TEORIJE V ZADRUŽNI PRAKSl : Priprave zadružnikov na jesensko setev ^^^' Dipl. Ing. Zorec Egoa Pravo^asno obdeJana z&mlja za je- l- sen&ko setev jamč , da bosetev dobro * kiiia in da se bodo rastline pr^d na- stopom niraza okrepile. Takejšnje plitvo oranje po žetvi je zelo učinkovito sred- stvo proti plevelu, zemlja se zrahlja, ostanki predsadežev pa hitro razpadejo v huraus. Vlaga se ohrani v plitvo iz- oran. njivi, izhiapeva pa iz požete . in nepreorane ajive, kl io sončna pripe- ka tnočno osuši. Seme, ki ga posejenao v izsušeno zemljo, slabo :n počasi klije. Čg hočemo imeti močno in zdravo setev, morarno sejati zdravo, dobro in> zbra- no serae, ki mora biti vrhu tega še do- bro očižčeno in razkuženo. jf Kakršna setev, takšna žetev! Dobra '" setev, dbbra žetev! Naša' dolžnost je, da z vse\ni sredstvi, ki jib. imamo, dvig- , nemo proizvcdno sposobnost našh tal. | Nad vse važno za na« )e, dvigniti pro- r izvodnjo krušnih žit, krtno vseh vrst, kakor tudi industrijskih rastlin. Za nas pribajajo v {eseni v poštev žita. S čiin večjitn pndelkom moramo zagotoviti prehrano Ijudi in živali. Predvsem raoraino opozonti na čini-telje, ki igrajo pri jesenski setv; ogromno vlogo; uporaba umetnih gno-jil, strojna setev, seiekcionirano in raz-kuženo serae. Kako ravnamo i gnojem? O tem če umetna gnojila kaj poranga-jo ali ne, m potrebno izgubljati be?ed. Kdor tega n. spoznai do sedaj, ta tudi odslej ne bo Skoraj vsem našim zero-Ijara primanikuje fosfona, diišika in večin zeralje kalija. Zato navadno ne zsdostuje, če pognojimo samo z >imeU\ '.t; gnojilora. Sko.'o povsod bo treba dati vsa tri glavna rastlinska hranla. le na preoranili deteljiščih bomo izhajali brez dušičnih gnojil Ozimna žita zahtevaio v zeinlji priraerno zalago apna Hlevsk; gnoj, ki obog.Hi*zemljo s hurausom, iz-koriščajo oziiaine slab.se kot okopav;ne. Zato gnojimo v pravilnem plodoredu 6 hievskim gnoiem okopavine, oz mna ži-ta pa z umetmm gnojern. Pšenica zatite-va močnejšo hrano kat rL ia ječmen. Tudi ozimna oljna repica zahteva moč-no zemljo. Ko gnojitno s hlevskim gnojem pred setvijo, spravimo tudi umetn gnoj pred setvijo v zemljo. Naj1x)lje je, da ga raz-trosimo po svsži brazdi in ga nato z brano pomešamo z zemljo. Pravilno gno-jenje z umetnim gnojera je samo »polno gnojenje«, t. j. gnojenje z dušikom, fosfonio kisiino iD kalij&m. Ce gnojimo s posameznimi gnojiti, lahko zmešamo superfosfat in kalijevo sol. Superfosfa^e pa nikoli ne smeino mešati z apnsnim dušikom, temveč moramo tros ti vsa.ko gnojilo posebe; Sraemo pa mešati ap-neni dušik s Thomasovo žlindro, s fos-fafno žhrulro in kalijevo soljo. Za ozimine je zelo priporcčljiv apne-n dušlk Ta deluje poč^asi in enako-memo. (Gnojiio ie na razpoiago pri po-verjeništvu za kmetijstvo.) Tudi ni bo-jazni, da bi se v težki zemlji izptal. Težko in srednje težko zemljo lahko gnojirao v jeseir pred setvijo s celo mnorino apnenega dušika, ki je za gno-jenje potrebna. Pri lahJci in peščeni zem-lji pa moramo biti previdni z gnojenjem z umetnimi gnojiH Lahko zemljo po-gnojimo nam?reč v jeserri pred setvijo sarao z eriK? tretjino do polovice one kolirine gnojila, ki je za gnojenje po-trebna. Drugo polovco gnojila pa raz-trosimo po posevku sporaladi na »gla-vo«, S tem, da gnojmo v dveh obro-kih, se izognemo izgubi, ki n-astane v lahlcih tleh z i7piraoJ9m'umetnih gnoji!, oziroma hrane v mckrih jesenskih n zims;k:h mesecih Prvi obrok hrane. kl ga damo pred setvijo, porabi mlada se-tev do zime, dmgi obrok pa ji damo spomlad, ko začne zopet rasti Ln rabi za bujno rast mnogo hrdne. Praksa je pok.azaia, da je najpriklad-ne]še gnojilo za ozimino v lahki zemlu Nitrofoskal I. za težke zemlje pa N i t r o t o s. Razmerje hrane v teh gno-jilih odgovaria popolnoma zahtevam iz-haiajoče ozirnne setve. Apneni dušik igra v tleh mnogotero vlogo: razkužu.je in čisti zeraljo zaiefie raznih rastlinsklh bolezni in škodljivcev, n pr. plesni, sneti, ličnk, ogercev. dro-tarjev. polžev. bolh itd. Apneiii dušik ur.ičuje seine p^evela odnosno izhajajoč plevel; ee gnoiimo z apnerum dušikoro strničie takoj po žetvi in ga zorjemo, pomaga, da stmišče, slama, plevel in dTugo hitreje lazpade v humus, ker je apneni dušdk izvrstna hrana za bakte- rije, ki razkrajajo oiga,C:Stk.e snovi v hu-mus, Drugi važen činitelj, ki ga morafo nnši zadruiniki iraeti pred očmi v jespaski setvi, je setsv s s-troje;n. Prednosti take setve so siedeire- enaka globioa, enak-a razdalja med posameKnimi zrn. oziroraa rastlinami, enakomerna kaiitev in rast, piaviino zorenje. S sirojem porabirno manj setnena kot pri setvi z roko. Pri-hianek zsnaša najman] 50 kg na hektar, če s-rao pa ndvadno gosto sejali, pa tudi (k> 100 kg. ' NadaJjnji važen pripomoč&k za večj; pridelek je seJekcionirano, odbrano se-me. Oplesn.e\ij6no se-me da večji i« na-vadno boijši piidelek, kakor navadno neopieraenjejio in neodibrano seme. Ra-zumljivo je, da odbiranje in opiemenje-vanje f5emena zaliteva mnogo dela in truda, mnogo natančnosti :n potrpljenja, povzrot^a pa tudi dosti stroškov. Ce bi odbrano ia oplt;inenjeno seiae ne biio nič Ixyli5-e, bi se gotovo s tem nikdo ne ukvarial. Pri navadn&tn odbiranju iz-ločimo v&e one rastline, k. dajo malo rodovitno ali drugače neustresrno po-tomstvo. Pra opiemenjevanju s križa-njein pa prinesemo dotire lastnosti dveh sort na novo sorto — na križance. Jasno je da odbrano in oplemen;eno seme ni dobro za vsak kraj iu za vsake ie.zra.ere Pri ncis v plujskera okraju so golice dobre Tud: nekatere domače vrste so dobve Od ozimnih iečmenov je priporočljiv le Verter-ozimiii, Cermakov dvoredec. od rži Dreger, ki je dala rav-no letos prav dobre rezultate. Premalo pozornosli se je doslej po-svetalo čiščeniu in razkuževanju semen Nobenega opravičila n", če pridelajo ponekod za eno petino, eno četrtino ali morda celo eno tretjino snetljivega ztnja. Bre? dvoma DTipomore mnogo k rvišanju naših žitnih pridelkov, če žifno seme predhodno oč stimo in piavilno razkužizno. K«iko pa razkuŽajeDio žUno serae? Predno ga razkužimo, ga moramo do-bro očistiti Zato nam služi.io trijerji — čičtilni stroji — selektorji. Razikuževa-ii.;e Siimo pa lah-ko ?.vriiino v »taiem sodu. ki SDrejme 60—80 kg. Daber je vsak sod. Najvažnejše je, da pri obia-čanju seiae ne izpade Sko7,enj napra-vinio os na katero pritrdim.0 ročaj #za obračanje. Na so-clu ro.oraT.no napraviti vratca, kjer bomo sod po3nili in praz-nili. Tako pripravljen sod postav mo na primernc stojaio, da ga l&hko vrtimo. V sod da:ac 50 kg očiščenega semena ter 75 do 100 giarnov razkužila v prahu, kakor je par predpisana količina 2a ra2?kuževanje Sod obračamo oziroma vrtimo tako dolgo, da je vsako zrno pokrito z razkužiln m pralioni. Tako raz-kuženo s«ne lahko dajje časa čaka na s^Lev biez bojazni, da bi začelo kliti. Razkuževalna sredstva so: abavit, cere-san. germsln bakreni karbonat itd. Zaano je, da se nekateri poslužiijejo razknževčin a semena z modro galico. Zadružmke je treba opozor.ti, da tako razkuževanie opuste, saj je ziieno, da z niim zir^anjšujeino kaljivost seTiena za 15 do 2.0°'o Ta način razkuževanja bi §e bil uporabljvv proti snetem, pri katerih so kužne klice na površini zrna; razku-žilo v tem pr m?ry uniči klice To so v gl^vnera trde snefo Druga^e pa je s praš-no snet'0 na pšenici in ječmenu, pri katerih je ktj?na kiica v z-rnu in se proti njej težie borireo odivosno borba j€ dru-gačna Ako telitno uhičit. to bolezen, moramo namakati seme 4 ure v vodi 20-30 sto-p. C nato naiaočimo earae še 10 minut v vodi. ki ima 50 stopinj C. Tega pa se mordmr točno držati, ker bi s cer lahko škodovali kaljivostj semena. Ko smo vzel' sfine \z dmge vods, ga mo-ramo hitro ohladit: in sicer tako, da ga n?.taočinjo v rarzl vodi ali pa z njo po-škropimo. Nato serpe enakonierno susi-mo na zmern' toploti Cišcenie in razkuževsnie je prvi prsdpogo) bogatejt>ega pridelka. Leto^-nja žetev je bila dobra Nikdai pa ne veiao, v kakšnih vremen«kih razraerah bo zorela nova Setev Vemo, da bodo naš pospvki mnogo bnli odporni in bodo bre? večje škode prestali vse vrcmensk.e m druge nezgode. če bomo poskrbeli. da bo prišlo v zcmlio za^es čisto in zdravo sem«?. Da bo letošnja je^enskri &et&? čira smotrensisa in čimholj načrtna, oaj se Z3.družriki pred setvijo ozimnac držijo naslftd'nHh navt>dil: 1. Pridelek m kakovo^-t žitaric sta od-visna od predpc«evka, abdelo-vaaja in gnojenjčt zc-m'.je. 2 Pridelek in kaikovost moraimo po-večati z dobrim obde'ovamiem in pia-vilnim nnoienietn zeTnij«. 3. Točna navodila zs pravilno g-noje-nje &e !a.hko riajo samo na podlani a-n-i-lize zernlie. o?iroma točnih .gnoiilnih pos-kufVJv na terenu. 4. Z dobnm usp&hom STnamo račnnati Is, če upoštevamo predosevek. tla. do-sedanje gnojenje, kak«en je bil pride- lek. Na pod!ag,i teh fcukrtorjev je mogo-če napiraviii načrt za prihcKinie gsaoje-nje. 5 Mešanice gnojil, ki so sestavljene iz apneaaega dušika, potrosimo po njivi pred "orafnjern, ali kar je še najpTi-klad-n-ejle. na svežo bTa7xlo. naka-r njdvo te-meljito pobranaino. Če gnojMo zaorjesno 8 do 1Q cm globcko, laifako taikoi e©j«-nao, če ga pa zaforanasaio, smeino seja:ti šele t&z nekaj dni. ker bi sicer žjvo a-pno apRpnega diižika šk&dovalo ka-Ijivo.srli seTneTva. Apnerega dn&ika in nje-govih mešaT>ic ne smerao nikdar trositi s kombmiraitim sejaihiiin strojem, k&r f tptn primeru pride nra-etni gnoj v ne-posredno dofciko s semenom. 6. Pr*poračlj*vo je. da ee y propust-nefši zerolii in kjer je več padavin. gnoji v ies-enri pred setviio s poloviro potreb-ne količine umetnega gno-ja. Drego po-k>vico umetnega gnoja pa p->trosiino spomladi r^a zelen posevek. Tako more rastUiia bolj ekcnomično iz-koristiti hra-no, kar zelo tKTCKino vpliva na kakovos* m višino pri-dslka. 7. Pelvel lahko uničimo na -ifa°Tn. pcvlju v pozTbi yjjfen'i aK spomJadi z ne-oljenim aipnet^i dušikoni (na 1 oral 100 kg). Za teai potem ni potrebr.o gn-o-jiti z dužicnimi gnojaJi. DoiMk ie hrana za bakteriie, ki predeluiojo s^aono ia druge oTgan&ke od^padke v h-uimis. 8. Da strni^šče oziroma koruzišče čirn prej stToimi, ga ie dcbro pre!;a za i>čwrtjno kolcbarjenje v zadriržnem gospodaretvu. 14. treba }e za