v. 15 Posamezna številka 75 par. Novo mesto, dne 9. aprila 1922. Poštnina plačana v gotovini. Leto 11 Naročnina se plačuje vnaprej in stane mesečno din. 2’—; polletno diri. 10'— in letno din. 20’— •, v inozemstvo dvojno. — Vse poši-Ijatve na naslov lista „ Sedanjost". Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Izhaja ysak četrtek z nedeljskim datumom v Novem mestu. Oglasi: 1/2 strani din. 300'—, V4 in Vs sorazmerno; manjši: mm [50 par; trivrstični in ob-smrtnice 43 par; poslana, reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1'20. Koristonosna drn štvena priobčila 30% popusta. Pri večkratoglaševanju znaten popust. Politika ljudstva« Uspehi SLS. ki se pokazujejo na vseh straneh širom Slovenije in živahno gibanje bratske nam -Hrvatske ljudske stranke na Hrvatskem. v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji in Vojvodini, nas podžigajo k vztrajnemu delu tudi v bodoče. Pogled nazaj nam pokazuje pot v bodočnost. Koliko je že storjeno in koliko je dela pred nami! Prvo leto po prevratu je bilo in je moralo biti posvečeno pozitivnemu udejstvovanju krščanske in ljudske politike v novi državi. V svetovnem požaru je bilo treba rešiti ded-ščino naših očetov, našo slovensko domovino, da ne zgine s površja zemlje tisočletni obstoj slovenskega rodu, ki se je ohranil z božjo pomočjo in ob žjlavosti svojega Jjudstvauo današnjega dne in bode ostal tudi v bodoče. V najhujšem metežu nam je božja Previdnost naklonila, da smo imeli v najtežjih dneh skušnjave v vrstah narodne duhovščine, pod blagodejnim okriljem svojega domoljubnega višjega pastirja, može, ki se niso ustrašili nobene težave in truda, da svojemu ljudstvu izvojujejo dostojno mesto pod solncem. Dr. Krek je z razmahom svojega velikega apostolskega in pro-roškega duha vzplamti! srca našega ljudstva za .— zedinjeno Slovenijo v. o k r i -1 j u m o č n e in prav i č n e J u g o s 1 a v i j e. Majniška deklaracija je bila pravi izraz krepke narodne volje in preroda slovenskega ljudstva. Prišlo je končno, kar je moralo priti. Prevrat je uničil predsodke in stara stavba avstro-ogrske monarhije, sloneča na krivičnem podjarmljenju Slovanov, se je zrušila v prah. Pogorišče je zapustilo žalostne posledice večletnega požara. Dr. Korošec, zavedajoč se položaja, je z vstrajno marljivostjo in odločno prijel za klmilo slovenske politike po vgledu svojega velikega mojstra dr. Kreka in kot predsednik Nar. Veča posvetil vso pozornost mejam nove države. Ženevska konferenca je pokazala vso njegovo krepko osebnost in sposobnost, ko je celo balkanski lisjak Pa.šič moral priznati Narodno Veče za mednarodno vlado. Pašič se je potem moral zateči k prevari in odreči svoj podpis, da je mogel udejstviti vidovdansko ustavo in uvesti centralizem. Dr. Korošec je uvidel, da v boju proti lažem in spletkam ne sme in ne more žrtvovati vso moč in vpliv SLS. Zato je vodstvo SLS z dobro premišljenim sklepom velikodušno prepustilo del odgovornosti nasprotnim slovenskim strankam. Ko bi liberalci in socialisti v Narodnem predstavništvu imeli pred očmi politiko slovenskega ljudstva in se ne pustili izrabljati proti svojemu narodu, bi til danes naš položaj v državi že urejen in avtonomna zedinjena Slovenija izvršeno dejstvo. Prvi december 1918. leta vsebuje protest SLS, ki se kot rdeča nit vleče skozi vse njeno odločno in pošteno delovanje v vladi, v parlamentu, med ljudstvom in za ljudstvo. Ko so minuli „medeni tedni“ prvega navdušenja v skupui državi in dokler je SLS morala vpoštevati dane razmere z vidika zunanje politike, je bil prvi del njenega programa, majniška deklaracija, oživotvorjen: dobili smo zidovje okrog skupne hiše — mednarodno priznane meje. Čim pa se je začelo urejevati notranje razmere in se ni upoštevalo glas slovenskega ljudstva, je SLS stopila v odprt boj z mnogoštevilnimi in v sredstvih neizbirčnimi nasprotniki. V tem boju so pri dr-žavnoborskih volitvah laži, denar in neiz-polnjive obljube nasprotnikov odvzela SLS del njene moči, kar je usodno vplivalo na splošno slovensko poliliko in podaljšalo boj za avtonomijo in Jugoslavijo Nasprotne stranke so s svojo podporo belgrujske politike sebe gmotno podprle, slovensko politiko ljudstva pa temeljito zavozile v blato podlega in vsega preziranja vrednega izdajstva. Centralizem dan za dnevom zadaja vse hujše udarce vsem stanovom in slojem naroda! Sedaj se vračajo množice ljudstva ponovno tja, kjer je edino njihovo mesto, kjer je politika ljudstvi imela svoje izhodišče in svoj razvoj. Ta politika nas hrani, vzdržuje in brani in ta politika pod vodstvom dr. Korošca v okrilju SLS u drug za drugim odstopili. Za slovo so na „ohcet,i“ starostove hčerke razrezali kočijam strehe. Kakršno življenje — taka smrt. — Bog živi! iz Brusnic: Tukajšnja šolska mladina „Mladi junaki" je priredila dne 19. marca t.. !. otioško igro „Oj ti navihanci*1 z deklamacijami in petjem. Ta šolska prireditev je dala tukajšnji šoli 1.152 K dobička. Ude- proces. . (Dalje.) _ _ ..... . , •^M/Vsak korak vlade je bil pod stalno kontrolo „odbora sedmorice**, kateremu je načeloval ustreljeni polkovnik Dimitrijevič-Apis. Pritisk, grožnje in politični umori so reševali najbolj zapletena vprašanja v smislu prave vojaške diktature. Zakoni in državne institucije v ustavno-parlamentarni državi so bili samo za opravičenost imena tajne organizacije, ki je stvarno imela v rokah vajeti državne uprave. Izigravalo pa se je vse: cerkev, država in njena oblika. Tako je mogel poleg drugih tudi Milan Pribičevič, kot avstrijski državljan, postati srbijanski častnik. Odbor sedmorice je bil stvarno skoroda edini merodajni činitelj v državi. Stojan Protič, ki je edini gmotno siromašen človek med srbskimi državniki, je stal v vednem boju s „črnorokci.“ V tem boju se ni ustrašil nobenih sredstev, v kolikor niso bila neopravičljiva. Kot notranji minister v prejšnji kraljevini Srbiji je n. pr. predvsem pazil na to, da je imel krog sebe uradništvo, kateremu je mogel zaupati brez ozira na sposobnost, To je bilo nad vse potrebno v boju s „črnorokci." Nepošteno ležba je bila neprikakovano dobra. Tudi pri tej igri so se „Mladi juneki11 skazali prav dobre igralce. Ves čisti dobiček je šolsko vodstvo uporabilo za poplačilo učnih knjig, ki so se izposodile ubogim učencem, nadalje se je kupilo tudi druge šolske potrebščine, ki so sedaj zelo druge. Kupilo se je tudi nekaj knjig za šolarsko knjižnico. Vodstvo šole se je tudi ob tej priliki spomnilo Jugoslovanske Matice z malim daVom. Sedaj se „Mladi junaki11 že uče. drugo igro »Kralj Matjaž11, katero mislijo prirediti še tekoče leio. Končno izreka podpisano šolsko vodstvo vsem ljubiteljem šole iskreno zahvalo, da tako radi podpirajo šolsko mladino z raznimi prispevki in darovi ob vsaki šolski prireditvi. Najlepša hvala se izreka tudi onim gospem in gospicam, ki so veliko pripomogle, da se je šolska prireditev lepo izvršila. Vodstvo šole v Brusnicah. Kostanjevica. Na občnem zboru okrajne KZ, na katerem sta poročala naša vrla poslanca Sušnik in Stanovnik ob veliki udeležbi našega ljudstva, se je sklenilo prirediti v Kostanjevici ali na Slinovicah velik katoliški shod na nedeljo dne 28. maja t. 1. Pričakujemo, da bo tudi od Novega mesta mnogoštevilna udeležba. — Naši sa-mostojneži, kar jih je še, so po zadnjih svojih neuspehih širom Slovenije silno poparjeni. Mi jim ne moremo pomagati: kakor so si postlali, tako bodo ležali! {a@sgj©dai»siw©« Mm giašto sosed tamnež svojo Mm in feafeo označuje od nje bolezni. (Piše: Fr. D.) (Dalje.) „Umno negovanje, snaga, red in prikladno krmljenje ne odvračnjejo torej samo bolezni, ampak obdrže živino tudi v mesu in povečujejo njene užitke (dohodke). Nihče pa ne more trditi, da je vseeno, Če namolzem dnevno od bolehne in mršave krave uradništvo pa je sovražil, ker je v tem opažal nagnjenje k izdajstvu. Vendar sam ni mogel mnogo storiti proti približno 70 tisoč zarotnikom, vezanih s svečano prisego na življenje in smrt, Sicer se zdi to število znatno pretirano, vendar pa — po uspehih sodeč — ni ljudska govorica v Srbiji mnogo precenjevala stvarno število članov. Če pri tem pomislimo, da so bile razne državne službe in druge dobičkanosne zadeve dostopne v znatni meri članstvu tajne organizacije, ki je imela svoj delokrog tudi izven državnih mej, smo s tem številom zelo blizu pravega stanja. Torej, kakor rečeno, vsak poskus proti tej tajni organizaciji bi izzval — državljansko vojno in revolucijo. Kaj torej storiti Kaj druzega kot to. da se osnuje enaka. *Črni roki* nasprotna tajna organizacija! Ta organizacija, ki jo imenujojo „belo roko,1* je bila ustanovljena z nalogo, da ovira in omejuje vpliv „črne roke.“ Ker pa se ni posluževala demagoških načel in ni izrabljala patrijotizma in rodoljublja v postranske namene, je njena tajna organizacija ostala slaba. Članstvo „bele roke** je večkrat rešilo vlado iz često kočljivih zadreg, ko je bilo treba na odgovorna mesta postaviti zanesljive moči. Na tem mestu je treba povdariti, da 3, ali od dobro držane 10 litrov mleka. To je dnevni razločeo od 50—60 K, kar je tudi v teh dragih časih denar.“ „To je že res,“ oglasi se poltigruntar Slak, „Ali pomislite, ljudje božji, da moja kumerna kravica ’ ne more dati 10 litrov mleka, ker razen slame ji nimam kaj položit,'. Nekoliko kosov otave ii hranim za čas, ko bo dobila telička.1* „Čist.o resnico si povedal, Jože,“ odvrne govornik. „Brez prikladne klaje ne moro imeti tvoja kravica dovolj mleka. Ali ti nisi nič povedal, zakaj ti primanjkuje pice za živino.1* „E, zakaj neki? Menda zato, ker je lanska suša vse popali!a,“ meni Slak, „da nisem imel na travniku kaj od kositi/ Bog nas tepe z različnimi križi pa tudi s sušo, ker smo grešnji ljudje.“ „Tudi t,o imaš prav,** deje Razumnež. „Bog nas tepe radi naših hudobij; Un nam pošilja različnih skušenj, da napravimo pokoro Že na tem svetu. Toda Bog je dobrotljiv, On nas noče pogubiti. On nam je dal pamet, da si po mogočnosti sami pomagamo. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, stoji v sv. pismu. Naši bratje tara izza Kolpe imajo lep pregovor, ki veli: „Bog daje težaku, a ne ležaku*1, ali po domače rečeno: pljuni v roke pa boš imel.** „Ti Jože, in še več takih Jožetov je okoli nas, si sicer pošten in dober človek od glave do pet. Ali nisi s.vrbljiv sam zase niti za svojo družino. Ti si preveč lahkomiseln, leniv, zanikaren, prepovršen, premalo marljiv. Ti se ne brigaš za napredek v kmetijstvu. Svojega travnička nič ne obdeluješ, nikoli mu še niti pognojil; detelje, kolerabe itd. nikoli ne seješ. V jeseni si zmetal kljusama (kavkama), kravici in tevcima vso iurvo, štediJ nisi prav nič, kar je neobhodno potrebno ob pomanjkanju klaje. Ti držiš dva konja, katerim moreš zdaj proti spomladi vsa rebra prešteti. Ko bo pritisnilo delo, ti ne bosta mogla delati se orati ne boš mogel ž njima. Oe bi se ti pobrinil za krmo, če bi držal mesto konj je vsaka tajna organizacija, že vsled svoje tajnosti in neodgovornosti pred javnostjo, vse obsodbe vredna. Proti vsem tem tajnim organizacijam stoji ljudstvo. Iztrgati je treba iz rok izkoriščevalcev in izdajalcev ljudstva slednjega poštenjaka in ga postaviti v bojne vrste Kmetske zveze in orlov-stva. Ne gre tu za stranko kot tako, pač pa za več — gre za moralno vrednost državljanov in Človeštva sploli, gre za pošteno državno upravo. Boj, ki se bije med „belou in „črno“ roko, daje upravičeno upanje, da se bomo prej ali slej približali urejenila razmeram. Ko bi obstojala samo ena edina klika, kdo ve, če iii ne imeli danes na prestolu Pri-bičevičevo dinastijo. Nepomirljivo nasprotje obeh tajnih organizacij nam jamči, da na najviš’ih mestih dasi sicer upoštevajo moč in pritisk, ne morejo ne poslušati nasprotnega mnenja manjšine, ki more vsak trenutek izrabiti enak pritisk — nasilje. Presojajmo hladno položaj in iz taktičnih razlogov obrnimo vso 03t naše moči proti najnevarnejšemu sovražniku ljudstva in države — proti „črni roki.** S tem prihajamo k neposrednim povodom in vzrokom, ki so služili kot podlaga obtožnici v solunskem procesu. (Dalje.) par voličkov za vprego, če bi začel splcb malo boljše gospodariti, pa bi se v nekoliko letih izkopal iz revščine." Slaku so šle te besede k srcu. Ves rdeč je postal v licu, sramoval se je teh resničnih očitanj. Naenkrat se okorajži, stopi pred Razumneža ter izpregovori: Resnico si povedal, sosed-učitelj. Trdno sem sklenil, da se bom v bodoče držal tvojih nasvetov. Prosim te, da mi razložiš, kako se sledi v slabih letinah s klajo, kako se prideluje več krme, kako se obdelujejo travniki itd. Prosim te tudi, da mi razložiš, zakaj bi bolje shajal z voli, ker so vendar ti hitrejši od volov.“ „,Jože je postal iz Savla Pavel," izpregovori pri predavanju navzoči g. župnik. „Jaz sem ga cel čas gledal ter sem opazil, da se je izvršila v njegovem srcu neka izprememba k boljšemu. Videli boste možje da bo Jože čez par let gmotno mnogo bolje stal kakor danes. Dal Bog, da govorim resnico." „Z božjo pomočjo in mojih naprednejših sosedov bom skušal postati razumen gospodar,“ odvrne Slak. „Če bodo obrodili moji nasveti obilnega sadu, če se jih bo držal vsaj vsak drugi poslušalec, bo to zame veliko veselje in plačilo za moj trud,“ meni Razumnež. Tedetraske Naročnina znaša odslej mesečno K 8.—, poletno K 40.—, letno pa K 80. —. Posamezna številka stane K 3.—. Današnji številki smo priložili vsem cenj. naročnikom položnico 8 prošnjo, da blagohotno poravnajo naročnino, odnosno razliko poviška. Vsem tistim, ki letošnjo naročnino ne bodo vsaj delno poravnali do 15. t. m., se list ustavi že z velikonočno številko. - Tndi cene oglasom se zvišajo odslej za 20%. —• Upravništvo. Splošna podražitev tudi „Sedanjosti“ ni prizanesla. Posebno tiskarski izdelki so se podražili kar za 40 %> papir je dosegel nezaslišano višino v ceni. Vse tiskarne in listi v Jugoslaviji so bili prisiljeni s 1. aprilom t. 1. znatno povi sati cene in naročnino. Poskusili smo vse mogoče, da se „Sedanjost" obdrži pri starih cenah, ker vemo, kako težko je marsikomu odriniti naročnino za tako potrebno dobro čtivo v današnjih razmerah. Jasno je vsakomur, da „Sedanjost" nima uiti vladnih korit, niti bogatih fondov na razpolago za pokritje občutnih primanjkljajev. Prepričani smo, da bodo cenj. naročniki v polni meri upoštevali naš težaven položaj, ostali zvesti svojemu odločnemu zagovorniku ljudskih pravic in pridobili še novih naročnikov in podpornikov. Z naše strani pa bomo storili vse, da se „Se-ganjost“ čimbolj vsestransko spopolni in zadovolji potrebe našega ljudstva. V to pomagaj Bog! — Uredništvo in upravništvo. Red službe božje v kapiteljski cerkvi v Novem mestu v velikem tednu. Veliko sredo, četrtek in petek so ob 4. uri popoldne slovesne jutranjice. Veliki četrtek je ob pol šesti uri tiha in ob deveti uri slovesna sv. maša. Zvečer ob sedmi uri je molitvena ura in ob pol osmi uri pridiga. Veliki petek se prične duhovno opravilo ob deveti uri. Zvečer ob sedmi uri pevanje postnih pesmi in ob pol osmi uri sklepna postna pridiga. Veliko soboto se prične duhovno opravilo ob osmi uri. Ob dvanajsti uri se konča post. Popoldne ob treti uri blagoslov jestvin in ob peti uri je slovesnost vstajenja. Na velikonočne praznike bodo sv. maše ob pol šestih, ob šestih, ob devetih in ob deseti uri. Pridige odpadejo. Pogreb bjagupokojnega knezoškofa lavantinskega dr. Mihaela Napotnika v Mariboru se je vršil v pondeljek ob ogromni udeležbi občinstva z vseh strani. Do 7000 ljudi je šlo za pogrebom, več kot 15.000 oseb pa je tvorilo špalir. Na pogrebu je bilo več nadškofov in Škotov z mnogimi duhovniki. Kralja je zastopal general Do-kič, vlado pa pokrajinski namestnik Iv, Hribar. Truplo drugega naslednika velikega našega Slomška je bilo položeno v grobnico stolne cerkve. — Visoki pokojnik je bil priznan pisatelj in znamenit propovedniit, Na narodnostni meji je mnogo pripomogel v ublažitev otrih narodnostnih bojev s svojim uglednim nastopom kot sin slovenskega naroda. — Bodi mu ohranjen blag spomin med nami ! Naj v miru počiva! Razcesar Karo! je umrl na Španskem na Madeiri. Ž njim je — hvala Bogu — končano poglavje o — karlistib. Rešil je sebe in druge nadaljenih spletk, nemirov in vojn. N. v m. p.! Trgovstvo v SSoversiji je v znak protesta.proti vedno rastočim davkom in dajatvam v pondeljek ves dan imelo zaprte trgovine. Ta korak je bil popolnoma upravičen in ga mora vsakdo a veseljem pozdraviti. Skrajni čas je že bil, da se trgovski stan otrese pijavk, ki so v vojnem verižništvu jemale ugled pošteni trgovini. In ne samo to 5 trgovstvo je s svojim nastopom pokazalo, da ima polno razumevanje tudi za odjemalce, ki v prvi vrsti nosijo vsa davčna bremena, izvirajoča iz pogubne centralistične politike. Stan za stanom spoznava, da tako dalje ne more in ne sme iti. Zato pričakujkmo, da trgovci ne bodo ostali pri tej tihi demonstraciji, temveč, da bodo tudi pri volitvah nastopili — avtonomistično. spregledali so nazadnje tudi novomeški voditelji samostojnežev. G. Košir je na vrata svoje trgovine izobesil poleg „Kmetijskega lista“ tudi „Slovenca“ ter tako tudi slepcem dokazal lažnjivost „Kmetijskega Usta. “ Spoznanje je prvi korak kpoboljšanju. Te prešmentane kokoši so s svojim doživetjem na rotovžu napravile celo revolucijo v sicer mirnem Novem mestu, V našem uredništvu so si kar podajali kljuke prizadeti in neprizadeti. Eden se je pritoževal, da ni dobil nobene kokoši, drugi zopet, da so jih dobili samo bogatini iii hotelirji, tretji je protestiral proti temu, ker je baje posredno prizadet itd. itd. Kdo bi se spozual iz cele te kurje kolobocije! Naš somišljenik, ki je bil pri celem dirindaju ves čas navzoč, trdi, da je bil g. Buk na svojem meštu in je na vsako ime izročil samo po eno kokoš. Ce je kdo dobil po 2 ah 3 kokoši, jih je dobil za svoje znance, ne pa za sebe. Ni pa res, da je kdorkoli dobil deset kokoši na eno ime. Zopet nekdo drugi je pripovedoval, da je sicer kupoval kokoši in je celo žiriral menico pri Eskomptni banki za 20.000 kron, ki jih mora sedaj plačati, dasi ni prejel nobenega ficka. — Da bo konec vse te komedije, predlagamo, naj se vsem laškim ukradenim in kupljenim kokošim zavije vratove za velikonočne praznike. G. Baku izrekamo popolno, zaupnico v nepristranskem izvrševanju naloženih mu dolžnosti in le obžalujemo, zakaj se mu ni poverila istočasno tudi razdelitev pri kmetih rekvirirane koruze, ki že toliko let Čaka primerne prilike. Sedaj je bil pravi čas, da se na d vajsetk ronsko kokoš ža nameček doda še par kilogramov koruze, v kolikor je še niso snedle podgane na rotovškem podstrešju. Vsem in vsakomur pa priporočamo, da ne godrnja zoper mestno gospodarstvo, temveč naj odide na sprehod proti Ločni, kjer bo šele uvidel kakšni škodljivci so lubadarji, če se spravijo celo uad smreke in tako ogrožajo mestno imovino. Okrajno glavarstvo — kakor se govori — je vložilo pritožbo proti mestni občini, ker je s prepoceni prodanimi kokoši oškodovala mestni ubožni zaklad. 0 shodu v Št. Janžu nam je pripovedal očevidec toliko in takih podrobnosti, da je res s k r a j n o b r c z s r a mn a predrznost „K. L.“ že v nasloAu njegovim lažem, katere je krstil z „Dnevi zmage.“ Da, dnevi zmage so bili nedavni shodi, ko je ljudstvo končno odločno obsodilo izdajalce stanu in rodu in ko je Slovenska ljudska stranka zmagonosno dvignila prapor avtonomije in krščanstva, pod katerim poj demo na-volitve. Z glavo skozi zid hočejo liberalci in njihovi samostojneški priganjači kjerkoli morejo. Tudi v Novem mestu so priiedili s šolsko mladino „kralja Matjaža,“ kar je — v kolikor je šel dobiček za šolske potrebščine — vse pohvale vredno. Toda, ko je prišel znani sokolski general Gangl v Novo mesto, se je šolsko vodstvo p r e d r z n i 1 o ponoviti igro, a da ne omeni namen prireditve, katere čisti dobiček se je naklonil za prapor novomeškega sokolskega naraščaja. Ako učiteljstvo izrablja sebi podrejeno šolsko mladino v svrho svoje strankarske pripadnosti, je že samo to dejstvo vse obsodbe vredno. Obstoja pa tudi naredba višjega šolskega sveta štev. 6028, kjer se zapoveduje učiteljstvu blažiti razmerje med orlovskim in' sokolskim naraščajem v šoli. Če pa učiteljstvo prireja šolske igre v prilog naraščaja izključilo te ali one telovadne organizacije je to navadno hujskaštvo, katero prepoveduje tudi novejša naredba viš. šol. sveta. Proti temu in takemu hujskaštvu učiteljstva v šoli najodlo-čnejše protestiramo in pozivamo stariše, naj svojih otrok ne pufČajo v bodoče na take šolske prireditve, ki imajo oeeviden izzivalen namen, Končno apeliramo na vse merodajne faktorje, da taki skrajni breztaktnosti učiteljstva napravijo enkrat za vselej konec, ker bi sicer ne bilo mogoče krščansko vzgojenemu otroku sedeti v enem razredu s pripadnikom, brezverske sokolske organizacije,. Neki gospod je šel v soboto zvečer mimo Narodnega doma, kjer je bilo v voži nekoliko ljudsko-šolskih otrok. Ko je bii že precej, oddaljen, so začeli nekateri paglavci kričati za njim s psovkami iz sokolskega slovarja. Tako se je pripravljal „ kralj Matjaž ' v korist sokolskega naraščaja. Plesni venček v postnem času je v petek zvečer 24. m. m., v predvečer Manjinega praznika, priredel tukajšnji Sokol v Narodnem domu ob sklepu svoje plesne šole. — Brez komentarja! Kako je bilo v Sv. Lenartu bi nam lahko povedal g. Ogrič, ki je z Vedernjakom vršil adjutantsko službo mesarju na skodli samo zato da se je mogel voziti z ministrskim avtomobi-lam, ko je bilo treba bežati pred strahovito obsodbo samostojniške politike. Seveda mislila sta gg. don Juan Vedernjak in Ogrič, da lahko nastopata, ker ju ljudje ne poznajo. Toda njuna žalostna slava ima zavetišče samo še n ministrskem avtomobilu, dokler ga mesar ne sp reže. Zaradi uradovanja v mestnem županstvu so se zglasili v našem uredništvu nekateri kmetje in se pritoževali nad neprimernim vedenjem g. župana Rozmana. Mnogo kmetov zlasti iz oddaljenih krajev, ki so nameravali se vrniti domov že z dopoldanskim vlakom, so morali čakati na županovo milost do popoldne. Drugi pa so z lačno živino morali ostati čez poldne v mestu. Zakaj? Zato, kei je bila sejmica in je moral nervozni g. župan Rozman sam pisati in izdajati živinske potne liste, ker noee nobena pisarniška moč požirati županove sitnosti za beraško plačo, dočim je za razne nepotrebnosti vedno dovolj sredstev. Kako pridejo sejmari do tega, da mora do 30 ljudij več ur čakati na plačana uradna potrdila samo zaradi svoje-glavnosti kogarsibodi? Cas je, da se nastavi zmožna pisarniška moč v mestnem uradu in omeji samovolja! Postne pridige »Raztepeni Zveličar" bode imel preč. g. P. V. Ko p ati n D. 1. v kapiteljski cerkvi v Novem mestu od cvetne nedelje do velikega petka vsak večer ob pol osmi uri. Štatistika pa taka! Po najnovejših poročilih so v naši državi sledeča društva: 306 sokolskih, 192 nogometnih, 8 veslalnih in plavalnih, 14 kolesarskih, 56 lovskih, 16 atletskih, 18 strelskih, 20 drsalnih in 4 turistična. Skupaj 634 društev. — K tej štatistiki bi skromno pripomnili, da je samo »klerikalnih“ društev v Sloveniji precej čez 634. kje so pa še druga! Morda so pa ostala društva „protidržavna“ in ne spadajo v našo države —---------------. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objav-Ijaa, da je finančni minister dovolil, da se smejo živinski potni listi stare emisije uporabljati, dokler -se popolnoma ne porabijo, s pogojem, da se na njih dolepljajo kolki do iznosa takse iz tarifne postavke 100 taksne tarife, ki jih je uničiti z uraduim pečatom. Samoštojneži so skupno s policaj demokrati glasovali v parlamentu, da se preide na dnevni red preko 600 mrtvili in 7000 obolelih vojaških novincev in da se bivši vojni minister general Zečevič ne izroči sodišču. Policajdemokratje so sicer obljubljali, da bodo glasovali za izročitev Zečeviča, toda Pribičevič jih je pregovoril, ker bi sicer radikalci začeli preglasno govoriti o Draškovičcvi smrti in o zvezah notranjega in prosvetnega ministra z atentatorji. Če je na obeh straneh gnjiloba, je težko zdravljenje, kakor se tudi raztrgana obleka ne da obrniti. Zato je tudi Zečevič ušel sodišču skozi to luknjo vladnih strank, ki jo je napravila — balkanska gnjiloba. Zaleteli prašiček še vedno išče pravega gospodarja. Navihani ubežnik je vsled visokega padca razbolela rebrca popolno pozdravil in popustivši luuetiške okornosti se poprijemlje uprav mestno gosposkih manir. Kot pristen sa-mostojnežje rajši vpihal, kot bi sc peljal nekam doli v ribniško avtonomistično nadahnjeno dolino, dasi bi tudi ondi po svoji šegavosti čast delal tamošnjim kolegom oziroma kolegmjann Da ne bi nosili modernega očitka koritarstv „Pncljevih volov“ ali kaj podobnega javljamo, da bomo našega begunčka javno na sejni v prodaj postavili in del izkupička dali za sklad »Sedanjosti11. Škodo naj pa lastnik sam sebi pripiše za kazen, ker ni naročmk in čitatelj našega Ihta — Konsorcij. Posl. Nemanič je končno izpo.ilove' pri prometnem ministrstvu predkoncesijo za graditev proge Kočevje Severin in Črnomelj Severin. —-Mi g. poslanec je stavil vprašanje na prometnega ministra, da se takoj izplača odškodnina ppsestniku Graheku iz črnomaljskega okraja, kateremu je železniški stroj vpepelil vse premoženje. Enako vprašanje v isti stvari je stavi! tudi za izplačilo odškodnine posestnici Kramarič v Rosalnici in Brodarič istotam, ki sta oba po požaru težko prizadeta. Javni shod KZ v Radovljici sc je vršil v nedeljo ob obilni udeležbi na prostem. Samo-stujneži so zbobnali skupaj vse, kar so mogli, da shod razbijejo. Ko so naši možje uvideli, kaj nameravajo so enostavno iztisnili iz svoje srede vse liberalne nejemnikc. To je navzoči okrajni komisar vzel za povod, da je shod razpustil. Takoj nato se je vi;šil drugi shod v drultveni dvorani, kjer sta govorila dr. Korošec in posl. Brodar. Dr. Korošec je tudr topot povdaril naš program: svoboda v okviru države samostalne avtonomne glovenije, osvobojenje delavskega, obrtnega in kmetskega stanu in svobodo katoliške cerkve. — Pokazalo se je, da je poleg Stajarske in Dolenjske tudi gorenjski kot naše ožje drage nam domovine po ogromni večini v taboru SLS. Stebrovje poka — dob sa lomi. Zanikerni liberalizem se podira, To je občutil razvem Pn clja tudi dr. Kukovec, k< je prišel na protesn’ shod trgovcev in industrijcev v Ljubljani. Trgovski in industrijski krogi so bili poleg urad-ništva, doslej najmočnejši steber liberalizma v Sloveniji. Na shodu pa so iavno ti krogi dr Kukovca — izžvižgali. Med nepopisnim vpitjem in žvižganjeip je moral nolicaj-demokratski general končati svoj govor že med uvodom. Ko pa je uvidel, da ogorčenje narašča in da se dvigajo pesti proti izdajalcem slo venstva, je pobegnil Iz dvorane ter tako omogočil nadaljno mirno zborovanje. Posebno burno pritrjevanje in navdušeno odobravanje (e žel zastopnik litijskega trgovskega gremija g. Le-binger ml. (SLS), ki je z odkritimi besedam' ožigosal prave krivce, označil protestne shode za nezadostne, če jim ne slede tudi dejanja, zahteval odstop sedanje vlade in nove volitve. »Kmet. iistu“ se je nekaj sanjalo, ko prodaja dolg čas po syojih lažnjivih predalih o o nekem Francetu (?) Kramarju v tukajšnji podružnici Gospodarske Zveze. Ko bi tudi bilo kaj resnice nu ,,odkritju“ »Kmet. lista“, sem najmanj poklican in sposoben, da vršim vlogo policaja in denuneijanta ter da odjedam kruh komurkoli. To delo prepuščam prijateljem „K. lista11, ki so že neštetokrat in tudi tokrat dokazali, da se na take podlosti zelo dobro razumejo. To je moj odgovor na direkten poziv „K. l.“ v prilog prizadetim, sicer pa od k rito povedano ne smairam za nikakršno čast polemizirati s „K. l.“ Fran Radešček. nihajte ia pifSiišip ICasietsk® 2£weaga« Občni zbor krajevne KZ v Št. Petin sc je vršil 25. m. m. Sklgnilo se je, da pristopi šem-peterska KZ kot podružnica KZ v Novem mestu. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: predsed-nik Jos. Bevc, podpredsednik č. g. župuik Fr. Vovko, tajnik Fr. Gotlib, blagajnik Fr. Bevc ml., odborniki pa Fr. Rodič, Fr. Trščinar, Mat. Hrastar, Matija Ljubi, Jan. Šporar in h r. Blažič. — Nato je č. g. župnik Vovko poročal o političnem položaju in o delovanju naših poslancev nakar se je izrekla zauprfica Jugoslovanskemu klubu. Občni zaor KZ v Brusnicah se bo vršil v nedeljo 7. maja t. 1. popoldne. Natančnejše se bo pravočasno poročalo. Ljudska posojilnica v Novem mesiu uraduje vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih. Hranilne vloge sprejema in posojila daje pod najugodnejšimi pogoji- Zavod toplo priporočamo. Svoji k svojim! Iz Prvi potnik: No, Žita )e sedaj udova, pripravna, da se zadovolji karbste Hi velesrbi- janee. D r n g i potnik: Mariolo. Prepozno. Imamo že i J a j č a r i c a iz Ribnice: No ja, na citre smo brenkali prej kot David na harfo, zdaj nam godejo gosli, mi bomo pa »gašperl-teater11 igrali, dokler so v modi marionete iz Vel. Lašč v Pašičevi črni roki. Pred glasovanjem v p a r 1 a m e n-t n. Gre za ah proti centralizmu. Avtonomisti so zapustili dvorano. — Začenja klicanje imen poslancev: Hajduk (tu), Uzmo\ič (tu), PljaČka-ševič (tu), Poštenjakovič (nema ga, izašao). Ameriški novičar* Raznoterosti. Našim rojakom v Ameriki ni ravno dolg Čas. Predpnstom so imeli dokaj lepih in nelepih zabav i;t veselic. Tudi premikastili so se to;ntam po stari kranjski navadi. -- Delavske razmere so še vedno odvisne od splošne gospodarske krize, ki jo je zakrivila prevelika vrednost doiarja in neuravnoteženost mednarodnih vrednot. — List »Edinost11 priporoča slogo med katoličani v Sloveniji in jih roti, naj ne usedajo Rhef Kun, ki hočejo razbiti SLS. Prinaša tudi. dopis iz Novega mesta o občnem zboru KZ. „Ameriški Slovenec" se upravičeno pritožuje nad neumestno belgrajsko prepovedjo slovenskega časopisja iz Amerike v stare kraje, ki je mnogo doprineslo v ublažitev gospolav-skega položaja v naši državi. - Časopisje priporoča nabiranje darov za zvonove na Toplicah in za društveni dom v Črnomlja. V nekaterih krajih se vrše volitve v razne občinske urade. Ponekod so tudi slo venski kandidatje. Samo v Jolietu upajo naši rojaki prodreti kar s 15 kandidati. Slovenci se povsod prav pridno uveljavljajo. Poročila sta se v Chiskolmu Fran Ruparčič iz Retja pri Loškem potokn z Ano Udovič iz Roba pri Vel. Laščah. Umrli so: v •Jobnstovvnn Josip Govekar in Jos. Bavdek: v Manoru Ivan Trbo-vec, ki je živel, umrl in bil pokopan kot brezverec (priporoča se v molitev); v Puc blu Fran Novak; v Chicagi Štefan Maršič io Ivan Legin, oba iz Prekmurja ter Antonija Zidarič; poslednje imenovane so povozili avtomobili na raznih krajih mesta. Naznanjam dotičuemu dobremu pri-lUuStliiU jatelju, ki me je naznanil, češ, da izvršujem svojo obrt brez obrtniške pravice, da je zadeva pala v vodo. Makovec Franc. * Za vsebino pod tem. naslovom uredništvo ni odgovorno. Proda 50 večja rr.r:-na krompirja .Oneida-. lije pove npruv. .Sed.- HBBBBgaBBBBBBBBMBaBIBBSiBBE! Gospodarska Zveza r. z. 7. o. z. v Ljubljani P©držij±n8©a w H©wem mesta na novo dospelo: uinstna gnojila — superfosfat in apneni dušik, galica, žveplo, najboljša ameriška rafija. Semena: nemška in domača detelja, pesa in vse vrste tii»ve. * Posebni manufakturni oddelek. za vzidanje, dobro olirn-UluMMuift njen, primeren za zidanico ali malo družino s e "proda. Poizve se pri uprava. „Sedanjosti11. 1 Proda se basa l z gospodarskimi poslopji, sadnim in zelenjadnim vrtom na zemljišču v izmeri 2300 m- v bližini kolodvora v Kandiji. Kje pove uprav. „Sedanjosti1 m ia ra s: a ti t ■ » m a laimas« E* t« K Ul Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica J Krajec naši. Novo mesto se priporoča. KgsKliSKiimatjimrafiaKiBaEHHH na sialn© de!© in sz dobro plačo sprejme in daje bližja pojasnila g. Jar. Skoupil, Karl Auerspergov revirni gozdar v Podstenicah, pošta Toplice pri Novem mestu Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fran Rade Rok. Tioka J. Krajec nar-’ v Novem mr ;lu.