalna organizacija vam Uhaja iz krempljev, ker ne mara služiti kot pri-prega vašemu meščansko političnemu vozu. Ozrite se v Trst, ozrite se na Jesenice, v Vev- če, v Ljubljano, povsod se skuša delavstvo iznebiti vašega vpliva. Le še samo »inteligentnejše« stanovske organizacije so vam še nekoliko zveste, ker so nje člani vzgojeni v poklanjanju in klečeplastvu. Strah vas je, upravičeno strah. Le kričite! Nedavno smo dokazali v »Zarji« s številkami, da socialna demokracija vrlo napreduje, pa se ne ozira na javkanje svojih zakletih sovražnikov. — Čudne razmere. V tukajšnji domobranski vojašnici je nameščen takozvani »Maroden-haus«, katerega uredbe pa nasprotujejo vsem sanitarnim predpisom. Nahaja se v desnem traktu drugega poslopja in je izoliran od drugih ubikacij z malo boljšimi plankami. V ločenem delu se nahaja tudi privatno podčastniško stanovanje in menda še več drugih lokalov, ki nimajo z »Marodenhausom« nobenega opravka. V tej bolnišnici se nahaja vedno tudi več bolnikov z nalezljivimi boleznimi, zlasti sifili-tikov, kar daje misliti. Vodovod, lijaki, kanali itd. so za »Marodenhaus« isti kakor za ostalo vojašnico. Kako je z razkuževalnico, kam se devlje smeti, izmečke itd., bi tudi utegnilo zanimati veščake. Strežniki prihajajo vsak čas v dotiko z ostalim moštvom, po hrano hodijo v pritličju se nahajajočo kantino, kar seveda možnosti infekcije ne zmanjšuje. Bolnik, pri katerem se je že ali se pa šele bo konštatirala nalezljiva bolezen — n. pr. legar! — prehoditi mora celo poslopje, v katerem se nahaja na stotine ljudi, predno pride oz. odide iz bolnišnice! Ne more biti nobenega dvoma, da sedanji prostor ni prikladen za tak namen, pa če bi bil še tako dobro izoliran. Ker smo že pri tem, naj omenimo še slučaj, ki postavlja ravnanje z bolniki pri vojakih v prav čudno luč. Znano Je, da velja pri vojakih vsakdo za »švin-dlerja«, komur ne gleda bolezen že prav iz nosa. Zdravnik se mora čestokrat podrediti svoje boljše prepričanje zahtevi lajika. Baviti se mora tudi s stvarmi, ki ga kot zdravnika prav malo ali celo nič ne brigajo, da večkrat nima niti časa vršiti svojo dolžnost. Nedavno se je javil pri alpinskem polku št. 27 vojak z boleznijo, ki Je zahtevala, da se ga takoj pošlje na stalen dopust. Ali ravnalo se je po stari šabloni in vojak je bil oddan v bolnico šele tedaj, ko je postala bolezen že očitna. V bolnici so moža klistirali vojaški strežniki in klistirali so ga tako dolgo, da je postala bolezen neozdravljiva in je mogla pomagati le radikalna operacija. Po dolgem odlašanju so poslali moža na graško kliniko, kjer so ga morali pa — skop-čiti! Lahko si je misliti položaj človeka, ki je bil pravočasno opozoril na svojo bolezen, in ki bo moral zdaj vse svoje življnje trpeti radi drugih. Prejemši pismo od svoje mč hudega sluteče neveste se je mož zjokal liki otrok. Slučaj, ki gotovo ni samo slučaj, pač zasluzi Jasnosti in primerne besede na primernem mestu. narodno krumirsko organizacijo na Kranjskem še ni zrastlo. O razmerah v deielnl bolnici, v l-lnblianl došlo nam je zadnji čas zopet več pritožb. Tako se nam poroča, da prihajajo gg. zdravni'a 1914 Gorčeva kolesa PRVA dospela na ciljj A. GOREČ, LJUBLJANA specijalna trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli Marije Terezije cesta št. 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja) GOPCEVfi KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA 5 E D A N J O 5 TI X LJUBLJANA MARIJE TERE; 21J E CESTA šr.lS NOVI SVET NASPROTI KOUZEJA ZAH TEVAJTE PRVI 510V.CENIK BREZPLAČNO * -up ji r.« T, v T- $;c oir. a:t jap. a r- -ta ofr. vr- a r- of r- 3Y- at- Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov donmče^ji izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. JBrez konkurence! (Solidna postrežba. ----------------- JKaJnlžfe cene. -------------- W Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih ”*D® Cena za gospode , , . . . . K 14*—, 17*- * „ dame . ... ... K 12*—, 15*- „ * dečke 3%. . . ... K 10*—, 12- nlrnl/o ^ M-26 **-» » JJ UU unč . ...... g g,— (j._ — Garantirana kakovost po teh cenah. •"—.. ====*—== Cenejše vrste od kron 1*50 naprej je v zalogi lastne tovarne PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu. 29-81 (Varstvena znamka.) Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovrainike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A* & E. Skaberne; Mestni trg 10. Velika izbira! Solidna postrežba! Dober tek je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar! SANATORIUM -EMONA • BOLEZNI. LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA- ULICA ■ 4 SEF^zDRAVNKiremraj ■ D** FR.DERGANG Dober tek imaš .sak dan, ako vžlvaš Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ™ ■■ žlTralanLilfcL strojev = p in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. lip* Pisalni stroji Adler. fS “^7” o z ji a- 3Eol©©a,.|i|| Ceniki se dobe zastonj in franko. mi Želodčni Ilkčr „FLORIAN“ Je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki Je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Naslov za naročila: ..FLORIAN”, Ljubljana. Postavno varovano. Pozor občinstvo! Pozor stavbeniki! Deležni kapital K 80.000 Rezervni skladi K 15.000 registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 3 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice. — Vloženi denar obrestuje po Obratuje le a svojimi člani. Član postane, kdor vzame en opravilni delež v znesku kron 20. Glavni deleži po kron 200. Zaveza enkratna; t: omejena. Članov 700. :: Eskomptuje t menice, devize, fakture. — Oskrbuje lukasso za svoje člane. — Daje predujme na vrednostne papirje iu blago v Javnih skladiščih. Osebni : t t t kredit. s t t s od dne vloge do dne dviga. — lteritnl davek plača Iz : t : : svojega. > s ; t Anton Bajec Živahno zveza z Ameriko; v vseh krajih Združenih držav ii^a svoje zastopnike — zato oskrbi lahko vse potrebne informacije iz teh krajev. Za varčevanje ima lične domače hranilnike. -- naznanja al. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov samo pod Tiančo poleg Čevljarskega mostu, Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. druenc d.©lo in zmerne cene. Zunanja naročila se točno izvršujejo, Vrtnarija na Tržaški cesti 34. nnnnunnnnnnnnnnnBEnnounDDBonnnDaBBDnDanBnanunnnnnunnnonnnaunnnnnnnnnDgcag a a □ a e B Pri nakupu različnega manufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko B g A. & E. Skaberne | | Obstoji od 1.1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1.1883. g g | g Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. g g na na od na nDoannaaDnanaonnnaoBaoaanaDnaDiinnannnnaaaonaanDaaDDaDaoDDDaaananaaanijnaaB SLAVIJA 1 ; 1 ■ Odhod parnikov: r sev. Amerikovsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. * Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni., Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila dpje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana. -■1 Kolodvorska ulica štev. 26. ===== Potniki ===== V severno in Južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Trst-Newyork, Buenos Aires-Ki« de Janeiro z najnoveJSlml brzoparnikl z dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, brezžičnim bozojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopel) itd.